Pogfaiftia phžanS V EflflumML
Leto XX1L, St 155
L]nM|ana) sreda t.
1941'XEC
Cena cent. 70
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon Stev. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 34-92 ln 33-92.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42.
Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 17.749.
VKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in Inozemstva ima
Unione Pubblicitž. Italiana SA, Milano
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.—, za inozemstvo pa L. 20.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26.
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONARLA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera:
Unione Pubblicita Italiana S. A^ Milano
imaei
Nuovi succetti deirAviazione deil'Asse
Nel Mediterraneo sono stati aSfondati due cacciatorpe-diniere — Un terzo gravemente danneggiato
Nevaren položaj sovjetske vojske v Bel! Rusiji in zapadni
Srditi boji ob finski meji
fiJUU
Berlin, 1. jul. s. Na vsej vzhodni fronti
se operacije nadaljujejo po načrtih in so nemške čete povsod dosegle važne uspehe. Zadnja poročila agencije DNB kažejo, da na baltiškem kakor tudi na severnem bojišču nemške sile neprestano tolčejo sovjetsko vojsko, ki je predvsem stalno izpostavljena napadom nemškega letalstva. Motorizirane kolone so bile prisiljene umakniti se na nove postojanke. Prav te so imele tudi največje izgube. Ogromne izgube sta imeli tudi obe sovjetski armiii, ki sta na področju okrog Bjalistoka sedaj popolnoma obkoljeni. Vzhodno od Minska, od koder je speljana cesta proti Moskvi, so se združile nemške sile, ki so prodrle tja cd Bresta Litovskega preko Baranoviča, s tistimi, ki so prispele iz Vzhodne P ruši je preko Vilna.
V	južnem odseku so nemške in romunske čete prodrle znova še globlje na sovjetsko ozemlje in so premagale hude ovire, med drugimi tudi obrambno črto, ki so jo sovjeti pričeli graditi že pred letom dni. Nemške in romunske čete so našle povsod obup in razdejanje. Mesta in vasi so opu-stošena in na pol razdejana. Terorizirano prebivalstvo se je razbežalo po gozdovih in si je rešilo le golo življenje, šele ob prihodu nemških in romunskih čet se zopet vračajo na svoje domove. Nemški in romunski vojaki so bili povsod sprejeti s simpatijami, prav tako, kakor se je to zgodilo v baltiških deželah.
Stockholm, 1. jul. Posebni dopisnik francoske poročevalske agencije javlja:
Nemška ofenziva se z nezmanjšano silo nadaljuje v baltiškem odseku fronte ter v osrednji Poljski. Ton sovjetskih komunikejev, ki je bil prvi teden vojnih operacij še zelo pesimističen, se je v zadnjih dnevih znatno izpremenil in zadnji sovjetski komunikeji priznavajo, da postaja položaj ruske vojske zelo resen in da nemška ofenziva stalno napreduje. V posebno opasen poiožaj so zašle sovjetske oborožene sile na bojišču v Beli Rusiji in v zapadni Ukrajini, kjer je nemški pritisk zanesel vojne operacije že daleč od vzhodnih črt. Edino na skrajnem severnem delu ter na skrajnem južnem delu vzhodnega bojišča se sovjetske čete z velikimi napori še drže na postojankah.
Izmed treh glavnih središč Sovjetske zveze, proti katerim je naperjena nemška otenziva. Moskve, Leningrada in Kijeva, je Kijev sedaj najbolj ogrožen. Kolikor je bilo mogoče ugotoviti na podlagi krožečih brzojavk, so dobile sovjetske oblasti v Ukrajini, ki imajo svoj sedež v Kijevu, nalog, naj se preselijo v Harkov. še pred nekaj dnevi je bil Harkov upravno središče sovjetske Ukrajine in ker so tamkaj še na razpolago upravna poslopja, se bodo oblasti iz Kijeva in drugih ukrajinskih mest preselila tja. Harkov je skoraj enako oddaljen od bivše zapadne sovjetske meje kakor Moskva. Dejstvo, da so bile sovjetske upravne oblasti pozvane k umiku globlje v deželo, najbolje dokazuje, da niti moskovska vlada sama ne računa več z možnostjo, da bi mogli fronto v Ukrajini vzdržati.
Nemške oborožene sile, ki operirajo na
bojišču v Beli Rusiji, so številčno močne«še kakor ruske, zaradi česar nemška ofenziva na tem področju tudi najhitreje napreduje. Minsk so nemške motorizirane divizije obšle in so skupine nemških tankov mimo Minska prodrle že globlje v smeri proti Moskvi. Kakšen je položaj okrog Minska, je težko ugotoviti, po zadnjih informacijah Minsk še ni padel in je verjetno, da je v njem še del sovjetske posadke, ki pa je popolnoma obkoljena, že prej so se posamezne sovjetske edinice iz glavnega mesta Bele Rusije umaknile proti vzhodu, kar pa jih Je v mestu še ostalo, je niihova usoda zapečatena. S predajo Minska je treba vsak irenutek računati.
V	orVsefcu pri Leningradu »o sovjetske divizije, ki so bile že dalje časa zbrane okrogr Leningrada, sedaj v polnem obsegu zapletene v borbe, ki divjajo v Karellji in na Kabelski ožini. Zaradi tega je skoraj gotovo, da sovjetsko poveljništvo ne razpolaga več z mnogimi divizijami, ki bi se mogle upreti novo vzplamteli nemški ofenzivi na baltiškem bojišču. Dasi je ta ofenziva velikega obsega, računajo vendar tukajšnji vojaški eksperti, da do prihodnje bitke velikega obsega ne bo prišlo v tem odseku, marveč ob prometnih potih Minsk —Moskva.
Obkoljena sovjetska divizija
Berlin, 1. jul. d. Nemške oborožene sile, ki prodirajo na baltiškem področju vzhodnega bojišča, so v blazni letonsko-litovske meje popolnoma obkrožile neko sovjetsko divizijo.	v
Ta čas se prav tako razvijajo ogorčene j borbe na frontnem odseku pri Rava Ruski. ( severno od Lvova. Po zavzetju Lvova so nemške čete uničile ali zajele več stotin sovjetskih tankov. Nemcem je pri zavzetju Lvova padlo v roke tudi 42 havbic.
Letalski napadi na umikajoče se čete
Berlin, 1. jul. d. Tu d' včeraj je. bilo nemško letalstvo na vzhodni fronti zelo aktivno. Letalski napadi so bili v prvi vršiti tako
včeraj kakor tudi predvčerajšnjim usmerjeni proti desnemu krilu sovjetske vojske, namreč proti sovjetskim četam, ki se s področja baltiških držav umikajo proti notranjosti Sovjetske unije. Po več sto km dolge sovjetske motorizirane kolone se umikajo po redkih evakuacijskih potih na tem področju v notranjost dežele. Nemški bombniki so sovjetske kolone na umiku uspešno obdelovali z bombami in strojnicami. Nadalje so nemška letala bombardirala železnice v frontnem zaledju. Piloti so opazovali kako je neki sovjetski vlak, takoj po letalskem napadu skočil s tira. Nemška letalska eskadrila je v odseku ob reki Dvini sestrelila 65 sovjetskih letal.
Berlin, 1. jul. s. DNB poroča: Na področju vzhodno in severovzhodno od Lvova so nemška letala napadla vrsto sovjetskih letališč. Na vzletiščih je bilo uničenih 14 sovražnih lovcev. Ko so se nemška letala vračala & teb napadalnih poletov, so napadla še sovjetska taborišča ter kolone na pohodu. Letalci so opazili, kako so se vozovi vneli. Sovražna lovska letala so skušala ovirati Nemce pri njihovih napadih, a so se morala vselej umakniti. Dve letali srta bili sestreljeni m sta se še v zraku vneli.
Prodor skozi sovjetske utrdbe v Ukrajini
Berlin, 1. jul s. (DNB) Nemške čete, ki prodirajo v ukrajinsko ozemlje, so razdejale ruske obrambne naprave, ki so jih pričeli Sovjeti graditi pred letom dni. Pri teh delih je bilo zaposlenih na tisoče političnih kaznencev. Po večini so bih kaznenci iz Kavkaza in Georgije. Delal; so pod poveljstvom sovjetskih oficirjev. Pred kratkim so pritegnili k delu tudi ukrajinske kmete. Vsak jutro so morali odstranjevati zemljo okrog utrdb in drogi h naprav ter maskirati ponoči dovršeno delo.
Boji v zraku
Berlin, 1. jul. rs. V noči na ponedeljek so silne formacije bombnikov prizadejale velika razdejanja v sovražnem ozemlju ter so napadle številna sovjetska letališča. Mnoge vojašnice so bile zadete in uničene. V odseku pri Minsku so bila sestreljena štiri sovražna letala, 27 drugih pa je bilo hudo poškodovanih na tleh. V odseku pri Lvovu je nemško letalstvo sestrelilo 31 letal, 14 drugih pa je uničilo na tleh.
Berlin, 1. jul. s. Kakor poroča DNB, je nemško letalstvo v zadnjih dveh nočeh nadaljevalo svoje uspešne napade na ruska Utališča. Cela vrsta letalskih oporišč je bilo razdejanih. Na področju okrog Lvova je bilo v letalskih spopadih sestreljenih 31 letal, na tleh pa uničenih 14. V celoti je rusko letalstvo včeraj izgubilo v zraku 48 letal, 114 pa na letališčih.
Nemške letalske sile so tesno sodelovale tudi vojsko in so bombardirale mnogo kolon ter motoriziranih oddelkov, ki so se vsi morali umakniti. Napadenih in razdejanih je bilo tudi več železniških prog. Nemška letala so potopila z bombami tudi neko 4000-tonsko ladjo. Strmoglavci so neprestano napadali zbirajoče se sovražne čete in njihove obrambne postojanke. Uničili so tudi večje število tankov in topov.
Sovjetska letala napadla Ruščuk
New York, 1. jul. d. Današnji ameriški listi objavljajo iz Stockholma datirane, toda še nepotrjene vesti, da so sovjetska letala bombardirala ter s strojnicami obstreljevala bolgarsko mesto Ruščuk na bolgar-sko-rumunski meji
Izmišljotine moskovske propagande
Berlin, 1. jul. d Moskovski radio stopnjuje svojo propagando, v docela nestvarnem obsegu. Moskovski radio se zateka v prvi vrsti k pozivom, ki jih naslavljajo na svoje tovariše prebegli nemški in finski vojaki, naj ravnajo prav tako kakor sami in se prostovoljno predajo. Propagandni govori zlasti v nemškem jeziku so bržkone poverjeni igralcem, a nikakor ne najboljšim med njimi, ker so njih deklama-cije zelo nespretne. Celo sovjetsko-rusko vojno poročilo objavlja moskovski radio v obliki divjih bojnih klicev. V komentarjih, ki jih podaja moskovski radio k vojnim poročilom, pa vendar ne morejo prikriti, da se sovjetske čete navzlic zmagam, o katerih toliko govori moskovski radio, na koncu vendarle vedno umikajo pod pritiskom nemških sil na nove postojanke v ozadju. Moskovski radio ve povedati, da je vrgla Nemčija v boj na vzhodni fronti 170 divizij, izmed katerih je tretjina oklopnih in motoriziranih. Temu navalu nemških sil naj bi bili Rusi v prvih dveh dneh vojne vrgli nasproti le prednje straže svoje vojske, šele tretji dan naj bi stopila v borbo glavnina sovjetske vojske, ki je baje kakor pravi moskovski radio, izjalovila nemški načrt o zavojevanju Kijeva in Smolenska. Po mnenju moskovskega radia je napadalni duh nemških čet sedaj omajan in sovjetske čete razvijajo, čeprav so se kasno razvile, svojo polno moč. V nemškem vojnem poročilu objavljene številke o ruskih izgu-
bah tankov, letal in ujetnikov označuje moskovski radio seveda za netočn-.- v ve povedati, da so Sovjeti izgubili doslej le 850 tankov, 900 letal, kakor tudi dv je v nemško ujetništvo prišlo le 15.00M sovjetskih vojakov. Zato pa moskovs..i radio nagromadi za nemške izgube naravnost gorostasne številke in ve p- idati ris so Nemci izgubili doslej že 2bsK) tankov, 1500 letal in da se je Sovjelom predalo 30.000 nemških vojakov.
Molitve v moskovsK katedrali
Rim, 1. jul. s. Angleška propaganda je te dni razširila lažno vest, da so bile v Moskvi v pravoslavni katedrali molitve za rusko vojsko in da je celo mitropoli- sam s svetimi ikonami blagoslovil rušite čete, ki se baje bore za svobodo domov me. Na ta način je hotela angleška propaganda premotiti svetovno javnost. Očitn« smatrajo Angleži, da imajo po svetu opraviti z milijoni nevedneži, ki ne vedo, di v Rusiji nikjer ni več nobene pravoslavne katedrale in da so bile vse cerkve preurejene v vzorne hleve in kinematografe ter da nikjer ni več ne mitropolitov ne duhovnikov kakršne koli veroizpovedi, ker so bili vsi postreljeni.
Narodno-obrambni svet v Moskvi
Stockholm, 1. jul. d. Kakor poroča moskovski radio, je billo danes v Moskva r posebnem komunikeju objavljeno osnovanje »narodnega obrambnega sveta«. Komunike pravi, da so predsedništvo vrhovnega sovjeta, centralni komite boljšcviške stranke in svet ljudskih komisarjev glede na izredno' stanje, ki ga je ustvarila sc-vjetsko-nemška vojna, ter glede na izvedbo nagle mobilizacije vseh nav-rdnih sil spoznali za potrebno, da se 1.) ustanovi komite za nar rodno obrambo, v katerem zavzema predsedniško mesto Stalin in v katerem so tudi podpredsednik Molotov, Vorošilov, Malen-kov in Beria, 2.) da se centralizira vsa tz-vrševalna oblast v rokah tega odbora in 3.) da se vsi državljani ter vse organizacije stranke in vojske Sovjetske zveze takoj podrede vsem naredbam, ki jih bo komite izdal Komunike nosi podpis predsednika Kahnina ter predsednika sveta ljudskih komisarjev in generalnega tajnika stranke Stalina.
New York, 1. juL d. Glede na ustano. vitev sovjetskega komiteja za narodno obrambo je zelo poučen današnji uvodnik oficiozne moskovske »Pravde«, ki pravi, da je bila ustanovitev tega komiteja nujno potrebna zaradi »mračnih dni«, ki jih preživlja danes Sovjetska unija in ki narekujejo nujno potrebo, da se združijo vse sile, s katerimi razpolagajo organizacije stranke, vladne komisije in vojaška okrožja, da se vse sovjetske sile združijo v to, da bi se nasprotnik pregnal z ozemlja sovjetske dežele. V komite, pravi nadaljo »Pravda«, je bilo izbranih petero najbolj vidnih sovjetskih osebnosti. Osnovanje obrambnega komiteja, ki ga reprezentirajo te osebnosti, je po mnenju »Pravde« samo še logičen zaključek že prejšnje vladne odločitve, ki je že itak priznala Stalinu vso oblast. Sedaj se je Stalin, nadaljuje »Pravda«, le še obdal s pomočniki, ki jih smatra za najsposobnejše in ki bodo v bodoče predstavljali sovjetski »vrhovni kvin-kumvirat«, pred katerim bodo izginile vse druge avtoritete, odnosno se bodo morale pred njim omejiti zgolj na pokorščino.
Zelo značilno je, da »Pravda« nič n« omenja, v kakšnih odnosih bodo do novo-ga sovjetskega obrambnega komiteja n. pr. maršal Vorošilov in ljudski komisar za narodno obrambo maršal Timošenko. Zanimivo bi bilo tudi vedeti, kakšna bo zveza med tema dvema maršaloma in šerfom sovjetskega generalnega štaba, ki je sedaj dejansko v oblasti generala Zukova.
Valdemaras osvobojen
Berlin, 1. julija, s. Bivšega litovskega predsednika Valdemarasa, ki je bil že nekaj mesecev zaprt v jetnišnici v Kovnu, so sedaj osvobodile nemške čete.
Italija priznala nankinško vlado
Berlin, 1. jul. (DNB). Danes je bil objavljen službeni komunike, ki javlja, da sta Nemčija in Italija službeno priznali nacionalno kitajsko vlado v Nanldngu. Komunike pravi, da vlada Nemčije od 1. julija t. 1. dalje priznava nacionalno kitajsko vlado v Nankingu pod predsedstvom Van-čingveja. Diplomatski odnosi med obema vladama bodo v kratkem urejeni. Z istim rokom priznava tudi vlada kraljevine Italije nacionalno kitajsko vlado v Nankingu.
Odlikovanje nemškega poslanika v Sofiji
Sofija, 1. jul & Kralj Boris je davi j«l nemškega poslanika Richthofena, Id pušča svoje dosedanje službeno mesto. Kralj ga je odlikoval z najvišjim boftgar-skim redom Sv. Aleksandra.
H Quaiiler Generale delle Forze Armate comunica in data di 1« luglio il seguente bollettino di guerra n. 391:
A Malta, in combattimenti aerei, nostri reparti da caccia hanno abbattuto in fiam-me due velivoli nemici.
NelTAfrica settentrionale vivace attivi-t& di artiglierie sul fronte di Tobruk. L'a-viazlone delTAsse ha attaccato a nord di Bardia ona formazione navale nemica af-fondando un cacciatorpediniere e danneg-
giandone gravemente un secondo. Altri nositi velivoli hanno bombardato appre-stamenti logistici ed opere della piazza dl Tobruk.
NelTAfrica orientale tentativi di attao-co contro U nostro presidio di Debra Tabor sono stati nettamente stroncati.
Un nostro sommergibile al comando del capitano di corvetta Vincenzo Politi ha si-lurato e affondato nel Mediterraneo orientale un cacciatorpediniere britannico.
Novi uspehi osnega letalstva
Na Sredozemskem morju sta bila potopljena dva rušilca Tretji je bil hudo poškodovan
napadi, ki jih je sovražnik sprožil proti naši posadki v Debra-Taboru.
Neka naša podmornica pod poveljstvom korvetuega kapitana Vincenca Politija je na vzhodnem Sredozemskem morju torpe-dirala in potopila neki sovražni rušilec.
Glavni Stan OI>orož iiih Sil je objavil 1. julija naslednje 891. s užbeno vojno poročilo:
Naša lovsk letala no v letalskih spopadih nad Malto sestrelila dve sovražni letali, ki sta se v zra,V;i vneli.
V	severni Afriki živahno delovanje topništva na fronti pri Tobruku. Severno od Bardije so letalske sile osi napadle skupino sovražnih vojnih iadSj ter so potopile en rušilec, drug sga pa hudo poškodovale. Druga naša letala so bt j. »ardirala oskrbovalne napra- in objeke v tobruški trdnjavi
V	vshodr'^ifrfld so se gladko izjalovil?
General Eommel poveljnik armijskega zbora
Berlin, 1. jul. s. Vrhovni poveljnik nemških vojnih sil kancelar Hitler je imenoval poveljnika ekspedicijskega zbora v
i Afriki generala Rommela, za generala ar-} mijskega zbor*-.
IK!ۤtO
L'Alte ComaiiMiisiarlo a Visoki Komisar v Novem mestu
e a Trebnje in v Trebnjem
Izjalovljeni sovjetski načrti
Borba evropskih narodov proti zvezi plutokracije
s Sovjeti
Rim, 1. juL s. Dokumenti, ki so jih zbrali na vzhodnem bojišču in izjave ujetnikov, predvsem pa ofenzivni značaj razvrstitve ruske vojske kažejo sedaj povsem jasno, kako se je Stalin v sporazumu z Londonom pripravljal, da izda Nemčijo, s katero je Rusija sklenila sporazum, ter jo zahrbtno napade, da bi uničil njo pa tudi vso Evropo. Stalin se je zmotil, ko je menil, da je do dobra maskiral svoje načrte. Nasprotno, načrti so bili odkriti in os je skrbno nadzirala sleherno potezo Sovjetske Rusije. Nenadni in bliskoviti napad Nemčije, za katerega sta se odločila Hitler in Mussolini, je v zadnjem trenutku rešil Nemčijo in vzhodno Evropo naj resnejše nevarnosti, ki se je kdaj pojavila za evropski kontinent od časov turških in mongolskih vpadov. Le nekaj tednov bi še bilo potrebno, pa bi se Sovjetska Rusija pripravila. Ta čas je bil prav za Stalina nujno potreben. Zato je nemški napad dosegel tem večji uspeh, ker je Sovjetski zvezi, ki se je prav razvrščala za napad, prekrižal vse načrte. Vojna proti Rusiji gotovo ne bo lahka in smešno bi bilo govoriti že o zaključnih rezultatih.
V vsakem primeru pa so bili doseženi naslednji zelo pomembni uspehi:
1.	Izjalovili so se sovjetski načrti za napad na Nemčijo, Finsko, Madžarsko, Ru-munijo in Turčijo.
2.	Ustvarila se je strateška osnova za nadaljnji pohod v Rusijo, ki bo pomenil popolno uničenje boljševizma.
3.	Sovjetskemu orožju je bil v prvih 7 dneh prizadet težak udarec, ki bi v kakem drugam primeru pomenil že popolen poraz.
4. Pospešil se je proces solidarizacije evropskih narodov v borbi proti sovražnikom Evrope.
Moč ruske vojske je predstavljala stalno nevarnost za vse narode na kontinentu. Ko bo ta nevarnost odstranjena s sveta, bo Evropa lahko pričela zopet svobodno dihati Sovjetska vojska je zelo številna in zelo dobro oborožena, toda odgovorni vojaški krogi osi vedo, da bodo imeli zadnjo besedo. Vojaški krogi se povsem zanesejo na absolutno superiornost povelj-ništva osi, na sposobnost italijanskih in nemških vojnih sil, na učinkovito vzajemno sodelovanje vse Evrope.
Sedaj se je pričel obračun s sovjeti. Krivda Kremlja in angleške vlade ter pristanek Roosevelta na njuno zarotniško sodelovanje. sta odprla oči vspj Evropi. Plu-tokracija je prevzela novo skrajno težko odgovornost pred evropskimi narodi In vsem svetom. Združila se je s Sovjeti in s tem dokazala nizkotnost svojega duha, obenem pa tudi težavni položaj, v katerem se je znašla. Nasproti psihološkemu sodelovanju Roosevelta in Stalina se je postavil ves niz evropskih narodov.
Odhod ruskega poslaništva iz Vichyja
Vichy, 1. jul. Diplomatski zastopnik SSSR pri francoski vladi BogomOlov je snoči X vsem osebjem poslaništva zapustil Vichjr in je odpotoval proti švicarski meji Ostal bo na švicarskem ozemlju, dokler no bo francoski poslanik v Moskvi z vsem diplomatskim uradništvom zapustil ozemlje So vjetske Rusije.
Naredbe Visokega Komisarja
1 mleko, fižol, sir itd. Tudi maščobe so
' racdot! ir»ne.
bile
Izravnalni sklad za gospodarsko ureditev pokrajine
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino smatrajoč za nujno potrebno, da se določijo osnovni stroški gospodarskega življenja v Ljubljanski pokrajini in se tako pripravi njih postopna zenačitev s stroški v drugih italijanskih pokrajinah, odreja: Člen 1. Ustanavlja se sklad z Imenom »Izravnalni sklad za gospodarsko ureditev«, čigar naloga je, uravnavati zenače-vanje cen in storitev z izravnavanjem osnovnih stroškov.
Člen 2. V sklad, s katerim razpolaga Visoki Komisariat, se stekajo dohodki po naslednjem členu 3. in drugi morebitni prispevki.
Člen 3. Za blago, ki je po izvoru ali proizvodnji iz Ljubljanske pokrajine in namenjeno za izvoz na katero koli ozemlje izven te pokrajine, se sme uvesti kontrolna pristojbina, ki se plačuje ob izdaji izvornega potrdila ali drugače pred odpošilja-tvijo blaga. Komisariatska naredba, ki določi blago, na čigar izvoz se uporablja kontrolna pristojbina, predpiše tudi nje višino in način plačila.
Člen 4. Kontrolni pristojbini zavezano blago, za katero se ta obveznost ni spol-nila, se ne sme izvoziti iz pokrajine.
železniška uprava, prevozna podjetja in privatni špediterji morajo odkloniti odpravo blaga, če ga ne spremlja pobotnica o plačani kontrolni pristojbini.
Člen 5. Kršitve te naredbe ugotavljajo finančni, carinski in policijski organi.
Poleg kazni, določenih po kazenskem zakoniku in plačila dolžne pristojbine se v vsakem primeru, tako pošiljatelju kakor tudi prejemniku izvoženega blaga ali blaga, ki bi se v nasprotju z določbami te naredbe poskušalo izvoziti, predpiše upravna denarna kazen v višini ne manj ko dvakratnega in ne več ko desetkratnega zneska prikrajšane kontrolne pristojbine. Za plačilo kazni sta zavezana oba solidarno.
Enake kazni se uporabijo tudi zoper prevozno podjetje oz. špediterja.
V posebnega upoštevanja vrednih primerih in na predlog carinskega ravnateljstva more Visoki Komisar znižati upravno V rime.	Ir t-.r?. 31 en a ria eno Sest....o. j
Člen b, f-rr, svne denarne kazni iz pred- j r:.vr •	predpisuje po ratki pot1, ia $
;;a sporoči stvo.
car.ii.sko ravnate! j-
roku 15 d-
po priobčitvi pritožbe na Visokega Komisarja, ki odloči o njej dokončno.
Pritožba ne zadrži izvršitve. Dokler se ne predpiše znesek upravne denarne kazni in le-ta ne plača, sme carinarnica blago zaseči in ga spraviti v skladišče na stroške kršiteljev, če ti ne položijo varščine v kolikor znaša najvišja določena upravna denarna kazen.
Člen 7. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana dne 26. junija 1941-XZX.
Visoki Komisar Emffio GrarfoH
Kontrolna pristojbina za izvoz lesa
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbo z dne 26. junija 1941-XIX, št. 54.
odreja: Člen. 1. V smislu člena 3. naredbe z dne
26. junija 1941-XIX št. 54, se uvaja kontrolna pristojbina za izvoz lesa, z izjemo drv in celuloznega lesa.
Člen 2. Kontrolna pristojbina se določa na: L. 3 za stot neobdelanega lesa, L. 10 za stot povrhoma obtesanega lesa, L. 15 za stot po dolgem tesanega ali rezanega le-sa.
Člen 3. Pobiranje kontrolne pristojbine je poverjeno carinskemu ravnateljstvu, ki ga opravlja po svojih organih in podrejenih uradih.
Pobrane vsote se morajo odvajati Hranilnici Ljubljanske pokrajine za račun »Izravnalnega sklada za gospodarsko ureditev«, na razpolago Visokemu Komisarju.
Člen 4. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 27. junija 1941-XIX.
Visoki Komisar Emilio Grazioli
Obvezna prijava pridelanega žita
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za potrebno, da se radi porazdeljevanja ugotovi pridelek žita v Ljubljanski pokrajini,
odreja :
Člen 1. Pridelovalci žita morajo prijaviti pridelek letošnje letine.
žitne vrste, ki jih je treba prijaviti, so: pšenica, rž, ječmen, oves, koruza in sor-žica.
Člen 2. Prijavo je treba vložiti pri občinskem uradu na posebnih obrazcih, ki se dobijo pri teh uradih, in to v 20 dneh po končani žetvi ali po s^rpvilu posamezne
- j-r)3
Obi :>> morajo poslat: j ve Prehranjeval emu za.o<Ju za I ..bljtmskc pokrajino.
€t&) Ti. Prodaja žita t z čler.a 1. Je do-pustu?. o«:;n? » pre rodne dovolitvijo, ki jo izua omenjani zavod.
Člen 4. Kršitelji te n? ;edbe, ki stopi v veljavo na dan objave Službenem listu za Ljubljansko pokrajino, se kaznujejo denarno od 100 do 5.000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do treh mesecev. Poleg tega se odredi tudi zaplemba neprijavljenega pridelka. Ljubljana, dne 27. junija 1941->1X.
Visoki Komisar Emilio Grazioli
Nemško vojno poročilo
Neprestano prodiranje nemSke vojske proti vzhoda Neuspešni sovjetski protinapadi
Iz glavnega stana vodje, 1. jul. d. Vrhov-
poveljništvo objavlja naslednje poročilo:
Med Karpati in Pripetskim močvirjem se borijo oddelki nemške vojske skupno i slovaškimi četami v zasledovanju poraženega sovražnika dalje na obeh straneh Lvova.
Med Bialistokom ln Minskem obkoljene sovjetske vojske so skušale včeraj ves dan obupno, da bi se izvile iz obkolitve. Ti poskusi za izpad sovražnika, ki so bili često uprizorjeni v 8 do 12 vrstah globoko in podpirani od najtežjih oklopnih voz, so se zrušili ob nenavadno krvavih izgubah. Dalje proti vzhodu je bila dosežena Bere-zina.
Med Dvinskom in Rigo je bila v široki fronti dosežena reka Dvina, ponekod pa tudi prekoračena. Tudi tukaj so se izjalovili ogorčeni protinapadi sovražnika.
Oddelki nemškega letalstva so z udarnim učinkom posegli v boje na zemlji. Bombardirali so vzhodno od Lvova sovražne kolone, ki so se delno v dveh do treh kolonah vzporedno na eni cesti umikale, prizadeli med Bialistokom in Minskom obkoljenim sovjetskim četam najhujše izgube ter napadli tudi preko Rige se umikajočega sovražnika v zaporednih valovih. Pri teh operacijah je bilo uničenih mnogo oklopnih voz in na stotine tovornih avtomobilov, razen tega ustavljeno delovanje sovražnih baterij in razbitih mnogo transportnih vlakov.
Posebne uspehe je doseglo nemško letalstvo včeraj v boju proti sovjetskim letalskim četam. Kakor je bilo javljeno že v posebnem poročilu, je sovražnik izgubil 30. junija 280 letal, med njimi 216 samo v letalskih bojih.
Južno od Ribiškega polotoka je bil potopljen z bombami sovjetski rušilec, drug rušilec pa je bil hudo poškodovan.
Na morju okrog Anglije so bojna letala hudo poškodovala večjo trgovsko ladjo. Nočni napadi letalstva so bili usmerjeni na oskrbovalno luko Cardfff in proti pristaniškim napravam ob vzhodni in južni angleški obali.
V	severni Afriki so zažgali naši strmoglavci pred Sollumom angleški rušilec, v Tobruku pa so bombardirali pristaniške naprave in zbiranje sovražnikovih motoriziranih kolon.
Angleška bojna letala so vrgla včeraj pod zaščito nizkih oblakov in slabega vremena na stanovanjske predele v severno-nemškem obalnem ozemlju bombe. Civilno prebivalstvo je imelo nekaj izgub. Več poslopij je bilo porušenih ali poškodovanih. Pri tem napadu ter pri poskušenih poletih sovražnega letalstva nad zasedeno ozemlje ob Kanalu so sestrelila naša lovska letala in protiletalsko topništvo 11, mornariško topništvo pa 5 angleških letal.
Pri sovražnih letalskih napadih, ki so bili zadnjo noč usmerjeni na zapadno Nemčijo, so bile med ostalim v Koelnu ubite ali ranjene nekatere civilne osebe. Vojne ali vojaške škode ni bilo. Nočna lovska In protiletalska obramba je zrušila na zemljo tri angleška letala. Mornariško topništvo je v noči na 30. junija sestrelilo 4 sovražna letala.
V	zmagoviti letalski bitk! na vzhodu je lovska eskadrila pod vodstvom podpolkovnika Mftldersa sestrelila 110, lovska eskadrila pod vodstvom majorja Trautlofta pa 65 letat
Skupina bojnih letal pod vodstvom majorja Buscha je potopila v boju proti Angliji do 15. junija t. L. eno križarko, en rušilec ter 21 manjših bojnih edinic kakor tudi 436.188 ton sovražnega trgovskega ladjevja. Razen tega so bile številne trgovske ladje hudo poškodovane z bombami.
Letalski boji na zapadu
Berlin, 1. jul. rs V noči na ponedeljek so posamezna angleška letaila preletela nemško obalo, metala bombe, ki so zadele stanovanjska poslopja m bolnišnice. Nekaj otrok je bilo ubitih, nekaj pa hudo ranjenih
Berlin, 1. jul. s Angleška letala so napadla severnozapadno nemško obalno področje. Prodrfa so do obaie skrita za gostimi oblaki. Na Kieil so odvrgla nekaj bomb Škoda je ntznatna. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj ubitih in ranjenih. Sovražni napad so nem.-ki lovci in protiletalsko topništvo takoj odbili Usipelo jim je sestreliti 9 angleških letal. Na ta način je angleško letalstvo v zadnjih 24 urah izgubilo že 22 aparatov.
Stockholm, 1 jul. d. Kakor poroča angleško letalsko ministrstvo iz Londona, je bilo tudi preteklo noč delovanje nemškega letalstva nad Anglijo samo omejenega obsega. Nemška letala sc bombardirala kraje v južnem Walesu. Povzročena je bila gmotna škoda in jt bilo tudi nekai človeških žrtev. Angleška letala so v pretekli noči, kakor pravi to poročilo zopet obiskala nemško industrijsko področje v Po-renju in Westfaliji. Bombe so bile med drugim vržene tudi na Koln Duisburg in Diisseldorf. Dve angleški letali sta bili sestreljeni.
Japonska in vojna s Sovjetsko zvezo
Tokio, 1. jul. (Domej) Ker so današnji japonski listi v svojih jutranjih izdajah poročali, da je treba najbrže za jutri pričakovati japonske vladne deklaracije o japonskem stališču glede nemško-ruske vojne, je vladni zastopnik Ishii na današnji tiskovni konferenci izjavil, da bo sicer res objavljenega nekaj o stališču Japonske napram novemu položaju, ki ga je ustvaril nemško-sovjetski konflikt, da pa še ni gotovo, ali bo vlada podala -o tem vprašanju službeno izjavo.
Na vprašanje predstavnikov tiska, koliko je resnice na govoricah, da je Nizozemska Vzhodna Indija prepovedala izvoz kavčuka na Japonsko, je Ishii odgovoril, da so odnošaji med Japonsko in Nizozemsko Vzhodno Indijo ostali docela nespremenjeni, ter da na nje izbruh vojnega spora med Nemčijo in Sovjetsko unijo ni v ničemer vplival.
Racioniranje živil na Švedskem
Stockholm, 1. fuL a Z današnjim dnem so bile na švedskem racionirane nekatere vršite živil, tako suho sadje, kooidenzirano >
Delovanje zavoda italijanske kulture
Ljubljana, 1. julija.
V	Zavodu za italijansko kulturo v Ljubljani se je te dni pričelo vpisovanje v poletne tečaje, ki se bodo otvorili dne 15. julija.
Nadaljuje se in se še poglablja s tem delovanje ustanove, ki si je v nam zdaj že odmaknjenem času pridobila zasluge pri polaganju temelja za trdnejše kulturno sodelovanje med Italijani in Slovenci.
Kakor ostala najvažnejša kulturna središča Evrope, je tudi Ljubljana dobila svoj Zavod za italijansko kulturo, kate-reda predsedstvo je ministrstvo za zunanje zadeve poverilo slavnemu slavistu prof. dr. Giovanniju Maverju z rimske univerze, dočim je bilo vodstvo zavoda poverjeno znanemu proučevalcu siavisti-ke prof. Evelu Gaspariniju.
V	februarju 1940 je bil zavod ustanovljen ln kmalu je zbral okoli sebe veliko število prijateljev Italije ln onih, ki so želeli spoznati italijansko kulturo in italijanski jezik. V preteklem letu je bilo v tečajih italijanščine 400 tečajnikov, zavod pa je imel okoli 100 članov. V akademskem letu, ki je bilo pravkar zaključeno, je število tečajnikov naraslo na 700, šte-' vilo članov pa na 125.
Razen tečajev italijanskega jezika in književnosti je zavod organiziral številne kulturne in umetniške prireditve. Naj omenimo samo predavanja, ki so jih imeli Eksc. Balbino Giuliano in profesorji Bartoli, Chabod, Devoto, Maver in Da-miani. Velik uspeh so imeli tudi v zavodu prirejeni koncerti italijanske glasbe.
Knjižnica zavoda razpolaga že z okrog 1000 zvezki ter se bo v kratkem dopolnila z novimi knjižnimi zbirkami. Kakor knjižnica je dobro obiskovana tudi čitalnica, kjer so na razpolago številni listi in revije.
Zavod za italijansko kulturo v Ljubljani je podprl in uresničil sleherno pobudo za utrjevanje italijansko-slovenskih kulturnih odnosov. Tako je bila dosežena izmenjava publikacij med italijanskimi in slovenskimi kulturnimi ustanovami ter je bilo podeljenih v preteklem letu 10 štipendij slovenskim dijakom, da so nadaljevali univerzitetne študije v Italiji.
Po želji Visokega Komisarja bo Zavod za Italijansko kulturo odprt letos tudi v poletnih mesecih. Vpisovanje se vrši vsak dan v tajništvu zavoda, Napoleonov trg 6, telefon št. 43-64 od 10. do 12. in od 16. do 19. ure.
Našf?
DRAMA
Začetek ob 20. uri. Sreda, 2. julija: Mali lord. Izven. Izredno znižane cene. Zadnjič v sezoni.
Zadnjič v tekoči sezoni bodo igrali po izredno znižanih cenah od 5.50 Lit navzdol Frances Hodgson Burnetovo igro »MALI LORD«. Zgodba o mladem lordu, navda gledalca s sočustvovanjem do malega dečka, ki postane dedič; njegovo plemenito mišljenje in čustvovanje spreobrne trdo-srčnega deda. Naslovno vlogo bo igrala Simčičeva, glavni pa šaričeva in Skrbin-šek. Originalni prevod avtorične dramatizacije: M. Govekarjeva. Igro je zrežiral prof. šest. Predstava bo drevi v sredo ob 20. uri.
OPERA
Začetek ob 20. url.
Sreda, 2. julija: zaprto, četrtek, 3. julija: Seviljski brivec. — Red Četrtek. Gostovanje A. Manoševskega.
Uprava Narodnega gledališča javlja p. n. abonentom, da zaradi vojnih razmer ni bilo mogoče spomladi uprizoriti »Aide«, ki je v letošnjem repertoarnem sporedu. Zaradi gostovanja rimske opere bi se skušnje zavlekle predaleč v julij. Zato bo Opera namesto »Aide« ponovila izredno uspelo Gotovčevo delo »Ero z onega sveta«, za vse abonmaje. To bo poleg operete »Pri treh mladenkah« zadnja letošnja predstava za abonma.
Pevska tekma bo letos v nedeljo 13. ju-julija ob 20. uri v Operi. Na njej lahko tekmujejo dame in gospodje do 30. leta vsake lege glasu, ki imajo lepe, čeprav ne-šolane glasove. Vsak tekmovalec(Ika) mora zapeti dve pesmi, izmed katerih naj bo po možnosti ena narodna, druga pa umetna, ali operna arija. Pevci, ki želijo tekmovati, naj pošljejo prijavo na upravo Narodnega gledališča v Ljubljani. V njej naj navedejo ime in priimek, naslov, poklic, starost, lego glasu in pesmi, ki jih bodo peli. V nedeljo 13. julija bo ob 10. dopoldne pevska preizkušnja, ki se je mora udeležiti vsak tekmovalec. Note naj prinese s seboj. Pri klavirju jih bodo spremljali operni dirigenti, vendar pa lahko tekmovalec privede spremljevalca za klavir s seboj. Posebno razsodišče gledaliških strokovnjakov bo prisodilo nagrade najboljšim pevcem, za katere bo glasovalo občinstvo.
E.I.A.R. RADIO LJUBLJANA
Vodstvo ljubljanske oddajne postaje E. I. A. R. je uvedlo uvaževanja vredno novost, ki jo bodo tisoči poslušalcev brez dvoma z veseljem sprejeli na znanje. Poleg predavanj in poročil v slovenščini prinaša postaja poslej tudi koncerte slovenske glasbe, vokalne in instrumentalne. Za prihodnje dni si je vodstvo zagotovilo nekaj najodličnejših sodelavcev.
*
Sreda, 2. julija.
7.30: Vesti v slovenščini. — 7.45: Pesmi in melodije. — 8.: Napoved časa iz Rima.
—	8.15: Vesti v italijanščini. — 12.30: Vesti v slovenščini. — 12.45: Različna glasba. — 13.: Napoved časa in vesti v italijanščini. — 13.15: Službeno vojno poročilo v slovenščini. — 13.17: Orkester pod vodstvom mojstra Angelini ja. — 14.: Vesti v italijanščini. — 14.15: Radijski orkester pod vodstvom prof. Draga Marijana šijan-ca. — 14.45: Vesti v slovenščini. — 17.: Operetna glasba. — 19.: Italijanska ura prof. dr. Stanka Lebna. — 19.30: Vesti v slovenščini. — 19.45: Operetna glasba. — 20.: Napoved časa in vesti v italijanščini.
—	20.20: Pogovor v slovenščini. — 20.30: Koncert pod vodstvom mojstra Macioceja.
—	21.10: Vesti v slovenščini. — 21.20: Koncert komornega tria in sopranistke Valerije Heybalove. — 22.25: Koncert s harmonikami. — 22.45: Vesti v slovenščini.
Gospodarstvo
Trgovinski sporazum s Hrvatsko
Že včeraj smo poročali, da je bil s Hrvatsko na zasedanju italijansko-hrvatske komisije v Rimu sklenjen začasen trgovinski sporazum, ki predvideva za trimesečno razdobje od začetka julija do konca septembra blagovno izmenjavo v vrednosti 200 milijonov lir. Za razdobje od 1. oktobra naprej pa bo pozneje sklenjena redna trgovinska pogodba.
Kakor poročajo iz Zagreba, so pogajanja med obema delegacijama potekala v polnem razumevanju gospodarskih potreb ene in druge države. Ker bo imela Hrvatska do nove letine zaradi razmer, nastalih po vojni, sama težave s prehrano, je v trgovinskem sporazumu predvidenoi da Hrvatska v teh treh mesecih ne bo izvažala v Italijo goveje živine in svinj, koruze in pšenice. Zlasti pitanih svinj primanjkuje sedaj na Hrvatskem, ker letos spomladi kmetje niso dobili na razpolago dovolj koruze za pitanje svinj in bo morala Hrvatska po nedavno sklenjenem trgovinskem sporazumu z Madžarsko sama uvoziti iz Madžarske 5000 pitanih svinj. Ta kontingent bo izčrpan do konca septembra, ker bo po novi letini koruze zagotovljena
preskrba Hrvatske in bo imela Hrvatska iz lastne prireje dovolj pitanih svinj in verjetno tudi dovolj svinj za izvoz. Italijanska delegacija je pokazala veliko razumevanje za lastne potrebe Hrvatske in se je do nove letine odpovedala uvozu svinj iz Hrvatske. Po sklenjenem sporazumu bo Hrvatska izvažala v Italijo predvsem vse vrste lesa, nadalje železno rudo, boksit, premog itd. Glede dobave železne rude obstoje še stare pogodbe.
Na drugi strani pa bo Italija oskrbovala hrvatsko gospodarstvo zlasti s surovinami in polsurovinami za tekstilno industrijo, pa tudi s številnimi drugimi proizvodi. Tu prihajajo predvsem v poštev aluminij, gospodarski stroji, električni motorji, tovorni in osebni avtomobili, razne kemikalije itd.
S sklenitvijo trgovinskega sporazuma in plačilnega sporazuma je izpolnjena v gospodarskih odnosih med Italijo in Hrvatsko dosedanja praznina in se bo sedaj trgovinski promet med obema državama lahko nemoteno razvijal. Hrvatska delegacija se je po šestdnevnem bivanju v Rimu že vrnila v Zagreb.
Gospodarske vesti
= Klirinški tečaji. Po informacijah agencije L'Informazione Economica Italiana je Nacionalni institut za plačilni promet z inozemstvom določil nove tečaje za klirinški promet z inozemstvom. Spričo zboljšanja tečaja lire so tudi nekateri klirinški tečaji znižani. Tako znaša sedaj klirinški tečaj za promet s švedsko 452.90 lire za 100 kron (doslej 472.60), klirinški tečaj za plačilni promet z Dansko 366.80 lire za 100 kron (doslej 383), klirinški tečaj za plačilni promet s Španijo 169.40 lire za 100 pezet (doslej 181) in klirinški tečaj za plačilni promet s Švico 441.15 lire za 100 frankov (doslej 445.43).
= Povečanje obtoka papirnatega drobiža. V zvezi z uvedbo lir v zasedenih ozemljih je finančni minister odredil povečanje najvišjega zneska za izdajo bankovcev po dve liri od 200 na 300 milijonov lir in bankovcev po 1 liro od 250 na 350 milijonov Ur.
= Razdelitev železniškega voznega parka bivše Jugoslavije. Iz Zagreba poročajo, da so v teku razgovori glede razdelitve železniškega voznega parka bivše Jugoslavije na posamezne nasledstvene države. Razgovori glede razdelitve železniškega parka bodo verjetno kmalu zaključeni. Lokomotive. luksuzni in potniški vagoni ter tovorni vagoni bodo razdeljeni na nasledstvene države ne glede na to. kje je bil vozni park v trenotku razpada Jugoslavije. Predlog gre za tem. da se vozni park razdeli po dejanskih gospodarskih potrebah v mirnem času. Hrvatska železniška uprava je v tej priliki zlasti opozorila, da so bile ob izbruhu vojne najboljše lokomotive prepeljane v Srbijo, prav tako najboljši vagoni. Enako je prejšnja železniška uprava prenesla v Srbijo pretežni del zalog železniškega materiala in surovin, zlasti bakra in cinka. — Na Hrvatskem je v teku preosnova železniške uprave, ki bo v bodoče razdeljena na 8 oddelkov, in sicer za administrativno-pravno službo, za prometno službo, za gradbeno službo, za strojno službo, za gospodarsko službo in kontrolo dohodkov, za računsko službo in za nabavno-gospodarsko službo, poseben oddelek pa ie ustanovljen za gradnjo in trasiranje novih železnic. Ustanovljeni sta dve železniški direkciji, in sicer v Zagrebu in Sarajevu. V okviru teh dveh direkcij bodo sodelovale prometne kontrole s sedežem v Zagrebu. Karlovem Splitu. Koprivnici. Osijeku in Vinkovcih. Predvidena je nadalje ustanovitev železniškega gospodarskega sveta, ki ga bodo tvorili predstavniki gospodarskih zbornic in železniški strokovnjaki in bo neke vrste tarifni odbor s povečanimi kompetencami. ki bo kot posvetovalni odbor tolmačil želje gospodarstva. Poleg tega ie že ustanovljen poseben posvetovalni odbor za gradnjo in trasiranje novih prog. ki ga tvorijo železniški strokovnjaki, praktični inženjerji in univerzitetni profesorji.
= Zadruga pridelovalcev sladkorne pese. S sedežem v Ljubljani je bila ustanovljena Zadruga pridelovalcev sladkorne pese v Ljubljani z. z o. j. Zadruga je bila ustanovljena na skupščini 7. februarja t. 1. in ima namen pospeševati pridelovanje sladkorne pese in pospeševati koristi svojih članov z nabavo gospodarskih in gospodinjskih potrebščin, z vnovčenjem pridelkov ter sklepati pogodbe z odjemalci sladkorne pese. Člani upravnega odbora so Lovro Jevnikar, šolski upravitelj v Št. Vidu na Dolenjskem, Anton Marinček. posestnik v Župeči vasi, Alojzij Zupan, župnik v Smihelu pri Žužemberku, Jože Šuk-Ije, posestnik v Trnovcu pri Metliki in Franc Brulc, župan v Hrušici pri Novem mestu. Za sopodpisovanje je pooblaščen nameščenec zadruge inž. Hinko Kincl, stažist pri kmetijskem oddelku v Ljubljani.
= Iz trgovinskega registra. Pri tvrdki Pipan & Cie, kemično-komercialni družbi v Ljubljani je vpisana sprememba družbene pogodbe. Načelstvo družbe sestoji iz enega ali več poslovodij. Izbrisan je poslovodja Josip Belušič.
= Naglo rastoča zadolžitev Švedske zaradi velikih vojaških izdatkov. Iz Stock-holma poročajo, da je vpisovanje drugega obrambnega posojila švedske, ki traja že od srede januarja, dosegla vpisani znesek 603 milijone kron. Skupaj s tem zneskom je švedsko prebivalstvo v poldrugem letu dalo državi v obliki posojil na razpolago ogromno vsoto 1650 milijonov švedskih kron. Izkupiček iz teh posojil se troši izključno za državno obrambo in za preos-novo gospodarstva. Fundirani državni dolg se je v poldrugem letu dvignil od 2385 na 4035 milijonov kron, leteči dolg pa je v istem času narasel od 230 na 1016 milijonov ton. Medtem ko je znašala celotna zadolžitev švedske ob koncu decembra 1939 samo 2.66 milijarde kron, je v aprilu t. 1. narasla na 5.10 milijarde kron in se je torej švedski fundirani in leteči državni dolg v poldrugem letu povečal za 2.44 milijarde kron ali za preko 90%. Glede na vojne dogodke zadnjih tednov računajo v švedskih gospodarskih krogih, da se bodo državne potrebe za financiranje narodne obrambe še nadalje dvignile.
= Ariziranje Našičke. Hrvatski komisar pri Našički tvornici tanina in parni žagi d. d. inž. Prpič, je upravi tega podjetja, ki spada med največja lesna industrijska podjetja na Hrvatskem, sporočil svoje ukrepe glede ariziranja podjetja. Vsem židovskim uradnikom je bila odvzeta pro-kura, tako da ni na čelu tega podjetja noben židovski uradnik več. Namesto židovskih ravnateljev in prokuristov so bili imenovani Hrvatje. V celoti je bilo odpuščenih 68 židovskih uradnikov, in sicer v smislu zakonske odredbe od 21. maja brez pravice do odpravnine. Komisar je nadalje zaprosil pristojno ministrstvo za dovoljenje, da odpusti nadaljnjih 20 židovskih uradnikov. Zaenkrat bodo ostali v službi samo taki židovski uradniki, za katere ni najti takoj nadomestila med strokovnjaki v lesni stroki; Tudi v upravnem odboru ni sedaj nobenega žida več. Da bo podjetje lahko nemoteno poslovalo, je komisar iz-posloval potrebne kredite pri Hrvatski državni banki.
= Ljudsko štetje na Hrvatskem. Te dni
je bila v Zagrebu konferenca predstavnikov merodajnih ustanov, ki se je pečala z vprašanjem priprav za ljudsko štetje. Kakor ie znano, je bivša Jugoslavija izvršila popis prebivalstva v letih 1921. in 1931. in bi se moralo novo ljudsko štetje vršiti letos. Potreba novega ljudskega štetja in popisa kmetijskih posestev, gospodarskih podjetij in živine, je zlasti potrebna sedaj po ustanovitvi samostojne države Hrvatske. Konferenca ie stavila predlog, naj bi se ljudsko štetje izvršilo 31. decembra t. 1. V prihodnjih dneh bo o tem vprašanju sklicana nova konferenca strokovnjakov in predstavnikov posameznih ministrstev.
— Slaba letina oljnate repice na Hrvatskem. Iz Zagreba poročajo, da se je letošnja letina oljnate repice zaradi vremenskih razmer zakasnila in pridelek šele sedaj spravljajo. Oljnata repica, ki se goji predvsem v posavini in v okraju Brčko, pa je letos slabo obrodila. Mnogo posevkov so uničile poplave, pojavili pa so se tudi razni škodljivci, čeprav je bila posejana normalna količina, bo količina pridelka zelo slaba, tako da oljnata repica letos za proizvodnjo jedilnega olja na Hrvatskem ne bo prišla mnogo v poštev, če se upoštevajo tehnične potrebe železnic. Zato stavila Hrvatska vse upe na letino sončničnega semena, ki bo pri ugodnem vremenu dala 1600 do 2000 vagonov, in na letino bučnih peček. ki bo dala vsaj 400 vagonov. Sedanje stroge omejitve v potrošnji olja na Hrvatskem verjetno ne bodo kmalu omiljene, ker bo mogoče šele v jeseni presoditi, ali bo pridelek oljnatega semenja zadosten za kritje celoletne potrebe Hrvatske v jedilnem olju. Oskrba Hrvatske z oljem bo v znatni meri odvisna tudi od pridelka olivnega olja v Dalmaciji.
= Občutno zmanjšan promet z nepremičninami v Zagrebu. Na podlagi rekordnega prometa z nepremičninami, ki je lani v Zagrebu dosegel skorc 1 milijardo din, je v letošnjem zagrebškem občinskem proračunu predviden povečan donos od taks, ki so v zvezi s tem prometom. Promet z nepremičninami pa je letos občutno nazadoval in so dohodki mestne občine od tega prometa padli pod polovico. Medtem ko je bilo lani v prvih šestih mesecih v Zagrebu prodanih 1283 nepremičnim v vrednosti 388 milijonov din. je bilo letos do konca maja prodanih le 661 nepremičnin v vrednosti 167 milijonov din. Pri tem pa je treba upoštevati, da odpade pretežni del tega prometa na prvo četrtletje, torej na čas pred izbruhom vojne. — Tudi gradbena delavnost je zelo popustila in je bilo do konca maja izdanih le 166 gradbenih dovoljenj, predvsem za manjše zgradbe, medtem ko je bilo lani v istem času izdanih 357 gradbenih dovoljenj. Gradbena delavnost zastaja tako zaradi težkoč pri dobavi gradbenega materiala, kakor tudi zaradi valutnih razmer, vendar pričakujejo, da bo po zamnejavi dinarjev v kune ta poslednji moment odpadel.
Bencinski boni za julij
V prvem tednu meseca julija se bodo kuponi za nabavo bencina razdeljevali samo za taksije in tovorne avtomobile. Lastniki taksijev se morajo pri prevzemu kuponov izkazati ne samo s posebnim dovo-lilom za promet z motornimi vozili, temveč tudi z obrtnim dovolilom.
Prometna dovoljenja za motorna vozila
Imetniki posebnih prometnih dovolil za avtomobile in motocikle, veljavnih do 30. junija, se obveščajo, da ne bodo smeli več voziti, ako ne vlože na Visoki Komisariat tozadevne utemeljene prošnje, sestavljene v dveh jezikih. Prestopki sc kaznujejo po veljavnih predpisih.
Opozorilo kolesarjem
Kraljeva kvestura objavlja, da morajo kolesarji imeti pri sebi vselej dokazilo, da so v zakoniti posesti kolesa. Le tako se bodo v primeru kontrole lahko izognili nevšečnostim.
Ordinanze deli'Alto Commissario
Un fondo di conguaglio per Tassestamento economico della Provincia
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana, ritenuta lurgente neceasita di stabilizzare gli elementi dl coato della vita economica nella provincia di Lubiana onde predisporne successi vam ante il gra-duale adrguamento a quello delle altre provincie italiane, ordiua:
Art. 1. £ istituito un fondo, denominato »Fondo di conguaglio per lassestamento economico«, avente lo scopo di regolare 1'adeguamento dei prezzi e del servizi me-diante compensazione dei rispettivi elementi di costo.
Art. 2. II fondo, a aisposizlone dell'Alto Commissariato, e alimentato dalle entra-te di cui al successivo articolo 3 e da altre eventuali integrazioni.
Art. 3. Le merci di origine o produzio-ne della provincia di Lubiana e destinate allesportazione verso qualsiasi territorio diverso delia provincia stessa, possono essere sottoposte al pagamento di un diritto di controllo da assolversi airatto del ri-lascio del certificato d'orlgine e comunque prima della spedizione della merce. Lordi-nanza commissariale, che stabilisce le merci alla cul esportazione si applica il diritto di controllo, ne determina pure 1'ammontare e le modalita di pagamento.
Art. 4. Le merci soggette al diritto di contrcilo, che non abbiano adempiuto a tale obbligo, non possono uscire dalla provincia.
L'amministrazione ferroviaria, le impre-se di trasporto e gli spedizlonieri privati sono tenuti a rifiutare di dal corso della spedizione della merce se questa non sia accompagnata dalla quietanza comprovan-te l avvenuto pagamento del diritto di controllo.
Art. 5. Le infrazioni alla presente ordinanza sono accertate dagli organi finan-ziari, doganali e di polizia.
Oltre a quelle previste dalla legge pena-le e al pagamento de diritto dovuto e ln ogni caso inflitta, tanto allo speditore che al destinatario delle merci esportate o di cui sia stata tentata lesportazione in con-travvenzione alle norme della presente orel ;a, una sanzione pecuniaria, avente ca. attere civile, non inferiore al doppio e non superiore al decuplo dell ammontare del r1; rifcto di controllo evaso. L'obbliga-zione ha, per entrambi, carattere solidale.
La medesima sanzione si applica alla impresa di trasporto o allo spedizioniere.
Nei časi meritevoli di particolare consi-rierazione e su proposta della Direzione di Dogana, le sanzioni pecuniarie di cui al presente articolo possono essere ridotte dairAlto Commissario fino a un sesto.
Art. 6. Le sanzioni pecuniarie previste al capoverso deirarticolo precedente sono definite in via breve dallo Direzione di Dogana, e notificate agli interessati.
Contro Ia decisione e ammesso il ricor-so, entro 15 giorni dalla notifica, all'Alto Commissario. la cui pronuncia ha carattere definitivo.
II ricorso non sospende 1'esecuzione. Finche non sia definito l'ammontare della sanzione pecuniaria e assolto il suo pagamento, la Dogana ha facoltžt di sequestra-re e deoositare la merce, a spese dei con-travventori, a meno che questi non depo-
sitino una cauzione pari al maasimo della sanzione pecuniaria prevista.
Art. 7. La presente ordinanza entra in vigore dalla data della sua pubblicazione nel Bollettino Ufficiale per la provincia di Lubiana.
Lubiana, 26 giugno 1941-XIX.
L'Alto Commissario Emilio Grazioli
Un diritto di controllo
sul legname esportato
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana, vLata la propria ordinanza del 26 giugno 1941-XIX, n. 54, ordina:
Art. 1. £ istituito un diritto di controllo, a sensl deirarticolo 3 dell'ordinanza del 26 giugno 1941-XIX, n. 54, per 1'esportazione del legname eselusa le Aegzia da ardere e da cellulosa.
Art. 2. La misura del diritto 6 stabilita come segue: L. 3 al quintale per 11 legname rozzo, L. 10 al quintale per 11 legname sempli-cemente sgrossato con 1'ascia,
L. 15 al quintale per il legname squa-drato o segato per il lungo.
Art. 3. La riscossione del diritto di controllo e affidata alla Direzione di dogana, che vi provvede a mezzo dei propri organi ed uffici dipendenti.
Le somme riscosse d ovranno essere ver-sate nel conto »Fondo di conguaglio per l assestamento economico«, presso la Cas-sa di Risparmio della provincia di Lubiana, a dlsposlzione dell'Alto Commissario.
Art. 4. La presente ordinanza entra in vigore dalla data della sua pubblicazione nel Bollettino Ufficiale per la provincia di Lubiana.
Lubiana, 27 giugno 19491-XIX.
L'Alto Commissario Emilio Grazioli
Denuncia obbligatoria della produ-zione cerealicola
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana, ritenuta la necessitž di accertare la produzione ded cereali nella provincia di Lubiana ai fini della distribuzione ordina:
Art. 1. I produttori di cereali sono ob-bligati a denunciare la produzione ottenu-ta nella corrente campagna agraria.
I cereali, di cui 6 fatto obbligo della denuncia sono: frumento, segale, orzo, ave-na, granoturco, compresa la miscela.
Art. 2. La denuncia dovr& essere fatta ai comuni su appositi moduli di distribuzione presso gli stessi, entro 20 giorni dal termine della mietitura o della raccolta di ogni singolo cereale.
I comuni trasmetteranno le denunce al-l Ente per l'alimentazione della provincia di Lubiana.
Art. 3. La vendita dei cereali di cui al-1'articolo 1 6 ammessa soltanto previa au-torizzazione da rilasciarse dall'Ente sud-detto.
Art. 4. I contravventori alla presente ordinanza, che entra in vigore dalla data della sua pubblicazione nel Bollettino Ufficiale per la provincia di Lubiana, saranno puniti con 1'ammenda da L. 100 a L. 5000, e nei časi piu gravi con l'arresto fino a tre mesi. Sarš, inoltre disposta la confisca dei prodotti non denunciati. Lubiana, 27 giugno 19941-XIX.
L'Alto Commissario Emilio Grazioli
L'attivit& dell'I.C.1.
L'Istituto di Cultura Italiana ha aperto in questi giorni le iserizioni ai corsi estivi, che avranno inizio il 15 luglio
Continua cosi e si intensifica 1'attivita di qucs'ta istituzione che puo vantarsi di avere, in tempi ormai lontani, gettato le basi per una piu salda collabcrazicne cul-turale italo-slovena.
Ccmc gl.i altri centri culturali piu impor-tanti d'Europa anehe Lubiana doveva avere il suo Istituto di Cultura Italiana: il Minisitero degli Affan Esteri ne affido la presidenza ad uno slavis>ta di grande nrvme, il prof. Giovanni Maver della R. Univer-sita di Roma; e alla direzione fu pošto un altre noto cultore di studi slavi, il prof. L vel Gasparini.
Sorto cosi nel febbraio 1940. ristituto raccolsc ben presto att<vrno a se gran nu-mero di amici delTItalia e di quanti desi-deravano con ose črne la lingua e la cultura: 400 furono nello seorso anno gli alilievi dei corei c un ccntinalo • soci delPIstituto; nell'anno accademico che si sta per chiu-dere le cifre seno šalite a 700 alilievi e 125 soci.
Oltre ai corei di lingua e di letteratura, numerose ed importanti furcno le manife-
Etazioni culturali e arti&tiche organizzate dall'Istituto: bast; ricordare le conferenze tenute dalTEcc. Balbino Giuliano e dai professori artoli, Chabcd, Devoto, Maver, Damiani. Grande successo ebhero pure i ccncerti di musica italiana dati nelle sale dciristituto.
La biblioteca poss-ede gia un migliaio di volumi e presto si arrchira di nuovi acqui-sti; come la biblioteca, moltr.' frequentata e anehe la sala di lettura. dove si trovano a disposizionc del pubblico numerosi quoiti-diani e riviste.
Ogni iniz'ativa intesa a raffcrzare le re-laziom culturali itaiO-s-Sovene fu sollecitata e realizzata dalTlstituto di Cultura Italiana. Cosi furono promo>s&.i scamb di pubbli-cazioni fra istituzioni culturali italiane e slov ene e furono assegnate, nelo seorso anno. 10 borse a favore di študenti sloveni per il proseguimcnto deg; studi universitari in Italia.
Per volere deM'Alto Commissario 1'Isti-tuto di Cultura Italiana sara aperto quest'-anno anehe durante i mesi estivi. Le iseri-zioni ai nuovi corsi si ricevono presso la Segretcria delKIsitituto (Napolemncv trg 6, tel 43-64) tutti i giorni dalle 10 alle 12 e dalle 16 alle 19.
šolski uspehi v številkah
Na Ira&SJanskih srednjih Šolah je 7486 dijakov položilo
letni obračun
Ljubljana, l,julija.
Včeraj smo poročali o zaključku šolskega leta, danes pa prinašamo nekaj podrobnih rezultatov, ki bodo tembolj zanimali, ker se dogodki, ki smo jih preživljali tik pred koncem šolskega leta, prav gotovo bolj ali manj zrcalijo tudi na učnih uspehih.
V Ljubljani imamo 9 srednjih šol: 4 moške realne gimnazije, 2 ženski, klasično gimnazijo, mestno žensko realno gimnazijo, uršulinsko žensko realno gimnazijo, poleg tega pa dve učiteljišči, državno in zasebno. Poglejmo za hip v vse te šole, ki so bile dan za dnem, skozi dolgo šolsko leto, polne otroškega vpitja in vseh tistih žalostnih in veselih dogodkov, ki jih je dijaško življenje tako polno. Največ učencev ima I. moška realna gimnazija, in sicer 1416 (1403 moških. 13 žensk). Klasično gimnazijo je obiskovalo 1380 učencev (1197 moških, 183 žensk), IV. realno gimnazijo 809 dijakov, I. žensko realno gimnazijo 1348 dijakinj in 155 dejakov, II. moško realno gimnazijo 282 dijakov, III. pa 829 dijakov. V uršulinski realni gimnaziji je bilo vpisanih 454 gojenk. v mestni realni gimnaziji pa 180. Na državnem učiteljišču je bilo v letošnjem šolskem letu 463 učiteljiščnikov, 208 moških ln 255 žensk. Na zasebnem učiteljišču je bilo tudi letos nekaj privatistinj, in sic»r okoli 40. Vseh ljubljanskih sredrjrp "c ■ / je bilo letos 7486, in sicer 5006 rr r:'o ir. 480 žensk.
Ce pogledamo razpredelnice z učnimi uspehi, vidimo, da je kljub nerednemu poučevanju, ki se je stopnjevalo posebno proti koncu leta, uspeh v glavnem zadovoljiv. Na klasični gimnaziji je izdelalo 1166 dijakov, 175 z odliko, 161 s popravnimi izpiti, padlo jih je 47. Na I. moški gimnaziji je izdelalo 1067 dijakov, 79 od-ličnjakov, 252 s popravnimi izpiti, 93 padlo. Na II. moški gimnaziji je izdelalo 184 dijakov, 15 z odličnim uspehom, 53 s popravnimi Izpiti. 45 padlo. Na III. moški gimnaziji je izdelalo 609 dijakov, 42 z odliko, 59 jih je padlo, 154 jih ima popravne Izpite. Na IV. moški gimnaziji je izdelalo 549 dijakov, z odliko 37, padlo jih je 78. s popravnimi izpiti 180. Na I. ženski gimnaziji je izdelalo 1161 gojenk, odličnjakinj je 111» padlo jih je 67. s popravnimi izpiti 117. Na II. ženski gimnaziji je Izdelalo 717 gojenk. z odliko 99. padlo jih je 41, s popravnimi izpiti 147. Na uršulinski gimnaziji je izdelalo 397 gojenk, 76 z odliko, 9 jih je padlo, 48 pa ponavlja razred. N/i mestni ženski gimnaziji je izdelalo 173 gojenk, z odliko 17, padla nI nobena, ponavlja pa jih 7. Na državnem učiteljišču je izdelalo 408 dijakov, z odliko 21, padlo jih je 16, ponavlja pa 39. Na privatnem učiteljišču so izdelali vsi, le 7 jih ponavlja razred.
Iz Kočevja rezultati še niso prispeli. Na gimnaziji v Novem mestu je bilo vpisanih 515 dijakov, 331 moških in 184 žensk. Izdelalo jih je 385, z odliko 55, ■ popravnimi izpiti 92, padlo pa jih je 35.
t Ivan Skarja
Ljubljana, 1. Julija.
Iz Beograda je prispela žalostna vest, da je v nedeljo 29. junija umrl ugledni naš rojak, g. Ivan škarja, član bivšega državnega sveta.
Pokojnik je bil po rodu iz Mirne na Dolenjskem, kjer se je rodil kot sin kmečkega posestnika. Oče, ki je bil skrben, razgledan, napreden gospodar, je dal talentiranega fanta v mestne šole, a je zgodaj umrl, tako da je vsa skrb za številno družino ostala na materinih ramah. Kljub težkim razmeram je mladi Ivan v šoli dobro napredoval in je s svojim talentom vzbujal pozornost vseh svojih učiteljev. Ko je z odliko končal gimnazijo v Novem mestu, se je vpisal na pravno fakulteto dunajske univerze. Zaradi težkega gmotnega položaja je moral za nekaj časa prekiniti študij in prevzeti mesto prefekta na neki srednji šoli, a ko si je prihranil nekaj denaja, se je vrnil na Dunaj ter z odličnim uspehom položil diplomski izpit
Svoje prvo službeno mesto je nastopil kot konceptni uradnik nekdanjega kranjskega deželnega odbora. Tu je čez nekaj časa postal tajnik in pozneje referent za
podeželske elektrarne, ki so se snovale od leta 1911, dalje. Svetovno vojno je prebil kot rezervni častnik na fronti, najprej v Galiciji, nato pa v Italiji, od koder se je vrnil šele leta 1919. Po svojem povratku v Ljubljano je bil imenovan za tajnika pri gradbenem ravnateljstvu, zaradi svojih velikih sposobnosti pa je bil tudi docent na ljubljanskem vseučilišču. Ko je bil leta 1921. ustanovljen državni svet kraljevine Jugoslavije, je bil Ivan Skarja imenovan za njegovega člana in načelnika oddelka. Kot odličen pravnik pa strog, vesten in pravičen uradnik je pri nadrejenih in podrejenih užival najlepši sloves. Mnogo se je udejstvoval v osrednjem vodstvu Rdečega križa v Beogradu in si je zlasti zadnji čas pridobil mnogo zaslug v organizaciji pomoči vsem, ki jih je razsulo Jugoslavije najbolj prizadelo.
Ivanu Skarji ohranimo časten spomin, hudo preostalim svojcem pa naše iskreno sožalje!
Mast, slanina, olje in sladkor na karte
Navodila potrošnikom in trgovcem v Ljubljani
Ljubljana, 1. julija. Po odredbi Prehranjevalnega zavoda Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino bodo 16. julija t 1. uvedene živilske nakaznice za porabo hranilnih maščob in sladkorja s sledečimi mesečnimi obroki: 200 gramov masti, 100 gramov slanine, 100 gramov olja in 700 gramov sladkorja na osebo. Posamezni obroki maščob se po razpolo- jivih sredstvih lahko zamenjajo in eventuelno nadomest.e z maslom.
Vsak družinski glavar, ki ni pridelova-levalec maščob, niti nima v zalogi katerekoli vrste racioniranih maščob in sladkorja, bo moral za dodelitev navedenih količin pismeno prositi občino, kjer stalno prebiva, na obrazcu, ki ga bo dobil pri svojem trgovcu.
Ta, pri trgovcu dobljeni formular prošnje za oodelitev sladkorja in hranilnih maščob morajo upravičeni družinski glavarji čitljivo izpolniti v četrtek in petek, dne 3. in 4. julija kar v trgovinah.
Zato vabi mestni preskrbovalni urad vse trgovce na drobno, naj pridejo v sredo 2. julija t. 1. v II. nadstropje Mestnega doma od 8. do 13. ure po pravkar omenjene formularje prošenj za dodelitev sladkorja in hranilnih maščob.
Trgovci morajo vse prošnje, ki so jih izpolnili družinski glavarji, urediti po abe-
cednem redu in v soboto dne 5. julija oddati mestnemu preskrbovalnemu uradu ob pol 8. do 13. Vsaka prošnja naj ima v desnem kotu z rdečim svinčnikom čitljivo napisano število družinskih članov.
Mestni preskrbovalni urad bo nato dodelil trgovcem posebne živilske karte za hranilno maščobo in sladkor, potrošniki bodo pa te karte dobili kar neposredno pri svojem trgovcu. Datum razdeljevanja osebnih živilskih nakaznic bo mestni preskrbovalni urad pozneje o pravem času ja-viL
Civilne zavodske družine (kolegiji, zavetišča. bolnišnice, jetnišnice itd.) in javni obrati (lekarne, hoteli, restavracije, gostilne, pensioni, kavarne in	morajo po predhodni izjavi, da nimaio ni-kakih hranilnih maščob oziroma sladkorja, sporočiti mestnemu preskrbovalnemu uradu do sobote 5. julija svojo potrebo na podlagi povprečnega števila gostov v prejšnjem mesecu. Za to izjavo dobe zavodske družine in lekarne potrebne formularje v četrtek 3. julija pri mestnem preskrbovalnem uradu, javni gostinski obrati pa pri Združenju gostinskih obratov. Na podlagi teh izjav oziroma prošeni bo mestni preskrbovalni urad izdal bone, veljavne za ustrezajoči mesec.
Hrvatski šport v hrvatski državi
Državni nadzor in načrtna organizacija. — Dosedanji uspehi in neuspehi
Zagreb, v juniju
Mednarodna nogometna tekma med Hrvatsko in Nemčijo na Dunaju — ki se je — kakor znano — končala s precejšnjim porazom Hrvatov — je zopet obrnila pozornost širših športnih krogov na razvojne možnosti hrvatskega športa v mladi hrvatski državi. 2e prej je bil tudi v tujini cenjen hrvatski šport. Znano je bilo, da je ležal večji del državnega nogometnega prvenstva v bivši državi športno in finančno v glavnem na rarmenih hrvatskih klubov. To prvenstvo se je igralo skupno 17 krat, v kateri dobi so bili hrvatski klubi lOki-at prvaki. Zadnji državni prvak je bil Gradjanski, ki je petkrat dosegel ta naslov. Ta ugledni zagrebški klub je tudi dosegel, da je bila državna liga opuščena in so na njeno mesto stopile tri narodne lige, kar je odgovarjalo ideji federacije v športu, ki so jo pozneje prevzele tudi ostale športne zveze. V Zagrebu poudarjajo z zadovoljstvom, da so tedaj Slovenci potegnili s Hrvati, še bolj znan v svetu je seveda Punčec in ostali hrvatski prvaki v tenisu, ki se lahko primerjajo z najboljšimi na svetu. Sploh je bil tudi v bivši državi Zagreb dolgo športno središče, dokler se niso razne zveze preselile v Beograd.
Kakor vsa ostala področja hrvatskega javnega življenja, tako je tudi hrvatski šport sedaj v popolni reorganizaciji v soglasju z izpremenjenimi razmerami. Med tem so padla mnoga prej znana imena v pozabljenost. Toda že sedaj je sigurno, da bo v novi državi posvečena športni mladinski vzgoji in športu sploh največja pozornost. Hrvatski šport naj s podporo države razvije svoje najboljše sposobnosti. Namesto dr. Krnjeviča, bivšega predsednika Hrvatske športne sloge, ki je odšel v tujino, vodi sedaj hrvatski šport kot poverjenik ministrstva za korporacije g. Miško Zebič, stari aktivni športnik in znani Haškov srednji krilec, ki izdeluje sedaj s šestimi svojimi sodelavci organizacijski načrt za preureditev hrvatskega športa. Vse stare uprave so razpuščene in povsod so imenovani poverjeniki. Podrobnosti te reorganizacije sicer še niso znane, toda nedvomno je že sedaj, da se bo izvršila po nemškem in italijanskem vzorcu. Država bo podpirala in nadzirala šport. Vse se bo delalo načrtno in odslej šport ne bo več iz-
ključno prepuščen zasebni pobudi. Delo na športnem torišču bo šlo hkrati v širino in globino. Tudi mora biti šport vsem dostopen. Glavni poverjenik je prepričan, da imajo Hrvati odličen naraščaj za vse športne panoge, toda potrebne bodo državne podpore, trenerji, primerna torišča, trajna zaposlitev športnikov itd. čisti pro-fesionalizem je ukinjen, zato bo pa poskrbljeno, da bodo športniki zaposleni. Tudi srednješolci bodo lahko vstopili v klube. Talenti bodo še posebno vzgojeni. Sicer pa so vse dosedanje zveze in prejšnji klubi ostali, razpuščeni so le srbski ln židovski. Od najbolj znanih je razpuščena sarajevska »Slavija, »Bata« pa je moral izpreme-niti ime.
Zaradi vseh teh razmer je bilo udejstvo-vanje na zelenem polju doslej dosti skromno, dasi se že lahko reče, da je športna sezona zopet oživljena. Stare zveze zlasti z Nemci in Italijani so zopet oživele. Klub »Bratislava« je bil prvi klub iz tujine, ki je prišel v Zagreb, kjer je izgubil prtoti Gradjanskernu, kar se je ponovilo na domačih tleh proti obema velikima slovaškima kluboma. Doma je bila najbolj - zanimiva tekma med vodilnimi zagrebškimi klubi za tako imenovani hrvatski veliki pokal, v katerem je v finalu Concordia zmagala nad Gradjanskim. Morda se bo vodilnemu hrvatskemu klubu posrečilo nekoliko obračunati z Rapidom za prehudi poraz na Dunaju, ki po splošni sodbi gotovo ne kaže pravega razmerja sil, ne glede na to, da najboljše moštvo do tedaj še ni bilo zbrano v hrvatski državni reprezentanci. Na prihodnjo mednarodno tekmo z reprezentanco Slovaške v začetku julija gledajo v Zagrebu s popolnim zaupanjem. Punčeca in Pallado je zatekla vojna v Španiji, potem sta sodelovala na turnir;'ih v Berlinu in Bratislavi, sedaj se pa pripravljata skupaj s svojimi tovariši za mednarodno srečanje z Nemčijo. (Nemci so med tem že zmagali s 5:1. Op. ur.) Atleti in rokometaši so se srečali z nekaterimi dobrimi atleti v nemški vojski. Izven hrvatskega območja so sedaj splitski »Hajduk«, od plavalnih klubov pa »Jadran« in »Viktorija« ter skoraj vsi veslaški klubi. Hrvatski zimski športniki pa iščejo nove možnosti po bosanskih planinskih krajih. Tako so zapustile politične izpremembe pomembne sledove tudi na športnem torišču.	Dr. O. A.
Atletski dvoboj Nemčija — Italija
V Bologni je bil v soboto in nedeljo mednarodni lahkoatletski dvoboj med Italijo in Nemčijo, ki se je končal z 88 : 80 točkam v korist Nemčije. Nemški atleti so se spet pokazali v najboljši luči, pa tudi pri Italijanih je bil kljub pospešenim pripravam viden lep napredek. Prireditev je v nedeljo precej oviralo deževno vreme. Podrobni rezultati so bili naslednji:
tek na 400 m: 1. Lanzi (I) 47.1, 2. Har-big (N) 47.2, 2. tek na 100 m: 1. Monti
10.6,	2. Mariani (oba I) 10.6, 3. Scheuring (N) 10.6; met kopja: Berg (N) 63.87, 2. VVenzel (N) 63.73; tek na 1.500 m: 1. Kaindl (N) 3:55, 2. Mehlhose (N) 3:55.3, tek na 400 m z zaprekami: 1. Missoni (I)
53.7,	2. Brand (N) 53.7, met krogle: 1. Trippe (N) 15.69, 2. Wolke (N) 15.18, 3. Profeti (I) 15.05, skok v višino: 1. Langhoff (N) 1.95, 2. Campagner (I) 1.93, tek na 5.000 m: 1. Syring (N) 14:57.2, 2. Beviac-aua (I) 14:57.2, štafeta 4x100: 1. Nemčija 41.2, Italija 41.1; v teku na 800 m: 1. Lanzi (I) 119, 2. Harbig (N) 1:49.2, tek na 110 m ' zaprekami: 1. Facchini (I) 14.6, 2. Sep' aick (N) 15.1, met diska: 1. Con-solin ) 51.05, 2. Wotapek (N) 48.53, tek na >(>0 m: 1. Mariani (I) 21.8, 2. Monti (V ri.A 3. Scheuring (N), skok ob palici:
•ickel (N) 4.00, 2. Glotperer (N)
t 3.80, skok v daljino: 1. Luther (N) 7.30, 2. , Maffei (I) 7.13, tek na 10.000 m: 1. Be-I viacqua (I) 30:33,6, 2. Haushofer (N) 30:52.8, met kladiva: 1. Storch (N) 56.62, 2. Blask (N) 55:71; štafeta 4x400 m: 1. Italija 3:12.2, 2. Nemčija 3:14.2.
V sušaškem kopališču je bil v nedeljo plavalni troboj med ženskimi rerezentan-cami Trsta, Reke in Trenta. Na progi 100 m prosto je zmagala Grazia Ruzzier iz Trsta s časom 1:17,8, na progi 200 m prsno je bila najboljša Precop Mafalda tudi iz Trsta s časom 3:40.4. Sicer pa so tudi v ostalih treh konkurencah drugega dneva zmagale Tržačanke, in sicer na 100 m hrbtno Bertuzzi Maria s časom 1:28.5, na progi 400 m prosto Redivo Etta s 6:33 in med štafetami 4x100 m prosto tudi tržaška s asom 5:46.
Napoved kolesarske dirke
DKSK Edinstvo iz šiške se pripravlja na izvedbo medklubske kolesarske dirke za vse vrste vozačev, ki bo v nedeljo dne 13. 13. t. m. na znani 8 km dolgi krožni podutiški progi. Razne kategorije vozačev bodo vozile na razne daljave. Pričetek dirke bo ob 14. v zgornji šiški. Podrobnosti razpisa bomo še objavili.
+
Miza športnega urednika je odslej v sobi St. 7, I. nadstropje, levo.
Vse prošnje, tako potrošnikov kakor zavodskih družin in javnih obratov, morajo biti torej predložene mestnemu preskrbovalnemu uradu naflsasneje do sobote 5, julija opoldne. Poznejših prošenj urad ne bo mogel obravnavati.
Ker bodo karte uvedene šele 16. julija, bodo obroki za julij polovičnL
Za nepopolne izjave in napačne prijave so določene najstrožje kaznL
Katjuški v uteho
Kštjuška, mamica Ti je umrla...
V poletnem večeru je legla v zemrjtev med polja in travnike. O, kako ji je lepo. Julijska zarja jo bo pregrinjala in julijske zvezde bodo trepetale kakor blede svečKe nad njenim svežim grobom. Prav tiste br*-do, ki si jih Ti, Katjuška, vsak večer, preden si legla k počitku, stopila na balkon pozdravit in si jim vsa nasmejana pogledala v kristalne oči. Prav tiste bodo in bodo svetile Tvoji dobri mamici in Tebi. Obema bodo svetile. Samo Tvoja mamica ne bo vedela zanje in ne zvezdice za Tvojo mamico. Mamica spi... Njene oči so žalostno zaprte kakor Tvoje, kadar spiš. Toda Ti se vsako jutro zbudiš. Pa se bo zgodilo, da nekega jutra ne boš odprla svetlih oči. Prav tako boš zaspala kakor Tvoja mamica. Niti vedela ne boš, kdaj si zaspala Ali ne bo lepo. Kštjuška? Nič več ne boš čutila, nič več trpela, kakor Tvoja mamica zdaj. Vse bo daleč — daleč trpljenje in Ti boš ipala Tiho Sladko ..
Glej, Kštjuška, tako spi Ivoia mamica. Ali ni srečna? Kai luška, ne jokaj! Mamica je srečna In ko boš tudi T>, takrat se bosta spet srečali. Potem ostaneta rkup. j. Večno skupaj. Katjuška. čuj, večno... med angeli...
Sama si ostala in v karminskih laseh Ti diši sinja roža pomladi. Tudi mak še rdi v drobni vazi. O, kako je škoda takih rož. Kaj ne, da jih je škoda?
Ne jokaj, Katjuška, naj cvete jo rože. Tudi mamica, ki je nad Teboj in s'"dnji hip pri Tebi. hoče to. Saj še gledaš svojo mamico in ona Tebe. Ne jokaj...
Katjuška, Tvoja mamica ni umrla...
Šesta A
Iz Hrvatske
Promet z nepremičninami v Zagrebu je
letos za polovico padel nasproti lanskemu letu, v katerem je prodaja hiš in zemljišč dosegla rekordno višino. V prvi polovici lanskega leta je bilo prodanih v Zagrebu 1283 nepremičnin v vrednosti nad 338 milijonov dinarjev, v prvih šestih mesecih letošnjega leta pa samo 661 nepremičnin v skupni vrednosti nekaj nad 167 milijonov dinarjev. Lani je bilo do konca julija izdanih 357 gradbenih dovoljenj, letos pa samo 166.
Za ureditev Dolnje Neretve. V hrvatski javnosti se živahno razpravlja o potrebah doline Dolnje Neretve, predvsem krajev med Čapljino, Gabelo in Metkovičem. ki jim manjka zlasti zdrave pitne vode. Tehnični oddelek v Mostaru je izdelal načrt, da bi se v Capljino in Metkovič napeljal vodovod iz Višičev, kjer je dovolj dobre vode .Prav tako se razpravlja o vprašanju regulacije Neretve, ki dela mnogo škode krajem na obeh bregovih. O načinu, kako naj se struga Neretve preuredi, pa so strokovnjaki zelo različnega mnenja, zaradi česar se delo zmerom iznova odlaša.
Za gostovanje rimske Opere, katere ansambel je z Giglijem na čelu včeraj prispel v Zagreb, vlada med zagrebškim občinstvom zelo živahno zanimanje. Gledališka uprava je poskrbela, da bodo mogli predstavam — gostje bodo nastopili trikrat — prisostvovati predvsem oni, ki so po svojem položaju in udejstvovanju v kakršnemkoli stiku s Hrvatskim državnim gledališčem in s prizadevanjem za utrditev hrvatsko-Stalijanskih kulturnih vezi. Tem bo gledališka uprava izdala posebna vabila, na podlagi katerih bodo mogli dvigniti vstopnice pri blagajni, vstopnice pa ne bodo prenosne. Na ta način je gledališka uprava zagotovila točno kontrolo, kdo bo posamezni predstavi prisostvoval. Zaradi tega je tudi izostala predprodaia. Pač pa bo gledališče vse tri nastope italijanskih gostov prenašalo tudi po radiu.
Mleko po 4.50 din. V Zagrebu veljajo od 1. julija nove cene mleka, ki se prodaja poslej po 4.50 din liter. Povišanje cene so pristojna oblastva smatrala za potrebno, ker je dovoz mleka v mesto zadnji čas upadel od 40.000 na 26.000 litrov na dan in ker je Zveza mlekarskih zadrug zatrjevala, da pri prodaji dela z izgubo. Z ureditvijo nove cene hočejo oblastva izločiti prekupčevalce, ki so zadnji čas prodajali mleko pod roko po 5 din.
Za novega župana v Karlovcu je bil imenovan dr. Fran j o Deak, za novega župana v Osijeku pa industrijalec Josip Galovac.
Za boljši kruh v Zagrebu. Mestna apro-vizacija v Zagrebu je odredila npvo mešanico moke za kruh, v kateri je 55 odstotkov navadne pšenične, 33 odstotkov koruzne in 10 odstotkov ržene moke. Peki bodo prejemali to mešanico, pripravljeno pod nadzorstvom oblastev.
Proti ljudem, ki ne zatemnjujejo stanovanj. Policija v Zagrebu je odredila, da bo v bodoče po načrtu prirejala racije na meščane, ki v nočnih urah dovolj skrbno ne zatemnjujejo stanovanj. Po naredbi vojskovodje Slavka Kvaternika se kršiteljem predpisov o zatemnitvi za 8 dni odvzamejo električni števci, po 8 dneh pa lahko vnovič prosijo za uvedbo električne razsvetljave, pri tem pa morajo plačati vse pripadajoče pristojbine. Prav tako bo policija poslej po načrtu prirejala racije na avtomobiliste, ki nimajo po predpisu zastrtih luči.---
Iz pisarne Rdečega križa
Na poizvedovalni oddelek RK je prišlo nekaj obvestil o pogrešancih. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v naši pisarni na .fiklošlčevi cesti 22-b:
česnik Franjo, čulič Konstantin, Hočevar Marija, Jekič Svetislav, Jovanovič-Dragič Pavle, Kosel Franc, Kozorič Dušan, Lišen Maks, Malnarič dr. Martin, Pe-trovič-Lupul Desanka, Paunovič Djoka, Suvajdžič Aleksander, špeletič Avgust, Terobšič Franco, Trobec Anica.
Oseba, ki je oddala pismo za Slavko in Lidvino Mravlje, naj se zglasi v kurirskem odseku. Važno zaradi nekih dopolnil.
Gospod Jenko Gabrijel, ki je bil v Kosovski Mitrovici, naj se zglasi da dvigne svoje dokumente.
Gospod Tomašič Juro iz Celja naj dvigne pismo iz Beograd^ v naši pisarni.
t
Sveta reka Nil
II tranvai — Tramvaj
Sovjetski diplomati in vojna
come mezzo di trasporto delle merci — kot prevozno sredstvo za blago
Koristen divji kostanj
Herodot je dejal, da je Egipt dar Nila. Te besede zelo dobro označujejo zemljepisne značilnosti te dežele. Egipt se mora za vse svoje bogastvo, za vso svojo slavno zgodovino zahvaliti dejansko tej reki, ki je po dolžini druga največja na svetu. Od jezera Tanganjike do morja meri Nil 6500 km ln samo Mississipi ga prekaša za 400 km, dočim je Amaconka dosti krajša, čeprav je njeno porečje seveda dosti obsežnejše. Velika jezera ob ravniku, ki jih napajajo deževne dobe, so izvor »očeta preobilice«, kakor imenujejo Arabci sveto reko. Njegove poplave, ki se ponavljajo vsako leto ob določenem času, prinašajo v nižine ogromne množine blata, od katerega se vsako leto obnavlja čudež egiptske rodovitnosti.
Vode velikega Nila so zelo spremenljive. Običajno so rahlo rumenkaste, za en ali dva tedna v letu, ln sicer v juniju, ko pričnejo naraščati, pa so zelenkaste od velikanskih rastlinskih snovi, ki jih prinašajo s seboj. Dobi zelenih voda sledi doba rdečih voda, to je tedaj, ko vsebuje Nilova voda velikanske količine blatne prsti iz etiopskih visokih planjav. To je doba, ko prinašajo vodovja v Egipt največ rodovitnosti. če je med kakšno poplavo vodovje Nila belkasto, kar se pa le redko dogaja, tedaj smatrajo položaj egiptskega poljedelstva za zelo neugoden. A tudi izven sezonskih sprememb vsebuje Nil mnogo najboljših gnojilnih snovi, to je organrkih snovi, magnezija, natrija in kalija.
V vseh časih je bil Nil predmet skrbnega proučevanja in meritev, v vseh časih so pazljivo sledili njegovim spremembam in jih skušali uravnavati v skladu s potrebami prebivalstva. Polagoma so z velikanskimi umetnimi napravami spreminjali njegov tok to obseg njegovih poplavnih ozemelj, tako da bi dajal čim več koristi. Te velikanske umetne naprave omogočajo zadrževati vodovje v časih preobilice in jih izkoriščati potem v dobah pomanjkanja. Prekopi ga odvajajo v ozemlja, kamor bi samo od sebe ne moglo. Znano je, da obstoje na Nilovem toku kiklopski jezovi z zatvornicami, velikanske to silno drage zgradbe, ki pa dovoljujejo namakati tudi ozemlja nad naravno Nilovo gladino. Prvi takšen jez je nedaleč od Kaira, na skrajnem jugu Nilovega ustja, drugi je 400 km južneje pri Asiutu, a tretji še kakšnih 400 km južneje pri Asuanu, kjer ima Nil močan naravni padec. Tu so lahko zgradili ogromne vodne zbiralnike. V Sudanu so še drugi takšni velikanski zbiralniki vode. Zatvornice omogočajo točno odmero vodnih količin, ki se naj odtečejo v spodnje predele, z običajnim sistemom bazenov pa urejajo tudi plovnost svete reke, navzlic vsem njenim višinskim razlikam.
Vsako leto proti koncu junija, se pričnejo Nilove vode dvigati in to dviganje traja do septembra. Potek te dobe je v splošnem vedno enak, toda vsako leto so kakšne majhne razlike, ki jih je pa treba upoštevati. Te razlike so odvisne od trajanja ta silovitosti tropskih deževij, ki nastajajo včasih malo prej. Včasih se malo zakasnijo ta se razdeljujejo tudi različno v velikanskem porečju Nila. Od septembra dalje vode upadajo, sprva zelo hitro, potem počasneje.
Za egiptsko poljedelstvo je najvažnejše vprašanje to, da pravočasno izve, kako bo-
Z bežnim profilom največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna sem pričel vrsto predavanj na radiu v Ljubljani, kamor me je pozvala božja Previdnost po naročilu prvega predstavnika Ducejevega v novi pokrajini Italije, da nadaljujem tu svoje kulturno poslanstvo.*)
Dolgo ali kratko bivanje, ki mi je določeno v beli Ljubljani, bo ostalo za vselej eden mojih najlepših spominov, ker sem imel tu srečo videti ostvarjen včliki ideal svojega življenja v novi dobi, ki jo je začrtal dan 3. maja 1941/XIX slovenskemu ljudstvu, ko je Njegova Ekseelenea Visoki Komisar Emilio Grazioli proglasil v imenu Njegovega Veličanstva Kralja ln Cesarja in Duceja novi Statut, ki je v okvirju suverenosti Rima dovolil avtonomno ureditev novi ljubljanski pokrajini.
Za slovenski narod je napočilo novo razdobje na vseh poljih socialnega življenja. To mi izpričuje vsak dan ginjena radost vseh onih, ki jim je dodeljena sreča, da čujejo iz ust Visokega Komisarja Graziolija besede neposredne in presrčne
*) Besedilo predavanja o Gradniku, ki ga prinašamo, je bilo te dni prebrano v okviru kulturnega programa radijske postaje EIAR v Ljubljani. Ured.
do potekale tn kolikšne bodo poplave. Le ▼ tem primeru se lahko pravočasno pripravi setev ln se pripravi tudi vse potrebno za uspešno razdelitev voda. V to svrho so ustvarili obsežen sistem vodostajev, nad vse preprostih priprav, ki merijo višino Nilove gladine. Z vodostaji pri Asuanu je mogoče obvestiti Kairo n. pr. pet dni prej, kako bodo naraščale ln upadale vode, kajti toliko časa potrebuje voda, da prispe od Asuana do južnega konca ustja. Z merilci pri Kartumu, ob sotočju Belega ta Modrega Nila, pa so mogoče napovedi že dvajset ta več dni prej, poleg tega se dado izračunati točno količine vode, ki bodo egiptskim predelom na razpolago in to je vsekako velika prednost za racionalno obdelavo zemlje, ld ozeleni več-
Italijanski listi poročajo iz Rima, da še ni znano, kdaj bodo odpotovali diplomatski predstavniki Sovjetske Rus/i je iz Rima. Italijanska vojna napoved Rusiji je bila izročena moskovskim diplomatom šele v nedeljo na dan izbruha sovražnosti okrog poldneva, in sricer zato, ker st' vsi člani sov-j tskega poslaništva v Rimu izkoristili lepo nedeljsko vreme za kopanje na peščini Fregene, ki leži kakšnih dvajset kilometrov daleč od Rima. Vojna napoved je takisto presenetila sovjetskega vojaškega atašeja pri rimski Vladi, ki je bil na študijskem
Zaplenjeni radijski aparati v Rusiji
»United Press« poroča iz Moskve, da je sovjetska vlada izdala oklic vsemu prebivalstvu, naj takoj izreči svoje radijsike sprejemnike posebnim komisijam. Oddati se morajo tudi vsi televizijski aparati in celo gramofoni.
Internirani sovjetski državljani
Madžarska vlada je odredila internacijo vseh sovjetskih državljanov na njenem državnem ozemlju. Zastopstvo sovjetskih interesov na Madžarskem so prevzele švedske oblasti, ki zasitopa interese Sovjetske Rusije tudi na Slovaškem, v I-taliji in Rumuniji.
Gamelin ni pobegnil
Nemški dopisni urad poroča iz Vichyja, da francoski vladni krogi odllcčno deman-tirajo vest, da bi bil bivši general isim francoske vojske general Gamelin pobegnil iz zapora.
Angleško vojaško odposlanstvo v Rusiji
Nek ameriški list beleži, da je odpotovalo v Sovjetsko Rusijo posebno anglešk« vojaško odposlanstvo, v katerem so: general Macfarlan, polkovnik Exham, kontre-fuimiraJ Miles in letalski pod/maršal Colller.
dobrote, potrjene po delih velikodušne dobrohotnosti.
V času, ko se odpirajo nova širna obzorja tudi na kulturnem polju, mi je v veliko radost, da se lahko spominjam onih najdražjih Italijanov ta Slovencev, ki so bili predhodniki in pionirji kulturnega sodelovanja italijansko-slovenskega. Med Slovenci zavzema pesnik Alojz Gradnik 'najodličnejše mesto.
Rojen v Medani, na Goriškem, 3. avgusta 1832. od očeta Slovenca ln matere Italijanke, je bil Gradnik že po svojem rojstvu določen, da postane apostol italijanske kulture med svojimi sonarodnjaki.
Potem ko je sodeloval v prvih treh desetletjih devetnajstega stoletja v raznih slovenskih književnih revijah, je Alojz Gradnik objavil 1. 1916 svojo prvo zbirko pesmi z naslovom »Padajoče zvezde«.
Ta zbirka je bila odkritje, ki ga je pozdravil največji sodobni slovenski pesnik Oton Župančič z besedami: »Pesnik je uklenil te svoje zvezde med življenje in Smrt in v središče je postavil svoje mladosti bogastvo in hotenje.«
Analizujoč potem ljubezen, s katero se je Gradnik dvignil od ženske do človeštva, do naroda, do domovine, veliki pesnik »Dume« pripominja: »Tako so ljubili mistiki Boga. Taka erotična nota Je ▼ na-
krat na leto v bohotna polja ta pašnike ta ki rodi preobilico bombaža, riža, žita ta sadja vseh vrst. Ozemlje v nilskem ustju je en sam vrt ta sadovnjak. Onkraj ozemelj, ki so dostopna namakanju, pa se širi gola puščava, kjer žive komaj še redki beduinL
Nil pa ni samo oče egiptskih letin, temveč je tudi velikanska prometna žila za deželo, ki se razprostira od Sredozemskega morja do 22. severnega sporednika. Od Kaira do Asuana, to je na daljavo 800 km, je to reka, po kateri lahko plovejo veliki čolni s tipičnimi visokimi, ta ozkimi jadri ter udobne turistične ladje. Ključ do Nila, to je Egipta, pa je v tistih rokah, ki držijo Sudan.
ogledovanju bojišča v Albaniji in na Grškem. V nedeljo popoldne se je vrnil v spremstvu italijanskega oficirja z letalom čez Brindisi v Rim, odkoder je potem nadaljeval vožnjo z vlakom v italijansko metropolo.
Tudi iz Berlina poročajo, da se nahajajo člani ondotnega sovjetskega poslaništva še vedno na nemških tleh. Najbrže jih bodo izmenjali z nemškim diplomatskim osebjem v Moskvi. V Berlinu se je mudila ob izbruhu nemško-ruske vojne posebna trgovinska delegacija 300 mož.
Un nuovo costume da spiag-gia - Obalni kostum
& la moda — po najnovejših vzorcih
S 121 leti ie
Ribič Matti Erkko iz Rovaniemija na Finskem, to je na 70. severnem sporedni-ku, se lahko ponaša, da je eden najstarejših in morda celo najstarejši človek na zemlji.
šele pred kratkim je neki novinar iz Helsinkija zvedel za tega moža, ki kaže v svojem 121. letu izredno trdoživost. Do lanskega leta je peš opravil vsak dan najmanj 18 km sem to tja, da je nalovil rib v brzicah reke Kolttakoskija. Vse svoje življenje je bil ribič kakor njegov ded. število losov, ki jih je nalovil v svojem dolgem življenju, se ne da niti od daleč oceniti. V svojem 80. letu se je tretjič poročil, in sicer s 25-letnim dekletom. Z njo je imel sedem otrok. Zadnji otrok, mala Karto, šteje danes sedem let to je teta otrok svojih bratov, ki imajo po 30 do 45 let.
Krepki starec je bil bolan samo enkrat, to je bilo v njegovem 96. letu, ko ga je za-
šem slovstvu nekaj novega. Nekaj romanskega mogoče?«
Tudi Gradnikova ritmika se zdi zanimiva in izvirna pesniku Župančiču, ki piše dalje: »Ko sem mu izrekel slutnjo, da kaže na italijanski vpliv, je pesnik pritrdil s pristavkom, da je njegova mati rojena Italijanka. Torej bi nam bilo rodilo fino Gradnikovo umetnost ugodno mešanje krvi, kakor nam je vzniknila velika Prešernova umetnost iz križanja duha.«
Po »Padajočih zvezdah« je objavil Gradnik 1. 3922 zbirko »Pot bolesti«, 1. 1926. zbirko »De profundis«, 1. 1932. zbirko »Svetle samote«, 1. 1938. zbirko »Večni studenci« in 1. 1940. zbirko »Zlate lestve«. V istem letu oziroma sočasno je izdal tudi zelo uspelo antologijo »Italijanska lirika«.
Da vam vsaj v kratkih potezah predstavim tega slovenskega pesnika, naj omenim samo nekatere njegove izvirne pesnitve, v katerih so živo naslikane kraške ta goriške pokrajine in življenje ta običaji tamoš-njega ljudstva. V nekem sonetu nam pesnik predstavlja »Svatbo v Brdih«, katero spremlja pokanje pištol, zvok harmonike ta lučanje konfetov na deco, vrača-jočo se iz šole. Z robom štole, nadaljuje pesnik, jih je Bog združil za vse dneve njihovega življenja, v zdravju in bolezni, v joku ta v veselju, z vinogradi, s hišo ta živino. Ljubezen? Za nje nima vrednosti. Ljubezen — samo pena srca — ss stopi in vrt poln rož je v jeseni iznova pust. Samo brazde, ki so jih vrezale stiske srca ta samo tisto, kar spaja plodno zemljo to kamen domače hiše, zbriše in zruši šele smrt.
Kako lepo je obrazložena predstava, ki jo ima kmečko ljudstvo o ljubezni ta zakonski zvezi: Bog, zdravje, radost, !->k, bolezen, hiša, vinograd, živina so -i krepka vezi med možem in ženo.
V Rimu so v zadnjih časih delali poskuse, ki so s svojimi rezultati pokazali, da bi se dali divji kostanji zelo dobro izkoristiti v industrijske namene. Treba je pomisliti, da vsebujejo plodovi teh dreves nič manj nego 59 odstotkov škroba ta 8,8 odstotka tolšč.
Ko se plodovi oluščijo ta zmeljejo, je treba iz njih z večkratno uporabo vrele vode izvleči topne snovi, to so saponta, esklulin ta sladkor. Saponta se da prido-
O sovjetskih ujetnikih, piše posebni poročevalec lista »Giornale d'Italia« na nem-ško-ruski fronti Carlo Dall'Ongaro, ni mogoče podati splošnega opisa. Tu opazovalec ne stoji pred ljudstvom, ki bi imelo bolj ali manj enake znake, temveč pred zbirko plemen in rodov, ki imajo vsak svoje posebne zunanje značilnosti, jezik, mišljenje to tradicije.
Kar človek posebno opazi, je množina popolnoma azijskih elementov, ki so jih uvrstili v pehotne odrede. To so obrazi popolnoma mongolskega tipa, z obrito lobanjo to nekakšnim čopom las na temenu. V rusko-ftoski vojni je bilo videti te tipe precej poredko, a v masah, ki jih sedaj uporabljajo, jih je dosti. To so ljudje, ki izvirajo iz dolin ob zgornji Tunguski, Leni to Vitimu, Kirgiz iz vzhodne Bajkalske to drugi.
Poleg teh je videti kozake, ki pa nimajo, vsaj na zunaj, nobenega opravka s tradicionalnimi tipi z dolgimi bradami, ki so sestavljali najzvestejše čete starega carskega režima to katerih zadnji, bolj ali manj avtentični ostanki, so po vojni navalili na evropske nočne lokale, razkazujoč svojo dostojanstveno to brezskrbno revščino, svoje spomine na tragedije, pleme-nitaške naslove to glasbene ter plesne sposobnosti. Novi kozaki so v splošnem ubogo kmečko ljudstva
vedno ribari
četek prebavnih motenj prisilil, da je legel v posteljo. Pravi, da mu je bilo to prisilno ležanje zelo nevšečno. Danes sicer ne prehodi več po 18 km na dan, da bi ribaril, kajti to bi bilo za njegova leta vendarle naporno, toda vsak dan si gre nalovit rib v potok, ki teče v bližini njegove hiše.
Ustavljen promet
KakoT poroča švedski radio, je bil te dni popolnoma ustavljen promet med finskima mestoma Abo (Turku) in Helsinki. Zaradi bombnih napadov na Turku ie ostalo 800 prebivalcev v tem mestu brez strehe.
Smrt znanega poljskega športnika
Te dn-i je umrl znani poljski tekač na dolge proge Jan Kusočinski Bil je med najbolj znanimi tekači za dolge proge v Srednji Evropi.
Nič manj resnične od barv, ki oživljajo pokrajino to slikajo ljudske šege, so inspiracije, ki jih Gradnik zajema iz legende in zgodovine. V tem pesniku, ki je opeval srd Peruna, grmečega Zeusa slovanske mitologije, ki ne da pokoja blodečim duhovom habsburškim niti tedaj, ko je Avstrija že kup razvalin, sta strnjena Gregorčič in Aškerc, čeprav čustvenost prvega prevladuje silo drugega v krikih maščevalnosti, upora in grožnje.
Alojzij Gradnik slika samega sebe v verzih naslovljenih na nebeškega Očeta: Italsko sonce vlil si v moje žile, kri favnov to asiškega berača to Aretina in Giordana Bruna, in si dodal še mračni srd Peruna, upornost sužnja, krutost osvajača in Črtomira kri ta Bogomile.
Na dnu vzvihrane duše pesnikove se bijeta ali se tudi spajata v harmonijo svet slovanski ta svet latinski.
(Konec jutri.)
Zapiski
KRIŠTOF KOLUMB Kdc se ne spominja, s kakšnim navdušenjem smo brali v deških letih ljudsko knjigo o odkritju Amerike? Z nepozabnimi obrisi se je vtisnila v spomin junaška postava Krištofa Kolumba in postala eden tistih heroičnih likov, ki vzbujajo v mladih dušah sanje o velikih dejanjih, o odkritju neznanih dežel, c- drznih potovanjih po oceanu. Sanje, v katerih se izživlja in sprošča neutešeno hrepenenje po daljavah in po močnem, svobodnem življenju, ki je bilo v tolikem nasprotju z našo vsakdanjostjo.
Osebnost Genovežana Gristofcra Colom-ba, ki j« Krištof Kolumb naših mladinskih
biti iz tekočine s pomočjo alkohola. S koncentracijo tekočine dobimo esklulin v obliki kristalov. Ostanek prečiščene moke se spremeni lahko v sladkor, iz katerega se da pridobivati brezvodni alkohol, to sicer kakšnih 20 1 na vsakih 100 kg plodov.
Tolšče iz plodov divjega kostanja dado rjavo olje, ki se da uporabiti za industrijske svrhe. Lahko bi se pa spremenilo v jedilno olje, če bi ga očistili sapontaa ta drugih snovi, ki ga delajo neokusnega.
častniki so videti dobro opremljeni, kar se tiče obleke in obutve, če je res, kar je govorila sovjetska propaganda, da se je nepismenost v Rusiji v zadnjih letih znižala na 12 odstotkov, tedaj je treba pripomniti, da je bil pouk častnikov, vsaj kar se tiče čitanja zemljepisnih kart, zelo pomanjkljiv. Vsak častnik je dobil od povelj« stev sicer mape s kartami za ozemlje, v katerem je bil s svojim oddelkom, toda ta karte so mu bile bolj slabo v korist, če ni znal na njih razlikovati reke od ceste ta ni poznal preprostih elementov orientacije.
Kljub temu, pravi DairOngaro, se uda-nost sovjetske armade ne sme podcenjevati. Moskva je postavila na noge ogromne armade to jih izredno opremila z vsemi mogočimi potrebščinami. Vendar so Nemci parirali udarec, ki ga je s to organizacijo pripravljal Stalinov režim Evropi. Njihova poročila govore, da je pričakovati velikih uspehov.
ANEKDOTA
Tudi veliki slikarji s svojim' portreti naročnikov pogostoma niso zadovoljili, toda krivda je bila večinoma na modelih, ne na slikarjih. Nekemu takšnemu modelu je Adolf Me-nzel nekoč dejal: »Saj sem vas vendar podobnejšega naslikal nego ste si sploh podobn i!«
Ob neki drugi priliki je vzkliknil razjarjeno: »Tega vendar ne morete zahtevati, da bi slika rekla ,papa' in ,mama'Uc
»Pepe, prinesi mi posodo z barvo!«
'	____rs
knjig, vzbuja tudi v njegovi domovini ne-ugnano zanimanje. V Genovi ne pozabi obiskovalec poiskati skromno hišo, v kateri se je rodil veliki pomorščak, čigar dejanje, četudi morda ni bilo tako odkritedjsko, kakor so prej mislili, je zmagovito zaključilo pogumno prizadevanje: odkrit je bil Novi Svet, Amerika se je vključila v svetovno življenje in ocean med Starim in Novim svetem je postal širna cesta neštetim človeškim usodam. Začela se je v zgodovini nova dmba, kakor se morda dandanes, ko je "letalo osvojilo zračni ocean, z viharji zgodovine uveljavlja nova doba in se tesno zbližujejo usode celih kontinentov.
Če se v tem hipu spominjamo že kar legendarnega Krištofa Kolumba, je povod v beležkah, ki smo jih našli na eni sami strani nekega italijanskega lista. Predvsem je tu poročilo, da sc v arhivih florentinske Nacionalne knjižnice — med listinami, ki so se več stoletij zbirale in stekale iz raznih plemiških bibliotek in bi delno še vedno niso raziskane — odkrili zemljepisno karto PaOla Dal Pozrza Toscanellija, ki jo je naročil portugalski dvor in katera je rabiila morjeplovcem pri odkritju Amerike. Nadalje čitamo. da je založnik Bompiani izdal v posebnih knjigah dnevnik Krištofa Kolumba (»Giomale di bordo di Cristoforo Colombo«) in njegova poročila in pisma (»Relazioni di viaggi e lettere <fi Cristoforo Colombo«) z njegovim testamentom in z drugimi dokumenti, ki niso bili še nikdar prevedeni v italijanščino.
Tako se sredi težav in borb današnjega, sveta znova pojavlja in se z dokumenti osebnega življenja približuje širšemu občinstvu junaška osebnost moža ki je mogel požeti zavidljivoJ: silavo, da je odpri evropskemu človeštvi ! pot na neznano, mno-
Dopo la tempesta di sabbia - Po peščenem viharju
Kulturni pregled
Prot Umberto Urbani
Alojz Gradnik, pesnik z italijansko-slovensko dušo
Med ruskimi ujetniki

>JDTROc SL 153 t
S
iSrecta, 2. VIL I941-XIX
Kronika
Mimo poplavljenih dolenjskih krajev
Deževje zadnjih dveh dni je napravilo na Dolenjskem prav občutno škodo. že nekaj let ni letina kazala tako ugodno kakor letos. Vsi posevki in ostali pridelki so v najlepšem razvoju Solnčno vreme, ki ga je prinesel junij, je pripomoglo k bujnemu razvoju. Zlasti lepo se je razvilo žito pa tudi vinogradi obetajo letos prav izdatno in dobro vinsko kapljo. Obojnega je dolenjski kmet zelo potreben: napolnile naj bi se kašče, da bi ne primanjkovalo vsakdanjega kruha ne kmetu ne meščanu, potrebno pa je tudi okrepčilo z zdravim dolenjskim vinom, saj so sodi prazni in je lanski pridelek kljub slabši kakovosti dosegel tako visoko ceno, da naš vinogradnik enake ne pomni.
Kdor se je zadnji čas vozil po dolenjski strani, so se mu oči napasle na bujnem zelenju, saj so kmetje izkoristili vse razpoložljivo vreme, da pridelajo čim več. Kar neverjetno se čuje, da so v nekaterih krajih v Suhi krajini že celo pričeli z žetvijo. Tako so v Dobrničah in Kamenju že pcželi ječmen in ga spravili v kozolce, kjer bo moral še nekoliko podozoreti. Za košnjo se je ob Kresu obetalo najugodnejše vreme in mnogi kmetje so spravili seno, ki se je takorekoč kar samo sušilo, srečno pod streho. Na precejšnjem številu travnikov pa je košnja še zastala in tu se je zgodilo, da je deževje neusmiljeno zamo-čilo neštete senene plasti, izpostavljene vodovju.
Po hudi soparici, ki je nastala zaradi vročine zadnji dni, so nastopile nevihte, ki so prinesle s treskom ln gromom močne nalive in povodnji. Kakor v Ljubljani, tudi na Dolenjskem marsikdo v noči na nedeljo ni zatisnil očesa. Najbolj je spet Temenica pokazala svojo zavratno moč. Prihrumela je mimo Radohove vasi v mogočnem zaletu in se razlila na široko. Poplavila je travnike in polja pod Radohovo vasjo, zalila je vasi Veliki Gaber, Prapreče in St. Lovrenc, dalje se je razlila na široko pod Trebnjem proti Ponikvam, vse tja do Mirne peči.
žito je močno poleglo, vendar sl bo ob novem soncu že še opomoglo. Vinogradi so ravno pretekli teden šli v cvetje in se je ob toplih in vročih dneh širil po dolenjskih goricah omamen vonj, ki je našemu vinogradniku tako drag. Silno deževje, ki je ponekod prineslo tudi točo, je seveda mar-sikod oškodovalo cvetoče grozdje ln bo s tem pridelek nekoliko zmanjšan.
Neurje je seveda povzročilo tudi nekatere druge nesreče in je zlasti v Bell Krajini nekajkrat treščilo. Podrobnosti še niso znane. V noči od nedelje na ponedeljek se je deževje že docela uneslo, vendar pa vreme še ni ustaljeno. Ponedeljek je še nakopičil mnogo oblakov, toda tu in tam je že pogledalo solnce skozi gosto mrežo, obetajoč, da bo julij popravil, kar je slabega storil junij ob svojem slovesu.
*	Službeni list za Ljubljansko pokrajino z dne 28. junija 1941-XIX prinaša naslednje naredbe Visokega Komisarja: Predpisi za proizvodnjo in prodajo celuloznega lesa. Ustanovitev izravnalnega sklada za gospodarsko ureditev Ljubljanske pokrajine. Uvedba kontrolne pristojbine za izvozni les in Obvezna prijava žitnega pridelka.
*	Vreme še zmerom iz reda, čeprav smo že nekaj dni preko kresa, se poletje le še kar ne more uveljaviti. Po nekaj vročih, soparnih dneh, ki so jim sledile nevihte ln nalivi, je v ponedeljek nastopilo kar hladno, čisto jesenskemu podobno vreme. Noč na torek je bila dodobra mrzla in tudi včeraj smo se prebudili v hladen, napol jesenski dan. Zjutraj je nekaj malega deževalo, proti poldnevu pa se je nebo vendarle zjasnilo, tako da smo bili deležni spet nekaj lepih, toplih, solčnih ur. Najbolj neusmiljeno so prikrazšani kopalci, ki se jim sezona kar noče nasmehniti, pa že po pravici upajo, da bodo vsaj v juliju prišli do svoje pravice.
*	Prekmurski akademiki-učitelji. Kakor
znano, so v Prekmurju, ki je bilo priključeno k Madžarski, odpustili iz drž. službe tudi učitelje. Izmed teh so sprejeli ponovno v službo zaenkrat samo učitelje, ki so po rodu iz Prekmurja (enako tudi druge uradnike oziroma soproge Prekmur-cev). Ker je tako nastopilo znatno pomanjkanje učiteljskih moči, ki govore slovenski, in ker se je po vseh šolah moral vršiti nekajtedenski prevzgajalni tečaj, so madžarska oblastva nastavila za začasne učitelje med drugim tudi nekaj prekmurskih akademikov, ki so študirali v Ljubljani. Akademiki-učitelji so bili vsi nastavljeni na vaških šolah. — S tem v zvezi je treba omeniti tudi dejstvo, da se je vršil že vpis otrok za prihodnje šolsko leto ln so se starši v posebnih »oznanenjih« mogli izjaviti, kak učni jezik žele za svoje otroke. Na podlagi teh izjav se bo v bodoče vršil pouk na vseh ljudskih šolah v Prekmurju; po teh izjavah se bodo ravnali tudi napisi na šolah (dvojezično ali pa samo madžarski).
*	Delitev železniškega voznega parka
bivše kraljevine Jugoslavije. V kratkem bo izvršena razdelitev celotnega železniškega voznega parka bivše kraljevine Jugoslavije med države, v katerih sestav so prišli posamezni deli bivše kraljevine. Vozni park bo razdeljen brez ozira na to, na katerem delu bivše Jugoslavije se je posamezen voz ali lokomotiva v trenutku njenega razpada nahajal.
*	Novi grobovi. Pri Sv. Križu v Ljubljani so v nedeljo popoldne zagrebli zem-ske ostanke ge. Marije Klunove roj. Li-kozarjeve, soproge strojevodje državnih železnic v pokoju. — V Laškem je umrla ga. Marija Brazova v 76. letu starosti. — Iz kapele sv. Krištofa na Žalah je v pone-
go večjo celino. Tja so se potlej več stoletij izlivali tokovi evropskega prebivalstva in njih potomci se prav dandanes srečujejo s Starim svetom v daljnosežnih bojih za bodoče oblike sožitja celin. Zakaj s/vet, ki je bil Krištofu Kolumbu neizmerno širok in poln skrivnosti, je danes že tesen, povezan z medsebojnimi spj-ri in preveč znan, da bi še mikal z neodkr timi skrivnostmi. Kam naj človeštvo danes prenaša svoje sanje in cilje drznih odkriteljev? Na druge planete našega osončja na Venero ali na Mars? V kikšm daljn- bodočnosti so pač še Krištofi Kolumoi medplanetarnih daljav?!
Koncert Tria italiano v veliki filharmonični dvorani v ponedeljek zvečer je napolnil dvorano in zbral naše najodličnejše koncertno občinstvo. Po svojem programu in skoraj neprekosljivem izvajanju je pomenil pravi triumf italijanske muzike. Koncert sodi med redke umetniške dogodke velikega stila, bil pa je hkrati tudi družabni dogodek. Udeležil se ga je sam pokrovitelj koncerta, Visoki Komisar Eksc. Grazioli z gospo. Občinstvo se je s toplimi ovacijami zahvaljevalo slavnim umetnikom Caselliju, Poltronieriju in Bo-nucciju in koncertanti so ob koncu še dodali dve točki. Strokovno poročilo našega glasbenega poročevalca bomo še objavili.
Nemške študije o Italiji. V znani »Samm-lung Goschen« je izšla študija W. Esch-manna »Der Aufstieg Italiens zur Gross-macht und zum Imperium«. — Ad. Dresler je objavil knjižico »Die italienisehe Pres-se«. — Rene Konig je izdal pri Rentschu v Zurichu študijo »Niccolo Macchiavelli«. — Pri Hegnerju je Izšla Seppeltova knjiga »Das Papstum im Spatmittelalter und in der Zeit der Renaisjoice«.
Literatura okrog velike borbe. Arthur Luther je izdal tik pied začetkom vojne na vzhodu knjigo »Dar Kremi und seine Zeit«. Walter Gorlitz je objavil spis »Rus-sisehe Gestalten«,
" deljek popoldne mnogo prijateljev in znancev spremilo na poslednje počivališče k Sv. Križu g. Lojzeta Divjaka, uradnika zavarovalnice Dunav. — Včeraj popoldne je bil pri Božjem grobu v štepanji vasi pogreb ge. Nade Grisogonove, ki jo je na poslednji poti prav tako spremila množica občinstva. — Danes ob 17. bo iz kapele sv. Andreja na pokopališče k Sv. Križu pogreb ge. Josipine čerčkove, vdove po ravnatelju zemljiške knjige v p., ob 16. pa bo iz kapele sv. Janeza poromala na pokopališče k Sv. Križu ga. Terezija Jančarjeva roj. Kadivčeva. Mrtvim blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje!
*	Iz Kaonika, pošta Veliki Šiljegovac pri Kruševcu v Srbiji, se oglašajo: Aleksič Mena in Rezi, šegula Pavla in Andrej, družina Wilhelm, Debenak Andrej, Vrhov-nik Pavla, Križaj, Novakovič Dušan in Boško, Furlan Pavla in Dušan, Samec Jože, Sevnik Srdan, Križaj, Ribič Lipko, Križaj Mokorel, Veselič Miran, Vrabl Dušan, Kračun, Cerček Olga ter pozdravljajo znance in prijatelje v Mariboru, Ptuju in Ormožu.
*	Odposlanstvo hrvatske policije v Na-
pulju. Odposlanstvo hrvatske policije, ki pod vodstvom svojega šefa Kvaternika potuje po Italiji, je pred dnevi prispelo v Napulj, od koder je obiskala Caserto in si ogledala tamošnjo policijsko šolo. Iz NapuJja se je odposlanstvo vrnilo proti Firenci.
*	Pogrešan dijak. iz šole se od razdeljevanja spričeval ni vrnil Branko Koro-S6C, dijak II. b razreda. I. drž. realne gimnazije v Ljubljani. Zaradi slabega reda se gotovo ne upa domov in ie mogoče s kakim tovarišem zašel v okolico. — Fant je oblečen v temnorjavo obleko z dolgimi hlačami, brez pokrivala. Na obrazu ima vidno svetlordeče materinsko znamenje od desnega ušesa proti očesu in na bradi. Zaskrbljeni starši prosijo kakršnihkoli vesti o njem proti povrnitvi stroškov na naslov: Slavko Korošec. Večna pot 31. Ljubljana.
*	Počitniški tečaji italijanščine in nemščine (dnevni) za dijake se bodo pričeli pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 (telefon 29-86) 14. julija. Honorar nizek, prijave se sprejemajo v pisarni zavoda. (—)
*	Nebotičnik nad Plitviškimi jezeri. V Zagrebu je bil nedavno razpisan natečaj za gradnjo modernega hotela na Plitvič-ških jezerih. Z razpisom je bila izražena želja, da bi se v zvezi z gradbo novega hotela ustvarila možnost razgleda na vseh 16 Plitviških jezer, ki jih doslej z nobene točke v bližnji okolici ni mogoče objeti s pogledom. Dva izmed udeležencev natečaja, inž. arh. Turina in inž. arh. Tišina, sta izdelala načrt v obliki nebotičnika, s katerega bi se na pokrajino Plitviških jezer nudil edinstven razgled.
*	Požar v milanskem kinu. V kinu »No-vecento«. ki ima svoje prostore na trgu Loreto v Milanu, je nastal v četrtek zvečer požar, ki na srečo ni zahteval ne žrtev ne panike, pač pa precejšnjo gmotno škodo. V odmoru med predstavo je hotel operater zamenjati filmski trak in ko je hotel vstaviti novega v projekcijski aparat. se mu je slednji vnel in plamen je zajel operatersko sobo. Ogenj se je takoj razširil tudi na ostala dva filma, ki sta bila v bližini. Operater se ie poslužil avtomatičnih gasilskih naprav in so bili nemudoma poklicani gasilci. Požar je bil kmalu pogašen. tako da številni gledalci sploh niso vedeli zanj. Na ta način ie bilo prihranjenega veliko strahu in nesreč, ki vedno nastanejo v paniki. Škoda je cenjena na 100.000 lir.
*	Strojepisni tečaji, novi (dnevni in večerni) prično v petek 4. julija. Eno-, dvo-in trimesečni tečaji. Sodobni pouk po desetprstnem sistemu, uspeh zagotovljen. Največja moderna strojepisnica. Prospekt na razpolago! Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Telefon 43-82. (—)
*	Zadovoljiv pridelek riža v Italiji. Riž je zelo važen za prehrano prebivalstva. Italija ga kakor znano mnogo pridela. Največ v severnem delu države, v provincah Vercelli in Alessandra. V nekaterih okrajih nadomestuje v veliki meri testenine. Razumljivo ie. da bogastvo riža za državo veliko pomeni. 100 g riža razvije 353 kalorij in odgovarjajo točno 100 g telečjega mesa ali pa 300 gr testenin. Letni pridelek riža znaša približno 7.580.000 sto-tov. Od tega odpade 1,775.000 stotov na izvoz. Vsak Italijan dobi torej približno 10,68 kg riža. dočim vsak Nemec 2,07, Francoz 1.52 in Amerikanec 8,81 kg na leto.
*	Ako se hočete res naučiti italijanščine, tedaj si nemudoma naročite učno knjigo: Dr. Grad, Italijanski tečaj za Slovence. Izide v 12 zvezkih v okusno vezani mapi. Prvi zvezek in mapo lahko takoj dobite v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani. Vsak zvezek stane Lit. 5.70, mapa Lit. 3.80. Naročila izven Ljubljane izvršujemo le pri plačilu v naprej in proti naknadi poštnine. Kdor plača y naprej
I Ut 21, prejme prve tri svezke ln mapo po | ] pošti. — Prvi zvezek je pravkar Izšel, 1 drugi Izide prihodnji teden, tretji pa 14 dni nato.
Iz Ljubljane
Glgfi na poti skozi Ljubljano
Ljubljana, 1. julija.
Danes malo pred tretjo popoldne sie je peljal skozi Ljubljano slavni italijanski operni pevec Benjamino Gigli. Že kmalu po 2. so» se na peronu glavnega kolodvora začeli zbirati prijatelji slavnega pevca, da ga pozdravijo. Med njimi smo kmalu opazili tudi odlične zastopnike ljubljanskega kulturnega življenja, viceprefekta dr. Bi-sia in com. Tigolija, ki sta zastopala Eksc. Graziolija, potem zastopnika UJMA dr. Albini j a iz Zagreba, upravnika drame m opere Golijo in Ukmarja in še druge predstavnike naših kulturnih ustanov.
Vlak je prispel nekaj pred 3. Vsi, ki so
čakali na peronu, so med obrazi potnikov, ki so se bili prikazali v oknih, nestrpno iskali obraz slavnega pevca. Ko je vlak ustavil, se je zgrnila množica k oknu, skozi katerega je g. Gigli s prijaznim nasmeškom na obrazu pozdravljal Ljubljano. Takoj sie je iztegnila proti njegovemu oknu prva roka — s prošnjo za avtogram. In v hipu je cela vrsta rok molila proti pevcu belež-nike, vizitke, razglednice aH tudi le navaden košček papirja in Gigli je delil podpise. Dr. Bisia, prof. Urbani in drugi zastopniki so se podali v vagon, da slavnemu rojaku na poti iz Rima v Zagreb stisnejo roko in mu zažele dobrodošlico v Ljubljani. Gigli je dobil tudi lepe šopke cvetja. Sprejem, ki mu ga je priredila Ljubljana, je bil prav prisrčen in iskren. Čez dobrih deset minut je vlak že krenil dalje in občinstvo je veselo klicalo pevcu na svidenje čez dober teden, ko ga bomo slišali v Ljubljani.
u— Prof. Ivo Tejkal umrl. V Ljubljani je umrl g. Ivo Tejkal, profesor v pokoju. Pokojnik je spadal one vrste mož, ki se ne pehajo za zunanjimi družabnimi uspehi, a vendar v dobršni meri izpolnijo svojo življenjsko dolžnost. Kot profesor realnih predmetov je na raznih srednješolskih zavodih v Ljubljani in drugod vzgojil cele vrste generacij in njegovi učenci se ga spominjajo kot redko dobrega učitelja. Blagemu pokojniku bodi žemljica lahka, žalujočim ostalim pa naše iskreno sožalje!
u— Smrt Jančarjeve mame. V Trnovem je po dolgem trpljenju umrla dobra in marljiva Jančarjeva mama. Bila je povsod priljubljena, saj je vsakomur rada pomagala in je delala, dokler se ni povsem izčrpala m pred letom obležala, čeprav siromašna, je vendar svoje tri sinove spravila do dostojnega položaja, zato pa so tudi vzorno skrbeli, da ji je bila jesen trudapol-nega življenja lepša. Umrla je na domu sina Albina, na Cesti v Mestni log 15, previdena s svetimi zakramenti, obdana od svojih sinov, snahe, vnukov in vnukinj, včeraj ob pol petih zjutraj. Nepozabno po-kojnico spremimo k poslednjemu počitku danes, v sredo, ob 16. iz kapele sv. Janeza na Žalah k Sv. Križu. Jančarjevi mami blag spomin, žalujočim pa naše iskreno sožalje!
u— Slovenski touring klub javlja, da bo dne 14. t. m. ob pol 20. izredni občni zbor v restavraciji »činkole«, Poljanska 21. Ob nezadostni udeležbi pol ure kasneje. Dnevni red: sprememba pravil.
u— Razdeljevanje grahamovega kruha. Ljubljanski mestni preskrbovalni urad obvešča vse diabetike, da bodo od 3. julija dalje grahamov kruh dobivali na podlagi veljavnih živilskih nakaznic za kruh samo s posebnim dovoljenjem mestnega fizikata. To dovoljenje bo napisano na zadnji strani živilske karte. Za grahamov kruh upravičeni bodo lahko kupovali kruh pri naslednjih pekih: Kavčič v Gradišču, Vidmar na Cesti 29. oktobra, Bizjak na Gosposvetski cesti, Piskar na Tyrševi cesti, F. Dolinar Pred škofijo in A. Dolinar v Bohoričevi ulici. Opozarjamo peke, naj grahamov kruh oddajajo upravičencem samo na pravkar opisani način. Kilogram grahamovega kruha v prodaji na drobno bo veljal 3.80 L.
u— Sest različnih umetniških koncertov italijanskih umetnikov, ki koncertirajo v v Ljubljani pod pokroviteljstvom Visokega Komisarijata. je v načrtu in bodo tudi izvedeni. Prvi je bil minuli ponedeljek, na katerem je nastopil z največjim umetniškim uspehom znameniti Trio Italiano. Prihodnji ponedeljek. 7. t. m. bomo slišali tri druse italijanske umetnike, ki so prav tako združeni v trio: Ado Ruato Sas-soli, ki bo igrala harfo, Ariga Tassinarija, ki bo igral na flavto in Renza Sabatina, ki bo igral violo, odnosno violo d'amore. Spored obsega klasična dela in dela iz sodobne literature. Koncert bo izredno zanimiv in bo v veliki Filharmonični dvorani. Predprodaja se že vrši v Knjigarni Glasbene Matice.	(—)
u— Društvo zobotehnikov v Ljubljani poziva vse člane na redni občni zbor. ki bo 5. julija ob 20. v Vegovi ulici 8/1. — Dnevni red je objavljen na oglasni deski v društvenih prostorih.	(—)
u— Veseli teater. 1. predstava v torek, dne 1. julija, naslednji predstavi 2. in 3. julija, vsak dan ob pol 9. zvečer v Delavski zbornici. Miklošičeva cesta. Predprodaja v trafiki Sever.	(—) u— Razstava slik Eda Deržaja v palači »Bata«. Dne 3. julija ob 16.30 odpre razstavo svojih del slikar Edo Deržaj. Razstavil bo okrog sedemdeset svojih najnovejših del. ki bodo tudi tokrat vzbudila pri ljubiteljih umetnosti veliko zanimanja. Večji del njegovih slik je kajpada iz svoj-skega gorskega sveta, katerega nam Dsr-žaj zmeraj iznova pokaže. Prepričani smo, da si bodo obiskovalci umetnostnih razstav v kar največjem številu ogledali njegova dela. Slikar obvešča občinstvo, da posebnih vabil ne bo razposlal ter vabi po tej poti k otvoritvi svoje razstave čim večji krog umetnost ljubečega občinstva. Dnevno bc razstava odprta od 9. do 12. in od 16. do 18.
u— Učiteljski socialni pomoči so daroval:: Rodbina Klečnikova 300 din, namesto venca na krsto g. Jakoba Zalaznika. »Dom učiteljic« 200 din namesto venca na krsto gospe Završanove. Sostanovalci pok. g. Ferda Juvanca 120 Lit namesto venca v počastitev njegovega spomina. Iskrena hvala.
u— Naročnike dr. Gradovega italijanskega tečaja za Slovence, katerim akvizi-terji še niso dostavili prvega zvezka z mapo, naprošamo, da ga dvignejo v knjigarni Tiskovne zadruge v šelenburgovi ulici 3, i-l
Italijanski tečaj
LL
26. lekcija Lezione ventisečsima.
Prevod prejšnje vaje: £ ricco il sin-daco? E ricchissimo, ma non e cosi ricco come si dice. £ salubre il clima di Toscana? £ saluberrimo. II povero nostro maestro ha i nervi, la menoma cosa gli fa male. La salute e il maggior bene. Vi salutiamo con la (eolla) mas-sima stima. Pripomba k vrstnemu redu besed v vprašalnih stavkih. La tavola e grande. Questa vecchietta e aneora arzilla. Vprašanje: £ grande la tavola? £ aneora arzilla questa vecchietta? La tavola, questa vecchietta = osebek, b grande, b aneora arzilla = povedek. Vidimo torej, da se v italijanščini pri vprašanju postavi osebek za ves povedek, ne pa kakor v slovenščini med glagol in pridevnik: Je miza velika?
Stagioni. 11 tempo che fa.
Letni časi. Vreme.
II tčmpo b molto differente secondo la stagione. Nell'anno ci sdno quattro stagioni: primavera, estate, autunno e inverno. La piu bella stagione nell'Eu-ropa centrale, dove noi abitiamo, e la primavera, specialmente quella inol-trata. Non fa ne caldo ne freddo. Fa sole, ma non fa caldo; talvolta fa vento, ma non fa freddo. Un tal tfcmpo si chiama tfempo di primav&ra In primavera tutta la natura, rimasta assopita nell'inv£rno, si risveglia e dimostra tutte le sue giovani bellezze. Tutto e ver-de e vivo; i fiori fioriseono sui prati e campi; gli alberi e i cespugli buttano e si rivestono di fdglie fresehe. i man-dorli, i ciliegi, i meli, i peri. i pesehi sono carichi di fiori. Gli uccelli cantano nei boschetti. fanno i loro nidi e, cova-te le uova, allevano imbeccandoli i loro piccini. £ allora un gran piacere di passeggiare (di andare a spasso, di andare a passeggio) per respirare 1'aria fresca.
Vocaboli.	^
II tžmpo vreme, differente različen, la stagione letni čas, la primavčra pomlad, 1'estate poletje, 1'autunno jesen, 1'inverno zima, specialmente posebno, inoltrato ki je napredoval, pozen (o letnih časih), inoltrato negli anni, negli studi postaren, na višji stopnji svojih študij, fa caldo vroče je, fa freddo zebe, assopire uspavati, rimanere asso-pito spati, rimasta — part. pass. rimanere ostati, rimasta assopita ki je spala, fa sole sonce sije, fa vento veter je, risvegliarsi (z)buditi se, dimostrare razkazovati, la bellezza lepota, vivo živ, fiorire cvesti, il prato travnik, il campo polje, il cespuglio grm, buttare vreči, metati, poganjati (o rastlinah), rivestire zopet odeti, la foglia list il mandorlo mandelj, il ciliegio črešnja. il melo jablana, il pero hruška, il pfcsco breskev; vse to so drevesa sadeži so ženskega spola: la mindorte, la cili&gia, la mela, la pera, la pešca, carico obložen, 1'uccello ptič, cantare peti, il bo-schetto gaj, il nido gnezdo, oovate le uova ko so jajca izvaljena, allevare vzgajati, imbeccare pitati, il becco kljun, imbeccando s pitanjem, il pic-cino mladič, passeggiare sprehajati se, il spasso, il passeggio sprehod, respirare dihati, 1'aria zrak. Coniugazione dei včrbi rimanere ostati, valere veljati, dolere boleti. Rimanere. Pres.: rimango, rimani, ri-mane, rimaniamo, rimanete, riman-gono. Imper.: rimani, rimaniamo, rimanete. Fut.: rimarro. Pas. pros.: sono rimasto. Valere. Pres.: valgo, vali, vale, valghia-mo o vagliamo, valete, valgono. Fut.: varro. Pas. pros.: ho valso, valuto.
Dolere. Pres.: dolgo, duoli, dudle. dol-ghiamo o dogliamo, dolete, dolgono. Fut.: dorro. Pas. pros.: sono doluto. Dolersi di qc pritoževati se zaradi česa.
E. I. A. R. Radio Ljubljana
Parliamo lltaliano
Schema della X. lezione che verrš, tenuta dal prof. dott. Stanko Leben mercoledl 2 Vn 1941-XIX, ore 19.
Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Zato je to besedilo porabno samo za učence italijanščine po radiu. Italijanske lekcije so na sporedu ob sredah, petkih in nedeljah, vselej ob 19. zvečer.
LEZIONE DECIMA Si parte
Sono le nove di una serena mattinata d?ottobre. -La pianura, sotto un cielo di tenerissimo azzurro, si stende tranquilla e rassegnata, nella sua molle elegia d'ori e di gialli, tra il pigro vagolar delle brune fumanti. L'aria š frizzante e cantano i primi pettirossi sulle siepi che grondano di guazza.
Una vecchia berlina un pd logora e stin-ta e ferma in cortile davanti al grande atrio d'ingresso della villa Serbelloni, a Gorgonzola: un bel cortile quadro circon-dato da un nobile palazzo a due piani che a mezzodl s'apre verso il parco. Regna un alto silenzio e le finestre del palazzo sono tutte chiuse.
Un piccolo prete discende dallo scalone d'ingresso e si ferma sulla porta a vetri. II prete ha venticinque anni, occhi neri, fronte spaziosa. Indosso porta una veste talare molto spazzolata e un poco liscia pel grande uso, e tiene in mano una vali-getta piuttosto rigonfia.
u— Društvo slovenskih odvetniških kandidatov in Društvo slovenskih notarskih kandidatov v Ljubljani pozivata vse slovenske notarske in odvetniške pripravnike, ki so se priselili v Ljubljano, da se v swrho evidence in eventualne podpore čim prej zglase pri tajniku drugonavedenega društva dr. Leonu Krevlu. notarskem pripravniku v Ljubljani, Dalmatinova ulica
št. 3.
u— Za dijake srednjih, strokovnih in meščanskih šol priredimo. v času šolskih počitnic posebne strojepisne tečaje. Informacije in prospekte daje Trgovsko učili-lišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Telefon 43-82. Tečaj prične 4. julija.
Iz Novega mesta
Konec šolskega leta. V ponedeljek so vse naše šole zaključile redno šolsko leto. Dijaki gimnazije so ob 8. prisostvovali služb: božji v kapiteljski cerkvi, nakar so jim bila po daljšem vzpodbudnem nagovoru direktorja Dolenca v Prosvetnem do-
»E cosi, Battista, siamo pronti?« chie-de con voce decisa al cocchiere che rico-perto da una pelegrinetta verdognola sta seduto in serpa e tiene le briglie di due ben nutriti irlandesi. »Pronti, Don Peppino.«
(Secondo Carlo Linati) Avverbi di quantita poco chiaro, poco chiara, poco chiari, poco chiare.
molto bello, molto bella, molto belli, molto belle.
troppo vecchio, troppo vecchia, troppo vecchi, troppo vecchie.
tanto gentile, tanto gentiH. quanto sono poveri! quanto sono povere! quanto e povero! quanto 6 povera! tutto lieto, tutta Meta, tutti lieti, tutte liete.
Esercizi
I.	Cambiate il singolare in plurale e vi-ceversa: Le ore perdute non tornano in-dietro. — fi un negoziante onesto. — £ 1'ultimo della fila. — Sono abitudini no-cive. — II cane e un animale fedele. — La renna e utile al Lappone. — Sono roman-zi interessanti. — Queste nuvole sono quasi bianehe. — Le notti oscure. — La foglia e verde.	^
II.	Coniugate al presente indicativo le frasi seguenti: Cantare una bella canzone. — Scendere le scale in fretta. — Vestirsi con cura. — Chiedere in prestito cento lire. — Alzarsi sempre alle sei e non cori-carsi prima delle ventidue.
mu razdeljena spričevala. Učenci in učenke meščanskih in osnovnih šol pa so po službi božji, ki se je vršila ob 8. v šmihel-ski farni cerkvi, prejeli svoja letna spričevala v šmihelski deški osnovni šoli in samostanu.
Sodne počitnice. S 1. julijem so se pričele sodne počitnice na civilnem oddelku novomeškega okrožnega sodišča, ki bodo trajale do 15. avgusta, dočim kazenski oddelek posluje naprej tudi preko počitnic.
S Spodnje štajerske
Smrtna kosa. V mariborski okrožni bolnišnici so preminili 71 letni upokojeni šolski upravitelj Ivan Pušenjak. 59 letna po-sestnica Josipina Hajdin in 34 letni zasebnik Josip Slivnik.
Pasji davek v Mariboru. Vsak Mariborčan. ki ima nad 3 mesece starega psa. mora po odmeri novega davčnega reda plačevati letni pasji davek. Davek se zaračunava za leto 1941 in znaša 30 nemških mark.
f
Zapustil nas je naš dobri soprog, oče, brat, stari očka in tast, gospod
IVO TEJKAL
profesor v pokoja
K večnemu počitku ga spremimo v sredo, dne 2. julija ob %5. uri popoldne z žal — kapelice sv. Petra.
V LJUBLJANI, dne 1. julija 1941.
Žalujoče rodbine: TEJKAL, JUSTIN, VALENTIN
t
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Kdor išče službe, plača za vsako besedo L. —.30, takse L. —.60. za dajanje naslova ali za šifro L. 1.—. Najmanjši znesek je L. 7.—. Za ženitve in dopisovanja se računa vsaka beseda po L. 1.—, taksa L. —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 2.—. Najmanjši znesek je L. 20.—. Za vse druge oglase pa stane vsaka beseda L. —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 2.—. Najmanjši
znesek je L. 10.—.
Sluibodobi
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Kuharico
pošteno in zvesto, do srednjih let, sprejmem v dobro službo. Oglasiti se pri gdč. Skufca, kolodvorski misijon.	12164-1
Kočijaža
za vsa domača dela išče Černe. Dalmatinova 15.
12168-1
Ogljarje, gozdnega manipulanta
žajrovodjo, in knjigovodjo sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kočevje« 12163-1
Krojaški pomočnik
prvovrsten, 2a velike komade, išče zaposlitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	12173-1
Stalno službo
dobi več čevljarskih pomočnikov in prikrojevalec in urna šteparica. Dnevni zaslužek L 45.60. — Ješe Janko, Cesta na Loko 20, Ljubljana.
12174-1
Čevljarskega
pomočnika
sprejmem tako) za splošna dela. Lukančič Jože, Dol. Logatec.
12134-1
Službe išče
Beseda L —.30, taksa —.60, za dajanje naslova ali za Šifro i 1.—.
Krojaški pomočnik
prosi za zaposlitev( lahko tudi začasno). Ponudbe prosi na ogl. odd. Jutra pod šifro »Potreben pomoči, sem brez vsakih sredstev«.
12159-2
Pistrežnica
vajena vseh del išče zaposli tve 1—2 dni tedensko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	12148-2
Prodajalka
dobra, mlada moč, išče kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo natakarica ne« 12162-2
Vajenci (ke)
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 2.—.
Vajenca
sprejmemo. Krznarstvo L. Rot, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.	12172-44
Vajenca
za takoj išče mehanična delavnica, Sušteršič, Tyr-ševa 13 (Figovec, levo dvorišče).
12154-44
Z žalostnim srcem naznanjamo, da je po dolgem trpljenju umrla naša dobra mama
Terezija Jančar, roj. Kadivec
Nepozabno dobro mamo bomo spremili k zasluženemu počitku v torek 2. julija ob 16. uri iz kapele sv. Janeza k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 1. julija 1941.
JOŠKO, ALBIN in VIKTOR — sinovi z družinami
Brivskega vajenca
sprejme Rudolf Zakovšek, brivec. Poljanska 51.
12176-44
Pouk
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova cli za šifro L 2.—.
Signorina
cerca conversazione italiana, ricambio slovena, te-desca. Offerte Conversazione ufficio Jutro Lubiana.
12124-4
Gospodična
išče konverzacijo italijanskega jezika v zameno slovensko, nemško. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Konverzacija«.
12123-4
Najuspešneje
pripravljam za popravne izpite. Gajeva 9/II., vrata št. 10.	12149-4
Avto, moto
Beseda L —.60, taksa —.60. za daianje naslova ali za šifro L 2.—.
Ford limuzina
z novimi gumami, 28 KS skoraj nova, naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Limuzina«. 12135-10
V najem
Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Iščem hlev
za 2 konja najraje v bližini velesejma. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Hlev«. 12144-17
Prodam
Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Plinski reso
z dvemi gorilci prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	12171-6
Za motocikei
zamenjam ali prodam ba-
kelit ploščo 106 X 102 cm 7 m/m močno, po 80 cent. za cm2. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Bakelit«.
12175-6
Gg. šivilje in
krojači!
radi odpotovanja prodam še nekaj predvojnega sukanca. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12153-6
Kupim
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Tricikelj
dobro ohranjen, kupim Ivan Kircher, sodavičar, Ljubljana VII, Aleševčeva 10, telefon 32-44.
12165-7
Kolesa
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Damsko in
moško kolo
tovarniško novo, najboljša italijanska znamka, naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče).
12155-11
Stanovanje
odda
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Enosob. stanovanje
kletno, oddam 2—3 osebam 1. avgusta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12143-21
Enosob. stanovanje
takoj oddam. — Naslov: Pezdir Amalija, Ižanska cesta 30.
12145-21

Mestni pogrebni zavod iS Občina LJubljana	M
Zapustila nas je za vedno naša dobra mama, gospa
čerček Josipina
vdova po ravnatelju zemljiške knjige v p.
30. t. m. po kratki mučni bolezni, previdena s tolažili
svete vere.
Pogreb bo v sredo, dne 2. julija 1941 ob 5. uri popoldne z žal — kapele sv. Andreja — k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 1. julija 1941.
Žalujoči ostali
Trinadstropna hiša
naprodaj v strogem centru za Lit 1,160.000.—,
nadalje se proda več stavbnih parcel in drugih nepremičnin.
Kot družabnik
pristopim k podjetju s kapitalom do Lit. 300.000.—.
Pojasnila: Zajec Andrej, realitetna pisarna, Tavčarjeva ul. 10, tel. 35-64
Enosob. stanovanje
oddun takoj zelo poceni. Valja včeva ulica 19, Ko-lezija.	12156-21
Katera solidna
stranka
hoče $ prvim avgustom menjati svojo garsonjero ali enosobno stanovanje s kopalnico z večjim dvosobnim stanovanjem z vsemi pritiklinami v centru mesta? Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nada«.
12158-21
Stanovanja
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Izgubljeno
Beseda L —.60. taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Dežnik
karirast, moder, sem postila na nabiralniku smeti pri Krisper trg. Prosim poštenega najditelja, da ga odda v opl. odd. Tutra pc.iti ii2grai'i.
12137-28
Dvosob. stanovanje
z vsemi pritiklinami iščem za takoj ali za 1. avgust t. 1. Plačam tudi večmesečno najemnino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Siguren plačnik«.
12139-21a
Stanovanje
dvo ali trisobno, komfortno, išče mirna družina — brez otrok za takoj ali za 1. avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj selitev«. 12l42-21a
Stanovanje
eno ali dvosobno, iščeta dve odrasli osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mati in sin«. 12l67-21a
Stanovanje
sob, s pritiklinami — iščem za takoj ali vsaj za 1. avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj stanovanje«.
12152-21a
Iščem stanovanje
eno ali dvosobno s kuhinjo in pritiklinami. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna stranka«.
12157-21a
Sobo odda
Sobo
s centralno kurjavo oddam takoj za dve gospodični na Miklošičevi cesti. Lift. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12166-23
Sobico
neopremljeno, oddam. — Milčinskega 3/1., levo.
12170-23
f
S težkim srcem javljamo prežalostno vest, da nam je umrl dne 29. junija zjutraj po hudem trpljenju naš najboljši in najdražji mož, brat, zet, svak in stric, gospod
Ivan Škarja
član bivšega državnega sveta
v Beogradu.
Beograd, Tomadio, Mirna, Ljubljana, dne 1. julija 1941.
MAGDA ŠKARJA, roj. JOSEV, soproga — AMALIJA ČERNE, ZOFIJA CELAR, sestri — rodbini JOSES in dr. VRANČIC
Kabinet
s souporabo kopalnice oddam takoj. Ogled od 3. ure popoldne dalje. Jeglič Podmilščakova 15, Bežigrad.	12113-23
Dve lepi sobi
za pisarno, zastopstvo ali finejšo obrt, tudi skladišče oddam. Sv. Petra cesta 27/1.	12169-23
Opremljeno sobo
oddam takoj. Ribniška 7, Moste.	12151-23
Prazno sobo
oddam. Kolodvorska 26/1. Slak. Ogledati popoldne od 6. do 8. ure.
12150-23
Lepo solnčno sobo
s h>ino, odcam gospodu. Kosa niča, telefon na razpolago. Hribar, Poljanska cesta 1/11., Peglezen.
12136-23
Sobo
z dvema posteljama in souporabo kopalnice oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12141-23 Opremljeno sobo
s separiranim vhodom, na-spKti poljanske gimnazije oduam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12161-23
Oi
Iščem dve sobi
opremljeni, z uporabo kopalnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V mestu«.
12147-23a
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
•REAlITETA« po»«»coa posredovaltrtea V Ljubljani je saao » PREŠERNOVI ULICI M Nasproti glavne poite Telefon 44-20
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Dobro kozo
prodam. Defar Branko, — Višnja gora.
12140-27
Lovski pes
kratkodlaki nemški ptičar, se je izgubil. Naproša se dotično sebo, ki bi ga zadržala, da ga vrne proti nagradi na naslov: G. ZUPANČIČ, Ljubljana, Kersnikova ul. 3.
12177-27
Informacije
Interprete giurato
della lingua italiana, zapriseženi tolmač za italijanski jezik dr. Mikuletič Fortu-nat. Kralja Petra trg 9 — tel. 34-32.	36-31
Na vrhniškem
osebnem vlaku
je bil v petek dne 27. t. m., ki odhaja iz Ljubljane ob 5. uri popoldne, pozabljen rumen zavitek, vsebujoč žalni klobuk z dolgim pajčolanom in še drug slamnati klobuk. — Prosi se poštenega najditelja, da istega vrne proti nagradi v ogl. odd. Jutra.
12111-31
Gospa
poznana, kateri je dne 4. p. m. bil oddan paket v Zagrebu - kolodvor za Ma-chiedo - Aleksandrova 4, se prosi, da javi, kaj je s paketom.
12146-31
FILATELISTI FILATELISTI
pri največjih poštnih uradih Kraljevine si lahko
brezplačno ogledate katalog poštnih vrednotnic,
ki jih za kolekcije prodaja filateiistični urad uprave pošte in brzojava. Omenjeni uradi sprejemajo naročila za nakup znamk in kataloga,
Cena katalogu Je L. 4«—9
če ga naročite naravnost pri filatelističnem uradu v Rimu. Za pošiljatev priložite L. 1.10 za Kraljevino in kolonije ter L. 2.75 za
inozemstvo.
Ženitve
Beseda L 1.—, taksa —.60, za šifro L 2.—.
Z gospodično
samostojno, do 38 let staro, ki ima veselje do pisarniškega dela, s 25 do 30.000 din, po možnosti z znanjem italijanščine, se želim spoznati glede takojšnje ali poznejše ženitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisarna«.
12048-25
ZAHVALA
Vsem, ki so dne 30. junija spremili na zadnji poti našega
Lojzeta Divjaka
in mu darovali cvetje, iskrena hvala.
Družina Divjakova
Uspešno oglaševanje le v »Jutnis«

ZAHVALA
Vsem, ki ste našo srčno ljubljeno sestro, teto in svakinjo, gospo
Julko Stare, roj. Zupančič
spremljali na njeni poslednji poti in ji obsuli grob s cvetjem, naša iskrena hvala.
Sv. maša zadušnica bo v četrtek 3. julija t 1 ob % S. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
LJUBLJANA, dne 1. julija 1941.
ŽALUJOČI OSTALI
ZAHVALA
Najprisrčneje se zahvaljujemo vsem, ki so spremili našega dragega pokojnika, gospoda
Ferda Juvanca
k večnemu počitku, mu darovali cvetja in z nami čutili. Posebej pa se še zahvaljujemo osebju knjigarne Glasbene Matice in ge. Torellijevi, ki so pokojniku v zadnjih trenutkih in tudi nam požrtvovalno pomagale, g. dr. Cirmanu za vso zdravniško skrb, čč. duhovščini, odboru in zboru Glasbene Matice za spremstvo in poslovilno petje, članom Orkestralnega društva, g. S. Pečenku za tople besede ob slovesu ter vsem zastopnikom učiteljstva, prof. zbora, dijaštva in vsem prijateljem in znancem.
Sv. maša zadušnica bo v četrtek, dne 3. julija ob 8. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
V LJUBLJANI, dne 2. julija 1941.
Žalujoči ostali
E. Salgari
44
BOJ ZA M0MPRACEM
Pustolovski roman
»Bornejskega sultana?«
»Pričakuje vas.«
»Kako da je tu in ne pri svojih četah?«
»Umaknil se je iz bojnega meteža, da ne bi padel sovražniku v roke.«
Poslanik je nazadnje zapustil svoje skrivališče in znova vprašal:
»Kdo ste?«
»Kamamuri je prepustil sultana Nizozemki v varstvo ter planil nadenj.
Poslanik, ki tega nenadnega napada ni pričakoval, je padel na tla.
»Menda ga nisi poškodoval, Kamamuri?« je vparšal Yanez.
»Angleži so žilavi,« je odvrnil Ind. »Glejte, že odpira oč iin upogiblje orke, kakor da bi se hotel boksati z menoj.«
»Drži ga. Tudi ta je dragocen talec.«
Kamamuri je prisolil Angležu nekaj krepkih udarcev s pestjo.
»Nehajte! Vdam se,« je rekel nesrečnež, ki se je zaman skušal spraviti na noge.
»Imate dovolj?« je vprašal Ind.
»Roke mu zveži, Kamamuri,« je ukazal Yanez
»In glejmo zdaj, da pridemo čimprej v Varauni.«
»V Varauni?... In Sandokan?«
»Ta bo vedel, kaj mu je storiti, ako ga je Mati našel. In to se mi zdi gotovo.«
»A kaj bomo v Varauniju ta čas, ko se tukaj bijejo?«
»Upor vzdignemo, dragi. Morda bo rdeča zastava že plapolala na dvorcu, ko pridejo tigri.«
Nevarno se je bilo še dalj obotavljati na bregu reke, po katerem so brisale salve iz pušk in kar-teče topov.
Yanez si je hitro zasnoval načrt in krenil skozi šumo.
Zdaj so bili sredi boja. Z vseh strani so žvižgale krogle preko njih.
Čeprav so malajski tigri srdito napadali, vendar še niso bili mogli omajati vrste sovražnikov, ki so se rajši dajali pobijati, kakor da bi se umaknili.
Povsod so ležala strahovito razmesarjena trupla.
Yanez je gledal samo na to, da ne bi padel sultanovim vojakom v pesti.
Na to, da bi se prebil do čet malajskega tigra, je bilo škoda misliti.
Imel je samo eno možnost: vrniti se v Varauni in spustiti Kitajce na prestolnico.
Yanez je z veliko opreznostjo vodil svoje kr-delce.
»Še malce napora bo treba, gospa Lucy,« je dejal.
»Nared sem za vse,« je odgovorila Nizozemka.
»Če hitro ne zapustimo bojišča, ne vem, kako se nam bo godilo.«
»Ali moramo čez reko?« je vprašal Ind.
»Da, Kamamuri.«
»To je sitna reč, ko brenči po zraku toliko svinca.«
Yanez je podal lepi Nizozemki roko.
»Naša rešitev je odvisna od naše hitrosti,« je rekel. »Varujte se krokodilov.«
Odločno so zabredli v kalno, blatno vodo, dvi-zaje se, da bi prišli na oni breg, preden se pokažejo sultanovi vojaki.
Držali so se za roke in so bili malone že na suhem, ko so začuli v gozdu pred seboj nepopisen trušč.
»Kaj pa je to?« je vzkliknil Yanez in obstal. »To morajo biti sloni!«
»Da, gospod, sloni so,« je rekel Kamamuri, bistro pazeč na ujetnika, ki sta prežala na prvo priliko, da bi se izmuznila.
»Malajski tigri, indijski tigri in sloni!... To je bogme od sile. Kako naj živi zapustimo to dolino?«
»Gospod,« je rekel Kamamuri, »tamle ob bregu vidim ladjo, ki se lahko vsaj za nekaj časa zatečemo nanjo.
Pokazal je na džunko, ki so jo bili očitno Kitajci zapustili.
Kakor znano, so te ladje nenavadno odporne. Podobne so velikim zabojem in na moč pripravne
za plovbo po mirni vodi. Viharjem na širokem morju pa le slabo kljubujejo.
»Da, hitro na džunko!« je Yanez zaklicaL
Begunci so brodli od peščine do peščine ter končno dospeli do velikega čolna, ki je bil nasedel na breg.
»Rešeni smo!« je rekel Yanez in urno splezal na palubo.
»Da so nas sloni zalotili sredi reke, bi bilo po nas.«
»Kakšni sloni neki so?« je vprašala Nizozemka.
»Najbrže tisti, ki so ušli sultanovim gonjačem, zdaj pa dirjajo po gozdih.«
»Kdo ve, ali je tu na džunki dovolj varno?«
»Ta ladja je močna kakor železo. Tudi debelo-kožcem lahko kljubuje, če jo napadejo.
Evo jih!... Gorje mu, kdor jim pride pod noge!
Kamamuri, spravi ujetnika na varno.«
»Privežem ju, gospod,« je rekel Kamamuri.
Privezal je sultana in poslanika k jamboru ter pripomnil: »Nu, zdaj naj poskusiti uiti!«
Sloni so se pokazali na robu gozda in zdrevili naravnost proti džunki.
Utegnilo jih je biti petdeset, če ne več.
Za trenutek so obstali na bregu, kakor da jih bojni trušč vznemirja. Nato se je njihov vodja ves razjarjen zapodil proti džunki.
Begunci so ustrelili, in velikan se je zrušil na tla.
Urejuje Davorin Barij«, - izdaja za konzorcij »Jetra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d, & kot tiakarnarja Fran Jeran. —- Za inaeratni dei je odgovora Alojz Novak. — Val t LtfubljaaL