Mreža aktivistov v levjem žrelu
Sredl avgusta leta 1941 Je dr. Vito Kralgher oblskal dr. Slavka Zoreta in mu poverll nalogo, da organizira matlčnl odbor OFza uslužbence vseh oddelkov Viso-kega komisarlata. V ta namen je bll v drugi polovici latega meseca v stanovanju višjega avetnlka gozdar-stva Ing. Hlnka Rejlca Pod Hribom v ZgornjS Šiški ustanovnlsestanek, kl so se ga poleggostiteljaudele-žill še dr. Slavko Zore, dr. Milan Bano, ing. Sonja Oblak-Lapajne In predstavnlk okrožnega odbora OF za LJublJano Zoran Pollč. O OF so govorlli le na splošno, nlso postavljali nikakršnlh organizacljsklh obllk ker so blll na sestanku tudl IJudJe, za katere nlso vedeli, all bodo ostall v OF ali ne. Kasneje se je Izkazalo, da Je bll to dr. Bano. Zatem so na vseh oddelklh organlzlrall In povezall že obstoječe odbore OF.
Povezave v organizacijo OF so potekale po različnih »linijah«, predvsem na podlagi prijateljskih in osebnih vezi. Dr. Zore je sklical sestanek na svojem domu v Ple-teršnikovi ulici št. 19, ki so se ga udeležili Karel Novina, Ida Luke-iič in njegova žena Nada. Pojasnil jim je temeljna načela OF in jim sugeriral, naj razmislijo, katere Jjudi bi lahko povezali z OF, naj-pcej v svojem, nato pa še v drugih oddelkih. Dr. Zoreta, predsedni-ka matičnega odbora OF so obi-skovali tudi člani partije in mu razkrivali, na katere uslužbence posameznih oddelkov se lahko obrne, ki so pošteni in pripravlje-ni sodelovati z OF.
Celica Komunistične partije Slovenije na Visokem komisari-atu je obstajala od poletja leta 1941. in je bila organizacijsko ve-zana na rajonski komite Center. Sekretar celice je bil Viktor Su-škovič. V oktobru 1941 so bili sprejeti v partijo Bogdan Švent, ing. Lojze Kerin, ing. Emil Kova-čič in Kamilo Hilbert. V letu 1942 se je število članov povečalo. Za-radi učinkovitejšega vodenja de-javnosti so ustanovili partijski bi-ro, ki je združeval več celic. Orga-nizatorji odpora na omenjeni ustanovi so hoteli zgraditi tako organizacijo, ki ne bi mogla biti razbita zaradi izdajstva. Matični odbor OF je imel po štiri člane. Vsak je povezoval po štiri ali več odborov OF na oddelkih, hodil na iyihove sestanke, jim prinašal na-vodila za delo in informacije ter poročal o njihovi dejavnosti.
Po finančnem obračunu iz fe-
bruaija leta 1942 je bilo na Viso-kem komisariatu 18 odborov in pododborov OF z 255 člani, ki so v istem mesecu zbrali za OF 9651,50 lire. Število odborov OF se je spremir\jalo. Na hidrotehnič-nem odseku sta zaradi povečane-ga števila članov iz enega nastala dva. Na oddelku za trgovino, obrt in industrijo in pri Kranjskih de-želnih elektrarnah pa sta se sprva samostojna odbora združila. Po dosedaj zbranih podatkih se je od leta 1941 do 1945 zvrstilo v matič-nem odboru OF 27 uslužbencev, od tega 14 iz tehničnega oddelka, 20 moških in 7 žensk, 8 jih je od-šlo v partizane, 16 članov pa je bilo aretiranih in odpeljanih v ta-borišča v Italijo in Nemčijo.
Ceta Narodne zaščite na tej ustanovi je imela okoli 100 bor-cev. Ustanovljena je bila februar-ja leta 1942. Prvi komandant je bil ing. Frarvjo Lesjak, komisar ing. Bogomir Kalaš, kateregsfje v dru-gi polovici leta zameiyal ing. Jože Uršič. Ko je bil junija 1942 areti-ran Lesjak, je postal komandant Branko Vuga. Narodna zaščita na Visokem komisariatu je delovala približno do kapitulacije Italije, potem pa je večina zaščitnikov odšla v partizane.
Obveščevalna služba je bila nedvomno ena izmed najpo-membnejših nalog članov OF, ker je delovala v samem centru oku-patorjeve oblasti. Dr. Zore pravi o i\jej: »Kjer je dobila množična ob-veščevalna služba dober izvor (kjer so dobili zelo pomemben vir podatkov, op. avtoija) smo takoj prekinili in vzpostavili zveze pre-
ko specialne obveščevalne službe (zaradi hitrejšega pretoka infor-macij in večje varnosti obvešče-valca, op. avtoija). Posebno je bi-lo to važno pri pridobivanju spi-skov onih, ki so bili predvideni za aretac^o.«
Od oktobra do konca leta 1941 je za razdeljevanje literature, za tehniko, kot so temupravili člani OF, skrbel Bogdan Svent. Dobi-val jo je od Vere Hreščak. Razde-Ijevanje ilegalne literature OF je potekalo vse do kapitulacije Itali-je. To nalogo je lahko izpeljala le organizacija, v kateri so bili vklju-čeni različni uslužbenci, od kuija-čev, vrataijev, služiteljev pa do vi-sokih uradnikov. Redno so zbirali tudi denar in material za OF.
Večina ajctivistov OF omeiya, da je' sodelovala pri potresnih in' listkovnih akcijah, pri pisanju pa-rol po zidovih in pri manifestitav-nih akcijah OF v mestu. Znani so tudi primeri zbiranja orožja in streliva, vendar oboroženih akcij odpora na Visokem komisariatu ni bilo. Tako so šofeiji iz kletnega bunkerja izmaknili pet ročnih bomb, tri pištole za izstreljevarye svetlečih raket in deset svetlečih raket. Vse to so z mlekarsko kan-to odpeljali na določeno mesto pred gostilno »pri Francki« pri Ljubljanici. Šofeiji so tudi preva-žali partizansko pošto, npr. iz Sentvida v Ljubljano - preko žice.
V glavni stavbi, v ekonomatu je imel Herman Keber med dvema policama skrito veliko jugoslo-vansko zastavo z rdečo zvezdo, ki jo je sešila Vera Seliškar. Imeli so namen, da jo obesijo na upravno stavbo, ko bi imel mitnohod itali-janski korpus »Re«, ob odhodu na rusko fronto. Napravili so na-tančen načrt, da bi napeljali po strešnem žlebu vrv, ki bi jo nekdo prerezal, nakar bi se zastava sama dvignila po kolesih po električni žici z visoko napetostjo. Toda zad-ryi trenutek so od te akcije odsto-pili zaradi verjetno težkih posle-dic za Slovence, ki so bili tam v službi. Ob vkorakanju partizan-ske vojske pa je bila to prva zasta-va, ki je bila izobešena na zgradbi.
Ob kapitulaciji Italije so Rudolf Smerdu, Herman Keber in Stane Zaletelj odnesli itaJjjanski arhiv in ga skrili med star arhiv uprave. Ta je po osvoboditvi prišel v roke naSim oblastem.