207. številka. Ljubljana, v soboto 11. septembra 1897. XXX. leto. mk dan cfticfi iaittil' Bedeli« in prat >k*s ter velja po poet i prejeman u avatro-ogerek • 'letela ca rte leto 15 gld., aa pol leta 8 g!d., ra Četrt leta 4 gld., ta jedcB 1 gld. 40 ki. — l>a L) obijano bm posojanja na dom ta vse leto 18 gld., aa lietrt leta H gld. 80 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rafluna se po 10 kr, aa mesec, po 30 kr. aa Četrt leta. — Za taj u dežele toliko ved, kolikor postni aa anafia. Za oibibI In placaje M od Itiriatopne peht-vrate po 6 kr., ce ae oanarMo jedenkrat tkka, po P kr., to ae dvakrat, in po 4 kr,, ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj ■« iavoia fi..nk>r.*ti. — Rokopisi se ne vračajo. — Credniatvo in npravniltvo je na Kor-presnem trgu st. 12. Dpravniltvn naj ae blagovolilo pošiljati naročnine, reklamicije, ovFuula, t. ]. vte adminiatrativne stvari. Poštna napisa v Rojanu. Vladanje je težaven posel in velike nadarjenosti je treba, da se časih zadene prava steza in da se z vladnim vozom ne zavozi v jarek. Dostikrat pa tudi najboljdi državnik ne ume izogniti se •kali, ob kojo potem trči s svojim vladnim ziste-mora. Manj sposobni državniki — in mej take, kakor vse kaže, pripada tudi grof Badeni — pa časih nalašč iščejo zaprek ter spodrsnejo tam, kjer bi človek na kaj tacega niti v sanjah ne mislil. Najmanj sposobni pa so tisti državniki, ki ob času kriz in splošnega vretja izdajajo malenkostne naredbe, katere kakor igle v meso zbadajo v javno mnenje ter so samo olje, ki se vliva v plamen javnega razdraženja. Taki državniki kažejo nasproti svojim prijateljem svojo odločnost, a ob saveznike, kojih najbolj potrebujejo, drgnejo pri vsaki najmanjši priliki svoie komolce. Takih državnikov imel je Jakob I., ki so ga tik lastne trme polagoma ali gotovo spravili z angleškega prestola ! Kaj tacega v naši Avstriji sicer ni mogoče, ker je starodavna dinastija tako zelo vkoreninjena, da ji najnerodnejši minister ne more ničesar škoditi, ali vzlic temu so se nam vsiljevale predstoječe misli, ko smo izvedeli, da je OBrednja vlada v našem slovenskem Rojanu zaukazala, na ondotni pošti napraviti samo laški in nemški napis, in da je na to, ne da bi se bili zgodili kaki izgredi, postavila pod policijsko stražo omenjena dva napisa. Ta policijska straža je jasen dokez, da si je bila vlada v polni svesti svojega dejanja, in da je prav dobro vedela, da bode slovensko prebivalstvo razdraženo, -če pošta v Rojanu ne dobi napisa v slovenskem jeziku. In najlepše še le pride! S Trsta se nam poroča, da je tržaško namestništvo samo predlagalo, da naj dobi rojansko poštno poslopje tri napise, torej tudi slovenskega, al i osrednja vlada dunajska je na lastno roko odredila, da je izpustiti slovenski napis in da je ostala dva napisa postaviti pod policijsko bratnbo! Prijeti se moramo nehote za glavo, ko vse to čujemo, in sicer pod vlado grofa Badenija, ki je sam potoval po Primorji, ter iskal tim informacij. In glejte, po teh informacijah nimajo Slovenci niti toliko pravice, da bi se na neznatnem poštnem poslopji napravil slovenski napis, in to sredi čisto slovenskega kraja. V tržaški okolici vre, kakor ni vrelo nikdar poprej, in ravno vlada je poklicana, da posreduje in da stori vse, kar bi javno razdra-ženost pomirilo in pomanjšalo. K temu pa je vlada naravnost zavezana vselej takrat, kadAr se z malenkostnim sredstvom da doseči pomirjenje duhov, in zavezana je tudi, opuščati malenkostne naredbe, ki morajo javno mnenje še bolj razdražiti. In tu po vsi pravici vprašamo, kak pomen ima za državo izkljnčenje slovenskega poštnega napisa v Rojanu ? Nikakegal Za Blovenski narod pa ima to izključenje, posebno, ko se je zaukazalo proti volji gospoda pl. Rinaldinija, velik pomen. Občutimo ga vsi kot udarec z jermenom, ki nima druzega namena, nego da provzroči na slovenski koži črno, bolečo liso! Prav take naredbe slovenskemu narodu vedno in vedno v spomin kličejo, da je stališče nemških na-cijonalcev, po katerem so Slovenci le irferijorno pleme, tu in tam še vedno tudi stališče naše slavne vlade. Istotako pa so take naredbe najboljše sredstvo, da izgube naši državni poslanci pri narodu vse zaupanje, češ, da nimajc na Dnnaji niti najmanjšega vpljiva. In res, m k :aa na rojanski pošti govorita jasno in odločno! Kdor ume čitati, ta naj se poda v slovenski Rojan, in ondi bode čital v nemškem in laškem jeziku, da slovenski in hrvatski poslanci pri Badeniju ničesar ne štejejo, in da jih niti toliko ne ceni, da bi njim na ljubo okrasil rojansko pošto z neznatnim in s ponižnim slovenskim napisom. In vse to v času, ko se vrše pogajanja mej vlado in desnico, da naj le-ta postane vladna večina. V istini, čudna vladna modrost! Slovenski in hrvatski državni poslanci eo vendar važen faktor v desnici in rojanska napisa nam svedočita, da jih vzlic temu hoče imeti grof Bađeni za nekake politične clo\vne, ki bi bili samo v to poklicani, da bi jih gališki grof na radost Lahov s peresom pod nosom zgačkal. Rojanska napisa sta sama ob sebi le malenkostna zadeva, danil.-.nt :■ pa sta jednaka streli, ki je padla po naših državnih poslancih iz rok državnika Badenija, ki hoče te poslance imeti v svoji vladni večin«. Rojanska napisa oznanjata celemu svetu, da hoče grcf Badeni v Primorji vse pri starem pustiti, in da je slovanskim Primorcem od njega ravno toliko pričakovati, kakor bi jim bilo tedaj pričakovati, če bi bil v Cislajtaneji miuiaterski predsednik ponesrečeni vitez Schunerer, ali pa prismojeni \VoIf! Steza, ki vodi slovenskim in hrvatskim državnim poslancem v vladno večino, je odprta in po rojan-skih napisih sedaj tudi prav prijazno razsvetljena! Torej c-rečno pot! 0 Ebenhochovem šolskem predlogu. (Govoril pri glavni skupščini „Zaveže slovenskih učiteljskih diiiStev" v Celji, dne 5. velikega srpana 181)7. nailučitelj Dragotin Č u s ni k.) (Dalje.) § 5. „Voronauk oskrbujejo ia nadzorujejo pri 8tojna cerkvena obastva (predstojništva židovskih občin). Dsže'na iolska oblast določa, dogovorivša z dež. odborom, koliko ur je namenjenih veronaukn, a najmarj morata biti namenjeni 2 uri na teden, določiti pa mora to tudi dogovarno s pristojnim cerkvenim ohlastvom (pridstojništvomžidovske verske občine), koder to zahteva deželna zakonodaja. V k ! ko naj n'itelji uče verouauk, določa dež. zako-nodajttvo dogovorne r; pristojno cerkveno oblastjo (predotojni.štvom židovsko verske občino.') Glede veronanka ima cerkvena oblast tudi zdaj prvo besedo. A verončitelji se prištevajo učiteljskemu ojobju in si kot taki podrejeni določbam šohkega zakona. IV-- !-.;!« samega se šolski zakon niti Dijmanji) ne dotika ampak le eseb. Ta § ya dokča: 1.) da verončitelji niso podrejeni šo'skim zskon;m, ampak samo cerkvenim in 2.) da določa deželno zakenodajstvo dogovorno a pristojno cerkveio oblastjo, v koliki meri naj nče posvetni učitelji veronank. Ako hočemo da je vzgoja uspešna, je neobhodno potrt bno, da je vte na jednem zavodu delujoče l si h o podrejeno VJiakim pcs'avam. Dostikrat se p r unijo kftke nekorektnosti mrj uč teljskim csobjem samim. KJj naj v tem slučaju razsoja in Slovenci, pozor! (Spisal I. V —n.) Na veke bofi živel v tem kipn, Umetnosti delo jo vzor, . . . Mrtvi tvarini si vdihnil Vso žitje: src6 in duha! Anton Funtek. Da si skrajšam dolgočasni dopoldan, mahnem jo neko nedeljo preteklega meseca v ljubljanski Rudolfinum. Bil sem že prej neštetokrat v njem. Zato sem precej površno ogledoval razne povedno in pozemeljske živali, katere je doletela redka čast, da jim je opretna roku „ovekovečila* zanimivo kožo ter jih razpostavila po steklenih omarah na ogled. Bolj so me zanimale velike poke po stenah, katere je povzročil zadnji potres in so takrat še vedno čakale popra vi jalca. Mej tem ko računam, koliko denarja bo treba, da se popravi vsa ta škoda, zastane mi nakrat stopinja. Pred mano stoji nag, žilav dečak, razjarjenega obraza in od jeze žarečih ei očij, s levico tišči k tlom svojega protivnika, deBno pest pa je "umeril v moja prsa. Že sem začel obujati kes nad svojimi debelejšimi grehi, ko zapazim, da sta boj -viti dečak in njegov trpeči to vanš iz barvane sadre. Kip predočuje v naravni velikosti skupino dveh boreči h se iV kov. Situvacijo si moramo mi* sliti nastalo približno takole: Več dečkov se je kopalo. Po kopanju se sclnčijo na bregu. Kar nastane mej njimi prepir in pretep. Najmočnejši trešči jed-nega svojih protivnikov na tla ter se brani, tišče ga z levico za lasa k tlom, z desnico proti drugemu, ki hiti prijatelju na pomoč. Ta trenotek je porabil umetnik ter ga vpedobil s Čudovito umetniško silo. Človek ne ve, ali naj bolj občuduje nravnost, slikovitost, živahnost, grupiranje, markantan in vender prav nič pretiran izraz na obrazih obeh dečkov, ali čudovito anatomično natančnost, s katero je izveden vsak posamezen del telesa. Kip je krasno realistično delo in priča, da je njegov stvaritelj nenavadno genijalen rmetaik. Seveda me je zanimalo izvedeti njegovo ime. Na podnožju je bil vdolben monogram: A. R e p i č. Repič ! ? Spomnim sa, da sem čital ni dolgo tega v „Slovenskim Narodu" o nekem Repicu, ki je dobil prvo nagrado na dunajski kiparski akademij', ter začnem opazovati drugi kip, ki je stal blizu okna. Delo je od istega umetnika ter predstavlja berača. Kako različen je vtis, ki ga napravi ta drngi kip ua gledalca, od prvega! Tam burna, dejansko se javljajoča strast, tu tiha nesreča in globoka potrtost. Slep starček sedi na kamnu ob costi z globoko na prsi povešeno glavo, diža z desnico klobuk mej koleni, z levico na rami male deklice, katera mu stoji ob strani ter prosi s steguj- no ročico in z milim ptgledotn neimogredoče miloščine. Ta starec pa ni navaden berač, kakor jih gledamo semenske dni ob cestah, razkazujoče z, U8iljivim kričanjem svoje telesne napake. Plemen /e potez* njegovega obraza pričajo, da je bil vajen v življenju č&stnejšega posla, nego je fceraški. Nekdaj je bil marljiv, ugleden in premožen mež, imel je v velikem mostu svojo hišo in ekvipažo, krasno ženo in mnogo mnogo prijateljev. Toda prijatelju so nevarni precioženju in krasnim soprogam. Nekega dne so mu prodali hišo in ekvipažo, krasna soproga pa je pobegnila z ljubimcem . . . Tedaj je pa nesrečnež obupal. Že je nameril revolver na čelc, — a pogled na otroka ga spomni dolžnosti in sklenil je živeti. — Toda kogar je osoda sklenila uničiti, njega preganja, dokler se jej to ne posreči. Že prej slabotne oči začele lo možu ra- preiskava pravico, cerkvena — ali svetna lolaka oblast? Na ta način ne pridemo nikoli do mira in Bprave, a pri tam trpi pouk in vzgoja. Se večjega pomena je pa aa učiteljstvo drugi del tega §, v koliki mn\ naj namreč poučuje posvetno nčiteljstvo veronank. V deželah, kjer bodo ioaeli pristaši I-'.lenh xhovih načel odločilno besedo, se razume samo ob sebi, da se bodo v največji meri posluževali te določbe. Učitelji bodo postali f.ktični veroučitalji, ia duhovščina jih bode samo nadzorovala. Po mojem mnenju pristoja vender fouk v veronauku v prvi vrsti duhovSčioi. Cema ee potem gospodje odkrižajejo ravno te prve avoje dolžnosti ? Ali mar samo radi tega, da bodo „gospoda igrali"? Ž lostaol In tako smo, goipod i moja, srečno prijadrali v ono zlato dobo pred 1. 1869. V ono dobo. ka tere ss z britkostjo spominja marsikateri starejši učitelj, v dobo neprestanega poniževanja (klečepla htm) in hlapce vanja Jaz vem, gospoda moja, da so bile tudi izjeme; ali v obče s* je godilo ttkol Naš stan sicer še ni na tisti stopinji, katera mu gre, zlasti v materijalnem cz ni ali samostojen je. Kot neodvisen h an pa stoji rad stno v prvih vrstah, kjer je tr-ba delati za čaBt in k rist naroda; s j — če drugo ne, poplačajo mu ob 1; trud 1 -pi uspehi njegovega delovanja. Ia tisto, kar nam lajša naše d.lo, naš trud, je naša reodvisnoit in Bamostojnost. Vzemite nam to, in mi smo socijalno in politično — mrtvi. N.pr-iin takim težnjam, ki imajo n^men oma • jevjti našo s imo*tojn jat, bjrili s s borni neodvisni h i v ■ n ; k i učitelji do zadnjega d ba. Trd jo pa ee zmagamo, da ne bomo v tem boju csioiljmi! — § 8. „Naučni nrnis'er določa, zislišavši de-ž Ino stisko oblast in drgovorno z del. odborom, a ker to zahteva dež. zakoaodajst/o, tudi dogovorno s pr stojn 3 cerkveno obla.stji, (oredetojaiUvom židovske verske občine), katere učne knjige in čitanke je dovoljeno rabiti v šoli. Izmej l.volj*nih nčnlh knjig in čitank izbere deželna šclska oblast dogovorno z dež. odborom tiste, katere je rabi i * Kar 8?m v svojem govoru že poudarjal, se taka; ponavlja. N m*no ministerstvo, dež. šolski sv oknjoi šolski svet, očiteljstvo, jedini pravi zastopniki pedagogiških načel, so postranski fa k'crji. Glavno ologo ima tudi pri dolcčitvi u n h i L- deželni cJbor, in kjer ta zahteva — torej v klerikalnih deželah — tud; cerkvena oblast. Pravico predlagati upeljavo učnih kaj g so do-z *aj imeli učitelji pri oY*. učiteljskih konferencah In to je č.sto naravno. Prvič so u itelji strokovnjaki in knjige lahko preiod jo s pedigogiškega stališča, drugič pa so u'itVj^m gotovo najb lje znane r?z mere in rotrbe dotičnoga (kri. j i ali dežele. Ni pcd'agi tega labko najbolje presodimo, katera knjiga je n tšim r z -neram na;b 1) pripravna. Sploh pa, gospoda meja, ali se more na-im Ijndskoš jlskim knjigam predbacivati, da niso pisane v strogo verskem, pedag^giškem in nravnem smislu? D , na*e Ijuds r* nabožna knjiga, ki se tudi r .bi v soli. S) vt, ntiše čitanke so pa tudi napredne. Za gospođe a la Eoenboch se sna-biti preobsežno obravnava prirodoznanstvo, zemlje pil in zgodovina. Iz vsega njihovega prizadevanja sa kaže pač konjsko kopito: solo hočejo vporabiti kot sredstvo za svoje prikrite namene. U iteljstvo in i njim vsak razumen človek pa stoji na atalilcu, ki je jedi do pravo: učae knjige za ljudske šola naj presojajo in določujejo strokovnjaki — izkušeni pedagogi. § 21. .Dolžnost, obiskovati Solo, začae se ■ dovršenim šestim letom in traja za vsakdanji pouk vsaj šest let; vse drage odredbe glede časa ia n» čina obiskovanja šol določa deželno sakonodajstvo". Ako nas je hotela Eoanhochova stranki s svojim predlogom že po §. 5. potisniti kar za 28 let nazaj, se ji nikakor ne moremo čaditi, da predlaga samo Metao šolsko dolžaossit. S tem še bolj odkriva svoj* reakcionarne t zaje. V Avstriji je povsod upeljana 8letna šolska dolžnost, dasi v ne katirih daželah z olajšavami. Pooavljalna šala, katara se je v nekaterih krajih, kjer je bilo šolstvo poprej še premalo razvito, provizorno kot nekak prehod k 8letai eolski dolin isti ustanovila, marala bi si čez toliko 1't p:av za prav umikati s po-zorišra. Pr čakovati ja bilo torej, da se ponavljalaa šola, ki itak nima skoraj nikakegi pomena, odpravi ia da se mesto nje še v onih milih krajib, kjer jo še i najo, odpravi is prav tehtnih raz ogo /. Gospodje Eoenhoch in tovariši pa niso samo to opustili, ampak c lo predlagali, da se celo v onih krajih, ke: ja 8letaa šolska dolžnost f k' na vpeljana, šohka doba skrči za dve leti. Vsakdo ve, da so otroci ravno v d h od 12 do 11. leta najbolj dovzetni za šclske nauke. Nek g. katehtt mi j« sam pravil, d * doseže pri otrocih te dobe najleroe uspehe tudi v krščanskem nauku. A tudi pokvarijo s« otroal v teh let h naj • legije. Za marsikaterega otr.ka bi bila viki Ju hi a in telesna sreča, ko bi bil v t.h letih pod varstvo n rediteljev in učiteljev, kakor pa v pokvarjeni družbi odraslih hlapcev in dekel. Kol ko otrok se nravno pokvari v tovarnah in razoih drugih obrtnijskih in rokodeljskih službah? Pač najbolje je, da ostane otrok v teh letih de pod nadsorstom doma ia šole ; tu se naj utrdi v veri, v naokih in nravnosti in potem naj si šele izbere pot v življenjkrepak na ■io 'j. in na telesu 1 Gospoda Ebenhochove vrste pi tudi vedio tožijo o verski mlačnosti kristijanov. Vnašam, kako se to strinja z okrajšanjem šolske dolžnosti? Ali dve leti manj veronauka nič no pomenja?! Ali bodo Otrcct, ki se uče manj veronanka boljši kristjani? Strast človeka slepi, in le strast je zamogla privesti te gospo Je do tako žalostnega predloga. i Konec pri h ; V IJialilJatiai, 11 septembra. Državni zbor in delegacije 23. t. m. se skliče avstrijski državni zbor. Ker jn blo poslednje zasedanje zaključeno, prične re novo, XIII. V gospodski zbornici bo treba torej imenovati novo predsedstvo in tudi v poslanski zbornici bo 1 r • h * pidno pešati, d kler ni do cela oalep I Mira' je pustiti skromuo službo ter začel — beračiti. In h • i; j hodi ob roki svoje bčjrke cd h še do hiče in poseda ob cestnih cgl'h strmeč pred se z ugaslimi očmi — — —. To tragedijo življenja nam pripoveduje izraz na obrazu Repićevega „berača" bolj živahno in v srce segajoče, nego cela knjiga spret n ga romanopisca To ni le bolest nad lastno ne* BreSo, ampak plemenita bel cb spominu na tujo podlo.t in na obilno trpljenje in ntštevilna pori živanja, kat ra še čakajo ljubljenega otroka. Kako « /.na je izrazil umetnik očetovsko ljubezen na BUrčevi leve«, položeni tako ljubeče r?h'o na hčar-Vno ranac! Človeku se zdi, kakor bi co tresla ta r ka tMaaa, glej no revico, kako lepo prosil Ia in tule starček, mama, ali ni ubožček ta star'ek V I)*'} mi dva krajcarja ali pa Štiri, da mu jih vržem v klobuk !' Te besede je govoril za manoj d-iček kakih petih let tsr milo proseče pogledal visoki raslo gospo, ki ga je držala za roko in vidno ginjena of>bzova!a kip. „Ta ce rabi krajcarjev, Milče, ker ne zna jvsti. B.š pa dal raj onemu, ki pride vsak tedtn pr< J vrata pros:t, onemu z leseno ro^o.' Ia kdo je ta Repič, ki je tak umetnik? Repič je rojea v Vrhpolju, četrt ure od vipav-Bkega trga. Kakor vsi veliki talenti, kazal je tudi on že v prvi mladosti nenavadno veBslja in spret nost za svojo poznejšo stroko, tako da je opozoril nase župnika Dejaka. Dejak, ki je s;m kipar in slikar na glasu, spozna kmalu veliko nadarjenost dečkovo ter ga vzame po dovršeni ljudski šoli v svojo delalnico. Pod spretnim vodstvom je nadarjeni mladenič tako htro napredoval, da je mogel v kriti "m pomagati mojstru pri izvršitvi večjih del. Da bi se priučil nemščini, pošlje g i Dajak v Ljubljeno na obrtno šolo. Upal je tudi, da bodo merudajni krogi spoznali mladeničevo nadarjenost ter mu naklonili kako ustanovo, ki b mu omogočila š!u lije na akademiji. To upanje se plemenitemn miži, žal, ni izpolnilo, in dovrši vš; obrtno šoto, je bil R-pič pr siljen stopiti v delo pri nekem celjskem kiparju. Toda njegov genij mu ni dal mirovati. Ko prida mo 8*,er necega jutra v svejo delalnico, ne najde tu R piča. Vse poizvedovanje za sicer tako vestnim pomočnikom je bilo brezns; oluo. Čez par d.ii pa dobi mož od pobeglega Repiča z Dunaja pismo, v katerem ga prosi opro3čenja radi svojega francoskega slovesa ter naznanja, da bo skušal na vsak način priti • a akademijo. Skrbi^olni dnevi so ao začeli na D, a -,u za iiaroliti novega predsednika ia nova podpredeedaika, „Deotschea Volkablatt" pa javlja, da se sklieejo sklepom konference skupnega miniaterstva, da se sestavijo delegacije 18. oktobra t. I. Prmiko vodstvo nemikih liberalcev na Češkem je poslalo sta adreso najodličnejših članov liberalne stranke ogerake poelanske zbornic« spomenico, v kateri se ebiirno razpravlja politični položaj Neasetv na Cilke a ia stališče nemiko-čeških poslancev v avstrijskem parlamenta. Končno pa vodstvo izjavlja, da vs t raja j o čeSki Nemci ne-od vračljivo aa ataliita dna I i ama. Zato se ne bodo nagodbi v nikakem smislu upirali. Badeni je te izjave iavestno veeeit Avatr ja in dvozveza Pod tem naslovom prinašajo kuske .Novosti" članek, v katerem pišejo: Niti Rusija, niti Francija ni interesovana na raspada trozveze. Naeprotno: obstoj trozveze je sa nju do neke stopinje celo prav koristen. Vsekakor pa imata obe zvazni skapini dolžnost, skrbeti za to, da se kolikor možno oslabi antagonizem mej obema svezama. Po našem najgtobočjem prepričanja more Avstro Ogerska, ne da bi izstopila iz trozveze, zavzeti tako staliSče, da bi njeni interesi in zlasti interesi slovanskega prebivalstva ne bili v nevarnosti To pa doseže samo s jedaim sredstvom: s tem, da se popolnoma odtegne vsakemu vmušavanjn v balkanske razmere. Le pod tem pogjjem sa Avstro-Ogerska ne bo čutila vsled trozveze obremenjeno ter je ne bo prisilila zapustiti stališče miru, katera je zavzela. Čim manj se bo Avstrija vtikaia v balkanske razmere, toliko tra|nsjša bo sedanja sitnvacija na evropskem vshcdn. Krščanski socijalisti in papež Lev XIII. List „Pol. Corr." je prinesel iz Rima dopis, da je poročilo o bodoči papeževi encikliki, ki bi se potezala za krščanske socijaliste, neresaično. Se le pred kratkim se je izrazil papsž napram nekaterim francoskim škofom, da ga revolucijonarni značaj, kakoršnega ima krščansko socijalno gibanje v nekaterih deželah, prav zelo vznemirje. Res je, da dobivajo krščanski socijalisti včasih izraze somiš-Ijenstva, kakoršne jim dopošiljajo rimski kardinal,, ali celo prelatje Vatikana, toda papež je napram stranki vedno jako reserviran. Trditev, da bi kršč. socijalisti dobivali naravnost od papeža navduše-valna pisma, pa je lažnjiva. Radi Krete je poslala turška vlada poslanikom noto s pozivom, naj se izjedinijo z njo, kako se izvede avtonomija otoka. Turčija predlaga: naj se imenuje krščanski guverner, ki je turški podanik, naj se določi tribut, naj se izberejo mesta, v katerih bodo garnizije turških čet. Poslaniki so odgovorili, da se morejo začeti obravna.anja radi Krete še le po sklenitvi miru z Grčijo. Pač si misli Turčija čudno avtonomijo, ako naj ostanejo na otoku kar različne turške garnizije in ako naj bo guverner turški podanik! Zii se, kakor bi Turčija norce brila. — Kakor poroča turški oticijozni „Sabahtt, so se krščanski insurgentje na Kreti porti udali ter se zavezali, da BjaV Dalje v prilogi J"35fc«V našega Ujpiča. PriSadŠi tja je imel v žepu samb 3 gl. — in pečeao kokošjo nogo. Srečen slučaj je nanesel, da ee je seznanil takoj prvi dan s prijaznim gospodom, ki ma je preekrbel delo v ateljeja dekorativnega kiparja. S tem si je zaslužil toliko, da se je mogel sa eilo preživeti ter si prihraniti vsoto, potrttbno sa vsprejem na akademijo. Spre* jemni izpit je napravil s izvrstnim uspehom, ''asi je ta posebno sa kandidate, ki niso dovršili kake srednje Sole, sila težaven. Na duaajski kiparski akademiji, kjer so dani vsi pogoji, da postane nada.jen dijak duvršen untetaik, razvijal bo je čudovito hitro umetniški genij K piče v. Ko razstavi tretje leto svojih akade* miškh študij prvo svoje delo, zgoraj omeajenega boreča, je pisal dunajski ilustrovan časnik: , U u ter den ausgeetellten Gi^afiguren ragt basonders der aB?tt!er* von A. Repič durjh edle Aufftssung and charaktervulle Aubftibtuag herv. r h to pozneje je dobil za opisano bjrilno ekopino akademiSko na-g i*i d ) 100 gld. Imenovali nemški i i .t princ.el je fotografijo in laskavo oceno kipu. A kade miško razstavo je obiskalo ono leto tudi Njih Veličanstvo. Ko et.>pa cesar akozi dvorano, kjer je bil razstavljen R ■ piče v hip, opozori ga pro-fesor voditelj na delo našeg i rojnka. Cjsar si da l 1 t .viti mladega umitnika, prioao ga prijazno z« Priloga „Slovenskemn Narodu" St. 207, dnć 11. septembra 1897. ostanejo v bodoče mirni. V uvodnem članka tega časopisa se udaja insurgentov pozdravlja kot velik uspeh porte, ki je „svoja sveta prava branila" ter povdarja, da se bo Krečanom samo tedaj dobro godilo, ako ostanejo zvesti podaniki Turčije. — Drugi časopisi pa prinašajo prav sedaj nasprotne vesti. Insurgentje so napadli in pobili nekaj .....In- medancev ter jim odvedli veliko število drobnice. Odkritje Tomšičeve spominske ploče na Vinici dne 8. septembra 1897. Zbrali smo se prav ob meji slovenske naše domovine, kjer šumi v široki strngi obmejna Kolpa, ki se vije kot svetel pas ob koncu belokranjskega sveta in ob pričetku bratske zemlje hrvaške. Ta pas se vije ob jednem telesu, kar se je pokazalo Že večkrat, tako tudi pri zadnji, lepi Tomšičevi slavnosti. Oddaljena, preprijazna, gostoljubna belokranjska Vinica še ni videla toliko krasnega slavlja, kakor pretočeno sredo, a tudi toli odličnega rodoljubnega slovenskega in hrvaškega občinstva niso še vsprejela in pozdravila poštena belokranjska srca na lepi svoji lasti, kakor ob odkritju Tomšičeve spominske plošče — bilo je to odkritje lep, velik naroden praznik v osuhljeni, od sveta ločeni Beli Krajini! Vinica je odela praznično krilo: okrasila se je s slavoloki, mlaji in narodnimi zastavami in s streli a njem s topiči je pozdravila došle goste, ki so prikorakali v vas z vrlo izvežbano črnomeljsko godbo na čelu. Po slovesni sv. maši, katero je daroval vi-niški župn k, g. Jurij Konig in pri kateri so peli učitelji Belarjevo mašo „Večni oče v visokosti", smo se zbrali ob lepo okičeni viniski ljudski šoli k odkritju spominske plošče. Bilo jo toliko sveta — da govorimo v belokranjskem govoru — da se je vse trlo! Ko je odpelo v mnogobrojnem številu zbrano učiteljetvo Jnnkovo „Molitev", je stopil na govorniški odnr ljubljanski učitelj E. Gangl ter je načrtal v svojem lepem govoru vsestransko delovanje Ivana Tomšiča kot učitelja, pesnika in pisatelja slovenskega. Med slava klici spomini prezaslužnega Tomšiča je pala zavesa z zidu, in pokazala se jo Črna marmornata spominska plošča z zlatim na pieom : V lej hiši se je rodil dne 4. grudna 1888. I. Ivan Tomšič, učitelj, pesnik in pisatelj slovenski. Postavilo »Belokranjsko učit. društvo" 1897. leta. Ko je odsvirala črnomeljska mestna godba cesarsko pesem, so odšli Tomšičevi slavitelji na pokopališče ter so položili lep venec na grob očeta Ivanovega, Bernarda Tomšiča, ki je deloval kot učitelj in pisatelj ulovt riski. Potem smo se sešli v gostilniških prostorih gosp. P. Malica k banketu. Tu se je izpregovorila mnoga naudušena napitnica. Zbrane goste je pozdravil nadučitelj viniski, g. Fr. Lovšin, ki je pripomogel mnogo, da se je vršila slavnost tako krasno ter je pozval navzoče, da nazdravijo presvetlemu vladarju kot zaščitniku in pospesevatelju ljudskega šolstva. Nadučitelj z Iga, gosp. Fr. Ks. Trošt je govoril v imenu učiteljstva ljubljanske okolice, kjer je deloval Tomšič kot okr. šol. nadzornik ter je napil navzoči in odsotni rodbini Tomšičevi. Za napitnico sta se zahvalila presrčno gg. Tomšič in Petrovčič, oba sorodnika pokojnega Ivana Tomšiča. Zatem je govoril gosp. B. Gangl. Načrtal je v kratkih obrisih delovanje slovenskega učiteljstva ter ga primerjal delovanju hrvaškega učiteljstva, ki simpatizuje povsem z nami. Napil je hrvaškemu naprednemu učiteljstvu. Za zdravico se je zahvalil v navdušenih besedah učitelj iz Bunlje-vega, gosp. V. llibšer ter je nazdravil bratskemu ramo, pokaže s prstom na kip borečib dečkov re koč: »Der da scbaut mich aber \v .hi boV an" ter izrecno pohvali deto. Repič je bil takrat jedini akademik, katerega jt doletelo toliko odlikovanje. Najvišje odlikovanje pa, katero more doleteti gojenca dunajske kiparske akademije, je dobil Repič za svoje najnovejše delo (eknpina dveh borilcev pri olimpskih igrah), namreč Scbillerjevo nagrado. Ako upoštevamo, da sestoji komisija, ki prisoja nagrade, is samih nemških profesorjev, smemo smatrati omenjena odlikovanja za dokaz, da je bil naš rojak zadnji čas najodličnejši gojenec dunajske kiparske akademije. Repič je sin zelo revnih starišiv in potreben je materijalnd podpore Ako je ne najde v domo vini, moral je bo iskati v tujini. In to bi bilo sramotno za slovenski narodi Sliši se, da bo novo poslopje deželno vlade okrašeno z mnogimi kipi in kiparskimi ornamenti. Ali bi ne bilo primerno, da seda ta nekaj zaslužka genialnemu domačinu, mesto da se kliče tujce v deželo? Nemci in Italijani nam očitajo, da nimamo ničesar svojega, kar bi pričalo, da smo kulturen narod. Ne dajajmo s« jim brez potrebe sami v zobe 8 tem, da dajemo njih umetnikom prednost pred domačini! Torej Slovenci, pozor, ne zabite svojih umetnikov 1 slovenskemu učiteljstvu. Imenom ljubljanskega učiteljstva se je oglasil k besedi učitelj, g. J. Raže k, je povdarjal zasluge, ki si jih je stekel Tomšič zlasti kot vzgojevatelj, budeč v učnih urah ljubezen do domovine in materine besede ter je napil domoljubni slov. mladeži in nje zavetiščem „Sloveniji" in „Triglavu*1. Zahvalil se je za napitnico „Slove-m .m4 g. Jer šino vid, ki je izjavil, kako simpa-tizujejo slov. visokošolci 8 slov. učitelji! Nazdravil je zavednemu in naprednemu slov. nčiteljstvu. Kot pooblaščenec „Slovenske Matice" je povdarjal gosp. E. Gangl zasluge, ki jih ima pokojni Tomšič za ta naš prvi literarni zavod, nakar je napil učitelj, g. Fr. Gregorač v krepkih besedah zavednosti in napredku našega učiteljstva. Ko je še govoril v imenu Hrvatov predsednik „Čitaonice" v Bošiljevu, gosp. Pupič, je zaključil g. Fr. Lovšin vrsto na-pitnic. Med obedom je svirala neprestano vrla črnomeljska godba, grmeli so topiči, in vladala je neprisiljena, odkritosrčna veselost. Došlo je tudi obilo brzojavnih pozdravov, ki so jih poslali brat pokojnikov, Ljudevit Tomšič iz Zagreba, župan ljubljanski g. Iv. lir bar, dr. vitez Bleivveis-Trsteniški, hrvatski pedagogiški književni zbor iz Zagreba, uredništvo „Učit. Tovariša", nekateri gg. okr. šol. nadzorniki, pisat, podpor, društvo, nekatera okr. učit. društva, mnogo učiteljev in drugih častilcev Tomšičevih — pozabil je pa Tomšiča sedanji urednik „Vrtcev". Častitati moramo končno na tako lepem vspehu te slavnosti „Belokranjskemu učit. društvu", zlasti njega vrlo delavnemu blagajniku, gosp. Fr. Štefančiču, ki si je pridobil za slavnost največ zaslug. Prepričani pa smo, da je vplivala ta oduševljena slavnost mogočno na preprosti kmetiški narod: vzbudila mu je ponos, ojačila, razvnela ro doljubje — in to je te lepe slavnosti najlepši vspeh! Slovansko Sokolstvo. Izlet „Zagorskoga Sokola". Iz Zagorja ob Savi se nam poroča dne 9. septembra: Dasi vreme oi bilo ravno vabljivo, vender se je peljalo iz Zagorja 15 vozov Sokolov in drugih izletnikov. R*z narodne hiše v Zagorji, r>a Toplicah, Lokah in lalakab vihrale so trobojne« Pr btižsioč m se vrbu ]eli so pokati topiči v pozdrav. Pred višjo v Št. Gotsrdu postavljen je bil slavolok z napisom: „Sokolu: Na zdnr! Bodite srčno pozdrav 'j--"1" Imenom občine pozdravil je .Sokola" župan g. Cukjati Z v srce spgajočimi besedami je v imenu dtket pozdravila „Sokola" gospica Cukjat'jeva. Ko 8« je Btari •• a g. Mauer obema zahvalil privfz->le so deklet*, na zastavo Iavorov venec, Sokolom in izletnikom p& so prioele šopke. Nit o šli so vsi v cerkev, da se ndelejć maše, katero je g. župnik iz prijaznosti n>esto ob 6 nri zjutraj, daroval ob 10 ori. Pri maši je prav lepo pel „moravski kvartet", ki je prišel nn Trojane, da sodeluje pri izleta. SI. pevskega društva „Z*rje" iz Lukjvice ni bi o, ker je bilo nekaj pevcev pri orožnih vajah, nekaj pa je bilo zadržanih po voiakib, ki so bili ravao » ne deljo tam. Po maši podali so se Sokoli in izletniki v gostilno g. župana, da se nekoliko pokrepčajo Po kratkem odmoru odkorakal je „o.>ko!" na Trojane Tudi tukaj je že od daleč pozdravljal pok to pičev pnšlece Blizo Koeškove hiše, ki je bila ves v cesarskih in narodnih zastavah, stal je krasen slavo K k z napisom: „Dobro došli zagorski bratjel — Na svidenj* !" Tuksj je pozdravil „Sokola" g. Konšek, kateremu se je tndi sahvalil staroeta. Po pozdravu šli so na vrt, ki je bil lepo r>kičen z zastavami, nad obodom pa z napisom : „ Vam. ki ste naši", kjer so zasedli jim pripravljene ume Msj obedom je igrala godba zagorskih premogarjev. Po obedu zapel je vrli „moravski kvartet" n^kaj pesmi), potena pa ja izvajalo 18 sokolov proste vaje. Po prostih vajah telovadilo ja 7 telovadcev na drogu in bradlji. Dasi prostor tako za prost« vaje, kakor za telovadbo ai bil prav primeren, vendar so, zlasti telovadci pokazali, da bo kos svoji nalogi Telovadcem izročila je gospica Novakova lovorov venec. Po telovadbi pričeli so govori. Prvi nazdravljal je starosta trojanski občini in nje vrlemu županu. G Jnrin napil je „morav£kemu kvarteta". — Povdarjal je, da imajo za petje na deželi, največ Zismg naši vrli gg. učitelji. Oni zbirajo okoli sebe za petje unete može in mlade nč«. Seveda treba veliko truda, toda kjer je dobra volja i a vitraj nost, tam dosežejo se povoljni uspehi, o tem smo se tudi danes pre pričali. Abit g Lončar je lepo narisal pomen in namen sokolskih društev, ter potrebo njih razvoja G. Poljšak se je zahvalil vrlioa Slovenkam iz Št. Gotarda in Trojan na njih pozornosti in delovanju, proseč, naj i nadalje posvetijo vas svoja moči v prospeh svojega materiaega^Blovenskega jezika Ko je še gosp. M. navzoče spodbujal k tesneji in ožji zvezi, pričela se je prosta zabava s petjem in ple som, katera pa je žalibog trajala prekratek čas, ker okolu 6. ura je rog opominjal Sokole k nastopu aa odhod. — Mej bornimi „Živio" in „Na sdar!" klici odkorakal je Sokol proti doma. — M aolo nedeljo se je ,Z gorski Sokol" sopet prepričal, koliko sio patije uživa, lzvestno ne bode ostal bre-.uspešen njegov izlet Vsem, ki so na kakršen način že kaj pripomogli, da se je izlet tako krasno izvršil, bodi jim v zahvalo zavest, d* so to storili sa narod. Iz občinskega sveta ljubljanskega. V Ljubljani, 10- septembra. Obč. svet je v današnji seji, ksteri je predsedoval župaa Hribar in katere se je udeležilo 19 obč. svetnikov, rešil velevažno stvar, cestno -policijski red Poročevalec obč. svet dr. Majaron je omenil, da je cestoopolicijski red sestavil mestni policijski komiiar ia da je skrajni čas, da se tudi za naše mesto izda cestnopolicijski red, primeren potrebam modernega mesta. Načrt je izšel iz posvetovanj policijskega cdseka skoro tak, kakor je bil predložen. Občinski svet je koj začel podrobno ra?pravo o načrtu in brez ugovora odobril paragrafe po* glavja A. „Vozni promet" in B. „Jahanje". Pri poglavji G. „Vožnja na kolesih" je poro čevalec obč. svet. dr. Majaron omenil, da prav tedaj, ko ja občinski svet pripravljal bicikliški red, prišla je dež. vlada z načrtom za celo deželo, kateri je bil v dež. zboru vzprejet. Ker ima ta načrt veljavo tudi za mesto, moral je občinski svet z revizijo svojega načrta čakati, da je dobil deželni bicikliški red najvišje potrjenje Policijski komisar je na to izdelal nov načrt, ki se ujema z deželnim bickliškim redom, in obč. svet je ta načrt z malimi premembami odobril. Magistrat pa sklepa obč. sveta ni izvršil, ampak bicikliški red novic predložil policijskemu odseku, češ, naj ga premeni, ker so nekatere določbe pre-drakonične. Policijski odsek je pa odgovoril, da nima povoda ugoditi magistratov! želji. V tem je magistrat sestavil nov bicikliški red v smislu dež. bicikliškega reda in z otirona na jako liberalni nižjeav8tnjski bicikliški red, in ga predložil policijskemu odi*-kn prav tedaj, ko se je odsek bavil s cestnopolicijskim redom. Odsek je sklenil vzpreieti v cestnopolicijski red tudi določila o kolesarstva, kamor spadajo stvarno in logičeo. Odsek je načeloma sklenil, opustiti presknšoje in vsled tega tudi vozne izkaznic«*, o pristojbinah pa se m posvetoval meritorno, ker kaže, da se v tem oziru stori po seben sklep, to pa zategadelj, ker je treba, da določitev pristojbin odobri dež. odbor, in ker se pristojbine večkrat [>r> mnjj..jo OJsek torej predlaga: Sklep občinskega z dne G aprila t. 1. glede bicikliškega reda 8e razveljavlja, splošne določbe o kolesarstva pa naj se uvrste v cestnopolicijski red. Obč. svet je vzprejel ta dva predloga in začel razpravljati o posamičnih paragrafih, nanašajočih >a na kolesarit "o. Dahša razprava, v katero so po 8°gli obč. svetniki Mnlly, dr. Požar, d.?, vitez Bleivveis in poročevalec dr Majaron, se je naela o vprašanju, kako hitro je smeti voziti po mesta. Obveljal je odsekov predlog, po katerem je nagla vožnja sp'oh prepovedana in je dovoljeno voziti samo v malem diru, tako hitro kakor vozijo izvoščki, na vogal h, na knžpotib itd. pa je počasi voz.ti. tako da pešec kolesarja lahko dohaja, ali pa odstopiti. Vse druge točke bicikliškega reda so bile brez ugovora vzprejete. Pri nadaljevanji razprave o cestnopolicijskih določbah se ja obč. svet Mally izrekel proti pred* logu, da morajo h; r. h za obrano solnca pri pro-dijalnicab biti napravljene 2 m 20 cm visoko uad hodnikom in nasvetoval, naj se zahteva, da bodo napravljene 2 m nad hodnikom, kateri predlog je bil vzprejet po kratki debati, v katero so posegli obč svet dr. Požar, župan Hribar iu poročevalec dr. Majaron. Proti predlogu, naj bodo hišni posestniki primorani odstranjevati sneg s hodnika in pešpotov pred svojimi biAami pred 7. uro zjutraj, se je oglasil obč. svet. Mal!y. zahtevajoč, nuj se čas za osna-ženje podaljša do 8 ure, kateri predlog je pa bil odklonjen po ugovoru poročevalca dra. Majaron a, ki je povdarjal, da je prav mej 7. io 8. uro mnogo prometa in da hodijo tedaj otroci v šolo. Proti nasveta, naj bo mesarskim pomočnikom prepovedano sedeti v krvavih oblekah na vozu, 8 kat • n on se prepeljava meso, se je izrekel obč. svet. dr. Tavčar in zahteval, naj se prepove mesarskim pomočnikom le umazanokrvava obleka, kateri predlog je bil vzprtjet. Pri določbi o prevažanji smrdljivih rečij jo obč. svet. dr G rs goric tožil, da se na Sv. Petra cesti iz nekih hiš čas h razširja silen smrad, obč. svat. Trče k pa je zahteval, da naj se v cestnopolicijski red vzprejme tudi določba glede sušenja črev, da se čreva vsaj v tacih bišah ne bodo sušile, kjer prebivajo ljudje. Žapan Hribar je pojasnil, da je magistrat vsled neke pritožbe obč. svet Trčka dal klavnico komisijsko pregledati, če bi se mogel dobiti tam kak prostor za sušenje Črev, a ker tacega prostora zdaj še ni, je magistrat naroČil mesarjem, naj črev ne eu§e preblizu alic. Ko je še poročevalec dr. Majaron pojasnil, da stvar ne sodi v cestnopolicijski red, je bil vzprejet odsekov predlog brez prenr.embe. Jako živahna razprava se je anela pri določbi, naj hišni posestniki dajo pometati in škropiti hodnike pred svojimi hišami. Proti temu predlogu sa govorili obč. svetniki Gogola, Mally, V h lita vrh, kateri je zla nt i ostro grajal mestne pometače, Trček in dr. Gregorlč, sa predlog pa podžupan dr. vitez Bleivveis, kateri je naglasa., da bi hišni posestniki tudi poleti lahko skrbeli za hodnike, ko skrb« zanje Se po zimi. Z ozirom na izjavo obč. svet. Velkavrha, de je mestni stavbinaki urad ob novem leta nabavil precej aovib lopat, sedaj pa zopet, kar so lopate že polomljene, izjavil je župan Hribar, da je ta govorica neosnovana. Ob novem leta so se pač ka pile nove lopat«, od tedaj pa ne več. — Končno je obč. svet črtal ves zadevni paragraf, veled česar bode i v piihodnje mesto skrbelo za čiščenje bod aikov poleti Tudi določba glede prevažanja ropot prouzro-čujočib retij je dala povod dališi razpravi, v katero so posegli cbč svetniki dr. Stare, Trče k, dr. Tavčar, dr. vites Bleiweis. dr. Požar in S vete k, na kar ee je dotična določba stilistično preminila. Razprava je bila s tem konCana in ko je obč. svet vzprejel ves načrt še pri tretjem branja, je župan Hribar zaključil sejo. Somoščanil Dne 14. t. m vršil se bode v L ubijani vseslovenski shod, katerrga 81 bodo udeležili odposlanci iz veeb pokrajin, koder prebivajo Siovenci, pa tudi odposlanci hrvatskega in češktga naroda. V Ljubljani vrši se prepomembni ta shod zato, ker je ona duševno in gospodarsko središče sloven-skega naroda. SO ni ciču n I ! Do Vas je, da dok«žete, da se Ljubljana tega svojega važnega peložaja tu Ji zaveda. Do Vas je, da odlične goste ki bo lo prh udi od blizo ia daleč, pozdravite z ono iskrenostjo in ljubeznijo, 8 kakoršno pozdravlja brat brata, in da daste vidnega izraza tem svojim čutilom. M«stna občina bode v dan 14. t. na. okrasila svoja poslopja z zastavami. Pričakujem, da jo boste v tem posnemali tudi Vi. V LJLbljani, dne 7 septembra 1897. Zupan: Ivan Hribar Dnevne vesti. V Ljubljani 11. septembra. — (Vseslovenski shod ) V t o r e k pr:hite slovenski zaupniki z vseh atrantj v naše mesto, in naša rodoljubna dolžnost je, da ;ih spre,meso kar megoče najaicvaune;še. Ni dvoma, da se odzovejo hišni posestniki županovemu pozivu, in da okrase svoje hiše z nan dmsai zaetavami. Ker pri banketu v veliki dvorani „Ntrodoega domn* absolutno ni prostora za vas uieležmke, priredi telovadno društvo „Sokol" v zvezi s pevskim društvem „S i a v c e m" tistim gestom, kat-ri se ne udeleže banketa, v torek dna 14 t. m ob 5. u r i p o p o 1 u d n e v sokolski telovadnici v „Narodnem dumo* k o m e r a , pevsko društvo „Z v o n" jim ob istem rasu priredi časten večer v gostilni g sp. Ferlinca, pevsko društvo ,L i a b I j an a" pa v gostilni g. Hafnerja. Tako bode skrbl]6no za vse, ko /. i si mogoče, da bi se vsi zbrali pod jedno streho. — Ker pridejo Koroški rodoljubi — pride jih nad IGO — ie v ponedeljek popo Iudne, primorski S ovenci ia Hrvati pa tudi že isti dan, naznanjamo, da bode v ponedeljek zve* čer prijateljski sestanek v sokolski dvorani v „Narodneni doma*, pri katerem bode sodelovalo pevsko druš vo „Slavne". — Mogoče je, da pridejo na vseslovenski ehod tudi ro doljubi, kateri niso dobili vabil. Vse tinte zunanje rodoljube prosimo, ako se žele udeležiti zborovanja, naj se oglase v čitalnični kavarni v „Narodnom domu" v ponedeljek popolndne ali v torek zjutraj prad zb rovanjem. — Ker za vsa udeležnike ni dobiti po hotelih stanovanj, prosi pripravljalni odbor vse tiste narodne rodbine, katere bi mogle dati gostom stanovanja, naj uredništvu našega lista naznanijo svoje naslove, gostje pa izvedo za stanovanja, katera so se jim odkazala, v č i t a 1 n i š k i'k a v a r n i kjer naj se blagovolilo oglasiti. — (VBeslovenski shod in naš uradni list.) Dočun ima na troske slovenskega kmeta izhajajoča nradna „Laibacber Zeitnng" vedno dovolj proetora za vsako nemškonacijonaluo rogoviljenje in izlivanje, ni o vseslovenskem shodu doslej niti besedice črhnila. To govori več kakor cela knjiga. — (Slovensko gledališče.) Intendanca slo venskega gledališča dogotovila je sedaj vse priprave za prihodnjo gledališko sezoio ter razglasi te dni svoj program in imenik BngBŽe*anega osobia. Pri sesl avi dramskega repertoarja ozirala so je intendanca v prvi vrsti na domačo lite- raturo in poleg nje na k I a s I č n o dramo, katera občinstvu še najbolje ugaja. Ze v prvi r olo-vici sezone se uprizori štiri izvirne jedaodejansks veseloigre, katere je spisal g. Rtdoslav Murni k, potem pa pride na vrsto izvirna drama v treh dejanjih .Romantične duše", katero je spisal g. Ivan Cankar. Intendanca )e eknšala pridobiti tudi izvirno dramo g. Funtka „Za hčer", tods gosp. prof. Fantek je intnndančno ponudbo za sedaj odklonil, kar je v interesa razvoja slovenske izvirno drame le obžalovati. — Za dramo pod vodstvom g. Inemanna sta angažavani dve novi sili: gdčoa. H i 1 b e r t o v a , član narednega gledališča v Brna, za ljubavne in naivne aloge, in g. Kandučar, 8«daj član mestnega gledališča v Išla, za komične in dmRe tenorske partije. — Velko zanimivega nam prinese opera. Intendanca je za prihodnjo «r,'m pripravila nič manj ko pet novih oper, mej temi polsko opero „Halko", Verdijevi operi „Traviata" in „Maskaradni ples" ter še več druzih. Rtzsn albstinje ostanejo vsi dosedanji solisti, tako gdčna. Š e v č i k o v a , in gg. Nolli, Raekovid inFedyczkowski. Nova in — kakor čujemo — jako dobra pridobitev ia našo opero je g Iti Gabrijela Horvat, bivši član hrvatske opere v Zagrebu, za al in mezzosopran partije. Končno bodi omenjeno, da se je intendanci posrečilo, pogoditi s* z dozdanjim opernim zbor -m in to bistveno p d starimi pogoji. S tem jo zagotovljena večja prememba operaega repertoarja. — Intendanca razpiše že v prihrdojih dneh abonoment na sedeže p J jako ugodnimi pogoji ter opozarjamo prijatelje elovenskega gledališča že sedaj, naj se oglasi o v obit eoi števila — (Prijateljski sestanek) seh onih, ki se zanimajo . pr»r. u »ev k-h čeških krajev br i. •, n . poročita o siln h. vedno se mao-žečib provokaciji.h Oehov. Poročali so namreč, da se upajo C hi calo pohajati v nemške gost »no, kar je ie na sebi velika predrzao^t. povrh pa da izzi-vajo nernške goste s hm, di naročajo jedila in pi jače v češkeea jezmu, m d* govore mej s^boj v češkem jeziku Zgodilo se ie tu li opetovano, ua so uemški kremplji m kavaruurji cake goste odpravili iz svojih loktlov m jim Fplah u »so postregi neka teri krčccarji pa so alo napravili v svojih krfimih na.iisn: „Tud je prepovedano češki govor ti". To nefuvfcoo postopanj« nemških ar';m• • na;* j a, kakor ga ie češki namoHtuik utep I nemškim krčmarjim na Češkem žal, da ni uo>mia, da se kaj zgodi. — (Frischauf va 601etnica) Iz Mozirja se nam piše: Dr. Frischaufova GOletnica se je praznovala dne 8. in 9, t. m. v prijaznem Mozirji uprav slovesno. Osrednji odbor „Slov. plan. društva" sta zastopala načelnik prof. Orožen in njega namestnik Kruleč. Zastopane so bile tudi občine skoraj cele Savinjske doline, žal da tudi Celje ni poslalo svojega zastopnika. Pri banketu so govorili podružnični načelnik Kocbek, mozirki župan Goričar, osrednjega odbora „Slov. plan. društva" načelnik r>rof. Orožen, akademik Goričar, prof. Jeraj, župnik Smid, kteri vsi so povdarjali slavljenčeve zasluge za odkritje Savinskih planin in odposlanci občine Solčave in Luč so izročili veselo iznenađenomu gospodu profesorju krasno izdelani diplomi častnega občanstva. Globok vtis je napravil na vse poslušalce govor g. dr. Frischaufa. Takih besed ni slišati mnogokrat iz nemških ust. Po izbornem koncertu tamburaškoga zbora Žalskega se je vnel ži- BsfT Dalja v prilogi. *~?MI Priloga ..Slovenskemu Narodu" št. 207, ini 11. septembra 1897. vahf-n ples ki je trajal pozco v noč. Drugi dan se je s posetom Mozirske koče in prijaznega vrba Medvedjaka zaključilo prelepo slavlje. Tudi mi kličemo ob tiOletnici pravičnega in za našo domovino velezaslužnega g. profesorja : Na mnogaja leta ! — (Družba sv. Mohorja v Celovcu ) Z t loj „Mit" piše: a7 1. 540 Slovencev se je letos lopet r,- rorn»čni svet 1. Kmj'C piroči v cdsskoviun iaeou, d< je g A f.nz Oblak, trgovec, ztrrnici v »logi 29 m ja 1807. narnanil, da je v potetiti vič ru.ioaleJj? pri St J n!u, kjer se d ibiva v Novemmthtu premg, katerega je tovarna za cnk z dr»gcceam vrttn.ern, i rovi in predori odkrila. Ta tovarna jo bi'a Ia t tv?dke „Actiengeifdlichrft fiir Montanii d u str Is u id Mttallhandel iu \Vien" in ;e ž-i cd h ta 1879. zspuščeca; kufi'a pa sta ostalino v last gg. Julij pl. SsfJQe!y v Budimpešti in H-n« rik MU ter, Knžvnei v Požutu. Premrgovi skladi re ^eiejo daleč v gorovje, Pti ,elien rovu ob pctoku H nje je lo'fna 1876. I, na 130 metrov ghboko vit^la in dognala, da j* irbni pr reogov sklad mo-č, n l i— It) aietrov, srednji (tO m globoki) 14 tn, in tretji (90 ni globoki) 8 m J ni drugih mestih je pa t varna s-rno do 50 m glokoko \rtala. Ia tega sk'epa g. A Loz Oblak, da so pav oi pod vrhrjimi d u^i premegovi pk'ali. Afeo ni itlezBJOS od Trnbnja do S.viice, pa nirra vse beg tstvo premoga nikake vred osti. Prosite'j si trodi dobiti dr^žuikov iu pr< 8', di bi zbornca dtlala na to, da bo ne le je d-r.kr t, temvrč lafroj, cemuloma in resno pričee VSe, da I o žet« znica iz Trebaja prt.ko Mokronrga do StVDCi v najkrrš m časa ded l*na in prometu Ur čena. Tovirna ia c»nk ja b la od I. 1864 last Ludovika Kast bela z Dmajs, predla je I. 1873. v last „O-ibtrrr. Hyjothekar Cred.t- oni Vorsuhu^s bt nt" na Du-aju in bila cd 1. 1874. do vštetega 1. 1878 li>ht ai c j ite družbe za m ntaotk t induattijo in trgovino s kovinirai na Djn ju. h/j pe je to varna opustila, o t li so p emcg *vi s.Udi, in od 1. 1870 so n seda ki večkrat postupali zanimati raz e krop«, da bi se gradda do premogovih jam zeleznea ti oi Železaioe Z dar. m st-Zigreb oziroma od pos'a;e sevtiške, ali da bi B6 pri gr«aajidol ž#lenic d^U.hnnto d . bi se premg ir. S. J nža ppcav jal na dolonjskj ž-hz';ico. Deže'ni odbol OTJtnja tudi e svoum poreč, u d) slavnega deželnega zbjra z dne 24. jannva ja 1895 I., št 4010, o pospeše-v* jo 2e!fz>i; n žje vrst«, da m je treba ozirati na foleznč.io prog) T.ebuie M rr.a Mokroarg. V si. dnŽtloe^a z* o u se je pa pri ohra.rna*ah o želez ic*b marg krat pcviarjala važnost p-envgovh tkLrJov z-i dolar j v*ji Dol, b lo bi mogoče, le v Št. J^nžu ali D-oru, ampak tuli na Mirni, kjer se tudi debi premog, ustar.o?iti večja obrtna podjetja in tako oživeti v induetr-jaluera oziiu z^lo za re-narjate kr^ja n«šj lepe Dolenjske. Slavni deželni zbor j* v ztdnj. m 7/i,i il..nu tudi o t*ai obravnaval in eblfcil naslednje v svoji 8"ji dr ć 3. maica 1. 1397 : 1 ) D žel ni zhor priznava, d<* je potrebno in korifctno i ipraviti loka'no žil. z:'c\ ki bi tikla od trtbaijsk* pt s'aje doleaj vikih ž.leznic čaz M mo Mokrcnrg v Tržiča in bi H.->g< 1» z dovlačnico do premogovnikov v St. J ir žu ; za70zn;e se da pre-vzime za po s peš tt) v te žtlezn:c> glavirsk'h di-lnic al pari in pooblašča deželni odbor, d* sme izpla v t tro k9 za presojo načrta iu stroškovniki 2u:0 gl I i', žil ziiškrg« zakleda, ki so nab ra po tki-pa dež zbora z d e 25 novembra 1390 leta proti svoja časne« a vračila iz sfavb:nsk* glavnic*. 2)0 uspehu prfsoje je poročati deželnemu zboru ob prvem pr hodnjem zbo^ovarja ia predi»gati, koliko n>j dežela prispeva. Ia tega so da soditi, da bode ta že'ežni^na zadava še letos prišla v tak tir, da bo mogoče deb ti kocesijonarjem na njo — ka teri so gg : Ludovik baron B^rg iz Mokronoga, A t o gref Barbo iz Rakovnika in dr Aroold Beck z Dunaja — koncesijo in se tako omogoči is pri hodnje leto prišetek g*adnje. 2elezn;ca bi merila 19 4 km in dovl#čntoa 2 km tedaj vknp 214 km KoBcesjoaarji bi radi, da bi dežela prevzda 10°/, v glavaskib delnic«b, 20% glavin^kih delnic bi prevzeli zarebii intfr-^sentje in za 70°/t °i se iadalo prijoritetnih delnir Ker bi se fe premoga moglo dva m I o;ii metir^kib centov izvositi in bi tudi gozd1, vinogradi in n070 nastde obrti dali precej bl»g \ za prevažanjs, ni dvomiti, da bi se železnica rettovala in da se bode dobil sidaj tudi kap Ul za njo hrt z velikih te^av. (»h-k je mnenja, da ni dvoneba in da se mora zbornica za zgradbo te železnica potegniti in nasvatnje: 1 ) Slavna zbornica naj m> obrne do vit. c. kr. žnlesničnega minister stva, da b' načrte te že'ennicn dalo strokovni presoliti v tehničnem ia trgovinikem osirn in da bi 7gradbo samo v/.-l > v pr. irr*m oaih želesnic, ka tere se imajo I. 1898. grad ti. 2 ) Slavna zbornica naj sa tuli tbrue do vis. c. kr. ministarstva s prtšnjp, d t bi s svojim vel kim vplivom podpiralo gradnjo te žeh/nci. — Predloga 8) vsprejmeta. (Dalje prih.) l*roti zoliolaolia In kib|IIo1>1 sob Izborno delnjo Melusina ustna in zobna voda nt rdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. .Jedi u u /alojrn lekarna M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. I, zraven mesarskega mostu. (91—36) Velik dobiček v gOBpodlnJatvu imaš ako rabiš pribtno sladno knvo. Zasluga tvrdke Kathreincr je, da je vpeljala s popularno ^ K ne i p po v o kavo", ki je slavna po vsem svetu, pristno sladno kavo, ki ima vsled svoje posebne prireditve okus bobove kave ter jo radi tega tuko zelo priljubljena Vsakdo se Kneippove kave naglo privadi ter jo pije čisto ali pa kot primei bobovi kavi. Nobena gospodinja naj zato ne zamudi, čini preje npeljati to zdravstveno nedosežno in po oknsu izvrstno kavo. Ker pa je v trgovini mnogo sleparskih, iz .eljnosti izvirajo-Cih posnetkov Kneippove kave, svarimo vsakog-ir, naj bode pazen, kadar knpujo 7, ihtevati jo torej izrecno vselej Kathreinerievo sladno kavo v originalnih ovojih s sliko župnika Kneippa in s podpisom Kathreinerja Vsako drugo znamko ali odprto prodajano kavo treba zavrniti. Hudobneži lazijo, da se po Kneippovi smrti ne fabriknje več pristna sladna kava, ni-go da je stojali na njeno mesto neki drugi fabrikat, Nuj se ne pusti nihče varati s temi lažmi, kajti Kathreinerjeva tvrdka si je pridobila za vse Čase pravico, da postavlja raincega g. prelata Kneippa ime in sliko kot znamko na jedino pristno sladno kavo, katero bo v isti izvrstnosti izdeljevaia tudi poslej. (1188 — 3) Iz iirartiictfra lista. lavriiilue nI i ektiekatlvn« ilrnibei Matije Sabca poseitvo v Trnovem, (v drugič) dne 14. septembra v Postoj i ni. Antona K romarja posestvo v Prigorici, cenjeno 229tj gld, dne!4. septembra in 12. oktobra v Ribnici. Jantza otefanifia zemljica v Znanovou. cenjena 1038 gld., 4755 gld. in 869 gld. :$ ) kr. iu Matije Zaman a zemljišč«) v Oatroga, obe dne 11. sej)teinbra in 15. okto ra v Kostanjevici. Jere Campa posestvo v Otavici, cenjeno 220 gld. dne 14. septembra in 19, oktobra v R Imici. Franceta Mavca poaeatvo v Tatlnou. cenjono 31 *>l gld in Jožefa Trelca posestvo v llilamižab., cenjeno 4538 gld., obe dne 15, septembra in 15. oktobra v Kranju. Umrli so v l J u b liani: D.ie 10 septembra: Mtrija Alfoiza R;eder, ursulinka, 7L K t, Kongresni trg št. 17, ostarelost. V deželni bolnici: Dne 7. septembra: France Aušencg, hlapec, 4-4i 142 sr. VBSVzh. Bkoro obl 26 -i. popol. 737 6 14 5 i si. jvzh. dež Srednja včerajšnja temperatura 1j8°, za 0 2° nad □onnaloin; ilei proti jutru. Tržne cene v Ljubljani dne 11. septembra 1897. Ječmen, „ Oves, „ Ajda, „ Proso, _ Koru/.a, n Krompir, „ Leca, R Orali, n Piiol, Maslo, Mast, Spvli, friien, irl. kr. ■ (i Bi . 6 2li . 6 . 8 — — ..... . 12 — — 10 — kgr.. . . — 91 . — 7» n • ■ . — 7-1 Speli, povojen, kgr. . Surovo iraslo, „ Jajce, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kgr. Telečje „ „ Svinjsko „ „ K ostrimo vo „ „ Pitanec......... Golob.......... Seno, 100 kilo. . . . Slama, „ , . . . . Drva trda, 4 □metr. „ mehka, 4 y , |l. Ir. — 76 -.84 — :< — 10 — 61 — «(■ — 66 — — 41 I— IH :l l 78 11 1 60 6 60 4 5t IDvLna-jslra. "borza* dne 11. septembra 1897. laapni dr Javni dolg v notah ..... 103 (Id. Sfcapni državni dolg v arebra .... 109 m aratrijska zlata renta ....... 124 , ifitrijska kronska renta 4'/...... 101 , 9)reraka »lata renta 4*/(....... 12, 3geraka kronska renta 4'/, . . , , . 99 m kvatro-ogerakt bančne delnica .... 950 a Creditne delnic«........ , 863 , '!jondon viata........... 119 , kemiki dri. bankovci sa 100 mark , , M . 10 mark............ 11 , K) rrankov........... 9 m talijanski bankovci......, . 45 a 1 kr. ca kini........... 5 . Dnć 10. septembra 1897. V»L državne srečke is 1. 1854 po 250 gld. 159 glđ. Državne srečke is 1. 1864 po 100 gld.. . 189 „ Donava reg. srečke 5*/0 po 100 gld. . . 129 . Semlj. obč. avBtr. 4>/.'/o Klati *ut- liati . 99 , Kreditne srečke po 100 gld...... 198 „ Ljubljanske srečk e......... 92 , ftndolfove srečke po 10 gld. . . . . . 26 a akcije anglo-avstr. banke no 200 gld.. . 166 , rramvvav-dralt. velj. 170 gld. a. v. . . . 458 . Papirnati rnbelj......... 1 , 35 35 65 95 35 80 50 75 72 74 62«/. 20 64 kr. — kr. 50 , ♦o : 50 , 50 . 27«/4 . Zahvala. Ob britki izgubi našega Ijublj enega očeta, sina, brata strijca in svaka, gespoda Jurija Zajca gostilničarja in hišnega posestnika izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjene venco in sožalje, katero so nam izkazovali, prečastiti duhovščini, nositeljem vencev in sploh vsem, kateri so se udeležili pogreba dragega pokojnika, najtoplejšo zahvalo. (1367); Žalujoči ostali « > — ~Z3 * I trn 9 .2, .. m ►o 5 H rt S -— CX. najoliiljt lnfnt ^KISELINE kateri je kot zdravilni vrelec Že več sto let na dobrem glasu v vseli bolesnih illliul in prelmvll, pri protinu, želodčnem in mehur-nem kataru. Izvrsten je za otroke, prebolele I. in mej nosečnostjo. (14-6) h dijetetici! in onelevalna pijana - Henrik Mattoni, Giesshubl Slatina. V Ljubljani se dobiva po vseh lekarnah, večjih špecorijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Registr. vipavska vinarska zadruga sklicuje zaradi nesklepčnosti občnega zbora z dne 5. t. m. nov občni zbor na dan 19. t. m. ob 4. popoluclne v posojilnično pisarno v Vipavi z istim dnevnim redom. (1370) Načelstvc. I. najstarejša posredovalnica stanovanj in služeb V2«r G. FLUX Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni tsco nujno navadne 1» holJAo kulinrlce za [I-j'ih-Ijano, Divačo, Koper, Trst, Q.)rir,o, D.maj, Reko, Pulj; no-n|hkI in )<«Uo U u »i ur!<•<► za Postojino; -I lilAinj«; Um« sirko za Bosno, 15 gld. plače; imlnUiirlr; :t žen« sli«' k otrokom; ^riijsUi'-ii koAIJ»in« 1..'—15 gld. plače. — Vre mocuih tlekl«>i zi. vNakovrntnn ilela, izurji ur v vsakem delu, z letnimi spričevali, ne nnJt»ol|e |nipi»rrista iz Bologne. — Govoriti se moro od 1H. t. m. vhuIkI ilitu o«l lO. uro ilo|)iii * iiinI > eilO /nuni U o ni j Nlo|<>tT«»! Ponarejalci in posnemovalci mo je^a jedino pristnega balzama, kakor tudi prodajalci bresvrednostnih ponarejenih, občinstvo slepeči h družili /umskih znnmk, se bodo na podlagi zakona r.n varstvo znamk strogo sodno preganjali in kaznovali Kjer ni nobene zalogo mojega balzama, un| ho naročit nurnviiOMt In u«lre«mjet Augeljn vaurnlaaa lekarna (Selantnengel - Apotateke) a. 'i'ii i«i v) - j i* v Pregradi pri ic^mni-si,.-dni. Cena franko za vsako postno postajo na Avstro-Ogerskcm je za 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 K, v Bobuo in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 K 61) vin. Manj nego jy malih ali G dvojnih steklenic bo ne pofiilja. Razpošilja sb samo proti poprejšnjemu nakazilu ali povzetju zneska. (b37—14) IrfKiF' 1'nri n n) Ne vedno ualauko nn gornjo B«>lenu vnrMltenu inainko, katero mora Krneti v šunk prlsl nosi i vmaka »lekleuic«. Adolf Tlilerry9 lekarnar v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. ■ ■ III II.....IIIHIMI Izvod iz voznega reda t ml? a.T?-Ti«fmv odi X. a Klain-aaifllnaj i Btayar, Lino, Bmlajario«, l'1/..ml, Marijin« Tari, Iloh, FranooTa »ari Karlov« »ari, Prago, Lipako. — Ob 11. ori AO min dopoludn* oaobnl vlaa t Trbia, Pontabal, Baljak, Coofio, LJnbno, 8« lat h al, Dunaj —Ob 4 ar t min. popoludna oaobni Tlak t Trbti, rUl]4k, OalovM, Franaonafoit« Ljnbno «am Snlaihal t S.-,ln.inr».l. l,««n I -< i»«t«in, /.11 ob Mam, Inomoai HrtKHir, Oorlh, Gana.o, Pari«, tet Klain Ralflinaf t KtaVr, Uno, Hu.l.j. rlo«, l- .,t,;, Manjina T«vra, Hab, Prunot« »ar«, KarloT« Tars, «>r»ao Lipako, Huni) t, la Lipakas;*, Prag«, PranooTih TarOT. Karlorit Tur-iv, Haba, Munjlnili varnv, Planja, Btidajarto, Linoa, Btarra, Holnoirrada, Beljaka. OaloTca, Pontahla. —Ob 10. uri 3S minut *T«ćer oaobni Tlak U Le«ce-Hleila> (le ob nedeljah in praznikih ) Proga lm Novega mesta ln lm KoAevJa. Ob 8. ari 10 min. ajatraj metani Tlak. — Ob 9. ari IS min. po puiu.lne maianl Tlak. — Ob 8. ari S6 min. (T«d«r metani Tlak. »Itt^'r-|«i i<*ll juni. Jaška Matici" v Ljubljani, Naznanilo o XVI. šolskem leta 1897/08. Vpisovanje v Solo „Glasbene Matice" vrn dne 16., 17, 18. in 19. septembra dopoludne od 10. —12. ure v prostorih druStverip Sole v Vegovi ulici, Poučevanje se prične v ponedeljek, dne 20. septembra, Učni predmeti: Splošna glasbena teorija, zborovo j p0uk je petje, (dekliški, deski m dijaški moški brezplačen, zbor), Harmonija, kontrapunkt, eolopetje, glasovir, gosli čelo. Vpisnine se plaCa za vsacega gojenca 1 gld. Staridi gojencev morajo biti dmštveniki „(llasbene Matice"; če niso Se droštvsniki, p'ičrijo pri vpiriii gojenca 2 gld. letne društvo ni no. ODBOB. Uonine se plača za pouk v dveh tedenskih urah od p red m ti ta 1 gld. 50 kr. na mesec. (1345 — 2) Na Starem trgu štev. 5 (poleg Glavnega trga) se odda tadCOj (1880-1) za prodaj alnico in skladišče. Postranski zaslužek 160— 200 gld. mesečno za osohe vseh poklicnih vrst, ki se Lote pečati s prodajo zakonito dovoljenih srečk. — PoiiudliH na „Hauptstadtlaoho Weohselataboo-Gobi Usohaft Atllor & Comp., Budapeit". (12*>2u) 1 kiiiiii.iI|4iih 1. 1147-4 B Zasebni učni zavod za krojno risanje in izdelovanje oblek (po sistemu Adolfa \Yilj. Bohaoka na Dunaji.) Pouk v dunajskem tehniškem krojnem risanji. V tečajih od 3 —6 mesecev popolno izvežtaanje. Začetek tečajei i. oiiioiu« Vpisovanja se iprejemajO od ll. rneptembra <» )vO^OIO^O^O^O^O^O^OK^O^O^O^O^O^O^OIOiO^O^ NG°spe in gosp/cer Ooeringovo miJQ »r s sovo ^ .od dobrega n^oT/e V Ljubljani prodajajo na debelo: Avgust Auer, Anton KriBper in Vaso Fetridić. Glavno zastopstvo: A. Motsoh & Co., Dunaj, I, Lugeck 3. II. (1298—1) 277^280045222^ Prodajalnice in stanovanja oddajo fo takoj v najem v nt vi h Si. Gospodske uliCi Št. 7 (vr^rtl Židovske ulice). i , Nataačneje pri H. liuucii ravno tam. stanovanje pritlično, dvo veliki zračni sobi, kakor tuđi lepo el^l&clišče. sa odda s I. novembrom 1897 V najem. Skladišče ee tudi separatno odda. |980>9 Povprašati naj ae izvoli v Gruberjevi ulici št 9. Kje je dobro in zdravo stanovanje za flGSt—1) dva dijaka pove iz prijaznosti upravniStvo „Slov. Naroda." Tovarna za ovčjevolneno sukno JULIJ IHB 8 Co. v Brnu 315—13) je prva na svetu ki nn zahtevanjo razpošilja breaplacno in poltnine »io-sto vaorca avojih pridelkov v damskih loilnih suknih in prodaja blago na metre. Ker se ogibljemo blaga tuko btrafino podraAuji ćeinu pre-kupiivanju, kupujejo naši odjemalci za najmanj 3")°/0 < .litji', ker naravnost iz tovarne. Prosimo si naročiti vzori-e, da se prepriča. Tovarna za ovčjevolneno lakno Julij VViesner & Co. Ilmo, Zollhauiglacia 1 106, Naravnost iz tovstmo. 1 zlate, 18 srebrnih svetinj, 3o rastnih, in prizualnih diplom. Kvvizdov korneuburšlti živinski redilni prašek. Veterinarno-dijetetično sredstvo 2a konje govedo in ovce. Vpou.blja »e Je J!t let v večini hiivov pri manjkanju jedne nla-i&ti, slnli< ni pri 1 avljnn.i. . ir zl olJMinjc mleku in ]iuinii< /t nje mlečnosti pri ki avtih. Cena: 1 , »katlja 70 kr. »/, ikatlje 35 kr. Frntno si>mo | por« njo var-btveno znnmko tu se dtbiva v vsi h lekarnah in dioptrijah. Qlavna zalopa II (207—9j Franc Iv. Kwizda c. In kr. avatr.-ogcr. in kralj, runmn. dvorni dobavitelj. Okrožni lekarnar, Korneuburg pri Dunaju. 4 stanovanja Ne o-ii) priporoča Narodna Tiskarna. Otvoritev trgovine. Dovoljujem si s tem slavnemu p. otvoril svojo lastno občinstvu uljudno naznaniti, da sera te dej. v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 3 v Koslerjevi hiši. Tri meni jc dobiti različne vrste usnja bodisi za tino, lahko, bodisi za težko obn-talo in sicer ia drobno in na debelo za solidne cene. Blago v moji zalogi jo fino, dobro in trpežne kakovosti. Tudi imam na prodaj vse v čevljarsko obrt spadajoče potrebščino z najboljših tovarn. Priporočam se za obih n obisk ter zagotavljam, da bom vsakogar postregel v njegovo ladovoljnoat glede dobrote blaga in solidne ceno. Z odličnim BpoStovanjem (1329-3) Josip Pollak. V nedeljo, dne 12. septembra pri ugodnem vremenu druga in zadnja zrakoplovna in gtmnastična G. ki jo priredi slavni zrakoplovec B| (1379) ItlfaHI D'ALBA dvorni umetnik >j. VIh. kiio/a einogorskegia. Gospod Merig'hi si šteje v čast predstaviti slav. občinstvu svojega grjenca Antona Oblaka iz Kranja, kateri vzleti prvič v Ljubljani. Gosp Mtrighi naznanja čast. občinstvu, da je njegov nčenee Oblak jedini Kranjec, kateri izvršuje svoje vzlete po zrako-plovski šoli. Pred vzletom velike sonzacljoualno produkcijo male Cq©x:t© Rff©rig]ai z komičnim klovnom Aut. Oblakom, kakor ludi gimnastične produkcije G. Merighija in A. Oblaka na dvojnem drogu. Velikansko vaje na gugajočem trapecu, izvršuje najmanjša in najmočnejša tolo-vadkinja sedanjosti Cesira Merighi Otvoritev blagajnica ob 3. uri. Začetek vaj ob 1 a 4. uri. — Vzlet balona ob 1 ,6 ari. Vstopnina 20 kr,, vojaki in otroci 10 kr. L. Luser-jev obliž za turiste. Dobiva be v lekarnah, jr,* Izkušeno sredstvo >w\* .jfl* proti klirjiiu of«»hoin, v. kaljem oh pod- ^/^^ ^ plafih, petah in >a^ciai«» lllltCf* V najlepši izberi, ilaiiiNko Mukim in vse drugo vrste sukna razpošilja po tovarniških cenah kot reelna in solidna najboljše znana zaloga tovarne za sukno Vzorol brezplačno ln poštnine prosto. Jamči se za poilljatev po vzorcu. {'172'31 I l-,<><' honM, naročati blago iiariivnoNl pri g ►raji firmi v krnju lovttrne, so precejšnje. Gostilnico v vetjem kraju na Kranjskem prevzame takoj V najem vešč gostilničar. Ponudbe pod naslovom: ^gostilničar" u .i uprav- ništvo „Sloven.sk-ga Naroda". (1337—3) 1 l>r. I i'l « li« In 'k /mi Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zavc pike ter mu daje mladostno barvu; polti podeljuje beloto. nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo ptgS, žollavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in draga naanainosti ■« polti. — Cena vrču z navodom vred u'«'. I ••"»<>. I)>r. Kriderlka !.i-n-:cl-a BENZOE-MILO. Najmilejšt^ in najdobmdejnejse milo za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr. (3^9—13J Dobiva se v LJubljnui v leutM4. IIii«1h|M -.i 996—10) §folandsko~ ameriška črta. \ Parniki vozijo po Ikrat do 2 k tat na teden £ iz Rotterdama v New-York. \ Pisnrna za kajute: l)itii;»J, I., Kolovcratrlng; 9. Pisarna u mulinu: Dunaj, I V.. Weyringerg. 7 A. I. kajuta: mark 290—400*) .. 230-320 Od 1. n I« *) Po aprila do 31. oktobra . . novembra do 31. ninrra II. kajuta: avgusta do 15, oktobra . oktobra do 81. julija. . legi mark 200 180 in velikosti kajute in po hitrosti in eleganci patnika. (fM4—11) Sokolada in Cacao Suchard. Da se preprečijo dogodivša se nepo raznmljerjja, se častito občinstvo opozarja, da tovarna fl'li. .*»iic*li» r«l takozvano ..lomljivo Miltelailo" (Bruch* ChocoJade) niti ne izdeluje, niti v trgovino spravlja SottoUtoZe 1*11 Sucharda se xo*te. Najuljudneje javljam elav. p. n. občinstvu, da imam v zalogi kolesa (biciklje) svojega domačega izdelka iu jih priporočam vsem kolesarskim prijateljem in vsem, ki domačo obrt radi podpirajo. Za vsako doma izdelano kolo jamčim dve leti. Imam pa tudi veliko zalogo najfinejših angležkih in dunajskih koles po nenavadno nizklb cenah Ker imam sedaj urejeno delalnicn za nova kolesa, zmožen sem kolesa prenare-Jatl, ponikljati ln lakirati, iz starih nove narejati in izvrševati najtežavnejša popravila najbolje in najtocneje. Zamenjavam tudi z ugodnimi pogoji nova kolesa s starimi. Z velespoštovanjem se uljudno priporočam (358—25») Josip Ivol^ir. Na r. kr. obrtnih aftrokoviilll šolali (strokovna šola za obde lovanje lesa z favno t* l*a»r* k > ini«» in z oddelki za litju ral rut pi> «1 o Uit rst % o. aa ie/. bar^l» o. za mir.ai>lvu, za Klra^arsl vo in za pletaratvo, ter strokovna šola za umetno \t>r.«Mi)e m rf p karal vo) v Ljubifanl se prične i^olnko hto s slovt-Hno službo božjo v c rkvi Sve- tega Jakoba dnć septembra. Red n i učenci in u Tenke, ki hočejo vstopiti v Rolo, naj *e r.^iase v spremstvu starišov ali njili namestnikov v ravnateljevi pisarni (Zvezdarske nlice, V i ran tova hiša) . x*fc|>l »"lkiln-ii od 9.—12. ure zjutraj ali od 3—5 uro popolddne z odpustnico ljudske šole in dokaz rn o dovršenem 14. iitu svoje starosti. I »letini obiskovale: in obiskovalci javne risarske Sole so vzprejrrnajo tudi n>ej Šolskim letom in sicer poslednji vsako nedeljo dopoludne. OritleU'k #.a pletarstvo obiskujejo lahko možki in ženski učenci. Ponk v t<-in oddt Ikn traje 1 — '2 leti. Učenci in učenke, ki so Že hodili v strokovne šole, se morajo zglasiti zjutraj dne 17. !-i**i>t«»ikil>i-$i C. kr. ravnateljstvo obrtnih strokovnih šol v Ljubljani dtn- 7. septembra 189" (1864—8) Pri i frančiškanski cerkvi. 1 Največja zaloga vsakovrstnih, ur in dragocenosti]! Pri frančiškanski cerkvi. o bD #>i rt Dovoljujem si slavnemu občinstvu naznaniti, da z dnom 11. septembra t. 1. na SV. Petra CeSti v novi myen&y\ hiši Poprave (1372-1) trpežni otvorim novo svojo veliko prodajalnico. natančne, čl Jamstvo! Covai ,*o in 1 ilijiila na jflc Nine m t i-iiii lltlNproti rolow.ii oslanr. Vabeč, k mnogobrojnemu obisku beležim o o1 O P spoštovanjem MPW%m {'9štmf€?W1>m CD Pri frančiškanski cerkvi. Trgovina z biciklji, šivalnimi stroji in muzikalnimi avtomati! Pri frančiškanski cerkvi. sezoni sezoni priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov, revolverjev itd. in vseh pripadajočih rekvizitov; pusobno opozarjani na Novo l ,trocevne puške' Novo! katero izdelujem samo jaz in katere so radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo. Ker sem na Kranjskem jedini puškar, ki se pefa samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje. Z velespoštovanjem (1208—5) Fran Se v čik puškar v 1 ^ju 1>1 ptiii, ŽidovnUc u.lioe>. vzprejrne se v stanovanje in hrano pri J. Itnhf^ii, ulice na Grad št. 3 I nadstropje (nasproti cerkvi sv. Florijana) V Ljubljani. (1285—3) —duraiM mojMtiT ,61—36) v Ljubljani, Kolezijske ulice št 16, v Trnovem se pri|.i ro^a sav. ntii'i nstvu in naznanja, da izdeluje in popravlja *M»u».\r-*tii«" »odf* 1« IiriMttovea;« I« u»eh« po najnižjih c«nah. Tudi |»ro«ln|»>ui in kupujem »Ur« vlunko posode. Koncipijenta veščega slovenskega in laškega jezika, vzprejme dr. Ololtiir Illhiii* (1348—a) odvetnik v Trstu, ulica S. Spiridione fit. 3. P3g" Od leta, 1968. se Pruda se i/. |»ros-«' roke jednonadstropna hiša st-' • ■ iz «>b v Zalogu pod Ljubljano št 16. II la je tiradi svojh lege jako prikladna za Uvrievanje v^aki-rsne obrti, posebno gostilmčarske. ker ima pole«: obokane kleti še ledenico, kegljišče in vrt tet prostorno dvorišče z obokanim hlevom Sta 12 glav živine, skednjem in £upo za vozove. JNa željo proda se tudi komaj 10 minut od hiše oddaljena njiva ali senožet. (1331—9) Kupnino jo plačati v treh letnih obrokih. Sicer je pa vse nadrobno pobvedeti v pisarni gosp. dr. 31. 11 ml li I k.-a v Ljubljani. Najboljše črnilo sveta! Kdor hore ohraniti svojeobutalolepo »veSlO m trpežno, naj kupuje le Fernolen&t-ovo črnilo za čevlje, ta M\eilo obutttlo le Femolendt-creme za naravno usnje. Dobiva se povsod. f'.'^ kralj. £«j2pi pr. tovarna astanovjjsna 1 9u6 I8fi2 na Donajl. ~ Tovarniška zaloga: Dunaj, I.. Schulerstrasse 21. Zaradi mnogih ponaredb brez vrednosti naj *v pa/.i natančno na moje ime (1320-1 S t. Fernolendt. Zaloga pn iosp. Vikt. Schttfer- u v LJubljani. za krnilo. Bergerjevo medicinsko kotranovo milo ki je izkušeno na klinikah in od mnogih praktičnih zdravnikov, ne le v Avstro-Ogerski, nego tudi v Nemčiji, Rusiji, balkanskih državah, Švici itd. proti poltiilin bulezului, zlasti proti vsake vrste spuščaj em uporablja s najboljšim uspehom. Učinek Bergerjevega kotra-novega mila kot higijeničnega sredstva za odstranjenje Juskinic na glavi in v bradi, za čiSčenjo in desinfek-GJjjjO polti je takisto sploftno priznan. Ber-KcrjcMi kotranovo milo ima v sebi 4o 4» ritt>o služi Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo, v katerem je 36 odst. glicerina in ki je fino p»rfumnvano. Cena komadu vsake vrste z navodiom o uporabi 35 krajo. Od drugih Rer^erlevlli uietlielimko - koNtiie-11 Oni h mil zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo: Iteiir.oe-iiiilo za fino polt; bomkiovo milo za prifiče ; kniiioUko milo za uglajenje polti pri pikah vsled koz in kot razkazujoča mila: Bergerjevo murekovo - I«1h-.iii milo za umivanje in toileto. Bergerjevo milo Sa nežno otroejo dobu (2A kr.); iehtjolovo milo proti rudečici obraza; milo i» pem* v obrazu jako učinkujoče; iiininiko milo za potne no^e in proti izpadanju las; lolino milo, najboljše sredstvo za čiščenje zob Glede vseh drugih Herner|e*lh mil se najde vse potrebno v navodilu o uporabi. Zahtevajte vedno Bergerjeva mila, ker je mnogo ničvrednih imitacij. (407—13) Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. V. Mayr, G. Pleeoli, J. Svoboda m U. pl. Trnkih zy-ja, dalje skoro v vseh lekarnah na Kranjskem. 2 stanovanji vsako po 3 sobe, s kuhinjo, jedilno shrambo, drvarnico, vrtnim deležem, vporabo kopalne sobe in pralne kuhinje se oddasti v najem s I. novembrom nasproti deželnobrambovski vojašnici (lsoi—2) Proda se baraka v „Zvezdi obstoječa iz 170 desk. nuj njimi 70 oglajenih, 28 do 34 cm širokih desk, dvojno obtožena. Stranišče in drvarnica. — Natančneje v c. kr. tabačni trafiki v »Zvezdi*. (1344—2) Vrt se odda v zakup. Za čas od dno 25. Januvarlja 1898 naprej se odda v zakup vrt, kateri se nahaja v varni legi in skoraj sredi mesta pri hifii v LJubljani, Gradlifie it. 16. Vrt je prostran, ima površine za Sest vrst gredic, dalje dva zidana, s steklom krita gredičnjaka. zidan cve-tličnjak in pa zidan rastlinjak, katera oba mejita na v sredi med njima se nahajajoče stanovanje za vrtnarja, obstoječe iz pritlične Bobo in kuhinjo, iz pristre&no sobe in pa iz podzemeljske kleti, namenjene za shrambo. V slednji se nahajata dva ognjišča za cvetličnjak oziroma za rastlinjak. V rečeuem vrtu se izvršuje vže dolgo vrsto let umetno in trgovinsko vrtnarstvo. Zakupne ponudbo izročajo se naj lastniku Dr. Frana Minula, odvetnika V LJubljani (1183 — 10) robne vence v največji izberi in po najnižjih cenah trakove k vencem z ali brez napisov (98—68) v vseh barvah priporoča k.. Karel Recknagel, stov. 5fl4. M. Sol. sv. Začetek: šale na mestnih ljiitMili šolat. NT a mestnih ljudskih šolah v Ljubljani, in sicer: \T.i 1. in II. mostni deski petrazrednici, na mestni nemški deški petrazrednici, na mestni dekliški osemrazrednici, na vnanjih dekliških Šolah v uršu-linskem samostanu, na mestni nemški dekliški šestrazrednici in na mestni ilvorazrednici na Barji — se začne šolsko leto 1897 8 Razglasilo. v soboto dne 18. septembra I klicanjem sv. Duha. Za vpisanjo bivših in sprejemanje novih učencev in učenk sta določena 1«. lik 13. »iplniibcr t. I. Vpisalo in sprejemalo s« bode: Za I. mestno deško petrazrednico v šolskem poslopji v Komen akega ulici ; za II. mestno deško petrazrednico v šolskem poslopji na Cojzovi cesti; za mestno nemško de.ško petrazrednico v šolnkem poslopji v Erjavčevih ulicah; za mestno sklisko osemrazrednico v šolsknui poslopji v Erjavčevih ulicah; za vnanje dekliške šole pri CJršulinkah v uršulinskem samostanu; za mestno nemško dekliško šestrazrednico v .šolskem poslopji v Erjavčevih ulicah; za dvorazrednico na Barji v šolskem poslopji na Karolinški zemlji. Otroci, kateri ne stanujejo v Ljubljani, smejo se sprejemati v mestne šole z dovoljenjem c. kr. mestnega šolskopa sveta. (1351_2) €. kr. 1114'stiii šolski s»*H v Ljubljani, dne 1. septembra 1897. Konr.esijoniran po vis. c. kr. ministerstvu z odredbo z dne 7. maja 1894, St. 5878. Severno-nemški Lloyd v Bremenu. Brzoparniftke vožnje v Newyork Iz Bremena ob torkih in sobotah. I-/. Southamptona oair. Chor-bourga ob sredah in nedeljah. I/. Genove osiroma NeapoLJa Bremen-Sev. Amerika. V Nawyork. Bremen-Juž. Amerika. V Montevldeo. via Gibraltar ti-3 k rat mesec iv Bremen - Avstralija. V Adelaldo, Molbourne, (1077 — 14) 8ydney Bremen-Iztočna Azija. V Kino. Prekomorska vožnja v Newyork 7—8 dnij. Najboljša in najcenejša ____ potovalna prilika. Generalno ravnateljstvo v Ljubljani: IE dvard T a -v* c a r. Na c. kr. veliki gimnaziji v Ljubljani se prične šolsko leto 1897 8 dno 18. septembra s slovesno službo Božjo v stolni cerkvi. Učenci, ki žele na novo vstopiti v nemški oddelek prvega razreda, naj se, spremljam od svojih starišev ali njih odgovornih zastop-n kov, oglase dne 15 septembra mej 9. in 12. uro v ravnateljevi pisarni ter s seboj prinesti" rojstveni list in obiskovalno spričevalo one ljudske šole, katero so v zadnjem času prihajali. V slovenski Oddelek prvega razreda so v tem obroku učenci na novo ne bodo vzprejemall. — Vzprejemne skušnje za prvi razred se prifino* dne 13. septembra ob 8. uri. V druge razrede na novo vstopajoči učenci sh bodo vzprejemali dne 16. septembra od 9. do 12. are. Ti naj s seboj prineso rojstveni list, šolsko spričevalo zadjega poluletja (s potrdilom pravilno naznanjenega odboda) in ako so bili oproščeni šolnine ali uživali ustanove, tudi dotične dekrete — Učenci, ki SO doslej obiskovali ta zavod, naj ne oglase dne* 17. septembra od 8. do 12. ure s šolskim spričevalom zadnjega poluletja. Vsak učenec plača 1 gld. 20 kr. prispevka za učila in igralne pripomočke, vsak na novo vzprejeti pa poleg tega še 2 gld. 10 kr. vzpre-jemnine. Učenci, ki po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah pripadajo ozeml.u c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radovljici in ozemlju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokro-ogun in Zatičini, se smejo po naredbi veleslavne.ga c. k. deželnega šolskega sveta z dne 28. avgusta 1. 1894, št. 2354, na tukajšnji gimnaziji vzpre-jemati le izjemoma v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih in to le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta. Ravnateljstvo c. kr. velike gimnazije v Ljubljani, (1325 — 3) dno 2. septembra 1897. 1. Ivan Kordik eM Prešernovo ulice (poprej Slonove ulice) št. 10—14 *H . ...... priporoča po najnižji ceni bvojo dobro uravnano zalogo *| igrač in drobnine, raznega blaga za sedlarje in čevljarje. V zalogi ima tudi nože, vilice in žlice iz alpake in falpaka-srebra, za katerih trpežnost se jamči 10 let. Ojgr Trgovcem in kroanjarjem znižane cene. ~2£jQ Dnanja naroČila so todnb in tal ,'.» ure zjutraj nadalje. Dotični učenci pridejo naj v spremstvu starišev ali njihovih namestnikov ter naj prineso seboj krstni list in zadnje šolsko spričevalo. Vsprejemna taksa je določena na 3 gld. 50 kr., ki se bode onim, ki skaŠnje ne bi prestali, vrnila V II , III., IV. in V. razred ee bodo učenci vsprejemali đue I <>. In 17« septembra. Šolsko leto 1897/98 se začne dne 18. septembra s slovesno službo božjo na čast sv. duhu (13*20—3) Ravnateljstvo c. kr. državne višje gimnazije v Kranju dne 1 septembra 1897. Gostilna in mesnica. Dovoljajem si opozarjati slavno občinstvo na svojo •v kateri prodajam zdravo In dobro ter na svojo gostilno „pri zlatem konju kjer Be dobivajo ukiiMiio In h 11h 11-11 i. • i Frana Kaiser-ja v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 6 ^jflSffiEJ I" Je '}"a ustanovljena 1. 1857 in premovan« na razli ;""nui razstavah, si morete dati izgotoviti po želji f dobro puško. |^[T / Kot posebnost: Ekspres - puške^ 'V zajamčene za strel in dobroit. mm. 1 Istotam se dobi tudi revolverji in Flobert-paike, kakor tudi >:K-4 vse strelivo m lovske potrebščino (1228—4, BS?~~ Tndl popravljanja ae izvriojejo dobro in po coni. "fajfl Zaloga pušk domačega izdelka. Glavni zastop za Pieper-puške. £>la%nanilo. Nafinipi cenjenim />. n. odjemalcem r Ljubljani in okolici v blagohotno vednost, da sva dosedanje prodajalniške prostore znatno razširila. Od sedaj nadalje nahaja se oddelek za gospode v dosedanjih pritličnih prostorih, oddelek za dame pa v L nadstropji, kjer sc je na noro priredil damshi salon, v kateri je dohod iz spod/jih prostorov, in r katerem je od" d tleh za deklice in otroke /oren. I se za prihodnjo jesensko in zimsko dobo e zalogi se nahajajoče obleke za gospođe in dečke, površniki) lanu loki, mencHr koti, in otroški oblačila so iz najirajnejšega tu- in inozemskega sukna po najnovejšem dunajskem kroju napravljene, Vsakej obleki je za poznejše poprave pridejanih nekaj odrezkov, T damskoj konfekciji so najnovejši pariški, berolinski in dunajski modeli za jopice, ogrinjala, pelerine in capes r največji izberi in po različnih cenah r zalogi. Istotako e otročji in dekliški ko nfekciji naj no t )ejše. Omenjajoč še, da z nama pri istej dobroti blaga u e more r cent nihče tekmovati, rabiva najudaneje /k n. občinstvo, naj si ogleda naše podjetje, ne zahtevajoč, da kaj kupi ter se pri-j)oroeava z odličnim spoštovanjem (1375—\) Sričar <§ 0Uejač Ljubljana, Prešernove CS^onoveJ ulice št- ^ POUDRE & SAVON najpriljubljenejši toaletni predmeti elegantnega sveta. — Po njih porabi sc doseže blesteče bela in brezporečno čista polt Koža postane barzunasto mehka in prosta vseli nečistostij! Učinek je presenetljiv in neprekošen. (8126— 16> Garantirano n.ešl^oca.lji-v-©! (iilMVua /.ulo^ii 7.11 \ « r»*Oi;«*r»k4> : lekarna „pri sv. Duhu" Toiintju ■iHNloilnik A. UliiKcr, ZiiKrcb, Ilictt št. r_\ Zalotrtft za I.;iil»l|iino: DcžrliiM lekurua »•pri Mitrl|l l*4.i»,;t-n}«■■, W. LeaSielc* lle«eljeva ccNlrt št. 1, po!eg mesarskima mosta. Tschinkel-nov kavni zdrob je najboljši, naj k rep kej s i in zato tudi najcenejši dodatek k bobovi kavi, RT XDo"bi se -v TrsaJk:! špecerijski trg-o^riril- '^jmi (1371—1) Šolske vesti! Uljudno priporočam svojo 11868—1) zalogo šolskih potrebščin. Papir, crnilo, svinčnike itd. najboljše vrste. — Bogato zalogo pisank in izvrstnega papirja. Zapisnike, pisanke itd vežem po naročila v vsaki mu zini in oeno Ivan Bonač v IJiibljaiil. Melenburgovc ulice« Zastonj". v m, ki posije svojo natančno adrsso, el*>l>i proti niiili ton povrafilu in dt nosku za carinske stroške 1 gld. 90 kr. in sicer: 1 rejjulovano uro z verižico, za katero st> jiimči, da dobro ide; l prekrasen ustnik za smodke; 1 elegantno kavalirsko kravato za gospode; 1 prstan z imitnvanim draguljem; 1 iglo za prsa z imitovanim draguljem; 2 mehanična ^umba; 10 komadov tinega an^leSkega papirja; 1 komadov finih angleških zavitkov, 1 etui za smodke in 1 predmet za porabo; ker se nadejam, da si pridobim mnogo narocitidjev s tem, da jim blnpo takorekoč na pol \u klanjam. — Tudi vsakomur tak'j vrnem denar, če ne bi ura šla natanko in bode vsak priznal, da je to podaritev. .Io«liit«i zalogu iti ray.pošl I ju n j«» proti poštnemu povzetjn, eventuvelno tudi če se denar preje vpofilj«, pri 11323—2 Wiener Uhren-Esport S. Blodek VVien, II a, Hermineiigasse 19. z dvojno Bteno, z opeko krita, se dobro zapira, skoro nova, pob m oprala proda se takoj za primerno ceno. Kje? pove upravništvo „Slov. Naroda". (1346—2) VsilkO lil ipaVOSt \ *«nt.|jlto «l jnui pri : Milana I.euMtek»u. lekarna pri -Mariji Pomagaj"; I lutlUu pl. Trukm'zj-jii. lekarna „pri enoronu-. Ogf ersko-hrvatsko delniško pomorsko (go) parobrodno društvo v Reki. (37) Preko Reke najkrajša in najvarnejša, mej otoki se vijoča vozna črta (elegantni, z največjim konafortom oprem ljeni, električno razsvetljeni yr / Redne *tS vožnje; parniki) V noči od sobote na nedeljo hitri parnik vZader Kplj.-t flriu'a, Oravosa (Ragn-sa -Castelnuovo-Kotor. V ponedeljek ob 10, uri zvečer poštni parniki v Zadar-Spljet-Metkovič. V torek ob pol 11. uri dopoludne hitri parniki v Zader, Spljet , Gravesa K.uusa) in Kotor. V Četrtek -^kv >^ 00 P°l 10. uri zvečer poštni parniki v S Zader, SebenJk, Trmi, Spljet, na otoke Brač, Lešina, Vis, Krč, dalje v Dubrovnik do Kotora. V petek ob pol 11. uri dopoludne hitri parniki Zader, Spljet in Gravosa iRagusa . V petek ob i. uri popolndne poštni parniki v Lošinj, Selve, Zader, Še-benik, Tran, Castelvecchio in Spljet. Vsako nedeljo ob 7. uri zjutraj izlet Ueka-Opatija-Lošinj in nazaj. I, kartonažna fabrikacija na Slovenskem. (i369-i> Priporočam se vsem p. n. gg. fabrikantom, trgovcem, obrtnikom itd., kateri potiebujejo kartonažo (škatlje) za eksport in za domačo rabo. ~> Izdelujem s stroji po fabrlškl ceni. ^ Ivaa Bonao knjigovez v Ljubljani, Selenbnrgove ulice. Dr. Bose "balzam z;a želcdec iz lekarne B. FRAGNERJA v Pragi je že več kakor 30 l< t občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, probavljanje pospe-Suječega in milo odvajajoč.ega učinka. f\ varilo I Vsi deli anbaluže imajo zraven stoječo postavno depo-novano varstveno znamko. (885—i) b Glavna zaloga: Lekarna B. Fragnerja pri,,črnem orlu" l*r«»n«. ni Mali Strani, ogelj Spornorjeve ulice. Velika steklenica I gltl.,mala 50 kr,po pošti 10 kr. več. Po pošti razpošilja se vsak dan. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih (1. IV ccoli, U. pl. Trnkoczy, M. Miirdetaehlftgtr, J. Mayr; dalje v vseh lekarnah Avstro-Ogerske. Friderik Wannieck & Go- tovarna za stroje, livnica železa in kovin T7- Brnu XXSl Moravskom prevzema inštalacijo kompletnih parnih opekarnic in zavodov za malto. 171 Stalna razstava opekarniških str jev. ZZZZZZZZ Bj llustrovani prospekti brezplačno — Nad 900 zavodov že urejenih. « 0 0 0 « 0 0 s 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Naznanilo. Usojam se uljudno naznaniti, da sem avojo posredovalnico sta« z Brega št. 6 v Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desno. (1317_«, Ker sta obe prdjetji ločeni drugo od druzega, se morem posredovalnemu ]>ohIu posvetiti z največjo paznostjo. Po novih vnanjih zvezah mi je možno ustrezati najdalje negajočim zahtevam. Separirana soba za predstavljanje in razgovarjanje. Opravilne ure od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer. G-. HE^Iulzs: Gospodske ulice št. 6. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 S 000000000000000000000000004 Prva hrvatska, tovarna salam, suhega mesa in masti 0 0 0 S M. Gavrilović sinova v Petrinji S 0 0 Č;iat nam je opozarjati p. n. družine, gostilničarje in trgovce na našo I čisto domačo mast. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o i I i. Da bode p. n. občinstvo, katero kupuje mast, osigurano, da dobiva pravi domači nepokvarjeni proizvod, dali smo našo maet razkrojiti v ,Javnem razkrojnem zavodu dra. S. Bošnjakoviča v Zagrebu" ter nam je bil priobčen 22. decembra 189G natančui razkrojbeni uspeh s tem-le zaključkom: „Izcvrta mast, ki nam je bila predložena, je povsem čista, naravna svinjska mast; v njej ni niti najmanje onih nič vrednih živalskih in drugih primeskov, s kojimi se to likrat svinjska mast pači v nji tudi ni onih primes, ki provzročajo večjo težo ter ni mešana z vodo." Ker nam je glavna naloga, da vzdržimo priborjeno dobro ime naših proizvodov, prosimo p. n. občinstvo, da nas v našem stremljenji podpira h tem, da daje našim izdelkom prednost pred tujim blagom. Pripomnimo, da se naša mast prodaja v posodah, na kojih je naša firma. Dobiva se v vseh boljših trgovinah na ^Kranjskem in Spodnjem ŠtajerBkem.! Cenike pošiljamo na zahtevo zastonj in franko ali naravnost ali po naših zastopnikih gg. A. Butscher, Ljubljana ; C. Walzor, Celje; A. Stdcker in drug, G-orica. Z odličnim spoštovanjem (*>48—18) prva hrvatska tovarna salam, suhega mesa in masti M. Gavrilović sinova v Petrinji, j 00000000000000000000000000< Lastnina in tisk BNarodne Tiskarne*.