122. številka
Ljubljana, v soboto 31. maja 1902.
XXXV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izlmfii nedelje in praznike, ter velja po poM prejemu m avatro-ograke delete m vse leto 28 K, za pol teta 13 K, aa Četrt teta 8 K BO h, n jeden mesec 9 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt teta S K BO h, m jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom raCona se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvol6 frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se bla govolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod'* telefon St 34. — „Narodna tiskarna'1 telefon št 85.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha In da dobe vse številke.
II
SLOVENSKI NAROD
ti
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Vse leto. ... K 22— j Četrt leta ... K 550 Pol leta . ... „ II*— I En mesec . . . „ 1-90 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2'—.
S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25— I Četrt leta ... K 6-50 Pol leta . . . . „ 13'— I En mesec . . . „ 2-30 K2~   Naroča  se   lahko   z  vsakim  dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se
ne oziramo na dotično naročilo. KS~ List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času.
Upravništvo ^Slovenskega Naroda".
Nadškof Stadler.
Stara angleška kronika pripoveduje: Ko je najmogočnejši vseh rimskih papežev dal 1. 1232. sovražnika rimskega vpliva na Angleškem, višjega sodnika Huberta de Burgha, vreči v ječo, ni bilo v celem kraljestvu dobiti kovača, ki bi bil hotel jetnika vkovati v železje. Naposled so šiloma pripeljali nekega pomočnika, a tudi ta se je srdito uprl in se zarotil: Rajši stokrat v smrt, kakor da bi okoval v železje moža, ki je Angleško branil pred tujci.
Preprosti angleški kovač se je skoro pred 700 leti zavedal, da zeva med Rimom in med angleškim narodom nepremosten prepad, a hrvatski narod se tega še danes ne zaveda, dasi ga Rim stoletja sem samo izrablja in mu plačuje z nehvaležnostjo njegovo slepo udanost in zvestobo.
Morda se odpro hrvatskemu narodu oči sedaj, ko je po krivdi  Rima in nje-
govega služabnika nadškofa Stadlerja učakal pravi bankerot hrvatske narodne politike, kakor morda še nikdar noben slovanski narod.
Nadškof Stadler je v zadevi zavoda sv. Jeronima hrvatski narod pred vso Evropo osmešil, osramotil in ponižal in če afera z zavodom sv. Jeronima in nadškofom Stadlerjem ne provzroči na Hrvatskem prevrata, potem moramo izgubiti upanje, daje hrvatski narod sposoben za veliko svojo misijo na slovanskem Jugu.
Sarajevski nadškof Stadler je med Hrvati najstrastnejši zastopnik tistega katoliškega klerikalizma, ki je v svojem bistvu največji nasprotnik vsakega nacionalizma. Slovenci si lahko naredimo sliko tega moža, saj imamo v Ljubljani za škofa njegovega gojenca in somišljenika, ki se v vsakem oziru drži Stadlerjevih izgledov.
Sarajevski nadškof Stadler je oni mož, ki je med Hrvati razvil najekstrem-nejši klerikalizem in dosegel, da se je klerikalizem slovesno prokla miral kot hrvatski narodni program. Zgodilo se je to 1. 1900. na I. hrvatskem katoliškem shodu. Na tem shodu se je proglasilo načelo, da sta hrvatstvo in katolicizem identična, da je rešitev hrvatske narodne individuval-nosti samo v katolicizmu in da so škofje voditelji naroda v vseh zadevah. Stadler sam je na tem shodu z inkvizitorskim fanatizmom razvijal načela duhovniškega gospodstva nad hrvatskim narodom in dosegel je vspeh, ki bi ga ne bili nikdar pričakovali med narodom, ki ima Stros-smaverja, postal je hipoma prvi voditelj hrvatskega naroda.
Sedaj pa ta strašna prevara! Rim in nadškof Stadler sta hrvatski narod v zadevi zavoda Sv. Jeronima prevarila in mu
ad ooulos dokazala, kaka blaznost je, identificirati hrvatstvo s katolicizmom, iskati v katolicizmu rešitev hrvatske narodne individualnosti in vodstvo naroda poverjati katoliškim škofom.
Zavod sv. Jeronima v Rimu je bil dolge veke sem zavetišče za »Ilirce«, tako za duhovnike, kakor za lajike. Biskup Strossmaver je pred leti začel delovati na to, da se zavod sv. Jeronima iz zavetišča preustroji v znanstven in umetniški zavod, po vzoru takih zavodov, kakor jih imajo Francija, Nemčija in Avstrija v Rimu. Strossmaverjev načrt je bil velikega narodnega in kulturnega pomena, toda v Rimu ta načrt ni našel prijateljev. Rimu je bilo le na tem, da se polasti premoženja tega zavoda in zato se je z obema rokama oklenil Stad-lerjevega nasveta v tej zadevi. Stadler se je zavzel za to, da se zavod sv. Jeronima premeni v duhovniško semenišče in sicer za hrvatski narod in Rim je to rad storil, saj je dobil v svoje roke premoženje zavoda, zajedno pa priliko, pokazati Hrvatom svojo »posebno ljubezen« s tem, da se je zavodu dalo ime »pro croatica gente«. Kadar more Rim na tako cenen način izkazati kakemu narodu svojo ljubezen, stori to rad, posebno, če naredi dobro kupčijo.
V Hrvatih je radi te papeževe odločbe zavladal pravi paroksizem. Ves hrvatski narod je bil v ekstazi in z vseh strani so letele v Rim brzojavke, v katerih se je papežu izražala globoka hvaležnost za ta izredni dokaz naklonjenosti in ljubezni.
Z začudenjem smo opazovali te pojave eksaltiranosti mej Hrvati, kajti nam ni šlo v glavo, kakega pomena naj bi bilo to novo duhovniško semenišče, četudi ima hrvatski naslov, za narodne, politične, kulturne in gospodarske koristi Hrvatov. Nasprotno! Iz lastne izkušnje vemo, da so ravno v Rimu vzgojeni duhovniki najhujši
fanatiki in najmanj narodni in gotovo je. da bi se tudi hrvatski duhovniki vračali iz Rima polni takih idej, da bi na Hrvatskem nastale še slabše razmere kakor sedaj.
Papežev breve, s katerim je zavod sv. Jeronima spremenil v duhovniško semenišče »za hrvatski narod«, je naletel na raznih straneh na odpor, posebno na Ogrskem in v Črnigori in začela se je velika akcija, da bi papež svoj breve preklical. In tu je nadškof Stadler zopet posegel vmes. Stadler je zapeljal Hrvate, da so iz te zadeve napravili življenjsko vprašanje, da so angažirali svojo narodno čast na to stvar, ki obsega zanje samo teoretično priznanje njih narodne individualnosti, sicer pa nima realnega pomena. Kaj hrvatski narod res nima drugih skrbi in drugih želja, kakor da papež teoretiško prizna njegovo eksistenco?
V tem stadiju se je na Hrvatskem oznanjalo na vse načine, da ostanejo Hrvatje zanesljivo zmagovalci in kakor papeži še nikdar niso ničesar preklicali, tako tudi sedanji papež ne prekliče svoje odločbe. In ves hrvatki narod je bil zopet v ekstazi. Svest si je bil velike zmage, in klerikalci so se sklicevali na ta slučaj, v dokaz, kako dobri in zanesljivi voditelji naroda so škofje.
Toda zgodilo se je drugače. Rim, o katerem se je reklo, da nikdar ničesar ne prekliče, je svoj breve vendar preklical in sicer v toliko, da je zavodu vzel hrvatsko ime in je nadomestil s starim ilirskim, v ostalem pa ostane zavod — duhovniško semenišče.
Kdo je kriv, da se je to zgodilo, je težko reči. Sodeč po pisavi madjarskih listov, po izjavah ministrskega predsednika Szella in raznih merodajnih madjarskih poslancev, se da misliti, da je madjarska vlada potom avstrijsko-ogrske diplomacije
LISTEK.
Tedensko razmišljevanje.
Sreča v nesreči. »Slovenec« je nedavno prinesel strašno novico: »Žup-nišče je zgorelo v Rečici v Savinjski dolini. Rešili so samo štiri govedi«. Oddahnili smo se sicer od prvega strahu, da se je vsaj ta četvorica farovškega prebivalstva srečno rešila; toda takoj potem smo se spomnili, da je v omenjenem župnišču stanoval tudi župnik Dekorti s svojo kuharico. Za pet ran božjih, kaj je ž njima! Ali so rečiški katoličani pri rešilni akciji povsem pozabili, da ne stanuje v farovžih samo govedo?! Ker pa nismo čitali pozneje običajnega mrtvaškega lista v »Slovencu«, moremo si le to srečo v nesreči tako tolmačiti, da je bila usodno noč res le samo govedo doma, župnik s kuharico pa na kakem agitacijskem potovanju.
Sicer pa ni to prvi slučaj, ko igra nedolžno govedo vlogo med farovškimi prebivalci. Spominjamo se neke dolgotrajne tožbe med graščakom in župnikom v J. na Štajerskem. Oba sta stanovala v starem samostanskem poslopju, ki je last graščaka. Naenkrat je prepovedal graščak župniku napajati farovške vole pri graščinskem vodnjaku. Župnik je brž tekel k sodišču ter izvlekel staro pogodbo, vsled katere je grajska gospoda dovolila rabo
vodnjaka »farovškim prebival c e m«. In poraženi graščak se je dobrodušno udal z besedami: »Ako štejete, preČastiti, voličke med farovške prebivalce, seveda moram odstopiti od svoje navidezne pravice!«
Svoji k svojim. »Slovenec« razglaša: »Brevir, pars verna, je neki g. duhovnik pozabil v kranjski hranilnici.« Ker nočemo misliti, da bi se naši duhovniki tako malo zavedali gesla »svoji k svojim«, da bi nosili svoje »krvavo« pri-služene groše v nemško šparkaso, sklepamo temveč, da je imenovani gosp. duhovnik hodil le molit predpisani brevir v kranjsko hranilnico, če ni celo v tem zavodu ustanovljena zastavljalnica stegnila svoje neposvečene roke po brevirju.
Ker sem ravno pri zastavljalnici, preskočila mi je misel nehote na »Slovensko krščansko socialno zvezo«. Bojevnik sv. Mihael baje še ni bil v takih stiskah, odkar je izvojeval zmago nad upornimi angelji, kakor mu jih je prestajati pri »Slov. krščanski soeialni zvezi«. Pustili so ga v zarubljenici vse leto, pa še predvčerajšnjim pri procesiji ni vedel, kdo mu je pravzaprav zakoniti gospodar.
Razun te denarne malomarnosti — denar baje ne igra pri omenjeni zvezi nikake vloge — pa se ne sme »Slovenski krščansko-socialni zvezi« odrekati lepih lastnosti. Med temi je posebno velika skrb za moralo. Zveza je namreč izdala ravno-
kar nov snopič »Zbirke ljudskih iger«. Igre pa so tako krepostno sestavljene, da igrajo v treh igrah samo moške osebe v četrti pa samo ženske. K taki tanko, vestnosti pa je šenklavški mežnar neki. pripomnil: »To pa bo tako dolgočasno igranje, da še fajmoštri z dežele ne bodo hoteli priti poslušat, ki so doma vajeni že od nekdaj na »mešane« vloge.«
Še dalje hoče tirati moralo znani župnik Šalehar, ki odgovarja pred Bogom in — »Narodovim« uredništvom za moralno življenje svojih ovčio. Da bi se prihodnjič verjelo njegovim popravkom, sklenil je odpraviti s svojega dvorišča kokošjo družbo, kjer je znano, da so tudi farovški petelini udani mnogoŽenstvu. Takih turških razvad pa Šalehar noče trpeti na svojem dvorišču. Rajši bo jedel v bodoče piske, ki mu jih nanosijo pobožne ženice v farovž.
Pozitivno delo po Šusteršičevih načelih se je začelo vendar tudi na Štajerskem. V Mariboru se je namreč ustanovila podružnica krščanske ženske zveze. »Zvezal« je ženske prefekt Korošce. In kar je tukaj zvezanega, ne razvežejo niti peklenska vrata, razun če se katera devica omoži ali gre za kuharico v farovž.
Tudi dr. Šusteršič je izvršil te dni veliko pozitivno delo. Ker ne pride niti v državnem zboru niti v delegacijah do besede, a mož vendar hoče, da se o njem govori in piše, je poslal knezu Hugonu
Windischgratzu k 80 letnipi brzojavno čestitko v imenu vodstva katoliško-narodne stranke, v kateri mu želi, naj mu »Vsegamogočni podaljša življenje do smrti« »eveda so vodili dr. Šusteršiča pri tem le zgolj nesebični nameni. Odločevale so zanj in njegovo stranko le naj-blažja dela krščanske milosrdnosti jubi-larja, zveza princa Otona z avstrijsko nad-vojvodinjo pa — nič. Kdor ne verjame, naj gre nocoj za špiritističen medij Homesu in Feyi v filharmonično društvo!
Perzijski šah ni bil zadovoljen s svojim letošnjim potovanjem po Evropi. Šah je izrasel v trdni svoji veri, da je zelena barva sveta barva, s katero se sme ravno tako malo zlorabljati kakor božje ime. V Evropi pa je zeleno »telesna« barva vseh modernih. Celo italijanska kraljica je šla med secesioniste ter uredila vse sobe za tujce v Kvirinalu v tem modernem slogu. In šah bi naj bil mirno spal v taki profanirani sobi! Ne, jezno se je vzdignil ter stopil k oknu. Toda o jej! Tukaj so mu uprav pod nos štrleli zeleni vrhovi dreves. Kako je šele bil razjarjen, ko so mu prinesli zelene solate! Pripovedoval je svojim, da se pri Evropejcih tako onečašča zelena barva, da jo celo osli in svinje žro. če bi prišel šah v Ljubljano, bi videl celo zelene politike in voditelje klerikalne organizacije.
Jaruk-aga Brezobzirnović.
provzročila preklic papeževega breveja. Mogoče je pa tudi, da je Goluchovvski govoril resnico, ko je to obdolžitev zavračal kot neutemeljeno. Na preklic je delala tudi Črnagora, ker je papež po Stadler jevem vplivu v svojem breveju uvrstil med hrvatske škofe tudi črnogorskega nadškofa v Baru. Črnagora se je uprla, da bi se Črnogorci šteli med Hrvate, da bi se Črnagora proglasila kot del Hrvatske in podpirala sta jo Rusija in Francija. Ugledni italijanski publicist R. Manzoni je v zadarskom »Narodnem Listu« pojasnil, daje avstrijska diplomacija branila Hrvate, a je vsled spletk, v katere je bil zamešan avstrijski poslanik, morala odnehati Črnigori.
Ko je prišel preklic papeževega breveja v javnost, je na Hrvatskem nastalo nepopisno ogorčenje, čulo se je celo, da se v odgovor na to zaušnico, ki jo je papež dal hrvatskemu narodu, uprizori veliko gibanje za prestop iz katoliške cerkve. Najbolj zadet je bil nadškof Stadler, ki je tudi takoj pohitel v Rim, da baje v imenu vseh hrvatskih škofov protestira proti preklicu in izpo sluje, da se zavodu zopet da ime »za hrvatski narod«.
Stadler ni v Rimu ničesar opravil. Gotovo pa je, daje izvedel prave uzroke, vsled katerih je papež preklical svoj breve, da jo izvedel, kateri vplivi so odločili, da je Rim dal hrvatskemu narodu tako zaušnico.
Ko je Stadler videl, da v Rimu ni česar ne doseže, mu je bilo samo še na tem, da reši svoj ugled med Hrvati, da ohrani svojo veljavo, daostane še v naprej voditelj vsega hrvatskega narodna. In v ta namen je uprizoril komedijo, ki je pa končno zanj slabo iztekla.
Vrnivši se v Zagreb je Stadler obelodanil protest, ki ga je baje v imenu vseh hrvatskih škofov izročil papežu, na katerem protestu pa je podpisan samo on. V tem protestu je rečeno, da se je za hrvatski narod toli poniževalna prememba imena svetojero-limskega zavoda zgodila vsled vpliva a vs tro-o g rs k e diplomacije in ogrske vlade, ki sta iz sovražnosti do Hrvatov silili na to premembo, in rečeno je, da noben hrvatski škof ne bo pošiljal duhovnikov v to semenišče, dokler se bo imenovalo ilirsko in ne hrvatsko.
Obelodanjenje tega protesta je bila komedija in druzega nič. Stadler je s tem hotel pokazati, da je velik rodoljub in da so škofje najzanesljivejši branitelji pravic hrvatskega naroda. Koj naslednji dan po objavi tega protesta se je pa razglasil tudi papežev odgovor, v katerem je rečeno, da se Hrvatom ne ugodi in v katerem papež Hrvate še ošteva, ker dobljene zaušnice nečejo mirno in  ponižno spraviti.
Stadlerjeva spekulacija ni bila na pačna. Vsa Hrvatska je bila v ognju. Stadlerja so slavili kot neustrašnega junaka, ki vztraja do konca v tem boju, ki soje bil premenilvboj za čast naroda, in cele tedne je bilo čitati v listih ditirambične brzojavke, ki jih je Stadler dobil od vseh strani, koder prebivajo Hrvatje.
Kakor rečeno, je bil Stadler, p r e d n o je obelodanil svoj protest, osebno v Rimu in je tam brez dvoma izvedel, kdo je pravi prouzročitelj preklica prvega breveja. V svojem, smešno pretiranem protestu je obdolžil avstro-ogrsko diplomacijo in madjarsko vlado, da je kriva tega preklica; da mu je to na Hrvatskem, kjer vse ječi pod pritiskom Madjarov, pridobilo mnogo simpatij, je naravno in naravno je tudi, da so bili Madjari radi tega napada kar iz sebe in zahtevali zadoščenja.
In zgodilo se je, česar bi nihče na svetu ne bil pričakoval: Nadškof Stad ler je obelodanil izjavo, s katero preklicuje in obžaluje vse, kar je pisal v svojem proteBtu.
To je tak škandal, da si hujšega ni misliti in sramota ne pade samo na nadškofa Stadlerja, ampak na ves hrvatski narod, ki je s tem preklicem pred vsem svetom osramočen in ponižan.
Kakor rečeno, je bil Stadler pred obelodanjen jem svojega protesta osebno
v Rimu in je tedaj, ko je svoj protest objavil, moral natančno vedeti, če je to resnioa, kar spravlja v javnost, ali če to ni resnica. Kadar tako visok dostojanstvenik, kakor je sarajevski nadškof, javno nastopi s takimi obtožbami, se mora zavedati važnosti svojega koraka in mora biti pripravljen na vse konsekvence. Čim je Stadler obelodanil svoj protest, je bila njegova dolžnost, da pri tem tudi ostane, makar bi postal tudi mučenik svojega pre pričanja, saj se škofom ne godi slabo, tudi če postanejo mučeniki.
Toda Stadler ni ostal zvest samemu sebi, nego je padel na kolena in javno preklical in obžaloval vse, kar je bil trdil v svojem protestu
V svojem preklicu pravi Stadler, d a je iz pisave avstrijskih in ogrskih listov sklepal, da sta avstrijska diplomacija in ogr?ka vlada izposlovali premembo imena svetojerolimskega zavoda, sedaj pa da je vprašal v Rimu in tam so mu povedali, da so sami iz svoje volje in ne pod pritiskom premenili ime, ker so bila nasprotja tolika, da je bil zavod sam v nevarnosti.
Kako more kdo kaj takega javno pripovedovati, nam je neumljivo. Stadlerju ni bilo treba kaj sklepati iz pisave avstrijskih in ogrskih listov, saj je bil p r e j s a m osebno v Rimu, prednojesvoj protest razglasil in je torej natančno vedel, če piše resnico ali če piše laž. če je zapisal resnico, potem jo ni smel preklicati za ves svet, a če je zapisal neresnico, potem je vedoma lagal.
In pa to igranje z besedami! V isti sapi, ko pravi, da Rim ni postopal pod pritiskom, nego iz lastne iniciative pre menil ime, pa priznava, da je bil pritisk tako velik, da je bil obstanek zavoda v nevarnosti.
Svoj preklic je Stadler kronal s tem, da slavi papeža za milost, da je odstranil hrvatsko ime in je nadomestil z ilirskim. Kar je prej proglašal kot zaušnico hrvatskemu narodu, to je zdaj milost...
Blamaža, ki jo je nadškof Stadler nakopal hrvatskemu narodu in sebi, je velikanska in narod bo čutil posledice še dolgo. Samo Rim je zadovoljen, saj je denarna stran tega vprašanja zanj ugodno rešena.
Hrvatski narod spozna lahko iz te afere, da so škofje nesposobni za vodstvo naroda in d ane z a s 1už i j o tistega zaupanja, k i ga u ž i v a j o n a Hrvatskem. Strosamayer je izjema med škofi, a nikakor ne dokaz, da se sme ško fom zaupati.
Pomiluje hrvatski narod, da se je dal tako zapeljati in varati, želimo iz srca, da bi ta politična katastrofa ne ostala brez vpliva na nadalnji politični in kulturni razvoj hrvatskega naroda, če hoče hrvatski narod izpolniti svojo nalogo na slovanskem jugu, mora kreniti na druga pota in se predvsem osvoboditi spon klerikalizma, v katere je okovan.
Katastrofa v Sv. Lenartu.
Iz Maribora, 30. maja.
Že zadnjič smo popisali katastrofo, ki je zadela nemškutaraki trg Št. Lenart pri Mariboru. Ta Št. Lenart je pravo nem-škutarsko gnezdo in tisti ljudje, ki zdaj tako milo stokajo in prosijo pomoči, so bili doslej najkrutejši in najbrezobraznejši zatiralci ne samo političnih nasprotnikov, nego tudi politično indiferentnih ljudi.
Umrli župan A. Mravlag je bil njih voditelj. Mravlag je imel velik vpliv pri vseh oblastnijah. Vse ga je protežiralo in veljal je za poštenjaka prve vrste in bil pri porotnem sodišču vedno načelnik. V tej lastnosti je bil vedno za obsodbo, tudi če je bila obdolžitev še tako dvomljiva in nedokazana, in vedno se je zavzemal za ostre kazni, med tem koje sam leta in leta v posojilnici sleparil.
Preiskava je dognala, da je v tej posojilnici bilo poneverjenih okrog 200.000 kron. Mravlag je bil sam udeležen, to izhaja iz tega, ker so knjige z njegovo roko falsificirane. Če je ves rop sam pobasal, se še ne ve, kajti mogoče je, daje imel še kompanjone, in kdo ve, če si ni delil plena s katerimi izmed tistih, ki zdaj jokajo in vpijejo: Pomagajte!
Čudno je vsekako, daje d e i' r a v -dirani denar tako brez sledu izginil in da se kar nič ne more dognati, kdo ga je pobral. No, to se lahko reče: Tista banda, ki je bila zbrana pod vodstvom župana Mravlaga, je bila z a vse sposobna. Kakor je bila spo sobna, skrivim pričevanjem spraviti v nesrečo narodnega uradnika, tako je bila tudi s osobna polniti si žepe s po-sojilničnim denarjem.
Za spoznanje teh ljudi naj navedemo sam > jeden slučaj: Vnebovpijočo krivico, ki se je zgodila sedanjemu sodne n. u svetniku v Ljubljani, g. W e n g e r j u.
Leta 1900 so začeli nemškutarski »purgarji« pri Sv. Lenartu že slutiti, da jim odklenka vsa moč in vpliv, ker so se izvršile volitve v okrajni zastop itd. že ob prihodu narodno mislečega okrajnega sod nika Wengerja leta 1886 tem kričačem nepovoljno; posebne važnosti je bilo, da je z okrajnim zastopom prišel tudi denarni zavod, t. j. okrajna hranilnica pri S/. Lenartu v slovenske roke! Kaj čuda, da so poštenjaki, župan Mravlag in njega prava senca odvetnik dr. Kari Wittermann ter zdravnik dr. Henrik Benesch, začeli sicer neosnovano ali toli nesramno gonjo zoper okrajnega sodnika Wengerja, vsled katere se je moral ta idealni sodnik, ta značajni in nepristranski inož umakniti in po mučni ter »dolgi» disciplinarni preiskavi iskati dalje uradne svoje eksistence nižje Maribora, dokler se mu ni po mučnih potih posrečilo priti leta 1893 na Kranjsko, oziroma v Vašo belo Ljubljano. Danes se maščuje temu vestnemu sodniku storjena krivica. Tisti, ki so ga hudobno tirali v nesrečo, se zdaj delajo žrtve in »Sulmarka« nabira zanje darila. Za goljufe in krivo-prisežnike se zbirajo milodari. Ubogega sodnika Wengerja pa so gnali kakor zverino iz domovine in mu storili materialno škode gotovo čez 2000 K. Ali so kaj zbirali za tega uradnika, ki je le varoval jednakopravnost ? Nihče se ni zmenil za ubogega preganjanca in njegovo še bolj ubogo familijo, tako da še danes britko čuti vio nezgodo in kri vico, ki se mu je storila na duhu in na mošnji!
Omenimo še, da je sodnik gospod \Venger leta 1900 bil discipliniran na podlagi krivičnih izpovedeb tedanjega po štenjaka, sedaj kot goljufa in defravdanta razkrinkanega Mravlaga in njegovih paj dašev! Kdo mu vso škodo povrne? Ali morda tudi »SOdmark«?? Kaj poreče k tej stvari danes referent graškega nad-sodišča, ki je sodnika gosp. \Vengerja uničil, kaj poreče dotični senat, ki je verjel goljufom in sleparjem, kaj pravica?? Kaj si misli o tem preobratu takratni preiskovalni sodnik proti g. Wen-gerju, sedanji veleuplivni javni funkcionar v Celju?
Goljufi in sleparji so odločili o usodi poštenega, nepristranskega, častivrednega sodnika.
Gotovo bi zamogel danes g. svetnik Wenger zahtevati obnovo svoje disciplinarne pravde. Ako bi to imelo kaj praktične vrednosti, ne vemo, no, morda bi se mu izbrisal oni madež, kojega mu je na čelo pritisnil disciplinarni senat vsled krivičnih izpovedeb onih »purgarjev«, ki so deloma že šli v boljše kraje, deloma pa sami občutijo danes bridke nasledke svoje zaslepljenosti in politične strasti.
Slučaj g. svetnika \Vengerja priča, kake vrste ljudje so ti Šentlenartčani, ki se delajo danes uboge žrtve, da bi v svoje žepe natiačili milodarov.
V 1Jubijani, 31 maja. Državni zbor.
Pred včerajšnjo sejo je bilo podanih več interpelacij, med temi tudi poslanca Choca in posl. Daszvnskega in tovarišev, zaradi izgona poljskih in čeških delavcev iz Nemčije. Na dnevnem redu je bilo nadaljevanje debate o inženerskem naslovu. Na predlog posl. Steinvvenderja so načrt vrne odseku. Druga točka dnevnega reda je bila predloga o terminski kupčiji. Po ročal je posl. dr. Ploj. K stvari so govorili: Kink, Schraffl, Heimrich, poljedelski minister Giovanelli, Kubr, Auspitz in Iro. Splošno se je povdarjalo, da je terminska kupčija z žitom in moko pravcata hazardna
igra. Posl. Iro je dokazoval, da sama prepoved terminske kupčije še ne bo varovala žitnih cen pred samovoljnimi špekulacijami; zato bi bilo temveč potreba srednjeevropske carinske zveze, ki bi zabranila prevelike nestalnosti v žitnih cenah. Le na ta način bi bilo mogoče, da bi res kmetje sami določali žitne cene. Ko je še govoril contra-govornik Fiedler, se je de bata pretrgala ter se danes nadaljuje. Gosposka zbornica-Kar je poslanska zbornica v nad polletnem zasedanju dognala, rešila bo gospodarska zbornica v dvodnevnem svojem zasedanju. Brez debate so se sprejele točke državnega proračuna: »finančni zakon«, »ministrstvo notranjih zadev«, »naučno ministrstvo« i. t. d. Značilen je bil govor ministrskega predsednika KOrberja, ki je skoraj brez ovinkov izpovedal, da je vlada v hudih stiskah zaradi nagod-benih pogajanj z Ogrsko. S povzdignjenim glasom je izjavil Korber, da so se postavile ovire pravočasni rešitvi carinskega tarifa, da ne sme prikrivati zbornici svojih skrbi o izidu pogajanj Pri postojanki naučnega ministrstva se je slišalo par prav pohlevnih zahtev. Tako je n. pr. dvorni svetnik Mussaffia pozval vlado, naj kmalu predloži zakon glede ustanovitve italijanskega vseučilišča v Trstu. Grof Harrach je izrazil željo, naj bi so mesto nameravane stolice kitajskega jezika rajši ustanovila na dunajskem vseučilišču taka stolica za srbsko-hrvaški jezik. Dvorni svet. Mattuš se je zavzemal za ustanovitev druge češke univerze. Naučni minister Hartel je izjavil, da bi z veseljem pozdravil, če bi danes politične razmere dovolile, uvesti drugi deželni jezik v poedinih kronovi-nah kot obvezni učni predmet v srednjih šolah.
K položaju.
Nagodbena pogajanja se ne premaknejo in boj glede surovin še ni odločen. Ogrska vlada postopa še vedno z vso energijo ekstremnih ogrskih agrarcev. Avstrija naj bi razvoj svoje industrije oteiko-čila s tem, da se dovolijo carine na ovčjo volno, juto in lan, to zahteva ogrska vlada, kar dokazuje, da ji odpor avstrijskega kabineta še vedno imponira. Gre se torej za to, da se z nagodbo z Ogrsko gospodarski položaj Avstrije ne poslabša, na izboljšanje pa niti misliti ni. Avstrijska vlada se le brani, da ne izgubimo, pridobimo pa gotovo ničesar. »Narodni Listy« se nadejajo, da pojasni Korber v gospodski zbornici med proračunsko debato sedanje stanje nagodbenih pogajanj z Ogrsko ter razloži tudi mnenje vlade glede jezikovnega vprašanja. — Pogajanja Kor-berja z Mladočehi se nadaljujejo. Mlado-češki klub se je izrekel proti davku na železniške vozne listke in proti pogodbi z dunavsko parobrodno družbo. Gre se pa tudi za nova nemško češka jezikovna pogajanja, ki so se vršila do9lej še vedno brezvspešno. Zasedanje državnega zbora se baje 4. junija zaključi.
Volitve v Belgiji.
Po silovitem fiasku, ki so ga doži veli socialisti v Belgiji ob zadnji splošni stavki, ni bilo pričakovati, da bi si bili pridobili med narodom simpatij in novih volilcev. Stavka je končala s popolno kapitulacijo delavcev, ki so imeli poleg tega še veliko izgubo na zaslužku. Pokazalo se je, da je bila stavka brezupno pričeta, lehkoiniselno nadaljevana in bojazljivo končana. Zato pa se je ob zadnjih volitvah moč klerikalizma povečala, vpliv socializma pa je padel. Socializem v Belgiji je od 1. 1896 do 1. 1900 neprestano rasel, potem pa je začel polagoma padati, ker so ga znale klerikalne vlade šiloma zati rati in pa ker so imeli vodje socialistov mnogo neuspehov. Tako ostane v zbornici vladna večina ne le nedotaknjena, nego je tudi povečana. V izključno delavskih okrajih so ostali socialisti glede števila volilnih glasov pri starem ali pa so dobili celo še več glasov. Med boljšimi krogi, ki so s socialisti simpatizirali doslej, pa so izgubili mnogo zaslombe. De-mokratje so se ločili od socialistov in volili z liberalci, ki so imeli zato to pot mnogo več volilcev kot doslej. Klerikalni vohlci se bajo niso pomnožili, a so pridobili nov mandat. Med 14 mandati so mogli socialisti pridobiti le 3, tako da imajo se-daj 34 poslancev, t. j. toliko kolikor libe-
tStT Dalje v prilogi« ~WEB
ralcL Klerikalci imajo 96 mandatov, kršč. demokrati pa 2. V senatu je sedaj 62 konservativcev, 41 liberalcev in naprednjakov ter 6 socialistov.  Vladna večina znaša le 15 glasov. Naraščanje klerikalizma v Belgiji Je jako obžalovati ter je naravnost čudno, da dogollki na Francoskem tako malo vplivajo na sosednjo sestro Belgijo. Gotovo pa je ta položaj nevzdržljiv, kajti ustava se mora vkratkem izpremeniti, z novim volilnim redom pa bo stališče delavskega volilstva lažje in vspešnejše. Vojna v Južni Afriki. Prvi angleški lord zaklada, Balfour, je naznanil, da upa prihodnji ponedeljek naznaniti vspehe najnovejših mirovnih podajanj. Balfour samo upa, a angleški listi so trdno prepričani, da se prihodnji po nedeljek gotovo naznani konec vojne in mir.  Ker se snide tega dne tudi perska zbornica, menijo angleški list;, da se naznani mir slovesno in s posebnim trium-fom.  Iz tega naj sledi, da je Anglija do segla velik vspeh ter da je konec vojne za kraljestvo koristen in časten. Balfour je dejal, da ne ve, ali  bo  mogel  res že v ponedeljek poročati, zato je predlagal, naj se za vsak slučaj odgodi razpravljanje proračuna do srede.   Možno je torej vendarle, da se konec mirovnih konferenc še zavleče.  Čemu so šli delegatje Burov iz Pretorije zopet v Vereiniging. tudi ni znano. Če se je mir sklenil, bi mir proglasili in vodje Burov bi se razšli. Zdi se torej, da se bode vršilo v Vereinigingu še končno zborovanje delegatov  z vsemi burskimi voditelji. Tudi angleški listi trdijo, da so dognane le glavne točke mirovne pogodbe, nekatere postranske, a vendar važne se doženo šele te dni.   Gotovo je, da si angleški narod miru hrepeneče želi in da bodo konca vojne na Angleškem najbolj veseli, saj so izgubili toliko tisoč mož in toliko miliard!   Časti in ugleda ta vojna Angležem ni pomnožila, Buri pa so z njo morda res izgubili svojo neodvisnost, a priborili so si zgodovinsko ime ter slavo, ki jim ostane večno nepozabljena. Najnovejše politične vesti. Ovsenemškem  gibanju  se je veliko govorilo včeraj v ogrski delegacij-ski seji. Posebno hudo je obsojal vsenem-ško agitacijo del. Hollo.   Ministrski predsednik Szell je govoril sicer pomirjevalno, vendar pa je izjavil, da se ne da tajiti, da ima vsenemško gibanje  izdajalski značaj na Ogrskem. — 350 avstrijskih in ogrskih delavcev je izgnala hanover-ska vlada. — Zoper armensko-kato-liškega patrijarha v Carigradu so poslali škofje, duhovniki in drugi ugledni verniki tri pritožbe v Rim, naj se ga odstavi,  ker  je popolnoma nesposoben. — Perzijski šah na Nemškem. Cesar Viljem je  sprejel  šaha v Potsdamu ter mu izročil črni orlov red.   Šah je podelil istotako   cesarju  visok  perzijski  red. — K  manevrom   ruskega brodovja pride baje tudi nemški cesar v Reval. — Kandidaturo  za  francosko pred-sedništvo so že ponudile štiri republikanske zbornične skupine Bourgeoisu. — Bolg arsko-rusk e razmere so postale najugodnejše.  Prihodnji teden potuje  knez  Ferdinand  preko  Dunaja v Peterburg.   Rusija je imenovala za Bolgarsko posebnega vojaškega atašeja, dočim so imele dosedaj vse slovanske državice na Balkanu  skupno  samo enega takega zastopnika Rusije. — Združitev Krete z Grško se baje izvrši v najkrajšem času ter se govori in piše o tem na Grškem kot o povsem  gotovi stvari. — Zaroka grškega princa Jurija s črnogorsko  princesi njo  Ksenijo  se izvrši baje že prihodnji teden,  ko  pride princ Jurij v Cetinje.
Izpred sodišča.
Gospod deželnosodni nadsvetnik Fon je predsedoval včeraj sledečim obravnavam deželne sodnije:
1. Klepetanje. Kaj je babje klepetanje že vse provzročilo, je čudovito. Vsled klepetanja se tožarijo, vsled klepetanja se tepejo, se sovražijo .. . Marija Činžar, posestnika žena na Gradu pri Cerkljah, je pravi vzor klepetave ženske; jezik ji gre kakor mlinski kamen: drrrrrr — drrrr . . . A zadnjič enkrat je ji prav nesrečno skupila. Njen mož, posestnik Janez Činžar, pošten in doslej nekaznovan gospodar, je prišel domu. In precej se je klepetanje pričelo, da se Bog usmili. Janez Činžar je nekaj časa potrpel, a naposled ga je pričela glava
boleti in ko žena še ni hotela nehati, vzame klobuk in jo popiha. Žene pa to ni pomirilo, ne, ona jo je popihala nemadoma za njim. Ko zunaj ni bilo konca klepetanju, jo hoče mož uaprej pobrati; v tem trenotku pa se zadene žena nesrečno v njega in pade tako, da si zlomi desno roko. Pripeljali so jo v bolnico, mož pa je bil tožen vsled težke telesne poškodbe. Ker pa je bilo vse le nesrečni slučaj, je bil obsojen le na 14 dni zapora z dvema postoma na teden. Če si bode žena to zapomnila?!
2. Odgriznjeno uho. L. 1865 rojeni in že kaznovani posestnik Jože Vidmar iz Zgornjega Bernika grize prav rad; a ne samo klobase in zemlje, temveč tudi — ljudi* 14. aprila je prišel malo „natrknjen~ domu. Pričel se je pričkati s svojo deklo Jerico Marko in končno je celo na njo skočil. Njegov pravi oče Janez Vidmarje skočil i/, postelje in hotel deklo braniti. V tem trenutku pa ^a ugrizne sin v uho ter mu velik del roba ušesa odgrizne. Potem so kmalu orožniki prišli. Te je prijazni Jože Vidmar prav pošteno opsova! in se z jezikom posebno stražmojstra Frana Ziherla lotil. 29. aprila je ta zopet mimo Vidmarjcve hiše šel in toženec ga je zopet opsoval. Za vse to bode mož sedel 3 mesece v ječi in se vsak teden s postom spominjal na svoja dejanja.
3. „Soštarska smola". Na nedeljo, dne 6. aprila so prišli 1. 1884 rojeni in že kaznovani Alojzij Pogačnik, 1. 1882. rojeni Peter Jakše in 1. 1884. rojen Alojzij B rt o vet-, vsi črevljarski pomočniki na S redno Dobravo in pričeli v neki krčmi pi-jančevati. Kmalu se je vnel prepir z domačimi fanti, ki so č revij a rje psovali in za norca imeli. No, „šostarji" so bili seveda hudi in ko seje z njimi vrnil obenem posestnikov sin Janez Šolar iz Dobrave domu, so ga napadli in pobili na tla, češ, zdaj bode poskusil „šoštarsko smoloPogačnik ga je sunil z nožem v pleče prav nevarno. Jakše je vzel kamen in ga udaril tako po glavi, da mu provzročil težko zraečkauino. Brtoncel pa ga je hotel suniti z nožem v glavo, zadel ga je pa le od strani. Krvavega so ga pustili ležati in šli z zadoščenjem domu. A „šoštar" ima že smolo. Bili so vsi trije toženi. Pogačnik bod sedel kakor na smoli 10 mesecev v ječi, Jakše 4 mesece, Brtoncel pa tri tedne v zaporu. Prva dva imata polet tega ranjenemu plačati 40 K za bolečine, 28 K odškodnine in 9 K za zdravnika.
j).p. - 4. Radi punice. L. 1879. rojeni posestnikov sin Janez M e d i a iz Bohinjske Bistrice je hud kakor hren, obenem pa zaljubljen ko maček. 10. aprila je šel svojo punico Maričko S oklic na Savico obiskat. Bilo je že pozno v noči, ko je stal na lestvici in ji šepetal sladke besede v uho. To sta zapazila domača fantina Valentin Mencinger in Janez P o lak, oba posestnikova sina. Seveda ju je zjezilo, da se upa Media v tuji vasi punice „štemati". .šla sta in po-rukala lestvico. Ko še ni hotel doli pasti, so letala polena nanj. Potem je dejal svoji Miciki lahko noč in stopil počasi z lestvice. Polena so še vedno nanj letela, on pa je korajžen in ni hotel zbežati. Nakrat zagrabi poleno in udari Mencingerja po glavi, da se je isti takoj nezavesten na tla zgrudil in par tednov kri bruhal. Zato bode sedel 3 mesece v ječi in se postil vsakih 14 dni. Sicer je pa vložil njegov zagovornik ničnostno pritožbo, ker je ravnal baje v silobranu. Te punice!
Dnevne vesti
V Ljubljani, 31. maja
— Osebne vesti. Domobranskemu stotniku v Ljubljani, g. Ivanu Kramar-šiču, je bilo izrečeno Najvišje zadovolj stvo. — Adjunkt tobačne tovarne v Sed lecu, g. Ivan Menzel, je imenovan ekonomičnim tajnikom pri tobačni tovarni v Ljubljani
— Morala v „Slovenski Matici". V zapisniku o zadnji odborovi seji čitamo: »Le proti 6. snopiču »Slovenskih narodnih pesmi« se je med društveniki pojavila nevolja, ker se v njem nahaja več pesmi, ki žalijo moralični in estetični čut čitateljev. V tej zadevi so ljubljanski gospodje od borniki-du-hovniki odboru p o d a 1 i u g o v or. Odbor je vzel njih izjavo na znanje in ji pritrdil. Pritrdil je pa tudi odborniku dr. Požarju, rekočemu, da proti knjigi ne govore samo moralični in estetični pomisleki, ampak tudi finančni itd« V odboru naše »Slovenske Matice« igrali so torej malo moral komisijo, in dr. K. Štrekelj, pobožni »Slovencev« podlistkar, je prišel na — indeks. Ubogi Štrekelj, koliko smole je že imel s svojo zbirko! Najprej ie radi nje zapisal budalost, da se pri nas slovenščina vsaka dva meseca drugače piše. In doživel je žalostno slavo, da je dr. Pommer to pristno budalost pri celjski debati s ponosom razobešal med drugim svojim starim perilom! Potem je propal pri imenovanju v Gradcu, ker se klerikalni prijatelji zanj čisto nič niso pobrinili. In se-
daj tudi pred »Slovenske Matice« odsekom »za moralo in lepo življenje« ni prestal skuinje in »ljubljanski gospodje odborniki-duhovniki« so ga — strah in groza! — potisnili med pohujšljivce naroda, kar smo bili dosedaj samo mi — liberalci. Ali gospoda dr. Štreklja braniti ni naša naloga! Naj se brani sam, saj mu je na razpolago podlistek v »Slovencu«. Vendar pa je zadeva, o koji je »Slovenske Matice« odbor razpravljal dne 14. velikega travna 1902, tako resna in tolikega pomena, da se javnost nikakor ne more potolažiti zgolj s kratkim zapisnikom, ki je bil ravnokar objavljen. Spregovoriti je treba prav resno besedo, ker je dejstvo, da so »ljubljanski gospodje odborniki duhovniki« podjarmili celi odbor, nekaj tacega, kar daje povoda k razmišljevanju. Če se bode stvar nadaljevala, pritrdil bode odb«.r tudi ljubljanskemu škofu, ko bi zahteval, naj se ta ali oni snopič položi na grmado, kamor je bil svoj čas položil Cankarjeve pesmi! In ako bi gospodje odborniki duhovniki zahtevali, da naj se Matične knjige izdajajo »s privoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarijata«, bo odbor tudi ti zahtevi pritrdil. Saj bi za to govorila ravno tista logika, s kojo se je posadil na indeks 6. snopič »Slovenskih narodnih pesmi«. Tudi mi smo svoj čas želeli, da bi se te pesmi, ki so velik zaklad slovenskega naroda, izdajale v drugi, splošno pristopni obliki. Ali odgovarjalo se nam je, da se ne gre za salonsko, nego za znanstveno knjigo, s kojo se bodo pečali v prvi vrsti učenjaki. Pomirili smo se vsled tega; ali še danes gojimo željo, dabi se svojčas iz Štrekeljeve zbirke izbrali najlepši biseri, ter — oglaj eni in oče-deni — izdali v posebni knjigi, ki bi ne bila pisana v narečjih nego v književnem jeziku. Danes pa imamo opraviti z učenjaško knjigo in naravnost malenkostno je, če pri taki knjigi nastopijo »ljubljanski gospodje odborniki-duhovniki«, pa jo vržejo na kopito svoje morale in svoje estetike! Koliko časa pa je tega, ko je ravno ista družbica še preklinjala Prešerna, Stritarja in druge, ter proti njim grmela z žaljenimi moraličnimi čuti čitateljev? Ta recept ni od danes! Recimo, da pride »Slovenska Matica« v položaj, da izda učeno medicinsko ali ana-tomiško knjigo! Bodo-li smeli tedaj gospodje duhovniki odborniki zahtevati, da naj so vsi klišeji oblečeni in vestno obviti, kakor so od nog do glave vestno obvite usmiljene sestre po bolnicah! Vtis imamo torej, da je odbor dne 14. velikega travna malenkostno postopal; vganjala se je prej kot ne nezdrava priderija, katera sodi v klošter, ne pa v znanstveno društvo. Prej kot izrečemo končno svojo sodbo, bi pa prosili slavni odbor, da objavi v celoti tisti ugovor, kojega so ljubljanski gospodje od-borniki-duhovniki podali odboru, da bo-demo vsaj vedeli, nad katerimi pesmicami da so se spodtikali moralični ti gospodje. Zaljubljena pesem ne more biti molitev, zategadelj je nujno potrebno, da se da javnosti obširno pojasnilo, ker bi se drugače lahko pripetilo, da bode ta ali oni menil, da »Slovenska Matica« ni druzega, nego filijalka — Leonove družbe. Ta družba lahko oblači v srajco umetnost sploh in poezijo ie posebej. Pri »Slovenski Matici« pa bi se kaj takega trajno ne dalo vzdržati, niti iz moraličnih, niti iz estetičnih, niti iz finančnih pomislekov »ljubljanskih gospodov odbornikov-duhovnikov!« Prav vljudno torej prosimo, da se nam naznanijo tiste pesmi, radi katerih se je med »društveniki« pojavila nevolja, in katere žalijo moralični in estetični čut čitateljev.
— V zadnji seji deželnega selškega sveta oddala se je služba učiteljice na borovniški šoli. Stvar sama na sebi ni važna, in tudi ne radi oseb, ki so prizadete po nji. Vendar pa se je pri oddaji te službice kršilo zdravo in jedino dopustno načelo, ki bi moralo vsikdar merodajno biti pri oddaji tacih mest. Zategadelj se ta slučaj ne sme prikriti javnosti, ker ni izključeno, da bi se z jednega slučaja ne izpredla cela vrsta druzih, a jednacih slučajev. Pisati hočemo o tem zgolj stvarno in brez primesi kakovih osebnih momentov. Osebe so pri tem brez pomena; pomen pa ima stvar, in o njej hočemo govoriti. Pri tem pa stojimo prej kakor slej na stališču, da se nahaja tudi deželni šolski svet v gotovih mejah pod kontrolo javnosti. Zategadelj
odpošilja v to korporacijo svoje zastopnike cerkvena oblast, odpošilja jih dežela in tudi mesto ljubljansko. Ta kontrola se s tako imenovano »uradno tajnostjo« ne da zadaviti, posebno ker o ti uradni tajnosti tudi zakon ničesar ne omenja. Sicer bi pa deželni šolski svet mnogo trpel na svojem ugledu, da ni ničesar druzega nego ponižni zakotni bir6 c. kr. deželne vlade. Pri zadnji seji deželnega šolskega sveta se je oddala torej služba učiteljice na borovniški šoli. Ker spada Borovnica med tako imenovana »dobra mesta«, oglasilo se je znatno število kompetentinj, med njimi tudi nekaj tacih, ki so bile izvrstno kvalifikovane in katere so že dolgo časa definitivno nastavljene. Tako je okrajni šolski svet priporočal izvrstno učiteljico, ki služi že 12 let, in sicer v zelo oddaljenem kraju. In sedaj bi človek menil, da bi pri oddaji tacih mest deželni šolski svet ne smel imeti druzega vodila, nego da se pri jednako izvrstni kvalifikaciji odda služba onemu, ki že dlje časa služi. Kaj takega je gotovo pravično, ker bi vsako drugače postopanje nehote vzbujalo sumne-zdravih protekciji Za Borovnico pa je deželni šolski svet imenoval učiteljico, ki šele tri leta definitivno službuje ali pravzaprav dve leti, ker je za celo sedanje šolsko leto radi bolezni na dopustu. Naravno je, da te kompetentinje ni mogel priporočiti niti krajni, niti okrajni šolski zastop. Poročevalec deželnega šolskega sveta pa jo je priporočal, »češ, da je bolna, da ji obnebje kraja, kjer sedaj službuje, ne ugaja in da se mora zategadelj kam drugam prestaviti.« In imenovali so jo, in starejša ravno tako, če ne boljše, kvalifikovana prositeljica je propadla! Proti omenjeni motivaciji gospoda poročevalca moramo z vso odločnostjo nastopiti! Kam pridemo s svojo ljudsko šolo, koje blagor nam je vsem na srcu, če se bode pri oddaji mest gledalo bolj na bolezen, nego na kvalifikacijo in službeno dobo! In še »obnebje« naj se vpelje za vzrok k boljši službi! Potem pač vse poneha in naše šole postanejo klima-tična letovišča! In kaj naj sedaj stori prizadeta šolska občina? Borovnica je kraj, kjer je primeroma dosti trgovine in obrt-nije, leži tudi v bližini Vrhnike in Ljubljane. Tak kraj ima gotovo živo potrebo po dobri šoli. Sedaj pa dobi za učiteljico bolnico, ki se bode pod zdravim obnebjem, časih pa tudi v gosti barjanski megli zdravila — in mi ti revici želimo najboljšega zdravja! — mogoče pa je tudi, da pride v Borovnico hirat in pešat. Dosti o tem! Jedno ostane resnica, da namreč deželni šolski svet z borovniško šolo ni smel počenjati tacih eksperimentov! Zategadelj upamo, da ostane borovniški slučaj osamljen, in da se špitalska ta praksa pri deželnem šolskem svetu ne bode ukoreninila! —r.
— Ivan P. Vencajs, deželnega sodišča svetnik v pokoju, tihotapec v penziji, in aktivni odvetnik, je govoril v državnem zboru mej drugim tadi tole: Na ta način se ne ojačuje sodniška samostalnost in neodvisnost, marveč so odprta vrata demoralizaciji, in to je prav zdaj nevarno, ker se kaže prav v teh deželah med sodništvom neko liberalno gibanje, ki ni sposobno, zaupanje do pravosodja podpirati i. To je mala a slabodišeča denuncijacija, ki je tem ostudnejša, ker prihaja od človeka, Vencajzove kvalitetete ! In svetovali bi mu, da naj raje molči, ker toliko mora tudi on občutiti, da dajemo Bogu hvalo, da je na Kranjskem le redek sodnik njegovega kalibra! Morda se mož še spominja na čase, ko je bil pri razpravah votant, in ko se je, da si razprava še ni bila iztekla, s klerikalnimi zagovorniki shajal v zakotna posvetovanja, kjer se je določilo, kako naj zagovarjajo klerikalni odvetniki, in kako naj glasuje votant Vencajz? Ali misli Vencajs, da bodo nam vzor taki sodniki! Toraj molči, Ivan P., in ne hodi na solnce! Kamer po ti pije š, ti tiči surovo maslo na koži, in najmanjši solčni žarek, ki pade na te, sili te. da se pričneš topiti! Upamo, da se umemo!
— Kaj je vzrok? Dr. Šusteršič da svoje stanovanje v nekdaj Ovijačevi hiši v najem ter si pridrži poleg pisarniških prostorov samo jedno sobo, sam pa se z rodbino preseli na Dunaj. To je na-
posled stvar, ki nikogar nič ne briga, kvečjemu odvetniško zbornico, in mi bi je tudi ne bili omenili, ako bi se glede vzroka te preselitve ne raznašale toliko raznovrstne govorice. V tem, ko ugibajo jedni, da je dr. Šusteršič podoben tisti podgani, ki prva zapusti potapljajočo se ladjo, se čuje iz' klerikalnih krogov nič več in nič manj, kakor da se preseli dr. Šusteršič na Dunaj, ker postane minister ali vsaj sek-cijski šef. No, naj bodo vzroki preselitvi že katerikoli, toliko klerikalcem že lahko z vso zanesljivostjo povemo, da dr. Šusteršič ne postane ne minister, ne sekcij-eki šef in tudi ne dvorni svetnik, s katerim dostojanstvom bi se naposled tudi zadovoljil, ko bi ga mogel doseči. V tem oziru moremo dr. Šusteršiča braniti pred vsakim sumničenjem, in občinstvo nam lahko verjame, da dr. Šusteršič takih aspi-racij več ne goji. Bili so sicer časi, ko je sanjal o raznih dostojanstvih, ali danes uvideva že sam, da nikdar ne doseže niti najskromnejšega dostojanstva, ker je — po lastni krivdi — postal nemogoč.
— Ribniški župan Janez Novak nam piše: »Ni res, da bi bilo pri občinski seji dne 11. maja 1902 ob glasovanju o častnem občanstvu gosp. Brešarja navzočih z županom vred samo 15 odbornikov; res je pa, da je bilo pri glasovanju navzočih 24 odbornikov z namestniki vred. Ivan Novak, m./p., župan od muh. — Ta ribniški žemljar je res čuden mož: z nami bi rad počenjal, kakor počenja z ribniškimi berači. Pa ne boš, Janez! In najpre-drznejše od te prazne buče je, da hoče zgorajšnje svoje otrobe kot uradni popravek v našem listu imeti. Tako ceno se ne dobe uradni popravki. Pri vsem tem pa je še najboljše, da bi nas ribniški Novak rad prisilil, da naj očitno lažemo, ker to, kar je pisano v »popravku« je navadna in naj si je tudi uradna laž Janeza Novaka. Proti Brešarjevemu častnemu občanstvu vložilo je devet občinskih mož pritožbo, Češ, da je dotični sklep neveljaven, ker so pritožniki pred glasovanjem odšli, tako da je seja postala nesklepčna. Vsi pritožniki pa so možje in ne kaki župani od muh. Odsotnost deveterih pa ni napravila županu Novaku nikakih skrbi: pustil je vzlic temu glasovati, ali protokol je po navadi starih sleparjev falzificiral ter dal v njega zapisati, da je bilo pri glasovanju navzočih vseh 24 odbornikov ! ! Žemljar Novak je na najboljši poti, da ga še celo muhe ne bodo hotele več županom imeti! — O rešitvi zgorajšnje pritožbe, katere Novak do sedaj še ni predložil deželnemu odboru, hočemo svoj čas poročati.
— Nobel procesija. Kakor vsako leto, tako je bilo tudi v četrtek pri šen-klavški procesiji. Sicer jako veliko gledalk in gledalcev, udeležnikov pa razmeroma malo, kajti k udeležbi komandiranih dijakov, uradnikov itd. se pač ne more šteti. Gospodje okrog škofije menda tudi sami uvidevajo, da je v tem oziru zavladala čudna navada, kajti letos so poskusili pridobiti z 1 a s t i meščanske dame, da bi pri procesiji svetile. Toda ta poskus se ni obnesel. Nekatere dame, ki imajo klerikalne može, so sicer hodile po hišah ter nagovarjale svoje znanke, a bilo je brez uspeha. Celo zatrjevanje, da mora procesija bolj »nobel« biti, da ne bodo svetile »same gmajn kuharice« ni nič zaleglo. Pri procesiji so svetile prav tiste dame, kakor druga leta. Slavni »škrnicelj-verein« ni pridobil novih članic, da, izostale so celo tiste dame, ki so hodile po hišah vabit na udeležbo. Pač bridko razočaranje za šenklavške gospode!
— Degradiran je slavno znani Nikolaj Stazinski. Doslej je bil župni upravitelj v Čatežu pod Zaplazom, sedaj je pa degradiran za kaplana v Stari Loki. Iz tega se da sklepati, da Stazinski vendar ni tako čist in nedolžen, kakor sta ga popisovala »Slovenec« in dr. Šusteršič.
— Manifestačni shod za slovanske univerze se vrši v nedeljo 1. junija ob 10. uri dopoludne v veliki dvorani staromestnega magistrata v Pragi. Govorili bodo: Njeg. magn. prof. dr. J. N. S y k o r a , univ. rektor, prof. G. B1 a ž e k, rektor tehn., F. S i s, predsednik univ. kom., Eliška z Purkviiu v imenu češkega ženstva, N. H o š o v s k y j v imenu Rusinov, Rudolf Šega v imenu Slovencev. Shod obljublja biti velikanski.
— Občni zbori klerikalnih konsumov so zdaj v tiru, pa vrie se večinoma tako tiho, da se ne čuje druzega nego šepetanje, da je pri bilancah »žegen božji« zbežal, in da ga samo kak revizor — čuti, pa udje, ki dobo dividende v podobi deficita na hrbet! — Liberalna prerokovanja se izpolnujejo! . . . Ubogi kmet, zavaruj se vsaj za življenje, za premoženje se ne moreš že skoro več!
— V drugo pod sekvestrom je zdaj »Katoliški dom«. »Katoliška družba« ne mara stavbenika plačati, in tako mu ni preostalo druzega, nego to žegnano hišo sekvestru v varstvo izročiti, ki bo denar od klerikalcev brez pardona pobiral, ali pa jim vrata pokazal. Da, da: iz črne malhe ne gre denar z lepa!
— Vožnja na dolenjski železnici se baje v kratkem zboljša, t. j. vlaki bodo na obeh progah urneje vozili nego do zdaj, v to svrho se nadomeste bržkone dozdanji stroji z boljšimi. Ta ukrep je zelo umesten, in čim prej se izvrši, tem prej bo občinstvo železnični upravi hvalo vedelo.
— Ljubljanska pošta. Poroča se nam: V Gradcu izhaja pod ponosnim imenom „Oesterreichische Verkehrs-Zeitung" zakoten listič, katerega skuša izdajatelj — baje odpuščen poštni uslužbenec — usiljevati poštnim uradnikom kakor njihovo glasilo. — V to obskurno gnezdo so zanesli nedavno svoje kukavično jajce tudi neki elementi, katerim je trn v peti naš splošno spoštovani, v službenem oziru strogo pravični ravnatelj gosp. Matija Sorli. — Dne 1. maja je izšla namreč v imenovanem lističu impertinentna notica, v kateri se namigava, kakor da bi postopanje g. ravnatelja nasproti nekaterim poštnim damam ne bilo pravilno. Bilo pa je to natolcevanje sestavljeno toli previdno, da g. ravnatelju ni bilo mogoče tirati list pred sodnike, ki bi bili v tem slučaju graški porotniki. Pač pa mu je njemu podrejeno uradništvo dalo spontanno lepo zadoščenje s tem, da je izšla v ljubljanskem uradnem listu izjava, podpisana od 75 poštnih uradnikov in uradnic, ki slovesno protestujejo zoper vsako identifikacijo z omenjenimi neosnova-nimi napadi ter iste najstrožje obsojajo. Neka gospa, o kateri se je tudi namigavalo v dotični notici v „0. V. Z." in ki ni poštua uslužbenka, pa je objavila še posebno jako ostro izjavo, v kateri žigosa dotično vest kakor lažnivo obrekovanje. — A gospod ravnatelj .Sorli se s tem zadoščenjem ni zadovoljil, temveč je sam zahteval strogo uradno preiskavo in kakor čujemo, je tudi daues že zastopnik ravnateljstva v Trstu v tej zadevi tukaj. Preiskava postavi brez-dvomno sijajno na laž tistega graškega dopisima, za katerim pa bržčas stoje izvestni elementi, ki bi radi preprečili, da bi bilo g. Sorliju podeljeno ravno izpraznjeno ravnateljsko mesto v okrožju tržaškega ravnateljstva. In to se da zabraniti le z lažjo in obrekovanjem. Sapienti sat!
— Porotno sodišče v Ljubljani. Drugo letošnje zasedanje porotnega sodišča se začne v ponedeljek dne 2. junija.
— Redek slučaj. Te dni je storila v hlevu g. Ludovika Pollaka, posestnika v Tržiču krava 3 zdrava in čvrsta teleta, ki so vsa normalno razvita. To je že drugič, da se je jednak slučaj pripetil v njegovem hlevu. G. Ludovik Pollak je znan kot dober gospodar in umen živinorejec ter ga priporočamo drugim v posnemanje.
— Boj za St. IIj. Nemci in nem škutarji se poganjajo že več let za to, da bi uničili slovensko šolo v Št. Ilju pri Mariboru. Lani se je ta njih naklep izjalovil, a to jih ni ustrašilo, saj vedo, da imajo v c. kr. birokraciji najboljše podpornike pri vseh protislovenskih nakanah. Ta c. kr. birokracija vliva vedno olje v narodnostni plamen. Ko bi to nemško c. kr. uradništvo ne ščuvalo in ne delalo razporov, bi narodna nasprotja gotovo ne bila tako velika, kakor so dandanes. To se vidi tudi v Št. Ilju. Lani se je poskus, ponemčiti šentiljsko šolo, izjalovil, a sedaj, komaj leto dni od tega, so dobile v šentiljsko šolsko občino spadajoče vasi od c. kr. okrajnega šolskega sveta v Mariboru predlog, naj bi se sedanja slovenska štirirazrednica preustrojila v popolnoma nemško šolo, dasi je v St. Ilju že javna nemška šola dvo-razrednica in je torej za Nemce dovolj preskrbljeno.
— Železnica Maribor-Wies. Železniški minister je podelil Fr. Negru
in Al. Mavru t Mariboru za eno leto dovoljenje tehničnih del za ozkotirno železnico iz Maribora črez Luče, Arvež, Eibis-\vald do Wiesa.
— Samomor. V Mariboru se je obesila 301etna Marija Haas, žena knjigovodje.
— Nov škandal v Trstu. Piše se nam iz Trsta: Zopet se pri nas pripravlja lep škandal, ki nam novic pokaže v občinski upravi vladajočo korupcijo. Svoj čas je mestna občina kupila na lesnem trgu stoječe Kosler-jevo poslopje ,,Monteverde,u kjer so imela slovenska društva svoj sedež. Reklo se je, da se tam zgradi poslopje za mestno zastavljalnico. Ko je n Trieste" pred nekaj dnevi dvomil, da se to zgodi, ga je „Independente" pošteno ozmerjal. Danes je pa že gotovo, da se zastavljalnica ne zgradi na tem prostoru, nego je podan predlog, da se zgradi v ulici Fornace. Ista komedija, kakor pri zgradbi blaznice! Kaže se, da se zgradba zastavljalnice v ulici Fornace predlaga samo radi tega, da bi se mogla zastavi j al niča sploh odpraviti in zagotoviti privatni zastavljalnici nekega Karola Dussicha monopol. L. 1891. sta namreč magistrat in namestništvo razdelila Trst glede na zastavljalnice na več okrajev. Okraj, ki sega od ulice Torento do ulic Fabio Severo in Farneto je bil odkazan rečeuemu Dussichu, ulica Fornace, kjer naj bi mestna občina zgradila svojo zastavljalnico, leži v tem Dussichevem rajonu. Dussich se sedaj postavlja na stališče, da mesto v njegovem rajonu ne sme napraviti zastavljalnice kar nikakor ni resnično, pač pa je stavil predlog, naj mesto sploh opusti svojo zastavljalnico in da njemu monopol. Dussich, privatni spekulant, je že sedaj s svojo zastavljalnico, delal velikanske dobičke, in je naravno, da mož ne bo štedil s provizijami in napitninami, da si zagotovi zaželeni monopol. Brez dvoma se je predlog, naj se mestna zastavljalnica zida v ulici Fornace, sploh samo zato sprožil, da bi mogel Dussich ugovarjati in nastopiti s svojo ponudbo, naj se mu dovoli monopol. Da stvar hudo smrdi, kaže že okolnost, daje celo polu vi a d ni „Trieste- nastopil proti temu projektu in da ta polu-vladni organ namigava, da se gre za nov slučaj korupcije. Nas Slovencev to ni presenetilo, saj vemo že davno, da je vsa obč. uprava korumpirana in da mafiozi v mestnem svetu preže, kje morejo kaj pograbiti.
— Zidarski štrajk v Trstu.
Stavbni podjetniki so odgovorili na zahteve štrajkujočih zidarjev; privolili so v odpravo akordnega dela, 10% zvišanje plače za 8 dobrih mesecev, ko se dela 91/2 ur na dan ter 15% zvišanje za one 4 mesece v letu, ko se dela samo 8 ur na dan. Upati je, da gredo zidarji pod temi pogoji zopet na delo.
— Družba sv. Cirila in Metoda za Istro ima v četrtek, dne 12. junija, svojo letno glavno skupščino v Opatiji v prostorih društva »Zora«. Zborovanje je ob treh popoldne. Ob 12. opoldne je banket v Grand Hotelu. Zvečer pa priredi pevsko in tamburaško društvo »Lovor« veselico. Kdor se hoče udeležiti banketa, naj to do 11. junija naznani g. Viktorju Car-Eminu v Opatiji.
— Mejnarodna panorama. V tako draga kopališča hoditi, kakor so tista na češkem (v panorami so razdeljena na dve seriji), je sicer večkrat le luksus in to premorejo samo kaki prelati, ruski knezi in vsakojaki bankirji, na Pogačarjevem trgu pa si moremo tak luksus prav po ceni privoščiti t-idi mi. Ta teden bomo videli kopališče Elster, ki sicer ni na Češkem, ampak na Saksonskem, pol ure od češke meje, potem Marijine vare in Karlove vare. Videli bomo vse udobnosti, narejene za kopališke goste, šetališča, vodnjake, razglede po okolici, imenitnejše zgradbe — tako da se ljubljanski izletniki po polurnem bivanju v panoramskih kopališčih vrnejo popolnoma zdravi in prav zadovoljni zopet domov.
— »Pod oknom". Na Krakovskem nasipu nekje stanujeta dve do ušes zaljubljeni dekleti, še bolj zaljubljena sta pa njih častilca, ki hodita po noči na okno trkat. Toda zadnjo noč se jima je pripetila mala neprilika, okno se je odprlo, namesto sladko zapeljivih besedi ljubic se je vsula na nje po nepoklicani roki gosta slana polivka, ki je goreče čute vasovalcev tako nemilo ohladila, da sta jo urno odkurila
proti Trnovem. — »To zgodbo v eksempel povem Vam, neskušenim mladim ljudem«.
— „Ljubljanska društvena godba" priredi koncert v nedeljo, dne 1. junija v gostilni »Pod g o z d o mu (Plankar) na Dolenjski cesti. Začetek ob 3. popoldne. Vstop prost.
_j£_
* Najnovejše novice. Nameravani atentat na ruskega carja? V Carskem selu so prijeli neko mlado damo, pri kateri se je našel v ruto zavit takozvani »peklenski stroj«. — Varšavska zarota je imela baje pravi nihilistični značaj. Ker je večina zarotnikov Častnikov (13). se je izročila preiskava vojaški oblast i.
— Ubecrli bankir. Policijsko ravnatelj stvo v Kielu naznanja, da je pobegnil bankir Kerlsen, zapustivši za 2 milijona mark meničnih obveznosti. — Nezgoda v gorah. V takozvani Rax-alpi sta padla dr. Brezina in dr. P*yer v globočino 80 metrov ter obležala mrtva. Zvezana sta bila na vrvi. — Eksplozija v rudniku. V "VVilhelm Schachtu so se uneli plini. Eksplozija je ubila 8 delavcev. — Električna železnica je povozila na Dunaju 851etnega muzika \Viesdorferja ter ga usmrtila. — Tovarna za orožje in streljivo v Pultavi je popolnoma zgorela med groznimi eksplozijami. Škoda se ceni na več kot pet milijonov rubljev.
— Potres, več sekund trajajoč, so čutili v ameriški državi Tenesee. V sosednji državi je začel ugasli vulkan Old \Vatch Knob puhati oblake dima.
Maksim Gorkij se je smel vrniti s Kavkaza v Nižnji Novgorod, kjer je živel pod policijskim nadzorstvc m V kratkem se bo igrala njegova drama »Minister«, če je ne prnpove cezura.
Speči ulanec. Že tri tedne spi ulanec Berneclier v Justerburgu v vojaški bolniščnici. Kadar je in pije, se zaveda baje le napol, sicer pa vedno trdno spi. Če ga kdo kaj vpraša, odgovarja zmešano ali pa molči. Žila mu utriplje počasi. Zdravniki ne vedo, kaj je ulancu, ki je sicer prav zdrav.
Urar — profesor. Tako napredovanje je gotovo redko. Vodji nemške urarske šole v GlashUtte L. Stasserju je podelil saksonski kralj na predlog mi nistra notranjih zadev naslov profesorja. Isti je izvršil samo ljudsko šolo ter se izučil potern urarstva pri nekem tržkem mojstru.
* Ljubezenska žaloigra. Pred 2 mesecema se je ustrelil na Reki kapi tan Capp. Hotel se je oženiti z lepim, a siromašnim dekletom, Ido Ohidy. Prosil je, da bi se mu dovolilo oženiti brez kavcije, a prošnja mu je bila odbita. Zato se je ustrelil. Ida Ohidy se je zastrupila in po 2 mesečnem trpljenju te dni umrla.
* Ponesrečen zrakoplov. Na Lechfeldu na Bavarskem se je spustil nad-poročnik Hiller z zrakoplovom v zrak. Komaj je bil 500 m visoko, ko se je balon vnel in padel na tla. Nadporočnik je zlomil obe nogi. Zrakoplov je bil z žicami privezan na voz. Električen udarec je vrgel konja na tla. Trije vojaki so se onesvestili in opekli.
* Ženo je hotel umoriti kramar R. Kinninger v Atzgersdorfu, ker mu ni hotela dati denarja, da bi pijančeval. Vrgel ji je veliko utež v hrbet, da se je onesvestila ter ji zabodel nož v prsi. Ko ji hotel prerezati vrat, ga je neki mimoidoči stavec odtrgal od žrtve. Morilec je prihežal k orožništvu, ker so ga hoteli ljudje ubiti. Kinninger je priženil 6000 K, a vse zapil. Nesrečna, 211etna žena bo umrla.
* Hvalospev tobaku. Dandanes, ko posebno zdravniki v eriomer povdarjajo škodljivost tobaka, je pač tej preganjani rastlini pravo zadoščenje, kako si je izbral mladi dr. Duma za predmet svoji akademični razpravi dokazovanje, da kajenje tobaka ni le neškodljivo, temuč čestokrat koristno in potrebno, posebno za zdravnike, ki pridejo v dotiko z nalezljivimi boleznimi. Mladi zdravnik je natančno opazoval in preiskoval učinkovanje nikotina v najrazličnejših slučajih ter prišel končno do zaklučka: Tobak nima vpliva na razvoj legarja ali krča, toda znatno zabranjuje rast bacil influence, davice in jetike. Dim nikotinov in piridinov, ki nastane pri sežiganju tobaka, ohrani notranje dele ust več ali manj nepristopne bacilom.
* Pravica žurnalistov. Te dni je izročila italijanska komora komisijam zakonski načrt za pogodbe žurnalistov, katerega je podpisalo 74 poslancev. Načrt obsega 33 točk, da se ne sme skleniti z žurnalistom pogodba za manj časa kot za dve leti. To velja za prvega urednika, za vse druge^ pa naj velja pogodba vsaj poldrugo leto. Žur-nalist, ki je bil vzet na poskušnjo, velja po treh mesecih kot stalno nastavljen, ne da bi bilo zato delati posebne pogodbe. Ako iz-premeni list svojo politično smer ali se spoji s kakim drugim, zahteva lehko urednik odškodnino, ako se ne more strinjati z novimi nazori lista, in sicer znaša ta odškodnina za glavnega urednika njegovo plačo enega leta, za druzega urednika plačo devetih mesecev, in za vse naslednje urednike plačo šestih mesecev. Prepire mej lastnikom lista in nastavljenim osobjem naj raszsoja navlašč za to izvoljeni sod.
Dalje v prilogi. "UPI
Priloga »Slovenskemu Narodu" žt 122, dn6 31. maja 1902.
* Poskusen samomor igralke.
Igralka dunajskega jubilejskega gledališča Mici Krall se je hotela te dni usmrtiti, a ni se zadela, in sieer je storila to v gledališču pri vaji. Krall je živela jako osamljena, imela ni ne starišev, niti sorodnikov; in ta osamljenost jo je gnala v smrt. Pred dvemi leti se je usmrtila radi nesrečne ljubezni njena sestra, ki je bila tudi igralka na Kai-mundovcm gledališču. Miri Krall se ni ranila, menda le vsled strahu je omedlela. Po tem obupnem činu jo je vzela na svoj dom igralka Vili Sandrock, sedaj se je pa odpeljala k neki teti na deželo.
* »Na da če u Slovencev" se zove serija podlistkov, katere piše v lvov-skem listu „Galičanin" dr. Damov. Podlistkar popisuje svoje izlete križem naše dežele.
* A     ure — smrtna ječa. Na
Dunaju je bil nedavno obsojen prodajalec-kosti, Ivan IlejI na smrt, ker je umoril svojo ženo. Hejl je bil namreč pijanec in kot tak je bil grozno surov iu nagel. Nekoč se je spri s soprogo in jo je umoril s sekiro. Potem je hotel skočiti v Dunav, a je bil preboj eč, javil se je sam sodišču. Bil je na smrt obsojen, a potem pomiloščen na dosmrtno ječo, v kateri je bil pa le 4 1 ., ure, nato je umrl, bil je namreč jetičen.
* Kuhar ruskega carja. Carjev-rišji kuhar Cubat, ki ima pod seboj 150 kuharjev, pripoveduje o carju Nikolaju: „Car je dober jedec, ki ima vedno izvrsten tek. Posebno rad ima preproste jedi, juhe in pečenke. Lansko leto mi je car podelil Stanislavov križec rekoč: JPripnem Vam lastnoročno križec. Zaslužili ste ga resnično." Pri vsakem kosilu moram nasititi 800 oseb. Ako bi bili le vsi tako zadovoljni kakor sta car in carica ! Za zajutrk vzame car navadno juho, dve jedili in desert. K vsem obedom pije francosko vino."
* Boj z medvedom. Nedavno sta nabirala v Ruszkobanvi blizu Temešvara 621etni llunicza in njegov loletni sin dračje v gozdu, ko ju napadeta dva medveda. Sinček je zbežal ter sklical ljudi, dokler se je oče bojeval proti enemu medvedov z malo ročno sekiro, ga je drugi medved hudo razmesaril. Ko so prihiteli ljudje na pomoč, sta medveda zbežala.
* Oženjeni ženin. Kuharica Marija Novakova v Pragi bi se rada omožila, za to je inserila v časnikih in iz ponudb je njej najbolje ugajala ponudba nekega J. Stanka iz praškega predmestja. „Znanje~ se je začelo razvijati, ženin je dobil od neveste 5'."» K, da nakupi vse za poroko in za domačijo — a v teh dneh je nevesta izvedela, da jo je zvit tiček opeharil. Tisti se imenuje pravzaprav Fr. Spaček, ima že svojo obitelj — za svoje junaštvo pa je moral romati v praški ,.Žabjeku — na Františku.
* Kako skrbi turska ^ vlada za pomirjenje v Albaniji. Že skoraj dvajset let uganja okoli Prizrena neki Rustem-Kabaš najhujše zločine. Mož je nestrpen sovražnik Srbov, ima že več človeških žrtev na vesti:požiga in posiluje prebivalstvo brez usmiljenja. Vse pritožbe pri turških oblastih niso nič izdale. Nedavno se je srbsko prebivalstvo zaradi tega krvoločneža vzdignilo in musta-šerif je poročal v Carigrad o nevarnem pojavu. Vsled tega so Rustem-Kabaša prijeli in odpeljali z vojaškim spremstvom v Carigrad. Vse je mislilo, da je okolica sedaj za vselej rešena nemirneža. V Carigradu pa je sprejel morilca sam veliki vezir, ga predstavil sultanu, ki ga je pohvalil za njegovo patriotično delovanje v domovini ter mu podaril mošnjo zlatov. Drugi dan pride k roparju sultanov iirulnik, ki mu sporoči sultanovo željo, naj roma za vsakojake svoje pregreške v Meko, si tam pridobi naslov „hadžija", kar bo le povzdignilo njegov ugled pri rojakih in Srbih. Mož je storil po nasvetu, se vrnil kot hadži v domovino, kjer so mu priredili rojaki sprejem kakor junaku — zmagovalcu.
Društva.
— Ljubljanski »Sokol" priredi letos poleg večjih društvenih izletov tudi več pešizletov v ljubljansko okolico. Prvi pešizlet priredil bode v nedeljo, dne 8. ju nija in sicer v Podutik čez Dobrovo. — Ker bode nastopal »Sokol« tudi na izletih v ljubljansko okolico v društveni obleki, priporoča odbor vsem onim bratom, ki imajo veselje do izletov, da si kmalu omislijo društveno obleko, ker jo bodo mnogokrat potrebovali.
— Pevsko drnstvo »Slavec"
priredi jutri, v nedelj o popoludne izlet preko Golovca na Škofljico, kjer bode na vrtu g. Ogorelca prosta zabava. Zbirališče ob 1/%2. uri v gostilni »pri Ribču«, odhod ob 2. uri. Povratek v Ljubljano z večernim vlakom. — Podporni člani in prijatelji društva dobrodošli.
— Slov. plan. društvo. K včerajšnjemu našemu poročilu o novi poti Radovljica-Kamna gorica, ki nam je došlo od privatne strani, prosi nas radovljiška podružnica pripomniti, da je ukrenjeno vse, kar je mogoče, da postane nova premostitev Save in pot, zares udobna zveza dotičnih krajev ter prijetna izpre-memba za izlete na Gorenjsko (Vintgar jc pač nedosegljiv] in da je skrbljeno za prijetno zabavo vdeležencem otvoritve. Na svidenje torej!
_— Narodna čitalnica na Vrhniki priredi v svoji dvorani prihodnjo nedeljo gledališko predstavo, pri kateri bodo gostovali člani slovenske drame iz Ljubljane. Vstopnice za to predstavo se dobivajo od danes naprej v trgovini gosp. Jelovška, župana na Vrhniki.
— Ribniška čitalnica priredi jutri, v nedeljo, dne 1. junija v dvorani g. Arkota gledališko predstavo, pri kateri boeo gostovali člani slovenske drame iz Ljubljane. Vprizoril se bode igrokaz v treh dejanjih »Oče in očim« ali »Ženski Otelo«. Začetek ob 8. zvečer. Iz prijaznosti sodelujejo  tudi ribniški tamburaši.
— Narodna čitalnica v Novem mestu. Ker je društveni sluga vsled družinskih razmer zadržan svojo službo opravljati, izvolijo naj p. n. člani za ne koliko dni oprostiti, ako se jim časopisi ne donašajo redno na dom.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 31. maja. V poslanski zbornici se nadaljuje razprava o zakonu zastran terminske kupčije na žitni borzi. Zanimanja ni čisto nič V kuloarjih se govori največ o napovedani obstrukciji čeških poslancev in čuje se, da pride ministrski predsednik Korber danes ali jutri v parlamentarno komisijo mlado-češkega kluba, da Cehe pregovori, naj obstrukcijo opuste. Češki poslanci so med tem že podali dva nujna predloga in sicer prvega Plaček, ki zahteva, naj se za zvišanje plač oziroma pokojnin auskultantov, diurnistov in udov porabijo blagajničui prebitki, drugega pa Klofač, ki pogreva afero kočijaža nadvojvode Frana Ferdinanda.
Dunaj 31. maja. V proračunskem odseku poslanske zbornice se je primeril danes buren prizor. Ob pol 12. uri je zahteval dr. Lemisch konec seje. Ker predsednik temu ni ugodil nego dal besedo dr. Kramaru, je začel Pernerstorfer razbijati po mizi. Konec je bil, da je Kathrein zaključil sejo z izjavo, da se ukloni sili.
Dunaj 31. maja. Gospodska zbornica je po štiri ure trajajoči debati odobrila proračun, potem pa dovolila sedno preganjanje svojih članov, grofa Pctockega in grofa Bovvo-rovvskega, zaradi hazard igre v jockev-klubu.
Praga 21. maja. Na čast znamenitemu francoskemu umetniku Rodinu, čegar dela so tu razstavljena, je bilo tu prirejeno slavnostno zborovanje. Dr. Herold je govoril o češko-francoskem razmerju, madjarski arhitekt Jambor je govoril za prijatelj stvo Madjarov s Čehi. Govorila sta tudi bivši ravnatelj češkega gledališča Šubert in Rodin sam.
Budimpešta 31. maja. Ogrska delegacija je odobrila proračun ministrstva zunc-njih del in votirala grefu Goluchc wskerjou zaupanje.
Pariz 31. maja V spomin na svoje potovanje na Rasko je prezident Loubet pomilostil 220 obsojencev.
London 31. maja. Vsi listi se strinjajo vtem, da je mir med Buri in Angleži že sklenjen in da je mirovna pogodba že podpisana.
Zahvala.
Po nepričakovano krasno vspelem IV. shodu slovanskih časnikarjev je pripravljalnemu odboru v Ljubljani prijetna dolžnost, zahvaliti se za pomoč zlasti osrednjemu odboru slovanskih časnikarjev v Pragi^ in predsedstvu sho^la gg. M. D uli, San-dorju Gjalskemu in Hovorki za taktno, mimo vodstvo, s katerim je najizdatuejše pripomoglo k vspehu shoda, dalje velespo-štovanemu meščanstvu ljubljanskemu, ki je svoje hiše okrasilo z zastavami in požrtvovalno milim gostom preskrbelo vozove in z izredno slovansko gostoljubnostjo dalo na razpolago mnogoštevilna stanovanja. Naj-udanejša zahvala inšpektorju jnž. žel. gosp. Evg. Gutmannu za njegovo veliko ljubeznivost, s katero je šel na roko pripravljalnemu odboru, načelniku drž. kolodvora g. Jož. Detel i, ki je istotako ljubeznivo ugodil mnogim našim prošnjam in obratnemu vodstvu držav, železnic v Beljaku, ki je dalo na razpolago razgledne •'ozove. Iskrena zalivala slovenskim damam, ki so prišle pozdravit slovanske goste na kolodvor in jih obdarovale s cvetjem, vsem slovenskim društvom, ki so prihitela z zastavami na kolodvor k sprejemu: „Sokolu", „Slaven", „Ljubljani", „Slov. kršč.
soc. zvezi" in „Slov. zid. in tesar, društvu". Hvala „Slovenskemu planinskemu društvu", ki je tudi to pot pokazalo, da razume svojo nalogo, hvala članom „Sokola", ki so drage goste spremljali na njihova stanovanja, in odboroma „Sokola" in „Citalnice" za blagohotno prepustitev dvoran. V prvi vrsti se pa zahvaljujemo ljulj 1 j a n s k emu meščanskemu s p r e j e m -nemu odboru, osobito njega načelniku ž u p an u g o s p. I v a n u Hribarju za izvanredni trud, slav. občinskemu svetu 1 j u b lj a n s k e m u za veliko gostoljubnost, s katero je sprejel slov. časnikarje. Zahvaljujemo se z izrazi največje hvaležnosti vsem onim Slovenkam in Slovencem, ki so priredili slovanskim časnikarjem s p r ej e m e, kjerkoli so se pokazali na slovenskih tleh, pred vsem občinam in društvom po Gorenjskem: Šiški, Š e n t Vidu, Š k o tj i Loki, K r a n j u, P o d n a r t u, Radovljici, Z e -r o v n i k u , J a v o r n i k u in tudi vrlim Jeseničanom ki so prihiteli na Javornik, podružnici „Slov. planinskega društva" v Radovljici in slovenskim damam, ki so vso pot po Gorenjskem obdarovala slovanske časnikarje s krasnim cvetjem. Posebno gostoljubnost sta nam izkazali občini Bled in G o r j e, zato iskrena hvala! Posebej se zahva-Ijujeme še županoma gg. Peternelu in Ž u m r u. Hvala tudi pevkam in pevcem bloškim krasno petje! S svojo slovensko gostoljubnostjo se je odlikovala tudi slovenska Postoj ina. Najtoplejšo zahvalo izrekamo za to slav. občini p o s t o j i n s k i, gospodu županu D e k 1 e v i, narodnim damam, društvom, tamburaškomu klubu, jamskemu odboru, posebej načelniku gospodu A. Di-trihu. Končno hvala vsemu slovanskemu Časopisju, ki je delovalo za shod! Vsakemu, kdor koli je kaj pripomogel k sijajnemu vspehu slovanskega časnikarskega shoda v Ljubljani: Hvala !
V Ljubljani, dne 31. maja 1902.
Pripravljalni odbor IV. shoda slov. časnikarjev v Ljubljani.
Borzna poročila.
Dunajska borza
dne" 31. maja 1902.
Skupni državni dolg v notah   .  . .  . 10160
Skupni državni dolg v srebru .... 10140
Avstrijska zlata renta....... 120 60
Avstrijska kronska renta 4°. 0   .... 9980
Ogrska zlata renta 4*/0 ....... 12075
Ogrska kronska renta 49/0   .   . ' .  .   . 97 95
Avstro-ogrske bančne delnice   .... 1599 —
Kreditne delnice......... 6C0 —
London vista.......... 240 22 V,
Nemški državni bankovci za 100 mark 117 211 ,
20 mark   .   ........... 23 86
20 frankov........... 1908
Italijanski bankovci........ 93*70
C. kr. cekini........... 11 32
Žitne cene v Budimpešti
dne 31. maja 1902. Termin.
Pšenica za junij.....„ 50 ,.    „   8 90
„ „ oktober .... ,. 50 „ „786 Rž , oktober ....    „ 60 „    „ 672
Koruza   „ julij.....„ 50 „    „ 522
„ avgust   ....    „  50 „    „ 528 Oves      „ oktober .  .  .  .   „ 50 „    „ 582 Efektiv. 10 vinarjev višje.
Darila.
Upravnlštvu nagega lista sta poslala: Z« Prešernov spomenik. Dr. M. na dirkališču dobljeno stavo: 4 K. — Živel!
Odbor ..Dijaško kuhinje v Kranju" prejel je od 16. marca do konca maja t 1. sledeče darove ; poslali so: neimenovan v Mengšu 40 K, Ant. Kocijančič, župni upravitelj v Gojzdu 2 K,
1 okrajna hranilnica in posojilnica v Kamniku 25 K, „zni' »ta pri računu" 1 K, Marijana Šolar iz Podbrezja 10 K, durakisti v gostilni g. P. Mayr-a 4 K 80 v. (od 2 večerov), neimenovan za piruhe
2 K, neimenovana znamka 60 v, za izgubljeno palico v Emavsu 1 K, prof. Kolegij za april 10 K, g. Rud. Kokalj, blagajnik okr. boln. blagajne v Kranju, 100 K kot piruhe (izročil mu jih je g. Iv. Zupan, posestnik in usnjar v Kranju, Savsko predmestje h. št. 33 za odstop proti njemu vložene tožbe radi častikraje), gospa Mar. Korošec nabrala ob priliki pogreba g. Jos. Hummerja v v Celju 10 K, g. dr. Ignacij Jelovšek, c. kr. okr. zdravnik v Radovljici 20 K, rodbini Pršinova in Rihteršičeva v Šenčurju 6 K mesto venca na grob pokojnega Aleia Berganta, iz istega namena gospodična N. Šlajpah, učiteljica v Šenčurju 1 K, kranjska hranilnica v Ljubljani za 1. 1902. 100 K, A. Z. mesto obletnice po svojem bratu 6 K, prof. kolegij za maj 10 K, županija Tržič med tržani nabranih 139 K, gospodična Lojzika Rebol in njena sestra Angela omol. Zaplotnik skupaj 2 K, prof. Simon Rutar v Ljubljani 4 K, Štefan Rojnik, rač. oficijal pri c. kr. namestništvu v Gradcu 6 K, Frančiška Križnar, poseatnica v Pirki 2 K, „vse odpuščeno" v Podbrezjah 1 K, razžaljeni Crno-vojnik i8totam 1 K, mesto venca na krsto umrle bi. g. Ivane Majdičeve so darovali: g. Pet. Majdič, posestnik um. mlinov v Jaršah 20 K, ces. svet. in župan Karol Šavnik 10 K, okr. zdravnik dr Edv. Šavnik 8 K, po 6 K: gospa Mar. Mayr . odvetnik dr. Fr. Prevc, po 6 K: zastopnik „Dunava" Rud. Kokalj in tajnik mestne hranilnice Iv. Valenčič, po 4 K: dež. poslanec in posestnik Ciril Pire, trgovec iu posestnik Iv. Rakove, mag. pharm, Fr. Šavnik, odvetnik dr. Val. Štempihar in ravnatelj Andr. Žumer, 3 K: gimn. uč. Anton Zupan, po 2 K: postajenačelnik I. Batagelj, trgovec Fr. Crobatk, fotograf Iv. Jagodic, prof. Ant-Peterlin, sod. adj. Fr. Peterlin, trgovec Ferdinand Pollak in uradnik kred. banke Feri Sajovic; gospoda Ivan in Janko Majdič kot zahvala za petje pevskega zbora tukajšnje „Narodne čitalnice" ob priliki pogreba nepozabne soproge in matere 50 K in kot dopolnilo tega zneska 50 K, skupaj 100 K, nada.je mesto venca umrli gospej Iv. Majdičevi poslali po upravništvu „Gorenjca* : Evgenija Vav-ken, Fr. Strupi in Josip Hacin po 2 K, J. Jarko 1 K; gospodična Franica Kržičeva iz Trboj 10 K, g. Janko Urbančič, graščak na Turnu 20 K. — Izrekajoč vsem p. n. darovalcem in darovalkam
iskreno zahvalo za poslane prispevke, priporoča odbor „Dijaške kuhinje v Kranju" ta prepotrebni zavod nadaljni naklonjenosti blagih dobrotnikov. I_I
Slovenci In Slovenke I  Ne zšbite družbe sv. Cirila in Metoda I
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praška", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež-koče prebavljenja. Originalna škatljica 2 K. Po poštnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom.        1 (12—8)
ftO.OO« kron znaša glavni dobitek loterije gledaliških igralcev (Schauspieler-Lotterle). Opozarjamo svoje cenjene čitatelje, da se sreč-kanje vrši nepreklicno dne 19. junija 1902 in da se vsi dobitki od zalagateljev izplačajo v gotovini z iO°/, odbitkom.
14»dar kdo zavžlje kake težko prebavljive Jedi, potem se ga lotijo razne mučne bolezni, katere je treba ob pravem času zdraviti, da se iz njih ne izcimijo prav hude bolezni. Da se take hude bolezni preprečijo, za to jako dobro rabi in koristi sredstvo, ki pospešuje prebavljenje in kot tako je zelo dobro po svojem vplivu znan ,dr. Rose balzam za želodec" iz lekarne E. Fragnerja v Pragi, kateri se lahko kupi tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat! b
Gospodu Juliju Scliauinaiin-u lekarnarju v Stockerau-u.
Ker sem poskusil Vašo sol za želodec ter jo Bpoznal kot posebno dobro sredstvo, da si ozdravim bolehen želodec, torej prosim vljudno, da mi dopošljete novih 10 škatljic po poštnem povzetju na naslov: Jožer Senft, toplice Bartfeld (vila Karolv). 24. junija 8199. c Dobiva  se  pri   Izdelovalcu , Juliju Krhaumannn, deželskem Ntanoiskrni lekarnarju v Stockerau-u in v vseh tu- in inozemskih lekarnah. Cena škatljice K 1 60, manj kot 2 škatljici se ne pošiljati. (2755—6)
26
NAJBOLJŠA HRANA ZA ZDRAVE Jfc(,
v crevih bolne orroke
moka zaohroke
1268
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznana
Tanno-cliiniu tink'tnra za lase
katera okrepeuje laslšee, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanje las.
1 steklenica z navodom 1 14.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj .kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih VOd i. t. d. (620—14)
Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta it. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožefevega jubil. mostu.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 27. maja: Ivana Zeschko, posestnica, 49 let, Sv. Petra cesta 38, otrpnjenje možgan. — Franja Smerajc, črevljarjeva žena, 77 let, Tesarske ulice 3, oatarelost. — Marija Stular, delavčeva lena, 6t let, Soteska 4, jetika.
Dne 28. maja: Albert Lugek, hranilnični adjunkt,~52 let, Rimska cesta 9, krvavenje možgan. — Uršula Škof, gostija, 81 let, Radeckega cesta 11, rak v požiralniku.
V deželni bolnici:
Dne 23. maja: Štefan Peteani, gostač, 83 let, srčna hiba.
Dne 24. maja: Matevž Skodlar, delavec, 72 let, rak v grlu.
Dne 25. maja: Ivan Žnidaršič, posestnik, 37 let, črevesni katar. — Marija Moser, kočijaževa žena, 35 let, jetika.
Dne 26. maja: Marija Šajn, gostija, 70 let, oatarelost. — Pavel Krek, črevljarski vajenec, 13 let, vnetje potrebušnice.
Dne 26. maja: Andrej Tornič, posestnik, 53 let, Vnetjo mehurja.
Dne 27. maja: Marija Zupane, delavčeva žena, 66 let, srčna hiba. — Ivan Ogrinc, gostač, 58 let, rudeča griža.
Častite naročnike »Slovenskega Naroda", katerim poteče koncem tega meseca bodisi mesečna ali četrtletna naročnina, prosimo vljudno, da nadaljno na-ročitev kar najpreje ponove, da jim pošiljanje lista ne prestane.
Mdteorologično poročilo.
"S* S	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	s e O rt	Vetrovi	Nebo	11
30	9. zvečer	7373	166	si. jzahod	jasno	g
31.	7. zjutraj	738 2	117	si. jvzhod	de1. ob'aP.	
	2. popol	• 36 6	247	sr. zahod	jasno	o
Sredoja včerajšnja te nporatura 13 9°, aer-male: 158°.
Zahvala.
Povodom preran© smrti naBe preljube soproge, oziroma matere in stare matere, gospe
Terezine Dolenc nj. Vilhar
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili drago preminulo k večnemu počitku, na§o srčno zahvalo. Isto tako bodi iskrena zahvala vsem darovalcem krasnih vencev.
V Ljubljani, 31. maja 1902. (1259) Žalujoči ostali.
Zahvala.
Povodom bolezni in smrti naSe ljube matere, oziroma stare matere in taSče, gospe _
Marijane Skerlj
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano srčno sočutje med boleznijo ter za mnogobrojno spremstvo k večnemu počitku cašo najsrčnejšo zahvalo, ter prosimo, da ohranijo nepozabno ranjko v blagem spominu.
V Cerknici, nne 26 maja 1902.
I
1250) Rodbine Meden, Arko in Miiavec.
(30-3)
Priporoča se, paziti na to znamenje, užgano v probek, in na etiketo z rudečim orlom, ker se jako pogostoma prodajajo ponaredbe
j Mattoni-jeve Giesshuble slatine, |
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lasnlk-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah
f flfl do 300 goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwlg č>sterrelcher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest. (993—6^
Kavarna „VALVAZOR'T
Usak dan sveži
ilHiilEifflto.
Tudi se oddajo sledeči časopisi: »Slovenec«, »Agramer Tagblatt«, »Politik*, »Grazer Tagblatt«, »Edinost«, »Arbeiter-Zeitung«, »The Grafik«, »"VViener-Zeitunsr«. »Jugend«, »Medicini9che V/ochenschrift«, »Pscbutt«, »Interessantes Biatt«. (1261—1)
LJDđevit Borovnik
S puškar v Boro vijak (Ferlaen) na Koroškem
Sse priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuše-• valnici in od mene preskušene. — Ilnstro- • g (96) vani oenlkl zaitonj. (21) J
0•t sssssssssssssssssssssssssss ••
1,000.000
zidarske opeke
(1253—1)
se takoj odda. J. J. KANT«
Itlinska cesta
Jriamr steflilua oonjišča
za domačije, ekonomije, restavracije, zavode itd. Priznano izboren fabrikat. Jako veliko se pnStedi na kurjavi. (780-18)
Dobiva se v vsaki večji železninski trgovini.
Tovarna štedilnik ognjišč .Triumph' S. Goldschmidt & sin
1%4-Ih na Ciorenje A \ »ti-IJ ml*. «-■■■.
V poslopju meščanske bolnice.
Vstop s sa«lneg-a traja. Pocneurjei lry.
Ljubljanska umetniška razstava I. vrste.
Fotoplastično potovanje po celem svetu v polni istini.
Danes v soboto, 31. maja, zadnjič razstavljeno i
Prekrasni grad bavarskega kralja Ludovika II.
^errenchiemsee.
Od nedelje, I. do vstevsi 7. junija i
Slovita češka kopališča
Elster, JVtarijini vari in Karlovi vari.
Otvorjrno vsak dan, tudi ob nedeljah ln   praznikih,   od   O. ure   /Jtilr««J do
». ure zveerr- (1254)
IVI oško i 11 žensko
Vabilo
na
vrtno veselico
katero priredi
»Vzajemno delavsko podporno društvo"
v Št. Vidu pri Ljubljani
v nedeljo, dne 1. junija t,L v gostilni g. Valentina Cirmana p. d.   jpri Jožefu".
Spored: (1231-2)
1. Tainburanjc tambuniške^a kluba „Triglav" iz Ljubljane.
2. Petje mešanega zbora pod vodstvom g. naduč. Janko Žirovnika.
3. „Šaljiva loterija".
4. Prosta zabava in ples
od 7. ure zvečer do polnoči.
Začetek točno ob 3. popoldne. Vstopnina prosta.
Prostovoljna darila se hvaležno sprejemajo. Dobiček je določen za društvene namene. Ob neugodnem vremenu se vrši veselica nedeljo pozneje. K tej veselici vljudno vabi ODBOR.
se po ceni prodasta.
VpraSa naj se v g-oslllnl  v l.uii«-.-mannovem drevoredu, (1256)
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. maja 1902. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. nri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, Cez Selzthal v Aussee, Sobiograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, tez Ainstetten na Danaj. — Ob 7 uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, cez Selztbal v Solnograd, Inomost, Cez Klein-iteiHing v St*yr, Line, Budejovice, Plzenj, Marijine vare, Hek Francoze vare, Prago, Ljpsko. cez Amstetten na iimip.j. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 5ti m popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, dež Selztbal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Čarih, Ge-nevo, Pariz, čez Klein-Reifliug v Steyr, Linr% Bude-jevice, Plzenj, Marijine vire, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, ćez Amste'ten na Dunaj. — Ob 10. uri ponoći osobni 7lak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste.  Inomost, Monakovo, (direktni vozovi
I. in II. razreda1. — Proga v Novo mesto in v Kočevja. Osobni vlaki; Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Rudolfovo, Straže-Toplice, Kočevje Ob 1. nri f> m popoludne osebn- vlak v Rudolfovo, Straže-Toplice, Kočevje. Ob 7. uri 8 m zvečer osebni vlak v Rudolfovo, Kočevje. — Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga lz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inonio-it, 'direktni vozovi I. in II. razreda), Franzensfeste, Line, Steyr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak z Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlove vare, Heb, Mari;ine vare, Plzenj, Bu lejovice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri *4 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, B. ljak*, Celovca, Monakova, Inomosta, Franzensfesta, Pou-tabla. — Ob o. uri 51 m zvečer osibni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, črez Klein-Reiiling iz S(eyra, Linca, Budejovic, Plznja, Marijinih varov, Heba, Fra"i-covih varov, Prage, Lipskega. — Proga iz Ncvega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob H. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Rudolfovega in Kočevja, ob 2. uri '6'i m popoldne osobni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja in ob 8. uri 85 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. asi 5 m popoldne, ob 6. uri 50 m zvečer in ob 10. uri ib m zvečer, po slednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji , vlak le ob nedeljah in praznikih. (4)
Postranski zaslužek
trajen ln rastoč, ponuja se spoštovanim, delo-ljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa doinafe zavarovalne družbe prve vrste.   Ponudbe pod Gradec, poste re-
stante. (1095—4)
3(iipi se
mala hiša
z vrtom
v predmestju Ljubljane. — Cena 10.000 do 14.000 kron.
Ponudbe pod: ,,H. 415" na uprav-
ništvo »Slov. Naroda«. (1258—1)
redivo
lepo kupi
^nton 3[oletic
trgovec v Celji.
(11&3 -5)
CACAO
LE COUTER CEST
L/\DOpTER
• v najboljšem stanu, v kateri se nahaja j trgovina mešanega blaga in gostilna, v I jako lepem večjem trgu, je zaradi družin-? sitih razmer pod zelo ugodnimi pogoji na
prodaj, eventuvalno se da V najem. Vprašanja naj se pošljejo pod (Ihiša"
upravništvu »Slov. Naroda«. (1242-2)
Salame
oarrNke 170 gld., domare Iz Nunkna 1 20 gl. i domare 1 gld., dunnJMke 80 kr. nunku ! brez kosti (Rollschinke) 90 in 110 gld., suho j meeo 70 kr.. »ulia slanina 70 kr., glavina j brez  konti 40 kr  kilo, velike kranjvke
klobatte po 18 kr. in drugo po&ilja od 5 kil naprej po povzetju in sicer le dobro blaajo
(1028-3)  Janko Ev. Sire v Kranju.
y nedeljo« dne 1. junija
veliki vojaški
rt
■■I
na prostornem senčnatem vrtu
„pri 7raumt" na Glincah.
Svira godba c. in kr. pešpolka štev. 27.
Začetek ob 5. uri.        Vstopnina 10 kr. Otroci prosti.
Točila se bodo izvrstna dolenjska, istrska in štajerska vina ter Puntigamsko marčno pivo; tudi se bode postreglo z gorkimi in mrzlimi jedili po nizki ceni.
K mnogobrojni udeležbi vabi (1256) z veleapuštoranjeni
Janko Traun.
O^ST"   Pri neugodnem vremenu vrši se koncert dne 8. junija.
Promese i državnim srefikam iz I. i
i i
iie.
\k cele   a KI i*— polovica ii K S —
i
a
(1262)
. . . a kron 4
priporoča
„Ljubljanska kreditna banka".
Žrebanje        Glavni dobitek
apa^ij* 300,000 K. ie.j—i3a 40.000 K. i^a^ija 200.000 K.
In 17.822 druglb dobitkov.
Fotografi!
L. Krema.
Solidna in cena izdelava slik vsake velikosti.
Izložbe t na Sv. Petra cesti, v Prešernovih ulicah in v „Zvezdi".
Največja zaloga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
In navadne do najfinejše
M. Pakič
I_0-u.Tol3aia.a-
Neznanim naročnikom se pošilja S povzetjem.
.AHk.        ,*>   *r. j**. Sk.
-   Josip Reich \
i likanje sukna, barvarija in > i kemična spiralnica na par ^ ^  Poljanski nasip — Ozka ulice it, 4 ^
4 se priporoča za vsa v to stroko spadajoCa k 4 dela. £
Poatreiba točna. — Oene nizke. f
« ■■■■■■»■■■■niinim*iri«tm»
J Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno na Izbero.
Vsaker&na naroČila izvrSnjejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.  Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
*m**W99*999999 IHIIIHtimni
Cilindre
najnovejše fazone
priporoča  po  najnižji ceni
Blaž Jesenko
Izubijana, Stari trg št 11.
OaflknaobOaoatoolBpoajoDt^ .4
i Avgust Repič, sodar ]
I Ljubljana, Kollzejske ulico štev. 16 f
(v ^ x is. o -xr e m)            23 f
izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne f
l«T sode ~2Ss41 |
po najnižjih cenah.
y Eupuje ln prodaja staro vinsko posodo. *
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
^todilnih ognjišč
najprlprostejšlh kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naroČila se hitro izvrfić.
S*^^
Mlad mož
neoženjen, star 30 let, zmožen slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, išče primerne službe kot portir, kantiner, gostilničar na račun ali kaj enakega. — Naslov se izve v upravništvu »Slov. Naroda«. (1252—1)
"Trendi pil.
Za   špecerijsko   trgovino v
Ljubljani se sprejme spreten in marljiv pomočnik, vojaščine prost, s prav dobrimi priporočili, pod ugodnimi pogoji.
Ponudbe naj se pošljejo pod znamko ^Špecerijski pomočnik" na upravništvo »Slov. Naroda«. (416—85'
ledovo kavo in ledovo čokolado (846-u)
liriporura kar najbolje
L.Kirbisch-eva slaščičarna.
Naročila na zunaj izvršujejo se točno.
Luxus-kartonaže
za 3(o£evce in branjevce z južnim sadjem.
5 kilo zavitek, lepa, cenena vrsta .... 18 K 5 h n mešana z boljšimi vrstami. 20 „ 5 „   n      „   z najboljšimi vrstami 25
razpošilja fratko  proti poštnemu povzetju na Avstro-Ogr8kem (941—7)
Viljem Fuder
Terezin (Theresienstadt) Češko.
10 pnoa prodaj.
Lepo posestvo v Mokronogu, stara in dobro vpeljana gostilna »pri stari pošti« z zalogo pivo, vina in žganja, 3 hiše z gospodarskimi poslopji, pri gostilni velik vrt in ledenica, lepe njive in travniki, gojzd, 2 vinograda z zidanico in tudi opekarna, proda se radi bolezni takoj pod prav ugodnimi pogoji.
Ignac Majcen v Ivlokronogu.
Pojasnila daje: Konces. pisarna za prodajo hiš in zemljišč: Jos. Perhauc,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 6.   (1226 —2)
Najboljše črnilu sveta.
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče m trpežno, naj kupuje iamo
Fernolendt creveljsko crnilo;
za svetla obutala Mamo
FernoleBut crta" za naravno usnje.
Dobiva se povsodl.
C. kr.$|§priv.
tovarna ustanov. 1.1832 na Dunaji. Tovarniška zalojyra: (1161—3)
Dunaj, L, Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vrednosti pazi naj se natančno na moje Ime
W~St. Fernolendt.
2 mesečni sobi
se takoj o d d a sta. (i248)
Gospodske ulice št. 4,1. nadstr., desno.
Red Star Line, Antvverpen
¥ Ameriko«
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, tt'iedener GBrtel, na Dunaji
ali (1115-41)
Ant, Rebek^ konc. agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.
H02TCEG1T0
najmočnejša naravna, arsen in železo sodržujoča mineralna voda
priporočana po prvih medicinskih avtoritetah pn
anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, malariji itd. Pitno zdravljenje uporablja se celo leto.
Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in v lekarnah. (995—6)
Kopališče Roncegno JgsSA
l1/« ure oddaljeno od Tridenta, mineralna, blatna, parna kopel, popolno zdravljenje z mrzlo vodo, elektroterapija, masaža, zdravilna gimnastika. Visina nad morjem 535 metrov, prekrasna lega, zaščitena proti vetrom, dišeč, suh zrak, brez vsega prahu, stalna temperatura 18 do 22 stopinj. Zdravilišče prve vrste z obširnim lepim parkom, prekrasen razgled na dolorr.ite, 200 sob za tujce, obedovalnice in bralne sobe, zdraviški salon. Povsod električna razsvetljava, zdraviška godba, dva lawn-tenni8 prostora in vsi drugi poletni športi. Senčnata izprehajališča, zanimivi izleti. Sezona maj—oktober. (V maju, juniju in septembru znižane cene.^ Ilustrovane prospekte in po. jasnila daje kopališko ravnateljstvo v Roacegnu
Žrebanje nepreklicno
19. junija 1902.
Loterija glediskih igralcev
(Schauspieler-Lotterie).
1 glavni dobitek		a i	JUUUU k
II M	H	a	5000 „
93 99	II	a	3000 „
2 glavna dobitka		a	2000 „
5	dobitkov	a	1000 „
10	ii	a	500 „
20	ii	a	200 „
60	ii	a	100 „
IOO	ii	a	50 „
300	n	a	20 „
3500	n	a	10,.
Srečke a X K priporoča
J. C. jWayer v £jubljatti.
Vsi dobitki se od zalagateljev izplačajo v 10-'2)     gotovini po 10°5„ odbitku. 14
Uradno el o-v olj on«. (1249)
posredovalnica stanovanj in sluzeb
■-3FT
Mm.
au natisnjeno rar-
Gospodske ulice št. 6
priporoča In naiuešea le boljše
službe iskajoče vsake vrste
za IJublJano In <lriu«il. — Potnlna ItikuJ. \ utunenel« v planml. Vestna In kolikor možno lillru poslrfiba /a-__goto v IJeim._
žfcgP Od  ).eta 1868- se ~*£JQ Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki je izkušeno na klinikah in od mnogih praktičnih zdravnikov, ne le v Avutro-Ogeraki, nego tudi v Nemčiji, Rusiji, balkanskih državah, Švici itd. proti poltnim boleznini, zlasti proti
vsake vrste izpuščajem
uporablja % najboljšim uspehom. Učinek Bergerjevega kotranovega mila kot higijeničnega sredstva za odstranjenje luakinic na glavi in v bradi, za čiščenj« in desiu-fekcijo polti je splošno priznan. Bergerjevo kotranovo milo ima v sebi 40 odstotkov /<■»-«"!/•! kotrann in se razlikuje bistveno od vseh drugih mil, ki se nahajajo v trgovini. Da se pride ale/iarijatn v okom, zahtevaj izrecno Bergerjevo kotranovo mitu, in pazi na zrai stveno znamko.
Pri neozdravljivih uottnih boleznih se na mesto kotranovega mila s uspehom uporablja
Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo.
Kot blažje kotranovo milo za odpravljanje
nesnage s polti,
proti spuščajem  na  polti  in  glavi  pri  otrocih, kakor   tudi kot neuadkriljeno kosmetično milo zA umivanje in kopanje za vsakdanjo rabo služi
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
v katerem je 36 odat. glicerina in ki je fino parfumovano.
Cena komadu vsake vrste z navodilom o uporabi 35 kr.
Od drugih Bergerjevih medicin*ko-koatnetienih mil zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo : Benzoe-milo za fino polt; borakaovo milo za prišče; karbolttko milo za uglajenje polti pri pikah valed koz in kot razkužujoče milo; Bergerjevo mmrekovo-if/l<tsto milo za umivanje in toileto, Bergerievo milo za tir z no otročjo dobo (Sto kr.)
Bergerjevo Petrosulfol-milo
proti rudečici obraza, rudečemu nosu, opriiču in klenja kože; milo m pege v obrazu jako učinkujoče ;iveplenomlečno milo proti zakožnim črvom in nečistostim obraza j taninmko milo za potne noge in proti izpadanja lae.
Bergerjeva zobna pasta v tubah
najboljše sredstvo za čiščenje zob, št. 1 za normalne zobe, št. 3 so kadilce. Cena 30 kr. Glede vseh drugih Bergerjevih mil ga najde vso potrebno v uavodilu o uporabi. Zahtevajte vedna Bergerjeva mila. Pazite na zgoranjo varstveno znamko in na izvir :
Tovarna G. Hell & Comp., Opava.
ker je mnogo ničvrednih imitacij in ee celo ime Berger zlorablja.
V LJubljani se dobiva v lekarnah: .11 lian lietiMtek. .TI. 1lur«l«»t*flilui£«*r, J. Mayr, ti. 1'lreoll. U. |>l. Trnkorz} in v vseh lekarnah na Kranjskem.        (623 —7)
ooooooosoooooooo
o o
o o o o o o
(M.! |1
Slavnemu občinstvu, letoviščar- ^ jem in izletnikom na Bled uljudno X
naznanjam, da sem prevzel
gostilno g
g „pri panju" §
g v vasi Grail (Blefl) št. 4? Id 48. g
Q Priporočam letoviščarjem in j£J Q potnikom lepa stanovanja po pri-Q mernih cenah, s pristavkom, da se Q Q dobivajo vedno gorka in mrzla Q Q jedila ter točijo izvrstna štajerska Q Q in dolenjska vina. Imam tudi za- Q Q logo prve gorenjske pivovarne Q Q M. Mayr-ja v Kranju. Postrežba Q Q točna, cene nizke. — Lep vrt s Q Q kegljiščem, kjer je krasen razgled Q po celi Gorenjski, je p. n. gostom Q na razpolago Q Za mnogobrojen obisk se priporoča (F%
Davorin Urinšek g
gostilničar. (1154—3) Q
oooocooooooooooo
(1241—2)
Karol Cibej
c. kr. notar v Gorici.
Velika dvorana „Tonhalle".
V soboto, 31. maja in v nedeljo, I. junija 1902
ob s. url zvečer
samo 2 senzacljonalni predstavi
modernih čudežev slovitih umetnikov
H.0.M ES.aE.EY
Okultl%em9 Mplrltlzem, politologija. Homiinmbullzeni,  prenašanje minllj.
1'rvikraat v Evropi: vohajoči in videči medij. Pred kratkim priredila na Dunaju v lastnem gle-diškem salonu modernih čudežev, Kohlmarkt I, 1000 predstav. Strah iz Berolina, Resau, Modlinga
in Brunocza. Davenportova skrinjica strahov. Novo! Izvirni eksperiment Homes-a in Fey a. Novol Sedež 4, 3 in 2 K. Galerija 2 K Stojišče 1 K. Dijaške vstopnice 60 vin. Vstopnice se prodajajo od dar.es naprej v trgovini z muzikalijami Otto Fischer-ja, „Tonhalle", (1236—3)
Dobre cenene ure
s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom prva tovarna za ure v Mostu
HANNS KONRAD
eksportna hiša ur in zlatnine
9l08t (BrUx) štev. 64 Češko.
Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3'7o Prava srebrna remontoarka. ...   „ 680
Prava srebrna verižica....... „ 1'20
Nikelnasti budilec.......... ,, 1'8B
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem.   (2758 —47)
ff3T  Uustrovani katalog raaUrnj in %x>»trt*y%e promto.
Vabilo
na
redni občni zbor
^Posojilnice v Zatičini
registrovane zadruge z neomejeno zavezo"
koji se bode vršil
v nedeljo, dne 8. junija 1902. I.
popoldne ob pol 4. uri
v društvenih prostorih v Zatičini.
Dnevni red:
1.) Poročilo načelstva. 2 ) Poročilo nadzorstva.
3. ) Potrjenje računa za 1. 1901.
4. ) Volitev načelstva. (1251)
5) Volitev nadzorstva.
6) Sprememba pravil.
7) Slučajnosti.
Jfačelstvo.
Rokavice
iz tkanine, glace in pralnega usnja
dobre vrste
kakor tudi (2626—52)
kožice za snažiti
v različni velikosti po nizki ceni pri
Alojziju Persche
Pred škofijo 22. B
Lekarna #„i
v Ijjnbljanl.
Lastnik M. Mardetschlager, lekarnar in kemik
fr fi 2 > -a I
O
priporoča: a
u a
<D .5
c 'o, .S      a ^ >
— a>
o _» 00
2 9 ^
c3
T3
•2 S rt N i
2 5 &   n   s <4 S> d
Ck g -™ ^ Ho g*._ S 2 2 2 «J »• "
m wo "o «r
S o
2 a
»•i
• mi 'G -O
*— S4 -d
e
o ®*~
oo
£ o.rt
.s
Ji™ o n ;
a-s £■-.
Zć^a al g a «      • °
P ■ 0O > rt
mm   «2 alf
0} »o "3 S "3 9 2 M    CO >J>
****************************** »■
Stari trg št 21.
Glavni trg št 6.
Pekarija in slaščičarna
1
Jakob Zalaznik
Prodaja moke
in raznovrstnih živil. Prodaja drv in oglja.
Stari trg štov. 32«
Sukneno blago
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča i
R. Miklauc
Ljubljana, Špitalske ulice št. 5.
22
9X
Q4
ZIVII/A
Največje važnosti za vsako rodbino.
J
MAGGI
NAJBOLJŠA SVOJE VRSTE,
za za/belo
daje juham, bouillonom, primakam, sočivjem itd. presenetljiv, krepak in
dober okus. - Hlalo liaplfie zadošča. =
StekleniCice od 50 h naprej.
w tableta Im.
Illllllllllllllllllllllllllllllllllll iiiiiiiiiiiiim —
Tableta za 2 porciji 15 h.
i Maggijeve inhe v tabletah omogo-I čijo hitro samo k vodo izgo-fi toviti krepke in lahko prebavljive ) juhe.
-H 19 različnih vrit. H-
* Konsomme & Bouillon v tobolcih. *
tT% 1 Consomme-tobale« za 2 por-i**25£m. ciji najfinejše krepke juhe 20 h.
1 Boulllon-tobolc« aa 2 porciji krepke mesne juhe 15 h. Polije 8e samo z vrelo vodo in brea vsake primesi je gotovo.
Poskušnja prepriča bolje, nego vsaka, reklama.
Dobiva se v vseh kolonijalnih, delikatesnih ln uroajerljsklh trgjovlnah.
(1243;
Išče se
trgovski pomočnik
popolnoma vešč vseh strok jnešane trgovine ter spreten prodajalec. Vstop se želi takoj.
Ponuabe naj se pošiljajo tvrdki BK. Elsner v Litiji. _ _(1234—3)
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda, izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju In ledvicah. (16-22)
Dobiva se v večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Zastopstvo Fr. Kojnik, IJublJana, Pred škofijo nt. *«.
Obrt z velikim dabfćkom
je izdelovanje likerov in esenc mrzlim načinom. Vsak, ki se želi te proste obrti poprijeti ali si isto vpeljati, in k temu ni treba niti velikf ga kapitala, niti velikih prostorov, niti posebnih strokovnjaških znanosti, naj vpraša pod šifro: ,,Ohne viol Capital 1000" anoneno eltspe-dieijo Edvard Uranu, Hunuj I , liirheiihrr^gMMMC 2.     (1194 -3)
Mašinist
se išče za večjo parno žago.
Zmožen mora biti slovenskega jezika. Prednost imajo oni, ki se razumejo tudi na električno razsvetljavo. (1213—3)
Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Trgovi
v dobrem prometu, v mestu ali na dežel bodisi v kateremkoli kraju, prevzame na račun, oziroma pod ugodnimi pogo kupi mlad, polnoleten samski gospod.
Pismene ponudbe s pojasnili prosi s poslati pod naslovom: ,.Promet štev. K poste restante Ljubljana". (1208
Ure na nihalo z godbo
je zadnja novost v fabrika-ciji ur. Te francoske miniaturne ure na nihalo so 69 cm dolge, skrinjica popolnoma po narisu je iz naturnega orehovega lesa. fino polirana, z umetniško izrezljanim nastavkom in igrajo vsako uro najlepše koračnice in plese. Cena z zabojem samo 8 grl d. — Ista ura brez glasbenega stroja, toda z bi-lom, ki bije vsako pol in celo uro, z zabojem in zavitjem samo 6 gld. — Te ure na nihalo ne gredo samo točno na minuto, za kar se jamči, temveč so tudi vsled svoje v istini prekrasne opreme jako lepa in elegantna hišna priprava. Budil-nik z zvončkom in ponoči se leskatajočim kazalnikom 1.»O grl d. Budilnik z godbo, ki mesto zvonenja igra, O ari ti. — Niklasta remont, ura 3 tfld. — Pristna srebrna remont, ura, z dvojnim pokrovom, 5.50 siti. Pošilja se samo proti poštnemu povzetju. Neugajajoče se vzame nazaj, denar se povrne, zato nobeno riziko. Veliki ilu-strovanl cenik ur, verižic In prstanov itd. gratis In franko. (1109—4)
Spiering
Dunaj, L, Postgasse št. 2|C.
Kri8tjanska tvrdka ustanovljena leta 1860.
i
t Tovarna pečij S
1 in raznih prstenih izdelkov
f Alojzij Večaj
v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9
priporoča  vsem zidarskim mojstrom  in stavbenikom svojo veliko zalogo
najmodernejših prešanih ter barvanih prstenih
lnnaj trpežnej ših
štedilnih ognjišč
i
1		
lili		
i;	i	
■    i : Ceniki brezpli
S   M-i-1^1 (32)      nine f
lastnega izdelka, in sicer ru- |
javih, zelenih, modrih, sivih, ♦
belih, rumenih i. t. d., po 2
najnižjih eenah. §
Ceniki brezplačno In pošt- f
(22) g
Otucritcu gc5tilni5re;cga urta.
D nedeljo, dne 1. junija 1902.
otvoril se bode
v gostilni „pri novem svetu"
na JVSarije Terezije cesti St. 14
ilniški vrt s salonom in
♦ •   Vrt Je povečan In lepo prenovljen.   • ♦
JCa urtu $v\ra ucja^a gedba. Začetek ob pol 4. uri.  ^ Vstopnina prosta.
Za mnogobrojen obisk se priporoča
z odličnim spoštovanjem
Valentin Mrak
gostilničar.
V slučaju neugodnega vremena vrši se koncert v nedeljo, dne 8. junija t. 1.
# uma #
in Koslerjevo marčno
m piuc a»
ter skrbel za dobra, okusna jedila in točno postrežbo.
Kegljišče je za
nekaj dni v tednu družbam na razpolago.
K sezoni
K sezoni
priporočam svojo bogato aalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrste, revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in municije, posebno pa opozarjam na
SMsrtrocevne puške':
katere iadelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakuem najbolje priporočajo.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p^ n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvrBujem tadi v svojo stroko spadajoče narošbe in poprave točno, solidno in najceneje.
Z veleapoStovanjem (106—22)
Fran Sevčik. puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno.
Klobuke
najnovejši facone
priporočam
J. S. Benedikt
23
Ljubljana, Stari trg, tik moje glavne prodajalne na voglu«
Darila za vsako priliko! § Frid. Hoffmann
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi atenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah. iTo-voatl v žepnih in stenskih arah so vedno v zalogi.
Popravila s« Izvršujejo najtočneje.
1
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko ztUogo
vsakovrstnih očal, iov-skih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Tu se dobiva:
„Luč v žepu!"
[/arbolinej
AvenarluD patent
Že 25 let preskušeno, les obvarujoče sredstvo.
Pred ponarejanjem se svari.
Tovarna za karbolinej R. Avenarius
Amstetten na Niž. Avstrijskem. Pisarna: Dunaj, lil 1, Hauptstrasse 18. Prodaja Fran Stupica, Ljubljana. (877—5)
Podpisani naznanjam, da bode^
svoje
zemljišče vlož. št. 7^
kat. obč. Štepanja vas
obstoječe iz pare. št. 51/1, hiše št. v Štepanji vasi, gospodarskega poslopj i in dvorišča, njive pare. št. 288, pn mičnin in potrebščin za gostilniško obi t
dne 5. junija 1.1.
ob 9. uri zjutraj
na lici mesta v Štepanji vasi 2
prodal.
V prodani hiši nahaja se že vej: let gostilna.
Več se izve pri podpisanem ali pisarni c. kr. notarja gosp. dr. Karo I a Schmidinger-ja v Ljubljani. (1227—2) Jurij Šepetavec.
f    Pozor ^
#trflOYCiip gostilničarji!
2 Kranjske
jsalame
a zelo okusne kakovosti, 1 klg. 1 gld. 4 20 kr., razpošilja od 5 klg. naprej Q po pošti in železnici proti povzetju
f S^goiin ]fovak
O    v Trebnjem, Dolenjsko.
Suknenih ostankov vedno veliko v zalogi
Za pomladno in f poletno sezono
se priporoča trgovina s suk nenim, platnenim in manufak xxx turnim blagom x x >
Hugo Ihl
r      xxxv Ljubjani x x jfe     v Žpitalskih ulicah št. 4
Vzorci na zahtevanje poštnine prosto
Važno!  *» Važno!
gospodinje, trgovce, živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelliča, ovetja, korenina Itd. tudi po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, redllne In poslpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, f otos-raflene aparate in po-trebšelne, kirurglčna obvezila vsake vrste, s-edstva za deslnfekcijo, vosek In paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod In sollj za kopel. 22
Oblastv. konoes. oddaja strupov. 2Eam atl-v!..«*«*««« §«-«>
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, sollter, encjan, kolmož, krmilno apno I. t. d.
Vnanja naroČila izvršuiou 8e točno in solidno.
Drogerija Anfnn KanC
Ljubljana, Selenhurqow ulice št. 3
Pranja Mersol ffift
priporoča svojo bogato zalogo pričetih ln Izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin, ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami ln ris arije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
9
!
i
aam
Alojzij Kraczmer g
prodaja in izposojevalnica glasovirjev in harmonijev
ubijana, Sv. Petra cesta štev. 6.
Največja zaloga glasbenega orodja. Zastop diorne tvrtke bratov Sfingi na Dunaju.
Ubiralec glasovirjev v glasbenih zavodih: ..Glasbena Matica" ter „Filharmonično društvo" v Ljubljani.
Lastna delavnica za popravljanje.
j   Fran Bergant {
S Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 6 j
I nasproti cerkve sv. Jakoba
X priporoča svojo
j^ecerijstoMelitatesno
Špecljalitetet 5
Doma žgana kava. |
i
Sunke in salame.
i
i
I raznovrstna južna vina. |
Garantirano pristen rum, » konjak, ruski čaj ter
-ovi
šivalni stroji
USST so najboljši. *©Q
To sliSi sicer kupec o vsakem izdelka in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve, kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj, kako isti šiva, toda jaz sem se v dveletnem svojem poslovanju v Pfaffcvi tovarni za Šivalne stroje, kakor tudi v raznih tovarnah NemCije in Avstrije uveril, da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno, kakor s Pfaffovim.
Pfaffovi šivalni stroji dtjoveCdn0o bp™—rabi
Pfaffovi šivalni stroji Pfaffovi šivalni stroji
so nepresegljivi za domaČo rabo in za obrtne namene, so  posebno pripravni za umetno vezenje ter se poučuje brezplačno
Pfaffovi Šivalni Stroii 86 Prodajajo z enomesečno . idiiuvi aivaiiii 5>u uji    p0skušnjo ter s pismenim
jamstvom za 10 let.
milice naj ne zamudi pred nakupom «1 ogledati PTafTbve šivalne stroje.
Zaloga Pfaffovih šivalnih strojev v Ljubljani, Sv. Jakoba trg
F. TSCHINKEL.
(170—20;
Popravljajo se vse vrste Šivalnih strojev in koles najcenejše.
Največje, najhitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih parnikov, ki vozijo
v Ameriko.
Hamtiirg,-lTew York le 6 dni.
Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno (1228—2j
oblastveno potrjena
agentura Hamburg-Ameriške linije
v Ljubljani, Marijin trg št. i
nasproti frančiškanski cerkvi.
„Andropogon"
(Iznajditeij F. Herrmann, Zgornja Polskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo, ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčena neškodljiva tekočina, kl zabrani Izpadanje las ln odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tndi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barva.
Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 H.. # Dobi se v veeh meetih in večjih krajih dežele. # Glavna zaloga ln razpošiljatev v Ljubljani pri gospodu
Vašo Petričic~u.
V zaloajt imata tudi gg. E. Jtlahr in U. pl. Trn-koezv v IJublJanl in g. A. Rane v 14 r nitji. Dobiva se tudi v Hovem mestu v lekarni „prl an*elju".
^,rop>rcćla.ja,lcl p>ojs-a.st. (506—13)
POZOlI    ^   -fr   ^jr POZOI I
Podružnica R. A. Smekal, Zagreb
priporoča od svoje najstarejše in najzmožnejše
tovarna za gasilno orodje
slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete:
Brlzgralnlee najnovejše sestave, kakor s patentom proti zmrz-llnl, s priredbo, da brizgalnica na obe strani Jemlje in mere
vodo; „unlverzalko", prikladno za male občine, ista se nosi ali vozi; parne brlzgalnlee, vodonoše, seealke vsake vrste, vozove za polivanje ulic in prevažanje gnojnice itd., eevl iz posebne tkanine najboljše vrste; dalje eelade, pase, sekirice, lestve ter sploh vse za gasilna društva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano. Motor-vozove in priprave za aeetylen-lne. Dalje kmetijsko orodje vsake vrste — Gasilna društva, občine in pošteni kmetovalci-gospodarji plaCu-jejo tudi na obroke po dogovoru. NaroČila franko na vsak kolodvor. (279 - 9) Cenilce pošiljamo "brezplačno in poštnino prosto.
Podružnica R.
v Zagrebu
7>E7>525Š.5£5£5&Sa£
rPDCA PAPAfl Je železito» redilno m krepilno sredstvo, ki množi kri in jači živce, ter I LNOAlvUAuAU je jako okusno in lahko prebavljivo. Vprašajte svojega zdravnika.
Olavna zaloga zsm Kranjsko: (1156—3)
Josip !tlayr, lekarna „pri zlatem jelenu" v Ljubljani.
C. kr. priv. toTarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten M"oi*tlaiid"Cemeiit v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in odporne trdote daleč nadkrlljujočl dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno*
Priporočila in spričevala
raznih uradov in n aj s i o v i te j 5 i h tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: v™-7* . ==z Dunaj, I., Masimilianstvasse S. 1=
■S
ii ■a
a s
e
e u
Pristni kranjski
laneno oljnati firnež
prodaja
(1140-6)
Adolf Hauptmann v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja.
Ilustrovanl eenlkl so franko na razpolago.
1
9
£3 frWWf?rtf&&»
(114 41)
Velika zaloga
Styria-,franco- .PIJCIvr^SsnRIaT   hoffer sinov
tih Peugeot-, §jkm Pneumatik
Slfiian 6 "KO BS ia^^^^^^ katere nudim po Isti V1UIUIIIU IIUIUU eenl, kakor tovarna.
I Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck).
Najboljši šivalni stroji.
Najnižje cene in jamstvo!
Z vsemspoštovanjem
Fr. Čuden
urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža.
■s !
Založena 1847.
-&ž| Založena 1847T|i4-
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani 23
Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnofski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji oeni:
oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
igBanBEaBBMiaM^^^^^^^^^^^
Vv  \x  Vv„ Vx  Vx Vx WW   N^V^. \Vr „ 1^
Izvežban
se sprejme takoj. Plača po zmožnosti
(1245—2)
Dr. Josip Kolšek
odvetnik, Laško.
Najboljša studeučna sesalka na svetu!
Genial-sesalka
črpa vodo is globokih studencev skozi pod zemljo napeljane cevi  v visoko  položeni nabiralnik,   a (1088 - 5)
Prvi moravski zavod za vodovode in izdelovanje sesalk Ani Kunz
c. kr. dvorni zalagatelj
Moravske Granice
(Malirisch-ffeisskirciKn).
Za
Površnike
po najnovejšem kroju
priporočata   2 (1051—5)
\ Gričar & Mejac
H _s Ljubljana e_
Prešernove ulice št. 9.,
ir. Rose balzam
a. želodec
iz lekarne
II. FHA(;\IK-Jav Pragi
je že več kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, probavljanje pospešujočega in milo odvaja-jočega učinka. Prebavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrep-čuje in obdržuja v pravem teku.
S
VARILO! ~Wm
Vsi deli anbalaže imajo zraven stoječo postavno deponovano varstveno znamko.
Glavna /alosa
lekarna B. Fragnerja v Pragi,0A\ol^is*
.. 1»e-i črnem orlu*'
Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice.
Velika steklenica 2 K, mala 1 K. == Po pošti razpošilja bo vsak dan. = Proti vpoSiljatvi K 2 56 se posije velika steklenica in za K 150 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V LJubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Piccoli, U. pl. Trnk6czy, M. Mardet-b schlager, J. Mayr. (14-11)
_ Cvetov brinovec
v gostilnah     aaa      originalnih, steklenicah. aaa
Zahtevajte
v prodajalnah, v kavarnah in
Ustanovljeno 1882. j yg«
Ustanovljeno 1882. [•}§'
Tirolski porfir
iz Branzoll-a
priznano najboljši in neprekosni materijal za tlakovanje hodnikov in cesta se dobi po stalnih cenah edino le pri (1206-3)
-Alojziju. "Vodnife-a
kamnoseku v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 32.
Oddalo se je za Bolcan in okolico 30 vagonov. L. 1901. se je oddalo za Monakovo, Stuttgart, Inomost, Celovec, Maribor, Beljak, Ljubljano itd. itd. 2620 vagonov.
Kupuj pa „le v steklenicah".
V LJubljani pri gospodih
F. Grosehi        I A. Kane, drog. | Jožef Kordin     I A. Lilleg C. Holzer C. Karinger      i Anton Krisper j T. Mencinger
Ivan Jebačin Mihael Kastner , Peter Lassnik ' Iv. Perdananasl. Anton Ječminek Edmund Kavčič J. Lenček Karol Planinšek
Anton Korbar   Kham & Murnik Kari Lexander  J. C. Roger ^led : Oton Wolfling, P. Homan. Krško: F. H. Aumanan sin, R. CrnomIJ: Andrej Lackner, Karol Engelsberger. Miiller. B. Schweiger, A. Zurc. Litija: Lebinger & Bergmann.
A. Sarabon Viktor Schiffer M Spreitzer Anton Stacul Fran Stupica
M E. Supan A. SuSnik.F. Tr.
dina, J. Tonih Uradniško - kon. sumno društvo
Draga: P. S Turk Hrib: A. Bučar, Fran Kovač
Lož : F. Kovač. Mirna: Jos. Schuller.
Idrija: A. Jelenec, J. Šepetavec. Mokronog: J. Errath, B. Sbil, pri Kamnik:   Anton   Pintar,  Fran škofu.
Subelj.
Kočevje: M. Rom, F. Schleimer,
Fr. Loy, P. Peče, J. R<5thel. Kostanjevica: Alojzij Gač. Kranj: Fran Dolenc, Vilj. Killer,
Novo mesto: Kiisael & Končan,
Adolf Pau8er. Polhov Gradec: J. Ana Leben. Postojna: Anton Ditrich, K. Cefe-rin, G. Pikel.
Adolf Kreuzberger, Jan. Maj- Radeče: J. Trepečnik, I. občno
dič, Karol Šavnik, lekarnar pri »v. Trojici.
radesko konsumno društvo, J. Haller. (836—20)
Radovljica: L. Fiirsager,Friderik
Homan, Oton Homaj. Sodražica: Ivan Levstik. Škofja   Loka:   E.  Burdvch M.
Žigon. Slška: J. C. Juvančič. Travnik: G. Bartol. Trebnje: J. Petrovčič, J. Zernatto Tržič : Fr. Raitharek. Velike Lašče: Frd. M. Doganoc. Vipava, Vrpolje. Fran Kobal. Vrhnika: M. Brilej. Zagorje: R. E. Mihelčič, Jan
Muller sen. Žužemberk: Jakob Dereani.
Sprejme se takoj v prodajalnico mešaneg blaga na deželi zdrava, krepka
deklica
poštena in lepega vedenja, izurjena v prr daji različnega blaga, posebno manuf.tl ture.   Plača po dogovoru.
Ponudbe s spričevali na upravnižtv »Slov. Naroda«. (1221 :
HENRIK KE1BA t Ljubljani
Svoj ilustrovani ceni
1902
klobukov
za dame m otroki
pošljem čast. odjemalcet brezplačno. (893
Bi.
vV
Varit, znamka: Sidro.
LINIMENTCAPS. COMF
iz Rleliterjeve lekarne v Pragl
priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 140 in K2'— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega sploSno priljubljenega domačega zdravila naj as jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z naSo varstveno znamko „sidro" iz Rlchtarjava lekarne, potem je vsakdo prepričan, da jo da je dobil originalni izdelek. (2622—27) Kleliterjevaa lfkarna pri zlatem levu
v Pragi, I. Elizabete centa 6
priporoča (1260-1) zelo uelilto izbere
bluz« •«*-
konfekcije za dame
kakor tudi
modnega in # # # * perilnega blaga
po najnižji ceni.
Ifeorci na sahtevanje franko.
%@e.et
Uažno naznanilo!
Ker sem se hotel, kakor znano, 1. maja 1902 iz svojih začasnih založnih prostorov na Sv. Petra cesti stalno preseliti na Mestni trg št. 5, in mi je to, žalibog, slučajno izpodletelo, in ker sem zaradi tega odpovedal najem ene izmed svojih dosedanjih prodajalnic, sem primoran nabavljeno blago po ceni oddati, in zato so od današnjega dneva vse cene znatno znižane in od SO. maja je
velika prodaja ostankov
masr za vsako možno ceno. ~aMB
Vse cenjene kupce upam v istini z jako nizkimi cenami odškodovati, ako morda pri obisku moje sedanje prodajalnico nalete na nekoliko nereda zaradi premnogega blaga v prodajalnici.
Z velespoštovanjem
FRIDERIK HODSCHAR
(487-26)
I . Sv. Petra cesta št. 4 in 6. ..Pri Amerikancu".*!
:cj
1
C C C C C C C
* f
h*
p
Izdajatelj in odgovorni urednik; Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«
3ED
157814