narodskih f v r eci Odgovorni vrednik Ur. «Jatie* Hleiteei*. Tečaj JK. sređo 26. maja (poznoživna) 1852 List (Pole cr JProhfëlje. Ruskega od E. Th. barona Božena) Kdar dvěh prijaznih dus se světa věz Raztrga pričo mène, 'z grôz prokletja Trepěčem , plakam, sim v molitvi věs > poprimem koj v objětja. In vklětiga In zdi se mi nenadjano izgnán Z vsih src in od življenja luči mile, In da se živ je mrtev, pokopán, Da so obdale ga páklěnske sile. Pa v mojem srcu (ide mi na mar) svěťga sožalvanja; Je on pod scitom In pravim mu: Ne boj ničesar j Vse višj i Bog ne sluša proklinjanja! Moj drugî le môli, če zavěš se kriv Vse nebo v tvoje druži se molitve , In Duh znad zvězdocvetnih modrih njiv Od grěšnika odvzame zagresitve. In proklinjavcu děm: O ne igàj ? Z Gospodo vim orožjem, stvar brezumna! Kdor sam je grěšen, druzih ne vklinjajj Le běsom 3) věěč je tvoja jěza šumna. Ne vklinjaj! Dokler jima v grôb ni leč Proklěti in proklětnik ž-njim žaluje 5 ? > Prokletje, kakor studné lazi mec Vse te, ki rabijo ga, pogubljuje. Ne vklinjaj! Proklinjanje je hud strup Veselje vragov, in vlastito silo Jim daja in spreminja v paklèn hrup Na zemlji raj in mirno v nji mogilo 4). Blagruj proklětega sij čas in zlij Po bratovsko ž-njim roke in ustnice In ange'j resil vaj bo hudobij , Prokletja in njegovih jěz krivice. Al bo'jši ni ljubit? blagoslov Ij at? Tak ne pozabi, trdovratnik šumni: Edini Bog le more proklinjat, In med ljudmí edini le brezumni! Schild. Grabeshugel. Prokletje, prekletva. Běs,,vrag, hudič ? 4 Rodoljub Ledinski. S čit, branilo, der ) Mogila, gomila, der J / loùrozeljin opomin Spisal dr. Orel. vsim veliko pomagati, če se z vso močjó loti reje sadnili drevés, murb in s vi lop rej k ali zidnih gosenc. Sadoreja, desiravno se je že precej ukoreni čila ? je vender povsod zad za tem, kar bi za mogla biti; vsak zemljak ima za sto intudiveč- * krat sto sadnih dreves, kot jih ima, pripravniga pro stora dovelj. Okoli hiše, po dvorišu, na vertu po senožetih in povsod ob potih se dobi še veliko pripravniga prostora za drevje I Kako tak sadež pridobiti, kako ga požlahniti, kam to ali uno sa dodrevno pleme posaditi, na tanjko razlaga Pir cov „verínar". Kako to ali uno sadje porabiti, večidel vsaka premedena gospodinja vé: kako prije ten in dober živež je sirovo sadje je skor vsa kterimu člověku sploh znano; koliko zaleže suho sadje pri hišni hrani, nar boljši spoznajo gospodi nje v hudih letinah; in kako iahko je skupiti mnogo denarca za sirovo in suho sadje, je očitno kot beli dan. Med vsim sadjem je pa še nar bolj pripo ročila vredno pomnoženje sli v(češpelj) in tepk (Mostbirn) , ker suhe slive in tepke kupci dobro plačujejo, in jih čedalje več išejo. Enaciga priporoćila vredna je pa tudi svilo Že blizo pred sto leti je vlada, spoznaje rej a da sviloreja v naših krajih mogla enako Laham na Laškim tudi nam veliko dobička prinesti, močno Hi^H ■ Hl^^H UH in priporocevala pridno rejo murb in sviloprejk gotovo bi se bil ta pridelk pri nas že močno raz V . . I siril 5 če bi dolge vojske s Francozi ne bile zaterle večjigadela zasajenih murb, in bi ne bile pregnale ravno nasnovane svilarnice (židofabrike) v Ljubljani ktera je nakupovala svilni pridelk, namreč me šičke, in tako priložnost dala priredbo koj v de j nar spraviti. Po večletnim spanji se je zopet obudila želja svilorejo v naših krajih vpeljati; c. k. kmetijske družbe in tudi drugi verli domoljubi so začeli murbe saditi, in sviloprejke ravnati. Verh vsiga je bilo »(.v..*., i.* o.uvpujnv i ' jv tudi za to skerbljeno, da se izrejeni svilni mešički v denar spravijo, (v Gradcu se je za Štaj arske trebe Vsaki dan rastejo in se množijo stroškiinpo- pridelke posebno društvo osnovalo), ali da se po ? poljsk pridelki ne zamorej vec pre volji rednika za-nj zmotajo. Vže pred več leti je bilo na znanje dano da seci, zlasti če slabe letine pridejo, ali celô zapo- » picu vCt ic«i jc uuu na znanje uauv, u«, redama sledijo. Gojzdj e, slednja zaklada kmeta, se tudi jez dobre žive svilne mešicke plaćam funt po kerčijo, in v kratkim ne bode potrebniga lesa ne 30 kr., umorjene pa dražji; in da pri meni se za domačo kurj sloplj 1 ne za zderžavo potrebnih po- taki mešički tudi zmotajo. Tedaj vas misel: čmu dih letinah Na krompir, nar večiga podpornika ob hu 1 vuipu 2 © pwi 111 IA« UU Uli — se ni kaj preveč zanašati po večletnih bi sviloprejke ravnali, ker priredbe ni v denar spra zalostnih skusnjah Potreba zatorej sili vsakteriga zemljaka po v i t i lotiti. ne more zaderževati se tega koristniga delà misljevaťi kak bi Poduk murbo- in sviloreje podělí kratki pa • V • 1 1 -WTT 1 1 I f I • • /" A vsakteri nadlogi? bilo mogoče v okom priti natanjčni nauk g. dr. Hlubeka^ kteri je (za 12 Gotovo je, da si zamore vsakter zemljak v kraje.) v bukvarnicah dobiti. 166 JPoshusnja noviga r nasih Ur a jih pridniga delavca je u vsakim germu kos celo malo znaniga potjshiga in dru fig a hmetovavshiga orodja (Dalje.) v Kmetijska družba, deržaje se stariga J>rigo kruha, pod vsakim kamnam krajcar. Pa vsaki reci sta odloéena č petljaj n me nike Torej svojih moci ne na privoši sebi in drugim tudi praz J piuouuv J pivu^l oC lil III UIU^IDI lllt in ure počitka. Naj se delo primerno ii/ii|onu uiuciMi» ^ ui/i£jvijv ov oiaii^a pi i^u— ------ — o.^ wv ^viv pninviuv O poIiO dobro staro prihrani, boljši^a no- jem versti! Po dokončanim delu je dobro počivati ~__a í. ™ «« w\n rwí^ítLi. rrrtl r#nnof Jolr» »«I. vora VVlOi ^UU Ml U O 1/ C* I U P 1 i 11 1 a U 1 , J '' o a 11 U — v * " «WUUUUUUIU1 ULIU JU UUUIU viga se polo ti", je poskusila 6. dan t. m. na po pocitku gré zopet delo hitrejši od rok j množíce svojim vertu na Poljanah v pričo velike verlih možakov kmečkigain gosposkigastanu, nekteri celo iz sosednigaštajarskiga, razno novo in stařeji orodje in veselje je bilo viditi s kakošno marlji- mogoce 12. Prihranitva je pridobitva. Kar si člověk prihrani, je gotov dobiček. To nar bolj skušnja Prihrani naj si pa vsakter, kolikor mu je uci 5 za dni starosti. bolezni nesreće. Jugo vostjo so vsi pričujoči opravilo razstavljeniga in slavenska poslovica modro velí: „Cu vaj bele d poskuševaniga orodja pregledovali, primerovali 1 v • t i i • • V • I v V • i • t « se arJ skušinj z lastnimi rokami vdelezili in rabo orodja brez enostranosti cenili. Samo neka dva terdovrat vodila za cerne d 13. Bolje je xe imeti, kot se le loviti. Tega je treba u vsakim hišovanji skoz skoz neža sta bila vmes, ktera sta neprenehamatrobila, zvesto deržati. Torej ne zanašaj se na noben do da naše starodavno drevó in naše starodavno hodek, dokler ga nimaš, na nobene denarje, do domaće orodje je za obdelovanje krajnske zemlje kler jih nimaš u roči. Previdnimu gospodarju mora edino pripravno in vse drugo • V nic znati jima je bilo po žganjopuhu, da jima je žga njiče razum pomračilo. % ki se ne vel já; tode včasih manjši pa gotovi znesek še bolj po volj Med drevesi je bilo Amerikansko samo brusi, čez vse dobro , prilično in za naredbo enoglasno spoznano, in brez dolziga pomislika je gospod predsedniku vec pričujoćih naročito amerikansko drevó. pri To drevó ? orje po volji oratarja plitvo ali glo vprežena živina ga memo staronavadniga boko dosti ložji vleče, reže brazdo do pale široko jo popolna berne ; oratar malo terpi, in ima pri obračanji malo vzdigovati. Je za rabo koristno po ravninah, pa tudi v bregih, ako niso zlostermi; enako dobro delà v teški kakor lahki brazdi, v za rašeni kakor v čisti zemlji ; gré ohlapno za malo terpečo živino, brez da bi se mogli oratar in ži vina poustiti, kot pri našim drevesu. Pri tem dre vesu en sam ćlovek vse opravi. Pervo po amerikanskim v dobrim delu in pri çravnosti, zlasti pa v lahki napravi je bilo spoznano S po vsim svetu slavnoznano drevó rahli ali terdi brazdi plitvo ali globoko, na cisti ali zarašeni njivi po ravninah ali bregih povsod enako obraća lepo brazdo. Tudi pri tem drevesu ■^^■■■■■■■■iin 5 oratar samec malo terpi, tode mora bolj paziti ročnika ne smé iz roke spustiti. Kar je videz raz odeval, mora naprežena živina pri tem nekoliko več kot pri amerikanskim vleči. Na Fužinskim ano orjejo že dve leti zgol s ta kimi drevesi, hlapci so se jih s takim veseljem po přijeli, ud piupiijiii ut c v co vol/ líc pu^icuaju, gradu pod Ljublj da prejšnjih dreves več ne pogledaj znaje, da se s Švercovim drevesam lepši in ohlapnejši delo opravlja kot spo t ne j s vadni m domaćim P Angleško Rutlandsko popolnama železno drevó orje dobro, enako pred imenovanimu, ima po verh še dobro lastnost, da enkrat zastavljeno reže in obraća lepo brazdo brez vsiga deržanja za roč nike , zatorej s tem drevesam ravno tako en sam ćlovek zna orati, kot s prednima dvéma, da si je ravno dolgo; tode njega prenašba pri obraćanju je huda zavolj velike teže. Zato je le priporočiti po sestnikam dolgih, ravnih in ne kamnitih nj buj Enako Rutlandskimu v opravilu je o beno glesko, toda vedno pazljivost oratarja potre 5 kteri mora vedno za ke derzati (Dalje sledi.) Vodila h sreći in blagostanju za mestjane in kmetovavce (Dalje.) De laj pridno, pa ne delaj presilno 9 11 r Za biti kakor većja skup mih , nanvi » vvji* onupuiiia t&CÍga , m je U piUJI UC" varniroci, ali kteri še po oblakih prihodnosti plava (Dalje sledi. ki je u ptuj olovan je po nekterih jugoslavenskih krajih Spisal M. Verne. 11. pismo. 14. kimove* 1851 Dragi prijatel ! Vganil sim jo bil dež je lil tri dni skoraj ne nekiga siviga apnéaika in preneha ma, jez pa sim se vsaki dan dvakrat z veseljem v toplicah kopal, kakor je tukaj navada. Toplice so majhna vas, ne dalječ od Kerke. Voda, ki je čez 30 R. stopinj gorka, izvira iz nima nobeniga duha ne posebniga okusa. Hvalijo jo posebno za mertudne in take, ki jih po udih terga; pa tudi v mnogih druzih boleznih neki dobro pomaga. Nad zvirkam je veliko poslopje kneza Turjaškiga, in v te m poslopji trojna kopelj — za gospodo, za bolne vojake in bolj premožne kmečke ljudi, ki vsakrat nekoliko pla j^H obokani. in za uboge brez plačila. Poslednji dve ste nisko vada Ko se v kopelj pride ali iz nje gré, je na kakor mende tudi v drugih toplicah y tište y ki so ze v nji, ali ki se dalje ostanejo, po nemsko pozdra viti: „Gott segne das Bad"*, posebno veselilo, ker so vsi Mene je to pozdravljanje eden z debelim y 0 srednjim, in spet drugi s tanjkim glasam drugi odgo varjali in je vsak ravno te 4 besede natanjko ponav-ljal: ,, G o 11 segne das Bada. Cudil sim se, de se nihee ne prederzne teh besed saj toliko spremeniti, de bi odgovori!: „Gott segne es!" Take opice smo. Ko se je bilo zvedrilo, sim jo v Soteško do-in dalje čez Rosek, Poljane in Cernomos-nico odrinil. Til sim bil spet v Kočevski vojvodini. lino y prihodu nemskih Kočevarjev na Krajnsko sim ze e» 0 voril. Po pravici pa rêci, gotoviga mende nihče ne vé, ko de so Kočevarji Nemci vsred slovenske zemlje. Posebna hvala jim gré, de so, tako dalječ od nekdanje domovine , že toliko stoletij svoj materni jezik, svoje starodavne šege in svojo nekdanjo obleko in z vsim tem svojo narodovnost ohranili. Ali bi ne bilo lepši in boljši de bi bile tudi naše zale Slovenke pri starim ostale, na in kambrikam šopi y mest de se z angleskim muslinam rijo in v svilnim lišpu veliko denarjev potrosijo? Gledé stariga neravno prijetniga nemškiga jezika v Ko-čevji nisim imel časa, kaj posebniga nabrati« Mnogo besed ima pri Kočevarjih drug poméo ko v navadnim nemškim jeziku, in mnogo so si jih tudi iz nasiga slo venskiga nareeja prilastili, kakor na primer ta izrek 167 kaže: „Dag Kind joket geh * es tôdten" - to vsako serce je bilo globoko ginjeno. Zahvalnica nar je otrok joka, pojdi mu dat sesati ali ga Vikšemu je končala slovesni spomin. Kar pa je se vK-vtolažit. — Kocevarji so pa tudi sicer zastran svoje soki svetek povzdignulo, je lega sv. Antona, visoko na treznosti, pridnosti in delavnosti vse hvale vredni. Ker griču stoječ kakor čuvaj Slovenskih goric z nar lepsim mnogo verstnim njih gorata, silno kamnita in merzla dezelica le malo dalekovidom po celi okrajni; pa tudi ganljivo so bili sli rodí, so prisiljeni si drugod pridobivati, cesar jim je sati glasi za to priliko sostavljene pesme v slavo sv. treba, in kupčujejo z svetu. ; - i blagam dalječ po Janezu, ki so jo slovenske pevke milo popevale. Memo grede opomnim, da se tukaj, akoravno komej 2 Cela pot od To plic do Semiča je bila večidel od nemske meje, pri božji službi le slovensko popeva, slaba in dolgočasna; ko sim pa verh hriba nad Semi- v soli pa razun nar potrebnešega nemškega le v stolcem přišel, se mi je odperl kaj lep pogled po Cer no- venskem jeziku uči; zato pa tudi šola, ktera se ni meljški in Me ti i ški okolici in dalje proti jugu na dolgo golo nemska je brez vsega sada bila ? zacenja Horvaško, posebno proti Reki in Senju, kjer nad lepe mladike poganjati. Oguli na m visoki Klek krasno glavo kviško moli. Iz verh hriba se mi je cela okrajna velika in lepa ravnina zdeia ; ali ko sim Temu popisu lepe slovesnosti se pristavim, da le- 9 tošnja dolga zima in zmladletni merzli viharji v naši nižje přisel, sim vidil^ de «o tla gri- okolici niso ne polju, no drevju, ne tersu škodovali časte in semtertje močno kamnite. V Se m i ču, ki ima prek hriba veliko prav lepih tudi rčž Vinogradov, sim , ktero je po Dravskem in Murskem polju ve se le eno čidel zima vzela, se po naših gričih lepo kaže. Merzel uro vstavil, in častiti gospod fajmošter Zagar mi je vihár pa je nam to dobroto storil, da je kebre in go- cerkev in bližnje kraje Semičiške sence, kterih se je že sred aprila veliko prikazalo, tak pokončal, da sedaj skoro ni duha ne sluha od njih. Tak svoje pohištvo, farno doline prijazno okazal. Dve uri od Semiča na desno ali proti jugo-za hodu je Cernomelj, majhno revno mestice naših Be - je Bog hudo k dobrému vernul; pričakujemo tadaj, ako huda ura nas prihodnje ne doletí, v naših lepih sado li h Krajncov, 10 milj od Ljubljane. Bele Krajnce nosnikih razun jabelk, ktere za letos morebiti zavolj pa jih zato imenujejo nosijo, 9 ker se po horvaško in drugači ko drugi Krajnci. lanjske preobilnosti počivati hočejo , ^ lepega sadja, v vi-nogradih sladkega vina in po njivah gotovo zlo potreb- nega kruha dovelj. J. K. Ondašnji prebivavci imajo lepo polje, lepe senožeti in prav lepe vinograde; pri vsim tem pa so neki većidel revni in ubogi, mende za to ker jim toča in hude vremena večkrat veliko škode k zamaknjeni deklini. 13. maja grém za rana ko je 3 ura bila od Novegamesta po cesti, kar se vežna vrata Iz Dolenskega. Spet se je pot odperla na Goro store, kakor se je tudi, bodi Bogumilo! letos prigodilo. jugo Ravno toliko, namreč 2 uri, je iz Semiča proti neke hise tik ceste odprejo , in 12 zensk zvervi na ce- Kam pa greste?" jih vprašam. „K za mak nj e- izhodu v Me tli ko, tudi pohlevno mestice kamor sto. n sim se bil takrat namenil. Voznik me je peljal pri nemu dekletu na Goro", mi odgovore. „Od kod Kropi čez neko majhno reko, in naprej po neki hosti, pa ste? na dalje velim. „Od Brešc mi rekó. V ki mi je sicer dopadla , ali pot je bila silno slaba. Kropi, ki je velik in terden grad, se nisim vstavil Skoda" > » nj i ce nastavim govor na dle v za vase stopi- • • ki jih po takih potih delate". „Kaj bo škoda" temuč naravnost v Metliko šel. Metlika je bila mi reče okoli 16 let staro dekle terpež, morebiti v večnem ognji nekdaj do leta 1365 slovitih Gori ški h grofov; pa so jo austrianski nadvojvodi po dedšini dobili. a T> tam bo še veći „Bog moj 81 mislim » da si ljudje nauk od vecnega ognja tako Prebivavci Metliške okolice so večidel katoljške vére, dobro zapametijo, pote pa mu uiti tako smešne na-vender pa je na izhodni strani nekoliko starovercov, ki stavljajo!" Vera nas uči, da je Božje razodenje tako da „ko bi angelj z nebes přisel, pa kaj dru jih Uskoke imenujejo. Tudi tod se nosijo ljudje po izverseno, horvaško, in imajo še mnogo starodavnih šeg, po kte- zega učil, naj bo preklet". Ako je temu tako, kako rih se od drugih Krajncov ločijo. ... OV^ , P« «"V --O —----7 ---J--I-------- " ----- J- ------ -----7 ----- Prav rad bi bil morejo potem kristiani kako božjastno deklino popraše obiskal tii gospoda tehanta Vovka, ki si za vpeljanje vati za duse na unem svetu? Čudni zapopadki morejo sviloreje in za povzdigo sadjoreje slavno prizadeva in v nekterih glavah rojiti od Bitja vsih bitij. Kdor ima ki ga zastran njegove priljudnosti in blagodarnosti cela oblasti zoperstaviti se tej gerdi izpaki, je milo prosen okolica hvali in čisla ; pa ga ni bilo doma. Zatoraj sim v imenu človeštva dopolniti svojo dolžnost. y jo že o treh po poldne naprej na Horvaško potegnil. o Iz Kalca 17. maja. Pred 2 letoma smo po Vovićar sloranshih hra jer. pravici tožili, da je Teržaška cesta tako slaba, da ni bilo varno se memo visocega voza peljati, ker jih je dosti prekucnjenih semtertjč ležalo. Letos pa je cesta Od sv. Antona v Slov. goricah na Štajar- boljša, in le to se žaluje, da ni bila taka pred 20leti. skem. Lepo slovesnost smo obhajali tukaj 16. t m Železnica se nam scer bliza; vunder se mi zdi, ce to Đ1 farne cerkve stoji v majhni kapelici, po našem likanj poprav, tolikanj zidanja, tolikanj Berbircov m da ne bojo še tak kmalo drugih delavcov na cesti vidim, v Krizu, iz kamna krasno izsekan kip sv. Janeza Ne-pomučana, svetnika blažega spomina med severo-slavjan- hlaponi po Krasu bobneli. Marsiktero delo je pa res skim narodam. Ravno je preteklo sto let od nja stav- prav potrebno , ker se vé, da je Teržaška cesta slabo ljenja i ktere prilike cast. g. fajmošter Juri Kost sozidana. Ako vidimo pri Dilicah dva taka klanca vein niso z&mu stoletni spomin slovesno obhajati. da je vsak voznik 5 posebno v gerdem vremenu ali Strel in zvonjenje je že zjutraj za rano visoki praznik kadar je cesta posuta, prisiljen priprege najeti, celi okolici naznanilo, iz ktere je tudi pri jezer ljudstva vec Bo pa nam je dodelil dan kakoršne^ ako vidimo, da gré cesta čez stermi klanec skozi Štorjo, namesto da bi šla od Sinadolake lokve prek P« .«M.« jvx u««vui u«u, nuMunu^« »^vv.jv, »«uivoiu ^ » ». — « v . ------ r---- še letos nismo imeli. Ob pol desetih se sv. rešnjo tele hriba na levi strani nad Storjo proti Sežani, si moramo v dol procesii prenese k ok kapelici Janeza, misliti, da so nekdaj cestarji le gostivnic iskali ? naj ktero je spremilo mnogo mašnikov iz bližnje okolice in so že bile na gričih ali v dolinah ! Kdor pa je cio krasno ovenčanih deklet v beli opravi, ki so milo slo- Resko cesto med Zagorjem in Knežakom, ali pa un vensko pesem v slavo Jezusu popevale. Pri štatvi je kraj mostiča pod Globovnikom sozidal, je bil serdit bila velika sv. masa; po evangelji so verli domorodec sovražnik ravnin, ali pa je le v nebesa silil. Prav umno gosp. dr. Lovre Vogrin tako goreče pridi govali da pa je ? da sadaj skušeni rojak Drasrotin Doksat * 168 cesto oskerbuje , ki dobro vé, kaj da je Kras in koliko cara kamnja in truda da Teržaška cesta potřebuje. Nadjamo dobil od cara Mi kl je vceraj pisal svoji sestri v Ljubljano da 30 cekinov je bo i da za naprej se ne bomo na cesti prekucovali, posebno ker ima oskerbnik dobre pomagavce in se dobro dosti kamnja. ; V svojim sostavku 12. t. 1. zagledam zvezdico in Novicar iz mnogih hrqjev. Po ukazu cesarjevim se ima za pomanjšanje der vprašaj častitiga vredništva ; drugi pot bom na vpra- žavnih stroskov vsaka kompania pešcov in strelcov sanje odgovoril. Danes le to od Babu dra povém, kar o. in 6. armadniga kardela za 30 mož pomanjšati, zdrav-ee je med nami zgodilo in nobenega vprašaja *) ne po- njèke kompanie pa za 50 ; dvoje topuiskih reservinih trebuje: Leta 1828 vgrizne stekli volk v Petelinjah, oddelkov se ima razpustiti; baterie 1 2. J 3., 4. 1 12 na Pivki, župana Zafrana, nekega Cica iz Munj, jn 14. armadniga kardela se imajo pomanjšati na ste nekega laske ga t kave a, in dve ženski. Pridši do vilo mirnih časov; izverstne vojskine doklade imajo jenjati, le v 8. kardelu ostanejo in pa polovica doklad vojakam ; vse to se ima do polovice prihodnjiga mesca zgotoviti. napade nekega Z agona. S ker jarica Hudo ju rani oba Hrašuja blizo Postojne , in nekega mladenča iz le vender ga premagata in ubijeta. Obé Petelinski ženski ste vpričo zdravnikov v Poet ojni stekle in umerle; ravno tako tudi Skerjanc in Záhonec doma. Laški tekavc je tudi umerl, Zafran ™ v v 7 M spet tic. sozgala 22. in 26. dan t. m. je komisia na Dunaji za 1 milion popirnatih šestic in dese- Ker so deržavni bankovci po 10 gold. prekli cam in tudi popirnatih šestic in desetíc od dné do dné pa in Ćič, čeravno je volk Ciču nos proč in proč od- bolj zmanjkuje , se pripravlja ministerstvo denarstva griznil, sta se oba ozdravila, po tem ko sta Babudrovo nove deržavne bankovce po