LETO XVII. — številka 69 Ustanovit« i ji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka In Tržič. — Izdaja Časopisno podjetje »e\ List izhati od oktobra 194? kot tednik. Od 1. Januarja 1458 kot poltednik. Od 1. januaru 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer oh ir* dah in sobotah DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Seja skupščine občine Škofja Loka Denar je v gospodarskih organizacijah Umaknjena razprava o finansiranju bolnišnice v Ljubljani — Omejitev proračunskih izdatkov za 5 do 10 odstotkov Na seji skupščine občine Skofja Loka, ki je bila v preurejenih prostorih v stavbi občinske skupščine v četrtek, so razpravljali o poslovnem uspehu gospodarstva v prvem polletju, proračunski problematiki, sprejeli več odlokov in o sklenitvi pogodbe o izvajanju finasiranja gradnje bolnišnice. Ker so odborniki že v prejšnji točki ugotavljali, da v občinski proračun ne doteka denar tako kot je bilo planirano in sprejeli sklep po katerem bodo uvedli varčevanje pri vseh potrošnikih proračuna, niso mogli potrditi pogodbe s Skladom za gradnjo bolnišnic, po kateri naj bi občina do leta 1971 plačaia v ta namen 253.034.000 starih dinarjev. Po predvideni pogodbi bi morali plačati v tem letu 11.026.000 starih dinarjev, če pa občina ne bi izpolnila obveznosti, bi imel sklad pravico vložiti tožbo in tudi izvržbo na vsa njena proračunska sredstva. Več govornikov se je uprlo takšni formualciji. Dejali so, da je jasno, da ne bodo ustvarili niti planiranih dohodkov v proračunu. Če bi podpisali takšno obvezo, bi verjetno prišlo do tega, da ne bi mogli izplačati niti mesečnih plač (npr. v šolstvu). Skupščina je sicer sprejela že leta 1963 določene obveznosti, vendar se je položaj od tedaj precej spremenil. Z reformo se je veliko denarja ►►preselilo« iz občinskih proračunov v delovne organiza- cije. Na drugi strani je bilo z zadnjimi ukrepi v Sloveniji sproščenih okoli 2.600 po- stelj v zdraviliščih in se postavlja vprašanje, če je sedaj potrebno, da gremo v takšno investicijo. Ob koncu je skupščina sprejela sklep, da razpravo o finansiranj u začasno umakne. Z odborom za gradnja ljubljanskih bolnišnic in gospodarskimi organizacijami bodo poizkusili najti način, ki bi bil sprejemljiv za skupščino. P. Čolnar Kdaj bo zveza s Kranjem? Cesta od Most do Kamnika, skozi vas Podgorje, je končno le povsem asfaltirana. Edino nekaj sto metrov dolg odsek pri Kamniku od križišča z železniško progo do priključka na cesto, ki pride iz Domžal, je še makadamski. Pot z avtomobilom v Kamnik je zdaj precej krajša; doslej so se avtom obi listi namreč izogibali slabe makadamske ceste, zato so v Mostah raje nadaljevali pot po dobri cesti do Mengša in potem od tam zavili v Kamnik. Nova cesta skozi Podgorje je lepa, zato je zdaj tod več prometa. Ljudje iz Komende, Most, Podgorja in drugih vasi so veseli nove asfaltirane ceste, pogrešajo pa zdaj redno vsakodnevno avtobusno zvezo med Kranjem in Kamnikom. Zaradi številnih vasi med tema dvema mestoma in zato, da bi Kamnik spet nekoliko bolj povezali s Kranjem, bi res moral tod voziti avtobus vsaj vsak dan enkrat v obe smeri. — 1 Priprave na volitve Kranj, 9, septembra — Danes se je sestala komisija za volitve pri občinskem odboru SZDL Kranj in razpravljala o volitvah v občinske skupščine, ki bodo spomladi prihodnje leto. Vzporedno z volitvami se bodo Poskusite odlično brazilsko kavo pražarne veletrgovine „(2oka" Škofja Loka konstituirale tudi nove organizacijske oblike Socialistične zveze. Čeprav je še zgodaj, so na seji poudarili, da je s pripravami treba začeti lakoL ne pa čakati na pozno jesen. Vsem občin, odborom SZDL bodo poslali sezname odbornikov, ki jim v letu 1967 poteče mandatna doba (teh od-« bornikov je v obeh zborih 50), potem pa bo treba takoj začeli z evidentiranjem more-« bitnih novih kandidatov. Predvidevajo, da se morajo krajevne konference SZDL zaključiti že v tem letu, ja-« nuarja prihod, leto bo potem konstituiranje nove občinske organizacije konferenc ce, na tej pa bodo volili kan-« didate za republiško konferenco. Na vseh teh sestankih bo treba posebno pozornost posvetiti prav pripravam za volitve novih članov občin-« ske skupščine. — a4 Otvoritev II. svetovnega prvenstva v veslanju Prvi veslaški defile Svečane otvoritve II. svetovnega prvenstva, ki je bila v sredo ob 17. uri pred Festivalno dvorano na Bledu, ne bodo mogli pozabiti udeleženci iz 31 držav in številni gledalci ne le zaradi tega, ker je bila to sploh prva svečana otvoritev z defilejem v zgodovini veslaškega športa, marveč tudi zato, ker se je otvoritev spremenila v prisrčno srečanje tekmovalcev in obiskovalcev iz vseh kontinentov z domačini. Po defileju in jugoslovanski himni je spregovoril predsednik organizacijskega komiteja Boris Kocjančič, prvenstvo pa je odprl predsednik FISA g. Thomas Keller. Prešernov zbor iz Kranja je zapel posebno prirejeno pe- sem o Bledu — »Po jezeru«. S tem je bil uradni del otvoritve zaključen. Blejski center je postal v trenutku premajhen. Tekmovalci in gledalci so se pomešali po ulicah. V množici je večkrat vzplamtelo in zasli- šalo se je glasno ploskanja okoli posamezne skupine ve-slačev v živih trenirkah. Med množico so hodili člani folklornega društva z Bleda in Gorij v narodnih nošah. Tekmovalci in gledalci so sa ustavljali ob njih. Fotoaparati so »požirali« na metre filmskega traku. Bled se je te dni spremenil v najživahnejši turistični center. Lahko zapišemo, da se je turistična sezona podaljšala (seveda tudi zaradi lepega vremena) za več dni in to ne samo na Bledu. Gorenjska je prisrčno sprejela goste. Domačnost v neposrednih stikih je njena izkaznica. Bled na dan otvoritve ni poznal narodnosti. Vsi so navdušeno pozdravljali vse veslače, ki so šli v Kazino Park hotela na sprejem, ki jim ga je priredil organizacijski komite. — pc VRVEŽ NA BLEDU — Po zaključku svečane otvoritve svetovnega prvenstva v veslanju se je skoraj 600 tekmovalcev pomešalo med gledalce. Bled se je v trenutku spremenil v Izredno prijazno domaČe mesto. Posebno pozornost so vzbujale narodne noše; z njimi se je hotel vsak slikati — Foto Franc Perdan 9999 V Kamniku po IV. plenumu CK ZK Jugoslavije Boli stalno in sistematično Na razširjeni plenarni seji občinskega odbora SZDL v Kamniku, ki je bila v avgustu in ki so se je udeležili tudi predsedniki krajevnih Odborov SZDL, so ob obravnavanju aktualnih vprašanj v zvezi z izvajanjem in konkretizacijo sklepov IV. plenuma SZDL poudarili, da so sklepi naleteli med občani na velik odmev in da jih bo treba čimprej in energično uresničiti v praksi, in sicer posebno z učinkovitejšimi prizadevanji za nadaljnji razvoj samoupravljanja. Ugotovili so namreč, da v nekaterih delovnih organizacijah le vedno sprejemajo 6klepe v ožjih skupinah npr. predstavnikov družbeno političnih organizacij, samoupravnih organov, vodilnih ljudi, strokovnih služb itd. Ko so govorili o delu druž-beno-političnih organizacij, so poudarili, da mora biti njihovo delo bolj stalno in sistematično, ne pa kampanjsko kot marsikdaj doslej. Predvsem pa družbeno-poli-tlčnc organizacije ne morejo sprejemati sklepov namesto samoupravnih organov. Na &eji so govorili tudi o problemih v zvezi z združevanjem posameznih delovnih organizacij in ugotovili, da Je bilo to pogosto storjeno premalo premišljeno, brez liroke razpraive neposrednih proizvajalcev itd., kar se v prihodnje ne bi smelo ponavljati. Precejšen del razprave so posvetili tudi ne-karterim vprašanjem s področja družbenih služb, npr. osnutku novega zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje, ki bi ga morali v vseh delovnih organizacijah in tudi v prosvetnih kolektivih temeljito proučiti. Čeprav bo s tem zakonom rešeno vpra- sanje stalnega vira sredstev za redno dejavnost šol, pa bo še naprej ostalo odprto vprašanje investicij na tem področju. Zato bo še nadalje ostalo aktualno združevanje sredstev delovnih organizacij v te namene. V septembru in oktobru bodo po vseh krajevnih odborih SZDL razgovori o vsebini IV. plenuma in v zvezi s tem o konkretnih problemih posameznih krajevnih skupnosti. —t Razstava založniške dejavnosti V četrtek (8. septembra) je založba Zavoda za napredek gospodinjstva odprla v prostorih Potrošniškega informativnega centra v Ljubljani razstavo svoje založniške dejavnosti od leta 1954 dalje. Razstavni prostor je razdeljen na tri oddelke: razstavni, prodajni in čitalnico. Skoraj polovica vseh zavo-dovih publikacij je namenjena prehrambeni vzgoji. Potrošniki najdejo v njih od navodil za diete in posebno prehrano, ki so učinkovita pomoč bolnikom, okrevan-cem, starejšim ljudem in o-trokom, do napotkov za pravilno, hitro in ceneno pripravo vsakodnevne prehrane zaposlenih. Zavodova dejavnost pa obsega tudi druga področja in jih obravnavajo njihove publikacije: stanovanje, oblačenje, ogranizacija gospodinjskega dela, gospodarjenje s prejemki, pa tudi urejanje nekaterih vprašanj izven kroga družinskih gospodinjstev, predvsem javne prehrane in otroškega varstva. Z vseh naštetih področij je zavod izdal petinosemdeset različnih knjig. Posamezne knjige in brošure ko morali že večkrat ponatisniti. Menda ni gospodinjstva v Sloveniji, ki ne bi izkoristilo vsaj nekaj od tega, kar je zavod s svojimi publikacijami priporočal ali svetoval. S. S. Po letalski katastrofi v Lahovčah »Firbci« teptajo njive Prizorišče katastrofe britanskega letala Britannia pri Lahovčah je Se vedno cilj popoldanskega ali nedeljskega izleta številnih naših ljudi. Glavne dele ponesrečenga letala so reševalci spravili na travnik pred gozdičkom, kjer jih obiskovalci — ki pa jih miličniki in vojaki še vedno ne pustijo zraven — bolje vidijo kot prej. Zvedeli smo, da bodo ljudi pustili na kraj nesreče šele potem, ko bodo vsi ostanki odstranjeni. Travnik ob prizorišču nesreče je poteptan, poti do tja široke in steptane kot bi bile asfaltirane, posevki ob poteh uničeni. Kmetje iz Lahovč, lastniki teh zemljišč, ki so bili skoraj vsi že v zgodnjih jutranjih urah priče strahotne nesreče, ki so prvi pomagali reševati preživele, ki so Pit^A Jefe P°neysretene*» letala Britannia, ki Je v četrtek prejšnji teden strmoglavilo pri aanovcah, so reševalne ekipe znosne na travnik pred gozdom. »Firbcev« Je še vedno dovolj — Foto Franc Perdan Jeseniški gasilci so se vrnili iz Beljaka Beljak pomoči ne bo nikoli pozabil« je dejal župan Beljaka na svečani večerji jeseniškim gasilcem ob njihovem odhodu na Jesenice V drugi polovici avgusta Je reka Drava čez noč močno narasla ter poplavila sosednjo Koroško, med njimi tudi Beljak. Na iniciativo predsednika skupščine občine Jesenice tovariša Lud-yika Slamnika, Je odšlo z Jesenic 13 gasilcev (osem lz po-klicne gasilske čete Železarne in pet iz PGD mesta Jesenice* pomagat v Beljak odstranjevati posledice poplave. blata, čiščenje je potekalo taiko, da se je z močnim pri-tisikom vode najprej razredčilo že strnjeno blato, ki j« ponekod zelo zaudarjalo po razpadlih ribah, nastalo mešanico pa so z motornimi brizgalnami izčrpavali. Na koncu so gasilci prostore očistili še s ščetkami, tako da so se po končanem delu sta-novaJci lahko takoj vselili. V desetih dneh so naši gasilca, očistili 12 stanovanjski* hiš, veliko delavnico in skladišče furnirja, dva vodnjaka, dve ikletnii skladišči, dve zi-darsfki delavnici, očistili 500 metrov asfaltirane ceste i parkirnimi prostori ter še ne* kaj manjših leteti ter delav ndc. Dela so bffla zek> naporna. Tovariš Franc Bafaun, ki j« vodUl jeseniške gasilce m reševalno akcijo v Beljaku, j< ob vrnitvi dejal: »Naredili smo vse, kar je bilo v naši moči. Prebivalci Beljaka sc bili z našim delom zelo za1 dovoljni in so se nam zahvaljevali. Občina je poskrbela/ da smo imeli zelo dobro hrano. S seboj smo imeli naj-boljšo opremo, vendar menim, da bi prostovoljnim gasilcem morali nujno nabaviti nove gasilske cevi. Koroški gasilci so izrazili željo, da bi bili odnosi tesnejši in da se gasilci iz Koroške in Gorenjske ne bi poznali samo i primeru potrebe, temveč tudi ob drugih priložnostih.« JOŽE VIDIC Poklicni gasilci so vzeli s seboj gasilski kombinirani avtomobil TAM 5500 s kompletno opremo za reševanje, AGRO agregat za črpanje meteornih voda ain TOMOSO-VO motorno črpalko. Prostovoljni gasilci pa so vzeli dve motorni brizgalni. Reševanje je potekalo v zelo testnem sodelovanju s poklicnimi gasilci iz Beljaka ter štabom za obrambo pred elementarnimi nezgodami v Beljaku. Reševalna dela 60 trajala 10 dni, delalo pa se je vsak dan od 7. do 19. ure. Delo je bilo v glavnem povezano s čiščenjem prostorov v katere je narasla reka Drava nanesfla preko pol metra pomagali reševalnim ekipam, ki so prve prispele v La-hovče, ki 60 jih usmerjali na kraj nesreče, ti ljudje se niso razburjali zaradi po-teptanih njiv. Razumeli so in razumejo, da je ob takih strahotnih tragedijah treba hitro ukrepati in da se ni mogoče ozirati na nekaj kvadratnih metrov krompirja, ajde ali koruze. Ne razumejo pa, da še zdaj, ko so reševalne ekipe v glavnem končale z delom, ko bo treba le še ostanke razbitega letala odpeljati stran, ko so nekateri steptano zemljo že preorali ,da škoda ne bo še večja, da nekateri »firbci-« še zdaj brez kakršnega koli odnosa do kmetovega dela hodijo po njivah, po preorani zemlji. Miličniki in vojaki, ki straži j o ostanke letala, imajo z njimi še vedno sitnosti. Dežurni miličnik mi je v sredo pripovedoval, da je skoraj nemogoče preprečiti »firbcem« prehod preko zemljišča, ki ga je kmet preoral. »Prej se kmetje niso jezili, razumeli 60; zdaj pa so jezni ln nas prosijo, naj to preprečimo!« mi je povedal. Občinska komisija, ki je že ocenila škodo na zemljiščih in kulturah, je ugotovila, da so dobro tretjino vse škode povzročili prav ljudje, ki so v trumah prihajali in še prihajajo pasti svojo radovednost. A, Triler Letos dovolj krme Krmne kulture letos po vseh krajih Gorenjske lepo kažejo. Če bo še naprej vreme ugodno, bo letos zelo dober pridelek pese, korenja in repe, pa tudi zelje lepo kaže. To so kmetijske kulture, ki potrebujejo precej vla-ge in zato jim letošnje vreme ugaja. Zelo dobro letos tudi kaže silažna koruza, saj je ponekod zrasla do višine 2,50 is še več, pa tudi sicer se lep« razvija. Pričakujejo torej, da bo letos pridelek tudi pri ostalih krmnih rastlinah dober, ne samo pri detelji is travi. Olavi je letos škodilo le deževno vreme, ker jO kmetje niso mogli pospraviti pravočasno. Ce bo sedaj lepo vrerme, bodo to nadoknadili. HJ (, Gospodarske novice Zagrebški velesejem V četrtek, 8. septembra, so slovesno odprli tradicionalni 71. zagrebški jesenski velesejem. Otvoritvi je prisostvoval tudi predsednik republike Josip Broz-Tito s soprogo. Na sejmu je razen mnogih domadih razstavljal-cev tudi 6.000 inozemskih, ki razstavljajo v 60 paviljonih. Razstava elektronike eLtošnja mednarodna razstava elektronike bo od 4. — 9. oktobra na gospodarskem razstavišču ji Ljubljani. Do sedaj je zagotovilo udeležbo 92 raz-stavljalcev iz 15 držav. Ena izmed zanimivosti letošnje razstave bo delujoča oddajna postaja barvne televizije. V času razstave bo tudi več strokovnih posvetovanj. v__„ V Kranjski gori Posvetovanje o izgradnji Vršiča Naša država bo dobila iz tujine dvakrat po 15 milijonov dolarjev kredita za razvoj in napredek turizma. Z delom tega kredita bo razpolagala tudi SR Slovenija. Pred turistične in skupščinske organe ter forume se zato postavlja vprašanje, kam in kako uporabiti ta denar, da bo res namensko in koristno naložen. Pod sedanjimi pogoji imajo prednost pri kreditu tiste občine ali delovne (gospodarske) organizacije, ki bodo vložile v te investicije največ lastnih sredstev. Da bi pretehtali možnost izgradnje Vršiča kot zaledja Kranjske gore in podaljšek zimske sezone v tem predelu Gorenjske, je predsednik .skupščine občine Jesenice Ludvik Slamnik sklical preteklo soboto v Kranjski gori širše posvetovanje, ki so se ga udeležili poleg predstavnikov občine tudi predstavniki »Kompasa« Ljubljana, Motela iz Kranjske gore, žičnice Vitranc, turističnega društva Kranjska gora. Gostinsko trgovskega podjetja »Gorenjska« Jesenice, Planinskega društva Jesenice, doma »Franc Rozman« Gozd Martuljk in Ljubljana transporta. To je bil prri iniciatimi sestanek, na katerem so razpravljali o Vršiču, o možnostih dostopa v zimskem času, o dosedaj zbranih podatkih glede snežnih padavin, plazovih, zaščitnih gozdovih, obstoječih komunalnih napra- vah, cestah, parkiriščih, vodi, elektriki itn. Na posvetovanju so sklenili, da bodo izdelali elaborat o predvidenih delih na Vršiču, ki naj bi bila: asfaltiranje ceste do vrha (letos bo verjetno asfaltirana do koče na Gozdu), parkirišče na sedlu (eno alt več), žičnico sedežnico od Koče na Gozdu do Erjavčeve koče, 4 do 5 vlečnic, ki pa naj ne bi bile samo za vrhunske smučarje, kot prvi pogoj za vsa ta dela pa je ureditev električnega omrežja na Vršiču. Na posvetovanju so sklenili naj občina pripravi predlog o finansiranju teh na- črtov in sestavi predlog, kaj naj idejni načrt vse obsega. Doslej je na območju Kranjske gore in Vršiča občina finansirala in gradila turistične objekte in jih kasneje izročila v upravljanje določeni organizaciji, sedaj pa spričo novih pogojev to ni več mogoče in bodo njeno vlogo iz preteklosti morala prevzeti zainteresirane gospodarske organizacije. JOŽE VIDIC Kranjska turistična past Zadnje čase, ko se je turistični val začel vračati nazaj iz Balkana in Dalmacije proti srednji Evropi skoraj ni bilo dneva, da bi šel po Jezerski cesti v Kranju mirno, da me ne bi ustavil kak voznik tuje registracije (NL, D, GB, A. itd.) in spraševal, v glavnem v nemščini, po kateri cesti pride v Beljak (Villach), Celovec (Klagen-furt) itd. Celo ljudje po Ko-krici. Goricah, Visokem in drugod vedo povedati koliko tujcev zaide in sprašuje kod naj peljejo. Ker nisem voznik ne bi dajal svoje ocene o vzrokih za vse to. Povem pa lahko le to, kar sem slišal od prizade- Boljše gospodarjenje v kmetijski zadrugi »Jelovica« v Radovljici Manj izgube kot lani Kmetijska zadruga »Jelovica« Radovljica Je občinski skupščini predložila informativno poročilo poslovanja v prvem polletju letos, iz katerega je razvidno, da si v zadrugi prizadevajo odpraviti pomanjkljivosti in bolje gospodariti. Ob sprejetju sldepa o sanaciji velike lanskoletne izgube je občinska skupščina namreč poudarila, da je to zadnjič, da pokrivajo tako veliko izgubo, ki je bila v dobršni meri — tako je bilo razvidno iz poročil in razprave na seji skupščine — posledica malomarnosti in organizacijskih pomanjkljivosti. Prvo poročilo o poslovanju letos kaže, da le veje v zadrugi drugačen veter; prvo polletje so zaključili s 67.979 novih din izgube, kar ni veliko v primerjavi z lanskoletno izgubo. Vendar se ob tem podatku vsiljuje vprašanje, kako bo v drugem polletju, ko se v glavnem pospravljajo in vnovčujejo vsi kmetijski pridelki! Po rezultatih poslovanja v prvih šestih mesecih pa smo lahko optimistični. Zadruga »Jelovica« ima dva obrata lastne proizvodnje (Poljče in Bled) ter štiri obrate kooperacij ske proizvodnje (Podnart, Radovljica, Žirovnica in Kranjska gora). Negativno sta v prvem polletju poslovala le obrat Poljče (83.831 novih din izgube), ki je bil tudi lani najbolj kritičen, in obrat Kranjska gora 30.671 novih din izgube). Ostali obrati so ustvarili 46.523 novih din dohodka, tako da je razlika — izguba zadruge kot celote — 67.979 novih din. Živinorejsko poljedelskemu obratu Poljče so samo teli-ce, ki so v glavnem potrebne za reprodukcijo lastne črede krav molznic, s svojim dragim prirastkom ustvarile 101 tisoč 649 din izgube, ki pa se je delno pokrivala iz drugih dohodkov (poljedelstvo, mleko, ribez itd.). Sirarna v Ratečah pa je pri proizvodnji sira ementalca ustvarila 30 tisoč 671 novih din izgube. Iz zadruge je v prvem polletju odšlo 14 delavcev, tako da je bilo konec jiumija še 78 EapođlaaMi. Klu »kranjsko turistično past«, kot je to imenoval eden izmed voznikov, kajti njihova slaba volja prav ob odhodu iz naše dežele ni v prid na« šemu turizmu. K. Makuc V Srednji vasi v Zgornji bohinjski dolini že od leta 1962 gradijo novo moderno sirarno, ki bo razbremenila oz. povsem nadomestila dosedanje stare vaške sirarne, ki so že dotrajane, zgrajene v glavnem konec prejšnjega stoletja (v Stari Fužini npr. leta 1882, najstarejša pa je na Ravnah). Predvidoma bo nova sirarna, ki bo lahko predelala 6000 kg mleka na dan in ki bo avtomatizirana, začela z delom za novo leto; zdaj čakajo v glavnem še na širni kotel iz uvoza, ki ga bodo dobili menda konec septembra. Pred štirimi leti, ko so pri* čeli z delom, je bila predračunska vrednost investicije 80 milijonov dinarjev, vendar bodo končni stroški nedvomno precej večji, saj so se v tem času cene precej povečale; doslej so porabili že približno 77 mil Jonov starih dinarjev. Iz nove sirarne bodo s sirom oskrbovali vso Gorenjsko — Foto Perdan 4 KULTURA IN PROSVETA SEPTEMBER 1966 GLAS Ivo Zrimšek ob pričetku novega šolskega leta Cilj: kvalitetnejši pouk Podrobni učni načrti, sodelovanje pedagoških teoretikov in praktikov, »vzorni nastopi« — vse to naj prispeva k racionalnejšemu in kvalitenejšemu pouku — Slovenščina, matematika in tuj jezik letos več ur — Samo polovica učencev konča obvezno šolanje v osmih letih.— V organizaciji šol ni bistvenih sprememb V ponedeljek so se spet odprla šolska vrata. Povsod je bilo T ponedeljek živahno, bolj kot \ zadnjih dveh mesecih, ko nI bilo takega živ-žava pri šolah In po cestah. Otroci se veselijo šole, tako ali še bolj, kot bodo čez deset mesecev spet zapustili šolske klopi radostni in veseli. Ob pričetku novega šolskega leta smo obiskali direktorja Zavoda za prosvetno pedagoško službo Kranj Iva Zrimška, ki nam je odgovoril na nekaj vprašanj. — Kaj Je letos novega v šolah? Kako ste se pripravljali na novo šolsko leto? »Bistvenih organizacijskih sprememb na področju našega zavoda za prosvetno pedagoško službo (občine Kranj, Skofja Loka in Tržič) ni, pač pa intenzivno iščemo možnosti in načine za racionalnejši in kvalitetno boljši pouk. V ta namen smo v zvezi S revidiranimi učnimi načrti dosegli, da so vsi učitelji vse od junija temeljito pripravljali za svoje razrede oz. svoje predmete podrobne učne načrte. Ne samo, da so se s tem pravočasno pripravili na novo šolsko leto, ampak smo letos hoteli s tem tudi doseči, da bi se učitelji strokovno usposabljali in hkrati Iskali tudi ustrezne vzgojne metode za I podajanje učne snovi. To je seveda dalo nem učiteljem ogromno dela, upamo pa, da uspeh ne bo izostal.« — Torej bo v okviru širšega, od republike predpisanega učnega načrta vsak učil po svoje? -JU« čisto tako, čeprav delno tudi to dopuščamo, predvsem seveda za nekatere predmete (npr. za biologijo, ki jo bodo zaradi različnih učnih pripomočkov, ki so na razpolago, in zaradi različnega okolja drugače poučevali npr. v Zireh kot v Kranju). Vse te podrobne učne načrte so ravnatelji šol na konferenci 26. avgusta oddali zavodu, mi pa jih bomo skušali poenotiti, da le ne bi bilo prevelikih razlik, in dopolniti, če bo seveda potrebno. Ta priprava bo pomagala uresničiti tudi našo dolgoletno željo, da bi se n^uk začel že prvega dne. — Povem naj še to, da že okvirni učni načrt določa letos več ur za tako imenovane temeljne predmete: za slovenščino, matematiko in tuj jezik. Doslej so učitelji krivdo za slab uspeh v teh predmetih pogosto valili na učni načrt, ki da predpisuje premalo ur, odslej pa bodo za slab uspeh krivi sami.-« — Kako pa zavod še pomaga šolam in šolnikom v prizadevanjih za racionalnejši in kvalitetnejši pouk? »Doslej smo pogrešali — strokovni sodelavci zavoda in pedagogi na šolah — tesnejše stike med zavodovo sve-tovalsko dejavnostjo in pedagoško prakso, zato smo letos delo aktivov razširili in organizirali tako, da smo delo svetovalcev povezaJi z delom učitelja — praktika, in sicer v obliki tako imenovanih vzornih nastopov za vse razrede in vse predmete. Dobre izkušnje pedagoške prakse želimo s tem posredovati širšemu krogu pedagogov in strokovnjakov, obenem pa bomo motivirali učitelje za temeljitejše pedagoško delo. Takih nastopov, ki Jih bodo Prešernovo gledališče Kranj RAZPISUJE ABONMA ZA SEZONO 1966/67 Vsak abonent bo videl dve predstavi SNG — Drama Ljubljana, dve predstavi Mestnega gledališča ljubljanskega, dve predstavi Mladinskega gledališča Ljubljana in dve predstavi Gledališke družine France Prešeren Kranj — skupno osem predstav. Cena abonmaja od Ndin 33,00 do N din 12,00. Cene dijaškega abonmaja od N din 19,00 do N din 9,00. Prijave sprejema uprava Prešernovega gledališča od 15. 9. do M. 9. 1966 vsak dan v pisarni gledališča od 9. do 12. ure in bd 16. do 18. ure ali na telefon 21-355. Lanskoletni abonenti imajo svoje sedeže rezervirane do n. 9. 1966. skupaj pripravili učitelji in zavodovi svetovalci, bo letos 145 v vseh treh občinah.« — Kaj pa še dela Zavod? »Osnovna naša naloga bo letos, proučevati ustreznost revidiranih učnih načrtov v šolski praksi. V okviru te osnovne naloge pa imamo v načrtu še 13 proučevalnih nalog, npr.: socialistična vzgoja v osnovnih šolah, razrednik kot otrokov spremljevalec in vodnik, organizacija, oblike in metode dela v oddelkih s kombiniranim poukom, vpliv materinega jezika na učenje tujega jezika itd. Pomembna naloga je tudi, kako zagotoviti, da bi več učencev v ofcmih letih končalo obvezno šolanje; doslej jih konča namreč le približno polovico, republiški plan pa predvideva, da bi jih leta 1970 končalo 7!> %. Tega odstotka pa na področju našega zavoda danes nimamo niti v šestih razredih.« A. Triler IVoTe freske v Bodešeah in Aktivnost Zavoda za spomeniško varstvo Kranj na podiročju radovljiške občine je bila v letošnjem lotu zelo plodna in poplačana z vrsto novih odkritij. Razen nadaljevanja restavracije gradu Kamna v dolini Drage (ki jo finansirata radovljiška občana in republiški sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti) so kar na treh cerkvah odkrili nove freske: v Radovljici (o tem pišemo na drugem mestu), v Bodeščah pri Bledu in Brodu pri Bohinjskem jezeru. y V Bodeščah so odikriJi freske v cerkveni ladji; akcijo odkrivanja in restavracije je podlpnl republiški sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti, izvajali pa so jo restavratorjd republiškega zavoda za spomeniško vairstvo pod vodstvom restavratorja Demšarja. Pomembno pa je tudi odkritje gotskih in renesančnih fresk v cerkvi v Brodu v Bohinju. Freske so odkrili v prezbiteriju, delno na južni zunanji steni ladje (ostanki starejših fresk iz 14. in začetka 15. stoletja) in na zunanji steni preztriterija; tu je zanimiva kompozicija sv. Krištofa, datirana od Jerneja iz Loke z letnico 1534. Freske v Brodu je restavriral kranjski zavod, dela pa sta izvajala akademski slikar Marjan Dovjak iin umetnostni zgodovinar Franc Golob. V nekaj stavkih Kulturno prosvetna društva, muzeje, vse šole, pevske zbore, dramske skupine in vse druge organizacije in društva, ki se ukvarjajo s kulturno-prosvetnim delom, prosimo, da na uredništvo Glasa pošiljajo informacije o svojem delu, o nastopih, prireditvah, gostovanjih, o svojih problemih itd. Objavljali jih bomo v rubriki »V nekaj stavkih«, obširnejše informacije pa bomo uporabili tudi za samostojne članke. Uredništvo JESENICE: gostovanja v Italiji — Ansambel narodnih plesov in pesmi Svobode »Tone čufar« gostuje že skoraj vsak teden v zamejstvu. Prejšnji teden v petek zvečer je nastopil v festivalni dvorani v okviru mednarodnega festivala v Sv. Janezu pri Vidmu. Kot edina amaterska skupina med številnimi poklicnimi skupinami iz Italije je bil toplo sprejet. V nedeljo zvečer je ansambel nastopil v Vidmu na tradicionalnem krajevnem prazniku. — Komorni zbor Svobode Jesenice je gostoval v četrtek ta teden v Pontablju v Italiji, danes {v soboto) zvečer pa ansambel narodnih plesov, komorni zbor in DOLIK gostujejo v Beljaku v Avstriji. JESENICE: razstava »Po sledovih nacističnega terorja« — Oddelek za NOB pri Tehničnem muzeju Železarne Jesenice je na predlog komisije za internirance, zapornike in izseljence občinskega odbora ZB pripravil razstavo »Po sledovih nacističnega terorja«. To je že petnajsta letošnja razstava Svobode »Tone Cufar«. Po uvodnem koncertu partizanskih pesmi jo je odprl predsednik jeseniške Svobode Joža Vari. JESENICE: združeni moški pevski zbor? — Na Jesenicah imajo razen srednješolskega pevskega zbora še tri zbore: komorni zbor Svobode, moški zbor martinarjev in pevski zbor upokojencev. Vsi imajo vaje ločeno in tudi nastopajo ločeno. Nekateri, posebno zborovodja Polde Ulaga, se ogrevajo za to, da bi letos vpeljali enkrat tedensko skupno vajo pevcev vseh zborov. Na ta način bi dobili številčno močan in tudi Kvaliteten moški pevski zbor. ŽIROVNICA: spet kino predstave — Po poletnih mesecih, ko zaradi slabega obiska v Žirovnici ni bilo kina, so se njegova vrata v sredo spet odprla. Prvi film na sporedu je bil Cezar Borgia. Kaže pa, da dvorana ne bo nikoli polno zasedena, ker iz neznanih vzrokov prebivalci desetih vasi na območju Žirovnice slabo obiskujejo kino predstave. KAMNIK: razstava o nemških koncentracijskih taboriščih — Muzej v Kamniku pripravlja razstavo o nemških koncentracijskih taboriščih, ki jo bodo odprli prihodnjo soboto, za dan internirancev, 17. septembra. Razstava bo v dvorani nad kavarno, odprta pa bo teden dni. KRANJ: Vinko Vene razstavlja v Prešernovi hiši — Danes (v soboto) ob 18. uri bodo v galeriji Prešernove hiše v Kranju odprli razstavo del slikarja Vinka Veneta. Slikar nam na tej razstavi s 15 razstavljenimi deli, narejenimi v različnih tehnikah (tempera, olje, gvaš), pokaže svet muzike, bogastvo oblik glasbil; ta svet slikar-viol inist dobro pozna. Razstava s temi svojevrstnimi deli bo za Kranjčane nedvomno zanimiva. Odlični holandski zbor feo pel v Kranju Koncertna poslovalnica v Kranju pričenja letošnjo koncertno sezono s 70-članskim moškim pevskim zborom iz Brunssuma (Holandija). Koncert bo v ponedeljek, 12. septembra ob 20.15 uri v koncertni dvorani delavskega doma. Pod vodstvom dirigenta Huberta Scheerena bo zbor izvajaj popularne zborovske pesmi in operne zbore skladateljev Verdija, Mozarta, Schuberta, Leoncavalla, Foersierja, Dvoraka itd. Pri klavirju bo pianistka Jeanie Portgieter. Moški pevski zbor iz Brunssuma spada med najboljše holandske pevske zbore, saj je do sedaj prejel že mnogo pohval na mednarod- nih festivalih in tekmovanjih, katerih se redno ude« ležuje. ' Ljubitelji zborovske glasbe si vstopnice lahko nabavijo v predprodaji v glas-« beni šoli. P. L. GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA proda večjo koLcino armiranega stekla 170x80x0,7 a 10,00 N din za komad. Vse {informacije dobite pri tov. Dagarin Francu. 5 vprašanj - 5 odgovorov NARAVNO ALI UMETNO HLAJENJE? Za potrebe trgovine je KZ Pedbrezje v svoji hiši zgradila primerne trgovske prostore, v katerih ima sedaj trgovsko podjetje Živila iz Kranja svojo poslovalnico. Trgovina je dobro založena s potrebnim blagom. Toda v poletni vročini bi se mnoga živila pokvarila, če ne bi prizadevna poslovodkinja iznašla naravno hlajenje v vodnem rezervoarju v bližnjem gozdu. Ali podjetje Živila res ne zmore za tako donosno poslovalnico sodobnega hladilnika? Odgovor: Na vprašanje nam je odgovoril direktor veletrgovine »►Živila« tov. Ciril Ankerst naslednje: »Naša prodajalna v Pod-brezjah, ki je bila pred nekaj leti adaptirana, je dobila v letošnjem letu 260 1 hladilnik, ki je po našem mnenju dovolj velik za shranjevanje hi t rop ok varljivih prehrambenih izdelkov. Hladilnik je montiran, vendarle ne hladi dobro ter je bil že pred vašim vprašanjem o tem obveščen servis, da ga ponovno usposobi. Podjetje ima več takih hladilnikov v svojih prodajalnah, vendar ugotavlja, da so na njih pogoste okvare, čemur ni krivo podjetje, temveč proizvajalec« MESNICA V PODBItEZ.TAH Krajevna skupnost Pod-brezjc se že več let pogaja z mesarskim podjetjem v Kranju, da bi uredilo prodajalno mesa v Podbrezjah. Vse je ostalo le pri obljubah in Podbrežani še naprej hodijo po vsak kilogram mesa v Kranj. Kako dolgo bodo morali k že tako visoki ceni mesa dodajati še 220 dinarjev za potne stroške? Odgovor: Odgovarja predstav. Kmetijsko živilskega kombinata Kranj: »Prebivalci Podbrezij so izrazili željo po pridobitvi primernega lokala, kjer bi lahko nabavljali meso in mesne izdelke že v letu 1963. Naše podjetje je bilo takoj pripravljeno lokal urediti, kjer bi enkrat ali dvakrat tedensko prodajali meso in mesne izdelke tamkajšnjim potrošnikom. Na razpolago smo imeli lokal v zasebni lasti, ki je lociran na takšnem kraju, da bi že predvideni stroški toliko narasli, da zanj nismo našli ekonomskega opravičila in smo prav iz teh razlogov od realizacije tega načrta odstopili. Naše podjetje je že razpravljalo o rešitvi tega vprašanja in smatramo, da bi ga skupno s Krajevno skupnostjo Podbrezij lahko v prav kratkem času rešili.« POŠTA SE NE SPLAČA V Podbrezjah smo imeli do leta 1948 svojo pošto. Potem so jo prenesli v Duplje z izgovorom, da je tam železniška postaja. Ali smemo zdaj, ko ta razlog ne drži več, pač pa se v Podbrezjah križata dve važni avtomobilski cesti še kaj upati, da bomo še kdaj dobili pošlo nazaj? Odgovor: Odgovarja načelnik oddelka za ptt promet v Kranju tov. Jože Praprotnik: »Od leta 1948 dalje se je v transportu poštnih pošiljk marsikaj spremenilo. Takrat smo se v glavnem posluževali pri prevozu pošiljk železnice in je moral pismonoša te pošte dnevno dvakrat pre-meriti pot v Podnart in nazaj in je zato delo porabil skoro 4 ure in mu je za dostavo ostalo malo časa. Ven- dar to ni bil edini razlog za preselitev pošte v Zgornje Duplje, čeprav je močno vplival na to odločitev, ker je po preselitvi pismonoša potreboval za pot na vlak in nazaj le nekaj minut. Na odločitev za preselitev pošte so vplivali tudi drugi činitelji, predvsem silno nizek promet te pošte, ki je bilo celo nižji od prometa pomožne pošte v Dupljah. V programu razvoja poštne mreže v Jugoslaviji je bilo predvideno, da je treba pomožne pošte ukiniti in nadomestiti z rednimi poštami ali pa z dostavo. Okoliš pošte Podbrezje je zajemal le okrog 700 prebivalcev vasi Bistrica in Podbrezje na desnem bregu Tržiške Bistrice, na levem bregu pa so bile vasi Zadraga, Žeje in Sp. in Z g. Duplje z okrog 900 prebivalci, brez dostave, ki bi se lahko lepo vključili v dostavo s sprostitvijo pismonoše, ki je štirikrat na dan hodil v Podnart. Omrežje pošt na Gorenjskem je dovolj gosto, telefonski naročniki so vključeni v avtomatske telefonske centrale, pismonoši na dostavi sprejemajo vse vrste poštnih pošiljk, tako da prebivalcem skoro ni treba hoditi na pošto. Čeprav se je poštni okoliš po preselitvi pošte Duplje povečal in zajel še 900 prebivalcev, je promet pošte Duplje tako nizek, da smo morali s 1. 9. 1966 skrajšati poslovni čas za pošte in uvesti kombinirano delovno mesto za delo na pošti in dostavo obenem. Prebivalcem na desni strani Tržiške Bistrice je zagotovljena dnevna dostava, jiove pošte pa bomo ustanavljali povsod tam, kjer se bo za to pokazala potreba, te pa na tem področju sedaj ni, ker je prebivalstvo povsod mešano kmetijsko-industrij-sko in se ptt storitev poslu- žujejo v krajih, kjer so zaposleni.« MOST: LETOS ALI DRUGO LETO? VPRAŠANJE: Trnovčev most čez Tržiško Bistrico, ki povezuje dve sosedni vasi Podbrezje in Duplje je že dve leti nevarno nagnjen. Most uporabljajo predvsem otroci, ki po 4. razredu nadaljujejo obvezno šolo v Dupljah. Občinska skupščina Kranj je obljubila, da bo most popravila, pa ga še doslej ni. Kaj bo, če letošnje deževno vreme most do kraja poruši? ODGOVOR — na to vprašanje smo dobili pri Podjetju za stanovaffjsko in komunal- | no gospodarstvo v Kranju naslednji odgovor: »Trnovčev most je res že dalj časa potreben popravila. Zato je letos tudi v družbenem planu. Stanje mostu pa se je z letošnjim deževjem še občutneje poslabšalo. Voda je srednji nosilni steber popolnoma zasukala, tako da je most na sredini malo izbočen. Ce bo denar dopuščal, bo most letos popravljen, če pa ga ne bo, pa ga bomo zanesljivo popravili naslednje leto. Denar za to bomo črpali iz Sklada za tekoče vzdrževanje cest in mostov, primanjkljaj pa bomo prisiljeni iskati še iz drugih virov. Tudi vodno gospodarstvo se je začelo ukvarjati s tem problemom, zato občani tega konca Gorenjske lahko računajo na popravilo.« KAKO JE S POVRAČILOM ŠKODE NASTALE PRI GRADNJI GORENJSKE AVTOCESTE? VPRAŠANJE: Gradnja nove gorenjske ceste je prere- „Do večera se morate izseliti!" Tržič, 8. septembra — Družina Pavšek iz Tržiča živi že 36 let v neurejenih stanovanjskih razmerahi Od devetih članov je eden še nepreskrbljen, v stanovanju pa že nekaj let živijo kar tri družine, ko sta se dva od otrok poročila. Pred kratkim pa so se morali izseliti, ker stanovanje ni bilo vzdrževano in se je stavba začela rušiti. Lastnik stanovanja je bila Kartonažna tovarna iz Ljubljane —■ obrat lepenka v Tržiču. Ker je bilo stanovanje nad samim obratom tovarne, je zaradi stalnega tresenja, ki so ga povzročali stroji v obratu, stavba vedno bolj razpadala. Kljub prošnjam stanovalcev so dela odlašali iz leta v leto. Šele na zahtevo generalnega direktorja ljubljanske tovarne je delavski svet obrata Lepenke sklenil, da se stavba takoj popravi. Ze takoj naslednji dan po sklepu delavskega sveta je prišla k Pavškovim uslužbenka imenovanega obrata in jim povedala, da se morajo do večera izseliti. Niso imeli časa za obotavljanje, ker so kmalu za tem prišli delavci gradbenega podjetja Tržič in začeli z rušenjem peči in štedilnika. V zamenjavo so jim ponudili enosobno stanovanje na podstrešju, katerega kuhinja meri 3 x 4 m, osba pa 4 x 4 m. In kako živijo v tako majhnem stanovanju tri družine — devet ljudi, od tega osem odraslih? Nekateri delajo celo na tri izmene. Mar niso potrebni počitka in ali ne zaslužijo primernejše stanovanje? Ni medu zala na našem področja mnogo vaških poti v polje in gozd. Skupnost cestnih podjetij je obljubila, da bo na« pravila nove poti, kar pa do* slej še ni storila. Pri gradnji ceste so mnogo zemlje zasuli s kamnom, ob zaključnih delih pa so to kamenje le površno pokrili z zemljo. Prizadeta zemljišča so na ta način izgubila na plodnosti in na pritožbo krajevne skup-t nosti in prizadetih je poseb-t na komisija spet na terena ugotavljala škodo. Predstavniki skupnosti cestnih pod« jetij so obljubili, da bodo nastalo škodo popravili. Zanima nas kdaj bo to storjeno? DM ODGOVOR: Direktor Skupnosti cestnih podjetij ing. Rudolf Cimolini nam je posredoval naslednji odgovor: Skupnost cestnih podjetij je zaradi rešitve zgoraj ome-rnjenih zadev razpisala 19. avgusta razpravo in ogledi na kraju samem ob prisotnosti vseh prizadetih strank.' Iz zapisnika, ki je bil sestavljen ob tej priliki je razvidno, da je komisijsko in dokončno določila povezavo posameznih zemljiških parcel oziroma zemljiških kompleksov z obstoječimi poljskimi oz, gozdnimi potmi na območju avtoceste Podbrezje — Črnivec. Istočasno so b;ie določene tudi posamezne odškodnine in obveznosti Skupnosti cestnih podjetij v zvezi z začasnim razvrednotenjem in poslabšanjem obcestnih zemljišč (humuziranjei odstranitev kamenja z deponij) ter določila odškodnina za odstranitev dveh oken kozolca. Komisija je vse sporne primere rešila sporazumno s prizadetimi strankami in je Skupnost cestnih^ podjetij že začela konkretno reševati navedene zadeve. ►-%.-«> *^«j| Čebelarji na Gorenjskem se pritožujejo, da je bilo letos zelo slabo za pašo čebel. Pomladansko deževje in slabo hladno vreme je hudo prizadelo tudi čebele. Redki so čebelarji, ki so iztočili kaj cvetličnega medu. Tudi druge paše, vključujoč sedanjo ajdo, niso dale in ne obetajo boljšega. Zato bodo mnogi čebelarji imeli težave tudi za prezimovanje čebel. esae vaje v Resnici Od naslednje sobote dalje bodo v Besnici plesne vaje, katere organizira tamkajšnji mladinski komite. Za plesni tečaj je zelo veliko zanimanje ne samo v Besnicii ampak tudi med mladino po drugih "krajih naše občine*' tako da imajo do sedaj zbranih že okoli 40 prijav. Mlade plesalce bo učila znana plesna učiteljica tov. Udirjeva. Arheologi odkrivajo najstarejšo zgodovino Bleda Bled od VI. do X!L stoletja Arheološke raziskave kažejo, da so se skoraj vsa današnja poselitvena jedra Bleda izoblikovala že v zgodnjem srednjem veku — 11 gradbenih faz na Blejskem otoku — Dr. Kastelic: »Najprej kaže, da je vse jasno, potem pa nova odkritja in nova nerešena vprašanja v zvezi z njimi povejo, da je srednji vek res temen!« — Jere: »Blejski otok je del blejskega turizma; to je pomemben kulturni spomenik, ki ima širši, ne le lokalni pomen. Potruditi se bomo morali, da ga bomo čimprej dokončno uredili!« V torek (6. septembra) so na Blejskem otoku odprli zanimivo razstavo o Bledu od VI. do XII. stoletja, ki jo je pripravil center za staroslo-venske in zgodnje srednjeve-veške študije Narodnega muzeja v Ljubljani. Direktor Narodnega muzeja dr. Jože Kastelic je pozdravil maloštevilne goste, med njimi predsednika občinske skupščine Radovljica Franca Jereta, tajnika Ljuba Meglica, podpredsednika Franca Cuznar-ja, predsednika občinskega odbora SZDL Staneta Kajdi-ža, sekretarja bbčinskega ko-miteza ZK Ferda Borna in druge, potem pa je povedal, da ima razstava študijski namen in da so jo pripravili s pomočjo občinske skupščine In regatnega odbora za svetovno prvenstvo v veslanju. »Na otoku raziskujemo že skoraj 5 let, na Bledu pa br- skajo arheologi po vojni od leta 1948, izkopavali pa so tudi že pred vojno. Prav na otoku se jo pokazalo, da je srednji vek res temen; sprva se zdi človeku vse jasno, potem pa mu nova odkritja navržejo nova vprašanja, pred katerimi stoji brez odgovora, dokler spet ne najde kaj novega. Bled s številnimi arheološkimi najdišči, posebno pa otok, pa je v Sloveniji oz. v vsem srednjeevropskem prostoru prelomnica v raziskovanju staroslovenške zgodovine. Kdor se bo ukvarjal s študijem staroslovenške zgodovine, ne bo mogel mimo Bleda. Blejski otok je z odkritji zadnjih let postal nacionalni kulturni spomenik.« Za kratkim uvodnim govorom dr. Kastelica je znanstveni sodelavec Narodnega muzeja dr. Viniko Šlibar popeljal obiskovalce po razsta- vi in jim z besedami, slikami, zemljevidi in najdbami prikazal Bled od najstarejših časov do danes. »Blejski otok je evropsko pomemben spomenik, središče vseh zgodnjih srednjeveških arheoloških najdišč. K raziskovanju nas je delno spodbujala tudi Prešernova pesniška intuicija, izražena v Krstu pri Savici. Na Bledu smo arheologi odkrili kontinuiteto naselitve od antike do dan.es.« Prvo stavbo iz protja, ometano z ilovico, je človek postavil na blejskem otoku že v začetku starejše železne dobe, verižno v začetku 8. stoletja pred našfm štetjem. Od trđaj ugotavljajo arheologi 11 gradbenih faz, od teh 8 cerkva cz. kapel. Oltarji vseh svetišč do baroka so bili na enem mestu, in sicer pd tako imenovanim »zvonom želja«. Okoli najstarejše krščanske kapele, za katero sodijo, da je bila postavljena v začetku 9. stoletja, je bilo pokopanih 124 Starih Slovanov. Po vsej verjetnosti so tod prenehali pokopavati v začetku XI. stoletja, v času, ko je bila postavljena druga kapela. Sedanja cerkev — tipična baročna gradnja — je iz začetka 17. stoletja, zlat oltar v njej pa iz srede 18. stoletja. Razen cerkve je na otoku še gostilna, tipična domača gradnja iz 17. stoletja, zraven nje je tako imenovana prostija (po proštu, ki je bil v njej) in Tam kjer Murke cveto TD Begunje o nepravilnostih v »Koči v Dragi« — Zelena mapa o Rudiju Zajšku — Stvar ima v rokah advokat »Ne zamerimo vam zaradi članka od 10. avgusta, ki je izšel v »Glasu«, so bile besede tajnika TD Begunje Ivana Kavčiča, ko sem se oglasil pri njem. »Ko smo dali razpis za »Kočo v Dragi« smo tudi mi nasedli. Vabimo vas, da si ogledate vso dokumentacijo, ki jo imamo v zvezi z Rudijem Zajškom. Videli boste, da je zelo prepričevalen — na besedah.« Tajnik TD Begunje mi je pokazal posebno zeleno mapo, v kateri hrani društvo vso dokumentacijo od pogodb, do pritožb, opominov, prošenj in končno tudi groženj. Ko sem-listal po papirjih, sem prišel do prepričanja, da le ni vse točno tako kot md je pripovedoval Zajšek. Turistično društvo je sklenilo dati »Kcčo v Dragi« v zakup, da bi se laiiko v večji meri posvetilo drugi dejavnosti — pravemu turizmu. Na razpis se je javilo 12 interesentov. .Posebna komisija je odbrala 5 najugodnejših in med njimi se je UO odločil za Rudija Zajška. Drži, da ima Zajšek nasprotnike, ki žele na vsak način doseči, da bi zapustil »kočo«. Kaže, da mu nekateri nagajajo, če mu le morejo, vendar pa je veliko krivde, če ne največ, pri njem samem. Poglejmo, kaj se da razbrati iz dokument ad je TD Begunje. POZABLJENA VARŠČINA O najemnini smo že pisali. V pogodbi pa je bilo tudi rečeno, da bo Zajšek »potožil« TD Begunje varščino za objekt s katerim sedaj razpolaga. Zmenili so se, da naj bi bila to hiša, ki jo baje ima v Ljubljani ali Mariboru. Kasneje je Zajšek predlagal, da naj kot varščino vzamejo sestrino premoženje. Zajšek je na varščino pozabil. TD Begun je ga je večkrat opominjalo, vendar od njega niso dobili nobenega glasu. Nazadnje so se sporazumeli,' da naj za varščino položi na hranilno knjižico 500.000 starih dinarjev. Tudi tega ni storil. Vedno je ostalo le pri besedah ... BESEDE, BESEDE... Ko so se odločali za Zajšika, jim je ta veliko obljubil. Tega sicer ni v pogodbi, vendar je bilo rečeno: 9 da zna sam pripravljati domače koline in druge gorenjske specialitete; 9 da bo nabavljal iz samostana Pleterje najboljša vina, salame, sadje in celo kruh; Q da ima dostavni kombi in prevoz sploh ne bo delal problemov. na njej freska z grbom nekega briksenškega škofa, ki je bil tu konec 17. stoletja, za cerkvijo proti severu pa je majhna stavba, ki ji pravijo puščava; po ljudskem izročilu je v njej včasih bival puščavnik. Impozantno stopnišče na južni strani otoka z 99 stopnicami je bilo narejeno leta 1655. Da je bil Bled z okolico poseljen že v prazgodovini, pričajo številne najdlbe. Dve kameniti kladivi z Rečice in Zasipa, skuipek bronastega orodja, bronasta sekira, najdena za Akom, žgani grobovi pri farni cerkvi, na Žalah, pri kopališču in na Pristavi ter latenski meč, najden pri Žalah — vse to govori o razsežnosti te poselitve v posameznih dobah. Poznavanje zgodnjega srednjega veka na Bledu so zelo obogatila prav izkopavanja na otoku s svojimi izsledki. Viri poročajo, da je nemški cesar Henrik II. leta 1004 in kasneje podaril Bled in okolico brilksenškemu škofu Al-buinu. Otok z nekaj posesti je prišel v roke briksenškega prosta, grad in precejšnji del Gorenjske pa je ostal v neposredni lasti škofa. Skoraj vse najdbe na otoku sodijo v kStlaški staroslovensiki kulturni krog, ki obsega ves prostor, na katerem so živeli Slovenci v 9. stoletju. Grobišče na otoku najbrž ne sega čez leto 1000; trajalo je kakih 200 let. Na otoku imamo torej zanesljivo opraviti tudi s predstavniki prve oz. najstarejše skupine pokri-stjanjenih domačinov. Najstarejša grobna jama je bila vkopana v živo skalo tesno ob absidi prve kapelice. Arhitektura, ki so jo na Po skoraj enoletnih izkušnjah ugotavljajo na turističnem društvu: 0 morda res zna pripravljati koline, a ker jih nT nitkah delal je to bolj malo koristilo gostišču; 0 iz Plefcerja je prišlo bolj malo, bolje rečeno nič, večkrat pa se je zgodilo, da v gostišču sploh ni bilo kruha; £ tudi kombi morda Zajšek ima, vendar ne v Dragi; zadnje mesece je res pripeljal osebni avtomobil. DIMNIK IN ELEKTRIKA O tem, kako je prišlo do okvare na podu in štedilniku smo izvedeli na TD popolnoma različno verzijo. Ko se je pričelo kaditi je Zajšek zlil v dimnik dve vedri vode, ki je stekla pod parket v kuhinji. Da se je pokvaril štedilnik, Zajšek 5 dni ni javil društvu. Takoj, ko so za to izvedeli, so pričeli iskati novega. Predsednik in tajnik sta kmalu kupila štedilnik »Gorenje«, poleg tega pa tudi bojler, ki še danes ni montiran, čeprav so poslali v kočo monterja. Za nov zidan štedilnik je društvo iskalo najboljšega ponudnika. Dva ponudnika otoku odkrili pod »zvonom želja«, sodi v čas pred trola-diijslko romansko stavbo, pomeni pa popolnoma novo prvino v poznavanju naše kulturne zgodovine in umetnostnega izročila v času 9., 10. in 11. stoletja. Primeri gradbenega in kulturnega kontinuuma so v Evropi pogosti, toda skoraj praviloma ne prekoračijo časovnih meja antike. Bled z 11 gradbenimi fazama od začetkov starejše železne dobe do danes se je s tem uvrstil med pomembnejše arheološke lokacije na evropskih tleh. Arheološke najdbe in odkritja na otoku jasno kažejo, da Karavanke tudi v tistih časih niso bile nepremostljiva meja. »Blejski otok je del blejskega turizma!« je poudaril predsednik radovljiške občinske skupščine Franc Jere. »To Je pomemben kulturni spomenik, ki ima širši ne le lokalni pomen. Potruditi se bomo morali, da ga bomo čimprej dokončno uredili. Ker je spomenik otok kot celota, bo ureditev zahtevala precej denarja, ki ga ne bomo mogli zagotoviti v enem letu, ampak bo urejanje trajalo več let. Sodelovati bo morala tudi republika, saj je. to nacionalni spomenik. V kratkem bodo prišli sem člani našega sveta za kulturo in prosveto, ki si bodo otok In najdbe ogledali, potem bomo pa govorili o denarju. Narodni muzej že pripravlja načrte za ureditev. Ko nam jih bodo dostavili, bomo o ureditvi takoj začeli razpravljati.« A. Triler lilNIililiiieilliiiiiiili'ISilil sta postavila dokaj različne cene (IGO — štedilnik 720.000, bojler 245.000, Kovinoservis Ljubljana — štedilnik 428.000, boljer 128.660 starih dinarjev). Zaradi tega so se obrnili še na Kovinoservis Jesenice. Sedaj čakajo še na to ponudbo. Jasno je, da gre za precejšnje razlike v ceni, poleg tega pa bi štedilnika ne bilo mogoče takoj montirati, saj podjetje postavlja 60 dnevni dobavni rok. Kar se tiče elektrike, pravijo, da je malo verjetno, da bi žarnice pokale zaradi napeljave, ki je stara šele 4 leta. Poleg tega so februarja popolnoma obnovili hišno električno centralo. Pri tem pa je važno nekaj drugega. Centralo je treba negovati. Treba je odstranjevali pesek iz struge, mazati centralo. Pravijo, da gorijo žarnice včasih tildi ves dan. Ko so »huligani«, ki se ne strinjajo z Zajškom vdrli in poškodovali centralo je TD kupila za okno železno mrežo, ki pa je Zajšek 3 mesece ni montiral. Kaže, da igra pri vseh težavah veliko vlogo tudi malomarno«* ^^577549951334 78 TV dni svvtn Ljudje in dogodki Val terorističnih zločinov nad jugoslovanskimi državljani v Zahodni Nemčiji se širi. Nedvomno so umorili jugoslovanskega konzularnega uslužbenca Savo Milovanovi-ča, sedaj pa še jugoslovanskega delavca Stipa Medvi-dovića, medtem ko so delavca Dragutina Pljakiča močno ranili. Medvedoviča so napadli zato, ker je nosil jugoslovansko značko. Vsi ti zločini ne govore le o strpnem in blagohotnem stališču zahodno nemških oblasti do teroristov, ampak o elementu pritiska v politiki ZR Nemčije nasproti Jugoslavije. Te dni so se v Beogradu sešli predstavniki parlamentov evropskih držav, ki so na XX. zasedanju generalne •ioipšoine OZN dade pobudo za resolucijo *o akojid regionalnega značaja z namenom, »bolj šali dobre sosedisitvene odnose med evropskimi drža-vanai z raizličnimi družbenimi in političnimi sistemi«. Beograjskega sestanka se udeležujejo parlamentarci iz Belgije, Bolgarije, Danske, Fin-slce, Madžarske, Romunije, Švedske in Jugoslavije. ZDA in Sovjetska zveza so objavile, da so se sporazumele o tem, da bodo za vsako "ceno skušale prepričati gene-itaknega sekretarja OZN U Tanta, naj ostane sekretar srvetovne organizacije še naslednjih pot let. Pritožbe že v začetku Že kmalu po prevzemu koče so pričele na turistično društvo deževati pritožbe gostov. Trikrat se je celo tajnik društva sam prepričal, da v koči ni bilo kruha. Pričeli so »deževati« rodni dopisi. # 18. februarja: Zajšek je dal zemljiški knjižni izpisek od sestre, ni pa knjižil varščine. # 23. februarja: »Ponovno prosimo za knjiženje varščine ...« # 28. maja: Do 15. maja bi moral plačati obrok v višini 1 milijon dinarjev. Plačal je ■le 900.000. Za:š3k ie dejal, da je denar nfikazal po posti, vendar to ni bilo res. TD Begunje mu med drugim piše: »Bliža se glavna turistična sezona in priporočamo, 6~\ kvaliteto poslovanja popravite, ker smo* do sedaj si'žali na ta račun veliko kritik ... če se poslovanje ne bo izboljšajo, se je bati. da se bo kritika povečala, kar bo vam v veliko škodo in seveda tudi ugled našega društva bi indicektno trpel... Smatrajte naše pismo kot dobrona- VIETNAMSKI PEKEL Francoski predsednik general de Gaulle je z letalom prepotoval več tisoč kilometrov, da bi v deželi, nad katero je Francija dolga stoletja držala svoj kolonialni dežnik, izgovoril resno opozorilo o vietnamski vojni, ki jo nekateri že označujejo kot začetek tretje svetovne vojne. De Gaulle je v deželi, ki ima čez 800 let stare pagode, razkril svoj načrt o prenehanju vietnamske vojne. Predlagal je umik ameriških čet iz Južnega Vietnama, ki bi mu sledila pogajanja za zeleno mizo. Ta umik naj bi Američani izvedli ne kot premagana vojska, ampak kot delež k miru v tem delu sveta. De Gaulle je na azijski govornici opozoril, da je Francija že tako ravnala, ko se je umaknila iz Alžirije, da bi preprečila nadaljnje prelivanje krvi. Zakaj kaj takega ne bi storili tudi Američani, če so se zapletli v vojno, kjer imajo za nasprotnika ves vietnamski narod. Takšne vojne pa po mnenju de Gaulla ne morejo dobiti z orožjem v roki. Tudi če bi se jim zmaga posrečila, bi morali naposled priznati, da so krvaveli zastonj. Načrt, ki ga je general de Gaulle povedal na velikem zborovanju v Kambodži, je bil najbrž izdelan v zadnjem času, ko se je seznanil tudi s stališčem vietnamskega osvobodilnega gibanja in ko je imel stike s Hanojem. Vendar pa vse kaže, da je de Gaullov načrt naletel na ugoden sprejem samo v prestolnicah, ki nimajo železa v ognju v vietnamski vojni. V Wa-shingtonu pa so predlog francoskega predsednika zavrnili. Cas pa bo nemara kmalu pokazal, da bodo morali razmišljati o umiku in o pogajanjih. Za sedaj seveda Washington računa še z drugimi možnostmi, da bi s svojo vojaško silo prisilil Vietnamce, da sprejmejo pogajanje pod pogoji, ki bi Američanom ustrezali. Američane zavajajo hude vojaške zmote. Računajo, da so z napadi na Severni Vietnam porušili vse mostove, železnice, skladišča, in vojaške naprave, ki zdaj preprečujejo učinkovitejšo pomoč s severa. Postopoma pa zaupanje v ameriške in zračne napade izgublja vedno bolj na svoji veljavi. Vojaški poročevalec londonskega »Timesa« je pred kratkim zapisal: »Ameriška zračna vojna v Vietnamu se lahko že zdaj dokaže kot huda politična in vojaška napaka.« Američani so v tej zračni vojni plačali že tudi visok davek ne samo v izgubah letal in v dolarjih, ki jih ta zračna vojna požira, temveč predvsem v političnem prestižu. Vojne v Vietnamu nihče na svetu ne odobrava, zlasti ne tako surove, kot jo vodijo Američani. iz slovenskih zamejskih časopisov Slovenski vestnik Od sobote 3. septembra do ponedeljka 5. septembra je bil v Pliberku tradicionalni letni sejem na travniku. Prireditev se ponavlja že od leta 1393, ko je vojvoda Al-breeht III. Pliberku podelil sejemsko pravico. V času mednarodnega vinskega sejma se je mudil v meroo in priporočamo vam, da se obljub držite in jih izpolnite, da s tem odpadejo nepotrebne pripombe.« Predsednik in tajnik sta se pred sezono oglasila pri Zaj-šku in mu povedala več pripomb: # opomin glede plačevanja obrokov; % ni dal garancije; % kvaliteta uslug je slaba; % ni dovolj vljuden in pozoren; O večkrat ni niti kruha (gostje so jedli klobase zaradi tega brez kruha); % z gosti se prepira; 9 ne odstranjuje z miz krožnikov in jedilnega pribora; T; gostje sami kličejo k tcčTni mizi za naročila; ($ dvorišče ni urejeno; C zgodilo se je, da je odstranil prt, ko je prinesel vino; Q Slabo čuvanje inventarja Pretep v gostišču _ V ne5i od 20. do 21. julija je bila med pretepom v gostišču podrta peč. Ker Zajšek tega ni javil društvu in se ni odzval pozivom, jc dru- Ljubljani koroški deželni glavar Hans Sima. Ob tej priložnosti je imel razgovore z vodilnimi predstavniki Slovenije. Deželni glavar Sima je predlagal izdelavo posebnega načrta za sodelovanje v primeru katastrof, ki naj bi obsegal tri sosednje dežele Koroško, Slovenijo in Furlanijo- Julijsko krajino. Predsednik Smele pa je poročal o svojih prizadevanjih tako pri zvezni vladi v Beogradu, kakor tudi pri zuna- štjvo prosilo postajo LM Radovljica, da ga zasliši. Iz postaje milice so sporočali: • da je bil Zazšek vinjen in da je on iniciator prepira in kasneje pretepa. »Vsa krivda je pri Zajšek Rudiju, radi česar izterjajte od njega odškodninski zahtevek. Zajšek Rudija je tukajšnja postaja LM predlagala v upravni postopek.« Najemnina in odpoved Opomini glede zapadlih obrokov za najemnino so se vrstili. Po soglasnem sklepu uipraivnega in nadzornega odbora (za plačilo 600.000 drim) so mu sooročiM, da ga bodo dali advokatu, če do 8. avdu-sta ne bo izniačal obroka. Zajšek ni izplačal in bodlo sedaj to iztirjali preko sodišča. Zaradi prožnfe z odpovedjo oravijo na turističnem društvu: »Pogodba je k sreči skle-n'ena le za erto leto. Poteče 31. januar 1%7. Zaj'ek nam je že n?r>ovedal (orvič pismeno) da bo s 1. 9. dal odpoved ?r» rta bo vložil tožbo za 1.500.000 starih dinarjev njem ministrstvu na Dunaju, da bi sklenili sporazum o nadaljnjih olajšavah na meji med Koroško in Slovenijo, s katerim bi bU zlasti planincem zagotovljen neoviran dostop v obmejne planine. Kakor že med svojim letošnjim obiskom na Koroškem, je predsednik Smole tudi ob tej priložnosti izrazil pripravljenost Slovenije, da s svojimi izkušnjami pomaga Koroški v njenih prizadevanjih za lastno univerzo. kolikor naj bi imel baje izgube v prometu po naši krivdi. Da bi gostišče opustil si sedaj samo želimo. Nikoli nismo imeli nič proti njemu, saj bi drugače gostišča ne zaupali prav njemu.« Intrige V zvezi s podatki, kii nam jih je dal Zajšek, naj zapišemo še naslednje. Po poslovnem poročilu knjigovodje z dne 28. 2. 1966 je imela »Koča v Dragi« 3,064.162 starih dinarjev čistega dohodka. Prometni davek je letos višji prav zaradi velikega prometa, ki je bil ustvarjen v preteklem letu. Kot vidimo Zajsku ne moremo vse verjeti. Najbolj nas je čudilo to, da je bil v času, ko nam je pripovedoval svojo verzijo, v koči človek ki mu je v vsem pritrjeval, tako da smo prišli do prepričanja, da so domačini ogorčeni nad »nepravilnim« delom TD Begunje. Upamo, da v spletu obljub in nepopolnih podatkov, ki jih je dal nam, ni bil »slučajen« gost najet za pre-prieovanije... P. Čolnar BODICE # V Lahovčah je gostišče, za katerega pravijo, da je ob žalostni tragediji angleškega aviona služilo denar. Vsaka nesreča je komu sreča! Vendar je tamkajšnjemu gostišču treba priznati tudi iniciativo glede povezovanja industrije s kmetijstvom. Odpadne vode njihove hiše in hleva so spuščene po vasi. Res je, da se mnogi domačini kregajo, da to smrdi toda »kšeft:« je »kšeft«. % Izkušnja, ki bi jo kazalo tudi posnemati pa je kulturna, pravzaprav kinematografska iz Bohinjske Bistrice. Tam so ugotovili, da je učinkovito najprej zavrteti zadnji del filma — konec in šele potem začeti od začetka. Tako je gledalec prej seznanjen s koncem — kdo bo zmagovalec, kdo poražen ird. Podobno bodo menda uvedli tudi pri romanih v naših založniških hišah. 0 Nazadnje naj potolažim še Stražišane, ki čakajo na avtobuse, na Laborah in se pritožujejo, da tam ni voznega reda. Ker sam rumam denarja, da bi plačal davščine za table svetujem potnikom naj čakajo. Avtobus pride kadar pride. Lepo vas pozdravlja Vaš BODIĆAR 00000211015300020101010410071002000101000209040201111000020001020307060402530100000709090202010201020110010805050902110511061000000201010004090709730200020101100711090302000104061008100200081006060775 PANORAMA » PANORAMA « PANORAMA # PANORAMA • PANORAMA « PANORAMA • PANORAMA 9 PANORAT gorenjski %aji IN ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji —---\---,---1-,—.— Pastirstvo na Veliki planini (nadalj. iz prejšnje Okrog pastirske je navadno ograjeno. Tečaji pravijo jašek. Vsaka »|^aja pa ima dvoje vrat; ^vjj0 jim lese. Ograja je J^a iz tanjših borovcev. J koia sta zabila v zemljo dri^[eg drugega tako, da je J) njj. ma prostora za tanj*Lro. vec. Ta se priveze nA,a z vrbovo šibo. Odpiranj«^ je zamudno, ker jo jefl^ ^ tikati na primitiven \ačin, zato sta ob ograji »>'tsafci strani po en štor, n»^tere. ga stopiš in se preko; ^.aje zavihtiš na drugo m To ne delajo samo mW ampak tudi starejši. Pastirsko kočo, ML j0 prej opisal, so n>^j v dveh do treh mesa* jrjje ljudje. Take koče so% po drugi svetovni vojni.Vp se seveda med sabo raAjejo, vse pa so bile delan roke in iz lesa, ki je posekan v bližini. Predjg so bile koče še preprog. Taka koča je Pr4jeva na Veliki planini, ^kuje se v tem, da nii^tako pravijo) bivak za pastirja stropa, poleg tega pa v koči nimajo štedilnika, pač pa preprosto ognjišče. Ognjišče je narejeno iz skal. Nad ognjiščem je kamnita polica, kamor dajejo siriti mleko. V koči sta tudi dva pograda — dve ležišči, ob steni pa so dolge lesene police. Seveda je notranjost precej črna, ker ognjišče nima dimnika, pač pa se dim razgubi pod ostrešje. Pod ostrešjem navadno suše na pol suha drva. Poda v koči ni, zanj služi steptana zemlja. Okolišnji prostor za krave — lopa — pa je podoben kot v drugih kočah. Koče so sedaj privatna lastnina vsakogar. V planini lahko pase vsakdo, ki ima kočo. Da pa ne bi kdo odgnal živino v planino takrat, kadar bi kdo hotel, se zberejo vsi lastniki koč pri enem izmed njih? to store še v dolini in izberejo predsednika in 6 odbornikov, vsi ostali pa »o člani planinske skupnosti. Predsednik odloča, kdaj se žene živina v planino. Na Ve- liko planino so letos gnali 18. junjia, ravno tako na MaJo, na Gojško pa 15. junija. Ženejo jih po poti, kjer hodijo tudi ljudje v planino. Kravi, ki je najpametnejša, obesijo zvonec okoli vratu. Vsak zvo nec mora drugače zveneti, da jih pastirji ločijo med sabo. Krava vodnica žene ostale krave v planino. Pastir gre zadaj za kravami, da katera ne zaostane. Krave pot dobro poznajo in jih ni treba priganjati, ker gredo rade v planino. Zvrste se po kočah, starejše se znajdejo, kot bi bile veMno v planini, mlajše pa jim slede. V planino ženejo vsi en dan eden, za drugim od 3. do 7. ure zjutraj. Krav je sedaj manj v planini kot včasih, nobeden jih nima več kot 10 v eni koči. V začetku, ko je dovolj paše, molzejo trikrat na dan. Prvič zjutraj, ko se dela dan. Takoj nato se žene na pašo; pastir mora krave gnati na neko določeno mesto, krave različnih pastirjev se same potem razporede po pašnikih — pastirji pravijo »po pasov- nikih«. Krave pridejo potem okrog 13. do 14. ure same domov. Takrat jih zopet po-molzejo. Ce je huda vročina, pridejo krave že prej domov, tudi že ob 11. uri. Popoldne jih ne ženejo past, pač pa jih naženejo samo iz oseka na stan. Stan je pašnik med kočami. Na Veliki planini so koče bolj strnjene in imenujejo majhno dolino stan, na Gojški in Mali pa niso koče tako skupaj, zato ima vsaka planina več stanov. Krave se na stanu pasejo, potem pa polegajo in prežvekujejo. Zvečer jih še enkrat pomolzejo. Ponoči leže v oseku, če pa je slabo' vreme, gredo pod streho — pod lopo. Malokdaj se zgodi, da krave ne bi prišle domov. Starejšim se sploh ne zgodi, pa če je še gostejša megla. Mlajše slede starejšim in je torej živina za pastirja najmanjša skrb. Krave se napajajo v velikih kotanjah (ribnikih). Pastirji jim pravijo vuže (luže). Na Mali in Gojški planini je dovolj vode, na Veliki planini pa vode primanjkuje, posebno za ljudi. Delno uporabljajo kap-nico, ki se nateka v korito s streh koč. Mleka je v začetku, ko je dobra paša, več. Potem pa ga je vedno manj, vendar je vedno bolj tolšč. Iz mleka delajo sir, navadni in laški, maslo, veliko ga skisajo za turiste; slednji popijejo tudi veliko sladkega. Navadni sir izdelujejo iz kislega mleka, ki mora biti dobro skisan — navadno 2 dni. Mleku posnamejo smetano. Tako mleko potem dajo na štedilnik na toploto. Tu ga puste eno uro, da se sesiri. Sesirjeno mleko dajo v torivo. To je iz češnjevega lesa izdolbena okrogla skodelica, ki ima ob straneh in na dnu luknjice, da se odteče voda, nastane pa lep hlebček sira. Torivo narede na roke s posebnim nožem, ki ga imenujejo tesu. Tak nož je na koncu zakrivljen, tako. da tistim, ki dela, pobira les ali strga. Laški sir se dela nekoliko drugače. Dela se iz sladkega mleka. Najprej je treba mleko ogreti na 30 stopinj, potem se mu doda dve žlici sirža na 12 litrski lonec, nato je treba zopet ogreti, tokrat na 40 stopinj. Mleko se sesiri in postopek naprej je enak kot pri navadnem siru, le da se sir navadno obteži, da se bolj s t rdi. Maslo se dela iz smetane. Smetano posnamejo iz kislega mleka, ne ■ sme biti starejša od 4 dni, ker drugače dobi grenek okus. Smetana se omeđe v pini; to je lesena škatla z vretenom. Vreteno je treba vrteti eno uro, lahko več, lahko manj, da jc smetana omeđena. Vreteno rcstavlja zunaj ročica, v notranjosti pa je lesena deščica, ki ima luknje. Kdaj je smetana omeđena, se ve po zvoku, ko začne bolj votlo bobneti. Tako nastane surovo maslo. Se kar v pini tako maslo splaknejo z hladno čisto vodo, potem pa ga oblikujejo v stručke. Iz 2,5 litra planinske smetane se pridobi 1 kg surovega masla. Za izdelovanje masla imajo tudi medevc, to je okrogla posoda, po njej pa kot bat obdeluje lesena deščica z luknjami. Bat je treba potiskati gor in dol. (Nadaljevanje prihodnjič) Ivan Sivec »Betonska igla« v Moskvi Graditelji moskovskega televizijskega stolpa so že sedaj dosegli evropski višinski rekord: stolp je visok *73 metrov in 55 centime- Mladi kadilci # Mnogo otrok navajajo # starši že v petem življenj- • skem letu kaditi cigarete. • To je ugotovila preiskava • v Angliji, ko so raziskali • kadilske navade 767 šol- # skih otrok. Pri tem so u- # gotovili žalostno dejstvo, '# da se mnogi dečki že v • petem in mnoge deklice O že v devetem letu sezna- # nijo z nikotinom. trov. Z vrha je lep razgled po vsej Moskvi, ki jo vidimo kot na dlani, vidna pa so tudi nekatera mesta v Podmoskovju. »Do neba« bo treba zgraditi še pet metrov in 25 centimetrov stolpa iz armiranega betona. Potem bodo na vrhu izdelali skelet in zabetoni- rali tako imenovani podporni obroč. Na njem bodo po kosih pritrdili kovinsko anteno. Sistem, ki ga bodo postavili na vrhu »betonske igle« bo sestavljalo sedem anten, ki se bodo končale s 140 metrov dolgo jekleno navpično cevjo. Želeli ste, poslušajte! Dunajski radio se je znašel v poletnih mesecih v hudi zadregi. Ker ni bilo dovolj naročil za vsakodnevno oddajo, v kateri naročajo poslušalci čestitke in pozdrave za svoje sorodnike in prijatelje, se je urednik te oddaje Kratke zanimivosti ŠVEDSKA - na Švedskem so nedavno iznašli kremo proti rji, kar je velikega pomena za ladjedelništvo. Gre za kremo, ki učinkuje tako, da se zarjavelo železo enostavno premaže in čez kako uro rja odpade kot lupina, kremo bodo izdelovali tudi za uporabo v gospodinjstvu. ŠPANIJA — Mestni očetje v Barceloni so prišli do dokaj izvir. :e ideje; ker v tem mestu primanjkuje šol, so odkupili stare tramvajske vozove in jih adaptirali v šolske razrede. Dca ni bilo veliko; premestili so klopi, namestili tablo in razred je bil gotov. Seveda pa. je temu primerno tudi špansko podnebje. ZDA — Dom v šestih urah! Denimo, da se neka ameriška družina opoldne spomni, da bi si postavila novo hišo ... In veste kdaj se lahko vseli? Kar že zvečer istega dne, v kolikor se odloči za montažno hišo s petimi družinskimi prostori in ameriškim konfortom. Neko podjetje je nedavno pričelo s takimi konstrukcijami in pravijo, da kar uspešno. zatekel k izhodu za silo; listal je po telefonskem imeniku in na slepo jemal iz njega različna imena. Pri tem pa ni imel najbolj srečne roke — nekaj poslušalcev je ogorčeno protestiralo, ker so slišali v radiu čestitke za rojstni dan že pokojnih oseb. Da bi se v bodoče izognili podobnim nevšečnostim, je pričel dunajski radio objavljati malo bolj posplošene čestitke, kot npr. »za vse, ki imajo danes rojstni dan«, »za vse zaljubljene«, »za vse babice in dedke« itd. Zanimiva nogometna tekma Pred dnevi sta se v nogometni tekmi pomerili skupina turistov iz Zahodne Nemčije in osebje hotela Jadran v Trogiru. Igrali so za pečeno jagnje in 20 litrov vina. Zmagala je reprezentanca hotela s 7:0. Tekmo so z zanimanjem spremljali gledalci, večinoma turisti vseh narodnosti. Naslednjo tekmo z gostiteljem so napovedali gostje iz Francije. Preplavali 180 kilometrov Štirje Finci in en Nemec, stari od 17 do 24 let, so v lahkih potapljaških oblekah plavali iz finskega pristanišča Turku. Po 17 dneh in' dveh urah so prišli na cilj: v glavno mesto Alandskih otokov Mariehaven. V tem času so preplavali 180 kilometrov. V hladnem morju so plavali v etapah, prenočevali pa so na otokih omenjenega arhipelaga. Plača po 205 letih Kari Blum, kmet iz Zahodne Nemčije, je pred dnevi po pošli prejel pošiljko, ki je res ni pričakoval — zlato palico. To dragocenost mu je poslal britanski dragonski polk, v katerem je služil kot dobavljač hrane eden Blum-movih prednikov še v času sedemletne vojne, pozimi le- ta 1760. Dragonci takrat niso imeli dovolj denarja in- tako niso plačali veliko svojih dolgov. Sele sedaj, po dveh stoletjih, so to odkrili vojni Zgodovinarji, ki so proučevali arhive in prisilili dragon-ce, da svoje dolgove- poplačajo — vsaj potomcem MIHA KLINAR: mesta, Cfv£ in razcestja • mesta, ceste IN razcestja • mesta, ceste IN razcestja • mesta, ceste IN r^ Vroč julijski dan je. Gore v dali^e zđe kakor vijoličasto rožni plameni. Zrak je razbeljen. Poln.^ dela na soncu zagoreli ujetniki polegajo v senci, ki komaj zapanje blaži poletno vročino. Opoldanski odmor je in vsi nes^ pričakujejo, kaj bosta opravila Konstantin in Kari, ki sta pr/ odnesla njihove zahteve feldveblu Euringerju. »Mi, ujetniki - delavci v tovarni 5*fo in podjetjih v skladu z mednarodnim dogovorom o ujetnikrt'iposlenih pri delu, in da se nam da enak zaslužek, kakor ga pihajo naši tovariši drugod. Ta zaslužek znaša od osemdeset pteA do ene marke na dan. Upamo, da bo podjetje naše zahteve %,ilo in preklicalo prav-karšnje znižanje našega zaslužka od t^t na dvajset pfenigov. O svojem sedanjem položaju in svojih ^evah smo obvestili tudi mednarodni odsek Rdečega križa v MjW s pripombo, da mu bomo poročali tudi o svojih izpolnjenih'^izpolnjenih zahtevah ter ga v pi-imeru, da bo podjetje vztrajati sedanjih ali prejšnjih mezdah, prosili za posredovanje.« O teh zahtevah se pogovarjajo n%j in menijo, da bi se zvišanje v resnici prileglo, saj bi si !% lahko privoščili vrček piva sleherni dan. In pivo bi se v tej %ii tako zelo prileglo. Vroče pa ni samo ujetnikom. Wfcldvebel Euringer, ki je pravkar pokosil, si briše pot s Čela i"irida mlademu nadporoč-niku Kampu, ki je dal že zjutraj nap^ konja v svojo lahko kočijo in se z Elise odpeljal kopat k Starijemu jezeru. V takem razmišljanju ga zmotita i^ka Konstantin in Kari. Začudeno ju pogleda in ju nahruli, kaktusi drznila priti predenj. In ko zve, zakaj sta prišla, jima iztrfapir z ujetniškimi zahtevami iz rok in ga raztrga na drobne ko*- »Ven! Pri priči ven!« jima pokaže u »Potem nam ne preostane drugega, kakor da se obrnemo na mednarodni urad Rdečega križa,« pravi Kari. »Kaj? Jaz ti pokažem mednarodni urad rdečega križa, ušivec!« Toda ujetnika sta že zunaj. Kakšna predrznost! In vendar mora to predrznost prebrati, da jih bo potem pošteno kaznoval. Jezi se nad lističi, ki jih je vrgel v koš in ki jih zdaj sestavlja, da bi lahko prebral, kaj pravzaprav hočejo nesramni ušivci. »Ne, kaj takega? To je predrznost vseh predrznosti! Zahtevati toliko na dan!« plane kvišku, prepričan, da si ruski tepci kaj takega sami niso mogli izmisliti. A če so se, on jim že pokaže! Sem komisije Rdečega križa ne bo! Podjetje je premajhno, da bi se ta komisija zanimala zanj. Ne verjame, da so si ujetniki upali pisati v Miin-chen. Sicer pa, zadevo bo takoj uredil in na lastno pest odvzel ujetnikom ves zaslužek. Poučil jih bo, da so ujetniki, vredni komaj toliko kakor vprežna živina. Da, še manj, mnogo manj kakor vprežna živina, in on lahko stori z njimi, karkoli se mu zahoče. Čeprav je vroče in čeprav ni več vojak, obleče svoj podolicir-ski suknjič, na katerem se črni železni križec, in oddivja iz pisarne. »Kaj?« pobesni še bolj, ko zagleda ujetnike namesto pri delu v senci. Pozablja, da čas odmora še ni minil, že od daleč kriči nad njimi, naj se takoj lotijo dela. Nekateri se dvignejo, a jih nekdo pokliče nazaj. »Kdo je to bil?« mu v glavo plane kri. »Jaz, gospod feldvebel,« se dvigne Hans in stopi predenj. »Vi? Vi? Vi morate ubogati kakor drugi! V strojnico!« »Ko bo konec odmora, bom šel. Prej ne! Nisem v vojski, da bi lahko kričali name in me postavljali v zbor, kadar bi se vam zahotelo.« To je preveč! Tega feldvebel ne more prenesti. Torej tudi strojnik drži z ruskimi ušivci? # »Zame so ljudje, gospod feldvebel.« »Ljudje? Vi imenujete Ruse ljudi, a so vam prestrelili koleno! Rusi so krivi, da boste vse življenje invalid!« »Ne Rusi, vojna je kriva! Vojna, ki so se je ruski vojaki prav tako malo želeli kakor jaz.« »In vi ste Nemec?« feldvebel lovi sapo. »Da, Nemec, a tudi človek,« pravi Hans popolnoma mirno. V ujetnikih ne vidi sovražnikov, marveč delavce, od katerih, če feldvebel hoče vedeti, ima Nemčija samo korist. In takega človeka, se Čud? Euringer, je cesar odlikoval z železnim križcem prav tako kakor njega? To je sramota! Nezaslišana sramota! In tale človek še ni tiho, marveč govori povrhu vsega še o ujetniških zahtevah, da so pravične, ponavlja, kar je že bral v tistem predrznem pisanju. Zatrjuje, da ujetniki ne zahtevajo nič drugega, na kar imajo pravico in kar prejemajo ujetniki v drugih podjetjih in tovarnah, češ, take obveznosti je sprejela vlada, kakor so jih sprejele tudi vlade sovražnih držav ne iz človekoljubja, marveč samo zato, ker jim primanjkuje delavcev in ker svoje delavce potrebujejo za topovsko hrano in žive tarče. Feldvebel Euringer teh besed ni slišal, ker je segel Hansu v besedo že prej. Njega te obveznosti lahko nekam pišejo, kriči. Odslej ujetniki ne bodo prejemali niti pfeniga. Naj bodo hvaležni, da imajo sploh hrano, mnogo boljšo hrano kakor v taborišču. Sicer pa se ne bo prerekal. Stražo ima. In straža bo poskrbela, da bodo do šestih zvečer vagoni polni. »Straža!« . . Stražarjem se ujetniki ne morejo upirati. Kljub temu, da je še vedno odmor, morajo k balam šote in jih nakladati z rokami. In ker je to delo naporno in bi zaradi vročine in pičlega kosila (hrane že hudo primanjkuje) ujetniki prehudo trpeli, se vda tudi Hans in požene strojnico. Ko stečejo transportni trakovi, sc feldvebel Euringer, zadovoljen, ker je zlomil ujetniško in Hansovo upornost, umakne. »Bo akcija res tako klavrno propadla?« razmišlja Stefi in pritiska na vzvode, ki upravljajo stiskalnico. »Proti puškam smo brez moči,« pravi Kari. Ce zadeve ne bo rešila komisija Rdečega križa, bo obveljala feldveblova volja. Tudi Konstantin dvomi, da bi na kak drug način lahko kaj dosegli. Samo Hans se ne vđa. V glavi sc mu je porodil načrt. Ko bodo bale šote naložene, bo ustavil strojnico in povzročil okvaro. Feldvebel se na mehanizem strojev ne razume, Kari in Konstantin pa okvare ne bosta hotela popraviti. Tovarna bo obstala. O tem ne bo povedal nikomur. Tudi Stefi ne. Samo opozoril jo bo, naj dela počasi, saj ko bi hitela, bi sc nakopičilo preveč bal, on pa bi ujetnikom rad prihranil ročno nakladanje. Toda štefi se sama ukvarja s podobnimi mislimi. Ko bi sc bolje razumela na mehanizem stiskalnice, bi povzročila sama, da bi se stiskalnica ustavila. Ko jo Hans opozori, naj dela počasneje, ker s stiskalnico ni nekaj v redu, ugane Hansov namen. Hans opazuje. Ob štirih, ko je pred transportnim trakom morda le še deset bal, ustavi strojnico. Transportni trakovi se ustavijo in na pokrajino leže dobra podeželska tišina. Zdaj mora javiti feldveblu, da se je v kotlarni nekaj pokvarilo in da okvare ne bo mogel nekaj dni popraviti. Do takrat pa bo prav gotovo prišla že komisija Rdečega križa. Potem bodo svoje zahteve do podjetja postavili še nemški delavci. Toda feldvebla ni. V Penzberg je šel, da bi zvedel, kdo je oddal pismo za mednarodni odsek Rdečega križa v Munchnu. Toda o kakem takem pismu poštna uradnica ničesar ne ve. Vedel je, da si niso upali pisati, si pravi, obenem pa opazuje uradnico. a 9 GLAS v PKoninev KROMPIR POBIRAJO — Branko Barič, Dušan Barič, Olga Rues iz Poljč In Alojz Kolman iz Zgoš pri pobiranju krompirja Foto J. Vidic Dopisujte v našo rubriko! V šoli se vsega naučimo Poglejmo dva dopisa dveh učencev Osnovne šole »France Prešeren« iz Kranja, že lani sta nam ju poslala, pa je za objavo zmanjkalo prostora. Preberimo in videli bomo, da se v šoli lahko naučimo tudi kaj takega za kar nismo vedeU, da se lahko. KOLESARSKO TEKMOVANJE Kolesarsko tekmovanje v varnostni in spretnostni vožnji je bilo najprej v šoli. Iz vsakega razreda smo tekmovali trije. Proga je bila težka in polna zaprek. Vsi trije iz našega razreda smo bili med prvimi, zato so nas poslali na občinsko tekmovanje. V nedeljo srno se zbrali pred Gasilskim domom. Bilo nas je mnogo. Z enourno za- Krompir pobirajo - denar služijo Kmetijska zadruga Jelovica ima zasajen krompir na 15 ha zemlje. Zaradi redkih lepih dni in nujnosti del ne morejo sami pospraviti vsega krompirja. Zato je zadru- ■* ga poklicala na pomoč blii nje vaščane, predvsem ml a dino, da pomaga pospravlja ti krompir. Zanimivo pasje cepljenje Torek ob sedmih zjutraj. Tega dne ni bilo pouka, ker je bil športni dan. Ker športni dan ni bil obvezen, sem raje ostal doma. Sam bi sicer šel rad na športni dan, ker pa je bilo tega dne pasje cepljenje, sem moral peljati na cepljenje svojega Lumpija.. Cepljenje je bilo ob 8. uri pri Bizjaku. Ob določeni uri sva bila s psom na določenem mestu. Pred gostilno je bilo že vse polno psov. Bil je pravi živ- fiv. Psi so lajali, cvilili in ne-ateri so se celo tepli. Bil je prav res lep pogled. Bili so .zelo različni: nekateri veliki, [ drugi majhni, tretji črni, pa s aopet kosmati itd. Lumpl jih je nekaj časa postrani ,, gledal; kako jih tudi ne bi, saj je bil najmanjši med nji-I mi. Najbrž se jih je celo malo bal. Kmalu pa se je tudi on ojunačil in je začel oddajati čudne glasove. Ni lajal, am-I pak presunljivo visoko cvi-I lil. Po višini glasu je prevpil vsakega drugega psa. V zboru bi najbrž pel sopran. Vsem in tudi meni je šlo njegovo cviljenje na živce, OPROSTITE V prejšnji številki »Glasu pionirjev« je pod risbo tihožitja s sadjem pomotoma izpadel avtor. Narisala Jo je NATAŠA MAKOREL Iz Osnovne šole »France Prešeren« iz Kranja. zato sem mu jih nekaj dal, da je utihnil. Toda še na misel mu nI prišlo, da bi dolgo molčal, kmalu je zopet odprl svojo lajno. Med pretepači je bil naj-hujdš Sneščov iz Spodnje Bele. Vsi so se ga izogibali, dasiravno je bil zelo suh in niti ne tako velik. Sele ob pol devetih se je pripeljal živinozdravnik. Z njim je bila tudi preddvor-ska uradnica. Živinozdravnik je stopil iz avtomobila, za njim pa še uradnica. Živinozdravnik je imel s seboj torbo »s pasjim strahom«. Psi so ga nekam nezaupljivo gledali. Najbrž so kar slutiai, da ne prinaša nič dobrega. Z Lumpijem sva bila med prvimi na vrsti. Lumpija sem postavil na klop in mu potisni] glavo med kolena ter ga prijel za ušesa. Živinozdravnik mu je za vrat potisnil iglo. Lumpi se ni niti premaknil in živinozdravnik ga .Je pohvalil, da je priden k uža. Cepljenje Je potekala brez vsake nevšečnosti dotlej, dokler ni prišel na vrsto Kodr-čov pes. Bil je največji med vsemi psi. Ko ga je živinozdravnik hotel cepiti, je skočil nazaj in zalajal. Gospodarica je grdo zagodrnjala in brž zopet -zgrabila psa. Tudi to pot se je izmuznil in malo je manjkalo, t!a zdravnika ni pes ugriznil. Šele no večih poskusih je psa cepi!. Ko sva z Lumpijem opravila pri zdravniku, sva šla še k uradnici, ki je sedela za mizo in popisovala cepljene pse. Hotela je Vedeti tudi starost, barvo in letnik psa. Ko sem ji vse povedal, sem ji moral dati še tisoč dinar-narjev, ona pa mi je za to dala navadno aluminijasto ploščico s pasjo glavo in številkami. Pred odhodom iz prizorišča »krvavega klan "a-«, sem imel še priložnost videti sceno, katere dolgo nisem mogel pozabiti. Srpanova Urša Je ravno hotela oditi s svojim cuckom proti domu, pa je morala mimo Sneščovega psa. Ta pa je mislil le na kri in je šavsnil po Srpanovem Murčku. Murček je skočil v stran, toda Sneščov pes ga je zgrabil za rep. Murček je cvilil, Urša vpila, Sneščov Janez klel, živinozdravnik vpil, otroci pa smejali. Urša je vlekla za vrvico, Jsnez je vlekel svojega psa, Sneščov pes pa Srpanovega, tr';o, da je ubogi Mnrček vise! v zraku in neusmiljeno cvilil. Končno je živinozdravnik za-vpil, naj mu Janez stopi na vrat. Janez ga je res podrl po tleh in mu storil na vrat, tako. da je Srpanovega cucka le izpustil. Lumpi je g'edal Mvrčka nekam pcm ''ovalno, n?.,;brž si sam ni želel kaj podobnega. Sla sva, domov. Minil je lep in vsaj enkrat prost dan. BRANKO KLOKOCAR Osn. šola Preddvor Na ta način se je mladini pred šolskim letom ponudila prilika, da nekaj zasluži. Zadruga namreč plača za gaj-bico pobranega krompirja 40 dinarjev. Namesto denarja lahko vzamejo tudi krompir po grosistični ceni. Prejšnjo sredo je med vasmi Zapuže in Lesce pomagalo 50 ljudi zadrugi pobirati krompir. Mladina je zelo pridna pri delu. Tako je v sredo Branko Barič iz Poljč, star 14 let, od osme ure zjutraj do pol ene napolnU 26 gajbic, kar pomeni, da je t dobrih štirih urah zaslužil čez 1000 dinarjev. Takih mladincev pa je bilo še več. Jože Vidic mudo smo pričeli odgovarjati na vprašanja. Cez nekaj časa smo startali z vožnjo. Tu ni šlo tako dobro. Ovire smo še kar dobro premagali, ko pa smo zavozili na ulice, nismo več vedeli kam naj se obrnemo. Bili smo prva ekipa, a nam usmerjevalci niso vedeli povedati kje je proga in smo se zmedli. Zasedli smo šele šesto mesto. Leon Pterovčic, « Osnovna šola »France Prešeren« Kranj TEČAJ PRVE POMOČI V našem razredu smo prtv vsi člani Rdečega križa. Letos smo obiskovali tečaj prve pomoči. Naučili smo te veliko koristnega. Znamo pravilno obvezovati, pomagati pri zlomu, reševati ponesrečence in še in še. Poslušali smo predavanja, ki so bfla združena s praktičnimi vajami. Vsak podmladkar, ki je c-pravil tečaj prve pomoči, ima številne dolžnosti in naloge. S pravilno pomočjo lahko rešimo tudi življenje. DeJo jer zahtevno in natančno, zato j« moral vsak ob zaključku tečaja opraviti izpit. UčiM smo se radi, saj varno, da nam bo to koristilo. Mirica Miklavčič, Krnaj Osnovna šoki »France Prešeren« Darina Konc: Lacka igra domino Lučka hodi v tretji razred. Najraje se igra domino. Za to igro morata biti vsaj dva igralca. Lučka zaman moleduje: očka je utrujen, mama zaposlena, stara mama kar naprej šiva, druge otroke r/e sem vabiti v hišo, bratec Marjanček je pa še v kr šku. Tako se nihče ne u-tegne z deklico igrati. Nekoga pa vendar mora ime- ti pri igri. Na pomoč so ji prišle njene igrače: medvedek in punčka Suzi. Tako preklada Lučka svoje domim, zdaj zase, zdaj za medvedka, zdaj za Suzi. Oba igrača pa z velikimi očmi nepremično gledata Lučko. Zanjo sta seveda živi in kar dobra soigralca pri domini. Treba si je pomagati. In Lučka si zna. ^51^4825572613^4340991^041 37577652734189162^991^4373 Priznanje dosedanji praksi Stalna alpska smučarska šola na Zelenici V planinskem domu na Zelenici so 16. 6. 1966 v navzočnosti predsednika SZJ Jožeta Malnariča, predsednika in sekretarja SZS Nika Belopavloviča in Miloša Rutarja, predsednika skupščine občine Tržič Tineta Tomazina in predstavnika Občinske zveze za telesno kulturo Tržič sklenili, da na podlagi zelo uspešnega dela v občasni smučarski šoli med zimskimi počitnicami, ki deluje že več kot 10 let začne z delom 1. septembra stalna alpska smučarska šola v Tržiču. Tržič ima za to vsestranske pogoje, ima močno zaledje, saj je samo na treh osemletkah okoli 1000 učencev. Na Zelenici leži sneg povprečno 7 mesecev in obratuje sedežnica in več vlečnic, poleg tega ima Tržič moderno opremljeno telovadnico z vso opremo in ima dober organizacijski in strokovni kader, ki s svojim dosedanjim delom jamči, da bo tudi stalna alpska smučarska šola uspešno delovala. Finančno in organizacijsko bo delovala pod okriljem Občinske zveze za telesno (kukuro Tržič, tehnično pa bo odgovarjala Visoki šoli za telesno kulturo Ljubljana, fi- nančno jo bodo podprle SZJ, SZS in skupščina Tržič. Šolo bosta vodila Zdravko Križaj, učitelj telesne vzgoje in smučanja Janez Wagner, za pomoč jima je dodeljen Janez Ahačič. Osnovni namen šole je izbrati mlade, nadarjene alpske smučarje v starosti 10-12 let in jim nuditi strokovno pomoč v obvladanju alpske smučarske tehnike v vseh treh alpskih disciplinah, jih splošno telesno pripraviti. Okvirni program stalne alpske smučarske šole je, da bo delovala preko vsega leta vključno z junijem. D. Humer Še osmerec in četverec s krmarjem DANES POLFINALE Čeprav 6e po dosedanjih rezultatih v predtekmova-njih ne da veliko zaključiti, je zanimivo, da so mnogi čolni dosegli v repesažu boljše rezultate od včerajšnjih direktnih finalistov. O Četverec s krmarjem — Četverci so edini poskrbeli za »ravnotežje. Čolni so se uvrstili z naslednjimi rezultati v polfinale (pol-krepko — čolni, ki so si priborili vstop v finale): 1. Jugoslavija 6:40,96, 2. dr Nemčija 6:41,29, 3. sz 6:42,41, 4. Avstralija 6:43,70, 5. CSSR 6:44,37, 6. Italija 6:45,39, 7. Danska 6:47,49, 8. ZR Nemčija 6:47,70, 9. Madžarska 6:48,33, 10. Nizozemska 6:48,71, 11. ZDA 6:50,27, 12. Poljska 6:51,60. # dvojec brez krmarja — Dosedanji rezultati kažejo, da je čoln DR Nemčije brez konkurence. Jugoslovanski dvojec je zasedel v III. skupini repasa-ža tretje mesto (1. Danska, TVD Partizan Selca v finančnih težavah Zmagala je trezna presoja V torek je bila v Selcih seja upravnega in nadzornega odbora TVD Partizan, katere so se udeležili tudi predstavniki druž-beno-političnih organizacij škofjeloške občine in predsednik skupščine Milan Osovnikar. Predsednik društva Jože Benedičič je pojasnil, da se je znašlo društvo v izredno težavnem položaju, saj so z denarjem, ki bi ga potrebovali za redno dejavnost, poravnali račune za igrišče. Do konca leta bi tako za vso dejavnost ostalo Partizanu le še 150.000 starih dinarjev. TVD Partizan Selca.je eno Izmed najuspešnejših društev pri nas. Odlikuje se v prvi vrsti po realnosti svojih prizadevanj. Vključuje mnogo mladine v rokometu, sankanju in smučanju. Gotovo se njihova najkvalitetnejša ekipa rokometašice, ki nastopajo v I. republiški ligi in so osvojile tudi mladinsko prvenstvo Slovenije. Posebno atrakcijo zbujajo sankaška tekmovanja, saj imajo v Sel-cah edino osvetljeno sanka-ško progo (zaradi prostovoljnega dela je proga stala le okoli 70.000 starih dinarjev). Zvedeli smo, da se na san-kaških tekmah zbere redno > okoli 300 tekmovalcev. TVD Partizan je zašel v finančno krizo zaradi igrišč. Ne smemo misliti, da sta nogometno in rokometno igrišče veliko stali, saj so člani opravili tu nad 4182 prostovoljnih ur. Vse kar je stalo, je bil material. Za asfaltiranje je eden od odbornikov najel celo 300.000 starih dinarjev osebnega posojila. Kazalo je, da se bo moralo društvo zaradi teh dolgov razpustiti. Izredno nas je razveselilo razumevanje in priznanje, ki so ga dali vsi gostje prizadevanjem športnikom iz Selc. Na samem sestanku so se dogovorili za izredno podporo, ki jo bodo nudili posamezni organi. Tako kaže, da bodo v najkrajšem času dobili pomoč v višini preko 500.000 starih dinarjev. Skromni in svojemu delu predani funkcionarji so zagotovili, da bo ta denar zadostoval, da »pretolčejo« težko leto. Posebno so poudarili da kažejo nekatere delovne organizacije (v prvi vrsti LIP in Iskra) na njihovem področju polno razumevanje za delo (prevozi). Prepričani pa smo, da bi lahko organizacije naredile še več. V društvu so izključno njihovi delavci odnosno njihovi otroci. Društvo je njihovo in njegove težave ter uspehi govore o njihovi skrbi za proizvajalca. Na sestanku je zmagala trezna presoja nastalega .položaja. Ce bi propadlo takšno društvo kot je TVD Partizan iz Selc, bi ga bilo kasneje težko obnavljati. V njem se zbira mladina, ki starejšim nudi največkrat tudi edino zabavo v kraju. Čeprav so Selca le vasica, imajo (močno industrijsko Zaledje in je pri njih že zmagalo spoznanje, da šport ni le modna muha, temveč nujna vsakdanja človekova potreba. P. Čolnar Gorenjska rokometna liga Zmage favoritov S sodelovanjem 10 klubov se je v nedeljo pričelo prvenstvo Gorenjske v rokometu. Lanskoletni člani lige Stor-žič, Savica in Krvavec so odstopili od tekmovanja, njihova mesta pa so zasedli občinski prvaki Tržič B^ Križe B in Besnica. Prvo kolo se je končalo brez presenečenj. Lanskoletni prvak Duplje, so 'visoko premagale Skofjo Loko. Vsi tri- | je novi člani so bili poraženi. Preseneča izredno visok poraz Radovljice v srečanju s Kranjsko goro. REZULTATI — Križe B : Zabnica 9:22 (6:11), Duplje : Skofja Loka 30:17 (11:7), Selca : Besnica Ž7i8 (11:3), Tržič B : Kranj B 11:20 (8:11), Kranjska gora : Radovljica 35:15 (8:11). P. D. 2. ZDA, 3. Jugoslavija 7:10,04) in se tako ni uvrstil v polfinale. V polfinale so se uvrstili z naslednimi rezultati (direktni polfinalisti polkrep-ko): # 1. DR NEMČIJA 7:05,96, 2". Danska 7:07,96, 3. ZDA 7:09,21, 4. Romunija 7:10,45, 5. Francija 7:11,22, 6. ZR Nemčija 7:13,21, 7. SZ 7:15,99, 8. Poljska 7:16,45, 9. Švedska 7.18,11, 10. Italija 7:19,17, 11. Avstrija 7:20,09, 12. Anglija 7:27,65. O ČETVEREC BREZ KRMARJA — Naš četverec je izpadel zasluženo, saj ni dosegel noben od polfinalistov slabšega časa. Rezultati II. skupine repesaža: 1. Danska, 2. Belgija, 3. Jugoslavija 6:31,41. V polfinale so se uvrstili (direktni polfinalisti krepko): 1. Madžarska 6:25,47, 2. Nizozemska 6:26,05, 3. DR Nemčija 6:26,71, 4. Danska 6:27,05, 5. Anglija 6:27,35, 6. Romunija 6:27,71, 7. ZR Nemčija 6:28,63, 8. Francija 6:28,68, 9. SZ 6:29,07, 10. Belgija 6:29,89, 11. Italija 6:30,06, 12. ZDA 6:30,47 • OSMEREC — Štirje čolni so v repesažu dosegli boljše rezultate od direktnik pol- PREDSTAVLJANO finalistov. Značilno, je da so čolni izredno izenačeni in še vedno ni mogoča nikakršna prognoza. Polfinalisti: 1. Nova Zelandija 6:00,86# 2*. Avstralija 6:01,04, 3. NH zozemska 6:03,12, 4. Madžar--ska 6:04,85, 5. ZR Nemčija 6:05,32, 6. Jugoslavija 6:05,59i 7. ČSSR 6:05,70, 8. Italija 6:05,97, 9. DR Nemčija 6:08,62j 10. SZ 6:09,23, 11. Anglija 6:10,75, 12. ZAR 6:16,03. NEDELJSKI FINALE V nedeljski finale so se uvrstili: 9 SKIF: 1. Nizozemska 7:14.01, 2. ZR Nemčija 7:15,83, 3. SZ 7:17.06, 4. Danska 7:19,93, 5. ZDA 7:24,87, 6. DR Nemčija 7:33.01. Naš skifist je zrisedel v prvi skupini repasaža tretje mesto z rezultatom 7:17,42 in se ni uvrstil v finale. • DVOJEC S KRMARJEM: 1. Nizozemska 7:22,06, 2. Italija 7:22,15, 3. Francija 7:22,97,' 4. DR Nemčija 7:27,28, 5. ZR Nomčija 7:27,71, 6. ZDA 7:25,28. Jugoslovanski dvojec je zasedel v drugi skupini druga mesto z rezultatom 7:34,93 in se ni uvrstil v finale. P. Čolnar VERA 0TRJJV Državna rekorderka z "»Žk puško Ime Janeza in Vere Otrin za slovenske strelce nI neznano. Posebno Vera je v zadnjem času s svojimi rezultati z MK puško pritegnila nase pozornost slovenskih športnikov. Poiskali smo jo na zadnjem tekmovanju na Jesenicah in jo povabili na kratek razgovor. — Kdaj in kje si se pričela baviti s strelstvom? »Ta šport me je privabil pred devetimi leti v strelsko družino na Javorniku, za katero tekmujem še sedaj.« VERA OTRIN Znano je, da je Vera v službi v Ljubljani, kot medicinska sestra-babica in ji zato njena celodnevna zahtevna služba ne daje skoraj nobene možnosti za trening. — Kakšni so pogoji za trening, glede na tvoj zahteven poklic? »Moram priznati, da imam zelo malo prostega časa. fluž-ba terenske babice je napori na, saj sem ves dan na terenu. Le veliko veselje in volja do strelstva me privabljata na treninge in tekmovanja.« Vsi vrhunski športniki v zadnjem času ne trenirajo le enkrat dnevno. Biti vrhunski športnik in vzoren na delovnem mestu je zares težko. Vera zmore oboje, to dokazujejo njeni rezultati. Leta 1964 je bila na svetovnem prvenstvu v VViesbadenu 10. v tekmovanju z MK puško^ enajstkrat je bila članica državne reprezentance. Letošnje leto je za Vero posebno uspešno. Na slovenskem prvenstvu v Ljubljani je z MK puško serijske izdelave izboljšala državni rekord Zde-njakovc iz Zagreba za 2 kroga. — Kakšne načrte imaš za prihodnosti? »Poizkušala se bom obdržati v državni reprezentanci, škoda, ker ne moremr|[a oMmpiado, ker Članice tam nj tekmujejo.« 12 OGLASI — OBJAVE 10. SEPTEMBER 1966 « GLAS Obiščite nas na jesenskem Zagrebškem velesejmu Komisija za razpis delovnega mesta direktorja pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje Kranj na podlagi 33. člena statuta KZSZ in v skladu s 1. odstavkom 86. člena temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah (Ur. list SFRJ, št. 15/64) ponovno razpisuje prosto delovno mesto i DIREKTORJA ZAVODA Kandidat za to delovno mesto mora v smislu 36. člena statuta KZSZ Kranj, v katerem so navedeni pogoji, imeti: a) visoko izobrazbo in 10 let prakse v upravno-prav^ ni ali ekonomski smeri, ali . b) višjo izobrazbo in 15 let prakse v upravno-pravni ali ekonomsTti smeri. Zaželjena je praksa s področja socialnega zavarovanja. Stanovanja nI na razpolago. Kandidati morajo poslati pismene ponudbe in dokazila o izpolnjenih pogojih razpisa do vključno 26. septembra 1966. Ponudbe je treba poslati na naslov: Komisija za razpis delovnega mesta direktorja, Komunalni zavod za socialno zavarovanje Kranj, Stara cesta 11. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »SAVA«, Jesenice, Prešernova 17 razglaša prosta delovna mesta za: 1. gradbene tehnike na gradbišču, 2. delovodjo teracerske delavnice i 3. vodjo železokrivnice. Pogoji: pod 1. gradbeni tehnik z večletno prakso v gradbeni operativi; pod 2. VK teracer z večletno prakso in sposobnostjo vodenja teracerskih in cementninarskfh del; pod 3. VK železokrivec z večletno prakso in sposobnostjo vodenja železokrivskih del. Za vsa delovna mesta je predpisan posebni pogoj s poskusnim delom Samska stanovanja zagotovljena. Ostali pogoji po dogovoru. Interesenti naj oddajo pismene vloge ali se osebno zglasijo na gornji naslov » 15 dneh po objavi razpisa. tTEKSTILINDUa KRANJ m CENJENO OBČINSTVO OBVEŠČAMO da prične zimsko kopališče v Kranju obratovati 10. 9. 1966. Predvidoma bo bazen v dopoldanskih urah na razpolago šolam in plavalnemu klubu, od 15. do 19. ure pa občinsvtu. UPRAVA ZAVODA MAJHNA GOSTILNA za vse ljudi JOŽE MALLE St. Lenart v Brodeh Loibeltal Ob gostilni tudi trgovina m m. IZDELUJEM: siamoreznice reporeznlce ročne in motorne gnojnične črpalke ŠROTAR »ORION-65« % Drobi: koruzo, ječmen, oves, ajdo itd. • 150 kg v eni uri 0 Specialne jeklene plošče 0 Potrebna pogonska moč: 2 KVV, lahko tudi enofazni motor % Mazanje na tri leta • Rezervni deli na zalogi • Jamstvo za kakovost • Cena 1320 N. din domači nofted&tshi . Vid nad Aibkano SVET PROIZVODNE ENOTE podjetja ELEKTRO KRANJ RAZGLAŠA naslednja prosta delovna mesta: 1. RAČUNOVODJA PROIZVODNE ENOTE KRANJ 2. REFERENT ZA TEHNIČNO DOKUMENTACIJO IN OSNOVNA SREDSTVA 3. KVALIFICIRAN ELEKTROMONTER Pogoji zasedbe: Pod 1. diplomiran ekonomist s 4-letno prakso v fin. stroki, ali ekonomist z 8-letno prakso v fin. stroki, ali ekonomski tehnik z 12-letno prakso v fin. stroki. Poskusno delo do 3 mesece. Pod 2. elektrotehnik — jaki tok s 6-letno prakso. Poskusno delo do 2 meseca. Pod 3. kvalificiran elektromonter s prakso. Poskusno delo do 2 meseca. Nastop službe takoj! Osebni dohodek po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanja nI na razpolago. Rok prijave: 13 dni od dneva objave razglasa. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih zaposlitev naj kandidati pošljejo na naslov: Elektro Kranj — proizvodna enota Kranj, Stara cesta 3, poštni predal 64 Gostinsko podjetje »KRONA« Škofja Loka Mestni trg 32 razpisuje prosto delovno mesto poslovodje gostinskega obrata »TURIST« v škof ji Loki Razpisni pogoji: — visokokvalificirani gostinski delavec s petletno prakso v gostinstvu, — poskusna doba 3 mesece, — nastop dela 1. oktober letos, za nedoločen čas, — podjetje ne razpolaga s stanovanjem. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela sprejema upravni odbor do 20. septembra t. 1. PODJETJE STEKLARSTVO KRANJ, Koroška 25 Proda naslednja osnovna sredstva: 1. KOMPRESOR 2. BAKRENI KOTEL Prednost pri nakupu ima družbeni sektor. MBERTO ROCCO TRST — Via Roma 23, tel. 68-180 (USTANOVLJENO 1898. LETA) % električni pralni stroji • žarnice • hladilniki • hidravlični izdelki ln 9 električne peči 36955^ 10. SEPTEMBER 1966 * GALS MALI OGLASI — OBJAVE 13 Prodam Skoraj nov moped »Coliib-»1«, dodaltao cpremljen, po oolldni ceni prodam. Klobučar Vešter 25, Sk. Loka 4132 Prodam 3400 komadov nove cementne strešne opeke Phlhps« Hi-Fi ojačtanje, 4 kanali po ugodni ceni. Žagar, Va^avčeva 9/IV-19, Kranj 4139 [ Poceni prodam dobro ohranjene posteljne vložke z VTsnetrdcami in pralni stroj AEG z ožemaliniilkam. ZLvla-Icovjč, Marko, Kranj', Kidri-'fceva 30 4140 > Prodam odJdčno ohranjen '■MoskviČ« tip 403 z 22.000 kan, dodatnimi dedi in radio 'aparatom. Ogled v soboto od 15.-17. ure. Kranj, ulica L avgusta 7 4141 Prodam žago venecljanko. Begunje 107. Ogled v nedeljo J8. 9. 66 ob 7.-42. ure 4142 Ugodno prodam zalo dobro ohranjeno (ploskano) samsko •obo. Naslov v oglasnem oddelku 4143 Prodam vzidljiv štedilnik, kljuke vrat in oken. Kranj, škofjeloška 56 4144 Prodam avto zastava 750, 'prevoženih 9.000 kan, z radio Bparatom. Lepoža ' Štefan, Javo miš ko nabrežje 4, Jesenice 4145 Prodam kompletni motor z inenjalnjikom in razne druge dele od avtomobila »Moriš«. Dominik, Tržič Cankarjeva 12 4146 Prodam dobro ohranjeno klavirsko harmoniko. Bešire-vič, Koroška c. 49, Kranj 4147 Poceni prodam tri fotelje v temnordeči barvi. Ralkovec Tone Jezerska 1, Kranj, telefon 22-444 4148 Poceni prodam p rimo 150 con zaradi selitve. Nasilov v oglasnem oddelku 4149 Prodam fiat 750, prtljažnik in kolesa z zimsikidm gumama. Cebulj, Radlmfljica, Linhartov trg 18 4150 Prodam tračno žago in cir-laiiarko z mrizo. Oražem, Ritenska 14. Bled 4151 Prodani 4ms desk, plohov Iti ooilairic. Vidic, Korittno 26, Bled * 4152 Ugodno prodam dve nerabljeni emajlirani pečici in vzamem v najem klavir. Naslov v oglasnem oddelku 4153 Prodam slamozreznicl, elek-tro motor in posmojke. Na-0Tov v oglasnem oddelku Jesenice 4154 Prodam 500 kg češpelj. Zalog 10, Golnik 4155 Prodam nov gumi voz, 16 eolski, nosilnost 3 t.. Izdela jem jih tudi po naročilu. L?.h Alojz, Klane 13, Komenda 4157 Prodam dva prašiča, 80-100 kg težka. Pšaita 6, Cerklje 4158 Prodam tovorni avto »Ha-nomag«, 2 toni. Naslov v og-lastnem oddelku 4159 Spaček, letnik 61, prevoženih 66.000 km, prodam. Možnost plačila z čekom za avto. Ogled v soboto od 15.-18. ure. SJ. Žagarja 52, Kranj 4160 Prodam sobno peč. C. Iva Slavca 2, Kranj 4161 Prodam motorno kosilnico »Fagar«. Naslov v oglasnem oddelku 4162 Prodam dvosedežni moped na tri brzine. Zupan, Breg ob Savi 9, Kranj 4163 Prodam dobro ohranjen" nemško kosilnico z žetveno napravo. Drulovka 9, Kranj 4164 Ugodno prodam nov televizor na dva programa, še v garanciji pol leta. Šenčur 183 4166 Poceni prodam avto DKW m prevozno eno fazno motorno oirkiuilarko. Preddvor 62 4167 Prodam kozo, dobro mle-karico. Dragc-čajna 15, Smlednik 4168 Prodam vespo 125 ccm. Marn Ivan, Župančičeva 10, Kranj. Ogled v (popoldanskem času ali dopoldan v pekarni Kranj 4169 Prodam 4 dobro ohranjena okna z dvojno zapiro. Poto-če 12, Preddvor 4170 Prodam 13 lepih prašičkov po 8 tednov starih. Kristane, Sr. vas 13, Šenčur 4171 Prodam kravo s teletom ali brez. Toneti še 25, Golnik 4172 Prodam leseno barako 3.20x 2.70 in punite. Naslov v oglasnem oddelku 4173 Prodam punte za gradnjo, bed ozek štedilnik »Gorenje«. Mergole, Kokrica 89, Kranj. Ogled vsako nedeljo 4174 Prodam slamoreznico z pu-haMkom in verigo, ter obračalnik ' za seno. Ponudbe poslati pod »Dober sitroj« 4175 Prodam dva konja 5 in 9 8et starega, vprežmrt obračalnik za seno, grabrje, izruvač za krompir in vinkel plug. Kern Miha, Sr. vas 48, Šenčur 4176 Ugodno pirodam osebni avto Ford 12 M sive barve. Ogled v soboto popoldne ali ponedeljek popoldne. Kristane Janez Kranj, Smdedni-6ka 17 4177 Prodam kornpletad zidani diesni štedilnik na 2 1/2 plošči z medeninastimi robnlilki. Kranj, Likozarjeva 14 4178 Prodam dobro ohranjen avto zastava 750. I. Šefic — Kranj. Valjavčeva 8/1 4179 RENAULT major 8, svetile barve z 20.000 km, in šotor za tri osebe (dvojni) ugodno prodam. šk. Loka, Novi svet 3, telefon 85-669 4180 Prodam obračalnik za seno. Grad 43, Cerklje 4181 - Prodam dva prašiča po 70 kg težka. Pšaita 2, Cerklje 4182 Prodam nrašiča za pitanje. Vaše 19. Medvode 4183 Prođnm fiat SflO. Naslov v oglasnem oddelku 4202 Prodam šivalni stroj, Sin-ger, Britof 12, Kranj 4203 Prodam kravo, dobro mle-karico po teletu. Grošelj Jože, Podgorje 39 .Kamnik 4204 Prodam malo rabljen kabinet štedilnik Gorenje. Kopač Jože, Polica 3, Naklo 4205 Prodam primo 150 ccm, odlično ohranjeno. Britof 8, Kranj 4206 Prodam kravo po izbiri. Naslov v oglasnem oddelku 4207 Poceni prodam jazz bobne. Naslov v oglasnem oddelku 4208 Prodam 280 kom. salonitk za streho 40 x90. Kranj, Cir-če 5 B 4209 Prodam suhe macesnove deske. Naslov v oglasnem oddelku 4210 Prodam težkega konja, 6 let starega, kravo s teletom, nov šrotar, reporeznico, motorno kosilnico »Motiwerk« z žetveno napravo s kombinirka-mi ali brez. Kranj, Stražišče, Škofjeloška 33 4211 Prodam hišo z vrtom, vse-Ijivo, primerno za manjšega obrtnika v centru Kranja. Ponudbe poslati pod »Starejša« 4212 Prodam pralni stroj super-avtomatik Rex 5 kg — pred-pranje. Cesta JLA 37 A — Kranj 4213 Prodam televizor znamke •»Stadion«. Naslov v oglasnem oddelku 4214 Ugodno prodam renault-major — 10. Kranj, Škofjeloška 5 4215 Prodam čevljarski šivalni stroj singer in nov šotor z dvemi ležišči. Kranj, Stra-žiška 28 4216 Prodam novo kosilnico »Alpina«. Naslov v oglasnem oddelku 4224 Poceni prodam nov pralni stroj »Marris-Rondo-«. Ogled popoldan. Cuk, Mlinska 11, Skofja Loka 4225 Enodružinsko novo hišo z delavnico in vrtom v Kranju prodam najboljšemu ponudniku. Poizve se Kranj, Ulica Moša Pijade 14 Loka 4184 Kupim hišo v mestu ali okolici Kranja. Ponudbe po-sflaiti pod »Plačana v devizah« 4185 Kupim gare, 500 kg nosilnosti. Medivode 42 4186 Kupim dva prašička od 20 do 50 kg težka. Dobnikar Albina, Dovje-Mo j strana 4223 Ostalo Kupi jim Kupim tovorni avto do 2 toni. Ponudbe poslati pod •Gotovima« 4117 Kupim dobro ohranjeno klavirsko harmoniko 48 basov za primerno ceno. Strniša Andrej, Novi svet 3, šk. Obiščite GOSTILNO pri MILHARJU v Smartnem. Solidno boste postrežcni. Vsako soboto in nedeljo prireditev s plesom. Pridite, ne bo Vam žal! 4217 Preklicujem avtobusno izkaznico 005719 na ime Ga-šperlin Marija, relacija Šenčur—Kranj 4218 Avtotapetništvo Ferdi nad Jenko, Reginčeiva 2, Kranj. Tapeciranje za vse vrste avtomobilov. Izdelava cerad za tovorne avtomobile. Izdelava zaščitnih rokavic in ostala popravila. Vse izdeli/jemo kvalitetno in po ugodnih cenah 3515 TEČAJ — AMD Podnart obvešča, da je pričetek tečaja za vozniike A in B kategorije v nedeljo, dne 11. 9. 1966 v društvenem domu ob 8. uri 4125 Vajenca sprejme mizarstvo, Tavčar, Grenc 23, Škofja Loka 4187 Zamenjam elektro motor 3 KM za 5 ali 7 KM. Koritnik Jože, Klane 29 Komenda 4188 Fanta kot sostanovalca v opremljeno sobo sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku 4189 Gaspodinj&ko pomočnico sprejmemo. Nasilov v oglasnem oddelku 4190 SOBO za kozmetični salon v centru Kranja iščem. Cveta Vrhovnik, Šentvid, Poljane 36 nad Ljubljano 4191 57-Ietni upokojenec išče zaposlitve v administraciji ali gre za kurirja Ponudbe poslati tod »Zaposlitev* 4192 DRUŠTVO UPOKOJENCEV KRANJ potrebuje za svoje gostišče 1 stalno in 1 začasno natakarico. Nastop službe takoj. Pismene ponudbe naj se pošljejo na- upravo društva upokojencev v Kranju 4193 GOSTIŠČE »ZARJA« TR-BOJE pri Kranju priredi v nedeljo dne 11. 9. 1966 ob 15. uri' VRTNO VESELICO na vrtu pri gostilni. Za ples in razvedrilo bo igral ŠARA-BONOV KVINTET iz Tržiča. Za solidno postrežbo bo preskrbljeno. K obilni udeležbi vabi Gostišče v Trbojah 4194 TRGOVINA ŠIPAD KRANJ nudi po konkurenčnih cenah bukov parjeni parket, I vrJ sta 41 N in, II vrsta 36 N din, III 29,5 N din 4195 Prdklicujem izgubljeni prenosni radio EI-Niš, Bambi T 100 v juliju na ime Bergant Janko, Podiblica 16, Besnica 4196 Oddam v najem dva prostora primerna za lesno ali kovinsko obrt v bližini Radovljice. Oražem Bled 4197 Oddam sobo ali garažo. Kranj, Ručigajeva 16 4198 Študent išče prazno srabo. Ponudbe poslati pod »lahko podstrešna« 4199 Vsak dan od 16.—18. ure in v nedeljo od 8.—11. ure raz-prodajamo šest tednov stare petelinčke lahke pasme po 200 S din za kom. Na vsakih 20 kosov dobi kupec še dva brezplačno. Kranj, Drulovka št. 40 (pri Tičarju) 4200 ČLANI AMD SENCUR i POZOR! AMD Šenčur organizira izlet na Češko in v Avstrijo^ in sicer za 3 dni. Ogledali bi 6i mesta Prago, Brno in Dunaj. Vsi interesenti naj se javijo v domu AMD Šenčur v torek, 13. 9. 1966 od 19. ure dalje ali pri Francu Moharju na Visokem 2. Tam dobijo tudi potrebne informacije. Izlet bo z avtobusom. 4201 Vestno ženo, ki bi pomaga-gala v gospodinjstvu, iščemo. Cae po dogovoru. Sosič, Ru-čigajeva 14, Kranj—Primsko-vo 4219 Iščem dvosobno stanovanje v Kranju ali Ljubljani. Dani nagrado. Naslov v oglasnem oddelku 4220 Avtocnobilisti, motoristi; prevleke za sedeže vam izdela Bohorič, Kranj, delavnica za prodajalno »Sava*v (dvorišče) 4221 Fotografske slike Vam kvalitetno izbarvam z 4 N din.' Odpošiljam jih priporočeno.' Pošljite jih na naslov. Se priporoča Dolenc, fotograf,-Sopotnica 6, Šk. Loka 4222 Sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj zapustil moj dobri mož, zlati oče, stari oče, brat in stric FRANC BAJT po domače Fabola obrtnik, Sr. vas 21, Šenčur Pogreb dragega pokojnika bo izpred hiše žalosti Sr. vas 21 v soboto, 10. 9. 1966 ob 16. uri, Globoko žalujoči: žena, otroci Joža, Leon, Slavko, Marica, Ana, Mila in Roza z družinami, brat Tone in ostalo sorodstvo. Družine Bajt, Valant, Belehar, Bizilj, Repič. Sr. vas, Kranj, Šenčur 8. septembra 1966 FIAT zanefti& porfiri commissionaria Velika izbira rabljenih avtomobilov Prodaja originalnih servisnih delov, motorjev in vžigalnikov Trst Via F. Severo, 30 — Telefon 36-154 — 68-120 if R o m D»• ™ ■iiiniiiiiiii TRG DA L MAZI A 3 • TEL 31766 ZA VAŠ AVTOMOBIL Originalni nadomestni deli vseh najbolj znanih znamk CARELLO 0 STARŠ % TRICO % FRAN % CHAMPION Žarometi - pomožne luči - brisalci - svečke NADOMESTNI DELI PIRELLI AGAPRESS PIRELLI za vse avtomobile FIAT 600, 750, 1100, 1800 DINARJE SPREJEMAMO PO NAJBOLJŠEM DNEVNEM KURZU RADIO SCHMIDT Klagenfurt — Celovec Velika trgovina za male ljudi ZLATARNA — URARNA SPIENDENTE (Škerlj) TRST, ulica F, Filzi 5 tel. 23-379 ABARTH Originalni rezervni deli prižigalniki — preproge prevleke prodaja Avtomobilski salon CATULLO TRST ulica Fakio Severo 34. Telefon 38-820 ClAS v vsako hišo IZKLJUČNO ZA IZVOZ V JUGOSLAVIJO PRALNI STROJI CANDY * ZOPPAS CASTOR »C*l$ REfc N AON IS PECI NA PLINSKO OLJE: OMNIA RAINSCHON PECI ZA CENTRAL NO OGREVANJE: ATLAS MERKURY VSE ZA VAŠ AVTOMOBIL* PREVLEKE PREPROGE PRTLJAŽNIKE GUME itd EmEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIE Razpisna komisija pri čevljarni »TRIGLAV« v Bohinjski Bistrici razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA Kandidati morajo izpolnjevati naslednji pogoj: — da je kvalificiran delavec čevljarske stroke in da ima 10 let delovne prakse v čevljarski stroki. Poleg vloge morajo kandidati predložiti dokazilo o strokovni izobrazbi, potrdila o dosedanjih zaposlitvah s kratkim življenjepisom in potrdilo o nekaz-novanju. Stanovanje ni zagotovljeno. Vloge sprejemamo do 30. 9. 1966. ill=lll=lll=lll=lll=lll=lll=lll=HI=H 11 DOM M JEZERSKEM prireja v hotelu Kazina vsako soboto od 20—01 in nedeljo od 18—22 glasbo s plesom Jeden Samstag von 20—01 und Sonntag voo 18—22 im Hotel Kazina Musik mit Tanz DELAVSKA UNIVERZA RADOVLJICA je objavila program za prihodnjo izobraževalno sezono z razpisi za vpis v % osnovno šolo 9 administrativno šolo % ekonomsko srednjo šolo # tehniško šolo za strojno in elektro stroko 9 višjo komercialno šolo • jezikovne tečaje % gospodinjske tečaje % strojepisne in stenografske tečaje Programe je poslala vsem delovnim organizacijam in sindikalnim podružnicam, na razpolago pa so tudi vsem posameznikom, ki bi se želeli vpisati v posamezne oddelke. Rok za prijave je 17. september. Podrobne informacije lahko zahtevate pismeno na naslov: Delavska univerza Radovljica, p. p. 35 ali po telefonu št. 7C-2G5. Tatjana Panjek Trst — Trieste Via Mazzini 7 Telefon 37-636 Največja zaloga TAPETNEGA PAPIRJA Postregli vas bomo v slovenščini in vam preskrbeli najsodobnejše tapete. Sprejemamo tudi dinarje. Se priporočamo za obiski RADIJSKI SPORED SOBOTA — 10. septembra 8.05 Glasbena matineja — B.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Počitniški pozdravi — 9.30 Vedri zvoki — 10.15 Iz oper ^talijanskih veristov — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Imbrek z nosom — baletna suita — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Trio Lojzeta Slaka In ansambel Janeza Mahkoviča — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz ustvarjalnosti slovenskih skladateljev — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni inter-rnezzo — 15.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16j00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Iz filmov in glasbenih revij —p 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zanimivosti iz sveta zabavne in jazzovske glasbe — 18.50 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Sobotni koncert lažje orkestralne glasbe — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.00 Večerni akordi — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z nami NEDELJA — 11. septembra 6.00 Dobro jutro — 8.05 Mladinska radijska igra — 8.44 Iz albuma za mladino — 9^05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Se pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Za prijatelje lahke glasbe — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —' 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav- ljajo — II. del — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Glasbena medigra — 14.00 Slavni pevci — znamenite arije — 15.05 Igrajo majhni zabavni ansambli — 15.30 Humoreska tega tedna — 16.00 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Glasbene razglednice — 20.00 Večer v orkestralnem studiu — 20.50 Športna poročila — 21.00 Kličemo letovišče — 22.10 Nočni zabavni zvoki — 23.05 Večer Da-riusa Milhauda PONEDELJEK — 12. septembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Otrokov svet v umetnikovem delu — 9.25 Lahka orkestralna glasba — 10.15 Vaclav Talich dirigira Dvo-faka — 10.35 Naš podlistek 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Iz domače koncertne literature — 12.30 Kmejtijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Jtigoslovanska komorna glasba — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Poje mešani zbor »Jakob Gallus« iz Celovca — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 V svetu opernih melodij — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Panorama zabavnih melodij — 20.30 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije — 22.10 Melodije za lahko noč —22.50 Literarni nokturno — 23.05 Plesna glasba TOREK — 13. septembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri — 10.15 Odlomki iz opere Orfej in Evridika — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Chopin v zasedbah, ki niso samo za klavir — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Ansambla Borisa Kova-čiča in Dorka Skoberneta — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Odmevi' z domačih koncertnih odrov — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Bach in Beethoven v klavirskih skladbah — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Vrtimo globus zabavnih melodij — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Češke in slovaške pesmi poje Komorni zbor RTV Ljubljana — 20.20 Radijska igra — 21.03 Pesem godal — 21.35 Iz fo-noteke radia Koper — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 PO svetu jazza SOBOTA — 10. septembra RTV Ljubljana 14.50 Poročila 14.55 Svetovno prvenstvo v veslanju na Bledu RTV Beograd 17.80 Kje je, kaj je 17.45 Reportaža RTV LJubljana 18.10 Vsako soboto 18.25 TV obzornik lfr.45 S kamero po svetu 19.10 Operna scena 19.40 Cik cak RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Skopje 20.30 Filmski satirike« RTV Zagreb 21.00 Sedma j;ila — humoristična oddaja 22.00 Zabavno glasbena oddaja RTV Ljubljana 22.15 Serijski film 23.05 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri 18.45 Turizem RTV Ljubljana 19.10 Operna scena KINEMATOGRAFOV Kranj »CENTER« 10. septembra eimer. CS film MORILCI IZ SAN FRANCISCA ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. CS filma CRNE OSTROGE ob 22. uri 11. septembra amer. barvni CS film CRNE OSTROGE ob IS. uri, amer. CS film MORILCI IZ SAN FRANCISCA ob 15., 17. in 19. uri, premiera •sner. barv. CS film FLAN-DRIJSKI PES ob 21. uri \ 12. septembra amer. barv. CS film FL AN DRI J S KI PES ob 18., 18. in 20. uri 13. septembra amer. barv. CS film FLANDRIJSKI PES t Ob 16., 18. in 20. uri TELEVIZIJA RTV Zagreb 19.40 TV biro 19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje (na kanalu 9) RTV Zagreb 22.15 Rečna ladja — film 23.05 Informativna oddaja NEDELJA — 11. septembra RTV Ljubljana 9.25 Svetovno prvenstvo v veslanju 12.00 Kapetan Tenkeš — film 13.55 Svetovno prvenstvo v veslanju RTV Zagreb 18.30 Poročila 18.35 Telesport 19.05 Mladinski film RTV Ljubljana 19.54 Intermezzo RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.45 Cik cak Kranj »STORZlC« 10. septembra franc. barv. CS film OROŽNIK IZ SAINT TROPEA ob 16., 18. in 20. uri ' 11. septembra franc. barv. CS film FANTOM ob 10. uri, franc. barv. CS film OROŽNIK IZ SAINT TROPEA ob 14. in 18. uri, amer. barv. film POSODI MI SVOJEGA MOZA ob 16. in 20. uri 12. septembra amer. barv. film POSODI MI SVOJEGA MOZA ob 16. in 20. uri, amer. CS film MORILCI IZ SAN FRANCISCA ob 18. uri 13. septembra špan. barv. film MATI, POSLUŠAJ MOJO PESEM ob 16., 18. in 20. uri Stražišče »SVOBODA« 10. septembra amer. barv. film POSODI MI SVOJEGA MOZA ob 20. uri RTV Zagreb ali Beograd 20.52 Rezerviran čas RTV. Ljubljana 21.52 Golo mesto — film 22.40 Zadnja poročila Drugi spored 20.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje (na kanalu 9) RTV Zagreb 11.15 Lassie — film 13.45 TV biro 17.30 Propagandna oddaja 19.54 Lahko noč, otroci 20.45 Propagandna oddaja RTV Beograd 21.52 Serijski film 22.40 Informativna oddaja PONEDELJEK —_ 12. septembra RTV Zagreb 9.40 TV v šoli 10.40 Ruščina RTV Ljubljana 11.40 TV v šoli 12.05 Zavozlano — odvozlano Cerklje »KRVAVEC-« 10. septembra franc. barv. VV film KOSILO NA TRAVI ob 20. uri 11. septembra amer. film NA DIVJEM ZAHODU ob 15.30 in 20. uri, franc. barv. VV film KOSILO NA TRAVI ob 17.30 uri Naklo 10.. septembra premiera amer. barv. CS filma FLANDRIJSKI PES ob 20. uri 11. septembra amer. barv. CS film FLANDRIJSKI PES ob 16.30 uri, amer. barv. CS film CRNE OSTROGE ob 19. uri Kropa 10. septembra angl. CS film ZMAGOVALCI ob 20. uri 11. septembra angl. barv. VV film UPORNIK ob 15. in RTV Zagreb 14.50 Televizija v šoli 15.50 Ruščina RTV Beograd 16.50 Poročila 16.55 Angleščina RTV Zagreb 17.25 Mali svet RTV Beograd 17.40 Filmi za otroke RTV Ljubljana 17.55 Poljudnoznanstveni film 18.25 TV obzornik 18.45 Zanimivosti 19.05 Liki RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled RTV Ljubljana 19.40 Aktualna tema RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 20.30 TV drama RTV Skopje 21.30 Biseri glasbene literature RTV Beograd 19.30 uri, angl. CS film ZMAGOVALCI ob 17. uri Jesenice »RADIO« 10. in 11. septembra franc. špan. barv. film MARIJA CHANTEL 12. septembra amer. barv. film DOŽIVLJAJI LEDA 13. septembra nemški CS film SOBA ŠT. 13 Jesenice »PLAVŽ« 10. in 11. septembra nem. film SOBA ST. 13 12. do 13. septembra franc. špan. barv. film MARIJA CHANTEL Dovje-Mojslrana 10. septembra ruski film DOGODIVŠČINE V TANKU 11. septembra franc. film LJUBEZENSKA KLETKA Koroška Bela 10. septembra bolgarski film PAROLA 21.45 Lirika RTV Ljubljana 22.00 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri 18.45 Znanost in mi RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled RTV Zagreb 19.40 TV biro 19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Spored' italijanske TV Ostale oddaje (na kanalu B) RTV Beograd 17.55 Poljudnoznanstveni film 21.45 Včeraj, danes, jutri 22.00 Panorama 22.40 Poročila TOREK — 13. septembra RTV Ljubljana 18.40 Torkov večer 19.00 Svet na zaslonu 19.40 TV obzornik 20.00 Celovečerni film 21.30 Kulturna panorama 22.10 Zadnja poročila Drugi spored 20.00 Spored italijanske TV • 11. septembra ital. barvj CS film CEZAR BORGIA 12. septembra nemški film SOBA ŠT. 13 Kranjska gora 10. septembra ital. barv. CS film CEZAR BORGIA 11. septembra bolgarski film PAROLA Kamnik »DOM« 10. septembra španski barv. film ZAROČENKA V ČRNEM ob 20. uri 11. septembra španski barv. film ZAROČENKA V ČRNEM ob 17. in 20. uri Duplica 10. septembra amer. barv. film ANGELSKA TOLPA ob 20. uri 11. septembra amer. barv. film ANGELSKA TOLPA ob 15., 17. in 19. uri VELIKA RAZPRODAJA! 9 Moška obleka — Anziige fiir Herren (elegant) 498 Asch % Perlon srajce — Perlon-Hemde (langarmelig — vveift) (dolgi rokavi — bele) 69 Asch % Navlon srajce — Navlon-Hemde (langarmelig — B.-fiir bi) (dolgi rokavi — barvane) 75 Asch • Letne srajce — Sommerhemde 52 Ach NAŠE CENE SMO ZNIŽALI OD 20-50 odstotkov % Dainskl kostimi — Kostiime fur Damen 259 Asch # Moški in damski perlon plašči — Perlonmantel fur Herren und Damen 98 Asch # ženske nogavice s črto — Damenstrumpfe mit Naht 3,80 Asch % ženske nogavice Perlon (3 pari) — Damenstrumpfe Perlon (3 Paare) 19,80 Asch KLAGENFURT-CELOVEC Priesterhausgasse 10, tel.33-97 BLAGOVNICA SE PRIPOROČA ZA CENJENI 0DISK! BRIN IVER GOVORIMO SLOVENSKO! Za jeseniški cevovod morajo položiti še 1300 metrov cevi 2e dlje delavci SGP Sava z Jesenic kopljejo kanal za vodovod, ki bo dajađ iz Pe- ričnika vodo Jesenicam. Da bi bil cevovod do savskega mostu po vsej dolžini gotov, Jesenice Asfalt čez Belo polje Glavna cesta od Hrušice proti Dovjem čez Belo polje se je na več mestih udrla in je bila močno valovtia. Ker je bilo treba ta odsek ceste nujno popraviti, so delavci Cestnega podjetja v Kranju preteklo sredo pričeli cesto na novo asfaltirati. Asfaltno mešanico vozijo s kamioni z Naklega. Cesta bo asfaltirana v dolžini treh kilometrov in računajo, da bodo z deli zaključili v desetih dneh. -b Pri Majdičevem mlinu v Kranju otrok padel v Savo V četrtek okoli 17. ure se je štiri iu pol letni Franc Gregorc iz Kranja, Savska cesta 2, igral s svojimi tovariši pri Majdičevem mlinu. Otroci so hodili po deskah, ki so jih kajakaši namestili za neko tekmovanje, pri tem pa je mali Franc padel v Savo. Kljub temu, da so na kraj nesreče takoj prihiteli gasilci, otroka, ko to poročamo, še niso našli. MOTORIST ZADEL V VPREŽNI VOZ V sredo nekaj po 19. uri se je na cesti Naklo—Tržič v Spodnjih Dupljah motorist Andrej Meglic iz Tržiča zaletel v vprežni voz Jožeta Bo-štarja iz Sp. Dupelj, ki ni imel luči in odbojnih stekel. Meglic je vozil z Žej proti Spodnjim Dupljam. Ker mu je nasproti pripeljal osebni avtomobil, je zasenčil luči in pri srečavanju nenadoma zagledal pred seboj vprežni voz. Da bi se izognil trčenju je zavil nekoliko v levo, vendar je vseeno z roko zadel v vprežni voz, nato pa ga je zaneslo v osebni avtomobil. Pri nesreči ni bil nihče poškodovan, škode pa j« za 140.00« starih dinarjev. manjka le še 1300 metrov. Štiristo metrov ga morajo dokončati čez hrib za Mojstrano, 900 pa v bližini Perič-nika. Poleti, ko je neprestano deževalo, delo ni šlo najbolje izpod rok, sedaj pa delavci komaj izkopljejo potrebno dolžino, na kateri vodo vodar j i pospešeno hitro polagajo cevi. Da ne bo škode na objektih zajetja, bodo morali še pred zmrzovanjem dobiti zapornice, ki jih izdelujejo na Jesenicah. -b Pri prehitevanju v vprežni voz V torek ob 19. uri je vozil z osebnim avtomobilom KR 94-39 z Visokega proti Šenčurju 41-letni Pavel Alvi-jan iz Šenčurja. Ker je bil vinjen, je pri prehitevanju zapeljal naravnost v vprežni voz Janeza Kvedra iz Visokega. Pri nesreči ni bil nihče poškodovan. Z mopedom v tovornjak V sredo ob 13.45 se je na križišču Partizanske in Tavčarjeve ceste v Škofji Loki zgodila lažja prometna nesreča. Voznik tovornega avtomobila Alojz Mlakar iz Škofje Loke je pripeljal v nepregledno križišče, iz Tavčarjeve ceste pa je po levi strani privozil mopedist Stane Kavčič iz Srednjih Bitij 47 in se zaletel v tovorni avtomobil. Na srečo mopedist ni bil poškodovan. Dan narodne noše Jutri (v nedeljo, 11. septembra) bo v Kamniku originalna turistična prireditev; dan narodne noše. Prireditev bo v parku ob samskem domu, prireja pa jo turistično društvo pod pokroviteljstvom industrijskega kombinata Svit Kamnik. Spored dneva narodne noše se bo začel ob enajstih dopoldne s promenadnim koncertom na Titovem trgu. Ob dveh popoldne bo sprevod narodnih noš od gimnazije do samskega doma, ob ob pol treh pa ocenjevanje narodnih noš in potem razdelitev nagrad. Nastopali bodo ljudje iz vasi v okolici Kamnika v domačih starih narodnih nošah. Ob treh popoldne bo folklorni nastop »Bela krajina v pesmi in plesu«, sodelovali pa bosta Hruške 1.20 do 3 N din, jabolka 1 do 2 N din, slive 1.80 do 2 N din, lubenice 0.80 N din, breskve 3.50 do 4 N din, fige 2.50 do 3 N -i, paprika 1.50 do 1.80 N . in, paradižnik 1.80 do 2.50 N din, solata 2 do 2.50 N din, krompir 0.70 do 0.80 N din, čebula 1.50 do 1.70 N din, korenček 1.20 do 1.40 N din, rdeča pesa 0.80 do 1 N din, zeljna-te glave 0.80 do 1 N din, skuta 4 N din, surovo maslo 18 do 20 N din, med 10 do 11 N din, kumare 0.70 do 0.80 N din, kumarice 2.50 do 2.80 N din, gobe: jurčki 10 do 12 N din, za kg; pšenica 1 N din, ješprenj 2.60 do 2.80 N din, koruzna moka 1.40 do 1.60 N din, ajdova moka 2.60 do 3 N din, orehi celi 2.50 do 3 N din. oves 0.90 do 1 N din, lisičke 1.50 do 1.80 N din za liter; perutnina 8 do 9 N din za kg; jajca 0.70 N din za komad. tudi skupini iz Kamniške Bistrice in iz Duplice. Po vsem tem bo prosta zabava. Poravnajte letno naročnino! Razstava malih živali v Kamniku Od četrtka (8. septembra) do ponedeljka (11. septemb' ra) je v parku za gasilski rt» domom v Kamniku društvo nojcev malih živali priredilo razstavo malih eivali. V zvezi s tem bo v soboto i rt nedeljo po četrti uri popoldne tudi tako imenovan? »Zajčkova pojedina«. — a IT ■ IN URADNI VESTNIK GORENJSKE Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk«. Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Staneta Žagarja 27 — Tekoči račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, uprava lista in naročniška služba 22-152, malooglasna služba 21-19 int. 03. — Naročnina: letna 20.—i polletna 10.— in mesečna 1,70 novih dinarjev. Cena posameznih številk 0,40 novih dinarjev. — Mali oglasi: za naročnike 0,40 In nenaročniko 0,50 novih dinarjev beseda. Neplačanih oglasov ne objavljam« 9999999916 9359094592153^8349681494 CO$$$$+X9