rostnlm ptvunrana« Leto II., štev. 6 V Ljubljani, petek dne 7. januarja 1921 Posamezna štev. 1 K i 4 slutraf. eeloteftoo . . 180 K ...... 15 . oseavij* 300 . tnoscBstv« 4» ___ga vsak mm rilfne »tolpe« (58 mm) 3 K _oglasi d o 90 mm •tolpe* (9* . 1 . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. UrednVfttrot Mfkloiiiera cesta ittt0L Telefon it 72. Ussravnlštvo* Sodna ulica it. i. Telefon it SBL Račun ter. pošt. eelc. štev. 1X84* Ljubljana, 6. januar 3. Kadarkoli je v Trbovljah kriza, se ponavljajo stereotipni članki. Socialna modrost in računi se vrstijo red-»o_ po istem vzorcu. Eden hoče, da država že jutri prevzame gospodarstvo premogovnika, ista država, ki ni znala vzdržati ne delavnic v Drav-Jjab ne avtomobilskih delavnic, pa naj so bili na krmilu ministri klerikalci ali socialisti. Drugi bi rad vse "delavce na ražnju spekel, ako se cena premogu le za vinar zviša. Tretji se Jezi, da «Trboveljska» išče delničar- Ustavni načrt gotov. BEOGRAD, 0 jan. (Izv) Ministr- Načrt gfe takoj na tisk in bo kot vla ski svet je sinoči zaključil razpravo o ustavnem načrtu. Markovičev projekt je bil v glavnem odobren. V projektu je ostal dvodomni sistem, dina predloga razdeljen med poslance že v prvi prihodnji seji konstitu-ante, t. j. 12. t. m. Vlada bo vztrajala na tem, da se takoj izvoli ustavni Sklepi trboveljskih rudarjev Trbovlje, 6. jan. Včeraj in danes je imelo delavstvo posvetovanja o stališču, ki naj ga zavzame napram ultimatu deželae vlade. Po dolgih debatah, ki so trajale od 7. ure zvečer do 6. ure zjutraj je sklenil tarifni odbor tolmačiti predlog pokrajinske vlade, od 4. t. m. v tem smislu, da naj se izenačijo prejemki rudarjev trboveljske družbe s prejemki, ki jih dobivajo rudarji v državnih rudnikih v Velenju. Dokler komisija sestavljena cd delegatov delavstva in vlade, ki naj se sestane takoj po podpisu te pogodbe in konča delo najpozneje v 14 dneh, ne specificira izenačenja prejemkov, se kot predujem na izenačenje take j zvišajo prejemki za 25%. Če vljda prisili »Trboveljsko družbo", da podpiše vladin predlog z zgorej navedenim tolmačenjem, se rudarji vrnejo na delo. Delavstvo priznava potrebo zvišanja predukri- Ljubljana, 6 januarja. „Zveza indu-striicev" v Ljubljani je kot „reprezen-tant industrije" vložila pri deželni vladi protest radi namere, da bi se pri .»Trboveljski družbi" izvedla revizija poslovnih knjig, češ, da pomenja vpogled v poslovne knjige poseganje v svobodo, zajamčeno po državnih osnovnih zakonih, ki je po njenem mnenju dopustno le v številčno določenih primerih, v zakonu izrecno navedenih. Pritegnitev delavstva k vpogledu v knjigovodstvo je pa pri vsem vpošte-vanju neurejenih komp. razmer oblasti novun, kojemu mora nasprotovati vse podjetništvo. Zveza industrijcev še posebno navaja, da deželna vlada ni za-počela sličnih eksperimentov niti takrat, ko je bila socijalno - demokratska stranka v njei krepko zastopana in ne more umeti, da dovoljuje deželna vlada Bas sedaj, da se naj v ladustri/o uvedejo radikalne tendence. Zveza industrijcev zatrjuje, da so dosedanja pogajanja giede stavke v trboveljskih rudnikih nudila vso možnost do mir- je za narodno gospodarstvo. Stalna komisija, v htaj M biH po -/. glasov vlada, delavstvo n.^ ^ uvajajo dalekosežne /n v družba, bi lahko mnogo pripomogla posledicah nedogledne metode socijali-k povišanju produkcije. Vrhutega se j stignega značaja. Zveza industrijcev delavstvo zaveže stalno dvigati pro- prosj končno, da sc izpodbijana točka dukcijo, če se mu da garancija, da j odloka ne izvrši in da se tako ščiti ve-se s povišanjem produkcije in nad- j Ijavni zakon, vrednosti progresivno dvigajo prejemki delavstva._ vendar s pridržkom, da se vlada j odsek ter prične s razpravo preulo-nanj ne veže; vprašanje prestoloma- Ministrski svet je složen v tem, sledstva se je rešilo v smislu ngovo- j da treba delo za dovrsitev ustave cim rov Demokratske stranke in se je o- j najbolj pospesiti. mejilo pravo nasledstvo na moško j Beograd, 6 jan. (Izv.) Komisija linijo. Danes popoldne se je izvršila za administrativno razdelitev državic mnri ' T, končna redakcija ustavnega projekta, nega ozemija je izvršila dosedaj po-^ 7 ~ grC na" Min. predsednik Pasič ie bil na dvo- sle za 19 upravnih ozemlj, je po prej a zal vse to nic nc spremeni: d in{orraira prestolonaslednika, trebna torej odločitev še za 6 oblasti žalostne resnice. Lov za popularno; ' r stjo ne pomaga ne delavstvu do boljšega koščka kruha, ne konsumenU:. Družabni red se ne bo še spremenil. Podržavijenje premogovnikov v okviru sedanjega družabnega reda pa je stvar bližnje bodočnosti, na katero se moramo najresnejše pripravljati. S tem pa ni rečeno, da se jo da prelomiti kar čez noč. Na po-sfoječem temelju moramo ia trenc-fck doseči v križajočih se interesih kar najboljši ekonomski uspeh za na-fcga človeka. S tega stališča presojamo tudi aktualni spor glede «Tr-boveljske*. Vprašanje delnic nas malo zani-®a, Vemo, da za temeljito nacionalizacijo tega podjetja ni denarja dovolj in je tudi politično jako težavno vprašanje. Zahtevamo, da se družba povsem preseli v Ljubljano in moramo neprestano pritiskati, da država sklene tozadevno pogodbo z Avstrijo, družba pa v najkrajšem času spravi pod streho v Ljubljani poslopje, kjer bo mogla poslovati v vsem svojem obsegu. To bo že samo po sebi znatna olajšava situacije. In tedaj bode tudi popolnejša kontrola mogoča. V listih čitamo vabilo jugo-slov. bank na subskripcijo delnic po 900 K, dasi se nominalni znesek glasi na 200 K. Tozadevna pogajanja je vodila klerikalna vlada po bivšem poverjeniku Sernecu in nam podrobnosti niso znane. Vemo pa, da je tuji delničar svojčas vplačal 200 predvojnih kron m da se na borzi prodaja trboveljska delnica dražje, kakor po 900 naših kron. 30.000 delnic kolosalnega mednarodnega podjetja ne pomeni nobene resne nacionalizacije. Trboveljska delnica je špekulacijski papir. Ni naša stvar svetovati, vendar bi bilo škoda, če bi zaradi kratkovidnih kri-iik poziv naših bank, naj občinstvo delnice podpisuje, ostal brezuspešen. Kakor nam zaradi teh 30.000 delnic družba ni prav nič bližja, tako se ž njo ne moremo sprijazniti zaradi dejstva, da je poprejšnja vlada imenovala štiri gospode v upravni svet, ne da bi oni posedovali delnice. Tudi mi smo mnenja, da je nezdružljivo upravno svetništvo in tako mesto v državni upravi, ki ima kaj posla s podjetjem V konkretnem slučaju pa smo prepričani, da je bil vsaj namen drug. Vsekakor je tudi kontrola upravnih svetnikov domačinov nekaj vredna, in je brez dvoma, da bomo tedaj, ko se sedež družbe preseli v Ljubljano, vsi zahtevali, da naj bodo upravni svetniki po večini naši državljani. Mezdni spor je dosegel vrhunec. Čkoda, ki jo ima država vsak dan, gre v milijone. Ni ga med nami, ki hi delavstvu ne privoščd boljše eksistence, četudi vidimo, da velik del delavstva dosedanjih neutajljivih ^natnih napredkov in uspehov ne Uporablja ne za povzdigo teiesnene duševne kulture. Vendar je naša dolžnost opozarjati, da ima vsak zahtevek svoje meje v danih razmerah m da je hujskanje včasih največja pregreha na delavstvu samem, ki je vsak dan za stotisoče ubožnejše. Kotx čisto objektivni opazovalci imamo vtis, da je bil zadnji nasvet vlade delavstvu in dnižbi tak. da se ie na njegovi D'Afiiumzio, Radii in Otvoritev trškega Lenin- parlamenta. Opatija, 6. januarja. (Izv.) Italijan- Atene, jan. (Izv) Danes dopoldne je bila po slovesni službi božji otvorjena grška zbornica. Kralj Konstantin in kraljica sta bila živahno pozdravljena. Seji je prisostvovalo tudi nekaj venizelističnih poslancev. Kralj Konstantin je prečital prestol-ni govor, v katerem izraža svojo radost nad ljubeznijo, ki mu jo je izkazal narod in svoje veselje nad do hrohotnostjo, ki so jo pokazale alii-rane vlasti napmm Grški in njenemu narodu. Nato ie napovedal reformo ustave in zakonodaje v smislu de-mokratičhe organizacije. Zvezo s Srbijo označuje prestolni govor za jamstvo za mir na Balkanu, pred-stoječo poroko grške princesinje Helene z rumunskitr. princem pa kot dobro znamenje za prisrčne odnošaje med obema državama. Koncem govora se je kralj spominjal svojega umrlega sina Aleksandra in proglasil tretjo narodno skupščino za ot-vorjeno. Prihodnja seja bo 24. t m. in se bo vršila vol .rev predsedstva Dr. Kukovec v Za rebu Zboijfanle položaja Zagreb, 6 januarja. (Izv.) Danes je! na irSKeffl. prispel sem minister trgovine dr. Ku-' Kopenhagen, 6. januarja (Izv.) Po kovec. Inspiciral je tukajšnji oddelek poročilih iz Londona se je v zadnjem za trgovino ter je nato imel konferen- času položaj na Irskem zboljšal. V co s predstavniki trgovine in industri- zadnjem tednu ni bilo več toliko aten-ie. Na konferenci se je razpravljalo o tatov in tudi ne mrtvih, kakor poprej, carinskih zadevah, zlasti pa o trgovin- viad bo izvedla homerulski zakon in ski pogodbi z Italijo, za katero se postaneta tako severni in južni irski skoraj pričnejo pogajanja. _ parlament dejstvo. Grofija Ulster je Beograd, 6. ;au. (Izv.) Za šefaka- že postavila svoje kandidate. Domne-bineta ministrstva za trgovino in in- va se, da bosta oba parlamenta že spo-dustrijo je imenovan inšpektor dr. mladi otvorjena od kralja ali pa od Milan Lazarevič. princa \Vales. ----------------London, 6. januarja. Listi poročajo, da bo vlada dovolila da se sestane UradniSk-^ vpraiaftie. sinfainovski parlament. Beograd, f jan. (Izv.) Podpisan Beograd, 6. januarja. (Izvirno.) Sije sklep minerskega sveta o komi- noči je bil med demokrati in radikalci siji predstavnikov vseh ministrstev glede občinskih volitev v Beogradu doza uradniška -prašanja Ta komisija sežen načelni sporazum, in sicer na bo skupno z ministrskim Komitejom sledečem temelju: radikalci bi dobili izvršila reviz*, uradniških avanzma- f^fentv,'Stati ?Tl£ jev m ostalih uradniških vprašanj. predsednika dva kmeta . pra^ika ,n 12 odbornikov. Beograd, 6. januarja. (Izv.) Mini- podlagi moglo začeti takoj delati, strstvo za socijalno politiko je sinoči Dal je delavstvu nedvomen uspeh razpravljalo o izboljšanju gmotnega glede minimalnih plač. Odprl je mo- stania delavstva. Pri tem se je nagla- žnost regulacije delavskih piejemkov f1'«• da Potrebne nu,ne odredbe v sploh, dražbi pa izjavil, da se bi vla- te™ . . .. x _ , .. da mogla odločiti za zvišanje pre- *januarja. (Izv.) Belgij- • „i___, k; _„ „„„i„/i,v ski državni dolgovi so znašali koncem jemkov sele, kadar bi se posebna ko- Ma 3Q ^ , *ilijarde {rank 3 mi. misija prepričala, da je njen obstoj lijarde restavracijskega posojila zapa .'sled regulacije ogrožen. ------ ---- Sedaj je dolžnost vseh treznih elementov, da prenehajo igrati se z instinkti mas in občinstva, ki ne more samo razsoditi, kdo ima prav. Mi se ne damo od nikogar učiti v demo- kratizmu, ki mora predvsem imeti J mezdnim zahtevam. Gre pogum, da obvlada samega sebe.! uradniških nastavljcncev. Dovolj je škode storjene, dovolj za-j Pariz> 6 januarja. (Izv) Mestna peljevanja Vlada ima dosti moči, da uprava je v pokritje svojega pritnanjk-more odločitev trenotno izsiliti. ijaja najela posojilo v znesku poldru----ge miliiarde. ska obmejna žandarmerija je vjela tri D' Annunzijeve legionarje, ki so ukradli D'Annunzijevo privatno blagajno in ušli iz Reke. V blagajni so našli okoli 20 milijonov lir v gotovem denarju in vso D' Annunzijevo privatno korespondenco. V ti korespondenci se nahajajo uradni dokumenti, ki dokazujejo direktno zvezo med D' Annunzijem, Ra-dičem in Ljeninom. Policija je izročila zaplenjeni materijal generalu Caviglii. Preprečen atentat fa-Sistcv na CsiolittSJa. Rim, 6. januarja. (Izv.) „Tempo" poroča, da je rimska policija razkrila veliko zaroto fašistov proti predsedniku vlade Gioiittiju. V zaroto so bili zapleteni nacionalistični poslanec To-fani, general Giardino, major Parissi, inženir Sennegallia in profesor Pre-ziosi. Policija je aretirala vse zarotnike in v njih stanovanjih zaplenila !v*n-be in peklenske stroje. PoBoiaj na Sčefca. Opatija. 6. januarja Začasna reška vlada je setavljena tako - le: Predsednik: Antonio Grosich; notranje zadeve: Elpidio Springhetti; narodna obrana: Horst - Venturi; finance: Idone Rudan; gospodarstvo: Giovanni Rubinich; javna dela: Clemente Ma-rassi; pravosodje: John Stiglich; pro-sveta: Salvator Belassich. Opatija, 6. januarja Od legionarjev in arditov v d'Annunzij. službi so doslej zapustili Reko vsi oddelki razen enega, ki ni hotel oditi, ali ga je sam D Annunzio pregovoril, da tudi on zapusti Reko. Tekom današnjega dneva zapusti tudi ta zadnji legijonarski oddelek Reko. Rim, 6. januarja. „Tribuna" javlja iz Reke, da se je izkrcal na otoku Ra-bu večji oddelek jugoslovanske vojske, ki je prevzel vso oblast v svojo roko. — „Tribuna" sama dvomi o resničnosti te vesti. Rim. 5. jan. Giornale d Italia piše v članku o bodočnosti Reke, da mora Italija posvetiti sedaj vso skrb in pozornost Reki, ker sicer se zgodi, da pride Reka v nedoglednem času v jugoslovanske roke. Boj za Reko se ne bo bojeval v kulturnem, ampak na gospodarskem poliu! Jugoslavija ima v tem slučaju mnogo ugodnejši položaj, zato mora Italija takoj pričeti z delom, da ne dobi Jugoslm ija n? Reki gospodarske premoči. dejo 15. decembra 1921. Praga, 5. jan. (Izv.) «Pravo Iidu* javlja iz Moravske Ostrave: Uredništvo ostravskega premogovnega revirja je sklenilo, da stopi 15. t. m. v stavko, ako se ne ugodi njegovim ~ za 4000 Zavezniški vrhovni svet. Pariz, f> jan Po spotaz .ru mH zavezniškimi vladami se sestane vrhovni svet dne 19. t. m. v Parizu, ki bo razpravljal o sledečih točkah: 1) Razorožitev Nemčije; 2.) revizija mirovne pogodbe v Sevreju; 3.) reparacijsko vprašanje z obzirom na ruske priprave na napad na Rumu-nijo in Poljsko in organizacijo splošne zavezniške ofenzive proti bolj-ševikom. Rim, 6. januarja (Izv.) Zbornično zasedanje se prične zopet dne 26. januarja. Ker je navzočnost ministrskega predsednika Giolittija neobhodno potrebna, bo zastopal Italijo na pariški konferenci zunanji minister grof Sfor-za. Splošno prevladuje mnenje, da so nasprotstva med Anglijo in Francijo jako velika. Posredovalna vloga Italije pridobiva vedno bolj na pomenu. „Tribuna" izvaja mnenje, da bo nemško vprašanje na konferenci zavzelo toliko časa. da rusko vprašanje sploh ne pride do razprave. Pariz, 6. januarja (Izv.) Kakor javlja „Temps", se francoska vlada živah no zanima za bedni položaj Avstrije in je sklenila odposlati na Dunaj svoje strokovnjake, da preštudirajo, na kak način naj bi se priskočilo Avstriji na pomoč da se ji omogoči obstoj. Budimpešta, 6. januarja „Pesti Hir-lap" poroča, da je bilo na podlagi zakona. ki se tiče izdajalcev domovine, konfiscirano premoženje grofa Mihaela 1 Karolvia. Proti komunistom. Pariz, 6. jan. «Journal» javlja Londona, da je delavska stranka objavila razglas vsem socialistom in komunistom sveta, v katerem se moskovska internacionala obsoja. Moskovska internicionala nima niti ve-likopoteznosti niti trajnosti toliko, da bi si zagotovila obstoj mternaci-onale. Manifest protestira proti neopravičenemu vmešavanju moskovskih voditeljev v narodne organizacije, katere bi radi spravili v svojo odvisnost Rim, 6. jan. Na italijanski vseso-cialistični kongres , ki ;e vrši v mesecu februarju v Livorr.u, je ruska sovjetska vlada dt-legir.ila kot svoje zastopnike Zinovievi «p ej Apfelbaa ma) Bukarina in Angjelo Balabano-va v svoji zadnji ministr. seji jc italijanska vlada sklenila, da prepora delegatom sovjelsss vlade pristop na italijansko ozemlje Amnestila v Julijski Benečiji. Rim, 6. jan Te dni bo podpisan kraljevski dekret o splošni amnestiji za vse politične delikte v Julijski Benečiji. Rim, 6. jan. listi noročajo- P« končanem reškem vprašanju iina ratifikacija rapaVske pogodbe saiio formelen pomen. Meri i ta'i jonsko vlado in odprav.vko i poslov jugoslovanske vlade so določile vse formalnosti gl-di ratifikacije, ki je v bistvu samo diplomatska ceremonija. — Kar se tičr- sestave Icomisije, ki bo določila sporazumno z jugoslovansko komisij vse detajle meie na terenu, italija.isk;« vlada še ni imenovala svojih delegfu'u/, a je že jugoslovanski vadi sporočila svoje predloge, Ki so tako oopr.stlfcvi, da bo jugoslova v-Ki vlada z mirno vestjo pristala na vse rektifikacijc meje v spornih točkah Atentat s sm^uivimi bombami. Berlin, 6. januarja. (Izv.) Včerajšnjo sejo berlinskega občinskega sveta so komunistični poslušalci razgnali.Na dnevnem redu so bile komunistične interpelacije radi odpusta večjega števila delavcev iz elektrarn. Poslušalci so živahno posegali z rr^dklici v debato ia psovali zastopnike ostalih strank. Ko je radi tega župan odredil izpraznitev tribun, ao poe!uša'ci dvignili divji krik in pričeli metati v dvorano smrdljive bombe. Občinski svetniki so morali pobegniti iz dvorane, poslušalci pa ao ostali Občinski svet je bil končno po-moran, da je zborov?! v sosednji dvorani ob zaprtih vratih. 13* msm Pokrajinsko upravno sodstvo. Različne institucijenaj jamčijo za.; dejstvenega stanja, ki ga jc upravna konltost v upravi. Take institucije1 »o n. pr. pravo interpelacije v parlamentarnih zborih, distipinanuL, ka-zenskopravti, in civilnopravna odgovornost upravnih uradnikov, pristojnost civilnih in kazenskih sodišč pri presoji predhodnih vprašanj. Najvažnejša naprava v tem pogledu pa j z upravno sodstvo. Upravna sodstvo ima namen, da neodvisni sodniki na pritožbo kontrolirajo zakonitost upravnih aktov, imamo več ajstejnev upravnega sodstva. V nekaterih državah je za upravno sodstvo več stopenj in kot nižje instance poslujejo občna upravna oblastva, da, včasih' je tudi vrhovno upravno sodišče po svojem bistvu pretežen posvetovalen organ osrednje vlade. Premnogokrat imajo upravna sodišča odločati tudi o stvareh pre rfega preudarka in ne k o tem, ali so se subjektivne pravice odnosno objektivno pravo kršile in meje svobodne presoje prekoračile. V7 drugih državah •zopet je misel upravnega sedstva dosledneje izvedena ter sestojijo ta upravna sodišča le iz sodnikov po poklicu in sodijo le o pravnih vpraša-njih, ne pa tudi o primernosti upravnih aktov. Redna sodišča bi ne'smete prevzeti tega sodstva, ker vsled svoje pretežne in kazenske - pravne izkušnje in orientacije ne bi hlla kos svoji nalogi. Upravno »odiitvo zah feva namreč popolno znanje upravnega prava in upravne prakse, česar pa od vilnih in kazenskih sodnikih moremo zahtevati. oblast ugotovila, bodisi na pcdstaii odrejene »popolnitve dejstvenega stanja. Pokrajinsko upravno sodišče razsoja v obče v prvi in poslednji stopnji; edinoie ban in v stvareh pokrajinske samouprave pokrajinski odbor naj imata pravico v varstvo zakona se pri roži n proti izrekom po- krajinskega žavni svet. upravnega odišča na dr- /s!ed te pristojnosti •t družabne pose&ncetj Srbov, fftva. v in Slovencev na nenaraven naSn izenačiti. Glavna naloga naše države je, da jamči Srbom, Hrvatom in Slovencem samostojnost in svoboden razmah. Enotna narodnost bo tekom feneracij sama in neopažena prišla, o izenačenje se bo tem hitreje u-dejs-tvilo. čira manj bomo silo delali naravnemu razvoju. Nenaravni skoki se v zgodovini vedno maščujejo. Končno moramo pa tudi pomisliti, da nova ustava gotovo nima veljati za več generacij, temveč, da naj bo rrdr.i temelj za državno delovanje v j najbližji bodočnosti | Ko se bodo razmere ustalile in ho mogoče zgodovinske velevažno dej-fivo združitve Srbov, Hrvatov in Slove.-cev v eni rami državi v vseh svo- ji ia morala vpo-števati izključno no h*, prvih bodečih desttlriij. pokrajinskega upravnega sodišča se more zahtevali od upravnih sodnikov posebna vposobljenosi. Ne zadostuje, da imajo ie dipi hiio o dovršeni pravni fakulteti. ireba je tudi mnogoletnega službovanja v notranji ali finančni upravi ali k'.t vodnik ali profesor pravnih fakultet ali pa večleine prakse kot odvetnik. Ne zadostuje pa, da imej upravni sodnik posebno teoretično ia praktično kvalifikacijo, treba-iudi, da mu prebivalstvo zaupa. ■ Vsled izredno važnega položaja pc-krajinsfcib upravnih sodnikov v državni organizaciji, bi bilo povsem. umestno, če jih kralj na pfedlog! predsednika mušsirskcga' sveta ime- i nuje, vendar pa tako postopanje še ne I jamči, da M pri imenovanju ne odio-j čali strankarski interesi, saj je prod-i , . sednik ministrskega sveta "predvsem I vc!"ka Badnjak. Danes so slavjli naši pravoslavni' ogenj. Povorka je poveljnika polka bratje badnji dan (božični večer) z iskrenim in globokosimboličnira običajem. Badnji dan slave Srbi v veselju, med streljanjem, pevanjern narodnih pesmi, plesanjem kola in sežiganjem »badnjaka*, i. j. velikega suhega panja ali štora, katerega gredo iskat v zimskotiho šumo. V Srbiji na kmetih gredo sciiaki celega sela v šumo, tam poseka vsak za stojo hišo velik panj, »a panj neso domov ter ga svečano polože na ogenj, kjer gori vso noč. Z žitnim zrnjem in koruzo gospodar v prisotnosti cele porodice poškropi panj, želi družini srečo in zdravje, nakar pnčno ra- jih kon -ekvencah presojati, takrat bo Pr^novati bozic. pa naš naved ranniSljžva o revirji ,Po ""P SJ navada spreme-ustave. A sedanja kitata bo n,!a v toliko, da odneso jz šume do- hW\lm SiglElfei * Proti rzdič*vism« in komunizmu. iz Beograda poročajo: Pred-sedništvo vlade in ministrstvo za notranje zadeve dobiva iz vseh krajev naše države brzojavne in pismene izjave, v katerih S2 odobrava e:ier- j >nov samo suho hrastovo vejo, okra-! š*no z raznimi stvarmi, j Tudi v Ljubljani so dane« popoi-j dne priredili naši bratje badnjak. I Častniki in močr-o ljubljanske gami-zije so ss po 12. uri zbrali v vojašnici kralj?. Petra I. na Poljanah Med sviranjem godb? dravske divizije so z zastavami na konjih in vozovih odšli v tivolski gozd po badnjak. V gozdu so med streljanjem pušk odsekali več velikih hrastovih vej. Za vsako vojašnico in višio vojaško ob-Isst so določili no en badnjak. ka- povevjenik parlamentarne večne. j vlado, naj z istimi sredstvi kot je Istctako bi se nri imenovanju morda! np^opib proii komunif.tom, nastopi premalo v poš'ev jemalo razmere vju,d' Protl Padictvcem> ki 80 ravn0 L>a se temu izognemo, t. ; xaki nasprotniki n<:rodnega in državnega edinstva, kakor so komunisti. . da izključimo strankarske interese in j • ,. . . ,, . . . c|- da pride tudi pokrajinska posebnost Bosanski dobrovoljci stoje a oroz- m pri rtiutriva J . . » • i » • ovenčaj tudi dejansko cbsto-i^™ v rok! vidno na razpolago vla-j ječa narodnostna raz!;ka do veljave, id,< da.& Preprečijo vsak poizkus, V naši državi bi z oziram na pravj je treba da pokr;,iinfka skupščina s j naperjen preti naroonemu edinstvu. različno administrativno pravo v posameznih pokrajinah bilo treba, d;; nimamo le v središču naše države u-pravnega sodišča (n. pr. državni svet), ienjveč tudj v posameznih pokrajinah, ni pa potrebno, da bi pokrajinska upravna sodišča bih; v obče le nižja upravnosodna instanca, »xl koje bi šla pritožba na vrhovno upravno sodišče. Pokrajinsko upravna sodišč f. imej le upravn obodne posle, kajti vsaka spojitev ■r. drugimi posli bi zahtevala drugo sestavo tega sodišča in s ?em ogrožala glavni smoter te važne institucije. Pokrajinske upravno sodišče naj I.) rešuje administrativne spore o pritožbah proti odlokom državnih in samoupravnih oblastev v pokrajini, kadar so se ti •odloki izdali v zadnji administrativni stopnji in pritožnik trdi kršitev zakona ali pomankljivost upravnega postopanja; 2.) naj presoja pravilnost grajanili izvolitev v pokrajinsko skupščino; 3.) naj razsoja kot disciplinarni senat druge in zadnje stopnje za državne nameščence, kolikor ne poslujejo v ia namen redna sodišča ali državni svet. Ako smatra upravno todišče pritožbo za u.em-eljeno, odredi ali ponovitev odnosno spopolni-tev postopanja ali pa v stvari sami kvalificirano n. pr. dvotretjinsko ve-j -f Kalij« z« revizijo Scvrejske mi-čino predlaga dva ali tri kandidate, j rovne pogodbe. Iz Sofije poročajo, Izmed tels kandidatov bi si kralj jed-' da se bolgarska vlada obrnila na nega na predlog predsednika mini-j italijansko s prošnjo, da ta podpira sirskega sveta izbral in ga imenoval j bolgarske zahteve po reviziji savrej-zn pokrajinskega upravnega sodnika, j ske mirovne pogodbe. Italija je baje Za pokrajinske upravne sodnike! obljubila, da bo diplomatsko pod-tiaj veljajo glede neodvisnosti, pre-|pirala to zahtevo v vrhovnem svetu, meščenja in vookojiive isti predpisi. Zahtevo po poročilih iz Sofije je .......... sprejela simpatično tudi francoska vlada a stavila kot predpogoj zahte-Iz tega in iz prejšnjih člankov iejvo> d? se 1izvede popolno zbHžanje razvidno, da stojim na sinlišču de-inied Jugoslavijo m Bolgarsko. Isto-centralizacije javne uprave in sicer!«**0 poročajo iz SoTije, da se na-in se ta decentralizacija izvršila na niarava Stambalijski fc enkrat podati dvojen nač?n. Del državne uprave bi; v Pariz, da posreduje v tem vprasa-prevzele v veliki meri teritorialna u- i "i" v vrhovnem svetu, druženja kakršna so pokrajine, o kakor za sxinike civilnih in ka;:en ski!? sodišč. gičen nastop vlade proti razorr.im elementom v naši ^kraljevini. Dobro- j terega so okrasili z zastavicami in :;ja v Besni poziva jabolki, zavitimi v raznobarvan na-pir. Ko bili b?.viniaki gotovi, so častniki in moštvo ob sviranju ma-cedonske ^gajde'- (dude) in pripro-stih goslačev zaplcsaii veselo kolo. Z okrašenimi badnjaki se je nato med sviranjem godb« vrnila vojaška povorka v m?sto, najprvo pred komando dravske divizije, kjer so izročili prvi badnjak med plesanjem kola na cesti, kar je privabilo mnogo gledalcev. Pred stanovanjem generala Dokiča v Miklošičevi ulici so zaplesali v drugič kolo ter generalu izročili bzdnjak. Bili so pogoščeni. General sam je stopil v kolo svojih vojakov ter veselo z njimi zaigral. Zelo slikovita je bila sveumos? badnjaka v artilerijski vojašnici- Povorka z badnjaki je po Dunajski cesti prispela v vojašnico. Na dvorišča je bilo zbrano moštvo artilerijskega polka. Na sredi dvorišča je gorel krožja in občine. To bi bila samo-! stranki. Francoska socialistična -f Razkol v francoski sofialisHčni izročila badnjak. Polkovnik Marko-vič, kot poveljnik je poškropil badnjak trikrat z žitnimi zrni in koruzo ter držeč badnjak v rokah časti-tal vsemu moštvu ' žični večer. Na tisoče Ijudotva je z nestrpnostjo pričakovalo prihod« sprevoda. Badnjak je pričel ob pol J5. uri. Sprsvod je odšel iz artilerijske vojašnice v vojaško realko, kjtt1 so nasekali badnjake, ki jih- je vozilo šest belcev. Na glavnem trgu, kjer je pričakovalo na tisoče ljudstvi sprevod, se je vršil slovesen sprejem, V imenu jugoslovanske Matice je čestital srbskim bratoui za božične praznike odvetnik dr. Muller, ki je pri tej priliki opozarjal brate Sibc na naš se neodrešeni narod, kar kali nemoteno veselje današnjega praznika. Za pozdrav se je zahvalil povelj« nik 45. pp, ki je naglašal, da srbski narod dobro pozna težnje bratov Slovencev, zlasti pa razmere n« skrajnih severnih mtjah. Izjavi! je, da naj bo slovenski del naroda prepričan, da ga Srbi nikdar ne puste ha cedilu. Tisočglava množica je * velikanskim navdušenjem sprejela oba govora, nakar je ob nepopisnem veselju godba zasvirala narodno himno cBoze pravde*. Xa vsem potu je občinstvo z živahnim zanimanjem opazovalo srbske običsje in sprevod povsod /'vahno pozdravljalo. Omenjamo še, da se je sprevoda udeležilo tudi 56 Sokolov na konjih Sprevod je otvoril jezdec, k.ičeremu je sledilo poveljstvo vojaške realke, nato godba, zastavonoša, voj-jška konjenica Sokoli na konjih, častniški zbor in rrficvrake dame. 5no pozornost. pravica dajanja avtonomnih postav {av-omomija). Kolikor bi pa država ■/. lastnimi organi sama upravne posle izvrševala, bi se moraia osrednja oblastva razbremeniti in bi pokrajinska vlada z banom na čelu in pokrajinsko upravno sodišče v obče v zadnji instanci odločala (dekoncentra-cija). Taka decentralizacija ne nasprotuje naši državi Saj nima namena, da obstoječe razlike kar narrah odstrani eovem programu so dobili pristaši III. intemacionale. Cd 69 socialističnih poibncev socialističnega parlamentarnega kluba je glasovalo za H. internacionalo samo (2 poslancev. Sedaj je prišlo do principijelnega spor^ziuna med oen-trom in desnico. Za sporazum it je posebno zavzemal Man.ov vnuk Longnet, voditelj eentrumašev. Sporazum temelji na predelam J^nre- razsoja in sicer bodisi na postavi; in da skuša vse nanvlnosaie in dru-S . , ... , i BpatsM npcBoc.iaBHe Bepe uprava, kateri bi šla pesebno pri po- stranKa, ki jc bila dO seoaj enotr.a,, CpeTaK npasHHK Po>KgecTBa!—• krajini prav izdatna ncrmotvccna te je na socialističnem kongresu v ype^HHmTBo .JvTpa." ' Toursu razcepila v tri dele. Večino • Minister z« trgovino in industrijo dr. Kukovec pride v $oboto v Ljubljano. Posvetovanje z zastopniki naše trgovine, industrije in obrti se zato ne vrše v petrk. temveč r soboto ob II. dopoldne v prostorih tnp>vskc in obrtne zbornice * Karakteristike novih ministrov. V -Beogradskera Dnevniku* prinaša Krsta Cicvatič karakteristike no- Ljubljana, 6. jamarja. Dr. Vekoslav Kukovec, ki j: bil ir. član stare vlade m je sedaj stopil tudi v novo, je jako marljiv in simpatičen. Ko mintister sc je s svojim delom v javnosti akreditiral tako dobro, kakor maiokateri njegovih kolegov v prejšnji vladi. Dr. Kukovec je človek visoke naobrazbe in državnik modernega kova. Za našo državo je njegova oseba velika pridobitev*-. — O pok. minisiru financ Koste Stojanoviču piše Cicvarič: Ko-sta Stojanovič ie državnik, ki se more vfb ministrov, in med drugimi pra- o njemu govoriti le dobro. Ko bi bi-vi o novem ministru za trgovino:'h vsi ministri taki kot je Stoianovič, i .a vc>.-r^rrn V. F. JELF.NC: »JtuSožesivemd" Pred nekako 25 leti ta -va u.lu-da moskovska igralca, 5tar s! nost. Nastop te nove gledališke trnpe petne-nja revolucijo v gledališki h.storiji, popoln preoi rat k resnici in duši. Tn ko je ruska trupai prvič prišla v tvropo, ji je pokazala pravi oder, pravo gledaitšre, svet in življenje. Ruska umetnejt je na jem pohodu. Smel in predrzen je bil korak mladih moskovskih unernikov, /avTg-i so brezobzirno v s« z-manj t ^red stva menjali človeka efektov scenerije d::šs ' drugimi v mogočno celino, največji lino, ki se giblje, ne giblje, ?ivi na i m najmanjši vsi so enaki, tu ni tek- fcdru... Zdelo se mi je, da čuti so-movanja, vse ie podrejeno harmoni- ba ;o kar čutijo oui, ki so v nji, da ji, v eno veliko, do najmanjših de- -e zavedajo vsi skupaj, da so skupaj iajlov izdelano sliko popolne lepote, i preživeli svoje življenje med tem« platnenimi stenami, m ko «e je od- je, ne slika življenja, ampak življenje j zreti da mu je pri tem v veliki meri j pomagalo zanimanje generala Maistra L H,™,.-! viuiiViiv- » umetnost in pa velika vnema dne\- Toje umetnost zivlienv m z?v,je- Tabor« za to prireditev. tc urrlrosh obenem. , Imel sem priliko, da sem jih videl povodom njihove druge evropske turneje Doikj sem poznal ruiko umebiost le iz slovite Reinhardtove režije, ki je veljal kot najboljši učenec Rusov, ali is.koj sem videl, da to kar so prevze-i od Ruc-ov Ne;r»'.'i, a od Nemcev vsi ostali odri, ni niti polovica teja, kar hočejo !n kar dajo Rusi. Priprosl oder, brez scenerij ia sce-ničnih aparatov, brez dekorativnega ozadja se vam razgrne; pr.n hip sče nekako osupli, ko vidite to prazno sliko, ta v groh'h konturah n3zaa-čen neizdelan okvir... A naenkrat oživj vsa ta slika, prevzame vas to-. rl^lt 1-t Mrrfi nri n t-i riVsn^ l _ umemi« v p«"ist:orai nemocočc misliti na umrtn^ko » v nos vonj cxet,a, prvega po- du « velikih zatlregah, I^dar 'treba prirediti kako razstavo. Pomanj-1 ' — ..... mladnega cv>tja. — Videl in čutil nem ti5i.no prostranega gozda, v besedah gledal nastopajoč mrak, zahod solnca, v beaearh čutil težino nočj. In velik? zgodovinske sceite! Cezar. Maebeth. Ote.lo. . vse brez tehnike. brez fcenerije, tudi brez velikega esemblea .. ali vendtr najdete nepregledne množice, najdete jih v be?edab, najdete jih v oni veliki celot:, ki ipaja vse, tako da se čutite tudi vi atom. del te ceiote... Tudi vam govori Antonija, tudi vi sle v Dvoje je načel, ki so ji« prinedi j ,e js rgrgrn:la zavesa. V kulise Rusi v gledališče — duša in harroo- j 3cenerijo pride življenje; zdeb j omi v; ono. da ste le atom živeti j«.. 4 ' ute v;e, kar niste videli m tutui, ko m v se mi To ni sver r-n de kah, kakor pre /ijo. to smo mi vsi, kakor smo brez . . . . . „ , 20 let se pa je umetnišk* življenje met? kanje prostorov je vsjedsplosne stanem j s, ^^ prav le$>jJ rarvj,0 Slov«nskilt vanjške mizerije v Beogradu še večje nego v Ljubljani. Porabili so zato žc večkrat dvorano „Druge Beo^radske gimnazije'. Ali ne bj kazalo tudi v iiasih krajih — v Ljubljani pač za sc-daj še zadošča Jakopičev paviljon — Rrirejah razstave v solskih prostorih? laj bi o tem premišljevali prizadeti. Taf;o bi bilo mogoče r. razmeram« malimi stroški prirejati razstave n.pr. v Celju, Kranj«. Nowm mestu itd. Razstava ,J.adf r Beogradu. Kakor čujemu, pripravlja B^ogradska „Lada" pomladansko razstavo. Maribor iti Ljubljana. Mariborska razstava je zaključena. Ni toliko razstava visokih umetniških 3'remlfenj nego ie imela v prvi vrsti informativen aia&j. Imela jc nalojro zbrati umetniške sile ter s složnim nastopom zbuditi fK>lr?fmo zanimanje občinstva za umet-nest in — umetnike. Oboje se je izbor' no posrečilo. Da gre v prvi vrsti za- niia Posamezniki se gube, žrtv ujejo; ie, da preprosta soba r malenkostno j olepšav in podčrtavanja v oobro ali j sluga organizacijsktms svojo individualno?!, stapaio se z 'opravo igra skupaj /. ono vdifco ce-^/lo, ljudje, popolnoma nav^int lj»M dni; Vilim BukSeg, lipoeraf (ene. demokrat). 187 dni; Vitimir Korač, no-1 ;»ar (socdemokrat), 288 dni; doktor ' • siav Veljkovič. pravnik (demokrat), 202 dni; dr. Dušan P£?e», odvetnik (ilciisokrat), 78 dni; dr frclo Lukinič, odvetnik (demokrat), 2"1; M'-; dr. Živ-ko Pdričič, odvefcifc ?■• "dni klub), SO dni; Zivojin Rafej-o bivši častnik (demokrat). 229 dsi Ivan Kova-čsvič. odvetnik (narodni klub) 229 dni; dr. fvan Krnic, odvetnik (narodni klub). fc-S dni; dr. Ivan Paleček, odvetnik (demokrat), 38 dni; Ivan Ro- • Notarji in VUMUš elaMis. N«iar t dežele nam piše: Dnevno časopute sicer ni Bog ve kako primeren kraj za razpravljanje o teb zgolj stanovskih vprašanjih, ki širšr javnosti niti ne morejo zanimati in je zanje v vsakem slučaju že pripravljen — drug forum. No, našim listom jc navada, da riovole vsaj za en odgovor prostora tudi „dru- Ši plati zvona" in upajoč, da bora te obrote deležen tudi jaz, vprašam gospoda dopisnika v št.2. ,,Jutra": Ali vi, gospod kolega, niste prešteli, ko ste se odločili za naš poklic, koliko kandidatov je že pred vami in v kolikem času, „po človeški previdnosti", dospele na vrsto? Pa če sle, in je Vaše čakanje še daljše, nego bi bili morali in mogli pričakovati, ali ie recimo — moško, da zdai imenujete krivično nekaj, kar jc takrat že obstajalo in o čemer nikakor niste mogli pričakovati, da izgine (morebiti uprav, kadar in če bo vam to ljubo) — posebno, ko s'.- vi. kolikor vsaj jaz vem, prvi, ki je dvignil svoj glas proti glavni izmed skromnih ugodnosti našega stanu: določenemu številu službenih mest?! Da, sii veste ali ne ve3te, da se nas je maisikdo odločil za notarijat, namesto za advokaturo, uprav zaradi te dobrote: počakam morda celo leto ali dve več. pa bom ime! vsaj malo bolj zagotovljen bi tek. In prav tako vam pravim: čeprav sem že leta ločen od svtijih otrok v daljnem mestu in pogrešam še vsega mogočega, kar nudi mesto, pa že še počakam rajši kak čas da pridem na vreto, nego da bi šel za — desetega notarja v Ljubljano ali Maribor, pa gleda! skozi okno in čakal, ali prileze kak klijent, ali pa ga bon moral iti celo na cesto — lovit. Lahko da bo iz kdo ve kakšnega višjega „vidika" numerus clausus celo največja kriv ica — za nas, ki smo sezidali takorekoč ves svoj obstoj nanj, bi bila največja krivica njegovo uki-njenje? — Kar se tiče drugih vprašanj: prepustitve kandidatov v stanovske kor- škar. mlinar (jugoslovanski klub), 100 poracije itd., v katerih se je v zadnjem Juraj Biankini, duhovnik (demokrat). 123 dni; Krsta Timotijevič, odvetnik (demokrat), 187 dni; Kosta Stojanovič, pre&sor (demokrat), 317 dui; Lazar Mariovič, profesor (radikalec), 132 ti*; i: L j utonili" Davidovič, profesor (de-icokrat), 516 dni; Marko Trifkovič, odvetnik (radikalec), 553 dni; dr. Mata Drickovič. zobozdravnik (narodni klub), 309 dni; dr. Mehmed Spaho, uradnik (muslimanska jugoslovanska organizacija), 62 dni; Milan Kapeta-»evie. profesor (radikalec), 237 dni; dr. Milenko Vesnič, poslanik (radika-lee), 229 dni; Mitoje Jovanovič, prav-r.ik (demokrat, 55 dni; Milorad Dra-skovje odvetnik (demokrat), 447 dni; Mibslav Rajičie, odvetnik (demokrat), 85 dni; dr. Miroslav Spalajkovič, oo-slanifc (radikalec). 88 dni; Mihajlo Rašic. general (radikalec), 10S dni; M išči Trifunovič. profesor (radikalec), SS oni; dr. MomčiJo Ninčič, profesor (radikajec), 553 dni; Pavle Marinkovič, odvetnik (demokrat), 229 dni; Ri-sfca Jovič. profesor (črnogorski klub). 292 dni; Svetozar Pribičevič, profesor (demokrat). 658 dni; dr. Slavko Mile-tič, zdravnik (radikalec), 88 dni; Spa-*oje Piletič. pravnik (črnogorski klub), SS dni; Stevan Hadžič, general, 295 dni: Stojan Ribarac, odvetnik (demokrat), 124 dni; Stojan Protič. profesor (radikalec), 416 dni; dr. Tugomir Alaupovič, profesor (demokrai), 424 dni: cr. Gjt;ro Šurroin, profesor (narodni kljub), 88 dni; dr. Uroš Kruli zdravnik (demokrat), 237 dni; dr. {"ran Jankovič, zdravnik (jugoslovan-fci klub), 88 dni; dr. Franjo Poljak, liradnik (demokrat), 208 dni; dr. Hin-fro Krizman. odvetnik (demokrat), 317 dni. iu Sefkija Gluhič, odvetnik (demokrat), 136 dni. * Srao rta kavalirji* V apaški kotlini io tri šole. seveda, vse tri nemške. Na njih poučuje še nadalje nemško učiteljsko, ki je pač vse prej kot Jugoslaviji prijazno. Sedaj je dobilo to uciteljstvo poziv, da priseže Jugoslaviji in sč obveže v določenem roku napraviti izpit iz slovenščine. Seveda bodo nemški učitelji vse to storili, ampak s tem na-Sa država ne dobj še nobene garancije, da bo to uciteljstvo na vročih apaški h tleh postalo pijenir jugoslovanske državne misli. Takih pijonirjev pa mi v apaški kotlini krvavo potrebujemo in Bb mislimo, da bi bilo umestno pre-staviti to učiteljstvo kam na Kočevsko, v apaako kotlino pa poslati druge. Si-eer pa: koliko je slovenskih učiteljev aa Koroškem? * Masarjkov dar jugoslovanskim dijakom. Predsednik češkoslovaške repu-bilki. dr. Masaryk, je poklonil -jugoslovanskim dijakom v Pragi kot božično darilo 15.000 češkoslovaških kron. S prispevki naših kolonistov se je priredil v jugoslovanski raenzi prisrčen bo-Gčični večer. * Izstop iz državna službe. Gospod Ivan Domicelj, bivši tajnik tretjega razredu pri agrarnem uradu, v Borovljah. je izstopil iz državne službe naj hb:V I . . . * Prid evakuacijo nam prisojenega ozemlja. Iz Beograda poročajo, da se zatrjuie v rnerodajnih krogih, da mora Italija do dne 10. t. m. evakuirati ozemlje. ki po rapaliski pogodbi pripade naši državi. Isti dan bo naše vojaštvo zasedlo fo ozemlje. * Slovenski klub v Sarajevu priredi domačo zabavo s petjem, godbo in plesom dne 8. januarja t. 1. v svojih m jjTrebeničevih" prostorih (Nanreciuova palača). Buffet, prirejen od slovenskih dam. Vstopnina prosta. Gostje dobrodošli! * Konflikt med oficirji ia meščanstvom v Osijeku. Pred nekaj dnevi so nekateri bivši avstrijski sedaj jugoslovanski oficirji — ali kot jih v Osijeku imenujejo kakisti — napadli urednika .-Hrvatskega lista*, ker jih je v listu oštel zaradi tega, ker govore medseboj dosledno nemško. Ker so se meščani potegnili za napadenega urednika, bi prišlo do ostrega konflikta, da niso posredovali srbski oficirji in naredili red. Hrvatski list pravi, da je pri tej priliki neki srbi-janski major rekel: "Poglejte gospodje, taki so ti v3Ši ljudje! Ako pa minister enega prestavi v Albanijo, tedaj pa delate cele časnikarske afere! * Predsednik astavotvorne skupščine dr. Ribar sc vrne v Beograd dne S. januarja. st Zimski šport v Tržita. Tržič ima na razpolago dobro urejeno. 4 ion dolgo sankališče, ki ustreza vsem športnim predpisom. Tereni za smučarje so prikladni tudi za večje ture. Ker je okoli-ca Tržiča po zimi jako lepa, ga priporočamo w-em zimskim športnikom in turistom. * K izseljeniški statistiki. Po uradnih zabiležkah jc v mesecu decembru preteklega kia odšlo preko Ljubljane v Ameriko okoli 390 oseb. Zadnji transport 125 ossb je cdšei preko Trsta. Jr-seljeniško gibanje pri nas je sedaj znatno zastalo, ker vlada v Ameriki v vseh panogah industrije velika brezposelnost in ker je ameriška vlada zelo omejila dotok izaljencev. Ameriški listi priebčujejo obširne statistike o velikem izseljeniškem gibanju vseh narodov Evrope. Na izseljeniikecn o+okn EUis Islandu čakajo velikanske množice izseljencev. Glavni kontingent tega splošnega preseljevanja narodov tvorijo Italijani, Nemd, Poljaki, Cdjoslovaki, Ru-muni iu Jugoslovani. Izseljujejo pa se tudi Belgijci, Nizozemci in Francozi. To preseljevanje je eno največjih v zgodovini. Samo Italijanov je zabeleženih na potnih listih okoli pet milijonov. Vseh izseljencev cenijo na deset milijonov. * Zgradba univerze v Beogradu. Za zgradbo univerze v Beogradu je deponiran znesek 20 milijonov dinarjev, ra-zun tega je pa dobila univerza v to svrho še 100.000 dolarjev od Cannegi-jevega inStituta. S im je dana m«- fieet, fla «e tnale z gnufeitf &m Univerza bc obstojala iz 14 poslopij. Ker je do sedaj kupljenega za zgradbo premalo prostora, bo morala država odkupiti še nekaj zasebnih parcel. * Državna loterija. Pri žrebanju dne 3. januarja prvega kola državne razredne loterije so biti izžrebani sledeči večji dobitki: S601 (1000 dinarjev); 15.361 (2000 dinarjev)-39.44S (5000 dinarjev); 79.655 (10.000 dinarjev); 91770 (1000 dinarjev). Manji debitki so od 200—600 dinarjev. * Odredba o izrotartju driavnv>a denarja. Glavna direkcija državnega računovodstva je odredila, da se mora ves denar, ki se nahaja pri posameznih ministrstvih in avtonomnih zavodih, bodisi cd raznih fondov, bodisi od državnih dohodkov, sproti izročati glavni državni blagajni v Beogradu ali okrožnim in okrajnim upravam. * Razmere v črni gori. Ministrstvo notranjih zadev označuje kot neresnično vest beograjske „Tribune", da je v C gori proglašena splošna stavka. nciozna. r\ ie ten * Prijava tujcev v Sarajevu. Sarajevska policija je pozvala vse tujce, da ae v 4S. urah zglase pri policiji. Kdor se ne odzove pozivu, bo izgnan iz Sarajeva. * Narodna garda v Bosni. V sarajevskih krogih se pojavlja gibanje, da se v vseh okrajnih mestih osnuje narodna garda, katera naj bi dobila od države orožje, da bi mogla nastopiti proti vsem eventualnim komunističnim izgredom. * Kritični dnevi v leta 1921. Neki novi pariški Falb prerokuje za leto 192! sledeče kritične dneve: 23. januar, 20. februar, 3. avgust in 1. september. * Dr. Neuner in dr. Faganel, bivša koncipijenta v Mariboru se naprošata, da zaradi važne zadeve javita svoj naslov Franu Pircu, uredniku «Tabora» v Mariboru. * Stanovanje v veži. V hiši Maistrova ulica št. 2 v Mariboru je sinoči policija pri »ontroVatijii opazila v veži Uit Ker se ji je zdelo io sumljivo je p-^rkala in potem izvedela, da stanuje v veži že;:a bivši gu magistrati!-.islržbe ira Cafute Ivana s tremi otroci. Njen mož je v inagistratni službi prevaža! premog in dobil zaio 50 kron plače rs teden. V veliki bedi je posegel po samopomoči in prodal nekaj premog.i nekemu mesarju, /.a kar je "il obsojen na S mesecev zapora. Takoj po tej obsodbi so ženo z otroci vrgli iz prejšnjega stanovanja, nakar je reva našla zatočišče v hiši, kjer je njena mati za hišnico. Revi so vsi trije otroci zboleli na osepnicah. Škandal traja že od velike noči, ne da bi oblasti kaj ukrenile in to kljub temu, da je 'Catuta že ponovno prosila stanovanjsko komisijo, da j> nakaže človeku primerno stanovanje. OrZavna etektrifiScaciga. |Ka7^Te pSrSatotT&i^ Na kratko smo že omenili, da je ška industrija za izdelovanje kartona ministrstvo gradjevin izdelalo pro- in umetnega cvetja, jekt zakona o podržavljenju električ-! ~ Olaišave pri izvozu poštnih po-ne proizvodnje in uporabe električne kdrJ!h P°silg v uozemstvo. Irvozn* sile. Oče projekta je minister Joca Jo z ib!a-°r?1 dcrna,čegr ,zdelka vanovič itf zitrjuj^se, da je sodelo- J*« ^^ ' valo tudi udruzenje »utnjerjev in !jevifli. v krajih, kur so tarinarmie< arnitektov v Beogradu. Osnovno na- oskrbujejo zacarinjeajc pošiljatelji u> -čelo zakonu je, da ima država pr- mi, ki potem pošti predajajo že ^acs-venstveno pravo pri gradbi električ- rinjene in plombirane pošiljke. Carin-nih naprav na suhem io na vodi za eke poštne napovedi, ki spremljajo iz-proizvajanje in razvijanje električne- vozne P^tae pošiljke opremljajo capa toka. Država bi imela po tem nnaraice z opombo: ..Prosto za izvor". načrtu pravo ekspropriiacije vseh tu- potem kaoar posta dobi tako po-! - i/: .o____ - sihko, jo bi) mogla odpraviti v mo- di ze obstoječih e ekrnemh napra, v kraji£ tjer % carUiarnic, in pravic proti odškodnini. Kot naj- sprcjcmajo izvozne pcžtne pošiljke on- višji posvetovalni organ v vsea vpra- dotne pošte in jih odpravljajo na naj- šanjih te stroke se ima ustnnovki bližjo raslo, kjer je carinarnica. Carin- Državni Elektrotehnički Savet, ki bi ski uradniki potem n-: tej pošti pošilj- bil sestavljen iz zastopnikov različ- ke zacarinijo. nih ministrstev in trgovskih, indu-1 = jugoslovansko-italijonska komora v Rimu. Jugosiovansko-italijanski tr« govski komite, ki ima svoj 6edež v Ri« mu, pripravlja za najbližji čas sestanek trgovskih in industrijskih društef Italije in Jugoslavije, na katerem naj se položi temelj za jugoslovansko-itali- strijskiii, obrtnh, zemljedelskih in delavskih zbornic. Kot kontrolni organ za uporabo dohodkov od električnih napray, bi se ustanovila pri ministrstvu trgovine in industrije e ki lektiotehniški financijski odbor, ki. jamsko trgovsko zbornico v Rimu. bi sestajal iz delegatov vsake gjupe, j — Pomanjkanje mleka v Nemčiji. bi kreditirala za gradnjo ali eks- i Nemško časopisje nadaljuje prinašati »ataciio kakega državnega elektro- statistične podatke o potrebi in konsu- mu mleka v posameznih večjih mestih, da s tem dokaže nemožnost Nemčije, izpolniti catentino zahtevo po oddaji ploatacijo kakega državnega tehniškega podjetja. O tem zakonskem načrtu je razpravljala stalna elektriška komisij:'. 6-i0 tisoč molznih krav. Mesto'Hambur£ v Ljubljani na svoji plenarni seji je podalo sledečo sliko: leta 1911 se je dne 4. t. m. Komisija pozdravlja mi- jkonsumiralo dnevno 356 tisoč litrov sel da se uprava električnih naprav V letih 1915 m 1916 je dnevni utiii nrivatrn lf» i konsum padci na 30d tisoč litrov m k- T^ u a F!} ' ^ 191S na 60 tisoč; Od leta 1918 je pilalističnih vidikov, temveč sc mo-jkonsum om ^ na dojm£k ^ rajo pri teh podjetjih velikega gospo- ;3efe žcn£ ja bo,nuke_ Daa£5 znaSa po. darskega značaja varovati javni in-1 treba 7a bolnike in dojenčke dnevno teresi. Olede načrta samega pa je ko- j os tisoč litrov, na razpolago ga je pa misija mnenja, da bi^ bil zakon v tej j samo 74 tisoč. Otroci od 3 do 6 leta 'ne dobe skoro nobenega mleka ali pa samo surove. Odrasli pičko 6 let ne dobe sploh nikakega mleka. = Carinski predpisi v Angliji. (Dum- obliki preuranjen. Predno more in sine prevzeti država v sveje roke monopolno spravo električnih ca- Pi«^ bili.) Raznim sovražnikom Nem-r. prediodno usrvanti podlago !*! X „ v An- upravi. Ze zai izdelavo generalnega ,'ijo jn žaia ko!lkurenco domačih naj se jzvoli oglasiti v našem nprav-aištva, Sodaa ulica it. 6. — Danes zvečer ob 20. ari v veliki dvorani Mestnega doma reeitacijski večer Marje Gorčeve, Frana Lipaha in Stana Melibarja. Vstopnina prosta. Spored na lepakih. * Po Ljubljani se v zadnjih dneh širijo vesti o aretaciji komunističnih voditeljev. Vse te vesti so brez podlage. Vsi komunisti so svobodni in nobenemu se ni skrivil niti las. * Družba mednarodnih tatov. V Zeleni jami jc policija te dni izsledila večjo družbo mednarodnih tatov, po večini Tržačanov. Kradli so posebno na kolodvoru in po trgovinah. Bili so dobro organizirani. Statistika policijskih gioo. Zaradi raznih policijskih prestopkov jc bilo tekom leta J920. pri ljubljanskem policijskem ravnateljstvu plačanih glob xa 187.543 kron. Glavni prestopki so zoper cestni policijski red, pijanost in razgrajanje. Od glob so dobile: mestna občina ljubljanska 130.668 kron, občina Zgornja šiška 800 K, občina Vič 5335 kron, občina Moste 2150 K ia državna blagajna 48590 kron. * Okraden slepec. Invalidu-slepcu, Franu Filipiču, je bila v neki gostilni v šiški ukradena listnica s 3000 kronami. * Zloglasni hajduk prijet. Iz Beograda poročajo, da je policija v morav-stem okraju prijela zloglasnega hajduka, šušmanoviča-iz Borodima. Giede svojega tovariša Petra Stanojeviča iz Borodina. je Sušmanovič izpovedal, da je Stanojevič dne 19. avgusta lanskega leta na Prudu v Moravi umrl. Morav-ski okraj je »eclaj rešen razbojnikov. * Aretirani tihotapci. Iz Osjefca poročajo da je bilo te dni v Bački aretova-nih več tihotapcev, hi so iz Madžarske prenašali v Jugoslavijo večje količine ponarejenih bankovcev po pet dinarjev ter po dve ia eno krono; med njimi odvetnik dr. Mihalj Loriocz, veterinar La-još Blcis in krojač Karel Major. Izro-6eai to bifj oodjftn v Novm Sada. poštev za produkcijo električne sile. io tujim eksporierjeiTi uvoz v Anglijo, pregled o konzumu po točasni po- ;Ti predpisi pa ne zadenejo samo Nem-trebi in po bodočem razvoju, po po- jčije, ampak tudi druge države, v katc trebah nokralin itd. Treba bo torej rih interesenti zahtevajo protiodredbe. dolgotrajnega dela, za katera je tre- j Take protiodredbe bi nevarno ogrožale , 7 . , _ pcziaio Angine v svetovni trgovini, ba številnega izkušenega tehničnega |e 1 odpor prc{i carinskim osobja, ki ga danes Sc nimamo^ predpisom. Zahtevajo ob'aženje carine, Vsa današnja električna podjetja ;kar ecl;no more pospešiti razvoj trge-so izšla iz privatne inicijative in so |vjne še danes v privatni ali samouprav tri i--- gospodarski upravi. Komisija ie ^©5*23 JšnUSrJa- mr.enja, da ie tudi pri nas nsobhod- . ..... , no -Ah-phna nrivatna iniriiativa i" Bcr!,n- ricv'Zf: London 262.20 do no potrebna privatna micijattva m 262 1{aHja 255 20 do 255 80j Pa. riz 434.55 do 435.45. Švica 1108.85 do 1111.15, Di-naj, žigosane 15.605 do 15.645. Fraga S 1.60 do 81.80, Budimpešta 12 18'do 12.22. Ztlrkh. devize: Berlin 8.90, Newyork 6.49, London 23.65, Pariz 38.85, Milan 22.90. Praga 7.15, Budimpešta 1.15, Zagreb 4, Bukarešt 11.83. Varšava 1, Dunaj 1.45, žigosane 1. udeležba privatnega kapitala: v po- Zasfopnik invalidske organizacije epeševanje vodilne mish zakona sma-...... - tra komisija kot umestno, da se pritegne, dokler ne more država sama gradili električnih naprav privatni kapital, da bi bilo mogoče sesviti električno industrijo. Tudi pri nas na Slovenskem imamo mnogo vodnih sil. Ako bi te sile vporabili za elektrifikacijo naše dežele, bi mogel imeti vsak obrtnik v mestu in na deželi električno gonilno silo. Mala obrt in industrija se bo mogla pri nas šele s pomočjo elektrike razviti Zaradi tega je zakonski načrt o elektrifikaciji jako važen in treba se bo brigati, da ne bo ovjral, ampak da bo ustvaril najboljšo r-oc'l?go za rrvoi tr industrije. =s /Avnopol sladkorju. D..!.. ..^i ka stranka je z uspehom natopi ;a proti nameravani uredbi monopola na sladkor jn preprečila, da bi monopolna razprodaja sladkorja prešla v roke bančne' ga sindikata. Kakor pa se sedaj javlja iz Beograda, finančno ministrstvo vendarle noče sladkor monopoliziran. Finančni minister se je obrni! na upravo monopolov z vprašanjem, če je pripravljena prevzeti v svojo upravo tudi sladkor. Uprava se jc principijelno izjavila za to, in sicer za polovico manjšo provizijo, kakor io je zahteval bančni sindikat. =r Eksploatacija petrolej slik vrelcev na Hrvatskem. Narodna banka d. d. v Zagrebu je stopila v zvezo z angleško-aabonsko petrolejsko družbo v Londonu in je v zmis!u dogovora z državo ustanovila v Zagrebu Jugoslovansko petrolejsko delniško društvo s sedežem v Zagrebu. Dražba ima namen, eksplo-atirati petrolejsfce vrelce. V koncesiji podeliena površina obsega 2400 kvadratnih kilometrov. Osnovni kapital znaša 50 milijonov kron. Država parti-cipira v glavnici s 25 X, ne da bi položile kak kapital. Društvo je učlanje-no tudi v velikem petrolejskem koncertni R«nM Dotab ia Shell v Lasitan.1 Vremensko poročilo. Lini« i ans m na-^ morjem ■ --MJ. . e •it. ui| 'fi — > Votrori : ftka v 713 S ta-c ] i H -o-*: brei retia j n i n r megii n m III! I Srednja »ferajenis ionjpw»tara » S uornaln« -l'5 Viemous.K r.apo\ci: mrzlo. met'Ia. riobve \ » danes ob zaaai« ob 1S"«R f I Ste prehlsjeni? Imate bolečine v prsih? V grlu? Ah kašlj?te? Imate nahod? — Dobri prijatelj v takih hudih dneh Vam je FeUerjev Elza-fluid! šest dvojnatib ali dve veliki specialni steklenici 42 K. Državna trošarina pcsebc. — Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine. Ena steklenica 9 K. Slaba hrsna Vam je pokvarila želodec? Fellerjeve prave Elsa-kroglice ga spravijo v red! 6 škatlic 18 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje. — Eugtn V. Felter, Stubica donia. Elsa-trn H- -ol. Hrvatska. 436 B- NSfOČSjfS spi^e o naši državi: A. Jlelik: Zgroflovl&a Srbov, Hrvatov la llovesoiv, I- del 15 K, IL del, 1. snop. 21 K, 2. anon. 21 K. Dr. Sasraii«: KaS sad&lnjl astavnl položaj. Cena 16 K. SoItsaoBtl • Jadranskem vprašanja. Cena 10 K- 128 31 Po pošti priporočeno velja vsaka knjiga K 1-80 vež. Naročila cpiejema Tlskovaa zadruga v LJubljani. Soda* alte* 6- FRANK HELLER: 30 prigode gospoda Min fe. Roman. Ubogi starec! Toda morda je ®rečnqši od nas vseh s svojim enostavnim navadnim življenjem, jedva korak do groba. Obraz ima kakor angelj... Na, sedaj pa zlezem pod odejo, ^utrajšnji dan je posvečen velikim načrtom. Stotisoč! Ce bi kapitan Selby vedel... 22. oktob. „Empress of Oceania" je pustila mnogo morskih milj za seboj, odkar sera zadnjikrat čečkal po svojem dnevniku. Frevozila j? biskajski zaliv in ž njim večii del mojih nad. Na, ne baš popolnoma, pa vendar... Včeraj sem izvedel, da se je naj-!>rže načrt spreineniL Ali je to storil Hoxton ali pa kapitan Selby? Najprej me je novica samo tako porazila, da sem se jedva zavedal, na kako čuden način sem izvedel za njo. G. je tudi na ladji, G. .sam, in preoblečen v mornarja! On mi je novico povedal, šel sem v spodnje medkrov-je, kjer shranjujejo prevažano blago. Moja zunanjost govori zame, če bi me že kdo presenetil tam doli, in kdo naj sumi od solnca ožganega radovednega angleškega posestnika z dežele in sportsmana, da ima slabe namene? Razentega imam tam deli »hranjeno lastno prtljago, kar bi v slučaju potrebe opravičevalo mojo prisotnost jedva tem stopil s stop-njic, je nekdo pctrtpljal mojo ramo. ■ssa——Ba—aroaBB—— Okrnil sem se smehljaje, da razložim radovednežu mojo prisotnost v tem prostoru, teda namesto kakega ladijskega častnika, kakor sem pričakoval, stoji pred menoj — G.! »Pridite, mi zašepeta, tu je nevarno in tu nimamo kaj iskati!" Strmel sem vanj brez razumevanja in ponovil: „Tu nimamo kaj iskati. G.? Kako mislite?" Nestrpno je zmajal z glavo in me potegnil po stopnicah za seboj. Še sem bil presenečen radi njegovih besed, da mi ni prišlo niti na misel, kaj dela mož pravzaprav tu, in kot mornar! šele vrh stopnjic sem se zavedel in ga vprašal: „Kaj za vraga pa delate tu ...?" — ,.Tiho!" je odvrni! nestrpno. „Mudi se nam. Na krovu sem, to naj vam zadosiu-je. Bal sem se. da sami ne bo.->re kos svoji nalogi . . , da 5« pojavijo težkoče," se je popravil, ko jc zagledal moj obraz. „In dobro j;, da sem prišel, ker se ie načrt spremenil. Ali Selby, ali pa Hoxton. premislili so si. vrag vedi zakaj, in presenečenje za nas ni prijetno. Reči niso spraviii v skladišču, kakor smo mislili in pričakovali, in če bomo tam iskali, ne najdemo ničesar do Aleksandri je. Tam gori jo imajo!" „Tam gori?" sem mehanično ponovil. „Kje pa. G.?" „No. v nebesih menda r.e, je zarenčal. „Kaj vam pa je, saj izgledate, kaker da ste na svoji prvi ekspediciji? Ali ne kapi-rate? Spravljena je v onem majhnem skladišču, naravnost ped glavnim krovom. V skladišču, kjer spravljajo samo dragocenosti in razne bolj sitne stvari, ne baš draguljev, pa vse- kakor reS, na katere pazijo. Ta je tudi reč, zaradi katere sva oba na Udjl Sedaj pa mor.-va najti način, kako dobiva stvar iz tega prostora." Končno sem ee obvladal. Prijel =em G. za ramo in mu rekel: „Peljiie me tja. če je to brez rizika mogoče. Najbolje je, da ne izgubimo več časa." G. je godrnja je prikimal in mi pokazal pot v to skladišče. Ravno pod glavnim krovom. Ustavil se je pred močr:mi, sivo barvar.imi železnimi vran. „Tu je," je rekel. „Tu notri leži sietisoč funtov, ki čakajo na selitev v naše žepe. Dvojna jeklena vrata, ne baš ravno tako kakor blagajna« teda tudi ne mnogo manj." Prekinil sem ga. ..Kaj se nahaja v sosednjem prostoru?" „Na tej strani spredaj hladilnica in rezervoarji za led. Tu se ne da nič napraviti. Na drugi strani je prostor, ki ga ta čas r.e uporabljajo. Samo zdravnik ima tu svoje utenzilije. Zdi se mi, da uporabljajo ta prostor za kvarante-no, kadar je treba." „In ... ali stoji po noči straža pred blagajno ?" „Sedaj še ne, toda najbrže bodo.. Lock out!" je šepnil in nadaljeval glasno: »Strojnica, gospod? Ne vem, če jo smem pokazati, toda pot gre tu doli in okrog ogla. gospod." Obrnil sem se dovolj naglo, da sem zagle dal prvega krmilarja, ki je prihaja! po stopnicah, in da sem nadaljeval: „Tako, tako, ne veste, če mi smete pokazati... Toda bi bilo tako zanimivo zame. ko- še nisem nikdar v življenju ... ' „Allrighi, sir. tja doli, sir! Ako izvolite, sir!" Salutiral je naglo in se obrnil k prvemu krmilarju. ki naju je ošinil z vprašujočim pogledom, potem pa prikimal. Spustila sva se po stopnicah v hrumečo strojno dvorano. Na poti se je G. nagnil k meni in mi zatulil «kozi trušč v uho: „Sko-raj bi bil pozabil, na krovu imamo takšnega starega strica, menda je far ali misijonar ali kaj sličnega. S seboj ima koli, kakor babilonski stolp, ma-garec trdi. da je to njegov nagrobni kamen. Kamen! Naj me vrag vzame, če ni..Prekinil sem ga: „Ne, prosim. G., ne govorite slabo o pastorju. On je med najboljšimi ljudmi, ki sem jih srečal v svojem življenju. Na Malto potuje, da ozdravi svoja pljuča. Doma v Angliji si je dal izklesati nagrobni spomenik, če bi tu umrl. Zakaj govorite o njem. G.?" „Zakaj? No, ker "idel ta na-grooni spomenik slučajiio v skladišču, v blagajni, ko sem si jo ogledal. Pastorjev koli leži ravn- poleg našega. Samo glejte, da se ne zmotite, kadar bova tako daleč ..." „Vem, da c^ castor zelo briga za svoj kamen," sem odgovoril ne da bi se brigal za G.ovo drznost „Toda, kako da ga je spravil v Llagajniškem prostoru, kakor se izražate?" Vanj vodi takšno okence, toda naravnost s krova. Vendar ne bova po tej poti mogla spraviti najine reči, ker je tu noč in dan velik promet Iznajti bo treba že kaj drugega. Sedaj pa pojdite zopet gor. Ni dobro, če naju vidijo preveč v družbi Storil sem, kakor je svetoval Sedaj pa je poteklo že šestintrideset ur in še vedno nimam nobenega načrta. Spredaj dvojna železna vrata, od strani ji ni mogoče priti do živega, zgoraj noč in dan promet in vrbo-tega na hodniku straža, dan in noč. V treh ali štirih dneh bomo v Gibraltarju. pet ali šest dni pozneje v Alo-ksandriji! 24. oktobra. Zopet sem pri dnevniku. in menda bo ta dnevnik zete enostranski. Vedno ista pesem. Nič novega. Ničesar, kar bi bilo pospešilo moje načrte tudi le za en sam korak. Prej še, da so se načrti morali za korak umakniti, čc bi bilo kaj takega sploh mogoče. In vzrok tema je ubogi stari pastor z Malte. Zvečer onega dne. ko sem zadnjikrat zapisoval v svoj dnevnik, sva kakor po navadi igrala šah. Pri niem je sedel njegov nečak, dame pa so — da govorim v sliki — sedete pri njegovih nogah, kakor okrog apostola. Stari je bil prav dobro razpoložen in se je razgovarjal t naom vsemi, od časa do Časa pa je premaknil figuro na šahovnici. Kakor navadno, je zmagoval, dasi nisem baš slab igralec v tej igri. prej nasprotno, saj sem se nekoč držal celo proti Laskerju v neki njegovi simuf-tanski partiji, toda proti pastorju pač zgubim, tako je že menda zapisano. (Dalie prihodnjič.) Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. Jelene. g na- ! rocnlno za Jutro" f Binarno- stroj , lafcko porabija za motor 30 konjskih s J, dobro ohrsDjfn, iz i« Simon Jenkovih pesmi, s ki jih je nanovo uredil dr. Joža CSionar. Knjiga velja broš. 10 K, vez. 15 K, po pošti pripor. K 1'80 vež. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št. 3- i BB m 89 se BB as m BB Naročajte in čitajte rsRiB in »jiis srn. ki jo izdaja Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica §1 6. I. zverek: Dr. A. Zalokar, Ljudsko zdravje, cena 6 K. II. zvezek: Dr. B. Der6, Dojenček, njega negovanje in prebrana, cena 6 K. III. zvezek: Dr. J. Demšar, Spolne bolezni, esaa 10 K. IV. zvezek: Dr. St. Sagadln. Naš sadainji ustavni položaj, cena 16 K. V. zvezek: Dr. L. Pltai&le, Pravo ia revolucija, cena 8 K. VI. zvezek: Dokumenti o jadranskem vprsianju, eena 10 S. ?1 Zl Po pošti prip-^roieno velja vPaka knjiga 1 K 60 v več. m I dU b o« z« štl 104-40 Uubliana, Dunajska cesta St 9 ima v skladišču in oddaja po najnižjih cenah: PSenično moko prvovrstno banaško, koruzo, oves, pieničnr otrobe, pšenično moko za krmo, proseno kaio. jeiprenj, sladkor beli suhi kristal, čelkl v kockah, kavo, ol|e najfinejše namizna, ril, južno sadje vseh vrat, čaj Ceylon, diiave vseh vrst, slive bosanske zračno suiene, čebulo makovsko. orehe bosanske, petrolej salonski, belo čiičen, bencin v zabojih, svečo, sol morsko in nemiko belo, testenine vseh vrst, koiinsko kavo in praieno ječmenovo kavo, kolomaz jamčeno oljnati Izdelek v zabočkih in škatlicah vseh velikosti, milo pralno, kristalno sodo, porUand cement, čevlje moške, deške in 2enske, trpežno ročno delo v vseh številkah, ter različno drugo blago. Oddaja oo le v večjih množinah. Točna postrežba. r w> r—a r—a p—a R~a a—a i p—g i p—a p—g n—d b—d B—tl E :n mmm D. D. (prej Tiskarna Ig. pl. Kleinmayr A Fed. Bamberg) v Ljubljeni, WM\m Gesta št. IS se priporoča % as za fzdolovanje vseh tiskovin od po-setnic do najumetnejšega barvnega tiska, kakor tudi za natiskovanje listov, časopisov, trgovinskih in uradnih tiskovin. Vsa ta dela izvr> šuje kar najhitreje in po strogo strokovnih pravilih. Obenem priporoča svojo najbolje urejeno M izvršuje knjlgoveška dela od najpreprosteje do najfineje vrste. knjigoveznico, sa iovo nstuoTljene okraje sprejme tako? uprava „ Jutra", Sodna ulica št. 6. & L v UMi l