i JUNIJA 1972 * LETO VI. m ŠTEVILKA 5 POROČILO GLAVNEGA DIREKTORJA STANKA KRUMPAKA O LANSKEM POSLOVANJU 1MP 1971 IN PERSPEKTIVE •i Of e v prejšnji številki Glasnika smo v članku o delu Štiriov upravljanja kratko poročali, da je na seji central-tQ®a. Nelovskega sveta dne 7. aprila poročal o delu obraba ,cr'al %alr tov • uc^ovskega sveta dne 7. aprila poročal (j: *n skupnih strokovnih služb za preteklo leto glavni 0 ektor podjetja Stanko Krumpak ter v svojem poročilu ji tal tudi smernice za prihodnji razvoj podjetja. Zaradi dir r n°sti 'n pomembnosti tega poročila smo glavnega te] torja zaprosili za dovoljenje, da njegovo poročilo v objavimo v Glasniku. V naslednjem torej objavlja-sv cŠlptni tekst tega poročila, ki gaje centralni delavski že sprejel in potrdil. njj^eI° in uspehe posamez-sju °bratov in strokovnih p0l v preteklem letu smo jah r°^no obravnavali na se-t0 obratnih delavskih sve-dn ’ bi_ so bile v preteklih i, b- Člani ODS so obrav-letQab analizo poslovanja za dst 1971, delitev dohodka, sl Njenega v preteklem po-vj Vriern letu, in na tej osno-letueStavljeni Plan investicij v jijj 1972. Te obravnave so p0d,uNi vodile, vzporedno s jey ar|!mi poročili direktor-obratov oz. strokovnih vrsevanju planskih nalog, ki so bile ob koncu leta tudi presežene. Poleg konjunkture, ki je bila lansko leto še intenzivnejša kot prejšnja leta, je k takim rezultatom prispevala tudi skrb za človeka, boljša informiranost, perspektivna orientacija obrata, tesnejše sodelovanje vodstva z neposrednimi proizvajalci itd. Kljub tem pozitivnim tendencam pa delovna disciplina tako režijskih kot proizvodnih delavcev še vedno ni zadovoljiva. Uporaba osnovnih sredstev in orodja in manipuliranje z materialom se v posameznih primerih kaže v skrajno neodgovornem ravnanju z družbeno lastnino. Še vedno je premalo prisotna miselnost o gospodar- nostnem ravnanju, ki konec koncev izboljšuje položaj posameznikov, hkrati pa prispeva k uspehu obrata in celotnega podjetja. Nekaj tega gre na račun novo sprejetih, zlasti mlajših delavcev in nekaterih vajencev, zaradi katerih je bil moten ritem delovnega vzdušja, z druge strani pa je to terjalo več pozornosti odgovornih. Naj bo tako ali drugače, to ne sme biti opravičilo za morebitno malomarnost pri ravnanju z družbeno lastnino. Tem bolj, ker je bil problem skladiščnih prosto- rov rešen z zgraditvijo obeh hal. Omeniti moram, da se kljub mojim direktivam v februarju 1971 delavnica za pripravo montažnih elementov ni preselila iz Metelkove ulice v nove prostore. Vse to in hitra številčna rast zaposlenih je pripeljalo do reorganizacijskih ukrepov, tako da imamo sedaj en pol s centralno kurjavo in vodovodom, na drugem pa se grupira klima-dejavnost: proizvodnja in montaža. Zaradi tega je prišlo tudi do ne- (Nadaljevanje na 2. strani) ko so se odločali za aShp-0^ potrditvi načina in Sn°sti dela vodstev po-e^nih organizacijskih 2at st\,a .0 v tem poročilu teh rpe ri. ne bom ponavljal. Na-iri u Je podati nekatere misli pret®°tovitve o poslovanju v let07em letu in za tekoče ko^ ul se kažejo z zornega Posa~Prej bo tekla beseda o teoa' Nel°vnega mesta, kate-Ufikcijo izvajam. KwajPrej bo tekla bč organizacijskih tievaa ■ temu pa bo sledilo t0vitJ sPlošnih sklepnih ugo- CKv LJUBLJANA p°suSežer|i finančni uspeh v then £erT> letu 1971 je izje-glavP_ revzeta dela so bila v koVdeiT1 Pravočasno in stroje dobro izvršena. To se >o odraVT" “zato v sprotnem iz- z (Nadaljevanje s 1. strani) katerih kadrovskih sprememb. Te z druge strani narekujejo, s še večjo intenzivnostjo v prihodnje, tudi velikost obrata (številčno je CK V Ljubljana največji obrat) in delo na tehnično zahtevnih in kompleksnih gradnjah. Ob tem se je izkazalo, da je treba pristopiti k različno velikim obsegom del z različnimi organizacijskimi prijemi. Enako velja za vse montažne obrate. Proizvodnja klima-naprav je bila skozi vse leto zasedena. Zaradi intenzivnega povpraševanja in premajhnih zmogljivosti ni bilo mogoče zadovoljiti vse interesente. Zato je treba v tekočem letu zagotoviti pospešeno rast proizvodnje, izboljšati tehniko in tehnologijo obdelave, pristopiti k sistematičnemu planiranju in analiziranju proizvodnje itd. Osnova za uspešnejšo rast je bila podana že v lanskem letu z nastavitvijo novega tehničnega vodje proizvodnje. Menim, da mora obrat v prihodnje posvečati precejšnjo pozornost tudi predpripravi posameznih elementov (že v delavnicah) za montažno dejavnost. Tako lahko dosežemo bistveno boljšo kakovost, večjo produktivnost in s tem pocenitev montažnih storitev. Seveda je v ta namen treba izpopolniti strojni park in delovne priprave. To pa zahteva v tekočem letu ustrezna vlaganja sredstev tudi v osnovna sredstva. Skratka: vodstvo obrata bo moralo poskrbeti za večjo delovno disciplino, posebno skrb posvetiti vzgoji tehniškega in komercialnega osebja, vsi v obratu pa morajo vsak na svojem delovnem mestu prispevati k izvajanju sklepov samoupravnih organov in vodstva obrata. Z razpoložljivimi sredstvi pa je treba varčno ravnati. C KV MARIBOR Glede vrednostnega povečanja realizacije je dosegel ta obrat med vsemi največji po- rast, primerjano z letom 1970. Rezultat je ugoden predvsem zato, ker ni posledica več izvršenih ur, ampak ga lahko pripišemo delno večji produktivnosti, boljši organizaciji, večji delovni disciplini itd. Seveda je k rezultatu pripomogel tudi konjunkturni položaj, kar seje z ene strani odražalo v zviševanju cen nabavljenega repro- materiala, z druge pa v dražjem zaračunavanju opravljenih montažnih storitev. Obrat je tudi v poslovnem letu 1971 izvajal montažna dela v obliki inženiringa v DDR, v splošno zadovoljstvo investitorja glede kakovosti in z dovršitvijo osem dni pred pogodbenim rokom. Prav tako so za tovrstno delo že sklenjene pogodbe za letošnje leto. Kljub izraziti konjunkturi pa delež na mariborskem območju opravljenih del iz leta v leto pada. To med drugim dokazuje izvajanje del na objektih v Šibeniku. Delo na teh objektih poteka po planu v splošno zadovoljstvo investitorja glede kakovosti. To pa obratu dviga renome v konkurenčnem boju tudi izven meja republike. Vse to dokazuje, da Maribor s širšo okolico predstavlja premajhen trg za ta obrat. Poleg tega se nadaljuje stara praksa forsi-ranja lokalnih podjetij: lokalne gospodarske organizacije so v precej boljšem položaju od našega obrata. Iz teh razlogov je obrat konkurenčen predvsem na večjih in tehnično zahtevnih objektih. Če k temu dodam tisto, kar je obrat dosegel v preteklosti, se pravi vse od solidnosti do poslovnih odnosov, preko kakovosti izvršenih del, pravočasnega izvrševanja sprejetih del, pa vse do kadrovske zasedbe in doseženega nivoja strokovnosti zaposlenih, tedaj vidim možnost za nadaljnji razvoj predvsem v smeri klimatizacije in prezračevanja ter izvajanja montažnih del na industrijskih objektih, manj pa na stanovanjski izgradnji. Taka usmeritev na zahtev- nejše objekte pa seveda zahteva strokbvnejše dele v tehnološki obdelavi in v neposredni izvedbi, ustrezno predpripravo posameznih montažnih elementov, kar seveda rabi prostor, ki zaenkrat predstavlja enega največjih problemov obrata. S finančne plati' je čutiti zahteve po vse večjem kreditiranju objektov, na katerih izvajamo montažna dela. To seveda povečuje potrebo po dodatnem angažiranju obratnih sredstev (večje terjatve). Kot silno pereč problem se kaže tudi prostorska utesnjenost, tako glede skladiščnega in manipulativnega prostora, kakor tudi upravnih in projektu namenjenih prostorov. Slednje bo rešeno te- kom letošnjega leta z dograditvijo kupljene (nove) poslovne stavbe, v izmeri cca 1450 kv. m. Vendar ne morem mimo tega, da ne bi omenil, rekel^bi, dokaj čudne politike lokalnih organov oblasti do firm s sedežem izven Maribora. Kajti tak odnos nam že leta nazaj povzroča stalne težave, kar zadeva lokacijo skladišča ali poslovne stavbe in tudi ostalo poslovno problematiko našega obrata v Maribom. Menim, da se bo v prihodnje treba bolj intenzivno in tekoče ukvarjati s kalkulacijami; pospešeno bo treba rešiti lokacijo in zgraditev skladiščnih prostorov, določena sredstva izločiti za' boljšo opremljenost zaposle- nih; skrbeti za strokovno j1 popoln je vanje delovne Š? Zaradi nastajajočih težav1* restrikcij bo potrebno v 1® 1972 delovati še z večjo vflf. mo, če' hoče obrat do$eč' podoben uspeh kot v $ skem letu. C KV - KOPER Podobno kot vsi montj' ni obrati je tudi koprski ^ segel v preteklem poslovn®1: letu zelo ugoden finafl^ uspeh. S te plati sem z nv zadovoljen. Vendar mot^ takoj pripomniti, da so se16 žave glede pomanjkanj ustreznega strokovnega dra in proizvodnih delav^ z ustrezno kvalifikacijo ' glede premajhnih prosto^ nadaljevale še v pretežne11: delu preteklega leta. ,c Z dmge strani pa smo v zadnjih letih priče še b°-poudarjene konjunktut' kot v ostalih predelih Slo'! nije, prav na obalnem ozir ma celotnem primorske^ območju, Istri in Dalma®1! Tako je ostajalo vedno v manevrskega prostora k°';| kurenci, nekoliko zata“; omenjenih tendenc kotijo1'"' ture, nekaj pa zaradi P^j majhne agresivnosti obray Koper v vodenju poslov11 politike' na obalnem močju. Na dalmatinski območju (kije bilo v inf® j' zivni kompleksni turisti®J izgradnji) pa smo izplf5..| marsikak za nas zank11 objekt. a Zato sem se z vodstv0 • IMF GLASNIK izdaja delovna skupnost IMF — Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 3200 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Anton Gruden, Aleksander Herman, dr. Gabrijel Kržič, Valentin Mendiževec, inž. Janez Mihelčič, inž. Jože Naglič, inž. Adolf Potokar, Aleksander Remec, Edvin Stepančič (urednik), inž. Dušan Udovič, inž. Stane Završnik, Slavko Žagar. Tiska Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. obrata Koper in skup11®, j strokovnimi službami °“J čil sredi preteklega kta J nekaj reorganizacijskih P\, jemov. Postavili smo gene , nega zastopnika našega P°J jetja za območje W Dalmacije. Na ne zased j delovna mesta po or8aI^1o cijskem poslovniku ^ sprejeli strokoven kadet ^ j ustrezno izobrazbo ljudti so se tudi pri svojem dote^ njem delu ukvarjali * ■>; rodno problematiko. ‘r* y i smo tudi zelo intenzivne ; dotoku proizvodnih de cev, ki bodo vsaj deln° j bremenili že zaposlene J ; slini, da smo s tem do predvsem dvoje: kraJfn$t ročno smo zavrli agresivf1 in prodiranje nezdrave/‘ ji kurence, dolgoročno, .j- po mojem globokem Pričanju najpomembnejši ^ (Nadaljevanje na 4-s I 1 I I r s ISKANJE NAJBOLJŠIH REŠITEV V zvezi s pospešenim uveljavljanjem vsebine XXI. in KXlI. ustavnega dopolnila v našem podjetju so se štirje člani za to imenovane komisije, in sicer njen predsednik Janez Stanovnik ter Alojz Kosi, Miro Dražumarič in Miran Mihelčič - kasneje se jim je pridružil še glavni direktor Stanko Krumpak - dne 18. maja sestali v prijetnem okolju Otočca na Dolenjskem s predstavniki mon-tažnega podjetja „Monter“ iz Zagreba. Tovariši iz ,,Monterja“ so namreč v uveljavljanju vsebine ustavnih dopolnil že korak naprej, saj v kratkem Pričakujejo podpis samoupravnega sporazuma med deve-tirni temeljnimi organizacijami združenega dela v njihovem podjetju. , Kljub temu, da tako eni 5°t drugi težimo k najbolj-‘jn rešitvam, pa so se mne-n]a v razgovoru nemalokrat jazlikovala. Potem, ko je ‘‘jS- Gajtan - dopolnjevala sta ga ing. Matulovič in Pla- tako eni ninc - obrazložil osnovne karakteristike njihove poti k samoupravnemu združevanju, je bilo s strani članov naše komisije izraženo mnenje, da je treba doseči večjo enotnost v osnovnih načelih ^ zvezi s sklepom, sprejetim na IX. redni seji central-116 komisije za delovna razmerja, štipendiranje in strol$ovno izobraževanje, dne 10. maja 1972, in na Podlagi potreb posameznih obratov RAZPISUJEMO za šolsko leto 1972/73 naslednje SLOVESNOST V STIČNI Naša livarna pomaga gimnaziji ŠTIPENDIJE: t — 3 na strojni fakulteti — 3 na elektro fakulteti ža jaki tok — 1 na elektro fakulteti za šibki tok — 1 na metalurški fakulteti — 1 na ekonomski fakulteti — 1 na višji ekonomsko komercialni šoli — 3 na tehniški srednji šoli za strojno stroko — 3 na tehniški srednji šoli za elektro stroko — jaki tok — 1 na tehniški srednji šoli za elektro stroko — šibki tok — 4 na tehniški srednji šoli — metalurška smer — 4 na ekonomski srednji šoli — 2 na administrativni srednji šoli dh ,*?biri štipendistov bodo imeli prednost študenti in aki višjih letnikov ter tisti z boljšimi uspehi. Sp°f.nje s potrebnimi dokazili o dosedanjem šolanju va -v?!113 kadrovski oddelek podjetja, Ljubljana, Tito-™II, do 15. junija 1972. poslovanja, kot je to trenutno v primeru njihovega podjetja. Tako se v podjetju ne moremo enakopravno pogovarjati, če je npr. popolnoma enako delo na montaži v eni temeljnih organizacij vrednoteno dmgače kot v drugi, itd. Razprava je tako vodila do ugotovitev, da se morajo enote še pred podpisom samoupravnega sporazuma o združevanju sporazumeti o enotnih statutarnih načelih, med katerimi naj predvsem omenimo cilje splošne poslovne politike podjetja, načela vrednotenja dela in pristojnosti najvišjih organov — sestavljenih po delegatskem načelu - delavskega samoupravljanja in ravnanja v delovni organizaciji kot celoti. Zanemarjanje teh pomembnih točk sporazumevanja lahko kasneje vodi do težav v celotni delovni orga- upravnih sporazumih na po- zen glede položaja montaž-nizaciji in s tem do manjšega dročju delitve dohodka in nih podjetij v letu 1973, saj dohodka v vseh temeljnih osebnih dohodkov, kjer je trenutno na jugoslovanskem organizacijah združenega zagrebške tovariše zanimalo trgu ni opaziti večjih vlaganj dela. predvsem praktično uveljav- v investicijske objekte, sta- Cili dopolnil pa prav goto- Ijanje sporazuma. Ob tem je nje na inozemskih trgih -vo ni in ne sme biti - resda bil izrečen tudi dvom v pra- vsled zahtev investitorjev po samostojno - odločanje o vilnost tistih določil družbe- obsežnem kreditiranju - pa manjšem, ampak o večjem nih dogovorov ki ne stimuli- tudi ni ravno obetajoče dohodku od dosedanjega. rajo zaposlenih k uspešnejše- Ob zaključku so predstav-Tako uveljavljanje ustavnih mu poslovanju, dopolnil, ki ne bi naredilo Predstavniki obeh podjetij Na dan mladosti je bila dopoldne v Stični posebna slovesnost. Naše podjetje, ki ima v Ivančni gorici svojo livarno, je prevzelo pokroviteljstvo nad stisko gimnazijo Josipa Jurčiča. Gimnazija Josipa Jurčiča je v vseh lejih doslej uspešno delovala, njeni 'dijaki so vedno dosegali lepe učne uspehe, tudi kasneje na višjih in visokih šolah. Vendar je imela gimnazija majhen vpis, večkrat pa se je tudi srečala s finančnimi težavami. Potrebovala je mentorja, ki bi jo podpiral in ji od časa do časa pomagal iz finančne stiske. Naša livarna je v tem delu Slovenije največja gospodarska organizacija, saj je v zadnjih petih letih od pripojitve k IMP izredno napredovala In je postala za Ivančno gorico ter okolico že življenjskega pomena Predstavniki livarne so se s soglasjem samoupravnih organov celotnega IMP odločili, da bodo pomagali gimnaziji Josipa Jurčiča, gimnazija pa je ob slovesnosti 25. maja prejela tudi že prvo darilo livarne: 6 mikroskopov in ostalo potrebno opremo za biološki laboratorij. niki obeh podjetij izrazili željo, da se na razgovorih o pozitivnega koraka tudi v tej - Mažuranič in Blaško od problemih, kjer lahko eni ali aneri, bi prej ko slej zašlo v „Monterja ter Krumpak m drugi povedo nekaj- korist-si ulico ' Kosi od IMP - so uspesno nega, se večkrat dobe za isto Ob zaključku sestanka je ocenili tudi poslovno leto mizo. tekel razgovor še o samo- 1971, hkrati pa izrazili boja- MIRAN MIHELČIČ POROČILO GLAVNEGA DIREKTORJA STANKA KRUMPAKA 0 LANSKEM POSLOVANJU (Nadaljevanje z 2. str.) nek teh reorganizacijskih sprememb, pa smo si zagotovili dobro osnovo, kar zadeva strokovni kader, ki je v času svojega bivanja delno že dokazal svoja nagnjenja. Problem upravnih prostorov v preteklih letih je bil rešen z manjšimi preureditvami obstoječih prostorov; tekom letošnjega leta pa bo izpraznjeno še zasedeno stanovanje. Tako bomo pridobili potrebne prostore za izved-beno-projektivni biro. Brez tega si namreč ne moremo zamišljati nadaljnje uspešne rasti obrata Koper. Poskrbeti pa bo treba še za ureditev večjih delavniških prostorov za predpripravo montažnih elementov. Odločeneje bo treba nastopati tudi pri kadrovanju proizvodnih delavcev, katerih število je izrazito deficitarno. ELEKTROMONTAŽA Doseženi poslovni rezultati za preteklo leto predstavljajo za obrat nedvomno rekorden uspeh. Resnici na ljubo je treba pripomniti, da je posledica naporov vseh neposrednih izvajalcev montažnih del, organizatorjev del, intenzivne obdelave trga in tudi ostalih strokovnih služb obrata. Poleg vloženih naporov je finančnemu uspehu prispeval tudi konjunkturni položaj. Tako stanje zaposlenih v tem obratu ne sme uspavati. Še naprej morajo skrbeti za razvoj elektromontažnih del. Za dobro organizacijo in predpripravo dela je treba še naprej posvečati pozornost tudi strokovnemu izobraževanju. Saj uspešno delo tega obrata prav z dosedanjo kadrovsko politiko dokazuje, da samo ustrezna zasedenost delovnih mest veliko pripomore k uspešnemu poslovanju. Želim, da bi tako bilo tudi v prihodnje in da takemu načinu kadrovanja sledijo tudi ostali obrati. Zaradi hitre rasti obsega elektromontažnih del je že v prejšnjih letih obstoječe skladišče postalo ovira za nemoteno izvajanje skladiščnih del, tembolj zaradi deficitarnosti nekaterih materialov, dolgih dobavnih rokov itd., zaradi česar se je smo večkrat opozarjali, da mo ,,Siemens“ Muenchen z3 mora takoj pristopiti k re- izvoz oddajnikov v vrednosti dukciji zalog vseh vrst. Po- 800.000 DM. Pogodbeni rok dobno je bilo storjeno s stra- je 3 leta. V letu 1971 je bil ni plansko-analitske in fi- pomemben izvoz pretvorni-nančne službe podjetja ter kov na področje DDR. P°' samoupravnih organov pod- tekajo pa razgovori s firmo jetja (bivši upravni odbor, DIA Berlin za ponovna naro-sedanji odbor za gospodar- čila v letu 1973. Skratka-jenje). Vse to je pripeljalo tudi na deviznem področju do tega, da sem odboru za mora obrat doseči vsaj iz-gospodarjenje predlagal stro- enačitev, če že ne aktivno kovno komisijo, kije proble- bilanco, me proučila in nakazala ukrepe, ki jih je treba storiti za izboljšanje situacije. -Ob začetku letošnjega poslovnega leta je dotedanji direktor obrata podal ostavko, TRATA (TOVARNA IN LIVARNA) Finančno gledajoč je ta zvišala tudi vezava~"obratnih sredstev (večje zaloge). Spričo tega je ODS že 1970. leta sprejel sklep o izgradnji novega skladišča in manjše delavnice za potrebe obrata z ustreznimi prostori za administrativno poslovanje. Po sklenjeni pogodbi z gradbenim podjetjem mora biti hala zgrajena do 1. oktobra letos. To z drugimi besedami pomeni, da bi že v zadnjem kvartalu letošnjega leta lahko preselili skladišče v zadovoljive prostore (seveda, če bodo tudi instalacije pravočasno izvršene!). S tem bo rešen pereč problem in hkrati omogočen večji razvoj obratu tudi za daljše razdobje. Sedanji skladiščni prostori pa bodo na razpolago TEN za razvoj proizvodne dejavnosti. slovnem letu dosežen pozitiven rezultat, tako z dejavnostjo šibkega kot jakega toka. Če pa govorimo o stopnji dobička, potem planska naloga ni bila izvršena, kljub siceršnjemu pre-segu plansko postavljene realizacije. Prav tako moramo omeniti, da TEN planska naloga v drugi polovici leta ni bila zvišana, medtem ko smo vsem ostalim obratom dvignili prvotno postavljeni plan realizacije in stroškov za cca 20 %. Nizka stopnja dobička pomeni tudi skromna sredstva za razširjeno reprodukcijo. To pa še poslabša že tako ali tako neugodne možnosti glede razpoložljivih sredstev, s katerimi bi se lahko tovarna izkopala iz težavne situacije. rcKLur uui tudi razpisano delovno me- izvršen rebalans plana, P sto direktorja obrata. dobno k°* montažnim obra tom, vendar je planska na Nekaj nam mora biti vsem loga vseeno dosežena in pr°-jasno, zlasti pa zaposlenim v jg^gn^ Kvalitetni porast ^ TEN: brez skrajne zaostritve posiovanju & ieta 1970 v delovne discipline, brez do- 1971 je večji kot iet0 pobrili strokovnih delavcev re- prej Zato sem z njegovim žijskega značaja, zlasti v teh- poslovanjem, glede na težk5 niških službah in na po- cenovne pogoje (zamrznjen5 dročju celotne komerciale ceneb še posebno zad°' (nabava, kooperacije in pro- vojjen daja), brez jasne proizvodne Tovarna mora tudi v pri' orientacije, ki bo konkretizi- hodnje s še večjo intenzh' rana v proizvodnem pro- n0Stj0 zasledovati usmeri5' gramu, in seveda vse skupaj nost na področje serijsko brez odločanja o novih po- proizvodnje, v kooperacijo2 slovnih prijemih, ki bodo renomiranimi tujimi firm3 imeli realno osnovo v sred- mp vse 0b tesnem sodelov3' stvih obrata TEN, brez vsega nju’ s službo za raziskav0 naštetega ne more biti niti trga in programsko-razvojn0 govora o izboljšanju si- službo. Dosledno je treb3 tuacije. poskrbeti za , izdelavo v sil Kajti slika ob zaključnem grobih ekonomskih analizračunu za leto 1971 je po- glede na rentabilnost vlag3 vsem nedvoumna: obratu nja v posamezne proizvo primanjkuje 329 milijonov Za izboljšanje poslovali] S-din. To pomeni: TEN upo- med tovarno in livarno P rablja za ta znesek več po- mora vodstvo tovarne iz slovnih sredstev, kot si jih je lati interne standarde 0 ustvarila s preteklim pošlo- prevzemne pogoje za odlim vanjem. Dokler pa je temu iz sive litine, katerih lej . tako in dokler nima čiste poraba se giblje že prek kalkulacije za vsak artikel, ki ton. Tovarna se mora l^- ga proizvaja, ali ga misli uve- drovsko okrepiti s tein' sti v proizvodni program, loškim in tehniškim pr° mora sedanje vodstvo TEN s lom strokovnjakov. Tako p j sodelovanjem vseh pristopiti manj izgube proizvodnja k radikalnemu znižanju za- časov in manj zastojev P log, k racionalnemu izrablja- delu s kooperanti. ■■ i nju fonda časa in k pametni Najbolj intenzivno izb°| TOVARNA ELEKTRONAPRAV Gledano s pozicije dobička je bil v preteklem po- politiki nastopanja na trgu. šanje kapacitet izkazuje ' Zaradi precejšnjega trošenja varna, kjer delo potek3 , deviz bo treba intenzivirati treh izmenah. To kaže reZ izvoz tudi na konvertibilno tat v povečani tonaži. d°s Zlasti kritičen je položaj z vezavo poslovnih sredstev. TEN uporablja večjo količino sredstev, kot znaša nje- li.Ui, VUV, VI V, ™v . ---—- -----------.. gov poslovni sklad, že nekaj področje. V ta namen je bilo ženi realizaciji in financ let nazaj. Vodstvo obrata sklenjeno sodelovanje s flr- mu uspehu. Od priključi IMF 1971 IN PERSPEKTIVE 'i k tu 1966 do danes so v tej klovni enoti opazni zares P°niembni dosežki v organi-?aciji, v opremljenosti ter izkoriščanju osnovnih sredstev F tehnološke opreme po Platni odpravi proizvodnih Fl- Za še boljše poslovanje b° treba izpopolniti trans-P°rt peska (prehod od pnevmatskega na transport z elektorji). Glavna naloga pa mora biti skrb za razvijanje, Pr°grama. Z drugimi bese-aami: kam v prihodnje inve-srirati. Zelo verjetno bo to b°va livarna, s povsem novo ehnologijo, opremo in talil-nani agregati, ki bo proizvaja specialno litino s kroglasti grafitom. Omeniti moram tudi prizadevanja vodilnih v obratu fata za izvoz izdelkov na Sodno konvertibilno poseje. Taka prizadevanja elo cenim in želim, da se .Udi v prihodnje obrat Trata J! vsi ostali intenzivno kvarjajo z izvozno proble-atiko. Kajti devize, ki jih m°tamo kupovati, so zelo r.age, včasih tudi ni zadostim dinarskih sredstev zanje. , k namen se obrat Trata b°govarja za kooperacijske P°sle za avtomatiko pri kli-I a-regulaciji. Sklenjena pa a® pogodba o kooperaciji izdelavi črpalk premera mm. Na nezadovoljivo prodaj-■ 0 Politko na domačem trgu e °ilo vodstvo večkrat opo-.afieno, dokler ni na mojo in te rvencijo v drugi polovici lanskega leta končno le uredilo tudi to šibko točko. S tem so dobila večji pomen in odgovornost tudi predstavništva. Razumljivo, da so se sorazmerno s povečanjem prodaje na domačem trgu povečale tudi zahteve do servisne službe. Zato menim, da bo treba številčno in strokovno ojačati servisno službo, po drugi strani pa razmejiti odgovornost za funkcionalnost naprav z vgrajenimi izdelki med obratom Trata, med montažerjem in med uporabnikom. Tak pristop narekuje obseg prodaje in zahtevnost vgrajenih naprav. PRODAJNO-PROJEKTIVNA SLUŽBA S poslovnikom predvidena delovna mesta te službe niso niti številčno (po obeh plateh: tehniški in ekonomski) niti strokovno ustrezno zasedena (zlasti po ekonomski plati). Raziskava trga še vedno ne daje rezultatov, ki bi bili uporabni, pa čeprav postaja ta problem, zlasti za proizvodno dejavnost, vsak dan bolj pereč. Kot bistveni element za prodajo montažnih storitev in naših proizvodov štejem dobro kalkulacij-sko službo. Tudi na tem področju pa je obstoječa zasedenost strokovno prešibka. Pri zbiranju novih ljudi pa se kaže prevelika izbirčnost. Vodstvu te službe mora biti jasno, da mora zaradi specifičnih potreb naše dejav- nosti 'novosprejeti nujno naj- nimi strojnimi pripomočki, prej spoznati celotno proble- Kajti projektivne naloge so matiko in jo šele nato ople- iz leta v leto zahtevnejše, zame nit iti s svojim strokovnim to menim, da bo moralo znanjem. priti čimprej do specializa- Poglavitno, kar mora ta cije projektantov, služba doseči v sodelovanju Tako pridem na problem s prodajnimi službami obra- normiranja. Leta nazaj sem tov, je enovit pogled na rese- postavljal zahteve, da se nor-vanje prodajne problematike me projektantov uredijo, in več sodelovanja pri pre- Narejenega pa ni praktično vzemanju in vodenju del, nič. Problem je zanimiv tudi zlasti kompleksnih objektov, zaradi dislociranosti mari-Vsakršna ljubosumnost borskega projektivnega bi-mora zginiti z dnevnega roja. Zato se dogaja, da delo reda, saj od nje ni drugih enake kakovosti in kpličine učinkov kot sama škoda, ki ni enako vrednoteno. Pogle-zadeva nas vse in ruši ugled dati pa je treba tudi skozi našega podjetja. Mnenja prizmo vsega inženirskega, sem, da naj za boljši, hitrejši bolje rečeno tehniškega ka^. in lažji način poslovanja vse dra v našem podjetju. Zato kalkulacije izdelujejo obrati izrabljam to priložnost in (specializirane kalkulacijske energično postavljam zahte-službe), prodajno-projektiv- vo pred vodstvo izvedbeno-na služba pa jih naj združuje projektivnega biroja, da ta-v inženiring — obliko organi- koj stopi v stik z vodstvom zacije. Tako bi odpadle seda- mariborskega projektivnega nje razlike med projektant- biroja, kot tudi z biroji na skimi in dejanskimi pred- obratih z nalogo, da se pro- blematika normiranega dela pri projektivni dejavnosti uredi še v letu 1972. PROGRAMSKO-RAZVOJNA SLUŽBA Služba je strokovno do- računi (zaradi rasti cen). IZVEDBENO-PROJEKTIVNI BIRO Doseženi finančni rezultat je za to obračunsko enoto v preteklem letu ugoden. To je posledica prizadevanj bro zasedena. V lanskem zaposlenih; precejšen del do- letu je bil formiran še odde-seženega uspeha pa je treba lek za razvoj jakotočnih pro-pripisati tudi visoki izvodov, ki jih ali jih bo pro-konjunkturi. Perspektivne izvajala TEN. V okviru pod-možnosti so za to dejavnost je tj a se mora doseči tesno dokaj ugodne. Zato je treba sodelovanje z prodajnimi posvetiti več pozornosti pri- službami obratov (zlasti s dobivanju novih strokovnja- TEN), ker bo le na ta način kov, delo pa olajšati z raz- lahko postavljen zanesljiv perspektivni proizvodni program in na njem temelječe razvojno delo, seveda vse ob poprejšnjih tržnih analizah in predkalkulacijah. Stremeti je treba za razširitvijo trga ob hkratni specializaciji. Zaradi lažjega premagovanja težav mora PRS v prihodnje še tesneje sodelovati tudi z renomiranimi tujimi firmami na področju kooperacij. Po sklepu odbora za programiranje in razvoj ter odbora za gospodarjenje smo lani začeli organizirati centralno orodjarno, ki bo predvidoma pričela z delom v letu 1973. Perspektivno naj bi postala enota s samostojnim obračunom, ki bi služila izdelavi orodij, potrebnih za proizvodno dejavnost. Za večjo uspešnost bo treba poglobiti osebne stike z vodstvi posameznih obratov in strokovnih služb. Želim, da se v prihodnje posluje na temelju večjega medsebojnega sodelovanja in zaupanja ter z manj pismene birokracije. PLANSKO- ANALITSKA SLUŽBA Kadrovska zasedba te strokovne službe je dobra. Vse zahteve, ki so ji bile postavljene, so bde pravočasno in strokovno dobro izvršene, zato sem z njenim delom zadovoljen. Zaradi vedno večjih zahtev z ekonomske plati, ki se v zadnjem času pojavljajo v vseh dejavnostih našega podjetja, menim, da (Nadaljevanje na 6. str.) w .........._ . . ... HM ffimihn , „,.„1 fWi ffff ffFS Ff|5J FT 3>Tw ’ fr > ® '," * •-, 11 iirmrnrnili) iiimnirioroncii (jjR! m ■■ T (Nadaljevanje s 5. str.) mora služba še naprej z enakim elanom izdelovati potrebne študije: zakaj in kako uspešno poslovati. FINANČNO- RACUNOVODSKA SLUŽBAl Delokrog te službe je v pretežni meri opredeljen z || zakonskimi predpisi. Njih neizpolnjevanje povzroči zakonske sankcije. Vendar vam moram povedati, da za to ni bilo priložnosti, ker je bilo vodenje finančno-raču-novodske službe skozi vse 1 leto ažurno in tudi sicer zadovoljivo. Zahvaljujoč delno dobremu vodstvu in delno m visoki akumulativnosti našega podjetja kot celote spadamo med tista slovenska podjetja, ki so občutila problem nelikvidnosti našega gospodarstva v manjši meri. Odnosi s SDK in bankami so bili tudi zadovoljivi. Pomembno pridobitev za to službo in za vse podjetje pomeni začetek obratovanja sistema za elektronsko obdelavo podatkov. Priprave za začetek del tečejo že od hodnje posvetiti še večjo katere operativne naloge, ki počitniški dom v Fiesi. Vanj centralnega delavskega sveta prve polovice preteklega skrb izboljšanju strokovne ne spadajo v njegov delokrog smo vložili nad 500 starih s komisijami, odbora za g o- leta. Tovrstna obdelava po- ravni zaposlenih v uvozu, in jih prenesti na delovna milijonov din. Letos izvaja- spodarjenje ter odbora za datkov je za prihodnji razvoj Glede na povečano količino mesta, ki imajo to nalogo, mo adaptacijo zgradbe na programiranje in razvoj. Vse in rast podjetja neizogibna, uvoženega materiala m te- To pa je moč doseči samo s Velem Lošinju v vrednosti pomembnejše odločitve so No, in ker ima ta način ob- žave, ker nismo imeli dovolj sposobnimi ljudmi. Zato cca 300 milij. din. Tako bile pretresene in sprejete na delave svojo logiko in ker vsi deviz, včasih tudi ne dinar- mora večjo skrb v letošnjem bodo znašale obmorske po- sejah samoupravnih organov, vemo, da stroj ne zna misliti, skih sredstev, je bilo delo in letu posvetiti prav kadrova- steljne zmogljivosti naših do- Priznanje moram izreči šte- ampak dela tisto, kar mu poslovanje te službe zado- nju ljudi, ki bodo tudi stro- mpv v Fiesi 95 ležišč za so- vilnim članom organom ukaže človek, in ker so to voljivo opravljeno, zato drage naprave, je popolnoma jasno, da bo treba Spremeniti način dela pri listih, ki pripravljajo podatke za sistem. Zato apeliram, da vsi delamo z večjo točnostjo, ažurnostjo in do- BIRO ZA IZVOZ IN IZVAJANJE INVESTICIJSKIH DEL V INOZEMSTVU kovno dorasli postavljenim ste in 8 za osebje, na Lošinju upravljanja, ki so z veliko nalogam. pa 51 za goste in 4 za mero čuta odgovornosti pri" Sicer pa sem z uspehi te osebje, skupaj torej 158 le- pomogli, da so seje potekale službe za sedaj zadovoljen, žišč. v delovnem vzdušju in s kon- struktivnimi zaključki, Žal SPLOŠNA SLUŽBA ^TOPSTVO pa moram tudi ugotoviti,da , , ALFA-LAVAL nekateri se vedno ne razu- Izkazalo seje, da potrebu- ----- -----.j---- Kadrovska struktura za- izkazalo seje, da potrebu- .... meio da so nredstavniki doslednostjo. Stroj dela kot P?slenih v tej strokovni sluz- jemo v okviru te službe f ° zastopnikov je bilo iovne’ga kolektiVa v teh foru* orodje, ki pomaga človeku bl se, kljub zahtevam, po- predvsem strokovno moč- Predvsem operativno-teren- .. ■ , • k t ta)ci hteje doseči zaidem d,j. £“ JŠ3TfcbrfS « mu r±asi »ja meni resno oviro za naše perspektivnem planu ka- usPeh- Krltlčne pnpombe ^ udde^ na se- CENTRALNA NABAVNA SLUŽBA IN UVOZ Kadrovska struktura te podjetje pri prodiranju na dravskih potreb in nadaljnje- imam samo na del° ko»sig" iah onravičuiem z značaiem službe se je v preteklem po- konvertibilno ali klirinško ga izobraževanja (tečaji) ' nacijskega skladišča. Žato J P a 1CUJ®™ vJb0 slovnem letu izboljšala spri- področje. Vendar moram V okviru te službe deluje menim> da Je ,reba v prvi , JdT; ' ^trrbeti hodom diplomiranega eko- pripomniti, da tečejo pogo- tudi HTV-oddelek, ki je v vrstl dosečl primerno ka- i7hXanip t„Hi dede nomista, ki bo nasledil seda- vori o izboljšanju že tekom lanskem letu deloval v zado- drovsko zasedbo. Neustrez- n,J . J , • smed njega vodjo. V delokrog te letošnjega leta. Se pravi, če voljivi kadrovski zasedbi, noje bilo tudi vprašanje de- A sfvPn im in \amo- službe spada vsa uvozna pro- hoče vodja te službe izpol- Uspelo nam je odpreti lastno viz in dinarskih plačil. upravnimi oman^ so bili blematika, kar je zahtevno njevati predenj postavljene ambulanto v Zagrebški ulici, Sicer sem z delom za- d£brj prav takQ z dmžbefiO- delo, ki ga morajo opravljati zahteve za povečanje izvoza kar je pomembna pridobitev stopstva povsem zadovoljen. nniitikniTni nrmni7Q“ijffli v sposobni delavci ob tesnem izdelkov ter intenzivnejše podjetja. . Sodiet 8 J sodelovanju z obrati, carino, kooperacijsko sodelovanje s Skrbi za delovnega člo- ZAKLJUČEK p JA*' letošnjp„a , ta bo bankami in inozemskimi do- tujimi firmami in na ta na- veka smo in še bomo posve- Samoupravljanje je pote- treba poskrbeti za večjo dobavitelji. Zato menim, da cm pridobiti sirsa prodajna čali vso pozornost. V ta na- ■ kalo preko obratnih delav- lovno disciolino takoJ vod' mora vodstvo službe v pri- področja, mora opustiti ne- men smo v letu 1971 odprli skih svetov s komisijami, stvenega kadra kot ostalih STRAN 7 *JJtenih. Opazni so po-deiSl različnega tretiranja (j0, Vcev z različno delovno raL.0> bolniški izostanki so v j^ -em porastu, alkoholizem Vede Vedno preveč: prisoten, pten°v več je tudi primerov Slerinašanja dopustov v napije leto in podobno. rnQV ,^em problemom bodo n;« . organi samoupravlja-Ja m vrvrUm; Čat.1,1 vodilni ljudje posve- ?-4oVs,PVh0dnnje v!ečJn P°" enako ' V vse^ obratih je z n0 mero problematič-vaip nast°pilo kadrovanje sile yV *n mNše delovne viT vzroke za tako stanje Predvsem v manjšem Id lu šoloobveznih otrok, 4jr ^mletko končajo, odho-iinonaŠ^ na delo v tu-S1 * dokaj lahek način za-Sebi arstva> ki že samo po kr n -6 trPr reda in discipline pripadnosti kolektivu, veste, skuša naša dtQv.a urediti odnose na poje (podelitve OD. Objavljen o Tpžbeni dogovor, zakon kevam0upravnem sporazu-čiliju, na njegovih dolo-kou Pa Je bil sestavljen sa-lotn Prav'ni sporazum za ce-V ° gradbeniško dejavnost. k0^Sra°idjetJUjePTlebna teKa "a takoj po verifikaciji Sefta sP°razuma pristopila k o .Pvi novega pravilnika no ltvi OD. Zaradi bistveno fpdnih pogojev dela |n0npbelarični del ločili za i»>- -azno dejavnost, za pro- začutila restrikcijske ukrepe. Nočejo ali pa ne morejo me torej navdaja z navduše-Glede na izkušnje iz pre- razumeti, da v ekonomiki njem zaradi enkratnega ti-teklosti se bo to stanje odra- obstoje določene zakoni- nančnega rezultata. Tembolj žilo na našo dejavnost od tosti: če torej hočeš uspešno še zato, ker so bdi tudi od-druge polovice letošnjega poslovati, se moraš gibati v nosi v kolektivu in med leta naprej. Kot veste, pa'njihovih okvirili. Koliko je obrati zelo dobri. Seveda lahko v takih - zaostrenih - kdo sposoben izpolnjevati te smo se vsi srečevali z raz-pogojih uspešno posluje le pogoje, pa je odvisno od šte- nimi težavami, toda to je del tisti, ki točno ve, s kakšno vilnih faktorjev: velikosti de- našega dela, s tem je treba ceno mora nastopiti na trgu, lovne organizacije, delovne računati. Prav je, da si še da bo lahko izrinil konku- usposobljenosti neposrednih enkrat osvežimo' spomin z renco in da bo sam ustvaril proizvajalcev in njih delov- nekaterimi pomembnejšimi pozitivni finančni rezultat, nih navad, strokovne ravni dosežki: dosežena realizacija Zato pa so potrebni dobri režijskega kadra, razpoložlji- 46 milijard pomeni 48 % po-kalkulanti. Teh pa nimamo vih sredstev itd. Mi v IMP pa večanje v primerjavi z letom ne v montaži ne v proizvod- imamo nekaj tega in to nam 1970; zaposlenih nas je bilo ni dejavnosti. To izvira iz nekateri zavidajo. Samo dva poprečno 2523 in 353 va-splošnega pomanjkanja viso- primera: že pri mariborskem jencev; poprečni OD na za-kostrokovnega kadra. Popol- obratu sem omenil težave v poslenega znaša približno noma enaka je situacija z zvezi z lokacijo za skla- 230 starih tisočakov. Za sta-normami: tehniško strokov- diščne prostore z manjšo de- novanjsko izgradnjo imamo ni kader mora urediti še v le- lavnico in za upravne pro- do konca letošnjega leta na tošnjem letu tudi to po- store, kot kaže, bo naša razpolago 9-0 starih mili-dročje. vztrajnost letos le poplačana Jonov; zgradili smo nov po- z rešitvijo obojega. Bolj tipi- fitniski dom v Fiesi, ki je Poglejte: iz leta v leto vla- če n je drugi primer: kot ve- komfortno urejen in ima )5 gamo precejšnja sredstva za ste, je CDS v poletnih mese- ležišč za goste in 8 Za zapo-nabavo bolj produktivnih cjji sprejel sklep, da lahko s sleni personal, sedaj pa teče orodij in strojev, pri tem pa sodelavci začnem pogovore obnova na Velem Lošinju, ki ostajata nivoja norm in pro- 0 pripojitvi podjetja „Sim- bo končana do začetka se-duktivnosti dela nespreme- plex“ k našemu podjetju. Po zone in bomo pridobili dom njena. Trdno sem prepričan, uvodnih pogovorih je bila z 51 ležišči za goste in 4 za da vi menite prav tako, da obojestransko sprejeta struk- personal. V letošnjem letu tako ne smemo naprej, če tura elaborata, ki naj bi do- bomo pristopili k izdelavi hočemo biti v prihodnje vsaj kazal ali ovrgel smiselnost Tehnične dokumentacije za približno tako uspešni kot planirane akcije. Toda, še izgradnjo samskega doma v doslej. preden je delo sploh dobilo Ljubljani. polni razmah, so se vmešali V preteklem letu smo v |()| med proizvodnimi se j„c' Pa smo po tem, kako lovL aelavec izkazal na de-mestu, za prehod ^ Posebne preizkuse. 0rne tem v zvezi moram V(%t Svoie posebno zado-W.d:°. da se delavci v elektrik Javnosti precej zani-njc, r2.3 dodatno izobraževala 8°tavljam pa, da je Bih na področju družin Javnosti. Vendar apeli- k>)ih "h«Le. vse prisotne, da vsak don t .močeh pripomore i, ,P°milnemu izobraževa- staiain°P gospodarjenja po-ciiah ,vStrejši' Po mforma-ie ProifIwterimi razpolagam, J Ktivna dejavnost že r -------------------------------x Na letošnjih volitvah, ki so bile izvedene dne 6. maja 1972, je bila izvoljena polovica članov Centralnega delavskega sveta in obratnih delavskih svetov za mandatno dobo 4 let. Delavski sveti so na prvih sejah izvolili predsednike in njihove namestnike ter potrdili sestavo stalnih komisij, katerih mandat bo trajal še dve leti Polovici članov CDS in ODS, ki so bili izvoljeni leta 1970, bo mandat trajal do leta 1974^ko bodo nove volitve. Objavljamo pregled sedanjega sestava organov podjetja V--------------------------------------------------------------------------v Centralni delavski svet Člani, ki so bili izvoljeni leta 1970 in traja njihov mandat do leta 1974: 1. Brajer Alojz - CKV Ljubljana 2. Gruden Tomaž - CKV Ljubljana 3. Pančur Stane - CKV Ljubljana 4. Prijatelj Alojz - CKV Ljubljana 5. Drajžibner Štafan — CKV Maribor 6. Barv ir Marjan - CKV Maribor 7. Gladovič Ivan - CKV Koper 8. Brajer Dominik — Elektrarn on taža 9. Gladovič Janko - Elektro-montaža 10. Lah Anton - Elektro-montaža 11. Javornik Ivan - TEN 12. Štampfel Ivan - TEN 13. Pančur Anton - Trata 14. Aleš Miro - Iv. gorica 15. Remec Aleksander - Skupne službe 16. Kolenik Alojz - Inozemstvo 17. Raduha Ciril - Inozemstvo Člani, ki so bili izvoljeni na letošnjih volitvah in traja njihov mandat 4 leta: 1. Braclač Franc - CKV Ljubljana 2. Brajer Janez - CKV Ljubljana 3. Bratuša Jože - CKV Ljubljana 4. Čimžar Anton - CKV Ljubljana 5. Knez Vinko - CKV Ljubljana 6. Košnik Alojz - CKV Ljubljana k 7. Rajer Jože - CKV Ljubljana 8. Strucel Anton - CKV Ljubljana 9. Frcšer Mirko - CKV Ljubljana 10. Lah Anton - CKV Maribor 11. Lešnik Leon - CKV Maribor 12. Majcen Viktor - CKV Maribor 13. Medved Martin - CKV Koper 14. Paliska Vojko - CKV Koper 15. Dremelj ing. Janez - Elek-tromontaža 16. Jankovič Henrik - Elektro-montaža 17. Koželj Miroslav - Elektro-montaža 18. Krevs Anton - Elektro-montaža 19. Novak Jože - Elektromon-taža 20. Valant Jože — Elektro-montaža 21. Gaertner Ladislav - TEN 22. Ilovar Ivan — TEN 23. Struna Dominik - TEN 24. Vidrgar Martin - TEN 25. Luke k Drago - Trata 26. Plestenjak Andrej — Trata 27. Srša Franc - Trata 28. Žnidarec Lado - Trata 29. Klopčar Srečo - Iv. gorica 30. Zaletelj Anton - Iv. gorica 31. Hudoklin ing. Andrej — Skupne službe 32. Križan Anton - Skupne službe 33. Močilnik ar Lidija - Skupne službe 34. Vidrajz Franc - Projektivni biro Za predsednika CDS je bil na prvi seji izvoljen Pančur Anton, za njegovega namestnika pa Križan Anton. Odbor za gospodarjenje je CDS izvolil leta 1970 in traja mandat njegovim članom 4 leta - do 1974: 1. Zima ing. Anton - CKV Ljubljana 2. Ulčar Vladimir - CKV Maribor 3. Direktor obrata CKV Koper 4. Kum še ing. Franc - Elek-tromontaža 5. Direktor obrata TEN 6. Mazovec Lado - Trata 7. Kosi Alojz - Skupne službe 8. Kolbezen Stanko - Skupne službe 9. Barv ir Marjan - CKV Maribor 10. Jugovič Marjan — CKV Ljubljana 11. Brajer Dominik - Elektrarno ntaža 12. Ilovar Ivan — TEN 13. Per Karlo - Trata 14. Završnik ing. Stane - Razvoj 15. Krumpak Stanko - glavni direktor Predsednik odbora je Brajer Dominik Odbor za programiranje in razvoj je CDS prav tako izvolil leta 1970 in traja mandat članom 4 leta - do 1974: 1. Mal ing. Vojan - Skupne službe 2. Zaviršek Janez - CKV Ljubljana . 3. Mendiževec Valentin - Iv. gorica (Trata) 4. Kranjc ing. Jože - Projekt, biro 5. Udovič ing. Dušan - Projekt. biro 6. Naglič ing. Jože - Skupne službe 7. Lešnik Franc - CKV Maribor 8. Borec Janez - CKV Maribor 9. Mihelčič ing. Janez - Elek-tromontaža 10. Mlakar ing. Viktor - TEN 11. Smole Ivan - TEN 12. Pleterski ing. Slavko -Trata 13. Mihelčič Miran — Skupne službe 14. Zorko Rafael - Razvoj 15. Krumpak Stanko - glavni direktor Predsednik odbora je Mendiževec Valentin Centralne komisije Komisija za delovna razmerja, štipendije in strokovno izobraževanje : 1. Bernetič Boris - TEN -predsednik 2. Žagar Slavko - CKV Ljubljana 3. Bukovac Rudi - Trata 4. Sekretar TEN 5. Gruden Anton - CKV Maribor 6. Predsednik sindikalne organizacije 7. Predsedniki obratnih komisij Komisija za varstvo pri delu (HTV): 1. Smole Ivan - TEN, predsednik 2. Nagode ing. Janez - Elek-tromontaža 3. Sirk Martin - CKV Ljubljana 4. Gaertner Ladislav - TEN 5. Hrženjak Slavko - Trata 6. Pettauer Janez - zastopnik sindikata 7. Predsedniki obratnih komisij Komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve: 1. Križan Anton — skupne službe, predsednik 2. Pančur Stane - CKV Ljubljana Nova sestva organov upravljanja IMP x / 3. Lah Anton — Elektro-montaža 4. Šuen Janko - TEN 5. Jurjevič Leopold - Trata 6. Lešnik Franc - CKV Maribor 7. Križaj Helena - zastopnik sindikata Komisija za razhodovanje in odprodajo osnovnih sredstev: 1. Kamin Alojz - Skupne službe - predsednik 2. Kolbezen Stanko - Skupne službe 3. Mihelčič ing. Janez - Elek-tromontaža 4. Smole Ivan - TEN 5. Borec Janez - CKV Maribor 6. Kožuh Stane - Trata 7. Mendiževec Valentin - Iv. gorica Odbor počitniške skupnosti: 1. Štrus Alojz - CKV Ljubljana - predsednik 2. Kovačič Adolf - Elektro-montaža 3. Primc Anton - CKV Ljubljana 4. Prušek Ludvik - Trata 5. Prošek Milan - TEN 6. Holzbauer Dušan - Projekt, biro 7. Kučej ing. Roman - Zastopnik sindikata Komisija za narodno obrambo: 1. Glavni direktor — predsednik 2. Pomočnik gl^direktorja -namestnik 3. Direktor splošne službe -tajnik 4. Vodja štaba civilne zaščite - član 5. Vodja oboroženega odpora - član 6. Predsednik CDS - član 7. Sekretar obrata Trata — član 8. Sekretar TEN - član 9. Sekretar osnovne organizacije ZKJ - član 10. Predsednik mladinske organizacije - član Obrat CKV Ljubljana OBRATNI DELAVSKI SVET Člani, izvoljeni leta 1970: 1. Brajer Alojz 2. Bukovec Srečo 3. Fujan Vinko 4. Gruden Tomaž 5. Kokalj Janez 6. Kovač Jože 7. Pančur Star.e 8. Prijatelj Alojz ' 9. Rozman Janez 10. Rus Franc 11. Skorenšek Oto 12. Slabanja Janez 13. Strmole Rajko Novi člani: 1. Agnič Alojz 2. Brajer Janez 4. Bratuša Jože 5. Čimžar Anton 6. Knez Vinko 7. Košnik Alojz 8. Kuder Vinko 9. Luksa Stjepan 10. Rajer Jože 11. Štrucel Anton 12. Žerovnik Franc Predsednik namestnik pa Kokalj Janez Obrat CKV Maribor OBRATNI DELAVSKI SVET *’ izvoljeni v letu 1970: J^rvh Marjan 6- Mu: 2 t\ ’11 "AtiJ-jan ' i;rajzibner Štefan ^Jejač Marcel 3 V -J-1UJ1C1 oieian 4' jravač ing. Hinko ' pesnik Štefan 7, člUrgelj Ivan 8 7°denik Ferdo 9' ŠuPan Rado ' 4“'Ovnik Vlado Slani: ....... I 9“nčič Konrad . tol 3 Friderik ODS je Kovač > 4' Frešei Mirko Komisija za delovna razmeti3 1. Fujan Vinko 2. Kovač Jože 3. Kuder Vinko Komisija za obravnav, del dolžnosti: 1. Rus Franc 2. /Krištofelc Janez 3. Kokalj Janez 4. Žerovnik Franc Komisija za osebne dohodi 1. Prijatelj Alojz 2. Koželj Vinko 3. Didovič Josip 4. Gruden Tomaž 5. Mlakar Anton 6. Skorenšek Oto 7. Celija Ivan Komisija za varstvo pri delu' 1. Sirk Martin 2. Jurkovič ing. Ante 3. Pettauer Janez l M Viktor 8. Erika 9 y.uniberger Konrad tednik Jože jan s®dnik ODS je Barv ir Mar-anrestnik pa Zupan Rado ld%omi,. j j '1® za delovna razmerja: 2] p P®n Rado 3. j°rstner ing. Ervin 4. iz.Dc Martin 5. fcbiš Anton 6. Marcel >0v®k ing. Vlado Ko j fisija za osebne dohodke: 2' ji8”1?1 J°že 3. £koPec Franc Komisija za družbeni stan« stanovanjske zadeve: 1. Kužnik Jože 2. Preglej Štefan 3. Božič Franc 4. Slabanja Janez 5. Štubljar Anton Komisija za norme: 1. Primc Anton 2. Igličar Janez 3. Zupan Marjan 4. Bitenc Ivan 5. Jokič Anica S' H1 Ivan 6] k„es.nik Leo rranc 4. atšnajder Stanko S: s$ir° ^ 0vač ing. Hinko 1 vS'ia za varstvo pri delu: 2, yuhnik Jože 3, yunik Mirko 1 »SS3" 1, iS*ia za osnovna sredstva: in8- Roman 3. p. i11®6 Kristina 4. Ftanc 3. kJlDnec Niko Smačin Rudi Š&zao 1. v'h dolžnosti: l Mur^ik Ferdo ' C ‘Č Franc s' Kov!^.ak Anton Oia za obravnavanje kršitev Komisija za nakup in ra: 1. Bitenc Ivan 2. Kupljenik Janez 3. Avbelj Jože 4. Zima ing. Anton 5. Jerneje ing. Janez zh0d: za odpis nekurantnega aSa. 3' *Up8aellvan ‘“»Pl Jože Komisija za norme: 1. Kosmačin Rudi 2. Meršnik Maks 3. Dratšnajder Stanko 4. Muršič Franc 5. Šorgo Boris Komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve: 1. Lešnik Franc 2. Kovač ing. Hinko 3. Jančar Avgust 4. Avguštin er Franc 5. Vodenik Ferdo 6. Munda Drago - 7. Mejač Marcel Obrat CKV Koper OBRATNI DELAVSKI SVET Člani, izvoljeni leta 1970: 1. Cerar Franc 2. Gladovič Ivan 3. Grižon Orlando 4. Marinac Zvezdan Novi člani: 1. Čenadi Džuro 2. Germanis Silvo 3. Kocjan Viljem 4. Medved Martin 5. Paliska Mirko 6. Peterle Jože 7. Vuk Lucijan 8. Kuk Branko (za dobo 2 let) 9. Prodan Stanko (za dobo 2 let) 10. Šuber Marjan (za dobo 2 let) Predsednik ODS je Kocjan Viljem, namestnik pa Paliska Vojko Komisija za delovna razmerja: 1. Prodan Stanko 2. Čenadi Džuro 3. Zupan Vinko 4. Rožman Zvone 5. Čurin Vinko Komisija za obravnavanje kršitev delovnih dolžnosti: 1. Herman Aleksander 2. Habjan Jože 3. Paliska Mirko Komisija za osebne dohodke: 1. Gladovič Ivan 2. Germanis Silvo 3. Franca Guerino 4. Grižon Orlando 5. Jordan Jože Komisija za varstvo pri delu: 1. Marinac Zvezdan 2. Rupnik Drago 3. Zupan Vinko Komisija za norme: 1. Rupnik Drago 2. Kocjan Vili 3. Čenadi Džuro Komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve: 1. Herman Aleksander 2. Alič Ivan 3. Vuk Lucjan Komisija za odpis nekurantnega blaga: 1. Jugovič Ivan 2. Čenadi Džuro 3. Jordan Dragica Obrat Elektromontaža OBRATNI DELAVSKI SVET Člani, izvoljeni leta 1970: 1. Brajer Dominik 2. Glavič Janko 3. Horjak Vinko 4. Jošt Anton 5. Kordin Rozka 6. Kos Anton 7. Kovačič Adolf 8. Lah Anton 9. Merkun Franc 10. Murko Rudolf 11. Osredkar Marjan 12. Terčič Marjan 13. Videnič Marko Novi člani: 1. Ajtič Florjan 2. Dremelj ing. Janez 3. Dvoršak Karel 4. Jankovič Henrik 5. Koželj Miroslav 6. Krevs Anton 7. Križaj ing. Franc 8. Lukaček Ivan 9. Mihelčič Milan 10. Novak Jože 11. Valant Jože 12. Volčanjk Anton Predsednik ODS je Koželj Miro, namestnik pa Dremelj ing. Janez Komisija za delovna razmerja: 1. Kalan Janez 2. Žakelj Anton 3. Štrucelj Vid 4. Gabrič Jernej 5. Škrjanec Tomaž Komisija za obravnavanje kršitev delovnih dolžnosti: 1. Valenčič Zorko 2. Vodopivec Lado 3. Ovca Janez 4. Volčanjk Anton 5. Bolta Franc Komisija za osebne dohodke: 1. Čanžek Pavel 2. Weiss Jože 3. Martinc Ciril 4. Štrubelj Jože 5. Močnik Peter Komisija za varstvo pri delu: 1. Glavič Janko 2. Videnič Marko 3. Lapajne ing. Drago 4. Perme Jože 5. Sotler Marjan Komisija za odpis nekurantnega blaga: 1. Ahčan Marjan 2. Krmelj Vladimir 3. Osredkar Marjan 4. Matos Franc 5. Terčič Marjan Komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve: 'j 1. Gradišek Anton 2. Lah Anton 3. Lukaček Ivan 4. Škrjanc Alojz 5. Mrkun Franc Komisija za norme: 1. Tomažin Milan 2. Gregorc Stane 3. Kucler Peter 4. Podlipec Franc 5. Turman Stane Tovarna eleklronaprav OBRATNI DELAVSKI SVET Člani, izvoljeni leta 1970: 1. Dremelj Alojz 2. Golob Franc 3. Javornik Janez 4. Lovrenčič Jože 5. Mlakar ing. Viktor 6. Polanc Stane 7. Štampfel Ivan 8. Šubic Jože Novi člani: 1. Bernetič Boris 2. Gaertner Ladislav 3. Ilovar Ivan 4. Novoselec Andrej 5. Pintar Ciril 6. Stane Anton 7. Struna Dominik 8. Vidrgar Maftin 9. Zoretič Ivan 10. Žan Franc 11. Piki Vinka (za dobo 2 let) 12. Zorman Stane (za dobo 2 let) Predsednik ODS je Gaertner Ladislav, namestnik pa Štampfel Ivan Komisija za delovna razmerja: 1. Štampfel Ivan 2. Verbič ing. Emil 3. Plestenjak Marjeta 4. Žan Franc 5. Šček Janez Komisija za obravnavanje kršitev delovnih dolžnosti: 1. Žan Franc 2. Florjančič Franc 3. Žnidaršič Andrej 4. Vidrgar Martin 5. Javornik Janez Komisija za delitev osebnih dohodkov: 1. Dremelj Alojz 2. Vrhovec Stane 3. Struna Dominik 4. Dremelj Jože 5. Zajc Olga Komisija za varstvo pri delu: 1. Laboda Miro 2. Omerzu Mihael 3. Babič Anton 4. Zoretič Ivan 5. Oven Anton Komisija za odpis nekurantnega blaga: 1. Mlakar ing. Viktor 2. Sterle Drago 3. Lavrič Anton 4. Prošek Franc 5. Smole Ivan Komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve: 1. Šubic Jože 2. Novoselec Andrej 3. Ribič Viktor 4. Lovrenčič Jože 5. Zevnik Slavko Komisija za norme: 1. Ilovar Ivan 2. Polanc Stane 3. Šček Janez 1 4. Velkavrh Zdravko 5. Vidrgar Martin Tovarna Trata z livarno OBRATNI DELAVSKI SVET Člani, izvoljeni v letu 1970: 1. Aleš Miro 2. Buh Pavel 3. Cotman Janez 4. Čož Jože 5. Glavan Lepold 6. Jurjevič Leopold 7. Kožuh Stane 8. Pančur Anton 9. Per Karlo 10. Peršin Nada 12. Slak Alenka 13. Velikonja Dominik (Nadaljevanje na 10 str.) (Nadaljevanje z 9. str.) Novi člani: 1. Bajec Igor 2. Čebular Fani 3. Grabljevec Vinko 4. Klopčar Srečo 5. Kovač Zoltan 6. Kular Mihael 7. Lukek Drago 8. Plestenjak Andrej 9. Repavs Zvone 10. Srša Franc 11. Šardi Ignac 12. Škof Martin (za dobo 2 let) 13. Zaletel Franc 14. Zaletelj Anton 15. Žnidarec Lado Za predsednika je bil izvoljen Per Karlo, za namestnika pa Zaletel Anton Komisija za delovna razmerja: I. Za tovarno Trata 1. Maselj Franc 2. Planovšek Marjeta 3. Bošnjak Lovro 4. Brezovšček Jože 5. Luštrik Anton 6. Zastopnik sind. organizacije II. Za livarno Iv. gorica 1. Cotman Janez 2. Aleš Miro 3. Petek Mara 4. Mravlja Jože 5. Traven Lovro Kolnisija za obravnavanje kršitev delovnih dolžnosti: I. Za tovarno Trata 1. Velikonja Dominik 2. Pungerčar Jože 3. Prušek Ludvik 4. Hribar Janez 5. Škrlep Jože 6. Zastopnik sind. organizacije II. Za livarno Iv. gorica 1. Klopčar Srečo 2. Drolc Vinko 3. Kastelic Franc 4. Marič Franc 5. Škoda Ivan Komisija za osebne dohodke: I. Za tovarno Trata 1. Lukek Drago , 2. Verdnik Rajko 3. Kržišnik Jakob 4. Šardi Ignac 5. Šušteršič Marjan 5. Zastopnik sindik. organizacije II. Za livarno Iv. gorica 1. Sešek Marjan 2. Zaletel Anton 3. Ferlič Ludvik 4. Sadar Franc 5. Kular Mihael Komisija za varstvo pri delu: I. Za tovarno Trata 1. Hrženjak Slavko 2. Buh Pavel 3. Udovč Vinko 4. Mavrič Anton 5. Vižintin Bogo II. Za livarno Iv. gorica 1. Čož Jože 2. Skubic Franc 3. Jovan Marjan 4. Škof Martin 5. Kus Martin Komisija za odpis nekurantnega blaga: I. Za tovarno Trata 1. Kožuh Stane 2. Pančur Anton 3. Lovrenčič Jože II. Za livarno Iv. gorica 1. Mendiževec Valentin 2. Rode ing. Andrej 3. Sešek Marjan Komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve: I. Za tovarno Trata 1. Juijevič Leopold 2. Gognjavec Alojz. 3. Božič Anica 4. Brezovšek Jože 5. Zastopnik sindikalne/organizacije II. Za livarno Iv. gorica 1. Drolc Vinko 2. Drugovič Ignac 3. Grabljevec Vinko 4. Milojevič Ida 5. Podobnik Milan Komisija za norme: 1. Rus Ivan 2. Luštrik Anton 3. Stariha Ivan 4. Gognjavec Alojz 5. Cimerman Ciril Komisija za tehnične izboljšave: 1. Pančur Anton 2. Mendiževec Valentin 3. Smole ing. Janez Komisija za periodične preglede strojev in izdajo obratovalnih dovoljenj: I. Za tovarno Trata 1. Pančur Anton 2. Vižintin Bogo 3. Vrabič Jože 4. Udovč Vinko 5. Avžlahar Pavle II. Za livarno Iv. gorica 1. Rode ing. Andrej 2. Kastelic Franc 3. Skubic Franc 4. Klopčar Srečo 5. Zaletel Franc Skupne službe OBRATNI DELAVSKI SVET Člani, izvoljeni leta 1970: 1. Beltram Majda 2. Ferk Ivan 3. Hočevar Franc 4. Kalan ing. Dušan 5. Kamin Alojz 6. Remec Aleksander 7. Slanovec ing. Aleksander 8. Anžur ing, Marjan 9. Gobec ing. Boris 10. Kalan ing. Lojze 11. Pečar Štefan 12. Učakar Ivan Novi člani: 1. Hudoklin ing. Andrej 2. Križaj Helena 3. Križan Anton 4. Meliva Igor 5. Mihelčič Miran 6. Močilnikar Lidija 7. Peterlin ing. Ciril 8. Belak ing. Niko 9. Jarec ing. Dušan 10. Pakiž Filip 11. Povšič ing. Andrej 12. Vidrajz Franc 13. Zidar Miroslav Predsednik ODS je Hočevar Franc, namestnik pa Vidrajz Franc Komisija za del. razmerja: I. Za ožje skupne službe 1. Lopatič Franc 2. Kosi Alojz 3. Slanovec ing. Aleksander 4. Hočevar Anton 5. Ferk Ivan II. Za projektivni biro 1. Pečar Štefan 2. Havliček ing. Ljubo 3. Hristov ing. Peter Komisija za osebne dohodke: I. Za ožje skupne službe 1. Remec Aleksander 2. Zevnik Tinca 3. Drašler Rafael 4. Kržič dr. Gabrijel 5. Peterliniing. Ciril II. Za projektivni biro 1. Učakar Ivan 2. Holzbauer Dušan 3. Levart ing. Peter 4. Pakiž Filip Komisija za varstvo pri delu: 1. Ciuha Franc 2. Adlešič Rudi 3. Kalan ing. Dušan 1 4. Žilavec Karel 5. Rogelj Emil Komisija za obravnavanje kršitev delovnih dolžnosti: I. Za ožje skupne službe 1. Zorko Rafael 2. Kamin Alojz 3. Kobal Boris 4. Zuneclvan 5. Goršič Ivan II. Za projektivni biro 1. Gobec ing. Boris 2. Pakiž Filip 3. Grom ing. Radoslav Komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve: I. Za ožje skupne službe 1. Mihelčič Miran 2. Beltram Majda * 3. Šarc ing. Janez 4. Bernik Marjan 5. Kovič Viktor II. Za projektivni biro 1. Medved Milan - Berlin 2. Zorec Ivan - Berlin 3. Matjašec Jože - Duessel dorf 5. Gričar Anton - Mannhein1 5. Kabaj Aleksander Muenchcn 7. Kobe Ivan - Muenchen 8. Struna Janez — Mucnche11 9. Zidar Vinko - Muenchen 10. Steganšck Alojz - Reut' lingen 11. Stokar Jože - Reutlinge11 Predsednik ODS je Anton Gri' čar, njegov namestnik pa Zvofl' ko Penezič 1. Kalan ing. Alojz 2. Štrucelj ing. Laojz 3. Dimnik Alojz Enota za delo v inozemstvu OBRATNI DELAVSKI SVET Volitve so bile 30. junija 1971 za mandatno dobo 3 let do leta 1974 Komisija za osebne dohodke: Komisija za norme (projektivni biro): 1. Anžur ing. Marjan 2. Železnik Bogdan 3. Tepin ing. Peter 1. Stegenšek Alojz - predse^-nik 2. Bunc Stanislav - član 3. Senegačnik Silvo - član :°Pat 'eko \% N Komisija za obravnavanje kršitcV j. Hi, Ni delovnih dplžnosti: 1. Zorec Ivan - predsednik 2. Majcen Henrik - član 3. Kolenik Alojz - član Komisija za prošnje in pritožb6, St [% K 1. Zidar Vinko - predsedni Cer 2. Baumgartner Ivan - član I > 3. Marinič Josip - član OB DNEVU MLADOSTI - 25. MAJU SMO TRADICIONALNO PROSLAVILI TUDI Dan vajencev IMP L e v zadnji številki Glas-L smo objavili, da je t^0r za gospodarjenje pri Lenipodjetju sprejel sklep, tJe.2S. maj dela prost dan L'aJence IMP in da bo tega L 0Srednja proslava dneva h), q0sti in dneva vajencev ki,' Uri pred spomenikom Urhii. Le °b 6. uri ,so se začeli Ni vaienci na Dolenjski 11 • M Karlovškem mostu Uu°ljani. Skupina je bila lih weeia'> Prišl° jih je ka-"°Pav- Skupaj s Francem 'telo ern 50 šli vajenci peš L 0 Golovca - po poteh Pom ne Ljubljane - do L^ika na Urhu. Pred-li SqUi'1 obratov in vajenci, kh s°helovali v športnem jalj Phre^itve, pa so priča- te, ki so šli po poteh hUh" 011 rv c Nu ne Ljubljane, L>e je bilo lepo in naši 0sti so bili zelo živahni, li^dnji del proslave seje <°b 9. uri pred spome-čhCe3na Urhu. Zbranim va-[U, j ■ ki so posedli v kro-hlartf najprej govoril član 6®a komiteja Ciril I k-.. ’■ ki je orisal pomen ‘‘hvj- Radosti s posebnim L rkom na Titovem 80. Kto- dnevu. Zatem je s jetja, Edvin Stepančič. Orisal je razvoj našega podjetja od ustanovitve do danes. Vajenci so oba govornika pazljivo poslušali. Zbrani ob spomeniku so se vsi vajenci fotografirali s predstavniki obratov. celotna skupina napotila ne ekipe posameznih obra-proti šoli v Sostrem. Na dvo- tov so se z vso vnemo spo-rišču te šole so se vajenci prijele in borile za prvo me-okrepčali. Za okusno malico sto v malem nogometu. Vre-je poskrbel skupaj s svojimi me je bilo prijetno. Gledal-pomočniki vsakoletni „šef cent so se pridružili tudi kuhinje" Adi Kovačič. učenci osnovne šole v Sostrem in nenehno vzpod-Športno igrišče ob šoli je bujali zdaj eno, zdaj drugo ^tran. V končni razvrstitvi so ekipe zasedle naslednja mesta: I. mesto: Tovarna elektro-naprav II. mesto: CKV — Koper III. mesto: CKV — Ljubljana Prehodni pokal je osvojila ekipa Tovarne elektro-naprav. , Ploskanju ni bilo konca. Športno srečanje v malem nogometu je vodil Anton Lah in je kot športni referent predal tudi prehodni pokal. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so bili nagrajeni najboljši vajenci iz posamez- nih obratov za svoja prizadevanja na delu in v šoli. Prejeli so de;.arne nagrade v višini od 300 do 400 din. Drugi obrok malice je bil še bolj zaželen. Osvežilnih pijač ni bilo nikoli dovolj. Po malici so se skupine vajencev začele pripravljati za odhod v Ljubljano. Enodnevno srečanje naših vajencev je bilo poleg proslave dneva vajencev in dneva mladosti namenjeno še boljšemu medsebojnemu spoznavanju ter utrjevanju novih prijateljstev med vajenci raznih strok našega podjetja, pa tudi njihovemu sproščenemu pogovom z vodilnimi delavci in drugimi predstavniki podjetja, ki so se srečanja na Urhu udeležili. Službena vozila so pričela odvažati vajence do prvih avtobusnih postaj za mesto. Okoli 14. ure seje živahnost na dvorišču osnovne šole v Sostrem umirila. Vajenci so se vračali zadovoljni novim nalogam nasproti. FRANC LOPATIC Objavljamo celoten tekst novega Pravilnika o varovanju poslovne taj- obrambi in v smislu čl. 246 in sl. Temeljnega zakona o podjetjih n nosti podjetja, ki ga je sprejel CDS na podlagi 151. čl. Zakona o narodni določb statuta podjetja na svoji seji dne 19. maja 1972. Pravilnik o varovanju poslovne tajnosti podjetja P I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se urejajo: 1. vprašanja o dokumentih, podatkih, objektih in napravah z delovnega področja podjetja, ki pomenijo poslovno tajnost podjetja ali tajne podatke narodne obrambe (v nadaljnjem besedilu: tajni podatki); 2. ukrepi in postopek za zavarovanje vseh vrst tajnih podatkov; 3. način sporočanja tajnih podatkov drugim osebam; 4. odgovornost delavcev za kršitve določb tega pravilnika. roma izvršitve storitev za oborožene sile; - sporočilo o obrambni pripravljenosti podjetja. II. UKREPI ZA ZAVAROVANJE TAJNOSTI 4. člen 2. člen Kot poslovna tajnost podjetja se štejejo zlasti dokumenti in podatki: - ki vsebujejo ponudbe za natečaj ali javno licitacijo; - ki jih pristojni organ proglasi kot poslovno tajnost; - ki jih kot zaupne sporoči podjetju pristojni organ; - ki se nanašajo na posle v zvezi z JA in so označeni kot vojna tajnost; - ki se nanašajo na posle narodne obrambe; - dokumenti in podatki o internih analizah in rezultatih; - o kalkulacijah; - o iznajdbah - do prijave za pridobitev patenta o tehničnih izboljšavah; - izsledki raziskovalnih in konstruktorskih del; - o tehničnih kapacitetah; - o tehnoloških procesih; - o stanju zalog surovin, polproizvodov in proizvodov; - o konstrukcijskih načrtih; - o elaboratih in razvojni dokumentaciji; - vsi podatki, ki se po splošnih aktih podjetja ali po sklepih organov upravljanja izrecno štejejo za poslovno tajnost. 5. člen Listino, materialna sredstva ali objekt označi za tajnost ob nastanku ali po naravi zadeve vodilni delavec podjetja, v katerega področje dela spada zadeva. Listino, materialna sredstva ali objekt, ki ima pomen za narodno obrambo, lahko označi kot tajnost narodne obrambe tudi upravitelj vojnega načrta podjetja. Cc osebe iz prvega m drugega odstavka niso označile listine, materialnih sredstev ali objektov kot tajnost, lahko to stori glavni direktor. 3. člen Kot tajni podatki narodne obrambe se štejejo: - načrt za organizacijo dela, proizvodnjo in storitev (vojni načrt podjetja); - načh za obrambo in zaščito (razvojni načrt) podjetja; - naprave in objekti za proizvodnjo v vojni; - podatki o rezervi surovin za proizvodnjo v vojski; - znanstveni in tehnični izumi, ki imajo pomen za narodno obrambo, pa so v posesti podjetja; - podatki o teritorialni enoti podjetja; - sklenjene pogodbe, dopisi, sporočila in dokumentacija s podatki o izdelavi, količini in vrsti blaga, ki se dobavlja oziroma o storitvah, ki se opravljajo za oborožene sile, kakor tudi podatki o dispozicijah uporabnikom in času dobave blaga ozi- 7. člen Vojni načrt in razvojni načrt se pripravljata in obdelujeta samo v sobi upravitelja vojnega načrta podjetja, hranita pa se v železni blagajni. Kadar službene potrebe narekujejo, lahko glavni direktor dovoli odnašanje načrtov v drug prostor, hkrati pa določi zavarovanje pri prenašanju in primerno ravnanje pri delu v drugem prostoru. vpogled nepooblaščenim osebam. Delavec, ki pripravlja dokumente s tajnimi podatki narodne obrambe, je dolžan po končanem delu uničiti osnutke, skice, indigo in druge pripomočke, iz katerih bi se lahko odkrili tajni podatki. Uporabljeni indigo se sme hraniti samo v železni bla- Dokumenti in podatki, ki so poslovna tajnost, se ne smejo sporočiti nepoklicanim osebam, niti se jim ne sme omogočiti, da zanje zvedo; vsi člani delovne skupnosti in osebe, ki opravljajo delo za podjetje na podlagi pogodbe o delu. so dolžni varovati poslovno tajnost tudi po prenehanju delovnega razmerja oziroma po opravljenem delu. Kršitev te dolžnosti pomeni hujšo kršitev delovne dolžnosti, zaradi katere se lahko izreče tudi izključitev iz delovne skupnosti, razen tega pa lahko tako dejanje pomeni kaznivo dejanje po kazenskem zakoniku. gajni. 9. člen Pooblaščena oseba, ki zastopa podjetje na tržišču ali navezuje stike z drugimi poslovnimi partnerji, mora varovati tajne podatke podjetja in druge podatke, ki so zaupani podjetju, v smislu določb tega pravilnika. 13. člen Podatki, ki pomenijo poslovno tajnost podjetja, se smejo sporočati tudi organom upravljanja podjetja, kadar obravnavajo zadevno področje in če je to neogibno potrebno v zvezi z upravljanjem podjetja. Oseba, ki sporoča tajne podatke, je dolžna opozoriti na dolžnost varovanja tajnosti. Tajni podatki o narodni obrambi se ne vnesejo v zapisnik organov upravljanja. 16. člen Za izvajanje določb tega P vilnika skrbi glavni direktor. (f Glavni direktor vsaj enkt3 * ( leto poroča delavskemu sV- podjetja o izvjanju določb pravilnika. 17. člen Ce terja poslovni interes, da se tajni podatek sporoči poslovnemu partnerju ali drugi osebi, je oseba, ki daje podatke, dolžna opozoriti drugo stranko na stopnjo tajnosti in ravnanje pri sporočanju teh podatkov tretjim osebam. V dokumentih in prilogah je treba navesti vidno označbo tajnosti. 14. člen O tajnih podatkih, ki so sporočeni drugim pooblaščenim osebam ali organom, se vodi evidenca, in sicer kdaj, komu in kateri podatki so sporočeni in zakaj. Evidenco po 1. odst. tega člena vodi upravitelj vojnega načrta podjetja. V evidenco po 1. odst. se vpisujejo tudi občasna poročila organom družbeno-politič-nih skupnosti in organom za statistiko. Kršitev določb tega PraV,0v'! v pomeni hujšo kršitev del” koyj dolžnosti in se sme zanjo ]{Qv. tudi izključitev iz delovne 5 i. n°Stl' A &lv; Ce obstaja utemeljen otQ. za sum, da je z dejanjem sw J 1 no tudi kaznivo dejanje, je ir A obvestiti žilstvo. pristojno javno poj III. KONČNE DOLOČBE ^ 10. člen Dokumente in podatke, ki so poslovna tajnost podjetja, smejo sporočiti drugim glavni direktor ter predsednik centralnega delavskega sveta in predsednika obeh odborov, vendar samo v nujnih primerih, če je to potrebno pri znanstveno raziskovalnem delu in v drugih podobnih primerih, ter na zahtevo pristojnih organov (sodišča, občine, itd.). ' 15. člen Uničenje dokumentacije, ki pomeni tajni podatek, se opravi komisijsko. Komisijo imenuje glavni direktor za določen čas ali za vsak primer posebej. 18. člen Pravilnik je bil sprejet n3 (« centralnega delavskega podjetja dne 19. maja 1 J c objavljen je bil na ogl3 4 -sOj deskah podjetja in v_ Glapj Vo^ IMP dne 1. junija 1972 . ne-veljati po preteku 8 on ‘°t objave. A *ž0j Predsednik W ANTON PANU 2a Oprema sanitarij po želji stanovalcev /rai h • • Mm K Mi 6. člen Za tajne podatke smejo vedeti samo delavci, ki neposredno delajo z njimi, in njihovi predstojniki, če glavni direktor ne določi drugače. Za tajne podatke narodne obrambe smejo vedeti le člani odbora oziroma komisije za splošni ljudski odpor podjetja, v 1 obsegu, ki je potreben za obrambno usposabljanje, kakor tudi izvajalci obrambnih nalog. Po zakonu odrejena poslovna tajnost se sme sporočiti drugim samo s privolitvijo pristojnega državnega organa. 11. člen Glavni direktor oziroma po njegovem pooblastilu tudi druga oseba sme sprejemati v podjetju inozemske osebe, pri tem pa mora strogo čuvati poslovno tajnost. 12. člen O pogrešitvi ali odkritju tajnih podatkov s svojega delovnega področja morajo delavci kar naj-nujneje obvestiti glavnega direktorja. Vprašanje, ali naj ima stanovanje: kopalnico straniščem, kopalnico brez stranišča in s posebnu1 prostorom za stranišče, ali pa da ima stanovanj kopalnico s straniščem in še eno stranišče, se ra lično rešuje. V Zapadni Nemčiji je bila pri stan? valcih napravljena obsežna anketa, aa izrazijo svoj mnenje o tem problemu. Rezultati so razvidni iz grafikona. Zanimiv razvoj! ,y Stanovanja, ki so grajena po načelu (1), bo označena kot manjvredna že pri treh oseba Druga kategorija (2) v splošnem zadovoljuje dr žine z 2, 3 in 4 člani. Od 5 članov navzgor pa žeUJ^ stanovalci že dve stranišči. Taka je smer v zemstvu, čez 10 let bo tudi pri nas. Tedaj bo ve Od N 8. člen Tajne podatke je treba skrbno hraniti, varovati in preprečiti Če gre za pogrešitev ali odkritje tajnih podatkov narodne obrambe, je dolžan glavni direktor brez odlašanja obvestiti upravni organ narodne obrambe in hkrati ukrepati vse, kar je potrebno, da se odvrnejo morebitne škodljive posledice in ugotovijo okoliščine, v katerih so tajni podatki izginili oziroma bili odkriti. del našega stanovanjskega fonda - manjvreden! ^ Razporeditev sanitarij po Željah anketiranih sla novalcev Delež odgovorov skupaj y% število stanovalcev na stanova 1 2 3 4 jJ 1 Kopalnica s straniščem 33 90 49 ‘ 17 8 Ja 2 Kopalnica z ločenim strani ičem 43 8 44 69 64 3 Kopalnica s straniščem * točenim straniščem 22 2 7 14 28 JL| 100 V. 100 100 100 100 100j_ Zbiramo nove vajence y Pet Je prišel čas, ko se zaključuje šolsko leto, to pa je v. čas, ko pri našem podjetju sprejemamo v .uk nove jktice. S tem si hočemo zagotoviti pomladitev bodo-la strokovnega kadra. Ijg Potrebami in v soglasju s posameznimi obrati objav-1110 ob tej priložnosti naslednja (po vrstah in številu) 111 ^°sta učna mesta: ^ delovne enote v Ljubljani ^ nter centralne kurjave vQ,nter klimatskih naprav j,|. °v°dni inštalater J ijajaEehnč. strok \ ter ^Sobrusilec >oličar anizer 20 15 15 35 6 50 6 1 3 1 1 a delovno enoto v Mariboru v0> centralne kurjave ' ^ Ovodni inštalater ^er klimatskih naprav pl delovno enoto v Kopru J v0dnter centralne kurjave n tti0 °v°dni inštalater iŽ0| er klimatskih naprav 10 5 10 Ul lvarno v Ivančni gorici %~ livar 6 ]Ucavničar 1 K Pol ^didati, ki želijo postati naši vajenci, morajo iz-jevati naslednje pogoje: 0t*h] S° dopolnili 14 let, vendar ne smejo biti starejši — da so dokončali osemletko — da so duševno in telesno zdravi ter sposobni za iz-učitev poklica, ki so si ga izbrali. Kandidati bodo zdravniško pregledani pri našem zdravniku. Kandidat mora za sprejem v uk predložiti naslednje dokumente: — prošnjo — spričevalo o dokončani osemletki — rojstni list. V času učne dobe prejemajo vajenci nagrado, ki znaša za: I. letnik 400 din II. letnik 450 din \ III. letnik 500 din. Poleg osnovne nagrade prejemajo vajenci, ki so prizadevni na delu in v šoli, še gibljivi del nagrade, ki znaša 20 % do 40 % osnovnega dela. ■ Vajenec je soudeležen tudi pri skupinski normi. Vajencem, ki niso doma iz Ljubljane ali okolice in nimajo možnosti stanovati pri svojcih ali znancih v Ljubljani, preskrbi podjetje po možnosti oskrbo v enem izmed ljubljanskih internatov. Stroške za oskrbo v internatu krije vajenec v pretežni meri iz svoje nagrade. Prijave sprejemamo do 15. junija 1972, in sicer: — za delovne enote v Ljubljani in Livarno v Ivančni gorici: kadrovski oddelek podjetja, Ljubljana, Titova 37, — za delovno enoto v Mariboru: IMP — obrat Maribor, Maribor, Gregorčičeva 17 — za delovno enoto v Kopru: IMP — obrat Koper, Koper, Ul. 15. maja 4. V interesu vsakega člana naše delovne skupnosti je, da pridobimo zadostno število dobrih, delovnih in poštenih fantov, ki bodo sposobni izučiti se enega izmed naših poklicev in ki bodo pozneje v tem poklicu pri našem podjetju tudi delali. Izkušnje preteklih let namreč povedo, da stopi v uk mnogo fantov, ki za to nimajo interesa ali pa ga med učenjem izgubijo. S takimi navadno razderemo učno pogodbo. Veliko število pa je tudi takih, ki se sicer izučijo, vendar čez nekaj let zapustijo podjetje. Zato pri izbiri novega naraščaja sodelujmo vsi! Prosimo, da vsak preko svojih sorodnikov in znancev vpliva na dobre in delovne fante, ki končujejo osemletko, naj se prijavijo za uk pri našem podjetju. Tako bomo imeli možnosti zagotoviti ustrezno število vajencev v podjetju in izttlati najboljše. FRANC LOPATIC £a vedno so odšli od nas bn °TO CAFUTA ?%vir7' aPrila smo se zadnjič * našega delovnega to- kazal vse odlike dobrega in discipliniranega delavca s stalno težnjo, da si pridobi čim več izkušenj in čim več strokovnega znanja. Že kot mlademu monterju centralne kurjave mu je vodstvo obrata zaupalo mesto vodilnega monterja, ker pa je pokazal pri tem delu veliko vnemo in željo po ndaljnji strokovni izobrazbi, ga je podjetje štipendiralo in mu omogočilo obiskovanje Srednje tr ** v ,dac6d ueiuvncgti iu- pne’ v£dilnega monterja cen- §i„,j"*ve smo Ota ga Cafute. njegovi Jridr|i.Poti na pokopališče v N zj' Polskavi, kjer je našel se j Jl dom v kraju, v kate-/ j! lačJ® ludi rodil in v katerem 9 iasvivVa*' da si zgradi za sebe J v,TRgJ° družino lasni dom. Z ^ nenadna smrt nas je j QVerjC(j° Prizadela in ne more- XV§ .. _____________. uk je stopil pri našem da nas je zapustil. J kuž v Cafuta se je rodil 8 J h„otu ^Podnji Polskavi pri - Qdjetiliv Uk je stopil pri na ter že kot vajenec po- tehničnc šole za odrasle, katero je redno obiskoval, kljub temu da je bil redno zaposlen in da mu bili vedno zaupani zahtevni objekti, ki so terjali mnogo strokovnega znanja in dodatne angažiranosti. Nenadna smrt mu je preprečila. da si dokončno ustvari vse začrtane cilje, to je svoj dom v rojstnem kraju in si pridobi strokovnost, s katero bi koristil sebi in podjetju. Dragi delovni tovariš Oto! Ob tvojem preranem grobu, obdanem z venci, smo se od tebe poslovili tvoji delovni tovariši, ki te bomo ohranili vedno v spominu kot dobrega tovariša, vestnega sodelavca in strokovnjaka. Kot dolgoletnega člana delovnega kolektiva te bomo pogrešali v naših vrstah ter ti žalostni in s tesnobo v naših srcih ob slovesu želimo, da bi ti bila lahka domača gruda. Tvoji družini in sorodnikom pa želimo v imenu celotnega delovnega kolektiva iskreno sožalje. PREBRALI SMO ZA VAS Stroški za olimpijske prire-iitve v Muenchnu rastejo čez vse neje. Revija Štern se razburja, cer se po njihovem mnenju moč-ro zapravlja pri gradnji olimpijskega naselja v Muenchnu. Navaja stroške za posamezne prireditve (v milijonih DM): GARBER STANKO Ni še ovenelo cvetje, s katerim smo se poslovili od našega delovnega tovariša Ota Cafute, ko nas je zopet presenetila žalostna novica, da nas je zapustil po dolgotrajni neozdravljivi bolezni Stanko Garber. Od Stanka smo se poslovili v sredo, dne 10. maja 1972, na pobreškem pokopališču v Mariboru. Berlin (1936) London (1948) Helsinki (1952) Melbourn (1956) Rim (1960) Tokio (1964) Moksiko (1968) Muenchen (1972) 64 10 29 20 175 288 748 1972! (po predračunu) Stroški za posamezne objekte na Muenchenski Olimpiji šotori iz akrila stadioni za judo in rokoborbo klimatizirani jahalni stadion kopalni bazen pošta in RTV zemeljska dela: ceste in mostovi v režiji vojske kolodvor itd. Ta šport pa ni poceni! 180 40 87 600 130 13 Pokojni se je zaposlil leta 1947 v Mariborski tekstilni tovarni ter bil prevzebs 1. julijem 1967 s skupino delavcev tega podjetja v naš delovni kolektiv. Stanko je bil vedno vzor delavca, ki je pokazal ob vsakem času vsem, predvsem pa mlajšim delavcem, kako je treba poprijeti za delo, ne glede na to, kako se počutiš. Kljub temu, da je večkrat bolehal, je pokazal vedno pri delu izredno voljo in prizadevanje. Dragi Stanko, kljub tvoji bolezni nas je tvoja nenadna smrt iznenadila, saj smo pričakovali, da boš kljub težki bolezni ozdravel in poprijel ponovno za delo skupno z nami, ki smo te ves čas bolezni močno pogrešali. Delavci obrata IMP, predvsem tisti, ki smo s teboj neposredno delali, te ne bomo nikoli pozabili, kajti bil si tovariš, katerega človeških odlik ni mogoče pozabiti. Ohranili te bomo y najlepšem spominu z željo, da bi ti bila lahka domača zemlja. Ženi pokojnega, vsem sorodnikom, znancem In prijateljem pa izrekamo ob bridki izgubi iskreno sožalje, saj so izgubili človeka, ki so ga ljubili in spoštovali. JOŽE KOVAČIČ Nepričakovano je dne 16. maja zopet smrt pokosila mlado življe nje. Naš sodelavec Jože Kovačič, doma iz Globovice pri Ivančni gorici, star 19 let. seje vračal po zaključenem delu domov. Nekaj sto metrov pred domom je v deževnem popoldnevu doživel na avto cesti prometno nesrečo in po enem dnevu trpljenja podlegel v ljubljanski bolnišnici. V obratu CKV Ljubljana je pričel z delom 8. oktobra 1970 kot priučen delavec na montaži. V delovni skupini je bil zelo priljubljen, delaven in vesten mladinec. Od njega smo sc poslovili dne 19. maja. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Delo organov upravljanja in kolektivnih izvršilnih organov V maju so se sestali na sejah centralni delavski svet, odbor za gospodarjenje in obratni delavski sveti. Na svoji seji dne 25. aprila, o kateri doslej še nismo poročali, je ODBOR ZA GOSPODARJENJE razpravljal o doseženi letni realizaciji v teh mesecih tekočega poslovnega leta, poslušal poročilo komercialne službe o sklenjenih pogodbah in raziskavi tržišča, razdelil je sredstva za stanovanjsko izgradnjo iz centralnih skladov posameznim članom kolektiva ter določil plan dinamike črpanja sredstev za stanovanjsko izgradnjo za vse obrate. Glade na ugodne podatke o doseženi realizaciji v treh mesecih tekočega poslovnega leta, tako v podjetju kot celoti kakor v posameznih obratih, je odbor poročilo Aleksandra Remca sprejel Za enoto avtoparka, ki zaradi prenizkih cen prevoznih stroškov planskih nalog ne dosega, pa je izdelati nov predlog cen za prevozne storitve. V zvezi s poročilom o danih pripombah in sklenjenih pogodbah je odbor sklenil, da se morajo komercialne službe v obratih ter prodajno projektivna služba podjetja pred oddajo ponudb dogovoriti, komu se ponudba da, določiti je kriterije za kalkulacije, potreben je dogovor o obratu, ki ponudbo obdeluje, preverjati pa je tudi konkurenčnost pri dajanju ponudb. Predvsem je važno, da se pred investitorjem nastopa skupno, pri večjih in važnejših poslih pa je nujno sodelovanje tudi drugih ustreznih strokovnih služb razen komercialnih. Odbor je sprejel tudi poročilo službe za raziskavo tržišča, ki naj se v bodoče daje mesečno. Odbor je nadalje sklenil predlagati centralnemu delavskemu svetu odobritev vplačila določenega zneska v kreditni sklad banke, da bi na ta način obrat CKV Koper dobil potreben kredit za nakup stanovanj. To pa le pod pogojem, da tudi ta obrat sam iz svojih sredstev vplača določeni znesek in prevzame obveznost odplačevanja anuitet za najeto posojilo v celotnem znesku. Odbor je imenoval posebno komisijo za pripravo programa za proslavo 25-Ietnice obstoja podjetja in na predlog ODS obrata Maribor odobril izplačilo enkratnih nagrad za uspešno sodelovanje pri izgradnji kotlarne Planeta Radebeul v NDR Alojzu Kosiju in ing. Jožetu Nagliču. Glavni direktor Stankp Krumpak seje nagradi odpovedal. Na seji dne 19. maja je odbor za gospodarjenje razpravljal o izvršitvi plana proizvodnje in plana prodaje za april in skupno za 4 mesece tekočega leta ter obravnaval predlog pravilnika o varovanju poslovne tajnosti ter pravilnika o narodni obrambi in civilni zaščiti. Ugotovil je povsem ugodne rezultate tako v izvrševanju plana proizvodnje kot plana prodaje, saj je bil letni plan proizvodnje v podjetju kot celoti dosežen v višini 34,9 %, plan za 4 mesecev presežen za 24,5 %, plan za april presežen za 21,3 %, v primerjavi z istim razdobjem leta 1971 pa tudi presežen za 25,4%. Tudi letni plan prodaje je bil v omenjenem razdobju dosežen v višini 41,8 %, za 4 mesece presežen za 24,4 %, za mesec april pa presežen za 49,3 %. Glede na navedene podatke je odbor poročilo sprejel in potrdil. V nadaljnjem je odbor sprejel osnutek novega pravilnika podjetja o varovanju poslovne tajnosti ter osnutek pravilnika o narodni obrambi in civilni zaščiti. Potrdil je tudi sklep ODS obrata CKV-Ljubljana, da se na delovno mesto tehničnega direktorja obrata imenuje ing. Janez Jerneje, in sprejel predlog razpisne komisije, da se na delovno mesto pomočnika glavnega direktorja imenuje Janez Stanov- nik, diplomirani pravnik, na de-' :kt ' lovno mesto direktorja nabavne službe in uvoza Ferdinand Volo-vec, diplomirani ekonomist, in za direktorja obrata CKV Koper ing. Lado Alič, diplomirani strojni inženir. Cene prevoznih storitev avtoparka se povišajo za 0,20 din pri ton/km, vendar pa je za izboljšanje rezultatov poslovanja nujno, da avtopark tudi poveča svojo produktivnost. Nove cene veljajo od 1. junija dalje. V nadaljnjem je odbor sprejel program posebne komisije za proslavo 25-letnice obstoja podjetja, ki bo v oktobiu ali novembru v glavnem v obliki slavnostne seje centralnega delavskega sveta, hkrati pa bo proslava 10, 20 oz. 25-letne neprekinjene zaposlitve nekaterih delavcev pri podjetju. Podroben program bo določen naknadno. Odbor je nato še sklenil, da se CDS po nekaterih spremembah osnutka predlaga odobritev posojila Bitju za gradbeništvo za nakup poslovnih prostorov. CENTRALNI DELAVSKI SVET CDS je pri tem ugotovil ugodne rezultate ter je obe poročili sprejel in potrdil. Sprejel je skl • lep, da se ostanek presežnih osebnih dohodkov po zaključnem računu 1971 v višini 40% izplača delavcem ob izplačilu osebnih dohodkov za maj. Dokončno je sprejel in potrdil predlog novega pravilnika podjetja o poslovni tajnosti ter predlog pravilnika o narodni obrambi in civilni zaščiti. Na predlog pristojnih organov je potrdil imenovanje ing. Lada Aliča za direktorja obrata CKV Koper, Janeza Stanovnika za po- Vajencema Stanetu Ančniku in Nikotu Pezidrcu se odobrita nagradi 400 oz. 300 din za pridnost in vestnost pri delu. Delovna skupnost v Livarni sklene kolektivno nezgodno zavarovanje. Razširi se predmet poslej obrata na izdelavo investicl tehnične dokumentacije ^ posebni projektivni biro v1 tu tudi registrira. V okviru praznovanja mladosti se nagradi 15 vaj61 za vestnost pri delu. CKV-LJUBLJANA :bi ODS je odobril razdelitev posojil za stanovanjsko izgradnjo in rešil še nekaj osebnih prošenj posameznih delavcev. Vodstvo obrata naj posk^j dokumentacijo za gradnjo 11 ■ delavniških prostorov v efi Slov. Konjicah. močnika glavnega direktorja in ................ ' ;kt CKV—KOPER Ferdinanda Volovca za direktorja nabavne službe in uvoza. Ing. Aliča je izvolil za člana odbora za gospodarjenje. Na sejah so se v maju sestali tudi OBRATNI DELAVSKI SVETI, ki so se na novo formirali glede na izvolitev novih članov. Obratni delavski sveti so na teh sejah ugotovili pravilnost izvršenih volitev in izvolili predsednike ODS in njihove namestnike. V nadaljnjem so poslušali in obravnavali podatke o izvršeni realizaciji in sklenjenih pogodbah v 4 mesecih tekočega leta. Ugotovili so ugodne rezultate in so poročila o tem sprejeli in potrdili. Obravnavali so še osebne prošnje nekaterih delavcev in sprejeli ustrezne sklepe. Posebej pa so sklenili: ELEKTROMONTAŽA ODS je potrdil sklep komisije za družbeni standard in stanovanjske zadeve, da se 59 članom kolektiva v obratu dodeli stanovanjsko posojilo v skupnem znesku 1,565.000 din, dvema članoma pa se poleg tega odobri posojilo na naknadno prošnjo, v skupnem znesku 100.000 din. Krajevni skupnosti Slov. Konjice je ODS odobril prispevek za ureditev komunalnih potreb v znesku 5.000 din. Za direktorja obrata je ^ med treh kandidatov imen j Lado Alič, diplomirani s*1' stanju na tržišču in o korneL ni problematiki: čuti sc J., vsem pomanjkanje del, : vodovodnih instalacijah, vsem v maju in juniju. Veslaškemu klubu Arg°' se odobri pomoč din 300^^1 TOVARNA ELEKTRONAPRAV Ob dnevu mladosti se nagradi 11 vajencev s po 400 din; 30 delavcem se odobri posojilo za gradnjo oz. nakup stanovanj, 100.000 din pa se oroči pri banki za stanovanja socialno šibkim članom kolektiva. Komisija za družbeni standard bo v bodoče dodeljevala posojila le tistim prosilcem, ki imajo gradnjo že v III. in IV. fazi, oziroma imajo pri banki urejeno namensko varčevanje. Prosilci za posojilo morajo predložiti vse potrebne dokumente: dokument o lastninski pravici na zemljišču oz. o pravici uporabe, gradbeno dovoljenje, varčevalno pogodbo, pogodbo o nakupu stanovanja in podobno. se je sestal na seji istega dne, 19. maja. To je bila seja, na kateri se je formiral novi CDS, v katerega je bilo na volitvah 6. maja izvoljenih polovica novih članov. Po formalnostih, ki so potrebne zaradi izvolitev novih članov, je CDS ponovno izvolil za svojega predsednika Toneta Pančurja in za njegovega namestnika Antona Križana. O izvršitvi plana proizvodnje in plana prodaje v 4 mesecih tekočega leta ter o finančnem stanju podjetja je poročal Aleksander Remec. TRATA ODS je ugotovil, da so bila članom kolektiva dodeljena stanovanjska posojila v skupnem znesku din 416.000, medtem ko se din 200.000 deponira v banki za stanovanja socialno šibkim članom kolektiva, 40.000 din pa ostane kot rezerva za reševanje nujnih primerov. V Livarni Ivančna gorica so bila dodeljena posojila v skupnem znesku din 150.000, za' nakup stanovanja v Grosupljem 100.000 din, kot depozit banki pa se nakaže 50.000 din. Na izletu v Budimpešto Na predlog delovne enote Livarne v Ivančni gorici jc organiziran trodnevni izlet v Budimpešto •— v prvi vrsti J bil to izlet za člane livarne in tovarne Trata. Ker Pa nekateri prijavljenci svojo udeležbo odpovedali, smo izleta udeležile tudi delavke uprave. Ker nam je livarna Ivančna gorica dala na razpolago svoj lastni avtobus, smo za ta izlet plačali le 330 din, stroškov pa je krila sindikalna organizacija. . v Kar prijetna družba smo bili - nehote se misti vrnejo prva povojna leta, ko smo v najskromnejših pogojih Pr rejali take sindikalne izlete v naše kraje ... Pot nas je prvi dan vodila iz Ljubljane preko Maribor; Gradca do madžarske meje in naprej do Budimpešte. vodstvom prijetne madžarske vodnice, kije tekoče in »P j govorila srbohrvatsko, smo se seznanili z vsemi kulturnih1 spomeniki in lepotami glavnega mesta naše sosede. jj Seveda ne bi videli vsega, če ne bi zadnji večer obisk. tudi prave madžarske čarde. Dobra madžarska kuhinj* izvrstna madžarski vina, pa lepi primaš ciganske godbe plesalci čardaša so poskrbeli, da je bil večer prijeten slovo kar težko. ti Ko smo se tretji dan vračali ob Blatnem jezeru pro domu, smo si bili vsi edini v tem, da smo v te kratlo-času videli veliko lepega in da si kaj podobnega še žetim Čeprav je bila vožnja dolga, nam jc hitro minila " fij dobro voljo je poskrbel simpatični Bogo, ki mu ni in e zmanjkalo humorja, pa tudi nezgoda našega Pavleta nam bila prijetna tema za smeh: Pavle je namreč ponoči za* sosedno sobo, se lepo naspal, zjutraj pa je klical na V moč, češ da je okraden. No, simpatični sobarici sta km., odkrili, da je Pavletova obleka in seveda z njo tudi den niča lepo zložena na mizi — v sosednji sobi. V imenu udeležencev pa bi se za prijeten izlet zahya|jja vsem, ki so nam ga omogočili, predvsem pa velja zativ^. tov. Mendiževcu, posebej pa še tov. Marjanu Sešku za trud in organizacijo izleta. **g TONČKA POGAL^ vse bi trii: Ph ?j cai «k 8a mi »a ka vb inženir. 1 & ODS je sprejel in odobri ta, rodilo Aleksandra Herffl*,J šDn ^ vnme»L $Vq *na tak Poj tne les, 'Pa stv, K k sp N) »k ciji m $ *< ječ »d va, op Š m, ?d S igi k k< TRIM IGRE 1972 ^odemi čas — čas napredka znanosti na področjih — prinaša tudi nove težave »Nazaj k naravi!" je res zdrava in lepa Toda, kako to misel sprovesti v kako tej misli najti pravo mesto v * J betonski džungli in vsakodnevni dirki s .®s°m? Kako današnjega prezaposlenega °^eka usmeriti izmed štirih sten tja, kjer i čakata narava in sveži zrak, tja, kjer se *u v soncu prijetno lesketata sneg ali vod-1^.gladina; kako pričarati človeku vsaj ne-v J trenutkov telesne in duševne sprostitve •taravi, kije je tako prepotreben? Ker je vedno več obolenj srca in ožilja in ved- svjec. ljudi, ki se s strahom sprašujejo, kam bi s žtJ*1?* odvečnimi kilogrami, smo se poleg že iklvr °bbk rekreiranja odločili še za akcijo hko ' ?rav* poruši te angleške besede niti ni šp0 važen, v prenesenem pomenu pa pomeni p0 No udejstvovanje po lastni .želji in potrebi, rnc‘ cn> razvedriti in razgibati samega sebe. Tu ni ?sa t ta’ tu ni tekmovanja, tu ni tekme s časom. IeStlj 1slesna aktivnost TRIM je le v zdravju, te-sPad Spornosti in osebnem zadovoljstvu. Sem stv0vaJ°. vse rekreacijske oblike športnega udej- To,Zt?RaV DUH v ZDRAVEM TELESU" - Dox U tudi pogoj za naše osebno za- JSTVO IN SREČO. ZATO NAJ BOSTA POrotNA AKTIVNOST IN TRIM ENI OD NEREŠLJIVIH SESTAVIN NAŠEGA Ž1VLJE- p našega zdravja: nj0 živalci Ljubljane smo že dosegli tisto stop-cije 'udustrializaeije, mehanizacije in urbaniza-CeSQ °a kateri je oviranost naših življenjskih pro-0pov že tolikšna, da se je zavedamo sami, brez šitev2°rila in reklame, pa tudi že sami iščemo re- VČ; svej vemo, da potrebujemo več gibanja, več ie8a 3 Zraka, več sonca in večjo kontrolo svo-Nravstvenega stanja, telesne vzdržljivosti in Vadl) °stk Potrebna bi bila vsakodnevna telesna Opra™,'. Marsikdo jo ^ %1, če bi vedel KRc1.0 je pripravljen poseben sistem RE- opravlja, marsikdo bi jo 1, če bi vedel kako, alj če bi imel pogoje. ko^ClJSKIH TEKMOVANJ, s katerimi bi lah-..!no zadovoljili življenjski potrebi po rc-tnQTy!' To ni tekmovalni sistem, ampak dana Odpust, da se enkrat tedensko srečamo na igrijJkarskem ali katerem drugem športnem Prj j in odigramo prijateljsko tekmo ali dve. '8rišgem nam ni potrebno iskati telovadnic ali jav^ Vsakega sodelujočega bo treba plačati pri-kot S10 20 din. Če se to preračuna, pride ceneje, a bi najeli telovadnico ali igralni prostor. Se to: poletna tekmovanja bodo v večini primerov na igriščih, kjer je v bližini plavalni bazen. RAZPIS TEKMOVANJA Mestna zveza za telesno kulturo pod pokroviteljstvom mestnega sindikalnega sveta razpisuje tekmovanje v malem nogometu, košarki, odbojki, namiznem tenisu in učenje plavanja za odrasle neplavalce. Vsa tekmovanja bodo v juniju, juliju, avgustu in septembru na odprtih igriščih, v oktobru, novembru in decembru pa v telovadnicah. Namizni tenis bo ves čas v dvoranah. Vsaki ekipi je zagotovljeno: da igra najmanj dve tekmi, vsakemu tekmovalcu pa je zagotovljena garderoba in topla prha po tekmovanju. Organizator preskrbi: a) prostor oz. igrišče b) garderobe in kopalnice c) sodnike in vodjo rekreacijskega tekmovanja č) ureditev igrišč, zapisnike in športne rekvizite Vsa tekmovanja bodo zaključena v enem dnevu. Vsa tekmovanja so ekipna, tudi v namiznem tenisu (namizni tenis 3 igralci, mali nogomet 6 + 1 košarka 5 + 1, odbojka 6 + 1). To velja za žensko in moško konkurenco. Razpored tekmovanj JUNIJ ODB četrtek, 8. ob 16. uri Kodeljevo MN petek, 16. ob 16. uri Kodeljevo KOŠ sreda, 21. ob 16. uri Kodeljevo NT sobota, 24. ob 18. uri Ilirija JULIJ Plavalni tečaji za odrasle neplavalce - Kodeljevo od 19. do 21. ure AVGUST ODB sreda, 16. ob 16. uri Kodeljevo MN sreda, 23. ob 16. uri Kodeljevo 26. sobota plavanje DRUŽINSKO TEKMOVANJE „JANA“ . SEPTEMBER MN petek, 1. ob 16. uri Kodeljevo KOŠ petek, 8. ob 16. uri Kodeljevo ODB četrtek, 14. ob 16. uri Kodeljevo NT sobota, 23. ob 16. uri Ilirija MN petek, 29. ob 16. uri Kodeljevo OKTOBER MN_ petek, 6. ob 16. uri Kodeljevo KOŠ četrtek, 12. ob 16. uri Kodeljevo ODB sobota, 21. ob 9. uri T. Čufar NT sobota, 28. ob 9. uri Ilirija NOVEMBER KOŠ petek, 3. ob 16. uri Ilirija ODB sobota, 11. ob 9. uri T. Čufar KOŠ torek, 21. ob 16. uri Ilirija NT sobota, 25. ob 8. uri Ilirija DECEMBER KOŠ petek, 8. ob 16. uri Ilirija ODB torek, 12. ob 16. uri T. Čufar NT sobota, 16. ob 8. uri Ilirija NT sobota, 23. ob 8. uri Ilirija Zainteresirane člane za tovrstno rekreacijo našega kolektiva obveščamo, da lahko za razpisane panoge tekmovanja prijavijo kompletne ekipe tov. Majdi Jurša osebno ali na tel. 321-043, int. 220. Vse potrebne informacije o plavalnih tečajih za odrasle neplavalce, ki bodo na bazenu Kodeljevo, lahko dobite pri MESTNI ZVEZI ZA TELESNO KULTURO LJUBLJANA, TABOR 14, tel. 322-529. ŽELIMO VAM MNOGO UŽITKOV PRI ŠPORTNEM RAZVEDRILU! Gasilska enota tovarne Trata je pripravljena Gasilsko društvo tovarne je letos proslavilo prvo ? obletnico svojega obstoja kot društvo, ki je vpisano J v register industrijskih gasilskih društev. 5 Na svojem II. rednem zboru, ki je bil di.e 10. £ marca 1972, so člani gasilskega društva, ki šteje 15 * aktivnih članov, podrobno analizirali svoje delo v J preteklem letu. Iz poročila poveljnika Slavka * Hrženjaka je razvidno, da so imeli v letu 1971 10 £ vaj, katerih namen je bil, da se člani usposobijo za £ gašenje požarov z različnimi aparati. £ V letu 1971 so člani gasilskega društva pogasili v ^ tovarni tri manjše požare in s tem preprečili škodo, 2 ki bi sicer nastala. % , Pri svojem delu so člani aktivno sodelovali/ ga-£ silskimi društvi Tovarne dekorativnih tkanin, Šent-£ vida, Litostroja in Avtomontaže ter ostalimi gasil-£ skimi društvi na območju občine Šiška. S temi £ društvi so organizirali skupne vaje, ki so bile uspeš- * no opravljene. Prav tako je bila organizirana vaja z namenom, £ da si jo ogledajo člani celotnega kolektiva in je bila £ udeležba več kot zadovoljiva. Vaji je prisostvovalo % 150 članov kolektiva, ki so se hkrati seznanili s £ tem, kako se gasijo gorljive snovi z različnimi ga-£ silskimi pripravami. Jj Zboru so prisostvovali tudi predstavniki občin- * ske gasilske zveze, gasilskih društev Tovarne deko-^ rativnih tkanin, Avtomontaže in Šentvida. £ V svojih pozdravnih nagovorih so predstavniki £ omenjenih gasilskih društev povedali pohvalne ^ besede o delovanju društva in njegovi aktivnosti v £ preteklem letu. £ Predstavnik republiške gasilske zveze pa je po-£ delil Toplak Jožetu, Liščinski Nikotu in Seidel ^ Ivanu gasilska priznanja I. stopnje. Tovariš £ Hrženjak Slavko pa je bil imenovan za podčastnika £ L stopnje, prejel pa je tudi medaljo plamenico III. ^ stopnje. Društvo samo- pa je prejelo priznanje, ki je £ bilo izrečeno v pozdravnem pismu republiške ga-£ silske zveze. * Ob zaključku zbora so člani sprejeli program ^ dela za letošnje leto, kijih bo še bolj usposobilo za * izvrševanje nalog, ki so pred njimi. £ RUDI BUKOVEC t g w*MrMW0**000/r**rM**MM*0r*s*0*0**JMM*rM*0g*r*MM**/rirr*WM*M*gjrMM0**r*************** Nova imenovanja Na svoji seji dne 19. maja je centralni delavski svet imenoval naslednje individualne izvršilne organe: JANEZA STANOVNIKA, DIPL. PRAVNIKA, ZA PO MOČNIKA GLAVNEGA DIREKTORJA RodE se je 29. avgusta 1936. Po končani klasični gimnaziji in pravni fakulteti v Ljubljani se je zaposlil 1. marca 1964 pri podjetju Agrokombinat kot pravni referent v kadrovski službi. S 1. oktobrom 1964 je bil pri istem podjetju imenovan na delovno mesto vodje pravne službe. Na tem delovnem mestu je ostal, kasneje pri Emoni, do 30. septembra 1971. V letih 1965 in 1966 je poleg rednega dela^/podjetju opravE tudi odvetniško prakso v pravni pisarni pri Gospodarski zbornici SRS ter nato odvetniški izpit. Obvlada angleški in nemški jezik. S 1. oktobrom 1971 je stopE v delovno razmerje pri našem podjetju kot poslovni sekretar. FERDINANDA VOLOVCA, DIPL. EKONOMISTA, ZA DIREKTORJA NABAVNE SLUŽBE IN UVOZA Rodil se je 26. septembra 1933 v MEialovcih — občina Brežice. Na ekonomski fakulteti v Zagrebu je diplomiral 1958. leta. Nato seje zaposlil v Trbovljah pri poslovnem združenju Rudis. Tako je prevzel dolžnosti šefa izvoza in uvoza, katere je opravljal do konca leta 1966. V začetku leta 1967 se je zaposlil pri podjetju Slovenija-ceste, kjer je zasedel delovno mesto predstavnika v Benghaziju -Libija. Na tem delovnem mestu je bE do septembra 1971. S 24. septembrom 1971 je nastopE delovno mesto v. d. direktorja nabavne službe Er uvoza podjetja pri našem podjetju. Obvlada angleški in nemški jezEc. LADISLAVA ALIČA, Del naprav IMP za novi obrat Krke v Novem mestu DIPL. INŽENIRJA STROJ- ^ imenovanju čestitamo in zavodu v Šibeniku. Tu je Dne 1. novembra je nas1] NIŠTVA, ZA DIREKTOR- jjm želimo mnogo poslovnih služboval sedem let, od tega pil službo pri IMP na de*0., JA OBRATA CKV—KOPER na njihovih novEr pet let na vodEnem delov- nem mestu vodje mont* delovnih mestih! nem mestu šefa proizvodnje, S sklepom 24. redne seje kjer seje ukvarjal z organiza-odbora za gospodarjenje je cijo generalnega remonta bil 19. maja Errenovan plovnEr objektov, njihovih postrojenj in naprav. JANEZ JERNEJU, DIPL. kompleksnih objektov. .f K Enenovanju na novo INŽENIR STROJNIŠTVA, ZA TEHNIČNEGA DIREKTORJA V OBRATU CKV-LJUBLJANA SEBBHH - tm« lovno mesto mu čestita11 ^ in želimo mnogo poslovi1 uspehov. RodE se je 13. junija 1941 v Idriji. Tu je na gimnaziji maturiral leta 1961. Na fakulteti za strojništvo -energetska smer pa je diplomiral leta 1966. Po odslužitvi vojaškega roka se je v marcu 1967 zaposlil v montažnem podjetju Simplex v Idriji. Prvi dve leti je bil v tem podjetju vodja razvojne, službe in Eivesticij, od leta 1969 do 30. novembra 1971 pa tehnični vodja podjetja. S 1. decembrom 1971 je zasedel delovno mesto tehničnega dEektorja obrata CKV—Koper. NovoEnenovanim indivi-dualnEn izvršilnim organom Rodil se je 24. maja 1936 v Ljubljani. Na fakulteti za strojništvo je diplomiral 1960. leta. Po odslužitvi vojaškega roka je služboval eno leto v Zavodu za avtomatizacijo v Ljubljani. Zaradi.obveznosti do štipenditorja se je moral zaposliti v Mornariško tehničnem remontnem. MEDOBRATNE TEKME V MALEM NOGOMETU Zmagala ekipa CKV Ljubljana V soboto, 13. maja, je bilo v Zg. Šiški na igrišču IlUO kljub muhastemu vremenu zelo živahno. Med pripravam na športne igre gradbincev Slovenije je bil na program medobratni turnir’v malem nogometu, katerega so se ud ležile ekipe obratov CKV - Ljubljana, CKV - Mariu®' CKV - Koper, Elektromontaža, TEN in Skupne služb1--Turnirja se niso udeležili nogometaši tovarne Trata. Po dokaj zanimivem nogometu in burnem bodrenju n vijačev - članov kolektiva — je v finalu zmagala ekip CKV - Ljubljana, ki je tudi v vseh tekmah prikazala naJ boljši nogomet in zasluženo osvojila pokal. Vrstni red drugih ekip: - 2. mesto: Elektromorttaža, - 3. mesto: CKV - Maribor, - 4. mesto: Skupne službe, - 5. mesto: TEN, - 6. mesto: CKV - Koper. • . ku Na koncu so vsi udeleženci izrazili mnenje, naj bi ta srečanja, združena z tekmovanjem, postala tradicionam • MIRO DRAŽUMER1C I k Z F P ti t s p tl s tl .J s 11 st! !>i' let Pc ta Pc trti sle ki de Pe Pa Pl gl p< k; d; v$ Pi Pt ?i tž T ti ti T v ta el d, b u P