Poštnina plačana v gotovini
Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72-082. -Ureja urednriki odbor. Odgovorni urednik Karel Kuiar. - Teh. urednik Franjo Ravnikar. - Izhaja 2-krat mesečno. Cena 2,00 din. Letna naročnina 50,00 din. - Ži.o račun 50120^603-5029. Tisk: Delavska univerza Domžale.
Domžale, 20. februarja 1975 LETO XIV- št.3
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
Sklepi 7. seje občinske konference
SZDL Domžale
0 Resoluciji družbenoekonomskih izhodišč in razvoja občine Domžale v letu 1975 so bili sprejeti naslednji sklepi.
1. Občinska konferenca SZDL Domžale daje podporo ,,Resoluciji o družbenoekonomskih izhodiščih razvoja občine Domžale za 1975. leto", pri tem pa še posebej naglasa nujnost popolnega spoštovanja sklepov X.
kongresa ZKJ in VIL kongresa ZKS ter 12. seje RK SZDL Slovenije, ki se nanašajo na stabilizacijske in inflacijske ukrepe, varčevanje ter racionalno obnašanje.
2. Konferenca daje vso podporo prizadevanjem za naraščanje izvoza in zmanjševanju uvoza, saj bo le na ta način mogoče dvigniti gospodarsko rast v občini.
3. Podpirajo se napori, ki morajo biti storjeni na področju izboljšanja tehnološkega procesa organizacije dela, storilnost, zavestne discipline in ekonomskih rešitev. Storiti je treba vse za boljše strokovno in idejnopolitično izobraževanje vodstvenih in vodilnih kadrov ter kadrov v delegatskih sistemih.
4. Nadalje je potrebno uveljavljati samoupravljanje na vseh področjih združenega dela in v KS. Zagotoviti moramo polno uveljavljanje ustavne usmeritve o krepitvi vloge in odgovornosti združenega dela pri odločanju in oblikovanju ekonomske politike.
5. Pospešeno je potrebno uveljavljati in razvijati samoupravne interesne skupnosti tako, da se popolnoma uveljavi neposredno usklajevanje interesov porabnikov in izvajalcev. Pripraviti je potrebno izdelavo občinske bilance za leto 1974, programov SIS na podlagi novih analiz in organizirati javne razprave v TOZD in KS.
6. Glede družbenih dogovorov o skupni in splošni porabi, konferenca zavzema naslednja stališča:
- nujno je treba ponovno pregledati vse programe za leto 1975 in z ozirom na velik primanjkljaj izdvojiti iz njih vse tisto, kar v 1975. letu ni nujno izvesti;
ponovno je treba raziskati ali obstojajo možnosti za izkoriščanje notranjih rezerv, bodisi z racionalnejšim gospodarjenjem ali pa boljšimi organizacijskimi prijemi;
- proučiti je treba možnost racionalnega koriščenja kadrov v SIS in v občinski upravi za skupne naloge. Organizirati je potrebno najnujnejšo strokovno službo v KS, brez katere KS v novih pogojih ne morejo delovati;
- Izvršnemu svetu se predlaga, da poišče vse poti in možnosti, da se podpišejo dogovori in sporazumi o splošni in skupni porabi z upoštevanjem specifičnih razmer občine Domžale.
0 organiziranosti in volitvah organov SZDL v KS in občini so bili sprejeti naslednji sklepi:
1. Občinska konferenca SZDL Domžale podpira predlog Statuta SZDL Slovenije in ugotavlja, da so PRAVILA občinske in krajevne organizacije SZDL v naši občini izdelana na osnovi Statuta SZDL Slovenije.
2. Pravila občinske in krajevne organizacije SZDL naj se v posameznih KS in TOZD v javni razpravi še dopolnjujejo.
3. Ker so politične odločitve v SZDL odvisne od posameznih družbenopolitičnih organizacij v občini in KS, se morajo vse DPO vključiti v oblikovanje teh pravil.
4. Vse DPO naj pospešijo evidentiranje vodstev SZDL v KS. V vidu morajo imeti statutarno določilo, da so krajevne konference SZDL hkrati delegacije za izvolitev in delegiranje delegatov v občinske in iz občinske v regionalne in republiške organe SZDL.
5. Krajevne volilne konference SZDL morajo biti konstituirane do 15. marca 1975.
O družbenopolitičnem zboru in v zvezi z družbenopolitičnimi organizacijami je bil sprejet naslednji sklep: V nadaljnjem poglabljanju ustavnih načel in v izpopolnjevanju delegatskega sistema je nujno posvetiti posebno pozornost DPZ in njegovi dejavnosti. To je osnovna naloga voljenih organov DPO, ki so v funkciji delegacije, prav tako pa je tudi naloga samih delegatov, saj so večina, ali pa bodo po novi organizaciji SZDL, člani voljenih organov in s tem tudi sokreatorji in poznavalci političnih stališč.
OBČINSKA KONFERENCA SZDL DOMŽALE
razmišljanje ob kulturnem prazniku
Trideset let se že H. februarja za trenutke ustavimo, da v besedah in spominih prehodimo pot dr. FRANCETA PREŠERNA, ki je slovenski kulturi s svojimi verzi utrl pot med narode vsega sveta. V teh trenutkih hočemo dostojno in s spoštovanjem dokazati, da znamo ceniti njegovo veličino Tn da so z nami njegove besede o naši veliki stvarnosti in bodočnosti, da vedno znova pridobivajo tisto pomembnost, ki nikoli ni in ne bo usahnila.
Besede o velikem pesniku-so spremljale slovenski narod skozi desetletja, pomenile so iskanje novih poti. dajale so prenekaterim novih pobud za ustvarjanje, vodile so ljudi po poteh odpora hlapčc-vanju in zatiranju, budile so v ljudeh zavest borbe in vere v zmago. ZDRA VLJICA je postala poslanka kasnejšim rodovom, bila je znanilka tiste pomladi, ki se je rodila, čeprav iz krvi: v majskih dneh svobode, pomenila je utrjevanje nezlomljivih vezi med narodi, med ljudmi, ki jih združuje ljubezen do soljudi in domovine.
Sami smo bili med tistimi, ki smo zasledovali te cilje, sami smo bili kovači novega časa in današnjega človeka in zaradi tega se moramo tudi vprašati, če nam resnično kulturni praznik pomeni pravo globino in ne samo velikih besed. Bodimo pravični in priznajmo si, da sta kruti čas vojne in borbe ter novih dognanj zajela tudi nas, da se je v naši notranjosti marsikaj spremenib in da ob hitrem napredku premnogokrat pozabljamo na to, da je kultura slehernega naroda eden izmed tistih bistvenih temeljev, brez katerih ni mogoče načrtovati poti v prihodnost. Ce bomo razmišljali o tem, da so kulturne dobrine drage, potem se moramo zavedati tudi tega, da že ob tem pozabljamo na vse tisto, kar nas mora združevati in kar mora bolj, kot kdajkoli biti prisotno v naši zavesti: NE SAMO Z ZNANJEM, AMPAK TUDI S KUL TURO OBOGA TEN človek je resnično lahko nosilec naprednih družbenih ciljev, njene biti, zgrajene na sporazumevanju.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Seminar za vodstva ZK
Na podlagi C K ZKS, sklepov, sprejetih na seminarju za sekretarje komitejev občinskih konferenc ZK, sklepov sej komiteja, je komite organiziral dvodnevni seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZK in aktivov, predsednike komisij pri občinski konferenci ZK, člane komiteja občinske konference in člane koordinacije političnega dela v občini.
Namen seminarja je bil poglobiti poznavanje aktualne problematike razvoja družbe, pospešiti akcijo uresničevanja kongresnih dokumentov, analizirati idejno-politične in družbenoekonomske razmere v občini, oceniti usposobljenost osnovnih organizacij in vodstev ZK ter se dogovoriti o konkretni aktivnosti osnovnih organizacij in vodstev ZK. Seminar je bil 20. in 21. januarja v Indu-plati Jarše. Temeljno izhodišče vsebinskega dela seminarja so bili dokumenti sedmega in desetega kongresa ZKS in ZKJ.
Pri analizi idejnopolitičnih razmer v občini je bilo obravnavano vprašanje nalog na področju uvajanja celodnevne šole. Komunisti se zavedamo pomembnosti te naloge, težav in problemov, ki bodo nastali z uvajanjem celodnevne šole. To nalogo bo potrebno izvršiti ne glede na to, da moramo še ustvariti pogoje za celodnevno šolo. Ob tem je bilo ugotovljeno, da je obenem treba pridobiti nove moči in reševati stanovanjsko problematiko prosvetnih delavcev. Prav zato so osnovne šole zadolžene, da pripravijo analize pogojev za celodnevno šolo in da čimveč učencev usmerijo v pedagoške šole. Da bo ta cilj dosežen, je tudi v okviru štipendijske politike dana prioriteta tistim poklicem pedagoške smeri, ki jih najbolj primanjkuje v naši občini.
Na seminarju so bile temeljito obravnavane tudi naloge na področju stabilizacije gospodarstva. Predsvsem je dolžnost osnovnih organizacij ZK, da samoupravni organi sprejmejo akcijske programe stabilizacije. Komunisti v samoupravnih interesnih skupnosti pa
(Nadaljevanje s I. sirani)
Ce bomo dojeli to, da je tudi kultura človeka eden od faktorjev, s katerimi merimo družbeno zavest, potem bomo še kako lahko našli, ne samo bogastvo besed, ampak še naprej razvijali vse tisto, kar leto in dan lahko gledamo, beremo in poslušamo in s čimer se sporazumevamo.
Torej smo sami nosilci lastne kulture in od nas je odvisno, koliko bomo dali za to, da bo postala vsaka naša humana in napredna stvaritev istočasno tudi naš kulturni praznik.
Spoznajmo, da bomo resnične samoupravne odnose izgrajevali samo tedaj, če bomo znali biti kulturni do vsega, kar nas ne samo obdaja in ohranja, ampak tudi notranje bogati.
so zadolženi, da pripravijo akcijske programe in si prizadevajo in borijo za take delovne programe, v katerih bodo optimalno upoštevani principi štednje in vsklajevanje z ekonomsko sposobnostjo občine. Akcijski programi morajo imeti točno določene nosilce nalog in roke, do katerih morajo biti naloge opravljene. Zato je potrebno akcijske programe tekoče preverjati in zahtevati od nosilcev, da stalno poročajo.
Udeleženci seminarja so še posebej skrbno analizirali sedanje metode političnega dela in krepitev osnovnih organizacij ZK v idejnopolitičnem smislu. Zavzeli so se za takšno organizacijo političnega dela, ki bo vsakemu posameznemu članu omogočila sodelovanje v vseh fazah. Zato morajo biti o sklepih in stališčih ZK obveščeni vsi delavci.
Dogovorjeno je bilo tudi, da se v prihodnjem obdobju posveti največjo pozornost krepitvi organiziranosti splošnega ljudskega odpora in družbeni samozaščiti, kot obliki varstva našega samoupravnega socialističnega sistema. Ta naloga je aktualna še posebno tam, kjer so v izvajanju te naloge prišli le do ustanovitve odborov.
Predstavniki skupščine občine so seznanili udeležence seminarja o poteku priprav družbenega dogovora o splošni in skupni porabi.
organiziranost mladih v regiji
0 uresničevanju resolucij, sprejetih na 9, kongresu ZSMS so se dogovarjali mladi obljubljanske legije (H občin), nosilec regije pa je OK ZSMS Domžale. Zaključki dajejo sliko področij, kamor bodo mladi usmerili največ aktivnosti, /a uresničitev resolucij, ki so sicer zastavljene zelo konkretno.
Mladina v obljubljanski regiji ni povsod enako organizirana; ponekod nimajo niti najosnovnejših pogojev za normalno delo, (Kamnik, Ribnica, Logatec), kar onemogoča učinkovitejše izvajanje nalog. Glede na različno stopnjo razvitosti so tudi pogoji za pridobitev materialnih možnosti različni. Pomembna naloga tistih občinskih konferenc, ki nimajo plačanega predsednika ali sekretarja, je, da si priborijo takšne finančne dotacije, ki bodo omenjeno potrebo tudi uresničile. Seveda pa si je treba zagotoviti tudi administrativno moč.
financiranje aktivov oz. osnovnih organizacij ZSMS v krajevniJi skupnostih še tudi ni povsem dorečeno. Nekje so mladi že dosegli, da je v statusih krajevnih skupnosti določeno, da se dajejo prispevki za delovanje mladinske organizacije, drugod pa je pridobivanje sredstev
Dejstvo je, da bo leto 1975 težko leto, ker se določene stopnje v izhodiščih ekonomske resolucije SRS v letu 1975 ne bodo spreminjale, saj so določene na podlagi izračunov porabe in zbranih sredstev v letu 1974. Gospodarstvo pa še večjih obremenitev ne bo preneslo. Zato bo potrebno določiti prioritetni red nalog, da bo življenje v občini normalno potekalo.
Razen obdelave posameznih nalog na seminarju, so bile le-te še konkretno obravnavane na seji osnovne organizacije TOKO in na seji aktiva komunistov prosvetnih delavcev.
Udeleženci seminarja so spregovorili tudi o sprejemanju novih članov v zvezo komunistov. Dogovorjeno je bilo, daje dolžnost osnovnih organizacij sprejemati mlade delavce in to iz proizvodnje. O ponovnih sprejemih pa je razpravljal tudi komite občinske konference ZK.
Na seminarju so bile posamezne teme razporejene tako, da so omogočile temeljite razprave. V razpravah je sodelovalo preko 40 udeležencev in so bile po vsebini bogate in konkretne.
Udeleženci seminarja so sprejeli sklepe in stališča, ki jih bo verificirala občinska konferneca ZK na seji v mesecu februarju.
za dejavnost mladih še nesistematično.
V statutih OZD, isto velja tudi za KS, je še premalo natančno določena vloga mladinske organizacije, saj le ohlapna opredelitev premalo določa, kakšne naloge naj opravljajo mladi v OZD ali KS. in kako naj se dejavnost financira.
Mlade iz obljubljanske regije čaka precej nalog v izpolnjevanju programov konferenc (konferenc glede na interes), ki izhajajo iz nove organiziranosti. Ker živijo posamezne občine v specifičnih pogojih razvoja in objektivnih možnosti, so tudi programi posameznih konferenc različno sestavljeni. V konferenci mladih v izobraževanju je program že bolj določen v občini, kjer imajo strokovno ali kakšno drugo srednjo šolo (Domžale, Kamnik), kot pa v občini, kjer ni nobene srednje šole, saj je v osemletki le še malo mladih aktivnejše vključenih v delo mladinske organizacije. Za obljubljanske občine je značilno, da se večina srednješolcev, sploh pa viso-košolccv vozi na šolanje v Ljubljano, kar poraja specifične probleme (pregled nad vsemi temi mladimi, povezava z aktivi na šolah, vprašanje štipendiranja, kasnejša zaposlitev v občini).
Podoben je primer mladih kmetijcev ali pa mladih v specializiranih organizacijah in mladih v JLA. Izmenjavanje izkušenj posebno koristi tistim občinam, ki nimajo tako dobrih pogojev za organiziranje konferenc z že ome-
njenimi področji združevanja mladih.
Nadaljnje vprašanje so tudi aktivi mladih komunistov. Kaže, da ideja o aktivih mladih komunistov še ni tako prodrla v delo mladinske organizacije, kot bi bilo treba, saj je nujno, da se v mladinski organizaciji zagotavljajo idejno akcijska jedra, ki bodo pomagala reševati pogoste kadrovske težave ter uresničevanje ciljev začrtanih v programih v idejno zasnovo. Ob tem ne velja spregledati, da ponekod aktivi prav lepo delujejo (Kočevje).
V organiziranosti mladih obljubljanske regije se postavlja tudi vprašanje združitve z ljubljanskimi občinami na način, kot so /e povezane občine v okviru /KS. SZDL in sindikata. Konference iz obljubljanske regije so se že dogovarjale, kakšne skupne oblike sodelovanja bolj točno usklajevanja nalog, ki so skupne vsem mladim naj bi uporabljali Cc bo ta oblika povezovanja uresničena, se bo vsekakor postavilo vprašanje sekretarja (plačanega), saj koordinacija dela v regiji vzame precej časa in energije, kar deloma tudi ovira občino, ki je nosilec regije pri uresničevanju lastnega programa.
Jože Skok
r
gorjanci bodo postavili transformator
._J
Gora pri Pečali je raztreseno naselje s komaj kaj več kot tridesetimi hišnimi številkami in ne preveč dobro stoječimi kmetijami. Zastarela električna napeljava jim dolgo ni dala spati. Odločili so se. da morajo nekaj ukreniti, čc hočejo, da bo vas polno zaživela in da bo tudi v ta košček nase občine prodrla sodobna oprema v stanovanja in da bodo električni stroji postali resnični pomočniki v kmetijstvu. Sklenili so. da bodo postavili nov transformator in obnovili električno napeljavo. Znatna sredstva so prispevali sami. Uspelo jim je zbrati osem starih milijonov, nekaj je prispevala Krajevna skupnost Peče. nemajhen ostanek pa občina. Že v zgodnji pomladi pričakujejo občani Gore, da jim bo svetila nova, boljša luč in da sc bodo električni stroji bolj lahkotno in veselo vrteli.
Samoupravna interesna telesno-kultuma skupnost Domžale
RAZPISUJE
prosto delovno mesto snažilke v hali Komunalnega centra Domžale.
Poskusno delo traja 3 mesece.
Pismene prijave na razpisano delovno mesto je treba poslati na Samoupravno interesno telesnokul-turno skupnost Domžale, Ljubljanska 69, v roku 15 dni po objavi.
Posvetovanje o uresničevanju
Ustave
Koordinacijska komisija za spremljanje uresničevanja ustave v občini Domžale je skupaj z Delavsko univerzo Domžale organizirala posvetovanje o uresničevanju ustave v delegatskem sistemu. Posvetovanje sta vodila Peter Bekeš — sekretar koordinacijske komisije za spremljanje uresničevanja ustave,in Stane Vlaj — sekretar sveta za družbenopolitični sistem pri RK SZDL. Posvetovanju so prisostvovali predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti, člani komiteja Občinske konference ZKS, člani izvršnega odbora Občinske konference SZDL, člani predsedstva Občinskega sindikalnega sveta, Zveze socialistične mladine, Združenja borcev in rezervnih vojaških starešin, člani izvršnega sveta pri skupščini občine in člani družbenopolitičnega zbora.
Osnovni namen posvetovanja je Posebna pozornost je bila bil analizirati dosedanji sistem dela   posvečena  delovanju   in vsebini
delegatske skupščine in stanja, ki se pojavlja v delegatskih razmerjih, tako v krajevnih skupnostih, kot v združenem delu. Razprava je pokazala, da smo dosegli nekatere pozitivne premike pri oblikovanju delegatskih razmerij, da pa še vedno nismo prišli do same baze, v kateri bi se morala oblikovati stališča posameznih organizacij in vodstev. Glede na to bo potrebno pri nadaljnjem delu poskrbeti, da bodo o vprašanjih, ki se pojavljajo na dnevnem redu delegatske skupščine, razpravljali zbori delovnih ljudi ali delavski sveti in zbori občanov in sveti krajevnih skupnosti. Le tako bo mogoče doseči to, da bodo delegacije zastopale stališče svoje sredine in da bo tok informacij potekal tako, kot je to potrebno.
dela družbenopolitičnega zbora pri skupščini občine in njegove povezave z bazo. Ugotovljeno je bilo, da bo to delo dobilo vse svoje obsežnosti šele tedaj, ko bo dokončno oblikovana frontna dejavnost SZDL na območju celotne občine. Na posvetovanju je bilo veliko razprav glede povezovanja tistih organizacij združenega dela, ki imajo svoje sedeže izven območja občine. Posvetovanje je pokazalo, da gre v tem primeru v bistvu za odtujevanje ustvarjenega dohodka od neposrednih proizvajalcev in istočasno za nepravilni odnos do samih stališč, ki izvirajo iz ustave.
Ravno tako je potekala razprava 0 vprašanju organiziranja bank. zavarovalništva in trgovine na samoupravnih   osnovah.   V teh
Posvetovanje o uresničevanju nove ustave so vodili tovariši Stane Vlaj. Peter Bekeš, kot predstavnika Republiške konference SZDL in Rajko Radmclič s strani Delavske univerze Domžale
združenjih in organizacijah gre za veliko koncentracijo kapitala, ki pa je odtujen neposrednim proizvajalcem in občanom, tako v bankah vlagateljem, v zavarovalništvu plačnikom, kot v trgovini potrošnikom. Zato bo nujno potrebno sistem samoupravljanja na tem področju poglobiti in ga približati tistim, ki ustvarjajo sredstva.
Prisotno je bilo tudi vprašanje delovanja samoupravnih interesnih skupnosti v novem skupščinskem sistemu in to, kako bodo razmejene pristojnosti posameznih zborov na zasedanju z ostalimi že obstoječimi zbori skupščine. Veliko je bilo razprave tudi o odnosih med posameznimi družbenopolitičnimi organizacijami, izvršnim svetom pri skupščini občine in samo skupščino. Ugotovljeno je bilo, da bo te zadeve potrebno urediti na življenjski osnovi in tO na osnovi pravilnikov in ostalih določil, ki bodo razmejevala posamezna področja dela. Predvsem pa bo potrebno doseči to, da se bodo samoupravne interesne skupnosti z vsemi oblikami pojavljale v krajevnih skupnostih, kajti le tako bo mogoče resnično govoriti o tem, da bo delovni človek kot proizvajalec istočasno postal v pravnem pomenu besede tudi potrošnik tistih sredstev, ki jih združuje preko samoupravnih sporazumov.
Glede na to. da smo v času dograjevanja samoupravnega sistema, bo nujno potrebno ponovno pregledati določila občinskega statuta in ga vskladiti s tistimi predpisi, ki so bili sprejeti v zadnjem obdobju in ki bodo v prihodnje vplivali na celotno druž--benodogajanje v občini.
Brez dvoma je posvetovanje v celoti uspelo, saj je bilo razčiščenih vrsto nejasnih vprašanj in bili so dan: tudi napotki, kako v bodoče te stvari urejati v združenem delu, samoupravnih interesnih skupnostih in v krajevni samoupravi, l r.
problem obveščanja
na poti občan -delegat - skupnost
Udeleženci posvetovanja o uresničevanju ustave, ko poslušajo uvodne misli o tem. kaj smo do sedaj že
uresničili in kaj bo še potrebno
( Nadaljevanje iz 1. številke )
V zadnjem nadaljevanju sem opisal bruto dohodek kot temeljni instrument obveščanja. Ta temeljna obveščenost, pa bo povzročila vrsto novih odnosov in gledanj na skupnosti.
Dosedanji razvoj družbenih dejavnosti smo gradili in pospeševali po željah in potrebah. Te želje in potrebe pa niso slonele na stvarnih materialnih osnovah. Želje in potrebe niso bile odraz zainteresiranosti občanov, temveč v veliki meri v ozkem krogu izven družbenih hotenj ..tam gori so sklenili". Ta miselnost je še danes zakoreninjena pri naših občanih, kajti tudi danes še čujemo kritiko ,,kaj bomo odločali, če je že na vrhu ali tam gori sklenjeno". Takšen kritičen odnos je dejansko potrdilo, da je bil proizvajalec plačnik, odmaknjen pri odločanju. Ali preprosto povedano, ni imel vpogleda o svojih obvezah do družbe. Ker ni o teh obvezah odločalje ostal izven, ni ga zanimalo, čeprav je bil to njegov denar. Z uvedbo in ustanavljanjem posameznih skupnosti, pa je nastal, lahko rečem, zgodovinski preobrat v teh od nosih. Temelj skupnosti je sedaj materialna finančna baza. To bazo pa ustvarjajo proizvajalci ali plačniki obvez. Tu se pa bodo sedaj usklajale želje in potrebe občanov koristnikov le v okviru točno določenih, potrjenih in sprejetih sporazumov. Baza ali temelj zainteresiranosti razvoja in napredka posameznih skupnosti pa ne bo več ,.tam gori", temveč v krajevni skupnosti. Napredek občanov pa bo postaj temelj odločanja v TOZD kot viru dohodka. Preprosto povedano, naše želje in potrebe se bodo uresničevale lc v okviru: ..kolikor bo denarnih sredstev, toliko bomo lahko gradili in kupovali."
Poudarja se ..zainteresiranost" občanov v krajevni skupnosti, ki naj bi bila gonilna sila napredka. To nam pove. da se bodo rojevale potrebe in želje doma. tam kjer živimo. Iz tega sledi, da bo uspeh odvisen od nas samih. Tam. kjer ne bo želja in zainteresiranosti bo pasivnost, tam se bo čas napredka ustavil. Vsako pričakovanje. ..da bo od zgoraj prišlo", bo postalo grenko spoznanje, da iz tega ne bo nič. Tam, kjer pa bodo *clje in potrebe vezane z zainteresiranostjo, pa ne bo čas stal. temveč bo mogoč uspeh in napredek.
Da nam bo jasna ta misel, bi navedel čisto preprost primer. V KS se rodi želja mladine, da se zgradi, recimo košarkarsko igrišče.
( Nadaljevanje na 4. str. )
Posvet aktiva gospodarstvenikov
Na posvetu aktiva gospodarstvenikov, ki ga je vodil podpredsednik skupščine občine Bergant Srečo, dipl. ing., so bila obravnavana bistvena vprašanja glede izvoza v prihodnjem obdobju v države v razvoju, samoupravna ureditev odnosov z Železniškim transportnim podjetjem glede kamniške proge, razprava o predlogu resolucije o ekonomskih izhodiščih občine Domžale za leto 1975, vprašanje organizacije elektronskega centra za obdelavo-podatkov in vprašanje zbiranja odpadnega materiala na območju občine.
Podpredsednik skupščine občine in predsednik aktiva gospodarstvenikov dipl. ing. Srečo BERGANT si močno prizadeva, da bi gospodarstveniki skupaj s samoupravnimi organi uspešno reševali mnoge zapletene probleme pri nadaljnjem razvoju občine
( Nadaljevanje s }. str. )
Pobudnik te želje je mladina, ki organizira in mobilizira vse napredne sile /a to akcijo. Vsi organi v KS. kol tudi SZDL. ZK. itd., bodo to pobudo sprejeli kot življenjsko potrebo za napredek KS. (c bodo za to akcijo sedaj solidarni vsi občani v KS. bo ta želja postala stvarnost. Akcija za zgraditev igrišča se bo dogradila in oživela v tem, da se bodo dogovorili o solidarnostni akciji, to je udarniško deio in finančno podporo. Jasno je. da bodo v to akcijo vključeni delegati plačniki kot koristniki ..Telesno kulturne skupnosti". Ta skupnost bo sprejela to akcijo KS v svoj plan dejavnosti in po sporazumu tudi dala pomoč. Seveda i dogovorom in sporazumom se bo točno določilo, koliko se bo lahko prispevalo. Iz tega sedaj lahko vidimo, daje akcija uspešna le. Če je podprta / materialno solidarno osnovo.
Ko govorimo o materialni finančni podlagi posameznih skupnosti, pa ne smemo prezreti zaslužek v TOZD. Veste, vse želje in potrebe bodo odvisne od ..debeline kuverte". Sredstva, ki se bodo dotekala po sporazumih v posamezno skupnost, bodo odvisna od zaslužkov v posameznih 1 OZD. Če se bodo ..kuverte debelile", bomo lahko izvajali naloge, ki smo si jih zadali v posameznih programih.
V kolikor pa se ne bi kuverte debelile ali bolje rečeno dvigali zaslužki, pa bi bila le pobožna želja pričakovati ..kaj od zgoraj".
1'regovjor pravi. ..da kjer ni tožnika, ni sodnika", fale pregovor je v našem družbenem življenju in razvoju doživel nič koliko potrditev. To se nanaša na odgovornost.
V naši zakonitosti smo vedno našli ..luknje", kot temu pravimo. Te luknje so pač bile povsod dobrodošle, če se je le dalo. da se je obšlo brez odgovornosti kakšno dejanje. Neštetokrat smo ugotavljali, da so pač pri raznih napakah, ki niso bile majhne, botrovali zakoniti predpisi. Če je bila družba oškodovana, so pač bile krive ,,luknje v naših zakonitih predpisih". Kljub temu. da je bila s strani občanov in delavcev upravičena kritika, je bilo to. daleč od čuta odgovornosti posameznih krivcev. Takšen odnos do družbenih sredstev nam je potrdil, da ni bila tu navzoča odgovornost. Odnos do „lukenj" in odgovornost sta sedaj v skupnostih krepko omejeni. Vsak sporazum katerekoli skupnosti je jasen in točen program, kjer so vsa sredstva točno razporejena po potrebah. Te programe je sprejel in potrdil v TOZD plačnik, v KS pa koristnik. Omenil sem že. da je to postal zakon za plačnika kot koristnika. Ta zakon pa nima sedaj nobenih lukenj, skozi katere bi se zbrana ali bolje, plačana sredstva ,,svojevoljno" usmerjala. Koristniki sporazuma so sedaj moralno in materialno odgovorni pred plačnikom in korist-nikom teh sredstev. Iz tega torej sledi, da bo ,,tožnik", to je lastnik sredstev, znan in bo imel vso pravico tožnika za nepravilno uporabo svojih sredstev. Predno zaključim to razpravo, mi je dolžnost, da odgovorim znancu, ki mi je stavil pripombo „govori in piše se, da je šolanje brezplačno, vi pa dokažete, da smo mi plačniki."
(nadaljevanje v prihodnji številki)
Vodeb
Pri vprašanju izvoza v države v razvoju so predstavniki domžalskega gospodarstva sprejeli stališča, ki so začrtana v resoluciji SRS glede trgovanja z deželami v razvoju. Poudarili pa so, da bo potrebno pri tem izvozu poskrbeti za to, da bodo tržišča dobro raziskana in da moramo pri tem računati tudi s tem, da se na teh tržiščih srečujemo z zelo močno konkurenco držav, ki imajo razvito visoko stopnjo proizvodnje. Zaradi tega bodo potrebne predhodne analize in tako usmerjeno izvozno poslovanje, ki bo zagotavljalo tudi ekonomske uspehe.
Glede vprašanja sklenitve samoupravnega sporazuma z ŽTP in kritja nastalih izgub v letu 1974 in glede nadaljnjega funkcioniranja kamniške proge, pa je bil sprejet sklep, da naj iniciativni odbor, ki dela na tem vprašanju, dokončno pripravi predlog samoupravnega sporazuma in istočasno razmišlja tudi o tem, če bi se pogovarjali s skupnostjo ŽTP, da bi na kamniški progi bil ponovno uveden tudi potniški promet. Predsednik iniciativnega odbora tovariš Ingo Paš je poudaril, da razgovori potekajo v tej smeri in da bodo v drugi polovici meseca februarja znani kon--kretni predlogi in posredovani tudi delovnim organizacijam. Sprejeto pa je bilo stališče, da je treba obstoječo progo reševati v sklopu reševanja tega problema na nivoju republike in glede samih potreb našega gospodarstva.
Predsednik izvršnega sveta pri skupščini občine Viljem Držanič in predsednik skupščine občine Jernej Lenič sta seznanila aktiv
Predsednik izvršnega sveta pri skupščini občine tovariš Viljem DRŽANIČ na mnogih posvetovanjih in sestankih tolmači stališča izvršnega sveta do stališč, ki jih le-ta zagovarja pri reševanju
problemov gospodarstvenikov s sporazumom o splošni in skupni porabi v letu 1975. Ravno tako so bili člani aktiva seznanjeni s predlogom resolucije o ekonomskih izhodiščih razvoja občine za leto 1975. Glede na to, da so vsi doku nenti še v fazi dogovarjanja in iskanja potrebnih finančnih virov, je aktiv gospodarstvenikov predlagal, da naj pred-
stavniki izvršnega sveta in skupščine občine skušajo sporna vprašanja glede tega urediti z republiškimi organi, ki načrtujejo izhodišča ekonomske politike v letošnjem letu. Poleg tega so predlagali, da je treba pregledati programske zahteve posameznikov samoupravnih interesnih skupnosti in jih vskladiti s predpisano višino, ki jo dovoljuje skupna poraba v letu 1975 od bruto osebnih dohodkov. Ravno tako predstavniki smatrajo, da bo moralo gospodarstvo tudi v bodoče pomagati reševati posamezne probleme, vendar pa samo v tolikšni meri, da ne bi načenjalo svoje lastne reproduktivne sposobnosti.
Aktiv gospodarstvenikov je bil seznanjen z delom elektronskega centra, ki deluje v Induplati Jarše. Vodja tega centra, dipl. ing. Branko Novak, je posredoval aktivu gospodarstvenikov podatke, ki jih je mogoče obdelovati in kar že delajo v tem centru. Elektronska obdelava podatkov postaja vedno večja nujnost pri modernizaciji proizvodnje. Zaradi tega, ker bi bilo nesmiselno na območju občine investirati sredstva v nove centre, je bila podana zamisel, da bi razvili večje kapacitete elektronskega računalniškega centra v Induplati, saj bi lahko opravljal ta center tudi dela za ostale delovne organizacije na območju občine. Do sedaj je možno na elektronskem računalniku (IBM S-3) še povečati kapacitete, vendar pa je potrebno to povečanje načrtovati za daljše obdobje, ker je priprava zelo dolgotrajna. Vendar pa ni ovir, da ne bi mogli v obdobju enega leta povečati zmogljivosti in preiti na obdelavo podatkov za vse delovne organizacije. Sami stroški računskega centra v bistvu ne predstavljajo veliko višino, več sredstev pa je potrebno za usposobitev kadrov, ki delajo na posameznih delovnih mestih.
Na osnovi razprave je bil sprejet sklep, da naj posamezne delovne organizacije sporočijo centru, če bodo pristopile k obdelavi podatkov in s kakšnimi programi želijo sodelovati pri delu računalniškega centra.
Ne samo zaradi tega, ker je na območju občine vedno več odpadnega materiala, ki onesnažuje okolje, ampak zaradi potreb same industrije je potekala razprava A tem, da je treba začeti sistematično z akcijo zbiranja vseh vrst odpadkov, ki bi lahko služili kot surovina v naši predelovalni industriji. V prvi vrsti se to vprašanje nanaša na odpadni papir, saj ga samo Papirnica Količevo dnevno predela 100 ton. Z dobro organizirano akcijo bi k temu lahko pritegnili ne samo delovne organizacije in strokovne - specializirane organizacije, ampak tudi vse občane. Zaradi tega naj bi Komunalno podjetje proučilo možnosti pobiranja vsega odpadnega materiala in se dogovorilo o tem, da bi ta akcija resnično stekla. S tem bi lahko v veliki meri reševali posamezna surovinska vprašanja naše industrije in bili manj odvisni od uvoza. ar.*
VII. Zbor aktivistov Gorenjske
Pripravljalni odbor za srečanje gorenjskih aktivistov je na svoji zadnji seji razpravljal o mnogih proslavah v letošnjem letu, ko praznujemo 30-letnico osvoboditve in 25-letnico samoupravljanja. Na dnevnem redu 2. seje tega odbora, katerega predsednik je tovariš Lenič Jernej, je potekala razprava o osrednji prireditvi, to je o VIL zboru gorenjskih aktivistov, ki bo 22. junija v Domžalah. Glede na to, da bo to proslavljanje povezano z veliko manifestacijo udeležencev in aktivistov narodnoosvobodilne borbe in z razvojem samoupravljanja, je bila osrednja točka tega posveta vprašanje, kako organizirati celotno slovesnost, da bi čim
svečaneje proslavili ta dogodek.
Zaradi tega, ker pričakujemo v Domžalah na ta dan več kot 10.000 udeležencev, je pripravljalni odbor na predlog predsednika Občinske konference SZDL Domžale tovariša Janeza Vrečka sprejel vrsto konkretnih sklepov in zadolžitev. Med ostalimi so najpomembnejši naslednji:
1. Osrednja proslava bo 22. junija, ko bo odkrit spomenik ..BORBE IN DELA", katerega avtor bo znani slovenski pisatelj in kipar Tone Svetina. Spomenik bo v skulpturi ponazarjal čas vojne in povojne graditve ter bo narejen iz orožja in posameznih delov strojev, kijih uporablja naša industrija,
2. Imenovane so bile posamezne komisije za izvedbo celotnega programa ob odkritju spomenika in ob srečanju nekdanjih aktivistov. Naloga vseh teh komisij je, da pripravijo vse potrebno, da bo slavnost lahko nemoteno potekala.
3. Kulturni program bi naj vsebinsko zajel dogajanja na območju celotne naše občine v času narodnoosvobodilne borbe. V ta
ustanovitev 00 zsms rafolče
Pobude, da bi ustanovili tudi v KS Rafolče svojo mladinsko organizacijo, so prihajale od OK ZSM Domžale, rojevale pa so se tudi med neorganiziranimi mladinci na domačem območju. Porabili smo veliko časa za prepričevanje o potrebnosti ustanovitve 00 ZSMS Rafolče. Do sedaj se je nekaj mladincev vključilo v sosednje mladinske aktive, večina pa jih ni delala nikjer.
Iniciativni odbor je sklical ustanovno konferenco, ki je bila v soboto, 16. novembra 1974, v Rafolčah. Tej ustanovni konferenci so prisostvovali tudi predstavniki 00 ZSMS Prevoje - Šentvid, Lukovica in Dob. O nastanku, razvoju in nalogah mladinske organizacije je spregovoril predsednik konference mladih v KS tovariš Tone Mornar. Poudaril je, da je ta ustanovitev še en korak naprej pri izgradnji krajevne samouprave, hkrati pa prispevek v akciji „ 1000 krajevnih skupnosti - 1000 aktivov ZSMS v krajevnih skup-
namen bi naj izšla tudi posebna brošura ali posebna izdaja Občinskega poročevalca, v kateri bi naj bili opisani dogodki iz časa vojne in delovanja posameznih političnih organizacij na domžalskem in kamniškem območju.
4. Posebna komisija bo pripravila tudi spominsko značko, ki naj bi poiiazarajala v osnovi 30-letnico osvoboditve, ustanovitve OF in 25-letnice samoupravljanja.
5. Posebni poudarek tej slovesnosti pa morajo dati s svojim delom tudi družbenopolitične organizacije, predvsem pa krajevne organizacije borcev NOV in osnovne organizacije ZSMS.
Odbor je sprejel sklep, da posamezne komisije pripravijo svoje programe dela do konca meseca februarja, ko se bo odbor ponovno sestal in v celoti pregledal, kako potekajo priprave in poskrbel za to, da bo delo nemoteno potekalo in da bo slovesnost 22. junija resnični prikaz naše zavesti, ki se nadaljuje že iz najtežjih časov naše zgodovine.
Na.
nostih", ki se je pričela sredi leta 1972. Predsednik Krajevne organizacije SZDL Rafolče Janez Rihtar je pozdravil konferenco in nakazal nekaj nalog, pri katerih naj bi sodelovali tudi mladi, O aktualnih problemih v KS pa je spregovoril tudi predsednik tovariš Miro Hribar.
Izvoljeno je bilo vodstvo 00 ZSMS Rafolče. Za predsednika je bil izvoljen Viktor Jemec, za sekretarja Janez Zibelnik in za blagajnika Jože Jerin. Sprejet je bil tudi okvirni program dela, ki zajema naslednje naloge:
pomoč pri napeljavi nove elektrike,
povezavo z družbenopolitičnimi organizacijami,
- uredili bodo vse potrebno za graditev primernih prostorov, kjer se bodo sestajali, vključili se bodo v KUD ,,Janko Kersnik" iz Lukovice, ker v Rafolčah nimajo svojega kulturnega društva,
- vključili se bodo v različna športna tekmovanja,
- predelali bodo v celoti dokumente obeh kongresov ZSMS in ZSMJ.
Prepričani so, da bodo z delom in vztrajnostjo dosegli lepe uspehe.
Viktor Jemec
seminar za sindikat in mladino
Malo pred koncem pravkar minulega leta je organiziral Občinski sindikalni svet Domžale dva dvodnevna seminarja za predsednike izvršnih odborov oz. člane le-teh, osnovnih organizacij sindikata, kot tudi za predsednike oz. člane predsedstev osnovnih organizacij ZSMS v TOZD oz. OZD ter srednjih šol.
Po novi ustavi ima sindikat nedvomno zelo pomembno vlogo v naši družbi. Ta vloga je še posebno lepo in konkretno opredeljena v sklepih 8. kongresa ZSS - in resolucijah sprejetih na 7. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije. Zato je še posebno pomembna dobra priprava občnih zborov ter letnih skupščin osnovnih organizacij sindikata, saj se bodo na teh sprejemali akcijski delovni letni programi, finančni programi, pravila o organiziranosti in delovanju osnovnih organizacij sindikata, volili pa tudi nova vodstva v skladu z novo organiziranostjo sindikata.
Tudi osnovne organizacije ZSMS so pred volilnimi in programskimi konferencami, ki morajo biti po republiškem in zveznem kongresu nadaljevanje sprejetih stališč.
Seminarjev se je udeležilo 70 udeležencev iz 28 delovnih organizacij in srednjih šol. O uspehu seminarja je "sedaj težko govoriti. Uspeh se mor« pravzaprav kazati le v konkretni akciji, v neprestanem delu in boju za uresničevanje sklepov 8. kongresa, ki so, kot rečeno, postavljeni jasno in preprosto.
Isto velja seveda tudi za 00 ZSMS, ki po novi organiziranosti združujejo razne dejavnosti s sindikatom. Resolucija 9. kongresa ZSMS je po dosedanjih izčrpnih prizadevanjih na področjih, ki še posebno zadevajo mlade, plodna osnova za delo.
Kaj pa smo obravnavali na seminarju?
Posebna pozornost je bila na seminarju posvečena izvajanju stabilizacijske politike. Eden izmed i/redno pomembnih činiteliev za zvečanje produktivnosti dela je: postaviti pravo mesto inovatorstvu, izumiteljstvu in tehničnim izboljšavam v delovnih organizacijah, Predavatelj Anton Jež, ki je sam avtor več kot 110 iznajdb, je problem inovatorstva prikazal v prosti luči, konkretno pa tudi nakazal kako naj se sedanji položaj izboljšuje. Izboljšanje delovnih pogojev, tehnične izboljšave, uvedba popolnoma novih patentov mora biti stvar vsakega delovnega človeka, ne pa da vlada v vodstveno-teh-ničnih strukturah odpor do tega, največkrat prav zaradi branjenja lastnih pozicij. Iniciativa mora biti dana v prvi vrsti delovnemu človeku ob stroju, za vsako izboljšavo
ali iznajdbo pa ga je treba primerno nagraditi.
Drugo področje je reševanje stanovanjskih problemov, ki še posebej zadevajo delovne ljudi, neposredne proizvajalce še najbolj. V sklepih seminarja, sklepi pa so del osnove za akcijski program OSS in 00 ZSS je zapisano, da je treba dati delovnim ljudem možnost za tU. up zemljišč po cenah, ki bodo zanje dostopne, ne pa, da se cene izoblik"jejo na trgu ter so kot take dostopne le občanom s precej visokim premoženjskim stanjem. Tudi mlade družine je treba ob reševanju stanovanjskih problemov obravnavati popolnoma enakopravno.
Pred občnimi zbori bo treba veliko narediti v pripravi bodočih vodstev, tako v, sindikalni kot mladinski organizaciji. Dobro vemo, da so nekateri člani izvršilnih organov družbenopolitičnih organizacij zelo obremenjeni s političnimi funkcijami, drugi pa zelo malo. Zato bo potrebno vključevati v novoizvoljene izvršne odbore predvsem tiste, ki so manj obremenjeni, ki pa se bodo v resnici zelo angažirali v izvajanju vloge sindikata, kot je ta že zapisana. V večjih delovnih organizacijah bodo morali zaposlovati strokovno-poh-tične sodelavce, ni pa nujno, da bi bili ti zadolženi le za sindikat, temveč bi lahko koordinirali delo vseh družbenopolitičnih organizacij v delovnih organizacijah. Dela je vsekakor preveč, da bi ga lahko popolnoma v redu opravljala dva ali nekaj več članov izvršnih odborov, ki so že po navadi precej obremenjeni z. drugimi funkcijami.
Po novi organiziranosti sindikata, kot tudi mladine, bo mladinska organizacija tvorno sodelovala s sindikatom. Po statutarnem dogovoru 00 sindikata sama odloči, katere naloge bo skupno reševala z 00 ZSMS. Kot ne moremo ločevati problemov mladine od problemov družbe, tako je tudi v TOZD oz. OZD. kjer so nekateri problemi mladih specifični, za uspešno rešitev pa terjajo podporo ostalih družbenopolitičnih organizacij, v našem primeru sindikata. Pobude za sodelovanje med mladino in sindikatom morajo prihajati z obeh strani.
Uresničevanje delegatskega sistema je in še bo aktualna naloga. Razprava je pokazala, da se mora posvečati izvoljenim delegatom stalna skrb, ko se jih izobražuje, predvsem pa jasno in kratko informira. Sindikat in mladina morata „bedeti" nad delom delegacij (če se le-te sestajajo, kakšna je udeležba, s kakšnimi problemi se ubadajo). Delegati v družbenopolitičnem zboru morajo biti vključeni in seznanjeni z delom družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale v delegacijo.
Skratka! O vseh področjih, ki so bila obravnavana na seminarju, so seminaristi sprejeli sklepe, ki bodo 00 služili za akcijo. Seminarji naj bodo res delovna oblika, ko se preko učenja, razprave in sklepov pravzaprav le prijavljamo za delo v praksi. S takim delovnim načrtom so potem tudi smiselni.
Jože Skok
Skupščina Zveze energetikov Slovenije -podružnica Domžale - Kamnik
v papirnici Količevo že 22 let deluje podružnica Zveze energetikov Slovenije. Ta podružnica je imela 14. 12. svojo redno dvoletno skupščino, ki se je pa preimenovala v svečano skupščino zaradi tega, ker je predhodno prišlo do pobratenja s podobno podružnico iz Sombora. Iniciativo za pobratenje je dala podružnica Sombor, ki je v zadnjih letih dosegla zavidljive uspehe na področju strokovnega izobraževanja energetskega kadra.
Republiški odbor je za pobratenje predlagal podružnico Domžale-Kamnik. ker je le-ta ena najbolj delovnih podružnic na območju SRS.
Člani naše podružnice so bili tudi v Somboru, kjer so dobili listino o pobratenju, se sestali s člani njihovega izvršnega odbora in skupaj s predstavniki SZDL in sindikata razpravljali o enotnem programu izobraževanja energetskega kadra v Jugoslaviji, o novem statutu Zveze in o pravilniku o strokovnem izobraževanju delavcev na delovnih mestih.
Svečane skupščine v Domžalah se je udeležila tudi 5-članska delegacija Sombora in med njimi tudi predsednik Zveze energetikov Jugoslavije tovariš Franjo Habuš, predsednik Republiškega odbora Slovenije Bruno Škrabelj, podpredsednik Miha Bohorc in glavni urednik  glasila " Lnergetik" Jjp|.
( \
ohranimo zdravo in cisto okolje
v_,_J
Občinski poročevalec je v preteklem letu objavil več prispevkov o onesnaževanju in zastrupljanju okolja s poudarkom na zastrupljanju voda. Tudi druga javna občila, od dnevnega tiska do televizije, opozarjajo na posledice nezadostne skrbi do narave. Da bi ohranili okolje zdravo in primerno za življenje tudi zanamcem, vlaga družba vedno večja sredstva v izgradnjo objektov in naprav v ta namen. Za informacijo naj navedem, da samo občina Domžale vlaga v vodno gospodarske objekte skoraj milijardo, skupaj z gospo-
ing. Leopold Šole. Poleg tega pa so skupščini prisostvovali tudi predsednik občinske konference SZDL Janez Vreček, predsednik skupščine občine Kamnik Franc Svetel in direktor Papirnice Količevo dipl. oec. Miro Varšek.
Predsednik podružnice je v svojem poročilu prikazal dvoletno delo same podružnice, ki je opravljala   usposabljanje   delavcev za
delovna mesta in organizirala strokovne ekskurzije in to v energetski obrat Sladkogorske tovarne papirja Sladki Vrh ter v termoelektrarno Šoštanj. Na skupščini so bila 15 članom podeljena priznanja za opravljeni strokovni izpit za upravljanje energetskih naprav. V razpravi  je sodelovalo več
SkupSčino je v imenu Zveze energetikov Slovenije pozdravil njen predsednik Bruno Škrabelj
predstavnikov, med njimi tudi predsednik Zveze energetikov Jugoslavije tov. Habuš in predsednik republiškega odbora tovariš Škrabelj. Direktor Papirnice Količevo tovariš Miro Varšek pa je med drugim povedal, daje bil pred nedavnim ustanovljen energetski odbor SRS za pridobivanje plina. Ta odbor je bil ustanovljen zaradi
tega, ker bo preko Slovenije šel plinovod, ki bo potekal iz Sovjetske Zveze preko Cehoslovaške, Madžarske, in Avstrije. Posebne važnosti pa je to, da bo ta plinovod potekal na območju kamni-ško-domžalske občine in bo tako možen neposreden priključek na sam plinovod. Razprava je pokazala, da podružnica Domžalc-Kamnik v sklopu Zveze energetikov Slovenije deluje pozitivno in da zasleduje vse tisto, kar se novega poraja v celotni Jugoslaviji.
Ob samem zaključku skupščine pa je predsednik Zveze energetikov Jugoslavije predlagal, da bi dosedanjega častnega predsednika Zveze energetikov Jugoslavije tovariša Josipa Broza Tita predlagali za doživljenjskega častnega predsednika Zveze energetikov Jugoslavije in da se mu pošlje tudi brzojavka z /.cljami. da bi še dolgo časa živel med nami in prispeval s svojimi bogatimi izkušnjami tudi pri nadaljnjem razvoju same Zveze.
Jože llcrin
■ II!
lepem, ali v nezdravem in z nesnago zatrpanem okolju, je predvsem odvisno od nas samih! Zavedati se moramo, da nobena še tako prizadevna inšpekcija ne more kontrolirati posameznega občana, kaj počne in kako se obnaša do same narave in njenih lepot.
Menim, da je z vzgojo o varstvu narave in zdravega okolja treba pričeti že pri doraščajočem otroku in jo nadaljevati v šoli, da bi s lako privzgojeno mentaliteto pozitivno vplivali na mlajši rod. Zdravega in čistega okolja nam nihče ne bo poklonil, napraviti ga moramo sami. Napravili ga bomo tako, da bomo vse smeti in odpadke odlagali tja, kamor spadajo. V čistem okolju nam bo življenje lepše in bolj zdravo, kar je pravica vsakega občana.
Franc Pliberšck
Na sliki vidimo udeležence svečane skupščine Zveze energetikov Slovenije ob prisotnosti častnih gostov iz Sombora
Prepričani smo, da bo kolektivu PAPIRNICE uspelo pri investicijah in potem bo ta slika samo še del arhiva, ki bo pričal o tem, kako danes izgleda vhod v tovarno
darskimi organizacijami pa preko milijarde S din.
Kljub takemu prizadevanju družbene skupnosti pri urejanju vodnega gospodarstva pa se nekateri občani, ki bivajo ob vodotokih, obnašajo, kot da skrb za varstvo okolja njih ne zadeva, temveč da je to naloga inšpekcijskih služb. V vodotoke odmetavajo vse, kar sodi med odpadke in smeti, med katerimi so tudi pogosto strupene snovi, od tod tudi tako množični in pogosti pogini rib. Mlinšce pa so za ribji živelj sploh mrtve vode. Nezadovoljivo stanje je zlasti na območju desno-obrežne Mlinšce, nizvodno od Homca.
Zastavlja se vprašanje, kaj so in kaj nameravajo storiti krajevne skupnosti tega območja, ki so skupaj s Komunalnim podjetjem
Domžale odgovorne za obvezen in organiziran odvoz smeti in odpadkov? Gotovo je, da ob organiziranem odvozu občani ne bodo imeli potrebe, da smeti in odpadke še nadalje odlagajo v struge in na brežine vodotokov.
Inšpekcija je onesnaževalce voda že opozarjala, da je onesnaževanje nedopustno in kaznivo ter z. odločbami odrejala ukrepe v zvezi s tem. Ugotavlja pa, da dobronamerna opozorila niso dovolj zalegla, zato se bo v bodoče primorana poslužiti pooblastil, ki jih inšpekciji dajeta zakon o vodah in zakon o inšpekcijah. Kar zadeva odlaganje odpadkov in izpuščanje odplak tudi gospodarske organizacije in posamezt e obrti niso izvzete, čeprav se stvari pri njih že izboljšujejo.
Ali bomo živeli v zdravem in
6. člen
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča plačujejo delovne organizacije iz dohodka.
Če dobiva delovna organizacija, ki ima na zemljišču ali stavbi oz. delu stavbe na njem pravico uporabe, povrnjen ustrezen znesek prispevka po 4. čl. tega odloka, plačuje ustrezen znesek prispevka iz tega povračila.
7. člen
Prispevek od zazidanega mestnega zemljišča se določi od m2 uporabne tlorisne površine stanovanjskih in poslovnih prostorov.
Za uporabno tlorisno površino stanovanja po prvem odstavku tega člena se šteje čista tlorisna površina sob, predsobe, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja.
Za uporabno tlorisno površino poslovnega prostora po prvem odstavku tega člena se šteje čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki tvorijo funkcionalno celoto s poslovnim prostorom, vključno z nepozidanimi funkcionalnimi zemljišči, ki se uporabljajo izključno za poslovno dejavnost (dvorišča, dovozne poti, odprta skladišča, parkirišča in podobno),
8. člen
Občinski upravni organ za komunalne zadeve mora z odločbo določiti mesečni znesek prispevka za uporabo mestnega zemljišča, v obrazložitvi odločbe pa navesti elemente, na podlagi katerih ga je odmeril.
Zoper odločbo, s katero je občinski upravni organ odmeril prispevek, je dovoljena pritožba v 15 dneh na Republiški sekretariat za urbanizem SR Slovenije v Ljubljani
9. člen
Višina prispevka se določi mesečno po m2 in sicer:
a) za uporabno tlorisno površino stanovanjskih in poslovnih prostorov
din 0,20
b) z a uporabno  tlorisno površino poslovnih prostorov na območjih krajevnih skupnosti Domžale, Mengeš, Vir, Jarše, Preserje, Radomlje, Homec, Trzin in Ihan
din 0,50
c) za kmečke in stare stanovanjske hiše, ki po svoji ureditvi niso funkcionalne, se plačuje prispevek do 100 m2 površine. Ugodnosti za plačevanje prispevka pod c) bo
odobrila komisija sklada za uporabo mestnih
zemljišč na predlog zavezanca.
10. člen
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se sme uporabiti samo za graditev in rekonstrukcijo komunalnih objektov in naprav kolektivne potrošnje, in sicer:
- za mestne ceste in ulice, trge, hodnike, peš poti, dovozne poti, javne parkirne in druge mestne površine, namenjene za promet,
- za zelene površine po zakonu o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v naseljih (Ur. list SRS. št. 37/73),
- za omrežje javne razsvetljave,
- za kanalizacijo in odplake atmosferskih in odpadnih voda.
11. člen
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča iz 4. člena tega odloka plačujejo OZD mesečno, drugi zavezanci štirikrat letno, in sicer za prvo polletje do konca junija, za drugo polletje do konca decembra tekočega leta. Zavezanci plačujejo prispevek po poštnih položnicah na račun sklada za uporabo mestnega zemljišča občine Domžale.
12. člen
Sredstva prispevka za uporabo mestnega zemljišča zbrana od občanov se uporabljajo na prispevnem območju.
Vsa sredstva, zbrana iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča, se uporabljajo na podlagi srednjeročnih in letnih planov krajevnih skupnosti in občine Domžale.
Program del in razdelitev sredstev, zbranih od OZD, sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa ga občinska skupščina.
13. člen
Zavezanci prispevka so dolžni na javni poziv v roku 30 dni prijaviti pristojnemu uprav-
nemu organu za komunalne zadeve površine stanovanj in poslovnih prostorov ter zemljišča, ki se uporabljajo za poslovne namene, od katerih se po tem odloku plačuje prispevek.
Zavezanci prispevka so dolžni prav tako v roku 30 dni sporočiti občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za komunalne zadeve, vsako spremembo, ki bi vplivala na višino prispevka.
14. člen
Z denarno kaznijo do 10.000,00 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je zavezanec prispevka, če ne prijavi površine v skladu z določili tega odloka ali prijavi nepravilne površine.
Z denarno kaznijo do 2.000,00 din se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 2.000.00 din se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
15. člen
Nastali stroški v zvezi z odmero in knjiženjem prispevka gredo v breme prispevka.
16. člen
Pooblasti se Izvršni svet skupščine občine Domžale, da po potrebi izda navodilo za izvrševanje tega odloka.
17. člen
Ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Ur. vestnik občine Domžale, št. 1 /70 in 3/70).
18. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnem vestniku občine Domžale.
Številka: 420-2/75
Datum: 6. 2. 1975 Predsednik skupščine občine Domžale Jernej Lenič, 1. r.
združevanje idejnopoliticnega izobra2evanja
v_J
Če smo pred dvemi, tremi leti ugotavljali, da jc idejnopoli-tičnemu usposabljanju v naši družbi posvečena premajhna pozornost, smemo danes mirno trditi, da je položaj mnogo boljši. V sestavu nameravam orisati rezultate možnosti idejnopolitičnega usposabljanja v občini in vlogo Delavske univerze ob tem.
Združevati idejnopolitično izobraževanje je brez dvoma smotrno, ker se na ta način združuje finančna sredstva, prištedi se veliko energije, povezovanje pa daje tudi skupnim akcijam enoten tok.
Nesmiselno je, da ena družbenopolitična organizacija organizira seminar (v takšni alf drugačni obliki), potem pa druga organizira seminar s povsem podobnimi temami. To se v naši občini spoznava že dalj časa, zato tudi iščemo poti, kako najbolj povezovati idejnopolitično usposabljanje
v občini. V občini bo podpisan družbeni dogovor o družbenem izobraževanju seveda pa idejnopolitično izobraževanje ne bo izvzeto iz tega. V dogovoru bo opredeljeno, iz. kakšnih virov se bo financiralo družbeno izobraževanje in kako bo povezano izobraževanje izgledalo. Glede finančnih sredstev bi bilo na tak način povsem jasno, kakšen je njihov obseg, in tako se bo izobraževanje lažje načrtovalo. Iz. organizacijskih razlogov, ko bo Delavska univerza glavni nosilec nalog, pa bo organiziranje seminarjev, predavanj in političnih šol precej lažje. Bistveno ob vsem tem bo stalno uskjajeno delovanje v smeri iskanja čim bolj smotrnih izobraževalnih rešitev (oblik).
Kako pa so se do sedaj iskale skupne možnosti?
Ko se je kadrovalo za dvomesečni politični tečaj v Jasnici pri Kočevju, sta sindikat in mladina skupaj kadrovala. Do danes sta tečaj opravila dva mladinca, v kratkem pa ga bo še eden.
Sindikat in mladina sta imela že skupen seminar za predsednike OO sindikata in OO ZSMS v OZD, v prihodnje pa se načrtuje ponovitev iste oblike, kot tudi skupen seminar za člane sindikalnih skupin kot
tudi člane predsedstev v OO ZSMS v OZD. Oblika širših seminarjev bodo enodnevni posveti.
V današnjem času je izredno pomembno izobraževanje delegatov zborov, kot tudi skupščin SIS. Sindikat in mladina bodo zadolženi, da bodo zagotovili točno informiranost delegacij zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora, ki bodo ves februar ter še prvo polovico marca ob operativnem izvrševanju Delavske univerze. Ob istem času bodo tudi seminarji za člane organov delavske kontrole v OZD.
Tudi v usposabljanje članov ZK bodo vključeni člani drugih družbenopolitičnih organizacij ob predavanjih, ki so pomembna za vse. Osnovne organizacije imajo vsak mesec po eno temo, sedaj pa se v ta predavanja vključujejo tudi drugi (sindikat, mladina). Pred kratkim je komisija za idejnopolitično usposabljanje komunistov organizirala predavanje za vse srednješolce iz srednjih šol v Domžalah, omenjene oblike pa se namerava posluževati tudi v bodoče. Ko se kadruje v srednjo politično šolo, bi morali 5e zlasti skupno kadrovati vse družbenopolitične organizacije (sindikat še
zlasti), da bi na ta način zagotovili usposobljene kadre, ki bi bili strokovno politični sodelavci za delo družbenopolitičnih organizacij v OZD.
Tudi ZRVS je že organizirala širše predavanje, kamor jc vabila tudi člane OO ZKS Domžale, v naprej pa misliti ZRVS in OK ZKS organizirati še skupne oblike.
SZDL je najbolj odgovorna za izobraževanje delegatov iz KS. V okviru skupščine so sredstva za izobraževanje le-teh že zagotovljena, nosilka izobraževanja pa bo Delavska univerza. Z Delavsko univerzo se bo treba v bodoče še bolj; načrtno povezovati, pobude pa morajo prihajati z obeh strani. Družbeni dogovor o družbenem izobraževanju bo to sodelovanje nedvomno podrobneje opredelil.
Skratka! Možnosti za združevanje idejnopolitičnega usposabljanja so. Treba bo le nadaljevati že skupno izvedene variante izobraževanja in stremeti za novimi, ker bo na takšen način najlažje izvajati sicer obsežne programe idejnopolitičnega izobraževanja članov družbenopolitičnih organizacij.
Jože Skok
Srečanje v Mengšu
V prostorih osnovne šole „Ma-tija Blejca" v Mengšu so se konec decembra zbrali Mengšani, stari nad 70 let. Srečanje je potekalo v zelo prijetnem vzdušju. Taka srečanja so že ustaljena navada v Mengšu in zato ni čudno, da so se nekateri že dalj časa pripravljali nanj. Nekaterim pomeni edino pravo razvedrUo v celem letu.
Vsakoletno srečanje starejših občanov v Mengšu pomeni prijetno snidenje vseh tistih, ki na starost uživajo sadove svojega dela
Pri Krajevni skupnosti Mengeš že nekaj let obstoja iniciativni odbor za izvedbo praznovanja ob zaključku leta. Odbor sestavljajo predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij, Krajevne skupnosti in Osnovne šole. Že več tednov pred koncem leta izdela iniciativni odbor program poteka praznovanja za predšolske otroke in za starejše občane. V sodelovanju s TOZD poskrbi odbor za finančna sredstva, na pomoč pa priskočijo še društva in Krajevna skupnost. Iniciativni odbor je več-članski in vsi člani odbora so zelo prizadevni in delovni. Vsak član z veseljem sprejme določeno nalogo in jo izvrši. Naloge si razdelimo. Prireditve za predšolske otroke pripravlja in izvaja DPM, priprave za srečanje z ostarelimi pa vodijo aktivisti RK in prav tako obiske
tistih bolnih, ki se srečanja ne morejo udeležiti. Vsem pomagajo aktivisti SZDL in drugih organizacij ob pomoči Krajevne skupnosti. Velik delež za dobro izvedbo srečanja pa nosijo še učiteljski zbor in učenci Osnovne šole Mengeš. Več let zapored so za srečanje pripravili prostore, zelo lep in pester kulturni program, kateremu žlahtnost daje s sodelovanjem še orkester prof. Pavleta Kosca. Kuharski krožek pod vodstvom tov. Mare Lužar poskrbi za dobrote in za prisrčno postrežbo.
Vsa ta dela so opravljena brezplačno za velikim prizadevanjem in veseljem. Radost in zadovoljstvo povabljenih pa je plačilo za trud. Iniciativni odbor se vsem sodelujočim lepo zahvaljuje. Posebna zahvala za razumevanje in denarne prispevke pa naj velja vsem TOZD s področja naše Krajevne skupnosti. Z njihovo pomočjo nam je bilo mogoče izvesti naš zamišljeni program. Spomnili in razveselili smo ljudi, ki so v mladosti veliko storili za nas. Z našim delom smo jim povedali, da smo jim vsi hvaležni, da ob hitrem tempu življenja mislimo tudi nanje in da niso pozabljeni. Tilka Leb
Srečanje z DEDKOM MRAZOM ob zvokih veselih melodij je tudi za starejše prijetno doživetje
IZ HOMCA IN ROV
Tako izgleda notranjost stare in neurejene trgovine, nad katero se občani upravičeno pritožujejo
Gasilska društva imajo v tem mesecu občne zbore, na katerih ocenjujejo svoje delo v preteklem obdobju. O delu teh občnih zborov nam poroča naš dopisnik.
GD Homec je imelo svoj redni občni zbor v nedeljo, 26. januarja. Udeležba je bila kot običajno prav dobra. Iz poročil članov upravnega odbora je bilo razvidno, da je bilo društvo tudi v preteklem letu zelo aktivno, da seje zopet vpisalo lepo število novih članov, pionirjev ter mladincev. Tudi gospodarili so kar dobro in jim je v blagajni ostalo 33.972 din. Imajo pa težak problem, ker ne morejo priti do prepisa že kupljenega in plačanega zemljišča, kjer bodo zgradili nov gasilski dom. Pritožili so se tudi, da jim Gozdna uprava Domžale ne gre na roko, ko so prosili za posek lesa. Pritožba je bila tudi zaradi nerednega prejemanja pošte s strani Obč. gasilske zveze Domžale. Za gradnjo novega gasilskega doma so že začeli dovažati potrebni gradbeni material, predvsem gramoz. Ob priliki požarov ni dobrega in pravočasnega obveščanja iz Domžal. Komunalno podjetje Domžale slabo skrbi odnosno vzdržuje hidrante. Občnega zbora sta se udeležila delegat Obč. gasilske zveze Domžale, tov. Martin Andrejka in predstavnik SZDL Homec — Nožice tov. Franc Mavsar.
GD Rova je imelo svoj redni občni zbor v nedeljo, 2. februarja 1975. Udeležba je bila polno-številna in občni zbor je bil prvič v lepo urejenem gasilskem domu na Rovih. Iz poročil upravnega odbora je bilo razvidno, da se društvo pripravlja na proslavo 20. obletnice obstoja društva in bo ob tej priliki dalo v promet novo motorno brizgalno Rossenbauer. Ta proslava bi že morala biti preteklo leto. a je morala odpasti zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Omembe vredno je poročilo poveljnika, ki poroča o treh požarih zlasti o požaru pri
Jožetu Mlakarju na Rovih, kjer so gasilci pomagali ne samo pogasiti požar na gospodarskem poslopju temveč so z vsemi silami pomagali, daje bilo poslopje čimpreje obnovljeno. Problem je vodni bazen v Žicah, ki že nekaj let čaka na dokončna dela. Vse pohvale zasluži dosedanji in tudi že dolgoletni gospodar Vinko Mlakar. Drugi problem je nabava tako potrebnih gasilskih cevi. Kljub temu so se rovski gasilci udeleževali vseh sektorskih, občinskih in republiških tekmovanj in dosegli lepe uspehe, kar je zopet zasluga požrtvovalnega poveljnika Mirka Grčarja. Občnega zbora se je udeležil delegat Obč. gasilske zveze tov. Marjan Lenarčič, kije pohvalil
delo društva. ., , .,
Nace Vodnik
in memoriam
JOŽEFA ŽUN
Koncem meseca decembra smo se v Mengšu poslovili od Jožefe Zun. Rojena je bila 18. 3. 1901 v številni delavski družini in morala že v rani mladosti občutiti vso trpkost mladostnega življenja in borbe za vsakdanji kruh. Po končani osnovni šoli se je zaposlila kot delavka v tovarni, vendar jo je Življenjska pot vodila po svetu, kjer je na Dunaju, Kranju in pozneje v Ljubljani služila vsakdanji kruh. V letih stavk, ko je mož izgubil službo, je morala ponovno na delo, da je lahko prehranjevala svojo družino.
Leta II. svetovne vojne so jo še bolj prizadela, saj je okupator izselil starše in v gozdove je odšel komaj 19-let-ni sin, ki se ni nikdar več vrnil. Toda vsi ti napori in žrtvovanje niso zlomili njene zavesti, da je potrebno vztrajati in pomagati povsod, kjer je bilo to potrebno. Aktivno se je vključila v delo DPM in ZVVI in kot tajnica dolga leta marljivo opravljala svoje delo. Kljub trdi življenjski poti pa je vendar ostalo v njej polno vedrosti, ki jo je vedno prinašala povsod, kjer je vedela, da s svojo prisrčnostjo lahko pomagala.
Šele ob zadnjem slovesu smo spoznali njeno dobroto in prizadevnost, zato bo ostala med nami kot ena izmed tistih žena. ki so znale premagati lastne bolečine in pomagati drugim. :
POPRAVEK
Pri članku v spomin Ivana Gostiča, v zadnji številki, je prišlo do napak, ki jih popravljamo. ,,Njegovo delo so v poslovilnih besedah orisali: Anton Boldin v imenu Slovenijales RADOMLJE, JANEZ KOVAČ v imenu ZVVI in Bojan BOGATAJ v imenu .. .
Urednik
Predavanja o obrambni vzgoji prebivalstva
V prizadevanju, da bi tudi v letošnjem letu organizirali na območju občine po krajevnih skupnostih predavanja o obrambni vzgoji prebivalstva, sta se Delavska univerza in Oddelek za ljudsko obrambo pri skupščini občine dogovorila, da bosta organizirala po dvoje predavanj, ki naj bi pomagala krajevnim skupnostim,
samozaščite in kadri kot pomembna sestavina vseljudske obrambe.
2. Organizacija in oblike odpora v sovražnikovem zaledju in sovražna propaganda kot aktualna oblika specialnega vojskovanja in njeno preprečevanje.
Obe predavanji sta namenjeni vsem tistim, ki morajo na osnovi
tega pa se moramo zavedati, daje sedanji čas in življenje povezano z neštetimi vojnimi napetostmi, ki zahtevajo od vseh nas to, da se bomo znašli tudi v tistih situacijah, ko bi morali uspešno braniti pridobitve naše NOB in revolucije. Razvoj našega socialističnega sistema ni odvisen samo od naše gospodarske moči, ampak
Udeleženke tečaja PR VE POMOČ/ v Krajevni skupnosti Jarše, ki so uspešno zaključile tečaj. Usposabljanje enot civilne zaščite je tudi v krajevnih skupnostih etia izmed nalog, ki jo uspešno uresničujemo
da bi bili občani in delovni ljudje čim bolje seznanjeni z nekaterimi vprašanji, ki so bistvenega pomena. V bistvu pa gre pri tem za nadaljevanje tistega dela, ki smo ga začeli pred leti.
Na sestanku s predsedniki krajevnih skupnosti in odbori za splošni ljudski odpor je bil sprejet predlagani načrt, ki predvideva po dvoje predavanj v 24 krajih v občini. Na predavanjih bosta obdelani naslednji dve temi:
1. Mesto in vloga KS v sistemu vseljudske obrambe in družbene
RAZPORED PREDAVANJ
KRAJEVNA SKUPNOST
1 JARŠE
2. VIR
3. DRAGOMELJ PŠATA
4. DOB
5. IHAN
6. MORAVČE 7 VRHPOUE
8. PECE
9. OŽBOLT
10. TROJANE
11. RADOMLJE IN PRESERJE
12. HOMEC
13. MENGEŠ
14. DOMŽALE
15. LUKOVICA IN RAFOLCE
16. VELIKA VAS
17. BLAGOVICA
18. KRAŠNJA
19. TRZIN
20. KRTINA
21. ZLATO POLJE
22. PREVOJE
23. ROVA
24. CEŠNJICE
Zakona o ljudski obrambi obiskovati ta predavanja in za katere je tudi skupščina občine sprejela odlok, s katerim je določila število ur pouka. Kljub temu. da bodo občani pravočasno obveščeni o razporedu predavanj s strani KS, so za organizacijo teh predavanj odgovorne tudi družbenopolitične organizacije v posameznih krajih. Zavedati se moramo, daje naša dolžnost, da se spoznamo z vsemi problemi in nalogami, ki nam jih nalaga zakon, naša ustava in sam socialistični sistem. Poleg
tudi od pripravljenosti, kako bomo ta sistem dograjevali in oblikovali tako, kot to zahteva notranja organizacija naših krajevnih skupnosti in nova frontna vloga SZDL
Če bomo spoznali, da smo nosilci vseh akcij, potem bomo pač morali izpolniti tudi našo dolžnost in se udeleževati predavanj in se tako tudi zavestno vključiti v to akcijo, ki pomeni tudi del našega izobraževanja.
1. PREDAVANJE	II. PREDAVANJE	ČAS KRAJ PREDAVANJA
13.2.1975	17.2.1975	18.00 Gasilski d.Jarše
13.2.1975	17.2.1975	18.00 Delavski dom Vir
14.2.1975	18.2.1975	18.00 Osnovna š.Dragomelj
14.2.1975	18.2.1975	18.00 Osnovna š. Dob
17.2.1975	25.2.1975	18.00 Gasilski d. Ihan
18.2.1975	25.2.1975	18.00 Partizanski d.Moravče
17.2.1975	20.2.1975	18.00 Osnovna š.Vrhpolje
18.2.1975	24.2.1975	18.00 Gasilski d. Peče
23.2.1975	2.3.1975	11.00 Osnovna š. Ožbolt
23.2.1975	2.3.1975	14.00 Gasilski d. Trojane
21.2.1975	28.2.1975	18.0C Kinodvorana Radomlje
25.2.1975	27.2.1975	19.00 Poseb.osn.šola Homec
10.3.1975	17.3.1975	18.00 Kinodvorana Mengeš
11.3.1975	18.3.1975	18.00 Hala komunal.c. Domžale
3.3.1975	10.3.1975	18.00 Osnovna š. Brdo
5.3.1975	10.3.1975	18.00 Osnovna š. Ribče
6.3.1975	11.3.1975	18.00 Osnovna š.Blagovica
6.3.1975	11.3.1975	18.00 Kulturni d. Krašnja
3.3.1975	12.3.1975	19.00 Dom družb.org.Trzin
4.3.1975	12.3.1975	19.00 Osnovna š. Krtina
4.3.1975	13.3.1975	19,30 Osnovna š.ZI.Polje
5.3.1975	13.3.1975	18.00 Kulturni d. Prevoje
12.3.1975	17.3.1975	18.00 Osnovna šola Rova
10.3.1975	14.3.1975	18.00 Osnovna š.Češnjice
z zbora delovnih ljudi in občanov v krašnji
V sredo, 5. februarja 1975, so imeli v Krašnji na zboru delovnih ljudi in občanov na dnevnem redu vprašanje pošte, šole in organizacijo SZDL v Krajevni skupnosti Krašnja.
Zboru so prisostvovali predstavniki pošte, izvršnega sveta skupščine, referent za KS pri občinski upravi in predstavnik Občinske konference SZDL. Zbor je vodil predsednik Krajevne organizacije SZDL Brane Močnik. O vseh treh vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu, so sprejeli tudi konkretne sklepe.
PROBLEM POŠTE V KRAŠNJI
Delovni ljudje in občani so / veliko prizadevnostjo obravnavali problem pošte. Poudarili so, da imajo Krašnjani tako pošto že petdeset let in da sta pred nekaj dnevi prišla predstavnika pošte Domžale z namenom, da se pošta v Krašnji ukine. Menda je res, da sta v vsej Sloveniji le dva primera pogodbenih pošt in na žalost, kot so rekli na zboru, je ta problem tudi v Krašnji. Nerazumljivo pa je. da v moderni dobi, ko se krajevna skupnost širi, ko želimo pomagati bolnim. ko želimo zadržati kakšnega kmeta na kmetiji in ko tovarne dajejo osebne dohodke svojim delavcem potom hranilnih knjižic, ukinjamo pošto v Krašnji in / njo tudi telefonske zveze s svetom.
Predstavnik pošte Domžale tov. Konda je nekajkrat na diskusi|o Krašnjanov odgovoril, da pošte v Krašnji ne bodo ukinili. Pod točo argumentov drugih i/jav najbrž tudi ni mogel dati. Dobesedno je rekel: „Nič vam ne bomo vzeli, še dali vam bomo več. Obstoječe stanje ne ukinjamo, ker pošto v Krašnji ukinejo lahko samo delovni ljudje in občani krajevne skupnosti Krašnja.''
To so bile besede razuma. Danes daje ustava veliko možnost upravljanja delovnim ljudem in občanom. Tovariš Konda je predlagal, da bi v Krašnji imeli odprto pošto dnevno samo štiri ure in dostavo pošte na dom. Krašnjani pa so se začasno odrekli dostave pošte na dom, samo, da bi bila pošta odprta sedem ur in nudila občanom izplačila, vplačila, poštni promet, telefonske usluge in to, kar lahko dobijo delovni ljudje na drugih poštah.
Dokončni sklepi, z roki in nosilci rešitev, so bili po tem in po drugih vprašanjih prebrani vsem občanom in se nahajajo v zapisniku zbora delovnih ljudi in občanov v Krašnji. _ ..
S. M.
Sodobno zdravljenje zdravljenih alkoholikov
v Domžalah
Čeprav se lahko naši občani že preko dnevnega časopisja in drugih oblik obveščanja dokaj seznanijo s splošno problematiko alkoholizma na Slovenskem, mislimo, da ne bo odveč tudi ta prispevek v našem glasilu. S tem želimo samo opozoriti, da je ta problematika prisotna tudi pri nas, in vas na kratko seznaniti, kako jo bolj ali manj uspešno rešujemo tudi mi.
Alkoholizem se danes smatra za eno od najtežjih socialnih bolezni sodobne družbe, ne samo pri nas, ampak tudi v ostalem civiliziranem svetu. Na žalost pa smo prav Slovenci nekje v samem vrhu te lestvice, po številu obolenj na določeno število prebivalcev pa menda prvi v svetu. Statistični podatki kažejo, da je v naši ožji domovini približno 90.000 alkoholikov. Cc upoštevamo, da so zaradi enega alkoholika prizadete še tri do štiri osebe njegovega ožjega sorodstva, potem pridemo do neverjetnega števila, ki se približuje 1/5 celotnega našega prebivalstva. Samo ta kratka informacija nam govori o resnosti tega družbenega problema. Z druge strani pa smo priče nezainteresiranosti, tolerance in skorajda indolenec vseh prizadetih forumov do tega kompleksnega vprašanja, vključno tudi delovnih in družbenopolitičnih organizacij.
Namen našega prispevka je. da naše bralce na kratko seznanimo o škodljivosti alkohola na posameznika in na celotno družbo, o sodobnih metodah zdravljenja in preprečevanja alkoholizma pri nas. predvsem pa o življenju in delu klubov zdravljenih alkoholikov -K Z A. Takšen klub že visto let dokaj uspešno deluje tudi v naši občini. Z njegovim delom in uspehi pa se bomo seznanili nekaj več na koncu tega članka.
Kaj je alkoholizem?
Alkoholizem je družbeno socialna bolezen, ki ogroža posameznika, njegovo družino, okolico in celotno družbo, narod in državo v končni fazi. Kot bolezen se obravnava šele zadnjih nekaj let. prej pa se je smatrala kot slaba razvada posameznikov, ki so bili več ali manj prepuščeni sami sebi in nemočni. Ker je to potemtakem bolezen, sc jo skuša v zadnjem času bolj sistematično z različnimi metodami, z večjim ali manjšim uspehom, zdraviti in preprečevati.
Kdo je alkoholik in koga lahko smatramo za kroničnega alkoholika?
Za kroničnega alkoholika se po definiciji svetovne zdravstvene organizacije smatra tisti, ki trajno in prekomerno uživa alkoholne pijače in pri katerem je odvisnost od alkohola tolikšna, da ga privede do duševnih motenj in okvar njegovega lastnega psihičnega in fizičnega zdravja, do težav v odnosih z drugimi in do škode v socujnem in ekonomskem pogledu. Mčd alkoholike prištevamo tudi tiste, ki kažejo začetna znamenja motenj v leni smislu.
Razvoj alkoholizma pri posamezniku
V razvoju alkoholizma pri posamezniku   lahko   zasledimo tri značilna razdobja, ki si po nekaj letih časovno sledijo drug za drugim.
1. Družbena poraba alkoholnih pijač - neopazno, vendar zanesljivo navajanje organizma na alkohol, in drsenje v alkoholizem.
2. Kronični alkoholizem odvisnost organizma od alkohola je tolikšna, da brez njega ne gre več.
3. Težke telesne in duševne okvare
- lažja ali težja bolezenska stanja.
Kako deluje alkohol na človeški organizem?
Telesne okvare. Prekomerno uživanje alkohola težko obremenjuje srčno mišico, poškoduje jetra
- ciroza jeter, škodljivo vpliva na ledvice, spolne organe, mišice in prebavne organe.
Prav tako alkohol povzroča nepopravljive trajne okvare na živčnem tkivu. Skratka prizadet je bolj ali manj cel organizem, zato je tudi njegova odpornost proti drugim obolenjem občutno zmanjšana. Statistično je dokazano, da je življenjska doba alkoholikov 15-20 let krajša od nealkoholikov.
Duševne okvare. Te okvare so posledica okvar živčnih celic in se odražajo v večji občutljivosti, raz-dražljivosti. napadalnosti, javljajo se tudi različni prividi optične in slušne narave, ter kasneje tudi tako zvani alkoholni bledež. Neredko se pojavi tudi alkoholna božjast padavica alkoholikov.
Torej, kot vidimo, kronični alkoholik prej ali slej postane telesni in duševni siromak, ki si brez tuje pomoči in ogromne lastne jeklene volje ne more pomagati.
Alkohol in delovna storilnost
Še danes je velika večina ljudi mišljenja, da alkohol povečuje delovno storilnost, predvsem fizično, kar pa je popolnoma zmotno. Dokazano je. da že koncentracija 0.5 promila alkohola v krvi zmanjša delovno storilnost za ca. 16 7/. Ne samo to. vinjeni delavec je v stalni nevarnosti, da poškoduje sebe ali druge na delovnem mestu, saj je poznano, da je prav vinjenost glavni vzrok nesreč pri delu.
Alkoholizem in promet
O katastrofalnih posledicah, ki jih ima alkohol v prometu, pa namenoma na tem mestu ne bi razpravljali. Te informacije naš bralec lahko zasleduje v dnevnem časopisju.
Sodobne metode zdravljenja in praprečevanja alkoholizma
V Sloveniji obstaja več centrov za zdravljenje alkoholizma, vendar se bomo omejili le na center v Škofljici, ki nam je najbližji in ki uporablja metode, ki so do sedaj dale menda najboljše rezultate.
Osnovno načelo v centru je, da je alkoholik, koje trezen, zdrav in sposoben kot vsak drug človek in da se mora po končanem zdravljenju vrniti na isto ali enakovredno delovno mesto ter se mora družbenopolitično vključiti v dogajanja naše sodohne družbe. Torej njegova rehabilitacija mora biti poklicna, družbenopolitična, ekonomska in socialna.
Drugo zelo važno načelo je. da so vsi pacienti za časa zdravljenja enaki oziroma se jih enako obravnava, saj jih je v takšno stanje dovedel isti vzrok.
Tretji važen princip oziroma načelo je sistem skupinskega zdravljenja v najtesnejšem sodelovanju s svojci in delovno organizacijo. Četrto načelo pa je princip javnosti priznanja alkoholizma ter nadaljevanje njegovega zdravljenja po odhodu iz centra v klubu zdravljen ili alkoholikov v mestu stalnega bivališča, ali pa v delovni organizaciji.
V sam potek zdravljenja se na tem mestu ne bi spuščali. Važno je. da vemo. da je v centru točno določen dnevni red. daje na prvem mestu tako zvana psihoterapija in delovna terapija, kar vse se odvija v skupinah in v okviru terapevtske skupnosti.
Na osnovi analize svojega lastnega, do tedaj zgrešenega načina življenja in po analizi življenjskih zablod drugih bolnikov alkoholikov, večinoma normalnih ljudi, in alkoholiki kot smo že ugotovili to tudi so. spozna pravo gorje, ki ga je povzročil alkohol njemu in njegovi okolici ter si skuša ustvariti vizijo svojega novega bodočega življenja.
Celotno zdravljenje v centru traja 3- 4 mesece in se nadaljuje v klubih zdravljenih alkoholikov, ki danes obstajajo že skoraj v vseh občinah in večjih delovnih organizacijah. Uspeh zdravljenja po navedenih metodah je izredno dober in se giblje okrog 80 %.
Klubi zdravljenih alkoholikov - K ZA
Klub zdravljenih alkoholikov je danes nepogrešljivi sestavni del kompleksnega sistema terapije zdravljenih alkoholikov. Ne samo to, v njega se lahko vključijo tudi tisti občani, ki imajo težave z alkoholom in ki so toliko osveščeni in pogumni, da to tudi javno priznajo. V njem bodo vedno naleteli na razumevanje in prijateljsko pomoč, prav ljudi, ki so slične ali še večje težave že prebrodili. Poleg tega pa ima vsak klub tudi svojega zdravnika-terapevta, ki s
svojimi bogatimi izkušnjami in strokovnim znanjem nudi Članom vsestransko brezplačno pomoč. Tudi naš klub ima že nekaj takšnih članov, ki uspešno abstinirajo brez kakršnegakoli poprejšnjega posebnega zdravljenja, na kar smo vsi skupaj še posebno ponosni.
Člani kluba imajo sestanke enkrat tedensko ob istem času in na istem mestu, po potrebi tudi večkrat. Klub je družbena organizacija, pravna oseba, s svojim žigom, kartoteko in vsem ostalim, kar takšne organizacije imajo. Zato je za normalno poslovanje kluba nujno potrebno, da razpolaga s svojim lastnim klubskim prostorom. Prav to vprašanje pa na žalost v domžalskem klubu še do sedaj ni dokončno rešeno, kar neugodno vpliva na njegovo normalno delovanje.
Kako se življenje in delo odvija v klubu pa je odvisno od samih članov. Osnovna in najvažnejša dolžnost kluba je pomoč svojim članom, ki so ponovno zašli v težave, kakor tudi pomoč novo-došlim članom, posebno tistim, ki so prostovoljno prišli v klub. oziroma niso bili deležni nobene prejšnje terapije. Tudi družbenemu življenju svojih članov in njihovih .svojcev, klub posveča v zadnjem času vse več pozornosti.
Ne glede na posamezne negativne primere, ki v glavnem škodujejo ugledu kluba in njihovim članom, upamo, da je domžalski klub zdravljenih alkoholikov s svojim dosedanjim nekajletnim uspešnim delom upravičil svoj obstoj. Zato v bodoče razumljivo pričakujemo več moralne in materialne podpore s strani družbenopolitičnih in delovnih organizacij, da bo tudi v bodoče klub uspešno izvrševal svoje humano poslanstvo v korist posameznikov in vse naše socialistične skupnosti,
Otrcsimo se zastarele miselnosti o zdravljenju alkoholizma, ter spremenimo mišljenje o zdravljenih alkoholikih, ki za sedaj ni ravno najbolj ugodno v naši širši javnosti ter jih sprejmimo v svoje vrste kot polnovredne člane naše družbe'.
Klub zdravljenih alkoholikov Domžale
V primeru okvare na cesti se lahko poslužite »VLEČNE SLUŽBE«, ki jo opravlja Pavel Novak, Preser-|e. Tovarniška 27, Radomlje, telefon (061) 72-784.
Lek in Krajevna skupnost Mengeš
z roko v roki
Kako žive in delajo naše delovne organizacije? V nasprotju s splošno prakso,
ko kupujemo v tujini za drag denar
V prihodnjem letu slavi tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov tehnološke postopke, pa so po-Lek 30 let svojega obstoja. O delu te tovarne, ki postaja tudi v Jugoslovan- stopki, po katerih pridobivamo skem prostoru vse bolj farmacevtski gigant, pa tudi o delu mengeškega naše farmacevtske surovine „do-obrata smo se pogovarjali z direktorjem TOZD Kemija v Mengšu Vladom mači"; so plod znanstveno razisko-
Zupanom, dipl. ing. kemije. m^^mtmim^^m^^^^^^^m^^^tf
Predstavite     nam,     prosim, đHHHH mengeški del tovarne Lek, povejte nam kaj o poslovnih rezultatih, ki ste jih dosegli v preteklem letu.
Naša tovarna seje samoupravno konstituirala ob koncu leta 1973. Mengeški del Lekaje postal temeljna organizacija združenega dela kemija, ki naj pomeni začetek Lekove bazične proizvodnje.
Dve tretjini našega dela pomenijo izdelki, ki jih kot surovine potrebuje Lekova farmacevtska proizvodnja, delno jugoslovanska, predvsem pa potrebe izvoza. Vrednost tega izvoza znaša za preteklo leto približno 1,2 milj. dolarjev.
Eno tretjino naših izdelkov pa porabijo številna ostala industrijska področja za nadaljnjo predelavo. Povem naj, da je celotna vrednost našega dela za preteklo leto ocenjena na pribl. 11,7 milijard starih dinarjev.
Na severnem delu mengeškega obrata Leka so postavili več pločevinastih silosov. V njih pred predelavo shranjujejo riene rotičke, iz katerih pridobe dragocena zdravila
Pred kratkim so zaključili gradnjo proizvodne hale bodoče temeljne organizacije združenega dela Lek zdravilna zelišča. Od te nove temeljne organizacije (predvidevajoča se bo imenovala TOZD Droge) v Leku mnogo pričakujejo
Kako je z uvozom, saj vemo, da so uvožene surovine zelo drage?
Za našo predelovalno industrijo, kamor spada tudi farmacevtska proizvodnja, je značilen visok odstotek uvoženih, resnično zelo dragih surovin. Uvažamo jih večinoma iz zahodnih držav. Cilj farmacevtske industrije v Jugoslaviji je, da se v čim večji meri opre na domače surovine. Tako seveda tudi mi v Leku želimo postopoma manj-ševati odvisnost od inozemskih dobaviteljev surovin. Tu dobavitelji večkrat zaradi monopolnega položaja, ki ga imajo na trgu s surovinami, svoje cene prav nesramno zvišujejo.
Naši napori, da bi se kar najbolj oprli na domače surovine in kar najbolj zmanjšali našo odvisnost od tujine, gredo v korak s splošnimi gospodarskimi hotenji. Ti napori za proizvodnjo omenjenih surovin podjetju že prinašajo znatne prihranke.
Seveda je rentabilnost proizvajati več surovin, kot jih potrebujemo sami. To dejstvo, da izdelujemo več predvsem pa, da jih bomo izdelovali več, nam omogoča dobre perspektive za izvoz, hkrati pa tudi doprinaša k izboljšanju devizne plačilne bilance naše države.
V uresničitev hotenja, da bi v proizvodno delo vključili kar največ domačih izsledkov, ste gotovo vključili tudi svoje znanstvenike.
valnega dela naših, Lekovih strokovnjakov. To nam daje tudi pri izvozu boljši položaj, saj lahko nastopamo popolnoma neodvisno, tako glede tržišča, kot tudi cen.
Naše raziskovalce in tehnologe v proizvodnji smo z našo interno zakonodajo tako v Leku nasploh, kot tudi v mengeškem obratu posebej, pritegnili k ustvarjalnemu, znanstveno-razisk ovalnemu delu. Tako delo po pravilniku tudi posebej nagrajujemo, saj želimo, da bi v naše proizvodne postopke vključili čim več lastne pameti.
Pri delu na humanem področju zdravil odnosno surovin za ta zdravila seveda nismo izolirani, temveč se povezujemo s fakultetami in znanstveno-raziskovalnimi institucijami iz vse države.
Več let so zaposleni v mengeškem Leku potrebovali prostore za družbeno pvehrano. Obetajo, da bodo novo menzo, v kateri bodo našli prostor tudi športniki in družbenopolitične organizacije tovarne, odprli že prvega
marca
Ali so se rezultati take orientacije (na lastne moči in na lastno pamet) že pokazali?
Kot posledica take gospodarske politike se je pokazalo, da se relativni delež gotovih zdravil na osnovi naših lastnih surovin in lastnih tehnoloških postopkov vztrajno povečuje, medtem ko delež licenčnih preparatov ostaja isti odnosno se relativno znižuje.
Kakšne načrte si je za svojo poslovno prihodnost postavil mengeški obrat?
Na področju kemične proizvodnje smo pravzaprav šele na začetku, vsaj kar zadeva vložena sredstva in dobljene rezultate teh sredstev. Že v petih letih predvidevamo nekajkratno povečanje najvažnejših farmacevtskih surovin. Gre za tiste surovine, ki jih pridobivamo iz rženih rožičkov, in za derivate oksikinolina. Pospešeno izdelujemo projekt, po katerem bomo z vlaganjem preko tridesetih starih milijard dinarjev dosegli proizvodnjo, ki nam bo dajala bistveno več, kot pa nam daje danes. Seveda bomo bistveno boljše uspehe dosegli tudi pri izvozu izdelkov, kijih izdelujemo s temi surovinami.
Gre torej za pridobivanje zdravil iz zdravilnih zelišč? Povejte nam, prosim, kaj o tem!
Zanimivo je omeniti, da v svetu postajajo v zadnjem času vse bolj pomembna in upoštevana tista zdravila, ki jih pridobivajo iz zdravilnih zelišč, ne pa povsem umetno sintetično. V tem primeru (rženi rožički) narava že sama v rastlini ustvari tiste aktivne snovi, ki človekovemu zdravju koristijo. V takem zdravilnem zelišču ni primesi, ki bi povzročale škodljive stranske pojave.
V tem pogledu je tudi naša usmeritev povsem sodobna, saj bomo pridobivah aktivne zdravilne snovi iz rženih rožičkov, naprsteca, divjega kostanja, morske čebule in še nekaterih drugih zdravilnih zelišč.
Ali to pomeni, da bo Lek proizvodnjo zdravilnih zelišč povečal? Ali omenjeno vpliva na poslovno orientacijo obrata v Mengšu?
Lek je ob upoštevanju zgornjih dejstev uvidel, da je orientacija proizvodnje na lastno surovinsko bazo ter na lastna zdravilna zelišča dobra, zato predvidevamo v perspektivi veliko povečanje pridelovanja teh zelišč. Z njimi se bomo oskrbeli v bistveno večji meri, kot pa smo zdravilnih zelišč pridelovali do sedaj. Najugodneje bi bilo, da bi ta zelišča gojili kar se da blizu. To pa seveda ne bo povsem mogoče, saj so za nekatere zdravilne rastline potrebne izjemno velike obdelovalne površine. Zaradi tega bomo tudi v naprej obdržali sodelovanje s kmetijskimi organizacijami in zasebnimi kmetovalci po vsej Sloveniji.
Omenili ste velik projekt, ki ga namerava uresničiti vaša tovarna.
V Občinskem proočevalcu smo že poročali o pričetku del na objektu za predelavo zdravilnih zelišč. Povemo lahko, daje prva faza
(Nadaljevanje na 18. strani)
( Nadaljevanje iz 17. strani)
gradnje že končana, da imamo v velikih silosih že osnovne naravne surovine. V kratkem bomo te surovine v novi stavbi že tudi pričeli predelovati.
Za nadaljnje faze dograjevanja tega objekta je projekt v izdelavi, predvidevamo pa, da bomo z nadaljnjo gradnjo pričeli že ob koncu leta.
Povem naj, da sta se obseg pridelovanja zdravilnih zelišč in predelava le-teh močno povečala. Iz tega dela kemične proizvodnje bomo ustanovili novo temeljno organizacijo združenega dela. To nam jc zagotovilo, da bo delo steklo hitro in dobro, saj bo neposredni proizvajalec v tej proizvodnji postal tudi resnični uprav-Ijalec z njo.
Od močno povečane proizvodnje ne le v novi temeljni organizaciji temveč tudi v mengeškem obratu kot takem bo imela korist seveda tudi krajevna skupnost in posredno tudi skupščina občine.
Seveda pa bomo predelovali v naprej tudi še divji kostanj, kar lahko pomeni izdaten vir dohodka za šolsko mladino. Tudi poslej bomo odkupili vse količine divjega kostanja. Pravtako bomo še vnaprej sodelovali z zasebnimi kmetovalci, katerim bomo odstopali v gojitev sadike naprsteca.
Kako mengeški obrat Leka sodeluje s krajevno skupnostjo?
S krajevno skupnostjo, kjer tovarna deluje Lek že vsa leta tesno sodeluje. Gre za krajevno skupnost Mengeš. Sodelujemo ne le v predpisanem" obsegu, kakršen je nujen, temveč mnogo tesneje. Odnosi so resnično dobri in vse prej kot zgolj formalni.
Tovarna Lek razume težave in potrebe, ki jih občuti krajevna skupnost, zato skušamo v pri urejevanju vsega, kar je v kraju najbolj pereče, kar najučinkoviteje pomagati. Skušali smo pomagati v preteklosti, z gotovostjo pa bomo pomagali tudi v prihodnje.
Za tak odnos tovarne do dela in problemov krajevne skupnosti Mengeš, kjer zvečine naši delavci
žive, smo prejeli pohvalo za sodelovanje pri izgradnji komunalnega razvoja Mengša. To pohvalo so nam izrekli prebivalci Mengša na svojih zborih.
Omenim naj tudi, da smo se za konkretne oblike sodelovanja med Lekom in krajevno skupnostjo dogovorili na nedavnem skupnem srečanju, ko so predstavniki mengeške krajevne skupnosti, vodstvo občinske skupščine Domžale ter družbenopolitičnih organizacij občine obiskali naše obrate v Mengšu in Ljubljani.
To sodelovanje bo še tesnejše, saj so nekateri delavci iz naše temeljne organizacije združenega dela aktivni družbenopolitični delavci v krajevni skupnosti in organih občinske skupščine. Z njihovo pomočjo in že v preteklosti izka-z ano uspešnostjo bomo sodelovanje (udi v prihodnje lažje koordinirali.
Kako skrbite za družbeni standard?
V tovarni ne vidimo le potreb proizvodnje ter večjega obsega dela. Istočasno želimo tudi izboljšati življenske razmere zaposlenih. Skrbimo za čim večjo varnost pri delu in za zdravje delavcev, ki je v kemičnih procesih večkrat ogroženo. Tako nenehno organiziramo preventivno okrevanje tistih, ki so najbolj ogroženi, organizirano imamo toplo prehrano, ceneno letovanje za zaposlene z zakonci in otroki, do marca pa bomo uredili tudi dolgoletni problem prostorov za obrat družbene prehrane. Predvidevamo, da bomo obrat družbene prehrane odprli že do marca, saj je dosedanja stara zgradba, kije najstarejši objekt mengeškega obrata, komajda še služila svojemu namenu.
Tovarna skrbi tudi za rekreacijo, saj je tistim, ki jih rekreacija zanima, priskrbela ustrezne vadbene prostore in pogoje, znotraj obrata pa je možna odbojka, v poletnih mesecih plavanje, tenis, itd. Pred kratkim smo nastavili tudi profesionalnega delavca, ki bo skrbel za organizacijo rekreacije, tako da bo tudi to področje tovarne v prihodnje še živahnejše.
Delo 10 in komisij
Telesnokulturne skupnosti
poziv
Letos praznujemo 30-letnico osvoboditve in hkrati tudi graditve socialističnih družbenih odnosov.
Brez dvoma so bili doseženi v naši občini dobri rezultati tako na materialnem kot družbenopolitičnem področju. Za uspehe in dobre rezultate se lahko zahvalimo celotnim delovnim kolektivom, krajevnim in interesnim skupnostim, društvom in organizacijam, kot tudi posameznikom.
Prav bi bilo, da 30-letnico osvoboditve in graditve samoupravne socialistične družbe dostojno proslavimo in damo PRIZNANJA in ODLIKOVANJA najboljšim kolektivom, najboljšim društvom in organizacijam in najzaslužnejšim posameznikom.
Ob 30-letnici osvoboditve in graditve socialistične družbe bo za 27. april in 1: maj, ob občinskem prazniku in 29. novembru podeljenih sorazmerno več priznanj in odlikovanj.
Pozivamo družbenopolitične organizacije. TOZD in KS, da predlagajo skupine zaslužnih delovnih ljudi in občanov ali posameznike za naslednja priznanja in odlikovanja:
- priznanja, kijih podeljuje občinska skupščina,
- priznanja OF, kijih podeljuje Občinska konferenca SZDL in
- odlikovanja, ki jih podeljuje predsednik republike. Vse predloge z obrazložitvijo pošljite na OBČINSKO KONFERENCO
SZDL DOMŽALE.
Občinska konferenca SZDL Domžale
V drugi polovici decembra 1974 je bila konstituirana Samoupravna interesna telesnokulturna skupnost Domžale. V novo vodstvo so bili imenovani naslednji:
predsednik skupščine SITKS — Varšek Miroslav, dipl. oec, podpredsednik skupščine - Sistar Tone, podpredsednik skupščine - Vele-pec Janez, predsednik 10 SITKS Maver Emil, podpredsednik 10 SITKS - Skok Stane, dipl. iur.
Izvršni odbor je imel v januarju dve seji. Na sejah so bili prisotni tudi člani samoupravne kontrole. V skladu s statutom je izvršni odbor formiral štiri komisije, in to: komisijo za šport, ekonomsko-finančno komisijo, komisijo za ŠŠD in komisijo za športne objekte. Težnja 10 je bila, da bi bili v sestavu komisij zajeti predstavniki vseh zvrsti športa. Le na ta način bo mogoče čimbolj enakopravno odločati o stvareh, ki se tičejo vseh telesnokulturnih organizacij v občini.
Na drugi seji 10 je bila glavna točka dnevnega reda prenos hale Komunalnega centra v upravljanje SITKS Domžale. Namen tega prevzema jc predvsem ta. da bi dvorana služila predvsem namenu, zaradi katerega je bila zgrajena. Imenovan je bil Programski odbor za vodenje hale KC. prav tako pa je bila imenovana komisija za zapisniški prevzem hale KC.
Razen komisije za športne objekte so se na svojih sejah sestale vse komisije, ki so obravnavale tekočo problematiko športnih dejavnosti skupnosti.
KOMISIJA ZA ŠPORT
Komisija za šport je na svoji seji zavzela stališče, da naj se do dokončne izdelave kriterijev o delitvi finančnih sredstev telesnokultur-nim organizacijam le-tem razdelijo finančna sredstva, in to procentualno na lansko realizacijo. Prednost pri delitvi naj imajo klubi, ki so trenutno v tekmovanjih. Komisija je tudi predlagala izvršnemu odboru, naj naroči študijo o možnih športnih dejavnostih, ki imajo glede na okoliščine pogoje za normalen razvoj. Komisija je razpravljala o tekmovanjih v počastitev Zbora gorenjskih aktivistov, ki bo v Domžalah 22. 6. 1975, in o tekmovanjih v počastitev Občinskega praznika Domžale. To naj bi bila predvsem množična tekmovanja s čimvečjo udeležbo.
Obravnavana je bila tudi ponudba Smučarskega kluba Ihan za organizacijo množičnega pohoda, ki naj bi bil nadomestna manifestacija v primeru, da bi odpadli smučarski tečaji zaradi pomanjkanja snega.
KOMISIJA ZA ŠŠD
Komisija za ŠŠD je na svoji seji obravnavala: naloge komisije, naloge ŠŠD pripravila je osnutek sporazuma o skupnosti ŠŠD in financiranje ŠŠD ter ga dala v razpravo Izvršnemu odboru. Obravnavana je bila problematika ŠŠD, in to: izgradnja šolskih športnih igrišč, izvedba „Šola v naravi", vodenje ŠŠD in financiranje ŠŠD.
EKONOMSKO-FINANČNA KOMISIJA
Ekonomsko-finančna komisija je na svoji seji razpravljala o stališčih komisije za šport in Izvršnega odbora. Pregledan je bil plan skupnosti za leto 1975. Izvršnemu odboru je predlagala, naj se del programa, ki se plačuje direktno iz računa SITKS, izvrši na sledeč način:
- klubom naj se pošlje razpis za organizacijo množičnih akcij s tem, da se od njih zahteva finančna kvantifikacija za posamezne akcije;
- od klubov je potrebno zahtevati poimenske prijave za kadre, ki jih žele strokovno izpopolniti; od klubov je potrebno zahtevati poimenske sezname aktivnih športnikov, ki jih žele zdravniško pregledati;
- pregledan jc bil plan začasnega financiranja za obdobje 1. 1. do 31. 3. 1975 in predlagan 10 v potrditev;
vsi računi, ki niso potrjeni s strani koristnikov, se zavrnejo in se predložijo v plačilo po potrditvi.
Predsednik skupščine SITKS je v mesecu januarju sklical 1. sejo Samoupravne kontrole. Na seji je bil imenovan za predsednika tov. Tone Dolenc. Obravnavan je bil tudi Poslovnik samoupravne kontrole ter način dela in obveščanja samoupravne kontrole.
Udeležbe na vseh sejah so zelo dobre, prav tako pa je pohvalno prizadevanje vseh članov 10 in komisij pri razrešitvi posameznih vprašanj. _ R
DOPOLNILO
Pri objavi vodstev samoupravnih interesnih skupnosti je pri SAMOUPRAVNI INTERESNI SKUPNOSTI pomotoma izpadel
Podpredsednik skupščine IVAN Urednik
Akcija za zbiranje odpadnega papirja
Zveza tabornikov - „ODRED SKALNIH TABOROV" Domžale bo organizirala pobiranje odpadnega papirja na območju Krajevne skupnosti Domžale. Namen te akcije je, da bi začeli sistematično    pobirati odpadni
Ali homo letos prišli do spoznanja, da ne moremo več imeli naravo za naše smetišče?
papir in ga kot surovino za predelavo pošiljati v Papirnico Količcvo ter s tem tudi pomagati posameznikom in hišnim svetom, da bi star papir ne ostajal na podstrešjih in drugih stanovanjskih prostorih.
omogočili sami organizaciji tabornikov, da bo sodelovala v tej akciji in da bo tudi v bodoče lahko skrbela za čistočo našega okolja. Razpored pobiranja papirja:
24. 2. 1975
Stobovska, Koščeva, Na za-vrteh, Trubarjeva, Krožna, Vojkova, Pot na pridavko, Prečna, Partizanska, Varškova, Vodovodna, Prešernova, Železniška, Ljubljanska cesta od Avtoservisa do žel. proge, Kersnikova, Urha Stenovca, Roška, Obrtniška, Trzinska, Poljska, Nova ulica, Slomškova, Tabor, Cankarjeva od Kina do žel. proge, Kajuhova od Kovačiča do žel. proge.
25. 2. 1975
Masljcva, Kamniška od Majhe-niča do podvoza, Nikola I esla, Ljubljanska od Veleblagovnice do Cestnega podjetja. ToneTomšiča, Vodopivčeva, Levstikova, Sej-miška, Jcšetova, Vegova, Murnova, Ul. 29. novembra, Rojska, Dete-lova, Kraigherjeva, Chvatalova, Bistriška, Slandrova, Kidričeva, Zupančičeva, Lobodova, Ljube Šcrcerja.
26. 2. 1975
Lekarniška, kolodvorska, ljubljanska cesta od žel. proge do Veleblagovnice, Cesta Talcev, Antona
RAZPIS
NAGLIC Janko, Cufarjeva 9 Vir -SLIKOPLESKARSTVO
RAZPISUJE
prosto delovno mesto RAČUNOVODJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati morajo biti sposobni samostojno voditi računovodske
Takšni predmeti brez dvoma ne spadajo v našo naravo, ampak na tiste prostore, m katerih te zbirajo odpadki. Žal. velikokrat pozabljamo na našo kulturo in na samo okolje
O pobiranju odpadnega papirja je razpravljal tudi aktiv gospodarstvenikov občine Domžale in sprejel sklep, da se te akcije udeležijo tudi delovne organizacije, ker bo s tem v precejšnji meri rešeno tudi onesnaževanje našega okolja.
Zaradi tega prosimo vse občane na območju Krajevne skupnosti Domžale in hišne svete, da pripravijo odpadni papir na vidna mesta v dnevih, ki so navedeni v tem dopisu, in sicer vsak dan od 17. do 19. ure, ko bodo taborniki izvedli to organizacijo. Prepričani smo, da boste to vzeli na znanje in s tem
Skoka, Vodnikova, Kopališka, Krakovska, Brcjčcva, Karlovškova, Usnjarska, Savska, Stranska, Ka-salova, Aškerčeva, Simona Jenka, Cankarjeva od žel. proge do Savske.
27. 2. 1975
Kamniška od podvoza do sp. Jarš, Miševa, Dragarjeva, Jarčeva, Fajfarjeva, Rozmanova, Koširjeva, Kovičeva, Zaranina, Trdinova, Pcternclova, Mavsarjev trg, Petrov-čeva, Perkova.
Visina osebnega dohodka in nastop službe po dogovoru. Kandidati naj vložijo ponudbe na navedeni naslov.
Nogometni klub Domžale vas vabi ob Dnevu žena, 8. marca^ob 20. uri na VESELO ZABAVO s srečolo-vom, ki bo v hali Komunalnega centra Domžale
Za veselo razpoloženje bo poskrbel ansambel VESELI PLANŠARJI
Vabljeni
močnik brane ponovno evidentiran
V prisotnosti več kot osemdesetih delovnih ljudi in občanov Krajevne skupnosti KRAŠNJA je bila izvedena v sredo, 5. februarja 1975, javna razprava o pravilih SZDL v krajevni skupnosti. Delovnim ljudem iz osmih vasi je bilo naročeno, da v krajevno konferenco SZDL predlagajo svoje delegate. Enako je bilo naročeno, da mladina in borci izvolijo svoje delegacije, RK, GD in športno društvo pa svoje delegate. Izvršni odbor bodo formirali prav tako delegatsko.
Soglasno je bil evidentiran za predsednika Krajevne konference SZDL Krašnja tovariš Brane MOČNIK, ki je to funkcijo opravljal tudi do sedaj. „
M. S.
starostnikov spodaj navedene
javna zahvala
za darovana finančna sredstva za novoletno obdaritev V   ta   namen   so   darovale   finančna sredstva organizacije:
1. Občinski odbor RK Domžale
2. Komunal, podjetje Domžale
3. Lck Mengeš
4. Obrtno podjetje „ZORA" Domžale
5. Tosama Domžale
6. Semcsadike Mengeš
7. Toko Domžale
8. Universale Domžale
9. Hclios Domžale
10. Mlinostroj Domžale 1 1. Papirnica Količevo
12. Avtoservis Domžale
13. Termit Domžale
14. Oljarna Domžale
15. Tamiz. Mengeš
16. Filc Mengeš
17. Trak Mengeš
18. Hidrometal Mengeš
19. Slamnik Mengeš
20. Lekarna Domžale
21. Zava'ovalnica Sava Mengeš
22. Obč.odbor društva upokojencev Domžale
23. KS Trojane
24. Biro 71 Domžale
25. Melodija Mengeš
26. Slovenijales Radomlje
27. Opekarna Radomlje
28. Krajevna skupnost Dragomelj
29. Ljubljanska banka Domžale
30. Napredek Domžale
31. Občinska konferenca SZDL Domžale
32. Svit Kamnik
33. Rašica Moravče
34. Mizarska delavnica Moravče
35. Elektrovod   obrat Dole
2.000, 500 5.000 1.000 1.000 500 1.000 500 500 700 1.000 500 1.000 500 500 1.000 2.000 500 1.000 500 500 300 600 700 400 500 300 500 1.000 1.000 200 500 500 150 500
00 din 00 din 00 din 00 din ,00 din ,00 din ,00 din 00 din 00 din 00 din ,00 din ,00 din .00 din 00 din 00 din ,00 din 00 din 00 din 00 din ,00 din ,00 din ,00 din .00 din ,00 din 00 din 00 din 00 din ,00 din 00 din ,00 din ,00 din 00 din 00 din 00 din 00 din
Vsega skupaj:
28.850,00 din
Vsa zgoraj navedena zbrana finančna sredstva je Občinski odbor RK Domžale razdelil na 1.319 starostnikov, invalidov in ležečih bolnikov.
Osnovne organizacije RK, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in društva pa so prispevale še dodatnih 40.353 din.
Pri obdaritvi je sodelovalo 148 aktivistov RK in članov družbenopolitičnih organizacij.
Občinski odbor RK Domžale se najlepše zahvaljuje tako organizacijam združenega dela in ostalim za pomoč in sodelovanje pri tej humani akciji.
OBČINSKI ODBOR RK DOMŽALE
SPORT
NOVA SMUČARSKA SKAKALNICA V PREVOJAH
Kljub temu, da imamo tako milo zimo, so se smučarji iz Pre-voj in okolice odločili, da izgradijo novo, 30 m skakalnico, v neposredni bližini glavne ceste Ljubljana-Maribor, to je takoj za veliko kmetijo pri ,,LESARJU" na Prevojah. Ker je tu sekcija Smučarskega kluba Ihan, je upravni odbor tega kluba obljubil pridnim Prevojčanom, da jim bo priskočil na pomoč pri zemeljskih delih, ki jih je opravil buldožerist.
Nadvse marljiv Marjan Kveder kot trener SK Ihana in tamkajšnji domačin, ima največ zaslug, daje objekt danes nared in pripravljen za otvoritveno tekmo, čim bo padel sneg. Smučarji iz tega kraja so v ta objekt vložili preko 400 prostovoljnih ur, vsa dela pa je vodil zopet Marjan Kveder.
Tako se bodo lahko vsi skakalci iz Prevoj in okolice privajali na skoke in nato vadili na veliki ihan-ski skakalnici.
Ob zaključku se moramo zahvaliti ne samo smučarjem in smučarskim delavcem tega kraja, temveč tudi vaščanom, ki so ponosni na ta objekt. Posebna pohvala pa gre Janezu K vedru -kmetu, ki je nudil vse, daje danes skakalnica gotova in dana svojemu namenu.
K. r.
ŠPORT V DOBU
V letošnjem letu je predsedstvo 00 ZSMS Dob organiziralo turnir v šahu, ki je bil v Dobu, in turnir v kegljanju, ki smo ga organizirali v Radomljah. Na turnirju v šahu je sodelovalo 16 mladdi iz 00 ZSMS Dob in osnovne šole Dob, ki so se pomerili po sistemu vsak z vsakim. Zmagal je Štefan Škafar pred Marjanom Dodičem in Pavlom Orehkom.
Ob koncu meseca pa se je 12 mladih iz Doba pomerilo za naslov najboljšega v kegljanju. Zmagal je Ažman Tone, pred Janezom Sta-retoni in Božom Cerarjem. Ker sta oba turnirja lepo uspela, predsedstvo upa, da se bodo mladi še naprej tako vneto udejstvovali na športnem področju.
Predsedstvo 00 ZSMS Dob
PETEROBOJ USPEL
SMUČI ODA DOZ
Ko smo se v mesecu decembru pogovarjali s predstavniki trgovskega podjetja KOLESAR o uspešno izvedeni razstavi TRIM KABINETA, smo sklenili, da v mesecu januarju pripravimo še eno razstavo z njihovo pomočjo.
Tako smo, čeprav ni bilo snega, v nedeljo, 26. januarja, v avli osnovne šole Dob pripravili razstavo smuči od A do Z, s katero smo hoteli navdušiti mlado in staro iz KS Dob za ta prijeten šporl. ki pa letos zaradi vremenskih neprilik skoraj ne pride v poštev. Tudi tokrat so se fantje potrudili. Lepo in strokovno pripravljena razstava s strokovnim vodstvonije zelo uspela. Ogledalo si jo je več kot 300 obiskovalcev, nikoli jih še ni bilo toliko in več ali manj so bili vsi prijetno presenečeni ob pogledu na množico vsakovrstnih smuči, palic, pancerjev, maž ipd.
Predsedstvo 00 ZSMS Dob sc kolektivu osnovne šole Dob in trgovskega podjetja Kolesar iskreno zahvaljuje za razumevanje.
Kot ste že v prejšnji številki prebrali, smo se mladi iz krajevnih skupnosti letos že tretjič pomerili v športnih tekmovanjih pod pokroviteljstvom Občinske konference ZSMS Domžale. V letošnjem pe-teroboju so sodelovali mladi iz osnovnih organizacij Trojane, Lukovica, Prevoje Šentvid, Dob in Groblje, ki so se pomerili v namiznem tenisu, šahu, kegljanju in streljanju z zračno puško. Tekmovanja so trajala ves mesec.
V soboto, 1. februarja, pa smo se zbrali v Lukovici, da s kratko proslavo počastimo obletnico smrti Iranceta Prešerna, in da podelimo, priznanja, pokal in praktične nagrade najboljšim ekipam in posameznikom.
V drugem delu prireditve je sekretar OK ZSMS Domžale podelil pokal 00 ZSMS Lukovica, ki je zmagala v skupni razvrstitvi, drugo mesto so dosegli mladi iz Prevoj Šentvida, tretja pa je bila osnovna organizacija ZSMS iz Doba.
Ob koncu PETEROBOJ A 75 lahko rečemo, da je ta lepo uspel in da si mladi takih in podobnih prireditev še želimo.
Vera Grošelj
DELO ŠAHOVSKI. SEKCIJE PREVOJE
V nedeljo, 15. decembra 1974, je bil v prostorih Krajevne skupnosti Prevoje zbor šahistov sekcije Prevoje. Udeležilo se ga je veliko članov, prisostvovali pa so tudi predsedniki KS, 00 ZSMS, hokejskega kluba, lokostrelskega društva
in predstavnika Šahovskega društva Domžale Ljubo Milic in Vido Vav petič.
Poročilo, ki ga je podal predsednik sekcije za triletno obdobje, je bilo precej bogato. Sekcija je bila ustanovljena v maju 1971. leta in vključuje člane iz KS Prevoje, Lukovica in Rafolče. Sekcija je začela ob pomoči Šahovskega društva Domžale aktivno delati in prvi rezultati so se že kmalu pokazali. Sledila je vrsta tekmovanj in kmalu je bilo usposobljenih 12 igralcev, ki so nastopili tudi v delovni organizaciji „Titan" Kamnik. Mnogi mladi so spoznali, daje delo sekcije pozitivno, saj se je glas o njeni zavzetosti razširil daleč naokoli in mnogi so spoznali pozitivnost šahovske igre kot so: borbenost, vztrajnost, logično mišljenje, smisel za abstrakcijo, natančnost, doslednost, spoznavanje soigralca, navezovanje novih poznanstev, spoznavanje krajev in drugo.
19 novih igralcev se je javilo in hotelo dokazati svoje znanje in izkušnje na turnirju 1971/72, na katerem je 9 članov dobilo naziv četrtokategornika. Še novi uspehi v letu 1972 so omogočili, da so septembra 1973. leta pripravili turnir, na katerem je nastopilo 14 igralcev za pridobitev 3. kategorije. Poleg tega so vsako leto organizirali turnir in se udeleževali turnirjev tudi v Moravčah, kjer so letos osvojili pokal. Poleg tega je sekcija nastopila tudi na mednarodnem turnirju v Mengšu, kjer je ob pomoči šahistov iz Domžal zasedla 2. mesto. Aktivno je sekcija nastopala na občinskem mladinskem prvenstvu v mesecu mladosti, na katerem je dosegla tudi vidne uspehe. V lanskem letu je bil organiziran četveroboj med Moravčami. Lukovico in Trojanami, letos pa sesteroboj med Lukovico, Dobom, Trojanami. OŠ Brdo in Krasnjo. Obakrat so zasedli drugo mesto.
Nekaj posameznikov pa se udeležuje brzo turnirjev v Domžalah in v posameznih organizacijah sindikata. Poleg tega sekcija skrbi tudi za podmladek, saj organizira pionirske krožke na OS Brdo.
Predsednik šahovskega društva Domžale Ljubo Milic je v razpravi poudaril, da je bilo delo sekcije in njenega vodstva pozitivno in daje sekcija ena izmed najbolj delovnih in najboljših v domžalski občini. Zavzel sc je za tesnejše sodelovanje med obstoječimi sekcijami na območju občine in Šahovskem društvom Domžale, hkrati pa obljubil tudi materialno pomoč. Pohvalil je tudi Krajevno skupnost Prevoje, ki je z. velikim razumevanjem dala prostor mladim šahistom. \
Na zboru je bilo sklenjeno, da sc naj sekcija prizadeva za vključitev tudi starejših šahistov. ki živijo na tem območju. Izvoljeno je bilo novo vodstvo, ki ga sestavljajo: Viktor Hribar predsednik. Janez Vidergar - sekretar Franc Hribar blagajnik.
Vikior Jemec
PEZDIH ANION . SEDEMDESETLETNIK
Predsednik Avto moto društva Domžale tovariš Anton Pezdir je sredi preteklega meseca praznoval svoj življenjski jubilej. Člani društva so proslavili njegovo obletnico povezano tudi z njegovim pred-sednikovanjem, ki ga uspešno vodi že več kot 10 let. Na srečanju so mu zaželeli še veliko nadaljnjih uspehov, plodnega sodelovanja in dela v društvu, ki mu ohranja tudi življenjsko silo in sposobnost, da društvo tako uspešno deluje. K čestitkam se pridružujejo tudi številni vozniki, ki so bili usposobljeni v vrstah Avto moto društva Domžale. Vrhovec
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, tasta, dedka
ZORNADA ARONA
se iskreno zahvaljujemo za razumevanje in pomoč kolektivu „INDU-PLATI" Jarše. Prisrčna zahvala Krajevni organizaciji ZB Jarše, Gasilskemu društvu Jarše-Rodica, pevcem in govornikoma za poslovilne besede. Hvala vsem, ki so nam v tem težkem trenutku stali ob strani, darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti
Zornadovi
OBVESTILO
Krajevna konferenca SZDL Ihan obvešča občane, da bo komemoracija ob 31. obletnici bitke na Okleni v ponedeljek, dne 24 februarja^ob 9. uri ob vsakem vremenu. .Zbrali se bomo ob S. uri pred šolo v Ihanu, nato pa bomo v sprevodu odšli na Oklo. Program bodo izvedli pionirji PO Karel Destovnik Kajuh iz Ihana.
Vljudno vabljeni!
Na osnovi MNENJA sekretariata za informacije v izvrinem svetu skupščine 8R Slovenije, številka 421-1/72, z dne 28. 11. 1974 je glasilo SZDL Domžale OBČINSKI POROČEVALEC oproščen temeljnega davka   od prometa proizvodov.