Uto 1884. 497 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos LV. — Izdan in razposlan dne 25. novembra 1884. 178. Razglas ininisterstva za deželno bran in ministerstva za finance od 9. oktobra 1884, 8 katerim se daje na znanje, daje občina Straja Tes dodatno vvrščena v 5. razred vojaške naj- movinske tarife (Drž. zak. od 1.1881 št. 140). Dodatno k razglasu od 18. decembra 1881 (Drž. zak. st. 140) vvrsčuje se v porazumu z državnim vojnim ministerstvem občina Straja Ves (Hohenthurm) Da Koroškem v peti razred najmovinske tarife za nastanovanje vojakov, veljajoče do konca leta 1885. Ounajewski s. r. Welsershetmb s. r. 170. Dopustno pismo od 22. oktobra 1884, *a železnico od Židenic do deželne meje na Tlarskem Klanci z morebitnima kriloma v Končane in Stražnico. M i Franc Jožef Prvi, Po milosti Božji cesar avstrijski, apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vtadimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda '°tarinški, saleburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in d°lnje-sleŠki; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd. (slo*.nl,ch.) Ker je priv. avstro-ogerska državno-železniška dražba zaprosila, da bi ji se dala dopustitev v delo in rabo železnice od Zidenic do Vlarskega Klanca ali prehoda s privzetjem uže obstoječih lokalnih železnic od Kijeva (Kijova) do Bzenca in od Ogerskega Gradišča do Ogerskega Broda z morebitnime kriloma v Kori-čane in v Stražnico (do deželne meje), vzvidelo Nam se je z ozirom na občno korist tega podjetja imenovani družbi po postavi o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238), kakor tudi po postavah od 25. maja 1880 (Drž. zak. št. 56) in od 26. decembra 1882 (Drž. zak. st. 180), to dopustitev podeliti takö : §. 1. Dajemo priv. avstro-ogerski državno-železniški družbi pravico narediti in uživati lokomotivno železnico, katera se bode stikala z njeno severno progo privzemajo obstoječi lokalni železnici Bzenec-Kijev in Ogersko Gradišče-Ogerski Brod, ter naj se za zdaj opravi in vrši kot drugotna (sekundarna) železnica s pravilno medkolesno širino, namreč od Zidenic na Slavkov (Austerlitz), Bučevico, Nemotico, Kijev, Bzenec, Kunovice blizu Ogerskega Gradišča in Ogerskega Broda do moravsko-ogerske meje na Vlarskem prehodu morebiti s kriloma: a) od Nemotice v Koričane, b) od nekega mesta železnocestnega kosa na levem bregu reko Morave blizu Ostroga (Ostrova) v Stražnico, ali pa tudi do deželne meje. Zgornja krila naj se izdelajo samo tedaj, če bodo dotičniki, katerim je kaj do njih, primerno prispevali. §. 2. Železnicam, ki jih jo dodelati po tem dopustnem pismu, — a za lokalni železnici Bzenec-Kijev in Ogersko Gradišče-Ogerski Brod ostanejo še dalje veljavne ugodnosti dodeljene v §. 2 dopustnega pisma od 13. avgusta 1882 (Drž. zak. št. 128), odnosno v §. 2 dopustnega pisma od 22. avgusta 1881 (Drž. zak. št. 108) — dodeljujejo se naslednja olajšila: 1. oprostitev od stempljev in pristojbin za vse pogodbe, knjižne vpise, vloge in druge listine v nabavo kapitala in zagotovilo obresti od kapitala in vršbe do časa, ko se začne vrsba vožnje, in za pridobitev zemljišč, za delo in opravo železnice do konca prvega vršbenega leta; 2. oprostitev od štempljev in pristojbin za prvo izdatbo delnic in predstve-nih obligacij z interimalnimi listi vred, in za vknjižbo omenjenih obligacij, kakor tudi od presnemščine, kar se je nabere o nakupu zemljišča; 3. oprostitev od pristojbin in taks, dolžnih za podeljeno koncesijo to in za izdatbo te dopustnice; 4. oprostitev od plačevanja štempeljskih pristojbin kuponom, od pridobnine in dohodarine, in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi sc utegnil vvosti s prihodnjimi postavami, na trideset (30) let od dne današnjega. §• 3. Priv. avstro-ogerska državno-železniška družba je dolžna, delo dopuščenih novih železnic precej začeti in najpozneje v poltretjem letu od današnjega dne dokončati, dodelano železnico v občno službo izročiti, ter vožnjo po njih ves čas, dokler traja dopustitev, nepretrgoma vzdržavati. Da se bode držala zgornjega roka za dovršbo dela, dolžna je družba na zahtev državni upravi dati varnost, položivši primerno kavcijo v gotovih novcih ali vrednostnih efektih, v katerih se smejo nalagati otročji novci. Ako bi ne dostala zgornjega dovršbenega roka, sme se izreči, da je ta kavcija propala. §• 4. Da izdela dopuščeno železnico, dodeljuje se družbi pravica razlastitve po določilih dotičnih postavnih propisov. Ista pravica dodeli se družbi tudi zastran tistih krilnih železnic, ki bi se inaele narediti do posameznih obrtniških zavodov, ko bi jih pozneje družba napraviti želela, a državna uprava spoznala, da jih je v javnem interesu napraviti. §. 5. Družbi se je ob delu in rabi dopuščene ceste držati tega, kar ustanavlja pričujoče dopustno pismo, in dopustnih uvetov, ki jih postavi trgovinsko mini-sterstvo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj mereči zakoni in ukazi, zlasti železno-ce8tui dopustni zakon od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in železno-cestni vršbeni red od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 Št. 1) in^pa zakonov in ukazov, kateri se morebiti pozneje dadö. Kar se pa vršbe ali vožnje same tiče, odpuščajo se varnostne naredbe pro-pisane v redu železnoccstne vožnje v toliko, kolikor se bode z ozirom na znižano Maksimalno brzino trgovinskemu ministerstvu zdelo, da se smejo, ter bodo na to stran veljali dotični posebni vršbeni propisi, ki jih izdâ trgovinsko mini-sterstvo. §• 6. Vojaške provožnje treba je po dopuščeni železnici opravljati po znižanih tarifnih cenah, in to po določilih, katera veljajo na to stran kakor tudi'zastran polajsil potujočim vojakom pri priv. državno-železniški družbi avstrijski za progo Brno-Praga-Podmokelsko. Ta določila obsezajo tudi deželno brambovstvo občh državnih polovic, tirolske deželne strelce, in to ne samo ob potovanji na račun državne blagaj-‘Uce, nego tudi ob službenem potovanji na svoj račun k vajam v orožji in pri-hrlednim zborom, potem vojaško stražno krdelo civilnih sodišč Dunajskih, žan-^arstvo, ter po vojaško osnovano finančno in varnostno stražo. Družba se zavezuje, pristati na dogovor med avstrijskimi železnocestnimi društvi ukrenen o nabavi in imetji opravnih reči za vojaške transporte in o vzajemnem pripomaganji z vozili ob večjih vojaških transportih, potem na organska določila in na služabni propis o bojnih železnocestnih oddelkih, ter tudi na potlejšnji, 1. junija 1871 obveljavši dodatni dogovor o transportu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležeče prevažati ob troških vojaške bla-gajnice. Tako je tudi dolžna pristati na dogovor, katerega je z železnocestnimi društvi ukreniti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih vojaških transportih in na propis o vojaških transportih po železnicah. Te dolžnosti ima družba samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje z ozirom na drugotnost dopuščene železnice in na polajšila vsled tega dodeljena gledé naprave, opreme in cele službe zdi biti zvršljivo, o čemer odloka pristoji trgovinskemu ministerstvu. Družba se zavezuje, da se hoče pri oddajanji služeb v zmislu postave do 19. aprila 1872 (Drž. zak. št. 60) ozirati na doslužene podoficirje iz vojstva, vojnega pomorstva in deželnega brambovstva. §• 7. Za železnico, ki je predmet tej dopustnici, voditi je poseben račun, katerega prigledovanje in odobravanje si prihranja državna uprava, in iz njega bodi razvidna resnična napravna glavniea, porabljena v izdelanje in opravo železnice ter tudi letno breme, ki ga njena nabava družbi prizadeva. §• 8. Državna uprava ima pravico, uveriti se, da se železnice ter tudi vrŠbena oprava po vseh delih namenu primerno in trdno zvršujejo, in ukazati da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo. Tudi ima državna uprava pravico, po cesarskem komisarji, postavljenem pri priv. državno-želežniŠki družbi avstrijski, pregledovati gospodarjenje. Za tu ustanovljeno nadziranje železnocestnega podjetja družba ne plačuje v državno blagajno nikacega povračila; takisto se družba odvezuje dolžnosti, izrečenih v §. 89 reda železnocestne vožnje od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) gledé povračila večjih troŠkov, ki bi se nabrali po policijskem ali dohodarstvenem nadzoru, in gledé dolžnosti, zastonj nabaviti in vzdržavati uradne prostorije. §. 9. Gledé tu dopuščenih železničnih kosov do tistega mesta, kjer se bodo slučajno v prihodnje z njim stiskale železnice, ki so državna svojina, ali pa v državni vršbi, ter se v zvezi z imenovanimi kosi severno-izhodnjo stran monarhije železno-ce8tno vežejo z Oktižko (Iglavo), ima državna uprava pravico soporabe (péage), pod svobodno ustanovitvijo tarif tako, da sme državna uprava prek onih železno- cestnih kosov cele vlake ali posamične vozove plačavši nepremično pristojbino za soporabo, katera se ustanovi po dotičnih določilih dopustnice, eventuvalno tudi odškodbo, ali sama odpravljati, ali pa po priv. državno-železniški družbi, kakor koncesijonarji odpravljati dati. §. 10. Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit. b) železnocestnega dopustnega zakona izrečena obramba proti napravi novih železnic, se ustanavlja do 31. decembra 1965 in mine po tem roku. Državna uprava sme izreči, da je koncesija izgubila svojo moč, ako se ne bi dostal rok, v§. 3 ustanovljen začetku in zvršetku delanja in začetku ter vzdržbi vožnje, in bi se prestop roka ne mogel opravičiti ni v zmislu §f* ll*a, lit. b) železnocestnega dopustnega zakona niti ne posebno s političnimi ali novčnimi krizami. §• H- Državna uprava prihranja si pravico, da more vselej dopuščeno železnicD, ko bode dodelana in v službo izročena, odkupiti proti letni renti, katera se plača družbi, in katere iznos ter doba sta enaka letnemu bremenu, ki ga je družbi prizadelo izdelanje dopuščene železnice, a presezati ne smé tega, česar je potreba za petodstotne obresti prav izkazanega resničnega napravnega kapitala in za njegovo poplačanje izračunjeno na dopustno dobo. Ta določila ne tičejo se nikakor pravice, državni upravi pritegnene po §fu 6 zapisniškega dogovora od 10. odnosno 12. novembra 1882, da sme v slučaji, ki naj se kader koli primeri po 1. januvarji 1895, ko bi država odkupila ogerske proge, tudi ona pred v členu I dogovora od 1. decembra 1866 (Drž. Zak. 1. 1867 st. 7) ustanovljenim odkupnim rokom odkupiti vse avstrijske proge té družbe, med katere se šteje tudi sedaj dopuščena železnica proti letni renti ^merjeni na podlogi nje čistih donosov. Vendar naj se tudi v tem slučaji, ako ee avstrijske proge odkupijo pred 1. januvariem 1900, uporablja določilo obseženo v prvem odstavku pričujočega paragrafa, a nasproti bode treba čiste donose tu dopuščene železnice, ki se najdejo iz ločenega vrŠbenega računa, odločiti od Čistih donosov avstrijskih prog. Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država izplačavši letno l'ento, najdeno po zgornjih določilih, oziroma po določilih dogovora od 10. oziroma 12. novembra 1882 brez drugega vračila v neobremenjeno last in užitek dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi premičnimi in nepremičnimi, tudi vozilnega parka in zaloge materijala, pri čemer se vrednost vozilnega parka dopuščene železnice, kateri naj preide na državo, ustanavlja na 6000 gld. od kilometra najmenj. §• 12. Ko mine dopustilo in tist dan, kadar mine, preide na državo brez vračila neobremenjena svojina in užitek dopuščene železnice, ter vse premične in nepremične pritikline (§. 11, končni odstavek). Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupi železnica (§. 11), ostaja d|-užbi last reservnega zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja in kar ima denarjev terjati, po tem last posebnih del in zemljišč napravljenih ali pridobljenih iz lastnega imetka, katere je sezidala ali si pridobila vsled pooblastila od državne uprave z izrečnim pristavkom, da ne bodo pritiklina železnici. §. 13. Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naložene v dopustnici, v dopustilnih uvetih ali v zakonih, poprijeti se naredeb, primernih zakonom ter po okolnostih — še predno izteče koncesija, izreči da je ista ugasnila. §• U- Kolikor bi zgornja določila odstopala od dopustilnih določil, ustanovljenih v dopustnih listinah od 13. avgusta 1882 (Drž. zak. št. 128) in od 22. avgusta 1881 (Drž. zak. št. 108) za lokalni železnici Bzenec-Kijev (Gaya) in Oger-sko Gradišče-Ogerski Brod, vzeta je moč poslednjič omenjenim. Resno opominjâje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta do-pustnica, in dodeljujoč družbi pravico, zastran izkazne škode pred Našimi sodišči zahtevati odméne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njej ustanavlja. V dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, dva in dvajsetega dne meseca oktobra v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto osemdesetem četrtem, Našega cesarjevanja šest in tridesetem. Franc Jožef s. r. Taatte s. r. Pino s. r. Duiiajewski s. r. ISO. Ukaz ministerstva za pravosodje od JO. oktobra 1884, da občina Stremeničko z Javoričkom spada v okoliš v Litovelskega ■ okrajnega sodišča na loravskem. Občina Stremeničko z Javoričkom, ki je v zmislu razglasa c. kr. namestnika na Moravskem od 12. junija 1884 (Dež. zak. št. 58) na novo ustanovljena, bode počenši s 1. dnem januvarja meseca 1885 spadala pod Litovelsko okrajno sodišče. Vsled tega bosta se s tistim časom imenovani dozdanji dve občini izločili iz okoliša Koniškega okrajnega sodišča. Praž6k s. r. 181. Ukaz ministerstev za finance in trgovino od 2. novembra 1884, da se podaljšuje rok, ki je v ukazu ministerstev za finance in trgovino od 1. apriia 1884 (Drž. zak. št. 41) za zapovedano vvedenje železnocestnih voznih listov z vtiskauim štempelj- skim znamenjem postavljen. čas, kateri je bil v točki 1 ukaza ministerstev za finance in trgovino od 1- aprila 1884 (Drž. zak. st. 41) postavljen za zapovedano vvedenje železnocestnih voznih listov z vtiskanim štempeljskim znamenjem, podaljšuje se od 1. januvarja 1885 na 1. dan julija meseca 1885. Ostala določila v misel vzetega ukaza ostanejo veljavna. f>unajewski s. r. Pino s. r. 18». Ukaz ministerstva za finance od 14. novembra 1884, da se flnančno-straini prigledni okraji Hanšpaški, Rumbnrški in Šlnknovski iz Libereškega flnančno-stražnega odseka preodkazujejo v Dečinski finančno-stražni odsek. Z delovito premeno razdelitve finančno-stražnih odsekov (sekcij) za voditev ln prigled mejnonadzorne službe, razglašene z razglasom od 28. januvarja 1883 (Drž. zak. št. 14) odločili so se počenči od 1. dne novembra 1884 finančne straže prigledni okraji Hanšpaški, Rumburški in Sluknovski iz finančno-stražnega odseka Libereškega ter pridelili v Dečinski odsek finančne straže. l>nnajewski s. r. 183. Razglas ministerstva za trgovino od 14. novembra 1884, d& se Najvišja koncesija od 19. maja 1882 (Dri. zak. št. 74) za lokalno železnico od Schwechata v lannersdorf predeva na priv. avstro-ogersko državno-železnično drnžbo. Na podlogi prejete Najvišje oblasti predeva se Najvišja dopustitev za delo ln rabo lokalne železnice od Schwechata v Mannersdorf, dne 19. maja 1882 (Drž. zak. št. 74) podeljena baronu Oskaru Lazarini na Dunaji, na priv. avstro-°gersko državno-železnično družbo s to premeno, da bode v §. 1, odstavku 2, b) dotičnega Najvišjega dopustnega pisma imenovano krilo lokalne železnice Schwe-^at-Mannersdorf v Hainburg zdaj od nekega mesta družbino proge od Götzen-dorfa do deželne meje ležečega blizu Brucka na Litavi v Hainburg, morebiti do °0(lukajšnje deželne meje izvesti. Pino s. r. Državni zakonik kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane bode v zalogi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaji, I. okr., Singerstrasse št. 26, tudi leta 1885 izhajal v nemškem, laškem, češkem, poljskem, rusinskem, slovenskem, ilirsko-hrvatske m in romanskem jeziku. Naročnina za cel letni k 1885 Državnega zakonika v vsaki teh osem izdateb iznaša za en eksemplar 2 gld. 50 kr, — bodi da se hodi po-nj ali da se poštnine prosto pošilja. Letniki 1849 do v ste v n o 1863 veljajo 30 gld.; letniki 1864 do vštevno 1884 veljajo 42 gld. Posamezni letniki nemške izdatbe dobivajo se : Letnik 1849 za 2 gld. 10 kr. Letnik 1867 za 2 gld. — 7 1850 79 5 7) 25 n 79 1868 79 2 79 y> 1851 79 1 7) 30 79 79 1869 79 3 79 7> 1852 7) 2 99 60 79 79 1870 79 1 » 40 7) 1853 r> 3 7) 15 79 n 1871 7 2 7 n 1854 7) 4 79 20 79 rt 1872 v 3 * 20 79 1855 79 2 79 35 79 79 1873 79 3 „ 30 7) 1856 n 2 79 45 79 79 1874 79 2 » 30 7 1857 7 2 7) 85 n 79 1875 79 2 79 7) 1858 7) 2 79 40 79 79 1876 79 1 » 50 79 1859 n 2 79 — 7) 79 1877 7 1 7 n 1860 99 1 79 70 79 79 1878 7 2 » 30 T) 1861 79 1 7) 50 7) 79 1879 79 2 » 30 79 1862 Tl 1 79 40 7 79 1880 79 2 „ 20 n 1863 79 1 79 40 79 79 1881 79 2 „ 20 79 1864 99 1 7 40 79 79 1882 79 3 7 7) 1865 7 2 79 — 79 79 1883 79 2 , 50 n 1866 7) 2 rt 20 79 79 1884 79 3 7 Letniki 1870 do vštevno 1884 ostalih 7 jezikov so na prodaj po kakor nemška izdatba. NB. Za državnega zakonika liste, ki naročniku celo niso došli ali ki so mu nedostatno došli, treba seje zadnji čas v štirih tednih pooglaŠati. Kadar poteče ta rok, bodo se državnega zakonika listi izročevali samo za plačilo prodajne cene (*/4 pole po 1 kr.). Od letnikov 1864 do vštevno 1884 moči je iz zaloge c. kr. dvorne in državne tiskarnice za prodajno ceno (‘/4 pole po 1 kr.) dobiti vsak posamičen kos, » od letnikov 1849 do vštevno 1863 moči je posamične kose za omenjeno prodajno ceno dobivati samo tedaj, češe niso pošli.