pliflf ffgtiTlil (lait« ciffemrgm itf* '.ak dan zM" • . U^tltn«.^ telJ Skopisl J rum. r T.JTJPLJ -a«t Naročnina o* I celo lato L 60.—% Za moMUutvo mesećn« 6.50 veČ. — — niatva in uprava H. 11*57. v Trstu, v nedeljo 3. januarja 1926. Posamezna Številka 20 cent. Letnik U EDINOST Posamezne številke ▼ Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v , širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 50 ccnt. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.20, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 30 cent. beseda, najmanj pa L 3.—. Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Motijo rodoljubna dolžnost V novoletnem članku smo ugotovili na kratko, da prošlo leto 1925. ni bilo ugodno za Slovane v Julijski Krajini. Omejili smo se na to ugotovitev, ne da bi navajali konkretnih dejstev v nje podkrepitev. Ne le da se položaj glede naših narodnih, jezikovnih in kulturnih potreb ni poboljšal, marveč ni niti ostal isti, kakor je bil v prejšnjem letu, k^r je prošlo leto prineslo v račune našega narodnega življenja še marsi-kako novo pasivno postavko. Tudi danes nočemo navajati in po-bližje označati pasivne točke v bilanci naši za dć{L>o minulega lota. ?\c zdi se nam potrebno, — ker so vsi sodoživljali dogodke — da bi opozarjali, v katerih pogledih se položaj za naša narodna, politična, jezikovna stremljenja in kulturne potrebe ni zboljšal in v katerih Se je celo usodno poslabšal. Kajti če bi hoteli danes — v dokaz, koliko nam je leto 1926 odneslo na naših etičnih dobrinah — navajati poedina dejstva, bi morali le ponavljati, kar smo v teku prostega leta govorili dan za dnem in kar bo moralo biti tudi v bodoče predmet naše pažnje in naših razmotrivanj. Pač pa naj ta današnja razmotriva-nja nadovežemo na besedo, ki smo jo papisali v letošnjem novoletnem vo ščilu soplemenjakom. Najprej naj podamo izjavo, da nas v političnem pogledu tudi vsa grenka izkustva, vse izgube v prošlem letu, ne pnorejo odvrniti od črte trezne, z resničnostmi računajoče, premišljene, torej realne politike. Če kje in kedaj, piora veljati za nas pravilo, da politika, ki je ne uravnava misleča in računajoča glava, marveč le zagrenjena čustva — iie more biti dobra, smotrena in plodna. Mi moramo biti realni politiki. Realna politika pa je le tista, ki se ne lovi za mamljivimi cilji, marveč tista, ki v podanom položaju stremi po ustvarjanju možnosti za doseganje uspehov. Z drugo besedo: realna politika izbira svoja sredstva in uravnava svoje smernice primerno podanemu dejanskemu položaju. V skladu z zapovedjo realne politike smo v svojem novoletnem voščilu svarili rojake, naj se radi dosedanjih neuspehov naše narodne politike ne uda-jajo obupu, marveč naj se brez vsake malodušnosti združijo v trdno vrsto za nadaljevanje dela za ohranitev našega narodnega obstanka. V sedanjem našem položaju je prva in glavna naša potreba, da skrbimo za koncentracijo vseh energij, ki so žive v našem ljudstvu. In na teh energijah obiluje — Bogu bodi hvala! — naše zdravo nadarjeno politično izšolano in kulturno razvito ljudstvo. Treba le vse te energije uma in zdrave duše združiti v enotno silo, pa bodo tudi tisti, ki obupujejo. videli, da ni razloga za malo-dušje in obupno resignacijo. Ne fatalisti ^ pogubno vero, da naiu j3 narodna poguba usojena, marveč, srčni verniki moramo biti vsi do zadnjega! Nismo tako naivni, da bi si domnevali. da bi bilo možno pri nas, kar je izključeno v vseh narodih, da bi namreč vsi pripadniki našega ljudstva enako mislili o \saki stvari. To je izključeno, ker nenaravno. In tudi nekoristno bi bilo za splošni razvoj in na-prodek. Ali ena misel mora prešinjati nas vse: misel namreč,' da so koristi in cilji, ki morajo biti skupni nam vsenj; brez razlike naziranja v tem ali onem pogledu! Spričo takih vprašanj, ko gre za hrambo takih skupnih korisii in doseganje skupnega cilja, zahteva resnična ljubezen do svojega naroda, da utihnejo vsa navzkrižja ter da ne sme biti dovoljeno nobeni stranki ali struji, da bi le radi svoje strankarske koristi hodila svoja posebna pota, odrt v«1 U' r>iI zločin, kc»- bi razbijalo naše vrste in ubijalo tU to koncentracijo vseh narodovih energij, ki je, ob današnjem našem položaju, neogiben predpogoj za uspešno in izdatno bbrt:i»ibo naših narodnih dobrin in narodnega obstanka. Nikdo ne sine zahtevati od nikogar, naj bi se odrekel svojih načel in idej. Ali skupna življenska korist naroda mora biti vrlino načelo — vsem! V okvirju zagotovljenega skupnega življenja bo dana možnost za vsako udej-stvovanje, se bo moglo izživljati vsako naziranje. Ali pred vsem in nad vsem je — življenje!! Od nikogar se ne more zahtevati, naj bi klonil pred drugomišljenikom. Toda kar zahtevamo in se mora zahtevati, je spoštovanje drngomišijenika in vera v poštenost njegovih namenov! Potrebno je medsebojno zaupanje, če bi se naši voditelji z vseh strani sestali v duhu takega medsebojnega spoštovanja in zaupanja in pa z blago voljo za koristno uredbo našega javnega življenja, bi se gotovo našla med navzkrižnimi nazi- ranji srednja Crta, ki bi omogočila tisto sodelovanje, brez katerega ni narodne rešitve za nas. Na naši strani Je taka blaga volja. Dokumentarično jo dokazuje vsa zgodovina našega političnega življenja v zadnjih letih. Trpke rekriminacije nam silijo v pero. Ali premagujemo se — naj ostanejo v peresu. Toliko pa moramo že ugotoviti glasno in jasno, da do tistega medsebojnega razmerja, ki ga iskreno želi vsak pošten sin našega plemena v Italiji, ne pride, dokler vsi ne pristopijo k potrebnim pogajanjem čiste duše, zjbanijo, končala svoje delo. Na zuna-resnično voljo za složno delovanje in njem ministrstvu se nadejajo, da se brez vsake zahrbtne misli! bodo tozadevna pogajanja v najkraj- Teh razmotrivanj, kl jih narekujeta šem času zaključila, nakar bo takoj resnična udanost do narodne stvari in sledil podpis jugoslovendsko-albanske pa — kar je še usodnejše — moreča | trgovinske pogodbe, skrb za narodno bodočnost, nočemd zaključiti z apelom do rojakov, ker ,smo uverjeni, da si izvede primeren zaključek vsak naš narodu zvest in raz soden človek! Le toliko pravimo, da je koncentracija vseh narodovih energij sedanjih časih — najvišja rodoljubna dolžnost!! Seja ministrskega sveta Ustanovitev »Akademije Italije« — Bojkot lista »Giornale di Ustroj vojske — Sicilia» in «L'Ora» — Farinacci in vprašanje opoeteijskaga tiska RIM, 2. Danes predpoldne se je ministrski svet sestal v viminalski palači. Po prečitanju zapisnika o zadnji seji je ministrski svet na predlog prometnega ministra odobril osnutek kr. odloka -zakona za podelitev brezplačne vožnje po državnih železnicah bivšim poslancem in osnutek kr. odloka za ustanovitev pristaniškega komisarijata na Reki. Nato je načelnik vlade, ki je obenem vojni minister, obrazložil ministrskemu svetu zakonski načrt za preureditev vojske. Ta načrt je že enoglasno odobril višji vojni svet ter bo v najkrajšem času predložen zbornici. Zakonski načrt za preureditev vojske upošteva v vojni in povojni dobi pridobljene izkušnje ter določa, da bodo divizije od sedaj naprej sestavljene le iz treh polkov, ker odgovarja taka sestava najbolj načinu današnjega vojskovanja. Število dosedanjih divizij ostane neokrnjeno; vendar pa se vzpostavi eden izmed armadnih zborov, ki so bili odpravljeni po vojni, tako da bo imela sicilijanska iif sardinska vojaška organizacija poseben značaj. Z ozirom na te ukrepe bo tudi olajšana razdelitev nalog posameznim vojaškim edinicam na kopnem in obramba državnih mej v slučaju potrebe. Vsi polki bodo v najkrajšem času opremljeni z moderno opravo. Vsi ber-saljerski polki se spremenijo v kolesarske polke, ki bodo opremljeni s strojnicami. Artilerija bo ojačena s poljskimi topovi, tako da bo popolnoma odgovarjala številu divizij. Pri ženij-skih četah bo zvišano število radiote-legrafskih oddelkov, ker zahteva to razvoj radiotelegrafske tehnike. Nadalje je ministrski svet na predlog ministrskega predsednika odobril osnutek zakonskega načrta za ustanovitev «Italijanske akademije«. Njena naloga bo, da vzporeja in vodi intelektualno gibanje na polju znanosti in umetnosti, da ščiti nacijonalni značaj tega udejstvovanja in skrbi za njegovo ekspanzijo preko državnih mej. Člani «Italijan. akademije« bodo imenovani na predlog ministrskega predsednika, sporazumno z naučnim ministrom. Zakonski načrt določa, da mora akademija imeti le šestdeset članov, ki bodo dobivali letno plačo 30 tisoč lir. Ta nova ustanova bo predstavljala velik kulturni organizem ter bo delovala k posebne važnosti tudi z ozirom na re formo senata, kajti posebna kategorija senatorjev bo sestavljena iz akademi kov Italije. Svoj sedež bo imela «Itali janska akademija« v Rimu. PALERMO, 2. Radi ščuvanja neka jterih krajevnih fašistovskih listov bojkotiranju dnevnika «Giornale di Si pilia» in «L'Ora»*-so se danes zjutraj fašistovske skupine podale v uredniške prostore navedenih listov in na glavni kolodvor ter so onemogočile razpoši ,1 janje imenovanih listov. Fašisti so sežgali več deset tisoč izvodov «Gior nale di Sicilia» in nekaj vozov, ki so odvažali ta list na kolodvor. Enaka u-soda je doletela list «L'Ora». O dogodku je bil obveščen prefekt ter je izda ukrepe, da zaščiti razprodajanje teh dveh listov. Pokrajinsko fašistovsko tajništvo je izdalo na svoje pristaše strog ukaz, da ukinejo bojkotiranje Poslopja dnevnika «Giornale di Sicilia» in «Ora>> so zastražili močni policijski oddelki. CREMONA, 2. Današnji «11 Regime Fascista» pravi, da nekateri fašistovski listi še vedno objavljajo članke v pric opoziciji ter da ne soglašajo v popolnem obsegu s postopanjem stranke in vlade napram nekaterim opozicijskim listom. O tem vprašanju — tako nadaljuje «11 Regime Fascista» — moramo enkrat za vselej povedati svoje naziranje, tako da se končno odpravijo vsa nadaljnja nesporazumljenja. A priori odklanjamo mnenje,, da, potrebuje fašistovski režim oni opozicijski tisk, ki je bil do danes izraz nezvestobe in političnega hudodelstva. Fašistovski režim iipa svoj jasno začrtan program in potrebne sile za uresničenje istega. Sicer pa ima fašizem v lastnih vrstah potrebno, koristno in bistroumno opozicijo. To se je jasno pokazalo ob priliki razprav o fašistovskih zakonih v zbornici. Popolnoma razumemo katerosibodi opozicijo organiziranih strank, ki razpolagajo z jasnim programom. In ravno iz tega razloga dopuščamo izhajanje komunističnega dnevnika «Unita», maksimalisti-čnega glasila «Avanti!>> in lista «Voce Repubblicana». Nikakor pa ne razumemo opozicije nekaterih listov, ki so večinoma glasila maloštevilnih indivi-duvov. Ali niso bili morda dnevnik «11 Mondo», «11 Mattino», «Corriere della po vzorcu najvažnejših inozemskih a-1 Sera« in «La Tribuna« glasilo kakega kademij. Z ustanovitvijo «Italijanske akademije« ne bodo nikakor ukinile svoje delovanje že obstoječe akademije, organizirane po vzorcu zavoda «Lin-cei« in «Crusca». «Italijanski akademiji« bo odkazana posebno važna in široka naloga. Člani te akademije bodo najznamenitejši predstavniki znanosti in umetnosti, ki so razumeli zgodovinsko važnost fašizma in njegov pomen za preporod italijanskega naroda. Kakor se zagotavlja, bo imenovan za predsednika «Italijan?ke akademije« Gabriele D'Anuunzio. Ustanovitev akademije bo senatorja, poslanca ali bankirja, ki so imeli na razpolago močna denarna sredstva in svobodno zastrupljali narod? Takega tiska ni smel, ni mogel trpeti revolucijonarni fašistovski režim. Pripomniti moramo, da mnogi fašisti nimajo preveč zaupanja do listov, ki capljajo za fašizmom ter so v zadnjem času spremenili naslov ter izmenjali uredniško osobje. Da smo odkritosrčni! Tudi mi ne verujemo temu tisku. Zmanjšati moramo torej duhovno in tehnično izboljšati ter spopolniti naš tisk. Kar jc odveč, mora izginiti; kar pa je koristno, mora ostati. Sankcija jngoslovensko-turške mirovne pogodbe BEOGRAD, 2. (Izv.) Kralj je z datumom 31. decembra 1925. podpisal mirovno pogodbo med Jugoslavijo in Turčijo. S tem so bili vzpostavljeni normalni odnosa ji med obema državama. Ta vest je napravila v beograjskih krogih zelo dober vtis. tfihno tresenje zemlje v Jugoslaviji Neznatni snnki v Sloveniji in v Zagrebu LJUBLJANA, 2. (Izv.) Na novega leta dan ob 19. uri 4' se je tu zemlja stresla. ] Tresenje zemlje je trajalo kakih -9 sekund. Enaki potresni sunki so se pojavili tudi v drugih krajih Slovenije in v Zagrebu. Pri tem ni bilo prav nobene škode. Le v javnih lokalih se je občinstvo prestrašilo. se bo moral Čang-Tso-Lin predati ter izginiti s političnega pozorišča, četudi ga bolj ali manj očitno podpirajo gotove vlasti. Poraz grške vojske v Anatoliji 1. 1922. ATENE, 2. Vladno glasilo «Elcfteros Typos» sporoča, da je vrhovni \;ojni svet končal preiskavo glede poraza grške vojske v Anatoliji 1. 1922. Ugotovil je, da je tega poraza kriv general Pla-stira, ki se bo moral ladi tega zagovarjati pred vrhovnim vojnim svetom. Francoska zbornica odgođena PARIZ, 2. Zbornica in senat sta zajedala celo noč. Odobren je bil načrt za začasno poslovno dobo, nakar sta bila zbornica in senat odgotlena do 12. januarja. '^PTZ, 2. Danes se je vršila seja mitskoga sveta, kateri so prisostvo-.■"U iuiti dr>;a\ .i podtajniki. Predsedoval ji je finančni minister Doumer. Politične vesti Francoske oblJuDe Druzom BEYRUTH, 2. Danes bodo francoski zrakoplovi trosili nad naselbinami Druzov proglas visokega komisarja za Sirijo, De Jouvenela, ki pravi, da jim prinaša pravico, da sami odločajo o svoji ustavi, da si sami izberejo vlado in poglavarje. Če bodo Druži boj nadaljevali, pravi proglas, bodo s tem sami odganjali vsako upanje v svobodne dni. V proglasu je rečeno, da so se odlični druški možje osebno podali k poglavarjem vstašev ter jim obrazložili, da bodo, če ne odnehajo od svojega početja, premagani, da jih bo doletela smrt in lakota, radi katere bodo najbolj trpele žene in otroci. Poglavar Sol-tan Attrache pa da teh besed ni poslušal in da bo le on odgovoren, če bo prišlo do hudih posledic. De Jouvenel zagotavlja Druze, da jim Francija lahko da žita, vodnjake, cesle in šole, pa tudi svobodo, ki je Druži nimajo. De Jouvenel zaključuje svoj proglas s temi besedami: «Če se kri še preliva, če so ženske in otroci lačni, če se nesreča bliža in polom, ni to moja klivda, pač pa je temu kriv Soltan Attrache in so krivi tujci, ki mu dajejo denarja. Druži! Če hočete zmagati, morate položiti orožje. Mir, svoboda in kruh, ki vam ga prinašam, veljajo več kot puške. Zapomnite si, da ne zmorete prav ničesar proli Franciji, katera pa lahko vse stori za vas«. Hs!D9ias]!i ni! seli beograjskega ministrskega sveta Pred podpisom jugoslovensko-albanske trgovinske pogodbe BEOGRAD, 2. (Izv.) Novoletni dan je potekel tu brez posebnih dogodkov. Deloval je edino finančni odbor, ki je zasedal ves dan ter razpravljal o proračunu ministrstva za socijalno politiko. Odbor je pri tem proučeval štednjo v državni upiavi z znižanjem nekaterih-postavk. Med drugim se je sklenilo znižati število uradnikov tega ministrstva za 66 in ono uslužbencev za 27. S temi ukrepi upa finančni odbor doseči znižanje izdatkov ministrstva za socijalno politiko za 2 milijona dinarjev. ga značaja radi abdikacije romunskega prestolonaslednika. V političnem življenju jugoslovenske prestolice je vladalo tudi danes mrtvilo. Popoldne je prispel v Beograd prosvetni minister St. Radič, ki se je udeležil današnje seje ministrskega sveta. St. Radič je zapustil sejo vlade pred nje zaključit vi jo, češ da se ne počuti j z Velikimi koraki pogubi naproti, Teisven položaj v Kini Prelivanja krvi po pekinških ulicah PARIZ, 2. Posebni poročevalec lista «Daily Mail» v Pekingu opisuje življenje, ki ga živijo tamkaj Evropejci in urojenci. «Tu se živi — piše omenjeni poročevalec — kakor ob vnožju kakega vulkana. Atmosfera je — reklo se bi — elektrizirana. Okraj poslaništev je podoben trdnjavi, zastraženi noč in dan po Japoncih, Amerikancih, Angležih, rancozih in Italijanih. Onstran velikiflt vrat, skozi katera se pride iz tega okraja v kitajsko mesto, prežijo Fengovi vojaki kakor lovski psi na Kitajce, ki bi skušali bežati na mednarodno ozemlje. «Po ozkih ulicah kitajskega kvartir-ja krožijo brez miru patrule, do zob oborožene. Na velikem «bouk-vardu« sem včeraj videl, kako se je na mali dvignila ljudska množica, prestrašena in tuleča. Kitajski študenti, z rudečimi trakovi na rokavih, so pritekli ter marali s palicami med vzklikanjem: »živijo ljudska vlada! Doli s tujimi vlast-mi!» Kako minuto pozneje so že ležala na tleh krvava trupla evropejskih žrtev, medtem ko so vojaki razganjali študente. «Državna zakladnica, ki se je polnila skozi tisočletja, se vidno prazni po za- _i___- r__uifimVriinnoripv Slini dobro, in je ob zapustitvi vladnega slugi pohlepnih funkcijonarjev starega kitajskega cesarstva ne obstoja več. To pa prav malo briga generale in guvernerje, ki ne iščejo drugega, nego lastne dobičke. Vojaški aparat ne de- luie več, civilna organizacija hodi tudijsko viauo o J ^ - ------1- - —----u ' IUisije s čehoslovaškimi državljani in vc£ i v obliki niso dobili uradniki in vojaki žo IZ ŽIVLJENJA RUSKIH IZSELJENCEV, Glavno vprašanje ruskega emigracijskega življenja, ki ima svoje središče v Parizu, je prireditev ruskega inozemskega kongresa. Ta kongres so bo vršil začetkom tega leta in pride na njem do izraza stremljenje za ujedinjenje ruske emigracije. Svojedobno smo že omenili v tom listu, da je na predhodnih pogajanjih za ta kongres nastala začasna krizn, !;i je grozila, da onemogoči ta kongres. \ teh poslednjih mesecih pa so se pogajanju s predstavniki trgovske in industrijalce skupine nadaljevala. Tako jo vprašanje ruskega kongresa dospelo v nov stadij, ker se bodo industrijalci znova udeleževali dela organizacijskega odbora. S tem se politični načrt kongresa deloma razširi. MANJŠINSKO VPRAŠANJE V RO-IUNlji Romunska politična javnost jo bila to dni vznemirjena po sporu glede narodnih manjšin. I»vo močni narodni manjšini, Madžari in Nemci, so začeli z ostro borbo proti vladi. Madžari so predložili svojo pritožbe Društvu narodov. Protestirali so toliko proti praktičnemu izvajanju agrarne reforme v Erdelju, kolikor tudi proti stališču vlade napram zasebnim šolam. V prvem vprašanju so Madžari pri Društvu narodov doživeli poraz. Drugo vprašanje, ki se nanaša na zasebne šole in o katerem je romunski parlament te dni sklonil tozadeven zakon, zanima še vedno javit® mnenje ter tvori predmet ostre polemike med oficijelniini listi in organi nemške in madžarske manjšine. Nemška parlamentarna frakcija jo v vprašanju zasebnih šol nastopila s sledečimi pogoji: 1) Manjšine imajo polno pravico do ustanovljenja do luteranskih, ozi-joma katoliških šol. Manjšinam gre pravica do odločanja o učiteljstvu; v kolikor ta odredba ni nasprotna varnosti države. 3) Zakon naj odloči točno uredbo, po kateri se začenja pouk romunskega iozi-ka, pri čemer se imata v manjšinskih šolah domača zgodovina in zemljepis v predavati v jeziku manjšine, ki je odprla šolo. Zasebne šole imajo pravico do izdajana spričevala zrelosti, i) Osebe, ki so absolvi-rale učiteljske zavode narodnih manjšin, imajo pravico do predavanja v državnih šolah. V odgovor na vse te zahteve je minister prosvete po svojom povratku iz ženeve objavil obširno izjavo o predloženi reformi zasebnih Šol. .Minister opozarja na to, da država ne more sprejeti vseh zahtev manjšin, ker da bi bile v sličnem slučaju manjšine v boljšem položaju, nego pripadniki romunskega elementa. Ne more se n. pr. dovoliti madžarska zahteva, da bi manjšine same določale višino učiteljskih plač ter tla bi so zrelostni izpiti vršili na drugih mestih in ne pred državno komisijo. Nikdo r:o more državi kratiti pravico, da j upravlja, nadzoruje in kontrolira vse šo-I !e v državi, torej tudi šolo narodnih manjšin. Minister opozarja, da jo Društvo narodov ugodno razpoloženo napram Romuniji z ozirom na dejstvo, tla romunska vlada lojalno spolnjuje določbe traktata o zaščiti manjšin. Iz tega razloga i»o Romu nija nič ne straši koraka Nemčije pri Društvu narodov. V romunski javnosti prevladuje uverje-nje, da zastopnik Nemčijo ne bo mogol .braniti interesov nemške manjšine v Romuniji z večjim vsp ' «>m, nego za-1 opni k Madžarske. To tem . ...njo, ker ni povoda resne pritožbe. KOLONIZACIJA čmiO SLO VAŠKIH DRŽAVLJANOV V RUSIJI. Glasom neke vesti v čelioslovaških listih hočo v »ločnjit priznanja Rusije de jure Čeh osi o vaš k \ začeti s pogajanji s >ovjet-vlado o možnostih širšo kolonizacijo so podeljevanja razsežne agrarne Na dvoru je bil včeraj le vojni minister Dušan Trifunović. Pašić se je dopoldne posvetoval z Azo Slano je vicem, ki je kmalu nato odpotoval na svoj dom v Knjažovac. V svojem kabinetu je minister za zunanje stvari Ninčić konferiral z ministrom za vere Tri funovičem ter z ministrom za agrarno reformo Pavlom Radićem. Poučeni krogi pravijo, da je bila ta konferenca zgolj ioformativne- predsedništva izjavil novinarjem, da je mesecev plače in državne blagajnice prišlo na seji do nesoglasij med njim ,)razue in posameznimi drugimi ministri. Na j < : o katerem bo lahko pripovedoval mnogokrat svojim otrokom in tistim, ki niso bili tako srečni, da bi čuli potres. Četrt ure pozneje tretji sunek, potem dolgo časa nič. Par minut pred deseto četrti in Četrt ure po deseti pa zamolklo sekundo trajajoče podzemsko bobnenje, ki ga zaključi sunek, nagel in kratek, a silovit kot električni udar. V takih krčih se je rodilo pri nas novo leto. Vesli iz Istre POTRES (Boršt, 2. jan. 1926.) Sinoči ob 7. uri smo čutili tukaj zelo močan potresni sunek, katerega je spremljalo podzemsko bobnenje. Ljudje so preplašeni zbežali iz hiš na prosto, otroci so jokali, a tudi mnogim odraslim se je na obrazu čital globok strah. Tresenje je trajalo kakih 15—20 sekund. Ob deseti in petnajst minut >e je spet treslo kakih 10 sekund, pa ne tako močno kot prvič. Slabotnejši Min-ki so se še č\itili ob 10. uri 50 minut, ob 2. uri po noči in okrog 5. ure zjutraj. Stari ljudje pravijo, da niso še nikdar čutili tukaj tako močnega sunka, kot je bil prvi sinočnji. Šibe potresa reši nas, Gospodi i pošljite nam kaj takega, kar je podobno (pogači: če to ni mogoče, pa vsaj kaj denarcev, fia bomo na sveti večer vsi veseli in bomo tud" tu naše pesmi zapeli. Mi vsi, kar nas slovenskih je «pevcev»... • • * Pred kratkim so £e vršile tekme lahke atletike med poiki tukajšnje divizije. Že t ovo ni bil obujal pogum v ^ _ _ — i tekmami so dospeli tekmo- ;edla k mizi. ko, ji je imdn:i|*_alci Jraznih krajev v Livorno. Rapre- zentanco našega polka so tvorili v glav-iKiii slovenski fantje; bilo jih je. enajst, vsi so častno izšli iz tekem in so žoli splošno priznanje. Čet;;, ki je vlekla vrv, je bila naravnost nepremagljiva. Tvorili so jo: Poženel Karel. Meljavec Franc, Vidmar Josip, Nedoč j Jo?dp, Pavlica Franc, Ivančič Avgust, ! Sov dat Ivan in Sego Franc. Vsi so obču-jdovali moč in vztrajnost naših fantov, bili so sami Slovenci, kar je razvidno že Vsak sve- priglasil megli, to so kmalu po,7 uri «vcwr ——, — ^^ il tla močno vz ropotala. Mnogo dimni- 7aosta]j kakor so sodili vsi navzočni. Ali kov se jo vsuio. kamenje in omet so Ki.ult0melei- je postavil našega Tržačana padali na cesto. Dve hiši sta precej po-. v ve]iko začudenje vseh na — tretje me-fckodovani. Velika panika se je pola-|sto. •— Za njim je metal železno kroglo stila prebivalstva. \Sorina Milan, ki je tudi dosegel prvo na- V Gorici je bil potresni sunek tudi • grado^ve.iko srebrno svetinjo precej močan. Ljudje so prestrašeni be-ker so se bali hujšega. žali na prosto, ker so Na R e k i je potresni sunek, ki je bil tudi tam precej močan, trajal približno Sest Bckoni Ljudje so v naglici zapuše: li stanovanja in javne lokale ter čakali nadaljnih dogodkov. Taka poročila prihajajo tudi iz drugih krajev; v P u 1 i T r ž i č u, V i d m u je bil potresni sunek dokaj močan, škode in nesreče pa ni bilo nobene. Isto vel jz za M a n t o v o, F e r r a r o in B o 1 o g n o. Lažji je bil potresni sunek v Firenra h, v Milanu pa so ga komaj čutili. Tudi v inozemstvu so čutili tresljaj zemlje. Tako v Ljubljani, Zagrebu, v Dalmaciji, v C e 1 o v c u j in G r a d c u. j Prvemu, močnemu sunku, so v daljših presledkih sledili še drugi manjši in komaj čutni tresljaji, ki so jih zaznamovali potresni aparati v nekaterih mestih. Ljudstvo se je kmalu pomirilo. z diplomo. Najčastneje pa je tekmoval Kokošin Ivan. Metal je disk in kopje in je v obojem častno dosegel prvenstvo že s prvim metom. Dobil je dve veliki serbrni svetinji z diplomama. Le škoda, da mu niso dovolili tekmovati še v drugih panogah sporta, iia pr. met bombe, kjer bi si gotovo ne pustil odvzeti prvenstva. Nihče izmed Slovencev - tekmovalcev ni odšel s športnega vežbališča brez svetinje; poleg te je bil vsem tem v nagrado podeljen petdnevni dopust za božične praznike. Odšli so domov, da se vesele med svojci. Mi pa, kar nas ostane tu, želimo vsem, predragi rojaki, srečno novo leto. — Eden za vse. Društvene vesti — Zabavni večer S. D. Adria. Opozarjamo ponovno zabave želje inlade in stare, da se danes zvečer ob 8. uri prične v dvorani K. K. 1). že naznanjeni zabavni večer. Spored je tak, kakršni so sporedi i na^iii pristnih zabavnih večerov. Na svidenje lorej danes pri Sv. Jakobu. Slovenska dekliška Manjima družba v Rojann ponovi danes popoldne ob 5. uri v svojem domu veselico: «Smrt Marije device» in burko «Ubogljiva služkinja*. K obilni udeležbi vljudno vabi — Odbor. — M. d. «Zarja& - Rojan. Danes točno ob 13. naj se snidejo vsi nogometaši I. čete (z rezervami) pri rujanskih obokih, odkoder se odide skupno na igrišče »Obzora». — M. d. «Zarja> - Rojan. V s led nepred- videvanili ovir se bo odborova seja vršila v pondeljek, in sicer v novih prostorih. Radi važnosti dnevnega reda je navzoč- iz tržaškega iivSIestia Veličasten pogreb umorjenega stražnika Globok utis, ki ga je vzbudil med občinstvom kruti umor pri Sv. Justu, je prišel do ganljivega izraza včeraj pri pogrebu nesrečnega mestnega stražnika Cattaruz-ze. Kakor predvčerajšnjim, so ljudje tudi včeraj neprestano romali na poveljništvo mastnih stražnikov pri Sv. Justu, da izkažejo pogumni žrtvi poklica poslednjo čast; prinašali so vence in cvetice, s katerimi je bila soba, kjer je ležal mrlič, do ra njega kotička napolnjena. Med drugimi številnimi venci, so bili tudi krasni venci, ki so jih poslal mestni stražniki iz Mil ar-a, Bol ogne, Genove, Firenz, Benetk in drugih mest. Tudi od gasilcev in županstev raznih mest je dospelo mnogo vencev. Ob mrtvaškem odru so se vrstili na rastni straži tovariši nesrečnega stražnika v paradni uniformi. Kmalu po poldnevu se je pred povelj-ništvom mestnih stražnikov začelo zbirati občinstvo, ki je polagoma narastlo v tisoč-glavo množico..Ob 14.30 so Štirje dvignili krsto z mrtvaškega odra in jo prenesli na ulico pred poveljništvom, kjer je med splošno pozornostjo in ganotjem navzoč-nih povzel besedo poveljnik stražnikov De Giusti. Imel je lep poslovilni govor, v katerem je proslavljal zasluge in vrline pokojnika ter njegovo vestnost pri izvrševanju službe, v kateri je žrtvoval življenje. Za De Giusti jem je govoril stotnik dr. Timeus, dodeljen 8. polku alpincev, pri katerem j« svojčas služIl Cattaruzza. Nato so stražniki dvignili krsto na rame in žalni sprevod se je začel premikati proti U-gu Uni ta. Na čelu sprevoda je korakal oddelek mestnih stražnikov v paradni uniformi, sledili so jim nosilci vencev in LJUDSKO GLEDIŠČE — TRG. DOM Danes 3. januarja ob 16. uri »Pogumni krojaček» (repriza). «Pogumni krojaček», ta humoristična pravljična igra, ki je privabila že dvakrat v Trgovski dom vse polno občinstva, se v nedeljo 3. januarja na, . , -. „. v. splošno željo zopet ponovi. Da se pa Prve*a m thugega nadstropja, \ecma piv-* j x- _ r cey y pritličnih gostilnah pa sunka m1- Danes vsi v Miren gledat «Kakršen gospod tak sluga» in telovadbo naraščaja ter članic Dram. krožka «Ipava». Točno ob 3. uri in pol pop. POTRESNI SUNKI V GORICI. Najbolj je prestrašil potrebni sunek one, ki so bili lakrai doma \ svojih stanovanjih ustreže vsem, tudi najubožnejšim slo jem, so bile znižane cene za to predstavo, tako da si prav vsak lahko privošči užitek te zabave, in sicer: šoloobvezni otroci 1 liro in odrasli 2 liri, bodisi stojišče ali pa sedež. Gotovo ga ne bo, ki bi zamudil to redko priliko, ker tako po ceni zabave ni ravno vsak dan. Zato pa izrabite priliko in pridite, da čujete z desk milo govorico, ki vas popelje v deželo pravljic in bajk, kamor si vsakdo tako vroče želi. Igra se v kostumih, katere je vodstvo preskrbelo, pntiičnm gostilnah pa veda ni čutila, kajti mnogi izmed njih so že imeli svojstveno potresne sunke co}o popoldan. Največ strahu so doživel i gledalci visoko gori v galerijskem stojišču gledišča Venti. Tesno natlačeni so gledali na oder. l'a ko sta se jim začela gibati lesena ogn ja in pod, ni čuda, da je nastala panika med njimi. K sreči so prisotni čuvaji preprečili, da ni bilo hujših nezgod. Ljudje, ki so prihajali v sobota zjutraj kot običajno v naše goriško urednik vo, pripovedovali, da je potresni sunek povzročil po celi deželi precej razburjenja. da uprizoritev čim bolje izpade. Sode- J' " > so i.ili vznemirjeni v nekateri!! ------- briških vaseh, kjer imajo slabše, stare luje tudi naš vrli mandolinistični krožek. Opozarja se, da se s to predstavo uprizori «Pogumni krojaček» zadnjič in da se na poznejše želje občinstva ne bo moglo več ozirati. Začetek točno ob 16. uri. IZ POGLAVJA BREZ KONCA. Redno teden za tednom smo prebirali hiše. Ne iz goriške okolice in tudi ne iz por ter Krasa tismo dobili nikakih poročil o kakih nezgodah. Praznoverni preroki so že na delu s -v<>-jimi prerokbami o hudem letu 1£>"A>. KOZANA. Umrla je tu pri nas gospa Elvira Jerebova, rojena Prinčič, soproga g. notarja v Radečah v Jugoslaviji. Pri ljudeh je bila jako priljubljena, zato jo je tudi toliko ljudi spremilo na njeni zadnji poti. Nnj žalostne jagode strašnega rozenvenca neprestanih nesreč radi eksplozij po vojni zapuščenega streliva. .. £ , -i ^ ,, i« n.,r\ 1 Ji ho lahka briška zemljica! Trgalo m mesanlo je ude našega ijud-: J stva celo leto prav gori od Cezsoče, po tolminskih vaseh, napolnilo z grozo sv. Lu- Tukajšnje VIPOLŽE. izobraževalno društvo Ar- krste, za katero so stopali sorodniki in. ... znanci pokojnika ter množica občinstva, j sosedni Kalvariji in uničilo mlado življe Na trgu Unita so se pridružili sprevodu nje. cijo, banjsko planoto, desni breg nad Ka-jter» priredi dne U. januarja na praznik Sv. nalom ter predvsem goriško okolico injtreh kraljev popoldne ob 3. uri veselico, zapadni Kras. i na kateri ne bo manjkalo zabave. Igrali Na Oslavju so ljudje radi zadnje nesreče i bodo veseloigro «Moč uniforme«, nato bo pred enim mesecem le strahoma kopali atedUo par narodnih pesmi in deklam* ledino za obnovitev vinogradov. Pa je vjcije. Natančen spored objavimo kasneje, sredo zjutraj zopet udarilo Čisto blizu v j Zadrugam voinšh oškodovancev! Zakon o zdraževanju, o katerem je poročala «EAinost» od dne 29. decembra št. 364., velja tudi za zadruge vojnih oškodovancev. Po informacijah, ki jih je interesiranec prejel od podpre-fekture oziroma kvesture v Gorici, morajo tudi vse zadruge vojnih oškodovancev, spadajoče v posamezno okrožje i nost vseh odbornikov obvezna. — Podpr. ~ ! — D. k. N. Tommaseo - Trst. Danes ob 10. uri sestanek. Poživljam vse člane, da se ga udeleže. Točno! — Perdsednik. — »Ilirija*. Seja ob II. uri. — Tajnik favne varnosti, predložiti: 1. pravila, 2. spis prve seje, l« katerega se razvidi Imenovanje upravne®« sveta, 3. Imenovanje ravnatelja in slednjič potrdilo prefekture v Trstu z datumom, kdaj se Je posamezna zadrug* potrdila in pod katero številko. Dodati Je treba nadalje seznam vseh članov. To naj se Izvrši Hm prej, najkasneje pa do M. Januarja. Preskrbelo se je, da se Ja obvestil o tem tudi btvii ravnflpelj centralnega urada Zadrug vojnik' oškodovancev general Hag g io roti, Id bo gotovo rade volje podprl zadrugo pri teh pzijavah. Vsaka zadruga naj torej, ako Ima doma ,vse navedene listine, prijavi neposredno, če pa zadrugi manjka kaka listina, naj so obrne na nrad političnega društva ▼ Gorici, uL Carduccl 7, kateri priskrbi potrebne prepise. Naj se ne zanemarja, kei so globe zelo visoke in sicei od "2000 do 6000 L in zapor od treb SPORT ŠPORTNO UDBUtENJE Osrednje Športno Vodstva Prvenstvene tekma za bazno: Od današnjega dne do 15. februarja 1926. zastopniki oblastev in raznih ^druženj. Med drugimi so bili navzočni tudi nrefekt Gasti in divizijski poveljnik general Pu-gliese ter zastopnik župana. Ob zvokih mrtvaških koračnic, ki jih je svirala godba mestne sirotišnice, je sprevod nato krenil preko nabrežja Tre Novembre in ulice Bel lini do cerkve Sv. Antona novega in od tam po blagoslovitvi krste na trg Ober-dan. Tam so položili krsto na avtomobil, s katerim so bili zemski ostanki Cattaruz-ze prepeljani na pokopališče v S. Chuirino v Furlaniji. Slabo je začel novo leto. 51-letni upokojenec Bonifacij Krovatin, stanujoč v zagati Gueion št. 11, je končal prvi dan novega leta v gostilni, kjer si je do pozne ure namakal žejno grlo z vinsko kapljico. Mogoče se je tudi bal potresa, kajti napotil se je domov, ko so petelini že naznanjali beli dan. Noge so se mu močno upirale, vendar se je srečno pre-gugal do domače hiše. Toda stopnic ni zmogel več. V prvem nadstropju je zgubil oblast nad nogami, telebnil po stopnicah iu se pri tem tako hudo udaril v glavo, da je obležal nezavesten. Ljudje, ki so mu priskočili na pomoč, so ga prenesli domov in ga položili v posteljo, misleč, da ne bo hudega. Toda ker se Hrovatin do pozno popoldne ni zavedel, so domaČi poklicali zdravnika. Ta je dognal, da ima mož pretresene možgane in najbrž tudi počeno črepinjo, zato ga je dal nemudoma prepeljati v mestno bolnišnico. Hrovati-novo stanje je nevarno. NEZGODA. V sredo se je ponesrečil kolar Andrej Bavdaž iz Kanala. V ozil je proti Solkanu, V sredo so ljudje zaslišali v bregu mo- ^ ^o se je bolel ogniti nasproti piiliaja- 1 t ... 1_ m__V_ _ — Z J! Iv n Ma1|\4a1a Kl1_ • t "t • Bi* čan, votel pok. Takoj jih je spreletela huda slutnja. Podali so se v smeri poka ter naleteli na 18-letnega Franca Cigliča, kateri je krvavel na desnem ramenu, zadet od šrapnelskega drobca. Le s težavo je bilo mogoče izvedeti od ranjenca, kaj in kako da se je nesrečni dogodek razvil. On, Ciglič, in pa 21-letni Rafael Tron-kar iz Pevme sta iskala nerazstreljene projektile po grmovju i^ po napoi za*utfh v MedaJ iarkih Tronkar se ie Dodal z eiim i/strei- ___f__ jočem u avtomobilu, je zletel z voza proti zidu in si zlomil desno ključnico. V krotkem času je doskel na mesto nezgode Zel. križ iz Gorice, ki ga je prepeljal v gori-ko bolnišnico. Sodi so, da okreva v kakih treb tednih. MEDAN A. (Prepoved Silvestrovega večera.) Podprefektura v Gradiški je prepovedala zabavno prireditev prosvetnemu drn- pritožee občinstva. V našo goriško uredništvo se prihajajo jarkih. Tronkar se je podal kom v neko bližnjo kaverno, da bi ga tam izpraznil. Ciglič pa je še nadalje stikal po, grmovju. Ker je pa bilo njegovo iskanje ljudje pritoževat, ila izgubljajo po nepo-brezus]>ešno, se tudi on poda proti vhodu treb nem čas na goriškem «Montu kamor kaverne Komaj je stopil v odprtino za-'jih večkrat kličejo, no d;> hi mogli dotični dušne jame, mu oslepi pogled silen blisk,) dan, označen v vabilu, opraviti tamkaj v katerem je videl raztrgano telo tovariša svojo opravilo. Posebno so nezadovoljni s Tronkarja. Silen pok in zračni pritisk ga poslovanjem okenca št. r>. Toliko na /naje treščil ob tla. j nje pristojnim. Ljudje so našli v jami Tronkarja vsega DROBNE GORIŠKE MESTNE VESTI razmesarjenega. Iz široke rane na prsih r mladenke. Dasi je dočakala komaj 18 pomladi, se je Ema Rensi, nameščena v hotelil «La ville» na obrežju Tre Novembre že naveličala življenja. Včeraj predpoldne se je zaprla v svojo sobo in Izpila znatno koii-eke r&ztoj ~ _______ as. Ta ra tekme, ki bodo začele prvo nedeljo Btrupenih snovi, vendar se je Rensijeva marca. Poživljamo vse članice, naj se počutila zelo slabo. Njeno vzdihovanje je nepreklicno se sprejemajo priglasnice; neke „ ral)i M za udružitev hazenašie ea prvenstvene vanje las. Ta raztopina vsebuje zelo malo tekme, ki nodo začolp nrvn nMlplin atmnanih —__*____* n___• -___ udeleže prvenstva ter naj prej ko mogoče naznanijo tekmujoče družine in igralke. Kazen Članici: Ker ni vprašala potrebnega dovoljenja, se kaznuje Članica S. D. Adria z globo 25 lir. Ol S. V- privabilo nekatere uslužbence hotela, ki so poklicali na pomoč zdravnika rešilne postaje. Ta je deklici izpral želodec ter jo tako rešil iz vsake nevarnosti. Kljub temu pa je bila Rensijeva iz previdnosti prepeljana v mestno bolnišnico, kjer je izjavila, da bo ob prvi priliki ponovila samomorilni poskus, ker ji življenje zelo preseda. N> dp hotela oovedati zakai je žuborel mlaz tople krvi, leva roka mu je bila odtrgana desna na več mestih zlomljena in glava zmečkana. Zeleni križ je odpeljal Cigliča v goriško mestno bolnico, truplo pokojnega Tronkarja so pa zastražili karabinerji. V srcu vseh družin našega ljudstva na bivšem bojnem ozemlju leži neprestano težko vprašanje: Ali je sploh kak praznik miru, kaka mirovna konferenca, ki bi ustavila to tiho zahrbtno vojsko med nami? VOGERSKO Opozoritev pristojnemu šolsk. oblastvn Čeprav so se prišli že večkrat razni zanesljivi ljudje v naše goriške uredništvo pritoževat čez neko učm. moč na Vogerskem, pa vendar nismo radi koč-ljivosti pritožb hoteli o tem poročati v našem listu. Medtem je o tej zadevi po-roCal Že neki naš slovenski goriški list. Ljudje so radi tega pričakovali kakih ukrepov, kake preiskave. Toda o vsem .tem ni dosedaj niti sledu. Ker prihajajo ljudje ponovno v naš urad s prošnjo, da bi se zadeva razčistila, prosimo g. Šolskega nadzornika Rubbia, da uvede preiskavo ter dožene, koliko resnice je v obtožbah. Ugled šole zahteva to! Goriška občina je vzela iiu. nam je praševanje tako s strani inozemstva ka-1 tuli letos priredilo običajni Silvestrov kor tudi s strani domačih trgovcev skoro večer s prav dobro izbranim sporedom, popolnoma prenehalo. Dvt ilojanko Mojstra Križnika božični ve- Sladkor. — Cene nestalne, ki se nagib-so nam naši vrli «Stolaši» podali iz- 1 jejo k padanju. Na debelo notira: kristal vrstno, če se pomisli, da so naši igrale^ L 638, moka L 648, v kockah L 680. V ime-navezani le sami nase brez kakršnekoli novanih cenah ni všteta mestna užitnina. {-omoči. Če se pomisli, da so imeli vsega Krompir. — Vagonsko blago franko -kupaj le Šest vaj, se jim mora izpregle- Trst stane L 63—68 za met. stot. Cene rađati tisto malo negotovosti v nastopih, stejo. I 'i-aA dobri tudi burki «Dve teti« in «Kmet Zelenjava in sadje na trgu Cavour. — i.avarni , ki sta vzbujali obilo smeha in Cene na debelo. - Česnik L 600, pomaranče želi obilo ploskanja. Vsa hvala pa pevEke- za stot L 100—140. pomaranče v zabojih mi; zboru, ki se je prav dobro odrezal pri L 40—45. kislo zelje 140—160. artičoki (100 vseii treh točkah, kljub temu, da je v zad- kom.) 80—100. korenje 60, kostanj 10—220,; njem času izgubil nekoliko prav dobrih . brokoli 60—90, glavnato zelje 80—140, kar-j pevskih moči, ki so-morale po svetu za filol 170—200, okrovt (vrzote) 50—90, so-; : ruliom. Saj je bil po vojni do pred krat- latnik 100—120, vrhnata repa 100, čebula, Kim naš zbor eden najboljših v bovški do-i 00—70, dateljni 300—500, indijske smokve lini. Sedaj ga seveua prekaša le koba- 80—100, suhe smokve 240—300, koromač j 100—120, solate 32—36, limone v zabojih riški. Iskrena zahvala vsem udeležencem, ki so se odzvali vabilu, ter tako pripomogli k dobremu uspehu prireditve, ki se je zaključila s prosto zabavo, šaljivo pošto in najboljšim razpoloženjem udeležencev. V nedeljo 11. t. m. bo imelo društvo 'u, v I. nadstropju 3 sobe, sobica, kuhirva, električna razsvetljava, se proda ali odda v najem. Pojasnila daje Pietro Lonzar, Monial-cone. iSIfl VREČE po najvišji dnevni cent se plačujejo v Via del Bosco 6. 1729 KIROMANT v ulici Pieta 12, vrata 6, pove srečo, preteklost in bodočnost življenja, 1583 TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG F. C. - Trst, 2. I. 1926. Pšenica. — Pred zaključkom leta navadno počiva celokupna trgovina in tako tu Ji žitna. Havnokar preteklo leto nam je pa prineslo pravo senzacijo, ki je kakor navadno prišla iz Zedinjenih držav. Cene bo ravno pred preteklimi prazniki znatno poskočile in prekoračile celo najvišje lan->ke. Zadnji tečaj plenice na chicaški žitni borzi je bil za par točk višji nego najvišje dosežem tečaj v februarju preteklega leta. Ta cena pa je z ozirom na izborno žetev jnecej pretirana. Prav gotovo zopet obvladuje poslovanje stranka, ki špekulira na dviganje tečajev pšenice. Evropski trgi so bili ob zaključku leta si-t.er zelo čvrsti, ali jjovsod se je moralo zaznamovati le omejeno poslovanje. Vzrok leži bre zdvomno v slabih gospodarskih j rt političnih razmerah evropskih držav. Italijanska tržišča so se liki evropskim prilagodila cenam amerikanskih borz. Najboljša amerikanska pšenica t.Manito-baj"je notirala v Milanu dolarjev 7.05 ctf Genova, takojšnje blago pa L. 218 franko vagon Genova. Cena domače pšenice se giblje uied L 198—202 Iranko odhodna postaja. TRI ERAVE z mladim mlekom, tolminske pasme, se prodajo. Hojah, Molini št. 731. 1 __ . GEVI iz litega Železa v premeru 5 do 6 cm kupim približno 70 m. Naslov pri Trž.; kmetijski družbi, Via Torre bianca 19. -- ! KANARČKE, pristne Harzseifert Edel-roller, izvrstne pevce in samice, prodam! po nizkih cenah. Sv. Peter pri Gorici,; Vrtojbenska cesta 199. 5[j V sredo ob 2.30 uri na trsteniškem igrišča Bancari- Val HIŠA v bližini severne postaje v Gorici z i dobroidočo gostilno se proda radi se-j litve. Cena približno 35.000. Pojasnila daje «Goriška uprav&». 6 KAHNARČKOV Harzarjev, izvrstnih ro-lerjev, prodam večje število po 170 do 200 Din. Pri naročilu večjega števila dostavim osebno. Alojzij Ažman, Bohinjska Bela (Slovenija) 2* Od DANES naprej se predstavlja v NESCA^S Z inematosrafu Galileo Trst, Vial« XX settembra 25 monumentalno delo TrpljenjeTam-Tama Eksotična predstava v 5 dejanjih Ta umotvor vzbuja največji entuzijazem vsled velikanskih mas, ki nastopajo in vsled krasnih slik, posnetih v tropičnih krajih. Glavni igralci so: House Peters Pauline Starke Antonio Moreno ^^^ ZaCetek ob 14. uri Slavna imena, k! ne potrebujejo posebne reklame Ostanki sezije se bodo prodajali po razprodaini Vsakdo naj izkoristi to priliko pravočasno« ker je zaloga omejsna. m\ ŽENSKIH IZDELKOV K LIKVIDIRAJO 120-751 P£1 - ^ -» - -> ■ - ■ \ 1 1 t T - -iC v ^: 1 1 " . J 1 L l PODLISTEK E. PHLILIPS OPPENHEIM: todon Mi\ oaspoda Um T&evtra Prcvei France Magajna. Nasmejala se inu je mehko. Iz njenih oči so se sipale iskrice in njeni zohje so bili naravnost krasni. «Zelo prijazni ste vsekakor,» je dejala, «čeprav ne vem, ali vam smem verjeti toliko, kakor bi rada. Povedala vam bom ono kar vem, dasi je jako malo. Zgodilo se je takoj potem, ko se je Jocelyn Thew povrnil iz Nicarajoie, da je Dick Beverley tam v New Yorku malo ponorel. Srečala sta se ba§ ko je bil Dick stisnjen v kot. Zgodba mi sicer ni znana, vem pa, da je Jocelyn The\v igral belega moža. Dick Be-verley mu znabiti dolguje svoje življenje, morda samo svojo prostost in jijegova sestra ve o tem. Vidite, taki so odnošaji med njimi tremi.i> «To bi lahko uganil sain,» je Cra\vshay rekel skromno. «Ne vem,» je rekla suho, «ali niste uganili tega že davno.» «V očigled dejstvom je ugibanje majhne važnosti,« je dejal. «Mnogo raje imam nekaj trdnega, na čemer lahko zid&m.u Nasmehnila se mu je. «Ce bi bila sentimentalno dekle, gospod Cra\vshay, bi se gotovo zaljubila v vas. Tako ljubki ste.» Zdaj se pa norčujete iz inene,» se je hu-doval. ^Vsekakor bom nadaljeval, potem bova pa pozabila na vse resne stvari. Gospodična Beverley je plačala ves svoj dolg napram Jocelynu Thevvu, to je gotovo. Ri-hard Beverley ni več svoboden. V Angliji bo samo še nekoliko dni in Thew bo imel malo prilike, da ga izrabi. Kljub temu je v tem hipu vsaka ura največje važnosti za Jocelyna Thewa. Zakaj bo tedaj potra-til še ves en večer v družbi s tema dvema?« «Kateri od naju je detektiv — vi ali jaz?» je vprašala. «Profesijonalno, mislim, sem jaz. Navzlic temu se trenutno smatram za prostega, tako da se lahko vdam dobrotam privatnega življenja..; Naslonila je brado na svoji stisnjeni roki in ga pogledala v oči «Torej vdajte se jim po svoji mili volji,» jc rekla in se mu vabljivo nasmehnila. »Pustiva ono neprijetno stvar! In prosim vas, zapomnite si Se to: na nobenem obedu jiisem bila tako vesela, a vendar nočem priti prepozno v gledališče Empire.» Crawshay se je povrnil iz svoje sobe približno ob eni uri zjutraj. Klobuk je nosil visoko na glavi in navzlic svojim predsodkom je imel v gumbnici pripeto belo rožo. Brightman, ki ga je Čakal, ga je začudeno pogledal. «Ste imeli kaj sreče, gospod Crawshay?» Crawshay je odložil klobuk in suknjo na mizo in si zmešal v Ča8i nekoliko sode in viskija. «Ne vem,» je rekel samišljeno. «Ste li dobro podkovani v angleški zgodovini, Brightmann?« «V svojih mlajših dneh sem nekoč v tem predmetu dobil lepo nagrado v priznanje.» je odvrnil detektiv. «Domišljal sem si, da sem v zgodovini eden najboljših.« «Kdo je zmagal v vojni rož?». «Lancastrijanci, kajpada.« Crawshay je prikimal. «To so bili tisti z rdečimi rožami, ali ne? Brightman, meni se zdi, da bomo zdaj to obrnili. Stavim pet proti eni, da sem pogodil, kako namerava Jocelyn Thew spraviti dokumente v Nemčijo." 7. poglavje. Obed rdečih rož, kakor da tekmuje s svojim nasprotnikom belih rož, je kazal V9e znake najpopolnejše uspelosti. Jocelyn Thew je povsem pozabil na svojo strogo resnost iz prejšnjega večera in nikoli ni bil bolj duhovit in zabaven drug kot ta večer. On, ki je le redkokdaj govoril o svojih činih, je pripovedoval nocoj zaporedoma o doživljajih, ki jih je doživel tekom svojega potovanja po daljnih tujih deželah. Katarina je docela pozabila na svoje moreče skrbi in se vdala veselju trenutka. Jocelynovo obm ^anje je bilo naravnejše in ton nj«»go\ifi Lesed je bil prisrčnejši. Z Riharc*om Bever!ey je govoril o njegovem odhodu Čez par dni in kazal žalost, ker ne bosta več skupaj. Semo enkrat so bile njegove besede nekoliko vznemirjajoče. »Krasen čin od vas letalcev,« je rekel, «da vržete deset tisoč kopij \Vilsonove«. govora med nemške vrste. Jaz mislim, a je to kaj nevarna stvar. ? »Zakaj nevarna?« je vprašala Katarin «Zato,« je odgovoril hladno, «ker da to možiTost občevanja z Nemčijo takim ljudem naprimer kot sem jaz.« «Toda vi niste letalec,« ga je opo/orila Katarina. Nasmehnil se je. «Ni treba«, je menil, «da bi bil sam svoj lastni sel.» Nastal je kratek in mučen molk. Sen« a novega strahu se je dvignila v Katarini-nem srcu. Brat in sestra sta se naglo spogledala. «Mislim, da se ne motim,« je njun go stitelj nadaljeval nekaj trenutkov pozne je, «če pravim, da ste Bihardu povedati vse podrobnosti najinega malege doživljaja na parniku Cflfty of Boston?» «Povedala sem mu vse,« je priznal tv?-tarina. «Upam, da mi tega ne boste §to!'. zlo? Čutila sem potrebo mu povede ti vse« •Imeli ste prav,» je soglašal Joc«»iyu Thew. «Ni vzroka, da bi kakšno stvar skrivali pred Hlhardom.« omejena ? hruške 300—450. paradižniki 250—280. *uhe slive 400—570, radič 220—320, rdeC 300— 540» cikorijine korenike 50—160, kisla repa 90, sladka repa 45—50, zelene 160—200, Spinara 200— 400, motoviljc 400, £no glavnih svojstev živih bitij in s do 580, bruksHJski ohrovt 400 -600. —j tem tudi človeka. Je, da svojo telesno ~ I snov deloma razstavljajo in razstavine izločujejo, in da na drugi strani razne snovi (hrano) vsprejemajo ter iz njih Ra^en pomaranč in limon, ki so nazadovale v ceni, je zaznamovati močan porast celenja\e vseh vrst. Pri orodaji na drobno so Imenovane cene za ?n odstotkov višje. Slanina In mast.--Ameriška slanina 1 -30 —920, domača slanina L 9—10, ameriška mast L 975—095, domača L 800—850. Cene na debelo in brez mestne ufcltnlne. Tendenca je zelo slaba in cene padajo. Za enkrat ni pričakovati kakega ustaljen ja cen. Olje. — Molfetta L 950—1000, oljkovo prvovrstno olje stane L 1100—1200, navadilo oljkovo olie L 950—107.T za q in brez užitni t1. Tendenca čvrsta. — Navadno jedilno olje (vagonsko blago) L 770—780. Cene nižajo. Klebc iu mlečni izdelki. — .Mleko na d<*-b'ilo od 1.20—1.30 liter; čajno maslo L 20 do žl za kg; navadno maslo v štrucah L i. 17 za kg; tolminski sir L 10—12 kg. (lene so nazadovale. AH le možnost (looefke prebrane T^SS^z^^^. vanjem v tropičnih krajih, z izboljšanjem Številnega razmerja med poljedelci in industrijskimi delavci ter s povečano produkcijo živil s pomočjo novih odkritij kemije hi se dal morda ta dan nekoliko sakasneti, do končnega boja za obstanek pa mora priti, L. C. stvarjajo spojine enake izločenim in tako nadomeščajo izgubljene snovi.1*) Za to presnavljanje veljajo isti zakoni kakor za kemične pojave v mrtvi prirodi. Predvsem velja zakon o ohranitvi snovi. Količina vseh snovi, ki Jih človek zavžije in vdiha, je natančno enaka količini vseh snovi, ki jih izloči in izdiha. Enako pa velja za presnavljanje tudi zakon o ohranitvi energije. Energija, ki jo človeško telo prejema, je pred vsem kemična energija hrane. Množino iste lahko izračunimo, ako določimo toploto, ki nastane po sežigu teh snovi. Množino prejete energije izrasimo po- temtakem v kalorijah. (Ena kalorija Vino. — Na-italijanskih tržiščih se je je množina toplote, ki segreje 1 kilo- razpoloženje M-imiir tupatam učvrstilo. V Trstu „„ i • x n, zaužiti nikakega omembe vrednega iv<£° 1. . . , . prom-ta. Trgovci kakor tudi gostilničarji! Energija, ki jo telo oddaje, je delo-so se že pred prazniki preskrbeli z vinsko i kemična energija izločil m iztrebka^!. - o. s iaj sp jim zde cene domačega kov, deloma toplota, ki odhaja pri iz-blagn previsoke. Računajo na padanje i diha vanju in pri izparivanju ter v iz- ločilih, ter deloma mehanično delo mi- Testenine različnih vrst na debelo< šic. vsota vseh teh oddanih energij Je L 3^0. prvovrstne gami L 375. lasje L 360 za stot. Živ-ua. — Položaj je večinoma neizpre-inenjen. Cene nagihljejo radi zmanjšanega povpraševanja k padanju. Teleta L (>.30 do 8 za kg. Perutnina. — Na trgu se nahaja še mnogo pred prazniki nerazprodanega blaga vseh vrst. Povpraševanje se giblje v zelo ozkih mejah. Radi tega padajo cene. Dane«; se ni prodalo skoro ničesar. ILr-na. — Krmske tropine v vrečah od 9«) kg po L 150 za q; oves (vagonska množina) v vrečah ameriški L 132, albanski L 12<> zas tot. Oves na b-do od 100 kg naprej: albanski L natančno enaka prejeti energiji. Po Atvvaterovih poizkusih znaša pri navadni hrani in mirovanju mišic tako prejeta in oddana energija 2246 kalorij, pri telesnem naporu pa 4680 kalorij. Hrana, ki jo človeško telo prejema, sestoji, ako izločujemo vodo in soli, ki pe pridejo glede energije v poštev, v glavnem iz beljakovin, tolšč in ogljikovih hidratov. Beljakovine (tudi proteini imenova- DAROVI Ob priliki poroke Marice Cehovin in g. Vinkota Dobrila se ie v gostilni Cehovin na Kozini zbralo med svati L 65.75; ob povratku v gostilni Dobri la L 62.— vkupno 128 lir za «Šo1sko društvo*. Darovalcem srčna hvala novoporočencema obilo sreče v njiju novem stanu. Gospod Malalan — Opčine daruje L 25 «Šolskemu društvu*. Ob prlUki godovanja g. Kristjana Kanal ca v Št Petru na Kraau, nabrano kot globe pri raznih igrah L 12.20 za «ftoJsko društvo*. Družina Millč. daruje L 80.— »Šolskemu društvu.» Za «6ožičnico» ženske podružnice šolsk. društva so darovali (pola A. S..): Prevzvi-šeni msgr. dr. A. Fogar L 100, Preč. msgr. 1. Slavec 25, Preč. msgr. dr. Mandić 10, preč. msgr. Kratzig 5, gg. K. G. K. 212, D. S. 50, D. M. 25, I. K. 5, V. V. 10, Benulič 5, D. M. Sm. 30, Flego 5, goapiea M. MankoČ 100 Lir. Skupaj Lir 582. Za božičnfco ženske podružnice šolsk. društva v Trstu darovali na polo gdč. Stare Mariuči v Štanjelu: Furlan Franc 2, Pečar Franc 2, Jurca Ivan 10, Zdenko Josip 1, Cok Andrej 1, Abram Jožef 2, Pegan Oskar 2, Perovšek Stanko 5, Germek Giu-seppe 2, Germek Vincenc 2; Grča Viktor, Nečitljivo 1, Jurkič 15, Gerbec Jožef 5, Ko-balj 2, Pipan Jožef 1, Zega Giuseppe 1,1 Gaspari Viktor 2, nečitljivo 5. Jakominj Sram 2, Bratina Albin 1, N. N. 3, Brešjani 2, nečitljivo 2, Franc Fabijan 1, Gulj Silvester, Jerič Franc 1, Kralj Alojz 1, V. Fa-bian 5, Svagoij Josip 1, Zimic 2, Grbec 3, Pohiftv G. PIRIONI Trst — Via dalla Tesa 16 JKasivce sobe od 15*0 L naprej, moderne kuhinje od L 800.— naprej. (2 Kdor rabi Pohištvo, šivalne stroje „Singer" in druge potreb, za stanovanje naj si ogleda zalogo pohištva G. BREINER Trnovo pri Bistrici In Opatija predno kupi kje drugje JAKOB BEVC ararna In elatavna Trst, Ca m po S. Glacomo 5 7latO kupuj« v Y*aki množini po najvidjih Mnuh Kron« plaCuje vi^je kot tki drajri. Zaloga raznovrstnih ur in ilatefiiA«. («61 ZOBOZRAVNIK D8 L. MERMOUA specijalist za zobne in ustne bolezni sprejema « Gorici im TrasnlKu 5t. 5, IL od 9-12 in o4 3-5 (67) a Najvišje cen« plafujem za V .S08 Predno prodaste 827 kun, lisic, vider, divjih koz in druge divjačine kakor tudi domačih živali, vprašajte za ceno FRANCA STEsS KOBARID Zaloga usnja in vsakovrstnega obuvala, na drobno in debelo. Blago prvovrstno. Cene zmerne. kyn9 sSašlc, dihurjev, v^er, va- ve?k, krtov, đivjh In domačih saj^ov. D- WBNDS Tr«, Via Cezara Batmil S!. 19 IS. nadstr.t vrata 13 «vj Spr?:emajo s* pošHjatve po pošti hđi ACH ečah in ocarinjen franko Trst: ne) igrajo glavno vlogo pri zgradbi or- Btarc 5* Skupaj 93 L. Clipped L 136, jugoslovenski ganskega telesa. Sestojijo iz ogljika, Poia gdč. Vonćiua š. i t-*--------o - - - ^"i vodika, kisika, . i, * i tudi fos f o r j a i i amerikanska Clipped L 139. — Krmska,, , , . , . .. . . moka L 125 za stot. Otrobi debeli L 130,|Je> skrknejo, na pr. beljak, ako ga navadni L 119, otrobi slabše vrste L 104, j segrejemo, mleko, ako mu dodamo ki-drobni prvovrstni otrobi L 109, jugoslor i slin. ^ A. Fabor L 5, G. dušika, žvepla, včasih Toniinc l steklenico «freisa», V. ZegP 10, ja in železa. Značilno zanjej^fo™^ 5 Pahor 3 I, Prelog 5, Toma-J žič 10, P. R©b€tr 5, Stibil 10, A. G. 5, Ema venski L 94, rožiči L 94 za stot. — V inie-i vanih cenah ni všteta tržaSka mestna užitnina. — ^Seno. — Povpraševanje po prvovrstnem senu še vedno raste. V zadnjem času je bilo zaznamovati le malo dovozov, ki so našli z lahkoto kunra. Cene vedno rastejo. Stisnjeno seno notira L 48—(>8 za q. Pri slami se opaža isti položaj. Cena L 22—28 za stot. Kože divjačine. — Kupčija ne zavzemlje Tol.^Čc so spojine ogljika < kisikom in vodikom. Znane so nam po tem, da ostavljalo na papirju takozvane «tol-ščine» madeže, ki ne izginejo, tudi če jih segrejemo. Ogljikovi hidrati končno so tudi spojine odlitka s kisikom in vodikom, toda vodik in kisik sta v teh spojinah vedno v enakem utežnem razmerju kakor v nikakega razmaha, ker primanjkujejo na- njQni najbolj znani spojini, v vodi. K ročila iz inozemstva. Razpoloženje na ino- j og]jikovim hidratom prištevamo pred vsem sladkor in Škrob. Zanimivi so podatki, ki jih je Kbral Max Rubner, o razliki v hrani pri različnih narodih. Pri tem je uporabila! tri različne metodo, ki pa so dale zelo dobro ujemajoče se podatke. Najbolj natančni so podatki glede Nemčije, ker se Razpoloženje zem*kih tržiščih Berlin, Leipzig itd.) je nad vse pričakovanje neugodno. Pošiljke kož, ki dospevajo tjakaj, ostajajo deloma nerazprodane. Odjemalci računajo z dej-stvom, da bodo cene še nadalje nazadovale. Zato se drže zelo rezervirano. Ino-fcemstvo plačuje sledeče cene: za lisice po 5 dolarjev (pribl. 122 L), za kune belice X>o 10 dol. (248) L), za kune zlatice po 13 dol. (322 L), za dihurje po 2 in pol dol. (52 L), za jazbece po en dolar (24.80 L), ža divje mačke po 1 dol., za divje zajce (zimske) L 4.50-p. — Tendenca na tržaškem trgu je zelo klavrna in cene nagib-Ijejo k padanju. Različno blago: sveža jajca (na debelo) L 0.80—0.90, na drobno po kakovosti italiii 0.95, 1, 1.10 do 1.20 za komad. — Drva; 1 Kerže 10, Vodopivec 3, Zavadloj 2, J. Trampu« 5, N. P. 1, O. Stantig 3, nečitljivo 5, P. Brandelj 5, Sklemba 3, nečitljivo 2, Vouk 1, N. N. 1. P. T. 1. R. A. 5. G. Spehar 10, Zafred 4, Štengel V. 3, Sosifi K. 10, nečitljivo š, KocjanČif 5, A. fiizjak 5, Meglizza A. 1, Kocjančič 5, A. Lampe 10, A. Kenko 5, Bratuž 5, A. Zavadi al 10, Henko 5, Rav-bar 5, J. Prelog 10. Ravbar 10, Zidar 5, A. Gombač 10, B. B. 1, N. N. 1, L. Kuret 10, f\ Skrinjar Čokolado, J. Cesar 10, Metlika ž, Brezovec S, N. Verh 5, Urdih F. 5, J. Merz o, Trampufi 6, J. Ćernigoj 10, V. Verh 5, Bevk J. 5, A. Dugultn 10 dkg biškotov, A. Pahor 5, Maglizza 1. Srčna hvala cenj. darovalcem kakor požrtvovalnima gospodičnama. Gospića Hermana ie že inkasirala za bo- _ žičnico L 300 .od Tržaške posojilnice in j^BBII hranilnice in Lir 50 od gosp Z. O. Cenje- m nim darovalcem iskrena hvala! Denar na- ES ^ ložen v T. P. H Za Šol. podruž. sv. Ivan so darovali: Ne- Ljubljanska posojilnica re«f!strovana zadrega z omejeno zavezo liufbiiag?^* Mcsieil šsev. 6 Hranilne vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje Posojila daje le proti popolni varnosti na vknjižbo in proti dobremu poroštvu 0*5) 11K3E3II S^i 3 ■ B?3SSS B 3 H B BESa I ■ I mm v TRSTU opirajo na najboljši statistični materi-ivtolažljivi oče ob obletnici smrti nepozab * j * * .1 VI _ jal, najmanj sigurni, (bržkone previsoki) glede Severne Amerike. Posamezne osebe prejemajo povprečno dnevno: (gramov) na (v) beljakovin tolšč o. hidratov L razžagaua in postavljena na doni 24—26, vagonske pošiljke franko nakladalna postaja L 12—14 za stot. DAROVI Lp Vesela družba pri «Francu» na Silvestrov večer zbrala v podporo pevsk. društva codr. .^ol. druživa še L 25 od g. Frana Grom. Srčna Japonskem Italiji ! Rusiji Nemčiji Avstriji Franciji Angliji Se v. Ameriki Sred. Ameriki V kalorijah energije 81 29 485 88 58 466 79 43 473 87 60 428 81 57 478 88 67 485 90 106 403 89 127 430 85,3 58,6 456 izražena množina tako znaša za posamezne prejete osebe: na Japonskem 2533, v Italiji 2612, v Rusiji 2666, v Nrmčiji 2770, v Avstriji 2825. v Franciji 2973, v Angliji 2997, v Severni Ameriki 3308 (?), v Srednji Ameriki 2764,3. Povprečna prejeta energija je pri vseh narodih precej enaka; tudi pov- hvala! ... .... V znak protesta, ker je moral naš Gigij prečna uporaba beljakovin in ogliiko- a ponočnja-i vih hidratov ne izkazuje velike razlike, Blazina v tujino, daruje družba ponočnja kov v gostilni D.K.D. L 35 za božičnico Sol. društva hvala! pri .Sv. Jakobu. dočim je razlika v količinah zavžitih Srčna | tolšč neprimerno večja. Zanimivo je tudi, da tvorijo rastlin-TRŽASKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU *ka živila pretežni del Človeške prehra- jlica Torc bianca 19. Teleion ima v zalogi: Semena: zgodnjega nizkega in ]>.>lvisoke£a graha z Nemčije, redkvice rdeče, okrogle in podol^aste, cvetoče£i karfi oia, solatne pese, iad ča, špinače, solatme, glavate solate, vrzot, ter raznega pojskega in vrtnega semena iz Nemčije. * Beteije in trave raznih vrst. Pcsneraalmke tvrdke «Mayfarth» za .130 i na uro. Kcjeajsko orodje in stroje. Slamoreznice, p tige :n razno ročno orodje. Umetna ila: superfosfat, Tomaževo ž adro, kalijevo sol in amonijev sultat. Kime: Orehove tropine mlete n v i- o» u/o, ptičjo krma, kia no apno itd. Med \aravni domač: med na debelo in na drobno. Cepljene trte in sadna drevesca kraškega mleko izvera. J Sir Naij slamoreznice znamke «Mayiarth'> ima,o maslo ▼ j slan., mast v Sežani: v trgovini Goijevsček, v T-.ncvem: Mlekarska zadruga, katera ima tudi večjo izhero plugov znane tvrdke ^Cer-v:nka in Čihak. ne. Niti Angleži in Amerikanci, ki veljajo za posebne mesojedce, ne tvorijo i pri tem izjeme. Kljub enakosti v količini potrebnih beljakovin in ogljikovih hidratov ter v množini prejete energije, so viri prehrane pri posameznih narodih zelo različni: Tako odpade od vsakih 100 prejetih kalorij v 1 :aliji Franciji Nemčiji Angliji na žito |sočivje krompir kosih, Stidjo r. tol.sče sladkor meso jajca 63,7 55,24 40,76 37,70 5,53 4,27 4,77 1,54 1,90 6,72 12,02 6.31 9,88 1,09 2,50 2,27 5,13 3,98 2,03 ? 2,11 3,43 5,94 1 i,23 4,96 11,88 15,76 15,96 1,51 4,31 8,62 7,07 1,25 1,91 1,07 1,24 0.42 1,09 4.08 5,42 2,67 — 1,69 7,57 0,86 0,63 0,91 0,77 Loterijske številke izžrebane dne 2. jaau p.rja 1926: Firenze 36 70 62 72 41 Ven uzi a 28 34 90 56 27 Roma 55 9 47 5 83 Bari 86 87 66 78 48 Palermo 25 29 42 69 55 Naooli 52 15 8 74 45 ilano 58 39 63 71 i Torino 58 12 25 52 87 Na podlagi teh podatkov razmotriva ! Hubner tudi možnost človeškega prehranjevanja, upoštevajoč pri tem prirastek človeškega rodu. Gostoto naseljevanja, produktivnost poljedelstva in živinoreje pri posameznih narodih. He-zultati, do katerih pride, pa niso nikakor rožnati. To njegovih izvajanjih nas ne loči več neizmerna doba od narav- ne Slavice 25, Z. Francel Talja ker ni smatral brata F. in V. UdovlĆa sleparjem 10, Vane in Comp. za «remenado» pri kartah 2.40. Gdč. LlnCi Dekleva nabrala vstopni-! ne na «811. večeru 31.— L. Boris davek tombole 8.40 L, g. Fran Strancar dobljeno, činkvino 1.50 L skupno 78.30 L. Kot božično in novoletno darilo sveto-J itanski podruž. Sol. društva so poklonili:! Vedno darežljiva Dvojica Gradiš ar 100.— Hinko Schmldt 50.—, Rupena 10.— L, Pa-j hor Marija in Gvldon 20.— Din Francel z Višave N. N. Dr. Griža, N. N., A. G., N. N., J. A. in Badalič Ana po 5 Lir, Godina Stanko 4, Meula Josip, Bernetič Milko, Godina Danilo in Vouk Anton po 2 L.: Skupno 212.— L in 20 Din. Srčna hvala vsem darovalcem. Darovi za »Dijaško kuhinjo«: Tolminski «Krokarji» radi zabavljanja konkurentov iz republike L 21.—. V počastitev spomina po pokojni materi Mariji vd. Toroš roj. Kurtin daruje sin Leopold Toroš L 50. Nabiralna pola g. Ive Volarič, Gorjč: Vo-larič 10 L, Frandoličevi L 5, Franc Urban-čič 5, Nando 5, Pavel Gruntar 2, Rudolf UrSič 5, Gruntar Milan ž, vsi iz Kobarida; Jaii šek 5, Stravs 10, GerŽelj o, Makuc Fr. 5, Bevk G. 5, vsi iz Cerknega; Močnik Jakob 5, Močnik Franc 2, oba iz Goru; Krapš Zdenka, Stopnik 5; Jug Ignacij, Kovne 5, Karčič Ivanka, Novaki 5, Tušar Ivan, Poče, 2; Perin Marica, Sebrelje 5, Vuga M N litin, Sv. Lucija 5, N. N., Videm 2; Z. F., Medana 5, Kragelj, Volče 5, Tminc 5, Ber-lot 2 in Helena 2, vsi iz Tolmina; Skupaj L 119. Fratnik Ignacij, Sv. Lucija mesto novoletnih voščil daruje L 25 Dijaški kuhinji; L 25 Šolskemu društvu; L 25 Dijaški Matici in L Slovenskemu sirotišču. (Denar za Šolsko društvo in Dijaško Matico hrani Goriška uprava^. Srčna hvala vsem! res-I IL'.1 reglstrovana zadroga z neomejenim jamstvom V3A PliRLUi@9 DA PALESVRIMA 4, pritiiSje Obrestuje hranilne vloge, počenši 5° s 1. januarjem 1926 po V«{Ja vloge, vezana na odpoved, po dogovoru. Davek na obresti plačuje zavod sarn. Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune. Sprejema tudi vloge no tekoči račun u DlnsrJSh ter jih obrestuj? najugodneje. | Daje posojila na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev, |j ali dragocenosti in vknjižbe. Eskomptira trgovske efekte. Uradne ure od S-1 in od 3 72-3 72 pop. Poštno-hran. račun it 11 1327. Teleion 15-04. H IIBH Spominjajte se ob vsaki priliki JolsKe$o društva" LJUBLJANSKA f PODRUŽNICA Elavolca io rezerve Sinaijei 60.800.00fl'- Telefon i 5—18, 22—98 £ CENTRALA V LJUBLJANI -rfHffližKMm Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 % na tekočih računih po 4 % % vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle- *) Čitatelje opozarjam na članek o človeški prehrani, ki je iečel pod šifro 1 dr. J. in naslovom «Moč prihaja skozi nsta» v «Novicah» od 31. decembra 1925. Podružnice: GORICA, Brežice, CeU«, ^ernoraelj, Kranj, Logatec :::::::::: Maribor ::;:::::;: HđpriKlađneia ivm i JagosMs Blagajna Je odprta od 97,-127, In od 147,—ld 41 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::;:«