Leto XXI., št. 109 Upravmstvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — TelefoD štev 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratm oddelek: Ljubljana, šelen-Durgova ul. — Tel 3492 m 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg št. 1. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi pn pošt. ček zavodih: Ljubljana $t. 17 749. Ljubljana, m&zIja ll. maja I940 Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 dinT Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. .12 'T^r •••rr-MiiinrTBir Rokopisi se ne vračajo. M—rVAtf«al im&vii le wse t ^ Dogodki zadnjih let in mesecev in tednov in dni in ur in trenutkov so menda jasen, glasen in nadvse na.se r;-n nauk in opomin. Kako ja-' o se mi sliši spričo pretresov f \ nas t^to modrovanje o narodu n o državi kot o nečem prvot-in drugotnem, absolutnem in relativnem, ali celo kot o dveh ne-spra vljlvih nasprotjih; modrovanje, ki se zdi nekaterim pri nas tako v. no za izživljanje naše miselnosti Kri teče v potokih, narodi, ve-! : zavedni, s čudovito tradicijo, Odpor Belgijcev in Niz mMM iigii , ' -k ; ' .-"Kži&K??: mm .... .'.. • j;■$ i O. or pod kopiti apokaliptič-^ Jccev, ti modrijani pa sredi 'iv*c, trpljenja in brezupa iozoHrajo, kakor da sede ~ se hh dogajanje tam da-r -n trdih zemeljskih tleh niti ne tiče. Glavno je. da se osnu-tcorija, da se zgradi z bese-^ c1 prta doktrina, ki jo en ^ničnosti raznese na vseh trideset kompasnih vetrov. Marijan na mesecu, povej mi: je živemu človeku razpravljale zani važnejša kri ali koža? Po tvojem bi bil naš narod srečen, ako bi bil kakor iz kože snet sveti Jernej, ki bi mu ponujali v ckrepči!o vina brez posode. Narodi ki države res ustanavljajo, urejajo in hranijo, o njih dosti manj modrujejo: to je prepuščeno nam, ki utegnemo plavati po absolutnosti. Preprosta pamet, ki še ne dahne po teoriji, temveč raste iz naravnih tal resničnega sveta, pa bi dejala: Slovenci smo v državi, v kateri živimo, ohranili vse svoje kulturne dobrine in ustanove, ki smo jih imeli, dosegli smo nove, najvišje učne in znanstvene zavode, za katere smo se prej desetletja in desetletja zaman poganjali. In kar je v tej državi še pomanjkljivega in za nas neugodnega v duševnem in gmotnem pogledu, vse si lahko priborimo — danes, jutri, v desetih letih, kadarkoli — toda samo v tej državi. Povsod drugod pa bi nam cr''o dosedanje pridobitve utegnila e «ama minuta tako globoko po-I pati, da ne bi vedeli, kam posta-v ' rlž svoji preteklosti in bodočnosti. r» ta pamet, vidim, je v naših i .'deh: vidim da narod ne posluha naukov, ne tvojih, ne mo-' temveč gleda dejstva, in ta c! /va £a uče tega, kar je izrekel ^eare na usta Hamletova: » ripravljen bodi, to je vse.« Oton Župančič Anrleškl šksSje v Nišu XiiT. maji. p. V angleško-srbsJtem c c- r r. .u so -Danes svečano odkrili do- p sni kip gospe Rarington Yajld, ustano-Viteljko -'orna*, velike dcbrotnice in prija-tei ji-;-'- ga naroda. K odkritju spomenika so prišli tudi anglikanski cerkveni dostojanstveniki, ki se mude v naši državi V •-•;! so jim priredili svečan spre-jem. •" >"i"i -o anglikanski cerkveni dostojanstveniki odpotovali v Sofijo. Ob obmeini obrambni črti je razviiaio vedno boli ogoržene torte - Nepre-stani nemški napadi na zaiedie — Glavno besedo intšszo zs^&rsf !etala Bruseij) n. maja. br. Davi je bilo objavljeno drugo vojno poročilo vrhovnega poveljstva belgijske vojske, ki pravi: Belgijska vojska je v stiku s sovražnikom. V teku včerajšnjega dne so se borbe razvijale ob Albertovem prekopu na reki Maas in v Ardenih. Bruselj, n. maja. AA. (Reuter). Po podatkih, ki jih je bilo mogoče dobiti zjutraj zgodaj je ostal vojaški položaj Belgije nespremenjen. Belgijska vojska še vedno drži odprte obrambne črte, ki se nahajajo precej pred glavnimi črtami belgijske obrambe. Belgijski narod kaže trdno odločenost, da se bo boril do konca. Po prvem dnevu vojne se je ves narod trdno združil okrog svojega kralja z neomahljivo vero v hrabrost in čast vojske, ki se je uprla napadalcu. Včeraj so potekale borbe vzdolž vse belgijske meje od Albertovega kanala pa do Luksemburga. Razen pri bombardiranju Bruslja in Anversa, pri čemer je bilo ubitih več ljudi, so letala letela nad mnogimi velikimi mesti. Glavni cilji nemških letalcev so letališča, tcda bombe so povzročile veliko šKodo tudi bližnjim zgradbam. Skoro na vseh letališčih se .je posrečilo letala skriti v podzemske hangarje. Nemška poročilo Berlin, 11. maja. br. Vrhovno pcveljni-štvo nemške vojske ie danes ODoldne obia-vilo vojno poročilo, ki pravi: Nemška zapadna vojska je prekoračila nizozemsko, belgijsko in luksemburško mejo ter sovražne obmejne čete v Belgiji in Nizozemski povsod vrgla nazaj. Čeprav je bilo mnogo mostov in zapor vseli vrst razdejanih, nemška vojska povsod naglo prodira dalje. Padalci in čete. kj so so izkrcali iz letal, so se vsidrale Jia raznih krajih ter so na tem. da opravijo svoji1 zaščitne naloge. Formacije letalskih vo nih sil z neprestanimi poleti podpirajo vojsko pri njenem prodiranju. Pri tem so napadie utrdbe, utrjene postojanke, kolone na pohodu in taborišča sovražnih čet ter poškodovale ali uničile ceste, železniške proge in mostove. Obširno izvidniško delovanje je omogočilo, da se ie slika o gibaniu sovražne vojske do kraja izpopolnila. Z bombami sta bili potopljeni dve sovražna trgovski lad.ii po 5000 in 2000 ton med Calaiso-m in Dunkerquecm. Neka nemška podmornica ie potopila neko sovražno podmornico. Neki brzi torpedn. čoln ie potopil neki sovražni rušilee. Pariz, 11. maja. AA. (Havas). Kakor v Franciji, so tudi na Nizozemskem in v Belgiji obrambne črte blizu meje. Belgijske in nizozemske čete so "asedle te utrdbe, ki jih napada sovražnik. Na Nizozemskem se raztezajo utrdbe ob obmej- nih vaseh in prekopih. Nizozemske čete so uničile vse objekte, ki bi lahko služili Nemcem za napredovanje. V pokrajini Arhem so se umaknile proti reki Ijsseli. Tu se je Nemcem posrečilo prodreti 15 kilometrov na nizozemsko ozemlje. London, 11. maja. j. (Reuter). V dobro poučenih angleških vojaških krogih potrjujejo vest, da so holandske čete ponovno zavzele aerodroma Dordrecht in Waal-haven. Na drugi strani se doznava, da so nemške čete zasedle mesto Groningen v Severni Hoiandskj ter da prodirajo ob severnemu Renu proti Almelu. Hengelu in Arhemu, kjer se boji še nadaljujejo. Na jugu so nemške čeie dosegle Maastricht ter Albertov kanal ter so na frontnem odseku pri Liegou ustavile tamkaj napredujoče francoske čete. Južno od reke Maa-se nemške čete še niso dosegle Luksemburga. Zavezniške čete so zasedle Arlon ter odtod napredujejo v Belgijo. Angleški vrjaški krogi smatrajo vojaški položaj za zadovoljiv. Večerno hslandsko pcr«i Amsterdam, 11. maja. s. (Reuter). Zvečer je izdalo vrhovno poveljstvo holandske vojske naslednji 4. vojni komunike: Francoske in angleške vojaške sile s« nam prišle na pomoč in sodelujejo sedaj v obrambi države s holandsko vojsko. Naše obmejne čete nudijo pogumno obrambo in so se včeraj nekoliko umaknile, potem ko so izvršile potrebna uničevalna dela. Mestece Mili je bilo zopet vzeto sovražniku. Pri poskušenem protinapadu je bil uničen nemški oklopni vlak z vso posadko. V ruševinah vlaka je bilo najdenih več letakov v holandščini in nekaj holandskih uniform. Posadka trdnjave Palendam ob Waalu se še drži. Ob Ijsseli so boji pri Arnhemu. Nemci v Haagu «o poskusili zavzeti policijsko postajo. Napad se je ponesrečil. KraSflel&s priznanje nizozemski vojski Amsterdam. 11. maja. A A. Nizozemske radijske postaje poročajo, da je kraljica Viljernina poslala vrhovnemu poveljniku nizozemske vojske poslanico, v kateri izraža svoje globoko zadovoljstvo zaradi junaškega odpora nizozemskih čet. Temu odporu se imamo zahvaliti, pravi kraljica, da se nemško napredovanje smatra lahko na vseh krajih za zaustavljeno. Nemške čete so naletele povsod na odločen odpor nizozemske vojske. General Winkelman. ki je vrhovni poveljnik nizozemske vojske. ie poslanico objavil vsem častnikom in vojakom. a neba Na vseh bojiščih Ifute borbe med zračnimi vojnimi silami — Bombniki napadajo mesta, letališča, križišča, železnice — Hude izgube na obeh straneh Bruselj, 11. maja. s. (Reuter). Danes od zore dalje nemška letala neprestano napadajo belgijska mesta in prometne zveze. Glavni namen napadov je uničenje železniških in drugih prometnih zvez. Bruselj je imel ob 5. zjutraj prvi današnji letalski alarm. Pozneje so se alarmi ponavljali skoro vsako uro. Pri nekem napadu je padlo danes zopet 5 bomb na Bruselj. Kljub temu se razvija življenje v belgijski prestolnici normalno. Avtobusi in tramvaj vozijo redno in celo tržnice so bile odprte. Ponoči je Bruselj enako kakor vsa druga belgijska mesta popolnoma zatemnjen. Kavarne so zaprte ob 21. Vsa javna zabavišča so zaprta. Vrsta nemških letalskih napadov je veljala mestom Ronair, Louvain, Verviers, Jerman in zlasti Namourju. Popoldne je bilo nad Anversom opaženih okoli 40 nemških letal. Belgijski radio je posvaril prebivalstvo, naj pazi na nemške padalce. Doslej pa so se ti v Belgiji manj udejstvovali nego na Nizozemskem. Pri Capellenu pri Anversu je padlo davi nemško vojaško letalo in ubilo 30 oseb. Pri včerajšnjih letalskih napadih na An-vers je bilo istotako ubitih 30 oseb. Nemško letalsko poročilo Berlin, 11. maja. br. Vrhovno poveljstvo objavlja: Množestvene formacije nemških letal so bile včeraj na prvih velikih napadalnih poletih ter so bombardirale sovražna letalska oporišča v Franciji, Belgiji in Nizozemski. Napadenih je bilo 72 letališč. 300 do 400 sovražnih letal, ki s0 bila na njih, je bilo uničenih. Razdiralne in zaži-galne bombe so razdejale mnogo vzletišč in hangarjev. Posebno hudo so bila zadeta francoska letalska oporišča v Metzu. Nan-cyju, Reimsu, Rommiliyu, Dyonu in Lyo-nu. V letalskih spopadih je sovražnik izgubil 23 aparatov. Sestreljenih je bilo 11 nemških letal. Sovražna letala so včeraj, kakor je bilo že objavljeno, z bombami napadla mesto Freiburg. Zažigalne in razdiralne bombe so bile v teku noči vržene še na tri kraje v Porurju. Pri tem sta bila ubita dva civilista, več jih je bilo ranjenih, a materialna škoda je bila neznatna. Protiletalsko topništvo je tam sestrelilo 3 sovražna letala. Pariz. 11. maja. A A. (Havas). Britanski generalni štab v Franciji sporoča: Nemci so poskušali ovirati premik čet proti Belgiji s tem, da so z ognjem in bombami na-pacali prometna križišča. V zadnjih 24 urah je zavezniško letalstvo odbilo osem takih napadov s podporo protiletalskega topništva, ki deloma spremlja transporte, deloma pa ščiti posamezna mesta ali važne naprave. Prav tako se izve. da so Nemci poskušali izvesti nekatere operacije s pomočjo padal. Nikjer ni prišlo do nobene zmede. Nasprotno je vse prebivalstvo v Belgiji in Franciji ohranilo hladno kri. Jutranja bitka nad Francijo London, 11. maja. AA. Ponoven napad nemških eskadril na angleška oporišča v Franciji je bil izvršen davi. Nemška letala so se pojavljala v veliki višini, v kateri so ostala, dokler niso prišla do cilja. Tam so vrgla veliko število bomb majhnega kalibra. škoda je neznatna. Francosko in angleško protiletalsko topništvo je začelo srdito streljati na napadalce. Angleška in francoska lovska letala so se spustila v borbo, ki je trajala od petih do šestih. Da-si je bil sovražnik številčno močnejši, je vendar junaštvo zavezniških pilotov izenačilo moči. Poškodovanih je bilo več sovražnih letal, en Heinkel pa je bil sestreljen. Trije člani posadke so bili ujeti, dva pa ubita. Neprestani letalski alarmi v Parizu in ostali Franciji Pariz, 11. maja. s. (Reuter) Francoska prestolnica je imela danes od jutra dalje skoro neprestano letalske alarme. Ponovno so se pojavila nemška letala, ki pa so jih francoska lovska letal vedno pregnala. Življenje v mestu teče normalno. Nemški bombniki so napadli vrsto vasi v severovzhodni Franciji. Istotako je bil danes zopet bombardiran Nancy. 22 oseb je bilo pri današnjem napadu ubitih, med njimi 5 žensk. Pariz, 11. maja. j. (Havas) V teku včerajšnjega dneva in danes zjutraj je bil dan v zaledju vogeškega frontnega sektorja štirikrat letalski alarm. Zaradi ču-ječnosti francoske protiletalske obrambe 1 pa se sovražnim letalom v nobenem primeru ni posrečilo približati se naseljem. Kakor se naknadno doznava, so bila v petek ponoči bombardirana tudi mesta Laon, Letape, Saint Diep, Remiremont ter več vasi v okolici Geradmera. Pri teh napadih je bilo ranjenih večje število civilistov, dočim je od nemških bomb povzročena materialna škoda neznatna. Francosko parcčllo o bojih v p2tek Pariz, 11. maja. A A. (Havas) V teku včerajšnjih operacij na vzhodni fronti je bilo zbitih čez 100 nemških letal. Včerajšnji francoski komunike pravi, da je bilo zbitih na francoskem ozemlju 44 letal. Komunike nizozemskega vrhovnega poveljstva pa pravi, da so Nizozemci zbili 70 sovražnih letal. Ni še znano, koliko letal so sestrelili Belgijci. Razen tega so začele prihajati vesti o bombardiranju civilnega prebivalstva. Povsod v okolici Lilla so Nemci bombardirali delavske naselbine. Letala so vrgla 2' bomb. toda ranjeni sta bili samo 2 osebi tudi škoda je neznatna. V Dunkerqueu je padlo 20 bomb. Bilo je več mrtvih in ranjenih, toda za točno število se ne ve. V Enilietarju je padlo 40 bomb, od teh 20 na dvorišče neke bolnice. Nad Abbevillom v Pikardiji, ki nima nobenega vojaškega pomena, se je pojavilo pet nemških ietal, ki so metala eksplozivne in zažigalne bombe. Porušenih je bilo 10 hiš ter so bili ubili trije meščani, štirje pa ranjeni. V Valenciennesu je padlo 20 bomb žrtev ni bilo. Eno nemško letalo je bilo sestrelje- j no. Trije člani posadke so bili pri tem ubiti, četrti pa zajet. V Alzaciji so nemška letala bombardirala Kolmar. Tri bombe so zadele občino Bombardiranih je bilo še več mest. Tudi angleška letalska oporišča v Franciji so bila bombardirana, pri čemer pa ni bilo žrtev in je bila tudi škoda le malenkostna Amsterdam, 11. maja. A A (Havas» V nasprotju s trditvijo nemškega vrhovnega poveljništva, ki zanika, da bi bili Ni zozemci zbili včeraj 70 nemških let.al. glav ni generalni štab nizozemske vojske lahk> izjavi, da znaša število zbitih nemških le tal sedaj že čez 100. Na nekem letališču ki so ga nizozemske čete ponovno zasedi-smo dobili 14 nepoškodovanih letal. Nemške grožnje z represalafafKj Berlin, 11. maja. AA. (DNB). Danes so zopet tri sovražna letala napadla z bombami popolnoma nezaščiteno mesto Freiburg. ki se nahaja izven operacij in ki nima nobenih vojaških objektov. Bombe so padle sredi mesta in so ubile ob tej priliki 24 ljudi. Nemške letalske sile bodo na to kršitev mednarodnega prava odgovorile tako. da bo izvršenih za vsak sovražni napad na nemško prebivalstvo pet napado\ nemške-ga letalstva na kako angleško ali francosko mesto. Berlin. 11. maia. br. (DNB). Po vsej Nemčiji sta časopisje in radio sprožila silno kampanjo proti zaveznikom zaradi letalskega napada na Freiburg in nadaljnjih letalskih napadov na neke druge kraje v Porurju. Listi pod velikimi nasiovi poročajo o učinkih bomb v Freiburgu, kjer je neka bomba udarila tudi na igrišče nekega otroškega zavetišča. Na igrišču je bilo, kakor poročajo listi, prav ob tistem času večje število otrok v starosti od 3 do 5 let. 13 otick je bilo ubitih in ranjenih. Ves tisk v zvezi s tem ponavlja giožnjo. ca bo Nemčija na sleherni tak napad na nezaščitene kraje reagirala z vso oc ločnostjo in da bodo nemška letala povrnila zaveznikom v trojni mori vsako izgubo, ki jo bodo prizadejali Nemcem. Akcije angleškega letalstva Londcn, ll. maja. j. t Reuter). Letalsko ministrstvo je objavilo da1 i: V minuli noči je veliko število angleških letal silovito bombardiralo letališče pri Waalhavenu v bližini Rotterdama, ki so ga bile zase le nemške čete. Angleške bombe so napravile na letališču zelo veliko škodo ter razen tega uničile več nasprotnikovih letal. Angleška letala so izvršila nadaljnje bombne napade na terenu med Renom in Maaso. kjer so se koncentrirale nemške čete za prehod preko holandske meje. Po dospelih poročilih je videti, da je bilo v teku izredno obsežnih operacij, ki jih je včeraj in v minuli noči podvzelo angleško letalstvo, uničenih najmanj 50 sovražnikovih letal, mnogo nadaljnjih pa je bilo tako težko poškodovanih, da so bila izločena iz nadaljnjih akcij. Angleško letalstvo je v teku vseh teh akcij izgubilo kakih 20 letal. v Haagu in Amsterdamu Amsterdam 11 maja s (Reuter). Amsterdam je 'inel svoi prvi leialski alarm ponoči ž c ob 3 48 Memška letala so napadla letališče Ship.-;! pri Amsterdam-,- Med 0. in 7 uro >ta sledila d\a nova napada na letališče. Eden od teh je trajal 25 minut V glavnem sc- Nemci b:>mbardiiali le letaMšče samo ir. okoliške zgradbe Neka bomba pa je na lla tudi v središče Amsterdama in je bilo ob tej p-diki ubitih 2<> osib V iužno-vzhodnem pn-dmestju Amsterdama jc padlo sestreljeno nemško burrbnt letalo in eksplodiralo s silni dut> nacijo. floiandska prestolnica il ia'.' je imela ponoči neprestane vsake p j! ure letalske alarme Nad Haagom ie bilo sestreljeno ponoči nemško transportno letalo ter st je zrušilo na neko h>o. V letalu je bi'o 19 nem-kih vojakov. Urusefg nezaščiteno ntesto Berlin, ll. maja. AA. (DNBi. časop;sna agencija Havas je sporočila, da je belgijska vlada proglasila mesto Bruselj za nezaščiteno mesto. Z nemške strani se z ozi-rom na to objavlja, da bo nemško letalstvo m^sto Bruselj smatralo za nezaščiteno mesto, dokler nc bodo v mestu zgrajene cestne ovire ali pa ne bo ugotovljeno gibanje čet v mestu. Pcpjpfeia evakuacija otrok iz Lcssdsna Londcn, 11. maja. j. (Reuter). Angleška vlada objavlja, da so bile podvzete vse potrebne nove izredne mere z namenom, da se bo v slučaju potrebe lahko čim hitrejše izvršila načrtna evakuacija otrok in šolske mladine iz Londona, v kolikor nI bila mladina evakuirana že jeseni. Padalci L vv^. Z* i ii h Nemci neprestano spuščajo vojake s padali za hrbtom zavezniških čet — Eteji za letališča Amsterdam. 11. maja. j (Havas). Tudi v minuli noči so nemška transportna letala Spustila na raznih točkah holandskega teritorija večje število padalcev. V prvi vrsti so bile nemške čete izkrcane v kraju Gouda v bližini Rotterdama. v Boxtelu, Brcuwershavenu ter na vojaškem let lišču Suesterbergu. kj leži v bližini rezidence princese Julijane. Nemška letala so nadalje izvršila napad tudi na veliko holandsko industrijsko središče Eindhoven. kjer obratujejo svetovno znan« Philipsove tovarne. Letala so na mesto najprvo metala bombe, nato pa se je s padali spustilo na tamkajšnje letališče večje število nemških voiakov. Danes v zgodnjih jutrnjih urah s0 bile s pomoč o padal izkrcane nadaljnje nemške pehotne edinice v bližini mestu Moerdijk ob izlivu reke Maas, ki spada med največje in najvažnejše mostne zgradbe na Holanlskem. Amsterdam. 11. maja. s. (Reuter). Davi se je holandskim četam posrečilo zavzeti še zadnje letališče, ki je bilo še v oblasti nemške vojske, namreč Waalhaven pri Rotterdamu. Angleška letala so kot uvod k napadu izvedla conoči serijo bombnih napadov na Waalhaven in so prizadejala Nemcem težko škodo. Ob 8. zjutraj je nato sledil napad holandske vojske. Operacije so bile ob 10. uspešno zaključene. Tudi pri Dordrechtu so bili uničeni nemški oddelki padalcev v bojih, ki so trnjrli do poldneva. Pri operacijah je podpiral holandsko vojsko nizozemski rušilee. ki ie priplul po reki Maas Med tem pa javlja holandski radio neprestano o novih izkrcavanjih nemških čet s padali. Radio opozarja prebivalstvo, da takoj obvesti o vsakem takem primeru vojaštvo. London, 11. maja br. (Reuter). Nizozemski zunanji minister Jonheer van Klcffens je davi izjavil novinarjem, da so nizozemske čete davi po srditem spopadu z nemškimi padalskimi oddelki, ki so včeraj za- vzeli letališča Waa!haven pri Rotterdamu in sosedno mestece Dordrecht, davi ob 8. dosegle popoln uspeh Letališče Waalha-ven. kakor tudi Dordrecht sta spet popolnoma v nizozemskih rekah V spopadu je bilo več nizozemskih vojakov ubitih in ranjenih. Manjši del nemških padalcev, ki je preživel borbo, se je vdal Vsa be!gij?k3 letališča v belgijskih rokah Bruselj, 11. maja. AA. Na merodajnem mestu izjavljajo, da so neesnovane vesti iz sovražnega vira, da se je Nemcem doslej posrečilo zasesti pet belgijskih letališč. Po uradnih ugotovitvah niso Nemci zasedli niti enega belgijskega letališča. Vsi Nemci, ki so bili s padali spuščeni v Belgiji, so bili obkoljeni in premagani. Do 18. ure snoči je bilo zbitih na belgijskem ozemlju 10 nemških letal. Kevaratsfl sa padalce London, 11. maja. AA (Reuter). Dopisnik Rcuterja za vojaške stvari piše: Uradno zanikujejo vsa nemška poročila o uspehih nemških padalcev v Belgiji in Holandi-ji. Glavne nevarnosti za padalce so sledeče: lovska letala, ki budno spremljajo prevozna letala: protiletalske strojnice in topovi, ki so postavljeni na tistih mestih, kjer računajo, da bc sovražnik skušal izkrcati čete; negotovost samih padalcev v trenutku, ko se znajdejo na tleh Vojaške kroge preseneča sklep Nemčije, da izvede premeščanje čet v Belgiji in Holandiji s pomočjo prevoznih letal. Vojaški krogi resno dvomijo v uspeh takih dejanj. Nemški namen je bil da v prvem trenutku kakor na Polljskem zavzamejo vsa Nadaljevanje na 2. strani letališča. Prepričan; so bili, da se bodo te prepeljane čete mogle zanašati na organizirane enote, ki bode takoj prišle za njimi. .. . . Zajet oddelek padalcev V Rotterdamu Amsterdam, ll. maja. s. (Reuter). Na letališču Waalhaven pri Rotterdamu je ob 14.20 izkrcalo zopet nekaj nemških letal padalce. Ves oddelek je bil takoj zajet. Nemci očividno niso vedeli, da je letališče že zopet v holandskih rokah. „Peta kolona" Bruselj. 11. maja. AA. (Reuter). število žrtev zračnega napada na Sruselj znaša po dosedanjih podatkih 41 mrtvih in 82 ranjenih. Četrti signal za alarm v toku včerajšnjega dneva je bil dan ob 22.55. Tu se trdi, da je nevarnost pred četami, spuščenimi s padali, minula, in da peta kolona« ne funkcionira več. V vzhodnih belgijskih krajih vlada relativen mir in ni znaka o nadaljnjem napredovanju nem- . škLh čet, ki so bile ustavljene pred glavnimi obrambnimi črtami. Francosko voj&o poročilo Pariz, 11, maja. (Havas) Sporočilo od 11. »r.aja se glasi: Ponoči so se nadaljevali premiki v Belgiji. Na južnem Luksemburškem navzlic hudim napadom sovražnik ni mosel napredovati. V Alzaeiji in Lo-reni ni nič posebnega. Bombardiranje nemških letal na francoskem ozemlju je zabteva'o včeraj precej velike žrtve med občinstvom. Poveljstvo z obžalovanjem ugotavlja, da je bilo ubitih aH ranjenih nad 100 oseb, med katerimi se nahajajo tudi žene in otroci. Francoski bombniki so napadli ponoči več sovražnih letališč. Nad nemškim ozemljem so bili izvedeni številni ogledniški poleti. Vsa naša letala so se vrnila na svoja oporišča. Pariz, 11. maja. AA. (Havas) Neka nemška divizija je izvedla snoči napad vzhodno od Mozele, vendar pa ni dosegla drugega rezultata, kakor da je zasedla malenkostne prednje postojanke, ki so jih francoski oddelki po določenem načrtu izpraznili. Proglas belgijskega kralja Leopolda Bruselj, 11 maja AA. (Havas). Ob eni ponoči io belgijski radio objavil p.-ok'a-macijo kralja Leopolda. Glavne točke cro-klamaciie so tele: »Belgijci! To je že drugič v zadnjih 25 letih, da lojalno Belgijo napada Nemčija ne elede na najsvečan-jše rb"j bo Mi smo izpolnili vse svoje dolžnosti glede nevtralnosti. Hrabrim belgijskim vojakom in vsem junaškim Belgijcem pošiljam svoj bratski pozdrav. Mi se borimo, da ustavimo napad sovražnika na našo državo. Velikim naporom vsega belgijskega naroda se imamo zahvaliti da je naši oborožena sila mnogo večia in močnejša ko leta 1914. Anglija in Franciia sta nam obliu-bili pemeč :n francoski in angleški oddelki so že na potu. da se pridružijo naš:m četam. Borba bo težka, toda naj nihče ne dvomi v končni uspeh Kak r rmi cče leta 1914 sorn se tudi iaz postavil na če'o i~aših čet. s polno vero in zauoaniem v zmaeo Bclsrne Stvar Belgje ie častna in z božjo nemočio bo zmagala.« t Bil v Nemčiji Ljudje se zavedalo ^esr^stl dogodkov — Zaupanje v Hitlerja m vojsko Berlin. 11 maja z Berlinski dopisnik »Basier Nazionai Zeitung« poroča svojemu listu, da je nemška javnost sprejeli najnovejše dogcd«e zelo resno. V'% nemška javnost uvideva. t a to r.e bo ssmo polovična vojna, kakoršna je hii.» na Pal.iskem fn na Norveškem, marveč, da gre sedal za borbo na življenje i t smrt. Poprej taki živahne tazpra»*r» c Balkan*; in jugovzhrd-nih nroblemh spi's .o v listih skoraj docela prenehale. p?.č pa vso pričakuje, da bedo zavezniki poskušali sedaj še bcl.i poostrili blokado. Prebivalstvo ie slei ko orei polno neomajnega zaupanja v Hitlerja in nemško vojsko. Prepričano je. da bo tudi pohod v Belgijo in na Ho! and s ko enako uspešen kaker so bili vsi dosedanji. Posebro jamstvo za uspeh vidi tudi v obiavi. da ie Hitler osebno prevzel vrhovno poveljstvo nad nemškimi zapadnimi armadami. Nemški tisk Berlin. 11 maja AA (DNB). Nemški st, prinašajo vesti o odločilni b >rbi, ki je Nemčija začela za dosego zmage, pod naslovi, ki so popolnoma v skladu z včerajšnjimi svetovnimi dogodki L-sti naglasa jo v svojih komentarjih, da ie imela Anglija namen v kratkem napas*' Nizozemsko in Belgijo. Včeraj objavljen dokumenti dokazujejo, da sta se Belgija m Nizozemska že davno boril: na stran, Anglije in Francije. »Volkischer Beobachter« nag!a-a točnost nemških trditev n napadalnih namenih plutokracij, "n hotele čez Nizozemsko Belgijo in Luk^cmbiog prodreti na nemško področje Ta nov* zloč:n je Nemčija znala preprečiti enako kc» na Danskem in Norveškem. Po dogodkih na Danskem in Norveškem ni b^o nr-benega dvoma več. da Angleži pripravljajo napad čez Nizozemsko. Belgijo m Luksemburg. Tudi n-jo tokrat je vodja Nemčije energično interveniral in ni dovolil, da bi tu zavladala samo en trenutek premoč sovražnika, ki je hotel prodreti na Nizozemsko in Belgijo. Nemčija hoče pospešiti konec vojne Basel. li. maja. z. Komentirajoč postopanje Nemčije, prihajajo »Basier Nachri-chten« do zaključka, da se je Nemčija odločila za napad na Belgijo in Nizozemsko zaradi tega, da bi dosegla čimprejšnji konec vojne. Zato je treba pričakovati, da bo borba tokrat izredno huda in brezobzirna. Zakaj je Hitler osebno prevzel poveljstvo Čutih, 11. maja. z »Neue Ziircher Zeitung« poroča iz Berlina, da pripisujejo v tamošnjih krogih velik pomen okolnosti, da je Hitler sedaj osebno prevzel vrhovno poveljstvo glede vseh vojnih operacij na zapadu Hitler je bil sicer tudi v poljski vojni na fronti vendar pa se takrat ni vmešaval v izrazito vojaške zadeve. Njegovo odločitev tolmačijo v Berlinu tako. da hoče s tem pred vsem svetom pokazati, da sta nemška vojska m nemšk: narodno socialistični režim eno in isto. škvarcsv pri Ribbentropu Beriin, 11. maja. o. Sovjetski p. tian k škvarcev je včeraj popoldne obiskal zunanjega ministra Ribbentropa. Kakor se je izvedelo, sta govorila o najnovejši nemški akciji proti Nizozemski in Belgiji. Menijo, da bo Sovjetska Rusija ostala nevtralna tudi po tem razširjenju vojne kakor je bila v primeru nemškega vpada na Norveško. Sovjetski listi objavljajo vesti o najnovejših dogodkih iz vseh virov, vendar pa brez komentarjev. v m * ¥ Sb? s w * f? ? # 4%. rt. Pariška sodba o razvoja vojste v BeEgnjl in Holandslsi Položaj v soboto opoldne — Prvi večji nemški napad na Magincfovc lisaajo Pariz, 11. maja. j. (RSV.) V merodajnih francoskih vojaških krogih zatrjujejo, da v dosedanjem razpletu vojaških operacij v obmejnem pasu na Holandskem, v Belgiji in Luksemburškem sicer še ni prišlo do vojaških operacij, ki bi presegale običajne spopade med sprednjimi četami, vendar pa bodo verjetno že dogodki naslednjih dni pokazali, da se najbrže pripravlja največja bitka v zgodovini. Na severu se holand.sko-belgijske čete počasi umikajo na svoje glavne obrambne linije. Na umiku razstreljujejo vse komunikacijske zveze. Francosko-britanska armada. ki je z vso naglico prihitela na pomoč, je dobila od belgijskega generalnega štaba tanke, da je lahko čim preje stopila v akcijo. Dokaj učinkovite včerajšnje napade nemškega letalstva je izravnala francoska zračna sila z bombardiranjem številnih nemških letališč na samem nemškem teritoriju. Holandske čete utrjujejo svoje pozicije med reko Reno in njenim odcepom Ijssel, ki se izliva v Zuidersko jezero. Semkaj so se bile umaknile pred prvim nemškim pritiskom. Izpraznjeni pas je bil nato poplavljen. Južno od Arnheima med Nimvegenom in Limburgom so se holandsko-belgijske čete utrdile v tamkajšnjih globokih močvirjih v okrožju Peels. Trenotno nemške čete z glavno holandsko obrambno linijo še niso v dotiku nikjer, razen na kratkem odseku južno od Arnheima, kjer si nemške čete sedaj zaman prizadevajo prodreti v holandsko obrambno linijo. V zaledju te linije se je Nemcem posrečilo izkrcati samo manjše število čet s pomočjo padal. Te čete so osvojile nekaj holandskih letališč. Holandske čete pa so tudi na to nemško akcijo neposredno reagirale ter so letališča ponovno osvojile ter razen tega zaplenile 14 velikih nemških transportnih letal. Belgijske čete, ki niso predvidevale spopada neposredno na nemško-belgijski meji. so se umaknile na jug od Aachena ter v* izpraznjenem terenu razstrelile vse važne objekte in komunikacije. Videti je, kakor da gre poglavitna smer nemškega napada ne direktno proti severnemu delu Belgije, marveč da namerava izvršiti nemška ar- mada poglavitni napad nanjo šele preko luksemburškega ozemlja. Na Luksemburškem nemške čete zaradi popolne demilitariziranosti te dežele razmeroma hitro napredujejo. Danes opoldne so nemške čete na Luksemburškem zadele na francosko obrambo, ki je bila nana-gloma poslana, da zabrani pohod nemški vojski preko celotnega luksemburškega teritorija. Tekom današnjega popoldneva s-je razvila med francoskimi in nemškimi četami ogorčena borba, v kateri se je francoskim četam posrečilo ohraniti položaje, katere so tik poprej zasedle. Proti večeru je nemška armada prvikrat izvršila na tem sektorju zapadne fronte napad v smeri proti Maginotovi liniji. Ta napad se lahko smatra za prvi veliki napad v sedanji vojni. Maloštevilne sprednje francoske čete so se po dobljenih instruk-cijah umaknile nemškemu pritisku. Vojaški strokovnjaki so mnenja, da pomeni današnji spopad prolog v veliko bitko, ki mora vsak čas izbruhniti med glavnimi nasprotniškima silama, ki sta se srečali na tem delu zapadne fronte. Ogorčene borbe v Luksemburgu London, 11 maja. AA V bližini Magi-notove linije pri Sierctu se vodijo ogorčene borbe, kajti nemške čete poskušajo za- Churchillova vlada Soglasno odobravanje javnosti — V vladi sta tudi socialist Attlee in liberalec Sinclair London, 11. maja. br. (Reuter) Novi ministrski predsednik Churchill je prebil današnji dan po večini v svojem delovnem kabinetu, kjer je ime! razgovore s posameznimi ministri in predstavniki političnih strank. Dolgo je konferiral tudi z bivšim ministrskim predsednikom Chamber-lainom. Vsi ti razgovori so se nanašali na sestavo nove vlade. Zvečer se je izvedelo, da je dosežen sporazum in da bo sestava nove vlade objavljena še nocoj. V vladi so zastopniki vseh političnih strank, tako da ima značaj narodno koncentracije. London. 11. maja. AA. (Reuter) Ves angleški tisk soglasno odobrava in pozdravlja imenovanje Churchilla za predsednika angleške vlade. Listi izražajo svoje zadovoljstvo ter trdijo, da bo našel sovražnik v Churchillu nasprotnika, ki ho znal s svojo genialnostjo razviti vso moč države, ter izkoristiti vse možnosti za uspešno vojskovanje in dosego zmage. Vsi listi pričakujejo od Churchilla, da se bo zaradi svojih znanih vrlin proslavil z izpolnitvijo nove težke naloge, ki mu je bila poverjena. Listi naglašajo. da bo nova vlada imela dolžnost ne samo izkoreniniti vse dosedanje napake, temveč uvajati nove metode, kakršne zahteva sedanii položaj. Curih, 11. maja. z. švicarski tisk je sedaj znatno izpremenil svoio nrvotno dokaj nepovoljno sodbo o politiki Chnmher-laina. »Neue Ziircher Zeitung" naglašn. H-so najnovejši dogodki docela opravičili Chamberlainovo taktiko, ki ie v pričakovanju nemškega napada na Belgijo in Nizozemsko pridajal tako poljskemu kakor norveškemu bojišču drugorazredni značaj. da bi bili tako zavezniki čimbolje pripravljeni na odločilni spopad, do katerega je sedaj prišlo. Sestava nove vlade London, 11. maja. s. (Reuter.) Ob 21. je bila lista kabineta objavljena v pred-sedništvu vlade. Vojni kabinet sestoji poleg predsednika vlade samo iz 4 članov, namesto dosedanjih 8. Vojni kabinet je sestavljen takole: Winston Churchill, predsednik vlade in minister narodne obrambe. Chamberlain, predsednik tajrega sveta: lord Halifax. zunanji minister; Attlee, čuvar tajnega pečata: Greemvood, minister brez j?ortfolja; Nadalje je kralj odobril naslednja imenovanja obrambnih ministrov: Vojni minister: Eden; mornariški minister: Alexanc!cr; letalrki minister: Sinclair: Uredno poročilo o sestavi vlade pravi, da so v* vladi zastopani šefi vseh treh strank in da bor!o ti konzultirani ne glede ra -oložaie. ki jih zavzemajo v vladi, pri voh v?žncis'h vprašanjih splošnega značaja gle'"e ciljev vlade, tako tudi glede pogojev za sklenitev miru. Med novi imenovanimi ministri še ni novega finančnega ministra. Kakor poročajo, bo sestava celotne vlade znana šele v po-ne eljek ali torek. Med novo imenovan:mi ministri še ni no-Creemvood in Alexander zastopniki delavske stranke. Sinclair m je vstopil v vlado kot šef liberalne stranke. Na Norveškem nič novega Svarilo angleške admiralitete o položitvi min med Bergenom in Namsosom Tuja letala nad Švedsko London, H. maja. AA. (Reuter). Norveško vrhovno poveljstvo sporoča: Med norveškimi in nemškimi patrolami se vodijo borbe. Severno od Trondelaga je prišlo do spopada med norveškimi in nemškimi četami. Prav tako so norveške čete odbile nemške napade v minuli noči pri Lej-gastingu. Spopadi med norveškimi in nemškimi patrolami so tudi v pokrajini Mo-sien. Berlin. 11. maja. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske pravi v svojem današnjem rednem vojnem poročilu o položaju na Norveškem: Na Norveškem se položaj ni izpremenil. Pred Narvilsom je nemškim letalom uspelo z bombami različne velikosti zadeti neko angleško bojno ladjo in neko križarko. London, ll. maja. s. (Reuter). Angleška adnriralitetu je izdala danes svarilo, da bodo brez nadaljnjega obvestila položene ob norveški obiili mine od točke južno Bergena do toeKe severno Namsosa. Stockholm, 11. maja br. Protiletalsko topništvo v Goteborgu je davi srdito obstreljevalo neka tuja letala, ki so se pojavila nad mestom. Neko letalo je bilo očitno poškodovano, ker se je oddaljile v smeri proti jugozapadu. Druga letala so odletela proti severozapadu. Zatemnitev na Švedskem StOcKholm, 11. maja s. (Reuter) O! jutri dalje je odrejena po vsej švedski zatemnitev. pevesanfe ;e j£? If Mirna presoja novega položaja na zapadu Rim, 11. maja. s. (RSV). V svojem govoru p;ed senatom je italijanski državni poutajnik mornariškega ministrstva ad-mral Dom on i co Cavagnari izjavil, da se bedo tako geografski kakor tudi strateški in gcspcvlarsk: položaj Italije nujno morali izpremeniti, ker je sedanji položaj Italije v tem pogledu v nasprotju s prhodnim pravom, ki pritiče naiodom. Ob tej priliki je admiral zlasti tudi naglasil, da bo junija splovijena prva velika italijanska bojna ladja »Romat s tonažo 35.000 ton, ki je prva izmed četvorice, katerih gradnja je bila sveječasno cdobrena. Nadalje sc bo italijanska moč na morju povečala s serijo 12 križark po 3100 ton, ki so sedaj v gradnji in ki fccJo uvrščene v italiiansko .mornarico v dveh zaporednih skupmau v predvidenem času. Pred kratkim je bi", nadalje sprejet sklep o gradnji večjega števila podmornic Te podmornice, kakor tudi nove torpedovke in rušilci se bodo* pričeli nemudoma gladiti. Gradnja dveh oceanskih križark tipe »Costanzoi zaenkrat še ni gotova Rim. 11 mnia z Italijansko odobrava nje nemškega napada na Belgijo in Nizo zeinsko je dokaj manj živahno kakor pa je bilu \ primeru Norve'ke Sice> rud- sc da) italijanski tisk simpaiizira /. Nemčijo m ji skuša dati politično m mora no podporo. vendar pa rud- ne štedi a rezervami. Tako naglaša »Tribuna«, da je za enkrat še prezgodaj, da b' se že napravila kaka sodba ali pa bi bile mogoče kake napovedi glede nadalimega razvoja «Lavor<> fa»cista« nag'a'° da bosta morah sedaj Angina m Franc ,a dokazati, ali sta še upravičeni nneti tako ogromne imperije V ostalem je list mnenja, da se pričenja novo razdobje vojne. Tudi v službenih italijanskih krogih so dokaj rezervirani V teh krogih 7P'n nr\ rtom eirott« MlSlIm ril vile težko topništvo in da bi poškodovali francoske utrdbe, ki se tamkaj v bližini na hajajo. Nov pariški nadškof Vatikan. 11. maja A A. (Havas). Kardinal msgr. Siard je bil imenovan za pariškega nadškofa Železniška nesreča v Bosni Sarajevo, 11. maja o Na železniški postaji Visoko sta davi trčila skupaj dva tovorna vlaka ob vstopni kretnici. Prevrnili sta se obe lokomotivi in štirje vagoni. K sreči ni bil nihče izmed železničarjev ranjen. je zmage seže;o po vsem svetu. Mislim di t-o potrebno, da vsa Amerika ped dnzvno svetlobo prouči ta problem. Po em ra moramo skupno nastopiti z enotnimi cilji. VVashington. 11. maja. e (Havasi Govoreč v svojem osebnem imenu, ie predsednik Roosevelt podal naslednje mnenje: Popolnoma se strinjam z odločno izjavo, ki io vsebuje proglas kraljice Viliemine. Nato ie predsednik dodal, da je sedanii položaj predmet proučevanja v zunanjem ministrstvu v Beli hiši in v zainteresiranih ministrstvih. Pred novinarji ie predsednik Roosevelt podal izjavo in značilno je. da so novinarji z absolutnim molkom dali izraza svojemu globokemu razburjenju. ki ga je izzval novi nemški napad. Ko so mu novinarji pripomnili, da je s. (Reuter) Pred- j Nemčija obljubila, da ne bo bombardirala ! odprtih mest. je Roosevelt izjavil, da je vprašanje bombardiranja teh mest tudi predmet proučevanja Eden novinarjev je vprašal predsednika, ali bodo Zedinjcne države mogle ostati izven vojnega spopada. Roosevelt ie cdgovoril. da je to vpra- da to. kar ie pred kratkim deial. ne pomeni, da bi Zedinjene države stopila v vojno. Dodal ie da v tem pogledu ne obstoji nobena sprememba v tem položaju. Odgovarjajoč na vprašanje nekega novinarja, ie predsednik Roosevelt izjavil, da nima v vidiku razširjenje prejx>vedi vojnega pa-u za plovbo ameriškim ladjam. Predsednik Roosevelt ie odgovarjal popolnoma mirno Za njim ie bil zemljevid na katerem so bile z belim papirjem pokrite Nizozemska. Belgija in Luksembur-ška. kar ie očividno služilo vojnim strokovnjakom za proučevanje položaja posameznih armad. Ameriški tisk \Vashington. 11. maja. AA. (Reuter) Nemški napad na Belgijo in Nizozemsko je napravil globok vtis v Ameriki, kar lahko dovede do spremembe ameriške po- Pahlmann-ov čaj ublažuje kašelj in razkraja sluz. Dobiva se v vseh lekarnah. Originalni zavitek od 125 g din 37.— Ogl. reg. br. 1503/1936 mpnnr-» b a b m rnpnnnmLQ33EXP3. litike. Za dogodke zadnjih 24 ur se lahko da sledeči komentar: To bo definitivno in osnovno spremenilo ameriško stališče glede nevtralnosti. Zedinjene države občutijo napad Nemčije na Belgijo in Holandijo kot napad na zapadno kulturo. »Newyork ISerald Tribune« prineša č«anek, v katerem poudarja pomen nemškega napada in njegove posledice v Karibskem morju. List pravi, di se vse bolj kopičijo oblaki na Atlantiku. Vsak trenutek se lahko razširijo tudi na zapad in s tem bi se novečala nevarnost nc samo za naše pojmovanje življenja, temveč tudi za vsako pravico in pravo. Potreben je nov duh narodne skupnosti, ki bo rešil te probleme, ki jih mi pričakujemo. List obžaluje, da je priš'a kriza v tem letu, ko se vrše predsednice vo^tve in ko je velika polil Ična napetost. List upa. da bodo splošni interesi potisnil: v ozadje strankarstvo. rVojaa na prts^K »Evening Star« piše: Novi ncizzvani napad na nevtralne države govori sam *~>o sebi. Absolutno jasno je. da od izida nemškega napada na Belgijo in Holandijo za-visi stvar zaveznikov. Upcš^ovn'; io 'rrba. d;> ie vojna stopila v odločeno fazo. »Daily Ncvvs« smatra, da je 7 nemškim napadom na Holandijo vojna ra prn^u Amerike. Holandsko Antilsko otočie ie bližie Panamskemu prekopu knkor pa v-n pomorska in leta'ska oporišča izvzemši ona v neposredni bližini prekopa. Debate isiež ssnst^rp IVashington. 11. maja. AA. (Havas) Nekateri člani kongresa priporočajo v zvezi z evropskimi dogodki, naj Amerika mirno presoja novi položaj, medtem ko drugi, med njimi tudi demokratski senator King, izjavljajo, da .ie potrebno nuditi zaveznikom nu.ino pomoč Več senatorjev priporoča. naj se zaveznikom nudi vsa možna pomoč razen ekspedicijske armade. Sena-to. Fiitman. predsednik odbora za zunanje zadeve, smatra, da ie ncmcki napad na Pi"!f;io in Nizozemsko novo opozorilo za Zedinjene državo, naj pazijo na dogodke i? Daljnem vzhodu. VVashington. 11. maja. AA. (Štefani) Vojni minister je izjavil da bo zahteval nov kredit 4C0 milijonov dolarjev za nuj-n.j oborožitev novega milijona %o.jakov. Odmev na i Nevv York. 11 maja. br. (Štefani) Vest j :. širjenju vojne na severozapadno Ev-roko je izzvala na tukajšnji borzi precejšnje vznemirjenje. V jutrnjih urah so se majali tečaji skoraj vseh evropskih papirjev. O.iačili so se le lečaji ameriške vojne industrije. Še v dopoldanskih urah pa so se posli na borzi spet mirno razvijali. Tečaji evropskih papirjev so padli za 1 do 3 točke. Z&!a{ka Rdečega križa VVashington, 11. i.-aja. AA. (Reuter) V zvezi s sklepom osrednje uprave ameriškega Rdečega križa, da začne zbirati prispevke za fond 10 milijonov dolarjev za pomoč Belgiji in Nizozemski, je predsednik Zcdinjenih držav dal izjavo, v kateri je med drugim dejal: Pozivam vse ameriške državljane, ki sočustvujejo z nesrečnima državama, ki doživljata danes strahote zračnih napadov, da se čim obilnejše odzovejo vabilu Rdečega križa. fa hf a «1 n-j i. ** v ... Eolaitflfkl 11. maja. s. (Reuter) London. 11. maja. s. (Reuter) Uradno javljajo, da so se angleške čete izkrcale na dveh otokih Holandske Indije. Ta ukrep je bil podvzet po posvetovanju med holandsko vlado in zavezniškimi vladami z n?menom, da se preprečijo eventualni nemški poskusi sabetaže. zlasti v petrolej-skih rafinerijah na otokih Curacao in Aruba. Da preprečijo take poskuse, so bile poslane na otoke edinice angleške vojske da v sodelovanju z lokalnimi oblastmi prevzamejo zaščito otokov, ker bi bile lahko edinice holandske vojske v to svrho nezadostne. Prebivalstvo je angleško vojsko povsod prisrčno pozdravilo. Vlada Zedin.ienih držav je bila preko zavezniških diplomatskih predstavnikov v VJashingtonu informirana o teh ukrepih. ŠJUi Si Pird s ©v Moskva, 11. maja. A A. (DNB). »Izvestja« pišejo o včerajšnjih dogodkih in pravijo, da je Nemčiji zagotovljena znatna prednost za njeno nadaljnjo borbo proti Angliji če se bo njenim četam posrečilo zavzeti glavna belgijska letališča in belgijsko pri-morje. »Pravda« poudarja, da cogoiki v zapadni Evropi spravljajo na dnevni red vprašanje Holandske Indije, člankar pravi, da kaže Japonska veliko zanimanje za te najbogatejše kolonije na svetu. To stališče Japonske je spet povzročilo reakcijo Zedinje-nih držav, ki so zbrale velike pomorske sile na Tiliem oceanu. List pravi, da ameriška pomorska sila samo po sebi pomeni grožnjo za Japonsko, toda ves s\"et ve. da utegne biti velik del ameriških pomorskih sil angažiran na drugi strani zaradi možnosti. ki se pojavljajo. Glavna težava za Zedinjene države je po mnenju lista v oddaljenosti glavnih ameriških oporišč od možnega bojišča. Zemunska vremen'Ka napoved: Pooblačilo se bo v severozahodnih in zahodnih krajih države, v ostalih delih pa bo j?.sno in vedro. Možne so krajevne nevihte z nalivi. DOBRA KUPČIJA »JUTROM« MALI OGLASI ! DANES ponudb in povpraševanj! Vrnimo se k vodnikom in prerokom! Prisluhnimo glasovom iz naše narodne prostosti! V sedanjih izredno važnih in odločilnih časih se moramo vedno znova vračati k osnovam našega narodnega in državnega življenja. Ne smemo pozabiti resnic, ki so bile že zdavnaj in mnogokrat povedane. Ne smemo se vdajati omami gesel, ki bi nas odvrnila od pravilnega presojanja naših življenjskih interesov. Laž in zvijača pošiljata danes tudi med naš narod siren-ske glasove, namenjene naivnim in neizkušenim. zmedenim in omahljivim. Domača naivnost in tuja propaganda hodita tu le prepogosto roko v roki. Toda postojmo trenutek in prisluhnimo drugim glasovom, onim, ki prihajajo iz naše davnine! Glasovi so t-o iz same preroške narodne duše. V njih se odkriva sla po življenju in spoznanje prave poti našega naroda. Ideal narodnega edinstva, dovolj širok. da lahko spravimo v sklad z njim vse upravičene posebne težnje, nas je na prelomu n^še zgodovine rešil pogina in nas pripeljal v lastno svobodno narodno državo, v našo Jugoslavijo. Ta ideal ni umetno ustvarjen ob usodepol-nem trenutku, ko smo Slovenci iskali svoje rešitve. On se pojavlja, sedaj v rahlejši, sedaj v določnejši obliki, odkar živimo Slovenci svoje duhovno življenje. Najizrazitejši naši duhovni pred-stavitelji so se vedno zavedali slovenske povezanosti z najbližjimi brati Hrvati in Srbi. Začetnik naše književnosti Primož Trubar je bil verski reformator in oz-nanjevalec in ne jezikoslovni raziskovalec in mislec. V 16. stoletju narodnostni pojmi niso bili ne razčiščeni in ne aktualni in narodni problemi niso bili postavljeni. In vendar vidimo Trubarja povezanega v skupnem delu s svojimi hrvatskimi tovariši in vemo, kako je njegovo obzorje zajemalo velik del tega, kar je danes z nami povezano v jugoslovensko skupnost. Zaslužni zgodovinar slovenske zemlje Ivan Vaj-kard Valvazor je bil plemič tujega rodu, vendar mu ni ostalo prikrito, da se hrvatski jezik le malo razlikuje od slovenskega. V temo zagrnjena skozi dolge rodove je duša našega naroda, odkar je nehal pisati Trubar. A ko je napočila doba prvega našega preporoda, je bilo med prvimi občutki vzbujajoče se narodne zavesti tudi vedno jasnejše spoznanje, kako smo Slovenci jezikovno m zgodovinsko povezani ne le s širokom slovanskim svetom, temveč še posebej z našimi neposrednimi sosednimi brati. Žiga Zois se je v svojih jezikoslovnih študijah vneto zanimal za jezik in spo-rrenjike naših bratov onkraj Kolpe in je svoje prijatelje spodbujal k proučevanju skupnih vezi. Naš slavni Jernej Kopitar je razpravljal o edinstvu panonskih Slovencev, h katerim je štel Kranjce. Štajerce. Korošce, Hrvate in S^avonce. V najožjem sodelovanju sta Kopitar in reformator srbskega književnega jezika Vuk Karadžič predstavljala primer slovensko-srbskega kulturnega vzajemnega dela, ki je slovenskega človeka za vedno vpisal v duhovno zgodovino srbskih bratov. Ko je Valentin Vodnik navdušeno opeval Ilirijo, se je dobro zavedal, da se začenjajo dramiti Slovenci in Hrvati. In že je sledil slutnjam in iskanju narodne skupnosti, zavesten program ilirstva. Pod vplivom njegovega najbolj izrazitega predstavnika med Slovenci, Stanka Vraza, se je cela vrsta odličnih slovenskih rodoljubov vnela za jugoslovansko narodno misel. Naš veliki dr. France Prešeren ni mogel slediti pre-brzim korakom prijatelja Vraza. Ali tudi on je bil prežet slovanskega čuv-stvovanja. Slovansko čutiti oa je takrat pomenilo nositi v sebi duhovne kali bodoče solidarnosti, ki se bo najprej in najbolj razvijala tam, kjer bodo geografski in zgodovinski pogoji najbolj ugodni, to je v stikih s Hrvati in Srbi. Šele po Prešernu so se dc> kraja razčistili narodnostni pojmi. Čim višje se je dvigala megla s slovenske narodne duše. tem bolj je začelo sonce jugoslovanske misli obsevati slovanstvo. Od te dobe ga skoraj ni pisatelja, ki bi v tej ali oni misli ne izrazil svojega stališča glede narodne in kulturne povezanosti Slovencev s Srbi in Hrvati. Sam »oče slovenskega naroda«, dr. Janez Bleivveis je postavil svoj podpis na jugoslovanski program, sprejet 1. decembra 1870 v Ljubljani, čigar prva točka se glasi: Edinstvo južnih Slovanov začeto ob postanku naroda, je ostalo vse veke svetovnih dogodkov živo v narodnem čuvstvu in se javlja proti drugim narodom v edinstvu jezika.« Veliki voditeli mladoslovenske generacije Franc Levstik pa je 1. 1867. izbral za list. ki je pozneje stopil v življenje kot »Slovenski narod«, ime »Slovanski jug« ter mu napisal program, v katerem pravi, »da vidi edino našo rešitev v politični solidarnosti z junaškimi brati, kateri so iste matere, istega jezika z nami in kateri našo bratovsko roko veseli poprimejo nam i sebi v podporo.« Ta program je postal program »Slovenskega naroda« in v njegovem duhu se je razvijala vsa poznejša politika naprednih Slovencev. Dr. Ivan Prijatelj je najbolje označil njegov pomen. ko je zapisal: »Na pamet bi moral znati globoko zamišljeno listino vsak zaveden Slovenec.« Danes so te besede bolj aktualne, nego kdaj koli. Le škoda, da jih zaman iščeš v pravkai; iz- išlih Levstikovih »Besedah Slovencem« ... Stritar, Gregorič in Aškerc so prispevali svoje tehtne deleže k programu jugoslovenske narodne solidarnosti s svojimi motivi iz naše skupne zgodovine in iz skupnega narodnega življenja. Poezija prvih dveh se je vnemala ob osvobodilnih borbah proti Turkom. Aškerc pa je opeval vstajenje slovan-stva in v podobah iz slovenske, hrvatske, srbske in bolgarske preteklosti oznanjal vero in zaupanje v našo skupno pravico in skupno moč. Vedno višje se je vzpenjala odporna moč Slovencev, vedno bolj je rasla naša politična, gospodarska in kulturna organizacija, čedalje jasneje je svetilo na vrhove jugoslovansko sonce Bližali so se časi velikih odločitev, pogoste politične krize so oznanjale notranje razpadanje starih političnih sistemov, v katere smo bili vklenjeni in med mladino slovanskega juga je zmagovito pro-dila misel narodnega edinstva To trpljenju in mukah svetovnega klanja je jugoslovanska ideja končno zedinila ves narod, v nepremagljivi odločnosti, izvojevati si združitev in svobodo. Genij našega naroda je navdahnil enega izmed velikih mož. ki prej niso verovali, Janeza Ev. Kreka, da je. odhajajoč v večnost, napisal svojemu narodu, ko so okrog njega še rožljale suženjske verige: »Vi vsi. ki ste seme izkrvavljene-ga naroda, mislite le eno: kako boste združeni vse svoje zmožnosti, vso svojo ljubezen in vse svoje srce posvečali naši jugoslovenski državi za njen pro-cvit, kulturo in blagostanje « Te besede so bile napisane v času. ko so tisoči dobrovoljcev polagali svoja življenja za misel edmstva, ko je zunaj v velikem svetu Jugoslovenski odbor skupaj s srbsko vlado skrbno pripravljal mednarodne rešitve in ko se je doma mlada generacija z dr. Gregorjem Žerjavom na čelu uvrstila v prve vrste pogumnih delavcev za jugoslovensko l.odoč-nost ter v najtežjih urah preizkušnje niti za hip ni klonila, tvegajoč v drznih podjetjih vsak dan svoje glave. Svobodna narodna država je sprostila naše sile. Začelo se je veliko delo za izgraditev naše nacionalne države, kakor je živela skozi stoletja v slutnjah, čuvstvih in mislih vseh velikih mož. ki so v preteklosti razmišljali o naši narodni bodočnosti. Kupičile pa so se tudi težave. Če bi bili vsi, ki so nekoč hodili za J. E. Krekom, pravilno razumeli njegovo oporoko in ji ostali zvesti, bi bilo dokaj drugače pri nas Slovencih in po vsej državi. Danes, ko divjajo okrog naše Jugoslavije viharji evropske vojne, se ves narod vrača k veliki misli, iz katere je bila porojena naša skupna svoboda. Nobena notranja preureditev države ne sme pretrgati narodne solidarnosti in zatreti občutka usodne povezanosti. Brez te hrbtenice bi bili samo mehanično sestavljena državna zveza, ne pa odpora in boja sposobna skupnost. Danes ni časa za staro pravdo o enem. dveh in treh narodih. Danes je, bolj kakor kdajkeli v zadnjih 20 letih, potrebna enotna jugoslovenska zavednost, ki nam pravi, da bomo S'ovenci, Hrvati in Srbi obstali le, če ostanemo nera-združno povezani in če mjsel, da smo vsi samo eden. preveva naša srca in naše duše. To niso sentimenta'n >s'\ niti ideolcšle vztrajnosti, io je življenjski imperativ naše usode, zrelo spoznanje našega stvarnega položaja in naših dolžnosti do celote, ki ji pripadamo in ki smo brez nje samo zdrobljivi delci. V vsem našem narodu je preveč zdravja in preveč volje do življenja, da bi si dali vzeti sadove svojega stoletnega razvoja, svojih pravičnih borb za narodno svobodo in državno neodvisnost. Vrnimo se tudi duševno k vzorom naših velikih mož in utrjujmo z vsemi silami edinstvo Jugoslovanov. V tem znamenju bomo. naj pride kar hoče, rešili sebe. svoj dom, svojo deco. svojo domovino. A D Rl ATICA T I 0 R £ N I A V NEW-YORK: »Avgustus« 27. V. iz Trsta; 28. V. iz Dubrovnika — »Rex« 28. V. iz Genove. V BUENOS AIRES: »Conte Grande« 21. V. iz Genove — »Saturnia« 1. VI. iz Trsta; 1. VI. iz Splita. V VALPARAISO: »Neptunia 24. V. iz Genove. Informacije: „Italia" — Lloyd Triestino LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 15. alkansklh držav Vihar se fe obrnil drugam, a Balkan ostane slej ko prej na straži svoje nevtralnosti in neodvisnosti Beograd, 11. maja. p. »Politika« je objavila nocoj daljši članek o razvoju najnovejših dogodkov v Evropi. V njem naglaša, da se je orkan, ki je spočetka grozil jugovzhodni Evropi, nenadoma preokrenil na severozapad. Živčna vojna, ki je izbruhnila v jugovzhodni Evropi, Balkana ni omajala v njegovi odločnosti in pripravljenosti. Politika nevtralnosti in neodvisnosti jugovzhodne Evrope je naletela na razumevanje na vseh straneh. Dosledno izvajajoč politiko nevtralnosti — pravi list — je Jugoslavija izdala vse potrebne varnostne ukrepe, kakor jih je zahteval položaj. Vse. kar je jugoslovenska vlada v zadnjih osmih mescih ukrenila na gospodarskem .finančnem in vojaškem področju, je v veliki meri ojačilo položaj naše države in nam dopušča, da mirno gledamo v bodočnost. To, pravi »Politika«, je pred kratkim izjavil njenemu uredniku zunanji minister dr. Cincar - Markovič, ko je jasno definiral položaj naše države. Tako pa so se izrazili tudi državniki ostalih držav v jugovzhodni Evropi. »Politika« opozarja na najnovejše izjave Filova in Popova. Jasno je, da narodi jugovzhodne Evrope nočejo postati orodje katere koli tuje politike. Podunavje in Balkan se hočeta še nadalje posvečati delu za svoje miroljubne namene ter se zavedata, da bosta na ta način po vojni pripomogla k izlečenju ran, ki jih bo sedanja vojna pdizadejala našemu kontinentu. Stališče Bolgarije Sofija, 11. maja. br. Davi se je sestal zunanjepolitični odbor sobranja. Zunanji minister Popov je na seji poročal o najnovejšem razvoju položaja na Balkanu in v severnozapadni Evropi. Posebej je poudaril, da bo ostala Bolgarija slej ko prej nevtralna, a da se je tudi trdno odločila, svojo nevtralnost braniti z orožjem. Odbor je soglasno izrazil svoje mnenje, da je sedanja politika bolgarske vlade politika miru in nevtralnosti, ki je v popolnem soglasju z interesi bolgarske vlade ter željami bolgarskega naroda. Turški tisk Carigrad, 11. maja AA. (Havas). Časopisje ostro kritizira napad Nemčije na Belgijo in Holandijo ter pristavlja, da je Nemčija napadla dve nevtraini državi, katerima je obljubila, da bo spoštovala njuno nevtralnost. Pogajanja v Moskvi Pariz, 11. maja. o. Francoski listi objavljajo obširna poročila o bivanju jugoslovenske trgovinske delegacije v Moskvi ter pišejo, da so ob tej priliki prevladovale manifestacije slovanske solidarnosti. V raznih govorih so visoke sovjetske osebnosti poudarjali*: povezanost Srbov in Rusov, pri čemer so aludirali na predvojno prijatelj stvo, ki je bilo sankcionirano leta 1914. Berlinsko zanimanje za rusko politiko Berlin. 11 maja p V tukajšnjih političnih krogih so mnenja, da je vojna nevarnost odstranjena od južne Evrope Zdrav i instinkt narodov jugovzhodne Evrope, pravi današnja »Deutsche Allgemcme Zei-tung«, je k temu mnogo pripomogel V Berlinu tudi z zanimanjem opozarjajo na to, da se je Rusija zainteresirala za Balkan in da bo sodelovala pri ohranitvi njegove neodvisnosti in ne\ tralnosti V nekih berlinskih krogih naglašajo, da bosta Nemčija in sovjetska Rusija pod vplivom okoliščin sodelovali pr tak obrambi Balkana. ker se v tem njuni interesi skladajo. Sodelovanje naših in bolgarskih učiteljev Beograd, 11. maja. p. Iz tuj:ne se je danes preko Jugoslavije vračala v Bec-grati večja skupina bolgarskih profesorjev in učiteljev. V Beogradu je bila v gosteh pri našem učiteljskem udruženju in profesorskem društvu. Bolgarski profesorji in učitelji so si ogledali beograjske znamenitosti in so bili tudi na Avali, kjer .so se poklonili pred grobom Neznanega junaka. Ob tej priliki pa je prišlo tudi do sestanka zastopnikov strokovnih organizacij profesorjev in učiteljev z obeh strani. Na sestanku so se načela vprašanja, ki se nanašajo na tesnejše sodelovanje vseh štirih organizacij. Sklenjeno je bilo, da se ustanovi mešan odbor, ki bo pripravil podroben načrt za to sodelovanje. Povratek nadškofa dr. Stepinca iz Rima Zagreb, 11 maja o. Davi se jc vrnil v Zagreb nadškof dr Stepinac, ki se je mudil v Rimu kamor ga je papež Pij XII. povabil. Papež jc sprejel nadškofa dr. Stepinca 9. t. m. v zasebni avdienci. Železniški delavci pri prometnem ministru Beograd, 11. maja. p. Prometni minister inž. Bešlič je danes dopoldne sprejel delegacijo železniškega delavstva pod vodstvom predsednika njihovega združenja Frana Dolčiča. Delavski zastopniki so ga informirali o težavnem gmotnem položaju delavstva ter ga prosili, naj se zavzame za ureditev njihovih plač, reorganizacijo njihovega položaja in druga pereča vprašanja. Minister jim je izjavil, da bo ugodil vsem utemeljenim željam delavstva, kolikor bo le k njegovi moči, Naročnikom in čitateljem! Lahko si mislimo, kako nestrpno pričakujejo naročniki in čitatelji poročil o orjaškem spopadu v Belgiji in Holandi-ji. Zato bo »Jutro« tudi o praznikih izhajalo vsak dan, jutri ponedeljska izdaja, v torek pa redna številka. Globoki odmev, ki so ga vzbudile v velikonočni številki »Jutra« objavljene izjave odličnih predstavnikov najrazličnejših panog našega javnega življenja, nam je dal pobudo, da smo za binkoštno številko naprosili nekaj predstavnikov lepe literature, naj sprego-vore o tem velikem času par stavkov. Posebej opozarjamo na klene besede Otona Župančiča, ki jih objavljamo na uvodnem mestu in ki zaslužijo, da bi se jih sleherni Slovenec naučil na pamet in se po njih ravnal. mwwbbwaa6 mi 11> i—iih bi Vlada narodne slage tudi v Rumsuiiji Bukarešta, 11. maja. br. (Radov.) Ru-munska vlada je danes dopoldne po kratki izredni seji sklenila podati kolektivno ostavko, še v dopoldanskih urah je bil ministrski predsednik Tatareseu na dvoru. Kralj je ostavko vlade sprejel, a je takoj dosedanjemu ministrskemu predsedniku poveril mandat za sestavo nove koncentracijske vlade. V dobro poučenih političnih krogih zatrjujejo, da je volja suverena, da se glede na najnovejši razvoj položaja v severovzhodni Evropi v Kumuniji združijo vse politične sile v močno vsenarodno koncentracijo. Glede na to ho skušal Tatareseu sestaviti novo vlado, v kateri bodo zastopane vse politične grupacije od železne garde preko stranke narodnega edinstva do bivših zaranistov. Bukarešta, 11. maja. o. (Reuter). Tatareseu je sestavil novo vlado z zelo majhnimi izpremembami. Zunanji minister bo še nadalje Gafencu. Nemci o prvih bojih na belgijskih tleh Berlin. 11. maja. d. Nemški iisti objav-Ijajo poročila o vpadu nemške vojske v pokrajinico Msastrieh. ki je kakor klin potisnjena med Belgijo in Nemčijo. Ta pokrajina je široka vsega 5 do 20 km in so jo Nizozemci izpraznili ter se umaknili preko reke Maas Poročevalci nemških listov pravijo, da so prekoračile prve napadalne čete nizozemsko mejo pri Isin-bruchu v petek zjutraj ob 5.35 Pred napadalnimi četami so vozili tanki in oklop-ni avtomobili. Po nekaj sto metrih vožnje so se kolone ustavile pred prvimi nizozemskimi zaprekami. Preko ceste so ležala debla dreves. Cilj napada je bil strategično nadvse važen most preko reke pri važnem križišču Maaseyk Prvi nizozemski odpor se je pojavil pri vasi Roosteren ob Julijaninem prekopu. Padlo je nekaj mrtvih in ranjenih. »Prekoračili smo — se glasi poročilo dalje — nepoškodovani železniški most in se bližali belgijski meji. Prebivalstvo je po večini še spalo, ko smo hiteli mimo hiš. Le tu m tam smo videli kakega človeka, ki je opazoval naše operacije. Za vsako ceno smo hotel: zavzeti most preko Maa-sa pil Maaseyku prej. nego ga bodo vrgli Belgijci v zrak. Prva napadalna četa je res dosegla most še nepoškodovan. S kolesi smo se pognali preko mos^.u med hudim streljanjem ki je prihajalo iz dveh belgijskih trdnjavic onkraj mostu. Ko smo pridirjali preko mostu, je za nami zagr-melo. Most je zletel v zrak. Eksplozija je zahtevala tudi nekaj žrtev med nami. Napadli smo trdnjavici in ji osvojili. Del posadke se je predal, prvi belgijski ujetniki v tej vojni. Za posest Maasevka se je vnela huda borba. Ker ni bilo mogoče več dobivati ojačenj preko razrušenega mostu, so je-li prihajati naši oddelki preko Maasa v splavih iz kavčuka. Med tem je bil že utrjen prvi mostobran pred Maaseykom. ki ga bomo v par urah razširili. Prišli so že tudi pivi pionirski oficirji, da izberejo mesto za pontonski most. Pretekla je dobra ura in že stojimo na belgijskih tleh. Za nami pa teče reka Maas ...« D E PO T C OSMO C N EMIA ZAGREB SMIČIKIASOVA23 Gospodarski svet Balkanske zveze Beograd, 11. maja. AA. Gospodarski svet Balkanske zveze se bo sestal na osmo redno zasedanje 27. maja v Beogradu. Poštne znamke Balkanske zveze Beograd, 11. maja. p. Poštni minister je odredil, da se dajo v promet nove poštne znamke Balkanske zveze po 3 in 4 d n. Tridinarske znamke se bodo uporabljale v prometu med državami Balkanske zveze, štiridinarske v prometu z ostalim inozemstvom. Na znamkah so gibi vseli štirih držav Balkanske zveze. Ta znak jamči za kakovost U N BIANC PHAENONEN MOTORJI in KOLESA Oglejte si brezobvezno našo razstavo! Tavčarjeva ulica št. 7 iron.ngen |j » Asscn i) Oldenbvrg • *■ /s g * Hoooevee* | C J I., Hoorn o • ■ (<" Alkmaarfa F^or) u "taleide* Hilver»uw 1 Inschede o**! - e -■m*- - Vlissinge^ Bre<>& >rtogenboscK ( Zli • * Ge,0se,,lc©DortTnur.d t 3 6 1* ) o °3ochum i vEiTidhower> »'Ilkiivburo ^Essen , Ttaais M-sfeV. • Dunkereu«-^ Brugcj Qent J Maaseijk(V f \60lm9en ^ & i fPer£VlJ^MatČ« H,»eft. / S % \Kol* ' f S ir^AacUe«% \ iU Liti« ,Bruxej-[es0Louvam I ------• i \ ' v; _ --------01 T L»II«\L, . Nimur vjf V«rvVws% -MI ^ _J \ Ch»rlero.e ^ Malmedvo \ *k*\ < fil-VHK*/' / £ ^ V tfj U V? e MOuenlin ClSrlevTU ATV dmtur V ~ A 9 o ŽO <.0 *o »o kwi ' pReims _ IVfcrdvr SaarbrOtken £ Gospodarstvo Maksimiranje cene moki V »Službenih novinah« od 10. t. m. je objavljena naslednja odločba glede maksimiranja cene moki. Urad za kontrolo ce je po zaslišanju odbora za kontrolo cen in na osnovi čl. 3 uredbe o kontroli cen sklenil, da smejo mlinska podjetja kakor trgovine z moko na debelo na področju urada (t. j. v vsej državi razen v banovini Hrvatski) prodajati od 10. maja t. 1. do nadaljnje odločbe vse vrste moke, razen moke 0, Ogg, Og, krmilne moke in otrobov, po cenah, ki ne smejo za več nego 600 din pri 100 kg presegati cene, kakor so veljale dne 14. februarja t. 1. Cena na dan 14. februarja tega leta se računa z vrečami brez davka na poslovni promet. Povprečna cena moki št. 2 je znašala 14. februarja na novosad-ski borzi 287.50 din; če k tej ceni prištejemo še dovoljeni prebitek 60 din, tedaj je po najnovejši določbi urada za kontrolo dopustna povprečna cena 347.50 din, kar točno ustreza ceni, ki je bila 10. t. m. zabeležena za to vrsto moke na novosadski borzi. K gornji odločbi urada za kontrolo cen poročajo še iz Beograda, da bo urad za kontrolo cen vsakih 10 ali 15 dni na novo določil pribitek. ki je zaenkrat predpisan v višini 60 din in sicer glede na gibanje cen pšenici na trgu. Nadalje poročajo iz Beograda, da bosta trgovinski minister in ban banovine Hrvatske predpisala odredbe o mletju enotne pšenične moke. o omejitvi peke kruha iz pšenične moke in o prodaji kruha iz te moke. S to uredbo naj se omogoči štednja s pšenico, zlasti v dobi do nove letine. Zato bo predpisano mešanje pšenične moke z drugo moko in bodo peki primorani izdelovati kruh iz take moke. Našo situacijo glede kritja domače potrebe v pšenici do nove letine še poostruje okolnost. da moramo po trgovinskem sporazumu izvoziti v Nemčijo še večje količine moke v okviru kontingenta 5000 vagonov. Na račun tega kontingenta je Pri- zad že pred mesci in lani jeseni izvozil v dveh partijah 1500 vagonov pšenične moke (št. 0). Te dni pa je pričel znova kupovati moko za izvoz v Nemčijo. Razširjenje seznama predmetov, ki spadajo pod kontrol cen V poučenih krogih zatrjujejo, da obstoji namera razširiti seznam predmetov, ki so zavezani kontroli cen. Kontrola cen naj bi se razširila na naslednje predmete: pali-často in oblikovano železo, surovo železo, baker, kositer, cement, zidna in strešna opeka, najvažnejše vrste gradbenega lesa, ki se potrebujejo v gradbeni stroki/ apno, nekatere vrste mesnih izdelkov, usnje, zlasti usnje za podplate, električni vodi itd. Predlagano je nadalje, da se vstavi v seznam tudi pšenica. Uvedba brezmesnih dni Iz Beograda poročajo, da je predpisana uredba o štednji z živili. Po tej uredbi sta torek in petek določena kot brezmesna dneva, ko je prepovedano prodajati meso, v gostinskih obratih pa servirati mesne jedi. Prodaja zaklanih prašičev in svinjskega mesa je po uredbi dovoljena samo dva dni v tednu, potrošnja svinjskega mesa v restavracijah in drugih gostinskih obratih pa je dovoljena samo ob četrtkih in nedeljah. Prepovedano ie klanje goveje živine pod enim letom starosti in breje živine vsake vrste. Po kazenskih določbah se kršitev teh predpisov kaznuje z denarno kaznijo do 5000 din ali z zaporom do 30 dni. Po vesteh iz Zagreba bo ban banovine Hrvatske to uredbo razširil tudi na področje banovine Hrvatske, vendar verjetno z majhnimi spremembami zaradi posebnih potreb in interesov živinoreje v teh krajih, pri čemer bodo upoštevani zlasti severni in severozapdni kraji banovine Hrvatske, od koder se živina izvaža v inozemstvo. sprednji del do 14 din, zadnji del po 16 din, telečje meso po 14 odnosno 16 din, svinjsko meso po 16 odnosno 18 din in slanina po 20 din za kilogram. = Novi Sad dobi posojilo 50 milijonov din. Upravni odbor Državne hipotekarne banke je na prošnjo novosadske občine odobril tej veliko investicijsko posojilo v višini 50 milijonov din, ki bo uporabljeno za izvršitev načrta obsežnih komunalnih del. = Nazadovanje insolvenc. Državni statistični urad je v aprilu zabeležil v celoti le 15 insolvenc nasproti 28 insolvencam v istem mescu lanskega leta, in sicer 6 konkurzov (lani 13) in 9 poravnalnih postopanj (lani 15). = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Antona Vajdiča. trgovca m posestnika v Ptuju (poravnilni upravnik Janko šegula, odrv. v Ptuju; poravnalni narok pri okrajnem scdišču v Ptuju 17. junija ob 9., prijavni roik 10. junija. = Licitacije. Dne 13. maja bo pri upravi zavoda za izdelavo vojne opreme v Beogradu in istočasno v Zagrebu licitacija za dobavo 20.000 m konopnega embalažnega platna 15. maja za dobavo raznega bombažnega platna ter perila za vojake, 18. maja za dobavo kocev za konje. Dne 14. maja bo pri štabu odseka za utrjevanje št. 1. na Vrhniki licitacija za instalacijo elektrike v lokale odseka na Vrhniki. Dne 25. maja bo pri direkciji drž. železnic v Ljubljani licitacija za izvršitev ometa na depandansi bolniškega fonda na Golniku. Dne 30. maja bo pri štabu mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu licitacija za dobavo 25 ton belega in 30 ton pisanega bombaža za čiščenje. 170. Cene so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari prasci 120 do 150 din. 7 do 9 tednov stari 150 do 170. 3 do 4 mesece stari 260 do 300. 5 do 7 mesecev stari 400 do 500 . 8 do 10 mesecev stari 500 do 650. 1 leto stari 850 do 950 din. Svinje so se prodajale po 8.50 do 10.50 za kg žive teže in po 12 do 15 din za kg mrtve teže. Prijava terjatev in dolgov v Belgifi in Nizozemski Zaradi motenj v tečajih na mednarodnih borzah poziva devizna direkcija Narodne banke izvoznike, ki so izvozili blago do 10. maja in imajo še neporavnane terjatve od tega izvoza v holandskih goldinarjih in belgijskih frankih, da do vključno 16. maja prijavijo preko pooblaščenih denarnih zavodov, pri katerih so vzeli izvoz-niška potrdila, ime in bivališče dolžnika, znesek vsake terjatve posebej in vrsto valute, kakor tudi države, v katere je bilo blago izvoženo. Istočasno se pozivajo izvozniki, ki so uvozili blago iz neklirinških držav do 10. maja, pa imajo fakturne obveznosti v belgijskih frankih in holandskih goldinarjih, naj prijavijo svoje dolgove v teh valutah po pooblaščenem denarnem zavodu najkasneje do 15. maja. Devizna direkcija pripominja, da ne bo dovoljeno nobeno plačevanje po teh fakturah, če ne bi bila prijava pravočasno predložena, uvoznik pa bo za nepravočasno prijavo poklican na odgovor. Stanje klirinških računov z inozemstvom Najnovejši izkaz Narodne banke o gibanju klirinških računov z inozemstvom zaznamuje precejšnje zmanjšanje naših klirinških terjatev v Italiji, in sicer kar od 34.8 na 18.2 milijona din Tudi saldo naših klirinških terjatev v Nemčiji se je ponovno skrčil za 1.33 na 4.38 milijona mark (že v drugi polovici aprila je saldo naših terjatev v Nemčiji nazadoval za skoro 3 milijone mark). Nasprotno pa kaže tudi v prvi četrtini maja saldo naših terjatev v Ceško-Moravskj nadaljnje povečanje, in sicer za 6.0 na 47.3 milijona Kč. Naše klirinške terjatve v kliringu s Francijo so narasle za 2.1 na 15.3 milijona frankov, v kliringu s francoskimi kolonijami pa za 0.3 na 4.5 milijona frankov. Saldo naših klirinških terjatev v Turčiji je ostal na nespremenjeni višini 9.3 milijona din. naše klirinške terjatve v Bolgariji pa so se zmanjšale za 0.3 na 2.1 milijona din. Med pasivnimi kliringi kaže znatnejšo spremembo naš klirinški račun z Madžarsko, kjer se je saldo našega dolga občutno zmanjšal, namreč od 26.8 na 12.6 milijona din. Povečal se je naš klirinški dolg nasproti Slovaški za 0.9 na 4.39 milijona Ks, nespremenjen pa je ostal naš klirinški dolg nasproti Rumuniji, ki znaša nekaj manj nego 12 milijonov din. Povečan obtok bankovcev Najnovejši izkaz Narodne banke od 8. t. m. zaznamuje povišanje obtoka bankovcev za 110.3 milijona din, tako da je znašal 8. t. m. 10.874.7 milijona din. Obveznosti na pokaz so istočasno narasle za 41.8 na 1819.2 milijona din. Do tega povečanja obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz je prišlo zaradi povečanja meničnih in lombardnih posojil, ki so v prvi četrtini maja narasle za 89,2 na 1891.6 milijona din. Tudi eskont bonov za narodno obrambo se je povečal za nadaljnjih 90.0 na 2351 milijonov din. Zlati zaklad se je tudi v prvi četrtini maja nadalje povečal za 5.7 na 2074.8 milijona stabilizacijskih din v stvarmi vrednosti 3318.9 milijona din. Devize izven podlage pa so se le nebistveno zmanjšale, namreč za 2.5 na 867.4 milijona din. Glede na stvarno vrednost zlatega zaklada je znašalo 8. t. m, kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz 26,14 (prej« šnji teden 26.38°/o). Gospodarske vesti = Prizad naj dobi monopol za trgovino z domačo volno. Iz Beograda poročajo, da je pripravljena uredba o trgovini z domačo volno. Po tem načrtu uredbe nai bi Prizad dobil monopol za trgovino z domačo volno. Imel bi izključno pravico za odkup in prodajo domače volne. Nadalje bi imel tudi izključno pravico izvažati domačo volno, če bi imeli presežke. Država bi preskrbela Prizadu potrebna sredstva odnosno kredite za organizacijo trgovine z domačo volno. Svoje poslovanje z volno pa bi moral Prizad spraviti v sklad z delom posvetovalnega odbora za volno, ki bi se ustanovil pri trgovinskem ministrstvu, Ta načrt uredbe je bil predmet razprave na posebni konferenci s predstavniki zainteresiranih ustanov, ki je bila v petek v direkciji za prehrano v Beogradu. = Hrvatska industrija namerava ustanoviti svojo centralo industrijskih korporacij. Beograjski »Jugoslovenski kurir« poroča, da se vodilni predstavniki industrije v banovini Hrvatski posvetujejo glede tesnejšega sodelovanja pri zastopanju interesov hrvatske industrije. Pri teh posvetovanjih sodelujejo tudi odgovorni činitelji banske oblasti v Zagrebu. Po dobljenih informacijah je pričakovati ustanovitev skupne organizacije industrije v banovini Hrvatski po vzorcu Centrale industrijskih korporacij v Beogradu. Ta skupna organizacija bi se nazvala Savez industrije banovine Hrvatske. V zvezi bi bila zastopana vsa industrija v banovini hrvatski preko industrijskih zbornic odnosno industrijskih odsekov skupnih zbornic v Zagrebu. Osi-jeku, Splitu in Dubrovniku. = Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravil o neposrednih davkih je sedaj objavljen tudi v »Službenem listu« dravske banovine, in sicer v številki od 11. maja. Na ta pravilnik opozarjamo zlasti delodajalce, ki odtegujejo uslužbenski davek, ker vsebuje pravilnik novo tabelo za izračunanje davka glede na povišanje davka prostega minima in odbitkov za otroke, ki je stopilo v veljavo 1. maja t. 1. = Narodno kreditna zadruga v Celju je imela pretekli četrtek svojo prvo redno skupščino. Obisk je bil glede na to, da je zadruga šele pričela poslovati, dokaj dober in so bile zastopane vse pomembne ustanove, ki so članice zadruge. Iz poročila upravnega odbora je razvidno, da je v prvem letu plačalo 49 članov na deležih 87.100 din, kar v celoti gotovo ni majhna vsota glede na današnje čase. Pri tem pa je seveda treba upoštevati, da so nekatera vplačila posameznikov velika, ker drugače ne bi bilo mogoče pri deležu po 100 din in 49 članih spraviti skupaj takega zneska, Nasprotno pa je opaziti, da stoji še mnogo poklicanih izven vrst zadruge. Te bi bilo treba s smotrno propagando pridobiti za pristop, da bi se deležna glav-, j niča okrepila tako, kakor se za tako važno ustanovo spodobi. Upravni odbor je imel točno izdelan načrt udejstvovanja, ki pa so ga izredne prilike prekrižale in bo zaradi tega v bodoče posvetila svoje sile pridobivanju članov in okrepitvi deležne glavnice. S tem pa ni rečeno, da je nameravani načrt dela odložen. Ko nastopijo boljši časi, se bo izvršil. Po poročilu nadzorstvenega odbora in podelitvi raz-rešnice, je bil soglasno sprejet sklep, da se prebitek iz leta 1939. v celoti pripiše rezervnemu skladu. Pri volitvah je bilo treba v upravnem in nadzornem odboru izvršiti iz praktičnih ozirov nekaj sprememb, na čelu zadruge pa je ostal še nadalje dosedanji predsednik, ravnatelj Jože Smertnik. = Kredit ljubljanskega Pokojninskega zavoda za Dalmacijo. Iz Splita poročajo, da je prejel pododbor Pokojninskega zavoda v Splitu sporočilo iz Ljubljane, da je odobrena vsota 8 milijonov din, ki bodo investirani v hipotekarne svrhe na Primer ju, T?) sredstva bodo razdeljena tako, da bo odpadlo po 1.5 milijona din na Su-šak, Dubrovnik in Šibenik, 5.5 milijona din pa na Split. Potreba večje produkcije smrekovega čresla. Lesna in taninska industrija ter usnjarji so vodili razgovore glede večje produkcije smrekovega čregla. V načelu so se zedjnili v tem, da bodo znatno povišali odkupne cene, obenem pa prevzeli vso količino čresla, ki bo na ponudbo. Obenem se je pokrenjla akcija za prepoved izvoza čresla. Ker je dovoz inozemskih strojil skoro popolnoma prenehal je usnjarska industrija navezana skoro samo na domača strojila, med katerimi je ravno smrekovo čreslo zelo važno. Ker bi bil pri povečani produkciji čresla potreben manjši uvoz strojil, bi bila zahteva po obveznem beljenju smrek iz narodno gospodarskih vidikov utemeljena, posebno ker je aasiguran celoten odjem in ugodne cene. = Odobreno povišanje cen. Banska uprava .le odobrila mesarskim podjetjem, zastopanim po Združenju mesarjev in klo-basftčarjev za ljubljansko okolico v Ljubljani, da smejo prodajati goveje mesto II. vrste sprednji del pq Ig nemških železnicah do 15. maja Dovoljene bodo izjeme samo v najbolj nuinih slučajih, ker so »nemške državne žcleznice poetavijene sedaj pred posebne naloge in mora prebivalstvo s tem računati « Nemški minister notranjih del je do nadaljnjega prepovedal v celi Nemčiji v*® plese in plesne prireditve. Odlok utemeljuje s tem, da je »nastopi' trenutek odločilne borbe nemškega naroda in resnost časa nc dovoljuje več misliti na ples in siične zabave.« Ameriške cerkve in evropska vojna Pod tem naslovom je objavil švica< s1o mešanimi občutki nasproti. Dozdevno zbiranje nemških čet v vzho-dno-pruskih lukah je to nezadovoljstvo le še stopnjevalo. Nemški napad na Švedsko bi s svojimi vojaškimi in gospodarskimi poeledicami neposredno zadel rusko interesno sfero na severu. Morebitno zasedbo Aalandskih otokov po Nemciii ali kaki drugi sili bi Rusija le težko sprejela mirno. Prav te dni se na Švedskem mnogo govori o možnosti, da bi se jx> presekanju gospodarskih zvez z zapadom razširila blagovna izmenjava s sovjetsko Rusijo. »Af-tonbiaded«, ki zagovarja poglobitev blagovnega prometa z vzhodom, poudarja, da imata obe državi (Švedska in Rusija) enake interese za poglobitev medsebojnih trgovinskih stikov. Ako bi Švedsko zajela vojna, bi seveda taki načrti nc mogli računati z uresničenjem.« Umetnost prikrivanja v moderni vojni V dobi totalitarne vojne igra prikrivanje posebno veliko vlogo. Zlasti se je visoko razvila umetnost varanja nasprotnika o lastnih namerah, kar je v dobi radia in vseh ostalih modernih informativnih sredstev in ob dovršenosti medsebojne špijonaže jako težko. Nemci se imajo za uspehe svoje bliskovite taktike mnogo zahvaliti spretnemu prikrivanju lastnih načrtov, ki potem, kadar Nemčija pristopa k izvršitvi, delujejo na ves svet res kakor blisk z vedrega neba. To se je že ponovno pokazalo, v zadnjem času pri Danski in Norveški, a v znatni meri tudi pri vdoru nemških vojsk v Holandijo in Belgijo. Vse zadnje tedne sem je zlasti nemško časopisje dostikrat v senzacionalni obliki razpravljalo o neposredno grozeči komplikaciji vsled angleških načrtov v Sredozemlju. Zdelo se je, da bo »počilo« sedaj v tem predelu Evrope. V začetku tedna pa je zlasti angleško časopisje pričelo vedno bolj nujno opozarjati na opasnost, ki grozi obema nevtralnima državama na se-verozapadu Evrope. Belgija in Nizozemska sta pospešili svoje mrzlične obrambne priprave. Nemško časopisje pa je vse vesti, da preti Nizozemski in Belgiji kakšna nevarnost od nemške strani, proglašalo za izmišljotine. Kako naglo se pri taktiki prikrivanja zgodijo obrati, za to imamo baš zadnje dni klasičen primer, če pogledamo na prve strani nemških časopisov. V četrtek, 9. maja, to je tisti dan, ko so naslednje jutro že prodirale nemške kolone čez nizozemske in belgijske meje, je »Volkischer Beobachter« (in za njim vse ostalo nemško časopisje) v prvih jutranjih izdajah izšel z velikimi naslovi: »Bedasti angleški manever za odklonitev pozornosti ...« V obliki nekake polslužbene izjave objavlja »Volkischer Beobachter«, kako so se Angleži v zadregi sedaj lotili raznih intrigantskih manevrov. »Razkritja o angleških načrtih na jugovzhodu Evrope — pravi »V. B.« — so napravila na prizadete narode tak vtis, da so se angleški vojni hujskači danes (to je 8. maja) zatekli k manevru, ki naj odvrne pozornost drugam in ki je prav tako bedast, kakor štorast. Pri tem se poslužujejo ameriških tiskovnih agentur, preko katerih razširjajo vesti, da je Nizozemska kar najbolj ogrožena. To je stara metoda: Primite tatu... Tako poroča Associated Press od kar »najbolj zanesljive strani«, da sta dve nemški armiji v pokretu proti Nizozemski in da bosta vsak hip prekoračili nizozemsko mejo. »Zanesljiva stran«, na katero se »Associated Press« sklicuje, ko poroča o tej vojaški neumnosti, je, kakor vemo, angleško informacijsko ministrstvo. Nekaj bolj trapastega bi si londonsko informacijsko ministrstvo ne moglo izmisliti. Lahkovernost širokih mednarodnih krogov pa je taka, da si londonsko ministrstvo za laži lahko prištedi temeljitejše duševne napore... »Ist auch die Liige noch so dumm, so findet sie ihr Publikum ...« Na svoji prvi strani objavlja list v isti številki še karikaturo, kako angleška stara baba zažiga hišo Balkana. Dva dni kasneje, v soboto 11. maja, so se glasili naslovi »Volkischer Beobachter-ja« in ostalega berlinskega časopisja na isti prvi strani tako le: »Nemška zapad-na vojska napada na najbolj široki fronti — Nevtralnost Belgije, Nizozemske in Luksemburške pod nemško zaščito — An-gleško-francoski vpad v Poruhrje čez Nizozemsko in Belgijo preprečen.« V uvodniku pa pravi »Volkischer Beobachter, da je imel angleški veliki alarm V Sredozemlju namen odkloniti pozornost javnosti od novega bojišča, kjer je sovražnik hotel presenetljivo nastopiti. Toda nemški odgovor ni izostal: »Zopet smo bili prej na mestu ...« 3'? g9 • ' ^ Ai so vrata k sodelovanju odprta -i. maja je bila v Beogradu - / . rna se ja glavnega uprav-glavnega nadzornega odbora društva Rdečega križa. Tej seji so pri-sostvovali člani obeh odborov in vsi liki banovinskih odborov dru-■■■ sta se udeležila seje no-: k zetskega banovinskega P. episkop g. Joanikije in dsednica banovinskega odbo-križa banovine Hrvatske, . 'arija Mačkova. ■'• c i i je bilo obravnavano vpra-i e -. ličnosti društva za izvr- ■ egovih gla\-nih namenov in r ter7 pogledu sprejeti potrebni 1 Glede na čas, ki ga preživljale bil soglasno sprejet tudi sklep, (' p 'ro vse naše javnosti v državi n-■■■■'■'•r; ok7ic na vse rodoljubno prebi-valstvo: da pomaga društvo izvrševati njegove naloge s pristopom k društvu Rdečega križa in z darovi. Glavni odbor smatra za potrebo poudariti. da so vrata za delo in sodelovanje pri Rdečem križu vsakomur odprta brez ozira na narodnost, vero in politično prepričanje. Društvo Rdečega križa deluje mnogo desetletij samo po načelih usmiljenja in ljubezni do bližnjega in pomoči potrebnega. V tej službi usmiljenja ne pozna nobene meje — ne politične, ne narodnostne, ne pokrajinske — v službi usmiljenja se razširja njegovo delo tudi preko državnih meja v tesnem sodelovanju na vzajemni podpori vseh nacionalnih društev v veliki mednarodni skupnosti Rdečega križa. Predvsem se briga Rdeči križ v naj-meri za ranjene in obolele branil-vine in vse druge voine žrtve. Rdeči križ ima dolžnost, da njim pred-r ;em pomaga v svojstvu pomožnega c ■" ma vojne sanitete. Naš Rdeči križ : 'toino in častno izpolnil to svojo ■ st y minulih vojnah za osvobo-'" in uedinjenje našega naroda, : " tud' vo vojni v mejah mož-~iti hude posledice vojne in razen tega tudi oškodovan-• J h elementarnih nesrečah, ■ v vseh človekoliubnih akci-■'-»ra\lia>oč tudi svoj podmla-človekoHubno delo društva. '■ odhor društva upravičeno 'e dn ho ta apel v sedan jih 7, rinšel razumevanje in čim :'./i v v vseh slojih našega naro- ■'"avsU banovinski odbor objav-i mel glavnega odbora društva ■a ' n">a. prosi vse sreske in ob-činske odbore in člane Rdečega križa ■ ......čju iravske banovine, da skr- bijo za to. da se pravilno tolmači vzvi-* na i de.h' Rdečega križa in njegova ibna vloga, ki je ena in skupna vsemu človeštvu in ki se ji je treba z vso vnemo posvetiti. H ravski banovinski odbor društva Rdečega križa: Dr. Krejči s. r., predsednik. Skalar s. r., tajnik. Dr. Valjem Krejši Na letošnji glavni skupščini društva Rdeči j- kri/a kraljevine Jugoslavije v Beogradu je bil kakor smo na kratko že poročali. • ';_>n za II. podpredsednika dr. Viljem ' ^či. predsednik ljubljanskega banovin •:! o bora Rdečega križa Tako stopi na t<» c«!''čno mesto mož, ki mu spričo njego-vc večletne delavnosti v tej eminentno pa--t'■'ni in humanitarni organizaciji pritiče t -t no vsem zasluženju. Dr. Krejči sto-: :v.x č ''.u organizacije Rdečega križa v Slo-ver■/■■ nad 20 let, pri vsakih volitvah v i •-••giasno izvoljen za predsednika. S)r K r. i č: jc dobro znan in čislan kot iz-b ■■ .-n -i ^nizator in iniciativen delavec tudi v drugih organizacijah kulturnega aili r, r i .znača ja Rdeči križ pa se je Kdor pristopi k narodno-obrambni kreditni zadrugi v Celju, pomaga očuvati našo pojest in našo mejo! pod njegovim vodstvom kljub časovnim neprilikam razvili pri na-? tako mogočno, tako da je bii v preteklem poslovnem letu naš banovinski odbor po številu članstva na 5. po številu sreskih in krajevnih odborov pa na 2. mestu med vsemi devetimi banovinskimi odbori R. K. v Jugoslaviji. ljudje Ker utegnejo Rdečemu križu že v bližnji ali daljni bodočnosti pripasti dolžnosti, ki jih mora vršiti tudi v vojni dobi. je želeti, da bi sc njega organizacija kar najbolj izpopolnila in zasegla prav vse občine naše banovine. Upravičeno se nadejamo, da bo na"c ljudstvo v primeru elementarnih nezgod, ko jc treba prizadetemu prebivalstvu nujno nuditi prvo pomoč, našlo prav v glavnem odboru R. K vse umevanje in izdatno podpornost, v odboru k' mu predseduje Nj. Vis. kneginja Olga in čigar člana iz Slovenije sta poleg dr Krcjčija šc splošno znana humanitarna delavca dr. Oton Fcttich iz Ljubljane in dr. Fran Vi-dic iz Kamnika. W. Smrt uglednega kmečkega gospodarja Kakor smo poročali, je umrl na Prihovi ugledni kmečki gospodar in dolgoletni župan občine Prihove pri Slovenskih Konjicah g. Anton Pučnik v 79. letu svoje starosti. Na sliki je oče Pučnik s svojo tudi že pokojno družico Terezijo in sinom dr. Josipom Pučnikom, odvetnikom v Slovenski Bistrici, ob priliki njune zlate poroke pred 3 leti Prvi novorojenček v šlajmerjevem domu V včerajšnjem »Jutru« smo poročali o prvem novorojenčku v šlajmerjevem demu in o skromni a prisrčni slovesnosti, ki so jo pri tej priliki opravili v zdravilišču. Priob-čujemo dve sliki, od katerih prikazuje prva gospo Marijo Dolenčevo s sinom, prvim v tem zdravilišču rojenim otrokom, druga pa za vodo ve zdravnike s predsednikom g. Erlom Gombačem, ko so prišli gospe čestitat i:i obdarovat njenega sinčka — za srečen napotek uspešnemu delu v zdravilišču, posebno pa njegovemu novemu porodniškemu oddelku. m^&mm tt^-im reata Danes pričetek sezone v preft-svijje: !&?av21i£3a Radenci. 11. maja Zdravilišče Slatina Radenci prične letošnjo sezono na binkoštno nedeljo. V zadnjih štirih letih je bilo to zdravilišče tako preurejeno in modernizirano, da sc sta'ni gostje ne morejo načuditi. Poprej malo kopališče s 15 sobami in 10 kopalnimi kabinami je izpodrinila velika reprezentativna Terapija s 100 sobami in 40 lepo oplo-ščenimi kabinami, ki glede čistoče zadovoljujejo najbolj razvajenega kopalca Poleg velike Terapije, vile Olge in obnovitve manjših stavb je bila zgrajena tudi velika kavarna v parku s prostorno, visoko dvorano, ki služi tudi za kino. Poleg nje sta še dve manjši dvorani. Dograjena je bila tudi moderna pivnica s steklenimi stena- mi in stekleno streho in jc prva tc vrste v naši državi. Sredi te velike steklene lope je zdravilni vrelec. Zasajen je bil velik nov angleški park, preurejen in povečan pa tudi stari park Krasni so sprehodi po žitnih poljih in vrhovih Slovenskih goric, peš ali z avtom. Ko bo letos dograjen krasni petanjski most, bo uvedena avtobusna pro- zujc mednarodni politični položaj navadno še bolj napet, kakor jc v resnici. Zlasti letos pa bo zdravilišče navezano le na doma če goste, od zunanjih jc pričakovati le nekaj Madžarov in morda Italijanov Pra-. potrebno bi bilo. da bi železnic a uprava poskrbela na tej lokalni progi za čim boljše zvezo z glavno progo v Ormožu. Z n >-vim voznim redom bi lahko izostal v'ak, ki odpelje iz Gornje Radgone ob 12.55 in nima v Ljutomeru nobene zveze z g'avno progo. Namesto tega naj bi se uvede' p <-poldanski vlak z odhodom iz Gornje Radgone ob 15. uri, da bi imel nato takojšnjo zvezo z vlakom, ki odpelje iz Ljuto 1 mera ob 15.47. Ob vročih poletnih dneh pa bi sc naj uvedel zopet nočni vlak z ugodnimi zvezami na glavni progi Ob grebu gospe Mlnke Lificetsvs Ena se Tebi je želja spolnila — v zemlji domači, da truplo leži. Nad trideset let si bila izseljenka, draga Minka! Leto za letom si se vračala iz tujine in obiskovala Slovenijo, svojo r^d-no zemljo. Tvoja dovzetna duša se je okrepčala ob pogledu na naše sečne planine in polja. Kako si bila srečna, ko si kramljala in izlivala srce v svoji ljubi materinščini. Nebo Te je oblagodarilo z vsemi dobrotami sveta. Živela si neskrbno življenje ob strani uglednega in vzornega soproga. a vse udobje Te ni zadovoljevalo, kajti tujina, čeravno sončna Italija. Te n! mogla osrečiti. Tvoje srce ie hrepenelo po domovini. Dolgo je že tega. ko si dejala: »Lahko" bi bila srečna, a domotožje me ubiia.< Bla-grovala si nas. ker živimo na slovenskih tleh. a mi Te nismo razumeli Svetovna vojna Te je zajela v Italiji. Kol Avstrijan-ka si mnogo pretrpela, kar ie zelo vplivalo na Tvoje zdravje. Da. domovina ie edina, kakor zdravje. Po prevratu si prišl -domov, a Tvoji živci so bili zrahljani Ob strani svojega dobrega soproga si le do urejevala svoj dom in z veliko ljubeznijo gojila svoj vrt. Zanimala si se za naše javno življenje in izčrpno čitala »Jutro« Zdaj spiš. trudna popotnica pri Sv. Križu ob strani onih. po katerih si hrepenela v tujini. Naj Ti bo. draga izseljenka, sla lok mir v toliko zaželeni in ljubljeni domači zemlji. M. L. Ivan Prelog f Ni še potekel teden dni. odkar jc legel f grob po vsem Trstu in še dabe po vsem Krasu znani trgovec Ivan Pre.og. Z njim je šlo tudi pol stoletja naše domače tržaške zgodovine. Pokojnik je dosegel visoko starost 79 let. Mirno sc ie lahko poslovil od sveta, saj jc ostal za njim neizbrisen spomin njegovih dobrih del m njegove neomajne možatosti, ki ni klonila niti ob uri največje preizkušnje. Zapustil je potomce, ki po njegovih stopinjah odločno nadaljujejo njegovo delo. V Trstu je kmet domačin šc oral zem-3jo, kjer sc danes dvigajo palače, ko je Ivan Prelog tam pričel svoje delo Z izredno vztrajnostjo je zače' tudi on orati ledino. Že od vsega početka se je posvetil tudi javnemu življenju, ki se je prav tedaj pričelo bohotno razcvetati B'l je med ustanovitelji Prvega delavskega podpornega društva, Bralnega društva, Trgovsko-obrt-ne zadruge, Trgovskega izobraževalnega društva, Tržaške posojilnice in hranilnicc, a še nešteto drugih ga je imelo med svojimi najdejavnejšimi, a pred vsem najra-dodarnejšimi člani. V resnici je bi! Ivan Prelog med pionirji prebujajočega se narodnega življenja, ki ga je takoj od početka oprl na trdne gospodarske temelje. Pri vsem svojem vztrajnem in odločnem delu na gospodarskem področju, kjer jc bilo treba zagrizenih borcev ie mel Ivan Prelog srce tako široko in za vse dovzetno, da ni nikoli nikomur odrekei svoje pomoči. Najširši sloji so poznali moža, ki v plemenitosti ni imel tekmeca Dosledno njegovi skromnosti njegova smrt ni bila objavljena, a vendar se je žalostna novica bliskovito razširila po Trstu in okolici. Nešteto vencev in cvetja je dokazovalo. kako silno jc bi' stari gospod s Stare Barijere pri srej vsem tržaškim in okoliškim rojakom Brez besed in brez pesmi so ga položili v grob pri Sv Ani. pri tem pa jc na stotine ljudi jokalo ob spominu na to zlato srce. ga .Maribor — Gornja Radgona — Radenci — Murska Sobota in obratno, s čimer bo dana gostum venomer prilika za izlete 1 v vabljivo Prckmurjc. Žc samo pitje radenske mineralne vode ' je zdravilno, ogljikove kopeli pa so posebnost. po katerih si jc pridobila Slatina Radenci sloves učinkovitega zdravilišča za i kronična obolenja ^srca in /il ja, živčne bolezni. obolenja ledvic in sečovodov, obolenje jeter m želčevodov, bolezni prebavil in preosnove, kronična obolenja dihal, gibalnih organov za slab :krvnoit, visok krvni pritisk, ženske b< lezni in mo.-ko os^he-lost. Zdravilišče je opren^jeno z modernimi aparati za clektrot- rapijo. Da zdravilišče doslej vkljub visok 'm investicijam, truuu in rcL ami. pred vsem pa spričo zdravilne m.,či s ve; h vrelcev ne uspeva tako. kakor bi zasluži!:, pač v prvi vrsti vzrok v tem. da zdravilišče ne leži ob glavni prometni progi Pcsetnike izbija dolga vožnja, ki je z!a-.ti ob vročih dneh utrud-j Ijiva Razen tega* leži zdravilišče le nekaj j kilometrov od državne meje, kjer sc prika- Koneert Cfilarappa Petaeci v LJublfani Italijanski kulturni institut nam je po- ; slal naslednje informacije: Italijanski kulturni institut vabi svoje j člane na koncert violončelista Luigija j Chia.ajjpa in pianistka Enriehctte Petacci, I ki bo v torek dne 14. t. m ob 20.30 v Glas-j fceni Matici. Hubadova dvorana. Umetnika ; brsta izvajala skladbe Verancin:ja. Be-ethGvr.a Rachmuninova. Malipiera itd. Luigi Chiarappa, rojen v Bariju je eden najbolj znanih italijanskih viclončelistov. Je že 15 let solist slavnega orkestra Augu-steo. Svoje glasbene študije ie začel pod cčetovim vodstvom, potem je študiral pri mojstru Nigriniju v Milanu nato pa je izpopolnjeval svoje študije pr: slavnem vio-lc-nčelistu Gruenleldu v Berlinu.. Bil ie član nekaterih skupin za komorno glasbo in ie trenutno član ■ Quartetio Italiano«. V Italiji in inozemstvu ie rnan kot ko-n-certnik in solist velikega slovesa, ter ie že napravil nekaj koncertnih turnirjev. Letos ie bil deležen triurni, in h spreiemov in velikih uspehov v Nemčiji. Spisal je več skladb in trm "::i'ocii za svoj inštrument. Enrichelta Pe'acci ie rojena v Carigradu. kjer je začela svoje štud'ie in iih nato izpopolnila v Rimu; t i je zelo mladi di-pl c mira1 a na akademiji Sv. Cacilije. Koncertna že nekai let v večjih centrih Italije in inozemstva, bodisi kot solistka, bedisi kot spremljevalka, čemvr se ie posvetila cd začetka sveje kariere. Priredila je že mnogo konreitov 7. znan;mi umetniki, zlasti z violenčelistom Luigi em Chiarap- — Pri /dati žili. bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju želodca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi ? naravno »Franz-Jospfovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljejo preizkušeno »Franz-Jr.šefovo« grenko vodo tn jo dobro pre-neso tudi pri večk ratni porabi. : ICI rep y ur. 5047.4-32. tudi ob mojem obisku Gospa je prepevala, klavir in pevko pa je mojstroval njen učitelj g. Ado Darian, znani naš operni tenorist, ki se je po povratku iz Nemčije posvetil konservatoriju kot profesor in našemu Narodnemu gledališču kot generalni tajnik. Brž smo sredi tistega pcmenka, ki zanima javnost. Govorimo o študiju, o repertoarju, o bodočih izgledih. — Študirala sem najprej pri Ilubadu. pripoveduje nasmehijana mlada gospa, vitka, elegantna blondmka. — Nadaljevala sem pri svoji dobri mentorici priznani pevski pedagoginji gospe 1'cedianspergovi in dovršila konservatorij. — Bila je prva absolventka naše glasbene visoke šele, pripomni gospod Darian. — Med počitnicami sem bila trikrat v Italiji: v Milanu pri Betinelliju, potem pa v Pešci, kjer se je svojčas šolal tudi G i-gli in kjer se še šola tudi naša Golobova. In ko sem se lani vrnila domov, sem po srečnem ni kliučju našla svojega najboljšega pevskega učitelja Ada Dariana, kateremu se moram — dovolite! — zahvaliti za vse, kar zdaj znam če vam povem, da pojem lahkotno in da tudi po vsaki operni predstavi ne čutim nič drugega kakor običajno telesno utrujenost, ne pa tudi glasovno izčrpanost, sem vam povedala vse. — In vaš repertoar? — Naštudirala sem vse velike koloratur-ne partije Za letos sem gostja domače opere v vlogi Lucije Lamermoorske. Kako bo drugo sezijo, ne vem Lahko pa si mislite, kako je mlademu človeku, ki se je ves pripravil za resno delo: komaj čaka, da najde priložnost uveljavljanja. Ne izdam nobene skrivnosti, če vam povem, da sem debila dosti mično ponudbo za nastop pri filmu. Toda kdo se more v teh časih odločiti za tujino! Treba mi je za enkrat samo vztrajnega nadaljnega študija in zagotavljam vas. da bodo v bodočnosti izostale tudi omembe glede obsežnosti mojega glasu. Pojem resnično z lahkoto tudt najtežje partije v Mozartu. Od predstave do predstave čutim, da sem sigurnejša. Toda to še daleč ni vse. Ko sem nastopila lani na novinarskem koncertu so mi čestt-tcli, sama s seboj pa sem bila močno nezadovoljna. In tako ^o tudi ostalo. Vem, da mi more novi način petja omogočiti^ da dam, kolikor le največ zmorem. — Dobro, pa še zapojmo gospa! — fo spet povabi učitelj h klavirju. In že znova gostoli mlada pevka stokrat m stokrat preizkušeno Lucijino arijo: »Še vedno ni ga... v okrilju sla noči... hrib in dolina sanjala«. In ko je bila mlada gospa spet v svojem elementu je bil pogovor seveda končan in je bilo treba samo poslušati. Poslušala pa sta dva, ki jima lepega petja nikoli ni dovolj: soprog mlade umetnice in pa — podpisani. T. To, ?:o. s kale: m deluje že ena st let z velikim uspehom. Bila ie v Švici in Nem-iiji. Nedavno je m ;',ravi:a veliko turnejo s prof. Chi ra';r:o v centrih Nemčije, kakor na pr. v Nurenbcrgu. Monakovu. Frankfurtu. S; Jttgartu, kjer je dosegla triumfalne uspehe. Pel ure Tsn chishu vrl gvspe Ser.fs lvai"člčevi Ljubljana, 11. maja Po kratkem premoru pride »Lucija La-mermooc&ka* ta teden spet na oder ljubljanske opere. \'eseliti nas mora pojav vsakega talenta, še prav posebno pa smo lahko veseli, da se je s to veliko vlogo tako) uveljavila naša mlada kolon t url: a Sonja Ivančičeva, doslej dobra znanka s koncertov in iz radia. Kariera koloraturne sopra-nistke zahteva posebnih naporov in posebnega študija. Pa sem se odločil, da mlado gospo, soprogo odvetnika dr. Mirona Blei-u'eisa obiščem zavoljo kratkega pomenka. Visoko v četrtem nadstropju osrednje palače v Gajevi ulici si je uredila ljubko stanovanje. Kdorkoli gre tod mimo je nemara začuden, kadar ne čuje žvrgoleti Skr-jančka. Tu je pesem doma. In tako je bilo Spoznali mornarja — po »sočnih« izrazih, a bonbon 505 po črti in okusu. o n bon oŠ s črto GRAD9 (Trleste) OTOK ZLATEGA PESKA IDEALNA OBALA ZA RODBINE IN OTROKE! Pojasnila: ENIT, Beograd, Terazije 16 & Azienda Autonoma di Soggiorno, Grado (Italija). GRADO (Gradež) — PENSION LITTORIA Gosposka hiša z vsem komfortom. Izvrstna kuhinja. Zmerne cene. A. Del Piccolo Da se vidi, kdo js bslpi 2 Črnogorski primer, ki ga včeraj navedlo »Jutro«, samo potrjuje, da v našem narodu dalje živi stari duh žrtvovanja in junaštva. Na vpoklic je prišlo več Črnogorcev, kakor jih je bilo vpoklicanih. Zgodilo se je lansko jesen enako v Južni Srbiji. In Iz naših dolenjskih krajev smo v »Jutru« zabeležili primer, ko je neka vas ginevala od sramote, ker nihče izmed njenih fantov ni dobil vpoklica, medtem ko jih je iz druge vasi slučajno bilo vpoklicanih cela vrsta. Trda doba ustvarja čvrste značaje, ustvarja junake. Značilen primer tekmovanja v junaštvu nam podaja naslednja zgodbica, ki jo povzemamo iz Pavičeviče-ve zbirke: Ko je veliki vožd Karadjordje leta 1809. pregnal Turke iz Srbije in osvobodil domovino, je prišel s svojo vojsko preko San-džaka v stik z brati Črnogorci. Tu je prišlo do poslednje bitke s Turki in sicer na Koštan-polju pri Suhodolu. Turke je vodil Humat-paša Mahmutbe-govič. V najusodnejšem trenutku je Karadjordje sam povedel svoje junake k napadu in je zmagal. Nemalo se je začudil, ko je našel na bojišču tudi črnogorskega voj-ščaka. Nihče drugi kakor kolašinski knez Jovan je v tej bitki poveljeval večjemu oddelku sandžaške vojske. Po silnem napadu Karadjordjevih junakov se je Jovanov oddelek razprši! in knez je ostal sam na bojišču. Karadjordje pristopi k njemu, ga ogleda od glave (lo pete. Spozna ga. za Srba, ga mrko pogleda in zahrnje nad njim: — Tako. tako, ti si Srbin? — Tako je, gospodar Jurij! Karadjordje potegne pištolo in pogleda v široke kneževe prsi: — Pa si se pr:-':! borit zoper mene? — Tako je, gospodar! — Pa zakaj? — Samo da vidim, kdo je boljši junak i7med naju dveh! Karadjordje ga je pomeril od glave do pete in vtaknil pištolo nazaj za pas. Pobratil se jo s knezom. Nato ga je postavil za praporščaka v svoji vojski. drobilo in spomsniKe kamnoseška stavbna dela izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje F R Ai! JC KOnOTAR pokopališče Sv. Križ — Ljubljana — Tel. 4'J-OS). * Naša lepa in napredna vas. Z binko- ftmi je zaključen naš letošnji velikonočni nagradni natečaj. Toda na žalost je morala danes izostati i razdelitev nagrad i objava prispevkov. Dva važna razloga sta nas pripravila do tega. Obilje dogodkov zadnjih dni je izrinilo današnjo stran, posvečeno naši vasi, nagrad pa kratkomalo še ne moremo razdeliti zato, ker smo sto-prav v teku poslednjih dni dobili še celo vrsto lepih, zanimivih prispevkov, ki jih moramo na vsak način še objaviti. Vidimo, da so vsi, ki so se odzvali našemu natečaju, pravilno razumeli smisel našega velikonočnega razpisa: da našo lepo in napredno vas kolikor mogoče približamo meščanu, da vzbudimo samozavest posameznih krajev, v vsej javnosti pa smisel za napredek in lepoto slovenske vasi. Zato bomo tiska vredne prispevke v teku nedelj še objavili, saj zanimanje za našo slovensko vas ne sme uplahniti. Natečaj zaključujemo, a razdelitev nagrad bomo objavili v eni prihodnjih nedeljskih številk. to&injemv bi kopbiainc i>a$e {iime če jih A tekom nedelje oddate h i v axfomahi dsegedje1 LJUBL JAMA-NEBOTIČNIK * Danes bo tekma najboljših sokolskih telovadcev v Beogradu. Pred štirinajstimi dnevi so bile v Celju izbirne tekme za sestavo vrste najboljših telovadcev iz zapad-nih sokolskih žud. ki tekmujejo danes v Beogradu z najboljšimi telovadci vzhodnih sokolskih žup. V vrsti zapadnih žud nastopijo bratje: Forte. Malnarič. Vildman. Šega Bojan (Ljubljanski Sokol). Prislov (Jesenice). Primcžič (Maribor). Boltežar (Zagreb). Stavbei (Celje). Vitek (Liub jana II). Vodnik vrste ie br. Gregork Boris (Ljubljanski Sokol). V tekmi nastopi vrsta proti vrsti in posamezniki na drogu, brad ji, krogih, konju in v prostih vajah. Naši tekmovalci ro se pripravljali za tekmo dali časa. razne zapreke v sedaniih časih pa niso dovolile da bi bila priprava vrste na oni višini, kakor smo io vajeni pri naših tekmovalcih. Naša (zapadna) vrsta ie sestavljena razen treh preizkušenih starejših tekmovalcev večinoma iz mlajših članov, ki nastopijo prvič na taki tekmi. Vrsta bo posebno pogrešala br Grilca, ki ie bil v zadnjem času vedno prvak (br. Grilc ima poškodbo na roki). Vzhodna tekmovalna vrsta obeta biti po svoji sestavi zrlo močan nasprotnik naši zoh-dni vrsti, sai je sestavljena skorai iz samih mlajših mednarodnih tekmovalcev. V zadnjih letih se je več prav dobrih telovadcev preselilo iz naših krajev v Beograd in so tako ok epili tamkajšnjo telovadsko reprezentanco: tako bodo nastopili v vzhodni vrsti bratje: Vu-kičevič (prej Zagreb). Bela (prej Maribor). Stergar (prej Ljubljanski Sokol). Kujun-džič (prej Subotica). Budia in Merzlikin (Beograd), pa še nekateri mlajši bratje. westi Naša vrsta ie odpotovala v petek v Beograd s sodnikoma br. Stukljem in Anto-sievviczem. * C trojkj dnevi. Jugoslovanska Unija za zaščito otrok, sekcija za dravsko banovino sporoča, da se bodo vršili letošnji otroški dnevi v dravski banovini od 26. maja do 2. junija z geslom: »Otrokom je treba v velikih nesrečah najprej pomagati«. Ker je to geslo za letošnje deč.je dneve važno prav z ozirom na sedanji resni čas, se bodo otroški dnevi izvedli v kar najširšem obsegu, o čemer bo javnost še podrobno in obširno poučena. •v i neguje zobe z zobno kremo S n • T- ••** * Na binkoštni ponedeljek izlet na Aškerčev dom. Jutri pohiti nacionalna in kulturno zavedna Slovenija v Rimske Toplice, da prisostvuje skromnemu slavju na Velikem Širju, s katerim bo akcijski odbor za rešitev Aškerčeve domačije v Ljubljani zaključil svoje delo. Za vožnjo v Rimske Toplice jc dovoljena polovična voznina na žclcznici. ki velja za odhod danes in jutri, za povratek pa jutri in pojutrišnjem. Na odhodni postaji naj vsak udeleženec kupi običajno celo vozovnico do Rimskih Toplic, zraven pa še obrazec K št. 13. V Rimskih Toplicah naj vozovnico pridrži, da jo da žigosati akcijskemu odboru, nakar bo veljala za brezplačni povratek. Pri tej priliki odbor ponovno prosi vse one svoje zastopnike, ki so od njega prejeli nabiralne pole, pa jih doslej še niso vrnili, da jih brezpogojno v najkrajšem času vrnejo ne glede na to, ali so zbrali nanje ali je ostal njihov trud brez uspeha, ker odbor sicer ne more zaključiti računov. V splošnem pa je treba reči, da je akcija v vsej Sloveniji dosegla prav lep uspeh. Zato odbor upravičeno pričakuje, da bo tudi jutrišnje slavje na Velikem Širju dostojna manifestacija naše nacionalne in kulturne zavednosti. O/t proti sončnim in vsem drugim pegam — lišaju in \ nečisti koži. I Lonček din 20.—, po pošti din 26.—. Bragerija Kane, ljubljana. ** * 1 židovska ul. 1. * R. H. Bruce Lockhart, znani angleški pisatelj, bivši diplomat, bančnik in novinar. ki je prepotoval ves svet in pred leti bival več časa tudi v Jugoslaviji, je bil posebno navdušen nad Slovenijo. Pri nas mu je kot pristnemu športnemu ribiču nad vse ugajal ribolov na postrvi v Krki. V svoji poslednji knjigi »Return to Malaga«, v kateri opisuje svoje potovanje po indijskem otočju, je napisal sledeče: »Med vsemi kotički na svetu, kamor bi se hotel naseliti, če bi se slednjič rešil vsakdanjih poslov, bi prišli v ostro konkurenco škotska, Slovenija, Dalmacija, malajski polotok in otok Bali.« Po mnenju tega svetovnega potnika in visoko kulturnega Škota spadata tedaj naša Slovenija in Dalmacija med petero najlepših in najudobnejših pokrajin na vsem svetu. o prehrani Najlaže prebavljiv sladkor je dekstroza ali grozdni sladkor. Ta preide skoro naravnost v kri. Ogljikovi hidrati otroške mlečne moke »BRACO« razpadajo v glukozo in je zato »B RAC O«, mlečna moka najboljše sredstvo za krepitev malih in velikih. * Planinski tabor Slovenskega planinskega društva bo letos v nedeljo dne 16. junija na Kočevskem in sicer na Stojni v bližini Kočevja (Fridrirutajn 900 m), od koder je prostran razgled po vsem Dolenjskem tja do Snežnika. Iz Ljubljane bo ta dan vozil poseben avtobus, ki bo prispsl v Kočevje okrog 8. zjutraj. Ob 10. bo maša na Stojni, nato slavnostni govori in končno planinska zabava. V okolici Stojne so krasni izleti v bogate podzemske jame, n. pr. v jamo »Treh bratov« itd. Za izletnike pa bo preskrbljen tudi prevoz v Bo- rovec, da morejo na Krempo, kjer bodo takrat narcise v polnem cvetju. Za tabor planincev na Kočevskem se naj planinci prijavijo v čim večjem številu. Prijave sprejemajo društvene pisarne podružnic SPD v posameznih krajih. * Na veliki skupščini Družbe sv. Cirila in Metoda, ki bo v nedeljo dne 2. junija ob 10. dopoldne v ljubljanski Kazini, se bo zbralo veliko število naših narodno obrambnih delavcev iz Slovenije. Podružnice bodo poslale številne delegate in priključi naj se jim vsakdo, ki je voljan manifestirati za varstvo naših meja. Rodoljubi in rodoljubke, dne 2. junija pridite v Ljubljano! * Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Srečko Skrt iz Radovljice, Ludvik Modic iz Kranja, Franc Likosar iz Lesc. Čestitamo! Prt zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. * Vsem stanovanjskim najemnikom v dravski banovini! Društvo stanovanjskih najemnikov za dravsko banovino v Ljubljani vabi ponovno še ostale stanovanjske najemnike za čimprejšnji pristop k diu-štvu, ki je že v mnogih slučajih posredovalo v prid članom, čeprav je že razveseljivo število najemnikov včlanjeno, kar je dokaz, kako potrebna in koristna je taka organizacija pri nas za posameznika najemnika, le še niso vsi naši člani tako iz mest kakor iz dežele. Le če bodo vsi v naši organizaciji brez razlike stanu trgovci, obrtniki, uradniki, uslužbenci, delavci, skratka, prav vsi, ki so najemniki stanovanja, lokala ali delavnice bo naš pokret in veliko delo ki nas čaka, uspešen. Naše društvo si je nadelo težke naloge v prid najemnikom, zato je od slehernega tudi dolžnost, da podpre tako moralno kakor gmotno svojo organizacijo in ji s tem omogoči izvedbo teh nalog. Članarina je tako nizka, da jo zmore danes vsakdo. Do konca tega leta znaša 8 din. Posebnih pristopnih tiskovin ni potrebno izpolniti. Vsakdo, ki pristopi, kupi na prvi pošti čekovno položnico brez številke za 25 par ter napiše ček štev. 162S3 na ime lastnika čekovnega računa pa: Društvo stanovanjskih najemnikov v Ljubljani, Ljubljana, ter nakaže članarino do konca tega leta (8 din to je 1 din mesečno). Obenem naj napiše razločno ime in priimek ter točen naslov. Ko prejme društvo od čekovnega urada o plačanem znesku sporočilo, vplačnika takoj vpiše v člansko knjigo. Na eno takih položnic se vplača lahko tudi več članov. Imena vplačnikov naj se navedejo na hrbtni strani položnice. Najemniki iz Ljubljane vplačajo članarino osebno v pisarni društva VVolfova ul. štev. 10-11. nadstr. med 10 in 12. uro vsak delavnik. kjer naj se tudi priglase zaradi morebitnih informacij. Ponovno so vabljeni vsi najemniki brez razlike stanu, da se še v teku tega meseca zanesljivo priglase k društvu. bhpuv auto.; L///vTV E K V . ■ - »{« ^ -rjUBIJAMA. TAVČAR JEVA .L 11 * Konec nastavnikov in nastavnic v Sloveniji. »Službeni list« dravske banovine prinaša v številki 38 od 11. maja: pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o neposrednih davkih, odlečbo o slovenskem nazivu nekateiih učiteljskih zvanj in popravek razglasa o kategorizaciji dovoznih cest k železniškim postajam iz leta 1933. Po novi banovi odločbi veljajo za srbohrvatske nazive učiteljskih zvanj v slovenšCni tile izrazi: 1. nastav-nik (nastavnica) učiteljske ško'e je učiteljski učitelj, oziroma vadniški učitelj ali učiteljica; 2. nastavnik (nastavnica) gra-djanske škole je meščanskcšolski učitelj ali učiteljica; 3. nastavnik (nastavnica) škole za defektnu decu je strokovni učitelj ali učiteijfca pomežne šole, oziroma glu-honemnih ali slepih. Vsi podrejeni uradi morajo poslej pri poslovanju uporabljati le navedene izraze v slovenskem jeziku. Do sedai najboljši nemški film. NOBEN FILM še m bil deležen toliko smeha, kot HANS MOSER — PAUL HoRBIGER KINO MATICA, tel. 21-24 $9 I ¥ oseri THEO LINGEN. Danes in jutri ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri LJUBEZEN V PLANINAH FILMSKI ROMAN IZ KRALJESTVA ČAROBNIH VISOKIH PLANIN! PREMIERA DANES ! KINO SLOGA, tel. 27-30 ob 15., 17., 19. in 21. uri. mi i Pretresljiva drama o usodi trojice mladih ljudi, njihovi strasti, njihovi ljubezni. Film je prirejen po odrskem komadu »Vroni Marciter«. Magda Schneider - Rolf \Vanka - Viktor Staal - An etične 1'hllg - Paul Wegener. DANES ob 10.30 matineja: CVETJE V ?IAJU (Beli jorgovan). Znižane cene! Lutz Ljubljana VII * pokroviteljstvo pri slovesnem odkritju spomenika radgonskim žrtvam in Maistrovim borcem sta prevzela, kakor je bil pripravljalni odbor v sredo dne 8. t. m. obveščen. vojni minister aimijski general g. Milan Neditf in ban dr. Natlačen. Vojnega ministra bo nadomestoval pomočnik komandanta dravske divizije, brigadni general g. Jovo Kukavlčič. Pripravljalni odbor v Gornji Radgoni je razposlal okoliškim društvom in organizacijam podrobna navodila in poziv k sodelovanju. Vse edinice naj vrnejo izpolnjene prijavnice najpozneje do 26. maja. Razen tega so bih pozvani tudi svojci padlih žrtev in borcev z vabilom k soudeležbi. Padle radgonske žitve so: Andrej Melihen, računski podčastnik, 26 let star, doma iz Serpcnice pri Tolminu; Andrej Ukovič, ker po: al, 24 let. iz Hiušice pri Podgiadu v Istri; Anton švab. korporal, 29 let. iz šepulj pri Sežani: Marko Fraj. 37 let. iz Ilotcvine v Isti i. Peter Hvala, 25 let. iz Fcčin pri Tolminu: Liberat Veian, 27 let, iz Paz na v Isti i. Padli Maistrovi borci pa so: Franc Ajd. četovodja, lo.ien 1S00. neznano odkod. Jakcb Zcrman, 1897. pcšec, neznano od kod. Fri.er.k Govedič, 1326, pešec, ner znano od kod Ivan Vtič, 18S9, pešec, iz Stoperc pri Ptuju. Komad šeberi. brez podatkov, Ivan Masten, 20 let. iz Središča ob Dravi, Martin Presec. 22 let, iz Budine pri Ptuju. Ježa Ilalcžan. 23 let, iz Maribora, Martin Kojc iz Sv. I era: ta v Slovenskih goiicah. Janez Repolusk iz Sv. Kungote pri Mariboru in neznan vojak brez podatkov star kakih 20 let. * Služ" a treh cestarjev jc razpisana pri okrajnem cestnem odb-ru v Šmarju pri Jelšah. Prošnje je ticba *. iežiti najkasneje do 1. juniia 1940 pri okrajnem cestnem odboru v Šmarju pri JelSch. * V Jugoslaviji se rodi ,'etno 150.000 ž1-vih novorojenčkov, v Hrvatskem zdravniškem domu v Zagrebu j? predaval docent dr. Srečko Zanella o letnem p-irast- ku našega naroda. Poudaril je, da Jugoslovanov ne more zatreti nobena sila, dekle r se Tsako leto rodi tako številen naraščaj. Skrb pa povzroča upadanje porodov in velika smrtnost dojenčkov v banovini Hivatski. V Jugoslaviji se letno redi okrog 450.000 živih otrok. Leta 1938 se je i redilo v bolnišnicah komaj 15.162 otrok: ! to se pravi, da so po zavodih samo 3 ali I 4°/o vseh porodov, medtem ko jih je po drugih državah po 40«/o in še več. Naš odstotek je odločno premajhen, ker itak 5 odstotkov porodnic zahteva bolnišnico iz zdravstevnih razlogov. Pri tolikšni pio-stranosti naše države so bolnišnice s 41 porodnišnicami nezadostne. * Tragična smrt mladega deklet3. Pri nekem posestniku v Savinjskem pri Maj-šperku se je zbralo več fantov in deklet da se poslove od domačega sina, ki je odhajal k vojakom. Med zadnjimi gosti je prišel tudi konjač Vincenc Gajšt. ki je imel s seboj nabito puško. Prislonil jo je k peči. Pri odhodu je pozval svojega brata Ludvika, naj mu prinese puško. Ta je bratu hotel ustreči, medtem pa je pristopila posestnikova hči Pavla Kiaošetova, ter si brez premisleka nastavila na vrat cev puške in šaljivo pozvala Ludvika, naj jo ustreli. Mladenič, ki je bil zaradi pijače dobro razpoložen, je brezrniselno sprcžil petelina. V splošno zaprepaščenje je odjeknil v sobi strel. Dekle se je zgrudilo s prestreljenim vratom in v nekaj minutah izdihnilo. Zadevo raziskujejo orožniki. * K poročilom o žaloigri v Luškem se je oglasil tudi mož nesrečne pokojnice in 4-letnega sinčka, France Doberšek, bivajoč zdaj v Spodnji Rečici pri Laškem. Navaja, da doslej ni imel nezakonskega otroka in da nobenega ne pričakuje Stanovanje v Železnikih po njegovi trditvi ni bilo sod-nijsko zapečateno zavoljo dolgov, ker ima on ključ od stanovanja. Svojim Ijubavni-cam ni kupoval zlatnine in tudi iz službe ni bil odpuščen 1. aprila marveč pravi, da je službo v Železnikih sam odpovedal 15. marca, ker ni dobil izplačanih dnevnic v skupnem znesku 2120 din Francc Doberšek navaja: »Moji ženi ni bilo treba iskati občinske pomoči, ker bi bila še morala prejeti mojo plačo za nekaj dni aprila Žene nisem zapustil, marveč sva se dogovorila, da ostanem v Železnikih do konca KRUPP Kil KVALI T ETNI L JUBIJ^^ TOVORNI AVTO * šolskega leta zaradi šolanja starejšega sina. Rekel sem, da ji bom p^sal takoj, ko nastopim službo. To sem 28. aprila v Mariboru tudi storil. Žene pa ni bilo več v Železnikih in tudi povedala ni nikomur, kje bo bivala. Ko sem bil 4. maja v Ljubljani, sem vprašal nekega šoferja iz Železnikov, kaj je z mojo ženo. da mi nič nc odpiše. Šele on mi je povedal, da jc ni več tam. Pa sem takoj pisal staršem v Trbovlje, če je moja žena morda pri njih doma. Pismo je prišlo na moj dom 6. maja dopoldne ob 10. Moja žena pa je šla v smrt istega dne ob 14.30 Čc bi bila doma pokazala kakršnekoli znake svojega naklepa, bi bilo lahko moje pismo še preprečilo obup. Saj doma pri mojih starših ji ni bilo nič hudega. Bila pa je živčno zelo bolna. Že leta 1930.. ko jc še nisem poznal, je po prepiru s svojim bratom šla v L'ubljanico pri šentpetrskem mostu in jo je brat rešil v zadnjem trenutku Da so moje navedbe resnične. lahko dokažem s pričami.« * Skupščina SPD bo v soboto 15. junija v dvorani Sokolskega doma v Kočevju. Dnevni red: poročili predsednika in tajnika obračun, poročilo nadzornega odbora, določilo članarine in prispevkov, proračun, poročilo reševalnega odseka, volitve, samostojni predlogi in raznoterosti. Pred-sestanek delegatov bo v soboto 15. junija Sokolskem domu v Kočevju ob 17., slavnostna skupščina pa istega dne v dvorani Sokolskega doma v Kočevju ob 20. (—) Novinarjem. Občni zbor ljubljanske sekcije JNU bo v nedeljo, 26. t. m. ob 10. dopoldne v Novinarskem domu v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. * Društ\ u »Dom slepih« v Ljubljani, ki vzdržuje starološki dom za šoli odrasle s'cpcc, so na prošnjo darovali: Kranjska industrijska družba na Jcsenicah, Kreditni zavod v Ljubljani ter Zabrct & Co v Rritt.fu pri Kranju a 5G0 din; Ljudska posojilnica v Ljubljani, Mestna hranilnica v N7ovcm mestu in Tkalnica Doccor in drug v Mariboru a 300 din; Jugobruna v Kranju, Ljub'janska kreditna banka in Pivovarna L*nicn v Ljubljani, Tekstilna industrija v Stražišču ter Zdravilišče Slat:na-Raden-ci a 200 din; Akcijska družba za kcm. industrijo v Ljubljani. Jos. Bcnko v Murski Soboti, Ignac Fock v Kranju, Glanzmann in Gassner v Tržiču, Hribernik & Co v Št. Vidu nad Ljubljano, g. Joško Javornik v Žalni. Javna skladišča v Ljubljani, Kemična tovarna v Mostah, g. notar Kogoj v Mariboru, Medič — Zanki v Ljubljani, Mestna hranilnica v Mariboru, Miklavc Rudolf, manufaktura v Ljubljani, Mokrono-ška tovarna usnja. Prva hrvatska štedio- ZVOCNI KINO SOKOLSKI DOM _V SISKI, telefon 41-79_ Največji triumf GRETE GARBO v filmu Grofica Walewska Charles Boyer — v vlogi Napoleona Predstave: danes ob 3.. 5.. 7., 9. ter jutri ob 3., 5., 7. in 9. uri. V dopolnilo FOX-ov zvočni tednik. Prihodnji spored: B&LOG GREHA niča v Ljubljani, Posojilnica »Narodni dom« v Mariboru, Radio Ljubljana. Rut-gers d. d. v Hocah, Salus d. d in A. ša-rabon v Ljubljani, Tovarna kcm. izdelkov v Hrastniku. Tovarna verig v Lescah, Tovarna strojil v Majšperku, Učiteljska tiskarna v Ljubljani, g. Tone Vcrbič. tovarna za usnje na Vrhniki in Zugmavcr & Gruber v Slo\ Bistrici š 100 din; Celjska posojilnica. Gostilničarska pivovarna v Laškem. Gregorc & Co Rado Hrinar in Hranilnica dravske banovine v Ljubljani, \ a-lcntin Jelovšck na Vrhniki, Jugo Tanin v Scvnici, Kolinska tovarna v Ljubijani. Pin-ter in Lenard v Mariboru. B gumil Remec in Špedicija Turk v LjubHani, Tovarna Štora v Št. Vidu nad Ljubljano in g. Avgust Volk \ Ljubljani a 50 dtn. Športni klub »Mura« v Murski Soboti 40 d.n; Oleiim ter F. Eifler. tov plišev v Ljubljani a 30 din in Bouvier & Co v Gornji Radgoni 20 din. Odbor sc vsem darovalcem najtopleje zahvaljuje in prosi še druda pridobitna podjetja in zasebnike, da bi s? spomnili društva »Dom slepih« v Liubljani m pos'ali svoje prispevke ali naravnost na dom slepih v Stari Loki, poštd škofm Loka, ali pa jih vplačali na društvo po poštni položnici na ček račun št. 14.672 »Dom slepih«, Ljubljana, saj skuša društvo ugladiti življenjsko pot našim največjim revežem slepcem. * Nova številka ilustrirane družinske revije »žike« bo izšla te dni z naslednjo vsebino: 1) ši-Kirg-Miiko Kragelj, Krepostna žena: 2) Olmi. Pomlad; 3) Lojze Zupane. Ljubezen ob tričnicah; 4) Albin Za-laznik. Detektivska zgodba; 5) Martin Benčiiia. Nekaj besed o likovni umetnosti; 6) Anton Ingolič, Sirote (mladinska igra) 7) Gustav Strniša, Strokovnjaki; 8) Ar- nošt Adamič, Slučaj profesorja Jusufa; 9) Viktor Pirnat, Anek ote. Sledijo običajna, za vsako mamico zanimiva in poučna »Zdravniška posvetovalnica«, ki jo vodi primarij dr. Dragaš. članek - Lepa in praktična posteljica za naše dete ' s priloženo sliko) in »Gospodinjski kotiček«, ki govori o pravilni prehrani in prinaša nove, uporabne recepte za brezmesne dni. Družinska revija žika« zbira v svojih vrstah vse odjemalce in prijatelje ržene kave žike, žikinega otroškega zdroba in Žikinih ovsenih kosmičev. o katerih prinaša. poučne članke in navodila o uporabi. Interesenti naj pošljejo svoje naslove Pra-žarni žiki, Ljubljana—Vič, pa bodo prejemali list brezplačno. (—) OdveSnkk . J« je odprl svojs pisarno V LJUBLJANI, CIGALETOVA 3, v palači odvetniške zbornice (poleg sodnije) * Gg. rezervni oficiri; Zahtevajte posebni cenik vseh oficirskih potrebščin. Ster-mecki. Celje. (—) * Borba oria in ka«-e. v vasi Krkojevcih v Bosni se je na posestvu Petra Camperja primerila prav zanimiva borba rned veliko kačo in krepkim orlom. Orel je priplul s planine Grmeče in je z višave opazil med kamenjem kačo. Bliskovito 3e je spustil na plen in se z njim spet dvignil v zrak. Kača je bila dolga blizu dveh metrov in se je orlu ovila okrog vratu. Borba je trajala kake četrt ure in je moral orel popustiti, ker ga je kača neusmiljeno daviia. Padel je s kačo vred na zemljo. Kmetje, ki so bili priče borbe in so videli, da bo kača pekončala orla, so s palicami kratko napravili konec borbi s tem, da so ubili orla in kačo. * Matere, ali želite, da bodo vaši otroci odporni, da se bodo lahko upirali boleznim ? Ako želite, da bodo močnejši in sposobnejši, tedaj pomagajte njihovim organizmom in sposobnostim, pospešujte in krepite jih s tem, da dajete otrokom ovomaltino. Z ovomaltino dajete detetu najdragocenejši dar, dajete mu zdravje. (—) Velika Silmsk^ senzacija! Kino Union, tel. 22-21 Predstave na oba praznika: ob 10.30 dop. (znižane cene) ter ob 14.45, 17., 19. in 21.15 uri. v najnovejšem šlagerju — v komediji, v kateri se sladko smeje, nživa, poje ljubi, v filmu, pri katerem se boste tudi Vi odlično zabavali... Ogromno zanimanje! Velik naval publike! Kupite vstopnice v predprodaji! BB % M O SD 18. V. 1940 III. MAJSKI VEČER KAZINA BROADWAY «= Mati Je morala gledati sinovo smrt. Poročali smo, da so orožniki prijeli mlada potepuha Marjana Pavloviča in Štefana Zeliča, ki sta v vasi Vrbovcu na Bosanskem Posavju ustrelila 23-letnega trgovca Štefana Cvitkaviča, njegovo mater pa smrtno nevarno ranila. Preiskava je dognala vse podrobnosti grozovitega zločina, pri katerem je morala mati biti priča smrti lastnega sina. Ga. Ivka Cvitkoviče-va je daleč naokoli na glasu velike boga-tašinje. Zločinca sta se ponoči vtihotapila v njeno hišo maski rana in sta jo z noži .mučila. Zahtevala sta od nje večjo vsoto denarja in naposled še to, da ju odvede k kastnemu sinu. Mati na to ni hotela pristati ,ker je slutila, da ji bosta razbojnika ubila sina. Ker pa sta jo še nadalje mučila, se je morala vdati. Razbojnika sta .jo vodila skozi noč proti sinovi hiši in sta .jo še spotoma mučila, ker se jima je hotela iztrgati. Ko so prišli pred sinovo hišo, je morala mati poklicati sina. Razbojnika sta jo z mučenjem prisilila do tega. Sin je stopil na prag in ko je zagledal mater med dvema razbojnikoma, mu je bil položaj takoj jasen. Preden je mogel materi pomagati, ga je eden 'zmed razbojnikov s samokresom ustrelil. Ko ie mati videla, kako se je sin zgrudil, se je onesvestila. Kmetje so čuli streljanje in so prihiteli iz hiš, razbojnika pa sta pobegnila. Gospo Cvitkovičevo so prepeljali v bolnišnico v Slavonskem Brodu. Zavladalo je splošno zadovoljstvo, ko so orožniki kmalu nato prijeli oba potepuha, ki sta svoje div-jaštvo tudi že priznala. * Vrhnika vabi. Na kvatrno nedeljo 19. t. m. pohitite vsi na Vrhniko po odpustke, ker bo vsakoletno tradicionalno žegnanje pri Sv. Trojici. Popoldne ob 15. pa pridite na sokolsko tombolo, ki bo edinstvena, kakršne še ni doživela Notranjska. Razdeljenih bo neštevilo dobitkov v vrednosti 60.000 din. Tombola bo obsegala 15 glavnih dobitkov, med katerimi bo na primer osna tombola desetdnevno bivanje v slovitem zdravilišču Slatini Radencih. Po tomboli bo veselica v Sokolskem domu in tradicionalna zabava po vseh gostilniških lokalih. Ugodne železniške zveze. Večerni vlaki. (—) - Konec šole se bliža. Ali ste že mislili, kaj naj dobe Vaši sinovi in hčerke v dar za dobro spričevalo ? Najlepši in najprimernejši dar je dobra knjiga. N. pr. za odraslo mladino: Z ognjem in mečem. Potop. Pes druge čete, šekspirjeva dela, Tavčarjevi spisi itd. in za mlajše razne mladinske knjige, ki jih je izdala Tiskovna zadruga. (—) It Lfsiblfane u— Velik prijatelj prirode je preteklo sredo popoldne legel k večnemu počitku. Izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti so prijatelji in tovariši spremili k Sv. Križu častnega člana in podpredsednika Društva ljubiteljev ptičarjev, gospoda inšpektorja Feliksa Justina. Bil je eden najzaslužnejših slovenskih kinologov in ie bil član in odbornik društva od vsega početka ter je ves čas neumorno in nesebično deloval za Društvo ljubiteljev ptičarjev. Lovsko društvo in jugoslovensko kinologijo. Z njegovo smrtjo ie nastala med kinologi in lovci velika praznina, ki je ne bodo mogli izpolniti. cstal pa bo med tovariši na najsvetlejšem mestu njegov spomin. S počastitvijo na zadnji poti so mu izkazali hvaležnost za njegovo delo in poč stili njegov spomin. Za krsto so šli člani DLP in drugih kinoloških društev ter mnogi lovski tovariši. Slava spominu velikega prijatelja prirode inšpektorja Feliksa Justina! MOŠKE SRAJCE PO MERI Alojzij Potrato — prej J O S. K U N C & Co. Ljubljana, Miklošičeva cesta 32. u— Uprava Sokola V>č ponovno opozarja svoje članstvo in naraščaj na današnji dan pripravljenosti, ki bo ob vsakemuvremenu. Zbor članstva in naraščaja bo ob 13. uri na vrtu sokolskega doma. Udeležba je za vse članstvo in naraščaj brezpogojno strogo obvezna, uvaževala se bodo le pismena in tehtna opravičila. Vsa nadaljna navodila bodo prejeli udeleženci zbora od svojih vodnikov. Bratje, sestre, naraščaj, storite v polni meri svojo dolžnost, domovina nas mora najti pripravljene in budno na straži. Danes popoldne vsi na zbor! V DOMŽALAH se je naselil zdravnik Dr. DRAGO PINTAR Ordinira za splošno in zobozdravni-ško prakso od 9. do 12. in od 15. do 18. ure v Bolharjevi vili (bivši Kurz-thalerjevi) na Ljubljanski cesti 62. u— Kakšna bo Zvezda s spomenikom. Pod tem naslovom smo poročali včeraj o preureditvi Zvedze in smo med drugim zapisali, da bo kraljev spomenik na Kongresnem trgu stal pred Bahovčevo hišo. Na-prošeni smo za ugotovitev, da je hiša, v kateri se nahaja lekarna M. Bahovca. v resnici last Lavrenčičevih dedičev, s čimer pomoto popravljamo. Za birmo se priporoča F O T O H O L Y N S K I u— Sokol I. Ljubljana-Tabor ponovno opozarja svoje članstvo in naraščaj na obvezni zbor pripravljenosti, ki bo danes ob 8. zjutraj v veliki dvorani na Taboru. Zaključek ob 9. uri. Uprava. u— šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Kongresni trg 7, je izposodila mesca aprila 4840 strankam 14.568 knjig. Knjižnica je odprta vsak delavnik od 16. do 20., ob sobotah pa tudi dopoldne od pol 10. do 12. ter izposoja knjige v 10 jezikih vsakomur, kdor se zadosti legitimira. Izvenljub-ljanskim čitateljem pošilja knjige tudi po pošti. Knjižnica ima kot založnica naprodaj knjigi »Zlata zanjka« in »Vaški apostol«. Smučarji, turisti in športniki! Uporabljajte dr. KMETOVO MAZILO IN OLJE ZA SONČENJE. — Dobi se povsod. Zaloga: Lekarna dr. St. Kmet, Ljubljana, Tyrševa cesta. u— Materinska proslava na hežigrajsKj gimnaziji, združena s kulturno prosiavo škofa Slomška kot slovenskega glasbenika, bo v torek. 14. maja, ob 20. v gimnazijski avli, II. nadstropje. Društvo »Dom in šola« izda vsako leto precej denarja za to, 6a nakupi nove knjige za podporno zalogo, ki je vsako leto večja in bogatejša in tako mnogim potrebnim pomaga pri študiju. V zavesti, da je treba najprej živeti, potem se da šele študirati, je »Dom in šola« odprla dijaško kuhinjo, kjer dobiva do 40 dijakov obilen zajtrk, poleg tega pa nekaterim najpotrebnejšim plača hrano tudi v kaki javni kuhinji. Posebno omenjamo letošnjo velikonočno dobrodelno akcijo, ko je društvo porabilo 7.000 din za nakup oblek in obuvala dijakom, ki so se v skrajni sili zatekli po pomoč. Tako je bilo pomagano na različne načine 50 dijakom. Ker ima III. realna gimnazija zelo veliko dijakov, ki se vozijo v šolo z vlakom, vzdržuje »Dom in šola« zjutraj in opoldne dnevno zavetišče, ki jih varuje pred mrazom, dežjem ln zapravljanjem časa. Zavetišče je pod nadzorstvom. Socialno delo na bežigrajski gimnaziji je torej lepo urejeno ter moremo društvu čestitati posebno tudi zato, ker s takim delom vzgaja tudi v dijakih samih socialni čut, da ne omenjamo vezi, ki jih tvorijo med starši in šolo, ki so posebno vidne na večkratnih roditeljskih večerih. K proslavi so iskreno vabljeni starši, prijatelji te velike gimnazije in prijatelji socialnega dela med študenti. Upajmo, da bo prireditev dobro obiskana m z darovi podprta. u— ZaKijUrek Sezone v šentjakobskem gledališču. Trideseta in zadnja predstava Nušičeve veseloigre »Ujež« bo v šentjakobskem gledališču jutri na binkoštni ponedeljek ob 20.15. Igra je izvrstno naštu-dirana in je imela izreden uspeh pri vseh dozdajšnjih predstavah. Ker je bila tudi včerajšnja predstava razprodana in je za predstavo veliko zanimanje, kupite vstopnice že v naprej. S to predstavo zaključijo šentjakobčani svojo letošnjo sezono. V nedeljo 19. t. m. ob 20.15 bodo gostovali šentjakobčani s to veseloigro v mestnem gledališču v Celju. Novi vozni red »Ekspres« je izšel. u— Glavni odbor akad. stareš. društva »Jadran« bo imel svojo redno sejo v torek dne 14. t. m. u— Srečko Magolič bo danes ob 11. v Jakopičevem paviljonu sam vodil obiskovalce po razstavi svojih slik in jih razlagal. Jubilant je nameiil vso vstopnino in petino izkupička za prodane s'ike mestnim revežem. FOTOAMATERJI! Vprašajte Vašega prijatelja o izdelavi naših amaterskih del. — Izrazil bo svoje mnenje in Vam takoj svetoval edino specijaluo fototrgovino JANKA POGAČNIKA LJUBLJANA — TYRŠEVA C. 20 u— »Kadar se utrga oblak« je naslov žigonovi drami, ki prikazuje notranjo raz-rvanost malomeščanstva. Dramo vprizori DRK (učiteljski zbor deške šole) iz Apač v nedeljo 19. t. m. ob 16. uri. čisti dobiček vprizoritve je namenjen razširitvi šolskega odra v Apačah. Vabimo občinstvo, da se udeleži vprizoritve in da podpre delo obmejnega učiteljstva. Predprodaja vstopnic v trgovini Sušeč. u— Brezplačen prevoz nalezljivo bolnih. K nedavni objavi, da je prevažan_e bolnikov z nalezljivimi boleznimi prepovedano z vsemi vozili razen s posebnim avtomobilom mestne reševalne postaje, nam sporoča mestno poglavarstvo, da je prevoz z mestnim infekcijskim avtomobilom popolnoma brezplačen za ljubljanske bolnike. RENESANCE — damski salon se je preselil v Trubarjevo ul. št. 2 NADA ROGELJ izdeluje po najnovejši pariški moui obleke in plašče, — Cene zmerne. u— Sadjarsko in vrtnarsko društvo Vič. Vrtnarski odsek ima v torek ob pol 8. zvečer sestanek v gostilni »Pri Katrci«. Razdeljeno bo tudi nekaj semena, iz katerega bi se vzgojile cvetlice za jesensko razstavo, Več stoletij že zdravi ROGAŠKA SLATINA s čudodelno močjo svojih zdravilnih vrelcev razne bolezni: želodca, črev, jeter, zlatenico, žolčnih kamnov, presnove, zamaščenosti. ledvic, mehurja, sladkorne bolezni itd. Znana strogo dije t etična kuhinja — Krasno športno kopališče — Idealno okrevališče — v pred- in posezoni znatni popusti. ZDRAVLJENJE POZIMI IN POLETI. INFORMACIJE DAJE RAVNATELJSTVO ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA u— Društvo »Dom visokošolk« priredi v sredo 15. t. m. ob 20. uri v mali filharmo-nični dvorani javno predavanje: »O vprašanjih. ki se stavljajo slovenski intelektualki«. Predavala bo ga. Milena Mohori-čeva. Vstop je prost. u— Pod tramvaj je padel. Pred prodajalno tvrdke »Elite« v Prešernovi ulici se je včeraj popoldne pripetila razburljiva nezgoda. Tramvaj je podrl 301etnega zasebnega uradnika Edvina Stepančiča, ki je po rodu iz Renč in zaposlen pri Dukičevem podjetju. Dobil je nerodne poškodbe po glavi, da so brž prihiteli reševalci in ga odpeljali na kirurški oddelek. Tam pa se je izkazalo, da rane niso nevarne, in so Stepančiča kmalu pustili domov. FOTOAMATERJI! ZA IZLETE o praznikih Vam priporoča sveže črno-bele in barvne filme — edina spec. fototrgovina Janko Pogačnik, LJUBLJANA, TYRŠEVA C. 20. u— Prevara. V trgovini Krisper na Mestnem trgu je dne 7. t. m. pustil Hugo Freiberger, tovarniški zastopnik iz Beograda, svoj kovčeg z raznimi kolekcijami moškega in ženskega svilenega trikotažnega perila ter več parov moških in ženskih rokavic v različnih barvah v skupni vrednosti 1.500 din. Kovčeg je iz rjavega usnja, preoblečen v zeleno platneno preobleko. v velikosti 50 krat 30 cm. z napisom, Posavina A. D., šef prodaje gori navedenega. Po ta kovčeg je oškodovanec pozneje poslal postrežčka, toda v trgovini so mu povedali, da je kovčeg vzel že neki drug postrešček, neznan, star okrog 30 let. Očividno je tega drugega poslal zlikovec, ki se je najbrž prej motal po trgovini in mu je bila stvar znana. Prevarantskega storilca zasleduje policija. Sokolsko društvo Ljubljana-Štepanja vas tesno opozarja vse svoje članstvo, da se gotovo udeleži sestanka danes ob 8. uri zjutraj v telovadnici. u— Tatvine koles na dnevnem redu. Tatvine koles se v polni meri nadaljujejo. Zdi se. da je na delu organizirana družba, ki se je specializirala zgolj na kolesa in jih potlej predelana in' prepleskana razpošilja blizu in daleč v prodajo zanesljivim ljudem. Z dvorišča na Pogačarjem trgu št. 3. je dne 9. t. m. nekdo odpeljal Leopoldu Babniku zeleno pleskano moško kolo znamke Styria, tov. št. 727841, z dinamo svetilko vred in z dobro ohranjeno pnevmatiko. Kolo je vredno 1.000 din. Moško kolo Ho-rizon. rdeče pleskano. prostega teka, tov. št. 26186 je bilo ukradeno pred nekaj dnevi v Kosovski ulici, ob vojašnici 40 pešpolka Ivanu Kočevarju. Vrednost 650 din. Moško kolo znamke Triglav, zeleno pleskano. tov. št. 455, vredno 500 din, je bilo izmak-njeno iz hleva pri Pengovu na Karlovški ce sti 19 Francu K. Neznani ljubitelj koles je dne 7. t. m. odpeljal iz veže gostilne Pod skalco črno pleskano moško kolo znamke Eska z dinamo svetilko, vredno 900 din, last Egidija Lajovca. u— Tatovom pride v resnici vse prav. Tako so v noči na 7. t. m. odnesli iz parne žage J. Oražma v Predovičevi ulici 5. dve žagi za polnojermenik. vredni več sto dinarjev. V hodnik mestne ženske realne gimnazije se je vtihotapil dne V. t. m. neznanec in odnesel šestošolki N. S. plašč iz balonske svile, v katerem so bile rjave usnjate rokavice in znaša skupna škoda preko 500 din. Iz avtobusa v Tavčarjevi ulici pa je bil šoferju Jaroslavu Križu ukraden 16 kg težak zavoj krojaškega platna za podloge, vreden 1.500 din. u—Film iz kraljestva visokih gora — »Ljubezen v planinah« — premiera v kinu Slogi. Po odrskem komadu »Vroni Marei-ter« je bil pravkar izgotovljen krasen film. čisto v stilu Ganghofei ievih filmskih del »Ljubezen v planinah«. Na visokih, s snegom pokritih planinah bobni vihar, ravno tako grozeč, kakor v srcih trojice liudi. nizko doli v dolini; dva močna moža se srdito borita za ljubezen lepe planšarice Vroni Marciter. prvi s pošteno namero, da bi jo pcrcčil, drugi pa sledi svoii pustolovski naravi in svoji želji, osvojiti si lepo dekle. Huda birba se vodi brez vsakega usmiljenja, dokler ne zmaga pravica. V tem vsebinsko močnem in pretresljivem romanu srečamo naše stare Driliubljene znance, same prvovrstne i^rplf", kakršni so Magda Schneiderieva, Rolf Wanko, Viktor Staal in Paul Wegener. že imena teh navedenih umetnikov, so nam dovolino iam-stvo za prvovrstno kvaliteto filma, ki bo za binkoštne praznike na sporedu v kinu Slogi. ( —) u— Jugoslovansko kirurško društvo, sekcija LjubUana priredi v torek. 14. maia, ob 18. uri ogled novozgrajenega sjinatarija »šlaimerjev dom«. Vodi šef-zdravnik zdravilišča dr. Lojze Kramarič. Vabljeni vsi zdravniki! (—) Iz Lstiic GASILSKA ČETA IZ JABLANICE bo priredila v nedeljo 19. maja ob 15. uri VELIKO TOMBOLO na litijskem Glavnem trgu. Dan sokolske pripravljenosti Ljubljana, 11. maja Savez Sokola kraljevine Jugoslavije je odredil, da se mora jutri v nedeljo 12. maja izvršiti obči pregled vsega jugoslovenskega Sokolstva. Tega dne se morajo zbrati ob uri, ki jo določi vsaka edmica društvo in četa — na odrejenem prostoru vsi pripadniki — razen dece — torej člani in članice, moški in ženski naraščaj, kjer bodo čuli od društvenih (četnih) čmiteljev vsa navodila o nadaljnji organizaciji sokolske pripravljenosti. Sokolska pripravljenost je nujni odgovor na vse nevarnosti. ki bi sc mogle v katerikoli obliki pojaviti glede na varnost, samostojnost in svobodo našega naroda in naše države. Sokolska pripravljenost mora biti organizirana tako. da omogoča največjo mero pomoči vojno-obrambni sili domovine. Prva naloga sokolske pripravljenosti je. da vzdržuje v stalni pozornosti borbeni duh naroda, da do fanatizma dviga njegovo vero v lastno moč in zma- 60 letnica Josipa Tribuča Vič, 11. maja Zdrav in čil je proslavil 10. t. m. g. Josip Tribuč svoj 601etni življenjski jubilej. Jubilant je odločen nacionalist in Sokol iz najtežjih dni našega narodnega življenja. Naročnik je našega lista od prvega dne, ko je začel izhajati. Br. Tribuč je zagledal luč sveta 10. maja 1. 1880 na Viču. Maturiral je leta 1899. med zadnjimi maturanti na stari gimnaziji na Vodnikovem trgu. Po Maturi je študiral pravo r.a Dunaju, kjer se je udejstvoval v akadem- skem društvu »Sloveniji« in pridno telovadil pri češkem Sokolu. Ko je končal študije, je stopil kot notarski kandidat v Ljubljani v službo k dr. Vocku, pozneje pa je odšel v Vipavo. Iz Vipave se je vrnil domov in je po očetovi smrti prevzel posestvo in se posvetil industriji. Doma si je izbi al življenjsko družico go. Pavlo Zde-šarjevo, ki mu je umrla leta 1914. Med svetovno vojno je živel na Dunaju, napravil dva rigoroza in študiral še umetnostno zgodovino. Po vojni se je vrnil v svoj domači kraj na Vič in odprl gospodarsko pisaino, ki jo še danes vodi. že v zgodnji mladosti se je zanimal za politično življenje in imel pomembno vlogo v takiatni Narodno-napredni stranki pod vodstvom pokojnega dr. Ivana Tavčarja. Leta 1908-9. je celo kandidiral kot števni kandidat za ljubljansko okolico proti vsemočnemu voditelju SLS dr. šušter-šiču in zbral lepo število naprednih glasov. V viškem občinskem svetu je bil nad 15 let občinski odbornik in predsednik gradbenega odseka. JNS ga šteje med svoje zveste in odločne somišljenike. Ostal je mož kremenitega značaja. Pečal se je tu-f'i z novinarstvom in je bil pred vojno stalen dopisnik Sloven"kega Naroda?, predvojnega Jutra« in »Dneva«. Posebna zssluge ima jubilant za viške-ga Sckola. Na njegovo pobudo in pobudo bratov Slavka Novaka ter Bojana Dreni-l:a se je ustanovilo 1. maja 1. 1909. Telovadna diuštvo Sckol za občino Vič. Na ustanovnem zboru je bil br. Tribuč izvoljen za starosto in je to funkcijo opravljal do svetovne vojne. Mlademu Sokolu je Ml pravi oče, saj mu je nabavil orodje, kroje, dal telovadnico pri Bobenčku in svoj vit za telovadišče. Brez pretiravanja lahko trdimo, da se ne bi bil brez staroste Tribuča viški Sokol povzpel do višine, na kakršni je danes. Za njegove izredne zasluge ga je društvo izvolilo za častnega člana. Med vojno je rešil imovino vitkega Sckola in jo po vcjni izročil v upo-labo. Po vojni se je iz aktivnega sokolskega dela umaknil, vendar ima Sokol v njem =e vedno svojega podpornika, kar je pc kazal zlasti pri gradnji doma leta 1919-1920. Svcjcmu prvemu starosti je pevski zbor viškega Sckola priredil na večer pred ju-b le jem pred njegovo hišo podoknieo, društvena deputacija s starorto br. Pavlom Borštnikom pa mu je čestitala k jubileju. Po podoknici je br. Tribuč povabil pevce in društvene činitelje na prigrizek. Ob tej g ovito silo jugoslovenskega orožja. Brezobzirno se mora pobijati \-sak defetizem. ki se zajeda v* zdravo kri našega junaškega naioda in ga skuša omehkužiti in zastrupiti Treba je paziti na špijone in tuje agente, ki s*> vtihotapijajo na najrazličnejše načine v naše državno in narodno življenje, da bi vse, kar vidijo in čujejo uporabili v svoje temne namene — nam vsem v nepopra\'ljivo škodo. I 'si ti so plačanci nam sovražne tujine, in kdor je v njihovi službi, je izdajalec domovine! Sokoli morajo biti vsemu narodu primer in zgled, kako moramo brez strahu čakati na vse. karkoli nam utegne prinesii bodoči čas — čakati po geslu, ki je napisano na naših vojnih zastavah: Z vero v Boga za kralja in domovino! Zdravo! Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. Lepa starost je krona človeškega življenja, življenjsko moč, telesno in duševno sve-žost Vam daje naravna krepilna hrana Ovomaltine. Bogastvo na vitaminih pomirja živce, krepi telesno odpornost napram boleznim in zboljšuje splošno stanje. — V starosti je OVOMAL' za predjužnek in večerjo pravilna, blagodejna in zelo lahko prebavljiva krepilna hrana. Dobiva se povsod. — CENE NESPREMENJENE! I priliki je starosta br. Pavle Borštnik poudaril zasluge br. Tribuča za viškega Sokola,a v imenu mlajše sokolske generacije, ki je telovadila pod njegovim vodstvom, se mu je zahvalil tajnik br. Horvat. Jubilant se je v daljšem govoru zahvalil za počastitev. Pevci so zapeli še nekaj narodnih, potem pa smo se poslovili odrava in srečna leta! —at. Kinematografi Ribnica. Sokolski zvočni kino predvaja danes in jutri popoldne in zvečer krasen orientalski film »Bela sužnja«. Za dodatek Foxov tednik. Opozarjamo, da so večerne predstave ob 20.30. Bled. Zvočni kino bo predvajal danes ob 15. in 20. velefilm »Suez«, ob 17. velefilm »Tarantela«. Jutri v ponedeljek ob 15. in 20. »Tarantela« in ob 17. uri »Suez«. (—) Jesenice. Zvočni kino Radio bo predvajal v nedeljo ob 15. in pol 21., v ponedeljek pa ob 17. uri velefilm »žrtev spovedne molčečnosti«. Med dodatki tudi zvočni tednik in angleški kulturni film »Ob morski obali«. Na binkoštni ponedeljek ob 15. in pol 21. uri bomo predvajali velefilm »Vihar nad Azijo«. V glavni vlogi Conrad Veidt. Sevnica. Zvočni kino bo predvajal danes in jutri češki film »Križ ob potoku« z Jiri-no Stepničkovo v glavni vlogi. Na binkoštni ponedeljek pa pride francoski film »ženska kaznilnica« z Viviano Romanceovo. (—) Tržič. Kino bo predvajal v nedeljo prekrasno dramo »Ječa brez rešetk«, v ponedeljek pa film »Aljaska« (Ledeni pekel). (—) Kranj. Kino Narodni dom prikazuje danes in jutri na praznik zgodovinski velefilm s Borisom Karlofom »Towerski krvnik«. Premiera v Sloveniji! (—) P ostani in ostani član Vodnikove družbe! )HI©M1WIPH©^ IHIOIBNVIPIHIOIN^ RADIOAPARATE PRODAJAM PO STARI CENI ŠE VEDNO NA OBROKE. APARATE PREGLEDAM, PREČISTIM IN POPRAVLJAM STROKOV-NJAŠKO IN POCENI ZASTOPSTVO: RADIO PEG AN. LJUBLJANA, PALAČA SLAVIJA. £ e— šentjakobsko gledališče iz LjuJ>!ja»e bo gostovalo v mestnem gledališču v Celju v nedeljo 19. t. m. ob 20. z Nušičevo veseloigro »Ujež« (Udruženje jugoslovenskih emancipiranib žen). S to duhovito veselor igro so dosegli šentjakobčani v Ljubljani izreden uspeh, saj so jo doslej v tej sezoni ponovili že devetindvajsetkrat pred razprodano dvorano. Na to prvo gostovanje šentjakobskega gledališča v Celju opozarjamo že zdaj. Prodaja vstopnic y naprej v Goričarjevi knjigarni, kjer se vstopnice lahko tudi rezervirajo. e— Stavku v Uboj ah. Keramična tovarna v Libojah je z 31. marcem odpovedala delavstvu kolektivno pogodbo. Nato sta bili na sreskem načelstvu v ,Celju dve obravnavi, na katerih pa ni bil dosežen sporazum. Delavstvo je zahtevalo zvišanje mezd za 1 din na uro in sorazmerno zvišanje mezd za delo v akordu. Delavstvo je tudi zahtevalo, da sprejme podjetje spet tri delavce ki so bili odpuščeni, ker so zahtevali od podjetja izvajanje kolektivne pogodbe. Ker je podjetje te zahteve odklonilo, je stopilo celokupno delavstvo keramične tovarne v četrtek v stavko. OTROŠKI VOZIČEK, kolo ali šivalni stroj najbolje in najhitreje prodate, kupite ali zamenjate v trgovini JOSIP URŠIČ — Celje — Narodni doni. c— Tujskoprometno društvo v Šmarju pri Jelšah priredi v nedeljo 19. t. m. poučen avtobusni izlet skozi šmarski srez v Hrvatsko Zagorje. Določena je naslednja proga: Celje — Št Jurij — Lesično — (Pil-štanj) — Kozje — Podsieda — Sv. Peter pod Sv. gorami — Zelenjak — Klanjec — Krapinske toplice — Krapina — Rogatec — Rogaška Slatina — Šmarje — Št. Jurij — Celje. Proga je dolga 153 km. Prijave sprejema iz prijaznosti drogerijs »Sanitas« v Celju. e— Odh°d. Dr. inž. Menzel, ki je bil 12 let tehnični vodja celjske cinkarne, je pred dnevi zapustil Celje in se vrnil v Nemčijo. e— Društvo abso'ventov drž trgovskih šol v Celju ie izvolilo na 8. rednem letnem občnem zboru nov odbor, v katerem so naslednji gg in gdč. predsednik Leopold Vu-čer, podpredsednik Fcri Pleteršek, tajnica Milena Mudičeva. namestnica Nežika Ver-bovškova, blagajnik Milan Zupanek, referenta kulturne sekcije Piko Jerman in Leopold \Veixler, referent socialne sekcije Prane Zupane, referent zabavne sekcije Mirko More. referent za društveni tisk in propagando Maks Suszynsk!, knjižničaF Maks Modic. odbornik Branko Musar. od-bo-rnici Zora Spindlerjeva in Zora Žerov-nikova. V nadzornem odboru so gg. Mirko Prcsinger in Maks Gorišek ter gdč. Fra-nja .Tavorškova e— Pohitite na binkoštni ponedeljek v Veliko Širje nad Rimskimi Toplicami, kjer bo priredil akcijski odbor za rešitev Aškerčeve domačije ilepo svečanost. Udeleženci rž Celja se bodo odpeljali ob 11 dopoldne z vlakom do Rimskih Toplic, nakar bodo krenili z udeleženci iz drugih krajev Slovenije v tri četrt ure oddaljeno Veliko Širje kjer se bo ob 12.30 pričela svečanost. Udeležite se te svečanosti v čim večjem številu! e— Šoferski izpiti za kandidate iz območja predstojništva mestne policije v Celju ter iz celjskega in laškega sreza se bodo pričeli v ponedeljek 20. t. m. ob 8. zjutraj pri predstojništvu mestne policije, kjer naj interesenti čimprej vložijo zadevne prošnje. e— Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel danes zdravnik dr. Josip Čerin v Prešernovi ulici, jutri pa zdravnik dr. Drago Mušič na Cankarjevi cesti. c— Usoden padec s strehe. V Lahomšku pri Laškem je padel 43-letni posestnik Franc Lapornik v petek s strehe ter se hudo poškodoval pc hrbtu in levi roki. Oddali so ga v celjsko bolnišnico. 1 % Maribor® a— Najstarejša Mariborčanka je umrla. V Slovenski ulici 40 je preminila v častitljivi starosti 89 let ena najstarejših Mariborčank. zasebnica Marija Kočijaževa. Žalujočim naše globoko sožalie. a— V dneh, ki so posvečeni ideji materinstva, darujte obutev, obleko in perilo za revno deco. Naj ne bo družine, ki bi se ne odzvala prošnji ženskega društva. Pripravite zavitke, da pojde zbiranje hitro od rok. Začetek zbiranja v torek 14. t. m. zjutraj. RESTAVRACIJA »MARIBORSKI OTOK« otvarja v nedeljo 12. maja letošnjo sezono. Kopalci in prijatelji otoka, za Vas je preskrbljeno z vsem, kar Vam srce požeh. Prvovrstna kuhinja, dobre pijače, točna postrežba in solidne cene. Za obilen obisk se priporoča r e s t a v r a t e r Majcen. Botri in botrice! Pripravite svojim birman-cem veselje in jih pripeljite v restavracijo »Mariborski otok«. a— Mariborčani na Pesnico! Jutri binkoštni ponedeljek popoldne ob 15. bo pri br. Keienčiču na Pesnici zabavna predstava. ki jo uprizorijo vrli člani odrske družine Sokola Pesnica - Jarenina. Tudi Mariborčani pohitijo v lepem številu na Pespi-co. železniške zveze so zelo ugodne. DAMSKA, MOŠKA MODA A. HEDŽET, MARIBOR a— 500 brezplačnih vstopnic je bilo razdeljenih med levne mariborske matere, da si lahko na binkoštni ponedeljek dopoldne ob 10. uri ogledajo lepo mladinsko spevoigro »V kraljestvu palčkov«, v kateri se prikazuje ljubezen otroka do matere. a^- Za 2000 revnih otrok bo treba poskrbe ti obleko, perilo in obutev v primeru resne potrebe. Zaradi tega je pričelo Žensko društvo z zbiralno akcijo. Ne odrecimo plemeniti prošnji. Zbiranje se prične v torek 14. t. m. zjutraj. Podprimo plemenito akcijo! Pripravite zavitke, da pojde zbiranje hitro od rok! a— Precejšnje zanimanje se opaža v mestu, zlasti na Teznem, za posledice incidenta, ki se je pripetil te dni v neki gostilni na Tržaški cesti, ko je bil žaljen narodni čut nekega delavca. a_ iz starokatoliške cerkve. Binkoštni) nedeljo 12. t. m. ne bo v Mariboru običajne službe božje, ker bo na ta praznik služba božja v Marenbergu in sicer ob 10. uri v tamošnji evangelski cerkvi. Pač pa bo binkoštni ponedeljek v Maiibonj služba božja kakor običajno ob 9. uri. a— Kopališče na Mariborskem otoku je odprto z današnjim dnem. Avtobusi bodo vozili dnevno in ob vsakem vremenu na otok ob 9., 13. in 18. Cena tja ali nazaj 3 din, povratne karte 4 din. Zanimivo je. da je kopališka uprava uvedla letos pocenitev pristojbin. Kdor kupi izkaznico za omarico ali kabino, mu ni treba plačati vstoonine. a— Sumljivo debelega človeka so zajeli orožniki v betnavskem gozdu. Ko so ga preiskali, se je pokazalo, da ima na sebi celo zalogo ženskih oblek in perila. Gre za A. Šiška iz Sv. Trojice, ki je priznal, da je vlomil v Zorkovo trgovino v Košakih. a— Vlomilci v prostjr.h sreskega načel- stva. Se neizsledeni zlikovci so se pojavili v pisarni sreskega načelnika za Maribor desni bres g Eiletza. Pretaknili so vse predale in omare, niso oa našli denarja, za katerim so očividno stikali. a— Okoli 6600 din drobiža so odnesli vlomilci v noči na soboto iz pisarne Si-mončeve trgovske agenture na Aleksandrovi cesti 51. Storilcem so že za petami. MOŠKO PERILO PO MERI — izdeluje ceneno in hitro IVAN BABIC, Maribor, Gosposka ul. 24 a— Mesto glasbe, veselja, lepote je Budimpešta — kraljica Donave! Edinstveno priliko za obisk vam nudi izlet »Putnika«, Maribor, z luksuznim avtokarom od 23. do 26. maja. Na poti ogled slovitih mon-denih kopališč na Blatnem jezeru. Izredno peste/ in obilen spored. Krožne vožnje po mestu in ogled znamenitosti. Kolektivni potni list! Točne prospekte in informacije pri »Putniku«, Maribor—Celje—Ptuj. Zadnji lok za prijave 15. maj! Zagotovite si rnesta! —() Za potrebe narodne obrambe y časih, ki jih preživljamo, morajo vsa naša dejanja, vsa hotenja in vse naše misli služiti samo potrebam naše narodne obrambe in okrepitvi naših telesnih in duhovnih vrednot, ki so nam v dnevih težke preizkušnje tako zelo potrebne. Vsa svoja prizadevanja moramo danes podrediti enemu velikemu cilju: ohraniti v sedanji svetovni vihri svoj narod neokrnjen ter telesno in moralno zdrav in krepak. Temu cilju mora letos služiti tudi protituberkulozni teden. Ti dnevi ne smejo biti samo suhoparni nabiralni dnevi za potrebe slovenskega protijetičnega skrbstva, ali dnevi, v katerih se samo mimogrede spomnimo trpljenja bednih bolnikov. Letošnji protituberkulozni dnevi morajo biti en sam prazničen dan, v katerem hočemo sebi in svojim narodnim sosedom pokazati, da smo notranje zdray in samozavesten narod, ki visoko ceni svoje telesno zdravje, katero je najboljše jamstvo za naše moralne in gmotne odporne sile. V proti-tuberkuloznem tednu mora biti ves narod razgiban, poln veselega razpoloženja in pripravljen za največje žrtve. V protitu-berkuloznem tednu hočemo kazati svojo ljubezen do narodne skupnosti, izražati svojo pripravljenost za pomoč potrebnim, v protituberkuloznih dneh hočemo simbolično izražati svojo voljo, da hočemo vedno in povsod krepiti narodno samozavest in jačati naše skupne telesne in duhovne sile. Protituberkulozni teden mora biti veliki dan za naše ljudsko-zdravstvene potrebe, s tem pa tudi veliki dan za naše soc. potrebe, ki so tesno povezane s telesnim zdravjem posameznega človeka. Protitu-berkulozna zveza želi, da je letošnji protituberkulozni tedep v yseh ozirih tako organiziran, da bo po svojih gmotnih in moralnih uspehih nadkrilil vse dosedanje podobne priredive. Priprave za protituber- kulozni teden ne smejo biti suhoparne, brez ognja in srca, one morajo biti vsestransko pestre, premišljene in take, da bodo dejansko razgibale ves narod. Posebno važnost polagamo na kraje ob naši narodni meji. V teh krajih mora ljudstvo čutiti, da ima v svojem narodu mnogo smisla za vzajemno samopomoč in polno zaščite, kadar pridejo v njegovo hišo težki dnevi bolezni in pomanjkanja. V protituberkuloz-nem tednu morajo dejansko sodelovati vse naše kulturne, športne in telovadne organizacije, vsak posameznik mora za potrebe našega protijetičnega skrbstva nekaj prispevati. Nihče se ne sme izmikati, vsakdo mora sam poiskati priliko, da položi svoj dar potrebam naroda na oltar. Protituber-kulozna zveza naproša vse krajevne pro-tituberkulozne lige, vse slovenske občinske odbore, vsa naša narodna, kulturna, športna in telovadna društva, vsa podjetja, vse zdravnike in vse posameznike, da se s posebno vnemo pridružijo prizadevanjem za čim veličastnejšo in uspešnejšo izvedbo letošnjega protituberkuloznega tedna. Naša razgibanost v protituberkuloznih dneh mora biti vidna preko naših narodnih in državnih meja. Vsak naš korak v proti-tuberkuloznem tednu mora simbolično izražati našo sposobnost za velike žrtve, ki jih od nas zahteva veliki čas. Protituberkulozni teden bo v času od 19. do 25. maja. Obračamo se na našo javnost, naj v teh dneh osredotoči svoje misli na trpljenje svojega naroda in se prizadeva, da to trpljenje v čim večjem obsegu lajša in zmanjšuje. Prosimo razna društva in organizacije, da v teh dneh ne prirejajo svojih prireditev ali pa samo v korist slovenskega protijetičnega skrbstva. Protituberkulozna zveza v Ljubljani. Oprostilna sodba v Pollakovem procesu Sodišče je vse Štiri obtožence oprostilo Ljubljana, 11. maja Točno ob 11. uri dopoldne je bila danes na ljubljanskem okrožnem sodišču razglašena sodba obtožencev v znanem Pollakovem p i'očesu, o katerem poteku smo pretekle dni obširneje poročali. Predsednik malega kazenskega senata s. o. s. Ivan Brelih je v prisotnosti državnega tožilca g. Branka Goslarja, vseh štirih obtožencev, članov upravnega sveta in delničarjev tvrdke Karel Pollak d. d., dr. Vendelina Megierja, dr. Iva Miliča, Karla Pollaka ml. in Pavla Podlaka ter številnega občinstva, ki je napolnilo do kraja sodno dvorano, razglasil sodbo, s katero so bili vsi štirje obtoženci v smislu § 280 k. p. popolnoma oproščeni. Sodbo je predsednik senata v dobre pol ure trajajočih navedbah razlogov utemeljeval po posameznih točkah obširne obtožnice. V bistvu so bile za oprostilno sodbo merodajne nekatere razbremenilne okolnosti in dejstva, ki jih je sodišče dognalo v teku razprave in ki so postavile nekatere sumljive ukrepe obtožencev pred polomom podjetja v drugo luč, kakor pa jih je ocenjevala obtožnica. Za nekatere točke obtožbe pa je predsednik navajal, da niti ni bilo konkretnih dokazov. Državni tožilec si je glede vprašanja, ali naj predlaga revizijo postopanja, pri-držal zakoniti rok za premislek, a predsednik senata je na kraju še razglasd, da sodišče zavrača vse privatne udeležence z njihovimi odškodninskimi zahtevki na pot civilne pravde. Spor meti delavstvom in tvrdko Sever & Komp. Tvrdka Sever & Comp nam sporoča: Na razna časopisna poročila in letake, ki po svoje opisujejo spor med delavstvom in tvrdko Sever & Comp v Ljubljani, moramo javnosti, resnici na ljubo, sporočiti sledeče: Naše podjetje, trgovina s semeni, je ser zpnski obraf. Samo nekaj mesecev od zime do pomladi lahkp zaposlujemo večje števi-o dejavstva. V maju preneha vse delo s semeni Letos se je sezona zakasnila in podaljšala zaradi hude zime in nerednih dovozov iz inozemstva odkoder v glavnem dobivamo zelenjadna in cvetlična semena. Tako so morale delavke pozimi zbirati fižol in slično, ker ni bilo drugega pravega dela. Tako delo ni odtehtalo niti 10 din na dan. dasi smo plačevali delavke po vc-činj po 30 din in 28 50 din na dan. Lansko leto smo imeli dne 1. maja 22 delavk, dočim smo jih imeli letos 27. apri-a še 57. Kako malo nam je bil ta veliki cader delavk potreben, je razvidno iz dejstva, da smo po izstopu delavk vsa naročila izvršili z 10 ljudmi. Letos se ie delavstvo prvič organiziralo v JSZ Delavstvo pa navodil organizacije sigurno ni pravilno razumelo Takoj, ko so se nekateri organizirali, je nastal v obratu nered in niso več poznali discipline v izvrševanju svojih dolžnost Vsak je hotel delati po svoje Upoštevan ni bil ne skladiščnik ne ddovodkinja in posledica tega so bile števjlne pritožbe Kakor prejšnja leta je tvrdka tudi letos po sezo n odpovedala vsemu delavstvu da bi j;h nato po potrebi odpuščala V' jeseni z nastopom sezone pa bi jih zopet po potrebi spre jemala. Skoro vsi ti. ki pravijo, da so iz-prti, so bili sprejeti v službo z obvestilom, da jih sprejmemo sajn^ za sezono. Torej so Že v naprej vedeli, da to ni stalno mesto. Zato je tudi neresnična govorca in pisar-jenje, da je to samo nameren napad na delavstvo ali borba proti kaki delavski organizaciji. Če bi bilo po naše, bi 27. IV. odpustili 18 delavk Nekateri ljudje pa, ki so predvsem iskali svoje osebne koristi, niso bili zadovoljni s tem, da bi tvrdka odpustila ljudi po svoji uvidevnosti in potrebi. Zahtevali so, se odpust: isto šte-yilo ljudi, toda sam© one, katere bodo sa- mi predlagali Prav tako da bodo oni odločali tudi pri prihodnjem turnusu, kdo bo odpuščen. Zato so brez podlage trditve da je bil glavni namen tvrdke izločiti organizirane delavce in delavke in da je bi;o naperjeno proti delavskim organizaciiam Vsak obrat posebno pa sezonski, zaposluje le toliko ljudi, kolikor jih potrebuje. Gleda pa tudi na sposobnost in učinek k' gj» nared: posameznik. Tvrdka se ne spominja da h- kdaj komurkoli plačala nedeljsko. r.ocni aH nadurno delo drugače kakor v srrislu zakona. Če bi se kdaj dogodila pomota tu je de-la\ ~ec gotovo ne prezrl. Nikoli rp^mo za nočno delo izbirali mladoletnih drjjvk radi tega, ker jim ni treba tolike pečati kot starejšim. Kdo bo v nočni službi so sc delavke same med seboj pomenile Od 63 delavcev jih je bilo samo 16 starih -.ad 17 let. Mlada dekleta pa nismo sprcvnuli radi manjše plače nego da se pruicc na emu delu. (_) Izjava JfaimUčencev SvrčSse S2ve? U Komp. v Ljtsfcijassš. Že del j času so v pr ijctjj Sever o. C), vladale za nameščence ncp<>voljne razmera. Zato so se namcčenci poJjctja organizira-1' in skušali na miren način s pomočjo organizacije urediti spor ki jc nastal predvsem zaradi ene same nameščenkc. Obrniij so se na oblast, ki je sk :ea'a dve poravnal- j ni razpravi na mestnem pog'avarstvu. a j brez uspeha. Nameščenci zahtevajo, da se ; nameščenka, ki je kriva, da je snor nastal, J premesti in da g o r> >d špt nam -"čencev ne preganja zaradi orgamzacije. Tega pr"d-Icga, ki je dovolj skromen in nc zahteva nikakih materialnih dajatev, podjetje ni sprejelo in jc odklonilo sporazum. Nameščenci so zato v zaščito svoje časti in stanovskega pen osa sklenili, da stopijo v stavko ker v takšnih razmciah. kakršne zadnji čas v podjetju vladajo, nc morejo delati. Da so razmere v podjetju v rcsnici nevzdržne, dokazuje tudi dejstvo, da je podjetje že pred 10 dnevi jzprlo vse delavstvo. Mislimo, da ni v interesu podjetja, da tako biczpptrcbno izziva borbo, ko bi se vendar vsa zatjeva iahko likvidirala s pametnim sporazumom. Naše gledališče D B A M A Nedelja, 12.: Hamlet. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Ponedeljek, 13.: Danes bomo tiči. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Torek, 14.: Rdeče rože. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Sreda, 15.: Hamlet. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Znižane cene od 25 din navzdol. Četrtek, 16.: županova Micka. Varh. Red B. Petek. 17. ob 15.: Hamlet. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. P. n. občinstvo, predvsem pa botre in hirmance, ki hočejo preživeti vesel večer in se od srca nasmejati, opozarjamo na po-nedeljsko predstavo Nestroyeve burke sD anes bomo tiči« z gostom R o g o-zom v vlogi Bobka. Dogodivščine članov in uslužbencev Plavčeve rodbine tvorijo izredno veselo in zabavno dejanje. Rezervirajte si pravočasno vstopnice! Opozarjamo. da je uprizoritev na binkoštni ponedeljek zadnja v tej sezoni in da veljajo cene od 25 din navzdol. Benedettijeva komedija »Rdeče rože« so delo, ki se odlikuje z živimi dialogi, napetim dejanjem, humorjem ln učinkovitim ; zapletljajem. Ta salonska komedija, v ka- j teri nastopajo samo štiri osebe, spada med | dela. ki so dosegla lepo število repriz. Za ! predstavo v torek je še nekaj vstopnic na razpolago. Odlični gost Zvonimir Rogoz, član Narodnega divadla v Pragi, bo igral v sredo i »H a m 1 e t a« v korist bolniškega fonda ; Združenja gledaliških igralcev v Ljubljani. S to kolegialno gesto je dokazal naš popularni gost povezanost s svojimi nekdanjimi tovariši in zasluži zanjo vse priznanje. Posebej opozarjamo, da se te dni poslavlja, nakar se bo vrnil v Prago in d a bo omenjeno gostovanje v sredo po običajnih dramskih cenah od 25 din navzdol. OPERA Nedelja, 12.: Modra roža. Izven. Ponedeljek, 13.: Madame Butterfly. Izven. Gostovanje Vanje Leventove. Torek. 14.: zapito. Sreda, 15.: Kleopatra. Red sreda, četrtek, 16.: Lucija Lammermoorska. Red četrtek. Gostovanje Sonje Ivančičeve in Josipa Gostiča. »Modra roža« je izredno prikupno in zabavno operetno delo mladega slovaškega komponista G. Dušika in libretista dr. Braxatorisa, ki je v naši izvrstni uprizoritvi zabeležila pri občinstvu prav simpatičen sprejem. Odlične kreacije so ustvarili predvsem Ribičeva. Barbičeva, Poličeva. B. Sancin, M. Sanein. Zupan, Lupša, Fre-lih in Pianecki. Režija je Zupanova, dirigira R. Simoniti. Opozaijamo na znižane cene! Bolgarska |>evka Vanja Leventova. ki nam je v svojih nedavnih treh nastopih pokazala svojo zrelo umetnost z najlepših strani, bo na binkoštni ponedeljek zvečer penovila svoje najuspelejše gostovanje ^ Puccinijevi »M adameButterflv , da si jo bo lahko ogledal še tisti del občinstva ki pri dosedanjih predstavah ni mogel vet dobiti vstopnic. Znamenita gostja je izredno simpatične pojave ter je igralsko in glasovno na izredni višini, zato ni čuda, da so ji v stalnih gostovanjih odprta vrata nt: vseh italijanskih odrih. Partijo Pmkerto-na bo tokrat pel naš odlični prvi tenorist Jean Franci, konzula Janko, a Suzuki Ko-gejeva. Dirigent Niko štritof. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek. 13.: Ujež. Zaključek sezone. Nedelja. 19.: Ujež. (Udruženje jugoslov emancipiranih žen). Gostovanje v mestnem gledališču v Celju. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 12. ob 14. in 16.: V kraljestvu palčkov. Priredi ženski krožek Jadran Nanos. Ob 20.: Cigan baron. Znižane cene. Ponedeljek, 13. ob 15.: Gejša. Znižane cene. Gostovanje g. Jos. Povheta. Ob 20.: Trideset sekund ljubezni. Znižane ^ene. Zadnjič. Iz Šoštanja V ŠOŠTANJU jc nanovo ustanovil slikarsko in pleskarsko c hrt FRANC STVARNIK — Goriie -3. kateri se priporoča za cenjena naročja. Zmerne cene — moderni vzorci in solidna postrežba. Binkoštni nogometni Medtem ko bo pri nas nogomet z malimi izjemami skoraj počival, se bodo pa drugod v državi nadaljevala finalna tekmovanja za državno prvenstvo, šestorica najboljših klubov v državi bo merila svoje j moči na zelenih tratah. Bili se bodo v pre- I stolnici, v Zagrebu in Splitu. Ljuta borba bo zlasti v Beogradu, kjer bosta merila svoje moči stara zagrizena borca BSK in Jugoslavija. Po zadnjih uspehih in na- | stopih državnega prvaka je BSK skoraj gotovo favorit, toda dobro vemo, da je žoga okrogla in Jugoslavija je moštvo, ki se najmanj ustraši beograjskih plavih. Saj je znano, da je bil BSK sicer v zadnjih ligaških tekmah na čelu svoje skupine daleč pred drugimi klubi, a Jugoslavija, ki je bila sicer po točkah precej za njim. je bila moštvo, ki mu je v prvenstvu odščip-nlla kar tri točke. Prvo tekmo je namreč BSK izgubil, drugo je pa moral remizira-ti. Zato se tudi glede izida jutrišnje tekme ne more prav ničesar reči. Zagrebški purgerji so preteklo nedeljo i izgubili dve dragoceni točki na lastnih i tleh proti BSK-u. Sicer je res, da je BSK doslej skoraj vedno zmagoval v Zagrebu. Zagrebčani pa nasprotno v Beogradu in da s tem še ni rečeno, da mora Giadjanski vreči puško v koruzo. Toda če mu spodleti v Splitu, kjer tla tudi niso posejana z rožicami, potem Giadjanski prav gotovo ni več kandidat za državnega prvaka S tem pa bi nadaljnje prvenstvo tudi nekoliko izgubilo na privlačnosti, kajti BSK bi potem gotovo jadral sigurno svojemu cilju nasproti. Giadjanski pa je v Splitu doslej še vedno trdo stisnil zobe in le malokdaj so bili Hajdukovci tisti, ki bi mu križali račune. Hašk pa ima jutri dvojno nalogo. Prvič mora zastopati čast hrvatskega nogomet; v Zagrebu, drugič pa mora oprati serijo neuspehov v zadnjih tekmah. V Slaviii bo naletel na precej borbenega in enakovrednega, če ne celo morda močnejšega nasprotnika. in tudi tu je izid tekme negotov. Morda se bo pa Hašk le znašel in pripravil svojim pristašem, pa tudi Zagrebčanom, veselo presenečenje. Avtomobilska in motocikli-stidna ocenjevalna vožnja Avtomobilski klub priredi v nedeljo, 19. t. m. ocenjevalno vožnjo za avtomobiliste in motocikliste na progi Ljubljana—Kamnik—Kranj—TržiC—Begunje—Lesce—Pod-vin—Kranj—Ljubljana. Posebnost te prireditve je, da prevozi vozač določeno progo s konstantno hitrostjo, ki se kontrolira s tem, da se postavijo na določenih delih proge posebne komisije, ki ugotove čas prihoda za vsako posamezno vozilo in to vpišejo v posebne kontrolne listke. Z razliko od lanskoletne prireditve bo letos na Sorškem polju tudi neobvezna hitrostna preizkušnja, kakor tudi pri prihodu na cilj preizkušnja v zaviranju in reverziranju, kar bo vsekakor zelo zanimivo tudi za gledalce. Ocenjevalna vožnja se razlikuje od dirk v tem, da se pri tej zahteva večja mnogo-stranost vozača kakor tudi sovozača, ker temelji uspeh zlasti na inteligenci obeh, kajti morata si za vsak del proge sama izračunati točen čas prihoda na kontrolo po predpisani hitrosti. V nekaj vrstah V četrtek zvečer je bil uspešnim hrvatskim športnikom na čast prirejen pozdravni večer v gostilni Pavelič v Zagrebu. Poved temu je bila senzacionalna zmaga 4:0 Hrvatske nad Švico. Te proslave so se pa udeležili poleg raznih športnih predstavnikov tudi zastopniki mesta Zagreba in hrvatske banovine. Ob tej priliki so dobili igralci, ki so sodelovali v tekmi, lične plakete. delo prof. Keidiča. Na koncu proslave je zastopnik mesta Zagreba Starče-vič kot zadnji govornik izjavil, da sicer pripada stari generaciji, ki ni znala ceniti športa, to pa ne pomeni, da se ne raduje njegovih uspehov. Da da temu viden izraz, je mestna občina že plačala poldrugi milijon za zemljišče novega mestnega stadiona, a prav tako bo dobil igrišče tudi Giadjanski. Seveda so bile besede zastopnica zagrebške občine burno pozdravljene, sa je dokaz, da imajo tam tudi oblasti razumevanje za šport, za njegov razvoj, za žitje in bitje vseh klubov in za splošni napredek ter zdravje hrvatske mladine. Načrti za stadion so že izdelani. Urejeno bo igrišče za nogomet ter atletiko in prav tako plavalni bazen. želeli bi, da bi tudi pri nas oblasti imele tako razumevanje in da bi podprle delo naših klubov, ki so več ali manj navezani zgolj na lastne pičle dohodke in na požrtvovalnost svojega članstva, večina jih je pa celo zadolženih. Budimpcštanski teniški turnir se bliža svojemu koncu. Dva naša tekmovalca, Punčec in Mitid, sta bila izločena, a tudi Pallada se je po zmagi nad Csykosem vrnil v Zagreb, da bi dobil potni list za teniški turnir kluba Rot-Weisa v Berlinu. Dovoljenje pa ni dobil in zato je ostal s Punčecem v Zagrf£>u. kjer bo treniral, da nastopi prihodnji »eden v konkurenci za srednjeevropski pokal proti Italiji. Ta teniška tekmovanja bodo v Zagrebu od 17 do 19. maja. Italijani pridejo že v sredo zvečer iz Budimpešte, kjer Romanoni. Ku-celj, del Bello in Vido igrajo še od danes do ponedeljka z Madžavi. V semifinalu budimpeštanskega turnirja je Gabory premagal zmagovalca nad Punčecem Szentpe-teria 1:6, 6:4, 2:5, 7:5 in 6:2. Tako se bosta v finalu srečala dva Madžara, Gaboiv in Asboth. Kakor smo omenili že včeraj, se bo med binkošti nadaljevalo tekmovanje za državno prvenstvo v nogometu. Vse te tekme bodo sodili inozemski sodniki. V Beogradu bo tekmo med Jugoslavijo in BSK sodil Madžar Ujvary. v Zagrebu med Slavijo Ln Haškom Laštoš, za SjMit pa sodnik še ni določen, a tekmo med Gradjanskjm in Slavijo, ki bo v sredo v Zagrebu, bo sodil Italijan Datilo. SK Slavija. V nedeljo igrajo juniorji I. prvenstveno tekmo z Jadranom na Jadranu ob 10. Opremo dvignite do 9. pri Gju-ranu. V ponedeljek igrajo juniorji H. na Korotanu z juniorji Korotana. Opremo dvignite do 13. pri Gjuran, istotam tudi postava za jun. II. Prosim vsi točno in sigurno! Načelnik. MK Ilirija. 28. redni občni zbor v soboto 18 t. m., ob 20. pri Slamiču. Udeležba za vse članstvo obvezna! Kolesarski savez kraljevine Jugoslavije (službeno). Kolesarska dirka za državno prvenstvo junicrjev (kategorija B) bo v nedeljo, 9. junija t. 1. na cesti Zagreb—-savski most—Jaška—Zagreb v daljini 60 km. Start točno ob 7. zjutraj. Pravico nastopa imajo vsi juniorji. ki itnajo licenco za leto 1940, izdano od KSKJ. Dirka bo ob vsakem vremenu. Drugi predpisi so navedeni v propozicijah. ki so bile razposlane nacionalnim zvezam in njihovim pod-zvezam, da jih raztolmačijo svojim članom. — Tehnični referent: šturman, s. r. Kolesarski savez kraljevine Jugoslavije (službeno). Obveščamo kolesarske zveze v Beogradu, Ljubljani in Zagrebu, da bo iz-j redna skupščina v nedeljo, 19. t. m. v Draš-kovičevi ulici 60 (dvoriščna zgradba, pri-zemno) z že objavljenim dnevnim redom. — Tajnik. SK Grafika. Obvešča se določeno moštvo za Trbovlje, da tekme ne bo, ker je odpovedana. Načelnik. SK Mars. Danes igrajo juniorji na igrišču Mladike ob 10. Pol ure pred tekmo naj bodo igrači v garderobi. Postava je razvidna na oglasni deski. I. moštvo igra jutri trening tekmo na Korotanu. Igrači naj bodo ob 16. na igrišču. Prosim vsi in točno! Načelnik. Hermežani motoristi bomo naplavili na binkoštni ponedeljek iziet na V;Imiko. Zbirališče je ob 18. pred nehotič. kom. Lepo. kakor je bil obiskan izlet v Trebnje, naj bo tudi na Vrhniko! Tajnik. Naprej zastava slave! Ob So letsici naše narodne himne Naprej zastava slave' Na boj junaška kri! ( Za blagor očetnjave naj puška goori! Komu ni znana naša narodna nimna ? 2e davni naši predniki so se navduševali ob ajeuih glasovih. Ni - bilo • -.. --e n&r-juu. sveča..orti in ji. e«. >vt ua i«1 '-c oc.:-^ a.i grah. ; . /\ K.r, ,.ov ;-skt . . rse-ijeze sc vzplamtela iict Od onm! ca. Uonh, množic se je poiastu sveti igeaj /a >ve domačo stvar ,ak . eudo .. isivar iala pesem ki je privrela pesniku iz dna srca, ricislca pa jc i.udi sKiciuaieija. ki ji je dai lep naroden domač napev V sesiuesctih etm prejšnjega stoletja je stud.'aio na Dunaju lepo šievilo nadur jenih slovenskih visokošolcev, med njimi Dtuouii in Sonon Jenko, Janez Mencin. get vaiuitiri Zarmk. Janez Murmk. Karo; aa» .ik Janez Pokiukar Jurij fctrbenc ita Ti n.iadi ljudje so se radi sestajali v Kav../ni u so skupaj zahajali na izlete v lepo uu tajsko ukoiieo kjer so tudi veselo prcpt vau zlast: koračnice V' oni dobi so pretresali Avstrijo težki časi in dogodki Vojna v Italiji 1. IS59 je imela nesrečen iz:d Absolutistična Bachova vlada je od. stopila stari avstnjski sestav je pokal na vseh kontih m krajih. Neomejeno vladanje, ki se je do tedaj v resnici vedno še drža-!o, je moraio pasti. Avstrijski narodi so za čeli takrat vedno bolj odločno zahtevati svoje pravice. Tudi Slovenci so se gibali. Seveda pa to dunajski vlad ni nič kaj ugajalo Nemške državne oblasti so za. čenjais krvavo preganjati vsako težnjo po samostojnosti in narodnem pravu. Take razmere so močno vplivale tudi n3 dva slovenska slušatelja prava na Dunaju. Oba sta bila naša sinova, oba rojena istega leta (3835), oba istega priimka: Jen. ko. čeravno si nista bila sorodnika po krvi sta si bi'a sorodna po plemenitem narodnem mišljenju in navdušenju. Poznala sta se od otroških let, ko sta obiskovala nor malko v Kranju Prijatelja sta si ostala tudi pozneje na Dunaju kot visokošolca, oba slušatelja prava. Oba sta globoko ob_ čutila krivico, ki jo je moral trpeti naš narod, vedno zapostavljen in preganjan od nemških oblastnikov. V plamtečem navdušenju sta zlagala oba Jenka, Simon in Davorin, domorodne pesmi. Prvi z besedo, drugi s skladbo sta vnemala svoje rojake, da bi se vzdramili ter šli v boj za svoje narodne in politične pravice. Tako je nastalo tožno »Morje Adrijansko«, tako vzne šena »Pobratimija« in še marsikatera do_ moljubna pesem. Tukaj sta se sešla pesnik in skladatelj na isti temeljni črti ter se dopolnjevala v svojem umetniškem ustvarjanju, za kar nam je najbolši zgled naša narodna koračnica »Naprej«. V času svojih dunajskih študij je naprosil Davorin Jenko svojega tovariša in gorenj kega rojaka Simona, da bi mu spesnil besede za koračnico, sam pa bi zložil napev. Pesnik Simon Jenko je napisal nav_ dušeno domoljubno pesem »Naprej zastava Slave« in jo izročil Davorinu. To je bilo let- 1859. Davorin se je dolgo časa trudil, da bi j ' uglasbil Toda vse zaman Nika-Kor ni mogel pogoditi takega napeva, ki bi ga zadovoljil, ničesar primernega in paketnega se ni mogel domisliti. Kar pa se mu ni oiio posrečilo kljub trudu in dolge mu razmišljanju, to mu je naklonilo go. Io srečno naključje. Bilo je 16. maja 1860. Ta dan popoldne ie sedel Davorin Jenko v kavarni »Pri Ba-derju« poleg stare dunajske univerze. Tja so zahajali po večini mladi slovenski vi-sokošoici ter reševali razna politična vprašanja, k: so jih takrat morebiti oblj ln enzivno prevevala kakor današnjo mladL no. Ta dan pa je sedel skladatelj Davorin ?am pri mizi, zatopljen v časopise. Med ostalimi je vzel v roke tudi »Die Presse«. Bral je fsijton, v katerem je ta list po stari na\ adi sramotil Slovence in Slovane. Zlasti ga je razjezilo, da je članek imenoval slovenski jezik: ein Lallen (blebetanje). Kdo se drzne na tak način sramotiti njegovo milo materinščino! Davorin je za čel drhteti po vsem telesu, treščil je v sve_ ti jezi list tja po mizi, plačal in odšel iz kavarne, brez smeri in smotra, kamor so ga pač noge same nesle. Med hojo po dunajskih ulicah pa je začel kar na mah sam zase peti napev po šimnovi koračnici »Naprej, zastava Slave!« Dolgo časa se je brez uspeha mučil, da bi pesem uglas-bil. zdaj pa mu je prišel napev kar sam od sebe. Kar je toliko časa zaman iskal, to je našel v hipu iz užt^ei^ga narodnega ponosa. Nato je šel v Prater in napisal v restavraciji »Zum Hlrschen« (Pri jele. nu) pesem tako, kakor se še dandanes poje Ko je prišel pozneje domov, je melodijo nespremenjeno harmoniziral ter se je sam čudi!, kako hitro jo je zdaj našel. Prvič so peli našo naiocno suidnico v javnosti 22. oktobra 1230 v uuaajskj restavracijski dvorani »Pri Speiius pri besedi Slovenskega pevskega društva. Alno-goštevi'ne poslušalce raznih slovanskih narodov je nova koračnica kar elektrizi-rala, burnega odobravanja ni bilo ne konca ne Kraja. Postala je splošna narodna last. Kmalu se je raznes.a po vsej ove-mji. Pri nas v domovini jo je prvič zapel na Vodnikovem rojstnem domu v Šiški pevski kvartet: Meden, Davorin Jenko, Tušek ;n Golmajer. A tucli ostali slovanski narodi so sprejeli bojevito koračnico kaj Kmalu za svojo. Zlasti Cehi in Hrvati so jo igrali in prepevali na slavnostnih prireditvah. i udi pruske vojaške godbe so jo igrale na vojnih pohodih leta 1866. proti Avstriji, v rusko-turški vojni pa ruske vojne godbe pri vhodu v Plevno, Sofijo in Kars Tako se je rodila narodna koračnica, katero je sprejel slovenski narod za svojo naroano himno. Nastala je v hudih časih narodnostnih bojev v nr.ši ož i domovini, porodila se je iz užaljene narodne časti in slovenske zavesti. Dramila je marsikaterega narodnjaka ter je še danes sveža in plamteča. Skladatelj naše narodne himne. Davorin Jenko, se je rodil 9. novembra 1S35 v Dvor-jah pri Cerkljah na Gorenjskem. Po dokončanih gimnazijskih študijah v Ljubljani in Trstu je poslušal na Dunaju pravo, vendar ga je zlasti zanima'a glasba. Pač pa je napravil iz pravosodja prvi državni i pravnozgodovinski izpit Svoje glasbeno j znanje je izpopolnjeval na konservatoriju | in z zasebnim študijem partitur velikih I skladateljev v dunajskih knjižnicah. Kot pevovodja leta 1859. ustanovljenega »Slovenskega pevskega društva« je uglasbil pesmi: He.j rojaki. Pobratimija, Strunam, Tiha luna itd. Pevsko društvo je imelo svoje sestanke in koncerte v dvorani »Zum goldenen Sieb« »Pri zlatem rešetu«) in »Zum Lothringer«, kamor je zahajal poleg ostalih Srbov, Hrvatov in Bolgarov i tudi srbski učenjak in zbiralec srbskih narodnih pesmi Vuk Karadžič. Kot mlad pravnik četrtega letnika ie Davorin Jenko sprejel in v januarju 1863 nastopil mesto . pevovodje pri srbski pravoslavni cerkveni ' občini v Pančevu s posredovanjem ravna- ; telja dunajskega konservatorija Hellmes- | bergerja. Dve leti nato je postal pevovodia ; »Beograjskega pevskega društva«, 1. 1871. pa kapeinik in ravnatelj »Kraljevskega srbskega narodnega pozorišta«. kjer je de. loval 32 let do upokojitve. Srbi v tem času še niso imeli izvirnih svojih skladb razen od Kornelija Stanko-viča harmoniziranih narodnih pesmi. Zato je naš rojak Davorin zležil za vsako slav- j nostno priliko kako novo pesem. In tako j so nastale pesmi: Sabljo moja. dimišči o: Bogovi silni; Plovi. plovi ladja moia: što čutiš. Srbine tužni in še mnogo drugih. Za gledališče in razna pevska društva je uglasbil več kakor dve sto pesmi, sedem uvertur za orkester itd. Največje Jenkovo glasbeno delo je opereta »V r a č a r a«. Leta 1872. je uglasbil srbsko narodno himno »Bože pravde«, ko je bil kralj Milan Obrenovič proglašen za polnoletnega. Jenkovo državno himno je sprejela leta 1909. tudi nova dinastija za svojo in je še dandanes v veljavi. Za velikansko Jenkovo glasbeno prosvetno delovanje so ga imenovala razna srbska, hrvatska in slovenska društva za častnega člana, srbska kralja Milan in Aleksander Obrenovič pa sta ga odlikovala z visokimi redi. In to po vsej pravici, saj je bil naš ožji rojak Davorin Jenko prav za prav prvi srbski umetni skladatelj; uglasbil pa je tudi Slovencem nekaj prav lepih domačih skladb. Nikdar se ni odtujil domačemu rodu in čustvovanju, vedno ga je navduševala lepa narodna pesem slovenska. Njegova umetna glasba je pognala iz domačih korenin, zato je šla tudi narodu v uho in srce. Na stopnjo velikega umetnika, glasbenika pa se je povzdignil po lastni nadarjenosti in jekleni pridnosti. Davorin Jenko je živel v pokoju v Ljubljani, od koder je večkrat pohitel v svoj rojstni kraj. v Cerklje na Gorenjsko, tja pod priljubljeni Krvavec. Osemdeset let je poteklo od postanka slovenske narodne himne, odkar se je rodila naša marseleza. Pesnik »Napreja« Simon Jenko počiva že nad sedemdeset let poleg Prešerna na kranjskem pokopališču. Ni mu bilo sojeno, da bi učakal čas. ko se bodo besede njegovega »Napreja« razlegale po vsem slo. fylani, Kralj Jlalja£! Koračni ca ata nuoš&i sedor. £ ry n S t" fcj=± S E j. FCj& po h>oji,skriti Rrami, pPo jo hnrf AJikN i h h »OJČ /2, 4 fije i ? i moč, j-p Pe ,sem ruijša tuj.j te a fitcL. ri Hrasti ?a ce . Kralj naljaž. / PL je ČS 232 jlaVCL. naj pod pičo rjOfSli' UUiitSJ^ 1 2E — z. Na.rod v^ične 3. Uaj besni čez fs\ J z. Prfi Tri qfa i-a vi .je če, sril, braniti se, či bi bilo treba tudi z orožjem. Na srečo je posegel vmes oče, razpodil junake, da so se z glasnim ugovarjanjem razkropili po vasi na vse strani. Kmalu za tem sva krenila na stezo, ki naju je vodila po robu male, skalovite kraške dolinice, ki je bila na sončni strani vsa porasla z nizkim grmičevjem in redkimi borovci, na senčni strani pa so iz zemlje štrlele gole skale. Medpotoma sva prepodila jato sivobelih ptic, ki so se pasle ob stezi in pri odletu povzročile tak ropot, da sem od strahu zavpil. Trepetajoč sem stekel k očetu in se ga oklenil. Oče, ki je videl mojo plahost, mi je dejal: »Sinko, ti ne boš nikdar pravi lovec, če se boš ustrašil vsake ptice.« Zagovarjal sem se, ptičkov da se ne bojim, ali se nič več ne spominja. da sem imel zadnjič živega mladega ptička v rokah in celo kavsnil me je, pa se ga nisem bal. Tistih velikih ptic, ki so prej odletele, pa da sem se ustrašil, ker so tako zašumele in ker jih ne poznam. Ko je videl, da me ptice zanimajo, mi pravi: »No, sinko, da boš tudi vedel, ti bom na kratko povedal, kar vem o njih.« Snel je puško in jo prislonil na borovo rogovilo in sedel ob stezi na skalo, poraslo z debelim, zelenim mahom. Ker nisem hotel v ničemer zaostajati za njim, sem z važnimi kretnjami isto napravil tudi jaz in prislonil poleg očetove svojo puško. Nahrbtnik sem obdržal na sebi, ker ga tudi oče ni odložil. »Zdaj pa pazljivo poslušaj!« ml je dejal in pričel: C skalnih jesreMcah »Ptice, ki so te malo prej tako prestrašile, imenujemo skalne jerebice ali kotor-ne. Ime kotoma smo povzeli po naših so-sed:.h Italijanih. Nemci jih imenujejo Stein-hiihnen, na Balkanu živeči Slovani pa jih imenujejo kamenarke. Ta vrsta ptic živi večino ia na skalovitem svetu, ponekod z umazanim, sivorumeno barvanim perjem. Malo više perje na trebušni strani se vidno deli v levo in desno skupino lepo nanizanih, črno obrobljenih peres. Telesu skoraj neprimerno majhna glavica sedi na kratkem in močnem vratu. Kljun in nogi sta krvavordeče barve. Od tam, kjer se neha glavica in pričenja kljun, se vleče črna proga, ki je preko ljubkih očesc na obeh straneh vratu do črne ogrlice sklenjena nad prsnim košem in izpopolnjena do pod-bradka s skoraj belim perjem. Kratek repek je sestavljen iz močnih, rjavo barva-nih pahljačastih peres, če kotoma miruje, jo med skalami zelo težko ugledaš zaradi izredne varovalne barve. Ob brezvetrnih, sončnih in južnih dneh so skalne jerebice zelo lene in se pred človekom ali psom kaj rade pritisnejo k tlom ter ne odletijo, dokler jih skoraj ne pohodiš. Neverjetno pa so živahne, ko piha kraška burja. V takih dnevih tečejo tako, da jih dober pes-jerebičar komaj sledi. V dnevih s prav veliko burjo je na odprtem, burji dostopnem ozemlju lov na skalne jerebice skoraj popolnoma brezuspešen. Na Krasu gnezdijo skalne jerebice v maju. Ko pride čas gnezditve, si poišče skalna jerebica primeren prostor za gnezdišče v gostem šopu trave med skalami, pod brinovim grmom, še rajši pa pod kakšno skalo, ki je odprta proti sončni strani in kjer je morda peščica suhe zemlje, ki jo s krempeljčki razgrebe v malo kotanji-co, v katero nanosi mehke, suhe trave in jo razrahlja v obliko gnezda. Vanj nanese običajno štirinajst do šestnajst, včasih tudi bolj ali manj sivozelenkastih in pikčastih jajčec, skoraj dvakrat tako velikih, kakor so jajčka domačih golobov. Medtem ko samica sedi na jajcih, stoji njen možiček v bližini na vzvišenem prostoru kakšne skale in prepeva v malih presledkih svojo čeketek-čeketek-krikrikri-čeketek-čeketek_ krikri itd. Ta pesem se glasi od jutrnjega do večernega mraka. Oznanjevalec veselega dogodka, ki ga pričakujeta, je v svojo pesmico tako zamaknjen, da večkrat niti ne opazi nevarnosti, ki mu preti za hrb_ tom od četveronožne ali krilate roparice. Nevarnost opazi mnogokrat šele tedaj, ko ga tišči ena ali druga -roparica že za vrat. Kakor vidiš, sinko, gnezda skalne jerebice tudi ni težko najti: prisluhneš, kje poje in pogledaš malo, kje stoii modri možiček na straži, pa izveš, da je v njegovi bližini gnezdo. Konec majnika ali v začetku mesca junija se na Krasu običajno izvalijo mladiči, porasli s gostim, temnorumenim puhom, od glavice do repka prevlečenim s temno-rjavimi progami. Komaj nekaj ur potem, ko se oproste lupinastega oklepa, jih mamica in očka že vodita na pašo, hrano si že iščejo sami. Preko noči in ob slabem vremenu se mladiči skrijejo pod toplo, pernato odejo svoje mamice ali očka. če svojo mamico na kateri koli način izgube, vodi mladiče njihov očka. Mladiči popolnoma dorasejo že v dveh mescih in živijo potem skupno v jati. Preko zime se združi več jat v eno. ki šteje včasih tudi do sto skalnih jerebic. Te živijo vedno le pri tleh. Le Nizozemski ribiči pri odmoru Zemlja, ki je nI ustvaril Bog , Nizozemsko, deželo bogastva,, lepote ln svobode, je v resnici ustvaril nizozemski narod z delom lastnih rok Nizozemci ljubijo krilatico: »Bog Je ustvaril zemljo, Nizozemsko pa so ustvarili Nizozemci sami.« In je mnogo resnice v tej samozavestni trditvi, kajti dobro tretjino današnjih plodnih ravnin je nekoč pokrivalo morje. Kjer se danes razprostirajo cvetoča velemesta Rotterdam, Amsterdam in Haag, kamor se izteka največ bogastva te najbogatejše dežele v Evropi, kjer po vzornih avenijah smotrno drve deset tisoči limuzin, avtobusov in milijoni koles, je nekoč bučalo Severno morje svoje divje melodije. Zemlja iz morja Da, Nizozemci so res mojstri Desetletja že osvajajo novo zemljo brez kakih »naravnih revendikacij« kakih mirovnih pogodb, brez orožja in brez prelivanja krvi. V gigantski borbi s svojim največjim nasprotnikom — morjem — so zmagali oni! Morje je danes in bo v potrebi celo r.iih najboljši zaveznik pri obrambi dežele. Morje »mokra Maginotova linija«, v katero narod polaga svoje upe. Tona ekrazita bi v primeru potrebe zadostovala, da prebije nasipe in dober del Nizozemske in celo Nemčije vse do Dussel-dorfa bi bila poplavljena, kajti vsa ta pokrajina leži nekaj metrov pod morsko g'adino. A za svoja mesta Rotterdam, Amsterdam in Haag so poskrbeli, da jim ta poplava ne bi mogla do živega. Zuider-sko morje so s 30 km dolgim nasipom pretvorili v jezero, katerega gladina je že 2 m nižja od morske gladine. Ta nasip je res nekaj mogočnega. Po njem vodi najmodernejša avtocesta, s posebnimi oddelki za pešce in kolesarje. Danes se ta. Severnemu morju ugrabljeni del še imenuje Ijselsko jezero, čez nekaj let se bo zval Ijselsko polje. To so najnovejši nizozemski načrti. Saj si je delavna vztrajnost Nizozemcev že osvojila ogromne dele Severnega morja in jih spre- j menila v najplodnejše ravnine, tako Zee-landsko in Frieslandsko otočje in široki i polotok Groningen. Od izliva Rene vse do j Zvirierskega jeza se Severno morje bes- j neče zaganja v mogočne peščene nasipe, ki | so mestoma visoki 60 m. Vendar zaman! | Kajti Nizozemci zidajo solidno, kakor so solidni oni sami in je soliden njihov goldinar, za katerega moram odšteti malo manj solidnih 27 dinarčkov. Domovina Rubsensa ln Rembrandta Pravijo, da je nekaj prekrasnega, posebnega, pogled iz aviona. In jim rad verjamem. Saj leži dežela pod človekom kot šahovska deska, razdeljena na bujno zelene in pisano cvetoče kvadrate. Vsa je prekrižana z vodnimi kanali, po katerih drse bele ladjice, rjavi splavi in večje ladje, natovorjene z vsakovrstnim bogastvom. Po niih se razvija skoraj ves tovorni premet. Res, čudovita je nizozemska ravan. Vsa sveže zelena in cvetoča, posuta s hišicami najbolj pisanih barv in čistih. kakor v pravljicah. Srebrno se prelivajoča kakor zasanjana voda v kanalih pa je ob bregovih obrobljena s trepetlikami. tako da se ti zde sami brezkončni vodni drevoredi. In — i, seveda! Saj vem, kaj še pričakujete, da vam omenim! Mlini na veter! Ta. zraven cokle, najpopularnejši simbol Nizozemske — motiv, ki krasi prtiče pa ne veste, da to sploh niso mlini amp^k vodne črpalke na veter! Iznajdljivi' Nizozemci so v borbo z vodo vpregli tudi veter. Počasi, toda sigurno te vetrne črpalke regulirajo vodo po kanalih. To je zelo važno, posebno ob nalivih ali v primeru, da kje popuste morski na-sioi. Takrat od pravilnega delovanja teh črpalk zavisi na tisoče življenj. Po vojni so je zgodila strašna katastrofa, ko je morje nekje prebilo nasipe in črpalke niso zmagovale vode. To je Nizozemce naredilo skrajno previdne. Res. ta prelestna nizozemska ravnina! Videl in užival sem jo, kopajočo in ble-stečo se v žarkih poletnega sonca, ob sanj avih mesečnih nočeh in v strahotno čudoviti razsvetljavi jesenskih neviht. Nič čudnega, da je dala ta zemlja Rubensa, Pembrandta in druge velikane čopiča in bsrv. Nikjer, nikjer nisem videl in užival take prelestne simfonije barv, kakor je celo morje cvetličnih nasadov okoli Haaga in Levdena. Neko popoldne sem naredil izlet v daljno okolico Rotterdama. Seveda s kolesom in sicer s tandemom. Res. imeniten izum je tandem! Posebno za zaljubljence! To vem iz. pripovedovanja moje stare prija- j teljice in ciceronke po Nizozemski, Gret- | chen (one s eokliicami na očetovem bro-du. ki me ie ž. njimi tako prijazno vsako jutro zbudila, da sem ji pred leti posvetil cel čTanek!). O^a sicer pravi, da se zaljubljenci na Nizozemskem ne poslužujejo izključno tandema. ker so tako dobri vozači, da prav lepo okoli pasu objeta dvojica vozi vsak svoje kolo. in se na Nizozemskem — razen porok — vsled tega le redkokdaj zgodi kaka druga nesreča. Jaz pa sem kmalu iztaknil še neko drugo veliko prednost tandema za zaljubljene mlade Hudi. Namreč, da oni zadaj lahko prav usodno zavira, in jaz sem se tega odkritja prav izdatno posluževal. Priznati moram, dt je bila to moia prva biciklistična tura — in tortura! Gretchen me je ves čas poučevala, naj ii čez rame gledam naprej po cesti. Meni pa ie pogled vedno uhajal na stran ob sprednje kolo k nje-mm nopam in k — zavori! Zelo verjetno da ie bil to vzrok najinemu akrobatsko siiainemu padcu. Jaz sem pri tej priliki lrhko ponosno konštatiral. da sem prvič pni z biciklom. kar pa Gretchen nikakor ni mogla in smela trditi o sebi. Pridi sv. Duh! nasipi in moj oče že ni bil več morski ribič — ampak lovil je s svojim čolnom po jezeru. Toda voda je postajala vedno nižja, dokler ni ostalo samo blato in v njem zadnje ribe. Tudi naval komarjev je še mučil mojega očeta. In minilo je še par malo težkih let, ko je iz blata nastajala mastna zemlja. Ze ko sem se rodil jaz, je moj oče prodal čoln in ribiško orodje, kupil plug in danes imam jaz 40 kilometrov do morja. Železni drog za vezanje čolna pa smo pustili za spomin na deda, ki je zrasel na morju. Tale moj nadebudni naraščaj pa ima najlepši praznik, kadar se ob nedeljah popeljemo na morsko obalo na Hoeck of Holland. On, Harry van Lieuve. gospodar te farme, je bil pravi tip Nizozemca. Velik, močan, rdeč v lice, skoraj belih las, vodeno plavih oči, razoranega lica in košča-tih rok. Vsaka gesta, vsak pogled je izdajal vztrajnost, odločnost in delavnost. Seveda sva tudi malo politizirala. Saj še ni dolgo, ko je vsa Nizozemska pričakovala nemškega vpada v deželo. Gospod Lieuve je bil zelo hladnokrven in velik optimist. Optimizem je sploh značilna poteza Nizozemcev. Tudi on je z velikim zaupanjem govoril o pipah na njih Maginotovi liniji in o neslišni vojski (vodi!), ki jo imajo pripravljeno. Z očividnim zadoščenjem je pravil o bridkih izkušnjah, ki jih je doži-že Ludvik XIV. s tako obrambo, ki pa je zdaj tehnično še vse bolj na višku. Hudomušno je trdil, da se je takrat vršila največja »plavalna tekma« vseh časov. »Kakor nas je obranila takrat voda Francozov, in v 16. in 17. stoletju Spancev, tako nas bo, če bo treba, jutri Nemcev. Stranke in i zrni na Nizozemskem Tudi Gretchen je z največjo vnemo in pritrjevanjem sledila njegovemu samozavestnemu optimizmu. Ko sva se vračala, je skušala, kar je le mogla, mene še podrobneje seznaniti z deželo in prebivalci. »Vidiš« je govorila, »naša zemlja je rodovitna ko malokatera, pa vendar nekatera zelišča na njej ne morejo uspevati. In sicer so to razni »izmi«, ki so jih hoteli k nam prinesti po Reni navzdol.« Mislila je: rasizem, reksizem, fašizem. Jaz pa, ki vem da igra Gretchen vedno na »rouge«, sem jo vprašal: »Kaj pa »izmi«, kakor komunizem in socializem, da katolicizma niti ne omenim!?« Zdaj se je začela izgovarjati na Belgijo, češ, tam imajo komunisti uspeh. Na Nizozemskem pa so tla ugodna kvečjemu za socializem, pa to ni radikalni socializem, ampak neka vrsta meščanskega socializma. In kar pritrditi sem moral dekletu. Na Nizozemskem ni v politično-strankarskem življenju nikakih ostrih ideoloških razlik, ampak tvorijo med strankami razliko le bolj ali manj osebni pogledi in usmeritve, kajti Nizozemska ne zna biti ekstremist. Tudi če je zapisan v komunistični stranki, je vendarle od srca vdan svoji kraljici, hedi v cerkev in je velik domoljub. Tudi med najvnetejšimi pristaši katoliške stran- ke ni fanatikov. Nizozemec Je svobodomiseln in Nizozemka emancipirana. Najbolj pa mi ugaja splošna skromnost kljub bogastvu in visokemu življenjskemu standardu. Vedno imam vtis, da ti ljudje ne vedo, kako dobro žive in kaj vse imajo. Nisem še naletel na hvalisavega Nizozemca In vendar je Nizozemska zemlja mnogih superlativov. Človek ne ve, kaj bi bolj občudoval: Ali prav amerikansko velikopotezna tehnično-gradbena dela ali naravnost vzorno čistost in red, ki vlada povsod, zlasti pa okoli Broeka in Vaterlanda, ali pravljično čudovite cvetlične nasade v pokrajini Bloemendall ali gigantski dok-sistem v rotterdamski luki, ki spada med tri največje v Evropi, ali velikanske industrije (Philips-radio in Foekerove vzorne poljedelske farme) in končno edinstveno slavno tradicijo v slikarstvu ter bogato pomorsko prošlost Nizozemske. Sergej Epplch »Hrvatov je s srbskimi in slovenskimi brati 8 do 9 milijonov. Ali kaj koristi število, če ni sloge in ljubezni! Zato je treba slovanske narode medsebojno spreti. naj se zmerjajo, naj ne čitajo knjig drug drugega: naj bodo neprijatelji. To želijo naši sovražniki, to delajo na vse načine, da bi slovanske narode medsebojno sprli. To je vsa njihova politika proti nam!« Radičev »Dom« 1901. Trinajsti dan listopada 1848 so bili gosp. dr. Miklošič, dr. Dolenc in gosp. Kozler z več druzimi Slovenci pri sla\ nimu banu Jelačiču, mu v imenu slovenskih rodoljubov poklon spoštovanja in hvaležnosti storiti. Slavni mož jih je serčno sprejel in jim med mnogimi drugimi rečmi rekel:... srečno ga je veselilo verlo podpiranje slovenskih bratov ne le s besedo, temuč tudi v djanji. Pozdrav serčni našim bra-tam na Slovenskim! »Novice« 1848 »Kdor konja lovi, mu m drve moli«. Če ti samopriden sosed kaj dobriga, mor de tudi le k videzu stori, bo svojo dobroto tavženkrat precenil in ti jo očital. »Novice« 1848 V dnevih 27. do 29. novemhia 1918. je bila v Zagrebu konferenca katoliškega epi-skopata države SHS Škofje so med drugim sklenili uvedbo staroslovenskega bogoslužja ter hrvatskega in slovenskega obrednika ža vso državo. Hrvatski sabor je dne 11. maja leta 1867. soglasno sprejel sklep, da tvorijo Hrvatje in Srbi eden in isti narod. »Pridi, sv. Duh!« — Morda še nikoli ni kipela ta molitev iz vseh vernih in poštenih src tako goreče kakor ob letošnjih Binkoštih. Kadar se svet zamaje in oblije zona tudi najbolj fri-volne živce, takrat je napočil čas, ko je treba pokazati, koliko je vreden značaj naroda koliko čednosti je podedoval po svojih dedih in koliko si jih je privzgojil. Brez njih je narod igrača usode. Platon je poznal štiri kardinalne čednosti: modrost, hrabrost, preudarnost in pravičnost. Modrost daje narodu sposobnost, da se zaveda svojih vrlin in napak, da zna poiskati potov do uspehov in se izogibati pasti nesreč; hrabrost je energija volje, ki se ne da nikoli z ničimer vreči iz ravnotežja, da ne pozna strahopetnosti v nikakršni priliki in da zna biti iskren do sebe in vsakogar. Tudi grob biti o pravem času in na pravem mestu je danes včasih dokaz in izraz resnične hrabrosti. Preudarnost nam daje možnost, da polagamo na tehtnico na eni strani korist in na drugi čast; slo, pohlepnost, maščevalnost na eno, a vest. človekoljubje, odpuščanje na drugo skodelo. In končno pravičnost nam vodi misli, sodbe in dejanja, da ne storimo nikomur, česar sami nočemo, da hi se nam storilo, da ne jemljemo, česar sami ne moremo pogrešiti, in da dajemo, kar si sami želimo. Pridi. sv. Duh in razsvetli naše duše, da si danes postanemo na jasnem, ali imamo Platonove čednosti! Preko dvajset let živimo v lastni državi, po tisočletju v končno s krvjo in strašnimi žrtvami odkupljeni svobodi. A smo li že dokazali, da znamo svojo državo in svobodo dovolj ceniti, se sami modro, preudarno in zmerom na strani pravično \Hadati? Ali nam je bila korist in čast države zmerom nad vse, a naš osebni interes in osebni ugled vedno podrejena? Ali je bilo naše politično delovanje vedno poštena, nesebična borba za napredek, za vedno večji red, vedno popolnejšo poštenost, vedno čistejšo pravičnost? Pridi, sv. Duh in vžgi v naših srcih sveto spoštovanje pred zakoni in pred avtoriteto države in narodne misli! Daj nam može, ki jih bomo ljubili, a se jih tudi hali v zavesti, da so za nas vse resnično modri, hrabri, preudarni in pravični! Može ,ki bodo znali zvariti naš narod v eno samo silo, a sebične upornike iztrebiti, pregnati ali vreči v temo! Daj nam reformatorjev, ki bodo, ko so pogledali narodu globoko v dušo in tenkočutno prisluhnili misli rojakov ter najvestneje vprašali po njegovem čustvovanju, zasnoval1 reforme, koristne vsem slojem in stanovom, pravično in napredno na čast in čim največjo obrambno moč države! In daj nam uradnikov, kristalno čistih, mravljinčje marljivih in jekleno neupogljivih, ki bodo znali z luibeznijo. a tudi z neizprosno modrostjo, hrabrostjo in preudarnostjo uveljavljati zakone povsod in proti vsakomur do zadnjega vlakna ter znali ščititi korist in čast države z ljubeznijo, pa kjerkoli in kadarkoli treba, tudi z ognjem ir. mečem! Pridi, sv. Duh, in razplamti duše na- j ših poštenjakov, da najdejo končno pogum, zatreti vsakršno korupcijo, vsakršno koristolovstvo, vsakršno demagogijo, ki razširja le mržnjo in osve-toželjnost. Zavedajmo se. da je v narodu toliko mržnje .kolikor so jo za-trosili vanj tisti, ki žive le od mržnje in hujskanja! Depolitizirajmo državno upravo, »de-partizirajmo« državno in občinsko uradništvo. naše javno in društveno kulturno in civilizatorno delovanje. Učimo se od drugih narodov, ki jim jc korist in čast države in naroda naj- j višji zakon; ta odločaj in določaj vse in njemu bodi podrejeno vse, prav vse! I Bodimo neločljivo strnjen narod, ki s svojo državo stoji in pade. Ne pozabimo Prešernovih načelno večno veljavnih stihov: »Manj strašna noč je v črne zemlje krilu kot so pod svetlim soncem sužni dnovi!« Čas je. da se popravijo vse krivice, ki so jih prizadele strankarska zagri- zenost, maščevalnost in samoljubje! Čas je, da dobe odškodnino, moralno in gmotno, vse žrtve osebnega, malenkostno maščevalnega razračunavanja! V zgodovinskem usodnem trenutku je treba temeljito očediti mizo pred sabo! Pridi, sv. Duh, in razsvetli končno našo pamet, da izprevidimo, kako brezumno je bilo dlakocepljenje na Samo-siovence, Samohrvate in Samosrbe, koliko energij, duhovičenja in črnila se je potrošilo in potratilo časa, ki je bil kruto potreben za delo v prid moči in ugleda države, brez katere smo prav posebno Slovenci zase in sami »ridicu- lus mus«... Zdaj se kaže, kako so nesrečni tisti Slovani, ki so se v svoji smešni samoljubnosti posmehovali ideji jugoslovenskega edinstva in slovanske vzajemnosti in grešili proti nji... Pridi, sv. Duh, in odpri možgane vsem tistim prosvetnim blazirancem, snobom in beraškim velikašem, ki se jim zdi smešna, zastarela vsaka topla domoljubna pesem, vsaka iskrena beseda o ljubezni do domovine, ki se ro-gajo »nesodobnim rodoljubarjem« in imajo le posmeh »narodnim ženam«! Ti ne vedo, kako je jeklila duše in srca našim dedom, očetom, pa tudi nam starejšim in najstarejšim, himna »Mej, Slovani!« — »Kje dom je moj?« — »Lepa naša domovina«, pa naš »Naprej« v borbah proti narodnim sovražnikom in izdajicam — ti ne vedo. koliko poleta. žrtev in zmag so spremljale te pesmi, pa tudi rodo in domoljubne povesti in romani, slike. kipi. popevke in skladbe! Desetletja smo s!edali. kako se zviška zameta vse nacionalno v naši kulturi, literaturi in umetnosti ter kako se razširja hlazirani cinizcm in mednarodni artizem brez našega nacionalnega čustva. Mi, stari, pa smo ostali po starem in danes vidimo, da smo mislili in čutili pravilno. Danes pravim: vsa društva. vse šole. vse cerkve, vsa literatura, pesem, glasba, teater, umetnost, vsa naša kultura ... vse. prav vse se mora preroditi in prepojiti z vrelim nacionalnim čustvom! Ako kdaj, danes nam je treba narodne samozavesti, nacionalnega ponosa, vprav fanatičnega domoljubja! Le s tem fanatičnim domoljubjem so se vzdržali in krepili vedno nanovo Slovenci, Hrvati in Srhi. le z njim se vzdrži naša domovina, naša Jugoslavija. Modri, hrabri, preudarni in pravični hočemo ostati kakor nrednamci in naj ostanejo zanamci. Kdor umre, umre le zase. a živi dalje v vnukih, v katerih bo živela sila in vrlina njih dedov in pradedov! Pridi. sv. Duh, in obsuj nas s Platonovimi čednostmi! Fran Govekar HiMMMicCTaaiiiMr »-»mrc». ^^'niiiiiiiiiCiiiHiiiiiiiniiiiiiiinniimiii Dne 7. decembra 1914 je izjavila srbska vlada v Narodni skupščini v Nišu, da je postala vojna z Avstrijo obenem borba za osvobojenje in zedinjenje vseh ne svobodnih bratov Srbov, Hrvatov in Slovencev. To je prva uradna izjava s strani Srbije, v kateri se zahteva za Slovence svoboda v samostojni Jugoslaviji. Pomenek na farmi Ustavila sva se in poiskala nadvse imenitnega mlečnega okrepčila pri neki lepo urejeni farmi sredi bujnega polja. Mleko je bilo gosto ko Mormonsko jezero v Uta-hu. Nekaj metrov od lične farmerjeve hiše je bil peščen obronek z betonirano ploščo, v kateri je bil vzidan debel železen drog. Gospodar mi je pomen tega droga rad in precej samozavestno raztolmačil: »Vidite, na ta drog ie še moj stari oče privezoval svoj ribiški čoln. Če je bilo morie nemirno, nam je metalo valove do samih hišnih vrat. Potem so bili zgrajeni Bodimo pripravljeni! Nekaj smo v teh osmih mesecih vojne vsi spoznali: nevtralnost in nedotakljivost sta današnjim oblikovalcem sveta dva tako različna pojma, da se vzajemno izključujeta. Kdor razglaša, da kani ostati zunaj usodnih dogodkov, nikakor ni zaradi tega na varnem, ampak narobe. Močni se pač zavedajo svoje moči postavljajo vse račune nanjo in priznavajo samo še takšno pravico, ki jo za-slanja preudarka vreden vojaštki potencial. Dobri računarji so in skrbni vzgojitelji. Vsak drobižek v njihovih mladinskih organizacijah je poučen, da mi-rotvorna volja šibkih ne daje tistega atmosfernega tlaka kakor plini zgorevaj očih razstreliv. Kjer taka volja obstoji, je torej »življenjski prostor«. Zato se verni izpovedovalci nevtralnosti drug za drugim ob rohnenju bombnikov dramijo iz svojih lepih sanj. Pohodni korak najezdniških vojsk ž se roga pacifističnim prisegam. Nikoli več vojne!« in demagoškim puhlicam minulih dveh desetletij. »Kolifco šol in bolnišnic bi lahko zgradili z milijardami, ki jih požira vojni proračun!« Bilo je nekaj pridnih držav, ki so vtikale ves svoj denar v bolnišnice, šole in podobne blage reči. Danes jih zaman iščemo na zemljevidu. Razločno pa vidimo meje večine držav, ki so žrtvovale za svojo varnost vse. kar so mogle. Med temi srečavamo sebe. Izkušnja prvih osmih mesecev torej uči, da ima na evropski vojni borzi še nekam dober tečaj nevtralnost tistih narodov, o katerih vsakdo ve, da so zmožni nevarnega odpora. To je gmotna pripravljenost. In obupnega, žilavega odpora, besne borbe za sleherno zrnce prsti tja do skrajnega konca svojih ozemelj. Temu je pogoj duhovna ali, 6e hočete, nravstvena pripravljenost. Samo narod, ki ima sredstva in trdno voljo, izterjati ceno svoje svobode do začlnje kaplje krvi, sme upati, da bo, čeprav s puško ob nogi, brez nezgod učakal mirovne konference. Seveda je tudi to poroštvo relativno. Vsak trenutek utegne nastopiti za to ali ono izmed vojujočih se strank položaj, v katerem bi bilo z njenega vidika mimo vseh krvavih žrtev vredno ali celo potrebno tvegati vdor na nevtralna tla, da tako zboljša svoje možnosti. Vsak dan lahko ta ali ona država zapade izkušnja vi, da v občem metežu, ko se dežele trgajo na kose in ljudstva preganjajo s tisočletnih selišč, tudi sama položi šapo na košček »življenjskega prostora«. Cenzurne lise govore za čudo razumljivo, in glasovi iz etra ne morejo biti vsi »tendenčni« in »propagand- ni«, kajti dogodki jih potrjujejo. Zdaj je poplah v tem, zdaj v onem koncu blažene Evrope. Te dni se oblači nad Sredozemljem. Kdo se še drzne misliti, da bo prav on izjema? Se mar drznemo m i ? V takem dušljivem ozračju nam je živeti do konca ljudožerske pojedine, razen če pridemo »na mizo«. Pridemo? Kdaj pridemo? Odgovor na to vprašanje ni odvisen od nas, temveč od drugih. Po pravici ugibljemo, ali ni vsa zoprna negotovost bistven del pripravljalne živčne ofenzive, ki naj nam ohromi odporno moč in razkroji notranjo pripravljenost našega prebivalstva. Če j e, priznajmo, da ne dosega svojega namena. Takšna in podobna pričakovanja bi slonela na tragičnem nepoznan ju stvari. Kajti naš človek je iz svoje zgodovine vajen hudih preizkušenj in se v svoji tisočletni modrosti vselej že v naprej pripravi nanje. Nobeno miroljublje ga toliko ne oslepi, da ne bi čital znamenj na nebu. Res je, da ljubi življenje, veselje, delo, zemljo in tisto bore, kar vobče ima; a tudi smrt zna vzljubiti, in gorje, kadar jo vzljubi. Pokažite mu sovražnika, ki prinaša njegovemu domu razdejanju, njegovim dragim nesrečo in pogin; samo recite mu, da ga prihajajo podit z očetne grude, pa ga boste videli, silnega v srdu, velikega v junaštvu! Te prvobitne, strašne pripravljenosti ne more nihče izpodkopati in nič omajati, ker ra- ste iz najglobljih življenjskih gonov. Imel jo je pred poldrugtisoč leti, ima jo danes in jo bo zmerom imel. Tem ne-ukrotnejšo, čim bližja bo stiska obupu! Mi, ki se štejemo za pametne in učene, ne moremo tej pripravljenosti skoraj nič dodati. Vemo, da zadostuje. Naslonimo se nanjo, strnimo se z njo v božjem miru, ki naj nas jekleno spaja, dokler besni vihar, in jo potrjujmo z mislijo, z besedo, z dejanjem. Ljudstvo v teh časih ne potrebuje ideoloških razlag. nikar že lahkomiselne tolažbe. Resnice hoče! Vedeti hoče, da gre za njegovo bitje ali nebitje, za to, ali bodo njegovi otroci tujcu psi ali svobodni ljudje; čutiti hoče, da nas je z njim vred petnajst milijonov, ki smo eno na življenje in smrt, in sedemdeset milijonov, ki nas družita ista skrb in ista usoda; slišati hoče, da ne more poginiti, dokler se samo ne obsodi. In obsodilo se nekoli ne bo. Čas je resen. Nikakor ne gre za vzdihovanje slepega poplaha, še manj za brenkanje kilavih davorij, najmanj za zbujanje čuvstev, ki bi oporekala naši iskreni volji, živeti z vsemi v dobrem sosedstvu. Za to gre — in samo za to — da čujemo in bedimo. Ne kličimo sodne ure. Sovražimo misel nanjo in ohranimo svojo vest čisto! Toda čujmo in bedimo vse dni, vse noči: presenetiti nas ura ne sme. Upajmo, dokler je upanje, in če ga kdaj več ne bo, z a u p a j m o. Vladimir Levstik« v v SCI SK •Va Ne samo do O veličini materinega trpljenja, odrekanja, zatajevanja, pomanjkanja, ki ga trpi zaradi svojih otrok, so napisali že toliko lepih besed, da bi bil največji umetnik besede ali podobe v zadregi, če bi hotel napisati ali drugače upodobiti kaj novega. Toda slej ko prej je to idealno češčejije materi kaj malo zaleglo: prav tako kot prej-ko je bil kult matere še manj oficialen, so revne matere — in teh je večina — stradale, da so nasitile svoje otroke, in v mnogih primerih še naprej rode brez vsake pomoči ter zavijajo svoje nebogljenčke v svoje lastno krilo ali predpasnik, ker jim manjka vsega najpotrebnejšega. Pa ne samo te, najrevnejše matere imajo zgolj dolžnosti, ki zaradi opevanja niso nič manjše in se nič laže ne prenašajo, marveč tudi življenje večine drugih mater je kakor ena sama veriga samih skrbi in odgovornosti prvemu in zadnjemu članu pri hiši. Mati mora misliti na vsakega po-edinca, kaj mu manjka, kako mu bo to in ono oskrbela, kaj želi jesti, ali ima osna-ženo obleko in čevlje itd. Ko se nadebudni sinko — čeprav je že v srednji šoli — odpravlja zdoma, nadleguje mater, ki ima polne roke drugega dela: »Mama. kje je moja čitanka, telovadni čevlji... Kam si dejala moj klobuk . . .« Po čigavi krivdi pada vsa odgovornost ln vse delo na mater, o tem bi se dalo govoriti — toda to je poglavje zase. Položaj matere v družini pa tudi prav lshko primerjamo z njenim položajem v javnem življenj u. Tudi kot državljanka mati nima prav za prav nobenih pravic, marveč samo dolžnosti. Te dolžnosti gredo celo tako daleč, da državno vodstvo zahteva od mater, da rede več otrok, življenje nam vsak dan kaže, kako živo je mati prizadeta tudi pri vsem ostalem dogajanju, ki je v neposredni zvezi z dogodki v državi ter vob-Če z usodo vsega javnega življenja. Tega 3e danes mati tudi dobro zaveda, to živo čuti, ne da bi jo bilo treba posebej opozarjati na delež, ki ga imajo zunanji dogodki tudi na njeno življenje. Menda ni danes nobene matere ki se ne bi zavedala kako zunanja trgovina države odmeva v ensGa strun pravice njenem lastnem in v življenju njene družine. Danes ni nobena mati ravnodušna, če je zunaj države vojna ali mir, a četudi njena država ni neposredno ogrožena. Njeno živo zanimanje ne prihaja zgolj iz sočustvovanja z drugimi materami, ki morajo žrtvovali svoje najdražje, marveč tudi odtod, ker današnje življenje kaže bolj kakor kdaj koli v preteklosti, kako je vse j^vno življenje povezano med seboj, kako eno zio lahko sproži cel plaz gorja, ki se razlije po vsem svetu in pregazi tudi njo in njene otroke — morda tudi njen narod. Danes vse države računajo v primeru vojne nevarnosti z materami kot z aktivnimi faktorji. Povsod jih pozivajo na sodelovanje in to pri aktivni in pasivni obram bi države. Pozivajo jih, naj se izvežbajo v tej in oni spretnosti, ki bi jim dobro služila, če bi bilo treba braniti svojo zemljo. V vse to življenje, ki je prineslo v bistvu toliko novega tudi v življenje vsakega po-edinca, se je znašla tudi žena-mati hitro in s pri v takim razumevanjem in prilagod ljivostjo, kakor se je znašla v delu in poklicu, ki se ga je morala oprijeti pred nekaj desetletji, v kar jo je prisilila prav tako velika sprememba v javnem, predvsem v gospodarskem življenju. In danes, ko zlasti v nekaterih državah, ki so v vojnem metežu, pričenja primanjkovati delovnih moči, so naenkrat pozabili, da žena ni sposobna za poklicno delo in da spada mati zgolj v družino ... Vse te ugotovitve ali bolje: vsa ta dejstva so najbolj prepričljiv dokaz, da je žena in mati v javnem življenju prav tako važen činiteli kakor mož in prav tako kakor ni mogoče njega prezreti pri sodelovanju, prav tako se ne more prezreti žene. Iz tega sledi povsem logično, da je danes bolj kot kdaj doslej prišel tisti trenutek, ko je treba tudi ženo pritegniti povsod. kjer se odloča o usodi države in naroda. če hočete materi doprinesti res kake dokaze p' iznania njenemu poslanstvu, tedaj ji ne nalagajte samo dolžnosti, marveč ji prizna ite, da je polnovredna državljanka, ki ima tudi pravice. Bridke misli materinskem dnevu Tri ženske sede na trdi klopi posredovalnice. Tri mlade matere. Peš so prišle v mesto, v to sivo dvo riščno hišo S sabo so prinesle samo svoje službene knjižice, v katere so mnoge roke zapisovale datum in drobne življenjske podatke Samo te knjižice in bridkost materinstva. Spodaj, na vogalu ulice, dve gospe ponujata mimoidočim cvetice in listke — odkup za materinski dan. To jutro so časopisi in listi prinesli mnogo lepih besed o zvišeni nalogi materinstva. Te tri mlade matere, ki so jim zaradi njihovega blagoslovljenega stanja zaprli vsa vrata, ne vedo ničesar o dobrodelnem prodajanju cvetic in listkov, ničesar o proslavljanju materinstva po časopisih in listih. Sede na trdi klopi posredovalnice za službe — njihovem poslednjem zatočišču — in strah pred urami najbridkejšega trpljenja — materinstva, ki mu človeški j predpisi niso priznali zakonitosti, jim stiska srca ... 0 Dva zaveznika ima poklicna žena, ki ji pomagata, da si ohrani zdravje in dvigne odporne sile tcle.sa: vodo in zrak. Vodne in zračne kopeli izboljšujejo dihanje kože Človek ne diha samo s pljuči, marveč tudi s celo kožo. Da koža lahko diha, mora biti čista. S toplo vodo je očistimo prahu in kužnih klic, ki so se nabrale na njej. Z hladno vodo pa si okrepimo in osvežimo telo. Priporočljivi so mrzli po-livi preko prsi in hrbta z naknadnim froti-ranjem kože. Vendar žena. ki po frotiranju ne čuti prijetne toplote, temveč jo še dalje mrazi, naj opusti mrzlo tuširanje. Zračne kopeli so priporočljive zlasti za slabokrvne žene, ker zrak odvzame telesu manj toplote kakor vode. Pri odprtem oknu izvaja žena v kopalni obleki ali brez nje 5 — 10 minut dihalne vaje nato se hitro toplo obleče. Ako jemlje te kopeli zvečer, gre takoj nato v postelj. Dnevna uporaba vode in zraka utrdi človeka in ga varuje pred prehladom Da mora poklicna žena paziti na snago rok. nohtov, las in zob. je samo po sebi umevno. Izredno \ažna pa je za njo higijena menstruacije, glede katere mora poklicna žena vedeti dvoje: Pravilno ni, ako postopa, kot da menstruacije sploh nc bi imela, pravilno pa tudi ni, ako pripisuje temu pojavu preveliko pozornost in se smatra za težkega bolnika Srednja pot, najboljša pot. velja tudi tukaj. Za vse žene velja pravilo, da izbegavajo v tej dobi prekomerne napore in da pazijo na telesno snago. Posebno naj v tem času predolgo ne fn duševna higijena kis stoje in ne prenašajo pretežkih bremen, ali pa naj vsaj svoj prosti čas porabijo za le-žanje na stolu. Ženam, ki v poklicu niso izpostavljene večjim telesnim naporom gimnastika na svežem zraku ne škoduje, zdravju škodljivo pa je v teh dneh plavanje kopanje na prostem, kolesarjenje, tek in ples. V prvi polovici menstruacije je bolje ako se žena tudi doma ne koplje; v drug: polovici je kopel, ako ni prevroča (31 C), dopustna. Menjava perila v tem času ne povzroča jač-jih krvavitev in voda ne škoduje. Vsaj trikrat na dan, se je treba dobro izmiti s toplo vodo, mehko krpo ali vato. tudi z milom. Umivanje celega telesa predvsem do pasu je nujno potrebno, ker izločuje koža za časa mesečnine večjo količino znoja kot sicer. Poleg navedenega je treba paziti na pravilni potek in nastop menstruacije. Ako izostane za dalje časa ali veliko prehitro nastopa, ali se pojavijo druge neredno«sti in nepravilnosti, je potreben zdravniški pregled in nasvet, ker so te motnje cesto predhodniki težjih obolenj. In nosečnost? Velja isto pravilo kakor za menstruacijo: Žena ne sme omalovaževati te svoje telesne spremembe a tudi ne pretirano skrbeti. V cel; vrsti poklicev izdrži žena brez nevarnosti za svoje zdravje tik do poroda. To so poklici z lahkim telesnim gibanjem, ki izboljšuje krvni obtok v materinem telesu kar je zelo važno za dorašču-joči plod. Tudi poklici, v katerih žena mnogo sedi, ji ne škodujejo, ako se od časa do časa v sobi malo razgiblje, ako pazi, da ne pritiska telesa ob mizo, da se ne naslanja premočno naprej, tako da nc obremeni maternice, predvsem pa, da svoj prosti čas izrabi za sprehode. Poklic, ki ni v skladu z nosečnostjo, je žensko delo v tovarnah. Opazovanja so pokazala, da je procentual-no največ prezgodnjih porodov pri tovarniških delavkah, ki bi morale prekiniti z delom v tovarni vsaj tri meseca pred porodom. Urica ležanja po poklicnem delu koristi, poležavanje škoduje, ker slabi mišičevje. Zato mora poklicna žena po službi ven v prosto naravo, na sprehod, zvečer pa rano v postelj Posedanje v zakajenih prostorih, uživanje alkohola in nikotina je za njo nezdravo in škodljivo. Telesni negi mora v tej dobi posvečati izredno pazljivost. Priporočljive so zlasti kopeli do 33° C, z hladnimi pa mora biti zelo previdna Prehitri vstop v poklic po porodu je tudi škodljiv. Žena v otroški postelji je prav za prav bolnik. Da zadobe notranji organi svojo prvotno obliko, preteče 5 — 6 tednov. V tej dobi bi sc morala žena izogibati večjih naporov. — Prvih 10 dni mora imeti otročni-ca popoln mir. nato lahko začne z lažjim delom v hiši Po preteku 6 tednov gre lahko zopet v službo, mora pa tudi sedaj opazovati samo sebe paziti na spremembe, sluzast ali gnojen iztok, bolečine v spodnjem delu trebuha. .Močna krvavenja zahtevajo zdravniški pregled. Dr. Slava Kristan-Lunaček. še nekaj jasnih, vročih dni — in že se bo pomlad izpremenila v poletje; odložile boste, gospe in gospodične, svoj pomladni kostum m ga zamenjale z lahko svileno obleko. Sedaj je nastopil čas, ko vas že zanimajo vzorčaste svile. Seveda pa so vzorčaste svile namenjene le popoldanskim oblekam, za dopoldansko, vsakdanjo rabo se vidijo nekam preveč elegantne. Tako je s cvetličnimi in drugimi vzorci, vendar poznamo tudi tukaj nekakšno izjemo, ki je zaradi svoje preproste in geometrične oblike splošno veljavna. Nu, saj ste že uganile, kateri vzorec imamo v mislih! Tu gre kajpada za pikčasto svilo, ki jo boste tudi letos nosile v vseh modnih odtenkih. Pikčasti vzorec učinkuje tako skromno in enostavno in hkratu tudi tako ljubko, da se poda starim in mladim obrazom. Pikčasto obleko lahko nosimo dopoldne kakor popoldne. Dopoldne jo osvetlimo s pre. prosto platneno jopico, popoldne pa izpopol nimo s široko, ohlapno jopico lz enakega tvoriva, da učinkuje kakor enoten komplet. Morda se bo nekaterim izmed vas tožilo po skrajno širokih krilih lanskih letenskih oblek. Kakor vidite na naši skici, je letošnja moda širino kril že znatno omejila. Nu, vsem tistim, ki nimajo preveč vitke postave, se bo ta novica kajpada prilegla. Skromno ljubkost splošno veljavnih pikčastih oblek radi povdarimo z ovratnikom iz belega pikeja in s prav takšnimi manšeti. sicer pa velja tudi tukaj pravilo: enostavnost je eleganca. Primer preproste ln okusne pikčaste obleke najdete na naši skici. Tu smo obleko izpopolnili s kratko jopico, ki jo krasijo majhni reverji iz belega pikeja. Obleka sama je povsem gladka, život je nabran na takisto nabranem oplečniku, ki na ramenih prehaja v kratke, drapirane rokavčke. Pas zavežemo spredaj kakor šerpo. Tudi ostanke s porabimo Od kosila je ostalo nekaj krompirja, špi-nače in riža. Za večerjo teh ostankov ne moremo porabiti, ker je tega premalo, posebno pa še zato ne, ker bi se družina uprla. Saj je prav sprememba v jedilniku tista, ki že sama po sebi vzbuja tek, zato je treba skrbeti vedno za nekaj novega in dobrega. V splošnem gospodinja prav težko preračuna, koliko bo treba skuhati. Na t?k družinskih članov vpliva vedno več činite-ljev: boljša ali slabša volja, trenutne zdravstveno stanje, vreme i. t. d. Zato mora gospodinja z ostanki vedno računati i>; najti zanje uporabo, ki pa seveda ne sme škodovati zdravju. Prva stvar pri ostankih je: takoj na hladno z njimi! Jed. ki se pari ure in ure v pečici ali na štedilniku, se pokvari, izgubi na okusu, na hranilni vrednosti in nam lahko še škoduje. če hočemo torej porabiti jed tako. kakršna je, jo je treba imeti nekje na hladnem presteru, tik prc.d uporabo pa dobro prevreti ali prepražiti. Najbolje pa je, če iz teh ostankov napravimo novo jed, ki bo po njei vsr-k raje segel, gospodinja pa bo imela zavest, da je hranilo s pridom uporabila. Kako porabimo ostanke krompirja? Ker je na naših skromnih mizah vsakdanji gost. nam često ostaja. Znano pa je. da se v krompirju krnalu po kuhanju tvori škrob, ki mu kvari okus in ga dela težko prebavljivega. Zato je bolje, če krompirja ne hranimo takega kot je, ampak ga porabimo tako, da napravimo iz njega druge jedi n. pr. naravno kuhan krompir porabimo za vse vrste krompirjevega testa ali za malo čajno pecivo iz krhkega krompirjevega testa, za slane kuminove paličice ali šunkine rogljiče, kjer porabimo enako težo pretlačenega krompirja, surovega masla, moke in nekoliko pecilnega praška. Prav tako uporabimo krompirjevo kašo (pire) za krompirjevo testo, če pa dodamo jajce, sesekljanega petršilja in drobtine, dobimo testo za krompirjeve zrezke, ki jih z drobtinicami oblikujemo in spečemo v vroči masti. Kako porabimo ostanke špinače? špinačo dobro porabimo kot nadev za palačinke. Ako je špinačina prikuha gosta, naredimo rezančno testo iz moke, mesto vode špinačo, jajce. sol. Razvaljamo. zrežemo, na rezance, jih malo posušimo, skuhamo in postrežemo s krompirjevim hrenom ali kako omako. In ostanke riža? Riž lahko pripravimo naslednji dan za juho. Tudi ga zmeljemo, primešamo nekoliko moke, jajce, oblikujemo zrezke, jih spečemo ali paniramo ter ocvremo in ser-viramo k zelenjavi ali kaki mesni omaki. Ce so nam ostali rezanci? Iz teh naredimo narastek. za spremembo dodenemu nekoliko pretlačene skute (sira), zrezane mandeljne ali orehe. In ostanki mesa? Dokupimo nekoliko svežega mesa ln naredimo polpete. Iz teh ostankov pripravimo lahko prav dobro večerjo, če naredimo haše, poleg pa damo zgubljeno jajce in dušene gobice. Mesne ostanke porabimo za žlikrofe, za vložek v juho pa mesni zvitek. Palačinke namažemo z mesnim nadevom in solata, tako in je večerja tu. Ostalo nam je zelenjavne prikuhe. Pripravimo za večerjo ali pa kosilo juho. Svetlo prežganje zalijemo, dobro pokuha-mo, primešamo zelenjavo in juho z jajcem zgostimo (legiramo). Zrezke naredimo pa tako, da primešamo zelenjavi kuhan krompir, dušen riž, ali kuhane rezance in jajce. Za zelenjavni kipnik rabimo pa še surovo maslo in več jajc. Mati Dragocen zaklad najčistejše in nesebične ljubezni ter neizmern>h žitev — o Mati! Prijatelj! Razveseli svojo mater Ali stori ob spominu nanjo kako dobro delo. Ti mladina, ki si še srečna v okrilju in za vetju svoje ljube mamice, ne pozabi raz veseliti je in se vsaj z malenkostjo, z milo pozornostjo odložiti za njen trud. Srce ji bo rajalo ginjenosti. Nc odlašaj! Stori to danes, kajti morda jutri bo že precizno. »Ne vemo dneva, ne ure...* Zastonj! Ne kesanje, ne solza ne more vzbuditi več življenja. Če mati trudno in za vekomai zatisnila je oko — pohiti t je na ono tiho domovanje, prižgi drobno lučico in se v globoki hvaležnosti pokloni za vsak trenu 'ek dobrote. skrbi in žrtve za te. Bodi uverjena, vsak trenutek njenega življerja je bil tebi posvečen. Njen poslednji d1 h, njena poslednja misel veljala je ie tebi. Postani in ostani član \Vodnikove družbe! Moram vas seznaniti s Tajo. Predolge noge ima in predrobno glavo — takšna je kakor rastlinica, ki je zrastla na previsokem stebelcu. V obraz je ozka in prozorna. Kadar dvigne majhno glavo k svetlobi, se vam zdi: še malo, pa se bo vsa Taja utrnila v nič. Njen obraz je eden tistih, kakor jih vidite pri sestradanih, bednih otrocih. Vendar Taja ne strada. Lahko bi jedla, karkoli bi hotela in kolikor bi ji srce poželelo, pa ne more. V tem primeru kaže nemara tista višja, izravnalna pravica svojo moč: Taja, ki ima vsega v izobilju, nima teka, drugi otroci pa, ki so lačni. nimajo jela. Toda to nikomur ne more biti v tolažbo ... Taja je prav za prav Tatjana. Kakor hitro pa je znala govoriti, se je prekrstila kratkosti v prid in sebi v olajšavo. Sedaj je Taja. Tako jo kličejo vsi, ki jo imajo radi. »Lahko noč, Taja«, je rekla mama in jo je neskončno rahlo poljubila na čelo. Za Tajo je že pozno. Starinska urica na belo prepleskanem predalniku je pravkar oddrobila v topli somrak devet udarcev. Mama, ki se sklanja nad svetlo otroško postelj. je že v nočni srajci. Takšne rožnate, prozorne, do tal segajoče srajce imajo nemara samo še angeli v nebesih, kraljične v začarani deželi in vile v skrivnostno tihem gozdu — je ta hip svečano in presu-njeno pomislila Taja. Toda nobena teh pri- gresnica kazni ne more vonjati tako sladko in toplo kakor mama. »Boš spala?« »Mhm«, je zašepetala Taja. Mama je ugasnila luč. Odšla je, toda vrata za seboj je pustila na stežaj odprta. Kajpa, ta pokenčni, razsvetljeni pravokot-nik vrat, ki vodijo v materino sobo, nika_ kor ne dopušča, da bi tema dobila kaj ob_ lasti nad Tajino nočjo. S svoje postelje vidi Taja naravnost na materino belo odgr-njeno posteljo. Od tod vidi, kako siplje rožnata luč svoje mehke žarke na njeno lahno povešeno, temno glavo in kako mama stiska črne obrvi, ko zvečer v postelji bere knjigo. Mama bere in je v drugem svetu — ne sliši te takoj, če jo pokličeš. Ampak to je vseeno. Važno je le, da je sploh tu, v bližini. Važno je, da lahko za_ spiš ta čas, ko dremavo in ljubeče izpod napol zaprtih vek zreš nanjo. Važno je, da še v polsnu občutiš sladko pomirjenje, ki ga izžarevajo toplota njene prisotnosti, nežni in medli soj rožnate luči, tišina okoli materine nemo sklonjene glave... Toda nocoj kljub temu Taja ne more za_ spati. Taja še nima osem let. Mnogi, ki z njo vred obiskujejo prvi razred, so kajpada še mlajši — toda dopovedali so jim vsem. da so grešili. Tako je. Taja je grešila in neko določeno število sedemletnih dekletc je grešilo podobno. Zato jih v šo_ 11 pripravljajo na prvo spoved: da se svojih grehov prav in čisto izpovedo ... Tajin svet je bil doslej svet ljubezni, očividno pa je bilo potrebno podučiti jo, da je on_ stran ljubezni še nekaj takšnega kakor več no pogubljenje. Taja si je potegnila odejo Se preko nosa. Sedaj je videti od nje samo teman čop razmršenih las in dvoje zbeganih oči. Grešila je in ni vedela, da greši. To je pri_ bližno tako strašno, kakor če Imaš težko bolezen, pa se mirno sprehajaš naokoli. Nu, sedaj vsaj ve, da je grešnica. Negib. no leži v topli postelji, z neko čudno naslado se gnusi sama sebi in si zaspano izpra-šuje vest. Grehi so mali in veliki. To si ni težko zapomniti, saj imamo tudi male in velike črke. Težje je razločiti, kateri so smrtni in kateri ne. Na primer: če samo enkrat nagajaš, je to šele majhen greh, pravi go_ spod katehet... če kljub ponovnemu opo_ minu še in še nagajaš, si kajpada že smrten greh nakoplješ na ubogo dušo! In Taja si mora s prestrašenim vzdihom prizna, ti, da beleži več takšnih smrtnih grehov sebi v škodo, če bi torej sedaj umrla, še preden je pri spovedi dobila odvezo, bi prišla naravnost v pekel, tjakaj, kjer se v lastni tolšči cmarijo na večnem ognju ubi_ jalci, razbojniki in tatovi. Taja se počuti važno. Tudi kradla je že. Očetu je oni dan ukradla kisel bonbon lz papirnate vrečice, ki jo je vso pomečka-no bil pozabil na nočni omarici... materi pa se je še lansko jesen zlagala, da ni utrgala hruške z malega drevesa na balkonu, tiste hruške, ki jo je seveda utrgala ona in nihče drugi: grešnica Taja. Hujših grehov se Taja ne more domisli, ti, kakorkoli vrta po svojem spominu. To_ da za dobro spoved je potrebnih pet reči. Taja jih zna na pamet: izpraševanje vesti, kesanje, trdni sklep, spoved, zadošče-vanje. Sedaj je torej na vrsti kesanje ... žalost ln stud nad storjenimi grehi ime_ nujemo kesanje. Taja ve, kaj je žalost, žalost je nekaj takšnega, da ti gre na jok pri tem. žalost je, če reče mama s tihim, krhajočim se glasom: »Taja, takšne punč_ ke nimam rada.« Tedaj se ti stisne srce ln vse naokoli je mraz in tema. To je še hujše kakor solze ... Toda sedaj nI teme, ne v srcu, ne kjerkoli. Mama čita knjigo pod rožnato lučjo in od nje gresta svetloba in toplota po sobi in po Tajinih občutkih. In ta toplota bo ostala, četudi luč ugasne. »O moj Bog, žal ml je, da sem grešila. Zal mi je zato, ker sem z grehi zaslužila tvojo kazen...« drdra polglasno Taja. In vendar ji je še vedno lahko pri duši, v nje_ nem srcu ni žalosti, čeravno jim je bil go_ spod katehet vsem kar najstrožje zabičal, da se morajo ob teh besedah resnično raz-žalostiti. Brez žalosti ni pravega kesanja! Mama je dvignila glavo. Iz Tajine postelje vstaja v noč klavrno stokanje ln vrsta glasnih vzdihov. »Kaj je, Taja, za božjo voljo? Ali ti Je mar slabo?« »Ne morem in ne morem biti žalostna,« zajavka grešnica med solzami. »Oh, mamica, kaj naj storim, da bom žalostna?« N&P&d/VOL 9^QJLi£J0L opliva na ves organizem. Dobro sredstvo *a odvajati, ki zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je iM.Lfe.Z7Mt/!« Tudi za najmlajšega rodbinskega člana Kmalu bo postalo vreče. Dojenčka ne bo, mo mogle več pustiti v njegovih toplih, pletenih jopicah in volnenih žabah, ki so ga pozimi ščitile pred mrazom. Tudi zanj je piiSel čas. da mu preskrbimo poletno »garderobo«! Seveda ni za mlado mater večjega užitka kakor če more sama pripraviti svojemu ljubljencu novo poletno obla-čilce. Nekaj drobnega vezenja, nekaj ur pletenja — in stvar je seveda povsem drugačna na pogled kakor kupljene oblekce. Mali človek potrebuje sedaj dveh stvari pred vsemi drugimi: poletnega plaščka in kratkih hlačk, ki mu služijo obenem za oblekeo. Plašček s širokim, otroškim ovratnikom si zamišljamo iz belega pikeja, ki je na naiobe strani flanelast, torej, kolikor toliko topel. Seveda ga lahko pere-mo! Okrasimo ga z ljubkimi rožnatimi ali svetlosinjimj čipkami, ki imajo podobo rog-ljičkov (skica). Hlačke pletemo iz bele in rožnate pavole Med nogami jih zapnemo detetu s tremi malimi gumbki, na ramenih pa zavežemo z rožnatimi pentljami. ELITNA KONFEKCIJA MAR/BOR pp/nasa vedno najnovejše Mamica in hčerka v enakih krilih Ta zamisel francoske mode je hkratu ljubka in praktična, kajti za dve krili iz enakega tvoriva ne potrebujemo toliko blaga, kakor če bi urezale vsako krilo posebej lz diugega kosa. če je blago dovolj široko in hčerkica dovolj majhna, lahko dobi punčka iz odrezkov še kr~t«k bolero. Obe krili, mamičino in hčerkino sta zmer_ no zvončasto krojeni. šaljapin je obiskal za božič dirigenta Pavla Tučkova. Po obedu je vzel slednji v roke kitaro in zelo lepo zapel neko cigansko romanco, »še eno«, se je obrnil k šaljapinu, »ti poj drugi glas«. Zapela sta, kmalu pa je Tučkov pogledal po strani šaljapina: »Ne zadevaš, še enkrat«. Spet sta zapela, toda Tučkov je kmalu nehal in zopet zakričal: »Pazi! še enkrat od kraja!« šaljapin je nalašč zopet napačno pel. Tučkov je odložil kitaro in se obrnil k znamenitemu pevcu: »Vi ste solist Nj. Veličanstva? čudno, zelo čudno. Prav nič ne znate peti. Da, da, to ni opera. Tam se lahko derete in tulite, kolikor vam je drago, ampak za romance pa je treba znati peti. Vi rižanskih romanc ne znate. To je umetnost, ki ni vsakemu dana. Vam, na primer, že ne. Pa tudi posluha nimate.« ★ Grofu Razumovskemu so poročali o velikanskih poneverbah njegovega upravitelja, toda Razumovski je vse to prenašal z veliko potrpežljivostjo. Nekoč ga je nekdo, ki bi bil sam rad postal upravitelj ogromnih grofovskih posestev, opozoril na lepo dvonadstropno hišo, ki so jo ravno dogradili. »To si zida lep dom vaš upravitelj, najbrž iz vaših sredstev. Skrajni čas je, da ga odslovite«. »Ne, prijatelje ta hiša je že pod streho in domala dograjena. če si vzamem drugega upravitelja, si bo začel zidati od začetka — iz mojega žepa«, Magliset^va rledev pas sija, Bevezova črta, Mamierlteimova obramba in Sieg-Granitne klade v Rumunip — Herthyjeva, Mcteksa-s©va In Borisova črta — Turške utrdbe Nova doba nam je prinesla na ogroženih mejah celo vrsto utrjenih pasov, ki jih po vzgledu francoske Maginotove linije imenujejo večinoma po njihovih zgraditeljih ali pobudnikih. Bilo bi pa napačno, če bi smatrali vse te številne »linije« za enake po ustroju in enakovredne po obrambni moči. Sistem Maginotove črte je gotovo najboljši In najtrdnejši. Sestavlja ga neprekinjena trdnjavska črta vzdolž vse zapadne francoske meje in ta črta poteka večji del pod zemlio. Toda ta sistem so zavoljo ogromnih stroškov, ki jih zahteva, in dolge gradbene dobe posnemali prilično malo. Pogosteje so kopirali metodo, ki jo je uporabil belgijski obrambni minister Deveze za zgradbo črte, ki se imenuje po njem. Deveze je spretno izkoristil gorati značaj b e 1 g i j s k o - n e m 5k e meje in je ustvaril trojno črto medsebojno nevezanih utrjenih točk. kazemat, opazovalnih stolpov, betonskih zgradb, cementira-nih položajev za topove ln strojnice, in vse te točke so si toliko blizu, da morejo vsako poedino med njimi v primeru potrebe njene sosede obsuti z ognjem. Ta sistem donolnjujejo običajne obrambne naprave, kakor podminirani mostovi, pasti za tanke, žične ovire itd., pri čemer se Izkoriščajo na spreten način naravne orlr«, rečne struge, vzpetine, železni Sel nasipi Lt-d. Belgijska metoda pa je za ravninske predele težje izvedljiva in manj učinkovita nego v gorovju. Finska Mannerheimova črta in nemška Siegriedova črta sta bili zgrajeni po belgijski metodi, zadnja vsaj v goratih predelih, med tem ko sestoji v ravnini običajno iz več vrst betonskih utrdb in zaklonov, ki so postavljeni drug za drugim v obliki šahovskih polj. Mešanico raznih sistemov z nekaterimi originalnimi rešitvami predstavlja rumun-ska »Karolova črta«. Proti Rusiji, v Be-sarabiji, sledi ta obrambna črta razmeroma preprosto rečnim strugam. Dniester, ki loči obe državi, je utrjen na obeh straneh. Ob zapadnem robu Besarabije, ob Pru-tu, pa ima Rumunija še rezervno linijo, ki sledi prilično nekdanji rumunski meji pred prvo svetovno vojno. Na severu varujejo to deželo težko prehodni Karpati, prelaze ln visoke doline je Rumunska razen tega pred kratkim še posebe utrdila, na grebene je postavila baterije zoper letala. Na jugu zadostuje nekoliko utrjenih postojank za zaščito petrolejskega cevovoda, Dobrudže in železnih vrat, proti Madžarski pa se je Rumunska zavarovala na svojevrsten način: ozemlje, ki je večinoma plosko, Je prepregla s črto dva do tri metre lz zemlje molečih ln najmanj meter debelih garanltnlh klad, ki so oddaljene kakšen meter druga od druge. To je preprosta in učinkovita obramba proti tankom, motoriziranim kolonam in topništvu, ki bi napredovali po ravnini, hudo ovira bi jim bila še tedaj, če bi uničili branilce za temi kladami. Rumunija ima med vsemi balkanskimi državami največ utrjenih črt, kar je um-Ijivo. Sosedna Madžarska si je pred pol leta utrdila mejo proti Rusiji in Slovaški, to »Hortyjevo črtoc pa je bilo po zaslugi Karpatov precej lahko postaviti. Grška tn Bolgarska Imata svojo »M etaksasovoc, odnosno »Borisovo črto«, ki si stojita druga proti drugi, Grška je razen tega utrdila reko Marico na svojem severovzhodu, a na Peloponezu je postavila dolgo vrsto obalnih baterij, kar predstavlja tudi nekakšno utrjeno črto. Tudi Bolgarska, ki ima gorate meje, je utrdila predele ob Donavi in Struml. Omeniti je končno še močne ln skrbno zgrajene utrdbe Tur čl Je, ki ležijo sicer večinoma na azijskih tleh, na meji proti Kavkazu, na obalah pred italijanskimi Dodekaneškiml otoki ln ob Bosporu ter Dardanelah. Skupno dolžina utrjenih črt na Balkanu znaša, če ne prištejemo azijske Turčije, več nego 2000 km, to je nekako razdalja med Parizom ln Carigradom. Prišteti pa bi bilo treba še obalne utrdbe ln pomorska oporišča, zaklone zoper konjenico ln topništvo ter celo proti letalskim bombam in napadom z morske strani. Peta kdosta Skriti sovražniki pod krinko prijaznosti Amerika bo ▼ kratkem nčeia dobavljati mrenrikom njnoveJSe lovsko letalo tipa *Skyrocheta, ki ga, ženeta dva motorja 1200 k. a. Letalo Ima dva topa, štiri strojnice tn brzi s hitrostjo 700 km u uro a ni okrogla Ploskev, ki plava na vodi — Posoda na hrbta petih slonov Da-ll je na£e nazlranje o podobi sveta pravilno, ne more danes nihče reči, čeprav smo seveda trdno prepričani, da je sonce središče našega sostava ln da se ta so stav sam giblje v smeri proti ozvezdju Her-kula. A navzlic vsej negotovosti, ki obstoji v nekih strokovnih krogih, se z našim naziranjem o svetu niti od daleč ne del primerjati zelo zamotana podoba sveta, ki so jo imeli v prejšnjih časih, n. pr. v starem veku. Tedaj so se izsledki, sanje in bajke vezali v veliko zmešnjavo pojmov. Stari Egipčani so n. pr. menili, da je zemlja ploskev, ki plava na vodi. To voda je v ogromni posodi, ki stoji na hrbtu petih slonov, a ti sloni stoje spet na hrbtu velikanske želve. S takšno podobo sveta so si morali Egipčani razlagati vsakdanjo pot sonca, mesca ln zveza. To gotovo ni bilo lahko. Predstavo o veliki skledi z vodo, so morali vezati s predstavo o ogromnem Pomladne sstplse že pihljajo zatorej po novo obleko ali plašč k znan) domači tvrdki DRAGO SCH™1 LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 7. Elegantni kroji — solidna izdelava strokovna postrežba — zmerne cene. //L- »In zdaj slikam vaše ozadje, milostiva!« »Tako? Torej je potrebno,- da se obrnem?« (»Humorist«) steklenem zvoncu, ki je poveznjen nad skledo. Sicer so se egiptski znanstveniki z grškimi in rimskimi filozofi že zgodaj dokopali do prepričanja, da je zemlja krogla, ki se celo vrti. Toda o tem javno niso govorili. šlo je nekako za poklicno skrivnost, ki je širši množici niso izdajali. Naše naziranje o svetu pa se tudi do danes še ni povsod popolnoma uveljavilo. Celo med belokožci je cela vrsta verskih ločin, ki slej kakor prej zagovarjajo mnenje, da je zemlja ploščnata. Zavoljo tega je bilo že dovolj debat in celo sodnih razprav in pristaši teh ločin se ne dajo spreobrniti. Zgodovina se je v naših dneh tedaj postavila na glavo, vsaj v tem pogledu: med tem ko si danes prizadevamo, da bi vsem ljudem razložili, da sestavlja svet nešteto krogel, so v starem veku skušali ljudi prepričati, da je vse plosko. Gotovo je bilo tedaj višjim stanovom v prid, do bi bi ostali ljudje čim bolj nevedni. Sicer pa je opaziti takšna stremljenja ponekod še dandanes. Nekaterim vladajočim krogom ni prav, da bi se znanstvena spoznanja preveč razširila med ljudstvo. Smrt znamenitega Te dni je umrl v Budimpešti Imre Ma-gyary, ki so ga smatrali za najbolj priljubljenega in najbolj slovitega madžarskega ciganskega primaša. Budimpeštanski radio je dvakrat na teden prenašal njegove koncerte iz hotela »Hungarie«, ki so jih poslušali ljubitelji ciganske glasbe po vsem svetu. Že njegov oče je bil znamenit primaš, ki ga je nekdanji madžarski ministrski predsednik Koloman Tisza imel zelo rad in ki je večkrat igral tudi staremu Francu Jožefu. Njegov sin, ki je obiskoval glasbeno akademijo, je družil v sebi staro cigansko nadarjenost za glasbo z moderno mu-zikalno kulturo. S ponosom je pripovedoval, da ni igral samo zadnjemu avstrijskemu cesarju, temveč tudi angleškemu kralju in holandski kraljici. V starosti 46 let je umrl za boleznijo na ledvicah. Kaj |edo »jede V Gorlicah so pregledali ostanke hrane domačih ujed in sov. V teh ostankih so ugotovili kosti 245.414 vretenčarjev, to je okroglo 119.000 sesalcev in okroglo 118.000 ptic poleg drugih živali. Vse te živali so pripadale kakšnim 50 različnim vrstam sesalcev in 238 vrstam ptic. Med sesalci zavzemajo poljske miši z 78.372 eksemplarji prvo mesto, na drugem mestu so druge vrste miši. Med pticami imajo večino vrabci s 15.128 eksemplarji, potem ščinkavci, škrjanci, strnadi, domači golobi, drozgi, kosi in škorci. Zanimivo je, da ujede napadajo tudi druga drugo, posebno kragulj in uharica se lotita pogostoma slabotnejših roparic. Kanibalizem ni med ujedami nič posebnega, n-.očnejši individiji v gnezdu pogostoma požrejo svoje slabot-nejše brate in sestre. Postani ln ostani član Vodnikove družbe! J Ta novi izraz, ki ga danes čitamo v vseh časopisih, ki ga čujemo iz ust politikov in državnikov in ki je postal važen del sodobnega izrazoslovja, je nastal v teku zadnje dobe, v kateri se je vojna doktrina lotila zelo nenavadnih taktičnih sredstev. Vsi vemo, da pomeni > peta kolona« onega nevarnega skritega sovražnika, ki pod miroljubno krinko turista, gospodarskega strokovnjaka, trgovskega potnika ali celo delavca na kulturnem zbližanju narodov opravlja črni posel ogleduštva, izdaje, prevratne propagande, včasih pa se ponekod izpremeni čez noč v pripadnika sovražne vojske ter strelja v hrbet branilcem države, kjer je dotlej vžival gostoljubje, pravno varnost in imel tudi prav lep stranski zaslužek. Ta izraz je še čisto mlad, vendar vemo o njegovem nastanku takisto malo, kakor da bi se bil izoblikoval v pradavnih časih. Nekateri pripisujejo njegov nastanek zadnji španski državljanski vojni. Baje ga je prvi vporabil branitelj Madrida general Miaja. Ko je njegov nasprotnik general Franco prvič z velikimi silami napadel Madrid, je razdelil svojo vojsko na štiri kolone in jim določil pravec in cilj napa- da. Miaja je proti Frankovi vojski takisto postavil štiri kolone, obenem pa je zvedel, da se madridski frankistl pripravljajo, da bi med napadom v mestu samem izzvali nerede in nemire ter s tem oslabili ali celo onemogočili učinkovito obrambo mesta. Tedaj je Miaja baje dejal: »Tovariši, nevarna nam je zelo tudi peta kolona, ki ee giblje med nami, prisluškuje, sabotira ln seje nezaupanje. Najprej bom udaril po tej peti koloni«. Branitelj Madrida je dal po-loviti vse sumljivce ter jih odpraviti iz mesta. V naslednjem je izraz »peta kolona« postal domač ter je prešel v vsakda^ njo vporabo. Komaj pa je nekdo v pariških Ustih čl-tateljem razložil nastanek tega izraza, se je »Daily Mailu« oglasil neki dopisnik z zatrdilom, da je izraz peta kolona precej starejši in da ga je prvi vporabil neki ruski general še pod carjem Nikolajem I. Ime generala je prišlo v pozabo, toda angleški list zagotavlja, da je ta neznani general nekoč na vprašanje, iz kakih čet obstoji njegova vojska, odgovoril: »Iz štirih kolon: iz pehote, konjenice, topništva in pionirjev. Imam pa tudi peto kolono, to Je obširna mreža moje tajne policije.« Pacifist Plnkus Is Amerike Mož, ki vedno iznova kliče na telefon evropske državnike Njujorški dopisnik »Daily Maila« poroča o milijonarju Abrahamu Pinkusu iz Clevelanda, ki si je stekel čudno slavo s tem, da vedno kliče na telefon predsednike vlad raznih evropskih držav ter jim predlaga, naj vendar sklenejo mir in naj se ne vojskujejo. Za take telefonske razgovore, ki pa ostajajo brez vsakega uspeha, je potrošil že znatno premoženje. Dne 24. f.prila je mož zopet sklenil vzpostaviti mir. Dal se je zvezati po brezžičnem telefonu z Mussolinijem, nizozemsko kraljico Viljernino, nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom ter s predsednikom Japonske vlade. Vse te osebnosti je hotel sklicati na kongres, kjer bi trezno in mirno razglabljali o miru ter končno našli način, da se preneha z vojno, čudak, ki dobro misli, pa tudi to pot ni imel sreče. Mussolinija ni bilo doma in ga niso mogli zvezati s stanovanjem gospoda Abra- ' hama v Clevelandu. Uradnik v pisarni italijanskega predsedstva vlade, ki Je odgovarjal na Pinkusov telefonski poziv, Je dejal Američanu: »Vi ste velik čudak. Kaj pa prav za prav hočete?« »Hočem predlagati gospodu Mussoliniju,« je odgovoril milijonar, »naj preneha govoriti o vojni in za izpremembo enkrat govori o miru.« Na te besede je uradnik v Rimu položil slušalo na vilice. V Berlinu gospoda Abrahama sploh niso poslušali, kajti mož ni arijec, s predsednikom japonske vlade ni mogel dobiti zveze, kraljica Viljemina pa ni želela govoriti z Američanom. Tako je tudi ta najnovejši poskus mirovnega posredovanja propadel. Gospod Pin-kus je stroške teh poskusov pripisal k prejšnjim in dognal, da ga njegovo plemenito prizadevanje za mir stane že preko 100.000 angleških funtov. Ali mrtvec lahko Igra mlzt® ? Nenavaden dogodek v holandski igralnici Na Holandskem imajo sodno razpravo, ki bo odločila o vprašanju, ali more mrtvec igrati ruleto in dobivati. Neki Holandec je stopil v igralnico v N., položil je 100 frankov na rdeče m dobil. Ker dobitka ni potegnil k sebi, je crou-pier menil, da hoče Igrati dalje, torej se je krogla spet zakotalila. Holandec je spet dobil. Ostal je negibno na svojem mestu. Igra se je ponovila, potem še enkrat in Holandec je skupai dobil 128.000 frankov. V tem trenutku pa je Holandčev sosed vstal, se ga nehote dotaknil in pri tem je »srečni dobitnik« v splošno presenečenje padel na tla. šele tedaj so opazili, da je mrtev. Po prvi igri ga je bila zadela kap, da je ostal negibno na svojem mestu. Igralnica dobitka tedaj ni hotela Izplačati, češ da mrtvec ne more igrati in da tudi dobiti ne more. Toda Holandčevi dediči so vložili tožbo in kakor vse kaže, bodo zmagali, kajti sedaj se ne da več s sigurnostjo ugotoviti, v katerem trenutku Je igralca zadela smrt. Sm&FzB Kadar se srečata kazKavaai vozač in sodnik na skupni poti Neki sodnik se je v Bruslju zbudil ob 7.45 zjutraj in se je spomnil, da ima ob 8. razpravo. Planil je iz postelje, se naglo oblekel in stekel pet minut pozneje po stopnicah. Na bližnjem vogalu je bilo več taksijev. Hitro je planil v enega izmed njih in zaklical vozaču: »V justično palačo — toda hitro!« Voz je potegnil, a šofer nikakor ni mislil na to, da bi ga prehitro pognal. Vozil je prilično zmerno. Končno, dve minuti po 8. uri je avto obstal pred sodno palačo. Sodnik je planil iz njega in obsul vozača z očitki: »Nepojmljivo je, da vozite s takšnim polževim tempom, ko sem vam vendar dejal, da se mi mudi!« Tedaj se je vozač zasmejal: »Ne, gospod sodni svetnik, v tem pogledu mi pa res ne smete ničesar očitati! Minili so komaj štirje tedni, od kar ste me baš vi zavoljo prehitre vožnje obsodili na lepo globo! Kakor rad bi vam bil pomagal — ni šlo!« Sodnik je bil še ves rdeč od razburjenja: »Zakaj sem moral ujeti baš vaš voz?!« In je zdirjal z dolgimi koraki proti sodni dvorani. Mcž, žiga? roke so zavarcvasse za sto tisoč dolarjev Z vodni ca sindikata smrti Pittsburška policija je prijela 25-letno, izredno lepo Evelino Mittelmannovo, ki je bila članica zloglasne morilske organizacije »sindikata smrti«. Pet let je rabila tej zločinski družbi kot vaba in je spravila s sveta razne osebe, ki so bile zločincem na poti. Med drugim pa je hladnokrvno umorila tudi tri svoje ljubimce, ki se jih je bila naveličala. V New Yorku imajo moža, ki se mu ne morejo upirati nobene ključavnice na svetu. mistra Charlesa Courtneya. Do danes je odprl že nad sto tisoč ključavnic in osvobodil dragocenosti v vrednosti več nego 50 milijonov dolarjev. Tako je spravil iz zaprtih skrinj na dan dragulje Romanovih, do katerih nihče ni mogel. Rešil je šope delnic iz neke oklopne blagajne, ki je pri nekem potresu v Tokiu »malo ponorela«, in dvignil je tudi zaklade iz ladje, ki je ležala na dnu Severnega morja. Court-neyeve roke so zavarovane za 100.000 dolarjev. L. 1009. je ta mož, ki šteje sedaj okrog 50 let, stopil v ameriško mornarico, kjer je deloval kot potapljač, 1.1919. pa je v Harlemu odprl majhno ključavničarsko delavnico. V njujorškem pristanišču je delal okrog potopljene ladje z zakladi »Husssarja«, sodeloval je tudi pri drugih iskanjih zakladov na dnu morja in kmalu je bilo njegovo ime precej znano. L. 19C2. ga je sir Basil Zaharoff, »kraij orožja«, poveril, da bi poiskal tistih deset milijonov dolarjev v zlatu, ki bi morali biti po govoricah v 1.1916. potopljeni križarki »Hampshire«. Na dnu morja si je Courtncy s tremi drugimi potapljači utrl pot v ladjo, šli so mimo okostnjakov, ki so stali še vedno poleg topov. Ko so odprli vrata v neki zaprti prostor, so odkrili enajst kovinskih skrinj. Iz prve so spravili na površino 50 tisoč dolarjev. Ko so opravljali svoje delo ( pri drugi skrinjici, so se zaloputnila jeklena vrata v prostor in presekala telefonske vode ter vode za razsvetljavo. Potopljeno ladjo je začel premetavati hud podmorski tok. Courtneya je vrglo proti neki steni in celo uro je ležal ob njej ves oblit s krvjo ter mu je bilo čedalje slabše, čeprav dovod kisika ni bi! prekinjen. Nenadno so se vrata spet odprla in tako so vsi štirje potapljači s težavo zlezli na površje. Dva izmed potapljačev sta pozneje umrla zavoljo poškodb, ki sta jih dobila pri tem dogodku, a Courtneyevi lasje, ki so bili prej črni, so postali beli. Za naročila izven Amerike zahteva Courtnejr najmanj 3000 dolarjev plačila in jih tudi dobiva. Ko je kralj Alfonz bežal iz Španije, je v naglici pozabil ključe svoje prtljage. Pozvali sc Charlesa Courtneya, ki je opravil svoje delo brez ključev hitro in mojstrsko. »Gospodar nad ključavnicami in ključi« ima edinstveno zbirko teh ključavnic in ključev. V tej zbirki so masivne lesene ključavnice iz Jeruzalema, častitljive ključavnice iz starega Rima in Pompejev, obes-na ključavnica Ivana Groznega, čudne stare ključavnice iz dežel, kjer so prebivali Mavri. Posebne omembe je vreden ključ iz petega stoletja pred našim štetjem, ki so ga našli v Mezopotamiji. To je menda najstarejši ključ na svetu, kar se jih je ohranilo, in je najdragocenejši predmet v zbirki, ki obsega deset tisoč ključev ter dva tisoč ključavnic. Nesreča s petrolejko V vasi Independente pri Galacu na Romunskem je v neki gostilni eksplodirala petrolejska svetilka. Dvanajst oseb je bilo hudo poškodovanih. Spraviti so iih morali v bolnišnico in njih stanje je zelo resia ANEKDOTE Car Aleksander HI. Je bil človek nenavadne telesne sile. Igraje je pretrgal celo igro kvart ta s prsti zvil kovanec za pet rubljev. Nekoč ga je avstrijski poslanik nadlegoval z raznimi pretiranimi zahtevami ni ker je car vse zahteve odločno odklonil, se Je Avstrijec spozabil ta sapretil, da bo Avstrija mobilizirala tri kore svoje vojske na ruski meji, da bi s tem dala poudarka svojim zahtevam. Aleksander HI. pa je posegel po srebrnih vilicah, Jih skrivil v zanko ter položil pred poslanika: »Takole bom napravil z vašimi tremi ko-kori«. Poslanik dunajskega dvora je nato pre-plašen utihnIL Car Nikolaj I. je pri inšpekciji kadetskega korpusa opazil na desnem krilu kadeta Kučkovskega, ki je bil jačji ta višje rasti od njega. Car je vprašal kadeta: »Kako ste se drznili prerasti svojega vladarja T« Mladenič pa ni bil samo orjak, marveč tn-di drznež in bistre glave, ter Je odvrnfb »To je krivda Vašega Veličanstva«. Nikolaj I. se je namrščil na drznostjo: »Kaj si rekel? Moja krivda?«. »Da, Veličanstvo, v službi Vašega Veličanstva nas ta-ko dobro hranijo, da ni mogoče, da M človek ne rastel«. Car Je bil navduSen nad tem odgovorom. Obrnil se je k poveljniku korpusa ta ga pohvalil, da tako dobra vzgaja častniški naraščaj, Kučkovskega pa je takoj ukazal premestiti v gardnl polk. V S A K DAN ENA »Predvsem pa si dobro zapomni, moj sin, da se je treba upirati skušnjavam. Svarim te pred glasovi siren.« »Oče, ali naj se jih ogibljem tudi v primera bombnih nap»dovH ft JUTRO VA" POSVETOVALNICA »Učiteljica«. — Vzeti nameravate namesto »služkinje šolo-obvezno »' "dico. Kuhate in gospodinjite sami, a^ila samo na otroka ter Vam pomagala pri drugih malenkostnih poslih. Ali je za šoloobveznega otroka tudi treba nabavit) davčno karto? Ali jo je treba prijaviti O UZD? — Obedve vprašanji moramo zanikati. ker govori zakon o neposr. davkih glede nabave davčnih kart samo o služin-čadi kot taki. Da šoloobveznega otroka, nad katerim imajo popolno nadzorstvo rregovi starši, ne gre smatrati za služkinjo, čeprav morda od časa do časa proti malenkostni nagradi pri kom opravlja malenkostne hišne posle, leži na dlani. Ako hi imeli kliub našemu mnenju z organom finančne kontrole kakšne sitnosti, mu stvar podrobno pojasnite in v primeru event. kazni brez odloga reagirajte! 1. L, — Kot upokojenec opravljate pri nekem hranilnem zavodu službo tajnika, za kar prejemate letno nagrado nad 4000 din. Od tega zneska se Vam je naložil uslužbenski davek, posebni doprinos za vojni fond in vse samoupravne doklade. Id se običajno nalagajo na druge neposredne davke. Ali je pravilno, da morate poleg wshsžbe.nskega davka in posebnega pri-spevi-.:' >:a obrambni fond plačati tuili še vse banovinske, okrajne in občinske doli'.ade? -— Uslužbenski davek se Vam je odmeril po lestvici k čl. 9S. zak. o neposr. davkih, ki veli. da se na dohodke in ko-list. ki se pojavljajo zdaj pa zdaj in ki niso določeni s stalno letno, mesečno, tedensko ali dnevno vsoto (tantieme, nagrade itd.), odmeri davek vsakokrat ob izr.':;..č:lii na vsak posebni znesek dohodka, aU na denarno vrednost koristi brez za-kc nskega odbitka. Po čl. 97. zak. se na d - vek na dohodek od nesamostalnega dela n-' smejo nalagati nobene samoupravne ti- do 4.000 din mesečnega ali 9S0 din tedenskega zneska prejemkov, po obi-t -n'! i zr konskem odbitku. Vendar pa se, ra uslužbenski davek po lestvici čl. 96. za dohodke, ki sc pojavljajo zdaj pa zdaj, smejo nalagati samoupravne doklade v smislu čl. 97. zak., ki veli. da je davek c.-' prejemkov, presezajočih 4000 din mesečno ali 960 din tedensko, po ČL 96 zave-z. n samoupravnim dokladam. A. č. — š. — Zvedeti želite, koliko je davčna uprava upravičena pobirati iz naslova eksekncijskih stroškov «a 1. vročeni opomin in '?. za izvršeno rubežen. - Odgovor ad 1. — a.) 1 din. če ne znaša dolg v^č kot 200 din: b.) 0.5% vsega dolga, ki preseza 200 clin in ne znaša več kot 10.000 i; r: c.) 1r; vsega dolga, ki preseza 10.000 din. Odgovor ad. 2. — a.) 5 din, če dolg nt> znaša več kot 500 clin; b.) 1% vsega dolga, ki preseza 500 clin in ne znaša več kot" 10.000 din: c.) 2'/c vsega dolga, ki preseza 10.000 din. Naročnik, že pred leti ste dobili od očeta odpravnino. Sedaj ste zaradi bdlezni nezmožni kaj zaslužiti, pa Vam oče noče pomagati. Ali imate pravico še kaj zahtevati od njega. — s prejemom odpravnine ste se najbrže odrekli Vaši dedni pravici. Ce ste dotično pogodbo napravili z notarskim zapisom, je veljavna za Vas in tudi za Vaše potomce, če niste dogovorili z očetom kot bodočim zapustnikom kaj drugega. Kljub temu, da ste se odrekli dedni pravici v naprej, ker bi nastala šele po smrti Vašega očeta — pa še ni prestala očetova dolžnost do vzdrževala otrok, katero je dolžan po zakonu izv iti dotlej, dokler se otrok ne more saiu preživljati, če ste brez lastne krivde zašli v stanje, da se ne morete preživljati, Vas je Vaš oče kljub Vaši polnoletnosti še vedno dolžan vzdrževati svojim imovinskim razmeram primerno. Ker pravite. da je celo premožen in ima visoke dohodke iz trgovine in posestva in živi v razkošju. Vam bo na Vašo tožbo sodišče gotovo priznalo pravico do vzdrževanja za čas, dokler bi se ne mogli zopet sami preživljati. Poskusite pa najprej zlepa in le v skrajnem primeru s tožbo. Vojni invalid E. K. Okrožno sodišče \ am je dostavilo rešen je, da se Vam ne more priznati invalidnina kot bolezenskemu vojnemu invalidu, ker ste bili tlo 17. V. 1928 ocen jeni le kot 40" »ni invalid. Ali imate pravico do invalidnine. — Določilo i 118. invalidskega zakona z dne 1. XII. 1938 je sodišče tolmačilo v tem smislu da bi morali biti že pred 17. V. 1923 proglašeni za invalida z najmanj 50".'» zmanjšano pridobitno nesposobnostjo, da bi imeli sedaj pravico do invalidnine. Možno je tudi t lmačenie tega zakonitega določila v drugačnem smislu, namreč da bi morali do 17. V. 1923 s prijavo dokazati vojno poškodbo in biti kot najmanj 50°/» invalid :• ■ ve . ; na invalidski zakon iz leta 1925. Proti rešen ju. ki ste ga prejeli, vložite I avočasno pritožbo, nakar bo višje so-• i -ce izdalo novo odločbo in morda ugod-r.eje tolmačilo navedeno zakonito določilo. J. G. K. Pred nekaj leti umrli oče je zapustil v oporoki najstarejšemu sinu po- ■ drugim otrokom pa določil izplačan manjše deleže. Vprašujete, če bi mogli še k.-j zal. . vati od glavnega dediča, ker je močno zbolel in se Vam zdi, da ste pre-ii-aie dedovali in ker se bojite, da bi prišlo posestvo v tuje roke Vaše svakinje. — Po j kom. je možno le v teku 3 let zahtevati dolžni delež ali pa njegovo dopolnitev, če ni še potekel ta čas in mislite, da je bil glavni dedič visoko obdarovan. Vi pa prikladni. zahtevajte dopolnitev nujnega c t-eža. če ga ne izplača zlepa, morete tudi tožiti na izplačilo. Doto more zahtevati od svoje žene ali njenih staršev le zakonski mož. nimate pa kot moževi sorodniki ni-kake pravice, terjati plačila od svoje svakinje. Zakonca se moreta v eni oporoki .zajemno postaviti za dediča. Tako opo-roko je možno preklicati, ne more se pa sklepati, da sta jo preklicala oba zakonca, če jo je preklical le eden izmed njih. F. č. M. Po katerem zakonu imajo organ isti pravico do legitimacije s 50'«nim zn:žanj:>,m po državnih železnicah. — V Službenem listu z dne 29. januarja 1938, št. 58 9. so objavljene spremembe in dopolnitve občega pravilnika o voznih in prevoznih ugodnostih z dne 4. julija 1936. člen 8. tega pravilnika je bil dopolnjen sledeče: Za uslužbence verskih samouprav priznanih veroizpovedi veljajo tisti uslužbenci ki so kot ta,ki stalno zaposleni in nimajo drugega poklica in katerih službeno razmerje je urejeno po predpisih teh uprav odnosno po predpisih verskih zajed-nic. Ako ste kot organist tak ulužbenec, Vam pripada pravica do legitimacije z znižano voznino. Ančka. Poročiti se nameravate po ob-reču pravoslavne cerkve, pa bi neradi menjali dosedanjo veroizpoved. — Vsa zaprošena pojasnila Vam bo mogel dati le svečenik pravoslavne cerkve, v kateri se nameravate poročiti. Z zaročencem se torej obrnite nanj za pojasnila. D. B G- Pred nekaj mesci je kupil nekdo od Vaše sosede zemljišče, na katerega koncu ste uživaii pot. Novi posestnik namerava preko dotičnega pota raztegniti svoj vrt. — Ker dotična pot ni bila proglašena od strani občine kot javna pot, niti je ni zahtevalo županstvo kot tako ob priliki omejičenja, boste morali le zasebni upravičenci uveljaviti svoje pravice. Novega lastnika boste morali pozvati, da Varn po svojem zemljišču priznava priposestvo-vano služnostno pravico hoje, odn. vožnje, odn. uporabo zemljišča ze pot v izmeri, kakor ste jo uporabljali v teku zastaralne dobe vse do sedaj, če bi Vam pravice ne priznaval, bo potrebno zoper njega vložiti pri pri"' ~->om sreskem sodišču tožbo na j priznan'^ r^^nostne pravice. Tožiti more vsak z," " pa skupno vsi upravičenci. , X. K. B.: Spremembe na nosu vaše žene so lahko posledice zmrznjenja, na kar mislim v prvem redu. Poleg tega bi lahko šlo za posebno kožno bolezen. — Zaenkrat priporočam lahko, pretežno rastlinsko hrano, skrb za redno odvajanje in pa masažo nosu. Ako bi ne bilo bolje, naj gre žena k specialistu za kožne bolezni. I*ti: Glede sina svetujem ponoven (tudi rentgenološki) pregled pljuč. F. B. K.: Odstotek žen, ki imajo bolečine za časa menstruacije, je prilično visok. Vzroki so najrazličnejši, od slabo razvite maternice do raznih vnetij. Najbolje bi bilo, da se tozadevno pogovorite z vašim domačim zdravnikom, ki vas bo pregledal in odredil temu primerno zdravljenje. D. F.: Inhalacije so samo eden izmed načinov zdravljenja bronhialnega katarja. V to svrho ni neogibno potreben aparat. Sredstvo za inhaliranje vlijete v lonec vroče vode, nakar pod ponjavo vdihujete pare. Važne so pa še druge mere, na primer: da ne kadite, da se ne zadržujete v prašnih prostorih itd. Bolje bi storili, da ste se obrnili na zdravnika kakor pa na dotično mesto, kamor ste se. Vsi primeri niso enaki. O tem odloča zdravniški pregled, ki odloči tudi način zdravljenja. M. š.: Pojav je povsem normalen in se Vam ni treba bati nikakih posledic. Ko dobite primerno družbo, bo sam od sebe prenehal. V. č.: 100"'« sigurno ni. V splošnem pa velja. M. P.: Pri odrejanju sladkorne diete moramo poznati količino sladkorja v krvi, urin in še polno drugih faktorjev, ki o tem odločajo. Zato vaši želji ne morem ugoditi, ker mi ne poročate nič o vsem tem. Priporočam, da greste za teden dni v bolnico, kjer so mogoče vse te preiskave in kjer boste dobili nadaljnja navodila. Vransko: Kaže, da ste imeli vnetje živca. kar ima za posledico nekako lepotno napako obraza. V poštev bi prišle posebne injekcije in pa elektriziranje. Glede na vaša denarna sredstva vam svetujem, da greste v bolnico na živčni oddelek. Tam boste dobili tudi navodila glede ostale kozmetične napake. Stojan, K. T.: Verjetno ste imeli prhljaj, ki je najbolj pogosto vzrok pleše. Vprašajte še kakega specialista za kožne bolezni za svet. V poštev pride obsevanje s kremensko lučjo in razna zdravila. A. E.: Opisani pojav je lahko normalen ali pa je posledica samoskrunstva. Zaenkrat vam svetujem, da dajete fantu pretežno rastlinsko hrano, brez ostrih začimb. Večerja naj bo zgodnja, odeja lahka, soba hladna. Pred večerjo naj si umije vse telo z mrzlo vodo. Skrbite tudi, da bo fant redno telovadil. Naj bo pojav tak ali tak, na ta način ga boste zmanjšali na minimum in bo kot tak neškodljiv. Porod: Poroda je pričakovati okoli 20. septembra t. 1. Neugodnosti, ki jih opisujete, so v zvezi s porodom odnosno nosečnostjo in bodo minile po porodu. Glede prvega moža se obrnite na zdravnika, ki ga je zdravil. Osebno mislim, da ni šlo za nalezljivo bolezen. V tem času je treba priučiti prašičke piti vodo. Do odstavitve v šestem tednu ne pridajati krmi krompirja. Pazite nadalje na čistočo in popolnoma svežo hrano. Mleko mora biti sladko in šele pozneje, po šestih tednih damo lahko tudi kislega. Pavja jajca. J. š. Skp. želite vedeti, kje se dobijo pavja jajca za valjenje. Za enkrat Vam svetujem, da se obrnete z vprašanjem na kmetijsko podružnico v Murski Soboti. V tem okraju je nekaj posestnikov, ki gojijo pave modre in bele vrste. Vrtnioe D. M. B.: Ličink, ki Be pojavljajo na vaših vrtnicah tekom celega leta, se boste najlažje znebili s škropljenjem. Za škropljenje vzemite kak arzenov spoj n. pr. ura-nija zelenilo, arsokol, itd. Arzen je hud strup, s katerim se bodo ličinke pri ob-jedanju zastrupile. Pri škropljenju morate biti zelo previdni, da vam škropilo ne pride v oči. usta ali nos. škropilo si pripravite tako: žamete 25—30 gramov živega apna, ga polijete z malo vode, temu pridate cca 10 gr arzenovega spoja, dobro premešate v kašo in prilijete nato 10 1 vode. še enkrat vas opozorimo, da morate paziti, da vam škropilo ne pride v usta itd. Okrasno grmičje I. S. M.: Na vaše vprašanje, katere vrste grmičja bi vam priporočili za vaš vrt, ni tako lahko odgovoriti, ker ne poznamo vaših potreb, niti okusa. Vendar vam bomo našteli nekaj vrst po redu, kakor cveto tekom leta: Forzicija začne cvesti marca zlatorumeno; Dencija cvete belo; Magnolija; razne vrste Spirca; v pozni pomladi cveto razne Lonicera vrste raznih barv. Zelo lepe so razne Buddleia vrste, ki cve-tejo julija. V poznem poletju cveto razne Hibiscus vrste itd. Svetujemo vam, da se v tej zadevi obrnete na kako vrtnarsko podjetje, ki to grmičje vzgaja. Kmtflfska Predraga krma za perutnino. Č. B. N. Pravite, da se reja kokoši ne izplača, ker je postala krma predraga. Pokladali ste zrnje in tudi ribjo moko. Sedaj so taka krmila draga in celo krompir, ki ste ga dajali v polovični množini k vsej hrani, je sedaj predrag. Vprašate, kaj bi krmili ? Beljakovinska krmila so postala res zelo draga, zato morate najti druge primerne krme, ki bo nadomestovala zrnje in ribjo moko. Od pomladi do pozne jeseni imate v I detelji prav izdatno beljakovinsko krmo, ki i Vam prihrani najmanj polovico hrane v 1 zrnu. Deteljo zmešajte med kuhan krom- j pir ali pa jo polagajte samo. Tudi za zimo spravite deteljo, ki se da krmiti v zmletem stanju. Poleg detelje imate v Vašem kraju na razpolago kri iz klavnice. Ali ni škoda, da se toliko beljakovinske krme poizgubi v gonjno jamo, mesto da bi jo jemali za hrano perutnine? Kri mešana s parjenim krompirjem s pridatkom zdroba bi dala odlično krmo za hranjenje perutnine, šparglji I. V. Š. Nameravate gojiti šparglje, češ da so vsako leto zelo dragi. Popis, kako se oskrbuje šparglje, bi ne zadostoval v naši posvetovalnici. Zato vam svetujemo, da si nabavite knjižico »špargelj«, ki jo ima na zalogi g. Josip štrekelj v Ljubljani, Zvonarska ul. 11. Krmljenje pujskov. A. J. Vprašate, kako je treba odgojiti mlada prašička, ki jima mati pogine? Povsem mlade pujse, ki osirotijo, ne da bi sisali materino mleko, napajamo s kravjim mlekom s pomočjo steklenice in gumijevega cuclja. Mleko razredčimo s tretjino vode in primešamo na en liter tekočine še 5 dkg ovsenega močnika. Pokuhan oves moramo precediti na sito, da ostranimo luskine. V prvih dveh tednih stopnjujemo s povečanjem količine mleka in močnika, nakar preidemo na močnejšo hrano. Mleko polagajmo še dalje časa, tokrat lahko samo obranega. Mesto močnika dajemo suh ovsen in ječmenov zdrob. V zameno za mleko pride v poštev ae dalje precejen ovsen in ječmenov kuhan zdrob. Tudi nekolike lanenega semena je dobro prikuha'1. ! V ljubljanskem semifinalu za kiubsko prvenstvo Slovenske šahovske zveze je zmagal z zelo visoko razliko Ljubljanski š. k. nad Centralnim š. k.-om. V prvi tekmi je sicer Centralnemu š. k._u. še uspelo dobiti prekinjeno partijo, tako da ie bilo končno stanje 61/2:V/t za Ljubljanski š. k. V drugi tekmi pa ie zmagal Ljubljanski š. k. s še večjo razliko. 7:1. Skupno ie torej dosegel razmerje 13'/2:2V2 v svojo korist. Zmaga državnega prvaka je brez dvoma v polni meri zaslužena. Izpadla pa je le nekoliko višje nego je bilo to mogoče pričakovati. Izkazalo se je. da je Centralni š. k. dokaj šibkejši od Lj. š. k. na zadnjih deskah, dočim lahko na prvih uspešno konkurira. V drugem semifinalu je ostala druga tekma med Š. K. Vidmar (Maribor) in Celjskim š. k-om nedokončana ob stanju 4:3 z eno prekinjeno partijo, ki je poslana v oceno Slovenski šahovski zvezi Ker je prva tekma ostala s 4:4 neodločena, zavisi prav od te partije določitev zmagovalca v semifinalu. V prekinjeni partiji ima igialec S. k-a »Vidmar v kcnčnici skakača in trdnjavo proti trem kmetom in trdnjavi. Ker kmetje ne stoje dovoli ugodno, ie pozicija najbrže remis. vendar bo seveda odločila šele podrobna analiza strokovnjakov. Naslednja partija je iz neke medklubske tekme v Leningradu. NIMCOVICEVA INDIJSKA OBRAMBA. Beli: Panov Črni: Lisičin. 1. d2—d4 Sg8—f6 2. c2—c4 e7—e6 3. Sbl—Co Lf8—b4 4. Sgl—f3 b7—b6! Najbolje, ker beli sedaj nima več možnosti, da bi z f3 in e4 poskusil zapreti središče. 5. Lcl—g5 Ce hoče beli igrati na zmago, ie 5. e3 umestnejše. S potezo v partiji doseže beli le enako igro 5. — h7—h6 6. Lg5—h4? Pravilno je 6. Lf6:. Df6:. nakar je pozicija približno enaka ter dokaj poenostavljena. tako da je remis zelo verjeten. Potezo v partiji je vpeljal menda sam svetovni prvak dr. Aljehin. ie pa vendarle slaba. 6. — Lc8—b7 7. e2—ei Dd8—e7! Izredno važna poteza. Ves smisel obrambe črnega je v tem. da ne sme prezgodaj rokirati. Praksa ie namreč pokazala, da potem beli lahko rokira na damsko stran in inscenira na kraljevem krilu silen napad. Samo v tem primeru ima tudi Lh4 še važno vlogo v igri. 8. Lfl—d3 Lb4:c3 + 9. b2:c3 d7—d6 Seda i črni sistematično pripravlja tozi- cijski protisunek e6—e5, ki je tipičen za indijske partiie take vrste. 10. Lh4—g3 Morda je še vedno 10 Lf6: bolje. Tako izgublja beli samo čas. načrta črnega oa itak ne more preprečiti. 10. — Sb8—d7 11. 0—0 Sf6—e4 Preden izvede e6—eo. si črni zas.gura še strateško važno točko e4. Črna pozicija je vsekakor že neprimerno boljša. 12. Sf3—d2 Sd7—f6 Na f5 bi bilo 13. Dho-f- neprijetno. 13. f2—f3? Pravilno je pač 13. Da4 + . Dd7. 14. Dd7: + . Kd7:. 15. Se4:. Le4:. 16 Tfdl Črni steii sicer tudi bolje, toda beli ima. v končnici vsaj izglede na remis. 13..............Se4:g3 14. h2:g3 0—0 15. Kgl—f2? Igra očividno na napad na h-liniji, do katerega pa nikdar ne pride. Tako ostane končno le beli kralj eksponiran. 15............Ta8—e8 16. Ddl—a4 e6—e5! To ie prava posledica slabe 15. poteze. Po 17. Da7: pride seveda ed4: in na e3 grozi že kar mat. 17. Tal— el e5—e4! 18. Ld3—bi Ce 18. Da7.\ potem seveda Lc6. pa grozi poleg ed3: tudi Ta3. Na 18. Se4:. Se4:+, 19. Le4:. Le4:. 20. fe4:. De4:. 21. Da7: pa odloči Ta8 in nato Ta2:+ itd. Ce beli ne igra 21. Da7:. pa je pozicija njegovih kmetov za končnico očividno zelo slaba. 18............a7—a6 19. Da4—c2 «7—g6 20. Tfl—gl Z namenom, do bi spravil skakača preko fi in pozneje g3 zopet v igra — Ni šlo 20. Se4:. Le4:. 21. fe4:. Sg4+ ter nato na 22. Kgl. Dg5 in Dh5. na 22. Ke2 pa Dg5. 23. Tf4, £5! Z očividno prednostjo za črnega. 20............Kg8—g7 21. g3—g4 Tf8—h8 22. d4—d5 Prepušča črnemu samo nova važna polja. 2 2............Lb7—c8! 23. Sd2—fl Dovoljuje efekten zaključek. Edina možnost je bila še 23. Se4:. Se4:, 24. De4:. Dh4 + . 25. g3. Te4:. 26. gh4:. Te4: in črni bi imel samo prednost v končnici 2 3..............Sf6:g4! + Odločilno in korektno. 24. f3:g4 De7—f6 + 25. Kf2—g3 Seveda ne 25. Ke2. Lg4:+, 26. Kd2, Df2+ ter nato Del; + . 2 5..............h6—h5! Preti grožnji hg4: ter nato Dh4-i- sedaj ni prave obrambe. 26. Dc2—d2 Se najbolje bi bilo 26 g5. Dg5:+. 27. Kf2. Df6+. 28. Kg3. Te5. 29. Sd2. Dg5 + , 30. Kf2. Tf5 + . 31. Sf3. Seveda ie črni vedno v prednosti. Poteza v partiji izgubi takoj. 2 6..............h5:g4 27. Dd2—d4 Te8—e5 beli se vda. Proti Dh4~ in na Kf4. g6—g5 mat. ni obrambe. Vasja Pire s ter Stritarjevih (s spremi jevanjem klavirja) in Cimermanov kvartet. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Marjan pri Splitu. — 19.40: Objave. — 20: Pevski zbor > Gospo svetski zvone. — 20.45: češka glasba (Radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plošče za zabavo. Beograd 19.40: Narodne pesmi. — 20.10: Violinski koncert. — 20.40: Zvočna igra. — 22: Skladbe Cajkovskega. — Zagreb 17.15: Pesmi in klavirske skladbe. — 20: Prenos opere iz Nar. gled. — Praga 19.25: Iz operet in zvočnih filmov. — 20.30: Zvočne slike. — 22.15: Češka glasba. — Pariz 20.30: Operni večer. — 23: Pesmi. — Rim 17.15: Orgle. — 20.30: Vesela muzika. — 21: Orkester in solisti. — 22.10: Komorne skladbe. — 23.15: Ples. — Berlin 19.15: Iz opere »Aida«. — 20.15: Pester glasbeni spored. — 22.20: Vesele binkošti. — 24.10: Nočni koncert. R Nedelja, 12. maja Ljubljana 8: Koncert solistov. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos iz franč. cerkve. — 10.15: Verski govor (dr. Gvido Rant). — 10.30: Plošče. — 11.15: Godalni kvartet s kitaro. — 12: Godba na pihala (plošče). — 12.30: Objave, napovedi. — 13.02: Operni napevi. — 16.30: Pol ure za dijake. — 17: Kmet. predavanje: Propaganda gozdarstva (inž. F. Sevnik). — 17.30: Vesel domač koncert radijskega orkestra. — 18.15: Prenos šmarnic. — 18.40: Pomladni izlet (plošče). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Lepota našega govora. — 19.40: Objave. — 20: Koncert vojaške godbe. — 21.30: Zborovsko petje (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radostni zvoki (Radijski orkester). Beograd 19.40: Skladbe čajkovskega. — 20.10: Pesmi. — 20.40: Plošče. — 22: Plesi. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Hrvatski skladatelji. — 21.15: Narodne pesmi. — 21.45: Zbor orgličarjev. — 22.20: Plesna muzika. — Praga 19.25: II. dejanje Smetanove opere »Libuša-?. — 20.45: Literarni spored. — 21.10: Operna glasba. — 22.20: Kabaret. — Pariz 20.30: Zvočna igra. — 22: Francoske pesmi. — 23.15: Pevski koncert. — 23.45: Klarinet. — Rim 17.30: Operna glasba. — 20.30: Plošče. — 21: Reportaža z Vezuva. — 23.15: Ples. — Berlin 19.30: Zahaven spored. — 20.15: Porenjske binkošti. — 20.15: Operni koncert. — 22.30: Vesele pesmi. — 24.10: Nočna oddaja. ponedeljek, 13. maja Ljubljana 9: Napovedi. — 9.15: Prenos iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (g. V. Učak). — 10: Praznični koncert radijskega orkestra. — 11.30: Balalajke na. ploščah. — 12.30: Objave. — 13: Napovedi. — 13.02; Veseli kvartet in Tone Petrovčič s spremijevanjem harmonike (A. Stanko). — 17: Kmet. ura: Poletna dela v vinarstvu (g. V. Kuret). — 17.30: Kvartet se- Novi oreh! Hitrost vlakov Dva vlaka, od katerih je eden dolg 100 metrov, drugi pa 50 metrov, vozita na dveh vzporednih tirih z različno hitrostjo, če se peljeta v nasprotnih smereh, se križata v petih sekundah, če se pa peljeta v isti smeri, prehiti hitrejši vlak drugega šele v petnajstih sekundah. Neki železničar, ki je bil priča temu tekmovanju, je preračunal, s kakšno hitrostjo je vozil vsak izmed vlakov. Izračunajte to še vi! Varčni kadilec Šestnajstletni Jože že kadi skrivaj cigarete. Ker nima denarja, zbira po cesti čl-ke. Nekega dne ima srečo. Zvečer ugotovi, da ima 24 čikov. Iz treh čikov si zvije Jože novo cigareto. Koliko cigaret ie lahko napravil iz nabranih čikov? Posetmca JULCKA N. VICAF Kaj je njen mož? Premikalnica LOSKGAT SENOŽEČE ŽERJAVICA PRAŽIVAL NACIONALE AKADEMIJA Premikaj te besede tako. da dobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah tri naše kraje. Rešitve je treba poslati do petka na uredništvo »Jutra«, oddelek za uganke. Med reševalce bo stric Matic razdelil spet nekaj lepih knjižnih nagrad. Strti oreh! Skrit pregovor: Vsaka šola nekaj stane. Samotna osmioa: število 110768 deliš s 112, pa dobiš 989. Domače živali: Kmet je imel štiri tucate živali, kakor je večina reševalcev uganila. Od tega je bilo 12 krav in 36 kokoši. Šest reševalcev je stric Matic nagradil s knjigami revije »življenje in svet«. Knjige dobe naslednji: Egon žitnik, Maribor, Wolfova 9, Lojze Murovec, Ljubljana. Jenkova 13/1., Andrej Miklavčič, Studeno, Postojna, Franc Požar, S. Marta 2054, Benetke, Pavel Ha-senohrl, Maribor, Aleksandrova 3/1. in Vida Kobal, Prapetno 40 pri Idriji. Križanka št. 16 1 2 3 4 I5 6 7 ■ r 9 10 11 12 13 14 lo 16 17 18 19 po 21 22 23 24 25 27 §H28 29 '30 «31 32 33 34 35 36 HM 37 38 39 40 41 42 j 43 44 45 46 47 48 HJ49 50 J H 51 52 53 54 co 1 r 1 n /11 A A/% * I" n 1» « o n n n ♦ m /\ #v . »-v«. 1 se že kmalu spremeni v knjižnični balast! — zlasti pri teh lahko nekoliko znižamo raven opreme. Francoska »ed -tion ordinaire« vendarle ni tako slab vzgled, če ne vzamemo zanjo najnavad-nejšega časniškega papirja! Cenejša broširana knjiga zadošča, da jo nekajkrat prečitaš in potlej morebiti vržeš med staro šaro; če je delo vredno te pozornosti, bo lahko druga izdaja boljše opremljena, res »edition de biblio-theque«. Za posebne knjižne ljubitelje pa se lahko vedno izda že s prvo izdajo omejeno število izvodov na izbranem papirju in v originalni vezavi, kakor je navada pri Francozih. Broširane knjige Da, treba bo vedno bolj misliti na ceno slovensko knjigo, na izdaje, ki bodo stale 10—20—30 din in ki bodo vendar po vsebini in tudi po vnanji obliki dovolj kvalitetne in zadosti mikavne. Samo knjiga, ki bo po ceni, se bo lahko razširila in bo tako — morda še hitreje — poplačala svoje stroške. Treba pa je takoj reči, da pri cenih knjigah ne smemo upoštevati češkega vzorca, kjer nima skoraj nobena broširana knjiga sešitih pol; razrezani listi silijo neugnano iz knjige. Francozi šivajo broširane knjige, saj samo v tej obliki vzdr-že svojo funkcijo in se morda ohranijo še v knjižnicah. Zakaj nič ni res, da v družinski knjižnici, v knjižnici intelektualca, ne bi smele biti broširane knjige, kakor mislijo nekateri. Morda bi tudi kazalo — o tem sem bral ondan v čeških listih — da bi založniki priložili vsaki knjigi nekoliko trši list enotnega formata, ki bi lahko imel na eni strani reklamo, na drugi pa enotno sestavljeno besedilo za kartoteko naših knjižnic. Tako bi si lahko vsak kupec knjig pripravljal kartoteko svoje knjižnice, ki jo vsi pogrešamo. Stroški za tak listek bi se menda niti ne poznali pri ceni knjige, in vendar bi taka ureditev vsakomur koristila. Muzej kneza Pavla v Beogradu J e Slovenska knjiga predraga Pri nas opažamo v zadnjih mesecih padanje zanimanja za knjigo. Vzroki so podobni kakor drugod. Toda sedaj čutimo bolj kakor v prejšnjih razmerah še neki vzrok: slovenska knjiga je večidel predraga. Če si ogledamo cene posameznih važnejših knjig, ki so izšle pri nas v zadnjih mesecih, vidimo, da jih je zelo malo, ki bi stale manj nego 50 din. (Izvzete so seveda publikacije knjižnih družb, ki so zelo poceni.) Pri nas še vedno stanejo pomembnejše knjige okrog 100 dinarjev, in to je cena, ki prihaja čedalje bolj navzkriž s kupno močjo konsumen-ta, prijatelja slovenske knjige. Če hočemo ohraniti našo knjižno produkcijo pred polomom, moramo začeti razmišljati o izpremembi sistema slovenske knjižne opreme, ki v znatni meri odloča glede cene naše knjige. Pisec teh vrstic je med tistimi, ki občutijo posebno slast in pravo knjigo-Ijubsko navdušenje ob lepo opremljeni V naši prestolnici je ni menda javno dostopne kulturne ustanove, ki bi človek v nji tako kakor v Muzeju kneza Pavla občutil dih naše skupnosti in povezanosti ju_ goslovenske kulture z ostalo Evropo. Ta umetnostna galerija je po vsej pravici ponos Beograda. Nad njenim razvojem bedi ljubeče oko velikega ljubitelja in pozna, valca upodabljajoče umetnosti, ustanovitelja in mecena tega Muzeja Nj. kr. Vis. kneza Pavla. Reprezentančni prostori nekdanjega kraljevskega dvorca v eni najlepših beograjskih ulic, skrbna uprava, ki jo vodi fino čuteči umetnostni zgodovinar in pisatelj dr. Milan K a š a n i n, mnoge posebne razstave, ki zvabljajo pod veliča_ stno streho Modric množice ljudstva, vse to daje Muzeju kneza Pavla lesk in sloves, kakor ga nima nobena kulturna na. prava v naši prestolnici. Prijatelj umetnosti iz province se ne more odreči užitku, da si ogleda vedno znova ta edinstveni beograjski muzej, če ga le zanese pot v prestolnico. Tu doživlja v podobah likov., ne umetnosti živo in vedno mikavno sinte zo narodnega duha vse naše Jugoslavije, obenem pa se mu odpirajo pestri pogledi v umetnost drugih evropskih narodov. Muzej kneza Pavla je bil izročen javno, sti v začetku 1. 1936. Njegove zbirke se neprestano izpopolnjujejo. Vsakoletni nakupi na umetnostnih razstavah, doma in v inozemstvu pomnožujejo zaklade slikarstva in kiparstva, kakor se z novimi izko_ paninami na naših tleh, zlasti v slovečem Stobiju, povečujejo arheološke zanimivosti muzejskih zbirk. Muzej je razdeljen v prehistorični, grško.rimski, srednjeveški sodobni in numizmatični oddelek. Vsak izmed oddelkov ima že danes toliko ne le regionalno pomenljivih, marveč tudi obče za. nimivih starin ali umetnin, da zavzame tu_ di pozornost tujca. V pritličju je muzej v pravem pomenu besede. Tu so izkopanine iz Beograda in zlasti še iz Gradskega.Stobija, med njimi dobro ohranjen kip Rimljana; tu je mnogo rimske terakote in keramike. Poseb_ no pozornost vzbujajo nekateri omamen. talni ostanki iz škofijske cerkve v Stobiju, ki pričajo o prvi krščanski kultu.i na ju-žno.srbskih tleh okrog 1. 500. V pritličju je tudi zaslopana srednjeveška umetnost s spomini na srbske vladarje, katerih imena imajo zlasti za Srbe legendaren čar. Nadalje je tu poseben oddelek za prazgodovino z izkopaninami iz Dubovca pri Ko. vinu, iz Starčeva pri Pančevu i. dr. Prevladujejo kulturni ostanki halštatske dobe: orodje, orožje, nakiti in vrči. V prvem in drugem nadstropju je prav za prav umetnostna galerija. Okrog štiri, deset dvoran in sob je izpolnjenih z umetninami domačih in tujih slikarjev in kiparjev. V vsej naši državi ni galerije, ki bi imela toliko slik in kipov srbskih, hi. vatskih in slovenskih umetnikov. Zbirka tujih umetnostnih del je nedvomno najbogatejša v južnovzhodni Evropi. Zbirke domače umetnosti se začenjajo s koncem 18. stolecja, ko je izz,veneval ba_ rok in prehajal v klasicistično siikaistvo, ki je čislalo predvsem portrete in zgodovinske kompozicije. To prehodno razdobje zastopajo vojvodinski slikarji. Obilneje so udeleženi v zbirkah Muzeja kneza Pavla romantiki z Avramovičem, Simičem, Jak-šičem in drugimi. S sedemdesetimi leti prejšnjega stoletja se vključujejo v umet. nostni razvoj realisti; njih koncepcije in stremljenja ustrezajo družbenemu razvoju in so v zvezi z naličnimi pojavi v literaturi in glasbi. Tu so tudi že dela hrvatskih umetnikov od Bukovca do nekaterih še ži_ večih slikarjev. Slovenci se pojavljajo v zbirkah šele z impresionizmom, ki je dobil pri nas najmočnejše oblike in je jel vplivati tudi na hrv. in srbsko slikarstvo Vsa poglavitna imena te slikarske generacije, čije še živeči predstavitelji so danes med sedemdesetletniki, so zastopana v tej galeriji: Ivan Grohar, Ferdo Vesel, Rihard Jakopič, Matija Jama, Matej Sterilen. Gro. harja predstavlja motiv »Na polju«. Jakopiča »Krajina in »Sejalec«, Vesela »žena z majoliko«, Sternenova »čitateljica« pa je soseda beneškemu motivu, ki ga je našli, kal sorodnik naše dinastije, knez Božidar Karadjordjevic, znan tudi iz dnevnika Marije Baškirceve. Agonija Evrope Bogdan R a d i c a mi je poslal svojo pri Geci Konu v Beogradu izišlo knjigo, ki obsega nad 540 strani v osmerki: »Agonija Evrope. Razgovori i s u-s r e t i«. Pisec italijanske knjige »Collo-qui con Guglielmo Ferrero«, ki sem jo prikazal v prvi letošnji številki LZ, je dober znanec čitateljev nekaterih beograjskih in zagrebških revij, zlasti »Srpskega književnega glasnika« in »Nove Evrope«, kjer so izšli mnogi izmed intervievvov iz te knjige. Sedaj, ko so ti sestavki, blago-rodni plod več ko desetletnega publicističnega in esejističnega dela. strnjeni v obsežno in pregledno celoto, se šele kaže vsa njihova vsebinska teža in dokumentarna vrednost. Bogdan Radica ima med publicisti naše države izjemno mesto, študij na tujih, zlasti romanskih univerzah in poznejša diplomatsko-žurnalistična kariera (g. Radica je že dolga leta tiskovni ataše, v zadnjih letih v ženevi) sta mu omogočila v velikih kulturnih središčih ne le literarne, marveč tudi družabne stike. Radica je živel v Italiji. Franciji, Španiji, na Grškem, v Švici. Tu se je seznanil z vodilnimi ljudmi iz duhovne elite starih narodov. Nekateri so mu postali intimni prijatelji. V nasmehljanem Sorrentu je še kot mlad človek govoril z Maksimom Gorkim, v pariških salonih se je stikal z Andrč Gidom in Paulom Valeryjem; obiskoval je celo vrsto drugih predstaviteljev francoske kulturne družbe. Na njegovih poteh so nastajali interviewi, kakor jih le malo pre- more evropska literatura, celo v času, ko je kulturna reportaža posebno razvita, priljubljena in značilna književna zvrst. V slovenskem in srbskohrvatskem jeziku ni knjige te vrste, ki bi zajela v svoj okvir toliko predstaviteljev sodobnega evropskega mišljenja, kakor Radičina »Agonija Evrope«. Le izdaleč spominja nanjo pri nas vse premalo upoštevana, po obsegu mnogo skromnejša knjiga Antona Ocvirka »Razgovori«, ki jo je 1. 1933 izdala Tiskovna zadruga. »Agonija Evrope« je izredna knjiga, ki se bo treba k nji vračati vedno znova, kolikor bo dopuščal čas, čigar apokaliptični prividi vstajajo v mračnih obrisih nad vso široko duhovno pokrajino te resnobne in v bistvu otožne knjige. Njen prvi del obsega v enajstih poglavjih »Razgovore sa Guglielmom Ferrerom«, ki jih že poznamo iz uvodoma omenjenih »Collo-qui«. Kdor ne more brati izjav enega najzanimivejših filozofov zgodovine v italijanskem jeziku, bo s pridom segel po srbskohrvatskem tekstu, ki je tu objavljen kot izvirnik. (O njihovem pomenu in vsebini glej »Ljublj. Zvon«, 1940, str. 97— 100.) Že prvi del nas s svojim prodornim razločevanjem kvantitativne in kvalitativne civilizacije uvaja v vulkansko središče sodobne krize, k bistvenim točkam njene problematike. V drugem delu nam pripoveduje Radica v obliki, ki čitatelja enako uvaja kakor osvaja, kaj so mu pravili o našem času in njegovih večnih ali žgoče aktualnih vprašanjih mnogi predstavitelji sodobne intelektualne Evrope. Tako je Paul Va-1 č r y razvijal v razgovoru z Radico svoje misli o sedanjosti, Thomas M a n n se je bavil z odnosom Nemčije nasproti Evropi, Benedetto C r o c e ni govoril samo o svojem književnem delu, marveč tudi o razpotju evropske civilizacije, prav tako nemirni popotnik Andrč G i d e, medtem ko je pariški Rus Nikolaj Berdjajev razvijal svoje misli o personalistični in uni-verzalistični misiji Rusije. Poslanstvo Francije v Evropi je Radici razlagal Georges D u h a m e 1, španski filozof Jose Ortega y Gasset pa je razglabljal probleme bodoče liberalne in totalitarne Evrope, kakor so se prikazovali njegovemu duhu v ognju španske revolucije. Ju-lien B e n d a, čigar »trahison des clercs« je prešla v povojno filozofsko-kulturno publicistiko kot nekak nov terminus teh-nicus, je govoril o izdajstvu demokracije, Španec Salvador de M a d a r i a g a pa o Španiji kot »univerzalni naciji«. O duhovnih in političnih problemih Švice, te vzorne, vendar pa žal osamljene sinteze narodnostnih in kulturnih rešitev v Evropi in velikega mostu med narodi, sta govorila jugoslovenskemu publicistu pisatelj R a m u z in Gonzague de R e y n o 1 d. Ideolog francoske desnice Charles M a u r-ras je razvijal svoja opazovanja in misli o vrnitvi evropske civilizacije v barbarstvo, Giovanni P a p i n i je tolmačil Radici svoje nazore o fašistični Italiji in o katoličanstvu, medtem ko je Frangois M a u r i a c govoril v svojem stanovanju nad strehami starega, nepozabnega Pariza o usodi evropskega človeka. Jaques skladišče. Tako nimam zadostnega pregleda o zbirkah, ki so najbliže slikarski skupnosti Jugoslavije, plod socialnih in eko_ nomskih osnov našega sedanjega umetnostnega razvoja. Kolikor lahko vidimo na skupnih razstavah slovenske, hrvatske in srbske umetnosti, je vpliv zapadnih šol še vedno močnejši, nego so naši medsebojni vplivi; čisto določeno pa lahko govorimo o vplivu hrvatske umetnosti, slikarske, gra. fične in posebej še kiparske (Meštrovič), na mlado slovensko umetnost. Izmed kiparjev je največja zanimivost zbirk Muzeja kneza Pavla Meštrovič, pred vsem s svojo skulpturo iz cikla Kosovski hram. ki je bila porojena iz velike sanje o tisti idealni Jugoslaviji, ki se ni mogla ostvariti, tako kakor se ni zgradil hram njene slave, čigar umetniško vizijo je Meštrovič izklesal v nekatere monumen-talno plastične podobe. Poleg Meštroviča je zastopan tudi Rosandič z nekaterimi drugimi kiparji. Marsikogar, zlasti iz vrst slovenskih in hrvatskih slikarjev in kipar, jev, še pogrešamo v teh zbirkah, vendar smo prepričani, da bo njih visoki pokro. vitelj in voditelj prej ali slej izpolnil vrzeli, tako da bo v galeriji zastopan vsak po-menljivejši umetnik iz naše države. Posebno obilne in umetniško zanimive so zbirke inozemskega slikarstva. Tu srečujemo vse polno imen, ki stoje na vodilnih ali vsaj daleč vidnih mestih v umet. nosti svoje domovine. J. B. Corot, E. De-gas, C. Pissarro, Bonard, Vaugin, Renoir. Matisse. Derain, Vlaminek, Utrillo in dr. so dobri znanci vseh, ki so se kdaj globlje zagledali v prebogato deželo francoske upodabljajoče umetnosti. Angleže predstav. Ijajo med drugimi g. F. Watts, Marc Fi-scher. W. R. Sickert. sir Lavery. Lanb. Clausen, Grant, Nash, za njimi se vrste Belgijci, Holandci. Nemci. Rusi, Bolgari. Med kiparji je tudi Maillolova plastika »Sedeča žena«. Videti je, da niso to samo priložnostni in slučajni nakupi, marveč z okusom izbrana dela, tako da tudi te zbirke hvalijo svojega zbiratelja, čigar estet. ska kultura nas spominja velikih umetniških zaščitnikov in mecenov renesančne dobe. Moderni umetnosti je joosvečen 1. 1938 izišli vzorno opremljeni, v vsakem pogle_ du reprezentativni zbornik »M u z e j kneza Pavi a«, ki vsebuje poleg uvoda di-lektorja dr. M. Kašanina okrog 110 strani reprodukcij v bakrotisku in 15 koloriranih prilog s slikami domačih in tujih umetni, kov. Muzej kneza Pavla izdaja nadalje v redakciji M. Kašanina »Um e t n i č k i pregled«, ki je po obliki, opremi in vsebini največja in najbolj reprezentativna revija za likovno umetnost na vsem slo_ vanskem jugu. časopis, čigar odlične reprodukcije ne zaostajajo za umetnostnimi levijami velikih narodov, je objavil v lanskem letniku med drugim Vašičeve : ■•!•;:•• .-;ra! V nedeljo do 2. ure! 12769-18 Ne pozabite! Ako ho* sto dobro kaplji -i pri snega štajerske. >:• .:.. c: lenjskiga vina, pridite in zahajajte v Bufet i/.icianlco). Tyr-ševa cesta -13. Na razpo-ti~o vedno razna jedila in .-.veže pivo. Se pripori ta Franci in Marica 12770-18 Botri in botrice pripeljite svoje birman-• :;o^tilno k Panju V ■ " o 10, kjer boste po - z nizkimi cena- mi z raznimi dobrimi jedi i in pija r.mi za vas in za va-.e birmance, dr ne- ln jutri ves čas dba na klavirju petje in r. :o dalje. Tudi vsi ostali se vabijo na veselo Binkoštno zabavo. Zato pridite v čim več-jrm /tcvi.u za kar vam r. b:> ž?.!. Vas vljudno v;.bi m se priporoča Tone Huč. 12929-18 Gn«,;'na Poljšak vab n.i hinkoštno nedeljo ' i i c k na veselo za-b ' s prvovrstno godbo. 12391-13 Nr» ;frpše in nniccnejc F ' vit- B'~koštnf praznini vrtilni »Pod na D '.len-ski cesti vini. ianček na i pohsnega kozliča ■ anci 109»- popusta. 12800-18 Sedlarskega pomočnik mlajšega, poštenega in pridnega sprejme tako) Oso lin. Domžale. 12854-1 Služkinjo sprejmem za takoj. Mora znati kuhati. Predstaviti se Emonska cesta 25. 12880-1 Pomočnike in pomočnice kateri so dobro izvežbani v izdelovanju uniformskih in športnih čepic takoj sprej mem. — Semko, Maribor, Aleksandrova 13. 13009-1 Elektrotehnik ki ima pravico za kan ccsijo a'i ki isto že ima se .sprejme takoj v stal no službo. Ponudbe na ogl. odd. .Jutra v Celju pod »Stalna služba . 13004-1 Prodajalka za delikateso in bufet. vešča nemšMne dobi slu žbo. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod šif-» Zmožna*. 13003-1 Deklico pridno in pošteno, takoj spr?jmem v trgovino suhomesnate robe. v :',obri slovenski hiši. z vso oskrbo v hiši. Ponudbe na naslov Cecilija Daneš. trgovina na Kraljice Marije 21. Sarajevo. 12947-1 Dekle pridr.o in poiteno dobi ta:-:, j službo ako ima .■stile do gosti' ■> iii do vrta. Medvedova 20 12982-1 L:radnico mlajšo osebo, s perlekt-nim znanjem strojepisja, srbohrvaščine in trgovske korespondence za takoj iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra prd Eksistenca«. 12993-1 ke s N".'V ražn itd. Otroci veli1'i — sladoled ušnjo za praznike. mali Pf.rciia 1 »SLON«. Expres 12905 78 Vsi k Lasanu v Šiško Oba blnkcštna pravnika z; ba-.-! s p'e?om Dospe- ^ajiizos "cniA nAou t!i na ražnju. 12984-18 Izletniki! Oclrrt ;c vinotoč pri Rupeni v Koš.ikih pri Mariboru. Staro Elektromonter«. 12583-1 Perfektno kuharico [ Dekle z znanjem dunajske Italijan- pridno in pošteno, katero ima veselje do gostilne, sprc-|mem takoj. Plača po dogovoru. Zofi Murn, go- ske ni naše kuhinje, zdrava oseba., stara 30 do 50 let, mirne narave, dobi mesto na Sušaku v privatni liiši k i stilna, Plesko, pošta Hrast dvema osebama, poleg sobarice, dnevno mora pospravljat hodnik. Ponudbe s sliko na naslov: P. Pavlovič Sušak. Prest. Šet. 39- 12478-1 Dva mizarska nik. 12725-1 oomočnika Dve šiviljski pomočnici prvovrstni, sprejmem takoj. J usti Zupan, šivilja, Hrastnik. 12728-1 takoj sprejme F. Lazar, mi- Čevljarskega zarstvo, Jesenice, Savsko nabrežje 8. 12476-1 Izvežbano negovalko iščem k dvema otrokoma, 8 mescev in 3 leta, izven Ljubljane, z dovršenim tečajem Dečjega doma. Naslov v vseh posl. Jutra. pomočnika rabim za takoj, hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12729-1 Manufakturist in prvovrsten aranžer, dobi službo. V poštev pride samo sposobna moč z dobrimi referencami. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Aranžer«. 12454-1 Dva soboslikarska in plesk. pomoč. mlada, da sta vajena samo-12472-1 stojnega dela sprejmem takoj. Jože Potočnik. Žirovnica št. 22. Gorenjsko. 12730-1 Trgovsko pomočnicc začetnico za vodstvo podružnice na deželi sprejmem takoj. Zmožne kakšne garancije naj pošljejo ponudbe na podruž. Jutra v Ptuju pod »Poštena«. 12737-1 Gospodično z znanjem nemščine Iščem s 1. junijem k otroku, ki bi pomagala ~ , , ■ tudi pri drugih gospo-Dva mlaaa livarja ciinjskih delih. Ponudbe za srednie delo išče Vul- j na ogl. odd. Jutra pod kan, livarna, Zagreb, Ilica . .Ljubim otroke«, broj 221. Delo v akordu j 12506-1 neomejeno. 1__ Pisarniška moč mo';ko ali žensko, veščo nemške korespondence, clobi mesto. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 12773-1 Čevljarskega pomočnika sprejmem. Oskrba v hiši. Josip Trpin, čevljar. Kamna gorica. Gorenj. 12767-1 Raznašalca za kvas iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 12733-1 Čevljarskega pomočnika sprejme takoj Jož? Ca-drž. Skofja Loka. 12920-1 Pet in dvajset zidarjev in deset obdelovalcev za kamniti' oblogo sprejmem takoj za Ljubljano. Nalsov vvrf h posl. Jutra. 12523 ' 12555-1 Pošteno služkinjo vajeno tudi nekaj kuhe, — kmečko dekle, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hrastnik«. 12552-1 Poštenega hlapca tudi starejšega takoj sprejme Miiller, Janševa 15, v Lj ubljani. 12581-1 Gospodinjo popolnoma samostojno, ki ma veselje z vrtom in ko-košerejo dobi stalno službo bližini Ljubljane. Predstavite se osebno. Naslov vseh posl. Jutra. 12548-1 Hlapca bi vozil hlode in opravljal tudi delo v skladišču, sprejmem. Naslov v vseh posloval. Jutra. 12492-1 Mizarskega pomočnika dobrega, za takoj, išče Ko-ač Mirko, strojno mizarstvo, Hrastnik. 12468-1 Izurjeno trgovsko pomočnico pecerijske stroke išče veletrgovina v C.eiju. Naslov v seh posloval. Jutra. 12460-1 Prekajevalski pomočnik in k.obasičarski dobi službo. Ponudbe z zahtevo plače na ogl. odd T'a tra pod »Dobra stalna sHibža-. 12643-1 Dobra kuharica se išče za čez dan. Točne ponudbe z navedbo 'trro-ti, dosedanj. služ. bevania itd. na cgl. odd. Jutra pod Dobra Kača. 12638-1 Čevljarskega pomočnik? mladega, sprejmem ta-kc\i. Mesto stalno. Jcsip Zorko, Senovo 85. p. Raj henburg. 12618-i Kuharice in dekleta za vsa hi=na dela dobe službe v posredovalnici Wo:fova ulica 10. Tam se dobi tudi prenočišče in hrana. 12S72-1 Postrežnico ali služkinjo sprejmem. Aleksandrova 9-III. 12916-1 Služkinja katera, zna tudi nekoliko kuhati dobi stalno s.užbo. Predstavite se na naslov, ki ga dobite v vseh posl. Jutra. 12928-1 Učiteljica gospodinjstva išče katere koli primerne zaposlitve. Gre tudi k otrokom. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Resna . 12t>92-2 Pekovski pomočnik vojaščine prost, išče službe predpečnika. skupnega delavca. Gre na eiono. Trezen zanesljiv delavec. Trop Jože. Maribor. Tomšičeva ul. 14. 12700-2 Izkušen strojnik z mnogoletno prakso in dobrimi spri: evali išče zaposlitve v kakem večjem tekstilnem, opekar-niskem ali paromlin-skem prdjetju z veliko e ektrično centralo, ev. s parnim, turbinskim ali lokamobilskim pogonom. Kot strokovnjak zmožen samostoj. vod-st-.a. vseh montaž in tozadevnih popravil. Naslov v vseh poslovalni-•Bjjnf tr*o 12695-2 Prodajalka ie i mesta v špjcerij-ki | trgovini, bifeju, sla ( i- i arni aii podeb. Va;ana j blagajne, ekspresr.parata in serviranja. Pcnudbe pod .»Vestna in delovna, na ogl. odd. Jutra. 12779 2 Službo išče dekle 27 et staro, za vsa hišna dela h katoliški družini. najrajši Vinkovci. Zemun. Beograd. — Ponudbe na podruž v T sta. 12735-2 vodilno moč, sprejme večja trgovina s čevlji v strogem centru Ljubljane. — in spretna« na ogl. odd. »Jutra«. Ponudbe pod . Agilna 4846 kSTjjrKS- 'z^- Brivskesa vajenca i Športni voziček ------ sprejmemo, po možnosti, ki predam in kolarico Bee se je že učil. Aubrecht An- thcvncva 7. 12SC>5-6 . « ; ton, brivec. Višnja c»)ra. Frizerka \ 12557-44 zmožna trajne, vodne in 4—5 muzikantov sprejmem za igranje na Ljubljanskem ve esej mu od 1. do 10 junija. Gostilna Huč, Vegova 10. 12930-1 Kavarniška kuharica dobi takoi mesto. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Vestna kuharica«. 13011-1 Trg. sotrudnica n'ajša, galanterij, modne in manufakturne stro ke. z znanjem nemščine išče s'u?be. — Nastopi s 1. junijem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Res zm tržna«. 12668 2 Nalakarica pridna, poltena, simpatična. z znanjem nemščine. želi službe v boljšem lokalu. Ponudbo na podružnico Jutra. Celje, pod -^Natakarica« 12705-2 Uradnica s perfektnim znanjem slovenskega in nemškega jezika. dobi stalno dobro službo v Zagrebu, proti zamenjavi istotake v večjem mestu Sloveniie. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Nemška stenografija« 13023-1 Lc pošteno deki dobi stalno službo pri j mali družini v lepem ^ raiu. Dopise pod »Ku- ham in šivam odd. Jutra. na ogl. 12620-1 5 din ili da Najmaniši 17 »lin. naslova znesek Dva fotografska pomočnika retu?cria spreime takoi Foto Jos. Pogačnik, Ljubljana. Aleksandrova cesta 3. telefon 22-61. 12889-1 Dobra kuharica k- opr?v'\> vsa hišna dela dob: Hrr- plačano stalno siažbo Starost 25—30 let. Nn vajenca sprejmem. Vajenec z vso oskrbo v hiši. M. šipic. Kranl. 12858-1 Fotografskega pomočnik? 'pomočnico), zmožnega tudi zunanjih posnetkov. takoj sprejme re-noiriran atelje. Ponudbe na ogl. odd Jutra pad »Dobro plačam« Tkalski mojster z večletno prakso, verziran v vseh tkalskih poslih, zmožen tudi samostojnega vodstva. dobi takoj mesto oziroma po dogovoru. Jugo-slovenski dižavljani imajo prednost. Ponudbe s prepisi spričeval, navedbo dosedanjega službovanja, sliko in zahtevki na ogl. odd. Jutra pod značko »Tkalnica«. 13014-1 Sokolski jahalni kroj deko in škornje št. 42 prodam za ceno 500 din. — Šelenburgova 4/11, dvorišče, desno. 12995-1 Prodajalka mešane stroke, stara 21 let. uporabna tudi pri kuhi in šivanju, išče službe. Gre tudi za bla-gajničarko ali kaj primernega. Paveu Franja, Zavodna 6 pri Celju. 12704-2 Knjigovodja - bilancisf z dolgoletno prakso, verziran v vseh pisarniških poslih, dober organizator, išče s;užbe Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Agilen knjigovodja«. 12702-2 Prodajalka prvovrstna moč zmožna nemščine želi primerne zaposlitve v Mariboru. Cenj. ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Poštena in prikupna«. 12721-2 železne ondulacije ter nu Pekovskega vaipnr? nik ranja is'če služb... Po- \ ajenca debro vzgojenega takoj sprejme Cesnik Mihael, nudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zanesljiva in dobra moč«. 12884*2 Uradnica L daljšo prakso, dobra ra-čunarica, vešča fiie in strojepisja, pisarniških de! želi primerne zaposlitve — najraje pri kakem večjem podjetju. C. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna in vestna«. 12793-2 tirastnik 99 12596-44 Vajenec se spreime v trgovino — Ponudbe na podružnico sten—; i lutra v Celju pod >Za-ter vseh rešljiv-. 12709-44 Pekovskega vajenca z nekaj prakse proti plači sniejme pekarna A. Pretnar, Vodnikova c. 69. I.iubliani. 12761-44 Gradbeni inženjer 1 z večletno prakso želi pre . . meniti mesto. Ponudbe pod z dvclctrK> ULr>" ''obo- ivt »Inženjer« na ogl. oddel. . mesta._ P« možnosti s celot- Klep-^rski vajenec Jutra 12809-2 askrbo. Cenjene ponud- _ ~ . be na pl. odd. Ključavničar z vojaškim šoferskim izpitom. dober za izdelavo štanc in matric išče službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12804-2 »KUparstvo«. Jutra pod 12723-41 Prodajalka mešine stroke želi namestitve. Zmožna pisarniških del. sedaj v večletni službi, želi prer.ieniti mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva prodajalka«. 12874-2 Samostojna prodajalk? s 4 letno prakso, verzirana v modi. mar.ufaktui i, g.i-lanterirr. čevljih, z znanjem nemščine. strojepisja ter pisarniških del. želi namestitve. Gre tudi kot blagai-ničarka. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Samo Ljubljana«. 12877-2 Beseda 50 Dar, davek 3 din. ter 3 din za šifro ali daja , nje naslova. — Naimanjši znesek dni 15. Brivski pomočmk prvovrsten, hiter delavec z xnaniem slovenščine, srbohrvaščine. nemščine in madžarščine išče službo v nonšcm salonu ali za se-zonsko nameščenje. L. F. pri Kadič, Slov. Konjice. 12540-2 Gospodično z znanjem nemščine iščem s prvim junijem k otroku, ki bi pomagala tudi pri drugih gospodinjskih delih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubim otroke«. 12506-2 Zanesljiv šofer šče zaposlitve za nedel ske vožnic. Naslov v vseh posloval. Jutra. 12535-2 Prodajalka mešane stroke želi namestitve takoi Pomoč pri gospodinjstvu ali \ gostilni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilna prodajalka«. 12466-2 Perfektno šiviljo za cotton-nogavice sprej me takoj tovarna Drat .-Hribar, Ljub jana. Zaloška cesta 14. 12843-1 12846-1 Brivski pomočnik mlad. dober delavec, išče namestitve za 15. maj. gre tudi na sez. nsko službo. Ponudbe pošl te na Josip Koner. Kneževi vinogradi v Baranji, dunavska banovina. 12572-2 Natakarico začetnico ali m'aj-e dekle. ki imelo veselje do gosti'ne. iščemo za junij. Ponudbe s sliko na oglas. odd. Jutra pod Prijazno dekle . 12666-1 Restavracija na Gorenjskem išče natakarico začetnico. ki bi imela veselje za samostojno vodstvo. Ponudbe s sliko na cgl. odd. Jutra ped »Na račun*. 12667-1 Postrežnico išče mirna stranka Pogoji se izvejo pri štefi Voljč, zavarovalnica Du-nav v torek dopoldne. 12773-1 Strugarja za obdelavo medenine iščem. Nastop takoj. Andrej Zupan. Ljubljana, Celovška cesta 50. 12777-1 Pekarna sprejme mladega pomočnika in dekle, ki bi imela vese'.je do trgovine in gospodinjstva. Ponud otr na ogl. odd. Jutra pod »Stalna.« 12940-1 Šofer - lovski čuvaj želi premeniti službo, z večletno prakso šofirania. in z večletno prakso kot lovski čuvaj. ?.elim službo pri kakem večjem posestvu ali pri kakem večjem podjetju. samec, vojaščine prost. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Šofer«. 12435-2 Gospodična z znanjem državnega in nemškega jezika, steno grafije strojepisja kore spondence in knjigovod stva išče mesto uradni ce ali blagajničarke — Gre tudi na sezono. — Naslov v vseh posl. Ju tra. 12619-2 Železninar perfektna moč v vseh strokah trgovine z naj boljšimi spričevali in roftrencai.a zeii name ščenja. Ponudbe na pc. druži'. Ju v. c l ' je p -,d »Nastopi lahko takoj« 12593-2 Lesni manipulant samski želi premeniti mesto s prvim junijem Dolgoletna praksa v les ni stroki, in vodstvu žage. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten vesten ln zanesljiv« 12613-2 Fotografi pozor! Retušo spreimem na dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odlični retušer«. 12719-2 Trgovski pomočnik 18 let star, išče službe v trgovini z mešanim blagom. Ponudbe na podruž. Jutra Trbovlje pod »Usnje«. 12724-2 Manufakturist dober izložbeni aranžer, agilen, z dobrimi referencami in večletno prakso želi primerne zaposlitve. Ponudbe na podruž. Jutra v Trbovljah pod »Spreten prodajalec«. 12726-2 Pcšteno dekle ki bouje že dc'go let, pro-i pomoči. Katen gospod ali gospa bi bila tako dobrega srca, da bi ji pomagal, četudi z naj manj.'im darom? Naslov v vseh posloval. Jutra. 12682-2 K starejšemu gospodu grem vdovcu, po možnosti državnemu uradniku, ki je tudi sam. za gospodinjo brezplačno. Sem vdova. 12 let. stara, s pokojni, no. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru r>od >Varčna gospodinja«. 12631 2 Dekle pridno in pošteno gre v pomoč gospodinji, v kuhinjo, kje na Gorenisk^m. Budič Francka. Podi: raj, Radeče pri Zidanfiri mostu 12396-2 Šiviija sprejme vsako delo na dom. tudi komfekcijo. Naslov v vseh posl. Jutra. 12974-2 Dekle izučena šivilja, išče službe. Gre tudi k otrokom. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra Celje pod »Poštena«. 13001 2 Šofer z devetletno prakso, ki je zmožen vseh popravil. želi premeniti s už-bo. Cenj. ponudbo na podruž. Jutra v Celju pod »Siguren vozsč«. 13002-2 17 letno dekle vajeno vseh hišnih del ;e!i sužbe pri boljših liudeh kje na Gorenjskem. Naslov v vseh posloval. Jutra. 129(3-2 Gospodična s trgovskim teč.''em in nekaj prakse v pisarni, išče užbo v pisarni, slaščičarni, delikatesi vajena ekspres aparata in blagajne. — Gre tudi kot natakarica v boliši lokal. Ponudbe na oglasni odd. lutra pod »Vestna in natančna«. 13017-2 Mladenič že dej časa v s"užbi '.uge. i'=ie z-.p-slitve v trgovini ali restavraciji. P- nudbe pod »Oko ica Maribora* na podružni. co Jutra v Mariboru 126C5-2 Strojnoključavn. pomočnik išče kjer koli službe — "Ta 1ov v vseh pos oval. J ;tra. 12658-2 Gospodična ' i ^bvlada srbohrvatski in nemški jezik želi na-m-rtltve kot prodajalka ali blagajničarka. Gre tudi k ctrokom. Zna šivati Ponudbe pod »Lju. biteljica otrok« na podr. Jutra v Mariboru. 12687-2 Hišnik Zakonski par srednje starosti brez otrok išče mesto hišnika. Sem dr. žavni uslužbenec, prost dnevno cd 14. ure dalie. imam veselje do vrta in sem zmožen vseh manjših hišnih popravil. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj ali pozneje«. 12746-2 Brivski pomočnik m ajša moč, išče službe za 27. maj. Janič D.iuro, Medvode. 12781-2 Blagajničarka z večletno prakso Išče službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najraje v kuhinji«. 12763-2 Gospodična z znanjem popolne nemščine ter vseh pisarniških de!, išče primerne namestitve v pisarni. Ponudbe na osi. odd. Jutra pod šifro »Zanesljiva«. 13026-2 Gospodična vešča nemškega jezika, želi mesto k otrokom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod • Otrokoljubna«. 13027-2 Manufakturist s rrakso. vešč nemščine, z dobrimi referencami, agilen. pošten, verziran tudi v eil.-nteriji in konfekciji išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zdaj prišel z orožnih vaj«. 13025-2 <1H Mi ffMfIS T?-*" Zf »»a ( Zdravega vajenca z dovršeno meščansko ali njej sorodno šolo, sprejme takoi Franc Kastelic, žclez-n.na • špecerija. Novo mesto. Oskrba v hiši. 12514-44 Učenko v trgovino z mešanim blagom sprejme Tome, Moravče. 12491-41 Trgovska vajenka z meščansko šolo iz poštene hiše dobi takoj mesto. Josip Kosi. St. Ilj v Slov. goricah. 12479-44 Učenca sprejme slaščičarna RU-GO, Celje. 12708-44 | Učenko s primerno šolsko izohraz-b»> izrecno od revnih že-iezničarsk h staršev sprejme takoj Slavko Rcms. trg. z meš. blagom. Radovljica. 12859-44 Modistka Aleksandra Sekač. Ljubljana. Vo-njakova 2, takoj sprejme vajenko. 12964-44 Šiviljsko vajenko sprejmem. — Naslov v vseh posl Jutra. 12967-44 Deklica stara 15 let. zdrava, dobro vzgojena, poštenih staršev, se želi izučiti v trgovini z mešanim blagom. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 13000-44 Vsako prepisovanje rr na stroju prevzamem _ na dom. Naslov ie pustiti v oglasnem oddelku lutra. 12752-3 Gospodična več let pri otrocih, išče primerno zaposlitev. Cenj. ponudbe pod šifro »Dobra Lj.« na ogl. odd. Filtra ' 12840-3 Mesečno 800 din in provizije plačamo agilnim osebam obojega spola za razpeča-vanje dveh velcvažnih predmetov. Ponudbe z znamko za odgovor na podružnico lutra Maribor pod »Denar takoi«. 13008-5 Prodam b'agaj 110 Wertheim in več starinskih umstnin. Naslov v vseh posloval. Jutra. 12707-6 Čebel nak 12 AŽ 3 eksportne. prazne pa. nje in čebelarsko orodje zaradi selitve pod ceno predam. Naslov v o^l. tdd. Jutra. 12614-6 Otroške vozičke najugodneje kupite pri Eanjai. Ljubljana, Miklošičeva c. 20. Velika iz bira koles! 12924-6 Koža belega medved? izredno velik in lep ek-sempar poceni prodam. Dorotheum, Miklošičeva ccsta 12. 12370-6 Voziček globok, moderen, prodam. Kržičtva n. priti, pri artilerijski kasarni. 13030-6 1» .^v Damski klobuki novi modeli. Nizke cene Salon Truda«. T. Stu pica - Peteln. Aleksandrova c. 5.. pritličje. 1286S-6 Kočije zapravijivčke. mesarske, športne in lovske vozove. tudi na gumijastih kolesih dobite v največji izbiri v zalogi pri Ivanu Močniku, izdelovatelju vozov, Mengeš. 12849-6 Prodam dobro humusno zemljo z gnojem, lesene posode z ročaji za večje rastline, najlepše orjaške daiije. Kocenova ul. 6. 12859-6 Zeisov daljnogled 3 stojalom (15krat) in projektor Pathe prodam. Ponudbe na oglas, cdd. Jutra ped »Zelo ugodno«. 12755-6 Prodam bančno pisarniko opravo. pisalne mize. pult itd. Naslov v oglas. odd. Jutra. 12743-6 TfTjt^rJ : ■ieseda 1 din. davek 3 din. :a šifro ili daiame naslova • lin Naimaniš' znesek 17 din Kupujemo padlesek. Le adona koren, žutiko in vse osta a zdravilna zelišča prevzemamo na tne-stu. Iščemo v vseh mestih poverjenike za zbiranje Jugodrog. A. Elum. Su-30iica. 10721-7 Na Goriškem in v Istri kupujemo encijanove korenine, >pajk volčii koren, teloh :n bezgovo cvetje, ka-meliee. arniko. Ponudbe na APEI'. Reciani 15, Udine, Italia. 11726-7 Trikolico primerno za prevoz blaga za trg.mno, mahi rabljc-no. dobro ohranjen., kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prevozna trikolica« 12473-7 rt » Beseda 1 din. davek 3 din. ta 4ifrc ali daiame naslova 5 din. Najm..n'š' znesek 17 din. Mlad inženjer poučuje proti stanovanju francosko, nemško, matematiko in vse predmete srednjih šol. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uspeha. 12934-4 Strojepisni pouk Večerni tečaji, vpisovanje in pričetek pouka poljuben, f Krištofov učni zavod. Domobranska ccsta 15. 12891-4 Beseda 1 din, davek i din, '3 iifro ali dajanje naslova * din. Najmaniši znesek 17 din. Psiho električni likalnik. omara in drugo pohištvo poceni prodam. Kladez-na urica 5. 12783 6 Za nove stavbe Ugcdno prodam dvoje dobro ohranjenih porta-lov z izložbenim oknom in železnim rolojem na valj. Naslov v ogl odd. Jutra. 12776-6 Zobotehnični laboratorij oprema, stroji, orodje, dobro ohranjeno, proda »Metalia, Gcsposvetska cesta 16. Tel. 32-88. 12764-6 i Zapravljivček - prek in voz z diro se ugcdno proda. Gostilna v Vegovi ulici 10. Ljubljana. 12931-6 Vrtno hišico ugodno prodam. Levčeva ul. 11. 12836-6 Otroške vozičke igrače in kolesa kupujte na vogalu Miklošičeve in Tavčarjeve pri tvrdki ST. REBOLJ. 113-6 Na »Akra« jermenu nabrusite z lahkoto tudi najbolj topo britev. Zahtevajte v trgovinah samo zmmko »Akra«. Prospekte pošilja brezplačno Stjepan Schnur, Zagreb, Blažekova ulica 8. 12469-6 Bukovo oglje 4 do 5 vagonov, prvovrstno na prodaj. Cena po dogovoru. Pojasnila daje Oton švaršnik, Majšperg, srez Ptuj. 12343-6 Čebelnega voska 50 kg. čistega po ugodni ceni proda Janko Kos, — Blejska Dobrava. 12475-6 Železniški vagon star prodam. Janševa ulica 18 12622-6 Pisalno mizo jedilno mizo za razvle čl, otroško posteljo in malo omaro za knjige prodam ugodno radi selitve. Freradavičeva prl-tlpj?, za. HI. drž. glmn. I 12615-6 I Vrtne stole zložljive, za gostilno, nove. bukove proda Tribuč, Trža ška 42 telefon 2605. 12829-6 Prodam: gostilniški inventar, stekle-nino itd., mnogo drugega pohištva ter razno drugo blago. Vse v najboljšem stanju. Ogled. prodaja: Tušek Juro, Tržaška 4. 12814-6 Radiatorje litožeiezne ali jeklene. 1Č0 cm visoke, v dobrem stanju kupim in sicer: 1 kum 7 kv. m. 2 kum po K kv. m, ali brez ventilov po 1" Ponudbe n.i ogi. odd. Jutri pod »Toplovodni gieici«. 12579-7 Kurišče podtalno stapniCasto za žagovino in kamin za okomobilo 70 ks kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod /Kurišče« 12621-7 Kolo za pet etneza otroka ku pim. Jerko, Tvr^eva 168 12614-7 Invalidski bicikel rabljen kupim. Anžič •iadeckega 22. Ljubija na. 12589-7 Svinjske ščetine i?i kože divja Mne vseh vrst tudi srnje da vam jih mol ne uniči kupu je Zdravič Ljubljana Stari trg. 12S(M-7 Tricikel rabljen, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12732-7 Več novih štedilnikov prodam. Glince, Cesta 1'6. 12913-6 Trodelna omara skoraj nova. rjavo po-lirana. psiha. miza i.dr. ugodno prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 12965-6 Več novih štedilnikov Drodam. Glince c.I.. št. S. 12941-6 Odvetniško uradnico sprejrAem 1. junija. Pogoj znanje nemške stenografije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Verzirana«. 12961-6 Frigidaire hladilnik firme Siemens. 220 V. majhna poraba, poceni proda Kovačič, Vodovodna cesta 45. 122981-6 Jedilni pribor najboljši alpaka. popolnoma nov, ugodno prodam. Istotam prodam zlato uro. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13021-6 J Frigidaire malo h adilno omaro takoj kupim. P_nudbe pod »Polar« na otr . odd Jutra. 12640-7 Lep briljantni prstan do 15.000 din kupim. — Ponudbe na og'as. odd. Jutra Dod »čisti kamen 12759-7 Kupim kompleks iglastega gozda v vrednosti do enega milijona dinarjev. — Ponudbe pod 1886« na ogl. odd. Jutra v Ljub-Ijani. 12742-7 Polnojarmenik 55 cm širine malo rabljen z vsem inventarjem takoi kupim. Pismene ponudbe 2 navedbo zadnje cene na ogl. odd. Jutra pod šifro: uPolnojarmenik«. 12803-7 Pristno kmečko sobo novo ali dobro ohranjeno, zdrav les, kupi Jamnik Tva, učiteljica, Moravče. 12801-7 Stara okna in vrata ca 1.20 oziroma ca 2 m visoka kupi Tribuč. Tržaška c. 42, telefon 2605. 12827-7 Otroški voziček kauč. šivalni stroj in železen štedilnik kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čimpreje«. 12997-7 Elektromotorji! Kupujem vse vrste elektromotorjev za istosmerni tok, 110, 220, 300, 440 volt., od 1 do 10 KS. isto motorje za izmenični tok. — Završnik Josip, elektrotehnik, Celje. 13005-7 Radio aparat rabljen v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Radio«. 12883-9 Radio aparat malo rabljen, 3 cevni ah novo pohištvo zamenjam za motorno kolo 200 ccm. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12893-4 »Umschau« 32 letnikov, vezanih, od 1897 do 1929. prodam. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Prirodoznan. Btvo.c 12875-8 Kupimo: Koied^r Cankarjeve družbe 1929, 1930 Koledar Goriške Matice 1919. 1927 Puseij Mi-an, Literarna pratika Mladika (Goriška) letnik I —V. ter VII. Modra ptica irasopisj od 1. letnika dalje Naša doba. 1. letnik Naš rod (časopis) 1 do 4. in 6. letnik Pesjakova Pavlina, Bea tin dnevnik Pesjakova Pavlina Zbrani spisi, 1. zvezek Operni in operetni teksti: Prodana nevesta. Rusalka. Izsel.jcniški koledar od 1936. do 1940. eta. Jugoslovanska knjigarna Ljubljana. 12786-8 Pleteršnikov slovai slovensko - nemški ta ko ■ prt: 5 ur. Naslov v vsen posloval Jutra. 12S72-S n as« Adoptiral bi otroka moškega spola malega iz dokazano poštene bolj e in zdrave rodbin-ne Event. tudi. če se še e pričakuje, čim se mi bo dopadel — Dopisi pod StroTO di.krctno na ogl odd Jutra. 12744-14 Oblačila Več moške obleke in čevljev dobro ohranjeno prodam. Og;ed 12. in 13. od 10 do 14. ure od 13. do 17. Tyr-:eva cesta 46. 12635-13 Damske obleke plp.šče. čevlje, ugodno prodam. Pred škofijo 19 2. nadstr. 12852-13 ■crr Prodam najboljšemu ponudniku cca. 2000 kub. m jeio-vih in smrekovih hlodov in ce uloznega lesa. Ponudbe pod Dolenjsko 276« na oglas. cdd. Jutra. 127 il-15 Jcmčev vrt nudi vrtnice. visoke 20 din. nizke ti. plezalke 6. polijante 6. ampeiopsis večji 8. vrtne hortcnzije 8. Clema-tis 30. liguster 2 din in .še mnogo drugih cvetličnih in zelej:jadnih sa-!ik razpošilja po želji vrtnar.-tvo Jemec, Maribor, Prešernova ulica. 12393-37 Puch 350 malo vožen. v odličnem stanju proda Lado Sen čar, Tavčarjeva 3-1. 12950-10 Avtotaksi prodam pod ugodnimi pogoji. Poizve se na Celovški cesti 43-1. Mila-vec. 12994-10 Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali daianie naslova din. Najmaniši znesek 17 din. Fiat 501 stroj kot nov. dobre gume. takoj uporabljiv, malo rabljen, ekonomičen prodam za 5000 din. Informacije: O-trožnik, trgovina v pasaži. 12989-10 Motor s prikolico prodam po nizki ceni. Mehanična delavnica A. Kaučič, Tržaška cesta s4. 13023-10 Družabnika (-co) iščem za komisijsko trgovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Družabnik«. 12856-16 ■JC > 1 - Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmanjši znesek Gostilno dam na račun čedni na takarici. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12699-1 Paviljon na veseličnem prostoru velesejma oddam. Sv. Jakoba trg 5. 12676 17 Beseda 1 din, davek 3 din, 7a šifro ali daianie naslova din. Najmaniši znesek 17 din. Ureditev Motorno kolo znamke NSU 1932. 10 ks, zamenjam za majhen avto ostanek doplačam. Po-I nudbe na ogl. odd. Jutra Beseda 1 din. davek 3 din. ' pod »Avto 7S7«. za šifre ili daianie naslova j 12551-10 5 din Najmanjši znesek 17 din Kolesa po neverjetno nizki ceni rzbira velika. Remec. Dolenj.-ka ces. 5. Ljubljana 11455-11 Moško kolo »Wnndcrer«. Dunlop pnev matike. kakor novo za 85C din naprodai. Kaltneker. Černctova 30/1. 12899-11 Moško kolo znamke Maiko — proda Bardelj. Bcrnekerjeva ul. 19. Zelena Jama. 12834-11 Kolesa svetovnih znamk z jamstvom prodaja najce-neie »Triglav«, Resljeva c. 16. 12815-11 Najboljša češka kolesa ES-KA in velika izbira drugih znamk ima tvrdka Ivan Jax in sin, Tyrševa c. 36. 12817-11 Damsko in moško kolo jako dobro ohranieno po zelo ugodni ceni naprodaj. Opekarska 17, pritličje, desno. 12908-11 Kolesa znamke Presto. Torpedo. NAG. Milano etc. kupite najceneje pri tvrdki Nova trgovina na Tvr-evi 36. Na proti Gospodarske zveze. 12960-11 Malo rabljene trgovske opreme jedilnice, spalnice, nove šperane spalnice in razno drugo pohištvo po zelo ugodni ceni naprodaj Ogleda se pri tv Ivan Mathian. Ljub. Ijana. Tyrševa 12. dvorišče. 17-11 12 Novo kuhinjsko opremo kompletno, masivno hrastovo spalnico, več okroglih stolov, dve vrtni okrogli mizi. dva železna soda. ugodno prodam. Tavčarjeva 12, visoko pritličje levo. 12575-12 Pohištvo iz trdega lesa ugodno prodam. Ogled .sak dan od 12. do 13. Maslov v vseh posloval. Jutra. 12534-12 Steyer avto cabrio. tipa 430. -isedež-ni, v zelo dobrem stanju proda za 23.000 din Joško Peternel. Slov, Bistrica, tel. štev. 1. 12554-10 Štirisedežen avto manjši, malo rabljen kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo, kdai je grajen, koliko ie vožen in kakšna je cena pod »Mali avto.« 12516-10 Pol tovorni Ford v brezhibnem stanju, sposoben za najslabše in hribovite ceste zaradi nabave večjega ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 12471-10 DKW motor 250 ccm vožen 14 tisoč km res poceni prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 12626-10 Karamboliran avto novejše tipe kupim. — Brus Martin Ptuj. 12610-10 Ziindapp 350 ccm OHV nov model vožen 55C0 km prodam ali za menjam za lažjega. Za željen NSU 250 ccm Na slov v vseh posl. Jutra 12629-10 Avtomobile tovorne, od 1 do 6 ton, z Diesel in bencinskimi motorji in razne esebne avtomobile proda po u-godnih cenah zastopstvo Krupp. — O. 2UŽEK. Liubljana, Tavčarjeva ulica 11. 12677-10 Harley Davidson 750 ccm. prodam po izredno nizki ceni. Dobro ohranjen. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12714-10 Luksuzni avto malo vožen in v dobrem stanju ohranjen, prodam. odn ga zamenjam za motorno kolo z na-plačilom. Ponudbe pod ■^Avto« na podruž. Jutri'.. v Mariboru. 12686-10 premoženja Poravnave, konkurzne zadeve, odkup in inkaso terjatev itudi kmečkih) nabavo posojil ln družbenikov dobičkanosno i varno naložitev kapitala. ureditev uprave m knjigovodstva. bilance, kalkulacije, upravo nepremičnin. nadzorovanje soudeležb. sploh vse trgovsko obrtne zadeve zaupno poverite strokovni pisarni Lojze Zaje Ljubljana, Gledališka ul. 16-lti Hranilne knjižice vrednostne papirje najugodneje prodate pri Bančno Kom. Zavodu, Maribor, Aleksandrova 40 134 16 Iščem peka kot kompanjona za postavitev pekarne. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra pozicija«. 12155-16 Brivsko-frizerski salon poceni naprodaj a i ga oddam v najem. Je dobro idoč in na prometnem kraju. — Naslov v v.-eh posloval. Jutra. 12678-17 Krojaštvo za uniforme in civil. dobro vpeljano, zaradi smrti ugodno na prodaj ali se odda v najem. Lckal je v bližini vojašnic. — Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod Maribor 20 . 12683-17 Trgovski lokal lep in velik, s stanovanjem. na najbolj prometni cesti in tik ob novem trgu pred cerkvijo oddam v najem po zeo ugodnih pogojih verziranemu trgovcu. — Vprašati pri lastniku hi še: Studenci pri Maribor, Aleksandrova ces. 48 10176-19 Menza! Najprometnejši kraj Za. greba več ko pet let obstoječa. Veliki prostori na ulico, bogat inventar. Najemnina zelo nizka. Mesečni zaslužek ga rantirano 5030 do 7000 din. se zaradi težke bolezni takoj proda. Cena 7.500 dinarjev. Ponudbe poslati na: Pred-rijevac Marija, Zagreb. Maksimirska cesta 29. 12606-19 Pisarniške prostore (lokal ali samsko stanovanje) iščem v prometni ulici sredi mesta, po možnosti z večjim skladiščem. Prednost Telefon ali možnost napeljave telefona. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujna pisarna . 12780-19 Hiša naprodaj na zelo prometnem kraju. ki ima kuhinjo. 5 sob. kopalnico, verando velik sadonosen vrt, cve tličnjak avto garažo, in eno hišo s kuhinjo in dvema sobama, kletjo, vse ograjeno, v okolici Ljubljane prodam. Nas v vseh pasi. Jutra. 12937-20 Hišo starejšo, večstanovanjsko. > majhnim gospodarskim poslopjem, pripravnim za garažo ob glavni ccsti v bližini Ljubljane, prodam za din 240.000. polovica gotovine. ostalo hipoteka. — Mesečni donos do din 2000. Pripravno za večjo obrt in podobno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12885-20 i Stavbno parcelo prodam, cca 700 kv. m poleg Marijanišča. Ponud- Malo posestvo be na podružnico Jutra v Novem mestu pod »Parcela 700«. Tam o zicefc® bta^ašno vloma in požara varno, mora danes imeti vsako boljše stanovanje, vsaka moderna hotelska soba, vse sobe v kopališčih in letoviščih! Trgovci in obrtniki, Vaš denar in Vaše knjige imejte spravljene v najcenejši in kljub temu najbolj varni blagajni! Cene zmerne, vsakomur dosegljive! Prvovrstne reference na razpolago. Za podrobnejše informacije obrnite se še danes na GLAVNO ZASTOPSTVO 91 J U G O K A S t?« spee. tvornice blagajn, okiopnih tresorjev in vrat za zaklonišča, varnih preti bombami in strupenimi plini Ljubljana —5 Gledališka zsl. 12*17. na Dolenjskem 12904-20 | ^ zdravo hišico, možna re dite-v krave in dveh praši-Parcelo I čcr- ^upim. Ponudbe na ..... r ui 1 I ogl. odd. Jutra pod »Mala r bližin. Ljubljane kupim. poscst«. r 12573-20 Pekarno takoj oddam v najem. Ponudbe slati na ogl. oddel. Jutra pod »Zaradi državne službe«. 12805-17 Motorno kolo 125 ccm JLO, malo rabljeno, po zelo nizki ceni prodam. — Kolarič, yrševa cesta 24. 12722-10 Razprodaja različnega pohištva se nadaljuje Grad Fužine ugodna zveza z av tobusi. 12634-12 Vsakovrstno pohištvo dobro ohranjeno in dru ge uporabne predmete k 'pi:e najugodneie pri ABC. Ljublj.. Medvedova c. 8. poleg kolodvora šiške. 12925-12 Tri nove pisalne mize različno novo pohištvo in damsko kolo prodam za vsako ceno. Beethov nova ulica 14 II. vrata 21. 12819-12 Spalnica, salon in pol spalnice naprodai. Knezova ul. 34/1. 12876-12 Spalnico moderno moderno, skoraj novo. radi odpotovanja ugodno prodam. Novi trg l/I., levo. 12912-12 Avtomobili rabljeni. De Soto odprti, Fiat odprti, Adler in motorna kolesa za prodajo. — Vprašati: Garaža »Lojze«. Tvrševa c. 35. Ljubljana. 12896-10 AJS motor ~00 ccm z prikolico v dobrem satnju za vsako ceno naprodaj. Informacije daje Erjaser. Stična, kolodvor. 12S45-10 Naprodaj motor novejšega tipa 150 ccm in motorna prikolica. Na ogled Mirje 2. Ljubljana. 12864-10 Pozor Predelavamo avtomobile in stabilne motorie na pogon z oeljem. Strojna delavnica sv. Petra c. 8^. 12820-1C Staro pohištvo sobno, po ceni prodam. Ogled od 14. do 16. — Baida. Livarska 3. pod-pritičje. 12978-12 Več modernih spalnic proda mizar, ki nujno rabi gotovino. Naslov v vsea pojl. Jutra. 12970-12 Poltovorni in tovorni avto skoro nov prodam radi opustitve pod-ietia za skoro vsako ceno. Beethovnova 1411. vrata 21. 12821-10 Motor BMW 500 ccm, OHV. prodam. Naslov v vseh posloval. ■Jutra. 12976-10 Opel Olvmpia skoro nov. ugodno naprodaj za vsako ceno. Ogled Rekord garaža, Tyrševa 35, Liubliana. 12998-10 Motorno kolo 198 ccm za katerega ni potreben šoferski izpit, voženo 4500 km. v brezhibnem stanju prodam takoj. Ponudbe In ogled v garaži »Lojze- Tvrševa 35, telefon 34-29. Lj. 12955-10 DENARNE POSLE Posredovanje kreditov. Naložbe kapitala. Porav. nave. Uprava nepremičnin. Davčne napovedi. Informacije, Ureditve, revizije, bilance in stalno kontrolo knjigovodstva in vse druge trgov-skogospodarske posle izvede računsko in trgovsko tehnično »SVETOVALEC« koncesionirana trgovsko gospodarska poslovalnica M. Kovačič LJUBLJANA Cesta 29. oktobra št. 7 (prej Rimska cesta) 10874-16 Dolgoročna posojilu dobe državni in samoupravni uslužbenci, privatniki in upokojenci. Narodna štedionica Zagreb. Pismene informacije, prospekte daje M. Blaznik, Ljubljana. Tvrševa cesta 51. Priložite znamke! 12711-16 Dobra možnost naložbe gotovine cca. 200.000 din na razpolago po ugodnih obre. stih in zemljeknjižnem varstu. — Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod Varna hipoteka-. 12660-16 Nesrečna v zakonu z lastnim zaslužkom pro -i starejšega gospoda za manjše posojilo proti ga ranciji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Možna skupnost«. 12615-16 Gostilno in pension na deželi, z 10 sobami, mesarskim lokalom, krasnim vrtom in raznimi drugimi prostori, dam takoj v najem. Koncesija v hiši na lastnikovo ime. Potreben kapital za prevzem zaloge blaga in delnega inventarja: 50.000 din ter 25.000 din za kavcijo prevzetega o-stalega inventarja, koncesije in poslopja. Vpo-tev pridejo samo resni in zmožni reflektanti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V naiem«. 12945-17 Oddam paviljon na veseličnem prostoru vele sejma. Naslov: Stražiščar Gabrijela, Pokopališka 35. 13024-17 Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanie naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din. Krojaško delavnico dobro vpe'jano. z vsem inventarjem, v bližini to varne oddam takoj ugodno v najem. Benedičič Franc. Jesenice - Fužine. Ciril-Metodova ulica 8. 12734-19 Skladišče iščem v centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 'Magacin«. 12926-19 Trgovino galamerljsko. modno, vpeljani. na dobri točki v Ljubljani, takoj oddam z vso Z;'ogo Ponudhc na og!. odd. Jutra pod šifro »Sievrna eksistenca«. 12901-19 Buffet Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovino dam«. 12873-20 Hišo z vrtom v smeri Ljubljana - Kamnik kupim v ceni do 100.dOO Jcmčev vrt nudi vrtnice: visoke 20 din. nizke 6. plezalke 6. po.ijante 6. ampeiopsis večji 8. vrt- Ponudbe na ogl. odd. Jutra ne hortenzije 8. Cle-pod šifro »Takoj kupim«. matis 30. liguster 2 din 12872-20 | in še mnogo drugih cvc tličnih in zelenjadnih Kupim hišo I sadik razpošilja po želji dvo do tristanovanjsko. Vrt | rf^^^mec, ,Ma zazcijer,. Okrog 160.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina takoj«. 12878-20 ribor. Prešernova ul. 12393 20 Enostanovanjsko hišo v okolici Ljubljane kupim. Cena do 90.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa bodočnost«. Vsled selitve prodam hišo z 14.000 kv. m sveta. Poizvedbe na naslov: Svino 14. občina. Rifenberp pri Gorici. 11788-20 Hiša 1^837-20 enonacistroPna- z vrtom. 1 zidanico in kaščo. dobro vpeljano trgovino, gostilno, ležeča v Gribljah lepa. za remizo. naprodaj. I na križišču cest črno-Zra\en je vodovod in elek- | melj—Karlovec ter Vini- Stavbna parcela s koncesijo na lepem pro- | trika. Naslov v vseh po- I ca—Metlika, je naprodaj slovalnicah Jutra. zaradi smrti gospodarja 12919-20 j in gospodinje. Več pove ' oskrbnik Jože Zupanič, Krasinc. pošta Gradac v Beli Krajini. 12063-20 motnem kraiu Liubljane oddam na račun ali v najem. Potreben kapital 25 tisoč din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurna eksistenca«. 12802-19 Mlekarna dobroidoča se takoj "dda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12862-19 Lokal za obrtnika ali pisarno takoj oddam na Sv. Petra nasipu 29. Isto-tam oddam veliko suho klet za skladišče sadja ali vina. 12568-19 Brivsko-frizerski salon v industrijskem kraju, brez konkurence prodam. Eksistenca zajamčena. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Hitno«. 12463-19 Mlada gospa išče 1800 din posojila ijroti mesečnemu odp'a-čilu. Ponudbe ped -Nuj. no« na ogl. odd. Jutra. 12716-16 Za družabnika grem k trgovki ali obrtnemu podjetju proti jam stvu za naloženi kapital — Ponudbe na: Žemljic Miha. Ihova 40. pošta Sv. Benedikt v Slovenskih goricah. 12680-16 Brezobrestna posojila na enoodstotno mesečno odplačevanje z vknližbo na prvo mesto dajemo za gradnjo, nakup ali za dograditev hiše ter za nakup stavbišča kakor tudi za odkup hipotekp. Ponudbe pod Brezobrestno posojilo« na Pu-blicitas. Zagreb. Tlica 9 12S07-1<> Za vloge cca 200.000 din Kmetske posojilnice ljublj. ali pa Kreditne banke nlačamo 100 cdst. v gotovem roku. '/.a varnost nudimo 300 odst. z vknjižbo na posestvo ali hišo v Ljubljani. Pojasnila daje: RUDOLF ZORE' Ljubljana. Gleda'i=kn 12 12935-16 Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno in po najvišjih cenah in takojšnjemu plačilu RUDOLF ZORE Ljubljana. Gledališka ul. 12 12881-16 Iščem kompanjona ali pa dam v najem trgovino z mešanim blagom na prometnem kraju na Gorenjskem. Ponudbe na ogl odd. Jutra 12985-If Iščem kompanjona (kompanjonko) s 50 tisoč din. fiksni zaslužek mesečno 5000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »10091 l-^O I " 1 v dobrem stamu. v sredini . . trga Velenje, pripravna za Denar zavarujete I obrtnika ali upokojenca, ie ako čimprej kupite udob I pod u«'.'dnim' Polnimi po- Posestvo na štajerskem blizu SI. Konjic je ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12703-20 Stavbna parcela ugodno naprodaj, pred mestje škofje Loke. — Poizve se Suha št. 21 p. škofja Loka. 12600-20 Hiša dvostanovanjska z obrt nim lokalom in vrtom z davčno cla/avo do 50 leta blizu tramvaja poceni naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Moste.« 12649-20 Velik travnik ob glavni cesti na Barju predam. Poizve te: Jurčkova pot 99 12712-20 Vodna moč na prodaj, mlin. zidano poslopje pri cesti, nekaj posestva. M. Miklavžič, Pristava. Sclo. 12657-20 Stavbno parcelo 700 kv. m. prodam. Poizve se /g. šiška Mat ju nova pot 8. 12641-20 Ugodna prilika Predam pi b! - ^ini Slovenj G.a'lca. se-stoječe iz nove podkle-tene hiše s 5 .-oba ni, :z velikega sadnega vrta in novega gospodar, p,- lep. ja. ležeče v ravnini. Ponudbe na pcdiiiž. Jutra Slovenj Gradec pod številko >100«. 12842-20 Tusob. stanovanje s kuhinjo, pritiklinami in vrtom CK.da ■-.: takoj. Poizve ^e: Zadružna ul. ne. 2. Kodeljevo. 1278r-21 Tr/scb. stano\ nje Kc 14. jma. Malo posestvo čisto hišo s saiovnja- I Pvesob st"!i kom. nekaj njive kupim takoj v Žužemberku aH °r,dafn z J**™ njegovi okolici. Opis o- j i n. se-tva z navedbo cene ' of! ' 0 0 in če mo'no s sliko poslati takoj na og'.. od-' Jutra pod Lepa Do'en ska vabi . 12860-r 3-21 n:e -21 str P' Gostilniško hišo v centru, z velikimi klet mi in velikim dvoriščem pripravno za vinsko trgovino ali drugo večjo obrt. prodam. Ponudbe na og'. odd. Jutra poc" Ugodna, redka prilika". 12636-20 Mlekarno vpeljano, v mestu, takoj poceni prodim. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 1292v 19 Modistovski salon dobro vpeljan na prometni torki prodam po zelo agocr.i ceni di preselitve. Ponudbe na ogl .odd Jutra pod Ek istenca zasigurana 32« 12630 19 Lokal s sobo za trgovino oddam. Po nudbe na ogl. odd Ju tra pod »Promet Beii-g;rad 12663-19 Krojaška delavnica v industrijskem kraiu. stara, dobro vpeliana. ki za-posljuje do 10 delavcev, se odda zaradi bolezni v naiem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12727-19 Lokal primeren za trgovino ili pisarno, na prometnem kraiu Jesenice, se odda. N.islov v vseh poslovalnicah hitra. 12731-19 Med Šmarjeto in Šmari. toplicami tik banovinske ceste je ugodno naprodai st-s.v'-)-ni prestor. Du'a" Jan°z. Brezovica 17. šmar!fta. Dolenjsko. 16646-19 Delavnico za precizno mehaniko pm-dam. Informacije: židovska steza 4/II. 12939-19 Pisarno dveh sob oddam v centru takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pou šifro »Ajdovščina . 12990-19 Trgovino s sadjem zaradi izselitve iz Ljubljane prodam. Poizve se •ia Celovški c. 102. 12995-ir Prodam na Gorenjskem, v bližini Radovljice posestvo, rest. iz hiše. 15 sob lokali za gostilno in trgovino ter drugih pritik-lin. Reflektanti naj se za poia«nila obrnejo na ogl. rdd Jutra pod šif--o- Lepa pri ika 40«. 12968-20 Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali daian-f i'. j . , , 5 din Naimaniši znesek Stanovanjsko hlSO no stanovanjsko vilo. Mat-janova 5, Tivoli pod francoskimi okopi. 12911-20 Prodam hišo novo zidano, štiristanovanj-sko, z nekoliko hipoteke goji takoi naprodaj, tnfor macije daic Josip Obu. kro-laštvo v Veleniu 12448 20 V Bosni je naprodaj masivna hiša za 90 000. ena hiša s trgovino in 5000 m ?emlje za 120.000 din. V V Mariboru Poizve je v gostilni Mar- | Banja Luki in v okolic- pa je naprodaj mnogo hiš in posestev. Točne informacije dob-te brezplačno v pisar ni M.irinka Udiljka v Ba-nia Luki. 12585 2C gan, Brdo, št. 77. I.iub ianal. 12909-20 Kupim hišo do 30.000 din. s hipote ko aH brez. Lovro Stražar. Na klančku 1. LJ. 12959-20 Vinogradno posestvo 6 oralov prodam za din 30.000. Plausteiner, Trnov-Ijc, Celje. 12999 20 Večje zemljišče lahko tudt za stavbno parcele, v okolici Ljub-ijane prodam. Naslov v vseh posl. Jutra 12949-20 Prodam graščino na Dolenjskem tik železnice renovirana z elei triko in vodovodom Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Idealno letovišče«. 12501-20 Hišo (vilo) z \rtoin v ljubljanski okolici. s hipoteko Kmetske posojilnice kupim V gotovini plačam takoj do din 60.000. Ponudbe z opisom (skico) posestva pod šifro »Mirna lega« na ogl. odd. lutra. 12498 20 17 din. Modno trgovino na z»lo prometnem krmiti v Liub^ani zarrdi 1-o e'ni prcdn.m za 59.01*0 ''i". Naslov v c? odd. Jutra. 12673-19 Izvrstnoidoč buffel na glavni in 113 :nro-metnejši ulici v Zagrebu. med trair.va'ski-^a ocstajaltščema. pol??: velikih državnih ustanov, garantirano dokTzan me sečni promet 30 0"0 din. prodamo. Pošlo-ahiic« Pavlekovič. Zagreb. I i-ca 144. Š 12751-19 Skladišče veiko. suho, oddam s 1. junijem. — Izve se: Shramba Figovec. 12571-19 Restavracijo zraven kolodvora v prometnem kraju prodam. Letovišče. 2 gostilniški sobi, kuhinja. 7 tujskih sob. 1 stanovanje 2 sob s kuhinjo. ze'enjad. vrt. gospodar, poslopje. 2100 kvadr. m stavbišča. pripravno za industrijo. — Poizve se pri: Ivan Ivan Zorko, Brežice. 12754-19 Prodamo UIšO. popo noma novo. trgovski lokali in komfortna stanovanja, center mesta, netto donos 63 0"0 din. Cena 900.000 '-iISO. novo. štiri lepa komfortna stanovanja Bežigrad za ceno 560 000 -IISO štiristanovan''ko. Pcdro*r,ik. velik vrt za 5P0.000 din. VILO. dvostanovanjsk^. ■ 00^ d'n "ISO štiri :tan-va 1'sko Moste, zh ceno l'8 0nT o.Mrpvr 4 pri remizi, rs 1C00 kv. m po 53 din *=> kv m. ?A°C"?T A ob Tyr;evi c 100 dsn za kv. m. PARCFLA. Bežigrad. 7S0 kv. m, po 125 din z3 '-v m. POSESTVO blizu Med-rd. za cer»n 75 roo dir.. "T'*0 - GOSTILNO. bM-'ina L-jubljine ze'o do-v.-p tvks» ••« 'S'1 POD d n P^!e«r navedenih ne-n?ero'*n'n imamo v pridali veliko r«zli*nih ob-'ektov. ki bi nrlMi v -*">št<,v za ceni. kupce. V"> 'Pformacij? so bre?--1 ačne -?~>iitetna pisarna PR. Pristavec Linb1 iana. G-snosve^ko c. št 3-1. efon 23-81. 12953-20 V bližini Novega mesta in šmarjeških toplic ugodno naprodaj dve posestvi. Ana Turk. Gotna vas 11, Novo mesto. 12903-20 Gozd smrekov, v rasti 35 let na idealni točki v Kamniku prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12861-20 aH rarcelo v ceni od 159 do 350 C00 din v b-iž)ni Ce ja. Mar'b3ra ali Lj.. kmMrri Ponudb" na ogl odd. Jutra ped P'ači'o takoj«. 12938-20 Še dve parceli prodam po ugodni ceni. Zelasite sc nr- Miškcc Mirko. I.-ubl,m> VII. Medvedova 3S. Telefon *S.7S. 13019-20 »REALiTETA« posreiova'nica nepremičnin (za hiše. vile. parcele. pc prtva. gozdove itd ) jc samo v Prešernovi ulici 54 I.. nasproti glavne poite Te'efon 44-20 Po Iti je h'tro in so idno. Informacije in ogledi objektov 3 avtom brezplačno. Frepričalte se! 12152-20 »Posest« rea.ltetna pisarna L.iubljana Mik ožlčeva cesta 4 II 1 zda 1 a la^tr. glasilo »Ho sest« ki izhaja vsakega 1 v mesecu V n.tfm ]f na ponudbo veliko število hiš vil ter parcel v mestu In na rt"??-' kmetskih !n ve-leposestev « točnimi opi-<1 m cenami Kdor kupuje ali pro ^aia nT-r-miinine nai list naroči na gorn'i na-•lov Zadostuje dopisnica. 94-20 Stanovanjsko hišo rentabilno, novejšo stavbo, kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Za 500.000 do 1,000.000«. 12505-20 Gozd V izmeri 27 johov naprodaj. Je dobro kulti-viran in lepo zaraščen. Leži v bližini železniške postaje Verd pri Vrhniki. Pojasnila daje Val. Kompare, Vrhnika. 11446-20 Dvoslanovanjsko hišo zgrajena pred 10. leti. z vrtom. elektrificirana, na izredno lepem mestu pri D. Mariji v Polju, blizu postaje prodam. Hiša je izredno primerna zi upokoience, železničarje in druge državne nameščence Naslov v vseh posloval. Jutra. 12467-20 V Ccliu ob Savinji na krasni legi naprodai posestvo. Vprašati v Celju. Trubarjeva 7. 12459-20 Tripalo i drug. Banja Luka Bu evai k:alja Aleksandra 2 proda posestvo s bi?o pri Banja Luki. — rODO k v. m za din 15 ti soi. hišo v Banja Luki za 45 ti?o\ posestvo pri Banja Luki 60 oralov /.£> 240 tisoč Poleg gornjih prilik šc 80 raznih repremičnin. 12624-20 Weeckend parcelo na Gorenjskem v izme ri 1—15 tisoč m2 kupim Farce a mora imeti son čno lego po možnosti ob gezdu ali pa naj bo kupno z gozdom. Pred aort ima parcela, preko katere teče studenec i-i voda in parcela ob rrbu hriba. Ponudbe na cgl. odd. Jutra pod >Weeckend parcela 12625-20 Proda se v Novem mestu 1] 000 kv. m arondira-nega zemljišča 15 min. cd centra. 8 min od ko 'odvera. Cena 10 din za 'tv. m Fonudbe na ogl. idd. Jutra pod i>Kd1o-dvor 253«. 12601-20 Hišo enonadstropno tS>tano " anjsko z lokalom in vrtom, novo v letoviškem kraju prodam. Letni donos 18 tisoJ din. Ponudbe na podr. Jutra Celje pod 2«1000 1lnc 12597-20 najcenejše! Več lstanovanjskih hLš 20 do 100.000 din Ocbičkanosni hiši. več trisobnih stanovanj, .araže. ve.ik vrt. zelo rentabilno. Gotovine je treba e00 000 in 850.0!X) Trgovska bi;a. dobra lega. 460 0C0 Lep vinograd, krasna e- ga. 2 hiši 260 000 Ma.ihen vinograd, hiša nova zgrr.dba pri mestu 65 000 pL.-redovp.lr »RAPID< Maribor. Gosposkn ul. ?8 12701-20 Kupim posestvo zidana hiša ter hlevi, zraven vinograd, gozd. '.ravniki nji e. ve.ik st okoli 15 do 20 oraov. Posestvo n-.r.ra biti a j dirano R?rekt>ram na okolico Slovenskih goric. Sv Juri 'a ob - -niči ali v Halozah P -nudbe podrti na ' "dd. Jv.tra pod »Ar n-dirano«. 12736-H0 n - Istri julij. ie. '-7-, - Nova biša dvostanovanjska. z )a=t-nim vodovodom in večjim vrtom za £o'o v Vidu prod°m. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12674-20 Nova hiša gostilna, -tarbne pare«* le. njiva, v bližiri Maribora ugodna naprodaj. Ponudbe p~d »Izredna prilika« na podruž. Ju-".a Maribor. 12679-20 Enocadstropno vik z vrtom v Stožici-.h prodam. P.'js n:'a da; J -že Herman. Stožlce 78. Jržica pri LJub.iani. 12787-20 Parcelo J50fl n2 zasajeno s --arir.- ire-jem, proda.1 v T ori Podnart;: 1 l.roo dir. Sever M- ^t 2 12— Tristanov njsko h'KG kupim. Ponudb" • i"' odd. Jutra nor' 140 1 762-20 predam po roli- bni izmeri kupca za c no 5 din za kv. m na m;:!ep šem razgledu To '-o če- j lo. za p"> trivite- - oVend hl^icp a'i hiše Vctia 'n matrria! na licu me ti. Poizve se: Trata r.. «b št. Vid. 1T932 20 Trinadstrcpr.:) Irša tr. ovska, v centru, ta-:o; naprodaj. Pcirre ^e p Društvu h šnih r--="st-nikov. L.ii.'b!'a'ia Sa'en. drova ulica 6. N s cah moi NTa: kon ■ •n. -21 S t P n ■: I I ob Ts rest: N s' cah lutra. r'>. 12-9 Mi s 79" 21 Dv; stane TFTJ TFTrsfl KVtr;*: r,2 o < 4; 3! 12853-20 Enosob. st-movnn?e se takoj odda. Hrenova uL 3/H. 12806-21 Besedi I din. davek za šifro ali Haian-e • 5 din Naimaniši 17 din Dvesoh. st;»ni'-r r> ;C din. Hiša v Mariboru -e zamenja za gozdno vinner.idno posestvo. Ponudbe pod Gozd r?. vdružnico Jutra v Mariboru. 12684 20 ki na O; ."vedre; priti. re pr . Pode 3 12867-21 Hišico 7. dvema ali tremi sobami in vsemi pritiklina-mi na periferiji ali v okolici Ljubljane kupim. Ponudbe pod »V •otovini na podružnico Jutra v Mariboru. 12690 20 NAPRODAJ HIŠA z gostilno, dvoriščem. prostorom za balinanje. Cena 270 000 H: poteka. Mesto. HIŠA. šeststanovanjska. nettodonos 13.000. Cena 150.000 din. VILA. štiristanovanjska novoziciana. nettodonos 30 000. Cena 550.000. Hipoteka. HIŠA. pestanovanjska. novozidana, nettodonos 31 000 din. Cena 600.000 HIŠA. novozidana. lokal tristanovanjska. nettodonos 24.000. Cena din 423.000. PARCELE v vseh de ih mesta Ljubljane ln okolice. POSESTVA od 30.000 — dalje. B-ezpla"ne informacije daje REALITETNA PISARNA ADAMIČ. Ljubljana. Gosncsvetska 7. vi=-a-vis Slamiča , tel. 48-79. 12897-20 Tri lepe parcele v izmeri 990 720. 640 kv. metrov ugodno naprodaj. Poizve se: Trža=ka cesta 105. 12857-20 Stanovanje v visokem pritl-č-u hiše št 11 na Aleksandrovi cesti \ Liublani. pos:bno primer no za zdravnika uli pisarn >. oddam v najem za takoj ali j s 1. avgustom P smene ponudbe izročite hišniku v j podpritličju. 12586-21 snovanje Ive e\. 3 sobe odJim. —-N s'. \ v vseh poslovalnicah Jutra. 12830-21 Enosob. stanovanje oddam s predsobo, k< Tkalnico, balkonom in p-itikli- -----, nami za 1. unij. — Vovk Trisobno st^novrnie Frunc, G.rbičeva 19 s kopalnico oddam s 1. ju-n-jem. Česen, Beograjska, poleg bežigrajske gimnazije 12415-21 12917-21 nrsob. stanovanje odolam za 1. junij v novi stavbi. Vodnikova z. 17, šiška. 12983-21 Dvosob. stanovrnie lepo. v D:v. M. v Polju, poleg posta ie. parket in elekt-ika, lep vrt, oddam, i DvOSOb. Stanovanje Podbc-všek. Kupim psrcelo. njivo ali travnik. okolica Maribora. Celja. Ptuja. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod -^80.000. 12695 20 Ugodna prilika Hiša v Novih Jaršah na prodaj. Poizve se v go-btilni Sventnar. 12851-20 Gozd ob Večni poti deloma goden za posek (smreka, bcr. macesen 1 prodam. Pojasnila pri M. Kovačič. Ljubljana. Cesta 29. oktobra 7. 12848-20 Kmečko posestvo v Podkraju blizu šole med Zidanim mo6tom in Hrastnikom, čez 40 johov veliko, ze o poceni prodam. Vprašati pri: Rudoll Dergan. Laško. 12757-20 l 3a 400 din mese no, ta-12538--1 ' odcjam na Kar' '"ki :3. 129"3-21 Dve stanovanji po eno sobo. kuhinjo in 1-sebnO stanovanje pritiklin. sončna, suha, zra- .. čna. blizu tramvaj, posta- pntik insmi oddam v je oddam s 1. jun-jem 1940 oodnajem. takoj ali po-Naslov v vseh posl. lutra. ' Ponudbe na ogL 12508-21 • Jtitra pod »Center IL nadstr.« 12992-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom in kopalnico oddam za avgust na Celoviki 44-11 Isto-tam oddam 2 sobno stanovanje. Več se poizve telefon 30-49. 12627 21 Moderno stanovanir Stanovanje ^obe kuhinje od-lam s 15. ma.em na Sv. Jer-neia cecti 11. 129*35-21 3 sobno s kopalnico od 1 dam. Ponudbe na otl. ' , , , . ,. odd. Jutra pod St-o-i ; Beseda 1 din davek 3 d ta. center« 12S61-21 Zi a'!' daianie naslova 5 din. Najrnsmši znesek 3—4 sobno stanovanje komfortr.o cddam. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra ped »Bežigrad 12662-21 17 din. Štiri ali petsobno stanovanje sončno iščem na Taboru, za Bežigradom ali na Mirju za avgust. Tng. Lavren-čič. Svetosavska 18. telef. 22-27. 12 570-2 la Dvosc-b. stanovanje z vsemi pritklinami. v I. nadstropiu ali visokem pritličju proti soncu, v stro-Komfortno gcm ccntru. za avgust iščem Pogoie prosim na ogl. odd. stanovanje Jutra pod »Tavčarjeva. 12«. Dvosob. stanovanje komfortno, oddam takoj ev. za pisarno. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Lepo«. 12720-21 trisobno, oddam, hartova ulica 22. Lin- 12713-21 Enosob. stanovrnje v novi hiši oddaji Reden plačnik. 12775-23a Prazno sobo strogo separirano, v centru išče stalen, miren boljši gospod. Ponudbe na og; odd. Jutra poa ■»Sonce in mir.* 12987-23a Preklic Podpisani Svet« Franc preklicu Jem in obžalu jem kar sem govoril o ge Mariji Ručigaj in se Ji zahvajujem, da je odstopila cd tožbe. — Svete Franc. 12823-31 Beseda 1 din, davek i din, za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din. Stružnico in skobelni stroj »Sheping«, dobro ohranje-na, kupim. Ponudbe z opi som na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sheping«. 11922-29 Parno žago na dobri točki z industrij skim tirom, 2 nova polno jarmenika in en horicontal ni gater in skobelni stroj vse v dobrem stanju proda Vindiš Janez, Ptuj. 12545-29 Pletiljam s stroji 5, 6, 7 debeline oddam takoj delo. Trata 14, pt. Št Vid pri Ljubljani. 12564-29 Nadtalno kurišče (Treppenrost) za lokomo-bilo proda Joško Majaron Borovnica. 12542-29 Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali daianie naslova din Najmaniši znesek 17 din. Želja vsake dame je lepa frizura, najskrb. nejše vas postrežemo v frizerskem salonu »Fan-či», Kongresni trg 3. 125-30 POZOR! Imejte zdrave noge • Brez bolečin in brez krvavenja odstranim pokvariene nohte n kurja očesa. Dolgoletna nozemska strokovna praksa. Konec bo Vašega trpljenja, samo v kopališče hotela Slon Vam je treba priti k trokovnjaku Dekaniču. 10394-30 Stroj za česanje morske trave dobro ohranjen poceni proda Rakar Cesta na Brdo 10 Vič. 12648-29 Električni stroj za izdelavo sladoleda kupim. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »S ado-ed*. 12693-29 Prodam 12litrski kavni ekspresni 'troj. — Pojasnila daje Hrast, Pobrežje pri Mariboru, Frankopanova u-lica 10. 12694-29 Lokomobilo od 10 do 30 k. s., v dobrem stanju, kupim. — Ponudbe na oglas. odd. •Tutra pod »Takoj denar*. 12771-29 Singer ažur stroj za obrt prodam. Gosposvet-ska c. l/II levo. 12838-29 Vsakovrstno zlato kupuje no najvišjih cenah ČERNE - juvelir 1 jubljana, Wr]fova ulica Filatelija VVipa blok in Dollfuss 10 Sch .mpim. Plačam najvišjo ceno. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Filatelist«. 12788-39 Šivalni stroj specialni v omari (Kau-kaški oreh) stroj entlja. šiva, veže in krpa prodam radi selitve. Več drugih rab I jenih sirojev na zalogi pri tvrdk: Ivan Jax in sin, Tyr-ševa 36. 12816-29 »Anker« šivalni stroji. najnovejši modeli za šivilje, krojače in čevljaric. za entlanie in za robčke z 2 iglama, tudi rabljene od 300 din naprej. prodaja »Triglav«. Re-sljeva ces. 16. 12818-29 Opremljeno sobo takoj oddam za Bežigradom. M. Tekavec, — Pleteršnikova 26-1. 12942-23 Sobo lepo opremljeno, strogo separiran vhod. oddam boljši o.sebi. Nasl.: Pred škofijo 15-t. 12956-23 Lepo sobo s kopalnico oddam po-:eg glav. pošte. Naslov v vseh posl. Jutra. 12957-23 Sostanovalko iščem v krasno sobo. Naslov v vseh posl. Jutra. 12951-23 Gospodični oddam leno sobo. elektrika. parket. Karlov"ka 20. 12948-23 Sobo s hrano oddam za 600 din mesečno na Knrlovšl-i 28. 12954-23 V strogi sredini mesta oddam opremljeno sobo z Ufyorabo kopalnice sta. rejj-i dami. — Naslov v vseh opsloval. Jutra. 12355-23 Opremljeno sobo oddam gospodu v Lin hartovi ulici. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12772-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in parkttirano. eventual. z uporabo kuhinje oddam. Razpotna ul. 8. Trnovo. 12782-23 Prazno sobo oddam v bl<"ini glav kolodvora, primerno tudi za pisarno ali delavnico. Ljubljana. Čopova 10, — Salon Avrelija. 12938-23 Sobo prazno, lepo. oddam za 15. maj. Salon Mary, Tyrševa 51-11.. levo. 12791-23 Opremljeno sobo ? posebnim vhodom in vso oskrbo oddam. Streliška ul. 22. I., desno. 12890-23 Sobo elegantna, prostorna, v centru oddam dvema boljšima osebama. Isto-tam oddam manjšo sobo z vhodom s stopnic. 12994-23 Sobo lepo, sončno, s posebnim vhodom, puzno al: opremljeno takoj oddam IJpslov v vseh posl. Jutra. 12980-23 Lepo sobo z 1 do 2 posteljama oddam s 15. majem v bližini ko odvora. Naslov v vseh posl. Jutra. 12971-23 V Celju 15 minut od centra odda posestnica upokojencu lepo opremljeno sobo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13006-23 Sobico lepo. parketirano oddam. Svetosavska 16, za Bežigrajsko gimnazijo. 13029-23 Lepo sobo oddam dvema gospodoma pri kolodvoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13018-23 tJSERIRAJ V „ JUTRU"! Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanie naslova din. Najmaniši znesek 17 din. Objava! Vsled nepričakovane ovire glede dovoljenja od strani šumarske in vojaške oblasti se »javna dražba« za sekanje lesa razglašenn na dan 12. V. 1940 preloži na dan 19. maja 1940. ob isti uri in na istem mestu. Draž-beni pogoji na vpogled pri nač. g. Zupan, Žirovnica št. 25. 12739-32 Prostovoljna javna dražba Na licu mesta 26. t. m. ob 4. uri popoldne prodam obrtno in trgovsko hišo s 3 lokali, 2 delavnicama. stanovanjem in hlev. Prometna točka, v hiši elektrika, vodovod in telefon. Vrednost do 260.000 din. — Skod ar Frančiška, Ljubljana, Tržaška cesta 88. 12823-32 Glasbila Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din. Razglašeno harmoniko vam po zmerni ceni točno uglasi Ed.Kovač, Ljubljana, Rimska c. 17-1. 12531-26 Harmoniko in koncertne citre poceni prodam. Zamenjam tudi za kolo. kanarčke ali papige. — Naslov v vseh posl. Jutra. 12913-26 2 nov pianina, 1 klavii dobro ohranjen ter več harmonijev pod ceno ta koj proda Ivan Kasin. Domžale. 12936-26 Stiskalni stroj (Druckbank) rabljen ali strugaini stroj kupim. Ponudbe na podružnico Jutra pod šifro »Stroj«. 13010-29 18 šivalnih strojev popolnoma novih, z 20letno garancijo, več koles in otroških vozičkov poceni naprodaj pri »Prometu«, (nasproti križanske cerkve). 12996-29 Živa H Svileni pinč čistokrven, dva mesca star, naprodaj. Kavarna Vesel, Miklošičeva 19. 12547-27 Iščem mladega psa. po možnosti križanje z volkom Ponudbe Juliju Crippa. Maribor. Slovenska ulica 3. 12753 27 Psa ptičaria prodam. Gre v vodo. dober čuvaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pes«. 12879-27 Srnjaka udomačenega, enoetne-ga proda Ivan Mercina Stari trg pri Ložu 12944 27 »Majski izleti« Dvignite pismo! 12706-24 Inteligentna mlada gospodična bi zaradi pomanjkanja poznanstva tem potom rada spoznala značajne-ga gospoda, inteligenta srednjih let. Le resne, neanonimne dopise na oglas. odd. Jutra pod »Maj«. Dlskreclja častna zadeva. 12647-24 Mlada dama zelo nujno potrebuje 2 tisoč din posojila. Ponudbe pod »Garantirano vrnjeno« na ogl. odd. Jutra. 12715-24 Mlad trgovec želi znanja z zdravo mlado gospodično za popoldanske izprehode. Ponudbe s sliko pod »Tajinstvena ljubezen«. 12888-24 Osamljeno žensko srednjih let z nekaj gotovine iščem za skupno gospodinjstvo. Ženitev ni izključena. Ponudbe z polnim naslovom na ogl. odd. Jutra pod »Dobrosrčnost«. 12798-24 Roža mlada poteptana, zapuščena tu živi, ki ni bila ji sreča dana. da se v življenje obudi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Bela narcisa.« 12952-24 Mlada gospa interesantna, inteligentna išče prijatelja, ki bi jo nekoliko podpiral. Po nudbe na -"si. odd. Jutra pod »Dama-. 12979-24 Posestnik srednjih let želi poročiti go spodično iste starosti z ne kaj imetjem ali gotovine. — Ponudbe na podruž. Jutra Ptuj pod »Srečen ■ zakon«. 12758-25 Mladenka srednjih let, ce^ne zunanjosti, dobrosrčna, do-□ra gospodinja, žen zna-uja s starejšim situira-mm gospodom v svrho =kupnega gospodinjstva Ponudbe pod »Razvedri-lo» na og.. odd. Jutra 12654-25 38 letni trgovec in hišni posestnik želi tem potom spoznati trgovsko naobraženo m.a-denka, ki ima veselje do trgovine, staro 25 do 28 let, simpatično ter lepe postave in čiste preteklosti ter dobre gospodinje z doto v svrho že-nitve. Slika zaželena, ki se na zahtevo vrne. Dis krocija častna zadeva. — Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljančan ka«. 12655-25 Simpatično dekle v drž. službi želi spoznati gospoda do 30 iet v svrho takojšnje žentt-ve. Prednost drž. uslužbenci. Ponudbe na cgl. odd. Jutra pod »V maju« 12653-25 Osamljena solidna, simpatična gospodična, 36 let stara, šivilja, z nekaj gotovine, želi spoznati zaradi ženitve želez, uradnika do 50 let, tudi vdovca. Dopisi pod »Miren značaj na podruž. Jutra v Mariboru. 12689-25 Lučka pridi, če moreš. Tv. Tv. 13013-24 Vsaka beseda 2 din: davek din Zi daianie naslova din. Naimanjši znesek 20 din. Ločenec obrtnik srednjih let, eksistenca sigurna, išče žensko za skupno gospodinjstvo ali ženitev. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12617-25 Hči posestnika in obrtnika, 30letna, želi za konskega druga istih let. Le resne ponudbe, po možnosti s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Srečno življenje«. 12544-21 Mlad gospod čedne zunanjosti, s 3000 dni mesečne plače se želi spoznati s srčkano gospodično s primerno doto . do 5 let staro. Samo resne ponudbe s sliko, ki se vrne na ogl. odd. Jutra pod šifro »Nepokvarjena«. 12509-25 Krojaški obrtnik 58 let star, samski, z ne-ka| gotovine in stalnim zaslužkom želi spoznati go-podično ali vdovo Slovenko, Hrvatico. Srbkinjo ali Nemko, z nekaj premoženja ali svojo domačijo radi prevzema posestva. — Z otrokom niso izključene. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srečno znanie«. 12496-25 Mehanič. mojster drž. službi želi poročiti sebi primerno gospodično ali vdovo brez otrok do 28 let staro. Pogoj: stroga poštena in ne razvajena. Cenjene ponudbe na ogl. odd utra pod »Diskretno Č. P.« 12565-25 Ključavničar pri železnici, nastavljen, z majhnim posestvom v bližini mesta želi poročiti preprosto gospodično do 25 let staro, po možnosti šiviljo. Ceniene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna gospodinja 77«. 12566-25 Beseda 1 din HnveV * 4;n 73 s-f" 1* ii m e ncinva 5 din Vir-" n;š- znesek 17 din. Klavirsko harmoniko Meinel & Herold. z 80 basi popolnoma nova, ugodno naprodaj pri Dorotheum, Miklošičeva 12. 12871-26 Citre klavirske, dobro ohranjene ugodno prodam. Vdovč. Grajska planota 1. 12832-26 Informacije POZOR! na novo telefonsko števil ko tvrdke F. FUJAN, ki je 43-83. 12507-31 OPEHOVA TEO^CA »v MFP -iobite ra'ceneje v me rtarni Llnbljana >i-'trok k' bi že tli dobrega vestnega gospodarja. s primern.m — želeno boli cozdnim — po-estvom in nrmerne staro Ponudb- na ogl ->dd utra pod »Se tudi Priženi«. 12494-25 Fri^orko s:npjt;čio. sk^omo želi ipr.znit' tiNH obrtn k fr *er na de?-.K P >n dhc- n-. ogl 0'-M lutra pod »Črni -dea-list«. 12 1S9 2* Otmeno, vestno in diskretno posredujemo ženitve in mežitve boljših krogov. Prvorazredne družinske zveze v meščanskih, tr. govskih, industrijskih, posestniških, uradniških oficirskih in ostalih intelektualnih krogih. Informativne prospekte raz pošiljamo proti nakazilu 10 din v znamkah: REZOR, Zagreb, pošta 3 12749-25 Hčerka trgovske in posestniške družine na deželi, 28 let stara, Slovenka, simpatična, lntelgentna, vzor ne prošlostl, želi poročila železniškega ali dru gega uradnika. Dota din 70.000 v gotovini. Ponudbe na REZOR. Zagreb. pošta 3. 12750 25 Gospod ključavničar, star 31 let, v stalni službi z 8.000 dinarjev dediščine poroči gospodično male postave. Šivilja s svojo obrtjo ali hišo ima prednost. Dopise poslati na podružnico Jutra v Celjt pod »Dobra bodočnost«. 13007-2$ Kotcri rcsocd bornil m' ki ni a o* r ■ ei i" i <0 "f n a cld •nje.? o-pi e n t « D'o1 š 1?a: -3 25 '„ covn -rndniih ict z •vjremlic rim sta.iovan eni 'ti z r?'.-r • r:1 -ar -i-n j ,.--5 t i m n--1- : y 1 I '■■•uiice pci V*sr>a« 1 Vil 2-25 2£!etna ločenki šivilja, želi znanja s starejšim državnim uslužbemem ali upokojencem. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod ŠT ro »Maj«. 12582-24 Pomorski oficir mlad, išče inteligentno mla do gospodično, lepega stasa in vedenja, v svrho reili-ziranja ideala na jugu. Ponudbe prosim na ogl. odd. Jutra pod »Familiarno življenje«. 12434-24 Gospodična išče inteligentnega tovariša za iz ete Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dopisovanje« 12602-24 OKAMA MAZILO Iz zdravilnih zelišč — Čudovit uspeh pri ranab opek inah ožuljenjlh — volku - turih tn vnetjih itd. za nego dojenč sov pri kožnem vnetju, izpuščajih ln hrastah na temenu, za razpokane prsne bradavice Dobi se v vseh lekarnah in dro-gerljah. ZLOŽLJIV spalni kane praktičen in vsestransko uporaben za Din 1.750.— pri E. ZAKRAJŠEK, tapetništvo, LJUBLJANA, Miklošičeva 34, tel 48-70. Mr: res še Kimate srečke drž. razredne Istčriie ? Spisrcčitc čimprej svoj c«'iij našim ita luvailni dopisnici ilši »reč«' — oančiu s!iiovalnii;i ■ : r* -1 i '-i-* VJ L >'- — 9 T I i i o r ..iK»rjsiu t L iS Iz življenja na deželi rogaška slatina. Podružnica Slovenskega čebelarskega društva priredi enodnevni čebelarski tečaj v nedeljo 19. t. m. od 10. do 16. pri čebelnjaku g. čonča v Cerovcu. Predavali bodo g. Peternel in drugi strokovnjaki. Skupen odhod s postaje v Rogaški Slatini po prihodu vlaka, ki bo po novem voznem redu prihajal okoli 9. ure iz Grobelna. Vabljeni vsi čebelarji od blizu in daleč. Zaradi obeda se naj javijo udeleženci pri predsedniku na postaji. V primeru slabega vremena bo tečaj ob istem času v šoli pri Sv. Križu. SLOVENSKA BISTRICA. Nedavno je priredil naš sokolski orkester koncert, ki je prav dobro uspel. Posamezne skladbe, 16 po številu, so bile skrbno pripravljene. Poslušalci so bili z izvajanjem orkestra izredno zadovoljni in so zlasti soliste nagradili z dolgotrajnim aplavzom. Da smo imeli tako lep užitek, je zasluga br. <5uka, ki se ni ustrašil ogromnega dela in truda. Vežbati je bilo z večinoma novimi močmi. Veseli nas, da se mu je tako posrečilo. Iskreno mu čestitamo! Sodelujočim pa kličemo: »Vztrajajte dalje! Ljubitelji glasbe bi vas kmalu spet radi slišali!« Z Jesenic s— Krajevni odbor za zažčito prebivalstva pred letalskimi napadi v občini Jesenice bo priredil v sredo 15. t. m. ob 20. predavanje z naslovom »Vloga letalstva v totalni vojni«. Predavanje bo v dvorani Krekovega prosvetnega društva. Predaval bo g. Karel Lukman, upravitelj posestev KID. Krajevni odbor opozarja na važnost tega predavanja. MED. UNIV. dr. KLASINC Kari specijalist za ustne in zobne bolezni odpre 16. maja ordinacijo NA JESENICAH v vili dr. Kogoja. Rentgen. Iz Gornje Radgone gr— Lepo uspeli sokolsKj prireditvi. Kljub slabemu vremenu se Je na dan pripravljenosti 5. t. m. odzvalo pozivu izredno lepo število članstva in naraščaja našega Sokola. To je dokaz, da se članstvo na meji zaveda svojih dolžnosti in stoji budno na straži. Le žal, da je bil okrožni zbor v zadnjem trenutku telefonično preklican. Zato so vsa društva v okrožju opravila dan pripravljenosti na sedežu svojih edinic. Starosta br. Mavric je zbranemu članstvu v lepem nagovoru obrazložil pomen tega dne, nato pa se je vso članstvo ob prepevanju »Pesmi sokolskih legij« spet razšlo. — V sredo 8. t. m. je društvo proslavilo materinski dan. Iz vrst sokolske mladine je bila izražena želja, da bi se taki sestanki večkrat priredili. gr— Sprememba posesti. Veliko vino-gradno posestvo z vilo v Crešnjevcih pri Gornji Rodgoni je kupil od gg. Faflika Alojza in Viktorja iz Murske Sobote g. Peter Gierkeš. mlinar in posestnik v Gornji Radgoni, za' 180.000 din. Iz Kranja r— Gimnazijski koncert. V četrtek Je bil v gimnazijski telovadnici pevski in orkestralni koncert dijaške mladine, katerega je posetilo veliko število staršev in ostalih ljubiteljev mladinskega petja. Pred nabito polno dvorano so mladi pevci izvajali spored, ki je bil skrbno sestavljen in je obsegal poleg narodnih pesmi tudi dele najnovejših slovenskih skladateljev. Ugajal je zlasti mladinski zbor in prvošol-ke, dobro pa sta se odrezala tudi mešani in moški zbor. Vse priznanje gre pevovod-kinji gdč. Slugovi: iz mladih grl je ustvarila odličen zbor, ki se odlikuje predvsem v čistosti, jasni izgovarjavi in pevski tehniki. Med instrumentalnimi točkami, ki so bile na sporedu, je zlasti ugajala Dvofa-kova Humoreska, ki jo je izvrstno izvajal osmošolec Oprešnik. Istotako je Poljanšek odlično odigral Seyboldovo Polonezo. Prisotni so mlade pevce in njihovo pevovod-kinjo nagradili pri vseh točkah s toplim odobravanjem, istega priznanja pa so bili deležni tudi mladi nadarjeni glasbeniki. Iz Ptuja j— MeddrušUeni občni zbor dijašK»h diuStev je bil v četrtek popoldne v gimnazijski risalnici. Mladina je spričo reaiih časov sklenila da bo soglasno nastopala pri vseh narodno-obrambnih pokretih ter pozabila na vse spore, ki so jo do sedaj slabili. Tudi starejši so že večkrat delali POZOR! [mate predmet za katerega rabite lokal, ali želite kak predmet spraviti v promet, Vam nudimo del našega lokala ali sprejmemo predmet v prodajo. Lokal-prometna točka Ljubljana, telefon, koncesija, izložbe. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod >;Mala režija«. 2 9 5 1 VV ova .'«■«:t-'■*»*>. t-r" - ! 'asrn'm rinnnm br^ 1 i ' p f'V-z -^ '"' j V -jenca zi r?.':on '."r'Ta u/^^i --••*>e -em '"ini na pMii'",'i'i v | si ib~ri' Dod P'' ot-n j i"S',i -C5 Gospodična •rTov k? i-o-T-T^fnp ^p-l{ o-^an^t a 7 •Vm na->-e3*f>->-e->i p e-i ■"•t un^o-ma n~tr" c rliko ki sp vr^e no^ati na podruž Jutra C^lle. n"d »Liubim tinif "n°<* 1?<571 281otni fant ? "50.000 din se priženi k dekletu z lastno eksist-n<-n staro do 24. let Ponudb' na ogl. odd. lutra rod »Lepi mai«. 12747-25 ^ Umitim > - V'"-- - v • - - ' ^ • . S-'"« _ t- * Z. !TZ\'AJ7E y '•» C£1 flftCfU 4 a. , ■ Vj. t-C DJCNI Si rcMitf V i. k 4; * fcf i. ^ l e" tOKACf ' > 1 Sfr.c:« tvrti:E hi, ^'^-'iiif.ifrij ZAGRED ^V^V! NI1-.OLIČEVA 10 w--- mk uu Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo iato jo pustit« redno kemično čistiti ali Darvati v tovarni JOS. RE1CH Ljubljana t-*oljansRi nasip 4-6 -rilmo - Svetlolikalnic. Lesena zložljiva patentna postelja s tapeciranim modrecem Din 240— pri R. RADOVAN Mestni trg iS. SREBRO, >:iAl.K KAMNE m vsakovrstne ZLATO kupuje 00 najvišjih cenah JOS. EBERLE, Ljubljana. l'yrseva e. •>.vara hotela »Slon. [ZA VSAKO PRILIKO ia j boljša m najcenejša oblačila si nabavite pri Preskerju, »'KTK* C. 14 za taJko združitev, vendar so tttje sOe to vedno preprečile. Na prvem rtieAiruštve-nem dijaškem občnem zboru so govorili sedmofelec Fran Alič: »Uvodne sedmodolec Majcen Franc: »Slovenci v sedanjosti?-, osmošolec Fran Ivanfiek: >Mtab> dna, njeno delo in dolžnosti«, ter sedmo-šolec Vošnjak Dimitrij: »še nekaj besed o mladini«. Nekaj vzpodbudnih besed in nasvetov sta podala mladini Se profesorja Janko Jarc in Tone šifrer, nakar so bile volitve. Za predsednika je bil ^oglasno izvoljen Vošnjak Dimitrij, v odbor pa Ivan-šek Fran, Vrečko, Alič, Mojzer, Vrečko-va Nada in Keržarjeva. Za sklep so dijaki navdušeno zapeli himno »Hej Slovani«. j— Predavanje o OrKncjs^ih otokih je bilo v četrtek v Mladiki. Ob 9k i optični h slikah je lektorica gospa Oopelandova prikazala lepoto tega otočja, kjer se danes dogajajo važni dogodki. S humorističnimi izvajanji je občinstvo, ki je prav lepo zasedlo drvorano. zelo zadovoljila. Uvodno besedo in pozdrav predavateljici je spregovoril predsednik Ljudeke univerze prof. Cajnkar, zahvalil pa se ji je za predavanje predsednik Angleškega kluba prof. Fras. Privatno prakso je odprl Med. Univ. dr. Breznik Vladimir PTUJ, AŠKERČEVA UL. 18 (prejšnja ordinacija t dr. Bele Stuheca) Ordinira od 8. do 12. in od 15. do 17. ure. j— Dijaški nastop. Dijaki realne gimnazije bodo imeli na binkoštni ponedeljek telovadni nastop na sokolskem telovadi-šču v Ljudskem vrtu. Nastop bo ob vsakem vremenu. j— Zvočni Kino bo predvajal danes ob pol 16., pol 19. in pol 21. uri film »Ciganske melodije«, ki prikazujejo življenje v ciganskem taborišču. V ponedeljek bo ljubezenski film sRoža velemesta«. Za dodatek »železniška nesreča pri Ozlju«. j— Uradni dan zbornico za TO I bo za Ptuj, okolico, Ormož, Ljutomer, Muisko Soboto in Dolnjo Lendavo v četrtek, 16. maja v Narodnem domu. j— Občni zbor kovinarjev. Pred kratkim so zborovali kovinarji. Iz poročil je razvidno, da združenje šteje 101 člana, zaposluje pa 57 pomočnikov. Novoprijav-ljenih je bilo 35, odjavljenih pa 17. Združenje kovinarjev je najstarejše društvo v Ptuju, saj je staro že nad 200 let. j— Vokalni in instrumentalni koncert ptujske realne gimn. je bil v petek v dvorani Glasbene matice. Posetilo ga je veliko število staršev in ljubiteljev glasbe.. Mladi pevci in pevke so pod vodstvom pe-vovodje prof. Burga izvajali dela priznanih domačih komponistov ter vse pesmi podali prav ubrano in posrečeno. Tudi instrumentalne točke so dijaki prav dovršeno odigrali. Občinstvo je navdušeno aplav-diralo mladim pevcem in godbenikom. Iz Zagorja z— Meningitis. Ker sta oboleli dve hčerki rudarja Bokala, so zaprli zagorsko šolo. z— Samostojna šola na Lokah. TJpravi-teljstvo topliške Sole je te dni prejeio od prosvetnega oddefca odlok, da se doseda* nja pomožna Aola afc Lokah, ki je spadali pod upraviteljstvo topliške sole, osamosvoji. V šoli bo oddelkov. Upravitelj še ni imenovan. z— Strog pasji kontumac je odrejen za litijski srez, kakor je razvidno iz uradnega razglasa sreskega načelstva. Na Savi je neki pes obgrizel psa volčjaka- last trgovca Antona Gradišarja. Psi se lahko vodijo na verižicah z nagobčnikom, nikakor pa se ne smejo sami gibati. Izlet upokojenega učiteljstva Ljubljana, 1L maja. V četrtek popoldne je napravilo upokoje no učiteljstvo izlet v Dev. Mar. v Polju in njegovo okolico. Izleta se je udeležilo kaj častno število tudi že nad 80 let starih učiteljev, upokojencev. Lepo vreme in pogled na zeleno in cvetočo naravo sta močno dvignila razpoloženje med udeleženci. V Polju je nekaj udeležencev v imenu vseh pozdravilo nestorja učiteljstva Franca Kavčiča, ki bo jeseni že 94 let in ki je ves nasmejan stiskal roke tovarišem. Ni mogel dopovedati, kako ga veseli, da nas zopet vidi in da se more z nami pogovoriti ter obuditi spomine iz svojega življenja. Mož je za svojo starost izredno duševno čil in tudi telesno še trden. Ob lepem vremenu naprav celo kratek sprehod iz svojega doma. Kratek odpočitek je bil v Vevčah. Od tu je krenila večina čez polje v Kašelj, a nekaj nazaj v Polje, kjer smo se sestali v gostilni pri Kuharju s tovarišem Kavčičem in njegovimi. Tu smo razdrli pri kozarcu dobre kapljice marsikateri dovtipln trčili na Kavčičevo zdravje. Poudarjal je, da mu še vedno da moč dobra kapljica. Prav kmalu je minil čas, ko smo se poslovili od njega, poet je nam stisnil roko s povabilom, da naj ga obiščemo, kar smo mu tudi obljubili, žeieč mu, da ga zopet najdemo pri zdravju in dobrem razpoloženju. — L. P. Prezvesti služabnik V Londonu se je morala neka gospodinja zateči k sodniku, da se je rešila pre-zvestega služabnika. Tega služabnika je privedel s seboj pred mnogimi leti njen mož, ki je bil policijski nadzornik v Indiji. Po moževi smrti vdovi razmere niso več dovoljevale, da bi si lahko privoščila služabnika, a ta odpovedi enostavno ni vzel na znanje. Ostal je pri gospe še potem, ko mu je nehala plačevati. Tako se je med obema nekoliko let vršila edinstvena borba: sluga se noče odpovedati izvrševanju svojih prejšnjih dolžnosti, gospodinja pa njegovih neplačanih uslug noče sprejema« ti. Tako je morala končno na sodišče, da se zavaruje pred preveliko zvestobo svoje« ga služabnika. Postani in ostani član Vodnikove družbef MICHEL Z15VACO: 110 Don Juan KUHAN »Nedvomno,« je dejal levi prisednik. »toda ne smemo mu dovoliti, da bi na tem mestu zagovarjal svojo sramoto in poveličeval razuzdan-stvo...« »Razuzdanstvo!« je bolj v obupu kakor z jezo zamrmral Corentin. »Razprava je končana!« je oznanil duhovni sodnik. »Pisar, preberite sodbo.« Pisar je vstal, zabodel hudobne oči v nesrečnega Jakomina in pričel takole: »Tiho! Posluh! . . .« Nato je vzel šop papirjev, ki jih je imel pred seboj, ter jel »razločno in na glas« brati njih vsebino. Če ga je kdo razumel, Jakomin Corentin ga ni, naj je še tako strigel s širokimi uhlji; prehuda zmešnjava je bila v njegovi ubogi glavi in prevelik njegov obup. V vsem plazu, ki se je usipal nanj, mu je bila razumljiva samo ena, zmerom ista, neizprosna, okrutna beseda: mnogoženstvo . . . mnogoženstvo ... Da je mogel vobče še kaj slišati in zapopasti, bi bil posnel iz pisarjevega branja tole: »Dokazano je, da si je Jakomin Corentin prisvajal razna imena, da bi tem laže ustrezal svojemu neozdravljivemu nagnjenju k mnogoženstvu, in se nazival zdaj dona Juana Tenoria, kadar je bil na Španskem, zdaj grofa de Corentina, kadar je prišel v Francijo. Dokazano je, da se je pod imenom Juana Tenoria, španskega plemiča, v Granadi poročil z vi- sokorodno Silvijo Flavilla de Oritza, kakor je razvidno iz pismene izpovedbe te gospe; Dokazano je, da se je v Parizu pod imenom . oj.a ue Corentina poročil z mladenko Denizo, kakor je ustno izpovedala gospa Jeroma Diman-cheva, mati te mladenke. Zaradi tega se Jakomin Corentin obsoja, da mu krvnik odreže jezik in odseka desno roko; jezik caradi svetoskrunstva, ki ga je zakrivil s tem, da je dvema ženama obljubil zvestobo, desno roko pa sato, ker se je ta roka lažno podpisala v matične oukve dveh cerkva. Potem naj se Jakomin Corentin dvanajst ur izpostavi na sramotišču. Nato ga obesijo za vrat, dokler smrt ne nastopi. Z ozirom na slaboumnost, ki jo kaže obtoženec, in na njegovo zmešano govorjenje, po katerem je moči sklepati, da se ne zaveda ogromnosti svojega zločina, se mu odrezanje jezika in odsekanje desne roke prizanese. Po tem takem, je končavala obsodba, bo obsojenec samo dvanajst ur izpostavljen na sramotišču pri Trahoirskem križu, jutri zjutraj ob osmih pa na vešalih istotam obešen za vrat, dokler smrt ne nastopi.« Zadnji odstavek je bil edini, ki ga je zapisnikar razumljivo prebral, in je zbudil med poslušalstvom razočarano mrmranje. »Ta ima bogme srečo!« so godrnjali stražarji. »Saj pravim, da ni več pravice na svetu!« je to gotno vzkliknila ženščina v ozadju dvorane. »Dandanes je mnogoženstvo dober kup,« je rekel starček blagega obličja; »za mojih dni bi bili takega zločinca s konji razčetverili. Kaj hočemo, svet gre po zlu in malopridnost najde zmerom potuho...« Sodniki so se umaknili. Nezadovoljno občinstvo se je razšlo. Hudodelca Corentina so zgrabili stražarji. Na čelo gruče, ki je tako nastala, sta stopila dva moža. Eden je bil črno oblečen, drugi od glave do nog ves rdeč. Črni, ki je za čudo sličil staremu lisjaku, je zdaj pa zdaj na vse grlo zavpil: »Prostor za pravico njegovega veličanstva!« Drugi, ki je bil v obraz podoben mesarskemu psu, ni črhnil ničesar. Bil je krvnik. Ko so privlekli Jakomna Corentina iz poslopja se je vzlic strahoti trenutka radostno ozrl v jasno nebo in hlastno potegnil vase čisti, hladni zrak. > Prostor za pravico njegovega veličanstva!« je kriknil črni mož. »Kolači! Pravkar spečeni, vroči! Kdo hoče kola-čev?« je vpila ulična prodajalka. Jakomin je slišal vabljivi klic in se svetlo ozrl proti kolačarici. Zasopel je skoz nos in vzdihnil. Kot pravi rojak iz Ulice svetega Dioniza je imel kolače neznansko rad, kakor še danes ta dan pre-nekateri sin Pariza. In s tem poželjenjem v srcu in s to vonjavo vročih kolačev v nosnicah je moral korakati proti Trahoirskemu križu ... smrti naproti... To se je godilo popoldne, tisti dan. ko je Klotar Ponthuški zjutraj sprejel obisk Jakoba Aubriota in se napotil v Arronški dvorec, kakor mu je velevalo skrivnostno pismo. IV Sramctišče pri Trahoirskem kr:žu Sramotišče pri Trahoirskem križu, nedaleč od Grevskega trga, je bilo zaradi svoje osrednje lege enako znano in obiskovano kakor sramotišče pri tržnici. Tvorila ga je močna, zidana, pet do šest čevljev visoka zgradba; na vrhu je imela nekakšno ploščad, kamor si se moral vzpeti po lestvici. Tu so privezovali ljudi, ki jih je hotela pravica zaznamovati javnemu sovraštvu in zaničevanju. Seveda so stala ob strani sramotišča vešala, tako da je imel izpostavljenec po prestanih duševnih mukah kar najkrajšo pot do telesne kazni. Semkaj so prignali Jakomina Corentina, obda-nega cd množice, ki ga je zasmehovala in kričala nanj. »Ti ljudje me psujejo in zasramujejo,« je mislil sam pri sebi. »in vendar me nihče izmed njih ne pozna. Kaj sem jim storil? Nič. Zakaj torej vpijejo name? Imajo me za zločinca, samo zato, ker sem obsojen. Katko se motijo! Če je bil kdaj kdo nedolžen mnogoženstva. sem jaz! In vendar se utegne zgoditi, da zagledam med temi ženščinami, ki me s prstem kažejo svoj m prestrašenim otrokom, celo Denizo, ki najbolje ve, da se z njo nisem oženil. Oh, Denizka, zala Denizka! Zakaj si mi rekla, da me imaš rada? . . . Hm! Ali mi je res rekla tako?« »Alo! Gor se spravi!« je revknil krvnikov glas zraven njega. Jakomin se je zdramil iz svojega modrovanja, odprl oči in vzdrhtel, ko je videl, da stoji ob znožju sramotišča; nato je vzdihnil in počasi splezal gor. Ko je bil na vrhu, se je vzdignil okrog njega tolikšen krik in vriše, da bi si bil ušesa zamašil, ko bi ne bil imel zvezanih rok. Ker si pa ni mogel zamašiti ušes. da ne bi slišal, je vsaj zaprl oči. da ne bi videl. Začutil je. kako ga je nekdo za ramena pritisnil k tlem. in pokorno sedel na veliko leseno klado, za katero je štrlel iz ploščadi kol. Krvnik ga je čvrsto privezal k temu kolu. Nato je Jakomin slišal, kako nad njim nekaj pribijajo. Ta reč je bila velik napis, ki je pojasnjeval ljudstvu vzrok, zakaj je obsojen: T udi Vi znate zdai plakate risati! z našim novim patentiranim reklamnim aparatom »SVETLA«. To je večbarven plakat z gibljivimi črkami s katerim lahko napiše vsakdo v nekoliko minutah poljubno besedilo, ki ga potrebuje, ne da bi praktičen za trgovce, gostilničarje, obrtnike, kine, potreboval papir, barve ali česa drugega. — Zelo gledališča, apoteke itd. — Zahtevajte brezplačen prospekt. MAY£R VILJEM, mizarstvo — izdelovalec reklamnih aparatov „SVETLA" LJUBLJANA — JENKOVA 7. OGLAS Prema odluci upravnog odbora oficirskog doma garnizona Ljubljanskog od 5. aprila 1940. godine u sali oficirskog doma u Ljubljani—Tabor održače se na dan 27. maja 1940. god. u 11 časova druga usmena javna licitacija za izdavanje pod zakup menaže i bife-a oficirskog doma ljubljanskog garnizona za vreme od 1. juna 1940. godine do 31. maja 1941. godine. Uslovi za ovu licitaciju mogu se videti svakog dana od 8—18 časova u čitaonici oficirskog doma. Kaucija u sumi od din (8.000) osam hiljada u gotovom novcu ili vrednostnim papirima po berzanskoj ceni, polaže se na kasi oficirskog doma do 10 časova označenog dana za ovu licitaciju. Ponudjači imaju biti snabdeveni ovim dokumentima: Svedodžbom o državljanstvu; Uverenjem o zavičajnosti; Uverenjem o dobrom vladanju i ponašanju, kao i da nije sudski sudjen niti osudjivan za prijava dela; Uverenjem o priznatom pravu za vodjenje gostione i točenju alkoholnih piča; i Lekarskim uverenjem od državnog lekara o zdravlju i sposobnosti ponudjačevoj, da vodi menažu i bife doma. Broj 154 iz Uprave oficirskog doma u Ljubljani, Tabor 1, od 11. maja 1940. godine. DERMOVAL proti kožnim boleznim, hrastam, izpuščajem, lišajem, čirom in sličnim boleznim lokalne narave zdravi naglo »Dermoval«. 1 lonček din 20.—. REUM ATIS najboljše sredstvo za mazanje zoper revmatizem, trganje, ishias. protin in slične bolezni, 1 steklenica din 22.—. MARKOVE KAPLJICE, že 150 let preizkušene, in kot najboljše zdravilo priznane kapljice za želodec, zoper bolečine, napetosti, pomanjkanje teka itd. 1 steklenica din 20.—. LEKARNA Mr. V. ROJC, ZAGREB, __GORNJI GRAD 15. NAZNANJAM cenjenemu občinstvu — da sem prevzela znano staro gostilno »PRI SLOVENCU« na križišču cest v Sp. Pohanci pri Brežicah. Pridite in prepričajte se o dobrem vinu in skrbni postrežbi. Baumruk Anica Naznanjam, da sem se preselil s svojo MIZARSKO DELAVNICO iz Poljanske ceste 21, na SV. PETRA CESTO št. 85. — se toplo priporočam svojim strankam. KUNC FRANC. ODDAMO veliko restavracijo s kuhinjo, dancingom, vrtom na ljubljanskem velesejnr- OD 1. — 10. JUNIJA t. I. Pismene ali osebne ponudbe je nasloviti na upravo velesejma do 14. t. m. Krajinske tojfllce— zdravijo z gotovim uspehom revmo, protin, ishias, ženske bolezni itd. Odprto od srede aprila do srede oktobra. Za časa pred- in posezone znatni popusti! Nizke cene in pavša;ne kure. železniška postaja Zabok-Krapinske Toplice; odtod zveza z avtobusom. Informacije in prospekti na zahtevo preko uprave kopališča in vseh potniških uradov. N AJ P O J>il u le »HORMO-SEKS« Dobivajo se v vseh lekarnah. 3(i pilul 84 din. 100 pilul 21? din, 30: pilul 560 din. Zahtevajte sam« prave in originalne HOKMO-SEK> iiilule! Po pošti diskretno razpo šilja Lekarna Bahovec, Ljubljana. Jlavno skladišče: Farm tem la aoratonj »VIS-VISIT« /.agreb Lanc;ov trg 3. _ Ogl reg S or 564b-^ Orožarna Js Pasta&vič Zsgrčb, Juriššševa uSlca 1 Orožje za lov, šport in obrambo, Browning, Mauser, VValthev in cenejše pištole čez vrst Isvsfdh pušk Alarmno in zračno orožje brez dovoljenja. Potrebščine za turiste, planince in razne novosti. Katalog pošljemo samo priporočeno proti predhodni pošiljki dinarjev 7.—. rarag^g Za oskrbnika kmetijskega m gozdnega posestva sprejmemo uradnika, perfektnega v pisarniških delih in strojepisju, vso oskrbo bo imel v hiši. — Ponudbe v nemškem jeziku pod šifro »Penzionist« na Agenturo Pichler v Ptuju. FOTOAM ATER JI! Imamo manjše režije zato Vam delamo še vedno brezhibno kopije po 75 para, razvijanje filma 2 din. — Rabljene aparate in vse potrebščine kupite in prodaste zelo ugodno pri nas. Ponudite nam tudi druge teh. predmete. Imamo papir — filme — kemikalije. Fototrgovina, Vošnjakova 4. Roileiflex 6x6 Tessar 3.5. 7. 5 cm, Proxare leči, zeleni filter in knjigo »Das Rolleiflex-Buch«, zelo I dobro ohranjeno, prodam za din 2.400.—. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 4802 i Veliko industrijsko podjetje sprejme za takoj mlajšega kovespm&enta z znanjem angleščine, francoščine in nemščine, kakor tudi stenografije. Ponudbe poslati pod Korespondent na Publicitas d. d. Zagreb, Ilica 9. Trsti© stropi parkete, bakulo, strešno lepenko, bitumenjuto, bitumen, lesni cement, katran, karbolinej, JUGOLIT-plošče za predelne stene in izolacijo — in razna sredstva za izoliranje dobite najceneje pri Jas, R. Puh, Ljubljana ZALOGA PARKETOV. Gradaška ulica 22 Telefon 2513 NfAPODNA Pred vsako gradnjo se obrnite na gradbeno podjetje in tehnično pisarno RAVNIKAR VLADIMIR, stavbenik — Ljubljana, Linhartova ulica 25. Telefon 24-15. SKAGN4 L3UBL3ANA KNAFLJEVA 5 IZVRŠUJ k VSE VRS7E 7 /S KOV/A P RE t ROSI L /A N AJ F! M EJ Š h PRI OSLABELIH ŽIVCIH se uporablja fizijološki ekstrakt Ka-le-fluid. On pojačuje sekretarno delovanje vseh žlez. Krepi živčni sistem in jači organizem. Brezplačno vsakemu detajlna literatura — zahtevajte: Beograd. Masarykova 9, Miloš Markovič. »Ka-le-fluid« se dobiva v lekarnah. — S. br. 5300,32. Znani SALVAT CAJ proti žolčnim kamenom tn boleznim žolčnega mehurja se i dobi pri glavnem zastopniku Lekarna pri Sv. Ivanu, Za-[greb, Kaptol 17. — Zastonj i pošljemo prospekte o zdravljenju. ft «». 27870-1936 Ra 3*7 SPREJMEMO veščega, izkušenega, v tekstilni stroki dobro verziranega s. spojnega lnzenjerja za svojo tovarno v Odžacih. Ta bi dobil poduk po dosedanjem tehničnem direktorju za konopneno in jutno stroko, da bi potem lahko prevzel mesto samostojnega tehničnega direktorja. V poštev pridejo samo gospodje, ki so jugoslovenski državljani. Ponudbe s fotografijo, navedbo referenc, plačilnih pogojev, popisom dosedanjega zaposlenja nasloviti na generalno diiekcijo: FABRIKA KANA PA, UŽARIJE in TEKSTILNA INDUSTRIJA, D. D„ BEOGRAD, Terazije 28/1. sprat. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi mojega dobiega soproga Feliksa I AGR. ZEMLJEMERSKEGA INŠPEKTORJA V P. se najprisrčneje zahvaljujem za prejete številne dokaze iskrenega sočutja. Prav posebno se zahvaljujem častiti duhovščini, njegovim lovskim tovarišem in kinologom za častno zastopstvo, gg. govornikoma za pretresljive poslovilne besede ob odprtem grobu, darovalcem lepega cvetja in vsem, ki so tako številno spremili blagopokojnega na njegovi zadnji poti. Vsem naj Bog povrne. LJUBLJANA, dne 12. maja 1940. Žalujoča vdova in ostalo sorodstvo. Pomagal bo Z iani pisec in raziskovalec okultnih ved F. T. f k trmah Vam brezplačno i::;pove Vašo prihodnost. Razen važnih dogodkov iz preteklosti vam pove t li vse vaše odnose do 1; idi, zakona, loterije, i ; o vi ne in vseh važnej-■ dogodkov sedanjosti. I egov nasvet vam bo inesel zaželjene uspehe v življenju. Zahvalne izjave, ki jih vsak dan prejema s celega sveta, dokazujejo nenavadno zanesljivost njegovih zapovedi. — Postavite mu nekaj važnejših vprašanj, ki Vas zanimajo in sporočite mu točne rojstne podatke. Vse napovedi o Vašem življenju, ki so zgoraj omenjene, boste I o b i 11 popolnoma brezplačno, če boste iiscu kupili njegovo najnovejšo knjigo \ s ŽIVOT I OKULTNE TAJNE«. Knji-vi stane samo Din 30.—, denar pa se a na ček. račun št. 17455, na točni stalni naslov F. T. KAKMAH, ŽALEC. nas 2iv«»t ! »KULTNE TAJNE je znana kot najboljša razpršilnica na svetu. — Glavno zastopstvo »VIN0GBAB« tehnična in železninska delavnica. BEOGRAD — Višnjička ulica 74 pošt. pret. 725 Dobiva se v vseh trgovinah s tehničnimi predmeti in železnino '--t - sanenn V vseh strokovnih trgovinah gospod,,.^ Basiovisiska m sreska prodajna skladišča otvarjamo za naš neobhodno potreben epohalen ter ekonomičen izdelek. Aktuelna monopol-ska prodaja v množinah. Potreba je: za vse industrije, obrte, trgovine, gospodarstvenike in privatnike. Zaslužek stalen in kolosalen, zaposlenje dolgoletno. Strokovno znanje ni potrebno; interesenti, ki razpolagajo s kapitalom, potrebnim za pievzem blaga na skladišču (od 5000 do 20000) naj pošljejo resne, točno obrazložene ponudbe z navedbo razpoložljivega kapitala kakor tudi z navedbo banovine ali sreza. za katerega imajo interes, na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9, pod šifro x>Preuzimam prodajno skladište«. Ekonomična vožnja na tehnično najbolj izpopolnjt nih motociklih MODEL 1940 nudi užitek vsakemu še tako razvajenemu vozaču. Zahtevajte prospekte pri zastopstvu DKVV motoeikli, Ljubljana, Miklošičeva 30. Kupimo rabljeno, dobro ohranjeno 100 ISo HP. Obširne ponudbe z navedbo leto graditve ! na oglasni oddelek »Jutra«. i •l NAJLEPŠE CTIVO! Havljen. Klabund Havljen. jillliiiin Jhompson Broširana knjiga: rtin 10.— Vezana knju/a din 15.— Zgodbe brez groze Piotr - Rasputin Črna vojna S. si. m Majerjeva. ^darska balada ftft LJUBLJANA KNAFLJEVA ULICA 5 1 bt K« PRIM0RJE w VAŠE NAJBOLJ OBISKANO KOPALIŠČE IN LETOVIŠČE NA HRVATSKEM PRIMORJU Izredno lepa plaža, zmerno primorsko podnebje, čist in svež /.rak. Hoteli od prvorazrednih do najskromnejših. Zadostno število zasebnih sob. Zahtevajte prospekte od potniških uradov. — Vsa navodila in prospekte pošilja na zahtevo brezplačno: Občinski turistični odbor CRIKVENICA (HRVATSKO PRIMORJE) Prijetno boste bivali v prvovrstnem hotelu ' DUM DE. SEI9LA Zmerne cene! Zahtevajte prospekte! vv izhodna točka za vse kraje na hrvatskem Jadranu. Ugodno bivališče v vsakem ietnem času. Moderni hoteli in kopališča. Informacije: '^RAoSKi 1URISTIČK1 URKD - SUSAK T: ' iotrgovci! 25 ZASTOPNIKI rs.\DIOAPARATOV! Za prodajo naših svetovno znanih radioaparatov IŠČEMO v vseh večjih krajih Slovenije agitee In zanesljive zastopnike! Nudimo velik zaslužek, tehnično in firianbijsko sodelovanje, prvorazredne aparate in trajne trgovske zveze. Pismene ponudbe na PUBLICITAS D. D., Zagreb, Ilica 9, pod »Radio—5G069«. ZAHVALA npH Za izraze blagodejnega sočutja, katere smo prejeli ob nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega očeta, deda, strica itd., gospoda š&EaMAasi tovarnarja in posestnika v Ribnici na Dolenjskem se vsem prisrčno zahvaljujemo. Zahvaljujemo se g. dr. Janezu Oražmu za njegovo požrtvovalno zdravniško pomoč in lajšanje trpljenja, častiti duhovščini za opravljene cerkvene obrede, Sokolskemu društvu, ki je korporativno s praporom izkazalo poslednjo čast svojemu soustanovitelju, zastopnikom industrije in obrti, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, zlasti udeležencem iz oddaljenejših krajev, za njih številno spremstvo blagega pokojnika k večnemu počitku. ribnica na dolenjskem, dne 11. maja 1940. ŽALUJOČE RODBINE OrAŽMOVK H%Qtta $en&fbe Cepote li naj vam vaš' sivi lasje pokvarijo mladost in življensko veselje? Da bi vas zaradi teh nesrečnih sivih las imeli za staro ženo in da bi z vami nepravično ravnali? STe. in spet ne' Odstranite sivino las z Tmedio, spremenite barvo vaših las, ostanite mladi in lepi! Imedfa ie dovršena pariška barva, s katero boste odstranili sive lase, Imedia daje novo lepoto, daje „tisto nekaj", kar moške privablja. Vsi dobri frizerji barvajo lase z Ime-dio, radi vam bodo dokazali, da so res uporabili Imedio... da ne bi bilo razočaranja! NARAVNA BARVA ZA LASE odobrena od Min. Nar. Zdravja br. 20902/36 Zahtevajte od nas brezplačno knjižico o barvanju las L' OREAL - ODDELEK J Poštni predal 3 Zagreb I INSERIRAJTE V »JUTRU«! za kuhinjo — najcenejše v zalogi pri SEVER, LJUBLJANA, Marijin trg 2. Strokovno polaganje linoleja. POZOR MLINARJI! Kupil bi kompletno mlinsko opremo z ali brez pogonske sile. z in brez zgradbe. V poštev pridejo samo instalacije v dobrem stanju. V ponudbi je navesti vse, kar poseduje, kateri fabrikat. kda; je bil mlin montiran in ostali popis strojev. — Ponudbe poslati na oglasni zavod »FAMA«, Beograd, poštni pretinac 493 pod »Mlinski uredjaj«. KADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE 45301-2204 Za lepe dneve najcenejši in najprikladnejši platneni čeveljčki z gumastimi podplati. Otroški din 15.—. i 9.—, 25.—: ženski din 29.—. rnoški din 35.—. Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa. šivalni stroji prevozni tricikli. pnevmatike. — Ceniki franko! TR3BUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška 4 MAKifiOK — \LEKSANDROV \ (,. ST. 26 Hišni posestniki ln drugi interesenti za gasilske potrebščine! Kompletne <■ »silne garniture, obstoječe iz predpisane ročne briz-galnice. gasilke metle, kadi, 2 veder za vodo, lopate, sekire, požarnega kavlju. zaboja za pesek in 1 nv; peska, dobavlja po najnižjih dnevnih cenah tvrdka »Gospodarski procvit«, d. z o. z.. JLjubljana. Resi jeva ce.;la 13. tel. štev. 20-74. Naročite takoj, ker cene materiala rastejo! Gasilni aparati vseh vrst! Plinske maske! Naknadne polnitve! 2405-6553 Udobni in lahki ženski čevlji iz diftina s pol-visoko peto. Zelo pripravni za sprehode in pisarno. 40891-7063 Otroške sandale iz močnega platna, z eia-stičnim podplatom in zapono preko narta (rista). Številka 2 din 29.-, številka 3 din 35-. IŠČ&ttftO sposobnega elektromonterja Prednost imajo prosilci z rudniško prakso in oni, ki so vešči popravil elektromotorjev in drugih električnih naprav v rudniku. Prošnje s kratkim življenjepisom je poslati na naslov: Rudarska združba Bohemija. rudnik Pečovnik pri Celju. Točnejše informacije daje obratovodstvo rudnika. 3985-13121 Okusno izrezani čevlji iz finega belega usnja, z usnjenimi podplati in nizko peto. Idealni za spomladanske dneve. RADIŠA Nogavica, ki ne vara. Osvoi.-I > svojo trpežno* t jo in nizko ecno 5761-03802 Fina otroška upogljiva sandala, z okrasom in zapono preko narta. Številka 2 din 59; številka 3 din 69.—; številka 4 din 79.—. vodilno moč, sprejme večja trgovina s čevlji v strogem centru Ljubljane. — Ponudbe pod »Agilna in spretna na ogl. odd. »Jutra«. 4846 3965-96154 Okusne ženske sandale za lepe spomladanske dneve, z usnjenimi podplati in nizko peto. 5961-14841 Divne otroške sandalice iz finega belega usnja z močnimi usnjenimi podplati. Trpežne so, a kljub temu zelo poceni. Številka 2 din 59.-, številka 3 din 69.-, številka 4 din 79. Brezplačen pouk * igranju! iSfc^ 65 ) 8767-04680 Zelo udobne moške upo: kega usnja, /. usnj trmi dobi ves stavbeni material trgovina s stavbnim materijalom lastnik: MIRO VOVK, 2945-44637 Praktični in z usnjenimi močni čevlji iz boksa na zapono. podplati in petami. 1* HEROLD M ARI BOR i, Ljubljana — Tvrševa cesta 36-a telefon 27-16 — Brzojavi MATERIAL 9337-2626 Gospodu se dobro po<' čevlji iz sivega platna. NESTAŠKO Din 7, 8, 9 in 10. Zelo poceni otroške nogavice iz bombaža. Peta in prsti posebno ojačeni 'ELULOIDNE ŠČITE ZA VRATA že 35 let je v prometu Popovičeva £625-44154 Zelo udobni ženski čevlji iz finega telečj boksa, preko narta okrašeni z okusnim j kom. Izdelujemo jih v rjavi in črni barvi 8927-44G84 Elegantni čevlji za gospode. Iz shr > ali rjavega semiša ali iz usnja, okrašeni z luknjicami. CELULOID V PLOŠČAH naročajte pri F. Zrnec Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1 Telefon 38-66. POIZKUSITE! Druge kreme ne boste hoteli več uporabljati. Zahtevajte brezplačen vzorec! Jugoflora a. d. Beograd, Cetinjska ul. 26 KUČANICA Trpežne in močne bombažaste nogavice za delo in dom. si nabavite najceneje in garantirano solidno izdelavo pri tvrdki strojno mizarstvo Ljubno — Gorenjsko. Oglejte si stalno zalogo! iNSERIRAJ V ..JUTRU" ki zna negovati voz m samostojno zanesljivo voziti z dolgoletnimi spričevali, trezen in dostojen. SE IŠČE v pomoč vrtnarju v Zagrebu Dobra trajna služba. — Ponudbe s sliko in življenjepisom na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9, pod »Verlasslich«. rabljeno, a dobro ohranjeno stružnico močnejše konstrukcije za pogon na elektromotor, premer stružnice 550 — 600 mm. Ponudbe z opisom, sliko in navedbo fabrikata ter starosti poslati na Publicitas d.d., Zagreb, Ilica 9, pod »br. 152«. Zahvala Vsem. ki ste z nami sočustvovali ob bridki izgubi našega nepozabnega soproga in sina, gospoda otl 5. do 36. k. s. DOBAVLJAMO V DVEH DNEH se najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo častiti duhovščini, gospodu monsignoru dr. Kruljcu za ganljiv nagrobni govor, starosti Sokola gospodu dr. Prislanu za poslovilni govoi pred hišo žalosti, zdravniku g. dr. čedeju za skrbno nego v času bolezni, sokolskemu društvu in gasilski četi za častno spremstvo, pevskemu društvu za ganljive žalo-stinkc, vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem prijateljem in znancem. ki st^ ga v tako obilnem številu spremili in počastili na njegovi poslednji poti. Imamo naprodaj več komadov Pini & Kay brzotekočih polno j arm enikov, zgrajenih 1917. in 1922 1. po 36'. 30'. 24' in 18', 1 avtomat za brušenje žag, fabrikat F. Schinaltz. model »Auto<, 1 venecianski jarmenik, obseg jarma 1.900 m/m, raznih parnih kotlov od 100—250 m^ grelne površine s pregrevalcem z avtomatsko pripravo za kurjenje z žagovino, več komadov Trucksov za prevažanje hlodov. LAŠKO, dne 9 maja 1940. MICI — soproga; MARIJA — mati in ostalo sorodstvo JUGOSTROJ", Sombor, Karadjordjeva br. 30 Zastopnik: Giildner Motorenwerke AG. BEOGRAD — ZELENI VENAC 6 Telefon 30274 Urejuje Davorin tiavljen. — Lzdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d. kot tiskarnarja Fran jeran — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani. M O S D 18. V. 194» HI. MAJSKI KAZINA * .Mati je mcrala gledati sinovo smrt. Poročali smo, da so orožniki prijeli mlada potepuha Marjana Pavloviča in Štefana Zeliča, ki sta v vasi Vrbovcu na Bosanskem Pcsavju ustrelila 23-letnega trgovca Štefana Cvitkaviča, njegovo mater pa smrtno nevarno ranila. Preiskava je dognala vse podrobnosti grozovitega zločina, pri katerem je morala mati biti priča smrti lastnega sna. Ga. Ivka Cvitkoviče-va je daleč naokoli na glasu velike boga-tažinje. Zločinca sta se ponoči vtihotapila v njeno hišo maskirana in sta 30 z noži mučila. Zahtevala sta od njo večjo vsoto denarja n naposled še to, da ju odvode k lastnemu sinu. Mati na to ni hotela pristati .ker je slutila, da ji bosta lazoojni-ka ubila sina. Ker pa sta jo še nadalje mučila, se je morala vdati. Razbojnika sta jo vcdda skozi noč proti sinovi hiši in sta jo še spotoma mučila, ker se jima je hotela iztrgati. Ko so prišli pred sinovo hišo, je morala mati poklicati .sina. Razbojnika sta jo z mučenjem prisilila do tega. Sin je stopil no prag in ko je zagledal mater med dvema razbojnikoma, mu je bi) položaj takoj jasen. Preden je mogel materi pomagati, ga je ecien 'zmed razboj-11 kov s samokresom ustrelil. Ko je mati videla, kr.kc se je sin zgrudil, se je onesvestila. Kmetje so čuli streljanje in so prihiteli iz hiš. razbojnika pa sta pobegnila. G rpo Cvitkovieevo so prepeljali v bolnišnico v Slavonskem Brodu. Zavladalo je splošno zadovoljstvo, ko so orožniki kmalu nato prijeli oba potepuha, ki sta svoje div-jaštvo tudi že priznala. * Vrhnika vabi. Na kvatrno nedeljo 19. t. m. pohitite vsi na Vrhniko po odpustke, ker bo vsakoletno tradicionalno žegnanje pri Sv. Trojici. Popoldne ob 15. pa pridite na sokolsko tombolo, ki bo edinstvena, kakršne še ni doživela Notranjska. Razdeljenih bo neštevilo dobitkov v vrednosti 60.000 din. Tombola bo obsegala 15 glavnih dobitkov, med katerimi bo na primer osma tombola desetdnevno bivanje v slovitem zdravilišču Slatini Radencih. Po tomboli bo veselica v Sokolskem domu in tradicionalna zabava po vseh gostilniških loki dih. Ugcdne železniške zveze. Večerni vlaki. ( —) * Konec šole se bliža. Ali ste že mislili, kaj naj dobe Vaši sinovi in hčerke v dar za dobro spričevalo? Najlepši in najprimernejši dar je dobra knjiga. N. pr. za odraslo mladino: Z ognjem in mečem. Potop. Pes druge čete, šekspirjeva dela, Tavčarjevi spisi itd. in za mlajše razne mladinske knjige, ki jih je izdala Tiskovna zadruga. (—) ii— Velik prijatelj prirede je preteklo sredo popoldne legel k večnemu počitku. Izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti so prijatelji in tovariši spremili k Sv. Križu častnega člana in podpredsednika Društva ljubiteljev ptičarjev. gospoda inšpektor i a Felil:?a Justina. Bil ie eden najzaslužnejših slovenskih kinologov in ie bil član in odbornik društva od vsega početka ter ie ves čas neumorno in nesebično deloval za Društvo ljubiteljev ptičarjev. Lovsko društvo in jugoslovensko kinologiio. Z njegovo smrtjo ie nastala med kinologi in lovci velika praznina, ki ie ne bodo megli izpolniti. estal pa bo med tovariši na najsvetlejšem mestu njegov spomin. S počastitvijo na zadnji poti so mu izkazali hvaležnost za njegovo delo in peč stili njegov spomin. Za krsto so šli člani DLP in drugih kinoloških društev ter mnogi lovski tovariši. Slava spominu velikega prijatelja prirede inšpektorja Feliksa Justina! M O š K E SRAJCE PO MERI Alojzij Potrato — prej J O S, K U N € & Co, Ljubljana, Miklošičeva cesta 32. u— Uprava Sokola Vič ponovno opozarja svoje članstvo in naraščaj na današnji dan pripravljenosti, ki bo ob v s a k e m u v r e m e n u. Zbor članstva in naraščaja bo ob 13. uri na vrtu sokol-skega doma. Udeležba je za vse članstvo in naraščaj brezpogojno strogo obvezna, uvaževala se bodo le pismena in tehtna opiavičila. Vsa nadaljna navodila bodo prejeli udeleženci zbora cd svojih vodnikov. Bratje, sestre, naraščaj, storite v polni meri svojo dolžnost, domovina nas mora najti pripravljene in budno na straži. Danes popoldne vsi na zbor! V DOMŽALAH se je naselil zdravnik Cr. Ordinira za splošno in zobozdravni-ško prakso od 9. do 12. in od 15. do 18. ure v Bolharjevi vili (bivši Kurz-thalerjevi) na Ljubljanski cesti 62. u— Kakšna bo Zvezda s Spomenikom. Pod te.n naslovom smo poročali včeraj o preureditvi Zvedze in smo med drugim zapisali. da bo kraljev spomenik na Kongresnem trgu stal pred Bahovčevo hišo. Na-prošeni smo za ugotovitev, da je hiša, v kateri se nahaja lekarna M. Bahovca. v resnici last Lavrenčičevih dedičev, s čimer pomoto popravljamo. Za birmo se priporoča KOTO tf^ L Y N S K I u— Sokol I. Ljubljana-Tabor ponovno opozarja svoje članstvo in naraščaj na obvezni zbor pripravljenosti, ki bo danes ob 8. zjutraj v veliki dvorani na Taboru. Zaključek cb 9. uri. Uprava. u— šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Kongresni trg 7, je izposodila mesca aprila 4840 strankam 14.568 knjig. Knjižnica je odprta vsak delavnik od 16. do 20., ob sobotah pa tudi dopoldne od pol 10. do Sil EEOADV/AT 12. ter izposoja knjige v 10 jezikih vsakomur, kdor se zadosti legitimira. Izvenljub-ljanskim čitateljem pošilja knjige tudi po pošti. Knjižnica ima kot založnica naprodaj knjigi »Zlata zanjka« in »Vaški apostol«. In s&srtnikl! Uporabljajte dr. KMETOiO MAZILO IN OLJE ZA SONČENJE. — DoDi se povsod. Zaloga. Lekarna di. St. Kmet. Ljubljana, fyrševa cesta. u— Mater n^ka proslava na bežigrajski gimnaziji, združena s kulturno picjiavo škofa Slomška kot slovenskega glasbenika, bo v torek. 14. maja, ob 20. v gimnazijski avli, II. nadstropje. Društvo »Dom in šola« izda vsako leto precej denarja za to, da nakupi nove knjige za podporno zalego, ki je vsako leto večja in bogatejša :n tako mnogim potrebnim pomaga pri študiju. V zavesti, da je treba najprej živeti, potem se da šele študirati, je »Dom in sola« odprla dijaško kuhinjo, kjer dobiva do 40 dijakov obilen zajtrk, poleg tega pa nekaterim najpotrebnejšim plača hrano tudi v kaki javni kuhinji. Posebno omenjamo letošnjo velikonočno dobrodelno akcijo, ko je društvo porabilo 7.000 din za nakup oblek in obuvala dijakom, ki so se v skrajni sili zatekli po pomoč. Tako je bilo pomagano na različne načine 50 dijakom. Ker ima III. realna gimnazija zelo veliko dijakov, ki se vozijo v šolo z vlakom, vzdržuje »Dom in šola« zjutraj in opoldne dnevno zavetišče, ki jih varuje pred mrazom, dežjem in zapravljanjem časa. Zavetišče je pod nadzorstvom. Socialno delo na bežigrajski gimnaziji je torej lepo urejeno ter moremo društvu čestitati posebno tudi zato, ker s takim delom vzgaja tudi v dijakih samih socialni čut, da ne omenjamo vezi, ki jih tvorijo med starši in šolo. ki so posebno vidne na večkratnih rodite'jskih večerih. K proslavi so iskreno vabljeni starši, prijatelji te velike gimnazije in prijatelji socialnega dela med študenti. Upajmo, da bo prireditev dobro obiskana m z darovi podprta. 11— Zaključek sezone v Šentjakobskem gledališču. Trideseta in zadnja predstava Nušičeve veseloigre »Ujež« bo v šentjakobskem gledališču jutri na binkoštni ponedeljek ob 20.15. Igra je izvrstno naštu-dirana in je imela izreden uspeh pri vseh dozdajšnjih predstavah. Ker je bila tudi včerajšnja predstava razprodana in je za predstavo veliko zanimanje, kupite vstopnice že v naprej. S to predstavo zaključijo šentjakobčani svojo letošnjo sezono. V nedeljo 19. t. m. ob 20.15 bodo gostovali šentjakobčani s to veseloigro v mestnem gledališču v Celju. Novi vozni resi kspres« je izše!. u— Glavni odbor akad. stareš. društva »Jadran« bo imel svojo redno sejo v torek dne 14. t. m. u— Srečko Magolič bo danes ob 11. v Jakopičevem paviljonu sam vodil obiskovalce po razstavi svojih slik in jih razlagal. Jubilant je nameiil vso vstopnino in petino izkupička za prodane slike mestnim revežem. FOTO AMATER JI! Vprašajte Vašega prijatelja o izdelavi naših amaterskih del. — Izrazil bo svoje mnenje in Vam takoj svetoval edino snecijalno fototrgovino JANKA POGAČNIKA LJUBLJANA — TYRŠEVA C. 20 u— »Kadar se utrga oblak« je naslov žigonovi drami, ki prikazuje notranjo raz-rvanost malomeščanstva. Dramo vprizori DRK (učiteljski zbor deške šoie) iz Apač v nedeljo 19. t. m. ob 16. uri. čisti dobiček vprizoritve je namenjen razširitvi šolskega odra v Apačah. Vabimo občinstvo, da se udeleži vprizoritve in da podpre delo obmejnega učiteljstva. Predpro^.aja vstopnic v trgovini Sušeč. u— Brezplačen prevoz nalezljivo b •ln'h. K nedavni objavi, da je prevažanje bolnikov z nalezljivimi boleznimi prepovedano z vsemi vozili razen s posebnim avtomobilom mestne reševalne postaje, nam sporoča mestno poglavarstvo, da je prevoz z mestnim infekcijskim avtomobil cm popolnoma brezplačen za ljubljanske bolnike. RENESANCE — damski salon se je preselil v Trubarjevo ul. št. 2 NADA ROGELJ izdeluje po najnovejši pariški moui obleke in plašče. — Cene zmerne. u— Sadjarsko in vrtnarsko društvo Vič. Vrtnarski odsek ima v torek ob pol 8. zvečer sestanek v gostilni »Pri Katrci«. Razdeljeno bo tudi nekaj semena, iz katerega bi se vzgojile cvetlice za jesensko razstavo. Več stoletij že zdravi ROGAŠKA SLATINA s čudodelno močjo svojih zdravilnih vrelcev razne bolezni: želodca, črev, jeter, zlatenico, žolčnih kamnov, presnove, zamaščenosti. ledvic, mehurja, sladkorne bolezni itd. • Znana strogo dijetetlena kuhinja — Krasno spertna Ucpaličše — Idealno okrevališče — v pred" in pssezosu znatni popusti. ZDRAVLJENJE POZIMI IN POLETI. INFORMACIJE DAJE RAVNATELJSTVO ZDRAVILIŠČA j " - -=< £ f - 11 AŠSCA u— Društvo »Dom visokošclk« pritedi v sredo 15. t. m. ob 20. uri v mali filharmo-nični dvorani javno predavanje: »O vpia-šanjih. ki se stavljajo slovenski intelektualki.<. Predavala bo ga. Milena Moiioii-čeva. Vstop je prost. u— Ped tramvaj je padel. Pre.1 prodajalno tvrdke »Elite« v Prešernovi ulici se je včeiaj popoldne pripetila razburljiva nezgoda. Tramvaj jo podrl SOletncga zasebnega uiadnika Edvina Stepančiča, ki jc po redu iz Rene in zaposlen pri Dukičevem podjetju. Dobil je nerodne poškodbe po glavi, da so brž prihiteli reševalci in ga odpeljali na kirurški oddelek. Tam pa se je izkazalo, a rane niso nevarne, in so Stepančiča kmalu pustili domov. F©f©A*!ATE&JI! ZA IZLETE c. praznikih Vam priporoča sveže črno-bele in oarvne filme — edina spec. fototigovina Jtanfeo P&gaesiik LJUBLJANA, TYKŠEVA C. 20. u— Prevara. V trgovini Kiisper na Mestnem trgu jo dne 7. t. m. pustil Kugo Freiberger, tovarniški zastopnik iz Beograda, svoj kovčeg z raznimi kolekcijami moškega in ženskega svilenega trikotažnega perila ter več parov moških in žen skih rokavic v različnih barvah v skupni vrednosti 1.500 din. Kovčeg je iz rjavega usnja, preoblečen v zeleno platneno preobleko. v velikosti 50 krat 30 cm. z napisom, Posavina A. D., šef prodaje gori navedenega. Po ta kovčeg je oškodovanec pozneje poslal postrežčka, toda v trgovini so mu povedali, da je kovčeg vzel že neki drug postrešček, neznan, star okrog 30 let. Očividno je tega drugega poslal zlikovec, ki se je najbrž prej motal po trgovini in mu je bila stvar znana. Prevarantskega storilca zasleduje policija. Sskclsko društvo Lfu&fjana-štepanja vas i osno opozar ja vse svoje članstvo, da se gotovo udeleži sestanka danes ob 8. uri zjutraj v telovadnici. u— Tatvine koles na dnevnem redu. Tatvine koles se v polni meri nadaljujejo. Zdi se, da je na delu organizirana družba, ki se je specializirala zgolj na kolesa in jih potlej predelana in prepleskana razpošilja blizu in daleč v prodajo zanesljivim ljudem. Z dvorišča na Pogačarjem trgu št. 3. je dne 9. t. m. nekdo odpeljal Leopoldu Babniku zeleno pleskano moško kolo znamke Styria, tov. št. 727841, z dinamo svetilko vred in z dcbio ohranjeno pnevmatiko. Kolo je vredno 1.C00 din. Moško kolo Ho-rizon, rdeče pleskano, prostega teka, tov. št. 26186 je bilo ukradeno pred nekaj dnevi v Kosovski ulici, ob vojašnici 40 pešpolka Ivanu Kcčevarju. Vrednost 650 din. Moško kolo znamka Triglav, zeleno pleskano. tov. št. 455, vredno 500 din, je bilo izmak-njeno iz hleva pri Pengovu na Karlovški ce sti 19 Francu K. Neznani ljubitelj koles je dne 7. t. m. odpeljal iz veže gostilne Pod skalco črno pleskano moško kolo znamke Eska z dinamo svetilko, vredno 900 din, last Egidija Lajovca. u— Tatovem pride v resnici \*sp prav. Tako so v noči na 7. t. m. odnesli iz parne žage J. Oražma v Predovičevi ulici 5. dve žagi za polnojermenik. vredni več sto dinarjev. V hodnik mestne ženske realne gimnazije se je vtihotapil dne 7. t. m. neznanec in odnesel šestošolki N. S plašč iz balonske svile, v katerem so bile rjave usnjate rokavice in znaša skupna škoda preko 500 din. Iz avtobusa v Tavčarjevi ulici pa je bil šoferju Jaroslavu Križu ukraden 16 kg težak zavoj krojaškega platna za podloge, vreden 1.530 din. u—Film iz kraljestva visokih gora — »Ljubezen v planinah« — premiera v kinu Slogi. Po odrskem komadu »Vroni Marei-ter« je bJ! pravkar izgotovljen krasen film. čisto v stilu Ganghoferjevih filmskih de! »Ljubezen v planinah«. Na visokih, s sne-gom pokritih planinah bobni vi^rr. ravno tako grezeč, kakor v srcih trojico ljudi, nizko doli v dolini; dva močna moža se srdito bolita za ljubezen lene planšarice Vroni Mareitcr, prvi s pcčtono namero, rta bi io perečil, drugi pa sledi evoji pustolovski naravi in svoji že!ji, osvojiti si lepo dekle. Huda borba se vodi brez vsike-orfi usmiP^nia, dc!:'er ne zrnata oravica. V tem vsebinsko mečnero in pretresljivem romanu srečamo našo stare priljubljene znance, same prvcvrrtne igrale0. knkrSm so Magda Schneiderieva. Roif V7anI:o, Viktor Staal in Poul V/egencr. že imena teh navedenih umetnikov, ?o nam dovoljno jamstvo za prvovrstno kvaliteto filma, ki bo za binkeštne praznike na sporedu v kinu Slcgi. ( —) u— Jnf TTcvmis^o k?r;*~:"lro dri-" t ve, sekcija Ljubica priredi v torek, 14. maja, cb 18. uri cg!"''. novo-"™-;e;v-m sa^ntoriia »f'f »merjev donv<. Vodi šcf-zdvavn.ik zdravilišča dr. Lcjse Kraniarič. Vabljeni vsi zdravniki! (—) l?, Lilije GASILSKA ČETA IZ JABLANICE bo priredila v nedeljo 19. maja cb 15. uri VELIK© T'3M3®L3 na litijskem Glavnem trgu. Dsa sokolske Ljubljana, 11 maja Savez Sokola kraljevine Jugoslavije le odredil da se mora jutri r nedeljo 12 maja izvršiti obči pregled vsega iugoslo\ enskega Sokolstva. Tega dne se morajo zbrati ob uri, ki jo določi vsaka edinica društvo in četa — na odrejenem prostoru vsi pripadniki — razen dece — torej člani w članice, moški in ženski naraščaj, kjer bodo čuli od društvenih (četnih) činiteljev vsa navodila o nadaljnji organizaciji sokol ske pripravljenosti Sokolska pripra\ ljenost je nujni odgovor na vse nevarnosti, kt bi sc mogle v katerikoli obliki pojaviti glede na varnost, samostojnost in svobodo našega naroda in naše države. Sokolska pripravljenost mora biti organizirana tako da omogoča največjo mero pomoči vojno obrambni sili domovine. Prva naloga sokolske pripravljenosti ie. da vzdržuie v stalni pozornosti borbeni duh naroda, da do fanatizma d\'i-ga njegovo vero v lastno moč in zma- 60 letnica Josipa Tribuča Vič, 11. maja Zdrav in čil je proslavil 10. t. m. g. Josip Tribun svoj 601etni življenjski jubilej. Jubilant je odločen nacionalist in Sokol iz najtežjih dni našega narodnega življenja. Naročnik je našega lista od prvega dne, ko je začel izhajati. Br. Tribuč je zagledal luč sveta 10. maja 1. 1880 na Viču. Maturiral je leta 1S99. med zadnjimi maturanti na stari gimnaziji na Vodnikovem trgu. Po Maturi je študiral pravo r.a Dunaju, kjer se je udejstvoval v akadem- skem društvu »Sloveniji« in pridno telovadil pri češkem Sokolu. Ko je kenčal študije, je stopil kot notarski kandidat v Ljubljani v službo k dr. Vocku, pozneje pa je odšel v Vipavo. Iz Vipave se je vrnil domov in je po očetovi smrti prevzel posestvo in se posvetil industriji. Doma si je izbial življenjsko družico go. Pavlo Zde-šarjevo, ki mu je umrla leta 1914. Med svetovno vojno je živel na Dunaju, napravil dva rigoroza in študiral še umetnostno zgodovino. Po vojni se je vrnil v svoj domači kraj na Vič in odprl gospodarsko pisarno, ki jo še danes vodi. že v zgodnji mladosti se je zanimal za politično življenje in imel pomembno vlogo v takratni Narodno-napredni stranki pod vodstvom pokojnega dr. Ivana Tavčarja. Leta 1808-9. je celo kandidiral kot števni kandidat za ljubljansko okolico proti vsemočnemu voditelju SLS ir. šušter-šiču in zbral lepo število naprednih glasov. V viškem občinskem svetu je bil nad 15 let občinski cdbomik in predsednik gradbenega odseka. JNS ga šteje med svoje zveste in odločne somišljenike. Ostal je mož kremeniteg?. značaja. Pečal se je tudi z novinarstvom in je fcil pred vojno stalen c'.cp:.-nik Sloven.kega Naroda«, predvojnega »Jutra« in Dneva«. Posebne zasluge ima jubilant za viškega S:I:o'a. Na njegovo pobudo in pobudo bratov Sla'1, ko. Novaka ter Bojana Dreni-ka se je ustanovilo 1. maja 1. 1909. Telovadno društvo Sckol za občino Vič. Na ustanovnem ztoiu je bil br. Tribuč izvoljen za starosto in je to funkcijo opravljal do svetovne vejne. Mlademu Sokolu je b' pravi cče, soj mu je nabavil orodje, krejo, dal telovadnico pri Bobenčku in svoj vrt za telovadišče. Brez pretiravanja Irhko trdimo, da se ne bi bil brez staroste Tribuča viški Sokol povzpel do višine, na kaki eni je danes. Za njegove izredne zasluge ga je društvo izvolilo za častnega člana. Med vojne je rešil imovino viškega Sckcla n jo po vojni izročil v uporabo. Po vojni se je iz aktivnega sokol-skega dela umaknil, vendar ima Sokol v njem še vedno svojega podpornika, kar je pokazal zlasti pri gradnji doma leta 1919-1920. Svojemu prvemu starosti je pevski zbor viškega Sokola priredil na večer pred ju-blejem pred njegovo hišo podoknieo, društvena deputacija s starosto br. Pavlom Borštnikom pa mu je čestitala k jubileju. Po pcdoknici je br. Tribuč povabil pevce in društvene činitelje na prigrizek. Ob tej govito silo jugoslovenskega orožja. Brezobzirno se mora pobijati v*ak defetizem. ki se zajeda v zdravo kri našega junaškega naioda in ga skuša omehkužiti in zastrupiti Treba je paziti na špijone in tuje agente, ki st> vtihotapijajo na najrazličnejše načine v naše državno in narodno življenje, da bi vse, kar vidijo in čujejo uporabili v svoje temne namene — nam vsem v-" nepopravljivo škodo Vsi ti so p!:i-čanci nam sovražne tujine, in kdor je v njihovi službi, je izdajalec domovine! Sokoli morajo biti vsemu narodu primer in zgled, kako moramo brez strahu čakati na vse. karkoli nam u! ne prinesti bodoči čas — čzkuti p;, geslu. ki je napisano na naših vojnih zastavah: Z vero v Boga za kralja in domovino! Zdravo! Savez Sokola kraljevine Jugo:;lav\ iz. i ■SHi/t"""""' ^ Lepa stMzzt je krona človeškega življenja, življenjsko moč, telesno in duševno sve-žost Vam daje naravna krepilna hrana Ovomaltine. Bogastvo na vitaminih pomirja živce, krepi telesno odpornost napram boleznim in zboljiuje splošno stanje. — V starosti je za predjužnek in večerjo pravilna. blagodejna in zelo lahko prebavljiva 'at krepilna hrana. Dobiva se povsod. - - 3 CENE NESPREMENJENE! - - ......i £m priliki je starosta br. Pavle Borštnik poudaril zasluge br. Tribuča za viškega Sokola,a v imenu mlajše sokolske gen.-racije, ki je telovadila pod njegovim vodstvom, se mu je zahvalil tajnik br. Horvat. Jubilant se je v daljšem govoru zahvalil za počastitev. Pevci so zapeli še nekaj narodnih, potem pa smo se pcaiovili cd brata Tribuča. še mnoga zdrava in srečna leta! —at. K inensaiogfaii c> Ribnica. Sokolski zvočni kino predvaja danes in jutri popoldne in zvečer krasen orientalski film .Bela sužnja . Za dodatek Foxov tednik. Opozarjamo, da so večerne predstave ob 20.20. Bled. Zvočni kino bo predvajal danes ob 15. in 20. velefilm Suez . ob 17. velefilm »Tarantela«. Jutri v ponedeljek ob 15. in 20. »Tarantela« in ob 17. uri »Suez . (—) Jesenice. Zvočni kino Radio bo predvajal v nedeljo cb 15. in pol 21., v ponedeljek pa ob 17. uri velefilm žitev spovedne molčečnosti«. Med dodatki tudi zvočni tednik in angleški kulturni film »Ob morski obali«. Na binkoštni ponedeljek ob 15. in pol 21. uri bomo predvajali velefilm »Vihar nad Azijo«. V glavni vlogi Conrad Veidt. Sevnica. Zvočni kino bo predvajal danes in jutri češki film »Križ ob poteku z Jifi-no Stepničkovo v glavni vlogi. Na binkoštni ponedeljek pa pride francoski film s ženska kaznilnica« z Viviano Romanceovo. (—) Tržič. Kino bo predvajal v nedeljo prekrasno dramo »Ječa brez rešetk«, v ponedeljek pa film »Aljaska« (Ledeni pekel). (—) Kranj. Kino Narodni dom prikazuje danes in jutri na praznik zgodovinski velefilm s Borisom Karlofom »Tov.erski krvnik«. Premiera v Sloveniji! (—) Postani in ostani član Vodnikove družbe! IHIOlRNVIPlIilON^ RADIOAPARATE PRODAJAM PO STARI CENI ŠE VEDNO NA OBROKE. APARATE PREGLEDAM, PREČISTIM IN POPRAVLJAM STROKOV-NJAŠKO IN POCENI ZASTOPSTVO: RADIO PEGAN. LJUBLJANA, PALAČA SLAVKA. Poročila ti. izdaje: Boji vedno ostrejši Nemci poročajo o padcu močite belgijski; &tr£t?e pri Liegeu — Letalske m ^a^alske akcije Berlin, 11. maja. br. (DNB). Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo nocoj posebno vojno poročilo, v katerem pravi: Nemška vojska je na prodoru v pokrajino Liege v smeri od Maastriehta danes popoldne zavzela Eben Emael, najmočnejšo utrdbo na zlivu Maase in Albertovega kanala. Utrdba obvladuje vso tamkajšnjo okolico ter prehode preko reke in kanala. V poznih popoldanskih urah se je utrdba uclala. Njen poveljnik in 1000 mož posadke je bilo ujetih. že včeraj so nemška letala močno bombardirala utrdbo, ki je bila danes obstreljevana tudi z novimi napadalnimi sredstvi in kmalu tako poškodovana, da je morala opustiti nadaljnjo borbo. Pri poslednjem napadu nemških čet je bila posadka utrdbe prisiljena odložiti orožje. Berlin. 11. maja. AA. (DNB). Kakor se je na Norveškem dokazalo, la utegnejo letalske bombe piebiti tudi najtežje oklepe bojnih ladij, se je tudi prvi dan nemške-g-i prodiranja proti težkim utrdoam do«a-za'o, da te utrdi.e ne morejo kljubovati ivnt.škim letalskim silam. Tako se )•> med drugim pokazalo, da je en.i najtežjih rtrdb blizu Liegea napadvMia od iiei:iških lila' in po kratki obupni bovoi ut-dbene Popadke razrušena in je zato padla v nemške roke. Bruselj, 11. maja. AA. (Havas). Danes so močne sovražne kolone podprte z neprestanim topniškim ognjem ter z bombardiranjem letalskih sil in z udeležbo tankov izvedle napad pri Maastritiju in se jim je posrečilo prodreti do naše obrambe črte. Naše čete v Luxemburgu se stalno premikajo po predvidenem načrtu in se upirajo sovražniku. Pri Liege.ju smo obdržali vse svoje pesto.jsmke. Tu je sovražnik pretrpel težke izgube. Sovražno letalstvo sistematično bombardira številne kraje. F 21 Hilversum. 11. maja. AA. (Reuter). Radijska postaja v Hilversumu spol-oča in poziva ljudstvo, naj se bori proti nemškim padalcem. V isti oddaji poroča radio, da so se nemški padalci spustili pri Slidigrestu, Spajenu, Berheidu, Kapenveldu, Leidenu, Reidu. Vasenarju in Sonovenu. Radio prav tako sporoča, da je bila večina nemških padalcev pobita, preden so mogli pr istati. Berlin, 11. maja. AA. (DNB). Z merodaj-nc strani poročajo, da so sovražna letališča, katera je zavzelo nemško letalstvo, še vedno tr dno v nemških rokah. Nemške čete se tam bore s holandskimi in belgijskimi četami. Navzlic temu stalno prihajajo oja-čenja ter se ojačuje obramba zavzetih letališč. Preski bovanje s strelivom in drugim vojnim materialom poteka v redu. Večje šLcvilo lovskih eskadril je zavarovalo poši-liatve čet z letali po predvidenem načrtu. V zvezi s tem z merodajne strani poudarjajo. da je treba vojaško poročilo britanskega letalskega ministrstva o uspešnih napadih britanskih letal na nemška letala, ki se nahajajo na zavzetih holandskih letališčih v bližini Haaga, sprejeti z gotovimi pridržki. London, 11. maja. (Reuter). Britansko uradno sporočilo pravi: Nemški blindirani vlak. v katerem je bilo veliko vojakov, je bil uničen z vsemi četami. Nemci še vedno nadaljujejo z izkrcavanjem padalcev v raznih krajih, toda zavezniške čete jih kar naprej uničujejo. Večja skupina Nemcev, katerih del so bili civilisti, drugi pa v holandskih uniformah, je napadla oddelek holandskih vojakov in jih precej pobila. Zdi se, da so bili v tej skupini nemški padalci. Frasisosko večerno poročilo Pariz, 11. maja. br. Večerno francosko vojno poročilo pravi: Naše čete nadaljujejo svoj pohod preko Belgije in naše prve edinice že podpirajo zavezniške čete na raznih točkah. Sovražnik še nadalje napada in izkrcava padalce. S podporo angleškega letalstva so protinapadi še v teku. V južni Luksemburški je imel sovražnih znatne izgube. Na odseku zapauno od Mozele je bil velik, a lokalno omejen napad odbit. Med Mozelo in švicarsko mejo ni bilo nič posebnega. Nemško letalstvo je tudi danes nadaljevalo svoje polete nad francoskim ozemljem. V primeri z velikim številom uporabljenih letal je bil uspeh neznaten. Naše letalstvo je odgovorilo s tem, da je bombardiralo nemška letališča in vojaško Ie Celja e— šentjakobsko gledališče i/. Ljubljane bo gostovalo v mestnem gledališču v Celju v nedeljo 19. t. m. ob 20. z Nušičevc veseloigro »Ujež« (Udruženje jugoslovenskih emancipiranih žen). S to duhovito veseloigro so dosegli šentjakobčani v Ljubljani izreden uspeh, saj so jo dosle.j v tej sezoni ponovili že devetindvajsetkrat pred raz-piodano dvorano. Na to prvo gostovanje šentjakobskega gledal1 šča v Celju opozarjamo že zdaj. Prodaja vstopnic v naprej v Goričarjevi knjigarni, kjer se vstopnice lahko tudi rezervirajo. OTROŠKI VOZIČEK, kolo ali šivalni stroj najbolje in najhitreje prodate, kupite ali zamenjate v trgovini JOSIP URŠIČ — Celje — Narodni dom. Iz Maribora a— Najstarejša Mariborčanka je umrla. V Slovenski ulici 40 je preminila v častitljivi starosti 89 let ena najstarejših Mariborčank. zasebnica Mariia Kočiiaževa. Žalujočim naše globoko sožalie. RESTAVRACIJA »MARIBORSKI OTOK« otvarja v nedeljo 12. maja letošnjo sezono. Kopalci in prijatelji otoka, za Vas je preskrbljeno z vsem, kar Vam srce poželi. Prvovrstna kuhinja, dobre pijače, točna postrežba in solidne cene. Za obilen obisk se priporoča restavrater Majcen. Botri in botrice! Pripravite svojim birman-cem veselje in jih pripeljite v restavracijo »Mariborski otok«. v zračnih borbah sestreljenih nad francoskim in belgijskim ozemljem 36 sovražnih letal. Kna sama skupina naših lovskih letal je sestrelila včeraj 11, danes pa 5 sovražnih letal. Belgii^ko r?or&£ilo Bruselj, 11. maja. s. (Reutert. Popoldanski vojni komunike belgijskega vrhovnega poveljstva pravi: Naša vojska ie v kentaktu s sovražnikom. Borbe se vr?e ob Albertovem kanalu, ob Meusi in v Ardenih. Eiolandsko večerno poročilo Haag, 11. maja. AA. (Reuter). Holand-sko vrhovno poveljstvo je izdalo nocoj sledeče sporočilo: Francoske in britanske čete so prispele na pomoč, da se skupaj s holandskimi vojaki bore za naše državno ozemlje. Naše obmejne čete so zmagovito končale svojo nalogo. Ko so uničile po načrtu določene objekte, so se umaknile na določeno utrjene postojanke. Po hudih na- važne objekte. V teku teh operacij je bilo padih, ki so jih izvedle naše čete in ko je borba trajala cele štiri ure, smo nazaj osvojili vas. ki so jo nemške čete pri včerajšnjih borbah dosegle. Rim posreduje m ed papiem in Berlisism Vatikan, n. maja. br. Papež je danes sprejel dosedanjega italijanskega velep -slanika Mfierija v poslovilni avdits.cl. Veleposlanik Alfieri bo v najkrajšem času odpotoval na svoje službeno mesto v Deklin. Novi italijanski veleposlanik bo imel. ka kor zatrjujejo dobro poučeni krogi, t- t koj ob svojem nastopu v B<- inu u . p— sebno diplomatsko misijo. v- ;ova. na'0£;a bo pridobiti nenrško vlfldo zn sporazum z Vatikanom, če bo nemška "lada na to načelno pristala, bo Alfieri posredoval z^-. ureditev \ seh spornih vprašanj med B linom in Vatikanom. Fašistični krog: p- -čakujejo. da bo Alfieii v tem uspel. »Samomar" nemškega parniV:* VVashington, 11. maja br. Ne 600?1- i tonski parnik »Gcslar se je v ;f. 'jj" a ■ predstavo Nestroveve bu:ke i) p • e b o m o tiči' z gostom R o g o-z o m v vlogi B o b k a. Dogodivščine članov in usl*1 ibencev Plavčeve rodbine t\o-iio izreo v eselo in zabavno dejanje. Ker- ' * a jt» c'- pravočasno vstopnice! Opozarjamo. rt i it uprizoritev na binkoštni po-nedr- ' zadnja v tej sezoni in da veljajo mn n i '/~> d'n navzdol. BenedoUijcva komedija »Rdec-e rože« so delo, k' se o 'Vuje z živimi dialogi, napetim dejani: m, humorjem in učinkovitim Z? D:' te. i . del:i P' eo u.zp- Od rod;, • II a ir Vatikan, 11. maja. j. (Havas) Papež je poslal telegrame belgijskemu kralju, hoiandski kraljici in veliki vojvodinji Luksemburški, v katerih pošilja vladarjem, kakor tudi prizadetim narodom svoj očetovski pozdrav ter željo, da bi božja previdnost dodelila njihovim zemljam spet popolno svobodo in neodvisnost. Vse tri papeževe brzojavke imajo isto vsebino. London, 11. maja. AA. (Reuter). Kralj Jurij VI. je poslal brzojavke belgijskemu kralju Leopoldu, hoiandski kraljici Vilje-mini in veliki vojvodinji luksemburški. Brzojavka Leopoldu se glasi: »Nemške čete napadajo vašo državo in na najbolj očiten način kršijo predpise mednarodnega prava ter teptajo vse mednarodne obveznosti. Ta napad je bil izveden navzlic strogi nevtralnosti, katere se je Belgija držala že od samega začetka vojne. Rad bi povedal vašemu veličanstvu kako obsojam ta napad in kako občudujem hraber odpor belgijskega naroda pod vodstvom vašesa veličanstva. Drugič ie Nemčija v teku četrt stoletja izvršila neizzvan napad na vašo državo in že vdrugo sta v skladu z obveznostmi, ki sta jih prevzeli, moia vlada in vlada francoske republike kot zavezniški sili prišli na pomoč vašemu narodu. neodvisnost. V tem kritičnem času mi are za to, da izrazim vašemu veličanstvu in vašemu narodu izraze simpatij in občudovanja mojih narodov širom sveta do vaše države.« Podobno se glasi brzoiavka. ki io ie vladar poslal kraljici Viijemini. Zaključuje se takole: »Odzivajoč se vabilu, ki t»a ie moja vlada dobila od vlade vašesa veličanstva. hite zavezniki v pomoč oboroženi sili vaše države. Trdno sem prepričan, da bo naša stvar zmagala in da bo Holandija. ki je bila zmerom zvesta izročilom naše slavne zgodovine, tudi naprej ostala svobodna domovina svobodnih ljudi.« Podobno je tudi besedilo brzojavke vojvodinji Luksemburški. Bruselj, 11. maja. AA. (Havas). Belgijski kralj je poslal papežu brzojavko, v kateri pravi: »Moja država, ki je zvesta dani besedi, brani svojo čast in zato se drznem obrniti se na vas, šefa katoliške cerkve, in vas prositi, da svojo visoko moralno avtoriteto zastavite za stvar, za katero se borimo z nezlomljivo voljo.« Diplomati pri papežu Vatikan, 11. maja. AA. (Reuter). Papež :j-m. Ta salonska komedija, v kava- samo štiri osebe, spada med ki s^ dosegla lepo število repriz. Za .. o v torek je še nekaj vstopnic na -go- .d gost Zvonimir Rogoz, član Na-- divadla v Pragi, bo igral v sredo leta/ v korist bolniškega fonda 7 '.ruženja gledaliških igralcev v Ljublja-ri. F t'.! koltgialno gesto je dokazal naš popularni gost povezanost s svojimi nekdanjimi tovariši in zasluži zanjo vse priznanje. Posebej opozarjamo, da se te dni poslavlja, nakar se bo vrnil v Prago in d a bo omenjeno gostovanje v sredo po običajnih dramskih cenah od 25 din navzdol. OPERA Nedelja, 12.: Modra roža. Izven. Ponedeljek, 13.: Madame Butterfly. Izven. Gostovanje Vanje Leventove. Torek, 14.: zaprto. Sreda, 15.: Kleopatra. Red sreda, četi tek, 16.: Lucija Lammermoorska. Red četrtek. Gostovanje Sonje Ivančičeve in Josipa Gostiča. »Mcdra roža« je izredno prikupno in zabavno operetno delo mladega slovaškega komponista G. Dušika in libretista dr. Braxatorisa. ki je v naši izvrstni uprizoritvi zabeležila pri občinstvu prav simpatičen sprejem. Odlična kreacije so ustvarili predvsem Ribičeva. Barbičeva, Poličeva, B. Sancin, M. Sancin. Zupan. Lup*a, Fre-lih in Pianecki. Režija je Zupanova, dirigira R. Simoniti. Opozarjamo na znižane cene! Bolgarska pevka Vanja Lcventova, ki nam je v svojih nedavnih treh nastopih pokazala svojo zrelo umetnost z najlepših straLi. bo na binkoštni ponedeljek zvečer ponovila s/oje najuspelejše gostovanje v Puccinijevi »M a d a m e Butterfl y«, da si jo bj lahko ogledal še tisti del občinstva, ki pri dosedanjih predstavah ni mogel več dobiti vstopnic. Znamenita gostja je izredno simpatične pojave ter je igralsko in glasovno na izredni višini, zato ni čuda, da so ji v stalnih gostovanjih odprta vrata na vseh italijanskih odrih. Partijo Pinkerto-na bo tokrat pel naš odlični prvi tenorist Jean Franci, konzula Janko, a Suzuki Ko-gejeva. Dir igent Niko Stritof. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek. 13.: Ujež. Zaključek sezone. Nedelja. 19.: Ujež. (Udruženje jugoslov. emancipiranih žen). Gostovanje v mestnem gledališču v Celju. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Ned&lja. 12. ob 14. in 16.: V kraljestvu palčkov. Priredi ženski krožek Jadran Nanos. Ob 20.: Cigan baron. Znižane cene. Ponedeljek. 13. ob 15.: Gejša. Znižane cene. Gostovanje g. Jos. Povheta. Ob 20.: Trideset sekund ljubezni. Zn.žane cene. Zadnjič. Iz Šoštanja V ŠOŠTANJU je nanovo ustanovil slikarsko in pleskarsko obrt FRANC STVARNIK — Gorice '3, kateri se priporoča za cenjena naročila. Zmerne cene — moderni vzorci in solidna postrežba. ijin k* ixa pviinvv, vaoviiiu liai v/uu. i - _. « Bodite globoko uverjeni. da bodo tudi pri i je sprejel danes v privatno avdieneo oseb tej priliki zmagale naše združene sile in i «<*Sa odposlanca Roosevelta, belgijskega da bo Belgija ohranila svojo svobodo in i poslanika in britanskega veleposlanika. Binkoštni nogometni spored Oprostilna sodba v Pollakovem procesu Sodišče je vse Štiri obtožence oprostilo Ljubljana, 11. maja Točno ob 11. uri dopoldne je bila danes na ljubljanskem okrožnem sodišču razglašena sodba obtožencev v znanem Pollakovem procesu, o katerem poteku smo pretekle dni obširneje poročali. Predsednik malega kazenskega senata s. o. s. Ivan Brelih je v prisotnosti državnega tožilca g. Branka Goslarja, vseh štirih obtožencev, članov upravnega sveta in delničarjev tvrdke Karel Pollak d. d., dr. Vendelina Meglerja, dr. Iva Mrliča, Karla Pollaka ml. in Pavla Pollaka ter številnega občinstva, ki je napolnilo do kraja sodno dvorano, razglasil sodibo, s katero so bili vsi štirje obtoženci v smislu S 280 k. p. popolnoma oproščeni. Sodbo je predsednik senata v dobre pol ure trajajočih navedbah razlogov utemeljeval po posameznih točkah obširne obtožnice. V bistvu so bile za oprostilno sodbo merodajne nekatere razbremenilne okolnosti in dejstva, ki jih je sodišče dognalo v teku razprave in ki so postavile nekatere sumljive ukrepe obtožencev pred polomom podjetja v drugo luč, kakor pa jih je ocenjevala obtožnica. Za nekatere točke obtožbe pa je predsednik navajal, da niti ni bilo konkretnih dokazov. Državni tožilec si je glede vprašanja, ali naj predlaga revizijo postopanja, pri-držal zakoniti rok za premislek, a predsednik senata je na kraju še razglasil, da sodišče zavrača vse privatne udeležence z njihovimi odškodninskimi zahtevki r.a pot civilne pravde. Medtem ko bo pri nas nogomet z malimi izjemami skoraj počival, se bodo pa drugod v državi nadaljevala finalna tekmovanja za državno prvenstvo, šestorica najboljših klubov v državi bo merila svoje moči na zelenih tratan. Bili se bodo v prestolnici, v Zagrebu in Splitu. Ljuta borba bo zlasti v Beogradu, kjer bosta merila svoje moči stara zagrizena borca BSK in Jugoslavija. Po zadnjih uspehih in nastopih državnega prvaka je BSK skoraj gotovo favorit, toda dobro vemo, da je žoga okrogla in Jugoslavija je moštvo, ki se najmanj ustraši beograjskih plavih. Saj je znano, da je bil BSK sicer v zadnjih ligaških tekmah na čelu svoje skupine daleč pred drugimi klubi, a Jugoslavija, ki je bila sicer po točkah precej za njim, je bila moštvo, ki mu je v prvenstvu odščip-nila kar tri točke. Prvo tekmo je namreč BSK izgubil, drugo je pa moral remizira-ti. Zato se tudi glede izida jutrišnje tekme ne more prav ničesar reči. Zagrebški purgerji so preteklo nedeljo izgubili dve dragoceni točki na lastnih tleh proti BSK-u. Sicer je res, da je BSK doslej skoraj vedno zmagoval v Zagrebu, Zagrebčani pa nasprotno v Beogradu in da s tem še ni rečeno, da mora Gradjanski i vreči puško v koruzo. Toda če mu spod-I leti v Splitu, kjer tla tudi niso posejana : z rožicami, potem Gradjanski prav goto-| vo ni več kandidat za državnega prvaka. S tem pa bi nadaljnje prvenstvo tudi nekoliko izgubilo na privlačnosti, kajti BSK bi potem gotovo jadral sigurno svojemu cilju nasproti. Gradjanski pa je v Splitu doslej še vedno trdo stisnil zobe in le malokdaj so bili Hajdukovci tisti, ki bi mu križali račune. Hašk pa ima jutri dvojno nalogo. Prvič mora zastopati čast hrvatskega nogometa v Zagrebu, drugič pa mora oprati serijo neuspehov v zadnjih tekmah. V Slaviji bo naietel na precej borbenega in enakovrednega, če ne celo morda močnejšega nasprotnika, in tudi tu je izid tekme negotov. Morda se bo pa Hašk le znašel in pripravil svojim pristašem, pa tudi Zagrebčanom, veselo presenečenje. Spor med delavstvom in tvrdko Sever & Komp. Tvrdka Sever & Comp. nam sporoča: Na razna časopisna poročila in letake, ki po svoje opisujejo spor med delavstvom in tvrdko Sever & Comp. v Ljubljani, moramo javnosti, resnici na ljubo, sporočiti sledeče: Naše podjetje, trgovina s semeni, je sezonski obrat. Samo nekaj mesecev od zime do pomladi lahko zaposlujemo večje število delavstva. V maju preneha vse delo s semeni. Letos se je sezona zakasnila in podaljšala zaradi hude zime in nerednih dovozov iz inozemstva odkoder v glavnem dobivamo zelenjadna in cvetlična semena. Tako so morale delavke pozimi zbirati fižol in slično, ker ni bilo drugega pravega dela Tako delo ni odtehtalo niti 10 din na dan. dasi smo plačevali delavke po večini po 30 din in 25 50 din na dan. Lansko leto smo imeli dne 1. maja 22 delavk, dočim smo jih imeli letos 27. aprila še 57. Kako malo nam je bil ta veliki kader delavk potreben, je razvidno iz dejstva, da smo po izstopu delavk vsa naročila izvršili z 10 ljudmi. Letos se ie delavstvo prvič organiziralo v JSZ Delavstvo pa navodil organizacije sigurno ni pravilno razumelo. Takoj, ko so se nekateri organizirali, je nastal v obratu nered in niso več poznali discipline v izvrševanju svojih dolžnosti. Vsak je hotel delati po svoje Upoštevan ni bil ne skladiščnik ne delovodkinja in posledica tega so bile številne pritožbe Kakor prejšnja leta je tvrdka tudi letos po sezoni odpovedala vsemu delavstvu, da bi jih nato po potrebi odpuščala V jeseni z nastopom sezone pa bi jih zopet po potrebi spre jemala. Skoro vsi ti, ki pravijo, da so iz-prti, so bili sprejeti v službo z obvestilom, da jih sprejmemo samr za sezono. Torej so že v naprej vedeli, da to ni stalno mesto. Zato je tudi neresnična govorca in pisar-jenje, da je to samo nameren napad na delavstvo ali borba proti kaki delavski organizaciji. če bi bilo po naše, bi 27. IV. odpustili 18 delavk Nekateri ljudje pa, ki so predvsem iskali svoje osebne koristi, niso bili zadovoljni s tem, da bi tvrdka odpustila ljudi po svoji uvidevnosti in potrebi. Zahtevali so, da se odpusti isto število .ljudi, toda sarno one, katere bodo sa- mi predlagali. Prav tako da bodo oni odločali tudi pri prihodnjem turnusu, kdo bo odpuščen. Zato so brez podlage trditve, da je bil glavni namen tvrdke l/ločiri organizirane delavce in delavke in da je bi'o naperjeno proti delavskim organizacijam Vsak obrat, posebno pa sezonski, zaposluje le toliko ljudi, kolikor jih potrebuje. Gleda pa tudi na sposobnost in učinek, ki ga naredi posameznik. Tvrdka se ne spominja, da b; kdaj komurkoli plačala nedeljsko, nočno ali nadurno delo drugače kakor v smislu zakona. Če bi se kdaj dogodila pomota bi je delavec gotovo ne prezrl. Nikoli n;<=mo za nočno delo izbirali mladoletnih delavk radi tega, ker jim ni treba toliko plačati kot starejšim. Kdo bo v nočni siužbi. so sc delavke same med seboj pomenile Od 63 delavcev jih je bilo samo IS starih nad 17 let. Mlada dekleta pa nismo sprejemali radi manjše plače, nego da se pnuče našemu delu. ' (_) Izjava nameščencev tvrdke Sever & Komp. v Ljubljani Že del j časa so v podjetju Sever & Co. vladale za nameščence nepovoljne razmere. Zato so se nameščenci podjetja organizirali in skuša'i na miren način s pomočjo organizacije urediti spor, ki je nastal predvsem zaradi ene same name.ščenke. Obrnili so se na oblast, ki je sklicala dve poravnalni razpravi na mestnem poglavarstvu, a brez uspeha. Nameščenci zahtevajo, da se nameščenka, ki je kriva, da je spor nastal, premesti in da gospod šet nameščencev ne preganja zaradi organizacije. Tega predloga, ki je dovolj skromen in ne zahteva nikakih materialnih dajatev, podjetje ni sprejelo in je odklonilo sporazum. Nameščenci so zato v zaščito svoje časti in stanovskega ponosa sklenili, da stopijo v stavko, ker v takšnih razmerah, kakršne zadnji čas v podjetju vladajo, nc morejo delati. Da so razmere v podjetju v resnici nevzdržne, dokazuje tudi dejstvo, da je podjetje že pred 10 dnevi izprlo vse delavstvo. Mislimo, da ni v interesu podjetja, da tako brezpotrebno izziva borbo, ko bi se vendar vsa zadeva lahko likvidirala s pametnim sporazumom. Avtomobilska in motocikli-stična ocenjevalna vožnja Avtomobilski klub priredi v nedeljo, 19. t. m. ocenjevalno vožnjo za avtomobiliste in motocikliste na progi Ljubljana—Kamnik—Kranj—TržiC— Begunje—Lesce—Fod-vin—Kranj—Ljubljana. Posebnost te prireditve je, da prevozi vozač določeno progo s konstantno hitrostjo, ki se kontrolira s tem, da se postavijo na določenih delih proge posebne komisije, ki ugotove čas prihoda za vsako posamezno vozilo in to vpišejo v posebne kontrolne listke. Z razliko od lanskoletne prireditve bo letos na Sorškem polju tudi neobvezna hitrostna preizkušnja, kakor tudi pri prihodu na cilj preizkušnja v zaviranju in reverziranju, kar bc vsekakor zelo zanimivo tudi za gledalce. Ocenjevalna vožnja se razlikuje od dirk v tem, da se pri tej zahteva večja mnogo-stranost vozača kanor tudi sovozača, ker temelji uspeh zlasti na inteligenci obeh, kajti morata si za vsak del proge sama izračunati točen čas prihoda na kontrolo po predpisani hitrosti. V nekaj vrstah V četrtek zvečer je bil uspešnim hrvatskim športnikom na čast prirejen pozdravni večer v gostilni Pavelič v Zagrebu. Povod temu je bila senzacionalna zmaga 4:0 Hrvatske nad Švico. Te proslave so se pa udeležili poleg raznih športnih predstavnikov tudi zastopniki mesta Zagreba in hrvatske banovine. Ob tej priliki so dobili igralci, ki so sodelovali v tekmi, lične plakete, delo prof. Keraiča. Na koncu proslave je zastopnik mesta Zagreba Starče-vič kot zadnji govornik izjavil, da sicer pripada stari generaciji, ki ni znala ceniti športa, to pa ne pomeni, da se ne raduje njegovih uspehov. Da da temu viden izraz, je mestna občina že plačala poldrugi milijon za zemljišče novega mestnega stadiona. a prav tako bo dobil igrišče tudi Gradjanski. Seveda so bile besede zastopnika zagrebške občine burno pozdravdjene, sa je dokaz, da imajo tam tudi oblasti razumevanje za šport, za njegov razvoj, za žitje in bitje vseh klubov in za splošni napredek ter zdravje hrvatske mladine. Načrti za stadion so že izdelani. Urejeno bo igrišče za nogomet ter atletiko in prav tako plavalni bazen. Želeli bi, da bi tudi pri nas oblasti imele tako razumevanje in da bi podprle delo naših klubov, ki so več ali manj navezani zgolj na lastne pičle dohodke in na požrtvovalnost svojega članstva, večina jih je pa celo zadolženih. Budimpeštanski teniški turnir se bliža svojemu koncu. Dva naša tekmovalca, Punčec in Mitič, sta bila izločena, a tudi Pallada se je po zmagi nad Csykosem vrnil v Zagreb, da bi dobil potni list za teniški turnir kluba Rot-Weiss v Berlinu. Dovoljenje pa ni dobil in zato je ostal s Punčecem v Zagrebu, kjer bo treniral, da nastopi prihodnji teden v konkurenci za srednjeevropskr pokal proti Italiji. Ta teniška tekmovanja bodo v Zagrebu od 17. do 19. maja. Italijani pridejo že v sredo zvečer iz Budimpešte, kjer Romanoni, Ku-celj, del Bello in Vido igrajo še od danes do ponedeljka z Madžari. V semifinalu budimpeštanskega turnirja je Gabory premagal zmagovalca nad Punčecem Szentpe-teria 1:6, 6:4, 2:5, 7:5 in 6:2. Tako se bosta v finalu srečala dva Madžara, Gabory in Asboth. Kakor smo omenili že včeraj, se bo med binkošti nadaljevalo tekmovanje za državno prvenstvo v nogometu. Vse te tekme bodo sodili inozemski sodniki. V Beogradu bo tekmo med Jugoslavijo in BSK sodil Madžar Ujvary, v Zagrebu med Slavijo in Haškom Laštoš, za Split pa sodnik še ni določen, a tekmo med Gradjanskjm in Slavijo, ki bo v sredo v Zagrebu, bo sodil Italijan Datilo. SK Slavija. V nedeljo igrajo juniorji I. prvenstveno tekmo z Jadranom na Jadranu ob 30. Opremo dvignite do 9. pri Gju-ranu. V ponedeljek igrajo juniorji II. na Korotanu z juniorji Korotana. Opremo dvignite do 13. pri Gjuran, istotam tudi postava za jun. II. Prosim vsi točno in sigurno! Načelnik. MK Ilirija. 28. redni občni zbor v soboto 18 t. m., ob 20. pri Slamiču. Udeležba za vse članstvo obvezna! Kolesarski savez kraljevine Jugoslavije (službeno). Kolesarska dirka za državno prvenstvo juniorjev (kategorija B) bo v nedeljo, 9. junija t. 1. na cesti Zagreb— savski most—Jaška—Zagreb v daljini 60 km. Start točno ob 7. zjutraj. Pravico nastopa imajo vsi juniorji, ki imajo licenco za leto 1940, izdano od KSKJ. Dirka bo ob vsakem vremenu. Drugi predpisi so navedeni v propozicijah, ki so bile razposlane nacionalnim zvezam in njihovim pod-zvezam, da jih raztolmačijo svojim članom. — Tehnični referent: šturman, s. r. Kolesarski savez kraljevine Jugoslavije (službeno). Obveščamo kolesarske zveze v Beogradu, Ljubljani in Zagrebu, da bo izredna skupščina v nedeljo. 19. t. m. v Draš-kovičevi ulici 60 (dvoriščna zgradba, pri-zemno) z že objavljenim dnevnim redom. — Tajnik. SK Grafika. Obvešča se določeno moštvo za Trbovlje, da tekme ne bo, ker je odpovedana. Načelnik. SK Mars. Danes igrajo juniorji na igrišču Mladike ob 10. Pol ure pred tekmo naj bodo igrači v garderobi. Postava je razvidna na oglasni deski. I. moštvo igra jutri trening tekmo na Korotanu. Igrači naj bodo ob 16. na igrišču. Prosim vsi in točno! Načelnik. Hermežani motoristi bomo napravili na binkoštni ponedeljek izlet na Vrhniko. Zbirališče je ob 13. pred nebotičnikom. Lepo, kakor je bil obiskan izlet v Trebnje, naj bo tudi na Vrhniko! Tajnik.