YEA*XIIl
p.UklMi m4
RUDARJEV ki zadeni VDA ZA POMANJKAlf. PREMOGA.
Indianapoiia, Ind. — Če je pomanjkanje premoga v deželi, tedaj niso za to pomanjkanje odgovorni rudarji, ker številke govore, da so rudarji v letu 1920 nakopali tri in petderpt railjonov ton več premoga kot v ravno tem (•asu v letu 1919. --^M
■ . ........................»m i
delavski mezdi bi ne oniAJO. li
^im industrijalcem ni Fordova potem via*.
I Detroit, BCioh. — Ford Motor » kompanija naznanja, da se je vr-
■ oilu k predvojnim cenam. Ob tej K priliki je Henry Ford dejal, da m j«, vojna končana iu da je čas, da I « odpravijo predvojne cene. Po Bjjtgovem mnenju ni pametno, da Ejt vzdržujejo umetne eene. Čas fc, da m v interesu vseh trgovina gjpet p<«taVi na pormalno podlago. Povdaril je, da so visoke cene vrtino zadrževale napredek. Imeli mm jih v vojnem času, dasirav-bo ni bilo prtiv, zaradi tega ho i Ford kompanija postavila take etne, kakrine ho bMe pred vojno. Povedal je, da ima kompanija ; naročenih 146,065 avtomobilov in irtktorjev. Družba bo imela iz-.'^10 začasno, dokler ne porabi f nžerijala, ki ga ima v zalogi in ga je plačala po visoki ceni. DruŽ-ha rada prenese to izgubo, samo da se položaj zboljia povsod.
Dalje je J>ovdarjal, da je zdaj ha, da se napravi konec lakom-' netiti, ki jo je rodila vojna in da W delavska mezda ne zniža.
Na druge podjetnike, ki izdelujejo avtomobile in so večalimanj odvisni od Wall $trefeta, ni Fordova izjava napravila prijetnega vtisa, kajti znižane cene pri For-dovi kompaniji so udarec za druge kompanije. Marsikdo bo sedaj kopil nov avtomobil Fordovega iadelka, ki j« preje kupil star avtomobil iz druge rok«, kajti po siai4l» cenah bo najceneji avto-
p»r1fWar3*v, cena tnunorje* pa
pade na o*m Sto t^deset dolarjev.	• ' ' ' '
Tolsdo, O. — C1 are tiče A. Kari, nodpredsednik Overland Antomo-bile kompanija, I«jav4ja, da ne u-vaiujejo znižane cene za svoje produkte. .r\y
Olmland, 0. — K. S. Jordan, ravnatelj Jordan Automobile kompanije, in Charles Mears, ravnatelj Wh»ton Automobile kompanije, izjavljata, da najbrž druge kompanije ne bodo posnemale Fordove kompanije pri znižanju cen.	a ; 'i
Milica je podrla tvoj« tabori*6e v Hutohinsonn in m nastanila v Fort Orookett«.
NAZADNJAŠKA 8TRUJA JI ZMAGALA V RUDARSKI ORGANIZACIJI.
Prava Pirova nnatfa
Indianapolii, Ind. — V rudarski organizaciji sta dve struji: konzervativna in napredna/ kar * je očitno pokazalo pri nominaciji odbornikov, ki vodijo orjujii-zaeijo. Konservativci ao p«r*oi»i-'Hrani v Lcwisp, sedanjem predalniku organizacije in Murrajru, iKMlpredsedniku organizacije. NV nredni element predstavlja Ro-rt llnrlan iz Washingtona »n AUx«nder Howat is Kan naša. Pri nominaciji je prejel Lewia 926 Klasov. Ifarlan pa 484. Za Mur-»«ya je bilo oddanih 740 glasov, llouata pa 667. Ker ti glasovi IX predstavljajo direktnih gl«-članstva, je zmaga knnscrvs-,iv,'ev na zelo slabih nogah.
Portland, Ort,—Aerif Wilson je odkril v podzemeljski jami Iga-ujamo, do katere je vodil podzemeljski hodnik, dolg d«*t IJev. Vhod do iganjarne jt Ml skrbno zadelan i grmovjem. Kon-#em hodnika so bila močna *slea-na vrata, katera morali depu-tiji s silo vlomiti. V jami. ki ja merila v »tlrikotu testna Jat čev. Ijev, j« bUa popolna oprava u kuhan |e ftgatija. S Mi ao v nji Hi-di devetdaset gafon ftganja. Voda je bila napeljana is blilnjega potoka po eevati. »krito Iganjartio so odkrili na poaestvn mrs. N'^ tie Conellove, ki je MU le enkrat obsojana zaradi ne pojavne produ krije ftganja. Zdaj nI Ml nihle
ftfMffi 'it irfi<rfc ' ■ j.,, ■ ■ -tV-vlekel pogajanja In pomogel tovarnarjem, da sberejo svoje ras-trgane moči K<..iall»ti zahtevajo, da (Holftri takoj skliče parlam-nt. da se vzakonl delavski program tsvarnttke kontrole, toda vlada dole toga lega storiti flloIHtl W rad dosegel, da deUvei »prejmejo njegov posredovalni nšhi In It n»*e tovarn«- naraj laainlkom. IV-lavH pa najbrie na bodo tega sta rili.
VELIKA ilLIOnCARIKA
STAVKA V MIUKI.
Vera Orns, Mehika, 22. aept. s'»vki prmtaniftčnih delavcev v V'm ( rufu so se pridniiili tudi If/ničarji v tukajšnjem okro*. i" V <•* promet na železnicah in v pristanišču počivs. Stavka tekii-''•'•ih driavcev v federaUiem dia-'Hktu Ne nadaljuj^. Delavski ne-zelo nara&čs po vaej <le*rll.
RUDARJI v iowi so odklo-NI U KRZDVO POKUDIO
D^ Molnas, tova. — Tukajftnji ''"larji ao odklonili mezdno pa* •-"-»<>». v kupnega mezdnega o^bo-' I'roti pogodbi jr bilo od«lanih i"' i" trideset glasov, sa P*-p« «ta oasas.
■agalar, ID — «»afcovno ar. gaaisiranl dslavei sa akHeatt pra* testni shod proti profasljosalnlm grslspalsai In oboroAenlai - kom-na nI i" k i mi hlap« ojiom, ki sa iajm-steni v takajlnjem padj#«ja. g kod se In* vHMI diw leal In dvaj-aetegs aefHeaibrs t. I.
Cklsago 1» okolica t V petek neatslno, morda jssn« In vro^e. Jiif.ni Itftpsvt. Temperstuea v imlnjlh 24 srak najvi&ja, W, naj« nitja 71. Kolut tside nb • JT. sa-i de ob « 4*
mi mmmerm »te
91.lt M tri MMM, hi sa Inosemstvo fMO.	, ^ , , '^Mi
"PROSVETA"


J.
i . -ti« J
SubicrlpUeni ItaJU«l States («xe«pt ChicMgu) CHeago fSJfo, and forelgn eoontrlss fs.00 per y
ZZZZZZZZ3E-™
D*I um V
». pr.
1-20)
POGODBA MED DELAVCEM IN PODJETNIKOM.
EH
nih državah republike, kjer, j*: «H*ročM rudarjem
J red civilno vojno cvetela • svet* trgovina z zamorci, je namm trdnjava demokratske stranke Druga politična stranka Um k ui bila na krmilu Združene drkve. | Fakta ao sledeča: Kadar plemeniti dmnokratUn uradniki t julnih državah potre bujejo delavoe ta gradnjo cest a H katero drago jaVno 'napravo
Kadar Gary govori, da ima jeklarski delavec pravico do svobodne delavne pogodbe, če vpraša za delo v Reklami jeklarskega trusta, se pametnemu človeku ravno tako zdi, če cestni bandit trdi pred sodiftftem, da je imala njegova žrtev pravico se svobodno pogajati, kolijco prepusti od svojega imetka roparju, ko ji je na cesti nwt*vil samokres na prsi.
Jeklarski trust je mogočna korppracija, to ni individualni podjetnik. In kaj je posamezni delavec, ki Vpraša pri Ujj kompaniji za delo in ji hoče staviti pogoje, ppd katerimi je pri volji delati, ne plede na to, 60 je izobražen tehnični inženir ali pa navaden delavec, ki ne zna rabiti drugega orodja kot lopato in kramp? Nič!
~ Mogočna korporacija je že preje določila, po kateri ceni in pod kakšnimi pogoji bo najemala delavce, pa če s*ti delavci inženirji ali pa navadni delavci, ki bo^o pometali delavnice ali pa izvežbani in izurjeni rokodelci. Ti delavci so svobodni le toliko, kadar vpraiajo za delo, da lahko rečejo, da ne delajo pod takimi pogoji, lahko dalje stradajo, če ne morejo drugje dobiti dela,, končno pa tudi lahko lakote umro, le ne dobe drugje dala* pri jeklarskem (rustu ga p» nočejo sprejeti. To je njih svoboda. Ukazuje pa korporacija in delavec, duševni aH ročni, ima ubogati.
1 Jeklarski trust določi delavcu vse : njegove delavne ura, »ezdo, delavne razmere in se celo briga* ;kaj dela doma v svojem prostem času. Dogodilo ae je, d* so bili delavci odpuščeni, ker so agitirali med svojimi tovariši, da ae pridružijo strokovni organizaciji ali da voiljo opo-zicijonalno proti kandidatom, ki so bili poznani k<?t golo . orodje trusta.
Kje je torej tista svoboda pri sklepanju delavske pogodbe za delavca, o kateri tolikrat zapoje mr. Gary, predsednik jeklarskega trusta in jo tako radi hvalijo velebiz-niiki časniki? Ta svobode pri sklepanju delavske pogodbe ni nikjer, kadar neorganiaiijui (delavec vpraša za delo pri gospodarsko močni korporaciji.
Delavee je svobodno sklepal delavno pogodijo s svojim delodajalcem, ko se je tedanji proizvajata! sistem šale rodil. Ali takrat ie ni bilo mogočnih trustov in korporacij, ker ni bilo koncentriranega kapitala v današnjem smislu. To je bilo takoj po bankrotu fevdalnega sistema. Ali od takrat se je sedanji proizvajalni sistem razvil, kajti zapreke, ki se ovirale osredotočenje kapitala v rokah peščice poedincev so bile odstranjene* Posamezni bankirji so se »družili v bančne družbe, po4jetniki v družbe in korpo-raclje, ki so znale s konkurenco ubiti svoje nasprotnike na trgu, tako da so ustvarile monopole s privilegijami. Ta sprememba ni prišla čez noč, ali danes je ta proizvajalni sistem tako daleč razvit, da vsakdo mlati le prazno slamo, • če govori, da delavec lahko svobodno sklepa delavno po* gOdbo, kadar vpraša za delo pri mogočni korporadji. Od velike francoske revolucije je minilo nekaj čez sto let in danes imamo korporacije, ki ravno tako dobro ah&ijo industrijalcem, da izkoriščajo industrijalne delavce, kakor so fevdnim gospodom služile njih zapisane pravice, da so izkoriščali kmete.	' "
'Seveda ne bo pri tem ostale, kar hgiamo dftpee, ker napredek nikdar rie počiva. Tudi aadiuji proizvajalni
sistem je obsojen na pogin, kakor je svojeČasno pričel Uti v ^varnah ali kjerkolibm
umirati fevdni aistem in je končno poginil. Tudi ta sistem.........
ne bo poginil kar čez noč. Ljudstvo si bo moralo najprvo prisvojiti politično moč, da bo lahko sklepalo postave po j svojih zastopnikih, ki bodo služile za reorganizirale človeške družbe po principih, ki izključujejo vsako izkoriščanje človeka po človeku v koHst drugega človeka. # , .
Kadar se to izvrši, bo mogoče šele govoriti, da ima vsak delavec pravico do sklepanja svobodne delavske pogodbe.
Uredniki velikih kapitalističnih Um v ui ju* v in m-
rij ao čez noč poatali zelo rahli) Čutni in veHkoarčni ljudje, ttsmi-1 jenje(- ailno usmiljenje ae je staniio v njihovih arc& in bati se je, da se utaja jo samega usmiljenja. Kaj ae je zgodilo!
Uredniki pretakajo krokodil-ske solze nad — ruakimi delavci, ki ao po njihovem trdnem uver-jenju poatali "aušnji. to ja da morajo opravljati priailno delo odkar m prišle veati, da ao v Rusiji organizirane delovne armade.
Uubre uradniška duše menda ne dajo nič na mrzlo dejstvo, da j« Busija v vojni. Buaija je v vojni. Če je kdaj katera država na syetu vodila pravo obrambno vojno, jo vodi danes Buaija. .
Ni še dolgo tega, ko je bila ta-di Amerika v vojni. I^kdo ja ta-krat najbolj bobnal v svetr znatio Kislo: "Na delo ali v armado I" Nihče ni amel postaviti brez dala — brez Kakega koristnega dela« Kdor ni mogel dobiti takega di« la, ki je bilo po sodbi nabornih oblaatl koristno, je moral iti ▼ _ armado. In ravno to ja, kar da^L^ov
delajo v Rusiji! Jidor noče iti v armad« in m trmo, 9»ora Hfdpitf v delovno armado, ki o »ravlja razna potrebna dela za celokupno«t, dela, ki so potrebna sa dobavo hrane in kuriva, in de-1$, ki so potrebna za zmago nadl "J^* zunanjimi sovražniki.	irMMn'
Ampak naši uredniki so poza bili,"'k a j je bilo tekom vojne ^ Ameriki in zato danes strašijo i absurdnim strašilom "zaaužnje nega delavstva" v Rusiji.
Ali le so uredniški hlapci dolarske avtpkracije pozabili, ka. je bilo med vojno z Nemčijo, at vaakakor toliko bolj alepi s osi rom na razmere, ki ae nahajaj« šo danes po vojni in ao bile v na vadi ie davno pred vojn6 v Ameriki. ŽurnalistiČne prostitutke no< žejo videti, da aa "so^dnem ju gu" ameriške demokracije fak tično obstoji prisilno delo. V juš
ZVIJAČA PROTI ZVIJAČI
ae je zgodilo a drugimi | rudarji, Jri s{ ostali v prenofcinl
nvri, pa ni saaae.
se draži z rdečma robcem, in vik-nil: "Pri velikem Jehovu in kon t mentalnem kongresu sel Vi M K)8tc privedli nobenega teh liK».
ao nanje prešali oboro-
M,. . . .._______H » i.1 .-n|	Man
tem zpgpMitJfln niapci, oa jim preprečijo beg iz stavfcokaštva.
Willia»aon, W. Va. —
ku, ki nepristransko opazuje stavko radarjev, se zdi, da se vraftgo časi, ko so po teh jorah prvi paaeljeniki bojevali boje z Indijanci, če se vpošfevajo pote2-koče, s katerimi se imajo boriti rudarji, da osvobode stavkoka-štva radarje, ki so bili zvabljeni
v	stavkokaški okraj.
Neki čaenikaraki poročevalec pripoveduje o osvoboditvi radarjev iz atavkokaške suŠnosti takole: ,
Na	naslonjen ob skalo,
kjer potoček teče prek nje, je stal doček drobnega obraza, ko sen let mimo. Njegovi predniki so bi li na glasu in bali so se jih njiho
vi	apvrašntyd veliko ':*fet preje, preden ao pričeli kopati premog
tah hribih. OboroŠeiji so bili
vestL ^
V	^	1 P'111«
PKlfiA BRIVSKlf:
bajka?
Ohieago, - Velebizniški časniki so prinesli vest, da je mestni zdravstveni komisar John Dill Robertaop odkril bacile vra-ničnega prisada v brivskih čopičih, ki jih izdeluje neka newyor-6ka tvrdka in se prodajajo v Chi-cagu. Ime tyrdke ,ki je tako malomarna in rie razkuži dlake, ki jq potrebuje pri izdelovanju čot>i čev, so šmokfvzarji zamolčali.
Na nekem dragem mestu pa pripovedujejo šmpkavzarji, da »o bih*, aezne oblasti obve^cne, da preiščejo lakte o smrti nekega
stanovnlka v HidKcfieldu, ki je u
mrl na poalfdicah vraničnega prisada, katerega ae je nalezel od brivskega »čopiča.	»
6e nekoliko nižje pa poročajo
Ino. Vrgel bom Frazi-*rja in vsakega drugega radikal, •a v ječo, ki skuša govoriti v mo-jeni mestu. Tukaj smo vsi re|,u. )likanci ali pa demokratje."
Tako je rt-kel mestni Župan iQ čc hočejo volilci v tem mestu tli. šati dobra govornike, morajo po županovem ukaau poflušgti samo demokratične in republikanske Kovornike.
Deček zna tudi streljati. Vodnik, ki ie spremljal časnikarskega poročevalca, je opisal dogodek, ki se je odigral pri Železnikom mostu v Springsu na rogo-/ilastem potu doli po kentušfkih Štiri in dvajset *nož, ki 10 jih inrportirali iz dttave Ohio, )e bilo zaprtih v neki hiši pri .»udn&u, katere je straiila četi-m Baldwin-Feltzovih detektivov.
Beseda je 4oeegla Utrajkarjo, la bi radi ti možje pobegnili, če bi ae mogli ogniti stražarjev. Ne-'ti organizator je povedal dečku 0 radarjih, ki .nočejo stavkokari-'i in bi radi pobegnili iz stavko* (M&ke aužnosti	x\, J
Povedal je dečku, da je treba ^sm rudarjem povedati, da o^ga oizacija plača zanje mošnjo, da e povrnejo v Ohio, ako žele ta-^0.' Vprašal je dedka, če ae upa
tedaj ne porniiljajo dolgo, kja* jih dobili. iUzlika je|e ta, da jil navadno iičejor uned^irnc.i, med tem ko v Rusiji velja delovna k f .. veznoat za vse enako — in U f ko4 » »Prh menda najbolj «ge prt arcu vele-^ hiiniške urednike, ki ne delajt > - — dniKcga, kfft, da grejejo atola r
d šerifi in njihovi po->vijo,;pkupina. .Samor im» in jih priženejo pred so4m* ka. Obtožba k včaai malenkost na: nedostojno vedenje, pehala oje bres namena aH kaj dru^e«« Hodnik .jilTStro obsodi pa globr v yisokih (neukih. To je^HH Hodnik še vnaprej vo .da siroma. Id, ki so prignani prtA' »sjo centa v žepu, ker drugsčc jih sp|oh ne bi prijeli. &r ne mo-
3I jo plačati globe, io morajo od užiti a delom pri gradnji cent li hjarkali. »kratka, aamorci 99 obsojeni na prisilno delo v tako-svanem "chain gangu" in to de io navadno traja meaeee in meee* oe predno je Zgloba odslužena. AU to še ni vse. Ako slučajno ni javnega dela. tedaj so obsojene i "oddani v najem" privatnim družbam, pri katerih juorajo de.
dolgocevnimi pužkami in č i tat i | kftVzarji ^ ^ y ^ chi 10 znali iz šumenja dreveanih li-j^^' ^ ^ ae ^
nim prisadom, ki so ga nalezli, Jcer živalska dlaka,N poslana iz Amerike, ni bila razkužena. če je dognana stvar, da neka tvrdka ^ Nev • Yorku izdeluje brivske čofciče dlake, ki je 0-kužena z baeili vraničnega prisada. zakaj ee je zamolčalo imet Ali ne zasluži taka tvrdka, da se Zagovarja pred sodiščem, ki iz gplj profitarstva ne razkuži ži valake d Take in ugroža človeška
Dogovorila ata ae in malo ka-maje je že deček »topal prek že-ezniftkeira moatu I ♦tran. Baldwinovi odkar obatoj« 0 vaakega organizatorja, ga pre ;v, epejo, pa kar ga vržejo v zapor, (ar je» stopil ua tuji avet. r ^ Ko je deček prekoračil most, k> ga prijeli trije stra|S9$ Do-'iek jim je povedal, da je prekoračil most j^er se je namehil, da »prejme delo". Po dolgem razgovoru je prepričal stražarje, da res Jče delo. Bila je že noč, ko so ga
AeaŽarji preobleki! v delovno ob-v prenoČevalnico
De&ek se je pUzil od postelje ilje ar povedal rudarjem atavkarjev. Rudarji so li. Zadaj za reko se je
U divjina, proti 1 razpostavljeni stražar-so stražili pot, vodečo do felezniškfcga h^ostu. Minile to ure, tffeden je deček
orepričal zaprte risarje, da nru ie znana pot, po kateri jih pope <le v
Robec ni potrebe«, da al oUrsmo aobal — Kar ne-
hoU lilijo Človeku solae v oH samega giaM* ko čiU zdaj v časnikih, kako velika prijatelja delavcev sta sena-tor Hardlng in governer Cox. Ali pameten OovA ae apo-minja, da do lete* ni le ničeear dtal o prijateljstvu teh dveh foapodov do delavcev In flDlae Kinjenja, Id silijo na dan, ee eopet poauie, fte preden stopijo v oči. *
efntaaAflflnp
(Ta saVadai ni prisilno dalo! To je kajpada zelo demokratično! Breti možje, ki imajo toliko povedati in pokazati, kaj ae godi v Rusiji, saj bi enkrat pogi.daii kaj m godi na demokratičnem jami Amerike in videli bodo, da kaj takega se ne godi nikjer na sv* ta — itvsemši v nekaterih krajih Afrike, kjer vladajo evropski HaertsHs* posnemajo dem*
krati«.«,.,
K
%la.l« južnih Kdrulruih
Dva rajska aMfea v boja aa Am-
gleškam
21. sspt. — Dva vajg. sta bila ubita la deset je JU •urnik v bitki, ki ie Ufcrahnila v Paru Bellu na škotskem Pose ie
Londoa.
pabaoeti. zakaj la s kom mm Ime aa aamolčane.
prostost. Končno io se u-dečkovemu prigovarjanju, tfed tem 4to so kompanijski stražarji čuvali moat, je pa deček vo-lil rudarje v partijah po tri do Uiri po gorski poti v prostost.
Deček je pot napravil večkrat. Bila je temna noč In deček se ni lpal vzeti večjega števila rudar-iev a sabo, ker se je bilo bati, da ie kateri rudar izgubi. Ko se je deček vrnil s dragega spremlje-vanja In je bil pred prenočeval-alea, je pristopil k njemn oboro-len stražar, ki ja tam okoli bo-itaval In mu rekel: "TI prokleti —. Kaj pa delaš tn-kaj." in pritisnil mu je aamokres In nndsljeval: "Hkomt-ti iapikam mašgane." "Mister, kar izpihnite jih, če
VLAK JE ML VOZ ULIČNE ŽELEZNICE.
Pravo čudo, da asagoda ni aahta-vala norih človeških žrtev.
lOhicago, HL — Voz ulične železnice, v katerem je bilo pet in uedemdeaet potnikov, je obstal na.
Inozemstvo.
Položaj
je ne.
London, 22. sept. — Buletinl irske samoodločevalne lige o polo-žaju korškega župana se glasi: MacSwinayev položaj je ne-spremenjen. Župan je ailno slab, toda še vedno pri zavesti." Njego va gladovna atavka je danes star« 41 dni.	'
1 1 1
XufŠki	so l^p^ V
ofenzivi.
Carigrad, 21 aept. — Mustais Kemal paša, vodja turških nfsio-nalistov v Anatoliji ,je menda ii-koristil spor med Angleži in Grki in pričel t ofenzivnimi operacija mi, ki so naperjene proti Grkom in Francozom v Mali Aziji 10,000 Turkov in Arabcev oblega Adano in nacionalisti dnevno bombardirajo Tars iz petih nemških topov. Pogosti napadi se vrše tudi ns pristanišče Mersino, katere odbija francoska bojna mornarica. Fran co&a garnizija v Adani se krčevito brani. Neka vest se glasi, da so Francozi obesili 25 Armencev v Adani, katere ao obtožila, da na skrivnem pomagajo arabskim in turškim revolucionarjem.
"FtaacUa je bolj krvoločna kot Turčija," pravi sirski emir.
London, 82. sept. — fc flism,l
Železniškem križišču Južne Ken- Italija, poročajo, da ae tam mudi tonove ceate. Sprevodnik je ta- Emir Feiaal, siraki vladar, Iri so »a koj spoznal veliko nevarnost, ki Francozi odstavili, ko ao okupirali la potnikom. Videl je, da Damask pred par meseci. Feiaal tovomi, ylak s precejšnjo je na potu v London, kjer predloži trico. ZakHcal je potnikom, naj angleški vladi avoje pritožbe, tro zapuate voz, če ne, jih čaka Feiaal je dejal v intervjuvu, da nezgoda. Kakor bi trenil, 'je bil Turki nizo nikdar tako krvoločno vpz prazen. Strojevodja je tudi | postopali £ Arabci kakor ppatopa Zfgledat voz na križišču in pri-
3gnil ja zmčpe zavore. Vlaka si-r ni mogel ustaviti, ker se je nphajal komaj sto Čevljev od vo* j za, povzročil pa je, da se je znižala hitrost vlaka, kar je omogoči-1 cozi ao obaodili na smrt še okrof lo potnikom, da ao zapuatili voz. 400 Araboev, ki ao večinoma učite lokomotiva je udarila ob voz in jlji; zdravniki in dragi inteligentni
jo danea Francozi. Povedal je, ds je francoski general Gourand uka zal ustreliti 484 vodilnih Arabcev v Siriji, med katerimi je 84 intelektualcev. Ali to še ni vse. Fran
pehala skoraj dva bloka daleč, predan *e ja uatavil vlak.
Od potnikov ni bil nihč« ra njen, nekateri ao ae pa obrezali,
ljudje.
. Bomba j Madrida.
Madrid, Španija, 22. aept. - V ko so skušali v paničnem strahu pondbljek jtf eksplodirala bomba
priti na prosto akozi okna.
PBklubu bogatašev v Talaveri, I madrinakem predmestju. Ubit ni bil nihče, toda materijalna škoda je velika. Ena oseba je bila aretirana.
cm NA TKOU.
Wmm, Is^ra. - Na tukaj šajem trgu prodajajo bušelj krompirja pod enim dolarjem. iSidi druga zelenjava ima nizko
cfao, če pa človek vpraša pri pro-| Carigrad, 30. aept. — Zaveani fitarju za cene, eo pa. tako visoke, |ška flota v Črnem morju, kateri je
da ae kar prime za glavo.
bajna ladje pomagajo
dod^jenih tudi nekaj ameriških rušileev, pomaga Vraaglu v bojih z boljševiki na Azovakem morju. ^ ■fPIPHI.Sovjeti Imajo v Nikolajevo kri Ohlascn, m. ~ AvtoUnditje|šaAo "Gen. Aleksijev" in dve
BANDITJ1 iO OMIIU $8,000.
so oropali Charles La Fevra, pi aa rnišk ega predstojnika Grena-1 \z Petrncrada
nauove Cake korporacije, sa pet tiaoč dolarjev v gotrvini in tri tiio^ dolarjev v Čekih, ko je bil
submarinki, ki sta bili pripeljani
»ypotu,
da vloii denar na banki.
vaa po taV« činu akominja," je pogumno odgovorit deček. "AU ne .moče človek ponoči aapuaUti tega prenočavališča. ako ima po-ti^bot"
"Ne. če hočeš dolgo živeti, aa> moraš nančHi. kako se moraš ob-1 aaftaU tukaj paao&M ee je sadri strašar in pokaaal je dečku vrs-ta. da se zapet vrne v prenoče-tatoko.
% gore vodita dve ateai do me-sta. na katerem ja feln čakal na rudarje I>eček je sadajo partijo vnel a sabo skoai akne in ae odločil aa drago pot. kar se md prva pet ni odela več varna Na U In ^ -— *	a 1
Francoski bankirji osvojili ogrske **1m4ltt sa GO lsft. F"
Dunaj, 21. aept. — Tukaj je bila objavljena tajna pogodb/ med ogrsko vlado in franeoekimi ban kiaji, tikajoča aa železniških kon .asriaafMd. Ifi — Pr«nk F»r l0®8^- Po tei pogodbi preidejo ogr riffiT^^k ruda ra k e or-	! ^J^
JSaaaiJ 12 dktriktM u ^.JkorporacijozadoboMletOfaAa
FAREINOTON^ZOPET KANDI

gani zarije 12. distrikU, je
okrožnico, v kateri naznanja ^I^HH 1^0 aArtSCkor
jo kandidaturo 14. deceaAra.
Volitve ae vrA<
OAABBN tOTAM
jHillabaia. m — To mestece, J nahajajoče se v južnem Illinoisu. ima žppana. ki nima para'v Združenih državah. lAko ae U župan sadi po bjegovih beaedah, tedaj] sdi.
< ki Ja zelo nevarna bolezen, krr navadno vodi ▼ norišnico.
akcij. Francija je Obljubila Ogr aki, da privede želesniee v pred vojno stanje in da bo skrbela, da Ogrska kmalu atopi v ligo noro dov in da lahko obdrži dallaeatn* vojaško ahiibo.
Oibanje m soeiHairaaja aa
■ ■ . Hsak Holandija, 22. sept. -da bolaha na domišljavo-|8oeialiati v holandakem parlamen
tn so predložili načrt aa eoriattzl
J M ^	M __________ nuija aemljišč in šeleznie in p«
To ja William A. Dalek akošal tem pridejo na vrsto rudniki In rrditi shod delavske farmar razne indnatrije. u -ni	' i' 7- L*"	»»▼»Nt! na ahod HoUndaka vlada je Mtatffc v
"t"™?«	govornika Ljrnn J. r«azierj.. Knipovik tovarnah r Nemčiji tt
w	Jjfavvrnerja 8ev,me Dakofe, je lokomotiv
Priček vzhajati na vahodu. Kajllupan zardel jaaa kot puran, če /avi
za avojč šelegnlee na
*
T8 '	. ' >") ' VI V1 ■	<
so. lawm^ale ave.,	ijllinois
Izvrievtlni o4bor.
VT9+VNI OQ**K
izučene dekleta m Ai vanje h stro-jem na gonilno ailo. Navadno *i-vanje. Dela se od 8. zjutraj do 5. "svečer. V soboto Mamo do poldne. Dobra plača. Vprašajte ca Mr Volmerja.	' »
CHAfl. BMUI0H 4 00.
601 W. Huron «t, Obioaffo. v
JAVNA ZAHVALA.
Uprava Slavonie Immigrant Bank,
.436 W. 83. St, New Tork. N. Y.
Zelo aem se razveselil, ko sera danes od vas prejel prejemno potrdilo od Rudolf« Gusoviča, To-min Bunar Zemun preko 5719 kron, katere sem mu pred nekoliko tednov pd Slavonie Immigrant Bfcmki u New Yorku poslal. Ras-veaeHlo me je tudi to, da je bila oela po&iljatev v oelosti izplačana brez odbitka. kakrfirrtfTkoli stro? ikov in lelim, da se vam javno zahvalim. Ob enem vas prosim, da javno preporočlte Slavonie Immigrant Banko vsem mojim prijateljem in znancem, da naj ae nje po-slutijo, ako žele biti poptreleni kakor sem jaz. S prijateljskim Vam posdntvoj*'
1, Jx 1 <,■ Ifti-tllih
• 9m -----'
., _ i -^in 1.u Patfulf u fr mm* f T
M HltltTI

RAD BI IZVKDBL
sa avojega očeta Jofita Justina, po domaČe Pustnik is (Lrnčn), Jugoslavija. V Ameriki je le dolgo vrsto let in nič ne piiertudi ne vem ali je fte živ ali ne. Umrla mu je |ena v stari domovini in pusti« la lam Še eno hčer livo. Cenjenf
Ejake uljudno prosim, če kdo ve tf o tem Človeku ali sa njegov naslov, naj bo tako prijazen in naj,«! sporoči naslov mojega oče. fa in jas bodem zato hvaleina do smrti. Prosim vas* pomagajte ml poiskati mojega odeta. Moj naslov je: Katarina Orintsr, Javornik, Jugoslavija. Lahko tudi pišete na Anton Dolinar, 6. Bear Blver, Colo;.
;--------
iifkaeta a tMtt^jrof
TORK STAV? SAMO $56.00. Najmanjša svota, kar računajo sgentje sa karto is Trsta do New torka je 188.00. Če hočete dobaviti svojo rodbino ali prijatelje U starega kraja V AmeHfco, obrnite m ta pojasnilo in potrebne listinf |
.. jPrifcdnil vam bo denar — On je aa narod, narod je so nje«a.—
ZASTONJ*
stavke! Vi je i! danes vrelo.
"CfJNARD
hum
a Oeo L. Brx*kh ss j« spimvU
• n*d "PlOTfto". * AD ALSKVAHJK Z BAZFJLAVO
0 PRAVILIH. Dopoldanska seja SI. aaplsmbra
Po daljil debati in raxmotrivanju je zbornica »kleni la, da ae o pnati nameravani »klad za ataroet-no podporo, ker bi ne bi) v veliko j m hI poro članom, ker la-malokstari doseže »tsrost 70 let. kfckor zahteva zavarovalninaki department v driavi MinaeaoU. Ako bi bila starost določena na leatdeaet lat, bi bilo primerneje uatanoviti tak »klad. VS
Delegat Zorič omenja, da po njegovem mnenju zavarovalninski d epa rt mcnt nima opraviti s nobe nim drugim akladom kot aamo m poemrtninskim. nakar gl. tajnik l mi jasni, da> delegat Zori« v .smo-ti. V-^okaz temo čita toŠko is ta varfrralulnskege zakonika, v katerem j«* jasno povedana, katere sklade lahko y uetanovi brataks podporna organizacija.
Ker je pa jedhota že hirala i nekak tak namen denar, je Wl< po daljlem razmotri vanju in deba ti sklenjeno, da ae naUnovi skla<? za onemogle in trajno nesposobne 7« d«to. V ta sklld plačuje sleher ni -lan in sleherna članica, enako pravna in neenakopravna po dve renta na mesce. član, ki je že do liti vso Imlntfko podi"'0' k0t ' bilo * na včerajšnji aeji svečei sklenjeno izvzemAi ^posmrtnim) dobiva mešalno po descf dolarje* podpori. I* tega skladi ae da tud lahko v izrednih* slučajih potreb Dim kalnim **nom podpora, todi ne več kot »ta dolarjev. To odlogi v v»skcm slučaju posfbej gl. od bor. ftsn. ki hoče dobirati podpo ro iz sklada: se mora dat zdravriilko preiskati po dVe) zdravnikih. Do te podpore ao pi upravičeni samo oni {lani, ki n< zahtevajo odpravnine. Kdor je p» le prejemal podporo i* tega skla da šest mesecev in potem zahtev, še odpravnino, ae vaota kataro j' s.Aa prejel,,4»lračuna od odpraV ni ne. Neenakopravne Slanice so u pravlčene do podpore Is poamrt nitmkega aklada ia le po 18. meae «dk| boler.nl in predložiti mor zdravniško izpričevalo", da je trne mogla drugače nezmožna r.» ■ vsako delo. ' •	■■ A
Zbornica je sklenila, da jadnoti ostane Ae nadalje članiea Nationa, Fralernal ('ongresaa in da delega r<na konvencijo ta organisaeije j lahko gl. predsednik, gl. Ujnik |). blagajnik ali pa vrhovni sdfrsv
iTlk.
Glede točke, da je kaznovat vsak gl. odbornik, ki vsams pro vhdje od fvrdke, ki trli s jednoto omeni glavni blagajnik Bso sieh, dn je ptri tej točki treba vset v vpoAtcv to, ds provizija, kater« ae dobi potom regularne trgovak zvese, Vat n. pr. na bsnki. v kate rl je on vpoalen, ae na smf.priltr. vati med proviiijo, katero ae tu ksj omenjaj W ■ KVŽ ' »Blede mladinskega oddelke, ks teregs je jednota na flrj konven eiji uradno sprejela, je bilo akle njeno, da lahkb pristopijo atroe stari od enega leta pa do šestnaj stepa. Kojatni dan pa mora bit bližje drugemu letu kot pa prve mn. I	J
Neki delefgt je vpraša), ako b jednota lahko »prejemala otrok' nečlanov 01. tajnik pojaani, da b bilo to protlpoaiavnot otroke, ka teH ao le člani in jtiterih stari* niah člani jedno!*, pa jednota ob <1HH:
Plačilna lestvica ss otroke j» urejena |>o Iaduatrijal Standan Mi»rtua|jty. Vaak-otrok mora bit prej udrevnUko preiakan. predn< pristane Uhko Alan jednote.
Med debato omeni nek delegat skn MNPJ. lahko tako dela. saka M JHKJ. na1 smel*. nakar omen' gl. blagajnik Brosleh, da naj'j« gre kdo satottt, pa bodo tako; videli kam bodo prišli
O lede prestopa Is mlsdinakegr oddelka v članek! oddelek je bibl sklenjeno, da otroai s pohabljeni ml udi lahko pteatopijo. toda n« več kot aa en dolar dnevne bolni &ke podpore, do katere pa ti a* upravičeni, ako aholljo ta poaledl eami. ki naatauejo valed pohablje nega uda. ia ne ve* kot aa Mm dolar lev posmrtnlne. TVletnl pe niso do odpravnine aa izgubljen ud-
ft! Idatjanik Oeo L Dmsiek )r aopet moral nupiMd ajOs«n«^ kakor iteprimernkflB rolevalfa I*nwvaU In ailtvo. ko je dobil Pmaveto v ro
ke in ker se ni njMiu ugodilo, kot je zahteval. Njegov govor je bil Uko neslan in pobi neresnice, ds [a ni vredno omenjati. Omenjeno naj bo samo to, da v eelem govoru ni navedel niti enegs dokaza, da mp je pripetila kaka krivica, aH da bi bOa kaka napaka^ kar do kazuje to, ko ga je g!, tsjuik »ishler pozval vpričo cele zborni ce, da naj navede, kje se mu godila krivica, da je ostal dolšan o<lyovora. 01. blagajnik je tudi »tavil predlog, ki je bil podpiran od dveh ali treh njegovih priet* lev, da morš zbornica prepovedati nadaljni dostop na konvencijo fcUnfkarskemit poročevalcu, toda predlog ni lel na glasovanje. Izrszil se je. da ae on ne boji one bande tam doli" in (U Lattš nevidna sila kontrolira vsa." Nadalje je izjavil, da ima celo poročevalec vezane roke, kar oikakor ne odgovarja resniei. On sam ho4<* vezati roke poročeval cem in ho*e, sla poročajo samo to, kar bi ae njemu videlo dobro, čemur je dol^az to. ker je zahtlval, da nsj seznajnek bank, v katerih Ima jednota naložen densrf pri Obči ns prvi strsni Proavete in 6e celo a 4<promlnentuiftii črkami" kakor se je izrazil. Sploh je bruh nila iz njega »ama jeza radi teg^, ker poročevalec ni hotel zegovar-iati njegovega "delovanja v prid udrulenja.^ Tlata "nevkiha sila" ki hoče vse kontrolirati je pa bil na konvenciji gl. blagajnik aam. kar se je pokszalo nemalokrat. •>0». blagajniku Oeo. h. B^ozichu je nekoliko odgovoril deleg* K r žilni k. ki je izjavil, da tukaj ni poročevalec prav nil kritin da ie storil kolikor mu je bila naj bolj!? mogoče in če ni poročile po polno, je pa krivo te, Vet iii do-bil boljlib informacij iu ako jč blsgsjnik hotel ksj več,1 nfj^bi Isl poročevalcu botjie infprmaei ie. Ako se je ps pripetila kaka na paks,- se pa lahko pripeti vaa komur, ako tudi dela najboljše, in (f| so tpdi v zapisniku precej! nje napake, katere je treba po-oravljati, in da naj se nikar ne osirajmo na male napake, ampak rta	i
Precej dober odgovor je pa tla gl. tajnik Piahlvr, ki je rekel, da hočemo obsoditi človeka, ki ni na pravil nič ftalega, dečiin nismo dorilf ničesar glede "Ameriko ikaga Hlovenea", ki je tako oatod ao napadel in razlalil celo organi -acijo, pri Čemur ni bilo aklenje. nega ničeaar drugega kot aamo to Is -pride v zapisnik, da obsojajc -dsavo "Amerikanakega Hloven *e". Nadalje se je Izjsvil, ak* p<l Hranimo poročevalca, da Ima tud ahkp veliko Ikodo ss celo jedno to, ker bi s tem pokesali celotne mu članstvn. da hočemo sborovat kakem aakotnem kotu. Časni karaki poročevslci in sploh Časni tarjl imajo tudi gotove prsviee ir Is jim ne moremo diktirati, to li o morajo storiti, in" ds morsthe "Iti potrpežljivi, ksjti poročevs 'oc je doaedsj radevolje poprav vae napake, katere ao prille v po -očllo in da hrez nap^Sk nj nobeno mročllo. Izjavil se je nadalje, da <ma gl. blagajnik aame osebnost n ničesar drugtga.
Delegat Pire Izjavi. 'Aa ao# Val tapadi gl. blagajnika popolnoma Ktlitlčnl in da konvencija ni do •ila od nobenega drugega lista to-Iko aimpatij, kot ravno od Pro vete. Omenil je, da je neki dele. tat zadnjič omenil, da Proaveta n noslala nobene Čeatltke konvenc i. toda ali ni Frank M. Tavčar na
vi ustanoviti mladiuakega o«V dalka.
01. tajnik pojaani, da se je K obrnil na merodajne faktorje in vse, kar je dobil, jo bilo to, da po batoječih postavah ni doyojleno uatanoviti v driavi Colorado mla dinakega oddelka. Pri tem ae je razvila daljla debata in sklenjeno ,e bilo, da gl odbor na prihodnji etni aeji; sprejme resolucijo In isto polije meseca januarja na Je-gialaturno aasedanje države Colo rado. da naj dovoli uatjmovitfv mladinskega oddelka. Rklenjeno ;ie tudi bilo, da priatopnina otrok gre v upravni aklad.
Pred zaključkom dopoldanake seje je bilo sklenjeno, da se zvi fiajo dnevnice delegatov in gl odbornikov od lest na oaem dolarjev in da je vsak delegat in gl. odbor-nik upravičen do spalnega voza ali da stopi dotlčna točka v novih pravilih takoj v veljavo. Do tel dnevnic ao upravičeni tudi on gl. odborniki, ki so bili že na BI' I pred začetkom kon vericl je. Nate prečita gl. tajnik pismo nekih šol skih sester v 8o. Chicagu za podporo za zgradbo svojega doma. Popoldanska saja 31, septembra Predno je zbornica nadaljevalo ^ dnevnim redom, opozori kon venčni predaednik zbofnico, da j<-zadnjih štirih letih umrlo pn jednoti 414 članov in da je pravil noj da se spomnimo svojih ranjkih
M
mm*
POT
SpiaaJH.
..................
sprejemnem J sestanku nosdravi ^elo delegacijo v Imenu 8NPl„a is dobivamo redno vaak} dan lista Prosveto, katerega nam poMljaj ne da bi za. njega prosili, in dobimo le eno Itevilko Olaa Narp da. ki je uradno glasilo te jff note?
Delegat KrlUnik je nato pred agal, da odbor aa resolucije Isde-Ia reaolneijo radi napada od ' Amerikanukegs Slovenca*. Pred log soglasno sprejet. •
i-ju ao ae .duhovi pomiriM, je Zbornica nadaljevala- s razpravo o pravilih mitqlnw|ntir Oildelka Sklenjeno ja bilo. da sf; lahko otroka sprejme j teku 60 dni po Artanju In da je vaek član mladln «kega oddelka, ko ja doaegol »ta-roat 14 let odgovoren ss svoja dejanja.
Pravila mla<ftn*ega oddelka "topijo v veljavo a prvim oktobrom. T ta namen je bita sprejeta •oradevna
« Delegat Skrabee nato predla •i. .da naj ae g), odbor Informira mr zavarovalniškemu depaH menta drflave Colorado, I« katera
drultvenih bratov in v' znak žalja vstanejo zborovaloi raz dežev.	>
Nato predloži upravni odbor točke glede onemoglega sklada kar mu jo naloženo na dopoldan ski seji, da jih formuKra, katere so bile sprejete, kot jih je izdelal Nato predloži pravila za zdrut, ževalni odbor in ko jih je delegat Zbalnik prečltal, omeni gl. bln gajnlk, da je ta združitvena po godba, katero je sprejela J8K.T najboljla izmed vseh dosedanjih n da ae naj da združevalnemu odboru nekoliko več moči, ediiio glede apremembe imena osiroms novega imena bodoče skupne organisaeije bi glede izročitve pre mffženja, združevalni odbor po sme popustiti ničesar.
Glede bodočega glasila jednote se je vnels daljla rasprava in ali lala so se rasna mnenja. BiH soju "Glas Naroda" in proti njerari predlagali so, da naj jednota iada-ja svoje glasilo. Delegat Zori« prečita ponudbo "Amerilke Domo vlne", ki bi rada aprejela tiakonjr glasila jednote, katero ponudbo je z^lo /.fttfovurjal konvenčni pri^!-sednik Perdan in gl. blagajnik. 01. tajnik je tudi zagovarjal ustanovitev laatnega glasila, toda predno ae Uroči kaki tvMki v tiak, da je treba prej razpiaati to delo.
Konečno je bil atavljen predlog.' da naj jednota izdaja svoje gls-silo v obliki revije, ki nsj Izhaja enkhit na meaec. £	>4]
Med debato glede glasila omeni gl. predsednik Rovanšek, da kar ae tiče laatnega glaaila, je vse dobro in da radi sdružitve ne bo nobenih zaprek, kajtf popolnoma prepričan je, da bo JHKJ. imela se prihodnjo konvencijo, da ne bo združitve in da se bo JftK.I. združila takrat, kadar bo v to prisi Uena.
Stavljen je bi\ tudi protipred log, da naj ima jednota glasilo le po starem sistemu. Sklenjeno, da se vHH volitev tajno. Pri glasovanju je bilo oddanih sa lastno gls silo 36 glaaov in da ima jednota glasila po starem siatemu pa'(KI glaaov.	•
Nato ao bili predlagani sledeč I lati za bodoče uradno glasilo jednote: "Amerilka Domovina" po delegatu Juatinn, "Olaa Svo-l>ode po delegatinji Rrmene, "Olaa Naroda'* po delegatu Ba novcu In "Enakopravnost" po na-kem drugem delegatu. Vrtilo se je tajno glasovanje, pri katerem je bilo oddanih sa "Amerilko Domo vino * * 10 glasov, sa "Olss Svo-l»ode" 9 glaaov,'za "Olaa Naro da" 81 glasov in sa "Rnskopra* nost" 10 glaaov. Določen je ty| torej "(llas Naroda" kot bodoče uradno glasilo jednote .ako aprej-me*pog«Hlbo oziroma določbe, ka tere je sprejela konvencija
(Nadaljevanja.) £ »
44 Vzrok smrti knesa vojvode ste vi." "JszT" vprala Bilevičeva aačudena.
Da, a to radi tega, ker je knez Bogoalav raje ostal v Tavfogih, nego bi bil lel sorodniku na pomoč. Badi vaa je on pozabil na vse/ ' Sedaj je tudi njo. zalila živa rudečica.
1 Nastal je trenutek molčanja. « 6kot je stal s klobukom v roki, « glavo pa-beleno na prsi; naposled je stresel svoje kodre ter dejal:
44Gosps, ako so vss razžalile moje beaede, dovolite mi da vaa prosim ns kolenih odpulča-
nja."
"Ne atorita tega, gospod vitez", odvrne ona
vnet«, ko je videla, da je hotel mladi vitez že zgruditi se na polena. "Vem, da prihaja to,-*ar ste rekli, iz odkritosrčnega srca, ker sem le zdsvnaj zapazila, da mi Želite le dobro/
Častnik upre vanjo svoje oči, položi si roko na srce ter reče otožno: 44Oh, gospa, gospa!.
Toda v tem hipu se je prestrašil, čel, da je že izrekel.preveč. ' • » %
4'Jaz sem tukaj popolnoito Sama brez tovarišev.' reče Bilevičeva 44 in dasi sama akrbim zase, vendar bi zame bilo bolje, ako bi imela pomočnika. . . Ali hočete biti vi «toj brat, ki me bo** svaril in čuval v slučaju, ako bi bd pretila kaka nevarnost t"
Po teh besedah mu j$ podala roko, katero je on, nc zmeneč se za prepoved, k\fčeč tia kolenih poljubit. ,	v",-	J
4 4 Povejte mi, kaj se godi okrog menet" 44Knez vas ljubi," odvrne Haasling, 44Ali le sami niste zapazili t«»gat"	^
Ona si zpkrije lice z rokami. "Kaj bi naj zapazila t Toda meni se je dozdevalo. d« mi je samo naklonjen."
"Naklonjen!. . ." ponovi častnik liki odmev.
'fMeni je zelo žal, sem nčmsra ^zbudita7 jr njem te občutke, toda jas nisem temu kriva. Jaz sem mu bila samo Avalefoa aa to, kar je jn storil zame in nisem pričakovala od njega noll-ne milolčine."
Hasaling ae svobodnejše oddahne. 44Ali smem govoriti odkritosrčno?" vpraša j<> po kratkem molčanju. md "Govorite."^V< • ''Mv?:^' >.
44Knez ima aamo dva zaupna moža: gospoda Sakoviča in Petersona. Poslednji je moj rojak ter me je v mladosti celo nosil na rokah, torej vem vse, kar vem, le od njega. Knez vas ljubi: vse te-gostije, lovi, slavnosti in telovadbe pripravljajo se radi vas. Toda on ni vreden vale Ijubean«, kajti on vaa.,hoče samo qarapotiti, ne vabiti v zakon. Oa misli samo na, namenjeno mu jtneginjieo Anico in na njeno bogastvi. Vse to ml je dobro znano in Bog mi je pri&a, da govorim Čisto resnico. Ne verjemite kpe?u, ne zsiu-pajte njegovi dobroti, ne zanašajte se na njegovo zdržijivost, marveč čuvajte se ga, kajti tukaj • vam pripravljajo pri vsakem koraku izdajstvo. Ako bi ne bilo prisege, katero ima knes od mene, čel, da bom čuval njegovo livljeaje, pa bi vas tale roka relila vsake nevarnoati . . Toda najprvega bi ubil Sakoviča, njegovega avetovsl-
ga vgeaka nedovoljena v tej drla-1 na mestu
Ia. — L. C. Rtout > sa pustil a letalom Lahrape. BI., da polila svojega prijatelja siephen Tvlerja v Birmingham«. Ala. Ko aa ja apaičal s letalo« doli na tla. ae je, »vila ena per^t na letalo Ia ftto«t je padel ta v|. aočine 300 čevljev doli in ae ubtl
je rekla.
tako
yv, Hasaling »trepeta od razburjenosti ter stiska za trenutek drlaj svoj sablje, ker ni bil več ^zmožen, da bi 4 izpregovoril besedice; na to se premaga, iapove v jedni sapd. kakftna sredstva je priporočal knezu Sakovič. da bi »i naklonil z njimi Bilcvičevo. y} Bilevičeva je na veliko njegovo začudenje povsem mirno poslušala, kaka nevarnoat ji je grozila; samo lice ji je pri tem obledelo In postalo le bolj resnobno. Iz njenega pogleda je odsevala neupogljiva volja.
"Znala se ga bom čuvati," mi pomagaj Bog in sveti kril!"
' "Knez se doslej ni hotel ravnati po Sakovi-čevih nasvetih', nadaljuje Hassllag, "toda kadar razvidi, da ne dospe po poti, katero je izbral, k cilju.
Ni to ji jame naltevati vzroke, ki so Bogo-slava ovirali. . '	r '
Ooapodiena ga je.peetatala mračnega lica. toda le ne več preveč pesomo, kajti misliti je le jela na to, kako bi se odtegnila temu grosne-mu pokroviteljstvu. Toda v vsej deteli ni Mlo kotlča, v katerem bi ae ne Mla prelivala kri in načrt bega se jije ni predat«vija| jaano, torej raje ni govorila o njem.	' " ■ j
•Gospod plemič,", je rekla aaposlad, "odgovori mi le na eno vprašanje. Ali atoji knes* Bo-gosi s v ns strsni kralja Ivcdskega, sli poljske-
ga?" ,
■"Nikomur
izmed nas
ni skrito," odvrne mladi častnik, "da si knes želi pagina Poljski da bi si napravil is Litve Isstno kneževino. Is-borni knes in 5 ved je so obljubili, da pomagajo kaezu in ker imajo ▼ svoji lasti vso Poljsko, ae torej ni moči skriti pred njiaU.* W
"Zahvalim vaa, vites", reče ona po kratkem molčanju ter mu poda roko. Csstnik se ne obrne, pač pa
tnm
umiče k vra-
\a licu Bllevičeve ae prikale lahna rdečica "Ae jedno besedo, plemič," ae oglasi ona "Vaaka vaša beseda je poklon sa mene. ."
I "Vi ata poznali Andreja krnite 1 1 "Da. gospodična, v Kejdaneh Zadnjič aem ga videl v Pilvieah. ka smo ae vračali armkeJ h Pmtleaja "
,4A»i rest Ali je reoakia. kar mi je predal knds, ds se mu ja ponudil Kmitic, da se polasti samota paljakega kralja T.
"Ne vem. gospa. ... Znano-»i je sama to, ds sta se v Pilvieah posvetovala med sabo«, na kav ja ki— frriail I njim v gaad ia se dalgo.
_____	ppM
dolgo ni vjrail, da se je Pcters^ le j«l bati in aiu celo vojake poslal naproti. Jaz asm »eni bil na.
čelnik temu odaelkuu Srečali emo kneza, ko ae ja že vračal. Zapazil sem, da je bil zelo razburja kakor po aiini dnini borbi. Kazgovarjal se Jt. sam s seboj, kar se sicer nikdar ni zgodilo. Drugega ne vem ničesar, samo to, da je bilo, ako i* sploh kedaj kaj bilo, to takrat."
Bilevičeva stisne zobe .
44Zahvalim vaa," reče. £ . Vj;;;1'*
Minuto poznej je ostala sama. Misel na zma-go jo je prevzela. Sklenila pa je, da se odtegne, naj velja kar hoče knezovi oblasti. Toda kam naj »c podat Vasi in mesta so bilq v švedskih rokah, ss most s ni so bili razdrti gradovi poruAem i„ dežela se je napolnila z vojaki, ubežniki in razbojniki. Toda kdo dojde i njof Teta Kulvičeva. mečnik rosenski in nekoliko njegovih služabni-l kov, ki pa niso zmožni, da bi jo čuvali. NVmara bi šel ž njo liaasling, nemara našel perilo ZVe. stih vojakov in prijateljev, kateri bi mu hoteli biti tovariši, toda on jo je preveč javno ljubil,' in ona ni hotela imeti ničesar Od človeka, č?gar usluge bi morala potem drago plačati.
Sicer pa ona tudi ni imela pravice ovirati usodo tega mladeniča ter ga spravljati v nevarnost, ker mu razun prijaznosti ničeaar drugega ni mogla dati v zameno. Radi tega je vprašala samo sebe, kaj ima storiti, kam zbežati, ako sta pred njo bili samo,pogin in sramota?
V takšni razburjenosti je ona jela vneto moliti.	♦
Med tem je nastal močan vihar in dreveu so jela na sadniku šumeti. Zaglobljena v molitev je mialila na evoje osvobojenje, kar ji je na- » krat Y>r>ll° na m}sel, da bi nemara v gozdu nafti* najvarnejše Zavetje, pri čemur je globoko vzdihnila. Vsekako pa je naila to ,kar je iskala.
"A!" je dejala, " v Rogovniško puščam pojdem. Tjekaj ne pojde sovražnik, ondi ne išče ropar plena. Tam jo obvarujejo Domače vidi in , ponosni Stakjani, ako pa jih ni ondi, ako »o o-drinili vsi za Volodijevskim, pa je mogoče dospeti akoai te gozde v druga vojvodstva ter najti zavetje v drugih puščavah.'
Spomin na Volodijevskega je razveselil Bi-levičevo. Ta kine ga varuha bi potrebovala! Qn bi jo ubranil pred Kmiticem in pred Radzivi-lom. Da, celo on ji je nekoč svetoval, da beži v Belovelko pulčavo.
"Torej v Beloveško pulčavo!" je dejala sama sebi. Ko j ko dospe mečnik, se podava na pot. Temna globel beloveške pulčave me skrije ljudem, in potem grem, ko mine nevarnost, v samostan ter. najdem ondi miri '	V ^ , r -t. .'i* '■ '- aSMs^r 1:1
n.
Čez nekaj dni ae je^vrnil mečnik. Ne glede na to, da je imel s seboj Bogoslavovo priporočilno pismo, je dospel samo v Rosno. V Bilevicc ni imel po kaj hoditi, kajti ni jih bilo več. Vse jt bilo požgano do tal in mesto bogate naselbine je ostala samo zemlja hi voda.	1
Pota so bila prenapolnjena« z u bežnimi vojaki rasnih vojsk, ksteri so se zbrali v tolpe, napadali popotnike ter bili nevarni celo večjim bojnim oddelkom. Mečnik se torej ni utegnil niti prepričati, ali so le zakopani na vrtu lonci s * srebrom in, zlatom, in jako nejevoljen se je vrnil v Tavroge. ', ^'k. ,(i' \
Komaj je izatopll iz kočije, ga je pategnila Alenka v svojo sobico, ter mu povedala vse, kar ji je povedal Hasling.
Ko je mečnik vse to slišal, je strepetal, a to radi tega, ker je bil brez otrok ter ljubil to devo kakor svojo hčerko.
"Sedaj je treba misliti na rešitev," je dejala Alenka ter mu jela praviti načrt svojega bega.
Mečnik jo je pozorno poaluial in naposled dejal:	■ ^ -	. «
"Raje tudi jas naberem pomočnikov, s katerimi hočem vznemirjati Švede, kakor je vznemirjal svoje dni Kmitic Hovanskega. Varnejic bo sa te v gozdu in na polju, nego na ' dvom tega izdajalca."
"Dobro", odvrne gospodična .
"Jab nimam ničesar sopar to", nadaljuje vneto mečnik, "toda čim prej to učiniva, tem bolje bode. .. Saj pri nas ne manjka kmetov i>e kos. Požgali so moje imetje, toda jaz naberem kmete ter jim to poplačam. Vsi Bileviči se nam pridružijo. Pokažimo ti, gospodkf, kaj snsči to, seči po našiVasti. Videli bomo, kdo zmagat Tebe nastanim v Belo veži, sam pa se vrnem. "Ne-mora biti drugače, in podlež je, kdor ne stopi na našo stran Ta vojna je važnejša od švedske radi tega, ker je v nas razžaljena vsa ljudovls-da."
Starec je le dalje govoril, da ga je morsla Bilevičeva pomirjati. Doslej je sedel tiho, dssi *e je zdelo, da ne gipe aamo domovina, marveč res svet: ko pa ae je vihar dotaknM Bllevičeve, pa je v tem zagledal največjo nevarnost domovine ter jel rjoveti kakor lev.
Toda deva, ki je imela *nanj velik vpliv, ga je -tnala pomiriti. Dokasala mu je, da je treba o-hraniti njen beg v tajnosti, da bi knez niti ne slutil o tem.
Radi tega je sklenil metalk, da odpravi po-»lanca a pismom k opnavitelju, naj takoj nabere in oboroži kmete is vseh vasij, pripadajočih nje , mu in Bllevičem. Šest zvestih služabnikov je poslal s izgovorom, da gredo po denar, prsvsaprav pa jim je bilo naročeno, naj oatanejo v gorovju, kjer najtjih počakajo « konji in Uvelem. Na to pa ata dfeločila. da se odpeljeta is Tavorogov s dvems služabnikoma na saneh ter še le posneje saaedeta konje in odjezdita. Ža poprej sta večkrat zahsjala k Olhrotovakim. kjer ata časih tudi oatala čez noč. radi tega sta se nadejala, da se nihče ne bo zmenil za njuno odsotnost, da torej lahko dosežeta svoj namen. In zares, jela sta se reano pripravljati na beg in med tem je tretji dan mečnik Peterson podrobno pravil o svojem denarja, katerega je neobhodno potrebno prepe I jati t Te vrSge. P t»r*on mi j- rad /erjel. ker sa mečnik* »ploh smatrali aa bogatina. I	im Pripeljejo čim najprej.' ja rekel
Aknt, "In ako je traba, jas rad dodam vojake "