Ljubljana, nedelja 8. oktobra 1933 Cena i.— Din Lpravmstvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon St. 8122, 8123, 3124. 3125, 3126. Lnseratni oddelek: Ljubljana, Šelenburgova Ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica SU 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241. Naša duhovščina in politika Današnji članek nam narekujejo dopisi in poročila, ki jih dan za dnevom dobivamo iz raznih krajev banovine. Iz njih razvidimo, da je v borbo za občinske volitve zopet posegel tudi velik del nlovenske duhovščine. Razveseljivo je naraslo število onih duhovnikov, ki nočejo več postati slepo orodje strupene s; rankarske politike, a velik del duhovščine na žalost vidi svojo nalogo še vedno bolj v dnevni politiki kakor pa v delu za kraljestvo božje. Še bolj je žalostno, da politikujoči duhovniki ne nastopajo v volilni borbi kot običajni državljani, marveč da se namenoma opirajo na svoj posvečeni poklic in zlorabljajo njegov vpliv za strankarsko-politične cilje. Kot kristjani in katoličani smo upravičeni in dolžni, da. o tem resno spregovorimo, saj škoduje duhovniško politiziranje ne le duhovščini in cerkvi, marveč tudi verskemu življenju. Kolo časa se suče danes hitreje kakor kedaj prej. In povsod po svetu vidimo sadove, ki jih je rodilo poseganje duhovščine v dnevno politiko, povsod pa tudi opazujemo, kako se duhovščina prostovoljno ali neprostovoljno umika iz politike. V Španiji so s pomočjo duhovščine klerikalci vladali mnoga pokolenja, čez noč pa so doživeli polom, ki je prizadjal hude udarce tudi cerkvi sami. Kako malo moči ima politika cerkve v Italiji, nam dokazujejo zlasti tudi preganjanja slovenske katoliške duhovščine v Primorju. Z razpustom Centruma, duhovniško politične organizacije v Nemčiji, je klerikalizem izgubil svojo zadnjo močno oporo na svetu. Ako Vatikan ni hotel riskirati še interesov cerkve same, mu ni preostajalo drugega, kakor da potegne duhovščino iz politične arene nazaj v cerkve, kar je bilo storjeno z nemškim konkordatom. Vseh tsh dalekosežnih sprememb velik del slovenske duhovščine ne vidi in noče videti, ka*or istih gospodov očividno ne zanima protiversko in brezbožni-ško gibanje, ki namenoma ne dela razlike med klerikalizmom in verstvom in ki po svetu res predstavlja opasnost za cerkve in vere. Med Slovenci so zelo, zelo redki brezverci, še bolj redki pa pro-tiverci. Cerkvi se slovenskih »liberalcev« ai bilo treba nič bati, kajti prav gotovo je med njimi vsaj toliko dobrih in poštenih kristjanov, kakor med klerikalci. Če bi se slovenska duhovščina depolitizirala in ne bi stremela za politično nadvlado, bi se Slovenci bržčas bolj pravilno opredeljevali na dobre in manj dobre. Brez dvoma bi se versko življenje poglobilo in za idealno pozitivno delo bi bilo potem pri nas več smisla, rodilo^ pa bi tudi več uspeha za narod in državo. Šesti januar je ustvaril za slovensko duhovščino najlepšo možnost, da bi se na lep način potegnila iz političnega blata, zlasti ker je nJen politični šef sam razpustil politično organizacijo SLS. Koliko dobrega bi lahke slovenska duhovščina storila zadnja štiri leta, če bi se bila posvetila samo intenzivnemu verskemu delu, zlasti na polju krščanske ljubezni in morale. Na žalost pa velik del naše duhovščine ni hotel dobro sebi in cerkvi. Skrivaj je kuhal jeso proti državi in proti režimu ter se pripravljal na •— revanžo. Tako smo morali doživeti, da so se pri prvih volitvah, ki so same na sebi pretežno gospodarskega značaja, v prvih vrstah marsikje zopet pojavili politikujoči duhovniki in se vrgli v borbo z isto nestrpnostjo kakor nekdaj. Iz letaka, ki leži pred nami, je videti, da se proglašajo sedanje občinske volitve za nekak plebiscit. Slovensko ljudstvo naj Javno pokaže, ali je za punktaše ali ne, ali je za režim, ali proti režimu. In za to politiko se eksponirajo tudi duhovniki! Malo čudno se vidi in sliši, da se tisti, ki bi imeli predvsem čuvati javno avtoriteto in ki bi se imeli v prvi vrsti ravnati po nauku, naj se da Bogu, kar je božjega, in kralju, kar je kraljevega, s svojim postopanjem v politični borbi postavljajo v izzivajočo borbo proti obstoječi državni oblasti. Zelo opasno in prav malo modro je to. Socialne in gospodarske rane Slovenije, zlasti pa tudi rane ustanov, za katere nosi odgovornost naša duhovščina, niso takega značaja, da bi se mogle zaceliti same od sebe. Ni pametno, ako se lok preveč napenja. Kakor morda še pri nobenih volitvah, je videti pri sedanjih, kakšen mir in kakšna sloga bi bila med našim ljudstvom, ako ga ne bi pomagala hujskati politikujoča duhovščina. In povrh še za stvar, ki je že v naprej izgubljena. Nikomur ne hodi pri nas na misel, da bi v političnih in upravnih metodah posnemal klerikalnega diktatorja Dollfussa. Za to tudi ni niti najmanjše potrebe. Po-grešno pa je pričakovati, da bo rovarje in teroriste morda kdo še božal. Vsakdo ni rojen pod tako srečno zvezdo, da bi se za kazen lahko prijetno sprehajal v kakem udobnem letovišču. Skrajni čas je, da se iztrezne še ona duhovščina, ki se še ni. Ze enkrat, pri skupščinskih volitvah leta 1931., se je prav po nepotrebnem postavila v na- NaroCnina zua&a meseCno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon fit 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. iuček potovanja ©b zaključku svoje padlih borcev m Krf, 7. oktobra, r. Potovanje Nj. Vel. kralja in kraljice, tako pomembno in uspešno po rezultatih, je bilo danes zaključeno z najplemenitejšo gesto jugo-slovenskega vladarja, s posetom na grobovih herojev, ki 30 dali svoje zivlj^ie za osvobojenje in uedinjenje vsega jugoslovenskega noroda. in spe svoj posife. > san v tuji, prijateljski zemlji. .. . Prvič po zgodovinskem umiku junaške srbske vojske preko Albanije je danes zopet stopil na krfska tla Nj. Vel. Aleksander Karadjordjevič, kralj Jugoslavije. Na istem kraju, kjer so ga takrat videli bolnega in onemoglega sredi ruševin svoje armade, strmečega na grozno sliko herojske borbe, se je pojavil danes zmagoslaven, po triumfalnem pohodu preko morja kot edini, ki v burnih letih preteklosti ni nikdar kolebal in se je vedno bolj dvigal. Prišel je, da se pokloni na grobovih padlih scborcev ob zaključku svojega poseta vseh jugo-slovenskih bojišč in to v trenutku, ko je pripeljal svojo državo kot ponosen brod na vedno nemirnem Balkanu v novo luko miru. Po obavljenih državniških poslih, po usodnih razgovorih s šefi balkanskih držav je zaključil svoje potovanje na grobovih onih, ki so s svojo krvjo ustvarili Jugoslavijo, da bi bila velika, močna in srečna pod modrim vodstvom svojega kralja Aleksandra Kara-djordjeviča. črpajoč novih moči na s tolikimi žrtvami posvečenem Otoku smrti, se vrača naš vladar v svojo prestolnico, da nadaljuje svo.ie veliko delo v korist vsega svojega jugoslovenskega naroda, ki bo sledeč njegovemu svetlemu zgledu, s podvojeno silo podprl njegova plemenita prizadevanja. patovanfa je NJ. Vel. kralj posetil grobove ' Jugoslavije na KrSu in počastil njihov Krf, 7.^oktobra, r. Nj. Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija sta s svojim spremstvom snoči ob 21. prispela na vojni ladji »Dubrovnik« na Krf. Kraljevski dvojici je priplul nasproti grški torpedni rušilec »Speče«, ki je spremljal ladjo visokih gostov do vhoda v krfskto pristanišče. Prvi pozdmv padlim herojem Ob vhodu v pristanišče so zažareli na »Dubrovniku« vsi reflektorji in v žarki luči osvetlili grobišče, koder počiva na tisoče in tisoče padlih borcev. Tisočglava množica, ki se je kljub pozni večerni uri zbrala v pristanišču in ob obali, da pozdravi vladarsko dvojico prijateljske države, je nemo spremljala prvi pozdrav mrtvim soborcem, da ne bi kalila tišine, ki je učinkovala tu-robno-svečano. V svitu reflektorjev je bilo videti Nj. Vel. kralja, naslonjenega ob ograjo na krovu »Dubrovnika«, kako nemo zre na tisoče križev, ki skromno obeležujejo kraj, kjer počiva elita junaških borcev za svobodo. Blizu otoka Vida se je »Dubrovnik« ustavil in zasidral. Tu sta Nj. Vel. kraltia pozdravila naš atenski poslanik g. Boško Hristic in tiskovni ataše g. Radica. Po kratkem razgovoru je Nj. Vel. kralj odšel k počitku. Pozdrav predsednika _ tisrške republike Ko je »Dubrovnik« priplul v grške vode, je poslal predsednik grške republike gosp. Z a i m i s N j. Vel. kralju naslednjo brzojavko: V trenutku, ko stopata Vaši Veličanstvi na grško zemljo, sem zelo srečen, da Vam lahko od vsega srca želim dobrodošlico in da izrazim svoje najtoplejše želje za srečo Vaših Veličanstev in za blagostanje jugoslovenskega naroda. Hkratu prosim Vaši Veličanstvi, da sprejmete izraze mojega zvestega prijateljstva, kakor tudi udanosti grškega naroda. Kraljeva zahvala Nj. Vel. kralj je na pozdravno brzojavko g. Zaimisa odgovoril s tole brzojavko: Globoko so me ganili pozdravi, ki ste mi jih poslali v času, ko stopam na grško zemljo. Kraljica in iaz se zahvaljueva Vaši ekscelenci za izražena čuvstva. Zagotavljam Vas svojega iskrenega in stalnega prijateljstva, ki ga gojim do Vas in grškega naroda. Danes je napočil prekrasen, solnčni dan. Morje je bilo nenavadno mirno, tihi valovi s svojim enakomernim ritmom pa so še bolj podčrtali svečano razpoloženje, ki je zajelo ves Krf. Vse prebivalstvo se je zbralo na obali, da pozdravi Nj. Vel. kralja in kraljico Jugoslavije Vse ladje v luki so bile okrašene z jugoslovenskimi in grškimi zastavami. Ob 8.30 so z grškega torpednega rušilca »Speče« oddali 21 topovskih strelov v čast in pozdrav jugoslovenskemu kraljevskemu paru, »Dubrovnik« pa je odgovoril z enakim številom strelov Na Krfu in bližnji okolici je kar mrgolelo ljudi, ki so se zbrali, da vidijo in pozdravijo jugoslovenskega kralja in kraljico. Ob 9. so prispeli na ladjo jugoslovenski poslanik v Atenah g. Hristic. podpredsednik grške vlade in vojni minister general Kondilis, zunanji minister Maksi-m o s, metro polit Aleksander v spremstvu velikega števila duhovnikov, poveljnik krfskega mesta, prefekt otoka, krfski župan ter še več drugih grških dostojanstvenikov in novinarjev. Ob modri grobnici »Dubrovnik« je nato dvignil sidra in polagoma zaplul na morje, ki je bilo izredno tiho in mirno. Sredi voda blizu otoka Vida, pred takozvano Modro grobnico, se je ladja ustavila. Tisoči trupel srbskih herojev V Ženevi se bodo vršila med jugoslovenskim in turškim zunanjim ministre m zaključna pogajanja je vzhodna Evropa krenila na pot miru, ki ga dezdaj še ni poznala. »Petit Parisien« piše podobno ra ob- Pariz, 7. oktobra. AA. Potovanje Nj. Vel. kralja Aleksandra je zbudilo v francoski javnosti kljub drugim važnim mednarodnim dogodkom največjo pozornost. Listi so mnenja, da bi bilo zdaj mogoče skleniti oosebno locarnsito pogodbo za Balkan. O tej možnosti poroča današnji »Le Journal«, ki pravi, da bi mogla ta misel zastati samo, če bi bila bolgarska neodločna. List naglasa, da so bolgarske teritorialne želje vzrok sedanji njeni osamljenosti in nadaljuje: Kralju Borisu so bila v zadnjem času dana jasna znamenia za zanimanje, ki vlada za njegovo državo. Jugoslovenski kra*j Aleksander, nato pa Paul Boncour in Titulescu so se potrudili, da olajšajo kralju Borisu njegovo nalogo. V vsakem primeru, bodisi z Bolgarsko ali brez nje. sprotJe z ogromno večino slovenskega ljudstva. Naj se vsaj sedaj spametuje in naj se posveti pred vsem svojemu pravemu poklicu. Koristila bo s tem sebi in cerkvi, koristila pa tudi našemu narodu. leže tu na dnu morja, ker jih niso mogli pokopati na skopi zemlji. Metropolit Aleksander je opravil molitev, ki je bila kratka, toda ganila je vse prisotne tako zelo. da so se jim zasolzile oči. Molil je za pokoj duš tisočev mladih ljudi, katerih kosti počivajo na dnu morja in so žrtvovali svoje življenje za rešitev domovine. Nj. Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija sta vrgla v morje dva velika venca. Zastava na" jamboru se je spustila na pol droga v znak časti in hvaležnosti junaškim sinovom jugoslovenske nacije, mornarji, ki so bili postrojeni na krovu, so oddali častno salvo, obenem pa so zagrmeli topovi na krfski trdnjavi in na rušilcu »Speče«. Ta poklonitev nad hladnim grobom je bila res nad vse pretresljiva. Na Otoku smrti Ko se je tako zaključila spominska svečanost ob Modri grobnici, je »Dubrovnik« odplul do obale otoka Vida. Otok Vid je otok bolesti in solza, ena sama velika grob- nica herojev. Kralj in kraljica ter njuno spremstvo so se z motornim čolnom odpeljali zadnjih 100 m po gladini ter se izkrcali tik ob grobeh. Tu jih je čakal čuvaj pokopališča, rezervni oficir BožidaT Jokovič. Nj. Vel. kralj je bil silno ganjen ter se je z dolgim pogledom ozrl po križih in pobožal enega in drugega. V očeh so se mu zalesketale solze. Prišel je. da pozdravi glasnike velike Jugoslavije. Metropolit Aleksander je opravil žalne molitve in blagoslovil vse grobove. Kralj in kraljica sta položila pred veliki spomenik, ki se dviga na pokopališču, dve kiti lepega cvetja in se poklonila spominu junakov. S krfske trdnjave, »Dubrovnika« in grškega rušilca so grmeli topovski streli Tedaj je pristopil k spomeniku grški vojni minister general Kondilis, položil na kamen krasen venec in nato kratko spregovoril, slaveč brastvo obeh narodov. V svojem govoru je med drugim dejal: Grška vojska, ki se je ramo ob rami borila z junaško jugoslovensko vojsko, čuti danes v globoki presunjeni žalosti z onimi .ki so dali svoje življenje za ustvaritev velike Jugoslavije, zveste prijateljice Grčije. Nj. Vel. kralj se je toplo zahvalil grškemu generalu za njegove lepe besede, n«»-kar so tudi razni drugi predstavniki položili vence. Dvorna dama gdč. Grujlč je položila venec v imenu Kola srbskih sester, g. Djuro Višič pa v imenu jugoslovenskih novinarjev. Nj. Vel. kralj se je toplo zahvalil tudi metropolitu Aleksandru. Ko so bile svečanosti končane, sta kralj in kraljica obšla grobove. Njuna pot je trajala vse do 10. ure. Ves čas je vladala na pokopališču grobna tišina. Pot jugoslovenske vladarske dvojice je bila ginljiva po-božnost. Veličasten sprejem na Krf is javlja obširno poročilo svojega ženevskega poročevalca o zbližanju med vzhodnimi evropskimi državami. Poročevalec smatra, da bo v kratkem podpisan niz regionalnih paktov. Sedanje potovanje kralja Aleksandra, predstoje-či obisk Titulesca in včerajšnji razgovori med Boncourjem in Mušanovom so velikega pomena. O obisku Titulesca v Ankari pravi list, da bo pri tej omiki rumunski zunanji minister sodeloval pri končni sestavi črnomorskega pakta, ki bo sklenjen med Rumunijo, Turčijo in Sovjetsko Rusijo. Poročevalec javlja na koncu, da orispe danes v Ženevo turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej. ki bo s svojim simpatičnim to\arišem iz Beograda JeVtičem še enkrat pregledal in nato podpisal pakt o nenapadanjb in prijateljstvu med Jugoslavijo in Turčijo. Vsi ti razgovori so v tesni zvezi s potovanjem Ni. Vel. kralja Aleksandra, ki je danes na Krfu imel sestanek z grškim vojnim ministrom. Po tej žalni svečanosti sta se Nj. Vel. kralj in kraljica z ostalim spremstvom vrnila na rušilec »Dubrovnik« in se odpeljala na Krf. Sprejem na Krfu je bil nad vse veličasten. Vojaška godba je zaigrala Proia« obžaluje v svojem uvodniku, da ni jugoslovenski kraljevski par dalj časa ostal na grških tleh. List se spoštljivo klanja spominu junakov, ki počivajo na otoku Vidu ln v Sinji grobnici. Zopet peklenski stroj pri Zagrebu Beograd, 7. oktobra. AA. Na železniški progi Zagreb-Zidani most je snoči eksplodiral peklenski stroj med železniškima postajama Podsusedom in Zaprešičem, 12 km od Zagreba. Položen je bil med železniškim pragom in tračnico ter je bil na kapico, ki je bila postavljena na tračnico ter zvezana z razstrelivom. Eksplozija je nastala v trenutku, ko je privozil tovorni vlak št. 666. Zaradi eksplozije se je odtrgal od tračnice 32 cm dolg kos. Lokomotiva je bila le neznatno poškodovana ter je mogla nadaljevati vožnjo. Človeških žrtev ni. Po najdenih ostankih se more presoditi, da je bil peklenski stroj v pločevinasti škatli in da je bil iste vrste, kakor peklenski stroji, ki so jih z drugimi razstrelivi in orožjem prinesli iz Zadra in so jih lansko leto našli pri odkritju velebitske afere. Uvedena je preiskava. Poljski letalski obisk v Bukarešti Varšava, 7. oktobra s. Listi poročajo, da bo v kratkem obissala eskadrila 42 lovskih letal Bukarešto ter s tem vrnila lan ski obisk šefa romunskega zrakoplovstva princa Nikolaja na Poljskem. Pomagajmo si, sledeč onim, ki so si že tolikokrat uspešno pomagati z „Jutrovim" malim oglasnikom* Danes bo 431 ponudnikom in povpraševal' cem nudil, kar iščejo• i II Predsednik Nikola Uzunovič o volilni borbi v Sloveniji Nepovratno so minili časi verskih in plemenskih front - Spoštujmo vero, borimo se pa proti njeni zlorabi v politične svrhe - Sprememb, kakršne želi in napoveduje opozicija, nikdar ne bo - Pozdrav slovenskim pristašem JNS Kandidatne liste za občinske volitve Beograd, 7. oktobra, v. Predsednik Ju-goslovenske nacionalne stranke g. Nikola Uzunovič je bil tako ljubeznjiv, da je sprejel »Jutrovega« poročevalca in mu dal izjavo o svojih pogledih na volilno borbo v Sloveniji. Gosp. Nikola Uzunovič je eden najuglednejših in najbolj izkušenih politikov in državnikov v Jugoslaviji. Ko je bil živ še veliki Pašič, je bil g. Uzunovič njegov intimen prijatelj in najožji sotrudnik v takratni radikalni stranki, po Pašičevi smrti pa je veljal za enega prvih strankinih voditeljev. Bil je zato tudi večkrat ministrski predsednik. Po 6. januarjem se je iskreno oklenil nove politike, ki jo je spoznal za najboljšo in za edino pot k okrepitvi Jugoslavije. Postal in do danes ostal je steber jugoslovenskega režima in ko si je Jugoslovenska nacionalna stranka volila svojega prvega predsednika, se je zdelo po sebi umevno, da to ne more biti nihče drugi kakor g. Uzunovič. Izvoljen je bil soglasno in s silnimi ovacijami. Kot predsednik političnega pokreta, za katerim stoji ogromna večina jugoslovenskih državljanov, je g. Uzunovič danes eden naj-merodajnejših državnikov v naši domovini. Z javnimi izjavami predsednik Uzunovič ni radodaren. Redki so njegovi govori, še redkejše njegove izjave v listih. Tem večjega jpomena je zato izjava, ki jo je dal »Jutru« o občinskih volitvah v Sloveniji in ki podaja o volilnih metodah naše takozvane opozicije avtoritativno mn°nje uglednega in vplivnega državnika. G. Uzunovič je rekel: »Po poročilih, ki jih ima vodstvo naše stranke, je borba za občinske volitve v dravski banovini zelo živahna. Opozicija nastopa z vso svojo močjo. Proti temu bi nihče ne imel ničesar, toda kakor slišim, se tamošnja opozicija ni naučila ničesar novega in ne pozabila na staro. Tudi danes gre v borbo s starim orožjem. Očividno se še vedno ne zaveda, da so nepovratno minili časi verskih in plemenskih front. V naši lepi Jugoslaviji nikdar več ne bo niti ne more priti do izraza nobena politična grupaci-ja, ki ne računa z dejstvom, da so temelji za naše notranje politično življenje postavljeni z zgodovinskim manifestom, z državno ustavo in z obstoječo državno ureditvijo. Vsaka in vsakogar akcija izven tega okvirja ni več nikaka politika, marveč je pustolovščina. Kolikor pa poznamo brate Slovence, oni niso avanturisti, nego realni ljudje. Zato sem prepričan, da bodo kot taKi 15. oktobra poklonili svoje zaupanje zdravi in danes edino možni državni politiki popolnega edinstva, kojega nosilci v dravski banovini so pristaši nase Jugoslovenske nacionalne stranke. Prepričan sem, da bodo Slovenci v veliki večini glasovali za liste naših prijate-ljev. Če se opozicija v dravski banovini pri agitaciji poslužuje zlorabe verske in plemenske občutljivosti in če prorok.i- Pristojna okrajna sodišča so potrdila dalje naslednje kandidatne liste za občinske volitve: Srez: Brežiški Podsreda (2): Ernest JBezenšek, trg. In Ed. škrbec, kmet v Pokleku. Srez: Celjski Gomilsko (2): Iv. Hočevar, gost.; Polzela (2): Anton Mešič, pos. Srez: Crnomeljski je, kakor da bi imela 16. oktobra na- . Ivan Kočevar; pos. yavpča vas; stopiti sprememba, ki bi vse nase poli- t ' (2>: Jos. šterk st., gostilničar v , • ~___ x • l: —: _ mo nno c t o ra rvnta I ^ ® v ' »» , -. j__„„„* a* tično živlienje vrnila na ona stara pota _ mi vsem tem demagogom, ki zavajajo ljudstvo, jasno in glasno odgovarjamo: Jugoslovenska nacionalna stranka — kakor je to rečeno tudi v njenem programu — spoštuje vero ter plemenske Predgradu in Marko Majerle, gost. v St. trgu. Srez: Gornjegrajski Gornji grad mesto: Fran Mer m al, pos.; Gornji grad okolica (2): Ant. žehel, pos. in J Fale, pos.; Ljubno (2): Fran Kolenc, velepos. in Ant. Sem, lesni trgovec; Luče — ___t-»t trnlor nfjs * in pokrajinske posebnosti, toda bori se ,2,: lg Zamermk. P^1-™6/^: i„ se bo borila protlvsem,« vse to | S^fveS UUH ^ pan in A. Stvarnik, pos.; Rečica ob Savinji (2): Iv. Matek, lesni trgovec in Fr. zlorabljajo v strankarske svrhe. Kar se tiče intrig o povratku starih, prejšnjih razmer, sem že rekel, da je staro nepovratno, končano. Ne samo, da 16. oktobra ne bo nikakih sprememb, o kakršnih govori opozicija v dravski banovini. Takih izprememb, kakršnih si opozicija želi, sploh nikdar več ne bo! Ce se ima kaj spremeniti, potem ima izpremeniti Rakun, lesni trgovec; Solčava: Fr. Ožep, pos.; Šmartno ob Paki (2): Fr. Bizjak, pos.; Zadreta (2): Fr. Levar, pos. in I. Partl, trgovec. Srez: Kočevski Dolenja vas (2): Jos. Henigman, pos. in Karel Kromar, pos.; Kočevje mesto: Anton ODOzicija iz vseh temeljev, in tO čimprej LoVŠill, notar; Loški potok (2): Ivan Lav- celokupno svojo politiko in vse svoje I — — •----— - Tr*vmku: Rib- postopanje. Prepričan sem, da ji bo v to služil tudi 15. oktober kot dober pouk. Pozdravljam vse prijatelje v dravski banovini. Zavedajo naj se, da so del vojske, ki ie nepremagljiva, ker je nepremagljiva zastava, pod katero se borijo. Četudi bi v kaki občini ostali v manjšini, naj vedo, da stoji za njimi poldrugi milijon zavednih Jugoslovenov, organiziranih v Jugoslovenski nacionalni stranki, ki jih ne bo nikdar zapustila.« ?a nemška spletka Nemci skušajo znova izolirati Francijo v pogledu razorožitve in razbiti sporazum med Francijo in Anglijo poroča: su sprejel resolucijo o zaščiti Židov. Ver. Pariz, 7. oktobra AA. Havas Listi si še niso na jasnem, kakšni so pro-tipredlogi, ki jih je Nemčija včeraj izročila v Londonu in v Rimu. Kasneje so bili izročeni tudi Normanu Davisu v ženevi, ki pa jih ni sprejel s posebnim zadovoljstvom. »Excelsior« pravi, da je nemška spletka dokaj jasna. Gre za to, da Nemčija pridobi Veliko Britanijo in Italijo kot nekakšni posredovalki, ki naj bi pritisnili na Francijo. Prav tako naj bi povzročila ta spletka v Franciji polemiko z nepopolnimi podatki in napačnimi osnovami, kasneje bi vsi napadli Francijo, češ da je povzročila neuspeh konference. Zato je bolje vzdržati se za enkrat vseh iomentarjev o nejasnih podatkih iz Berlina, Londona, Rima, in Ženeve. Saj bo še vedno časa dovolj, da francoska javnost prouči nemške predloge, ko bodo podrobno znani. sPetit Journal« pravi, da je Neurath z odgovorom na Simonova vprašnja izpolnil svojo obljubo. Obžalovati je le, da nemška vlada ni obvestila Francije obenem z Veliko Britanio in Italijo. ženeva, 7. oktobra AA. Paul Boncour se je danes dopoldne pripeljal iz Pariza. Imel je razgovor z italijanskim delegatom baronom Aloisijem, ki mu pa še ni mogel podati uradnega stališča svoje vlade na verbalno noto, ki jo je poslala berlinska vlada v Rim. Aloisi namerava drevi odpotovati v Rim, in se bo v Ženevo vrnil po vsej verjetnosti prihodnji teden, vsekako pa do začetka zasedanja sprošnega razorožitvene-ga odbora 16. t. m.; taKrat bo imel, kakor je izjavil Boncourju, popolna navodila svoje vlade. Važen sklep manjšinskega odbora ženeva, 7. oktobra AA. Redakcijski odbor za manjšinski problem je odobril resolucijo, ki jo je predlagala Francija in ki potrjuje resolucijo iz leta 1922., po kateri gre zaščita manjšinam po jeziku, plemenu in veri tudi v tistih državah, ki niso podvržene določbam manjšinskih pogodb. Nato je z vsemi glasovi proti nemškemu gla jetno je, da bo skupščina ta sklep odobrila in da bo Nemčija v tem vprašanju ostala popolnoma osamljena. Anglija vztraja pri sporazumu s Francijo London, 7. oktobra AA. Tukajšnji uradni Krogi tolmačijo včerajšnjo izjavo nemškega odpravnika poslov v zunanjem ministrstvu kot načelno izjavo. Obenem poudarjajo, da je Anglija pristala na večino izpreminjevalnih predlogov francoske vlade. Ker si je torej Anglija prisvojila francoske pridržke, sedaj zaradi nemških pro-tipredlogov ne more od njih odstopiti, če bi namreč Anglija sprejela nemške predloge, bi pomenilo t© korak nazaj, na kar pa London niti ne misli. Razburjenje v Ameriki Washington, 7. oktobra g. Obrazložitev nemškega naziranja o razorožitvenem vprašanju v Rimu in Londonu, ki jo tukaj označujejo kot zahtevo za zopetno oborožitev Nemčije, je izzvala v uradnih ameriških krogih silno vznemirjenje. Ameriški vladni krogi naglašajo s poudarkom, da se bo ameriška vlada z vso odločnostjo uprla nemškim zahtevam, ki gredo za tem, da bi bila Nemčija po štirih letih zopet močnejše oborožena kot Francija. Razočaranje zaradi položaja, ki je sedaj nastal v ženevi, je ogromno in v državnem depar-tementu se boje, da se bo ženevska raz-orožitvena konferenca razbila, če Nemčija ne bo umaknila svojih zahtev. Uradni ameriški krogi so mnenja, da bo moral Norman Daviš zastaviti vso svojo avtoriteto in ves svoj vpliv, če bo hotel energično nastopiti zoper te nemšKe zahteve. Kako resno presojajo polvžaj v Washi.ngtonu, se vidi iz tega, da je imel državni tajnik Hull daljšo konferenco z vodjo razorožitvenega oddelka v državnem departementu, admiralom Moffatom. Hull je izjavil po konferenci ,da je položaj ipre-resen, da bi mogel takoj podati izjavo o njem in mora najprej počakati izčrpno poročilo Normana Davisa. rič, trg. in Jos. Rus, pos. v Travniku; Ribnica trg (2): Ivan Klun, pos. in Fr. Petek st. pos.; Ribnica okolica (2): Fr. Kovačič, trg. v Jurjevici in Matija šmalc, pos. na Bregu; Sodražica (2): Evgen Ivane, tovarnar in Iv. Levstek, pos.; Videm-Dobrepolje (2): Ivan šteh, pos. Podgorica. Srez: Kranjski Cerklje (3): Jos. Robas, kmet v Cerkljah, Ivan Kern, trgovec in Fr. Sleme, trgovec v Zg. Brniku; Jezersko (2): Peter Virnik, avtobusni podjetnik in Fr. Muri, kmet, Zg. Jezersko; Kranj (2): Ciril Pire, trgovec in dr. Fr. Semrov, ind. v Kranju- Naklo (2): Jan. Pavlin, kmet na Polici in Jan. Marinšek, kmet v Strahinju; rodov so danes obravnavali načrt resoluci- Preddvor (2): ^ M^ič, po:s Zg. Bele criede nndoore nemškim beguncem, U io | ^ ^^^ No^.Tos vlrSskovem in Iv. Zabret, tovarnar; Smlednik-Trboje je glede podpore nemškim beguncem, je izdelal tozadevni pododbor. Določeno je bilo, da votira Društvo narodov 25.000 švicarskih frankov v korist nemškim emigrantom. .Nemški delegat je izjavil, da Nemčija materialno ne more prispevati k tej podpori. Društvo narodov sploh ni pristojno za urejevanje takih vprašanj. Morda bi Nemčija podprla tako pomožno akcijo, če bi io povzela kaka druga instanca. Švicarski delegat je v svojih zaključnih izvajanjih naglasil. da bi se lahko pripetilo, da bi nemški delegat onemogočil sprejem resolucije, ter da ie spričo tega potrebno, da se najde druga rešitev v svrho realizacije oododborove resolucije. Seja je?bila odgodena do torka. Pododbor pa bo medtem proučeval še nadalje rešitev tega vprašanja. (2)- Jernej Bohinc, pos. in Jože Burgar, kmet v Hrašah; Stražišče (2): Ant. Križ-nar, trg. in Ciril šifrar, trgovec v Straži-šču; Sv. Jošt: Iv. Papler, pos. u Sp. Bes-nici. Srez kranjski (izpostava Škofja Loka) Oselica (2): Jan. Jezeršek, pos. v Fužinah in Anton Kokalj, pos. v Oselici; Poljane (2): Anton Cadež, pos. v Srednji vasi in Iv. Debeljak, pos. na Visokem; Selca (2:) Fr. šmid, kmet in Fr. Benedik, pos. v Dol. vasi; Sorica (2): Al. Pintar in Anton Grohar, pos. v Sp. Sorici; Stara Loka (2): Anton Hafner, pos. v St. Dvoru in Fr. Hart-man, pos.; Skofja Loka (2): Stevo šink, notar in Matevž Ziherl, gostilničar; Trata (2): Fr. Jelovčan, trgovec v Gor. vasi in Fr. Uršič, pos. v Hotavljah; Zminec (2): Pavel Mrak, lesni trgovec v Gabrku in Pav. Dolinar, gost. v Zmincu; Železniki (2): Ni-ko žumer, ind. Skovine in Jos. Globočnik, veleposestnik. Srez: Krški Krško okolica (2): Fr. Strgar ml. poe. v Leskovcu; Mokronog (2): Ivan Deu, gostilničar v Mokronogu in Ant. Strupek, kmet v Slepšeku; Raka (2): Al. Šiško, pos. Sela; Sv. Križ (2): Ant. Kodrič, mlinar, šutne; St. Rupert: Tomo Prijatelj, pos. v Rakovniku; Tržišče: Ant. Tratar, pos. v Skrov-niku. Srez: Litijski Krka (2): Jan Podržaj, pos. v Gradičku; St. Vid pri Stični (2): Fr. Krašovec, trgovec; Višnja gora (2): Jos. Erjavec, fotograf v Podsmrekah; Vel. Gaber (2): Josip Cebu-lar, gost. v Bregu. Srez: Ljubljanski Dobrunje (3): Jos. Miklavc, kmet v Pod-melniku; Dol (2): Iv. Grad star., gost v Beričevem; Moste (2): Pav. Pavčič, tes. mojster; Vič (3): Jurij Petrovčič, župan, Rožna dolina, Viktor Pavlič, brivec, Glin-ce; Zg. Šiška (2): Ivaja Zakotnik, tes. mojster v Zg. Šiški. Srez: Logaški Begunje: Ant. Meden, pos.; Dol. Logatec: Jak. Maček, ind.; Gor. Logatec (2): Mirko puppis, trgovec in Josip Turk, pos.; Rakek: Andrej Modic, kmet; Rovte (2): Ant. Merlak, pos. Srez: Metliški Gradac: Iv. Smuk, pos. Mlake. Srez: Novomeški Crmošnjice: Iv. Petschauer, gostilničar; Prečna (2): Jos. Zagorc, kamnosek v Brž-ljinu; Trebnje (2): Jos. Miklič, pos. Lako-vek; Vel. Loka (2): St. Abulnar, pos. Mali Videm. Srez: Radovljiški Bled (2): Jos. Vrhunc, hotelir, Grad; Boh. Srednja vas (2): Jos. Sodja, pos. v češnjici in Jan. Hodnik, gost.; Dovje (2): Gregor Glančnik, pos. in Jan. Ancelj, sedlar; Gorje (2): Jan Jakob, pos. v Podhomu; Jesenice (3): dr. Aleš Stanovnik, odvetnik; Kor. Bela (3): Jože Svetlin, tov. nameščenec v Javorniku; Kr. gora: Avg. Ferjančič, upok.; Kropa (2): Jak. Cerar, pos. Otoče; Lesce (2): Ivan Ažman, pos. Hraše; Rateče: Jos. Pintbah, pos.; Ribno (2): Jan. Mu-lej, kmet, Selo in Mat, Cengle, les. trgovec. Srez: Slovenjgraški Šmartno pri Slovenjgradcu (2): Ivan Pe-čoler, pos. v Gradišču. jšinska razprava v ženevi Francoski predlog o zaščiti narodnih manjšin v vseh državah je bil sprejet z vsemi glasovi proti nemškemu Ženeva, 7. oktobra, č. Jugoslovenski zunanji minister g. dr. Boško Jevtič je davi ob 11. sprejel francoskega delegata pri Društva narodov, državnega podtajnika Massi-glia. Jutri se bržkone vrne v Beograd, iz Ženeve je že danes odpotoval poljski zunanji minister Beck, da v Varšavi oficielno sprejme rumunskega zunanjega ministra Titulesca. Titulescu se je dar.es pred svojim odhodom v Varšavo sestal še z italijanskim delegatom Aloisijem. Iz Varšave odpotuje naravnost v Turčijo in Bolgarijo. Turški zunanji minister je na potu v Ženevo. Njegovo potovanje je vsekakor delno v zvezi s turško kandidaturo za novo ustanovljeno mesto v svetu Društva narodov. Politični položaj v Ženevi se je nekoliko •umiril. Sedaj vsi pričakujejo 9. in 16. oktober. ko se sestaneta predsedstvo in plenum Društva narodov. V ponedeljek prispejo v Ženevo francoski zun. minister Paul Boncour, nemški delegat Nadolny, angleški državni pod tajnik Eden in češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. Pododbor za proučitev predloga o mani-š;nah. ki deluje oo navodilih politične komi- sije Društva narodov, je danes začasno zaključil svoje delo. Delegacija z otokov Hai-ti je umaknila svoj predlog o jamstvu člo-večanskih pravic v korist francoskega predloga in resolucije. Tudi angleški predlog 'bil umaknjen, ker je naletel na oster odipor pr.i vseh delegaoijah, zlasti pa pri poljski in češkoslovaški. Končno so umafcniii svoj predlog tudi Poljaki, ki so zahtevali gene, ralizacijo manjšinske pogodbene zaščite, ker so se temu uprli predvsem Angleži. Na današnji seji pododbora se je razvila daljša debata o tekstu francoskega predloga, ki zahteva ponovno uveljavljenje sklepov sveta Društva narodov iz leta 1922., po katerih naj se prizna zaščita narodnim manjšinam tudi v onih državah, ki jih napram manjšinam ne vežejo nikake pogodbe. Italijanski in nemški delegat sta nastopila proti francoskemu predlogu. Nemški zastopnik je poudaril, da je francoski predlog naperjen izključno proti nemškemu zadržanju napram Židom. Pododbor se je končno z vsemi glasovi proti nemškemu izre-kel za neokrnjen tekst francoskega, predloga. V drugem odboru skupščine Društva na- Celjski občinski svet Celje, 7. oktobra. Snoči je imel celjski občinski svet prvo redno sejo po počitnicah pod predsedstvom podžupana g. Ravnikarja. Občina bo obnovila porušeno brv čez Savinjo pri mestnem parku na dosedanjem mestu, pač pa bo brv dvignila za pol metra, da se zmanjša nevarnost ob poplavah. Občina bo dala popraviti tudi poslopje, v katerem je nastanjeno poveljstvo vojaškega okrožja. Zvišanje pristojbin v mestnih kopališčih ob Savinji ostane tudi prihodnje leto v veljavi. Prošnje za odpis veseličnega davka bo mestno načelstvo odslej brezpogojno odklanjalo. Pri izdatkih za mestno policijo bo dosežen letos prihranek 50.000 Din Občina vztraja na sklepu, da plača za prostore borze dela v poslopju Delavske zbornice v Celju mesečno samo 500 Din, ker je dosedanja najemnina 1.000 Din previsoka. Odobreni so bili računski zaključki mest- Volilna borba v rudniškem revirju V Zagorju Zagorje 6. oktobra. Zagorska občina bo vsled pregrupacij okoliških občin ena največjih v litijskem srezu. Volilcev je nad 2300. Zato je umevno, da se je razvila huda volilna borba. Postavljene in že odobrene so tri liste: nacionalna, punktaška in socialistična. Vse se je poskusilo na levo in desno, da se za ublažitev velike gospodarske m socialne krize, ki vlada v revirjih združi vse prebivalstvo k složnemu nastopu. Ponudba je bila odklonjena, ker so dobile moč osebe, ki žive od razpihovanja strasti in, kjer le morejo, nastopajo skupno proti pristašem državne nacionalne misli. Zato so raje sestavili svoje liste. Dobro ^e edino, da so nekateri, ki so nasedli obljubam raznih zgagarjev preklicali svoje podpise, ker so uvideli, da jim ni za občinsko gospodarstvo ampak le za separatistično politiko. Dosedanjemu občinskemu delovanju .pa nimajo očitati drugega kakor to, da ni mogel storiti tega, kar se ni posre- nega gospodarstva za 1. l^ Dohodki so J^VSSm«Ta svetu, namreč _ od znašali lani 6,131.000 Din, izdatki 6,425.000, "o } t primanjkljaj torej 294.000 Dm Dolgovi Je delal na omejitev brez mestne občine znašajo 13 883 750 Dm nje gti na ^eh koncih. S težko borbo no čisto premoženje pa 15,28b.uuu uin. | HonntnMiami Se le posrečilo ni je bilo plačanih za 356.000 Din manj ob- činskih doklad na drž. neposredne davke, nego je bilo predvideno v proračunu dalje 160.000 Din manj trošarine na vino, 98.000 Din manj trošarine na pivo, 154.000 Din manj cestne naklade in 186.000 Din manj kuluka. Od občinskih podjetij j^imel mestni ln neštetimi deputacijami se je posrečilo dobiti sredstvo za javna dela, samo da se je pomagalo brezposelnemu delavstvu. Naredilo bi se pač še kaj več, ako bi bile občinske kase polne. Odpadek na davščinah pa znaša nad 300.000 Din! Zato odločno lahko zavračamo vsa«co ne- uluka. Od občinskih podjetij, je imermest- ^ agitacijo, katero vodijo ne. i vodovod lani izgube 296.000 Din,. mestna | punkta§i proti se«ianjemu občmske- klavnica 38.671 Din in pogrebni zavod 1.803 I ^darstv^r^VsrtreznTlametn. vo.i.cl Din. dočim je mestna elektrarna m plinar- 2a li8to JNS, katere nos - na izkazala 32.366 Dm dobička. J j7cje9Drnovšek ivan, posestnik m gostil- ničar v Zagorju. V Trbovljah Trbovlje, 6. oktobra. ee "Amalije Hobacherjeve. Mestno načel- I Za občinske volitve sta vloženi v Trbov-itvo bo strogo pazilo, da bodo pri nakazilih ljah dve listi »jugoslovenska gospodarsko Na južni strani hotela »Pošte« bo občina ogradila hodnik za pešce na stroške hotelirji Rebeuschegga. Občinski svet je izrekel krajevno potrebo za gostilniško koncesijo » - ___ t___:____ TVf«r«fr»A r»onnl_ SLVO DO OLJLUgU UCUiiiv, v*—----r- ■ M£UJL uve lilOVJ. ----------— , živil brezposelnim in revežem enako upo- dJelavska iista« in punktasko martoistittia stpvani vsi trsovci. Mestna občina je pri- | Lisba združemh kmetov, obrtnikov in ae- lavcev«. Prva lista vsebuje Prečim v poli- števani vsi trgovci pravljena podaljšati javno električno razsvetljavo na Ljubljanski cesti od Buteje-vega mosta na Ložnici in dobaviti tok brezplačno, če bo okoliška občina krila instalacijske stroške. Ker je zadnja poplava uničila transformator pri bivši Pertmačevi tovarni, bosta stanovanjska kolonija pri Sp Lanovžu in Vehovarjeva tovarna priključeni na transformatorje pri novih tovarnah poleg Sp. Lanovža. Ker bo s tem zvišana naoetost od 110 na 220 voltov, bo mestna elektrarna zamenjala strankam po tičnem življenju nove ljudi, ki se padobro zavedajo, kako težka naloga čaka novi občinski odbor. Moral bo prevzeti taSkc»nalogo, izvesti najnujnejše gospodarske zadeve fn skrbeti za naše gladujoče prebivalstvo Vse to pri deficitu 1,300.000 Dm ki ga bo izkazoval letošnji občinski proračun zaradi padca davčnih dajatev TPD in zaradi manjših dohodkov na trošarini! Tej veliki m težki nalogi bo novi občinski odbor kos le, _____________________________. . , ako bo imel zaslombo v državni in banovm- dve žarnici po 110 voltov za eno žarnico gki upravi obe> država in banovina sta. do za 220 voltov; obenem bo tudi brezplačno ^^ storili( kar je bilo v njuni moči, da izmenjala likalnike, števce itd. Občina bo gta y ^^ razmerah vsaj deloma lajšali najela pri Pokojninskem zavodu posojilo v veliko bedo ki je gr0zila našemu prebival-znesku 750.000 Din za nabavo novih retort- gtvu prepričani smo, da bosta oba čimte- nih peči za mestno plinarno. jja tudi v bodoče storila za trboveljsko prebivalstvo kar največ je mogoče, ako bo ... i novo izvoljena uprava uživala njiju zaupa- Herriotu gre na bolje Lyon, 7. ktobra. AA. Današnji bulletin o Herriotovem stanju pravi, da je temperatura znatno padla. Splošno stanje je dobro, bolečine so ponehale. Vzlic temu je bolniku potreben popoln mir in ne sme sprejemati obsikvo. nje »Lista združenih kmetov, obrtnikov in delavcev« je sestavljena večinoma iz ljudi, ki so že prejšnja leta dolgo gospodarili na naši občini in so soodgovorni za njeno delo. Na tej listi so se združili punktašl in del marksistov. Oboji si v ideološkem pogledu rature. diamentralno nasprotujejo in nimajo ničesar skupnega. Kako nenaraven je ta »zakon« nam pričajo notranji boji, ki so se razvneli v obeh skupinah. Listi se je pridružili tudi del obrtnikov, med njimi tudi taki, ki svoj čas niso mogli zadosti obsoditi socialističnega gospodarstva in so bili polni feraje za vse, kar so svoj čas napravili socialisti. Kaj je dovedlo te ljudi na to listo, je težko razumeti. Morda mislijo, da jim o lažje doseči izboljšanje položaja obrtniškega stanu, ako bodo demonstrirali proti državni politiki! Pred zaključkom v Atenah Jugoslavija krepko na 2. mestu — Buratovič in Kleut na častnih mestih Atene, 7. oktobra, p. Danes popoldne so se v marmornatem stadionu nadaljevale balkanske igre. Rezultati današnjih tekem so bili naslednji: 200 m (predtek): 1. Frangudis 21.6, 2. Sekalarion (G) 23, 3. Mehmed Ali (T) 23.1, 4. Kovacs (R) 23.2. 400 m z zaprekami: 1. Mantikas (O) 50.1 2. Sekalarion 58.2, 3. Said (T) 61.1, 4. Dre- mil (T) 61.2. „ , ... Skok v daljino: 1. Buratovič (J) 6.8d, 2. Georgapulos (G) 6.76, 3. Tasi (T) 6.65, 4. Stepišnik (J) 6.64 ,m 5 km: 1. Kukalas (G) 15:49, 2. Krevs (J) 15:50, 3. Manea (R) 15:53, 4. Paouris (G) 16-12. Disk (helenski stil): 1. Gančev (B) 37.67, 2. Kleut (J) 36.87, 3. Silas (T) 34.91, 4. Veinoglou (G) 34.32. Balkanska štafeta: 1. Grška 3:28, 2. Bolgarija 3:30, 3. Jugoslavija 3:36, 4. Turška 3:37. Po današnjem dnevu je stanje točk naslednje: Grčija 100, Jugoslavija 72, Turška 43, Rumunija 40, Bolgarija 33, Albanija 6. . Tekme se zaključijo jutri popoldne. Vrhovni svet državne obrambe v ČSR Praga, 7. oktobra. AA. CKT poroča: Ministrski svet je odobril načrt o ureditvi vrhovnega sveta državne obrambe. Obenem je sprejel na znanje poroči o zunanjega ministra dr. Beneša o sestanku v Sinaji in o pogajanjih v Ženevi. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za dane«: Pretežno vedro, zjutraj megleno toplo, stalno — Situacija včerajšnjega dne: Anticiklon ki ee je iz Anglije razširil proti jugovzhodu in zajel vee jjžni del kontinenta, se je v zadnjih 24 urah ojačil in povzročil nad južno Evropo stalno toplo in vedro vreme. Pritisk ie v centralnih in vzhodnih krajih države narasel za 1 do 5 mm. V Primorju, Sloveniji in Liki eo narasle temperature za 1 do 4, v centralnih in vzhodnih krajih države pa so za prav toliko stopinj padle. ^j^ji Dunajska vremenska napoved ea nedeljo: Osvežujoči južni vetrovi v prostih legah; t zapada pooblačitev. toda sprva samo rleokl in lahki oblaki. Razmeroma visoke * in Nikola Uzunovic predsednik Jugoslovenske nacionalne stranke in bivši večletni ministrski predsednik, je dal za »Jutro« pomembno izjavo o občinskih volitvah v Sloveniji. Izjavo priob-čujemo na 1. strani. Ob grobu kmetijskega pionirja Julija Sadnika Danes položjo k večnemu počitku na griču nad St. Pavlom v petek umrlega gospoda Julija Sadnika, veleposestnika in gostilničarja, učitelja v p., čigar ime ostane vsej Savinjski dolini v živem spominu, saj je on 60 let učil in vzgajal vzorne gospodarje nele kot učitelj v šoli, temveč tudi kot napreden gospodar izven šole s svojim zgledom umnega kmetovanja. Pokojnik se je rodil 1856. leta pri sloveči furmanski gostilni pri »Grobeljskem mostu« kot sin prvega šempavelskega župana, bivšega patrimonialnega uradnika preboldske graščine Janeza Sadnika. Starši so ga poslali v ljubljansko realko, da bi postal inženjer. Ko mu je pa nenadno umrl na domu brat, je sam prevzel posestvo in se obrnil k učiteljskemu stanu uvidevši, da napredno kmetovanje zahteva mnogo investicij. Tako je pokojni' oral dopoldne ledino prosvete v šoli, popoldne in pozne večerne ure pa ie posvetil svojemu posestvu. Skoro 40 let je tako deloval v Št. Pavlu in je šla večina današnjih odraslih občanov skozi njegovo šolo. Bil je ^odličen šolnik širokega obzorja, poudarjajoč vedno praktično plat učne snovi. Redki so že šolniki, ki so doraščali ž njim in ob istem času orali domačo umsko ledino. V Ljubljani žalujejo za pokojnim tovarišem še upokojeni šolski nadzornik g. Gaberšek in upokojena ravnatelja gg. Valenta in Leveč. Dasiravno po izobrazbi in poklicu gospod, je bil Sadnik v vsem svojem mišljenju ves povezan z rodno zemljo in n šte-dil izdatkov za napredek kmetovanja. Njegovo veleposestvo je bilo vsa leta v polnem pomenu besede kmetijsko poizkuse-vališče, ki je zalagalo vso okolico s preizkušenim semenskim blagom. Ni ie bilo novosti, ki jo pokojnik ne bi bil preizkusil. Njegovi hlevi in sadovnjaki so privabljali od daleč ogledovalce. Neuspehi ga niso plašili, čeprav so mnogokrat ostro zagrabili v njegovo denarnico. V osemdesetih letih se je°med prvimi oprijel hmeljarstva in sam vzgojil v teh letih s selekcijo poseben rod obilno rodečega goldinga, ki ^se je razširil po vsej dolini. Bil je več let predsednik Kmetijske podružnice in odbornik Hmeljarskega društva. 2ivljenska pot Julija Sadnika ni bila rožnata, vendar pa je z jekleno voljo in utrjevanjem — še pred zadnjo povodnijo se je vsak dan kopal v Savinji — dosegel čvrstih 77 let. Le za štiri dni ga je položila bolezen v posteljo in ga je smrt rešila pred nadležno starostjo. Za njegove zasluge za prosveto in napedek doline ga je odlikoval Nj. Vel. kralj z redom sv. Save IV. stopnje. Sredi dela si izpregel, naj Ti bo lahka Tvoja tako ljubljena zemlja! Ob slovesu postajenačelnika Viktorja Turiraa Ptuj 7. oktobra. Te dni zapusti Ptuj po 25 letnem vzornem službovanju šef stanice g. Viktor Tu-Tin, ki je tukajšnji rojak od Sv. Lovrenca na Dravskem polju, sin uglednih kmečkih staršev. Maturiral je na učiteljišču v Mariboru ter nastopil v najtežjih časih učiteljsko službo na slovenski okol. šoli v Ptuju. Po nekaj letih učiteljevanja se je posvetil železniški službi ter je kot uradnik služboval v Pesnici in Trbovljah, odkoder pa je bil kmalu premeščen zaradi odlomega slovenskega prepričanja na Gornje Avstrijsko. V burnem, za Slovence odločilnem letu 1908. je bil premeščen kot uradnik na postajo Ptuj. Pritisku od strani Nemcev se ni udal, sodeloval je aktivno v narodno obrambnih društvih ter bil v najbolj kritičnih časih s pokojnim železniškim uradni- ^ kom Haladejo steber slovenskih železniških * uradnikov, zato seveda trn v peti svojim nemškim tovarišem. Med vojno, ki tudi njemu ni prizanesla, se je nekaj časa boril na srbski fronti, dokler ni bil odpoklican zopet na službovanje na postajo Ptuj. Ob prevratu je takoj prevzel vodstvo ptujske postaje. To mesto mu je bilo podeljeno kot zaupni osebi in kot staremu borcu za slovenske pravice, odo je takrat na ptujski postaji težko službovati, ko so pasirali Ptuj razni transportni vlaki z madžarskimi trupami, vendar je g Turin znal vzdržati vzoren red. V služoi je bil nasproti podrejenim vedno korekten in dober šef. odličen uradnik, ki je bil tudi med ljudstvom zelo priljubljen. V službi je bil tako požrtvovalen, da ie izkoristil v vsem svojem 30 letnem službovanju samo 10 dni odmora. Z odhodom postajenačelnika g. Turina zgubi osobje postaje svojega dobrega šefa, ne dvomi pa, da se bo tudi njegov naslednik g. ligo Ferdo držal istih načel in smernic, kar je osobito za Ptuj prepotrebno. Gospodu Turinu želimo na njegovem novem službenem mestu pri centrali v Ljubljani, ki mu je bilo dodeljeno v znak priznanja za njegovo 30 letno koristno in požrtvovalno delo vse najboljše. Ob slovesu: Zdravo! še ena knjiga Vodnikove družbe __- i vi _ r^— 4-11/3-1 rrrrr Med letošnjimi knjigami Vodnikove družbe bo tudi zgodovinska povest like VVaschtetove: »Vražje dekle«. Evo vam zanimivega razgovora s pisateljico: la za očeta pesnika Pavla Vitezoviča, za vzgojitelja pa najsvobodnejšega kranjskega duha takratne dobe — Valvazorja. žena, ki stoji duševno visoko nad svojo dobo — to je motiv fabule. Vsa dejanja se razviiajo po zakonu nujnosti kot vzro- Kdaj ste se začeli pečati z literarnim delovanjem, posebno z zgodovinsko povestjo ? Ali naj imenujem svoje prvence »literarno delovanje«? Z njimi sem kurila peč, ko sem se poslavljala kot dvajsetletna učiteljica, od kraja svoje prve službe v rokovnjaškem »črnem grabnu«. Le po — ne vem kakšnem — naključju se je rešilo nekaj listov iz onega časa. Ko so mi zopet prišli v roke, sem jih spravila. Kadar bom stara, bom morda imela več smisla za jasno solnce onih dni. Svojih spisov takrat nisem nikomur pokazala. Silno bi me bilo sram, če bi bil kdo iztaknil moje sanjarjenje. Sanjarila pa sem že od nekdaj rada. že kot desetletni. otrok sem. si izmišljala »romane«, ki sva jih s prijateljico Marzano P. igrali z najinimi punčkami. če nama je zmanjkalo »oseb«, sva jih izrezali iz modnih časopisov. To je bila »prva vaja« za moje poznejše literarno delovanje. Prvi tiskani poizkusi pa so bili trije podlistki, ki sem jih priobčila v tržaški »Edinosti« pod šifro I. V. — v največje veselje mojega pokojnega moža. Takrat sem tudi začela spisovati pravljice, ki so izšle kot moja prva knjiga. • Zgodovinska povest? Nacionalna razgibanost ob prevratu me je speljala na to pot. živela sem sedem let v Trstu, ki smo ga. morali pustiti Lahom. Da pokažem, kako silni smo bili nekdaj Slovenci in kako so se Lahi tresli pred našimi pradedi, sem se lotila »Mejašev«, zgodovinske povesti o tolminskih Slovencih izza časa njihovih bojev z Langobardi. Zgodovinski študij mi je pomagal preko najhujših let mojega življenja.' V študiju sem našla po-zabljenje Saj postane lastna bol silno majhna, če jo ob prebiranju zgodovine primerjamo tragiki, ki so se z njo otepali milijoni v vseh narodih. Zakaj vas je mikal Valvazor ? če se v mračni dobi inkvizicije dvigne mož in s svojim delom zakliče sodobnikom: Bedaki! — je to pač junak, mož, ki živi po duhu že nad svojo dobo, pa ga prav zato ta doba fizično zmelje v prah. Dostikrat sem listala po Valvasorjevi »Die Ehre...« in vedno bolj me je mož zanimal, vedno jasneje mi je stal pred očmi. Dokler ni vstal v meni sklep: to bo junak prihodnje moje povesti. Kako ste si zamislili fabulo? Fabulo prinesejo glavne osebe kar same po sebi, nujnost njihovega razvoja, njihove usode. Razmišljala sem o junakinji za Valvasorjev roman. Pa sem slučajno iztaknila v Schumijevem »Archiv-u — takrat sem še zbirala zgodovinsko gradivo za »Umirajoče duše« — osebo mojega »Vražjega dekleta« — krško čarovnico »Mater spiritualis«. — Tako mi je bil načrt za prihodnje d-jlo v glavnem že v duši med pisanjem prejšnjega. Seveda sem morala za »Mater spiritualis« poiskati motivacijo njenega razvoja. Odkod ženska, ki se norčuje iz vraževernih sodobnikov, ženska, ki s svobodno besedo in svobodnim življenjem izziva grozotno, še srednjeveško podivjanost takratnega javnega mnenja? Določila sem ji uskoško kri in ji da- ki ali posledice te vodilne misli, saj se takšna ženska mora zaplesti v najostrejše konflikte s sodobniki. Kdo bo zmagal: mrak ali luč? To vprašanje je vzmet, ki žene kolesje novega mojega dela. Imate iz te dobe še kaj na programu? Da. Kadar zadostim svojim obljubam in zopet prosto zadiham, se lotim Pavla Vitezoviča. Ta vitez-skitalec in poet, Valva-zorjev prijatelj in učenec, mi je — s svojo bohemsko lahkomiselnostjo, visoko nadarjenostjo, pa velikim cinizmom, s katerim se je otepal vseh vsakdanjosti v svojem življenju, ter z žilavo vztrajnostjo in velikodušno požrtvovalnostjo v literarnem delovanju — silno všeč. Morda v njem nadaljujem »Vražje dekle«, morda tudi ne. Kaj zdaj pišete? Ujela sem se v dve obljubi večjega formata: Prva je zgodovinska povest izza časa naseljevanja naših pradedov po naših krajih. Povest pišem sproti za »Razore«, t. j. list realne vsebine za odraslo mladino. Druga moja obveza pa je zgodovinski roman iz stare Ljubljane, ki sem ga obljubila magistratu za novo propagandno revijo »Ljubljansko kroniko«. Izbrala sem si Prešernovo dobo. Glavni junak: Prešeren. Snov: Njegova ljubica — svoboda, edina ljubica, ki našega Prešerna ni razočarala. * V treh razgovorih smo prinesli nekaj misli iz vrst sotrudnikov Vodnikove družbe. Pisatelji so podali svoje mnenje o delih, ki jih leto? družba izda. Vidi se, da bomo dobili z letošnjimi knjigami res lep in zanimiv dar. želeti je, da te dni v začetku meseca člani izrabijo za to. da ure-de svojo članarino, — če tega doslej še niso storili, ker bo le tako omogočena čimprejšnja ekspedicija knjig. Po planinah južne Srbije Z zanimanjem je sledila naša planinska javnost predavanjem, ki jih je priredilo v zadnjih dveh letih Slovensko planinsko društvo v Ljubljani o še razmerno malo znanih planinskih krajih v Hrvatski in Čt-ni gori. Letos gre društvo po tej pravilni poti dalje in ima na sporedu dve zanimivi predavanji, ki naj upoznata občinstvo s planinskimi kraji Južne Srbije (predavatel; povede poslušalce na Perister (2600 m) s krasnimi jezeri na višinah 22CO m, v dolino Prespanskega jezera, preko grebenov Galičice (2255 m) na Ohridsko jezero in Sv. Naum, dalje proti severu skozi divje kanjone reke Radike na mogočno gorovje Koraba, drugega najvišjega vrha Jugoslavije (2764 m), odtod preko Šarplanine v Metohijo, skozi znamenito Rugovo klisuro Vrhovi Iz Korabske skupine (Foto dr. J. Pretnar) g. dr. Josip Pretnar) in Bolgarije (predavatelj g. dr. Arnošt Brilej). Predavanje »Po planinah Južne Srbije« se bo vršilo v torek 10. t. m. ob 20. v dvorani »Uniona« v Ljubljani, spremljano s skioptičnimi slikami. Predavatelj bo vodil mimo starodavnega Skoplja, dalje Prilepa. prestolnice kraljeviča Marka, in Bitolia najjužnejšega mesta naše države ob grški meji, kjer je bil slavni preboj solunske fronte za časa svetovne vojne. Od tam v Črno goro in preko Lovčcna na Kotor. Predavatelj bo poleg opisa planin tudi omenjal mimogrede razne zgodovinske, geološke, botanične, etnografske in umetnostne zanimivosti iz krajev, ki jih je prehodil. Zato bode planincem in prijateljem planinstva dana lepa prilika, da se z besedo in sliko vsaj splošno seznanijo s krasotami in znamenitostmi Južne Srbije, ki ic v tem pogledu prava zakladnica naše države. uv močna peneče ALBUS .ALBUSOVO" milo pere lahko in da bogafo polno peno, učinkuje blag<$ in 2 lahkoto odstrani vso nesnago. ALBUS terpentinovo milo nikakor ne kvari barve ln tkanine. ALBUS terpentinovo milo je idealno pralno milo ki varuje roke in perilo. Praski stražniki pridejo s pesmijo k nam 12. t. nu bodo koncertirali v Mariboru, nato v Ljubljani Praški stražniki! V bujnem prometnem vrvenju na takih križiščih, kakor so na Vaclavskem trgu, pred Prašno brano in drugod, je samo stražnik tisti, ki je v tem vrtincu mirna točka. S čudovitim mirom, zdaj s prijaznim nasmehom, zdaj z ostrim, karajočim in pretečim pogledom uravnava promet in vodi mimo Scylle in Karibde modernih vozil zbeganega starčka ali ma- ki se je razširil v oktet in potem rasel v vedno večje združenje, ki se je 1. 1911. spremenilo v pevsko društvo in našlo v Vaclavu Vauku odličnega dirigenta. Vojna je kajpak prekinila mnogo obetajoče delo, po vojni pa so nastali zanj mnogo ugodnejši pogoji in stražniki so se mogli kulturno svobodno udejstvovati. Tako je oživel tudi njihov pevski zbor. Pred tremi mico z otroškim vozičkom. Toda to je samo del odgovorne službe: koliko prebrisanih hudodelstev in zločinov beleži vsak dan velemestna policijska kronika! Dobra varnostna policija je za veliko mesto ogromnega pomena: brez tega čuječega organa bi bilo izročeno neredu in propasti. Mnogi naši praški študentje se spominjajo stražnikov v stari, predvojni Pragi. Temu ali onemu je podoba praškega stražnika združena s kakšno na pol pozabljeno dijaško pustolovščino. Kdor pride danes \z manjših mest in pozna vsepričujočnost teh vzdrževalcev javnega reda in varnosti, se v Pragi kar čudi, kako malo stopajo stražniki v ospredje, izvzemši prometna središča. Svojo težko službo izvršujejo nekam diskretno, nevsiljivo, skoraj dobrodušno, kakor bi hoteli reči: Saj ni tako hudo, toda drži se meje in ne pozabi, da mora biti red na svetu! Ti stražniki, ki jih je v Veliki Pragi okrog 3000, so šli še dalje: ustanovili so si svoja kulturna društva, med njimi gledališki krožek in pevski zbor. Njihov pevski zbor se je po lepih uspehih v Pragi odločil, da pojde na turnejo po Jugoslaviji. Komaj si lahko zamislite skoraj otroško veselje teh zrelih in če treba, kaj odločnih mož, da pojdejo _ po pretežni večini prvič v življenju — na slovanski jug! čez 30 pevsko dobro izšolanih praških policajev hoče s pesmijo prepotovati to zasanjano deželo, kjer se Ceh počuti kakor med svojimi. Turnejo nastopijo dne 12. t. m. Prva dva koncerta bosta v Mariboru in Ljubljani. Odtod pojdejo v Zagreb pa v Dalmacijo, v Sarajevo, v Beograd, v Skoplje in v Subotico. Pevsko društvo praških stražnikov je nastalo že dolgo pred vojno iz skromnih začetkov. Tudi pod avstrijskimi uniformami si je češka narodna zavest iskala duška in ga našla v gojitvi dobre češke pesmi. te 1 1904. je sedanji višji inšpektor Vaclav Pasek, ki takisto pojde na turnejo, ustanovil kvartet stražnikov.pevcev. leti je prevzel umetniško vodstvo zbora sedanji dirigent Emil K a r a s e k, učenec prof. Spilke. V kratkem času je dvignil zbor na dostojno višino, o čemer pričajo njegovi pogosti nastopi v praškem radiu, ki sicer dobro izbira svoje sodelavce. — Turnejo organizira inšpektor P e c h & r, ki je bil letos poleti tudi v Ljubljani. Umljivo je, da se pevski zbor praških stražnikov ne more meriti z najodličnejši-mi pevskimi združenji, kakor so n. pr. praški ali moravški učitelji. Za tSko pevsko šolanje nedostaja praškim stražnikom časa in drugih pogojev. Vendar se lahko prepriča vsak, kdor jih sliši peti, da kaže zbor stražnikov prav resno stremljenje po umetniški dognanosti in da v njegovih vrstah goje petje s tistim, skoraj bi dejal pobožnim zanosom, ki sploh odlikuje glasbeno tako nadarjeni češki narod. Koncertni program je dobro izbran: Izmed domačih skladateljev so na sporedu Smetana, Bendl, Foerster, Axman, Bedn&f V. Nov&k in drugi, izmed jugoslovenskih Zaje, Dobronič, Adamič, Hajdrih in še nekateri. Pisec teh vrstic je bil ondan pri neki njihovi skušnji: vzlic slabi akustič-nosti dvorane so mogočno in obenem sklad, no doneli glasovi slovenske pesmi o naši lepi Adriji in praški stražniki so peli to pesem o slovanskem morju zanosno, čuv-stveno, veseleč se poti po naši deželi. Naj bi bili sprejeti na jugoslovenskih tleh s tako ljubeznijo, kakor se ž njo napotijo v Jugoslavijo! ___ Pri številnih nadlogah ženskega spola povzroči »Franz Josefova« grenčica najboljše olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Josefove« vode, zlasti pri otročnicah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogeriiah in špecerijskih trgovinah. Dr. inž• č. Nagode: O prometni politiki Nujnost poglobitve gospodarsko-tehniške dokumentacije pri sestavi naših prometnih gradbenih programov Avtor pričujočega članka g. dr. Črtomir Nagode je privatni docent na tehniški fakulteti ljubljanske univerze. Svoja zanimiva in pozornosti vredna strokovnjaška izvajanja nam je dal na razpolago že poleti, na žalost pa jih zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli poprej objaviti. V današnji številki prinašamo prvi del. Periodično prodirajo tudi v širšo javnost vesti o večjih prometnih gradbenih delih v naši državi. Pred leti so bile te vrste v zvezi z najetjem znanih inozemskih posojil, namenjenih gradbi železniških prog, med drugimi zvez zaledja na Jadransko morje. Danes čujemo o velikih cestnih gradbenih projektih (n pr. o mednarodni cestni zvezi ob 45. vzporedniku), ki naj imajo namen, zaposliti prebivalstvo Paralelno se je v beograjskem časopisju pokrenilo nedavno tudi vprašanje reorganizacije plovnih potov na naših rekah in prekopih. Sporadično se navajajo v nekaterih, celo kompetentnih krogih prav sugestivne vsote za investicije takorekoč že pripravljenih kapitalov. Optimistične vesti pa se pokažejo vedno kot preuranjene. Dasi moramo pri ostrini današnje krize na delovnem trgu in v produkciji to obžalovati, si je treba vendar avtokritično priznati dejstvo: Celotni gradbeni program je za Jugoslavijo kot gospodarsko in politično enoto še premalo izdelan, da bi se kdorkoli, ki pozna razmere, upal mirno prevzeti odgovornost za obremenitev našega sedanjega in bodočega državnega gospodarstva z vsotami, ki so za velike gradbe potrebne, četudi bi res dobili iz tega ali onega vira sredstva. Za proračun direktne rentabilitete ali presojo indirektnih gospodarskih koristi nove komunikacijske mreže manjka iz preteklih let sistematično zbranega materiala in študija naših specialnih prometnih razmer. V preteklih desetih letih so se vodile pogosto dolge diskusije o primeroma enostavnih vprašanjih; dalekosežni principieini sklepi pa so se hitro sprejemali tam, kjer bi bilo komaj po nekaj letih temeljitih priprav možno zbrati za rešitev vprašanja potrebno gospodarsko in tehniško dokumentacijo. Omenim naj n. pr. le obširno iisku-tiranje o unski progi in dejstvo, kako malo se je zanimala pri nas javnost in tudi mar-sikak posredno odločujoči činitelj n. pr. za veliko transverzalno progo na južni Jadran Ne zavedamo se, kako ogromna narodnogospodarska bremena si naložimo lahko pri kaki nepremišljenosti v gradbah takih dimenzij. Prometne gradbe v prvih letih po zedinjeaju V svrho utemeljitve poznejših izvajanj, podajam uvodoma okviren pregled po prevratu izvršenih novih del ter iznešenih projektov na področju železnic in cest. Prve naloge v naši prometno-gradbeni politiki po 1. 1918. so bile nujno in nedvomno začrtane po diktatu razmer; dobri dve leti so bile vse razpoložljive sile vezane pri restavracijah v Srbiji razrušenega, na ostalem teritoriju pa v obupnem stanju se na-hajajočega suhozemskega prometnega omrežja ter pri reorganizaciji plovbe na rekah. Vsa sredstva so morala biti uporabljena le v namen obnovitve in vzdrža-vanja kolikor toliko normalnega prometa Po tej prvi dobi se je začelo kmalu delovati na izpopolnitev prometnega omrežja, predvsem železnic. Tu je bila pač najbolj nujna naloga, povezati med seboj raz-klenjene dele raznih, našo mrežo sestav-ljajočih organizmov ki so bili ostali ločeni vsled avstrijske in ogrske gospodarske in nacionalne pol;tike. Ta naloga, po fiksnih obstoječih razmerah od slučaja do slučaja določno začrtana, ni stavila naše prometne politike pred principielne težave ali prfed potrebo kaKih dalekosežnih sklepov. Premagati je bilo edino finančne r ni vagoni so bili odprti io oplenjem. Med njimi so stali tudi odprti vagoni ž mumcl-jo in ročnimi granatami. Po ulicah pred kolodvorom so se podili konji brez gosjMT darja. prepuščeni sami sebi. Prestrašeni meščani so se najraje držali svojih domov, tako da je Ljubljana nudila sliko vojaškega taborišča ^ , . Ko ie gosp. polkovnik Švabič videl to stanje, je hotel oditi v mesto, da bi prišel v zvezo z oblastmi. Toda že na kolodvoru se Je sešel z g. Adolfom Ribnikarjem, cla- tranji uri prišel z gosjx> soprogo in čakal našega prihoda. Naša kompozicija je čakala pred tovorno postajo nadaljnjih odredb Polkovnik Švabič se je kmalu vrnil z go«P Ribnikarjem. ki nas ie pozdravil z lepim govorom in zaprosil, da ostanemo v Ljub liani in pomagamo Sloveniji, ker v Ljubljani nimajo organizirane vojske. Opozoril nas ie na nevarnosti od avstro-ogrskih vojakov. ki plenijo, kakor hidi na prodiranj^ italijanskih trup. ki jim ie očividno bil cilj da zasedejo ne samo Ljubljano, ampak vse do Zidanega mosta, da bi si osvojili trbo-veliski rudnik. Patriotični govor gosp. Ribnikarja in nje-trova prošnia za pomoč sta pretresla srca vseh nas. Vsi smo čutili, da je bil to zgodovinski moment. Okroc nas je bilo tudi ne-kai železniških uslužbencev, katerim so tekle solze. Ti ljudje so požrtvovalno opravljali službo na kolodvoru, trudeč se do poglobljenem študiju smeri, jakosti in vrste prometa, ki se, oziroma naj se vrši na cestah. Ako anticipiram in se v tem odstavku, namenjenem »historiki«, le kratko dotaknem analize določb, moram omeniti, da pušča zakonodaja med drugim n. pr. povsem odprto vprašanje finansiranja in se niti posredno ne dotika razmerja cestnih transportov napram železnicam, vprašanja, ki morajo biti rešena brezpogojno, predno se moremo odločiti za tudi le okvirno fiksiranje gradbenih in modernizacijskih programov. Če so se n. pr. klasificirale ceste na podlagi prometnih štetij, ki danes predstavljajo pri nas edino analizo cestnega prometa, moramo vedeti, da je slika, ki jo štetja kažejo, gledana s stališča racionalnega prometnega razvoja do gotove mere anoma-lična. Za naše ekonomsko in industrialno stanje kaže primeroma veliko motorizacijo prometa. Ta anomalija izvira deloma iz pomanjkanja še potrebnih železniških zvez, predvsem na našem jugu; deloma pa, in to na severu, pri gostem železniškem omrežju, iz okolnosti prilagoditve železnic prometnim potrebam sedanjosti. Ločena administracija cest in železnic v ministrstvu gradb in ministrstvu prometa larav-no ne olahkoča reševanja teh in drugih analognih problemov, s katerimi se v tem članku ne morem baviti. Glede finansiranja cestnih del potom cestnih fondov, ki so v inozemstvu tako splošno uvedeni, je izrecno poudariti, da je nekritično posnemanje tujine neprimerno. Ako iz celega področja vprašanj n ive-dem le en vzgled, Anglija n. pr: naKazuje cestnemu fondu brezposelnim namenjene podpore. Pogosto se pri nas čujejo pred-* logi za v principu analogno rešitev problema gradb in zaposlitve. Nihče ne pomisli, da obstoji, poleg težkoč preskrbe datar-nih sredstev, pri nas med neštetimi drugimi specielnimi težavami tudi odločujoča okolnost, da se regionalna reparticiia največje brezposelnosti ne krije s conami najnujnejših cestno-gradbenih del. Drastično in za ekstremne primere govorjeno, nas to dejstvo dovede bodisi do gradbe relativno manj potrebnih cest, bodisi do dejstva, da bodo po delavni krizi manj prizadeti kraji imeli od gradb največie koristi Morda se izgubljam nekoliko preveč v detajl, ker je ta članek namenjen pred-;vsem splošno državnim razmeram, ako govorim tudi o gradbenih delih samoupravnih teles ter poudarim dejstvo, da se ni nikdar obširneje razpravljalo o go-spodarsko-prometnih in tehniških osnovah ter o materialu, ki je bil podlaga «a Kategorizacijo sekundarnega cestnega omrežja Z ozirom na strokovni aparat, s katerim razpolagajo n pr. banovine, obstoji gotova garancija, da je sprejeti sistem pravilen. O odločbah pa, ki spadajo v kompe-tenco cestnih odborov in ki jih ne smemo podcenjevati z ozirom na njih pomen za celokupni prometni razvoj, ni podana ga rancija, da se v zadostni meri podrejajo kakemu okvirnemu načrtu. Zadnji mednarodni cestni kongres v NVashingtonu je n pr. zavzel prav ostro stališče proti preširokim kompetencam v prometno-gridbe nih področjih tipično lokalnih oblasti, če te, in to je običajno, nimajo potrebnega pregleda in razumevanja za celokupnost. Vodna pota Plovna pota, t. j. jadranska in dunavsito-savska fronta, tvorijo prav za prav dvoje prometnih osnovnic naše državne promet ne dispozicije Prevrat ju je našel neure jeni za vlogo, ki naj jo danes igrata v novi državno-politični organizaciji Znano je da so kapacitet naših luk pri kotičkaj uor malnem gospodarskem življenju v polnem disproporcu s potrebami izvoza preko njih že pri današnjem stanju železniške mreže Vse, kar se je do sedaj storilo na promet-no-gradbenem polju na naši obali, se mora označiti ne le kot absolutno, temveč tudi kot relativno nezadostno O tem nam dovolj pričata, stanje luke na Sušaku in način gradbe železniške zveze na Bakar, da se omejim na najbližja vzgleda. Plovne reke se pri sedanjem prometnem ustroju deloma ne izrabljajo, deloma pa v škodo celokupnosti predstavljajo neke vrste konkurenčni organizem v tekmi z železnicami; torej popolnoma nesm štrena koncepcija v metodah ki naj se uporabljajo pri ureditvi našega prometa. Na nujnost kombinacije med železnicami in plovnimi poti je širšo javnost nedavno opozoril v »Politiki« g. inž. Senjan wič. On predlaga sukcesivno kombinacijo obeh vrst prometnih sredstev za zvezo Podu navja na Jadran. Pred letom dni sem v predavanju opozoril na medsebojno Som-pletacijo med istimi prometnimi sredstvi na področju naše države s to razliko, da vidim važnost kombinacije železnic, vodnega pota in cest ne le v sukcesivnem. temveč predvsem v paralelnem medsebojnem izpopolnjevanju v svrho cenenega premaga- skrajnih sil za čim boliši promet in raz čiščevanje ljubljanske postaje. In brez obotavljanja smo sklenili, da ostanemo v Ljubljani. Polkovnik Švabič je sporočil oficirjem, da od tega trenutka prevzema ooveli-stvo v svoje roke in da zahteva od oficirjev največjo disciplino in poslušnost, ker nas čakaio velike dolžnosti. Po intervenciji gosp. Ribnikarja 90 bili takoj pripravljeni avtomobili, ki so našo prtliago prepeiiali v vojašnico na Poljanski cesti, kamor smo šli tudi oficirji in se raz-mestili. Zadržali smo srbske vojake, ki so se vračali skozi Slovenijo iz ujetništva, m formirali čete in bataljone, tako da sta ze drugi dan po našem prihodu bila sestavljena in oborožena dva bataljona. Ti vojaki, ki več let niso videli svoje rodbine, so ostali v Ljubljani brez vsakršnega protesta, v zavesti, da so v službi svoje domovine »n da je dolžnost do domovine nad vsemi dru gimi. Najprej so vojaki zastrazih vojaške magacine. v katerih so bile milijonske vrednosti. Tudi ljubljanski kolodvor smo zasedli Vse avstrijske in ogrske vojake so naši oddelki razorožili. Ko so ti videli Srbe, to večinoma vsi takoi odlagali orožje. Neka kom-noziciia Madžarov oa ni takoi ubogala. Vlas ie bil v hipj obkolien s srbskimi vojaki Madžarom oa postavljen rok 5 minut, da polože orožje. Madžari so pometali orožje skozi okna vagonov. Eskadron huzariev, ki se ie vračal e fronte pod komando nekega polkovnika, ie zaustavil pred kolodvorom srbski narednik in ostro komandiral: :»Raziašite in odložite orožje!« Iznenadeni kakor od groma, kako to, da so Srbi že v Ljubljani, so huzarji nja transportnega dela z neke vrste delitvijo. Ta tehniška zamisel, ki je brez dvoma gospodarsko zdrava, potrebuje pa še. izčrpne obravnave. Civilna aviatika, kot element v okviru prometnih »redstev, se je začela šele uvajati ter za daljna izvajanja še ne prihaja v poštev. Kmetijski vestnik Sladiicem o slajenju mošta po vinskem zakonu Kar bomo tu napisali, velja predvsem tistim vinarjem, ki so se odločili za umetno slajenje svojih letošnjih vinskih pridelkov po zakonu o vinu in imajo seveda pptrebnega drobiža za nabavo industrijskega sladkorja. Takih ni baš malo; saj žive med nami tudi umetniki sladilci, ki so skušali »popravljati« celo mošte odličnih letnikov, da bi se mogli postavljati pred nepoučenim svetom z nekakimi spe-cialitetami, ki jih ni dal Bog niti jih niso sami pridelali z goric.. Razumemo, da preveč vneti sladilci tem bolj odločno zahtevajo slajenje mošta po zakonu, če že ne tudi mimo zakona, ako pciroda ne obeta preveč sladkega pridelka kot mnogokje baš letos. Prve dni oktobra je bilo še izredno lepo vreme ,ki je zelo pospeševalo zoritev — seve samo zdravega grozdja na samo zdravem trsju Pametni vinar se v takih razmerah ne prenagli s trgatvijo ne s sla. jenjem. četudi je bilo le-to oblastveno dovoljeno. Nahajamo pa tudi precej gnijočega in že gnilega grozdja, ki ni dozorelo, ker so bile jagode kakorkoli ranjene: po toči, po oidiju, po žuželkah, po pticah, nekaj jih je popokalo po prejšnjem deževju, največ gnilobe pa se ponekod pojavlja zaradi pu-stošenja kiseljaka, gosenice drugega ali celo tretjega rodu grozdnega sukača, ker požrešnega škodljivca niso zatirali im ga iz večine še danes ne poznajo niti ne vidijo. Še kakšno deževje, pa bo trgatev v takih goricah količinsko in kakovostno še bolj skopnela. V takih primerih je priporočljivo preudarno podbiranje, ki ga tu pa tam že obavljajo. Od slajenja tudi letos ne pričakujemo bogve kakih koristi za splošriost, najmanj pa za male kmete vinarje, ki jih je kajpak največ. Kako pa naj kupuje dragi industrijski sladkor uboga reva, ki nima pare niti za sol!? Tako je. gospodarsko šibki poleg imovitih sladilcev prav za prav dvakrat tepen če je s slajenjem in morebitnim oprostom trošarine na sladkor komu pomagano, bi bilo zanimivo tudi vedeti, na čigav račun in komu je s tem najbolj pomagano. Sladili pa letos bodo. Pri tem je treba upoštevati razen pravil sodobnega kletarstva tudi zadevne predpise vinskega zakona, ki jih naj tu na kratko omenimo. 1.) V primeru, da banska unrava dravske banovine izda obče dovoljenje za slajenje mošta, sladi lahko vsak vinar po zadevni zakoniti in oblastveni odredbi. Po izvršenem slajenju mora sladilec to prijavi* pristojnemu kontrolnemu organu z obrazcem A »Prijava slajenja mošta« v dvojniku, torej v dveh izvodih. 2. V primeru, da kraljevska banssa uprava dravske banovine ne izda pravočasno ali sploh ne izda občega dovoljenja za slajenje, prosijo lahko vinarji za individualno dovoljenje slajenja Po izkazani potrebi pristojni kontrolni organ z obrazcem C. »Prošnja za dovoljenje slajenja mošta s sladkorjem< _ tudi v dvojniku _ Vinski trgovec si ne more izprositi individualnega dovoljenja za slajenje, razen izključno za svoj lastni pridelek.^ Pristojni kontrolni organ, ki mu naj pošljemo prijavo po obrazcu A, odnosno pro šnjo po obrazcu C, je: za področje bivše ljubljanske oblasti kletarski nadzornik dravske banovine v Ljubljani, za področje bivše mariborske oblasti pa pomočnik kle-tarskega nadzornika dravske banovine v Mariboru. Vlogi A in C sta kolka prosti Obe tisko. vini je založila Mariborska tiskarna v Mariboru Občinske uprave v vinorodnih krajih naj ju izravno naroče za vinarje svojega področja proti plačilu vrednosti s strani interesentov sladilcev in imajo sploh na zalogi v ustrezajočem številu tu di še za morebitne potrebe prihodnjih let Slajenje moštov od preranih trgatev je nedopustno. Sladiti je treba v kraju, kjer je grozdje rastlo. sicer je treba o nameravanem slajenju obvestiti pristojnega kletarskega nadzornika poskakali s konj in mimo oddali orožje. Tudi polkov«ik se je kmalu znašel m oddal sabljo in revolver naredniku z besedami: »Srbu junaku rad oddajam orožje.« Tako je to šlo naprej vsak dan in raz-oroženi avstroogreki vojaki so potem v naj-večiem redu potovali z vlaki dalje, a vse orožje in vojaška oprema sta ostala pri nas. V Ljjbliani smo prvega dne našli našega rojaka iz Srema gosp. dr Pajo Avramo-viča ki ie služboval v Ljubljani ze »red vojno- Na prošnjo gosp. polkovnika Svabr ča ie takoi prostovoljno uvedel sanitetsko službo pri našib četah. To službo je vrsii požrtvovalno in vestno kot pravi brat. Ker se ie v onem času širila španska bolezen, je bila garniziiska bolnica prepolna bolnih voiakov. Po intervenciji dr. Avramovida je šef oddelka za notranje bolezni v splošni bolnici gosp. dr. Jenko odstopil posebno sobo za obolele srbske oficirje V spomin je še dandanes nad vrati te sobe napis: »Srbska soba 1918/1919«. Največja nevarnost je Sloveniji pretila od Drodirania italiianskih čet, ki so ze bile blizu Vrhnike. Ko pa se je polkovnik Švabič nekega dne srečal tam s komandantom italiianskih prednjih čet in mu odločno izjavil da se bo do zadnjega moza boni proti nadaljnjemu prodiranju, so se Italijani ustavili in polkovnik Švabič je brez borbe dobil veliko bitko. Da to ni bilo storjeno, ie vorašanie. kako bi Italijani zapustili Li ibliano. Mogoče bi bili še danes tu. Mogoče ie še danes mnogo ljudi, ki ne vedo." kako veliko uslugo ie takrat napravil goso Ribnikar svoii ožji domovini, da ie zadržal srbske oficirje in vojake v Ljubljani. V svoji skromnosti ni zahteval nikak- Dva litra vina krasen roman ali dobite za 20."— Din V zalori je še nekaj izvodov nepozabnega romana iROlKLETSTVO LJUBEZNI ki se mu je cena znižala tako, da dobite pri upravi »Slovenskega Naroda«, Ljubljana, nad 700 strani obsegajoči dve broširani knjigi za 20 Din, v platno vezan roman v eni knjigi pa 40 Din. — (Po pošti 3 Din več.) Sladiti smemo samo mošt (ne vina!) od žlahtne trte z rafiniranim sladkorjem od sladkorne pese ali trsta. Samorodnih moštov im njih mešanic z žlahtnim moštom i. dr. torej ne smemo sladiti. Slajenih moštov, odnosno vin od taKih moštov ne smemo mešati s starino ali sploh s kakim drugim letnikom. Vinar sme imeti največ 25 kg sladkorja in mora prijaviti pristojni občinski obla-sti nabavo vsake količine nad 25 kg, na zahtevo kontrolnih organov pa dokazati način uporabe te količine sladkorja. Slajenemu vinskemu proizvodu ne smemo dodavati vinske in citromove kisline. Uporaba sladkorja za pomnoževanje in potvorbo mošta ali vina je seve prepovedana. Uporaba karamela (žganega, praženega sladkorja) za barvanje vina je tudi prepovedana. Pri napravi tropinščnice je vsakršno slajenje prepovedano, čeprav je tropinščnica dovoljena samo za lastno domačo uporabo vinogradnika kmeta z napisom na sodu: »Tropinščnica — ni za prodajo.« Zbog slajenja izgubi vinski pridelek zakonito zavarovano svojstvo pristnosti; kajti samo tisto vino, ki ni bilo slajeno (ne okisano ne razkisano, niti mu ni bil dodan ali odvzet tanin), smemo označiti z besedami: »pravo«, »pristno«, »prirodno«, »naravno«, »naturno«, »originalno«. Slaje-ni vinski pridelek torej ni naraven itd. Vsak kupec in vsak pivec ime pravico zahtevati, da mu prodajalec poAi, kakšen proizvod prodaja; prodajalec je dolžan, mu povedati resnico in je zanjo po zakonu odgovoren. Za vse primere velja: če si se za slajenje že odločil, sladl po pameti in zmerno ter skrbi, da zadostiš vsem predpisom zakona! S tem koristiš sebi in olajšaš delo drugim, ki se morajo zanimati za stvar po službeni dolžnosti. Več pouka o vsem tem z mnogimi praktičnimi kletarskimi navodili za vsakdanjo rabo najdemo v knjigi »Vinski zakon in kletarski vedež«, ki je pravkar izšla v drugi, predelani in pomnoženi izdaji v samozaložbi pisca. Letos bo za modro razsodne vtaopivce pač še najboljša ta prava starina, pa tudi pristna, zdrava novina, ki jo pa bomo sami popravljali in mešali po potrebi in po svojem okusu najbolje z domačo slatino, ki jo imamo v bogatih naravnih vrelcih na prebitek. Andrej Žmavc. Radio kotiček Ljubljana, 8. oktobra. Današnji radio program se prične ob 8.15 z običajnimi poročili, ob 8.30 bo pouk gimnastike (M. Dobovšek), ob 9. bo imel dr. Rant versko predavanje, ob 9.30 bo pa prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. Ob 10 nam bo predvajal g. Viljem Kus o pomenu sadja za otroke, ob 10.30 nastopita ga. Ribičeva in g. Banovec s sprem-ljevanjem radio orkestra. Slišali bomo lep instrumentalni in vokalni koncert, kateremu bo sledila slovanska glasba, nastop radio orkestra. Popoldne bo izvajal po g. Jamnikovi kmetijski uri dramatski studio F. Delaka Schonherrjevo »Otroško tragedijo«, tako da bomo imeli malo gledališče kar doma. Ta način vprizarjania krajših gledaliških del bodo naročniki radia gotovo z veseljem pozdravili in veselilo jih bo, če bo takih točk na programu čim več. Zvečer nas bo zabaval radijski orkester s plesno glasbo, o Bajde pa s svojimi priznamuni kupleti, tako da je v polni meri poskrbljeno za umetniški užitek in izobrazbo, kakor tudi za razvedrilo in zabsvo. Darujte za nesrečne poplavlfence šnega priznanja za sebe, jaz pa sem V6e to doživel neposredno sam in smatram za svojo dolžnost, da to j>ovem. Morala naših vojakov je bila odlična, disciplina na višku. Te čete so potem v borbah na Koroškem držale Avstrijce, dokler niso prišla ojačenja. Srbi so se tudi tukaj žrtvovali za svojo novo državo in prelita kri je padla pri obrambi in ohranitvi države. Prihod srbske vojske v Trbovlje, Hrastnik in Zasorje takoj po prevratu^ /araii očuvanja reda. so rudarji navdušeno in bratski pozdravili. Med drugimi sem bil iaz odrejen za komandanta v Hrastniki. Kliub močni komunistični propagandi je celokupno tamošnje prebivalstvo bilo napram nam v bratskih in prisrčnih odnoša-iih. tako da intervencija vojaštva ni bila nikdar potrebna - Pri odhodu iz Ljubljane v te kraje, nas je spremil poleg ostalih tudi <*osp minister dr Kramer. a gosp. dr. Pučnik sedaj odvetnik v Slov. Bistrici, nas je v vlaku spremlial do Trbovelj, kjer nas je na kolodvoru čakala ogromna množica z rudniško godbe. Manifestacije za državo, edinstvo in bratstvo so bile grandiozne. Med potjo ie bil tudi lep sprejem v Litiji in v Zagoriu Tidi Celje je impozantno in bratski sprejelo nas pet oficirjev, ko smo orišli tja na kratek poset Tako ie bilo povsod, kjer so prišli^ do svoiesa izraza liubezen. bratstvo in želja no zedinieniu države. Narod je povsod odkrito govoril. Vprašanje države ie bilo že takrat rečeno. Nacionalna zavest je bila tako velika, da smo se mi čudili, kako so jo Slovenci mogli ohraniti kljub tisočletnemu suženjstvu. Pot po Korotania Srečanja in razgovori z rojaki onstran Karavank V torek — 10. oktobra — se bo zopet obnovila žalostna obletnica koroškega plebiscita. Kako je bratom tam za gorami ? Objavljamo v naslednjem zapiske mladega popotnika, ki je nedavno obiskal Dobrač, Grafenauerja, Zilsko dolino, Gospo Sveto . . . Naša Gospa Sveta Dobro obložen a turističnimi dobrotami ▼ nahrbtniku sem »e napotil na strmi Dobrač, da vidim ras njega krasno Ziljsko dolino, Julijske alpe in ostali del Koroške tja do Velikega Kleka. Solnce je pripekalo, ko *em krenil iz ponemčenega Beljaka proti gorski vasici Sv. Duha. Komaj pričakujem prvih hišic te prijazne vasi, gotovo bt« med njimi ona čislana hišica, ki je noben Kranjec ne prezre, še celo na popotovanju. Res. Kmalu se prikaže takoj /a studencem lepo poslopje »Gasthaus«. Nekoliko me moti nemški napis, toda žeja je velika in že ge znajdem v izbi. Vse nemško. Nikjer prijazne, zveneče slovenske besede. Liter hladnega mleka in še pol za. nameček me uteši. O vinu ni da bi govoril, zlasti ne na turah, najmanj pa v Avstriji, kjer plačaš za pobarvano vodo često tri šilinge in več. Ko zadnjič nagnem lonec, zaslišim za seboj v veži vesel glas: »Kako sem utrujen in zdelan od vročine! Oh, ko bi me videla mati, kar hudo bi ji bilo!« Začuden pogledam — že dva dni Slovenski knežji kamen v celovškem muzeju, kjer ga ni dovoljeno fotografirati nigem slišal slovenske besede. Takoj pristopim k mladima fantoma. Veselega razgovora nam ničesar ne kali. Miha iz Celovca in France iz Velikovca sta prava koroška fanta od fare. Ze večkrat sta prepotovala zahodno svobodno Jugoslavijo, France je že bil tudi v Beogradu in Splitu. »Kam pa danes, kam?« — »Na Dobrač, na Dobrač, prišla sva iz Bač! Dvakrat sva že bila skupaj gori, pa sva se še vedno zadovoljna vračala domov.« — »Grem z vama, saj hodim prvič tod.« Beseda da besedo. Miha Se hitro spije dva litra — mleka, France pa pospravi veliko skledo kislega mleka ln pol kilograma črnega kruha. Poravnamo račun, pozdrav, odidemo. V prijaznem razgovoru na čilem pohodu komaj opazimo 1543 m visoko planinsko postojanko Otto-^utte ia nato drugo v višini 1700 m rud irsko kočo »Prijateljev prirode«. Miha, dober poznavalec slovenske narodne manjšine na Koroškem, mi trdi. da je v nekdaj čisto slovenskem Korotanu sedaj le še okoli sedemdasetpet do osemdeset tisoč Sloven-c€tv, od teh Da je le okrog štirideset tisoč zavednih. Najbolj trdi Slovenci so v Zilj-ski dolini, Rožu in Junski dolini, »še to ti rečem,« mi pravi, »da takih korenin kakor so v Zahomcu, Brnici in St. Jakobu ne boš nikjer dobil.« Sest ur dobre hoje, ko zagledamo vrh ponosnega Dobrača. Mala cerkvica Marija na kamnu (Maria Stein) nas veselo pozdravlja. čez pet minut vstopimo v »Lud-wig Walter und Rudolfshaus«. Vsak dva malinovca in par razglednic, nato stopimo prav na vrh 2176 m visokega Dobrača. Krasen pogled tja do Velikega Kleka (S798 m), daleč preko Celovca, do Savinjskih alp in svobodnega Triglava. Tam £podaj si ti, ki me misel nate omami: domovina! Nemi stojimo, strmeči v škrlatno ožar-jeni Triglav, zahajajoče solnce vrže zadnje pramene na Zlatorogovo kraljestvo, solze se utrnejo iz oči koroških dveh bratov in padejo na skalnata tla. »Pojdimo«, rečem tiho prevzet. Gremo nizdol mimo slovenske kapelice, ki razpada, saj s« nikomu ne smili. Steza strmo pada proti južni strani Dobrača, proti Ziljski dolini. Na levi nas pozdravljajo strme navpične stene. Miha pripoveduje o kralju Ziljskih alp: Bilo je 21. prosinca 1348. Ob štirih popoldne je zamajal ogromen potres ves Korotan. Tudi mogočni Dobrač ga je dobro občutil, vsa južna stena se je z ogromnim hruščem podrla in padla na Zilsko dolino. Dobrač je zasul sedemnajst vasi in devet farnih cerkva, ostala je le cerkev pri Sedmih studencih. Ogromen sklad kamenja in grušča je zajezil Žilo, nastalo je jezero — sedanje močvirje Log. Pravijo, da je le majhen del prebivalcev ube-žal na nasprotni breg, ker si je oskrbel novo domovje. Pravijo, da je ime Beljak ali »Blak« po domače rečeno od besede »flek«, ker ni ostalo skoro nič od njega. Ti3ti popoldne je opat Floriamundus iz Podkloštra pri oknu zrl proti Dobraču, videl ves dogodek in ga pozneje opisal. Silen pritisk ga je vrgel od okna in treščil ob zid. Zvonovi so zvonili, v kložtru so pa vse šipe popokale. Tudi drugje so občutili na potujčeni zemlji katastrofo. V Beljaku so bili tedaj verniki zbrani pri litanijah, cerkev se je podrla in pokopala tristo ljudi. Grad Holenburg ob Dravi pri Celovcu je tudi močno trpel ob potresu, a gorje je še povečala grozna kuga, ki je poda vila okoli 25 tigoč ljudi... Previdno stopamo nizdol po strmi grmadi, že nastopa tema, že zadevamo drug ob drugega. Pridemo do prvih hiš in vasi in nato čez pol ure do prve slovenske hiše v Labdjenčah. Utrujeni spregovorimo le nekoliko besed s prijaznim gospodarjem in gremo spat. Drugo jutro nas je zbudil Francov skrčeni želodec. Hitro k studencu! Za silo napravljeni smo smuknili skozi vežna vrata h gospodinji, ki je skrbno pripravila obilen zajtrk, zabeljen tudi z neštetimi vprašanji. »Prauš, da mate u Ljubljani tekd visoko poslopje! Jo, kaj bi bilo, ko bi se vaš nebotiček podru?! Ali je drago pri vas? Kaj, kaj, tako počen' je?« se je čudila. »Pa Serbi? A znaš serbsko?« Ko sem ji povedal o dobrem srbskem narodu, se je zelo čudila. Saj veste, kako je Nemcem tod navada, da vedno udrihajo po Jugoglovenih, posebno še čez brate iz junaške zemlje, ki so jo zagodli Nemcem v svetovni vojni. Nikakor ni čudno, da tudi preprosti slovenski kmet, ki se je obdržal med samimi nemškimi sosedi, misli o bratih Srbih to in ono, kar govori sovražni tujec. »Pa denar?« Ko sem ji razkazal ves kovani denar od nežice do petdeseta-ka, se je začudila: »Kaj tac'ga pr" nas nimamo!« Miha in France sta bila namenjena v Brnico. Prisrčno slovo, izmenjava fotografij in podpisov in še pesem. Iz velike zilske fare Bistrice sem sam krenil proti nekaj minut oddaljenemu Zahomcu. Kakšno veselje! Sama čisto slovenska beseda, dočim je v Bistrici tudi nekaj nemškutarjev in priseljenih Nemcev. Da, tu so trdi Slovenci, povsod ti doni na uho mila domača govorica in slovenska pesem. Tudi srbohr-vatske popevke tu niso redke. Ko sem se okrepčal med prijateljskim razgovorom z Zahomčani, sem s težkim srcem nadaljeval potovanje. Blače in Goriče, zibel narodnega buditelja Matije Majarja Zilskega, in Borle pri preseškem jezeru imajo tu pa tam še dosti zavednih Slovencev, vendar je tu že mnogo priseljencev. Stopam skozi prijazne MeJviče proti Brdu, zadnji slovenski fari na zahodu zilske doline. Starinska kapelica na levi strani senČDe gozdne poti in prijazna hišica z nasprotne strani sta me zanimali. Na hiši sem opazil tablico z dvojezičnim napisom: »Vas Vas Bistrica, zadaj Dobrač Brdo, politični okraj šmohor«. Tu je dom narodnega voditelja koroških Slovencev, dom 73 letnega starčka, krepke zilske korenine Frana Grafenauerja, na pragu ponemčenega šmohorja! Stopim v izbo in pozdravim. Na klopi pri peči sedi stari narodnjak, v naročju mu dveletni vnuček Janezek iz ponosne Su-botice. Gospod me veselo sprejme. Razgovor nama poteka o naših Korotancih, njihovem gospodarstvu, brezposelnosti, vojaštvu ter narodni zavednosti in kulturi zasužnjenih Jugoslovenov. Niti opazil nisem ,kako hi- Vojvodski prestol iz 13. stoletja v ograji na Gosposvetskem polju tro sta minili dve pičli uri prijetnega razgovora,. še mi ja g. Grafenauer pripovedoval o svojih političnih borbah, kako in zakaj je bil dve dolgi leti zaprt, nakar sem z veseljem fotografiral neustrašenega voditelja z njegovo ženo in vnukinjo Milico, dočim je mali Janezek sladko spal v zibki. Zahvala in prisrčno slovo, za menoj pa Še »srečno!« in drobni »slecno!« glasek male Jugoslovenke, ki je na počitnicah pri dobremu dedku. Nato sem šel še na Brdo k cerkvi, skozi Modrinjo ves v sotesko Krnico, kjer si je divji potoček s težavo ugladil pot. Proti večeru pa sko^i Linarče v nemški šmohor in z vlakom nazaj proti Dobraču. Vlak se je ustavil v Podrožčici. Pospešil sem korake po cesti navzdol skozi Leše, v zavedni in lepi št. Jakob, v Podgorje in Sveče. Tu sem se odpočil pod staro lipo blizu nizke hišice. »Od kod si, od kod?« me je pobaral devetdesetletni starček. In nič se ni čudil, ko sem mu povedal, da sem iz Ljubljane in da grem proti Gospe Sveti in nato preko Ljubelja domov. šel sem nato skozi Bistrico v Rožu. Prijazen posestnik me je povabil na večerjo in prenočišče. »Aj, a j iz Ljubljane si?« me je ogovorila mamica, ki je sedela pri kolovratu. »Oč a j uha in ave?« (»Hočeš kaj kruha in kave?«), me je prijazno vprašala po večerji v domačem narečju. Zahvalil sem se. Drugo jutro sem jo mahnil v Celovec preko Podsinje vesi, št. Janža, Strug1 in gradu Krumperka mimo žihpolja navzdol. Za Celovec mi ni bilo dosti, ker se mi je mudilo, šel sem na Gosposvetsko polje, na zgodovinske kraje, kjer je imel pred stoletji naš slovenski kmet besedo, kjer si je volil sam po svoji vesti gospodarje. Kdo še ni čul o najlepši, največji in najveličastnejši cerkvi — o Gospi Sveti, znameniti božji poti v Korotanu? Severno, dobro uro oddaljena od Celovca na desni zgo- \r Cemu bi se mučili, če se da drugače napraviti! France Grafenauer pred svojo hišo na Brdu pri ponemčenem šmohorju, s svojo ženko in vnukinjo iz Šubotice dovinskega Gosposvetskega polja in slavne ceste, ki pelje v št. Vid, stoji mala prijazna vas. Sredi nje, na vzvšinem mestu pa kipi v nebo veličastni hram božji, v katerem so pred stoletji prvi učili slovenski duhovniki, ta je bila prva slovenska škofija, sem v ta sveti kraj se je zatekal po-kristjanjeni slovenski rod. V ta nad tisoč let stari mogočni hram na ponemčeni zemlji roma še danes verni slovenski narod, goreče prošnje nesvobodnih bratov se še danes dvigujejo k Gospi Sveti... Ko sem si ogledal cerkev, sem šel k voj-vodskemu prestolu, ki stoji oddaljen od Gospe Svete le Kakih pet minut. Nato pa še h Krnskemu gradu, kjer je stal nekoč slovenski knežji kamen, na katerem je sedel Slovenec— gospodar na svoji zemlji. Vrnivši se nazaj v Celovec sem stopil v muzej, da fotografiram knežji kamen, toda trda roka paznika me je prijela. Zaman vsako botanje. šel sem v deželno hišo h g. profesorju dr. Wutteju, ki je direktor muzeja. šele po dolgem obotavljanju se je trdi, toda prijazni g. doktor omehčal ter dejal v nemščini: »Torej naj bo, toda povejte vsem, da je ta knežji kamen nemški in ne slovenski narodni simbol!« Hvaležen sem gospodu dr. Wutteju za dovoljenje slikanja tega za nas velepomembnega kamna, le to naj znova povdarim, da je knežji kamen naš, da so na njem sedeli slovGnski knezi Pribislav, Semika, Stojmir in zadnji slovenski vojvoda Edgar, ki je bil prisiljen ukloniti se za kazen, ker se je zvezal 1. 818. z Ljudevitom Posavskim proti Frankom. Prvi Nemec je bil Helmwin, zadnji pa Ernest železni, s katerim se je končala zgodovina Knežjega kamna 18. marca 1414. Leto osemstoosemnajsto in deseti oktober v letu tisočdevetstodvajsetem naj bosta vsakemu Jugoslovenu v opomin na Korotan za Karavankami. Vladimir Puc. Sveti Vid - notranjski biser Bolj in bolj odkrivamo širši javnosti nepoznane kotičke naše ožje domovine. Gorenjsko, Dolenjsko, Bela Krajina, samo Notranjci spe. Ali res nima Notranjska kraja, ki bi bil vreden obiska, če izvzamemo Cerkniško Jezero? _ Take misli so me obhajale, ko sem sedel na bregu nad Rakitno in se divil razgledu proti Jugu. Izza zelenih bližnjih gričev, daleč zadaj temna gmota, kakor pest, kakor grožnja: Snežnik. Pred nJim pa na prijaznem gričku Sv. Vid kakor da kaže s prstom-zvonikom nanj... K Sv. Vidu! prekoračil sem rakitniško planoto in se spustil po strmi poti v romantično Zalo. Strmi robovi, skalne stene, a na dnu voda, smaragdno zelena v tolmunih, belo se peneča po skalovju. Tako prijetno je sedeti ob tolmunih in gledati igranje postrvi. Toda čas hiti! Navzgor. Ko- maj stopiš iz gozda, te pozdravi prijazna vasica Nad Zala, a z brega na desno te vabi Sv. Vid. Stopi na čohovski vrh in oglej se! Kaj takega se tudi razvajenim očem ne nudi vsak dan. Na levi Krvava peč, spomin na turške čase, Osredek se ti ponuja iznad Iške, Svetemu Vidu se smeješ v obraz ves svetal in ožarjen zamaknjen si nad krasoto. Slivnica, vsa zelena ti zakriva Cerknico, za katero komaj slutiš slavno jezero. A za vsem tem Snežnik, mračen, teman. Res grožnja? Ali tuga? Kdo ve. Samo hitreje ti ob pogledu nanj utripa srce. Toda skrbeti je treba tudi za telo! Par korakov in v vasi si. Sveti Vid! Po muče-niku nosiš ime in mučenik si še ti sam. Ne hranijo te več zeleni gozdovi, beda tudi tebi ni prizanesla. Mučenik si, toda ožarjen z glorijo solnčne luči, ti biser na- tranjski. Par hiš okrog cerkvice, ki hrani v svojih zidovih poslednje delo Simona Ogrina, vrhniškega slikarja. Prijazna Ju-randova mama postreže z dobrinami in .prijetno je kramljati z njo. Greš k Ponik-varju, sedeš pod hladne kostanje in prsi se ti širijo od luči, vonja in zraka. Stopiš k Zimi. Modrooka Tončka postreže z rdečim dolemjcem ali Štajercem. Povsod tod so doma prijazni ljudje. Truden ležeš v čisto posteljo, katerih nudi Sv. Vid dovolj. Gospa Hrenova 70 letnica Maribor, 7. oktobra. Kdo ne pozna »študentovske mame«, ki je tolikim slovenskim ubožnim dijakom dajala brezplačen obed! Kako je bil dober njen kruh, katerega je bil deležen marsikateri slovenski dijak, tako tudi pisec teh vrst, ki jih piše prav iz hvaležnosti in spoštovanja do naše jubilantke, gospe Terezije Hrenove, vdove po višjem železniškem uradniku v Mariboru. Gospa Hrenova se je rodila 10. oktobra 1. 1963. v znani hiši Dolinarjevi v Radečah pri Zidanem mostu. Torej ji prihodnji torek poteče 70. leto. Poročila se je 1. 1888. s Karlom Hrenom, postajenačelnikom v Sežani, kjer je delovala v raznih društvih. S soprogom se je preselila 1. 1893. v Maribor, in sicer v Melje, kjer biva še danes, torej že 40 let. G. Hren in gospa soproga sta si v Mariboru kmalu poiskala slovensko družbo, ki sta jo našla v Čitalnici. Pridno sta hodila na čitalniške večere, kar seveda ni bilo všeč narodnim nasprotnikom. Kot zvesta člana tudi drugih narodnih društev sta se marljivo udeleževala njihovih prireditev. Naša jubilantka je pa s svojim soprogom vzgojila vse štiri svoje otroke v stro-do nacionalnem duhu. Zaradi tega je morala vsa Hrenova rodbina prenašati ob nastopu vojne razne šikane od mariborske policije. Zaprli so vse tri sinove kot srbofile. Po večtedenskem zaporu so dva vtaknili v vojaško suknjo, enega pa preme stili kot železniškega uradnika na Tirolsko. Koliko je morala takrat pretrpeti uboga mati! Od samega joka ji je oslabel vid. Njenemu soprogu je p i ta udarec pospešil smrt, tako da ga je izgubila za vedno poleti leta 1915. Kadar se spomni naša jubilantka teh bridkih ur in kadar pripoveduje o njih se joče. Prišli so pa zanjo spet lepši dnevi. Dočakala je, sicer brez moža, naše osvoboje-nje ki s tem tudi osvobojenje priljubljenega ji Maribora. Vrnili so se v njeno naročje ljubljeni sinovi, od katerih je danes g. Vilko kapetan I. klase pri avtomobilskem oddelku v Ljubljani, g. Jože postajni načelnik v Petrovčah in Zmago železniški uradnik v Mariboru. Zadnja dva sta agilna .»okolska delavca. Hčerka ga. Angela je poročena z železniškim uradnikom g. Gnivškom v Mariboru. Jubilantka še danes rada pomaga narodnim društvom, posebno Sokolu. Je tudi odbornica Slovenskega ženskega društva. Poleg mnogih drugih čestitkarjev želimo tudi mi narodni gospe in zvesti naši čita-teljici še mnogo zdravih in zadovoljnih let! čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" pere sam To je prednost Schichtove« ga Radione. In v tem tiči njegovo skrivnost: na milijone kisikovih mehurčkov se razvije med kuhanjem! (vsaj 15 minut) v raztopini Schichtovega Radiona in poganja milno peno skozi t*a-nino. Tudi povsod tam, do kamor nikdar ne seže krtača, V 15 minutah Vam je perilo belo ko sneg, ne da bi ga bilo treba drgniti in mencati Prizanesljivo iti hitro opravi Schichtov R a d i o n za Vas delo, ka-: dar imate žehto, če uporabljate . Schichtov RadionJ Gotovo. ^NSVEA S tem na lahno natrite. To zadostuje. Za hišnimi posli ne ostane nikaka sled. Vaše roke dobe nežen žametno mehak in negovan izgled. Vedno se boste radovali nad tem. Nivea krema pronikne popolnoma v kožo, a ne ostav-lja nobenega bleska na površini. Nivea je poceni! Doze 3.50, 6.—, 12.— In 25.— Din. w UUIS ^r TRENKEk Najlepši velealpinski film letošnje sezone! planine kličejo... Luis Trenker ln Luise Ullrich Predprodaja vstopnic od 11. dop. naprej Predstave ob S., 5., '/48. in 10. zvečer Elitni kino Matica Telefon 2124 ♦ Kralj je naročil doprsni kip kotorske-ga škofa. Na povratku iz Kotora je prispel v Split znani beograjski kipar Toma Ro. sandič, ki je bil izdelal doprsni kip škofa g. Ucelinija za dvor kralja Aleksandra. Novinarjem je Rosandič izjavil, da je bil g. škof globoko ginjen, ko je zvedel za kraljevo žeijo. Rosandič se je iz Splita vrnil v Beograd. + Iz naše vojne mornarice. Z odlokom ministra vojske in mornarice je za vršilca. dolžnosti šefa tehnično-administrativne-ga odseka komande pomorskega zrakoplov-stva imenovan strojni podpolkovnik Fran Tinta. Na službovanje pa so prideljeni: kapetan korvete Henrik Klinar maritim-no-tehničnemu oddelku komande mornarice; inženjerski kapetan 2. razreda Ljude-vit Plaščar, poročnik bojnega broda 1. razreda Milutin Zagoda, strokovni kapetan 1. razreda Voja Borič in strojni poročnik Vinko Peterlič pa gradbenemu uradu pomorskega arzenala. i a AOIŠČe A nasproti VAM NUDI možnost, da dosežete največjo eleganco z najmanjšimi izdatki 264 Pietilna volna — Odeje — Bereti._ ♦ Iz finančne službe. Pri dravski finančni direkciji v Ljubljani so napredovali za višje finančne svetnike 4. položajne skupine 1. stopnje finančni svetniki: dr. Tomšič Robert, dr. Pavlič Bogumil, Volčič Bo-gumil, Volčič Ivan in dr. Močnik Ernest, za finančnega svetnika 4. položajne skupine 2. stopnje Jurko Viktor, doslej višji finančni sekretar, za finančnega sekretarja 6. položajne skupine pa Korenini Aleksander, doslej finančni pristav. + Iz Zdravniške zbornice. Dr. Fran Ger-lovič, bivši upravnik državne občne bolnišnice v Ljubljani, je izbrisan iz imenika zdravnikov za dravsko banovino, ker je premeščen v Kovin. Dr. Marko Radman, seganji upranik državne občne bolnišnice v Ljubljani, pa je bil vpisan v imenik zdravnikov za dravsko banovino. + Nov notar v Kranju. Dne 11. septembra je umrl Efran Tavzes, javni notar v Kranju. Za vršilca dolžnosti na izpraznjenem mestu je bil imenovan Ivan Ušlakar, javni notar na Vrhniki. + Tolmač za rumunski Jezik. Apelacijsko sodišče v Ljubljani je imenovalo dr. Sil-vija Brandieua, primarija banovinske bolnice v Murski Soboti, za stalno zapriseženega sodnega tolmača za rumunski jezik na sedežu sreskega sodišča v Murski Soboti. ♦ Statut za zavarovanje delavcev. »Službeni list dravske banovine objavlja v 81. letošnji številki statut osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov. ♦ Opozorilo ameriškim Izseljencem. Kakor javlja izseljeniški komisariat v Zagrebu, je po sporočilu našega konzulata v Ne-/ Yorku tamkajšnji odvetnik Dragomir Kostič, ki se je zval tudi Darlton Kostich, prišel v konkurz. Ker je bil Kostič v stikih z našimi izseljenci, katerim dolguje približno 33.000 dolarjev, naj vsi, ki imajo kake pritožbe proti Kostiču, javijo to izseljenskemu komisaciatu v Zagrebu najkasneje do 5. novembra letos. ♦ Gradba nebotičnika v Zagrebu. Na oglu Gunduličeve in Masarykove ulice v Zagrebu je trgovec Drobec začel graditi veliko osemnadstropno hišo, ki bo,' kakor javljajo zagrebški listi, prvi »neboder« sicer ne bo dosegel višine ljubljanskega nebotičnika, zatrjujejo pa, da bo po notranji ureditvi še lepši kakor naš ljubljanski nebotičnik. Zvoem kino Dvor Danes otvoritven! film nove zvočne sezone Ken Maynard sloviti junak divjega Zapada se bori z zločinsko tolpo na življenje in smrt Kot dopolnilo Paramountov dnevnik in Micky miška šaloigra Predstave danes ob 8., 5., 7. in 9. Ljudske cene Din 2.-, 4«"i 6.-, 8.- dteCje ;a a\hxUktu\o flohanjo opremo arh. tj d i v termalni steklenici. Ako želite povečati hranljivo vrednost svoie hrane na izletih, a poleg tega varčevati s časom m trudom, vzemite ovomaltine. koncentrirano, naravno, krepilno hrano.___ UGODNA PRILIKA. Radi velike zaloge dajemo proti takojšnjemu plačilu pri nakupu 5 komadov plošč 10% popusta tudi na plošče: Tauber, Kiepura, Caruso, Slezak, Schmid, Gigli, Rijavec, Schipa, Bat-tistini, šaljapin, Jeriza in drugih. „JUGOšPORT" r. z. z o. z. preje A. RASBERGER, Miklošičeva c.^34 KLOBUKE zadnje Jesenske novosti v najnovejših barvah in oblikah, ter razne športne čepice v lepi izbiri Vam nudi MIRKO BOGATAJ TRGOVINA KLOBUKOV IN ČEPIC LJUBLJANA, Stari trg 14 Cene zmerne. — Sprejemajo se popravila. — Solidna postrežba. 10382 Vprašajte naše stare odjemalce, ako so z našo postrežbo zadovoljni. Odgovor, ki ga boste dobili, je nam v ponos. — Tudi vam ustrežemo! JO S. ROJ IN A, Ljubljana Aleksandrova cesta 3. Gospa, — nekaj za vas! Ce so na vašem lepem licu nastale prezgodaj gubice in je vaš obraz Izgubil svoj mladostni sijaj, Je to znak, da nekaj nI v redu pri vašem lz-ločevalnem sistemu. Neredna prebava ln zaprtje sta največja sovražnika zdravja, zlasti pa lepote. V takem slučaju vam ne koristi mnogo zunanja nega. pač pa sredstvo, ki pospešuje delovanje prebavnih organov: jeter, ledvic ln črevesja. Tako sredstvo Je Radenska zdravilna voda. Radenska zdravilna voda vsebuje namreč veliko množino zdravilnih mineralnih soli. M uspešno pomaeajo izločevati strupene snovi iz telesa in s tem utrjatl zdravje, ki se verno odraža na obrazu. Pred nakupom ZIMSKIH OBLAČIL se prepričajte, da kupite plašč, obleko in suknjo najugodneje in najcenejše pri LUKIC, LJUBLJANA, Stritarjeva ulica Fotoamaterji — izletniki! Fototehnika, Prešernova ulica 9, odkupi dobre pokrajinske negative ali reprodukcijsko pravico vseh krajev. Razvijanje filma 4 Din, kopija 1 Din. Filmi vseh znamk z 8 posnetki 18 do 20 Din. Plošče, papirji, pokrajinske razglednice. Po pošti obratno. Strokovni nasveti brezplačno. 10428 Polhove kože strojene, velika izbira, menjam za vsako protivrednostno blago. Ne samo za krzno. Cena in krznarska izdelava veliko ugodnejša kot pozimi Zdravič, Ljubljana Sv. Flori iana 9 10941 * Slaba slika rodi slabo voljo! Fotoamaterji, pridite k našim posvetovanjem, brezplačno in brezobvezno Vam bo postreženo in Vaše delo Vam bo v veselje in zabavo — odstranjena bosta slaba volja in neuspeh, ki sta največja sovražnika fotoamaterjev! Drogerija Adrija, Ljubljana, šelenburgova ulica. ♦ Bele ploščice za oblaganje kuhinj, kopalnic, štedilnikov v prvovrstni kvaliteti se dobe najceneje pri Material trg. dr. z o. z., Ljubljana, Tyrševa cesta 36. Opozarjamo na današnji oglas. Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane o— številne reklamacije za popravo občinskih volilnih imenikov. V ljubljanski okolici so izvedle organizacije številne reklamacije za izpopolnitev občinskih volilnih imenikov. Najbolj agilni so menda Mošča-ni, ki so vložili sami čez 350 reklamacij, dočim Vičani okrog 65, iz Zgornje šiške pa okrog 10. u— Pevski zbor praške varnostne straie nastopi v prihodnjih dneh prvo koncertno turnejo po Jigoslaviji. V petek 13. t. m. nastopijo v Mariboru, takoj zatem v soboto 14. pa že v Ljubljani. Iz Ljubljane odidejo potem v Zagreb. Beograd, Skoplje, Sarajevo, Dubrovnik in Split. Izmed domačih skladateljev bodo zastopani na koncertu Ipa-vec, Hajdrih, Dev, Adamič in Dobronič, izmed Čehov pa Smetana, Foerster, Bendl, Bednar, Novak. Axman in Malat. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice od 30 Din navzdol. Konceri bo v dvorani Uniona. u— Tujski promet. V septembru je po. setilo Ljubljano 6519 tujcev, od teh 624 inozemcev. Avstrijcev je bilo 617, Bolgari 3, Čehoslovakov 463, Angležev 22, Francozov 44, Grkov 15, Nizozemec 1, Belgijec 1, Italijanov 277, Madžarov 71, Nemcev 152 Švicarjev 23, Poljakov 21, Romunlov 27. Iz ostale Evrope je bilo v Ljubljani 68 tujcev, iz Amerike 29, z drugih kontinentov 2. vseh nočnin je bilo v septembru 16.989. u_ Zopet skupina avstrijskih izletnikov. V petek zvečer je prispela v Ljubljano druga večja skupina avstrijskih izletnikov, broječa 42 oseb. Na pot so odšli v petek zjutraj z velikim odprtim avtobusom. V Ljubljano so prispeli z Dunaja ob 20. nakaz so izstopili pri »Slonu«, kjer so ložira-li. -Izletniki so si že sinoči ogledali LJubljano, odšli v razne lokale, mimo nebotičnika seveda ne, včeraj dopoldne pa so se pojavile nekatere skupine tudi na trgu, kjer so se vsi čudili nizkim cenam. Nekateri so se povzpeli na Grad in pošetali v Tivoliju. Ljubljana jim je izredno ugajala, zlasti pa jim je imponiral pogled proti Gorenjski, proti planinam. V spomin na poset Ljubljane so si nakupili razne malenkosti, več dam pa je poseglo po naših slavnih cekarjih. Iz Ljubljane so se odpeljali po kosilu proti jugu. u_ Hipotečna posojila v septembru. Pri zemljiškoknjižnem uradu ljubljanskega sreskega sodišča je bilo v septembru zaznamovanih na 53 posestvih za 2,337.106 Din raznih posojil. Hipotečni trg je bil pretekli mesec živahnejši kakor avgusta, ko je bilo izvedenih le za 1,398.105 Din inta-bulacij. Najvišja hipoteka, 1,000.000 Din, je bila vknjižena na neko večje posestvo v katastralni občini Pirničah, najnižja pa je bila 1200 Din. Izbrisi so bili septembra nekoliko manjši kakor avgusta. Septembra je bilo na 38 posestvih izbrisano za 1 milijon 426.828 Din raznih posojil, avgusta pa 3,395.519 Din. Najvišji izbris Je znašal 350.000 Din, najnižji pa 75 Din. u_ Danes zadnjikrat »Quo vadiš?« kot zvočni film v Matici. ZKD predvaja samo še danes ob 11. uri dopoldne znameniti monumentalni film »Quo vadiš?«, izdelan po znamenitem Sienkiewiczevem Istoimenskem romanu. Vsebina filma, ki je zajeta tako kot roman Iz dobe rimskega cesarja Nerona in nam predstavlja preganjanje kristjanov, je zelo zanimiva. Izredno so napeti prizori, ki nam predoču-jejo požar Rima, mučeništvo prvih apostolov krščanstva, borbe gladiatorjev v prostrani areni itd. Priporočamo ogled tega lepega filma vsakomur, zlasti pa mladini in dijaštvu. Cene so močno znižane. u_ Na včerajšnjem trgu je bilo vse dopoldne najživahnejše vrvenje. Merica jurčkov je bila Po 2 do 3 Din, boljše gobe za vlaganje po 8 Din kg. Jabolka, fina štajerska in okoliška, so bila po 4 do 5 Din, hruške maslenke po 4 do 6, štajerske in dolenjske breskve po 5 do 6 Din, češplje, ki gredo že h koncu pa po 2 do 3 Din kg. Gorenjci, Posavci in Ižanci so pripeljali 45 voz krompirja. Cene na debelo 0.75 do 0.80 Din kg. Krompir je bil ves pokupljen. Na trgu je bilo dalje 33 voz zelnatih glav. Cene zelju so bile 0.75 Din kg, manjše glave po 0.75, večje po 1 Din. Stročji fižol je bil 4 do 5 Din kg. Konservatoristi! Redna letna ffcup-ščina Udruženja ljubljan. koneervatoristov bo v torek 10. t. m. ob 20. v poslopju državnega konservatorija. u_ 12 tombol, 60 petork In 100 četvork bo na veliki Javni tomboli Sokola LJubljana 411, ki bo v nedeljo 15. t m. na Kongresnem trgu. Med dobitki so: 5 ton premoga, kolo, prašič, krasen fotografski aparat Gregoričeve tvrdke, drva, blago za moško obleko, kompletne smuči, vreča moke in še mnogo drugih praktičnih do-bitkov. Ne zamudite ugodne prilike! Tablice po 2 Din. u_ Izleta v PrlekiJo In v dolenj«H paradiž. Za oba izleta Je včeraj med Ljubljančani vladalo veliko zanimanje. Samo pri »Krki« se je včeraj prijavilo do 200 izletnikov. Vseh izletnikov »Krke« v para diž Dolenjske Je okrog 700. Izlet Je organiziral tajnik »Krke«, g. Fran Podbevšek. Vozil bo poseben vlak. Prav tako bo vozil v Prlekijo. odnosno v Ljutomer, velik posebni vlak. Tudi za ta izlet Je prijavljenih nad 700 izletnikov. Vojni invalidi in vdove, ki so že dobili invalidsko rešenje po zakonu iz leta 1929., a še niso prejeli izplačane razlike, naj se javijo do 14. t. m. v pisarni UVT krajevni odbor v Ljubljani, sv. Petra vojašnica, soba 3, med uradnimi urami od 9. do 14. Javijo naj se le člani imenovanega odbora. u_ K. o. JNS za kolezijski okraj bo Imela v sredo 11. t. m. ob 20. v gostilni »Koleziji« sejo. ul_ Zbirka Sokola I. za rudarje. Sokol I. je uvedel med svojim članstvom zbirko v korist bednim v rudniških revirjih Za. gorje-Trbovlje-Hrastnik. Nabranih 4501.50 DLn je izročil društveni odposlanec Sokolu v Trbovljah 2001.50 Din, Sokolu v Zagorju 1400 Din, Sokolu v Hrastniku 1100 Din. v svrho razdelitve med najpotrebnejše, vsem darovalcem izreka društvena uprava Sokola I. Tabor v imenu bednih brezposelnih najtoplejšo zahvalo s prošnjo, da bi v bodoče bili vedno pripravljeni pomagati bližnjemu v stiski. Seznam darovalcev Je v društveni pisarni vsakomur na razpolago. u_ »Zlatorog« se ponovi drevi ob 20. na odru Delavske zbornice. Vstopnice v prodaji v naprej v Pugljevi trafiki, Miklošičeva cesta, palača Pokojninskega zavoda. Cena sedežem 8 in 6 Din, stojiščem 4 Din. u_ Plesna šola na Taboru. Ljubitelje plesne umetnosti opozarjamo, da bo danes prva redna plesna vaja plesnega odseka Sokola I. na Taboru. Plesne vaje bo vodil priznani plesni mojster brat Koši-ček, katerega ime že jamči za uspeh prav vsakemu plesalcu. Igral pa bo prvovrstni The Falctone Jazz. Pričetek plesne vaje ob 20. uri, za začetnike ob 19.30 v veliki dvorani na Taboru. Reklamacija vabil še vedno možna pred začetkom plesne vaje. u_ Mestna ženska realna gimnazija J« včeraj napravila izlet v Metliko pod vodstvom profesorjev. Bilo je do 300 izletnle. u_ Plesno športni klub Ima vsak torek od 20. dalje v Kazini svoj plesni sestanek. Vežba g. Jenko. Informacije o sprejemu tam ali pismeno na Plesnosportnl klub, Ljubljana. DAME POZOR! V. LE S JAK Špecijalna trgovina šelenburgova 3, naznanja cenjenim damam, da za malo odškodnino pobere pentlje na svilenih nogavicah. Po popravilu so zopet cele kot nove. u— Mestna zastavljalnica zaradi snaženja uradnih prostorov v ponedeljek 9. t. m. ne bo sprejemala strank. u_ Pešizlet Sokola I. na Taboru bo nepreklicno danes in bo odhod ob 9. m Tabora. Pojdemo mimo letališča, ki si ga bomo ogledali, skozi št. Jakob v Beričevo ob Savi. S seboj vzemite plašče, pelerine ali slično. Za kosilo je poskrbljeno. Dobro je, če vzamete s seboj žlice in morda skodelice. Igrala nam bo društvena godba. u_ Izšla je 10. številka »Gospodinjske pomočnice«. Vsebina: Franja Petričeva Delavska zbornica in volitve; Meta Koper: »V golobjem stolpu« roman; R. Šaleška: »Ne zaupaj se vsakemu«; Izobrazbi; Kuharski recepti; Razno. u_ Avtomobilsko podjetje g. Pečnikar- Ja javlja, da bo 9. t. m. prenehalo redno vsakodnevno obratovanje na progi Ljub-Ijana-Sušak in bo nadalje obratovalo vsak ponedeljek, četrtek in soboto. u_ Plesna vaja maturantov učiteljišča se ne bo vršila v »Unionu«, ampak v Delavski zbornici, 10. oktobra ob 20. Vljudno vabljeni. Prepričajte se o kvaliteti blaga in najnižji ceni damskega, moškega perila in drugih modnih potrebščin pri M. PIRNAT, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 22. 244 u_ Da bi olajšali otrokom napredek v Soli, jih dajejo starši čim prej učit tujih Jezikov. Tudi uspeh je boljši, ker imajo otroci izvrsten spomin in se nauče igraje več kakor starejša mladina z jokom in stokom. Zato smo na željo staršev lani otvorili tudi pripravljalni tečaj za otroke 2. in 3. razreda ljudske šole, letos pa otvarjamo še vrtec za 4—7 let stare. Privatni učni tečaji v Delavski zbornici nasproti knjižnice. __ KAJ, KO BI TUDI VI POIZKUSILI ? Zadovoljni boste kakor vsaka, ki si ugodno kupi ali si da narediti plašč pri tvrdki IGLIČ, Tavčarjeva ulica 3 Zobozdravnik-špecijalist MED. UNIV. DR. CIRIL CIRMAN ordinira od 3. oktobra 1933 v Ljubljani, Beethovnova ulica 15, vrata 3, od 14. do 16. popoldne RONTGEN ZA ZOBARSTVO Zvočni kino Ideal Vesela burka polna smeha In zabave irs PRIDE! »BRESART VE VSE« Rudolf Kresal: Pilot i. V zvezdah se je izgubljal pogled mladega človeka. Ne prvič. A v vseh svojih pet in dvajsetih letih se ni vanje nikoli tako poglobil kakor nocoj. Bilo mu je. kakor da vidi v njih vso svojo mladost, vso svojo ljubezen. Smehljaje se je begal z očmi od ene do druge, meril nebo od obzorja do obzorja kakor mornar. Po dolgih letih je spet doživljal trenutek, ko mu je duša pela z veselimi glasovi pričakovanja. Visoko v temo zakovani zlati žeblji so mu dajali novih sil. Izgubil je bil že nekaj krasnih priložnosti, da se ubije. Prav za prav jih je bil zamudil. Imel je denar — in tudi ljubezen bi bil lahko imel. Ali v prsih žw dolgo ni čutil več nobenega ognja. V davno minuli bolečini mu je otrpnilo srce. Vse kar mu je ostalo je bil nemir in trpek spomin. ^ • Gledal je v zvezde in zdaj pa zdaj zašepeta': Jutri! Skušal se je poglobiti v sebe. Zaman. Čutil je le hlad. In noč mu ni dala miru. Soi zvezda, rahel šum drevja, nihajoče senc£ in tu pa tam v temi se izgubljajoči'koraki so ga od Parna kopel okrožnega urada za zavarovanje delavcev, Miklošičeva cesta 20, bo od 10. t. m. dalje spet redno odprta, in sicer za moške ob torkih in sobotah, za ženske pa ob sredah in petkih vsakikrat od 14. do 18. Pršne in kadne kopeli bodo razen ponedeljkov odprte vsak dan za moške in za ženske od 8. do 19., ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 12. Ne vroča kopel, temveč pitje rogaške mineralne vode — Tempel — Styria — Donat — Vam bode pregnalo giht, ki je bolezen preosnove! Popijte 4 krat dnevno po 200— 250 g rogaške slatine, vedno >/2 ure Pre<* jedjo in sicer hladno, to je postano! Iz Maribora a— Iz krajevne organizacije JNS za III. mestni okraj. Odbor poziva vse članstvo in pristaše nacionalnega pokreta, da 6e v čim večjem številu udeleže današnjega mani-festacijskecra shoda, ki ga sklicuje podružnica mariborske Narodne strokovne zveze na verandi »Uniona« ob pol 10. dopoldne. Zbirališče za skuoni odhod in shod je točno ob pol 9. na KralM Petra trgu. a— Ljudska univerza mariborska čuti prijetno dolžnost, da se v družbi z vsem kulturnim svetom spomni na čim lepši način loOletnice rojstva Grundtviga. velikega danskega poeta, verskega reformatorja in ustanovitelja ljudskih visokih šol, o katerem je pravkar pisala revija »Življenje^ m svet«. Jutri bo predaval goep. prof. Baš o Danski, njenem prebivalstvu in pokrajini. Predavanje bo ponazorjeno z mnogimi skioptičnimi slikami. Prihodnji ponedeljek 16. t. m. pa bo predaval o temi >Grundtvi-gova ljudska visoka šola in kriza demokracije« gosp. inž. Kukovec. Pripomnimo, da nam je pomagalo dansko poslaništvo v Beogradu, da prinravimo lepo proslavo. Posodilo nam je Gr.indtvigovo sliko, skiop-tične slike, gramofonske plošče in dansko zastavo. a— Iz magistratne službe. V višjo polo-žaino skupino je napredoval mestni fizik dr. Ludovik Novak, upokojen pa je bil gradbeni nadsvetnik Franc Madile. a— Ustanovitev važne socialne ustanove. Na prvi seji kuratorija postaje za socialno skrb rekonvalesscentnih delavcev, ki je bila v petek, je bil soglasno izvoljen za načelnika višji državni pravdnik g. dr,- Jančič. a— Prispevki za poplavljence. Fondu za pomoč poplavljencem so darovali nameščenci splošne bolnice brez razlike položaja 1600 Din, bolniki bolnice pa 522 Din. a— Podražitev vina v Mariboru. Zaradi porasta cen vina so mariborski gostilničarji zvišalj prodajno ceno vinu povprečno in začasno za 2 D'.m pri litru. Nakupne cene so poskočile za 2 do 4 Din pri litru. a_ Praznik živali. Prijatelje živali opozarjamo na slavnostni sprevod po mestu, ki bo ob lepem vremenu danes ob 11. dopoldne. a_ Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Vidmar-jeva lekarna s>Pri Areha« na Glavnem .rgu. a— Dodelitev mest kostanjarjem v letošnji sezoni. Na zadnji seji ie mestno nadzorstvo dodelilo mesta mariborskim kostanjar-iem za letošnjo sezono. Imena »koncesioni-ranih« kostanjarjev je objavil »Mariborski Večernik«. a— Poziv sorodnikom Frančiške Kramer-jeve iz Budimpešte. Sorodniki Frančiške Kramerjeve, služkinje v Budimpešti, se pozivajo, da se v ponedeljek 9. t. m. med 9. in 12. dopoldne javi eden od njih v tajništvu JNS v Cankarjevi ulici 1. a— Hud mesar. Ker se je v zadnjem času pojavilo na stojnicah nekaterih mesarjev smrdljivo in neužitno me90, ie tržno nadzorstvo poseglo zopet energično med mesarje, ki prodaiajo meso na stojnicah, in je temeljito pregledalo vse blago. Ko ie včerai mestni tržni nadzornik opravljal svoi posel, ie naletel pri nekem mesarju na razne nedostatke. Ker eo mu organi tržnega nadzorstva hoteli zapleniti neužitno meso. se ie tako daleč spozabil, da je segel po mesarski sekiri in jo zavihtel nad glavo tržnega nadzornika. Zadeva ee bo končala pri tukajšnjem sodišču. Iz Celja e_ Ljudsko vseučilišče v Celju otvori 9. t. m. predavanja, ki bodo vsak ponedeljek ob 20. v risalnici deške meščanske šole. V ponedeljek ob 20., na večer pred obletnico koroškega plebiscita, bo predaval tajnik Koroškega kluba iz Ljubljane g. Uršič o germanizaciji na Koroškem. Predvajal bo tudi več skioptičnih slik. Do božiča so določena naslednja predavanja: Misijonar Kerec iz Ljubljane bo orisal Kitajsko in tamošnje življenje na podlagi skioptičnih slik; profesor Baš iz Maribora bo govoril o Danski; inž. Kukovec iz Maribora bo predaval o Grundtvigu, ustanovitelju ljudskih vseučilišč Na sporedu so še naslednja predavanja: predsednik akademije znanosti in umetnosti dr. Bazala iz Zagreba: »Svoboda volje«; vseučiliški profesor dr. Gavazzi iz Zagreba: »Iz življenja polarnih narodov«, vseučiliški profesor dr. Zarnik iz Zagreba: »Kako dolgo je življe- trenutka do trenutka bolj vznemirjali. Kam? Le kam gre ves ta čas in vse kar je v njem? se je vpraševal. V sebi je slišal le prazen, nezmiseln odjek. Ubit! Povsem ubit sem! si je dejal in pogledal na uro, kakor da ni bil mislil na prav ničesar drugega, kakor le na svojo uro. Bila je dve. Jutro se je bližalo. Se pet ur do sedmih. Mlademu Jerneju je bilo, kakor da je vse svoje življenje stavil na eno karto. Zjutraj se mu odkrije. Zjutraj spozna morda novo vsebino sebe. Nekaj minut je še nepremično strmel v noč. Obraz mu je mračil trpek nasmeh. Naveličan sebe je legel k počitku 'in zaspal z mislijo, da je vse prevara, privid — mrzla, premišljena laž. Na prostranem letališču je vladala grobna tišina. Zelena plan se je tu oa tam rosno lesketata. Prvi žarki so drobne bele kapljice spreminjali v prosojne bisere. V zraku ni bilo najmanjšega vetra. Med širnim poljem je solnce blatilo sinje nebo. V daljavi so se trgale tenke megle in odkrivale smaragdno zeleno hribovje. Jernej je stal v tem jutranjem miru pred velikim potniškim letalom. Kakor v sanjah je gledal krasnega jeklenega nje na zemlji«: vseučiliški profesor dr. Hadži iz Ljubljane: »Biologija Jadrana vseučiliški profesor dr. Bilimovič iz Ljubljane: »Probiem načrtnega gospodarstva«; pisatelj Vladimir Levstik: »Slovenski pravopis«; profesor Rudolf iz Celja: »Razvojna teorija«. Mnoga predavanja bodo spremljale skioptične slike. Odbor Ljudskega vseučilišča je pripravljen otvoriti različne tečaje, ako bo za to dovolj pri-glašencev. Poučevali bi stenografijo, knjigovodstvo, bolgarščino, ruščino in jugoslovensko zgodovino. Kdor se zanima za kak tečaj naj se javi pismeno Ljudskemu vseučilišču ali pa ustno pri tajnici pred predavanjem 9. t. m. zvečer. e_ Gradbeno gibanje v celjski okolici nudi marsikatero zanimivost. V zadnjih treh letih (1931., 1932. in 1933.) do danes je bilo zgrajenih 54 hiš, in sicer v Gaberju 18, (od teh odpade na Nov0 vas 7), v Zavodni 16„ na Zgornji Hudinji 8, na Sp. Hudinji 7, na Dobravi 2, v Liscah 1, v Zagradu 1, in v Polulah 1 hiša. Najbolj pereče vprašanje novih hiš je dobava dobre pitne vode. S posebno sesalno napravo više od tazena mestnega vodovoda aa Miklavškem hribu bi se dal zvišati pritisk vode v bazenu tako, da bi bili višji deli Hriba sv. Jožefa deležni vode iz mestnega voda. Ako se vodovod. v Zavodni spoji s prilično kratko zvezo z mestnim vodovodom, bo Vodna zadruga v Zavodni lahko dobivala vodo, ki ji je zdaj primanjkuje za nove zgradbe. Svoječasno je bil podan predlog, naj bi se napravil pri »Skalni kleti« poseben kratek vodovod. V Gaberju se lahko napravi za prvo pomoč javna pipa iz mestnega vodovoda, želeti pa bi bilo, da bi se priklopili v Gaberju vsaj vsi javni lokali k mestnemu vodovodu, pa tudi drugi, kolikor je to pri sedanji količini vode iz mestnega vodovoda mogoče. V bodoče se bodo gradile hiše po enotnem uličnem načrtu. ki ga izdeluje županstvo Celja-oko-lice sporazumno s tehničnim oddelkov mestnega načelstva. Važna skrb pri novih hišah bo v bodoče poseben ozir na poplave. Koladvacije stavbnih prostorov in novih hiš prevzame v bodoče sresko načelstvo samo. e_ Koncert »Trboveljskega slavčka« se bo pričel danes ob 16.30 v dvorani Ljudske posojilnice. e_ Požar. V sredo okrog 22. se je vnel kozolec posestnika Ivana Bobnarja v Tr-novljah pri Celju. V kozolcu je bilo mnogo sena, poljskih pridelkov in orodja. Domačim fantom je uspelo rešiti sosednja poslopja. Ogenj je uničil ves kozolec. Vzrok požara ni znan. e_ Goljufija s slikami. Sredi septembra je prišel na Rečico ob Savinji neki potnik, ki je ponujal slike v nakup. Neki tehnik je naročil pri njem veliko sliko in dal 52 Din naplačila. Tehnik je pozneje zbolel in je moral v celjsko bolnišnico. Tu ga je omenjeni potnik obiskal in prejel na račun slike 80 Din. Potnik je izvabil na Rečici od tehnikovega šefa na račun te slike še 20 Din. V celjski bolnišnici je .prodal potnik tudi nekemu tehnikovemu znancu z Rečice, ki se je tam zdravil, sliko za 255 Din in zahteval 42.50 Din naplačila. Kupec je izročil potniku pismo na svojo ženo, v kateri ji naroča, naj izplača potniku 42.50 Din Potnik pa je pripisal k vsoti še številko 1 in je dobil na Rečici izplačanih 142.50 Din. Potnik je nato izginil, ne da bi bil dobavil naročeni sliki. Zadeva je prijavljena policiji. e_ Kino Union. Danes ob 10.30 predstava za mladino. Danes ob 16.15, 18.30 in 20.45 ter jutri ob 20.30 zvoftna opereta »Pozdravlja in poljublja Vas — Veronika« in dve zvočni predigri. e_ Zadnji čas je, da si takoj nabavite nove srečke drž. razredne loterije v po. družnici »Jutra« v Celju. e_ Razpisuje se trafika v Celju na križišču Cankarjeve - Vodnikove ulice in ceste Kralja Petra. Z invalidskim zakonom zaščitene osebe, ki imajo kak primeren lokal na tem mestu na razpolago, naj se javijo v sredo 11. t. m. v pisarni invalidov krajevni odbor v Celju. Vremensko poročilo številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3 temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5 smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10 7 padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 7. oktobra Ljubljana 7, 771.6, 13.7, 86, mirno, 9, —, _; Ljubljana 13, 769.3, 18.1, 63, SW1, 2, —; Maribor 7, 771.0, 12.0, 85, mirno, 10, —, —; Zagreb 7, 772.0, 11.0, 80, SE3, 2, —, —; Beograd 7, 772.3, 6.0, 90, mirno, 0, _ —; Sarajevo 7, 773.9, 6.0, 90, mirno, megla, 10, -, Skoplje 7, 771.6, 13.0, 75, NW4, 2, _, _; Split 7, 769.2, 17.0, 70, NE5, 0, —, — Kumbor 7, 767.6, 20.0, 56, NNW4, 0, _; Rab 7, 770.1, 16.0, 60, mirno, 0, —. Temperatura: Ljubljana _, 13.4; 20.0, — Maribor 17.4, 11.0; Zagreb 10.6, 10.8; Beograd 19.0, 5.0; Sarajevo 22.0, 5.0; Skoplje 26.0, 9.0; Split 25.0, 16.0; Kumbor —, 16.0; Rab _, 16.0. Solnce vzhaja ob 6.4, zahaja ob 17.31. Luna vzhaja ob 18.38, zahaja ob 10.32. ptiča na belih betonskih tleh. Bilo mu je, kakor da je to silno telo za vse čase zasadilo svoje kremplje v ozračje zemlje. Kaj more geniti njega, tega velikana, ki nemo strmi v vzhod, v solnce? Preko vsega letališča je planil šum. Vitko telo letala se je streslo. Propeler se je v blaznem vzgonu nevidnih ^sil zavrtel — potem je pa stroj zabučal, kakor bi se bil pred Jernejem odpiral pekel Jernej je vztrepetal v neizrecni tesnobi. Motor je iskal svojo pesem, ubiral za njo strune, da zapoje. Eksplozija je sledila eksploziji. Jerneju se je krčilo srce. Bilo mu je. kakor da prebuja, da vstaja v novo življenje. Mahoma je stal na zemlji in ugledal sebe v rastočem pomladnem jutru. Minute so potekale. Jernej se je s strahom bližal besno pojočemu ptiču, katerega krila so trepetala kakor v mrzlici. Od propelerja mu je zavela v obraz hladna sapa. Motor je že pel svojo mogočno, vsak glas ubijajoče pesem. Iz njega ni bilo nič več čuti pretresov iskanja. Pel je do zakonu svoie lepote -— Delo je čudovito jekleno srce. Jernej ie za nekai trenutkov pozabil na oglušujoče bučanje motorja, na sebe. Kostanjasta barva —\ . % še privlačnejša • • «1 Kmalu boste srečali marsikatero bri-netko, ki vas bo s svojimi lasmi resnično navdušila. Zokoj tdoj (e vendar enkrat mogoče no poseben način negovati kostanjev« losei umivamo jih samo s novim Brunetaflor Šhompoonom. Učinku|e naravno in edinstveno zo-radi hequila, ki ga ima v sebi. Kostanjasto barva, temni ton sta s tem neverjetno poudarjena lasje dobe krasen blesk in čudovit lesk. Nenavadno lepo se kodraja brez de * O tO E L I D A V S PE CI AIT' S H AM;P BRUNETAFLOR Nagel sprehod v Kamnik in na Vrhniko Po izvrstno absolvirani vožnji na Gorenjsko je včeraj zdrvel motorni voz Austro-Daimler še po tračnicah proti Kamnikn in nato na Vrhniko. V Kamnik je prispel z brzino 80 km in nekaj čez v 28 minutah, na Vrhniko pa v 18 minutah in sicer je vozil po izvrstni progi do Brezovice z brzino nad 97 km, nato pa po stari vrhniški progi s 70 km. Na obeh poteh je bil na obeh vožnjah deležen še večje pozornosti kakor prejšnja dva dneva, v Kamniku kakor na Vrhniki so pa voz pričakovali krajevni zastopniki, ki najbolj odobravajo nabavo tako brzih In praktičnih vozil. Načelniki sekcij ljubljanske železniške direkcije, novinarji in ostali udeleženci prve poizkusne vožnje z motornim vozom na jeseniškem kolodvoru. V sredi (X) je bivši minister, poslanec radovljiškega sreza Ivan Mohorič. Vatrogasni savez kraljevine Jugoslavije Starešinstvo Vatrogasnega saveza kraljevine Jugoslavije je imelo, kakor smo poročali, 29. p. m svojo drugo redno sejo v saveznih prostorih v Karadjordjevi ulici 50-1. v Beogradu. Med ostalim dnevnim redom je bilo sprejeto na znanje turi rešenje g. ministra za telesno vzgojo naroda, s katerim je odredil izvanredne občne zbore gasilskih društev, žup in zvez (zajednic). Savez je izdal navodila za izvršitev volitev. Ti pravilniki so podrobno pregledani, tiskani in razposlani vsem prostovoljnim, imenovanim, železniškim, industrijskim in zavodskim gasilskim društvom in župam preko njhovih zvez, vsem političnim upravam in vsem ministrstvom za njim podrejene gasilske čete. Izredne občne zbore bodo imela prostovoljna gasilska društva 22. oktobra; gasilske župe v dravski, savski in dunavski banovini 5. novembra; a gasilske zveze (za-jednice) 19. novembra. Ker v vardarski, moravski in zetski banovini še ne obstojajo gasilske zveze, bodo pozvali imenovani komisarji gasilske službe v banovini predstavnike gasilskih čet vseh imen zaradi organiziranja gasilskih zvez (zajednic). G. minister za telesno vzgojo naroda je imenoval za komisarja gasilske službe var-darske banovine g. dr. Martinovič Ojura, višjega svetnika banske uprave; za komisarja gasilske službe moravske banovine g. Gjerasimoviča Ljubomira, svetnika banske uprave; za komisarja gasilske službe zetske banovine pa g. Martinovica Boža, poveljnika prostovoljne gaslske čete na Cetinju. Seji je prisostvoval kratek čas g. minister za telesno vzgojo naroda ,in si je pri tej priliki ogledal pisarniške prostore. Pred g. ministrom je zvezno starešinstvo položilo svečano prisego. Stranke se sprejemajo v pisarnah vatrogasnega saveza dnevno od 10. do 12. Na sllld je celotno starešinstvo in to: starešina g. Radoslav A. Georgijevič, inž. polkovnik v pokoju, prvi podstarešina g. Josip Turk, posestnik, Ljubljana, dragi pod-starešina g. Mirko Kleščič, apotekar v Samoboru, generalni tajnik g. Peter Lekič in vrhovni inšpektor g. Ilija Pintar. na vse. Neznana sila ga je zvabila v trup letala. Stopil je vanj, kakor da je bil vse svoje življenje pilot. Srce mu je vztrepetalo kakor glasovi motorja — veselo in polno pričakovanja. Smehljaje se je pogledal okoli sebe, po ljudeh — in je bil ves presenečen, ko je videl samo blede obraze, plašno in začudeno zroče oči. Njemu je pa igral vsak živec tako veselo, kakor da se je malo poprej napil zdravega vina. V sebi je začutil tolikšno sproščenost, da se mu je svet pred očmi levil. * Letalo je lahno vztrepetalo. Jernei je posluhnil bučanju motorja. Jeklo je pelo, poživljalo njegovo srce, ga opajalo. Jerneja ni bilo več med ljudmi. Bila je le še njegova duša, ki je sledila delu sveta. Okoli ustnic se mu je poigraval nasmešek neizmerne sreče. Tedaj se je letalo nenadoma znašlo v zraku. Brez sunka, brez žvižga je splavalo v sinjino. t Mo+or buči. Fnolična ie njegova ne-sem. Časih zahrumi. Poje, kakor je dano memu — jeklu, zmirom grozeče. Brez vprašanj hiti vse dalje — silni brzec v neprestanem boju — zmagujoč sebe in svet. Jernej je ves njegov. Ves je predan njegovi sili, pesmi, ki je pred njim, povsod okoli njega. Predan je jeklu, svetlemu, enolično in veličastno pojočemu telesu. Le to divjo enolično pesem hoče od njega, ga poje, kakor mu je dano, da se ne utrudi in ne omahne v globo-čino nemoči. Jernej posluša in gleda skozi okno na zemljo. Nekje v zlati globini vidi cvetoče vrtove, bele trakove cest, raz-orane grebene gora, smaragdna jezerca, mračne, nepregledne, kakor zeleno morje vzvalovljenih gozdov, biserne reke. prijazne doline, vasice, mesta^ in trge, zapuščene koče — neskončno pravljico, neizmeren škratov svet — tu z grozo obdan, tam z ljubeznijo. Časih zagrnejo vse beli oblaki. Nikamor ni videti. Tedaj oklene Jerneja čuvstvo neznanega trepeta. Silni ptič se bije skozi oblake. Se dviga. In motor buči spet visoko v sinjini. Jerneju je: pred njim gre bog, ki ga izkuša, ki mu smehljaje se ponuja vso lepoto. Jernei jo spreiema in ve, da ga ta bog more sle-herni trenutek pahniti na kako belo pečino, v temno globe! sredi mračnega gozda. In Jernei gre dalje — kljubuje, se spaja z motorjem v eno telo .—- buči. =Jl Iz življenja na deželi Iz Kamnika ka_ 25letnica odmeva septembrskih dogodkov v Kamniku. Po sept. dogodkih v Ljubljani 1. 1908. so tudi v Kamniku čez noč Izginili nemški napisi, na cesarjev godovni dan 4. oktobra istega leta pa so na viden način protestirali proti takratnemu glavarnu s tem, da so zažgali cesarsko lastavo, ki je visela iz njegovega stanovanja. Glavar je kot trd Nemec z vso strogostjo zasledoval krivce in je izdal naredbo, da ne sme biti po 18. uri več odprta nobena gostilna, dokler se ne bo našel po-žigalec zastave. V protest proti tej nared-bi je bila prihodnjo noč nalepljena na vrata glavarjevega stanovanja in na cesarski grb nad vrati karikatura glavarja z različnimi napisi. Posledica tega so bile ponovne dolgotrajne preiskave, ki pa niso do-vedle do nobenega pozitivnega rezultata, ker niso hoteli Kamničani izdati krivcev Za svojo narodno zavednost so morali Kamničani večkrat doprinesti hude žrtve, posebno oni, ki so bili v državni službi Nekateri so zaradi teh dogodkov izgubili službe. , , ... ka_ Tombola, ki so jo preteklo nedeljo priredile požrtvovalne kamniške Kolašice, je prav lepo uspela in je prinesla nekaj tisočakov čistega dobička, ki se bo uporabil za božično obdarovanje mestnih siromakov ln siromašne šolske mladine. Kolašice izrekajo najlepšo zahvalo darovalcem lepih dobitkov in vsem, ki so pripomogli tomboli do uspeha. Iz škofje Loke §1— Propagandni odbor za prodajo grozdja in 'sadja za škofjeloški okraj priredi danes ob 9. dopoldne v telovadnici tukajšnje osnovne šole predavanje o važnosti grozdja in sadja za človeško prehrano. Predaval bo zdravnik g. dr. Kocijan-Občinstvo se k predavanju najvljudneje vabi. Br. Hubad Iv. zobozdravnik v Škof ji Loki ordinira zopet od 8. X. 1933 dalje. 10386 Krožek prijateljev Francije v Škofji Loki je prejel na priporočilo francoskega konzulata v Ljubljani iz Francije večjo množino francoskih knjig. Knjižnica je v prostorih Gasilskega doma in so knjige brezplačno na razpolago. Ob tej priliki vabi Francoski krožek prijatelje Francije, da pristopijo h krožku. Mesečna članarina je 3 Din Letos se bosta vršila dva nadaljevalna tečaja, nadalje tečaj za novince in konverzacijski tečaj. Zadnja tečaja sta odvisna od števila priglašenih. Tozadevni sestanek bo v torek 10. t. m. ob 18.30 v prostorih Gasilskega doma. §1_ Odhod zaslužnega šolnika, škof jo Loko je zapustil profesor g. Alojzij Peter-lin ki je poučeval na tukajšnji meščanski šoli dobro leto dni. Odhajajočega bo ohranila škofja Loka v najprijaznejšem spominu, saj je bil mladini skrben vzgojitelj, povsod prijeten družabnik in vedno odločen nacionalist. §1_ Zbirka učil za obrtno Solo. Po zaslugi škofjeloške obrtniške zadruge dobi loška obrtna nadaljevalna šola krasno zbirko učil v naravi. Zadruga je namreč osvojila naziranje, da mora vajenec napraviti pri pomočniškem izpitu popoln izdelek iz svoje stroke v miniaturi. Vsi ti izdelki, ki jih je dosedaj že čez 20, pa se potem poklonijo v naučne svrhe šoli. Iz Tržiča i_ Novo podjetje. Ga. Jelica Bocako- va otvarja z današnjim dnem v hiši na Glavnem trgu 13 pralnico in likalnico za vse vrste perila in kemično čistilnico za obleke in "kožuhovino. Iz Zagorja z_popravite ceste! Cesta za Savo od Trbovelj proti Zagorju je še sedaj vsa zasuta in raztrgana zaradi zadnje povodnji, Promet je nemogoč in nevaren tudi za pešce. To cesto mora vzdrževati občina št. Jur pod Kumom. Kmetje iz kumljanskih hribov, ki prevažajo poljske pridelke v Trbovlje - Hrastnik, so ravno v jesenskem času prizadeti, ker ne morejo z vozmi Dolžnost merodajnih činiteljev bi bila, da cesto popravijo. Tudi drugi se pritožujejo; da se za to cesto vse premalo skrbi, saj so pripravljene prispevati h stroškom tudi sosedne občine. V šklendrovskem grabnu je cesta poplavljena, zato je želeti, da se popravi še zasavska, da bo omogočen promet za Savo. Iz Trbovelj t_ Podpisani prosim, da se mi javi oseba, ki mi je pripovedovala, da se je za meso, ki ga je poslal Sokolu g. Slamič, potegovala tudi gdč. S. — Dr. Jenšterle. ' Iz Hrastnika h— Na naši postaji so začeli pokrivati prekop ob koncu mostu ob opornem .zidu. Ako je bil vlak dolg, je bilo na tem mestu zelo nevarno stopati iz vlaka. Na tem mestu se je letos tudi postavila velika sve-tiljka. Vse to se je zgodilo na večkratno opozorilo v našem listu in na podlagi pritožb potnikov. Potrebna je še električna razsvetljava na postaji. h— O koristi sadja je predaval v petek in soboto naš vikar g 2alar, ki živi več let izključno le od sadja in se počuti pri tem prav dobro. Iz Ptuja Z živilskega trga. Na trg donašajo kmetje mnogo sadja in grozdja. Po zadnjem deževju so se pojavile v obilici tudi gobe. Cene so razmerno nizke. Jabolk dobiš za 1 Din do pet kosov. Prav toliko tudi hrušk. Grozdje se prodaja po 5 do 6 Din za kg, breskve pa po 6 kosov za 1 Din. žal je opaziti na trgu še vedno starinske mere in ni v tem pogledu enotnosti. Tako se gobe prodajajo po kupčkih, ki stanejo po 1 Din, vendar nikoli ne veš, kakor si kupil. Prav tako je z grozdjem, ki se daje po kosih. Priporočamo tržnemu nadzorstvu, da to uredi. Trg je zdaj čisto dogotovljen. Lokali so po večini že zasedeni. Podjetni vrtnar Vinčekovič si je postavil ličen cvetlični paviljon. Polemika zaradi prestavitve trga je utihnila, iz česar je sklepati, da so na tihem vsi zadovoljni, da se je tako uredilo. j_ Odbor za splošno naobrazbo trgovskega in obrtnega naraščaja si je nadel nalogo, da bo prirejal zimske tečaje, na katerih bo nudil mestnemu in tudi podeželskemu naraščaju obilo izobrazbe. Predvsem se otvori strojepisni tečaj in se pozivajo interesenti, da se javijo prihodnji četrtek 12. t. m. v prostorih Gremija trgovcev ob pol 19. Istega dne se bo že začel redni pouk. j_ Prešernova ulica dobi moderen vodnjak. Starinski vodnjak v Prešernovi ulici se bo izpremenil v moderen javen vodnjak na električni motor, kakršnega ima Tyršev trg. Mestni občini gre najlepša zahvala, ker se kljub visokim stroškom ni strašila tega dela. j_ gah v Ptuju. V Ptuju že pogrešamo šahovski klub, ki bi gojil to lepo igro. Pod okriljem odbora za izobrazbo obrtniškega in trgovskega naraščaja se snuje zdaj tak klub .in se sklicuje sestanek vseh ljubiteljev šaha za 11. t. m. ob 20. v prostorih Gremija trgovcev. Pridite! j_v oentrum mesta se blišči v veži poslopja Ptujskega predujmnega društva nemški napis »Vorschuss-Verein«, ki kljub temu, da ta zavod obstoja po večini od slovenskih žuljev, še 15 let po osvobo-jenju ni odstranil tega napisa. Upamo, da ta opomba zadostuje! j_ Popravek. V poročilu o občnem zboru Glasbene Matije se je pripetila pomota. Občni zbor je vodil podpredsednik g. Fer-do Fras in ne predsednik šolski nadzornik g. Gorup, ki je bil zadržan. Iz Prekmnrja pm_ Koncert ljubljanskih pevcev, Prei šnji ponedeljek sta v Murski Soboti nastopila v Sokolskem domu člana ljubljanska opere gg. Marjan Rus in Jože Gostič ob precej polni dvorani, že prva pesem g. Go-stiča je osvojila navzočno občinstvo. Tudi nastop g. Rusa je bil deležen burnesn odobravanja, ki se je stopnjevalo od točke do točke. Ponovno sta morala umetnika pred publiko, ki ni štediLa z zasluženim priznanjem g. dr. Svari, ki je pevce spremljal na klavirju. Koncert je bil vsekakor dogodek za naše mesto. Hvala umetnikom ln na svidenje! pm_ Trgovski tečaj. Uprava združitve trgovcev je sklenila, d.a bo tudi letos trgovski tečaj za trgovske nameščence, katerega se pa bodo lahko udeležili tudi privatni nameščenci, samostojni trgovci m soproge trgovcev. Tečaj bo trajal 5 do 6 mesecev. Pouk bo trajal tedensko po 6 ur zvečer. Glavni predmeti tečaja bodo: knjigovodstvo, kalkulacija, slovenska korespondenca ln nemščina. APAČE. 1. t. m. je zapustil tukajšnjo orožniško stanico orožniški narednik zastopnik komandirja g. Perhavc Franc. Z njim smo izgubili najboljšega orožnika. Doma iz solnčne Primorske je bil narodno zaveden, kar je posebno v tukajšnji kotlini posebno važno. Njegova zasluga je, c'a so fantovski pretepi pri nas prenehali. Vseh 14 občin njegovega bivšega rajona mu izreka zahvalo za njegovo požrtvovalno in nepristransko petletno delovanje. BLED. Zvočni kino »Bled« bo predvajal danes v nedeljo pustolovni zvočni vele-film »Tom obračunava«. V glavni vlogi Tom Mix. Kot dodatek nov tednik. Predstave ob pol 16. in pol 21. DOBRNA PRI CELJU. Pomladek RK v zdravilišču Dobrni je priredil v prid poplavljencem prav lepo uspelo dobrodelno matinejo. V zdraviliški dvorani se je zbralo precejšnje število občinstva, zdraviliških gostov in mladine. Vse točke sporeda, mladinske deklamacije, petje šolske dece in domačega pevskega zbora ter godalni kvartet štirih malčkov s spremljevanjem klavirja so uspele izredno dovršeno in v splošno zadovoljstvo vseh navzočih, osobito tujcev, ki niso mogli dovolj prehvaliti lepega podajanja in vzornega reda vseh nastopajočih. Kot posebno točko sporeda je omeniti nastop mladega, talentiranega violinista konservatorista Vlada šmida, ki je dovršeno odigral dvoje izbranih koncertnih komadov. Na klavirju ga je s finim občutkom in tehnično popolno spremljala gdč. Majdičeva iz Kranja, ki se nahaja trenutno kot gost v Dobrni. Aranžma prireditve je bil v veščih rokah dobrnskega učiteljstva pod priznanim vodstvom šolskega upravitelja g. Belana šmida. Tudi finančni uspeh prireditve je bil nad vse zadovoljiv in se bo nabrana svota prostovolj-nin prispevkov odposlala odboru za pomoč poplavljencem v Ljubljani. Celotna prireditev ki je bila izvedena z najskromnej-šimi sredstvi, zato pa s tem večjo ljubeznijo in požrtvovalnostjo, je tako v moralnem kot v gmotnem pogledu povsem uspela in le želimo, da bi našel ta idealni pokret Pomladka RK v Dobrni mnogo posnemovalcev. DOMŽALE. Srdit volilni boj je potisnil vse druge zadeve v ozadje. Punktaši noč ln dan agitirajo po gostilnah in po hišah in lovijo kaline, da bi jim zopet nasedli. Prej so delali 'za abstinenco in odvračali ljudi, da niso šli volit za skupščinske volitve, sedaj pa s terorjem in očitno zlorabo vere in cerkve hočejo ugrabiti občino. Nosilec nacionalne liste je g. dr. Matija Hočevar, banovinski zdravnik, delaven in značajen mož neupogljive volje, ki zasluži vse zaupanje. Tudi vsi drugi na listi nam jamčijo, da pride občina v čiste in delavne roke v blagor občanov. Naša občina ne sme pasti v roke zgagarjev. Dne 15. oktobra mora vsak nacionalist voliti. Abstinenca nebes in da nas nasprotniki ne bodo nikdar strahovali. Kmetje, delavci in občinski siromaki, pomislite, če so nasprotniki že kaj za vas storili. 15. t m. oddajte vsi glasove za listo g. Križnarja Antona! VIŠNJA GORA. Prejšnjo nedeljo je oddajala na licitaciji višnjegorska občina * triletni zakup njive in travnike bivše Kovaške zadruge. Kljub temu, da interesentov ni bilo preveč, so se oddale posamezne parcele za dokaj višjo najemnino kakor pred tremi leti. — Isto nedeljo so priredile naše Kolašice trgatev grozdja v korist bedni deci. Obisk je bil izreden. Mimogrede sta prireditev posetila tudi na- rodni poslanec g. Milan Mravlje in sreski načelnik g Podboj iz Litije — Te dni sta se pojavila v našem okolišu dva primera davice. Zaradi opasnosti razširjenja je za 7 dni ukinjen pouk v dveh razredih višnje-gorske ljudske šole. — V torek zvečer je prihrumela nad našo dolino močna nevihta in je strela op! rila električni transformator ter nas pojavila v egiptovsko temo. Zvečer pa je strela vsekala v Leskov-cu, vasi nad Višnjo goro, v kozolec ondot-nega župana g. Čoža in ga vžgala. Plohi in^pa takojšnjemu naporu združenih va-ščanov se je zahvaliti, da je ostal požar lokaliziran. Prebivalci mesta Maribora Gospodarske razmere se tudi letos niso bistveno izpremenile tako, da je mestna občina mariborska primorana, da v zimi 1933-34 vnovič organizira pomožno akcijo za siromašne sloje mesta Maribora, tako kakor v zimi 1931-32 in 1932-33, ,po možnosti pa še v večjem obsegu, ker se je položaj tudi zaradi velikih elementarnih katastrof zelo poslabšal. Ukinitev ali omejitev dela v poedinih obratih ima za posledico brezposelnost in splošno obubožanje. Nezaposlene in njihove družine, kolikor jih ne bo mogoče zaposliti pri zasilnih javnih delih, bo treba prehraniti in obleči v mnogih primerih pa jim tudi preskrbeti vsaj zasilno streho in kurivo. Mestna občina in dobrodelna društva, ki so včlanjena v pomožni akciji, jamčijo za popolno nepri-stranost. Strogo se bo gledalo na to. da se nabrana sredstva pravilno razdelijo in da se onemogoči vsako zlorabljanje plemenite akcije. S tem, da so Mariborčani preteklo zimo prispevali za pomožno akcijo v gotovini in blagu 750.000 Din (predpreteklo zimo P* 500.000 Din), so se uvrstili v ospredje ka-ritativne delavnosti v naši državi. Gotovo si bo Maribor ohranil pridobljeni sloves tudi v bodoče in da bo ostal vzor mesta, ki se zaveda svojih socialnih dolžnosti. To pa je mogoče le ob sistematični izvedbi nabiralne akcije, pri kateri se ne sme nikogar spregledati. Zato se bo zbirka vršila po hišah na podlagi nabiralnih pol, ki se bodo dostavile vsem hišnim lastnikom, da jih dajo krožiti pri svojih najemnikih, poberejo darove in jih izročijo pooblaščenim organom mestne občine. Hišni posestniki in vsi ostali prebivalci Maribora, ostajiite tudi letos naklonjeni pomožni akciji mestne občine. Istotako apeliramo na naklonjenost službodajalcev in sJužbojemal-cev ne glede na to, da pobira tudi banovina posebno davščino za svoj bednost.ni sklad, iz katerega pa se bo morala nuditi pomoč predvsem najtežje prizadetim podeželskim industrijskim krajem, rudarjem, poplavljencem in drugim. Smola kranjskih vlomilcev Zaman vsi upi na velike vsote v blagajnah Ljubljana, 7. oktobra. Orožniške poizvedbe o drzni, dobro organizirani vlomilski družbi v Kranju so končane. Tudi zasliševanje obtožencev pri sreskem sodišču v Kranju je zaključeno ter so bili spisi poslani okrožnemu sodišču v Ljubljano. Nadaljnja preiskava je n-o V niamr ooctinuv ___, poverjena sod. g. V. Prohinarju. V Ijub- pLti v roke zgagarjev. Dne 15. oktobra Ijanskih zaporih se doslej nahajata že dva mora vsak nacionalist voliti. Abstinenca člana družbe m sicer Jpze Ahacic in Fran-pomem izdajstvo. Torej v strnjenih vrstah! ce Meglič. Ostali člani, osem po številu, posluša, misli — zdaj pa zdaj ga premaga spomin: . • . Kako daleč je od sveta. Tam doli ru nikogar, ki bi ga mogel ljubiti. Morda je duša — ena sama — a kdo ve kam in komu namenjena. Nikogar ni. Prav nikogar. — Jernej drvi skozi neskončno praznino. Pod njim .ie svet, nad njim sinje nebo. Da. Da. Vse je. In vse je pozlačeno od solnca. Tam doli je pomlad. Zemlja je od belega in rožnatega cvetja kakor zasnežena. Pred niim je bučeči motor, pri volanu molčeči, resnobni pilot. Tu je zdaj Jernejeva usodnost. On pa zaprt v tesnem prostoru •letatovega trupa, v družbi štirih še zmirom začudenih, vsak po svoje pre-mišljuiočih potnikov. Jernej jih gleda. Samo gleda. Na kaj pa naj misli onr> Cesa se naj spominja? Koga? Haha! Za nikogar ne ve, ki bi mu to uro mogel zaupati svoje srce, sebe, ki bi mu mogel povedati svojo misel, s katerim bi mogel deliti svoje veselje, mu pokazati vso polnoto stvarstva, vso srečo v tei pesmi stroja. Z naslado premišljenega ubijalca^ s hladnim ostankom prejšnjega otožja, pobarvanim nasmehom, ki je veljal — bučečemu stroju, je pomislil, da se po neki volji more vsak trenutek zdrobiti v prah. Stresel se je. V tej skrajnosti .ie vstal, pogledal skozi lino v besneči propeler — m ne sebe, jekla mu je bilo žal, njega, ki je drvelo preko grebenov gora in globokih dolin in pelo brez prestanka. Zal mu je bilo le tega srca, ki mu je pilot bil duh,.poslušen vodnik. Tedaj se je Jernej spet zavedel sebe, tistega nekdanjega, nesebičnega otroka, ki je le dajal — da bi bil lep. Vso tisto ljubezen, ki bi jo mogel dati živi podobi, zamaknjen v čuvstvo srcu se predajajočega srca, je dal njemu, pojočemu jeklu. Ali ni ono, kadar poje v sinjih višavah, vreden simbol srca? ... Kadar je samo, odvisno le od sebe in od njega: pilota - duha! — Jernej je tedaj prvič pogledal pilota. In ko je videl, kako je pilot ves predan pojočemu stroju, kako sledi slehernemu glasu motorja, vsakemu njegovemu najmanjšemu utripu, sleherni njegovi bolečini, kako delata složno drug z drugim, je spoznal zmagovalca: srce-motor — pilota-duha. II. Zdaj je Jernei pilot. Ni dneva, ko bi sebe ne zaupal motorju. Sluti, ko umre nekoč to srce, se zgrudi tudi on na zemljo. Časih pa vzame, kakor za šalo, s seboj tudi sinčka. — O tudi to je doži-vel. In kadar umrje s svojim motorjem on — pride na njegovo mesto sinček — kjerkoli in kakorkoli v svetu. Zato ga časih, kakor za šalo. vzame s seboj v sinjino in v bele oblake. GORENJI LOGATEC Priprave za bližajoče se občinske volitve so v polnem teku. Jugoslovenska nacionalna stranka je že vložila svojo kandidatno listo, katere nosilec je vrli župan gorenjelogaški g. Pupis Miroslav. Lista je že sodno odobrena. Žuo-nik Skubic, predvsem pa njegov brat inženjer g. Skubic Jožef sta že v začetku tega tedna predložila sodišču v odobritev svojo listo, ki je pa sodišče ni odobrilo. Kakor se čuje, sta brata Skubic v petek predložila sodišču drugo kandidatno listo Ni pa dvoma, da bo nasprotna lista pro-pala, če jo sodišče sploh odobri. Kandidatno listo župana g. . Pupisa podpira ogromna večina tukajšnjega zavednega gornjelogaškega prebivalstva, ker je se stavljena res po ljudski volji in dajejo tudi njeni kandidatje sami na sebi dovolj-no garancijo za trezno in mirno občinsko gospodarsko politiko. Čeprav* je imela nasprotna stranko priliko sestaviti kompromisno listo, je to odklonila, češ. da ima druga navodila. Mi smo za resno in stvarno delo v občini in odklanjamo vsako strankarsko politiko, ki jo hočejo posamezniki zanetiti med tukajšnje ljudstvo. Dne 15. oktobra bodo volilci enodušno obsodili to kvarno politiko opozicije, ki nima zaslombe niti v ljudstvu še manj pa v bstoječih predpisih. To nedeljo, dne 8. t. m. ob 15. uri se bo vršil v gostilniških prostorih Urbasa Milana volilni shod, ki se ga udeleži tudi naš narodni poslanec dr. Rape. Zavedni volilci se vljudno vabijo na ta shod. METLIKA. Zaradi nepričakovanih zaprek se preloži strokovna komisija, ki je bila odrejena v zadevi gradbenega programa za vodovod v Metliki, na petek 13. t. m. s sestankom ob 14. v občinski pisarni. POLJČANE. Trinedeljsko nagradno streljanje strelske družine je bilo v nedeljo zaključeno. V stoječem položaju je dosegel največ točk (od 100 dosegljivih) strelec Bauman Josip (78). Drugi je bil Valand iz Loč (59), tretji pa Bauman Adolf (39). V klečečem položaju je prvi Pukl iz Ho-draž (62), drugi Valand iz Loč (38) in tretji Bauman Josip (27). V ležečem položaju je dosegel najboljše mesto Bauman \dolf (79); drugi je Pukl (67), tretji in četrti pa Šolar in Kajžnik, oba iz Loč (po 59.) Zvečer je bilo v hotelu Bauman po nagovoru predsednika Živka razdeljenih 15 nagrad. Prve tri so dobili Bauman Josip, Pukl in Bauman Adolf. STRAZIŠC-E PRI KRANJU. Dosedanja občinska uprava je vršila dolžnost v popolno zadovoljstvo občanov. Minilo je komaj poldrugo leto, odkar je prevzel oosie občinske uprave trgovec g. Križnar Anton Takoj po prevzemu občine je bila njegova največja skrb poprava občinskih potov, mostov jarkov in drugega. Posuli in popravili so 48 km občinskih cest, izkopali 12 km obcestnih jarkov in 1780 m dolg jarek za odtok vode, izravnali več obcestnih ovinkov in napravili več kanalizacij. Vse to preootrebno delo so vršili vsq zimo in skoro vse poletje najbolj potrebni brezposelni družinski očetje in deavci. Ubozni odsek občine je razdelil med najsircmas-neiše družine tri vagone koruze in nekaj kromnirja. V denarju iz akcije za brez-pose'ne in onemogle se je razdelilo skupaj 16 300 Din. Vsi občani z mirno vestio lah. ko rečemo, da se je mnogo storilo vkljub pomanjkanju denarja. Pri bodočih občinskih volitvah bo spet kandidiral naš vrli in splošno priljubljeni župan g. Križnar Anton, kateremu bomo radi oddali glasove. Pojavila se je tudi nasprotna struja, k-, izkuša z milijonarjem tovarnarjem žime. banovinskim in gržavnim dobaviteljem g. Cirilom Schiffrerjem postaviti kandidatno listo Zakaj palite slogo in hočete zatro-siti med mirne občane sovraštvo? Tako daleč so se povzpeli nasprotniki, da so za čeli spet po starem trditi, da ere za vero To je grdo varanje ljudi Pa tudi sicer naj si ne mislijo nasprotniki, da bodo lahko počeli, kar se jim bo zlJubilo. Po skrbljeno je. da ne bodo drevesa zrasla do so še v kranjskih zaporih ter bodo danes ali prihodnje dni e&kortirani v Ljubljano. Deveti tat je orožnikom pobegnil in ga še zasledujejo. V Ljubljano bodo pripeljani kolovodja, 20-letni brezposelni ko-lar, Karol Ahačič, človek brez stalnega bivališča, ki je živel dalj časa samo od vlomov in tatvin, in to prav potratno. V začetku septembra je vlomil v trgovino Ahačič & Šifrer v Kranju, odkoder je odnesel 8700 Din. Po vlomu se je odpeljal na Jesenice, nato pa na Bled, kjer je prav veselo živel in bil radodaren lepim dekletom. Najel je celo avtotaksi ter se v družbi dveh natakaric odpeljal v Ljubljane. Tam je popival po velesejmu pozno v noč. V omenjeno trgovino je že poprej trikrat vlomil, odnesel pa je vselej prav maie vsote, tako 120, 130 in 68 Din Imel je vselej smolo, edino pri zadnjem vlomu je našel bogat plen. Načrte za vlome je delal njegov brat Jože. Aretirani so dalje Ahačičevi pomagnči. PrpHvcpm Viktor Markelj, star vlomilec, r- — - - . , .,. ■ ki je presedel že par let po ječah. Tudi vso tolpo še pravočasno polov* m njegov brat Janez je znanec ljubljanskih mil v luknjo. Po štirih mesecih rešena zagonetka Pri Resniku so našli v gozdu okostje posestnika čreš-njarja, ki je 20. maja zagonetno izginil med redkimi smrekami gobe, je naletel na in drugih zaporov. Čevljar Ciril Triller je delal tovarišijo tej družbi in podpiral Ahačiča pri njegovih nočnih pohodih. Samski tkalec Gabrijel Masten je prav tako udeležen pri nekaterih tatvinah. Vdovec, že 14-krat kaznovani Filip Strojar, po domače »Flek«, se je udeleževal večjih vlomov. Orožniki še iščejo Albina Šmida, doma iz Selc, nestalnega bivališča. Vlomilska družba je imela v načrtih večje vlome. Ko je Karol Ahačič vlomil pri gostilničarju Karlu Rujhu, je dobil samo 30 Din. Njegov brat Jože je tedaj ogorčen vzkliknil: »Kaj, hudiča! Samo tri kovače. Prepričan sem bil za trdno, da boste dobili najmanj 50 jurjev!« Snovali so dalje velik vlom ob belem dnevu pri posestniku An-žeku v Trbovljah. Vsa družba je tja dvakrat odšla. Nekateri so se skrivali po gozdu in oprezovali, kdaj ne bo pri Anže-kovih nobenega doma. Prvič so bili domači doma, drugič podnevi pa so prišli v vas orožniki in so jo vlomilci morali popihati. O tem vlomu pri Anžeku so mnogo govorili. Filip Strojar je pravil tovarišem: »An-žek ima doma najmanj 300.000 Din. Vsak teden hodi v Ljubljano in dviga denar iz hranilnic, ker se boji. da bodo hranilnice propadle.« Naposled so zasnovali vlom pri posestniku Špancerju v Dobrem polju v bližini Kranja. Tudi tu so računali, da dobe do 30.000 Din. Karol Ahačič se je pridušal in kričal: »Hudič nai me vzame. Se nocoj moram dobiti 30.000 Din.« Vlom pa ni bil izvršen, ker so kranjski orožniki r . , r---- —i—:i: vtak- Konjice, 7. oktobra Zjutraj 20. maja letos je zapustil Čreš-nar Ignac svoj dom in se ni več vrnil domov. Črešnar je svoje lepo posestvo na Resniku, obsegajoče 30 oralov, kot vdovec obdeloval s pomočjo enega svojih sinov. Bil je znan kot skrajno varčen človek. Denarja je nosil vedno večji znesek P" .sebi, in sicer ga je imel zašitega v suknjiču. Precejšnjo vsoto pa je imel spravljeno v hranilnici in morda nekaj tudi pri Kaki zaupni privatni osebi. Ko se 20 maia m več vrnil domov, so se razširile najrazličnejše vesti V glavnem so si bili domačini edini v tem. da je nekdo Crešnarja igna-cija napadel, ubil in nato oropal. Te govorice so celo povzročile dva kazenska procesa zaradi žaljenja časti, ko so si nekateri drugi drug;m očitali roparski umor. Kakor pa se je zdaj pokazalo, ni bilo na teh vesteh nič resničnega. Ko je pred dvema dnevoma nabiral v Črešnarjevem gozdu sosedov sin Be™l]5 bližini znanega Bernikovega krza kakm razburjanja in strahu na našem 40 korakov pod markirano potjo, ki arzi i mnugu _ j na Resnik in dalje na Roglo. na strmini okostje, pokrito s preperelimi cunjami, iz katerih je Bernik takoj spoznal obleko Črešnar j a Ignacija. Prihiteli so sorodniki in so ugotovili, da je to res truplo Čres-narja Ignacija. Na lice mesta je prišla takoj orožniška patrola in nekaj ur nato sodna kom:sija z zvedencema zdravnikoma in Konjic, ki sta po pregledu okostja podala svoje mnenje, da je Cresnarja Ignacija, ki je bil štel že 74 let. v njegovem gozdu zadela srčna ali možganska kap, zaradi katere je padel na tla in tam mrtev obležal. Od trupla je ostalo samo golo okostje, ki se je takoj sesula pn preiskavi Iz preperele obleke so mogli dobiti zavito hranilno knjižico in v njej premočene 100 dinarske bankovce, po številu kakih 12 do 15, kar se bo moglo točno ugotoviti šele, ko se papir popolnoma posuši. Okostje so sorodniki takoj po pregledu spravili v že pripravljeno krsto in odnesli na Črešnar j ev dom. Tako se je po več mesecih rešila zagonetka, ki je povzročala mrnem Pohorju*. Nevarna vlomilska tolpa Na meji celjskega in šmarskega sreza se je pojavila vm! toSpaf ki je izvršila številne vlome - Zlo-časaei so nekega Santa nevarno obstrelili Celje, 6. oktobra. U voziček, naložili ranjenca ln ga odpelja- Pri.ftopafte k »Vodnikovi družbi" V občinah Slivnici in Dobju se je pojavila v zadnjem času roparska tolpa kakih io oseb, ki strahuje tamošnje prebivalce in je zagrešila že celo vrsto zločinov. Tako so zločinci v ponedeljek 2. t. m. okrog 3. zjutraj vlomili v ledenico trgovca Emila GraselJija v Slivnici ter odnesli 40 kg slanine in zaboj piva. Nato so se ves dan skrivali v gozdu blizu VreCKOve gostilne v Jezercah, okrog 21. P*sose napotili k hiši posestnika Karla Mahneta v Jezercah in pokradli perilo, ki se je sušilo pred hišo. Obiskali so še kovačnico Mihe Lončarja v isti vasi in odnesli razno orodje, med ,em tudi sekire S tem oro-diem so vdrli v klet posestnika Jožeta Kranjca ter mu Izpili in odnesli nekaj pi-iače. Kranjčev rejenec Konrad Hladin ki je spal na skednju, se je od ropota, ki so °-a povzročili vlomilci, zbudil, pograbil je lovko puško, ki jo je imel na skednju in Sel k vratom. Vlomilci pa so skočili k vratom '.n iih tlMaM. da bi HlačUn ne mogel ven. Naposled je Hladinu uspelo odpreti vrata Nameril ie svojo pu®ko. sprožiJ in radel enega viom'lcev Neznanci so PO-bosmili ir s<~ rred potic izgubili dva klobuka in čepico. Pri kovaču Cadežu so vze- li v bližnji gozd, voziček pa so nato vrgli v neki jarek. Okrog 23.30 se je vračalo več ljudi iz Pušnikovega mlina v Dobju, kjer so kožu-hali. Med njimi je bil tudi posestnikov sin Ivan Gračner iz Jezerc, ki se je vozil v večji razdalji pred ostalimi s kolesom. Na banovinski cesti blizu gostilne Martina Gučka je Gračnerja ustavilo okrog deset moških ki so imeli na sebi na hrbtnike. Eden izmed njih je zakllcal »Pucaj!«. Drugi pa je dejal, naj ne streljajo. Začu-lo se je še enkrat povelje: »Pucaj!« V tem je že počil strel. Krogla je zadela Gračnerja v levi bok, šla skozi želodec in obtičala v levem boku. Ker se Gračner ni takoj zgrudil, je pristopil eden izmed roparjev in ga udaril z vso silo po glavi, da se je Gračner onezavestil. V tem so prišli po cesti Gračnerjevi znanci, zaradi česar so napadalci pobegnili. Gračnerja so prepeljali takoj v celjsko bolnišnico, kjer je bil v torej zjutraj operiran. Orožništvo z vso vnemo zasleduje drzno razbojniško tolpo. Pričakovati -le. da bodo zločinci kmalu izsledeni. Prebivalstva se je zaradi teh zločinov polastilo veliko razburjenje. Borba za naše občine V škofjeloškem okraju Škof j a Loka, 6. oktobra Zanimanje za občinske volitve ie v vsem škofjeloškem okraju zelo veliko. Med prvimi je bila potrjena lista Škofjeloškega notarja g. Steva šinka. čigar kandidaturo je pozdravila vsa narodna javnost z največjim zadovoljstvom Ln odobravanjem. Ime g. Sin" ka je pač tako znano, da ne potrebuje ie posebnih priznalnih besed, ker ga najlepše hvalijo njegova dejanja. Po komasaciji imamo v okraju 9 občin. Spočetka je sicer kazalo, da pride vsaj v nekaterih krajih do sporazuma, kar pa se ni zgodilo: naj poudarimo, da ne po krivdi naših Hudi. Tako imamo sedaj prav v vseh občinah po dve listi Poudarka vredno je, da so največji zdražbarji baš oni ljudje, ki so tudi pri zadnjih državnozborsklh volitvah delali z vsemi silami proti politiki narodne sloge. Na čelo narodnih list so postavljeni povsod kandidati e, ki so dobri in vestni gospodarji ter uživajo spoštovanje in ugled. Zato bodo tudi kot občinski gospodarji v vsakem oziru na svojem mestu. V starološki občini je nosilec liste dosedanji župan g. Anton Hafner, znani javni delavec. Zminška občina si je postavila na vodilno mesto g. Pavla Dolinarja, ki je že s svojim sedanjim delovanjem neštetokrat dokazal, da so mu gospodarska vprašanja občine nad vse. Enako so kandidati v obeh dolinah sami pošteni io gospodarsko vešči možje. Volilnih upravičencev je v vsem okrožju okoli 5500. — Da bi zbegali volilce se kajpak poslužujejo nasprotniki vseh mogočih izmišljotin ki jim pa narodno zavedni voli-lec ne bo nikoli nasedel. Nobena tajnost m, da bodo le oni občinski odbori lahko delali uspešno in vztrajno za koristi občine, ki bodo uživali zaupanje io oporo na vseh straneh. Škofjeloški okraj ima mnogo želja jn teženj. Punktaško usmerjeni odbori bodo mogli prinesti bore malo svojim občanom, kajti državna politika ostane taka kakor je in so vse druge misli prazna vaba. Dolžnost vseh volilcev je, da oddajo prihodnjo nedeljo svoje glasove brez oklevanja ljudem, k'j so znani ne samo kot dobri gospodarji, temveč prav tako tudi kot iskreni, narodno zavedni državljani. Rajhenburg in Senovo Rajhenburg, 6. oktobra. Združitev občin je bila pri nas izvedena zelo obsežno. Združena občina Rajhenburg •obsega 9 starih občin: Rajhenburg, Senovo, Mrčna seia, Veliki Kamen, Stolovnik, Anže, Armeško, Raztez in Gorica. _ Prebivalcev šteje nova občina čez 5000. — Volitve vodi občina Senovo. Kraj. organizacije JNS so takoj v počet-ku povabile brez razlike bivše politične pripadnosti razne osebe za skupen nastop in za smotreno skupno gospodarstvo v naši veliki občini. Odziv smo dobili povsod ugoden. Samo zagrizeni punk-taški voditelji so odklonili vsako ponudbo in se niso udeležili niti sestanKa, na katerega so bili povabljeni. — Zato sta vloženi za združeno občino Rajhenburg dve listi. _ Prva je lista nacionalnih gospodarskih ljudi z nosilcem dr. Benedičičem Na listi so zastopniki vseh stanov od de lavca do kmeta in vseh občin po številu prebivalstva. Druga lista, katere nosilec je g. Vrane-tič iz Rajhenburga je strogo punktaška! Punktaši izvajajo nad ljudstvom grozanski teror. Posebno v malih občinah grozijo njihovi priganjači našim ljudem s silo in jim obetajo maščevanje. _ Oblast mera prav energično nastopiti za zaščito ljudi, ker punktaši smatrajo za svobodo to, da smejo početi, kar se jim ljubi, drugi pa bi se niti braniti ne smeli. V agitacijskih sredstvih punktaši niso nič izbirčni. Navajamo samo nekaj primerov: Dne 24. sept. je imel g. župnik Tratnik napovedan shod v Rajhenburgu. Ker je bil ves prostor zaseden od članov JNS in Narodne odbrane, župnik shoda ni hotel držati, ampak se je razvila daljša debata medsebojno zunaj pred gostilno, župnik Tratnik je pri tem rekel t^di to-ie: »Nas program je star že sto let; kjer je župnik, tam je zmaga!« , . , . Največjo agitacijo vodijo klerikalci glede velikega dolga zaradi nove šole. Zraven pa ne pomislijo, da so to nesrečo zakrivili bas njihovi voditelji in intimni pristaši. Dalje je župnik Tratnik izjavil: »Mi znamo gospodariti, ker smo doma tudi dobri gospodarji. Na Senovem imate letos 400% občinske doklade, česar ee upravičeno bojijo ostale združene občine!« Takoj mu je odgovoril župan dr. Benedičič, da to ni resnica ampak samo njihov volilni manever, ker so občinske doklade za Senovo letos župnik je obljubil, da pride sam oogledat, pa ga do danes še ni bilo! Prav tako se je govorilo o anketi v avgustu letos glede sanacije finančnega stanja občine Senovo zaradi šole. župnik je bil opozorjen, da si lahko ogleda dotični zapisnik na steskem načelstvu v Brežicah. Točno in jasno dovolj je bilo povedano, da se bo mogla sanacija hitro izvesti, čim se bo gospodarska kriza izboljšala. Upanje imamo vsi, saj je župnik sam rekel, da večno ne traja nobena stvar. V isti stvari se je napotil g. Tratnik v Ljubljano h generalnemu ravnateljstvu TPD. Seveda mu tam tudi niso mogli drugega povedati, kot to, kar je bilo govorjeno na anketi. Zapomnite si g. žpnik, da mi nikogar ne >farbamo«, da ne potvarjamo resnice, ker tega nismo zmožni! Vsa javnost pa dobro ve, da nunktašev nihče ne more prekositi v >farbanju« naroda in zavijanju resnice. Ni čudno, da preprosto ljudstvo godrnja, ker se baš v našem kraju duhovnik briga najbolj za politiko! če ne bi bilo tega, bi ne bilo takega boja na nož. G. Tratnik je tudi delavce vabil, da poslušajo nove orgle, pa mu je pravilno eden odgovoril, da fmajo delavci muziko v praznih želodcih Neki gospodar iz Senovega je rekel svojim najemnikom-slromakom, da bodo morali Izpod strehe, če bodo volili dr. Bene-ličiča. Glavno besedo za volitve ima v tej niši hči, ki je v državni slnžbi. Menda ni t-nske v celem okolišu, ki bi se tako ogre-i!a za zmago punkta?ev. kakor ravno dr-^vna uslužbenka. Kaj poreče državna ob- qt? _ Ali delavstvo za to plačuje redno -;voj davek? S posebno vnemo so se spustili v boj za punktaše očetje in bratje trapistl. Ne samo voditi politiko čokolade in sira, ampak tudi politiko občine! — Sedaj se širijo vesti, da se je jezik razvezal posebno nekemu flratru, ki hodi okrog in agitira za punktaško listo ter grozi siromakom da ne bodo dobili drv, če bodo volili dr. Benedičiča. Res značilno za svobodne volitve! Pa še druge stvari se dogajajo. Toda vo. di se točna evidenca vsega in dan obračuna gotovo pride! Dolžnost državne oblasti pa je, da naredi še pred volitvami konec tej inkvizitor-ski dobi in da ljudstvo zaščiti pred punk-taškim terorjem! Ljudstvo želi miru, dela in kruha; odločno pa odklanja teror in zahteva enako pravico za vse. V cerkniški dolini Cerknica, 6. oktobra. Volilno gibanje v logaškem srezu je v polnem razmahu. Danes že vidimo točno sliko volilne borbe. Državno in narodno zavedno prebivalstvo naših obmejnih občin se povsod zbira pod neomadeževano zastavo JNS ter hoče s tem dokazati, da so ravno obmejne občine nepremagljive trdnjave narodne in državne misli. Vsem punktašem, malkontentom in nepomirljivim pripadnikom bivše SLS pa prebivalstvo odločno kliče: Roke proč od naše svete meje! V naših občinskih zastopih ni mesta za vaše protinaroeno in protidržavno rovarjen je! V vseh občinah našega sreza so že vložene kandidatne liste JNS. Kompromise, ki so jih naši ljudje ponudili nasprotnikom, v dobrem namenu, pokazati celi državi enotno manifestacijo obmejnega prebivalstva, so ti ljudje po navodilu, ki je prišlo po noči iz punktaškega glavnega stana v Ljubljani, skoro povsod robato odklonili. Naše liste nosijo sedaj imena najboljših gospodarjev, iskrenih patrijotov, imena vseh tistih, ki so za narodno slogo. Izgledi za našo stvar so v logaškem srezu naravnost sijajni. Kak večji punktaški uspeh je že v naprej Izključen. Glavni napad separatistov je osredotočen na občini Cerknico in Begunje. Tukaj so nekateri študirani nepomirljivi bivši pristaši SLS odvrnili za složen nastop pripravljene kmete in sestavili čisto nasprotne liste, ki po kandidatih, po načinu agitacije in metodah volilne borbe nosijo vse obeležje bivše SLS. Nosilec liste JNS v Cerknici je dolgoletni priljubljeni in spoštovani župan g. WerU, ki je bil svojim občanom zmiraj in povsod na razpolago. V Begunjah je nosilec kompromisne liste g. Tone Meden, veleposestnik ki je vsa zadnja leta županoval v občini v splošn.' zaaovoljnost. še celo g. župnik Jerše je ob vsaki priliki naglašal zmožnosti in dobro voljo g. župana ter pri tem posebno kazal na dejstvo, da je g. Meden brezplačno vsa leta oddajal električni tok cerkvi in farovžu. In glejte, še tukaj so se našli brezvestni nahujskani ljudje zopet z inteligenco iz bivše SLS v ozadju, ki so sestavili popolnoma punktaško defetistlč-no listo. Cerknlčanl in Menišovci se pa zavedajo, da imajo njihove občine pred seboj velike gospodarske naloge, ki se dajo izvesti le, če bodo imele občine take zastope, ki se bodo naslanjali na splošno državno politiko. Omenjano le elektrifikacijo cerkniške občine, ki je tik pred durmi. Naše ceste kričijo po sistematičnem popravilu, ki ga brez pomoči banovine ali države ne bo mogoče izvesti. Vprašanje ribolova, ki dela toliko brige našim prebivalcem ob Cerkniškem jezeru, tudi čaka na ugodno rešitev. Vse ljudstvo tudi vidi, kako hitro je bila s pomočjo JNS izposlovala prva nujna pomoč poplavljencem, potrebno je še pa, da bodo naši zastopniki dosegli še nadaljnjo podporo, ker je škoda, ki so jo napravili hudourniki, prevelika. Ker narod ta nepobitna dejstva že danes popolnoma vidi in presoja, zato nimajo punktaške liste drugega pomena, kakor da na neodgovoren način vznemirjajo naše obmejno prebivalstvo, netijo sveže sovraštvo in škodujejo dobremu ugledu cerkniške kotline. Vse pa, kar misli trezno, pametno, gospodarsko in jugoslovensko, bo oddalo svoje glasove na dan volita listama g. Wer-11 ja v Cerknici in g. Medena v Begunjah. Eno leto organizirane borbe proti jetiki Delo protiftuberkuloznega dispanzerja v Trbovljah Protituberkulozni dispanzer v Trbovljah, ki ga vodi šef Osrednjega dispanzerja dr. Prodan iz Ljubljane, je zaključil svoje prvo poslovno leto. Ugotovitve, ki izhajajo iz suhih številk statistike, so važne; med preiskanimi bolniki je bilo ugotovljenih 12.2% odprte tuberkuloze. Bilo je skupno preiskanih 720 oseb in med temi ugotovljenih 88 primerov odprte jetike. Samo ta edina ugotovitev jasno dokazuje, kako neobhodna je bila v Trbovljah, v tej dolini bede in gladu, potreba po dispanzerju in da se mora storiti vse, da se zasigu-ra dispanzerju nadaljno nemoteno poslovanje. Obenem pa je spriče take razširjenosti tuberkuloze potrebno, da se združijo v podpiranju dispanzerja prav vsi faktorji, ki imajo nalogo, skrbeti po zakonu za ljudsko zdravje, in da morajo dispanzer podpirati z vso močjo tudi karitativna in humanitarna društva. Važno delo, ki ga vrši dispanzer, pa bi tudi zaslužilo, da bi uživalo podporo banovine in države. Skupno je bilo v pretečenem letu v dispanzerju 2459 obiskov, 1394 reutgenoloških pregledov, 160 preiskav krvi, 179 bioloških reakcij in 169 preiskav izmečka. Izvršenih je bilo 720 prvih zdravniških preiskav ln 393 ponovnih, skupno 1113 zdravniških preiskav. Umetni pneumothorax je dobivalo 33 oseb in jih je bilo apliciranih skupno nad 450. Te številke kažejo veliko obremenjenost dispanzerja z delom, če upoštevamo, da posluje dispanzer samo ob sobotah. Večinoma so bili bolniki zavarovani pri bolniških blagajnah. Od 720 novo sprejetih jih odpade na bratovske skladnlce (Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Laško, Rajhenburg) 528. na OUZD 66, na občine 29, na protituberkulozne lige 51. Šolski zdravniki so poslali 15, Trgovsko bolniško in podporno društvo 3 in privatni zdravniki 28 oseb. Iz stanovanjske statistike, Ki jo vodi protituberkulozni dispanzer, so razvidne težke stanovanjske razmere: V 39 primerih je spalo v stanovanju z dvema prostoroma (soba in kuhinja) po več kot 6 oseb, med temi 11 slučajev odprte tuberkuloze; v 46 primerih so spale v takšnem stanovanju po 4 osebe, med temi 13 odprtih jetič-nikov; v 8 slučajih spe v stanovanju z enim prostorom (Kuhinja) po 3 osebe, med temi 4 primeri odprte jetike. Samo v dveh primerih se je ugotovilo, da je na eno sobo odpadel en stanovalec. Dispanzerska sestra je izvršila 379 obiskov na domu. v 96 primerih je ugotovila neoporečno stanovanje, 51 stanovanj je bilo slabih zaradi vlažnosti, 17 zaradi nemožno-sti zračenja in 13 zaradi slabe razsvetljave. v 14 primerih je sestra ugotovila, da spi bolnik z odprto jetiko v lati postelji z odraslimi, v 10 primerih pa skupaj z otroci. Dispanzer v Trbovljah je v prvem letu kupil svojim varovancem 645 1 mleka, za delo je posredoval v 9 primerih. V bolnišnico je bilo poslanih 90 oseb, v zdravilišča 14, v okrevanje 25. Tekom prvega leta je bilo 16 smrtnih primerov za jetiko številke govore dovolj. Povedo jasno, da mora dispanzer še v naprej razvijati svojo delavnost kakor v prvem letu, če se hoče doseči, da se ne bo okuženje po tuberkulozi od leta do leta bolj razširjalo. Za razvoj dispanzerja pa ni potrebno le razumevanje, potrebna je vsestranska podpora v denarju, vsi odgovorni faktorji se morajo zavedati dolžnosti, da omogočijo nadaljnji razvoj dispanzerja, številke, ki kažejo rezultate enoletnega dela v dispanzerju, pa obenem dokazujejo, kako zelo je potrebno, da se tudi v drugih po tuberkulozi ogroženih krajih čimprej osnujejo protituberkulozni dispanzerji. Rudarski deci kruha in obleke za zimo! Trbovlje, 4. oktobra. Pri vsej veliki bedi, ki v Trbovljah vzdr žema traja, odnašajo najtežji delež otroci. Pred meseci je »Jutro« poročalo o tem, da je komisija iz Ljubljane., ki si je na licu mesta ogledala razmere, ugotovila, da je po rudarskih družinah samo v Trbovljah in v Hrastniku 3200 otrok, ki so nujno potrebni vsaj najskromnejše prehrane. Takrat je banska uprava že tudi odredila, da se ne-mudno v dveh dneh otvorijo javne kuhinje po trboveljskih kolonijah — bilo bi teh kuhinj blizu pol ducata — kjer naj bi samo v trboveljskem revirju dobivalo skromen obed in večerjo 2500 rudarskih otrok. V zadnjem hipu ie >bila zaradi negotovosti kredita otvoritev teh kuhinj odložena in ostala je samo kuhinja v Glažuti, kjer prejema toplo hrano okrog 250 šolarjev, otrok aktivnih rudarjev — torej komaj 10 odstotkov rudarskih otrok, ki so potrebni prehrane na javne stroške. Te številke govore dovoli glasno, koliko skrbi in podpore bi morala še javnost posvetiti Trbovljam, predvsem gladu j oči deci. Vse hujša pa postaja slika bede, če pomislimo na bližajočo se zimo. Po trboveljskih'hišah ne manjka samo kruha in mleka za otroke, pa rudarskih stanovanjih manjka tudi najnujnejše, najprimitivnejše obleke za zimo. Dnevi postajajo zmerom boli mrzli in računa se, da bo v doslednem času moralo izostati iz šole več sto najbednejš-ih otrok, ker nimajo najskromnejše obutve. Čas je že, da bi vsi lokalni činitelj; in vsa naša javnost nastopila z enotno akcijo, da se stradajoči in prezebajoči otroci v revirjih otmeio najhujše bede. 2ivo se občuti potreba, da bi trboveljska občina preuredila svoj socialno-politič-ni odsek na ta način, da bi otvorila poseben mladinski referat. Tisoči in tisoči rudarske mladine proradajo moralno in telesno, ne da bi se poklicani činitelji jasno zavedli, kako se z ugonablianjem te mladine uničujejo dragoceni narodni kapitali. Znano je, da so rudarski otroci pretežno odlično talentirani. Toda nikjer nj dovolj iniciativne in dovolj avtoritativne instance, ki bi poskrbela, da ti nadarjeni otroci, ki ne vedo, kaj naj »bi v mrtvi dolini počeli s svojim življenjem, pridejo do svojega uka in do šol. Kakor je »Jutro« že svojčas poročalo, je ob uspehih trboveljskih slavčkov zrasla misel, naj bi se v Trbovljah ustanovila glasbena šola, toda še preden so bili storjeni prvi koraki za realizacijo te lepe misli, se je stvar ustavila ob neznanih ovirah, dasi bi bila takšna glasbena šola za Trbovlje velikega kulturnega, gospodarskega in nacionalnega pomena. — Posamezne organizacije v Trbovljah, v Lju'b4jani in drugod so sicer pričele manjšati bedo s plemenitimi dejanji, toda enotne, široko zasnovane, smotreno organizirane akcije, ki bi edina mogla vesti do zaželjenega uspeha, še zmerom ni. Najbolj važno vprašanje dobre mladinske socialne politike v Trbovljah je brez dvoma — eksport šot odraslih otrok, ki so pripravni za uk v trgovini, raznih obrtih, na šolah itd. Občina je že sama storila nekaj korakov v tej smeri, zadnji čas pa je živahno delavnost v tem pogledu pokazal liubljanski akcijski odbor za pomoč gladujo-čim rudarjem. Toda v Trbovljah samih je brez dvoma premalo iniciative. Socialni odsek pri občini je obložen s preobširnimi odlikovano terpentinovo milo izdelano ha bazi čistega olivnega olja HRANI VAŠE PERILO. POSKUSITE! PREPRIČAJTE SE! nalogami, da bi mogel dovolj pozornosti posvetiti temu čisto specialnemu vprašanju. Nujno potrebno je, da Trbovlje dobe neko osrednjo institucijo, ki bo z vso ljubeznijo vzela v roke skrb za mladino. Počastitev spomina dveh junakov Beograd, 6. oktobra V Starem Nagoričanu se bo vršila 22. oktobra lepa spominska svečanost. Odkrili bodo spomenika četniškemu vojvodi Petku lliču in zaslužnemu narodnemu vzgojitelju in mučeniku, učitelju Krsti Aleksiču. Učitelj Aleksič si je pridobil velike zasluge v južnih srbskih krajih, ker je v najtežjih časih pod turškim jarmom ljudstvo poučeval in bodril k narodni zavednosti. Zaslužnega prosvetnega delavca so umorili Bolgari 1. 1915. v Kumanovem. Cetniški vojvoda Petko je bil v Starem Nagoričanu njegov učenec in so najbrž zgledi učitelja odločali, da je posvetil vse svoje življenje narodnemu osvobojenju in da je že kot mladenič vstopil v četniške vrste. Pred balkansko vojno je imel Petko Ilič že svojo četo v kumanovskem okraju in ko je z največjim uspehom izvedel več nevarnih akcij, mu je izvršilni odbor četniškega zdrbženja podelil vojvodsko čast. Nekaj mesecev pred balkansko vojno so Turki vojvodo' Petka, ki je vodil izvidnico, obkolili na neki planini. Turki so bili v veliki premoči, niso pa se upali naskočiti hrabrih četnikov ter so iz varne zasede streljali na nje tako dolgo, da je začela četnikom pohajati municija. Obkoljeni četniki so takoj spoznali sovražnikovo nakano in so zelo štedili s strelivom. Bilo *ih je 7 mož & vojvodo »red. Ko so izstrelili zadnje naboje, so sklenili, da si rajši sami vzamejo življenje z ročno granato, ki jo je še ohranil vojvoda Petko, kakor pa da bi se predali sovražnikom. Vojvoda Petko je granato odvil in vsi so se vrgli na njo, da bi skupaj umrli. Turki so slišali silno eksplozijo, poteklo pa ie še precej časa, preden so si' upali blizu. Našli so šest četnikov mrtvih in v zadnjih vzdihljajih, v plen pa jim ni padla niti ena cela puška, ker so četniki pred svojim obupnim činom vse svoje orožje poškodovali. Naključje je hotelo, da je vojvoda Petko po eksploziji ostal živ. Vrglo ga je daleč proč v neki jarek, kjer je obležal brez zavesti. Turki ga niso našli. Od hudih poškodb je vojvoda okreval, padel pa je 29 marca 1912 po nesrečnem naključju. V vasi Mali Srbinski so imeli četniki svojega zaupnika, h kateremu so večkrat prihajali po municijo in drugo pomoč. Ko so bili spet namenjeni k njemu, so ga pozabili poprej obvestiti, in je mož, misleč, da se bližajo kaki sovražniki, streljal iz svoje hiše. Strel je zadel vojvodo Petka, ki je imel še toliko moči, da je tovarišem razložil, kako se Je vse to zgodilo samo po nesrečnem naključju, ter jih prosil, naj ga po možnosti pokopljejo v svobodni srbski zemlji. Tovariši so pa pokopali na skrivaj blizu vasi Lepčince, kjer pa so zemljo nad grobom spet zravnali, da sovražniki ne bi motili njegovega večnega pokoja. Po 21 letih so ostanke obeh narodnih borcev, vojvode Petka in učitelja Aleksi-ča, prenesli v njun domači kraj, kjer bodo sedaj postavili tudi dva skromna spomenika. Vojvoda Petko in učitelj Aleksič sta bila položena v domačo zemljo Z4. t m in je obred izvršil kumanovski prota Nikola Jovičevič, ki je tudi velezaslužen nacionalni borec. Kakor pokojni učitelj Aleksič, tako se je tudi on hrabro udej-stvoval kot vodja svojih rojakov pod turškim jarmom in so ga bili Turki obsodili na 101 leto težke ječe, iz katere je bil re-žen po balkanski vojni. Zgradba železničarskega počitniškega doma Rute pod Martuljkom, oktobra Iz pravkar končane poletne sezone se lahko učimo marsičesa, kar bi bilo v polni meri potrebno in prikladno, da se tujski promet pospešeno razvija tudi v našem kotu, ki ima vse najlepše lastnosti, da se vzpostaviti v njem letovišče, ki bi bilo naravnost sijajno, ako bi se smotreno vpo-števale vse prilike in zahteve, ki jih stavi sodobno življenje nanj. Uvidevnost prebivalstva za te prilike bi morala biti splošna in požrtvovalnost obča. a vsaka špekulacija vsaj v početku zabranjena, kar se pa o našem kraju žal ne more reci, ker so pričeli posamezniki vse preveč špekulirati na račun splošnosti. Kolonizacija Martuljka je hvala Bogu padla v vodo, saj bi prebivalstvo pač ne imelo kdove kakih materialnih koristi, a moralna škoda bi bila naravnost občutna. Tudi boj za novo železniško postajo ni našel v naši javnosti potrebnega odziva, kar moramo samo obžalovati, ker je vprav to vprašanje jako važno za naš bodoči tujski promet in splošno turistiko. Martuljek smatra svet za izvanreden biser v planinski naravi, a je prav zaradi tega ne-umljivo, da se naši ljudje in še celo tun-stovski svet tako malo menijo za ta biser, ki bi bil moral že davno biti tako urejen in zbrušen, kakor zasluži. Seveda bi morala inicijativa iziti iz domačega prebivalstva samega, a to ni prav nič iniciativno, ker mu primanjkuje širokega vpogleda v faktični ustroj sodobnega tujskega prometa. . Veliko važnost moremo prisoditi nameri. da se zgradi v naši vasi velik, v širokem slogu zasnovan železničarski dom, ki bi bi! urejen in opremljen z vsem, kar more zahtevati sodobni človek od takega počitniškega doma. Ta zgradba bi bila skrajno važna za vas samo in za vso bližnjo okolico, ker bi bila trdna in sigurna podlaga za letovišče, ki bi se okrog novega doma razvijalo z najbržim tempom. Z zidavo tega velikopotezne*ga doma Je gra- ditelj nameraval pričeti takoj, tako da bi bila zgradba gotova že v najkrajšem času. Čuditi se moramo torej, da prebivalstvo nima nobenega smisla za važnost tega kulturnega in propagandnega projekta. Mesto da bi šlo projektantom v vsem prav posebno na roke, zahteva od njih za potrebno zemljišče naravnost pretirano ceno, ki je projektanti nikakor ne morejo priznati. Zemljišče je povsem nerentabilen pašnik, ki za gospodarja ne predstavlja posebne vrednosti in je s ceno, ki jo ponujajo projektanti, naravnost dobro plačano. Vsekakor bi morala občina posredovati, da se projektantom omogoči kar najugodnejši nakup odbranega zemljišča, ker bi bilo škoda, da pade v vodo ta lepi projekt, ki je za bodočnost Martuljkove pokrajine naravnost življenjskega pomena. Pripomaiti moramo, da je Bohinj projektantom za zgracfbo ponudil brezplačno zemljišče. Zakaj bi se tudi mi ne pokazali širokogrudne, kadar gre za našo splošno korist in za napredek? Vseeno pa upamo, da bo uvidevnost vendarle zmagala tik pred zadnjo uro. V. Črnomeljsko pismo Črnomelj, 6. oktobra. Lepo toplo vreme silno prija grozdju, koruzi, ajdi in ostalim kulturam, ki vse lep kažejo. Samo grozdje je začelo ponekod gniti, kar bo povzročilo, da bo pridelek manjši, kakor ie bil pretekla leta. Ob poplavah v naši banovini sta tudi pri nas Dobličanka in Lahinja močno narastli, toda škode ni bilo velike. Vendar so imele poplave v Črnomlju tudi svojo dobro stran tako, da sta zelo narasli Lahinja in Dobličanka pometli in odnesli s seboi ves letošnji zarod komarjev anofelles, ki so nas v poletnih nočeh precej nadlegovali- Na žalost je komar spiroehetis abnormalie srečno prestal črnomeljsko jx>plavo, ker ta leže jajca na murvah visoko nad vodo omenjenih rek. Ta komar pa ima vsaj to d -bro lastnost, da ne piči vsakega človeka, nego baje samo tiste, kakor pravijo, ki imajo slabo kri. Volilno gibanje nam je prineslo sj>et ono staro, strankarsko zagrizenost. Zmaga JNS v naši občini pa je kljub vsemu zagotovljena. Ko smo nasprotnikom predlagali skupno listo za sk jpno delo v občini, so odgovorili, da bodo volili po starem. Stara zagrizenost, ki ji razsodna pamet zaman išče utemeljitve, jih torej še ni minila. V črno-meliskem župnišču se vrše razni sestanki, se tipkajo vabila in od tam prihajajo vsa navodila in direktive glede volitev. Ce nasprotniki mislijo, da se bo v naši >bčini ponovno ustvarilo torišče strankarske zagrizenosti in morda punktaških eksj>eri-mentov, jim kar odkrito j>ovemo, da bomo storili vse, da se 6lični poizkusi onemogočijo. Da ima vsaka reč svoje meje, bo tudi pokazala na dan volitev večina volilcev. Križaljka »Stroj" Besede pomenijo: Vodoravno: 3. ležišče kolesa; 5. veznik; 6. skrajni v morje segajoč del celine; 7. pijača starih Slovanov; 8. vodna globina; 6. besedica o bodočnosti; 10. slas murn-i; ošVo ime; 14. 6orjdnik; 15. obrtniško delo; 18. slabo mnenje; 'M. kraj v Slovenskih goricah; 26. plod iglavcev; 27. predlog; 28. nadnaravna moč; 30. priprava za prenašanje; 32. govedo; 34. kuhinjsko orodje; 35. prebivalec glavnega me- sta države južne Evrope; 36. pomemben oblačilni pripomoček; 38. turški dostojanstvenik; 39. pojav v kotlu; 43. začetek vlaka; 45. gibanje tekočin; 47. poljski pridelek; 48. zemlja, ki jo je srednjeveški gospod podelil podložnikom v obdelavo in užitek; 49. planinsko zavetišče; 50. mesto in reka v Madžarski; 52. avtomobilska znamka: 53. kovina. Navpično: 1. treni nasad; 2. vinorodna pokrajina; 4. sorodnik; 5. mladenič; 13. kavelj; 14. avtomobilska znamka; 16. vzklik veselja; 17. obrok v prehrani; 18. zob; 19. človeška odlika; 21. umetnik; 22. žuželka; 23. predlog; 24. površinska mera; 25. glagol dobrega dela; 27. prometno sredstvo. 29. poljski pridelek; 30. kazaini zaimek; SI. polotok v Aziii; 32 vojaško vežbalifče pri Beogradu; 33. veznik; 37. lahkoatlet-ska vežba; 39 način česanja; 40. zločinec, 41. riba; 42. telovadno orodje; 44. čebelji samec; 46. števnik; 49. kratica enote za silo; 51. kratica dobrodelnega društva. Pristopajte k Gospodarstvo Naša davčna praksa Kritika sedanje poostrene davčne prakse, ki je bila iznešena na nedavni ljubljanski občinski seji, je izzvala razne odgovore, zlasti od strani davčnih uradnikov Udruženje davčnih uradnikov (po-verjeništvo Ljubljana) je scnatralo celoza potrebno, da se brani pred »prikritim na-nadom na davčno uradništvo«. Udruženje davčnih uradnikov je gotovo napačno razumelo iznešeno kntiko saj je jasno, da ne gre za noben nap ad na da no uradništvo, temveč ie bil protest na perjen predvsem proti sistemu, ki se uve ljavlja v naši davčni praks, in k, n v skladu niti z obstoječimi razmerami tnti z duhom davčnega zakona. , . Od uveljavljen] a sedanjega davčnega zakona (1929) pa do danes se davčne stopnje niso spremenile Spremembe glede zemljarine ne prihajajo v postev za M*Ji donos davka, ker so bile tu — olajšave, ostale spremembe pa so takega značaja, da ne morejo znatno vplivati na donos. Povišanje zgradarine za nove h, e pa doslej v skupnih davčnih dohodkih se ni moglo priti do veljave. Navzlic temu pa vidimo da se e donos neposrednih davkov (brez davka na poslovn? promet) zadnja leta precej dvignil in to v času, ko vsi dohodki zaradi krize od leta do leta padajo. Na razpolago nam je najnovejši izkaz finančnega ministrstva o državnih financah v avgustu, ki vsebuje tudi podatke o pobranih "neposrednih davkih v prvih petih mesecih tekočega proracunskega .eta (april - avgust). Ti podatki nam a^ da je bilo letos pobranih za 32 odst vec neposrednih davkov nego lan, (letos v petih mesecih 754 milijonov lam v istem razdobju pa 570 milijonov). Del tega po-viška greP seveda na račun podvojenega davka na poslovni promet. Pa tudi ce vzamemo le donos splošnih neposrednih davkov, brez davka na poslovni promet, vidimo povečanje od 470 milijonov v prvih petih mesecih lanskega proračunskega leta na 569 milijonov v istem razdobju tekočega proračunskega leta, tako da se ie donos povečal za 99 milijonov ali za preko 20 odst. , , . . . . Ker pa neposredni davki pritekajo največ v jesenskih mesecih, že danes ah.o računamo, da bo za vse leto 1933-34 pobranih na splošnih neposrednih davsih (brez davka na poslovni promet) okrog 1600 milijonov, to je več kakor v letu 1932-33 in 1931-32. 2e v lanskem proračunskem letu je znašal donos 1440 milijonov, in je pri tej vsoti prekoračil proračun' za 80 milijonov. Če pa na drugi strani pogledamo donos drugih davkov (posrednih), kjer z davčno prakso ni mogoče vplivati na donosnost, tedaj vidimo zadnja leta znaten padec. Donos taks je že v 1. 1932-33 padel od 1113 na 903 milijone Din; v prvih 5 mesecih letošnjega proračunskega leta pa je b-lo na taksah pobranih le 29o milijonov ;o ie še za 40 milijonov ali za nadaljnjih U odstotkov manj nego kui. To nazadovanje pa opažamo navzlic temu, da so bile takse lani povišane. Pri trošarinsn je letos donos še v večji meri padel, in sicer kar za 36 odst. (lani v prvih 5 mesecih /M milijonov, letos na 570 milijonov). Pri tem je treba upoštevati, da je bila sicer ukinjena trošarina na vino in žganje, da pa so bile povečane tudi druge trošarine (sladkor, kvas) in uvedene nove (na električni t0V* splošnem vidimo, da so se dohodki in zaslužki deloma zaradi splošnega padca cen, še bolj pa zaradi gospodarske depresije skrčili zadnja leta za 30 pa do 50 odstotkov in v gotovih primerih se vec. io nam potrjuje tudi padec donosa posrednih davkov, ki izvirajo iz konsuma m gospodarskega prometa. Naš davkoplačevalec zato tudi pri polnem upoštevanju svojih dolžnosti nasproti državi in narodu ne more razumeti, da mora pri nespremenjenih davčnih stopnjah navzlic stalnemu krčenju dohodkov plačati več davka. V odgovorih na iznešene krinke davčne prakse smo ponovno culi, da se vsi davki pri nas odmerjajo strogo po zakonu Da davčno uradništvo ne krsi zaso-nov, o tem ne dvomimo. Seveda pa 'ne gre izvajati strogih davčnih predpisov le po besedilu paragrafov, brez upoštevama, v kakšnem namenu so bili ti strogi predpisi vneseni v zakon. Izvajanje vseh možnosti, ki jih daje zakon davčni upravi za ugotovitev davčne osnove, je mišljeno brez dvoma le za primere, kjer obstoja upravičen sum, da hoče davkoplačevalec državo prikrajšati na davkih; ni pa to mišljeno tako, da se prav za vsak primer uporabijo vse zakonite možnosti in da se vnaprej vsaka davčna prijava smatra za neresnično. Poviševanje davčne osnove na podlagi raznih uradnih podatkov in zunanjih znakov vodi v številnih primerih tudi do krivičnega obdavčenja, proti kateremu nima davkoplačevalec dovolj sredstev za obraipbo, v pretežnem številu primerov pa si sploh ne ve pomagati, ker ne pozna zakona in predpisov, ki ga ščitijo. Vsa ta skrajna sredstva, ki jih dovoljuje zakon, so brez dvoma mišljena le za izjemne primere in ne smejo postati pravilo, ki se uporablja proti vsakemu; zato se naj uporabljajo ta skrajna sredstva le proti onemu, ki se namenoma hoče izogniti dav- klNajmanj povoda za uporabljanje teh skrajnih sredstev pa dajejo gotovo davkoplačevalci v dravski banovini, kjer je bila davčna morala vedno boljša nego v vseh drugih pokrajinah države. Ce dobiva davčna uprava v dravski banovini iz ministrstva stroga navodila, tedaj je treba vedno upoštevati da se ta navodila izdajajo zaradi površnega postopanja davčnih uprav v drugih banovinah, ne pa v dravski. Praksa pa nam kaže, da se ta stroga navodila, ki prihajajo v finančnega ministrstva in niso nameniena toliko dravski banovini, zopet najbolj izvajajo pri nas in tako se ni čuditi, da zadnja leta stalno raste odstotni delež dravske banovine na skupnih davčnih dohodkih države Po podatkih dravske finančne direkcije ki so bili objavljeni letos v aprilu, je bilo v 1. 1932. pobranih v dravski banovini za 200.8 mili iona neposrednih davkov nasproti 187.7 milijona Din v 1. 1931. m 225.9 milijona Din v 1. 1930; delež dravske banovine na skupnih dohodkih nase države na neposrednih davkih se je pn tem dvignil od 9.7% v 1. 1930. na 11.4% v 1. 1931. in 13.% v 1. 1932. . . . Ce bi hoteli do zadnjega izkoristiti vse možnosti in sredstva, ki jih daje davčni zakon za odmero davkov, tedaj bi pnsli v nevzdržne in docela nemogoče razmere. To pa ni morda samo posebnost davčnega zakona. Znano je, da bi prišlo n. pr. do popolnega zastoja v prometu z jnpzem-stvom, če bi carinski uradniki pneeli najstrožje izvajati carinski zakon m vse tozadevne predpise. Tak primer je ze bil v Avstriji, ko so carinski uradniki vršili nekaj časa pasivno resistenco s tem, da so najstrožje izvajali zakon. Ce pa je zares neobhodno potrebno povišanje donosa neposrednih davkov, tedaj more to odobriti le Narodna skupscina s spremembo zakona odnosno v zakonu določenih davčnih stopenj; ne da se pa to izvesti kar s poostreno uporabo obstoječih zakonskih predpisov, v nasprotju z duhom zakona. . , . Ugovarjati moramo tudi naziranju, Ki ga je i zneslo Udruženje davčnih uradnikov, češ da davčno uradništvo in finančna uprava ' sploh nimata nikakršne ingerence na določitev davčne osnove za pridobnmo, temveč gre tu le za izvajanje sklepov davčnih in reklamacijskih odborov. To ne drži. Znano je, da sestavljajo predloge za davčno osnovo pridobnine davčne uprave same. da same zbirajo najrazličnejše uradne podatke, pozivajo zavezance, da predlagajo dokaze, izpopolnjujejo prijavo itd. Če pa so vsi ti predlogi davčne uprave višji tudi davčni odbor ne more mnogo popraviti. Po zakonu ne sme ob ocenjevanju sklepati po nižjih, nego uradno ugotovljenih podatkih. Praksa pa je sedaj taka, da se državni zastopnik skoro vedno pritoži na reklamacijski odbor, če davčni odbor zniža osnovo za več kakor 20% V reklamaci jskem odboru pa imajo davkoplačevalci le polovico članov, predsednik pa je državni zastopnik. Avtonomija davčnih odborov se s sedanjo prakso vedno bolj ome- Končno naj še omenimo, de je najlažje priti do zaželjenega cilja davčne pravičnosti če se davčni zakon interpretira tako, kakor je mišljen, in se proti onemu, ki pošteno napove svoje dohodke, ne uporablja onih sredstev, ki so mišljena samo za davkoplačevalce, ki se ne zavedajo svojih dolžnosti nasproti državi. Vsako obdavčenje, ki presega davčno moč posameznika, pa je tudi iz narodnogospodarskih razlogov skrajno škodljivo, kajti če se načenja substanca, obratni kapital, potem mora v nekaj letih take prakse slediti likvidacija._ s čemer država istočasno izgubi davčni vir. S. 5. Vsak vinogradnik ali kupec grozdja, ki se tega občega dovoljenja posluži in sla-di svoj mošt mora preko svoje občine in sreskega načeistva predložiti pismeno prijavo v duplikatu (dvojniku) po obrazcu, kakor je predpisan v zgoraj navedenem pravilniku. Te prijave je predložiti za teritorij bivše ljubljanske oblasti vinarskemu nadzorniku pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za področje bivše mariborske oblasti pa pomočniku vinarskega nadzornika v Mariboru. 6. Sladiti mošt od samorodnic, čistih ali v mešanici z domačimi sortami vinske trte, je najstrožje prepovedano. Obrtniška razstava v Kranju Razstava, ki so jo pri rodili <*rtnik< kranjskega okoliša v prostorih Majdicevega mlina v Kranju v preteklem tednu in ki bo odprta še v nedeljo in ponedeljek, je pokazala presenetljivo lep uspeh. Dosedai je posetilo razstavo že nad 3000 oseb, med temi predstavnik-' raznih oblastev, predsednik Zbornice za TOI 2. Ivan Jeiačin, podpredsednik 2« 170 do 190; »5« 150 — 170; >6« 110 _ 120; »7« 80 — 90; »8« 55 — 60; sremska in slavonska »0g« in »Ogg« 177.50 — 192.50; >2« 157.50 — 177 50; »5« 137.50 — 157.50; >0« 102.50 — 112.50: >7« 72.50 — 82.50; »8« 52.50 — 55. Obrobi: baški, sremski, banat-ski 41 _ 44. Fižol: baški, sremski beli 130 - 135. 0 jesenski saditvi sadnega drevja Na podlagi večletnih izkušenj, zlasti v zadnji dobi, brez nadaljnjega lahko priporočamo sajenje sadnega drevja v jeseni. Predvsem gre za boljše lege, ki so bolj za-vetne n. pr. na vrtovih, ob poslopjih, v zaščitnih nasadih in drugje, kjer je drevje po naravi zavarovano. Izjema bi bila mogoče le zemljišča na odprtem polju ali travnikih ali v dolinah, kjer je potem drevje več ali manj izpostavljeno vetrovom in raznim drugim neprilikam pozimi. Na splošno vzeto pa je gotovo saditev drevja jeseni bolj na mestu. Naj naštejemo nekaj primerov, ki nam oodkrepijejo to važno jesensko delo. Predvsem 9i moramo dobaviti prvovrsten in zanesljiv sadni materijah Jesenski čas je gotovo bolj vlažen nego spomladanski, zategadelj se drevje lažje prime- Cim odpade listje z drevja, pa notri do nastopa mraza, lahko vedno sadimo. Z iesenskim sajenjem ie nakunljeno drevje gotovo najbolj spravljeno. Zato ga čim preje posadimo. Upoštevati moramo vsekakor vse pogoje, ki so tudi pri tem opravilu potrebni, ako hočemo doseči uspeh. Za jesensko saditev se moramo pravočasno pripraviti, tako da vsaj nekaj tednov prej skopliemo jame na določenih mestih, si Dreskrbimo pravočasno dovolj močno kolje, da zboljšamo zemljo, ako je potrebno, si preskrbimo gnoja itd. Letos ie precej sadnega drevja na razpolago. Tako ima tudi Kmetiiska družba razne sorte visokodebelnatih jablan n. nr.: šarlamovski. srčika, cellini. Lord Sufield, gdaneki robač, virginski rožnik, prinčevo jabolko. pisani kardinal. Jakob Lebel, Dama-sonov kosmač. landsberška reneta, dolenjska voščenka. kanadka, zlata parmena, Bau-manova reneta, londonski peping, belfler, ananas reneta. Ontario, Jonathan, mošanč-kar, bobovec. Boikovo jabolko in carievič. no 10 Din komad. Dalje visokodebelnate žlahtne hruške: zgodnja magdalenka, Kla-povka, Viljamovka. kongresovka, češka ananas, Hardijevka. Avranška in Boskovka, tudi po 10 Din komad. Visokodebelnate mošt-nice: koroška moštnica in ozimka, tudi po 10 Din komad; visokodebelnate češplje: laška češplja. Jeferton, velika rumoa. velika sladkorna in velika domača po 10 Din komad; visokodebelnate črešnje: zgodnja majeva. Črna hrustavka. pozna rdeča hrjstavka in Ramon oliva po 10 Din komad; nizko-debelnate jablane: beličnik. šarlamovski, pisani kardinal, landberška reneta, Baumano-va reneta, boskopski kosmač. Jonathan, kanadka in Ontario po 12 Din komad; nizko debelnate hruške: zgodnja Magdalenka. Kla-povka, amanliška, Viljamovka, Avranška, kongresovka. Hardiievka. Arenberška, pa-storovka in Dielovka po 12 Din komad; marelice: klostemeuburška po 15 Din komad; breskve: zgod. Aleksander. Ameden, kraljica vrtov, zmagovalka in mignon po 10 Din komad; visokodebelnatih višeni: osthalm-ska in senčna amarela po 10 Din komad in pritličnih višenj. cepljenih na rašeliki: osthaimska in senčna amarela po 10 Din komad. Mimo tega se dobijo tudi sadike od ribeza in agasa. Sestava letošnjih mostov Pri presojanju vin določenega okoliša se mora rabiti zanesljivo večletno preizkušeno gradivo za podlago. To upoštevaje je smatralo ministrstvo za kmetijstvo za potrebno vnesti zbiranje tega gradiva v čl. 27. pravilnika k vinskemu zakonu Dobesedna po pravilniku bi moral državni strokovnjak jemati vzorce mošta na licu mesta. Smel bi zahajati v vsak vinograd in v vsako klet. ter vzeti toliko grozdja ali mošta, kolikor bi ga smatral za potrebno. Občine bi morale dati takemu organu pri-mrenega zaupnika, ki bi ga vodil po goricah in kleteh v tisti občini. Teoretsko je ta zamisel gotovo edino pravilna, čeprav težko izvedljiva, ker bi organ trajno potoval in 'bi moral tako rekoč povsod hkratu biti navzočen, a v dravski banovini imamo 16 vinorodnih sre-zov. Organ bi moral analizirati na licu mesta grozdje in mošt ter bi moral nositi potrebne pripomočke stalno pri sebi, kar bi mu gotovo ne olajšalo dela. Tudi praktični razlogi se protivijo takemu raziskovanju na licu mesta, ker bi mu že pri najenostavnejšemu načinu preiskovanja nagajala nestanovitna lakmusova tinktura in Mollenkopfov lug, da ne bi bili rezultati zanesljivi in rabni. Pri pravilni izvedbi analiz bi pa moral vlačiti s seboj že majhen kemijski laboratorij. če bi se delo razdelilo ob času trgatve na večje število državnih uradnikov, ne bi našli za tako sezonsko delo primernega osebja. Torej se je morala tudi upoštevati ekonomska stran in se centralizirati delo tam, kjer je brez nadaljnega lahko izvedljivo. Zamisel je bila ta, da naj v ta namen določeni vinogradniki sami pošiljajo primerno označeno grozdje raznih vrst iz vinorodnih srezov banovinski kmetijski po-izkusni in kontrolni postaji v Mariboru in da naj se grozdje tu analizira. Banska uprava dravske banovine je ta načrt odobrila in zbiramo zdaj že tretje leto rezultate analiz grozdja iz vseh srezov. Priobčujemo rezultate, ki utegnejo zanimati vinogradnike, gostilničarje in pivce. Zadnji letos menda ne bodo zadovoljni. Rezultati od 20 t m. kažejo za posamezne vrste grozdja (prve številke pomenijo stopnje po klošterneuburški letvici, a druge množino kislin v 100 cc): Leskovec pri Krškem (banovinska trsnica in drevesnica): rdeče 13.9, 1-90; belo 12.8. 130. Drašiči (Pezdirc): traminec 16.6, 1.25; neuburgovec 17.0, 1.10; kraljevina 12 7, 1.02; sllvanec 13.3, 1.49. Podlehnik (Šta- jerska hranilnica): burgundec 15.2, 1.78; renski rizling 11.9, 2.81; traminec 13.8, 2.13; laški rizling 10.8, 2.53; rulandec 15.4, 1.85. Klub arhitektov je otvoril svojo razstavo Ob 17. 9e je v Jakopičevem paviljonu ob navzočnosti velikega števila mladih arhitektov in najodličnejših predstavnikov naše javnosti s tiho prisrčno slovesnostjo otvorila razstava mlade arhitekture, ki jo je aranžiral Klub arhitektov. Otvoritvi to med drugimi prisostvovali pomočnik bana dr. Pirkmajer, general Pekič. rektor dr. Slavič, prodekan tehniške fakultete prof. dr. inž. Kral, predsednik Inženjerske zbornice inž. Šuklje, obč. svet. dr. Sublc ra mestno občino, direktor TSŠ Reisner, predsednik Inženjerskega udruženja inž. Mač-tovšek in drugi. Predstavnike in tovariše je e kratkim nagovorom pozdravil predsednik kluba inž. arh. Platner, ki je poudaril, da je pričujoča razstava prva te vrste v Ljubljani. Razstava je revija stremljenj in dela moderne arhitekture, ki jih tu predstavlja 20 mladih arhitektov z 200 deli. Na koncu je izrekal zahvalo vsem. ki so kakorkoli pripomogli do te pomembne kulturne prireditve. Za njim je inž. arh. Tomaži? prikazal idejni napor mlade generacije naših arhitektov. Pomočnik bana g. dr. Pirkmajer je pozdravil razstavo z željo, da bi imela popoln uspeh. Sledil je ogled razstave, ki je za Ljubljano kulturni dogodek prve vrste tn l>omo o njej še poročali. Irojm jubilej dveh vrlih narodnjakov! Danes praznujeta gg. Miha Trobec in Brunoslav Ohlhofer, oba pismonoši na Rakeku trojni jubilej. Pred 60 leti sta zagledala luč sveta, pred 32 leti sta nastopila službo pri pošti na Rakeku jn pred 30 leti sta se poročila. Služita že v tretji državj. Skozi 19 let sta vršiia službo menjaje se, vsak drugi dan po 24 ur. V vseh teh letih sta dostavila ogromno število veselih in žalostnih novic, v vseh letih nista bila niti eii dan bolna in v vsem času sta imela Samo enkrat dopust. Vso to dolgo dobo sta vršila svojo službo vestno in točno, z veseljem in ljubeznijo. Nista se strašila ne poletne vro-čjne. ne zimskega mraza in ne kraške bur je: vsak dan sta dostavljala vse, kar je dospelo. Oba sta zavedna in odločna pristaša narodnega in državnega edinstva. Svoio službo še vedno vestno vršita, toda moči so jele pešati. Želita v pokoj, da bi mogla v miru uživati še jesen svojega življenja. Vsi ' znanci in prijatelji in vsi ki ju poznajo, se v duhu pridružujejo njuni proslavi in jima želijo, da (bi ju Bog ohranil še mnoga leta. da bi vesela in zadovoljna prebila še leta. •ki so jima v knjigj usode določena. Delu priznanje! Med redkimi slovenskimi obrtniki je pred kratkim dobila lepo priznanje na letošnji londonski razstavi za njene izdelke tudi naša renomirana tvrdka L. ROT, za katero jo lahko zavida ostali obrtniški svet. Tvrdka Rot je pod vodstvom ge. Rotove med prvimi specijalnimi trgovinami s ko-žuhovino in kožuhovinastimi izdelki ter jo kot solidno in prvovrstno poznajo ne samo v Ljubljani, temveč tudi daleč okoli nje. Tvrdka, ki se danes ponaša z bogatim re-nomejem, je začela svoj obrat iz skromnih početkov, ga v teku let s pridnostjo, vestnostjo in solidnostjo dvignila do odlične višine in je prav sedaj prejela za svoje delo priznanje na mednarodnem razsodišču v Londonu. Morda ni najmanj pripomoglo, da se je tvrdka povzpela do današnje stopnje, dejstvo, da si je nabavila najmodernejše stroje, s pomočjo katerih dobavlja vsak izdelek samo lastnega izvora. Strojenje in barvanje kož je domače delo in že samo zaradi tega so proizvodi Rotove tvrdke prvovrstne kakovosti. Za mednarodno častno priznanje, ki je tvrdk! samo skromen zunanji dokaz za kakovost njenih izdelkov, moramo podjetnici ge. Rot toplo čestitati z željo in v prepričanju, da nam bo podjetje tudi v bodoče opravičilo sloves, ki ga uživa In po katerem je dobilo svoje priznanje celo v tujini. Floreat crescat! Ivan Ko« — Delegat Kraljestvo mode | in svileno srajco so praznična o- >.;ka, ki bo razveseliila vsakega dečka (desna s GROŠELJ Novi dežniki v oblikj paltice, kakor so bili moderni že pred dolgimi leti, so se znova pojavili na modnem obzorju. Novi dežniki tičijo v usnjeni ali svileni prevleki, ki je dovolj ohlapna, da ne poškoduje dežnikovega ogrodja. •K športni opremi izvrstno pristoja dežnik z ročajem iz svinjskega usnja z enako prevleko. Praktična in originalna je tudti zložljiva prevleka z ročajem v obliki kristalne živalske glave. Dežnik s povsem ohlapno svileno prevleko ima napihnjeno obliko, na ročaju pa je opremljen z dozo za puder! Zdravniška posvetovalnica Nesrečna. Dlake na prsih so pri ženskem spolu bolj redek pojav, vendar je pa dovolj takih slučajev. Blago, neškodljivo in precej učinkovito sredstvo za odstranjevanje dlačic je kalciumsulfid, ki ga rabimo v sledeči pasti: Kalcium sulfida 20 gr glicerinove masti 10 gr, škrobove moke 10 gr, citronove esence 10 gr. — Mazilo je treba takoj uporabiti ker se hitro razkraja. — Zanesljivo in trajno odstranjevanje dlak pa se vrši s pomočjo elektrike v kakem kozmetičnem zavodu. _ A. B. t. J. Pri kroničnem nahodu Vam priporočamo vsakodnevno izpiranje nosne dupline s toplim 1% raztvorom kuhinjske soli ali pa borove kisline s pomočjo irigatorja za nos. Po izpiranju namažite nosno sluznico s 2% Zine. sulf. Vsekakor bi pa bila ob priliki preiskava po strokovnjaku na mestu. _ 2 BL. Skoraj vsaka kapavica zapušča tudi če je popolnoma ozdravljena sledove na sluznici, ki se pojavljajo v redkem izcedku in pa kalni seči. če se pri večkratni mikroskopski preiskavi ne najdejo go-H^koki, ste lahko popolnoma brez skrbi in ne dražite sluznice z močnimi medika-menti. Tu pa tam se lahko izperete s slabo raztopino hipermangana. Ogibajte pa se ostrih jedi in alkoholnih pijač, za notranjo desinfekcijo pa pijte Rogaško slatino in uživajte tu pa tam tablete Helmitol. _ M. II. Tolščo na trebuhu odpravite s primerno dieto in telovadbo. Izvajajte redno take vaje pri kateri stopijo v akcijo predvsem trebušne mišice t. j. počep, dviganje nog v ležečem položaju, veslanje. Pasivno se pregibajo trebušne mišice pri masaži, najbolje v parni kopelji. Apetit si zmanjšate s tem, da pred kosilom in večerjo pojeste par bonbonov. Ogibajte se močnatih in mastnih jedi, glad pa utešite s sadjem. — S. č. Ni izključeno, da je malarija zmanjšala odpornost telesa in ste sedaj bolj podvrženi glavobolu in prehladu. Tudi herpes je mogoče v vzročni zvezi z malarijo. Priporočamo vam pregled krvi, na vsak način pa kure z arzenom in železom. _ A. š. Ker so bradavice na omenjenem mestu lahko nalezljivega značaja, je pred poroko brezpogojno potrebna zdravniška preiskava in to čim prej, da se lahko zdravi. — J. I. Pri izpadanju las je treba glavo vsaj enkrat na teden umiti z mlačno vodo in katranovim milom, če so na koži plasti maščobe in roževine, jih zmehčajte najprej s svežim oljem ali ribjo mastjo, nato odstranite z milom maščobo in umijte glavo s sledečo vodo: Tanina 10 gr, rožene vode 50 gr, vinskega cveta 10 gr. — D. C. če se vam po formalimskem špiritu močno lupi koža, potem opustite to zdravljenje, izmenjajte vsak dan nogavice in obutev, kopajte se dnevno v mrzli vodi, po IAH Urejuje dr. Milan Vidmar Jesen prinaša nove nade. šahovski klubi nimajo več praznih šahovnic. Ljubljanski klub na pr. ima že svoj turnir. Naši igralci se pripravljajo na medmestno tekmo. Ljubljana hoče na vsak način postati šahovski prvak v državi. Našemu savezu se je med tem vendarle posrečilo iz somborskega turnirja izvleči novega nacionalnega mojstra. Schreiber in Tot sta, kakor znano, v Somboru delila prvo in drugo nagrado. Oba sta hotela postati mojstra. Zato jima dvoboj za mojstrsko čast ni dišal. Savez je pravilno storil, da Je ostal trd. Tudi šah je potreben deflacije. Mojstrov, vsaj navideznih, je šahovski svet prepoln. Savez je hotel videti kri. Ljubše mu je bilo, da ni novega mojstra nego da nastaneta dva. Schreiber in Tot sta ugriznila v grenko jabolko. Pa se je pokazalo, da ima Tot močnejše zobe. Ugriznil je odločilno in si priboril mojstrsko čast. Tako je prav. šah je borba, ne trgovina. — * — V vročih poletnih dnevih so letos tudi dunajski šahisti mislili na vodo. Niso pa hoteli zapustiti šahovnic. Originalen izhod so našli. V Klosterneuburgu pri Dunaju so našli lepo kopališče. Njegov direktor jim je pa priredil turnir. Turnir v kopalnih hlačah je nova reč. Dobro je uspel. Znani dunajski mojster Baldur Honlinger je odnesel prvo nagrado. — * — Velemojster Tartakower zbira šahovske miniature. Zelo kratke partije. Marsikaj zanimivega je nabral. Seveda bi pri tem svojem delu moral začeti s stvarmi, Ki so nekoliko sramotne. Sramotne seveda ne za Tartakowerja, temveč za onega, ki stakne mat v veliki naglici. Najkrajšo partijo gotovo poznate. Svoje ime ima. j>Norčev mat« prinaša. V dveh potezah: Beli: Črni: 1. f2—£4 e7—e5 Tako se začenja Fromov gambit. 2. g2—g4? ? Dd8—h4+ Nekoliko daljša je miniatura, ki prinaša »črevljarjev mat«, kakor ga Nemci imenujejo: Beli: Crnl! 1. e2—e4 e7—e5 2. Lfl—c4 Sb8—c6 Peen: Pravljica Republika Gurania je tega leta srečno absolvirala svojo štirinajsto revolucijo in novo izvoljeni predsednik Ramiro Spada je imel polne roke dela. Neprestane revolucije so zrahljale finance in moralo cvetoče republike. Neplačani dolgovi so narasli do fantastičnih številk, celo tvornice orožja — ki so poznane po svojih dolgoročnih kreditih — so ustavile nadaljnje dobave. Ljudstvo, živeče v nepretrgani re-volucijski groznici, se je vdalo kvar-tam, likerjem, kokainu in vinu. Strogi, a pravilni Ramiro Spada je videl, da vodi ljudska razbrzdanost deželo v novo revolucijo, zato je izdal stroge naredbe. Za pijančevanje je kratkomalo določil smrtno kazen. Toda žejnih in revolucionarnih Gu-ranijcev ta kazen ni oplašila. Kakor obsedeni so popivali naprej. Električni stol je deloval v permanenci in inozemska delniška družba, ki je dobavljala tok po industrijski ceni, je delala mastne dobičke. Ramiro Spada se je ustrašil velikih računov in poklica! je k sebi starega revolucijskega kolego Pabla Vifieza. ki je bil točasni minister za higieno. »•Povej mi, dragi Viiiez. kaj naj storim? Ljudje so kakor obsedeni! Se malo se ne plaše električnega stola — pijejo kakor za stavo! In kar je najbolj 'žalostno — naši lastni pristaši so pijanci. Včeraj so aretirali moji organi ministra financ Pedra Alvareza — pijan je razgrajal na trgu Revolucije! Ali naj pomorim vso Guranijo?! Le zakaj se ljudje kljub najhujši kazni ne odpovedo pijači?« »Ker jo ljubijo, dragi tovariš predsednik!« je odgovoril izkušeni Pablo Viiiez. »Za božjo voljo! Kaj ne vidijo, da jih pijača uničuje, da fizično in financiel-no propadajo?« Pablo Vinez je zmignil z rameni. »Odgovori!« je zakričal nesrečni Ramiro Spada. »Odgovoril ti bom. toda ne takoi — počakaj do večera. Zdaj pa mi dovoli — da grem!« . Jezen in nezadovoljen je odstavil predsednik izkušenega tovariša Pabla Vifieza. Zvečer je zabrnel telefon v predsednikovem kabinetu. Vabil ga je Vinez "Vinez je predsednika vljudno SDrejel, peljal ga je v jedilnico, posadil je v fotelj, izza peči je privlekel ŠDansko steno z japonskimi vzorci ter jo p sta- vil pred se in pred predsednika. »Zdaj pa, dragi kolega — predsednik, izvoli počakati par minut — in videl boš. zakaj ljudje ljubijo pijačo!« Vrata so se odprla in sluga je privede! v jedilnico tri osebe: Prvi je bil slepec, drugi pohabljen revolucionar brez nog, tretji premra-žen, suh berač, ki ni imel na sebi drugega, kakor stare kopalne hlačke, ki jih je bogve kateri užaljeni rekorder odvrgel v koDališču. Sluge so jih posadili za mizo. nanosih so jim celo baterijo buteljk najboljšega vina. Predsednik Ramiro Spada se je čudom čudil, kje ie dobil izkušeni in trezni minister Vinez toliko te osovražene pijače. Pablo Vinez pa je prijel začudenega predsednika za gumb pri telovniku in mu zašepetal: »Zdajle, dragi predsednik, boš dobil odgovor, ki si ga zahteval doooidne pri zaupnem sestanku od mene! Potrpi samo par minut!« Sluee so Dridno nalivali, slepec, pohabljenec in berač pa so z užitkom srkali žlahtno kapljico. Ko so izpraznili že lepo število buteljk. je slepec naenkrat dvignil čašo in gin jen izpregovoril: »O žlahtna oijačica. kako okusna si. kako sladka in ognjena, kako iasna in čista! Vidim te. kako si zlata, vidim, kako vstajajo mehurčki iz dna čaše, kakor srebrni biseri!« »Ti nesramnež ti,« se Je obregnil pohabljeni revolucionar brez nog. «Saj si vendar od rojstva slep, pa govoriš, da vidiš barvo tega dobrega viinčka! Ah nas hočeš vleči za nos? Se eno zini, pa te bom obrcal, da boš zletel z diva-na!« »Tako je!« je veselo zakričal berač v kopalkah. »Le po njem! Kar obrcaj ga — in pošteno ga obrcaj! Globo bom že jaz plačal pa še novo obleko ti bom kupil v konfekciji!« — Predsednik Ramiro Spada je začuden maja! z glavo, izkušeni in trezni minister Pablo Viiiez pa mu je rekel: »»Nu, zdaj vidiš, zakaj ljudje ljubijo vino! Zato. da porabijo svoje težave! Odpravi najprej trpljenje, skrbi, bolezen in revščino — potem pa lahko še vino prepoveš!« Takoi drugi dan je strogi, a pravični Ramiro Spada preklical grozni dekret; inozemski družbi, ki ie dobavljala tok po industrijski ceni, pa je Dreskr-bel druge koncesije. Obnovi! 'e oronad'o vinogradništvo v republiki. Ljudje so se z vnemo lotili nove pridobitne možnosti in ker je oila že Drva letina odlična, so zaDrnsi'; v a• do, naj poskrbi za izvozne olajSave. kopelji pa umijte noge s francoskim Iga-njem. V nogavice nasujte salicilen puder. V skrajnem slučaju pa pride v poštev obsevanje. Zdravljenje s sadjem in nekuhano hrano V novejšem času uživa sadje in nekuhana hrana velik ugled, in to po vsej pravici, ker vsebuje taka hrana veliko vitaminov, je osvežujoča in pospešuje prebavo. Pretiravanje pa ni na mestu, ker tudi mešana hrana vsebuje dovolj potrebnih vitaminov. čiste kure s sadjem se izvedejo ne samo s sadjem, ampak se mešajo tudi z nekuha-nim sočivjem; paradižniki, orehi, bučna zrna itd. Najbolje je, da se med posamezne dneve vrine enkrat ali dvakrat na teden »sadni dan«. V posameznih slučajih se lahko take sadne kure raztegnejo na eden do tri tedne. Kar je več, postane lahko nevarno. Vsled male količine kalorij so take kure posebno priporočljive za shujšanje tudi zaradi tega, ker telesu odtegnejo solnih tva-ličine vode. Vsled pomanjkanja solnih tva-rin je tudi uspeh pri arteriosklerozi in visokem krvnem pritisku razumljiv. Sadni dnevi se predpisujejo tudi pri nekaterih kroničnih boleznih členkov, ker odtegujejo vodo iz telesa in s tem razbremene členke. Pri putiki izločujejo sadni dnevi včasih ogromne količine sečne kisline iz organizma. Da sadje pospešuje prebavo, je znano. Bolje pa je, da se solata in nekuhana hrana ne soli. Vendar pa vsebuje nekuhana hrana tudi marsikatere nevarnosti. Predvsem ima ta način hrane malo kalorij in beljakovin. Napačno je torej smatrati nekuhano hrano kot edino pravilno in naravno, tudi zaradi tega, ker človeški prebavni organi niso kos takšni količini čisto vegetarijanske hrane, kot je potrebna za vzdrževanje ravnotežja hrane in za preosnovo tvarine. Razen tega je sadje pogosto vir nalezljivih bolezni. Vegetabilna nekuhana hrana je torej v gotovih primerih jako koristna, pretiravanje pa, kakor povsodi, tudi tukaj lahko škoduje. Lf8—c5? ? S. Ddl—£3 4. Df3Xf7+ Oba, prav gotovo sramotna mata imata več variacij. Bedaki jih že najdejo sami, brez posebnega navodila. Primerilo pa se je, da je močan igralec v neKem turnirju našel prav tako hitro pot kakor »črevljar-ji«. Imen ne bom navajal, miniatura pa je mična: Beli: C™1: 1. d2—d4 .... Bajš najboljša prva poteza. 1..........Sg8—f6 Tako vas uči hipermoderna šola. 2. Sbl—d2 .... Beli hoče obdržati kontrolo nad važnim centralnim poljem e4 od vsega početka v rokah. 2..........e7—e5 Nekakšen budimpeštanski gambit. 3. d4Xe5 Sf6—g4 Vse to je zelo naravno. 4. h2—h3 ? ? .... Grozota! Beli misli, da bo preganjal predrznega skakača m prav nič mu ne prihaja na um, da so možne hude reči. Partija je v resnici že končana: 4..........Sg4—e3!! če sedaj beli ne žrtvuje dame, je mat: 5. f2Xe3 Dd8—h4+ 6. g2—g3 Dh4Xg3 Seveda se je beli že po četrti potezi udal. V zadnji številki »Wiener Schachzeitungc pripoveduje Tartakower — da se vrnem k njegovim miniaturam — naslednjo zgodbo. Preteklega 25. junija so Holandci priredili medmestno tekmo. Znani mesti Rot-terdam in Leyde \ sta postavili svoje junake. Mojstru Oskamu, ki ga šahovski svet dobro pozna, je sedel manj znani Demmen-dal nasproti. Temu neznanemu junaku je usoda namenila žalostno toda nesmrtno fa-hovsko slavo. Naslednja miniatura jo opeva. Beli: dr. Oskam črni: W. Demmendal 1. e2—e4 d7—d5 To je tako imenovana Skandinavska obramba, ki ni na najboljšem glasu. 2. Sgl—f3 .... Oskam očividno ne mara znanih variant. Mogoče je tudi poznal svojega moža. Zato je najbrže naknadno zavil v malo znani Tennysonov gambit: 1. Sgl—f3, a7—do 2. e2—e4. Ta gambit je pred desetletji inspi-riral Madžar, ko so iznašli svoj budimpeštanski gambit: 1. d2—d4, Sg8—f6 2. c2— c4, e7—e5. 2..........d5Xe4 3. Sf3—g5 .... Tennysonov in budimpeštanski gambit se očividno razlikujeta samo v tem, da prvega igra beli, drugega pa črni. 3..........Lc8-f5 Tartakower pravi, da beli po 3..... Sg8—f6 lahko zelo hitro mobilizira: 4. Lfl—c4, e7—e6 5. Ddl—e2. Zato priporoča 3.....e7—e5 in misli, da beli potem ni pri- moran igrati 4. Sg5Xe4, temveč, da lahko ostreje igra 4. d2—d3. 4. Sbl—c3 Sg8—f6 5. Ddl—e2 .... Ogroža kmeta na e4, grozi pa tudi De2— b5+ 5..........c7—c6 6. Sg5 X e4 Sb8—d" ? ? črni očividno ne mara dvojnega kmeta na f6. Po nesrečni svoji potezi je črni prosil nasprotnika, naj mu ne požene takoj kontrolne ure, ker da mora za nekaj minut zaradi nu opravka iz dvorane. »Vaša ura b< vso "nost ostala tam kjer je« je mirno ougovoril Čakam in pri-smolil je mat: 7. Se4—d6 .... Sev'da je partija vzbudila senzacijo. Nekaj dni kasneje je advokata Oskama poklical telefonično klient in ga zaprosil, da mu naglo uredi neko zadevo: »Hitro, tako po Vaše« je rekel, > v sedmih potezah«. Iz življenja Francozi, Angleži, Rusi, Nemci: Kakšno je njih poslanstvo Vsak narod išče svoj prostor na sonca sveta O 9 • Nemec Scheler je napisal knjigo, v kateri skuša razčleniti karakter posameznih narodov po njihovih idejah o lastnem poslanstvu na svetu. Moderna Francija, pravi Scheler, ocenjuje narod po vrednosti in ga podreja človeštvu. Vsem narodom priznava pravico do enakosti in svobode in zanikuje različno vrednost ali kakšno izbranost nekaterih med njimi. Ta ideja o enakosti in enakopravnosti ni samo nacionalni demokrati-zem Francije, temveč obvladuje vso njeno filozofijo in znanost. A pri tem se čuti po Napoleonovih vojnah poklicano, zanašati in uresničevati svojo specifično ideologijo »človečanskih pravic« preko svojih mej in med vsemi drugimi narodi. Ta misija, ki jo ovija v svojevrstno galsko osebino nacionalne slave (gloire), ji daje povod, da se čuti za voditelja, učitelja in vzgojitelja človeštva in jo dela neredko skrajno agresivno in bojevito zoper vse narode, ki ne delijo njenega mnenja. Cisto nasprotno temu umeva Angleška svojo misijo, ki jo na skrivnem nosi povsem aristokratska ideja »Izbranega naroda«. Dočim se čuti francoski narod za voditelja in učitelja Človeštva, se smatra Anglija za rojenega »gospodarja« nad človeštvom in se pri tem odpoveduje vsaki direktni kulturni propagandi. Njej ne gre za imperializem duha kakor Franciji, temveč za to, da bi človeštvo služilo njenim koristim. Spoštuje tuje ideje, navade, državne uredbe, celo pri narodih, ki si jih je postavila v službo, a pri tem jo vodi občutek, da ji je bog podelil neko posebno nadrejenost. Povsem drugačno je spet nacionalno in svetovno poslanstvo, kakor ga čuti Ru- Vulkani Nilh radioaktivni plini na soncu Skrivnost sončnih peg Temne lise na sončni površini so bile med prvimi izvenzemeljskimi pojavi, ki so jih odkrili po izumitvi daljnogleda. Odkril jih je že Galilei. Dosti pozneje je lekarnar in astronom amater Schwabe v Dessauu ugotovil, da se sončne pege periodično množijo in po številu manjšajo. Od maksi-ma do drugega makslma preide kakšnih 11 let. Veliki Viljem Herschell je mislil, da predstavljajo sončne pege ogromne luknje na sončni plošči, ki nam nekako prožijo pogled v globlje sončne plasti. To na-ziranje so že davno pokopali. Pozneje so z umnimi načini izmerili, da imajo pege nižjo temperaturo nego njih okolica in so iz tega sklepali, da predstavljajo žlindro, ki jo bljuva sončna notranjost na površino. Tudi te teorije niso mogli dokazati in danes velja precej splošno nazor, da so pege le vidni sledovi silovitih elektromag- Gusarska drama pred 60 leti Priznanje na Pred 60 leti je priplula v gibraltarsko pristanišče velika angleška jadrnica, ki je vodila za sabo na vrvi manjši brig. Mala iadrnica je zbudila veliko pozornost, ki se je še stopnjevala, ko so ljudje zvedeli, kaj se je z njo pripetilo na visokem morju. To jadrnico, ki je nosila ime »Marija«, ie pripovedoval kapitan angleške ladje Roy so našli v začetku decembra sredi oceana. Bila je tu pa tam malo poškodovana, toda v splošnem je bila videti v dobrem stanju. Le ko so se ji približevali, ni bilo opaziti na njej nobenega sledu življenja. Klici so ostali brez odziva. Tedaj je stopil Rov z nekaterimi ljudmi na nje krov, da bi pogledal, kaj je ž njo. Preiskal 30 je od vrha do tal in je našel vse na svojem mestu toda človeka nobenega. Zdelo se je pa ' kakor da je bila posadka pravkar ostavila ladjo. V spalnici posadke so visele še ležalne mreže z odejami, omare mornarjev so bile zaprte, tu in tam je še ležala kakšna pipa ali mošnja s tobakom. Nič ni kazalo na to, da bi bili ljudje na vso hitri-co in pod pritiskom kakšnega bližajočega se viharja ali druge nesreče ostavili krov. Na naraven način ga tudi niso mogli osta-viti, kajti vsi rešilni čolni so bili privezani na svojih mestih. V kapitanovi kajuti so našli isto tako vse v redu. Na mizi so ležali ostanki obeda in celo kavne čaše niso bile povsem prazne. V nekem kotu je bil šivalni stroj in pod njegovo iglo je stalo na pol dovršeno delo. Pobližji pregled je odkril, da je šlo za otroško krilce _ dokaz, da je bila na krovu tudi ženska z otrokom. V omarah so našli razne dragocenosti, ure, nekoliko prstanov, verižico, večjo vsoto denarja. Toda nikjer živega človeka. ... Tudi ladijska knjiga ni omogočila rešitve vseh skrivnosti. Iz nje je bilo razvidno le to, da je bila jadrnica iz Amerike, da je kapitan, ki se njegovo ime ni dalo dobro razbrati, zadnjo beležko izvršil pred mesecem dni' in da je bil namenjen v Genovo. Tako je pripovedoval angleški kapitan in njegove navedbe so potrdili njegovi ljudje. Oblasti, ki so ostavljeno ladjo preiskale, tudi niso mogle odkriti nič novega, zaman so obvestile ameriške mornariške oblasti, zaman je bilo v naslednjih desetletjih tkanje sledov, ki bi prinesli nekaj jasnosti v zagonetko male jadrnice dokler ni legel te dni na smrtno posteljo kapitan angleške ladje, ki je »Marijo« pripeljala v Gibraltar. Pred smrtjo je sam razkril to zagonetko, ki jo je čuval kakor člani njegove tedanje, 5e davno umrle posadke celih 60 let. iz njegove izpovedi je razvidno. da je šlo za domenjen komplot med njim in moštvom »Marije«. Kapitan »Marije« je imel v svoji kabini veliko vsoto smrtni postelji denarja m njegovi mornarji so se domenili s kapitanom Royem, da uprizorijo grdo razbojstvo, ki naj bi ga on prikril s svojimi povestmi. Nekega dne so na visokem morju zvabili kapitana z ženo in otrokom na krov ter jih vrgli v morje, angleška ladja, ki jim je sledila, je vzela roparsko posadko na svoj krov, kjer so si potem razdelili denar in druge dragocenosti nesrečnega kapitana. Prej so uredili stvar še tako, da je bila videti v svoji zagonetnosti naravnost nerazrešljiva. Nihče ni izdal zločina in nihče na tem svetu se ne 1x5 pokoril zanj. sija. Nji gre za svetovno državo, v kateri bi narodi bili bratska enota in za katero naj bi se Rusija kot poseben narod in posebna država žrtvovala do uničenja same sebe. S tem da bi človeštvu žrtvovala svojo narodno bit, bi izvršila svoje najvišje nacionalno dejanje. Ta nacionalna iaeja pa je prav tako agresivna kakor francoska in angleška in mogoče celo najbolj agresivna med vsemi, samo da noče voditi in vladati človeštvu, temveč mu služiti. Toda to je vsiljiv in nasilen služabnik, ki ne prenese nobenega zavračanja svoje volje po žrtvovanju in služenju. Nemčija po Schelerju nima tako izrazite ideje o svojem poslanstvu, ki bi se dala primerjati idejam navedenih narodov. Tuja ji je angleška ideja izbranega in gospodujočega naroda, tuja galska ideja voditeljstva nad človeštvom in pobor-nika za enakost narodov, čisto tuja pa ji je ruska ideja samožrtvovanja v prid celote. Nemci verujejo, da so tudi narodi kakor posamezniki različnega značaja in da imajo različne vrednosti. Verujejo pa tudi, da morejo narodi le po vrednosti svoje organizacijske in kulturne sile zahtevati ln zaslužiti svobodo in vlado na svetu. Vsakemu svoje — to je nemški svetovni nazor in temelj njegove pravičnosti. K temu bi bilo seveda pripomniti, da je Scheler Nemec, ki gleda na svet, dasi se morda sam ne zaveda, skozi očala nemških simpatij in antipatij. Njegove ideje, ki niso brez vsakega stvarnega jedra, pa so vsaj kar se tiče Nemčije dovolj zastarele, da ne morejo obveljati v dobi hitler-jevskega rasizma, antisemitizma in podreditve vsega sveta nordijskim kulturnim (in še bolj nekulturnim) težnjam. netskih viharjev na soncu, ki učinkujejo skozi vesoljni prostor celo na našo zemljo. Tu se javljajo n. pr. v obliki tečajnega sija in motenj v telefonskih in brzojavnih napeljavah. Francoski prof. Deslandre je nastopil sedaj z iiovo teorijo. Po njem deluje na solncu 6, 12 ali 24 vulkanov, ki so enakomerno' razdeljeni po njegovi površini ter od daleč slični zemeljskim. Kadar ti vulkani bljujejo, prinašajo na površje tudi radioaktivne pline, ki jih vidimo mi v podobi sončnih peg oz. plamenic (protu-beranc). Iz teh izvirajo električni žarki, ki se očitujejo na zemlji med drugim kot elektromagnetske motnje in tečajni siji. Deslandre je vršil svoja opazovanja na eni najbolje opremljenih francoskih zvezdam in je zbral zanja celo vrsto dokazov. Drugi znanstveniki jemljejo sedaj njegove trditve v pretres. Lepe roke Nepa ameriška revija je zastavila svojim moškim čitateljem vprašanje: »Kaj pogledate najprvo pri ženski, ki jo vidite prvič v življenju?« Oglasilo se je mnogo sto mož in značilno je, da se glasi večina odgovorov: »Najprvo pogledam na roke.« Seveda ima vsak moški poseben tip ženskih rok za vzor. Neki čitatelj piše: »Ljubim roke ženske, ki bi mi mogle napraviti udoben dom, ki bi znale kuhati in šivati, nežno negovati cvetlice, igrati na glasbene instrumente, božati z ljubeznijo kodre mojih otrok in meni samemu pregnati skrbi s čela.« Drugi pravi: »Roke, ki se končujejo v osti, ki imajo velike »lune«, ki niso nežne kakor lilije, temveč utrjene v športu, a vendar mehke, so najdragocenejše imetje ženske.« Mnogi odgovori opevajo pri ženskah naravno drugačne telesne prednosti. Nekateri sanjarijo o nogah, gležnjih, posebno pa o izrazitih očeh, med katerimi imajo svetloplave največ občudovalcev. Odtisi pasjih nosov Avstralska družba za pasie dirke je dognala, da imajo nosovi hrtov prav tako značilne poteze kakor človeški prsti. Zato je določila nosove hrtov za ugtavljanje identitete. Ta identitetni znak je vsakemu lastniku psa potreben zategadelj, ker se je ponovno primerilo, da so hrte pred dirko ukradli gospodarjem in jih privedli na dirkališče pod drugim imenom. Zanaperj ho-čeio slične dogodke preprečiti z nosnimi odtisi. e rečemo najlepše in obenem najcenejše oblači gospode tvrdka DRAGO SCHWAB pritrjuje vsakdo, zlasti sedaj je izbira blaga in oblek velika, cene pa so dosegle najnižje stanje. Z levo nogo se brije Največji francoski avion „Bizerie" Ta mož brez rok dokazuje, da niso za britje potrebne ravno človeške roke Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobnosti, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih, poživi naravna »Franz Josefova« grenčica trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se »Franz Josefova« voda pri pojavih, ki imajo svoj izvor v za-strupljenju želodčnega črevesnega kanala, obnese kot izborno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. čarovništvo in ris še nista izumrla Srednji vek v prosvetljsai moderni dobi Popuilajrni pariški zagovornik Maurice Garcon je najboljši francoski strokovnjak v zadevah čarovniške literature. Kot ne-utrudljiv zbiratelj starih dokumentov in spisov o zadevah črne magije, si je ustvaril knjižnico, kakršne menda ni več na svetu. Misteriji pradavnih magov in skrivnosti židovske srednjeveške kaba-le so mu znane do dna. Trideset let že zbira takšna dela in če zve, da imajo v kakšnem zapuščenem kraju preperelo pisanje, ki spada v to stroko, ostavi vse procese in si ne privošči prej miru, dokler ne postane to pisanje njegova last. Garcon pa zasleduje pozorno tudi okultna in magična gibanja naših dni in pravi, da ima hudič danes večjo »versko družino« okoli sebe nego vsi svetniki in znanstveniki. Nič ni moglo izkoreniniti pradavne vere v duhove in čarovnije, razlika je le v tem, da so čarovnike oblasti nekoč seži-gale, ker so jim pripisovale nevarne, nadnaravne moči, danes jih pa prijemajo kot sleparje, skoraj nekako kot individue, ki si brez upravičenosti lastijo naslov čarovnikov in goljufajo svoje žrtve. V večini modernih čarovniških procesov sodijo čarovnike zato, ker njihova sredstva niso nič zalegla zoper — sovražnike tožitelja. Po vojni je postalo »obujanje mrličev« zelo plodonosen posel. Garcon sam je poznal drugače zelo izobraženega in vestnega državnega uradnika, ki je po svojem dnevnem delu cele noči prebil z iskanjem formule in kuhanjem magičnih čorb, ki naj bi obudile pred 20 leti umrlo ženko. Listi poročajo stalno o hišah, v katerih »straši«. Garcon je nekoč sam prenočil v takšni hiši, žal pa strahov ni bilo od nikoder. še bolj nego po mestih je čaranje doma morda na deželi. Med vsemi čarovnimi napoji, ki jih tam kuhajo, pa zavzemajo prvo mesto napoji, ki naj bi v določeni osebi vzbujali ljubezen, in napoji, ki naj bi škodovali sovražnikom. Priljubljena je tudi metoda, da se voščena figura, ki predstavlja sovražnika, zbada ob spremljavi čarovnih formul z iglo v jetra, možgane in srce. To naj nesrečnežu prinese bolezen, kon-kurz, smrt. Vera v volkodlaka se ne da ubiti niti v tako napredni deželi, kakor je Francoska. Lansko leto je stara dekla v Poitiersu Garconu prisegala, da je eden njegovih odvetniških kolegov zasledoval njeno sestro v podobi kozla. Udarila ga je s palico po glavi in pri tej priči se je spremenil v — odvetnika. Garcon je nekoč slučajno zvedel, da hoče nekdo v Fontainebleauškem gozdu klicati hudiča. Z nekim prijateljem sta zvečer šla in se skrila na primernem kraju. Točno opolnoči je prišel rotilec z debelo knjigo pod pazduho, napravil ris, prižgal dve sveči in po vseh podobnih starodavnih procedurah pričel klicati hudiča. Čeprav se je pri tem tresel kakor šiba na vodi, je po starih formulah strahovito preklinjal boga, da bi se priliznil »rdečemu zmaju« (prej je pa napravil križ za hrbtom, da bi ga zmaj ne napadel s te strani), obljublja) mu je vse mogoče, svojo in duše drugih ljudi, če bi mu prinesel bogastva, želel si je'tudi, da bi satan umoril nekega njegovega nasprotnika. Tragikomedija je bila tako grozotna, da je Garcon s prijateljem ušel. Zaklinjevalec hudiča je bil hujši od hudiča samega. Zgrajen je iz kovine, ženejo ga trije motorji, njegov akcijski radij pa znaša 1800 km človek — tarča elektronov Žarki, ki povzročajo starost in smrt Fizik doc. dr. G. Kunze iz Rostocka je prišel po svojih novih raziskovanjih do presenetljivega zaključka, da so znameniti kazmični žarki nič manj nego povzročitelji staranja in smrti živih bitij. Ne da bi se človek zavedal, pravi dr. Kunze, je stalna tarča neštetih izstrelkov iz svetovnega prostora, ki mu prebijajo telo od glave do peta in mu zaradi svoje neznatnosti polagoma, toda neodoljivo uničujejo stanična jedra organizma. V tem bobnajočem ognju elektronov mora organizem končno plačati s svojo ostarelostjo in smrtjo. Kunze je izvršil celo vrsto eksperimentov, da dokaže silovito probojnost teh elektronov in po njej svojo teorijo. Majhen otroški balon spraviš iz njegove poti z lahkim dotikom s prstom, drveči brzo-vlak skoči s tira le pod pritiskom velikanske sile. To je v bistvu princip, po katerem se meri udarec elektronov. Cim večja je sila, ki jo moraš uporabiti, da jih spraviš s tira, tem silnejša je tudi njih notranja energija. Kunze je zgradil magnet, da je preizkušal ta izklon. O silovitosti njegovega magnetnega polja nas poučijo nekatere številke: mogočna tuljava z več nego 1000 kg bakrenih žic daje magnetno polje z več nego 20.000 enot Tok, ki pelje skozi tuljavo, ima 500 voltov in 1000 amperov, zadostoval bi za oskrbo celega mesta. Tuljava se pri tem tako segreje, da bi po malo več nego 1 minuti zažarela in se raztopila- Po 50 sekundah vključenega toka jo je treba hladiti 25 ur, preden doseže spet sobno temperaturo. Pod velikansko privlačnostjo tega magnetnega polja skočijo vsi zemeljski žar-kovni delci, tudi če Izvirajo iz radija, s tira. Toda kozmični delci se niti ne zmenijo zanj — kakor da bi hotel drveči br-zovlak iztiriti s pritiskom prsta. Kunze je izračunal, da žene drobec kozmičnih žarkov več nego 10 milijard voltov. Za primerjavo povejmo, da potrebujemo pri proizvajanju trdih Rontgenovih žarkov »borih« 100.000 voltov, za izklon radioaktivnih žarkov »samo« nekoliko milijonov voltov, za uitrapartikelne iz zdrobljenih atomov nekoliko sto milijonov voltov. In če povzročajo že RSntgenovi žarki težke opekline, če uničujejo radijevi žarki stanice raka ter razdirajo atome trdih elementov, kakšen učinek morajo imeti šele kozmlčni žarki; Baš ta premislek je vodil dr. Kunzeja do njegove senzacionalne teorije. Po njegovem m n pri jn zadostuje energija njihovih delcev popolnoma, da prebije človeško telo od glave do pete in na tej poti mora ostajati cel oblaček razdrtih organskih molekulov. Stanice same se jim še dobro upirajo, možno pa mora biti, da zadetki razbijejo stanično jedro ali mu vsaj vzamejo možnost do delitve in množitve. To pa pomeni staranje, počasno umiranje celotnega organizma. ___ Kunzejeva teorija staranja je sicer na prvi pogled zelo vabljiva, so pa tudi pomisleki, ki močno majejo njene temelje. Ce umira človek zaradi udarcev kozmičnih delcev, tedaj bi bilo naravno, da bi imeli gorjanl v splošnem krajše življenje nego dolinci, saj so kozmični žarki v višini zaradi manjše gostote varujočih zračnih plasti mnogo silnejši nego v dolinah. Opazovanja pa uče, da je z življenjsko trajnostjo gorjanov in dolincev baš narobe. Vrhu tega bi morali ti žarki, če so sposobni uničiti stanična jedra, tem prej uničiti klicno živ in namesto da bi se življenje prenašalo od roda do roda dalje, bi moralo čedalje bolj nazadovati in že davno tega izginiti. Dejstva govore tudi tu drugače. Tako bo treba še malo počakati, da vidimo, kaj je realnega na Kunzejevi teoriji, ki ni nič drugega nego še nedokazana domneva. Briandova Ijnbavna pisma Zanimiva izsiljevalna a£e?a v Franciji 2e nekaikrat smo zabeležili, da se je po smrti francoskega zunanjega ministra Ari-stida Brianda začel interesanten spor za njegovo zapuščino. Med kandidati za njegovo imenje se je pojavila tudi gospa Noteau. d^.ma, ki je igrala svojčas dovoli vidno vlogo v Briandovem življenju. Briand je sicer bil samec, toda ne zaradi sovraštva do žensk. Nasprotno, imel jih je rad, ampak bohemska natura mu ni dala. da bi se trajno navezal na eno samo. Se v mladih letih, ko ie bil Briand skromen advokat v francoskem podeželskem mestu Nantesu,' se je seznanil z ženo nekega ondotnega sodnika, go. Noteaujevo. Razumela sta se dobro in gospa si je večkrat utrgala kakšno urico, da je varala svojega soproga. Nanteški malomestni nosovi so kmalu izvohali, da veljajo ukradene urice Briandu in so nekoč naščuvali proti zaljubljencema policijo. Stražnik je počakal, da se je znočilo. potem je šel prežat v park in zalotil Brianda in njegovo prijateljico v položaju, ki ga more pričarati samo ljubezen. Tedaj pa hop po Briandu! Mekel g3 je na stražnico in čeprav je Franci ia država, kjer se takšne ljubavne f™nture velikodušno spregledajo, je imel Bmnd velike neprilike. Sitnarili so tako dolgo okolu njega, da se je moral odpovedati izvrševanju prakse ter se preselil v Pariz. Senca tistega nanteškega doživliaja ga je spremljala skozi vse življenje. Gospa Noteau je seveda šla za svojim liubčkom m tako sta živela skupaj v svetu, kamor ne more vsako uro vtakniti policija svojega n°Ko je bil Briand ministrski predsednik in mu politični nasprotniki niso mogli drugače do živega, se je oglasil med poslanci mačji očitek: »Kaj pa tista reč v Nantesu?« Briand je stresel svojo levjo grivo na glavi in skomignil z rameni, češ, ne spominjam se več ... Kakor rečeno, se doživljaj v Nantesu ni pozabil do konca Briandovega življenja. Po smrti pa je celo oživel. Briand, ki je bil velik kavalir v ljubezni, je namreč v svoji oporoki pozabil na go Noteaujevo, ki mu je v življenju tolikokrat nudila uteho. Zapisal je svoje premoženje, ki ga cenijo na tri milijone frankov, svoji sestri in njenemu sinu. Tedaj se je oglasila ga. Noteau pri teh sorodnikih in jih opomnila, da vsekakor tudi nji nekaj pritiče v tej zapuščini. Državnikova sestra in nečak pa sta jo zavrnila, da ji ne gre nič, ker ni bila pokojnikova zakonita žena. Gospo Noteaujevo je to tako razburilo, da je sklenila poslužiti se zadnjega sredstva, ki ga ima na razpolago v boju proti svojemu mrtvemu prijatelju. Zagrozila je, da bo začela priobčevati Briandovo korespondenco. Našel se je neki časopisni koncem v Ameriki, ki je ponudil Noteau-jevi precejšnjo vsoto za odkup teh pisem. To je očividno učinkovalo na Briandove sorodnike, da so se omečili. Ponudili so Noteaujevi odškodnino, če prepusti pisma njim namestu ameriškim listom v priobči-tev. Madame Noteau se je nekaj časa pogajala s sorodniki, naposled pa je izjavila, da ji ponujajo premalo in da bo korespondenco poslala čez morje. Briandovi sorodniki se zdaj trudijo na vse pretege, da bi preprečili natisk teh ljubavnih pisem, ker nočejo, da bi korespondenca zasenčila slavo enega največjih državnikov, ki jih je imela Francija v zadnjem času. ANEKDOTA Sloviti pariški klinik Ledux je bil zelo raztresen. Nekega dne bi bil moral bolniku izmeriti vročino, toda ne pod pazduho, marveč nekje drugje. Namestu da bi segel po toplomeru, je vzel barometer, ga položil v odprtino in ga potegnil čez deset minut iz nje z besedami: »Beau fixe!« še nikoli poprej ni noben zdravnik na takšen način ugotovil stanovitnega lepega vremena. VSAK DAN ENA Bolnik (v vročici): »Izgini, pošast!« Zdravnik (bolnikovi ženi): »Vidite, na« pad je minil, zdaj vas že zepet pozna!« Filip Uratnik: Naloge našega brezposelnega skrbstva in banovinski bednostni Sond Prvi del te velevažne razprave je bil objavljen 22. septembra ter je prinašal ugotovitve komisije o bedi v rudniških revirjih. Slika, ki jo je podala komisija, se tudi to zimo ne bo dosti spremenila. Brezposelnim rodbinam Je vzela racionalizacija zaslužek za trajno. Sezonska konjunktura lahko zaposli delno zaposlene rodbine za par dni v tednu več. Brezposelni pa na zaposlitev v nobenem primeru ne morejo računati — tudi če bi se konjunktura trajno izboljšala. Kdo naj tu pomaga? — Občine? Komisija ugotavlja: Po navedbi Trboveljske premogokopne družbe je računati, da bedo padle občinske davščine zaradi zmanjšanega izkazanega čistega dobička v vseh revirskih občinah v letu 1933 za okrog 60% od onih za leto 1932 pri sedanjih odstotkih doklad. Izpadek na dokladah gre v milijone. O občinskem socialnem skrbstvu tu ne bo moglo biti več govora. Še redno funkcioniranje revirskih občin bo tu ogroženo, ako ne pride pomoč, zlasti ako « izpadle doklade ne bodo nadomestile nravočasno z nakladami na premog. Ali 5a1 pomaga nerudarsko prebivalstvo? Kredi tiso v revirjih nekdaj cvetko obrt m trgovino tako uničili in upropastili, da od tu ni pričakovati nikake pomoči ve^ Kom-siia 1e ugotovila, da so potrebna samo v oSlici revirjev, če se razmere ne izbolj-šaio velika javiia dela, ki morajo dati samo ™ mlzdah več milijonov dinarjev. Že sam S^veSS problem se z dohodki bednost-m°eafonda ne da rešiti. Potrebno bi bilo ?ečfe posojilo, ki bi se amortiziralo z do-hSki bednostnega fonda. Predvsem pa je potrebna velika akcija za odvajanje popol-brezposelnih in brezposelne mladine rSvirPTS povečanje oddaje preme, ga. Komisija je bila mnenja, da je treba Ustanoviti takoj poseben stalen organ, ki nS^ začel reševati vse to iniciativno m velikonotezno. Problem Trbovlje je velik taS on se drugačekakorssredstvi javne oblasti in to z znatnimi sredstvi ne da niti načeti, kaj šele rešiti. 7ato sem bil seveda vesel, ko sem zve-dridJ bo začela naša banska uprava taka SrS%aamoiraob sebi umevno Pa sem J' a Z se ta sredstva ne bodo pobi-SSa od rcSJn, ki zaslužijo na mesec po 300 Din čistega zaslužka m a treba oprostiti vse delavce m osvobojeni radi premajhnih zasmžkov uslu^ h.>nskeea davka, tudi te davsčme. KaK pomen nf j bT imelo pobirati davke od ljudi, Sne morejo živeti in so potrebni sami jav- neZSle?mi je, da tekst^uredbe računa s tem Poročajo pa mi, da ^ davčna praksa preko vsega tega. ^flntlraSl da se bi zbralo iz revirjev po sedanjipraksi Z! dohodkih za bednostni iond okrog 800 di 900 000 Din. od teh 300.000 Din od de-lavcev od katerih dve tretjini dobesedno g N?mi treba poudarjati s kakšnimi Čustvi spremila to delavstvo diskusije in načrte ki puščajo odprto vprašanje, aH ne bo g j žnaten del teh dohodkov za gradbeni mltSajTn ali se ne bo uporabil sredi prihodnjega leta kdo ve kje za banovmske ceste. Preidimo sedaj na analizo poetov o brezposelnosti, ki jih zbirajo naše Javne borze dela in občine naših več,- mest. SJ Javnih borzah dela se pnjavl^ajo brezposelni, kadar postanejo ne^poslenu A ko dobe kasneje brez posredovanja Javne borze dela zaposlitev, Pa tega borzam dela navadno ne prijavljajo. Javne borze dela izločalo prijavljene z evidence I-ijubno s potekom določenega roka. Zato ne dajejo številke stanja pri njih evidentiranih mka-ke prave slike o stanju brezposelnosti. Nekaj več nam pove za določen čas zbrano razmerje med številom slučajev po^ra-fievanja po delavcih in ponudb dela. Razmerje med prvo in drugo fterfljo 1e bilo za vse borze dela Slovenije 1. 1929 26.333-26.408, 1. 1931 18.907—23.715, 1. 1932 pa 13.439—26.880. To se pravi: Leta 1932 bi Javne borze dela 13-441 delavcem, ki so se pri njih za delo prijavili, ne mogle nuditi dela, tudi, ako bi prijeli ti delavci za vsako delo, ki ■o iiro ea Javne borze dela nudile. Pri^poedinih Borzah dela je bilo leta 1932 zgornje razmerje naslednje: Povpraše- Ponudb Razlika vanj po delu dela assr s i S Celie 1874 3533 1659 Murska Sobota 5639 6804 1165 13439 26880 Tudi prednje razlike ne označujejo stanja brezposelnih. Ve^ar pričajo kako Javne borze dela v Sloveniji radi brezposelnosti kot posredovalnice dela vedno bolj odpovedujejo in kako veliko je bilo v po-edfnih krajih število lučajev, Lo niso mogle nuditi prijavljenim nikakega posla. Popolnoma sigurno pa so brezposetoi oni delavci, ki so jim dajale borze delaob dolo-čenih terminih brezposelno podporo. Tu je kontrola stroga. A tudi to i-evilo ne ozna čuje vseh brezposelnih, temveč farno tisti del ki so ga borze dela 1 odpirale dejansko števil« brezposelnih mora biti mnogo večje. Brezposelni imajo prajico do -d-pore pri borzah dela povprečno- le ok og 3.5 tedna na leto. kasneje pa ne četu* so ostali še lalje brez posia in najsi so -e ta ^VoTtrL vedeti, predno si predamo naslednje zanimive podajo opodporah izdanih od Javnih borz dela v Sloveniji v le tu 1932: Rednih podpor se je izdalo: Pri Javni Tedenskih Iznospodpore bo—i dela: podpor Ljubljana 7786 Maribor ' 2709 Celje 1056 Murska Sobota 72 11713 Podpor v skrajni sili r"" Pri Javni TedansKih Iznos podpore borzi dela: podpor „,?!£« Ljubljana 919 "JJgC Maribor 479 f**®! Celje 412 51.048.— Murska Sobota 23 2940.- 1833 209.681.— •Tedenski obrok redne podpore je znašal okrog 100 Din, tedenski obrok podpore v skrajni sili pa 115 Din. Din 745.003.— 251.483.— 165.200.— 5.784.— 1,167.470.— Redna podpora je znašala povprečno po okrog 350 Din na podpiranca in leto. Redno podporo je prejelo v Ljubljani 2200, v Mariboru 800, v Celju 300 podpiran-cev. Največ podpor se je razdelilo v zimskih mesecih. Meseca januarja je razdelila Javna borza dela v Ljubljani 736 tedenskih podpor (cca 271 podpirancem), borza dela v Mariboru 421 tedenskih podpor (cca 143 podpirancem) in Borza dela v Celju 210 podpor (cca 130 podpirancem). Vse tri borze dela so razdelile za mesec 128.000 Din podpor (Ljubljana 60.000, Maribor 40.000, Celje 28.000 Din). Natančno rodbinsko in poklicno statistiko teh podpirancev smo zbrali v trenutku, ko to pišemo, samo še za Javno borzo dela v Ljubljani. Vendar se lahko sklepa iz teh podatkov, ki vsebujejo nad polovico podpirancev, kakšna je bila sestava podpirancev tudi pri drugih borzah dela v Sloveniji. Javna borza dela v Ljubljani je podprla leta 1932 skupno 3174 brezposelnih. Od teh jih je stanovalo 1008 v mestu Ljubljani, 1031 v predmestju in s tramvajem in avtobusi z Ljubljano zvezanih občinah, 1135 pa izven tega območja. Podpore je dobilo 1548 rodbinskih poglavarjev, med njimi 1425 moških, ter 1620 samcev, med njimi 1066 moških in 554 žensk. Po poklicu so se delili podpiranci tako-le: Poljedelstvo in gozdarstvo 12, vrtnarstvo 12, kamenje, zemlja, ilovica, steklo 247, kovinarji 262, industrija strojev, instrumentov, aparatov 159, mizarstvo 261, usnjarstvo 54, tekstilna industrija 48, tapetniki 18, oblačilna industrija 212, industrija papirja 46, industrija hrane 108, gostilne in kavarne 47, kemična industrija 30, gradnje nad zemljo 96, grajičarji 116, pomožni tovarniški delavci 874, trgovine 101, težaki 153, javni promet 12, hišna služinčad 156, svobodni poklici in razno 127. še zanimivejša je slika o brezposelnih v Ljubljani, ki se da razbrati iz podporne akcije socialno političnega odseka mestne občine ljubljanske. Ta slika je razvidna iz naslednjih pregledov: t If to a. t- 5 ® 8* m " ^ 5 SS-3 s. ^ to v c o V-2 c eo - x w č <5 Ž 2 £ f-ELS S -n I t -> iif >5 E avgust 19 3 2 80 67 10 3 477 september 73 53 15 5 658 oktober 100 63 27 10 963 november 336 236 70 30 2706 december 543 381 112 50 2115 19 3 3 819 546 200 829 475 200 822 525 198 369 259 22 106 75 22 60 41 11 84 83 7 69 45 10 januar februar marc april maj junij julij avgust Po glavnih prstenih panogah so se delili podpiranci i.&Kole: 73 6769 154 7452 99 6769 9 963 9 963 8 423 4 459 4 477 Zasebnih Profesijo- Drugih namešč. nistov delavcev 1 9 3 2 avgust 18 15 47 september 23 18 52 oktober 34 27 76 november 110 87 76 december 176 " 142 387 Zasebnih Profesijo- Drugih namešč. nistov delavcev 1 9 3 a januar 274 218 600 februar 295 236 652 marc 279 225 615 april 122 95 262 maj 34 27 76 junij 19 17 43 julij 24 19 52 avgust 20 18 45 V denarju so podpiranci dobili: -1 co i. •s .. 23 > s-;? — š a i » iJ s** K s s. 1 9 3 2 102 3.1 30.5 117 5.3 45 173 10.8 62 555 28.3 51 907 78.7 85 1 9 3 3 1932 106.6 55 1862 122 66 1934 95.6 49 650 31.2 48 178 108 61 83 47 56 119 5 42 102 3.5 35 avgust september oktober november december januar februar marc april maj junij julij avgust Vseh podpor se je razdelilo na mestnem magistratu v Ljubljani od avgusta 1932 do avgusta 1933 za 680.455.25 Din. Krila je te izdatke Mestna občina do iznosa 200.000 Din iz rednega proračuna, ostanek 480.000 Din pa iz sredstev pomožne akcije. Od podpor se je izdalo: V živilih...... • v hrani....... v denarju...... v obleki in obutvi .... delavcem pri zasilnih delih . Din 421.326.— » 19.388.— * 55.631.— > 9.394,— > 174.716,— Meseca januarja se je dodelilo na mestnem magistratu aa dan povprečno po 76 podpor. Zaslišalo pa se je dnevno še mnogo več strank, čakalo pa jih je na podpore zopet več, kakor je bilo zaslišanih. Od mestne občine mariborske v trenutku, ko to pišem, še nimam odgovarjajočih podatkov. Naravno bi bilo, da bi bilo število prosilcev v Mariboru za okrog polovico manjše. Podpore, odpadajoče na po-edinega brezposelnega, pa so morale biti v Mariboru večje, ker se je pomožna akcija v Mariboru posebno dobro organizirala in dala večji donos, nego v Ljubljani. Ako resumiramo iz zgornjega najvažnejše. bi ugotovili: Po zgornjih podatkih bi se dalo oceniti, da je bilo navezanih lansko zimo na javno pomoč: V področju Javne borze dela v Ljubljani 2000 rodbin, v Mariboru 1000 rodbin, v Celju 400 rodbin, v področju Glavne bra- tovske skladnice 1000 rodbin, skupaj 4400 rodbin. Lani smo imeli za podpiranje teh rodbin približno sledeča sredstva na razpolago: Od Javne borze dela 1,4 milj. Din, od pomožne akcije 1,3 milj. Din, iz rednih bud-žetov občin 0,3 milj Din, Trboveljska pre-mogokopna družba 1 milj. Din, skupaj 4 milj. Din. K temu je prišla državna podpora za zasilna dela, ki pa se je porabila povečini v poletnih mesecih. Na brezposelno rodbino bi prišlo na leto po tem računu po nekaj nad 900 Din javnih podpor. Povprečna rodbinska podpora je Se manjša, ker se je razdalo zlasti pri borzah dela velik del podpor samcem. Ako bi bile zgoraj navedene rodbine res popolnoma brez zaslužka, bi bile zgoraj navedene podpore tudi za najskromnejše preživljanje rodbin premajhne. Letos bo odpadel znesek 1,8 milj Din od pomožnih akcij, — ki po uvedbi posebnega banovinskega davka, ki je zasegel glavne vire pomožne akcije, letos ne more uspeti, ter 1 milijon prispevka Trboveljske premogokopne družbe, ki bo letos iz istega razloga odpadel. Za izpadlih 2,3 miljona dinarjev bo moralo brezposelno skrbstvo v Ljubljani, Mariboru in revirjih letos radi vpeljave banovinskega bednostnega fonda zmanjšati podpore, ki so bile že lani docela nezadostne. Najmanj ta znesek bi se moral dirigirati v te kraje, da bi mogle nuditi socialno politične ustanove v teh krajih to, kar so lani. Nočem pa s tem otvarjati borbe za kvote pri razdelitvi bednostnega fonda. Popolnoma soglašam s tistimi, ki pravijo, da mora tvoriti pri upravljanju bednostnega fonda vsa dravska banovina enoten in nedeljiv teritorij. (Konec sledi). Za napredek meščanskih šol Sklepi na zboru učiteljstva v Celju - Letos je v dravski banovini že 178 razredov Celje, 7. oktobra. Včeraj se je zopet enkrat zbralo nad sto učiteljev meščanskih šol, da se razgovore o težavah in nadlogah, ki tarejo te za praktično izobrazbo našega naroda gotovo najvažnejše šole. Predsednik sekcije za dravsko banovino g. ravnatelj^ Maks Hočevar je izčrpno poročal o društvenem delu, o izpremembah v upravljanju društva, o blagajniški reviziji, o beograjskem kongresu, o razstavi v Beogradu o društvenem glasilu in o »Razorih«. Njegovo poročilo je vzbudilo splošno pohvalo. Živahna debata je pokazala, da se ta učiteljski parlament zaveda v polni meri vseh svojih dolžnosti do kralja, naroda in države, da pa je pri izpolnjevanju teh dolžnosti velikokrat oviran od neprilik, katerih ne more kar tako premostiti, zakaj v izvajanju prosvetne politike ni najti vedno prave skladnosti, vmesne instance niso zmerom obveščene o ukrepih nadrejenih, ali pa se zgodi narobe. Letos so se težave meščanskih šol še prav posebno pomnožile in učiteljstvo je sprejelo soglasno sklepe, ki jih v celoti navajamo, da ž njimi opozorimo vso javnost na dejstvo, da naj vse naše obhsti pokažejo več razumevanja za meščanske šole, ki so v tekočem šolskem letu dobile toliko dijaštva več, da je napolnilo 26 novih razredov. Vse državne meščanske šole imajo letos v dravski banovini 178 razredov, lani pa 152. Zaradi pomanjkanja prostorov in učiteljev pa je bilo odklonjenih še najmanj 10 razredov in vzporednic. Sklepi, ki jih je zbor soglasno sprejel, se glasijo. Premeščen je, ki ga lahko smatramo za kazensko premeščenje ali za odstavitev brez navedbe vzroka, naj se ne izvrši brez predhodne preiskave Prosimo šolsko oblast, da prevede vse nastavnike državnih meščanskih šol v po zakonu določene skupine in v službenim letom odgovarjajoče stopnje posameznih skupin. Vsi pedagoško izobraženi učitelji veščin naj se smatrajo za nastavnike meščanskih šol. Upravitelji meščanskih šol naj uživajo naturalna stanovanja kot službena stanovanja, za katera ne plačajo odškodnine. Kjer takega stanovanja ni. plača občina upraviteliu kraju primerno odškodnino Učiteljicam, ki so poročene z nastavniki ali upravitelji, ki ne uživajo naturalnega stanovanja, naj se prizna stanarino v smislu zakona o Narodnih šolah. Zvanje upravitelja meščanskih šol naj se v smislu uradniškega zakona zopet vpostavi. Sedanje maksimiranje učiteljev in temu sledeče maksimiranje tedenskih učnih ur je fizično nevzdržno. zato naj se izvaja paragraf 54. zakona o meščanskih šolah. Vsa nameščenja in pre-meščenja naj se izvrše v času velikega odmora, zato pa bodi redno vpisovanje oP koncu šolskega leta. V smislu pravilnika o administraciji na meščanskih šolah naj se pridele upraviteljem pomočniki z zmanjšano učno obveznostjo, kakor je to na srednjih šolah. Plačevanje šolnine pri vpisu naj se poenostavi tako, da plačajo starši šolnino pri pristojnem davčnem uradu, potrdilo pa naj predložijo pri vpisu. V načelu pa naj učenci meščanskih šol ne plačujejo nikake šolnine. Statistike naj se skrčijo na najpotrebnejši minimum. V zna-mnenju koristne uporabe sil in štednje naj se šolska administracija do skrajnosti poenostavi. Odstranijo naj se ovire za uspešen pouk. Te so: 1. pomanjkanje učiteljev, 2. pomanjkanje učnih prostorov, 3. preveliko število učencev v razredih, 4. prevelika obremenitev učiteljev, 5. gospodarske dotacije šol, 6. pomanjkanje učiteljev za veščine. Načelno naj prevzame vse stroške za vzdrževanje meščanskih šoj banovina. Dokler pa to ni izvedeno, naj se nemudoma določijo šolski okoliši, v katerih bodo vse občine po davčnih močeh sorazmerno obremenjene. Vsi v zakonu za meščanske šole predvideni učni predmeti naj se uvedejo šele s pričetkom prihodnie-ga šolskega leta, tako tudi lepopis. Za vse te predmete naj se nemudoma izdajo normalni učni načrti, ki jih naj sestavi UNLrS z vpoštevanjem modernih pedagoških načel Novi učni načrti naj se ne uvajajo med šolskim letom. V tekočem šolskem letu se je število razredov in učencev dvignilo v dravski banovini za eno petino, kar dokazuje priljubljenost in razumevanje te panoge šolstva v narodu, zato prosimo, naj bo šolska oblast tem šolam bolj naklon je-* na Glavni odbor UNGŠ se bolj energično zavzemi za ureditev našega gmotnega položaja. Na kongresu v Beogradu ni bilo govora o tem. Na dnevnem redu tega važnega zbora je bilo tudi predavanje o novi administraciji, ki je z letošnjim šolskim letom izenačena z administracijo na srednjih šolah. Dalje so se sprejela enotna pravila za ustanovitev zajednic »Sola in dom«. Predavanje o državljanski vzgoji je moralo žal odpasti zaradi poznega časa. Zbor je trajal od pol 11- do 15., ko so se morali zborovalci zopet odpeljati z via-ki na svoje domove. Nekaj učiteljev pa je ostalo do večernih vlakov in si je ogledalo razdejanje Savinje in Voglajne in svojim očem niso mogli verjeti, da pridrvi ponižna rečica Savinja s seboj toliko vode, da bi skoro segla na železniški most. „Roksi" na mariborskem odru Za »Glembaievimi« smo dobili v torek premiero Baryja Connersa veseloigro »B»k-si« To je teaterski tovarniški izdelek Amerike, tako nekako za »weekend«, ko se človek utrudi in potrebuje pri odpocitku zabave ki aa ne sili k premišljevanju. Kot tak izdelek ima ta notranje plehka veseloigra vse vrline solidne firme, ki dobavlja svojim odjemalcem brezhibno blago- Sestavljena je iz preizkušenih.. Šal, z-iname komike, ki mora učinkovati in konfliktov, ki se moraio »razrešiti« lepo zadovolmo. žetu K o viču umevajočega režiserja, ki U je dodal vse. kar ji ie še manjkalo. Preprosto. solidno, kakor se spodobi. Tako \o je soreielo tudi občinstvo, ki je ob premieri še precej na sro*to zasedlo gledališče. Preveč naporov ni bilo treba ne pri režiserju. ne pri igralcih, zato ie šlo nrav gladko. G. Pavle K o v i č je bil jče Harrington kakor se spodobi; najprej cooatarpfco popustljiv. naposled pa dobrodušno energičen. Kako bi pa sicer zmagala mala Roksi brez niegove nenadoma odkrite energije? In potem go«pa Harringtonova, tista zakonska žena ki je postala v takih komedijah ze s*andardizirana: »Made in America«, ali pa kjerkoli. Odigrala io ?e prav tako ga.^ Z a-krajškova. Niena ljubljenka brace. njena hči po srtoodstotni slifnosti, ie bila adč Starčeva, očetova h« Roksi na gdč Kraljeva. Potem dva ženina: Gracein Bili Caldwell in Roksin Tony Andersoa. Prvega ie vpod>bil posrečeno e. Na krst. drugega prav tako g. Jože K o v i č. Galerijo figur zaključujeta epizodi Mary Basterje-va in odvetnik Franeis Patrick 0'Flac.her-tv Mary ie bila ffa. S a vi nova. ki je kar ustvarjena za take ženščine. Francisa je na obudil k živlieniu srečno posneipaioč ne-Vofr« o F n r i i a n. čitajte tedensko reviio ŽIVLJENJE IN SVET Po reprizah »Gospode Glembajevih« in »Roksi« čakamo sedaj na premiero domaČe komediie, Vombergarjeve »Vod e«. ki bo v nedeljo zvečer. R. Rehar. Repertoar NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA Začetek ob 20 Nedelja, 8.: Okence. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 9.: Komedija zmešnjav. C. Torek, 10.: Okence. Gostovanje drame v celiskem Mestnem gledališču. Izven OPERA. Začetek ob 20, Nedelja, 8.: Halka. Premiera. Izven Ponedeljek, 9.: Zaprto. ★ Premiera tragifeomedije »Zajec«. V četrtek 12. t. m. bo v dramskem gledališča premiera dr. Feldmanove dramske novosti »Zaiec«. Avtor dr. Miroslav Feldman je no poklicu zdravnik v Zagrebu. Zaiec. skromna žival — pojava iz svetovne vojne — zaplete obrambno bateriio proti letalom na italijanski fronti v nemogoče situacije, ki daio gledalcu obilo smeha in zabave l<" obude snomine na dogodke svetovne voi-ne. Noviteta ima samo moške ulose, ki bo spretno risane. Glavne uloge imajo v rokah: gg. Zeleznik, Jerman. Skrbinšek, Dre-novec in Gregorin. V ostalih ulo Stanislav Monuiszko gotovo največji glasbeni velikan poliskecra naroda v 19. stoletju Ime skladatelja Moniuszka uživa danes isto slavo kakor mu ie zasijala pred SO. do 90. leti. ko se je začel ude stvovati na glasbenem poliu »Halka«. polivka nacionalna opera v naičistejšpm pomenu besede, jp imela prvotno s?mo 2 deian-" ter ie bila orvič izvaiana v Vilni leta 1848 Nato io )* sfcladateli predelal in v d*našnii obliki U bila prvi? na odru leta 1858 v Varšavi (V. takrat dalie si ie osvoiib »Halka« vso P»1i-sko in nrešl* tudi niene meie. Leta (867 se je j>ela v Moskvi. 1868 v Pragi itd. »Halka« ie izredno melodiozna opera, ima prekrasna muzikalna mesta, predvsem onozar iamo na maznrko in na polonezo Ljjhlian-»ko premiero sta pripravila: režiser Debe-ver in kapelnik dr. Švara. v glavnih ulogah nastooijo: ga. Gntngienar. ga. Ribičeva. gle9. — DUNAJ 10: Orgle. — 11.20: Pesmi. — 12: PttJEmri TRI O JLR OM'ilv»! —aaaaa odSlo^itL/ / Zastopnik m JugoelftTijo: F. L. Rotenfeld, Zeleni verac. Orkestralen koncert. — 15: Komorna glasr ba. — 17.25: Godba na pihala- — 19: Violinski in klavirski koncert. — 20: Mešan program. — 22.15: Plesna glasba. — BERLIN 20.05: Koncertni večer. — Plesna glasba. _ K0NIGSBERG 20: Mešan glasbeni program. — Plesna glasba iz Berlina. — MCHLACKER 20.10: Veliki koncert Verdijeve glasbe. — 23: Nočni koncert iz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 18: Madžar ske pesmi. — 19.30: Klavirski koncert — 20.25: Operetni večer. — Lahka in plesna glasba. — RIM 17.15: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Večer operetne glasbe. Ponedeljek, 9. oktobra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: O konser-viranju poznega sadia. — 18-30: Naše oko-pavine. — 19: Plošče. _ 19.30: Poročila za inozemstvo. - 20: Plošče. - 20.30: Pester večer, sodeluje g. Cesar, član Narodnega gledališča. — 21.30:_ Cas, poročila, radio - orkester in radio jazz. BEOGRAD 16.30: Orkestralen koncert — 19.30: Komorna glasba. — 20.30: Opera »Rigoletto« na ploščah. _ ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.15: Ciklus Beethovnovih sim-fonii na ploščah. _ 22.30: Godba za ples. — PRAGA 18.25: Godba na pihala- — 20.05: Koncert iz Brna. — 20.30: Revija. — BRNO 19.25: Večer Fučikove glasbe. — 20.05: Novejše češke pesmi. — 20.30: Revija iz Prage! — VARŠAVA 18.20: Violinski in klavirski koncert. — 20: Operetni večer. — 22.15: Plesna glasba. — DUNAJ 12: Orkester. _ 17.25: Na9lop novih solistov. — 20: Opereta. — 23: Koncert na ploščah. — BERLIN 20.05: Bachova glasba. _ Godba za ples. — KONIGSBERG 20.10: Zabaven program. — 21.30: Bachova proslava iz Langenberga. - MOHLACKER 20.10: Koncert pevskega zbora in orkestra. — 22.45: Lahka glasba. — 23: Istorije. _ 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17.30: Orkester. — 19: Violinski koncert. — 21.20: Orkestralen koncert. — 22.25: Lahka in plesna glasba. — RIM 17.15: Vokalen in instrumentalen koncert. — 21.15: Mešan glasbeni program. _ Torek, 10. oktobra. LJUBLJANA 11: Šolska ura. _ 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas, plo-šee. — 18: Otroški kotiček. — 18.30: Plo-gče. — 19: Francoščina. _ 19.30: Bež.ie slike z našega juga (Aljančič). — 20: Revija slovenskih baritonistov. snHeluiejo: eg. I^Vo.Tfič. Jar>Vo, brata Petrovčič, Jug, Švi-gelj in Deržai, — 21.30: Cas, poročila, radio - orkester — 22.30: Angleške plošče. BEOGRAD 16: Narodne pesmi. — 20: Ariie. — 20.30: Slušna igra. — 21.15: Orkestralen koncert. — 22.40: Plesna glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. _ 20.15: Koncertni večer — 21.15: Lahka glasba. — 21.45: Godba za ples. — PRAGA 19.25: Harmonika-duo. — 20.05: Simfoničen koncert. _ 21.05: Prenos iz Brna. — 21.30: Češki godalni kvarteti. — 22.15: Jazz. — BRNO 20.05: Simfoničen koncert. — 21.06: Veseloigra. — 21.30: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 18.20: Klavirski koncert. — 20: Orkestralen in pevski koncert. — 22.15: Plesna glasba. _ DUNAJ 11.30: Orkester. — 17.25: Violinski koncert. — 20.45: Koroške pesmi. — 2115: Lahka glasba. — 22.30: Plošče. — BERLIN 20.25: Beethiv-nov večer. — 21.20: Za smeh. _ Nočni koncert iz Hambjrga. - KČNIGSBERG 90.15: Večer operetne glasbe. — 21.20: Prenos iz Berlina. - MUHLACKER 21.20: Prenos iz Berlina. — 23: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 19.30: Operni večer. — Madžarske pesmi. — Lahka glasba. — Florido ograža nov tornado Iz Miamija poročajo, da grozi Floridi nov tornado, ki se bliža od Ku^*. v seve-rozapadnem pravcu. V Havani, Matanza-su in Key Westu že čutijo orkan ter imajo deževja, nalive in viharje, ki so povzročili ogromno škodo. Vlada je izdale svarilna navodila vsem zadevnim činiteljem vzdolž vzhodne obale Floride. V M vami ju so ukrenili vse potrebno, da se zaščiti življenje in imetje meščanov, če pride do katastrofe. Mariborsko gledališče Zafi-tek ob 20. Nedelja. 8.: Voda Premiera. Ponedeliek. 9.: Zaprto. Torek, 10.: Gospoda Glembaievi. B. * Premiera »Vode«. Kot tretjo letošnjo premiero bodo uprizorili drevi ob 20. »Vodo«, kmetsko komedijo pisatelja Josipa Vombergarja. ki ie s tem svojim delom dosegel velik uspeh. Premieri prisostvuje tudi pisatelj. P O R T Lahko atletski damski dvomatch Zagreb—Ljubljana Danes ob 14.30 pod pokroviteljstvom g. župana Na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju bomo imeli popoldne lepo in nad vse zanimivo športno prireditev. V plemeniti borbi bodo merile svoje moči reprezentantke Zagreba in Ljubljane. Današnja prireditev bo imela oficielni značaj, ker je prevzel pokroviteljstvo nad tem tekmovanjem sam župan ljubljanski g. ur. Puc. Zagrebške tekmovalke se pripeljejo v Ljubljano ob 13.38, odkoder odidejo takoj na igrišče. Pred tekmovanjem bo na igrišču oficielni pozdrav tekmovalk. Kakor smo že poročali, pridejo Zagreb-čanke v izredno močni postavi, zaradi česar smemo pričakovati rezultate, kakršne smo videli v Ljubljani le redko kdaj, ali pa sploh še ne. Današnja prireditev bo po športni vrednosti najboljša ženska lahkoatletska prireditev, kar smo jih kdaj imeli V Ljubljani. Nova smučarska edinica Primorje vabi smučarje, stare in mlade v svoje vrste. V petek zvečer se je vršil pri Slamiču ustanovni občni zbor smučarske sekcije ASK Primorja. že davno je v klubu obstojala potreba po tej sekciji, saj so morali klubovi člani zato prestopati v druga športna društva in iskati tamkaj gostoljubja. Tako so mnogi člani Primorja pomnožili vrste drugih smučarskih družin in dali tudi izvrstne tekmovalce. Sekcija zaenkrat ne bo posegla v tekmovalne višine smučarskega športa pri nas. Zbirala bo mlado in staro, učila moderne smučarske metode slaloma in smuka, prirejala izlete amaterjev in izletnikov tudi po višjih predelih naših planin itd. V načrtu so nadalje predavanja in naposled gradnja zavetišč po postavljenih obronkih Triglavskega pogorja. Toda to so že daljni načrti. Na ustanovnem občnem zboru se je zbralo kakih 30 članov. Sestanek je otvoril g. Mihel, Ki je v svojem uvodnem referatu očrtal glavne misii in smernice bodočega dela. Posebno pozornost bo sekcija posvetila razmahu smučarskega športa med otroci, a tudi starejšim letnikom bo skušala dokazati, da ni lepših doživljajev od planinsko - smučarskih in da ni bolje po-mlajevalne metode, kakor so prijetne kure zimskosportnih izletov. V najkrajšem času bodo otvorjeni posebni gimnastični tečaji za člane in prijatelje sekcije. Sklenili so, da se članarina sekcije pobira 7 mesecev v letu mesečno 5 Din. V vodstvo sekcije pa so bili izvoljeni gg. dr. Dovgan kot načelnik sekcije, Franko Oko tajnik, gdč. Malči Kajzerjeva kot blagajni-čarka, gg. Mihel in černič kot tehnična voditelja. Upamo, da bo ta najmlajša smučarska organizacija živahno delovala in kmalu že pokazala prve sadove svojega dela; Službene obiave LNP (Nadaljevanje s seje p. o. dne 4. X. 1933)) Odobrijo se prijateljske tekme v nedeljo 8. t. m.: Trbovlje : Olimp v Trbovljah ob 10., Retje : Sloga, Zagorje ob 10. v Trbovljah, Enakost : Jadran na Jesenicah. Poziva se igralec g. Draksler Ivan (Sloga, Ljubljana), da v roku osmih dni poravna vse obveznosti do prejšnjega kluba Hermesa, ker bo sicer črtan iz seznama verificiranih igralcev. Poziva se Jugoslavija, Celje, da sporoči do prihodnje seje, ako obstoje kaki zadržki proti verifikaciji igralca Gobca Zdravka za drug klub, in da pošlje njegovo savezno izkaznico. Prvenstvena tekma Sloga : Sava, doljče-na za 1. oktober v Sevnici, se preloži na pomladansko sezono zaradi nerabnosti obeh igrišč po povodnji v Sevnici. Poziva se Rapid, da v roku osmih dni poravna ves dolg pri LNP, ker bo sicer suspendiran. Verificirajo se s pravom takojš. nastopa za Krški SK Kaplan Alb., Preskar Josip, Preskar Alojz, Štrubelj Franc, šušteršič Zvone, Bizjak Franc, Istenič Alfred, Lilleg Anton, Ivačič Ernest, Jedretič Rudolf, Cajnko Radovan, Falkner Alfred, Dolenc Emil, za Svobodo, Vič, Šmid Matevž, za Železničarja Ruščuklič Djordje, Sigulin Marjan, Jemšac Josip, za Slovana Sinček Ivan, za Slogo, Ljubljana Podrekar Ludvik, Ninkovič Jovan; s pravom nastopa dne 14. oktobra t. 1. za Litijo Strniša Marjan, Go-renc Franc, za Zagorje Juvan Rudolf, za Domžale Jovič Josip, za Korotan, Kranj Mravlje Oskar; s pravom nastopa 7. oktobra t. 1. za mednarodne, 27. decembra za prijateljske in 29. marca 1934. za prvenstvene tekme se verificira za Železničarja Gomolj Mirko, s pravom nastopa 14. oktobra t. I. za mednarodne, 4. januarja 1934 za prijateljske in 4. aprila 1934 za prvenstvene tekme se verificira za Železničarja Peklar Stojan. — Popravlja se verifikacija igralca Svetica Vilibalda za Ilirijo, tako da ima pravo takojšnjega nastopa za vse tekme. Vzame se na znanje izjava igralca Juga Vinka, da preklicuje svojo prijavo za Ilirijo ter da ostane še nadalje član Primorja, izjava igralca Kolarja Franca, da preklicuje svojo prijavo za Maribor ter da ostane še nadalje član Svobode, Maribor, izjava igralca Gottlieba Valterja, da preklicuje. svojo prijavo za Maribor ter da ostane še nadalje član Rapida. Citajo se s pravom takojšnjega nastopa za Enakost, Jesenice: Kureš Ciril, Knific J., Wergles K., M. Knific, Wister Teod., Justin Franc, Ogrinc Franc, Pančur Rudolf, Manfredo Alfred, Koren Viko, Gregorčič Josip. Suspendira se do nadaljnjega igralec Sočan Julij (Ilirija), dokler ne poravna svojih obveznosti do prejšnjega kluba Primorja. — Tajnik II. Službeno iz LNP. Današnja prv. tekma Atletiki - šoštanj prične ob 13.30, o čemer se obvešča g. ss Oberlindtner ter oba kluba. Prv. tekma v Krškem: KSK (Krško) : Sloga, Boštanj, se ne vrši. Službene objave LHP. (Seja u. o. dne 4. r. m. 1933): Verificirajo se tale prvenst. vpne tekme: Ilirija : Gorenje 14:1 (4:1). Izgledov na zmago naša dekleta sicer nimajo, posebno ne sedaj, ko mora naša reprezentanca nastopiti oslabljena, brez Trat-nikove, ki je odsotna iz Ljubljane in brez nenadoma obolele Bernikove. Prestiž Ljubljane pa zahteva od njih, da dosežejo vsaj časten rezultat, ki naj pokaže Zagrebu, da stopamo, čeprav zopet kot novinci, krepko za njim. Občinstvo vabimo, da poseti prireditev v čim večjem številu. Vstopnina 5 in 3 Din je res ljudska in omogoča obisk tekmovanja vsakomur. Da se ne ponovijo neredno-sti na igrišču, katere smo na žalo9t morali opazovati pri zadnji prireditvi, bo skrbelo za red večje število rediteljev, katerim se mora občinstvo brezpogojno pokoriti. Pri vseh tekih mora stati občinstvo na nasipu, t. j. na zunanji strani tekališča. Ilirija : Korotan 17:0 (9:0), Atena : Gorenje 14:5 (7:3). V zadnjih službenih objavah pomotoma objavljena verifikacija prv. tekme Ptuj : Celje se mora pravilno glasiti 6:0 za Ptuj. Dne 1. t. m. v Ptuju odigrana tekma med Ptujem in ČŠK se ne prizna za prven. tekmo, ker bi se ista morala odigrati v čakovcu. Odredi se ponof na tekma za 15. okt. v čakovcu. ČŠK se v smislu opetovano objavljenega sklepa u o., da mora vsaka družina oddati pred tekmo na predpisani tiskovini postavo družine, kaznuje z globo 25 Din, ker ni oddal postave družine pri tekmi 1. t. m. v Ptuju čitajo se s pravico nastopa na vseh tekmah dne 12. t. m. za Ilirijo: Jurman Pol-di, za Ptuj pa Sakotnik-Tkalec Josipma. Dopis Celja se vzame na znanje SK Koro-tanu se dovoli trening tekma z nesaveznim klubom Savico. Verificira se klubsko prvenstvo v ženski lahki atletiki. Ilirija se proglaša za podsaveznega prvaka. Priborila si je 1618 točk, Atena pa 836. Pri tekmovanju za prvenstvo Ljubljane so dosegle prvenstva tele atletinje, za kar se proglasijo za prvakinje Ljubljane za 1. 1933: Marta Pustišek v skoku v višino, Pribo-šek Anica v teku na 80 m čez zapreke in v skoku v dalj., Slapar Marija v teku na 1000 m (vse Ilirija). V štafeti 4x^5 Ilirija v postavi Marta, Janežič, Kavčič, Oman. Bernik Fanči, v metu krogle z boljšo roso in obojeročno, v metu diska in v teku na 80 m. Dvomatch Zagreb : Ljubljana se vrši na prostoru ljublj. Sokola ob 14.30 8. t. m. Službujoči odbornik prof. Jelenčeva. Vstopnina se določi na 5 in 3 Din. Opremo naj preskrbi Ilirija, ravnotako tudi redi-teljstvo. V reprezentanco se določajo te'e atletinje: 60 m Oman, Kavčič, rez. Bizjak, 100 m Kavčič, Oman (rez. Bizjak), 800 m Slapar, Jurkovič (rez. Božič) 4x^5 m Biz. jak, Marta, Kavčič, Oman (.rez. Janežič) krogla Bernik, Papež, skoK v viš. Marta, Tratnik (rez. Žagar Z.), skok v dalj. Marta Tratnik (rez. Pribošek). Met kopja: Bernik, Papež D. Za kapetanico ljubljanske reprezentance se določa Tratnikova (rez Omanova). Službene objave LHP. Popoldne morajo biti točno ob 14. v zimskem kopališču Ilirije te le atletinje: Kavčič, Oman, Slapar, Ivica, Marta, Ruša, Pribošek, Darinka in Vida (vse Ilirija) in Žagar Z., Jurkovič I., Bizjak in Bernik (vse Atena). Vsaka mora prinesti seboj obutev in belo bluzo, članice Ilirije tudi zelene hlače, članice Atene dobijo hlače v garderobi. Zbor lahkoatletskih sodnikov, Ljubljana. Ne sestanku zbora lahkoatletskih sodnikov se je določil za dvomatch Zagreb : Ljubljana naslednji sodniški zbor: vodja tekmovanja: Karba Drago, vrhovni sodnik: Ker-mavner Ivo, starter za teke: Luin Mirko, starter za mete in skoke: Vidic Ciril, sodniki za skoke in mete: Mihel, Baltič, Poto-kar, Bradač, časomerilci in sodniki na cilju: Dr. Kuhelj, geom. černe, Gnidovec, Kos, Windisch, Kermavner, Karba, Megu-šar, Pevalek, Stepišnik, Keber, Cimper-man. Zapisnikar; Mahkovec Lojze. Nadzornika tekališča: Luin in Karba. Vrhovni reditelj: Nered. Poročevalec za tisk: Bradač. Zdravnik: Dr. Mayer. Vsi imenovani se naprošajo, da pridejo na telovadišče Ljubljanskega Sokola v Tivoliju najkasneje ob 14. Današnji nogomet na igrišču Hermesa v šiški: ob 15.30 Slovan I - Korotan I. ob 14 Slovan rez. : Korotan rez. Prvenstvena tekma II. razreda. Izid tekme je važen, ker bo gotovo odločil o I. mestu jesenskega prvenstva. Tekma bo zaradi tega lepa in napeta. V predtekmi si merita moči rezervi. Videlo se bo s kakšnim materialom razpolagata oba kluba. Vstopnina minimalna, zato je dostop vsakomur mogoč. Prvenstvena tekma. Danes gostuje v No-tem mestu Sava iz Sevnice, da odigra prvo prvenstveno tekmo z Elanom. Ker pripeljejo Sevničani mnogo kibicev, bo na Loki vladala velika živahnost ,zaradi česar vabimo Elanove prijatelje na tekmo. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 13.30 morajo biti juniorji II v garderobi zaradi tekme z rezervo Reke, ob 15. pa prvo moštvo zaradi trening tekme. Postava Primorja v današnji tekmi z BSK-om: Starec, Hasl-Bertoncelj I; P: šek I»I.-Slamič-Boncelj; šlamberger-Janežič Bertoncelj II. . Jež - Zemljič. Izostala sta Zemljak in Erman, ki zaradi blesur iz Osi jeka ne morita nastopiti. Jasno je, da je to močno oslabljena postava, ki ima še manjšo nado na kolikortoliko zadovoljiv rezultat. Ne glede na vse to pa pričakujemo, da vsaj katastrofe ne bo! Smučarski odsek ASK Primorja. Prva redna odborova seja v ponedeliek ob 20. pri Slamiču. SK Ilirija. V torek ob 20. v Emoni izredna plenarna seja upravnega odbora. Izredno važno — polnoštevilno! Smučarski klub Ljubljana vabi vse svoje člane na redni letošnji občni zDor, ki bo v četrtek 12. t. m. ob 20. v dvorani OUZD v Ljubljani. Samostojni predlogi za občni zbor se morajo 7 dni preje javiti odboru, sicer se obravnavajo le, če to sklene občni zbor. Prosimo članstvo, da se udeleži občnega zbora v čim večjem številu, kajti zaključujemo 5. leto klubovega delovanja in čakajo nas tudi v bodoče ve like in važne naloge. — Letošnji kondicij-ski trening se vrši vsak ponedeljek za sta rejše člane ter vsak torek in četrtek za tekmovalce v telovadnici humanistične gimnazije v Ljubljani (Tomanova ulica) od 18.30 do 20. Ob ponedeljkih se treninga lahko udeležujejo članice. Trening vodi profesor g. Dobovšek. Trening je za klu-bove tekmovalce obvezen, priporočamo pa tudi starejšim članom, da se nam pridružijo. TSK Slovan. Danes ob 13. morajo biti na igrišču Hermesa Pere, Dečman, šavs, Batič, Rozman, šorn, Jerančič, Sinček II., Ceglar, Ferkov, Schlegel, Poznik, Zemljič in reditelji Rozman II., Sinček H., žnidar-čič in Uhan. Ob 14.30 na istem igrišču: Moša I. in II., Pelicon, Grilc, Smrekar, šin-kule, Bogel, Thuma, Vidic, Galle, Kolarič, Sluga, Novljan in Ključec. Stranski sodnik za prvo tekmo Hodalič, za drugo Le- gat, blagajniško službo Jean Maks. Opozarjajo se imenovani na točnost. Hermes : Cakovečki SK. V našem poročilu v gornji prvenstveni tekmi, ki se je odigrala prošlo nedeljo v čakovcu, smo omenili, da je sodnik diktiral zaporedoma dve enajstmetrovki. K temu moramo dodati, da je bila ena enajstmetrovka diktirana proti Hermesu, druga pa proti čakoveč-kemu. Nogomet v Murski Soboti. Zadnjo nedeljo se je vršila prvenstvena nogometna tekma med SK Muro in SK Ptujem. Po lepi igri ki je tu pa tam res prešla v faze prvenstvenih tekem, je Ptuj podlegel domačemu moštvu z 1:4. V predtekmi rezerv je rezerva Mure premagala rezervo Ptuja z 0:2. Poset občinstva je bil precejšen. Sokolitvo Poziv vsem starostam in načelnikom. Mariborska sokolska župa ponovno opozarja vse društvene in četne staroste ter načelnike, da bo skupna seja v torek 10. t. m. ob 15. v mali dvorani Narodnega doma. Ker so na dnevnem redu nujne in važne zadeve, se morajo sestanka udeležiti vsi staroste in načelniki društev in čet. Novi člani saveznega tehničnega odbora. Na zadnji seji saveznega TO je pozdravil načelnik br. Ambrožič br. Ivana Porento iz ljublj. Sokola I ter s. Adelo Mužinovo iz Ljubljanskega Sokola kot nova člana TO kamor jih je organizacija pozvala na dolžnost. Zaključek jubilejnega sokolskega leta v Ljubljani. Prejšno soboto se je sestal slavnostni in zletni odbor I. pokrajinskega zle-ta v Ljubljani k svoji zadnji seji na mest nem magistratu, da položi ob zaključku svojega dela tudi obračun o denarnem slovanju zleta. Kakor smo poučeni, je poleg ogromnega moralnega uspeha dosežen tudi prav ugoden čisti prihod, ki pripade jubilantu. Ljubljanskemu Sokolu, da bo s tem lepim prispevkom vzorno uredil svoje letno telovadišče in tekmovališče v ti-volkem parku ter tako na najboljši način izkoristil čisti dohodek pokrajinskega zleta v prid telesni in duševni vzgoji. Reorganizacija saveznih prednjaških šol. Savezno načelstvo je v mnogih sejah pretresalo vprašanje reorganizacije saveznih vaditeljskih šol ter je prišlo do uverenja. da je najbolje, ako bi se iste v bodoče vršile 6 tednov. Njihova notranja ureditev pa naj bi bila popolnoma internatska, kar bo nemalo doprineslo k poglobitvi discipline poedinih tečajnikov. Poleg šestnedel jskih splošnih tečajev pa bi bili vsako leto tudi krajši tečaji, ki bi obsegali pouk posebnih strok, v kolikor bi pač to nanesia potreba Jugoslovenska Sokolska Matica bo letos izdala za prednjake in p.ednjaški naraščaj zelo potrebno knjigo: Priprava za prednja-ške izpite, ki jo ie sestavil član saveznega načelništva, brat Stane Trček. V tisku je tudi Šmidova »Fiziologija«, ki bo v prevodu br. dr. A. Pihlera iz Zagreba prav koristno izpolnila naše strokovne knjižnice. Pred kratkim izdana priročna knjiga »Sokolski telovadni sestav«, ki jo je priredil in prevel iz češčine hr. savezni podnačelnik Dragutin Šulce se stalno naroča po raznih društvih in ponovno opozarjamo na njo tudi naše edinice v dravski banovini. Sokol v. Zgornji Šiški priredi danes ob 15 na telovadišču pri šoli telovadno akademijo. Vstopnina 6 in 3 Din. Vabljeni vsi prijatelji! Nekoliko podatkov o sokelski imovini. Po zadnjih statističnih podatkih koncem leta 1932,- je bilo v območju Saveza Sokola kr. Jugoslavije dograjenih 144 Sokolskih domov. Zidala so jih povečini samo dru štva. dočim se čete še niso spustile v gradbeno akcijo, razen v nekaterih prav osa-nje, prhami itd. Vrednost teh telovadišč znaša po precei previdni cenitvi okrog ŠO milijonov dinarjev Že iz tega se vidi, da so zgradila sebi svoj dom večinoma večja društva, saj sledi iz gorenjih podatkov, d-je povprečno cenien vsaki dom na okroglo 550.000 dinarjev. Poleg domov ima sedaj že že nad 300 edinic svoie lastno letno telovadišče: marsikatero izmed njih si pa je tudi že leno opremilo z vsem potrebnim orodjem, dalje otroškim kotičkom za igranjem. prhami itd. Vrednost teh telovadišč dosega po skrčmni cenitvi vsoto okroglo 5 milijonov dinarjev. O pridnosti in marljivosti svedočiio dalie tudi sokolski gradbeni fondi, ki so jih zbrali skupaj člani tekom let. Dosegli so dosedaj v.oto okrog 8,5 milijona dinarjev. Ako pridenemo k temu tudi še ves ogromni 'nventar poedinih društev, ki ga predstavlja telovadno orodje, gledališki odri, knjižnice, glasbila, itd potem lahko cenimo premoženje sokolskih društev širom naše domovine prav gotovo na preko 100 mili ionov dinarjev. Jesenski sestanek župnih starost m načelnikov, ki ga sklicuje savezni izvršni odbor v Beograd od 20. do 22. oktobra se bo pečal s samimi važnimi vprašanji, ki naj v svoji notranjeorganizacijski važnosti pospešijo pojačanje organizacije, ki se je. kakor poznano, razvila v zadnjih treh letih v največje udruženie v državi. Zlasti se bo pečal s vprašanjem odnosa med upravnimi in tehničnimi ter prosvetnimi organi, z organizacijo pokrajinskih zletov v Sarajevu in Zagrebu, ki se bodeta vršila prihodnje leto. razgovor pa se bo sukal tudi okrog predpriprav za II. vsesokolski zlet v Beogradu, ki je nameravan za leto 1936. Na teh sestankih bodo podali svoja poročila tudi vsi savezni referenti o stanju njihovega dela ter bodo stavili tudi primerne predloge, kako poenotiti in poenostaviti vse poslovanje v savezu združenih ed:nic Drobne vesti iz našega Sokolstva. Dose danji referent za glasbo pri saveznem prosvetnem odboru, br. Svetolik Paščan je podal ostavko na svojo funkcijo. ker je no-stal ravnatelj Udruženja JugodovensKih Muzičkih Aut-ra. Na njegovo mesto ie bil pozvan brat Ivan Skreblin iz N -vega Seda. — Udruženje jugoslov. muzičkih autora je stavilo savezu predlog, da bi se določil za vsako društvo, združeno v SKJ enoten letni pavšal 30 dinarjev za v5e proizvode autorjev, ki jih predstavlja imenovano udruženje. Čete bi bile ->d ph^evania navedenega prispevka oproščene. S i vezni izvršni odbor je to ponudbo načelno odobri _ Ostavko ie podal dosedanji dolooletn-«tarosta sokolske župe Bania L>ika br. dr Stevan Molievid Nadomešča !»» sedai nje-I gov prvi namestnik br. Lazar Markovič — Brat inž. Kosta Petrovič, starosta Sokola v Subotici in mestni gradbeni ravnatelj je spisal knjigo: »Gradnja stavb za telesno vzgojo« ter jo ponudil SKJ, da jo založi. Zaenkrat bodo knjigo pregledaia še gradbeni odbor in pa savezno načelništvo, nakar bo odločeno dalje. Vsekakor nam je knjiga izpod peresa strokovnjaka v tem vprašanju nujno potrebna. — Dosedanja priloga Sokolskega Glasnika »Sokolska prosveta«, ki je bila priložena mesečno enkrat saveznemu glasilu, prične s 1. januarjem 1934. leta izhajati kot samos\ojen mesečnik v Novem Sadu pod uredništvom saveznega prosvetnega odbora. Za uredni-sa je določen brat Franja Malin. Iniciativni načrt za zvezo slovanskega Sokolstva je podal kot prvi že leta 1888. na glavni skupščini Ljubljanskega Sokola pokojni brat Mulaček. V svojem predlogu je predvideval, naj bi se spojilo najprej češko in slovensko Sokolstvo v skupno organizacijo in nato skušalo vplivati na hrvatske in poljske Sokole, da bi tudi sodelovali. Srbskega in ruskega Sokolstva tedaj še ni bilo, med Slovaki pa Madžari tudi niso dopuščali sokolskega delovanja. Zveza slovanskega Sokolstva naj bi prirejala redne skupne zlete in javne telovadbe, tekme, sestanke, vaditeljske tečaje itd. Glavna skupščina Ljubljanskega Sokola je odobrila in osvojila predlog svojega načelnika br. Mulačka ter je poslala v Prago ves izdelan elaborat, da tudi češki Sokoli zavzamejo k tej misli svoje stališče. Izvoljen je bil tudi poseben odsek treh bratov: Mulačka, Hribarja in Finka, ki naj bi za nadalje vodil vso akcijo. Ker pa iz Prage ni bilo nikakega odjeka, je misel, združiti že tedaj slovanske Sokole v skupno zvezo, začasno bila opuščena ter se je uresničila 20 let kasneje, leta 1908., potem ko so bile najprej izvedene organizacije slovenskega, hrvatskega, srbskega, češkega in poljskega Sokolstva, ki so nato skupno z bolgarskimi Junaki tvorile Zvezo slovanskega Sokolstva. Sokolska štednja in kreditna zadruga. Letošnja savezna glavna skupščina je v Beograd načelno sklenil, da se osnuje zadruga, ki naj bi v prvi vrsti skušala zbrati med sokolskimi pripadniki toliko denarnih sredstev, da bi se lahko pristopilo k sanaciji nekaterih prezadolženih sokolskih domov. Po tem sklepu se je oglasilo nekoli- ko bratov z raznimi predlogi, kako naj bi se navedeni namen dosegel. Tudi savezni gospodarski odsek je s svojega stališča izdelal gotov načrt, ki ga bo predložil naj-poprej savezni plenarni seji in sestanku župnih starost m načelnikov v razpravljanje. Večinoma predvidevajo vsi dosedanji načrti zbiranje sredstev potom počasnega nabiranja osnovne glavnice zadruge tako, da bi vsak pripadnik prispeval tekom petih let mesečno gotovo svoto. Medsebojno se vsi načrti razlikujejo samo po višini tozadevnega mesečnega prispevka. V saveznem glasilu »Sokolski Glasnik« so se, naravno pojavili glasovi za. in proti takemu načinu zbiranja, kar kaže, da vlada med Sokoli pojačeno zanimanje za to akcijo, ki naj bi premaknila sanacijo prezadolženih sokolskih domov z mrtve točke. Prav je, da se zanimajo najširše plasti članstva za predmetno vprašanje, ker smatramo kot zelo umestno, da se stvar pred sklepanjem na prihodnji glavni skupščini vsestransko prerešeta in pretehta. Kovor Letos je Kovor, vas v bližini Tržiča, privabil mnogo letoviščarjev in že prej tudi smučarjev. Po pravici, saj obojim izredno veliko nudi. Poleti ie Kovor r3i/< m) Staro spominsko znamenje zelo svež, tujskih sob je v gostilnah in v zasebnih hišah dovolj na razpolago. Vas sama in neposredna okolica izredno učinkujeta na tujce. Zimska sezona se prične s prvim mrazom, čim zmrznejo mlake v Dližini vasi. To go naravna drsališča, ker so mlake precej dolge, čim zapade sneg, se začne pravi raj za smučarje in sankače. Na strmini »Rova« med Kovorjem in Sv. Nežo je izredno dober teren za začetnike in za že izvežbane smučarje, pa tudi ob poti na Brezje k Mariji Pomagaj je cela vrsta večjih in majših, zelo dobrih smučarskih terenov, tudi za sankanje Je ves kraj kakor ustvarjen. V vsem ne le glede letovanja in športa, posebno tudi zaradi iz-borne oskrbe se Kcvor sam priporoča. fnseriraite v ..JUTRU" Kurje per je Mm ^ < V A MOŠKI, POZOR! Spolno slabost odstranite z uporabo neškodljivega sredstva za okrepitev »La Eros«. Deluje v vsaki človeški dobi s presenetljivim uspehom. Vzdržuje seksualno moč do globoke starosti. Na tisoče priznanj. Cena 60 Din, močnejša 100 Din. — Uspeh zajamčen v nasprotnem slučaju vrnemo denar. Havelkova ordinačni Iaboratof Praha 65 - Nusie Božetechova ul. 10/35 J L. Č. S. R. ain. W ttiU V MUJJN1 TKGOVLN1 Frank Abe Igrišča ulica 3, za dramskim gledališčem, in se prepričali o nizkih cenah modnega, galanterijskega blaga, konfekcije. Plašči, že od 175 Din, obleke od 40 Din, volneno blago od 25 Din, kravate 4 Din, nogavice od 2.75 Din i. t. d. samo pri F. ABE. nečohano kg po Din 5.— pri najmanjšem odjemu 15 kg razpošilja vsaki čas proti povzetju 10402 VILJEM ABT, <*sport MARIBOR Postani in ostani član Vodnikove družbe! Stanovanje 3 sobno in 4 sobno urejeno, z vsem komfortom, v sredini mesta se odda takoj ali pa s 1. novembrom 1933 v najem. Pojasnila se dobe v Gajevi ulici 5-1., soba 128. 10466 Občina Ljubljen« Mestni pogrebni »vod * Brei poeebo^^a obvestita Umrla mi je po kratki bolezni, previdena s svetotajstvi ljubljena soproga ERNESTINA roj. ZAHRADNIK Pogreb bo v ponedeljek, dne 9. oktobra 1933 ob V218. uri iz hiše žalosti Resljeva cesta štev. 30-1. na pokopališče k Sv. Križu. Prosim za tiho sožalje! Ljubljana, dne 7. oktobra 1933. DR. LEO SKALA. Cene malim oglasom ženitve bi dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Din 1.—. Po Din 1.— za besedo j« zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto»Kapital«, »V najem*, »Posest*, »Lokalic, »Stanovanja odda*, »Stroji*, »Vrednote*, »Informacije*, »Živali*, »Obrt« in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka sili službe, plača za Za odgovor vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki te zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro aH za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbma za hfro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. NajmanJSt znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—> pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine sa male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. VsaJta beseda 50 par; u dajani« naslova ali M Šifro pa 3 Din. (1) Mesar, pomočnika pridnetga in zmožnega — spre vrnem takoj. Ponudbe ■a podr. »Ju-tra« na Jesenicah pod »Pošten«. 3S222-1 Natakarico st-iTo do 22 let, pcšteno, če: ne zunanjosti, sprejmem. Ponudbe s elito na nee'd značko »Povejte. kaj zrnate«. 380SS-1 Perfektno kuharico Natančne ponudbe ."-d šifro »Nastop konec A:,-Sobna« ogasni oddelek »Jutra«. 38196-1 Perfektno kroiačico ooljše dekle, sprejmem v Mlično hišo, ki bi nastopila koj pr^a sobarica ^Kammerjungfer«). S Eoto-gna.fijo javiti se: J. Derete, Beograd, Bitoljska 20. 33163-1 Vzgojiteljico rerfektno Nemko, sprejmem v boljšo hišo k dvema žoskima otrokoma. Naslov ▼ ogl. odd. »Jutra«. 38191 -1 Pridno služkinjo pošteno, vajeno vseh hišnih del, kuhati in šivati sprejmem. Izučene prodaje'ke, oe hočejo to delo opravljati, imajo prednost. Pvuudbe na oglasni odde-leik »Jutra« pod »Služkinja«. 38207-1 Zobozdravniško asistentko sonetno in um o, iščem za f'>pn'ldan. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 38268-! Kolar. pomočnika - -?s'jivega, s hron-o in •iova.njem v hiši, spre.j-- Franc rlaniinc, Dol pri Hrastniku. 37775-1 5 gospodičen - »tere s"> že igrale, ali pa slijo, da so sposobne za rronje v majhnem gleda-sŽu. iščemo za takoj. Na-,-rada bo dobra! Ponudbe - naslovom na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Triglav«. 38106-1 Strojnika •'wa5anega, ki zna vse --roje popravljati, žage brusiti in ki bi kotel sam -uril, sprejmemo v trajno ; užbo 2 nastopom 1. de-°mbra t. 1. — Ponudbe s ■rfcpiei spričeval in zahtev->m plače nasloviti na ogl. 'ddelek »Jutra« pod šifro »Parna žaga«. 380714. Vinogradnik »prejme takoj. — Po-- udbe na Jelšingrad — Šmarje pri Jelšah. 38044-1 Čevljar, pomočnike 2 ea zbita dela in 1 za otroška dela. sprejme An-■>q Jager, čevljar. Ostrož-n» St. 79. pošta Celje. 38042-1 Inteligentno gospodično vajeno negova.nja otrok; ki zna lepo likati in bd bila v pomoč pri gospodinjstvu, sprejmem k dveletnemu otroku. Ponudbe e sliko na podružnico Jutra v Celju pod mačko »Prvovrstna moč«. 38040-1 Zobotehnika dobro iizvežba.nega v kavčuku in zlatu, iščem. Ponudbe s plačiln:mi pogoji na naslov, ki ga pove o-gi. oddelek »Jutra«. 37967-1 Boljše dekle izobraženo, vajeno dobre in samostojne kuhe, pospravljanja finih so'0, likanja in drugih hišnih del, sprejmem takoj. Ponudbe ne podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Snažnost« 37949 1 Pletilca vajenega automatičnih strojev za nogavice, »prejmemo kot pomočnika mojstra Ponudbe s točnimi in jas tiimi podatki glede dosedanjega delovanja, plače, možnosti nastopa in vsega osta'ega na: Tovarno nogavic Vidmar. Ljubljana, Pred škofijo 19. 37758-1 Sprejemalca blaga ki hitro računa, z večjo prakso, sprejme tkalnica. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Tkalnica«. 37449-1 Pek. pomočnika dobro izvežbamega, ki s« razume na delo pri peči, z mojstrskim izpitom — sprejmem za poslovodjo v pekarno. Pogoj jo pridnost in zanesljivost. — Pismene ponudbe je poslati na ogl. oddelek »Ju'tra« v Ljubljani pod šifro »Pekarski poslovodja«. 37934-1 Strojevodjo za papirni stroj in prve pomočnike sprejme tovarna v Ju.gosla.vijj. Nastop čim prej. trajno nameščenje. samo jugoel. državljani. — Pismene ponudbe kvalificiranih delavcev na oglasni oddelek »Jutra« pod "šifro »Papir«. 37932-1 V večji trg. pisarni pri Celju dobi službo popolnoma samostojna moška ali ženska moč s perfekt-nim znanjem knjigovodstva. slov., srbohrvaškega in nemškega jezika. —. Ponudbe pod šifro »Dolgoletna praksa« 63« na oglasni, oddelek »Jutra« v Ljubljani. 38208-1 Vzgojiteljico im pomočnico gospodinji — nad 25 let staro, išče veie-posestvo. Z znanjem nemščine imajo prednost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Lju.bljani pod značko »Dobra moč«. 38209-1 Trg. pomočnica mlajša moč, vešča špecerijske stroke, z lepim pvikupljivim nastopom in veseljem do šivanja, dobi stalno nameščenje. Lastnoročno pisane ponudbe po možnosti s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kavcija 5000 Din«. 38305-1 Kuharica samostojna, vešča neanšči-ne ali italijanščine, dobi takoj stalno službo. Nas -»v v oglasnem oddelku Ju. na 38410-1 I. brivskega pomočnika voj. prostega, tudi za striženje »Bubi« sprejme takoj M. Podkraj-šek, frizer, Ljubljana. 38461-1 Snažno postrežnico katera natančno pospravlja parketne sobe, sprejmem od '/s8.—11. ure dopoldne. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38464-1 Prodajalko mešane stroke, pridno ln pošteno, ki bi pomagala tudi pri gospodinjstvu — Iščem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Poštena 888«. 38504-1 G. Th Rrtman! Nove prigode gospoda Ko7a?w!m!ika Čeprav se je kmet branil, mu je dal gospod Kozamurnik sto dinarjev za trud, nato pa pripravil vrlemu možu kraljevsko pogoščen j'e. Smotko za smotko mu je vtikal v usta in prižigal, gospa Kozamurnica ga je pa spet in spet krepčala s kavo, piškoti in drugimi dobrimi stvarmi. Kuh a r ico-osk rbnico zanesljivo, sprejmem na posestvo. Ponudbe g spričevali na podružnico Jutra v Celju pod »Zaupna«. 38479-1 Trgovsko učenko sprejmem v trg. z mešanim blagom na deželo, katera mora biti pred vsem poštena, zanesljiva, dobra v računanju ter po možnosti nekoliko izvežbana v šivanju za prosto perilo, kar pa n.i pogoj. Ponudbe je poslati- na oglasni oddelek »Jutra« pod »Učenka«. 38067-44 Učenca ■sprejmem v trgovino z mešanim blagom na deželi. Ponudibe tia podir. »Jutra« v Mariboru pod značko »Učenec«. 38203-44 Vajenca pridnega in poštenega — iščem za trgovino na deželi. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 38226-44 Vajenca ki bi biil priden in pošten, sprejmem za brivsko obrt. Sprejmem tudi začetnika, ki se jo že učil. Ponudbe :ia Matija Dorčec, brivec. Kranjska gora 38. 38228-44 Vajenko sprejmem v trgovino mešanega blaga. Prednost z meščansko šolo. Naslov v og'asnem oddelk-u »Jutra« 38064-44 Učenko sta.ro 14—15 let, s primerno šolsko naobrazbo. sprejmem v trgovino mešanega blaga na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiva«. 38011-4 Vajenca sprejme športna trgovina Kolb-Predalič, Selemburgo-va ulica 6. 37976-44 Fant s 4 razredi meščanske šole; išče mesto vajenca v večji trsrovini. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 3S274-44 Vajenca za tapetniško obrt sprejme Anton Koieša, Florjanska ulica 23. 33357-44 Vajenec strogo poetenih siromašnih ln kmečkih staršev, z lepim vedenjem ln primerno šolsko izobrazbo Išče mesto v trgovini mešanega blaga s popolno oskrbo pri mojstru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38271-44 Močan fant 14 let star. se želi Izučiti trgovine, kjer bi imel vso oskrbo. Ka.rl Platin ovšek. Haistnik 1,19. 38410-44 Vajenko sprejmem v trgovino z meš. blagom. Prednost ima z meščansko šolo. Ponudbe v oglas. oddelku »Jutra« pod št. »3937«. 38398-44 Učenko pridno, pošteno v in močno, .staro 13—46 let', sprejmem takoi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38496-44 Vsaka beseda 50 par: za da j en je naslova ali za šifro p® 3 Din. (2) Tiskar, poslovodja strojnik, verzira.n, v vseh poslih — sprejme kjerkoli kakršnokoli kondidijo. — Cenj. ponudibe na anončni biro Hinko Sax. Maribor. 37208-2 Mlado dekle pošteno, izurjena šivilja, ki bi pomagale pri gospodinjstvu vps dan. iŠ5e ze-poslenje. Naslov pove ogl. ■odd«lek »Jutra«. 38438-2 Natakarica s kavcijo, išče mesto. Po-nmdbe na og'flsm,i oddelek »Jutra« pod »Kavcija«. 38440-2 Kuharica kmeiSkih staršev. vaVna tudi šivanja, želi službo, najraje pri kaki bol;šl dror žimi. Doprse na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Snažna«. 38476-2 Starejša kuharica popolnoma samostojna, _z letnimi spričevali, želi službo pri kaki večj-i družini. Naslov pove ogl. odd-ele-k »Jutra«. 38478-2 Mlado dekle iziičena šivilja, čedne zunanjosti in lepega viden-a išče mesto natakarice. Naslov pove oglasni odde'ek »Jutra*. 38475-2 Prikrojevalec z večletno moško in d.im-sko prakso, s koncesijo, išče zaposlitev v konfekcijski trgovini. Gre za nizko plačo. Cenjene ponudbe n« osrlas. oddelek »Jutra« pod »Takoj ali poroeje 88«. 38501-2 Trgovska moč prvovrstna, srednjih l«t, vsestransko verziran gr-o-siet. in deta i list tor priznano dober organizator, z najboljš:mi referencami — išče zaposlitev. Ce«j. ponudbe pod »Tudii prima .potnik« na oglas, oddelek »Jutra«. 38162-2 Kroj. pomočnik za veliko komade, vajen da mike ga del«, išče zaposlenje, začasno v seziji, v mestu ali na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Krojač« 38450-2 Natakarica zmožna kavcije, išče službo za takoj ali pozne j«. — Ponud'be na oglas, oddelek »Jutra« »od »Prikupi ;iva«. 33194-2 Inteligentna kuharica z dolgoletnimi spričevali išče službe k boljši družini. J. Schuman, Riečka ulica 2, Karlovac. 38233-2 Perfektna kuharica starejša, ki opravlja tudi vsa hišna dela, išče mesta. Zelo rada ima tudi otroke. Dopise pod »Boljša družina« na oglasni oddelek »Jutra«. 38215-2 Boljše dekle ki zna kuhati, želi službo k dvema osebama za 1. novembrom. Pismene ponudbe prosim na naslov, ki ga pove oglasni oddelek »Jutra«. 38224-2 Dekle pridno in pošteno želi premeni ti službo, vajena je vseh hišnih del. pismene pinudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Priporočljiva«. 38240-2 Tkalec išče stalno mesto. Vajen na roko švajfat in na počne statve tkat ter na razne stroje. Ponudbe prosim na ogl. odd. »Jutra« pod »Ljubljana št. 1«. 38345-2 Inteligentna gdč. 8 pisarniško prakso išče &aposleo;a kjerkoli. Naira-ifl na deželi v trgovini, kjpr bi imela hrano in stanovanje in bi pomagala tudi pri g-ošipedinjstnru. — Cenj. ponudbe na podruž. »Jutra« v Mariboru pod »Marljiva«. 38:01-2 Praktikantin?a perfektna v nemščini in gospodinjstvu, išče mesta v trgovino samo za hrano in stanovanje. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod — »Marljiva in zvesta«. 39202-2 Brivski pomočnik mlajši, . verziran v moški-stroki, .ž-eli -mesto -e hrano in stanovanjem proti zmerni plači. Cenj. ponudbe na podr. »Jutra« v Mariboru pod značko »Nekadilec«. 38171-2 Službo občinskega tajnika skladiščnika. hišrrka ali slično želim. Zmožen kavcije. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pr~d značko »Vsestransko izobražen«. 381167-2 Brivski pomočnik prvorazreden. hiter delavec in bubi štucer, soliden išče po možnosti stalno nameščanje. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 38165-2 Brivski pomočnik hiter, dobro i.zvežban v moški postrežbi in bubi štucanjii. išče primernesra nameščenja. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 38166-2 Prodajalka išče mesta kjerkoli. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu.. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 38164-2 Mlada Dunajčanka z znanjem jezikov išče mesta kot začetnica v pisarni ali kot vzgojiteljica k obrokom k boljši rodbini. Dopise spre'me Ela Cu-kale. Stara Vrhnika, pošta Vrhnika. 38210-2 Kontorlstinja z večletno prakso, zmožna knjigovodstva, strojepisja in drugih pisarniških del. iišče primernega za.poslenja. Nastop lahko takoj. Ponudbe pod »Vestna in za-nesljdva« na oglasni oddelek »Jutra«. 38.113-2 Dipl. tehnik v strojni in tekstilni stroki, z enoletno prakso, zmožen večje kavcije. išče prime rn e s' užbe. Pon n d be pod »Vesten 26« na o-s'as. odd. »Jutra«. 37900-2 Šofer mehanik i večletno prakso, siguren vozač, zmožen vs-eh popravil, vojaščine prost, ne-oženien, abstinent. išče službo. Zmožen male kavči "e. Naslov v oglas. odd. »Ju-tra«. 38296-2 Tiskar, poslovodja strojnik, verziran v vseh poslih — sprejme kjerkoli kakršnokoli kondicijo. — Cenj. ponudbe na anončni biro Hinko Sax, Maribor. 37208-2 Sobarica mlada in čedna, išče službo. Gre tudi k otrokom — najraje v Kranj ali Ljubljano.. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 37691-2 Dekle pridno in pošteno, vajeno vseh hišnih del. kuhe in šivanj« ter ročnih del, želi mesto pri boljši družini brez otrok. Naslov: Anica Beneš. Račica štev. 11 — •pošta Loka pri Zidanem mostu. 37950-2 Pekovski pomočnik žela službo pri dobrem mojstru, kjer W se še izpopolnil, proti nizki plači. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37893-3 Vrtnar oženjem, brez otrok, želi premeniti službo v mesto ali na deželo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Grem tudi za hišnika«. 37993-2 Službo šoferja iščem. Imam dveletno prakso in sem zrnjem vseih popravil. Izučen sem kovač, raizumem se pa tudi na soboelikarefoa m plo; skanska dela. Opravljal bi tudi vsa druga dela. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 37938-2 Brezplačno grem pomagat v kuhinjo prijazni, boljši gospe brez oitrok, samo da se nekoliko priučim kuhanja. Naslov: A. B., Vič. 37887-2 Gospodična teestra) z večletno prakso, išče službo k enemu otroku (tudi dojenčku) v Ljubljani. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Sestra«. 37954-2 Prodajalka z dežel«, dobra računarica — mešano stroke, stara 19 let, vajena vseh hišnih del, ki zna tudi kuihati, želi kjerkoli službo — najraje pa na Gorenjskem. — Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 38002-2 Mlada Dunajčanka z znanjem jezikov, išče mesto začetnice v pisarni, ali kot vzgojiteljica otrokom boljše rodbine. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod »Mlada«. 38399-? Trg. poslovodia potnik, saimovozač, dobpr fca.lku!oint, verziran v vseh strokaih, želi premeniti službo. Cenjene dopise na o?'as. oddelek »Jutra« pod »St. 20«. 38400-2 Knjigovodja In korespondentinja z do'goletno prakso, išče službo v Ljubljani. Dopise na oglasni oddelek Jutra pod »Samostojna 46«. 38079-2 Mlada prodajalka vešča slov. ln nemškega jezika, vajena ravnanja s strankami in vseh trgovskih ooslov. orosi kakršnokoli službo. Cenj. ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod ».Strankam, Drlietna*. 37527-2. Dekle pridno in pošteno, gre v pomoč gospodinji, k otrokom. v gostilno aH privatno k dobri gospodinji. Nastopi la.hko takoj. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 38078-2 Učiteljica- abiturijentka zmožna slovenščine, srbohrvaščine in nemščine, želi mesto vzgojiteljice. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 38041-2 Dekle pridno, pošteno in zanesljivo, vajeno vseh hišnih del in kuhe. želi mesto. Gre tudi za perico. — Ponudbe na og'asn.i oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena im pridna«. 38081-2 Prodajalka s kavcijo, zmožna tudi gospodinjskih del. želi premi m i ti mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobra moč«. 38093-2 Dobra pisarn, moč z večletno prakso in najboljšimi referencami, vešča samostojnega dela yter pripravljena položiti kavcijo od 5—10.000 Din. »prejme takoj primerno nameščenje. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »3—11«. 37777-2 Mesto oskrbnika išče i«učen mizar, star 27 let, vešč tudi kmetijstva. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Oskrbnik«. 37730-2 Natakarica zmožna slov. in nemškega jezika, išče kjerkoli službo Ponudbe na oglas, .oddelek »Jutro« pod »Takoj nastop« 38273-2 Absolventka učiteljišča spne:me mesto vzgojiteljice Ponudbe na oilas. oddelek »Jutra« pod »Vzgojiteljica« 38266-2 Prodajalka modne stroke, začetni«1«, išče službo. Gre 2 meseca zastonj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38263-2 Prodajalka hi veziljka cvetlic dobro izurjena, išče službo. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na .oglasni oddelek »Jutra« pod »Priana moč«. 38260-2 1000 Din dam tistemu, ki mi p-eskrbi službo sluge ali skladiščnika. Vešč sem tesarskih del. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten«. 38308-2 Kot gospodinja bi šla k starejšemu (tudi bolnemu) gospodo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Kuharic««. 38172-2 2 vrtnar, delavca izurjena pn gradbi vrtov, iščeta zaposlenje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 38416-2 Boljše dekle z znanjem nemščine, prosi zaposlenje v kakršnikoli trgovini, ali pa tudi gre za sobaric-o ali k otrokom — tudi na dtželo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38302-2 Učiteljska abiturijentka sprejme v boljši hiši zaposlitev v gospodinjstvu in vzgojo otrok. Ponudbe na osr asni oddelek »Jutra« pod »Učiteljica 10«. 38325-2 Mehanik-šofer trezen, zanesljiv, z dolgoletno prakso, vešč srbohrv. in nemščine, išče kot- tak kjerkoli nameščenje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 8S333-2 Postrežnica ki samostojno kuha ln lepo snažl parketlrana stanovanja. Išče za.poslenja čez dan. Lepo spričevalo ln priporočila. Nežka šoln, Langu-sova 11/a II. nadstr. 38281-2 Mizar in narketar s,prejme kjerkoli d>elo. Naslon pove oglasni oddelp.k »Jutra«. 38417 8 Brivski oomočnik dober delavec in bubi štn-cer. želi službo v Lj-ub-I'ani. Nastopi lahko takoj. Kaslov v oglasnem odde'ku »Jutra«. 38382-2 Dekle z dežele kt Je bila sedaj gospodinja, vajena vsakega dela. želi službo s 15. oktobrom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 38406-2 Gospodična z daljšo prakso pri otrocih želi mesto za 15. okt. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38369-2 Natakarica pridna ln poštena, išče službo v boljši gostilni v ali Izven Ljubljane. Naslov v oglasnem od-delkui »Jutra«. 38386-2 Podjetniki, trgovci! Bivši obrtnik, samec, znan v Ljubljani, prosi, da se ga sprejme v službo. Gre tudi za hrano in stanovanje. Cen.1. ponudbe pod »Pošten 35« na oglasni oddelek »Jjltra,«. 38391-2 Gospodinja zanesljiva ln poštena, vajena vsakega dela, z dobrimi spričevali. Išče službe. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 38487-2 1000 Din dam tistemu, ki preskrbi službo šoferju, lzučene-mu mehaniku, ali eno-sobno stanovanje za pol leta. — Cenj. ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Trezen«. 38418-2 Mesto hišnika išče strojni ključavničar ln izprašan kurjač za centralno kurjavo. — Zmožen tudi malih električnih popravil. "V-Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38481-2 Perfektna šivilja se priporoča za plašče, kostume in oblek« — na dom. Gregorčičeva ui. 7/a pritličje, levo. 38414-2 Mlada prodajalka vešča slov. ln nemškega jezika, vajena ravnanja s strankami ln vseh trgovskih poslov, prosi kakoršnekoli službe. Cenj. ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod »Strankam prijetna«. 37527-2 Kdor išče mesto potnika, plač« za vsako bnsedo 50 jur: ia dajanje naslova ali ta šifro 3 Din. — Kdor sprejema potnike, pia Sa besedo po 1 Din; ia dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (5) Visoke garancije zmožen išče službo potnika. zastopnika, skladiščnika «li inkasa.nta. Ponudbe na podr. »Jutra« v Mariboru pod »Foto amater«. 38176-5 Sopotnika (ajvtovozača) iščem za Slovenijo. Ponudbe na oglas, oddelek »Juitra« pod šifro »Naglo potovanje«. __ 38126-5 Kdor 11«« u^lužka, plač« m vsako bes«do 50 par; za naslov ali Iifro S Din. — Kdor d u d i zaslužek, p« za vsako besedo 1 Din. u dajanj« naslov« ali u Wro p« 5 Din. (S) Vsakovrstna zastopstva prevzamem za Vardarsko banovino, dajem informacije, vršim inkaso. reklamiranje in plakatiranje. — Trgovska agent ura Ludvi-k Kosolj. Skopi j«, Obiličev venac 85. 37082-S Šivilja bi prevzela iz trgovine &> vanje perila, predpasnikov in deških oblek. Ponudbe n« oglasni oddelek »Juitra« pod »Šivanje«. 88317-3 RADIJSKI APARATI za sezono 1933/34 1. dvoelektronski Midget z dinamičnim zvočnikom ; 2. troelektronski »Eumig« 133 z dinamičnim zvočnikom; 3. troelektronski Eumig Super 4. štirielektronski Eumig" Super 5. petelektronski Eumig Super za kratke, normalne in dolge valove. Zahtevajte prospekte In ponudbe od „BADIO", r. z. z o. z. Ljubljana, Miklošičeva cesta 7 m Strojepiska z lastnim strojem, sprejme prepisovanje za majhno pie-60. — Ponudbe na oglasni oudelek »Jutra« pod šifro »Brezhibno«. 38334-3 Entlanje 1 m 1 Din ažur I m 2 Din plUiranje. montaža bridge štor, pranje io likanje ve tenin. ročno vezenje, mo-no grami, »trojno vezenje in p r e d t i e k najmodernej Sib vzorcev. Dunajska cesta la/IV. 155-3 Krpanje na dom Sprejme se vsakovrstno perilo, šivanje in krpanje ter robljenje na stroj in krpanje nogavic po zmerni ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38267-3 Agente ln ki hočejo to postati. Iščem za prodajo galanterijskih gospodinjskih predmetov. Fiksum 500 Din. Visoka provizija. Servitor, Tyrševa c. 26. 38471-3 Uttteda 1 Din; xa dajanj« naslova ali za šifro S Din. Dijaki, ki iščejo vnstrukcije, plačajo vsako besedo 50 par; ia šifro ali z« dajanj« na »lov« 3 Din. (4) English Iessons Misa Farler, Dvofakova 3/UI. 38231-4 Učitelja (ico) srbohrvaščine iščem za takoj. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Srbohrvaščina«. 38052-4 Pouk nemščine in francoščine za otroke in odras'« po zmerni ceni. Mirje, Rihar-jev« ulica 2/1. 38077-4 Šofer, šola E. Ceh Tyršev« (Dunajska) cesta št. 36. Zahtevajte prospekt Večerni trg. tečaj pri Trgovskem učnem zavodu. Pražakova 811. — Začetek tečajev 16. oktobra. — Informacije brezplačno pri vodstvu zavoda. 277-4 Stenografija slovenska ali nemška v popoldanskih ali večernih tečajih najhitreje ln najceneje pri Trgovskem učnem zavodu. Pražakova 8. Začetek tečajev 6. oktobra. 278-4 Temeljit pouk v francoščini in nemščini daj« odraslim in otrokom izprašana učiteljica. Gre tudi na dom. Cenj. vprašanja pod značko »Vesten pouk« na oglasni oddelek »Jutra«. 37919-4 Angleški, francoski, nemški in italijanski pouk. konverzacij-o. tudi n« dom daje z uspehom gospod. Reflektirati pismeno. Toius. Pleteršnikova št. 26, visoko pritličje. 38132-4 Nemščina za deco 4_7 let, v Delavski zbornici, nasproti knjižnic«. — Dopoldne od 10. do 12. 38331-4 Šoferska šola I. Gaberščik bivši komisar ta iofersk«-izpit«. Ljubljana. Som škova ulica 6. — Garala Stupic*. 88347-4 Nemščina za otroke Nemško konverzacijo za 5—8 letne otroke, po preizkušeni metodi nudi s 1. oktobrom Elfrl-da Segula. Ljubljana, Gledališka ulica št. 7/1 — bivša pomočnica ge. Orthaberjeve. Vprašati dnevno med 11. in 15. uro. 38242-4 Italijanščino francoščino nemščino ln angleščino poučuje diplomirana gospa, Vprašati dnevno od 13. do 14. in od 18. do 20. ure. Pavla Kovač, Miklošičeva cesta 22/in. 38289-4 Francaise enseigne le franpals. — Methode Berlitz. — Grammaire — Mademol-selle J. Barjols, Gledališka 2 H. 38316-4 Diplom, učiteljica poučuj« klavir, nemščino in francoščino. Ana Do'lar Meetmi trg 24/11. 38368-4 Nemško govoriti ln teorijo se vsi nauče hitro po moji najboljši metodi. Uspeh zajamčen, informacije dale od 11.—4. ln zvečer K Ljutova, Salendrova 4 TI 38303-4 Privatni učnj tečai P"'.p-ava za niž;i in višji tečajni izpit. Privatistom se nudi p "-moč v vseh predmetih. Gajeva nI. 6'V. 38370-4 Učiteljica poučuje šoloobvezne otroke v nemščini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Perfektna«. 38462-4 Inštruiram nižješolce po 5—8 Din. Ponudbe na oglas, oddolek »Jutra« pod značko »Zaisiguran uspeli«. 38431-4 Učilišče daimskesa krojaštva, atelje Sare. Gajeva ulica III. — Tečaji dnevni in večerni. Prvovrstna učna tehnika. 38446-4 11' K' IOgiiasi trg. značaja po 1 Din beseda; ta da janje naslov« ali ta ! Šifro 5 Din. — Oglasi 1' socialnega značaja vsaka beseda 50 par; ta . dajanj« naslova ali u J šifro p« 3 Din. (6) 2 štedilnika dobro ohranjena, naprodaj. 1 večji znamk« »Triumph«, mali železni. Vprašati v Buffet »Tivoli«. 38250-6 Kuhinjsko kredenco kredenco za trafiko ali trgovino. toaletno mizico in aekoraoi:ski dlvan prodam na Tvrševi c. 98/1. 38241-6 Štedilnik krojaško peč in veliko mizo prodam. Slomškova ulica 12. 38243-6 Gramoz dofei brezplačno, kdor ima kaj za zasipati. Šmartinsk« cesta 17. 38195-6 Otroški voziček dobro ohrrnjen z« Din 180 naprodaj. Trnovo, Razpot-n« ul. 6. 38239-6 Sadno drevje krasne marelce. breskve in vsa druga plemena rija«). Tele Ko 3052. 26921 ie i Trgovino ~Z ~ I .... z mešanim blagom ugodno Hranilne knjižice oddam. Dopise na Oglasni kupite, prodaste, l©mba,r- oddelek »Jutra« pod šifro dirate' posojila najkmant- | »Prometna cesta«. 38235-19 neje pri: Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ul. št. 6/II- Za odgovor priložiti znamko za 3 Din. 281-16 Črešnjeva spalnica nova, moderna, poceni naprodaj. Anton Cmak, mi-za-r. Polzela pri Celju. Excenter stiskalnico kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Excenfcer stiskalnica«. 38190-7 Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Din. (19) Posestvo z mlinom in žago v ljubljanski okolici prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 38252-20 Sobo in kuhinjo oddam z novembrom majhni družini v Mostah — Predovičeva ulica štev. 84 3813S-S1 Stanovanje obstoječe iz sobe. kuhinje in shrambe, z elektriko in vodovodom v stanovanju tako5 oddam v Orlovi ul. št, 21. 38430-21 Stavbno parcelo v neposredni bližini kolodvora Gorenja vas-Reteče prodam. V plačilo se vzame tudi hranilna knjižica dobrih zavodov. Pojasnila daje 6v. R. Ziherl v Škofji Loki. 38028-20 Linoleum rabljen, dobro ohranjen, za predsobo, kupi P o t o k a r Ivanka, Poljanska cesta št. 15-VIII/9. 38259-7 Enodružinska nova hišica z t rtom usodno naprodaj na Tehairjiih pri Celju. Naslov pove podruž. »Jutra« t Celju. 38477-20 Vogalno hišo enonadstropno, dvostano-vanjsko, parket, plin, elektrika, vodovod, vrt, delno knjižic«, prodam. — M-tste - Ljubljana. Ciglar-jeva 15. 38102-20 Enodružinsko hišo 400 ms vrta, sredi mesta, ta.koj prodam. Nas!oi: Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. (13) Javorjeve plohe suhe la, kupim večje količine. Cenjene ponudbe s c-eno franko nakladalna postaja na naslov: Ivan Ke,rč. tov. furnirja. poš*a Dob, P od reč je pri Domin iahj 37895-15 ia besedo. Oglasi ao-cijalnega značaja po 50 paj beseda. Za da janje naslova ali 'A šifro S Din. oziroma 5 Din. (11) Halo! Halo! Vsi Ljubljančani, predvsem pa še posebno Be-žigraičani in šiškarji se vljudno vabilo danes v gostilno za Bežigrad k Reziki Koritnik prej pri Ravbarju na dobro domačo jedačo in pijačo ter na novo por-tugalko in tj vse po konkurenčnih cenah. 38331-18 Dve zimski suknji možki, dobro ohranjeni. 76 srednjo postavo. prodam. Velika čolna,rska ulica 19. 38301-13 VI i z ar ji /^^vs. pozor! Najcenejše t Pj^M^ vezane plo f »če: jelševe I^^-f^/ita bukove, ►kume in oanel. v velik;«,« 220/122. 200/122, najnižjih cenah. Tvornišl skladišče v Ljublja.ni. D najska cesta 31. 246 Črn damski plašč od zdrave osebe, kupim Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« ood »Srednja velikost«. 38359-15 dobro ohranjeno, proda Grašek. Masarykova 12. 38344-11 Potem lahko kupite pri nas čevlje po Žensko kolo dam v zameno za terpenti-novo milo. Dopise na o,gi. oddelek »Jutra« pod šifro »Zelo dobro«. 38426-11 Zimsko suknjo črno. prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 38436-13 Trgatev grozdja priredi društvo »Zora« danes v restavraciji »Frankopanski dvor«. Prve domače koline, prvovrstna vina, mošt, zabava. ples do 1. po polnoči. Vabljeni. 38452-18 Bukova drva v kolobarjih po 6 Din in mehka po 5 Din nudi Št. Krže Siard. Trnovski pristan 12. 276-15 Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanj« naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali za iifro pa 3 Din. (7) K.dOT a a d 1 prehrano plača za vsako besedo 1 Din; kdor išče prehrano pa za besedo 50 par; za dajanje aa-slova ali šifro S Din. oziroma 5 Din. (14) Trgovski oglasi 1 Din Bukovih cepanic dolgih, kupi 100 vagonov, in 50 žaganih. 25 centimetrov dolgih, tvrdka Venturi. Torino 115. Chiesa salute 9. 37992-15 Restavracija Zebal Rudnik - Ljubljana. Dolenjska cesta, ntidi vsako soboto in nedelje prvovrstne domače pe-čenlce, krvave in Jetrne klobase. Priznano dobra dolenjska in štajerska vina! 38474-18 Kupim note Slovenski plesni komadi. Merlak Pavel, Jesenice. 38231-7 Re.ienčka vsake starosti, za 150 Din mesečno sprejme na deželo Marija Strajnar, Polica — pošta Višnja gora. 38062-14 Vsaka beseda 1 Dio, za lajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (16) Za štrapac iz črnega ali rjavega usnja. Letvice za pohištvo, 38/38 mm. večje količine, dolžine od 80 cm naip-ej. ku.pim. Po nudbe na Bruna Ščrbačič. Zagreb. Tvrrkova u'.- 8. 38066-7 barvah. finega mehkega usnja v raznih Damski Din 69.- Sprejem vajencev v Vajeniški dom v Ljubljani Sprejmemo v dobro vzgojo z izdatno hrano iD stanovanjem vajenca vseh strok. — Mesečna oskrbnina 350 Din. — Redno obratovanje prične s 1. oktobrom Obrtniški vajenski dom v Ljubljani, Lipičeva ul. 2. Tel. 35-23. 275-14 Knjižico Kmečke hranilnice od Din 40.000.— ugodno prodam. Naslov v ogias. oddelku »Jutra«. 38251-16 Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« »aWova ali is Šifro pa 5 Din (17^ Gostilno vzamem v najem ali n« račun na prometni točki v bližini Ljubljane ali Kra nja. Ponudbe pod šifro »Podjetna gostilničarka. na ogl. odd. »Jutra«. 38068-17 Srebrni tolar te let« 1500—1530 ali starejši kupim. Ponudbe n« o g as. odd. »Jutra« pod »Denar«. 38146 7 2? do 30,009 D:-.i posojili iščem na novo hišo. — Vknjižba na prvo mesto. Ponudbe na oglas, odd »Jutra« pod »Sigurnost«. 38188-16 Transmisijske osovine rabljene. 45—50 mm premera. moderen m bi jen ga t^r 800—1(W0 mm iščem Weiss. Zagreb. Šenoina 32. 38153-7 Dobro pekarno vzamem v najem. Zmožen sera kavcije. Ponudbe do 15. oktobra na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod »Pekarna 48«. 3S220-17 Privatno oosojilo ca 5110.01 HI D'0 išče večja ,iobr,'«idoča tekstilna tovar na v Sloveniji. Intabulaci ja na prvo mesto. Večkratno jamstvo. Dopise pod »Lukrativno P—3135« na Interreklfflm. Zagreb I 78. 38227 -i« Iz mastne črne kože za štrapac z gumijastim pod-platom. Istotako iz črnega dulboltsa Din 99.—. Vsaka besedo 1 Dio: za dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (12) V komisij, prodaio sprejmem dobro idoče predmete, ali kakršnokoli zastopstvo Event. dam v naiem trgov ski loka,! n« najpmmetnej-šti točki «ik Ljubljane. — Ponudbe na oglas oddelek »Jut.ra« pod »A. R R*5« Slaščičarski melanžer t dvema aH tremi valjarji, takoj kupim Ponudbe na Branko Krsnik. Čakovec. 38205-7 Moderno spalno opravo skoraj novo. iz trdega te sa. z modroci prodam za zelo nizko ceno. Ponudbe pod šifro »Oprava« na ogl odd. »Jutra«. 38199-12 50.000 Din posojila proti 20kratni garanciji z S°i obresti, za pol leta sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra«- pod »777«. 38429-16 Mestni trg Stritarjeva ulica 1—3 Spalnico za drve osebi, masivno, v staronemškem «ogu. prodam. Ponndbe na oglasni oddelek »Jui.ra« pod šifro »Ugo-dna prilika 88«. 38439 12 Mesariio dobro vpeljano vzamem v n«iem ali na račun. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mesarija«. 38254-171 Družabnico 'ščero za otvoritev obrti. Prvnndbe na o?'asni odd« !ek »Jutra« pod »Obrt«. 384S9 1 Dvosob. stanovanje oddam e 1. novembrom v Sp- Šiški, Verovškova nI. it. 57. 38371-21 Stanovanja I Vsaka beseda 50 pari 1 M dajanje naslova ali j » fcito 8 Din. (21-a) Stranka brez otrok (mož in žena) išče z« 1-oovember sta kovanje dveh prostornih sob ia pritiklin. Ceno navesti. Ni potreben ožji centrum. Ponudbe na o*'ae. odd. »Jur.ra« pod »Višji žel. uradnik«. 33348-21« Dvosob. stanovanje solnčno, v I. nadstropju, išče za februar priv. uradnik z 1 otrokom. Ponudbe pod »Navedba najemnine« na og'.. odd. »Jutra«. 381ilil-25a Eno ali dvosobno stanovanje išče lairna stranka brez otrok. Ponudbe pod »Najemnin®. točna« na oglasni odd. ».Jutra«. 38197-21« Drž. uslužbenec išče stanovanje velike sobe. kub:nje in vseh pritiklin, t bližini mesta, za november. Ponudbe na Ogl. oddelek »Jutra« pod »D. L.« 3S283-21/a Dvosob. stanovanje ▼ mest. i, xa november, išče drž. uradnik. Ponudbe na oglas. >ddele.k »Jutra« pod značko »Odrasle osebe«. 3828ž-21/a Stanovanje nao- aLi dvosobno, iščem ia takoj ali z novembrom. Naslove in cono poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod taačko »Točeo plačnik 88«. 3S313-91/a Enosob. stanovanie a predsobo in vsemi pniti-klinami, parketirano, išče t novembrom mirna Čvo-čantka stranka. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Mlada zakonca«. 38277-21/a Enosob. stanovanje t. kuhinjo, jedilno shrambo, drvarnico, majhno kletjo in podstrešjem, v Ljubljani ald v pod masto spadajoči periferiji išče mirna in točno plačljiva stranka br«« otrok, za november ali pome je. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »■Separatni vhod«. 38341-3l/a Stanovanje P—4eobno, z vsemi pritiklinami, aii pa majhno vilo vzamem v najem s februarjem. — Ponudbe na cglas. oddeiek »Jutra« pod »Stalna boljša stranka«. 38089-21/a Premožna dama nama, starejša, Išče 1-Bobno ali dvosobno staja ovanje. Ponudbe pod »Sredi mesta« na ogl. odd. Jutra«. 38319-21a Boljša gospa le!i 1—2s.obno stanovanj«. Ponudbe na ogl. oddelek •Jutra« pod šifro »Lepo«. 2S392-31/a Dvosob. stanovanje Iščem. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »2 osebi«. 38397-21a Trisob. stanovanje e koraJnieo in vrtom, ne predaleč iz mesta, iščem e 1. mrab*™. Ponudbe na oglisni oddelek »Jutra« pod »Plačam - ali dvosobno. svetlo, Či&to. v m est u iščem za takoj aii november. Ponudbe na oglasni oddelek ►Jutra« pod »Uradnica 88« 38411-31/a hTffi Vsaka beseda 50 par; sa dajanj« naslova aH ■a frifro 3 Din. (22) Dijaka Bprejm^m po nizki cen.! na stanovanje v veliko zračno sobo na Miklošičevi c. 6/II lev« stoipnjic« — det.no. 38381-22 Sobo odda Vaaka beseda 50 por; m dajanj« naslova aii wk iiifro S Din. (23) čisto sobo zračno, z belo opremo, oddam mirni gospodični aii gospe. Naslov: Gline«, cesta IX, št. 21. 38300-23 Opremljeno sobo z 2 posteljama, električno razsvetljavo im posebnim vh-od">m takoj oddam v Mostah, Poljska pot št. 29 38083-23 Prazno sobo krasno, solnčno, e souporabo kopalnice in event. kuhinj«, oddam v vili na Mir ju e 1. novembrom. — Ponudb« n-a oglas, oddelek »Jutra« pod »Ugodno«. 88018-28 Opremljeno sobo z balkonom, oddam takoj ali e 15. oktobrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 88082-23 Sobico ■opremljeno alii prašno poceni odda Pohleven Pavle, Cesta v mestna log. 88018-23 Mirno sobo lepo, čisto in zračno, v centru mesta oddam e 15. oktobrom mirni in solidni, najraje ob nedeljah odsotni osebi, po zmerni ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37995-23 Prazno sobo solnčno in tračno, v euterenu takoj oddam solidni osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 87841-23 Opremljeno sobo na Aleksandrovi cesti oddam « 15. oktobrom. Na-pove oglasili oddelek »Jutra«. 38092-23 Opremljeno sobo snažno, oddam solidnemu gospodu v Novem Vodma-fcu, Vodmatsk« ulic« 19. S8313-83 2 gospodični sprejmem v vso oskrbo po 450 Din v centru mesta. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 88275-23 Opremljeno sobo lepo im zračno, s parketom, elektriko in poseb. vhodom, bliizu hotela Štrukelj oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem od-aelku »Jutra*. 38270-08 Sobo lepo »premlje.no, z elektriko in parketom, takoj poceni oddam n« ŠmartlneJci cesti 34/11 levo. 38268-23 Dve lepi sobi •oddam visokošolcem po nitki ceni. Naslov .pove oglas, oddelek »Jntra«. 3831:1-22 Prazno sobo v viili blizu Sv. Krištofe takoj oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 38338-23 Opremljeno sobo z balk.ooom. v vili blizu Sv. Krištofa oddam e 15. oktobrom. Nas>loora.bo kopalnic« oddam —• Isto ta m .poceni naprodaj nov, črn moški plašč Gregorčičeva ulica 17-b/I. 98329-33 Lepo, veliko sobo e posebnim vbodom, opremljeno za 2 osebi, takoj oddam za 100 Din. Pucihar, Trnovo, Vipavska ul. 6/a. 38338-23 Opremljeno sobo takoj oddam gospodu ali goeipodični v Koini ul. 15. S835T--23 Prazno sobo * balkonom, veliko, prečno, v strogem centru mesta oddam. Ogledati med 2. Iti 3. uro popo-dne Gajeva 8/IV — Dukičev blok. 36714-23 2 vezani sobi v I. nadstropju, v bliilnl sodišč« oddam z« pisarno «!i opremljeni s 1. novfun-b^om. Naslon pove oglasni oddelek »Jutra«. 38323-23 Sobo ln kuhinjo parket, oddam dvema zakoncema brez otrok v Zeleni jami — Prešernov« ulica 80. 1 ali 2 gospoda ali gospodični sprejmem na stanovanje z vso oskrbo po nizki ceni. Stari trg 28, ni. ndstr. levo. 38353-23 Opremljeno sobo čisto, solnčno, s posebnim vhodom takoj oddam poleg Tabora, Vr-hovčeva 9/1 desno. 38395-23 Sobico Čedno opremljeno. v bližini bolnice oddam po možnosti čez dan odsotnemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38373-23 Prazno sobo oddam starejši mirni osebi. Vodovodna cesta 17, rlsokopritl. 38488-21 Prazno sobo s posebnim vbodom, primemo tudi za pisarno, v centru mesodu. NasW pove oela«. oddelek »Juitra«. 38396-23 Gospodični oddam sobo « po«»ebnim vhodom, elektriko 'n par. keti Karlovška cesta 20, desno. S8394-23 Soho z 2 posteljama v bližini kolodvora oddam v oglasnem odd.elil»i »Jutr«« 38388-^3 2 gospodični in 2 gosw>da wr>re'm em n« stanovanj na Vldovdanski preko dvorišča 38415-28 Sostanovalca event. tudi s hrano mem T>» nitki ceni. Ma_« č^vlnanvka 8 38411-23 Sobo „ « hrano ali brea oddam 'akoj ali s 15. dvema »»'r 5ima eo*T«odoma ▼ židovski nlici fi. 38380-23 Leoo orszno sobo prost vhod. cen trum. ■orltllčje, komfort oddam takol. Naslon V oglasnem oddelku »Jutra«. 38366-23 Akademik išč« sobo, event. s hrano. Ponudbe z navedbo cen« pod »Filozof« na oglasni oddelek »Jutra«. 38148-23/« Akademik išč« sobico v bližini «v. Petra. Gre tudi kot sostanovalec. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Din 150«. 38152-23/a Sobo pra«no ali opremljeno, išče uradnica. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 38367-26/a Opremljeno sobo s kuhinjo išče solidna gospa i odraslo hčerko. Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod zmačko »Mirno«. 38360-33/a Samec v stalni službi Išče za 1. november prazno sobo s štedilnikom ln drvarnico ali malo stanovanje blizu glav. kolodvora. Pismene ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Soha 100«. 38278-23a Opremljeno sobo za takoj išče boljši zakonski par z enim otrokom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »(Profesor«. 37999-23/a Prazno sobo ob Zaloški cesti ali v Mostah iščem. Ponudbe na ojrlas. oddelek »Jutra« pod »Takoj T. D.« 38377-23/a Svetlo, prazno sobo za mirno obrt Iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Obrtnlca«. 38492-23a gDopisi Vsaka beseda 2 Din; xa dajanje naslova aii ftifr« pa 5 Din. (Si) Mlad gospod Dalmatinec — želi znanja t, gOiS-po ali gospodično Slovenk o v svrho izletov po Gorenjski. Po možnosti sliko. Dopise nasloviti na »Poete resta.nte, Kranj 227«. 85628-124 2 fejst dekleti iellt« tem potom spoznati a zauber fanta v svrh.o skupnih izletov im poseča-nja plesnih vaj. Slika za-željena. Dopise pod »Teden sreče« na oglasni oddelek ».Jutra«. 38284-24 Starejša dama želi znanja s starejšim boljšim gospodom. Ponudbe n« oglas, oddelek »Juitra« pod Mačko »Samec«. 38310-24 Partnerico mlado in simpatično, ia povečanje plesnih vaj in iizle-te, žela spoznati fejst športnik. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Narava v jes-eai«. 38326-24 Gdč. plesalka ki bi imela veselje do brezplačnega {popolnega Izvežbanja v družabnih plesih s perfektnlm partnerjem, naj se javi po možnosti s sliko, ki se vrne na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Terpsihora«. 38339-24 Vsaka beseda g Din; za dajanj« naslova aH iifre pa 5 Din. (25) Mlad vdovec prijetne zunamjoeti, s stalno službo in pokojnino, ki ima enega otroka, želi znanja z gospodično 22 do 30 let starosti v svrho takojšnje ženitve. Resne ponudbe 8 sliko na og:asni oddelek »Jutra« pod šifro »Srečo v hišo«. 38181-25 »Fortuna« Ljubljana — poštni predail 221, pisarna za ženitno posredovanje, Vam pošlje prospekt proti prediplačilu 10 Din. 28S-25 Obrtnik ločenec, 40 let star, želi znanja z dobro, pošteno gospodinjo z nekaj gotovine. Ponudbe pod šifro »Obrtnik« na oglasni oddelek »Jutra« 38253-25 Radi pomanjkanja poznanstva želim tem potom zoajnstva v svrho ženitve e 30—40 let starim inteligentom. ki stremi za lepim familijar-nirn življenjem. Sem stara 29 let, zdrava, srednje postave, brinetka, toda imam malo teies.no hibo (malo krajšo nogo). Ali gospodje, ki reflektirajo na kultivi-ra.no ženo, dobro gospodinjo in iskreno življenjsko družico, naj pošljejo svoje cenj. _ dopise pod »Sreča v femiliji« na ogl. oddelek »Jutra«. 38072-25 Katero pridno kmečko dekle, v starosti 25—80 let, bi hotelo poročiti 38 let starega fainta, samca z dobrim ra-služkom. na Holandskeim. Cenjene ponudbe prosi na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Cea mejo«. 37974-25 Zaradi ženitve iščem znanja dobro od gojene in premožne dame, katoličanke, do 35 let stare. — Sem 43 let star, iz ugledne hrvatske meščanske obitelji, akademsko naobnažen in temu primerno z.apoe'en. Z obvezo fiaj-diskretnejšega i.n korektnega postopka prosim nasloviti pismo pod značko »Jesen« na PublioLtas, Zagreb. 37969-25 Simpatična gdč. dobra goospodinja, z nekaj premoženja, želi poročiti akademično naobraž enega moža v starosti od 35 let dal.je. Ponudbe na Publ.i-oitos, Zagreb, pod »A. Z.« 37968-25 Vdova star« 40 let, sprejme na stanovanje vdovca, oziroma samca. Prednost, v drž. službi. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurno«. 3T119-65 Vdova .poeeetniica, z gostilno, bi poročil« 57—65 let starega gospoda, z nekaj gotovine. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod »Prijeten dom« 38309-25 Mladenka prlkupljive zunanjosti, s trg. šolo, ki Ima veselje do trgovine ln bo Imela tudi doto, želi spoznati gospoda do 30 let. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Jesensko solnce« 38355-25 Poročiti se želi več akademsko naobra-ženlh gospodov, državnih ln zasebnih uradnikov, trgovcev, posestnikov itd. Starost 24— 60 let. Več gospodičen ln vdov s premoženjem ln dotami. — Prospekti proti plačilu 10 Din na »Fortunr.«, Ljubljana poštni predal 221. 38403-25 Samec srednjih let, s kapitalom 80.000 Din, želi poročiti boljše sltulrano gospodično obrtnlco ali posestnlco. Vdove brez otrok niso Izključene. Ponudbe na oelas. odd. »Tutra« pod »V leseni«. 38455-25 40-leten gospo j samostojen, s 50.000 gotovine, zaposlen, išče pošteno 40-letno žensko za boljše življenje z nekaj go. tov ime ali malo pokojnino. Dopise na podr. »Ju-tia« v Mariboru pod »Sreča«. 38174-2;- Glasbila Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova aH za iifro pa 5 Din. (26) Pozor tamburaši! Prodam po nizki ceni bisernico I., brač m., brač II., bugarijo im es>bas. Se dobro ohranjeno. Nasilov v ogl. odd. »Jutra«. 382119-26 V Mariboru, Ptuju ali kje ob železnici kupim dobro ohranjen črn pianino Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Svetovna znamka«. 38048-26 Klavir zelo dobro ohranjen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38280-26 Kratek klavir dobro ohranjen, prodam, za 3200 Din. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Ugoden nakuip«. 38085-26 Pianine moderno Izdelane, z angleško mehaniko, črno pollrane, od 10.000 naprej, harmonije pa od 2000 v tvornlcl Ivan Kacin, Domžale. 37543-26 Koncertni klavir »Ehrbar«, s slonokoščenimi tipkami, močan glas, primeren za društva, po niizki ceni radi selitve prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 88265-26 Klavir dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe e ceno in naslovom na oglasni oddeiek »Ju.tra« pod ».Klavir«. 88192-26 Kratek klavir Vol!partner, strune novskrlž svetovne znamke, proda Plasrlnšek v Mariboru., Tat-tenbachov« 21. 38175-36 Klavir dobro ohranjen, po nizki ceni naprodaj. Povprašati v Staničevi ulici štev. 2. 88330-26 Klavirji! Zaloga ln Izposojevalnica klavirjev, prvovrstnih Instrumentov, kakor tudi lastnih Izdelkov od Din 11.000 dalje Najmanjši obroki, dolgoletna garancija R. Warbinek Ljubljana, Gregorčičeva 5. Strokovnjaška popravila ln ustlaševanje za Kr. konservatorlj, Glasbeno Matico ln druge zavode lzeotavlja m o1 a tvrdka. 38435-26 Vsaka bnseda 1 Diu: za dajanj« naslova ali ta Šifro pa S Din. (27) Psico 2 do 6 let staro, čiste ietrijanske pasme, vztrajno na zajca in lisico, kuprm. Ponudbe z natančnim opisom in ceno na J.oško Ža-lar, Metlika. 38234-27 Nemško dogo (psa) poceni prod« Anžič Ivan. Bizovik 83, Dolenja Hrušica. 37987-27 Foxterrier štirileten, z rodovnikom 1n diplomo — ter trimesečen mladič iste pasme naprodaj. — Jos. Klemenčič v Kamniku. 3S069-27 Leghorn peteline lepe, proda Leopold Gor-šič, Ljubljana, Veliki štra-don št. 11. 35490-27 Psa nemškega ovčarja, 1 leto starega dobrega čuvaja prodam. — Vlado Turk. Streliška 22. 38364-27 Izgubljeno ZASTOPSTVO odda tvornica ovratnikov agilnemu gospodu, kateri potuje z modnimi predmeti in kateri je pri vpoštev prihajajočih trgovinah dobro upeljan, za celo bivšo Kranjsko, event. za celo Dravsko banovino, za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju-_ tra« pod »Zastopnik 7«. 10978 RAVNODRŽALEC (GERADEHALTER) prepreči, da se hrbtenica ne krivi, kar se često dogaja pri šolskih otrokih. Da to preprečite in izravnate začetne krive drže, nabavite svojim otrokom RAVNODRŽALEC, ki ga izdela strokovno za vsako velikost po meri ortopedični oddelek tvrdke C. Besednik in drag LJUBLJANA, Prešernova 5. 10974 NAZNANILO Cenj. Občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzela s 1. oktobrom t. i. znani prvovrstni hotel osterberger v ptuju Točila bom vedno pristna štajerska in druga vina. Cenj. gostom pa so vsak čas na razpolago tudi mrzla in topla jedila iz iz-borne domače kuhinje po najnižjih cenah. Izborni menu po Din 12. Sprejmejo se tudi abonenti na dobro domačo hrano po zelo nizki ceni. Potujočemu občinstvu pa so na razpolago moderno opremljene čiste sobe. 104(50 Za obilen obisk se priporoča KATI KOROŠEC, hotelirka. Vsaka beseda 50 par: xa dajanj« naslova ali za šifro pa S Din. (28) Igračka zajček iz gumija j« bila izgubljena od pošte do Marijinega trga. Oddati v oglas. odd. »Jutra«. 38246-28 Zlato zaponko sem izgubila. Najditelj naj j.o proti nagradi odda v oglasnem oddelku »Jutra« 88434-28 Obrt Vsaka beseda 1 Din: M dajanj« naslova ali «a šifro pa 5 Din. (80) Damski klobuki od 40 Din na.prej se dobe pri Franc Beraik, Šiška, Alešev&eva ulica. Popravila se sprejemajo. 38404-30 Plašče in kostume Izdelujem od 100 do 130 Din. Celotne obleke od 80—110 Din ln tudi za otroke. Se priporočam cenj. damam. Leopold Sternad, Žabjek 7/1. 38385-30 Stroji Vsaka bttatfla 1 Dm: za dajanj« naslova afc za Šifro o» "i Din (29) Pletilni stroj št. 8, dobro ohranjen, prodam. Naslov v .oglas. odd. »Jutra«. 38198-26 Sedlarski šivalni stroj poceni naprodaj pri Franc, Saunig, Ljubljana, Tyrševa (Dunajska) c. 36. 38I1S7-29 Zobozdravniški vrtalni stroj na električni ali nožni po gon, dobro ohranjen, ku pim. Ponudbe z opisom in ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sfroj«. 37943-29 ZOPET ZNIŽANE CENE! Veseli in korist boste imeli, če si bodete nabavili za zimske obleke in plašče sukno v TRGOVSKI DOM lkrmcetl TOVAHlA-PEHlA-in-OBLEK CELJE ST. 20 Dobro sukno.............Din 40.— Trpežno sukno........» 60.— Modni kamgarn........> 80.— Velika izbira češkega, angleškega ln domačega blaga. Zahtevajte novi veliKi ilustrirani cenik in vzorce. Obleke se poceni in hitro izdelajo po meri v lastni tovarni. CENIK IN VZORCI ZASTONJ. Dinamo kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dinamo«. 37898-29 Čevljarska stroja cilinder in flah — dobro ohranjena ugodno proda Lojze Bazel, Zagorje ob Savi. 38017-29 Pisalni stroj Continental in Opalograph prodam pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 37965-28 Pisalni stroj »Remimgton« s 45 cm dol- fim vozom, poceni napr«-aj ali ee zamenja za arug pisalni stroj s kratkim vozom. — Kovač, Maribor, Krekova ulica štev. 6. 37322-29 Šivalni stroj rabljen, t okroglim ničkom, kupim. Ponudbe » ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober«. 38113-29 Pisalni stroj dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod »Poceni« na oglasni oddelek »Jutra«. 38322-29 Pletilne stroje ravne z najmanj 70 cm delovne širine kupim. Ponudbe z navedbo de-ljivostl (flnoče), širine, vrste ključev kakor tovarne lzdelovalke nasloviti na pošt. pret. 21. Varaždln. 38292-29 Pisalni stroj rabljen, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »S tiri vrsten«. 38500-29 Pridelki Vsaka beseda 1 Din: n dajanje oaaiora al sa iifro pa 6 Din. (33) Prav dobro vino večja količina, letnik 1932, lastnega pridelka iz Konjiškega okraja, je naprodaj. Naslov se izve v podružnici »Jutra« v Celju. 38169-38 Ajdov med kupuje pekarna Bizjak ▼ Ljubljani, Goepoeveteka e. 37962-33 Kislo zelje novo, prvovrstno rezano ln cele glavice za sar-mo. v sodčlh, v vsaki množini dobavlja po brezkonkurenčnl ceni Gustav Erklavec. LJubljana, Kodeljevo 10. telefon 25-91. 236-33 Vrednote Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE — juvelir Ljubljana, Wolfova nlica 3 Filafelifei Vsaka beseda 50 par: za dajanje naslova aH za Šifro pa 3 Din. (291 -asa »eseda 1 Din; m dajanj« naslova ali sa titre pa 6 Din. (35) Srebrne krone staro zlato in srebro k a p n j e rafinerija dragih kovin ▼ Ljubljani, Ilirska ulica štev. 36 — vhod iz Vidovdanske ceste — pri gostilni Molina. 70 Zlato, srebro, platin kupuje po najvišjih doev aih cenah Mariborska afv-nerija »lata — Mariibof, Orožnova olica štev. a 280-35 Znamke Slovenije I. in II. izdaj« v original pola h prodam. Interesenti naj blagovolijo pisati na ogl. odd. »Jutra« pod »Kettensprenger«. 86147-3» Albumi za znamke kompletna izdaja, sedaj na novo izdani. Zelo prak lični, prvovrstna obdelava in izdelava- — Album za znamke Boene-Hercegovine Din 40, za znamke Orne gore Din 20, za znamke Srbij« Din 40, za znamke kraljevine Jugoslavije Din 85, poštnina 5 Dim. Pripo ročeno 8 Din več. Denar v naprej. Izidor Steiner, Zagreb, Masarykov« ul. 5. 250 39 Vaaka beseda 1 Din: ca dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (37) vato v tablah in za odeje. Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenik! ARBEITER Maribor 9965 Celuloidne ščitnike za vrata dobavlja ▼ vseh barvah in fazonah Franjo Zrnec, steklarstvo LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje 5 10048 Suhe gobe in fižol kupuje celo leto in plačuje čim višje M. GERŠAK & CO. Ljubljana, Prečna u. 4 Vsaka beseda 1 Din, ta dajanj« naslova ali u šifro pa 5 Din. (32) Javna dražba rosnega pohištva, posteljnine in posode iz stečajnega sklada, 6e vrši v ponedeljek dne 9. oktobra t. 1. ob 9. nri dopoldne v Laškem pen zlom SchOner. Pripravno za privatnike in gostilničarje. Natančnejša pojasnita v pisarni konkurz-nega upravnika drja. Drnovška Dominika, advokata v Laškem. 87961-32 Oddam obrt za damski modni salon. — Dopis« na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodni pogoji«. 38389-30 Informacije Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali u iifro pa 5 Din. (SI) Poziv! Občinstvo s« vljudno prosi, ako je komu znan sedanji naslov gospoda Mekinca Pavla, brivca na Bledu. (Odpotoval v Zagreb?) Poslati na naslov M. čogala, mizar na Bledu. Stroški se povrnejo. 88112-31 Preklic Nisem plačnik za dolgov«, katere napravlja Jožefa Kurent. — Fran Bra.tovž, Ljubljana. 88423-31 Na poti v Rusijo Trgovsko in v vseh panogah verzlrana oseba odpotuje v najkrajšem času v Rusijo. — Ob tej priliki prevzame razna naročila. Vprašati pod »Ureditev« na oglasni oddelek »Jutra«. 38424-31 Vsaka oost^la l Di.n. sa dajanj« naslova ali ta Šifro pa 5 Din. (34) Jabolka Kdor želi zimska jabolka, naj se takoj oglasi v javnem skladišču na Dunajski cesti 33. 38076-34 Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo, da je dne 7. t. m. po daljšem trpljenju previden s tolažili sv. vere umrl naS dobri soprog in skrbni oče, gospod Kari A pili poštni zvaničnik v pokoju Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v ponedeljek, dne 9. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Sp. šiška, Knezova ulica 18, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 7. oktobra 1933. 10971 žalujoča soproga in otroci. zahvala Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega soproga, očeta itd., ga obsuli s cvetjem ter počastili na katerikoli način njegov spomin in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi poslednji poti — naša prisrčna zahvala. Ljubljana, dne 7. oktobra 1933. 10979 Družine: SLAMIČ-DR. LEBAR. ZAHVALA mMSM^^m Za številne ustmene in pismene izraze sožalja in vsem, ki so spremili na zadnji poti našo dobro soprogo in mamo, gospo Marijo Korošec se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, gosp. dekanu Zabretu, gosp. kaplanu Pojetu za številne tolažilne obiske za časa bolezni, gosp. dr. Arku Josipu za trud ta lajšanje težke bolezni in vsem drugim številnim obiskovalcem. Prav posebno se zahvaljujemo tudi tistim, ki so jo zasuli s cvetjem. St. Vid nad Ljubljano, dne 6. oktobra 1933. 10977 Rodbina Korošec. Ogl. reg. pod S. Br. 11011/1933 Pri POJAVIH STAROSTI pomagajo preparati dr. R. Vajsa, ki se izdelujejo iz učinkovitih žlez, a vsebujejo tudi vitamine, pridobljene z ultravioletnim zračenjem. Preparati VIRILINE IN FERTILINE (za moške) (za ženske) dovajajo človeškemu telesu one substance, ki manjkajo zaradi starosti, čijih nedostatek povzroča pri ženi nervoznost, depresijo, tegobo in naval krvi, pri moških pa nespanje, depresijo ta druge duševne in telesne znake starosti. FERTILINE in VIRILINE pridejo v promet posebno, ta to v zavojčkih po 40 tablet (za 13 dni) ta 100 tablet (za 33 dni), a se dobe v vseh lekarnah, po poštnem povzetju pa se lahko naroče v lekarni Mr. D. M. Jankoviča, Beograd, ali v lekarni S. Mitel- baha, Zagreb. 10954 Zastopstvo za kraljevin o Jugoslavijo: MIBRA, kem. farm. preparati, Zagreb, Marullčev trg U I. H.: 43 Jezero ljubezni Roman Za stran mene si nikar ne beli glave. Pod vse svoje dosedan je življenje sem napravila debelo črto ...« Sybil je nekajkrat prebrala to pismo. »Prismojena,« je zamrmrala sama pri sebi. Izza belih zob se ji je usula taka sočna vrsta ameriških kletvic, da jih noben paglavec na Broadwayu ne bi bil znal lepše nanizati. Nato je jela vročično premišljevati. Najprej je morala dobiti Krištofa. Zmenjena sta bila, da bosta ob eni skupaj obedovala. Sybil je upala, da Ellen vsaj ni tudi njemu pisala podobnega prismojenega pisma. Pred kosilom je morala govoriti z Vido — ali še bolje, s Silvo. Ta je bila vsaj pametna in gotovo pripravljena, da ji pomaga urediti vso to zavoženo istorijo. Do tod je bila prišla Sybil v svojem premišljevanju, ko so ji naznanili Krištofa Vilharja. _ ... . »Mar je Ellen tudi vam pisala?« je vprašala Sybil, ko mu je k.atko pogledala v zbegani obraz. • Krištof jo je zmedeno pogledal. Kaj je pomenilo to vprašanje r Nobenega pisma ni dobil, toda v časopisih ... Podal je Sybili »Politiko«. »Ali vi razumete, kaj je to?« Sybil ie mahnila z roko. Mir! - je pomen*! ta zamah. Nežni obraz ji je temno zardel, ko je brala senzacijonalno novico. Krištof jo je prepadeno gledal, ko jo ie brala v drugo. »Za Boga « je malone zavpil. »Pomagajte mi, SyM - povejte mi kal to pomeni? Ali se je Ellen zaročila s tem Benedettijem? »A kaj*« je kratko odvrnila Sybil. »To so poročevalske mamje, »In to e,« - Krištof ji je živčno potegnil časopas>u| roke, »drama med Jelo Dobranovo in mišljeno? Ce je prvo resnica, je tudi drugo. Kar doumeti n - TVTOMOBILISTI, POZOR! PRILOŽNOSTEN ItftKUP MT060M Le zakaj nisem govoril z njo, zakaj ji nisem rekel vsaj ene besede! Tako rad imam Elleno, Sybil! Pa se nisem upal. Kdo bi mi verjel, siromaku, da ljubim Elleno zaradi nje same im ne...« Obmolknil je; razburjenje mu ni dalo govoriti. »Nu, zberite se že,« je vzrojila Sybil, »in ne vedite se tako ne-moško. Saj hočete menda tudd vi pomagati, da pride zadeva v pravi tir. In da boste mogli govoriti z Elleno — kaj?« »Bog ve, da hočem,« je vroče odvrnil. »A kaj morem storiti? Kakor je videti, je Ellen vendarle ljubila tega Benedettija, tega... oh, že takrat bi ga bil najrajši zgrabil za grlo.« Zdaj je Sybil res osupnila. »Kako? Odkod poznate Benedettija?« S čedalje večjo napetostjo je poslušala Krištofa, ko ji je pripovedoval o svojem srečanju z Italijanom na Bledu in o i stori ji s petdesetakom, ki je bila kriva, da so bivšega natakarja v »Splen-diidu« nenadoma odslovili. Njen načrt je bil sklenjen. »Časih imate vendarle kak svetel trenutek, dragi Krištof,« ga je pohvalila; »na primer zdajle, ko ste mi povedali to krasno zadevo z Benedettijem. A zdaj me morate natanko ubogati, ako vam naj pomagam. Ostanite tu, v moji sobi. Tiho, niti besedice! Ne menite se za nič, ampak obljubite mi, da boste mirno in pametno čakali, dokler se ne vrnem. Z Bogom — čez dve uri bom spet doma. Ali se smem zanesti na vas?« Krištof je pokimal, dasi ni vedel, kakšne namene bi Sybil utegnila imeti. Ona je pa hitro nadaljevala: »Torej se zanesem! Prav. Zdaj naročim zajtrk. Tu ležijo cigarete, tamle so knjige. Delajte, kar vam drago. Berite, spite, navijte si gramofon, plešite, če vas veseli — samo da ostanete tukaj!« ★ Ko je Sybil zaprla vrata za seboj, je stekla v sprednji konec. Nedoločen sum jo je obhajal. Benedetti je bil Italijan. Morda je bilo nezmiselno — a vendar se je bila v tej zvezi spomnila Momtija, svojega in Elleninega soseda. Njegov čudmi večerni obisk v njuni sobi, njegova zadrega, ko ga je zasačila, čudni nered prijateljičinih reči, vse to ji je živo prihajalo na um. Ali ni bila Ellen kmalu potem pogrešila svojega prstana, ne da bi mogla povedati, kje ji je izginil? Sybil se ni dolgo pomišljaia. Potrkala je na Montijeva vrata in jih odprla, ne da bi počakala odgovora. »Nu?« je začudeno vprašala; zakaj v sobi, sredi strašnega nereda, je zagledala gospo Milosavljevičevo, ki je bila videti vsa prepadena. Sybil je na prvi pogled spoznala, koliko je ura: izdrti predali in na stežaj odprta omara so bili prezgovorne priče. Monti je bil izginil. »Odkod veste, miss Ashbey?« Sybil se je nehote nasmehnila gospodiniinemu obrazu; spominjal jo je splašene kokoši. »Jaz nisem niti slutila — kako morete...« A Sybil že ni več poslušala njenega razburjenega besedovanja: treba le bilo misliti na važnejše reči. Najprej je morala napovedati nujen telefonski razgovor z Ljubljano. Čez pet minut so jo spojili z Elleno. »Dobro jutro, tukaj Sybil. Kdaj se pripelješ v Beograd? — Drevi? Počakam te na postaji. Nestrpno te že pričakujem. Ves, zdi se mi da je ta reč v marsičem potrebna razjasnitve. Kako. — Tvoj stric Milan mora biti že tu? Krasno. Še nekaj, Ellen: tvoje pismo, ki ie davi prišlo, smatram za neveljavno. — Zakaj? Tega ti ne izdam imam pa važne razloge. Torej — do svidenja!« — Sybil 'je zadovoljno obesila slušalo. Zdaj se je morala hitro peljati v hotel ***. — . .. .. Ko je stopila pred hotelom na tlak, je ustavila oci na taksiju, ki je čakal pred vhodom. ■ »Ali je gospod Milan Cme iz Ljubljane tokaj?« je v nehotna slutnji vprašala vratarja. Mož je pokimal. »Gospod Orne se je pravkar pri pet'al. Samo — ne vem... Nekaj gospodov s policije je zgoraU___ Imam partijo DUNLOP gum, ki jih nudim proti gotovini Moja cena: Cena kataloga: 555." 685.— 575.-640.— 79».-695.— Požurite se, dokler traja zaloga! ZAGREB VI., pošt. pretinac 10 Dimenzija: 14 x 50 Fort 15 x 50 „ 15 x 50 Strd 4.75-20 Fort 5.00-21 „ 32 x 4V2 1330.— 1670.— 1420.— 1065.— 1155,— 1890.— 10946 „žima" Konjska struna. (Rosshaar) 2imo za žimnice (madrace) najboljše kvalitete vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FRANC JEŠE, tovarna žime Stražišče pri Kranju. Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke! " Dražba zastavljenega blaga Dragocenosti od 14. do 18. ure popoldne._ OTVORITEV CVETLIČARNE Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da Tyrševem trgu cvetličarno v novem paviljonu, ^ 2 vsakovrstnim cvetjem v lončkih in narezano. Istotam se^preje majo tudi naročila za nagrobne vence in šopke s svežim ali papir j natim cvetjem. Cvetličarna je odprta ves dan. j Se vljudno priporoča za obilen obisk VINCEKOVIč IVAN, vrtnarstvo, Ptuj. Opossarfamo na našo veliko Izbiro simslcega blaga / A. & E. SKABERNE LJUBLJANA FRANC LIEMSCH telin. zavod za graviranje KOČEVJE izdeluje najceneje izveske, napisne tablice za vrata in cerkve iz medenine. Globoko gravirane, največja trpežnost. Zastopnike sprejmem. 10944 Raznovrstne knjigoveške potrebščine platno, usnje, marmor-paplr, zlato, sukanec itd. Vam nadi po najnižjih cenah A. JANEŽIČ LJUBLJANA, Florjanska ulicu štev. 14 Telefon 32-20 tr »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoies in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška c. 4. Najnovejši modeU dvokoies, otroških ln IgTač-nih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev in šivalnih strojev. Velika Izbira. Najnižje cene. Ceniki franko. H a _ samo ShneidsTO _ G LA7E.IL A' . . kep so najpopolnejša in najcenejša, ppavijo tisoče in tisoče mojih stranka Violine odDm77.-daJjeI Havajske giiar>e Giiape » "148.- - S klavirske harmonike. Mandoline "-98.- •• g saksofoni, troblje in t.d. Harmonike -~75 - - I po najnižjih cenah DOMAČA strokovno ODP3.EMHA. TVRDKA GLAZB1UA KRALJEVSKI OVORNI DOBAVITELJ PLOŠČICE za oblaganje kuhinj, kopalnic, štedilnikov najceneje pri MATERIJAL, trg. dr. z o. z. LJUBLJANA, Tyrševa 36. F.__________ PROIZVOD GLAZBIL IN POTREBŠČINA ŽAGritEB. Nikoliceva ul. 12./*c. 2AHTBVA3TE »m&šŠ? CENIK IZLOŽBA prostorna in svetla na prometnem kraju se odda takoj v najem. Pojasnila se dobe v Gajevi ulici 5-1, soba 128. 10464 Slovenca, dobro vpeljanega potnika manufakturne stroke s prvovrstnimi referencami išče za Slovenijo veletrgovina. Ponudbe na Publicitas, Zagreb, Ilica 9 pod »Br. 35494«. 10484 Žične vloge po 109 Din Žične vloge iz izvanreuno trde žice Din 159. Plačljivo vnaprej, franko vsaka železniška postaja. Preprodajalci dobilo popust. Pri naročilu se prosi, da se navede natančna notranja mera postelje. „WEKA", MARIBOR 9- VELETRGOVINA V LJUBLJANI SPREJME SAMOSTOJNO KORESPONDENTINJO ali KORESPONDENTA zmožno perfektno nemške, srbohrvaške in slovenske korespondence. Nastop službe 1. januarja 1934. Reflektantje, kateri so že sodelovali v specerijski stroki imajo prednost. Ponudbe z navedbo doseda-nieg-a službovanja in referencami je nasloviti na oglasni oddelek »Jutra« pod »STALNO MESTO«. 10947 KOKOŠJE. PURJE, GOSJE in RAČJE NAVADNO. S STROJEM CTSCE-NO in ČOHANO ZAHVALA Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom težke izgube našega ljubljenega soproga, očeta, sina in brata ALBINA KENIJA nadzornika proge državnih železnic izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, zastopnikom železniške uprave, nadzornikom proge, zastopnikom društva Sokol Mirna, sorodnikom, ter končno vsem, ki so pokojnika v tako lepem števil'* spremili na zadnji poti. Mirna, dne 5, oktobra 1933. 10943 Žalujoči ostali. PO ZNATNO NI2JIH CENAH. VZORCI SE POŠILJAJO BREZPLAČNO in FRANKO DOBAVLJA V VSAKI MNOŽINI ajdaf čakovec Telefon £9, 60, 3, 4• SPOLNE BOLEZNI sifilis, kapavica, beli tok so ozdravljive bre* strupenih injekcij, bre« »- , vetra srebra in salvarzana, priprostim, toda radikalnim potom. Tisoči žen in mož se zahvaljujejo za popolno ozdravljenje in trajno zdravje ravno tej kuri. Tisoči zahvalnih pisem. Uspeh v vsakem slučaju zajamčen. Kura je zdravju neškodljiva. Ne trpite dalje! PiSite nam m mi Vam pošljemo zastonj razpravo, kako se lznebite bolezni. In tako se boste šteli med arečnike. Laboratorij Havelka. Praha 65-Nusle, Božetecbova ulica 10. J. 17. CSR. 162 PODNEVI in PONOČI eaako toploto, temeljni pogoj za zdravje otrok in odraslih jamči Od mnogih zdravnikov priznana za najidealnejše kurjenje. Izdelek: „Z E P H I R44 tvornica peči d. d., Subotica. Tovarniško zastopstvo: Ljubljana, Venčeslav Breznik Celie, D. Rakusch Maribor, Pinter & Lenard Zahtevajte brezplačne prospekte! 10263 Grd nos |/.akaj, da bi Vam grenil »ORTHODOR« popravite f bel. širok, dclg, sedlast, daste obrazu tako !ep in ee de prečimo prilagoditi noeu dame. gospoda in eu im »breza odpravite zanesljivo t specdjalno kremo za pobledenje >Ac SCHRODER-SCHENKE razpošilja >OMNIA«, odd vičeva 27. Poštnina pri plačata v naprej Din Zahtevajte brezplačno ilustrirane življenje? — Z aparatom zanesljivo zakrivljen, d«-top, gosnoljast nos itd. in plemenit izraz. »Orthodor« vsaki oUliki in velikosti dece. 90 Din. Rde&ioo no-danes tako enostavno in Din 50.—. Originale elek 176, Zagreb, Draško-6.—. po povzetjn 12 Din. cenike. Prostovoljna SOlilBSt flružlisi V četrtek, dne 19. oktobra 1933 ob 10. uri predpoldne se vrši v Framu prostovoljna javna sodna dražba v zapuščino \idmar Ivana spadajočih zemljišč in premičnin. Prodalo se bode posamezno vinograd z vsemi poslopji, travnik, njiva, tehtnica-m^tovnica Iz-kupifo je plačati % v 14 dneh, % v 3 mesecih % v 1 letu. Izkupilo se plača % v gotovini, % v hranilnih knjižicah. isralančneiši dražbeni pogoji se zamorejo vpogledati pri sreskem sodiš^uTSo^ soba št. f lli pri dr. Stajnko Mihaelu, advokatu v Mariboru Aleksandrova cesta 10 in ev v pisarni dr. Modic Ivan^ advokata v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 5. 10952 Zastopnika dobro vpeljanega pri pekih ir. trgovcih v Ljubljani, Celju, Mariboru in Zagrebu. i š 6 e zmožen bask: mlin. Obširne ponudbe z navedbo dotedanjega delovanja na oglasni oddelek »Jutra« pod »Cetiri mlinska zastopnika«. 10367 MA VAŠ INSTRUMENT JE ZABAVA; si torej temeljito naš telčlog. prečno kje kaj kupite'!' HARMONIKE Din 69.-MANDOUME - 99t G1TARE - 1«--TAMBURICE - 68: Naša spscijaliteta so ftromatične in " tvobnica &iase;ukm.bmonik HEIHEU HEROID PROD.POOR.KARIBORšt. 101 ILaie/nibon damo bmpiačno . pismeni pouk o sriraivu Kupujte peči „H E L L A" modernih odličnih obliti. Velik prihranek goriva, nizka cena. Izdelujejo: VOJVODJANSKE LIVARNE D. D. NOVI SAD 10172 specijelui entei oblek, azuriranje, pretitisK, aajhitrejša postrežba, najfinejše delo pri Matek & Mikeš, Ljubljana poleg Hotela štrukel. Vezenje raznovrstnih moaogramov, perila, zaves, pregrinjal; entlanje, izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve Knappek - Eossmann konservatoristinja in učenka slavnega gla-sovirskega pedagoga profesorja Antona DOOR-a na Dunaju, naznanja obnovo poučevanja na glasoviru Priglasiti se zamore dnevno od 10. do 12. in od 14. do 16. ure. Tomšičev drevored 10, II. nadstr., Maribor. 10388 te]u]e Davon, K»v,3e. ^aj. » .Juua. A^U ^ Za Na., us^o d. tot ^ Za ^acni j. o^ovore, Alo> Nova!, M , Ljubljani.