AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
NO. 96.
AMERICAN HOME
CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, APRIL 23rd, 1931.
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER

LETO XXXIII—VOL. XXXIII
In tako se piše v knjigi zgodovine
Kadar se srečata dva izgnana kralja, tedaj ni dosti vesele zabave
London, 22. aprila. Dva "brezposelna" sta se srečala nocoj v Claridge hotelu v tem mestu, ki sta takoj začela reševati važen problem brezposelnosti. V London je namreč dospel španski ex-kralj Alfonso, ki je iz železniške postaje takoj hitel v Claridge hotel, kjer ga je kot prvi gost pozdravil bivši portugalski kralj Manuel. Slednji živi že toliko časa v pregnanstvu, da je že pozabil, kaj se pravi, biti kralj, dočim je Alfonso še pravi novinec v tem "poslu." V veži velikega hotela sta se srečala, si prijateljsko podala roke, se objela, potem se pa z dvigalom odpeljala v svoje sobe. španski kralj Alfonso je bil očividno zelo utrujen, a bolj prijazen je bil bivši portugalski kralj Manuel. Kaj sta se oba bivša kralja pomenila, je to seveda njuna zadeva. Al-fonsa na železniški postaji ni sprejel noben zastopnik angleške vlade, in kar je še bolj čudno, niti angleški kralj ni poslal nikogar k sprejemu. Alfonso se je odpeljal iz postaje kot privatnik in dospel v hotel kot popolnoma zaseben človek. Pravi vzrok, da je Alfonso dospel v London je, prvič, da proda svoje bonde in delnice in dobi gotov denar za stroške svojega bivanja blizu Pariza. Drugič pa, da se pome-1 ni glede izjave, glasom katere se za stalno odpoveduje prestolu, ako bodo volitve v juniju mesecu izpadle proti njemu.
-o-
Ženska zrakoplovka namerava polet v Evropo New York, 22. aprila. Miss Ruth Nichols, znana ameriška zrakoplovka, namerava drugi mesec poleteti v Paris iz New Yorka. Imela bo zrakoplov, ki ie trikrat močnejši kot je bil zrakoplov Lindbergha, in ki bo vozil od 50 do 75 milj na uro hitreje. Motorji razvijajo hitrost do 200 milj na uro. "Spirit of St. Louis," Lindberghov zrakoplov, je vozil le 100 milj na uro, in je imel motor 200 konjskih sil, dočim ima motor zrakoplova Ruth Nichols 650 konjskih sil. Ako gre Ruth v resnici na pot, tedaj bo to prva ženska, ki se je sama polotila enakega poleta.
Kongresmani zahtevajo, ~ da se jim plača zviša na $15,000 na leto
Washington, 22. aprila. Ni še dolgo tega, ko je bila plača senatorjem in poslancem zbornice! zvišana cd $7,500 na leto na $10,000. Toda čujejo se splošne pritožbe, da kongresmani s temi plačami ne morejo izhajati. Povsod se čujejo izjave, da so kongresmani vredni vsak najmanj $15,000 na leto. Tozadevno bo stavljen predlog pri prihodnjem zasedanju kongresa, ki bo naj-! brž sprejet, kajti preprečiti ne ; more zvišanja plač nihče, ako si j kongres sam sebi zviša plačo, ker je on edini gospodar tozadevno. ; Le predsednik lahko vetira postavo, kateri veto pa kongres zopet lahko ovrže z dvetretinsko večino. Ako bo kongres zvišal plačo, tedaj pomeni to nadaljnih $2,655,000 stroškov na leto. Sedaj znašajo skupne letne plače 96 senatorjev in 435 poslancev lepo svoto $5,310,000. Poleg tega se pa mora računati, da dobiva še vsak. kongresman najmanj $500.00 na mesec, in plačuje iz tega denarja svoje tajnike in za ; vožnjo. Postavodajalni oddelek ameriške vlade je dražji kot vsak drugi parlament na svetu, šele v letu 1925 je kongres si zbolj-šal plačo od $7,500 na leto na $10,000. In sedaj ne zahtevajo $2,500 več na leto, pač pa kar $5,000. Kot v opravičilo navajajo, da je večina kongresmanov morala opustiti svoje poklice, na primer, odvetništvo, zdravni-štvo, profesure in enako. Sicer pa postaja kongres vedno dražji. Leta 1796 so imeli senatorji $7.00 na dan, poslanci pa $6.00 za vsak dan, ko je kongres zboroval. Leta 1816 se je plača poslancev in kongresmanov določila na $1,500 na leto. Leta 1818 so to zopet spremenili in so določili $8.00 na dan, za vsak dan zborovanja. Leta 1856 je pa kongres sklenil določiti stalno plačo, ki je znašala $3,000 j na leto. V letu 1866 se je ta pla- j ča zvišala na $5,000 letno. In leta 1907 se je ta svota zvišala na $7,500, leta 1925 pa na $10,-000, tako da znašajo danes skupni stroški kongresa letno nad $10,000,000.
Kegljaške tekme
Kot poroča "Nova Doba," uradno glasilo J. S. K. Jednote, so se vršile v Clevelandu te dni tekme kegljačev, ki so člani omenjene Jednote. Pri vzhodnem tekmovanju je zmagalo društvo George Washington, št. 180, iz Clevelanda, a v končni tekmi je zmagalo društvo št. 66 iz Jolieta, ki je odneslo vrhovno prvenstvo.
Zaroka
Zaročila sta se te dni dobro poznani Samuel Papež, 1114 E. 64th St. in Miss Anna Smuc, 1179 E. 173rd St. Iskrene čestitke!
Radio koncert
Mr. Louis špehek in njegova družba bo priredila v nedeljo 3. maja izboren radio koncert na postaji WJAY. Uro bomo še pravočasno naznanili. Mr. Louis Špehek je poznan kot dober izde-lovatelj ograj okoli hiš, pa zna tudi zasukati muzikalne inštrumente, in ima izvrstne godce in pevce s seboj. Spomnimo se jih lahko še od lanskega leta, ko so nas imenitno zabavali eno uro. In tako bo tudi 3. maja ter bomo o programu še pravočasno poročali.
"žrtve" prohibicije
Policija v Clevelandu naznanja, da je tekom zadnjih štirih let zaplenila sledeče množine žganja, pive in vina: žganja 56,-952 galon, v vrednosti $237,808, 106,878 steklenic pive, vredno okoli $25,000 in okroglo 2,000 galon vina, vrednega $4,000.00. Poleg tega je zaplenila nekako 1,200 kotlov, 180,000 funtov sladkorja in drugih priprav. Za prodano konfiscirano blago je policija dobila nekako $11,000, dočim je bilo vse skupaj vredno nad $200,000.
Prvi piknik v sezoni
Strelsko in lovsko društvo Newburgu priredi letos prvi piknik v Clevelandu, in sicer v nedeljo, 26. aprila. Piknik se vrši v Maple Gardens, Maple Heights. Prav prijazno so vabljeni vsi slovenski lovci iz vseh štirih vetrov Clevelanda, da pridejo na ta prvi piknik v sezoni. New-burški fantje vam bodo postregli, da se ne bo nikomur mudilo domov s piknika.
Zahvala
Direktorij Slovenske delavske dvorane se zahvaljuje John Surcu iz Collinwooda za svoto, katero je daroval, ker ni bil navzoč na veselici delničarjev.
Mati petih otrok je oropala banko, pobegnila, toda bila kmalu prijeta
Bellevue, Ohio, 22. aprila. Mrs. Lena Frank, po poklicu ciganka, je prišla v prostore tu-kajšne Northern Ohio Security System banke. V prostorih se je nahajala ravnatelj ica banke, Miss Koshley, ki se ni ustrašila ropar ice, ki je prišla z revolverjem nad njo. ženska je pograbila $200.00, ki so se nahajali v predalu, toda Miss Koshley je i napadla roparico, nakar se je ; vršil kratek boj med obema ženskama. Ciganki se je posrečilo izviti se ravnateljici iz rok in pobegniti z denarjem. Medtem je pa Miss Koshley hitro telefonirala na policijo in obvestila trgovce v bližini. Ciganko so vjeli in ji odvzeli $200.00. Pol ure pozneje se je že nahajala pred županom mesta. Ciganka je prosila, da jo spustijo, ker je mati petih malih otrok in se je nahajala v skrajni revščini, župan jo je obsodil v plačilo $10.00 kazni, kar je ciganka plačala in bila izpuščena. Obenem je pa župan dal povelje, da morajo cigani nemudoma iz mesta.
Melle-^elhz
V soboto, 25. aprila, se poročita v slovenski cerkvi sv. Vida Mr. Michael B. Yelitz in Miss Jennie Mary Melle. Mlada nevesta je hčerka dobro poznane in ugledne družine v Clevelandu, Mr. in Mrs. John Melle, 6806 Bonna Ave. Mr. John Melle, oče neveste, je dobro poznan po širnem Clevelandu in je eden slovenskih pionirjev v naši naselbini. Svoječasno je bil delničar prvega slovenskega lista v Clevelandu, Nove Domovine (sedanja Ameriška Domovina) in je zvest naročnik našega časopisa že celih 32 let. Mr. Melle je priden, dober gospodar in vedno navdušen pri delu na društvenem polju. Pridružujemo se čestitkam številnih njegovih prijateljev in iskreno čestitamo družini in želimo ob istem času mladima no-voporočencema obilo sreče!
Councilman Mihelich trdi, da je trgovska zbornica neprijazna mestu
Pri zadnji seji mestne zbornice v Clevelandu je naš councilman Mihelich predlagal, da imenuje mestna zbornica pet članov izmed sebe, ki naj preiskujejo poslovanje mestne elektrarne in podajo potem svoje poročilo, če naj se mestna elektrarna razširi. Mr. Mihelich je pri tem povedal, da je trgovska zbornica v Clevelandu že imenovala odbor, ki bo istotako preiskoval poslovanje mestne elektrarne. Mr. Mihelich je dejal, da trgovska zbornica nikakor ni naklonjena mestni elektrarni, ki skrbi, da dobiva prebivalstvo poceni elektriko od mesta, pač pa se raje poteguje za kompanijsko elek-
Nasvet ženskam
Charles Schwab, predsednik Bethlehem Steel družbe, daje omoženim ženskam nasvet, da naj trošijo in trosijo denar, kolikor morejo, brez ozira kaj reče mož k temu. To je baje najboljši način, da se vrne prosperite-ta. Seveda Mr. Schwab ne ve, da je milijone žensk, ki nimajo centa, da bi ga potrošile, nekaj jih je pa tudi, pri katerih bo mož vložil resen protest.
Prve češnje
Včeraj so dospele v Cleveland prve češnje iz Californije. Osem funtov težak zaboj so prodajali po $4.75. Brrrr!
Nastop Mrs. Cushing
Kakih 700 naših ljudi, pa tudi Hrvatov in Srbov je bilo sinoči navzočih v dvorani S. N. Doma, ko je nastopila v spremstvu Mr. Ivan Zormana Mrs. Stella Marek-Cushing, katero lahko smatramo za tolmačinjo jugoslovanske ideje v Ameriki. Mrs. Cushing ima zelo prijazen nastop, je dobra pevka, izvrstno igra na violino, je rojena igralka, izborna govornica in zna zabavati občinstvo. Zapela je nekaj slovenskih, hrvatskih in srbskih pesmic, pri katerih jo je spremljal naš Ivan Zorman. Potovala je mnogo po Jugoslaviji, deloma opisala svoje doživljaje. Mrs. Cushing je predstavil Mr. Cerrezin, častni jugoslovanski konzul v Clevelandu. Lep govor je imel dr. George Kolumbato-vič iz Chicage, jugoslovanski generalni konzul. Navzoč je bil tudi čeho-slovaški konzul. Opa-
trarno. Ako sme trgovska zbornica preiskovati poslovanje mestne elektrarne, zakaj ne bi ccuncilmani kot zastopniki mesta sami preiskali zadevo. Predlog Mr. Mihelicha bi bil sprejet, da ni priključil predlogu nujnost. Za nujni predlog pa mora glasovati 'štiri petine zbornice, kar se pa v tem slučaju ni zgodilo. Predlog Mr. Mihelicha je šel torej v odsek za javne utili-tete, kjer ga bodo naj prvo obdelali, nakar bo sporočan nazaj v zbornico. Najbolj je govoril proti predlogu Mr. Mihelicha zamorski councilman Payne.
Nova delavnica
Poznani Mr. John Gabrenja, ki je popravil čevlje tekom let že tisočerim rojakom v Clevelandu v največjo zadovoljnost, je odprl novo delavnico za popravila čevljev, in sicer na 839 E. 222nd St.
žili smo precej deklet in žen v narodnih nošah. Po predstavi so dekleta od Jugoslovanskega kluba priredile čajanko. Bil je prav zanimiv večer.
Hymie Martin v državnih zaporih še vedno trdi, da je absolutno nedolžen
Columbus, Ohio, 22. aprila. Hymie Martin iz Pittsburgha, ki je bil v Clevelandu spoznan krivim političnega umora bivšega republikanskega councilma-na Potter j a, se nahaja za zidov-jem državnih zaporov. Kot jetnik je dobil številko 63,670. Dočim je bil na potu iz Clevelanda v Columbus ves čas dobre volje in vesel, se mu je omračilo čelo i in vse veselje je zginilo, ko so se zaprla težka vrata za njim, in j za katerimi bo moral presedeti S vse svoje življenje brez upanja na pomiloščenje. Pet pomožnih šerifov poleg šerifa Sulzmanna j ! je spremljalo Martina v Columbus. Vožnja v Columbus je tra-j jala 6 ur in 20 minut. Ustavili ' so se v Ashland, Ohio, v nekem hotelu, kjer je šerif Sulzmann ' plačal za Hymie Martina dobro kosilo. Vso pot je Sulzmann ši prizadeval, da pregovori Martina, da pove kaj o umoru. Martin je pa le ponavljal, da kako more govoriti o umoru, o katerem ničesar ne ve. "Mogoče se bojiš, da te bodo gangeži umorili, ako j jih izdaš?" je rekel šerif Sulz-S mann. "želel bi, da bi lahko kaj | povedal," je odvrnil Martin, "to-;da jaz ničesar ne vem, ker sem ; popolnoma nedolžen. Mislite, da ; bi molčal, če bi s tem se rešil do-jsmrtnega zapora? Toda meni ni I ničesar znanega." Sulzmann je nadalje povedal Martinu, da je okrajni prosekutor Miller edini človek na svetu, ki lahko kaj naredi za njega. Martin je pa odvrnil: "Jaz spoštujem Millerja, toda kaj mu naj povem, če sam ničesar ne vem?" Toliko mi je znano, da so me spravili v zapor na mesto nekoga drugega. In kdo je ta drugi, meni ni znano, toda policija v Clevelandu bi lahko to dognala." Odvetniki Martina bodo med tem skušali dognati novo obravnavo za jetnika, in Martin pričakuje, da se bo nova obravnava vršila v jeseni v Clevelandu.
-o-
Suh pastor pijan
Metodistovski pastor Louis Lewis se nahaja v ječi. Zagovarjati se bo moral radi pijanosti. Pastor je znan po svojih izbruhih napram mokrim. Pa je včeraj pijan vozil z avtomobilom, zadel v več drugih avtomobilov, in ko so ga aretirali, so dobili pri njem žganje. V ječi se je izjavil, da še vedno veruje v pro-hibicijo. Blagor ubogim na duhu. . .
V ječi delajo
Bivša republikanska councjl-mana iz Clevelanda, Fleming in Schooley, ki sta bila poslana za več let v ječo radi sleparije z zemljišči, sta sedaj zelo zaposljena v zaporih v Columbusu. Oba se nahajata v skladišču zaporov, kjer prenašata vreče krompirja, čebule, sladkorja in enakega blaga. V svojem življenju še nista imela enakega "težkega" dela.
Visoka čast
Na konvenciji v Dayton, Ohio, je bila izvoljena za predsednico ženske organizacije Woodmen Circle, za države Ohio, naša marljiva društvena delavka Mrs. Albina Novak. Prav iskrene čestitke !
Znižane cene
Mr. John Rožanc, 15721 Waterloo Rd., ima te dni zelo znižane cene na vsej moški opravi in na oblekah za dečke. Prečitajte oglas, se vam bo izplačalo, da obiščete te dni njegovo trgovino.
Silni snežni viharji po za-padnih državah. Stotine dreves uničenih
I Chicago, 22, aprila. Sneg in led sta preplavila zapadne države visoko od Rocky Mountains | pa doli do meje države Texas. In vladni vremenski urad prero-! kuje, da bo postalo še bolj mrzlo. In mraz prihaja od zapada pro-' ti vzhodu. Sneg je padel včeraj ; v Wyomingu, Montani, Colorado, Nebraski, Missouri in Okla-homi, kjer imajo navadno zgod-I njo, gorko pomlad. V vseh teh | državah je zadnje tedne prevla-! dovalo že poletno vreme. Sadno drevje je bilo vse v cvetju, zele-[njava je poganjala, in bojijo se, da bo vse to uničeno. Po nekaterih delih mraz ni bil tako hud, pač pa je padal močan dež, katerega so farmarji z veseljem pozdravljali, črešnje v gornjem delu države Michigan in v Wis-consinu so uničene. V južnih delih države Illinois je pa slana pcmorila zgodaj cvetoče breskve. Iz Kanade se poroča, da je tam v prerijskih provincah nastala prava zima. Na čevlje debelo je sneg pokril zemljo. Iz Californije pa poročajo, da imajo tam najbolj gorko vreme, kar ga pomnijo že dolgo vrsto let. Termometer je kazal všeraj 84 stopinj gorkote.
-o-
"Kam s kraljem?"
Preteklo sredo ponoči se je pripeljal v Cleveland siamski kralj Prajadhipok s posebnim vlakom. Uslužbenci na postajah niso vedeli, kam bi zapeljali kraljevi vlak, pa se je oglasil signalni ! mojster Craney iz Berea, ki je ! signaliziral signalnemu mojstru Crossu v Collinwoodu: "Ti, Cross, siamski kralj pravkar leti mimo Berea in bo kmalu v Clevelandu. Kam za vraga boš spravil kralja?" In Cross je odgovoril: "Dats olrajt!" Kralja bomo dali na številko 12 (številka vlaka), potem ga pa odpeljejo v New York." In zadeva mednarodne diplomacije je bila konča*-na. Siamski kralj je prišel v Ameriko, da se pusti operirati na očesu.
Proti zapadu
V sredo je dospel v Cleveland slovenski umetnik Mr. Gregor Perušek, ki je obiskal tu s svojo seprogo svoje sorodnike, nakar se odpelje proti zapadu. Pripovedoval nam je mnogo zanimivega in romantičnega glede potovanja po zapadnih državah. Ustavil se bo začasno v Boise City, Idaho, in če mU tam ne bo prijalo, bo potoval naprej v Seattle. G. Perušek je zgledal še precej čvrsto, želimo mu najboljšega uspeha na potovanju in pozneje.
Kosciuszko Ave. ostane
Mestna zbornica je določila, da ne bo spremenila ime Kosciuszko Ave. v Hoffman Ave. Ostalo bo ime po starem.
Domača umetnica
V nedeljo, 26. aprila, priredi priljubljeno pevsko društvo "Soča" v Slovenskem Domu na Holmes Ave. svoj pevski koncert. Posebnost tega koncerta bo, da nastopi in sodeluje tudi naša nadarjena domača pevka Miss Jeannette Perdanova, ki je imela v kratkem sedem koncertov po raznih slovenskih naselbinah v Ameriki. Dne 3. maja pa priredi Miss Perdan svoj glavni koncert v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave., o katerem bomo seveda še obširneje poročali.
* švedska je včeraj priznala špansko republiko.

"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
BLOV1NIAN DAILY OTCWSPAPIR
__Published dally except 8und»ya and Holiday
NAROČNINA:
Ei Ameriko In Kanado na leto ....15.50 Za Cleveland, po poitl, celo lato 17.00 Za Ameriko In Kanado, pol leta «3.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta 13.60 Za Cleveland po raznašalclh: celo leto S5.S0; pol leta $1.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. _Posamezna Številka 3 cente._
Taa plima, dopise ln denarne pošli Jatve naslovite: Amerlika Domovina, (117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 1633.
JAMES DE BE VE C and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 6th, 1808, at the Post Offlce at Cleveland, Ohio, under the Act ol March 3rd, 1(7$.
88	No. 96. Thu., April 23rd, 1931.
Chicaški župan Čermak
tudi tako lepo igra na harmoniko, da je človek kar očaran, ko ga posluša. On je sin Mr. in Mrs. Rud. Kenik z Union Ave.
Anton Kuhel, star enajst let, pa tudi izvrstno raztegne svojo harmoniko. Ta je pa sin Mr. in Mrs. Anton Kuhel z 82. ceste.
Frank Zajec, star trinajst let, bo napel vse moči in harmonika bo pela, da bo veselje.
Lawrence Habjan, star dvanajst let, sin Mr. in Mrs. Anton Habjan z Reno Ave., nam tudi pokaže svojo moč in učenost.
Mary Fabjan, stara petnajst let, hčerka Mr. in Mrs. Math Fabjan, nam hoče nekaj komadov zaigrati na svojo krasno harmoniko.
Frank Pšeničnik, sin Mr. in
bo še več točk na programu. Nastopijo Alumni iz sv. Lovrenca šole, Holly Name Society, Young Ladies Sodality, Serenader Club, The Crasper Club, The Boy Scouts, The Girl Scouts.
Kaj takega dozdaj še nismo imeli na programu. Ker se vsa prireditev prireja v korist cerkve sv. Lovrenca, se pričakuje od vseh faranov, da se udeležite. Vemo, da so slabi časi, zato se je napravilo nizko vstopnino — 50 centov na osebo. Igralo se bo ob treh popoldne za otroke in za tiste, ki zvečer morda ne morete priti. Zvečer se bo pa začelo točno ob 7:30, ker je program obširen. Opozarja se rojake, da napolnijo dvorano Slovenskega narodnega doma. S tem, ako po-
V mestu Chicagi je zadnjih dvanajst let gospodaril republikanec Wiliam J. Thompson. In letos je bil ponovno kandidat za isti urad. Svojo kampanjo je vodil na prav cirkuški način. Potoval je po mestu od šotora do šotora in kazal osle, mule in mulce ter se norčeval iz kandidata demokratov, bivšega delavca, Antona Čermaka, češ, kaj bo ta, ki je svoje dni vozil samokolnico.
Prišel je dan volitev, in republikanec Thompson je bil tako strašno poražen kot pred njim še noben kandidat za župansko mesto v Chicagi. Anton Čermak, Čeh po rodu, rojen na Češkem, demokrat, je dobil skoro 200,000 več glasov kot Wiliam Thompson, ki je kričal o stoprocentnem Amerikanizmu.
Izid volitev v Chicagi znači več problemov. Najprvo se je pokazalo, da je v Chicagi še dovolj ljudi, ki znajo inteligentno misliti, in katerih ni treba vlačiti po cirkuzih, da se Jim tam z osli in mulci razlaga, kako se voli republikansko stranko. 600,000 inteligentnih državljanov je volilo za Čermaka in 400,000 republikancev pa za Thompsona.
Drugič pomeni izvolitev Čermaka županom mesta Chi-cage tudi to, da so se prebivalci končno naveličali, da druga mesta vedno s prstom kažejo na Chicago kot najbolj zločinsko mesto na svetu. Pod vlado Thompsona je v resnici v Chicagi se razvil strašen zločinski val, ker je mestna vlada mirno trpela ,da je policija mižala, ko se je postava očitno kršila. Umori in bombni napadi so bili v Chicagi nekaj tako navadnega kot v drugih mestih solnce ali pa dež.
Tretjič nam kaže izvolitev Čermaka županom mesta Chicago silno moč in napredek demokratov, kjerkoli pride do bolj pomembnih volitev, povsod zmagujejo zadnje čase demokrati. Lanski kongres je imel 79 glasov republikanske večine, zadnje volitve so večino popolnoma porušile, in razmerje obeh strank je danes enako, in najbrž boclo demokrati v prihodnjem kongresu imeli še en glas večine.
Četrtič, izvolitev Čermaka županom mesta Chicage jasno .znači, da Chicažani,,zaupajo svojemu možu, kajti tekom njegovega uradovanja se bo v Chicagi vršila ogromna svetovna razstava, pri kateri bo imel župan najbolj odgovorno vlogo. Da so izvolili Čermaka je dokaz njih zaupanje v tega človeka, od katerega pričakuje, da vrne Chicagi zopet dobro ime, katero mesto je bilo vzeto od republikanca Thompsona v zadnjih dvanajstih letih.
In končno, izvolitev Čermaka pokaže, da državljani v Chicagi niso duševno omejeni ljudje, kateri imajo Ameri-kanizem samo na jeziku, v resnici pa propagirajo fanatizem. Da je bil Čermak s svojim slovanskim imenom izvoljen in to s tako ogromno večino, kakoršne pred njim še noben kandidat ni prej dosegel, vse to kaže, da morajo biti v Chicagi in teligentni volivci. Zgodi se, da je v tem ali onem malem mestecu, kjer je naselbina naturaliziranih državljanov velika, izvoljen kak tujezemec po rodu v ta ali oni urad. Toda da je Chicago s svojimi tremi milijoni prebivalci izvolila Čeha Čermaka za svojega župana, je nekaj nezaslišanega v .zgodovini političnih bojev v Ameriki.
Na Čermaka gledajo danes oči vse Amerike. Ali se mu bo posrečilo gigantsko delo, katerega je prevzel? Ako se mu posreči očiščenje Avgijevega hleva, tedaj postane Čermak narodna figura v Ameriki, narodni idol. Mi mu kot demokratu, ameriškemu državljanu in rojenemu Slovanu pač odkrito želimo največji uspeh.
Mrs. Pšeničnik, igra izvrstno na harmoniko, zato bo gotovo zadovoljil občinstvo.
John Novak, star šestnajst let, na harmoniko pa igra, kot bi se učil vseh 16 let tega inštrumenta. On je sin Mr. in Mrs. Frank Novak s 77. ceste.
Anton Erjavec je pa umetnik na banjo in nam jih bo nekaj lepih zaigral. Vsi ti mladi umetniki nastopijo v nedeljo 26. aprila. Naj omenim še, da se vsi sami učijo, brez vsakega učitelja.
Toda ne bo samo godba, ampak
setite to predstavo, daste več poguma mladini 'še za nadaljno učenje. Ker bomo imeli toliko godbenikov v dvorani, pa po končanem programu nastopijo vsi harmonikarji in zaigrajo za ples.
Priporočal bi tistim, ki imate morda že obrabljene čevlje, da se zglasite pri slovenskih trgovcih, kateri imajo obuvalo v prodaji in da si nabavite nove, ker pri taki godbi se podplati, kaj radi strgajo. Pozdrav vsem čitate-ljem in čitateljicam Ameriške Domovine!
J. Resnik.
kako skuša dati mati dobro svojemu sinu, a se ji ne posreči. Pri največji nadi, da bi storila dobro, se ji ponesreči in sledi nesreča in žalost. Ime igre je "Bele vrtnice," ki še ni bila igrana v tej deželi in je nekaj povsem novega in krasnega. Zato pa naj nihče ne zamudi te lepe prilike, ki se vam nudi. Nabavite si pra-vačasno vstopnice, ki jih dobite pri Mrs. Kushlan v S. N. Domu, ali pa od članov in članic Orla. Bodite prepričani, da vam ne bo žal, pač pa boste rekli: 'žal bi mi bilo, ako ne bi šel.' Orel ne vara. Pride še kaj.
F. S.
Ljubezen enega edinega zidanega srca premaga vse in zaceli vse rane, ker je močnejša nego ves svet. Najmočnejša pa je ljubezen materina. — Ksaver Mešlco.
Nadaljevanje od včeraj: že precej časa leživa. Zaradi številnih dogodkov prejšnjega dne nisem nikakor mogel zatisni-ti očesa, mislil sem pa, da boter
KONCERTI PERDANOVE
26. aprila,. Sodelovanje pri koncertu Soče, S. N. D., Collin-wood-Cleveland, Ohio.
3. maja, Poslovilni koncert v Clevelandu, Slov. Nar. Dom.
10. maja, Zadnji koncert, Chicago, Illinois.
EVROPEJEC, KI PREKAŠA FAKIRJE
-o~
Vsem ljubiteljem slovenske pesmi
Newburg, O.—Gotovo je cenjenim čitateljem in čitateljicam Ameriške Domovine znano, da pri nas v Newburgu priredimo veliko predstavo dne 26. aprila, to je prihodnjo nedeljo. Naj nekoliko omenim, kaj vse bo na programu.
Otvoritev programa bo imela slovenska godba, ali takozvana St. Lawrence Band. Kaj bi si kdo mislil: komaj štiri mesece se učijo šolarji Sv. Lovrenca, pa so že zmožni nastopiti na koncertu. Zasluga gre v prvi vrsti učitelju, Mr. Fr. Bečaju. On ima zmožnost za to. Kako je lepo, ko vidimo, da se naša mladina z veseljem uči na razne inštrumente. Dolžnost staršev je, da dajo
že v mladosti kaj dobrega naučil.
Vsa čast Mr. Frank Bečaju, da se toliko trudi z našo slovensko mladino. Priporočam vsem slovenskim faranom v Clevelandu in v državi Ohio; naj si omislijo svojo lastno farno godbo.
Nastopi tudi novi slovenski pevski zbor z imenom "Ohaj-čan." Kdo so ti rriožje, ki hočejo pokazati občinstvu, kaj da zna jo? To so vplivni newburški možje. Imena za enkrat še za-molčim. No, pa saj jih bomo videli na odru.
Kdo se ne spominja malega, petletnega fantiča, ki je na zadnji prireditvi tako lepo igral na harmoniko? To je William Blat-
Mi smo od tam doma, kjer se razlega, najsibO v spomladanskih ali poletnih večerih, naša lepa slovenska pesem, za katero je naš narod tako navdušen in jo ljubi kot fant svojega dekleta.
Vsak se gotovo še z veseljem spominja časa svoje mladosti, ko je s svojimi sovrstniki, ob lepih večerih, prepeval ljubavne in druge pesmi. Marsikateri, sedaj že poročeni ženi in materi, leže na srce žalost, ko se ji v trudnih nočeh prikradejo misli o njeni prvi ljubezni. Od samega spomina oživi njena duša, ko Se ji zazdi, da sliši one tihe, milo doneče glasove naših fantov, ki so ji dali prve pojme ljubezni. Koliko je takih, ki bi žrtvovali marsikaj, da bi zopet začuli one lepe pesmi na svoji zemlji! Koliko jih je takih, ki ne morejo nikoli pozabiti in se radi tega udajajo brezbrižnosti za vsako drugo društveno in izobraževalno delo.
Našemu ljudstvu je že prirojeno, da rado poje, zato ne mine nikjer nobena slavnost, ne zabava, da se ne bi slišalo prepevati našo slovensko pesem. Naša pesem je tako lepa, da se celo drugim narodom dopade, ker je razvidno, da so bili naši pevci že od drugega naroda p<v hvaljeni.
Da oživimo nekaj teh nam dragih spominov, ter da pokažemo javnosti, da kulturno še vedno napredujemo in da nam je naša pesem še vedno mila in draga, kot nam je bila v nekdanjih, lepših časih, je sklenilo naše pevsko društvo "Soča'' prirediti prvi koncert po svoji
priložnost otrokom, da imajo svojo zabavo. Ako nimajo priložnosti kaj dobrega se naučiti, dobe kaj hitro priložnost naučiti se kaj slabega. Kot posledice imamo pa dnevne skušnje. Kolikokrat se čita: 10 ali 14 let star otrok in že ima kriminale na vesti. Dostikrat je to krivda starčev, ki m ukrbijo, da bi se otrok
nik, sin Mr. in Mrs. Frank Blatnik z Union Ave. Sedaj ima novo harmoniko in bo gotovo 'Še bolj zadovoljil občinstvo.
Svojo veliko umetnost nam bo tudi pokazal Bogomir Kordan, star osem let. Je sin spoštovane in ugledne družine Mr. in Mrs. Antoft Kordan z Union Ave.
Ralph Kcnik, star devet let,
obnovitvi, ki se vrši v nedeljo 26. aprila v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
Pevci "Soče" so že od prejšnjih časov dobro poznani širši javnosti po Clevelandu in okolici. Vsak, ki jih je slišal peti enkrat, jih je hotel slišati še večkrat. Prepričan sem. da tudi sedaj ne bomo zaostajali za prejšnjimi nastopi. Zbor, bro-ječ okrog 30 samih korajžnih mož in fantov, je pod vodstvom našega agilnega in požrtvovalnega pevovodje R. Perdana, na-študiral prav lepo število narodnih, ljubavnih in drugih pesmi, katere sem prepričan, bodo vsakemu poslušalcu ugajale. Kar je pa najbolj inte-resantno: na našem koncertu boste imeli priliko slišati naša dva velika pevska umetnika in sicer: vsej slovensko-ameriški javnosti poznanega opernega pevca g. Svetozar Banovca in našo odlično slovensko-ameriško pevsko sopranistinjo, gospodično Jeanette Per dano vo, ki bosta dala v svojih solih in clue-tih nekaj nepričakovano lepega, takorekoč dušo celemu koncertu.
Oglejte si te dni naš program v časopisih, prepričan sem, da vsak, ki ga bo čital, ne bo zamudil te ugodne prilike, ker program je tako obilen in izbran, da se ne bo mogel nihče pritoževati.
Torej kdor hoče imeti nekaj ur prav lepega užitka, naj ne zamudi prilike udeležiti se "So-činega" koncerta v Slovenskem Domu. Na svidenje!
Joško Jerkič.
MATERINSKA PROSLAVA
Kakor vsako leto, tako bo tudi letos društvo Orel priredilo lepo zabavo dne 10. maja v S. N. Domu na St. Clair Ave. Kakor druga leta, tako bo tudi letošnja prireditev namenjena v proslavo našim materam. ,
čemu bi pa ne počastili naših mater vsaj enkrat v letu? Proslava materinskega dneva je postala svetovni praznik vseh kulturnih narodov. Zakaj bi pa tudi mi Slovenci v Clevelandu ne žrtvovali vsaj par uric in bi tako skupno počastili vse naše dobre in trpeče mamice; vse one, ki še žive med nami in ki molče trpijo in molijo med nami, obenem se pa tudi spominjamo onih', ki so že odšle od nas, katerih trupla že v tihi jami pokojno spe.
Materinski dan bi moral biti za nas Slovence v Clevelandu najbolj pomemben praznik in bi motali dati skupno priznanje našim materam, kar v resnici za-
služijo.
Društvo Orel žrtvuje jako veliko za ta dan. Koliko truda in dela je, predno se more dostojno izkazati javno Čast našim materam, in pri tem šo tudi ogromni stroški, toda vsega tega se Orel ne plaši. Zatorej bi bila pa sveta dolžnost vsakega Slovenca in Slovenke, da bi ta dan žrtvoval vsaj par uric in bi prihitel pogledat, kako praznujemo, slavimo in cenimo naše dobre mamice. Letošnja Materinska prireditev bo jako lepa in zanimiva. Na programu je jako lepa 4-de-janska igra, primerna materinski proslavi; poleg igre bo lepo petje z materinskimi pesmicami in lepe deklamacije, ki so vse polne lepih izrazov napram materam, tako da privabijo človeku solze v oko. Igra, katero vprizeri Orel na Materinski dan, je jako lepa, vzeta iz vsakdanjega življenja. Predstavlja nam,
Neki mladi Anglež, ki je šel pred šestimi leti na otok Ceylon, kjer si je nabavil plantažo, se je tamkaj izobrazil v enega največjih magijev ali čarodejev, kar jih pozna svet ter nadkriljuje s svojo spretnostjo vse dozdaj znane najboljše indijske fakir-je. Pred nekaj tedni je imel v Londonu čarodej no predstavo, katere se je udeležilo mnogo angleških magijev ali čarodejev, in tekom te predstave je pokazal nekaj takih trikov, ki postavljajo v senco vse magije Indije in Orijenta. Ta angleški čarodej, ki se piše Landale, je bil prej pisarniški uradnik v Edinburgu, v Angliji.
"Ko sem dospel na Ceylon," je izjavil Anglež, "sem bil vzhi-čen nad čarodejnimi umetnosti Orijenta. Kmalu Sem zapustil svojo plantažo ter odšel v Colombo, kjer sem dobil službo pri neki družbi, ki je pridelovala in izvažala čaj. Ves svoj prosti čas sem preživel med domačini, kjer sem poizkušal priti do dna zlasti njihovim magičnim umetnostim. Ti triki šo zelo enostavni, ko jih človek enkrat zapopade, in jaz sem jih še izboljšal, nakar sem pričel pod imenom 'Mistello' prirejati predstave, katere so izzvale največjo pozornost in začudenje celo med samimi umetniki magije. Nato sem šel v Afriko, kjer sem pričel študirati in proučevati še magične umetnosti domačinov afriškega kontinenta. Zdaj pa sem se vrnil v Anglijo ,da tukaj pokažem, kaj znam. Eden največjih trikov indijskih fakirjev, ki vzbuja največ začudenja, je ta, da zraste mandljevo drevesce v četrt, ure pred očmi gledalcev, čarodej zagrabi ob takih prilikah par prgišč zemlje in blata, to dobro poškropi z vodo, nakar vrže seme, odnosno peške v to maso Medtem, ko ima čarodej svoje roke skrbno pokrite s kakim kosom platna, zraste drevesce nad pol jarda visoko. Ampak jaz znam še več in bolje kakor oni fakirji."
Anglež Landale je nato "začaral," da je drevo zraslo en jard visoko, nakar je pred očmi str-mečih gledalcev vzbrstelo ter se okitilo z zelenim listjem in pestrim cvetjem. In medtem, ko je drevesce rastlo, pa čarodej ni imel pokritih rok, kakor indijski fakirji, temveč je izvrševal druge čarovnije. Eden njegovih sijajnih trikov obstoja tudi v tem, da Se nenadoma pojavi poteg njega neka deklica, katero vrže Čarodej z vso silo visoko v zrak, nakar deklica v zraku obvisi. V nekaj trenutkih je v zraku plavajoča deklica obdana od pravcatega grmovja zelenja in krasnega svežega cvetja, ki se je vzelo sam bogve kod.
William Golston, najboljši magij Anglije in evropskega kontinenta sploh in predsednik Kluba čarojedev, je izjavil: "Ta mladi mož razume umetnost magije, kakor je ni razumel še nihče pred njim. On zna pričarati pred oči gledalca večja čuda, kakor
jih more Orijent producirati na tem polju, kar svedoči, da nima Orijent nobenega monopola na te umetnosti."
VPRAŠANJE GLEDE DEDščINE
Bivši ameriški poslanik v Španiji, Alexander P. Moore, je v svoji oporoki zapustil $100,000 španski kraljici Viktoriji. Svo-ječasno je Moore dosegel, da se je sklenila trgovska pogodba med Zedinjenimi državami in Španijo, zakar je dobil mnogo priznanja od Špancev, posebno pa od kraljeve dvojice, kjer je užival veliko gostoljubnost. Radi tega se je spomnil tudi v svoji oporoki španske kraljice. Toda sorodniki umrlega poslanika so skušali oporoko ovreči, radi tega se je zavleklo izplačilo dedščine. V tem času se je pa španski kraljevi prestol porušil in Viktorija, imenovana dedinja $100,-000, ni več španska kraljica. Oporoka se pa glasi, da se izplača dedščino "španski kraljici." Tako imajo sedaj Moorejevi dediči novo točko, na katero se bodo opirali, da se imenovana vsota ne izplača. Moore je bil doma iz Pittsburgha, Pa., in on-, dotna sodnija bo vso stvar reševala.
ZAHVALA IZ BELE LJUBLJANE
že sladko spi. Toda naenkrat se oglasi: 'Fant, ali že spiš?' 'Ne še.'
'Ti, mene pa hudič jaha,' je odgovoril boter.
Ustrašil sem se. Kaj takega na božjem svetu, nezaslišano! 'Kaj vam pa je, boter?'
'Nič, neumnost. Kaj meniš, dečko, ko sva že pri tem, če bi se še midva peljala po železnici?' Nič nisem rekel na to.
'Kaj se nama more pripetiti?' je nadaljeval. 'Če si upajo drugi, zakaj bi tudi midva ne? Jaz bi si kar privoščil.'
V sanjah govori, sem si mislil in ga napeto poslušal.
"To bodo doma debelo gledali, ko bova povedala, da sva se peljala s pošastjo hudičevo. Samo greh je to! No, pa zaspiva sedaj, bova že jutri videla, kako bo.'
Drugo jutro opraviva' še 'razne pobožnosti, in ko jo udariva proti domu, je boter menil, da bi rad videl postajo v Otočah,' ža drugo pa mu ni, in obrnila sVa se tja. Ravno tedaj je imel priti vlak. Boter se je začel pogajati z uradnikom. Ponujal mu je dve šestici, češ, da se bova peljala samo do Trudnove ograde, odtam jo pa udariva peš čez hrib domov.
'Tam se vlak ne ustavi,' je dejal smeje uradnik.
'Pa če hočem izstopiti!' je menil boter.
'Morali bi se peljati do Le-sec. Za dve osebi stane dvain-trideset krajcarjev.' -Boter se ni vdal, uradnik se pa tudi ni hotel pogajati. Tako je boter odnehal in plačal. Tudi jaz sem moral pridejati dva krajcarja. Medtem pa se je izza ovinka prikazal vlak in je sopihal k nam. Lokomotiva je ječala, sikala in puhala in slednjič se je ustavila. Kot pišče, ki bi mu izrezali možgane iz glave, je stal tedaj boter in ravno tako jaz pri njem. Sama ne bi nikdar vstopila, tedaj pa naju je sprevodnik porinil v voz. Vlak se je začel pomikati. 'To je moja smrtna ura!' je mrmral boter. šele . tedaj sva se ozrla okrog sebe in videla, da so v vozu klopi, skoraj tako kot v cerkvi. Boter je pogledal skozi okno. 'Jezus Marija! Zunaj leti drevje mimo nas in pa hiše. Zdaj bo pa po nas! Prav mi je, zakaj sem bil pa trikratni no-
Na večer 1. aprila vstopijo v moj dom trije gospodje iz bele Ljubljane, in sicer Mr. Frank Rupert; Leo Križman in Geo Nagode kot zastopniki Ljubljanskega kluba ter mi izročijo vsoto $25.00 za velikonočne pirhe. Kot član in natakar kluba se v imenu moje družine najlepše javno zahvalim za velikodušen dar vsemu članstvu. Gledal bom, kolikor bo le v moji moči, za nadaljno korist in napredek kluba.
Posebno se pa zahvalim tudi Mr. Jim L. Rotter-ju za osebno darilo.
Končno pozdravljam vse člane Ljubljanskega kluba in jim želim mnogo napredka, cenjenemu časopisu pa mnogo naročnikov.
Anton Golič.

Mi imamo skušnjo
Najvažnejša stvar pri našem pogrebnem zavodu, ki je dobila še več priznanja kot naš moderni pogrebni zavod — je naša bogata skušnja v naši stroki. K temu nam je pa največ poni a g a 1 a naša dolgoletna praksa, ko smo s prijazno in točno postrežbo postregli raznim naročilom.
Louis L. Ferfolia
SLOVENSKI POGREBNIH
3515 East 81 st St. Tel. Michigan 7420

rec:
Toda ko se nekaj časa vozimo in se ni nič hudega zgodilo, se je boter privadil in je rekel: 'Fant, prej ni bilo nič dobrega, ampak šedaj mi pa ugaja. Glej, tu so že Lesce, p^ se voziva komaj dobre četrt ure. Ampak svojega denarja še nisva odsedela, kar še naprej se peljiva.'
Meni je bilo tudi prav, boter se je pa venomer smejal in delal zadovoljne opazke. Pa se ne pe-ljeva še dolgo, ko se vlak ustavi in nekdo se zadere: 'Jesenice!'
'Zdaj pa le pejva doli,' meni boter in opotekala sva se iz voza. Zunaj nama nekdo vzame listka •in se vstopi pred izhod. 'He, stric!' zavpije. 'Ta listka veljata samo do Lesec. Kgr lepo doplačali boste, in sicer dvojno ceno za dve osebi. Pripravite goldinar in šest krajcarjev j'(
Strmel sem v botra, on pa v mene. 'Fant/ je končno spravil iz sebe, 'imaš ti kaj denarja pri sebi?'
, 'Jaz nimam nič denarja,' sem zastokal.
'Jaz tudi nimam nič več,' je za-jamral boter. Spravili so naju v pisarno in morala sva obrniti vse žepe. Moder robec, ki sva ga rabila oba in ki še ga gospodje niso dotaknili, skorjica kruha, okajena pipa, goba in kresilni kamen in prazna mošnja, to je bilo v najinih žepih. Potem so nama rekli, naj vse stvari zopet spraviva nazaj in so naju še par ur pestili in spraševali in nama grozili, da bova sedela. Toda proti večeru so naju vendar izpustili. Seda pa bo treba v temni noči hoditi čez hribe proti domu!
Ko zavijeva zunaj Jesenic v hrib, se boter ustavi, pogleda nazaj in počasi reče: 'Pa je le hudič pri tej stvari in je!'
Če verjamete al' pa ne.
DOPISI

Rainbow Hunting & Fishing Club
(PiSe LOUIS HOCHEVAR)
Prihodnjo nedeljo, to je 26. aprila priredi naš klub piknik v Maple Gardens, to je prostor blizu Maple Heights, ali nekako v sredini med Lee in Center Rd., na Raymond Ave. To je prostor A No. 1 za piknike in tudi naš piknik bo No. 1. članice od Fun Seekers kluba bodo napravile za ta dan nekaj izrednega in mi smo povabili nekega ohajča-na, da nam bo delal kratek čas.
Torej prijazno vabimo vse •iagre in ne j agre, .posebno pa vabimo fante od Euclid Rifle in St. Clair Rifle klubov — še posebno pa Jakata. (I, kakopak!) Na ta dan bo tudi Fortuna premikajoče slike kazal, kako je Preteklo jesen dihurja lovil. Pa 'še nekaj: naš ohajčan bo razdajal male listke, na vsak listek napišite svoje ime in ga vrzite v za,to pripravljen zaboj. Proti koncu piknika se bodo pa vzdignili trije listki in vsak lastnik
PEGAM IN LAMBERGAR
POVEST
Spisal Dr. Fr. Detela
Kic .............	....... 132
Novak R........	....... 175
Russ A..........	....... 158
Russ J..........	....... 154
Jazbec ml......	....... 172
Jazbec st......	....... 152
Strajnar .......	....... 171
Gliha F........	....... 164
Fortuna .........	....... 177
Plute .............	....... 164
Miller .............	....... 167
Hočevar .........	........ 166
Novak F......	........ 171
Zupančič .......	........ 119
Jerič «...	........ 179
Glavič ............	........ 170
GHha L.........	........ 179
Žagar ............	........ 160
Novak A.....	........ 171
Miller F.....	........ 176
Vesti iz domovine
i ■ voda za trgovino in industrijo v
Ljubljani.
—Te dni je bilo zopet odpuščenih v litijski predilnici okoli : 90 delavcev in delavk. Ravna-1 teljstvo pa napoveduje še nadalj-ne odpuste.
—400-letnico je slavila dne 9. aprila stolna cerkev v šibeniku.
—Nekdanji pristaši bivše Ra-dičeve stranke nameravajo postaviti v Zagrebu mavzolej, kjer naj počiva pokojni Radič in druge veličine te stranke, kadar jih pokliče Bog na drugi svet. Do tu je stvar nekako v redu. Ni pa prav, da so dali radičevci izdelati ta spomenik italijanskemu kiparju Mariu Pettrucciu, ko imajo vendar v svoji sredini največjega sodobnega kiparja Meštro-viča.
—Nekaj neverjetnega. Policija v Novem Sadu je odkrila nenavaden slučaj. V nekem osamljenem poslopju je že šest mesecev stanovala neka oseba, o kateri so krožile najrazličnejše govorice. Te dni sta potrkala na vrata sobe dva policijska uradnika in na trkanje jima je odgo-; voril tenak glas, da se ž njim govori lahko samo zvečer. Policista sta vdrla v sobo in v nekem starem naslonjaču opazila popolnoma golega 14-letnega dečka. Prizor je bil strašen. Deček je bil pokrit z umazanimi cunjami, soba je bila popolnoma temna, lasje in nohti ubogega otroka so bili silno dolgi, in sploh je deček izgledal kakor strašilo. Policista sta odredila prevoz dečka v bolnišnico. Takoj uvedena preiskava je pokazala, da je nesrečni deček sin neke novosadske učiteljice tujih jezikov, ki je policiji dejala, da je dečka zaprla v to samotno stanovanje zaradi tega, ker je bil bolan.
—Nad 40,000 tujcev je bilo preteklo leto v Dubrovniku.
—Tovarno za svilo bodo usta- j novili v Novem Sadu.
—Usoda starega organista. V noči od 9. na 10. marca je pogorela lesena hiša, št. 36 v Starem trgu ob Kolpi, y kateri je imel dosmrtno stand^anje z ženo biv-, ši organist Faciter Franc, rojen v Cerkljah na Gorenjskem leta' 1856. Hiša ni bila njegova, zato tudi ni bil zavarovan. Ogenj je nastal gotovo po zlobni roki, ker sta priletna zakonca usodni čas pri oddaljenem sosedu ruži-la koruzo in v peči ni bilo ognja od opoldne. Zato tudi ni bilo mogoče rešiti nobene reči. Požar mu je uničil ves skromni živež: koruzo, krompir, zelje, repo, sadje, obleko- in pohištvo. Mož nima nobenih svojcev, zato je v pravem pomenu besede velik siromak, vržen na cesto brez sredstev, vreden milostne podpore f
—Tele s petimi nogami je razkazoval te dni v Studencih pri Mariboru neki kmetski posestnik in precej izkupil na vstopnini.
—Krasnega merjasca je nedavno ustrelil na Boču tovarnar Mirko Kranjc iz Frama.
Z MIROVNE KONFE-RENCE
češki senator dr. Medinger pripoveduje o svojem političnem delovanju v inozemstvu: "Ko sem bil pri zadnji razorožitveni konferenci v ženevi, sem tam našel starega sošolca, bivšega avstrijskega konjeniškega častnika, ki pa je danes ravnatelj neke avstrijske tovarne za orožje. Začuden sem ga vprašal: "Kaj pa delaš ti v ženevi? Ti si vendar ravnatelj tovarne za orožje, mi pa hočemo razorožitev!" On pa se mi je prjazno nasmehnil in odvrnil: "Dragi prijatelj, tega ti ne razumeš. Vi se razorožujete dopoldne, jaz pa dobivam popoldne nova naročila za orožje."
-o--
*	Predsednik Hoover prayi, da bo Sandino, vodja upornikov v Nicaragui, kmalu uničen.
*	Močno deževje je ustavilo gozdne požare v državi Wisconsin.
*	Poskus revolte v republiki Paraguay, se je ponesrečil.
i * V petek je praznik sv. Jurja.
—Novi grobovi. Notranjska je izgubila vzornega gospodarja t'. Ivana Lavriča st., trgovca, Posestnika in gostilničarja v Travniku. Pokojnik je bil daleč naokrog znana osebnost, sploš-' no spoštovan kot napreden gospodar in cenjen zaradi svojega Prikupnega značaja. Posebno lepe zasluge si je pridobil kot soustanovitelj in požrtvovalni načelnik Posojilnice v Loškem Potoku. Dosegel je čestito starost 79 let..
—Umivanje nog v stolnici. Na letošnji veliki četrtek je prvikrat opravil cerkveni obred umivanja nog 12 starčkom g. Škof dr. Gregorij Rožman. Obred v stolnici se je vršil ob osmih zjutraj in je bila cerkev nabito Polna. G. škof je po opravilu starčke pogostil in dal vsakemu Za Veliko noč primerno darilo.
Letošnja čestita dvanajstorica starčkov je naslednja: Valentin Sever z Brezovice pri Ljubljani, star 91 let; Janez Goltez iz Kamnika, 88 let; France Novak iz Šenčurja pri Kranju, 87 let; Miha Mihalič iz Kamne gorice, 86 let; Valentin Piber iz Ribnega Pri Bledu, 86 let; Jakob Jager iz Ljubljane, 86 let; Janez Ka-divc iz Nevelj pri Kamniku, 84 let; Jožef Murn iz Stopič pri Novem mestu, 84 let; Janez Vi-čič iz Ljubljane, 83 let; Jože Jel-nikar iz Kresnic, 83 let; Albin Jebačin iz Ljubljane, 87 let in Jakob Grčman iz Ljubljane, 69 let. Skupna starost starčkov znaša 1005 let.
—Kokra. V teku treh tednov sta tu umrla zakonca Špegled Je-ra in Alojzij, prva dne 7. marca, stara 69 let, drugi pa 23. marca, star 77 let. V življenju sta bila zelo navezana drug na drugega, Pa sta šla tudi v večnost kar hitro drug za drugim, še isti večer po pogrebu Alojzija, dne 25. marca, pa je popolnoma pogorela lesena koča pokojnih. Rešila so se s težavo samo še Osebe, ki so prenočevale v koči. Sosedje so pa z gašenjem obvarovali vsaj bližnja poslopja, ki so bila v nevarnosti. Sumi se, da jc ogenj povzročila zlobna roka. — Na Spodnjem Jezerskem je dne 24. marca umrl Povšnar Janez, znahi gostilničar "pri Kanonir-Ju," star 74 let. Kot rojak Kokr-f-an je bil na svojo lastno željo Pokopan ob veliki udeležbi sorodnikov in znancev dne 26. mar-c<> na farnem pokopališču v Kokri.
—Jermen ga je vrgel okrog. V mlinu Ivana Kerstena v Lud-bregu se je pripetila strašna ne-•Sl'cča, ki je zahtevala življenje 40
-letnega nad m lin a rja Milana Otkoviča, očeta peterih otrok. Otkovič je splezal k pripravi za Reguliranje hitrosti, pri tem ga ie Pa za stiknjo zgrabil transmi-sijski jermen, ga zavrtel okrog gu popolnoma razmrcvaril. je na mestu mrtev.
Med Lambergarjevimi borilci se je izkazoval Gregor. Bil je take volje, da se ni menil za nobeno reč več na svetu, čemu bi še dalje živel ? Da se bode dolgočasil po pustem Gornjem gradu in se spominjal lepih nad, ki so mu splavale po vodi! Nikogar nima več, komur bi posvetil svoje življenje. Kako ga je pehni-la od sebe Tajda! Morebiti jo potolaži njegova smrt, da potoči vendar solzico za njim, ko ga ne bode več na svetu. S to mislijo v srcu je vihtel meč nad trdovratnimi sovragi in jih potiskal nazaj proti samostanu. Dolžnost in sila sta ga gnali, in kako pri jetno in uspešno je delo, kadar se sklada ona zavest s tem čuv-stvom! Ko je omahnila sovražna četa na eni strani, je jela tudi ona na drugi strani misliti bolj na svojo rešitev ko na pogubo sovražnikov. A kadar prešine ta misel borilce, jih je težko zadrževati. Ko so se eni počasi umikali, so počeli drugi že bežati, v zavistnem strahu, da jih prehite tovariši. S podvojeno silo so se vrgli nanje osrčeni nasprotniki in jih sekali, ko so se gnetli pri vratih. Gregorju pa je prišlo na misel, da bi prodrl s sovražniki vred v samostan. Ne-udržen se je gnal za njimi na čelu predrzne čete.
Na stolpu nad vhodom je stal poleg poveljnika opat, nejevoljen, da mu je izpodletela nakana; in z bridkostjo je gledal, kako mu padajo vojaki. Ko pa so se jeli umikati, se ga je poloti) strah, da se ne bi zgodilo to, kar je nameraval Gregor. Ukazal je donesti na rob zidovja hlodov in kamenja, da bi se zvalilo na napad nike. Bolj in bolj so se bližali ti, oni na trdnjavi pa so čakali povelja, da sprožijo grmado. Tovariš je opozoril Gregorja, kaj da se pripravlja; a tega je bila tako prevzela bojaželjnost, da ni ne videl, ne slišal ničesar in le drl tja, kjer so pod sklonjenim oblokom režala široka vrata. še kratek napor, in izvršen ;bi bil naklep; a en migljaj, in zdrčala je ob zidu težka klada, odkrenila kameniti grb nad vrati, odskočila na okrajku in polo-mastila pod seboj konje in moštvo. Zmagovit krik se je razleg-nil raz obzidje, napadnike pa j( stresla groza, ko so videli pomendrane tovariše in čuli ječa nje izmed razmesarjenih trupel Krištofu Lambergarju se je sti snilo srce od bridkosti zarad Gregorja, in ukazal je rešiti vsa, njegovo telo. Priskočili so naj pogumnejši vojaki, odvalili hlo< in odnesli nezavednega. Nesli S' ga v stanovanje, položili na po steljo in mu odpeli šlem in oklep Na blazino se je nagnila bled glava, in mrtvi sta ležali roki o truplu. Prestrašena je prihit( la Tajdina mati in se križala, k ga je zagledala. Tekla je hčei pravit, da je mrtev Gregor a da umira, in prišla zopet, če 1 mogla kaj pomagati. Tajda pa j prebledela, in zastala ji je besi da v grlu. Zdaj ni bil Grege več sovražnik; stal ji je pre očmi v tisti podobi, kakršnega . videla prvikrat, oni mladenič, čigar druščini je bila prežive toliko lepih dni svoje mladosl Sama je začela opravičevati nj govo ravnanje. Kaj pa hoče! A si more pomagati, ko ga sili dol nost? A s koliko ozirnostjo olajšal trdi ukaz! Kako hudo n je delo izvrševanje! Ni ji rek ,žale besede, dasi ga je ona tal I žalila. In sedaj umira, in ona bode mogla več poravnati storj ne krivice. "Ne, ne, ne sr umreti," si je dejala tiho, hit« za materjo in zaječala na gli 1 ko ga je videla kakor smrt blec i ga.
"Stok ne pomaga nič," je n ! nil star vojak, ki je otipaval Gi Igorja. "Pripravita rajši po>
jev in deščic, da mu naravnamo zdrobljeno nogo. Nemara je še živ." In razlagal je, da je padel Gregor na oglu tik odnašavca, tako da ga ni zadel hlod z vso težo. Mati je skrbna tekala semtertja in pripravljala potrebnih reči; Tajda pa je bila tako zmešana, da ni bila za nobeno rabo. V tedanjih časih, ko še ni bilo toliko zdravnikov po svetu, so morali ljudje bolj sami skrbeti za svoje zdravje. Potreba jih je učila spoznavati zdravilna zelišča, in teorijo je nameščala izkušnja. Spretno so si obvezali vojaki rane in uravnavali zlomljene ude. Tudi za bradatega samouka, ki se je sukal pri Gregorjevi postelji, ni bil to prvi zanimivi slučaj. Po njegovi pameti bi se imel bolnik kmalu zavedeti; zakaj kolikor je on spoznal, je imel le nogo zdrobljeno, udarec na glavo pa ga je bil omotil, a ni prebil črepine. Brizgnil mu je vode v obraz, in Gregor je odprl motne oči, in mrtvaška bledoba je gini-la s trudnega obličja. A kmalu je zaspal zopet, dokler ga niso zdramile bolečine v nogi, ki so mu izvile zamolkel stok iz krepkih prsi.
"Ne bo še umrl," je zagodrnjal vojak, zadovoljen sam s seboj.
"Hvala bodi Bogu!" je vzdih-nila Tajda; a oni je popravljal prav po eskulapsko svojo prog-nozo, češ, da umrje še tudi lahko. Tajda pa se je oklepala te mrvice upanja in si ni mogla misliti, da bi umrl Gregor; kakor sploh mladi ljudje brzo in brez pravih vzrokov menjavajo misli in čuvstva. Koliko se je bila prej hudovala Tajda, koliko si je bila napravila nepotrebnega dela, ko se je odpravljala iz Gornjega grada! Zdaj je bilo treba zopet odklepati skrinje, razvezovati zavoje in razkladati pospravljeno robo; zakaj takšnega vendar ne moreta ostavljati Gregorja, zlasti ko jima je Krištof Lamber-gar tako naročal, da naj mu skrbno strežeta.
XII.
Gorje, kdor nima doma, ; Kdor ni nikjer sam svoj gospod.
S. Jenko.
j Gregorjeva nesreča je bila hud udarec za poveljnika, a ni i mu vzela poguma. Zanašal se je, j da se mu vendar posreči kak naklep, preden zapade večji sneg. Posvetoval se je pridno s častniki, pazil strogo, da so bili vojaki i pripravljeni odbiti vsak napad, in da se je redno dovažal živež iz bližnjih vasi. Seveda so morali hoditi vojaki ponj vedno dalje; in zdajpazdaj ni bilo več na-' zaj kake čete, ker so jo bili pobili
■	razjarjeni kmetje. Strahoma je
■	kmalu videl Lambergar, kako se
■	bliža dan, ko se ne bode mogel
■	j več držati pred samostanom.
i, V samostanu pa, kjer so imeli i vsega zadosti, so bili zidane vo-
-	lje in so se pošmehovali lahkomi-1 selnim oblegalcem. Le enega iz-3 i med menihov je trla bridka ža-
-	lost, patra Benedikta. Uresni-. čile so se .bile njegove slutnje, in a | prepričan je bil, da se bliža ko-J | nec gornjegrajskemu samostanu.
-	Prva zmota je bila vrgla voz iz o j pravega tira in ga obrnila k pre-'i padu; zaslepljeni voznik pa poli ganja brezskrbno, ker meni, da »i je na pravempotu. "Božja volja e; mora biti tako," si je dejal vda-i-1 no in čakal tistega dne, ko pri-'r dere sovražnik in ga prežene iz d ljubega doma. A to ga ni toli-e j kanj žalilo; huje mu je delo, da V:je zadela vojna šiba nedolžne la | kmete, in v največjih skrbeh je L 1 bil zaradi sestre in Tajde. Brez e- varuha sta v oblasti sirovih voli jakov. O da ni Bog poklical nje-ž- ga s tega sveta, preden je doži-je vel to bridkost! Prosil je bil, da IU naj ga puste v sovražni tabor, a el! ni še mu dovolilo. Dan na dan
je hodil gledat na obzidje, če še ie stoji bela hišica, in čakal zna-e- menja ,da bi zvedel, ali še živita ne: sorodnici in nista li pregnani iz
tihega kraja, kjer je Tajda kot is, | majhno dekletce trgala prve e-1 spomladanske cvetke. Oh, kako
| je bila mična in kratkočasna! ie- Dorasla je na veselje materi in •e- .strica, a z njo vred šo zrasle skr-•o- bi. Kaj je pomagalo stricu, če
so mu samosvestno zatrjevali bratje, da ne mine mesec in ne bode nobenega cesarskega moža več v Gornjem gradu! On je odkimaval nejeveren, da so ga milovaii, reveža, ki tako malo umeje o vojnih rečeh.
Takisto malo pa je umel tudi o tedanji strategiki in taktiki strastni miroljub, krčmar Tomaž; zato tudi on niti besedice ni verjel bahatim vojakom; in tudi njemu so počasi tekli dnevi bridkega strahu; in nočnega miru je zaman iskal v črni starini, katero je bil pokušal poprej le za zdravilo. Kadar se je oglasila straža, se je zgenil; kadar je zatrobil rog, je klical hlpaca, naj teče gledat, kaj da je; in če je ponoči prevrnil maček skledo, je planil potem iz spanja, ker se mu je bilo sanjalo, da bobnajo cesai"-ski po njegovih sodih. Vrhu vsega drugega pa so še postali njegovi pivci, odkar je bil samostan obležen, neznosno oblastni in prešerni. A da bi vsaj plačevali, kakor se spodobi! Toda kaj še! Tolažili so ga, da naj počaka, da bodo tepeni cesarski; njemu pa se je milo storilo in kimal je, da bede tO najbrž o svetem nikoli. Takrat so pa začeli zabavljati. Kdo bi to prenašal? Tomaž je bil potrpežljiv kakor le kak krčmar; svetnik seveda je maloka-teri: a če niti oni, ki pijo na upanje, ne bodo mirovali po krčmah, kam pa pridemo! Zdajpazdaj je pošla Tomažu potrpežljivost. Najhuje ga je jezil oklophik Gaš-par. Nič manj ko od bele nedelje je že pil na kredo ta brezvestni človek, in na največjem sodu že ni imel več prostora njegov račun. In ta goba! čim bolj je bil suh, tem bolj je vlekel. A mu je goi-ke pravil časi Tomaž in zavračal moško njegovo baha-tost.
"Boste jih ugnali, cesarske, da," se mu je rogal nekoč, ko sta bila sama; drugač si ne bi upal. "To je ravno tako, kakor če bi me ti, Gašper, držal čez pas, in jaz bi —"
"Ne govorite tako abotno," mu je segel oni v besedo, "jaz Vas še ne objamem ne čez pas." Tomaž je osupnil nad tem mnogo manj zbadljivim ko neumnim ugovorom; spoznal je takoj vso logično revščino Gašparjevo, se ohrabrir in mu zasolil drugače:
"Pij pa plačaj!"
"Ta krčmarska ošabnost," se je hudoval oni, "presega že vse meje. Kaj! še za to naj plačam, ker govorim resnico?"
(Dalje sledi.)
Poceni
se proda skoro še nov buffet iz hrastovega lesa. Pozve se na 6807 Edna Ave., zgorej. (98)
Išče se
delavec za na farme, za par tednov. 1063 E. 68th St. Vprašajte zvečer.	(97)
V najem
se da stanovanje, štiri sobe, zgorej. Na 1240 E. 175th St. Vprašate lahko na 15705 Holmes Ave.	(98)
Sprejme se
dva poštena fanta na stanovanje in hrano, ali tudi brez hrane. Pri mirni družini brez otrok. Lepo in čisto stanovanje, blizu ulične kare. Velik prostor za avto zadaj. 1420 E. 40th St. (96)
Išče se
Jože Klanjšček, samec. Pred dvema letoma se je nahajal v Clevelandu. Kdor kaj ve za njega, naj sporoči na 1107 E. 64th St.	(07)
Priporočilo!
Kadar se selite, pokličite mene. Imam na razpolago dva velika truka. Kopljem tudi kleti in opravljam Sploh vsa enaka dela. Imam tudi velik hrastov hlod (beli hrast), iz katerega se lahko izreze blok za mesarje. Hlod ima 29 palcev v premeru, dolgost pa kakoršnja hočete. Pri meni dobite točno postrežbo in zmerne cene.
Anton Bučan
1161 Norwood Rd.
Tel. FLorida 0525-J.
Zamenja se
farme za mestno posestvo. 107 akrov farma, ima 16 krav, poslopja v prvovrstnem stanju. 50 akrov farma, 7 krav, dobra poslopja. Oglasite se pri Dudas Realty Co., 4222 Lorain Ave. Tel. MElrose 0040.	(97)
Delo dobi
deset prodajalcev, da prodajajo v lekarnah in konfekcijskih trgovinah sirup in ekstrakte. Oglasite se na 15322 Waterloo Rd.
(98)
MESTNE VESTI
Med prijatelji
Reese Davis, član šolskega odbora, Paul Lamb, bivši pravdni direktor mesta Clevelanda, G. A. Gesell, ravnatelj šolskega odbora in John Rees iz Chicage se tožijo te dni v Clevelandu za odškodnino. Vsi štirje so prijatelji izza dolgih let, toda pred časom so se napili in pozneje, ko so vozili z avtomobili, so treščili skupaj in dobili precejšne poškodbe. In sedaj se tožijo za bolečine.
Je šlo po grlu
Policijski prosekutor v Clevelandu preiskuje tri slučaje vojnih veteranov, ki so pred kratkim dobili od strica Sama na račun zavarovalnine izplačanih vsak po $300.00. Namesto da bi pomagali s tem denarjem svojim družinam, So izplačano svoto pognali po grlu, nakar so jih dale ženske, ki so stradale doma, zapreti.
Slovenska šivilja
se priporoča ženam in dekletom. Izdeluje obleke po najnovejši modi in to po najnižjih cenah. Oglasite se na 1128 E. 63rd St. zgorej, zadej.	(97)
Farma naprodaj
obsega 42 akrdv. Se zamenja tudi za hišo v Clevelandu. 13 akrov grozdja, 25 akrov gozda, več akrov je pripravljenih za jezero. Fina voda, vse orodje in kar spada k farmi. Velik sadovnjak, več kot 300 dreves. Za naslov pozvejte v uradu lista. (98)
MALI OGLASI
Bela Ljubljana, Ohio
Razprodaja bo jutri, to je, v petek in soboto. Spomlad je tukaj. Vi potrebujete novo obutev za vso vašo družino. In ravno sedaj smo dobili veliko zalogo čevljev za moške, ženske in otroke. Blago prve vrste in po najbolj mogočih nizkih cenah. Zlasti imamo dobro zalogo čevljev za far mer je in njih otroke, in ti čevlji so tako poceni, da vam bo prav prišlo v teh slabih časih. Prodajamo pa tudi modno blago, vrhnje in spodnje obleke, hlače, srajce, klobuke, kape, slamnike, za moške, ženske in otroke.
Vsi ženski in otročji klobuki in slamniki so sedaj po 88 centov, otročji, $1.00 vredni klobuki po 25 centov, in otročji klobuki, vredni 25 centov, so sedaj po 5 centov.
Le pridite v našo trgovino, prav veseli boste nesli blago iz naših prostorov. Se priporočam !
V najem
se da stanovanje obstoječe iz 5 sob, kopališča, furnez. Tudi garaža na razpolago. 5614 Carry Ave. __	(96)
Stanovanje
se da v najem, štiri sobe. Samo $17.00 na mesec. Tudi stanovanje, obstoječe iz treh sob, samo $15.00. Dve sobi $8.00 na mesec. 4036 St. Clair Ave.
Jos. Koss
863 E. 185th St. Odprto od 8. ure zjutraj do 9. ure zvečer, v soboto pa do 11. ure zvečer.
(April 16. 23. 30) Delo dobi
15 mož, ki imajo avtomobile ali pa lahne truke. Zglasijo naj se na 15322 Waterloo Rd. (97)
tega listka bo dobil nekaj prav imenitnega. Torej na svidenje v nedeljo popoldne.
Zadnjo soboto smo tako streljali:
—Oni dan je zgorelo 50 metrov dolgo in 12 metrov široko gospodarsko poslopje, last Ivana Pečolarja v Gradišču pri Slovenj gradcu.
—Skoro vsa hiša je pogorela v Gabrovski pri Sv. Križu pri Litiji, last otrok pokojnega trgovca Borštnarja. Hiša ni bila zavarovana. Vidmai-ju, ki ima v hiši prodajalno, je pogorelo mnogo manufakturnega blaga.
—Jugoslovanski krompir sme zopet v Avstrijo. Avstrijska strokovna komisija je preiskala jugoslovanski krompir in ni našla na njem nobene bolezni.
—Na Bukovici pri Selih je umrl trgovec in gostilničar g. Janez Fojkar.
—Na Grabah pri Središču je preminul v 70. letu starosti g. kanonik Martin Dogža.
—Smrtna kosa. • Na Ponikvah pri Trebnjem je umrla 71-letna Frančiška Langer. Zapušča več sinov in hčera v Jugoslaviji in v Ameriki.
—Opeklinam je podlegel 22-letni natakar Franc Krabonja. Zadobil jih je ob priliki požara v baraki trgovca Franceta Marka v Melju pri Mariboru.
—Težko železo je padlo na nogo v tovarni na Jesenicah 25-letnemu delavcu Lovru žumru in mu jo zlomilo.
—Voz je pokopal delavce pod seboj. Pri gradbi tunela skozi Ivanj planino v Hercegovini je zaposlenih mnogo zidarjev, ki stanujejo v okoliških vaseh. Skupina delavcev je dne 29. marca po končanem delu odšla z dela ter se odpravila na dveh vagonih od tunela Ivanj planine navzdol, da se podajo na svoje domove. Med postajama Bradina in Po-dorašač, kjer je proga zelo str- j ma, se je nenadoma pokvarila zavora drugega voza in je začel le-ta drveti s strahovito brzino navzdol. Ko so delavci na prvem vozu zagledali, kaj se je zgodilo, so skočili z voza. D.rugi voz se je nato' zaletel v prvega, se prevrnil in pokopal pod seboj delavce, ki so se ž njim vozili. Tovariši so jim takoj priskočili na pomoč. Od 10 delavcev, ki so bil) na drugem vozu, sta ostala dva na mestu mrtva, tretji pa je umrl med potjo. Od ostale sed-morice sta dva zelo težko ranjena in umirata. Tudi ostalih pet je težko ranjenih in ležijo vsi v mostarski bolnici.
—27 čeških šol s 1535 učenci | jc v Jugoslaviji. Koliko sloven- j sli,'h, oziroma hrvatskih in srbskih je na Češkem?
—Telefonski promet se otvori med Jugoslavijo in Grčijo. Tako je potrdil jugoslovanski minister.
—Jugoslovansko - madžarsko gospodarsko zbornico so ustanovili v Belgradu. Od Slovencev sta v odboru Anton Krejči, industrijalec iz Maribora in Josip Lukan, ravnatelj Kreditnega za-

THE OLD HOME TOWN
Stanley
Registered V. S. Patent Office
ACH!- I o NuY HOPE Dot danm<S is mot ^ A'SQDIftREL HODNP* if HE Cl_lMBS UP ANO gets the SlSSAGiES MOW/ t ) AM STUMPED', j \ A SCREEN DOOR I i is SO MUCH !
I COBWEBS TO ]// \__DOT creiTTERy/
SOUi-Y BLIMPS HOUMP DO« HAS J5AIDED THE BUTCHER. SHOP SO MANY "T/MES, OTTO HAS HAD TO RIG UP THIS SCHEME /N SELF PROTECT/ON >
-1-LCB s-TXNuey
PRVI SLOVENSKI PLUMBER
J. MOHAR
G521 ST. CLAIR AVE.
Če hočete delo poceni in pošteno, pokličite mene.
RAndolph 5188
(Thn. T.)
GRDINA'S SHOPPE
Popolna zaloga oblek in vse opreme za neveste in družice
Beauty Parlor
Vedno najmodernejši ženski klobuki
Trgovina zaprta vsako sredo pop. skozi celo leto.
6111 ST. CLAIR AVE.
IIEnderson 7112
(M. Tha. H.)
MI SMO MED VAMI!
Naznanjamo cenjenemu slovenskemu občinstvu, da smo se PRESELILI v naše nove prostore na
6223 ST. CLAIR AVENUE
kjer vam ob vsakem času lahko prodamo izvrstne
DODGE IN PLYMOUTH AVTOMOBILE
Najboljši mehaniki so pri nas zaposljeni, ki vam popravijo vaš avtomobil brez ozira izdelka. Vse naše delo je garantirano. In se vam prav vljudno priporočamo.
J. H. MILLER & SONS
6225 St. Clair Ave
(g) (<D
HEnderson 6148
ENdicott 2252
ENdicott 2252
KREMZAR FURNITURE
6108 St. Clair Ave.
IMAMO ZASTOPSTVO SAMO ZA VICTOR RADIO IN VICTOR PLOŠČE

HENRIK SIENKIEWICZ
POTOP
iz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE
V tem so se jezdeci približali in začeli jezditi mimo. Spredaj je jezdil na pisanem konju temen, kakor v dimu okajen Tatar, držeč v ustih dve piščalki. Skloniv^i glav ona tilnik in z zaprtimi očmi je prebiral s prsti po teh piščalkah, izvabljajoč iz njih rezke glasove, a tako naglo, da jih je komaj moglo uloviti uho. Za njim sta jezdila dva Tatarja, držev v rokah palici, ki sta imeli na gornjem koncu medene kraguljčke, ter potresala z nekako jezo ž njima; dalje so nekateri glušeče žvenketali z medenimi krožniki, drugi so tolkli po bobnih, drugi so igrali na kozaški način na teorbanih, drugi pa, izvzemši piskače, so prepevali, ali bolje od časa do časa tulili neko divjo pesem, bliskajoč pri tem z zobmi in preyračajoč oči. Za to neubrano in divjo godbo, ki se je pomikala kakor prikazen med lvovskimi meščani, je klopotal — po štiri konji v vrsti — ves oddelek, obstoječ skoro iz štiristo ljudi.
Bil je očividno izbran oddelek, katerega je poslal han kralju na razpolago v znak spoštovanja in prijateljstva. Načeljeval mu je ARkbah-Ulan iz rodu dobruških, a v boju najboljših Tatar j ev, star in izškušen vojak, ki je užival doma zaradi svojega junaštva in strogosti veliko spoštovanje. Sedaj je jezdil sredi med godbo in ostalim oddelkom, ogr-njen z rožnato-žametnim, toda zelo oguljenim in za njegovo mogočno postavo pretesnim kožuhom, podšitim s kun j o krzno. Na trebuhu je držal pernač, kakršnega so nosili kozaški polkovniki. Njegov rdeči obi-az je zasinel od mrzlega vetra, na visokem sedlu se je nekoliko zibal, od časa do časa je pogledal na strani ali pa je obračal glavo k svojim Tatarjem, kakor da ne bi bil popolnoma varen, če vzdrže ob pogledu na trume, ženske, otroke, odprte trgovine, dragoceno blago in ne planejo z divjim krikom na te čudovite stvari.
Oni pa so jezdili mirno, kakor psi na vrvici in boječ se udarca; le iz potuhnjenih in lakomnih pogledov se je moglo sklepati, kaj se godi v dušah teh barbar-jev., Trume pa so zrle nanje radovedno, dasi precej neprijazno, zakaj v teh krajih ljudovlade so bili ljudje zelo zavzeti proti poganom. Včasih so se zaslišali kriki: "A hu! a hu!" kakor pri lovu na volkove. Bili pa so vseeno tudi taki, ki so si od njih mnogo obetali.
"Švedje imajo grozen strah pred Tatarji, najbrže jim vojaki pripovedujejo o njih neverjetne stvari, radi česar narašča strah z vsakim dnem," so govorili ljudje, zroč na Tatar je.
"Popolnoma prav," so odgovarjali drugi. "Karlovi jezdeci se ne bodo mogli boriti s Tatarji, saj šo zlasti dobruški še celo našim jezdecem včasih kos. Preden se ta težki jezdec ozre, ga bo Tatar že imel na vrvi."
"Greh je pozivati poganske sinove na pomoč!" so se odzivali glasovi.
"Zelo dobra četa!" je dejal gospod Zagloba.
Zares ti Tartarji so bili dobro opravljeni; imeli so bele, črne in pestre kožuhe, z volno navzgor. Črni loki in tuli, napolnjeni s strelicami, so jim poskakovali na hrbtih. Vsak je imel tudi sabljo, česar nisi opazil vedno pri velikih oddelkih, ker si revnejši niso mogli nabaviti takega orožja, poslužujoč se v ročnem boju konjske čeljusti, privezane na kij. Toda to so bili ljudje, ki so jih kakor rečeno, hoteli pokazati, zato so nekateri imeli celo sa-mopale, spravljene v klobučevi-'nastih tokih, in vsi so sedeli na
dobrih konjih, sicer drobnih, precej suhih in nosečih nizko dolgogrive glave, a nenavadno naglih pri hoji.
Med oddelkom so korakali še štirje velblodje. Množica je ugibala, če se nahajajo v teh zabojih darovi, ki jih je pošiljal kralju han; toda v tem so se motili, ker han je rajši jemal darove nego jih dajal; obljubil je sicer pomoč, a ne zastonj.
Ko je torej šel oddelek mimo, je rekel gospod Zagloba:
"Ta pomoč bo draga! Dasi so zavezniki, vendar bodo tudi oni uničili deželo ... Za Švedi in zo njimi ne bo ostala niti ena streha v vsej ljudovladi cela."
"Gotovo, da je to strašno težak zaveznik," je odgovoril Jan Skrzetuski. "Saj jih poznamo!"
"Slišal sem že na potu," je rekel gospod Mihael, "da je sklenil naš kralj tak dogovor, da se dodeli na vsakih petsto Tatar j ev po en naš oficir, ki bo poveljnik in bo imel pravico kaznovati. Sicer bi nam ti naši prijatelji res zapustili samo zemljo in nebo."
"In ta oddelek? . . . Kaj namerava kralj napraviti iz njega?"
"Han jih je poslal na razpolago kralju, kakor bi mu jih daroval, dasi si tudi te svojčas zara-čuni, vendar lahko napravi kralj z njimi, kar hoče, in gotovo jih pošlje gospodu čarneekemu z nami vred."
"No, gospod čarneeki jih bo že znal držati na uzdi."
"Moral bo najbrže stanovati med njimi, sicer bodo takoj za njegovim hrbtom začeli razgrajati. Ni mogoče drugače, da tudi tem takoj pridele našega oficirja."
"In ta jim bo poveljeval? In oni tolsti aga, kaj bo delal on?"
"Če ne naleti na tepca, bo izpolnjeval njegove zapovedi!"
"Zd'ravstvujte, g o s-p o d'j;e! Zdravi ostanite!" je vzkliknil naglo Kmitic.
"Kam tako hitro?"
"H kralju na kolena, da mi poveri povelje nad temi ljudmi!" XXXIII. še isti dan se je poklonil Ak-fcah-Ulan kralju ter mu obenem izročil hanovo pismo, v katerem je ponovil poslednji obljubo, da odpošlje sto tisoč orde proti Švedom, čim se mu naprej izplača štirideset tisoč tolarjev in čim se pokaže po travnikih prva trava, brez katere bi bilo v kraju, opustošenem od vojne, težavno preživeli tako veliko množino konj. Kar se tiče tega čambuli-ka, ga pošilja han za dokaz ljubezni do "najmilejšega brata," da bi tudi Kozaki, ki so še mislili na nepokorščino, videli očitno znamenje, da traja ta ljubezen Še vedno in da pade, če le pride prvi glas o vstaji k ušesom ha-novim, takoj njegova maščevalna jeza na vse kozaštvo.
Kralj je ljubeznivo sprejel Akbah-Ulana, ga obdaroval z lepim žrebcem in mu povedal, da ga takoj pošlje na bojno polje h gospodu Čarneekemu, ker hoče, da se tudi Švedje popolnoma prepričajo, kakšno pomoč je ponudil han ljudovladi. Tatar j eve oči so se zasvetile, ko je zaslišal, da bo služil pod gospodom čarnec-kim, ker ga je poznal iz prejšnjih kozaških vojen in ga je smatral za enakega z vsemi aga mi.
Nasprotno pa mu je manj ugajal dodatek hanovega pisma, kjer je prosil kralja, da bi kralj dodelil čambulu oficirja, ki bi dobro poznal kraj, ki bi poveljeval oddelku in bi zadrževal ljudi in samega Akbah-Ulana, da ne bi plenili in stiskali prebivalstva. Akbah-Ulan bi rajši ne imel nad seboj takega varuha, toda ker je bila hanova in kraljeva volja
SLOVENSKA BRIVNICA
Frank A. Gredence
6124 ST. CLAIR AVE.
(prej J. Ropar)
PAINTING & PAPERIIANGING
Se priporočam
JOSEPH PERPAR
5805 Prosser Ave.
HEnderson 2573
CENE ZNIŽANE	BLAGO TRPEŽNO
ZNIŽANE CENE
na moški opravi in oblekah za dečke
MOŠKI KLOBUKI dobro narejeni, iz fine klobuče-vine, svetle in temne barve,
$2.95 in $4.50
Imamo še veliko zalogo oblek za dečke, z parom dolgih in kratkih hlač, vredne od $5.00 do $15.00, sedaj
$3.95 in $7.95
SI.50 in $1.95 moške kane, lepi vzorci in dobro narejene, mere <]<> 73Ž.
98c in $1.50
$1.50 in $1.95 moške srajce, enobarvne ali pisane, finega izdelka, mere 14'A do 17, sedaj
98c
Imamo tudi polno zalogo blaga na jarde, spodnjo obleko, dUcvno obleko, pralne obleke za žene in deklice in razne druge potrebščine. Se priporočam
JOHN ROŽANC
TRINERJEVO GRENKO VINO
je priznano kot najzanesljivejša želodčna tonika, in čistilec pri ljudeh, ki vedo, kaj to pomeni; bodisi tisti, ki ga rabijo, tisti, ki trpe in tisti, ki iščejo pomoči. Ono vednOi pomaga. Čisti želodec, vzdržuje drobovje aktivnim, pomaga prebavi, povrne dober tek do jeldi, in ojača ves sistem. Odpravi zapeko, neprebavo, glavobol, pline želodca, vzdlga-vanje, slabo sapo ust, nervoznost in nespečnost. Zdravniki ga priporočajo. Pri vseh lekarnarjih, mala in velika steklenica, z vrednostnim kuponom.
jasno izražena, se je le priklonil še enkrat, skrbno skrivajoč svojo nezadovoljnost, a morda obetajoč si v duši, da se ne bo on, marveč ta varuh klanjal pred njim.
Jedva se je oddaljil Tatar in so odšli sneatorji, ko je Kmitic, ki je ob času avdijence stal pri kralju, padel pred kralja na kolena in rekel:
"Milostivi gospod! Nisem vreden milosti, za katero prosim, toda toliko mi je na njej, kolikor mi je potrebno lastno življenje. Dovoli mi, milostivi oče, da morem prevzeti jaz povelje nad to ordo in odidem takoj z njimi na bojno polje."
"Ne ugovarjam," je dejal začudeno Jan Kazimir, "ker boljšega voditelja bi težko našel. Treba je za nje junaka velikega duha in odločneža, da jih bo umel držati na uzdi, zakaj drugače začno takoj še naše požigati in moriti . . . Edino temu se resno upiram, da bi moral že jutri odriniti, saj ti še niso zacelile rane po švedskih mečih."
"Jaz čutim, da me slabost takoj zapusti in da stopijo sveže sile takoj vame, čim me le oveje veter na bojnem polju, a kar se tiče Tatarjev, to si bom že sam znal pomagati z njimi, da bodo mehki kakor vosek."
"Toda čemu se ti tako mudi? Kam hočeš iti?"
"Na Šveda, milostivi gospod! . . . Ne morem več sedeti tukaj, zakaj česar sem si želel, že imam: to je tvojo ljubezen in odpuščanje nekdanjih grehov . . . Poj dem h gospodu čarneekemu skupno z Volodijovskim, ali pa bom sam napadal sovražnika, kakor nekdaj Hovanskega, in v Boga zaupam, da se mi posreči."
"Ne more biti drugače, razen če te še kaj drugega ne vleče na bojno polje."
"Kakor očetu priznam in od-krijem vso svojo dušo . . . Knez Boguslav se ni zadovoljil samo z obrekovanjem, s katerim me je očrnil, temveč je tudi ono dekle odpeljal iz Kejdanov in jq drži zaprto v Tavrogih, a še huje, streže po njeni poštenosti, nedolžnosti, po njeni deviški časti . . . Milostivi gospod! . . . Pamet se mi meša v glavi, če pomislim, v kakšnih rokah se torej nahaja ta revica . . . Pri mukah božjih! Manj me bole te rane . . . Saj to dekle še vedno misli, da sem se jaz temu lopovu, temu velepsu ponudil, da položim roko na tvojo maziljeno osebo, in me smatra za zadnji izrodek! Ne vzdr-žim, milostivi kralj, ne morem, dokler ga ne najdem, dokler mu je ne iztrgam iz rok . . . Daj mi, gospod, te Tatarje in jaz ti pri-sežem, da ne bom zasledoval samo svoje privatne zadeve, tem-
Na vzhodu in
zapadu
hvalijo
Trinerjevo
Grenko
Vino
SLOVENSKA MODNA TRGOVINA
15721 Waterloo Rd.
več da bom toliko Švedov posekal, da bo mogoče to dvorišče napolniti z glavami. . ."
"Pomiri se!" je rekel kralj.
"če bi hotel službo za privatno stvar zavreči in prenehati z obrambo veličanstva in ljudovlade, bi me bilo sram prositi, toda tu se krije eno z drugim. Prišel je čas boja s Švedi in jaz ne bom drugega delal . . . Prišel je čas preganjati izdajico, jaz ga bom gnal do Inflantskega, do Kurlandije, in če se je zatekel na sever ali pa celo preko morja na švedsko, pojdem za njim!"
"Imamo vest, da pojdeta Boguslav in Carolus kmalu iz Elb-langa."
"Torej jima pojdem naproti!"
"S takim malim oddelkom? Saj te pokrijejo kakor s klobukom."
"Hovanski me je izkušal pokriti z osemdeset tisoči, a me ni pokril."
"Kar je zveste vojske, je pod poveljem čarneekega. Oni pa udarijo ante omnia nanj."
"Pojdem torej h gospodu čarneekemu. Treba mu bo torej, milostivi gospod, skorajšnje pomoči."
"H gospodu čarneekemu pojdeš, toda v Tavroge ne dospeš s tako skromnim številom. Vse gradove na žmudži je knez vojvoda izdal sovražniku in povsod stoje švedske posadke, a oni Tav-rogi so, kakor se mi zdi, tik pruske meje, ne daleč od Tilže."
"Ob sami elektorski meji, milostivi gospod, a ne na naši strani, in od Tilže kake štiri milje oddaljeni, čemu ne bi dospel? Dospem gotovo in medpotoma ne ie, da ne izgubim ljudi, nasprotno, še pridruži se mi mnogo svojevoljndžev. In pomisli tudi to, milostivi gospod, kjerkoli se pokažem, tam sede vsa okolica , na konje proti Švedom. Naj prvo bom razburil žmudž, če tega ne stori že kdo drugi."
"Mar ne misliš tudi na to, da morda Tatarji ne bodo hoteli iti tako daleč s teboj?"
"No, no, naj le poizkusijo!" je rekel Kmitic, stiskajoč pri sami misli zobe. "Pa naj jih bo štiristo, ali kolikor jih je že, in vseh štiristo dam pobesiti. Dreves ne zmanjka! Naj le poizgu sijo puntati se!"
"Andrej," je zaklical kralj, postal dobre volje in začel napenjati ustni, "kakor mi je Bog mil, boljšega pastirja ne bi mogel najti za te ovčice! Vzemi si jih ter jih vedi, kamor se ti pač poljubi."
"Hvala, milostivi gospod, do-brotljivi oče!" je rekel vitez, stiskajoč kralju koleni.
"Kdaj se misliš dvigniti?" je vprašal Jan Kazimir.
"Jutri!"
"Morda pa Akbah-Ulan ne bo hotel, ker ima utrujene konje?"
"Torej si ga dam na vrvi za sedlo privezati in pojde peš, če se mu konj smili."
"že vidim, da ga uženeš. Sicer pa ravnaj ž njim dobro, dokler bo mogoče. Sedaj pa. . . Andrej, je že pozno, toda jutri te hočem še videti. Medtem pa vzemi ta prstan in povej svoji regalistki, da ga imaš od kralja in da ti kralj zapoveduje, da mora njegovega zvestega slugo in branitelja zvesto ljubiti."
"Bog daj!" je govoril junak s solzami v očeh, "Daj Bog, da ne bi drugače poginil, nego v tvoji obrambi, milostivi gospod!"
Tiuse je kralj umaknil, ker je bilo že pozno. Kmitic pa je šel v svoj stan, se pripravljat in raz-mišljeval, kaj naj začne in kam mu pe najprej iti.
Prišle so mu na misel Harlam-pove besede, če se le izkaže, da ni kneza Boguslava v Tavrogih, bo najbolje pustiti dekle tam, zakaj iz Tavrogov, ležečih ob sami meji, bi se bilo kaj lahko zateči v Tilžo pod elektorjevo obrambo.
"In v Kurlandijo ne morem s svojimi Tatari," je rekel Kmitic sam pri sebi, "ker je tam že dru ga država."
Hodil je semtertja in razmiš-ljeval. Ura je minila za uro, on pa še ni mislil o počitku in tako ga je oživela misel na' novo podjetje, da je čutil sedaj, dasi je bil zjutraj še slab, da se mu vračajo sile in bil je pripravljen takoj sesti na konja.
Sluge so naposled zvezali prtljago in se opravljali k počitku, ko je naenkrat začel nekdo trkati na izbina vrata.
"Kdo je?" je zaklical Kmitic.
Potem pa je dejal slugi: "Pojdi in poglej."
Sluga je šel, izpregovoril za durmi par besed in se takoj vrnil.
"Neki vojak hoče takoj videti vašo milost. Pravi, da se imenuje Soroka."
"Pusti ga, pri milem Bogu!" je kriknil Kifiitifc.
In ne da bi čakal, je skočil sam k vratom.
"Sem, dragi Soroka, sem!"
Vojak je stopil v sobo in se v prvem hipu hotel vreči na kolena pred svojim polkovnikom, zakaj bil mu je prijatelj in obenem verni in vdani sluga, toda vojaška disciplina je zmagala, zato se je vzravnal in rekel:
"Na povelje vaši milosti!"
"Pozdravljen, mili tovariš, pozdravljen," je rekel veselo Kmitic, "mislil sem, da so te pobili tam v čenstohovi."
In stisnil ga je za glavo, a potem ga je začel tresti za roke, kar je mogel, ne da bi se preveč
—%—
DOBER PREMOG!
Točna postrežba! The Hill Coal Co.
1261 MARQUETTE RD.
Stari Cimpermanovi prostori
HEnderson 5798
Splošno čislano zdravilo
"Cleveland, Ohio, 13. januarja—Trinerjevo grenko vino je dobro za stare ljudi, kakor tudi za otroke.—Frank Popelka."
"St. Louis, Mo., 19. januarja—Že dolgo časa rabim Trinerjevo grenko vino, katero mi stori zelo dobro.—Mrs. Mary O'Lear."
"Camden, N. J., 20. januarja,—Dve leti že jemljem Trinerjevo grenko vino, katero mi je zopet želodec uredilo, tudi moji sorodniki ga vživajo,—John Wokrszyn."
ponižal, saj je bil Soroka potomec šlahčanske rodbine.
Sedaj šele je začel tudi stari stražmojster objemati gospodova kolena.
"Odkod prihajaš?" je vprašal Kmitic.
"Iz čenstohove, vaša milost." "In si me iskal?" "Da."
"In od koga ste tam izvedeli, da sem živ?"
"Od ljudi Kuklinovskega. Oče Kordecki je od veselja bral veliko mašo v zahvalo Bogu. Potem se je razneslo, da je gospod Babinič spremljal kralja preko gora; takoj sem vedel, da ne more to biti nihče drugi nego vaša milost." "In o. Kordecki je zdrav?"
(Dalje sledi.)
(Nadaljevanje)