Lil. lltO,
lah&fa Ysmk dan popoldne rivsemat nadalje in pravnika.
HiSsraH« Prostor 1 m'm X 54 aVai za navadne in male oglase 80 vin., za na dne razglase 1*20 K, za poslano In reklame 2 K. — Pri naročilu
nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Gpr inaiš.vc »Slov. Naroda11 in ,,lfarodaa Tlakama" Knallova ulica it 5, pritlično. — Telefon ši. 00.
„Sior enaki Narod'  vai|a v v Jugaaiav.il:
celoletno naprej plačan . K 12 I — polletno 6i}'— 3 mesečno . 30 —
1
10 -
M«M|aui in po posti s V looosiatro i
celoletno......K 131 —
polletno.......„ 68'—
3 mesečno . .  • . . • „ 35 —
.......12—
Novi  naročniki na) pošljejo v prvič naročnino   vedno  005^ po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslat v c denarje se ne moremo ozirali.
Uredništvo »Slov. Naroda1« Knatlova ulica it 5, I. nadatrop|e.
Telefon itev. 34.
Popise a prelama le podplaane In zadostno 5ranke ajpjr   Rokopisov no vrata.
Posamezna Številka velja 60 vinarjev.
K valutni uredbi.
Iz Beograda nam poročajo, da je finančni minister dr. Veljković zbral okrog: sebe komisijo, ki se bo mesec dni posvetovala, kako naj bi se uredila naša valuta. Kaki strokovnjaki sede v ti komisiji, ne vemo, glede Hrvatske smo izvedeli le toliko, da je bil v njo poklican grof Kulmer — ali jc kdo od Slovencev bil v njo poklican, nam ni znano. Strah pa Imamo, da se nam bo morda ravnati po Dantejevem opominu, da naj vsi, ki prestopijo peklenska vrata, puste za sabo vsako upanje? Bojimo se. da bo rešitev valutnega vprašanja po-menjala za nas nekak inferno. v katerem nas bodo silili v kotle, tako da od nas ne bo dragega ostalo, kakor nekoliko^prekuhanih kosti na dnu teh kotlov! Bojimo se zelo, da bo enketa po večini obstajala iz srbskih iinančnikov kvalitete g. Nedelj-Kovića in da bo vse drugo, kar se je v njo poklicalo, nekaka ornamentika. Pred srbskimi finančniki se pa plašimo, ker so njihove trde slave znane po celem jugu in tudi njihovo dosedanje delo je nam prinašalo sadove, grenkejše od pelina! V tem strahu nas potrjuje najnovejša vest, ki prihaja sramežljivo iz Beograda, da hoče večina komisije valutno vprašanje rešiti s tem, da se bodo zamenjale 3 krone z 1 dinarjem, da se pa pri tem še prišteje onih 20%, katere nam je pobralo sedanje kolkova-nje, to se pravi, da bode relacija pri zamenjavi 1 : 4.
Dasi neradi kričimo, ker smo v svojem obupu že veliko kričali, ali kričali smo vedno brez uspeha, si vendar moramo ogledati posledice, ki bi po našem sicer nestrokovnja-škem mnenju nastopile in nastopale iz take rešitve!
2e okoliščina, da se je srbska enketa zbrala v času, ko še nikdo ne ve", kak bode rezultat zadnjega kol-kovanja, dokazuje, da vlada morda v Beogradu tendenca, zadevo rešiti površno in s silo. Videti je. da hočejo gospodje zajemati vodo s korcem, pa samo z držajem tega korca, in da nas hočejo privaditi, da bi hodili po rokah, jedli pa z nogami, kar se bo na vsak način dalo doseči, če ne drugače, pa tako kakor pri ribniškem konju, ki bi se bil odvadil jesti, če bi stačainb ne bil prej od lakote poginil! Če se reši valuta z relacijo 1 :4, godilo se bo nam kakor temu ribniškemu konju! Će je — kar pa niti iz dalje ne verujemo — sedaj v cirkulaciji 12 milijard kronskih bankovcev v Jugoslaviji, potem bi se pri omenjeni relaciji cirkulacija skrčila na kake 3 milijarde. Ker pa cirkulira brez dvojbe dosti manj not, bi se cirkulacija morda skrčila še celo na pič-
I li 2 milijardi! In tukaj nas navdaja sum, da ima država ali bo pa morda imela natiskani kaki dve milijardi bankovcev in da se gospodje finančniki v Beogradu postavljajo na stališče, da morajo valuto tako rešiti, da se bo s to zalogo na vsak način izhajalo. To bi bil zelo pripraven način, poznamo pa še pripravnejšo pot: krona naj se sploh vrže med smeti brez vsake zamenjave, naj se ji vzame vsaka veljava! Pa bo!
% Če torej dobimo za 4 krone 1 nov dinar, že danes lahko prerokujemo, da bo v Jugoslaviji nastalo nepopisno pomanjkanje denarja. Ako smo prav poučeni, je čehoslovaška republika morala v tem pogledu prenesti in prenašati silne težkoče, ker je tedanji finančni minister Rašin pri markiranju krone kar naenkrat škar-tiral 50% cele cirkulacije. Pri nas bo škartiranih 80*, ostanek pa naj zadošča potem za kraljevino, ki bo štela nad 12 milijonov prebivalcev! Razmere, ki so veljale v predvojnem času, se tukaj ne morejo več vpošte-vati, ker mora največji naivnež pri-poznati. da bode tudi po zameni z dinarjem najpotrebnejše trikrat in šestkrat tako drago, kot je bilo Dred vojsko! In tukaj tiči glavna past. v katero se bomo vjeii. če ostanemo pri relaciji, o kateri se nam ravnokar poroča iz Beograda! Nekaj je. v kar noben človek ne veruje, še celo otro-če v materinem telesu ne, to je, d a se bo po zamenjavi z dinarjem moglo z enim d in ar jem isto kupiti, kar se je pred zamenjavo kupilo s 4 krona m i. Ugovarjalo se bo, da bo to vendar državni dinar, ki bo dosti, bolje fundiran, kakor je bila fundira-' na dosedanja krona. V to ne veru-iemo. ker niti ne verujemo v dobro fundacijo srbskega bančnega dinarja. Narodna banka že dolgo, dolgo časa ne priobčuie več svojih izkazov, in dosti nas je na svetu, ki na njeno metalično kritie ne prisegamo. Če na še vpoštevamo, da prejšnja kraljevina Srbija brez dvojbe ni mogla izhajati brez voinih posojil in da o teh vojnih posojilih živ krst ne ve" drugega, nego to. da morajo ti državni dolgovi znašati cele koše milijard, potem bi skoraj prisegali, da državni dinar (s katerim se bo moral zameniati tudi bančni dinar, ker dve valuti, kateri bi ena drugo morili, ne bomo smeli imeti v svoji državi) ne bo imel druge fundacije, kakor jo je imela dosedanja krona. Ta fundacija bo obstajala edinole iz državnega poroštva, oziroma podpirala jo bodo tista naravna bogastva, katera imamo v svoji državi, in pa produktivna sila. katera se bode mo-
LISTEK.
Alphonse Dandet:
CucuantmsKi žipih.
(Iz »Lettres de mon Moulin«.) Vsako leto o Svečnici izdajajo pro-vensalski pesniki v Avignonu veselo knjižico, ki je do roba polna lepih verzov in dražestnih povesti. Pravkar sem prejel letošnjo in našel v njej rjubeznii-vo pravljico, ki jo vam poskusim prevesti in na kratko povedati. Parižani, pripravite svoje košarice! Najboljša pšenična moka je to, kar se vam to pot ponuja...
Abbe Martin je bil župnik... iz Cucugnana.
Dober kot kruh, pošten kot zlato, Je ljubil svoje Cucugnance očetovsko; zanj bi bil Cucugnan paradiž na zemlji, če bi bili Cucugnancj živeli vsaj nekoliko bolj po želji svojega dušnega pastirja. Toda, ah, v njegovi izpovednici so predli pajki, in o Veliki noči so ostajale hostje na dqu njegovega svetoga
rala vzbuditi med narodom, če ne bo hotel lakote poginiti! Zatorej je zelo verjetno, da novi dinar ne bo toliko plačal, kolikor plačajo sedaj 4 krone, in če se temu pridruži še okoliščina, da bo cirkulacija not prenizka, potem bo nastala dosti večia draginja, nego jo imamo danes! Če bo moralo ljudstvo plačati za tisto. Var danes plača s 4 kronami, 2—4 dinarje, potem je katastrofa neizogibna, potem nastanejo razmere, na katere moramo misliti le s smrtnim strahom!
Dokler našo državo vsepovsod obdaja nejasnost in negotovost, dokler nimamo Še določenih državnih mej, dokler ni rešeno naše vprašanje ob Jadranu in dokler niso konsolidirane naše notranje razmere, toliko časa bo ostalo nejasno tudi vprašanje: imamo li gotovost, da se bode moglo za novi denar toliko kupiti, kolikor se je kupilo za tiste prejšnje enote, katere je nadomestila nova enota? Iz tega sledi, da sedanja ureditev valute ne bo pomenjala nekaj definitivnega. temveč samo nekaj provizornega. Pri tem provizoriju pa je skoraj vs^a druga rešitev nemogoča, nego rešitev z relaciio 1 : 1, pri čemer se bo pač samo onih 20%, ki so se pri sedanjem žigosanju pridržali, moglo odtegniti, drugega na nič. Ali prišlo bo kmalu do nove zamenjave, ker ie baje na eni strani marka, s katero smo žigosali svoje note, na Dunaju že v masah fabricira in, če se ne motimo, bo posebno marka za tisočake v črnih tolpah hodila čez meje Jugoslavije ter tako onemogočala vsako sigurnost v novčnem prometu. Na drago stran so pa novi dinarii — vsaj kolikor smo si jih mogli ogledati — nekak nrimitiven izdelek, ki kar kriči po ponarejanju!
K temu pa bodo pristopili še dragi sitnejši razlogi, tako da bomo kmalu stali pred veliko potrebo, da bo morala Jugoslavija zopet zamenjat? svoj novec. Takrat se bo pa že moralo misliti na nekai stalnega, takrat se bo morala sedanja inflacija vsekakor odpraviti. Mi bomo prosili Boga. da bi nam dal za tisto uro državnike z dalekosežnim pogledom, državnike, ki se ne bodo oklepali otroške misli, da je vprašanje valute rešiti po zakonih hvaležnosti ali po kakih drugih enakih meglenih načelih!
Takrat se bo šlo za koristi cele Jugoslavije, ki mora biti na gospodarskem polju popolnoma edina, njeni posamezni deli morajo biti na tem polju do pike enakopravni. Kdor bi tukaj zahteval kako razliko, zastopal bi gospodarski federalizem, ki bi bil še dosti nevar-
nejši za državo, nego politični federalizem. Takrat bodo skušali modri državniki ljudstvu pridržati kolikor mogoče dosedanjega, četudi problematičnega imetja. To se pravi: primanjkljaj, ki bo nastal v žepu ljudstva z odstranitvijo al pari — relacije, naj se prenese deloma tudi na prihodnje rodove. Pri zamenjavi naj se izdajo zadolžnice, ki naj bodo nizko obrestovane in katerih obresto-vanje, če bi se njihova amortizacija ne hotela vpoštev vzeti, naj se garantira za dolgo dobo let. tako da bo to obrestovanje ponehalo v času. ko poznejša generacija ne bode več občutila posledic, katere je nam v gospodarskem življenju zasekala svetovna vojna.
Ta končna rešitev pa se bo morala vzeti v posvetovanje, in sicer v najresne;:>e posvetovanje   v našem
bodočem državnem zastopstvu, ker je, kar se samoobsebi ume, v konsti-tucijonelnih državah nemogoče, da bi se vprašanja, kakor je ravno vprašanje valute, brez parlamenta rešiti mogla in smela. Po vsem tem komisija v Beogradu ne bo mogla kaj drugega ustvariti, nego provizorij. Pri tem se bo morala ogibati nevarnosti, da njen provizorij ne bi globo* keje vsekal v meso našega gospodarskega života, kakor bi smel vsekati kak definitivum. Z eno besedo: gospodje v ti komisiji in v 1 a d a ž njimi sene smejo s p u š č a t i v k a k e saltamorn talske skoke,kerjepritem lahko mogoče, da nas pripeljejo na gospodarsko Kosovo polje, kjer bi za vedno mrtvi obležali!
Dr. Ivan Tavčar:
Foslonie sfanovanjs&e Komisije za Ljubljano.
Kmalu bo poteklo pol leta. odkar posluje na Bleiweisovi cesti ljubljanska stanovanska komisija. Sreča ji je bila v toliko mila. da dva meseca nismo imeli časopisov, ki bi bili gotovo prinašali vse polno glasov nezadovoljstva s to komisijo in z njenimi napori in uspehi.
Najprej je razglasila po časopisih, da je ustno občevanje s člani komisije sploh izključeno, kar pa je bilo že čez par tednov molče preklicano. Od preklica naprej je vsak dan po hodnikih in po uradnih sobah te komisije vse polno strank; gospodje člani komisije se spuščajo celo v daljše debate z njimi. Tu se pojasnjuje, naznanja, protestuje — vse vprek.
Od začetka smo mislili, da bo slavna komisija kot uradno mesto skušala dognati, koliko stanovanj ima na razpolago in kje so tisti srečni prepotrebnfki in prevredniki, ki jih imajo dobiti.
A ta njena naloga, ki jo ima po bistvu in opravičenosti svojega obstanka, se ji je zdela pač pretežavna. In gospodje so nabili na vrata svojega urada z debelimi črkami pisano parolo, da si blagovoli vsaka stranka sama poiskati stanovanje, če ga hoče dobiti. In dobila ga bode, če ji ga komisija — zopet ne vzame. Precej komodno stališče je to, za stranke same pa več kot neumestno.
Začel se je torej divji lov na stanovanja, oziroma na stranke, ki bi iih utegnila komisija pognati iz Ljubljane.
fino stvar je pri tem stanovanska komisija prezrla: to namreč, da to načelo iskanja in oddajanja stanovanj izključuje vsako pravično, objektivno postopanje, ki naj bi res opravičenim strankam
v primerno dolgi čakalni dobi naklonilo skromen stan v našem mestu.
Kedor prvi iztakne kako stanovanje in ga p r v i naznani komisiji, ta ga dobi! Tako komisija!
Ali je v tem načelu le trohica socijalne pravičnosti in objektivne umestnosti?!
Tisti »prvi« sigurno ni in ne more bfti n. pr. uradnik, ki mora oprav-Uati ves dan svojo naporno službo in nikakor ne utegne stikati po mestu za stanovanji in ga še vrhu tega mori skrb za svojce, od katerih je ločen že toliko časa. Oni »prvi« bo pač kak verižnik, ki ima časa in denarja dovolj, da išče in da drugi iščejo zanj, ali pa odločuje o najvažnejšem eksistenčnem vprašanju brez premisleka in brez izravnavajoče pravice, ki b! jo morali iskati baš pri tej komisiji, — slučaj. Če gospodom te komisije, to ne gre v glavo, naj blagovolijo uvaževati dejstvo, da so po tem njihovem prekomodnem stališču dobili hitro stanovanja ljudje, ki so še le prišli v Ljubljano, dočlm so v mestu stranke brez stanovanj, ki čakajo že celo leto in dlje, ker se jim ne posreči, da bi prišli med »prve«.
Zahtevamo kategorično, da se ta »princip« v novem stanovanskem uradu, v katerega naj pridejo tudi novi ljudje, takoj vrže iz prakse, v katero bi ne bil smel nikdar zaiti. Če se to nemudoma ne zgodi, bo vlada morala uradnikom dovoljevati dopuste v svrho, da bodo iskali stanovanja.
Novi urad naj objektivno dože-ne, koliko stanovanj je prostih, kedo je najpotrebnejši, da dobi stanovanje, kedo sme in mora bivati v Ljubljani in kedo ne. Samo po sebi je umevno, da se vlada in njen stanovanski urad
ciborija. To je mučilo srce t^ihovnika in vedno je prosil Boga za milost, naj bi mu ne bilo treba umreti, predno ni pripeKal nazaj v hlev svoje razkropljene črede.
No, saj boste slišali, kako ga le Bog usljšal.
Neke nedelje je šel gospod Martin po evangeliju na prižnico.
»Bratje,« je dejal, »če hočete, mi verjemite: predsnočnjem sem se, ubogi grešnik, znašel pred nebeškimi vrati. Potrkam: odpre mi sv. Peter.
»Hola! Ali ste vi, moj vrli gospod Martin? Kakšen dober veter vas je prinesel? S čim vam lahko postrežem?«
»Dobri sv. Peter, ki imate veliko knjigo in kluč v oblasti, ali mi lahko poveste, če nisem preveč radoveden, koliko Cucpgnancev je pri vas v nebesih?«
»Ničesar vam ne smem odbiti; gospod Martin, le sedite, pa skupaj poglej va!
In sv. Peter je vzel svojo veliko knjigo, jo odprl in si nataknil naočnike:
Poglejva torej: Cucugnan, pravite?..« Cu... C, Cucugnan. T« sva
že. Cucugnan... Moj vrli gospod Martin, stran je popolnoma bela. Niti ene duše! Nobenega Cucugnanca ni tu, kakor n? v puri ne ene ribje koščice.«
»Kako? Nikogar iz Cucugnana tu? Nikogar?? aj to ni mogoče! Poglejte bolje!«
»Nikogar, sveti mož! Poglejte sami, če mislite, da se šalim!«
Jaz nesrečnik sem udaril z nogo ob tla, vil roke in prosil milosti. Tedaj je rekel sv. Peter:
»Verjemite mi, gospod Martin, tega si ne smete tako hudo jemati k srcu, ker sicer vas lahko zadene kap! Saj nf vaša krivda. Vaši Cucugnanci, glejte, morajo biti pač zaradi malega očiščenja v vicah.«
»Ah, velik! sv. Peter, imejte usmiljenje in dovolite, da iih vsaj vidim in potolažim!«
»Rad, prijatelj... Tu, privežite si hitro tele sandale, ker poti tja niso posebno lepe... Tako je dobro... In zdaj idite kar naravnost naprej... Vidite tu spodaj globe! in tam ovinek? Tam najdete na desno roko srebrna vrata, vsa pokrita s črnimi križi,.. Potrkajte in
odpro vam... Zbogom! Ostanite zdravi in dobre volje!«
In potoval sem, potoval... To je bila gonja? Še zdaj me oblHe zona, Če sc le domislim... Stezica, polna trnja in rdečih rubinov, ki so se svetili, in kač, ki so sikale, me je vodila prav do srebrnih vrat.
»Tik, tik!«
»Kdo trka? vpraša hripav, žalosten
glas.
»Župnik iz Cucugnana.«
»Odkod?«
»Iz Cucugnana.«
»Ah!... Le noter!«
Vstopim. Velik lep angel s perot-nicami, črnimi kot noč in v obleki, svetli kot dan, s ključem, ki mu je visel ob pasu in je bil iz demanta, je pisal, kr-kr! v veliko knjigo, ki je bila še debelejša kot ona sv. Petra.
»Torej kaj pa hočete in kaj želite?« pravi angel
»Lepi angel božji, rad bi vedel. • • morda sem preveč radoveden — al! imate tu kaj Cucugnance v?«
»Koga —?«
»Cucugtiancev... ljudi iz Cucugnana... Jaz sem namreč njih župnik.«
»Ah, abbe Martin, — kaj ne?«
»Na službo, gospod angel. «
»Vi govorite o Cucugnancih...«
In angel odpre svojo veliko knjigo, lista po nji fer slini svoje prste, da so se listi lažje obračali.
»Cucugnan,« pravi fn globoko za-vz'dihne... Gospod Martin, v vicah rd prav nobenega Cucugnanca.«
»Jezus, Marila in Jožef! Nikogar fz Cucugnana ni v vicah! Veliki Bog, kje pa so?
»Eh, sveti mož, so pač v nebesih. Kje, zlomka pa naj bi bili?«
»Ali saj prihajam naravnost iz nebes...«
»Vi prihajate...? No, in...?«
»No, in ... prav nikogar ni ondl. •. Ah, dobra mati angelov...!«
»Kaj hočete, gospod župnik! Če jih nj niti v nebeseh, niti v vicah, potem ni nobenega dvoma več, da so...«
»Križ božji! Jezus, sin Davidov! Oj, oj, oj! Ali je mogoče? — Da bi me bi! veliki sv. Peter nalagal?... In vendar nisem slišal petelina peti!,«. Oj, v|
■aaaanaanaaaaaanal
Stran 2
.SLOVENSKI NAROD0, dne 17. decembra 1919.
24D stev.
mora ozirati pred vsem na aktivno ljubljansko uradni-Štvo, če noče uradniške bede, ki je že brez stanovanske mizerije velika dovelj. stopnjevati do neznosnosti. Tako, kakor je delala doslej sta-novanska komisija, se nadaljevati ne more in ne sme, „ X. Y.
Slovenskemu visokošolskemu dijaštvu.
Mladina je bila vedno in povsođ nositeljica novih idej in voditeljica v boju za narodovo svobodo. To je umljivo, kajti ona ni toliko obremenjena s preteklostjo in lažje zasluti tok novega življenja ter je polna neporabljene življenske sile, ki instiktivno sili k udejstvovanju.
In mlado slovensko inteligenco čakajo take naloge, da bo morala izčrpati do dna svojo moč, če bo hotela biti kos nalogam, ki jo čakajo ne v bodočnosti ampak že danes.
Živimo v času, ki ne ho pomenil mogoče samo razdobja med dvema stoletjema, ampak ga bo štela zgodovina med tiste redke perijode, ko umirajo stari svetovni nazori in se med bolestnimi krči Človeštva porajajo novi. Taki časi so težka preizlmšnja za narode in prebole jih dobro samo tisti, ki so bili pripravljeni na nje.
Naš narod pa je poleg vsega tega še oblagodarjen z naravnost tradicijonalno nesrečo, da bo šel razkosan skozi ta svetovni ▼iftar. A mladina ima dolžnost, da zastavi vse svoje moči, da bo ta velik? vihar zadnja preizkušnja pred združitvijo vsega naroda, po kateri hrepeni že toliko stoletij. Mladina mora delati na to, da se izravnalo prejkomogoče morebitna nesoglasja v mladi državi in da prekvasi cel narod z zavestjo enotnosti ter potem koncentrira hotenje celega naroda na eno samo točko: osvabn-'dltev bratov izvod tujega jarma. Se pod-cenjujmo te naloge, kaiti mnogo težja je, nego se zdi na prvi pogled. Treba ho jeklene volje in anosfoljske zgovornosti, kafri v Apolitičnih borbah te prelahko prevlada strast vsako drugo čustvo — to pa se pri nas glede naš^rra zonada ne sme zgodfrf niti 'za trenotrk, kaffl drugače je vse ogroženo. 'Prva točka programa nafe mlnd'ne mora blft osvoboditev podiarmllrnih bra'ov — in mladina mora skrbeti da postane to tudi 'prva točka vsega narodnega ndeistvovanja.
---
vpraSantf onoomrvTi nar.
PREDSTAVNIŠTVA.
LDU. Beograd, 14. decembra. Mf-jnistrski predsednik Lfubomir Davjdo-jVjč je Imel včeraj dolgotralna posvetovanja z narodnimi noslancf iz Cme •fcore. Do snoči ni prišlo do sporazuma. Izato tudi ukaz o odgod;tvj narodnega predstavništva še n? podržan. Kakor ,se čuje, se tudi dr. Živko Knežič in Še fdva druga poslanca iz Rosne protivilo Jodgoditvi parlamenta. Pogajanja s poslanci iz Crne gore se bodo nadaljevala danes. Poslanec Marko Dakovič, ki jje podpisal dogovor z Davjdovičem ffelede vstopa Črnogorcev v kabinet, je •Izjavil, da odloži svoj poslauiški man-'dat ker nI predvidel sedanjih dogodkov.
sprememba V POKRAJINSKI VLADI V BOSNI. LDU. Beograd, 14. decembra »Politika« javl»a: Atanasije Šola, predsednik bosansko-hercegovske pokrajinske /vlade, ki je pred nekaj dnevi dospel v Beograd, se najbrže v tem svojem svojstvu ne povrne vec v Sarajevo. Oovori se, da bo odstopil kot predsednik pokrajinske vlade ter prevzel mesto poslanika naše države v Carigradu. Kot njegova  naslednika prihajata vpoštev (dr. Nikola Stoianovič in dr. Ljubomir Peles.
NEMŠKE TORPEDOVKE ZA NAS. LDU. Beograd, 14. dec. »Politika« Javlja: Vrhovni zavezniški svet je nakazal 12 nemških torpedovk naŠJ državi. Te torpedovke se morajo pred izročitvijo tako razorožiti, da ostane na vsaki samo po en top. Te ladje se bodo mogle rabiti kvečjemu kot postajne ladje. Iz tega se da sklepati, da naša država ne bo dobila nobenih ladij bivše avstro - ogrske vojne mornarice.
AMERIKA NE DA KREDITOV. LDU. Pariz, 14. decembra. (Dun. kor. urad.) Kakor poroča »Dailv Mail« iz VVashingtona, je ameriški kongres sklenil, da ne odobri novih kreditov in predujmov za inozemstvo.
POSVETI V LONDONU, LDU. London, 14. dec. (DKU). Reu-teriev urad poroča: Po seji medzavez-niških državnikov, ki je bila v soboto
popoldne, Je izdal angleški ministrski predsednik naslednje poročilo za časopisje: Razpravlja se predvsem o finančnih in gospodarskih problemih. Dalje se je pretresalo jadransko vprašati ;e. Pri tem sta bila navzoča italiian-ski minister za zunanje stvari In ameriški poslnn'k. Konferenca se je bavjla tudi z mirovnimi pogoji za Turčijo. Podajanja se vrše v vseskoz prisrčnem tonn.
ITALIJANI IN NIKITA.
LDU. Beograd, 14. dec. KTkor *e poroča iz Bakra, so Italijan] 'an^kai izkrcali še en bataljon pehote. Pri^tašj bivšega kralia N:k:te upajo, da bo Ni\i-ta v kratkem osebno dospel v Bar. Ljudstvo je pa pr^ti bivšemu kratiti ra d« niegovih snletkarlj z ItnJi-mj zel^ ogorčeno, tnko da more vs^k trenot.k priti do oboroženih sponnd^v.
SCiALOJA O rv ANNUN7IU IN RFKI.
LDU. Pariz, 14. dec. Pri odhodu iz Londona je Sc:a!oja iziavil zastopnikom angleškega tiska o položaju. Ki ie nastal vsled D* Anrunzija na Adriji nastonno: Ta položaj se ne razumeva pravilno. Vprašujek) nas, zakaj ne bombardiramo Reke. Znka.i bi delali to danes, česar nismo stopil«; niti tekom vojne. Mi smatramo Peko kot italijansko mesto in zato se nrmaja D' Annunzio v njem. Vse italijansko mnenje ie zelo patriotično, kar ravno obtežuje Tešitev iadranskega oroblema. Upam. da se bo nam posrečilo doseči umerjenost ekstremnih elementov. Mi računamo z dob^o razsodnostih Italijanskega naroda. Ne men:m, da bi vprašanje Reke motrio kdaj izzvati novo vojno. Moderna Italna se je ustvarjala polagoma s prikliučevaniem teritorjev, ki so se nridruzevali stari kralievinf. S tega stališča je presojati aneksijo Reke, kar ne oomenja nič več, ko korak naprej v zgodovinskem razvoju naše dežele. Tujc; ne priznavajo tega deistva. Mesto Reka je izolirano, a vendar ga smatramo mi kot sestavni del Italije.
SPLOŠNE VOLTVE NA ANGLEŠKEM.
LDU. fiaa<r, 14. decembra. (C. T. U.) »Dailv Herald« javlja iz verodostojnega vira, da se bodo vršile splošne volitve v Angliji meseca marca nr. I.
LDU. London, 14. decembra. CČTU.) Novi svet. ki se ima ustanoviti glasom londonskega zaključka bo tvorilo, kakor poroča Telegra-nhenknmoagnie, nastopnih deset članov: Llovd George, Curzon, Bal-four, Chamberlain za Anglijo, Cle-menceau. Cambon, Loucheur in francoski velenoslanik v Londonu za Francijo, italijanski minister za zunanje posle Scialoia In italiianski veleposlanik v Londonu za Ttaliio.
novo Špansko ministrstvo.
LDU. Pariz, 15. decembra. (Dun. kor. urad. — Brezžično.) Iz Madrida se javlia. da se je stvorilo novo špansko ministrstvo, ki mu predseduje Zaratas. Minister za zunanje posle ostane de Loma.
DIREKTNI V1 avt tt i?RATISLAVrZ NA REKO.
Pra^a. 14. decembra. Listi javljajo, da zagotavlja definitivna redakcija mirovne pogodb^ čehosfovasTci republiki obmejne železniške proge ^a Slovaškem med postajami Cs^ta. Stahe in Lučenec, đat*e železniško orogo z Bratislave na Reko, katero železniško progo bo čehoslovaška republika lahko rabila za svoje last-
ne vlake z upravnim in nadzorovai-
nim osobjem vred. V pogojih mini bo tudi klavzula, s katero se enkrat in za vselej določa, da je madžarska država v mejah, ki jih je določila mirovna konferenca, nedotakljiva In da ne sme njene neovisnosti nihče ogrožati. Ta klavzula je naperjena proti načrtom gotovih madžarskih krogov, da bi se s pomočjo Habsburža-nov spojili z Avstrijo, odnosno s po-močio romunske dinastije z Romunijo. Snrememba v teh vprašanjih bi se mogla izvršiti samo z odobrenjem zveze narodov. KOLCAK OP STOP! DEL SIBIRIJE JAPONSKI. LDU. Berlin, 14. dec. (DKU) »Vossische Zeirung« javl*a iz 2eneve: Po poročilih \z Ne\v Yorka ie admiral Koleak obvestil ameriško vlado, da bo naibrže prisiljen odstopiti Japonski dH Sibirje, ako zavezniki ne bodo podpiral? belih armad. S:»mo na ta način ho n»ogel rešiti pred boljševizmom oni del Rusije, ki dosedaj Še ni bil ogrožen.
BOLJŠEVIŠKE GROZOV1TOSTI.
LDU. Pariz, 14 decembra. (Dun. kor. rr^d.) Glasom vesti, ki jo prinaša »Temns« iz Odese, so boljševici odmorili skoro polovico prebival-* a v mestu, ki ga imajo zasedenega. Judovski protiboliševiki, kakor *-ndi meščani iz sosedščine so bili postavljeni pred revolucionarno sodišče in po kratkem zaslišanju ustreljeni.
PRED PREVRATOM V TURČI.1L LDU.   London.   15. decembra.
(DKU. — Brezžično.) Ruska brezžična brzojavka iz Carigrada ve poročati, da se snuje zarota, ki hoče postaviti sina bivšega sultana Abdul flamida na prestol.
PROPAGANDA   ZA KOHENZOL-LERNCE.
Berlin, 13. decembra. Konservativna stranka je priredila v Berolinu veliko manifestacijo za liohenzol-lernce. Na zborovanju je govoril župnik Rump, ki je v svojem govoru na-glašal med drugim: »Naša stranka mora storiti vse. da najde Nemčija pot nazaj k monarhiji. Za vzpostavitev monarhije bomo se borili in. ako bo treba, tudi umrli zanjo. Na krilih oruskega orla se mora povrniti nemško cesarstvo Hohenzollemcev. Maršal Hindenburg mora postati državni predsednik. Vse ostalo bo Hin-denburg uredil tako, kakor bo treba. Pozdravljamo moža v Ameroneenu. ki ostane naš cesar. Z Bogom za kralia in domovino! Samo to je podlaga za preporod Nemčije.« Rumpov govor so z viharnim navdušenjem odobravali vsi zborovalci. NEMŠKI ODOOVOP NA ZAVEZNIŠKO NOTO.
LDU. Pariz, 15. decembra. (D. kor. urad.) Agence Havas poroča: Danes dopoldne ie nemška mirovna delegacija izročila generalnemu tajništvu mirovne konference odgovor nemške vlade na zadnjo noto zaveznikov glede ratifikacije versailleske mirovne pogodbe.
DUNAJSKE   DELAVCE OBORO-2U.IE.IO.
LDU. Dunaj, 15. decembra. (Č. T. U.) Kakor poroča »Wiener Mit-tag«. so delavski sveti na Dunaju zadnji čas oborožili 70.000 delavcev. Glede tega bo stavljena prihodnji teden v narodni skupščini interpelacija.
Politi! nt v^stl.
= Interpelacija radi oodolranla
slovenskega živila s strani .lažne železnice. V avstrijskem parlamentu je vložil poslanec Stocker interpelacijo na državnega tajnika za promet radi podpiranja in protežirania »slovenskih« komunistov pri Južni železnici. V interpelaciji se izvaja: »V zadnjem
času se množe slučaji, da je prometno ravnateljstvo Južne železnice na Dunaju zopet sprejelo v službo na avstrijskih progah železničarje slovenske narodnosti. Id so bili ali radi komunistične propagande izgnani Iz Jugoslavije, ali pa so se prostovoljno odpovedali svoji službi, ker se niso izpolnile njihove nade, da bi dobili posebne materijelne koristi v kraljevini SHS. Ne glede na to, da je nedopustno, da se takšnim uslužbencem v nasprotju s postopanjem ostalih narodnih držav, ki so nastale na razvalinah Avstro - Ogrske, rado-voljno nudiio udobne službe, dočim mnoei nemški rojaki Se vedno brezuspešno čakajo nastavljenje in zavetje, smatramo nameščanje takšnih tuiih elementov v obmejnih postajah, z'rrsti v Lipnici kot narodno nevarnost za na5° obmejne kraie, ka-tero je tr^ba br^zno^oino odstraniti. Zato pozivamo drž^Tieca tajnika za oromet, nai nemudoma nastopi proti temu pri Južni železnici In iznoslu-ie. da se takšni elementi ne bodo več spreiomali v službo.« — Iz te interpelacije je razvidno, da so Nemci sami jeli nastopati proti onim nem-čuriem, ki so utekli iz Jugoslavije in našli prvotno toolo zavetišče v Avstriji. Se pač udeistvuje stara resnica, da se odpadnike z odprtimi rokami sprejema takrat, kadar se jih potrebuje, kadar pa se izkažejo za ne-notrebni. se jih meče proč, kakor iz-žeto citrono.
= Povraćamo se k starim razmeram. Dne 8. decembra so socijalni de-mokratje razbili ustanovni shod narodno - socijalne stranke v Ljubljani. Pred 14. dnevi so člani Kmečke zveze na Štajerskem onemogočili shod Samostojni kmetski stranki pri Sv. Martinu, neodvisni kmetje pa so jim preteklo nedeljo vrnili v Št. Janžu milo za drago ter zabranili poslancu SLS dr. Hohnjeca, da ni mogel prirediti političnega zborovanja. Smel je govoriti samo o izobrazbi, in še to samo 10 minut. Čim bi se dotaknil politike, so mu kmetje zagrozili, da mu takoj razbiiejo shod. Kakor se zdi. se z mogočnimi koraki povračamo k starim razmeram, kjer je odločevalo nasilje, kričanje in pest Govorimo sicer mnogo o svobodi in o svobodomiselnem naziranju, toda prave svobode še vedno ne poznamo.
= Kako so se nabiral; »prostovoljci« za d* Annunzneva podjetja Nek d* Annunzjfev »prostovoljec« pše »Avantiju«: »Pripadal sem 760. stotnijl strojnic 2. grenadirskega polka v Tržiču na Goriškem Po končani stražni službi sem se hotel ravno podati k počitku, ko dobim 11. septembra okoli polnoči povelje za nastop. Okoli 4. ure zjutraj se pripeljejo tovorni avtomobili, na katere so nas natovorili in odpeljali v največjem dim. Kam? smo se vpraševali. Enkrat se je reklo v Trst, drugič na Reko. Po štiriurni vožnji se nam ie pridruži tudi oddelek oklopnih avtomobilov. V Voloskem se je priključil še oddelek arditov, ki so imeli povelje, razorožiti reški prostovoljski bataljon. Sedaj šele smo doznali, da gremo na Reko. Vsi pa smo mislili, da se to godi na višje povelje. V Kantridi, na meji reškega mesta, smo naleteli na pisan vrvež: ardjte, reške prostovoljce, gre-nadjrje itd. Govorilo se je, da nam hoče reški poveljnik general Pittaluga odrezati povratek, zato naj ne gremo dalje. Kmalu pa so dobili kričači. ki so zahtevali ravno nasprotno (reški prostovoljci, arditi itd.), premoč in okoli 10. ure smo dospeli v mesto, kjer nas je množica ljudi, utruiene do smrti, lačne in prašne, Dozdravljala.« Pisec prav; dalje: »Kdor si poželi suženjstva, je vreden bodočih verig. 13. septembra je prosjl neki general, ki ni pripadal zarotnikom, moštvo, naj mu sledi. Vsi bi bili to storili, da ni ta general zapustil Reke in da nas ni d' Annunzio ter nekateri njegovi častniki (stotnik Lupini z revolverjem) prisilil, đa ostanemo. Prepovedalo se je celo, izdajati nam potne liste za potovanje v domovino.«
13 noie krolievlne.
— O kompromltovanih uradnikih. Ministrski predsednik Davidović je poslal vsem ministrstvom okrožnico, v kateri jih poziva, naj čim najnreje zbe-ro podatke o uradnikih, ki se nahajajo v njihovem področju. To je ministrski predsednik storil zato, da se odstranijo vsi uradniki, ki so se kompromitirali v času vojne, z mest, ki jih sedaj zavzemajo.
— ClSčenje v Srbiji LDU. Beograd, 14. decembra Predsednik m'nl-strskegra sveta Davidovič Je naročil vsem ministrstvom, naj odpuste iz službe vse uradn ke, nai si bodo v službi v ministrstvih ali drugih državnih uradili, ako so bili za okupacije v službi sovražnka ali pa. ako so se pečali z nedovoljeno trgovino in na ta način škodovali narodu. K tej vesti pristavlja »Pravda«, da bi bilo treba v vseh uradih naoravjti Ustne, Iz katerih naj bi h lo razvidno, kje so bili uradniki za vojne v s?,«*bi in s č'm so se bavnp.
— Muslimanski tn'eres?. LDU. Beograd, 14. decembra. V Skop-1 j u bo 15. t. m. skupščina muslmanov iz Stare Srbije in Macedomie. na kateri se bo razpravljalo o muslimanskih interesih.
— Sekvestri. LDU. Beograd, 14. decembra. Narodni poslanec Dimitrije Z a k i č (Dem. Zaiednica) je poslal potom parlamenta vladi interpelacijo radi sekvestra v Bosanski Dubici, — Posl. Nikola Subotič (radlkalec) je vprašal ministra za trgovino, zakaj družbi »Spalato« in »Danica« nista bili stavljeni pod sekvester. — Posl. dr. Mehmed Spaho je stavil na ministra za trgovino vprašanje, zakaj se izvršuje sekvester nad imovino onih muslimanov, ki so se izselili pred vojno iz Bosne.
HniMai lomoulnd.
— Za otvoritev slovenskih šol. LDU. Rim, 15. decembra. (DKU) Ljudski poverjenik za Primorje (Julijska Benečija) se je Izrekel za zo-petno otvoritev slovenskih šol v Trstu.
— Zanimiva razprava v Gorici. Tz
Trsta nam poročajo: Te dni se je vršila pred okrožnim sodiščem v Gorici zanimiva razprava. Obtožena sta bila odvetnik dr. Fran GaberšČek In vodja goriške podružnice Ljubljanske kreditne banke Ivan Kavčič radi zločina izsiljevanja. Obtožba pravi med drugim: Obdolženca sta v družbi s takratnim jugoslovanskim stotnikom odvetnikom dr. Dinkom Pucem zahtevala od dr. Maksa Fabianlia. da Jima izroči denar, ki se je nahajal v blagajni organizacije za obnovitev Oorice. S tem sta zakrivila hudodelstvo izsiljevanja. Dr. Gaberšček se je zagovarjal, naglašujoč, da je postopal samo po naročilu takratne narodne vlade v Ljubljani. Denar se je porabil za izplačilo prejemkov in plač železničarjev in drugih javnih nameščencev, kar Je ostalo, sta on in Kavčič kasneje izročila italijanskemu komisarju sreneralu R o d I-nu, ko ie razpustil slovenski Narodni svet v Gorici. Sodišče je oba obtoženca oprostilo. Zastopnik državnega pravdništva je prijavil vzklic.
MMm\\ M visokošolskega
Manifestacilski shod vtsokoSoIskega j dljjastva v LJubljani se je vršil ▼ nedeljo ! 14. t m. ob pol 11. ari dopoldne v maB dvorani Narodneza doma. Shod je bil naperjen proti osrr^ženju naših krajev ob Jadranu in proti okupaciji našeza ozemlja po raznih impe-rijalističnih velevlastih. Otvoril ga je predsednik reprezentacijskega odbora g. Novak, ki je v kratkih In Jedrnatih besedah očrta! pomen našega Primorja za naš*o državo, nakar sta podala svoje referate £g. Kralj tn čok. Po sprejetju teh referatov in odnševljenem govoru j. dr. For-nazariča so bile sprejete sledeče resolucije:
1. Najodločneje protestiramo proti poizkusom odtrgati   naše Primorje, Gorico,
''reveži! Kako naj pridem sam v nebesa, Se nj ondi nobenega mojih Cucug-nancev?«
»Poslušajte, moj ubogi gospod .Martin! Ker hočete na vsak način do-ignati to reč in jo videti z lastnimi očmi, pojdite po tejle stezi in tecite, če 'veste, kaj se pravi teči! ... Na levi najdete velika vrata. Tam zveste vse. Bog z vami!«
In angel je zaprl vrata. To Je bila dolga pot, vsa tlakovana Z žarečim ogljem. Opotekal sem se, ka-,kor bi bil pijan;   pri vsakem koraku .sem se spotaknil; ves sem bil moker, na vsakem lasu po mojem telesu je visela kapljica znoja in hropel sem od žeje... Toda pri moji veri, hvala sandalam, ki mi jih je posodil dobri sv. Peter, nog si nisem ožgal.
Ko sem se našepal in nakrevljal, sem zagledal na svojj levici vrata... ne, mogočen portal, ogromen portal, ki je stal na stežaj kakor vrata velikanske peči. Oh, otroci moji, kakšen prizor! Ta ne vprašaja po imenu, tu ni nobenega zapisnika. Tu gredo skoz? odprta vrata kar trumoma, kakor greste vi ob v krčmo, bratje moj^
Potil sem se v debelih sragah, vendar sem drgetal in zmrzoval. Lasje so se mi ježili. Duha! sem smrad smo-dečega se mesa, smrad, kakoršen se širi po Cucugnanu. kadar kovač Eloy med kovanjem zasmodi staro oslovsko kopito. Sapo mi je jemalo v tem vročem, smrdečem zraku in po molih ušesih mi ie zvenelo strašno ječanje, tuljenje, kričanje in preklinjanje.
»No, kaj? Ali greš noter ali ne greš?« — je zakričal name rogat hudič in sunil z vilami.
»Jaz? Jaz ne grem. Prijatelj Boga
sem.
»Ti si prijatelj Boga... Eh, ti beštija grintava, kaj pa počneš tukai?«
»Prišel sem... Ahf ne vprašujte, kajti komaj se že drž?m na nogah... Prišel sem... od daleč sem prišel... da vas vprašam ponižno... ali... aH ni slučatno... morda slučajno... tukaj-le kak Cucugnanec ...«
»O, ogenj hožji! Nikar se ne delaj neumnega! Saj veš prav dobro, da je tukai ves Cucugnan fZvo, ti grdi krokar, poglej sam in videl boš, kako dobro smo jih razdelili, tvoje slovite Cu-cugQancQ.,<c
In videl sem sredi grozovitega vrtinca plamen:
Dolgega Coq - Galina, saj ste ga ! vsi poznali, bratje moji, — Coq - Galina. ki je bil tolikokrat pijan in Je večkrat pretepal svojo ubogo Klarico.
Videl sem Katarinko... tisto malo babše, ki je nosila zmerom svoj nos pokonci... ki je spala popolnoma sama na skednju... Saj se je spominjate, vi šaljivci!... a pustimo, saj sem povedal že dovoli...
Videl sem Pascala Smoloprstnika, ki je delal svoje olje iz oljk gospoda Juliena.
Videl sem Babeto, pobiralko klasja, ki je pri pob:ranju, da bi bila z delom prej gotova, zmerom par perišč klasov izpulila iz snopov.
Videl sem mojstra GrapasiJa. ki je kolesa svofe c*ze vedno tako dobro mazal, in D?unhino, k! je vodo Iz svojega vodnika t~ko rfra«?o *to#ti*ta, *n Tortilbrda, H fe. kafar sem nos'1 telo Oo^nodovo, ho^l no cesti mfmo mene s čepico na g'av? in s pi^o v goben. ošaben kot Artaban..., kakor bi bil i srečal psa. In Conlaua z njegovo Zetto, 4 m Jacouesa, |a Plena, in Tonija..^
Bledi od groze so ječali presunjeni poslušalci, ki so v odprtem žrelu peklenskem spoznali svoje bližnjike, ta svojega očeta, oni svojo mater, ta svojo babico, oni svojo sestro...
»Sami izprevidite, bratje moji. t 3e povzel dobri župnik Martin, »sami izprevidite dobro, da tako ne sme iti dalje Jaz sem za vaše duše odgovoren in hočem, hočem vas rešiti Iz brezdna, v katerega se hočete strmoglaviti. Jutri grem na delo in nič kasneje ko jutri. Da se vse dobro opravi, mora iti vse lepo po vrsti. Mi pojdemo vrsta za vrsto, kakor ko greste v Jonguieres na ples.
Jutri Je ponedeliek: spovedova! bom starce in starke. To Je malenkost.
V torek otroci. To bomo kmalu potov«.
V sredo fantje in dekleta. To bo traja1o precej dolgo.
V četrtek možle. Opravimo kratko.
V petek  žene.  PoreČem: Brea
fstorj!
V soboto mlinar!... Zanj ne bo ves dan preveč...
In če bomo do nedelje gotovi, bo-mo lahko popolnoma srečni.
Vidite, otroci moji, kadar je žito zre-o, ga je treba požeti; kadar je vino nastavljeno, ga je treba piti. Tu pa je mnogo umazanega perila, treba ga je torej oprati, temeljito oprati.
Božja nrlost bodi z vami! Amen!«
Dogovorjeno — storjeno. Zehta s© je začela.
In po tej spominski nedelji se je širil iz Cucugnana duh čednosti deset milj naokoli...
Dobri pastir gospod Martin, ves srečen in vosel, pa je sanjal neko noč zopet, da se je na čelu svoje črede dvigal s sijajno procesijo sredi gorečih sveč, dišečih obiakov kadila in pojočih dečkov, ki so prenevali Te D eu m, po svetl: poti naravnost v mesto Boga.
To ie povest o župniku cucu<man-skem. ka''or mi Jo ie naroči! velik po-tem»h iz Rouman:lTa ki jo 'e sam ukradel svojemu pajdašu, da jo vam povem.
--*-
SpcirTniajfte se
Družbe sv. Cirilu in Keteđo.
štev. 245.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 17. decembra 191».
Stran 3.
Trst, Istro, Reko od živega telesa enotne iomovine  in    se bomo v imenu prava In
tulture z vsemi silami borili proti taktin lapadom na obstoj naše kulture in razvoj lasega gospodarstva.
2. Obračamo se na kulturni svet In oredvsem na avantgardo nacijonalne ln so» ;Ualne misli, na akad. omladino celega sveta, s pozivom, da čuje glas obupanega ljudstva ob Adrijl in prepreči v interesu kulture in človečanstva, da nastane nova Alza-cija-Lorena.
3. Z največjim odporom nas navdaja vest, da bo Baranji in Bački ponovno vsiljen madžarski Jarem. Protestiramo proti tej samovolji mirovne konference, ki je dokaz, da imajo tam zaščitnike vsi, Madžari kot Nemci, da jih pa nimamo mi Jugoslovani, ki smo toliko žrtvovali za zmago entente. Nismo se vam vsiljevali za DomoČnike.ne bomo vas prosili pomoči! Kličemo vam: Imamo tudi sami za sebe zmožnosti heroičnega naroda!
4. Poživljamo našo mirovno delegacijo, da ne pripozna vstopa Jugoslavije v zvezo narodov, dokler niso končnoveljavno določene njene meje in ni onim jugoslov. manjšinam, ki bodo moraie na žalost ostati pod tujim žezlom, mednarodno zasigurana popolna svoboda gospodarskega in kulturnega razvoja.
Prestolonasledniku regentu Aleksandru Je bila poslana  ta-le brzojavka:
Akademska omladina ljublj. univerze zaupljivo pozdravlja Vaše Visočanstvo in želi Vaši požrtvovalnosti zažeijeneca uspeha. Akad. omladina, ki se letos prvič zbira na novo ustanovljenem znanstvenem torišču v LJubljani, težko občuti kruto nasilis italijanske okupacije, k: duši celo državo in njen razvoj. Stanje naših bratov pod iml. jarmom ustvarja vslcd elementarnega sočustvovanja naroda tostran demarkacijske Črte nevzdržlllve razmere. PoBtiCna brezpravnost, gospodarsko Izmozcravanje, oviranje kulturnega razvoja naših zasužnjenih bratov razbnria našo celo Javnost, posebno pa akad. omladlno.k! ne bo nikdar prenehala delati in misliti na to, da jih, četudi z največjimi žrtvami, odreši. Krivica, ki jo nam hočejo orizadeti, ne bo ovirala v veliko naše obžalovanje samo kulturnega napredka Jugoslovanskega naroda, za katerega smo hoteli sastaviti vse svoje moči. a*n-pak mora in bo kot drastičen nekulturen čin v bližnji ali daljni bodočnosti izsilila krvavo reakcijo ln stalno ogro^Ja svetovni mir.
ff koncu je povdarial g. predsednik potrebo /Čim bli^fe strnitve akademske omladine, na kar se Je zaključil shod s netlem naše narodne himne »Lepa naša domo-vinac.
Zeta DčitelistP.
Učiteljski shod, ki je bil v soboto * telovadnici I. m šole na Ledini, je bil izborno obiskan; zbralo se nas je nad 300 učiteljev in učiteljic iz Ljubljane in ljubljanske okolice. Shod je otvori! in mn presedova! nadučitelj Jakob Dimnik, ki je v svojem nagovoru dokaza!, da je učiteljstvo danes navzlic povišanim plačam in dokladam spričo vedno naraščajoče draginje, ki jo delajo navijalci cen in verižniki, slabše plačano kot pred vojno. Učitelj porabi danes vse dohodke za hrano, stanovanje in kur jat vo, za obleko in druge potrebščine mu pa ne ostane ničesar. Govornik zahteva za učiteljstvo take plače kot jih imajo po novi službeni pragmatik! državni uradniki kategorije B. Dokler se to ne zgodi, toliko Časa učiteljstvo ne bo mirovale. Da pa to dosežemo čimpreie, nadaljuje predsednik, se moramo pa združiti vsi slovenski učitelji ln učiteljice najprej sami med sabo in po-'tem pa z našimi hrvatskimi in srbskimi tovariši v -»Udruženju jugoslovanskega uči-teljstva«. Potem bomo močni ln le v skupnem udruženju je naš spas.
Po predsednikovem nagovoru Je povzel besedo vladni svetnik dr. Fr. S k a-berne, ki je zelo spretno razlagal zbranemu učitelisrvu novi šolski zakon ter primerjal v tem zakonu določene učiteljske dohodke z dohodki državnih uradnikov kategorije B. Na to se ie vnela prav živahna debata, ki so se le vdeležili višji šolski nadzornik Oangl, višji šolski nadzornik Gabršček. predsednik »Zaveze« L. Jelene ter učitelli Ambrož i č, Černa-goj, Mlakar, Legat, Judnik in drugI. Po končani debati Je bil sprejet soglasno predlog da nal se novi šolski zakon, kar so tiče učiteljskih prejemkov izvede takoj ln sicer pričenši s 1. septembrom. Učiteljska organizacija in naša vlada naj storita vse potrebne korake, da postane učiteljstvo enakopravno z državnimi uradnik! kategorije B. V dosego teh učiteljskih zahtev se odDeTleta te dni v Beograd vladni svetnik dr. Fr Skaberne in predsednik »Zaveze« ravnatelj L. Jelene.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne l\ decembra, — Razmere  pri poštni uoravl.
Vlada je dovolila, da sme dobivati vsaka redakcija po en izvod avstrijskih političnih listov. Ta naredba se je dostavila tudi poštni upravi. Naše uredništvo je naročeno na celo vrsto avstrijskih listov in je za to izdalo prav znatne vsote. Človek bi mislil, da bodo listi sedaj, ko je vlada izdala specijelno dovoljenje, da se jih sme naročati, prihajali redno. Toda ravno nasnrotno, od dne. ko se je Izdalo ono dovoljenje in intimiralo tudi poštni upravi, ne dobivamo nobenega !rsta več. Naše liste čitalo se-c*ai sa^o gospodje v Špilju in Mariboru. Samo ser^tertja jo milostno pri-mnha kakšna blatna in zamazana številka stara 14 dni ali tri tedne, ki ji je kak hndomnšni poštni onran iz usmiljenja dal visum za pot v Ljubljano. Neštetokrat smo že interveni-
rali pri poštni upravi, toda vse naše intervencije niso nič izdale. Listi se slej kot preje zadržujejo, izgubljajo na poti v LJubljano. Poštno ravnateljstvo je sicer že opetovano pismeno, brzojavno in telefonsko zaukaza-lo organom v Spilju in Mariboru, naj skrbe zato, da se bodo naročeni avstrijski listi, o katerih je dokazano, da prihajajo preko meje, redno eks-pedirali v Ljubljano, toda kaj to pomaga, ko ravnateljstvo očividno nima niti toliko ugleda, niti toliko avtoritete, da bi moglo izsili/i respekt in uva^ževanie svojim naredbam in ukazom. Kakor v zasrreh ne prihajajo od onega časa, ko je izšla vladna naredba in v zvezi ž njo razni nkazi poštne uprave, sHoh nobeni listi več. To so res idealne razmere, ki jih je treba javno ož'eo;ati.
— Za Šefa nove že!ezn?šffe in* š^e'ccre v Luibljan? ie imenovan g. višji svetrik ing. Maks Klodič vitez Sabladoski. podravnatelj bivšega ljubljanskega ravnateljstva drž. žel.
— Otvoritev pl«?em?kejn prometa z Madžarsko, Avstrijo ter Cehoslova-ško. 15. decembra 1919 se otvori pi-semsk? promet z Madžarsko. V tem prometu se plačujejo prjstoibine za tuzemstvo. Pristojbina za tiskovine znaša za vsakih 100 gramov oz. del teže 3 pdre — 10 vinarjev. Vsled tega odpade stopnjtvanie od 50 do 50 gramov in zaokrožanje purskih desetjnk v ce*e rare. V* t pisemska pošta za Madžarsko in iz Madžarske je podvržena cenzuri za Miozcmstvo. Obenem rr (občujemo, da se od 1. januarja 1920, tudf v prometu z republiko Avstrijo in Čchoslovaško plačujejo za tiskovine iste pristojbine, k:ikor zgoraj navedeno v prometu z Madžarsko.
— Pomoč našim vefnim ujetnikom v Italljj. Minulo je leto od velezgodo-vlnskega preobrata in takrat se nam ie zazdeto, da je konec gorja, ki ga je prinesla svetovna vojna. A z ujetništvom toliko tisoč nr.sih ljudi pa se je pričelo novo trpljenje .V italn?nskem inetništvu ječi na tTsoče naših ljudi, ki morajo prenašati glad ln pomanjkanje, trpeti duševno in telesno trrljeme. Ita-Iiia jim odreka — kot Jugoslovanom — vsako pomoč iz domovine — svojcev. Da bi se vsaj deloma olajšalo gorje tem nesrečnežem, se je namenil »Slovenski Rdeči križ« v Ljubljani započeti akcijo in poslati vjeterkom izdatno, denarno pomoč. Vsled tega se obračamo na našo javnost, da po svojih močeh priskoči na pomoč našim ujetnikom. Dolžnost narodova je, da pomaga svojcem v italijanskem ujetništvu, vsled česar pričakujemo, da se bo naša javnost odzvala temu poznvu. Prispevki naj se pošiliaio na »Slovenski Rdeč; riž« v Ljubljani.
— Kaj ie letos s preda v a nji v Luibl'ar»1? Lani je »Akademija« prirejata kurze in predavanja. Kaj pa letos?
— Potne liste za inozemstvo vi-dlra odslej policijska oblast. Olasom brzojavke, došle Dravski divizijski oblasti, je vrhovna komanda z O. br. 4*5.232 od 14. t. m. odredila v sporazumu z ministrom vojne in ministrom notranjih zadev, da se od 15. decembra t. 1. dalje vidiranie potnih listov za inozemstvo ne vrši več po vojaških oblastih. Vsa ta služba preide od tega dneva na policiisko oblast. Ministrstvo za notranje zadeve fe to slnžbo režiralo tako, da bodo dovoljno varovani državni interesi. Po tej nareubi preneha vidiranie potnih listov za inozemstvo pri vojaških oblastih na ozemlju vse Dravske divizije. Oddelek za vidiranie potnih listov pri Dravski divizijski oblast? se raznust? s 17. t. m.
— Cenzura časopisov se vrši od 16. t. m. dalje podnevi pri komandi mesta Liubljane, ponoči pa pri Dravski diviziji. x
— Izoit iz aneleščine je naora-vila z odliko za višje liudske Sole v Zagrebu gospodična Božena K o -kalj, hčerka Imbb'anskega odvetnika dr. Alojzija Kokalia. Imenovana ima sedaj edina državni izpit iz angleščine v celi Ljubliani.
— Direktni osebn] promet med Ljubljano in Trstom. Dne 16. decembra se otvori direktni osebni promet med Trstom in Ljubljano in sicer bo vozil iz Ljubljane vlak Št. 87, ki odhaja ob 10-45 in ki bo prihajal v Logatec ob 14*36. Ta vlak Ima na Verdu potno in carinsko revizijo. Iz Logatca bo odhajal ob 19-10 in bo prihajal v Trst ob 21-00. V nasnrotni smer? iz Trsta do Logatca bo vozil vlak št. 1884, ki bb odhajal Iz Trsta ob 8*30 in prihajal v Logatec ob 12-25. Iz Logatca bo ta vlak vozil kot vlak št. 84 in bo odhajal Iz Logatca ob 14-00 in prihajal v Ljubljano ob 1718. Tudi ta vlak ima potno in carinsko revizijo na Verdu in stoji tam 118 minut
— Zglasljo se na) člmpreje pri ko-kandi mesta ti-Ie gg. častniki: ofei-jal B. Brener, pahnil, asfst. Stanko Hočevar, peh. potpor. Emest AljančiČ, veter, prapor. Franc Jerlna, poroč. Leopold Eiletz, nadpor. Ciril Kroševod, peh. potpor. Fedor Šlajmer, peb. potpor. Va-
lentin PoberaJ, peh. potpor. DJordJe Djordjevič, oskrbni oficijal Herman Halbenstaner, konj. kapet v rez. Jos. J. iludovernik, por. Lev|n Kuglmavr, vet prap. v rez. Ipavic A. Rafael, vet prap. Fakin A. Josip, rezervni peh. ppor. Kerdiž (učitelj) in rez. pes. ppor. dr. Ljdevit Peric.
— Iz Celja nam poročajo: V času, ko listi niso izhajali, je umrl dne 31. oktobra v Celju okrajni zdravnik dr. Andrej K ep p a. Pokojnik je bil rojen v Laškem in je bil v mladih letih dober Slovenec. Ko je stopil v državno službo, je prekreail plašč in postal zagrizen nemškutar. Poročil je rejenko pokoj. dr. Razlaga. — V Št. Petru v Savinjski dolini je dne 20. oktobra umrl znani veleposestnik Hans Je-schounijr. Pokojnik je bil nemškutar, sicer pa dostojen in pošten Človek, ki si ie v gospodarskem oziru pridobil velikih zaslug za svoj rodni kraj.
— V Avstrijo se ie izselil dvorni svetnik Adalbert Kozian, zadnji nemški predsednik okrožnega sodišča v Celju.
— Kras. Skioptično predavanje o podzemskih jamah in drugih kraških pojavih se vrši v soboto, dne 20. decembra v veliki dvorani Mestnega doma. Začetek ob 20. uri. Predava strokovni učitelj Pavel K u n a v e r.
— Otvoritev telefonske centrale pri poštnem uradu Bled 2. Pri poštnem uradu Bled 2 se je otvorila dne 6. decembra t. 1. telefonska centrala z javno govorilnico za kraievni in medkrajevni telefonski promet.
— Poročit se ie danes, 16. decembra v Ljubljani g. Polde M a r k 1, poštni asistent, z gdč. Anico B e r -g a n t iz znane narodne rodbine. Bilo srečno!
— Umrl   je   dne  28. oktobra V
Gradcu in bil tam pokopan gosp. ge-ncralštabni zdravnik v pok. dr. Ivan S c h i f f r e r. Pokojnik, doma z Gorenje Save pri Kranju, je bil ves čas do zadnjega diha zaveden Slovenec. Bodi mu ljub spomin!
— V PlzenfskJ restavraciji v Gradišču zraven nunske cerkve zopet vsak dan koncert.
Koltari
— Repertoir Kraljevskega slovenskega   gledališča   v Ljubljani.
Opera: 16. decembra 1919. torek, -Prodana nevesta-. Abonm. E. 17. decembra sreda. x-Lepa Helena^. Abonm. B. 18. decembra četrtek, »Rfgoletto«. Abonm. A/2. 19. decembra petek, »Lepa Helena«. Abonm. D. 20. decembra sobota, »Rusalka«. Abonm. E. 21. decembra nedelja, »Rusalka«. Izven abonm. — Drama: 16. decembra torek, zaprto. 17. decembra sreda, »Na Pologu«. Abon. D. IS. crecembra četrtek, »Tat«, uradniška predstava. Izven abonm. 19. decembra petek, ? Korenček«, »Ženitev«. Abonm. E. 20. decembra sobota. »Hlapci,.. Abonm. B. 21. decembra nedelja, popoldne »Koren-čekr, ->2enitev«. Izven abonm.: zvečer vNa Pologu«, delavska. Izven abonm.
fforodno nospodarstm
ng — Položaj Južne železnice se vsled padanja franka Izboljšal. Vsled neprestanega padanja francoskega kur-za — prekratkim se fe naznanil Iz Curina s 43 — se financiielni položaj južne železnice zlasti 3% prioritet znatno boljša. Zastanek italijanskih anuitet znaša s koncem leta 48 milijonov zlatih frankov, kar bi odgovarjalo po gorenjem kurzu nekako 345 milijonov francoskih frankov. Nasproti temu Je treba za zastankc do konca leta zapa-dajočih kuponov 190 mHiJonov frankov. Ako prištejemo še za kritje januarskega kupona znesek 20.1 milijonov frankov in za amortizacijo 3% obligacij 52.8 milijonov, se izkaže skupna potreba 263 milijonov. Južni železnici bi torei preostalo od italijanskih anuitet kakih 87 milijonov francoskih frankov. Preostal torei Še precejšen znesek za dru^c oblgacie in za sanacijo podjetja. Ako bi francoski frank še nadalje padal, bi se financiialni položaj južne železnice Še izdatneje izboljšal.
t Padanje francoskega franka. LDU. Pariz. 10. decembra. (Dun. kot. ur.) Tečaj francoskega franka je včeraj tako v Parizu, kakor v Londonu, Iznova padel. V Parizu se plača za angleški funt Sterilne 45.15 frankov, za ameriški dolar pa 11.886 frankov. Finančni strokovnjaki so na povpraševanja od strani raznih časnikarjev o vzrokih teza ponovnega padanja izjavili, da ni nobenega povoda za vznemirjanja In da gre pri tem pojavu za razvoj velikih transakcij, ki so ob sklepu leta običajne; vsekakor pa prihaja v poftev dejstvo, da se Amerika 5e vedno obotavlja Sodelovati pri konsolidaciji evropskih valut
— ng  Izvoz živino ie Is naše države
tako lehkomisein in ogromen, da nam grozi nevarnost da bomo v kratkem popolnoma brez mesa. Po Hrvatskem pokupujejo namreč nemški In čehoslovaški agentje vso Živino ter plačujejo vsakršno Izvozno carino. Tudi neka tukajšnja tvrdka izvaža velikansko Število živine iz nase države, kupljene na Hrvatskem. Vlada naj pazi, da se naša domovina ne oropa zadnjega živinskega repa! Svarimo pravočasno, da ne bo kasneje izgovorov 1
Najnovejša poročila.
h. SbIoSkvi feio i inziuifi sli kje je bi. StflerUC?
V Beogradu, IS. decembra, črnogorski poslanci so silno razburjeni vsled dejstva, ki so ga dognali po zanesljivih informacijah, češ. da je med bandami, ki so jih organizirali Nikita in Italijani za zopetno zavzetje Črne gore, odlično zastopan tudi slovenski element iz vjetniških taborov v Italiji. Črnogorski poslanci so doznali iz zelo verodostojnih in zanesljivih virov, da je duša te slovenske akcije dr. Šusteršič. bivši deželni glavar kranjski, ki agitira med Slovenci, ki jim ie bila usoda tako nemila, da se še danes, po preteku več kakor enega leta, kar je vojne konec, potikajo po laških vjetniškth taboriščih, da bi šli v boj za razkralia Nikito, ki je kaJzor Šusteršič plačan od Habsburžanov. plačan od Italijanov. Kakor se je doznalo, se je mudil dr. Šusteršič, ki se še danes šteje med stebre habsburšfze dinastije in nereformirane SLS., v Italiji, kjer je delal z denarjem, ki mu ga je dal na razpolago bivši cesar Karel, propagando za habsburško dinastijo in za črnogorskega ekskralja Nikito, ki hoče s pomočjo italijanskih čet in jugoslovanskih izdajic odtrgati Črno goro od Jugoslavije in vzpostaviti svoje gospodstvo na Cetinju. Z mdcživl-mi groši. dobljenimi iz rok Karla in Nikite, je preslepil bivši nekronani kranjski vojvoda dr. Šusteršič najslabše in najomahljivejše slovenske elemente v italijanskih vjetniških taborih, da so mu šli na limanice in se vpisali med črnogorske »dobrovoljce«, obetajoč jim — svobodo, razne materijalne ugodnosti in boljšo hrano. V črnogorskih političnih krogih vlada silno ogorčenje radi šusteršičevega rovarenja, to tem bolj, ker se je doznalo, da je mož še vedno v stalnih stikih s svojimi zvestimi v domovini, od katerih dobiva redno in stalno raporte. Kdo so one osebe, ki tiče s Sto-steršičem pod enim klobukom? Nemara se bo dalo dognati njih imena.
GLAS IZ ZAGREBA O VALUTNEM VPRAŠANJU.
Zagreb, 16. decembra. Beograjska »Politika« od 12. t. m. poroča, da hoče finančni minister Veljkovič rešiti valutno vprašanje na ta način, da se zamenja krona z državnim dinarjem v relaciji 1 proti 4 in sicer tako, da bo napisano n. pr. na bankovcu od 10 dinarjev na eni strani 10 dinarjev; na drugi strani pa 40 K. »Politika« pripomni, da bodo na ta način zadovoljne obe stranki. »Politika■ misli vsekakor da se bodo zadovoljili tudi lastniki kron. ker bodo dobili za svojih 40 K zopet 40 k. Na prvi pogled ima »Politika« prav, kajti vsakdo dobi ravno toliko kron v novih bar.kovcih, kolikor jih je podnese! v zamenjavo. Ali »Politika« se bridko vara, ako misli da so lastniki kron tako naivni, da bodo prepričani, da so dobili pri zamenjavi take krone, ki bodo imele isto vrednost, kakor dosedanje. Pri denarju se ne sme gledati samo na število, ampak tudi na njegovo vrednost. Velika razlika je, ali se ima 1000 kron ali pa 1000 lir. Ravno tako je velika razlika, ali se ima 1000 kron, kakor so sedaj v prometu ali pa 1000 kron, kakor jih namislja beograjska »Politika«. Krone, ki so sedaj v prometu, imajo še vedno možnost, da se njih notranja vrednost popravi in da bodo čez leta mnogo več veljale nego sedaj. Ako oa dobimo namesto sedanjih kron take bankovce, o katerih dobro vemo, da ne morejo več veljati, kakor eno četrtino dinarja, nam je jasno, da je vrednost naše krone definitivno za 3 četrtine zmanjšana. 7.61 se nam, da smo »Politiki« dovolj jasno povedali svoje mnenje.
NARODNO PREDSTAVNIŠTVO ODGOĐENO.
LDU Beograd. 15. decembr. Danes popoldne je bila seja ministrskega sveta, na kateri je bil podpisan ukaz za odgoditev parlamenta za dva meseca.
GRADBA NOVE ŽELEZNICE.
LDU Beograd, 15. decembra. Pred par dnevi je prišel v Beograd inž. Middleton, zastopnik velike angleške železniške družbe, da se domeni z vlado o zgradbi železniške proge Prilep-Kavadar - Gradsko - Štip - Kočana. Ona angleška družba je trasirala to progo že pred vojno. Sedaj so pripravljeni vsi načrti za izvedbo dela.
NAŠ POSLANIK V MADRIDU.
LDU Beograd, 15. decembra. Dr. Ante Tresič-Pavičič bo imenovan za poslanika v Madridu.
DEMOBILIZACIJA.
LDU Beograd. 15. decembra. V vojnem ministrstva se vrše priprave za
demobilizacijo prvega poziva narodne vojske. Demobilizacija se bo izvršila takoj, ko se popravi zunanji položaj.
DRAGINJA«
LDU Beograd« 15. decembra. V ministrstvu za prehrano ie dovršena odredba za borbo proti draginji. Prihodnji teden pride ta odredba pred ministrski svet da odloči o njej.
BOLGARSKA PROPAGANDA.
LDU Beograd. 15. decembra. Z* načelnika   bolgarske    propagande v
Švici   je imenovan   dr. Naum Radev.
bivši bolgarski poslanik v Bukarešti
DONAVSKA KOMISIJA. LDU Beograd, t5. decembra, »Politika« javlja: Angleški admiral Trou-bridge, predsednik donavske komisije« se je vrnil v Budimpešto. Na seii mednarodne komisije v Beogradu se je določilo, da bo sedež donavske komisije v Budimpešti. Razen tega se je sklenilo, da se Ojerdat internacijonalizira. da se kontrolira delo pilotov, ki vodijo ladje skozi Gjerdat in da se ustanovi poseben zavod za pouk o plovstvu po Donavi. Odstranjene so vse težkoče glede eventualnih sporov med interesi-ranimi državami. Za tajnika donavska komisije je na mesto Alfreda Steeda imenovan poveljnik L' Escoit. Naše kraljestvo ni zastopano v mednarodni kontroli Donave.
NAŠE POSOJILO.
LDU Beograd, 15. decembra. »PoV
litikac poroča iz Pariza: Pogajanji naše misije zaradi predujma ne napredujejo tako gladko, odkar je ministee Loucher odpotoval v London. Ministra Stojanovič in DraškoviČ sta posetifa nekatere zavezniške eksperte in sta z njimi disku'irala o modalitetah predujma dveh milijard frankov, kateri smo zahtevali.
DINAMITNA EKSPLOZIJA V BEOGRADU.
LDU. Beograd, 16. decembra. VčeV, raj ob petnajstih se je potreslo srediste   mesta   okoli   Saborske cerkve vsled eksplozije, kateri Je sledila druga, so moOnejša. Podrobnosti so se izvedele šele danes dopoldne.   V hišL kjer je trgovina Vasica in Milovano--viča, na ogalu ulice Cara Lazarja in uli-! ce kralja Petra, je eksplodiral zaboj di-| na mita   pri   izkladanju   v skladišče, Adolfa Muncha.   Voznik je bil ranje«; in je pobegnil. Takoj je prihitela požarna bramba.   Med  razvalinami so( našli enega mrliča.   Govori se pa, da je pet mrtvih in 30 ranjenih. Sprednje; hiSe so močno poškodovane. Orožniki so postavili kordon, ker se ne ve, če' ni v porušeni hiš J še kaj eksplozivne snovi. ^
Apraffiaclia-
—   Cenejša prebrana.   Vsled razpisom deželne  vlade   za Slovenijo z dne 12./11,' 1919, št 12.238.   in a dne 5/12. 1919, Štev.) 13.545, glede cenejše   prehrane nelmovitih slojev odreja   mestni   magistrat sledeče) I. V cenejšo prebrano se bodo sprejemali^ 1.) Siromaki ki so brez sredstev, ln 2.) delavci, nameščenci in aradniki. ki so izključna navezani le na svojo dnevno, tedenska* ali mesečno mezdo, oziroma plačo. IL Spre-j Jete stranke dobe cenejša živUa v sledečih', oddajališčih blaga: A. Aktivni Železnlčarff' le pri železnifld aprovizadjl, B. Člani mopomočl« le pri »Samopomoči«, C člani vojne zveze le v konsurrdb, D. Člani »SplosV ne gospodarske  zadruge« le pri tej zadrn-j giT E. Člani »Gospodarske zveze« 1« prt tclj zvezi, F. Vsi drugi, ki se sprejmejo v ca-' r.eiSo prehrano, pa niso nikjer včlanjeni, la pri mestni aprovizacijL   III. Izkaznice srni cenejšo prehrano dobe: Pod C do P **ve-j den! le na podlagi vprašalne pole.  Pod Hj navedeni na podlagi Članske knjižice »Sa-< mopomočic. Ako pa imajo poleg svoje pla-i če še kako drugo premoženje, pa le na pod-] lasi vprašalne pole. Pod A navedeni železi ničarji   sploh ne rabijo   nobenih Izkaznic.; Ako pa imajo poleg plače Se kako premoženje,   morajo   izpolniti   vprašalno polo., IV. Vsi oni,  ki ne bodo sprejeti v cenejšo prehrano, bodo dobili pozneje posebne izkaznice, za nakup Žrvil po normalnih tržnih cenah. V. Kazenske določbe, t.) Kdor bi bil sprejem v cenejšo prehrano vsled napačnih navedb v prašalni poli,   ali   bi ponaredil podpis hišnega gospodarja, oziroma njegovega namestnika, ali kdor M prejemal cenejša živila pri več oddajališčih blaga, navedenih pod A do F, kakor tudi sokrivci, M bi povzročili, izvršni al! kako drugače pripomogli da kdo neopravičeno sprejema ce-neiše blaso, ter hišni gospodaril, oziroma njih namestniki,   ki bi ne hoteli podpisat! stranki vprašalne   pole   brez zadostnega vzroka, se bodo kaznovali ▼ zmlslu naredbe deželne  vlade  za Slovenijo s dne 28. novembra 1919,   št. 749 uradnega lista, t globo do 20.000 K ln z zaporom   do šestih mesecev.   Hišni posestniki,   ki bi vedoma podpirali neresnične navedbe, se kaznuje!o no določilih kazenskega zakona.
Aprovfzaclja Južne železnice deli svojim odjemalcem moko, sladkor, namizno olje, kis, kavo, rozine, cimet, milo.
Raznoterosti.
* Stavka vmoptvoev. V pokrajinah na Zgornjem Renu so vinopivcl radi visokih vinskih cen pričeli stavkati. Vsled stavke je bilo mnogo vlnaren zatvorjenlb. Sod s približno 12.000 litri srednje kakovosti iz leta 1918. stane najmanj 13.000 mark.
Izdajatelj In odgovorni nrednlk-Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiska
Hi
Stran 4.
»SLOVENSKI WA*00- <me~n. aeceraDra l*ns.
fflfl
Dr, Ivan Rupnik, vlš. fin. svetnik javlja v svo-jemjin imenu vseh sorodnikov, da mu je dne 15. dec. ob 5 V2 uri zjutraj preminul Ijnbljeni sin ozir. brat
Zahvalo.
Povodom nenadne smrti namera preliubega sina, brata, nečaka in bratranca, gospoda
•smofafec - pnnrist dni ginu. v Rraojo po kratki mučni bolezni.
Pogreb je bil danes ob S. uri popoldne.
Želim ostati sam v svoji bolesti.
Ljnbljana, dne 16. dec. 1919.
fresat. pjra'.niki Dunavske fls*il«
izrekamo tem potom za izraženo sočutje najiškrenejšo zalivalo gg. kontradmiralu Met. Kochu imenom ministarstva vojne i mornarice, Bern. Jelo-cniku, kapet. korv. za njegovo izredno požrtvovalnost in tru-doljubivost, g. Ante Andricu poroč. freg. za iskreno posmrtni co, vsem gg. tovari Sem bla-gopokojniku in vrlim mornarjem Rečne tlotilc za poskušeno reSi Ino akcijo svojega dobrega poveljnika.
St. Jernej, !3. decembra 1919.
Žalujoči ostali. E]
k« H. KENDA, Ljubljana. 10414
M
no d
...»  »Slovenski  Rdeči križ« v iflJtlfL Ljubljani prodVveliko želez-agajn o. 10441
BiliaiBitarl[aseMre,"e-Povpr'i'
se v kavarni v Naradiem
.i-
> mm -~
t*
Vsem znancem in sorodnikom naznanja podpisana rodbina, da je umrl dne 26. oktobra v Gradcu In bil tam pokopan dne 28. oktobra t. L gospod
dr. Ivan Scbiffrer
geaeralštabni zdravnik v p.
Be&kl&a L, SeMfirer.
H m tu! pogrebni iav:c! v Ijubljanl
Globoke žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preža'ostno vest, da je naša ljubljena, predobra mati, sestra in teta, gospa
J & w ki sš i
olsna posestni ca ln hotellrka
danes ob 8/44 uri zjutraj v 77. letu starosti, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnke bo v četrtek, dne 18. decembra ob treh iz hi5e žalosti, Sv. Petra cesta štev. 5 na pokopališče k Sv. KrižU
Sv. maše zadušnice za blagopokojno sc bodo brale v župni cerkvi Marijinega Oznanenja.
V LfubljanJ, dne 16. decembra 1919.
Konstantin Potočnik, sin. Oroalav Dolenoc, brat. Ana Oblak roj. Dofenec, Ivana dr. Bfohar rej. Dolenec, Apoloni fa Dei-
singer roj. 2c!?nec, Hatavina Doleoac. sestre.
Ing. Ervin Wadas Adrijena Wadas roj. Lukan
poročena.
Ljubljana,        v decembru 1919. Brno
oppnrjOuDDOo
|ci bi šel tudi na deželo, se iakoj sprejme.    Pismene ponudbe naj so predložijo osebno v pisarni Žitnega Zavoda v Ljubljani.
**~ v 'rt.
ill
II lil
Izida valea nastalih taikoe sale zadaja dal t. m.
Radi zvišani h tiskarskih stroškov je založništvo primorano zvišati ceno koledarju na K 10—. po poŠti K 11—. Naročila, ki so dospela do 16. t. m., podo izvršena po prvotnih cenah,
Jragoslo**!!«^! poslovni koledar,
ki us-reza nemškim »Geschattsvormerkblatter*, ima obliko trdovezane knjige, 24X18 cm, in je potreben pripomoček za redno poslovanje uradov, pisaren, obrti itd.
Da si zagotovijo nakup in točno dopoŠiljatev, naj ga radi omsnjenc naklade p. n. uradi, pisarne in posamezniki takoj na roče po dopisnici. — V Ljubljani dostavimo koledar na dom.
Založništvo Moia^ Drinoci. Urisji ljute
na Brojna it. 20.
domu, Liubljana.
10462
Mski, Goerzov daljnogled, foto grafski aparat, vse ie v naj boljšem stanju. Ponudbe na uorav-ništvo „Slov.Nar." pod „DJjak*'/10 99
Vinske posode,
hrastove, se odda ekrog 160 hI Cena 80 vin. za 1 1   Ponudbe ns upravo lista rod ,Hrastovi sodi 10417*.
?2 iinhrih Pri tamka)šnJin bankah iz lil l£f lOLIId plačulem v Avstriji po najvišjih dnevnih kurzih. Hu^o Roseaberg
Graz, Annenstrasse 22. Telegr. Adresse .IMPORT* Graz. 10201
Um m kfleMarli in Krni"-
S:a!no nameščenje. Iguac Jellenc, tvornica imenih štednjaka i bravarske robe Karlu
»ac. 10437
Kinin star lato. r«£
(tatar, LJiMjasa, Kaiadftrska al. it. 97
DfaJfM dve beli. železoi lepi posteljici nnH Naslov pove uprav. »Slovenskega Naroda". 10459
«vila s vrtom v Mariboru' Pismene ponudbe na uprav-niitvo .Slov. Naroda" pod .Vila* 10457
Ml
Beciiaha tebtnica
Kolodvorska ulica 11
z utežmi se kupi. Srebolajak, Ljnbljani
11453
KostorisriBja
a moč nske in
nemške stenografije ter strojepisja se sprejme za takojšnji nastop. Ponudbe /■ zahtevo plače na poštni predal 123 Ljubljana. 10426
Z ozirom na preklic 1. Gabriel v »Slov. Narodu« izjavljam, da nisem identičen z omenjenim.
Bvan Gabriel,
mar ker kavarne .Zvezda",
KutjI se vsaka množina
I oKroolsoa. \imrn in rezanega M
(žaganic) po ugodnih cenah. V ponudbah naj se  množina ter vrsta lesa označi.   Malenseh  M. Iesotrtecf Maribor.
'Irnirr^tinin - dolgoletno prakso v MUlUlliiliJjd knjigovodstvu, korespondenci slovenski in nemški kot v vseh pisarniških delih, strojepisju in delavskih izplačilih želi s 1. januarjem 1920 nastopiti službo. Ponudbe se prosijo pod .J. P./10376" na uorav-ništvo .Slovenskega Naroda« 10376
Mi M\m peontik vc,^S^
nitbe z inteligentno gospodično event. mlado vdovo, staro 17—22 let Premoženje postranska stvar, ke/ sam dobro situiran. Tainost pod častno besedo '.ajamčena. Samo obširne ponudbe, ki se tako? vrnejo, (če mogoče s sliko) se prosi na upravo lista pod .Večna mladost 10450*. 10450
Kontoritfiifa
prvovrstna moč, ki je zmožna opravljati pisarniški posel popolnoma samostojno, stenografinja, slovenskega in nemškega jezika popolnoma in hrvatskega vsaj deloma veščo, išče veletrgovina na tukajšnjem trgu. Isto tam se sprejme tudi ženska pisarniška moč s prakso. — Vstoo takou — Ponudbe je predložiti najkasneje do 28. L m. 1919 pod .št 250/10461« upravi .Slov. Nar.« 10461
Sladkor
'lako je bilo pisano v „Sioven-sem Narodu', da se kupi sladkor in poizve v hotelu .Slon" pri vratarju. To je bilo pred dvema mescema pred stavko in sedaj je Šele bilo pisano. Podpisana vratarja od hotela »Sion* zanikata odločno proti govoricam, da midva kupujeva sladkor, to je bilo le za kavarnarja In brez najine vednosti.
Martin Lnbej, Gustav Ravnikar.
Prva jugoslovanska
nudi potnade bele — rdeče, prah v zavitkih, kakor tudi beli izvleček .S I DOLIN- — tekočina v malih steklenicah — naboljše čistilo za vse kovine.
JL Radesfch naslM Karani*.
Prah se razpošilja tndi v celih vagoeib
Itfg mm kuharica za takoj z dobrimi IstC AC spričevali za restavracijo. Plača po dogovoru. Kje, pove upravništvo rSlov. Naroda*. 10458
F« p Melita (§tePaMca) za čevljarje i vama   s\i0 ODrt se snreime
takoj. — K. Majce ln drug, Ljubljana. Radeckega cesta 6. 10415
Mm 1*1 lavMati.
Karlovšek v 10380
Plača do dogovoru. Dr Celju.
Mi se !B3!!;o lolo Ia soTcnske
rntini-i v l^ski ulici se. 19, p?i-IMm Ui^te. 104 5
Prodam 40—50 qw tM
IJKu Dobava takoj tudi posamezne lili. vagone, Ponudbe z najvišjo ceno za. 100 ug tranco vagf>n na Al. Schrey esna trgovina, Jesenice^(Gorenjsko). 10132 j
2 koutoristiitji ^V^K
takoj sprejmeta. Javiio naj se le gospodične z daljšo prakso. — Ponudbe pod ,Za dobro dslo dobra piača 1C413' na upravo.
Posojilni v Zagona o. lm
refistr. zadrega z neom. zavez«
vabi na izvanredni
bčni zbor
ki se bo vršil
v torek do* 24. decembre 1919 ob It. vi v pisarni PoanfUnJen v Sanjari« a aladačlai
DNEVNIM REDOM: 1. Sprememba zadružniških pravil.
Ako občni zbor ob 16 uri ni
sklepčen, se vrši eno uro pozneje dragi občni zbor, ki je brez ozira na število zadružnikov sklepčen.
Zagorje ti Savi, 1& decembra 1919.
fJjlP*'?n"» mh* **vent. s hrano se t dda EKiClttl ibiia najraje za dijaka Naslov pove   Anončni   zavod   Drago Beseliak Lfnbi<ana. Cankarjevo nabrežje 5. 10454
sobo z elt-ktr'čno lučjo. Ponudbe na upravništvo ista pod .F. H. 10443'. 10443
DOf-fflVOr (*ejrnač) star 7 mesecev, iz-! dđ'iulcL borne rase, je naprodaj" pri Roglu, Ljublj.inn, Kolodvorska ulica 39
10412
I flk "1 Pr',n,iren za trgovino v pro-LUbui, metnem kraju v mestu ali na ds^el' se išče za takoj. Ponudbe pod .Prometni kraJ"/104J4 na upravn'šrvo tega lista. 1044-
r»flrnflfl ve^ vsen Pisarni^kih del, s!o-UU |)Uu, venskega, nemškega in italijanskega jez'ka, samostojna moč, išče r,iinterne službe v mestu aH na deželi. Ponudbe pod .Primerna l-!3ž!)I/13445" na upravništvo lista. 10445
Vzorna voditeljica
(nadzornica) za večje hotelsko podjetje sc sprejme. Pogoj: Večletna praksa s prav dobrimi spričevali. Znanje več jezikov v pisavi in govoru. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru' Pismene ponudbe s sliko na uprav. Slovenskega Naroda pod šifro .Hotel 10336*. 10336
Traži se 4 — 5 vještih
b alkara.
Upitati hed Đšsaičke pivare rarnjevo. Penafie treba fstoj
Slati- 10264
bukova in gabrova k u p i Švicarska izvozna tvrdka Ponudbe z navedbo množine in etne na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
froda se
skoraj nov kratek klavir, štelaža s kar-to n a ž n im i predali za vsakovrs'no trgovino, prodajalna miza, železna držala in steklene deske za izložbo, zaboj za klavir, otroška bela postelj3, truga za pranje, kletki za ptičke otroški čevlji St. 23 in violina. Pojasnila daje tvrdka Jurasek VVblfova ul. 12, Ljubljana. 10377
Ko nI
Zs oslabele vsled starosti, proti slabostm v želodcu in proti gubitku telesne moči je stari vinski konjak pravo oživ ljenje. Razpošilja dve po! litrski steklenici franko pakovanje. za 68 K. 5848
Benedikt HertS,
graščak  na graičioi   Oolič pri Rokicah Štajersko.
Naeelatve.
KXXXXXX^XXXK
Odvetnik
dr. Ivo Česnik
naznanja, da je otvoril svojo pisarno
v Kandiji - Novem mestu
(v dr. Buhovl vili.)
KXX!H!XXXXX£SXK
Sp&cersis&o kolonijalno in
prekomorsko blago
najceneje in najbrže kupujete ::  od poznate veletrgovine
jFBUCTUS'D.11*
za promet zemaljskih proizvoda plodinama kolonijalnom i inom robom
Zafrafc, Tlaika oL 21.
Teletea 101.       Dteceljeaa 18«.
Zehtevajte cenili!
Srna
m$ znamka Jamči aeflo-setno kakovost mila.
IGNAC FOCR, tovorna mile in sode KRANJ.
Iratii
čebeini vsaki
vosek, parafin, crresin se kupi v nožini.  Ponudbe   na   podtni   predai   110,
Ljubljana.
Odvetnika
ir. Mm Pnir ia (i ili
sta svm odvetniški pisarni združila.
Sedež pisarne. Ijubliana« Zo&sih\ ulica št 9, nasproti rustične palače« 10334
remog
Vam nadomesti impregnirano kurivo. — N^recitei dokler Še kaj zaloge! Drva vsake vrste se Vam dostavijo takoj na dom. Motorna iag brezplačno na razpolago!
KtstniaK, RolofeOMa ulicu $t 31.
Stsaojar>sk3 m»harJfi!:a industrija «aj
Kiseljak i Feigl
Karlovac, Riječka cesta broj 21
imade na sladištu
lin ilis H i S11' tl
crne i pocinčane u svim  dimenzijama za   promptnu odpremu.
2E
j
Usnjati nabitki z žebljički, za noske in ženske čevlje, garnitura po K 2'—, za otroške po K 1*50, se zopet dobivajo v ljubljanski zalogi tovarne »PEKO** čevljev.
Freprodaialci papnsi! Preprodajalci popust!
Peter Mm & Co. Ljubljana, Mi ti 20.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorila trgovino
s papirjem in galanterijo
ter priporočam bogato zalogo pismenega papirja, razglednic, pisarniških
in šolskih potrebščin. Velika izbira
božičnih in novoletnih daril.
Zlata Brišnik, Maribor,
Grajska ulica 10.
\ML lasrcii
i
liL
pGs!ov!2!sa: Joriiić ulica 10. telelon 20-18 mlcU NUcclić rJIca 12. te eioa 23-98.
Prodajei
Vino belo in ideče, staro in novo, hrvatska, dalmatinska ter banatska. Vse na vagone in majhnih količinah, hitro in točno od premijanje. 10273
r-ir
30
HE
Bi
ka Siatina
IHT^P1 ITfllOf' NaJDoliša namizna voda, najbogatejša na ogljiko tinijiti litici • vi kislini. Pospešuje prebavljanje in preosnavljanjc
F¥iia Iffllfif* Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca dijllO flEltSL in čreves, najboljši pripomoček proti slabemu pre-bavljanju in teku, boleznim jeter in ledvic, sladkorni bolezni.. Rnnatl urnlor • Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro ilulnll lltiKl. sredstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom itd.
b»Aiba (tafitn je najbolj priljubljena in se v obče največ zah-iSUifiU alUiiiiu teva. To pa radi tega, ker je iz izmed vseh alkalično saliničnih rudninsko kislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. — Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice.
a slaliu ie imp umm ii zMm rinnlia nla, btn
*M ajjarfll        jj llfa
mm
^2
m
M2
7E
18