Leto LXX. št, 16 LfnM|ann, četrtek zL Jaonarfa 19& Din iznaja vsak dan popoldne, Izvzemsi nedelje to praznike. — inserati do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< relja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EV UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica štev. 5. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon št. 28 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Poštna hranilnica v Ljubljani St. 10.351 Rocseveltov program za tekočo poslovno dobo: Amerika v znaku nove socialne pravičnosti Rooseveltova poslamca ameriškemu narodu — Pregram v novi poslovni dobi predsednika beda in siromaštvo mora izginiti — Osnovno načelo ameriške socialne politike WASHINGTON, 21 januarja. z. Prezident Roosevelt. ki je bil včeraj slovesno zaprisežen na Kapitolu, je danes izdal na ves ameriški narod obširno poslanico, v kateri obra/laga s\>oj delovni program za tekočo poslovno dobo. Kakor je obljubljal že pri volitvah, ki so mu prinesle nepričakovani) veliko zmago, tako tudi v svoji poslanici napoveduje, da hoče vse svoje prizadevanje usmeriti na /o, da ostra-ni nesorazmerje med bogastvom in si-romaštvom. I '\esti hoče socialno pravičnost na vseh poljih. Vse, kar se smatra za socialno kri\-ično. mora izginiti. V državi, kjer je \ sega preveč, ne sme nihče poznati bede. \rsak državljan mora biti predmet interesu in skrbi države. Uvesti hoče no\° socialni red, ki bo pomenil reč kakor samo splošni napredek. Roosevelt hoče na starih temeljih ameriške demokracije zgraditi nov red socialne pi avičnosti. ki naj \'sem bodočim generacijam zagotovi lepšo zadovoljnost in doseže, da b;rv republiika.nr.i doživeli popo-Ln neuspeh pr» Oero de lop Angfetos. 7a.pad.-u Madrida so sedni pnstojn.nke rdečih zelo ^njnne. Uporraiško topništvo je rjb 17.30 7„Tn«llo na usicah v prodašon mesta Poslopja sn Telo no.Sfko-lovaiui. Število smrtnih žrtev še ni znajio. PreneraJ Fran00 demantira venti mnđnM vlade, dn sn roj tn ro nieTonn.rKtn^ne eea so se zopet utniimii na s\>»ji4i p:*ejšffijih poetojankan. Madrid, 21. januarja, r. Vladne čete so včeraj popoldne krvavo odbile protinapad nacionalistov na Cerro de los Angelos. Barcelona, 21. januarja. AA. Renter: V mrež^ se je vlovi^a ena mpomiška podmor-oa. V Barcelono je prispe! prvi to^otr žita. '7 FVaacoje s 700 tommi. VeracniT. 21. ian. AA.. Ha vas: V tukajšnji >nki je bflo vkregwri.h nn la*i>> 7,;» ma-dridslco vlado 88 tenpov kaJnbra 7ti in ve-13ko število at-rojnie^ V«e to orožje je bi»lo i*^dolnno v IfelđcL Portugalska odklanja LONDON. 21. januarja. w. PoTrugalska vlada je poslala angleški vladi noto. v kateri izjavlja, da pod nobenim pogojem ne more pristati na to. da bi se na portugalsko-špan-ski meji uvedla mednarodna kontrola. Portugalska vlada pa je pripravljena sama prevzeti kontrolo in preprečiti dostop prostovoljcev s portugalskega ozemlin PARIZ. 21. januarja. AA. Na veliki svetovni razstavi, ki bo otvorjena 1. maja t. 1. v Parizu, bo zav/emal vidno mesto jugoslo venski paviljon, čigar temeljni kamen so včeraj položili. Jugoslavija je dobila eno izmed najlepših mest neposredno za monumentalnim vhodom Trocadera. kjer bodo razstavljena kul-furna n gospodarska prizadevanja kraljevine. Načrt za paviljon je i-z-delal nadarjeni arhitekt Sajsl in bo paviljon zavzemal več sto tisoč m5 površine. Glavna dvorana bo dolga 26 m. široka 10 m in visoka 11 m. Znaten prostor je določen rudi ostalim mani^im dvoranam. Dela se imaio takoj začeti in smemo pričakovati, da bo paviljon po zaslugi glavnega komisarja dr. Adolfa čuvaja in njegovega pomočnika Ri-sta Santiča o pravem času gotov. Ned\umno je, da bo tudi poslanik Purič pripomogel k uspehu jugoslovanske udeležbe na mednarodni kulturni manifestaciji. O priliki polaganja temeljnega kamna je dr. Adolf Čuvaj priredil slavnostno kosilo, na katerem so bili poleg poslanika in vojaškega odposlanca generala Rističa, poslani-Škega svetnika Simiča in osebja jugosloven- skega poslaništva tudi mnogi francoski go sti. med njimi francoski glavni komisar za razstavo. Tudi francoski trgovinski minister Bas ti d in njegovi najbli/ji sodelavci in po-močni.k glavnega urednik:; Havasa SO bih na tem slavnostnem kosilu, ki je poteklo v pri-srčnem in prijateljskem razpoložen ju — kakor zmerom, kadar gre /a kakšno faanco-SKO-jugoslovansko manifestacijo Ob koncu kosi'a je pozdravil svoje gosle dr Adolf Čuvaj z govorom o pomenu pariške razstave in udeležbe Jugoslavije na tej ra/stavi. Francoski glavni komisar razstave Fd rn-ond Lape t, ie izrazil upanje, da bo iugoslo venski paviljon na letošnji razstavi poka/al vsemu svetu K-pe uspehe jugoslovenskega prizadevanja. Spregovoril je tudi trgovinski minister Bastid. znani prijatelj Jugoslavije. I/ra/il je svoje veselje, da se Jugoslavija nahaja v kulturni manifestaciji poleg Francije. Ob koncu je govoril jugoslovenski poslanik dr. Purič. ki je reke!, da bo pariška razstavi 1937 pokazala, da je Francija še /mc^ai središče Evrope in srce sveta Jugoslaviji ie po nosna, da je prijateljica Francije Uspehi „4 mušketirjev" v ASriki Podrobno poročilo o aSriškt turneji naše teniške reprezentance Bombni atentati v Lizboni V pretekli noči je v portugalski prestolnici eksplodiralo pet bomb LIZBONA. 21. jan. AA. Havas: Ponoči so V posameznih delih prestolice eksplodirale h^mbe. Dve bombi sta eksplodirali skoraj istočasno pred »Španskim domom,« kier je ramo bila neka predstava Tretja bomba je eksp!r*chrala v prostorih portugalskega ra- dijskega kluba in je morala biti vsa oddaja ukinjena. Četrta bomba je eksplodirala pred poslopjem prosvetnega ministrstva ' Peta bomba je eksplodirala nedaleč od antene glmme radiiske postaje in napravila mnogo škode. Pred padcem japonske vlade Parlament ji bo danes izrekel nezaupnico in zahteval njen odstop Tokio, 21. januarja, z. Danes se sestane japonski parlament, da prične razpravo o Naknadnih kreditih za oboroževanje. Ogromni izdatki za vojsko in mornarico ^ujajo v japonski javnosti že del j časa ^Hko nevoljo. Sinoči sta imeli skupno sejo najmočnejši stranki, ki imata v parla-fc^tu tričetrtinsko večino. Sklenili sta ^ j bosta na današnji seji nastopili odloč- no proti ogromnim oboroževalnim izdatkom in proti zunanji politiki vlade ter zahtevali odstop Hirotove vlade. Vlada se zaveda, da je spričo takih okolnosti njen padec neizbežen. Danes je izdala obširno spomenico, v kateri utemeljuje svojo politiko in se sklicuje na silno oboroževanje Rusije. Johanneesbourg, 21. januarja, e. Lz Južne Afrike so dospela podrobnejša poročila o gostovanju nase teniške leprezentance. Naši »štirje mušketirji« Punčec, Pallada, Kukuljević in Mitič so na svoji turneji po Južni Afriki dosegli znatno večje uspehe kakor Angleži, ki so prvič nastopili z Au-strnom in Collinsoir:, drugič pa 3 Perry-jem in Haighesom. Tudi Francozi, katerih moštvo je vodil Borotra, niso mogli tako prepričati kakor Jugosloveni. S svojimi zanagami so naši igralci ponovno potrdili, da sipadajo v svetovni razred. Zlasti pomembna je njihova zadnja zmaga v Johan nesboiirgn proti ju-žno afriški reprezentanci. Igrali 30 pri neobičajno vLsoki temperaturi in v višini 3000 m nad morjem. Med drugim so premagal: tudi južno afriškega prvaka Farvuasona. Tekmovanje se je vršilo dopoldne in popoldne in sicer dopoldne dva singla, popoldne pa po dva singla in doubla. Zanjnanje občinstvu je bilo ogromno. Dopoldanski tekmi je prisostvovalo po 3000. popoldanskim pa po 5000 gledalcev med njimi mnogo Jugoslovanov, ki žive v teh krajih. Sodniki so bili zelo nepristranski. Jugoslovenska kolonija je bila zaradi uspehov ovojih rojakov navdušena in je Jugoslovenski narodni klub priredil 2. januarja na čast našim mušketirjem banket, ki mu je sledila veselica, ki 30 se je udeležili najvišji južnoafriški dostojanstveniki. Igralcem so bila izročena lepa spominska darila. 3. januarja so bili igralci povabljeni na kosilo pri predsedniku kluba Vurdelji. Južnoafriški listi so pisali izredno obširno in toplo o gostovanju naših igralcev. Največji južnoafriški dnevnik *Sunda.y E>: pre^s', ki izhaja v Johanne^bour^u, je pri-občal članke preko cele strani. Podrobni rezultati zadnje tekme z reprezentanco Južne Afrike so bili naslednji: Punčec Farvuason 6 :0 6:4. Punčec—Eertram 6:1, 6:2, Kukuljević—Rob bira« 9:7, 8:6, Kirby Kukuljević 4 : 6, 6:1. 6:1, Kitby—Mitić 6:2. 6:1. Mi-tić—Robbins 6 :3. 6 : 3, Kukuljević-Mitić : Bertram-Robbins 4 :6, 6:2, 6:2, Faryua-son-KLrby : Kukuljević-Mitić 6 :4, 6 : 3, Pallada-Punčec : Bertram-Robbins 6 :2, 9 : 7 in Faryuason-K;rby : Pallada-Punčec 6:4, 6:4. Končni rezultat je bil torej 6 : 4 za Jugoslavijo. Vremenska poročila Temperatura se je znižala, barometer se dviga, lahen zapadni veter zmanjšuje oblačnost. V krajih, kjer je včeraj južni veter razmočil plast snega, je smuka neugodna, v višjih legah, kjer temperatur:; ni prišla nad ničlo, je smuka ugodna, ker se vrhnja mehka plast novega snega ne uuiz-a globoko." Kranjska gora. danes: —13, lo pršiča. Vršič, danes: —4, 50 snega, Tamar, danes: 30 pršiča, Kateve-Pianic*. dan*»s: --10, 15 prSica. sankališce in drsališče uporabno, skakalnice uporabne. Curih. JI. januarja. Beograd 10, Pariz ! 2033625, London 21.38375. Newyork 435 75 j P*ni>eli 73.4?r>. Wtm 22.94. Amsterdam I 23S.575, Beri« 175.20. I>unaj 78.75-81.25. Praga 15.21. Varšava &2-2S, Bukarešta 8*25* Kako dolgo še T V Zagrebu izhaja revija .»Hrvatska Smotra«. Izdajajo jo franlrovct to so ljudje, ki jim je bil pred vojno voditelj dr. Josef Frank. Pred vojno no imeti svoje gla»ilo — dnevnik »Hrvatsko Pravo«, ki je besno napadal ves, kar je slovansko. Na jngu je priznaval samo Hrvate, oa s^eru pa Poljake, ostali slovanski narodi zanj niso eksisliraJi. Vse, kar je vsakemu Slovanu **veto, je vlačil v blato, smeSil m v nič de-val pa je /lasti 1*-fn k> po slovanski vzajemnost i. Posebno je blatil in napadal Strossmaverja radi njegi,\cga slovanskega in jugoslovanskega prepričanja Smer tenui listu je dajal dr. Frank. Zato so mu javno očitali, da je v službi Pešte in Dunaja in i!a dobiva od tam denar. Teh očitkov dr. Frank ni nikdar ovrgel. Frankovci sedaj izdajajo, kakor smo te omenili »Hrvatsko Smotro«. Ta list je nedavno t<*ga objavi! iudi članek, tičoč se češkoslovaške. Pisal je v istem žanru, kakor je svoje dni pisalo zloglasno »Hrvatsko T*ravo«. t lan. je napisal neki Ivanovu-. * ko ga « i t :i t v . dobite vti^. kakor da inr.it«- \ rokah Mj-i.liii|»ci»fJfll pisttrtovnlrl I* proti ■ kl n.« fistiški ttrgan iz rajha. Ivanovi«' abreloijc < ehe, dasi se dobro zaveda, da j«- » t slovaška rešila manjšlnjsko vpri'š:»nj<' take ugodno za narodnosti, kakor nobena druga diža\a na svetu, >>da s teiorjrm, y »>bs*-1i. rm htaajrm in z drugimi nasilstvi iri -vojo oblastjo ostale BSiads S).»\. sti [»a Nemce in Mad/are<, s.i karo s\ojo državo sovjetski Ku.-iji. da fs U] trebi v vojne nanieiie«. da if >< ► '. vaška, eaalbS kakor Krat: ^ja in Komi. čuvar vseh bajk o ve<"nem mira, da U s tem preprečila revizijo niiiovinh pogodb«, da je »gnila« in zalo /ap'• HUM ra/patbi i. t. d. Krono tem nesramnostim in klevetam pa daje Ivanovi*.' in z njim »Hrvtlfcl Smotra« s končnim vzklikom: > \ kaj 00 človeštvo i z g u b il o, ako zgine s površja t e h o s I o 1 |i§ k a ? !<« — Mislimo, da ')*- /pričo te.;a bi > 'nega iz-orutia protisIovans!»p^a in prot>re-keira h< snila prav umestno isto vprašanje, k^ m p svoječasno v hrvatskeni sal>oru in javno vtavili na dr. Josefa I-ranka. »V. ie viel iiat er daftir bekoninen ? !« Za \ «*o j'.i^o slovenske* javnost, ki še ni izgubila f^uta poštenosti, dostojnosti in — slovanskega patrioti/.ma, pa je prava sramota, da more in sme v naM sredini i/ha jati li»-t. ki piše takti po«ilo in m sraaaaa o bratskem eeškoslovaškeni nuiodu in o bratsl ; »lo vanski di/avi, ki je vrlmte^a -^«- 0.1-.1 botjša in aajavastejsa mnN msca! %<' i>-se na češkoslovaškem katerikoli l>sl i't/i:.> samo približni« tako brezstidno pisati o zavezniški Jugoslaviji, bi 11:1 pravila če slovaška javnost ti^t? trenutek z njim kr:' tek proces. Pri nas pa . . . Nadejamo s«-, da bodo tudi naš«- oblasti poskrbele, da h vsaj v bodoče bratska in »ave/niška «"♦■-BtsoSSM aška obvarovana v n::V. or,.?\i pred takimi napadi! Hrvatsln hmetje in klerikalci Proti »Seljački-Siogi«, ki kalUff >.na-110, s'sl;r. ni i>el tii. nTlflUtilf narodnega polCfDta. so hrvatski klerikalci jeli snovati svoje Skome, Kronie in Cirome. t/l>e-ueio »o pridiui ro.irili proti »Sel tački SI o-^i«, da bi s tem dobili čim več kmetske mladine v s\ojc organizacije. Da ajlssvs taktika ni ostala neopažena v rac. t*tart* 1L Jumarja 1MT. ?tev. M Kriza naše srednje šole Predavanje prof. Bojca pod okriljem Profesorskega društva Ljubljana, 21. januarja iTofeoorslco dru*tvo ie snoči priredilo v dvorani UUZD predavanje o krizi nase &red nje šole. Predaval je prof. l-tbin boje, ki pripada mlajži generaciji na*, h pedajjo^ov. Bil je učenec prof. Karla Ozvalda. Dvorana ni bila polna. V debati t»e je LwvSi inspektor sester temu zelo čudil, spričo tega, da zade* va to vprašanje danes profesorje, sta:vc, nar rodne zastopnike, dijake, akademike in Sc druge, pa zastopniki vseh teh niso napolnil} dvorane. Naša javnost, je rekel, 6e je že predala nekako usodi in se ne zanima več za najbolj važne sodobne probleme, čeprav jo lc*ti v živo zadevajo. Predavatelj »e je potegnil predvsem za ohranitev treh tjpov srednje £ole. to je hu* mariietične gimnazije, realne gimnazije in realke. Posebno pozornost je posvetil realni gimnaziji, ki je po vojni nekako zmagala, /zanimive so bile ugotovitve, da se nižja realna gimnazija prav za prav v bistvu ne raz5 likuje od _ meščanske Šole. Vendar ima absolvent nižje realne gimnazije večje pra vke in privilegije kakor absolvent me^čans eke šole. Prav zaradi tega je dotok 'lijakov na srednje šole tako močan. Večina staršev ima namen spraviti otroke vsaj do mate mature, s katero so mu že odprta vrata V Stevjlnejse in ugodnejše poklice. Čeprav modernist, se je predavatelj zas vzel za latinščino v nižji realn; gimnaziji, kj naj uri dijaka v logičnem mišljenju. Kak profesor matematike L>i mu na to odgovoril, da se ta namen doseže tudi s poučevanjem mate matike in prirodoslovnih ved. Presenečenje skoraj pa je bila prodava t olj eva misel, da je treba vpeljati v višjih razredih nove predmete, kakor sociologijo z etiko, psjftH)" !og>ijo (razvojno itd.), kulituroslov.e, psihoteh* niko. narodno gospodarstvo in umetnostno zgodovino, torej kar sedem novih predmetov, ki naj se poučujejo samo v osnovah in ki »omagajo, da se dijak približa resnjčr nemu življenju. <>b drugi priliki je pa predavate! poudAs r trebg zaceli boj proti enclkiopej 'liaara v srednji Boli! Predavatelj je tudi večkrat poudaril* da naj srednja ?o!a svoje Sjojenrc tudi vzgaja in ne e*amo mM. Saj Jo ?o bietvo problema naše urednic Bole, ki jo v krizi- Saj absolvenli nižjih in v štih -red. rtjih šol obupno mnogo vedo o vsern mogočem Mi 6e ponašamo, da vemo več kakor na primer ivrvprečen Francoz aij Anglež. To je res. Mi več vemo, znamo pa manj. Za uspeh v življenju so namreč mnogo bolj odločilne lastnosti, k jih izoblikuje vzgoja, kakor pa golo vedenje o vsem mogocetn. ki ca dobiš :ao pri pouku. Vsem. ki govore o krizi -rednje tole, je kaj iah ko dokazati, da je pot robna reforma te šole. \'s; predavatelji so edini v tem, da jo treba gojence tudi vzgajati m ne samo učiti. Prof. Etbin lk>>e ie povedal, kako naj se vzgoje učonc; prednje šole. Postanejo naj močne o©el>;iosti in močne individualnosti. Velika zmota pa je, ako je prepričan, da so da to doseči z vpeljavo novih predmetovi k[ upadajo k tako /vanim duhovu.m vedam. Duhovne vede t>odo [>rofesor:: na šoli ravno tako učili kakor uče danes matematiko ali fizdko. S poukom duhovnih ved gojenci ne lodo bolj duhovni, le vedeli Ihx1o nekaj več o nekjh stvareh, o katerih t-o se morali, če j.h je zanimalo, doslej sami poučitj iz knjig. Nihče od predavateljev o krizi srednje so* le doslej Se o* pojasnil, s čim in kako je treba vzgojiti gojence v močila o»ebno»ij. Ako premiSljujemo o tem, namreč ^po^namo, da je vsaka šola vsidraiui v nekj zajednici, kates ri šola sluz, rako. da izohra/i in oblikuje zajednički narašTaj s pomočjo svojih kulturnih vrednot, in sicer z namenom, da obrali; sebe In se uspešno razvija v bodočnosti* Mladina je most med preteklostjo in bodoča nostjo. Ako ie današnja -šola v krizi, je to gotovo najlK>Uši dokaz, da je zajednea. druž-ba. s katero je šola tesno zvezana, tudi v krizi. Naši pedagogi naj naši interesiram javnosti pojasnijo ta problem © te strani, pa dvorane ne bodo prazne Sam predavatelj je priznal, da je za vse naše življenje danes značilno dvoje: gospo* daraka revščina večine In duhovni kaos- Kos niur je ras za mladino jn za bodočnost naroda, nai se loti teh vprašanj pred vsem. Dokler bosta gospodarska revščina m duhovni kaos značilnost dobe. so vsi napori za res formo srednje šole jalovo početje. Pedagogi kot strokovnjaki pa seveda ne morejo uvesti gosj^odarskega blagostanja na zemlji in tudi ne uredit; duhovnega kaosa. £e tako ge5 njalne reforme no morejo b.tj v^o dotlej nič vež netro Icrpanje in masen je. k: ne more imeti nohenih pravili uspehov. V stahilizi* rani, zdrav; zajednici, ki res iivj Svoja vrednote., je tud; šola nekako sama od sebe pra-\a vzgojiteljica in učiteljica rajednlžke ralas dine. —nek Verujmo v slovensko literaturo toogomir Magajna, Ludvik Mrzel, Tone Seliškar in Jože Kranjc so čitali snoči odlomke iz svojih del Ljubljana, 21. januarja Zc od easa, ko je izšla prva slovenska knjiga, so živeli med nami dvomljivci, ki niso verovali v zmago slovenske besede. In ko smo imeli že Prešerna, so nnm še vedno očitali, da lahko vse svoje kniige povežemo v culico. kakor da bi se dragoceni zakladi duha smeli ceniti (e nakupi-eeni v grmadah. Toda tudi še dandanes mnogi neverujejo v slovensko' besedo. Slovenska knjiga, ki si je pridobila priznanje tudi že v velikem svetu, še vedno ni primerno cenjena doma. Se vedno žive med nami dvomljivci, ki neverujejo, da lahko zrase kaj velikega iz naših razmer, da lahko pridejo do imena tudi naši pisatelji med evropskimi imeni. Toda ne dvomijo le zaradi tega ker smo majhen narod bi ker živimo v tako obupnih razmerah, temveč ker ne zaupajo kdove zakaj našim pisateljem. Niso verovali v Cankarja, po njego-vi smrti bi se pa vsi radi senčili v njegovi slavi. Vsaka naša pisateljska generacija si mora pri nas utirati pot do priznanja, ki ji pripada, sredi neprestano glodajoeega vprašanja: biti ali ne biti. Cc kdo lahko pravilno pojumuje to vprašanje, ga nedvomno Slovenci najbolje. Morda je bil ta uvod nepotreben spričo snočnjega recitacijskega večera zastopnikov naše sedanje pisateljske generaeije. Dvorana Delavske zbornice je bila dobro zasedena, kar pri takšni kulturni prireditvi pomeni mnogo. Se pomembnejše se nam pa zdi. da jc bilo med zbranimi največ mladine, kajti kjer je mladina, tam je vera v bodočnost, življenje ter napredek. Večer je priredilo Društvo absolventov trgovske šole in njegov predsednik Beber je v pozdravnem nagovoru dejal, da si je društvo začrtalo program na znanstvenem in kulturnem polju in da skuša pomagati svojemu številnemu nezaposlenemu članstvu. Z deli. ki so jih čitali štirje zastopniki naše sodobne proze, Bogomir Magajna, Ludvik Mrzel, Tone Selžkar in Jože Kranjc in ki jih delno že poznamo, sc nam ie tudi zbudila vera v lepše dni slovenske besede in naše bodočnosti Nasdrn pisateljem sicer nekateri očitajo, da premalo delajo, da je naš knjižni trg preplavljen s prevodi, da raje pišejo eseje kakor pripovedne spise itd. Toda prav zaradi tega bi nc smeli prezirati njihovih pripovednih del in bi jih morali presojati v pravičnejšem odnosu do življenja in razmer. Ne smeli bi prezreti, da v vseh teh delih, ki smo jih slišali snoči, živi vendar vera v življenje in da barve, ki se zde, da prehajajo v pesimizem, slikajo Ie tragiko človeka našega časa, človeka, ki vendar stremi iz tega dušečega in mračnega vzdušja in ki kljub vsemu veruje, da človek lahko postane plemenitejši, življenjske oblike ter ureditve pa pravičnejše. V takšnem pesimizmu je največ optimizma kajti čim mračne jši j c čas. tem glasnejši je krik po življenju. Verujemo v slovensko literaturo in ta i vera se nam je snoči utrdila; opazili smo razvoj pri Mrzelu. ki se od pesmi v prozi obrača neposredno k življenju, čeprav si je izbral pravljico, da nam pove tem globljo resnico c razmerah in človeku. To so prav za prav pravljice o resnici, zato so namenjene »velikhn otrokom«. Tone Selivk ar pa v tvojih delih odkriva vselej ljubezen do človeka, karti tudi on veruje vanj. Ni toliko bojevnik za novega človeka kakor sod mt razmer, ki tisce ljudi k tlom Tore kranjc se razvija v izrazitega realista, ki nam obeta še muogo povedati. Njegov Obraz v oknu, najnovejše delo, ki še ni izdano, pomeni odločen korak naprej. Reči je treba, da nam nudi zelo verno sliko našega človeka tega časa. ki ustvarja egoiste, neznačajneže in slabiče. Prireditev je dosegla v moralnem pogledu najlepši uspeh. Privilegiran nered na ljubljanskih cestah Ljubljana, 21. januarja Ljubljanska policija ima Hrog cestni red za vozila, ki jim točno predpisuje, kje smejo voziti in kje smejo obstati. Samo za Žagarje drv -c>? zdi. da ti predpisi ne veljajo. Menia si policijsko ravnateljstvo ni na jasnem, ali spadajo vozički žaprar-jev med motorizirana ali vpreima '.ožila. Zato predstavljajo ti vozički neko izjemo, zakaj ža^rarji se lahko postavijo z njimi kjerkoli hočejo na ljubljanskih ulicah. Ta privilegij pride posebno ugodno do izraza v ozkih ulicah notranjega, mesta. Od je-soni dalje sc n. pr. Frančiškanska ulica, po 2 —Škrat na teden kratkomalo zapre, ker je kaka. strajika naročila 1 ali 2 voza drv. Ulica se izpremeni v drvarnico. Najprej pripeljeta 2 voza bukovih polen, ki jih zlože na cesti, nato se pripelje se Žagar na svojem vozičku in prične svojo neusmiljeno pesem. Ostali prostor v tej uli ei, ki je komaj 4 m sroka, £ v vž^ih prevratnih dneh le** 1918 — 1919 od naporov front** komaj odooSM v irlolirvk' !m-ber.ni do korenske srude *eSf< prijeli ca orožje in hiteli v boi za dediščino ko.ro-9dh vojvod, da jo neokrnjeno i7ročr rvo-v^nru narodnemu krrOju — svobod rte* m. fSomjeirrnjKfca fcraievn.i o«r»niT*!eija !>>cri-je postne s ?vov> uslumOittvff'i nov mo-fof^n bTen v verlčI 8e orrrnn ;t wn n tov^-ri>ev in čuvnrW»-v severne rn*»|a ki se vij> kot Vklern v^7. o-l ffivfie Kran^ke JTo-re v-v,?o>' m'i^ tj-i doU v Ifedjpssorie. r>^nnvne-_^» ol^.no^t ^Iv^ra v RadBBJija se ude3e/: tTidi prtdsedfTA kran^ocor-^ker.i odrfHla nred«e/l«V« IjnMr^e OF-iauTiaciiVi in deVr^f ala nn f*v»i zboru pod^otmn trov****! o Inupwwin fi'vh in oiriraniTnciji TjCirije V-*^-t» ^loh 1 toreov. Tnvnrio ^vV*io«-mf — P'UVWe v TxvlnH»ni ^^v-p-Iti gbo^vailia, da kot mo^ni o,r£riTV7*,»~:;" VS»1i bi^-5:h rlo1 -^v^l ]- VS>V>. fVfeM Vkvttio JfJksOH me>*****&\» rv>-t>v.-vt;". v«»i-^v». n?»(m v^'-'V** narodni Bo* n*aa->h-o iTTiV^-pn ;,n nrtši is*err\r-m*' v«'-^ r>-* n^ip*ir9i)i ni hn|wff*l nol$q prf.1 ifi. le-tn. V sviden.ie na. rboni! Koncert jr počastitev ~ " Adamiča Trbov7/s. 20. januarja, V nedeljo 17. t, m. je bil pri nas prvi koncert Adamičevih pesmi na našem po-deželju. Z 20 Adamičevimi skladbami, ki so nudile pregled razvoja mladinske glasbe jc nastopil Trboveljski slavček pod vodstvom dirigenta g. Suligoja Avgusta. Koncertu so prisostvovali zastopniki domala vaeh pevskih »borov iz ožjega okoliša. Po koncertu se je vriila v Sokolskem domu konferenca predstavnikov glasbenega življenja iz Trbovelj. Zagorja. Himstnv ka in drugih krajev Zasavja. Delegati so sklenili, da bodo tudi naši pevski zbori priredili pevski koncert v počastitev velikega trboveljskega prijatelja, skladatelja Emila Adamiča, ki je začel prav v našem Zasavju—v rudarskem naselju Toplicah pri Zagorju — svoje plodonosno glasbeno delo. Spominski koncert je bil določen za nedeljo 14. marca ob 16 uri v tukajšnjem Sokolskem domu. Pijetetnc in pevske manifestacije se bodo udeležile naslednje pevske edinice: »Zvon«, »Zarja«, in Oktet rudniških nameščencev — vsi iz Trbovelj. Hrastnik bodo reprezentirali člani »Glasbenega društva«. Zagorje pa »Loški glas««. Razen vokalnega programa bo na sporedu tudi orkestralni del. Na prvem sestanku s/) obljubili pevovodje da bo vsako društvo sodelovalo z 2—3 skladbami. Za zaključek pa bodo zapeli skupaj veličastno Adamičevo »Zdravico«. Pripravljalni odbor bo povabil k sodelovanju še ne priglašene zbore od Zidanega mosta do Litije in Smartna. Koncert naj bo lepa počastitev spomina velikega glasbenika in obenem preglej delovanja naših pevcev. Okoliški trgovci so zborovali Dobrobit podeželskega trgovstva je v zdravem gospodarstvu kmečkega stanu Ljubljana, 21. januarja. V veliki ovorani Trgovskega doma seje vršila danes dopoldne 18. redna letna skupščina Združenja trgovcev za srez Ljublja-na-okolica m sicer ob zelo številni udeležbi članatva, kar ka±e vse večje zanimanje za stanovska vprašanja. Zbor je otvori 1 kmalu predsednik združenja g. Jernej Logar, ki je po uvodnih formalnostih takoj prešel na dnevni red in podal obširno poročilo o delu odbora v preteklem letu. Dejal je, da je gospodarska stiska, ki v zadnjih letih ni prizanesla niti ljubljanski okolici, povzročila moćno nazadovanje v prometu malega podeželskega trgovca. Poseben vpliv so imele ponekod razne zaščitne uredbe denarnih za vodov pa tudi zakona o kmečki zaščiti. r?!e pogledamo po našem ljubljanskem okolišu vidimo, da se je v času zadnje krize marsikatero trdno trgovsko pa tudi kmetsko podjetje v svojih temeljih zamajale. Konkurzi, razprodaje, poravnave, eksekucije, so Imele bogato polje za žetev, baS v škodo malega človeka. Pomanjkanje gotovine je na deželi še vedno občutno, in zdi se. da še ne bo hitro izboljšanja. Podeželski trgovci se najbolj zavedamo dejstva, kaj pomeni kmetski stan. Dokler je kmet trdno stal ni bilo potrebe tarnati, ker je poleg trgovca bil zadovoljen tudi rokodelec, gostilničar in vsi ostali obrtniški stanovi. Danes žal tega ni. Z nazadovanjem kmetskega stanu propada tudi trgovina in obrt. Treba je pi*edvsem, da lesni izdelki dobe zopet ono vrednost, ki jo zaslužijo na trudu in kvaliteti. Dokler Je cvetela v ljubljanski okolici lesna trgovina, ni bilo slišati na trgovskih zborovanjih tožb, ker so ljudje vendarle prejemali pošten denar za les. Gospod predsednik je omenjal nekatere dobre nove ukrepe oblasti in javna dela, ki se vrše v ljubljanski oklici. Sledilo je obširno in izčrpno poročilo tajnika g. Lojzeta šmuca, ki je uvodoma omenjal padec števila članstva zaradi priključitve okoliških občin Ljubljani ter pri-delitvi nekaterih podeželskih občin drugim srezom. Od leta 1935 se je znižalo članstvo od 717 na okrog 500. Glede davčne zakonodaje je omeniti to, da so vse gospodarske zbornice ugotovile, da davčna zakonodaja ne odgovarja zahtevam davkoplačevalcev in se tudi zakoni ponekod drugače tolmačijo kakor pri nas. Poleg davčnega vprašanja je pri nas najvažnejše vprašanje krošnjarske nadloge, ki se ii je ponovno napovedalo najensrgičnejli boj. Prišli smo nekoliko na boljše. V preteklem letu smo zbrali toliko konkretnih slučajev kršitve !;ro*njarskih predpisov, da je Zbornica ver. materijal ponovno pred ložila kr. banski upravi V tvoji spomenici je Zbornica opozorila kr. bansko upravo na nedopustnosti, ki se vrše pri kroflnja-na.;»J ;.iasti z manufakturnim blagom, ki z£vz.»ma že tak obseg, da v resnici ogroža obstoj stalnib trsrovskih obratov. V svojih izvajanjih, v katerih je Zbornica podčrtala, da tudi še tako strogo nadzorstvo nad krošnjarji ne more voditi do za željenih uspehov, ter prosila, da se krošnjar-stvo z manufakturnim blagom sploh prepove. Banska uprava je 28. decembra 1936 predložila Zbornični predlog ministrstvu trgovine in industrije. V svoji vlogi pravi banaka, uprava, da gre pri tem kroanjare-nju dejansko za posle, ob katerih so zdravi in za vsako delo sposobni moški selo obogateli. Te vtise dobiva banska uprava ne samo iz uradnih spisov, temveč tudi iz zaznanja v stiku s strankami ter nadalje ugotavlja, da kvaliteta te trgovine gotovo ne more biti istovetna s stalno, da pa tudi državni dohodki ne dospe vajo od tega poslovanja. Dasi banska uprava potrjuje Zbornici, da so z načinom krošnjarjenja. kakor se opaža v praksi, dejansko kršeni predpisi, vendar smatra, de bi zgolj opozoritev na striktno izvzjioije predpisov se ne odpo- lno^la tem nedostatkom, ker je kontrola hrošnjarjev zelo težavna. Zato se banska uprava pridružuje glavnemu predlogu Zbornice, da se krošnjarenje z manufakturnim blagom sploh prepove. V interesu je ne samo smotrnega gospodarskega razvoja ampak tudi javne varnosti, da se to poslovanje prepreči v celoti. Zbornica je istočasno prosila tudi druge zbornice, naj bi se gornjemu predlogu priključile. Tako stoji sedaj to vprašanje po večletni borbi na konkretnejši formi in rešitvi. Imamo najboljše upanje, da bo ministrstvo trgovine in industrije osvojilo v celoti predlog banske uprave, odnosno Zbornice in krošnjarenje z manufakturnim blagom enkrat za. vselej spravilo z dnevnega reda. V skupnih nastopih smo lani tudi dosegli, je nadaljeval tajnik, omiijenje glede taks. V stvari davkov na skupni poslovni promet itd je pa bilo nekaj sprememb. Dejstvo je, da so bili povišani in da so dobivale davčne uprave stroga navodila glede zbiranja podatkov. Podeželski trgovci nimajo kaj skrivati pred javmimi organi, saj je promet padel v zadnjih letih skoraj za polovico in se zaloge naših trgovcev napram dobrim časom v prejšnjih letih niti ne dajo več primerjati. Lesna trgovma, ki tvori najglavnejšo janogo v ljubljanski okolici je bila lani hudo prizadeta s sankcijami proti Italiji. Ves izvoz je bil skoraj ustavljen. Pri lesnem odseku Zveze se je vršila seja za sejo, ki jim je prisostvoval član uprave go-spad J. Majaron iz Borovnice, na katerih se je razmotrivalo in reševalo lesno gospodarstvo. Kar se tiče poslovanja zadrug in konsumov se vedno bavimo s starimi zahtevami, da .^e te omejujejo samo na prodajo svojim članom. Prodaja moke in koruze po občinah nam daje povod stalnim pritožbam, ki jih pošiljamo merodaj-nim oblastem, ter jih opozarjamo na dejstvo, da se s tako prodajo moke škoduje legalni trgovini. Ce se že moka in koruza morata razdeljevati revnemu prebivalstvu, naj se porazdeli ta brezplačno. Lani smo trgovci priredili po vsej državi 200 shodov proti veletrgovini >Ta-Tac Uspeh je bil, da se je uredba o otvarjanju velikih magazinov, ki bi brez dvoma upropastili vso malo in srednjo trgovino, podaljšal za eno leto. Na kongresu v Beogradu, ki se ga je udeležilo nad 3000 delegatov trgovcev iz vse države, so bile sprejete resolucije, naj vlada čim preje reši vprašanje zadolžitve trgovca, novelira zakon o konkurzih in poravnavah, naj se ustavijo eksekucije. rubežni in javne poravnavo. Zlasti naj se reformira davčni zakon. Poročevalec se je dotaknil še brzojavnih in telefonskih razmer v ljubljanskem okra ju, ki so pomankljive a se obljublja z najnovejšimi ukrepi V tem pogledu veliko zboljšanje. Končal je z apelom k še večji slogi trgovcev, želeč. da bi članstvo tudi v bodoče ostalo zavedno v borbi za svoje interese, ker je le tako dana upravi moralna opora pri izvedbi še vseh nerešenih vprašanj. Za tajnikovim poročilom, ki je bilo sprejeto z odobravanjem, je predsednik v odsotnosti računskih preglednikov, ki sta se opravičila zaradi bolezni, podal računski zaključek za leto 1936, ki izkazuje 43.000 Din prebitka. Računski zaključek je bil odobren in podana razrešeni ca s pohvalo odboru. Za tem je bil sprejet so glas no proračun za prihodnje poslovno leto v znesku 39.500 Din, nakar so sledile volitve novega člana v nadzorni odbor, namesto med letom umrlega g. šušteršiča iz Medvod. Predlagan je bil trgovec g. Ivan G artroza iz okolice ter tudi izvoljen, nakar so sledile volitve se treh namestnikov. Samostojnih predlogov ni bilo podanih, pri slučajnostih pa je opozoril tajnik okoliške trgovce s sadjem, ki prodajajo le na ljubljanskem trgu. naj odjavijo svoje trgovine pri davčni upravi, ker as jim sicer utegne pripetiti, da bodo obdavčeni pri obeh davč nih upravah. K lepo uspelemu zboru sta podala svoje, vsega uvaaevanja vredne pripombe tudi navzoči predsednik za TOI g. Ivan Jela-Mnt ki mu je predsednik Zveze že uvodoma čestital k ponovni Izvolitvi, proseč ga nadaljnjega podpiranja malega trgovca, in predsednik lesnega odseka Zveze trgovskih združenj g. Franjo Skrbeč. Občni zbor je bil zaljučen v popolnem redu in se je članstvo razšlo prežeto s vero In pričakovanji v se večje uspehe, ki naj jih dosega njihova čim trdnejša stanovska organizacija. KOLEDAR Dane«: Četrtek, 21. januarja katoHoandi J«nja, Neža. DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica« Valovj ljubazni. KJ no Ideal; Tajnost I harlie Chana. Kjno Inion; bur^besler. Kjno Sloga: &krjanr. ki nas bo ta vtv^er po-se»l»no prijetno p"e©o netil. IV! i ia okrasite* dvorane v polnem teku. PriredJtvcoeaMi odboru *e je posrečilo naV'ti veJiko jaiir-rico, kn bo pripeljala po L tovor raznih sladkosti Lu d<>br*~.'» \^na» Jadrnica se bo p-> <1<-r'c;. r*>->*'. u.- potekala prij-et.a zabava. S tem JM hočejo tv-no ol>ljuWjVen^ka eek<":..ii pV ;»ra\Jja d'*ber pm abstinente bo in^krbl jeno. W.. j.-\mai# sladko toiažt«o v japonskem ps bodo zbirali oni, ki Ijaibijo mirno zabavo. Odbm 8QO> zarja obiskovalce pr: * '\'. [** na rabila no bodo poAiljaia. Lote se rezervirajo samo v pre«h>rox1a.jL ker *e čemi blajrajni ne bodo oddajale. Vstopnina za prireditev jV*: Rezerv:ranje loi no I>im 80.—. za o**»bo Din 1">.—. družinske za tri osebe Din rV».—. zn d:j:tke Din 8.—. Narodne nose pe naprošajo da te ?K r* io v pomji desni dvorani. Vse irform se dobe v piHSfnl krajevne:' dranftke M.ra?e. TyT.5**vn r.. 1a-TV., telefon 88 85. Ples bo rodni pW" Tr. **toT Jenko Adoilf. Torej na n videnje v sn+^o na TV Iz Ptuja — Kaiija brezposelnih. je organizirala skupno z orožniki veliko racijo za brezposelnimi v mestu in bi okolici. Uspeh je bil, da »o bili policij^Ki zapori polni brezposelnih. Vsak hip so orožniki pripeljali po par teh brezdomcev. Ko so jim na policiji natančneje pretipali obisti, so ugotovili, da je mci d nekaj kriminalnih tipov. Vsi btdo odgon-skim potom poslani v domovinske obe-ne. Zdaj bo zopet nekaj časa mir; nekateri brezposelni so bili včasih naravnost nasilni — Vandalizem. Oni dan so se zlikovci zopet spravili na nove obcestne nasada. Tako so na banovinski cesti pri Za vrč u uničili okrog 12 že prav lepih drevesc ter s tem povzročili občutno škodo cefnt upravi. Orožniki zasledujejo zlikovce. — Mariborsko gledališče bo zopet gostovalo v Ptuju v ponedeljek 25. t. m. 1 znano dramo »Prva legija«. — Prihodnja Javna občinska seja bo drevi ob 18. v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu je tudi prevzem občhi Grajena in PwOgoznica ter dogovor o prevzemu premoženja, — Ne približujte se vojaškim objektom. Mestno poglavarstvo razglaAa, naj prebivalstvo ponoči ne postopa preblizu vojaških skladišč na Ljutomerski cesti, k< r ima straža strog nalog streljati. Tak primer smo imeli pred dnevi, ko so nezn._m fantje hoteli preplezati zid vojaških skladišč. — Javna kuhinja za brezposelne se je otvorila in je začasno v grajSčini grofa Herberstelna. Brezposelni dobe nakaznice za hrano pri mestni upravi, ali pa se naj jav Jo kar v kuhinu pri vodjL — Splošna amnestija je izpraznila tudi ptujske sodne zapore, katere je zapustilo šest oseb, taka, da so ostali zapori prazni. Razen tega je bilo amnestiranih še 55 drugih c teb. — Električno omrežje se bo razširilo. Ker so se bližnje okoliške občine pridružile n.%etu, st^erni Za o užna elektrarna zatem da se električno omrežje razširi. V Ra-belčjo vas Je omrežje že razširieno. v kratkem pa bo raz£:j jeno Še v Podvice, kjer so opekarne. Tozadevna pogajanja se že vrse z elektrarno Fala, ker bo trebs zgraditi dva nova transformatorja. — Nočni napad. V torek ponoči se j« vračal posestnikov sin Krajne Anton 1 svojim očetom z obiska domov. Na Crtst blizu doma v Lasigovcih pa so ju napadi: neznani fantje, in Je nekdo z nožem zabodel Antona Krajnea v hrbet in levo ro>-o dočlm je njesrov oče Se pravom-no pobe*? nil. Pina so morali prepeljati v ptujsk« hoinicn. Stev. 16 »SLOVENSKI ff ARO De četrtek, XL Januarja m Stran 3 NAJVEČJA POMORSKA AVANTURA VSEH ČASOV NA FILMSKEM PLATNU ! GIGANTSKO FILMSKO VELEDELO V NEHsKEH JJKZIKU ! Revolta na brodu Boitntv ŠLAGER FJXM SEZONE — JUTRI PREMIERA V ELITNEM KTNU MATICI! Zaradi ogromne dolžine filma se bodo vršile predstave ob delavnikih ob 16,, 18.30 in 21.15 uri, v nedeljo ob 15., 18. in 21. uri. DNEVNE VESTI — Tako Je pr»v. Mestna občina v Križe vcih je sklenila v bodoče strogo nastopati proti vsakomur, ki bi mučil živino. Tudi v Križevcih se je namreč dogajalo, da so brezvestni ljudje pretepali in suvali vpreženo živino, če ni mogla speljati težko natovorjenih vozov. Kdor bo živino mu čil bo kaznovan s 1.000 Din globe ali 10 dni zapora- Tudi pri nas bi bilo treba nastopiti proti takim br ezv es Ln e ž e m, zlasti pa odpraviti grdo navado, da gonijo gonjači živino daleč doli od Karlovca v Ljub rjaiio po cesti. In ker je že vsa izmučena, da ne more hoditi jo neusmiljeno pretepajo in zba&ajo z okovanimi pal:cami. 2e večlerat smo opozarjali obLasti, da nam dela to trpinčenje uboge živine največjo sramoto, poleg tega pa ovira avtomobilski promet, toda vse pritožbe so zaman. _ Eksistenčni minimum privatnega uradnika. Kaeacijsko sodišče v Sarajevu je izdalo včerai zanimiv odlok glede eksir^enčuega m inima privatnega uradnika kj mora ostati v primeru tožbe nedotaknjen. Doslej je veljalo na ozemlju sarajevske kasaoue 0.600 Din kot letni eksistenčni minimum- Zdaj je pa vrhovno sodišče odredilo, da se med voj* no veljavni eksistenčni minimum 3000 zlatih kron [spremeni v dinarje V relaciji 4 krone za 1 D:n, tako da letni minimum ne znaša 6.600 Din, tom več" 7u0 Din. Ce fire za aH* mentaerijsko ru bežen, se lahko zaseže polovi* ca te?a zneska. Tako zna5a eksistenčni minimum privatnega uradnika letno v najslabšem primeru 375 Din. To je res najslabši primer. LOGA Leharjeva melodiozna opereta »VVo die Lerche singt« SKRJANCEK POJE . .. 2VKGOLI V glavni vlogi poje Mar t ha Eggerth BMEE5M3& Danes poslednjič film po lepem romanu »Der Scldnainelreitcr« VALOVI LJUBEZNI Mariunne Hoppe, Mathias \Viemann Premiera in jugoslov. krstna predstava \Viily Forstovega velefilraa BURGTHEATER \Verner Krauss, Hortense Raky, Olga Cehova, Wi!ly Eichberger, Hans Moser gw*ma»tb6,1 i w» 21.« **i _ Ponarejeni Boškov;?evi kovanci bode uničeni. Včeraj se jc odigralo v Beogradu zadnje dejanje velike afere kovanja lasnih Boskovičevih kovancev no 50 Din. Vse te kovance so /brali in Izročili finančnemu mi? n&strstvu, da jih uniči. Kovancev je za hit* zu 300.000 Din. Bo&kovtf in njegov pajdaš Gjorgj -v v -o pa pokorita za tvoje grehe v jer-.i. — Občnj zlinr Združenja notarjev. y ne« deljo 31. t. m. bo v Novem Sadu občni zbor Združenja notarjev. Prometno mint-Strstvo je dovolilo udeležencem poiovično voznino. — Nemški učenjak v našem oceanog afs skem Instituta, po aranžmanu z nas.mi aka-deri; Jami odnosno z državo jc prevzel mesto v Oceanografskem institutu v Splitu dr. Cetfc-haus. Icj ie delal več let v velikem neonskem oceanografskem lasti utu n;t o oku Hel^o ar.đ kjer sc je zlasti pečal c- proučevanjem geos togije ^ sel tvijo rib. V našem oceanog ral* skem institutu se bo pečal z ril*irsko biolo< Škainj raziekavanji, ki so velikega pomena za naše ribarstvo. — Blagajniški zapjsj lahko služijo za kavcijo. Večkrat se je /.e pripeiiio, dc so nalete* li lastniki 4 in o% blsgaJoBfcih zapisov pri državnih oblasteh iu ustanovah na ležkoče, ko je šlo za kavc.jo odnosno garancijo. Ker t-e s tem škoduje ugledu teh državnih papir; jev in ovira njihovo populariziranje v gospodar k.h kro.\epoztVbna potovanja«, J. Urhove pravljica ?Vi'eke matice in vse tjste. ki bj se hoteli naročiti na letošnje knjige (izidejo Pedagoški zbornik z xclo bogato Ln aktualno peda^o^ko vsebino, dr. Bo* hineeva knjiga o geografiji Evrope in Vran-čeva knjjga o strnjenem pouku), vljudno in nujno prosimo, da se javjo pri našem poverjeniku ali pa direktno na naslov SSM„ Ljubs Ijana, Komenskejza ul., Šola na Ledini, vsa; do 15. februarja, ker bomo tedaj morali dokončno določiti število naklade Ker začenja* mo letos s prvo knjico pedagoških priročni kov, ^mo prepričani, da nam bodo ostali zve; sti vsi naši doč»edanj; Člani in da bomo pridobili še mnogo novih Odl>or — Ker ni Šlo na Bledu, se le obesil t Čakovca. V torek ponoči se je obesil v Čakovcu "261erni uradnik pri Ti vam v Varaždinu Dra-gotin Pintač. Že na Bledu si je hotel nedavno končati življenje in Bj je zakadi nož v prsa. da so ga morali prepeljati v ljubljansko bolneo, kamor je prišla ponj njegova mali in ga odpeljala domov v Čakovec- Doma ga pa nieo mo^li potolažiti. V smrt ga je po5 gnala nesrečna, ljubezen jn smola v poslovnih zadevah. V Zagrebu ie namreč dal nekemu znancu 15.000 Din. da hi skupaj DSUniOvils trgovino, pa je jmel smolo, da jc naletel na sleparja, ki je ta denar poro bil v druge svrhe, njega pa pustil na cedilu. Iz Ljubljane —!j Svetosmvska proslava. Na pracnJk sv. Bave, 27. t. n:.. se bo tudi letos vrnila tradfaion al na svetosa^ska proslava, ki jo prireja pravosJavna oerkvena odrini v Ljubljani. Doipoickie 1«» obooajna proslava za šolsko mlađano v dvorarja Ljnl lj nske-jra So&oia. Bleivvfsova 28 (Narodni dornV Zvcč»t pu lo STeoana lxsel.i v ww6 pto-Starih Sol i &kega doma na Tabom, Izmicani nmetniekj koncertni program bodo izvajali pnasnaoi domeni umetniki. Prorn:m Nuno ol»j*u"Lli prihodnjč. Ootnedii proelsr ve bo g. general Miloj«* Pop^lič. kwrn-dant artiljerije st jih bel . Sloveiu ski dom: je včeraj prizna] * nekaterimi pr. dr/.ki. da je b:Io naše poročilo v primeru Smodejeve ločno. Toda bilno ga boli naša vestnosl ter nam svetuje, naj bi ra p pisa; li O »zlorabah^ ]»rej^;i;ili oUr n.-.k h uprav. Mi \mi svjiu.Vmo gospodu referentu, naj ?e raje oTi !o!» tega slavnega m_rentabilnega Pok] a. najgestu da niže g^ehna i'>~n i aatas rc;ii~~iu»vip.arjeni, tako naj pižejjo in da se naj SSraea.o f 098H prnuer.n Te' nanj po informacije, sni je on vseveden. Gospod referent sj naj dobro zapomni — in upamo, da si bo. saj je še mlad _ da do=iloj polteni novinarji ni?o podlegali nobenim vpliivom in tudi ne vplivu moralizujoč h referentov Prav tako bodo odgovarjali tudi ro^lej za svoje pisanja samo tvoji \tisti in ne kakršnem u koli referentu. —lj So še plemeniti ljuđj<* med n :mi. Na naše poročilo o bedi vdove Smcvdeje.e. ki mora preživljati d\-a nepreskrbljena otroka, a ne more opravljati težkega dela zaradi bolehno^ti, je t vrčka Jax in s'^n, trgo vina s šivalnimi stroji in kolesi, darovaja vdovi šivalni stroj. Smodejeva se iskreno zahvaljuje plemenitemu darovalcu, čigar dobrota jo je ganila do .solz. S tem darom ji bo izredno pomagano. —lj Večer Kor««*I{«* prsmi v ^»fški. V petek, 22. t. m. priredi Sokolsko društvo Ljubljana-š'ška ob 2C. uri v Sokclskem demu pevski koncert koraTklh Slovencev v Ljubljani pod vod tvo-m marljivega pe-vovodje g. Novaka Ivana. Na ^psredu so prelepe koroške pesmi, ki jih prepevajo Korošci pri s/ojeni drla in razpoloženju. Omenjeni pevski zbor je program z vestnostjo pripravi in je žel širem nase ožje domovine že lepe u pene. UvocLii govor bo imel državni pravnik g. dr. Fellacher Josip, čir;ar z:belka je b.la v lepi Zilj-ski dolini. Vabimo javnost, da v čim večjem številu obišče ta koncert Korošcev. —lj Popoldanska predstava pri S> ntja-kobčnnih. V nedeljo popoldne ob 15. uri ponore šentjakobčani zadnjič pr\-o\rstno komedijo t Pobegla nevesta«. Zanimanje za to igro je i^iedno veliko. Posetniki se zabavajo od začetka do konca. Napeta vsebina, izvrstna igra in duhoviti do Upi odlikujejo to delo. Dnevna blaga}aa posluje v nedeljo od 10. do 12. ure in eno uro pred pričetkom predstave. —Ij II. predavanje Znanstvenega odbora Prirod oslov nega društva U> v p't.?'* ^2. t. mi, v predavadnaci r.i'n sraloSfcega instituta na univerzi oH 18. uri. P.ei- v;d DO Univ. prof. rov: ob 20JO v kenvi^kj predavalniol rei Ikc v \"e rovi u^l^i člans':.| se>t.'ji^k. >a drevnetn redu >c poleg druStvenih za lev 7''nvMi*vo predavanje o ^pan.iji ki ga 1»<> dr. Stanko Juir Prijatelji dni št v ;i vI.r;dno vab'jeTii. _li Bachovo skladba Preludij in Fugo v azuio'u za orgle igra slavni pian'st Aleksander P'orov.^ki jutri zve?er ob 20. u**j v veli ki filharmon:čni dvoran'. To znamenito Ba^ chovo delo je predala' za klavir^k- izvod skladatelj in pianist Franz Ljszt Cenrav se mocočni zvok or^el more le zelo težko pres liti v OMUltSo tonsko iaVo^t ie ve'^k' nanist Liszt to dek> vzorno re-il. Prav tako so vzorne tud niecove la-'tne klavirske skladbe, katere je on moistrsko izvajal na k'avirju. Od njceovih del izvaia Borovski sonato v h-i molu. Poleg Bacha in Lissta so na sporedu i Se dela Scarlattiia. Sandvia. Smetane. Pro~ j kofeva, Stravinskega n %fu<*orgškega Tmeli I bomo prvovrstni klavir^k; več^r. <=aj ie Po« rovski «>den naivečiih živečih panislov. P^edprotjaJa v kni'^mi rr^a^be^e Matice. —] j Predavanj d-nžt>» >Xaša skrinja; So danes v četrtek v mme^ncanaTl Ivoranl Predaval bo g prolgger ^r^w ^antel r> n«5h narodnin nosali o n» nnvrr.i no;n<»nti t^j^TW? rć"! N^-or-tjcne . T:V;e ^ ^'onmre se donS V zadnji pisarni v franČ. pasaži. ▼ LJnbUanL Mestni fisOtat Je v lata 1936 poslal adravnikom v LJubljani ttafco-vme a prošnjo, naj do 1. januarja 1937 prijavijo vse primere rakov, ki so Jih adravili T letu 1986. Ker na večina g*, adravsikom temu poaivu ni odavala, aa ponovno vabijo, da to takoj store, a najkasneje do 30. t. m. Mestni fizik a t obenem opozarja, da Je po zakonu o nalezljivih holeimih treba prijavljati tudi vsa obolenja za Influenco in ošpicami. Obvezno Je tudi pri javi jenje veaieričnih obolenj. Gg. zdravniki se opozarjajo na zakonite dolžnosti in na kazenske posledice, ki bi jih imeli z neprijavljen jem teh obolenj. _U Podruinlca Sadjarskega in vrtnarske* fa druitva Šiška _ Ljubljana prireja do prekiica redna strokovna predavanja Ln cer vsak drugi in četrti torek v mesecu (razen pustni lorek) za svoje eiane in tudi nečlane. Predavanja se vrše vedno ob pol *J0. uri v prostoru narodne šole v Sp. ši^ki. CXl* bor si je zagotovil prvovrstne predavatelje, kg bodo tolmačili razna dela na domačem vrtu. V torek 26. t. m. predava o cvetlicah g. Čeh, vrtnar :z Šiške, izven tega bo predva« jan zelo poučen sadjarski film m *icer v so« boio 6. februara ob pol -0. v Larvanovj dvorani, Vodnukova 17. Film bo tolmačil predsed nik g- K-afol- Vstop prost. —lj Suhoparna po!ieij*ka kronika. Na policiji imajo mir. odkar se >im je posrećio spraviti na varno dve ali tri vlomilke toU pe. zlasti Skap na in njegove {pajdaše, dalje mladega Radosev,ča s tovar;.*,; in £e nekaj drugih. Male tatvine po stanovanjih im \xhU strežjih so sicer še vedno na dnevnem redu. teh pa najbrž ne bo mogoče v tako velikem mestu nikoli preprečiti, ker so na delu po* leg poklicnih tud. prj:ožno**tni tatovi. Oni dan so postopali po Ljubljani drzn-. in zelo izurjen žeparji, ki so oprezovaij zlasti po cerkvah v julranjih urah. a sta bila dva zalotena ; zalo so jo nejirid.pravi popihali iz Ljubljane. Na policiji se tvoje, da se bodo začele tatvine in vlomi mnozti ko pridejo do r^ape amnestiranci. ki se zaenkrat drže se v svojih krajih. —lj Hitro najdeni ukradenj radio aparat in drugo. V loreii pojo.dne je bi .o vlomljeno v stano\anje g. \". na lHmiobranski cevs.i št. 19, kjer t>o vlomilci najprej premetali vse omaro in ukradli precej pe>rilia, očiv dno so pa v prvi VTati iskali denar. Pri tem šo .meli smolo in to vrgij denar v listnici na tla a per;lom vred. ki ga niso wcl; & se!>oj. Končno so se [»oiastili radio af>arata, znamke Prinzitlorniplion. vrednega 4500 Din. dalj« nogleda, vrednega 1000 i4in, prs ana, las! gospodinje ;m 5c nekaj d mg h predmetov. Na podlagi notice v ».lutnji pa so bi.j vlo* milci kmalu z-ledeni. .^e istega popoldne t*e je zglasil eden izmed vlomilcev v ^m'kI, kjer je j>oiiudii radio aparat v nakup zan!o}>-nlku K., ki je opozorjen po notici obvesti' po'iciio in ka-neje tudi iastnika. Polona jo tako že včeraj areHra'a kot viomice -kletnega mehanika virila Rončo T Gline, 20iet* nega kliučavidČarja Mak^a Ju.-tina jn '20* le»nega kovinarja Maljo Jereba, k; so vlom j takoj priznali. Na domu aret'iancev ao nas šli Še drugo ukradeno blago. Vlomilce, ki imajo na vesti se druge vlome zaslišuje-o. nakar bodo izročeni sodišču. — lj Nalivno per«> je !»ilo najdeno. Lastnik ga dobi v upravi .Slov. Naroda . — lj Lo>c J Urevi družabni večer s predavanjem pri Stepivu ob 20. uri. Iz Maribsra — Sprejem dr. Petra Zenkla. Z voentj-anjian »op i l^nskrm l«xoA-lakom je p:i»i.J v M. rilxv ziK.neniti j)raški *o<' aJ .i refer-nator e*. dr. SCenid, ki j« Sel h svojhn z;i-uimivjm pTedanaoJelni v L|obJuii oplosno <'• ■;;v;:ir.-\ CktYb5ni češk: EPCioIog je f/OGt nmi-iuvake motna obojne. Na koiovoiu so -a sprejel predaosenikl taka Janjega javnega ziv..j-'iij i. Nj^-ovo pr< davanje je biio tudi v Mariboru dcleiuo velikega % i- nlinanjwi. — Glodal .ine. N^prekaVa o /-uinji u-:-ri-7.'rito v ¥ieaole Bhalk^snearejeve koniedije »IJIsrodona :rn>h.l.:\ : .« Uj n> s^-l^t-j po _iI rje. Avs'i U'd s-tnuč rjii N>ilo prišli prihodnje nedelja z vel! avtokari. — Pel tč no gibanje v Mariboru. V z. lezni bhurajnL ki pa se je s tonici meo tonli Poiicija je na podlagi najdenih prstnih odtisov vlomilcem ie na siedu. — Milijonarjev sin izginil. Mariborska žaodarnjerija je bila obveščena o rziruiotju HRetoega dijaka Ivana GoMa, ki je i dve as svojima tovarišema izginil iz Celovcu. Irjer je atudirsi. Njegov oče je v Velenju. m slovi za naiijonarja. Ta je dobil v. greha akri^ostno dopisnico, na kateri m-mladeniči javljajo, da potujejo v ItaMjV). Ker so vsi trije rs aelo premožnih rc-lii.ii obstoja sum, da so v rukaia kakih temnih elementov. Iz Celja —y- Prijave za prldohnino ln rentnin*>. Znilenje trjpOTOOv za nsnsao OoJSe apeaar* ja vse svoje čJane. da predlo. ij^» r>rjdi^»-ttmske in rentninsUe prijave zuiesljivo d»> 31. t. m. davčni upravi v Tel ju. —c Nesreča ne počiva. V pone«M.Jek j»i basni 24!etni sn poe.»sfnic^ M lan IVntril. n I>ohj;i pri Planini v goz Iu b'fzu doma lovsko puško. V tem ie prife^e' k nSenai domači pes in se naletel v pu.sko. Puška se je sprožila in naboj je za.'el Oantraai v levo mvro V trvrek pđ je t^Je^ii' mesar- siki vnjenee. Frane R.tniš:\k rz Pariželj pri Brislovčth pri delu po nesreči z no prere?al kite na desni roki. Istega dne .t* sLa.more/n'ca (grabili tflte^neaTa sfn;-ko^sga snu Ivana INtonkafa v Groaa pri CV'ju i desno roko in mu z^eč^'H st-o-d.in'M*.. Pcrnesr«'cenej se •dravfjo v celjski }x>h\vc\. —c Umrla »e v to.*-eV v cel>iki bo^nT. •" lIBetna «'e,',v%a \na Gabi rficoti z Dotrni-neira pri Odjn, —c HKn: red nr-stneea ravetisfa v Med T*v-u je o«1oKril mestni svet na zadnji seji. EOaoj reil jV mki s^rojr. SOKOL Vzorna sokol ka portojanka Discipllnira.io obmejno sokolsko društvo v Gor Logatcu je polagalo obračum rro-jega dela v atnto 16. t. m. na glavni s^up-^čmi v lastnem domu. Zaradi bolezni staroste br. Puppisa je vodil zborovanje pod-Htmnata br. Smole, ki je toplo pozdravil r-avzoče brate in sestre, posebno pa žup-nega odposlanca br. Toneta ćotarja. Po lepem in jedrnatem nagovoru br. podsta-ro^te je prestal prosveLar br. H rast ni1* savezno poslanico, nakar so sledila poročila društvenih funkcijonariev. Tajnik br. M revije je poročal pregledno in točno o v?eh vainejS:h društvenih dogodkih in se 3 pieteto spomnil pokojnih bratov in ?e-iter. Pouiaril je. da je bilo vse delo posvečeno notranjemu delu društva, nakar je še dodal -amernice za čim uspešnejše so-kolovanje Izredno točne in pregledno je bilo tudi blagajniško poročilo s Mrevlje-tove. Kljub težkim gspedarskim prilikam, ki vladajo na deželi je bilo društveno denarno poslovanje dokaj ugodno, za kar gre zahvala bratom in sestram, ki ao se ob vraki priliki spomnili društva. Veliko breme za irufitvo je še dolg na Sokoiskem domu v višini Din 70.000, ki ga pa bomo premagali s svojim vztrajnim in požrtvovalnim delom. Načelnik br. Tone It—Ig je v svojem poročilu ugotovil, da obisk v telovadnici ni tak. kakršen bi moral biti, *ato ponovno poziva vse starejše ln mlajSe brate k rednemu obisku telovadbe. Navedel le vse prireditve telovadnega značaja ter statistiko obilta telovadnih ur. V svojem poročilu je apeliral na navzoče brate, da se vzdrže alkoholnih pijač in goje treznost, ki je najlepša čednost za vsakega pravega Sokola. Ta izjava br. načelnik je napravila na vse zelo dober vtis. Zelo lepo je bilo tudi poročilo načelnice R, Rugale-tove, ki je v svojem poi r>čilu omenila, da je nesporno, da se sokoLtvo goji samo v telovadnici, kjer se kujejo značaji na temelju Tvrševe sokolske ideologije. Iz poročila prosvetarja br. Hr^tnlka Je bilo razvidno, da se ie prosveta smiselno gojila Vršila fo se predavanja, govori pred vrsta mi, pro'vlave ln vprTzor!!o vec dramskih predstav. Ko je bilo soglasno sprejeto poročilo br. gospodarja, je poročal za nadzorni odbor br. Antičcvič, ki je pohvalil vzorno poslovanje s. blagajničarke m upravnega odbora ter predlagal razrešnl-co, ki je bila soglasr.o odobrena Potem se je oglasil k besedi župni odposlanec br. Cotar, ki ja prinesel poadrave župne uprave in izrekel lakreno aeijo, da bi starosta br. Puppis čim preje okreval m prevzel vodstvo tega vzornega obmejnega eokol-skega društva. Pohvalo je omenil veliko udeležbo na občnem sboiru. posebno mladine, ki naj bo noeriiec TvrSeve to Jugoado-ve:.ke ideje ob naši zapadni meji. Govor br. Cotarja ao ztx>rovalci sprejeli s velikim navdušenjem in odobravanjem, nakar je >iia po 5 minutnem odmooru volitev nove-ra odbora. Soglasno je bila nvvoljena naslednja dm stvema uprava: starosta br. Pu|>pia, podV ^tarosta Smole, načeknik Istenič, načetoi-ja ILugaletova, rx>driač«lnilk ObJ11**.. poduia-čemica Godinova, prosvetar Hrastnik, ouV bornjki Mrevije, Mar^lč, Goduiovm, hjr*-\o», Nabergojeva, SnoroT, Oo»ti*ov». na-neslniki Tavčar, Godina to Urb«**, aadbaor> ni odbor Antičevič, Kramar to lirM^tnik, kastno razsodišče ALreviJe, ilra^tau^, Le-•*^ovec in Obl**k. —aL Iz Kranja — Pr.jiitelji kokoši pnjtni. Kranjska otož-niki so i^lediL na Kokrjoi ti-vmhno de>iu.ove tajno, obiatdeun neprijavljuno društvo ljubi« ;elje\ ina^h živalic, slasti kokoši tdej>tvova iO se je to drušivo takole. IrUc tantje e Kokrice so v »ioboto ve* daji v PredosljAh p4» ii. v po/ni nočn- uri so **e rfaa|| as Mi \r,io domov, ledaj so l»a sklenili, da gredo nu M iako k dekletom. Ko *o pa DfiMJ tja, «o mesto deklet ob.sk s L: kokoši .n jih o»om vzeli kar s teboj. Ku^n akOd n>-jih, najuri prodsedn.k dru.-lva. jc p.« :nc cqnolo uj ,e iaajnbil klobuk. Po klobuku -»o pa tarna njegova dva pouia^^a orožjitki s|*.>/nalj in izsleddj ter vt*e tri ?-ai'rL uajprei ne policiji, jtotcin na i.a sod sčlL ki iun bo odlreailo sedež njihovega tajnega druitva. — Tat cottaka aretiran. 1'on^ali smo te. da je pred boftUcin neznani aaaaoail ^#kre» del uoatjln carju Beoedika v Straiinču sa 1200 i>;n toljaga Or^kiniki e»o sedaj 1a:u is cdediii v oscU nekega F. J., ki je po uvrieni t 11 v i n; pr.čel živahno trgov no s r^* a rutami. l>ajal je kar pod ceno Tri njeui ua*!i h; .^e prazen nahrbtnik. Izgovarja; je. da je na^el cigarete 1. jan. v cestnem >arku, ko •C ie peljal s kolesom v Naklo. I kurvalo •<> je pa. da je prodajal že v l»uŽ..čuih dneli. F. J. ^o up?U« — Sokolski tiaiu-kj sestanek za sestav*. kanclidalne I Rta bo v eol^'o. J3. t. m ol» pol 21. v predavalnjci Narodi.c^a ilnma. Zdra vol l:pravu. — S4»koKka glavna »*kup>čina to v irodOt 27 t. m. ob -0. v predavalnic: Narodnog doma. hnevnj red ,e objavi jem na o^ias«; deskš. Zdravo! lTf»rava. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Četrtek 2l.: l>ež m vihar. Red B. :'etek TI. januarja. Ot 15. uri. Kralj z neba Dijaška predstava. Cene od 5— 14 Din. Sobota 23. januarja: Dež in vihar. Izven Znižane cene od 20 Din navzdol. OPERA Začetek ob 20. urL Četrtek 21. januarja: Ples v maskah. Red Četrtek. ^ PeteK 22. januarja: Navlhanka, opereta Prem te rs k i abonma. Sobota 23. januarja: Vesela vdova. I/ Znižane cene od 30 Din navzdol Petek, 22 januarja 11: Šolska ura: Kako *o «*i narod' deliH svet — dialog (vloAče). — 12.45 Vreme. poroOila. _ 13: Ca«, spored. obve»U- la — 13.15; Operna slasten radijski orkester). _ 14; Vreme, borza. — 18; £enska ura-. Zena po trgovskem in obrtnem zakonu (ga dr. Donata Capuder). — 18 JO: Saint Saens: ZivaUki karneval (plošče). — 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko I^oben). — 19-Ca^. vreme, poroČ la. fipored, ot»ve«*tila. 19.30 Nac. ura: Srbska kra!ji«-a Jelena Aniu. fnnaka (dr. Dragomlr Maric) Hi»d — 19.50: Zanimivosti. — 20: Prenos iz Maribora: Simf koncert (.ila^bene Matice. _ 22; Cas> vreme. poroČla. sj*ored. — 22 15: Jaki: Slovenski biseri 1. 2. 3.. Verbič: \ eč»-rno žubo renje (ork. plosfa). — 22.30; Angleške pJo* ^če. — Konec ob 23.uri. ISKRENOST — Odločil sem se za shujsevalno kuro Ne jem skoraj nič in pijem samo vodo. — Ali bi ne hotel priti danes k nam na večerjo? 2e dolgo nisi bil pri nas. ALI OGLASI Beseda 50 para davek Din 3.—, oeseda 1 Din, davek 3 Din preklla Ca pismene odgovore glede mulih oglasov je treba prllo&t) znamko — Popustov za male oglase ne priznamo. 1 .ii iiraratioi^o wo&3Etix& RAzno rtt^eda 50 par. davek 3 Din Najmanjši znesek 8 Din Ne pozabite, da si za praznike lahko sposodite ploSče ha gra-\m7 mofon proti maM o^ft^o^. [••«« nini pri Telef. 2059 Suna drva, premog Karbopakete lom te pri 1. POGAČNIK iion-jrieeii* Ui it. 5. KLIŠEJE .VEJfcAtVht JUOOGUAfIKA SI FtlBA NASIPA Sveže najffnejSe norvefiko RIBJE OLJE 12 lekarne DR G P I C C O L I J \ V LJUBLJANI ao priporoča Dledim in sla* botnim osebam. Narodna tiskarna LJUBLJANA Makulaturu! papir proda oprava MSlovenskega Naroda" Ljubljana, Knafljeva uUca štev« s Stran 4 SLOVENSKI NARODc MM »- Jamarja nW. 5tev. '6 žalostni so šli iz zapora 113 pamttoščenUt kaznjencev je bito izpuščenih jz ljub- jetnišnice rali počakati še nekaj dm do končne rešitve, ko se bo odločilo, ali naj se spuste, ali ao zadržki za izpustitev kljub amnestiji. Takih primerov je okoli 20. Nekateri so pa seveda z vidnim veseljem spre.eli vest, da so pomiloščeni. Pred jet* msnico so jih že čakali sorodniki. Matere so jih sprejemale s solzami v očeh, žene in otroci so se gnetli okoli njih. Tople prijazne besede so slišali iz ust domačih, ne bo jim treba trpeti gladu, ob domači peci a© bodo grel- čez zimo; kar je b|lo, je pozabljeno. To e=o sluČajnU gostje hiše pokore, oni prvi, ki so žalostni odšli v zimo in mraz, so >stal* ni« gostje te hiše. Pazniki jim pravijo tudi inrt^j večni c;ostjec. Pa o tretji vrsti obsojencev, ki je bila deležna amnestije, je treba poročati. To so vsi titni. kj bi moraLi sedeli, pa ne sedijo, temveč se lepo sprehajajo na svobodi. In ni jih malo- Več jih je, kakor tistih, ki so prestajali kazen v jetnišnic; in jih je novjca o pomiloščenju prijetno ali neprijetno iznenadit;« v zaporu- Večina obtožencev pride na zatožno klop iz svobode. Le najbolj nevarni jn >begosuru-nic, kakor pravijo Juristi, pridejo iz pre5 iskovalnega zapora in se vrnejo spet po obs sodbi po io obsodbi spet v prostost in čaikajo na prijazno povabilo, naj določenega dne nastopijo kazen. No, med tem se lahko zgodi marsikaj. Branilci vlagajo prizive in revizi" je, prošnje za odgodite v nastopa kazni in kdo ve. kaj vse. Paragrafi so zakrivljeni I Skratka, olv^ojenci te vrste se znajo izmikati in amnestija jih _ brez dvoma — prijetno presene', na svobodi. Sem spadajo nekateri v Ljubljani, o katerih ves svet ve, da so bili ol^ojeni, pa jih vidimo dan za dnem v kavarnah in na promenadi, tako da se ves svet izprašuje. kako je to, da ne sede. Saj veste, da se v dolsgi vasi ljudje za vse zas nimajo, najraje pa pomela jo pred tujim pragom. O teh za zdaj vemo samo toliko, da Jih je več kakor 113. Jutri ali r»ojutrišnjem bodo radostno pritekli na sodašče po potrdilo, da so a m notiran i. nakar bodo tudi radovedni poročevalci izvedela natančno, koliko je bilo lani obsojenih in zdaj deležnih amnestije od te sorte. Je pač tako na svetu, da pomagaj si sem in Bog ti bo pomagal. Skoda le, da m bilo amnestije na pomlad, ko posije zlato sonce. Veselje bj bilo mnogo več1- rn radovi naše jtftnišnire. Ljubljana, 21.januarja V soboto so izpustili iz ljubljanske jet* nosnice 113 kaznencev, ki so bili deležni z*» pa obsojenih prj sreskem sodišču. 113 ljudi je zapustilo zapore, vendar ni vsem vriskalo srce, ko so prestopu j prag hiš t pokore Ln stopiLi rte. svobodna tla Miklošičeve ceste. Človek kar verjeti ne more, da so dandanes na svetu ljudje, kj se ne vesele svobode. Pa je tako Med pomiloščenci je biJo precej brezdomcev, izgubljencev, brezposelnih in potepuhov, ki nimajo žive duže na svetu, niti domače strehe niti možnosti za j>ošteno živUetr.c v svobodi. Kar nič jim nj bilo po godu, da jih je amnestija presenetila v januarju. V kaznilnici so imel; zakurjene cel-jce in de* lavni ce, zjutraj, opoldne in zvečer t-o šli po sajtrk, kosilo in več. rjo. Dobili so jo tako gos tovo, kakor je dvakrat dve olr modra od mraza, ko je treba stisnit i pesti in zolie i>o-noei kje v Kozolcu ali pod grmom v gozdu. Kaj jc takim ljudem svoboda? Teži jih re; šla že prestanih kazni. Prav nobene verjetnosti ni. da jih bo kdo usmilil in jih sprejel čez zimo v delo« Da bi bila vsai pomlad! Amnestija je bila prezgodnja. Kaj mislite, o čem so se ti izgubljenci pogovarjali, ko so stopili v svobodoKako se bodo oprijeli poštenega dela? Kaj še, saj vedo. da dela ne bodo dobili. Pač pa so bilj vsi enega mnenja: da bo treba ker najhitreje nazaj v varno in toplo zavetišče za zidove ka^nilni; ce. Mogoče si mislite, da je vse to pretiravanje. Pridite ob prililq k razpravam na so- : dtšre. pa se b oscrepplcra ajbfskpzmlh dišce, pa **e boste prepričali, da je že tako hudo na svetu za nekatere, da so veseli, ko jim isodniki naznanijo obsodbo. Slišali bos ste, kako klalivy1e77i in rokomavh; junaško pri7.navajo *?voje tatvine in vlome. Hran-ilci pa poudarjajo venomer isto pesem: bil je v stiski, nima doma. nima očeta ne matere, je nezakonski sin, od mladosti ga tepe življe^ nje. V ljubljanski etuisnio- jc pa se nekaj takih, ki so bili deležni amnestije, pa 60 njih zadeve 'eko zamotane, da 1k>1o ino Kranjski športniki so zborovali SK Korotan se bo imenoval odslej SK Kranj Kranj. 20. januarja V klubskih prostorih je bil snoči občni zbor kffanJBkšb športnikov organ i-ziranfch v SK RoroLinu. I tovori in vodil ga je podpredsednik g. dr. Denisu-. Uvodoma je pretiraj pismo odstopavšega predsednika p. Horvata, ki je polniih 15 let stal na čelu kluba. V svojem poročilu je dr. Demšar povdarjal nepristranost klulm. ki je dosto" pen vsakomur, povdariil je nadalje p«>4 robe, da se v svrhe raofnaha pritegnejo vsi sloji od tovarnarja do delavca. Ker >P lani februarja tajnik Rebolj odstopil, sta to me^to prevzela Kovneiv za notranje in Fuchs za zunanje po>ie. Tajnik Kovačič je p>ročal. da je imel odbor 47 sej. članov pa je bilo 95 delujočih in 10T> podpornih, torej 2l»0. Klub je jeseni proslavil liVletni-v*> obstoja. Tajnik Fii<£*3 je poroča4 0 odnosih SK Korotana do drugih kruhov. B-la-gajnak Simunae je podal podroben obračun dohodkov in izdatkov. Saldo izkazuje Din S.192.— deficita, to pa zaradi večjih nabav v minulem letu in zanunjšcinih dohodkov n.M vstopnini radi slabega vremena pri tekmah in neizterjane članarine. Gospodar Adamič je prebral seznam lani kupljenega inventarja. 0 tehničnem delu klubi je ]Kxročal načelnik nogometne sekcije K cm. ke.r je e«li-no!p Ca sekcija delovna. Kot eno najbolj perečih nerešenih vprašanj je novtlnril potrebo orgaJMB&orJe iu treninga junior je v ter njihovega trenerja. Da-lje je tudi prvo moštvo potrebno reorganfeeacije, manjka mu pravrako dober. >ralen trener. k: lahko moštvo dvigne za razred višje. 7a\ trenrng je. kar se mom privnati. lani vladalo precejšnje zanimanje, zlasti poleti. rVvo moštvo je štelo 1.">—10 urmčev. ki so vsi bili nriK-o dobri. Rezervnega moštva prav aa prav ni. OligTanih jo bilo v pre-tekleni letu ,~>7 tekem. me0; 22. duniorji so dobili 7 tekom, t? pa rzgii-bili. Ha zlika go«U>v je 27:90. Voefct k^ačev je bilo 54 orl teh 40 vorifitinaiuh, pionirjev, katerih še nobeden ni verificiran pa 43. Kini' šteje t.edaj ?>7 aktivnih no^jprrrneta^ev. LaWcoa^etska sekeija je i7.vp.Ha le od Save za pred niša no. obvezno prM*ecfitev. Na t »red log revizorja Ti. Ma\TJa je občni zbor izrekel bla.gajnvki; in odroni ra.*-re< m-ai Važna točka je b*£a f^reaneirniba pravd. Klub se lv» e*i^}*.j itnienoval no rvo-,tem sedežu SK Kranj«. Pri tej pTekrstnrf.v4 imena se >e razvida asvanna debata za fi pioH. Odbor bo v bodoee štel pole^r pred-Bednilca 12 fsecbaj 9"^ čila nov. 3 me^ta so pa še prosta za kooptaeijo. Spre:n»ennlreds*edr/^ca. 2 tajnika in 2 blagajnika. Para^mf 16-1 Rovoti o stdeponosti upravnega, odboia, z?« katero je poleig-pred seilnika mM njegove^ra namestnika tre«ha Se pet. eJanov. V nujnih slučajih tvorijo sklepčnost predsedfK^a. rajnik i>n b-lncrajnik. ki efciopajo ex praesidio. Te sklepe odbor na pni seji sprejme ali oiiMomi. Vse delo f*c konoent.rira v urjeanaiem odboru, sekcije imt.ijo polp-j teca svoje naoelnike. Teihn-ieni o-lbor se vo1! le. če Dpnajni odbor ne zvme-re VOOKB dela. Naeelnik sekeii-je sj\ lahko rzbirs pomočnika. ne more pa biti cTaxi up^vTvega odbora. Paragraf 25 govori n razpuFfai. V Mueajih oblastnega razpusta kluba je Jikvidator njegovega premoženja . kluJKVv pre*lseolgo!etn€Tmi predsedniku Horvatu se počJje pismena zaživaia za njegovo delo z željo, da zopet sodeluje v klubu, sprožila se je tudi debata o novem stadionu, katerega napoveduje zadnji »r.o-reajec c. eriski prezident kot krvnik Prezident Cleveland je kot mlad sodnik lastnoročno usmrtil dva morilca V mestu Buffalu v ameriški državi New York so popravljali staro okrajno jetnišnieo in delavci so našli več debelih tramov. Kmalu so spoznali, da gre za ostanke vesal. To bi ne bilo nič posebnega, toda za tramove se je začelo zanimati celo zgodovinsko društvo, ki je pojasnilo ameriški javnosti zanimivo zvezo med temi vešah' in takratnim popularnim prezidentom Clevelandom. ki je živel od leta 1837 do 190K. Leta 1870 se mestece Buffalo ni odlikovalo z ničemer, kar bi mogli reformatorji nazvas ti vzor reda in javne morale. To je dalo seveda pobudo za zahtevo po očiščenju mesta Ln te naloge se je lotj! mladi pravnik Ste phen Grover Cleveland. Bil je zek) agilen tudi v političnem življenju in govorilo se je da bo kandidiral za člana kongresa. Cleves land je pa odločil drugače — pontal je sodnik. Xjegova kandidatura je bila sprejeta z deljenimi olxhitkj, toda kmalu se je pokazalo, da je mož na svojem mf*tu. V prvem ledu njegovega uradovania je bjj obsojen delavec Patriok Morrison na «>mrt na vešalih zaradi umora svoje žene, ki mu ni hotela datj denarja za žganje. To jo bila prva usmrtitev v Buffalu in smrtno kazen naj bi bil izvršyl mladi sodnik Cleveland Dan pred usmrtitvijo je šel k svoji materi, vdovi po prezbrterijanskem pridigarju, da bi mu svetovala, kai naj s>k>ri. Mati mu je des jala, naj da svojemu rouKvniku 10 dolar jev, pa bo rad opravil krvniškj [xvf>l namo stu njega. Clevedand je pa odgovoril, da ne bo nikogar prosil, naj prevzame to mu<*no opravilo. Zato je dal postaviti ve?ala in ko se je približal trenutek usmrtitve, se je |x>= stavil tako, da bi ga onso.ienec ne videl, potem je pa opravil krvniškj poseL Leto dnj pozneje je pa ustrelil lastnik bezi. niče v Buffalu Jack Caffnev neJcega nioža med hazarditanjem in tudi on je bil obsojen na smrt. &erif Cleveland se ni vec posveto« val s SVOjO materjo, temveč je skušal drugače izogniti se mučnemu opravilu. Odšel je na sodišče in proajL naj psihijatri preasčejo ol>sojenca. Res so sklicail izredno zasedanje porote in Cleveland je porotnikom pojasnjeval zakon o odgovornosti umoliolnega So« veka za zločin. Toda porota se n: daia prepričati in Cleveland je moral drugič opraviti mučno krvnišdco delo. Nekai dnj pozneje je postal Cleveland žu5 pan me>ta Buffala. potem guverner države Newyork. leta 1SS5 pa amerišk; prezident, prvi in edini prezident. ki je v mladih le* tih opravljal krvniške posle in osebno usmrtil dva zločmea. V politični kampanji proti njemu so se njegov; nasprotnik- večkrat sklicevali na to. toda sedaj je vse to že pozabljeno. l>a niso našli ostankov trohnečih vesal v mestu Buffalu. bi ameriška fsvBOat sploh ne bila opozorjena na to. da Je bil ta. ko priljubljeni proaidool Gleveland v svoji mladosti krvnik. Učenjakov odgovor generalu Pokojni španski filozof, vseučališki profesor in pesnik. Miguel Unamunc. je bil v začetku pristaš generala Franca pozneje, ko je spregledal in spoznal, kaj se skriva za Francovim pokretom in kaj hoče doseči njegovo orožje, je pa obrnil tako zvanim španskim nacionalistom hrbet in prišel je pri njih v nemilost. Zanimivo slika spreobrnitev slavnega španskega učenjaka dogodek, ki se je odigral na univerzi v Sala-manci. kjer je bil Unamuno profesor. Malo pred njegovo smrtjo so imeli na znamenitem starem vseučilišču nacionalistično svečanost, na kateri je bil glavni govornik v zastopstvu generala Franca organizator maroških čet, ki so jih nacionalisti pripeljali iz Afrike in pognali v boj proti španskemu ljudstvu, general M. Astioj. Ta general je izgubil nekoč v bitki v aCaroku roko in oko. V svojem slavnostnem govoru je zelo ostro napadal Katalonce in Baske ter zaključil svoja modrovanja z besedami, vrednimi kolonijalnega krvnika: >V Španiji ne sme ostati živ noben Ka-talonec in noben Bask. Treba je vse iztrebiti v večjo slavo imperijalifticne m enotne Španije.« Med viharnim ploskanjem se je naenkrat dvignil Miguel Unamuno in se obrnil h generalu z besedarni: Gospod general, v: zahtevate, naj ostane Španija, brea vsakega Katalonca in brez vsakega Baska, ćre zahtevate vi to. hočem jaz ostati edini okle- ščeni Španec brez ene roke in enega očesa, kakor ste vi« General Astroj se je silno razjezil in kmalu je Unamuno izgubil svoje mesto na univerzi v Salamanci. To je bil najbrže tudi glavni vzrok, da so velikega španskega misleca in pesnika tako skromno, tiho pokopali. Inflacijsko blagostanje Japonske Trgov me polne ljudi, okrašene ulice in splošno zapravljanje. Tako osmačuje tokijski dopisnik :Timesai predpraznično razpoloženje na Japonskem, ki priča o velikem inflacijskem blagostanju Japonske v letu 1936. Nasprotno je pa japonska vlada zelo slabe volje. V Evropi vidi zmede nad Tinini oceanom, negotovost in črne oblake nad Kitajsko. Vsi narod: se oborožuje-jo in tudi japonski narod mora utrditi obrambo svoje zemlje in pripraviti se na grozečo krizo. Japonska vlada stoji namreč pred težko nalogo, pred parlamentom bo morala zagovarjati novo povišanje davkov. Japonska posta je izročila 434,000.000 novoletnih Čestitk. To je na Japonskem neverjetno število, ker pride nad 30 čestitk na vsako japonsko družino. Lanski japonski izvoz je bil za 7% večji od predlanskega. Sredi Tokia je bilo otvorjenih šest novih gledališč, kjer igrajo od 10 ziutraj do polnoči in vsa mesta so stalno zasedena. Dela in denarja je na Japonskem zdaj v izobilju. Tudi kmetje žive dobro, imeli so sijajno letino riža in cene svile so zelo visoke. Ljudsko štetje v puščavi Karakum Sovjetska Ru=ija je zaključila novo ljud ako štetje. Stotisoči komisarjev so se vrnili s celimi gorami popisanih pol, v katerih se odraža življenje vse ogromne Rusije. Ljudsko štetje ni bilo lahko delo, zla £ti ne v oddaljenih krajih, tam gori daleč za polarnim krogom ali v naselbinah azijskih pustinj. V znano pustinjo Karakum se je napotilo vec ekspedieij. Njihovi vodje pripovedujejo, kakšno je bilo ljudrko štetje v teh pustih krajih. Ljudje žive v pustinji Karakum samo okrog vodnjakov, oddaljili drug od drugega do 80 km. Ekspedicije so **e napotile v pustinjo na velblodih_ Ljudsko štetje je bilo tu izredne) težko. Prebivalstvo živi večinoma Se nomadsko življenje, samo tretjina teh ljudi ima lepe nove domove in ovčje farme. Tu žive nedavna nomadska plemnena mimo in zadovoljno. Prej, ko so pripadali vodnjaki bogatim bajem, niso vedeli ne dneva ne ure, kdaj jih gospodar zapodi od vodnjaka. Največja naselbina aul Kepel obsega več vodnjakov in ob največjem .stoji belo šolsko poslopje, kjer je tudi ambulatorij. Okrog naselbine je ie zasajeno drevje. Ljudsko štetje je pokazalo, da, se uce zdaj že vsi prebivalci pustinje. Mnogi se uče v šolah v Tašrkentu in Ašnabadu. od koder se vračajo večinoma kot učitelji. Samo najstarejši prebivalci so še nepismeni. Nov Willy Forstov Ljubljana, 21. januarja, Le malo je prav za prav filmov, za katere bi se svet tako zanimal, kakor se zanima za Willy Forstova filmska dela. Willy Forst, ki si je kot režiser, kot avtor filmskih manuskriptov in kot producent, pridobil največjo slavo, je ustvaril nedvomno najlepše nemške filme, ki so ponesli njegovo ime daleč po svetu. Za njegovim velikim Schubert filmom *Llese Helen meine Lieder* je prišla »Maskara-d.T r, za njo »Mazurka« s Polo Negri in Inge Theck in končno bomo \ddell danes njegovo najnovejše delo »Burgtheater<. Ta film, nekakšen spomenik, ali apoteoza najvišje institucije gledališke umetnosti, slavnega dunajskega »Burgtheatra, iz katerega so izšli, odnosno na katerem delu- jejo najboljši igralci, za ta film je imel \Villy Forst že davno veliko veselje in pripravljal ga je s prav posebno skrbjo, z vsem svojim umetniškim čutom. V Berlinu, kjer so predvajali prcmiero v najt '• -gantnejšem kinu, v >Gloria palastu« so bile vstopnice že v teku dni pred premiero razprodane. Zanimanje je bilo ogromno ravno tak je bil uspeh! Kritike, ki jih je objasnilo vse časopisje, so priznale filmu enodušno največjo umetniško vrednost in ^B^irgtheater* je bil film, s katerim je Willy Forstovo ime ponosno zaslovelo, še mnogo bolj kot s prejšnjimi njegovimi deli. Forst si je izbral za nosilce glavnih vlog znamenitega Wernerja Kraussa, Hor dense Raky. Olgo Genovo, Willyja Eich-bergerja in Hansa Moserja (vloga sufler-ja) in s petorico teh velikih umetnikov ustvaril svojo najnovejšo umetnino. Nikjer v Jugoslaviji ni Se občinstvo videlo tega filma, kajti Ljubljana si je pridobila ta film kot prvo mesto v naši državi in tako bo jugoslovanska premiera tega velikega filmskega dela danes v kinu Uni-onu. Georges Ohnet: 21 ZADNJA LJUBEZEN Roman — Vročica vas urese, Mina. Morda bi bilo bolje Markiz ji je prijateljsko stisnil roko. rekoč: če bd končala ta pogovor pozneje. — Trpim res nekoliko, toda ohranila sem hladnokrvnost. Lahko nadaljujete. — No, torej, glejte, draga moja, če sem vas prav razumel, ste me prosili, ne sicer povsem jasno, vendar ste me pa prosiHi, naj začnem paziti na vašega moža. Govoriva odkrito. Radi bi, da bi vohunil za vašim možem, da bi vam sproti poročal o vsakem njegovem koraku To je vaša želja, če se ne motim. Komtesa je stisnila ustnice, kakor da se boji izgovoriti zadnjo odločilno besedo. Na obrazu se ji je poznalo, da so jo zadele markizove besede neprijetno. Vendar je r>a odgovorila ocRočno: —Da, to je moja želja! — Ali ste pomislili, da sem imel v svoji diplomatski službi priliko spoznati vohunstva sposobne ljudi. In zdaj hočete, da bi vam izbral nekoga, ki bi bil vreden zaupanja in ki bi ne zlorabil zaupane mu tajne? — Da. AH mu je pa treba povedati vse? — je vprašala konstesa v strahu. — Nikaikor ne. — je odgorcril markiz marno. — Sam bo uganil vse, kar potrebuje. Sicer pa tudi velike zasluge ne bo imel. Strokovnjak bo igTaje pojasnil to zagonetko. V enem dnevu bo vede' vse. — Ali je nujno potrebno, da \idim tega moža? — je vprašala komtesa vznemirjeno. — Seveda. — Ali bi mu ne mogli dati navodil, ne da bi morala sama govoriti z njim? — Ah, drago dete, tega nikar no zahtevajte od mene. — je odgovoril s^ari diplomat živahno. — Imam vas zelo rad. toda rad imam tudi vašega moža. Mislim de grem že dovolj d"'er 6c vam pomagam tako proti njemu. Ohrani! hoČM. zadnji videz nepristranosti Omogočiti vara hočem, da izvesite vso resnico. Od vas bo potem >ivisno. kako boste znali to izkoristiti. — Pa naj bo. Kdaj mi pošljete svojeg* agenta? — Še danes. Oditi moram na prefek^*ro i^ore-govoriti z njim in poslati ga k vam — CalkaJa ga bom doma. —Dobro, zdaj pa zbogom. Vzel je svoj klouk in se ustavil pred komteso, rekoč: — Torej, to je sklenjeno, nič se ne da izpre-meniti na tem, brez očitkov in brez preklica? Ne pozabite, da spada ta vaš korak med one. ki jih človek vašega značaja najtežje cKrpusti. — Ce je nedolžen, se za to ne bo zmeni1, če je pa kriv. kaj me briga to? — Na svidenje torej! Poljiubi! ji je roko in odšel. Ostala je z^amialjena, kakor da jo jo ta na/gla odločitev pomirila. Ob treh, baš ko sc je pripravljala k čitanju, da bi se ma> Nežno je objel ženo in odšel. rjfcejnje Josip ZuptaOc — Za »Narodno Fran — Za upravo in fnaaratai del Oton