PnStnfna plačana v sotovfnL Ljubljana, petek 10. novembra 1933 upravuistvo; Ljubljana, Knalljeva ulica 6. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. taseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova Ol. 3. — TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 3L 11. — Telefon 8t. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon 9t 190. tiačunl pri poŠt ček zavodih: Ljubljana St. 11.842, Praga čislo 78.180, VVien 5t lOft.241. Naročnina oiast* mesečne Din 25._ Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica S. Telatofc 8122, 3123, 3124. 3125, 3128. Mariboi Gosposka ulica- 1L Telefon tt. 3440 Celje, StroB8tnayerjeva ulica Stev. L Telefon St 65. Vzroki Goringovega potovanja v Rim Pruski ministrski predsednik Goring je poleg propagandnega ministra Gob-belsa najmarkantnejša oseba v ožjem krogu Hitlerjevih sotrudnikov. Razen tega je zaradi svoje neposrednosti in impulzivnosti eden najbolj popularnih hitlerjevskih voditeljev med nemškimi masami, ki jih zna navdušiti in razvne-ti kakor za Hitlerjem samim nihče drugi. Ogromno važnost polagata Hitler in njegov režim na nedeljske volitve, za katere je vprežen ves silni in rafinirani propagandni aparat. Tem večjo pozornost je zaradi tega vzbudila po svetu vest, da je v teh kritičnih dneh odpotoval v Italijo Goring, prvi in najodlič-nejši buditelj in navduševatelj množic, ko bi bila njegova navzočnost na domačem političnem bojišču najbolj dragocena. Jasno je zato, da je moral biti vzrok Goringovega pota v Rim nad vse tehten. Nemška in italijanska službena poročila o rimskem posetu in o razgovorih med Goringom in Mussolinijem so zelo redkobesedna. Iz njih ni mogoče razbrati ne vzroka ne uspeha tega nenavadnega obiska. Komentarji svetovnega tiska pa se skoro vsi strinjajo v tem, aa je šel Goring iskat poti iz zagate, ld je v njo zašla Nemčija po svojem odhodu iz Ženeve. Res se vedno bolj kaže, da je naredila hitlerjevska vlada napako, ki jo bo le težko popravila, in da se je v svojih računih zelo zmotila. Berlin se je očividno zanašal na Anglijo, še bolj pa na Italijo in je pričakoval, da s svojim nastopom, če . že ne razbije, pa vsaj bistveno oslabi Društvo narodov in prenese težišče evropske meddržavne politike v konference velesil. Približevanje Anglije k francoskemu stališču v vprašanju štiriletne preizkusne dobe in mednarodne kontrole oboroževanja so očividno smatrali v Berlinu za nekaj prehodnega in so računali z angleško eks-kluzivnostjo v kontinentalnih zadevah. Prav posebno pa se je zanašala Nemčija na italijansko pomoč, ki jo je smatrala za naravno posledico znane Mussolini-jeve nenaklonjenosti do ženevske mednarodne organizacije. Saj je nemški tisk vedno na novo zatrjeval, da Italija ne odobrava samo nemškega koraka, nego da je bila o njem že v naprej informirana, mu dala soglasje in da =e celo sama pripravlja na odhod iz Ženeve. Pokazalo se je pa tudi to pot, da nova Nemčija v zunanji politiki nima srečne roke in da poznavanje psihologije narodov ni njena močna stran. Angleško javno mnenje je nemški afront proti mednarodni skupnosti sprejelo z ogorčenjem in dosegel se je ravno nasproten efekt kakor so ga v Berlinu pričakovali: solidarnost s Francijo se je utrdila in poglobila. Redkokdaj je bilo zapaziti v angleškem tisku toliko enoduš-nosti kakor po nemškem izstopu. Zunanjepolitična debata v londonski poslanski zbornici, ki se je pričela le dni, dokazuje, da tudi večina odgovornih poli-kov stoji na istem stališču in da sma- , tra solidarnost s kontinentom in, točno izpolnjevanje internacionalnih obveznosti za najvažnejšo potrebo časa. Angleški parlament je podčrtal važnost Društva narodov in ni pokazal nobenega nagnjenja za separatno politiko velesil, kakor si je Nemčija želi. še večje razočaranje so vodilni nemški krogi doživeli z Italijo. Že podčrtana rezerviranost, ki jo je takoj po nemškem odhodu iz Ženeve kazalo italijansko vladno časopisje, ni obetala izpolnitve nemških nad. Kmalu je sledila Mussolinijeva javna kritika narodnega socializma, razodevajoča zelo malo simpatij. Pričakovana italijanska iniciativa za nova pogajanja o razorožitvi, ki naj bi prinesla nemški tezi zmago, vsekakor pa izločila sodelovanje Društva narodov, so izostala. Postalo je vidno, da se tudi Italija odmika od Nemčije in da je v nevarnosti še edina pozitivna nemška zveza z vplivnim inozemstvom. Pri tem položaju tudi še tako sijajni izid plebiscita ne bi obetal pomembneca zunanie političnega učinka. Vse te nemške stiske pa so začenjale groziti s slabimi sadovi tudi na domačih tleh. Splošno odobravanje nemškega naroda, ki je neposredno sledilo teatra-lični ženevski gesti, je začenjalo postajati vedno bolj redkobesedno in oglašali so se pomisleki v samem hitlerjevskem taboru. V domačem tisku sicer kritika ni mogla priti do besede, toliko bolj razločno pa je govorilo nemško časopisje onih krajev, v katere ne sega roka režimskega cenzorja. Narodno socialistični tisk v Posaarju je prvi začel govoriti o prenagljenosti nemške secesije in o njenih usodnih posledicah za nemški narod doma in v inozemstvu. Izgledalo ie. da utegne razpoloženje, ki je zavzemalo vedno širše kroge, ohromujoče vplivati na elan plebiscitne agitacije. Tako se splošno tolmači nenadni in nepričakovani sklep nemške vlade, ki je poslala enega najmočnejših režimskih I predstavnikov v Rim. da zopet ogreje ^hla jaioče se simpatije fašizma za Nem-*iio Kakor se zatrjuje, se je Adolf Hitler celo odločil za težko žrtev: za abdi- UMOR AFGANSKEGA KRALJA ASganski kralj Nadir kan je postal žrtev atentata, ki ga je izvršil po nekaterih vesteh iz Nemčije d osli dijak, po dragih pa dvorni maršal njegov povratek. Njegovi prihodnji načrti so odvisni od sporočil iz Katrala. Ako bi ga domovina poklicala, bi se vrnil, da izvede svoj reformni program, če-gar vrednost so spoznali šele po njegovem odstopu. Morilec — dijak? Defhi, 9. novembra, s. Angleško poslaništvo v Kabulu brzojavlja, da je morilec kralja Nadir kana eden od dijakov, ki so se pred kratkim vrnili iz Nemčije v Afganistan. Amanulah odklanja vsako Izjavo Rim, 9. novembra, s. Bivši afganski kralj Amanulah, ki biva tukaj, je odklonil vsako izjavo v zvezi z umorom Nadir kana. Le Bourget, 9. novembra. AA. Semkaj je prispel afganistanski poslanik v Londonu z letalom in se sestal z afganistanskim poslanikom v Parizu, ki je brat umorjenega kralja Nadira kana. Razburjenje ob meji Pešavar, 9. novembra, g. Vest o umoru afganskega kralja je zelo razburila vsa plemena ob indijski in afganistanski maji. Umor v Kabulu more imeti nepregledne politične posledice v mohame-danskem svetu. Angleške čete ob indijski severo-zanadni meji so že ojačene, letala in tanki v pripravljenosti. London, 9. novembra d. Tukajšnji afganistanski poslanik je prejel snoči iz Kabula brzojavko, da je bil afganistanski kralj Nadir kan umorjen. Za njegovega naslednika je bil že včeraj popoldne proglašen njegov 19-letni sin Mohamed Zahir kan. Po vesteh, ki so prišle danes popoldne, je Nadir kana umoril včeraj ob 3. popoldne, ko se je izprehajal, njegov dvorni maršal, ki je bil tudi njegov najintimnejši prijatelj, a je obenem tajno delal za bivšega kralja Amanulaha. Ljudje, ki so bili priče nmora, so opazili, da je pričelo takoj po izvršenem dejanju bežati več ljudi. Zato sodijo, da je imel morilec več sokrivcev. Dosedaj še niso izsledili ne njega, ne njegovih pomaga-čev. Umorjeni kralj Nadir kan je bil bližnji sorodnik v Evropi dobro poznanega kralja Amanulaha. Ko so Amanulaha pozimi 1. 1928-29 pregnali nasprotniki modernizacije s prestola, se je Nadir kan, ki je bil tedaj poslanik v Parizu, postavil na njegovo stran, čeprav ni med njima obstojalo posebno prisrčno razmerje. Amanulah je tedaj izročil Nadir kanu vrhovno poveljništvo za akcijo proti uzurpatorju Habibulahu. Kmalu nato se je Amanulah za vedno odpovedal prestolu in Nadir kan, ki se je polastil oblasti v Afganistanu, je bil 17. oktobra 1. 1929. izvoljen za kralja. Vest o umoru afganistanskega kralja je izzvala v vseh političnih krogih pravo senzacijo. V indijskem oddelku zunanjega ministrstva so poslovali vso noč, da bi ob času izdali potrebne odredbe za preprečenje raznih možnosti, ker sodijo, da more izprememba političnega položaja v Afganistanu Izzvati nedo-gledne posledice v mohamedanskem svetu. Predvsem se bojijo nemirov na in-dijsko-afganistanski meji. Zaradi tega so tudi takoj odredili strogo pripravljenost vseh angleških čet v bližini ogroženega ozemlja. London, 9. novembra, g. Tajnost umora afganskega kralja še ni pojasnje- na. Iz dosedanjih vesti je samo razvidno, da je bil kralj umorjen v svoji palači in da je bil umor izvršen, ko so bili trije bratje umorjenega kralja, ministrski predsednik, zunanji minister in trgovinski minister na inšpekcijskem potovanju po deželi. Po eni verziji je treba iskati morilca v ožji okolici kralja, po drugi verziji pa je bil kralj umorjen od afganskega'dijaka, ki se je vrnil iz Nemčije. Tukajšnji politični krogi menijo, da se novi 191etn.i kralj ne bo mogel držati na prestolu. Listi poudarjajo, da umor ni dejanje posameznika, temveč rezultat kampanje, ki se je več mesecev vodila proti Nadir kanu in za katero stoji bivši kralj Amanulah, ki prebiva sedaj v Rimu. Po vesteh iz Rima vlada v krogih, ki stoje blizu Amanulaha, velika razburjenost. Amanulah za sedaj ne bo zapustil Rima. »Evening Standard« objavlja razgovor svojega rimskega dopisnika z Amanulahom. ki je poudarjal, da nima ničesar skupnega z akcijo svojih prijateljev v Kabulu. ki delajo za Cilji madžarske politike Kako bodo smeli v nedeljo voliti v Nemčiji — Prvi rezultati z morja — Stališče katoliške cerkve Berlin, 9. novembra, r. Minister za propagando dr. Gobbels je izdal v imenu narodne socialistične stranke za vso državo posebne znake, ki jih bodo dobili pri nedeljskih volitvah volilci, ki so izvršili svojo dolžnost. Kakor poudarja v svojem razglasu, se bo to zgodilo zaradi tega, da se bodo mogli že na zunaj spoznati vsi, Ki se volitev ne bodo udeležili. Voditelji napadalnih oddelkov so dobili obenem na-10°, naj v nedeljo aretirajo vse volilce, ki bodo glasovali proti vladi. Prav tako je bilo zaupno razglašeno, da se bo odvzela podpora vsem brezposelnim, ki se ne bodo udeležili volitev ali pa bodo glasovali proti vladi. Wolffov urad je objavil Gobbelsovo Izjavo, v kateri pravi med drugim'- Izvolitev novega državnega zbora bo velikega pomena za zunanjo politiko, ker bo pokazala tujini voljo nemškega naroda, da hoče stati za Hitlerjevo politiko. Enotnost naroda, ki jo bedo pokazale nove volitve, bo inozemstvu onemogočila izrabljanje nemšikih notranjih prepirov in razdvojenosti. V bodoče bo novi državni zbor soodločal pri vseh velikih vprašanjih, ki se tičejo države. Delo za obnovo države je šele v začetku in vladi je potrebna podpora parlamenta, kvalificiranega kot zastopnika celotnega naroda. Razen tega bo naloga novega državnega zbora, da bo simboliziral nasproti tujini enotnost naroda in države. Stari rajhstag ni bil več kos tej nalogi, ker je bil le še mozaik nekdanjih strank, odkar ni v njem marksistov, pa le še rudiment. Enotna volilna lista je dejanski izraz velike ideje sodelovanja in sprave. Korespondenca narodne socialistične stranke je objavila članek Neuratha, ki se vnovič izreka zoper versaillesko pogodbo in ženevsko politiko ter skuša ponovno opravičiti sklep Nemčije o izstopu iz Društva narodov. Neurath zaključuje s pozivom Nemcem, naj vsi 12 novembra glasujejo za to politiko. Na nemških ladjah, ki so na morjj, smejo voliti že pred zakonitim rokom. Tako so prišli že sedaj prvi rezultati plebiscita z ladje »Deuterhland«, ki je na poti v Rio de Janeiro. Poveljnik ladje ie brezžično sporočil naslednji izid gla^vanja: Vseh 38 volilce v na ladji je glasovalo z »Da« v plebis-citu in za enotno narodno-socialistično listi. Vratislava, 9. novembra d. Vratislavski kardinal in nadškof je objavil pastirsko pismo, v katerem razlaga stališče katoliške cerkve napram volitvam prihodnjo nedeljo. Med drugim pravi: Iz širokih krogov katoliškega ljudstva so se pojavila v zadnjih tednih vprašanja, kakšno stališče je treba zavzeti glede na plebiscit 12. novembra. V kolikor gre za čisto politično stran tega glasovanja in zlasti za državnozborske volitve, je opredelitev prepuščena svobodni presoji po vesti volilnih upravičencev. Tudi za naravno dolžnost zveste skrbi za bodočnost naroda in domovine, zlasti glede na stališče napram pozivu nemškemu ljudstvu, velja prav tako načelo glasovalne svobode po vesti, vendar pa naj se pri tem vsakdo zaveda dolžnosti, da mera varovati avto-rireto vlade po najboljši volji in vesti ter podpirati stremljenja, ki jih je tudi epi-skopat zagovarjal v vseh časih ln ki se tičejo enakopravnosti Nemčije. Rumunska vladna kriza Bukarešta, 9. novembra, č. Izvršni odbor narodne kmetske stranke je danes pod vodstvom ministrskega predsednika Vaide Vo-evoda sklenil ostavko sedanje vlade. Obenem je bil podpredsednik stranke Miha-'lake naprošeti, naj vpraša zunanjega ministra Titulesca, a-! j bi bil pripravljen sprejeti sestavo nove vlade. Če bi Titulescu sprejc! ponudbo, bi ministrski predsednik Voevod po naročilu stranke priporočil kralju Titulesca za svojega naslednika. Ako pa bi Titulescu odklonil ponudbo narodne kmetske stranke, prepušča izvršilni odbor stranke dosedanjemu ministrskemu predsedniku Vajdii Voevoda proste roke. V tem primeru bi predlagal kralju naibrže sestavo volilne vlade, ki bj bila sestavljena iz višjih uradnikov in generalov. Zunanjj minister Titulescu ie danes ob 13. odpotoval v Sinajo. kjer ga je ob 17. sprejel kralj v avdienci. Sklep narodne kmetske stranke je pri vseh političnih skupinah povzročil največjo senzacijo. Izvršilni odbor liberalne stranke se je danes opoldne sestal pod predsedstvom Duoe, da se posvetuje o novem položaju. Razpust avstrijskih turnerjev Dunaj, 9. novembra s. Prihodnje dni b<> v Avstriji razpuščena nemška telovadne zveza, ki Ima v Avstriji približno 700 dru štev in nad 100.000 članov, ki so nemško-nacionalno usmerjeni. Obsodba japonskih atentatorjev Tokio, 9. novembra s. Deset mornariških častnikov, ki so bili obtoženi, da so sodelovali pri umom ministrskega predsednika Inukaja 1-1932. je bilo obsojenih na ječo Razorožitvena pogajanja Ženeva, 9. nov. s. Predsedništvo razoro-žitvene konference se je nopoldne sestalo h kratki seji. Predsednik Henderson je podal pregled o dosedanjem delu ter poudarjal, da odhod Nemčije s konference ne sme biti vzrok za odgoditev ali daljše pre-kinjenje. Koristno bi bilo imenovati manjši odbor, ki bi na prihodnji seji v soboto poročal in predložil predsedništvu primerne predloge. Zastopnik Francije Massigli je podprl predlog predsedn5ka, nakaf je bil brez nadaljnjega soglasno sprejet. V ožjem odboru so zastopniki Velike Britanije, Francije, Italije. Španije, Poljske in Norveške. Svoja posvetovanja bo pričel jutri dopoldne. Goringov povratek iz Rima Rim. ?. nov d. Pruski ministrski predsednik Goring je včeraj odpotoval z letalom iz Rima. »Tribuna«, ki se bavi z njegovim posetom v Rimu. piše, da Hitlerjevo pismo, ki ga je Gor ✓ izročil Mussoliniju, potrjuje prijateljsko zadržanje Italije napram Nemčiji. Izstop Nemčije iz Društva narodov se mora motriti s stališča političnega vprašanja odnošajev med Italijo, Anglijo. Francijo in Nemčijo. Ti odnošaji se morajo ugotoviti na lojalen način in s priznanjem dejstev. Tako stališče napram zadržanju Nemčije ne pomenja nobene nenadne slabosti, temveč mu je treba priznati prednost pred neprestanimi pravnimi debatami, ki so za razorožitveno konferenco in za oslabljeno Društvo narodov brez pomena. Belgijska odpoved carinskega premirja Bruselj. 9. novembra AA. Belgijska vlada je sporo?i'a Društvu narodov, da odpoveduj carinsko premirje. Parcelacija Avstrije v Berlinu Berlin, 9. nov. r V notranjem ministrstvu že delj časa zaseda komisija, ki sestavlja načrt nove nemške ustave. V to komisijo je bil te dni pozvan tudi predsednik magdeburške vlade dr. Helmut Ni-colai, ki je nedavno izdal posebno knjigo, v kateri obravnava ustavno vprašanje. V tej svoji knjigi določa za Nemčijo unita-rističen sistem s široko decentralizacijo. kacijo svojim avstrijskim aspiracijam. Po možnosti naj bi se sicer dosegla kompromisna rešitev za nemški umik pred Dunajem, po kateri naj bi Dollfussov kabinet nadomestila vlada sedanjega rimskega poslanika dr. Rintelena ob sodelovanju narodno socialističnih politikov, ki naj bi razpisala volitve v dunajski parlament; toda Goring je baje dobil pooblastilo, da se tudi brez te koncesije zaveže k likvidaciji nemško-avstrij-skega konflikta, ako le pridobi znova prijateljstvo in pomoč Mussolinija. Goring velja za najboljšega poznavalca italijanske politike in v Eerlinu se mu pripisujejo najboljše zveze s Kviri-nalom. Javnost je dosedaj o njegovih rimskih konferencah izvedela malo, še manj pa o kakih uspehih. Pravi se, da je bila njegova ponudba glede Avstrije precej hladno sprejeta in da se niti Mus-solini niti Suvich nista spuščala v kake obljube, kaj šele obveznosti. Opazilo se je celo, da italijansko časopisje skoro demonstrativno razpravlja o atentatih avstrijskih narodnih socialistov, ki jih je doslej zamolčevalo. Izgleda, da tudi Goring ne bo v stanu pomagati svoji domovini iz zagate, v katero je zabredla po lastni kiivdi. Narodna skupščina in senat Včeraj je bilo otvorjeno redno zasedanje obeh zbornic s čitanjem kraljevega ukaza Beograd, 9. novembra p. Danes je Narod, no predstavništvo zopet pričelo z rednim delom. Obe zbornici sta bili otvorjeni s čitanjem kraljevega ukaza. Senat se je sestal ob 10.30 pod predsedstvom g. dr. Lju-bomira T o m a 8 i 6 a. Seji so prisostvovali skoraj vsi senatorji, navzoča pa je bila tudi celokupna vlada z ministrskim predsednikom g. dr. Srškičem na čelu. Po otvoritvi seje in odobritvi zapisnika je ministrski predsednik g. dr. Srškič takoj prečital kraljev ukaz, s katerim se v smislu ustavnih določb otvarja redno zasedanje senata. Senatorji so poslušali čitanje kraljevega ukaza stoje in so ob koncu priredili kralju dolgotrajne ovacije. S tem je bil dnevni red otvoritvene seje izčrpan. Prihodnja seja senata bo v soboto ob 5. popoldne. Na dnevnem redu je izvolitev finančnega, administrativnega, imunitetnega in verifikacijskega odbora in odbora za prošnje in pritožbe. Prvi odbor ima 15, ostali štirje pa po 11 članov. Ob 11.10 se je vršila otvoritvena seja Narodne skupščine, ki ji je predsedoval predsednik g. dr. Kumanudi v navzočnosti celokupne .vlade. Narodna skupščina Je takoj prešla na dnevni red. Ministrski predsednik dr. Sr škič je prečital kraljev ukaz o otvoritv rednega zasedanja. Poslanci so poslušal čitanje ukaza stoje ter priredili NJ. "Ve! kralju viharne ovacije. Pred zaključkom seje se je predsednil dr. Kumanudi spomnil nedavno umrlega francoskega državnika Paula Painlevšja ter mu posvetil topel nekrolog, v katerem je naglašal, da Je bil pokojnik velik pri. jatelj Jugoslovenskega naroda. Obilne za sluge za naš narod si je stekel zlasti mer vojno kot ministrski predsednik in vojn: minister, ko je organiziral solunsko fron to. Prav taKo se je toplo zavzel za naše begunce in omogočil naši mladini nadalje vanje študij v Franciji. Narodni poslanci so poslušali predsednikov spominski govor stoje ter so izkazali Painlevčju poslednjo čast s trikratnim >Slava!« Seja je bila nato zaključena. Prihodnja bo jutri dopoldne. Na dnevnem redu Je izvolitev petih stalnih odborov v smislu poslovnika. V svrho določitve kandidatov za posamezne odbore se je popoldne vršila v prostorih Narodne skupščine seja poslanskega kluba JNS. Balkanska konferenca Zavrnitev bolgarskega predloga o izpremembi manjšinske zaščite ČSR in njeni sosedi Govor zunanjega ministra dr. Beneša o odnošajih češkoslovaške napram sosednim državam Praga, 9. novembra, d. V zunanjepolitičnem odboru poslanske zbornice je zunanji minister dr. Beneš v svojem zaključnem govoru izrazil zadovoljstvo, ker so vsi govor niki iz vrst koalicije soglašali z njegovim načelom, da mora biti češkoslovaška zunanja politika nadaljevanje dosedanje mirovne politike. Obenem je izrazil tudi zadovoljstvo, ker so vsi govorniki pravilno raz-ameli vzroke, zaradi katerih je govoril o današnjih razmerah z gotovo rezerviranostjo in taktom napram Nemčiji. Dr. Beneš je ponovno poudaril, da želi Češkoslovaška živeti z vsemi svojimi sosedi in zlasti tudi z Nemčijo v dobrih odnošajih. Za tem 9tremimo odkritosrčno. Razumemo, kaj pomeni tak pojav, kakršen je nemška revolucija. Vemo, da je potrebno gledati nanj s psihološkim razumevanjem in ga pravilno presojati, toda ponovno poudarjam, kar sem že dejal v svojem ekspozeju, da je tudi potrebno imeti na drugi strani pred očmi položaj ostale Evrope, zlasti 6edaj, ko je očividno razdeljena v tabore dvojnih različnih režimov Ce zagovarjamo in naglaša-mo načelo ne vmeša vanja r razmere tujih držav, je naravno, da si lelimo tudi spoštovanja naših političnih načel, našega režima in našega stališča glede na vsa ta državno-znanstvena vprašanja, ki ee pojavljajo, kakor tudi spoštovanja naziranj o državi, njenih nalogah in misiji, ki jo imamo demokrati po svojem prepričanja. Vsi predgovorniki, je nadaljeval dr. Beneš, so posvetili mnogo pozornosti posebno gospodarskim vprašanjem, ki sem jih omenil v svojem ekspozeju. Ponovno poudarjam. da moramo v prihodnjem letu deiani-ski poizkušati priti v gospodarskem pogledu iz težkoč, ki jih doživljamo danes tako v kmetijstvu kakor v industriji. Z razumevanjem na eni in drugi strani se je poudarjala potreba izgraditve programa gospodarske Male antante ter je bila izrečena želja, da se morajo t prvi vrsti sporazumeti gospodarski sloji in politične stranke, kakšna naj bo v prihodnjem letu celotna gospodarska in trgovinska politika. Kar »e tiče propagande od zunaj, bodisi po radiju, bodisi na drug način, bo češkoslovaška vlada pazila, da bodo ne samo Nemci, ampak tudi Madžari izvrševali mednarodne dogovore, posebno glede radija; obenem pa bo 9krbela, da bo češkoslovaški ra-dijo v tem pogledu napram vsakomur korekten. To velja tudi za tisk. /Kar se tiče Društva narodov, je treba reži, da bi se morala v primeru, če bi ver- • sailleska mirovna pogodba sploh ne obstojala in če bi bilo Društvo narodov povsem neodvisno od kakršnegakoli obstoječega miru in mednarodne pogodbe, vsa načela, izražena v statatu Društva narodov, ponovno obnoviti v takem statutu. Dejstvo je, da nismo nikdar precenjevali moralnega, političnega in dejanskega vpliva Društva narodov in da ga tudi nismo podcenjevali. Češkoslovaška vlada se nikdar ni varala, kaj pomeni Ženeva, ter je 6amo nastopala proti prizadevanju onih, ki Društva narodov niso dovolj upoštevala. Na drugi strani pa Društva narodov ni hotela nikdar precenjevati. Češkoslovaška zunanja politika je imela poleg Društva narodov svoja lastna jamstva, zavezniška, kakor tudi jamstva dobrih odnošajev z dragimi državami. Če se sklepajo pogodbe, bomo sklepali pogodbe, če streljajo s strojnicami, moramo biti pripravljeni, da bomo prav tako streljali i njimi, in streljajo g topovi, moramo biti pripravljeni, da bomo tudi mi streljali z njimi. Že nekajkrat je dejal predsednik republike: Mi se bomo branili in seveda s vsemi sredstvi Nadalje je dr. Beneš izjavil, da Je ponos češkoslovaške republike, ker nudd političnim emigrantom zatočišče. Češkoslovaška vlada ne dela ničesar drugega v tem pogledu kakor države zapadne evropske demtr kracije in kar je zagotovljeno po načelih mednarodnega prava. Ceikoslovaška država, Je končal dr. Beneš, more kljub težavnemu položaju mirno gledati v nadaljnjo bodočnost razvoja dogodkov v Evropi in bo znala tudi v prihodnje braniti, kar je njenega. Poostren kurz v Avstriji Na neprestano ponavljajoče se atentate narodnih socialistov je vlada odgovorila z energičnimi protiukrepi Dunaj, 9. novembra r. Napoved ostrejšega vladnega kurza tudi v vrstah njenih nasprotnikov ni ostala brez odmeva. Od nedelje sem pokajo po vsej Avstriji bombe in peklenski stroji, kar dokazuje, da je odpor proti Dollfussovemu režimu še vedno zelo močan. Na Koroškem, štajerskem. Gornje in Nižje Avstrijskem ter na Solno-graškem, povsod razvijajo narodni socialisti in na njihov račun morda tudi komunisti živahno teroristično akcijo, ki pa je za enkrat zgolj demonstrativnega značaja in dosdej še ni zahtevala človeških žrtev. Spričo tega položaja je včeraj dr. žavni podtajnik za javno varnost Karvvin-sky pri sprejemu novinarjev napovedal, da bo vlada odslej še bolj poostrila borbo proti narodnim socialistom, ker Izzivajo neprestano z vedno bolj zločinskimi atentati. Za vsak primer bodo oblasti aretirale Po par narodnih socialistov ter jih poslale v koncentracijsko taborišče v Wollersdor-fu. Tako je bilo zaradi nedavnih demon- stracij ln atentatov ob priliki poaeta kan-celarja dr. Dollfussa na Koroškem te aretirano večje število narodnih socialistov, aretacije pa se še nadaljujejo. Tudi na dunajskih visokih šolah to »e zadnje dni ponovile demonstracije proti vladi. Vlada je zaradi tega dala zapreti večje število akademikov in bo glavne voditelje poslala v koncentracijsko taborišče. Na gospodarski visok' šoli bo včeraj aretirali 14 dijakov, ki so jih danes poslali v Wollersdorf, razen tega pa bodo obtoženi še pred rednim sodiščem. V vrsti ukrepov, ki jih je vlada sadnjs dni izdala proti narodnim socialistom, Je zbudil posebno pozornost razglas dunajske policijske direkcije, da je zaplenila tako-zvano »Rjavo hišo«, kjer Je imelo svoj« prostore vodstvo narodno-sociallstične stranke. Zaplenila je tudi vse mobillje, kakor tudi vse ostalo premoženje, ki ga. Ja našla v poslopju. Podrobnosti umora na Slapniku Lestva ob hiši, sekira pa 30 m daleč na travniku - Zanimive ugotovitve orožnikov in policijskega uradnika Novo mesto, 9. novembra Umor v hiši posestnika Franca Rohrma-na, ki je imel nekdaj meščanom dobro znano gostilno, je bil odkrit okrog polnoči, kakor je opisano na 3. strani. Sosedje so slišali klice svaka in sestre umorjene Ane Goršetove, ki so prihajali s podstrešja. Na vpitje so prihiteli v Rohrma-novo hišo sosedje. Prvi so bili posestnik Jože Senica ter čevljarski pomočniki mojstra Janeza Zupančiča in naposled tudi mojster sam. Orožniki so prispeli takoj po polnoči. Rohrmanova sta se tedaj že umaknila k počitku. Njuno zasliševanje dolgo časa sploh ni bilo mogoče. Stari Rohrman je bil ves zmeden in preplašen. Njegova žena, ko so jo budili, pa ni mogla dati nobenih točnih odgovorov. Spala je tudi še dopoldne. Orožnikom in preiskovalnemu sodniku je pripovedovala, da so našli razbite uhane pokojne sestre. Enega jeba-videla tudi na mizi. Kdo je uhane potem odstranil, pa ni vedela povedati. Ob levem zadnjem vogalu hiše so našli prislonjeno tri metre dolgo lestev, ki je bila postavljena v greznico, ni pa segla do strešnega žleba. Zanimivo pa je, da je zločinec. ki se je, kakor sodijo, te lestve posluževal, vendarle odkril nekaj strehe. Na lestvi so našli tudi staro konjsko plahto, ki jo je vzel iz zapravljivčka v šupi. Opeko na strehi so našli zloženo na levi strani. iz strehe pa je bila izrezana deska, iz česar bi se sklepalo, da je zločinec tod vdrl na podstrešje in potem v hišo. Policijski uradnik g. Podobnik, ki je prispel t prvim opoldanskim vlakom iz Ljubljane na kraj zločina, pa je ugotovU, da zločinec po tej poti ni mog«/ priti v hišo, ker je ostala pajčevina v odprti lini na podstrešju nepretrgana. G. Podobnik je potrdil s tem mnenje fn ugotovitve orožnikov. Posnel je tudi več prstnih odtisov, ki bodo služili preiskavi. Proti večeru je g. Podobnik «peljal na sled svojega psa, ki pa se je izognil na vogalu hiše postavljeni lestvici ter skočil v ograjen vrtiček, kjer se poznajo sledovi človeških stopinj. Potem je pes preskočil vrtno ograjo in ubral na nasprotni travnik, kjer so našli kakih 30 m daleč od hiše kratko sekiro, s katero je morilec izvršil svoj zločin. Od tam, kjer je bila sekira, pa je pes iskal sled preko državne ceste v smeri proti Smolenji vasi. Truplo umorjene Ane Goršetove, ki J« bila, kakor zatrjujejo, dokaj bogata, je bilo prepeljano v mrtvašnico v Smolenjo vas. Obdukcijo sta izvršila primarij g. dr. Pavlič in g. dr. Kolenšek v prisotnosti preiskovalnega sodnika g. Rezelja in zapisnikarja g. Modica. Komisija je ugotovila, da ima umorjenka 11 ran, od katerih so bile štiri smrtne. Solun, 9. novembra. AA. Na današnjem zasedanju balkanske konference so ugotovili, da stoje bolgarski delegati na stališču, da je treba izpremeniti z balkanskim paktom manjšinsko zaščito. Predlog bolgarskih delegatov je propadel in so vsi delegati soglasno zahtevali, naj se ponovno naglasi resolucija tretje balkanske konference, ki se nanaša na balkanski pakt. Prav tako so sklenili zaprositi vlade, naj skiepajo mnogostranske pakte na podlagi načela, ki ga vsebuje dosedanji pakt. Nekateri grški listi, tako n. pr. vladna »Volonte«, ki izhaja v Solunu, izražajo v svojih komentarjih dvome v uspeh konference in mislijo, da ne bo rodila- konkretnih političnih uspehov. Opozicijski veni-zelistični listi pa navajajo nekatere pozitivne uspehe in hvalijo idealistično stremljenje Papanastasija in drugih delegatov. »Proja«, »Elefteron Vima«, »Estia« itd. obsojajo pesimizem nekaterih listov in naglašajo, da balkanska konferenca doslej sicer res ni pokazala uspehov na političnem polju, zato pa jih je na gospodarskem, intelektualnem in socialnem. Vsekakor predstavlja konferenca manifestacijo balkanske solidarnosti. Solun, 9. novembra AA. Popoldne se Je začela plenarna seja balkanske konference. na kateri so prečitali med drugimi tu. di naslednjo resolucijo: Konferenca prosi balkanske vlade, naj med seboj sklenejo takšne mnogostranske pakte na temelju načel, ki jih vsebuje osnutek načrta, sprejet na tretji balkanski Atene, 9. novembra AA. Nocoj ob 6.40 je odpotoval iz Aten grški vojni minister general Kondilis in se odpeljal v Pirot, kjer se udeleži odkritja spomenika grškim vojakom, padlim v svetovni vojni in pokopanim na pirotskem pokopališču. Svečanost bo 11. novembra ob obletnici premirja. Generala Kondilisa so spremili na postajo jugoslovenski poslanik Boško Hri-stič in osobje poslaništva. Na vožnji skozi Jugoslavijo ga bodo spremljali jugoslovenski vojaški odposlanec v Atenah polkovnik Božič in uradna delegacija 12 oseb, med njimi general Mavrokotis, osebni adjutant Kondilisa, Protopulakis. načelnik generalnega štaba, polkovnik Palistris in poslanec Rodopulos v imenu parlamenta, v imenu Konferenca ministrov, senatorjev in poslancev dravske banovine Beograd, 9. novembra. Nocoj se je vr-8ila v prostorih hotela »Srpski kralj« konferenca ministrov gg. dr. Kramerja in Puclja ter vseh senatorjev in narodnih poslancev iz dravske banovine Prisostvoval ji je tudi ban g. dr. Marušič. Na konferenci so razpravljali o važnih problemih dravske banovine. Zastopniki slovenskih denarnih zavodov v Beogradu Beograd. 9. novembra, r. Davi je prispela v Beograd deputacija slovenskih denarnih zavodov, da intervenira na mero-dajnih mestih glede ureditve denarstva v dravski banovini. V deputaciji so med drugimi: ravnatelj Kreditnega zavoda g Tosti, ravnatelj Zadružne gospodarske banke dr. Slokar, ravnatelj Celjske posojilnice dr. Smrtnik, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke dr. Tosti, in predsednik Mariborske mestne hranilnice g. Bureš ter zastopnik ljubljanske Mestne hranilnice g. Hiter. Reorganizacija vojne akademije Beograd, 9 novembra p. Nj Vel. kralj fe podpisal novo uredbo o organizaciji voj ne akademije, ki se bistveno razlikuje od dosedanje zlasti kar se tiče pogojev za sprejem Doslej so morah imeti kandidati šest razredov srednje šole. po novi uredbi pa se bodo sprejemali samo maturanti. S tem se bo značaj vojne akademije dvignil na stopnjo fakultete. Solanie na nižji vojni akademij' bo trajalo tri le.ta. Nova uredba stopi v veljavo oljsko-jugoslovensko drušrvo. Na ustanovni skupščini je g. Ualevski predaval o potovanju poljskih parlamentarcev po Jugoslaviji in posebno naglasil navdušeni sprejem, ki so ga poljski gostje doživeli pri vseh slojih jugoslovenskega prebivalstva. Omenil je tudi, kako velike simpatije uživa pri Jugoslovenih maršal Pilsudski. ter na koncu poudaril važnost gospodarskega zbližania med Pnlisko ;n Jugoslavijo Govorila sta nato še poslanec Brokowski in jugoslovenski tiskovni ataše Mareš, ki je prečital pismo jugoslovenskega poslanika, v katerem želi novemu poljsko-iugoslov.enskemu društvu mnogo uspeha pri delu. Zborovanje je bilo zaključeno s prisrčnimi manifestaciiami lugoslaviji. Prikopajte h „V odrtih ovi družbi" Japonska dela na spopad z Rusijo Pariz, 5. novembra. Odnošaji, ki vladajo med Moskvo in iokijem že ves cas, odkar je Japonska lačela mandžursko vprašanje in ga rešil« / svojem smislu, se imenujejo v diplomat-,kem jeziku korektni, toda U izraz nika •cor ni v stanu zakriti silna ns.sprotstva ned obema državama. Čedalje bolj se .goščuje mnenje, oa mora med obema tek-aecema priti do končne odločitve za nad viado na Tihem oceanu, bovjetom gre v esnici le toliko za nadvlado ob lihem norju, v kolikor ne morejo dopustiti, da ji se tam kot edina gospodarica vsidrala iaponska, ki z vsemi silami deluje na to, oa bi od »am izpodrinila vse ostale interesente, v prvi vrsti Ameriko, Anglijo in :ich. direktor Toula v imenu Čehoslovakov Dubrav-ko Dujsin kot zastonnik zagrebškega društva igraVev ter F:nko. Nučič v imenu ljubljanskega gledališča in zagrebških Slovencev. Poljska ne plača zapadlih vojnih dolgov Varšava, 9. novembra AA. »Illustrova-ny Kuner Codzenny« pravi glede na zapadlost decembrskega obroka vojnih posojil, da ga Poljska tudi delno ne bo plačala ,ker ameriška vlada še ni odgovorila na poljsko prošnjo, da naj M se o tem začela pogajanja. List pristavlja, da bo Poljska poslala v Washington posebnega delegata, ki bo skušal urediti to vprašanje. Lindbergh v Švici ženeva, g. novembra AA. Lindbargha in njegovo ženo je uradno sprejel zvezni svet republike in ženevskega kantona v poslopju mestne hiše. Opoldne sta bila gosta ameriškega poslanika Wilsona In začasnega voditelja ameriške delegacije na raz-orožitveni konferenci, popoldne pa sta si ogledala "palačo Društva narodov. Carinska unija Grčije in Turčije Atene, 9. novembra AA. Iz zanesljivega vira se doznava, da bo te dni podpisana pogodba o carinski uniji Grčije in Turčije. Vre!*iA?*c!rj, nannved Zagrebška vremenska napoved ta danes: Oblačno, hladno, vetrovno. — Sitjaeija včerajšnjega dne: Depresija ee je iz severne Evrope umaknila proti severovzhodu. Na kontinent je prodrl višii pritisk z zapada ki je dosegel že južno Evropo in Balkan. Vendar prevladuje nad skrajnim jugom relativni nižji pritisk in se je minimum na Jadranu ojafil. Pritisk je padel u 1 do 5.5 mm na jugu, na severu in severovzhodu države pa je narasel v prav toliki meri. Temperatjre so po večini padle za 1 do 7 stopinj, najbolj na severu, najmanj v južnem Primorju. Dunajska vremenska napoved la petek: V Južnih Alpah oblačno, obilne padavine, v mnogih krajih sneg. Poset grškega vojnega ministra Odkritje spomenika grškim vojakom v Pirotu, ki so padli v svetovni vojni - General Kondilis pride tudi v Beograd Maši kraji in ljudje Pozdravljeni, bratje Vardarci! Drevi priredi skop-Ijaasko pevsko društvo »Vardar« ob 20. vokalni koncert v veliki dvorani hotela Unlona. Na programa so pesmi Mo-kranjca, Biničkega, Milojeviča, Sijačke-ga, Brnobiča, Lajov-ca, Bortujanskega tn Ctjkovskega. Vodi ga profesor glasbe g. Josip Brnobič. Glasbeno in pevsko društvo »Vardar« je najstarejše pevsko društvo v Skoplju in južno od Sar-planine in Skopske Črne gore. Ustanovljeno je bilo že leta 1907., torej tedaj, ko je ječala Južna Srbija pod turškim jarmom, ko so vladali tam spahi-je, dahije, turški žandarji in turški bič in ko so se žarki svobode šele porajali izza Sar planine in Kozjaka. Seveda turške oblasti so to »uporniško« društvo hotele zatreti, toda gibčnost ustanoviteljev in modro vodstvo društva sa prekrižala Turkom račune. Pevci so se vadili v petju po privatnih hišah, danes na tem, jutri na drugem koncu Skoplja. Največkrat so se sestajali pri fotografu Stankoviču, ki je stanoval blizu srbskega konzulata. Pevski zbor je nastopal javno le pri slavah privatnikov. 17 oktobra 1912 je pevsko društvo »Vardar« prvič javno nastopilo pri slovesnem in zmagoslavnem vhodu kralia Petra I. Osvoboditelja v carsko, Dušanovo Skoplje z državno himno in s pesmijo »Mnoga j a leta«. — Za časa svetovne volne in okupacije Skoplja od strani Bolgarov je bilo delovanje društva onemogočeno. Toda takoj po našem osvobojen Ju je društvo zopet hitro oživelo. Pod spretnim vodstvom predsednika »Vardaria« Pante Jovanovič^, ravnatelja trgovske akademije v Skoplju, profesorjev Zivkoviča Mihaj-la in Davidovica Dragomira, znanega narodnega boritelja Gliga Patrnogiča in svečenika Jordana Popoviča, je zajel »Vardar« vso čestito in napredno mladino Skoplja. Radi preobilnega števila pevcev se je v predmestji' Skoplja v Čairu ustanovila podružnica društva »Vardar«. Pevovodja društva je postal nrof. Brnobič. »Vardar« je postal kmalu najuglednejše in najpri-Ijubljenejše društvo našega juga. Koncert jo sledil koncertu, turneja turneji. Nasto- £il je ž<5 v vseh krajih države od Stipa do eograda in Zagreba. Lani o božiču je proslavil miljenec Skoplja 2Sletnico svojega obstoja in delovanja. Nj. Vel. kralj mu je ob tej priliki podaril krasno zastavo in odlikoval društvo z redom sv. Save III. reda. Prestolonaslednik Peter pa je postal pokrovitelj društva. Včtraj so prišli na svoji veliki turneji po Jugoslaviji k nam v belo Ljubljano, da nas spoznajo, da vidijo lepote slovenskih krajev in da nam pokažejo svoje narodne pevske zaklade. Tudi ponosna Ljubljana bo znala, kakor sta storila te dni Beograd in Zagreb, z obilnim obiskom pri nocojšnjem koncertu izkazati svojo ljubezen in spoštovanje do »Vardar j a«, Vardarcev in s tem tudi do Skoplja in vsega Povardarja, zibelke srednjeveške srbske kulture. F. G. Državna študijska knjižnica v Ljubljani Akademiki naše univerze organizirajo veliko akcijo, ki naj bi pripomogla k zgradbi prepotrebne univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Da doženejo, kakšno je stvarno 9tanje v državni študijski knjižnici, ki vrši funkcije univerzitetne, so naprosili ravnatelja g. dr. Slebingerja, da jim razkaže biblioteko. Ljubljana, 9. novembra G. direktor je pričel z zgodovino knjižnice, ki se ozira na lepo starost 160 let. Pokazal je pri tem stare kataloge knjižnih zbirk, ki so tvorile prve osnove knjižnice. To je najprej seznam knjig, ki so se rešile pr; požaru ljubljanskega jezuitskega kolegija 1. 1774. in pripadle ljubljanskemu liceju. Teh knjig je bilo 637 in so se shranile tedaj v redutnem poslopju, na prostoru današnje šole na Šentjakobskem trgu. Knjižnica je kmalu obogatela, ker je dobila zbirke knjig in rokopisov naših samostanov, ki so bili v tem času ukinjeni, namreč iz strškega, kostanjeviškega, devin-skega in dveh ljubljanskih samostanov. Po Linhartovih in Kumerdejevih prizadevanjih je bil frančiškanski samostan na Vodnikovem trgu adaDtiran za licej in sem se je preselila 1. 1791. tudi licejska knjižnica ter ostala tu do potresa, ko se je morala preseliti v muzej in Waldherrjev institut. Ko so pa sezidali na Poljanski cesti novo gimnazijsko poslopje, so določili severni trakt za knjižnico in ji s tem spet vsaj začasno omogočili redno poslovanje. Naša Državna studijska biblioteka je prejemala dolžnostne izvode vseh tiskovin iz nekdanje Kranjske, iz dotacij pa je naročala knjige, ki so jih želeli srednješolski profesorji. Ko smo po razsulu Avstrije dobili svojo državo, se je položaj knjižnice bistveno spremenil; zdaj dobiva dolžnostne izvode vseh periodičnih publikacij kraljevine. kar pomenja v primeri s prejšnjim stanjem mnogo povečan tempo naraščanja. Na drugi strani je postala Ljubljana univerzitetno mesto in njena državna biblioteka mora danes vršiti tudi vse funkcije univerzitetne biblioteke, kar zopet stavlja nanjo zahtevke, ki jim v sedanjih prostorih ne more biti kos. G. ravnatelj nas je ob kratkem uvedel tudi v poslovanje knjižnice; razložil nam je inventariziranje po t. zv. numerus cur-reris — ki je danes v knjižnici veljaven in je dosegel število 50.660. a nas opozoril, da to nikakor ne gre istovetiti s pravim številom posameznih knjig. Skladišča hranijo namreč mnoge serije periodičnih publikacij z zelo številnimi letniki ali zvezki, ki se beležijo pod številko prvega letnika. Tako n pr. Anna^n der Phvsik, znanstven organ, ki izhaja že od 1. 1797. do danes in je v naši biblioteki kot dragocena red- i kost kompleten. G. direktor ceni faktično bogastvo knjižnice na kakih 250.000 zvezkov. Ko nas je g. ravnatelj s temi in še več takimi zanimivostmi pripravil na vesel ogled svojega bogatega zavoda, smo tembolj čutili in spoznali pri ogledu samem vse obupno nasprotje med prelepo in zanimivo teorijo o ureditvi in poslovanju moderne študijske knjižnice in možnostmi, oziroma nemožnostmi, ki jih za tako poslovanje nudijo naši biblioteki njeni daleč pretesni prostori. Stopili smo iz sobe katalogov najprej v ravnateljevo sobo, ki bi naj služila kot reprezentančna sprejemnica in ravnatelje-va delavnica. Ta hrani poleg matičnega li-stovnega kataloga še štiri omare z dragocenimi latinskimi, cirilskimi in glagolski-skimi rokopisi, korespondenco naših literarnih tvorcev: Prešerna, Levstika, končno publikacije slovenskih protestantov, po katerih je naša knjižnica za dunajsko najbogatejša. Vsi ti zakladi so spravljeni v lesenih omarah in torej v primeru požara izpostavljeni neizogibnemu uničenju. Praviloma bi se morali seveda, kakor drugod hraniti v posebnih ognjavarnih tresorjih. — Pravi anahronizem je za Ljubljano, ki ima danes univerzo s 1800 študenti, naslednji študijski prostor naše biblioteke — čitalnica. Mesto velike dvorane srednje velika soba, ob treh mizah le 18 sedežev za občinstvo, manjkajo posebni prostori za študij rokopisov, kart itd. Uprava je prisiljena, porabljati ta prostor tudi za sortiranje dnevnega časopisja, da seveda ne more biti govora o miru. Ta prostor je komaj zadoščal v primitivnih predvojnih časih. Še večjo stisko trpi v sosednjih sobah uradništvo biblioteke. V prvi, malone od tal do vrha natrpani s knjigami in časopisi, se vrši sortiranje periodičnih publikacij, inventarizacija in katalogizacija knjig, urejujejo se rokopisi itd. Trije uradniki se tu le s težavo kretajo med skladi papirja. Posebna škoda zadeva dnevno časopisje, ki se zaradi slabega papirja na dnevni svetlobi hitro kvari, pa se tu ne more hraniti na pravi način. — Majhna soba za takozvane priročne zbirke je prav tako prenatrpana in njena knjižnica bo postala kmalu docela nepriročna. — Iz nje pa stopamo po dveh stopnjicah navzdol že v mrzlovlažni pritlični del pravega skladiščnega kompleksa biblioteke. Tri nadstropja. vsako je predel j eno v dve, torej šest nadstropij, ki se ne dajo dobro zračiti in tudi ne kuriti. Stelaže so široke, preširoke, da je prostor slabo izrabljen. — Tu vidite povsod kupe knjig, ki čakajo možnosti razvrstitve, boljših časov. Oddelek dragocene Kopitarjeve biblioteke trpi na preveliki vlažnosti Tudi v kleti se gro-madijo knjige in časopisi: Ogromen zid nevezanih, a vzorno zloženih časnikov! Na porabo tega gradiva pri tej preko 2 m visoki papirni zgradbi seveda ni mogoče misliti. Tako nas je ta obisk le predobro prepričal, da Državna študijska biblioteka zaradi svoj*.h popolnoma nezadostnih prostorov ne more uspevati, da je zapisana neizogibnemu propadanju in da je edina rešitev zanjo: moderna, vsem zahtevam bi-bliotekarstva odgovarjajoča nova zgradba I Zato stopamo ljubljanski akademiki v novo študijsko leto s prevažno akademsko akcijo za univerzitetno biblioteko v Ljubljanit Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« grenčica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za žensko so preizkusili, da »Franz Josefova« voda v največjih slučajih učinkuje hitro sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Še o smrti Janeza Stareta Ljubljana, 9. novembra Zagonetna smrt Janeza Stareta je imela svoje posebno poglavje v obtožnici proti Andreju Maliju, pozneje pa smo o njej objavili še neke druge podatke, na. katere odgovarja sedaj njegova vdova, gospa Frančiška Staretova takole: — Moj pokojni mož Ivan Stare ni popil v času pred svojo smrtjo 6. junija 1927 na Malijevem brdu v Dolžanovi gostilni 20 steklenic piva, res pa je, da je tam od pol 4. do 6. popoldne izpil eno steklenico piva in četrt litra vina ter zavžil nekaj koščkov čokolade. Iz tega lahko vsakdo sklepa, da ni bil vinjen, kakor je bilo objavljeno 31. oktobra. Tudi ni res, da bi bil g. France Kalan, posestnik na Golniku št. 11 prisostvoval tragediji mojega moža, res pa je, da je šele pozneje prišel v Ma-lijevo hišo. Nadalje je res. da je imel moj mož po izjavi moje svakinje Ivane Stare-tove iz Srednjega Bitnja št. 15 gotovino v znesku 12.500 Din. To gotovino mu je svakinja izročila neposredno pred njegovo Novo milo, ki nudi res nekaj novega! Poglejte njegovo opremo, preizkusite njegov vonj prepričajte se o njegovi obilni peni. In poslušajte, kaj pravi veda: posebno voljno, idealno za polt, ker ima veliko lepotno moč« ELIDA MILO smrtjo, ko pa smo pokojnika pokopali, sem dobila od Malijevih samo 70 Din in njegovo srebrno uro. Kje je ostalo vse drugo, kar je imel, mi ni znano. Gospe Staretovi je dal tukajšnji zdrav- nik g. dr. Josip Prodan naslednjo izjavo: — Izjavljam, da nisem ugotovil smrti pokojnega Ivana Stareta leta 1927. Takrat sploh nisem bil na Golniku, ker sem tedaj še študiral v Zagrebu. Umor na Slapnlku Žrtev neznanega morilca je 64-letna posestntea Ana Goršetova Novo mesto, 9. novembra Komaj se je poleglo razburjenje zaradi grozovitega umora mlinarja in posestnika Valentina Trdina iz Podmilj in se še vedno ugiba med narodom o usodi prizadetih v Malijevem procesu, že se je spet primeril v mali vasici na Dolenjskem grozovit umor. Tokrat je žrtev morilca stara ženica, 641etna Ana Goršetova doma na Slap-niku pri Novem mestu. Zločin je vsekakor zagoneten. Kolikor se je moglo dognati doslej, bo treba zločinca iskati prav daleč od kraja ali pa tudi prav blizu. Vas Slapnik se nahaja kakih 5 km proč od Novega mesta. V hiši trdnega posestnika Franca Rohrmana so sinoči ličkali koruzo, pri čemer je pomagala tudi Ana Goršetova, stanujoča v hiši. Rohrmanova žena, 501etna Uršula je namreč sestra Goršetove. Gospodar, ki je že 80 let star, je odšel že poprej k počitku, ob 23 se je odpravila v posteljo tudi gospodinja, Ana pa, ki je hotela delo dokončati, je ostala sama v družinski sobi. V hiši je bilo vse mirno, naenkrat pa je Ana vstala in vzkliknila proti čumnati: »Zdi se mi, da nekdo hodi po veži«. Ana je šla in posvetila v vežo. Tamkaj pa ni opazila nikogar, zaradi česar je stopila naprej in pogledala tudi v kuhinjo. V čumnati so slišali pretresljiv krik in je gospodinja prestrašena skočila k vratom ter jih tiščala Ko pa je bilo čez čas vse mirno, se je opogumila prižgala luč in stopila v kuhinjo, kjer je opazila sestro Ano ležečo na Heh v mlaki krvi. Goršetova je imela na levi strani preklano glavo od senca prav do čeljusti. Več ran je imela tudi na temenu in na vratu. Vsa preplašena gospodinja je takoj planila nazaj v sobo in zbežala na podstrešje, kjer je klicala na pomoč. Iz sobe je prišel tudi mož, ki je odhitel iz hiše in klical na pomoč sosede. Ti so se kmalu zbrali ter našli v kuhinji zverinsko razmesarjeno Ano. Preiskali so vso okolico hiše in našli kakih 30 korakov proč tudi vso okrvavljeno sekiro, orodje, s katerim je bila umorjena nesrečna starka. O zverinskem zločinu so bili še ponoči obveščeni orožniki, ki so prišli nemudoma na kraj zločina in zastražili hišo. Davi so poročali o zločinu tudi v Ljubljano ter prosili za pomoč daktilografa g. Podobnika, ki se je odpeljal že z jutranjim vlakom v Novo mesto Opis zločina je po večini podal zaslišani gospodar Franc Rohrman, vendar še ni povsem gotovo, če res vse odgovarja dogodkom, kakor so se vršili. Razburjenje jo bilo preveliko. Gospodinje Uršule orožniki sploh še niso mogli zaslišati, ker se je umaknila v čumnato in zaspala zaradi prehudega živčnega pretresa. Omamil jo jo tudi alkohol, da ni mogla podati nobene jasne izjave. Na kraj nesreče je bil« pozvana sodna komisija in je upati, da bo tudi ta zločin kmalu pojasnjen. Rohrmanova hiša, v kateri je bil izvršen zločin. Za levim zadnjim oglom hiše so našli prislonjeno lestev, katere se je, kakor sodijo, posluževal morilec. & LTURNIPREGLED Martin Luther Danes ee protestantski svet spominja 450-letnice rojstva cerkvenega reformatorja Martina Luthra. Vsak objektiven pomavaleč ve, da je Luther za evropsko zgodovino vekovitega pomena, ena izmed osebnosti, ki eo razvoju evropskega človeštva začrtale nova pota. Ali so ta pota dobra ali slaba, je drugo vprašanje, ki o njem odloča posameznikov svetovni nazor. Če ne bi Luther utemeljil reformističnega gibania, ki se je pozneje razbohotilo v daljnosežno ločitev duhov in zapustilo nepregledne, še danes žirve posledice ne le v verskem in miselnem, marveč tjdii v političnem, gospodarskem in socialnem svetu, bi imela današnja Evropa precej drugačen obraz. Dokaj drugačen bi bil tudi nien značaj, če bi reformaciji uspel njem najvišji smoter: pronikniti v vso katoliško cerkev in prenesti žarišče cerkvenih sil iz Rima v srednjo Evropo ali kam višje proti severu. Zoper reformacijo je vstala močna proti-reformacija Spoprijelo se je dvoje različnih kullurntvornih načel, dvoje tolmačenj Kristusovega nauka. Ni šlo samo za metafizične probleme, šlo je tudi za veliki duhovni, socialni, gospodarski in politični razpor. V Italiji se je razcvelo novo gibanje, znano pod imenom renesansa. Vstajali so 6lari bogovi, humanizem je zajel izobražensivo in prodiral tudi med duhovščino. Cvr6te spone, ki jih je posamezniku in narodom vsilila srednjeveška Cerkev, so se čedalje bolj rahljale. Sredozemno človeštvo je doseglo stopnjo kulturne dozorelosti, začenjalo se je mehčati, rafinirati. Če bi šel razvoj nadalje v to emer, bi se moč Cerkve popolnoma zrahljala. Tudi v duhovniške vrste je že segel moralni raz/kroj. Zoper omehkuženje narodov in pešanje krščanstva je počasi vstalo dvoje korenito različnih pokretov, ki sta silno razgibala človeštvo in sprožila v sedemnajstem stoletju tridesetletno vojno: Severnejši narodi, predvsem Nemci, so se dvignili zoper Rim s svojo cerkveno reformo, ki je povzročila globok verski prevrat in cepitev, iz cerkve oa je prodrla v vse družbeno in zasebno življenje. Iz Španije je malo pozneje pljusk-nil idejni val jezjitizma, ki je rimsko kato-ličanstvo notranje okrepil in ga prisilil k večji miselni strogosti, cerkveni disciplini in nravni čistosti. L. 1483. se ie rodil Luther, 1. 1517. ie dal nabiti na cerkvena vrata v Wittenbergn svojih 95 ter a katerimi se ie pričela reformacija. L. 1534.. ko ie izSel Liithrov znameniti prevod sv. pisma, ie Tgnacif de Loyola ustanovil jezuitski red. Oba poikreta sta pri- vedla do velike ločitve Evrope v protestantski in katoliški svet. Povzročila sta protire-formacijo. Katoliška Cerisev se je vzlic delni zmagi protestantov ojačila in na trident-skem koncilu tesneje strnila. L. 1618. se je pričela tridesetletna vojna, ki je silno vznemirila in ©pustošila Evropo. V nji sta ee reformacija in protireformacija bili na življenje in smrt in narodi so strahotno krvaveli. Zmaga protireformacije je med drugim pokopala češko svobodo in zatrla slovensko književnost za dolgo dobo. Iz duha protireformacije pa je vstala — kaikor roža na razvalinah in grobovih — slavna baročna umetnost. Tako torei Luthrovo življenje otvarja dobo usodnih zgodovinskih izprememb in novih kulturnih pojavov v Evropi. Vprašanje ie, ali je reformacija, ki je razpdhala verske spore do skrajnosti in pripomogla, da je verska nestrpnost zopet postala vrlina, res prinesla človeštvu napredek? Nanj je mogoče odgovoriti samo z vidika določenega svetovnega nazora. Današnje visoko kulturno stanje protestantskih dežel bi govorilo za to. da je reformacija pospeševala pojave, ki v njih vidimo napredek, namreč razvoj človeštva k razumnosti, strpnosti in duševni svobodi, razvoj intelektualne in moralne kulture. Vendar pa prav danaSnja Nemčija, domovina Martina Luthra in izhodišče reformacije. nazorno kaže. da sam protestan-tizem ne varuje narodov pred duhovnimi krizami, ki iib vodiio proč od strpnosti ter duševne svobode in ki oeražajo vse pridobitve humanistično usmerjene civilizacije. 450 let po Luthrovem rojstvu začenjajo v Nemčiji oznanjevati nazore, da krščanstvo ne pristoja nemškemu značaju in da bi mu nekako modernizirano nordijsko bajeelovje e svojim kultom sirove sile bolj ustrezalo. Ne-dogledne eo globine narodove duše! Martin Luther ni bil samo bogoslovec, tako goreč bogoslovec, da je — prav kakor zgodnjekrščanski bogoslovci — zaničeval znanost, marveč je bil tudi zelo plodovit pisatelj. Za njim je ostalo več kakor 60 nemških knjig, okrog 30 latinskih in 20 knjig korespondence. Njegov prefvod svetega pisma je temelj novejši nemški literaturi; z njim je nemščina šele dobila današnjo defi-nitivno književno formo. Kot pisatelj je bil oster in brezobziren polemik, ki ni štedil z besedami in ni izbiral izrazov, ko je bilo treba pičiti ali osmešiti nasprotnika. Njegovo literarno delo je imelo velik vpliv na poznejšo nemško književnost. Spisi Martina Luthra so bili tudi slovenskim protestantskim pisateljem vzor in izpodbuda. To, kar so imeli Nemci v Luthra, smo imeli Slovenci v osebi in delu Primoža Trubarja, ustanovitelja slovenskega slovstva. Reformacija ie imela v naši kulturni zgodovini tako važno ulogo, da se jubilej njenega začetnika in voditelja dotika tudi naše zgodovine. Kakšno bi bilo danes naše narodno življenje, če bi reformacija trajno odvrnila naš narod od latinske Cerkve? O tem so m<»20Ča samo ugibanja. Dejstvo je, da smo Slovenci z reformacijo prešli iz zgo dovinske brezličnosti k zavestnemu kultur nemu sbvarjanju. V tem smislu se smemo ' tudi mi spominjati 4501etnice moža, ki js posredno kumoval pri postanku naše književne kultare, zlasti, ker brez nje že do&o ne bi obstajali kot narod. —o. Zagrebško pismo Zagreb, prve dni novembra. Eva Bandrowska-Turska. Ta ugledna poljska pevka je gostovala v naši operi tri večere. Njeni nastopi so nam omogočili, da smo spoznali v nji umetnico velikega formata. Poleg bleščečih odlik čiste into-nacije, muzikalne gotovosti, ritmične samostojnosti in elegance predavanja razpolaga z izredno kultiviranim grlom močnega in svetlega bleska. Tehnika tega grla je izdelana do podrobnosti, a pevka fascinira s svojimi vzorno postavljenimi toni, ki na njih lahko decrescendira do hej tišjega pia-nissima celo v najvišjih legah. Koloratura # je vprav briijantna in sveža, pri vsem pa še eksfektna: nikjer se ne opažajo praznine. Občinstvo je ponekod kar zatajevalo dih, da bi kar najintenzivnejše sprejemalo vase njene trilerje neverjetno dolgega trajanja. Trije njeni nastopi so pomenili tri velike uspehe. Libuša. Naša opera se lahko pohvali s sijajno uspelo predstavo Smetanove opere »Libuše«. Naše gledališče je čutilo moralno dolžnost, da uprizori to edinstveno delo v slovanski operni produkciji. In tako je prav: s to veliko kulturno manifestacijo smo pokazali slovanskim bratom s severa, da se globoko klanjamo geniju njihovega ko, 2500 Din od rodbine MIkuličičeve lz Zagreba, 2000 Din od uprave dunavske banovine, po 1000 Din od uprave primorske banovine in od zagrebškega mestnega župana, 500 Din pa od Jugoslovenske Matice v Os.jeku. Zveza izseljenskih organizacij posluje v Zagrebu, Branimirova ulica 15 ♦ Nov grob. V splošni bolnišnici v Mariboru je umrl po kratki bolezni v starosti 53 let g. Franc Pezdič, sreski podna-čelnik v Mariboru. Njegovo truplo bo danes dopoldne prepeljano v njegov rojstni kraj v Kranj. Pokojniku blag spomin, žalujočim iskreno sožalje! ♦ C. M. podružnica v Rušah je nabrala za obrambni sklad 200 Din — počaščenje umrle gospe predsednice Jul6ke Srne. Srčna hvala! ♦ Dnevnice beograjskih občinskih odbornikov. Na zadnji seji beograjskega občinskega odbora je po zaprisegi novega podpret;se inika prifilo do ostrih prepirov zaradi ucfc\nie, ki jih prejemajo občinski odborniki za seje in druge službene posle. Po mestu kroži namreč letak o teh dnevnicah. Letak, ki ga je podpisal odvetnik Bogič, navaja, da so občinski očetje letos od januarja do avgusta prejeli na dnevnicah 1,261.650 Din in da je samo odbornik Jovan Gavrilovič dobil 256.700 Din. Po naštevanju velikih dnevnic pa ima letak, ki je seveda po mestu izzval veliko senzacijo, naslednji poziv: Kdor se drži pravice, naj ne molze kravice! _ Odborniki bo se zaradi letaka silno razburjali ter pobijali njegove navedbe. Odbornik Gavrilovič je zatrjeval, da so znašale njegove dnevnice samo nekaj preko 19.000. Odvetniku Bogi-ču pa so očitali, da je on poprej, dokler je mogel, smatral občino ne za molzno kra-vico, temveč za največjo kravo. Debato je naposled prekinil predsednik Petrovič, ki je dejal odbornikom: Vi odgovarjate za svoje dnevnice, kakor jaz za svojo plačo. ♦ Tovarna, ki ne mara nobene moške delovne moči. Pred nekaj meseci se je v Cakovcu ustanovila »Braunner« d. d. tekstilna industrija iz Zagreba. Mesto je dalo tovarni razne ugodnosti, med drugimi tudi to, da ji 15 let ne bo treba plačevati občinskih doklad. Tovarna pa je obljubila, da bo zaposlila domače delavce h, čakovca in okolice. Občina je računala, da bo prišlo okrog 300 delavcev do zaslužka. Tovarna je nameščala ljudi v »etapah«, a prvih 14 dni sploh ni plačevala mezd, češ, da se delavci šele uvajajo v obratovanje. Pozneje je plačevala po 1 Din do 1.80 Din ni. uro. Ker so mnogi delavci zaslužili na dan komaj po 5 Din, Je prišlo do stavke, ki pa se je polegla, ko je tovarna obljubila, da bo rešila mezdno vprašanje takoj ko se obrat uredi v polnem obsegu. Velika delavska deputacija se je zglasila pri »reškem načelstvu, proseč za intervencijo, da bi delavci dobili zaslužek ln ne miloščine. Ravnatelj tovarne Landstein se Je naposled zgla8il pri sreskem načelniku ter izjavil. da ne more v tovarni zaposliti niti ene moške delovne moči, marveč samo ženske, ki pa bodo dobile večje mezde, ko se bodo navadile delati na strojih. ♦ Življenjsko nevarna šala. V Bosanski Krajini zasledujejo oblasti že dalje časa ubežnega kaznenca Konopko, ki je izvršil, od kar je otekel iz mitroviške kaznilnice, sam in z drugimi razbojniki že mnogo zločinov. V velikem strahu pred njim je tudi prebivalstvo banjaluške okolice. V vasi Devetim pa je neki kmet ponoči v pijanosti na cesti hotel prestrašiti neke kmete s klicom: Denar sem, jaz sem hajduk Kcvnopka! Ta šala pa je bila zanj usodepolna. Kmetje se namreč niso ustrašili, temveč navalili nanj in ga nevarno poškodovali. ♦ Volčja nadloga v okolici Llvna. Po planinah okrog Livna so volkovi navadna pojava. Na pašnikih ln tudi v samotnih naselbinah napravijo ti roparji vsako leto, zlasti med zimo precej škode. Letos se zelo zgodaj pojavljajo večja volčja krdela po QQQ©®®©®0g)®6©e ® ZVOČNI KINO DVOR $ S) Telefon 27-80 V 7 FILM JUNAKOV ZRAKA ♦ Ve koal av Splnčič, dobrotnik Jugoslovenske Matice. Pokojni profesor Vekoslav Spinčič je vedno podpiral Jugoslovensko Matico v borbi za pravice Istre moralno in materialno. V ljubavi za Istro je želel, da ostane njen dobrotnik tudi po svoji smrti. V oporoki je zapustil Jugoslovenski Matici v Zagrebu 10.000 Din. Gospa Jelka Sever-jeva rojena Spinčič je legat izplačala Jugoslovenski Matici v Zagrebu. V smislu društvenih pravil je Spinčič postal >veliki dobrotnik« Jugoslovenske Matice. ♦ Osebna vest Ostavko na državno službo je podal profesor dr. Rudolf Rutar na mariborski državni trgovski akademiji. Profesor Rutar je bil izborna moč in znan ♦ Iz sodne službe. Upokojen je dr. Fran Grgurevič, predsednik upravnega sodišča v Dubrovniku. ♦ Pilotska Sola zagrebškega aerokluba Je začela delovati letos avgusta. y njo se je želelo vpisati 20 pilotskih kandidatov, sprejeli pa so jih samo 6, ker ima šola za sedaj na razpolago samo še tri šolska letala in enega samega učitelja Te dni je bil prvi pilotski tečaj zaključen z izpiti katere so z uspehom položili vsi kandidati Tako je izšlo iz zagrebške pilotske šole prvih 6 civilnih pilotov, ki so po večini visokošolci. ♦ Razstava beograjskega etnografskega muzeja. Etnografski muzej v Beogradu ima velikanske zbirke, pri ogledu katerih dobi obisikovalec verno sliko o življenju in običajih cele Jugoslavije. Sedaj je muzej uredil razstavo, ki bo stalno otvorje-na, samo da se bodo na njej izmenjavali in vrstili najrazličnejši etnografski predmeti po letnih časih in z ozirom na razne tradicionalne narodne praznike. Med drugimi zanimivostmi muzeja so tudi starinski nagrobniki, ki jih ne najdemo več na nobenem pokopališču, ln vsakovrstni predmeti iz starodavnih južno-slovanskih domačij. Film življenja in smrti pilotov. Ml smo »kralji zraka« ln smrt je naša, kakor je naša ljubezen. Tovariš nam je dražji od lastnega življenja. Mi smo gospodarji višav. Za smeh ln zabavo skrbi letalec Walace Beery ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 PARAMOUNTOV ZVOČNI TEDNIK Predstave ob 4., 7. in 9.% uri zvečer. Vsled velikega zanimanja, prosimo, rezervirajte vstopnice. AMERIŠKI FILM V NEMŠKEM JEZIKU CLARK GABLE Letalec Steve Neloson rešen po Ricker Windy-u ustanovni občni zbor nove akademske organizacije, ki si zastavlja nalogo, s vsemi silami pripomoči k realizaciji načrta za zgradbo nove vseučiliške knjižnice v LJubljani. Akademiki! Udeležite se občne?* zbora, na katerega smo povabili tudi vom gg. unlv. profesorje, polnoštevilno! u_ Zanimivo predavanje dr, OzvaMa. Zbornica za TOI v Ljubljani sporoča, da bo ipredaval v soboto 11. t m. ob 18. ▼ zbornični pritlični dvorani, Beethovnova ulica 10, vseučiiliški profesor g. dr. Karel Ozvald o možnosti ln mejah poklicnih svetovalnic. Ime predavatelja kakor predmet predavanja zaslužita polno pozornost tudi naših gospodarskih krogov ter je čim večja udeležba umestna in koristna. „černetov Poslovni Koledar Poslovni Adresar 1934." Iz Ljubljane u_ Nocojšnji koncert pevskega društva »Vardar« iz Skopija ima naslednji spored: »I. del duhovnii zbori za mešani zbor: 1.) Brnobič: Oče naš, Bortjanski: Blažn muž, Čajkovski: Gosipojno, Mokranjac: Njest svjat, Markov: Angel vopijaše. II. del koncerta obsega 2 Gotovčeva moška zbora: Kad idu kosci in Momčeto bez gunče-to. 113. del obsega zopet same mešane zbore: Lhotka: žena muža za bukvu prodala, Mokranjac: VI. rukovet — Hajduk Velko, Gajdovič: Gora i junak, Sijaški: Svatovska, Gotovac: Jadovanka za teletom in »Prigovor«, Milojevič: Muha i komarac, Binički: U kolu, Lajovic: Pastirčki. Isti spored je pel »Vardar« na svojih dosedanjih koncertih v Nišu, Beogradu in Zagrebu. Vodi ga absolvent ljubljanskega drž. konservatorija prof. Josip Brnobič. Narodno občinstvo in predvsem ljubljanske in okoliške pevce pozivamo, da v obilnem številu posetd koncert bratskega pevskega zbora ter tako pokaže svoje zanimanje za njihovo delo. Sedeži od 30 do 6 Din so v prodaji v knjigarni Glasbene Matice. Koncert bo v veliki unicnski dvorani, začetek točno ob 20. u_ Občinstvo opozarjamo, da se prične današnja predstava v opernem gledališču ob pol 20. in ne kot običajno ob 20. Uprizori se, kakor smo že javili, primorska revija »Glas od doma« v režiji Ferda Dela-ka. To revijo uprizori Klub jugoslovenskih akademikov iz Trsta, Gorice in Istre v spomin na 13 obletnico rapallske pogodbe. Pevske solo točke odpojeta priznana in ljubljanskemu občinstvu zelo priljubljena operna pevca ga. Nuša španova in g. Marjan Rus. Plese je naštudirala ga. Katja De-lakova, krasne diapozitive, ki bodo pojasnjevali dejanje na odru, pa je izdelal v barvah g. Ljubo Ravnikar. Muziko k posameznim recitacijam, kakor tudi k plesom je zasnoval g. Marjan Kozina. Ker je vodstvo res v rokah priznanih moči, in ker se Je Klub že dolgo pripravljal na to prireditev, ki bo nudila dovolj umetniške ga užitka ter naposled, ker hoče Klub s to revijo dostojno obuditi spomin na nesrečni rapallskl dan, smo prepričani, da bo občinstvo do zadnjega napolnilo gledališče. Predprodaja vstopnic se bo vršila danes od 8. do 12. dopoldne in od 2. ure dalje v vestibulu opernega gledališča. Rezervirane vstopnice dvignite, prosimo, do danes opoldne. u_ Akademska akcija za univerzitetno biblioteko. Jutri, v soboto ob S. popoJdne se bo vršil v zbornični dvorani univerze Al! potrebujete čistilno sredstvo ? ^Zgodaj tjutraj dosežete nor-Mk malno lahkotno izčiičenje. v/lk. č« v s a m e t e prejšni veder 2—3 dražeje A m ARTINA. Dobi- « B jo se v vseh 1 ® M M^fe^ lekarnah. - 1 M H 'j, ."^Vsebina Hi « H HI škatlice u_ Akademska podružnica CM D, poziva svoje Glane, da se sigurno udeleže primorske revije »Glas od doma«, ki jo priredi Klub jugoslovenskih akademikov iz Trsta, Gorice in Istre, danes ob pol 20. v opernem gledališču, v spomin na 13. obletnico rapallske pogodbe. u_ Društvo »Tabor« vabi svoje članstvo In prijatelje, da se udeležijo drevi primorske revije »Glas ' od doma« v operi in koncerta naših bratov z juga. Jutri vsi v KAZINO na družabni večer s plesom Sodeluje oktet »Ljubljanskega Zvona«. u_ Spomin na rapallskl dan bo imelo društvo »Soča« jutri v dvorani pri »Levu« takoj po predavanju prof. dr. Spektorske-ga. Govoril bo šolski nadzornik Urbančič; na dnevnem redu so še dnevu primerne deklamacije in pevske točke. Vstop prost. u_ Drevi ob 8. otvoritveni večer »Krke« pri Mikliču. Ker se obeta velik naval pridite pravočasno, da dobite sedeže. Na sporedu je dolenjska koračnica, predavanje dr. I. C. Oblaka, Jakčev film s I. krožnega avtomobilskega izleta skozi Dolenjsko ln koncert narodnih pesmi okteta Ljubljanskega Zvona. Sodeč po pozdravnih pismih iz vseh krajev Dolenjske, je veliko zanimanje za ta večer tudi na deželi. Vstop je vsakomur prost! Brez vstopnine! u_ Alpinistično predavanje o Durmltor- Ju. Turistovski klub »Skala« priredi drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice predavanje o vzponih petih slovenskih alpinistov na vrhove Durmitorjeve skupine. Predaval bo akademik g. Leo Pipan. Predavanje bodo spremljale lepe in nazorne skiop-tične slike. u_ Predavanje o vojnih plinih, določeno za danes v dvorani Sokola v šiški, odpade zaradi tehničnih zaprek. u_ Talichov koncert. Združeni ljubljanski orkestri: operni orkester, Orkestralno društvo in konservatorijski orkester bodo izvajali pod vodstvom Vaclava Talicha v torek 14. t. m. ob 20. v veliki union&ki dvorani naslednji spored: Dvorak: Karneval, Suk: Meditacija na koral sv. Vaolava, škerjanc: Simfonični stavek in Čajkovski Vi. patetična simfonija. Koncert se bo vršil v počastitev 25 letnice umetniškega delovanja slavnega mojstra, ki uživa danes sloves svetovnega dirigenta. Kot gost-dirigent je nastopal v raznih krajih Evrope z največjimi umetniškimi uspehi. Brez dvoma bodo Ljubljančani pozdravili njegov aopetni nastop na koncertnem odru z veliko radostjo. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. u_ Članom JNAD »Jadrana«. Zaradi rapallske prireditve v operi, pri kateri sodelujejo tudi številni naši tovariši, je predavanje g. univ. prof. F. Spekrtorskesa »O zgodovinskem razvoju evropskih univerz« preloženo na prihodnji petek (t. j. 17. t. m. ob 20. uri). Opozarjamo vas pa na istega predavatelja, ki bo imel v soboto ob pol 21. uri pri »Levu« v okviru društva »Soče« predavanje »O usodi slovanske vzajemnosti«. _ V ponedeljek 13. t. m bo predaval primarij g. prof. dr. Zalokar »O odnosu med starejšimi in mlajšimi akademiki z ozirom na naš državni in nacionalni položaj«. V sredo 15. t. m. ob isti url pa bo govoril g. nadsvetnik inž. Mačkov-šek »O manjšinskem vprašanju in mladini«. Predavanja, ki se bodo vršila v društveni čitalnici,' so za novince in Btare člane strogo obvezna! V četrtek 16. t. m. proslavimo v Trgovskem domu z akademijo 100 letnico rojstva Jovana Jovanoviča-Zmaia. 21. t m. bo pa občni zbor. na kar posebej že sedaj opozarjamo vse članstvo in starešine Odbor u_ Sokol Moste. Drevi ob pol 21. se bo vršilo pod okriljem ZKD predavanje g. dr. Staneta Rapeta, narodnega poslanca o temi: Aviatika kot moderno prometno, obrambno in napadalno sredstvo. Predavanje se bo vršilo v kino dvorani. Po predavanju se predvajata dva kulturna filma. Vstop prost. TO SI MORETE PRIVOŠČITI, da zadivite vsakogar s svojo čisto, baržu-nasto mehko in kot cvet svežo kožo, ki jo dosežete z uporabo odličnega »Poudre Liane Paracelsus«. Zahtevajte v lekarnah, drogerijah ln parfumerijah izrecno »LIANE« puder Paracelsus, to najbolj dovršeno pridobitev moderne kozmetike. zadostuj« za 4 do 6 krat. Odobreno od MinitUr. *oc. politik* is oarodoeg« idr.vj. San. oddeU S. Br 12258 od 12. julij« 1932. ♦ Predavanje 0 razvoju stenografije in o prof. Bezenšku. Hrvatsko stenografsko društvo v Zagrebu je povabilo g. Ant. Rud. Legata, ravnatelja in lastnika privatne trgovske šole v Mariboru kot predavatelja. Prvi dve predavanji se bosta vršili v Zagrebu začetkom januarja, in sicer: Od Ga-belsberga k enotni nemški stenografiji do sedanjosti ter »Profesor Anton Bezenšek oče bolgarske stenografije«, čigar 80 letnico bodo obhajali stenografi prihodnje leto. Kakor znano, je bil profesor Bezenšek naš rojak in si je pridobival mnoge zasluge za stenografijo v naših in južnih deželah. ♦ Zadružni tečaj Zveze nabavijalnlh zadrug je bil otvorjen v Beogradu v prostorih Nabavljalne zadruge. Med mnogimi mladimi udeieženci tega tečaja je tudi bivši član vlade, namreč bivši državni pod-tajnik v ministrstvu za agrarno reformo Sreten Vukosavijevič. Ob velikem zanima-njo za zadružni tečaj je vredno omeniti tudi velike uspehe zadružništva med državnimi uslužbenci. Leta 1928. je bilo v zvezi včlanjenih 87 nabavljalnih zadrug, sedaj pa jih je že 183. Tudi članstvo stalno narašča. Konec lanskega leta je bilo trikrat toliko članov kakor konec L 1928 Po številu članstva zavzema ta organizacija drugo mesto v naši držav«. ♦ Odsek osobja gradbene in progovne službe UJN2B b0 imel v nedeljo 12. t. m. v Ljubljani dva sestanka, In sicer oba ob 10. dopoldne. Sestanek prog. čuvajev, ob-hodni^ov in pom. čuvajev bo v spodnjih prostorih žel. car. glasbenega društva »Sloge«, sestanek administrativnega ln tehničnega osobja pa v Prešernovi sobi restavracije »Novi svet« na Gosposvetski cesti. ♦ Dom za stare Izseljence urejuje zveza izseljenskih organizacij v Jelši na otoku Hvaru ter prosi za podpore, da bi bila čim prej dovršena ta važna dobrodelna ln socialna ustanova. Zadnji prispevki so: 10 tisoč Din od ministrstva za socialno politi- Zvočni kino „Ideal" Danes veleopereta smeha Paul Abraham SAMO ŠE DANES ! JOHN GILBERT v filmu Šoferjeve Indiskrecije Tako se godi šoferju, ki ima več ljubic naenkrat. Sodelujejo: Paul Lukas, Virginia Bruc«, Olga Baclanova Danes ob 4., 7. In 9. uri zvečer. Cene Din 2.—, 4.—, 6.—* 8.—! HAVAJSKA ROŽA Opereta ljubezenskih scen, lepega petja in godbe. Naravni posnetki Pariza in Havajskih otokov. — Sodelujejo: Marta Eggerth, Svetislav Petrovič, Baby G rev, Hans Jun-kermann. Kot dopolnilo nov »Foxov« zvočni tednik. Danes ob 4., 7. in 9.% zvečer. Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shujšan ju. bledici, obolelosti žlez, izpuščaju na koži, tvorih uravnava »Franz Jose-fova« voda izbomo toli važno delovanje črevesa. QQO&Q@@Q@@QQQ€ povzpne do najvišjih časti in postane minister v hipu, ko bi ga bili morali aretirati zaradi njegovih sleparij. Igra je bila prav ugodno sprejeta in navzočni avtor (bil je letos pomladi v Ljubljani in smo takrat objavili interviev z njim Op. ured.) se je moral nekajkrat zahvaljevati za presrčni sprejem občinstva. Dela Lipinskaja, očarljiva diseza, je bila že nekajkrat pri nas in vedno je občinstvo napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Čeprav njen progTam ne vsebuje kdo ve koliko novega, je zanimanje za njo vedno izredno. Utemeljeno je pač v njenih izrednih sposobnostih in osebnem čaru. Vse, kar daje. daje graciozno. talentirano, elegantno in duhovito. Da privabi občinstvo v gledališče, Je naše gledališče vpeljalo ob ponedeljkih »dramske komorne večere« z vstopnino od 5 do 20 Din Vsak mesec daje dve predstavi za Savez bankovnih činovnika. ki predstave sam naroča rn plačuje ter od stopa svojim članom vstopnice po n'zki ceni. Ta sistem »e je obnese! prav dobro Žiga Hlrschler Značilen pojav v Zagrebu. Pod naslovom »R o w i r •« je pričela poslovati v Zagrebu založba, ki ponuja tri knjige dr. Aleksan dra Zubaka (avtor se podpisuje tudi dr. Ka-bai). >Rowire« nai bi bila »književna oblika bodočnosti«, kakor oznanja predgovor knjige .Hitler k o n t r a Stalin«. Dejansko ie la oblika nemškega izvora, namreč okrajšava beeed »Roman wissenscbaftliche Bepor- u_ Obrtniško društvo opozarja svoje članstvo, da je razgrnjen pri davčni upravi in na magiatratn predpis davka na pri-dohmno. članstvo naj si ga ogleda in se v potrebnih primerih obrne na predsedni-Ica društva g. Josipa Rebeka, Cankarjevo nabrežje 9. u_ šentpeterska CM podružnica priredi v ne.leljo, 12. t. m. v restavraciji glavnega kolodvora »Martinov večer«. Spored: godba, srečolov in licitacija goske. u_ Strelska družina na Ježici je otvo- rila 5. t. m. ob 3. popoldne pri »Florjanč-kuc svoje sobno strelišče. Otvoritev je dobro uspela. Udeležilo se je je nad 50 strelcev. V soboto 10. t. m. pa piične lsto-tam sezonsko tekmovalno streljanje za nagrade. Začetek bo ob 8. zvečer. K tekmovanju vabimo predvsem člane. Pristop na strelišče je dovoljen tudi nečlanom. u__Samaritanski tečaj krajevnega odbora Rdečega križa. Danes ob 19. t OUZD na Miklošičevi cesti. u._ Tečaj za občinstvo lz nege, vzgoje in prehrane otrok se prične v drugi polovic! tega meseca v zavodu za zdravstveno zaščito dece in dečjem domu kraljice Marije v Ljubljani. Tečaj je praktičen in na. r.iectjen mladim materam in bodočim materam. Tečaj je brezpiat&en in traja v celoti 12 ur, t. j. 6 krat po 2 uri. Vpisi oziroma prijave se sprejemajo dnevno ves dopoldne v zavodu za zdravstveno zaščito inater in dece, Lipičeva ulica. u— V.lsd rudar umrl zaradi poškodb. Kakor smo že poročali, so v torek pripeljali v Ljubljansko bolnico 34 letnega rudarja Andieja Miklavčiča iz Trbovelj, na katerega so je »cdsul plaz zemlje in premoga. Rudarja je popolnoma zasulo in je ležal nakopan celih 9 ur, predno so ga tovariš: od kopal i Ip spravili na dan. Miklavčič je tožil o hijdih notrarjih bolečinah :n so ga nemudonja prepeljali v bolnico. Zdravniki so. se na vso moč trud!1!, da bi mu ohranili življenje, a ni pomagala vsa aucavniška veda. Mladi rudar je včeraj v bolnici po-škodhfam podlegel. x Uj_ Vlom sredi mesta. Vdova Marija Biajakova, stanujoča na Aleksandrovi ce-s/i 2. se je pretekli torek odpeljala po opravkih v Zagreb in je ostala doma le njena hčerka Pija. Hčerka pa je odšla predvčerajšnjim popoldne v mesto in pustil« zaklenjeno stanovanje prazno. Zvečer je počakala na kolodvoru mater, nakar sta skupaj odšli domov. Na njuno veliko za-prepaščenje pa sta opazili, da je bil med odsotnostjo obeh izvršen v stanovanje drzen vlom. V sobah je bilo vse razmetano, odprte so bile vse omare in vsi predali. Prestrašeni ženski sta takoj poklicali stražnika in sklicali sosede, nakar so ugotovili, da je zmanjkalo iz stanovanja nad 4r0u0 gotovine, več srebrnih frankov, dinarjev ln starih avstrijskih kron, dalje več" različnih zlatih in srebrnih verižic, 11 parov zlatih uhanov z dragimi kamni, več ženskih in pa moških ur, prstanov in nekaj drugih predmetov v skupni vrednosti 12.500 Din. Vlom je bil najbrže izvršen v večernih urah in sicer tik, predno se je gospodinja s hčerko vrnila v stanovanje. Dve stranki sta namreč opazili, še okrog 20. v stanovanju luč. V zadevi je uvedena stToga preiskava. POTNIKA iščemo za v špecerijski stroki najbolje uveden artikel, proti manjši fiksni plači, proviziji in dnevnicam. Rajon Slovenija. Samo mlajše moči (ne nad 32 let) s popolnim znanjem slovenskega in nemškega jezika, z daljšo potniško prakso naj pošljejo ponudbe z natančno navedbo dosedanje prakse, šolske izobrazbe, zahtevo plače in po možnosti s fotografijo pod »Samo sposobna moč 1934« na oglasni oddelek »Jutra«. 11958 Iz Celja e-_ Zanimivo predavanje. Na Ljudskem vseučilišču v risalnici meščanske šole bo predaval v ponedeljek 13. t. m. ob 20. univ prof. g. dr. Milan Gavazzi o predmetu »Iz življenja polarnih narodov« in predvajal 120 lepih skioptičnih slik. e_ »Roksi«. Naši igralci so uprizorili v torek 7. t m. zvečer v Mestnem gledališču veseloigro Barryja Coni»ersa >Roksi< Igra je dokaj plehka, zgrajeaia na starih, že često obdelanih motivih* nedostaje ji krepkega humorja in duhep-itih domisle-kov, tako da zavisi njen u^peh pretežno od isralcev samih. Režiser &. Milan Košič je ustvaril skladno igro, ji -dal pravilni tempo in je dobro diferenciral vloge. S to igro je aopet pokazal sveje velike zmožnosti. Naslovno vlogo je igrala ga. Sadarjeva z rutino, temperamentom, brez pretiravanja ln naravno prikup^jlvostjo. Izvrsten je bil tudi g. Stanko Peflrc kot družinski oče Harrington, zlasti tc<^ po 25 letih podrejenosti svoji ženi prevzame oblast v svojd htši Resolutno gospo Harringtonovo je dob ro podala ga.*Aajhova, prav posrečen je bil tudi g. Košič kot odvetnik Gg. Po-gačnik (Tony) in Verderber (Bili) ter gdč Poderžajeva (Grace) so v splošnem dobro pogodili svoje vloge, ki bi jih pa bilo treba še izpiliti. V mamjšl vlogi je nastopila gdč. Verderberjeva. Igralci so se potrudili, kostumi in maske so bile po večini v redu, izgovorjava pa je bila nekoliko nedostatna Scenerija je bila moderna in učinkovita. Nove kulise Je okusno naslikal g. Holobar. Gledališče je bilo razprodano, na dijaškem u__Napad In nesreča. Tesar Anton Er- lch, stanujoč na Kovoru, se je predsinoč-njim vračal domov. Na cesti pa so ga nenadno ustavili noznanci, ki so se brez povoda zagnali vanj ln ga pričeli obdelavati s koli in pestmi. Prizadejali so mu več hudih poškodb, zaradi česar so ga včeraj zjutraj prepeljali z reševalnim avtom v ljubljansko bolnišnico. _ Carinski kontrolor Albin K. iz Beograda je zašel v Kapiteljsko uiico nad katero postavljajo baš sedaj na prostoru takozvanega »peglezna« novo stavbo. Ker pa je tamkaj zemlja močno razkopana in primanjkuje razsvetljave, je padel K. v jarek in si hudo poškodoval desno nogo. u— Drevl nadaljevalni plesni tečaj — Jenkove šole v Kazini. Pouk novitet in vežba. Posebne ure dnevno. u__Za »Moderne plese« bo vpisovanje danes od 17. do 19. v beli dvorani Uniona. Tam se dobe vse podrobne informacije.* Sprejemajo se samo deklice Ukovina le 100 Din, vpisnina 10 Din. TKD Atena. stojilču pa zopet al bilo discipline. Igralci in režiser so doživeli prav lep uspeh. _ R. P. Ukinitev električnega toka. Ker fal- ska elektrarna ni izvršila za preteklo nedeljo napovedane ukinitve toka, bo ukinila tok za mesto Celje ln okolico v nedeljo 12. t. m. od 8. do 12. e— Umrla je v sredo v Vojniku iprl Celju znana pcsestnica ga. Karolina Kovačeva, roj. Dirn';ergerjeva; pogreb bo danes ob 10. dopoldne na vojniško pokopališče. V Zagrebu je umrla v sredo ga. Antonija škoflekova, žena železniškega strojevodje. Truplo bodo prepeljali v Celje, pogreb bo danes ob 15. na okoliškem pokopališču. e_ Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočna opereta »Diplomati ljubijo< (Oper-na reduta) in zvočna predigra. Iz Maribora a— Sijajno uspeli koncert Glasbene Matice. Glasbena Alatica je priredila preteklo sredo v veliki unionski dvorani svoj koncert iu tako pripravila Mariborčanom res lep umetniški večer. Dvorana je bila dobro zasedena. Koncert je vodil zborovodja GM g. prof. Mirk. Sodelovali pa so tudi poleg domačega mešanega pevskega zbora in društvenega orkestra prof. drž. konservatorija v Ljubljani g. Marjan Li-povšek in člani učiteljskega zbora Glasbene Matice g. Taras Poljanec, ga. Ema Vrabčeva in g. Ubaid Vrabec. Orkester je bil pomnožen z vojaškimi godbeniki in z dTugimi mariborskimi glasbeniki poleg članov društvenega učiteljskega zbora gg. Bajdeta in Vrabca. a— Vsem narodnim društvom v Mariboru in okolici! Zveza kulturnih društev poziva vsa včlanjena društva iz Maribora in okolice, da se s svojim članstvom udeleže koncerta pevskega društva »Vard&r« iz Skopi j a, ki se bo vršil jutri ob 20. v veliki unionski dvorani. a— »Mati in dom, mati in šola«. Pod tem naslovom priredi društvo »Šola in dom« predavanje, ki bo v sredo 15. t. m. ; ob 20. v dvorani Ljudske univerze. Predavala bo ga. Hinterlehnerjeve. Vstopnine m. Vabljeni so vsi starši, učitelji in prijatelji šolske mladine. a_ Združenje trgovcev za »rez Maribor, levi in desni breg opozarja svoje člane na sklep občnega zbera od 26. marca letos, da se koledarji kakor tudi drugi predmeti ob novem letu 1934. ne smejo deliti. Za prestopke tega sklepa je določena kazen 1000 Din. _ Uprava. a— Gospodarska konferenca v Mariboru. Pretekli torek se je v okviru gospodarskega predstavništva Maribora vršila v prostorih OUZD važna konferenca zastopnikov industrije, obrti in trgovine. Na konferenci je uvodoma podal politično poročilo narodni poslanec g. Krejči, ki je vodil konferenco kot predsednik gospodarskega predstavništva. Posebno važnost je dala konferenci prisotnost mestnega župana dr. Lipolda, ki je poročal o najvažnejših komunalnih zadevah, ki trenotno zanimajo gospodarske kroge. Na konferenci so se med drugim obravnavale slednje zadeve: volilni red Zbornice za TOI, volitve delegatov v Pokojninski zavod, vprašanje obrtne šole, doma za vajence, uvrstitve Maribora v prvi draginj-ski razred, regulacija cen električnega toka itd. Taka posvetovanja gospodarskih krogov s šefom politične uiprave upraviču-jejo nado na ugodnejši uspeh akcije gospodarskega predstavništva in bodo obenem nedvomno tudi olajšala delo občinske uprave. a— Izprememba pri Društvu zasebnih ln avtonomnih nameščencev v Mariboru. Ne Qd ^ek nmlak m nmnaq je treba cclii.ri zobe in usino duplino. To dosežete, če negujete usta in zobe z ODOL zobno pasto. ODOL zobna pasta prepreči vse navlake, onesnaženje in počrnenje zob ter neprijeten vonj iz vL zobna pasta ima s svojimi koloidnimi sestavinami veliko čistilno moč, da temeljita očisti zobovje, ter odpravi vsak neprijeten vonj, vsa barvila in vso nesnago. seji 3. t m. je predsednik društva g. Lojze Doležal odložil predsedniško m odbor-niško mesto, kar je odbor vzel soglasno na znanje. Vse posle predsedstva je poveril odboT društva do izrednega občnega zbora dosedanjemu podpredsedniku tov. Fra-njtu Pivcu. a— Aretacija nevarnega sleparja. 2e dalj časa se je klatil po naši državi češki državljan, ki se je Izdajal za delegata neke angleške tvrdke. Mož si je znal v Beogradu pridobiti zaupanje nekih oblasti ter to temeljito izrabil. Po vsej državi je oškodoval mnogo ljudi. Od lesnega trgovca Bišofa je izvabil 500 Din, od nekega posestnika Pukla v Zrečah pri Konjicah 7000 Din, od nekega upravitelja v Gušta-nju 25.000 Din, bavi! pa se je tudi z Vzpo-slovanjem obrtniških pravic ter je od nekega mariborskega trgovca izvabil 10.000 Din, isto toliko od nekega zobotehnika. Mož pa se je tudi razumel na carinske zadeve ter je od nekega mariborskega tovarnarja izvabil precejšen znesek. Mariborska policija mu je končno stopila na prste in ga je zdaj izročila sodišču. Gospodarstvo Indeks Narodne banke za cene na debelo v oktobru Okt. Sept. Okt. 1933 1933 1932 Rastlinski proizvodi 49.9 .48.0 58.1 živinski proizvodi 57.5 58.2 58.5 mineralni proizvodi 75.2 75.2 76.8 industrijski proizvodi 68.8 67.6 67.5 totalni indeks 61.5 60.7 63.9 izvozni predmeti 57.7 56.7 55 5 uvozni predmeti 72.9 73.2 72.9 Splošni indeks v oktobru (1. 1926. = 100) se j>3 popravil nasproti septembru, ko je dosegel najnižje stanje, ki je bilo doslej zaznamovano, za 0.8 točke. Indeks rastlinskih proizvodov se je izboljšal za 1.9 točke. Dvignile so 93 v tej skupini cene turščlci, suhim češpljam, marmeladi in konoplji, a padle so cene pšenici in ovsu. Živinski proizvodi so se pocenili za 0.7 točke. Popustile so v tej skupini osne srednje pitanIm svinjam, ovcam, jarčjim kožam in zaklani perutnini, medtem ko so se cene pitanih svinj, svinjskih proizvodov in jajc popravile, indeks industrijskih proizvodov je poskočil za 1.2 točke zaradi zvišanja cen opekarniških in tkaninskih izdelkov in otrobov, medtem ko se je pocenil samo superfosfat. Mineralni proizvodi so brez izpremembs. Cene izvoznega blaga kažejo dvig za 1 točko, a uvozno blago je v ceni malo popustilo, to je za 0.3 točke. Nasproti oktobru lanskega leta je indeks izvoznih predmetov nižji za 2.2 točke, a indeks uvoznih predmetov je brez izpremembe. Splošni indeks cen na drobno v Beogradu za oktober je 72.2 nasproti 73.4 v septembru letos in nasproti 80.2 v oktobru lanskega leta. Skupina prehrane beleži 71.5 In je padla nasproti septembru za 1.3. Pocenili so se v tej skupini z'asti kmetijski proizvodi (od 69.3 na 68.5). Skupina obleke beleži padec za 9.1- na 77.8, skupina kurjave in razsvetljave >3 ostala neiz-premenjena na 75.9, a skupina raznega blaga je padla za 1.3 na 80.1 Splošni indeks cen na drobno v Beogradu je padel, kakor vidimo, za 1.2 točke tn s t»?m dosegel najnižje stanje, ki je bilo doslej zabeleženo. Nasproti oktobru lanskega leta se je znižal kar za 8 točk. = O naših trgovinskih pogajanjih z Italijo je objavil »Journal de Debats« te dni članek, po katerem ima Italija namero, da v zvezi s svojim načrtom o gospodarski rekonstrukciji Srednje Evrope sklene z Jugoslavijo tesnejšo trgovinsko pogodbo, ki bi pospeševala gospodarske odnošaie med obema državama. Po tej vest: bi bila Jugoslavija v tisti skupini držav, za katero določa italijanski načrt potrebo gospodarskega saniranja. Kaj ie na tej vesti, bo pokazal potek pogajanj = Jugoslovensko-avstrijska pogajanja zaradi Izvoza svinj v Avstrijo. »Neue Freie Presse« prinaša vest iz Beograda, po kateri je začela jugoslovenska vlada pogajanja z avstrijsko glede obnove starega kontingenta za uvoz svinj iz Jugoslavije v Avstrijo. Avstrijska vlada je kakor znano znižala za čas od 15. do 29. oktobra tedenski uvozni kontingent od 2000 na 1500 svmj. Po poteku teh dveh tednov je bil uvozni kontingent dalje znižan za 300 rilcev. Kazen tega je avstrijska vlada odredila pobiranje carine za mesne svinje ne glede na težo. Prej so bile mesne svinje v teži preko 100 kg carine proste. = Promet Poštne hranilnic« v oktobra. Pristopilo je 4390 novih vlagateljev, tako da jih ima Poštna hranilnica zdaj 255.810. Vsota vlog pa se je dvignila za 6.31 milijona na 527.33 milijona Din. V čekovnem prometu j« bilo otvorjenih 159 novih računov, tako da je zdaj pri Poštni hranilnici in njenih podružnicah skupno 23.105 čekovnih računov. Promet po teh računih v oktobru je znašal 5644.90 miMjona Din; od tega je bilo izvršeno s prenosom brez rabe gotovine 84.5 odstotka. Stanj« vlog po čekovnih ra-čuniih ob koncu oktobra je znašalo 1043.66 milijona Din. Skupne vloge pri Poštni hranilnici presegajo 1570 milijonov Din. = NaraSčanje cen na debelo v Nemčiji. Nemški statistični državni urad je izračunal za letošnji oktober indeksno številko cen v veletrgovini na 95.7 (na podlagi cen v 1. 1913., ki so vzete kot 100) nasproti 94.9 v septembru. V oktobru so se torej cene v veletrgovini dvignile nasproti septembru za 0.8 odstotka. Indeksne številke glavnih skupin so: kmetijsko blago 92.7 (+ 3.1), kolonialno blago 72.7 (— 2.4), industrijske sirovine in polizdelki 88.9 (— 0.3) in industrijski izdelki 113.8 (+ 0.2). — Načrt poljskega proračuna za 1934./35. predvideva 2117.65 milijona zlotov dohodkov in 2165.44 milijona zlotov izdatkov. Primanjkljaj v znesku 47.79 milijona se bo poravnal iz državnih rezerv, odnosno s finančnimi operacijami^ na denarnem tržišču. Največ izdatkov je predvidenih za ministrstvo vojske (761.7 milijona), potem za prosvetno ministrstvo (311.2 milijona), za ministrstvo notranjih poslov (195.2 milijona), za finančno ministrstvo (116.1 milijona) in tako naprej. Največ dohodkov bo dalo finančno ministrstvo (1208 milijonov). = Ufa brez dlvtdende. Bilančna seja nadzornega sveta znanega berlinskega filmskega podjetja Universum Film A. G. (Ufa) je sklenila, da se za poslovno leto 1932-33 ne izplača n;kaka dividenda. ker je čisti dobiček znašal le 40.000 mark. V prejšnjem poslovnem letu je znašal čisti dobiček nad 2 milijona mark in se je izplačala 4 odstotna dividenda. = Skupščina Centrale industrijskih kor-pcracij bo 24. in 25. t. m. v Beogradu v dvorani Industrijskega doma, Poincarčjeva ulica 25-1. Prvega dne bo interna seja. Drugega dne bodo prisostvovali zboru razen službenih zastopnikov posameznih ministrstev in oblaste v tudi zastopniki tiska. Tajništvo centrale bo predložilo zboru poročilo o svetovni gospodarski konferenci v Londonu in o svetovnih gospodarskih razmerah. Podalo bo tudi splošen pregled dela in težkoč naše industrije in delegati včlanjenih organizacij bodo poročali o stanju in o željah industrije lastnih področij- = Popust za prevoz bučnega olja. Z odlokom prometnega ministra se dovoli nov popust za prevoz bučnega olja in bučnega semena s postaj Bohinjske Bistrice, Kranja, Medvod, Pragerskega, Rač-Frama. Slovenske Bistrice in Slovenske Bistrice mesta do vseh mejnih prehodov. = Konknrzi, prisilne poravnave in posredovalna postopanja t oktobru. Društvo in-dnstrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od'l. do 31. oktobra naslednjo statistiko (Številke v oklepaja ee nanašajo na isto dobo preteklega leta): Otvorjeni konknrzi: v dravski banovini 1 (6), savski 1 (9), vrbaski — (—), primorski 2 (1), drin-eki — (3), zetski — (4), dunavski 2 (5), moravski 1 (4), vardarski 2 (3), Beograd, Zi>-mun in Pančevo 5 (1). — Otvorjene prisilne poravnave izven konkuraz: v dravski banovini — (16), savski — (19). vrbaski 1 (2), primorski — (2), drimski — (6), zetski _ (4), dunavski 1 (10), moravski — (—), vardarski — (1), Beograd, Zemun in Pančevo — (4). — Otvorjena posredovalna postopanja: v dravski banovini 25, savski 94, vrbaski 2. primorski 3, drineki 9, zetski 1, dunavski 4, moravski 1, vardarski 2, Beograd. Zemun in PanČevo 4. — Odpravljeni konknrzi: v dravski banovini 4 (7), 6avski 7 (8), vrbaski _ (1), primorski 2 (2), drineki 5 (4), zetski — (5), dunavski 8 (17), moravski 5 (3). vardarski 4 (7), Beograd, Zemun in Pančevo 2 (2). — Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 2 (16), savski 6 (9), vrbaski 2 (2), primorski 4 (5), drineki — (15), zetski — (5), dunavski 3 (24), moravski — (2), vardarski 2 (1), Beograd, Zemun in Pan-čenro 2 (11)._ Borze 9. novembra. Na ljubljanski borzi je spet malo močneje popustila derviza na NewJ\>rk, tako da je srednji tečaj za dolar s premijo vred o/kroglo 46.48. Malo okrepili so se Amsterdam, London. Pariz in Praga. Malo slabši sta Berlin in Trst. Bruseli in Curih sta neizpre-menjena. Avstrijski šiling ee je zaključeval v privatnem klirinsru: v Ljubljani po 8.85, v Zagrebu po 8.79 in v Beogradu po 8.80. Grški boni so se zaključevali: v Zagrebu po 40 do 41.50 in v Beoeradu po 41 do 41.87. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda dalje čvrsta, vendar brez zaključkov. Zakliurena ie bila le Priv. agrarna banka po 229. Devize Ljubljana. Amsterdam 2307.63 — 2319.99, Berlin 1360.69 — 1371.49, Bruselj 797.74 do 801 68. Curib 1108 35 11 13 85, Londun 179.64 - 181.24, Newyork 3602.72 _ 3630.98, Pariz 22?. 93_ 225.05. Praga 169 90-170.76 Trst 300 57—302.97 (premija 28.5%). Av sfrijski šiling v privatnem teMringru 8 85 Zagreb. Amsterdam 2307.63 — 2319.99, Berlin 1360.69 — 1371.49. Bruselj 797.74 do 801.68. London 179.64—181.24. Milan 300.57 do 302.97 Newyork kabel 3624 72—3652 98. ček 3602.72 — 3630.98, Pariz 223.93—225.05, Praga 169.99 — 170.76, Curih 1108.35 do 1113.85. Curih. Pariz 20.21. London 16.28, New-york 326.50, Bruseli 71.975, Milan 27.16, Madrid 43.20, Amsterdam 208.25, Berlin 122.95, Dunaj 72.65 (57.75), Stockholm 83.80, Oslo 81.70, Kobenhavn 72.75, Praga 15.33. Dunaj. (Tečaji v priv klinngti.) Keograd 11.35, London 28.73. Milan 47.73, New7ork 571.68, Pariz 35.51. Praga 25.69. Curih 175.69, 100 S v zlatu 128 S paD. Efekti Ljubljana. Vojna škoda 246 — 247, 7/o beg-luške 37 bi.; bančne vrednote: Narodna banka 3650 den., Priv. agrarna banka 228.50 do 232; industrijske vrednote: Trbovlje 95 do 110, Impeks 5() den. Beograd. Vojna škoda promptna 247.50 in 247 zaključka, za december 248 zaključek, 7 odst. investicijsko 51.50 zaključek, 4 odst. agrarne 27 denar, 6 odst. begluške 36.50 in 36.40 zaključka, 8 odst. Blair 36.50 do 38, Narodna 3675 denar, PAB 227.50 in 227 zaključka. Dunaj. Dnnav-Sava-Jadran 13.15, Trboveljska 14.10, Alpine-Montan 9.67 Šečera-na 16.10 Blagovna tržišča fcITO + Ljubljanska borza (9. t. m.) Tendenca za žito čvrsta — N idijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh^: pšenica (po mievski tarifi): baška, 79'S0 kg 147.50 — 150: baranjska. 78/79 kg 145 do 147.50; sremska. 78/79 kg 145 — 147.-^0: koruza (po navadni tarifi): za november 110 — 112.50: nova. umetno sušena 115 do 117.50; moka; baška >0< 255 — 260; banat-ska 265 - 270. + Novosadska blagoma borza (9. t m.) Tendenca neizpremenjena. Promet 93 vagonov. Pšenica: baška. okolica Novi Sad. 102 — 104; okolica Sombor 101 — 103; srednjebaška in slavonska 103 — 105; gor-njebanatska ni do 103; srednjebanat-ska 100 — 102; južnobanatska 94 _ 96; baška potiska in baška ladja Dunav, Begej 105 — 106: baška, ladja Tisa 106 do 108. — Oves: baški. sremski in slavonski 51 _ 53 Jermen: ba^ki. sremski. 64/65 kg 63 — 65 TuršJica: baška. sremska in baška okolica Sombor 74 — 76: baška in sremska sušena 64 — 66: baška, za december-januar 55 — 57.50; banatska 70 — 72; bana tak a sušena 60 — 62; sremska eišena 59 — 61; baška eušena. ladja 69 _ 70; baška ladja Begej 79 — 80; baška ladja Tisa in Dunav 80—81. Moka: baška. banatska »0s< in >0gg< 195 - 215; >2« 175 _ 195; »5« 165 — 175; »6< 112.50 — 122.50; ,7< 82-50 — 92.50; »8« 65 — 70; sremska, slavonska »0g< m »Ogg« 185 — 200; »2< 165 _ 1&5; >5t 145 - 165: »6« 107.50 - 117.50: .7« 77.50 do 87 50: »8« 65 — 70 — Otrobi: baški sremski, v jutastib vrečah 50 _ 52; ba-natski, v jutastib vrečah 47 — 49. Fižol: baški, sremski bili. br*7 vreč. 2*/o 132.50—135. ŽIVINA. + Zagrebški sejem (8. t. m.). Dogon živine precejšen, kupčija pa je bila bolj slaba, ker se je kuipovalo le za domačo potrebo. Cene pitanim svinjam so oslabele. Za kg žrive teže so se trgovali: biki po 3 do 3.50, krave za klanje po 2.75 do 3.25, voli I. po 4.50 do 5, II. po 3.50 do 3.75, bosanski voli po 2.50 do 3, teleta po 7 do 8 (zaklana po 9.50 do 10.50), pitane svittie po 7.50 do 8, nepitane po 6.2S do 7, sremsk« debele oo 8 Din. Državna razredna Merila 30.000 Din srečka štev.: 88.034; 20.000 Din srečka štev.: 11.075; 10.000 Din srečke štev.: 23.659, 38.860, 48.117, 80.745., Zadružna hranilnica r« z. z o. z., LJubljana, Sv. Petra c, 19 Iz življenja in sveta Lipski proces postaja čedalje večja blamaža za hitlerjevski režim Aretacija Bolgarov na temelju Izjav krive priče Pravih storilcev niso iskali! Svet stoji še ves pod poraznim vtisom, ki ga je napravil nastop pruskega ministrskega predsednika Goriinga na procesu proti »požigalcem nemškega parlamenta« in pravkar raziskuje tudi sum, ki ga je izrekel Charles Reber v pariškem nemškem emigrantskem listu »Das Neue Tagebuch«, sum namreč, da hitlerjevska justica sistematično zastruplja glavnega obdolženca van der Lubbeja s skopolanvmom, ko prihaja spet nova senzacija, ki spreminja ves proces očitno v strašno blamažo za hitlerjevski režim. Tokrat je to senzacijo povzročil zagovornik obtoženih Bolgarov, dr. Te>chert, ki je notabene sam narodni socialist Med najvažnejšima pričami, ki jdh je sodišče citiralo na razpravo, da bi dokazali soudeležbo Dimitrova in tovarišev pri požigu nemškega parlamenta, je neki Hel-mer, natakar v berlinskem restoranu »Bavernhof«, ki je trdil, da je v poletju 1932. v tem restoranu večkrat opazil van der Lubbeja v družbi z Bolgari. Na podlagi njegove izpovedi je policija vse tri Bolgare tudi aretirala. 1 Ko je Helmer pred sodiščem to izpoved ponovil, je udaril vmes zagovornik dr. Teichert in opozoril pričo na to. da je bil van der Lubbe lansko poletje dokazano na Holandskem, a tudi Dimitrov je bil na kritični dan 27. febr. t 1. v Monakovu. Priča je trdovratno godla svojo naprej, tedaj pa ji je dr. Teicnert zabrusil v obraz, da je svojo ovadbo podala šele. 7. marca, ko je policija razpisala nagTado 20.000 mark za najdbo van der Lubbejevih »sokrivcev«. Helmer je ostal kakor zacmokan toda Teichert je neusmiljeno nadaljeval s svojimi dobro naperjenimi siunki v stavbo njegove »izpovedi«. Vsak logičen človek bi si dejal, da bi Bolgari po požaru, če bi imeli res kaj na vesti, pač ne prihajali več v lokal, kjer so jdh po Helmerjevi trditvi videli večkrat v družbi z aretiranim van der Lutbbejem. Tako naivno nepreviden bi Dimitrov ne bil. Teichert je zaključil svoje besede z nad vse točno ugotovitvijo, da je Helmerjevo pričevanje preiskavo obrnilo v smer, ki je za nemški ugled usodna! V tem hipu je državni tožilec, menda pod vtisom Goringove taktike, vzkipel in vprašal Teicherta, r.aj njegove besede pomenijo. Teichert mu je takoj dal svoj odgovor: Helmerjeva izpoved je svoj čas vplivala, da niso več stikali za pravimi sokrivci van der Lubbeja, aretirali so pa tri Bolgare, ki nimajo s požarom nič opravka. Tu je odvetnika prekinil državni tožilec s stavkom, da je le Teichertovo za-sobno mnenje, če smatra svoie kliente za nedolžne, predsednik sodnega dvora pa je zagovornika nahrulil: »Ali ste že končali?« »S Helmerjevo izipovedjo je stopila preiskava za napačno sledjo,« je dejal Teichert ki se po nervoznosti obeh gospodov ni dal ostrašiti, »in je zamudila, da bi našla prave krivce. Trije nedolžni sedijo tu na obtožni klopi in to dela v svetu slab vtis. Zato sem to označil kot usodno.« Oglasil se je spet državni tožilec Wer-ner. ki so mu ploskali, ko je izjavil, da pri tem procesu ne gre za sodbo inozemstva. Da pa hitlerjevska justica vendarle Obnovljena francoska državna loterija V pariškem Trocaderoju so te dni obnovili državno loterijo, ki je počivala 100 let. Dvorana, v kateri se vrši žrebanje, pa sprejme lahko največ 5000 ljudi, zato so napeljali v park poleg gradu zvočnike, ki so oznanjali množici 20 do 30.000 glav sproti rezultate Med žrebanjem je svinala godba nar. gardo, ki je razveseljevala občinstvo med pričakovanjem glavnega dobitka. Francoska državna loterija si Je omislila električno pripravo, ki po Izdatnem vrtenju ln premetavanja izpušča določeno Število usnjenih vrečic, ki vsebujejo vsaka po eno Številko Naval občinstva k žrebanju je bil ogromen. Glavni dobitek v znesku pet milijonov frankov je zadel neki 501etni brivec iz Tarascona. Imena ostalih milijonskih dobitnikov Se niso znana, gotovo pa je, da m zadel milijonskega dobitka noben Pa-rižan. ne bo tako brezbrižno požrla sodbo Inozemstva, nam dokazuje že njena naraščajoča nervozno«! Goringov nastop v očeh inozemstva Praška »Prager Presse« piše v uvodnem članku o sobotnem Goringovem nastopu na Epskem procesu: »Pruski ministrski predsednik je stopil pred nemško sodišče v lovskem kostumu. Poročevalec »Berliner Tagblatta« je pripomnil, da je Goring prišel brez »redov«, kar pa ni bilo ironično mišljeno. Zloglasni berlinski radio reporter je dejal, da je »vse občudovalo mir priče« — in tudi to ni bilo mišljeno ironično, čeprav je Goring zaradi vprašanj Dimitrova skočil iz kože in razsajal v dvorani po vseh pravilih. Ta izbruh je prišel nepričakovano, kajti dotlej je Goring v resnici precej mirno govoril; očitno si je prizadeval, da bi ohranil ugled sodišča in odgovornega ministra ter se ne dal razdražiti po vprašanjih Dimitrova. Njegovi živci so se izkazali za šibkejše. Ko je Goring končno obtoženega, a še ne obsojenega Bolgara, ki ga je bil še pravkar imenoval »gospoda Dimitrova«, apostrofiral z »lopovom«, ga označil za »nesramnega«, zatulil nanj, da je parlament zažgal in povedal nemškemu ljudstvu še predrznosti, ko je nadalje hipoma odkril, da ni za to tukaj, da bi se mu dal izipraševati in zavpil, da spada Dimitrov na ve šala: tedaj ga predsednik sodnega senata ni pozval k redu. Biinger (predsednik senata) je marveč našel, da je razburjenje priče umljivo. Očitno je to uvidel tudi Diimitrov, ker je ponavljal, da je »zadovoljen«. To pa je vplivalo še bolj razburljivo, predsednik mu je odvzel besedo in Gorimg je zahteval, naj Dimitrova odvedejo, kar se je tudi zgodilo, pri čemer je ministrski predsednik zalučal za njim grožnjo: »Vas bo še strah, da vas ujamem. ko pridete iz ječe, vi lopov!« Po hitlerjevskem glasilu »Vodkischer Beob-achter« je Goring zavpil: »Čuvajte se, da mi ne padete v roke. vi lopov!« Tudi to ni milejšel Prizor je bil gotovo edinstven in mu v Nemčiji kakor v drugih civiliziranih deželah doslej menda ni bilo enakega. Nemški listi seveda ne ugotavljajo, da ta prizor ni ustregel ugledu sodišča, ugledu pruskega ministrskega predsednika in tudi resnici, ki jo iščejo v tem že itak nesrečnem požigalskem procesu. Inozemstvo pa ne more zamolčati. In hitlerizem stiska že rep med noge Pri svojem spopadu z Dimitrovim je Goring med drugim razljučeno odvrnil: »Znano mi je, da Rusija plačuje z menicami, a bilo bi mi ljubše, če bi menice tudi vnovčevala.« Z ozirom na komentarje, ki iih ie inozemski tisk priobčil v zvezi s to izjavo, poroča uradni nemški Wolf-fov brzoiavni urad: »Nasproti napačnim zabeležbam in tendencioznim razlagam izjave gospoda ministrskega predsednika Goninga v procesu glede požiga državnega zbora, ki so izšle v aekem delu inozemskega tiska, ugotavljamo, da je Sovjetska unija svoje plačilne dolžnosti v Nemčiji doslej vedno točno izvrševala.« Goring je tedaj že samega sebe prijel za nos. Nemška kemična industrija v angleških rokah Britska kemična industrija si v zadnjih časih marljivo prizadeva, da bi pritegnila nemške kemike in farmakologe, ki so morali zaradi sedanjih razmer zapustiti nemško ozemlje ter oditi v emigracijo. »Daily Herald« poroča, da so se Angleži v tem pogledu že dobro okoristili. Nemški kemiki in farmakologl v emigraciji so prodali angleškim kemičnim tvornicam doslej že 161 receptov, ki so bili doslej last in trgovinski vir Nemčije. Angleške tvor-nice izdelujejo po teh receptih že 161 preparatov, ki so bili daslej izključno nemška domena ln s katerimi bo utrpela nemška kemična in farmakološka industrija velikanske Izgube. Dve carski hčeri še živi? Finec Holmberg, ki je nekaj časa živel v Sverdlovskem (Jekaterinburgu), pripoveduje v finskih listih, da sta dve carski hčeri, princesa Tatjana in Anastazija še živi. Tatjana je baje v nekem samostanu kot nuna, Anastazija pa je Istovetna z gospo Anastazijo Cajkovsko, o kateri je svet že mnogo slišal In čital. Na Dunaju bodo zaprli kinematografe Lastniki kinematografov na Dunaju so sklenili, kakor pravijo, zaradi previsokih davkov zapreti vse kinematografe od 24. novembra dalje. Stališču kinematografskih lastnikov so se pridružili tudi proizvajalci filmov, ki so izjavili, da ne bodo v tem času nikogar na Dunaju zalagali s filmi. Konkurenca je torej popolnoma Izključena. Smrt kraljice nočnih klubov V Vancouverju je umrla znana kraljica angleških »nočnih klubov« Texas Guina, ki je hotela Se pred kratkim gostovati s svojo skupino na Angleškem in v Parizu, toda ondotne oblasti so ji prepovedale nastop. Guina je umrla v bolnišnici po kratki bolezni. Darujte za nesrečne poplavljence Nadir Kan umorjen Po poročilih iz Londona, je postal algan-ski kralj Nadir kan, naslednik Amanula-ha, žrtev policičnih nasprotnikov v deželi. Nadir kan je bil za Amanulahove vlade njegov notranji minister in se je oklical za vladarja Afganistana po državnem udaru Habibulaha. ki je vrgel Amanulaha s prestola. Morilci so proglasili za kralja Afganistana Nadir kanovega sina. Iz »tretjega carstva" Rjava srajca in rjavi medved »O postanku človeka vladajo deloma nazori, ki nas z biološkega zrelišča ne morejo vedno zadovoljit! Ce so doslej opazovali človeku podobne opice in delali na podlagi teh opazovanj zaključke o prazgodovini človeka, bo treba v bodoče priporočati ljudem, naj si enkrat ogledajo presenetljive življenjske navade rjavega medveda ter jih primerjajo s človekom...« (Hitlerjevski kmetijski minister Darre v svoji knjigi.) Zapor in nova nemška glasba »Sodišče v Goslarju je obsodilo dve ženski na dva tedna ječe, ker nista pri neki domoljubni proslavi med petjem pesmi »Deutschland iiber alles« in Horst Wesse-love pesmi peli z drugim občinstvom ter nista iztegnili v pozdrav desne roke.« Tako poroča »Frankfurter Zeitung«. Častno bodalo Generalni tajnik italijanske fašistične stranke Starace je dal izročiti namestniku Hitlerja. Adolfu Hessu, v monakovski rjavi hiši častno bodalo fašistične stranke. Kodalo mu je izročil v Staracejevem imenu italijanski generalni konzul v Monako-vem PittalL Vojna z zastrupljenimi podganami V glasilu nemških režimskih učiteljev »Deutsche Schule« priporoča znani »Wehr-wissenschaftler« prof. Banse, naj bi se uporabljale v prihodnji vojni proti Franciji zastrupljene podgane, miši, bolhe in bacili kuge. Konec praznikov v Nemčiji Hitlerjev namestnik Adolf Hess je izdal okrožnico, v kateri priporoča narodno socialističnim organizacijam, naj po volitvah 12. novembra ne prirejajo nobenih veselic več. Ljudje naj se iztreznijo in spoznajo. da je čas proslav minil. Med drugim so prepovedani tudi izleti v riavih srajcah itd. Nemiri v Palestini ISiiiii Policija v Jafi preiskuje osumljence na ulici DOBRO JE ČE VEŠ... da zahteva angleški dnevnik »Daily Mail«, naj Anglija poveča svojo letalsko armado na 5000 aeroplanov ter sklene defenzivno pogodbo s Francijo, ki bo učvrstila evropski mir; da gTadi Rusija sedem zrakoplovov ogromnih dimenzij v tovarni Dolgoprudni poleg Moskve in da nadzoruje gradnjo general Nobile; da je te dni prispela v Anglijo neka ruska delegacija, ki se bo pogajala z angleško vlado glede nakupa starih ladij, ki so jih Angleži izločili iz prometa; da je izdala soproga ameriškega predsednika Roosevelta knjigo z naslovom »To je v ženski moči«, kjer poziva ženske, naj pokažejo svoj pravi značaj ter zastavijo vse sile za ureditev sveta; da je češkoslovaška vlada sklenila znižati pokojnine za uradniške vdove, ki so bile ob smrti moža 20 ali več let mlajSe*. Pravkar izišla številka ilustrirane tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET" JE POSVEČENA spominu slovenskega matematika JURIJA VEGE VSEBINA : Dr. Lavo Cermelj: Jurij Vega (Ob stopetdesetletnici njegovega logaritmovnika) Vegov načrt za Gruberjev kanal I. Alezandre de Goracachl: Attraits de Trieste avec un a perju historique Vegova proslava v Moravčah 26. septembra 1865 Zvezek je bogato ilustriran ter prinaša na naslovni strani Vegovo sliko: lesorez Ela Justina Cena samo z Din Dobi se v vseh trafikah ali pa v upravi: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Mesečna naročnina samo 8 Din. Prvi raketni polet človek v raketi 9000 m visoko nad zemljo Angleški list »Sunday Referee« priobču-Je silno zanimivo brzojavko svojega berlinskega poročevalca. Po tej brzojavki je nemškemu letalcu Ottu Fischerju uspelo, da >9 dosegel z jekleno raketo, katere konstrukcija je strogo tajna, višino 9000 m in prispel spet zdrav na zemljo. Ta poskus se je Izvršil po naročilu nemškega vojnega ministrstva v največji tajnosti na otoku Rujani in so mu prisostvovali samo zastopniki vlade. Ce je ta brzojavka resnična, tedaj pomeni Fischerjev poskus epohalen dogodek v zgodovini raketnih poletov. Raketa je postala s tem iz golega laboratorijslkgga objekta praktična letalska priprava. Utopija se je spremenila v resnico. Dasi so si sanjači v prvi polovici preteklega desetletja predstavljali ta razvoj še bolj vihamo in brzo, je treba priznati, da se je prehod iz poskusov v prakso izvršil pb zadnjem rekordnem poletu hitreje ,nego so si strokovnjaki mislili. Kajti raketna utopija je v svoji znanstveni obliki stara k rana j kakšno desetletje. V prvih povojnih letih je prof. Goddard, ki so ga sprva Imenovali blaznega, v ameriškem Smlthsonovem zavodu doprinesel znanstveni dokaz, da bi bilo z današnjimi razstrelivi mogoče poslati raketo s potrebno brzino 11 km na sekundo Izven območja naše zemlje. Prof. Goddard je izdelal tudi prve načrte velikih raket, ki bi s pomočjo razstreliv odletele v vesoljnost. Sloviti profesor Oberth je potem še točneje izračunal konstrukcijo malih ln velikih raket, in sic. na temelju netrdnih gonilnih sredstev, pred vsem alkohola ln vodika. Oberth je podal tudi načrt bodočega razvoja raketnega problema: najprvo naj bi izdelali majhne rakete brez posadke, ki bi nosile registrirne aparate v skromne višine, potem bi sledile večje rakete brez posadke za prenašanje pošte preko oceanov, nato bi napravili prve poskuse z raketami, ki bi vozile potnike v stratosfero in končno bi prišla raketa za potovanja v vesoljnost. Dejansko pa je šel razvoj malo drugače, kajti inž. Valier In Opel sta izvršila najprvo poskuse s potnimi raketami, s svojimi slovitimi raketnimi avtomobili. Uspehi so bili sicer majhni in Valiera Je pri takšnem poskusu celo razrtrgalo, a vendar so šele potem sledili poskusi z manjšimi raketami brez moštva, ki so dosegle višino 2 do 3 km. še preden so se ti poskusi, ki so pred kratkim veljali nemškega inženjerja Tillinga ln njegovo asistentko življenje, zaključili, prihaja že vest o prvem, rekordnem, posrečenem poletu z veliko raketo, v kateri je sedel človek. Klub starcev Samo ljudje, ki so prekoračili šestdeseto leto svojega življenja, imajo pravico prositi za sprejem v najnovejši klub, ki se je osnoval v San Franciscu. Pobudo za ustanovitev kluba je dala 821etna dama dr. Lilijana J. Martinova, ki je na stara leta spoznala, da lahko dobi življenje pri starem Človeku novo vsebino, Ce mu ustvariš možnosti primernega protlravnotežja proti doraščajoči »divji« mladini. Na ustanovnem sestanku »Kluba starih« se je zbralo 35 sivolasih moških in žensk in sklicateljica zborovanja Jim je razvila program v obliki kontrole dobrodelnih ustanov v okraju, kjer živijo. Zagotovila jim Je, da bo to pomlajevalno vplivalo na njih duh in telo. Dr. Martinova je neverjetno žilava ženska in je v svojem 65. letu opustila profesuro na univerzi v Stan-fordu. Seveda je to storila samo, ker je bila pnmorana. V naslednjih letih svojega življenja je doživela še naslednje stvari: absolvirala je potovanje okolu sveta, ko Je bila stara 75 let. Dve leti pozneje je napravila šofersko skušnjo, eno leto pozneje Je prepotovala Rusijo v lastnem avtomobilu, nato pa Je prevozUa 15.000 km po Mehiki in st Je na tej vožnji prisvojila nož, ki ga Je izvila rokam mehiških razbojnikov, s katerim so jI hoteli končati življenje. Dama in njen pes Z velike pasje razstave v Londonu KARIKATURA Najprej davki, potem smrt! V Franciji se je te dni prvič primerilo, da je moral na smrt obsojeni človek že potem, ko je padla odločitev, da bo končal pod giljotino, vnovič pred sodnike, ln sicer zaradi neplačan ja. davkov. Nesrečnik se piše Edmund Egasse. Obsodili so ga zaradi umora nekega nočnega čuvaja. Doslej Je bil zaprt v jed »Santč«. Roke in noge j© Imel v verigah. Te dni pa so mu verige sneli ter ga vnovič pripeljali pred sodnike, kjer se je moral zagovarjati zaradi neplačanih davkov. Na mestu njega so bili obsojeni njegovi sorodniki, ki morajo takoj poravnati obsojenčeve davčne zaostanke. Cim se bo to zgodilo, popeljejo Egasse ja na morišče. Dvojna smrtna obsodba na Poljskem preki »oa, ki so ga na Poljskem uvedli pred letom dni za pobijanje velikih zločinov, je v Krakovu obsodil na vešala zakonca Maliczeva. žena naj bi bila obešena pred možem. Zakonca so postavili pred hitro sodišče zaradi umora nekega poštnega sla, ki je nosil denarna pisma. Pri tem sta ustrelila tudi dva zakonca, pri katerih sta bila v najemu in ki sta slučajno videla umor sla. Javnost je procesu sledila z deljenimi občutki, kajti mož kakor žena sta skušala razbremeniti drug drugega ln prevesti vso krivdo nase. Zagovornik Maliczevih je prosil državnega predsednica za pomilostitev, ker proti razsodbi prekega soda ni priziva. Miška ustavila veleobrat V Hdchstu na Nemškem Je tovarna, v kateri dela kakšnih 1000 delavcev in nameščencev. Te dni se je zgodil kmalu pred pričetkom dela kratek stik, ki je v hipu ustavil vse stroje velike tovarne. Med tem ko je delo počivalo, so Iskali vzrok kratkega stika ln so ga našli* v majhni miški, ki je bila v svoji radovednosti zlezla v neko električno suSllno omaro. Pri tem Je priSla v nepravo zvezo z električnimi vodi. Ko so jo »obdudrali«, so ugotovili, da Je znotraj popolnoma prežgana, dočim ji je bil kožušček nedotaknjen. Stroji so kmalu potem seveda steklL Gobbels Rohmu: »Ti! Ti! Nemška žena vendar ne kadi!« (»Gotz«, Dunaj.) ANEKDOTA Heinrich George je pri generalki v nekem napoleonskem komadu predstavljal vlogo velikega Korza. Za kulisami je nekdo zakašljal , potem še enkrat in še enkrat. George, ki je ves živel v svoji vlogi, Je postal nervozen ln zatulil: »človek, prenehajte vendar s kašljanjem — tudi jaz sem prehlajen ln se moram obvladati.« In z nekoliko milejšim glasom; »Pojdite vendar v kakšen sanatorij, Ce 93 ne morete premagati.« In s cesarsko velikodušnostjo; »Sredstva za to si dajte izplačati Iz moje cesarske šatule.« VSAK DAN ENA Skot na morju »Kaj napravite, če vas prime morska bolezen ?« »Tedaj stisnem en Šiling med zobe!« P © R T Lahkoatietski miting Ilirije in damski country Ilirija priredi v nedeljo ob 10. na letnem UilavadišCu Ljubljanskega Sokola v Tivoliju društveno tekmovanje v naslednjih disciplinah: tek 200 m, skok v daljino, rruei krogle, kopja in kladiva, V vseh disciplinah nastopijo naši najboljši tekmovalo, predvsem naj omenimo našega odličnega metalca Stepišnika, Zupana, Deč-mana, Briinetta, Jegliča, Svetka, Outrato, Pleterskega in druge. Ob poi 11. bodo istotam startala naša dekleta za gozdni tek na 2 km, na progi, ki vodi 3 telovadišča po bližnji okolici. Tek prireja LHP ln se ga udeležita ljubljanska kluba Atena in Ilirija, ki sta prijavila za to tekmovanje skupno 23 atletinj. Najboljša Cetvorica kluba šteje za klasifikacijo. ki se odredi tako, da prva na cilju dobi eno, druga dve točki itd., a klub, ki doseže najmanjše število točk, doseže prvo m<«3to. Med poedinkami Ima izglede za prvo mesto Eirljanka Slaparjeva, za ostala mesta pa bo ogorčena borba med nirijankami Božičevo, Janežlčevo in Ate-našicami Jurkovičevo, Simončičevo in Fino. Vstopnine ni. Ilirija : ISSK Maribor V nedeljo se vrši na igrišču Ilirije prv. nogometna tekma med Ilirijo in Mariborom. Maribor Je podsavezni prvak in je bil 2:adnja leta Iliriji vedno najnevarnejši nasprotnik. nedeljsko tekmo vlada v naši javnosti veliko zanimanje. Podrobnosti bomo objavili. Službene obfave LNP (Seja p. o. dne 8. novembra 1933.) Navzoči gg. Stanko, ravn. šetina, No-val*., Skuhala, Kosirnik, Vrhovnik, odsotni (upravičeno) g. Anko, (neupravičeno) gg1. Zupane, Oman, Starec. V nedeljo 12. novembra se določijo prvenstvene tekme v Ljubljani, igrišče Ilirije ob 14.30 Ilirija : Maribor. Dovoli se predtekma. Službujoči odbornik Vosper-nik. Ilirija mora postaviti deset rediteljev; igrišče Hermesa ob 10.30 Mars : Slovan. Dovoli se predtekma Slovan n. : trafika II. Službujoči odbornik g. šetina R. Vsak klub mora postaviti po tri reditelje; igrišče Primorja ob 13. Svoboda, Vič : Disk, ob 14.30 Grafika ; Reka. Služr bujoči odbornik g. Petrič. Vsak klub mora postaviti po tri reditelje; v Mariboru igrišče železničarja ob 14.30 železničar : Celje. Dovoli se predtekma. Službujoči odbornik g. Marussig: v Celju igrišče Celja ob 14.30 Olimp ; Laško. Službujoči odbornik g. Pajdaš; v Domžalah, igrišče Domžal ob 14.30 Domžale ; Zalog. Službujoči odbornik g. Martelanc. Domžale morajo postaviti deset rediteljev; v Litiji ob 14.30 Litija : Svoboda. Službujoči odbornik g Taufar, v čakovcu igrišče Gra-djanskega o"} 1430 Gradjanski • Drava. Službujoči olbjrnik g. dr. Franetovič; v Mariboru igiišj? Svobode ob 10. Svoboda j : Panonija. Službujoči odbornik g. Fili-pančič. — Tajnik II. Iz LNP. Danes v Trbovljah ob 20. občni zbor okrožnega odbora, jutri, v soboto ob 20.30 občni zbor okr. odbora v Celju, v Mariboru ob 10. dopoldne v nedeljo po prihodu delegatov LNP. Okrožni odbori naj obveste svoje klube o kraju, kjer se bo zbor vršil. Službene objave LHP. (Seja upr. odbora dne 8. novembra.) Start za gozdni tek se prenese z igrišča SK Ilirije na sokolsko telovadlšCc v Tivoli. Vse prijavljene atletinje morajo biti točno ob 10. dopoldne v zimskem kopališču Ilirije. Start je točno ob 10.SO. Za službujočega odbornika pri tem teku se določa prof. Jelenčeva. či-tajo se s pravico aastopa dne 16. na vseh hazenskih tekmah za SK Ilirijo Zajec Amalija, za TKD Ateno pa Brodar Hilda in Dolenc Mary. SK Korotan se poziva, da nem udoma prijavi obe tekmi, ki ju je igral z Ilirijo dne 15. oktobra in 29. oktobra ter vplača prijavnmo 20 Din. Prihodnja seja u. o. v sredo 15. t m. od tega časa dalje pa se bodo seje sklicevale po potrebi. Službeno iz OZD3 pri LNP. Delegirajo se za prv. tekme v nedeljo: v Ljubljani igr. Ilirije ob 14.30 Ilirija : Maribor g. Cimperman, event. pred tekmo ob 13. g. Dolmar; igrišče Hermesa ob 10.30 Mars : Slovan g. Lukežič; igrišče Primorja ob 13. Svoboda, Vič : Disk g. Jordan, ob 14.30 Grafika : Reka g. Pevalek; v Domžalah ob 14.30 Domžale : Zalog g. Vidic; v Mariboru igr. železničarja ob 14.30 železničar : Celje g. Ramovž, Svoboda : Panonija na igrišču Svobode g. Nemec; v Cakovcn ob 14.30 Gradjanski : Panonija g. Bizjak: v Celju ob 14.30 Olimp : Laško g. Wagner (rez. g. Ob?rlintner); v Litiji ob 14.30 Litija : Svoboda, Zagorje, g. Zupan; prijateljska v Kranju Korotan : Jadran g. Potušek. _ Na znanje se vzamejo dopisi Ilirije, Maribora, gg. ss. dr. Planln-ška, Ochsa in Berganta. Opozarjajo se bivši sod. kandidati, da se ne bodo delegirali k prij tekmam, če ne bodo obnovili prijave za polaganje izpita. _ Stranska sodnika za prv. tekmo Ilirija • Maribor Strah in Mrdjen. Glavna skupščina Jugoslovenskega nogometnega saveza je sklicana za 17. december ob 8. dopoldne z naslednjim dnevnim redom: volitve verifikacljskega odbora, dv?h zapisnikarjev in dveh overovate-Ijev zapisnika, ooročila tajnika, blagajnika in revizijskega odbora, absolutorij upravnemu in revizijskemu odboru, predlogi vseh savr-znih organov ln rednih članov, izpremernba pravil in pravilnikov. Predlogi se morajo predložiti tajništvu najkasneje 6 dni pred skupščino, le v izjemnih primerih morejo člani z dovoljenjem glavne skupSčine staviti predloge na skupnim s>»mt. -- Kakor vse kaže, bo le-toAnte *kupS£ina zelo burna. Zlasti v drža mmtn prvenstvu se j>? nabralo toliko Sm,M'a. da x> odbor JNS Imel polne roke de'«., 4* »e brani pred raznimi očitki. Tako objavlja g d*v Pero PleSa Iz Zagreba v včernlT^ilh »Nrovost1h« članek, v katerem pa JNS zaradi postopanja s Ha-škotu t-«- nAjAvl}a. d« bo na glavni skupščini ijrn*.«*! «e mnotro drugega materiala proti odboru .rvs. SkupAMnA bo vsekakor zelo r.»-> Je igral Korotan v Kranju prijateljsko tekmo s ASK Prtmorjem I. iz Ljubljane z rezultatom 5:1 za goste. Zaradi uglednega nasprotnika rezultat sicer ni ravno nečasten, bil pa bi lahko ugodnejši. Domačini so bili v polju gostom čisto enakovredni, pred nasprotnikovim golom pa je vedno odpovedal napad, pred domačim golom pa del obrambe. Edino krilska vrsta se je do konča dobro držala, v pred-tekmi so igrali Kcrotanovi Juniorji z juni-orji Primorja 0:4 (0:0. 2e iz rezultata se vidi, da je zmagalo vztrajnejše moštvo. V nedeljo bo v Kranju gostoval ljubljanski Jadran z obema garniturama, z njim so bile dosedanje tekme lepe, napete, borbene in fair ter bo zato tudi nedeljsko srečanje za kranjsko in okoliško publiko zelo privlačno. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Na društvenem mitingu v nedeljo ob 10. na telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivo-viju nastopijo: Zupan, Neli, Stepišnik, Lejka, Briinett, Dečman, Otahal, Svetek, Pletersky, Outrata, Grilnfeld J., Jeglič, Banko, Trobec. Opremo prinesite seboj, garderoba je v zimskem kopališču. Občni zbor sekcije bo v ponedeljek ob 20. v klubski sobi kavarne »Evrope«. — Smučarska sekcija. Drevi ob 19.30 v garderobi drsališča pod Cekinovlm gradom po gimnastič-nih vajah plenarni sestanek smučarske sekcije, v nedeljo izlet sekcije na Kofce; odhod v soboto ob 15.40. Prijatelji sekcije, ki žele biti deltažni polovične vožnje, vljudno vabljeni. TSK Slovan. Drevi ob 19.30 pri Sokolu članski sestanek prvega in rezervnega moštva; udeležba obvezna za vse. SK Slavija. Danes ob 19.30 strogo obvezen članski sestanek pri Oblaku. Poravnajte članarino! SK Zalog, v nedeljo igramo prvenstveno tekmo s SK Domžale. Zato naj se javijo Juvančič, Boben A.. Ambrož, Franci, Janko, Danilo, Rudi, Edi, Jakec, Gvido, Hans. Rezerva igra že ob 13. z rezervo istega kluba. Postava: Butara, Bizjak, Hus, Čeme I., Cerne H., Dorbež, Stanjko, Liko-vič, židan. Bezlaj, Pangeršič. — Drevi ob 20. sestanek vseh Igralcev. Strogo obvezno. V spomin očeta in sina Hanharta Ljubljana, 9. novembra Včeraj smo kratko javili, da je dne 8. t m. v Zagrebu preminil g. Aleksander Hanhart, francoski kapetan kavalerije v rezervi, oficir francoske akademije in lastnik visokih francoskih vojaških redov. Hanharti so bili pri nas znana rodbina in čeprav Francozi, so bili po krvi tako rekoč do treh četrtin že Slovenci. Oče Julij Hanhart je bil še pristen Francoz, rojen leta 1844. v Mulhouse v Alzaciji. Ko pa so Nemci leta 1870-71 zmagali proti Francozom in je bila Alzacija pripojena Nemčiji, so mnogi francoski patriotje op-tirali za Francijo. Med temi je bil tudi g. Julij Hanhart, ki jp dobil domovinsko pravico v Parizu ^ivel je že dalje časa v Parizu, kot trgovca pa, ga; je pozneje,za-nesla pot v Avstrijo, kjer se je naselil v Tržiču na Gorenjskem. Poročil se je s Slovenko Josipino Klandrovo. Iz tega zakona je bil sin Aleksander, ki je študiral v Ljubljani in bil pozneje po dovršenih študijah diplomiran za inženjer-ja. Tudi sin Aleksander se je oženil s Slovenko in sicer z Leopoldino Domicejevo. Ob izbruhu svetovne vojne je g. Aleksander Hanhart, ki je imel še vedno pariško domovinstvo, takoj hitel v Francijo, kjer je stopil v armado ter dosegel med vojno čin konjeniškega kapetana. Stari gospod. Julij Hanhart je ostal v Ljubljani, kjer je bil konfiniran. Stanoval je Pod Trančo Sicer se je smel kretati po mestu, a je moral biti točno ob 8. zvečer doma, kamor so ga hodili kontrolirati tudi detektivi. Stari gospod se je često oglašal na magistratu, kjer se je .spoprijateljil z direktorjem g. dr. Zamikom. Tedaj je bilo sila trda za živež in so mu gospodje na magistratu često pomogli iz žadtege s kakšno odvisno krušno ali mesno karto. Stari Hanhart in magistratni direktor dr. Zarnik sta veliko prekramljala in si utrjevala prepričanje, da bo zmagala antanta m da bo prišla svoboda. Staremu gospodu je Bog res naklonil pozno srečo, da je doživel premagano Nemčijo in Avstrijo. Leta 1920 v aprilu je umrl v Ljubljani v deželni bolnišnici. V Ljubljani se je tedaj nahajala internacionalna vojaška komisija Stari gospod je imel časten pogreb. Na čelu mrtvaškega voza je korakala četa šest francoskih vojakov z nasajenimi bajoneti, ki jih je vodi? francoski poročnik. Za sorodniki je korakal francoski konzul in francoski general, ki je na grobu pri Sv Križu obdržal lep nagovor. Vojaki so tedaj oddali tudi častno, salvo. Zdaj je legel v grob tudi sin Aleksander, ki je našel, prav tako kakor njegov oče, svojo drugo domovino v Jugoslaviji. Slava njegovemu spominu! Glasbena umetnost na Jesenicah Jesenice, 9. novembra Sokol na Jesenicah je v nedeljo priredil v proslavo desetletnice svoje godbe na pihala slavnostni koncert z bogatim in pestrim sporedom. Nastopili so godba na pihala, simfonični orkester, godalni kvartet, jazz-orkester in mešani zbor. Godba na pihala, 30 mož je dobro izvežbana, prijetno doneča enota, ki je prostrano dvorano neprisiljeno in diskretno napolnila s toplim blagozvoč-jem. Dobro vodena, iz navdušenih in am-bicijoznib godbenikov obstoječa godba na pihala bo v naših razmerah najbrž še za dolgo dobo najbolj hvaležno koncertno telo za naše manjše kraje. To sposobnost je sokolska godba ponovno pokazala in jo bo s primerno pridnostjo lahko obdržala, če bo hotela in znala slediti svojemu nadarjenemu in požrtvovalnemu kapelniku. Simfonični orkester je nastopil tudi z okrog 30 godbeniki Vidi se mu volja, dokaj sposobnosti in veliko navdušenja, toda »Vltava« je trd oreh za vse močnejše simfonične orkestre. Z upoštevanjem pristojnega merila in tega, da pomanjkanje sredstev takim orkestrom mnogokrat vsili partiture, ki so slučajno na razpolago, moramo orkestru priznati, da je svojo nalogo rešil dokaj dobro. Seveda je tudi tu prišla do izraza naša splošna slabost v pihalih, ki se po krivici smatrajo za manj- vredne instrumente, brez katerih pa je napredek v izvajanju simfonične glasbe nemogoč. Potrebna bo mnogo jačja propaganda med mladino in starši za učenje pihal, ki v pravih rokah dajejo povprečno mnogo boljše rezultate, kakor toliko pro-težirane gosli ali klavir. Presenetljiva je bila naslednja točka: štirje bratje Sorgo, vsi zaposleni v tovarni kot manuelni delavci, so izvajali dela iz Haydnovih godalnih kvartetov. Njihov prvi nastop je pokazal dobro ovladanje instrumentov in veliko ljubezen do glasbe, še več pa kot karakteristika kipečih stremljenj mlade, delavske generacije. Ne more iz njih nastati virtuozni kvartet, toda postali bodo lahko dobrodošla atrakcija podeželskih glasbenih produkcij in propaga-torji te najžlahtnejše glasbene stroke med svojimi vrstniki. Mešani zbor ni bil slab, vendar bi po glasovnem materialu lahko bil prvovrsten, ako bi pokazal nekoliko več uravnoveše-nosti in pravilne dinamike. Glasbenim veseljakom namenjeni »jazz« orkester je za svoje solidno delo prejel prav toplo zahvalo, vendar bi sodil, da te vrste godba ne more biti nikdar koncertna, ker ji manjka plesni ropot, ker ne vpliva na dušo direktno, temveč le po asociacijah. Tak mešan program kaže težnjo pokazati čim več, ima pa izgled neustaljenosti. Tak način gojenja glasbe bo za Jesenice v nedaleki bodočnosti premalo vabljiv. Treba bo sistematično usmeriti to glasbeno navdušenje in delo, ki se tako bohotno razrašča v tem terensko, socialno in do nedavna tudi kulturno dokaj stisnjenem kraju. Razmeroma ne velika, toda duševno jafca in dobro vodena sokolska enota je pokazala v tej kulturni panogi vsega upoštevanja vreden zalet. Živahnost notranjega življenja dokazuje to, da se bo že v nedeljo 12. t. m. vršila telovadna akademija V letih po vojni so Jesenice postale iz zanikrnega zagrizenega gnezda prijetno mesto, ki vztrajno in energično sili na vsa pota modernega razvoja. Toda ljubosumno se čuva stara razkosanost in stare prestižne razprtije, dasi se okrog in poleg nas prevračajo svetovni nazori, poraja novi svet, ki ga mi mali ljudje ne razumemo. Težko je človeku pri misli, kaj bi na pr. zmogle tri jeseniške godbe na pihala, najbrž tri orkestri, več zborov itd., ako bi se ta velika nesložna stremljenja znašla pod enotnim vodstvom; nič me ni sram te misli, dasi vem, da je vržena kakor bojna rokavica med sršene. Pa še nekaj se ne sme pozabiti: Nekdo bo moral na Jesenicah ustanoviti glasbeno šolol Drobiž iz Zaloga Pri zadinjih občinskih volitvah v občini Dev. Mar. v Polju je izvojevala JNS v občinskem odboru 26, skupini Karla Gruma in bivšega župana Janeza Gartrože pa po dva mandata. Občinska uprava šteje 6 članov, ki so bili na kandidatni listi izvoljeni po sledečem vrstnem redu: Jamšek Janez, kmet, Zg. Kašelj; Jerman Janez, kmet, Sneberje; Požar Ciril, gostilničar, Zalog; Dolničar Ludvik, posestnik, Hrastje; Dimnik Janez, posestnik, Zalog in Znoj Franc, papirniški delavec, Vevče. Prva seja je bMa dne 27. oktobra. Na njej je bivši župan Janez Gairt-roža zaprisegel novo izvoljene odbornike. Za občinskega blagajnika je bil izvoljen učitelj Trošt. Druga seja odbora je Ma 4. novembra. Izvolili so se odseki ta vaški odbori. V vaškd odibor za Zalog in Sp. Kašelj so bili izvoljeni: Dimnik Janez, Dovč Franc. Kočar Janez, Plevnik Albin in Cerne Janez. V vaški odbor za Zg. Kašelj Grad Franc, Babnik Franc, Znoj Karel, Grad Janez in Avsec Jože. Kot zastopnik občine v smislu gasilskega zakona je bil za gasilno društvo Zalog - Sp. Kašelj izvoljen Dimnik Janez. Okrajni cestni odbor je v zadev: ureditve jarka pod šolo v Zalogu sklenil, da se z ozriirom na občutno skrčeni proračun za L 1933-34 ne more več prispevati kot 5 metrov betonske cevi. Zobotehniku Zoranu Mušiču iz Rogaške Slatine ie bilo za mesečno 600 Din oddano stanovanje v občinskem domu, kletno stanovanje finančnega preglednika Šabca Franca, ki je premeščen v Ljubljano, pa proti mesečni najemnimi 230 dinarjev učitelju Cernaču. Županska zveza je povabila upravo, odbor in občino k vstopu v Župansko zvezo. Članarina za upravo in odbornike znaša po 10 Din, za občino pa po 5 par od prebivalca. Tukajšnja kulturna organizacija »Svoboda« je vprizorila v Cirilo vi dvorani žaloigro »Prababico«, Sokol pa na novem odru v stari šoli Rostandovo dramo »Vest«. Režijo je vodni br. Prelušek. Pred igirokazom je nastopil tamburaški zbor pod vodstvom br. Rožanca. V soboto 11. t m. bo v Cirllovi dvorani- Rapalilski večer. V nedeljo je imela gasilska četa Zalog -Sp. Kašelj izredno skupščino. Na njej so člani prisegto ter v smislu novega gasilskega zakona izvolili nov odibor. Izvoljen je bil naslednii odbor: Meh'e Miha, načelnik; Me-jač Miha, poveljnik; Primar Franjo, pov. namestnik; Kos Janez, tajnik; Klešmik Fr., blagajnik; Sme.rajc Lojze, četnik in Berčič Franc, orodjar. Beograjske gostilne v krizi Beograd, 7. novembra Takoj po osvobojenju so se začeli v Beogradu za gostilničarje in kavamarje zlati časi. Kavarne in gostilne vseh vrst so bile polne in glasne podnevi in ponoči in vedno več jih je bilo. Leta 1927 so jih našteli že okrog 1700, tekom prihodnjih šestih let pa so se pomnožile za dobro polovico in je tako na sto Beograjčanov prišla že po ena krčma ali kavarna. Kriza se je začela plaziti okrog krčem in kavarn šele pred nekaj leti in se v javnosti to n* niti opazilo Krčmarji in kavarnarji, ki dol ga leta r»so poznali niti konkurenčne borbe. so prišli v težje skrbi šele tedaj, ko so se začele po mestu otvarjati razne menze. ki so dajale obed za 7 do 10 Din Tedaj so začeli restavraterji in gostilničarji šele z znižanjem cen, a jih tudi to ni obdržalo na površju. Vse skrbi krčmarjev pa so bile javnosti prikrite in so se sedaj ob prvem Beograjčani silno začudili, ko so se kar čez noč zaprle mnogoštevilne gostilne in kavarne V sredi mesta so zaprte znane restavracije »Ruski car«. »Imperial« in »Ratnički dom«, z njimi pa delijo usodo tudi znani lokali »Gusarski brod«, »Lepa Katarina«, »Zlatan konj«, »General Gurko«, »Novi Beograd« in drugi. O prvem se je zaprlo okrog 40 gostiln in kavafn v mestu in na periferiji. Glavni vzrok je seveda, kriza, v kateri pa napreduje treznost V lokalih, kjer so svirali prej godbeniki od zore do mraka, in kjer se je veseljačilo noč in dan, je bilo v zadnjih letih vedno več gostov, ki .«>. pri črni kavi ali pa pri »špricerju« poslu? šali godbo, če je sploh še nastopala na velike stroške krčmarja. Ogromne najemnine velikih lokalov v središču mesta so seveda tudi storile svoje in tako ima sedaj vsa javnost pred očmi tudi krizo v prej tako cvetoči gostilniški obrti. Velike restavracije in kavarne so v središču mesta plačevale po 100.000 Din najemnine. »Ruski car«, n. p;*. je plačal mesečno po 60.000 Din. Najemnik restavracije je sedaj, ko je prišel v stiske, ponujal še vedno najemnino 35.000 Din, a ker lastnik s tem ni bil zadovoljen, je tudi »Ruski car« prenehal obratovati. Kriza bo seveda prisilila tudi lastnike hiš, v katerih so bili veliki gostilniški lokali, k znižanju najemnin, a mnogi gostilničarji, ki so se izčrpali v zadnjih slabih letih, bodo k večjemu še poskušali svojo srečo le s kakimi manjšimi obrati. Največje žrtve krize v gostilniških obratih so natakarji. V združenju gostilničarjev in kavarnarjev računajo, da je že 1200 brezposelnih natakarjev v Beogradu. Ko pa zaradi krize napreduje treznost, napredujejo tudi razne točilnice mleka in prodajalne mlečnih izdelkov in na hitro pripravljenih prigrizkov. Iz življenja na deželi Iz Tržiča č— Mladci Jadranske Straže prt predavanju. Zveza kulturnih društev je priredila v soboto popoldne za mladino in odrasle poučno predavanje o našem morju. Predavatelj g. senator prof. Rožič je povedal toliko lepega in poučnega, da je odhajala mladina vsa navdušena domov. Pred predavanjem je odličnega gosta pozdravil v imenu Sokola, Bralnega društva in U VI sokolski prosvetar br. Krištof Drago, v imenu Podmladka JS pa dijak meščanske šole Tavčar. Želimo vsi, da nas g. predavatelj kmalu zopet obišče in da nam prihodnjič pokaže tudi skioptične slike, da bo predavanje še bolj zanimivo in privlačno. Morda bi bilo prav in priporočljivo, da priredi krajevni odbor Jadranske Straže to predavanje tudi za one delavke trži-ške predilnice, ki stanujejo v dekliškem domu, kjer je na razpolago velika obednica in pa potrebna dektgčna napeljava za skioptikon. Iz Litije i— Proslava 60-Ietnice Engelberta Gan-gla. Sokolski vodja in učiteljski organizator praznuje v nedeljo 12. t m. 60 letnico svojega rojstva Veiike njegove uspehe bo proslavila vsa naša napredna Litija v nedeljo zvečer ob 20. v Sokolskem domu. Po slavnostnem govoru in Ganglovih deklama cijah se bo vprizorila jubilantova eno-dejanka: »Dva svetova«, v kateri pisatelj podčrtuje važnost narodove združitve in očituje tudi svoje sociainc . zahteve.. Sokolska koračnica bo zaključila oficieini del, nakar se bo vršila čajanka Za prireditev ni niikake vstopnine. i— Slovo priljubljenega oradnika. Te dni bo zapustil naš okraj g. Franc Urek, postajenačelnik na Savi pri Litiji, ker odide na novo službeno mesto v Mursko Soboto. G. Uroka je cenilo vse zaradi njegovega iskrenega nacionalnega prepričanja Na novem službenem mestu mu želimo vso srečo 1 i— Novo podjetje v Litiji. Kakor do-znavamo iz zanesljivega vira, se vrše pogajanja za osnovanje tkalnice. Novo podjetje ne bo v ni kaki direktni zvezi z našo predilnioo, od katere bo tkalnica jemala ie sirovine. V našem kraju je novica vzbudila povsod mnogo nad, saj pričakujejo ljudje zaposlitve, ves okraj p« bo dobil z nOvim podjetjem gospodarskega po-življenja. Iz Novega mesta n— Kino »Dom« v Sokolskem domu predvaja danes in jutri v soboto obakrat ob 20.15 ter v nedeljo ob 15.. 18. in 20.30 zvočni velefilm »V znamenju križa«. Predigra: Paramountov zvočni tednik. Iz Slovenjgradca sg— Zveza Maistrovih borcev za slo-venjgraško okrožje vabi vse, ki žele pristopiti, da se čim prej prijavijo. V Maistrovo zvezo spadajo vsi oni, ki so bili pod poveljstvom generala Maistra 1. 1918. in 1919. v Mariboru ali na Koroškem v vojaškem ali civilnem službovanju. Informacije in prijavnice se dobe pri poverjeniku za slovenjigrsški srez g. Ivanu Kvacu. s g— Izredni občni zbor gasilskega društva je potekel v najlepšem redu in slogi. Članstvo je položilo novo prisego. Odposlale so se tudi vdanostne brzojavke Nj. Vel kralju in ministru dr. Hanžeku. V odbor so bili izvoljeni: za predsednika g. Leopold Kopač, za poveljnika g. Drago Hmelina. v ostali odbor pa gg. dr. Brat-kovič. dr. Pohar, dr. Potočnik. Ferdo Fi-scher Ivan Kristan, Franjo Kuhar. Ivan Kavs. Vekoslav Viborny, v nadzorni odbor: Franjo Eiletz Ivo Kvac in Miroslav Ferk. sg— Ciril Metodovo proslavo priredita moška in ženska podružnica CMD v nedeljo 12. t. m. ob 20. uri v sokolskem domu. Na sporedu je tudi igra »Veriga« ter petje in godba salonskega orkestra. Iz Ptuja j— Izredni občni zbor sreske organizacije JNS. Na zadnji odborovi seji je bilo sklenjeno, da se bo vršil dne 3. decembra izredni občni zbor sreske organizacije zaradi reorganizacije občinskih organizacij. Vsa društva opozarjamo že danes na ta občni zbor. Na seji je bilo tudi ugotovljeno, da trumoma pristopajo novi člani k organizaciji. V organizacijo pa se hočejo vtihotapiti tudi ljudje, ki niso bili nikdar naprednega prepričanja in ki doslej niso odobravali državne politike. j— Napad s puškami. Na dan Vseh svetih se je zbrala večja družba fantov pri vaški kapelici v Skorišnjaku V Halozah. Fantje so zvonili, pozneje pa so se sprli in je ena gruča odšla v bližnji vinograd. druga pa je ostala na cesti. Naenkrat so začeli padati streli iz lovskih pušk in so šibre zadele hlapca Kosa Štefana iz Male Varnice v stopalo desne noge. Fant ima težko poškodbo in je v zdravniški oskrbi. Več fantov je bilo ovadenih. Le srečnemu naključju je pripisati, da ni prišlo do hujših poškodb. j— Prostovoljno gasilno društvo ¥ Ptuju ima v nedeljo dopoldne v gasilskem domu izredni občni zbor. Sklepalo se bo o organizaciji po novem gasilskim zakonu. Izvršile se" bodo tudi nove vditve. j— Pomanjkanje vode v javni bolnici je občutno. Gradi se sicer nov velik vodnjak, ki bo po mnenju strokovnjakov dajal zadostno količino vode. Izkopali so že 31 m globoko, vendar do danes še niso prišli do vodne žile. Stroški gradnje novega vodnjaka bodo daleč ■ presegali proračun. j— Kino predvaja jutri ob 20. in v nedeljo ob pol 19. in pol 21. velezanimiv film »Beli strup«. Kot dodatek kulturni film ZKD in Foxov tednik. Repert« :oar NAROD.VEOA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA. Začitek ob 20. Petek, 10.: Mlinar in njeeova hči. DijaHut predstava po izredno znižanih cenah. Izven. Začetek ob IS. Sobota, 11.: Tartuffe. A. OPEKA. Začetek ob 20 Petek, 10.: Glas z doma. Prireditev primorskih akademikov. Izv. Začetek ob poi 20. Sobota, 11.: Traviata. Premiera. Izvfn. ★ Današnja dijaška predstava ob 15. »Mlinar in njegova hči< po cenah od 5 do 16 Din za posamezne sedeže, je zadnja v letošnji sezaji. Opozarjamo dijaštva in ostalo občinstvo na nizke oene. Moliere: »Tartuffe«. Delo enega največjih francoskih dramskih pisateljem, je lani na-študiral z našimi člani dr. Branko Gavella in vse predstave so imele izredno velik uspeh. V isti zasedbi bo uprizorjeno jutri. Premiera »Traviate«. V vreti najbolj izvajanih Verdijevih del je tudi »Traviatat, ki se letos popolnoma nanovo uprizori jutri. Glajvno ulogo Violette poje pa. Zlata Gjungjenae - Gavella, Alfreda g. Gostič. Na-študiral je delo kapelnik Štritof, ki je opero dramaturško nekoliko predelal in oskrbel nov prevod. Režira Kreft. Ga. Zlata Gjjn-ejenac in g. Gostič nam jamčita, da bo imela »Traviata« letos prav tako velik uspeh, kakor lani »Manon«. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom. Začetek ob 20.15. Sobota, 11.: Deseti brat. Stoti nastop gosp. Danila Bučarja Nedelja, 12.: Deseti brat. ★ Šentjakobsko gledališče v soboto in nedeljo. »Deseti brate, ta prelepa narodna igra, se ponavlja na Šentjakobskem odru v soboto in nedeljo ob 20.15. Pri sobotni predstavi proslavi priljubljeni kupletist in skladatelj Danilo Bučar svoj stoti nastop. Svojo najboljšo ulogo si Je izbral za ta skromni jubilej, ulogo »Krjavljac Jurčičevega šaljiv-ca, ki jo je prvič igral pred 11 leti v priliki vseeokolskega zleta v Narodnem gledališču. Vse kritike so polne hvale o tej njegovi kreaciji, ki jo igra v pristnem dolenjskem narečju* ,yabimo cenjeno občinstvo, da z obilnim poeetom pokaže svojo simpatijo . temu požrtvovalnemu in odličnem« naro^emu delavcu. — Vstopnice se dobe od daiSs od 10. do 12. in od 15. do 17. pri blagani » L nadstropju Mestnega doma Mariborsko gledališče ZaSitek ob 2Q Petek, 10.: Zaprto. Sobota, 11.: Pop Cira in pop Spira. B. Nedelja, 12. ob 15.: Pastirček Peter in kralj Briljantin. Otroška predstava. _ Ob 20.: R. U. R ★ Premiera sperete »Študentje smoc, ki Jo je uglasbil Danilo Bučar, napisala pa jo je Metka Bučarjeva, bo v kratkem. Vsebina »e godi poleti na Rabu ter je izredno živahna in zabavna, glasbene točke pa so melodios-ne. Opereta je lani v Ljubljani na Šentjakobskem odru dosegla prav velik asrpeh ter je skladatelj za uprizoritev na mariborekem odru napisal še nekaj glasbenih točk posebej. Ra Petek, 10. novembra. LJUBLJANA 11: Šolska ura: Pravljice In Mganke za dobro voljo (Manica Komanova). — 12.15: Plošče..- 12.45: Poročila. — IS: čas, plošče. — 18: Smučarska gimnastika. — 18.30: Nezgode v letalstvu (dr. Rap?). _ 19: Sokolsko predavanje. — 19.30: Izleti za nedeljo. — 20: Prenos iz Beograda. — 20,40: Prenos iz Zagreba. — 22: Cas, poročila, radio fazz. Sobota, 11. novembra. .. LJUBLJANA 12.15: Plošče. 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče. _ 18; Mar-tinovanje. — 18.30: Ljudski naulr o dobrem in zlu. — .19.30: Zunanjeooljtični : pregted. _ 20: Rapalski večer, izvaja klub Jugoslovenskih akademikov.---21: Radio - orfie- ster. — 22: Čas, poročila, plošče. BEOGRAD 16: Klavirski koncert. — 19: Chopinova sonata' za čelo. — 19.30: Plošče. — 20: Prenos iz Ljubljane. — 21: Orkestralen koncert in'narodne pesmi. — 22.15: Plesna glasba na ploščah. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20: 'Prenos iz Ljubljane. „— 21.30: Plesna glasba. — PRAGA 20.05: Koncert Češke filjiar-moniie. —«22.15: Orkestralen koncert i iz Bratislave. 4- BRNO 19.25: Godba na pihala. _ 20.25: Komorna glasba za flavte in kitare. — 20.45: Slušna igra. — 21.25; Plošče. — Ž2.15:,Koncert iz Bratislave, r- VARŠAVA 18.20: Poljska glasba. 20.15: Proslava 151etnice svobodne pol^fče države. _ DUNAJ 11.30: Orkester. - 15.45: Zborovski koncert. _ 19: Lutrova proslava'— 20.40: Iž avstrijskih bner: — 22.25: Lahka'; ln olesna glasba. — BERLTN 20.05: Večer lahke glasbe. —„ K0NTG<5BERG 20.10: MeSan program. — Plesna ehieba iz Berlin*. MOHLACKER 20.$: Mešan glasbeni program. _ 24: Nočni koncert. '-4. BUDIMPEŠTA 17.45: Orkester. — 19: Lahka godba. — *21: Koncert Lissttove giaobs. — 22.40: Plošče. - RIM 17.15: Orkenter, — 2015: Pesmi. — 20.45: Klavirski koncert. — 21: Prenos opere iz eledaliSča citajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET P. H.: 22 Življenje— film Roman »Prav nič ne motiš. Prosim, stopi bliže in dovoli, da ti predstavim novega člana emigrantske kolonije v Nizzi.« Olga pristopi. Razburjenje skrivne ljubezenske ure na obali ji še podrhteva v krvi. Marja Fedorovna predstavlja: »Vladr-*'r Sokolov, bivši poročnik v carski armadi. Prišel je S priporočilom Vasilija Ko-nstantinoviča Kurnonskega. Šele nekaj dni biva tu.« Sokolov se globoko prikloni. »Moj3 nečakinja — Olga Nikolajevna Melikova.« Začudeno m ponosno gleda Olga Sokolovu v brazgo-tinasti obraz. Na pogled mu ni kaj reči. A njegov obraz ji je neprijeten. Komaj opazno nagne glavo. Marja Fedorovna hitro doda: »Gospod Sokolov je tu še tujec. V Petrogradu so mu prizadejali veliko gorja. Do skorajšnjega svidenja, gospod Sokolov.« To rekši mu poda roko. Sokolov se globoko skloni nanjo. Ko se tudi Olgi Nikolajevni spoštljivo prikloni,- pritisne stara kneginja na zvonilni gumb, da pokliče iz predsoba slugo, ki nai spremi gosta do hišnih vrat. »Čuden obraz,« de Olga Nikolajevna, ko ostaneta s teto sami. »Povedal mi ie svojo zgodbo. Izmed tistih je, ki so se borili za carja.« »Saj ga ne poznaš, tetka. Zdi se mi, da je tvoja dobrosrčnost zelo lahkomiselna. Vsakega emigranta sprejmeš. ki se zglasi. • »Človek mora pomagati svojim bližnjim, dete.« »Kakopak. Samo —« Olga skomigne z rameni. »Ni mi ugajal, tetka.« »Imel je priporočilo od Vasilija Konstantinoviča. Ali ti to ne zadošča?« »Vrli general je prav tako dobrodušen kakor ti.« General Kurnonskij je knjeginjin posebni prijatelj. Prej je bil najbližji zaupnik njenega moža Konstantina Aleksejeviča. Ko se je začela velika zmešnjava v Rusiji, se je tudi on še za časa rešil čez mejo. Zdaj živi starec že nekaj let v Nizzi, in vsi ruski begunci se zbirajo okoli njega. Sedemdeset let mu je, m zrak, ki je tako malo podoben ruskemu mu ne prija. Vsi ga spoštujejo kot enega izmed veljakov na nekdanjem carskem dvoru. Bistri pogled, ki ga je tiste dni imel, ga je pa zapustil. Kdor ga hoče zvodiiti za nos. nima Bog si ga vedi kako težkega posla. »Tako zelo si se izpremenila, dete,« reče Marja Fedorovna in spet pazljivo pogleda Olgo Nikolajevno. »Sam cvet te je! Ogenj ti žari v očeh. In zdaj si celo zardela. Prej tega nisem opažala pri tebi. 2e nekaj časa si vsa drugačna.« Olga Nikolajevna zloži ozke roke. »Da, res je,« pravi. »Olga!« Nejeverno ostrmi stara gospa. Slutnja se drami v njej. »Olga — dekle — deteoe —« Kratek molk. Skozi obla se leskeče morje kakor velikanski, izpreminjast dragulj. Tiho se oglasi vprašanje stare knegimje: »Čigav poljub te je prebudil?« Olga Nikolajevna zardi do las. »Da, tetka — ljubim! Velika sreča je vendarle prišla. Zdaj vem, da je ljubiti slajše kakor sovražiti. Ljubim — Bogu bodi hvala za to.« »Kdo je izvoljenec tvojega srca?« »Jugoslovan, tetka, odvetnik. A to je postranska reč, jeli da?« Marja Fedorovna se vziic svojemu presenečenju nasmehne. »Menda je postranska reč — za tistega, kdor ljubi! Kako mu je ime?« »Dr. Peter Mflkovič.« Spogledata se. In zdajci vrže Olga Nikolajevna. premagana od burje svojih čuvstev, Marji Fedorovna roke okoli vratu. »Tetka, spoznati ga moraš. To ti je najboljši človek na svetu. Ali mi verjameš, da sama ne vem, kako je prišlo? Bilo je kakor v pravljici.« »I, seveda. Ljubezen je zmerom kakor pravljica. Ljubo, ljubo detece.« »Ali si huda name?« »Moj Bog — zakaj neki?« »Daj, tetka, povabi ga —« »Seveda, dete. Kako bi ti mogla odbiti to prošnjo. Tisti, ki je znal raz vneti srce Olge Nikolajevne, me zanima bolj od vsega na svetu.« S temi besedami se nagne k njej in jo poljubi. »In zdaj povej, kako se je zgodil ta Čudež!« ★ Vladimir Sokolov se vrača skozi mesto v svoj hotel. Zadovoljen je s seboj. Začetek podjetja se mu je posrečil. Tako preprosta, kakor se je zdela Mihajlovu, sitvair seveda nd. Sokolov je vse dobro premislil. Kdo ve da je bil nepridiprav? Samo Mihajlov. Odkar je pa zlezel v svojo najboljšo obleko, se preselil v razmeroma spodoben hotel in stopil s svojimi starim: vojaškimi listinami do Vasilija Konstantinovača, je spet pošten človek. Cene malim oglasom ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pri-stojbina za iifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega trt reklamnega značaja: vsaka beseda Din 1.—v Po Din l.— za besedo se zaračunajo nadalje vrt oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*. »Auto-moto*. »Kapital*, »V najemc. »Posest*. »Lokali*. »Stanovanja odda*. »Stroj**, »Vrednote*, »Informacije*, »Živali*, »Obrt* 1« »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* in »Zaslu-iek*, ie s« z oglasom nudi zaslužek, oziroma, ie se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača xa Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, kt se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. NaJmanJSi znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dtn 15.—. Vsa pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, cz*-rOHia jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. Potniki Kamo »tojnemu gospodu v zdra-v-' liki kraj na Jadranu (Vhn Sušaka). Ponudbe v n-mškem jeziku « sliko t>H »Sorgenfreie Zukunft« n* oglas-n-" (»ideiek »Ju fra«. 414S8-1 Tajniško mesto raapipuj« večje društvo ▼ Ljnibljani. Poboji: perfekt-no strojepisje in slovenska stenografija, znanje elo-v. in srbohrvašččme v govoru in pioavi, samfle^oien koncept. Reflekt.iira samo na prvovrstne moči. Znanje t-u'"ih jezstonr, zlasti francoščine zaželjeno. Plača po doffo^-orn. Lastnoročne pisane ponudbe z Davedbo pogojev na oc^as. ndde'ek »Ji>tra« d>o 14. novembra pod šifro »Tajniško mesto« 41465-1 Vajenca e primerno iolako liotorat-bo in dobrimi »pričevali sprejme tvrdka Norbert Za.mer & aun. trgovina t mešanim blagom. Sv. Peter t Sav. dolini 41238-44 Trg. učenca iz dobre kmečke hiše, t vpo oskrbo v bi#i sprejme takoj Joško Ztiipa.nc. trgovec. Sv. Jurij ob ju-ž žel. 41454-44 1 Dtn; ta dajanj« aaslora ali m iifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo ientrukcije, pla Saj« vsak® besed« 50 par- ta iifro aii ta dajanja naslova 3 Din. (4) Citre poučuje Emil Mesgoiite, Jurčičev trg St. 2/TL 411494-4 Gospa Framoozinja daj« lek"?}« iz fra.ncoščine. Ponudbe na osria«. o-ddeiek »Jutra« pod »Fraincošč'na«. 41518-4 G Th Rotman Pek z obrt!jo. samski. »talnega nameščenja. Naslov v oglasnem oddelku »Ju tra«. 41403-2 Natakarica išče »lužbo na deželi aH v mestu. Naslov v oglasnem oddeltbu »Jutra«. 41485-2 Kuharica pridna in poStena, bi rada s 15, novembrom nastopila slušt>o. Pomidbe oa ogias. o.ldelek »Jutra« pod šifro »Pridna«. 41467-2 Dama Francozinj« — išče mesto gurvernan-te pri otrocih, v pošteni družini. Ponudbe na oglasrri oddelek »Jutra« pod zn&fik-o »Gurvernanta«. 41519-8 Kupim Oglasi trg. enačaja po 1 Dia beseda; ta da. janj« naslova ali ia iifro 5 Din. — Oglasi socialnega sna£aja vsa ka beseda 50 par; ta 'lajanj« naslova att za fttro pa S Din. (7) Gramofon, plošče kupiim. Pomidibe z navedbo cen« na oglasni oddelek »Juitra« pod »PioSče«. 41451-7 Eiektrodynamični zvočnik krapjim. Piemene ponudbe na podiružmi-co »Jutra« v Mariboru pod Šifro »Takoj« 41533-7 Star baker cink in aluminij v -realki množi ni k n p 1 »JngoJ-uitzc, Ljubljana VII. 41533-7 Kapital Vsaka beseda 1 Dw, ia lajanj« naslova ali t* Kfm pa 5 Din. C161 Hranilno knjižico i vlogo cca 300.000 Din apiejmt-m kot posojilo, proti vknjižbi na prvo mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ood »Varnost« 41531-1« Interesent sem za hra.niine knjižice Mt*stne branvlni^ce. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugodno«. 41341-16 ■ rk ■ M Prodam Črno zimsko suknjo etensbo uro in svetiljko za jedilnico proda K. Furian, Prešernova uilica št. 54/111. 41501-6 | Trisob. stanovanje oddam. Naslov pove ogl, oddelek »Jutra«. 41473-21 Otroški voziček dobro ohranjen, poceni naprodaj na Sv. Petro eesti st. 52. 4151:4-6 Vaaka beseda 1 Din; ta dajanj« no-slova ali za Šifro pa 3 Dia. (10) Chrysler Desoto 1931, ldmruffiim«. v brezhibnem stanju, kot nov, zelo Uigoiiivo proda Lovše, Tavčarjeva St. 7. 41474-10 Motor 550 cm*, močan, «1 prikolico, zamenjam za 250— 350 om». Motor mora biti tudi dobno ohranjen. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lcžijii«. 41532-10 Motorno kolo 500 oms, malo rabljeno, kompletno opremljeno. z lučjo in eocšusi>m prodani za 10.800 Din — deloma fcudS 7» hran. knjižice. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41531-10 Posest [ Vaaka beseda 1 Din: ! za dajanj« naslova ali j ta iifro pa 5 Dim. (30) Enodružinska hiša naprodaj. Poizve se v Zg. Šiški št. 74. 41463-20 Hišo v centru trga z lokalom, vpeljano brivni-00 in krojaštvom. oddam v najem ali prodam. Gliha Feliiiks. Žužemberk. 41453-20 Stanovanje vilo v miirni in solinčni 'e-gi. vodovod, elektrika. 3 sobe. kopalnica, shramba, angl. kloset. podstrešje, klet. pralnica, vse novo. velik vrt. zelenjava, drevje. vse v cvetlicah, radi preselitve v Zagreb takoj po zmerni ceni oddam. — Pridlite in oglejte si — gotovo miri bo ugajalo. Paradi« Opekarska c. 27 41455-20 Oblaftia Itg. oglasa po 1 Din beseda; ta dajanje na slova ali za Šifro 5 Di-Oglasi socia!ne?a zna čaja vsaka boseda 50 p»r; ta dajanje naslova ali 7* šifro 5 Din. (131 Za krojače! Nekaj kosov Doubie sukna (nemško blago) pod ceno proda Zeleznikar. Ma-rvjin trg. 41469 13 Dvosob. stanovanje s pritiklin-amj, v pritličju odidam BirMpiilerjera ul. 21 41478-31 V centru mesta oddam takoj trisobno komfortno stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 41498-21 Stanovanje parketirano, dvosobno, kabinet, kuhinja in pritikli-ne, oddam v rili v Novem Vodmatju. Su&teršičeva ulica štev. 7 — tik šole. 41512-31 Dvosob. stanovanje e pritiklima™ oddam. Pota ve se v trgovmi Kovačih. Tyrševa (Dumj^ka) 0. št. JS. 41522-31 Stanovanje štiri sobno, odnosno trisobno, z vsem komfortom. v sredini mesta takoj oddam v najem. Pojasnila v Gaje- vi uiiei štev. 5, soba>;28/I. 41539-2.1 Stanovanja Vsaka beseda 50 par; m dajanj« naslova ali za Šifro 8 Din. (21-«) Dvosob. stanovanje oddaljeno od g'avne po Ste 10—15 minut, išče so lidna družinica za februar. Ponudbe t natančnim >pi-wm in pogoji na oglasni oddelek »Jutra« pod »Su h o/1933<. 41347-31 a Trisob. stanovanje blizu Vrtače ali Mirja, I decembrom išče K e r n e, Večua pot 9. 415:0-21/« m m nn 5ZS Vaaka beaeda 50 par: za dajanj« naslova al« za šifro S Dio. (ž3-a) Sobo lepo opremljeno, event. z vso oskrbo, išče stalen go-spod. Ponudbe na oglasni oddelek • »Jutra« pod šifro »Soba in brana«. 41479-23/a Opremljeno sobo event. e separatnim vhodom išče za takoj boljši zakonski par z otrokom. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »59« 41481 23/a Sobo s štedilnikom ali sobo s kuhinjo, v bližini Studenca iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Suho stanovanje«. 41461 -23/a Sobo lepo opremljeno, separlra-no in soLnčmo, ▼ centru oddam s 15. novembrom 1 ali 2 mirnima, boljšima gospodoma. Naslov t oglas, oddelka »Jutra«. 41468-33 Opremljeno sobo šolnino im lepo, poceni oddam v Gnada£kd ulici 8/1. 4161S-23 Dve pisarniški sobi takoj odda drogerija Her-mes na Miklošičevi c. 30. 41530-33 Sobo in sobico oddam blizu »odidi« tis kolodvora — na M)n tudi s hrano m pranjem perila. Naslov v ogaenem oddelku »Jutra«. 41516-33 Prijateljstvo. Portabl«, Ra-| dio 88, Resno. Resna 39, RamiOni 38, Rentabilnost zajamčena. Resnost, Struž-nica. Suho 1933, Stalni zaslužek. SoJnčno, Stalna za-rada, Soba, Sonja, Slokar, Skupna moč, Skladišče, Sir Stalno 23 Tlakoj soba. Trgovska oiprava. Točna. Tiha, Točno plačam. Točnost Trisobno, Ugodno 22, Upe-Ijana 54. U-pokojenka. Vsake vrste. Vesela bodočnost Vajenec za takoj 46. Zmožen natakar. Zasi^rurano, Zveerta. Zlate jama. Zanes-iijdva to pridna. Zanesljiva, Marija Zeleznvk, 20—30, 35 39376, 8000, 18.000, 30-45, 19. Vsaka beaeda 3 Din: t« 4«jMj« iifr« pa 5 Dia. (35) Dobri plesalec Dvignite piemo. 41477-25 Oficir kapetan artiljerije. 30 let star. služi aktivno, v krasnem mestu Dalmacije, želi poročiti gospodično Slovenko ali Nemko eoliidn« in dobro stoječe rodbine. Je popolnoma zdrav, izredno simpatičen, plemeniite duše in zelo soliden. Resne po nudbe e fotografijo spre jema najd-iskretneje »Re zor«, zavod va. sklepanj« zakonoT, Zagreb, pošta 3. 41385-25 Glasbila Vsaka beseda I Din; za dajanj« naslova ali ta iifro p« 5 Dio. (261 2 roga (Waldhorn) že rabljena, dobro ohranjena, kupimo za godbo na pihala, ki pa naj bi bil« uporabljiva tudi ta godbo ne lok. Ponudbe na godb eno društvo »Zarja« Šoštanj. 41381-26 Planino nov, črn, s krasnim glasom. poceni naprodaj. Naslov v oglasnem odde'.ku »Jutra«. 41339 26 Koncertne citre kupim Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Citre«. 41495-26 rUl. Vsaka bt»»da i Din: ta da)anj« naslova ali iifr« pa 5 Din. (24) Ogiasi »g. značaja po t Din beseda; za ds janj« naslova ali ta šifr« 5 Din. — Oglasi »ocialnega rnačaja vaa ka beseda 50 par; ta dajanj« naslova ali ta »ifro ns g Din. (61 Tako so vsi trije otepali in brcali In viseli drug na drugem, dokler se nI Bili nekako oprostil in ni ves človeški grozd cepnil na tla. Seveda, doktor se je če dolgo spominjal tega padca, zakaj glava vpl«ga moža je bila vsa pokrita z bunka-ml in robovi. Perje O"«}« belo eobaa-o kg 36.— sivo 6ob«no kg 26.— tasti bet! puh kg 280.- «W puh kg 180.— Din. Razpošiljam po pošt nem p-vvzetjn L Bro*ov:4. tlie« 82. 312« 2 špecerijski štela ži lobro »hranjeni — vis-uki 2.20 m, dolgi 2.50 m. prodam Naslov v oglasn-m oddelku »Jutra«. 41497 6 Svinčene cevi nov«, notranji premer 13 mm. zunanji 22 mm. zvite v kolobar, prodam. Po nudibe na oglasna oddelek »Jutra« pod značko »-234".. 41500-6 Lovski suknjiči Hubertu« piašči rjav; in črni. daiB o««b l Din; ! za dajanj« naslova ali i m «ifro 5 Din (19' Frizerski salon blizu glavne pošte, pod ugodnimi pogoja takoj prodam. Pismene p"nudbe na oglas. odd«+ek »Jutra« pod »Dobro vpeljan«. 41490-19 tanovanje Vsaka beseda 1 DVn, j ta dajanj« naslova aH J ta Iifro pa 5 Din. (211 j OnremMenn so^o s posebnim vhodom, iščem Poniidfrie na ^ as. oddelek »Jutra« pod »Mirna 88«. 41491-33/a rjiLT±xrtir, Dvosob. stanovanie komfortno, suho, zračno ln solnčno e kopalnico, od dam takoj ali pozneje v Pnir^Mvi ir!">i štev. 8 — Kodeljevo. 41482 31 Vsaka 50 p,, «a -lajanje naelirv« aH iifn> 8 Don (231 Sobo lepo opremljeno. oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41411-23 Sostanovalca (obrtniškega stanu) sprejmem s hrano ali brez. — [stotam se dobi dobra hrana iidoveka steza štev. 6. 41672-23 Gospodično sprejmem v solnčno sobo. Klavir in kopa-lnica. na željo cela nskrha. — Beži ?'ad 3. visoko pritličje. 41476-23 Sobo z 2 posteljama tokoj oddr.m Nas'ov pove oj'asni ndd»!t-k »Jutra«. 41511-23 Gospod na po'ožaju, 45 let star. išče inteligentno in zvesto prijateljico. Ponudbe s sliko na ogl. oddelek Jutra pod »Razvedrilo 1334«. 41399-24 V oglasnem oddelku »Jutra« dvUmlte sledeča pisma ■ Alpinist, Angleščina. Bolj še dek'e. Buffet 20. Ca»tn:-di«kreciia. Čedna. Cistr. Dober tefaii. Del nm« hra nilne kn:iSice, Dobrode! no^st. Distrecija Dober ču vaj. Dunaj 46. Dobre ob resti. Dober ptesalee. Dobra ra-ada. Dobro ohranjeno 1913. Dve sestri. Frizerka. Gotovine 800.000. O^o-stilnW«Hc«. GorenVkn. Ro-reinjka MS. Hvt.ro. Hiš« rila Hvalejnosrt. Harmonija 30. Jfseniee. Indnstri^ko pod jetije v L>ub':a.ni. Tmatr novo pohiš+vo. Ttvžerijer. Kn»i lice 12. Knr^anV»n z ro-♦ovino. Kulturni delavec. Kassa Ko«. Kone-«nn: rre Lepa »r>ba. Len dohVt-k koH«t. M»šarw tr frovina. Vfldnst. M'rna itra.nka. Motor. M itn-''* November Na^karjra Na ved.ha rene O^s^nal. Or j«n!iator «3. Pridoi in z* n<*>!Miv. p-U»oo'e P-s'n?ea. pošteno d"Vle Pr^teJ' fiilrra P 1'ka. Podl-ov Po cpni. Polena p''?<-Na" steljna pregrinjal okrasite t vezenjem ajfinejše in nejtrpežnejee z'-od tvrdke Matek & Mlkeš, Ljubljana, poleg hotel« Štrukelj Izdelujemo gumbnlc«, prebadamo šablon«, preostrežemo. 79 Družabnika s kapitalom 60—100.900 Dm trgovsko naobraženega in s sodelovanjem sprejmem zaradi povečanja obrata v dobro manufaktun-o trgovino in za komisijsko skladišče sukna. Zaslužek odličen. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Danes redka prilika«. 11954 Nov način izdelave riževega pudra tvori razliko, te iznenadi Nos x najgršim sijafetn, najbolj raskava in najgrša koža dobita naglo divno lepoto, ako se uporablja puder, ki je prirejen po novi metodi. Poučna raziskovanja so iznašla novo sestavino, ki drži rižin puder ves dan na koži. Ta sestavina se zove »Vrhnja pena«. Pomešana z riževim pudrom omogoča vsaki dami, da si ohrani kljub vetru ter hladnemu in deževnemu vremenu svežo in prekrasno polt. Da celo pri plesu v najbolj razgreti plesni dvorani ostane njena polt brez najmanjše sledi sijaja ali masti. Vrhnja pena je na patentiran način pomešana z pudrom Tokalon. Ta čudovita sestavina naredi puder Tokalon povsem drugačen in daje koži nepopisno lepo polt, kakršne ni mogoče doseči z navadnim pudrom. t Umrl nam je naš ljubljeni gospod Brc* posebnega obvestila PEZDIČ FRANC sreski podnačelnik v Maribora Po kratkem trpljenju je v sredo, dne 8. novembra 1933, našel svoj mir in odrešenje. Mojega ljubečega soproga, odnosno dobrega brata nam bodo položili na mrtvaški oder v mariborski splošni bolnici, od koder ga bodo po blagoslovu v petek, dne 10. novembra 1933. ob 9. uri prepeljali na pokopališče v Kranju in tamkaj isti dan ob 16. uri položili k večnemu počitku. Prosimo tihega sožalja. Maribor, dne 9. novembra 1933. 11966 ANGELA PEZDICEVA, soproga; CIRIL PEZDIC, brat, in ostalo sorodstvo. . icjujt Davnrui Kavijen. izdaja &a Kouzorcij »Jutra« AUoiJ tUDniKai. Lh Naruono tiskarno d. d. kol uakaroarja Fianc Jezeriek. Za maeraloi del je odgovoren Aloji Novak. Val s Ljubljani.