Poštnino platana v gotovini V liubljanf, srnin 24. febeuaeja 1931 mm Cena din 1 jJcumski tunn SUO. 44 Z Ilustrirano pcllooo MTcdcn o slUtali“ lete II. Po dvodnevnem bivanju na Dunaju je nemški xunanii minister včeraj odpotoval v Berchtesgaden . VCSti 24. fcbfUdrjd Pogodba 11. julija temelj prijateljstva Berlin, 24. febr. o. NemSki zun. minister von Neurath je včeraj iz Dunaja odpotoval naravnost v Berchtesgaden, da bo vodji rajha Hitlerju poročal o rezultatih dvodnevnih sestankov na Dunaju. Manifestacije domovinske fronte Dunaj. 24. febr. o. Včeraj zvečer jo dunajska patriotska fronta za odhod nemškega zun. ministra priredila velike manifestacije, na katere so pripeljali ljudi na kamionih in avtomobilih. Manife-6 ta n tov je bilo več kakor 40.000, ki so se zbrali pred postajo in vzklikali von Neurathu. Manifestacije pa so bile dostojne, vljudnostne in vredne pristašev avstrijske neodvisnosti. Zaenkrat le kulturno sodelovanje Dunaj, 24. februarja, o. Uradno poročilo o razgovorih med von Neurathom, Schuschniggom in Schmidtom pravi, da so se razgovori razvijali v ozračju popolnega prijateljstva in so se nanašali najprej na odnošaje med obema nemškima državama. Ugotoviti se je moglo, da se je pogodba z dne 11. julija 1936 izkazala kot sposoben temelj za ▼postavitev zaupnih in prijateljskih odnošajev in to v toliki meri, da zagotavlja koristno delo za-bodočnost v tej smeri. S tem v zvezi se omenja dejstvo, da je bila dne 27. januarja sklenjena gospodarska pogodba, ki bo najbrž imela ugoden vpliv na vse gospodarske odnošaje med obema državama. V političnem in kulturnem oziru so bila obravnavana vsa vprašanja posebno tista, ki so nujna in ki se nanašajo na kulturno sodelovanje. Komisija, ki naj dela v tej smeri in ki je bila dogovorjena ob obiska g. Schmidta v Berlinu, se sestane dne 25. t. m. Nato so bila izmenjana obojestranska mnenja o vprašanjih splošnega evropskega političnega značaja, posebno o tistih, ki se nanašajo na Srednjo Evropo. Uradno poročilo ugotavlja, da je v tem vprašanju bila ugotovljena popolna soglasnost glede smeri zunanje politike obeh držav, ld hoče ohraniti in ustaliti splošni mir. Neurathov poklon Italiji Dunaj, 24. febr. o. Nemški zun. minister von Neurath je pred svojini odhodom z Dunaja včeraj sprejel zastopnika agencije Stefani in mu dal izjavo, v kateri je rekel, da je prav zastopnika te agencije hotel sprejeti, da bi mu povedal, kako vesel se spominja časov, ki jih je preživel v Rimu. Von Neurath je v izjavi povdaril, da je vprav Mussolini tisti, ki je znal povezati Avstrijo in Nemčijo, da sta sklenili pogodbo 11. julija lani in ni štedil s trudom, da ta pogodba postane stvarno. Von Neurath pravi, da se bo med obema nemškima državama prav gotovo razvilo harmonično življenje, ker zanj jamčita dva velika moža, ki vodita usodo nemške in italijanske države. Na koncu svoje izjave je von Neurath poslal pozdrave Italiji, njenemu voditelju in narodu. Noben pakt štirih niti carinska unija Berlin, 24. febr. o. Razne agencije so ob priliki obiska von Neuratha na Dunaju javile, da je Nemčija predlagala Avstriji v podpis pakt štirih, v katerem naj bi bile Nemčija, Italija, Avstrija in Madžarska. Uradni krogi pa take vesti kategorično zanikujejo kot neosnovane, izpodbijajo pa tudi trditev, da bi se te štiri države razgovarjale o kakem obrambnem paktu. Enako so iz trte izvite tudi vesti, da je von Neurath Schuschniggu ponudil carinsko zvezo med Avstrijo in Nemčijo. Francozi ne pričakujejo posebnih sadov Pariz, 24. febr. o. Pertinax v >Echo de Pariš« obširno komentira obisk nemškega zun. ministra von Neuratha na Dunaju in pravi, da bo Schuscb-nigg kmalu odpotoval v Rim, da informira Mussolinija o vsem, kar je bilo na programu tega sestanka. Prav gotovo je, da bo Schuschnigg šel v Rim prej, kakor pa v Berlin. S tem v zvezi po-vdarja Pertinax odločno stališče avstrijskega kanclerja, ki ga je povdaril v svojem govoru 14. t. m. in v katerem je načel eno glavnih in najtežjih spornih vprašanj med obema nemškima državama. Načel je namreč vprašanje povratka Habsburgov-cev. Gotovo je, da Avstrija ne bo ničesar sklenila brez predhodnega pristanka Italije, vendar pa ni pričakovati, da se bo Italija v tem času kaj preveč zavzemala za vprašanje avstrijsko nemških odnosov, ker je vse preveč zaposlena z novimi problemi v Sredozemskem morju, ki so prišli na dnevni red zaradi povečanega angleškega oboroževanja in zaradi nevšečnosti, ki jih je povzročilo angleškega oboroževanja in zaradi nevšečnosti, ki jih je povzročilo angleško povabilo abesinskemu cesarju Hajle Selasiju. Zato se bo to usodno vprašanje prav gotovo spet odložilo. London, 23. febr. AA. Reuter poroča z Dunaja: Tukaj govore, da je bilo na sestanku med baronom Neurath o m in drr. Schuschniggom govora tudi o predlogu pakta štirih (Nemčija, Italija, Avstrija, Madžarska), ki ga je Neurath predlagal Avstriji. Rim, 23. februarja. AA (Havas) Italijanski listi pišejo v simpatični luči obisk barona v. Neuratha na Dunaju, pri tem se pa precej vzdržujejo komentarjev. Tribuna poudarja prisrčnost sprejema, ki ga je Neurath, doživel na Dunaju. List pravi, da vlada v italijanskih uradnih krogih optimizem zastran aviStrijako-nemSkega razmerja. Demantirajo se pa glasovi o raznih kategoričnih sporočilih nemške vlade Rimu zastran avstrijskega vprašanja. Tudi pri tej priložnosti poudarjajo, da se je dogovor 11. julija sklenil s popolnim soglasjem Italije. Povabilo abesinskega cesarja na kronanje draži Italijo London, 24. febr. o. Kljub vabilu na kronanje Jurija VI., ki ga je angleška vlada izročila abesinskemu cesarju, pričakujejo, da se Hajle Se-lasije osebno ne bo udeležil svečanosti, temveč da ga bo ob tej priliki zastopal eden od članov abesinskega poslaništva v Londonu. Abesinski cesar bo svojega zastopnika v kratkem času določil. Rim, 24. febr. o. Konec tega tedna pričakujejo v Rimu italijanskega poslanika Gvida Gran-dija, da se udeleži zasedanja velikega fašističnega sveta 1. marca. Njegovo potovanje je posebno važno glede na stališče Velike Britanije, ker bo o tem poročaj predsedniku vlade Mussoliniju. Italijansko vlado zanimata posebno dve vprašanji: vabilo abesinski vladi na kronanske svečanosti v Londonu in oboroževanje Velike Britanije. V Rimu so posredno izvedeli, da bo Haile Selasi zastopan pri svečanostih kronanja, in sicer ga bo najbrže zastopal njegov sin, dokler ne pridejo o tem točnejša poročila, se zdi, da bo italijanska vlada odgodila svoj sklep glede italijanskega zastopstva na londonskih svečanostih. Doslej smo mislili, da bosta savojsko dinastijo zastopala vojvoda Piemontski in vojvodinja. Tu mislijo, da je vabilo Haileju Selasiju tem bolj nezaželeno, ker se je zdelo verjetno, da bo na prihodnjem zasedanju Društva narodov abesinska delegacija izključena. V Rimu pripisujejo tudi britanskemu oboroževanju velik pomen, ker se jim zdi to znamenje tajnih britanskih namer. Gotovo je, da bo bližajoče se zasedanje velikega fašističnega sveta v znatni meri posvečeno proučevanju t* nove strani britanske politike. Prišlo bo do sklepov o italijanskem oboroževanju. Vse kaže, da bodo pri tem posvetovanju razpravljali tudi o italijansko-britanskem razmerju. Angleški listi pripominjajo London, 24. februarja, o. Angleški časopisi ob-Simo komentirajo povabilo, ki ga je dobila abesinska vlada h kronanju kralja Jurija VI. To povabilo je naredilo globok vtis v vseh diplomatskih krogih, začudenje pa seveda pri Italiji. Iz vladnih krogov pa se čuje, da je morala vlada zaradi tradicionalne vljudnosti povabiti tudi abesinsko vlado, ker Zveza narodov do sedaj še ni priznalo italijanske suverenitete za Abesinijo. Nekateri časopisi pa pristavljajo k temu, da je vsekakor težko razumeti razloge, ki so vodili angleško vlado do takega koraka, ko je vendar že lani svoje poslaništvo v Addis Abebi pretvorila v generalni konzulat. S tem je Anglija via faeti priznala dovršeno dejstvo v Abesiniji. Tudi je 19. januarja zunanji minister Eden v spodnjem domu dejal, ga je gent-lemenski dogovor med Italijo in Anglijo spravil z dnevnega reda spor okrog abesinskega vprašanja. »Daily Maiil« pravi, da tako postopanje pomeni prav za prav žalitev Italije. Vremensko poročilo In srež. »rež. 40 srež. (po stanja danes zjutraj): Rateče: —10, jasno, mirno, 60 cm snega, Planica: —8, jasno, mirno, 80 cm snega, 60 m skakalnica in drsališče uporabno. Kranjska gora: jaano, mirno, 40 cm snega. Sankališče uporabno. VrHi-Krnica: 150 cm snega, pršič. Pokluka: —10, Jasno, 108 cm snega, pršič. Mala in srednja skakalnica uporabni. Hoh. Bistrica: —3, 25 cm snega. Pesek: —I, 95 cm snega, pršič. Seniorjev dom: —4, 105 cm snega, pršič. Peca: —7, jasno, mirno, 120 cm snega, pršič. /timski vrelec: —7, 35 cm snega. Polževo: —2, barometer se dviga, jasno, mirno, 25 cm snega, pršič. Kurešček: —4, 40 cm snega, pršič. Prve posledice sarajevskega zleta: Suspenz za tekmovalce in delegate Danes bo izdala zveza komunike Ljubljana, 24. febr. Naši javnosti je Je znano, koliko prahu so dvignili dogodki na smučarskih tekmah v Sarajevu. S temi dogodki se je bavila sinoči na svoji seji, ki se je začela ob pol 9, tudi Jugoslovanska zimskošportna zveza. Ker je trajala eeja pozno v noč in ker je bilo na seji sklenjeno, da bo zveza izdala poseben komunike, ki še ni stiliziran, še nismo dobili povsem točnih informacij o vseh sklepih seje. Znano pa nam je, da je bilo na seji sklenjeno: da se sarajevska tekma odobri, da velja tekma v smuku za kvalifikacijo prvega dela alpskega prvenstva in obenem za smuk kot samostojno disciplino, da bo drugi del alpskega prvenstva (slalom) in slalom kot samostojna disciplina izveden v najkrajšem času, da se glede sarajevskih dogodkov uvede najstrožja preiskava. V to svrlio je zveza sinoči izvolila komisijo treh članov zvezne uprave, ki bodo to preiskavo izvedli. Ta komisija bo predložila svoje poročilo zvezi, ki bo potem sklepala. Do tega sklepa pa imajo prepoved starta vsi tekmovalci, proti katerim je uvedena preiskava, in ravno tako Anglija se oborožuje London, 24. febr. o. V okviru velikega oboro-ievalnega načrta, ki ga je vlada proglasila za bodočih pet let. je tudi velikansko delo, ki ga bodo iivršili pri mestu Portsmouthu. Tam bodo zgradili ogromen in razsežen nasip, s katerim bodo ogradili dosedaj največji vodni bazen, v katerem bodo pristajale ne samo vojne ladje, temveč tudi velika vodna letala, ki vzdržujejo zvezo preko Atlantskega oceana. Mesto samo je ie določilo v ta namen 1 milij. 220.000 funtov, katerim je letalsko ministrstvo dodalo 5,608.000 funtov. Visoke številke preračunanih izdatkov nazorno kažejo, da bo bazen, ki ga bodo zgradili, edinstven in brez primere na svetu. Staro letališče pri tem mestu bodo prepustili za športni stadion, tehniške naprave pa bodo prodali, ^ Obenem pa se javlja, da bodo tudi v zalivu Shanon zgradili veliko zračno bazo za polete preko Atlantskega oceana. London, 24. febr. A A. DNB: Včerajšnji >Daily Telegraph« prinaša vest, da bo to leto popravljenih in moderniziranih 8 zastarelih križark, popravili pa bodo 4 križarke, ki «o bile popravljene za časa vojne. Po popravilih jih bodo uporabljali kot pomožne oceanske trgovske ladje. Opremljene bodo a protiletalskimi topi. London, 24. febr. o. Včeraj je izšlo besedilo načrta zakona, ki daje vladi pooblastilo,, da razpiše notranje posojilo, ki ne bi presegalo 400 milij. funtov, v prihodnjih petih letih za potrebe narodne obrambej je do tega časa odvzeta funkcija vsem prizadetim delegatom. Se tekom današnjega dne bodo člani zvezne uprave o vsem tein stilizirali komunike, ki ga bo potem zveza objavila. Kakor izvemo, 6e je zveza po6tavila na stališče, da mora v tem primeru postopati kolikor mogoče j strogo, da se v bodoče preprečijo dogodki, do kakršnih je prišlo na sarajevskem zletu. Temeljito „čiščenje" v Addis Abebi Rim, 24. febr. m. Po poročilih iz zanesljivih virov znaša število domačinov, ki so bili v zvezi z atentatom na podkralja Abeeinije Grazianija v Addis Abebi, skupaj 600. Doznava se, da je bilo razen 300 Abesincev, ki so bili postreljeni včeraj, ] pobitih za časa >čiščenja< takoj po atentatu še 200 oseb. Razen tega se doznava, tudi iz zanesljivih virov, da so italijanski častniki in vojaki, ki bili ob priliki atentata v spremstvo Grazianija, začeli takoj, ko so padle bombe, streljati v ljudske množice in je bilo tudi tedaj ubitih 100 ljudi. Toliko število ljudi, ki bi po jx>dobnem incidentu izgubili evoje življenje, se redko omenja. Je to tudi številka, ki se do sedaj še ni pojavila v nobenem uradnem sporočilu. Prihajajo sedaj tudi vesti, da je bilo na Grazianija vrženih vsega skupaj 10 bomb. Dr. Frugoni, znani specialist za očesne bolezni, je, kakor smo poročali že včeraj, nemudoma odpotoval z letalom v Addis Abebo, čeprav se tam mudita že dva znana kirurga in še dva druga zdravnika, ki sta isto tako z letalom pohitela v Abesinijo. Poročajo tudi, da je maršal Graziani takoj po atentatu dobil težek živčni napad. Jugoslovanski teniški igralci se že nekaj ted- | nov nahajajo v Južni Afriki. Jugoslovani so v re-vanžni tekmi ponovno premagali reprezentanco j Južne Afrike. Jugoslovani so zmagali s 7 : 5. Nova poljska stranka, ki jo ustanavlja polkovnik Koc, je naletela med poljskim narodom na j ogromen odmev ter so že prijavljeni baje milijoni | članov. 33 pomorskih držav je dobilo povabilo na ude-ležko pri kronanju angleškega kralja s prošnjo, da pošljejo po eno vojno ladjo k veliki reviji vojne mornarice, ki bo 20. maja. Povabljena je tudi španska rdeča vlada. Komunistične stranke in vse njene organizacije je postavil izven zakona veliki svet švicarskega kantona Neuschatel. V Zahodni Nemčiji je naredila veliko škodo poplava zaradi narastlega Rena. Tako je v jezero spremenjena pokrajina med Frankfurtom in Neu-chaimom. Proti velikemu angleškemu notranjemu posojilu za narodno obrambo bo nastopila delavska stranka z izgovorom, da bi ta načrt zakona zmanjšal nacionalni kredit in znižal življenski standart prebivalstva. Jugoslovanski poslanik v Parizu dr. Božidar Purič je včeraj priredil veliko kosilo, katerega se je udeležil tudi grški knez Nikola, tast kneza namestnika Pavla. Za mesec dni so bili odloženi gospodarski razgovori med Nemčijo in Francijo, ker je obolel šef nemške delegacije. Pogajanja bi se prvotno morala začeti že 5. marca. Anglikanska cerkev nasprotuje spremembi vsebine prisege, ki jo bo novi kralj položil pri kronanju. Na zahtevo daminionov je vlada v prisego dodala, da je angleški kralj tudi zaščitnik katoliške cerkve. Anglikanska cerkev se pri tem sklicuje na tradicionalno obliko prisege. S parnikom za polaganje kablov se bo v petek pripeljal v Kotor francoski minister za pošte Lar-dilier. Udeležil se bo svečanosti otvoritve kabelske zveze med Francijo in Jugoslavijo. Čehoslovaški poslanik v Bukarešti Jan Šeba bo najbrž poslan za poslanika v Ankaro. Kakor znano, je Seba sam odstopil zaradi gonje, ki so jo nekateri romunski opozicionalci dvignili proti njemu zaradi neke njegove knjige. Novo notranje posojilo v znesku 500 milijonov mark je razpisala nemška vlada. Boni se bodo obrestovali s 4% in pol in se amortizirali v 9 letih. Večje število stavk je zopet izbruhnilo v Franciji. Skoro po vseh večjih mestih stavkajo tiskar-niški uslužbenci, pridružili pa so se stavki tudi delavci v Creuzotovih avtomobilskih tovarnah. Nizozemska vojna ladja bo v začetku marca obiskala Dubrovnik. O tem je bila že obveščena naša vlada in dubrovniška občina. Večdnevno deževje je povzročilo, da je tudi francoska reka Seine začela naglo naraščati. Na mnogih nižje ležečih krajih je reka že prestopila bregove. Ker pa voda stalno narašča, se boje velikih poplav. Italijansko-nemški odbor, ki bo izkoriščal naravna bogastva Abesinije, je tjakaj že odposlal nekaj strokovnjakov. Komisijo sestavlja 11 Nemcev in 4 Italijanu Preiskovali bodo bogastvo, odnosno razsežnost rudninskih zakladov. Za primer vojne z Italijani so Angleži Malto že močno utrdili. Poleg tega so vsemu prebivalstvu že razdelili plinske maske. Isto tako prirejajo po Malti posebne tečaje, v katerih se prebivalstvo uči obnašanja ob zračnih napadih. 12.000 ton bakra, 11.000 ton medi in 9000 ton svinca je bilo prodanega na londonski borzi, čim je bil objavljen petletni oboroževalni načrt angleške vlade. Cene so zaradi tega visoko poskočile. Poljakinjo, ki se je izdajala za hčerko pokojnega ruskega carja in pod to krinko goljufala ljudi, je prijela pariška policija. Samozvana hči carja je ponaredila tudi nekaj čekov za 360.000 frankov. Mogočne so bile manifestacije, ki jih je prebivalstvo na grškem otoku Chiosu priredilo v čast svojemu kralju Juriju II. Ljudje so kralju baje kar roko poljubljali. Angleško vojno ministrstvo je 2e objavilo petletni načrt za izboljšanje britanske narodne obrambe. V tej petletki bodo zgradili tudi mnogo vojašnic, zlasti sredi gozdov. Prav tako bodo zvišali tudi . plačo vojakom. Vojvoda Windsorski se baje namerava za stalno naseliti v Avstriji, vendar pa končnoveljavni sklep še ni padel, ker ni urejen njegov finančni položaj. Britanska vlada bo ustanovila posebni oddelek za hrano v primeru vojne. Utegne se pa zgoditi, da se bo ustanovilo tudi novo posebno ministrstvo za prehrano. Generalno tajništvo ZN je že poslalo članicam povabilo na zasedanje, ki bo 8, maja. Nemčija je takoj odgovorila, da svojega zastopnika ne bo poslala. Nemška policija dobi vse ključe veinih vrat Berlin, 24. februarja, o. Vsi hišni lastniki v nemških mestih so dobili od oblasti ukaz, da morajo policiji oddati ključe vežnih vrat. Sprva je ta odlok seveda povzročil veliko vznemirjenje in prav različne komentarje, češ da gre ta odlok za tem, da nemška policija dobi na ta način v roke sredstev, da naredi vsak trenutek hišne preiskave. Pozneje pa so oblasti izdale pojasnilo, da oddajanje ključev ni odrejeno v take namene, marveč za primer nenadnega zračnega ifapada, da bi policija spravila v veže ljudi, ki bi se takrat nahajali na cestah, Tudi v marib. bolnišnici - stavka Maribor, 23. febr. Kakor v Ljubljani, so tudi v Mariboru stopili zdravniki-volonterji v sploSni bolnišnici v stavko. Položaj mariborskih nehonoriranih zdravnikov -volonterjev je postat v zadnjem času neznosen. Zaradi pomanjkanja honoriranih zdravnikov je bil pač upravnik bolnišnice prisiljen 'mašiti luknje« z nebonoriranimi ter jih je moral premeščati proti njihovi volji, z oddelkov, na katerih so delali predpisano 6-mesečno prakso, ki je predpogoj za banovinsko službo, na druge oddelke, v katerih je primanjkovalo zdravnikov. Javnosti pa je že itak znano, v kakšnih težavnih razmerah trebna, kaže že sama okolnost, da ima naš kraj zelo mnogo (morda okoli sto) čebelarjev in med njimi tudi nekaj pravih strokovnjakov. Naše čebelarstvo utegne dobiti v dobri organizaciji važen gospodarski pomen, saj vrže, če je dobra letina, lepe dohodke. Ob tej priliki naj še povemo, da je čutiti med našimi čebelarji hud odjx>r proti gibanju čebelarjev prevaževalcev. Ker je prav to vprašanje sedaj aktualno, smo zbrali nekaj informacij od naših najboljših čebelorejcev, ki žele, da bi se to vprašanje rešilo pravično, zlasti pa še, da ne bi prišlo do kakih prenagljenih odločitev s katerekoli strani. Naši čebelarji niso prevaževalci. To pa ne iz razloga, da bi bila morda domača paša za čebele zadostna. Nasprotno. Pri nas je ugoden čas za nabiranje medu samo v jeseni, ko cveteta ajda in kostanj. Pomfadni in poletni čas pa najdejo čebele hrane komaj za lastno potrebo. Iz tega razloga pri nas ne točijo cvetličnega medu. Razumljivo je zato, da žele domači čebelarji jesenski čas izrabiti sami in da kažejo veliko nejevoljo proti prevaževaicem, ki prihajajo k nam v ajdovo pašo iz Bele krajine in kočevskih krajev (predvsem Crmošnjic). Ti prevaževalci so za našo domačo čebelorejo prava nevarnost. V 6vojem gozdnatem kraju imajo namreč spomladi in poleti tako dobro pašo (resa, smreka, hoja, mana, spomladne in poletne gozdne rože itd.), da že pred ajdo enkrat ali celo dvakrat točijo med. Ni čudno, da pridejo k nam z izredno močnimi če-belnimi družinami, ki jjoinenijo za naše slabotne panje veliko škodo. Mnogokrat namreč tudi ajda ne uspe in ker ne najdejo čebele dovolj medu v naravi, ropajo po slabotnejših tujih čebelnjakih. Tako imajo naši čebelarji od tujih prevaževalcev dvojno škodo in ne morejo v takih razmerah upati na uspešen razvoj domačega čebelarstva. Doslej so prihajali tuji prevaževalci v Maha-rovec, Gradišče, Volavoe, Praproče sedaj pa nameravajo postaviti velik čebelnjak na Rojah. Ker je »akcijski radij« čebele okoli štiri kilometre, je jasno, da je v resnici ves naš kraj ogrožen od prevaževalcev. Čebelarstvo je tesno povezano z vinogradništvom in sadjarstvom, ki dobivata na Dolenjskem vedno večji pomen. Saj vrše v zgodnji pomladi opraše”anje največ čebele in to domače, ker so prevaževalci takrat v boljših krajih. Jasno je zato, da moramo tudi iz zahtev sadjarjev posvetiti vso paž-njo razvoju domačega čebelarstva kot važni gospodarski panogi in da smemo obenem zahtevati zaščito naših interesov, ki so z našim gospodarstvom tesno joovezani. Koncert slovenske duhovne pesmi Kakor smo že sporočili, bo dne 1. marca v veliki dvorani Uniona koncert slovenske duhovne narodne pesmi. Ta koncert bo izvajal Akademski pevski zbor pod vodstvom gosp. Franceta Marolta. Skrbno zbrani program bo poslušalstvu tudi to pot nudil užitek, ki ga je bilo vajeno že od prejšnjih nastopov naših popularnih akademikov - pevcev. Uvedel nas bo v glasbeno tvornost našega rojaka Jakoba Gallusa, v tvornost, ki jo Slovenci kar sramotno malo poznamo. Njegove kompozicije so sijajne in pač ne zaslužijo, da bi jih pustili kar tako vnemar. Drugi narodi poznajo dela svojih velikih mož, leto za letom posvečajo njihovi umetnosti koncertne večere; občinstvo 60 tam kulturni delavci že tako dobro vzgojili, da zanj religiozna glasba ne predstavlja nikdar kamena spodtike, marveč jo hodijo jx>slušat množice z isto pieteto kot druga dela proslavljanega umetnika. Ce nočemo biti starokopitneži, moramo z istim plemenitim razumevanjem in z enako zrelim, ne malenkostnim okusom motriti tudi dela našega velikega mojstra Gallusa, s pazljivim spoštovanjem prisluhniti častitljivim, resnim glasovom Trubarja in Bohoriča. Koncert 1. marca naj bo večer, ki bo med avditorijem našel V6e prave Slovence brez razlike v poli-tičnih naziranjih, vse one ljudi, ki so prišli, da prisluhnejo starim plemenitim zvokom tvorcev naše duhovne slovenske pesmi. Predprodaja vstopnic se je že pričela in sicer pri blagajni kina »Union«, in to: sedeži od 40 Din navzdol, stojišča pa po 7 Din. Dijaška stojišča so na razpolago samo pri univ. vratarju jx) 5 Din. Priporočamo, da 6i interesenti že začasa v predprodaji preskrbe vstopnice, ker je pričakovati velike udeležbe. Celjske novice Objava voznega razporeda vojaškim obveznikom in dajatetjem živine in vozil se v Celju do-®lei tli vedno izvrSil tako kakor to predvidevajo predpisi in odredbe vojaških oblastev. Zaradi lega je izdalo mestno poglavarstvo novo odredbo, ki je nabita na občinski deski, na katero 6e cenj. čitatelje opozarja. Celjski šahovski klub. II. moštvo fe odigralo v nedeljo, 21. t. m. v Narodnem domu dvomatch 0 erednješokk oorganizacijo »Sloga«. Rezultat 6 in pol : 4 'm pol za celjski šahovski klub. ___________ I. Celjani, II- Sloga: inž. Piptiš : Skitek 1 : 0, Schneider : Stegenšek pol : pol, Dobrajc : Do-bovišek 1 :0, Kocmur : Brodar 0 : 1, M©dic M. : Černelč 0:1, Deleja Jernejšek 1 : 0, Fajs : Lojk 1 : 0, dr. Pokoro : Pirih 1 : 0, Davidovac : Sra- botnik 1 : 0, Grein Zdolšek 0 : 1, Jelen : Gru- den 0 : 1. Štirje delegati pariške občine 60 včeraj prispeli v Belgrad. So to zastopniki, ki so povabili bel-grajsko občino na letošnjo razstavo v Parizu. Sprejel jih je na kolodvoru belgrajski župan Vlada Ilič z večjim številom belgrajskih občinskih svetovalcev. Zastopniki pariške občine so bili sprejeti tudi na dvoru. Brez vitaminov bi telo propadlo Uspelo predavanje 9. dr. Matka Ljubljana, 24. februarja. Ob sinočnem predavanju docenta dr. Matka je bila dvorana Delavske zbornice zasedena, kakor še nikoli doslej pri predavanjih Prirodoslovnega društva. Predavatelj je znal na poljuden način podati težko znanstveno snov, kakor je vprašanje vitaminov, brez katerih bi moralo človeško telo propasti, če jih v taki ali ono obliki ne bi vživali v hrani. Človeško telo je kakor motor, ki ga moramo polniti z oljem ali bencinom, da more dalje. Njemu so potrebne beljakovine ogljikovi hidrati in maščobe, prav tako pa potrebuje tudi vode, iz katere se sestoji v 75 odstotkih, in soli. Človeško tek) se vedno piresnavlja in zato potrebuje za jx>samezne telesne naloge snovi, ki izrabljane 6novi nadomeščajo. Tako so potrebne po- Žalostne slike z ulice Ljubljana, 24. februarja. Skoraj vsak Ljubljančan pozna tiste otroke, ki se pojavljajo na ulicah, ko nastopi mrak in jih po-tem lahko vidi še pozno ponoči kjerkoli. Poloti in »pomladi ponujajo sveže cvetje, zdaj, pozimi pa, ko tega ni, mole pod nos suhe, umetno delano cvetlice. No, sicer o kakšni umetnosti tu ni govora, zato pa so tudi cene temu primerne, saj velja en cvet le 25 par. Gospa, lepo oblečena, se je sprehajala po Aleksandrovi cesti. Že je bilo precej temno, ko je prišlo dekletce in ponujalo gospej rože. »Dajte no, gospa. Samo eno kronco stane ena. Poglejte,, kako so lepe. Vsaj eno dajte.« Gospa se je zahvalila. Gotovo Ima doma veliko lepSih in dražjih rož. Toda dekletce se ni dalo kar tako odpravili. »Pa mi kaj darujte. Tako sem lačna. Se nič nisem jedla. Vsaj dve kronci niii dajte, da si bom kupila košček kruha. Moledovanju ni bilo ne konca ne kraja. Človeku res že preseda takole beračenje. Gospej je bilo videti, da je postala precej nervozna. Odšla je s promenade proti nebotičniku. Mlada beračica pa za njo in kar naprej je prosila. Prav pred nebotičnikom pa se je vsa stvar končala. Milostljiva je zacepetala z nogami, odprla denarnico in dala dinar dekletu. To pa se menda 5e zahvalilo ni in Je hitro odhitelo nazaj, spravljat se na druge. Veliki načrti mariborskih fotoamaterjev Maribor, 23. febr. Mariborski foto-amaterji so imeli nedavno svoj občni zbor, na katerem so si izvolili novo vodstvo. Te dni je imel novi odbor prvo sejo, na kateri je začrtal zanimiv program za letošnjo delovno sezono. Ze sedaj je priiSel klub s pripravami za originalno fotografsko razstavo, kakor je v naši državi še ni bilo. Pod geslom: »Pomen slovenske fotografije v svetu« se bo vršila v Mariboru za Časa letošnjega »Mariborskega tedna« razstava vseh del naših slovenskih foto-nmaterjev, ki so prejela na inozemskih fotografskih razstavah nagrade. V po- štev pride kakih 150 del, ki so bila razstavljena 2e po vsem svetu ter 60 dobila najbolj laskava priznanja. Po vefiini so to dela ljubljanskih fotoamaterjev, le v Zagrebu sta še dva Slovenca, ki prihajata v poštev kot raMstavljalca. Gotovo bo to najbolj originalna fotografska razstava, kar se jih je pri nas vršilo, tembolj, ker bodo razstavljeni tudi katalogi inozemskih razstav, na katerih so bila dela naših foto-amaterjev razstavljena. Na jesen pripravlja Foto-klub drugo razstavo pod geslom »Narodna pesem v fotografiji«. Tudi ta razstava bo čisto svojevrstna ter se bodo pričeli naši foto-amaterji že sedaj na njo pripravljati Kje je nekaj časa nato bila ta deklica? V »Daj-damu« si je kupila — torto. Če je kdaj držal ta pregovor: »dobrota — sirota«, polem velja to še prav posebej današnje dni. Toliko beračenja in nadlegovanja menda zlepa še ni bilo kot dandanes. Ti le daj, kar pa še sam ne boš dal, ti bomo pa sami vzeli, si mislijo mnogi, ki to tudi v polni meri izvršujejo. V prvih popoldanskih urah je pozvonilo. Gospa je prišla k vratom, da bi videla, kdo je. Seveda je pred seboj zagledala brezposelnega možakarja. Takoj Je vedela pri čem je. »Gospa* ali vam je morda kaj ostalo od kosila. Tako sem lačen.« — »Malo počakajte, takoj vam boin prinesla,« je rekla gospa in odšla v kuhinjo ter se kmalu vrnila s skodelico, v kateri je bila jed za brezposelnega reveža. »Drugega nimam, tole je še ostalo. Drugič pridite malo prej.« — »0, hvala, gospa, saj je dobro. Mi reveži res ne smemo izbirali, če nam kdo kaj daruje. Jaz saj nisem tak. Veliko pa jih je, kii ne sprejemajo vsega, kar jim kdo ponudi. Najlepša hvala.« In že je začel z velikim apetitom jesti. — »Ko boste pojedel, pa pozvonite, da bom prišla po posodo.« — »Bom, bom gospa, brez skrbi.« Gospa Jo odšla. Po preteku precej časa se ji je pa le čudno zazdelo, kako to, da brezposelni ne pozvoni. Mogoče pa Je revež pozabil od same sreče in Je posodo kar pred vrati pustil. Gospa jo šla pogledat, toda, kako se jo začudila, ko ni našla pred vrati niti brezposelnega niti svoje posode, v kateri mu je dala jed. Raztrgan je hodil po ulicah in marsikomu se je smilil. Večkrat pa je potrkal na ta ali ona vrata in poprosil za kak star, ponošen suknjič, hlače ali perilo. Marsikje so se ga usmilili, saj je bil revež, star,_ za nobeno delo menda več. Čo pa si slučajno bil že v njegovi bližini, je zadišalo po žganju. Kljub oblekam, ki p« jih je priprosil, je še vedno v raztrganih, in uganka, kje ima darovano obleko, ni nič kaj težka. Gospa mu jo pred kratkim dala obnošen možev suknjič. Pa ni bil morda strgan ali umazan. Ne, še prav čeden je bil. Ko je imel »revež« suknjič v rokah, Je nenadoma začutil žejo v grlu. Kam? Hitrih korakov, kljub letom, jo je mahnil proti »starini«, z namenom, da ga proda. Res, prodal ga je in dobil zanj kovača. . Uro za tem pa je že kolovratil po ljubljanskih cestah — zopet raztrgan. I sebne 6novi za kosti, kri, kožo itd. Znano je na primer, da je rdeča barva krvi v zvezi z železom, ki ga zauživamo v hrani. Uspehi kemijske tehnike pa so pokazali, da je mogoče nekatere vitamine sestavljati kemijskim potoin. ker predstavlja vitamin neke vrste barvilo, ki je potrebno telesu. Kemija pa je prav za prav zadnja leta odkrila nekatere lastnosti barvil, tako da ee ji je na ta način posrečilo odkriti, že 12 vitaminov, za zdaj pa jih more sama zgraditi le tri: vitamin A, B. C. Dognano je, da so vitamini večinoma rastlinskega izvora in jih človeško telo ne more samo proizvajati. Pač lahko proizvaja 6amo dojenček do 6 meseca vitamin C. Ce hočemo vitamine umetno proizvajati, pa je potrebno kar 2000 kg kvasa za 2 gr vitamina A in cel vagon paprike za pol grama vitamina C. Ne preveč, ne premalo vitaminov Kakor je velika škoda za telo, če mu primanjkuje vitaminov, tako mu na drugi strani škodujejo, če jih ima preveč. Preveč vitamina D povzroči na primer pri otrocih arteriosklerozo, pomanjkanje pa razne oblelosti. V Rusiji na primer so ljudje obolevali za kurjo slepoto, ker so ob postnem času uživali 6amo eno hrano. Glede vitaminov je vredno zaj>omniti, da lina vsak svojo nalogo, vitamin C preprečuje živčne bolezni itd. Pomanjkanje vitamina C, povzroča obolenje kot je skorbut in izvira to iz tega, če uživamo premalo sadja. Angleži so v Mezopotamiji ustanovili poseben zelenjavni kor za sajenje sadja, da vojaki ne podležejo epidemiji skorbuta. Znano je, da dobe otroci brez vitamina D angleško bolezen rahitis, noseče žene pa mehko kost- mi na H pa se jim osuši koža Ce hočemo torej ostati zdravi, moramo uživati hrano, ki bo vsebovala vse te vitamine. V jx>-štev prihaja ribje olje, ne tisto iz lekarn, ki jih jO kar 500 vrst, ampak pristno, gosto, rumeno tekoče ribje olje, dalje repa, špinača, redkvice, rumeno surovo maslo m korenje, ki ga naši ljudje dajejo svinjam namesto, da bi ga sami uživali zaradi njegove zdravilnosti. Proti živčnim boleznim naj ljudje uživajo svinjska jetrca riževe otrobe in kvas, proti skorbutu pa je dober sok citrone, zelenjava, krompir in sadje. Za kosti je dobro surovo maslo, ribje olje, jajčni rumenjak, kvas In morske ribe, tun, slanik, trska in sardela. Antiste-riliteni vitamin daje posebno moč telesu in zato naj uživamo ržen pšeničen kruh, jetra in jajca. Vsaka enostranska hrana je slaba Pri hrani moramo polagati važnost zlasti na to, da si jedila uredimo po tem, ali vsebujejo vse omenjene vitamine, kajti brez njih bi človek ne mo- fel uspevati. Velika epidemija je med vojno iz-ruhnila prav v avstrijskih in nemških jetnišnicah zaradi preenostranske hrane. Zato ne jej 6amo rastlinske hrane, ampak tudi mesno. Zato je v resnici najbolj zdravo naše kmečko ljudstvo, ki uživa preprosto in tečno hrano, in je tisti črni ovseni in rženi kruh vreden vsega spoštovanja. Na kraju je predavatelj naglasil da želi da bi njegove besede padle na plodna tla in bi ee ljudje ravnali po načelih pametne in zdrave prehrane. Občinstvo je predavatelja nagradilo s toplim odobravanjem. Kulturni koledar Ahacel Matija 24. februarja 1779 se je rodil v Gorenčah v Gor. Rožu literat in mecen Matija Ahacel. Gimnazijo je študiral v Celovcu. L. 1801 je postal suplent. 1. 1807 pa profesor matematike. V letih 1809—11 je obiskoval predavanje iz kmetijstva in leta 1820 prevzel še stolico kmetijstva. — Sodeloval je pri ustanovitvi posojilnice in poučeval brezplačno na obrtni šoli. Na utrditev slovenske zavesti pri njem je vplival predvsem Japelj m Jarnik. Ko je prišel Slomšek v Celovec in začel z narodnim delom med bogoslovci, je bil Ahacel že toliko preporoditeljsko usmerjen, da je dal Slomškovemu slovenskemu društvu v svoji hiši prostore na razpolago. V prvi dobi se je literarno udejstvoval le na polju narodnega gospodarstva. Urejeval je glasilo kmetijske družbe, kjer je napisal — prav tako v Carinthii •— vrsto člankov o poljedelstvu. Dvakrat je izdal in založil zbirko posvetnih pesmi: Pesmi po Koroškim in o Štajerskim znanih (Celovec 1833, 1838). Tendenca je bila, da z moralizujočimi pesmimi odvrne preproste ljudi od pohujšljivih narodnih pesmi. — Knjiga je izšla na pobudo SlomiUca- — Leta 1852 je izšla še v gajici. Uubljana danes Koledar Danes, sreda, 24. februarja: Matija. Četrtek, 25. februarja: Valburga. Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet Tyr seva c. 41; Trnkoczy ded.. Mestni trg 4 in mr. Uetar, Šelenburgova ulica 7. • Drama: »Kvadratura kroga«. Red Sreda. Opera: »Ples v maskah«. Izven. Kino Matica: »Amok«. Kino Sloga: »Vaški zdravnik«. Kino Union: »Cvetje iz Nice«. * K-1 N UNION Vesela operet« Cvet) e iz Nice Erna Sack — Fani Kemp — Jane TUden TEI. 27-30 SLOGA Danes ooslednjlt! Napeta filmska drama v nemikem Jealknl Vaški zdravnik Nafooittt film 1> požrtvovalnega idravnlikeca ilvl|en)a. erigodna suka razmer v ljubljanski bolnici. TEL. 21-24 MATICA * Ib1 Premiera! Llubavna tragedita pod tropskim nebom po noveli Stefana Zweiga AMOK Valerij InkiSlnov, Marceli« Chantal Prosvetno društvo Trnovo, priredi v sredo dne 24. februarja 1937. XIV. redni prosvetni veter, na katerem bo imel zanimivo skioptično predavanje g. dr Valentin Meršolj, katerega naslov je: »Prostovoljci v Rusiji in Dobrudži«. Vabimo vse člane in prijatelje, da se predavanje '»deleže v obilnem številu. — Odbor. Prirodopis rastlinstva za nižje razrede srednjih šol prof. Fr. Kapusa je izšel v 4. izdaji Novi učbenik je metodično urejen točno po veljavnem učnem načrtu in ima v tekstu 253 slik velikega formata poleg 8 podob v barvotisku. Preurejen je tudi odstavek o herbariju Knjiga je odobrena z odlokom prosvete S n. br. 46.529 od 14. decembra 1936 in stane 48 Din. Založba: Knjigarna Kleimayr & Bamberg. Ljubljana, Miklošičeva cesta 16. Brandl-trio, ki bo nastopil v petek zvečer v frančiškanski dvorani, bo izvedel na svojem koncertu tri umetnine: Schumannov trio v d-molu, Beethovnov trio v b-duru in Smetanov trio v g-mo-lu. Na to svojstveno in visoko umetnost opozarjamo vse, ki jim je glasbena umetnost nepogrešljiva duševna hrana. »Prijatelje glasbenega naraščaja« obveščamo, da se društvo odslej imenuje »Društvo Glasbena akademija v Ljubljani« in da velja abonentska izkaznica za ta koncert kot vstopnica. Ce bi jo bil kdo založil, naj se javi v predprodaji v Matični knjigarni, kjer bo dobil duplikat. — Odbor. Predavanje o važnih določbah delovnega prava bo danes zvečer ob 8 v dvorani Rokodelskega doma. Komenskega ulica št- 12 ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob osmih Sreda. 24 februarja: »Dež in vihar". Red Sreda. Četrtek, 25. februarja: »Simfonija 1937«. Rec* A. Petek, 26. februarja: Zaprto . Sobota, 27. februarja: »DR«. Premierski abonma. OPERA Začetek ob osmlb Sreda. 24. februarja: »Ples v maskah«. Gostuje tenorist Josip Rijavec. Izven Četrtek, 25. februarja: »Navihanka«. Red Četrtek. Petek. 26 februarja: Zaprto. Sobota, 27. februarja: »Pikova dama«. Red A. Drama. živela redno živanvn uj**, «« - *.«. „ .... ..^™ spada med najboljše Nušičeve komedije, v kateri obravnava avtor različne konflikte in zmede, ki _____________________ _ le. In nastanejo radi po krivem pridobljenega naslova »dr«. Predstavo |pripravlja režiser Bratko Kreft Mariborsko gledališče Sreda, 24, februarja. Zaprto. Četrtek, 25. februarja ob 20. uri »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Red A. Gostovanje Pavle Udovičeve. Opozarjamo na jutrišnjo predstavo »Svetega Antona«, v kateri gostuje bivša diva mariborske operete gdč. Pavla Udoviteva. — V kratkem ore-tniera izvrstne ljudske igre »čevljar Hit«. Vremena Kranjcem danes so se le zjasnila Od tu in tam — tako bi najbrž dejal Prešeren, če bi lahko stopil ob takem dnevu, kakor je danes, s »vojftga podstavka na Marijinem trgu. ter bi videl pod seboj dva postreščka, kako na marmorju, ki je bil namenjen Prešernovi slavi, uživata prve toplejše sončne žarke. Ne samo to, — videl bi celo, kako ljudje tod okrog tudi dremajo, kadar nastopi tako vreme, kakor je danes in kakor je bilo predvčerajšnjim. Ne zmenijo se ne za Prešerna in tudi ne za muzo nad njim, kakor da so vsemu temu celo v okras. Tudi Prešeren sam se gotovo razveseli lepega vremena. Saj 6e mu je popolnoma scedil z glave in ramen sneg in z njim tista nesnaga, ki so mu jo prej nanosili golobi. Obenem s svojo muzo se je znašel sredi toplih sončnih žarkov popolnoma umit in suh. Perilo - glasnik lepega vremena V Ljubljani imamo poleg strešnih petelinov j[e ludi druge zanesljive glasnike lepega vremena; take glasnike, ki jamčijo vsaj za — pol dneva lepega vremena. Med te spadajo zlasti perice in perilo. čim pokuka sonce, najdete na pr. v Koleziji vse prepreženo s perilom. Predvčerajšnjim pa je bila tam stara perica, ki je jamčila, da bo ves dan lepo. »Rečem vam, da bo lepo — če že ne do jutri zvečer — pa vsaj do danes zvečer.< Potem pa je le prišla na dan e svojo vremensko skrivnostjo: »Če perica pri razobešanju perila obesi najprej moške sjiodnje hlače, potem drži vreme vsaj en dan. In ona je tokrat razobesila najprej spodnjo hlače .. Res «e zgodi — jo nadal jevala, da včasih vreme ne drži ves dan; toda tu so potem vmes druge stvari: če vreme perico opehari, potem to pomeni, da je možiček nezvest. Tokrat vreme perice ni opeharilo... Kakor martinčki. .. Kadar po daljšem deževju pošljejo topli sončni žarki, zlezejo Ljubljančani iz hiš kakor martinčki iz svojih skrivališč. Tivolske stezice oživijo, na prisojnih klopeh se zadovoljno sončijo starejši me-SČani, ki jim ni preveč do hoje, gori kje pOd Rož- nikom pa se že pojavi s knjigo v roki petošolec, ki si prizadeva, da bi svoje misli, ki mu radi obvezne petošolske ljubezni uhajajo doli v mesto, spravil zopet nazaj k knjigi.,, Seveda niso vsi meščani tako sreuni, da bi mogli — kadarkoli si zmislijo — v Tivoli ali na Rožnik. Poslovni svet ostaja v mestu; Toda, kdor ima priliko, ta tudi v mestu lahko ujame kak blagodejen sončni žarek. Samo pomagali si mora znati. Evo, ubogega berača: kako dobro se počuti, ko sc je lahko naslonil na zid, oblit od vseh strani s soncem. Za trenutek je pozabil celo na svoje težave, med katerimi je pač največja ona z želodcem ... Tudi postrešček na Tyrševi cesti si je — enako kakor ona dva pod Prešernovim spomenikom — znal pomagati: kaj bi slonel in postopal pred »Slonom«', ko pa stoji tu avtomobil s tako prikladnim sediščem I Avtomobilistu bo pa tudi prav — vsaj avtomobila ne bo kdo ukradel. Sovražniki lepega vremena Da, tudi sovražnike lepega vremena imamo. In celo — smrtne sovražnike. In kar cela kopica jih je. Kaj neki bi dejali na primer kavarnarji, če bi se vreme nikdar ne skvarilo. Ljudje bi hiteli iz mesla, kavarne pa bi ostajale prazne. Se zvečer bi za vse goste skupaj zadostovala ena sama luč. Potem: vsak dan hodite mimo človeka, ki je nujno interesiran na grdem vremenu. To je čistilec čevljev. Kako on želi in hrepeni, da bi bilo slabo vreme ravno tedaj, kadar si mi želimo najlepšega — ob nedeljah in praznikih. »Ljudje morajo imeti ob nedeljah čiste čevlje. Če je po cestah lepo, ne zaslužim včasih niti dinarja, če pa je blatno, pa mi le pade v žep kak dinar. Če bi mi le ta Bata ne delal toliko konkurence s svojimi galoši, ki jih ima sedaj že vsak frkolin...« — tako vam bo razložil svoje stališče o vremenu in svojem jk>.h1u čistilec čevljev. Poleg kavarnarjev, gostilničarjev, kinematografov, gledališča itd., čuti — namreč v žty>u — slabo vreme tudi uprava tramvaja. Le ozrite se danes po tramvajskih vozovih: najiol prazni cvilijo okrog po ulicah, kakor da hočejo priklicati v vozove vse številne pešce, ki se ob prvih sončnih žarkih izneverijo temu ljubljanskemu, s toliko zgodovino ovekovečenemu prometnemu vozilu. En kopač še ne naredi spomladi Tisti pregovor o eni lastavici, ki še ne naredi »pomladi, velja tudi za kopača, ki ob Tyrševi cesti S strelom iz karabinke je izbil slepič Jnrako-I V‘C v j n? svojemi1 prejšnjemu prijatelju Dobriču. vendar ta primer Jurakoviča ne spada v medi-I cinsko znanost, ki naj bi tako postala bogatejša za novo iznajdbo. Tega svojega dejanja namreč ni storil iz plemenitih pobud, pač pa jz maščevalnosti, ker se je hotel iznebiti človeka, ki se nw je tako strašno- zameril. Oba sta se nekega dne sprla zaradi — žganja. NastaJ je seveda takoj pretep, kakršnega tako radi pripisujejo samo Slovencem, pa- se pogosteje še dogaja drugod. Jurakovič je mislil, da bo svojo namero najbolje uresničil l kar s karabinko. Ustrelil je Dobriča v trebuh in sicer tako nizko, da mu je izbil pri tem slepič. Zdravniki so ugotovili, da je ta »operacija« dobro izvršena in da je rano samo treba še zasiti. Dobrič je ostal pri življenju, Jurakovič pa je za to »operacijo« dobil — 10 mesecev strogega zapora. Na seji Zadruge tekstilnih delavcev v Mariboru je bilo med drugim sklenjeno, da se bo začela nova tekstilna tvomica že meseca marca letos in sicer v Pragerskem. Registrirana so tudi že pravila te nove Zadruge. Naročili pa so tudi že stroje, ki jih bodo namestili v tvomici v Pragerskem. Ta tekstilna tovarna bo last delavcev samih. i Stan> Milana Pribičeviča, ki leži v zdravili-šcu na Golniku, se je zadnje dni precej poslabšala Razširile so se tudi vesti, da namerava odpotovati v Švico, kjer upa, da se bo prej pozdravil. . Polemika z Ljotičevim Zborom in Daničevo afero še vedno 1 raja. Poslanec JNS Života Mila-novič sedaj trdi, da je Zbor diskvalificiran za javnost. Pravi tudi, da mu je nek zastopnik Zbora že v začetku afere izjavil, da je Ljotič vsega samo enkrat videl Daniča. Pozneje pa se je ugotovilo da ie bil Danič uradnik Zveze, kjer je bil Ljotič predsednik. Sedaj so se vsi začeli otepavati Daniča pa tudi Tehniške tmije- Ugotovijo se je, da je Danič postavil na nemški trg 400 vagonov svežih ^vagonov suhih sliv, 40 vagonov grozdja. Milanoviču se čudno zdi, kakor še marsikomu dru-gemu, kako more biti tajnik Zbora Jonič še vedno na onem mestu v državni 6lužbi, ki ga ima danes. V Afriko je pobegnil iz Karlovca nek 17 letm kovaški pomočnik, in sicer že pred nekako dvema mesecema. Sprva so mislili in se bali, če morda m šel v Španijo kot prostovoljec. Ko so starši že izgubili skoro vsako upanje, da bi svojega sina še vntll viHpIi mn noAnWiJ A «• o-* ■ x .. mmmm z vso vnemo koplje in rogovili okrog po vrtu. Ni in ni nas mogel prepričati, da bo naredil spomlad ■. • Čudna mera v športu Ljubljana, 24. februarja. Stara stvar je, da vodilni naši dnevniki šport ne uspehe naših reprezentantov kujejo v oblake in "*• ——ječ na- zvezde ------ iut.1 j v/, 1, UJVJ UUdtl proti Afriki, kjer mu je nek znanec, ki ga je tam dobil, preskrbel službo v mehaniški delavnici. V svojem pismu tudi prosi mater, naj mu pošlje krstni list in ostale dokumente, ker ne namerava tako hitro priti domov. Starši so sinovi želji ustregli, saj so bili veseli, da so sploh prejeli kako I vest o njem, posebno še to, da m odšel na španska bojišča. Ker je baje učiteljica postopala z učenci pre-vec grobo, so ti »sodobni« učenci uprizorili kar stavko v kraju »Moja volja« v Sremu. 2e pred 14 dnevi nekako so zapustili šok) in se ne marajo več vrniti vanjo, dokler ne dobe zagotovila, da se bo položaj zanje ugodno spremenil. Moral je posredovati celo mestni načelnik na bansko upravo, pa so dijaki kljub temu še vedno trmasti. Nov dogovor med državo in Aeroputom, ki ima svoj sedež v Belgradu, je bil sklenjen Država je v prejšnjih letih pristala na to, da daje temu društvu denarno pomoč v znesku 7,300.000 dinarjev. Ker se je izkazalo, da ta vsota ne zadostuje, da bi moglo biti zadoščeno vsem potrebam našega civilnega letalstva, so se vodila vedno nova I P°£aJa,y,a< K' s?, kakor sedaj vse kaže. le imela uspeh. Sklenjen je bil dogovor, čigar vsebina sicer še ni znana, vendar pa se domneva, da bi vsota, ki naj bi jo država dala v pomoč Aeroputu, vsaj za 9 milijonov večja, kot je bila dosedaj. Tako bi Aeroput dobil letno okoli 16 milijonov dinarjev od države.Denar se bo deloma hidi porabil za to. da se nabavijo novi tipi motorjev za letala, s pomočjo katerih bo mogoče zračne proge prekleti v mnogo krajšem času ko dosedaj. zjutraj smo že Kongres natakarjev se je pričel včeraj zj ob 8 v Splitu. Na njem sodelujejo, kakor «nu poročali, zastopniki tega stanu iz vse države, in sicer 32 organizacij. Govorniki, ki so ob priliki jih registrirajo z obilnimi, često 'celo preveč na- I ?^vor'.^ve legakongresa nastopih, so povdarjali, da buhlimi slavospevi. Posamezne nogometne zvezde I |e... ? posrečeno, da se kongres vrši v Splitu, tretjega reda dobe mesta v športnih rubrikah, da | l.1 to mesto da ni samo središče turizma, pač pa je v tem mestu pred 50 leti bila tudi ustanovljena prva delavska organizacija na slovanskem jugu. Kongres vodi predsednik Ivan Szabo. Na vrsti so sedaj poročila raznih odborov. tretjega reda dobe mesta v športnih rubrikah, da lahko že v cvetu svoje rosne mladosti objavljajo spomine iz svojega na izkušnjah bogatega življenja. Majhen zakoten klubič potolče Gvoždarja ati Krivokapiča ali ne vem kako že zvani provincijski klub — vse to veliki naši športniki ali bolje športni referenti obesijo na praznični zvon. Naši beli mušketirji potolčejo tam doli v žarki Afriki neko provincijsko garnituro seveda kar takole, mimogrede. Športne rubrike neslovenskih, zagrebških in belgrajskih dnevnikov z debelimi napisi m kakor kača dolgimi kolonami spletajo temu njihovemu podvigu lovorjeve vence. Do najmanjših detajlov ie popisana borha Cukaričkega kluba z drugim »Hertog Hendrikc, ladja nizozemske vojne >m istega ranga Za vse dnevne novice, tajniška poročila, klubska obvestila, za nogometna srečanja zadnjih francoskih In celo nemških klubov je v športnih rubrikah dovolj mesta, dovolj, tako dovolj in še več, da je treba celo prevajati iz težavnega švabskega in nič tažiega Irancoskega jezika brezpomembne in nevažne zadevice, n. pr. več dni zaporedoma opisovati borbo med Marcelom Thilom in Loujem Brouillardom, meditirati in filozofirati o upravičenosti sodniške odločitve itd. Treba 6e je razpisati, kadar gre za naš mali del, ki mu priznava neki hrvatski taktičar, čeprav s prozorno tendenco, brezdvomen primat v športnem udejstvovanju in uspešnosti, treba se je razpisati, ne morda o odličnih činih naših slovenskih športnikov, ampak o aferah, ki jih povzročajo. Kolone morajo biti dolge, kakor smrt starega žandarja, kadar Slovenec z majhno aferico dvigne malo prahu razpisati se je treba na kilometre široko, da »Ljubljanska nogometna podzveza odnosno SK Ljubljana« (sic!) kakor mačeha dela z mariborskim okrožjem (»fala bogu, opet nešto za freserel«), treba j« napraviti nečuveno filozofiranje in prokru-stovsko nategavanje iz sarajevskega zleta, Češ, poglejte jih, kdo pri nas razdiral O, iz tega je treba napraviti trušč in šunder: če pa nam bo ostalo še kaj prostora kljub silnemu vrtanju po teh stvareh, kljub neznanskim poskusom, da bf čim več napisali, potem bomo pa vtaknili na prazno belino j panegirik in zahvalo Ovomaltini. Da, da, tako delajo nekateri. Stolpiči črk so kakor črna vojska padali po »nečuvenem sarajevskem škandalu«, kakor golida gnojnice na glave onih ubogih Slovencev ki se jim je zdelo za malo, da so na prgišču slame pred tekmo morali spati v snegu porevrat pod pretvezo, da je republika v nevarnosti. Takrat še ni bila v nevarnosti. Prav gotovo ne. Toda izredno profinjen politični nos tega državnika, ki mu je njegova zena položila v roke ogromno premoženje, je že zaslutil prihajajočo nevarnost, o kateri je takrat sanjalo morda le nekaj Grkov v inozemstvu ali v razkošnih vilah v Kifissiji pod strmimi bregovi Pa mesa. Takrat je general Metaksas stal še prekrižanih rok nekje v tajinstvenem ozadju. Mrk, vase poglobljen, tih. Toda Venizelos je zaslutil valovanje krvi jx> žilah naroda in je hotel pravočasno ozdraviti j>rihajajoči izbruh z injekcijo državljanske vojne. Poznal je svoje Grke. Kako dobro jih je poznal. Tudi on je doživel živio-klice iz stotisočev grl iz tistih grl, iz katerih so par let pozneje besneli srditi žvižgi in jekleno 6uhe grške kletve, ko je v avtomobilu drveč po mramomatein bulvardu Syngros do odrešilnega pristanišča Toda tudi on je tokrat prišel prepozno Ob Strymonu 6e je v krvavih državljanskih bojih odločila usoda Grčijt Venizelos je bil poražen. Porazil ga je njegov najzvestejši pobočnik Kondylis, pred davnimi leti še divji republikanec, ki je v zmagoslavju nad Venizelosovem ujx>ru odprl vrata — monarhiji. Nežhi evzoni v svojih belih krilih in z bujnimi cofki okrašenih copatkah so priplesali doli po atenskih ulicah, zasedli državna poslopja, zasadili na streho kraljevo zastavo. In jeseni istega viharnega leta se je že kralj Jurij pripeljal na beli križarki v okrašeni Pirej, kjer mu je izročil krono, prestol in narod podkralj Kondvlis, isti, ki se je pred 12 leti peneče boril za republiko. Kralj Jurij je fri&eL, tiho zasedel skromen dvorec, še tišje gradič atoj, kjer je pred desetletji opica ugriznila njegovega starejšega brata Konstantina ga zastrupila in posadila omagljivo helensko kraljevsko krono njemu na glavo. Atenčani 60 bili spremembe veseli. Hoteli so ' jo slaviti. Pričakovali so jjestrih uniform, bajnih dvorskih veselic, lepih parad po sončnih ulicah prestolice. V trumah so se zbirali okrog dvorca, kot otroci okrog nove igrače ter vpili iz vseh svojih grl veselje nad spremembo, saj jih je republika že dolgočasila polnih 13 let. Toda presenečenj še ni bilo konec. Ne, prišla so nova. Doba presenečenj In kakšna presenečenja. General Kondylis, podkralj, regent, diktator, ki je kralju Juriju podaril krono in prestol, je s svojim spremstvom vred pričakoval, da bo po tolikih žrtvah ostal na svojem visokem mestu Kralj Jurij je storil nasprotno. Vlada je morala odstopiti. Mesto, da bi se bil obdal od rojalističnih j>ristašev, je stopil v stik z vsemi političnimi strankami. Mesto, da bi se skril za najbolj zvestimi, je odprl ječe in izpustil vse republikance na svobodo, pomilostil celo tiste, ki so nosili odgovornost za državljansko vojno, ki je odločila o njegovem povratku. Mesto, da bi se nemo dvignil nad vse jjolitično življenje in trenje ter sedeč na svojem prestolu daleč, daleč od ljudi, kot sedi božanstveno Akropolis daleč iznad atenskega mesta, ali kot so kraljevali starodavni bogovi daleč, daleč od ljudstva na tajinstvenem Olimpu, se je kralj začel brigati za vse dnevne skrbi naroda in je pri tem pokazal znanje, ki je vse presenetilo. Kondylisa je slučajno zastrupila stara limona, Venizelo6 je umrl od starosti v inozemstvu, Caldarisa je zadela nenadoma srčna kap, Pa-panastasiu je podlegel svoji astmi. Drug za drugim so odhajali ožje, ki so hoteli govoriti v javnem življenju. Končno je ostal res samo še kralj s svojim neverjetno obširnim obzorjem in globokim znanjem potreb in prilik. Okrog njega je brbljal narod. Razposajeno in prikupno. Zbran v skupine in skupinčke, ki so nosile svoje nasvete v dvor. Kralj Jurij je spoznal, da bo Grčijo prej vrag vzel, predno bo sama iz sebe mogla spoznati, kaj ji je treba, da je iz zatišja poklical malega, široko plečatega, tihega generala Metaksasa in mu dal ixx>blastila, naj vlada brez parlamenta. Torej presenečenja, kot jih nikdo ni pričakoval. Stari rojalisti potisnjeni ob stran. Mesto vzvišenega monarha — delaven kralj, mesto demokracije — diktatura. Republikanci - stebri prestola Zopet se je polastila nervoznost atenskega ljudstva. Trg ustave so morale zasesti vojaške čete. Kajti na trgu ustave se v Atenah začnejo vse po-bune proti ustavi. Tam stoji parlament, tam spomenik neznanemu vojaku tam so tudi ministrstva in vse odskočne deeske za pohode po prestolici. Nekateri politiki so godrnjali, nekateri zvesti rojalisti so začeli omahovati, ko ni bilo nobenih kolajn in častnih naslovov od nikoder. Toda kraljevi nasprotniki so postali — njegovi prijatelji. In ker je imel kralj pred svojim povratkom v Grčijo tam več nasprotnikov kakor prijateljev, ni čudno, če ima danes vsled svoje modre taktike ob sebi večino ljudstva. Danes ščitijo prestol bivši republikanci, bivši rojalisti pa kujejo v ozadju temne nakane. Kralj strokovnjak Kralj je svoje 12 letno prisiljeno bivanje v inozemstvu pametno izkoristil za študij državnoznan-stva, narodnega gospodarstva, poljedelstva in trgovine. Tudi zdravilstvo je študiral, na vseh imeno-I vanih poljih je danes strokovno podkovan. Pre- potoval je mnogo dežela in se vadil v spoznavanju ljudske duše, ki ni vedno takšna, kot jo prikazujejo poklicni politiki, nasprotno, ki je večinoma po jjolno drugačna. Kralj Jurij je v izgnanstvu jx>stal strokovnjak in iz tega naslova črpa danes mnogo več avtoritete, kakor pa iz naslova kralja Helenov. V tem ravno je njegova moč. Ministri mu ne more jo ničesar podvahti. Strokovne komisije ga ne morejo v ničemer vairati, ker je v vseh važnih vprašanjih strokovno podkovan, tako, da lahko daje navodila in samostojno presoja delo drugih. Poleg teh zavidljivih lastnosti ima kralj Jurij še nekaj osebnih potez, ki ga postavljajo silno visoko. V svojem življenju namreč je silno priprost, naravnost skromen, zase strog in pravičen, za druge širokogruden, v vsaki stvari temeljit. Visoki uradniki so nam pripovedovali, da so referati pri kralju Juriju vseučiliški izpiti in ministri trepiečejo, kadar morajo h kralju, ne zaradi tega, ker gredo h kralju, marveč za to, ker se bojijo, da jim bo dokazal nestvarnost in nejx>znanje. Danes vsak Atenčan in tudi vsak Grk ve, da kralj vstaja rano zjutraj, da spi v vojaški postelji, da j>o kratkem sprehodu po vrtu okrog gradiča Tatoj sede za mizo, kjer znanstveno študira, da silno skromno jč, da je nepopustljiv napram vsaki dvorni kamarili, ki bi se rada okrog njega ugnezdila, da niti popoldne, ko vsak veren Grk vre na kratek počitek, Kralj zopet dela, da dosledno odbija vsake dvorske slovesnosti in da sprejme vsakogar, ki se mu prijavi za sprejem. Z obiski se razgovarja o vsem in sicer v podrobnostih. Mnogokrat prihaja nenapovedano m sam v šole, v bolnišnice in vojašnice. Kralj Jurij je najbolj priden, najbolj delaven Grk, tako pripovedujejo o svojem vladarju Grki. S ponosom. Najvišja kasta, ki pogreša sijaja, v katerem Nemško prekooceansko letalo, ki je namenjeno za promet preko Atlantika. Mussolini že spet vihti kramp. Topot na kraju, kjer bodo zgradili nov kolodvor Rim - Termini, ki bo služil razstavi leta 1941. bi se tako rada grela, morda ni zadovoljna, zato pa je ves srečen grški narod, ki se spominja, da je v Juriju dobil tip kralja, kot so po Grčiji vladali pred tisočerimi leti in so ustvarili vso tisto kulturo, o kateri govorijo razvaline po vsej deželi. Grški narod je talko zadovoljen, da nekdo drugi za njega misli, njegovo državo urejuje in se ukvarja s splošnimi potrebami njegovega malega občestva, aa more on mirno tržiti po morjih naokrog in si pridobivati sredstva za svoj skromen obstoj. Dar Fortune v hudih dneh Kralj je jx> vsej svoji vzgoji vojak in je največjo pozornost posvetil tudi preosnovi vojske. Doba, po so posamezni polkovniki in generali poskakovali iz vojašnic in svoje oddelke vodili na udar na državna jx>slopja, ko so se pečali 6 politiko, mesto z vojsko, je 6edaj mimo. Roka kralja Jurija z velikansko energijo dela red na tem polju. Po dolgih desetletjih bo Grčija dobila zopet 6vojo narodno obrambo. Tudi to narod vidi in je tega vesel. Zunanjepolitično 6e kralj Jurij ne udejstvuje. Kaj bi tudi. Grčija je potrebna notranjega zdravja. Na zunaj naj bo prijateljica vseh, kot je njena kultura postala mati vseh kultur. Tako je kralj Jurij s svojo osebnostjo, brez kraljevskega naslova dosegel, da je postalo raz- Samo dveh drsalcev je treba, pa je zadosti, da zna tudi konj kazati svoje drsalske sposobnosti. Kadar človek ne more več zabavati, mora priti na px>moč žival. Radio rešuje življeme Ne sliši se tako čudno, da bi radio mogel rešiti tenvu ali onemu življenje, vendar se pri nas kaj takega menda še ni zgodilo. Mogoče že zato ne, ker smo tudi v tem oziru bolj skromni kot so pa drugod po svetu. Iz ameriškega mesta Newyorka pa je prišla vest, da radio tam ni rešil v preteklem letu življenja samo enega človeka, pač pa je v tem enem samem letu preprečil kar 17 osebam pot na drugi svet. Tu gre povečini le za primere poizkusov samoumora. V vsakem primeru so ljudje, ki so se odločili za samomor prej namenoma ali nename-noma obvestili radio postajo o svoji nameri. Ta je seveda takoj prenehala z oddajanjem programa in obvestila prijatelje in sosede ter jih pozvala naj preprečijo ta ali oni samomor. Ce bi ljudje, ki imajo namen, da prostovoljno odidejo na drugi svet, ne bi obvestili sami od sebe radio jx>staje, kaj nameravajo, bi ta gotovo ne zapisala tako lepih uspehov, kakor jih je ravno v preteklem letu. Radio Programi Radio Ljubljana Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobite v najboljšem in najcenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«. $1 stane mesečno samo deset dinarjev./'lTr Sreda. 24. februarja: 13.00 Spaujolske pesnil fn španjolski plesi (ploSče) — 12.45 Vreme, poročilu —i 13.00 Čas, spored, obvestila — 13.15 Vesel (r»i dijski orkester) — 14.00 Vreine, borza — 18.M M&alnr ska ura a) Kaj moram vedeti o državi? (g." ».' 'Karel Capudor); b) Preprosta vezava knjige (g. Miroslav Zor) — 18.40 Delavska ura: Minimalna delavska mezda (K. Filip Uratnik) — 19.00 Cas, vreme, poročila, Bpo-< red, obvestila — 19.30 Nacionalna ura: Problemi jugor slovanske kinematografije (g Karlo Kocjančič) —i 19..VI Šahovski kotiček — 20.00 Pevski končen, ge. Fr. Bornot-Golobove; spremljavo in vmesne točke izvaja radijski orkester — 22.00 Oas, vreme, poročila, spored 22.15 Duo na harmoniki (brata Golob). Drugi programi Sreda, 2t. februarja — Belgrad• . 19.50 H umori-, stični veCer — Zagreb• 20.00 Koncertni večer — Dunaj: 19.35 Koncert po željah — 21.45 Barska glasba — Trst-Mi lan: 20.40 Kvartet, 21.20 Ciganski orkester — Rim-Bari: 20.40 Opereta — Praga: 20 20 Ljudski koncert —i 21.05 Radijski film — 21.35 Ostrčilove skladbe — Varšava: 21.00 Chopinov koncert — Hambu19.00 Vo-jašku godba — 20.45 Nordijska glasba — Beromiin.iter: 21.80 Sodobna Švicarska glasba — Strantourg: 21.30 Simfoničui koncert — Bukarešta: 18.05 Italijanska operna glasba. borito vprašanje, če naj bo Grčija republika ali kraljevina, brezpredmetno. Brezpredmetno, ker vsakdo čuti, da je ta grški kralj velik narodni dobiček, ki je prišel nepričakovano kot darilo boginje sreče v trenutku velikega trpljenja. K. I. Jurca: 3 Beg čez Azijo (Za tisk priredil Anton Podbevšek.) Naši napol speči so streljali spet svoje tovariše! Prvi trenutek nisem vedel, ali se je meni zmešalo ali drugim. Eni so kričali: »Ne streljati!« Drugi so streljali, tretji so se pa v bolečinah zvijali po zemlji. Ko smo se čez nekaj časa umirili, smo se spraševali, kaj je bilo. Zvedeli smo, da je lačen vojak, ki je stal na straži, ustrelil raco. Ta edini strel je povzročil, da so vojaki napol v spanju mislili, da imajo pred seboj Ruse ter so tako zmešani pričeli streljati tovariše. Komandant je tega vojaka dal menda ustreliti. Ko se je zdanilo, je prišlo povelje, da se 27. domobranski pešpolk zbera v Przemyšlanyju. Zbral sem svoje ljudi in smo odšli. Ob parobku gozda poleg poti smo srečali dva generala. Zamišljeno sta zrla, kot ne bi hotela sama sebi verjeti, kar se je zgodilo. Pot se mi je zdela vsa drugačna kot prednjočnjim. Najbolj čudno pa se mi je zdelo, da so skoz ob poti ležali prevrnjeni vozovi, okoli njih pa raztresena sol, moka in riž. Tudi razlomljene naše puške so ležale naokrog. Saj je bilo to za našim hrbtom, kako je le mogel sovražnik napraviti toliko škode? Pravili so nam, da je krdelo kozakov predrlo našo fronto, uničilo vse in nato zbežalo nazaj. Sest tiso? Slovencev od 27. pešpolka pobitih. — Utrjevanje Pr*emyšlanyja in boji zanj. Naju je v mestu že popoldne vzel neki dolgi poročnik pod svojo komando. Določil je, da bova ponoči patruljirala okrog mesta. Prvič sva šla oba skupaj. Drugič sem šel sam z nekaj možmi. Ko sem se vrnil, ni bilo nikjer prostora, da bi legel. Nejevoljen sem odložil tornistro, položil jo sredi ceste, pokril se s plaščem čez glavo in zaspal. Ponoči, že proti jutru so preko mene gonili konje napajat, a jaz jih nisem čul in tudi noben konj me ni pohodil. Kdo je patruljiral, tudi ne vem. • Zjutraj je zbral dolgokraki poročnik ves 27. pešpoik in nas je bilo — 80 mož! Pet do šest tisoč mož je še včeraj štel polk, najlepši cvet slovenski! Okrog in okrog mesla so pričeli z utrjevanjem. Kopali so okope. Mi smo odšli kaka dva kilometra za mesto in pričeli kopati v bregu nad vasico dolg jarek, ki naj bi bil skrivališče za »polk«. Na hrano ni nihče več mislil. Kot sence smo se vlačMi sem in tja. Postali smo pravi okostnjaki. Obrazi so nam počrneli. Pretaknili smo vso vas, da bi našli košček kruha. Za vasjo je neki narednik s svojimi ljudmi kuhal prašička, ki so ga iztaknili v vasi. Navalili smo nanj, toda narednik nas je s samokresom v rokah razgnal. Jaz sem imel srečo. Na nekem dvorišču sem s polenom izpodbil kokoš, v hiši- pa ujel zajčka. Oba sem skuhal. Nikdar v svojem življenju še nisem jedel take iuhe! V vasi sem prejšnji popoldan našel pod podom neke hiše tudi sodček ruma, v steklenicah pa namočene češnje. Ker je poročnik ždel na enem koncu rova, jaz pa na drugem, sem hotel fante zadnji dan pred smrtjo razveseliti. Povedal sem jim, kaj sem našel, nakar je bil sodček kmalu prazen. Vojak mi je prišel povedat, da so korporala Kajdiža že pripeljali za nami in da je v okopih pred nami. Tudi njemu sem poslal steklenico žganja (za nogo!), potem pa nisem več slišal o njem. Tudi drugi dan sem hotel poskusiti srečo, če bi se še kje kaj dobilo za pod zobe. Ce bova z Zibertom, ki sem ga vzel s seboj, kaj našla, bomo po bratovsko delili. Pri šla sva že na konec vasi. Iznenada so začele padat v vas ruske granate. Stopila sva za vogal, a. se brž odmaknila za par korakov. V tem trenutku je že strahovito počilo in odneslo vogal hiše, za katerim sva se malo prej skrivala. To je naju še bolj izpodbodlo, par skokov in že sva bila v jazbičnih luknjah. Iz njih sem opazoval žalosten, a tudi smešen prizor. Rusi so pričeli streljat z vžigalnimi bombami.' Ko je bomba zadela s slamo krito hišo, je neslo tramovje in slamo po več metrov visoko in že v zraku je bilo vse v ognju. Minil je dan in minila je noč. Mi smo bili še vedno v rovu. Divje tuljenje se je nepretrgoma vleklo naprej. Sovražnik je hotel naš hrib na vsak način obkoliti. Posebno nevarno je bilo, ker so od strani streljali na nas in so z eno kroglo tri ali štiri spravili na oni svet. Smilili so se mi tovariši, ki so v bližini, kjer sem tudi jaz bežal, klicali na pomoč. Krogle so mi ves čas pele okrog ušes: Živ, živ! Kot zajec sem preskočil z grmovjem obraščen plot in bežal proti vasi. Poročnik, ki je bil visokih nog, je vse pretekel. V vasi se je ustavil med razvalinami, potegnil revolver in pričel kričat: »Stojte!« Znanec iz mojega kraja je prisopihal do mene: »Glej, jaz sem jo že iztaknil!« Z robcem je tiščal rano in tekel nazaj. Mi smo pa krenili na desno med razvalinami požganih hiš in se previdno bližali Rusom. Poleg poti in z gostim grmovjem obraščenega plota smo se utaborili. Sovražnik je ravno hotel prekoračiti neki mostiček. »Hitro streljat! Tukaj bomo lahko zadrževali sovražnika!« Dolgo niso zapazili Rusi, odkod letijo krogle. Število naših fantov se je vedno bolj krčilo. Dan se je nagibal h koncu, a v vojni ni počitka. Ko se je zmračilo, je poročnik zbral zadnji ostanek našega polka in nas je gnal na vrh hriba, s katerega je smrt dva dni pobirala svoje žrtve. Ko so na dano znamenje začeli hornisti trobentati za napad, smo med divjim kričanjem »hura!« drli kot pobesnele živali iz gozda. Kakor iz groba so se dvignile orjaške ruske postave iz zakopov. Bajoneti so se zabliskali, strašen krik in poškropila nas je kri. Na straneh so bili naši preslabi. To priliko je sovražnik uporabil in spustil salvo dum-dum kro- gel v nas. Videl sem le blisk na levi strani in treščilo je vame. Skočil sem in padel na zemljo. Puška mi je odletela, pognal sera se s tal in bežal nekaj korakov naprej, kjer sem pa zopet padel. Zibert mi je priskočil na pomoč. Odvedel me je proč in mi obvezal život, iz katerega je lila kri. Močno mi je krvavela tudi desna roka. Videl sem, da je zelo razbita. Rusi zajamejo postajo Rdečega križa. — Pokopavanje mrličev. — V spremstvu ruske konjenice v ujetništvo. Ne vem, ali sem zaspal ali se onesvestil. Le to vem, da je bilo vse tiho in mirno, ko sem se zbudil. Poskušal sem vstati, a ni šlo. Kje so naši? Ali so pognali Ruse nazaj? Čutil sem, da imam život prestreljen, desnico razbito. Z levico sem se počasi prijemal za lubje starega hrasta in vstal. V bližini je nekaj zašumelo. »Kdo je?« je zavpil nekdo v nemškem jeziku. »Ranjen avstrijski vojak!« Približali so se mi štirje tirolski cesarski strelci — Tirolci, četovodja mi je dal dva vojaka, ki sta me spremila na bližnjo postajo, ki je stala kakih 500 korakov od gozda. Bila je polna ranjencev, ki so jih obvezavali sanitejci, pri čemer jim je pomagalo več mladih Judinj. Na nosilnicah so prinesli vojaka, ki je imel na životu globoko rano. Prosil je piti. Judinja mu je dala mleka, a mleko mu je priteklo ven iz rane. Spreletel me je mraz. Kaj če imam tudi jaz želodec prestreljen? Tirolca sta me položila sredi hiše med druge ranjence. Zaradi utrujenosti in bolečin sem omedlel in zaspal. Zjutraj sem se prebudil: vse mirno. Ranjenci so težko dihali, le tu in tam je kdo močno zastokal. Kje so sanitejci?. Vse to se mi je zdelo sumljivo. Nekega v nogo ranjenega vojaka sem naprosil, naj mi pomaga vstati. Pri vratih sem se pričel ozirat proti gozdu. Kar je počil strel in krogla je odbila omet nad vrati. Obrnil sem se in sem pri drugih vratih za hišo hotel oditi. »Slovenski dom* vsak delavnik oh 12 M mečna naročnina 13 Din. ea inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/TIL Telefon 2994 hi 2990, Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992 Za Jugoslovansko tiskarne * Ljubljaui; JL Cea Izdajatelj; Ivan Rakovec Urednik; J ože Kožiček.