PoStnlnu p!«*»na T g^ovfnf. Leto XII.. štev. 205 Ljubljana, nedelja 6. septembra I93I Cena 2 Din bpravriLštvo: Ljubljana Koafljeva ulica 5 - TelefoD 1i 3122. 3123, 3124. 3125 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana. Selen* burgova ut. 3. - Tel/3492 m 2492. Podružnica Marmor: Aleksandrova cesta št 13 — Telefon št 2455 Podružnica Celje: Kocenova uhca št 2. — Telefon št 190 Račun; pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11842. Praha čislo 7* W;en 5r »05 241 Naročnina inaša mesečno 25 — Lhn, za inozemstvo 40— Din. UredDištio: Ljubljana: Knafljeva ulica 5 Telefon št 3122 3123 3124 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 (ponoč: 2582). Celie- Kocenova u! 8 Telef št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu ■BHS^HBHBHB Osvob Slovenci se danes oddolžujemo manom prvega jugoslovenskega kralja z odkritjem veličastnega spomenika - Deset tisoči znova spričujejo nezlomljivo ljubezen do Jugoslavije in vdanost kraljevskemu domu Karadjsrdjevičev Ljubljana, 6. septembra. Napočil je veliki praznik našega mesta, višek »kraljevega tedna«, ki ga Ljubljana prireja svojemu vladarskemu domu. Vsa svečana,' ozaljšana, bleščeča sprejema tisoče in tisoče ljudi, ki prihajajo z vseh strani v mesto, da de-filirajo pred spomenikom kralja Petra Osvoboditelja, ki ga v sedežu svoje banovine odkriva slovensko ljudstvo. Mogočen kakor legendarni junak, ves kraljevski a vendar demokratičen, pravi človek iz ljudstva, vodja, ki s pogledom, uprtim v daljavo, kaže narodu pot v svobodo, — tak bo kameni ti kralj Osvoboditelj vstal nad baročno okolje Mestnega trga. In tu bo vkamenjena priča naše ljubezni in hvaležnosti, svet simbol naše svobode, dragocen memen-to še poznim rodovom: da čuvajo svobodo, neodvisnost in čast naroda, ki je dovolj dolgo »podlaga tujčevi peti«. S spomenikom, Id je zgrajen iz številnih drobnih prispevkov našega ljudstva, pa Slovenci ne izražamo hvaležnosti samo svojemu prvemu narodnemu vladarju po tisočletnem suženjstvu. Kraljev teden je hkrati proslava desetletnice vladanja kralja Aleksandra L, ki nadaljuje in dovršuje delo svojega velikega očeta. Svoboda je trden temelj, toda na njem je treba šele izgraditi državo in nacijo. To, prav tako važno zgodovinsko delo, je prevzel •jralj Aleksander, ki je vtelesil v sebi modro načelo narodnega in državnega sdinstva. Brez tega edinstva, umevane-ga tolikanj široko, da je v njem prostora za vse pozitivne vrednote in duhovne .■»osebnosti, ki smo jih prinesli v skupno nišo, bi svoboda postala jaden plen trenutnih interesov in prežečih neprijate-!jev. Ni edinstva brez svobode, ni svobode brez edinstva! — to nam veleva kame-niti spomenik, ki smo ga postavili Slovenci svojemu narodnemu kralju v svoji beli Ljubljani. Deset let naše politične zgodovine, obeleženih z vladanjem kralja Aleksandra L, je deset let borbe za najsvetejšo idejo narodne svobode. Z energično roko je Sin zadržal razvoj, ki je grozil upropastiti narodni testament Očeta in je povzdignil edinstvo v najvišje državno tvorno načelo. Tako veliki Osvoboditelj živi v velikem Zedinjevalcu. Earadjordjeviči... Ko je Vožd Črni Jurij potoval preko slovenske zemlje in se ustavil v Mariboru, je bil slovenski narodni preporod šele v prvem razvoju. Napoleonova Ilirija pa je že vzbudila prve sne o narodnem osvobojenju. Še je bilo treba sto let trdega narodnega dela in boja. Ko je L 1904. srbski narod kronal Petra Karadjordjeviča za svojega kralja, so bili že prisotni slovenski omladinci, radikalni nacionalisti, ki so videli v njem bodočega kralja vseh Ju-goslovenov. Kralju Petru ni bila neznana usoda Slovencev. Sprejemal je naše umetnike, govoril je z mnogimi našimi ljudmi, spominjal se je, da je imel kot Peter Mrkonjic, vodja upora bosanske raje, med svojimi bojevniki tudi Slovence. Poznal je politično gibanje, ki se je začelo razvijati na slovanskem jugu in katerega najvidnejši izraz je bil srbsko-hrvatski sporazum. Ko je 1. 1914. bila Srbiji vsiljena vojna z Avstro-Ogrsko, je bila kralju Petru in prestolonasledniku Aleksandru že jasno pred očrni skupna usoda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vsi vemo, kako čudovito je poslej rasla ta ideja, pronicala v vse kroge, odplavljala preteklost, rušila predsodke, kljubovala zatiranju, rastla in zmagovala: ideja narodnega in državnega edinstva vseh Jugoslovenov. S Karadjordjevim vladarskim rodom se je v slovenski zgodovini pojavil pre-okret, ki je važnejši od celih stoletij naše prejšnje zgodovine. V znamenju žezla narodnega vladarja smo šele zaživeli polno narodno življenje. Marsikaj kar nam je bilo prej sen, je zdaj postalo resničnost, ki smo se ji v bujnem toku novih dogodkov tako naglo privadili, da se nismo nič več čudili svojim uresničenim snom. Ko je 1. 1920. takratni regent obiskal Ljubljano in Maribor, — prvi obisk narodnega vladarja Slovencem! — je bil deležen sprejema, kakor ga more pripraviti svojemu vladarju samo narod, ki se zaveda, da se je rešil pred svojo narodno smrtjo. Popularnost; našega vladarja je med Slovenci od tega časa več kot vladarska: kraljevo stalno poletno bivanje na Bledu je ustvarilo prav intimne vezi med našim prebivalstvom in kraljevo rodbino, vezi, ki jih poleg resničnega spoštovanja preveva resnična, pristna ljubezen. j Tisoči in tisoči Slovencev bodo zbrani v Ljubljani: tisoči, ki so s svojimi prispevki zgradili spomenik nesmrtnemu Kralju Osvoboditelju. V plapolanju neštetih zastav, v sviranju godb, v vzkli-kanju navdušenih množic se bo znova mogočno manifestirala slovenska ljubezen in hvaležnost. In na starem Mestnem trgu bo ostal in stal na straži kameniti simbol časa, ko je narod ustvarjal svoje veliko edinstvo. Zgodovinski lik kralja Petra S svojo prestoiico Ljubljano vred se klanjajo vsi slovenski kraji spominu velikega kralja Petra I. Osvoboditelja. Naše ljudstvo goji globoko spoštovanje do njega v zavesti, da je kakor morebiti noben drugi vladar v Evropi poosebljal primer najboljšega patrijarhal-nega vladarja, gospodarja velike družine, kralja po volji ljudstva. Mogoče izhaja to globoko spoštovanje tudi iz skromnosti, ki diči naš rod. Kralj Peter je bil vzor skromnosti. Od rojstva 29. junija 1844 do smrti 16. avgusta 1921 je bilo njegovo življenje skromno, kakor so sploh skromna življenja, ki prinašajo potomcem bogate in trajne sadove, dozorele v trpljenju, vernem izvrševanju dolžnosti in neomajni zvestobi. Slovenci so se mnogokrat srečali z velikim pokojnim kraljem. Naš rojak t Aleksander Toman je bil z njim v vstaški četi in med veliko množico, ki je leta 1903 pričakovala kralja Petra, ko se je čez Dunaj vozil v Beograd, da zavzame prostol za Aleksandrom Obre-novičem, so bili tudi naši rojaki, ki so klicali: »Slava jugoslo venskemu kralju!« Ostali svet ni tega niti opazil, kaj šele verjel, da se bo to kdaj uresničilo. V dneh največjega ponižanja našega naroda je kralj Peter označil angleškemu publicistu kot največjo željo svojega življenja: videti na kraju svojih let uedinjen v eno močno državo narod Srbov, Hrvatov in Slovencev. Leta so potekla od tega razgovora, kralj Peter je doživel nesmrtne zmage svoje vojske, videl je razpadanje strahovite sile sovražnikov, pred njegovimi očmi pa se je dvigala Jugoslavija. In naposled je bilo dovršeno to, kar so skozi veke gradile generacije našega naroda. Na čelu graditeljev Jugoslavije ostane za večne časa zaipisano ime njenega nag-večjega Mojstra in prvega Gospodarja, ki pa je bil obenem tudi naš Oče in Spasiitelj. Kot vodjja narodnih ustašev proti turškemu nasilju, kot vojščak v francoski armadi, kot vrhovni poveljnik v balkanski vojni, kot vladar Srbije v svetovni vojni, — vedno mu je bila dolžnost vrhovni življenski zakon. Bile so težave, v katerih je bil morda on edini, ki na obupal nad svojo domovino. Ko je avstrijsko orožje že skoraj prevladovat lo nad srbskim narodom, je bolni kralj stopil med svoje vojake v prve rove, odvezal jih je prisege sebi, prosil pa jih je, naj zvesti ostanejo domovini. Šel ni nihče, pač pa so se zagnali Srbi s takim zadnjim nadčloveškim naporom vseh svojih sil nad sovražnika, da je bila usoda avstrijske armade zapečatena in so morali priti Nemci na pomoč. Silnega navala nemških čet in zavrat-n-ega bolgarskega napada srbska vojska ni mogla vzdržati. Daleč preko Albanije so se umikali njeni ostanki in med svojimi zvestimi je prenašal vse napore stari vladar. Vzdržal je do kraja in njegovo zaupanje v pravico je zmagalo. Leta 1918 na jesen je pripeljal tedanji regent Aleksander zmagovito srbsko vojsko v osvobojeni Beograd, kralj Peter I. pa je postal iz kralja male Srbije prvi vladar velike svobodne jugoslo-venske države. Največji jugoslovenski idealizem je spremljal kralja Petra skozi vse življenje. Ko je delal za Srbijo, katero je uvedel med moderne države, je vedno mislil tudi na Jugoslavijo in vse Jugo-slovene, ki so ječali pod tujim jaimom. Ko je biia Srbija v pregnanstvu in ko srbski vojaki-begunci niso imeli nobenih vezi z Jugosloveni daleč onstran sovražnih front, je kralj Peter v Solunu angleškemu novinarju Marschalu dejal med drugim tudi tole: »Pred začetkom svetovne vojne, ki jo vodijo svobodni narodi proti državam z osvojevalnimi cilji, je bila Srbija svobodna. Bila je žrtev napada, dasi je bila njena največja želja, da ohrani mir in da se more svobodno razvijati. Sovražniki so jo napadli zaradi tega, ker je njena težnja za osvobojenjem tolikih milijonov Jugoslovenov pod avstrijskim hi turškim suženjstvom bila največja zapreka političnim in gospodarskim težnjam vsenemške avtokracije. Srbija se ni hotela postaviti v službo te protislovanske ideje, kakor je storila to koburška Bolgarija, Konstantinova Grčija in Albanija. Zato je svobodno Srbijo pregazila sovražna moč. Ona je bila na vzhodu to, kar je bila Belgija na za-padu. Ko so 29. julija 1914 zagrmeli prvi topovi na Savi in Donavi, pa vse do onega tragičnega božiča leta 1915, ko so sovražne vojske pogazile Srbijo, je moj narod junaško prenašal vse muke in žrtvoval svoje največje žrtve za svr.bodc in uedinjenje. Takrat sem spozna' ljubezen svojega naroda do svobode, spoznal pa sem uidi njegovo ljubezen do svojega starega kralja. Na sveja stara leta imam samo eno že gadla zavesa »»« Slovenci prvič pri kralju Petru Septembra 1904 se Je skrivaj odpravila skupina slovenskih idealistov-oacionali-stov v Beograd. Tam so se vršile velike priprave za svečano kronanje Petra Kara-djordjeviča za srbskega kralja Malo je bilo še takrat število nacionalistov, toda ti so bili celi možje, na čelu jim pokojni dr. Gregor Žerjav. Slovenci, Hrvati in Srbi, ki so študirali na Dunaju, so kmalu spoznali, da je mogoče misliti na osamosvojitev in osvoboditev izpod tujega jarma samo tedaj, če bodo južni Slovani složni. Velike izpremembe, ki so se v oni dobi izvršile v Srbiji, bjer .je narod pozval na prestol Karadjordjeviče, so dale tudi tem idealistom pobudo, da so začeli misliti na sistematično delo. To jih je napotilo, da so sklenili udeležiti se svečanosti kronanja v Beogradu in tam udariti temelje mogočnemu jugoslovenskemu po-kretu. Avstrijska policija je to kmalu zavohala in zato že takrat skrbno pazila na vsak korak »osumljencev«. Kradoma so se odpravljali na pot. vedno v strahu, da jih sredi pota zavrnejo. Res so se »beograjskim romarjem« kakor so se med sebor nazivali, v Zagrebu pridružili policijski ogleduhi in skrbno pazili na vsako njihovo besedo. Do Zemuna je sprva mala skupina narasla že na 300 ljudi in ko so s parnikom krenili preko Dunava, so bili sprejeti od Beograjčanov nad vse prisrčno. Svoje kratko bivanje v tedanji srbski prestolnici so izletniki dobro izkoristili. Navezali so stike s predstavniki srbskega naroda, razpravljali o enotnem delovnem programu. Bilo je sicer samo govora o sodelovanju, a vsakemu izmed udeležencev so stali pred očmi politični cilji To se j® izražalo tudi v vseh govorih in razpravah. Študentski kongres, prvi v jugoslovanskem duhu, ki je zasedal pod predsedstvom pokojnega dr. Žerjava, je takrat sprejel resolucijo: »Srbska, hrvatska in slovenska omladina hoče osredotočiti svoje delovanje za kulturno edinstvo Jugoslovenov ter poziva vse prosvetne institucije, književnike in umetnike, da posvetijo vse svoje delo vzajemnosti in edinstvu južnih Slovanov.« Tudi na vseh drugih sestankih se je govorilo le o tesnejšem sodelovanju, o skupnih ciljih in nalogah in vse je prevevala ena sama misel: utirati pot do narodnega in državnega uedinjenja. Sam kralj Peter, ki ga (je poset Slovencev še posebno razveselil, jih je v posebni avdijenci bodril, rekoč: »Jugosloveni pač započnemo marsikaj, a smo kakor železna peč: hitro se ogreje, a Se hitrefe se ohladi Doslej se nismo sko-ro čisto nič poznali. Spoznavali smo Francoze, Italijane in Nemce, medsebojno pa smo si ostali tujci. Spommjajte se Srbije, ki tudi vas ne pozabi!« Ti prvi stiki so rodili dobre sadove. Ju-goslovenska misel se je vedno bolj širila fe peščice idealistov je narasla cela vojska, in danes, ko se klanjamo spominu velikega kralja Osvoboditelja, se zbira okrog njegovega spomenika ves narod, da obnovi prisego tistih dni. Ob spomeniku Osvoboditelja i. Albanska divjina. — Ob razritih stezah nevzdramno spe mladi in stari Junaki. V nepristopnih gorah se brati z oblaki vreščeča črnina kljuvačevgavranov, trobeča poplah. — Pod njimi v razredčenih vrstah zagrizeni v bol in gluho propast ostali, ki sila viharja jim vse je zaklela, e v slavo in čast usoda otela jim je Gospodarja. Ni kraja poti in ni konca noči, ki lega na sivega Kralja. — Mar ranjene svobode zarja nikdar več ne zmane si trudnih oči in vse naj pogoltne brezupna dalja? — A Kralj? — On nikdar ni klonil, On vedno je stal On veruje, ljubi in upa, On zna, da je silna smrt silno življenje, da z Golgoto polnjena kupa spočne veličastno vstajenje. — 2. ln danes —> v čase, ki so za nami, visoko pesem poje Ljubljana; vsa bela, dehteča in razigrana se klanja Spasitelju v sladki omami. — Ti, ki režeš brazdo v grudo, da s teboj i nas nasiti, vi, ki v misli plemeniti kažete duhš nam čudo, kaj ta lik je kameniti, kaj pomeni, kaj oznanja, da se vse mu v ognjeviti ridosti in sreči klanja? — O bratje, sestre, mrtvi ta pomnik, ki danes ga Ljubljana nam odgrinja, naj vedno kakor živ nas svečenik dolžnosti in hvaležnosti spominja. Hvaležnosti, ker nas otel okovom je sužnjim Kralj — Osvoboditelj in zbral pod enim samim krovom; dolžnosti, da svoj dom do zadnje srage v ljubezni branimo in slogi. Joža Bekš. Lojze Dolina? in njegovo delo Stvaritelj spomenika kralju Petru, mojster, ki je kamnu vlil življenje, je naš akademski kipar Lojze Dolinar. Izmed številnih njegovih del je to njegovo neoporečno najboljše in aajvečje delo. Že mavčni model je razodeval vse odlike Dolinarjevega velikega talenta, toda spomenik je šele sedaj, poplavljen na svojem pravem mestu in izdela d v plemenitem materijalu, uveljavil svojo sijajno monumentalnost. Kralj Peter je vpo-dobljen kot zmagovalec in vladar, zamišljen v srečno bodočnost svojega naroda. Poteze na njegovem obrazu so mirne in resne, kakršen je bil kralj Osvoboditelj v miru in vojni, vedno neomajen na svojem mestu, stremeč k visokim smotrom jugoslovenske fvobode in zedinjenja. Njegova leva roka drži vajeti težkega mišičastega konja. Posebno mojstrsko in markantno je oblikovana glava in poprsje z učinkovito draperijo v evratni partiji. Kip je izgotovljen iz temnesa podpeškega kamna, ki se da zelo težko oblikovati. Cele tri mesece so pela kladiva v Vodnikovi kamnoseški delavnici, enajst kamnosekov je bilo pri delu, ki ga je nadzoroval kipar Lojze Dolinar sam. Kraljeva figura s konjem je visoka 3.30 in stoji na poldrug decimeter debeli plošči, ta pa leži na podstavku v isti višini s tlakom pod arkadami magistrata. Primerno je bilo pred postavitvijo urejeno tudi okolje spomenika pred magistratom. Pred vhod v mestno hišo so bile položene nove kamnite stopnjice in na vzhodni terasi so vložene kamnite plošče. Postavljanje spomenika je bilo izvršeno v enem samem tednu najtočneje, brez vsake nezgode. Bilo pa je treba mnogo pozornosti, spomenik je sestavljen iz desetih kosov. Ko bo danes pred tisoči naroda padla zavesa, se nam bo pokazala velika umetnina v vsej svoji lepoti in visoki estetski kvaliteti. Z mojstrom Dolinarjem bo Ljubljana lahko upravičeno ponosna na impozantni spomenik, ki bo še poznim rodovom predstavljal veličino prvega jugoslovenskega kralja, a njegov pomen bo tolmačil kratki lapidarni napis na nizkem podstavku: >NAŠ OSVOBODITELJ'!:... Pod napisom bo na malem nosilcu vedno visel svež lovorjev venec. Poleg MeštroviSa je Lojze Dolinar danes v prvi vrsti jugoslovenskih kiparjev. Samo-biten, krepak umetnik, razred zase. Ustvaril nam je že dolgo vrsto umetnin, toda mojster je še mlad. zelo mlad. Rodil se je 19. aprila 1893. v Trnovem v stari meščanski obrtniški rodbini. Srednjo in obrtno šolo je obiskoval v Ljubljani, kjer je delal pri profesorju Repiču, umetniku naše starejše kiparske generacije. Ko mu Ljubljana ni mogla več nuditi nadaljnje izobrazbe, je odšel na Dunaj na umetnostno akademijo k prof. Millnerju. po enoletnem študiju pa v takratno Meko upodabljajočih umetnikov, v Mona-kovo k prof. Mfillerju. Odtod ea je vedla pot za nekaj časa v Prago in potem nazaj v Ljubljano. kjer je prvič nastopil v razstavi svoji mladih del v Jakopičevem paviljonu 1914. Takoj smo začutili v njem prvovrstnega cmetnika, že njegove portretne študije so obetale, da postane Dolinar naš, slovenski kipar Med vojno je bil Dolinar pri Janezih vJudenburgu, kjer je dovršil od Peruzzija pričeti veliki spomenik padlim Janezom, ki zdaj stoji na ljubljanskem pokopališču. Ko je potem leta 1916. otvoril svojo prvo veliko razstavo v Jakopičevem paviljonu, je bil že dober znanec publike. Njegovo močno indiga dualno izraznost je pričal sltai obraz Matije Gubca, ekspresija vsega onega, kar je takrat divjalo v nas. A poleg Gubca še portretni kip mojstra Jakopiča, vrsta kompozicij in študij, favnov in vil... Dolinar je šel svojo pot smotreno dalje. Pri natečaju za Krekov spomenik 1917 je z lahkoto zmagal njegov csnutek in dve leti pozneje je bilo veliko delo dovršeno Leto 1918 je povedlo Dolinarja za nekaj časa v Ameriko. Po obolelosti pa se je zopet vrnil v Ljubljano, kjer je 1919 razstavil manjša dela. Sledila pa 90 leta intenzivnega poglabljanja. Nadaljnje razstave, osobito ona v maju 1925, nam je pokazala zrelega mojstra, umetnika velikega formata. A kar je bilo glavno: Dolinarju so se začele odpirati tudi možnosti za razvoj svežih sil Spoznal ga je Beograd, nato Pariz, kjer je vzbudil vso pozornost ogromni Mojzes, visok 3.30 m. Na mnogih palačah v Ljubljani, kakor tudi v Beogradu stoje njegovi kipi in reliefi, dalje je z njegovimi spomeniki okrašeno tudi ljubljansko pokopališče. Mnoga njegova lepa dela so v zasebni lastL V podobo kralja Petra se je Dolinar vih-vel že pred leti, saj je v decembru 1927 dobil prvo nagrado za svoj osnutek spomenika kralju Petru v Mariboru, ki naj bi bil visok 6 metrov; na visokem marmornem podstavku 2.50 visoka kraljeva figura v bronu. Kakor pričuje slika tega osnutka, ki jo objavljamo, razodeva tudi ta zamisel dostojanstveno monumentalnost. Lik kralja Petra poudarja široko preroško gesto Osvoboditelja, gesto svobode. Dolinar ustvarja neutrudno. Ne piše in ne polemizira. Torišče njegove neutrudnosti je prijazni atelje v Levstikovi nb'd Nedavna razstava v Beogradu mu je poleg močnega 6lovesa pridobila zopet veliko naročilo: za novo palačo ministrstva prometa bo izklesal Dolinar ogromen timpanon iz bihaškega pešce nea, dolg 12, visok pa 2 in pol metra, s šestimi figurami. Celotni timpanon bo predstavljal: Delo. In Dolinar je že pri delu. Še to umetnino bo ustvaril v Ljubljani, nato se preseli v svojo novo vilo v prestolnem Beogradu. Odbor za postavitev spomenika Odbor za postavite? spomenika kralja Petru, ki je srečno dovršil svoje veliko delo, je sestavljen takole: Predsednik ing. Ladislav Bere, I, podpredsednik dr. Janko Žirovnik, II. podpredsednik Milan Sterlekar, celjski podpredsednik dr. Leopold Vi čar, tajnik Mihael Majcen, blagajnik Aleksander Kuharif, zapisnikar Etbin Beiek. Člani: France Ahfin, Vladimir Jamrifit, dr. Zeljko Jeglič, Vekoslav Mlekni, ing. Ciril Pire, Rudolf Pleskovič, Jernej Vengust Danilo Saplja in Josip Zupančič. Namestniki: dr. Jurij Fellaeher, Matko Janežič, ing. Cirfl Ju ran, dr. Ivan Pintar tn Adolf Sadar. Nadzorni odbor: predsednik Riko Jug, podpredsednik Matko Brnfiž, člani Makso Detifek, ing Leo Mencinger in Avgust Per-tot in dr. Rudolf Sajovie, namestnika pa dr. Rudolf Kropivnik in Veljko Oražem. V odboru je bil tudi pokojni dr. Stanko Novak, ki se je z veliko vnemo udeleževal njegovega dela, a usoda ni hotela, da bi do-I čakal odkritje spomenika. Spored današnjih svečanosti Ob 6.: Godbe budtiice po mestu % izhodiščem na Mestnem trgu. Ob 8.45: Izprazni se slavnostni prostor pred Mestnim magistratom od vogali Jugoslovanske knjigarne do Pod tranče m do Frančiškanskega mostu; kasneje bodo na ta prostor pripuščeni le imetniki posebnih izkaznic. Opozarjamo, da bo ves spored prenašal radio hi da bodo zvočnika postavljeni tudi v Ljubljani na raznih krajin, kjer se bodo zbirali ljudje, zlasti na Marijinem trgu, Vodnikovem trgu, Stritarjevi uMci, na Poljanski cesti, Krekovem trgu, Kopitarjevi ulici in Pod trančo. Zato naj občinstvo ne sili k slavnostnemu prostoru, ker bo po vseh sosednih ulicah in trgih lahko vse dišalo. Tudi opozarjamo občinstvo, da bo po-vorka res veličastna le tedaj, ako »e bo ob« čin6tvo točno držalo navodil rediteljem. Občinstvo, ki ne bo sodelovalo v sprevodu, naj se pravočasno postavi ob ulicah, kjer bo šla povorka, da ne bo s kasnejšim prihodom motila vrstnega reda. Odkritje in sploh ves spored M vrH ob vsakem vremenu. Razporeditev občinstva: Pred magistratom: Dohodi se zaprujo ob tri četrt na 9. in je dostop dovo!j-n le onim, ki imajo posebne izkaznice odbora za po» stavitev spomenika. 1.) Zastopniki občin * Izkaznicami rumene barve pridejo na slavnostni prostor pr©» ko Tranče (Stari trg) in stoje s čelom ob tribuni pred spomenikom, na levo od tram« vajskega tira, razvrščeni v globino proti Tranči. 2.) Darovalci z izkaznicami zelene barve pridejo na slavnostni prostor preko Tranče (Stari trg) in stoje desno od tramvajskega tira, torej desno od zastopnikov občin do skupine pevcev. _ 3.) Zastopstvo društev z Izkaznicami oranžne barve prihajajo preko Sritarjeve ulice m se razvrstijo od magistrata do Robbovega vodnjaka 4.) Zastopstva z venci, ki knajo »ukazni, ce raznih barv, prihajajo brezpogojno v*a po Stritarjevi ulici in morajo biti do 9.30 zbrana v veži magistrata za Robbovim vodnjakom radi skupne razvrstitve po slavnostnem prostoru. Pozneje in po drugih dohodih došli se ne bodo prepuščali skozi kordon. Uvažujte to! 5.) Zastavonoš« ee zberejo ob i» d* stopnišču mestnega magistrata. 6.) Imetniki izkaznic modre barv« pridejo preko Stritarjeve ulice in imajo vstop na tribuno. 7.) Narodne noše, ki imajo posebne izkaznice dosedaj omenjenih, ali rožnate barve, se zberejo okoli Robbovega vodnja« ka. Ostale narodne noše brez izkaznic na Resljevi cesti od mostu navzgor 8.) Združeni moški pevski zbori la godba »Sloge«, ki sodelujejo pri odkritjn in imajo izkaznice rožnate barve, se postavijo pred prodajalno mestne elektrarne. 9.) Novinarji, fotografi, radio usložben« d in drugi, ki imajo izkaznice rožnate barve, pridejo preko Tranče in se razvrstijo na licu mesta po navodilih odbora. Na ostalih trgih in cestah: Zbiranje udeležencev se vrši po sorod* nosti organizacij v skupinah ter v srrho Era vrine uvrstitve v povorke na prostorih, i jih bodo označevale table z zbirnim na« pi6om. Predvidene so nastopne 6kupine na naslednjih prostorih: I. skupina (Pred IkoOJo). L Sokolska konjenica (tik za zadnjo edinioo vojske) 2 Sokol v kroju (pred Škofijo s čelom ob Medarskl ulici preko cele širine ceste) 3 Gasilska društva (v pohodnem redu tik za Sokolstvom po sredi ceste v tesnem razstopu), 4. Bivši bojevniki (Udruženje rezervnih oficirjev, Udruženje dobrovolj-cev, Udruženje Invalidov, Zveza bivših bojevnikov Itd. na hodniku pred stolnico s čelom ob knezoškofijski palači.) 5. Stre-ljačke družine (na hodniku pred stolnico za skupino bojevnikov). 6. Skavti ln pla-nlnke (v Semeniškl ulici s čelom proti Jugoslov. knjigarni). II. skupina. (Na levem hodniku Vodnikovega trga s čelom pri pekarni Jančar, v Studentovski uMci ter na Krekovem trgu pred Mestnim domom). 1. Prosvetna in kulturna društva (n. pr. ZKD, Krekova prosveta, čitalnica, Bralna društva Itd. 2. ženske organizacije (n. pr. Kolo Jugo slovenskih sester. Splošno žensko društvo itd.). 3. Učiteljska društva. 4. Narodno obrambna društva CMD, Soča, Narodna Odbrana klub koroških Slovencev itd.) 5. Pevska in glasbena društva. 6. Ruske organizacije. III. skupina: (Kopitarjeva uttea. Zmajev most, Resljeva cesta, Sv. Petra nasip, Po ljanski nasip.): 1. Akademska društva (čelo pri gostilni pri Križu). 2. Narodne noše (Zveza kmetafcih fantov in deklet Itd.). 3. Sokoli v elvllu. 4. Planinska ln športna društva IV. skupina (Krekov trg ob finančni direkciji In StreMška uHca, ček) ob vogalu finančne direkcije): 1. Javni nameščenci (državni In samoupravni) 2. Privatni! na meščencL 3. Zelezničarske organizacije 4 Strokovna društva (Narodno strokovna zveza itd.). 5. Trgovske In obrtne organi zaclje. V. skupina (Cel Vodnikov trg za Vodnikovim spomenikom): Občinstvo no srezih: Brežice, Celje, Črnomelj. Dolnja Lendava, Gonji grad, Kamnik. Konjice, Kočevje, Kranj, Krško, Laško, Litija, Ljubljana, Ljutomer, Logatec, Maribor, Metlika* Murska Sobota, Novo mesto, Prcvalje, Ptuj, Radovljica, Slovenjgradec in Šmarje pri Jed« šah. IV. Posebni vlaki: Posebni vlaki so biH že objavljeni v časopisju. Radi točnih od-hodnih časov s posameznih postaj, naj se občinstvo informira pri onih železniških postajah, na katerih namerava vstopiti Ponovno pa pozivamo vse udeležence, da se naj poslužujejo le onih vlakov in le tako kakor je bilo objavljeno, ker bodo vsi na« vedeni vlaki imeli dovoljno število vozov za prevoz vseh prijavljenih udaleženicev. Ako bi se udeleženci posluževali razn'h drugih vlakov, železniška uprava ne bo mogla obvladati večjega neprijavljenega navala udeležencev. Radi posebnih vlakov dne 7. in 8. septembra slede še objave v časopisih. V. Informacije radi ratvimtilv« povorke se bodo dobile na licu mesta od skupine rediteljev, ki bodo zbrani ob tabli za napisom »Informacije in navodila«. Splošna navodila s Zdravniška služba: Za slučaj zdravniške potrebe bodo na razpolago sanitetne ambulante na sledečih mestih: Me*fcni dom, magistrat z rešilnim vozom v Lingarjevi ulici, lekarna Bakarčič na Sv. Jakoba trga z rešilnim vozom na Sv. Jakoba nabrežju, le« karna Sušnik na Marijinem trgu in univerza na Kongresnem trgu. Zadnji dve zdrav, niški postaji bosta za časa povorke poslovali pred kavarno Evropa n. žigosanje železniških legitimacij v svrho potrjevanja udeležbe pri odkritju, se bo vršilo na sledečih krajih: Glavni kolodvor (v stanovanjskem uradu velesejma) od sobote od 14. dalje vse dni do 10. t. m. Velesejem: od 6. do 9. t m. ves dan. Kon« grešni trg št 1 (Zvezida), samo v nedeljo od 8. do 20. IIL Dohod občinstva s kolodvorov: V olajšanje splošnega cestnega prometa ln v s vrbo čimprejšnjega dohoda na odrejena zbirališča, pozivamo vse udeležence, ki dospejo v nedeljo zjutraj v Ljubljano, naj uporabijo z glavnega kolodvora za dostop na Vodnikov trg m sosednje ulice le Res-Ijevo cesto. Udeležtnci pa, ki prispejo z Dolenjske, naj brez izjeme izstopijo na Dolenjskem kolodvoru in naj se po Do« len je ki cesti, čez KarlovŠki most » Za gradom podajo na odrejena mesta. Uvažujte vsa ta navodila ln vse sklep* rediteljev, ker le s složnim in enotnim na« stopom vsega občinstva bomo mogli izvesti slavnost res slovesno in dostojno. Odbor /a potavitev »pomeni** kralju Petra L Povratek vlakov iz Ljubljane 1. Udeleženci iz krajev ob progi Ljubljana - Novo mesto - Karlovac - Trebnjo-St Janž z vlakom ob 16.15. Udeleženci iz krajev ob pro^i LfcjNj«na-Novo mesto - Karlovac - Trebnje - St Janž in Novo mesto - Straža - Toplice z vlakom ob 18.55. Udeleženci iz krajev ob prog! Ljdbljana-Grosuplje - Kočevje s vlakom ob 19.40 in 22.20. Udeleženci iz krajev ob progi LjubSJsna- Novo mesto - Karlova« z vlakom ob 22.40, ki ima v Novem mestu ob 3.30 nadaljnjo zvezo za Karlovac. Udeleženci iz krajev ob progi Ljubljana-Jesenice - Kranjska gora - Kra«(J - Tržič ob 15.35. Ljubljana - Kranj ob 17.27. Ljubljana - Jesenice - Kranjska fosa -Boh. Bistrica - Kranj - Tržič ob 18-50 in 19.40. Ljubljana - Jesenic« - Kranjska gora ob 22.30. Ljubljana - Kranj - Tržič ob 22.43l Ljubljana - Kamnik ob 18.25 in 22.14. Udeleženci iz krajev ob progi Ljubljana - Rakek potujejo ob 18.32 in 23.07, Ljubljana - Vrhnika pa ob 22.20. Udeleženci iz krajev ob progi Ljubljana - Zidani most potujejo ob 1730. Ljubljana - Celje - Velenje - Grobehio-Rogatec ob 18. Ljubljana - Zidani most - Zagreb gt. kol. ob 18.30. Ljubljana gL kot - Celje ob 22. Ljubljana gL kd. - greb gL koL ob 2125. Ljubljana gL ko. - Maribor ob 23. Ljubljana gl. koL - Zidani most - Zagreb - Pragersko - Cakovec - Ormož -Murska Sobota - Ljutomer - Gornja Radgona in Maribor gL mL z tlakom ob 0.03. V ponedeljek. 7. septembra bo vozil na progi Ljubljana Jesenice posebni vlak z odhodom iz Ljub'jane ob 23 V torek pa bodo vozili zveče- i* Ljubljane v vse smeri posebni vlaki, k;. bodo še naknadno objavljeni. Paradni nastop nase vojske Slavnostni dan v Ljubljani bo tudi naša slavna vojska v veliki meri povečala s svojimi impozantnimi nastopi Divizijonar g general Bogoljub Ilič je izdal naredbo vojaškim edinicam, katerim ie točno odrejen nastop v slavnostnih dneh. Naredba navaja: 6. septembra, rojstni dan Nj- V». prestolonaslednika Petra in spominski dan izročitve novih jugoslovanskih polkovnih praporov, se bo v zvezi z odkritjem spomenika blagopokojnemu kralju Petru Velikemu Osvoboditelju proslavil v ljubljanski garniziji na naslednji način: Pri odkritju spomenika bo Izstreljenih 21 topovskih strelov. Streljanje se bo izvršilo pod poveljstvom za to določenega častnika z Ljubljanskega gradu. V katoliški cerkvi, pravoslavni kapeli in evangeljski cerkvi se bo ob 8. ari vršila služba božja. V stolnici in pravoslavni kapeli prisostvuje polovica aktivnih častnikov in vojaških uradnikov vseh poveljstev in ustanov. V evangeljski cerkvi pa bodo prisostvovali častniki in uradniki tet«, dantskega in vojaškega skladišča ter dravske delavnice. Uniforma je paradna. Komandant parade je artiljerijski brf-gadni general g. Djordje Popovid. Pod njegovim poveljstvom bodo nastopili: 40. peš-polk »Triglavski« z zastavo in godbo, 2. planinski bataljon, 16. artiljerijski polk, dravska bolničarka četa, nadalj" zdravnik s potrebnim številom bolničarjev z zdravili in nosilkami ter novi sanitetni avto. Ker ne bo sprejema, bodo vse čete postavljene v koloni za paradni mar5 ki sV cer 16. artiljerijski polk v Streliški ulici, vsi ostali oddelki pa na Poljanski cesti d m m m m m m m im m m M5P 81 m Nabavite si zato radijski aparat! Najboljše aparate dobite pri najugodnejših plačilnih pogojih pri RADIO LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 5. Obiščite naSe razstave na Velesejmu ter si oglejte naše izborne aparate! 11431 m m m m Vsi Jugosloveni na delo! Minister dr. Albert Kramer o svojem odhodn iz Prage, o pomenu nove ustave in o potrebi složnega dela vseh dobromislečih ljudi Beograd, 5. septembra r. Dosedanji naš poslanik v Pragi in novi minister za zgradbe dr. Albert Kramer je sprejel beograjskega dopisnika »Prager Presse« ter mu izjavil o svojem slovesu od Prage in o pomenu uvedbe nove ustave v Jugoslaviji med drugim: Po zaupanju Nj. VeL kralja sem postavljen za ministra za zgradbe ter zaradi tega zapuščam svoje mesto kot poslanik Jugoslavije v Pragi. Kakor pomeni na eni strani to zaupanje zame izredno čast, tako moram na drugi strani priznati, da mi je težko zapustiti položaj, na katerem sem čutil veliko zadovoljstvo pri svojem delu. Moji odno-šaji s češkoslovaško vlado so bili naj-prijetnejši. Poleg tega imam v Pragi in v Češkoslovaški toliko prijateljev in toliko bratske toplote je prevevalo moje stike s predstavniki češkoslovaškega naroda iz vseh slojev, da mi je bila Praga že nekaka druga domovina. Ze iz tega razloga boste priznali, da ni samo fraza, ako rečem, da mi je slovo od središča češkoslovaškega naroda zelo težko. Še bom imel priliko, da se v toku prihodnjih tednov posetim Prago in se osebno poslovim od dragega „mi me- Kot član velikega jugoslovenskega nacionalnega kabineta bom sodeloval pri izvedbi nove ustave in pri defini-tivni stabilizaciji naših notranjih prilik. Sami vidite, kako globok vtis v narodu sta napravila manifest Nj. Vel. kralja in ustava, ki je bila s tem manifestom proglašena. Ta kraljevski akt je ponoven dokaz globokega demokratičnega čustvovanja našega vladarja, ki m niti trenutek pomišljal, da izpolni s sesto-januarskim manifestom narodu dano besedo. Perioda brezparlamentarnega režima je izpolnila kraljeva pričakovanja. Z vdanim sodelovanjem vlade in naroda je vladarju uspelo pomiriti strankarske strasti, ki so grozile upropastiti ves narod in državo. Nas kralj je mogel v tej dobi okrepiti temelje nove nacionalne in državne politike, ki vidi v edin-stvu naroda in države naso rešitev in edino mogočo osnovo našega notranje: ga napredka in našega ugleda v družbi ostalih kulturnih narodov. Nova ustava potrjuje v polnem obsegu našo državno ureditev, kakor je bila uvedena zlasti z zakonom 9d 3. oktobra 1929. V tem pogledu ni vec nobenega kompromisa, nobene dvoumnosti. Jugoslovenska linija, ki predstavlja popolno enakost Srbov, Hrvatov in Slovencev na vseh področjih državnega m narodnega življenja in v vseh pravcih našega razvoja, ie definitivno začrtana. S splošnega gledišča se lahko naša nova ustava, zlasti kar se ti*e individualnih pravic in splošnih političnih svoboščin. mirno postavi r>oleg konstitucij ostalih kulturnih narodov. Naravno je, da ne bo ostalo samo pn načelu, nego mislim, da bomo kmalu dobili konkretne zakone za izvedbo na- šega novega parlamentarnega življenja. Lahko računamo s tem, da bomo izvoljeni zastopniki naroda še letos pričeli sodelovati s kraljevsko vlado. Paralelno z uvedbo parlamentarnega življenja bo izvedena nova organizacija naših občin in banovinskih samouprav. Na poročevalčevo pripombo, da^ se mnogo govori o ustanovitvi velike državne stranke za vso kraljevino, ki bi prevzela glavno delo in glavno odgovornost v novem Narodnem predstavništvu, je minister dr. Kramer odvrnil: Točno je, da se potreba take velike politične organizacije čuti toliko bolj, ker je narod prepričan, da se ne smeta vrniti stara razcepljenost in medsebojna razprtija starih strank in strančic. Najboljši ljudje iz vseh prejšnjih političnih grupacij delajo na tem, da se pozabijo stara nasprotja in da se na osnovi jugoslovenskega programa ustvari velika enotna Jugoslovenska politična organizacija, ki bi od Triglava do Djevdjelije zbrala vse pozitivne nacionalne elemente v našem narodu. G. minister je zaključil: Velike naloge torej čakajo v najbliznji dobi ne samo vlado, nego vse zavedne nacionalne ljudi v Jugoslaviji Splošna zavest je, da je treba zbrati vse, kar v Jugoslaviji pošteno in trezno misli, v eno veliko fronto, ki bi angažirala polno moč našega naroda za sodelovanje z njegovim najvišjim voditeljem, našim kraljem. Povsod se kaže največji optimizem, dasiravno so tudi pri nas gospodarske prilike kakor v drugih državah, zelo težke. Toda Nj. Vel. kralj je znal s svojim vzgledom in s svojo patriotsko požrtvovalnostjo učvrstiti v našem narodu zdravi instinkt solidarnosti v taki meri, da nihče ne dvomi v popoln uspeh nove državne politike. • Minister Kramer y Ljubljani Ljubljana, 5. septembra, d. Danes je prispel v Ljubljano minister za gradnje dr. Albert Kramer, ki bo zastopal kraljevsko vlado pri odkritju spomenika kralju Petru. VABIMO VASj obtecite se pri nas! Po svojem okusu si izberite oblačilnih potrebščin ZA MAL DENAR. Nudimo olajšana plačila. A. Presker Ljubljana, Sv. Petra c. 14 Nj. Vel. kralj Aleksander izroča komandantom polkov drugemu za drugim nove jugoslovenske polkovne zastave v Jugoslaviji. Naša Co manifestira nova doba, inavgurirana Z odločnim jugoslovenskim kurzom kralja in njegove vlade. Ob tej priliki se je izkazala spoštovanja in občudovanja vredna požrtvovalnost srbskega dela našega naroda. Staroslavni prapori, pod katerimi so se borila, umirala in osvobojevala drago jugoslovensko zemljo srbska pokolenja najbolj junaške dobe, so končali svojo službo in odšli kot dragoceni zgodovinski spomeniki v panteon. Z njimi so neločljivo zvezana imena zmagoslavnih bojev, bridkosti, spremenljive vojne sreče in slavnih osvoboditvenih pohodov vseh teh let, v katerih so razpadale verige našega suženjstva ter se kovala naša toliko zaželjena svoboda. Ti prapori so se vili nad četami pri Kumano-vu in Bitolju, ko je srbski rod maščeval krvavi kosovski poraz, vihrali so nad glavami bojevnikov na Ovčjem polju, ob Bregalnici, ko je šlo za to, da se odbije zahrbtni napad zapeljanih bratov, navduševali so junaškega srbskega vojska Je verno sledila temu cilju tudi v dobi najhujših plemenskih in strankarskih razdorov. Brez ozira na levo in desno je sistematično izvajala načelo državnega in narodnega edinstva ter je v jugoslovenski smeri mnogo ustvarjala in gradila. Dan sprejema novih jugoslovenskih polkovnih zastav je bil izraz in obenem tudi triumf njenega jugoslovenskega udejstvovanja. Ko je izšel ukaz o izmenjavi polkovnih zastav, je predsednik vlade general Petar Živkovič v svoji izjavi »Jutru« izrekel naslednje: »Izročitvi novih polkovnih zastav, simboličnemu aktu na rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra bo s srcem in dušo prisostvoval ves naš narod, ki bo skupno z vojsko položil prisego za zmago ideje kraljevega manifesta.« Tako je bilo, tako je danes ob obletnici in tako bo vedno, dokler živijo Jugoslavija in JugoslovenL Velike narodne svečanosti tudi v Zagrebu Zagreb. 5. septembra n. Danes na predvečer rojstnega dne prestolonaslednika Petra in proslave Jadranske Steaže so se pri čele v Zagrebu velike proslave. Že ves dan • so prihajali iz raznih krajev na proslavo delegati Jadranske Straže in drugo občinstvo. Z beograjskim vlakom je prispel maršal dvora general Aleksander Dimitrijevič, ki so ga sprejeli zastopniki oblastev in funkcionarji Jadranske Straže. Maršal dvora se Je s kolodvora odpeljal z avtomobilom v banski dvorec. Nocoj ob 7. "je bila po mestu velika baklada ter je sprevod krenil po žagi ©laških ulicah b trga pred Narodnim gle- dališčem. Razvitje prapora Jadranske Straže bo jutri pred umetniškim paviljonom. Prapor bo blagoslovil nadškof dr. Bauer. Po blagoslovitvi bo predsednik oblastnega odbora Jadranske Straže Miroslav Kulmer prečital povelje kumice prapora Nj. VeL kraljice Marije, predsednik zagrebškega mestnega odbora Jadranske Straže inž. Ri-bič pa bo imel slavnostni govor. V imenu naraščaja Jadranske Straže bo pozdravil Nj. Vis. prestolonaslednika Petra učenec I. realne gimnazije Ribic. Proslava se bo zaključila s petjem pesmi •»Morje Adrijanskoc, ki jo bodo odpela združena pevska društva. Kipar Lojze DoHsar, nstvaritelj veličastnega spomenika. Ini. Ladislav Be?e, predsednik odbora za postavitev spomenika. Preprečen vpad albanskih roparjev Beograd, 5. septembra. AA. Dne B. t m. so trije oboroženi neznanci, oblečeni po albansko, skušali preiti iz Albanije na naša tla blizu tako imenovanega Ljuljevega Ka-tuna. Pri tem so prišli v boj z našo.orožni-ško patruljo. Pri streljanju so bili vsi trije neznanci ubiti. Njih identičnost ni ugotovljena, vendar ne more biti dvoma, da jim je bii namen ropanje. Pri boleznih srca in poapnenja žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigurava »Franz Josefova« gren-čica lahko izpraznenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova« voda posebno starejšim ljudem. »Franz Josefova grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. sesti september 1930 V duhu kraljevega manifesta od 6. Januarja 1929., ko je bil napravljen prelom dolgoletnih plemenskih in strankarskih borb, je sledil lani na današnji dan še čin, ki je pomenil nov ogromen korak na poti k popolnemu narodnemu n jedin jen ju: naša narodna vojska je dobila nove, jugoslovenske prapore. Lani 6. septembra so polki naše vojske položili na oltar domovine svoje, s slavo ovenčane prapore in v zameno za nje dobili nove v jugoslovenskem razporedu barv, da se na ta način sveča- Prestolo-naslednik kraljevič Peter dopolni danes, ko odkrivamo v Ljubljani spomenik njegovemu velikemu dedu, 8. leto svojega življenja seljaka na Ceru in Rudniku, ko so avstro - ogerski polki bežali s srbske zemlje, spremljali so potem srbsko vojsko s starim vladarjem Petrom na čelu preko albanske Golgote, vrnili pa so se žnjimi na domača tla po slavnih dnevih solunskega proboja. Z izmenjavo zastav je srbski del našega naroda doprinesel veliko žrtev v korist narodnega in državnega edinstva. Teh žrtev je vreden samo vzvišeni cilj, za katerega -so umirali naši najboljši: državno in narodno edinstvo Proslava rojstnega dne prestolonaslednika Petra Beograd, 5. septembra, p. Po vsej državi so bo juti-i na svečan način praznoval rojstni dan prestolonaslednika Petra. Posebno svečana bo proslava v Beogradu, v Zagrebu in v Ljubljani bo združena z velikimi narodnimi svečanostmi in to povodom razvitja prapora Jadranske Straže v Zagrebu in povodom odkritja spomenika kralju Petru v Ljubljani. Prestolnica je že danes v zelenju in zastavah, a nocojj je bilo v pričetek proslave oddanih z beograjske trdnjave 31 topovskih strelov, nakar se je razvila po mestu impozantna baklada. Jutri se bo vršila na vojaškem vežbališču na Banjici velika vojaška parada, pri kateri bo sodelovala celokupna beograjska garni-zija, podunavska vojna mornarica in oddelek vojnih letal. Tyršev sokolski tečaj v Novem Sadu Novi Sad, 5. septembra, e. Ob udeležbi odličnih predstavnikov oblasti in prosvetnih ustanov Novega Sada je bil danes v slavnostni dvorani moške gimnazije otvor-jen prosvetni tečaj SKJ, namenjen proslavi lOOletnice rojstva dr. Tvrša. Tečaja se udeležuje okrog 100 prosvetnih delavcev iz vseh naših sokolskih žup. Otvoril ga je prvi podstarešina Saveza SKJ br. Engel-bert Gangl s predavanjem o značatju dr. Tyrša in njegovih idejah. Sledila so predavanja znanih sokolskih ideologov. Tečaj bo končan s prosvetno konferenco. Poleg drugih bo govoril o pomenu Sokola v slo-vanstvu tajnik ČOS br. Vincenc Stepanek rz Prage. Uveljavljenje civilno-pravdnesra postopka Beograd, 5. septembra. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra pravde in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta podpisal in proglasil zakon o iztpremembi uvodnega zakona za zakonik o sodnem postopku v civilnih proceish. Po tej noveli se glasi 1. člen 6odnega postopka tako-le: Čl. 1. Zakonik o sodnem postopku v civilnih pravdah (Vivilno-pravdni postopek) z dne 13. julija 1929. razen njegovega pete* ga poglavja, dobi obvezno moč za vso državo 1. januarja 1933. Čl. 2. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno mo, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Podaljšanje banovinskih proračunov Beograd, 5. septembra AA. Nj. Vel. kralj je na predlog finančnega ministra In po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o podaljšanju proračunskega leta v proračunih kraljevskih banskih uprav za proračunsko leto 1930-1931. Zakon se glasi: čl. 1. Izjemo od določil 2. odstavka 19. člena uredbe -j ugotovitvi imovine uprar in proračunov banovin in o likvidaciji imovine sedanjih sreskih in oblastnih samouprav z dne 23. oktobra 1929 smejo kr. banske uprave izvrševati plačila v breme dovoljenih jim kreditov po proračunih za 1. 1930-1931 do vštetega 30. sept 193.1. čl. 2. Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah« in ko Izgubi veljavo zakon o podaljšanju proračunskega leta v proračunih kr, ban.aih uprav za proračunsko leto 1930-1931 z dne 18. julija 1931. K odkritju spomenik? kralju Petru ...in zdaj že četrti rod ! Že več ko 80 let uporabljajo izkušene gospodinje za pranje milo ,,Jelen". Trije rodovi že poznajo to čisto, izdatno milo - in zdaj ga spoznava in čisla že * tudi četrti rod! SCHICHT — MILO.JELEN vedno tako, kakor je bilo, vedno enako dobro Ob obletnici Bazovice Stovenija praznuje danes ▼ svojem središču, v beH Ljubljani, praznik, ka-koršnih je doživela še malo. Na deset-tisoče ljudi prav iz vseh predelov naše banovine se bo v topli hvaležnosti poklonilo spominu Kralja Junaka in Mu-čenika, ki je svoj narod privedeJ iz teme robstva v zlato svobodo. Tisočem in tisočem bo prodrla do dna duše poli osna zavest svobode, ona žalostna zavest, ki smo jo pogrešali celo tisočletje. Zato je prav ta pravično, da ob dana š ji svečanosti sprostimo v sebi veko-ve zatirano navdušenje ter damo vidnega izraza svoji radosti in sreči, koje viteška kovača sta bila naš prvi kralj Peter Veliki Osvoboditelj in njegov veliki sin Aleksander. V teh svečanih trenutkih pa je naša 'dolžnost, da nam pohiti pobožna misel tja na jug, kjer so pred letom dni ravno na današnji dan plačali s svojo srčno krvjo ljubezen do svojega naroda štirje vzorni mladeniči: Bidovec, Maru-šič, Miloš in Valenčič. V svežem spominu nam je Se vsem njihova tragična usoda. Fašistične oblasti so jih obtožile, da so snovali zarote ter pripravljali in izvrševali atentate, med njimi tudi atentat na poslopje »Po-pola di Trieste«, glavnega fašističnega glasila v Julijski Krajini. Na dan 1. sep- tembra lani se je začela proti njim in njihovim soobtožencem razprava pred izrednim fašističnim tribunalom v Trstu pod predsedstvom znanega generala Cristinija, ki je par mesecev poprej vodil tudi puljski proces proti Vladimiru Gortanu. In enako kakor puljski je končal tudi tržaški proces: po petdnevni forsirani razpravi je bila v noči od 5. na 6. septembra izrečena sodba; štirje glavni obtoženci so bili obsojeni na smrt, ostali na večletno ječo. Šest ur po razglasitvi je bila sodba izvršena. In tako se je zgodilo, da so lani v zori 6. septembra, ko so topovski streli oznanjali v naši prestolnici veliki in slavnostni dan naše vojske, ki je iz kraljevih rok prejela jugoslovenske prapore, tam doli v Bazovici pri Trstu streli iz fašistovskih karabink končali mlada življenja Ferda Bidovca, Franja Maru-šiča, Zvonimirja Miloša in Franceta Valenčiča Ta štiri imena, in še peto Gortanovo, bodo vedno odmevala v naših srcih. Spomin na nje nam je svet, svet še posebno danes, na naš veliki praznik. Grenka kaplja je v čašo današnjega našega veselja, a ob enem veliki in vzvišeni nauk, glasen in večen memento: Čuvajmo In negujmo svojo svobodo, krepimo moč naše drage Jugoslavije, složno združimo vsi vse svoje moči in zmožnosti v delu za narod in državo! Dr. Schober demisijoniral Objava haaške razsodbe: načrt carinske unije Je kršil ženevski protokol Ženeva, 5. septembra, n. Istočasno, ko le bila danes razglašena razsodba mednarodnega sodišča v Haagu v zadevi nemško avstrijske carinske anije, so bili otvorieni pečati na pošiljki. ki ie bila poslana glavnemu tajništva Društva narodov. Takoj nato je bila razsodba objavljena in dostavljena vsem zastopnikom zainteresiranih držav v Ženevi. Razsodba obstoja iz treh poročil. Prvo poročilo vsebuje protokol v ikaterem se ugotavlja. da ie mednarodno razsodišče z 8 glasovi proti 7 ugotovilo naslednje: »Režim, ki bi ga izvedli Nemčija ln Avstrija na podlaei dunajskega protokola od 18. marca t. i. ne bi bil združljav s protokolom podpisanim v Ženevi 14. oktobra leta 1929«. V teh kratkih besedah le obsežena vsa vsebina razsodbe. Protokol sta podpisala oredsednik razsodišča Adači in zapisnikar Hamerskieild. Večino osmih sodnnkov. ki so se izrekliza navedeno mnenie, tvorilo delegati držav Saldavorla. Potiske. Francije. Kube. Columbije, Romunije. Španije in Italije. Proti so glasovali zastopniki Japonske, Nemčije. Amerike. Belgije. AngD]e. Nizozemske in Kitajske. Njihovo mnenie vsebuje poseben dodatni protoiol kot vo-tum manišine. Haaško mednarodne razsodišče se le t svoii razsodbi sklicevalo v glavnem na to. da je Avstrija občutljiva točka evropskega sistema in bistven element povojnega reda. Saintgermainska ooeftdba ne brani Avstriji. da bi opustila neodvisnost, toda tako oo saintgermainski pogodbi. kakor do ženevskem protokolu ie tak sklep vezan s oopreišniim pristankom sveta Društva narodov. tega pa Avstrija ni zaprosila za njegov pristanek. Dunaj. 5. septembra n. Predsednik avstrijske vlade dr. Buresch ie danes napram novinarjem potrdil vest. da ie zunanji minister Schober podal demisiio. O njegovi demisiji se bo odločalo, ko se vrne iz Ženeve. torej ne pred sredo. Vlada fe mnenja. da mednarodni položai Avstrije ni tak da bi moral nien zunanji minister demi-siionirati. ako ne usoe s kako misiio v zunanji politiki. Vsekakor pa bo odvisna odločitev o demisijj dr. Schobra od vprašanja. ali bo demisiioniral tudi nemški zunanji minister dr. Curtius. Kapetan VVilkins ne odneha Po petih dneh }e vzpostavljena brezžična zveza z »Nautflusom« Podmornica prodira proti severnemu tečaju Oslo, 5. •epteanbira. Ker ie ni bilo od 30. avgusta nobene vesti e krova podmornice »Nautilus«, s katero je kapetan NVilikius odplul proti Severnemu tečaju, je zavladala ▼ norveški javnosti velika skrb ta usodo podmornico. Norveška vlada se le ie resno bavila z mislijo, da pošlje pogre« Sanj podmornici na pomoč parnik »Fritjof Nansen«. Zaradi tega je izzvala ogromno senzacijo vest, da je »prejel v Hammerfestu ne« ki radioamater prvo vest s krova pogre« šane podmornice, ki 1 »konično javlja, da je na krova vse ▼ reda in da nadaljuje pod- mornica vožnjo proti cilja. V brezžični brzojavki ni naveden kraj, kjer se nahaja podmornica. Poleg tega je stopila v brez. žično zvezo z »Natitilusom« tudi metereo-loška postaja ▼ Tromsoju, ki je prejela snoči okoli 11. ure slično brzojavko, kakor radioamater v Hammerfestu. Za vsak slučaj pa je pripravi jem za odhod »Fritjof Nansen«, ki mu poveljuje znani norveški polarni raziskovalec Harstad. Poleg tega sta odleteli iz Bergna v Trom-so dve letali pod poveljstvom kapitana Larsena. Kritičen dan za vodeče mojstre na Bledu Bogoljubova je porazfl je porazil Kostič, Spielmanna Maroczy — Aljehin je prekinil s Kashdanom, Vidmar pa s Collejem Bled, 5. septembra, vd. V današnjem X. kolu mednarodnega šahovskega turnirja so se odigrale naslednje partije: dr. Astaloš-Niemcovič, dr. Tartakower-Pirc, Stoltz-Flohr, Spielman-Maroczy, Kostič-Bogoljubov, dr. Aljehin-Kashdan in dr. Vidmar-Colle. Današnji dan je bil v pravem pomenu besede kritičen dan za mojstre, ki so na čelu tabele. Spielman je podlegel Ma-roczyu, Bogoljubova je odpravil Kostič, dr. Vidmar se je le s težavo za danes ubranil poraza in mora v torek nadaljevati igro, dr. Aljehin pa je preki-nL svojo partijo proti Kashdanu, ki stoji bolje kot svetovni mojster. Dr. Astaloš je otvoril proti Nlemoo-viču s kraljevim kmetom. Niemcovič se je Izborno branil s Caro-Kannovo obrambo in proti nekoliko megleni igri našega mojstra • prav kmalu prešel v ofenzivo. Se pred 14. uro se je dr. Astaloš vdal. Dr. Tartakower je proti Plrcu igral damski gambit. Pire se je izvrstno branil, odbil vse napade in bi bil v končnici lahko dobil kmeta in s tem tudi partijo, pa je v strahu, da bo partijo še pokvaril, dal nasprotniku po 29. potezah remis. Stoltz in Flohr sta Igrala mak) zanimivo partijo, ki je že po 18 potezah končala neodločeno. Kostič je proti Bogollubovti otvoril fimermrid^mn n? na v 7ačetku ničesar dosegel. Bogoljubov je že nekoliko bolje stal, ko je nepričakovano popustil. Kostič je z izvrstno igro prišel do napada in dobil dva lovca za trdnjavo. Popoldne je Kostič v končnici zmagal. Tudi dr. Aljehin je proti Kashdanu otvoril z damskim gambitom. Dolgo časa je svetovni mojster zelo dobro stal. Prišel pa je v časovno stisko in izgubil kmeta. Popoldne je nastala končnica, ki je bila ob 18.30 v dmgič prekinjena. Kashdan ima kmeta več in stoji bolje. Dr. Vidmar je proti Colleju otvoril z damskim gambitom. V indijski partiji .ie izvrstno stal, pa je kasneje popustil. Colle je dobil silovit napad, ki ga je dr. Vidmar le s težavo ubranil. Partija je bila ob 1830 v drugič prekinjena v poziciji, v kateri dr. Vidmar le za malenkost bolje stoji. Spielmann je proti Maroczyn otvoril z damskim gambitom. Imel je zelo dobro igro, pa je za trenutek popustil ln takoj se je Maroczy polastil napada. Popoldne se je moral Spielmann vdati. To je prvi poraz Spielmanna na turnirju- Stanje po X. kolu fe: dr. Aljehin 8 In pol (1), Spielmann 6, Kashdan, Kostič, dr. Vidmar 5 fl), Stoltz 5, dr. Astaloš, Bogoljubov, Niemcovič, Maroczy, dr. Tartakower 4 in pol, Flohr 4 (l), CoHe 3 (1), Pire 3. Jutri se bodo v XI. kolu vršile naslednje partije: Colle-Spielmann, Niemco-vič-dr. Vidmar, Pirc-dr.Astaloš, Flohr-dr. Tartakower, Bogoljubov-Stoltz, Kashdan-Kostič, Maroczy-dr. Aljehin. Iz carinske službe Beograd, 5. septembra. AA. S sklepoma finančnega ministrstva in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta so premeščeni: k glavni carinarnici v Ljubljani za carinike 9. skupine Franjo Karvm iz Novega Sada; h glavni carinarnici v Mariboru za carinika 8. skupine Lujo Kovpčevič iz Dra vograda in Josip Povalej iz šrbenika: k carinarnici I. reda na Jesenicah za carinika 8. skupine Matija Radič iz Sarajeva: za pomožna carinika 9 skupine Dimitrije Sta-revič iz Bara in MiVutrn Jankovi<; iz Velike Kikrnde; na carinimo I. reda v Gornji Radf"-*ni za carinika 8. sktmine Julij Vaoa iz Skcmlja in Svetislav Protič iz Met-1 koviča; vsi po potrebi službe. »Ljubljana v jeseni« Na velesejmu je bilo že včeraj zaradi velikega dotoka tujcev k slavnostnemu odkritju spomenika kralju Petru Osvoboditelju tako živahni vrvenje, kakor ga redko pomnimo ob delavnikih. Zlasti v paviljonih je bila prava gneča. Skupni poset prireditve je že doslej prekoračil pol stoti-soča. T7rhu tega je razstavo posetilo zadnje dni že veliko število ljudskih, meščanskih in srednjih šol in tudi mnogo vojaštva. Mlekarska razstava, ki jo je priredilo Centralno mlekarsko društvo v okviru kmetijske razstave, je letos prav obsežna, čeprav je svoje mlečne izdelke razstavilo le 13 mlekarskih zadrug in 2 zasebni mlekarni. Razstava ima letos tudi propagandni in vzgojni značaj, tako da služi dvojnemu namenu. medsebojnemu tekmovanju mlekarn za najbolliše izdelke m široki propagandi za povečanje konsuma mleka m mlečnih izdelkov. Posebna komisija, ▼ kateri sta sodelovala 2 kmetijska strokovnjaka (inž. Eiselt in g. Rožet) iti dva trgovca (g. Verbič in gospod Šarabon), je razstavljene izdelke ocenila in je priznala velike diplome (namesto doslej običajnih kolajn) Mlekarski zadrugi na Vrhniki za topljeni sir »Jason« ▼ škatlicah in Mlekarski zadrugi Naklo pri Kranju za sir »Imperial«; male diplome pa Mlekarski zadrugi Naklo, Mlekarski zadrugi Vrhnika in banovinski mlekarski šoli v Škof j i Loki za ementalski sir in vrhu tega še mlekarski šoli za edamski in trap is t ov-ski sir. Priznanje so dosegle: Sirarska zadruga Stara Fužina, Mlekarska zadruga Ra-teče-Planica in ^'rarska družbr na Češnjici za ementalski sir. Gospodarska zadruga Šmarje pri Jelšah za tilsitski sir in Mlekarska zadruga Moravče za trapistovski sir Velike diplome za maslo so bile podeljene Osrednjim mlekarnam v Ljubljani in banovinski mlekarski šoli. ki je dosegla vseh 20 dosegljivih točk rn s tem prvenstvo za 1. 1931. Male diplome za maslo pa »o bile podeljene mlekarskim zadrugam Naklo, Radomlje ta Ponikva in mlekarni Ferlež ▼ Št Janžu ob juž. žel. »Temps« o soremembi v Jugoslavi ji Pariz. 5. septembra. AA. Snočnfl >Temps« r«iše v uvodnem članku o ustavni izpremem-bi kraljevine Jugoslavije in med drugim pravi: Jugoslavija »e nahaja sedaj pred novo dobo. Načela novega režima so načela ustavne monarhije z liberalnimi tendencami, ki bodo vsem državljanom jamčile bistveno svobodo, kakršno lahko Imajo v moderni državi. To je sijajna smer ln sijajen začetek za razvoj velike nacijonalne politike. Kraljeva iniicijativa bo le še okrepila zveze, ustvarjene med vojno in po vojni med jugoslovanskim narodom in njegovo dinastijo. Javno mnenje mora priznati ves moralni pomen tesra ukrepa suverena, ki je moral uvesti prejšnji režim, da je popravil zelo nevarno stanje, ki pa se ni več pomirjal da opusti diktaturo in uvede ustavni red, kakor hitro so mu razmere dopustile. da to stori v blagor svojega, naroda. To dejanje dokazuje loialnost dirfii in čut vesti, ki 'u je treba spoštovati Macdonaldova večina narašča London, 5. septembra. AA. Dokler se ne sestane parlament, ne bodo znane podrob nosti sanacijskega načrta, ki ga je pripravila vlada, da spravi v ravnotežje državni proračun. Na torkovi debati bosta govorila med drugimi tudi Baldwin in sir Herbert Samuel. V imenu opozicije bodo pa govorili Arthur Henderson m drugi bivši delavski ministri. Glasovali bodo najbrž že v torek pred polnočjo. Pričakujejo, da bo imela vlada okrog 60 glasov večine. Ministrski predsednik je v Chequersu in se bo. preden se začne veliko delo v parlamentu, nekoliko odpočil. Istotako bodo storili njegovi tovariši. Ministrski svet se sestane ponovno v ponedeljek ob 5. uri popoldne. Smrt dveh Habsburžanov Dunaj, 5. septembra. M. V nekem dunajskem sanatoriju je davi preminil avstrijski nadvojvoda Leopold Sailvaitor, oče najvovode Antona Habsburškega, ki 6e nedavno poročil z romunsko princeso llea-no. Budimpešta, 5. septembra. M. V sonato« riju »Fazor« je davi izdihnila nadvojvo-ii-nja Izabela, soproga nadvojvode Fnedricha, teta Španskega kralja Alfonz«. Novi letalsgd hitrostni rekord New York, 5. septembra n. Ameriški letalec Tuiitle Je dosegel nov rekord v poletu preko kontinenta. Progo iz Los An-gelesa do New Terseja je preletel v 11 urah ln 11 minutah. Strela je usmrtila staro ženico Kranj, 5. septembra. Avgustovo slabo vreme je poljska dela silno oviralo. Le težko je kmetovalec ujel kak dan brez dežja. Zato so sedaj ob zadnjih lepih dnevih vsi zgrabili za delo in spravljali zlasti otavo pridno domov. Včeraj popoldne pa so se nad Kranjem ta okolico zopet »brali temni oblaki. Ljudje so se s strahom ozirali proti nebu. Okoli 4. popoldne se je med bliskom in gromom vlila huda ploha. 64!etna ženica Z»-hrlova Marija, vulgo Adamovka iz Zgornjega Bitnja pri Kranju, je hotela s pomočjo sina spraviti pod ostrešje kozolca, ki se nahaja v bližini hiše. toče, n« katerem bilo nekaj fižola. Ko se je ženica že nahajala v bližini kozolca, se je nenadno močno zabliskalo in strela j® udaril« v kozolec in nato v ženo, ki se je mrtva zgrudila na tla. Strela je užgala tudi njeno obleko. ki je »gorela na njej. Goreči prazni kozolec so pogasili prestrašeni, pod sosednimi kozolci čakajoči ljudje, lri so truplo nesrečne žrtve prenesli domov. Bodi po-kojnici žemljica lahka Strela obžgala francoskega generala Pariz, 6. septembra AA. Iz Nlce poročajo, da je na vežballSCu v Fortu blizu Nlce strela udarila ▼ generala Jacquemota. člana bivSega vojnega sveta. General je dobil rane na glavi in več opeklin po vsem životu. Morali so ga takoj prepeljati v bolnišnico. Večer pred velikim dnem Ogromni tisoči gostov z dežele — Vsa Ljubljana fe tekmovala v krašenjn hiš, da M se čim dostojneje proslavilo današnje odkritje spomenika kralju Petru po te kljub LJubljana, 5. septembra Kakor d« «e je dvignil narod iz vse banovine in 6e napotil v svojo metropolo, taka je danes na predvečer slavnostn^a dne naša Ljubljana. Iskrena hvaležnost do pokojnega kraUa Petra L Velikega Osvoboditelja je ona gonilna sila, ki je zbrala široke ljudske plasti v beli Ljubljani, ki bo dala jutri duška svojemu srčnemu domorodnemu raz« položenju in bo dobil veliki Karadjordje-vič svoj spomenik: izraz zahvalnosti pre» bivalstva dravske banovine. Zc od jutranjih ur dovažajo vol rl*Jd polne vagone naroda iz vseh anerL Vaš poročevalec, ki se je pripeljal ▼ Ljubljano s popoldanskim vlakom z zidan« moške strani, je bil priča svečanemu razpoloženju med gosti. Vlaki, pojačeni z dvojnimi garniturami, so polni kakor le redko. Ginljivo je, da prihajajo k sloves, nernu trenutku odkrivanja spomenika tudi ljudje iz najoddaljenejših krajev banovino. Za vožmjo so žrtvovali mnogi skromno imetje, brašno nosijo s seboj kar v cekar-jih. »Ln kako je zaranfi prenočišč?« »Zadovoljni bomo, če bomo lahko z« kratek čas zadremali na pro6tem.. ^ tako odgovarjajo vrli. navdušeni kmetovalci. Nič ni nenavadnega, če se najdejo med hribovskimi prebivalci tudi starejše ženske, ki bodo to pot prvič videle Ljublj* no. Ljubljanska postaja, va« v s*leaja la državnih trobojnicah, je kakor živo mravljišče. Vse osebje i neumornim načelnikom g. Ludvikom pribiti k vsakemu vlaku, da je n« razpolag * potnikom z informacijami Pisarno za žigosanje tzdetnišlkih kart so prevzeli skavti. Uslužni mladeniči v naglem tempu zaio-voljujejo množioo. Kljub obilnemu poslu gre njihovo delo naglo naprej. Mnogo po» 6la imajo v stanovanjskem uradu na glavni postaji. Načelnik g Sebenik ta tajnik g. MarkiČ kakor tudi ostalo c»obje nenimor* no hite razdeljevati sobe in skupna preoo« čišča m odgovarjajo na večna spraševanja telefonu ter ne izgube potrpežljivost polnim rokam dela. Večina izletnikom se bo nastanila pri znancih, prijateljih m sorodnikih. Ostalim pa preskrbi prenočišče stanovanjski urad. Za hujši navail, ki bj nastopal v teku večera in ponoči, im«jo preskrbljena prenočišča v vseh trnkajšnub osnovnih in meščanskih šolah. Uslužno so se stavili na razpolago tudi »Mladika«, h-cej, arena Narodnega doma, gluhonemri. ca. Invalidski dom. Krekova gospodinjska šola in Akademski kolegij. Danes dopoldne je pripotovalo 75 ksnet-skih fantov iz Dolnje Lendave in ie*« skavtov n Maribora. 120 po številu. Za prireditev se zanimajo tudi inozemski časopisi ta sta danes prispierta v Ljubdjano dva poljska novinarja gg. Feigel in Kupfer. Danes ni bilo večjega kraja v Sloveniji, ki ga ne bi zapisali v seznam prenočišč na i'»iw-vanjskem urada Razumljivo je, da imajo tlaki zaradi sfl ega porasta potnikov majhne zamude T'W di popoldanski brzovlak iz Maribora je io spel okrog 6. Z njim so prišli godbeniki mariborske železničarske »Drave« Svoje stanovske tovariše so pričakali na kolodvoru predstavi tel ji UJNŽB celotni odbor naše železničarske godbe »Sloge« z mi Zelenkom kot predsednikom ta polnošte-vilna sodba »Sloge« pod vodstvom kapelni« ka g. Svetla, ki je zaigrala ob prihodu brao-vlaka pozdravno koračnico. Po pozdravnih nagovorih so se formirali ljubljanski tn došli gostje v sprevod, v katerem so sode« lovali ljubljanski godbeniki rn mariborski železničarji pod vodstvom kapelnika »Dr«, ve« g. Zekarja. Sprevod se je povrnil nato na ljubi lansko učiteljišče, kjer so nastanjeni mariborski gostje. Obilico dela imajo v ptearni odbora s« postavitev spomenika v ljubljanski Kazini. Do poznega večera so prihajali go«tje s prošniami za legitimacije Predsednik g. inž. Bevc kaikor tudi ves ostali odbov, so po možnosti zadovoljili vse prosilce. Tai» nik g. Bevc Albin je povedal da gre posel v redu izpod rok m da ®o Izdali 41.000 legitimacij. Ljubljana se je vsa odela v slavnostno obleko. Hiše so okrašene t zastavami, mnog* trgovine so postavile v izložbe slike ali kipe vladarja, pročelja hiš kitijo številni prapori, gospodarji se pripravljajo za večerno baklado in razsvetljavo. Dohodi na slavnostni prostor bodo vodili skozi posebno deko-rirane vhode Trs pred frančiškanskim mostom je Izpremenjen v gozd mlajev z venci. Vse mesto in njepa prebivalstva J« tekmovalo, da Bm lepše izpremeni Ljubljani mnanja lice in s tem pokaže svojo hvaležnost velikemu kralju Osvoboditelju. Kmalu pa 18. ml )e topovski strel t Ljubljanskega grada naznanil pričetek relikfh slovesnosti, kakršnih Ljubljana že dolgo ni videla. Kralj Osvoboditelj dobi spomenik, o katerem rea lahko rečemo, da mu ga je postavila hvaležnost vsega slovenskega dela jugoslovenskega naroda. Ljubljana se koplje v morju luči Večerne ure so pokazale, kako čudovita presenečenja je Ljubljana pripravila vsemu svojemu prebivalstvu in desettisočglavim množicam, ki jih je že danes sprejela v svojo sredo. Zablestele so girlande električnih žarnic, zasijal je Grad v zeleni svetlobi in kakor pravljični grad je bil ožarjen starodavni magistrat, čigar pročelje je ob robovih in oknih vse prevlečeno z lučicaini, ua sredi pa blesti mogočni napis »SLAVA« in spodaj pod njim veliki >A<. takisto iz samih žarnic. Ni bilo okna na allco, ki ne bi bflo okrašeno s peetrobarvnimi lampijončki, svečami, zastavicami, cvetjem in zelenjem. Velike palače so oskrbele na svojih pročeljih, posebno še na balkonih in vogalih naravnost razkošne aranžmane. A posebno slikovita paša očem so izložbe ljubljanskik tvrdk, ki s3 se vse tako potrudile in izvršile okras po samosvojih zamislih, primernih branži, da hI tudi žirija najbolj izkušenih mojstrov bila * težki zadregi, komu prisoditi prvenstva Ves ta čar se je mogel uveljaviti šele v večernih nrah. Ljubljana m je pokazala v taki luči, da bi jo lahko zavidalo vsako velemesto. In ogromne vrvenj« pa ljubljanskih ffft-cahl Zastal j« vea vozovni promet, proti 20. ari so si poslednji avtomobili Že komaj krčili pot Pred magistratom se je zgostila toi likšn« množica, da je bil vsak prehod nemogoč. Marijin trg se je napolnil do vrha visokega stopnišča in valovanje je segalo vse tja v Miklošičevo, globoko v Sentpetereko hi Wollovo ulico in se Je navzgor po ozki Prešernovi ulici pretakalo na široko. »veth> Aleksandrovo cesta Tiho so pc v lahnem večernem "U i pozibavale s streh dolze trobofke ta zdofe se le. da jih njiha šum valujočih množic v naravnost mozaični pestrosti mešč^rske-ea ta podeželskega elementa, obrazov, noš. kretenj, dialektov, poeovorov. zdravera smeha, strmenja. pričakovani*... Gromki akordi koračnic, odmev* rfrarr-neza Dohoda bakladne oovorke bfiiža«oče se preko Zmaiskeea mosta z neštetimi lampiiofli po Sentoeterski cesti v o^č!e mesta, so vzdramlli v množicah vrvež kakor v mravljišča. Stražniki so sproti ustvarili povorki svobodno pol na pločnikih te je strnil neprekinjen špalir. Dolza Dovorka fe stopate kakor zmagoslavna armada in sviranje rodb le Dreelašcvaio vzklikanje kralja io Jugoslaviji._ Hmenskl tir trntee, K. septembra h Obiranje tundra bo aajkasne)« v prihodnjem tedna končano. Ve6Jl del letošnje letine aplob niso obrali. Nakupovanje hmelja se vrši našlo po cenah 150 do 250 Kč (okroglo 5 do 8.50 dinarjev sa kilogram) V renomlranlh okrajih iateške ckoiioe so bil« dosežen« vlftje cen«, to sloer »e J« pla6evak> za prav prvovrstno blago Izjemno tudi 300 Kč (bHza 10 Dta M kg) Slabše kakovosti niso do«egie niti 150 Kč V sačetku sezone so Iskal! in kupovali samo selenl hmelj, pozneje pa srednj« to prvovrstno blago po 200 do 250 čeških kron. V sadnjem času J« precej zanimanja sa srednje kakovosti po 160 do 200 K«. Kupci se deloma tavoanOd to toooenv ske pivovarne, ddoma pa tudi doma<* pivovarne. Zaključno razpoloženje je bio danes mirno. Cene za prvovorstne kakovosti čvrste. Overjenih je bilo na žatešk^n trgu do petka od lanske letin« 171.0000, od letošnje letine p« 1400 stotov po 50 t; V Rouidnicah so plačevali hmelj po 1M do 210 Kč. Povpraševanja je bilo oo ko-»-eu tedna malo. Tudi v NemčaJI napreduje obtnmje ■©-lo hitro. Ponekod je tudi ie končano. P»-ronospora ta neugodno vreme sta povzročila mnogo škode, tako da računajo saono s polovico letine Po cenitvah bo letošnja letini mnogo manjša kakor lanska Cene so ▼ Numbergu 40 — 70 mark sa 50 kg. Tendenca je mima. Trgovina se še ni razvila. __ Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved n dattett Izpremenljiva oblačnost, vetrovno, zmerne topla prehodno poslabšanje vremena še mogoče. — Dunajska vremenska aapeved n aedefjo: Negotovo — Earadi slabega prenos« s Eifflo-vega stolp«. Najbrž precej jasna •v v .-:.>>•- -:•>•' ' - "• ■ *> v Naš dobri soprog, skrbni zlati oče ln stari oče, gospod AVGUST PEGAH STROJEVODJA V POKOJU Je danes po hudi operacij ca vedno sapnstfl. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil ▼ ponedeljek izpred splošne bolnice. Ura pogreba bo Javi jena v ponedeljek. Ljubljana, dne 5. septembra 1931. MARIJA, soproga; AVGUST, HIRA, poročena OKRUPA, in SONJA, otroci; BOGOMIR OKRUPA, zet; MARJANCEK in VLASTICA, vnuka in ostalo sorodstvo. ■mir Pl-] M Naši kraji in ljudje Moravska se zanima za naše kraje Uspešno propagandno delo dr. Bohuša Vybirala - Letos pomladi je »Jutro« priobčilo članek » obsežnem prevajalskem delu našega uglednega prijatelja g. dr. Bohuša Vybiraia, ki je samo iz slovenske književnosti preložil v češčino 20 knjig in sicer v 20. letih svojega prevajalskega udejstvovanja. G. dr. Bohuš Vybiral pa ne deluje za na-Se koristi samo s peresom, marveč tudi z živo besedo. Nedavno smo imeli priliko, preveriti se iz nekega seznama, da je g. dr. Vybiral imel v zadnjih desetih mesecih 19 predavanj o Jugoslaviji. Predavanja so se tikala jugoslovenske zemlje in ljudstva, glavnih mest, umetnosti, splošno-kulturnih in političnih zadev itd. ter so nudila obilo dobrih in vzpodbudnih informacij o naši domovini. Pri tem pa g. dr. Vybiral ni nikdar prezrl ali s površnimi opazkami odpravil naših slovenskih krajev, ki jih tako dobro pozna in ki so mu tolikanj pri srcu. Predaval je v Olomoucu, Krelovu, v Senicah, Hnč-vetinu, Sv. Kopečku, Lutinu, Prostčjovu, Kourimu in Lošticah. V Olomoucu večkrat; med drugim je predaval tudi vojaštvu in sicer v češkem in nemškem jeziku. Veliko večino predavanj so spremljale skioptične sli-k, okrog 150 po številu, ki so bile izdelane po predavateljevih lastnih posnetkih. G. dr. Vybiral se je nedavno vrnil iz Jugoslavije. Kakor znano, je prebil dobršen del počitnic ob Bohinjskem jezeru; udeležil se je tudi Levstikove proslave v Velikih Laščah. Nato je potoval po Dalmaciji in Bosni ter krenil v Beograd, kjer je navezal razne nove stike. Letošnje bivanje na Slovenskem mu je dalo snov za dve novi predavanji, ki bosta obe posvečeni nam: prvo bo vsebovalo najvažnejše zemljepisne in zgodovinske podatke, pregled kulturnega in gospodarskega življenja, drugo pa bo imelo poseben namen, da vzbudi za Slovenijo zanimanje češkoslovaških turistov, čemur je položil podlago pokojni profesor dr. Chodounsky. Žal da so po prevratu ti stiki precej zamrli. Obe predavanji g. dr. Vybiral pravkar sestavlja, in če bi mu kdo mogel poslati lepih, primernih fotografij, bi tako samo koristil propagandi za nase kraje. (Naslov: Dt. Bohuš Vybiral, Olomouc, Resslova 5.) Ne bi bilo lepo, če bi naša javnost prezrla nesebično delo, ki ga g. dr. Vybiral opravlja za Jugoslavijo, zato priobčujemo podatke, ki smo jih dobili o njegovi predavateljski delavnosti. Ti podatki znova dokazujejo, da imamo v tem vnetem in agilnem književniku in prosvetnem delavcu enega najbolj odkritih prijateljev med Čehi. B. Pridite in zabavajte se pri premieri sladke, očarljive, z zabavnim dunaj-skim miljejem prepojene operete po muziki Roberta Stolza V glavni vlogi Willy Forst oboževani miljenec filmske publike in kot partnerji Paul Horbiger - Lee Parry - Oskar Sima Krasen dopolnilni spored! Samo še danes in jutri! — Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. dopoldne. — Telefon 2124. Predstave danes ob 3., 5. 7. in 9. uri. Za izvenl jubljanske goste v slučaju potrebe posebne predstave od 11. ure ponoči dalje. ELITNI KINO MATICA Pogumni reševalci v naših gorah Pred 20 leti so ob nesrečah na Triglavu klicali na pomoč turiste z Dunaja Mojstrana, 5. septembra. Mnogi turisti so dolžni, če že ne za življenje, pa vsaj za rešitev iz mnogih neprijetnosti, zahvalo pogumni reševalni ekipi, ki je splošno znana v naših gorskih krajih in med turisti. Redek je slovenski turist, ki ne bi poznal Čopovega Jožo ali Potočnikovega Mihe in njunih tovarišev. Levo: Janez Rabič, desno Gregor Lah. Z velikim pompom se dandanes slave razni rekorderji, naši požrtvovalni reševailci v planinah pa so silno skromni m niti ne pričakujejo, da bi kdo omenjali njihova dela, ki daleč nadikriljujejo razne proslaVltje-ne rekorde. Vsak izmed njih je že rešil veliko število ljudi iz največjih nevarnosti. Ob vsaki uri so takoj pripravljeni, priskočiti na pomoč in še nihče se ni zaman obrnil do njih. Kadarkoli tvegajo svoje življenje, jim je naljboljše plačilo zavest, da so opravili veliko človekoljubno delo in da so se izkazali kot pravi sinovi planin, možje kremanitih živcev in jeklene volje. Turistika s© je začela pri nas uspešno razvijati šele v zadnjih desetletjih in smo v tej dobi dobili kader prav dobrih turi-stov-plezalcev, ki se lahko merijo z najboljšimi inozemskimi turisti. Če pogledamo v preteklost, vidimo, kako neobhodno potrebne so bile reševalne akspedicije pred leti baš na Gorenjskem, kjer so prav radi merili svoje spretnosti inozemski turisti. Največ jih je privabila severna triglavska stena. Leta 1909. je plezal Viljem Lass s svojim prijateljem po Severni steni in skoro pod vrhom se je zgodila nesreča. Lass je zdrsnil v peči, vrv, na katero sta bila oba privezana, pa se je zagozdila za skalo. Lassovemu tovarišu ni bilo mogoče, da bi izvlekel prijatelja iz stene, odvezail se je, vrv, ki je držala Lassa, pa je ovil okrog pečine in hitel po pomoč. Tedaj pa še ni bilo domačih izvežbamih plezalcev, ki bi bili kos tako težkemu reševanju. Pozvati so morali reševalce z Dunaja in je ponesrečeni Lass tri dni visel v steni, pred-no so mu prišli na pomoč. Pomoč iz tolike daljave pa je bila prepozna, kajti ne-srečni turist je medtem že izdihnil v težkih mukah. Na to nesrečo se Gorenjci še dobro spominjajo in baš ona je dala po. budo za izvežbanje dobre reševalne ekspe-dicije. Ravno na mestu, kijer je tako tragično preminul Lass, so naši reševalci rešili že več turistov. Na prvi sliki vidimo pogumno reševalno ekipo z nedavno rešenim graškim turistom Wolschom des Envalides, Pare Monceau. Slednjič ogled Pariza ob ponočni bajni razsvetljavi. 8. oktobra: Celodnevna prehrana v hotelu. Dopoldne: Ogled velikih javnih živilskih tržišč in potem znamenitega muzeja v Louvru. Popoldne: Ogled Trocadera in potem dostop na Eifflov stolp. 9. oktobra: Zajtrk in večerja v hotelu. Dopoldne: Izlet v avtokaru v Matmaisoo. Obisk malmaisonskega gradu, kjer hranijo relikvije Napoleona 1 Kosilo v Versafl-lesu s čudovitimi oark; in vrtovi. Povratek v Pariz čez Bors de Picarde-Ville d*Avray St Cloud s krasno panoramo na Pariz ln Bois de Boulogne. Zvečer: Obisk predstave v veliki operi (balkonska loža). Ako se ;spremeni operni repertoar, se preloži obisk opere na drug večer. 10. oktobra: Zajtrk v hotelu. Celodnerv-inr? obisk kolonijalne razstave. Kosilo in ve-čeirja v razstavni restavraciji. Po večerji ogled nočnega vrvenja v razstavi. Povratek domov proti polnoči 11. oktobra: Celodnevna prehrana v hotelu. Dopoldne: Obisk velikih bazarov (Printemps ali Louvre). Popoldne- Vožnja na parniku po Seini v Sevres. Ogled znane porcelanske tovame in muzeja. Povra- , tek po Bois de Boulogne. 12. oktobra: Zajtrk ki večer)* v hotehi. Izlet ▼ »vtokaru čez Barbisoo ▼ Footai-neblean. Obisk gradu. Kosilo ▼ Fontai-nebleau. 13. oktobra: Celodnevna prehrana t «o-teiu. Ves daa jo na prosto razpolaganje odeležencer. Na željo »o na raipolago vodniki 14. oktobra: Zajtrk ▼ hotelo. Odhod z jutranjim brzim viškom fe Pariza. (Prostori rezervirani) 15. oktobra; PrSiod v Ljubljano ob 8.40 dopoldne. Pogoji SlruftJ za desetdnevno potovanje In bivanje v Parizu so preračunani na 3300 Din. V tem znesku je obseženo: Vožnja III. razreda iz Ljubljane v Pariz in nazaj v Ljubljano, hotelska prehrana v Parizu (in sicer zajtrk, kosilo in večerja brez pijače) začenši z večerjo 6. oktobra do vštevši zajtrk 14. oktobra (prehrano med vožnjo si mora preskrbeti vsak udeleženec sam), nadalje prenočišča v prvovrstnem hotelu v sobah z eno ali dvoma posteljama, avtokari, vsi ogledi in izleti glasom programa, vse vstopnine v muzeje in gradove, na kolonijah«) razstavo in v opero (razen posebnih vstopnin v posamezne specialne paviljone kolonijalne razstave), nadalje vodniki, zmožni raznih jezikov po želji, ter napitnine in davščine. Posameznosti programa se lahko dogovorno z voditeljem ekskurzije spremenijo. Tudi vodstvo ekskurzije si pridržuje eventualno spremembo kake podrobnosti programa Prijave Vsi interesenti, ki so se ie doslej prijavili aH se mislijo še prijaviti, prejmejo pismeno gornji program z detajlnimi pogoji in obrazec obvezne prijave, katero naj blagovolijo podpisati in vposlati nam najkasneje do 26. septembra, ln sicer za vsakega udeleženca posebno prijavo. Na prijavi naj udeleženci zabeležijo tudi eventualne želje zaradi IL razr. na vožnji Obenem prosimo, da nam udeleženci po položnici, ki jo prejmejo, nakažejo pavšalno vsoto 3300 Din čimprej, najkasneje do 26. septembra, ker sicer ne bi mogli prevzeti po tem roku nobene odgovornosti, da bodo pridržana potrebna mesta Ce kak udeleženec iz kateregakoli vzroka po gornjem roku odstopi od udeležbe, mu zapade iz naslova stroškov za priprave in prijavnino 10 % gori določene pavšalne vsote. Potni Usti in vizumi- Vsak udeleženec naj blagovoli preskrbeti si takoj veljaven potni list, katerega naj nam tudi vpošlje čimprej, najkasneje pa do gornjega roka in še eno sliko, da bomo preskrbeli francoski in avstrijski vizum, katerih stroške bodo udeleženci povrnili na dan odhoda. Stroški za oba vizuma in za razstavno legitimacijo, ki gredo posebej na breme interesenta, stanejo Dm 13 + 304-60, skupaj 103 Din. Udeleženci ki niso poklicno samostojni, nego kje nameščeni naj vpošljejo zaradi francoskega vizuma tudi potrdilo svojega delodajalca ali službenega predstojnika, da so nameščeni v tem in tem svojstvu, da imajo dopust za potovanje v Pariz in da se morajo po končanem dopustu zopet vrniti v svojo službo. m Vse prijave, dopisi in druge pošiljke naj •e naslovijo na: Tajništvo uredništva »Jutra«, Ljubljana, Rnafljeva ulica 5, ki daje vsa potrebna pojasnila. »JUTRO*. Strokovnjak o modernem šolstvu Razgovor s češkoslovaškim šolskim reformatorjem nniv. prof. dr. Vaclavom Pfihodo Na mariborskem tečaju Pedagoške centrale, katerega se Je udeležilo okrog 300 slovenskih učiteljev in učiteljic, je prvič nastopil v Jugoslaviji kot predavatelj o reformi češkoslovaškega šolstva dr. Prihoda, načelnik komisije za reformo Sole v prosvetnem ministrstvu v Pragi. Predavanje je pokazalo, da je bratski češkoslovaški narod na visoki stopnji modernega šolskega razvoja. Prvoboritelj sodobne pedagogike je podal v družbi mariborskih pedagogov naslednje Izjave za »Jutro«: AH nam, g. profesor, morete t glavnih potezah označiti svojo pedagoško orijen-tacijo? Vprašanje zahteva obširni odgovor, vendar bom skušal biti kratek. S filozofskega stališča sem pripadnik empirizma in realizma, ki ju skušam uveljaviti tudi v pedagogiki. Potom pragmatičnega nazira-nja hočem brez V3eh predsodkov uresničiti pedagoške ideje in bi me mogli kot Masa-rykovega učenca nazvati epigona njegovega realizma, kar je razvidno iz mojega dosedanjega delovanja. V katerih delih ste izrazIH svoje pedagoške ideje? Kmalu po prevratu so me pričeli zanimati šolski pokreti inozemstva, predvsem B psihološke strani. Leta 1920 sem napisal knjigo o psihološki diferencijaciji v vzgoji (»Psychologick^ v^bčr ve vychovfe«), pozneje pa sem obdelal psihološko m higi-jensko stran izpitov (»Psychologie a hy-giena zkouskyK&zeh na americke škole«. V knjigi >Psy-chologicky vyber na škol&ch americkych« pokažem, kaj nudi Amerika nadarjenim učencem. L. 1927. sem učiteljstvo pridobil za elementarno čltanje po globalni metodi to je: učenec si pridobiva čitanje v celotnih besedah, ne pa po črkah in brezmisel-nih zlogih. Izdal sem z učiteljem Musilom dve zadevni knjigi (za 1. In 2. razred osnovne šole) z navodilom za učiteljstvo, ki se je z uvidevnostjo in veseljem lotilo novega hvaležnega dela. Sedaj pripravljam večje delo o psihologiji čitanja. Lani sem izdal glavno delo o racionalizaciji šolstva, kjer obširno tolmačim svoje pedagoške misli in želje. Kakšna vzgoja — po Vaši sodbi — najbolj ustreza današnjemu svetovnemu gospodarskem položaju ? Sodobnemu stanju gospodarstva nedvomno najbolj odgovarja današnja ruska šola, kjer je vsa vzgoja usmerjena le na gospodarsko mišljenje ln kolektivno delovanje. Seveda je prikrojena spremenjenemu družabnemu redu in more uspevati le v tamkajšnjih razmerah. Kaj je ČSB privedlo k reformi Šolstva? CSR Je pozno pričela z notranjo reformo šolstva. Bila je namreč z zunanjo organizacijo preveč zaposlena. Na Slovaškem n. pr. je bilo treba preurediti 4000 šoL Sele prezident Masaryk je ob 10-letnici republike na podlagi manj ugodne šolske bilance opomnil ln pozval učiteljstvo v posebni poslanici: »V drugih državah so v šolstvu mnogo ustvarili vi ste delali lepe načrte, a kje je ostal danes narod Komenskega?« Tako je uvidevnost prezidenta Masaryka dala prav za prav inicijativo za delo v novi smeri. Takoj je odšlo nekaj učiteljev ln profesorjev v Nemčijo, Švico ln Ameriko na Študije, »Skola vysok£ch studil pedago-gick^ch« v Brnu ln v Pragi sta pospeševali razvoj, v veliki meri pa je na češkoslovaške poizkusne in reformne šole vplival Dunaj s svojo sijajno preosnovo šolstva. Kljub vsem vplivom skušamo ustvariti tip, ki bi točke Vade forme? Dtferendjactja v enotni MI v ___ prave delovne šole, elektivnl sistem, koe-dukacija ln izbirni predmeti na srednjih šolah. Kako sodite o uporabnosti svojih tzko- šenj na Češkem pri našem šolstvu? Po mojem mnenju bi se naša izkustva in prizadevanja dala docela uveljaviti tudi v Jugoslaviji Mislim, da se da enotna šola izvesti pri vas celo lažje, kakor pri nas, kjer imamo silno razčlenjeno šolstvo, n. pr. 1880 meščanskih šol in 300 srednjih šol raznih tipov, dočim je pri vas še zelo malo razvito meščansko šolstvo. Kateri momenti so Vaša prizadevanja podpirali in kateri ovirali? Predvsem šolsko-reformni pokret podpira, veliki Idealizem učiteljstva, pa tudi ugodna konstelacija v politiki nam Je prinesla lepe uspehe. M"iaHm namreč na zmago so-cialno-demokratske stranke v letu 1929, ko je reforma dobila krepek sunek naprej. Masa Je z nami. Največji nasprotniki šolskega napredka so Se na žalost nekateri profesorji Velika ovira Je tudi naravni konservatlvlzem posameznih učiteljev. Upamo, da bo tudi to skopnelo. Kaj mislite o današnjem šolstvu drugih slovanskih narodov? Smatram rusko šolstvo za vodilno v pedagoškem svetu. Blonsky, Pljenkjevič n«m kažejo docela nove smeri, ki Jih diktirajo tamkajšnje gospodarske in socialne razmere. Preseneča nas napredek poljskega šolstva, ki sem ga že večkrat občudoval v Krakovu to v Varšavi. Dobro organizirano Je bolgarsko šolstvo, dočim ml Je Jugoslo-vensko šolstvo bilo do sedaj manj znano. Sijajen obisk vašega, tečaja pa ml kaže, da je zanimanje za šolsko reformo tudi pri vašem učiteljstvu zelo veliko. Zakaj je število poizkosnih ln reformnih šol v CSR še vedno omejeno? Da množina poizkusnih to reformnih M še nI prekoračila števila 50, je glavni razlog v tem, da finančne razmere ne pripuščajo trenutno večjega razmaha. Delamo pa že dolgo na to, da se bo i novo reformno uredbo vsaka šola mogla spremeniti v reformirano šolo. Kakšne perspektive se obetajo Šolski reformi pri vas? Parlamentarnim potom se nam ne obeta nič dobrega. Smo sredi političnih bojev, kjer vsaka stranka zahteva svoje bonitete — saj dobro poznate take »režime«! Krščanski socialct se trenutno bore n. pr. samo xa. uveljavljanje verouka Itd. Parlamentarno večino v šolskih reformnih konih je težko doseči. Vlada je preosnovi šolstva naklonjena. Ministrstvo prosvete skuša po naredbah doseči vse, kar nI v nasprotstvu s zakonom. Na upravnih mestih bo uvidevni ljudje to nanje stavimo vse nade. — želim le, da bi tudi naši politiki postali psihologi potem bi se šolstvo hitro to lepo razvijalo ter končno vzcvetelo. Letošnje darilo Vodnikove dražbe Jesenska dirka Maropoljcev Ljutomer, 5. septembra. V nedeljo popoldne se je na cvenskem dirkališču vršila običajna jesenska dirka Kola jahačev in vozačev. Kasačko centralo je zastopal predsednik g. Hippitt iz Turnišča, kolerejsko društvo g. Petovar, mariborsko kolo g. Roseoberg. Za dirko je bilo prijavljenih lepo število 27 konj. Izidi dirk so biM dobri, k čemur je prt pomoglo tudi popravljeno dirkališče Razen ene nezgode, ki pa ni bila huda, je prireditev potekla popolnoma po programu. Poset je bil sicer precejšen, vendar slabši kakor pomladi Rezultati so bili naslednji: L Enovprežna heat-vožnja ca 4 do 12 letne konje (1600 m): 1. Len&ika (Novak Alojz, Banovci) 2.56 (130); 2 FeJčika (He-ric Franc, Boreči) 3.00 (1.47), 3. Pskna (Slavič Josip, Bunčani) 3.01 (1.49), 4 Ko-keta (Bunderi Ivan, Veržej) 3.03 (1-48). Zmaga Lenčiko je bfia nepričakovana, toda zaslužena. II. Enovprežna dirka m 3?etne konje (1600 m): 1. Egon (Slavič Jožef, Bunčani) 231 (1.49); 2 Nina (Slavič Alojz, Banovci) 3.05 (134); 3. Drago (Vreg Rihard, Ljutomer) 3.12 (2.03); 4. Uskica (Kardi-nar Franc, Boreči) 3.15 (135), 5. Lona (Vaupotič Jakob, Kukavci) 3.25 (213). Egon je tudi zmagal nepričakovano, toda sigurno. 10. Drugi heat: 1. Lenčfka 234 (1.48); 2 Felčika 257 (1-45). 3. Psina 3.03 (130). 4. Prim lOSUavdč Ludovik, Grabe) 3.01 (130). IV. Enovprežna dirka za 3 do Kletne konje (2000 m): L Nina (Slavič Alojz, Banovci) 3.39 (1.49); 2 Drago (Vreg Rihard, Ljutomer) 3.41 (1.56), 3. Egon (Slavič Jožef, Bunčani) 3.44 (1.56), 4. Uskica (Kardinar Franc, Banovci) 332 (133), 5. Lina (Vaupotič Jakob, Lukavci) 3.52 (2.02) V. Ravna galopska dirka (1600 m): I. Čudna (Slavič' Ludovik. Grabe) 225 (1.30), 2 Popeja (Jelen Aoljz, Lukavci) 2.40 (1.40), Zlata (Vaupotič Jožef, Kukavci) 332 (1.47). VI. Dvovprežna dirka za 3 do 12Hetne konje (2400 m): 1. Nina-Uskica 438 (1.59), 2 Egon-Psina 5.02 (2.06), 3. Proboj-Rujan (Novak Julče, Maribor) 5.14 (2.10), 4. Fel-čtka-Polda 5.15 (2.02), 5. Borica-Elza 5.17 (200). Zopet bomo dobffi štiri krasne Vodnikova družb* t Ljubljani bo izdala v leta 1931 naslednje štiri nad voe zanizni* ve, zabavne m poučne knjige: 1 Vodnikovo pratiko za leto 1932. Obranila bo dosedanjo lepo pratikansko opremo ter prinesla obilo izbranega poučnega m zabavnega gradiva v besedi in slikL Knjigo krasi 16 strani izvrstnih in zanimivih topografskih posnetkov v bakrotisku. 2 Ivana Matičiča povest: »Moč zemlje«. Pisatelj je živel nekaj let pred vojno med našimi rojaki na Koroškem m ob deeetlet« niči plebiscita je napisai povest o naši lepi zemlji onkraj Karavank. Ni to ljubavna zgodba dveh, treh ljudi temveč živa pripoved koroške vasi, pisana kolektivno, zajeta tz resničnega doživetja naše izgubljene zemlje. Povest, ki je ne odložiš, dokler je nisi prečital X Dr. Ivan Lah »Slgmoru maščevanje«, povest iz življenja ubožnega dolenjskega plemiča Sigme, čigar oče je pr6taš Zrimjskih. Ko »e pripravlja zarota, pride hrabri Sigma na Ozalj, glavni grad Franko. panov, kjer se razvijejo romani mladih ljudi. Naposled nastane boj, ki se ga udede« žuje S gma do katastrofe hrvatskih zarot- knjige - Pristopajte k družbi trikov, nato pa se vrne domov in mašBujS zločine očetovih nasprotnikov. Delo riše borbo idealizma proti hlapčevstvu in je na« pisano izredno živahno in krepko. 4. Profesorja Mihajla Pupina Svetovno-znani lastni življenjepis »Od pastirja do izumitelja«, ki podaja pestre elike in aad v6e zanimive prizore in premišljanja nadarjenega jugc*slovenskega dečka ki je šel v deželo dolarjev 6 trebuhom za kruhom, izkusil tam obilo gorja in neprijetnosti, po* stal naposled profesor na kolumbijski univerzi n znameniti izumitelj. Knjigo je poslovenil dr. Pavel Breznik. Uprava Vodnikove družbe prosi vse člane, ki še do danes niso obnovili svoje čla» narme za leto 1931, da se takoj prijavijo pri svojih poverjenik h ali pa direktno pri centralni pisarni v Ljubljani Isto tako po* živa tudi vse ljubitelje lep h knjig, da takoj prijavijo svoje članstvo Vodnikovi družbi v Ljubljani Naj ne bo slovenske rodbine, katere vsaj eden rodbinski član ni naročnik knjig Vodn kove družbe! Gg. poverjen niki. poagitirajte med svojimi znanci za družbo! Bralec »Jutra«, prijavi še danes svoje članstvo pri Vodnikovi družbi! KMETIJSKI VESTNIK Požar v železniškem vozu Sevnica. 4. septembra. Vfceraf donoMne okroe 10. so oo azili železniški uslužbenci v Sevnici, da ie rore!a streha osebnega vasrona H. razreda štev. 20.045. ki ie bil oriklooHen na brzotovorni vlak št 34. vozeč se oroti Zidanem«! ttk>-stn. V plamenu Je Mo okro* 2 m8 strehe. Oeenl so kma!n oopasfll železniški uslužbenci sami. Notranjost voza er. ki ie brat o- da Gustlja. je gotovo nimata. Kar o desetih jurijih sta se menila, ko je trdil gosood Wrener. da bo speljala prihodnjič »Katrica« k Sv. Florljanu z verigami na svojih šestih nožlcah. ne da bi se je kdo dotakniL Vederemo! o KUS NAŠIH DAM PRIDE DO VELJAVE ob ogledu in izbiranju damskih plaščev v elitni zalogi damske konfekcije pri tvrdki FR. LUKIC v STRITARJEVI ULICL Plašči preprosti od Din 300.— naprej do prekrasnih modelov. Domače vesti • Prireditve Kraljevega tedna ob slabem vremenu. Zunanje goste in ljubljansko občinstvo opozarjamo, da se bodo prireditve Kraljevega tedna vršile tudi ob slabem vremenu; v tem primeru pa seveda ne na prostem, temveč v zaprtih prostorih. Predstava >Slehernik< in obe operni predstavi se bodo vršile ob istem času, kakor je napovedano, v dramskem gledališču. Monstre-koncert jSloge< in>Drave-s bo v sokolski dvorani na Taboru. Koncert Pevske zveze se bo pa vršil na več mestih, ki jih bomo objavili v ponedeljek. Vse to pa velja le za primer skrajno slabega vremena. • Notarska vest. Odbor Notarske zbornice je Dostavil notarja dr. Krevla Josipa v Litiji za vršilca dolžnosti javnega notar-ra zaradi smrti notarja Hudovernika Aleksandra izpraznjeno mesto v Ljubljani. Uradne posle ima pričeti 5. t m. ♦ Natečaj za sodne poročnike. Ministrstvo vojske in mornarice sprejme šest kandidatov za aktivne sodne poročnike. Prošnje sprejema sodno odelenje ministrstva do 26. septembra. , • >Službeni list dravske banovine« objavili v 52. številki: zakon o izkoriščanju vodnih sil, odločbo o izpremembi pravilnika o banovmskih davščinah, razglas glede pobiranja občinskih davščin v mestni cbčini celjski in objavo glede pobiranja občinskih trošarin v lelu 1931. ▼ občini Kaniži. * Avijatične tekme t Rajtovcn. V RaJ- lovcu Pri Sarajevu bodo danes veKlks avi-Jitične tekme za pokal Nj. Vel. kralja. Letanje se prične qb 8.15. * Rogaška Slatina na praga po«©tone. Is Rogaške Slatine nam pišejo: Vremenski bog tujskemu prometu ob koncu avgusta ni bil rak Ion jen. Reakcija ni bila prijetna: stari gostje so skrajšali svoje bivanje, novih je malo prihajalo. Tujskoprometni funkcionarji in podjetniki so imeli še edini up: pose-zona. Pač sreča, da je ▼ začetku septembra in z njim posezone nastopilo zopet toplo, polnčno vreme in dalo novega življenja tudi tujskemu prometu. V Rogaški Slatini je živahno skoro kakor v glavni sezona. Vsak dan izreka zdravilišče dobrodošlico Številnim novim gostom. Iz vseh krajev prihaja jo: iz Karlovih Varov, kjer so letos ze kurili v hotelih, lz Bad Gastedna in Semme-rlnga zaradi snega in zime, iz Eviaa les Bains zaradi deževja m hladu. V zdravilišču se opažajo v letošnji poseženi zlati številni avstrijski gostje. Gradec in Leoben prednjačita. Večina posezonskih gostov pa je iz ožje in širše domovine. Ni zaman privlačna Rogaška Slatina. Ne samo zaradi primernih cen in zdravilnosti njene mineralne vode, nego zaradi čarov njene slikovite okolice. • Fond dr. Valentina Krisperja. V polastitev spomina ustanovitelja tujskega prometa v Sloveniji, blagopokojnega g. dr. Valentina Krisperja je Zveza za tujski promet v Sloveniji na svoji zadnji seji 29. avgusta sklenila, da ustanovi poseben fond, ki naj bi vidno dokumentiral hvaležnost očetu nagega tujskega prometa. V ta namen je rotirala zveza 20.000 Din v vrednostnih papirjih. Namen fonda se bo določil pozneje. * Uniforme za člane društva Rdečega kriza. Izvršilni odbor Rdečega križa v Beogracju je razmravljal o predloga, naj bi se za člane Rdečega križa uvedla uniforma za dobo miru in za vojno dobo. Storjen je bil sklep, naj se dobe poprej informacije, kako ie to vprašanje urejeno ▼ drugih državah in naj se šele potem definitivno sklepa o tej zadevi. Oblastna odbora v Sarajevu in Užicu sta centrali predložila ooročilo. da tamkajšnjim krajem zaradi velike suše grozi veliko pomanjkanje hrane. Izvršilni odbor je krajevnima odboroma naročil, naj se takoj izvoli v omenjenih krajih pomožni odbor, ki naj se pomnoži s člani državnih samoupravnih oblastev ter uvede potrebne priprave za pomoč prizadetemu prebivalstvu. * Telefonska zveza Postojna-Beograd. Italijanska brzojavna agencija poroča, da je bil dne 1. septembra otvorjen telefonski promet Postojna-Beograd via Trst-Ljub-Ijana. Pristojbina za navadno govorilno enoto ie 3.45 zlatih frankov. ♦ Slovo zaslužnega učitelja. Iz TamiSlja nam pišejo: V petek 4. t. m. se je poslovil od nas agilni šolski upravitelj g. Belin France, ki odhaja na novo službeno mesto v Šenčur pri Kranju. Vsa lota, ki jiih je preživel pri nas, je žrtvoval za blagor šole in Zvočni kino Ideal Premiera najnovejšega ta najsljaj-nejšega zvočnega filma dveh kraljev ■meha V novem stanovanju. — Kot Viljem Teli. — Umirajoči labod. — V boju s silnim atletom. — Ljubezen in zmaga. Smeh! Krohoti mahava! Predstave danes ob 3., pd pol 8. in 9. uri zvečer! Za fzvenljubljanske goste v slučaju potrebe posebne predstave od %1L are ponoči dalje. obeh všoianih občin. V Soli j« bil deci priljubljen učitelj m šolski upravitelj. uč;tel> stvu pa dober tovariš in svetovalec. O njegovem izvenšolskem kulturnem in gospo« danskem delu lahko pričajo tukajšnja dru» štva. Podružnica Kmetijske družbe v To-mišlju je tajnikoval, a gasilnemu društvu je koristil z režijami mnogih iger. Njegovo delo je tudi ustanovitev kmetijske nadaljevalne šole. Mnogo se je tudi trudil, da se je ustanovila sokolska četa v Tomiš-lju, kjer je prevzel funkcijo prosvetarja. Za vse njegovo delo se mu zahvaljujemo in mu želimo tudi na novem službenem mestu takih in še boljših uspehov. * L kongres mest in trgov dravske banovine. Prihodnji ponedeljek 7. t. m. ob 10. dopoldne ge bo r dvorani mestnega magistrata v Ljubljani vršil L kongres mest in trgov dravske banovine z naslednjim dnevnim redom: otvoritev kongresa župan dr. Puc Dinko, današnji položaj mest in trgov v dravski banovini ln podžupan prof. Jarc Evgen, naša mesta in novi gradbeni zakon (inž. Mačkovšek Janko), razgovor o organizaciji mest in trgov in slučajnosti. • Za prekmurske vUJe gtmmuJjoe. Študenti iz Prekmurja so potrebni podpore, da dokončajo višje razrede. Prekmurskih višjegimnazijcev je okoli 80, od teh je v preteklem šolskem letu dovršilo razred: 10 odlično, 36 prav dobro, ostali pa skoraj vsi dobro. So sinovi ubogih, dobrih prekmurskih staršev, nadarjeni in lepega vedenja. Profesorski zbori na vseh zavodih so ž njimi zadovoljni, kr. banska uprava Je preteklo šolsko leto naklonila prekmurskemu dijaštvu znatno podporo, za katero so JI dijaki iz srca hvaležni. Naša javnost, zlasti pridobitniki in denarni zavodi naj se ob sedanjih slavnostnih dneh spomnijo siromašnih, a nadarjenih prekmurskih višjegimnazijcev in nakažejo primerne zneske na ravnateljstva realnih gimnazij v LJubljani, Mariboru in Ptuju s pripombo: »Za prekmurske visokošolce«. S tem bodo najlepše počastili spomin blagopokojnega kralja in pomagali vzgojiti na severovzhodu zanesljive nacionalne stražarje naše domovine. • Naši ▼ Ameriki. Največja slovenska naselbina v Ameriki Cleveland, Je nedavno dobila novega slovenskega odvetnika. Rojak Kari Lavše je opravil potrebne izpite za funkoijo odvetnika ter v svojem* rodnem mestu otvoril odvetniško pisarno. Iz Watsonviila v Kaliforniji prihaja poročilo o vefflri avtomobilski nesreči Par Američanov je povabilo slovensko družino Pav-linovo naj se udeleži izleta z avtomobili do morske obale. Šofer je vozil z veliko hitrostjo. Na nekem ovinka pa je družino dohitela zla nsoda. Avtomobil Je trčil z nekim drugim avtomobilom. Pavlino v šofer je ostal na mestu mrtev, Pavlin pa je tri ure pozneje podlegel poškodbam. Tudi Pavlinova soproga je težko ranjena. Pokojni Pavlin je bi* doma iz Poaikev pri Dob r ©polju. Star je -bil 43 let. V stari domovini zapušča mater, tri brate ln sestro. V Galumetu je nagle smrti umrl 24 letni Jože Fortnna. Njegov oče, ki Je doma iz Vinice v Beli Krajini, ima farmo v bližini. Istotam Je preminil Janez Plavc. star 36 let po poklicu krojač, ki si je nakopal bolezen v svetovni vojni. Njegovi starši so prišli ▼ Ameriko iz Doblič v Beli Krajini. V mestni bolnici v Clevelandu je po štiriletni bolezni izdihnil Janez Krlžman, star 48 let doma iz dolenjske va$J Tržič pri Dobrem polju, kjer zapušča očfiia in brata. V Ameriki Je bival 25 let V Cdevelandu Je umrla tudi Uršula Leskovec Iz Borovnice. Zaoušča moža. štiri sinove in dve hčeri. V Soudanu, v državi Minnesota, ie umrla N. Tanko, rojena Klun. doma iz Nemške vasi o ti Ribnici. V Ameriki Je bivala 30 let * Veselje se nam smehlja nasproti s platnic devete številke ugledne ženske revije »Žena in dom«. Ta Ust prinaša za svoje veliko število naročnic duševno brano vsake vrste. Zanimivi članki, praktični nasveti za gospodinjstvo, kuhinjo, šivanje ročna dela. za vzgojo, za zdravje itd. potem priloga za vezenje in šivanje, poleg tega pa zanimive in praktično zasnovane rubrike, vse to si krči not v širše in širše plasti ukaželjnih slovenskih žena in deklet Zlasti zanimiv ie Peruzzijev članek »Obisk pri visoški gospe Pranji Tavčarjevi.« Uredništvo te leoe revije vedno skrbi, da za malenkostno naročnino nudi ogromnemu število svojih naročnic res lepe Jn praktične stvari. Deveti številki »Žene in dom« je priložena iwva knjiga, ki Jih Je založila založba petero za svoje naročnice, katere Med. Univ. dr. Keržan Bartol prične orcBnirati na JESENICAH pri »PEKLABJU« ob kolodvora 15* septembra 11415 hiromant in GRAFOLOG ki točno prečita vsakemu iz dlani preteklost, sedanjost in pri-hodnjost — Sprejema vsak dan od 9. do 12. in od 2. do 7. v hiši Mestni trg št. 5, n nadstr. — V Ljubljani ostane samo malo časa. 11430 Dospel je znanstve* ni in najboljši Potreboval! boste izdatnega okrepčila kot: golaž, vampe, hrenovke, kranjske klobase, zendviče, slaščice, torte, potice, ledeno hladne pijače, svetlo in temno pivo, vino, likerje, malin ovec, oranžado, citronado, aromatični sladoled, aperative, coctaile itd. Za tisoče Je prostora dovolj, kajti hitra avtomatična postrežba Je dostopna vsem. Vse to za mal denar. Le kdor si sam postreže — si postreže najbolje. Toda samo v avtomatičnem Dent. tehn. Pavla Marija Kocjančič M je preselila s svojim sobnim ateljejem s Dunajske eeste (Gospodarska zveza) v palačo Vzajemne zavarovalnice, EL nadstropje, kjer zopet redno sprejema. Vhod na vogalu Ma-sarykove in Miklošičeve ceste (nasproti kolodvora). 10772 buSSetu „RIO", d. z o. z., LJUBLJANA, šelenburgova ulica orejemajo posamezne knjige za malenkostno ceno 6.40 Din. Naslov ji Je »Postanek otroka in njegov razvoj«. Vsaki naslednji številki lista bo priložena po ena knjiga, k zadnji nad vse praktičen in zanimiv gospodinjski koledar z neštetimi nasveti. List sam pa bo prinesel zopet nekaj novih rubrik, med njimi za današnji čas velevaž-ni »Kako se obnašam« in »Kako si noiščera službo.« * Spomenik Grgnrfa Ninskemn v Varaž-dlnu. Te dni je prispel v Varaždin spomenik Grgura Ninskega, delo Ivana Meštroviča in njegov dar mestu Varaždin« Spomenik bo postavljen na Petrovičevem trgu. Podoben je onemu v Splitu, samo da je manjši Vasok Je 3.50 m, tehta oa 2600 kilogramov. Pod nadzorstvom delegata umetnostne akademije bo spomenik po-stavi i en na postament ter ostane ookrlt do 20. septembra, ko se bo Izvršilo slavnostno odkritje, ki ga bo ooravfl metropoilt dr. Antun Bauer varaždinski rojak. * Za C. M. Hudovemikov sklad so darovali: Dr. StoJan. Ljutomer 200 Dta. P Bergman. Žalec 200 Din. dr. Vlad. Ravni-har. LJubljana 100 Din; K. Pleiweis, notar Lfubliana 100 Din. Srčna hvala' * Za Aleksander Hudovend*ov »klad so darovali: Karal Pkawe», notar, Ljubljana, 100 Din, dr. Vladimir Ravnikar, odvetnik. Ljubljana 100 Din. Hvala! * Za Aleksandra Hudovernika sklad so polali: Fani Bergman, 2alec 200 Din; dr. Ivan Stojan, notar v Ljutomeru 200 Din. Ikrena hvala! * Pogrešane! iz svetovne volne. Deželno sodišče v Liubliani Je uvedlo postopanje, da se naslednji oogrešanoi proglasi',5 za mrtve: Alojz Peternelj. rojeu leta 18JM. v Žireh, ki Je leta 1915. odšel na gališko fronto. kjer Je bil v bližin Hutoseka vjet in odpeljan v taborišče Taškrnt ▼ Turkestanu ter je tam baje umri 20. junija 1916.; Jože Pišljar. rojen leta 1888. na 2&rovskem vrba. kj Je ob izbruhu svetovne vojne odrinil na gališko bojišče, začetkoma pisal, pozneje pa brez sledu izginil; Josip Novak, rofen leta 1893. v Veliki Ligojni, ki ie leta 1915. odšel na gališko fronto, od takrat pa Je pogrešan. razvija in napravi slike Drogerija Kane, Ljubljana — Maribor 3 V HOTELU „BELLEVUE" Danes popoldne pri ugodnem vremenu svira godba Sokola L Cene normalne. — Prvovrstna kuhinja. — Priznano iz borna vina od Din 12 dalje, flni Ljutomerčan Din 14. 11421 Usaboorstae ure zlatnina srebmina in opt Eni predmet! po znižanih cenah pri L. Vilhar urar LJUBLIAMA Sv. Petra 36. Površnike, obleke In vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12. VELIKA IZBIRA, NAJUGODNEJŠI NAKUP Ia ČEŠKEGA PORCELANA kuhinjske emajl- in aluminijaste posode, genochromalpaca, rjeprostega jedilnega pribora kakor tudi vse vrste jeklenega orodja pri »JEKLO LASTNIK ALBERT VODNIK STARI TRG Oglejte si brezobvezno zalogo! ZAHTEVAJTE CENE! novo otvorjeni damski modni atelje JOSIPINA IGLIČ LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 4, BOL se najbolje priporoča. M Največla konfekcijska tvrdka za gospode v Jugoslaviji TIVAR" v Varaždinu se ie odločfla ustanoviti na JESENICAH, Ooeposvetska cesta 24, PODRUŽNICO ia le s tem poslom poverila cosp. Štefana Šaler Ia. Ker Izdeluje tovarna vse blago sama. za- more, opremljena t najmoderneišimi stroji, nuditi blago po brezkonkurenčnlh cenah. P. T. občinstvo se vljudno naproša, da ( se pri nakupu o tem prepriča. 11394 I Janez Cernivec bivši krojač v Vesou se ie leta 1910. podal v Ameriko. Pisal le leta 1919. iz Valiera pod imenom Smith. pozneje na se ni več oglasiL 11399 | * Nov izseljenski tednfc. V Pariza le te dni izšla prva številka novega tednika >Jo-goslovenske pariške novinec Lastnik in urednik lista je Milan Krljevič. V pozdravnem članku izjavlja urednik, da bo list zastopal nacijonalno jugoslovensko politiko med izseljenci in gojil iskrene prijateljske odnošaje med Francijo m Jugoslavijo. • Pobijanje draginje. Pod predsedstvom bana savske banovine se je vršila v Zagrebu konferenca ?feh mestnih načelnikov iz banovine, na kateri se je razpravljalo o pobijanju draginje v mestih, Istodobno pa tudi o tem, da bi kmet, ko bo živež v mesta cenejši, ne prodajal svojih produktov pod ceno. Razpravljalo se je tudi o tem, da se popolnoma izločijo posredovale! med kmetom in mestnimi tržišči. Na konferenci se je govorilo tudi o cenah v zagrebških gostilnah in se je ugotovilo, da cene niso normalne. Mestna občina bo v tem oziru potrebno ukrenila in bodo ti ukrepi ▼ najkrajšem času stopili ▼ veljavo. • Vodnik po Ljubljani. Irfla Je Učna tajsko prometno-propagandna brošura »Vodnik po Ljubljani«. Knjižica prinaša prav zanimivo vsebino: zgodovino Ljubljane, arhitektonske zanimivosti od starih do najnovejših stavb, pregledne člančiče naše likovne in leposlovne umetnosti, razvoj našega gledališča in glasbe. Ves ta kulturni del knjige Je opremljen s številnimi posrečenimi slikami, ki izpopolnjujejo tekst zgodovinskega ln arhitektonskega dela knjige. Drugi del knjige prinaša praktične, za vsakdanjo uporabo potrebne podatke o mestu. Tretji del vsebuje kratek gospodarski vodič z okusno nanizanimi oglasi, s slikami izložb prominent-nejših tvrdk ter končno mali register tvrdk, ki služijo posetniku Ljubljane kot dobavni viri za vse obstoječe stroke trgovine in obrti. Ovitek sam Je opremljen s fantastično sliko nebotičnika Pokojninskega zavoda. Nebotičnik prikazuje simbolično arhitektonski razvoj Ljubljane v povojnem času. Brošura, katere važnejši članki ln napisi pod slikami imajo tudi nemški tekst, Je svojevrstna, kakršno je Ljubljana v sedanjem razmahu in vedno večjem dotoku tujcev težko pogrešala. Knjiga se dobi v vseh knjigarnah po 20 Din. • Selitev motenega Mm pH VVm. kakor javljajo is Rima, je italijanska ladja >Sirio< v bližini otoka Visa rešila Iz velike nevarnosti devet potnikov, ki so se nahajali na nekem jugoslovenskem motornem čolnu. Zaradi poškodbe na motorja se le čoln ie 24 ur nahajal na odprtem morja kot igrača razburkanih valov. • Smrtna nesreča leiesnlSkega nsfctlben- ca. Na želez, progi Btod-MAanovd seje pripetila huda nesreča, ki je zahtevala Beljenje železniškega uslužbenca Cvetka Dra-gutonoviča- Iz Zagreba prihajajoči brzovlak je Dragutinoviča, ki je bil zaposlen na progi, zagrabil in ga na mestu usmrtil. Kako je prišlo do nesreče, ni znano. • K aram bol dveh avtomeMRste*. 1» Gornje Radgone nam pišejo: Lastnik avtobusa na progi Gornji Cmurek—Apače—Gornja Radgona g. Konrad Kaiiran vozi v času sezone dnevno popoldne tudi do Slatine Ra-dencev; ako pa se zberejo Izletniki, tudi do Kapele. Tako je imel minilo nedeljo nekaj izletnikov in jih peljal do Kapele. Ko je pri vozil pod breg ▼ Paričnjaku na oster cvinek, je pridrvel njemu nasproti privatni avto Henrika Reicha iz Murske Sobote, ki je vozil nekega potnika. Ker se nahaja ob cesti na tem mestu precej gramoznih kupov, je bil prostor zelo ozek in hitro izognjeaije otež-koSeno. Avto Henrika Reicha je za vozil ob kraj eeste in ni mnogo manjkalo, da se ni prevrnil v obcestni jarek; s prednjim delom na strani je zadel ob avtobus, tako da so se pri obeh avtomobilih pokvarili blatniki. Oba lastnika zvračata krivdo drug na drugega. Zadevo bo obravnavalo tudi okrajno sodišče v Gornji Radgoni. Na tem nevarnem mestu se je dva dni pozneje zopet pripetila manjša nesreča. • Kopal le vodnjak, izkopat U »e grob. V sdu Divošu pri Mitrovid se Je pred dnevi pripetila velika nesreča. Sdjak Andrei Covič Se pred svojo Wšo kopal vodniak. Zjutraj so ga ddavet do vrvi spustili v vodnjak, a so kmalu zaslišali klice za pomoč. Na vprašanja pa nI bilo več odgovora. Nato se Je spustil v vodnjak nek delavec, ki ie Čoviča potegnil iz globine mrtvega. Dognalo se je, da se Je Covič zastrupil s strupenim plinom, ki se ie razvijal v vodnjaku. Delavec ki Je Co-v'ča izvlekel iz vodnjaka, se Je pozneje tudi onesvestil. • Ne sme v gostilne. Okrajno sodišče v Litiji je zabranilo Francu Majdiču. rudarju v Lokdh pri Zagorju, posečanje krčem za dobo od 30. avgusta 1931 do 29. avg. 1933. fTO zobna pasta n a f b o 1 i § a ! • Rogaška Slatina le naše znamenito zdravilišče. Mineralna voda »Temoel« »Styria« in »Donat«. Indikacije in zdravljenje isto kakor v Karlovih varih. Od 1. septembra znatni popusti. 25% od vseh cen splošno. 50% za drž. Jn komunalne uradnike ter upokojence. Popolna penzija (stan. hrana, zdravnik, zdrav, sredstva, takse itd.) po osebi 530—65S Din, za drž. uradnike 460—600 Din tedensko. Prospekti in informacije ootom ravnateljstva zdravilišča. umetnostna razstava Kluba likovnih umetnic v Jakopičevem paviljonu Trajno ondulacijo z garancijo 5 mesecev za Din 100.— izvršuje MAKS HFTAJl, damsld brivski salon, Trbovlje II, v hiši Tratnik. 11432 Novosti za damske plašče pravkar došlel A. & E. Skaberafc Ljubljana * Nagrobne spomenike v nai modernejših oblikah vam nudi na I čemele kanmosefko-kioarsko podjetje Pranlo Knnovar, ooko- pališče Sv. Križ LiubHana tei. 2787. * Obleke in klobuke kemično čisti, barva, oDsira in lika tovarna Jos. Reich. * Uradniška posojila in sararovaajs daje Beogradska zadruga, Ljubljana, Meotul trg 25-L * Pravo Lotosove harmonike m do4>!t® t LJubijani, Dunajska cesta 12. * Darujte podpornemu društva Ljubljana. Pod Trančo 2—ITL * Commerce zopet prodaja. Otaf ogtas. * »Trikotaža« Ivan Savnft. Kranj. Domača tvornlca vsakovrstnih letnih ta zimskih triko rokavic od najpriprostejše izpeljave do zadnjih pariških novitet Cttajte današnji inserat! * Krvavo uš zatiramo nafbofl zanesMve i. AKJBORINOM. Zahtevajte natančna navodila pri tvrdki »CHEMOTECHNA«. Ljubljana. Mestni trg 10 (na dvoriščni. Iz Ljubljane n— Važna oavodfla poeetnOuMB gledalk ikih predstav na prostem. Opera »Gorenjski slavček« se uprizori v nedeljo 6. in torek 8. L m. točno ob pol 17. na terasi hotela »Tivolija« Poslovala bo ena blagajna za prodalo vstopnic pod glavnim stopniščem za gradom Tlvolijem. Biagajna se odpre točno ob 15. Vstoo na teraso pa bo odprt ob 16. Drama uprizori misterij »Slehernika ▼ ponedeljek 7. t m. ob 19. pred nunsko cerkvijo. Blaraina za orodajo vstopnic bo pred univerzo hi začne poslovati ob poi 18. Vstop na prostor za poslušalstvo pa bo odprt ob poJ 19. Začetek točno ob 19. Opozariaaio, da se bo tako operno kakor tudi «Sleheraikovo» dejanje vršilo brez vsake pavze. Prosčmo za točnost Predprodaja etedaliških vstopnic ra današnjo predstavo »Gorenjskega slavčka« bo od 15. dalje pod stopnicami za gradom TrvolJjem. Za »Slehernika« se bo prodajalo v drami v ponedeljek od 10. do pol 13. in od 15. do 17. ure. nato od oo! 18. dalje pred univerzo. Za torkoveza »Gorenjskega slavčka« ▼ ponedeljek v drami, prav tako v torek od 10. do 12. v drami hi od 15. ure dalje za gradom TivoPjem. ■— Narodna strokovna zveza ponovno opozarja svoie člane, ki se udeležijo nedeljskega sprevoda da Je zbirališče ob 9. pred Delavsko zbornico. Zunanji člani naj se po prihodu vlaka zgiasiio v tajništvu. Tudi Zveza društev privatnih nameščencev poziva člane ljubljanskih društev, da se poteoštevilno udeležijo sprevoda. Zbirališče ob 9. pred Delavsko zbornioo. u— Film »V kraljestvu Zlatoroga< se bo predvajal za šolsko mladino z dežele in za podeželsko publiko v izredni predstavi ▼ ponedeljek 7. t m. ob 15. v veliki dvorani hotela Uniona v LJubljani. S tem bo omogočeno zunanjim posetnikom pravočasno doseči večerne vlake. Za šolsko mladino v naprej prijavljenih skupinah je določena izjemna znižana vstopnina 4 Din. Prijave se pošiljajo klubovemu tajniku g. Milanu Kha-mu, Ljubljana, Miklošičeva eesta 8. Zunanje posetnike opozarjamo, da ad pravočasno rezervirajo vstopnice. u— Dr. Jamar Tone zopet ordhAra. o— Priporoča se staroanoa gostilna Keršfč. So. Šiška. Ob najnižjih ljudskih cenah 4 in 6 Din premiera vetDdh pustolovščin in senzacij GOSPODAR divtegB zaoada Junaška dela hrabrega belca, ki Je postal nekronani kralj Indijancev! Warner Buter — Marieta Milner Napeto! Norel Veleeenzadja! Predstave danets ob 2L, poi AN ZA SVE GILLETTE APARATE ZA STAR 1.1 NOVI TIP. e— Vojaški analfabetski tečaji, ki se že nekaj let redno vrše, so bili zaključeni predvčerajšnjim z zaključnimi izpiti. Z zadovoljivim uspehom je napravilo izpit 75°/o vojakov. e— Celjski gasilci neprestano na delu. Tukajšnje gasilno in reševalno društvo skoro nima dneva, da ne bi moralo intervenirati. V četrtek zvečer je na nepojasnjen način ponovno nastal oLjubim, ljubiš, ljubi...« z Willy-jem Forstom v glavni vlogi. Iz Kranja r— Strelska družina priredi 8. t m. na svojem strelišču v Strževem tekmovalno streljanje z vojaškimi in lovskimi puška m L Tarče: srnjak, 20 krožna, 10 krožna streljanja na leteče golobe, malokalibersko streljanje. Dragocena in krasna darila. Vabljeni vsi. r— Vodnikova družba opozarja vse člane, ki še niso poravnali članarine za leto 1932., da to nemudoma storijo. Pobiranje se zaključi 15. t m. Naročniki se sprejemajo v tiskarni »Sava«. r— Cvetlični dan. Agilna podružnica Rdečega križa priredi 8. t. m. cvetlični dan. Ker so prostovoljni prispevki namenjeni v dobrodelne namene, apeliramo tudi tokrat na vedno radodarno meščanstvo. r— Poroke. Poročili so se: lastnik lekarne na Jesenicah g. Ivo Koželj z gdč. Anico Kavčičevo iz Tržiča, mag. ph. g. Franc Po-korny z gdč. Vilmo Strumblovo in uradnik na mestnem županstvu g. Mohor Gabrijel z gdč. Štefi Romšakovo. Bilo srečno! PRVOVRSTNI 10709 DEKLIŠKI PENZIONATI B. Freylers Nfg. A. Metzger, Dunaj, Wien I. Schubertring 9. XIII. Maxinggase 6. —• Telefon U 16—2—50. Prospekti. Dentist-tehnik MILAN VIRANT je OTVORIL v Ljubljani, Sv. Jakoba trg štev. 7/1. ZOBNI ATELJE ter sprejema od 9.—1. in od 3.—7. ure. giinnastišea S Za poklicne — za lajike — za dame — za otroke Plesalka Metoda Vidmar (diplomirana v šoli Mary Wigman, Dresden) sprejema učence vsak dan od — y2 5. v Narodnem domu, vhod z Bleiweisove ceste. 10790 Vse šolske knjige v najnovejših predpisanih izdajah kupite najbolje in najceneje v KNJIGARNI TISKOVNE ZADRUGE, Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 10 Kedeg&» 1 DL 1931 (P: dre} i raz M£SfANSKY PIVOVAR Paviljon na Velesefnm Ljubljana, Dunafska 2 — Telefon 3649 iPrazdro} / _ , M£SfASNKY PIVOVAR PLZEN NajboljSc in najzdravejše pivo sveta. — Zastopstvo za Slovenijo LOJZE KLASEU Z Jesenic ■ —Prireditev v dobrodelne namene. Jo- »eniški srednješolci so priredili v nedeljo v telovadnici osnovne šole dramo »Morje«, ki je prav lepo uspela in katere Čisti dobiček je namenjen v podporo revni šolski de-oL Prireditev je bila & strani občinstva izredno dobro obiskana, igralci so podali svoje vloge zelo dobro. Izvršili so tudi vse pripdave, opremo odra, instalacijo elektrike in slišno vse sami. s— štefucova kovačnica, ki je bila dolga leta kamen spodtike ln pravi nestvor v središču našega mesta, je sedaj vendar izginila s tal. Te dni so jo delavci gradbene tvrdke Tonnies porušili in materijal uporabili pri gTadnji carinarnice. Iz Novega mesta n— Velik naval na učne zavode je pri »as tudi letos. Zlasti beleži lepo zasedbo meščanska šola in gimnazija, ki bo imela tudi letos paralelke nižjib razredov. n— Zaradi lepili oči. Ciganka Ančka Brajdičeva, ki je znana daleč okrog zaradi svojih lepili črnih oči, ki jih rada meče po moških, še rajši pa po raznih svetlih predmetih. je pred par dnevi izmaknila priletnemu meščanu, ki se ji je preveč približal, lepo srebrno uro vredno med brati 500 Din. Po tatvini je Ančka odhitela v Kačjo rldo in jo orožništvo marljivo išče. £z Trbovelj t— Flazovje pri gradnji nove hrastnišk© iole. »Slovenec« je o tej zadevi prinesel poročilo, ki je žal resnično, vendar v toliko tendencijozno, ker napravlja na čita-telja utis, kakor da je nesreče kriv sedanji občinski svet. Hrastniško šolsko vprašanje se rešuje že dolgo vrsto let. Pri tem delu so sodelovali razni odborniki, bili so poleg tudi taki iz najbližje okolice Slovenca« in morda celo dopisnik sam. Sedanji občinski odbor je izvršil le to, kar je pripravil prejšnji. Ako bi se kdo mogel dolžiti krivde, bi se tedaj mogli dolžiti vsi, ki so sodelovali pri tem vprašanju. Dvomimo, da bi nesreča izostala, ako bi sedel v sedanjem občinskem svetu še tudi dopisnik »Slovenca«. t— Omiljen je pasjega kontumaca. S reško načelstvo v Laškem razglaša, da je pasji kontumac omiljen v toliko, da psi lahko prosto hodijo okrog, vendar pa morajo nositi nagobčnike, ali pa se morajo voditi na vrvici. t— SK Trbovlje priredi 8. t m. v Sokol-sketn domu veliko treatev jrrozdla. t— Kino Sokol bo predvajal dane« ob 16. in 20. ter jutri ob 20. 100-odstotni zvočni film »Kapetan korvete« (Harry Liedtke) zvočni Foxov žurnal in film Jugoslovenske-ga gasilskega kongresa v Ljubljani. Iz Hrastnika h— Iz počitniške kolonije na Rakitni, kamor je bila krajevna Protituberkulozna liga poslala 5 otrok, 60 se vrnili otroci v ponedeljek. \r6i izredno zadovoljni in žareče-ga obraza. Podpirajte stremljenja lige to stopajte kot člani, da omogočite ligi na* daljnje uspešno delovanje! Istega dne 6e je vrnilo tudi okoli 150 otrok, ki so prebili celotne počitnice pri kmetrh v Prlekiji, kamor jih je biil poslal Pomožni odbor, kateremu je duša vikar g. Žalar. Krajevni protitu-ber« kulozmi lSgi se je posrečilo za napravo ko* pališča, za katero je danih nekaj pogojev, zainteresirati pristojne činitelje. S časom bomo torej le prišli do prepotrebnega javnega kopa':dšča, ki bo odgovarjalo higijonskim zahtevam. h— Slovo od oglednega rojaka. Danes se vrača v Ameriko s soprogo in hčerko priljubljeni naš rojak trgovec g. Franc Birtič, M je preživel 5-mesečni oddih v Sloveniji. Želimo mu srečno pot in na skorajšnje svidenje. h— Kine Harodni dom predvaja danes film >2ena in njena igračkac Iz Slovenfgradca s*— Spored sokolskih predavanj. 16. t. m. Tyršova akademija, 20. t m. o sokolski telesni vzgoji. 30. t m. o zgodovina sokm-stva. sg— Kronika nesreč. Golob Matevž, 74- letni posestnik iz Straž pri Mdslinju, je šel po lestvi na 3 m visoko podstrešje po suhe hruške. Na enkrat mu je na vrhn lestve izoodrsnilo in je mož pri padcu dobil hujše poškodbe na vratu in na glavi. — Kotnik Valentin, uslužben kot pastir pri tvrdki Ujlaky Hirschler v Dravogradu, je našel na pašniku staro vojaško patrono, ki io je hotel odoreti. pa mu ie nenadno eksplodirala in hudo poškodovala urste na levi roki. — Dveletni Franoek. sin posestnika Smonkerja iz Turiške vasi. in njegov štiriletni bratec sta se ijtrala s sekiro. Med urro ie pa padla sekira starejšemu bratu na roko in mu odsekala dva prsta na desni roki. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v tukajšnji bolnici Iz Ptuja j— Komisijski ogled proge Ptuj—Gaber-nik—Sv. Andraž—Sv. Urban—Ptuj, ki se je vršil 3. t. m, je ugodno uspeL Zato otvori mestno avtopodjetje redni avtobusni promet na tej progi že v ponedeljek 7. t. m., ln sicer tako, da bo vozil avtobus iz Ptuja preko Gabernika do Grabšin-skega vrha, potem nazaj do Gabernika in preko Sv. Andraža, Sv. Bolfenka ln Sv. "Urbana v Ptuj. Avtobus odhaja ob 6. uri iz Ptuja ter prihaja ob 7.50 v Ptuj, tako da imajo potniki zvezo na jutranji vlak. Popoldne odhaja avtobus ob 13.15 ter se vrača v Ptuj ob 15., tako da. Je vzpostavljena vsaj delna zveza z železniški vlaki. Z navedenim dnevom se ukine dosedanja proga Ptuj—Grabštnski vrh, ker se združi z novo progo. j— Nov kapelnik mestne godb«. Po amr. ti kaipelnika Šmida je ositala mestna godba brez pravega vodstva. Odbor je sedaj na to mesto postavil Bernarda Filipa z Jesenic in je mestno godbo v panku zdaj prijetno poslušati. j— Ha X rednem občnem ibwi Društva jngoelovenakih akademikov v Ptuja, ki se je vršil 27. avgusta, je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik eand. med. Pogrujc Stanko, podpredsednik stud. iur. Žagar Ig- nacij, tajnik stud. iur. Zajšek Mate, blagajnik stud. iur. Kajnih Srečko, arhivar stud. iur. Rubin Maks, odbornik stud. iur. Meglič Mirko, revizorja cand. ing. Tonejc Stane in stud. iur. Kolarič KareL Iz življenja na deželi ČRNA PRI PREVALJAH. Dne S. t. m. se je od nas po 10-letnem službovanju poslovil g. Franc Kogelnik, učitelj in starosta Sokola v Črni. Z njim izgubimo poleg dobrega družabnika prvovrstnega šolnika in prosvetnega delavca. Njegovo udejstvovanje kot sokolski starosta in vodja Mlekarske zadruge je rodilo lepe uspehe. Njegovi šolarji, mnogi že v moški dobi, se v prijetni hvaležnosti, a s težkim srcem poslavljajo od svojega dobrega učitelja Kako je bil g. Kogelnik priljubljen med nami, je pokazala obilna udeležba na poslovilnem večeru. Na novem službenem mestu na Muti ob Dravi mu želimo mnogo sreče. DOLNJA LENDAVA, — V nedeljo Je naš Sokol priredil Javno tombolo, ki je uspela nad vsa pričakovanja. Udeležbo je omogočilo lepo vreme. Prostrani prostor pred hotelom »Krono« so napolnile množice, kakršne se v Lendavi le redko kdaj zberejo. Večini ljudstva je ta igra bila neznana, vendar je bilo mnogo zanimanja. Sokol je poskrbel krasne in številne dobitke, ki so bili v nedeljo razstavljeni v okrašeni dvorani hotela »Krona«. To Je bila najlepša reklama, saj je bila večina kart prodana baš v nedeljo. Bilo Je med mnogimi precej srečnežev, ki so zadeli lepe dobitke Glavni dobitek je zadel 171etni vajenec Štefan Bene iz Gaberja; odločil se je raje za šivalni stroj, kakor pa za 2000 Din. Drugi dobitki so bili Se: moško kolo, stot bele moke, 1000 kg premoga, 50 1 vina s sodčkom. Bilo je polno radosti, pa tudi žalosti. A vsi smo prepričani, da bo Sokol priredil odslej vsako leto tombolo, ki se je že prvič narodu zelo priljubila. Na svoj račun Je prišlo tudi društvo, ki je želo velik moralni in gmotni uspeh. Za korak smo zopet bližje k zgradbi svojega krova. GORNJA RADGONA. G. dr. Fran Breznik je dogradil svojo vilo nasproti farne cerkve in stanuje ln ordinira od 1. t. m. naprej v svojem novem poslopju. — V Apačah pri Gornji Radgoni bo v sredo 9 t m. velik živinski in kramarski sejem. — Tukajšnji kazenski sodnik g. Andrej Levstek se je vrnil s substitucije od okrožnega sodišča v Mariboru in odšel na daljšo substitucijo k okrajnemu sodišču v Dolnjo Lendavo. GORNJA RADGONA. Pri našem okrajnem sodišču je nastopil službo že pred meseci semkaj imenovani sodni kanclist gosp. Ferdinand šešek, ki je služboval doslej v Kranjski gori. Mesto vodje zemljiške knjige je bilo po smrti Ivana Sokliča, ki je umrl 30. januarja letos, celih 7 mesecev prazno. Da se je v tem času delo zelo kopičilo in zaostajalo v zemljiški knjigi, ni treba posebej poudarjati pri današnji splošni gospodarski krizi in v tako velikem okraju, kakor je gornjeradgonski. Novodošlemu gosp, šešeku želimo med nami prijetno bivanje. Naše sokolsko društvo je za svojo prireditev razobesilo po vseh reklamnih tablah svoje letake. Vsi drugi reklamni letaki so ostali nepoškodovani, samo sokolski so bodli nekoga v oči. Saj vemo, da se mnogo dela proti Sokolu, toda ta način vsakomur odsvetujemo, da ne bo sledil preoster kes. Prireditev Sokola bo jutrišnjo nedeljo v proslavo rojstnega dne prestolonaslednika Fetra. Sodelovala bodo tudi sosednja društva. Podprite delovanje sokolske trdnjavice ob meji in posetite nas. Zdravo! KONJICE. V nedeljo je imela Sokolska četa Sv. Jernej, ki je bila lete« koaec marca ustanovljena, svoj prvi telovadni nastop z akademijo v proslavo 10-4etni©e vladanja našega kralja. Tri nairaščajmice so deiklami-rale domoljubne pesmi, zbor je zapel nekaj pesmi, starešina bT. Friedl pa je nagovoril zbrano občinstvo, poudarjajoč velike zasku ge našega vladarja za napredelk naše države. Sledil je telovadni nastop dece, člamov, člamic, četnikov in orodna telovadba. V6e to3ke so uspele izredno zadovoljivo m v presenečenje gledalcev. Po telovadb1 je go» voril v imenu žiupme uprave starešina br. dr. Mejak in je pozdravil zastopstvo občine z županom br. Godcem, ki uspešno pomaga pri soikolskem delu. Uspeh prireditve je v glavnem zasluga požrtvovalnega šolskega upravitelja br. Friedla. — Družabni sestanek pod geslom »Konjice v jeseni« priredi Sokolsko društvo 19. t. m. v vseh prostorih Narodnega doma. Obiskovalci naj posetijo prireditev v obleki, primerni označenemu geslu. Na sporedu je poleg drugega poskuš» nja raznih sort iz konjiških vinogradov in licitacija 6 kg težkega grozdja. — Ferijslna kolonija Higijensikega zavoda v Zagrebu je zapustila 29. avgusta Konjioe. Otroci so se dobro okrepil' in razvedrili v našem trgu in se veselijo, da se prihodnje leto lahko zo» pet povrnejo na letovišče v naš kraj Koloniji sta šla vsestransko na roko občinska uprava in SdkoL KOROŠKA BELA-JAVORNIK. Ifai kraj zapušča učitelj br. Fran Lasič, ki Je na lastno prošnjo premeščen v Kranj. Kot proeve-tar Sokola je bil izredno delaven in vztrajen in mu bo zelo težko najti namestnika. Udejstvoval se je posebno pri dramatičnem odseku, pri katerem je imel kot dober igralec in režiser pri mnogih igrah velike uspehe. Sokolsko društvo v Kranju bo z njim pridobilo dobrega sokolskega delavca. Naš Sokol mu je priredil v društveni telovadnici v nedeljo zvečer poslovilni večer, katerega so se udeležili številni člani, prijatelji in znanci. Starešina br. inž. Mirko Sušteršič se mu je zahvalil za neumorno delo. KRŠKO. Gostovanje mariborskega narodnega gledališča v Krškem, ki je bflo določeno za nedeljo fl. t m. z uprizoritvijo drame »Karel in Ana«, je zaradi ljubljanskih svečanosti preloženo na prihodnjo nedeljo 13. t m. ob 20. v sokolski dvorani v Kr-§kem. Predprodaja vstopnic v trgovini g. Hočevarja. LAŠKO. Na micijativo »roškega kmetij 6kega referenta g. Ivana Zupana je priredila podružnica Kmetijske družbe Sv. Krištof prav lepo uspelo kmetsko zborovanje V šoli se je v nedeljo zbralo okrog 100 posestnikov in kmetskih sinov, ki so z veliko pozornostjo poslušali zanimiva in aktualna predavanja. Živinozdravnik g. dr. Jerina je temeljito obrazložil pravilni postopek pri vzgajanju plemenske živine ter opozoril na glavne napake, v katerih naši živinorejci največkrat greše. Sreski kmetijski referent g. Zupan je predaval o pridelovanju pšenice ter čiščenju in selekciji žitnih semen. G. Miloš Levstik iz Celja pa je govoril o obiranju, spravljanju in razpošiljanju sadja, o pravilnem izdelovanju sadjevca in o velikem pomenu sadnih ogledov in razstav. Takoj po predavanju, ki se ga je udeležilo tudi učiteljstvo, se je sestala anketa tukajšnjih sadjarjev, ki je na predlog predsednika laške Sadjarske podružnice g. Pirnata sklenila prirediti v začetku oktobra sadno razstavo. Gg. predavatelji so želi za svoja lepa, zanimiva in Času zelo primerna predavanja vsestransko priznanje. Kmetijski podružnici Sv. Krištof gre vsa čast na tako krasno uspeli prireditvi! MURSKA SOBOTA. — Sofcokfca tombola v Murski Soboti bo 13. t m. Nabran in nakupljen je že krasen material v skupni vrednosti 20.000 Din. Ker se je dogo* dilo, da so 6rečni dobitniki prodajali tukaj po končanem žrebanju posamezne dobitke pod ceno, so za letošnjo tombolo določeni kot glavni dobitki bankovci po tisoč dinarjev. Poleg denarja je omeniti še drva, moko, otroški voziček, živo kozo mJeka* rico in drugo. Tombola bo ob 3. popoldne v parku grofa Szapairyja. — Dramski odsek se že pridno pripravlja za novo sezono. Prof. Sčuika je napravili nov krasen prospekt, nabavile so se nove kulise za salon in gozd, dvorana je prebeljena, člani ps se pridno vežbajo za prvi nastop. — Na gimnaziji se obetajo za letos zopet izpre« membe. Ker je gimnazija sedaj končno reducirana na nižjo, je zavod zapustil prof Melihar. Prof. Mušdč je dobil do konca prvega semestra študijski dopust za Nemčijo, profesorica Vogelnikova se ie vedno mudi v Franciji in baje se pripravlja tudi direktor g. Vagaja na odhod. RADEČE — ZIDANI MOST. — Kino JadTan z novo glasbeno aparaturo bo predvaja? veflefilllm »Bela sestra« v nedeljo olt pol 16. in pol 21. in na praznik ob pol 16. in pol 21. SELSKA DOLINA. — Po dolgotrajnem dežju so nastale prav mrzle noči ln Jutra. V naši dolini je v nekaterih krajih že padla slana, ne da bi storila posebno škodo. Zadnje deževne dni je Sora-Selščica Jako narasla. Most, ki veže vas Sevlje ln vso dolino tja do Bukovščice, Je pokazal, da bo kos tudi večjemu pritisku naraščajoče Sore-Selščice. Zgradili so ga na novo domačini, kajti stari most je vzela še pomladna povodenj. Zadnje tedne pred dežjem so kmetje pridno delali ln pospravljali tako zvane »širme«, da bi Jim Sora v jesenskem času, ko rada ob deževju mnogokrat naraste, ne vzela zemlje. Pa večkrat tudi to ne pomaga. — V ponedeljek se je mudila komisija v Cešnjlci, ki je proučila teren v svrho postavitve električne napeljave po g. Kemperlu lz češnjice. SEVNICA. Jesen se bliža tudi pri nas v znamenju velike gospodarske delavnosti. Tako se je vršilo 2. L m. L selekcij-sko premovanje plemenske govedi, otvor-jena je bila gospodinjska šola, gradnja vodovoda vztrajno napreduje, v oktobru bo prirejena sadna razstava. Nenavadno zanimanje je vladalo za premovanje Ugodno vreme je pripomoglo, da je bilo pripeljanih 199 glav plemenske živine. Na okrašenem sejmišču se Je pričelo ob 9. ocenjevanje živine. Komisiji Je predsedoval ing. Eiselt kot zastopnik kr. banske uprave, živinorejci so bili lz 17 najbližjih občin Sreski veterinar >g. V5zjak je v poljudnem predavanju pojasnil živinorejcem pomen in smoter selekcijskega pre-movanja ter poudarjal važnost umne živinoreje, ki Je poleg sadjarstva najbolj dobičkanosna panoga gospodarstva zlasti v sevniškem okolišu. Razdeljenih Je bilo 12 prvih, 4 druge, 22 tretjih in 64 četrtih nagrad v skupnem znesku 16.800 Din ln 7 državnih diplom. Skupno Je bilo nagrajenih 109 glav živine živinorejci iz občine Sevnica so prejeli največ nagrad, v znesku 4900 Din. — Istega dopoldne se je sestal tudi gospodarski odbor za sev-niški okoliš in je razpravljal o nujni potrebi samostojnega sevniškega okraja glede na gospodarske in prometne razmere. Saj gospodarsko gravitira v Sevnico tudi več občin lz krškega s reza. Popoldne pa se je vršila v gostilni g. Cimper-ška seja širšega odbora za sadno razstavo v Sevnici, ki bo prirejena v dneh od 4. do 11. oktobra v Slamškovem domu. Priredita jo skupno občini Sevnica in Bo-štanj. Enako razstavo organizira tudi na Blancl g. šol. upravitelj Zmago Bregant. V glavnem so na tem važnem sestanku razpravljali o vnovčevanju sadja ter o sadnem izboru za sevnlški okoliš, ki ie po svojem geološkem nastanku zahteva gojitev drugih sadnih vrst kakor okolica Krškega ali Brežic. — Naša nova strelska družina Je priredila nagradno streljanje na 50 m Prvo mesto je dosegel g Gračner Iz Zabukovja, drugo pa g. Tra-pečan Iz Radne SV. EMA. Nad- gasilci so 30. anrgueta bla goslovili novo motorno brtzigalino. Komaj leto staro društvo Je lahko ponosno na na* gli napredek Vsa prireditev je najJepše usnela. Slovesno razpoloženje so močno po« vzdignili gasilci iz Podčetrtka, Mestrnja in I rc*ym- Hrt^kmi drafttv« tehao aadaJjn** uspehov 1 ŠOŠTANJ. Korak sa korakom napredujemo v Šoštanju. K številnim modernim pridobitvam zadnjih let se Je pridružil te dni še pogrebni zavod. Na ustanovitev pri nas res potrebnega takega zavoda se Je mislilo že pred svetovno vojno, ni pa prišla Ideja do Izvedbe, dokler se Je ni lotilo mestno gasilno društvo. S pripravami poverjeni odbor je svojo nalogo nedavno dovršil tn predal posle definitivnemu Pogrebnemu zavodu gasilnega društva Soštanj-mesto. Zavod vodijo gg. Vovk Jakob, Novak Ivan tn Kajba Anton Pri Končanu na Prešernovem trgu je najel lokal kjer im» zavod zalogo krst vseh vrst ln vencev. Od ljubljanskega pogrebnega zavoda je bil kupljen še dobro ohranjen pogrebni voz kakor tudi voz za moštvo, predelan v pogrebnega. Pogrebom prve vrste je bila določena tarifa 3000 Din, druge vrste 2000 Din, tretje 800 do 1000 Din in četrte 450 Din. V teh cenah so zapopadenJ vsi opravki s pokojnikom. Komaj ustanovljeni zavod je že izvedel pogreb vele-industrijca Franca Woschnagga. ST. PETER V SAVINJSKI DOLINI 6. september bo veličasten dan za vso Savinjsko dolino. Sempeterski Sokol bo razvil svoj ponosni prapor kot vidno znamenje zinage v kraju, kjer so mnogi svojčaa smatrali naziv Sokol skoro za psovko. Ni prazna beseda geslo na novem praporu: Živi, bori se, ne klonil Živa zgodovina jo ta rek, zgodovina borbe in ponosnega dela ki silavi danes zmagoslavje napredka in prosvete. Sele leta 1925. »e je ustanovil v St. Petru pododsek Sokolskega društva □a Polzeli in si je priboril že s prvim nastopom orodje. Pod težkimi razmerami je deloval odsek, ki so mu vsak dan šteli nasprotniki ure življenja. Toda prav ta pritisk je strnil peščico borcev v jekleno vrsto, ki ni mirovala, dokler se ni 1928 odsek osamosvojil. Vsi sodelavci so posvetili svoje moči novemu društvu, čigar starosta in pravi dobri oče je Ivan Srebot-njak. Brezplačno je prepustil društveno sobo za knjižnico in zbirališče. France Pri-vošnik je pa vzel pod svojo streho novi oder. Danes je nastala iz skromnih počet-kov že ponosna četa. To nedeljo bo vsa dolina izkazala čast tem neustrašenim borcem nesebičnega prosvetnega dela, ko bo zaplapolal na težko priborjeni postojanki Erapor zmage v spomin in naročilo vsem orcem za prosveto: Živi, bori se, ae klonil VERZEJ, Sokol priredi 8. t bj. Ob 15. velik javni telovadni nastop na vrtu br. Hed-žeta v Veržeju. Nastopijo vsi telovadni oddelki s prostimi vajami ln na orodju. Po čiščenje krvi Proti slabi prebavi želodca in dreves izborno deluje Planinka zdravilni čaj Dobiva se v vseh lekarnah, tabc.eva.jte pa Izrecno PLANINKA CAJ BAHOV KC v zaprtih ln plombiranih paketih in z napisom proizvajalca: Apoteka BAHOVEC, Ljubljana Kongresni trg. telovadbi bo ljudska veselica, sodekmUa bo ljutomerska mestna godba. Cene sedežem 6, stojiščem S Din. Otrokom vstop prost Ker je to prva večja prireditev v letošnji sezoni, pričakuje mlado, agilno društvo velikega poseta. — Gasilno društvo pa priredi 6. L m. ob 16. pri tovarišu Hedžetu veliko tombola Razen štirih tombol (med njimi 1(XX) Din in krava) bo že nad 300 lepih dobitkov. Cena tombolski tablici 8 Din. Po tomboli prosta zabava. VOJNI K. Spričo Kepredvidetiili rrtr je moral odbor naše podružnic« Kmetijske družbe preložiti dan žrebanja rta 8. decembra letos. Ta dan »e bo vršilo žrebanje nepreklicna Ranpečevalcem srečk se odbor iskreno zahvaljuje in prosi vse, katerim se bodo srečke poslale, da jih nem ud no razprodajo. Nad 40.000 Din znaša vredno«* »i-&ih dobitkov, zato bo marsikdo lahko dobil lep dobitek skoro zastonj. Kupujte srečke! ZIDANI MOST. — Prvi javni aastop Sokola na Zidanem mosta bo jutri papoi-dne ob 16. n« trgu prod kolodvorom. Si«-fftopili bodo poleg sijajno pripravljen« ka krvedSbane deoe ter naraSčaja tudi vol sta« rejfi bratje s prostimi in orodnimi rajamr-S od el ovala pa bodo tudi rasna okoliška bratska društva. Po ja-vnem tdlovaieer v roku treh dni po uveljavljen ju lega zakona. V naslednjih treh dneh bodo obla-stva Izvršil« popise in jih dostavila finančnemu ministrstvu. O načinu popisa bodo 1»- _ • | . # i nemo minisirsrvu. u nnr.ur Drugi vlom v isto trgovino dana to5ne^5a navodila. Slatina Radenci, 4. septembra. I Plačilo raztflre r« minuta mesec dni ko je bil snoči izvršen v drugič vlom v trgovino g. Schlos-»erja na Janževem vrhu. Vlomilec je iz-podkopal zid, da je prišel v trgovino, ki jo je skoro popolnoma izropaL O vlomu so obvestili tudi mariborsko policijo, ki i .P?? i P°Iicii®k®?a psa, da bi lažje izsledili zločinca. Policijski pes je res takoj našel sled ter ji sledil do neke zidanice, kjer pa jo je izgubil. Ko so ga ponovno pripeljan v trgovino ter je zopet povohal s ed. ji je sledil kilometer daleč v Radenski vrh, kjer je šel v hišo in se vlegel pred bivšega trgovskega pomočnika Franceta B., ne da bi se več ganil z mesta. Sedaij bo naloga orožnikov ugotoviti, ali sta si prvi m drugi vlom v zvezi. Franceta B. so seveda takoj aretirali ta odvedli na orožni-sko postajo. Samomor nesrečnega mladeniča Kranj, 5. septembra. Pred dnevi je prlSel na 15-dnevni dopust k svoji materi, ki stanuje ▼ kokrlSkem predmestju, 24-letni redov Anton Traven, ki služi svoj kadrski rok pri mltraljeskl četi v Skoplju. Fant je bil že dalje časa živčno bolan ln jo bfl nedavno v voJaSM bolnici. Doma na dopustu pa se Je njegovo stanje Se poslabšalo. Pogosto Je v zmedenosti pripovedoval o poletih aero-planov ln o vojaških paradah. Mati in sestra sta bili v vednih skrbeh. Sino« Je bfl videti nesrečnik precej nemiren; s sestro sta se pogovarjala v kuhinji, kjer Je spal, do 11. rrre. Ko pa Je sestra, ki je spala v sosednji sobi, zjutraj po peti uri prišla v kuhinjo. Je zagledala brata ležečega poleg postelje ▼ mlaki krvi. Bil je Se pri zavesti ln Je na sestrino vprašanje: »Ali naj grem po zdravnika?«, prikimal in nerazločno nekaj za-mrmral. Takoj došli zdravnik dr. Berič je mogel konstatiratl le smrt, kajti medtem Je nesrečnik, ki si je prerezal vrat najbr-že s čevljarskim nožem aH britvijo, že umrl. Kdaj ln kako J« botri mladenič JzvrSfl grozno dejanje, se ne ve. Sosednja stanovalka Je sicer sllSala zgodaj zjutraj Soden ropot, mislila pa Je. da to prihaja s ceste. Na mizi so dobili Ust papirja, na katerem Je bilo z nerazločnimi črkami napisano: »Jazt ne morem to prenesti čisto po nedolžnem.« Pogreb nesrečnega fanta bo v ponedeljek popoldne na tukajšnje pokoDaližče. Bodi mu ohranjen blag spomin' Lastniki popisano pSenico in pienfBne moke morajo razliko med nakupno ta prodajno ceno pšenice (določeno za september) plačati v poseben žitni fond, ki se osnnje pri finančnem ministrstva za kritje eventualnih izgub Privilegirane izvozne družbe pri nakupu pšenice. Razliko med dosedanjo nakupno in novo prodajno ceno bodo ugotovila popisna oblastva na podlagi popisanih količin, lastniku pšenice aH moke pa bodo izročila Izpolnjeno položnico, na katero bo treba predpisano razliko vplača« r roku 10 dni Kolikor bi se tz dohodkov po tem zakonu pokazali presežki, bodo uporabljeni po pravilniku, ki ga bo predpisal trgovinski minister. V naši državi se sme odslej prodajati samo ona pšenifna moka. ki so jo zmleli trgovski mlini prodaja kmečko moko pa jo prepovedana. Vsa moka, ki prihaja v promet, mora nositi predpisano plombo. Koj> trok> nad izvrševanjem predpisov tega zakona bodo vršili organi finančne kontrole in speci jalnd kontrolorji ki jih bo postavila Priv. izvozna družba. Točnejše odredbe o kontroli bo izdal finančni minister v »porazoma s trgovinskim ministrom. Kazni Kazni, Id jih določa zakon za kriltvo teh predpisov so zelo strogo. Mlini, M no kupujejo pšenice od Priv. izvozne družbe, nadalje milni ln osebe, ki prodajajo kmečko moko, osebe, M prodajajo aM kupujejo moko v vrečah brez predpisane plombe ln osebe, W ne prijavijo svojih zalog, so kaznujejo z zaplembo pšenico ali moko, z zaporom 6o 30 dni ln z denarno kaznijo trt do desetkratno prodajno vrednosti pšenico, po ceni, ugotovljeni s tem zakonom. Trgovski milni, ki meljejo za uslugo (za merico) nadalje n ©trgovski milni, ki melje-jo trgovsko moko, kakor tudi vso osebo, ki M oviralo popis zalog ali no M plačale v odrejenem roko predpisano razliko, se kaznujejo z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev In vrhu toga i« z zaporom do 30 dni Kazen tereče upravna oblast prvo stopnje ln )e motni pritožba na upravno oblast H. stopnje. Končno so v zakona pooblašča trgovinski minister, da smo v primeru potrebe regulirati ceno pšenici ln kruhu. Novi predpisi hi potrebe ▼ pšenici pasivnih kmetovalcev Zaradi novih zakonskih odredb t»o bodo nikakor prizadeti kmetovalci, ki ne pridelajo za svoje potrebe dovolj pšenice In Jo morajo zaradi tega kupovati, kar velja za znatno število kmetovalcev v Dravski banovini, ki je v produkcij! pšenico pa* •Ivna. Zakon namreč določa, da morajo po razmeroma visokih cenah kupovati pšeni-co le trgovski mlini, ki meljejo moko za prodajo. Naši kmetovalci, ki ne pridelajo dovolj pšenico pa bodo lahko kupili na trgu pšenico po dosedanjih cenah In Jo bodo lahko dali mleti v običajne kmečko mline, ki niso trgovski mlini. Nove prodajne cene Beograd, 4. septembra. Pravilnik o prodajnih cenah pšenice, ki ga je izdal trgovinski minister na podlagi zakona o prodaji pšenice v septembru, določa naslednje cene, po katerih bo Privilegirana izvozna družba prodajala pšenico domačim trgovskim mlinom: Za pšenico v Slepih: Tisa L: za september 240 Din, za oktober 250 Din, za november 260 Din, za december 270 Din; Tisa LL žabajj, Ti tel: za september 236, za oktober 246, za november 256, za december 266 Din; Begej: za september 234, za oktober 244, za november 254, za december 264 Din; Banat: za september 230, za oktober 240, za november 250, za december 260 Din; Bagka; za september 228, za oktober 238, za november 248, za december 258 Din; Srbija — Dunav ln Srem: za september 220, za oktober 230, za november 240, za december 250 Din. Za pšenico v vagonih: Gornja Bačka* za september 235, za oktober 245, za november 255, za december 265 Din; Sombor ali Banat: za september 225, za oktober 235, za november 245, za december 255 Din; Glavne proge Srbije do čnprije: za september 215, za oktober 225, za november 235, za december 245 Din; Srem, Slavonija in Hrvatska: za september 215, za oktober 225, za november 235, za december 245 Din; Bar&nja: za september 225, za oktober 235, za november 245, za december 255 Din; Preknrarjo, Medmurje; za september 215, za oktober 225, za november 235, za december 245 Din. Vse to cene veljajo frahko Slep ali franko vagon nakladalna postaja. Znimiva anketa o volni Zagrebški velesejem jo letos priredil razstavo volno ln ovc, da na ta način Hršo javnost zainteresira za to važno narodno-go-spodarsko vprašanje. Za našo ovčjerejo nI bik) doslej storjeno skoro nič, čeprav je v naši državi okrog 8 milijonov ovac, ki bd lahko dale na leto okrog 12 milijonov kg volne. Seveda Jo naša domača volna kakovostno večinoma bolj slaba in se skoro vsa potreba industrije uvaža iz inozemstva. Naše pasme je treba selekcijonirati, da bodo sposobne za produkcijo kakovostno volne. Kakšnega narodno - gospodarskega pomena hi bilo za nas racionalno izkoriščanje ovčje-reje, nam kaže ie dejstvo, da naša industrija ovaža na leto za skoro 200 milijonov Din ovčje volno in volnenega prediva (poleg volnenih tkjmiiTi ta preko 800 milijonov Din) V sveži s razstavo volno ta ovac so je 2. ta 8. t m. vršila v Zagreba anketa o volni, ki Je ugotovila, da Je treba izboljšati domače pasmo • sistematičnim odgojem ta da je treba omogočiti izvoz volno t izvedbo sklepa sejo ministrskega sveta od 11. decembra 1930, po katerem se ima ukiniti izvozna carina na volna Državne oblasti naj pri na-bavkah gledajo na to, da dajo ▼ okvira predpisov prvenstvo onim Izdelkom, kjer jo uporabljen« čim več domače volno. Komisija, ki Je ocenila razstavljen« e* Jo ugotovila naslednjo. Merkno-ovoo n gojitev v masah pri nas no pridejo v poštev. Treba Jo zboljšati domače pasme. Na razstavi je zavzela odlifno mesto naša pasma ii Solčavo, ki jo bila tudi nagrajena. Glede na kakovost volno Je prvo nagrado prejel goro. Feliks Pfeifer, drago pa g. Lederer. Glede solčavsko pasme Jo komisija ugotovila, da je potrebno podvseti še korak« n nadaljnje izboljšanje volno. Glede na okolnoet, da je volna solčavsko ovce porab na tudi »a kvali tetnejšo predivo. Jo treba solčavsko pasmo ohraniti in jo šo izboljšati. Od razstavljaleev v tej skupini so bili nagrajeni: 1. Roka Kle-menška sinovi iz Solčave, 2. Klemen Robnik, vulgo Logar iz Logarjeve doline, 8. Mat-ko Janez t Jezerskega ta 4. Martin vr§njak vulgo Roban iz Solčavo. V skupini prameni-ške pasme je prejel nagrado Jurij Budimi-rovič iz Travnika, v skupini merimske pasme pa dr. Gedeon Dundjerskl iz Novega Sada. Ukfnfenfe batiovinslrega davka na kmečke hiše In znižanje pristojbine za živinske potne Bste Ban dr. Maruši? je Izdal odlok t dne 81. avgusta t L, s katerim se ukinja banovin-ska davščina od hiš, oproščenih državnega neposrednega davka (po ČL 32točki 15. zakona o neposrednih davkih). Ta davščina, ki je bila določena v višini 10 Din od hiš z enim stanovanjskim delom, 15 Din z dvema stan. deloma, 30 Din s tremi stan. deli rtcL, je zadela zgradbe, ti služijo izključno poljedelcem ta njih delavcem za prebivanje po vaseh, »elskih občinah ln zunaj okoliša mest, trgov ta zdravilišč. Rok za vložitev prijav za to davščino jo bil določen do 31. avg. 1931., rok za vplačilo po do konca septembra. Ta davščina so po novem odloku ne bo pobrala, v kolikor pa je že plačana, jo bo banska uprava povrnila. Z ukinjenjem tega davka hoče banska uprava olajšati javne dajatve težko prizadetemu kmečkemu prebivalstvu. Vrha toga as s odlokom dobo nrfža bonov i nska taksa na živinske potne liste, in sicer za vsako veliko žaval od 6 na 3 Din; za drobnico ostane taksa v višini 8 Din nespremenjena, toda z olajšavo, da se sme na en živinski potni list vpisati poljubno število drobnice. Ta olajšava velja od 1. septembra 1931 dalje. Odlok je že objavljen v »Službenem listu« dravsko banovine od 4. L m. Nai kontingent a* hrm nt gtaaoa- — 21.20: Godalni kvartet. — Koncert ciganske kapele. — RIM 17-30: Vokalen to instrumentalen koncert. — 19.80: Plošče. — 21: Mešan program. _ Torek 8. septembra LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasba. — 10: Versko predavanje. — 10.30: Etika In sociologija evangelijev. — 11: Prenos protmenadnega koncerta iz Zvezde. — 12: Napoved časa in poročila. — 14.30: Prenos koncerta združenih pevskih zborov. — 15.30: Aramel kvartet. — 16.30: Salonski kvintet. — 20: Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu. — 20.30: Prenos iz Zagreba. — 22.30: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.35: Plošče. — 12.45: Koncert radio-orkestra. — 17: Pevski koncert. — 20: Fiftbka glasba. — 20.30: Prenos lz Zagreba. — 22.30: Poročila. — 22.50: Plošče. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 14.30: Prenos koncerta Is LJubljane. — 20.30: Koncertni večer. — 22.40: Prenašanje tujih postaj. — PRAGA 19.15: V spomin na Chopina. — 19.55: Prenos koncerta lz Brna. i — 21: Koncert na teto. — »UO-. koncert. — 22.15: Pludča. — BRNO 17.40: PluSča. — 19.55: Koncert Dvofakove glas* be — 21: Koncert godbe na pihala. — 22.15: Prenos Iz Prage — VARŠAVA 18: Koncert orkestra in solistov. — 19.25: Plo-šče. — 20.15: Simfoničen koncert. — 22.30: Lahka ln plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta. — 15-50: Plošče. — 20.10; Operni večer. — 22.15: Koncert lahke glasbe. — BERLIN 18.45: Koncert lahke glasbe — 20: Mešan program iz Kopenhagena. — KONIGSBERG 16.15' Koncert opernega orkestra. — 19.20: Lahka glasba. — 20.20: Baizacov panoptikum. — 21.30: Biseri nemške glasbe. — l len in instrumentalen koncert. — 21: Mešan glasbeni program. Jubilejna križaijka Vodoravne: L Ptič, 7. najdba v Iji, 10. živa slika, 12. igralna karta, 14. evropska valuta, 15. pritrdilniea, 16. pokrajina v Abeeiniji, 18. gorska skupina v Kodopah. 22. Cankarjevo delo, 24. ilovica, 25. panoga v medicini, 29. pesnitev, 81. otroški izraz sa očeta, 82. zemlja, 34. prometno sredstvo, 86. nadziratelj ljudskih iger v stari rimski državi, 38. zlatnik, 39. hunski kralj, 41. srbski veliki župan, 43. gibanje, 44. nepravi oče, 45. samomor, 47. svetopisemska oseba, 49. del opere, 50. gora v Ju-Mjskih alpeh, 52. prisad, 53. kemični znak za kositer, 54. več sadov, 58. števnik, 59. kratica pred naslovom, 60. krajevni prislov, 62. otok ▼ sredozemskem morju, 63. rimsko božanstvo, 66. odlikovanje, 68. kavelj, 69. pogojni veznik, 70. ostanek, ki ga pusti otrok kadar je, 71. pristanišče v Arabiji, 73. časovni veznik, 74. mesto v Sibiriji, 75. kemični znak za srebro, 77. vulkanski izmeček, 80. avtomobilska znamka, 82. del cveta, 83. napis na križu, 84. prebivalci države, 87. kraj v senci, 8P. prebivalci Kranjske, 90. posoda, 91. medmet, 92. medmet. 94. nota, 95. števnik, 97. kemični znak za skandij, 98. moško krstno ime, 100. ognjena kača, 102. pesniška oblika, 103. kemični znak za elrkonij, 105. glavno mesto evropske države, 106. za hojo določen prostor,. 107. nedoločni zaimek, 106. svetnik. Navpične: L prometno sredstvo, 2. določanje razsežnosti, 8. tajen odhod, 4. pozitivna elektroda, 5. voz, 6. plesalec, 8. prvi poganjek vsajene rastline, 9. žensko krstno ime, 11. mesto ▼ Afriki, 12. žensko krstno ime, 13. oblika pomožnika, 17. Častilci rimskega božanstva. 18. reka v Aziji, 19. krzno, 20. del voza, 21. kraljevski naslov, 23. bolezen, 24. tolmun, 26. kraj v Dalmaciji, 27. kemični znak za aktinij, 28. kazalni zaimek. 80. naženje, SL oseba is Pnofcof}e*e »Zaljubljen v tri oranže*. 83. mesto v Angliji, 35. sveta gora t Grčiji, 87. Dodalo? sin, 40. konec očenaša, 42. svojilrrf «lm«Jft 46. nedoločni zaimek, 48. gozdič. 51. občinski odbor, 55- Tekočina, 56. naga ji vosi, 57, namerni veznik, 59. ločilo, 61. polotok ▼ Grčiji, 64. predlog, 65. Adamov sin, 66. prislov, 67. Izraz v telovadbi. 72. predlog, 73. Adamov sin, 74. ime filmske dive, 76. priprava za gretje, 78. kratica, 79. ploščinsks mera, 80. namen, 8L ploskev, na katero nas vežo zemeljska privlačnost, 83. hebridski otok, 85. pogojni veznik, 86. n tkalnica, 88. delna last, 93. oblika pomožnika, 96. tropi čm žival, 97. časovni prislov. 99. gora ▼ Urala, 101. mesto od Donu, 104. skrajni v morje segajoči del eelane, 106. rezalni veznik. Rešitev besedotvorne uganke Jerbsa, s v*ust. klepanje, sieander, pin* men. Imetje, češmin: Jak oni č. Sternen. Zastrupljeni dojenčki v Lflbedtu Našim čitateljem bo še ▼ spominu usodna lahkomiselnost nekaterih zdravnikov ▼ Ltlbecku na Nemškem, ki so cepili doJen6-ke s pokvarjenim Calmetteovim cepivom zoper tuberkulozo. Posledica te aločinske nepazljivosti je bila ta, da so cepljena deteta v masi obolela in umirala šele pred nedavnim so utihnila skoraj redna poročila o vedno novih žrtvah tega cepljenja. Kakor javljajo sedaj iz LUbecka, Je zadnja zdravniška preiskava dognala, da nI med preostalimi dojenčki nobenega, ki M kazal znake težke obolelosti Samo štirje otroci so srednje težko bolni, a prilika Je, da bodo rešili še te. Guy de Maupassant: Dota Nihče se ni čudil, ko se Je gospod Le- brunient poročil z gospodično Jeanno Cordierjevo. Gospod Lebrunient je imel namen prevzeti odvetniško pisarno notarja Papillona; zato je seveda potreboval denarja; in gospodična Cor-dierjeva ga je imela. Bil je lep deček in Imel Je »Sik«, kar je bilo v Boutingny-le-Rebouru zelo redko. Gospodična Cordierjeva je bila ljubka, časih tudi malo neokretna, aH kar je glavno, lepa Ln poželjanja vredna deklica. Poročne ceremonije so povzročile v Boutignyju splošno razburjenje. Novo-poročenča sta sklenila čez teden dni nanraviti malo potovanje v Pariz. 2e v nekaj dneh je gospa Lebrumen-tova oboževala svojega moža. Ni ga mogla več pogrešati, najraje bi ga bila imela večno pri sebi. Z druge strani je bilo- videti, da njenemu možu nikoli ni dovolj njene nežnosti in njenih ustnic; obsipal jo je z ljubeznivostjo od jutra do večera in od večera do jutra. Ko je minil teden dni. reče svofi mladi soprogi: »Ce hočeš, odpotujeva v Pariz Drihodnji torek. Obiskala bova vse zabave in koncerte in hodila povsod. povsod.« Ona ie do skočila od veselja: »Oh, da! pojdiva prej ko mogoče 1« On povzame: »ln, ker ne smeva ničesar pozabiti, obvesti očeta, naj ima doto pripravljeno; kajti vzameva jo seboj in bom ob tej priliki plača gospodu Papillonu.« Ona je odgovorila: »Porečem mu jutri zjutraj.« On pa jo je prijel za ramena hi spet začel tisto malo igro nežnosti, ki jo je bila tolikanj vzljubila v tem tednu dni. Napovedani torek je napočil. Tast ln tašča sta spremila hčerko in zeta na kolodvor. Tast je previdno pripomnil: »Opozarjam vaju, da je lahkomiselno nositi toliko denarja v listnici.« Mladi advokat pa se je smehljal: »Ne razburjajte se, dragi papa, Jaz sem navajen takih stvari. Saj razumete, pri mojem poklicu se časih zgodi, da imam še več kakor milijon pri sebi.« Uslužbenec Je zaklical: »Potniki za Pariz, v vlak!« Gospod in gospa Lebrumentova sta se pravočasno prerinila v vagon. Ko se je vlak bližal kolodvoru Saint-Lazare, je gospod Lebrument rekel svoji ženi: »Če se strinjaš z menoj, moja draga, bova zajtrkovala kar na bulva-ru; potem bova imela dovolj časa. da poiščeva kak miren hotel.« Ona je takoj pristala in vprašala: »Ali je daleč?« »Da, malo daleč,« povzame on, »sicer naju pa omnibus odpelje tja čez nekaj minut.« Ona se je začudila: »Zakaj ne vzame va kočije?« »Iz gospodarskih ozirov,« odgovori on. »Za teh nekaj minut res nI vredno potrositi toliko denarja.« »Imaš prav,« reče ona, nekoliko zmedena. V tem pripelje mimo avtobus in mlada zakonca vstopita. Potiskaje svojo ženo, ji reče mladi advokat v naglici: »Vzpnl se noter, jaz ostanem zunaj, da pokadim še pred obedom vsaj eno cigareto.« Ona ni utegnila odgovorit! ta sprevodnik jo je potisnil med debelega gospoda in priletno damo. Omnibus je bil natlačen s potniki. Zdaj pa zdaj se je voz stresel in zamajal mnogoštevilne glave. Mladi ženi je postalo neprijetno sredi te množice, v slabem vzduhu, in premišljevala je: »Zakaj se ni vsedel poleg mene? Lahko bi se bil odrekel tiste cigarete.« Potem se ji je zazdela pot nesnosno dolga. Tisti debeli gospod je bil že izstopil, za njim pa sestre usmiljenke in vstopali so drugi ljudje. Počutila se je slabo in vsak čas ji je šlo na jok, dasi-ravno sama ni vedela, zakaj. Polagoma so vsi izstopili. Ostala je sama. popolnoma sama. Sprevodnik j« zaklical: »Vangirard!« In ker se ni ganila, Je ponovi: »Vangirard«. Tedaj se je obrnila, razume vfl, da veljajo te besede njej, in vprašala: »Kje smo pravzaprav?« Sprevodnik ji je oaorno odgovoril: »V Vangirardu smo, za vraga, več ko dvajsetkrat sem že zakMcal.« »Ali je še daleč do bulvarja?« vpraša ona. »Kakšnega bulvarja? Precej časa Je že, kar smo vozili mimo.« »Ah! Ali hočete to sporočiti mojemu možu?« »Vašemu možu? Kje pa Je?« »Spredaj pri krmilu, reče ona. »Spredaj? že dolgo ni nikogar tam.« Ona se je prestrašila: »To je nemogoče! Vstopil je z menoj vred. Poglejte dobro; mora biti!« Sprevodnik je postal sirov: »Pojdite že, dovolj je klepetanja! Boste že našli drugega na ulici.« »Ali gospod, varate se,« je skušala ugovarjati, »zatrjujem vam da se varate. Imel je veliko listnico pod roko.« Uslužbenec se začne smejati: »Veliko listnico. Ah, da! Izstopil je že davno. Dobro vas je navlekel! Ah! Ah!« Omnibus se je ustavil, morala Je izstopiti Še enkrat se je ozrla, v nadl da ga zagleda na pločniku, toda omnibus je bil popolnoma zapuščen. Začela je ihteti, dokler se to ihtenje ni izpremenilo v glasen jok. Kam naj se obrne? V žepu je imela samo dva franka. K sreči se spomni svojega bratranca Barrala, ravnatelja pomorske pisarne. Vzela je voz in ga plačala z zadnjima frankoma. Srečala ga je. ko je stopil iz ministrstva, in ga poklicala: »Henry! Ali ste morda videli mojega moža? Izgubil se je.« »Izgubil? Kje?« »Na avtobusu.« »rav lepo število občinstva in ki zasluži vso pozornost stx>rt-ne publike. Po udeležencih in njihovih borbah snada ta turnir — ne bomo pretiravali — med naše najmočnejše in orav posrečene nogometne prireditve zadnieza časa. Samo s časom je stiska. V naslednjem par bežnih opazk o noe-dtnih izrah. Grafika : Hermes 1:0 (1:0) Grafika: Pavlica — Mihelič, Novak — Bežan. Stupica I, Sorn, — Purzerčan, Stupica II.. Katovič, Štromajer. Trobevšek. Hermes: Oblak — Košenina. Klančnik — Simčič. Glavič. Kretič — Kos. Škrajner. floiher. Kariž. Lasič. Sodnik z. Deržaj. liemes ie nastopil z moštvom, ki ie bilo natrpano rezerv in ie izro izzubil. čeprav ni zaslužil te usode. Poraz je v zlavnem zakrivila napadalna vrsta ki ie vse ore-več kombinirala in oklevala tudi v najzre-Ieiših situacijah z zaključno potezo. Gra-fičarji so pokazali začetkoma malo več odločnosti, posebno v naoadu. čeprav so imeli v nanadu do 10 minut pred konec izre samo štiri može. V 5. min. ie Stupica II zaključil leno kombinacijo z razantnim strelom, ki ie obsedel. Izra je bila odločena. Traiala ie 2><30 minut. Primorje : Rapid 3:2 (2:1) Primorle: Jančizaj — Svetic I. Hassi — Ju z II. Slamič. Pišek. — Zemljak. Slapar. Svetic II. Vrhovnik. Uršič. Rapid: Hermanu — Flack. Kurzmann — Golinar. Franzeš. Seifert — Fučkar. Heller. Hardinka. Baumel. KokoL — Sodnik z. Zupan. Score ie otvoril Kokot z varljivim strelom. ki ie zdrknil mimo Jančizajevih rok v levi kot. Izra ni na posebnem nivou. Poteka v izenačenih napadih. P. forsira levo stran, kier ie Uršič dobro razpoložen. Ta doseže izengčenie v 25. minuti. Potem nri- KDO PA JE TO? Viktorja vsak pozna, ker vedno dobrega cvička ima in na ražnju pečen'ga prašička, žemlje pa take ima, da se še sam ne spozna od našega Lojzeta iz Trebnjega NA VELESEJMU V PAVILJONU Najboljše, najtrpežnejše in najcenejše 11366 STOLE dobite pri stolarski tvrdki FRANC SEVER Cesta dveh cesarjev štev. 10 Ljubljana — Trnovo Štev. 6951—31. RAZGLAS. Županstvo TRBOVLJE razglaša, da bo od dne 6. septembra 1931 dalje promet na banovinski cesti IL reda Trbovlje — Zidani most zopet otvorjen. Županstvo Trbovlje dne 4. septembra 193L 11434 Zahvala Za številne izraze iskrenega so-žalja, ki smo jih prejeli ob bridki izgubi našega ljubega brata, svaka in strica Ivana Kerševana za številno spremstvo na zadnji poti pokojnika, za darovano cvetje sorodnikov, prijateljev in znancev, posebno pa še za krasni venec stavbnega podjetnika g. Sa-kside kakor tudi Sokolu Moste za častno spremstvo prisrčna zahvala! ŽALUJOČI OSTALL tisk Raoida v zadnji, 30.. min seže Sveti-čev pas. ki za Slapar zgreši do Zemljaka: ta se hladnokrvno pripravi in pošlje i z najbližje razdalje v mrežo. V 4. min. dru-zeza polčasa foul Slamiča v 18 m, Seifert izvaja prosti strel, ki razantno konča v mreži 2:2. Protinapadi P. Uršič spelje v 12 min. do kornerske črte in pošlje ostro v nasprotno vratnico. odkoder se odbije neubranliivo v zol. 3:2. Šele sedaj se napad P. deloma znaide in pritiska do konca. ne da bi mozel zboli sati rezultata. Rapddovci so dali povprečno izro. ki 5i črno-beli niso bili povsem dorasli. Grešilo se ie na vseh koncih in krajih, tako da se o tekmi ne da zovoriti v nohvalnem tonu. Tudi ta izra ie traiala dvakrat po 30 min. Ilirija : ŽAK 3:3 (2:0) IHrlia: Jakšič— Strehovec. Berzlez — Unterreiter. Pozačnik. Pfeifer. (Molk) Ice. Lah. Svetic. Žitnik (Pfeifer). ŽAK: Prčič — Kenjereš. Bačlija — Mia-tovič, Budanovič. Zvekan — Luiz, Kikid, Kunok. Rajičkovič. Pavičevič. Igra polna temperamenta in neutrudljive živahnosti, kakor je že dolgo nismo videli v Ljubljani. Dvoje po moči precej različnih nasprotnikov. Ilirija, v prvem polčasu z desetimi ljudmi, je imela glavni oslon v ožji obrambi, v desni strani napada pa je imela izredno razpoloženo napadalno formacijo. Halfi so zaostajali, posebno po- tem, ko je M Pfeifer v napad. 2akorci pa so postavili hotnogen team, čigar srednja vrsta je nenehoma pošiljala napad v fronto in čigar napad se je dolgo brezuspešno boril z ilirijanskim obrambnim zidom. Po izenačenju je postala igra še živejša in vlila nekaj temperamenta tudi v publiko. Prvi gol je dal Lah z glavo na Icetov komer že v 3. min. Sploh je bila to tek ma kornerjev: 8 za I, 6 za Ž. Drugič je potresel mrežo Lah z ostro streljanim prostim strelom v 39. min. Koncem 40. min polčas. V dugem polčasu je Svetic v 11. min. spremenil Icetov pas v tretji gol. Nihče ni več prisojal šans Žaku. Toda v 15. in 16 min. sta najprej Rajičkovič, potem Hikič dvakrat prisilila Jakšica h kapitulaciji. In potem je še Kunok v 22. min. v tretje scor tal za svoje barve. Tedaj je bil že nastopil mrak in temperamentna borba za zmago, ki je sledila izenačenju, se je vršila že v temi. Končno je g. Schneller v 35. minuti odpiskaL Danes se slavnostni turnir ob priliki otvoritve novega igrišča ŽSK Hermesa nadaljuje še s tremi zanimivimi igrami. Po oficijelni otvoritvi, ki bo ob pol 15., na stopijo ob 15. Grafika in mariborski Rapid, ob 16.15 Ilirija in Hermes ter ob 1730 Primorje in ŽAK (Subotica) Po včerajšnjem nastopu obeh zunanjih udeležencev bodo tudi današnje tekme lahko v polni meri zadovoljile gledalce. Prireditev se bo vršila ob vsakem vremenu. Za zmagovalca sta pripravljena dva krasna pokala, darili tvrdke »Spectrumd. d., tvornica ogledal in brušenega slekla ter gradbenega podjetja inž Franta Dedek Novo igrišče ŽSK Hermesa leži ob prelazu med gorenjsko in kamniško progo in je najlažie dosegljivo s tramvajem do mitnice v Šiški. Na plavalnem mitingu M. E. S. E. : Ilirija 8. L m. v kopališču Ilirije bo startal dr. Štefan Barany, prvak Evrope na 100 m in 400 m prosto, edini plavač v Evropi, ki je 100 m preplaval v času izpod 59 sek., rekorder Evrope na 100 m prosto z 58.4, štirinajstkratni prvak Madžarske, najres-nejši kandidat za prvenstvo sveta na 100 m prosto 1. 1932. na olimpijadi v Los Ange-lesu. Aladar Bitskey, prvak Madžarske v 100 m hrbtno in rekorder Madžarske na 200 m hrbtno v 2:47!--Geza Tarody in Kari Baranyav, večkratna internacionalca, člana madžarske olimpijske štafete s časom 2:26 na 200 m. — Arpad B;tskey, izboren hrbtni plavač in Štefan Mezey, madžarski jimiorsiki prvak v 200 m prsno v času 3:06. V water-polu nastopijo izborni plavači. Ilirija bo postavila komnletno gardo. Izven programa se bodo vršili še poizkusi ruše- Lovci, turisti in smučarji ako želite res nepremagljive čevlje, obrnite se na staro priznano tvrdko A. Zalokar, Mestni trg St. 19 Sprejem® tndi popravila. 11412 za šport in turistiko kupite najceneje pri industriji pletenin ANTON SAVNIK Škof ja Loka Oglejte si vzorce v paviljonu H/300. 11385 A L B I 8 F R E R 10755 puškar LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 12, poleg restavracijo »Novi svet« Potrebščine za lovski ln ribarski šport. Delavnica za popravila, montiranje daljnogledov. CENE NAJNIŽJE. POSTREŽBA TOČNA. Najboljši ŠIVALNI STROJI IN KOLESA A M FR" - „Gritzner* ^SVE* .OB«, Jos. PETEL1NC, Ljubljana VODO ZA VODO Telefon štev. 2913-Ček. račun 12 005. Za časa velesejma paviljon »H«. V PREŠERNOVI ULICI ŠTEV. 54 se je pričela prodaja ogromne zaloge jesenskega in zimskega manufakturnega blaga po NEVERJETNO NIZKIH CENAH. KAJ DOBITE TAM? Vse, kar rabite v tej stroki za dom in družino. KAKŠNO KORIST IMATE OD TEGA? Da kupite za mal denar res prvovrstno, ceneno blago. Ta prilika se Vam nudi samo sedaj, DOKLER TRAJA ZALOGA tega ugodno nakupljenega blaga. PREPRIČAJTE SE! OGLED JE NEOBVEZEN! JOSIP rVANČIČ, LJUBLJANA Prešernova ulica štev. 54« poleg kavarne „SlonM | nja rekordov v nekaterih damskfh disciplinah, plavanje juniork in juniorjev ter propagandni skoki. Tekmovanje bo ob U dopoldne in 15.30 uri ob vsakem vremenu! Juniorji Maribora in Ilirije igrajo danes v dveh garniturah. SSK Maribor pošlje danes v Ljubljano dve juniorski moštvi: prva mladina bo igrala z juniorji Ilirije za prehodni juniorski pokal ob 14.30. druga igra približno ob 15.45 prijateljsko tekmo z analognim juniorskim moštvom Ilirije. Z gotovostjo se lahko računa, da bosta obe tekmi zanimivi in da bosta nudili najboljši šport saj sta Ilirija kakor Maribor od nekdaj posvečala veliko pažnjo nogometnemu naraščaju. Prehodni pokal je razstavljen pri tvrdki Goreč na Dunajski cesti. Ker tekmi nista iavni. je dostop na igrišče dovoljen le članstvu obeh klubov ter po njih vpeljanim gostom in prijateljem juniorskega nogometa. Službene objave LHP. (Tz seje u. o. dne 1. IX. 1931.) Prvenstvena sezona leta 1931-32 začne 20. IX. Po žrebu je vrstni red tekem: 20. IX. Celje : Sava, Ilirija : Atena. 27. IX. Atena : Celje, Sava : Ilirija, 4. X. Ilirija : Celje, Sava : Atena. Tekme se odigrajo na igrišču prvoimenovane- ga kluba po propozicijah, po katerih so se odigrale pomladanske prvenstvene tekme. Čita se za TKD Atena Jenko Ida a pravom nastopa dne 9. IX Petrič Mari, TKD Atena se dovoli takojšnje nastopanje na prijateljskih in internacijonalnih tekmah. L redni občni zbor smučarskega kluba C®« lje bo ob pol 21. v 6oboto 26. t. m. v dvorani gostilne »Pri zelenem travniku.« Doiž* nost članov je, da se točno in zanesljivo udeležijo zbora, da ocenijo delovanje kluba v pret. sezoni in podajo svoje mnenje za popolnejši načrt našega delovanja v prihodnji sezoni. V primeru, da občni zbor ob določeni uri ne b- bil sklepčen, bo pol ure pozneje ob vsakem številu navzočih čianov. SK Svoboda, Ljubljana. 7. t m. ob 20. v Delavski zbornici strogo obvezen sestanek za igralce Krivačič, Potekal, Jeršek, Serše, Bogme, Kalaš, Janežič. Makovec, Zore, Starman, Marjetič, Jakša, Boncelj n, Drnovšek I in II, Habicht II. Dvigne se suspens igr. Ermara Josipa. Prinesite opremo seboj! Tenis turnir Villach : Ilirija je odpovedan. Kdor obišče Ljubljano, obišče Ilirijo! Ce je to veljalo že sedaj, velja toliko bolj za velesejmske dni, ko gl jo »ILIRIJA« nabavila zadnje novosti za jesen in zimo in pridejo zlasti starši s otroki - šolarji na svoj račun. Obleka, perilo in čevlji na dolgoročno odplačevanje! NA 0BR0K£ 1 LJUBLJANA MESTNI TRG WT FrancosHa Linija [ie. i. Transaflanfiaiie M LIae) Havro KewyorK PRESELITEV ! FRANCOSKE LINIJE"(FRENCH LINE) caitopnik IVAN KRAKER se preseli DNE 1. OKTOBA t L h: Kolodvorske ulice štev. 35 na MASARYK0V0 CESTO št 14 nasproti izhoda glavnega kolodvora Ivan Kraker, Ljubljana, Masarykova c. št. 14 TANK OPREME za bencin Varne pred ognjem in eksplozijami. — Patentirane priprave za merjenje. — Uradno dovoljeno in ocarinjeno. ROCCO stabilne opreme za vsako vsebino ROCCO prevozne sesalke na bencin VOLUGRAPH »parati za merjenje tekočin z avtomatskim registriranjem bileta SESALKE za OLJE Rocco cestna sesalka brez tanka PERKEO ročni aparati za gašenja s peno Stanko 3 veliki aparati za gašenja s peno ASSURO Tetra - aparati za gašenje STROJI 13 za pranje avtov ROCCO - TANKA opreme in sesalke, ZAGREB, Haulikova 1. Telefon 59—08« IŠČEMO ZASTOPNIKE. 11S36 NAZNANILO. ' Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem PREVZEL* preuredil in odprl obče znani VINOTOČ »JADRAN" vhod Puharjeva ulica štev. 1 in Dunajska cesta štev. 9. Postregel bom vedno z najboljšimi dalmatinskimi in domačimi vinL — Specijalitete: DINGAČ, GRK in PROŠEK vedno na razpolago. Sardine in ostale konzervirane ribe iz lastne tovarne Velaluka,, otok Korčula. — Vljudno se priporoča Fr. Padovan, veletrgovina z vinom, Dunajska 9* 11313 o GJ Priznano dobra kolesa, F«"** vrstne gramofone^ »Miner- Šivalne stroje, kovrstne gramofonske PLOSCB itd. zelo poceni kupite pri Tehnik" JOSIP BANJA! LJUBLJANA Miklošičeva cesta 20 palača. Okrožnega urada „KING« ZOBOTREBCI amerikanake oblika. Is najboljšega trdega a strojem zelo fino in higi^n^o izdela pakirani t različnih običajnih In luksuznih formah. Izdeluj« In razpoftflja po najnižjih tovarniških cenah »Klng«, avtomatska trornica zobotrebcev, — Beograd, Rtanjaka S. Cenik ta 11837 priznana dobre kakovosti, h Desider Porgaac-evega mlina Bačka Topola, zopet stalno na zalogi pri Gospodarski zvezi ▼ Ljubljani 17001 nudi elastično in ekonomično vožnjo otvarja jesensko PRODAJO Naše eene jasno pričajos Šivane koten odeje, točno dete ,,,,,,,,,,, po Din 80«—. Šivane saten odeje, fina vata •••>■•■■.*.■ » » > 165^— Fino težko s ukno za ženske plašče, 140 em ....... . . i m » > 55.— Fina umetna svila.....»s« , , , , , , , , ,m> > 10._ Jugoslovenski cefir za srajce aaaaaaaaaaaafgm> > 4.50 Sifon, 80 cm ............... l( , , m > » ««— Najfinejši Sitem bres apnstur«, 80 cm ..aaaaaaaaaa»» > 10._ Moderno »ukno za fienake obleke, 150 cm ,alllll((( m » > 48._ Gladko volneno blago, 110 cm.aaiaaiaai..l,ia> > 28._ Angleško sukno za moške obleke aaaaaaaaamod 150.— do Din 250._ češki štofi za moške obleke ,,,,,,,,,,, n od 60.— do Din 120.-— Pralna bombažna tourist flanota aaaaaaaaaaaaa n > Din 6.80 Velour pralni barhend •aaaaaaaaaaaaaaaam> » i__ NOVOSTI: Moderni trpežni čevlji, kolosahio nizke cene. —• Zadovoljni ste bm pri pomladni prodaji, Se bolj boste sedaj. 11364 „C0MMEKC£*S delniška družba, LJUBLJANA TAVČARJEVA (Sodna) ulica 2, prvo nadstropje. (Blechlnstrumente) izdeluje ln popravlja strokovnjaSko ln ceno tvrdka 288 Alfonz Breznik, Aleksandrova e. I *a svojo trgovino lepe, reprezentančne kavne aparate aH druge kovinske potrebščine, obrnite se na tvrdko Josip Otorepec A z e. a. T Ljubljani, Ka Gradom štev. t (ob koncu StreHSke ulice) katera Vam bo radevolje dala Informacije in se tudi trudila, da boste najbolje postrežem. 236 N»(aor»la letna felci__ tiina iloltjiTa tapeciraniaa ■«.-. ■■■_ — praktična ta **aka kUt< hotele, ta pata|«4« be in i«iai tluibo. Stane Din M—. RatpoM* ljam poitoa b con po ■Hta prafc lična ta toarista, vojak« ia ta formalna fceloai|o. Stane Ob H'<««fM pnkKtas M letanj* ta aadaala. Su-M Um tn - fo lem imam čilta (a. h«n« perja k< po Din • «»to b«]a foafe ki po Dia i. «,ti pnh k| po Dia L BR0Z0VIČ. ZAGREB flica 82. m. V V kategoriji cenenih vozov Je opremljen edino novi CHRYSLER - PLYM0UTH s PROSTIM TEKOM — epohalno iznajdbo, ki omogoča mirnost obratovanja, elastičnost in štedljivost v uporabi goriva. — S CHRTSLER - PLYMOUTH PROSTIM TEKOM Vam je mogoče menjati poljubne bralne BREZ UPORABE SPOJKE pri VSAKI HITROSTL — CHRY-SLER - PLTMOUTH PROSTI TEK prihrani Vam 12 — 20 % na gorivu in 20 — 40 % na življenski dobi stroja. PLAVAJOČA SILA. 08 KONJSKIH SEL. brezbumni menjalnik. hidravlične notranje delujoče zavore čvrsta jeklena karoserija. dvojno upognjen okvir hidravlični amortizerji F L ¥ M O IJ T H tkjy JŠMLM JM ELASTIČNOST 8 CILINDROV. EKONOMIČNOST 4 CILINDROV, generalni zastopnik za jugoslavijo: W. II. ^itivlh Zagreb, zastopnik v ljubljani: Beograd, Amruševm uBca štev. 4. ^^ JLiOVŠ© MOoSa VeHkog uL t. Tavčarjeva nfica št 1« Telef. 27 — 28. Telefon 27—82. Telef. 35 — 43, 59 — 25. "•""ivalci velesejma »e opozarjajo na KRASNO RAZSTAVO POHIŠTVA v paviljonu E 58—60 tvrdke IVAN NOVAK STROJNO MIZARSTVO IN ZALOGA POHIŠTVA — Vlžmarje — 8t Vid nad Ljubljano. 11429 ■n Trikotaža IVAN SAVNUC KRANJ Domača tvornica vsakovrstnih *i«?ffTkifi In letnih triko rokavic. Zahtevajte ponudbe ln vzorce! 11397 Reoic Fran sodarsko podjetje LJUBLJANA, KOLEZIJSKA ULICA 18 Se priporoča obiskovalcem velesejma za ogled razstavljenih del v paviljonu E zunanje lope. Detajlna prodaja. Imam več vsakovrstnih SPALNIC na prodaj kakor: črešnjeve, javorjeve, kanadska breza, mahagoni, afri-kanska hruška, šperane in druge preprostejše spalnice. PREPRIČAJTE SE! CENE KONKURENČNE! JOSIP KUNČIČ, mizarstvo PODGOBA it 6, p. St. Vid nad Ljubljano. 11359 fcranfsfie G le base jamčene iz Ia. svinjskega mesa, razpošilja od 5 kg naprej po vsej državi po poštnem povzetju 10756 J. ROZMAN LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 85. Blesteči zobfe — povečana dražesl Smehljajte se — ln Se Vam dajo blesteči beli zobje nor čar. — Erasmic Savon Dentifrice povzroči in ohrani bisernobele zobe, je prijetno parfumiran in napravi usta sveža in zdrava. 1 ERASMIC SAVON DENTIFRICE 1SP l6i-Q7S twi eOMeanv umit«o. tenoen. »mclami G6RNA V LJUBLJANI se priporoča p. n. občinstvu pri nakupu kniig ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 3 (vogal Knafljeve in Šelenburgove ulice) Slika iz bodoče vojne Tehnika in kemija sta glavno orožje bodoče vojne. Slika kaže poljsko pehoto pri obrambnih vežbah med plinskimi napadi strašna tts®da n§essi v "Pred kakšnimi osemnajstimi meseci 60 J zadeli finski graničarji, ki 60 patruljirali po neskončnih, zasneženih močvarah in gozdovih Karelije, na skupino mož, ki so bili vsi razcapani, napol zmrznjeni in komaj zmožni gibanja. Bolj so sličili strahovom nego ljudem. Bili so begunci s Solov-jeokih otokov. Ko so zvedeli, da stoje ž na finskih tleh, so se nekateri med njimi onesvestili. Graničarji so jih povedli do bližnjega sel a Martukule, kjer so izpove« dali, da so bili radi svojega političnega de ovanja od sovjetskih oblasti obsojeni in deportirani na Solovjecke otoke, pa jim je uspelo pobegniti. Dva tedna so potovali po yaiedeneli pustinji Karelije, preživljali so se s posušenimi jagodami. Še vedno so bili pod vtisom grozot, ki so jih doživljali v solovjeckem peklu, m so prosili finske oblasti, naj jih puste živeti tu. :»Ubijte nas, če hočete,« so vzkliknili opetovano, »a ne pošljite nas tja nazaj, kjer nas čaka hujša usoda od 6mrti«. Solovjecki otoki ali Solovki ležijo v Be-3e mrnorju na skrajnem severu ruske dežele. To deportacijsko ozemlje je nekaj uličnega kakor Francoska Guavana, samo neprimerno grozovitejše. To je po vsej priliki največja kaznilnica na svetu in prejd brezprimerno trdoto njene uprave trepe.ce vsa Rusija. »Iz groba ne vstaneš več, s Solovkov se več ne povrneš,« pravi rusko ljudstvo. Še pred nedavnim je bilo skoraj nemo« g oče dobiti kakšno zanesljivo informacijo 0 tej kazenski koloniji. Sovjetski tisk je ne omenja skoraj nikoli, tujih turistov pa ne vabijo tja na oglede. Le poredkoma je dospelo v SAret kakšno kratko poročilo o trp« 1 jem ju, ki ga prestajajo jetniki na teh otokih. Tako 60 našli včasi na drevesnih deblih, ki so jih sovjeti prodali inozemstvu, napise te in podobne vsebine: »Rešite nas! Kaznjenci na Solovkih smo živi zakopani!« Pred kratkim se je nekoliko možem spet posrečilo, da so pobegnili s Solovkov. Sku« pino, o kateri govorimo v začetku članka, ie vodil neki Finec po imenu Achonen. Pozneje ji je sledil V. Sivežnikov, bivši častnik rdeče armade, ki so ga poslali na Solovke zaradi »protisovjetskih izjav.« Temu ie spet sledil Lotiš A. Grube, ki so ga bili boljševiki po krivem obdolžili »kapitan lističnega vohunstva«. Nedavno tega sta Finska in sovjetska Rusija radi takšnih beguncev izmenjali zelo ostre note. Solovki niso samo kaznilnica, to je, kakor rečeno, cela kaznilniška država. Kaznil-niške naselbine ali taborišča ne leže samo na otokih, temveč tudi na celini med Ke-mom in Murmanskom v bližini ArKangel-ska. Predlansko leto je znašalo skupno ',te5 vilo jetnikov, mož. žena in otrok, okroglo 45.000 oseb, dva begunca ki sita lani v juliju dosegla finska tla, pa sta zagotavljala, da je bilo takrat že do 300.000 jetnkov na Solovkih. Teh 300.000 jetnikov spada med prave sužnje moderne dobe, med sužnje države. Oni so v prvi vrsti, ki vršijo prisilno delo in ki proizvajajo tisto ceneno blago, s katerim preplavlja Rusija inozemski trg. Že pred revolucijo so bili Solovki znamenitost čeprav v nekem povsem drugačnem 6mislu. Na največjem izmed otokov se je na 3©!©vjeskili otokih Zmrz-— Trpinčenje z gladom dvigal namreč velik samostan, do katerega so romali v poletnih mesecih tisoči vernikov iz vse Rusije. Zima traja na teh otokih povprečno 6©« dem mesecev. Viharji in plavajoče ledene plošče onemogočajo v tem času skoraj vsako zvezo s celino. Bivši samostan je danes upravni sedež GPU, sovjetske politične policije, in rdeči vojaki stražijo nad jetniki. Jetniki nimajo dobesedno nobenih člove« ških pravic in nobenega zakonitega var» stva. Avtoriteta jetniške oblasti je neomejena. Poveljnik taborišča ali pa tudi nava* den agent GPU, smeta nalagati brezpravnem jetniku vsakršno kazen in ga lahko dasta ustreliti za najmanjši prestopek. Jetniki žive v velikih, nekurjenih lese-njačah brez vsakih sanitarnih varstev. Le-senjače so ponoči tako prenapolnjene, da ni mogoče dihati. Smrad in mraz uničujeta reveže, ki so obsojeni na to življenje, pre-čestokrat zmrznejo tisti, ki spe ob stenah. Ob zori morajo jetniki na delo. V zasne* ženih gozdovih sekajo drevesa, poleti pa nakladajo debla na parnike. To je njih glavno delo. In to delo opravljajo dnevno 14 do 20 ur. Če ne zmorejo predpisanega jim dela. jim zmanjšajo že itak skopo racijo hrane, ki sestoji iz blatu podobnega črnega kruha in pokvarjene ribje juhe. Izmučene in bolne jetnike bijejo stražnici s kopiti pušk ali pa jih tirajo v sami spodnji obleki v ledeni mraz, kjer morajo nesrečneži prebiti cele ure. Še hujša je uso* da kaznjenca, ki postane dela nezmožen. Spravijo ga v posebno taborišče, kjer umre dobesedno od glada. Jetnik na teh strašnih otokih ne živi povprečno delj nego tri leta. Vsem je uso* jena počasna smrt. Legar in druge bolezni so zanje prava milost božja, ker jih spia« vijo vsaj hitreje v grob. Najlepša ženska Daljnega vzhoda Tako Inouje, tajnica nekega višjega budističnega svečenika, je bila izvoljena za japonsko lepotno kraljico Državljanska vojna na Koreji Kovinske gosli Stare mojstrske gosli nikakor ne postajajo s časom vedno boljše, kakor običajno mislimo, temveč pride doba, ko začenjajo zaradi popolnega izsušenja lesnih vlaken glasovno propadati. Današnji izdelovalci gosli skušajo na vse načine ustvariti nekaj, kar bi bilo tem goslim v dobi njihovega viška povsem enakovredno, v prvi vrsti pa trajnejše Uporabljajo v to svrho najbolj čuden material, n. pr. kovino in steklo. Tako so izdelali v zadnjem času gosli iz bakrene pločevine, ki imajo v glavnem obliko male Amatijevke. Samo vrat, držaj za strune in strop so jim iz običajnega materiala, navzlic temu imajo krasen, poln glas, ki le rahlo zveni po kovini. Važno je pri teh goslih tudi to, da niso odvisne od vremenskih prilik in neprilik, kakor običajne gosli; za poskušnjo so igrali nanje v dežju in mrazu, potem neposredno v topli sobi, razglasili so jih in nato spet normalno uglasili, a pele so vedno enako. Strune zvenijo tudi enako močno, česar pri običajnih goslih ne najdemo. Vendar pa teh gosli strokovnjaki ne priznavajo za koncertne gosli in jim pripisujejo pomen le za jazz-band. V tehničnem oziru pomenjajo vsekakor korak naprej. Novi papeževi kovanci Nova - prosta Iuka Usoda pozabljenega otoka, ki se mu obeta srečnejša bodočnost Na Koreji je prišlo do ostrih nemirov proti tamošnjim Kitajcem. Domačini so oplenili kitajske trgovine in stanovanja Ker je prva serija papeževih kovancev popolnoma pošla, je stavil Vatikan v promet nove kovance, ki imajo po določbah lateranske pogodbe po vsej Italiji isto vrednost kakor italijanski državni denar. »Kupujte vžigalice pri Napoleonu I.« Originalen možic praznuje te dni v Berlinu svoj desetletni poslovni jubilej. To je Napoleon I., cesar francoski, ki prodaja v okolici Nollendorfplatza — vžigalice. Opravljen jc vedno v uniformo, ki natančno sliči običajni uniformi velikega Korza, a tudi po obrazu in po postavi mu je presenetljivo podoben, kar podčrtuje še z vestno posnetimi kretnjami francoskega cesarja. Mož izvira iz izobraženih slojev. Pred desetimi leti je odkril svojo podobnost s slavnim vladarjem, dal si jo je potrditi po mnogih zdravnikih, zgodovinarjih in drugih učenjakih in ker je zašel baš v hudo gospodarsko krizo, je to podobnost spretno izkoristil v poslovne namene. Prodaja škatlice žveplenk, ki nosijo napis »Kupujte vžigalice pri Napoleonu L«, sedaj, ko obhaja desetletnico svojega »podjetja«, pa je prilepil nanje še jubilejno opazko »1921.—1931«. Posel mu bujno cvete, kajti kupovalci mu radi navržejo še kakšen pri-datek čez ceno, poleg tega kupujejo od njega razglednice, ki ga kažejo v vseh pozah kot Napoleona L On sam trdi, da je na novo porojeni Napoleon L in je seveda zelo ponosen na to istovetnost Da-li pa je o tem trdno prepričan, ali se iz reklamnih ozirov samo prepričanega dela, to je skrivnost ki jo bo bržkone ponesel s seboj v grob. _ Čudaška oporoka V Plymouth j« prispel te dni parnik »Car« menia« in ž njim neka Američanka, ki uži* va v Londonu svojevrstno slavo. To je ga. Grannattova, ki ji oporoka davno umrle tete nalaga dolžnost napraviti vsako leto enkrat vožmjo čez veliko lužo. Šele potesn ji izvrševalec oporoke izroči po oporoki določeno letno rento v znesku 100.000 Din. Ga. Grannattova šteje danes 67 let in je bila na takšen način že 25-krat v Evropi. Najbolj sitna pa ji je v oporoki določba, da mora svojo rento porabiti kolikor mogoče med vožnjo čez Ocean. »Penzion smrti« Smrtni skok nekega Mačka skozi podstrešno okno na ulico je že deseti smrtni primer, ki se je v teku osmih let zgodil v nekem detroitskeim penzionu, katerega la« stnioo, madža-rsko priseljenfco Marijo Ve-rosovo je sedaj policija aretirala. Veroso-vo so sosedje splošno imenovali »čarovnica«, izkazalo se je pa, da je še kaj drugega. Med njenimi stvarmi so namreč odkrili 75 zavarovalnih polic, ki se glasijo na imena v njenem penzionu umrlih gostov. Mactc sam je bil zavarovan za okroglo 200.000 Din. Zdravnik, ki je imel opraviti 6 petimi izmed umrlih gostov, je menil, da so šli po zaslugi kakšne strupene pijače v bolj* še življenje; po drugi strani je neumljivo, kako je Verosovi uspelo zavarovati Jjudi, ki so bili notorični pijanci in delamržneži. Najbolj čudno pa je to, da je ameriška policija sedaj, po osmih letih, odredila odkop mrtvecev, da pogleda, ali so bili res zastrupljeni ali ne. Čitaite ilustrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« V bližini železnih vrat, kjer so nekdaj mejile druga ob drugi tri države, Srbija, Romunija in Avstro-Ogrska, leži v Donavi neznaten otok, tako neznaten, da ga najdeš zarisanega le v redkih kartah in da so diplomati vedno pozabljali nanj, ko so sklepali o usodi okoliških ozemelj. To je otok Ada Kaleh. Nekoč je bil turška last in je s svojimi 250 prebivalci to tudi ostal, ko so v mirovni pogodbi v Sv. Štefanu ustvarili napol samostojne kneževine Valaško, Moldavsko in Vzhodno Rumel-sko. Diplomati so bili na ta otok pač pozabili in zato ni prešel v last nobene imenovanih kneževin. Zopet so ga pozabili v berlinski mirovni pogodbi 1878., ko so postale kneževine od turškega oblastva povsem neodvisne, toda potem je Turčija vztrajala na tem, da ostane otok njena last in zaradi tega malenkostnega koščka zemlje vendar ni kazalo sklicati kongres še enkrat. Prebivalcem je bilo to prav. Bili so dovolj oddaljeni od države matice, da se jim ni bilo treba brigati zanjo, so- seščina kopice drugih držav pa jih je sama po sebi zavajala v zelo dobičkanosen posel. Začeli so na debelo tihotapiti čez Donavo najrazličnejše blago. Ni jim šlo slabo do svetovne vojne, ko je Avstrija zasedla njih otok. Potem in pa pozneje, ko je po vojni pripadel Romuniji, pa so se začeli slabi časi. Beda in glad sta se naselila med ljudi, ki so bili prej vajeni dobrega življenja, neštete prošnje za pomoč so romale v Bukarešto kjer so pa ostajale nerešene. Pred kratkim je sam kralj Ka-rol obiskal zanimivi otočič, ki je do današnjih dni ohranil v celoti svoj mohamedan-ski značaj, in se je na lastne oči prepričal, da mu prede res huda. Kralj Karol rad zastavi svojo roko potrebnim ljudem v pomoč in tako je te dni izšel uradni komunike, ki proglaša Ado Kaleh za prosto lnko. Prebivalci malega otoka so že pričeli s svojimi vožnjami v sosedne države, kar jim sedaj ni več prepovedano, in pričakovati je z gotovostjo da se bo blagostanje v kratkem naselilo spet med nje. Dediščina »cesarja Sahare" Pustolovska zgodba nenavadnega čudaka, ki se je proglasa za cesarja v Afriki Svet je že pozabil na pustolovščine, zabavne nastope in skrivnostno smrt »cesarja Sahare«, imel bo pa v kratkem še enkrat priliko, da si jih v spominu obnovi, kajti najvišji sodni dvor v Parizu bo sklepal dokončno o razdelitvi njegovega imetja, ki dosega lepo vsoto 100 milijonov frankov. »Cesar Sahare«, ali s svojim meščanskim imenom Jacques Lebaudy, je bil čudak in grozovit zapravljivec. Kakšnih 25 let bo tega, ko je končno sprevidel, da mora začeti novo življenje. Nekega večera, naveličan vseh v Parizu, v Trouvilleu in Niči prekrokanih noči, naveličan svoje družbe, samega sebe in vsega, je vstal in izjavil: »Moje ljudstvo me čaka ln me zove. Opremil bom ladje in pojdem, da zavladam temu ljudstvu, Mavrom in Berber-cem, ki hrepenijo po meni... Grem.« Vse se mu je smejalo in menilo, da poj-de mož preboleti svojo pijanost v posteljo, kakor običajno. Toda ni odšel domov, še isto noč se je odpeljal v Afriko, kjer je hotel postati »cesar«. V njegovem spremstvu je bila lepa Marguerite Delieres, njegova prijateljica, s katero je imel otroka, majhno deklico. Razume se, da je prijateljico proglasil za »cesarico«, deklico pa za »princeso«. Živel je potem nekaj časa med saharskimi Arabci in Tuaregi in je poskušal na vse kriplje, da bi Evropa priznala njegov vladarski naslov. Venomer Je pisaril pisma na angleškega kralja, ki ga je imeno- Originalen spomenik V Nikolajevi cerkvi v Stralsundu so postavili ta spomenik v spomin padlih vojakov. Strogi izpiti za romunske sodnike Novi rumunski zakonski načrt, ki hoče modernizirati pravosodno prakso v tej državi, vsebuje tudi stroge določbe za one, ki se .hočejo posvetiti sodnijskemu poklicu. Odslej bo moral kandidat za to kariero polagati še tri izpite poleg onih, ki so mu predpisani na vseučilišču, in sicer ga bodo otipali za njegovo znanje prvič takrat, ko bo reflektiral na čin nižjega sodnika, drugič, ko bo hotel postati sodnik, in tretjič še celo tedaj, ko bi si rad pridobil naslov senatskega predsednika. Zoro »odo proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Zak. zašt Odobrena od zdravstvenega odseka pod št. 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez pošt nine Din 35.—. ZORA VODA L OREL, Zagreb Radičeva (Duga) aL 32. Pošljemo po povzetju, m to samo na čitljiv« naslove. val »ljubega bratranca«, in §e drugače je s svojimi neštevilnimi ekscentričnostmi zabaval Pariz in ves svet čas je minil in mož je izgubil še tisto malo pameti, ki mu je ostala. Naveličal se je »cesarice« in začel izkazovati prav posebno vrsto ljubezni »princesi« — svoji lastni hčerki. Nekega večera, bil je z obema baš v Ameriki, je stopil z nabitim samokresom v sobo hotela, kjer sta obe ženski spali. Nihče ne ve. kaj se je tam godilo, nekoliko minut pozneje so ga našli tam na tleh mrtvega. Obtožili so umora »cesarico«, toda ameriški sodniki so jo oprostili, češ, da je izvršila svoje dejanje v silobranu. Po ameriških zakonih je veljala Marguerite za Lebaudyjevo polnopravno ženo, ker je bila preživela toliko časa z njim, zato je hotela po njem podedovati njegovo imetje. To imetje pa je ležalo v obliki posestev večinoma na Francoskem in ker po francoskih zakonih ni bila priznana za ženo in dedinjo, kakor ni mogla njena hči podedovati kot nezakonska hči ničesar po svojem očetu, sta se za ded:ča priglasila oba Debaudvjeva brata, tem bolj, ker ni bil »cesar« ostavil nobene oporoke. Začel se je proces, ki se je vlekel dolgo časa, dokler ni pariško civilno sodišče priznalo pravice podedovanja obema bratoma, Marguerito in njeno hčer pa zavrnilo. Obe sta se pritožili na višjo instanco in tako bo v kratkem padla zadnja beseda o teh stvareh, ki so svoječasno pomenile senzacijo za ves svet Ubegli kaznjenc! Pariški listi poročajo, da je dvanajstim kaznjencem iz francoske deportacijske kolonije Guavane uspelo pobegniti na vene-zueLska tla. Vodila sta jih dva nevarna vi o« milca, Louis De6plats in Marcel Lagarde. Štirinajst dni so romali skozi pragozdove, v večnem boju z vsakovrstnimi zverinami, preden so dosegli obalo. S čolni so nato nadaljevali potovanje proti Venezueli. Na morju jih je zajel vihar, ki jim je prevrnil en čoln. Šest vbežnikov je pri tem utonilo, med njimi Desplats.^Lagarde pa je z ostalimi srečno dospel do Venezuele — a tu so jih takoj aretirali. Njihovi zagovorniki m sorodniki so sedaj napravili korake pri ve* nezuelskem državnem predsedniku, da bi jih pomilostil. Trenchcoate dežne plašče, Bajazzo obleke za moto« cikliste v veliki izberi in najcenejše pri Drago Schwah, Ljubljana Huda žena Iz svetovne vojne znano mesto Vemdim je postalo pozorišče hude domače vojne. Neki mestni prebivalec si je sklenil pod vplivom poletne vročine obriti brado. Sreč« no je izvršil ta sklep, a s tem hudo razjezil svojo ženo, ki rn>u je po povratku domov izjavila, da »ni on noben mož več« in ga tako oštela, da je skelnil revež izvršiti samomor. Res se je vrgel v reko, a mrzla voda ga je takoj ohladila. Skesal 6e je svoje vnetosti in pričel gasno vpiti, dokler ga niso rešili mimogredoči. Stražnik je obu-panca pripeljal domov. Huda žena ga je še dokaj prijazno sprejela, a takoj ji je moral obljubiti, da 6i bo zopet pustU rasti brado. Vsak dan ena »Ali je dobila št 15 en prašek?« »Oprostite — ali niste naročili, naj dobi št 1 petnajst praškov?« Seviljski pevec Loki je samo pokimala z glavo. Nepremično je stala na mestu k napeto čakala, da se pokaže Marija. In res je zagledala med vrati pavijana mlado dekle. To je morala biti Marija Consuelo, a Lola Je jm spoznala. Ko jo je bila zadnjikrat videla, je bila veselo in srečno dete, zdaj pa je stala pred njo bleda, skrušena prikazen. Njen pogled je topo blodil po paviljonu. Ko je zagledala Loio, je vztre-petaia in z obupnim vzklikom planila k prednici. »Moj Bogi Mati božja, usmili sel« je zastokala Lola in se prekrižala. »Tudi ona umiral« *Ne boj se, dete moje,« je prednica tolažila Marijo. »Ta ženska H ne bo storila ničesar žaJega. Povedala mi je zekt nenavadno ggodbo!« »Juan de Dios te ljubi,« je zmedeno izpregovorila Lola. »Samo tebe ljubi — in ti umirai tu — kakor oc umira — — in ubila sem .vaju jaz nesrečnica!...« Lola je padla pred dekletom na kolena ln bridko zajokala. Predstojnica je objela Marijo, ki se ji je v srce smilila v svoji prepade-nos ti in zmedi. »Ne boj se, Marija,« jo Je tolažila. »Treba je, da zveš vso resnico!« »Vse, vse, kar se Je zgodilo v Madridu, je bSo samo podla komedija,« Je nadaljevala Lola. »Juan Je vse to igral, zato, ker mu Je bil tvoj brat vtepei v glavo, da se moraš vrniti v samostan. Reke) mu je bil, da si posvečena Bogu M da človek mma pravice do tebs.« Lola Je za trenutek premolknfla ln s pogledom vprašala pred-■fco, aH sme nadaljevati. »Nadaljujte!« ji M velela predstojnica. »Zvedet! mora vso resnico.« Loftne od so zasBafc od hvaležnost Nadejala se K da Jo bo ta izpoved rešila težkega bremena, ki ji Je pritiskalo na dušo. »Vse te dni leži Juan t postelji,« Jo nadaljevala. »Z nikomer ne govori Samo zvečer, kadar zazvoni Zdravo Marijo, se vzravna na postelji m šepeče tvoje ime. On trpi — v strašnih mukah umira — m ob njegovi postelji poseda obupan starec, ki mu ne more pomagati. Starec, ki mu je bil Juan edina radost, edino upanje! Marija — Juan bo umri, če se ti ne vrneš k njemu! Marija, zaklinjam te, usmili se ga!« Marija je tiho plakala. Ni se trpaht pogledati redovnice, ki Jo Je podpirala, da ne bi padla. »Marija Consuelo,« se Je oglasih prednica, »aH se hočeš vrniti k njemu?« Marija nI razumela predstojiričinega vprašanja. Z vso dušo Je hrepenela, da bi se vrnila k Juanu, a branila £ je obijuba. Na njenem obrazu se je razločno odražal težki boj med ljubeznijo m dolžnostjo. Predstojnici se Je zdelo, kakor da bi nevidna roka razpenjala mladenko na križ. »Ce se ne vrneš k nJemu, bo umri,« je Jokala Lola. »In če umre, tudi ti ne boš mogla živeti, Jeli?« je dobrohotno vprašala redovnica. Marija še vedno ni odgovorila. »Bogu lahko služiš na mnogo načinov,« Je nadaljevala redovnica. »On v svoji milosti ne zahteva od svojih otrok ničesar drugega kakor tisto, kar Jim nalaga dolžnost.. »A moja obljuba, častita mati?« Je boječe vprašala Marija. »In moj brat?« »S tvojim bratom bom Jaz govorila. To le meni prepusti, dete moje. Kar se pa tiče tvoje obljube — slovesne obljube še nisi storila. Ako res ljubiš tega človeka, te ne bi bili smeli privesti nazaj v samostan. Potem sta tvoj poklic ta tvoja dolžnost drugje, ne tukaj.« Redovnica, ki Je živela daleč od sveta, je poznala njegove muke im težave samo po trpljenju drugih ljudi. A moč njensga bistrega presojanja Je bila zato tem večja. Ni se ustavljala na pol poti. Vedela Je, kaj Ji nalaga dolžnost ln tfribezen do bSžnjega. »Bog v svoji dobroti ne zahteva, da bi dvoje mladih ljudi umrlo — dvoje ljudi, ki lahko še toliko koristita. Pojdi, dete moje, in moj blagoslov naj te spremlja.« Dobroten smehljaj je sijal na obrazu stare redovnice, ki Je Marija s široko odprtimi očmi strmela vanjo. Iz njene mirnosti 5n dobrote je zajemala novo moč. In njen bledi obraz se je polagoma izpremenil. V očeh ji je zasijal žarek upanja... »Reci, dete: ali si se odločila?« »Da, častita mati I K njemu pojdem!« Je odgovorila Marija in pobožno sklonila glavo, da bi sprejela blagoslov svoje prednice. »Prav storiš, dete moje. Ta ženska naj te počaka, če želiš iti z njo.« »Dovoli mi, da te počakam!« Je zaprosila Loku »Dovoli, da te sama pripeljem k njemu!« Marija je pokimala z glavo, zakaj dobro Je razumela, kolikšna Je bila Lolina žrtev zanjo. Cez pol ure je Marija stopila iz samostana ta se vrnila v paviljon po Lolo, ki Je tamkaj čakala s predstojnico. Ko je šla mimo kipa Gospe Sedem žalosti, se je Marija prekrižala. Sestra Concep-tkm Je odklenila težka železna vrata; Marija in Lola sta stali v ulici Visokih zidov. Ko sta prišli do vrat Jttanovega stanovanja, }e Lola obstaja. »Z Bogom... Bolje Je, da greš sama k njemu!« je rekla, komaj skrivale svojo razburjenost »Marija — nadejam se, da bosta srečna!« »Ne Jokaj!« Jo Je tolaffla Marija. »Težko si se spokorfla ca svojo krivdo.« »Marija — aH bi me hotela — — poljubiti za slovo?« Je lite vprašala Lola. Marija je objela nesrečno dekle ta jb poljubila. Lola se Je iztrgala iz njenega naročja ta odhitela po ulici, ne da bi se ozria nazaj. Marija Je gledala za njo, dokler ni izginila za vogalom. Nato Je tiho potrkala na vrata. < šivalne streh garancijo, kupit* ugodno tudi na obroka pri ttadupt tvnjm (S3oQp Hfuhlfana, Bavčarjeva uh F P*4ak r Teieniu foresplačenJ Ovalnih atreje r na najboljšo mnannŠeo, in to /« Ofšk ff t mtt 9 podružnici JCranj in SKovo mctfto P« d v k ▼ vezenj« brezplačen! LESNA INDUSTRIJA! Nabavita si moj avtomatični brusilni stroj, ker z Istim je lahko vsakdo dober brusač. — Gateržage na stroju brušene se brusijo ravno — zato Vam jih nI treba s pilo ravnati; istota-ko so krožne žage po brušenju enako okrogle, žagali boste hitreje, ker žagine liste zamorete Izkoristiti le, če so avtomatično brušeni. Te stroje Izdeluje L jngoslovenska delavnica avtomatičnih strojev F. LONČAR LJUBLJANA Vn, Bp. Šiška, Celovška cesta 43. 11343 Tovarna POHIŠTVA 1.1. NAGLAS, Turjaški trg št. 6 priporoča svojo veHko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih wmih. ^Poceni ftt dobro kupite ur«, zlatnino In febnilno pri svetovno znani tvrdki Izdelujejo se najnovejši modeli o-troških vozičkov, razna najnovejša d vo kolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene. Ceniki franko. »TRIBUNA« P. B. I*, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. "Cenjeno občinstvo se opozarja na mojo prvo sprejemni c o za barvanje in kemično snažen! e pri krojaču A. PBEZELJ, V oSn Jakova nHca 4 (prej Cesta na gorenjski kolodvor). — V krojačnici se popravljajo vsake vrste snažen.! in barvana oblačila. 10569 Postrežba točna! Cene solidne: A. PREZELJ, krojač. A. WAGNER, barvar. fO t dolžni zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem ta znancem, ki so pokojni«) v tako lepem številu spremili k večnemu počitku. Posebno naj velja zahvala čč. duhovščini, učiteljstvu, požarni brambi, predstojniku sodišča dr. štularju, srez. kmet. ref. Inž. Rataju, ravnatelju tov. verig inž. Htoku, ki so s svojo prisotnostjo izkazali zadnjo čast na njeni zadnji poti. Vsem to vsakomur Bog plačaj! Hraše pil Lescah, dne 4. septembra 1931. ŽALUJOČI OSTALL •jlosorn t lenttve, dopisovanja, naznanita ter oglasi trfovskepk, aH posredovalnega značaja: vtaka beseda 1.— Din. Pristojbina za Ufro S.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din. Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za Ufro 3.— Din. Če na) pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati ie pristojbino 2.— Din. Prh stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnic' v Ljubljani 11.842. — Telefon številka 2492, 3492 Z«. <> * zaslužit« pri privst- kmetovalcem potrebnih dolgotraj*. - - - ' lnih stro- I k°P!t« P" »ta 40l 8781*4 nih strankah. — Marmorna predmetov in šivalnih stro- ' P" industrija, Komenskega ul. jev proti fiksni plači me- ' BT" štev. 7. 39194-3 sečno 2000 Din in proviziji ^ Reflektiram« samo na di- I _ Receot »cipliniranega, sposobnega I Otroški voziček .TTi.v ^^^ 1 I gospod«, za stalno namešče- dobro oiiranjea, nove9M £ »anj.^ " i« Ljub- tipe pro^m '^ p£ sa. prodam za Din 150 & ^nno«rtov. uhca ogiaani oddelek »Jutra« radi posebnih razmer. 23"L S I »"M Vsaj Din 25 posla« na- ___ . . . . _ , prej na naslov: »vako- 500 Din tedensko Vinske sode san«, Ljubljana. Poštni plačamo osebam, ki imajo od »0-^500 Utrov, _ predal 245, ostanek po mnogo poznanstva! Pers- tudi hramne »ode od Ift M povzetju. 39316-3 »ons, Ljubljana, poštni pre- I do 50 hL prodam. Ka«l«r dal 307. Znamko n odgo- r oglasnem oddelka Jutra. Pletilje vor! 2571 88445-6 doMJo delo na doau Ha- , slov pov« oglafni oddelek FlkSGm fai pTOvizijo 2 Oljnati Slfld Jutra«. 89329-3 | aodtmo ^^^m m o««k "Bki, lovski »otfri, , . privatnih »trank u Ljub okvirjem naprodaj a« Za 12 predmetov !jMK> in okolioo ter -no I Starem tga tla/H. 88S»4 vse pod 10 Din. da se iravsko banovino. — Po- i tudi v teh časih lahko cudb« na oglasni oddelek I CvedB prodajo, ISče Po-Ho »Jutra« pod šifro »Fiksum ■_ — . ~ Ljubljana Poštni pre- prorteija«. 84982-5 ^ ^ ^ ^ dal 245. poštene pre- --- „ • ^---- prodajalce ln potnike 1 ■»• ItafUo fiorhttfo ff$uttoviu mati ogCa&i dvojim čitateCjem Taki so uspehi MALIH OGLASOV Majhno Mšico povsod. Za vzorec pož- j Zastopnika i* „ . . . ^ ^ Ijlte 10 Din. pa boste *«ifaa aa kravat«. Prortefja V^eVljarJl, ZaCetZH]CXl delom lahko takoj 10 odstotkov. Rajon: Sta- N<*fo, fiao »hraaj— pričeli Nepotrebno pl- jersko, Hrvatsko. Samo do- lavaBno oprema aoosai šarjenje Je Izguba časa bro vpeliani potniki oaj proda Eottar, L^aHjaa*, ln denarja, zato naj se javijo ponudb« pod »Kra- Danajska a. ML OpoMae resni takoj odločijo, vate« na podružal«. Jutra od 86801-« OdpoSlJem Se isti dan, v Maribor«. 89110J - ko prejmem dopis ln---I FnnJfM -.rA denar, lahko tudi y , IVOVaSM men smRrr,tTv>» Malo nspeita r «fanaj«a _ 39318-3 Poskusite b naSlml pa- ia Aioj« Htfner, tent-novostml ln gospo- | *>*» si- & fik«Qa Loka. i 1P|WV ^UHg i dlnjsklml predmeti. Za * m ' HI— I zaslužiti Je ie venko denarja. — Pmvlzlla ln Diplomirana ItaL I ftaum- J* absolutno _____ realna stvar. Prvovrstni i ___ ^ .. .. -. Učiteljica obratni predmet Raz-. v Italijanščini sa- PoSllJaMca Saplra, Do- T četn&c h U vešče. Ospeh | majska 38. S9215-3 1 « zajančea. Skromen honorar I Nariov v egi. ^ ^ Aglhe potrfke (c«) 22^1 _8wal-4 ISče največja tuzemska mtTmi ... —__ 7~T--hls® » prodajo zako- Jezik« mto »v. gospodinjskega • flsgljniii, tncooSStee, Ha- Predmeta, katerega ku-' ^ Hjaoščln* ta aemSSiao po- PuJ« n« milijone lju«. učajo diplomirana Švicar^ I Zajetni fiksum Dtn 600, ka Pavla Kovač, Mkloši- Provizija 25 odstotkov. če*a a. tS-HL 89185-4 | Ponudbe na ftglas. odd. | Je Nemško koamsraeije dajem «e kom od 8.—M. lota po M Din na are. Naslov v egi. oddelka »Jutra«. »9046-4 I »Jutra« pod Šifro »Le-1 "*>• pa eksistenca«. | JedEtnega pribora. težak aipaoca. rj* Jedilni pribor Mi Potnike ' stAns 01x1 Tam m povečanj' >kl provt _Je sHk proti proviziji sprejme Kra tla. OoatCno rabat. Camera&ov* Šoferska Ma Ljakljsaa, Daaajsfca «. »j I (Juge - Aote) telefoe 2234. Prva oblast, koaeesljoadnuu Prospekt 1A zastonj — pl-Site ponjl Kranjsko ta Hi^at-sko ter stalnega zastop- * nlk sa Ljubljana »M3- * na«, Maribor - Fobrežje P»vUJ«Mi »H«. Nasipna 1«. 39068-5 ■ko jfravo ia drsa« sto agodn* predam. OgM o4 Poštno pomočnico z večletno prakso, ki bi bila zmožna tudi sama voditi pogodbeno pošto na deželi želim za takoj. Prednost imajo one, ki imajo veselje tudi do trgovine. Ponudbe po možnosti s sliko je poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »poštenost in pridnost«. 39098-1 Pletilje za vofnene pletene kravate sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 89248-1 Krojača sprejmem za moško konfekcijo. — Prednost imaio prikrojevialc.i. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Konfekcijonar«. 88341-1 Gospodična Inteligentna, vsestransko V gospodinjstvu, gospodarstvu ln ekonomiji naobražena, prvovrstna v kuhinji, sedaj uslužbena na sezoni, želi mesto gospodinje v boljši hiši ali na kako večje posestvo. Dopise prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vodim samostojno«. 38790-2 Trgovski sotrudnik železnlnar ln špecerist, z dobro prakso, želi premeniti dosedanje mesto takoj. Vešč slovenskega, srbohrvatskega ln nemškega Jezika. Ponudbe pod značko »Prva moč« na oglasni oddelek »Jutra«, 38740-2 Trg. pomočnik 181etni, mešane stroke želi službe. Sprejme kjerkoli, eventnelno samo sa oskrbo. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »skromnost«. 89140-2 krodsaea^ stola, sHke ia prspiogo prodaaa. Naslov prva oglaa. oddelek »Jutra« MSU NfcroCnOc eglasa nam Je zadovoljen sporočil, da je vse in dobro prodal. Prodam Md»» omar«, t»r šivalni sta«} te drago. Naslov v oglaa. oddelka »Jutra«. 88878 Zglasflo m Jm mnogo kupcev to Je bilo že prvi dan vse prodano. Bren«>m T-890S&4 aB gostila« priprarsa, v prometnem la W«sk«ak»-renčnera kraja kupim aH nnm ▼ aajem. Ponudb« aa oglašaj oddelek »Jutra« pod n>a&» »Dom«. 83255 Moi Je prejel KevGne prav ugodne ponudbe to si kupil posestvo. Lutzoro pe6 flm. Kade* oddelek »Jetra«. Gospa nam Je catnlOa, da Je dobila več ponudb ter da je za mal denar dobila zaželjeno ped. PREGLEJTE VSE KOTE V gotovo imate predmete, ld Jih ne Illal rabite več. »Jutrovic mali oglasi Jto bodo vnovčili. „Jatfovi" mali oglasi Vam preskrbijo vse. Priobčite svoje želje, prejeli boste ugodne ponudbe, Vinski sodi f komadi: 35, 16 ia ST M, | 12 v dobrem stanja takoj aa- SOFERSKA SOLA A. Cegnar. UbniSi, pošta Otm^kl vrnite* LJnMJaaa, Onspusistsfca 12 stlskamioo goepodična peee^ aa sta. — Zaktevajt« Utermaclje. m urruh* kra- aoT«n}«. Polrv« ss v Kii- »374-* £ Md« pro^ xna «rmiSki aiiei H. « prf Wol^Sv. Peter r SavinJ- «904« GosB poučuje >u »8733-6 I Wv« eOteij koeoervatorija, I-_--- I VeRk trailgpaiCUi Stodeotovaka aiiea št. 9/1- iiCSOlie SOOB n riektričn« 291-4 ia fclein« ma iw.t vseb [ prodam. Nador v oglaa. velikosti proda Ig. Fook. oddelka »Jutra«. SMM Kranj. 86805-« f Dame, pozor! Bedni pouk v krojnem mu i Stelaže, pulte, nrfze netena rofta I priprava »a v»k« tr^r^. risanju in prlkrojevanju prvovrstna, volnena, na no, naprodaj. Naal«v peoe damsklh oblek aa dom prodaj po nizki ceni. oglaanl oddelek »Jetrn«, ln poklic se vrSl pri | Vrhove, plertarna. Zida- j 892904 strokovno izprašani uči- nI most. 38469-6 I teljld ter lastnici modnega ateljeja za izvrže-1 p . . vanje damsklh oblek, i l OlOtlparat 2 cf)nafl sSkt I orig. mojstra JakefMa, aa» Roza Medved, LJublJa- » fatt U s Zeiss Mt«i. prodaj. Nasktr v odaa. na. Mestni trg štev. 24, ekore nor, prodam ali sa-1 oddelke »Jutra«. 89S52-4 L nad., nasproti magl- menjam sa moško kolo. — I strata. Uspeh zajamčen, Ižanska cesta «2. 89181-6 OreflOVO SRablicO kroji po meri. | --- | komrfetB)k, aetaT^ Štedilnik I oeebo, prodam. Iidur v I ** «najlploščic z 2 peč- oddeika »Jetrn« Šoloobvezno deco njakoma, ge dobro »m podučujo v nemščini ge- njen prodam. Naslov v spodična s dolgoletno prak- ogL odd. »Jutra«. LetHI Dfsar. OOfITl rudb^t^^aS: _I naprodaj. Na^cv v pod »dobra -em^i^^ Premog hi drva oddelka »Jutra«. Gospa orodaja Jezeršek, Vodica' 800 Volna m modroce, lepa. ^Iri^^n^rze ^t Voh«) TU IHOdrOCe ceni pri Bolhar Jemejn. Ijito poučuje angleščino in ^ V™**)* Sega, (^asproOJto- francoščino. — Kulakova. Cankarjevo nabrežj« št. 5/1 loavora'- S8659-6 --- 39285-t Skofja al. H. 17, 12—2. 18—20. Krojaški prikrojevafec z večletno prakso v meri ln boljši konfekciji želi stalnega mesta. Po-rudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Na Jesen«. 39165-2 Gospodična trg. naobražena, zmožna vseh pisarniških del, želi mesta prodajalke v trg. z mešanim blagom in gostilno, kjer bi se ob nedeljah priučila kuhi. Nastop kadarkoli. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »382«. 39143-2 Plačilni natakar 32 let star, kavcije zmožen išče stalno službo. Cenjene ponudbe na podrnž. Jutra v Celju pod šifro »5000«. S8612-P Prodajalka izurjena v mešani stroki, želi kjerkoli službo. Gre tudi za blagajničarko. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra prodajalka«. 38399-2 Mlajše dekle ki zna nekoliko kuhati, Šivati in druga zunanja dela, išče s 15. septembrom mesto pri manjši družini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39000-2 Gospodična absoiventinja drž. trgovske šole, z dobrim uspehom, z znanjem srbohrv., nemščine in deloma tudi italijanščine, strojepisja ter stenografije, želi nameščenje v pisarni, denarnem zavodu ali slično. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Zanesljiva moč«. 39003-2 Strugarski pomočnik žeti sapoeRtve. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra t Maribora 'pod »lesni strugar«. 89105-2 Dekle prftee ia pošten« i iwi i-- šeno enoletno gospodinjsko šolo želi primerne namestitve pri finejši družini. Naslov r ogL odd. Jutra. 89100-2 Vdova srsJaJ* let, brez otrok Seli služb« pri starejšemu samostojnemu gospodu, plača postranska stvar, samo prijazno postopanje pod šifro »dobra in poštena« na ogl. odd. J. 88929-2 Salon Lnb XVL Naprodaj: kompletna garnitura bo« Učiteljica Brivska kredenca, 2 toalet- sato pozlačena radi ee- . x .drtiavn« Izprašana, pooJSaJe »i ^ 2 ogledalL brivska pi^a«L K^toV ▼ s primerno šolsko Iz- nemScin() jn klavir Dra 10 ^mitura, 2 naslonjača, ^^ oddelku -™tra«. obrazbo,15 let star, se I dinarjev. Marta Knder, Oo-I klop, Ltrtzova poč, kom-I 39254-g zeli učiti mesarske ln g^oska nl. 10.-L 88953-4 I pleten umivalnik (mušelj) rtralre larro 1 oVa *\n I ' I : ___JI _ 1 L..,' V.__i . i Fant Mlad trg. pomočnik dobro izvežban v mešani stroki, želi premeniti službo. Ponudbe na oglasni odelek »Jutra« pod šifro »Prvovrstna moč«. 89010-2 Mlajša prodajalka izučena v trgovini mešanega blaga, ki ima tudi gostilniško pravico, išče službo za takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38282-2 Trg. pomočnik manufakturlst, verzlran v mešani stroki, z večletno prakso, zmožen slovenskega ln nemškega jezika. vojaščine prost, želi službo plemeniti. Cenjene dopise na oglas. odd. »Jutra« pod »Pošten 27«. 39128-2 Trgovski pomočnik železnfaiar — i osemletno prakso, ttče nameščenje. Cenjen« dopis« oa oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Verziran vsestransko«. 39341-2 Kolesar $88o Službo siag« «1 kaj sličnega. Ponudb« aa «gL oddelek »Jutra« pod fifre »Vesten in pošten«. MSStS Moški 08 let, pufitea, marljiv ln treznega značaja, vajen vsakega dela, teli službo na kaki graščini ali veleposestvu. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trfezen 42«. 89344-2 Kontoristinja z večletno prakso, popolnoma zmožna slovenščine, srbohrvaščine ln nemščine, slovenske ln nemške stenografije in sploh vseh pisarniških del. Išče službe. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zmožna in zanesljiva«. 39388-1 Natakarica spretna ia poštena Seli služb«. Vzame tudi vodstvo manjše gostilne ali vinotoč. Poseduie osebno pravico. Mira Korotič, Skofja nl. 3, Ljubljana. * 38230-2 Kuharica ŽeH shržbe k nemški družini. Gr« tudi čes dan. — Naslov v og. odd. Jutra. 88932-2 Elektro-nadmonter « večletne praks« žefl stalnega mesta pri kakem večjem podjetju ali elektrarni. VešS visoki in nizki napetosti. Montiranje transforma. torjev, motorjev ia sličnih instalacij, popolnoma samostojen. Naskiv ▼ ogl. odd. Jutra. 38939-2 prekajevalske obrti, pa ne samo male živine, i , , . , najraje v Ljubljani ali MaVirSKl pOUk okolici. Naslov v ogl. po edino pravilni uspešni odd. »Jutra«. metodi po nizki ceni Pod 39294-2 Trančo 2/IL desno. 39272-4 Dam nagrado V 3 mesecih vsakdo govori nemško ali kdor ml nas vetu Je ozi- I francosko. Moderna meto-roma priporoči kakemu lJa- Hrenova 17/1, levo — podjetju kot blagajni- 13 vrata. 89289-4 čarko aH pisarniško pomočnico. Položim na že- | p t Ijo tudi kavcijo. Imam večletno prakso in ne- | fgjjg j T*. oporečno preteklost. — Ponudbe na ogl. odd. i -r„0x___:i,_ »Jutra« pod šifro »Bom Z.aStOpniKa povsem vstrezala«. za Dalmacijo 39297-2 gospoda z dobrim nastopom, ne glede na strokov-^ . i no znanje, proti proviziji 1 rgOVSka Učenka in fiksumn, za prodajo suknja, platna in preprog prosi sa na daljno učno do-' n> .«J»rok^. i?5e bo mesto na deželi. Na- P^jetje. ponudbe slov pov« oglasni oddelek h*«?!-}9111 »J°tra« Jutra«. 89304-2 P**1 slfr<> »Dober<- 88926-3 Začetnica ss pisarna, končala }s trg. šol« v Zagreba, i znanjem hrvaško stenografije, stro-jepisa, dopisovanja, knjigovodstva, dobra v matematiki (aritmetiki) želi mesta. Ponudb« prosim na Hariea Kotnik, Nova vas pri Rakeku. 38957-2 Inteligentna gdč. stara 30 let, sprejme mesto k majhnim otrokom — ali r pomoč gospodinji. Cenjene ponudbe na po-« drnžnioo »Jutra« v Celju pod značk« »Samostojna«. 88345-2 Celju, Potnika za Slovenijo Mlad trg. pOmOČnfk na provizijo eventuel-s šoferskim izpitom, dober no ^tudl fiksum vozač, išče službo. Cenje- P°, dogovoru iščem Potne ponudbe na podružnico kateri poznajo al-»Jutra« v Celja >od šifro koholno branšo imajo _ .o«,« c prednost. Ponudbe pod »Zanesl^v«. 88342-21 gtevllko »15;9« na ogl. oddelek »Jutra«. 38780-5 Izprašan strojnik I Potnika ključavničar, vešč vse zastopnika, v stroki montaže ln Dlesse.-mo- zmožnega, že vpeljane- torjev ln zmožen tudi ga sprejme stara žga- v električni instalacij njekuharija - tvornica ln hladilnih napravah, likerjev - kuhanje ma- z 20-letno prakso. Išče unovca Itd. Ponudbe na stalne službe. Naslov v ^ odd. »Jutra« pod podružnici »Jutra« v »2ganje, malinovec«. 39337-2 ' 39312-8 in gasilski kroj. Na ogled I Zofa hi 3 fotelfl v Knezovi vmci štev. 37/1. temno - rdeče, dobro __88897-6 ohranjene; pisalno mi- ' zo, prostorno, starejfie Lestenec fazone, ■ 5 predaH tn nizko omaro s 3 predan (Laster) rad! oeHtr« aa-prodaj na Bleiwei»ovi cesti 16/11, levo. 88903-6 Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška testa 16. Tel. 33-13 Puhasto perje čisto, Sobano, fr po 46 Din, druga vrsta kg po 38 Din, čisto bel« gosje kg po 180 Din in čisti puh kg po 250 Din razpošilja po pošt. povzetju L. BROZOVIC, ZAGREB. Biča 82. 22-6 Brzojavne droge borove, smrekove ta jelkove, več tisoč komadov, od 6—10 m dolžine, za sukse-zivno dobavo, proti takojšnjemu plačilu kupta. Ponudbe na naslov: Srebot-njak. Sv. Peter v Savinjski dolini, poštni predal 4. 250 Sodarsko In mizarsko orodje Staflsr Weiss — Augustin Fuchs, poceni, dokler zaloga traja proda: Koutny A., Ljubljana VII, Medvedova 28. 37014-6 Otroški voziček na vzmetih, skoraj nov ugodno proda Meše, Šiška, Medvedov* cesta štev. 21. 87720-$ za perilo ln 1 predalom kot pisalna miza — prodam. Linhartova 28. 39300-8 Otroški voziček A«ro mor, ves pon&ljaa. na prožnih peresih, poceni naprodaj. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celja. 99835-8 Nekaj hišne opreme poceni naprodaj na Kav-škori eesti šterv. 5/TL 39tM# Bnkovo ogfje p niiitie po konkarseM ceni budi PeteiMn, Homsa — pošta Radomlje. 80332-4 Železen štedilnik poceni naprodaj aa ifm-cah, cesta V/4. 893S1-« 2 kino-aparata • v dobrem stanj« kepia. Ponudb« na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kino«. 8863» Poljsko peč-nako* valo mednje teže in predme stružnic« kupim. Ponudb« na oeL odd. JL pod 450, »JUTRO« Bt. DO - d » » » l» l» ► > » >» m i * ■■ ► I i j •> i» » POPRAVILNICA ZA: v PISALNE, RAČUNSKE IN RAZMNOŽEVALNE STROJE, BLAGAJNE, GRAMOFONE IN FOTOAPARATE SE PRIPOROČA t LUDV. BARAGA L]nbl]ana SELCNBURCOVA UL 6 Rabljen zvonec •0—61) kg letak, m kape-Be« kapi Itm Prati: d. Savski maroi, kolodvor. 38749-7 Vinske sode tebrti ohranjen« kupun. Ponudbo na: Paznik, poštni prodaj 12, Lašio. »103-7 Biljard rablje«. kupim. PeiKte Jod *SeiferW a* ogl. odd. atra. 38933-7 Prsalno mizo omerikansk«, knpim. Na-Il Dva lokala za trgovine ali pisarn« oddam takoj blizu glavnega kolodvora. Naslov v ogl. odd. Jutra. 89141-19 Klet lepo, sračno to svetlo, sredi mesta oddam. — Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 39168-19 Oelikatesno trgovino z vtnom to žganjetočem 'ia zelo prometnem prostoru. a majhnimi regijskimi, stroški saradl oresaposlenostl lastnika drugod, prodam ali dam na račun zmožni. t stroki Izurjeni osebi s kavcijo. Ponudbe pod »Dober kraj« na o*las. odd. »Jutra«. 39171-19 Lokal s AtadlKem hi s I a ni«B, na tel« prometne® kraja oddam. Naslov v glasnem oddelku »Jntra« 88764-19 Pekarno r>arn« afi navadne, 4stii« Močo knnhn tako]. Pismene ponudbe na oelasnl od-delek »Jutra« pod značke »TakoJInJa kupčija«. 88906-T9 Lokal primeren za frh ersVe obrt aH kaf »Učnega, oddam taVof. Naslov v ogln«nem oddelku »Jntra«. 88785-19 t meftaatm MagMa, » osta. (s Maribora, v aeposred nI bi Kini velik« tekstilne tovarne, t vsem Inventar jem naprodaj radi droiin skifc ratmer. Najemnina nizka. VpraSa M v ma riborskl podnrtnM Jotra ood ilfro «80.000«. 87814-19 Pekarno doOro tdočo oddan takoj aH pozneje ■ dnevnim prometom 80—901. Potreben kapital 20.000 Din. Prevzeti Je treba konja, vos tn ves Inventar Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »20.000 Din«. 38401-19 Lokal sa rsaln Ai t, v novi hiši, aa prometnem kraja večjega trga v Sloveniji oddam za 800 Din mnsečno. Ponudbe aa oel-oddelek »Jutra« pod šifro »Eksistenca«. 88474-19 Poslovni lokal aa Dunajski eeatl it S&l se takoj oddaja. Poirvs se istotam. 85905-19 Pekarno prodam alt oddam a več let v najem, radi prevzema domačije. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 86628-19 Skladišče t prostori aa d«, v sredini mesta Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod &fr» »Svetli lokali«. 89192-10 Mlekarno v tepem kraju na prav prometnem prostoru, tik železniška postaje t bližini Zagreba takoj oddam t najem aH pa tudi po primerni oenl prodam ■ vsem Inventarjem to > vsemi pritiklinami. Cena to vsi drugI pogoji m sredo pri hranilnici ta posojilnici T Dobovl prt Brežicah. 39120-19 Gostilno ali vinotoč dellkat. trgovino, dobro tdočo, na prometnem kraju vzamem t najem ali na račun. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra gostilna 35604-19«. 39122-19 Pekarno v Zagreba na prometnem kraja (S pečfi t stanovanjem dveh »ob. kahtnje In pritiklln t uličnim lokalom In Sope aa vozeče dam v najem t t. oktobrom 1931. Vprašati: Krala. 01. Kraljice Marije 86-HL kat 89087-1» Pisarne Tri dvoeobn« pisarn« T palači Ljubljanske kreditne banke na raipolago. Dvosobna pisarna §e takoj odda v najem, ostale t 1. novembrom t I. ReflektanU lobe pojasnila pri npriivl. Jutra. 88835-19 Lokale prttMvm za dobrega trtws, ki sna tndl dame ondnilratl, obrat telo velik, brez konkurence, oddam takoj. Tesno, Maistrova al. 1. 890T1-19 Gostilno Id trtočl tam« čet dme M M vina t L okto*»rom 1931 oddam. Ponudbe pod Odknpnlna« na podr. Jntra v Maribora. 89069-19 Posestvo ▼ Bajprometnejšeas kraju a dobro upeljanlm obratom takoj po ceni prodam. — Ponudbe v oglasnem oddelku »Jutra«. pod »B. 7. 100«. Hišo velik« koakareaea. — p» nudfe« aa aa«i«v: f. Qrm4 poštne leteča, tatemberk. M7M-S0 Enodrnflinko faiio prava«'^peSlJeSe^ plm Min telesni«« ali avtobusne rveze. Ponodb« aa oglas, oddelek »Jntra« ped značk« »Enodradinaka«. Lepe veBke Uk gostilna, menrtjk, brtr-nica. trgovina. tako] prodam na prav prometni točki pel farni cerkvi v lepem kraju Gorenjska. Poizve se r oglasnem oddelku »Jq-tra«. 38770-20 V trg« na Dolenjske« naprodaj hlfc, gomf darsko poslopja, aela-njadnl vrt, njiva, goed za nizko ceno. Ponudbe pod »Primerno za obrtnika« na oglasni odd' lek »Jutra«. 38783-20 Posestvo v industrijskem kraja na naJprometneJB točki. za vsako obrt pripravno, prodam. Naslov v oglasnem od del ku »Jutra«. »743-20 Mlin na stalni močni vull, zidan ■ opeka krit. r bližini dveh trgov ob glavni oestl. naprodaj. Vsa ostala poslopja, hlev. svinjaki, klet, novo zidano v dobrem stanju. Pripadajoča zemlja, ajtv«. travnik, vinograd. 8 oralov debele bukove boste, vse v .enem komadu. Naprodaj zaradi bolezni. Pojasnila daje Prane Kos. Socko štev. 54. poŠta Podsreda. Cena 65 000 Din. 38177-20 Posestvu ▼ Prekuiurju obstoJsCs tz 9 Jobov, trgovino, obstoječo te 80 let na dobro Id očem kraju • pi vuttstnlml skladišči, lepo stanovanjsko hiša krasnim vrtom to sadonomlkom, dobro tdočo to vpeljano eksportno trgovino z poljskimi pridelki to Sivino po želji z klavnico se vsled družinskih razmer ceno proda Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 38608-20 Hišo na Vrhniki dvoataDOvanjsk«, enonadstropn«, t velikimi kletnimi prostori, ki »• pripravni za vsak* trgovino, skladišče, delavntee, agodno prodam. Hiša k nima hišne štev. Vri spodnji prostori betonirani, en« stanovanj« t kopalnlesj vodovod In elektrika vpeljaaL Pri hiil naj setenjadnl vrt Pripravna aa leUrvi-IčarK ker js aa praha irostem kraja, v btillni te-točega potoka. Cena U38 tisoč Din. Ve« informacij« daj« Lovm Rogelj, Vrhnika 80062-86 Novo hišo s a«fcoHk« zemlje pnVfn VnM»l's. Poti n n* na-<"1ov SploS-"a knhinis. L'uM'sn» — poštni predal štev. 89317-19 .posEjr' Realltetna pisarna družba z O. t. LJubljana, Miklošičeva s. 4 proda: ▼Dt) enonadstropoo. novozldano, 3 stano-nja po 2 sobi. kuhinja, prltlkllne, 1200 m* vrta, krasna lega. Mir Je, 360.000 Dto. VQo, enonadstropn o, novomdano, dva Stlrl-sobna komfortna stanovanja eno dvosobno, 1100 m» vrta. Bežigrad. 480.000 Dto. Vilo, enodružinsko, šest sob, prltlkllne, kopalnica, centralna kurjava, 6000 m« ograjenega vrta. preko 200 sadnih dreves, trnovski okraj. 320.000 dinarjev. Hišo, noroBldatK*, Sva trisobna stanovanja, eno dvosobna vrt, Bežigrad. 290.000 Din. TISo, novozldano. pod-kleteno. 2 stanovanla po 2 sobi. prltlkllne 1 vrt. Moste. 150.000 Din. vno, enonadstropno. 2 trisobna stanovani* krasen vrst. bllzti Ti-tovarne. 250.000 Din. "vis„ ^tnCno, 2 soM ^"MTHa. prttilctin« R00 m* vrta kega vas, 80.000 Din. Hite, novostdana tu tri-, dva dvoeobna stanovanja, 800 m* vrta, blizu Martinove ceste. 280.000 Dto. Hišo, novozldano, dva dvosobna stanovanja. 500 tn> vrta. blizu Stadiona. 155.000 Din. Hišo, enonadstrop„ pod-kletena tri- to dvosobna stanovanja trgovski lokal. 800 m' vrta, Šiška. 380.000 Din. Hite, prttnčaa 1 aoM. kuhinja, prltlkllne to vrt, prt Domžalah 35.000 Dto. HUo, novozldano, ■ gostilna 12 oralov posestva, 2 url od Ljubljana. 120.000 Dto. Kavarno, modema novo urejena lepa no-vozidana hiša. veliko ■emljlšč«, kompleten Inventar, v renoml-ranem letovišču Oo-renjske, 480.000 Dto Kmečko posestva 19 oralov, zidana, z opeko krita hiša, gospodarska poslopja, pri Rim. Toplicah. Dto 80.000. Kmečko posestva 32 oralov, hiša, 4 sobe, hlev za 10 glav živine, polovica nit v In travnikov, ostalo lepi gozdovi celjski okraj. 151.000 Din. Hišo, pritlično, t som. kuhinja, prttlkL. 4500 kvadr. metrov zemljišča. pri Domžalah. 70.000 Din. Več krasne ležečih stav-MSč 800 do 850 m' Pod rožnik 40 Din. Krasna parcela 900 m». pri bolnici. 80.000 Dto. Poleg tega stavbne parcele blizu glavnega kolodvora, aa Bežigradom, v centru mesta tn vseh ostalih predmestjih. v največji Izberi to po natugodneišlh cenah Velika IzMra trgovskih, gostilniških hiš. kmečkih posestev ftd 38084-20 Vilo v Kranju prodam. Naslov v travnika, v visoki togi v predmestju prodam po dogovora. Priprava« aa več stavb. Naslov por« sglasol oddelek »Jntra«. 88948-S0 HIŠO T Brežicah v sred uri mesta, *b»li«je6* lz 8 sob, kahinje, I shramb, 1 kleti, 1 hleva n 6—8 glav goveje ti vi ne, rvlnja ki za 4 veL svinj« ia dru g« pritiklln« ter prostorno dvorišč« ta 1 teJenjadm vrt, prodam. Tss v dobrem stanja. Hiša je pripravna ia vsako obrt ali kmetij »tva. V hiši Je tndl vodovod ia elektrika. Pojasni ta daje posestnik v Breti-naj> h. št. 92. 87947-20 Gostilna tn mesarija t posestvom aH brez posestva ia vsem gostilniškim inventarjem naprodaj ta 195.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 88444-20 Lepa stavb, parcela na lepi, razgledni točki v StražiŠča pri Kranja naprodaj. — Pojasnila daje Benedik Josip, gostilničar v 8tra£i£čn pri Kranja. 89207-20 Trgovsko hišo t vrtom, sredi Onea, občina Rakek, prodam atl oddam v najem. Ponudbe pod Wi» »Leto« 10.000« na «glasnl oddelek Jntra. 88954-20 Posestvo M ha — njiv«, travaflrt, sadni vrt, gozdi, t h So in gospodarskimi poslopji ter mDn In kovačnlco vas v dobrem stanja, pod ugodnimi pogoji prodam. Pojasnila dajs M. Vavtikar Sv Katarina It. 27, pošta Trbovlje H. 88702-20 Kmečki mlin najraje aa Dolenjskem kn pVm Ponudbe «a oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kmečki mlin«. 88898-20 Nova hiša aaprodaj p« tel« agodnl oenL Naslov pri podrutnlc! Jatra« v Celja. 89053-20 Stavbne nasvete daje tehnični biro »Tehna« Ljubljana. Mestni trg 251 114-20 Stavbne parcele v lepi In tolnčni legi ob Dunajski eestl naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku Jntra«. 261-20 Stavbna parcela tik aokolsknga telovadiSfa ob Dunajski eesti naproda' Ns*lov v oglasnem oddMVn Jutra«. 88975-20 Enonadstropno h??o orodam v sredini tr^a blizu Celja ■ tremi sta-novanll in pritikilnam! električna luč. velik vrt vse v popolnoma brem stanju. Pon>'dbe le poslati na podru*. »Jutra« v Cellu pod značko »Din 120.ono«. 59062-20 Lepe stavb, parcele pod aei« »godnimi plačilnimi pogoji naprodaj pod Rožnikom. Naslov v ogl. oddelka »Jntra«. 89220 Hišo t | tOauovanji, vrtom tn studencem pri hiši. pol are iz Maribora, takoj prodam. Naslov v ogL odd. Jntra. 89065-20 Lepo posestvo v obseg« M oralom ikapst zemlje (njive. travniki, gozd ia vinograd ter sa-donosnik} prodam. Posestvo se nabaja v b! iti ni Slov. Bistrics. Vprašata je pri A. Wutte, Krilni vrh. Laporje. 89079-20 Novo hišo ■ gostilno to posestvom na prometnem kraju prodam. Pojasnila daje Karel Slma, trgovina. Pekel. Poljčane. 39119-20 Hišo um«, 4vostanovanJSk» prodam. Studenci, Krpanov« 8 prt Maribora. 89109-20 Vila vsa podkletena. t 4 dvosobnimi sta.no v»n H hi 1100 m' vrta za 280.000 Din na prodaj v Zg. Sfški It. 205 39237-20 VHo v Novem mesta s»4«ns, dvota— vasjak« e »b>ežn4«t aad^1« ia zelen, jadnim vrtom modam ali zamenjam aa vu« afi vrč-ttanovanjak« hiš« v eeatrm Ljubijane aa doplači- lo. Direktna ponadbe aa ;gt odd. Jn" \ : »d •krvom »zamenjava«. 88891-29 Male hišo 0» osa pijem, skeraj prodam. Naslov v ogL odd. Jutra. 88949-39 Stavbene parcele za rB« aa Mirja mds-a za odplačevanje v obrokih. Ponudbe pod »stavbižča« na ogL odd. J. 88960-20 Novo hišo s več parcelami na p«>-daj po zelo ugodni ceni. Naslov se Izve v podružnici »Jutra« v Celju, 39055-20 Stavbno parcelo v Gancljah pri 8t Vida nad Ljubljano oroda Stanko Novak, Tacen štev. 73 87968-39 Polovico hiše popolnoma od deljene V sobno moderno stanovanje, podkleteno, vrt, prodam. Potreben kapital 50.000 Din. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Tabor«. 39224-28 Vlsokoprltllčno hi*o dvostanovanjsko. na Ko-deljevein prodam za Din 100.000. Naslov ▼ o?1as. oddelku »Jutra«. 39233-20 Trldnižlnsko hišo v Ljubljani prodam. Na «V>v pove oglasni oddelek »Jutra«. 89234-20 Parcelo v Linhartovi nlM ail kje v blUini Vm4m. Donlse ns '»»las. oddelek »Jntra« pod Solnčoa lega«. 39321-20 • Hišo ""irmadstron-no. 8 d vem« '"■kaloma mesart,<< nrtomven ^a ve'-'o trr^ot^no ln sta- ^nvftnl z 4 ln 2 "»»a. *e nova na rvvial ^nra^a se v M«rHvi™ ^»•snoska ulica tvrr-ino Preaa 39077-20 Ugodna prilika! Hišo, enonadstropn«, v dujstrijskem kraju SIovwiij« na os "bolj prometni točH v pritličju trgovski lokaj, uporabljiv za trgovin« ta obrt prodam. Cenjene ponndbe na naslov: Herman Loibnegger, Celje, Glavni trg št. 4. 38875-28 Kateri Ljubljančan ki poseduje hiše • trgovskim lokalom ter nad 1008 kv. m vrta v mesta aH ne- posredni bliiini na prometni točki, bi zamenjal z ene najlepših hiS v prijaznem lefo-riSkem mesta na Gorenjskem. Hiša J« velika dvonadstropna masivne zidan*. v zelo dobrem stani« seedl trsa z dvema trjror-Mrrma liTralima na prometni točki. Elektrika. vodov<>4, ♦er Ima druse pridobit-vene ngodnostil Ponndbe na ogl. oddelek Jutra pod •7nm»»>Ji tv»««ti« SRSOS-38 Iščejo Stanovanje 1—2 sobno Išče samo* stolna gospodična. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »N"vamber 6«. 39149-21» Stanovanje 3—4-sobno Iščem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Tr»oveo 89«. 39139-21» T«čem stanovanje 2 sob in kuhinje, pri dobrem h^Snem pospodarin ▼ Senfpeter*kem oVraiu aH Re?isr»d Ceniene ponndb« t»od »Oktober D. H.« na oglasni oddelek »Jntra«. 38827-21/a ) Same fkortett Vam nudi tvf*iiea ^L Zlender gjuGCjana, Mle&tni t%g 22 pri ttafcupu blaga sa mtmsfce sušenje in obteiee, pliia tn volnenega blaga sa plaice in fcastume, finega bariuna in flanele za ohletce. J)ofoo eCago ! VeCi&a i$Cha ! Strogo solidna postreiba t 11361 Dijaka nižješolea is boljše irafine sprejmem ▼ lepo solnčno sobo, x do-bro hra no, iD skrbno nadzorstvo Na razpolago tudi velik vrt. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38956-22 Par dijakov v popolno oskrbo sprejme Ant-e Beg, Cesta v Rožno dolino H/1 (prva hiša ob mestni meji). Najbližji za vod je tehn. srednja šola 38961-22 Prvošolec išče stanovanje pri profesorski ali učiteljski rodbi ni. Strogo nadzorstvo. — Ponudbe na ogla3. oddelek »Jutra* pod šifro »Prva realka«. 39027-22 Dvosob. stanovanje v mestu iščeta novoporo-Senca. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Do 1000«. 38023-2 l/a Stanovanje J-Ssobno s kuhinja aH prazni sobi v mestu želim za takoj ali pozneje. Po nudbe na ogl. oddelek pod »Samo 2 osebi«. 38980-21a Parketirano sobo ln kuhinjo odda.il v Zg. šiški ob tramvajski postaji. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 38758-21 Stanovanje I sobi, kuhinja in priti kline, želim za takoj ali pozneje. Naslov v ogl. odd Jutra. 3S990-21a Stanovanje urednje sobe z večjo kuhinjo, prazno, v bli •Sini mesta ali v mestu pa ueocin eni iščejo 3 odrasle, mirne, strogo splidrtp v čisti hi 51. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Sta novanje prvi -iktober 1931«. 39134-21a Stanovanje dveh sob. poselske sobe. kopalnice ln drugih pri tlklln iščem za november v bližini centra po možnosti v novi zgradbi. Ponudbe na >glasnl oddelek »Jutra« pod šifro »Dve odrasli osebi« 39136-21a Stanovanje trisobno &ii »ocj dvosobno, s kabinetom in prHlklinami iščem za 1. aovemoer 1931 v me-6tu ali neposredni ->e riferlji. i-ouuctoe z navedbo skrajne mesečne na -- oglasni c.dd. »Jutra« pod »Družina odraslih«. a9i24-2la Obrtnik »••lovec i odraslim sinom lelim sobo s kuhinjo v Tr lovskem- Krakovskem okra ju za takoj ali za 1. okt. ponudbe s eeno na ogl. eid. Jutra pod »vdovec«. 39095-21a Stanovanje 1 velike ali 2 manjših »ob, kuhinje in pritiklin, v ne posredni bližini mesta iščem za mesec november. Po-n-idbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Mati iii sin«. 39242-21/a Stanovanje &—5 sobno komfortno stanovanje želim za takoj ali pozneje. Naslov v ogl. odd. Jutra. 3Š»34-21a Stanovanje Solidna rodbina želi v Ljubljani trisobno ali prosimo dvosobno stanovanje. Da večje posojilo. Ponudbe pod »stanovanjsko posojil« 40.000« na ogl. od. Jutra. 3S910-213 Stanovanje «J-veh ali treh sob in kuhinje, v mestu, išče za takoj ali pozneje trgovec. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »tteden plačnik 398«. 3S246-21a Stanovanje dvosobno, s kuhinjo in rritiklinami, ležeče v ' severni smeri Ljublja-re, ne preveč oddaljeno od centra — iščem. Ponudbe na ogls. oddel. j-Jutra« pod »Zmerna cena«. 39260-21a oddajo Stanovanja »ečja in manjša, z električno razsvetljavo in vrtom oddam takoj v trgu, kjer ie železniška postaja — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Lepa hiša na deželi«. 38874-21 Stanovanje komfortno v visokem pritličju. 3 sobe. kuhinja, pral-rv<-a in druge pritikline par nrnut od tramvaja od-da no za november v Vod-matu, Ciglerjeva al. !8. 39159-21 Stanovanje 1 sobe. kuhinje in pritiklin oddam takoj. Novi Cdmat. Zvezna ul. 11. 39138-21 Stanovanje obstoječe iz kuhinje, 2 ali več sob, shrambe, kopalnice in vrta, v novi hiši tik postale La-verca pri LJubl1ani oddam s 15. septembrom mirni stranki. Pojasnila ,da'e Alojzij SIm-1- La-verca. 39184-21 Samski osebi takoj oddam stanovanje, obst-oječe iz male kuhinje, shrambe in lepe sobe. v šiški blizu gostilne Keršič Najemnina 300 Din mesea no. Ponudbe na ogl. odde lek »Jutra« pod »Šiška 7« 39177-5» Stan^anje komfortno, 3 »ob, kuhinje, kopalnice in obširnih pritiklin, pri Stadionu oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39202-21 Stanovanje 4 »ob. kuhinje, kopalnice, poselske sobe in pritiklin. s plinom in elektriko, v I. nadstropju v Dvorakovi ulici oddam s 1 oktobrom t 1. mirni stranki. Več se poizve na Dunajski cesti št. 25, dvorišče, pisarna 38707-21 Stanovanje 2 so>b in pritiklin, v no-vi hiši oddam mirni stranki. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38765-21 V Kamnika na glavnem trgu oddam takoj 3sobno parketirano stanovanje s kopalno napravo, pralnico in pritiklinami. — Tstotam oddam takoj tudi 'sobni trgovski lokal. Olga Rebol. 39111-21 Trisob. stanovanje lepo urejeno, mirno, vili, oddam 1. oktobra boljši družini. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »900«. 39258-21 V Celju v vlM »Regini« se odda 1. oktobra krasno komfortno stanovanje — nadstropje —. obstoječe iz 7 sob. 2 poselskih sob, pritiklin, zelen jad-ni, cvetlični vrt. Dopise na Oblak Fran, šoštani. 37206-21 Stanovanje v visokem pritličju obsto ječe iz 2 velikih s-ob. ku hinje. kabineta, potiske sobe. kopalnice tn priti klin. v sredini mesta od iamo s 1. novembrom — Ponudb® na oglas oddplek »Jutra« pod šifro »Visoko pritličje«. 37659-21 Petsob. stanovanje na Miklošičevi cesti oddam v najem s 1. novembrom 1931. Stanovanje je konfortno in je pripravno za zdravnika ali pa odvetnika Naslov pove oglas, odd »Jutra«. 38405-21 Stanovanje 2 sob in kabineta oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39299-21 Stanovanje komfortno 3 sobno z vrtom oddam za oktober-novem ber Oddalieno 10 minut od glavne pošte in 3 minute od tramvaja. Ponudbe pod »zmerna cena« na osrlasni oddelek Jutra. 88968-21 Stanovanje lepo dvosobno s kopalnico in veliko solnčno teraso oddam za oktober ali november. Ponudbe pod »Mirna stranka« na ogl oddelek Jutra. 38969-21 Enosob. stanovanje s kuhinjo oddam v Zeleni jami. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 39187-21 Stanovanje dvoriščno, obstoječe iz dveh parketiranlh sob in kuhinje oddam. Povprašati Rimska cesta 18,1 med 13. in 15. uro 39115-21 Dve sobi in kuhinjo oddam takoj. Marmon-t.ova ulica 19. 39129-21 Stanovanje 2 sob in kuhinje takoj od dam za 400 Din v Rožni dolini, eesta IX štev. 2. 39245-21 ■.POSEST" Reafitefna pisarna družba t o. t. Ljubljana, Miklošičeva e. 4 odda v najem sledeča stanovanja: štirisobna: center, Din 2100, 1800. Petsobno: center. Din 2000. Trisobna: mesto, Din 1200, Bežigrad 1100, 1200, Mirje 1000, Sp. Šiška 1200. Podrožni-kom 1000, Trnovo Din 1000. Dvosobna: Bežigrad Din 700. pri Taboru 800. Rožna dolina 650, 800. dvosobno, kabinet, Bežigrad. 900, Dunajska c. 800, Hradecke-ga vas 800, Zg. šiška 550 do 900 Din. Enosobna: Trnovo Din 250, Moste 250. 300 in 350. Stožice 300. Zg. Slška 400. Rožna dolina Din 350. Poleg tega več opremljenih ln praznih sob. trgovskih lokalov itd. 39174-21 Več stanovanj M periferiji Ljnbliane ob stoječe iz 2 sob knhinie. kopalnice in drnsrih pritiklin oddam Naslov- Trža ška cesta št. 28. Glince. trafika. 39183-21 Šestsob. stanovanje na Miklošičevi cesti oddam v naiem s 1. novembrom 1931. Stanovanje Je komfortno in ie pripravno za zdravnika ali pa odvetnika NpsIov pove oglas. odd. »Jutra«. 38406-21 Stanovanje »obe fn kuhinje, v novi hiši. zadaj za Koroščevn ul. oddam Tstotam oddam sobo nrazno ali onremlien«, s posebnim vhodom., 39226-21 Stanovanje 4 »ob z vsem komforten ▼ novi vili pri Tivolnn od-dam s 1. novembrom. Po-nndbo na ogl. odd Jutra pod Lepa in mirna lesra <<0017-21 Stanovanje 2 večjih in 2 manjših sob, sobe za služkinjo, kuhinje in pritiklin, tik sodnlje oddam s. 1. novembrom. — Natančne ponudbe z opisom rodbinskih članov na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Mesečno 1800«. 39310-21 Stanovanje lepo ln subo, 2 velikih sob. kuhinje in vseb pritiklin, v au terenu nove hiše oddam takoj ali z oktobrom Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 39324-21 Dijaka sprejmem na stanovanje in hrano v Gradišču št. 14 An* Črnivec. 39035-22 3 gospode aH dijake solidne, sprejmem na stanovanj« eventuelno s hrano. Soba je zračna, suha, s po sebnim vhodom in elektri ko. Cesta v Rožno dolino št. 5. priti. 30088-22 Tri boljše dijake sprejmem v do-bro oskrbo. Naslov v ogl. odd. Jutra. 39148-22 Dijaka nižješolca sprejmem na stanovanje ter v vso skrbo po zmerni ceni. Vprašati Jenkov« nI. .13, pritličje, levo. 39154-22 Tri dijake sprejmem na stanovanje event. tudi hrano, r-oba lepa, zračna. Kolodvorska ul. 23, pritličje, desno. 39164-22 Dijake sprejmem na stanovanje pri univerzi in realki. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 390?9-22 2 mlajša dijaka sprejmem v zračno sobo ln na do-bro hrano na Miklošičevi cesti 6/II, desno — leve stopnjice. 38337-22 Gdč. dijakinje po solidni ceni sprejmem na stanovanje z vso oskr bo Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 38518-22 2 dijakinji sprejmem na hrano in stanovanje. ali samo na sta novanje z zajtrkom. Vrt na razpolago. — Kopriva. Mišičeva ulica št, 23/111. 39204-22 Profesor, rodbina nudi mladim dijakinjam prijeten dom. strogo nad zorstvo in priliko za temeljito priučenje nemškemu jeziku. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. S9145-22 Dva dijaka sprejmem na stanovanje z zajtrkom, blizn realke in obrtne šole. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 39225-22 Opremljeno sobo s posebnim vhodom ugodno oddam gospodični ali gospe na Zabjaku št. 4/1. 39222-23 Sobo z balkonom in 2 postelje-ma ter eno manjšo z eno postelj« odda.m v bližini obrtne šole. Naslov v ogl. odd. Jutra. 38970-23 Dva dijaka I Opremljeno sobo f Gospodična sprejme« v bližini obrtne I solnčno, parketirano. e ____1 _* . ono nnn šol« na stanovanje z vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 39264-22 Na Dunaju sprejmem 2 dijaka ali dijakinji v vso skrbo. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 39263-22 Boljšo dijakinjo sprejmem na stanovanje v sredini mesta. — Elektrika, klavir. Naslov v oglas. odd. »Jutra« 39230-22 Dijaka v tm oskrbo sprejme fina rodbina v Gradcu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 39333-22 Dva dijaka spreimem v vso oskrbo. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 39315-22 iscejo Prazno sobo za krojaško obrt želim v okolici Ljubljane ali v mestu. Ponudbe pod »obrt« na ogl. odd. Jutra. SS973-23a električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddbm takoj ali pozneje za 350 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 39130-23 Opremljeni sobi oddam z vso oskrbo. Klavir, kopalnica. Sv. Petra nasip 43. 39090-23 Sostanovalca v čisto sobo sprejmem po zmerni ceni v Janševi ni. št. 15 — Bežigrad. 89229-28 1 aH 2 sobi s posebnim vhodom in kopalnico, v I. nadstropju ali pritličju iščem s 15. septembrom ali 1. oktobrom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Gospod« 39232-23 stara 40 let, < 300.000 Din premoženj*, želi poznanstva s solidnim ,dobro situiranim inteligentom, starim od 45 let naprej. — Opise razmer prosim pod šifro »Sprememba« na oglasni odd. Jutra. 39102-24 Blondinka želi resno znanje z inteligentnim gospodom. Dopise če mogoče s sliko -na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Uradnik 432«. 38813-24 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam s 16. septembrom. Naslov se izve v ogl. odd. Jutra. — Osleda se lahko od 1L dopoldne do 5. popoldne 39091-23 Sobo z 2 posteljama iščeta ves dan odsotni stalni gospodični. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Jako mirni« 39262-231» Večjo prazno sobo iščem v bližini Rimske ceste ali na Mirju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalen«. 89305-23/a Sobico iščem, pa Je ne morem dobiti, ker so prekomerno draEte. Sem miren, nekadilec, cel dan odsoten: nikomur v nadlego. Dajte mi Va*o sobico ali kuhlnio! Zelo Vam bom hvaležen. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojen gospod«. 39320-23a oddajo Realnega gimnazijca nižiešolca spreime učiteljska drnžina v Mariboru. — Nova hiša v neposredni bli žini šole. Instrnkcije iz vseh predmetov brezplačne. Nislov v oglasnem oddelku Jutra. 39067-22 Dva dijaka sprejme uradniška družina v sredini mesta. Veliko in solnčno stanovanje, nadzorstvo ter ponj o č pri učenju Na željo nemška konverza cija. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39089-S2 Sobo prazno oddam 2 gospodoma ali zakonskemu paru brez otrok. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 39150-23 Sobo separirano oddam goepodn. Istotam sprejmem sostanovalko. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 39152-23 Za dijaka > tretješolca iščem lepo stanovanje s hrano v bližini realke. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dijak tretješolec«. 39117-22 Dijaka ali dijakinjo mlajšo sprejme v vso oskrbo boljša trgovska rodbina. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. ,-i9131 -22 Dijakinjo iz boljše hiše sprejmem dvema uradniškima osebama. Elegantna soba, souporaba kopalnice, vsa oskrba, na Aleksandrovi cesti blizu vseh šol. 39133-22 Tri dijake sprejme boljša rodbina na hrano in stanovanle. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 39167-22 Dve dijakinji sprejmem v vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39188-22 Profesor sprejme dijake v popolno oskrbo. Na razpolago klavir. kopalnica in vrt. Naslov pove oglasni oddelek »Jatra«. 39243-32 Dijak-inštruktor za francoščino in matematiko. 2—6-šolec, dobi brezplačno stanovanle in zatrk pri uradniški rodbini v centru. Naslov -v oglasnem oddel. »Jutra«. 39206-22 Sostanovalko sprejmem poceni, imeti mora svojo posteljo. Vprašati: Celovška c. 99. naspr. remize. 39139-23 Opremljeno sobo lepo, oddam eni ali dvema osebama. Blelwei-sova 3/ITL 39136-23 Opremljeno sobo lepo, s posebnim »hodom oddam gospodu s hrano aH brez blizu obrtne šole. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 39172-23 Sobo prazno, s posebnim Vhodom in elektriko oddam 5 minut od Ganiiziiske bolnice. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 39092-23 Opremljeno sobo v centra mesta s pooebnim vhodom, parket ln elektrika na »olinčnem kraiu. oddam g 15. septembrom ali 1. novembrom. Poizve se v ogl. odd. Jatra. 39034-23 Sobo v novi hiši. opremllen«, z dvema posteljama oddam s 1. okM>iom. Moste, Potiska pot 29. 58914-23 2 sostanovalca sprejmem k gospodu čez dan o^"=otnprnu. L1ub-Uana VTt. Kavškova c. št. 26-1., desno. 39288-23 Onremlleno «oho s senariranim vhodom in elektriko, na Mirju oddam Naslov v oglasnem nddolkn »Jutra«. 39277-23 Sobo tik realke oddam (f!Wm, ki ima rvoio postel'«. — N^lov v oglasnem oddelVn »Jutra«. 89271-» Prazno sobo z elektriko in vhodom te »topnjie oddam dvema bol'S :ma gospodoma ali gospodičnama. Poiiadbe pod »ffisto in poceni« na ogl. oddelek »Jatra«. 80197-33 Dijakinjo sprejme v vso oskrbo boljša rodbina v Maribora. — Klavir. — Vprašati v ogl. odd. Jutra. 89066-22 Dijaka nižješolca sprejmem n« hrano in stanovanje v lepo in veliko sobo. Po želji v hi?i nemška in francoska konverzacija. ali pomoč nri pouku. Naslov v osrlas. oddelku »Jutra«. 39193-22 Dijaka »n-eimera na stanovanje ▼ bližini vseh šol. Naslov v ogl. odelku Jutra. 39156-22 2 diiaklnif sprejmem na stanovanj« z vso oskrbo na Poljanski c. štev. 17/1, ti"k gimnazije. 38779-22 Dijaka rp«Tne gimnazije sprejmem svojemu sina na stanovanje z vso oskrbo, po ■vmernl cen'. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. 38839-22 Diiaklnjo kot sostanovalko i vso o « k r 1» o. v bližini vseh "Mjniib Sol sprejme nemško ?ovore?3 družina Na -azoolago tudi klavir — Vislnv v oglasnem oddelku »Jatra«. 38905-22 2—3 dHaMnie ali srosivodične »prerinem v Vra«no »obo s parketom '"n elektrik«, v eentra mesta. — Klavir in nem5ka Vonverzacva. Gospo«vetska c-esta 10/n, levo. 39041-22 Dijaka sprejmem na dobro hrano in lepo stanovanje. .Pomoč v nemščini. Zupan, Rožna dolina e. XV. št. SO. 38934-22 2 dijaka (-inji) sprejmem na stanovanje z vso oskrbo ali brez hrane na Dunajski cesti. Naslov v ogl. odd. Jatra. 88945-22 Dijake sprejmem na stanovanje z zaitrkom. Naslov v ogl. oddelka Jutra. 88889-22 Diiaka nižiešolca v dobro, popolno oskrbo snrejmem v Celju v bližini gimnazije. Klavir na razpolago. Naslov v tj^rtružnici »Jutra« v Celju. 39056-22 Dijakinjo sprejmem v sredini mesta. Nemška konv-erzaeiia, cena po dogovoru. Naslov v offlasnem oddelku »Jutra« 89282-22 2—3 dijake sprejmem na stanovanje. Naslov pri podruž. Jutra v Mariboru. 89255-22 Dijakinjo sprejmem na stanovanje in hrano. Klavir na razpolago Naslov pove oslasni oddelek »Jatra«. 89307-32 Dva dijaka v začetka Poljanske eoste sprpimem v vso dobro o=Vrbo. Naslov v og^snem oddelku »Jutra«. 39306-32 Sobo lep« opremljeno. snaftw> fn zračno, s posebnim vhodom, v no-vi vili pod Rožnikom oddam solidni stranki. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39175-23 Opremljeno sobo oddam gospoda v Ilirski ulici št. 29/L 89209-23 Opremljeno sobo »olnčno, s posebnim vhodom, parketom in elektriko. gredi mesta oddam mirnemu in solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 39201-23 Sobo s posebnim vhodom oddam IS. septembrom solidnemu gospodu ali gospodični Vprašati v Florijanoki al. št. 5/H. 89301-28 Lepo bafkon. sobo s posebnim vhodom ln 3 posteljami, na željo souporaba kuhinje, takoj oddam. Ljubljana 7. Kavškova c. 26, I. nad.. desno. 39267-23 Dve prazni sobi vez*.ni. v centra mesta oddam. Naslov v oglas, oddelka »Jatra«. 89334-23 Sobo lepo opremljeno, v sredini mesta blizu kolodvora, z električno razsvetli avo ln posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 39275-23 Več sostanovalcev sprejmem na hrano ln stanovanle po solidni ceni. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 39281-23 Sostanovalca •prejmem s hrano ali brez na Cankarjevem nabrežja št. 7/n, levo. 39261-23 Sobo s souporabo klavirja oddam gospodični pod Rožnikom, cesta IX/49. 39308-23 Onremlieno sobo v bližini sodišča v I. nad-stron"n oddam gospoda. — Ogledati med 12. in 15. uro Naslor ▼ oglas, oddelka »Jatra«. 39198-23 OoremUeno sobo oddam s 15. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38628-23 Prazno sobo •enarirano. v centru mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 88684-23 2 veliki prazni sobi brez knhinie. brez postrežbe itd., parketiranl. t. električno razsvetljavo in balkonom takoj poceni odda m 1 aii 2 osebama — nairaje zakonskemu paru brez otrok. Naslov v oddelku »Jutra«. 88806-23 Sostanovalca hrano in stanovanje snreimem ▼ čisto sobo z elektriko, narketom in posebnim vhodom. Poizve se restavraciji »Soča« na Sv. Petra eests štev. S. 89020-23 2 pra7n! sobi oddam. Naslov v osrlasnem oddelka »Jutra«. 88376-23 VaIHto prazno sobo oddam Peota v Ro*no dolino n/27. 39-212-23 Gospodično Tire'mem na stanovanle. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 89203-28 Sostanovalko "nrei-me Cvek. Moste. M« enčičev* ulica št(-v. K. 89205-28 Leno sobo vrli pod Rožnikom oddam Po?asnfa daie zla far Zupane, Wolfov. nI fi 39223-23 Sobo s posebnim vhodom, s hrano »li brez iste oddam v Sp. Šiški, Cernetova nI. 81 , 39309-23 Čisto In lepo sobo z 2 posteljama in krasnim razgledom, tik Tivoliia oddam stalnim in solidnim osebnostim. Separiran vhod Ble:weisova cesta št. 27/TT 39523-23 Lepo, prazno sobo s posebnim vhodom oddam takoj ali pozneie. Poizve se v trorrvini Mirka Ber-var. Vodovodna cesta. 39325-23 Jhpifl 2 drž. uslužbenca želita znanja z dvema veselima gospodičnama. Dopise na podružnico »Jutra« Maribor 'pod »Potera za srečom«. 38788-24 2enltve In poroke poerednje najbolj vestno tn diskretno koncesijoni rani Zavod za sklepanje '.akonov »Rezor« Zagreb, pošta 8. — Ir'ormac:je ln j.rospekte pošilja proti vpo > -"i oostni znamki za 10 Din. 213-24 Trnovčanke Krakovčanke Poslužujte se damskega frizerskega salona v Cerkveni ulici št. 21 — Trnovo. 38683-24 Grafolog In hirosof N. Sadluck) — odpotuje. V Ljubljani ostane samo Se do 15. septembra. 16. sep tembra odpotuje v Pariz, do 1. oktobra t. 1. Poslej bo v Mariboru, Celja. Za grebn. Sprejema vsak dan od 9—12. in od 2.-7. ure — Naslov: Ljubljana, hotel »Slon« H. nadstr. soba 64 38283-24 Dekle kater« fivljenje je trn jeva pot, želi dopisovati pod šifro »bodočnost« na ogl. odd. Jutra. 89093-24 Mlada devojka se Seli seznaniti t gospodom, ki ima veselje do plesa. da bi pozneje eventu-elno obiskoval plesno šolo. Dopise pod šifro »Tango« na ogl. odd. Jutra. 39094-24 Vdova boljša, značajna, 4S let stara, želi spo-znati i s to takega inteligenta, ki ji more kot marljivi in spretni eospodinji nuditi prijeten dom. Dopise prosi pod »Vpokojenka« na podružnico Jatra ▼ Maribora. 88885-94 Katera ločenka aH vdova, če« 80 let stara, vešča tudi mal« nemškega jezika, z nekaj premoženja, in da bi imela veselje iti v inozemstvo k ločencu, ne p« njegovi krivdi, čez 40 let staremn, s svoj« hišo in gostilno, sa sknnn« gospodinjstvo. Ponudbe pod »rvestolva« na ogl. odd. J. v Ljubljani. 88855-24 Gospodična poštena, izobražena, s primernim premoženiem želi poznanstva z enakim starim gospodom od 46 let naprej. Dopise pod šifro »dobro gospodinjstvo« na ogl. odd. Jatra. 88972-24 Inteligentna Nemka lz bollše hlSe si Seli t doktor'em aH drusrlm 1nt«"l!"«*nt. eosoodom slovensko korespand'-*-ratl. Ponudbe pod šifro »09—31« na oglas. odd. »Jutra« v Mariboru 39074-24 Samostojen obrtnik z dobro idočimi predmeti, srednje starosti želi poznanstva z gospodično, ki bi imela nekoliko premoženja. Zenitev je mogoča. Dopise pod »Ehrlich 2« na ogl. odd. Jutra. 39106-21 UU • 4 Gramofon popolnoma nov, lep pohištveni komad ugodno prodam. Ogleda se Jenkova ulica 13. pritličje levo. 39155-26 Kratek klavir kaplm. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Svetovna znam ka«. 38705-26 Pletilne stroje dal 307. 230-29 Grozdje, sadje 10/80 in 10/100 proda Pers- razpošilja jd 10 kg naprej jons. Ljubljana, poštni pre I proti povzetju in sicer gro*- Čudo tehnike! Patentirana novost! Pisalni stroj, težak 1.50 kg. Pisati se vsak nauči v pol ure! Cena 550 Din. Generalnega zastopnika s kapitalom iščemo. Zastopniki dobe visoko provizijo! Ponudbe na na?'ov: »Leda«. Zagreb Ilica 52. 252-29 Dieselov motor na surovo olje, 25 HP, znamke Deutz, ugodno proda tovarna testenin »Pe-katste«, Ljubljana. 33109-10 dje Din 3.50, lepa, debela jabolka Din 1.50, lepe hruške Din 2.—, breskve Din 3.50 franko postaja Novo mesto, Albin Krevs, trgovec. Brusnice pri Novem mestu. 39080-34 Pletilne stroje Wa'ter: R'27. 870. HV50; Ideal: 14/27. 14/35. 8/'22. 8/50. 12/27. 9'70; Weder-mann: R50. 12/60: Vasan-ta: 10/100; Jac.quard: 8/80. društva, gostilne in šole. I skoraj nove zelo usodno za 4500 Din naprodaj na pi"nda S. Kos. Ljubljana, Rimski cesti 23/1. desno. Židovska ulica štev. 5. 38755-26 I 3S1S9-29 Klavir dobro ohranjen, z lepim glasom, zlasti primeren za Šivilje, pozor! Ažur šivalni stroj, '.-reden 16.000 za 8.000. 2 stroja za vezenje, vTed-na 16.000 za 8000. 1 stroj za entlanie. vreden 8000 prve trvetovne fabrikat* j zf 4-500 in druSi stroji Klavirji! Kupujte na obroke od Din 400.— globoko pod ceno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Rentabilnost«. • 38380-29 Bnsendorfer Steinway F8r sfer. HOlzI Stingl original ki so oesporno aaiboliši' (Lahka precizna mehanika* | Prodaja jib Izključno |e sodni izvedenec in bivši učitelj »Glasbene Matice. > i CA\t>7 nnc-T^rvT/ I ^ KS" Prozen na 4IFOM7 DPF^NJK | nih kolesih zaradi nabave elektro Jabolka prodam in razpošiljam od 40 kg naprej vsako množino po povzetju po Din 1.75—2.50 za kg. — Jabolka so kisla obrana, po želji tudi sladka. Za oblina naročila se priporoča Adolf Re-mic. trgovec. Mimo peč. 39292-34 59 hI dobrega mošta portuglzca ,cena 3 Din 50 para postavno kolodvor Jastrebarsko branje prodam po dogovoru. Josip Mišič starši Plešivica, Jastrebarsko. 33750-33 Bencinski motor Aleksandrova eesta št. 7 Velikanska izbira vseb glasMl in strmi. Najcenejša Izposojevalnica! 293-26 motorja ugodno prodam. Ponudbe na" ogl. odd. J. pod 722. 88967-29 Motor malo rabljen za 4 ali 6 HP na električni pogon kupim. •U 1 .. ,, i Ignao Debevc, gostilna, najboljših svetovnih tvrdk stara yrhnfti 54. 1 Vrh rvA ^ o n 1 h « »i, 1 a I *. Klavirji in planini po znižanih cenah v zalo gi. Izbira preigranih klavirjev. Na ugodna mesečna odplačila! Posojilo! — Vsa popravila in uglaševa nje strokovnjaško! — M. Ropaš, Celje. 88852-26 Klavirje In planine »vetovnih znamk kupite po globoko znižanih cenah pri »Musica«, Sv. Petra e. 40. Najceneje izposojuje, popravlja in uglašujel 87817-26 Klavir (fHegel) poceni prodam. Naslor ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 39256-26 nika. 38854-29 Pletflnl stroj štev. 10/80 — kakor tudi Šivalni stroj (Interiack) prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 39330-29 Kdo bi posodil 5—10.000 Din proti visokim obrestlm, polnemu Jamstvu ln mesečnemu vračanju po 1000 Din mlajši, boljši go-spej. Le resne ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Stroga diskrecija ln Iskreno prljatelistvo«. 39276-24 Senitve Gospod Konzervatorist želi resnega znanja z gospodično, ki bi mu omogočila nadaljevanje študija Prednost imaio z dežele. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Konzervatorist«. 38819-24 Dva gospoda inteligentna .v državni službi z dobro pozicilo. *el!t,a poznanstva z gospodičnama do 24 let v svrho ženitve. Slika za-željena in se 1o na zahtevo vrne. Neanonlm-ne dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Bodočnost« ln »Dom«. 38738-24 Kadus Svstem 1931. Tralne kodre 100—150 Din. vsaka glava v 1 in pol do 2 urah eotca Pečenje kože ln ^l^e-nle las. kakor pri zastarelih aparatih. Izključeno. Velik« kodre ttrev vodne ondulaclle. Ceni dame lz okolice naj ml orihod z dopisnico *f>-vilo. — Salon Palossch. Brežice. 39158-24 star 87 let, ki posedaj« v centra Zagreba bufet in gostilno, išče 30—40 let staro žensko v svrho ženitve. — Potreben kapital do 40.000 Din, ki je rasi guran. Ponudbe na naslov A. Buhič, Gradjanska pivnica, Zagreb, tladičeva ul. št. 12. 38616-25 Obrtnik samostojen, hišni posestnik v mesta, 46 let »tar, z ne-omadeževano preteklostjo želi spoznanja zaradi ženitve z gospodično 30—!0 let s 50—80 tisoč Din. šivilja ima prednost. Ponudbe pod »obrtnik« na ogl. odd. J. 39011-25 Trgovec 40-leten, z dobroldočo trgovino v mestu, simpatične ln vesele narave. ki se Je naveličal posedanja po gostilnah in kavarnah ln ki si želi svojega gospodinjstva ln prijetnega družinskega življenja, želi v svrho ženitve spoznati zdravo. Inteligentno, značalno ln dobrosrčno gospodično prijetne zunanjosti ter neoporečne preteklosti v starosti ca. 30 let. Veselje do trgovine v svrho pravega razumevanja ln nekaj premoženja — predpogoj. Dopise s sliko; katera se takoj vrne, je poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod »Veselje do trgovine«. _ 39293-25 Mesar mlad, trezen, samostojen, želi poročiti mlado gospodično s 100.000 Din kapit«. la. Prednost imajo trgovsko oaobražene ali natakarice. Ponudbe po možnosti s sliko. ki jo m željo vrnem, na osrlasni odd. Jutra pod tenitev. 39007-25 Pianino skoraj nov, krasen glas, najnovejši sistem, ceno prt dam. Naslov v ogl. oddeL »Jutra«. Brusilne kamne iz Ia amerikanskega siM-cium-carbida, za brušenje terrazza, pečnic, kamna itd., v vseh velikostih in oblikah, vedno najceneje razpošilja Feliks T o m a n ml., Ljubljana, Resljeva c. št. 80. 38087-30 Moški telovnik Izgubljen, siv. Ker so se Javile priče, da so I Prst (humus) za vrtove v „ , vsaki množini dobavi s027*"?6 j gradbeno podjetje Anton Mavrlč. Dunajska cesta št. 38 v Ljubljani. 260-30 Kislo zelje mrvo, prvovrstno rezana, in cele glavice za sarmo, v sodčkih v vsaki množini po najnižji ceni. po naročilu dobavlja Gustav Er-klavec, Kodeljevo št. 10, Ljubljana. Telefon št. 25-91 294-23 Pristen med cvetlični aH Jelkov razpošiljam 5 kg za 95 Din franko. Franc Mar-kelj, Vrhnika. 38145-33 Kupimo: divji kostanj, želod, snu rekove storže, cele vagon«, od zanesljivih trgovcev dravske banovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »oktober 1901 želod«. 88919-3» Gonilna jermena firme Gehrckens, v najboljši kvaliteti ima najce- ?«d6le » ■I neje v prodaji Feliks To- 28. avgusta na cesti | m„J„ r tiiki;.«. man ml., Ljubljana, Res-I Ijeva cesta 30. 380S9-30 pobrala telovnik, se jo tem potom poziva, da Izroči telovnik tekom 31 ^ , ... dni na Celovški cesti m*žip »rane, r-J»n :8. sve. 1912, pristojen' k S-r. Miklavža pri Maribora, da sporoči nje jovi sestri. M. Tomažin, Krakovski nasip št. 4. Linbliana. UJLŽ Vsakovrstno zlato kapoje po najvišjih ^ sadna dre" ima na zalogi Feliks To- vesca Ima na razpolago man ml., Ljubljana, Res-I ljeva c. 30. J 38085-29 | f RaznJ stroji! I ia gonilna jermena Več raznih strojev po Ovalna jermenca. jermenski zelo ugodni ceni napro- »Pnma«, lesene jer- daj: 1 pletilnl stroj še menice nudi najceneje tvrd- malo rabljen, uporaben t3 Brcar in Co. Liubljana. za nogavice, vel. 35/8. Kolodvorska ul. 35. 2 pletilna stroja, še ma- | 38950-80 lo rabljena, vel. 50/8. znamke Cleas. 1 navi-Jalnl stroj za volno ta 6 navijalk, popolnoma nov, na nožni ta elek- Slive (cešplje) trlčnl pogon. 1 apretur šumadinke, pakovane v stroj za nogavice, po- košarah, kakor tudi poltema nov. še nerab- neufuz za žganje ter ljen. na 12 form, z več- hruške. Jabolka ln groz- 1o množino raznih form. dje razpošilja vagonske Stroj Je znamke Schul- količine po nizki ceni ze & Kuhn. Ant. Sav- d. Radosavljevič, poste nlk. SkofJa Loka. Za restante Kraljevo, časa veleselma se dobi- 38741-34 lo lahko lnf^'TnaclJe v f paviljonu H/30. 39161-29 I Živčno bolni slabokrvni, rekonvalescentll Siguren uspeh dosežete v zdravljenja ob izvrstni hra. ni in svežem planinskem zraku na Kofcah. Penzija 50—60 Din. Prenos prtljage in jahalni konj grati«! Vsa navodila daje Planinski dom Kofce, pošta Tržič. 39037-40 Pljuča! Zdravniški zavod dr. cika za pijačo« bolezni CPrivat-Lungenanstalt), So-č-ovo, pošta Rogaška Slatina. Zahtevajte prospekti 37762-40 Javna dražba najdenih predmetov s« bo vršila dne 9. septembra ob 9. url na postaji Ljubljana, glav. kolodvor. 38814-33 Licitacija 9. t. m. ob 2. popotdaet Pohištvo, klavir, krfo, šivalni stroj. Celovška e. 81, kavarna g. M. Dov4an-Iz-lakar. 39151-31 Šivalni stroj pripraven z* sedlarja, čev-liarja ali močno knriašto delo in maniši ženski na proda i v Mostah. Dru5*ve na ulica 26. 39042 2!» Namiznih jabolk prvovrstnih razpošilja po najnižji ceni; lepe «uhe gobe kupuje po najvišji ceni Peter Setina. Radeče-Zid. most 231—34 »RO-LEX« knjigovodstvo je 287 najbolj enostavno pregledno in zanesljivo »KARTOTEKA« družba z omejeno zaves* Ljubljana Šelenburgova uL 6/1 Cenjenim damam se priporočam za moderniziranje klobukov po najnovejših modelih. Preoblikovanje 28 Din. Salon »La femme Chic«. Ljubljana — Šelenburgova ulica št. 6/1 Stružnice In razni drael strol. že rablienl v strojni tovarni, radi lik vida ene a?odno naprodaj. — Pojasnila da'e Feliks Toman ml.. Ljubljana, Resljeva cesta 30. 88086-29 FOTO - AMATERJI! Vaše Hm« m t>lošče Vam strokovno razvile ln kooira FOTOMATERIJAL 11400 JANKO POGAČNIK. LJUBLJANA, Dunajska cesta št 20. nasnroti kavarne »Eurooe«. BLED. Vidovdanska cesta 28. Najdelikatnejši okusi čokolada Za vse in vsakega čdfemačcem l$cen eZagieia Samo kdor v min izbira, kapi dobra Ako hitite od prodajalne do prodajalne tn «1 ogledujete blago, so vam lahko pri-meri, da m v stiski in naglici za nekaj odločite, za kar vam bo pozneje žaL ZATO IZBERITE BLAGO DOMA! T« imate dovolj ft&aa, da al ogledat« komad sa komadom tn vas pri tem nlkdo n« mor« nagovarjati a« nekaj, kai vam nI po okusu. Zahtevajte zatorej aaAo kolekcijo ftmh« za ionsko kostema, plašče ia obleke ln vi dobita to kolekcijo v par dneh, seveda bresplačno in neobvezna Potem pa sedite, izberit« ono, kar najbolj prija vadi postavi in okusni Ker oabavljamo blago naravnost fcz tovarn« tn ga prodajamo naravnost vam, odpadejo razne provizijo, vi kupit« torej boljše blago za manj denarja, že nad pol stoletja postrezamo svoje odjemalca ▼ največje zadovoljstva i M*Jrv6)m trgovska 1 'atinerf lageeb. *ka So tftmnt* nagega glavnega kataloga, zahtevajt« ga! V nekoliko dneh ga imate bresplačno r rokah! 6750 a nos: So^jur«« » r«®* daje). aort rtttec ta dri ioetac obliko Današnja meda a&bteva lepo ln (jTiciciiu) .bliko noge k to se doseže «ao t nošenjem fumnatih nogavic Nog« *e c/t straj*. « obenem so pokrit* vse na. pate. ta ker tudi krtu« Sil t fKrsmpfaden!) Nogavice i« i.st* tm«r'£ke funu- brej Siva. tenke, popolnoma prosom* daj > lepo vitko nogo do kolena Brut Siva. t barvi kože (Flei.^hfarbe} par 180 Din Pleten* pum nopavvve i» najfti«jšega trfkojs ta kr5ne lile do kolega par 190 Din: nogaTice čez koleco in Mtto pi> me*l *m>eja Morete < J " te. stlad« V ti srak ta. • H r^ »Urimo tepadajij« U« ia redno 1 ' ' ' odpravimo ve. prhljal srbei bra. •t* ia neeoago t »BSPARCETTE. •d (lr 4 de. Par'* _ Lmj« bodo o*dra reJI ta »epei buino - Za aepeb rarantdrMno. — Garttjtnra irtane 00 Din CBNTTFOliA, sormetiSk) m t o*. Zarrrk, Jnliltef« 8 Zafetorajt. takoj »r.splata* Ilttstrn-*«*. eenfkel Lepiljeli zobje, I-iepi beli zobje privlačujejo vso pogleda Rumeni zobje so zopernl drugim, oni so trn ▼ očesu ln odjemljejo ves čar. Ako želite, da bodo vaSi zobje bdi, nepokvarjeni po gnitju ln da bodo vafie dlesni bolj čvrste in rdeče, začnite uporabljati KOLYNOS! Očarani boste nad doseženimi uspehi. Ni ničesar, kar bi jI nalikovalo. Samo njena antiseptična pena prodre v vsaiko brazdico in razpokiino. Ona odstrani s površine zoprno in iuuia>-kasto prevleko, ona nevtralizira kislino in ubija nevarne klice na ustnah, ki lzzivljajo gnitje zob. Uporabljajte KOL,YNOS 10 dni, pa host° »o ugotovili in opazili razliko! Prvovrstno zidno in streftno PEKO dobavlja v vsaki množini po najugodnejših cenah z lOletno garancijo opekarna »Ilo-v»c«„ Rarlovac. — Generalno zastopstvo za Dravsko banovino »EKONOM« LJubljana, Kolodvorska uDca St 7 Interesenti zahtevajte cenik! rozdie Enoletni P vm 221/30 — 125. Prostovoljna sodna dražba v št. Vidu nad Li prvovrstno, iz lastnih ljutomerskih goric, bo razpošiljal čim dozori, po Din 3.50 za kg franko postaja Središče, bruto za neto, vinogradnik R. KOŠAR, Sv. Bolfenk pri Središču. Naročite takoj! 267 V nedeljo, dne 20. septembra ob dveh popoldne bo na licu mesta v S t. Vidu prodana hiša št. 16 v &L Vido, takozvana Fernadova hiša, stoječa sredi vasi ob državni cesti, pripravna zlasti za obrt, in k tej hiši spadajoči vrt z dvema lupama in kozolcem. Vrt se razdeli na štiri stavbne parcele. Izklicna cena za hišo je 80.000 Din, za posamezne stavbne parcele pa po 18.000 Din. Kupnina se plača v obrokih. Dražba se vrši t vsakem vremenu. Ostali drafbesd pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču. Okrajno sodišče v Ljubljani odd. VTTL, dne L septembra 1931. 11338 ANATORTJ V MARIBORU Gosposka ulica 49 — Telefon 2358 Lastnik ln vodja: prlntari] dr. černič, specijalist za kirurgijo Sanatorij Je aajmodernejo urejen sa operacijo tn opremljen s adravllnlmi aparati: višinskim soincem sa obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; tonizatorjem sa oiektrlziranje po pofikodbah tn ohlapelosti dreves; dlatermijo za električno pregrevanje in električno izžlganje; žarnico »hala« za revmatična in druga boleča vnetja; >enterocleaner«-jem sa notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju in sa splošni telesni podvig. —"Dnevna oskrba prvi razred 120 Din, drugi razred 80 Din, tretji razred 60 Din. Laneno olje, laneni HrneS, lan en« tropine 38 % riclnovo olje, tekstilna ln usnjarska olja, tovotne masti pločevinaste sode po 60, 120, 205 lit. prtiiTtJa t prvovrstni kakovosti, p« aajniljlk ditrilk oenak Tovarna kranjskega lan enega olja ln ftrneža Hrovat & Koinp., Ljubljana 112X0 Brao^avi.-Hroratport, Simmerinški Dieselovi motorji as bencin, moderna prvovrstna konstrukcija, m vsaka uporaba v poljedelstvu, obrti in Industriji. DIESELOVE LOKOMOTIVE NA BENCIN s prenosom električne sila Nikako stikalno in stopnji často gonila Za vsako kolotečino. Zmogljivost 6—200 HP. Za prevažanje blaga in premikanja DIESELOVI DINAMIČNI MOTORJI 5®«*» Moderne naprave sa neodvisno proizvajanje svetlobne in električno sOa — Za vsako vrsto toka in napetost. DIESELOVE MOTORNE SESALKE Stabilni in prevozni agregati v vsaki kapaciteti sa namakanja ia odvod voda Zahtevajte bresp lačne prospekte «4 TOVARNE STROJEV Df VAGONOV. P. P. V HmmtOT (Maschinen- n. Waggonbao-Fabrfk, A. G. WVa XL, Shnmeringer HaopCstr. SS*9 Zastopstvo: IN2ENJERSKI BIRO JULIO BRK1TVV1E8ER, Zagreb, Vodnikova 11. — Telefon broi 26—83. "f - •' • .'' •. '••••.• v -1 Cenjenim obiskovalcem velesejma sa vljudno priporoča RESTAVRACIJA POD „SKALC0" MESTNI TRG 11 kjer bodo post rež eni a prvovrstno pijačo kakor tudi s domačo, srbsko ln dunajsko kuhinjo. — Vsak čas se dobe čevabčiči, ražnlči m druge srbsko speci ali tete. — Vsak dan KONCERT. — Abonenti se sprejemajo. — Za obilen, obisk se priporoča 13888 JAKOB BRIŠKI, restavrater. kokoAie, pnrj«. goij«, naravno in s strotem čiščeno, dobavlja v vsaki množini E. VAM CAKOVEC Telefon številka 59, 4, 3, 00 Paienti v vseh državah sveta« Ročna Mgi jonska mM s trakom se zamore s pomočjo navadne plošče postaviti na vsak vodnjak do 80 m globočine brez vsakih notranjih instalacij. ... trak iz roburija, kovine, ki ne oksidlra. Pretvarja vsak tudi najbolj globok vodnjak v izda- CARUEHE ten vir zdravo voda Ne zamrzne niti ob najhujšem mrazu. Cene kompletnih ročnih sesaJk za vodnjake naslednjih globočin: 5 10 > 15 » 20 > 80 > 40 > 80 > Din 8.276.— > 4.256.— > 5.236.— * 6.216.— > 7.680.— > 8.824.— > 18.440.— Prospekte pošlje brezplačno glav. zastopnik ZAGREB MoMnakoga ulica 26 Motorne sesal-ke do 200.000 litrov na uro. 10630 Suknje in obleke kupite dobro in poceni v tovarni oblek STERIEECKI Celje štev. SO. I V Novi, veliki, ilustrovani cenik m vzorci zastonj! J UiakM stoto 149, p. y»'Wt?» on MM Spalne fotelje Krat, gajakcre, bo^tom, m nreAe, iel-eao. ooauij« ia tapetntfk« ten adk. ndl Rudolf Radovaa tapetnlk vMesteš trg štev. 1J Ustanovljeno 1852. Te od. Korn Ljubljana Poljanska cesta št 8 C prej Henrik Korn) krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov hi central, kurjave. — Naprava strelovodov; kopališke ia klosetne naprave. Ženske ■Ji ne togujte ako aoMu« riodal X« imejte »tra bal Piiite naa aaara in ai raa pofijeo« od tiaot daa »talno % veeeljen in aignrnostjc j uporabljani 178 PerJodofin t* W*oa» ne ar. k. ete rojeni vaek ia »tralral Hikak« rai oSaranje — kot anoei dragih dam, bo »te tndi vi tadovoljnl Overovljeno ia tajam 4ooo aešk-o