The performative resilience of international humanitarian law in a time of discursive amnesia

angleški

2025

diskurz   diskurzivna amnezija   javni diskurz   medijski narativi   mednarodno humanitarno pravo   performativnost prava   razlikovanje ivojskovanje

Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Ta članek se začne z diagnozo diskurzivne amnezije, ki se je v letih 2023-2025 v sodobnem javnem diskurzu okrepila okoli mednarodnega humanitarnega prava. Kršitve mednarodnega humanitarnega prava so se razširile, hkrati pa so se pravne kategorije, ki vojskovanje napravijo normativno opisljivo, kot so civilist, borec, sorazmernost in razlikovanje, sistematično umaknile iz političnih in medijskih narativov. Avtor zagovarja stališče, da je ta molk enako nevaren kot kršitve same, saj lahko zaradi tega molka pravila mednarodnega humanitarnega prava utonejo v pozabo. Avtor opredeli pet verjetnih vzrokov te diskurzivne amnezije: znotrajnormativno konkurenco s pravnimi pravili o genocidu, kompleksnost uporabe in razlage pravil v asimetričnih konfliktih, monopolizacija razprave s perspektivo ius ad bellum, kritične zadržke zaradi kolonialnih in spolno zaznamovanih zgodovinskih genealogij mednarodnega humanitarnega prava ter pojav področij, na katerih kritika ni zaželena. Na podlagi te diagnoze utemeljuje, da mednarodno humanitarno pravo ni izgubilo svoje performativne moči, ki ga je mogoče uporabiti in mobilizirati s trajnim, institucionalno podprtim artikuliranjem njegovih osrednjih kategorij. Avtor sklene s povabilom k mobilizaciji performativnosti mednarodnega humanitarnega prava na pravnem, izobraževalnem, operativnem in komunikacijskem področju.

20.05.2026