Majol'ke iz Siške
Marsikdo, ki živi v naši občini že vrsto let. ne ve. da Pod hribom 76, na koncu šišenske ceste, obratuje že 45 let tovarna fine keramike Dekor, na katero opozarja že od daleč visok dimnik.
Dekor je bil ustanovljen leta 1932 kot del-niška družba, pri kateri je bil soustanovitelj tudi znani ljubljanski arhitekt Jože Karlovšek. Še danes lahko prebiramo njegove knjige s področja keramike in lončarstva in njegova piisotnost in angažiranost v prvih razvojnih letih je bila več kot potrebna in dobrodošla.
Direktor Vido Javornik
Zanimivo je dejstvo, da so se za takratni razvoj slovenske keramike pri Dekorju zavze-mali tudi znani slovenski kiparji Karel Putrih, Tone in Mara Kralj, France Gorše, Tine Kos, Zdenko Kalin, znana obllkovalka in slikarka Dana Pajnič in drugi, tako da ni čudno, če je v tej začetni proizvodnji s 300 artikli prevla-dovala figuralika.
V letu ustanovitve je Dekor razstavljal na ljubljanskem jesenskem velesejmu v Tivoliju in požel izrsden uspeh. To je zabeležil tudi ta-kratni.»Slovenski narod«, ki je pod naslovom »Velesejem — dokaz našega napredka — Po-leg drugih zanimivošti so razstavljeni letos tu-di krasni domači keramični izdelki« med osta-. lim zapdsal:
»Kdor ne obišee velescjma z zavezanimi očmi, lahko vidi na vsakem koraku. da so ve-lesejemske razstave slika našega ?.topnjujoče-ga se napredka ... Naš obrtnik in trgovec. pa tudi industrijec so veselt, če so njihovi izdelki solidni. Naš producent čuti zadoščenje, če nje-govo blago ustreza trgu ih če kakovost blaga prekaša tuje izdelke, ne le, da bi zgolj slcpo stremel za dobičkom ... Prav posebno pozor-nost pa je trcba posvetiti v paviljonu F kera-mičnim izdelkom družbe Dekor. To je poseb-no lepo blago ...
Keramični izdelki pri nas še niso »-udoma-čeni«; tuje blago je izredno drago ter tipično luksuzno, nepristopno širšemu sloju. Zato pa
tudi redki vedo, kako so keramični izdelki le-pi, da je moderna stanovanjska kultura našla v njih dragoceno izpopolnilo ... Težko si je zamisliti moderno stanovanje brez vaze ali drugih izdelkov, kakršne vidiš pri »Dekorju«; prefinjena eleganca je v vseh teh izdelkih ... Arhitekti in kiparji so oblikovalci teh oblik...
Kot rečeno — doslcj nismo poznali takšnih domačih keramičnih izdelkov, ker ni bilo med proizvajalci tistega idealizma, da bi se lotili tveganega, v začetku nereutabilnega posla.
Članek navaja tudi samo tehniko izdelave, da bi na koncu članek zaključil s stavki:
»Treba je ogromno dela, preden pride izde-lek na trg. Izdelovanje ni zgolj mehanična produkcija, izdelki. čeprav prihajajo iz tovar-ne, so umetniški ter imajo stalno uinetniško vrednost.«
Toliko o uspehih Dekorja pred vojno.
Po vojni so nastale velike težave z glazuro, tako da so si jo morali sami pripravljati v primitivnih razmerah, prav tako tudi osnovni material — glino, ki so jo dobivali najprej iz Radomelj, sedaj pa jo že 28 let dobivajo iz Ko-čevja. Vsa ta leta se držijo istega recepta, ki je najbolj kvaliteten.
O teh povojnih časih smo se pogovarjali z direktorjem Vidom Javornikom, ki je zaposlen pri Dekorju kot keramik od osvoboditve do danes. Predani vodja tega malega, 16-članske-ga kolektiva. ki se z entuziazmom in strokov-nostjo (kakor zatrjuje, je on v prvi vrsti ke-ramik, čeprav je direktor že 9 let) bori za ohranitev prave slovenske keramike, ki klju-buje vsem modernizmom današnjega časa.
Ves navdušen je pravil o nedavni razstavi evropske keramike v Vicenzi, na kateri Dekor-jevi izdelki ne bi delali sramote. Njegovo na--vdušenje je bilo še večje, ko je.pravil o itali-janskih pečeh za keramiko. Namreč — oni še danes uporabljajo dve stari klasični peči na posredno kurjenje z drvmi pri temperaturi 960° C, za katere porabijo 800 kubičnih metrov drv na leto. Poraba glazur je letno kar 4 tone, od katerih morajo četrtino uvažati z Dunaja in Kolna. Še sreča, da je pred leti začela ob-ratovati domača tovarna keramičnih glazur »Gorica« v Zagrebu, ki izdeluje nekaj zelo dobrih kvalitet in barv, toda premalo za po-trebe vse bolj zahtevnega tržišča. Kočevske gline pa porabijo letno 100 ton.
In ko nas tovariš Javornik vodi po pre-majhnih in temnih delavniških prostorih. kjer se meša čudoviti duh lesa z vonjem gline, kjer se vrti 8 lončarskih koles na nožni Rogon prid-nih oblikovalcev in ročnih slikarjev, čutiš v njem ponos, ko nazadnje pokaže polno skla-dišče gotovih izdelkov — trud tega malega ko-lekliva. V tem skladišču ni več tistega povoj-nega kiča, ki je tako lahko našel pot v naše domove.
Odkar je direktor, izbira stare in nove mo-derne oblike keramike in če se bodo izpolnile njegove želje in bodo dobili električne peči in kolovrate. bo ostala kljub temu roka kerami-čarja tista, ki bo dala končni pečat sleherne-mu izdelku. So kooperanti tovarne Lek. za ka-tero so izdelali 67 % lanskoletne proizvodnje.
Ali bo Lek ali nekdo drug tisti. ki jih bo vzel pod svojo streho, da ne bodo še naprej životarili iz rok v usta, bomo kmalu videli. Prepričani pa smo, da je ohranitcv sloveaske keramike — ne samo pri nas v Šiški — nujna in potrebna.
Mario L. Vilhar
Podpisi k slikam: »Dekor« v letu ustanovitve • Ročno oblikovanje in slikanje • Klasično kurjenje z drvmi pred 45 leti in danes • Konč-ni izdelki na policah
Foto: France Kmetič