| ta,ti (ti«« « (trta* I N »sreč« nftikl
Iiha/e »»»ko cr«a» Naročnine:
sa c«lo Ula Dla »-
sa f it\ l«!» . 1» -
K lB3tMK*K9
m »1» Ula Dla i* -lumU tarifa. • Pir »»ln vpraSatJem »a| aa prllail tr.tmko >a o* fner. — Nafraaklraaa i«a neapral«*aj«.
Kmetski list
Glasilo ..Slovenske Kmetske Stranke".
VsiMt I»m n* udm nrolcja dtli I. mvUlvsttM
Itakoplal aa aa m-Hfo. - Ptaia hi toU aa i MubHani. - Ur<4-■Mtva la apaara |a » L|aM|aai v KaMvaraM »Mat Mav. 1. - Talafa* kitar. KM«. - Iii»
varfa M. ilJMk
Ivan Albreht:
Na
V večnost, v večnost staro leto trudno lega spat nocoj, da bi vzelo vse bridkosti, žalost in gorje s seboj!
Z radostjo smo ga sprejeli, ko je mlado k nam prišlo, kdo je slutil, kaj mu dalo je za narod naš nebo?!
Svetu smo miru želeli, bratom sloge in moči, da nas ljubi mati zemlja in obilo nam rodi.
Ni miru prineslo v srca, bratom sloge dalo ni, zemljo nam je stogotilo, da užaljena besni.
Mnogih žuljev tople nade vzele divje so vode, zdaj na ruševine mrke grenke nam rose solze.
Vse po solnčni zemlji naši, ki jo tujec je uklel, mrak gorja in bolečine v sužnost brate je zaprel.
Srca do neba kričijo, raja kliče na pomoč: »Kod Matija Gubec hodiš, da posvetiš v našo noč?!
V večnost, v večnost staro leto trudno lega spat nocoj, da bi vzelo naše boli, žalost in gorje s seboj!...
ne bomo prebitka porabili za kakšne druge namene — če bo sploh kaj prebitka — ampak bomo poskrbeli, da list vsebinsko in po obsegu dvignemo.
Tudi glede oglasov nam naši naročniki lahko jako mnogo pomagajo. Ne samo tisti, ki sami oglašujejo, ampak vsi naši naročniki sploh. Koliko je trgovcev in obrtnikov, ki jih naši pristaši popirajo in tudi takih je mnogo, ki samo od naših pristašev žive, toda oglašujejo pa v vseh listih, samo v našem ne! Tukaj morajo naši pristaši zastaviti ves svoj vpliv in trgovcem in obrtnikom reči: Če se ne sramujete jemati našega denarja, se tudi ne
Za naš list.
smete sramovati oglasov v »Kmetskem listu«!
Pristašev Slov. kmetske stranke je danes že v Sloveniji lepa armada! Če bomo vsi storili svojo dolžnost, se bo znatno dvignil naš list, z listom vred pa bo rastlo tudi število novih bojevnikov za našo stvar.
Z novim letom vsi na energično delo!
Vsak posamezni pristaš naj agi-tira med svojimi znanci, krajevne organizacije pa naj ukrenejo v svojih okoliših vse, kar je potrebno z ozirom na krajevne razmere, da naš list kolikor mogoče razširijo in nam pridobe čim več naročnikovi
Ob novem letu ljudje navadno obnavljajo naročnino za liste in časopise. Komur je všeč časopis, ki ga je že celo leto bral, ta si časopis naroči še za eno leto. Kaj pa naredi tisti, ki z listom, ki ga je prejemal preteklo leto, ni več zadovoljen?
Tak bralec mora gledati, da dobi kaj boljšega, s čimer bo bolj zadovoljen. Tak bralec naj se vpraša predvsem, zakaj z enim ali drugim listom ni zadovoljen.
V Sloveniji imamo jako mnogo časopisov, tako da je izbera med njimi skoraj težka. Mi imamo lepo število dnevnikov. Toda kako je z dnevniki za kmeta in delavca. Ali imajo ti vedno dovolj časa in de narja, da si drže- razmeroma drag dnevnik? Takih kmetov in delavcev je žalibog jako malo.
Za ogromno večino kmetov in delavcev prihaja resno v poštev le tednik, ker ljudje navadno bero le ob nedeljah, ko imajo čas. Za kmete, zlasti pa za male kmete in za delavce, pa je naš »Kmetski list« gotovo vsega priporočila vreden.
Poleg našega »Kmetskega lista« izhajata v Sloveniji še dva druga tednika, »Domovina« in »Domoljub«. Oba sta po obsegu večja, kakor je naš list. Tudi cenejša sta menda. Toda niti obseg niti cena ne smeta za naše ljudi prihajati v poštev, kajti prav gotovo nihče ne naroča lista samo zaradi večje ali manjše količine papirja, ampak vsak ga naroča zaradi berila, t. j. za to, da bi zvedel iz lista, kaj je res.
Resnica je, in mi je prav nič ne tajimo, da je naš list glasilo naše
politične organizacije, naše stranke. Ta okolnost nas pa ni nikdar ovirala in nas tudi prihodnje leto ne bo ovirala, da ne bi ljudem povedali resnice. Če bosta dr. Korošec ali pa dr. Žerjav naredila kaj dobrega in pametnega, bomo to tudi priznali. Priznali pa bomo tudi pogreške v naših vrstah — zakaj pa ne? Naš princip je in bo: Ljudje naj izvedo, kar je, in potem naj sodijo sami! Zato jim je Bog dal možgane!
Ne bomo pa priznavali le svojih napak v cilju, da jih izboljšamo, ampak brez ozira na levo in desno bomo razkrinkavali tudi laži in neresnico na drugih straneh, pa naj jih zagreši kdor koli! Naša najvažnejša naloga je vzgojiti naše bralce politično tako, da bodo znali in mogli sami presojati in odločevati, kaj je prav in kaj ni prav.
Kdor misli s slovenskimi ljudmi, zlasti s kmeti in z delavci pošteno, ta nas bo gotovo podpiral, da se naš list čim bolj razširi.
Mi lista ne moremo dajati cenejšega kakor je. Mi primarno, da nimamo na razpolago bogatih strankarskih dohodkov, kakor jih imajo i oni, ki imajo svoje tiskarne in druga podjetja, katerih dohodki so namenjeni za to, da pokrivajo izgube pri listih. Mi smo navezani edino le na naročnino in na oglase.
Jasno bo pač vsakomur, da list ne more biti cenejši kakor stane. Tiskarniški stroški so visoki in papir je drag. Kolikor več pa je naročnikov, toliko se list poceni, ker j odpade na vsak izvod manj tiskarskih stroškov. Če se bo število na-iših naročnikov dvignilo, mi seveda
>Slovenstvo< današnjih voditeljev SLS.
Današnji voditelji se kaj radi sklicujejo na to, da je SLS »edina legitimna zastopnica Slovencev in Slovenstva.« Kako izgleda to »zastopstvo« v luči zgodovine, hočemo dokazati na sledečih primerih:
1. Na shodu zaupnikov SLS meseca januarja 1. 1919 je govoril dr. Korošec:
»Predvsem nam je treba misliti na dobrobit našega celokupnega »jugoslovanskega« (torej ne »slovenskega« op. ur.) naroda. To je sedaj glavna zadača Vseslovenske ljudske stranke... Slovenski, hrvatski in srbski kmet se bodo našli in zavest skupnosti med njimi bo najmočnejša vez, najsigurnejše poroštvo za nerazdeljenost, za enotnost in skupnost jugoslovanskega naroda in države. (Burno odobravanje). Komur je blagor jugoslovanskega naroda, osobito kmeta in delavca, na srcu, njega vabimo v našo sredo, pod krov naše stranke.«
Tako poroča »Slovenec^ dne 17. januarja 1. 1919. — Lepše bi tudi sam dr. Žerjav ne mogel govoriti! Takrat je dr. Korošec vabil slovenske kmete in delavce pod krov svoje stranke za »jugoslovanstvo«. Danes pa je vrgel svojo jugoslovansko srajco za plot in vabi slovenske kmete in delavce v svoj »slovenski« tabor! Nam se pa z:di, da njegov tabor ni ne »jugoslovanski«, še manj je seveda »slovenski«, ampak je enostavno zaiurani tabor! Ali ne bo on svoje današnje slovenske fronte z ravno tako lahkim srcem zapustil, kakor je zapustil jugoslovansko, če mu bo tako boljše kazalo? Ali morejo kmetje taki vihravi in nedosledni politiki še zaupati?
Kdor ima troho ponosa v sebi, ta ne more!
Meseca februarja 1. 1919. pa je govoril tedanji načelnik SLS gosp. prof. Remec tako:
»Napraviti bi bilo treba avtonomijo za okrožja. Mi ne zahtevamo plemenske avtonomije ... (torej ne avtonomije za Slovenijo, op. ur.). Zakonodaja naj bo skupna. En političen parlament, ki bo imel zakonodajno oblast — za domače gospodarske interese pa posebna zastopstva. V politiki naj se uvede centralizem!«
Tako je poročal »Slovenec« dne 21. februarja 1. 1919.
In ljudje, ki so zastopali še 1919. leta politični centralizem, se upajo govoriti danes o enotni slovenski fronti in se kazati ljudem kot prvo-boritelji za zakonodajno avtonomijo ujedinjene Slovenije!
Dne 12. aprila 1919. pa je izreklo vodstvo SLS v »Slovencu«:
V državnem oziru stoji stranka na stališču narodnega in državnega edinstva.«
In ti ljudje, ki so oznanjali 1. 1919 »narodno in državno edinstvo«, govore danes kot prvoboritelji za Slovenstvo! Kdo se ne smeje?
Vidite, to so stvari, ki jih je treba ljudem na deželi povedati in razložiti, da bodo enkrat vedeli, s kom imajo opraviti, če pride med nje kakšen tak »Slovenec«!
Položnice so bile priložene v štev. 50. Ako še niste nakazali naročnine, storite to takoj!
Naši kandidati za r oblastno skupščino
Mariborska oblast.
Volitve se vrše 23. januarja 1927.
OKRAJ CELJE — VRANSKO: 2. skrinjica.
1.	Rudof Lorber, posestnik, Žalec,
2.	Jože Kožuh, posestnik in župan, Škofja vas,
3.	Franc Plaskan, posestnik, Orla vas,
4.	Jakob Brumen, posestnik, Sp. Hudinja,
5.	Martin Šorn, posestnik, Grajska vas,
6.	Jakob Hropot, posestnik, Pod-vin, Gotovlje.
Namestniki:
1.	Ivan Naraks, posestnik, Zgornja Loznica,
2.	Franc Konšek, posestnik, Bezov-je, Kalobje,
4.	Jože Kajne, sedlar in posestnik, Žalec
5.	Anton Kajtna, posestnik, Lisce,
6.	Jože Marine, posestnik. Št. Pavel.
OKRAJ ŠMARJE:
2.	skrinjica.
1.	Dr. Anton Novačan, Maribor,
2.	Franc Jevšnik, pos. sin, Kozje,
3.	Fr. Verbovšek, posestnik, Rog. Slatina,
4.	Janez Taborne, posestnik, Stranje,
5.	Beno Madile, stavbenik. Tržišče.
Namestniki:
1.	Alojz Strašek, posest., Šmarje.
2.	Franc Pogelšek, posestnik, Belo,
3.	Josip Sikošek, posestnik, Buče,
4.	Nunčič Franc, posestnik, Perovo,
5.	Majer Anton, posestnik, Sv. Peter na Medvedjem selu.
OKRAJ GORNJIGRAD:
3.	skrinjica.
1.	Anton Podpečan, pos., Ljubno,
2.	Josip Ermenc, pos., Ljubno.
Namestnika:
1.	Janez Retko, posestnik, Ter,
2.	Jakob Škrabar, strankin tajnik, Maribor.
OKRAJ PTUJ:
4.	skrinjica.
1.	Martin V-indiš, posestnik, Spoti. Leskovec,
2.	Štefan Dobnik, pos., Zlatoliče,
3.	Ivan Rojs, pos., Ormož,
4.	Jakob Žnidarič, pos., Središče,
5.	Gustav Pen, pos. in gost., Juro-vec,
6.	Ivan Petrovič, pos., Ptuj,
7.	Dr. Anton Novačan, pisatelj, Maribor.
Namestniki:
1.	Franc Peršuh, pos., Mihovci,
2.	Vinko Simonič, pos. in mehanik, Ptuj.
3.	Ivan Novak, pos., Trgovišče,
4.	Ivan Babosek, pos., Rablječa ves,
5.	Andrej Štumberger, oskrbnik, Vareja,
6.	Jože Satler, pos. in mizar, Boršt-Št. Vid,
7.	Franc Strucl, trafikant, Š. Vid.
OKRAJ MURSKA SOBOTA: 3. skrinjica.
1.	Adam Sarkany, posestnik, Adri-anci,
2.	Josip Hžry, posestnik, Domanj-ševci,
3.	Arpad Benčecz, posestnik, Le-merje,
4.	Janez Fartek, posestnik, Kuzdo-blanje,
5.	Štefan Csellšk, pos., Lemerje.
Namestniki:
1.	Franc Mikola, posestnik, Gornji Petrovci,
2.	Karoly Keresmar, pos. Gornji Petrovci,
3.	Franc Csasar, pos., Domajnsovci,
4.	Franc Pelcar, posestnik, Kuzdo-blanje,
5.	Janez Šiftar, pos., Brezovci. Predstavnik liste za glavni volilni odbor:
Kalman Skrilec, posestnik, Le merje.
Namestnik predstavnika liste za glavni volilni odbor:
Aleksander Savel, posestnik, Pu-žavci.
OKRAJ SLOVENJIGRADEC: 3. skrinjica.
1.	Anton Peršuh, živinozdravnik, Slovenjigradec,
2.	Ivan Kac, posestnik, Šmartno,
3.	Franc Cajnko, trgovec, Slovenjigradec.
Namestniki:
1.	Ivan Vivod, posestnik, Lošperk,
2.	Anton Lipovšek, posestnik, Maribor
3.	Štefan Dobnik, posestnik, Zlato-ličje pri Ptuju.
OKRAJ PREVALJE:
3. skrinjica.
1.	Dr. Anton Novačan, pisatelj, Maribor.
2.	Viljem Neuner, pos. in župan, Marenberk,
3.	Ivan Šuligoj, pos., Trbonje.
Namestniki:
1.	Janez Vergil, pos., Zg. Vižinga,
2.	Ivan Hartman, pos., Remšik,
3.	Jurij Brajnik, pos., Trbonje.
OKRAJ LJUTOMER: 2. skrinjica.
1.	Andrej Roškar, pos., C ven,
2.	Jakob Nemec, pos., Dragotinci,
3.	Ivan Gregorc, pos., Vratja vas.
Namestniki:
1.	Franc Žinkovič, župan, Bora-čeva,
2.	Franc Skuhala, župan, Križevci,
3.	Franc Spinder, žup., Radislavci.
OKRAJ KONJICE: 2. skrinjica.
1.	Franjo švikaršič, drž. komisar, Vitanje.
2.	Anton Jevšenak, pos., Sv. Jernej. Namestnika:
1.	Franc. Drobne, pos., Skomarje,
2.	Anton Kaukler, pos., Loče.
OKRAJ MARIBOR - DESNI BREG: 3. skrinjica.
1.	Kirbiš Ivan, pos., Prepolje,
2.	Klemen Ivan, ključ., Studenci,
3.	Franc Pauman, pos., Podovo,
4.	Ig. Petrovič, pos., Bukovec,
5.	Lovrenc Rep, ključ., Bistrica.
Namestniki:
1.	Franc Jelšek, župan, Ješevca.
2.	Franc Gregorc, župan. Gorica,
3.	Jurij Krček, delavec, Rogoza,
4.	Ludvik Lah, pos. Šmiklavž,
5.	Franc Druže, pos., Radvanje.
OKRAJ MARIBOR — LEVI BREG. 2. skrinjica.
1.	Anton Lipovšek, pos., Maribor.
2.	Vikt. Koren, trg. in pos., Krče-vina,
3.	Hinko Volmajer, pos., Selnica,
4.	Maks Paulič, pos., Zg. Sv. Kun-gota,
5.	Josip Fekonja, župan, Grušovo.
Namestniki:
1.	Anton Fras, pos., Trčova,
2.	Martin Hernah, župan, Selnica,
3.	Lojze Lorber, pos., Malčenik,
4.	Rud. Bruderman, pos., Brester-nica,
5.	Ivan Fluher, pos., Trčova.
OKRAJ MARIBOR . MESTO: 3. skrinjica.
1.	Josip "Ribarič, profesor, Maribor,
2.	Dr. Rihard Faninger, odv., Maribor,
3.	Dr. Fran Rostohar, profesor, Maribor.
Namestniki:
1.	Anton Lipovšek, gost., Maribor,
2.	Matko Fras, zas. uradnik, Maribor,
3.	Jakob Škrabar, zaš. uradnik, Maribor.
OKRAJ DOLNJA LENDAVA: 3. skrinjica.
1.	Štefan Terboča, pos., Turnišče,
2.	Janez Dsuban, pos. in gost., Dolnji Lakoš,
3.	Štefan Berden, pos., Dobrovnik,
4.	Števan Pivar, pos., Bratonci.
Namestniki:
1.	Ivan Čizmazija, obč. blagajnik, Turnišče,
2.	Matko Raj, posestnik, Dolnja Lendava,
3.	Franc Horvat, pos., Bratonci,
4.	Mihaly Pučko, pos., Bratonci.
Za okraj Kamnik smo zadnjič pomotoma javili vrstni red naše skrinjice, ki je v tem okraju tretja (3).
Gosenice pri venski banki".
Ni to naslov, ki smo si ga izmislili mi. Zapisan je v božični številki »Jutra«. Ker pa ta naslov jako
dobro označuje bistvo stvari, naj nam cenjeno »Jutro« ne zameri, da tudi mi pod tem naslovom povemo še nekaj malenkosti.
Zadnjič smo povedali, da je bilo nakazano g. dr. Žerjavu in g. dr. Milku Brezigarju od »Slavenske banke« vsakemu po pol milijona dinarjev (t. j. po dva milijona kron), in sicer prvemu v »prosvetne in kulturne svrhe brez obveznosti polaganja detajlnih računov«, drugemu pa »v propagandne svrhe«.
Je pa še nekaj gospodov, ki so živeli s »Slavensko banko« v jako dobrem razmerju. Tem gospodom »Jutro« ne bo dalo častnega na-sloya »gosenice«... Zato se tudi mi vsakih naslovov vzdržujemo.
Iz »zaključka broj 7« izvemo sledeče:
»Dne 12. februarja je dvignil dr. Branko Arko znesek 125.000 dinarjev, ki je vknjižen na »izgube zavoda« pod naslovom »potni stroški«. Ugotavlja se, da je ta znesek prispevek zavoda za (samostojno-) demokratsko stranko v Zagrebu in je bil izplačan njenemu tajništvu.«
»Jutro« bo seveda trdilo še naprej, da med »Slavensko banko« in med SDS »ni bilo nikdar nobene zveze«!!
Nam se vendar nekoliko čudno zdi, da se najdejo na svetu banke, ki kar same od sebe, brez vsake »zveze« izplačujejo tajništvu SDS in vodilnim osebam SDS debele stotisoče!
Je pa tukaj še en »zaključek št. 9«, kjer beremo: »Dne 22. junija 1. 1923: Sklene
se na račun provizije nakazati pri podružnici (»Slav. banke«) v Mariboru g. dr. Franu TJpoldn a»«&ek
125.000 dinarjev v kulturne in politične svrhe. Dr. Lipold nam o razdelitvi tega zneska ni dolžan polagati računa.«
Slovenska kultura in prosveta je res srečna. Mi vidimo šele sedaj, kakšna strahovita nesreča je zadela našo kulturo in prosveto, odkar so se zaprle blagajne pri Slavenski banki. Dr. Žerjavu so nakazali pol milijona dinarjev, dr. Lipoldu pa pol milijona kron za našo kulturo in prosveto! Koliko je naša kultura in prosveta od tega denarja res dobila, tega seveda mi ne moremo vedeti. To naj bagovolita pojasniti gg. dr. Žerjav in dr. Lipold.
Tudi zapisnik, napisan v Beogradu 21. oktobra 1. 1922, dokazuje, da med SDS in »Slavensko banko« »niso bile nikdar nobene zveze«. Ta zapisnik se tiče namreč pogodbe, sklenjene med Slavensko banko in takozvano »Jugoštampo«. »Jugoštampa« je namreč delniška družba, ki je tiskala samostojno-demokratske časopise v Zagrebu. »Jugoštampa« je pa napravila pri Slavenski banki 18 milijonov kron dolga in ureditev tega dolga je predmet pogodbe, ki jo obravnava zapisnik od 11. oktobra 1. 1922.
Na koncu tega zapisnika pa beremo: »Obe stranki (t. j. »Jugoštampa« in Slavenska banka) sta se sporazumeli, da se podjetje »Jugoštampa«, zlasti pa njeni časopisi vodijo v prijateljstvu s Slavensko banko in z njenimi voditelji in da se časopisi ozirajo na njene (t. j. na bančne) interese ...
Ta dostavek je napisal Sv. Pri-bičevic, podpisana pa sta še Arko in Kramer.
Jako verjetno je, da je podpisani Kramer g. dr. Kramer, ravnatelj »Jutra« — z gotovostjo pa tega ne trdimo.
Mislimo, da je stvar za vsakega človeka jasna dovolj. Čudili pa se mi ravno ne bi, če bi lepega dne brali v »Jutru«, da je »Jugoštam-pa« — radičevsko podjetje...
Jako interesantno bi tudi bilo, dognati za kakšne »propagandne svrhe« so nakazali gospodje pri Slavenski banki pol milijona dinarjev g. dr. Brezigarju. Neka propaganda se je že morala delati, ali za volitve, ali za časopise ali bogve za kaj.
Mogoče pa se je delala kakšna propaganda pri hranilnicah, naj vlagajo svoje prebitke pri Slavenski banki? Tudi to je mogoče. Znano je namreč, da so pred dvemi ali tremi leti razni denarni zavodi silno iskali gotovino in so ponujali tudi procente (provizijo) onim, ki so jim pri preskrbi gotovine šli na roko. Ali so bile kakšne provizije tudi izplačane ali ne, o tem zaenkrat še nič ne maramo reči.
Imajo pa razne hranilnice v Sloveniji od Slavenske banke prav čedne vsote za tirjati. Tako ima za tirjati:
1.	Mestna hranilnica v Kočevju 61.880 Din.
2.	Okrajna hranilnica v Kozjem . 102.120 Din.
3.	Okrajna hranilnica v Konjicah 105.150 Din.
4.	Okr. hranilni--ca v Slov. Bistrici
5.	Mestna hranilnica v Mariboru
6.	Okr. hranilnica v SI. Gradcu
7.	Mestna hranilnica v Kranju .
8.	Kranj, hranilnica v Ljubljani .
9.	Mestna hran. v Novem mestu .
10.	Mestna hranilnica v Kamniku
11.	Hipotekama banka v Ljubljani
12.	Mestna hran. v Ljubljani . .
200.640 Din. 330.635 Din. 2,029.353 Din. 2,466.610 Din. 3,422.217 Din. 3,611.360 Din. 3,802.057 Din. 3,830.573 Din. 16,342.450 Din.
Kdo pa upravlja premoženje imenovanih hranilnic, oziroma kdo sedi v tozadevnih odborih, ravnateljstvih itd., to naj pogledajo prebivalci omenjenih okrajev sami. Upamo, da se bo tudi v njihovih glavah enkrat temeljito posvetilo. Vloge v teh hranilnicah, smo že večkrat omenili, niso nič prizadete.
Koliko procentov v Slav. banki vloženega denarja bodo hranilnice dobile nazaj, tega danes še nihče ne ve. Upniški odbor Slavenske banke, ki stoji pod vodstvom Mestne hranilnice ljubljanske, je mnenja, da bo sreča, če se bo dobilo 50 procentov. Vprašanje: Kdo je odgovoren za izgube pri hranilnicah, kolikor jih bo?
nico. V Ljubljani pa utegnemo doživeti občinske volitve. Volitev bo torej ravno dovolj.
Dovolj volitev pa je tudi že za nami. Mi smo že parkrat volili državni zbor. Nove državne zbore smo pa vedno volili v upanju, da bo boljše. Žalibog pa se naši upi in naša pričakovanja niso izpolnila, vsaj ne tako in toliko, kolikor smo si želeli. To je vzbudilo pri mnogih ljudeh občutek malodušno-sti, tako da pravijo ljudje: »E, kaj bom hodil volit, vsaj itak vse skupaj nič ne pomaga!«
Ta malodušnost je razumljiva. Komur se kakšna stvar parkrat ponesreči, res rad izgubi zaupanje in vero v samega sebe. Ravno tako je pa tudi res, da taki ljudje nikdar ne pridejo daleč, ki prezgodaj vržejo puško v koruzo! Življenje je trda stvar in. v življenju zmaga samo tisti, ki ne odneha, ki nikdar ne odneha!
Najmanj pa smemo odnehati in popustiti pri bližnjih volitvah v oblastne skupščine (deželne zbore). Bodoči deželni zbori bodo
namreč popolnoma naše skupščine in samo od nas je odvisno, kako in kaj bodo delale! Če se ne bomo izkazali niti tukaj, potem bomo morali reči le: »Naša je krivda!«
Bodoče oblastne skupščine bodo imele nalogo, da nazaj postavijo to, kar so nam nepremišljeni ljudje 1.1918 zapravili. Zato bo treba znova ustvarjati podlago za naše bodoče deželno gospodarstvo. Kjer pa gre za nas same, tam ne smemo biti malodušni, tam ne smemo nikdar in pod nobenim pogojem odnehati niti za las!
Zapomnite si: Kar si boste 23. januarja izvolili sami, to boste imeli! Glejte torej, da boste prav in dobro volili! Odločitev vam ne more biti težka: Ali hočete voliti I tiste, ki so vam vaše nekdanje deželno gospodarstvo lahkomiselno zapravili, ali pa nas, ki smo ' voljni novo gospodarstvo ustvarjati!
Mi upamo, da se boste odločili za nas, to je:
Za slovensko kmetsko stranko!
Volilne parole SIS.
Na sveti večer je bila sestavljena nova vlada. Člani nove vlade
so:
Nikola Uzunovič — predsednik, Stevo Hadžič — vojska, Milorad Vujičič — vere, Miša Trifunovič — prosveta, dr. Slavko Miletic — zdravstvo, Boža Maksimovič — notranje, Pavle Radič — agrar, Avgust Košutič — javna dela, dr. Benjamin Šuperina — pošte, dr. Ivan Krajač — trgovina, dr. Ninko Peric — zunanje, dr. Bogdan Markovic — finance, Svetislav Milosavljevič — promet, Milan Simonovic — šume, dr. Vaša Jovanovič — izenačenje zakonov,
dr. Milan Srskič — pravosodje. Dve ministrstvi, namreč za kmetijstvo in socijalno politiko, nista zasedeni, ampak sta pripravljeni za Slovensko ljudsko stranko, če bo hotela vstopiti vlado. Zato ni v novi vladi več tov. Pucelj.
Kako je prišlo do nove vlade in zakaj je minister za promet vojak in zakaj so hoteli v vlado imeti tudi SLS, je razvidno iz izjave Stje-pana Radiča. ki jo je dal sotrud-niku zagrebškega »Jutarnjega lista«. Radič je rekel:
v v a
Nova vlada ima nalogo, da uredi narodni sporazum in naš parlamentarizem tako modernizira, da bo koristil narodu in državi.
Najvažnejša stvar v novi vladi je to, na kar opozicija najbolj vpije (t. j. na generala kot ministra, op. ur.). Če je tudi novi minister za promet samo general (in ne tudi poslanec), se zaradi tega ne sme kričati. Ustava nikjer ne določa, da morajo ministri biti le poslanci, ampak določa le to, da so odgovorni parlamentu. Z ozirom na to, da je novi minister za promet načelnik prometnega oddelka v generalnem štabu, je treba g. Uzunovi-ču le čestitati, da je kot pravi parlamentarec razumel, da mora biti v sedanjem našem mednarodnem položaju, po dolgi vrsti nesposobnih ministrov, naš promet nacionaliziran v na jboljšem pomenu besede, t. j. da dobi za šefa narodnega človeka, ki se ne bo oziral na strankarstvo, ampak bo v železniških delavnicah napravil red in ki bo podkupljive uradnike dal zapreti.
V vladi sede danes štirji delovni Hrvati. Če bo pa dr. Korošec državo še naprej sabotiral, bo prišel v vlado še peti.
Ali pogum — malodušnost ?
Kakor kažejo razna znamenja, bomo imeli prihodnje leto večkrat priložnost voliti. Prve volitve, ki naš čakajo, so volitve v oblastne
skupščine. Ni pa izključeno, da bomo imeli prihodnje leto tudi dr-žavnozhorske volitve, trgovci in obrtniki pa bodo volili svojo zbor-
Kakor pri zadnjih dveh skupščinskih volitvah tako tudi pri sedanji volitvi v oblastne skupščine gre Slov. ljudska stranka v volilni boj s parolami: Slovenstvo in avtonomija. Kakor doslej, tako bo tudi to pot skušala vse druge stranke in tudi nas očrniti, da smo proti enemu in drugemu.
Kar se tiče Slovenstva, ve danes vsak izmed nas, da Slovenstvo ni v nevarnosti in da nam ga nihče noče vzeti. To pa ravno vsled nove smeri naše notranje politike po sporazumu, za katerega ima HSS s Stjepa-nom Radicem s hrvatske in SKS s tov. Pucljem s slovenske strani največjo in edino zaslugo.
Drugič smo mi Slovenska kmetska stranka in je že s tem povedano, da hočemo ostati Slovenci, ohraniti naše šole in jezik in našemu kulturnemu življenju ohraniti slovensko obilježje. To pa zato, ker se naš kmet čuti Slovenca in torej Slovenstvo tvori eno izmed naših dobrih strani, na podlagi katerega je treba šele naprej graditi.
Ostudna laž je torej ono zmerjanje o »hrvaških hlapcih«. Voditelj celega kmetskega pokreta v državi mora biti eden in to je Štefan Radič ker ima hrvaška kmečka stranka med jugoslovanskimi kmetskimi strankami največ poslancev in ker je on duša pokretu in njegov najboljši ideolog in praktični političar. Da pa gremo in bomo vedno šli po pomoč k hrvatskim in srbskim kmetom, s katerimi smo združeni v enem poslaniškem klubu v parlamentu, je ne samo pametno, ampak tudi nujno potrebno in koristno, kakor se je že pokazalo. Razen tega je kmetskega stanu med nami Slovenci le 65—70% pri Hrvatih in Srbih pa 85 do 90 odstotkov in nam bo torej njih pomoč vedno potrebna.
Kmetske interese torej varujemo, Slovenstvo pa ohranimo.
Drugo glede avtonomije. Kar se tega tiče, SLS danes sama ne ve
ali ne pove, kaj to pomeni. Enkrat govori, da so to »široke samouprave« ljudstva, drugič, da bi naj to bile nekake deželne skupščine s pravicami prejšnjih avstrijskih deželnih zborov; če se bližajo volitve, se ukrade med njene volilne proglase kaka beseda o samostojnem parlamentu, v Beogradu pa se zadovolji že s tem, da bi ji dali pravico imenovati samo enega velikega župana za obe slovenski oblasti.
Tako, da res ne vemo na čem smo.
Kako je naše stališče v tem oziru?
Vsaka država se da notranje urejevati na dva načina. Ali potom centralizma ali potom samouprave. Pri centralističnem ustroju države je vsa oblast osredotočena, t. j. centralizirana v ministrstvih. Vse, tudi najmanjše zadeve rešuje minister, pogosto kot prva instanca, tako, kakor pravi Št. Radič, da nima niti časa za drugo kot za podpisovanje aktov. Celo občinska avtonomija ali samouprava je v svoji oblasti omejena na najmanjšo mero in se vsi občinski sklepi lahko brez razloga razveljavijo ali pa občinam postavljajo od ministrstva gerenti in komisarji, kakor je bilo na Hrvaškem, v Prekmurju in tudi po nekod v Sloveniji za časa Pribičevičeve sla-ve.Nad narodom upravlja od ministra postavljeno uradništvo, ki je samo njemu odgovorno in ki ga drži on v strahu, da mu ne skoči čez oj-nice. Z drugimi besedami: s centralizmom je v nujni zvezi tzv. biro-kratizem. Vse davščine pa, ki jih ljudstvo plačuje in sploh vse gospodarske razmere v kolikor državo kot onega, ki davke potirjava, zanimajo, so razvidne iz letnega državnega proračuna. Tak način državnega gospodarstva se imenuje etatizem.
Ravno nasprotno povedanemu je samouprava. Občine y gotovih re-
ceh samostojno odločajo, kakor tudi druge naprave, n. pr. šole, bolnice itd.; večji gospodarsko ali duševno skupaj spadajoči deli države se zopet v gotovih rečeh, ki samo nje zanimajo in se samo njih tičejo, sami upravljajo itd. Težišče državne notranje uprave ni torej več samo v ministrstvih, ampak je porazdeljeno po celi državi med takozva-ne samoupravne edinice, n. pr. občine itd. V gospodarstvu vlada in se podpira zadružništvo, ki je v svobodnih Zvezah, kakor posameznim zadrugam bolje odgovarja gospodarsko. Uradništvo imenujejo deloma tudi občine in druga samoupravna telesa, da v skrajno izvedenem sistemu samouprav ali neposredne vlade naroda, kar je isto celo skoro vse uradnike od poštarja do sodnika voli ljudstvo neposredno z volitvami, kakor je to v Ameriki in kakor je za Bolgarsko to zahteval in deloma izvedel Stambolinski.
Če je temu tako (in tako je!) ali more SLS očitati nam, da smo cen-tralisti, kar bo in je že neštetokrat storila, in da smo proti samoupravam? Ne samo naš strankin program, program HSS in sploh menda vsi programi kmetskih strank v Evropi, neštetokrat povdarjene besede Štefana Radiča: oblast naro-i du, celo njegovo življenje in celo prizadevanje HSS na Hrvatskem, Zemljoradničke stranke v Srbiji, črnogorske federalistične stranke (ki se sedaj fuzionira z nami), naše Slov. kmetske stranke in našega zadružništva gre za tem, da se da oblast in samouprava v roke narodu. Zahteva po samoupravljanju je eden ogelnih kamnov in bistvo vsakega modernega kmetškega pokreta. V naši državi je ravno HSS odpravila gerente na Hrvaškem in iz-vojevala razpis občinskih volitev v Dalmaciji. V Sloveniji je delo naših pristašev in zadrug in ministra Puclja znano.
Očitati nam centralizem je torej nespametnost prvega reda in slabo sredstvo naših nasprotnikov v tem volilnem boju.
Mi tudi vsi vemo, da so pravice oblastnih skupščin nezadostne, če se jih ozko tolmači. Toda ustavni tekst dotičnih členov, ki govore o oblastnih skupščinah, je precej nejasen in se da tudi najširše razlagati v korist kompentencam oblastnih skupščin. Kako se bode torej razlagal, to zavisi od tega, kaka je in bode državna smer naše politike in koliko bodo Slovenci in Hrvati so-©dločevali v njej. Zato smo tudi v vladi, da eno zabranimo in drugo podpiramo. Torej kakor pravi tov. Pucelj: kadar gori, treba gospodarju, da je pri hiši. Nam se zdi ta pot bolj pametna. Slov. ljudska stranka pa je, kakor tisti čmerast otrok iz kota: če mi ne daste, pa ne bom jedel...
Tudi združitve oblasti bodo prišle če bodemo imeli sposobne oblastne skupščine in če se bo izkazalo prav in potrebno. V nobenem slučaju pa Slov. ljudska stranka ne bo mogla pridobiti slovenskim oblastnim skupščinam ali slovenskemu narodu sploh več avtonomije kot jo bodo dobili Hrvatje. Zato je treba tudi nanje gledati in po možnosti z njimi doseči kar se doseči da.
Kako je s kmetskim programom SLS?
Če nam pa SLS v teh dveh rečeh Slovenstva in avtonomije ne more do živega, ampak je naša pot celo boljša, v tretji smo ji naprej.
SLS je že večkrat trdila — seveda samo na svojih shodih po deželi — in še bo trdila, kako je tudi ona kmetska stranka in podpira kmetske interese, kako ima svojo kulturno zvezo in na svojih kandidatskih listah večino kandidatov kmetskih posestnikov itd. *
Mnogo manje, kakor bodo pravili, je res. In kar je res, to SLS ni storila iz načela in notranje nujnosti kot'kmetska stranka, ampak z ozirom na politično korist in nekako prisiljeno po okoliščinah. Danes se bodo namreč tudi vse druge stranke hvalile, da imajo na svojih listah večino kmetskih kandidatov. Zato ker je javno mnenje tako in ker je naš kmet že spregledal ali pa je čisto blizu, da spregleda ter že prihaja težišče političnega življenja nanj. Končno je še edino on, ki ga volilec že vnaprej ne sumniči, da ima kake korupcionistične namene, pa ga je dobro vzeli na kandidatno listo. Tudi SDS bo to storila čeprav sem v dvomih, da ni ona tako mišljenje povzročila.
Ampak to ni program. To je koncesija, popuščanje javnemu mnenju in starim volilcem kmetom, to je kos kruha kmetskemu volilcu, češ: »Na, pa naj bo še tebi malo pravice.« V mnogih slučajih pa še to ni, ampak samo, kakor Nemoi pravijo: Augenauswischerei, da se oči izbriše; ali po naše: v kalni vodi ribe loviti. Jaz nočem reči, da čisto gotovo to poslednje velja tudii za SLS; eno prvo pa prav gotovo.
Mi se po stranki sami oslanjamo in iščemo samo kmeta in delavca kot volilca. Meščanskih in inteligenčnih mas mi ne bomo nikdar imeli razen prehodno, če jo bodo —skoraj bi rekel: kakor na primer zdaj — meščanske stranke do kraja polomile. SLS pa ima velik del svojih voliicev med meščanskimi krogi in ima mariborskega župana in ljubljanski mandat. Kruh torej drugi deli in razen tega vemo prav dobro, da ima in bo imel vse kdo drugi kakor kmetski in delavski volilec prvo in zadnjo besedo v Slov. ljudski stranki.
Naš kmetski program.
Slovenska kmetska stranka v zvezii z vsemi kmetskimi strankami Jugoslavije pa po svojem bistvu hoče in dela na to, da postane kmet in delavec subjekt in nosilec vse politične oblasti. Po svoji ogromni večini in ohranjeni poštenosti ima edini pravico na to in si naj državo uredi, kakor sam vidi, da je dobro in pravično. Potem bo prestalo kup-čevanje z njegovim političnim glasom in ne bo odvisen od zdaj bolj, zdaj manj dobrosrčne roke drugih.
Razlika je namreč ali dobim odrezan — pa tanko ali malo širje odrezan — kos kruha iz gospodarjeve roke ali pa vzamem sam hleb v roke in razrežem in razdelim kakor je prav.
Dr. Igor Kosioa
Sliodi In razne prt-
SHODI V OKRAJU RADOVLJICA.
Begunje 1. januarja 19?7 ob 11. uri. — Mošnje, 1. januarja 1927 ob 3. uri. — Lipniea, 2. jan. 1927 ob 3. uri. — V Predtrgu pri Koku, 2. jan. 1927 ob 7. uri. — Dovje, 6. jan. 1927. — Ribno, 9. jan. 1927. — Boh. Bela, 9. jan. 1927. — Lesce, 16. jan. 1927. — Na vseh teh shodih poročata nosilec naše liste tov. Fr. Vidic, župan iz Lesc in predsednik okrajnega odbora in član načelstva tov. Ažman. — 17. jan. 1927. velik shod v Bohinju in na Bledu, kjer govori tov. Iv. Pucelj.
SHODI »SLOV. KMET. STRANKE« ZA OKRAJ CELJE-OKOLICA:
Kalobje, 1. jan. pri tov. Edvard Vuga ob pol 12. uri. — Št. Rupert nad Laškim, 1. jan. ob 3. uri pop. pri Špilavcu. — Teharje, 2. jan. pri tov. Josip Kajhnu ob 3. uri pop. — Nova cerkev, 9. jan. pri tov. Lešniku ob 2. uri pop. — Dramlje, 16. jan. po rani maši ob 8. uri v gostilni pri tov. Mlakarju. — Lokarje, 16. jan. ob 3. uri pop. pri tov. Mast-naku. — Št. Jur ob Taboru, 2. jan. ob 8. uri po rani maši pri tov. Plav-šaku. — Vransko, 2. jan. ob 2. uri pop. v gostilni pri tov. Brinovcu. — Braslovče, 6. jan. po rani maši ob
8.	uri pri tov. Plaskanu. —. Rezana pri Gomiljskem, 6. jan. ob 2. uri pop. v gostilni Fonda. — Št. Pavel pri Preboldu. 9. jan. ob 8. uri v gostilni tov. Vebenik. — Št. Peter v Sav. dolini, 9. jan. ob 2. uri pop. v gostilni tov. Hribar. — Petrovče, 16. jan. po rani maši ob 8. uri v gostilni Vodenik.
Laško. Sestanek pristašev Slov. kmetske stranke za cel okraj se vrši v nedeljo dne 2. januarja 1927 ob
9.	uri zjutraj pri Tadidinu. — K. Weber, načelnik,
Vače. Občni zbor kr. org. Slov. kmetske stranke se vrši v nedeljo dne 2. januarja 1927 ob 7. uri zjutraj pri tov. Barliču.
Paka pri Vitanju. Dne 26. decembra 1926 se je vršil javen poldni shod »Slovenske Kmetske Stranke« v gostilni tov. Ignacija Počivalnika. Shod je otvoril in vodil tov. Cikulnik iz Vitanja, ki je pozival poslušalce, naj se mirno za-drže ter dal besedo kandidatu tov. švikaršiču. Govornik je obrazložil na kratko današnji politični položaj, pomen istega ter pojasnil, kako se narod zadrži pri skupščinskih volitvah. Kot drugi govornik je na-nstopil tov. dr. Keršbavmer iz Celja. Razložil je v kratkih potezah pomen bodočih volitev. Zahvaliti se pa naš narod mora samo gospodu Štefanu Radicu,. da je on razpisal oblastne volitve, dočim druge stranke, ki .so bile sedem let na vladi ter se vedno prepirale, niso napravile za kmeta in delavca čisto nič. Ako bo narod pameten in izrekel našemu boritelju in voditelju Radicu in tov. Puclju. popolnoma zaupanje, šele potem se bo izvajala prava kmetska politika. Samo v naši stranki je bodočnost. Ljudstvo je bilo navdušeno nad govorniko-
ma in vsi so zvesto obljubili, da bodo enoglasno dali glasove za naše kandidate. S tem je bil zaključen ta lepo uspeli shod. Naša škrinjica je na vseh voliščih druga.
Gorje pri Bledu. Sv. Štefan v letu 1926 je za našo faro zgodovinsko 'važen iz zborovanja, ki se je vršilo v orlovskem domu. Čez 300 mož se je zadržalo na shodu skozi 3 ure mirno. Shod je sklical g. Jan, nosilec liste SLS, ki je podal prvi poročilo. Bilo je samo gospodarsko z dokazi, kaj je delal prejšnji deželni odbor. V naštevanju posameznih strank je izjavil sledeče: Glede SKS omenjam le to, da naj likvidira, nekaj se jih naj vrne k Žerjavu, če nočejo tja, pa k socijalistom. Drugi govornik, kot zastopnik delavstva, je bil g. Bregant iz Zasipa. Ko pa je kmalu, začel prijemati SLS, precej trdo, je nastal šunder nekaj besnih pristašev SLS, med katerimi se je nahajal tudi g. kaplan. Kmalu so uvideli, ko so na eni strani zaščitili Breganta delavci, na drugi strani pristaši SKŠ, da ie SLS v orlovskem domu v manjšini in Bregant je lahko naprej govoril. Ko dokon-| ča, se priglasi k besedi tov. Ažman, !ki je bil v zadnjem kotu dvorane in beležil in niti njegovi lastni pristaši niso vedeli, da je navzoč. Odgovor Janu je bil za njega in SLS popolnoma porazen. Z dokazi iz leta 1918 naprej je dol«x»4-, kdo je oče centralizma in da nima sedanja SLS nobene zasluge za delo bivšega deželnega odbora in da so one ljudi, ki so to delo izvršili vrgli na cesto, takorekoč umorili. Njegov govor, ki je trajal skoraj pol ure, je bil spremljan z burnim odobravanjem; na par medklicev g. kaplana in g. župnika je dal odgovor in mir je nastal v dvorani. Najhujši je bil obračun z Janom za besedo, da naj SKS likvidira in ostane naj Žeriav; torej boj med klerikalci in liberalci naj se nadaljuje. Dokazi dela SKS so bili toliki, da je ob zaključku govora tov. Ažirana nastal molk, na njeeova izvajanja ni odgovarjal ne s;. Jan in ne navzoča župnik in kaplan. V tem je zaključil predsednik Postojnar zborovanje z medklicem g. kaplana: Zakai niste kandidirali g. Ažma-na, ki je tako fin človek, da kandidirate »zifonarja«. (Tov. Vidic je namreč obenem posestnik in so-davičar.) Takoj nato je dobil odgovor tov. Ažmana, da »zifonar« ni nečastna obrt, ker izdeluje brezalkoholne pijače in da je bila po-nudena prva kandidatura njemu, ki pa jo je odklonil; na listi pa je itak. Shod je pokazal, kaj premore skupni nastop delavcev in kmetov na deželh na drugi strani navdušenje za SKS, da sta domov grede izjavila dva volilca, da nista mislila voliti, sedaj pa vidita, da moramo vsi na delo za čim večji uspeh SKS. Udeleženci so obljubili v razgovorih pri kozarcu vina, da se udeleže shoda 17. januarja ob 7. uri zvečer v hotelu Rojic na Bledu, ki bo manifestacija kmet-
ske misli. Na shodu potfoča tov. Pucelj, kar že danes opozarjamo. Še tri take shode v radovljiškem okraju in SLS bode odzvonilo.
Volilni shod v Vel. Laščah se je vršil preteklo nedeljo ob mnogo-brojni udeležbi kmečkega ljudstva. Shodu je predsedoval tov. Hočevar, župan velikolaški. Prvi je govorih tov. Prepeluh o političnem položaju in pomenu ljudske samouprave ter o nalogah bodoče deželne skupščine. Za njim je povzel besedo tov. Iv. Pucelj, ki je v eno-urnem govoru tolmačil politiko naše stranke ter podal izčrpen račun o svojem delu kot poslanec in
minister. Njegova izvajanja so spremljali odobravajoči vzkliki ter splošno ploskanje. Shod se je končal mirno in dostojno.
Rob pri \ el. Laščah. Tudi tu se je preteklo nedeljo vršil dobro obiskani volilni shod. Predsedoval mu je tov. Hiti. Prvi je govoril tov. Prepeluh, za njim pa tov. poslanec Pucelj. Ugovarjal je z medklici nek pristaš SLS, kar je povzročilo Puc-ljeve odgovore, ki so izzvali mnogo smeha in šegavih dovtipov na račun SLS. Shod je trajal dve uri. Tu bodo naši glasovi znatno narasli. V kočevskem okraju je naša skrinjica četrta.
Dopisi.
Blatna Brezovica pri Vrhniki.
Čitali smo v časopisih, da je SLS postavila v našem okraju za kandi-| data v oblastno skupščino g. Josipa Brenčiča z Vrhnike. Pozneje smo tudi zvedeli, da se je to zgodilo na pritisk župana dr. Marolta. Pri nas v Blatni Brezovici poznamo gospoda Brenčiča še iz svetovne vojne, ko je kot tedanji komisar rekviriral krmo in poljske pridelke. Nikdar ne bomo pozabili na obupna pisma naših žena, ki so jih nam pisarila v fronto, kako se kruto rekvirira krmo, živino in druge pridelke. Pobrana je bila živina in vse, kar se je pridelalo. Našs žene, če so hotele še nadalje polja obdelovati, primora-ne so bile vse isto, kar so jim odvzeli g. komisarji, nadomestiti z drugim — za kar so štele nad polovico več denarja kakor so dobile. Kmetje! Brez razlike te ali one politične stranke, zdramite se iz politične zaslepljenosti in ne pustile se od gotovih agitatorjev (in če pride v vašo vas tudi sam župan dr. Marolt) cukati nekako tako kakor možiček na vrvici. Zdramite se in bedite samostojni ter pojdite na volišče z geslom: Kmet s kmetom! Poslušajte in verjemite dopisniku teh vrstic, ki je priprost kmet, da ne smemo zaupati svojih glasov drugim, kakor našim kmečkim možem, ki imajo voljo in srce za kmeta.
Iz Radovljice. Znani dopisnik >Domovine> se v svojem dopisu iz Radovljice nekaj obrega ob našega kandidata g. župana Vidica iz Lesc. Naj mu bode nekoliko odgovora! Prvo, kar mu očita je njegova obrt, češ to je »sodavičar«. Mi pa pravimo, da je izvrševanje sodavičarske obrti najmanj tako pošteno, kakor je pošten denar, ki je bil raznim prvakom SDS nakazan iz Slavenske banke »v kulturne in prosvetne svrhe«. Kar zasluži tov. Vidic s svojo^ obrtjo, je pošteno zasluženo, vprašanie pa je, če je tudi ves es-deesarski denar tako pošteno zaslužen. Pri volitvah za trgovsko in obrtno zbornico bomo pa še naprej govorili, koliko ie vreden pošten domač obrtnik! Zveze z razvalinami SDS nam ni treba in pri prihodnjih volitvah v občinski odbor se bomo tudi o tem pomenili. Tudi glede planin se bomo pomenili in takrat se bo pokazalo, kdo je kmetom rešil planinsko pašništvo, dr. Žerjav ali tov. Pucelj. S svojimi na-
padi na tov. Vidica pa so mladiči dokazali, da niso vredni niti toliko, da bi tov. Vidicu odvezali čevlje z nog.
Sp. Gorje. V nedeljo se je vršil pogreb tov. Tonejca, p. d. Zidanka. Pogreb je dokazal, da nastopa zadnjo pot mož dela in kmetskega ponosa! Rajnik zapušča več hčera, ki so danes vzorne gospodinje, sinovi pa so ponos rajnega svojega očeta.
Piljštanj. Našemu župniku gosp. Jak. Rauterju očividno ni prav, da je tov. minister Pucelj dovolil posestnikom, oškodovanim po plazovih, 40.000 Din podpore. Zdaj trosi okoli, da je ta denar izposloval dr. Korošec in da se imamo samo njemu zahvaliti za podporo. Mi pa vemo, da dr. Korošec in njegova stranka ne pomen jata danes v Beogradu prav ničesar, da on in njegovi ne morejo ničesar izposlovati, cla je to samo golo farbanje nevednih ljudi. Gospoda župnika prosimo, naj pove ljudem, kar je res.
Radovljica, V nedeljo, dne 19. decembra se je sestal cestni okrajni odbor za okraj Radovljico. Za načelnika je bil izvoljen tov. župan Vidic s 7 proti 5 glasovom. Prostovoljno delo blejskega mostu pod njegovim vodstvom potrjuje, da je prejel važno gospodarsko funkcijo mož gospodarske narave, ki ljubi red. Pet glasov pa je dobil g. Avse-nek. Težko bode delo novega odbora. Poudarjamo le to, da bo tov. Vidic kot novi načelnik cestnega odbora z lahkoto premagal vse tež-koče, to tembolj, ker je ob enem tudi kandidat za oblastne volitve. Zato volite vsi 23. januarja 2. skrinjico!
Prevalje. G. Alojzij Rozman, re-stavrater v Prevaljah, je z velikimi žrtvami postavil in moderno opremil novo lekarno, katera je bila pred kratkim otvorjena. Lekarna bo v veliko korist cele mežiške doline in vseh gorskih občin. Do sedaj ni bilo tukaj nobene lekarne in je to pridobitev toplo pozdraviti. Med občinami Dravograd, Prevalje in Guštanj se je pričelo zanimivo tekmovanje. Vsaka izmed navedenih občin hoče namreč postaviti stžvbo za okrajno glavarstvo in se je ta tekma razvila že tako daleč, da so vrli Guštanjčani primerjali Prevaljčane v »Jutru« vsled tamoš-njega poletnega prahu — mlinarjem. No, Prevaljčani jim niso ostali
ničesar dolžni in pravijo, da niso guštanjske ceste nič boljše in da je razlika samo ta, da so Guštanjčani podobni mlinarjem samo od spodaj, zgoraj pa — dimnikarjem, vsled črnega dima iz guštanjskih tovarn. Kjer se pa prepirata dva, tretji navadno dobiček ima: zategadelj izgleda, da bode prvenstvo odnesel Dravograd, kjer ni dima in prahu. — Za praznike so dobile koroške gore in doline precej .dobelo sneženo odejo, vsa narava počiva, polhi snivajo v globokem zimskem spancu, še celo »Narodna čitalnica« je udobno zadremala. Prav gotovo ima lepe sanje o zimskih prireditvah.
Iz Blok. V nedeljo, dne 19. decembra se je vršil v novi šoli v Novi vasi ustanovni občnii zbor mlekarske in sirarske zadruge na Blokah, katerega se je vdeležilo v celoti 64 posestnikov. Skupno pristopnico je takoj podpisalo 55 posestnikov in ker se je že prej prijavilo za članstvo večje število, znaša takoj ob ustanovitvi število članov 85. Delež je na podlagi sklepa občnega zbora določen za vsako kravo na 200 dinarjev. Da se omogoči čim večjemu številu tudi revnejših posestnikov pristop k zadrugi, se je sklenilo, da
se posamezni deleži vplačajo lahko tudi potom dela (tlake). Upati je da bo število članstva kmalu doseglo 100, kar je vsekakor lep pojav in obenem slika slabih gospodarskih razmer v Blokah, katerih bodočnost je sedaj odvisna skoro izključno od živinoreje. Soglasno so bili izvoljeni naslednji posestniki v prvo načelstvo. Načelnik je Stanko Lenarčič, posestnik in župan; pod-načelnik Mihael Oražem, pos. in mizar, Runarsko; odborniki pa: Matevž Prebil, pos., Hudivrh; Klan-čar Janez, Studeno; Lužar Franc, Nova vas; Zabukovec Josip, Nova-vas; Karol Modic, pos., Volčje, in Turk Mihael, Topol. Načelstvo ima sedaj nalogo, da pripravi vse potrebno za zgradbo poslopja. Ker je zanimanje zelo veliko, je upati, da se bo pričelo z delom čim bo vreme za to ugodno. Občnega zbora se je vdeležil tudi zastopnik zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, ki je tolmačil in pojasnjeval pravila, ki so bila soglasno odobrena. Gospodu zastopniku Rožetu naša zahvala. S to novo ustanovo bodo Bloke gospodarsko mnogo pridobile. Vsem onim, ki so k tako dobremu poteku zborovanja pripomogli, gre iskrena i zahvala.
)MahničevI učenci <
Kot odgovor na članek dveh duhovnikov, ki je izšel v zadnji številki »Kmetskega lista««, niso mo-' gli pri »Slovencu« dati drugega od-i govora, kakor da so nastopali kot učenci pokojnega dr. Mahniča, češ, ! kakor je Mahnič vrat zavil katoliškemu liberalcu pesniku Gregorčiču, tako bojno mi uničili te duhovne, ki niso zadovoljni s politiko SLS, ako rečemo, da nimajo prave vere. Storili so jedaj to, kar je »Kmetski list« že zadnjič napovedal, ko je rekel: »Če pa kdo ne hvali politike SLS, je »brez vere«, pa naj bo kmet ali duhoven.« | Reševati imamo sicer v prvi vrsti kmečka gospodarska vprašanja in ni časa, da bi se veliko pričkali z Mahničevirni učenci. Če jih pa le srbi, naj malo počakajo! • Krinko jim bomo sneli in pokazali, kaj ti »Mahničevi učenci« počenjajo kot politiki, pesniki in pisatelji in kako i treba bi bilo, da bi stari Mahnič I vstal iz groba in potipal Cankarje in druge »katoliške pisatelje«, okle-stil »Dom in Svet« in »Križ na gori« in očedil Jugoslovansko knjigarno in tiskarno nekatoliške navlake.
Če si res žele jasnosti, naj tedaj povedo vzroke, zakaj župnik Piber ne sme kandidirati, ko v isti škofiji !sme kandidirati duhoven proti duhovnu. Ako bodo želeli, jim bomo poklicali v spomin, kdaj je dr. Korošec zahteval en parlament, en ! narod in en jezik in kako je Radie Kcrcščev centralistični voz vlekel j iz močvirja na treh shodih v Zagrebu predzadnjo nedeljo. Izvedeli bodo tudi, da Mahnič ni napadal ! »Slovenskega lista«. Ta list je štiri leta, preden se je ganila tedanja ! »Katoliško-narodna stranka«, ostro napadal »Slovenski Narod« in dr. i Tavčarja zaradi zveze z Nemci. Ker
.pa sedaj SLS prav isto zvezo kuje, I »Slovencu« prijazno svetujemo, naj [Mahničevi učenci ne stopajo na to i žerjavico, da se ne opeko. Rajši naj čas porabijo za uk in malo bolj pridno študirajo našo starejšo politično zgodovino.
Občni zbor Kmetijske družbe
V četrtek, dne 16. t. m. se je vršil v Ljubljani občni zbor Kmetijske družbe. Udeležilo se ga je 252 delegatov iz cele Slovenije.
Občni zbor je otvoril ob 11. uri predsednik Kmetijske družbe g. Ivo Sancin. Ko je ugotovil sklepčnost, se je v lepih besedah spominjal v letu 1926. umrlih članov.
Nato je sledilo obširno poročilo tajnika g. inž. Laha o notranji organizaciji družbe in o delu glavnega odbora v preteklem letu. K temu poročilu našteje še g. predsednik Družbe razne podpore, ki so jih prejele posamezne podružnice ter o nakupu hiše v Mariboru. Nato 1 so sledile volitve na mesto na podlagi žreba izstopivših odbornikov in sicer predsednika Sancina ter odbornikov Ažmana, Petovarja, Skalickega, Brenčiča, Jana, Hrastnika. — Kot skrutinatorji so bili določeni za'kranjske delegate Urek in Brenčič, za štajerske pa Jug in Jan.
Za predsednika je bil izvoljen Ivo Saricin s 119 glasovi. Za Kranjsko so izvoljeni sledeči odborniki: cd SKS Ivo Ažman s 118, Anton Globevnik s 119 in Lovro Petovar s 119 glasovi. SLS so dobili po 57 glasov. Za Štajersko so izvoljeni Mihael Brenčič, Jakob Jan in Miha . Hrastnik, ki so dobili po 97 glasov.
Novice in zabava.
Velikansko veseje je zavadalo v /liberalnih« in »klerikalnih« vrstah, ko se je zvedelo, da tov. Pucelj ni več minister. To je stara slovenska lastnost: Če jaz nič nimam, naj tudi sosed nič nima. Živela nevoščljivost!
»Odgovor »Jutru«. »Jutro« je objavilo v torek članek, v katerem očita tov. Puclju: 1. da je bila izročena Slovenija njemu osem mesecev v oblast, a on da nima svojim volilcem ničesar pokazati, 2. podpiral je vsepovsod klerikalce, 3. njegovo delo je kompromis s klerikalci za volitve v Trgovsko zbornico, 4. on je dosegel razpust Trgovske zbornice, 5. on je nasprotoval mirni likvidaciji Slavenske banke. — Odgovarjamo: 1. vso oblast v Sloveniji ima SDS, ker jo podpira minister za notranje zadeve Boža Maksimovič z nekimi ljubljanskimi »radikali« vred, 2. kako je podpiral tov. Pucelj klerikalce, bosta povedala »Slovenec« in »Do-
^ pri teh volitvah volil samo prave korenine iz kmetskih vrst in to pa le izrecne pristaše Radičeve stranke. Mislimo, da je gospod kaplan dobil dobro in pošteno politično lekcijo, kajti naš Zveličar ni učil politike, ampak le razlagal sveti evangelij.
Svobodna cona na Sušaku. V kratkem se vzpostavi v ministrstvu za trgovino in industrijo posebna komisija, ki bo pretresala vprašanje motiti z geslom: Obrtniki skupaj! svobodne cone na Sušaku. V komi-Da, da, presneto prav je imel usti sii° bodo poklicani tudi zastopniki stari možakar, ki je tudi včasih, zainteresiranih občin in korporacij. podpiral te vrste, ko je vskliknil | Smrtno ponesrečil. V torek, 21. g. .ambrožiču: mo bi le Žerjava t. m. se je smrtno ponesrečil na od-
kopu za premog v Hudi jami pri Laškem rudar Breznikar Jože. Zapušča ženo in šest mesecev staro
za voditelja ne bilo!«
iz pisarne veuKega župana mariborske obiasti nam javljajo, da je
stol sedmorice, oddelek rs, kakor hčerko.	>	j
kasacijsko sodišče v Zagrebu z dne I Amerika znižuje davke. Državni. U. junija 1923, Ki lb2^d/3, ob pri- ! tajnik za finance Združenih držav liki neke ničnostne pritožbe v var- severoameriskih je stavil pred stvo zakona izrekel, da ostane v kratkim predlog, da se dohodnina Sloveniji in Prekmurju zakon o zbo- za 1- 192" zmza za 38 odstotkov, rovanjib z dne 15. novembra 18o7, Obenem je zavrnil vse predloge, drž. zak. št. 135, v veljavi, v kolikor katere je dobil od gotovih strani da ni v očitnem navzkrizju z ustavo in dovoli za vračanje vojnih dolgov dokler ne dobimo v čl. 14 ustave dalJse roke- Po njegovem mnenju napovedanega izvršilnega zakona.1 Je rok 62 let za vse v postev pnha-
juepa božicnica. Odbor za pomoč laioc« države zadosti ugoden, revnejšim poplavljencem v Preva-| Trgovinske zveze med našo (lrža-ljah, pri katerem sodeluje tamkaj-'™ in Madžarsko. V Beograd je do.
Tedenski koledar.
Dnevi:
2.	januarja, nedelja: Ime Jezus.
3.	januarja, ponedeljek: Genovefa
4.	januarja, torek: T it
5.	januarja, sreda: Telesfor
6.	januarja, četrtek: Sv. 3 kralji
7.	januarja, petek: Valentin
8.	januarja, sobota: Severin
Sejmi:
2.	januarja: Ribnica Dol., Radaho-va yas, Št. Jur ob juž. žel.
3.	januarja: Dol. Logatec.
4.	januarja: Domžale.
5.	januarja: Konjice.
6.	januarja: Kastelj pri Kočevju, Črnomelj.
šnji okrajni ekonom tov. Emeran Stoklas, je na božični dan razdelil onim najrevnejšim delavskim rodbinam občine Prevalje, ki so bile
moljub, 3. kompromis s klerikalci najtežje prizadete pri zadnjih poni Pucljevo delo. Ta kompromis je.plavah, lepo vsoto 14.000 Din.
bil dogovorjen v Ljubljani. Kdo ga je sklenil, to SDS eno mačko briga, 4. Trgovsko zbornico je razpustil minister za trgovino dr. Krajač zaradi nerednosti pri volitvah, ki jih je zagrešila SDS, 5. glede »Slavenske banke« je stal in stoji tov. Pucelj na stališču, da je treba likvidacijo izvesti mirno, če je mogoče. Stoji pa tudi na stališču, da je treba lopove zapreti. — Neizbrisna in zgodovinska zasluga tov. Puclja pa je, da je tepel SDS tako, kakor še nihče pred njim,in Če Bog da, jo bo še .
Na Božični dan je v Ljubljani bila znana sestava nove vlade. Tedaj so sedeli v kavarni »Union« pri znani mizi odlični pristaši SLS. — Kar iz-pregovori nekdo od njih tako glasno, da se je čulo po vsej kavarni: »No, samo da so Puclja v r.. sunili!« Tako! Slovenci smo sedaj lahko srečni in zadovoljni.
Razkol v Slov. ljudski stranki. V ljutomerskem okraju so SLS vložili dve nasprotni listi, ker so se mali kajžarji in viničarji uprli komandi voditeljev. Silen odpor se je pojavil tudi v okraju Šmarje, ker so eselesarji sestavili listo proti volji najodličnejših kmetskih mož. Izpustili so od kandidature najboljšega moža g. Anderluha.
Begunje pri Lescah. 12. decembra se je vršila v naši občini konferenca obrtnikov SDS. Firma SDS ne vleče, zato nas skušajo še pre-
Mestna hranilnica ljubljanska
obvešča svoje vlagatelje, ki žele, da se jim zapadle obresti vpišejo tudi v vložno knjižico, da se zglasijo šele od 15. januarja naprej, ko bodo prvi navali strank že ponehali. Tudi domači hranilniki se bodo zopet odpirali še le od tega dne naprej. Vodstvo.
Kmetski hranilni in posojilni dom — Ljubljana, Tavčarjeva (Sodna) ulica 1 poroča, da ima še nekaj srečk drž. razredne loterije na razpolago. Oni, ki žele igrati, naj si takoj naroče srečke, ker z dnem 8. januarja 1927 zaključi zavod razprodajo. Žrebanje se vrši 11. januarja 1927. Četrtinka srečke stane Din 25.— Največji dobitek znaša 4,200.000 dfinarjev.
Notarska imenovanja. Notar dr. Mile Jenko je premeščen iz Kostanjevice v Kozje. Imenovani so: notar Jakob Kogej v Mariboru za notarja v Šmarju pri Jelšah; notar&ki kandidat Josip Vimpolšek za notarja v Kostanjevici ter notarski kandidat Fran Rant za notarja v Velikih Lašžah.
Vitanje. Preteklo nedeljo je imel naš gospod kaplan zaupni sestanek. V svojem govoru je posebno naglašal, da morajo vsi voliti dr. Korošca. Na splošno začudenje so pa ljudje odgovorili, da je zdaj konec Koroščeve nesposobne politike in obljub in skoraj soglasno so vsi zaupniki izjavili, da bodo
šel g. Aurel Barany, tajnik zveze madžarskih trgovskih korporacij z nalogo, da prouči pogoje za okrepitev trgovskih in gospodarskih od-nošajev med našo kraljevino in Madžarsko. Gospod Barany ima nalogo, da istočasno pripravi vse potrebno za poset zastopnikov madžarske trgovine in industrije našim gospodarskim krogom. Poset se ima vršiti meseca maja 1. 1927.
Samomor v vagonu. Med vožnjo Ljubljana — Zagreb se je usmrtil v stranišču žel. vagona Vekoslav, Brckovic, poslovodja zagrebške tvrdke »Chromos«. Vzrok samomora je bilo dejstvo, da je oškodoval tvrdko za 300.000 dinarjev.
Streljal na orla in ustrelil — sina. V selu Vinišče v splitskem okraju je Boža Valič nameril puško na orla, ki je hotel z dvorišča odnesti kokoš, a zadel je sinka v glavo. Težko ranjeni je bil prepeljan v bolnico, kjer je par ur pozneje umrl.
Na potu x cerkev utonila. Julka Bohinc, hčerka posestnika na Se-jancili pri Ormožu, se je preteklo nedeljo odpravila k maši pri Sv. | Lenartu. Ker vodi čez brv le debelo bruno brez ograje, je dekletu na brunu spodrsnilo; padla je v potok in utonila.
Požar. V Voseku, občina Sv. Marjeta v Pesnički dolini, je izbruhnil v četrtek zjutraj požar pri posestniku Kravosu. Na pomoč so prihiteli mariborski gasilci, ki se jim je posrečilo rešiti živino in nekaj premičnin. Hiša z gospodarskim poslopjem pa je do tal pogorela. Škoda, ki je le deloma krita z zavarovalnino, znaša nad 150.000 Din.
Tomišelj. V torek, 27. t. m. je umrl Anton Lenarčič, star 84 let. Mož je bil v celi okolici splošno priljubljen in povsod spoštovan. Bil je vedno zvest pristaš kmetske stranke in tako so vzgojeni tudi njegovi sinovi. Blagemu pokojniku večen mir, njegovim preostalim pa naše sožalje.
Prostovoljno gasilno društvo v Žabnici priredi v petek, 31. decembra v gasilnem domu Silvestrov večer z bogatim sporedom, med drugam petje, veseloigra »Trije tičkil,- cel večer pa bo igrala številna godba gas. društva. Začetek ob 19. uri. Ves čisti dobiček se porabi za nabavo gasilnega orodja, zato ste uljudno vabljeni prijatelji gasilstva. Odbor.
Noblova nagrada za mir. Odbor Noblove ustanove je na svoji zadnji seji sklenil podeliti Noblovo nagrado za mir leta 1925 angleškemu zunanjemu ministru Chamberlainu in podpredsedniku Združenih držav Davvesu. Nagrada za leto 1926 pa je bila dodeljena Briandu in Stresemannu.
144 dedičev. Iz Pozna poročajo: Te dni je umrl v Peru-u milijonar František Prohaska iz Olomuca. Ker ni zapustil nobene oporoke, je pozvalo sodišče neznane dediče, da naj se javijo. V treh dneh se jih je javilo nič manj kot 144.
3Iilijonska poneverba. Iz Rima poročajo: Policija je aretirala uradnika spedicijske tvrdke Gonrard v Postojni Švicarja Altenberga,^ računskega uradnika Rivola s Sušaka in blagajnika filijalke, ker so ogoljufali erar za 200 milijonov lir. Omenjeni uradniki so poneverjali carino ter utihotapljali ocarinjeno blago na zvit način v Italijo.
Žrtev tihotapstva. V bližini Starega broda pri Muri so te dni zalotili naši obmejni organi posestnika Franca Sineber iz Lichendorfa, ko je ravno skušal prepeljati -v čolnu 20 kg saharina na našo stran. Franc Sinebner je takoj, ko so ga zalotili, skušal s čolnom pobegniti. Straža je streljala za njim in ga težko ranila. Tihotapec je tudi kmalu izkrvavitvi podlegel.
02535323485323230253532323534823534848234848232332534823485323535353484853485323235348534853234848
Postaja Križe-Golnik. Ministrstvo saobračaja je izdalo odlok, da se imenuje postaja Križe na Gorenjskem, na progi Kranj—Tržič, odslej Križe-Golnik.
Samomor župnika. G. Drofenik Anton, 60 letni župnik v Polju (občina Sedlarjevo), si je pretekli teden sam prereza! nit življenja. Samomor je izvršil brezdvomno v duševni zmedenosti.
Katastrofalna eksplozija na morju. Na nekem motornem parniku v neki luki na španskem otoku Minorki je eksplodiral te dni ben cin, 32 mož posadke je mrtvih, 40 potnikov težko poškodovanih. Če ne bi bila prišla nemudoma pomoč, bi bila večina onih mornarjev, ki so ostali živi, utonila, ker je vrgel zračni pritisk vso posadko v morje.
Umrl je g. Josip Stržaj, župan na Rakeku. Županoval je od 1. 1919 pa vse do svoje 'smrti. Zadnjega pol leta ni mogel več opravljati županskih poslov in ga je nadomestoval podžupan g. Matija Matičič iz Iva-njega sela. G. Stržaj je bil splošno priljubljen in ugleden mož. Naj mu bo zemlja lahka.
V Mariboru je umrl Dr. Josip Fon, podpredsednik okrožnega sodišča.
Novi tovorni listi. Od 5. decembra so v prometu novi tovorni listi za domači promet. Dosedanji tovorni listi ostanejo v veljavi do 31. decembra 1926.
Češkoslovaška odda svoje železnice v zakup. Češkoslovaška vlada se pogaja s francosko - angleškim konzorcijem, ki se zanima za zakup češkoslovaških državnih železnic. Pogajanja se vodijo na bazi sistema, po katerem oddaja Nemčija svoje železnice privatnikom v eks-ploatacijo.
Novi zakonski projekti. Ministrstvo za trgovino in industrijo je izdelalo projekt zakona o mestnih hranilnicah, ki se ie te dni predložil narodni skupščini. Dalje se bo v kratkem dovršil načrt zakona o gospodarskem svetu.
Velike eksplozijska katastrofa pri Marseilles-u. V Sanit-Aubanu pri Marseille-u je eksplodiral te dni velikanski kotel, ki je vseboval 20.000 kg tekočega klora. Doslej so izvlekli izpod ruševin 19 mrtvih in 30 ranjenih.
Ladje s hitrostjo 80 kilometrov!
Največja hitrost, ki jo je doslej kakšna trgovska ladja dosegla, je ca 27 milj ali 50 km. Sedaj pa beremo v italijanskem časopisju živahno razpravljanje o dveh ogromnih motornih ladjih, ki bosta vsled cisto nove konštrukcije, koje posameznosti so čisto tajne, mogle razviti hitrost 80 kilometrov na uro.
Priseljevanje v Ameriko. Ameriški senat je na svoji zadnji seji nekoliko ublažil dosedanje zakone o omejitvi priseljevanja v Ameriko. Po novem sklepu senata se bo lahko preselilo v Ameriko še 35.000 žena in otrok pod 18. leti; ta ugodnost pa velja samo za one, katerih očetje oziroma zakonski možje so se naselili v Združenih državah že pred 1. julijem 1920 in izjavili, da ?e nameravajo stalno naseliti v Ameriki ter hočejo postati ameriški državljani.
PO SVETU.
SOVJETSKO ZAKONSKO PRAVO.
Eden najzanimivejših problemov, o katerih je razpravljal osrednji izvršilni odbor sovjetskih republik, je vprašanje novega rodbinskega in zakonskega prava. — Osnutek novega zakona je bil že lani na dnevnem redu, pa je sovjetska vlada preložila debato o njem, ker se ji je zdelo potrebno vprašati poprej delavstvo in kmete. Prvotni osnutek je bil v celoti zavrnjen. Po novem osnutku so glavni temelji rodbinskega in zakonskega prava sledeči: Registracija zakona se bo prakticira-la zato, da se olajša zaščita osebnih in imovinskih pravic zakoncev in dece. Zakon se registrira pri pristojnem oddelku magistrata in ta registracija je nesporni dokaz, da je bil zakon res sklenjen.
Osebe, živeče v faktičnem, a neregistriranem zakonu, moraio svoje razmere pravilno registrirati in navesti dobo dosedanjega skupnega živlienja. Starost, v kateri je dovoljeno skleniti zakon, se določa po starem ruskem zakoniku, in sicer za dekleta 16. leto, za mladeniče pa 18. V novem osnutku ni določbe, da lahko registracijski oddelek magistrata v izjemnih slučajih ta rok zniža. Premoženje, ki ga imata zakonca pred sklepom zakona, ostane last vsakega zakonca posebej. Premoženje, ki ga pridobita v zakonu, je pa skupna last. V slučaju razporoke se razdeli to premoženje sodnim potom med oba zakonca. Osnutek priznava nujnost zaščite osebnih pravic onih oseb, ki žive v neregistriranem zakonu. Zaščita ošebnih # pravic se lahko razteza na te osebe tedaj, ako se medsebojno priznavajo za zakonce ali pa če sodišče prizna to skupno življenje za faktični zakon. Dokaz skupnega zakonskega življenja je podan, ako priznata zakonca pismeno ali ustmeno pred tretjo osebo, da imata skupno gospodarstvo, da se vzajemno gmotno podpirata, da skupno vzgajata de-co itd.
Pravica bolnega ali pa za delo nesposobnega zakonca do alimen-tov je po novem osnutku zaščitena tudi za slučaj ločitve zakona, vendar pa samo za eno leto. Višino alimentov določi sodišče in sicer ne več kot za šest mesecev. Ali-menti ne smejo presegati finančne
zmožnosti druge stranke.
• * *
ZA SMEH.
Se sam plača.
Trgovec: »Pisalni stroj, ki ste mi ga pred kratkim prodali, je zelo dober.«
Trgovski potnik: »Tako, zakaj pa ga do danes še niste plačali?«
Trgovec: »Oprostite, rekli ste mi tedaj, da se stroj sam od sebe plača.«
Pomota.
»Prihajam na vaš oglas. Ali ste vi ona gospa, ki si želi svetlobnega žarka v svoje puščobno življenje?«
»Da, gospod ...«
»Dobro, jaz sem zastopnik električne družbe.«
Narodni gospodar.
Pojasnilo vlagateljem glede varnosti hranilnih vlog.
Vsled poloma Slavenske in Pe-skove Ljubljanske posojilnice se veliko piše in še več govori o so-lidnosti, oziroma nesolidnosti denarnih zavodov ter varnosti, odnosno nevarnosti za hranilne vloge v denarnih zavodih.
Pri tem se opaža predvsem dvoje: Prvič nepoznavanje ustroja posameznih denarnih zavodov in zakonitih predpisov, ki veljajo za te zavode, drugič pa namigavanje na neke hranilnice in posojilnice,- ki da bodo prizadete vsled poloma Slavenske banke.
Posledica prvega kakor drugega je, da vlagatelji, po veliki večini mali hranilci, zgubljajo zaupanje v denarne zavode vseh vrst, kar more imeti v doglednem času nepregledno škodo za naše itak šibko gospodarstvo. Zato smatram, da je treba ne samo nesrečo politično izrabljati ter loviti krivce (ki so se gotovo znali "skriti), temveč da je predvsem treba pojasniti vlagateljem in ostali javnosti, kako more stvar presojati in se ravnati v bodoče.
Evo tedaj, par pojasnil in navodil:
V Sloveniji imamo razven dveh izjem tri vrste denarnih zavodov: delniške banke, denarne zadruge in regulativne hranilnice.
Delniške banke so vsi denarni zavodi, ki imajo v svojem naslovu besedo »banka« ali črki »d. d.« (== delniška družba). To so kapitalistični in več ali manj špekula-tivni zavodi, zato je njih solidnost od zunaj težko presojati. Vendar nam more pri njih služiti kurz njih delnic, če delnice sploh notirajo na borzi, po ljudeh, ki jih vodijo in deloma po obrestni meri, ki jo nudijo za hranilne vloge. Čim višji je kurz delnic (razviden tudi iz dnevnega časopisja), čim premožnejši in osebno solidnejši ljudje jih vodijo (mišljeni so tu predvsem upravni sveti) in čim nižje obresti plačujejo od hranilnih vlog, za tem solidnejše jih lahko smatramo. In obratno seveda! Deloma se jih lahko sodi tudi po starosti, kakor ljudi: kdor dolgo živi, je gotovo zdrav.
Državno nadzorstvo je pri delniških bankah omejeno na varovanje javnih interesov, kakor pravi zakon, redno revidiranje .poslovanja in knjig pa sploh ne obstoji. Pač so predpisana nadzorstva, toda teh ne postavlja kaka oblast, temveč družba sama, tako da pravzaprav družba sama sebe nadzoruje, kar je včasih lahko nekaj vredno, največkrat pa nič.
Denarne zadruge so vsi oni zavodi, ki imajo v svojih naslovih besede »registrovana zadruga z neomejeno (ali omejeno) zavezo«. Pri onih, ki imajo večje število članov, ki so več ali manj premožni, in pri katerift je zaveza neomejena, vlagatelji v nobenem slučaju ne morejo nič zgubiti. Poleg tega, da člani jamčijo pri njih za vloge z
vsemi svojimi premoženji, baš radi neomejenega jamstva pazijo, da ne zavozijo, ker se zavedajo, da bi morali zgubo oni pokriti. Pri zadrugah z omejeno zavezo pa je treba pogledati, kolikokratni znesek deleža znaša zaveza in koliko rezervnih zakladov imajo. Čim večkratna je zaveza in čim več rezerve imajo, tem varnejše je pri njih naložen denar. Predvsem pa velja tudi tu, kdo je v vodstvu zadruge.
V ostalem je pri zadrugah stvar toliko enostavnejša, ker se te ne smejo baviti s špekulacijami in ker se jih radi manjšega obsega in okoliša lažje zasleduje pri njih poslovanju.
Vrhu tega pa podlegajo zadruge zakonitim revizijam stvari veščih revizorjev. Posebno pri onih, ki so včlanjene v kaki Zvezi, se.vrše pogoste in stroge revizije, tako da baš revizorji največkrat pravočasno odkrijejo in preprečijo nedo-statke, ki bi mogli povzročiti polom. Razven Peskove Ljubljanske posojilnice in še dveh ali treh drugih so danes vse zadružne posojilnice in hranilnice včlanjene pri Zvezah. Tudi pri posojilnicah z omejeno zavezo je tedaj denar zelo varno naložen.
Regulativne hranilnice so last
mestnih in trških občin, katere jamčijo s svojimi premoženji za denar, ki je naložen pri njih. Poleg tega pa ne veljajo zanje strožji zakoniti predpisi kakor n. pr. za delniške banke, tako da tudi pri teh vlagatelji v nobenem slučaju ne morejo zgubiti, temveč zgube v najslabšem slučaju občine kot take in potom teh davkoplačevalci.
Spozna se jih po tem, da ima vsaka naslov, mestna (občinska) hranilnica in da nimajo niti pristavka d. d. niti r. z. z n. z. (r. z. z o. z.).
Popolnoma izključena je torej ■vsaka zguba pri zadružnih hranilnicah in posojilnicah z neomejeno zavezo ter pri mestnih (občinskih) hranilnicah.
Končno omenjamo, da za vloge niti v zadnjih hranilnicah in posojilnicah niti pri regulativnih hranilnicah radi poloma Slavenske banke ni nobene nevarnosti!, ker bo tistih par, ki so imele pri njej kaj denarja, morebitno zgubo lahko pokrilo z rezervnimi zakladi.
Kmetovalci, gojite čisto pleme!
Obračam se do vas s tem pozivom, s prošnjo in željo ne kot šolnik - teoretik, ampak predvsem iz (praktičnih razlogov, s stališča do-bičkanosnosti in bodočnosti naše živinoreje.
Obračam se do vas s to prošnjo in željo, ker so mi jesenska potovanja v mojem službenem okolišu prinesla veliko razočaranje. Domneval sem na podlagi površne sodbe in na podlagi ogledov hlevov in čred — osobito ob priliki razstav jn lieencovanj, da se nahajam
Jiahor je delala ze 0asa čtara mati, > „	bilo je pravilno.
Kuhala te svojo kavo samo s
Pravim Franckoi/im kavnim piidatkom
Ta je danes 5>e vedno Tako fin KaKor izvrsfen pridafek K zrnati In žitni Kavi ter bo to rudi zmeraj ostal.
v plemensko najčistejšem reiskem okolišu marijadvorske pasme. Jesenska potovanja po naših vaseh, pašnikih in senožetih pa so to mojo domnevo kruto varala in povsem ovrgla. Kar strmel sem in nisem mogel verjeti mojim očem. Oziram se na levo in desno po travnikih, na katerih se sedaj v jeseni povsod pasejo lepe črede mlade in dorasle živine. Le tu in tam vidim še kako lepo, zarodno žival čistega, belo-rumene ?a marijedvorskega tipa. Ostale živali po večini niso več čiste." In zvečer srečujem v naših idiličnih in zasanjanih gornje-savinjskih vaseh — na povratku s paše marsikatero čredo, v kateri ni niti ene živali čistega plemena. Vse je zmešano. Rudečetisasti pinc-gavci, črnnriavi montafonci in celo sive hrvaške buše.
Ali nai bi ob taki sliki ne bil razočaran 'vsled tolike nezavednosti živinorejcev? Ali naj bi vsled te^a ne zabolelo pravega živinorejca vsako, le količkai čuteče srce? Ne samo iz estetskih razlogov. ampak tudi iz razlogov strahu in skrbi za bodočnost naše živinoreje.
T^ako lepo ie pogledali v jesenski dobi enotno čredo čistega plemena, ki se marliivo in skrbno pase po zelenih snlnčnih travnikih in samotnih pašnikih naših tihih slovenskih logov in dolin! Kako odvratna, odbiiaioča in kvarna pa je slika mešane črede, v kateri so zastopane vse mogoče, bele, črne, sive, mršave in kuštrave živali! Kaiti čistost in izenačenost črede v barvi ne voliva samo ugodno na naše oko ampak nam navadno tudi pove da ie poses*nik teh živali dober živinorejec, da liubi svoje živali ne samo z ozirom na zunajo lepoto, a""r>ak predvsem tudi z ozirom na užitke, mlečnosti, razvoi, telesnosti itd. Tn vsak kupec bo nehote ra;e kupoval pri posestniku s čisto živino, ker je vtis čistote in izenačenosti plemena čisto drugi. Na-pr°m vsestransko mešani čredi bo tudi na i večji šušmar-kupec povsem instinktivno nezaupljiv.
Pa to ni glavni razlog, da Vam klicem; goute čisto pleme! Glavni razlog je mnogo tehtnejši.
Pri nas v Sloveniji vendar v mnoTjh okrajih hočemo predvsem vzrejatj plemensko živino za naše zaostale kraje na jugu države. Naravno, da je za vzrejo take kvalitativno prvovrstne živine osnovni pogoj — čisto pleme. In ako imamo enkrat čisto izenačeno blago, potem šele moremo misliti na vsestransko zboljšanje plemena. V hlevu z mešanim blagom — pa če je to kvalitativno še tako dobro — ne bo nikdo kupoval v večjem obsegu živine za pleme. Osobito na
'kupce iz drugih okrajev in pokfa-■ jin pri tako mešani in križani živini ni računati.
To naj uvažujejo predvsem vsi oni faktorji na deželi, oni zavedni kmetovalci, ki si prizadevajo, da se živinoreja povzdigne, da se zbolj-ša vir dohodkov in naj gredo v prvi vrsti sami z dobrim vzgledom naprej ter naj drže le plemensko čiste živali v svojem hlevu.
Glavni razlog vsestranskemu mešanju govejih pasem je vendar menda povečini že odpadel. Tudi na jugu države, na Hrvatskem in v Srbiji ni živina toliko cenejša, da bi se jo splačalo uvažati v svrho nadaljnje reje pri nas. Mnogi, mnogi posestniki pa, ki so prva leta po vojni uvažali pincgavce in simen-falce iz južnih krajev, so se pozneje bridko kesali, ker so zanesli v svoje hleve s to živino le jetiko in bolezen, ki je okužila še ostalo zdravo domače pleme.
V pasemsko obme:nih krajih pa vidimo še zdaj vsled nezavednosti, naivnosti in nevednosti ljudstva stalno mešanje in križanje živine. Iz gole nevednosti in neumestne dobičkaželjnosti vam gre siromašen planinski kmet v bogve kako oddaljen kraj, kjer si kupi na sejmu kako mešano, zaostalo živinče, ki je čisto tujega plemena, in ki je bilo mogoče za par dinarjev cenejše kot dobra žival v domačem plemenskem okolišu. Imel je mogoče kak kmet navidezno trenutni dobiček, ne ve pa koliko je s tem ravnanjem škodoval bodočnosti svoje reje in reje njegovih sosedov. Taka tuja, zaostala žival, iz katere i se v večini slučajev ne da vzgojiti kaj prida potomstvo, kvari s svojim slabim in mešanim potomstvom pleme celega okoliša. ! Na meji marijadvorsko pinegav-skega plemenskega okoliša sem ob priliki gorenjih izvajanj in tozadevnih pogovorov od enega inteligentnejšega moža slišal zagovarjati križanje bele in rudeče lisaste živine s tem navadnim razlogom, da je n. pr. telica potomka čisto bele krave in rudečega plemenjaka boljša molznica kot predniki njenih roditeljev. Poučil pa sem kmetovalca, i da ie ta teza oz. domneva povsem napačna, da glasom Mendelovih po-dedovalnih zakonov zarod v splošnem more biti samo onih lastnosti, in one kakovosti kakor njega sta-riš. Kar nimajo roditelji, to tudi ne morejo pričakovati potom krvnega prenosa od zaroda navzlic najpestrejšemu mešanju in križanju. Lastnosti in užitka kakega rodu se zboljšujejo samo potom smo-trene vzreje in oskrbovanja živali ter potom medsebojnega pleme-njenja dveh živali, od katerih je ena sposobnejša in kvalitativno boljša od druge.
Tudi mnenje, da bi bilo rudeče-j lisasto pincgavsko govedo v enem ali drugem oziru znatno boljše od belorumenega marijadvorskega go-j veda, je povsem napačno in prak- j tično in znanstveno o vrženo. Kar se tiče mlečnosti, masivnosti razvoja1 in razsežnosti oblik bi mogli trditi ravno obratno, da so namreč mari-jadvorci znatno boljši od pincgav-cev. Križanje in mešanje plemena v čistih marijadvorskih pasemskih okoliših je torej brez vsega pomena in je za te okoliše posamezno kakor splošno kvarno in škodljivo. Isto velja tudi za križanje marija-dvorcev z montafonci in simen-talci, ki nam prinesejo samo bolezen v naše zdrave črede in kojih potomci - križanci so v naših razmerah z ozirom na vse lastnosti in užitke navadno slabši kot naše domače, čisto pleme.
Nevarnost za naše preizkušeno dobro marijadvorsko pleme je vsled njega manjše individualne potence — premoči podedovanja veliko ter vam vsled tega še enkrat kličem in polagam toplo na srce: gojite in vzrejajte samo čisto pleme! .
Ta poziv pa bo veljal analogno tudi za druge pasemske okoliše naše domovine, kjer goje krasne čiste črede pincgavcev, pomurcev in si-mentalcev. Zavedajmo se, da v današnji dobi nimamo časa za razne eksperimente in preizkuse s križanjem in izmenjavo pasem, da je potrebni hitri napredek in zboljšanje živine mogoče samo na podlagi domačega čistega plemena, ki je določeno od kraja in dežele in da bi kaka ev. sprememba pasme bila mogoča samo radikalnim potom, z velikimi denarnimi žrtvami in le splošno v enem zaokroženem plemenskem okolišu!
Fr. Werni», Gornjigrad.
mu kupcu z čim večjo kvantiteto in se mu s tem izplača pot. V letu 1927 se priredi dne 24. januarja, torej na prvi pondeljek po sv. Neži, tradici-jonelni detajlni sejem, na katerem se bo v detajlu prodajalo in kupovalo, glavni pomen pa leži v tem, da bo velesejem tega dne kot zadnji termin kože sprejemal v svrho organizirane, en teden pozneje vršeče se prodaje dražbenim potom. V Vašem interesu je, da vpošljete kože že poprej, da se jih zamore pravočasno in pravilno sortirati ter s tem najbolj ščititi Vaše koristi.
Navodila za pripremo kož divjačine. Za dobro kakovost kože je posebno važno, da se divjačini, čim
r
Sejem za kože divjih živali. Uprava Ljubljanskega velesejma deluje vzajemno z Slovensko lovsko zadrugo v Ljubljani že četrto leto za izboljšanje organizacije prodaje kož divjih živali v naši državi, zlasti v Sloveniji. Divja koža je narodno bogastvo, ki se do danes še ne upošteva dovolj. Pri prodaji naših kož posnamejo smetano po večini inozemski prekupčevalci, ki ne plačujejo polnih cen in oškodujejo s tem posameznika kot državo. Lansko leto smo pričeli uvajati organizirano prodajo kož divjih živali dražbenim potom. Skromni so bili početki, no upamo, da se ta važna panoga našega gospodarstva ugodno razvije. Zato pa je potreben skupen nastop vseh prodajalcev kož, da se zamoremo izkazati napram inozemske-
—^ Ako imate boli
kupite v lekarni ali kaki odgovarjajoči prodajalni Fellerjev pravi blago-dišeči »Elsafluid«. Nadrgnite vsak večer m vsako jutro boleča -mesta in strmeli in veselili se boste, kako hitro in prijetno Vam »Elsaflu-id« ublažuje bolečine. — Če ste zdravi, uporabljajte »Elsafluid« za grgranje, za umivanje in boste hvaležni ter ostali zvesti »Elsafhridu«. Dnevno negovan;e telesa z Elsafluidom Vam kot plačilo prinaša vedro glavo, močne mišice in zdravo spanje. — Ze naši očetje in dedje so ga uporabljali odzunaj in znotraj kot zanesljivo domače sredstvo in kosmetikum.
(Zahtevajte za poizkus povsod izrecno Fellerjev pravi blagodišeči Elsafluid v poizkusnih stekleničicah po 6 Din, v dvojnatih stekleaicah po • 9 Din ali speeijalnih steklenicah po
26	Din. — Po pošti pride tem ce-| neje, čim več se naroči naenkrat; z 1 zavojnino in poštnino stane:
9 poizkusnih ali 6 dvojnatih alt 2 specralni steklenici . . 61 Din
27	poizkusnih ali 18 dvojnatih ali 6 speeijalnih steklenic . 133 Din
1 54 poizkusnih ali 36 dvojnatih ali 12 1 speeijalnih steklenic . 250 Din Naročila naslovite razločno takole:
Eugen V Feller,
Vs..
lekarnar v Stubici Do nji, Elsatrg 844, Hrvatska.
J
je poginila, nemudoma odere koža, kajti že po nekaj urah začenja proces gnitja. Temu je predvsem podvrženo lasišče in posledica je, da se dlaka več dobro ne drži usnja ter izpada. Kako se vrši odiranje kože, je več ali manj že splošno znano. Na zadnjih nogah se koža prereže in povleče živali preko glave. Posebno pa je treba paziti, da se repna kost do skrajnega konca izloči in enako tudi nožne kosti do krempljev. Pri sušenju je posebno važno, da se prepreči vsako delanje gub,- zrak mora imeti povsod neoviran dostop. Koža se suši najpreje z usnjem na ven in to na zraku; izključeno je vsako hitro sušenje pri peči. Vsled premočne toplote bi se namreč stopila v koži vsebovana maščoba in zato bi usnje v poznejši predelavi razpadalo. Ozki pas usnja, ki ostane po izločitvi repne kosti, je najbolje če še izpolni s kosom papirja, ravnotako šape, ako jih nočemo napeti z lesenimi kli-
ni. Kadar je koža napol suha, jo obrnemo z dlako na ven. Z obrnit-vijo se pa ne sme predolgo čakati, sicer postane koža presuha in se le težko da še obrniti. Kože se suše ali na nalašč zato vrezanih deskah, ali s pomočjo posebnih napenjačev za kože.
Uspeh vinske razstave in sejma v Ivanjkovcih. Vinska zadruga »Je-ruzalemčan« v Ivanjkovoih je priredila tudi letos vinsko razstavo in |sejm dne 9. decembra t. 1. v veliki. | dvorani kolodvorske restavracije v j Ivanjkovcih. Zanimanje za to prireditev je bilo tako od strani produ-centov, kakor kupcev večje, kakor lani. Vsega skupaj je 84 razstav-ljalcev razstavilo 178 vzorcev iz letnikov 1926, 1925, 1924, 1923, 1921 in 1917, od teh je bilo 28 vzorcev razstavljenih samo za poskuš-njo in oceno, 150 pa za prodajo, in sicer okoli 5000 hI. Skoraj vse vinske gorice iz ormoškega in ljutomerskega okraja so bile na razsta-
vi zastopane. Dne 15., 16. in 17. januarja 1927. leta bo enaka prireditev v Ptuju za vso mariborsko oblast. Želeti bi bilo, da bi se. znašli na tej tekmi posehno producenti kvalitetnih vin iz vseh krajev tukajšnje oblasti in bi tako pokazali na enem kraju interesentom celotno sliko naše vinske produkcije.
Vinska razstava in vinski sejem v Ptuju. Priprave za veliko vinsko razstavo in vinski sejem v Ptuju, ki bo za celo mariborsko oblast pa tudi za druge vinorodne kraje, so v popolnem teku. Danes so se razposlala vabila in plakati. S tem je torej razstava razglašena, ki vabi vse interesente ter ljubitelje dobre vinske kapljice k udeležbi. Razstava se otvori dne 15. jan. 1927 ob 10. uri po protektorju g. velikem županu mariborske oblasti ob 10. uri ter bo odprta tri dni, od 15. do vključno 17. januarja 1927, vsak dan od 10. do 17. ure. Poskušnje vin so brezplačne. Plačati je samo
vstopnino, ki znaša za osebo 10 Din. Kupice za poskušnjo se kupijo na razstavi pri blagajni, kjer se dobijo tudi katalogi vseh razstavljalcev in vseh različnih vin. — Teh pa bo mnogo. Saj bodo razstavili vinogradniki kakor tudi vinski trgovci vina vseh vrst in letnikov najprist-nejše kakovosti. — Kajti vsakdo: vinski producent kakor vinski trgovec in zalagatelj lahko vina razstavi, ako so zdrava in pristna, ker le taka hočemo nuditi udeležnikom razstave. Dosedaj je že priglašenih mnogo razstavljalcev, a mnogo jih še manjka. Zato vabimo zamudnike, da vsaj do novega leta izvršijo prijave. Vino se bo sprejemalo od 6. do 12. januarja 1927. Razstavi se samo v buteljkah enake vrste. — Kdor nima buteljk, naj piše ali gre ponje k razstavnemu odboru v Ptuj, ki bo tudi vse buteljke enako lepo opremil in etikiral. Nihče naj ne zamudi posetiti te vinske prireditve, ki je največja izmed dosedanjih.
SREČNO NOTO LETO! Kolinska tovarna
Ljubljana
Srečno in veselo NOTO LETO J
želi svojim cenjenim gostom
JOSIP URAN, restavrater. 1
Srečno Novo leto!
TVORNICA konjaka in likerjev
Veležganjarna VIKTOR MEDEN
LJUBLJANA, Celovška cesta 10
Telefon Itev. 71
Irečno fn veselo NOVO LETO
želi vem ceojenim odjemalcem
tovarna testenin
Srečno in veselo NOVO LETO
želi vsem cenjenim odjemalcem
Franc Sencar
trgovina z m šanim blagom, n;kup jajc, masla in vseh poljskih pridelkov
Mala Nedelja in Ljutomer.
Potrudil se bom tudi v novem letu cenj. odjemalce najbolje postreči ter se priporočam za nadaljno naklonjenost
Srečno Novo leto bodi vsem cenjenim gost« m restavracije .Liubljanski dvor* ter vsem prijaMem in znancem. Ma ija in Bogdan Pupo/ac.	Veselo Novo leto! ANGELOSLAV HRASTNIK Ljubljana Karlovska cesta 8	Č R E V A vsakovrstna, po najugodnejši ceni, kakor vsako leto vedno v zalogi. — Kupim tudi surovi ln stopljeni loj in ga plačam po najvišji dnevni ceni. J0S. BERGMAN, Ljubljana, Poljanska c. 85.
RESTAVRACIJA Pod Skalco LJubljana, Mestni trg 11 toči vedno sveže pivo, pristna domača črna in bela vina ter po-streza z fino kuhin!o. Za obilen poset se p. n. občinstvu toplo priporoča Josip Uran.	Veselo novo leto wGROM" carinsko-posred iiški in špedcijski biro LJUBLJANA, Kolodvorska ul 41	
CELJSKA
POSOJILNICA S:
Stanje hranilnih vlog nad
Din 50,000.000'-.
V lastni palaii Narodni dom
Stanj« flBvmta tu režem
Din 4,000.080*—.
Sprejema Hranilne vloge na hraniSne __
knjižice in tekočI račun ier jlli Izplačuje točno In nudi za Iste najboljše obrestovale In največjo varnost. Izvršuje vse denarne, kreditne In posojilne posle. Kupuje ln prodaja devize In valute, c
PODRUŽNICA V ŠOŠTANJU NA GLAVNEM TRGU.
MnnmmiinumiiiinmHiiirc
48485348234823534848484853532353235353489048532353485353235353484853532348535348234823535348

katere je dobila tvrdka M. Težak v Zagrebu, (iunduliceva ulica 13, v zadevi »Težakovega hranilnega in zdravilnega olja za živino«.
Gospod
M. Težak,
Zagreb.
Javiti Vam za morem z, velikim zadovoljstvom, da Vaše »Teža-kovo hranilno in zdravilno olje za živino« učinkuje veliko bolje kakor sem si sploh kdaj mislil ter je ono za svinjerejo pravi blagor. Jaz sem prvič, ko sem vzel od Vas samo dva kilograma, v dveh mesecih s tema dvema kilogramoma poleg navadne hrane eno slabotno, za-nikerno. svinjo tako zredil, da bi tega uspeha ne dosegel v petih mesecih, tudi a!>o bi jo hranil z najboljšo krmilno koruzo. Pri prodaji sem dosegel tak dobiček, da nikdar več nočem pitati svinj brez »Težakovega hranilnega in zdravilnega olja«, ker se brez tega olja pri današnjih razmerah ne more doseči nikakšnega pravega uspeha. Kdor ne uporablja tega olja, ne škoduje Vam, nego sebi.
Pošljite imi takoj zopet 5 kg Vašega olja, ker šem danes kupil tri svinje, da jih zamorem brzo odebeliti.
Zagreb, Stara Peščenica 28. dne 16. junija 1926.
S spoštovanjem Ivan Spiller, 1. r.
Župnik Štefan Šmid, Kloštar Podravski, mi je pisal med drugim dne 22. septembra 1926 sledeče:
»Naročil sem ponovno zato, ker sem povsem preizkusil korist pri debeljenju svinj, in rad verujem, da koristi, ker je olje hranjivo in pospešuje prebavo. Zato ga hočem rad uporabljati in priporočati vsakomur.
Štefan Šmid, župnik, 1. r.
Gospod
M. Težak,
Zagreb.
Podpisani sem dosegel v Vašim oljem odlične uspehe, ter Vas prosim, da mi zopet pošljete eno pločevinasto kanto, 5 kg »Težakovega hranilnega in zdravilnega olja« za živino.
Stara Pazova, dne 9. septembra 1926.
S spoštovanjem Srečko Žrlov, 1. r.
Velecenjeni gospod!
Vaše »Težakovo olje« uporabljal sem dvakrat po eno kanto po 5 kg, ter vam moram naznaniti brez vsakega laskanja, da je vrlo
hranjivo in koristonosno v pogledu odebelenja svinj, ker je isto delovalo očividno. Priporočam vsakomur, kdor hoče doseči napredek v debeljenju svojih svinj.
Za bodoče računajte name kot na stalnega naročnika Vašega »Težakovega olja«.	'
Radotoviči, Žumberak, 6. novembra 1926.
Z velespoštovanjem Mirko Goleš, župnik, 1. r.
V selo In srežno NOVO LETO želi vsem svojim odj malcem
„EKO!\OM"
Osrediia gospodarska »druga, LJUBLJANA
Srečno in veselo NOVO LETO
želita vsem svojim cenjenim gostom, prija iljem in znsrcam
Josip in Uopo d na estnak
restovrater Cela „SL0«" v Ijtbljrni
,ME RAKI/
želi
vsem svojim cenj odjemalcem
VESELO IN SREČNO
NOVO LETO!
MEDIC-ZANKL
družba z o. z
tovarna olja, lakov in barv
fino izdelana Din 270.—, posebno fina Din 186.—, ustna harmonika Din
, ...	2.60, fina Din
»p«™« poniklan Din 15.-, fini laso-•trižnik Din 40.-, Jeklena britev Din 10.-, zelo fina Din 20.-, žepni nož Din 8.40, fin Din ».-,
ttaH ® "LV™" ?'n *— 0in 10—■ "'dalje
kladiva, klešče, žepne svetilke, žepne ure, budilke prodaja po znižani ceni veletrgovina
R. STERMECKI, CELJE it. »t.	_
Pliite takoj po llustrovani senik z ve* tiso« pred- 9 meti. Železniška vožnja se nakupu primerno povrne. — Trgovel engro oene.
i
l
V
J
Mudim, živilsko sol
• vrečah po 50 kg š 250- Din, 100 kg franko nese skladišče. Ekonom, osrednja gospodarska zadruga Ljubljana Kolodvorska ulica 7.
SREČNO NOVO LETO
želi vsem društvo za prodajo
Singerjevih šivalnih strojev BOURNE&Co., NEWY0RK
PODRUŽNICA LJUBLJANA
v
S lenburgova ul ca 3
mmammmmmmamm
Izšla je
BLASNIKOVA
za navadno leto 1927,
ki ima 865 dni.
»VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski kmetijski koledar, kojf Je MI ES 0»T* fiSSTft
najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
le(o*ij* »Mirna isdaja s« adlikaje pi bogati vsebini in slikah. Opomrjam« aa davJne spise, koje mora vsak kitati, Aa bo vede!,, kaj srno plačevali lekdaj, ka} i« koliko mora plačevati dane« i tasti Slovenija. ,
Dobi se r vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 dinarjev. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
J. 8LASNIKA NASLEDNJIH
tiskarna in iitografitni zavod Ljubljana, Breg it. 12.
KMETSKI HRANILNI in POSOJILNI DON
Račun mitne hranilnice štev 14.257
reg. zaclr. se neom. zav.
Brzojavke: ..Kmetski dom". Telefon Stev. 247
v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica št. 1, priti.
Dale:
Poso<fla nr vknjižb«. pr< ti poroštvu »er astavi prt- ičnin in
vrednostnih papirjev Dovolic j« Uredite v tekočem računu p d najugodnejšimi pogoji.
Obrestuje
no e aa	/ brez od-
ri jižice	/ O pov-di
čist h
Preskrbuje:
Kavcije, inkase, srečke in vrednostne papirje ter Čeke in nakaznice na druga mesta.
Uradne ure: vsak delavnik od 8. — 12.7, od 3.—4.V,-
Večje stalne vloge in vloge v tekočem računu po dogovoru.
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije.
Podružnica v KAMNIKU na Glavnem trgu.
Qdf0Y0rad ureduik; MILAN MRAVLJE. - Z* Koiaoreij >Kmetikegc liatai IVAM PUCELJ, »arodji gonitoM. - U U*knr«> >M«rkwr<i AEDREJ SEVER.