Posamezne Številke* Navadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*50,
»TABOR* izhaja vsak dan, rarveo nedelje in praznikov, ob lS. uri n datumom naslednjega dno ter ata: mesečno po pošti P 10*—, temstvo D 18*—, dostavljen na y D 11*50, na izkazniee D K* insorati po dogovora-
Naroča se pri upravi »TABC MARIBOR, Jurčičeva nlicj?
_Wf!5awIsff2n!5
Leto: lil.
Maribor, sreda 22. novembra 1922.
Posamezne Številke* Navadne Din —*75, cb nedeljah Din 1*50.
UREDNIŠTVO te nnhaja v Mariboru, Jurčičeva ni. št. 4, L nadstropje. Telefon intamrb. iL 276. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici št. 4* pritličje, desno. Telefon šL 24. — SHS poštnočekovnl račun eten. 11,787.
Na naročila brez denarja se m odra. — Rokopisi so na vračajo.
Številka: 265.
¥
in
Volitve v velikih, urejenih državah so nedvomno važen političen dogodek. Ke samo za notranjo politiko teh držav, *arveč za mednarodno politiko sploh. v današnji dobi so države v ožji zvezi *n?d seboj nego so bile kedaj poprej. Vnanja politika je zlasti po vojni vele-Vsžen del splošne državne politike. Izid yolitev v ameriških Zedinjenih državah Jj1 v Angliji nas zanima iz dveh vzro-*ov: 1. Koliko bo novo _ razmerje te-•Hošnjih političnih sil vplivalo na zu-Ilan}epolit^no orientacijo, in 2. koliko j® izid volitev značilen za gospodarsko In socialno orientacijo našega časa.
Do 1. 1920 je v Zedinjenih državah ^,Jdala demokratska stranka. Ameriški demokrati stoje na stališču, da je Ame-. {a del civiliziranega človeštva, zato p_n dolžnosti ne "samo nasproti sebi, ®afveč tudi napram drugim, zlasti na-Pr*tn Evropi. Amerika se tedaj mora ..jjivno udeistvovati v mednarodni po* posebno pa še v Zvezi narodov. ^ znotraj mora dati široke koncesije s°Cl’alnim zahtevam današnje dobe. V igriškem demokratizmu leži kos onega ^alizma, ki je dičil najlepše duhove n,°Ve)še Amerike. Najpopularnejši pred-p1v>telj tega idealizma ie bil Wilson. ^r°ti tej politiki so se borili republiki, katere neki list karakterizira kot ‘faitko stoprocestnega amerikanizma, pS^ov, finančnega kapitala, čije geslo je Evrope — Amerika na prvem
v-i^be stranki sta se spoprijeli v volit-t,r • 1920. Republikanska stranka, kaši ;S v°d'telj je sedanji prezident Harding, priborila večino; dobila je 296 rnan-ltn°V’ ^dčim so si demokrati ohranili htandatev. To je bilo dalekosež-skn8 porn*na tudi za Evropo in evrop-„ 0 Politiko. Harding se je oklepal zna-Arn« ■i^0nroeovega načela: „Amerika, o kač- ncem* >n n' hotel slišati ničesar flalft • Slivni politiki v Evropi. Izgle-n0(T )e> kakor da je Amerika kar čez tott p0Zabila, da je že pred dvema le-jijJ, Padlo na evropskih tleh tisoče fevm 8inov za napredek in svobodo 'lili	znotraj	šo	republikanci	vo-
hr... Politiko, ki bi jo mi imenovali
0l's<>cialna. tribr^0^ v°litve, ki so se vršile pred s$ J1?0 10 dnevi, so pokazale, da 80 Veiif .Zedinjenih državah že precej na-Sq j ' Hardingave taktike. Republikanci mandatov (I. 1920—296), pa so pomnožili svoje število Ki • mandatov 1. 1920 aa 205. To k	da se Amerika polagoma vrača
v3la 0nu- Kolikor bolj se bo cddalje-top; atnerikanizmu, tem bližje bo Ev-flikg e gledamo z gospodarskega vi-)itika’ ,n8ni Postane jasno, da taka po-^Vn0 bo v škodo Ameriki. Med sve-fopS|. v°joo je Amerika posegla v Ev' r,32mere> 8 to ii Je vse prej n«g°
l<la :Va’n- Amerika je v vojni oboga-J>«zift®.?jena gospodarska moč je danes
0 Šei pV3, (-‘e se bo ^ez 3 *eta —81:0
JflUv. razvoj v dosedanji smeri — zopet
Mrzlica v
Beograda pred Radičevcev.
Snovanje opozicijonalnega bloka.
Beograd, 21. novembra. (Izvirno), stanovanja. Tu se bodo pogajali ž njimi Tribuna* poroča: Včeraj so voditelji razen voditeljev opozicije tudi Protič, opozicijonalnih skupin nadaljevali svoja Davidovič, Veljkovič ter intelektualca logajaaj*. Dozdevno nameravajo osno- Markovič in Grol. Opozicija je prepri-vati poseben opozicijonulni blok, ki bo čana, da se ji bo posrečilo zvabiti Hrvat-stopil potem v pogajanja s Hrvatskim ski blok v Beograd ter potem * njegovo )lokom. Med opozicijo in takozvanim pomočjo vreči sedanjo vlado. V opozi-evim krilom demokratske stranke ciji se že celo razpravlja o sestavi nove vzdržuje zvezo poslanec Angjelič. Ra- vlade ter se postavljajo kombinacije, dičevci pridejo v sredo ali četrtek v kdo naj prevzame sestavo kabineta. Zemum, kjer se že pripravljajo za njih
Plebiscit na Bolgarskem nad vojnimi krivci.
Sofija, 21. novembra: (Izvrno.) V vahno agitacijo vlade in z ozirom na vsej državi vlada velika razburjenost, sklep komunistov, da glasujejo vsi za Včeraj je moral narod odločati o krivdi krivdo obtoženih ministrov, je sklepati, obtoženih ministrov. Rezultat glasovanja da bodo ministri spoznani krivim in ob-sicer še ni znan, toda z ozirom na ži- sojeni. O izmeri kazni bo odločala vlada.
Otvoritev mirovne konference v Lausanni.
Enoten nastop antante.
Lausamne, 29. nov. ftsv.) Danes po- na skupščina v Shgoin nima Sragah poldne se je vršila pod predsedstvom namenov, kakor da utrdi in brani to švicarskega zveznega predsednika neodvisnost. Medsebojno spoštovanje Harba, otvoritvena sega orijentske pravic in pravo neodvisnost pa, prine-mirovne konfeTea.ce. Številne množica se le iskren in odkritosrčen mir. Turš-so z nestrpnostjo pričakovalo prihod ha. delegacija je prišla v La.usanno s posameznih delegacij. Sejo ie stvori!	namenom,	da	sklene z drugimi
švicarski predsednik s primernim na- delegacijami pošten in pravičen spo-gavoroin; za njim je govoril angleški razum. Švicarski predsednic flarb ie zunanji minister Lord Curzon, ki je nato zaključil sejo tar naznanil, da se v svojem govoru povdarlal, da so se vrši prihodnja seja y torek ob 11. uri vršile'v zadnjih štirih letih že skoraj na gradru Ouchy.
v vseh glavnih mestih razne kom faren-	Lausanne,_ 20. novembra. ^ (Iz-
ce, ki naj hi doncsle končni mir. Nobe- virmo.) Razgovori med tremi_ ministri, na’ država pa ni bolj sposobna, da do- (Pomcare, Lord Oorron in Mussolini), vedo med narodi do sporazuma, kakor ki so se vršili v Terriitotu, so napravi-ravno Švica. Švica je vsem narodom li na delegacije zelo dober utis in sptos-živi primer redu in miru ter spo.što- no se računa s popolnim soglasjem v vatnja pravic diragih držav. H koncu antanti. Na tem_ sestanku se jo raz-sc je zahvalil Švicarjem za njihovo pnaivljailo o angleški spomenici, ki naj gostoljubnost. Nato je govoril vodja tvori podlago za pogajanja Turki, turske delegacije general Izmot-paša, kakor tudi o korakih, ki bi bili potreb-ki je opozarjal na velikansko trpi je- ni za slučaj, da se ne bi upošteval in nje katero je prestala Turčija tekem spoštoval prudanjski sporazum ali pa zadnjih štirih let. Turki so si svojo če bi se izvajal s katerekoli strani pri-neoidvisnost krvavo priborili. Narod- tisk na konferenco.
3 to 2a a^ivn0 politiko v Evropi, ^HEr-,v.Serri drugim poprej v ikodo nego ^aj h' ^vroPa ie zabredla v tak po-si njeae gospodsrsko-finančne ne moremo zamisliti brez ame-,>«1.1*.
^ Angliji pa vidimo, da sta se oja-S -tVe stranki: konzervativci in delav-^t'i0pan'?a" Premagana je bila liberalna \ Jr«cija. Mi smo na tem mestu že J"»da si angleških strank ne sme-.tavii3^ P° vzorcu naših strank \ imena. Labour Party ali delav-^ kQa^'ca se na pr. znatno razlikuje flhnentalne socialne demokracije
Spremembe v naši diplomatski službi.
Beograd, 21- novembra. _ (Izvir-jxo.) Brvi tajnik našega poslaništvu^ na Dunaju, dr. Aleksander Bodi, bivši šef presbiroja, je danes odpotoval na. svoje novo službeno mesto. Prvi taj-nifc našega, rimskega poslaništva V.a,-dimir Martinič jo danes dospel v Beograd. Tajnik zunanjega ministra Lezo Stojanovič je imenovan za tajnika pri našem poslaništvu v Belgiji ter je ze odpoiloc-al na svojo mesto.	•	...
Kraljevski par na Topčideru.
Beograd, 21. novembra. (Izvirno.) Včeraj popoldne sta se peljala kralj" in kraljica v spremstvu princa Gjongja na Topčider, kjer so ostali dalje časa.
Volit-e v Nemški Gornji šleziji.
B o r 1 i n , 20. novembra. (Izvirno.)
Vsled volitev v Gornji Šleziji se jo število poslancev državnega zbora znižalo od 469 na 459. Ti se dele v posamezno frakcije in sicer: združeni socialni demokratjo l7o, cen trum 68, nem-ško-Ijudslia stranika 66, nemška 'demokrati čna stranka, 39. bavarska ljudska stranka 20, komunisti 15, bavarska kmečka zveza 4, nemško-ljudska skupi na 3, nemško-hanovetreka deželna stranka 2, nestrankarja 2 (Lodebour in Wegemainn), skuiPjaj, .451.	annnn	•*
Madžari se branijo plačila reparacij.
Budimpešta, 20. novembra. Ministrski predsednik grof Bethlem je imel v Hodomezo Vas«rhely velik govor, med katerim je izjavil, dia je Madžarska v svoji zunanji trgovini prisilje no. h takozvanemu gospodarstvu, ker sosedno države iizvzemši Avstrijo in Češkoslovaško, kljub opetovanim po-skusom z madžamke strani ne marajo skleniti trgovskih pogodb in vodijo 'politiko gospodarske blokade. V notranjosti želi vlada še bolj oprostiti izmenjavo pridelkov in izdelkov dosedanjih vezi. Reparacij ne more od razkosane Madžarske nihče zahtevati, ker so vsi dolgovi poravnani s tem, da se je Madžarski odvzelo dele njenih (!) pokrajin. Če pa bi reiparacijska komisija kljub temu naložila Madžarski še neparucijska bremena, bi se morala ta nesrečna, dežela popolnoma zrušiti pod njihovo težo. Nasproti očitku, da vlada vodi bojažljvo zunanjo politiko, je izjavil grof Betblen, da vlada ne mara mikakik pustolovščin iker noče, da bi narod umrl, marveč ga hoče dvigniti k novemu življenju. Tuidi na znotraj bo vlada z lastno roko rešila vse probleme in zato ne potrebuje fašizma.
Nova stavka rudarjev na Češkem.
Praga, 20. novembra. V revirjih Most in. Kornetov so stopili i v stavim vsi tamošnii rudarji. Stavko, približno 30.000 defevceiv,
Njene idejne smernice so nekoliko drugačne, ker potekajo iz drugih virov, ne pa iz nemške filozofije; drugačen je tudi strankini program, drugačna taktika. To velja tudi o drugih strankah. Sploh pa je treba, da angleških razmer ne primerjamo z našimi. Pomislimo, da polovica prebivalstva Anglije živi v velemestih. Pomislimo, da imajo Angleži druge politične in kulturne tradicije t« svoje rasne posebnosti.
V Angliji tedaj ni šlo za ustvaritev kake utopične dežele, kot si jo včasi zamišljajo nekatere nase stranke, in celo Labour Party ni stopila v volilno borbo z geslom mednarodnega osvobojenja vsega proletarijata ali za uvedbo delavske diktature. Slo je predvsem za rešitev nekaterih akutnih gospodarsko-socialnih problemov, za katere ima vsaka stranka svojo metodo. Izid volilne borbe nudi sledečo sliko:
Konservativci so dobili 345, delavska stranka 141, A?quithovi liberalci 57, L!oyd Georgeovi liberalci 52 in neodvisni 13 mandatov. Primerjajmo s tem volilni rezultat 1. 1919. Takrat je štela spodnja zbornica 707 članov. Od teh so dobili: konzervativci 382, Asquithovi io Lloyd Georgeovi liberalci 161, delavska dranka 74 in neodvisni 10 mandatov. Ostali mandati odpadajo na Irce in sicer: irski nacionalisti 7, Sinn Feineri 73 mandatov. Z ustanovitvijo samostojne irske države se je število mandatov zmanjšalo na 615. Ce primerjamo te številke, vidimo, da so konzervativci izgubili 37 mandatov, dasi razpolagajo V parlamentu z absolutno večino. Najtežja, kriza je zadela liberalce, ki so se razdvojili po dveh svojih voditeljih in ki so debili skupal 109 mandatov nasproti 161 1. 1919.
Edina zmagovalka je pravzaprav Labour party (delavska stranka). Ta usneh priznavajo tudi konzervativoi. ,Times*, ki pišejo, da je delavska stranka dosegla več kot je bilo pričakovati. Ce pomislimo, da je bil volila! red prikrojen bolj po interesih konzervativne stranke ter je na pr. v nekem okraju zmagal konzervativni kandidat s 11.000 glasovi nasproti napredni večini 30.000, je to nedvomno lep uspeh delavske stranke, ki ga je v nemali meri pripisati — kot priznava socialistično glasilo „Daily Herald* — ženskim volil-; kam. Mnogo liberalnih glasov je bilo oddanih za delavsko stranko, znamenje rastočega zanimanja angleške buržoazije za socializem. „Daily Cronide*, glasilo Lloyd Georgeove skupine, se tolaži s tem, da bo delavska stranka nastopala kot dedič liberalnih načel
Sedaj je vprašanje, koliko bo novoj razmerje političnih sil v Zedinjenih drža-' vah in v Angliji vplivalo na mednarodno politiko. Iz že navedenega se da sklepati, da niso bile izpolnjene niti nadt onih, ki so že videli Ameriko na evropskih konferencah niti nade ljudi, ki so fantazirali o popolni preorientaciji angleške zunanje politike. Amerika bo tudi še nadalje vztrajala pri dosedanjem programu; angleški konzervativci pa so mnogo zvestejši pristaši francozke politike napram Nemčiji in Rusiji, kakor je bila Lloyd Georgeova koalicija. Dejstvo pa je, da se i v Zedinjenih državah i v Angliji pripravlja nova politična orientacija. Volitve čez tri leta bado prinesle že mnogo več jasnosti.
Kar se tiče gospodarsko-socialne orientacije sodobne družbe, so volitve v dveh velikih svetovnih državah še vedno dokaz, da se človeško mišljenje in _ hotenje nagiblje k ekstremom. Na eni strani konzervativnost, na drugi socializem. Toda vsak misleči človek si bo to razlagal tako, da je potreba so-ciaisih reform postala povsem realpa
in naravna. Umaknili se bodo vplivi starege naziranja, da ni kulture brez popolne svobode kapitala, izginile pa bodo tudi vročične sence komunističnega utopizma, ki so jih naslikali enostranski ideolGgi nemškega materijalizma. Zmagala bo sredina," s ta sredina bo v primeri s predvojno politično in socialno sredino nova faza družabnega in kulturnega razvoja.
Politična vesti.
* »Slovenski Narod« skuša zopet varati, javnost glede mariborske obla-
sti. Deimofcmitski poslanec Gjorgjovič je namreč vložil predlog, da se poleg že določenih oblasti v Srbiji osnuje se dvoje novih. Znano je, da bi nekateri Srhirjauci želeli v Srbiji manjše oblasti nogo so diOizdaj določene. 'Manjše oblasti osnovati je po ustavi mogoče, ne pa takih, ki bi obsegale nad 300.000 prebivalcev. Zato so upi »Slov. Naroda«, da bi se dala pokopati tudi ustanovitev mariborske oblasti, le drzno varanje javnosti če bi kak tak predlog naletel na odpor pri radikalcih in demokratih. Jo križ, če se hoče delati politika B vidika ljubljanskih cerkvenih stolpov!
* Sporazum med demokrati in radikalci glede delovnega programa je dosežen v tem, da ima skupščina rešiti še invalidni, uradniški, davčno-reformnih zakon, zakon o osnovnih šolali in d zavarovanju proti toči. Tudi se rekonstruira še tekom toga tedna vlada, pati čemer pa ne bo velikih izpsre-momb.
* Jugoslovansko Sme. Zadnjič smo poročali, da je prišlo o priliki razprave o uradniškem zaikouu v za.ko.no daj-ncan odboru do ostrega.spora radi ju-goslovenskega imena. Nekateri radikali so bili proti temu, da se mesto imena »srbskohrvatsikoslovenska narodnost« uvede »jmgoslo venska narodnost.« Sedaj pa je izšel zakon o vpisu pomorskih trgovskih ladij, podpisan od kralja in vlade, v katerem se govori samo o »jugoslovenskih lastnikih ladij«, o »jugoslovenskih poveljnikih ladij« itd. Počasi, toda sigurno prodira vendar tudi v Beogradu jugoslovensko ime, še več, s tem zakonom je dobilo celo najvišjo sankcijo, postalo je ipso faeto •— zakonito. Za nas demokrat je je to zadoščenje, saj smo bili vedno proti SHS nestvoru.
* Italijansko prijateljstvo do .Tugostove,nov in do Jugoslavije v pra vi inči. Pri razpravi o Mussolinijevi vladni izjavi v rimskem parlamentu v soboto sta podala dva voditelja italijau-ikega fašizma in obenem sedaj tudi italijanske notranje in zunanjo politike v odgovor na izvajanja našega poslanca dr. Vilfana tako jasne izjave, ida ne ostaja več nikaikih dvomov o tem, kakšno je italijansko fašistovsko prijateljstvo do Juigoslovenov v Italiji ter do naše države. Tržaški fašistov-si poslanec Giunta jo rekel glede avtonomije Primorja m Trentina slede-če:»ZaBtomj je, da si delajo Slovenci in
Josip Milkovič:
Maksim Gorki na otoku
Capofu.
(Konec, i
Bilo, je začetkom meseca grudna. Zrak je bil topel in jasen. Bivanje na terasi je bilo jako prijetno. Par sto gostov je bilo navzočih, med njimi Gorki z večjo družbo. Kakih deset korakov od njega so sedeli pri isti mizi: veliki knez C., dva njegova spremljevalca, nek črno-bradati gospod z očali in njegova žena; pri drugih mizah pa Angleži, Nemci, Amerikanci, Skandinavci, Ogri itd. Mirno in tiho je sedela ta odlična, kozmopolitska družba, zatopljena v prekrasen razgled. Le Gorki, ki je zapazil črno-bradatega, v družbi kneza sedečega gospodarje obračal cesto svoj pogled proti neznancu in začel postajati nemiren. A tudi gospod, ki se je čutil opazovanega, je kazal očitno, da so ga nadlegovali ostri pogledi Gorkega. Nenadoma pa se prikažejo na terasi štirje siromašno oblečeni možje, ki vzbujajo splošno pozornost vseh gostov. Bili so‘ to godci na meh ali diplarji. Vsako leto, tri tedne pred božičem prihajajo iz svojih v napolitanskem gorovju ležečih bivališč v do-
Nemci kake iluzije glede avtonomije, fašistovska vlada jih ne bo nikoli dovolila!« Na Wilfamovo izjavo, da slo-va/nsikio prebivalstvo zahteva od vlade, da pove jasno, kak j enjen načrt, je odgovoril Mussolini:	»Na	Snežniku
smo in bomo ostali!« G-lede jadranskega vprašanja pa je rekel, da ga je nalašč izpustil iz svojega poročila. »Težnja jadranske zone« — je rekel — ».ie v naših srcih: imamo začrtano smernico, Moram pa v tem oziru ohraniti najstrožjo rezerviranost. Lahko vas samo zagotovim, da za Reko že ukrepamo. Ko se je obrnil ponovno k Wil-fanu je rekel: »Poslanec Witfan mi ne nameravamo uničiti vašega jezika, nameravamo se ga — naučiti. Nasproti vam hočemo voditi politiko dostojnosti, ne bomo pa dovoljevali ^izsiljevanja. Nahajamo .so na Snežniku in Ereiiegju ne samo po naravnih pravicah, temveč tudi vsled druge hude potrebe.« Iz navedenih izjaiv je razvidno dovolj jasno, da je postopanje Mussolinijeve vlade napram našemu ljudstvu v Italiji kakor tudi proti naši državi kot taki neodkritosrčno, da se za vsem tem skrivajo posebni gotovo ne prijateljski nameni in načrti. Kaj poreče k temu naša oticijozna beograjska, »Samouprava«, ki tako slavi Mussolinijevo prijateljstvo do naše države, da zmerja na nedostojen način colo liste in novinarje, ki v to prijateljstvo ne verujejo?
* Italijani on smog o e uje jo delovanje naših primorskih poslancev v rimskem parlamentu. Italijanski parlament jo iH) sestavi Mussolinijeve vlade itak v celoti pravzaprav le karikatura, oziroma bolje lutka, ki mora plesati tako kakor jo fašisti potegnejo za vrvice, toda še bolj brez pomena in iluzorna, pa ja postala še navzočnost naših jugoslovenskih primorskih poslancev v rimskem parlamentu. Naši poslanci smejo pač še sedeti v poslanskih klopeh, ne smejo, oziroma ne morejio pa govoriti in delovati, kajti tega jim italijanski tovariši ne puste. Vselej, kadar so te dni pri zasedanju italijanskega parlamenta hoteli govoriti naši poslanci, vselej so italijanski zagnali tak hrup, da se ni nič slišalo in dia je ostal vsak govor brezpomemben. Prisostvovanju naših poslancev v rimskem parlamentu je postalo tako brezpredmetno in pojavlja se med njimi že resna misel, ali ne bi bilo Golje parlament sploh zapustiti. Proti eksodusu pa govori močno potreba •prisostvovanja, če tudi le radi kontroje in se tako sodi, da bodo naši poslanci vseeno še ostali v Rimu.
* Zopet Mokaški poslanec v Beogradu. V Beograd je prispel 20. t. m. poslanec Hrv. blcka dr. Gjuro "S ur min.
* Iz seje reške konstitgante. V soboto se je vršila v Kraljeviči seja reš-ke konsihituaute, katero se jo udeležilo nad tri četrtine reških poslancev. Zanetila jo izjavil, da je reški narod z zadovoljstvom sprejel na znanje Mussolinijevo izjavo, da se bodo izvedlo vse sklonjeno pogodbo. Zanella upa,
lino, se razdelijo na različna mesta ter hodijo ves dan po ulicah, neumorno izvabljajoč iz svojih godal monotone božične pesmi, stoječ pri vsakem križu, vsakem pobožnem znamenju, ponavljajoč jih danzadnem do badnjaka ali božičnega večera. Tega dne so se prvikrat v tem letu oglasili pri nas ter svirali gostom na terasi, katero sem jaz nadzoroval iti dal streči gostom od izbrano lepih mladih deklet v narodni noši iz sardinskega gorovja. Večini gostov je bila ta godba do godu, posebno pa Gorkemu, ki je, diplarje poslušal z velikim zanimanjem, in jim ponujal malvarinsko vino. Cim več so godci pili, tem veseleje so bili razpoloženi, in dalje časa svirali pri mizi Gorkega. Nobeden gost ni kazal nezadovoljstva, le oni pri mizi kneza C. sedeči bradati gospod si je domišljal, da sme povzdigniti svoj glas ter je glasno ugovsrlal zoper nadaljnje sviranje ter celo rabil žaljive besede, kakor: smrdeča, umazana, ogabna prtljaga, ki nikakor ne spada na ta kraj med boljše občinstvo itd. Poklical je mene in zahteval, naj odstranim godce, ker drugače ne pride več na našo teraso. Ta zahteva mi ni ravno ugajala, ker sem se prepričal, da so se drugi gostje kratkočasili, vendar pa sem se udal in naprosil diplarje, naj
da bo tudi na Reki kmalu konec nezakonitega stanja in mučenja reškega naroda. Čim se vzpostavi na Reki normalno stanje, to je javna varnost in svoboda države, se bo tudi koustjtu-amita povrnila na Reko. Na očitke italijanskega časopisja, da je Zanella »jugoslavenofil«, jo Zanella odvrnil, da so on in njegovi nasledniki, reški Italijani, zares iskreni »jugosloveno-fili«, Iti hočejo živeti v prijateljskih odnošajih no saimo z Italijo, temveč tudi z Jugoslavijo. Tej politiki bo Reka ostala vedno zvesta in dosledna. Soglasno je bil sprejet dnevni red, ki zahteva takojšnjo izvršitev rapallske pogodbe, od Mussolinijeve vlado pa, da prepreči nadaljno barbarsko postopanje z reškim prebivalstvom. Reška konstituanta ne priznava politike in administrativnega reda današnjih nezakonitih upraviteljev, pa, tudi. ne e-ventuetinih volitev, ki hi se izvršile pod sedanjim terorjem.
* Bolgarija fn Mala antanta. Kakor poročajo listi, je poset Stambulii-skega v Bukarešti in v Beogradu imel cmatcn uispeh, kar pa se izkazuje komaj sedaj, po tozadevnih pogovorih med politiki. Glavni uspehi Stam.hu-lijskega in dogovori sklenjeni med med njim in zastopniki Male antante so: 1. Bolgarija ohrani v slučaju sovjetskega napada na Rumnnijo nevtra-liteto. 2. Bolgarija se obveže zatreti v sako gibanje bolgarskih četašev proti Jugoslaviji. Nasprotno dobi Bolgarija zagotovilo, da bo čimprej sprejeta v Malo antanto. Glavni uspeh, da je prišlo do tega sporazuma, ima češkoslovaški zunanji minister dr. Be-neš.
* Italijanski deficit znaša preko 8 milijard. Rimska finančna komisija je te dni ugotovila, da se je za letošnjo proračunsko leto predvideni državni deficit 6 milijard 860 tisoč povišal na 8 milijard 275 tisoč lir.
* Avstrijski proračun za 1. 1923. Avstrijki budžet za leto 1923., ki se nahaja v tisku, izkazuje sledeče številke: 9,983.949,524.000 K izdatkov,
4.690.182.106.000 K prejemkov ter
5.293.767.418.000 K primanjkljaja.
* 10.990 nemških oficirjev v Kema-Jovi armadi. Kakor poroča novosad ski »Deutsehes Volksblatt« so po zagotovilu nekega Nemca, ki je te dni ■potoval iz Turčijo preko Jugoslavije v Nemčijo, nahaja v Kemalovi armadi nad 10.000 Nemcev, ki služijo kot oficirji. Ti Nemci so po polomu Nemčije ostali brez službe ter so se zatekli na povabilo Kemal paše v Turčijo, kjer so bili sprejeti v njegovo armado kot organizatorji in inštruktorji.
* Končni rezultati državnozborskih volitev na Angleškem. Končni rezultati volitev na Angleškem, so sledeči: Komzcrivativci so dloibili 346 mandatov, nacionalni liberalci 54, neodvisni liberalci 52, delavska stranka 138, ostaile stranke skupno pa 15 mandatov. Po teh rezultatih ima konzervativna stramfkla 87 glasov absolutne večine. Glasov so dobili konzervativoi
se kmalu odstranijo. In šli so. Gorki pa, prijatelj revežev in trpinov, ko je zvedel, na Čegavo zahtevo so morali diplarji oditi, je poslal svojega prijatelja ponje. Vrnili so se in znova začeli svirati. Pa ne samo to; začeli so tudi plesati narodni ples tarantella. Med tem, ko sta. dva mola svirala, sta druga dva tako divje plesala in skakala, da so njih raztrgani in zakrpani, bolj cunjam podobni plašči kar leteli krog njih. Bil sem v zadregi, toda pustil sem jim, ker tega Gorkemu nisem mogel prepovedati. Med tem, ko se je občinstvo še bolj ko prej divilo večkrat smešnim prizorom, se je oni črnobradati hudoval še bolj ter zahteval od mene ime gosta, ki je diplarje poklical nazaj in jim dajal vino za njihovo petje in ples. Dasiravno sem poznal večino gostov, vendar nisem imel navade, izdajati njih imena in stanu, to pa zato, ker sem vedel, da ro mnogi, večkrat k najvišjim krogom pripadajoči gostje, ki so zahajali k meni, hoteli ostati nepoznani, da so se tako lažje gibali v javnosti in nemoteno uživali lep razgled čez divno krasoto pokrajine.
Podam se torej h Gorkemu in mu sporočim želje onega gospoda.
Nato se ta obrne, meri s temnim, ostrim poglegom črnobradatega gospoda
5.256.000, delavci 3.940.000, iiberari (Asguith) 2,327.000, liberalci Lloyaa Georgea 1,450.000, a vse ostalo stran'
670.000.	m	j-
* Turki proti Evropejcem, je njihova "zmaga nad Grki tako u.piJ jamila, da so .pričeli brez usmili©*13^ >1‘ sanjati iz svojih ozemelj kristjane ■ Evropejce sploh, da prepovedujejo iu eenje francoskega jezika v misU0 "j skrb šolah ter zahtevajo odstriuu-f 1 vseh inorodcev iz Anatolije. Pozich®* katere so doslej zavzemali Evropejci, ročaj o kemal,isti iz Grčijo in os a Evrope došlim Turkom. Glasom herojevega poročila iz Carigrada, -dospeli tjakaj francoski konzuli Mersine, Adane in drugih ^ tu^,a. mest, katero so kemnilisti s silo 32 '• li. Talko postopanje Turkov z Evr°P • ci, a osobito še s Francozi vzbuja Francoskem vedimo več nezadej?' nositi in nerazpoložen,ja napram t koru ter bo imelo gotovo za pos .. čisto noive francoske politične ori] taci je v, ori j eniškem vprašanju. ,
Drceraa krertika.
kali^ šilo %
— Nev list v Skopijo. V Skbph' pričel to cini izhajati nov pob neodvisen tednik »Svjetlost«.	j,
— Novi turški kalif. Turška
na skupščina je izvolila preste ,.(o slednika Abdul Medžida za Svečano ustoličenje se je izvrši pomlel.jak.	•„)[.
— Umor voditelja turških ®®c stov. Kakor poročajo iz Carigtri aAy( bil tamka j umorjen Husein Hil®1, k. predsednik turško socialistično s ko. —	_	jo-
— Justifikacija	transvalšk1®	%
munistov. Kakor poročajo Johannesburga v	Tramsvalu	^
Afrikia), so te dni tamkaj obesi11
komunistična voditelja, ki sta P° Tj i
čila lans1-- 1 J— --------------- AeAa
revolto.
čila lansko leto tam znano dri°'
CeSiske vesti-
ceiP
ski
Odlikovani so ibdii sledeči f ,taio-easitnilri: gg. polkovnik Ivan ^aivoV
rr	  O	tiO**. rti
vic z redom sv. Save 3. vrste, n°
nik Bori/voje Tošič z redom	^
4. vrste tor majorja Suput in 1 z redom belega orla V. reda.	gp,
Nekdanjo vojaško barako Laaiovžu so danes že v takem st?. jjj da so manajvnost šlccadljiva advari’ <
nevamna življenju, V enih so sed®P,
M
stamjieni konji, v dinuigi 'biolniki* '.^uji ni občinski odbor celjski jo V 2. seji o prifilcii sklepanja pogodb©v ^ jaško upiravo Skenil, da zemlji^' .jgjj katerem stoje te barake, za l050 J0 jni no da več v najem, ker ga rabi zaAstfl v indiustrijske svrhe. Pač pa j0 pripravljeno odkupiti por še l)0l!,{a,ii<r vih boiriak teir jih preurediti V s vajnjske svrhe.	_	jjtf
Štojničarstvo se je zadnja!
Celijn sitno razpaslo. Kdor ^e'J. ^ manj mrrzi pošteno delo, se že klicanega, zaprositi pri mestni
dti
in mi reč®: »Vprašajte onega K če se še kaj spominja Pješkovega;r(5o« Kakor da bi treščilo vanj, K., (jot bradec obledel, ko sem mu sp01"0^
kijevo vprašanje. Njegova žena'e. ^
stražena vstala in vzkliknila : »‘ "ie jpa to je tedaj Maksim Gorki, ki
M0)
m
mož obsodil na pregnanstvo y . t l1 Odidimo, in odpotujmo takoj; _ ta nevarni človek, tam so tudi s ^ njegovi številni prijatelji, ki hi žeIJl'‘, gnili maščevati nad moji«1 1X1 oSet>e' In izginile so od tiste mize vse druga ze drugo; zapustile so m°! pflf' ter se nekaj ur pozneje z večern nikom odpeljale s Caprija- . flj|c<k Gorki sicer resen človek, kis restfa' ne smeje, je ob pogledu na t0.i-ce
Xom/\	n aIa/viiII Cl/G 1P li^	1*
šeno družbo nategnil svoje
' et
lahek, kratek smehljaj ter se zop 5 jnfl proti plešočim diplarjem. Kma1	0
ostali gostje izvedeli za *°^Dflgo d®1
se je odigral na terasi tef svoje zanimive opazke. radib ^ Ce je bil Gorki zadovoljen bji
svojega nekdanjega sodnika, J nutek na to še veselejši, ker <:1j sif zbrali bogate darove ter jih izrw
mašnim diplarjem.	ado^e'
S tem je dobil popolno Za
#
Maribor* 21 novembra 1922^ «'"•*	*-	*	r	«	IT^&BObHc*	„	Sfran	3.’
a n-..................n    	........iiMiiiyiiffiiWtn'fn'»1Miii»iiairinriiiiw»iii»»i»M>niir-rT-~-r^ii«<i,1ir,'Mri,i« i — mm——mamim—i-----
da je ljuba mam mi če si boste to pra-
Kalc pirosthr, kjer Kočo prodajati svojo robo. Ker stojnice niso ravno v feas mastu, je občinski odbor sklenil, Prfiicipijelno, tla v. bodoče vsako tako Prošn jo odkloni.
Združenje maimfakturnili trgovin, Iz Celja se nam poroča, da sta se trgovca manufakiburnih trgovin Valentin Hladin v Prešernovi ulici 14 in Franc Dobovičnik v Gosposki ulici 15, zdru-z’la in da vodita sedaj obe trgovini Pod imenom Hladin & Dobovienik.
Conski odsek savinjske podružnice SPB j0 iadražbil dne 3G. novembra na Savni dražbi bivšo Kunerjevo posestjo |iia Dostu za dobo 5 let proti letni ^ajemini 5400 K. Posestvo, ki je last ®«stne občine, je imel doslej v naje-^ zdravnik dr. Gollitseh. Koča je Prišla sedaj v pravo roke, ker jo namerava coliski odsek preurediti v planinsko zavetišče. Vsa celjska javnost *0 vesela, da se je porušil zopet en ®ernški steber.
Nova mesarija v (Jabevju pri Celju. Jivšo Plovcakovo mesarijo je prevzel !*®r n.acnoivo preuredil mesar Anton SOTnoser, ki. obljublja prodajati dobro &&0SO po iiajnižjib cenab.
Nesreča na vlak«. Med Tramovjem j11 Laškim bi se bila pretečeni četrtek ■ afeko zgodila, velika nesreča na vlaku, , ‘ °dpelje krog pol 17. ure iz Celja. Pri-' Jopljen jo temu vlaku dijaški vagon, lnia ob strani vrata. Ena niso bila a'P'rta. Med vožnjo so se dijaki preriji sem in tja; kar se vrata pri tem CclW’o in ven pade en dijak, drugi se fta sregno obdrži na stopnicah. Ker je al&tel po srečnem naključju na ^•ko travo, je odnesel le str a Tv in ,®znatno poškodbo na nogi. Vsekakor »°.treba preiskati, v koliko zadene ■^vda tudi. železniško osobje.
— ---------------------------------
enkrat testna hranilnica v Mariboru.
Poi jaen ilo k »Stražinemu« na-®®doi na »Kreditno društvo«. ^Straža« ®! j«, nadela nalogo, da razdane »Me-tao hranilnico« v Maribora in »Kremno društvo«. Stražku napadi so ei-® navaden bojkot, ki ga brez vsake 'lTo razširja med občinstvo. Svoj čas vladini organi z železno roko poseli v talce mahinacije in jim naredili
v.j&2obziren konec; predstavite’ji na-■i oblasti pa z rokavicami na rokah iQ ^ gledajo na to efijaltstvo. Kje ^avni komisar, kje državni pravd-žil T Pre3 se j® z c1-'r* Ingoličem strahu0 ^Bbvo proti »Mestni hraniIni-bj*’ ?a 30 ^ dolg že poplačan, bilo Sy'Stražo« nelcršcansko, če bi zda j Ilv,^ občinstvu mogla reči:	l>r.
'vat. 3® Plačal, tudi predsednik ni bi ?!	torej	pravega, vzroka, da
^^^'bil.ie napadala »Mestno luraniini-cai'	.a onn v sVOji brezniimami zna-
i®osti tudi nadalje ne more mimo ioim ° >>Mes't'no«. Zato že skrbi njen in-55 r a’t°'r- V pondeljkovi številki tor a j !piSe: »Kdor želi denar... toraj *;i^lj zdaj se potrudi, zlatega časa jj,-ar no zamudi« (pesem od. svetega ^‘sJCma). pri »Mestni hranilnici« je Štv^traniski zavod »Kreditno dru-Jiit?*’ 3>1*i kaiterem ima dr. Irgolič dolg; W«° J?*®? j^riš na »Kreditno druščin' ■ n3e,m piše: »Dr. Irgoiič si je tfjij..1 ^Posodil tudi on milijon... tisti .Ujel?011 n* bil imtabvliran, zato nas * t°Vf USOf^a tem bolj interesi ra«, rlitn Poziiva na g. župana. »Kreti, jj društvo« nima ničesar pirilcriva-V sj * ££• okoli »Straže« ne bodo več ' Vetjn1 ,	7,a tnje vloge, naj jim služi v
^ ima dir. Irgolič pri »Kre-Jti društvu« 942.105.20 kron dolga, ° P^fteaznaimovan na prvem me-. iw)ll!a složno štev. 111 k. o. Grajska ^ a> Maribor, Dn. št. 507-22 za kre-Wl;T znesk« kron 1,000.000, beri en 3*i? ",l?n> 55 8% obrestmi, 8% ■za.mudni-Jjig °b'.'cstnii ter varščino 100.000 Kr. Ulil-1. 30 Y’redna danes okrog 2 .'n pol lntn3°Ila i° torej gornja svota abso-^ denar preskrbni
0)lo rt‘Zl<< bi stavili pri tej priliki samo •huo^^aooss Ali nam more dati ča-ski«. 1?avo, da so pri »Spodnještajer-
1)0m.. pri »Zadružni gospodarski Wu< ve? vlogo in vsi krediti tako tori	bot so posojila in krediti StasVredv'nem društvu« in pri »Me-
^ranilnici«?!
Mariborske vesti.
Maribor. 21. nortmbra 1922. Javen poziv gospodu vladnemu komisarju Mestne hranilnice v Mariboru, etespodu dr. Srečku LajnšičuS
Z ozirom na včerajšnji ponovni zlobni napad »Straže« na Mestno hranilnico v Mariboru, poživljamo gospoda okrajnega glavarja kot od vlade postavljenega čuvarja nad imetjem te hranilnice, da da javnosti takoj pojasnila, je li od »Straže« razšli* jena bojazen glede varnosti v-log opravičena ali ne. Posebno zahtevamo deeidirano fejavo, ali so hranilne vloge vsled tega, ker je hranilnica svoj-čas v prvi vrsti vsled pritiska katoliških duhovnikov in njih pristašev pod vodstvom nemškega odbora podpisala 10 milijonov vojnega posojila, res r^-or.c« ne ali ne. Vlagatelji.
-"-O-—
m »Pred razpustom marlL „rcl::ega občinskega sveta.« Pod tem naslovom prinaša današnja »Jugoslavija« poročilo, da so narodno-socialistični občinski svetniki v znak protesta proti vladajočemu kurzu v občinski politiki odložili vsa načelniška in poročevalska mesta v od-sekilvter jih prepuščajo socialn. demokratom. Enako so baje tudi svetniki SLS odrekli nadaljno sodelovanje s socialnimi demokrati in odložili funkcije v odsekih. Socialistični odbornik Slanovec pa je odložil svoj mandat. Kriza je nastala vsled tega, ker jo žup. Gfrčar predlog narodnih socialistov, naj se zahteva od mestnih uslužbencev znanje državnega jezika, dolge mesece zaklepal v svojem predalu, ne da bi sc bil obravnaval na seji. Pred zadnjo sejo občinskega sveta so narodni socialisti ponovno zahtevali, da prido njih. predlog v pretres. Ker se to ni zgodilo, so izvajali konsekvence ter odložili svoje funkcije ,v. odsekih.
m Pukovska slava 45. pešpolka.
Danes ob 10. uri se je vršila na dvorišču vojašnice kralja Aleksandra prva pukovska slava našega domačega pešpolka. Slavi je prisostvoval ves oficirski zbor, zastopniki naših oblasti ter mnogo uglednih dam in gospodov iz družabnih krogov jugoslov. Maribora. Kor prinašamo jutri o tem lepem slav!ju obširnejše poročilo, objavljamo za danes samo suhoparne podatke: Cerkveni obred sekanja kolača je izvršil g. prota Trbojevi6 ob gimljiverra staroslovanskem petju vojakov in ob sviranju godbe. Po lomljenju kolača je lcomamdairut polka g. Draški6 izrekel pozdrav kralju in med burnimi »živijo« Mici so zagrmelo pušice in topo-
vi.	Na to je govoril g. polkovnik Dra-šlci6 kot domačin polka krasen govor o pomenu te prive slave 45. pešpolka, o čemur poročamo jutri natančneje. Pevski zbor podčastniške šole je zapel krasno pesem koit spomin na dneve osvobojen ja. Po končanem oficijelnem deluje sledila defilaeija polka, na to pa so bili navzoči povabljeni v vojašnico, ki jo nad vse okusno in ljubko okrašena. Tam so bili po stari, lepi srbski navadi pogoščeni. Proslave se je udeležil tudi Sokol v kroju. Lepa slavnost o-stame vsem udeležencem y, trajnem spominu.
m Mariborski Nemci in pukovska slava 45. pešpolka. Ko so listi prinesli vesit, da bo Maribor proslavil obletnico razor oženja nemškega Sehutz-wehra v ^vezi s pukovsko slavo 45. pešpolka, eo bili tukajšnji Nemci hudo pieplašeni in so pasi ali posebno depu-tacijo h komandantu polka, g. polkovniku Draškiču. V deputaciji sta bi'a gg. dr. Orosel in Nasko, ki sta izjavi-hx, da so nemško prebivalstvo ne more udeležiti te proslave, da ne bo izobesilo zastav itd. tor da naj vojaška oblast z ozirom na razpoloženje nemških' Mariborčanov odpove to slavnost. Obenem. sta izročila posebno spomenico, ki jo je piodipisal g. Nasko: očividno izhaja ta akcija cd nemškega političnega društva, ki je hotelo na tako drzen način doseči svoj prvi »diplomatski« uspeh. Toda ta nemški politični debnt je doživel popoln fiasko. Gosp. polkovnik jo depuitaciji odvrnil, da je pukovska slava interna stvar polka in da no bo nihče silil Nemcev izobešati zastav. Umestno in lepo pa jim je dejal: »Mi razumemo, da vam ta obletnica ni ljuba, vi pa morate razumeti, i
vilno tolmačili, bodete lahko zavzeli svojo stališče.« Te besede so bile hud moralni udarec in. Sta zastopnika mariborskih Nemcev takoj preobrnila rokavico ter obljubila, da se bodo Nemci udeležili pukovske slave. Danes pa ni bilo na tej slavnosti niti enega Nemea; znamenje, kako resno je njihovo gesto »staatstreu« ;v praksi. S tem so seveda odvezali g. polk. Draški-ča diskretnosti ter se izročili javni sodbi. Mi objavljamo to kavalirsko in patriotsko postopanje naših nemških someščanov kot dokument njihove mnogo obel! a jo če politike. Vprašamo samo g. Naska, dr. Orosla e tutti quan-ti: Kaj bi rekli n. pr. v Velikovcu, če bi tamošnja slovenska manjšina predlagala Nemcem, naj no slave obletnice koroškega plebiscita, ker to Slovence žali1? Kaj bi rekli Italijani, če bi naši rojaki, stavili tak predlog v državi dvatisočletne kulture? Taktika nemškega političnega društva je skrajno ponesrečena; znamenje, da ga rodijo senilni starci, ki se še vedno niso odvadili videti v jugoslov. živju inferiorne ljudi, za katere ne veljajo iste pravice kot za Nemce. Le tako naprej; kmalu se srečamo pri novi Canuosi. Živel 21. november 1918!
m Slovenčeve" neumnost!. S strani snovateljev ..Orjune" v Mariboru smo naprošeni, da objavimo sledeče: Liub-ljansld „Sloyenec“ je v svoji nedeljski številki v predelu aStajerske novice* prinesel tudi kratko notico o snovanju „Orjune“ v Mariboru, v kateri pravi, da sta sncvatelja g. ravnatelj Voglar in g. Skrjsnc, kar čisto navadna laž, kakor je tudi laž, da so se vršili v Narodnem domu kaki tozndevm sestanki, pri katerih bi bila navzoča omenjena gospoda. Resnica je le, da gg. Voglar in Skrjanc nista v nikaki zvezi s snovatelji „Or-june“. »Slovencu", kakor tudi ostalemu našemu časopisju bi priporočali, naj ne piše o stvareh, o katerih ni poučeno in o katerih razen ožjih snovateljev nihče nič ne ve.
m Posnemanja vreden vzgled. Zadruga stavbenikov je n« inicijativo mestnega stavbenika g. Julija Glaserja zbrala 16.000 K, ter jih poklonila kot svoj dar mariborski gradbeni akciji. Odbor jim izreka tem potom najiskrenejšo zahvalo, želeč, da bi se našlo mnogo posnemslcev.
m Škrlatinka v Mariboru. Nujno potrebno je, da se škrlatinka, ki se je v mestu zelo rszširila, začne v interesu prebivalstva energično pobijati. Prebivalci se opozarjajo na to, da se mora vsako obolenje za Škrlatico ali smrt za njo obolelega bolnika, tudi vsak sum te bolezni ali smrti nemudoma prijaviti mestnemu magistratu (fizikatu) kot sanitetni oblasti. Osebe, ki so dolžne prijaviti, so razen zdravnikov tudi babice, boln. strežnice, poglavarji družine, predstojniki javnih in zasebnih učilišč, stanodajalci, posestniki gostiln in vinotoCev, ter hišni posestniki. V vsakem slučaju opustitve te prijave sz bo postopalo s vso strogostjo po zakonu. Nadalje se prebivalstvo opozarja na to, da,se mera do nadaljnega za vsako odsotnost iz šole v vseh šolah doprinesti najpozneje 3. dan odsotnosti zdravniško potrdilo o kakovosti obolenja odsotnega učenca.
m Klub nekadilcev. Prijatelj lista nam piše: Bil sem strasten kadilec, toda zadnje nenapovedano zvišanje tobačnih cen ma je tako razburilo, da sem trdno sklenil, odpovedati se nikotinu in opustiti kajenje. Dssi sem bil sam tako strfsten kadilec, da nisem mogel brez cigcrete ničesar delati, je s trdno voljo šlo in danes že 14 dni ne kadim po-polpoma ničesar. Imam pa od tega dvojno korist. Prej sem bil nervozen in razdražljiv, danes pa se počutim mnogo bolje kakor prej. Povrh pa si prihranim mesečno lepo vsotico nad 1.000 K. In tako bi se godilo marsikomu drugemu. Predlagam, da bi mi sledili vsi kadilci. Država bi pri tem morda trpela, toda iz teh prihrankov bi lahko ustanovili fond za narodne namene, kakor Jugoslovansko Matico, CMD in druge. Vsi bivši kadilci naj bi se strnili v poseben klub nekadilcev ter se obvezali, da plačajo mesečno gotov znesek v narodne namene. Na ta način bi koristili sebi in narodu.
m Zdravniški kurz o tuberkulozi začne glasom včerajšnjega razgovora
četrtek' cine 23. novembra točno ob 6. uri zvečer na medicinskem oddelku javne bolnice in se bo vršil istotam dnevno —-izvzemši nedelje, točno od 6. do 8. ure zvečer. Odbor PTL.
m K sestanku prosvetnih delavcev, ki se vrši jutri, v sredo ob 18. uri v, Ljudski knjižnici, ni nihče posebej vabljen, kor se pričakujejo vsi imeligen-ti, ki hočejo resnično scdeOiovajti. Vsakdo naj po možnosti pri ^posvetovanju že javi predmet, o katerem bi mogel predavati.
m Priprave za »Japonsko noč«. Kakor že znamo, priredi umetniš. klub »Grohar« dne 20. januarja, velilcausko doslej v Mariboru še neznano umetniško . noč po velemestnem vzorcu. Glavna uanimivost te prireditve bo njen japonski značaj; v Goetzovi dvorani bo po načrtu g. airhit. Scheila in s sodelovanjem. »Groharjevih« članovi oživel kos japonskega mesta s pristaniščem v ozadju, 2 Buddihovim templjem in z drugimi nad vse očarljivimi atrakcijami. V soboto se je vršil v, magistnaitni dvorani sestanek prirediteljev in d;am iz najodličnejših krogov našega mesta, ki bodo sodelovale na tej prvovrstni prireditvi. Na tem sestanku so bile določene dame za bar in za posamezne šotore, ter izvoljeni razni odseki, ki bodo začeli z intenzivnim delom, da pripravijo vso, kar je treba za tako iziriadno slavnost. V vsem mestu vlada že sedaj, živaOmo zanimanje, ki pa se bo stopnjevalo cd dne do dne, čim bližji bo ta imaginarni izlet v sanjavo, ekizotianio Japonsko. Sestanki posameznih odsekov so bodo vršili redno vsako soboto v magisfcr»tni dvorani.
m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. •—<’ Dnevno koncerti.
Narodno gledališke.
Kcpertoire:
ToreK, 21. novembra. Namišljeni bolnik. Ab. C in kuponi.	;
Sreda, 22. novembra: Hoffmanno^; ve pripovedke. Ab. B.
Cetrtelc, 23. novembra: Hoffmanno- *' ve pripovedke. Ab. A.
Petek, 24. novembra.: popoldne oS 15. uri Namišljeni bolnik. (Dijaška-predstava).
Soboto, 25. novembra: Revizor. Ab,v C in kuponi.	,	,
Objave.
§ Mestni kino. II. del vele*anim i-
vega, monumentalnega francoskega filma »Atlantida« in sicer: »Kraljica' pustinje« v 4. činih k Stacio Napier-kovTsfoo in Jean Angelo v glavni vlogi poleg 2-dojianske veseloigre se prediva« ja v tanek, sredo in četrtek1.	;■
Gospodarstvo.
BORZA1. ■];?:;
C ur ih, 21. novem. (Izvirno). Sklepni i kurzi: Pariz 39./0, Zagreb 2.10, Lon-/ don 23.97, Berlin 0.08y8, Praga 16.75^ Italija 25.15, Newyork 533.00, Dunall 0.0073, žigosane krone 0.0075, Budimpešta 0.2225, Varžava 0.035, Sofija 3.90 | Bukarešta 3.45.	.	■
i. ‘ ”r.
Listnica uredništva.
Mir. Marš, Ljutomer: Uredništvo-»Preroda« je v Ljubljani. Zdravo!
l^!šiCeltelfel©cgl0[el®(El!sl©[g>[iy
Darujte z® ,Skšad otroške boSrsšce* v Mariboru, j
SocijaJna politika.
Socšafna skrb za invaSide v Jugoslaviji.
I.
Ka1 iti koliko je storilo mhilstntvo /a socjjaluo politiko v prilog invalidom, nam priča nedavno izišlo poročilo tega ministrstva o delovanju v letih 1918—1921. Poročilo se začenja s pregledom dc-stalnega medzavezniškega komi-
se
y,i lo.vanja
Najprimernejša darila za
bo2S2 m let©
AMERIKANSKI
m angleSki
Dnevno koncert f
Pristop do kavarne je električno rarsvetljcn. Uknsn° nrejeni zimski vrt, najboljie pijače, r*i časopisi na razpolago, navadne etn«, tožna in solidna postrttb*-Za mnogolUvilni obisk se priporočata 2313	Valjak	In	Klemenčič
Singer igle in
Singer olje, niti, svila
nadomestni
gggggg f bb m ggggggggj
Podpirajte slovenske tvrdke!
Lastna mehanična deSairnSca
*— ProcSal^ na ©fereke =
Singer šivalni stroji Bourne & Co., Newyork
Podruinise; MARIBOR, Šolska ul. 2
Zagreb, Karlovac, Varaždin, Osijek, Vinkovci, Bjelovar, Brod na Savi, Subotica, Novi Sad, Ljubljana, Sarajevo, Mostar, Banjaluka, Tuzla, Dubrovnik, Podgorica, Beograd, Kruševac, Niš, Skoplje, Veles,
2249 Bitolj, Kragujevac, Zaječar in Stip. 8—2 s= Zastopstva so v vseh večjih mestih =
Hiša v Sloveniji, na državni cesti, * vsemi pritiklinami, x sadnim vrtom in vrtom za zelenjavo, za vsako obrt pripravna, se ceno proda. Kupec se lahko takoj vseli. Natan Fridrik, Središče ob Dravi.
231« 2—1
»roti visoki proviziji vestni, v Medjimurju Sn Prekmurju dobro uvedeni akviziterji za prodalo »Pravega Diana * francoskega l@anja“. -
Ponudbe s referencami na upravo
»JUGOPHARMACIA"
ZAGREB 2282 2-2 P gg BLUZ 12
Tovarna
Podpirajte Jugosli)vensko Matic#
pohištva
Koroška c. 46 ima v zalogi spalne in jedilne sobe kakor tudi kuhinjske oprave lastnega izdelka po znižanih cenah. — Prevzame tudi vsa v mizarsko stroko spadajoča dela. 2285 2—2
Prodaja vsakovrstnega manufakturnega blaga po jako znižanih cenah
Hiša v Mariboru
dvonadstropna z vrtom, pripravna za obrt ali tovarno, blizu glavnega kolodvora, se takoj proda za 450-000 K. Cenjene ponudbe na oglasni zavod I. Sušnik, Maribor, Slovenska ulica št. 15.	99Qfi 9.2
•no, slamo, drva, premogi, Sito, krompir, sadje in druge deSelne pridelke kupuje m prodaja ANDREJ OSIT, Maribor, Aleksandrova cesta št. 57. Telefon št. 88.	1328
FBAN30 MA3EB
Maribor. Glavni »ra **•