Leto XVII., št« 248 Ljubljana, nedelja 2$. oktobra I936 Cena 2 Din ilpravnifCTOi HjuOAjtuu*, ojatuujcvto aucs — reiefon ftt 8122, 3128. 3124. 3126, 3126f tnseratrd oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova m. d. — Tet 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ollca St. 11. — Telefon št. 8456. Podružnica Celje: ttocenova ulica tt 2. — reiefon St. 190. iacunl pn poŠt- fiek. zavodih: LJubljana 3t_ 11-842. Praga (Ank) 78180. Wletj 103.241, Izhaja vsak dan. razeo ponedeljka. Naročnina znada mesečno Din Daily Expressc poroča, da je angleška vlada sklenila osnovati posebno ministrstvo, ki bo imelo skoro diktatorska pooblastila. Naloga tega ministrstva bo organizacija oskrbe vojske, nadzorstvo na^ oboroževanjem Nemčije in organizacija dobave surovin za vojne potrebe Anglije. Novo ministrstvo se bo imenovalo ministrstvo za oboroževanje ter bo urejeno po vzorcu ministrstva za municijo, ki je obstojalo v Angliji med (Svetovno vojno. Badoglio pri papežu Rim, 24. oktobra, b. Včeraj opoldne je i papež sprejel v privatni avdienci zmagovalca v abesinski vojni maršala Badoglia. Beograa, 24. oktobra, p. Danes sta imela senat in Narodna skupščina po dve seji, na katerih je bilo otvorjeno novo redno zasedanje narodnega predstavništva ter izvoljeni stalni odbori obeh domov. Prva seja senata se je pričela dopoldne ob 11. pod vodstvom predsednika dr. Že-limira Mažuraniča. Od vlade so bili na tej seji prisotni ministrski predsednik dr. Stojadinovič ter ministri dr Korošec dr. Spa-ho, dr. Suborič, Letica, general Marič in dr Behmen. Takoj po otvoritvi seje je tajnik dr. Kotur prečital zapisnik seje z dne 20. t. m. Zapisnik je bil brez spremembe sprejet, nakar je senat izkazal poslednjo čast umrlemu tovarišu senatorju Jovanu Stan-koviču. Dr. Mažuranič se je " lepih besedah spomnil pokojnega senatorja, ki ga je smrt doletela baš, ko je opravljal svojo se-natorsko dolžnost, ki jo je vselej izvrševal zvesto in udano z najboljšim namenom, da bi koristil interesom naroda, kralja in njegovega visokega doma. Ves senat je presunila njegova nepričakovana smrt. Senatorji, ki so stoje poslušali govor predsednika, so se pokojnemu oddolžili s »Slava« vzkliki. Nato je ministrski predsednik dr. Stojadinovič prečital ukaz o otvoritvi sej senata. Tudi ta ukaz so senatorji poslušali stoje in so vsakokrat, ko je bil v njem imenovan kralj, priredili vladarju velike manifestacije. Dnevni red dopoldanske seje je bil s tem izčrpan in seja zaključena. Predlog novega zakona o tisku Popoldanska seja se je pričela ob 18.20, vodil pa jo je podpredsednik Milan Simo-novič. Po odobritvi zapisnika so senatorji dr. Albert Kramer in tovariši predložili predsedstvu senata načrt zakona o tisku, ki ga je sestavil klub senatorjev JNS. Senator dr. Kramer je utemeljeval nujnost predloga z govorom ki so ga navzoči senatorji JNS ponovno prekinjali z viharnim pritrjevanjem in odobravanjem. Minister dr. Korošec je nujnost predloga odklonil z izjavo, da vlada uvideva potrebo novega zakona o tisku, vendar pa ga bo izvedla sama s svojimi prijatelji m si očuva-la iniciativo v tem pogledu. Nujnost je bila nato z večino glasov odklonjena. Izvolitev stalnih odborov Senat je prešel na naslednjo točko dnevnega reda in si izvolil svoje stalne, po poslovniku predpisane odbore V smislu včeraj doseženega sporazuma je bila povsod vložena le po ena kandidatna lista. Najprej je bil izvoljen verifikacijski odbor. ki šteje 11 članov in 11 namestnikov. Enako število članov in namestnikov imajo tu di ostali odbori, razen finančnega, ki ima 15 članov in 15 namestnikov. V imunitetnem odboru je poleg drugih senatorjev dr Marušič, v odboru za prošnje in pritožbe Ivan Hribar, v finančnem odboru pa dr Švrgulja. inž. Daka Popovič. dr Kramer. dr. Uroš Krulj itd. Med namestniki sta tudi Ivan Pucelj in dr. Marušič. Ob zaključku je podpredsednik Simono-vič še prosil člane novoizvoljenih odborov. da se sestanejo in se konstituirajo. Seja se je končala ob 17. Prihodnje bo sklicana pismeno Konstituiranje odborov Takoj po seji senata so se nov- senatski stalni odbori sestali in konstituirali. V finančnem odboru je senator dr Albert Kramer v imenu vseh članov odbora, ki zastopajo v njem klub senatorjev JNS, odklonil vsako funkcijo v predsedstvu. Ena ko so storili zastopniki kluba JNS tudi v ostalih odborih. Predsedniki posameznih odborov so v finančnem odboru dr. Stanko Švrljuga, v verifikacijskem Vidovič. v imunitetnem dr. Šilovič v upravnem Drago Djordjevič, v odboru za prošnje in pritožbe pa Ivan Hribar Klub senatorjev JNS Beograd, 24. oktobra, p. Po seji senata se je takoj sestal tudi klub senatorjev JNS. Na tej seji je bil izvoljen mesto umrlega častnega podpredsenika kluba pokojnega Joče Stankoviča za novega častnega podpredsednika senator Momčilo Ivkovič. Izvoljen je bil tudi poseben odbor pod vodstvom bivšega predsednika senata dr Lju-bomira Tomašiča, ki bo sestavil in predložil senatu predlog zakona o zborovanjih in društvih. Končno je klub odobril celo vrsto interpelacij, ki jih bodo poedini sena torji prihodnji teden vložili. Sklenjeno jc bilo, da se ima vložiti poleg drugih tudi izčrpna interpelacija o c->kolstvu Naeft kluba JNS za novi zakon o tisku Beograd, 24. oktobra, p Klub senatorjev JNS je imel danes dopoldne ob 10 svojo sejo pod vodstvom predsednika Da-ke Popoviča. Ob tej priliki je klub odobril načrt novega zakona o tisku, ki so mu ga predložili senator dr. Albert Kramer in tovariši. Vsi člani kluba so podpisali predloženi zakonski predlog, nakar je bil preko predsedstva senata poslan kraljevski vladi. Seja narodne skupščine Beograd, 24. oktobra, p. Narodna skupščina se je sestala danes dopuldne ob 9.25 pod predsedstvom Stevana Čiriča. Prisotni so bili vsi v Beogradu navzoči člani kr. vlade. Ko je tajnik dr. Damič prečital zapisnik, ki je bil! brez pripomb sprejet, je predsednik vlade dr. Stojadinovič sporočil ukaz o otvoritvi novega rednega zasedanja narodnega predstavništva. Narodni poslanci so stoje poslušali ukaz in priredili vladarju viharne ovacije. Predsednik Cirič je pri tem predlagal, da se seja prekine in narodna skupščina ponovno sestane že do-poldne ob 10. zaradi izvolitve svojih stalnih odborov. Predlog je bil sprejel in seja zaključena. Predloženi zakonski načrti Že nekaj minut po 10. uri se je skupščina spet sestala. Zapisnik jutranje seje je bil takoj sprejet in nato je bilo skupščini sporočeno, da je predsednik vlade predložil v odobritev protokol o izmenjavi not med našo državo in Nemčijo glede sporazuma, ki je bil sklenjen februarja preteklega leta v Monakovem v zvezi s trgovinsko pogodbo med obema državama, nadalje predlog za odobritev konvencije o eksploataciji vlačilnih naprav za ladje v Železnih vrstih na Dunavu, ki je bila sklenjena med našo državo in mednarodno du-navsko komisijo. Notranji minister je predloži! narodni skupščini zakon o spremembi imen srezov Veliki Bečkerek in Nova Kaniža, kmetijski minister zakon o ribolovu v sladkih vodah. dr. Janjič in tovariši zakon v izpopolnitvi § 85 občinskega zakona, finančni minister zaključne račune za proračunsko leto 1915—1916, posl. Rudolf Pleskovič pa nujen načrt zakona o Rusija ima svobodne roke Brezuspešna pogajanja v londonskem odboru za nevtralnost London, 24. oktobra, o. Angleški listi še le danes komentirajo včerajšnje sporočilo sovjetskega delegata v odboru za ne vmešavanje v španske dogodke, da Rusija izstopa h odbora ter da se ne čuti bolj vezana po nevtralnosti kakor druge države, ki na vso moč podpirajo upornike. Listi sicer ne prikrivajo vznemirjenja, ki ga je povzročil korak Rusije, vendar pa se tolažijo s tem, da je ruski delegat Kagan danes še prisostvoval seji pododbora, ki ima proučiti ruske obtožbe proti Nemčiji. Italiji in Portugalski. Iz tega sklepajo da je Rusiji šlo predvsem za to, da dobi popolnoma svobodne roke, da more aktivno poseči v razvoj dogodkov v Španiji in podpreti madridsko vlado. »Morning post« piše. da si sedaj Anglija. Francija in tudi Češkoslovaška kot zaveznica Rusije prizadevajo odvrniti Rusijo od korakov, ki bi mogli izzvati resne zapletijaje zaradi Španije. »Times« sodijo, da ima sedaj Rusija docela svobodne roke ter da ni nobenega dvoma, da bo odločno podprla madridsko vlado. Rusija si je s tem zagotovila popolno enakopravnost z Nem-čijo, Italijo in Portugalsko, ki podpitajo upornike. Pododbor, ki je bil izvoljen na včerajšnji večerni seji londonskega odbora z nalogo, da prouči rnske obtožbe ter odgovore Nemčije. Italije in Portugalske, je imel danes t-ri ure trajajočo sejo, ki pa ni dovedla do nikakega uspeha. Na plenarni seji odbora v sredo bo portugalski delegat odgovoril na ruske obtožbe, sovjetski pa na nemške in italijanske. Angleške ugotovitve London, 24. oktobra g. Kakor doznavajo od zanesljive strani, je angleška vlada, odboru za nevmošavanje izročila noto. v kateri ugotavlja, da je Sovjetska unija v treh. Italija pa v enem primeru prekršila dogovor o nevtralnosti napram Španiji. Tri kršitve Rusije obstojajo v izkrcanju orožja v Cartageni in Alicantu. kršitev Italije pa v pristanku 12 letal na Balearih. Italijanska nota ugotavlja celo 16 kršitev po Sovjetski uniji, ki se pred vsem tičejo dobav orožja in municije. Dve noti madridske vlade London, 24. oktobra, g. Tukajšnji španski poslanik je dobil iz Madrida dve noti s pritožbami o dogodkih na vojnem ozemlju. Po teh pritožbah so prispeli k upornikom posebni inštruktorji v tujih letalih. Prav tako je bila motorna ladja »Fernando Po« obstreljevana iz topov, zaradi česar je utonil poveljnik ladje in del posadke. ustanovitvi fonda za sanacijo Bratovskih skladnic. O nujnosti bi se moral na seji takoj izraziti minister za šume in rudnike, ki pa m bil prisoten zaradi česar se je razprava odgodila do druge seje. Nadalje so bile narodni skupščini predložene razne že uveljavljene uredbe, zahteve po izročitvi narodnih poslancev sodišču, ki jih ie skupščina odkazala imunitetnemu odboru, nadalje ostavka narodnega poslanca Ivaniševiča. ki ie bil med tem imenovan za bana zeiske banovine. t?poroč;;''o državnega sodišča za zaščito države in iavne varnosti o obsodbi Damjana Arnautoviča in tovarišev. ki je bilo odkazano verifikacij^ke-mu odboru, ter ce'a vrsta prošenj in pritožb. Narodni poslanec Manfred Paštrovič je stavil predsedniku narodne skupščine dve vprašanji, in sicer zaka; mu ni na predzadnji seji 19. t. m. ni dal besede, ki io je zahteval, zaradi česar je prekršil določila poslovnika, in zakaj narodna ekupšf-na ni bila zastoi>ana na Sokol s k eni izletu v S-be-niku. Predsednik čirič ie na obe vprašanji odgovoril, da glede prvega ni prekršil jx*.lovn5'ka ter je narodmi poslanec Paštro-vič zahteval besedo šele tedai ko jo ie dobi] že notranji minister, ki je prečital ukaz o zaključitvi zasedanja, glede drugega vpra-š?nia pa je dejal, da o Soko'skem zletu v Šibeniku ni bil obveščen. V ostalem pa je narodna skupščina zastopana na v«eh eoko1-skih manifestacijah- Izvolitev odborov Sledile so voditve stalnih skupščinskih odborov. Po kratki pavzi so bile prečitane kandidatske liste, ki jih je bilo po 6 za vsak posamezni izmed 5 odborov. Zato je glasovanje trajalo preko 13. ure. Za verifikacijski odbor je bdo oddanih 282 glasov. Od teh je odpadlo na vladno listo 172, tako, da je dobila 13 članov v odboru, na listo JNS z dr. Ljudcvitom Auerjem na čelu 58 glasov (4 člani v odboru). na listo Ivana Jančiča (Delovni klub) 21 glasov (1 član), na listo Miloša Djuro-viča 10 glasov in en član, na listo Miloša Račoviča 10 glasov in en član ter na listo Vojislava Ninčiča 13 glasov in 1 član. V enakem sorazmerju so bili rezultati glasovanja tudi za ostale odbore. V upravni odbor je bil poleg drugih izvojen Ivan Brenčič, v imunitetni odbor Karlo Gajšek in Albin Koman, v odbor za prošnje in pritožbe dr. Riko Fux, v finančni odbor Ivan Mohorič, Prekoršek in dr. Lovrenčič. Ob zaključku je predsednik čirič pozval novoizvoljene člane posameznih odborov, da bi se čimprej sestali m konstituirali. Zasedanje narodne skupščine se odgodi za 10 do 15 dni. Med tem bodo pričeli zasedati posamezni skupščinski odbori. S tem je bila današnja seja zaključena in prihodnja se bo prav tako. kakor pri senatu, sklicala pismeno. Stalni skupščinski odbori so se popoldne sestali in se konstituirali. V finančnem odboru je za predsednika dr. Voja Janjič, v verifikacijskem Todor Lazarevič, v imunitetnem Živko Sušič, v upravnem dr. Ve-koslav Mijič. v odboru za prošnje in pritožbe pa Jevrem Tomič. Nemčija priznala aneksljo Abesinije Hitler je to cficielno sporočil grofu Cianu Berchtesgaden, 24. oktobra, a. Davi ob 9.30 jc prispel semkaj s posebnim vlakom italijansk' zunanji minister grof Ciano s svojim spremstvom. Železniška postaja je bila okrašena z italijanskimi in nem&imi zastavami ter je bil grof Ciano svečano sprejet Takoj po prihodu se jc Ciano odpeljal z avtomobilom k državnemu kance-larju Hitlerju, ki ga je sprejel v daljši avdienci. Ob 13. je bil obed, po katerem sta Hitler in Ciano nadaljevala svoje razgovore Ob 15. se je italijanski zunanji minister odpeljal iz Berchtesgadna v Monako-vo. Uradno poročilo o razgovorih državnega kancelarja Hitlerja z grc)om Cianom pravi, da je Hitler pri tej priliki v navzočnosti zunanjega ministra Neuratha obvestil ita-lijaskega zunanjega ministra, da Nemčija priznava italijansko abesinsko cesarstvo. Grof Ciano je vzel v imenu fašistične vlade Hitlerjevo izjavo z zadovoljstvom na znanje „0euvre" o sporazumu med Italijo iu Nemčijo Pariz, 24. oktobra, o. »Oeuvre« poroča. da obsega sporazum, ki je bil pri Cia-novem posetu v Berlinu sklenjen med Nemčijo in Italijo, v glavnem naslednje štiri točke: 1. Italija in Nemčija bosta odslej skupno nastopali v vseh španskih zadevah. Čina bodo uporniki zasedli Madrid, bosta Nemčija in Italija priznali uporniško vlado in imenovali pri njej svoje poslanike. Nemške in italijanske vojne ladje v španskih vodah bodo odslej nastopale skupno ter bodo preprečile vsak poizkus, da bi ruske ladje izkrcale orožje in municijo za madridsko vlado. Ce bo Rusija zapustila londonski odbor, bosta izstopili tudi Italija in Nemčija, ki bosta obenem preprečili, da bi kaka druga država priznala katalonsko sovjetsko republiko. Ce zasedejo uporniki Madrid, jih bosta Nemčija in Italija podprli v njihovi nadaljnji akciji proti Kataloniji. 2. Italija in Nemčija odklanjata vsako sodelovanje z Rusijo, v koMkor se tiče sklepanja pogodb za organizacijo varnosti v zapadnj Evropi. 3. Italija priznava Nemčiji dalekosežne koncesijo pri izkoriščanju Abesinije in svojih vzhodno afriških kolonij. Nemci se bodo mogli v vzhodni Afriki svobodno naseljevati. Med Rimom in Adis Abebo bo vzpostavljen reden promet s Zeppelini, ki jih bo dala na razpolago Nemčija, ki obenem priznava aneksijo Abesinije po Italiji. 4. Sklenjen je bil tajen dogovor med Italijo in Nemčijo, ki naj zaščiti Italijo pred angleško hegemonijo na Sredozemskem morju. Portugalska prekinila odnošaje z Madridom Portugalski odpravnik poslov v Alicantu odpoklican Lizbcna, 24. oktobra. AA. Portugal ^i zunanji minister je dostavil španskemu poslaniku Albornozu pismo, v katerem mu sporoča, da smatra portugalska vlada za potrebno, da prekine diplomatske odnošaje z madridsko vlado. Zjutraj je bilo brzojavno naročeno portugalskemu odpravniku poslov v Alicantu, naj se vkrca na portugalsko vojno ladjo, ki je v pristanišču in se takoj vrne v Lizbono. Portugals "a vlada si pridržuje pravico, da objavi svojo noto, ko se ji bo zdelo potrebno. Razložila bo tudi tedaj, zakaj je pod vzela ta korak. O prekinitvi odnošajev z Madridom j« portugalska vlada obvestila tudi londonski cdbsr o nevmešavanju v španske zadeve. V Londonu tolmačijo korak Portugalske kot odgovor na ruski izstop iz londonskega odbora ter pričakujejo, da bo sedaj Portugalska odkrito pidpria upornike in takoj priznala uporniško vlado. Kerestinski proces Zagreb, 24. oktobra, o. Danes je bilo končano zasliševanje prič, ki jih je predlagal državni tcžilec z izjemo priče narodnega poslanca za samoborski srez prof. Tomašiča. ki je sporočil, da je bolan in ne more priti na razpravo. Nato se je začelo zasliševanje razbremenilnih prič, ki jih je predlagala obramba. Med drugimi je bila zaslišana Smilja Pešut, seseda pogojnega Bute. Opisala je dogodek, kakor ga slika obb žnica. Po poko- Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po številu malih oglasov. Današnje »Jutro« ima 451 malih oglasov. Enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutru« Vas pouči, da ima oglas dvojno vrednost, če se javi dvojno število Interesentov. lju v Kerestincu je množica kakih 300 kmetov navalila na Butovo hišo ln jo najprvo napadla s kamenjem. Ko »e je Buta branil s streljanjem, so se kmetje umaknili v bližnji gozd. Ko so Butovi stopili iz hiše in nameravali pobegniti, ao jih pobili, le sinu se Je posrečilo pobegniti. Od obrambe predlagana priča Šofer Stanko čmček, ki ie vezil usodnega dne finančnega preglednika Du skrbno pripravljen. Bivšemu ministrskemu predsedniku ee je vsaj za hip posrečilo pomiriti razpaljene strankarske strasti, vprašanje f r a 11 oosko-sovj etsk e ga pakta pa tako previdno vključiti v splošni zunanjepolitični obris, da je e tem morebitnim poznejšim diferencam v tem vprašaniu že v naprej odvzel vso ostrino. Prvi Goristgov ukaz Vsi, ki sodelujejo pri izvrševanju štiriletke, se morajo ravnati po njegovih navodilih Berlin, 34 oktobra, b. Snoči je izdal general GorLng svoj prvi ukaz, odkar je bil [imenovan za vrhovnega komisarja gospodarske giriletke. V uvodu najprej poudarja <& so odslej podvržene njegovim osebnim navodilom vse osebe, ki sodelujejo pr« izvrševanju štiriletke, prav tako tudi vse organizacije, ki j:m pri izvedbi tega načrta pripada kakršnakoli naloga. Svoje funkcije bo izvrševal tx>d imenom: ministrski predsednik general Goring, pooblaščenec štiriletke. Nadalje navaja, da se bo v vseh bistvenih vprašanjih posvetoval 2 resornimi ministri v posebnem svetu, ki mu pripadata tudi šef državne pisarne Lammers in dosedanji Hitlerjev neposredni gospodarski svetovalec dr. Keppler. Od časa do časa pa bodo v ta svet pritegnjene še druge osebe, ki bodo prišle ▼ poštev kot strokovnjaki v posameznih vprašanjih. V vseh tekočih zadevah bo Goringa nadome-stoval državni podtajnrik Komer. Posli, ki jiih bo treba izvršiti y gospodarski štiriletki, se dele na naslednjih šest skupin: pridobivanje domačih surovin za lastne potrebe, razdelitev surovin, delavske nastavitve, poljedelski produkti, kontrola in ustaljenje cen ter devizne ziadeve. očitni boli za Madrid Na vseh frontah pred Madridom se bijejo hude bitke Upornik! se vedno bolj približujejo mestu Madrid, 24. oktobra, d. Vlada je pozvala ▼se prebivalstvo, naj brani glavno mesto do zadnjega moža. Na severni in južno-zapadni fronti se razvijajo boji i menjajočo se srečo. Zavzetje Naval Carnera. po upornikih 8e potrjuje indirektno 8 poročilom, da so republikanske čete zavzele postojanke na. gričevju okoli mesta. Med Toledom in Aran-juezom v tekn bitka, o katere razvoju pa še niso znane podrobnosti. Vse kaže, da predaja, borba za Madrid v svojo poslednjo fazo. U;omiki prodirajo proti Madridu r Štirih kolonah., izmed katerih s« je ena približala mestu že na 16 km. General Franco je iir ra-zJI željo, naj bi kot prve vkorakale v Ma-drid bele čete in ne Maročani ali pa tujski le-g ion a rji. Na južnozapadni fronti se bore na uporniški strani po večini čete iz Maroka. Čete generala Mole so na svojem pohodu proti Madridu zajedle kraj Las Nav&s del llarques, ki predstavlja izhodišče vladnih čet v gorah pred Madridom. Za tem krajem se pričenja visoka planota pred Madridom, preko katere vodi razmeroma gladka pot proti glavnemu mestu. Vladne čete so se prodirajoČim upornikom pri Las Navasu uprle g vso močjo ter so ponovno podvzele protinapade, g katerimi so jim povzročile velike izgube. Boji za E1 Escorial Madrid, 24. oktobra, b. Osrednja točka ttpcrniške ofenzive proti Madridu je trenutno še vedno stari kraljevski gra^j El Escorial, za katerega se vrše zelo hudi boji. Uporniki ga že tri dni z vso vnemo naskakujejo, brani ga pa elitni oddelek madridskega vojaštva, ki šteje okoli 2000 mož. Vse dragocenosti ao vladne čete Se pred uiporniS^tm naskokom odnesle v Madrid in jih. spravile na varno. hz Huesce prihajajo poročila, da je katalonsko topništvo danes bombardiralo mesto ln močno poškodovalo katedralo, magistrat in mnoga druga javna poslopja. Poveljnik vladnih čet polkovnik Vilalba je poznal maroške vojake v uporniških vrstah, naj prestopijo na vladno stran, pri čemer jim je obljubil brezplačen povratek v domovino po končanih bojih. 40.000 dobrovoljcev Madridu London, 24. oktobra, d. »Daily Herald« poroča iz Madrida, da se je prijavilo 40.000 prostovoljcev za obrambo mesta, kar je posledica poziva španskih mest na veliki manifestaciji preteklo sredo zvečer. Mobilizacija republikanskih levičarjev Madrid, 34. oktobra, w. Levičarska republikanska stranka je odredba mobilizacijo vseh svojih pristašev od 20. do 35. leta starosti. Vladne čete zopet oblegajo Oviedo S*. Jean de Lira, 24. oktobra, d. Republikanske čete so skupno z asturskimi rudarji pričele novo ofenzivo proti Ovideu, ki ga neprestano obstreljujejo iz topov. Obstreljevanje je zahtevalo med prebivalstvom izredno mnogo žrtev. Mnogo poslopij tudi gori. Mussolinijeva poslanica Poziv k miru v imenu osem milijonov bajonetov Bologna, 84- oktobra* w. Ministrski predsednik Mussolini je imel danes po svojem prihodu ▼ Bologno, kjeT je bil sprejet z velikim navdušenjem, govor, ki ga je končal z mirovno poslanico svetu. Dejal je med drugim: Dočim ra Evropa uničuje r megli negotovosti in nereda, nudi Italija svetu čarobno sliko skupnosti, discipline ter državljanskih sposobnosti Iz Bologne, ki je doprinesla velike žrtve za revolucijo, pošiljam poslanico, ki naj gre preko gora in morja, jKislanico za mir v delu in delo v miru. Od 1. 1929 dalje prenašajo milijoni posledice krize, o kateri se ne more več trditi, da izvira iz sistema. Moj vzklik izhaja iz velikanske sile osmih milijonov bajonetov, ki so dobro nabrušeni in ki jiih nosijo mlada in neustrašna srca. Ves narod stoji danes na drugem nivoju, na nivoju imperija. Vsiljujejo se nam težke odgovornosti in velikanski problemi, toda rešili jih bomo. Duh, ki vlada danes, stoji za bajoneti in topovi ter priznava svetost in junaštvo narodom, ki to zaslužijo. Mussolini je nato govoril o dogodkih zadnjih 10 let v Italiji, ki jih je razdelil v tri dobe. Prva vsebuje spravo med državo in cerkvijo, ki je bila velikanske važnosti za življenje naroda. Druga je doba izgraditve korporativne države. V tej dobi, ki sega do 1. 1934. je bila popolnoma pomirjena Libija ter je bila razobešena italijanska tri-kolora v Cofri. 1000 km od morja. Naslednja leta so doba imperija. Narod brez prostora ne more živeti. Narod antične kulture kakor italijanski ima pravico na svetu. Mi smo si priborili imperij v sedmih me- secih, v petih bitkah. Potrebno bo le še nekaj mesecev, da ga bomo popolnoma zasedli in pomirili. Trenutno prodira velika skupina naših kolon na ozemlje Velikih jezer v srcu Afrike. Druga kolona koraka proti zapadu, da iztrebi vlado strahov v kraju Gore. Po pomirjenju teh ozemelj, ki so šestkrat večja kot domovina, bo dela in prostora za vsakogar. Mussolini se je moral po svojem govoru pokazati na balkonu dvajsetkrat množici, ki ga je navdušeno pozdravljala. Schmldtova pot v Budimpešto Dunaj, 24. oktobra, b. V zvezi z napovedanim obiskom avstrijskega zunanjega ministra dr. Schmidta v Budimpešti v začetku prihodnjega tedna se v informiranih krogih doznava, da bodo tvorila predmet budimpeštanskih razgovorov vprašanja splošne evropske politike, posebno ona, ki se nanašajo na medsebojne ednošaje obeh držav v zvezi z napovedano dunajsko konferenco. Na Dunaju izražajo upanje da bo ta obisk pripomogel k poglobitv dosedanjega prisrčnega razmerja obeh držav, kar naj bi se doseglo zlasti s povečanjem trgovinske Izmenjave ln cdstranit-vijo vseh ovir, ki so tej izmenjavi seda i na poti. Litvinov ne bo odstopil Moskva, 24. oktobra AA. Agencija Tass demantira vesti, da misli komisar za zunanje zadeve Litvinov odstopiti. Beležke „Nad polovica občin je že v naših rokah" V četrtkovi številki je »Slovenec« prinesel pregled občin, ki bodo danes volile, in >e napisal, da so v 77 občinah vložili kandidatne liste le njegovi ljudje. V včerajšnji številki je napisal na 3. strani, da je takih občin 86. Na četrti strani pa ima vo-Liko tiskano sporočilo, da je »izmed 225 občin 87 občin postavilo le naše liste«. Nadalje trdi, da je od dosedanjih 76 občin, ki ao že volile, »slovensko ljudstvo 68 občin zaupalo našim ljudem.« To bi dalo po prvem »Slovenčevem« računu 145, po drugem 154 in po tretjem 155 občin. Nad te svoje račune pa je »Slovenec« postavil z velikimi črkami tiskani naslov »Nad polovico občin je že v naših rokah«. Vseh slovenskih občin pa je 400! Pri takem znanju matematike se pač ni čuditi drugim računskim napakam, ki jih v zadnjem času čitamo v »Slovencu«. „V najtežjih okoliščinah44 Pod tem naslovom se je »Slovenec« včeraj hudo razburil nad »Slovenskim narodom« ker je v svoji beležki zapisal, da se nacionalni ljudje bore pri občinskih volitvah > v najtežjih razmerah« in da bodo »kljub vsem neprilikam ln težkcčaan v volilni borbi izvojevali uspehe«. »Slove-nec« zatrjuje, da sta danes >svobodna agitacija za volitve in svobodno lzraže-nje političnega prepričanje ne samo z zaklonom zajamčeni, marveč tudi vsestransko strogo izvajani«. Zaradi tega pravi, da je drzno >pisati o nepriiikah in najtežjih razmerah in s tem delati vtis, kakor da obstoja pod sedanjo vlado kaotičen teror v deželi in kakor da Je pod sedanjo vlado uveljavljena neka neznosna strahovlada, ki ne spoštuje nobenega zakona«. S tem se, pravi »Slovenec«, vedama seje laž med javno mnenje. »Slovenec44 o politični doslednosti »Slovenec« očita nacionalnim Slovencem, da so bili svoj čas zveaanl z Davido-vičem, potem pa so se ločili od njega in se zvezali s Pribičcvičcm in nastopili proti Radiču, nato sc zvezali z Radičem, pa oba zopet zapustili itd. In potem pristavlja, da je »volk vedno pripravljen menjati dlako«. Ravno »Slovenec« bi moral biti o tem popolnoma tiho. Naj le prebrska malo nazaj svoje letnike. Ni treba, da hodi v dobo pred prevratom, ki je tudi današnji generaciji še v žalostnem spominu. Kar zadnja leta zadostujejo! Težko bi dobili v Jugoslaviji politika, da bi ga »Slovenec« že ne koval v nebesa, četudi ga danes proglaša za izdajalca domovine. Kake hvalospeve je pel svoj čas ne le gg. Uzunoviču, Srskiču in Maksinaoviču, marveč tudi gg. Živkoviču in Jcvtiču. Nista še dve leti od tega, kar je g. Jevtida na prvih straneh svojih številk proglašal za rešitelja države... In na drugi strani: marsikoga, ki ga danes uvrščen med najboljše politike naše države, je »Slovenec« še pred nedavnimi leti proglašal za škodljivca, ki bi ga bilo treba izločiti iz javnega življenja. Naj n. pr. pogleda, kaj je pred kakimi dvanajstimi leti pisal o takratnem finančnem ministru. Kar pa se tiče odnošajev »Slovenca« ki njegovih ljudi do Radiča in dr. Mačka, vedo gospodje sami prav dobro, kaj sodijo o tem v Zagrebu in drugod po Hrvatskem. »Slovenec« naj zato lepo najprej pometa pred lastnim pragom! O cestnih fondih Včerajšnji »Slovenski dom« poroča, da je senatOT dr. Ivramer vložil interpelacijo zaradi nameravane ustanovitve cestnega fonda, ki bi bil po izdelanem načrtu strogo centralističen in zlasti za Slovenijo skrajno neugoden. K temu pristavlja list, da je svoj čas dr. Kramer izdal o ustanovitvi cestnega fonda uredbo, ki ie bila za Slovenijo še neprimerno slabša, kakor pa je sedanji načrt. »Slovenski dom« velja za opoldansko glasilo katoliške akcije. Moral bi torej pisati v skladu z nauki katoliške vere. Kljub temu pa, ako izvzamemo njegov lastni tabor, med nami najbrž ni lista, ki bi toliko grešil proti resnici, kakor to duhovniško glasilo. Na vsem lepem je zavil tudi v tem primeru. Dr. Krnmer ni izdal nobene uredbe o kakem cestnem fondu. Res pa je bila tokrat pripravljena uredba o ustanovitvi ba-novinskih cestnih fondov, po kateri bi se v vsaki banovini nabrani denar porabil za ceste dotične banovine. To je pa čisto nekaj drugega. Na žalost se ta lepa misel ni uresničila, krivda za to pa ne zadene dr. Kramerja. „Obzorova44 pričakovanja Zagrebški »Obzor« je posvetil uvodnik izvolitvi vladnega kandidata za predsednika senata. Pravilno izvaja, da sedaj narodno predstavništvo ne more tvoriti nobene ovire za izvedbo delovnega programa vlade. »Obzor« pričakuje zaradi tega, da bo vlada še pred proračunsko razpravo predložila narodni skupščini obljubljene politične zakone in obnovila državljanske svoboščine, ker »ni dovolj, da vlada v praksi liberalno tolmači veljavne izredne predpise, kajti ta praksa ni povsod in napram isem enaka in ni dovoljno jamstvo za de-nok racijo«. »Obzor« zaključuje: »Taki labilnosti bi ->il storjen konec z uveljavljenjem obljub-jenih zakonov, pa mi računamo da bo lada sedaj, ko je učvrstila svoj položaj, voje obljube tudi izpolnila.« Dve zborovanji združene opozicije Danes bo v Pakracu velika spominska večanost za pokojnim Svetozarjem Pribi-evičem. Po svečanosti bo javno zborovanje zagrebškega dela združene opozicije. Govorili bodo najvidnejši prvaki te sku-| pinc, med njimi Adam Pribičcvič, profe- Napetost v Bruslju Bruselj, M. oktobra. Kljub odra ukrepom vlade pričakuje jr™0«* % nemirom jutrišnjo nedeljo. Vodja reksi-stov Degrelie vztraja kljub prepovedo na tem. da se njegovi pristaši jutri »berejo ▼ Bruslju in izvedejo nameravano protestno akcijo. Popoldne je vojašrtvo »sedlo vse dohode ▼ mesto in vrši strogo kontrolo. Večje skupine sploh ne bodo puščeme ▼ mesto. V krogih reksistov napovedujejo, da bodo priredili 11. novembra ▼ devetih ▼elikih mestih velikanska zborovanja, ?e jim bodo zabranrli jutrišnjo manifestacijo y Bruslju. PRI OBOLENJ 1 m ▼sled prehlada, kakor pel hrlpt, nadalj« pri trganju udov, bolečinah v bedni, pri glavo- ln zobobolu jemljemo »NIBOL.« tablete Bahovec. Toda tudi pri mirni, gihtu in išiasu ublažujejo bolečin«. Proti bolečinam vzemite torej le dama »NIBOL« tablete Bahovec. Zahtevajte ▼ lekarnah Izrecno prave »NIBOL« tablet« Bahovec v originalnih stekleni čl cah 20 tablet Din 20.— ali 40 tablet Din 34.— a napisom proizvajalca: Apoteka Mr. L Bahovec, Ljubljana _ 6. kr. iT8W»s. Kaj določa zakon o občinah glede pritožb zaradi občinskih volitev Zakon o občinah določa v § 60: »Zoper nepravilnosti volitev ima vsak vpisani voli lec pravico pritožbe na pristojno upravno sodišče v roku 8 dni, računajoč od dneva volitev... Če ee volitve zaradi nepravilnega postopanja volilnega odbora razveljavijo, se morajo izvršiti najkasneje v mesecu dni od prejema odločbe nove volitve... Če se razveljavijo volitve radi drugih nepravilnosti, se morajo izvršiti nove volitve v dveh mesecih«. Iz tega zakonskega besedila Jasno Izhaja, da se morejo pritožbe na upravno sodišče (pri na« upravno sodišče r Celju) vlagati zaradi vseh nepravilnosti, ki bi jih zakrivil kdorkoli v tekn celokupnega volilnega postopka, torej ne samo zaradi nepravilnosti pri glasovanju samem. Ta volilni postopek je v zakonu o občinah določen v § 30—50. Pritožba na upravno sodišče je mogoča zaradi vsake kršitve katerekoli teh določh. Zlasti je važno, da je dopustna taka pritožila tudi zaradi nepravilnosti, ki tn w vršile v predvolilni dobi, torej tudi glede postopanja »reškega sodišča pri potrjevanja al! zavračanju kandidatnih list. Odločba s reškega sodiSča o zavrnitvi ali potrditvi kandidatne liste je sicer dokončna in se pred volitvami n« da izpodbijati. To pa no izključuje pravice, da upravno sodišče, ako je dobilo v tem pogledu kako pritožbo, raz- motriva in sodi o zakonitosti poslovanja sreskega sodišča. Gotovo je lahko predmet pritožbe na upravno sodišč«, ako je a. pr. sresko sodišče zavrnilo kako vloženo kandidatno listo, pa te liste s prilogami ni vrnilo vlagateljem, saj tak postopek laibko bistveno vpliva na število vloženih kandidatnih list in na končni izid volitev. Tudi taka pritožba se mora vložiti v teka 8 dni po volitvah. Zakon o občinah govori ▼ § 40 o spreminjanju m popravljanju kandidatnih list, ki to bile od sodišča že potrjen«. Zakon določa, da se sme lista potem spremeniti 1« še. ako kak kandidat umre ali izgubi voifl-no pravico. Iz tega logično sledi da se že potrjena lista ne more več razveljaviti, ako je n. pr. kak kandidat ali predlagatelj preklical svoj podpis. Dokler pa. lista ni potrjena, imajo vlagatelji pravico jo »premer niti ln popraviti ter jo mora sodišče ▼ ta. namen vrniti ako to zahtevajo. Kjerkoli bi se te jasne določbe zakona ne vposteva-le. j* dana možnost pritožbe na upravno sodišče, tudi v osmih dneh po volitvah. Predrzno obrekovanje in nevarna igra »Slovenec« navaja imena 21 slovenskih županov, o katerih trdi. da so bili izročeni sodišču. >Sk*venec« pri tem ne pove, da je po § 52 finančnega zakona sedaj mogoče razrešiti župana ali občinskega odbornika le n» ta način, da se ovadi sodišču in ofodoži »nečastnega dejanja«. Sodišča morajo potem razsoditi, ali je ovadeni župan ali občinski odbornik res zagrešil kako dejanje, ki je kaznjivo po kazenskem, zakonu. J>oseda j nam ni znan niti eu Drimer, da bi bil kdo od tako ovadenih županov ali občinskih odbornikov obsojen. Znana pa sta nam še dva primera, ko sta biia obtožena župana od sodnije popolnoma oproščena- In vendar »Slovenec« tudi ) ta dva župana navaja med onimi, ki so bili »izročeni sodišču«. O vsem tem pa poroča glasilo katoliške akcije na način, kakor da so vsi ti jami delavci na debelo kradli in goljufati po občinah in da ao zato fero* čeni sodišču. Čeprav ve, da ni tako, hi jih rad naslikal za defravdante, tatove in goljufe. Lahko si potem mislimo, kaj vse govore šele njegovi zaslepljeni agitatorji po deželi in kako na debelo kradejo čast poštenim ljudem. »Slovenec« je last Katoliškega tiskovnega društva, katerega čLani so sami katoliški duhovniki, njegov predsednik celo profesor moralike. Apeliramo nate gospode, naj narede energičen konec takemu početju, ki bo konec koncev največ škodovalo veri. koristilo pa ie onim, ki hočejo vso današnjo družbo, ne glede na svetovni nazor, naslikati za družbo degeneriranih zločincev. S takim pisanjem se ustvarjajo usodna tia za najbolj razdira jočo propagando, nad katero se ravno glasila Katoliške akcije tako hudo pritožujejo. Javna dela v Sloveniji Nedeljski »Slovenec« prinaša obširen članek o letošnjih javnih delih v Sloveniji ter ugotavlja, da »smo se Slovenci vodno pritoževali da glede na splošno in živahno gradbeno delavnost v naši državi Slovenija prav v javnih delih zaostaja »Slovenec« zatrjuj«, da je v zadnjem času v tem oziru mnogo bolje, in našteva v dokaz razna javna dela, ki se grade v Sloveniji. Pazljivo smo prečitali vsa navedena }av-na dela ter nismo mogli ugotoviti niti enega slučaja, kjer ne bi št o za nadaljevanje onih del, ki so bila deloma zasnovana, večinoma pa že v izvajanju v dobi, ki jo »Slovenec« smatra za tako Desrečno. Kirurgični prizidek v splošni bolnišnici r Ljubljani znači le zasilno ureditev neznosnih prilik v ljubljanski bolnišnici ter so se tozadevni projekti že davno pripravljali. Dela se le radi tega niso izvršila, ker so strokovni krogi, pa tudi naša javnost, vztrajali na radikalnejši rešitvi problema ljubljanske bolnišnice. V umobolnici na Studenca se grad! opazovalni oddelek za moške točno po programu, kakor ga je pred petimi leti pripravila banska uprava, ko Je načela problem umobolnice za Slovenijo. V okviru tega programa je zgradila moderne zgradbe za novo umobolnico v Novem Celju pri Celju in zgradila tudi opazovalni oddelek za ženske v umobolnici na Studencu. Zgraditev bolnišnice v Maribora se tudi vrši po programu, katerega je določila banska uprava pred petimi leti, potem ko je izgradila prvo etapo programa ter pristopila po dograditvi gospodarskih poslopij k rešitvi vprašanja novih paviljonov in pripravila potrebne načrte in programe ter zasigurala potrebna denarna sredstva. Ptujska bolnišnica se je istotako že pred leti začela modernizirati, a na žalost ta dela tudi v poslednji dobi niso prida napredovala. V Gornji Radgoni je banska uprava pred tremi leti nakupila veliko graščino ter jo začela preurejevati v hiialnico za približno 200 starčkov. Tudi vprašanje šolske poliklinike v Ljubljani je bilo že pred leti rešeno ter bi se bilo tudi začelo z gradbenimi deli, ako bi ne bilo ovir glede stavbišča. Vprašanje univerzitetne knjižnice v Ljubljani je naši javnosti dovolj znano, kakor tudi zasluge raznih gospodov na tem, da se post tot diserimina rtrum pričenja res z gradnjo. sor Jelašič, dr. Pernar, Večeslav Vilder in drugi. V Novi Gradiški bo danes javno zborovanje beograjskega krila združene opozicije. Na tem zborovanju bodo skupaj z bivšimi demokrati in zemljoradmki prvič javno nastopili tudi staroradikali. V njihovem imenu bo govoril bivši minister g. Miloš Bobič. Bežigrajsko gimnazijo je zasnovala ia začela graditi banovina ie pred več ko letam dni. Današnjim predstavnikom banovine gre zasluga, da se za početo delo ni ustavilo. Banovinsko deško vzgajalilče je pred leti banska uprava premestila iz neprimernih prostorov prisilne delavnice oct. umobolnice v Ponoviče, ker je zastopala pravilno stališče, da je treba mlade fante, ki so zgrešili pravo pot, predvsem z zaposlitvijo m deželi obvarovati pred nevarnostjo žirije-nja v mestih ter jih zaposljevati zlasti pri kmetijskem delu. Graščino v Svečlni pri Maribora Je pred poldrugim letom kupila banska oprava, da jo uporabi za kako kmetijsko ustanovo. Kmetijska šola v Rakičanu, katero ao Prekmurcem že 10 let obljubljali je začoia banska uprava graditi po določenem programu pred štirimi teti, tako da bi ta kmetijska šola danes morala biti že pripravljena za obrat. Preureditev banovin s kih rdrovfHK Rogaška Slatina in Dobrna se je začela pred petimi leti ter se razen dovršitve že pričetih zgradb ni ▼ poslednjem času nič novega ustvarilo. Carinski oddelki in carinarnic* ob nsUk rpejah so se zgradili ▼ poslednja šestih letih po točno določenem programa ter »o vse važnejše zgradbe (carinarnica Maribor, Ljubljana, Rakek) že pred več leti dovršene. Železnica St. Jani—Sevnica Jo prifla v program javnih del ie pred kresno nočjo 1. 1935 in istotako tlakovanje ceste Ljubljana—Kranj, modernizacija ceste St. 11}— Maribor in popravilo ceste od Ribnice do Broda na Kolpi. Tudi druga javna dela (eeato, mostovi, regulacije, vodovodi itd.), ki s« grade v naših krajih in jih navaja »Slovenec«, »o bila skoro brez izjeme začeta že pred poldrugim letom ali poprej. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Vedro na primorju in p odurna v ju, v ostalih predelih države prevladuje oblačno vreme. V zadnjih 24 urah je deževalo v sredini države in v vzhodnih krajih. Temperatura se je nekoliko dvignila. Minimalna temperatura Senta 1, maksimalna Mostar 27 stopinj. Zemunska vremenska napoved za dane«: Vedro vreme bo prevladovalo po vsej državi, ponekod jutranje megle. Temperatura se bo dvignila, le noč bo hladna. Soln-ce vzhaja ob 6.06 in zahaja, eb 16.37. Zagrebša vremenska napoved danes: Oblačno, a precej stalno vreme. Možnost padavin na severozapadu. Dunajska vremenska napoved *a dane^ Bolj oblačno, kasneje najbrže padavine. - >3iintQ« u, M j 3 Nedelja, 25L X. 1936, (D pristanišču fSrapezuntu so odpravili letos neštete ladje lešnikov čez Črno morje ..........■X'' ' ••' : -V ■ ■ it '■-■Vi .0;,; ' Trapezont, v oktobru. Zanesla me Je — slovenskega popotnika i— pot v te daljne kraje ob Črnem morju. Trapezant je glavno mesto turškega vila-Jeta ob Črnem morju in šteje nekaj manj kakor 300.000 prebivalcev. Turki, Armenci tn Perzijci tvorijo pester človeški mo-eaik. Pokrajina Je na robu bivše stare Kolhide pod armenskim višavjem, kjer so v davnini Argon avti iskali zlato runo. V tem južnovZhodnem kotu Črnega morja cvete živahna trgovina, tu vtovarjajo v pristanišču premnogo ovac, težke bale tobaka in kož, perzijske preproge, dragoceno svilo. AH najbolj je zanimivo obiranje lešni-teov, Id jih od tod odvažajo številne ladje. Popotniku z zapada je obiranje lešnikov najzanimivejša novost. Ze od daleč, ko se lia odprtem morju bližaš pokrajini, opa-Blš lepo razvrščene zelene grmiče, ki se iraaprostirajo v velikanskih gajih po črno- morskem bregovju od Trapezonta do Samsona. Izprva sodiš, da so to lepo zeleneči vinogradi, dokler se od blizu ne prepričaš, da so sami nepregledni nasadi leščevja. Ze v drugi polovici avgusta zavlada najživahnejše vrvenje po teh gajih. Staro in mlado se tovori z majhnimi lestvicami, zaklene domove in se za 10 do 15 dni preseli med samo zelenje. Od jutra do večera se oglaša petje 3 teh položnih bregov, izmed bujnega zelenja se oglašajo razposajeni kriki, ki dajejo posebno močne poudarke orientalskim melodijam. In ko zvečer tone solnce daleč v Črno morje, je petje vse ubranejše, ljudje vse bolj spokojni. Težko obloženi grmi se sklanjajo s celimi grozdi lešnikov do same zemlje. Toda dan za dnem je teh grozdov manj, pridne roke naglo otipavajo lešnike, ki so I že savajl, kakor temu pravijo Ribničani. Zalivala za „Jntrovo" zavarovalnino Po tragični smrti posestnika Franca Smodeta ELIDA KREMA IDEAL Že v časih polnih sreče se pojavlja kot senca strah pred pre-ranim staranjem. Vprašate set kaj se temu res ni moči izogniti? Kdor začne pravočasno s pravilno nego, si bo ohranil vedno čisto in brezhibno polt. Elida krema IDEAL, ta suha dnevna krema, pomaga kot nobena druga. Radi vsebine hamamelisa poživlja in obnavlja kožo,odstranjuje male gubice in nečistoto polti. Koža ostane mlada — ostane lepa! Po orodnem naključju je letos 18. julija fegubil življenje ugledni posestnik in me-issr Franc S m o d e iz Nove vasi pri Mariboru, 6tar komaj 40 let. Prejšnji dan je 't>£ na. lovu v Slivnici pri Mariboru in jKvečer se je vw.il v spremstvu nekega lov- --r rt.. - . . . . . I ^ * " : .... ' ': • v ■ | iea in nck&ga delavca domov. Smode jn sam držal vajerti, ne hit o puško pa j s držal med no^arrrri, ioer so se v zadnjem času ca samotn-: poti oonočd pojavljali nevarni e3o&inci. Med vožnjo se je puška nekam sraftakmki in, ko jo V hotel dvigniti, se fe sprožil petelin in naboji so Smodeta cadeli v vrat in g.'avo. Po nesreči sta spremljevalca stekla vsak v svojo smer, eden proti Slivnici, drugi proti Hočam, da bi poklicala ljudi na pomoč. Naposled se je posrečilo dobiti telefonično zvezo z mariborsko reševalno pos'tajo. Reševalci so takoj prihiteli in spravili hudo ranjenega Srn od o ta v mariborsko bolnišnico, kjer pa mu niso mogli rešiti življenja. France Smode je postal smrtna žrtev usodnega naključja. V ravnanju z orožjem je bil vedno zelo previden in tudi to se je izkazalo, da se je upravičeno bal kakega napada na samotni cesti ter se zaradi tega vozil z nabito puško. V času nesreče je imel pni sebi kakih 6.000 Din in, ko je ostal ranjen sam na cesti, ker sta njegova spremljevalca hitela po pomoč, ga je nekdo izropal. Reševalci so našli v njegovi listnici samo 600 Din. Ranjki Smode je bil zgleden gospodar ter občinski svetnik studenške občine. Po njegovi tragična smrti je prejela njegova vdova »Jutrovo« zavarovalnino, o čemer svedočd naslednja zahvala« Moj pokojni mož Franc Smode, posest-niik in mesar v Novi vasi pri Mariboru, je 18. julija t. 1. po tragičnem naključjo preminil. Kot dolgoletni, naročnino točno plačujoči naročnik »Jutra« je bil tudi on zavarovan pri zavarovalni družbi »Jugoslaviji« v Ljubljani, ki mi je zavarovalnino v znesku 10.000 Din točno izplačala. Najlepše se ji za izplačalo zahvaljujem, moja posebna zahvala pa velja upravi »Jutra«, ki zavaruje vse svoje naročrnEko- Cecilije Smode, Nova vas pri Mariboru. Oprijeti Je treba leSnfre s prsti, rjavi 00 in doeoreli, Jedrce Je polno. EshiSčene in posušene lešnike nabašejo ▼ vreče in Jih prevažajo v trapezontsko pristanišče, ki si Je že pridobilo svetovno ime stoprav po trgovini z lešniki. Od avgusta dalje do prve jeseni se zibljejo trgovske ladje pred Trapezontom. Ladjice, namenjene zgolj za promet ob obali, prenašajo na velike tovorne ladje tisoče, de-settisoče, stotisoče plombiranih vreč. — Vira! — Maino! — Tako se od ranega jutra do poznega večera oglašajo kriki mornarjev, prekupčevalcev in tovornikov. Nakladale! si s temi vzkliki dajejo takt in z neštetimi vrečami se polnijo ogromni trebuhi ladij, dokler ne potonejo tako nizko v vodo, da Jim je videti: nasitile so se lešnikov. In pozno ponoči sijejo luči po morju, kajti tovorne ladje odnašajo izpred Trapezonta bogvč kam v neznanem pravcu rjavi sladki tovor, ki Je dozorel na bregovih črnomor-skih in gre zdaj daljno pot bogvčkam po šumeči gladini Črnega morja. Turške, italijanske, angleške in francoske ladje vzdržujejo redni promet med Trapezontom in Carigradom, plovejo pa tudi pr ti ostalim številnim pristaniščem na obalah Črnega morja. Vsekakor: Trapezont je glavno trgovsko oporišče med Evropo in Sprednjo Azijo. Zdaj, ko je prišla jesen, So že izginile ogromne kope očiščenih in cluščenih lešnikov, ki so se sušile v trapezontskem pristanišču na vročem solncu in se naposled razlezle v vreče in na ladje. Zdaj vlada tod najlepša jesen, trgatev je že davno opravljena. Toda prrmet ne pojenja. Zares, treba je videti Trapezont, važno prometno mesto, od koder vam pošiljam najlepše pozdrave in sliko trape-zontskega pristanišča. Hajnšek. je poročal blagajnik g. Kopriva iz Zagorja. Poročilo revizijskega odbora in predlog za razrešnico s pohvalo je predlagal g. Turnher Edo iz Višnje gore, kar je bilo soglasno sprejeto. Za volitve po novih pravilih je bila predložena le ena lista, ki jo je utemeljeval zagorski učitelj g. Klun France. Na novi listi z dosedanjim predsednikom upravnega odbora g. Zupančičem in g. Kolencem iz Zagorja kot predsednikom nadzornega odbora je še 45 drugih članov in je bila lista soglasno potrjena. Na predlog učitelja Adamiča iz Toplic se je osnoval socialni sklad, v katerega bodo plačevali člani poleg dosedanjih 16 Din še po 3 Din mesečno. Primarij dr. Franta Mis je predaval zanimivo in poučno o spolni vzgoji, vprašanju, ki zadeva vsakega vzgojitelja. Poslušalci so ga za lepo podana izvajanja toplo nagradili. Nato so zborovalci razpravljali še o raznih stanovskih in prosvetnih problemih. V društvo je na novo vstopilo 13 učiteljev in učiteljic. Discipliniran potek zborovanja, soglasje pri vseh sklepih in stvarne razprave o vsem so dokazali, da je litijsko JUU med najbolj povezanimi učiteljskimi društvi. Oče slovenske stenografije Kakor Je naše dnevno časopisje že poročalo, Je v četrtek proslavil čil in zdrav svoj 80. rojstni dan nestor slovenskih ste-nografov, gimn. ravnatelj Fran Novak. O vsej proslavi Je častitljivi starček v svoji skromnosti izjavil, da je v svojem življenju storil samo to, kar mo je velevala dolžnost. Vsi njegovi častilci in prijatelji priredijo danes dopoldne ob 10. v palači Trgovske akademije svečano akademijo v počastitev zaslužnega sla\'ljenca. K tej pomembni proslavi je povabljena vsa naša javnost. CMctdenttlki — dtatSem Akademski urad dela za slušatelje Aleksandrove univerze naslavlja na starše naslednji oklic: Redni pouk se je že povsod pričel. Z njim so se pričele za Vas nove skrbi in dolžnosti. Denar za obleke, čevlje, knjige, šolnino itd. ste izdali, vse zato, da bodo otroci lahko hodili v šolo, ki naj jim ugla-di pot v življenje. Res velike skvbi in dolžnosti imate. Ali ves Vaš trud ostane zaman, ako otroci v šoli ne bodo uspevali. Nekatere šole so pričele s poukom šele sredi oktobra. Hud udarec je to za dijake. Predpisana tvarina se bo morala kljub temu predelati v predpisanem roku. Marsikdo, predvsem oni, ki nima zadostne podlage iz prejšnjih let, ne bo mogel slediti zahtevani učni snovi. Z žalostjo bodo marsikje doma gledali, ko bodo za božič otroka odpustili iz šole — zaradi neuspeha. To, kar bo doletelo nekatere za božič, bo druge doletelo konec leta. Ne bo Vam pomagalo letanje in prošnje okoli profesorjev zadnji mesec, predvsem tedaj ne, ako sta kriva dijakovega neuspeha nezadostno zanimanje za učenje ali celo lenoba. Vsak objektiven človek mora pritrditi, da ni pravično, da zdelata oba, tisti, ki se je vse leto učil, in oni, Id je skoraj vedno lenuharil in šele zadnje tedne, morda celo zadnji teden, s pomočjo Inštruktorja dosegel neko minimalno znanje. Namen šole ni samo ta, da vliva dijakom znanje, ampak, da jih privadi k delu, kajti le tedaj bodo otroci v življenju uspešni in koristni. Starši! Na srce Vam polagamo, da že zdaj gledate na uspeh svojih otrok. Če ste v dvomih glede uspeha Vašega otroka, ja- Globoko, sredi oktobra. Krnto je odjeknila Tvoja smrt po dolini. Nisi zapustil le jvojih dragih, zapustil si nas vse, neme in ogorčene. Zločinski strel, ki je predrl Tvoja plemenita prša in Ti pretrgal nit življenja, Te je nasilno in za vedno ločil od nas. Smrt Te je dohitela, ko si korakal s koeo na delo, ker brez dela bi ne mogel živeti. Bal si pionir svoje zemlje. IVe-rigolal si jo s lastnimi žulji v potu svojega obraza sam, preobrnil jo pol metra globoko, izkopal korenine m grmovje ter ustvaril tako jofc plodnega polja, ki ga pa Tebd ni Usoda namenila v izkoriščanje, ampak Ti je v cvetu mladosti, polnih rok dola, dodelila le majhen prostorček zemije na pi£e£keia pokopališču. Tvoje delo bo rodilo dragim, a Tebi ▼ spoonin. SofaoH in gasikt r Globokem, H < Jbn bfl *gled delavnosti, Te bode hudo pogra-SalL Postil si sa seboj vrzel, ki Je ne bo moH »delati, ker Ti, Lojze, si Ki le eden, prajnbljea od nas vseh, zdaj od vseh ofcjo-kovaa. Ne bo Te ve8 na €efe vrste, bo aa odra ▼ glavnih vfogab !n ne med peveL Vpraflojenm Te, kdo aaj nam bo sdaj vzor društvenega dela? Kakor bo aemlja, n dale® bnnan la obdelana, plodna ki lepa, bma gospodarja tn kakor bo Tvoja, drnfbilca, ki Te Je toliko Qub9a In kj je »daj prepuščena sama vite se v Akademskem uradu dela na dvorišču univerze, uradne ure vsak dan od 11. do 12. Ali pa pišite dopisnico na isti naslov. Ta urad razpolaga s prvovrstnimi močmi, ki imajo v inštruiranju že dolgoletne izkušnje. So to, namreč predvsem revnejši akademiki in akademičarke, vestni, zanesljivi, katerim so inštrukcije včasih edini vir dohodkov. Ne bo Vam žal denarja za inštrukcije, kajti s tem boste koristili sebi, otroku ter inštruktorju. Akademski urad dela, univerza, Ljubljana. sebi, brez skrbnega očeta, tako srno ostali Sokoli in gasilci brez tihega, pobornika, idealnega in skromnega brata in tovariša. Spomin in solze, molitev v dno srca eega- Jo& tn cvetje na Tvojem svežem groba, so Is skromna a iskrena oddolžitev. Kaj Ti bo žemljica lahka, saj si )» tolika IJubiL Ugrabljen Cankarjev kip Izginil |e iz clevenlandskega mestnega skladišča Cleveland, oktobra. Nedavno je »Jutro« poročalo, da bodo v Jugoslovenskem kulturnem vrtu v cleve-tandskem mestnem parku 26. novembra odkrili kip Ivana Cankarja, katerega je cievelandskim Slovencem v ta namen podarila ljubljanska mestna občina Ko smo to poročali, smo bili prepričani, da bo s tem končan spor, ki je lani izbruhnil med tukajšnjimi slovenskimi rojaki zaradi vprašanja, ali naj bo v našem kulturnem vrtu prej postavljen kip Ivana Cankarja ali pa kip škofa Barage. Ta spor je odmeval tudi po stari domovini, a zdaj, ko je dovršitev našega kulturnega vrta tako lepo napredovala in ko je bilo že napovedano odkritje Cankarjevega kipa. smo bili prepričani, da zaradi te zadeve med našimi ljudmi nc bo prišlo več do mučnih razprtij. Te dni pa so odkrili, da je Cankarjev kip — izginil. Ko je predsednik Jugoslovenskega kulturnega vrta g. Anton Grdina pred dnevi obiskal nekega svojega rojaka v Euclidu. ga je ta opozoril na močno razširjeno govorico o ugrabitvi Cankarjevega kipa. Cankarjev kip je bil shranjen v mestni cvetličarni v Gordon parku v istem zaboju, v katerem je bil poslan iz Ljubljane v Ameriko. »Ameriška domovina« je 10. t. m. preko svoje prve strani pi«ala o ugrabitvi Cankarjevega kipa ter označila to kot brez-primeren narodni škandal v naselbini. V njenem članku je tudi navedeno, kako je Cankarjev kip prišel v mestno skladišče. Ko je kip dospel v Cleveland, bi bilo treba plačati visoko carino, vodstvo Jugoslovenskega kulturnega vrta pa je vendarle dokazalo oblasti, da je kip namenjen za kulturni vrt in da zaradi tega ne spada pod carino. Pri tem je posredoval predsednik organizacije vseh kulturnih vrtov v Clevelandu in so se otresli visoke carine na ta način, da so kip označili za last cle-velandske mestne uprave. Mestni uslužbenci, katerim je poverjeno nadzorstvo nad cvetličarno in skladiščem, so zdaj izpove- I dali, da sta se že konec maja aH pa v pr-vih dneh junija zglasila dva moža ter zahtevala izročitev kipa. Kazala sta neke listine m uslužbenci, ki so bili prepričani, da sta moža poslana od Jugoslovenskega kulturnega vrta, so jima kip izročili. Vodstvo kulturnega vrta je ugrabitev kipa prijavilo mestni upravi in policiji. Ugrabitelje kipa ne bodo zasledovali samo organi našega kulturnega vrta, temveč tudi mestna uprava, ki je odgovorna za kip, shranjen v njenem skladišču. Čudna zadeva, ki je seveda velika senzacija za odbore kulturnih narodnosti, pa ima tudi to slabo stran, da močno škoduje ugledu naše naselbine. Lep učiteljski zbor Ljubljana, 24. oktobra. V lovski dvorani pri Mikliču je bil dopoldne občni zbor litijskega sreskega društva JUU. Predsednik Jože Zupančič, učitelj iz Litije, je v nagovoru pozdravil neobičajno veliko udeležbo: 90 učiteljev in učiteljic iz zasavskega in višnjegorskega okoliša. Čestital je k poroki tov. Košoroko-vi iz Velike Kostrevnice in tov. Šiškovi iz Polja pri Muljavi. Zatem so skupščinami počastili spomin umrlih: častnega člana g. Andolj.ška in ge. Klavsove iz Velikega Gabra, starotrške učiteljice Marte Mrakove in matere krc-sniške učiteljice ga. Dolinarjeve. Predsednik je poročal o.banovinski skupščini v Ljubljani in državni v Novem Sadu. nato je prikazal novi zakon o vzdrževanju šol od strani banovin in novi disciplinski postopek. Situacijsko poročilo je obsegalo tudi zanimivosti iz delovanja JUU. Zatem se je vršil občni zbor. Izčrpno tajniško poročilo je podala gdč. Klovarjeva iz Litije, ki je poudarila, da so lani predavali na vseh zborih le domači člani. O razveseljivem napredku blagajne Pomagajte rešiti uganko! Pojasnimo skrivnost, Id fe razburila ugleden klub Da vam bodo lepSe minili jesenski večeri, vam zastavljamo naslednjo, precej težko nalogo: Družabni klub »Metla** v Ljubljani Šteje natančno 100 članov, ne enega več, ne enega manj — tako velevajo pravila. Zadnje čase se tudi ta klub peča z dobrodelnostjo in je bilo soglasno sklenjeno zbrati znesek točno 100 Din. Ne pare več, ne pare manj... Toda pri današnji velikanski socialni raznolikosti, ki vlada tudi v tem popularnem ljubljanskem klubu, je bilo dogovorjeno, da prispevki posameznikov ne bodo enaki, marveč stanu posameznih članov primerni. Magnati in ostali veljaki prispevajo po 5 Din, častni člani po 1 Din, navadni člani po 10 par, požrtvovalni odborniki s predsednikom na čelu pa po 1 paro. Resnično, zbralo se je vsega skupaj 100 Din v društveni blagajni in vsi so bili veseli. V najstrožji tajnosti čuva sloveči klub »Metla« skrivnost, kako se je ta denar zbral in kako so posamezniki prispevali, da ni bilo ne ene pare več, ne ene pare manj. In zdajci se obrača uredništvo »Jutra* na svoje spoštovane čitatelje z vprašanjem: Koliko magnatov fe moralo prispevati po s Din, koliko častnik članov po 1 Din, koliko navadnik članov po 10 par in koliko zaslužnih mož po 1 paro * Bistroumni tajnik, ki si je moral ubijati glavo, koliko članov naj prispeva po 5 Din, po 1 Din, po 10 par in po 1 paro, je namreč potem, ko je bil denar že zbran, pri natančnejšem študiju ugotovil, da ta reč ni tako enostavna, marveč da je rešitev cela vrst*, Namreč — deset. Pomagajte vendar razkriti to skrivnost do kraja! Imena vseh, ki bodo srečno rešili fr nalogo, bodo z zlatom zapisana v častno knjigo imenovanega kluba; za ostale reševalce, ki bodo pogodili vsaj eno rešitev, bo pa na razpolago navadna knjiga. Rešitve bomo objavili prihodnjo nedeljo. Dotlej naj nihče ne seže iz obupa po strupu ali po samokresut Spominu žrtve zavratnega zločina Alojziju Zidaricu, ki je bjl na cestj ustreljen Gospodarstvo Rekorden izvoz v septembru Največji mesečni izvoz v zadnjih petih letih Carinski odueiek finančnega ministrstva je sestavit številke o našem izvozu v septembru, iti kažejo, da smo zaradi velikega izvoza pšenice t tem mesecu aa-beležili rekordno vrednost izvoza, tako da je izvox prekoračil eeio pol milijarde. Že pet let v naši izvozni statistiki nismo zabeležili tako velikega mesečnega izvoza, kajti zadnjikrat je presegel naš izvoz pol milijarde v avgustu 1931. Seveda je ueba pri tem izrec-no pripomniti, da smo ta rekordni uspeh dosegii zaradi ogromnega izvoza pšenice, in sicer v vrednosti 120 milijonov Din. V septembru je znašala vrednost našega izvoza 504.2 milijona Din nasproti 384.2 milijona Din v lanskem septembru, to je za 120 miljonov Din ali za 31°/« več nego lani. Ker lani nismo v septembru izvažali pšenice. letos pa je ta izvoz znašal kar 9108 vagonov odn. 120.3 milijona L>in, je jasno, da bi bil ob slabi letini pšenice naš izvoz v septembru točno enak lanskemu. Poleg pšenice smo v septembru izvozili precej živine in živinskih proizvodov in je vrednost izvoza v tej skupini dosegla 117.1 milijona Din, to je za 32 milijonov več nego v lanskem septembru. Precej manjši pa je bil letoa v septembru izvoz koruze, ki je znašal ie 4.9 milijona Din nasproti 40.8 milijona v lanskem septembru. Seveda pa se bo izvoz nove koruze v prihodnjih mesec i>h pričel naglo razvijati, saj imamo tudi ▼ koruzi letos rekordni pridelek, letošnje blago pa še ni dovolj suho za izvoz. Ka-kor prejšnje mesece, je tudi v septembru izvoz lesa zaostajal za lanskim letom in je znašal le 50.2 milijona Din nasproti 69.6 milijona Din v lanskem septembra. Naš izvor, se je v prvih treh četrtletjih letošnjega leta v primeri z lanskim letom junij julij avgust september 293.8 330.0 372.3 504.2 242— 305.8 310.4 384.2 + 51.0 + 24.2 + 61.9 -f 120.0 2838.0 2775.5 + 62.5 | tekstilne sirovine prihajajo v poAter konoplji stična • vil na rastlina, ki uspeva zlasti ▼ asv&ki banovini slez, ki uspeva po močvirnih predelih savske banovine bi mogla nadomestiti juto, ovčja volna in volna acgor-skin kuncev. Kljub visokemu uvozu pa pri nag še doslej nimamo tvorniee za umetno svilo, čeprav so za to dani vsi pogoji V pogledu prave svile je bila pred svetovno vojno mala Srbija na tretjem mestu v Evropi za Italijo in Francijo, danes pa sta nas v pro dukeiji svilenih kokonov prekosili že Špa- , ...... — . . 1 4.,-k ; „..« mja m Grčija. Glede ovčje volne je Juge V nrvih treh letošnjih četrtletjih je naš ! , .. ,, r< • o ~ . J J ""...j slavija po številu ovc v Evropi na 8. p* izvoz navzlic težkim posledicam sankcij dosegel vrednost 2838 milijonov Din, to je za 62.5 milijona Din več nego lani, za 222 gibal takole: 1936. 1935. razlika januar 288.8 267.8 + 21.0 februar 215.0 237-4 — 22.4 ima.ro 345.6 362.2 — 16.6 april 268.5 368.2 — 99.7 maj 219.8 297.3 — 77-5 milijonov več nego predlanskim za 550 milijonov več kakor pred tremi leti in za 855 milijonov več nego v prvih treh četrtletjih leta 1932, ki je bilo najslabše leto. Medtem ko je do junija naš izvoz zaradi sankcij, precej zaostajal za lanskim letom, je prišlo v juniju do preokreta in smo v vseh zadnjih štirih mesecih dosegli večjo vrednost nego lani. V zadnjih štirih mesecih smo skupaj izvozili za 258 milijonov Din več nego v istih štirih mesecih lanskega leta, in to navzlic temu, da je ves čas naš izvoz lesa hudo zaostajal. Po najnovejših podatkih smo od 1. avgusta do 17. oktobra t. 1. izvozili že 17-580 vagonov pšenice v vrednosti 234.0 milijona Din. Za izvoz pšenice v posamezne države so nam tudi že znani podatki za september. V tem mesecu smo. kakor rečeno, skupaj izvozili 9108 vagonov pšenice, in sicer v Anglijo 2420 vagonov (v vrednosti 32.2 milijona Din), v Grčijo 1910 vagonov (25.3 milij. Din), v zapadno Evropo preko Črnega morja odnosno Braile 1930 vagonov (24.7 milij. Din), v Češkoslovaško 950 vagonov (12.8 milij. Din), v Italijo 920 vagonov (12.2 milij. Din), v Švico 370 vagonov (5.1 milij. Din) in v Dansko 170 vagonov (2.3 milij. Din). Tudi v prvih 17 dneh tekočega meseea je šlo največ pšenice v Anglijo, mnogo pa tudi v Italijo in Grčijo. Italija je od 1. septembra že uvozila iz naše države 2340 vagonov pšenice v vrednosti skoro 33 milijonov Din. Grčija 2440 vagonov. Anglija pa 8370 vagonov. V te tri države je v zadnjem času Šlo 70°/o našega izvoza pšenice. po kvaliteti dobljene volne pa na poslednjem mestu. Približno 9.000.000 ovc daje letno nad 15 milijonov kg volne, ki se uporabi večinoma v domači obrti za izdelavo preprog. pletenin in grobega sukna. Izboljša-nje volne bi dosegli predvsem s selekcijo najboljših dornačJh vrst ovc (jezerske, ei-gaja. sjeničke ovce). ? sistematskim križanjem in z ustanavljanjem ovčjerejskih zadrug. Predavatelj je preda vanje zaključil z ugotovitvijo, da je Jugoslavija glede tekstilnih sirovin Bicer bogata, a razmeroma malo izkoriščena država, zato bi bilo v interesu narodnega gospodarstva, da iz,boljšamo kakovost domačih tekstilnih sirovin. forsimmo in racionaliziramo produkcijo na manj produktivnem ozemlju in favoriziramo domačo tekstilno industrijo. S tem bi se celotno narodno gospodarstvo dvignilo do onega blagostanja, ki ga moremo z ozi-rom na bogastvo prirodnih dobrin doseči. Pred znatnim povečanjem izvoza v Nemčijo Po novem sporazumu bomo v Nemčijo lahko izvozili za 1 milijardo Din na leto Ze včeraj smo obširneje poročali o rezultatih zasedanja mešane jugoslovensko-nem-škc komisije, ki je te dni zasedala v Dresdenu. Ministrski predsednik dr Milan Stojadinovič je ob tej priliki dal k doseženim uspehom v Dresdenu pojasnilo, ki pravi med drugim naslednje: Odkar je Nemčija letos zavzela prvo mesto v naši zunanji trgovini, ie razumljivo, da nas mora razvoj gospodarskih odno?ajev s to državo zelo za/ni mati. Ne moremo biti brezbrižni nasproti dejstvu, da absorbira Nemčija v da-našnj; dobi izvoznih težkoč 25'/$ vsega našega izvoza, pri čemer igrajo naši agrarni proizvodi glavno vlogo, in da se ta izvoz vrši po pogojih, ki jamčijo ugodno vnov-čenjc. Canes naposled nikjer drugje ne moremo dobiti niti približno takega ekvivalenta za ugodnosti, ki jih je Nemčija dovolila našemu izvozu. Prav tako ne smemo zapreti oči pred dejstvom, da se je pri tem zadovoljivem blagovnem prometu plačilni promet leto® razvijal neugodno, kar nas je moralo skrbeti. I/vozili smo v Nemčijo vse več in več in pod ugodnejšimi pogoji kakor kamorkoli drugam, toda le počasi smo prihajali do plačila svojih terjatev. To je pač posledica klirinškega sistema, pri katerem se blago plačuje z blagom. Ker se naš uvoz iz Nemčije ni vzporedno dvigal z izvozom, je nastal velitk saldo v našo korist, ki je aprila meseca dosegel vsoto 30 milijonov mark. Ta saldo pa je bilo mogoče zmanjšati samo z večjim uvozom. S tem problemom se je pečala jugoslovensko-nemška stalna komisija že v marcu letošnjega leta v Zagrebu in tudi od 10. do 20. t. m. v Dresdenu. Dane3 je ta problem v celoti urejen in je s tem odstavljena z dnevnega reda znatna skrb naše gospodarske politike. To vprašanje se je dalo urediti le s povečanjem uvoza iz Nemčije. Na dresdenskem zasedanju je komisija najprej ugotovila stanje klirinškega salda spričo večmesečnega sistematičnega naraščanja uvoza nemškega blaga v Jugoslavijo. Klirinški saldo. ki je še meseca aprila znašal 30 milijonov mark, je sedaj znatno nazadoval in če upoštevamo nemške terjatve v naši državi, tedaj se te postavke izravnajo Zato imajo sedaj Nemci možnost in potrebo povečati uvoz iz naše države. Na ot>eh straneh je bila izražena želja, da se ohram zdravo ravnotežje v obojestranskem prometu, tako da ne bi v bodoče še nastajali kakršnikoli znatnejši saldi. Sporazumno so bili določeni ukrepi za nadziranje medsebojne izmenjave blaga v ta namen. Z odstranjenjem prejšnjega salda je tudi na naši strani odpadel razlog za omejevanje izvoza v Nemčijo. Zato so na dresdenskem zasedanju proučevali možnost nadaljnjega povečanja našega izvoza v Nemčijo, seveda s pridržkom popolnega kompenziranja uvoza z izvozom Nove možnosti za razširjenje našega izvoza smo že dobili spomladi na zagrebškem zasedanju, seveda s pridržkom, da se prej odpravi saldo. Danes je položaj docela drugačen in ni vzroka, da ne bi sprejeli novih ugodnosti, kar bo našemu izvozu poljskih pridelkov, sadja in živine omogočala nove možnosti prodaje. Poleg rednih ugodnosti po pogodbi iz leta 1934, smo si sedaj zagotovili še nove koncesije za celo vrsto naših proizvodov, kakor za pšenico, koruzo, češplje, grozdje, govejo živino, svinje, mast, g osi, jajca, mesne izdelke itd., katerih vrednost znaša okrog 30 milijonov mark ali okrog 420 milijonov Din. Če prištejemo k temu še sedanji izvoz, tedaj bo na tej osnovi ves naš izvoz dosegel eno milijardo na leto. Razen tega imajo nove koncesije za bodoči značaj rednih pogodbenih ugodnosti, ki so nam zagotovljene za ves čas trajanja pogodbe. Tako se naši gospodarski odnošaji z Nemčijo postavljajo na zdravo in stalno osnovo ravnotežja med izvozom in uvozom. Obseg trgovinske izmenjave ni z ničemer omejen, razen ■ kupno možnostjo obeh držav. To je maksimum, kar se z dobro voljo na obeh straneh da doseči pri današnjih razmerah. Tekstilne surovino v Jugoslaviji Ljubljana, 24. oktobra. V petek zvečer je kot honorarni predavatelj na naši univerzi pričel svoja predavanja iz predmeta kemične tehnologije tkanin dr. inž. Franjo Kočevar, ravnatelj tekstilne šole v Kranju. Predavanje je bilo v okviru Prirodoslovnega društva v kemični predavalnici na realki. Predavanja obetajo biti zanimiva in poučna, ker bodo obravnavala vprašanje domačih tekstrlniih sirovin predvsem z narodno gospodarskega stališča .obenem pa bodo seznanjala občinstvo z raznimi načini kulture in pridobivanja, z lastnostmi, s poznavanjem in razlikovanjem ter uporabnostjo vlaknin, pranjem, beljenjem, barvanjem, tiskanjem in drugimi kemičnimi postopki, ki jih uporablja kemična industrija za olepšavanje zunanjega izgleda vlaknin. Brez dvoma ne bo odveč, če spregovorimo nekaj besed o tem zanimivem predavanja o tekstilnih sirovinah. saj je pred kratkim mezdni boj delavstva prav v tej panogi industrije, ki je velike važnosti za narodno gospodarstvo, vzbudrl mnogo zanimanja med občinstvom in opozoril na mezdne prilike tndi po ostalih tekstilnih tvornicaih v državi Tekstilna industrija se je namreč pri nas zlasti v poslednjih letih možno razvila, saj je v naši dTžavi sedaj sknpno 330 tekstilno industrijskih podjetij, in >k-er v savski b?-icvh>i 107. dravski 82, duaavski 70, Beogradu 32, driuski 13, var- m vr- dareki 13, moravski 8. primorski 4 baski 2. Dravska banovina je po kapaciteti podjetij na prvem mestu. Omenimo pa naj na tem mestu tudi dejstvo, da so mnogo kapitala investirali v jugoslovansko industrijo inozemski podjetniki. Pri 76 tekstilnih industrijskih delniških družbaJh pa je 1. 1935 znašala delniška glavnica 296.8 milijona di-anrjev. Naša tekstilna industrija je v precejšnji meri še odvisna od uvoza tekstilnih sirovin iz inozemstva, čeprav bi mogli domače tekstilne sirovine. ki so zdaj še v veliki meri neizrabljene, z racionalizacijo izrabiti tako. da bi se na tem področju popolnoma osamosvojili. Predvsem bi morali posvetiti večjo paž-njo kulturi domačega bombaža s primernim križanjem, zlasti pa naj bi država sama zgradila večjo tvornico. kjer bi za svoje potrebe izdelovala tkanine izključno iz domačih tekstilnih sirovin. Tudi bi bilo potrebno ustanoviti v tvornici tekstilno šolo za izobrazbo strokovnjakov. Lan in konoplja bi utegnila zlasti za vojne potrebe nadomestiti koprivo, seveda pa bi bilo treba delati poskuse že v mirnem času. Konoplja je naša najvažnejša tekstilna slrovina, ki je pridelamo toliko, da jo lahko izvaža-mo v druge države. Za njeno kulturo se je pri na« že mnogo storilo, tako da naša konoplja ne zaostaja prav nič za italijansko, pa tudi kvantitativni uspefhi so zadovoljivi. Dražba obveznic švedskega posojila naše monopolske uprave Naša monopolska uprava je leta 1928. v zvezi z odstopom vžigaličnega monopola švedskemu vžigaličnemu trustu dobila od tega trusta posojilo v višini 22 milijonov dolarjev po 6'4 % obresti. Monopolska uprava je za to posojilo izdala obveznice na velike zneske, ki so pozneje tvorili podlago za emisijo obligacij, ki jih je spravil v promet predsednik vžigaličnega trusta Kreuger. Po polomu Kreugerjevega koncema je prišlo do konkurznega postopanja in tako pridejo 2. t. m. v Newyorku na dražbo obligacije raznih držav, ki jim je Kreuger dal slična posojila, kakor naši državi. Na dražbo pridejo tudi obligacije naše monopolske uprave v višini 22 milijonov dolarjev. Z izkupičkom od prodaje teh obligacij bodo potem izplačani imetniki Kreu-gerjevih obligacij. Izklicna cena obligacij raznih držav je zelo nizko odmerjena. Obligacije naše monopolske uprave so bile sodno cenjene na 13% nominalne vrednosti, tako da bodo izklicane za 2.86 milijona dolarjev pri nominalni vrednosti 22 milijonov dolarjev. Pri tem pa je treba še upoštevati, da monopolska uprava od leta 1932. na to posojilo ni transferirala obresti, temveč je položila ustrezajoče zneske na vezan račun pri Narodni banki, tako da je treba še prišteti narasle obresti, kar znaša okrog 6 milijonov dolarjev. Za dražbo, ki se bo vršila v Newvorku, vlada v mednarodnih finančnih krogih veliko zanimanje. Iz Beograda poročajo, da je dobPa naša država od Šestih mednarodnih bančnih koncernov ponudbe, da te obligacije kupijo za račun jugoslovenske države in so ti bančni koncerni tudi pripravljeni potreben denar posoditi naši državi. Najresnejše ponudbe je naša država dobila iz Anglije. Zedinjenih držav in Švice. V naših finančnih krogih pa so mnenja, da bi se potreben znesek treh milijonov dolarjev (150 milijonov Din) za ugoden odkim teh obveznic lahko našel v naši državi. Vsekakor je dana možnost, da naša država z zo-petnim odkupom tesra posojila na dražbi prihrani znaten znesek okrog 20 milijonov dolarjev. Gospodarske vesti — Trgovina z Italijo se je Se pričela. Trgovina z Italijo se pričenja polagoma razvijati. Izvozili smo v Italijo že znatne količine pšenice, pa tudi živina se žc izvaža, ker vlada v Italiji pomanjkanje mesa. Kupčija z lesom pa še ni prišla v tek. Tudi uvoz se je že pričel, odkar je bila devalvirana lira in celo presega vrednost našega izvoza. V novem klirinškem računu je že nastal saldo v višini 2.5 milijona lir, toda v korist Italije, pri naši Narodni banki tako da izvozniki dobe takoj izplačano protivrednost v dinarjih. =1 Uredba proti nezdravemu Širjenja vinogradništva. V kmetejekem ministrstvu so sestavili uredbo o ozdravljenju vinogradništva, ki ima namen, zaščititi vinogradništvo pred nevarnostjo, ki mu grozi zaradi nezdravega širjenja v krajih, ki za to kulturo niso primern/i. medtem ko pro pada vinogradništvo v tipično vinogradniških krajih. Načrt uredbe je bil poeflan v izjavo banskim upravam ter vinogradniškim združenjem. = Obrtniški dan. Kakor prejšnja leta, bo tudi letos na praznik zed:Tijenja dne 1. decembra obrtništvo obhajajo svoj obrtniški dan po vsej državi, in sicer z zborovanji, svečanimi akademijami ln slanimi prireditvami. = Znatno povečanje natiega pomorskega prometa. Pred leti, ko je bila gospodarska depresija na najnižji točki, eo bile naše pa-ropLovne družbe primorane nazpremiti večje število ladij, ker je tovorni promet hudo nazadoval. V poslednjih dveh letih pa se je stanje precej popravilo. Sedaj pa že poročajo s Sušaka. da vlada veliko pomanjkanje razpoložljivih ladij, zlasti za prevoz žita. Tudi so se prevozne cene. zlasti v relaciji z Anglijo in severnimi krkami znatno podražile. Žitni izvozniki tožilo, da ijra je s tem prevmjena kalkulacija, ker so pri sklepanju kupčij računali s prejšnjimi pre-vozninami. Naraščanje prometa beleži na ša pomorska statistika že za avgust. V tem mesecu je prispelo v naše luke 10.650 ladij (lani 9784. predlanskim 9483) s tonažo 2-088.000 registrskih ton (lani 2.029.000. predlanskim 1.777.000). — Razpored pridobnine. Davčna uprava za Ljubljano razglaša: Razpored pridobnine, davka na samce in davka na poslovni promet za leto 1936. Je v smislu člena 131 zakona o neposrednih davkih razgrnjen na vpogled davčnim zavezancem med ob', čajnimi uradnimi urami v času od 26-oktobra do 2. novembra 1936. pri davčni ujpravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov zavezanci mo odnosno bodo i* posebej obreš&eoi o ugotovljeni davčni osnovi ln o odmerjenem davku ■ plačilnimi nalogi (obvestili). Proti višini davčne osnove ln odmerjenega davka ae davčni zavezanec lahko pritoSi y 30 dneh po prejemu plačilnega naloga. Pritožbo je kolkovati z 20 Din. = Stanje aktivnih kliringov. Saldo naših klirinških terjatev v Nemčiji je v tednu od 15. do 22. t. m. ostal nespremenjen na višini 16.7 milijona Din. Tudi saldo starega kliringa z Italijo je na višini S7.6 milijona lir ostal prav tako nespremenjen. Nadalje je znašal sakio v Bolgariji 0.81 milijona Din. v Turčiji pa 0.64 milijona francoekih frankov. • = Češkoslovaška izvaža pšenico. Češkoslovaška žitna monopolska družba je morala zadnja leta zaradi naglo rastoč« produkcije odkupiti v Češkoslovaški znatne količine pšenice preko domače potrebe, tako da ji je ob prehodu v novo žitno kampan jo ositalo okrog 70.000 vagonov pšenice. V češkoslovaških vladnih krogih ao bili pred •neseci zelo v skrbeh, kaj na«j počnejo s to pšenico, ki je kupljena po visoki ceni in se da v inozemstvu vnovoiti ]e za polovično ceno. V poslednjih dveh mesecih pa se je situacija na svetovnih žitnih trgih toliko zboljšnla, da je češkoslovaški mono-poljski družbi uspelo prodati v inozemstvu že polovico tega presežka iz orejšnjih let pr, ceni. ki jc siccr nižja kakor nakupna cena. vendar ugodnejša, kakor jc kazal prvotni račun. Z odprodajo te pšenice p« bo Ceškos'ovaški zopet dana možnost uvoziti kvalitetno boljšo pšenico za mešanje predvsem iz Jugoslavije. = Obračunanje zlatega franka pri pobiranju taks za vizum. Minister za finance je izdal odlok, po katerem jo v bodoče zaračunati pri pobiranju taks za vizum potnih listov tujih državljanov zlati frank po uradnem tečaju napoleondora, ki predstavlja vrednost 20 ziat.ih frankov. = Iz trgovinskega registra. V likvidacijo sta prešli naslednji tvrdki; Engelbert Mecilovšek ml., izdelovalnica brezalkoholne pijače »Chabesa« na Bregu pri Celju, družba z o. z. in tvrdka »Jugoles« družba z o. z. v Celju. — »Karton«, družba z o. z- v Ljubljani je spremenila besedilo firme v »Ta-Ta«, Bahovec Ivan. družba z o. z. — Mariborska tovarna svile, družba z o. z. je zvišala glavnico 500.000 na 550.000 Din m je bil obenem vpisan nov poslovodja Oton W6lfel, tehnični ravnatelj iz Oheba. — Iz zadružnega registra. Pri Ljudski posojilnici v Ljubljani, reg. zadr. z n. 1. sta bila izbrisana člana načelstva Josip Kosler in Karol Kauschegg. vpisan pa je bil član načelstva dr. inž. Ivo Ribarič, vseučiliški docent v Ljubljani. — V likvidacijo je stopila Perutnina rska registrirana zadruga z o. z. v Ljubljani. = Vozne ugodnosti za Inozemske rele- sejme. Prometno ministrstvo j« odobrilo ueodnost polovične vožnje pri povratku obiskovalcem mednarodnega velesejma t Lyonu od 32. II. do 23- III. 1937. mednarodne razstave v Parizu od 5. V. do 10. VI. 1937 in pomladnega sejma na Dunaju od 7. do 19. m. i«)37. Enako ugodnost uživajo obiskovalci pomladanskega in jesenskega velesejma v Leipzigu od 18 TT. do 17. ITI. 1937 odnosno od 19. V^L do 14 IX. 1937 — Licitacije. Dne 3. novembra bo pri upravi državnih monopolov v Beograda ofertna licitacija za dobavo 36.000 kg kartona za tobačno tovarno v Nišu, 4. novembra za d^iiavo 70.000 kg kartona ta tobačne tovarne v Ljubljani in v Nišu, 3. novembra za dobavo 45.000 kg kartona in 6.000 kg papirja za tobačno tovarno v Nišu, 7. novembra za dobavo 280.000 kg kartona za tobačne tovarne v Ljubljani in v Nišu in 9. novembra za dobavo 23.000 kg belega papirja. Dne 10. novembra bo pri direkciji državnih rudarskih jx>djetij v Sarajevu ofertna licitacija za dobavo 30.000 ton koksa za drž. železarno v Varešu in 11. novembra za dobavo univerzalnega frezalnega stroja za direkcijo drž. železarne v Varešu. — Dobave: Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 29. t- m. ponudbe ee dobavo raznega orodja (klešče škarje, svedri itd.) Direkcija državnega rudnika Vrd-nik sprejema do 5. novembra ponudbe za dobavo črne pločevine ter raznega jekla-do 12. novembra pa za dobavo raznega električnega materiala Komanda pomorskega arzena la v Tivtu sprejema do 1. novembra ponudbe za dobavo jeklenih ključev za matice ter raznih brusnih kamnov, do 2. novembra za dobavo raznega stekla, svedrov in stroja za navijanje, do 5. novembra za dobavo eiankalija, modre galice. raznih predmetov iz medi in kabla; do 7. novembra za dobavo cirkularnih in strojnih pni. usnjenih jermenov in jermenčkov za šivanje. Komande podvodnega orožja v Kuni boru sprejema do 5. novembra ponudbe za dobavo brusnih kamnov, do 7. novembra za dobavo platna, sukanca, jadrenine itd Komanda mornarice v Zemunu sprejema do 10. novembra ponudbe za dobavo raznih predmetov iz medi = Licitacije: Dne 2. novembra bo v pisarni referenta inženjerije štaba dravske dm-zijfvke oblasti v Ljubljani ofertna licitaaija za popravilo V. objekta vojašnice >Vojvode Mišiča« v Ljubljani Dne 4. novembra bo pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertna licitacija za dobavo vate in gaza, II. novembra pri direkciji pomorskega prometa v Splitu za dobavo raznega kovinskega materiala. 16. novembra pri ekonomskem oddelku generalne direkcije dri. fei v Beoeradu za dobavo 30 pciniških vagonov III. razreda. 17. novembra pri upravi IU-odde>lika vojno tehničnega zavoda v Zagreb« za dobavo brestovega lesa. Borze Oevtee Curih. Beograd 10. Pariz 20 26. London 21.2725. Newyork 435.125, Bruselj TS-28. MIlan 22.95, Amsterdam 234.60, Berlin 174.50, Dunaj 75, Stockholm 109.70, Oslo 106.90, Kobenhavn 95, Praga 15 40, Varšava 81.90, Budimpešta 86.75, Atene 3.90, Bukarešta 3.25. Blagovna tržišča ŽITO '+" Chicago. 24. oktobra. Začetni tečaji pšenica: za dec. 114.25, ze maj 113, z* julij 108.625; koruza. za dec. 94-25, xa mai 98.75, za julij 86.625. -f Winnipeg, 24. oktobra. Začetni tečaji pšenica: za okt. 109.75, xa dec. 107.50, m maj 108375. BOMBAŽ + Ltverpool, 23. oktobra. Tendenca stalna. Zakjuani tečaji:" za okt. 6.75 (prejšnji dan 6.68), za dec. 6^7 (6.63). Jug0510vensko akademsko društvo v Kranju Za njeno kulturo bi mogli izrabiti močvirne L kar je Ljubljansko barje. Kot j trg št. 5. n. nadatr. soba ŠL ML Davčni Iz Kranja smn prejeli: Lani v septembru smo v Kranju ustanovili nepolitično Jugoslov. akademsko društvo, ki naj hi združevalo akademike rt Kranja in okolice ne glede na njihov svetovni nazor. Po cnein letu obstanka mora društvu vsak nepristranski opazovalec razmer priznati pozitivnost njegovega delovanja. Društvo jc trn v peti Ic ljudem, ki hočejo vse organizacije imeti v zakupu za svoje partizanske tribune. Za vsako ceno so zato skušali omajati ugled, ki si ga je društvo priborilo med kranjskim prebivalstvom. Zla I :i v kranjskem lokalnem lističu je bilo že vse polno napadov na nas in proti nam. Začelo se je že takoj po ustanovitvi društva, ko so se, kakor menda v vsakem mladem društvu, tudi med nami pojavila razna nesoglasja, ki pa jih je odbor, takrat pod vodstvom katoliško usmerjenega akademika, kmalu popolnoma likvidiral. O Božiču pa je izšel člančič, ki jc jv> znani metodi proglasil naše društvo za komunistično, da bi mu tako onemogočil delovanje. Clančič je očital katoliškim akademikom nezrelost, ker sklepajo kompromise v kulturnih društvih. Od društva ustanovljeno ljudsko univerzo, ki so jo v Kranju splošno pozdravili, je člančič odklonil z motivacijo: »Naša slovenska ljudska univerza so prosvetna društva, ki izobražujejo na podlagi katoliških načel.« Pisci članka so preprečili popravek, ki so jim ga hoteli poslati akademiki njih lastnega svetovnega nazora. Kasneje se je vrstila intriga za intrigo; z zadovoljstvom ugotavljamo, da so prihajale iz vrst nevčlanjenih akademikov in njihovih neakademskih protektorjev. Prepričali smo se lahko, da denunciantstvo še ni izumrlo. Na letošnji občni zbor, ki je bil poleti, je prišla nepodpisana izjava, ki pravi, da jc večina katoliško usmerjenih akademikov 7, dežele in tako brez pravega kontakta z društvom, one iz Kranja pa je baje članska večina z napadi odvrnila od sodelovanja. Pri tem so očividno mislili na gori omenjena početna nesporazumljenja, ki pa jih je odbor v najkrajšem času sam likvidiral. Izjava je navajala šc nekaj drugih očitkov, ki so se tudi vsi takoj izkazali za neutemeljene. Očitali so tudi pri-stranost pri izbiri predavateljev za ljudsko univerzo, češ da se odklanjajo predavatelji katoliškega svetovnega nazora. Pokazalo se ie ne 'e, da ni bil noben od njih predlagani predavatelj odklonjen, marveč da so ostali brez odziva ponovni pozivi naj preskrbe predavatelje. V ilustracijo naj še navedemo, da so se nekateri akademiki rz njihovih vrst protivili predavanju univ. prof. dr. Munde o splavu a pravnega »ta- V dokaz »marksistične usmerjenosti« našega kluba so navajali dogodke s kranjskega zborovanja za razširjenje ljubljanske bolnišnice. Zborovanje pa i« priredila ljub ljans.ka Akademska akcija in je kranjski pripravljalni odbor delal samo po njenih navodilih. Laž je, da je bil prvotno določen kot govornik g. Tli ja, res pa je. da 90 ga hoteli naknadno vsiliti »eki kranjski lokalni politiki. Zakaj se niso obrnili do Akcije v Ljubljani katera edir.a je mogla odločati? Ta je že poprej določila za govornika pisatelja g. Javornika, ki pa žal ni prišel na zborovanje. Ravno tako so skoz in skoz neutemeljeni očitki glede tega da so neki akademiki med zborovanjem razdajali zborovalcem »Staro pravdo«. Zato je razumljivo, da društvo na osnovi anonimne izjave nI moglo nikogar črtati iz članstva- Tudi nav-zoči katoliški akademiki sami so nasprotovali izjavi, katere izvor jim je bil neznan. V zvezi s temi dogodki je poslalo društvo tukajšnjemu listu popravek, da doslej še noben katoliški akademik ni izstopil. Istočasno s popravkom je list objavil izjavo s petnajstimi podpisi Poglavje za sebe je. kako so jih dobili- Pet med njmii j« bilo takih, ki sploh niso bih nikdar člani dništva Oita-li so se prav do zadnjega v vsem strinjali z društvenim delom in so zagotavljali da bodo izstopili samo — pod pritiskom Taka je torej resnica, po kateri }e tako zelo klical kranjski listič. Resnica pa je tudi, da je bila laž njegova trditev, da bi bila članica akademskega društva gospodična, ki ni visokošolka. Resnica je končno, da so izmišljeni vsi drugi očitki napram našemu društvu. Prišel bo čas, ko bodo odpadle ovire in ko bomo lahko odgovorili kakor gospodje zaslužijo. Vito Tavčar. stud. iur. Domače vesti Veliko animanje za potovanje na svetovno razstavo v Pariz, ki ga priredi ZJ£D v poiet/u 1937. Na objavo ZKD, da namerava prirediti skupinske izlete v mesecih juniju, juliju in avgustu 1937. v Pariz, .iino prejeli že veliko število prijav odnosno vprašanj. Vsem tem sporočamo, da 30 prospekti že v tisku in da jih bomo pravočasno razposlali. Izlet bo organiziran v več skupinah in v času po željah udeležencev. Vsi, ki se zanimajo za to potovanje, ki bo Izredno poceni, naj nam javijo svoje naslove čimprej, da s tem olajšajo odboru, ki ima organizacijo v rokah, delo. Neobvezne prijave naj se pošljejo na naslov; Zveza kulturnih društev v Ljubljani, Kongresna trg 2/TL. z značko >Paris«. * Iz »Službenega lista«. Službeni list kr. feanske uprave dravske banovine št. 86 z dne 24. t. m. objavlja odločbi kraljevskih namestnikov o zaključitvi rednega zasedanja Narodne skupščine in senata in otvoritvi novega rednega zasedanja, uredbo o oprostitvi takse za prenos iiepreričnin, ki jih pridobe denarni zavodi po prisilni dražbi, navodila za izvrševanje uredbe o oprostitvi Albanije«. sredi Beograda nameravajo zgraditi | reprezentativno paJačo. Ni še teden dni. t odkar so odpravili ostanke tega kamna j spodrike. že se pojavljajo razni predlogi in | načrti o novi stavbi. Prestolniški listi rmio-! go razpravljajo o teh načrtih in predloženo na novo strašno dejanje. Ko bo se stezniki za kratek čas odstranili, si ie Vladimir z žlico izruval levo oko. Izruval bi bil tudi desno, če ne bi bili to preprečili stražniki. Vedno še govori, da noče ničesar več videti. Da si ne bi še kaj storil, so mu morali zvezati roke. Zdravniki menijo, da mož ni normalen. Brez plašča nikamor! V nevarnosti ste, da b« prehladite. Za nov plašč dobite tkanine pri „Manu£aktura" k« d. trgovina, ki Vas želi boljše poatrečl Mestni trg 17. • Največji roman ii Julijskih Alp (Ren- ker; Pet mož gradi pot) je izš< 1 v slovenskem prevodu kot prva knjiga Plauinske matice. Roman, ki ^la napeto opisuje borbo slovenskih, nemških in Ualijanakih vodnikov z mogočnim Poliškini špikom, je ]*>' !eg knjige dr. Kugyja največje delo o naših Julijcih. Knjiga je krasno opremljena « številnimi, celostranskimi, zelo redkimi slikami iz zapuščine pokojnega lr. Turne. — Druga knjiga, ki izide v začetku novembra, pa bodo zbrani planinski spisi dr. Klementa Juga, kateri je dr. Bartol napisal globoko zasnovan uvod. Planinska matica izda na leto štiri knjige, v«e bogato ilustrirane. Celoletna naročn-na znaša Din 240 za v platno vezane in Din 300 za v poluanje vezane knjige. Ta naročnina se lahko plačuje v mesečnih obrokih po Din 20. odnosno po Din 25. Naj ne l>o nobenega planinca, ki bi nc imel te lepe zbirke v svo-i knjižnici! Planinska matica v Ljubljani, Učiteljska tiskarna. * Snaženje Dioklecianove palače v Splita. Pri splitski mestni občini se je vršila konferenca posestnikov hiš nad zgornjim delom Dioklecianove palače in predstavnikov občine, ki je razpravljala, kako naj bi se • T. . ____. izvedlo temeljito čiščenje podzemnih pro- kilogram 60 Din, v Zagrebu pa ao s po , 1WJ. štorov palače. V te prostore se iz vseh hiš, močjo svoph agentov Tazpeoava^ v . no »CT .... ; ctrani n^i-inrs topljeni tobak po 200 Din kg. Fuuuu.... . dt i(! • Razkrinkana tihotapska družba. Zagrebška policija je zajela dobro organizirane tihotapce, ki so najfinejši tobak kar z avtomobilom prevažali iz Hercegovine v Zagreb. Kilogram fir.ega tobaka so kupili za 40 Din, s prevoznimi stroški jih je stal ulicah, v obratovalnicah ia hišah v mestu j je bilo, naj bi se priredil takozvrni dvojni Ljubljan Blago : konkurz med beograjskimi arhitekti S z a obljubila prispe isto vsoto pu hoče prispevati tu-Jii mestna občina Ker so tako potrebna denarni sredstva že zbrana, bodo s snaženjun pričeli v najkrajšem č.isu. Rešavanjo nasedlega italijanskega par-nika. Iz italijanskega parnik a »Birmanije«, ki je, kakor znano, nasedel n;a otočku Mrdulji. prenašajo tovore ter minirajo pe-.11 ne, med katerimi tiči narnk. To delo bo m rt * & p

iestrovjc umunskj ministrski predsednik Tatarescu, se mudi zadnje dni v Beogradu, se je ■ ; z r.• _rn slavnim kiparjem »v«; m - rov'čem k>vori!a sta o postavitvi spomenika kralju Karo!a I. in .kruh-j Ferdinand i v Bukarešti. Oba spo-cnenika bo izdetal •••ieštrovič, ki je odporov.., paj rumunskim ministrskim predsednik v Bukarešto. • O^nmok netvee Jago^loFenskega obfe-7.-3 državljanskega zaktuiika je izdalo Društvo sjn^ateljev ; uri d ične fakultete v oHiiki dobro izdelanih skript. Osnutek stane Din (>0 in se naroča pri Društvu slušateljev ju-ridične fakultete na univorza v Ljubljani. Pošiljamo po povzetju. Višji državni strokovni izpiti davfnih občina, ki ja gospodarsko do 111: • 11 i 111 i n i. 11: i >. 11 > t. i j. -111 iti: < m i II JllltllltCIl« i . . > 1 I 1 I • I t J I I I t • • -S: m P 13- ZVONCNI KINO SOKOLSKI DOA TELEFON 33-87 TEL"FON 33-87 3 U 17 IiO hoelo 2. približno izpete tvor sednik. Jič. dr. .-n. vi'*, stav Delon r Beogradu. Prijavljenih •v/: 11 da lov. Komisijo za te Sladovič kot pr?d '-^alni i>a Josip Pa-Milorad Djordje- i ni r J) jo rd .i ev i č. pri-je llija Nikolič. iJ^i.A Vas bodo A N D B O V K — LEON S L E Z A H A A G — PAUL HOKBIGEK d a n c 3 zabavali v komičnem filmu i siiiflii Predstave v nedeljo ob 3., 5,. 7. in 9, v ponedeljek ob 8. nri. (7. ..... / se ved, - suie tudi l' , ihj nek zehnegi ko m no Dobite jo povsod J * legija koroških horeev. Vsem tovari-§em h^rcem in dobrovoljcem, ki so se oizvali našemu pozivu glede predložitve osebnih podatkov o udeležbi v boiih za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije 1. 3938—3919. sporočamo, da prejmejo v .najkrajšem času točna navodila in vss potrebne informacije. — Obnavljamo naš poziv za vse ostale tovariše, i se doslej še niso odzvali, da se esebno ali pismeno javijo tajništvu Legije koroških borcev, Ljubljana, Tavčarjeva 2 najkasneje do 10. novembra. — Tajniško LKB. * Pramocija. Na beograjski rmiverzi je bil promoviran 20. t. m. za doktorja vsesa zdravilstva g. Milan Parušek iz Ljubljane. Čestitamo! * Hirncn. V Beogradu se danes poročita g. Milivoj Popovič in gdč. Elly Ilovar Iz Ljubljane. BUo srečno! s Sestanek jugoslovensko-madžarske komisije. Na naši in madžars' meji se je v krno od obeh strani, iz Luč in iz Črnivca. Za letos je določena vsota BOO.COO Din. Pri gradnii jp za začetek zaposlenih 80 delavcev, dela pa vodi tehnik barake uprave g. ČeleSniik. na, bolj v Kamnik kakor pa v Komendo, ker ima pač v Kamniku šolo in turo. Ne ■ teko pa zaradi lunjic. k: so raztresene *ja j proti planinam, p-j veiiki kotlini in v ncbc-I nem pogledu ne spadajo k mestu, ki inora j teritorij za svoj razmah iskati samo proti jugu. Za priključitev so pobirali podpise in s Ljubljane 100, nad polovico meščanov sc je izrazilo tudi "" ---- stapec s svojimi d.n3goccir,iini tr.or., »f obkolili in v njo ®o drii šele te.laj ko t-o že bili zbrani tihotapsevi agsnti, da bi prevzeli tobak. Zaplenili st- ok-og 120 kg najfinejšega hercegovskega tobaka. Finančni orgc ni so prcpri-čani. da Itnajo tihcla'pci več skladSČ in sedaj iščejo po Zagrebu s pomoč io policije skrite za oge tobaka. • Bančne, kreditne «n denarne po«le, aa-knp in prodaja hranilnih vlog in vrednostnih papirjev, ureditev dolgov s hranilnimi knjižicami pri denarnih zavodih, naloiba kapitala ▼ gotovini 'n hranilnih knjižicah na vknjižbe izposluje najsolidneje: Al Pla-n nšek. LJnHIiana. Beetbovno/a ulica 14. L Telefon 35—10 \ ♦ Zobni kamen je najnevarnejši sovražni:-: vaših zob. Brez bolečin odriva z iber-no in rahlja zobe. Zobni kamen lahko premagate s Solvolith pasto za z>be. Sol-volith pasta vsebuje karlovarsko sol, ki razkraja zobni kamen ter varuje tako, če jo redno uporabljamo, vaše zobe. Solvolith paste je bila že pred 35 leti preizkušena in je od zdravnikov priporočena. • Skoraj bo zima... No pustite, da Vas preseneti! Motor pri avtomobilu zahteva pozimi drugačno olje kakor poleti. Zimsko olje mora biti zadostno tekoče, da ee lahko starta tudi po veournem postanku pri najhujši zimi. obenem pa mora pri močnem »segrevanju kakršno je ▼ motorja, ohraniti svojo mazilno sposobnost. Mobiloil Arctic izpolnjuje te dvojne zahteve na naj-idealnejši način. > • Podeželsko odr« obve&Samo. da je le Se • par i /vodov Bučarjeve spevoigre »Na TrSd ; gori« na razpoago. Ves materija! je naro-5 tali pri avtorju. Ljubljana. Grad;šče 2-. a i ne p"*: ffledai;5,r«»m • Za družino pokojnega Ljubi ja Bartola so v našo zbirko prispevali še: Neimenovana iz Ljubljane 30 Din, L Kurent lz neimenovana iz Ljuibljane 0, uradništvo Narodne banke v Lj-ihljanl sluga Kmetske po o- u— J ar no poročilo • mednarodnem ie»- skem kongresu r Dnbrovnikn bo podala Ju- goftlovenska ženska zveza, sekcija za dravsko banovino, v četrtek ob 18.15 ▼ dvorani mestnega magistrata. Poročala bo g. Pari* Hoče » ar jeva. šef komisije za tisk J2Z. Vs-bimo vsakogar, ki ^e zanima za javno delo našega ženstva. . u— Filozofsko društvo začno danes 24. t. m. s svojimi rednimi predavanji. Prvo predavanje bo imel vse-uč. prof. dr. Arthur Liebert iz Beograda o nalogah in mestu filozofije v sodobnosti Predavanje bo ob 18. v mineraloškem institutu na univerzi. Vstopnine ni! u_ Lutko Fno sleda'išče Sokola I. na Taboru priredi danes premiero pravljično lutkovne igre >Jurček v kraljestvu paldkov« ob pol IG. Igra se bo vršila v zelenem car-6tvu vile C-vetane in čudežnem kraljestvu malega kralja palčl--.ov — Dobromlja. lutkovni odsek opozarja že zdaj na izvirno lutkovno igno br. Griinfelda »Jurček-smu-čar«. u— Uprava Hnbador© inp« pcfflednJiS i opozarja vsa včlanjena pe\«ka društva, ' naj takoj poravnajo zaostalo letno članari-k"r potrebujemo denarna sredstva za ev župnega koncerta 6. novembra. 'oj iK>daike ln slike! — V pone-t m -»i« IS. obvezna seja tseh a 'crov na ž.u| iifeni o.sceriu. — Uprava a— *y fa< in „T,il»or« pr,r»-i'!t« v »«l>oio 7. Dv. ::: ra relik družabni »eter na Tabora. u_ rdruzeoie konfterTati>r!«U)» r Ljubljani |)rj »>ii 6 marca «\>artin Rakuša be» obhajal 28. t a. ..... — svojo 60-leinico- Je iz trde šole žir- ^jenja in pred 36 let} si je » skronrokni prokurist Anton Petelin | j: PLAŠČI, POVRŠNIKI v priznano elegantni izdelavi in veliki Izbiri LUKIČ - STRITARJEVA ulica. • Važno za avtomobilski in vprežni promet: Železniški prelaz na Polhovgrajski cesti na Viču bo 27. t m. od 7. do 16. ure zaprt za ve- vozovni promet, ker bodo popravljali železniško progo. Mogoč bo le prehod za pešce in koTesarje. V tem času bc.l > vozila iz Dobrav\ proti mesti' peljala po občinski cesti čez železniški prelaz pri km 436.307 pri viškem pokopališču na Tržaško cesto. Vozila Lc mesta proti Dobravi pa v obratni smeri. Istotako bo 29. t m. od 5. do 16. ure zaprt železniški prelaz pri km 436.902 na Tržaški cesti rri Dolgem mostu na Viču. Vozila v smeri proti mestu bodo peljala od Klobasarja n* Tržaški cesti preko Kozarij na Polhov^rajsko cesto, do v'Ske cerkve. Vozila iz mesta proti Logatcu pa v nasprotni smeri. • Pri zaprtju m motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. Pri ljudeh, nagnjenih k maščobi, se izkaže naravna Franz-Josefova grenčica kot zanesljivo in prijetno učinkujoče sredstvo za iztrebljanje, ki se more tudi dolgo uporabljati brez posebne dijete. Franz-Josefova grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. °sk r«s- s. br. isi&vas bodo Bezovškn v varnem spremstvu oddali v zapore okrožnega sodišča v Celju, kjer bo čakal na pokoro. • Vlomi v Halozah. V radnjem časa so neznanci pri posestniku Karlu Kašperu pri Sv. Trojici vlomili v hišo in ®o odnesli v,so posteljnino, perilo, deloma tudi pohištvo in ves živež iz shrambe. Na ?sH i čin so tudi posestniku Ferdinandu Lrneetu v Velikem Okiču vlomili v pot^opje. Sko> ie precejšnja. Lastniki vinogradov pravijo, da ®o tatvine v zadnjem Času na dnevnem redu. Gotovo je na delu dobro organizirana družba, ki jo že dalje časa zasledujejo. * Oko si je izdrl. V Zarkovu je kmet /ladimir Radič med prepirom ubil nekega svojega soseda. Do krvavega dejanja jc moža privedla nagla jeza Vaščani pravijo, da Vladimir v jezi ne ve, kaj dela in tudi njegov oče je bil take narave. Stari Radič je bil pred kakimi 50 leti ubit med prepirom, njegov sin pa je zdaj ubijalec. Ko so ga odvedli v zapor, je bil ves obupan, odklanjal je vsako hiano, dobil je živčni napad in naposled so ga morali odprem i ti v zastraženi oddelek bolnišnice. Mož je neprestano govoril, da si bo izruval oči, ker ne more gledati sodnije in svoje žrtve, a nihče ni pri teh besedah mislil, da se pripravlja 50, neimenovan 30, prof. dr. Ante Debe- ^^ ^^ ^^ domačijo, k«r ljak 200, Ivan Rt je 50, zbirka na pokopa- ! tom yrXyrri0 TIKb s pridno gospo lišču 430, učitelj Vodoplvcc lz Sodražice soprogo Kot zmeden Ingoftisr 50, sciproga sodnega svetnika Dina Romi- : hova iz Novega mesta 50, Polde Lovšin lz ■ Radomlja 50, nepoznan lz Maribora 50, L. P. iz Ljubljane 30, neimenovan 50, j V. I. iz Laubljane 20, ->dobro uradništve* • 200, Anica Bedina Iz Tržiča 50, magister Bogo Orožen, lekarnar lz Ptaja 200, Loj- 1 ze Kane iz Mengša 100, M. P. od S*. Jar ioba. 20, Jakob Zadmveo kt SredHča 100, j Marjan, Nardo, Bogdan Trcppo ks Bm- '> žic 300 Din. — Darovalcem v lm«ngi Bac* ) 'cokjvih Iskrena zahvala! . [ j • Tovarna JOS. RE1CH in ikrobljeno perilo ▼ najlapfio Iz Lfabljane M_ III. poljudn« znanstveno Pri rod os lovnega društva. Dr. Jovan HadS imW. prof.: Kako organizmi nadomsSiaja iz. girbljene dele II. Dočim nam jo ▼ prvem delu predavatelj pokazal regeneracijo. L j. obnavljanje izgubljenih delov organov pri nižjih živalih in rsKMnah, nam bo v drugem delu povedaL kako 6e vs<> to vrši pri višjih živalških vrstah, t j. v prvi vrsti pri vretenčarjih. Pri tem bo pokazal tudi na izrodike regeneracije, ko s« na podlagi podobnih dražljajev, kakršni nastopijo pri dejanski izgubi kakega dela. razvijajo nopol-noma nepotrebni in odvišni organi. Lep tak zgled im mo v kači z dvema glavama, ki so jo našli pred kratkim pri Kočevju. Pri predavanju se bo predavatelj oziral v prvi vr«ti na dela domačih znanstvenikov na tem ixr li u. Predavani© bodo pojasnjevale števi'ne barvne sl£ke. V**ilo s? bo v torek 27. t. in. ob 20. uri v dvorani J elavske zbornice. Vstopnina 2. 4. 6 Din. ren že od aekdaj požrtvovalno deluje ^ ■vseh središknh društvih. Bil je soustanovitelj in prvi pod-starosta srediskega Scr-koia in je moral zi nada tega med vojn® marsikaj pretrpeti. Kcd vzoren gos;x»dxr in vinogradnik uživa velik ufiled in dokaz zaupanja je tudii to. da je dolgo vrsto županova! občini Obrež pri Središču. Kot predsednik krajevneg odbora JNS jo mnogo uspešnega truda posvetil gravaško-jugoekyvenske vzajemnosti so vljudno vabljeni. a— Gibanje nastavnikov mariborskih meščanskih šol. Te dni je bil občni zbor mariborskega pododbora (Jdruženja nastavnikov meščanskih šol Zborovanje je otvoril z zainimrdinn situacijsrtcim poročilom predsednik J. Korošec, ki se je uvodoma spomnil nedavno upokojenega ravna telja g. Humka in njegovega sodelavca g. Poljanca, ki imata velike zasluge za razvoj slovenske meščanske šole Sledilo je poročilo o delovanju sekcije, ki ga je podal ravnatelj g. Rode. Sledila je izčrpna debata v zvezi z novim učnim načrtom za diferencirano meščansko šolo, katere so se med drugim udeležili gg Žerjav, Berton-celj, Mlačnik, Rode in drugi. Občni zbor je izkazal vzajemno složnost in stanovsko zavest učiteljev mariborskih meščanskih šol. a— Smrt bogoslovnega profesorja dr Somreka. V Smartnem pri Slovenjgradcu je umrl na bolezenskem dopustu pri svojem bratu nadžupniku mariborski bogoslovni profesor dr Josip Somrek. Po rodu je bil iz Čadrana in star 65 let Na mariborskem bogoslovju je bil profesor že od leta 1909. K večnemu počitku ga bodo položili jutri dopoldne a— Starčkova smrtna nesreča V Svečini je padel s stopnjišča na betonski tlak tast viničarja Srečka Juršiča, Anton Pušnik in dobil tako nevarne poškodbe, da je umrl. a— Racija. Včeraj je policija izvršila po Mariboru in bližnji okplici obširno racijo in je aretirala preko 100 oseb. med katerimi je cela vrsta potepuhov, ki se niso mogli izkazati, s čim se preživljajo. Nekatere so pridržali v zaporih, druge so izpustili a— Iz ljubljanskih zaporov pobegli kaznjenec v Mariboru. V Slovenski ulici je zbudil mlajši moški stražnikovo pozornost Na stražnici so našli pri njem večjo vsoto denarja iz Logatca pa je prišlo sporočilo. da je aretirani identičen z nevarnim vlomilcem 23 letnim Alojzijem Zakrajškom. ki je pred tedni pobegnil iz zaporov okrožnega sodišča v Ljubljani a— lzropana trgovina ob meji Tolpa prijavljenih 18 ciganov ie izvršila vlom v trgovin' Franca Troperja ob mej' ter odnesla razne predmete v skupni vrednosti okoli 18.000 Din. a— Kriminal. V Legnu so rlondUel odnesli posestniku Jakobu Pečolarju obleko in perilo v vrednosti preko 2000 Din. V Lo-6ah so drzni storilci izropali stanovanje posestnika Martina Gaberška. a— Odisejada laškega vojnega begunca. Pri Mežici so prijeli naši obmejni organi mlajšega moškega, za katerega se je izkazalo, da je laški vojni begunec Doma je rz Ravene in bi moral 25. julija s svojim polkom v Abesinijo. Pobegnil je v Jugoslavijo, cd koder je potem preko Avstrije hotel v Francijo. Na avstrijski meji pa so ga prijeli m zaprli. Po dvomesečnem zaporu v Gradcu so ga odpeljali z vlakom, da bi ga izročili italijanskim oblastvom. Med vožnjo pa je skočil z vlaka in pobegnil proti naši meji, kjer so ga prijeli. Iz življenja na dežel! Iz Kamnika kar— Kino Kamnik predvaja veiezabav-no Leharjevo opereto >Eva«. ka— V korist siromašne mladine bo v nedeljo pop-ldne na glavnem trgu tombola Kola jugoslovenskih sester z lepimi in vrednimi dobitki. kau— Prošnja upravi kina. Od več strani smo prejeli prošnje obiskovalcev kina, naj bi uprava znižala ceno vstopnicam na prvotno tarifo. Ottisk bi bil potem gotovo večji. ka— Mladega kamniškega športnika Ježe t a Pavliča, ki je umrl v Kragujevcu, so v četrtek popoldne prepeljali v Kamnik in ga po opali na pokopališču na Žalah. Na zadnji peti ga je spremila v lika množ:ca občinstva, ki je globoko sočustvovala s hudo prizadetimi roditelji. Ob odprtem grobu se je v ganljivih besedah poslovil od po-ojnega tovariša v imenu kamniških športnikov Tone Rozman, pevci pa so mu zapeli v slovo posletajo žalostin-ko. Iz Ptafa J— Plesna šola pod vodstvom plesnega učitelja g. Simončiča se vrši vaako nedeljo od 20. do 23. ure v zgornji dvorani Narodnega doma Iz Kranfa r— Kino Narodni dom predvaja ▼ nede lilo češki narodni veleli1 in. >M. R. Stefa" nžke V gl. vlogi Zvonimir Rogoz. Z Jesenic •— Zvoini kino »Radio« predvaja danes ob 3. uri pop. in 8. zvečer veleELlm »Chopinov poslovilni valček« iz dobe poljske veta- Iz Tržiča h— Kino predvaja danes ob 4- pol 7. in pol 9. zvečer krasen film po romanu L. Tolstega »Vfitajenje«. Iz Hrastnika h— Jadranski spominski dan bo v ®redo 28. t- m. v Sokolskem domu. Glavna točka bo predavanje o našem morju s skioptič-nimi slikami. Predaval bo priljubljeni pre-I davatelj g. Viktor Pernat. Za mladino bo predavanje ob pol 14. za odrafiie pa ob pol 19., vse brez vstopnine. h— Obrambna vaja proti zračnim napadom se je vršila v torek in Lkazalo se je, da -e prebhal&tvo Spodn ega Hrastnika ni dovolj brigalo za predpiše. Liudje 6o vse bolj vzeli za šalo. Pohvalno pa je treba omenit-', da je bilo pre'>ialstvo prj rudniku zelo disciplinirano in da vse je v polni meri zavedalo p°me a in rednosti takih vaj. Opozarjamo, da se prestopki predpisov ob takih srajah kaznujejo z globami od 10 do 1000 in ali z zaporom od enega do 20 dni. V začetku prihodnjega tedna 1xk1o nenapovedane nočne vaje proti plinskim napadom. Ob piskanju v&eh treh siren ne morajo ugasniti vse luči ali tako zastretj okna, da luč ne prodre h hiš m obratov. Ugasniti 6e mora tudi cestna razsvetljava. Vse ekipe morajo hiteti na svoja mesta in u®tavHi s© mora ves promet. h— Kino Sokol predvaja dane* film »Dete karnevala c GORNJI GRAD. Vokalni koocert umetnih pesmi in opern-h arij je priredila pevska zveza iz Ljubljane 18. t. m. popoldne v So-kolskem domu. Tenorist g. Miloš Branik, rojak, je srečno izbrani program koncerta in to 7 umetnih pesmi in 7 opernih arij absolvdral v veliko zadovoljstvo poslušalcev, zlasti so ugajali »Lastavicam« in »Majka* ter molite^ Lz opere »Evangehiik«. Na klavirju je spremljal gospoda Brišnika gospod Virant iz Braslovč. Ob tej priliki moramo grajati, da se naša inteligenca ni udeležila v večjem številu koncerta, ko imamo tako malokdaj pri nas priložnost za s lično pri redifev. Vsi pa. ki smo prisostvovali koncertu, smo hvaležni prirediteljem za lep užitek. Želimo gospodu Mi'k>šu Brišniku pri njegovem nadaljnjem delovamju še mnogo uspeha. SEVNICA. Zvočni kino predvaja dane« film »Cigan baron« po Straufieovi opereti ter običajne dodatke. RIBNICA. Sokolski zvočni kino predva-za danee ob 15.15 in 20. zvočni film >I\'JEc. katerega dejanje se odigrava visoko v veličastnih planinah. Za dodatek nov Para-mountov zvočni tednik. Lokomotiva je prega-žila voz s pohištvom Celje, 24 oktobra. Davi je posestnik Tomo Kosi iz Olimja pri Podčetrtku peljal z dvovprežnim vozom svoje pohištvo in živila v Ljubljano, ker se je nameraval preseliti v Zg. Šiško. Ko je ob 5.50 privozil do železni3cega prelaza čez državno cesto v Medlogu v celjski občini, kjer se je pred leti zgodila znana avtobusna katastrofa je privozil nasproti neki voz. Kosi se je izognil pravilno na desno stran ceste, imel pa ie smolo, da se je zadnje kolo njegovega voza zataknilo med tračnice. V tem je Kosi opazil, da prihaja iz Celja tovorni vlak Takoj je spoznal. da je nesreča neizogibna. Hitro je iz-pregel oba konja in ju peljal na travnik poleg proge, nato pa je pohitel vlaku na proti in dajal strojevodji z roko znake na' ustavi Strojevodja pa tega ni storil ker najbrže ni opazil znakov marveč je vozi' z nezmanjšano brzino dalje Na železniškem prelazu je lokomotiva zadela v voz. zmetala pohištvo ki poljske pridelke z voza na oesto, nato pa je vlekla voz kakih IzpniCaie, prlifie In razne kožne nečistosti pr! dojenčkih, otrocih fn odraslih odstranjuje uspešno B H B Y m I R H C R E m E Dobiva ae za ceno Din 10, t lekarnah tn drogerijah 200 korakov po progi pred seboj, g« razbila in pustila ob progi. Pri karambolu se je svetilka na lokomotivi odtrgala in pokvarila. Kosi je izjavil, da ima zaradi razbitega voza ter pokvarjenega pohištva in drugih predmetov 3000 Din škode. Na tem železniškem prelazu se je zgodilo že mnogo nesreč, železniška uprava p« kljub številnim pritožbam in kritikam še vedno ne smatra za potrebno, da bi na tem prelazu postavila zapornice To moramo spet javno ugotoviti, da ne bo zopet kakih izgovorov in izbegavanj. Dijak pod avtom Ptuj, 24. oktobra. Na Ormoški cesti v Ptuju se }e pripetila dan-:s popoldne avtomobilska nesreča, ki le po naključju ni zahtevala človeških žrtev. Iz Budine proti Ptuju je privozil tovorni avto. Zaradi bližine mesta je šofer vozil k sreči precej počasi, in je dajal predpisane signale. Na križišču Ormoške ceste in Nove ceste pa je nenadoma skočil pred avto 11-letnl dijak Fran Kodela. šofer Je v zadnjem hipu opazil nevarnost ter je naglo zavil na levo, vendar pa nesreče nI mogel več preprečiti. Avtomobil je z vso močjo sunil dečka v stran, tako da si je zlomil levo nogo tn dobil tudi druge poškodbe. Slučajno Je prišel po cesti zdravnik dr. Potrč, ki je dečku nudil prvo pomoč, nakar so ga prepeljali v bolnišnico. Poslovilni večer visokih častnikov Ljubljana, 24. oktobra. V četrtek Je bC prirejen poslovilni večer dosedanjemu poveljniku dravske divizijske oblasti, div. generalu g. Petru Ne-deljkoviču, ki je po zadnjem vojaškem ukazu premeščen za inšpektorja konjenice v Beogradu Obenem je poslovilni večer veljal g. brigadnemu generalu Jova-noviču, ki je postavljen za pomočnika komandanta žandarmerije v Beogradu, ter orožnlškemu polkovniku g. Kvtntilijann Tartagliji, ki gre v Novi Sad, ln orožnlškemu podpolkovniku g. Ivanu Jovmoviču ki je postavljen za poveljnika orožniške šole v Kar. anicL V Kazini se je zbral ves častnlfi -i jodo imeli Hani že v kratkem \iiiige v rokah. Le;>e o letošnjo knjigo — zares izreden knji/ni d.is --a udiiino 20 Din St.iri knjige dol'i vsak flau in sicer; I. Vodnikovo prati ko za I. 1937. 1 I osi pa Daneša — Oradiška »Za vozom ho, gnile Ta I j je t (Z ilustracijami Mirka šubi-«>). Franceta Bevka povest »Srebrniki*. 4. Ivana \lbrehta povest »Zarefani«:. Vzlic v^ei stiski za denar bo lahko vsakdo žrtvoval 20 P'n (-f 2 Din za ekspedicijo), da sp preskrbi za dolge zimske večere z zabav- in m poučnim S t-von i. v Vodnikovih knjigah sp mu nudi oboje. S njun: referent Vodnikove družbe prof. dr. I\an Lah je po dolgem bolehanju tpet vztrajno na delu Kdor &a ni ob pravem času priglasil pri poverjeniku svojega kraja, lahko knjige še vedno naroči — dokler bo zaloga. Toda treba re je podvizati, kajti tako zanimive knjigo tako nizki ceni ne morejo biti dolgo v zalogi. ir Počasi si bomo podrobneje ogledali posamezne knjige. Vzemimo danes v roko Vodnikovo pratiko. ki jo je tudi leto« oskrbno n rodil književnik in profesor dr. Pavel Karlu'. Po običajnem koledarskem delu nas uvaja v zabavno — poučno vsebino pratike pomenljiv' 6onet enega naših največjih pesnikov. Alojzija Oradnika. ^Slovenska zemlja«. O bridka zemlja — začenja pe®n.ik, zavedajo«'- i'r njenega siromaštva Ln žalostne zgo-rvvine. Toda -ce pa pustoši te je srd bi--_ ostala vendar plodna sj in vedra...« Komaj f' zareže plug vanjo. že >za hrano živih in spomin mrličev — kali (že) v tebi •••>lve blagorJov.. Nato imamo prispevek uče» T3°ga raziskovalca pravne zgodovine našega naroda prof. dr. Metoda Dolenca »Praznični dnev s1.oveaisikega ljudskega sodstva«; za-n m H m poljuden članek o gorskih pravdah :i ro~»k!b bukvah. Članek »Statistika nam govori•-. kaže / besedo in z diagramom naglo r?.:-f slovanskih narodov v Evropi_ rast, ki vsaj delim vzrok novega političnega fo-.rsiKa /.oper Slovane zlasti pri naših nemških in madžarskih sosedih. Mara No-\akiv-a e prispevala celo vrsto dobrih na-vr«iil glede pripravljanja zdravilnih sokov '■7. naših zelenjadnih in drugih rastlin. Dipl. agr. A. Janinik pretresa za kmeta v dobi gospodarske krizo važno vprašanje »Vola r«i- konj;;- L. Koželj pripoveduje o zanimivosti iz prirodoznanstva; namreč o muzika ličnih žuželkah. Poseben članek seznanja čitatelja z življenjem in delom slavnega Ju* goslovonn Nikole Tes-le, ki hoč-p postati 1:3-5 >1 s'ar. Marija Kotzei piše o postanku ognja. I7 1 it^rame (a:-kaline, pokojnega dr. Pr. Zbašnika ie objavljena pripovedna proza ®fVvi». (z ilustracijami M. Žabica). Univ. prof. Karel Ozvald razlaga v poljudm razpravi čiatelju problem »utrujenih duš«. L j. uer-voznih ljudi, ki jih je v teh težkih io negotovih časih čedalje več. Anonimna gospodinja kramlja o kavi od zrna do skodelice. Davorin Ravijen opisuje v živahnem 'n ilustriranem potopisu (»Srečanje na morju«) svojo pot po Grčiji in Egiptu. K. N. razpraiv-'ja o našem vsakdanjem krompirju. Slavko Našic |>a o potapljačih. Ivan Podržaj je za« stopan s kratko, a učinkovito prozo >Kada« ver št. 15«. Zdravnik dr. Mirko Karlin obravnava zgodovino osepnic. Jožo Jenko pa podrobno in / diagrami prikazuje nastanek voznega reda. V nadaljnje prometne probleme uvaja čita tel ja Vinko Vozač s svojim prispevkom ^Zgodovina avtomobilske paievuialike«. B. R. piše o usodi veliikih izumov, Stane Raketnlk pa je prispeval pri-rodoslovno črtioo »Potovanje na Marec Daljši članek o starih slovanskih narodnih šegah, navadah in vražah je iz peresa Rudolfa Dostala, inž. Franca Dolenca razpravi-ca »Napadi iz zraka v bodoči vojni« pa nas uvaja v obrambne pripomočke zoper strahote, ki bodo spremljale bodočo vojno. O preužitku koi kmetijski starostni preskrbi razpravlja anonimni »svetovalec«, dr. V. P. pove mnogo zanimivega o zdravilni vrednosti čebule. Vinko BHonc pa je spisal za letošnje pratiko veselo kmečko povest »Tine Zemlja in njegova srečka«, ki jo je Elko Justin opremil z originalnimi ilustracijami. Razprava dr. Josipa Mihelaka o denarju predstavlja zgoščen uvod v denarno gospodarstvo, seznanja čitatelja s pojmi zlate veljave, z borznimi poročili, z zlato pariteto itd. — same poučne in koristu reči. M. Adlešič nudi bistroumnejšim čitateljem nekoliko igrivih matematičnih problemov in jih tako vodi po neskončnem kraljestvu •>te« vilk, T. B. oznanja potrebo boja muham B. J. pa piše o fantastičnih načrtih. Dipl. agr. A. Januiik je prispeval še razpravo »Proizvodnja in potrošnja«. Jos. A. Podbre-gar »Praktične koledarske račune«, a primarij dr. Fr. GostI medicinski olančič o opeklinah. Ob konzu So razne kirajše zanimivosti in uganke. Tekstno stran pratike zaključuje pregled sejmov. Posebej moramo omeniti številne ilnstras cijje, med katerimi je več strani kroniko v slikah, dalje nekaj krajev, kjer najbolj črta- jo Vodnikove knjige in stran t- slikami naj-marljivejših poverjenikov Vodnikove družbe. Skoraj vsi članki so krbno ilustrirani, tako da io Vodnikova |ra' ka tudi / ilustrativne strani zvesta s\oji več ko de-otlotm tradi« eiiji. - Vse v vsem: Ze zgornji pregled vsebine kaže. koUiko zabavnega in poučnega gradiva — lahko bi rekli; celo »ljudsko univerzo* _ dobe (Mani Vodnikove družbe z eno samo knjigo. Že pratik.i — če uvažuje-1110 splošne cene na knjižnem trgu — odtehta udnina. tako da so ostale tri knjjge za nameček! Skladišče je znova polno: zakladnica knjig, ki se bo zdaj naglo praznila Nemški učenjak, naš veliki prijatelj Spominu arheologa Viljema Kub&tsehka Pred nekaj dnevi ja umrl na Dunaju zgodovinar in arleolog Viljem Kubitschelc v 79, letu svojega življenja. Bil je eden izmed najboljših starinoslovcev naše dobe, a pred vsem odličen strokovnjak za antično geografijo, hronologijo in numizmatiko. Po kratkem službovanju na gim. naziji se je habilitiral žc rano na dunajski univerzi za staro zgodovino. Istočasno je deloval kot kustos na dunajskem dvornem muzeju, pozneje kot ravnatelj numizmatičnega kabineta. L.. 1916 je bil imenovan za rednega profesorja za staro zgodovino in epigrafijo, nekaj časa nato je postal pravi član dunajske akademije znanosti. Njegovo znanstveno delo jo bilo izredno plodovito. Poleg mnogih razprav, poročil in ocen v znanstvenih časopisih vseh evropskih držav je napisal nekaj izvrstnih knjig trajne vrednosti, tako o tribusih in mestih rimskega imperija, pri_ rožnik za. staro bronologijo, o antični numizmatiki, o geografu Ptolomeju itd. Ob priliki reorganizacijo osrednjo komisij?. za shranjevanje spomenikov jp leta 1901 postal generalni konservator. Čeprav je že prej kot sodelavec pri velikem delu berlinske akademije »Corpus inseriptio. nuni LatinarunK imel priliko, da večkrat potuje po naši zemlji, posebno pa po Dalmaciji in Sloveniji ter da stopi v stik z našimi domačimi raziskovalci, je zdaj še večkrat prišel k nam v raznih zadevah za ohranjevanje naših spomenikov, posebno Dioklecianove palače v Splitu, potem dragih v severni Dalmaciji in Zadru, Ninu, Kninu, Atriji ('pri Benkovcu), Rumunu, Obrovcu, dalje v Cavtatu, Kotom in naših otokih. Njegova zasluga je, da je s svojo vedno u?lužno intervencijo rešil od gotovega propada mnogo naših važnih spomenikov. Kot generalni spomeniški konservator in epigrafičar je iskal in našel sodelavce, pred vsemi dona Buliča in Je- liča, Maruna in Berse ter svojega nekdanjega učenca Abramiča. S pokojnim Bu. ličem ga je vezalo prijateljstvo izza mladih let, ko sta se še skupno učila na dunajski univerzi. Ob BuličevI 75 letnici je izrazil svoje spoštovanje in priznanje za dela svojega prijatelja z lepim člankom v Buličevem Zborniku. Po Buličevi smrti je napisal svojemu sodelavcu v nemškem časopisu topel nekrolog, poln sočutja in spoštovanja. Sodeloval je v Buletinu fVjesnikn za dalmatinsko historijo in arheologijo) di_ rektno z ni_a:gimi važnimi prispervki, a posredno je večkrat dal Buliču svoje dragocene opazke in interpretacije, posebno o dalmatinskih antičnih napi.-i h In za najnovejši zvezek našega Vjesnika, ki bo ravnokar dot iskan, je poslal krasno obširno študijo o gladiatorskih zmagovalnih vencih, ki jih vidimo tud' na. nekaterih spomenikih starodavne Salone. Ob začetu novega stoletja, je mnogo stori i za. objavo raznih rimskih Izkopanin na ozemlju starega Petovija. Z zanimanjem je zasledoval arheološka izkopavanja Mu. zejskega društva v Ptuju, ki jih je vodil konservator, notar Viktor Skrabar v Ptuju, na Bregu in Hajdini. Vselej je pomagal z nasvetom in dejanjem, kjerkoli je bilo potrebno, posebno so mu bili pri srcu ptujski rimski napisi in numizmatična zbirka mestnega Ferkovega muzeja. Kot generalni konservator osrednje komisije je dal natisniti mnogo člankov in razprav o izkopavanjih v Ptuju in okolici. Tako je dvignil med znanstvenim svetom zanima, nj* za spomenike in starine antičnega Petovija. Zaradi teh zaslug za slavno ptujsko preteklost mu je podelilo Muzejsko društvo častno članstvo. Ljubil je naš narod in našo zemljo, katere spomeniki iz antične in starohrvat-ske preteklosti so mu bili tako Krpan nas je otei, slava Krpanu, dokler bo Dunaj stale, s katerim je končavala v l.iud košolskih čitankah povest o Martinu Krpanu z Vrha pri Sv. Trojici. V neki zakrknjeni senci je našel kupček trdega sne-ga, na njem pa čebelo, ki je ležala na hrbtu Sirota je bila v poldanskem solncu preveč korajžna zletela iz panja, potem pa z« radi prehitro nastopajočega mraza otrpla obležala na snegu. France jo je rnblo krenil v nogo, opazil, da še živi, jo vzo| .seboj, jo dal doma na toplo peč, polom pa nanjo pozabil. Po ncxM pa se mu je na peči, kjer je le-?.st 7. dvema bratoma, sanjalo, kako stra-,-no vf,!ik ropar razsaja z ogromno -ekiro po vasi in umori po vrsti vsakogar, kogar dobit:. Vse beži pre^ njim in s čudno tenkim glasom milo ječi. V trenutku, ko zamahne- sc'"iro nad Francetom, se ta ve? zrojen zbudi. Kljub topli peči in znoju je Franceta spreletel mraz, kajti tisto t nko ječanje ni nehalo, že jc zinil, da bi klical na pomoč, ko je spoznal, da brenči ('--•bela, ki jo je popoldne položil na peč. V tem pa jc slišal pogovor med očetom in materjo. >Pa je le res, da so in da hodijo okrog in ropajo in vse pobijejo«, je rekla mati. >Babje čenče«, je odvrnil oče in se obrnil, da je zaškripala postelja. >Saj je pravila švedračka, ki je bila pri sorodnikih v šentandražu, da so v gko-lab pri Velenju neko hišo popolnoma izro-pali in vse pobili. Korenovemn Tenču ji pripovedoval neki splavar z Rečice, da so pri Novi Štifti prav tako napravili z nekim gostilničarjem^-. »Tako je pač 7. vsemi temi pripovedmi! če pa vprašaš v Skalah, ti bodo povedali, da je bilo v šentandražu, pri Novi štifti pa, da je bilo na Rečici«. 2Božja jc volja! Nekaj bo menda že res! K nam bodo najprej in najlažje, prišli, ko imamo tako slaba vrata«. »Se bojiš, da ti sirovščino odneso«, je ltratko odrezal oče, sc spet obrnil in zaspal. Drugi dan je bil četrtek in France ni imel šole. Oče je odšel zgodaj na delo in mati je bila sama z otroki doma. Dopoldne pa je prišla v va= Meserkovka in pripovedovala. da je po noči slučajno segla pod možev zglavnik in otipala sekiro. Ko ga je prestrašena zbudila in vprašala, kaj pomeni sekira, ji je povedal, da je že večkrat slišal o roparskih tolpah, ki ce klatijo po dolini in sosednih krajih ter ropajo in morijo kar brez izbire. Zato ima sekiro pripravljeno, da ga ne bodo zaklali kakor prešiča. Zabičal ji je, da ne sme o Sa voda mu dolguje veliko zahvalo. Vsa* izmed naših arheologov, ki je bil s Ku-bitsehkom v osebnih stikih, je imel p i-liko, oh v njem najde in spoštuje ne samo učenjaka velikega k va in izrednih zmožnosti, ampak tudi dobr ga prijatelja, ki je bil vedno pripravljen nuditi sv.jo pomoč in svoje nasvete. Ohranil bo nje. govemu ip.minu trajno hvaležnost Slava Viljemu Kubitsihku! Uničeni zgodovinski spomeniki Sarajevo, 21. oktobra. Večkrat sc pripeti, da kmetje v svoji nevednosti »ničijo dragocene arheološke spomenike v naših krajih, ko jih razbijejo in kakor navaden kamen vzidajo v svoje stavbe. Posamezni taki primeri v javnosti niso niti opaženi zaracH obilice starinskih spomenikov v Bosni in pomaarjkljtvega nadzorstva nad njimi. Te dni pa se je pripetil naravnost barbarski primer takega razdejanja, ki j? razburil znanstvenike, v prvi vrsti pa seveda vodstvo sarajevskega muzeja. V TuHiefcu blizu Travnika je bilo znamenito bogoimIskQ pokopališče. Na njem je bilo kakih 30 pomembnih bogomilskih spomenikov . Bogomilska nekropola v Travniku je bila ena izmed najvažnejših k ul turno - zsjodo vi n skih skupin spomenikov tc vrste v vsej Bosni. Neki kmet iz okolice Turbeta pa je te dni s svojimi ljudmi z dinamitom na drobno razbil vac spomenike, da bi zemljišče obdelal. Vse to se je zgodilo zaradi tega, ker v Bosni in Hercegovini ni zakona za varstvo kultur-no-zgodovinskih spomenikov. To uničenje dokazuje, kako zelo bi bil ta zakon potreben v teh krajih. Očetje na tujem, družine stradajo Kljub ponovnim prošnjam se dve družini ne m&reta izseliti Zagorje, 23. oktobra. Poročali smo žc, kako jc šel 14 letni sinko za svojim očetom Francetom Podhev-škom peš v Nemčijo, kamor sc je bil tudi «>če peš odpravil in dobil takoj dober zaslužek. 2al pa očetu sreča ni bila naklonjena, da bi 5 otrok in ženo čimprej spravil na svoje novo domovanje. Žc 5 mesecev sc vlečejo obljube, a vedno nastopajo zapreke pri izselitvi, zate mora družina v Zagorju stradati. Ženo pošiljajo na razne urade, a zaman. Zdaj pričakuje od Izseljenskega urada v Zagrebu rešitve, ki je tudi dolgo ni. Na nekem uradu so ji svetovali, če žc družina ne more tja, naj sc vrne mož, da bo družino preživljal. Tako torej: po 4 letih brezposelnosti, ko ga jc tujina odrešila in mu dala zaslužka, naj sc vrne stradat in množit število brezposelnih. Mož zasluži na teden toliko, kakor naši rudarji mesečno, družina pa mora trpeti glad. Komaj 240 Din jc prejela občinske podpore v 5 mesecih, pa nobenega živeža, kakor so ga prejšnja leta mesečno dobivali ubogi brezposelni. Zima se bliža, pa nimajo kaj obleči. H din o sinko France jc dobil po vrnitvi z daljnega potovanja za očetom ne- kaj obleke od ge. Mihelčičeve. Družini pa tudi grozi deložacija, ker nc roore plačati stanovanja. Enake težave preživlja družina rudarja Pirca. Pire je zagorski občan. Delal je nekaj časa v Nemčiji, kjer sc je poročil. Pa je prišel pred letom v Jugoslavijo odslužit vojaški rok. Od vojakov je pisa! ženi, naj se preseli s 4 otroki v Zagorje. Žena, po rodu Nemka, jc res naložila pohištvo in prišla semkaj. Prispela jc siccr srečno, toda brez sredstev. Pa jc prišel mož na dopust in je prosil na občini in banovini za podporo, da mu družina ne bi stradala, dokl-er je on pri vojakih. Ko je uvidcl, da je vsaka prošnja brezpomembna in da obrazi nedolžnih otrok čedalje bolj bledijo, je nekega večera skrivaj odšel po isti bridki poti na tuje za kruhom, kakor Podbevšek. Tako je ostala žena z otroki v Zagorju brez sredstev. Prodala je pohištvo m prosila oblastva, da ji dovolijo vrnitev v Nemčijo. Kaj naj sotrp-fcu želijo obema rodbinama, kakor da dobita čimprej zaželjene potne liste in tako pridi ta do svojih rediteljev. Le tako bo končano njuno trpljenje. Priprave za gradbo ceste na Luee Trasa bo malo spremenjena — Kredit 3OC.000 Din Na Črnivcu, kjer so na prisojnih krajih solnčni žarki žc raztopili ves sneg. se vrše priprave za gradnjo luške ceste, ki se bo odcepila od zadnje črnivske ride. Iz-sekali so žc drevje in očistili teren ter ga pripravili za gradnjo. Zdaj gradijo na ovinku pod ccsto leseno delavsko kočo in shrambo za orodje, tehnično osobje pa dola novo traso, ker so markacije pred petimi leti delane, trase že zelo pomanj"kljive. Trasa bo tudi nekoliko spremenjena. Prvotna je predvidevala nekoliko manjši vzpon, pod znano cerkvico na Kališah pa bi se v složnem ključu povzpela na višino cerkvice, odtod pa šla naprej v komaj vidnem vzponu proti sedlu Volovljeku. ki leži v višini 1016 metrov. Zdaj bo trasa do cerkvice v Kališah v toliko spremenjena. da bo namesto serpentine cesta na nekaterih mestih nekoliko bolj napeta, vendar pa ta napetost nikjer nc bo presegla 7 odstotkov. Takoj pri odcepu od sedanje banovinske ceste Kamnik—-Gornji grad na Črnicu bo cesta v 5 odstotnem vzpone zavila na prisojno stran nad vasjo Kaiiša-mi, nato bo šla v 7 odstotnem vzpona v dolžini 120 metrov preko sedanje vozne poti proti cerkvi, kjer bo v ovinku krenila na prvotno traso. S pričetkom gradnje luške ceste bo kronan 4C-letni boj za to cesto, Id bo velikega gospodarskega in tujskoprometnega pomena za kanreiiški ki gotnjegrajski srerz, v nič manjši meri pa za Ljubljano, ki bo tako po lepd planinski cesti v bližnji bodočnosti zvezana z — VeJiko planino, saj je ie v načrtu gradnja podaljška 3 do 4 km z Volovjcka na Malo in Veliko planino. Kdaj bodo zapeli krampi na k&5ki cesti, še tri znano, najbrž pa bodo v eoem tadnu izvršene že vse priprave. Zk letos jc določen kredft 300.000 DSn. Na prevala Volovljeka bo tem nikomur črhniti niti besede, kar mu je seveda obljubila. Nato pa je pripovedovala čudovite pripovedke 0 roparjih; ena je bila bolj krvava od druge. Franceta, ki je vse z ustmi in očmi požiral, je kar j kurja polt spreletevala po hrbtu. Najbolj krvava zgodba je bila o hauptraubarju angleškem. Da ni prišla Meserkova Frinča povedat, da jc že poldne in da bo tre.ba za ko?ilo nekaj skuhati, kdo ve, koliko roparskih "goidb bi še bil France, izvedel in koliko krvi bi se bilo še preljlo v njegovi domišljije. Pa že te so zadostovale, da jih je ves teden pripovedoval na poti v šolo in iz šole itrmečim pajdašem, da so sc vsem ježilj lasje. Potem je pa tudi to nehalo. Vas je živela fvoje enolično življenje, kakor bi se nikdar ne bilo na svetu ničesar posebnega zgodilo. Vaščani so obdelovali svoja polja, hodili v cerkev, molili, se prepirali, tu in tam popivali m pretepali žene in otroke, j sploh živeli žjvljenje, kakc-r je od nekdaj pisano v .krivnih postavah. n. Poletje je že prekoračilo svoj višek in se nagnilo k Mali Go:pojnici. Podrte so ležale hmeljevke in odprt je bil razgled daleč po dolini. Na Mal- Gospojnice popoldne pa je Korenov Mihec, ki je bil utrujen od fucanja nekoliko za hišo zadremal, zagnal strahovit krik, kakor bi ga na meh odiral, da je baš splezal na Cede.tov kozolec za Meser-kovo hišo ko ajd velik ropar. Vaščani so drli -kupaj in sc zgrnili okrog kozolca ter | pozivali roparja, naj pride doli med po- | štene ljudi, če je pošten. Ker ga ni bilo. je • predlagal Punoarjev Tona, naj stopita dva | moža na kozolec, premečeta seno, zvežeta roparja, ki se je gotovo zaril v seno in ga po škripcu spustila doli. Pa je Vrban ta koj pripomnil, češ tak ropar gotovo ni brez reborferce in če to spušti, si droben. K sreči je bil že čas pospravljanja pri »vini, da so vaščani s tem izgovorom dri^ za drugim mogli oditi domov. Ostali so samo še otroci, ki so v previdni oddaljenosti klicali roparja, naj stopi doli, če ima toliko korajže, ko pa je začelo mračiti, so jo odkurili domov, najprej seveda najglasnejši- ■ To noč so vaščani vrata skrbno zaklenili in jih zaslonih s težkimi kladami, iz najslajšega spanja pa jih je zbudilo rjovenje Korenovega Tenča. Ta je našel popoldne dobrega prijatelja, ki ga je moral iti napojit v Markovo gostilno in se je ponoči vračal mimo Cedetovega kozolca domov. Ko je bil vštric kozolca, je skočil ropar z njega skero tik pred Tenča. Tenč je klical vaščane, naj pomagajo loviti roparja, sicer bo ušel. Vaščani so drug za drugim odpirali okna, noč je bila precej temna in to je bilo dobro za njihovo hrabrost, ko so se lahko izgovorjali, češ kaj ga boš lovil, ko pa ne veš, kam je v temi pobegniL Tega seveda tudi Tenč ni videl. Prihodnjo nedeljo pa je stari Lovrenc pred cerkvijo oznanil: >Le poslušajte! Se vam da na znanj?! Od okrajnega glavarstva. Da se potika po deželi debro organizirana roparska tolpa, ki je nevarna imetju, pa tud- življenju podanikov. Gospo ka si sicer prizadeva, da ji hpolovi jn zaščit'" podanike, vendar pa ee ji to do lej še ni popolnoma posrečilo. Zato si naj podaniki do preklica sami napravijo svoje nočne straže ln bo gosposka dosegla višino 1016 ia ie oznanila, kad&r ne bodo več potrebne*. Po svoji stari navadi je Lovrenc dodal še svoj ocvirek, češ kadar 1» pa stražar zagledal ropairja, naj se radi varno-ti takoj duije. Med ljudmi je završalo. Tak tako! Leta in leta plačaj davke, kadar š pa v nevarnosti, se pa sam. čuvaj. Za popoldne po ve-černicah je vaški rihtar sklical zborovanje vaSSanov. Tudi kočarjev. Ti so sicer godrnjali, da jih kličejo gruntarji samo takrat, kadar je v nevarnosti njihovo bogastvo. Kočarjem da itak niso straže potrebne, ker jism roparji ne morejo drugega ukrasti, ko otroke. Teh pa lahko nekaj odneso, bo vsaj prostora, za tiste, ki jih še bo Bog dal. Na tihem se jim je pa le dobro zdelo, da vsaj o varnosti soseske tudi oni odločajo. In je bilo sklenjeno, da bodo stražili po številkah, če so pri hiši same ženske, morajo najeti moškega. Korenov Tenč je tudi predlagal, naj straža oznanja v ako uro s kitico pe mi. Na primer; Ednajsta ura je odbila. Prid' nam na pomoč Marija. Prid' nam na pomoč lud' svet' Florjan... Naprej pa Tenč ni znal, ampak je obljubil, da se bo kmalu ;pomnil in vse druge naučil, besed in petja. Pa se gotovo ni spomnil, ker ni nihče pel. Samo Tenč j' včasih poskušal, pa ni prišel preko teh vrstic. Rihtar je prinesel iz sose^kine shrambe staro zarjavelo helebardo, kj je bila sicer čisto topa, pač pa težka, kot ča tno znamenje straže. m. Ni menda tako resne stvari na svetu, da bi si je Savinjčan ne znal prikrojiti z" svojo zaibavo. Tako so se tudi straže v kratkem času i^grevEgle v pravo nočno Velika razstava češkoslovaške knjige v Ljubljani Kulturna manifestacija vzajemnostne Ideje In proslava 28. oktobra Ljubljana, 24. oktobra. Te dni so dospeli v Ljubljano številni težki zaboji, napolnjeni s češkimi in slovaškimi knjigami. Približala se je otvoritev napovedane razstave češkoslovaške knjige. Že nekaj mesecev je Akademska sekcija ljubljanske Jugoslov.-češkoslovaške lige pripravljala to pomembno kulturno manifestacijo naše vzajemnostne ideje. V Pragi je ob istem času marljivo in smotrno deloval poseben pripravljalni komite, ki se je sestavil v okrilju Slovanskega instituta. Komite je pod vodstvom univ. prof. dr. .Matije Murka in dr. Jirija Horaka, ob vnetem sodelovanju doc. dr. Julija Heidenrei-cha m drugih uglednih strokovnjakov naših prijateljev izbral in zbral nad tisoč knjig. Zastopana je povojna češkp in slovaška literatura s spisi vodilnih pesnikov in pisateljev. Častno je udeležena tudi zrfanstvena književnost vseh panog: medicinska, tehnična, narodnogospodarska, zgodovinska, jezikoslovna L t. d. Vsa vodilna založništva, posebej še ona, ki so organizirana v založniški zvezi »Kmen«, so prispevala svoje izbrane izdaje. Za reprezentanco češke in slovaške knjige v bratski Ljubljani pošilja praški pripravljalni komite cvet današnje češke knjižne produkcije. Nikdar ni bilo videti ne v Ljubljani ne kje drugje v Jugoslaviji toliko izbranih čeških in slovaških knjig. Pri nas bi v analognem primeru nastajale težkoče, nastopila bi zamuda. Praški ko- , m tč je v sorazmerno kratkem času točno izpolnil vse obveznosti in naloge, ki si jih je bil zastavil. Točno ob določenem dnevu so knjige v vzornem redu prispele v Ljubljano. Zanesljivost, ki je lahko vzor; toda to je sploh vrlina Čehov. Vodilni člani ljublj. Akademske akcije s svojim predsednikom cand. iur. Prochuzko, z bratoma Staretoma in z arh. ing. Stankom Murkom bodo zadnje dni pred začetkom razstave v permanenci. Treba bo razstavo v Trgovskem domu lepo urediti, ji dati okusno in mikavno zunanjost. Ne dvomimo, da bodo uspeli tudi na tej zadnji stopnji priprav za veliko kulturno manifestacijo jugoslov.-če-hoslov. vzajemnosti. Razstava bo obsegala nad tisoč knjig in bo razdeljena v več oddelkov. Med drugim bo tudi oddelek medsebojnih prevodov (s slikami avtorjev in prevajalcev). Z izbranimi vzorci bo zastopana češka bibliografija Pa mladinska književnost. In še muzika-lije. Zares: razstava, kakor je nismo še imeli. Otvoritev razstave bo na češkoslovaški narodni in državni praznik, v sredo 28. t. m. ob 20. uri. v borzni dvorani Trgovskega doma. Združena bo s proslavo 28. oktobra in bo imela svečan značaj. Razstava češkoslovaške knjige jc tako pomembno dejanje, da razen otvoritve ni potrebna letos nobena druga slavnostna prireditev. Na otvoritveni svečanosti bo govoril predsednik Jč lige v Ljubljani in Izvršilnega odbora slovenskih lig dr. Egon Stare, razstavo pa otvori predsednik Akademske i sekcije cand. iur. Prochdzka, sourednik »Slo vanskega sveta«. Kratko uvodno besedo o češkoslovaški knjigi bo imel urednik B. Borko. Razstava bo odprta od 29. oktobra do 9. novembra. Preskrbljeno je strokovno vodstvo na razstavi. Razen tega bodo na razstavišču ob določenih dneh kratka predavanja (okrog 20 minut). Tako bo 30. oktobra predaval univ. prof. dr. Vaclav Burian o moderni češki literaturi, 31. okt. bo češko predavanje učitelja Poluka o mladinski literaturi, 3. novembra recitacijski večer češke lirike z uvodom dr. Tineta De-beljaka, 4. novembra predava B. Borko o pisatelju Karlu Čapku, 5. nov. režiser in pisatelj Bratko Kreft o češkem gledališču. 6. nov. bo predavanje o sodobni češki glasbi. 7., na dan 125 letnice rojstva J. K. Er-bena, pa predava dr. Tine Debeljak o nesmrtnem avtorju »Kytic« in zbiratelju narodne poezije. Dne 8. novembra predava arh. ing. Stanko Murko o češki znanstveni knjigi. Predavanja, združena z vodstvom po razstavi, bodo ob označenih dneh ob 18. uri. Tako bo letošnji 28. oktober proslavljen v Ljubljani z izrazito kulturnim pouJar-kom: knjiga in jezik kot vez med dvema narodoma, stoječima na mrtvi straži srednjeevropskega slovanstva. Je to veliko geslo, ki4 vzpodbuja k razmišljanju in delu. Vabimo občinstvo, da posveti razstavi češkoslovaške knjige tisto izredno pozornost, ki jo zasluži. Selitve našega parlamenta v dobi 80 Set Od „Velike psvovavne" &© veličastne palače dvoru. Ko so Beograjčani o tem slišali, so smatrali take naprave za nekaj čudovitega. Ko je Avstrija Srbiji napovedala vojno, so se seje skupščine pod koalicijsko vlado Nikolc Pašiča nadaljevale v Nišu, med okupacijo pa so se vršile na Krfu v tamošnjem gledališču. V poslopju starega narodnega gledališča so vršile skupščinske seje od 11 do 22. decembra 1888 in na teh sejah je bila sprejeta nova ustava. Bila sta dva ustavotvorna odbora — širši in ožji. Ko je šel ustavni načrt skozi ožji odbor in ga ie sprejel tudi solidnega materiala. Na j kralj Milan, je naročil narodnim poslan- Beograd, 24. oktobra. Zdaj, ko se v veličastni palači naše narodne skupščine vršijo prva zasedanja, je umestno zbuditi v spomin, kako je nekdaj narodna skupščina v Beogradu potovala od hiše do hiše — — — Velika pivoma v nekdanji Bosanski in sedanji ulici Generala Geprata je bik sedež one srbske narodne skupščine, ki je sprejela zakon o ureditvi skupščinskih zasedanj ter o uvedbi skupščinskega zapisnika. To na videz preprosto poslopje je bilo v starem Beogradu zelo važno, ker je bilo zgrajeno iz dan sv. Andreja leta 1858 je bila v tem poslopju važna skupščinska seja, na kateri je bilo sklenjeno, naj se knez Miloš spet vrne na srbski prestol. Skupščinski protokoli so se po sklepu tega zasedanja uvedli v začetku leta 1859, stenografske beležke pa šele 11. novembra 1874. V poslopju »Velike pivarne« so se vršile nekdaj tudi gledališke predstave, katerim je prisostvoval tudi knez. Stari Beograjčani se iz svojih mladih let še živo spominjajo na razne zabavne prireditve v veliki dvorani pivame. Poslopje tn stavbišče je bilo nekdaj last kneza Miloša, pozneje pa kraljice Natalije, ki je vso posest prodala Prometni banki. Iz velike pivame se je skupščina selila v v sliko dvorano nekdanje »velike šole«, v sedanje poslopje stare univerze, ki stoji na Trgu kralja Aleksandra V isti dvorani so sc vršile tudi .seje prvega srbskega senata od 1. oktobra 1901 do 11. maja 1902. Na oglu ulice Simine in Kneginje Ljubice je bilo nekdaj pritlično poslopje Rdečega križa. Po vojni so to poslopje porušili ter zgradili današnji Dom Rdečega križa. V starem pritličnem poslopju Rdečega križa je imela vlada Milana Piročanca svoje skupščinske seje od 8. januarja 1880 in v tem poslopju je bil tudi sprejet sklep o graditvi železniške proge Beograd—Niš. Konec leta 1881 so na vogalu ulice Miloša Velikega Ln Kraljice Natalije zgradili skupščinsko poslopje. To je bila nekdanja nova ali današnja stara skupščina. V tem poslopju je bila 22. februarja 1882 kneževina Srbija proglašena za kraljevino. Od tega leta pa do svetovne vojne so se vršile v tem poslopju važne seje in vodile so se parlamentarne borbe, velevažne za vso predvojno Srbijo. Beograjčani so se silno zanimali za ne- | navadno napravo v tej skupščini. Kralja Milan in Aleksander Obrenovič sta večkrat hotela v dvoru poslušati govore narodnih poslancev. Zaradi tega so v skupščinski dvorani namestili mikrofone, ki so bili s telefonskimi žicami zvezani s slušalkami na cem, da mora biti sprejeta ustava od »platnic do platnic«. Tako se je tudi zgodilo. Po atentatu na kralja Aleksandra Obrc-noviča in kraljico Drago 29. maja 1903 se je prva seja velike narodne skupščine vršila v veliki dvorani starega dvora 2. junija 1903. Na tej seji je bil soglasno knez Peter Karadjordjcvič proglašen za srbskega kralja in izvoljeni so bili delegati, ki so od- potovali v Ženevo in spremljali potem kralja Petra v Srbijo. Povojna narodna skupščina je bila nekdanja velika kasarna, ki stoji še danes v ulici Miloša Velikega in so v njej zdaj nameščene pisarne komande mesta in beograjske garnizije. Nekdanja velika kasarna je bila po osvobojenju preurejena v narodno skupščino države Srbov, Hrvatov in Slovencev. V tej skupščini jc bila sprejeta vi-dovdanska ustava in v njej so se vršile seje do znanega krvavega dogodka dne 20. junija 1928. Potem se je skupščina preselila v preurejeno manežot ki je bila prvotno .določena za Narodno gledališče. V tem poslopju je bila po izpremembi ustave država SHS proglašena za Jugoslavijo. Bivša ma-neža je bila zadnje, v druge namene zgrajeno poslopje, ki je nudilo streho našemu parlamentu. Tam, kjer so po 23 letih zgradili veličastno palačo narodne skupščine, je bila 'i-ii znamenita turška džamija in stari Beograjčani so imeli tam na Markov dan svoje sejme in slavo palilulske cerkve sv. Marka. Vse ptice ljubijo toploto žaiiisisivi pfimeri iz opazovanja v zadnjih časjh Ljubljana. 24. oktobra. Kdor deij časa in točno opazuje ptičji rod, je bržčas opazil, kako občutljiva je perjad v mrazu. Piščesa. izvaljena kouec poletja, je kaj težko vzgojiti. Ce ji/h dohiti v razvoju jesenski hlad, skoraj gotovo poginejo. Znano je, kako težko je vzgojiti divje peteline, bodisi izvaljene doma ali pa vj-ete mladiče. 0 gozdnih jerebih so smatrali skoraj za nemogoče, da bi jih kdo vzgojil, to vse zaradi tega, ker se neradi drže koklje, če jih je tudi izvalila. Šele v zadnjih letih je to uspelo prijatelju prirode v Ljubljani, da uspešno vzgaja gozdno perjad. Nekdo je pisal sicer, da so to povzročile žleze, s katerimi so krmili mlado perjad, toda vzgojitelj sam je izdal {.»osebno skrivnost; toplo kokljo je nadomeščala sešita zajčja koža, krmil pa jih je v zgodnji mladosti ne z žlezami, marveč z različnimi žuželkami, posebno s kobilicami. Vsekakor: gorkota koklje je glavno, kar pogreša mlada divja perjad. če jo vzgajaš doma. Ne samo mlade, nedorasle ptice, tudi dorasle zelo ljubijo gorkoto. Zanimivi so primeri ki se kaj pogosto dogajajo v hudih zimah lovcem, turistom in ljudem, ki so prisiljeni ali si v zabavo zakurijo v mrzlem zimskem dnevu kje v gozdu ali na poljn. Komaj se prične valiti dim, že se približajo ognju sioer preccj plahe, drobne ptice. Kaj domače se vede taščica, ki jo bržčas posebno rado zebe. Ptice že na veliko razdaljo občutijo dim in segreti zrak. Znano je med oglarji in lovci, da pomladi kaj rad pride v dim kope divji peteiin. Veliko so žo ugibali, kaj more biti temu povod. Kdor je točne opazoval ptičje življenje. bo spoznal, da nič drugega, kakor toplota dima. ki prija ptici v hia-inih pomladnih dnevih. Kako važna je gorkota za ptice, smo imeli priliko videti vprav v nedavnih, za ptičji roti tako nesrečnih, mrzlih dnevih. Uboge lastovke, ki nikoli ne oblečejo tople zimske obleke, saj se naravi ne zdi po-trebno. da bi jim j:> tudi dala, ker se navadno pravočasno preselijo v toplejše kraje, so letos zaostale. Prehitel jih je bil jesenski mraz. Po vaseh in po mestih so vse premrzle skušale priti v topla zavetja. Zanimiv primer se je dogodil v Kočevju: Sosedje g. Lozarja so opazili, da iz njegovega podstrešja tu pa tam prileti večje število Jastovk in se nato kmalu spet vrne na prejšnje mesto. Ko se je to nekolikrat ponovilo, so opozorili gospodarja in si zadevo ogledali natančneje. Našli so na podstrešju manjšo odprtino, iz katere je pri- veseljačenje vaščanov. Name-to enega je stražila včasih kar polovica vasi. Drug drugemu so pomagali stražitj in prazniti sode s to!kovc=m, ki ga je bilo skoro pri vsaki hiši dovolj, saj je bilo ti-to leto bogato sadno leto. žene so sicer godrnjale, ker ni bilo ponoči miru in so možje po dnevi spali; nekatere 30 po ves teden molčale, toda vsi ti tihi tedni niso nii zalegli. Zadnji je prišel na vrsto Kionkeljnov Zepelj. Ta je bil tako daleč iz vasi in na sameme, da še ni izvedel, kak pomen imajo straže za naše vaščane. Stražo je imel zato za čisto revno zadevo. Po dnevi je poslal po helebardo in jo že v mraku pri-mahal na vas. čmdno je bilo videti njegovo majhno, drcbnO nekoliko zibajoč0 se postavo s tisto veliko helebardo. Na vasi sta ga pred štačuno ustavila navihanca Pavletov Francelj in Krajnarjev Joak s stekle, ničico voainerovca, kakor so vaščani imenovali žganje slabše vrete. Francelj mu ! je takoj po"- -lil požirek, češ da bo im?l j več koraj* 'e Zepelj takoj pripomnil, j da ima k "Olj in mu za to ni treba ; piti, kar n"Yancelj hitro pritrdil; j ampak t nocoj in zato je treba j piti, da s dolgo noč. in Zepelj je j pil, Franooij šk pa sta mu pridno ponujala. Potem ;a je Francelj previdno za- j čel tožiti, da nu je nocoj tako čudno pri srcu, kake • :: se imelo še kaj posebnega zgoditi. Pa menda ne bodo baš danes prišli rojpar£ v »afia j ^Ti se nikar ne boj; kadar bom jaz stra-žil, bo Dcbertešnica mirno spala«. »To mo ;i-cer precej tolaži, vendar pa se ne morem ubraniti tega čudnega strahu«, je rekel Francelj in naročil še drugo in tretjo stekieničico in pridno ponujal Zep-Iju. Ko se mu je začel zapletati jezik, ;ta ga pustila, češ da morata pogledati, če je vse dobro zaklenjeno in da bo najbolj varno, da ostaneta doma Zepelj pa j; nastopil svoj službeni obhod po vasi. Tako mirna in tiha kakor nocoj pa vas še ni bila, cdkar so bile vpeljane straže. Same tišine te je moglo postati strah. Možje so ostali doma in ženskam so se v blaženosti spet razvezali jeziki. Posedelov France je prejšnjega popoldne pomagal pri Tajčbirtovih pasti krave in je na paši pojedel nekoliko preveč napol pečene repe. Zato je pa moral po noči večkrat iz hiše. Ob neki talci priliki, ura je bila že okrog ene popolnoči, je zagledal dve temni postavi, ki ta hiteli z Vrbano-vim samotežnim vozičkom po Vrbanovem dvorišču in zavili na cesto, voziček je tako milo škripal, kak>or bi klical na pomoč. >Tu-tu-ru-tu-tu! Roparji gredo, roparje« roparji! Vrbana so oropali: je zaklical Zepelj in stekel za postavama in vozičkom. »Tu-tu-ru-tu-tu!« je posnemal glas roga v steblo solnčnice. Vaščanj so planili prestrašeni i? spanja in jeli odpirati okno, France jo je zbegana popihal v hišo. Med tem sta postavi že izpustili voziček in izginili v noč. Zepelj je pograbil voziček in se vrnil proti Vrbanu. >L.ahko sj mi hvaležen, Vrban, da sem ti otel voz, repovno in komat«. Zdaj so vaščani spoznali, kako in «aj in prihajali na cesto. Zepelj je vsakemu posebej razlagal, kedaj in kako je zagle. dal roparja in kako ju je pregnal. Povest je bila vsakokrat nekoliko daljša. »Kaj, za vraga, pa imate na vasi, da še na gmajni ne moremo spati«, je priha-po pešpoti Pavlekov Francelj z gmajne. »O Francelj«. je važno dejal Zepelj, tvoje slutnje sinoči te niso varale. Meni se tudi že iineči ni nič kaj prida zdelo. Ko sem šel mimo Hudina, ao mi izza plota naenkrat priletele šibre v škornje. Ampak enega sem dobro zaznamoval! Tako ;em ga blisknil po plečih, da bo pomnil, kedaj je priSel v našo vas«. »Mislim«, je dejal Francelj, »da jih k nam ne bo več, ker so videli, da nič n? opravijo«. Ker je Francelj prečital in si zapomnil mnogo knjig. Je še dodal. »Tudi tebi, Zep lj, lahko rečemo, kakor ■» Du-najčani nekoč rekli Martinu Krpanu: Zepelj nas je otel, slava Zeplju, dokler bo Dobertešnica stala«. Ampak Francelj je dokaj dni nosi! skoro čisto otrplo ramo. pa je še hvalil Boga, da se Zeplju ni posrečilo, pritisniti mu znamenje na glavo. hajala toplota, in sicer iz zakurjene podstrešne sobice Ko &o odprtino nekoliko razširili, so našli na koncu votline, ob zidu, katerega ee je na drugi strani dotikala ic ga grela zakurjena pečica, ogromno gručo lastovk. Kakih 300 drobnih ptičic 6e je tiščalo skupaj kakor velik grozd. Lastovke so previdno pobrali te votline in jih odnesli v velik Mev, kamor bo m prav tako. kakor laetovke v votline zatekli roji mušic. V par urah so si lastovk« opomogle in se nahranile tako. da so lahko v zabojih poromaie v Ljubljano in odtod takoj aato k morju, da lahko od tan» potujejo same v svojo zimsko domovino, na topli jug. —s. Bela kuga sredi plodne Jugoslavije Preseljevanje z dežele v mesta — Preveč otrok v revnejših, premalo v rodovitnejših kmetijah Zdrave, gospodarsko močne kmetije s»o bile že od nekdaj steber države. Čvrsta celica, kmečka hiša na vasi jc dovajala kulturi in biološko-fizionemu razvoju naroda krepke sile. ki so nepresiano oplajale velika državna središča. Čim je opešalo zaledje, je s propadanjem dežele bledela tudi srečna zvezda narodov in v zamrli prostor so vdirale 6vcže odvajalne sile. Ko so stari Rimljani iz podjarmi jenih pokrajin pričeli uvažati ogrrmne množine žita, je propadal doma kmečki stan, ki nj inogel prodali več svojih pridelkov. Poljcdc-iec jc zapustil zemljo, iskal v mestih lažjega zaslužka in razni oblastniki so izkoriščajoč bedo priseljencev za svoje namene, pospešili propast države. V državljanskih vojnah se je izčrpala nekdanja moč naroda, država je hirala zmerom bolj in končno zapadla stoletja negotovi usodi. Z razvojem industrije je v 19. stoletju silno naraslo človeštvo. Angleški nacionalni ekonom Robert Malthus je tedaj dvignil svoj glas. predlagajoč spolno vzdržnost. Zmernejše njegove nauke so učenci zavrgli in že je neomaltuzianizem na pohoda proglasil vsa sredstva, ki bi naj preprečila številne porode, za dovoljena. Civilizirane države je zajelo mišljenje, da mnogo dece ni blagoslov, temveč poguba ljudstva. Racionalizacija življenja med moškim in žensko se je naglo razpasla na Francoskem, kjer je kmečki stan naglo propadal. Po cele vasi so na prehodu v 20. vek imele ogromen presežek odraslih prebivalcev, dece vedno manj. Povrh je kolonialni uvoz cenenih poljskih pridelkov izpodrinil domače proizvode — Francija se je znašla na usodnem razpotju za bodočnost. V 1. 1922 je imela renublika 11.696.000 družin, od teh jih je biLo 1.930.000 brez dece. 3,668.000 z enim, 2,776.000 z dvema otrokoma. Prebivalstvo se je v zadnjih 80 lotih, večinoma po mestih, pomnožilo le za 4 milijone, v Rusiji n. pr. že v desetih letih za 3 milijone ljudi. Se pred 80 leti je živelo na kmečki zemlji Francije 65% prebivalstva, dandanes ko»naj še 50°/o! Poljskih delavcev primanjkuje in francosko zem'jo obdeluje vsako loto tudi mnogo naših sezonskih delavcev. Zadnje desetletje se je Francija odzvala klicu narodove bodočnosti. OdsJtotek rojstev se je povečal in že je presegel Nemčijo. Anglijo, Belgijo. Avstrijo, Švico it'd. Daleč v ospredju glede rojstev so slovanske države, katerih letni prirastek po zadnjem štetju navaja dr. R. Savnik takole: Rusija 2, Bo^arija 1-8. Jugoslavija 1.6, Po' jska 1.5, Češkoslovaška 0-8, Ru-m unij a 1.4, Španija in Portugalska 1.1, ostale države beležijo pod 1 % prirastka. Prizadevanje držav, da pridelajo doma čim več potrebščin za industrijsko rabo in prehrano ter zmanjšana kupna moč prebivalstva je oslabilo zaslužek dežele. Poljedelec s številno družino je moral za novim zaslužkom po svetu, nastalo je notranje preseljevanje iz vasi v mesto Bruseljski znanstvenik dr. V. Deznai je že pred leti izdal posebno Situdijo o nezadržnem razvoju dežele k ines-tu ter dognal nagel porast prebivalstva velemest. L. 1500 je bilo na svetu le 7 velemest z nad KiO.OO prebivalci. 100 let pozneje jih je bik, že 13. 1. 1700 14, L 1-SOO 21-V 1. 1872 so našteli na vsem sveiiu 164, dvajset let kasneje 270 velemest. V začetku našega stoletja je bilo na zemlji 326. 1. 1930 že 5"0 velemest. Po zadnjem štetju so našteli v teh velemestih 198 300.090 ljudi, kar 1 °-6% prebivalstva vsega sveta! Največ velemest ima Amerika 91, Nemčija 53. Anglija 45. Japonsk5 30, Rusija 2\ Italija 22. Francija 20 itd.. Jugoslavija 3. 108 velemest s 47 milijoni prebivalcev jo samo na prostoru kakih 600.000 km5 v severozapadni Evropi, med južno Angli.jo in Prago ter Parizom in Kopenhagnom. V gost^poseljeni industrijski Evropi je razvoj vasi k mestu sploh silno razvit, če pomislimo, da je bilo še I. 1826 121. 1. 1930 že 241 ve.lemest! Tudi v redko poseljenih pokrajinah si-/rnorom več ljudi iz dežele v mesta. Polovica prebivalstva Avstralije prebiva v pertih velemestih Poljedelska našci država je naštela 1. 1921 1.464.447 ljudi v mestih. 1. 1931 pa že v 84 mestih z nad 2509 prebivalci 1-939.235 prebivalcev, iče i>ri-Stcjemo šc mesta izood 2.500 prebivalcev :.n vračunamo prirastek naših državlianov v zadnjih letih, bo po le slabšem merilu zdaj skoraj že vsak šesti Jugosloven meščan! Še pred 15 leti jc b'lo v Jugoslaviji le 11 mesil z nad 3'MVK) prebivalci 1. 1931 že 16 Preb;vals*vo v«e Tugosaviio se jc v deset'etj'1 1920—1«30 dvgnilo skoro za eno seetmo. od 11.9*4.911 n* 13.930.914. Prirastek m skoraj dva milijona na nosrrnezne bmovine različno razde''en. Kmečko prebivalstvo drinske. vrbaske. moravsk«' vardarske in ze,cke banovine tvori iedro 1iud«ke.M nrira«'kn. v obrobnih nokr-,';nah «e prebivalstvo množ: počasneje. Doč'm je tod v mestih in oko'ici prirastek rjjrvpse1:?v. niha jamo v Prek-murju. Podrav;ni. Pori«j-' Kvnrrre-sVem -alivu. Oo-sk~m kotarju Lik1 in na otokih krajp k->- i*> prebivalstvo «hsohi'no nazadovalo Vn?danie priras'k* liudi ie iz f«o s nof irskih nr'or«ov v kranb knlil-rv- fo-TV«- rflrrt*»1ii»To. do"'*" :e i>om«n:kan'<* dec n°l-KLr t'KH SH "•IM I POČ* Kraljestvo mode Moda za male O posebni otroški modi je skorajda težko trditi, da obstoja. Pri dobrih, solidnih otroških oblačilih je pač vse preračunjeno v praktično, udobno in preprosto, dočim ostane okrasje teh malih kosov ljubko in skromno. kaleor je za otroka primerno. Vse to povzroča, da ima otroška moda nekaj brezčasovnega in torej v pravem pomenu besede ne zasluži imena »moda«, kajti prava moda se izpreminja iz dneva v dan. Kes je sicer, da se v glavnem opira na dnevno ni eni o odraslih, toda razdobja, ko menja svoj videz, so tako daleč narazen, da tega skoraj ne opazimo. Preprostost je in ostane najlepša odlika pravilno izbranega otroškega oblačila, preprostost in pa kratek, dovolj širok kroj. ki nikdar ne ovira otroka pri gibanju. V kroju in okrasju se morajo torej razumne matere precej omejiti, dasi bi mnoge najraj-še otroka čim bolj »ozaljšale«. Vse to pa lahko nadoknadimo z lepo, živo barvo tvoriva. ki razveseli otroka in prijazno učinkuje. Da mora biti tvorivo solidno in prist- ne barve, je samo ob sebi umevno, kajti otroška obleka mora zdržati neprimerno več š^rapaca in čiščenja, kakor obleka odraslih. lma iz lamšja ':•% A. i T i*. -, r 2 }#pfefl f m Lepo. biuzo n<» naši skicj ima okrog'0 sedlo svetla bluzfca pod njim pa je na ovratn;kn in na manše-t;h obrobljena z nabranim volančkom (5. skica). Končno prinašamo še dvoje ljiihL-ift in popolnoma rovih pokrival za male deklice da ustrežemo rnnojrim mn*erflm k? bo v zndr^H za obli'-o novecn klo^nč-kn z^ svojo nnjrr>]i?So Ph"o po^rivnln imn obMVn n'nsVe no-s^mni v^TiVnc Hiretke ki io ob kr'-s;ta dve žjvnb*>rvni č°pki. DniTi klotif^ok je boM nr^zn^pn iti lVde-'"■n 17 dvnh^rvr"1«-« M^fa »15 Pottsrnen ir čela ier !m* sveti* n-vro-or unoernene kfMPvre in K^ptlo np>n*ljn na bbno koničastem temnem oglavju 'skica v krogu) Zdravniška posvetovalnica Zakaj; Obi.ka g: udi ie deloma odv.sru ; od konstdtucije, deioma pa od fizioloških i funkcij n pr od dojenja i t. d. V ostalem i določa ob ko grudi množina žleznega tkiva. kakor :udi množin; maščobe in veznega tkivu, ki rib nekako kol ogrodje Ln opora prsni žlezi Odnos med temi sestavnimi deli je važen m je jasno, da bodo g"udi, ki imajo več maščobe kol veznega tkiva mehkejše, kot v nasprotnem slučaju. Priporočal bi, da gojite eno al drugo vrsto športa, poleg gi mistike in da nosite pri-mvren steznik Ono kar se vam očita, ne prihaja v peštev ko. vzrok N. F S.: Zdravi enje astme je zelo mu'na in d><>lgo-tra jn<3 zadeva tako za zdrsvnika kot za bo n ka To dokazuje med drug r.i tudi ogrr>iti. Pole: teg-a ste po naravi najbrže malo črnr*gled. da v«e hu.ise vid:te. kot ie v resn:ci Razglabljajte čim manj o svojih nevšečnih pojavih, živite preprosto in m^^vgo se gibajte. Poskusite mogoče s topimi kope'imi. Ako pa bi se Se kedai novrnillo vaše stanje pa vzemite zopet zdravila, ki so vam že pomagala, kot sporočate. S mote vam rsvm ne priporočam Rai-e si izberite riru"bo. ki p to kmilu pr-šlo. Po po'oženih iznit:h si b^t" kmiln opomogli od teh ra-'hnrieni in se boste uajbrž smejali sedani'm slabostim. Skunks L ^ » T* ' moderno i n trajno krzno veliki Izbiri pri L. 0 T LJUBLJANA MESTNI TRG 5 S A H Sofija. 22. oktobra. Povabilo šahovs/kega kluba »33« iz Sofije me je za nekaj dni povedlo med bolgarske šahiste. Prepričal sem se lahko, da se bolgarsko šahovsko življenje zelo hitro razvija. Še pred nekaj leti v šahovskem svetu skoro neznani, so Bolgari že na olimpiadi v Miinchenu kljub zadnjemu mestu poka za i v mnogih, partijah izrecen talen, z^ šah Tudi v organ /aciji napredujejo Sofiju ima sedaj že pet šahovaki.i klubov, med drugim posebnega visokošolskega, ruskega in armenskega. Številčno najmočnejši je s lil) člani novo uistaar.vljeni klub »33« ki mu predseduje bivš imoiister g Statev. Zelo agilna je bolgarska šahovska zveza, na čelu z g. Horinekom. Polagoma se začenjajo n-a svojih turnejah obračati tud m.rdmarodn: mojstri v Bolgarijo. Za Snoski/-Borovskim in dr. Alje-hinom. ki sta v simuitahkah že oba imela težko delo, sem bil sedaj jaz tretji gost. Na progmamu gostovanja je bila najprej v nedeljo partija z živimi figurami. Vršila se je v okviru prireditve, ki jo je organiziral pod pr-kroviteljstvom vo nega ministra šahovski klub »33« v korisit bolgarske aviacije- Na športnem igrišču je bilo zbranih nekaj tisoč gledalcev, predvsem d:jaš'.va. Ko sva z bolgarskim prvake*n Gcševom pristopila k igri, je godba zaigraia jugoslovensko in bolgarsko himno. Igrala sva tako, da sva na podi ju, (ki je pozneje služil tudi za boksarsko in rokoborsko tekmo), delafla na pravi šahovnici poteze, te pa so potem prenašali na veliko šahovnico, kjer so dirigirali »žive figure«. Njihov sestav je bil nekaj posebnega: kra'j-car, kraljica-carica, lovci-»of cjeri« in pešci so bili oblečeni v staro-bo garske narodne noše, konji so bili pravi konji. trdjave, ki jih imenujejo Boldan »topa, p* pravi topovi. 2al je bito srednje pri potezah seveda teiko premikati ln ao imeli m to odrejeni vojaki težko delo. Godba je ne različne načine spremljala poteze posameznik figur. Partija m je končala po 26 potezah neodločeno. Otvoritev fe bila skntMr lično-slovanska obramba. V tofek se je vriila konzukacijeka partija med dvema grupama, katerih eno Je vo-dil Gešev, drugo pa jae. Partija je hnele prav zanimiv pot»k in jo »podaj prinašam-V sredo sem imel še zadnjo produkcijo, si-multanko. Namsravana je bila na 40 dbskah radi maiih prostorov pa je mogJo igrati samo 23 Igralcev. Rezultat je bil v 3 urah 4-13, —7, = 3 v enojo korist, torej za Bolgare že prav dober uspeh. Damski gambit Beli; Pire, Cvetkov io Spasov. Črni: Gcšev, Trajanov in Nejkirh. 1) d2—d4 2) c2—c4 e7—e6 3) Sgl—f3 d7—d5 4) Lcl—g5 Sb8—d7 5) e2—e3 c7—c6 Boilje je tu Le7. Orni itak ne more v Cambridge-Springs-varianto. dokler sc be'i ni odločil za Sc3. 6) a2—a3 LfS—e7 7) Ddl—-c2 Sf6—h5 To je prav Geševova poteza. Igral jo jc z tispehom tudi v Miinchenu. Najbrž pa ni korektna. 6) Lg5 : e7 Dd-S : e7 9) Lfl—d> g7—g6 Črni noče z Shf6 izgubiti poteze. Seveda pa lahko poteza s kmetom pomeni oslabitev. 10) Sbl—c3 f7—f5 Sedaj že dosledno. Drugače pride prej adi slej e4. 11) Sf3-e5!? S tem izgubi beli kmeta, dobi pa zanj zelo d"bro igro. Solidneje je bilo morda Dc2. 11) ... Sd7 : «5 12) d4 : e5 d5 : c4 13) LA3 : c4 De7—e5 14) Lc4—o2 Sh5—g7 lo De5:, 15 Lh5: 16) De2. Io De8:, 15 Lh5 : gh5: 16) De2. 15) 0-0-0 S km-citom manj mora beli že igrati ostro. Računa s tem, da črni itak ne more kratico rohirati, ker bi točka g6 dopustila napad na h-liniji. 15)... Dc5 : e5 16) h2 — h4! Lc8—d7? Skoro gotovo bi bilo treba tu igrati ho, ker sedaj ima beli na h-linlji močan pritisk. 17) h4—li5 0-0-0 18) Dc2—a4 a7—a5 Pribl žno edina poteza. Na a6 pride seveda 19) Lg6:. hg6:, 20) Dh8:, Fh8:, 21) La6: itd. Tudi Kb8 je slabo, ker po menjavi ns g6 ob\nsi Ld7. Na Dc5 pa dobi beli z 19) Th4! in Tc4 ali b4 močno igro. 19) Kcl—c2 Krije skakača in grozi b4. 19) ... De5—c" 20) b2—b4 b7—b5 Črni se po ab4:. 21) ab4: boji napada m gre zalo v končnico s tem, da vr;iča kmeta. Račun pa se ne obnese. 31) Da4 : a5 Dc7 : a5 22) b4 : a5 Kc&—c^ 23) Kc2—b3! Kralj bo branil močnega a kmet«, ki ga je črni hotel osvojiti 23) ... e6—eo 24) a3—a4 Ld7—e64-Bolje naibrž takoj ba4:+. 25) Kb3—b4 bS : a4 26) Tdl : dS! S sledečimi potezami si beli zasigura odločilno prednost. 26) ... Th8 .- dS 27) h5 : g6 h7 : gb 23) Thl—h7 Td8—d7 29) Sc3 : a4 Sg7—eS 30) Th7—hS Črne figure stoje slabo, beli pa vedno grozi prod reti z a-kmeiom in še povrh umreti s svojim kraljem na c5. 30) ... Td7—e7 Ali Sd6 31) Sc6; 31) a5—a6 Le6-c8 Ne e4. 32) a7, Kb7, 33) Sb6. 32) Kb4—c5! e5-e4 33) Sa4—b6 Te7—e6 34) Ke5—d4 Te5—e7 35) Sb6 : c8 Kc7 : c8 36) Th8—g8 Dobi kmeta, ker Te6 ne gre radi Lc4. 36) . •. Kc8—c7 37) Tg8 : g6 Kc7—b6 38) Le2—c4 Se8—g7 39) «2—g3 Kb6—c7 40) Tg6—f6 Kc7—b6 41) Tf6—f7! c6-c5+ 42) Kd4—c3 Te7—a7 Na Tf7: dobi 43) Lf7:, Ka6:, 44) Kc4. Kb6, 45) Kd5 ter Ke5—f6. Sedaj pa ima beli še dežje delo: 43) Tf7—f6+ Kb6—c7 44) Lc4—bo Kc7—bS 45) Tf6—b64- in črni so se vdali, ker pade še c-kmet. Vasja Pire. Fenfa Vojak svetovne vojne je dožive' stvari, ki so mu pretresle dušo do dna. Spoznal je v*o grozo in etra-hote. kar jih premore prenesti to drobno bitje na zemlji, z imenom: Človek. Dogajale so se reči, katerim ni mogel dajati sam »meri, am= pak jih je vodila težka zgodovinska nujnost mimo vsega, kar je osebnega. prepojenega s čuvetvom, radostjo ali bolečino. Tole ie odlomek iz spominov, kakor mi ji'b je te dni pripovedoval in kakor sem sj jih zabeležil. Svet je neskončen in Sibiri* ja, kjer je kot vojni ujetnik dobil delo pri kmetu, je prostrana kakor neskončnost brez meja. Ta.iga. Skrivnostna in molčeča, grozeča, kakor varaj ča v sebi milijon skrivnosti, se razprostira črna. daleč, kamor ne more več seči o'o. Molk pragozda plava nad vsem, nepredirna goščava, kamor še nikdar ni stopila človeška noga, v kateri še ni zapela sekira svoje p=smi Grozeča daljava vsenaokeli, nemogoče je ubežati, tu je človek sam. kavor sredi sveta. Daleč je domovina s svojimi pisanimi holmi, tisti Breg s kočo, vse je tako daleč, nedosegljivo, namesto vsega tega: mala sibirska vasica sredi stepe, med Sibirci živiš in si vojni ujetnik Neznano, čudno, silno hrepenenje po daljnem domu vstaja v tebi. T;>m daleč je fronta (Sibirri so si predstavljali sovražnike kot nečloveške pošasti, ki imajo noee, samo kot ljudi ne. Zdaj so videli, da smo lju-dje, kakor oni in da je bilo vse skupaj laž). Počasi se je vzdignil mesec izza Tajge, razlil svojo bledo luč po vasici, osvtelili koče, dvorišča. Na plotu je slonela soseda, kmetica in krčevito pla' ala. Dobila je poročilo da ji je padel mož na fronti. D Igo časa je tako slonela in se ni mogla pomiriti, široki mesečev obraz kakor da se je porogljivo režal ženi, ki je v obupu vila roke proti nebu. Z druge strani vasi se je začulo petje, spremljano z veselimi glasovi harmonike in razposajeno vriskanje deklet. Noč v stepi. Treba je bilo ltl kosit pšenico, zato smo zapregli konje v stroj ln odšli v step: dva že starejSa moža ln Fenja. V baloganu — v leseni stepakl koM — je bilo skoraj tesno za štiri osebe. V enean kotu pri vratih je bilo ognjiSče, nad katerim je visel kotliček za kuhanje. Tu v baloganu smo živeli ves Cas poljskega dela Treba Je bilo urediti ležišča, za kar je poskrbela Fenja. Starčka sta spala skupaj v enem kotu, midva s Fenjo pa vsak v svojem, tako da sva se skoraj dotikala z nogami. Zvečer po delu smo vsi štirje utrujeni posedeli okrog ognjišča. Starca sta še po večerji z vnemo pripovedovala o svojih junaš' ih pohodih na Altaj ali na kitajsko mejo ta sta hotela, da bi ju poslušal, toda bil sem preveč utrujen. Videl sem, da se Fenja dolgočasi, toda nisem ji mogel pomagati, čeprav se je večkrat z žarečimi očmi. polnimi »strasti, ozirala po meni. Molčal sem. Fenja je bila lepo dekle in si je želela življenja. Tu v stepi ji je ginila strast ln mladost. Bila je prijazna z menoj, b:lj, kakor Je prav. Med tednom smo pokosili vso pšenico in drugega dne dopoldne Je ded odpeljal kosila! tn žetveni stroj v mesto, ker je bil stroj izposojen. S Fenjo sva ostala sama Njena družba ml je bila neugodna, zato sem ta o j po kosilu zajezdil Sirka ln Jeasdil daleč k svojemu znancu šele proti večeru seim se vrnil, da sem napojil kobilo. Pri večerji je bila Fenja zelo molčeča, čeprav nI bila to njena navada. Videl sem, da je zelo razburjena ln da bi rada nekaj govorila. Sedla je na travo pred baleganom tn me povabila, naj prlsedem. Cutll sem, kako se Ji je tresel glas, ko Je govorila, in kavo je vsa drhtPla, vendar si nisem predstavljal, da Jo bo strast tako prevzela. čez nekaj časa sem 11 odgovoril, la sem zaspan Ia da grem spat. Stopil sem v balogan tn zlezel pod koAuh. Mehka toplota kožuha me je objela, toda po glavi so mi blodile neštete m'sli da nisem m-gel zaspati. Zunaj je bila lepa. Jama noč. mesec je Siroma razsvetljeval step ln vsepovsod je počivala mirna. negttma tlita a, okrog meseca bo se ovijali mehki beli oblački — kakor zlata ura, polteni v bombaž. Fenja Je še nekolik" *ase ostal" zunaj ta mislila bogvekaj. neto Je pHSla w balogan. obstala pri vratih ta vrgla nekaj suhih vejic v žerjavico na ogn«»čn MoKe Je stala pri vratih Ni vedela, kal bi srtrrila. čutil som. da se Je v nje< odigravalo nekaj silnega kakor strast, ta £ valovilo dušo, da Je bila vsa vznemir- jena. Kožuh sem imel potegnjen čez glavo ta se mu je ustregel. Arden si ie torej milijone /asigural. Pozneje si jc poiskal dekle, ki jc lutki kolikor toliko sličila. in sc z njo popeljal čez ocean. V Dublinu bi mu imeli izročiti denar, ki mu ga je zapusti' stric Tam so pa le zvedeli, kakšno komedijo je bil zaigral pa mu uprava zapuščine tc ni hotela izročiti Prišlo jc do dolgotrajne razprave, ki sc jc končala sedaj s tem. da mu jc sodišče milijone vendarle prisodilo, pred vsem tudi zavoljo tega. ker sc je bil med tem oženil s svojo spremljevalko. ?• v 4- 1 % „ i . * i . i ! Na berlinskem KaiHerdammu so imeH industrijsko razstavo. Med razstavljenimi delt tehnike je zbujala posebno pozornost ogromna lokomotiva, največja v Nemčiji les Navpično nitol® pri meduzah in morskih klobukih, seranični organi pr 2 žuželkah, barometri pri riba h in metuljih Le itnajfaeis del v. • s zadnji seji mednarodne a'r... Icmi.ie zrri3Ti sti v Londonu ie imel prof. I a v -.točk predavanje, ki jc /.budilo veliko zanimanja Prof. Tavistock je eden izmed najbolj znanih raziskovalcev v ga gospodarstva. s? & ^ & fA g! ©Siirr-vlfa delo, večina lenari v področju političnc- desei stvar in od prof sekund (!) kakor znano, •ori, i in p rak: n s d a.i i. 4 Milijone let. preden si je človeštvo moglo izmisliti seizmografsko vertikalno nihalo kot beiežnik za ravnotežje in pretrese jo narava sama ustvarila takšno pripravo. Na potresemeru je slavni sestavni del zgoraj zelo obteženo n*->vp!čno nihalo, ki zapisuje s svojimi šibi valovanje tal. Organ. ki deluje po ist^n. principu, je dala narava, n. pr. meduzam in morskim klobukom ob robu njih žoličastih dežnikov. Ta organ hclcži d r a in omogoča tem živa 1 i a i e t e ž n «» sil" da inorri/i tudi v najmočnejših valovih plavati vedno v ravnotežju. žuželkam je narava zgradila posebne be-ležnike za »tresljaje v nogah in med telesnimi obroči. Oklep okrog telesa, te živali prav za prav zapira od zunanjega sveta. Toda vsak pritisk od zunaj ali vsak najmanjši premik podlage ki jo otipavajo, občutijo natančno v notranjosti. V vezivu njih telesa, ki vodi od enega te-losripga obroča do drugega aH od enega. resnici K drugačna Nasprotje j pa gre po tnoenju j ia rovaš neverjetne clo- srati.-iikarni je pokazal, da /računa! ie, (ta bi vsemu lovestvu ne zelo niajhei' del ljudi produ bilo tre-ba tako rekoč nič delati, pa bi ven darie živelo dobro Če delimo število dc lovnih ur. ki so potrebne za zadovoljitev človeških življenjskih potreb. ., številom na svc-tu živečih ljudi, tedaj pridemo po pro! Tavistocku do prenenerljivcga rezult.it-:., da a visrocsa -1 i i ves*e Seiiooc. Z mnogimi opravlja U tivno delo. dočim pretežni del ljudi enostavno lenari. Gospod profcsoi sc jc zmotil nemara v tem. da jc ;tel tudi doienčke in bctcžiie staroke med »iste, ki bi morali vršiti deset sekund produktivnega dela na j dan Dalje m^ti ^ -^ l, t- * i unro.-i !iic L-^i ! ■S lil S & is Sit, Simbola m Abesinije bosta zamenjala prostor bi bilo vsakemu človeku treba delati le po predstavijj je tudi veliko vprašanje, kai si pod »življenjskimi potrebami«. Spomenik fcfalp M&zsm&m ¥ Parizu &ako se je spremenil prvotni ssnr^tek zaradi marsejske ts?agedife :oj»>men:k našega V deškega kra-ja- k. su gil odkrili le dni z velikimi svečanostmi v I'ari.---j i-nia kakor pišejo sedaj pariški I precej zamotano /.godovi no. Prvotni načrt ipi Mu \ ima Reala de la Sarte je pred- stavljal prav za prav kralja Petra Osvobo-(btelia na konju, kako fHidaia ^voiemu na; ^lediiiku Prsr.ehet >i |e D tieie! sabljo. medlem ko drži maršal d'Lv.-perey vajeti. Kralj l edin te-.j na svojem zadnjem [potovanju v O iJoni pomeni za moža toliko kakor žena. ka >e'e prava žena mu ustvari pravi dom. bom ]e najlepši okvir, ki obdaja najlepšo poric-iK) srečno družinsko življenje. i>om ie ti^to, j>o čenier človek hrepeni, če ■2n n-ma, in za čimer žaluje, če ga ie izgubi! IMuii -aliko (K>»taiie paradiž ali peklo. To je .»dvižno od tega. kako si tra človek ob- ikuie 1'ou; ni mrtva -stvar temveč nekaj žive---a in kakor vse živo- ga ie treba gojiti in ne-iova' i t 'O;h r^iant- rešilni otok v oceanu t»ve-la to ve nihče !>oiie nego tisti, ki so i>om /.ahteva otrok, kakor gnezdo inladi- če\ /.aHužit. 6i dom in ga imeti, bo vedflo / \ i 'ca; ka t>an ia prave ljubezni. Dom -->ioji m pade z ženo. kaiti žena je in •^taiu- nieaova duša JESENSKO IN ZIMSKO BLAGO / \ OBLEKE, POVRŠNIKE, PLAŠČE, SUKNJE itd. ; JJOGATI IZBIKI NUDI OEAGO S C H W A B Ljubljana, Aleksandrova 7« VELIKA ZALOGA KONFEKCIJE ZA GOSPODE IN DEČKE. i'raneijo ta model pog'edati in oceniti, pa je mar-ejska tragedija ta namen preprečila Pozneje je pri.šio do isrditih napadov proti kiparju, ki so včasih prestopili vse meje. Očiiali tso mu. da hoče ustvariti konvencio-ualno delo iKrj-olnc-ina v duhu preteklega stoletja, še bolj pa bivšega bojevnika ;.n enorokega umetnika napadali zavt>!jo njegove pripadnosti k skrajni de^n^ci. Nasprotniki pa niso dosegli, da bi se lo naročilo preklicalo in del Sarte ^e ie zadovoljil samo s spremembo prvotnega načrta, kakor ie to zahteval položaj po umoru. Na sj>ome-niku. kakršen je sedaj, sedi kralj Aleksander na konju 'n sprejema ^ablio iz rok svojega stoječega očela. Ob začetku umske zgodovine stoji volkulja. ob začetku še starejše etiopske zgodovine pa lev Judeje Obe ž.ivali, ki sta postali visoka simbola, sta sedaj zamenjali prostor. Volkulja odpotuje v Addis Abebo, lev pa k Tiberi kjer ho na Cesti zmngo-plavia veselM oči in srca impei ialističncga Rima. K h rvtoiinska volkulja sicer ni rimskega i7/,"-: a Izvira namreč iz dežele Ktmskov, kje.- je zagledala luč sveta že p ed petim stoletjem pred Kristusom V srednjem ve- , ku je stala pri Sau Giovanniju v Lateranu i in so jo 1. 1741. od tams pravili na Kapitol. j kjer so jo pc»zneje razstavili v konservator- i ski palači. Zdi se, da je Rla1;« tu približno na tistem mestu, kier je proti koncu 6. • predkrščanskega stoletja bila razvijajoče- i mu se mestu pod seboj za simbol. Otroka, ki pijeta iz njenih prsi. sta na- j stala v poznejšem času, kakor kažejo zna- ! ki. Vendar pa je videti iz vse postave vol- j kulje in njene drže. da dvojčka nista sme- ; la manjkati. Vse na njei ie jasen znak za j poslanstvo, za. katero se čuti poklicano kot mati. Vemo tudi. zakaj so morali prvotna dvojčka zamenjati z drugima. Bronasti kin je namreč 1. 65. pred našim štetjem blisk Priprava za svetovno razstavo v Parizu 1. 1S37 oropal podstavka. Kip so shranili nato v podzemeljskih prostorih Jupitrovega svetišča. od koder se je vrnil v srednjem veku brez Romula in Rema na beli dan. Dvojčka so mu dodali spet šele v 15. stoletju in ju je izdelal Antonlo Pollaiuolo. še iz drugih najdb je sklepati, da je kapitolin-ska volkulja že v najbolj zgodnjem času Rima dojila Romula in Rema. V resnici piedstavlja najdragocenejši spomenik la-tir.stva. Njena postava izraža neuničljivo silo. Ni čudno, da so njeno podobo vzeli v rimski grb. Kot simbol rimstva. ki nosi spet cesarski purpur, pride torej ta volkulja v Adis Abe-bo, kjer bo ra trgu pred postajo zamenjala leva Judeje, ki je doslej stoloval tam. Seveda ne pride tja nje original, samo posnetek, a ta posnetek bo še večji od originala. V Rimu ga ta čas izdelujejo v bronu in ga bodo potem poziatili. Lev iz Judeje pa sc bo prav tako kmalu preselil v Rim. Tudi njega so izdelali iz pozlačenega brona. Ta lev nosi dolgo palico koptskega križa s praporom vred in na glavi mogočno Salomonovo krono. Tudi on je prastar simbol. Tarike negest. zgodovina etiopskih kraljev, sc prične z Adamom. Po 35 pokolenjih se je rodil Salomon. ki mu je kraljica Makeda, pravljična kraljica i7. Sabe. rodila sina. Ta se jc imenoval po svojem starem očetu David, arabski pisatelji so mu dali ime Ibn Ha-kim sin modreca. Etiopci pa Menelik. Okrog 1. 960 pred ustanovitvijo Rima, se je rodil ta Menelik. ki mu je drugi Menelik sledil šele po več nego ?800 letih. Vsi vladarji Etiopije, kralji kraljev, so se s spomini na prvega Menelika imenovali leve iz rodu Judovega. Etiopija, ki je cesarskemu Rimu dobavljala antilope, povodne konje in krokodile za cirkuške igre. je morala oddati sedaj še svoj simbol Salomonovega kraljestva. Abesinsko cesarstvo kot takšno je izginilo s prizorišča. Njih lev bo simbolizira) na i Cesti zmagoslavja zmago novega imperija. Kam se bo preselil negus ? Pariz se velikopotezno pripravlja na novo svetovno razstavo v prihodnjem letu. Posebni strokovnjaki izdelujejo relief, ki kaže pogled na moderni Babilon z Eiffelovtm stolpom, Seino la okolico O abesinskem cesarju poročajo v zadnjem času. da se namerava nas liti v Ame-ki. drugi navajajo apet druge dežele. Resnica pa je ta. da si je sedaj kupil neko posestvo blizu ženeve, in sioer v prostem pasu pri Virtyju. 15 km od švicai.»ke meje. Ta prosti pas spada politično k Franciji, v marsikaterem pogledu pa ni pod-vržen francoskim davkom m dajatvam. člena noge do dragega, ležijo namreč čutne stanice. ki sprejemajo spremenljivi pritisk veznega tkiva, pritisk, ki izvira od podlage, na kateri žival stoji. Ti organi posredujejo mirujoči ali premikajoči pe živali tudi najbolj drobne gibe podlage.. Svojo nalogo vršijo kakor potresomeri, zato ?>o iih tudi imenovali seizmični organi. Kakor »i je rfba vsak čas na jasnem glede pritiska vidu, M jo obdaja, tako ve tudi metulj za vsakokratni pritisk v zraku. Ob rob "h spodnjih strani krfl je skrbna narava metuljem namreč ustvarila prave barometre Ploska kožna kupola leži tu v tenki gubi. Pod sredino kupole moli čutnica s svojim vrhom navzgor, fic zračni odpor pri gibanju kril pritten« na kupolo, se ta dotakne čutni ee in pritisne s ,«voje strani nanjo. Sila tega dražljaja j«* metulju merilo za brzino poleta. Iz neenakomernostl pritiska spojna kako mu je krmariti v poletu. Poroka z rokavico Na Holandskom se je svoječasno zelo razširil običaj »poroke z rokavico«, ki določa, da se more smatrati kakšno dekle za poročeno z možem, ki biva v kakšmi holandski koloniji, če so jo na Holarid-skem poročili z njegovo rokavico. Sedaj so v holandskem parlamentu po stavili predlog, da bi se ta običaj odprn vil. Imel je nekaj pomena v starih časih, ko je trajalo potovanje v kolonije dolge tedne, danes pa je brez smisla, ker je mo goče tudi najbolj oddaljene kraje holand-skih kolonij doseči v najkrajšem času z letalom. Tako pravi vrtaj poslanec, ki je postavil ta predlog. N A M E S T ANEKDOTE Angleški poslanik v Parizu je nekoč pred slavnostnimi gosti imel znamenit nagovor, v katerem je omenU, da zna tri francoc-ka narečja, da pa se kljub temu najraje poslužuje angleščine in je svojo odločitev utemeljil z naslednjim-! bePrvi fram co&k,i dialekt, ki ga znam, je jezik fran^os^e akademije, jezik peemrtnlkov. Ker pa sem običajen smrtnik, se ne drznem govoriti je rika nesmrtniikov. Drugo narečje, ki ga obvladani, je argot, govor pariškega podzemna. Tega jezika ee v tej odlični družbi ne morem poelužiti. Tretja vrsta francoščine, ki jo znam. je francoščina britanskih poslanikov. To francoščino razume v^ak Vn* g'ež. toda noben Francoz. Zato mi dovolite, da govorim angleški«. VSAK DAN ENA ^Nikar ne dajte, da bi težko delo prezgodaj uničilo vašo ženo — ta tlektrični stroj za pranje stori to mnogo hitreje.« f»Tidecs Tegncj " AUTOMOBIIISTI! NOVI SINGLE SHELL ^ "^ in zimo Start kot strela Dovršeno mazanje —^^^ NOVI DOUBLE SHELL A. Poitzer; /8 e o m a n K temu se ie pridruževalo Se to, da sem bil z Lawrenocom sprt in da sem mu ceo grozil, kakor je bila izpovedala strežaika Niti 5e bi bi' zdaj priznal, da je bila pištola šele potem ko sem ze spal izginila iz kabine, mi ne bi bilo dosti Korr ^ Preiskovalni sodnik je menda pričakoval, da se bom pod črncevo obremenilno izpovedbo zrušil ji vse priznal. Ker tega nisem storil, me ;e brez besede odS'o-vil Zani sem bil toliko kakor razkrinkan Treba le bilo še dobiti o meni podatke iz domačega kraja; vsie ostalo je bilo stvar državnega tožilca. 17. poglavje Nekaj tednov ie bilo minilo od tistih dob. m živa duša razen jetniškega paznika se nj brigala zame. Časa za premišljevanje o svoji usodi sem ime*! dovolj. Katerikrat me ie nehote obšla globoka ma o-dušnost Prihodnost se mi 'e kazala v najtemnejših barvah Ab je bilo še vredno živeti? Bil je vroč. soparen dan. Ležal sem na pogradu in strmel v pobeljeni, o rasti strop, ker je velik ogaben pajek prežal na žrtve _ V duhu sem znova preživljal razburljive dogodke zadnjih tednov. Še očj mi m bilo treba zapreti, da sem videl v pošastni razločtiostj vso pisano menjavo slik. Z enajsto uro usodnega 24. aprila se ie bilo začelo. Kam me je bilo od tastih dob privedlo iskanje uropanih maharadževih dragocenosti? Ali ni bilo med zakladi tudi mnogo pravljično krasnih biserov? Biseri pomenijo solze* Kdo jih je prelival za menoj? Milica? Marijana? Rožljanje težkega svežnja ključev pred celico mi je prepodilo otožne nrisli. Za ietnika ie zmerom dogodek, kadar odklenejo vrata. Dih prostosti pride do njega. Nisem se toliko potrudil, da bi bil vstal. Med me* noj in paznikom se ie bilo sčasoma razvilo nekakšno prijateljsko razmerje Tistih nekaj sto frankov, ki sem «ih imel. ko so me zaprli, m; j* dajalo možnost. da sem si privoščil to in ono olašavo. Tako rudi vsak dan stek'enko vina. Paznik mi k> ie opoldne prinesel Zvečer, preden me je zaklenil sem vselej postavil steklenko z vinom Dred vrata celice. Da me boste prav razumeli: polno steklenico. Ne vem ali ie *šef« opazil, da 9e nisem vina nikoli dotaknil Vsekako tli nikoli zinil besedice o rem A kakor sem rekel: postala sva bila dobra orijatelja Zda.' je stopil v celico. Ovratnik niegove um-rorme ie bi' odpet, čepica pomaknjena na zatilnik: po zariplem obrazu mu je curkoma tekel znoj. Vroče ;e bilo kakor v peči. »Vstanite. monsieur Weindal!« Je zakfical. Skočil sem pokonci. »Kaj je, šef? Ali moram k preiskovalnemu sod* niku?« »Ne. Obisk ste dobfR,« je odvrnil paznik. Nato je s prevejanim nasmeškom dodal: »Lepa gospodična vas čaka.« »Gospodična?!« sem razburjen vzklikniL Vroč val mi je planil v glavo. Milica! Paznik je 9e muzal in potrpežljivo gledal, kako sem si hlastno in nerodno privezoval samoveznico in sa pred majcenim žepnim zrcaloem ureja1 lase. Na srečo me je bal jetniškj brivec šele prejšnji dan obiskal. Bil je temnopolt kodrast jetnik, ki je znal spretno ravnati z britvijo čeprav moram reči, da me je nekam izpreletelo. ko se je z rezilom prvič približal mojemu grlu. Nu. počasi se človek vsemu privadi. Sicer mi ie pa dal jetniški brivec sirsko častno besedo, da mu trj izmed štirih umorov, zaradi katerih je bil v preiskavi, po krivici očitajo. Srce m je burno razbijate, ko sem v spremstvu paznika, ki si je. prevzet od moega zgleda, spotoma zapenjal ovratnik uniforme, hitel po stopnicah nizdol. Nekaj mesecev življenja v tesn celici me ie bilo tolikanj strlo. da sem se bal liudi. Z občutkom, ki je bil na pol strah, na pol radost, sem vročično koprnel po trenutku svidenja. Za hipec sem skonai zaželel, da Mifcca ne bi bila prišla. Strašni sum. ki je v mojih mislh za zmerom ležal na njej, je pomenil najino večno ločitev. Vendar — ali je bdi ta sum upravičen? Vprašanje, ki sem si ga v samoti neštetokrat zadajal, je ostalo tudi danes brez odgovora. Ali sem smel prisojati Milici dejanje, kakršno bi bril umor svojega lastnega strica? Izginjenje pištole z moje pisalne mize in Milična izgubljena rutica sta sicer govorili za to — ali, mar niso pričali zoper mene še mnogo težji indicijS? In vendar sem bil nedolžen ... Nazadnje sem stal pred malim prostorom nasproti jertniške pisarne, ki je bil določen za sprejemanje obiskov. Nehote sem se obotavljal stopiti vanj. šele ko je paznik hrabriIno rekel »EntrezU sem pritisnil na vrata, ki so bila samo prislcnjcna. Solnce, ki je lilo skozi dokaj široko okno. mi je za trenutek oslepilo oči. Videl sem samo obrise vitke, elegantne ženske postave. Nato sem začul glas, ki mi je M dobro znan: »Bberhard!« »Marijana!« sem vzkliknil s toplim občutkom sreče, kakršnega že dolgo nisem več poninil. Zletela sva drug drugemu v objem. Šele mnogo pozneje sem se spomnil, da sva se ta mah prvič poljubila. Navdajalo me je blaženo čuvstvo otroka, kii je spet našel ljubljeno mačer Drug je obsuj drugega z vprašanji. In nobeden ni utegnil počakati odgovora »Šef« si je vihal brke in tenkočutno gledal v stran. Šele ko se je najino veselje razburjeno poleglo, naju je opomnil, da se morava po predpisih francosko razcovariati. Obiski so smeli trajati pičle četrt ure. Ko sva imela drug drugemu toliko povedati! TI.IDI VAŠ NOVI PLAŠČ — OH PAULINA KER DOBITE VSAKEGA DESETEGA ZASTONJ, O ČEMER SS NATANČNEJE INFORMIRAJTE V TRGOVINI KONFEKCIJA PAULFN, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 5. V predzadnji jesenski ligaški tekmi v Ljubljani se sr ca-a na igrišču Primorja ob 14.45 S. K. Ljubljana s KASK cb 13.15 predtekma Ljubljana II : Bratstvo (Jesenice) igr. Hermesa cb 10 Hermes : Olimp igr. Reke ob 9 Svoboda : Moste oh 10.39 Reka : Amater igr. Jadrana oh 10 Jadran : Mars igr. Mladike ob 9 Korotan : Grafika ob 10.30 Mladika : Slavija v Cel|ii: Atletiki—Rapid v Mariboru: Maribor—Celje In Železničar—ČSK v Kranju: Korotan—Slovan Albin Novšak trenira m skakalnici iz slame Kranj, 23. oktobra. Stari znanec te Planice Albin Novšak, fc je na zadnji skakalni tekmi v Planici dosegel »ov državni rekord v smuškem skoku z znamko 89 m, se že zda j pridno pripravlja za zimo. Na Polici blizu Kranja in nedaleč od banovmskega transformatorja si je zgradil že lani slamnato skakalnico, ki jo je letos še povečal, tako da je napravil umetni zalet Na tej novi skakalnici skače lahko do 22 m daleč. Idejo slamnate skakalnice ie naš Bine povzel po Norvežanih, ki so prvi uresničili to misel Norvežani in vs" severnjaki so seveda najboljši v smuških skokih predvsem zato, ker imajo zaradi ugodnih snežnih razmer priložnost za dolgotrajen trening. Toda kljub temu tudi poleti ne mirujejo in si grade za trening skakalnice iz slame. Kako važen ie sistematičen trening ze uspeh, tega se Novšak dobro zaveda in zato je sledil vzgledu mojstrov Norvežanov. Kakor je ta naš neutrudljivi skakalec sam pripovedoval, ima skakalnica iz slame ta trening prednosti pred pravo strmino Ta prednost je predvsem v tem. da se lažje vadi v odskoku na tleh. pr čemer si pridobi sigurnosti v zaključnem tele-marku Naravnost čuditi se je treba kako siguren je Novšak na tei slami Kar trenira in to že od julija, jp nadel samo trikrat. Sam pa je pristavil, cio je freba za skoke na tej skakalnic' mn^go več znanja in sigurnosti kol na snegu Če s,i le malo nesiguren v doskoku se že povaljaš v slami Naib^liš1 skoki s^ sp mu posrečili v sentembru ko ip bila 9'ama popolnoma suha Svoievrstno s'iko nudijo ti skoki še z*rad tega ker namesto snega leti za skakalcem slama vse dot'ej. dokler v krasnem telermrku ne pristane na strmim. Pri teh skokih vežba Novšak naibolj stil in do«kok Upamo, da bo Novšku ta trening pni-po- Podprite SK Lfubljano ! S.K Ljubljana potrebuje podpore da bo mogla še dalje sodelovat- v državnem prvenstvu Apeliramo za tn na javnost da pristopa v klub kot starešine ki plačujeio mesečne prostovoljne prispevke in imajo proti legitimaciji ugodnosti pri vstopnini na tekme ter aktivno in pasivno glasoval- no pravico na občnih zborih Prosimo da pri današnji tekmi zahtevate pri bagainah prijavnice in i>h izpolnjene nosljate na naslov kluba Reet^ovnova 0 pritličje V nekaj vrstah Kakor je bila letošnja nogometna sezona pri nas revna na mednarodnih srečanjih tako se za prihodnje leto obeta toliko bogatejša. Naša državna reprezentanca bo L 1937 definitivno odigrala sedem meddržavnih tekem, za dve pa so pogajanja še v fcekn. Najvažnejša bo tekma z Italijo, dalje pa so zaključene še tekme z Madžarsko, Rumunijo, Belgijo. Češkoslovaško. Turčiio in Poljsko. E>r bo državni nogometni prvak skoraj gotovo sodeloval prihodnje leto tudi v tekmah za srednje-evropski pokal. se bo torej naš nogomet ob letn krepko uveljavil v mednai odni nogometni areni. Nova uprava JLAS. ki je bila pred kratkimi izbrana na te^jdni skupščini, je na svoji prvi seji sklenila sklicati redni občni zbor za 20 decembra. Po vsem tem se zdi da prizadevanja opozicije nek it 52 klubov za 1 sklicanje izredne skupščine niso imela nobenega Zagrebški Gradjanski odide prve dni prihodnjega meseca na veliko turnejo po Angliji kjer bo odigral pet tekem, zadnjo izmed njSb dne 25. novembra proti Westham Unitedn v Londonu. Misija ki jo je prevzel Gradjanski ni posebno lahka in skrbi nas. da kljub vsem ojačenjera ne bo mogel prinesti seboj mnogo lovorik. Ce ne štejemo funtov! mogel v letošnji zimi še do novih uspehov in bo naš Bine ostal tudi letos ljubljenec planiške publike Če pojde tako dalje, mu to tudi gotovo ne bo ušlo! T. V. Aosfiri cj «tf 9jo»fCfl Raanl listi so nedavno objavili vesti, češ da je avstrijski smuSki savez sprejel sklep, ki Je naperjen proti velikim skokom tn velikim skakalnicam Avstrijski savez je v tej zadevi poslal dopis, v katerem pravi doslovno: »Bodite kar pomirjeni, ker Je v tej stvari nastal nesporazum po krivdi novinarjev. (To je vedno tako pozneje Op. ur.) Informatorji so namreč napačno tolmačili novo točko našega tekmovalnega pravilnika, ki smo jo sprejeli na skupščini v Vrbi. Ta točka določa, da se vse skakalnice v Avstriji kategorizirajo ln dele v skakalnice za vežbanje do okroglo 35 m, v prvenstvene ska0: Pevski kvartet— 20.30: Plošče— 21: Lahka in plesna muzdka.— Praga 19.05: Odlomki iz čeških oper — 20: Zvočna igra. — 20.50: BaHet. — 22.35: Godbe za ples-— Varšava 20: Komorna glasba in petje.— 21.10: Mefen gtasberd program.— 22: Orkester mandolin in petje. — Dunaj 11.45: Orkestralen koncert.— 12.55: Lahka giasba.— 15.40: 30 let Bohinjske železnice.— 17.05: Koncert solistov.— 19.10: Klavirske skladbe. — 20.05: Zvočna igra.— 22.30: Lahka im plesna muzdka. — Berlin 20: Pester večer—22J0: Prenos \i Mur,-chena. — 24: Nočni koncert.— Miinchen 19: Koncert godbe na pihala.— 20: Prenos iz Berlina.— 34: Prenos operete »Indigo in 40 razbojnikov«. Ponedeljek 26. oktobra Ljubljana 12: Operetni venoki »s ploščah.— 12.45: Vreme poročila— 13: Čas, spored, obvestila.— 13.15: Slavni tenoristi 1 plošč-").— 14: Vreme, borza— 18: Zdravniška uxa: O zraku (dr. A Brecelj).- 18.20: Baletna glasba iz opere »Faust« (plošoe).— 18.40: Kulturna kronika: O prešcah (g. L. Mrzel). 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila— 19.30: Nac. ura; Kulturni pokret Slovencev v letu 1843 (Rudolf Dostal. 19.50: Zanimivosti.— 20: Narodne pesmi: igTa Kmečki trio, poje g. Svetozar Ba novec.— 21: Iz jugoslovenskih oper (Radio orkester.— 22: Čas, vreme, poročila, spored— 22.15: Za zabavo in za ples (Radio jazz. Beograd 17JO: Narodna glasba.— 17.55: Flavta.— 19.50: Orkestralen in pevski koncert—t21.10: Plošoe in narodne pesmi. — 22.20: Narodni plesi— Zagreb 17.15: Lahka godba orkestra.— 20: Orkestralen in pevski koncert.— 21.30: Lahka in plesma muzika.— Praga 20.15: Orkestralen koncert češke glasbe-— 20.40: Zvočna igra.— 22.15: Komorna gflasba. — Varšava 19.30: Koncert orkestra in solistov.— 21.45: Balade.— 22: Orkester in violina,- 23: Ples. Dunaj 12,20: Lahka godba,- 16.05: Iz zvočnih filmov.— 17.40: Slavček v Brahmsovih pesmih.— 20: Plošče,— 21: Orkestralen koncert.— 22JO: Lahka glasba,— 23.10: Nadaljevanje koncerta. — 23.45: Plesna muzika.— Berlin 20.10: Kabaretna igra za stare mladeniče.— 21: Lahka godb« orkestra.— 22.30: Nočni koncert.— Miinchen 20.10: Operni večer.— 22-30: Zvočna igra. 23.10: Plesna muzika. — Stuttgart 30.10: Pevski večer.- 21: Znamenite kapele igra" jo za ples,— 22.30: Mdodije za počitek. Torek 27. oktobra Lfobljaaa 11: Šolska ura: Zakaj živaK po zimi spijo (prof. Raf. Bačar).— 12: Re-produciran orkestralni koncert. — 12.45: Vreme, poročila,— 13: Čas, spored, obvestilo.— 13.15: Reproduciran koncert na wurliških orglah,— 14: Vreme borz«.— 18: Pestri zvoki (Radio orkester).— 18-40: Zibelka islama: Arabska puščava (g. Fr. Terseglav).- 19: Čas, vreme, poročilla, spored, obvestila.— 19.30: Nac. ura: Projekt prve veterinarske ambulante v Jugoslaviji (prof. Kester — iz Zagreba).— 19.50: 10 minut zabave: FoksJ-mukiton novosti. — 20: Orgelski koncert (msgr. Stanko Premrl).— 20-45: Bizet: Zbori iz opere »Carin en« (plošče).— 21: Ura skladb komponista Fr. W. Rus ta — igra Radio orkester.— 22: Čas, vreme, poročila, sporod.-22.15: Slovenske narodne pesmi (tercet Stritar ob spremljevanju klavirja). Beograd 17JO: Koncert orkestra.—18.10: Orgle.- 20: Prenos Snetanove opere »Prodana nevesta« iz Prage.— Zagreb 17-15: Lahka glasba orkestra. — 20: Prenos iz Beograda.— Praga 19.10: Koncert vojaške godbe. 20: Prenos Smetanove opere »Prodana nevesta« iz Nar. gledališč«. — 22-25: Lahka glasba na ploščah.— Varšava 19.20: Odlomki iz Lehairjevih opeTet. — 22.15: Plošče.- 20-45: Prenos Paerjeve opere »Ka-pelnik« iz Turina.— 21.45: Italijanske pesmi.— 22.15: Plesma muzika n« ploščah.— 17.30: Violinske sk!askimi atleti pa je trenutno prvi Nemec Wollner s svojim olimpijskim skokom 15.27 m. Nad 15 m so se pognali še Poljak Luckhaus (15.21), Norvežan Haugland (15.13), Finec Ilovaara (15.10), Madžar Sorolo (15.10), Finec Rajaesari <15.05) in njegov rojak Stiomela (15.03.) Tudi v skoku ob palici so se evropski at- še dolgo niso leti zelo izboljšali, čeprav mogli doseči standarda Amerike in Japonske. V tej disciplini je najboljši Danec Larsen s 4.10 m, le en cm za njim pa je Nemec Miilier. Naslednji v tem seznamu evropskega razreda je Madžar Bacsalmasi 8 4.04, nato pa še Nemec Scbulz, Ceh Kiasek in Šved G ustav s on, ki so skočili 4.02 m. Razen teh ima Evropa še 13 gkakačev, ki so ob palici skočili 4 m. Med metalci krogle je bil daleko najboljši olimpijski zmagovalec Nemec WClke, ki je z daljino 16.60 m daleč pred ostalimi Lepo znamko 16.23 m si je zasigural Finec Biirlund. Estonec Viiding pa je s 16.06 m tretji Evropec. ki je v tej disciplini prekoračil 16-metrsko mejo. Sicer pa je treba omeniti še pet evropskih atletov, ki so vrgli kroglo od 15.50 do 15.9S m, in sicer Poljaka Heljasza (15.99). Francoza Duhoura (15.86). Šveda Berga (15.84), Nemca Stocka (15.66) in njegovega rojaka Lamperta (15 50). V-disku eta na vrhu — spet dva Nemca, med katerima beleži Lampert 52.81. SchrO-der pa 51.72 m. Naslednji dve mesti sta zasedeni e Švedoma Bergom in Anderso-nom z daljinami 51.72. odn. 50.56 m. Preko 50 m pa so metali letos: Grk Svllas (50.45), Italijan Oberveger (50.31), in še en S ved Hodvall (50.16). ' V kladiv« je slika skoraj enako razveseljiva za Nemce in Švede. Spredaj sta dva Nemca. Hein in Blas (z znamkama 56.49 m in 55.04 m, tretji pa je Šved Warngard s 54.83 m. Za temi je Še šest metalcev, ki so prišli preko 52 metrov, in sicer: trije Finci, se dva Šveda in slednjič Nemec s 52.02 m. V kopju je Nemec Stflck spravil zlato olimpijsko kolajno, čeprav je bil na startu tudi dolgoletni svetovni rekorder Mat ti Jarvinen, ki pa takrat žal ni bil v formi. V ostalem pa v tej disciplini vodi letos tndi on z bajnim metom do 77-23 m in je Stock »le« drugi s 73.37 m. V nadaljnjem se vrstijo Poljak Lokajski in Finec Nikaanen s 73.27, nato Nemec Weimann s 72.24, Finec Toivonen s 70.72. Poljak Turczvk s 70.56 in Finec Vomio s 70.04 m, kaT 60 tudi vsi Evropci, ki so letos vrgli preko 70 m. Druge Je reševal* sam pa mora v fečo Preteklo sredo se jo pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. Fran Uorečan, nadaljevalo 21. julija t 1. pričeto kazensko postopanje proti 36-let-ntaiiii, ključavničarstva i-z, učenemu Francu Blažu iz Ljubljane. Obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilec dr. Julij FeHa-her, ga je karakterizirala kot profesionalnega goljufa, ki se rad peča z zakotnim pisaštvom. Ukiog sebe je zbiral naivne deželane m neveune meščane, pri katerih se je hvalisai 9 svojimi imenitnimi svezami in se pogajaj z njuni za razne posle, ki spadajo sicer v delokrog profesionalnih pravnih zastopnikov, katerim pa ravno t-i ljudje dokaj neradi posvečajo svoje opravke, boječ se predvsem velikih stroškov. Pri Blažu in morda še marsikaterih drugih sli čirih zakotnih pisarjih ki se ponašajo s svojimi »dobrimi zvezami«, pa bo se morali t-i naivneži neradi prepričati, da tudi ti »zastopniki« nele mnogo stanejo, ampak, tudi nič ne opravijo. Blaževe žrtve so bile precej številne, ker mu je uspelo, da je svoje mreže široko raz>-pletel in jih je tudi dobičkanosno izkoristil. Obtožnica mu je očitala lepo vrsto kaznivih dejanj, med temi zločinstvo obrtoma izvrševanih prevar, ker je 1. 1935. in 1936. vse do aretacije v- PiKlrečju in v Ljubljani izvabil od posestnika Franca Bevca nekaj nad 12 tisočakov, povrhu j »a še za boljši tek 15 kokoši ter večjo količino suhega mesa in žganja pod pretvezo, da bo v Bev-čevo korist vložil priziv pri okrožnem sodišču v Celju in stolu sedmorice v Zagrebu, proti razsodbi 6reskega sodišča na Brdu v neki civilni pravdi, ki jo je Bevc že itak pravnomočno izgubil. Bevc mu je za njegove »advokatske« posle izročal dobro jedačo in še ves denar, ki si ga je prislužil 8 trdim deloim, kolikor pa tega še ni bilo, dovolj si je v isti namen izposojal še pri sosed Ah. Še kratko pred aretacijo je Blaž poskušal dobiti od njega 3 tisoč dinarjev, češ da je vBevcu v neki pravdi prisojena sporna parcela, ki jo je zdaj treba prepisati na ime nespornega lastnika. Beve mu pa tega denarja že ni mogel več dati, ker ga pač ni več imel, pa tudi »posoditi 6e nd več dalo. Imel pa je tako neomajno vero v Blaževe sposobnosti, da ga je priporočal kot izredno spretnega »dohtarja« tudi vsem svojim, pravnih nasvetov in lekov potrebnim znancem. Na njegovo priporočilo si je Blaž pridobil novega kiijenta, ki je bil zaradi ne-kegs, delikta zoper moralo obsojen na 6 mesecev zapora. Sprva ta novi klijent ni mogel verjeti, da bi ga kdorkoli mogel osvoboditi neljubega posedanja v zaporih, če mu že njegov pravi zagovornik z diplomo ni mogel pomagati. Končno pa se je ta novi ldijent le vdal, saj mu je ta »hudičevo spretni dohtar« obetal, da ne bo presedel niti enega dneva v zaporu. Za pomilostitve-ne st-roške in druge pristojbin je plačal Blažu 1400 Din. V potrdilo, da je res po-krenil obetane intervencije pri svojih »zvezah. na ljub'janskem apelacijskem in zagrebškem kasacijskem sodišču, s katerimi da je tudi uspel, očita obtožnica Blažu, da se je izkazal z lažnimi potrdili. Obsojeni pa se ni dolgo veselil svoje prostosti, kajti oči so se mu kmalu odprle, ko je po pošti istočasno z amnestijskim ukazom prejel tudi povabilo ljubljanske kaznilnice, naj ta^ koj nastopi pripojeno mu kazen. Poleg teh soiinijskih intervencij pa je iznadljivi Blaž iznašel še druge dobička-nosne denarne vire. ki &o se mu stekali iz drugih sumljivih ^oslov. Ko je v socialnem uradu ljubljanskega magistrata funkcioniral nekaj časa kot sluga, je od neke raz-našalke časopisov v večjih in manjših zneskilh izvabil okrog 5 tisoč dinarjev nod pretvezo, da bo iz posl oval ugodno rešitev njene prošnje za podporo. Sveto ji je ob-ljubal, da bo dobila podporo za nazaj od L 1918 in za naprej vse do smrti. Spet oh drugi priliki se je Blaž poslužil funkcije davčnega organa in so predstavil v trgovini Nežike Štularjeve, ki ji je s ponarejenimi listinami pojasnil, da mora z ruhežnijo iztirjati zaostanke neplačenih davkov. Bil pa je precej popustljiv in je celo obljubil za manjšo nagrado v znesku nad tristo dinarjev, da bo zanjo spisal prošnjo na upravno sodišče v Ce^u. da bi ji znižalo davke. Poleg teh prevar, prestopka zoper državno obiaatvo in zločinstva ponarejanja javnih listin je bil Blaž obtožen tndi prestopka tatvine, ker je svojemu glavnemu ki i jen tu Bevcu odnesel nekaj zlatnine in srebrnine. V teku prve razprave se je Blaž ki ga je branil dr. Lulik, še kolikor toliko branil. Ko pa so oškodovane priče pričele razkladati sodnikom potek Blaževega zapeljevanja, se je obrambi resignira.no odrekel, češ kaj mi pomaga, saj so se itak vsi dogovorili, da me bodo »potlačili«! Njegov branilec pa je le dosegel, da je sodišče pristalo na izvedbo novih dokazov, da bi se izkazala Blaževa nedolžnost glede očitanih po-tvorjenih poštnih priznanic. V tem času pa je imel državni tožilec za obtoženca ne-všečno priliko, da je zasledM še nekaj Bla-ževih grehov in jih vključil k stari obtožbi. Z današnjo razpravo je imel senat opravka celo dopoldne do 4. uie, ko je predsed- ZAHVALA TRGOVSKI SAMOPOMOČI V MARIBORU Izrekam toplo zahvalo, ki mi je po smrti mojega soproga EISENMANN ERICHA točno izplačala Izdatno podporo. Priporočam, posebno gospodarskim krogom pristop k tej kulantnl in dobrodelni instituciji. Maribor, dne 24. X. 1936. EISENMANN ELONKA a. & nik razglasil sodbo, ki potrjuje z neznatnimi izjemami očitke obtožbe in BJaževo krivdo. Ker je bil Blaž 4. juiija L 1935 za nekatere teh deliktov že sojen, je sodišče tedanjo sodbo in rešitev o amnestiji raz^ veljavilo in izreklo danes skupno sodbo, ki so je glasila na dve leti in pol robije ter na 180 Din denarne kazni, ki se je zaradi znane neizterljivosti takoj izpremenila v nadaljnje tri dni zapoTa. Častne državljanske pravice izgubi Blaž za dobo treh !et, všteje pa se mu že po prvi sodbi pre*tana kazen in sedanji pripor ter preiskovalni zapor. Oškodovance je sodišče zavrnilo na pot civilne pravde. Blaž je ob razglasitvi sodbe vidno s težavo požira? solzo, ki so mu hotele privreti v oči, gotovo razoč;v-ran nad nepričakovano strogostjo. Naposled pa je po krajšem obotavljanju priso-jeno kazen vdano sprejel. Iz Julijske Krajine Fašistična manifestacija katoliške akcije. Tržaški Šolski skrbnik je 9 posebnim Pred dnevi se je sestal upravni odbor Ka- ■ razglasom opozoril starša, da morajo svojo . j _ j r * kolikor ne vpisati na vt>e toliške akcije za goriško škofijo k slavno- i «*eco T*> dovršeni osnovni šoli, stni seji, ki jo bila posvečena proslavi vi- j <£^uje ostalih sredah Sol,_ _ *' ....J . v ... v ,,, , strokovne sole, J" ph mora oj»sLovati Bokega odlikovanja goriškega nadškofa j do H msgr. Margotti ja, ki ga je prejel zaradi svo- , Goriški občinski odbor je na svoji seji jih zaslug za itaJijanstvo v inozemstvu, j pretekli petek razpravljal o občinskem ! nrora/imn. Med drugim »o t>3i določeni 8 milijoni lir ta nova javna dela, tako za kjer je pred leti deloval kot pa peški diplomatski zastopnik. Predsednik odbora nisgr. Mazzi je imel govor, v katerem je poudarjal, da bo goriška Katoliška akcija tudi v bodoče zvesta imperatorju. Katoliška akcija občuduje hi je hvaležna duceju za njegovo delo ter si bo zaradi tega z vso-mi sredstvi prizadevala, da bo sveto na-č*io oblasti zmerom spoštovano. Tudi drugi govornik msgr. Monti je izrazil hvaležnost za to, da je sedanji režim ustvaril iz državljana — apostola m vojaka ob enem. Nadškof Margotti pa je izrabil svojo neomejeno hvaležnost viadaiju in duceju za novo gesto njune dobrohotnosti napram njemu in cerkvi V Gorici se bo vršil koncem oktobra proces proti Ivani Ipavčevi Mariji Novjnfte vi. Luki Kalanu in Francetu Najadu, ker so brez dokumentov zbežali v tujino. Pred goriškim sodiščem se je vršil v ponedeljek proces proti 25-lertnemu Štefanu Cernstu iz Gorice, ki je po obtožbi 23-septembra 1935. bres rednega potnega lis*a zbežal v inozemstvo in se tako odtegnil svojim vojaškim obveznostim. Černe je bil obsojen v kontnmaciji na 2 leti in mesec dni zai>ora ter 20.000 lir denarne kazni. — V Cerknem so napravili karabinerji na neko ovadbo hhšno preiskavo pri 25-letnem Francetu Močniku. V njegovem stanovanju so našli neko staTo avstrijsko puško, zaradi česar je bd Močnik prijavljen sodišču. Pomota. Pred dnevi je neki rtaJijansk' profesor izdal knjigo o naravoslovnih vedah za srednje šolo. v kateri je pomotoma omenil Istro v taki zvezi, kakor da ne bi pripadala Italiji. Tržaški listi M) zaradi tega takoj napravili napol politično afero, češ, da bi moral profesor po 18 letih »oevo-bojenja« in 14 letih, fašistovske dobe pač vedeti, da spada Istra v Italijo in ne >rda v JugoslaAijo ali (zaradi lepšega) celo v Bolgarijo ali Albanijo. Poostreno nadzorstvo nad cencni blagr. v trgovini na drobno. V snvslu poslednjih sklepov vlade so v posameznih pokrajinah že uvedli Telo poostreno nadzorstvo nad cenami blagu v premetu na drobno. Tudi goriški in istrski prefekt sta izdala te dni razglas, v katerem posebej opozarjata na sankci.js.ke določbe še zmerom veljavnega dekreta iz leta 1923. ki določajo za vse one, ki bi izvršili kakršenkoli prestopek prorti določbam o cenah, kakor jih določajo vsakokratni uradni ceniki, globe, ki segi-jo od 50 do 10.000 lir. V težjih primerih je določena tudi zaporna kazen do treh let. Na goriškem učiteljišču je te dni naprar vilo abi'iiTjentske izpite 37 dijakov in dijakinj. Med njimi je tudi 7 študentov slovenskega pokoljenja, kakor izhaja to že iz njihovih priimkov, kolikor doslej šo niso bUi poitalijančeni. nekatere šolske zgradbe, za spomenik na Osiavjn in nove ceste. Dobro tretjino te vsote bo treba kriti s posojili ali pa s prodajo občinskih nepremičnin. Poleg tega je občinski svet določil tndi 1.260.000 iir za zimsko poimoč revnim Goričanom. kar predstavlja glede na take socialne potrebe mesta že skrajni nrinkmunv. V Gorici je občinski stavbeni odbor zaradi regulacije mesta predlagal podestatu. da i .zda pogrebne odredbe, po k- lrata v Gonci in Trstu odredbo, po kater jt prepovedana prodaja vseh vrst novega vi - a do 30 novembra ti. V Istri je ta pr-. j*;i vina do 31 oktobra vsakega !e>'a. Tudi ROriš^: p -destat je preporoda! prodajo novega vin* p vseh k'k;ilih na področju goriške oW ne do 31 oktobra Poročali srno še o v! črt dredbi v Trstu. V Trstu so v n<«-icij (>o«i|>o/no pttr-Klavili stoletnico paropiovue moralo biti v zastavah in pri proslav s<- vKleiovaje vjk* fs-šisti-čaie organizacije. K proslavi so prifiš genovski vojvo-ia, prometjii mijiisim Ben-ni in drtavn, prdtajnik H'.«f^Venittri. V Portorožu imajo centralno piloteko Šolo. V zadnjih aneiL so se podolmo kakor ▼ Puli razširilo po letovišču trovor>a. da bo šola ukinjena, kar je seve0.000 lir. Sred- j . .. , . siva naj bi se zbrala s prodajo nekaterih i obresti tudi konvemralo. Koliko je ^našar občinskih zemljišč. Demografski podatki. V jotilfH pokra, jjui se je meseca septembra rodilo 28^, umrio pa je 211 ljudi. Od tega odp de na Gorico 66 rojstev in 62 smrtnih primerov. V istrska pokrajini se je v tem mesecu redilo 537, umrlo pa je 2^7 ljudi Naravni prirastek znaša v Istri kar 2AO, v Pi>li, ki la subskripcija v gotovini. nI znano. V Poreču, kjer imajo edino srednjo tijsko šolo za vso Julijsko Krajino, ae je vršil zsdnie tedne strokovni tečaj za podeželske učitelje, ki jih mislijo namestiti pri tako z varuh Fainovih kmetijskih tečajih. Tečaja se je udeležilo 63 učiteljev iz 13 pokrajin. DAMSKE PLAŠČE dekllSke tn otroške v vseh velikostih, kakor tudi vso ostalo dama ko ln otroško konfekcijo cenejSe vrste — dobite v največji izbiri pri F. I. GCRTČAR Ljubljana, Sv. Petra c. 29 Lastna delavnica za konfekcijo. Sprejemamo tudi po naročilu. Najslajša La najboljša krepiina pijača je BERMET-VINO, črnina t% fru&ke gore, Sremski Karlove! — Gost ačarjl nvdtte to Specijaliteto svojim gostom. V aodčkUi od 50 I naprej ga razpotja: B. Marinko v, Sremski Karlovci r uška gora. Iščemo t gospoda za Ljubljano tn okolico, ki imata dostop v plačilazmožne družabne kroge v svrho prodaje novoizišlega nemškega književnega dela. Najboljša nriložnost za trajen ia dober zaslužek Dopise jod ^Inozemska založna knjigarna« ua Alc-ma Compajij; d. z o. z. L . bljana. Cvetličarna 99 SPLIT nudi cenj. občinstvu za Vse svete lepe krizanteme, različne vence okras grobov itd. po najnižjih cenah. — Priporoča se najtopleje Frančiškanska u^ica 8, in aranžmaje za L EJ NEDIK. 9TV0RIL SEM C4RINSK0 POSREDNIŠTVO na Šmartin&ki cesti v znani Mencingerjevi hiši Vse v to svrho spadajoče posle bom opravljal hitro, točno in solidno. Informacije glede carinjenja dajem radevolje brezplačno. — Cenjene interesente prosim, naj se obračajo neposredno name. BRA JAN IVAN feivši carinski kontrolo*, POZOR! VSEm KUPCE m RHDIO HPRRHTOU! P rej nego kupite radio aparat, oglejte si neobvezno naš najnovejši narodni soreiemnik 5 elektronk — kratki, srednji in dolgi valovi Mesečna odnlačila H. S U T T n E R, MubUana ALEKSANDROVA CESTA 1 Din 193 - PHILIPS RHDIO SIMFONIJSKA SERIJA CENE MALIM OGLASOM Po 50 par m besedo. Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, bi ISčejo •hižb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in tenltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din S.— davka ea vsak oglas in enkratno pristojbino Din 6.— sa Šifro aH dajanje naslovov NajmanjS) znesek za enkratno objavo oglasa Din 20^—» Vsi ostali oglasi »e zaračunajo po Din L— za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— sa Šifro aH dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zantevate od Oglasnega oddelka »Jutra« TM« 2 . v rnatnkah odgovor, priložite »^a-aa T kihht-im*« Vm pristojbine aa male oglase Je plačati pri predafl naročila, oziroma jih je vpoelati ▼ pismu obenem % naročilom, ali pa po poStni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, ttčoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana« Din 20-IZ-3'SO Be««da 1 Din. lavuk 3 Din M Šifro al: lajanje oa-slova S Din. Najmanjši tnesek 17 Din Vsi na vinsko trgatev r gostilno »Dalmacija«, S>ška. Za razpoloženje skrbi dobra dalmatinska kap-Ifica in prvovrstni jazz. 25425-18 Zastopnike za obročno prodajo naših posnemalnikov brzoparilni- kov :td iščemu Ponudbe nasloviti aa »Persons« — Ljubljana, pošt. orednl 307. 31-1 Dijakom bežigrajskih šol nudim domačo p>o!jubno hrano od 2 do 6 Din; tudi mlečno. Vabim vse prijatelje na znane domače klobase vsako soboto in nedeljo. — Gostilna Ravbar, Bežigrad. 25447-18 Gremo! Gremo! vsi na Strelišče Podrožnik na dvjega zaj-ia drnge dol>Tot« za razvajen želodec. 35408-18 Danes v gostilno k Panju Ka veselo domačo zabavo, danes izborne domače krvavice pečenice in druga razna gorka in mrzla >edi ti. toči se priznano naj boljši dolenjski cviček, f' na štajerska vina sladki no vi mošt itd. Danes m vsak večer igranje klavirja, pet ■•e in še mnogo drugih rszmh prijetnih zalav, ta Vr. da ^e vsak gost že zi 0 denarn Hobro in po 1 zabava. Zato še Ja-vai in vse v gostilne Paniu, Vegova ul. '0. '■ras vljudno vabi in ;e •'inoroča Tone Hitč. go-(•ffnfčar. ?.r>t-?1-tn nTieče7i;ce >i portaffalka v gn-=t.'lni »m' ?"ajnvo?trn<. Tkalca spretnega ln aglnega za naročn- statve sprejmem. Ponudbe pod šifro »Spreten tkalec, na ogl odd. Jutra 24384 1 Strojni ključavničar lobi stalno službo, ako je zmožen natančnega dela. Ponudbe pod »Preciznost« 2 navedbo dosedanjega službovanja io plač« na ogl. odd Jutra. 351S7-1 Krojaškega pomočnika mlajšega, kateri je zmožen v i£d-elavi finih, velikih komadov, »prejme Kaltne-kar Jožko. Jesenice, Prešernova 7. 35135-1 Vzgojiteljico , perfektnim znanjem nem ščine in francoščine po možnosti t akademsko izobrazbo aH t maturo kla dgovor na ogi. odd Jutra o od »Lepa bodočnost S?«. 35^9-1 Bne««1a 1 Din davek S Din ki> Šifro al! lajanje naslova C Din N*«;maniSI tneeek <7 Din 2 krojaška pomočnika enera za velike komade po meri in boljšo konfek «!jo !n enega mlajšega — df.rej-m»m za Zasrrpb. Predstaviti se r nedeljo 25. v Vzgojiteljico perfektno v nemščini In francoščini iščem k trem jtrokom v starosti 4—9 let. Ponudbe na ogl odd. Jutra ood »Ljubiteljica otrok«. 35348-1 Izueenega mojstra za podietje z ravnimi ple-tilnimi stroji za trikotažo in s CORONA stroji za nogavice ter izbomo kro-jačico, k: bi vršila nadzorstvo kakor tudi sposobne pletilce sprejmemo. •— Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Organizacija«. 25338-1 Iščemo vsak dan več: ta.ih.aric. sobaric, d klet za vse. gospodinj ln raz ne ženske postrežbe za boljše prlvatn» hiše. ka varne ln hotele. Obrni ti se: Biro u Perrorlč B ogra/d. Pre>?to'onasled i r,st;lni r*ri »FarmoJtra« od ! nikov trer 12. telef. 29-5. aro. 25196-1 ' 681. 25474 1 G. Th. Rothman: Gospod Keiantiirnik gre m letovanje Frizersko vajenko in brivskega pomočnika, sprejme salon Pire, Ljubljana, Florijanska 6. 25454-1 Cviker in štancar oba perfektna, vsaki na srvojtan stooju, »e iščeta za tovarno čevljev na Hrvatskem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tovarna čevljev« 36406-1 Izvrstna kuharica varčna, starejia bi Sla k starejšemu gospodu kot gospodinja. Naslov v v»eb posl. Jutra. 3M04-1 Katera gospodična vdova ali ločenka posodi obrtniku do 10.000 Din dobi stalno mesto »ospod;nM. Ponudbe na ogl. ">dd. Jutra pod »Skupno gospodinjstvo«. 25380-1 Mesarski pomočnik mlad. dober sekač in naku-povalec dob: mesto. Pi_sm. ponudbe 3 sliko in spriče-val; je poslat na ogl. ">dd. Jutra pod »Soliden in zanesljiv«. 35372-1 Perutnina, med, ja.ica vedno na zalog po zmernih cenah. Trgovina Kmetijske družbe v Ljubljani. Igriška ulic« 3 (za dramo). Telefon 37-55. 35317-1 Praktikanta za lesno stroko, za nakup, prevzemanj im oddajanje iesa, po možnosti s trgov sko šolo in 1 inanjee na ogl. odd. Jutra pod > Cediva jo prikupi ji va.<. 25352-1 2 čevljarska pomočnika sprejme takoj Josip Pakovc Sp. Duplje štev. 17, Gorenjsko. J6107-1 Sprejmem takoj 30 dobrih, samostojnih ku-hari-c, ki opravljajo tndi druga hišna dela ter so voljne sprejeti mesto v okolici Beograda ali sploh v provinci. Humanitarna institucija vdov in samostojnih gospe, Zagreb. Ili-ca 30/1. Telefon 73-7!. Za odgovor poslati 3 Din r poštnih znamkah. 35236-1 Brivski pomočnik mlajši, dober delavec, dobi stalno službo. Frizerski salon »Luira.«, Kranj. Blei-weisova ul. 39. 25267-1 Mlajši vpokojenec veireiraj) v davčnih zadevaj] za blagajnika in hišnega upravitelja, dobi me- V*ak* besed* & lavek S Din u lajanje aaslovs 5 Din najmanjS' «n«**k 1? Din Mlad trgovski pomočnik popolnoma itvežbon v ina nufakturi, galanteriji io špe-ceriji. Išče mesta v trgovini v mestu al. na deželi. Nastop 16. novembra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zanesljiv pomočnike. 353i<>-2 Knjigovodja poslovodja Manrovec) — zmožen slovenščine m nem ččine 1 obrtno pravico — išče primerne službe Na slov pri Aloma >>mpauy d. i o. t. Ljubljana 25334 2 Hotelska kuharica išče službo v bol ji: reetav raciji. Ponudbe pod »W)0« na ogl. odd. Jutra •25309 2 Dekle vajeno slov. in nemškega jezika želi kakršnekoli zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Simpatična io pripravna«. 25426-2 Hotelski kuhar samev-toj n in nata':a-r Iščeta namestitve kjerkoli, po možnosti v gor skem hotelu. Ponudbe na ogi. odd! Jutra, pod »kuhar«. 25445-2 Orožniška kuharica želi službe proti mali plači. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna in poštena kuharica«. 25453-2 Dekle pridno in pošteno, z gospodinjsko šolo, vajeno kuhanja in vseh hišmh del, Nesrečna mati stara 31 let s svojim 2 meseca starim otrokom, prosi za kakršnokol, 7-apo»U-tev aR službo, da b; mogla svojega otroka preživeti. Poznif. Dečji dom Ljubljana. 35352-2 Vzgojiteljica z nemškim, slov., srbohrv., jezikom z večletno dunajsko prakso, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod — »Ljubiteljica otrok«. 25537-2 Mla jše dekle zmožno samostojne kuhe, želi primerne službe s 15. novembrom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kri-sta«. 25419-2 Pisarniška moč zmožna slovenske jn nemške stenografije, strojepisja.. francoščine in talijan-ščine. iiče službo. Ponudbe pod »Vestna uradnica« na ogl. odd. Jutr. 35275-2 Korespondentka perfektna, slovensko, italijansko. nemško, francosko, z dolgoletno nrakso vseh pisarniških poslov. |K>tova. nja. posebne lesne stroke,, prime reference in spričevala. želj primerne st.il-n-e službe, tudi na deželo. Ponndbe pod šifro »Inteligentna. zmožna, delavna« na ogl. odd. Jutra. 33277-2 sto Ponudbe na ogl. o«M. išče • primerno službo. — Jutra pod »Davčnj izvedenec«. 35MM Prodajalko manufaktur:stinjo prvovrstno moč. sprejmem. Ponud- Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Pepca Skrbeč, Trbovlje I.. Loke 354. 25592-2 Prodajalka dobro izurjena, pridna in be g »liko" in prepisi spri- 1 poštena, prosi zaposlitve, čeval na ogl odd. Jutra Ponudbe na ogl. odd. Ju-pod »Prijeten kraj«. ; tra pod šifro »Vešča«. 35339-1 25542-2 Direktrico Gospa srednjih let prvovrstno, popolnoma sa- brez otrok, sodjnisko lo-mostojno spreimemo za i čena. ne po svoji krivdi damsko garderobo. Fonud- Ste mesto gospodinje ve- železostrugar elektrikar in ključavničar, z večletno prakso nudi onemu, ki mu preskrbi pr kakeni večjem podjetju do bro in K'alno službo Din 500. Vešč poleg državnih jezikov še treh tujih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izkušen«. 25296-2 Dekle (sobarica) izučena šivilja, 1 znanjem Vjnščine, vajena nekoliko kuhanja io vseh hišnih del želi službo sobarje aJj v pomoč gospodinji. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod 7načko »Nastop takoj«. 3B263 Natakarica stara Si let, pr.kupljive zunanjosti, marljiva in poštena ,i?če službo za 16. november. Ponudbe na ogl. od.d. Jutra pod šifro »Gorenjsko ali Dolenjsko«. 35233-2 be s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Do t., m.« 33361-1 Tkalce (ke) za svilo na žakard in šaft stroje, prvovrstne, potrebujem za takoj. Nisiim Koen, Zmaj od Nočaja 9. Beograd. 35318-1 šča tudi trgov;ne 'n go-strlne. Ponudbe na ogl. »id. Jutra pod »Dobra gospodinja« Hotel . pension išče londina.rja z znanjem nemščine in iirva-ččiioe. Vrtno delo hišna in kuhinjska pomoč. Vprašati v hotelu Soča, soba 4, 31. X. ob 8. zjutraj. 35306-1 Frizerko z znanji*« železne, trajne in vodne ondnlacije. sprejmem. Pobrežje pri Mari-born. Aleksiandf. «7. 25381-1 Trgovski pomočnik mešane stroke. 3.gilen. vojaščine prost. 35—30 let star, kavoije zmožen, dobi službo za pod-riižnieo biiiu Maribora. Ponndbe na podružnico Jutra Maribor pod »Vesten sotrudnik«. 2K532-1 Uradnico sprejmemo v «alno <;!už bo z naftopom 1. nov. Potrebno Je. da vloži v isto podietje 20000 kar «=e jI po en-m letu preizkušnje povrne. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Samostojno vod«tvQ pisarne«. 25554 1 Služkinjo pridno m pošteno, katera zna kuhati, nekoliko šivati in voljna opravljate vsa liišna lela sprejme: Kocjan Josip, pekarna. Trbovlje L V ponudbe je navesti starost in pretekle službe. 35344-1 Trgovskega pomočnika tn marljivega sprejme v trgovino 1 moS. blagom. Predpogoj je znanje nemščine in slovenščine io dober računaj. Hrana in stanovanje v hiši. Upoštevajo se ea®o pismene ponndbe e prepis spričeval 1 navedbo sadnjega službenega mesta. Naslovljeno m Edmnnd Romih trg. Zg. Cmurek. poŠta Marij« Snežna. Nastop X. no-vambra. Fanta veš6>*gstojno kuharico. Nastop takoj ali pozneje. Naslov v vseh poslov. Jutra. 25212-2 Trgovski pomočnik mlad, r.možen vodstva podružnice, gre tudi v pisarno aij za občinskega tajnika. Ivan ftešerko. Velika Nedelja. 35234-2 800 Din dobi takoj na roko om, ki ve £a kako pisarniško mesto, bodisi privatno ali na uradu ia bi ga skušal s svojim posredovanjem dobit; za mi*ne, event drugo primerno zaposlitev. Onj. po-nu-lbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi na deželi«. 35SOM Prodajalka pridna in poštena, vsestransko verairana, zmotna slov. hrv. in nemškega jezika, vajoaa tudi v6eh pisarniških del. :šče službo takoj ali pozneje. Gre tudi za blagajničarko ali pisami-moč. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dolgoletna praksa«. 2&300-J Kuharica perfeiktna, srednjih let, išče mesta pr- boljši družini ali kol gospodinja. Ponudbe na podr. Jutra v Trbovljah pod Šifro poštena kuharica« 25M2-2 Dekle staro 18 let. k: ima veselje do gospodinjstva želi mesto k boljS: drnžini. Gre tudi brezplačno. Slavka Hočevar. Loka Zidani most. 33940-2 Trgovski pomočnik želi brezplačno pra.k tieimti v večji manufakturn. trgovini. Naslov v vseh posl. Jutra. 26341-2 Mlado dekle (Višteno V vseh ozririh, i*č« mesto sobarice ali za vse. Naslov v vseh poisl. Jutra.. 35367-2 Mlado dekle iWe me«ta za 1. november. Va'ena samostojnega gospodinjstva. Antotrja Kralj Sv. Potra eesta 60. mle-karaa. Natakarica pridna, ml:«da, simpatična, žcJl ali išče dobre službe, samo v boljše lokale ali restavracijo, najrajši v okolici Celja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pr.iinp-Ijlva«. 2531,1-2 Doktor juris vešč vseli odvetniških poslov. knjigovodstva. ve8 jezikov, stenografje. strojepisja. išče službo za zmerno plačo. Ponudbe n$ o?l odd. Jutra pod značko »Doktor«. 35513-3 Koncesioni rani stavbenik išče slirfbo. tudr izven Ljubljane, za nizek zaslužek. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Craditelj«. 35506-2 Vsako delo Ir sprejel uradnik, uradi male pokojnne. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Poitaaje«. man* Gospodična vešča šivanja, kuhanja, knjigovodstva in strojepisja (absolventka 4 razredov srednje šole a 3 razredov obrtne in gospodinjske šole) išče primerne zaposlitve; gre v modni salon, za blagajničarko, pisarniško pomoč ali vzgojiteljico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pol »Zaoeeljiva ia veelna«. 25-:»:-2 Brivski pomočnik soliden, dobe* delavec, bo-bištueer. s finim nastopom. iS če dobro službo. Cenj. pomivdbo na Otto Bombek. liruderman. Marenberg. 2G298-2 Gospodinja varčna (zna tudi šivati), vajena vstga gospodinjstva, gre k starejšemu ffo-s;>odu ali manjši družini. — Iiiiiiee na ojrl. odd. Jutra pod »Mirna 33«. 2&204-8 Mladenka čedne zunanjosti, iSlftna, ifče mesto začetne natakarice ali h kaki boljši dni-žinU Zmožna vseh del. Naslov t vseh potil. Jutra. 25a:i5-2 Prodajalka mešane stroke z 10 letno prakso v modni trgovini, zmožna nemščine, želi mesta kjer koli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »A-gilna«. 25568-2 Natakarica pridna in poštena, ki zna tudi šivati, išče slu-žbo v boljši gost:lni. Naslov v poslovalnicah Jutra. 35616-3 Gospodinja fina kuharica, 1 večletno prakso, išče mesta pri boljši obitelji ali gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštema 40«. 26612-ž Mlado dekle itučeno trgovine in znanjem kuhanja, išče službe, v mlekarni, slaščičarni ali kot pomoč gospodinji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delavna 1663«. Zaslužek Beseda 1 DU. 4>*ek t Du> ta llfro ali lajanje naalovs 1 Dia NajmanjB tneeek 1? Dia Zastopnike agilne za svoj lastni im-čun * kapitalom Din 1500 do Din 3.500 za brezkoD-kurenčni predmet »Trajni templanci«, iščemo. — V krajih: Ljubljana. Skofj« Loka. Kranj, Trlič. Radovljica. Jesenice. Boh. Bistrica, Kranjska gora, Domžale, Kamnik, Vrhnika. Rakek, Litija. Trbovlje, Zidani most, Videm-Krško, Novo mesto, Metlika, Ribnica. Kočevje. Laško, Celje, Slov. Bistrica, Maribor, Velenje, Slovenj-gradec, Rogatec. St. Konjice, Dravograd, Meia. Ptuj. Ormož, čakovec. Ljutomer, Mursk« Sobota. Reference zafeljene. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trajni zaslužek 17«. 25433-J Samostojnim trgovcem oddam zastopstvo, ki ga lahko izvršujejo v tvoji trgovini. V poštev pridejo ugledni in zanesljivi trgovci. V krajih Maribor, Ptuj, Ormol, Celje. Novomesto. Rakek, Jesenice na Gorenjskem in Črnomelj. Možnost dohodkov 3—5000 Din mesečno. Cenjene ponudbe z natančnim naslovom poslati na Ljubljana poštni predal »150 Kaven«. 25570-5 Poslovodja les. ind. verziran v mehkem in trdem lesu, večletna praksa, dober organizator in kalkulant, želi stalno mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod februar 37. 25593-2 Izložbeni aranžer dela razložbe vseh strok hitro in poceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvovrsten«. 25575-2 Mlada ločenka prijetne zunanjosti, vsestransko pridna ia poštena, vajena gostilne ter vsega dela, želi mesto natakarica ali sl čno. ponudbe na ogl. odd. Jntra pod »Boljši lokal«. 35681-8 Zakonski par brea otrok, išče sluibo u oskrbnika, hišnika ali kaj sličnoga. Razume vinogradništvo ln sadjarstvo. Kastni' takoj ali pozneje. — Štefan Juržič, Biatrica 30, pošta L-mbtrš, Maribor. 35527-2 Mesarski pomočnik veS6 v sekanju ia soljonju, vejA?čina prost, z dobrimi spričevali, priden ia pcatec. išče službe za takoj ali pozneje. Naslor v v«ah poslovalnicah Jntra. Državni upokojenec zmožen driavneffa in nemškega jezika, išče v Celju mesto skladišča'ka, Inka-. anta ali aličJio. Naslov v v*eb poslovalnicah Jutra. 36538-2 Potniki Beseda 1 Dia. lavek S Din šifre 5 Dia. u šifro ali lajanje oaalova Najmanjši 17 Dia Trgovski potnik upeljan ▼ špicerljem ln m.evakl stroki l&£e fia-mežčenja za Ljubljano. Ponudbe pod »Siguren naet/f)«. na ogl. odet Jutm. 25485-5 Potnike sprejmemo za obisk privatnih strank za Ljubljano, Sigurni dnevni zaslužek 50—80 Dm. Naetov v vseh posi. Jutra. 96366« Zastopnike - samoprodajalee za vse vetje mduetrijske kraje, u m aH, donoeen pre. i met. sprejme Zadrufa Progrea, Beograd. Mlati-šumima 1. Za skla^Mšfe potrebno 2—3000 Din. 2SS47-3 Med neston In deželo posreduje Jutrov mali 1'inliiT"1* Beseda 1 Dtau lavek 8 Dia za šifro ali lajaaie oaslova 5 Dia. Najmanjfi cneaek 17 Dia Učenca s primerne šolsko •»obrat-bo. kater; ima res vee«lje do trgovin«, sprejmem takoj v trgovino t mešani« blasom. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Na deželi 9»«. 85184*4 Priden močan fant z 3 meščaaaekima šolama, iiče mesto vajenca v trgovino. Naslov v vseši posL Jutra. 2548S-M Pekovskega vajenca sprejme pekarna Vertnik, Ljubljana, Tyrševa e. <*7. 3487S-M Čevljarskega vajenca sprejmem takoj. Pr. Ku-r«nt. Ces4a v Roino doline št. 12. 39604-*t Vajenca za mesarako obrt, Ičem. Stanko Ambroziš, meear, .Teeeniee. Učenca iz poStene družine, »prejme boljša specerijska trgovina v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Specerija«. 25600-44 Pouk Beeeda l lNa. davek 8 Dta ta šifro »U lajanje sadova r Dia Najmanj« atnk H Dia Nemški otroški vrtec * Dre vsak delavnik od »—iS učnina 860 Dia memeiuo. Naslov v vseh posL Jutra. 25064-4 Nemščino od osnovnih zadetkov do popolnega obvladanja poučuje profesor dr. Svoboda, Tavčarjem 1. 25415-4 EngHsch lcasona and eonraca Hiss Pari«. Dvoakova uL a, UL nadstr. 9550M , Instrnktorja Bfteaa. Plačam v daoarjtL, brezplačno stanovanje ia delna hrana. Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod *Tin in miren značaj«. Etndiant čtranger cbnrchs oompagnoee, »rš-fšee štediante sn medicine. But: eonversatoo sloveno-fran?ačoe. Ecrire: Ršnanlt, Poate reetante. Ljubljana. 2BB47-4 Pouk v nemški stenografiji iščem. Ponudbe z navedbo honorarja na ogl. odd. Jntra pod »Temeljito«. 25603-4 Prodam Beeeda 1 Din. davek 9 Din u šifro ali dajanj* naslova 5 Dia. Najmanjši taessk 17 Din Nagrobne sveče lepe ln poceni dobit« grl PROSLAV DOLBTBC VoHon A ML Kakor M t9« Cftllfi T.ie. KLAVIRJI1 H) pavi taa as m** riaebsas delo, teko rete tadl Vi «ada»- k bafvaib vaoreev rdeda «a bos od Boorjott iabrati pri svojem dobavk^ja ooc ti-janso rdečila sa Uoe, ki se poda najbolj vaši lepoti. Nikar se n« saneeite samo na približno te bero. 7aAva-Ijajoč barvnim vsoreem sd Bear jo« vam )s <»ogote-»a, (ia takoj pri »^»1" teberete oao rdeftilo, ki J« najbolj primemo "Vabtmva obraze. Fard pa^Hi ed Bourjou ss ročni isdeoa, s;erilisixanl v pari la ostanejo »a kvasti »Salno metki ia puhasti do keaAae »porabe ter nikdar ae po-«4asejo trd«. BOURJOIS Za suho razvijanje Ozolida prodam kompleten zaboj z vsemi prijiomočkL L Bonač, fieienburgova. atx»-« 2 pisalni mizi ortg. am-rikan~kl. prodam. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 88B6C-4 Trta tebera copljenk rajnih »o« pa dnevnih eenah. Kanetjaka družba Novi trg S. S60»4 Močan brek priptaven wm ia prodam. KoroSec Ivan. Bodica 10, po^ta Domfetle. asi0»4 Škripec (Tlaaehenzug) 3 tonxkl poceni na prodal, og'" ^ „ da ee Ipavčeva ul. 2 (^hinEngrad 1 prodajn. Pe- PretBcurišoe parnega kotla /Voefeoenmg') i«i jermeraoo pritličje, demo. 254SC-6 Otroško posteljo Dobro ohranjeno, poceni prodam. Naslov v ogl odd Jutra. 25493 6 Zaradi selitve prodam: l pisalno mizo (Altdeutscb). 1 lep stoječi obešalnik (primeren za čakalnice). 1 omaro s predali. I tehtnico, primerno za trgovino, 1 malo kuhinjsko omaro, 1 starinsko stensko aro in visoko o-maro z ogledalom. Naslov v vseh poslovalnicah Juta. 25379-6 Prek tn diro pndiB. trg D4. dvorišča. 3MB5-6 Kopalno banjo prodan. Vošnjakova C. JK8S-6 izve se: »Lava«, La£kc. Gramofonske plošče in gramofone bivše tvrdke A. Raeberf" dobite po razprodajnih cenah v Dalmatinovi al. 10. nasproti hotela Štrukelj. f SGS004 PeS za eentraljKi kurjava, aa toijnfio vodo, rabljeaM, pooend odda Sn čevtft, tbtrlboc, Slovenska & Jedilni servis Roeentfaai. kavni aer-ris Ro-seothal, aa 13 ooeb. padam. Aleksandrova tam 4, riL aad„ vrata K. Kuhinjsko kredenco novo, prodan. Breg, 160X1 Vidma/. 354«-« Divan prodam. Nat»iov ▼ Odd. Jutra. 25482-0 Sadno drevje a jeseneko saditev v ve-Iik4 izberi. Zahtevajte cenik. Drevesnica Kmetijske dražbe v Ljubljani, Novi trg S. S531S4 Prodam zbirk« kaktej ia d: noš s vsem priborom; dva p«: br.-ka ia jazbečaiko, vsak po 1% leta, počen", zaradi odpotovsaja. Justin, Prankopanska 91 (gorenjski kolodvor). 255112-6 Omaro za oblefeo posteljo, sočno omarico, železno peč, radi sciitsa poceni prodata. Vprašati v trgovini Bova/. Tjricvi f2. 25608-6 EmajBran štedlhiik don nov, prodam sa ke ceno. Ka ogled od niv ure in od 4.—6. v pkas n/L Kolodvorska 94 9iffiM Kotel aa tisoč a-jov, 2 modela aa milo, nov trlclke j tn b tolkel j prodam. Po:iud be na ogl- odd. .Trra »Koto«. 25566-« Kredenco ca jedilnico zelo lepo in masivno z veliko marmornato ploščo, radi selitve, prodam. Ogled le do ponedeljka do 3. popoldne. Več trafika. Mi-klošičeva M. 24651-6 Gostilna KMETIČ ALEKSANDROVA C. 5, nudi strokovno na ražnju pečene piške, na žaru pripravljene: jetrca, ledvifke svinjski kotlet,- bržolice, Cevapčlče in ražnjiče. Domače krvavice in pečenice. Vsako sredo, soboto in nedeljo na ražnju pečena perutnina. — Točimo izborno portugalko, Bermet, izbrana štajerska ln dalmatinska vina, ter ' .- no turško kavo. Se priporoča Kmetič. 4°A> -v * v tf / Nagrobno svetilko eltoraj novo zelo 'nP° ■ugodno Drodam. Sv Pc tra c. 48. 25643 6 Zbornik slovenske fotografije |>opolnoma nor, prodam skoraj pod polovično ceno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25653-6 Dvoposteljno pregrinjalo krasno, iz težke jvile, ter nov jmoking. usodno prodam. Skrabar, Cojzova ul. št. l/II. 25650-6 Beseda 1 Din. davek S Din Sa. šifro aH lajanje naslova g Din. Najmanjši inesek 17 Din »Slovenski pravnik« letnik }., 12., 19- in 21., kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pravnik«. 25532-8 Beseda 1 Din. davek 3 Din ta Šifro aLi dajanje naslova g Dio. Najmanjši tnesek 17 Din. Radio i cevni, najnovejšega tipa, Siroiiaan. Jsfcotam uporabni eli u radioamaterje. Rožna dolii a e. II./27. 25064-9 Radio aparat S cevni, najmodernejše konstrukcije, z vdelanim gramofonom za radiofonski prenos, zelo močan ojačevalec, poceni naprodaj. — Posebno pripraven za društva in javne lokale. Informacije: Realitetna pitama, Ljubljana, Wolfova J. 25576-9 Beseda 1 Din, iavek 3 Din ea Šifro s.11 dajanje naslova £ Din. Najmanjši tnesek 17 Din. •Več sukenj in oblek por«rri prodam. Naslov v v»± poslovalnicah Jutra. 3527S-13 Pohištvo Beseda 1 Din, davek 3 Dir iu Šifro al! iajanjr nrslova fi Din. Najmanjši inesek 17 Din. Orehovo jedilnico lepo, salonsko garnituro, »palnioo, proda privatna stranka v Domžalah. Cenj. Redka priiika« ogl. odd. Jutra. 35305-12 Pohištvo jDoderno, veJika izbera, po najnižjih cenah. Andlovic, pomenskega ul. 34. 25550-12 Staro spalnico fci drugo pohištvo, prodam. Naslov v vseh poslovalni-|Cah Jutra. 25 599-12 Spalnico It mehkega lesa, hrastovo Jleskano, dobro ohranjeno proda ABC, Ljubljana, Medvedova 8, poleg Gorenj-tkega kolodvora, telefon 24-44. 25516-12 Na obroke id aranilnt knjižice POHIŠTVO Največja Izbera vsako-vrstnega pohištva, sobnih in kuhinjskih oprav. Sperane spalnice, orehova korenina .... 50 5perane spalnice plesk. 1600 ...........400 postelje . . • • • 15" kuhinj, oprave . . • 650 kuhinj, kredence ■ . 850 kuhinj, mize . • • . 120 kuhinj, stoli . . « • 50 jtroške postelje . • • 825 >&roškl vložki , < « 6Ci otroški me d rad < • 130 madrael . . • * • 22»' žični vložki . « « t 90 gostilniški stol! . « » 22 laboi za premog < . 80 sabo) za smeti . . < 50 Izvršujemo pohištvena tn stavbena dela po načrtu. Sprejemamo vsa popravila po konkurenčni ceni. Se priporoča: Mizarstvo »SAVA« Rožna dolina Miklošičeva cesta 6. 2561(1-12 Pozor mizarji! V zamenjavo za novo pohištvo daj -m dobro ohranjeno motorno kolo Arlel 500 cm so!o ali s prikolico. Ponudb na ogi odd. Jutra pod »Solidno delo«. 23835 12 sssasns Beseda 1 Din, davek S Din !a Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši inesek 17 Din. Kislo zelje, repo in sarmo. prvovrstno, po brezkonkurenčni ceni, vsako množino, dobavljam — Floman, Ljubljana, Sv. Petra c. 81. tel. 35-39. 2B4-3S Ovčji sir s Gin car planine, prvovrsten v kolobarjih od 1—3 kg, prodaja po Din 18 kg franko, Banovinska Ftočna statiica, Livno. 25106-33 900 vreč moke o g prodam, franko SI rak. Din 290. dupllkat. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Moka«. 25685-33 Beseda 1 Din. davek S Din za Šifro ali daja-nje slova 5 Din. Najmanjši inesek 17 Din. Jabolka in hruške Ia blago, zimske sorte, skrbno odbrane na zalogi po zmernih cenah. Oglejte si »Sadno razstavo* pni Kmetijski družbi. Novi trg. 35316-34 Štajerska jabolka in hruške, sortirane, lastni pridelek, prodajam v skladišču tvrdke ABC, Ljubljana, Medvedova c. 8 poleg Gorenjskega kolodvora, telefon 24-44. 25518-34 gžSHGM Beseda 1 Din, davek S Din za Šifro al! dajanje -risiova 5 Din. NajmanjSI tnesek 17 Din. Nemške doge mladiče % rodovnikom, beJo-črne, proda Albin Vreček, Ljubljana VH, Celovška 34. 35653-27 j BOLJE boste živeli in več prihranili, ako imate ZEPHIR-peč, ker porabi samo 10 kg drv v 24 urah. I Izdeinjo: ZKPHLK d. d. Soboti ca. Zahtevajte brezplačen prospekt! TVORNIŠKA SKLADI9CA: LJubljana: Venceslav Breznik, Celje: D. Rakusch, Maribor: Pinter ln Lenard, Ptuj: Anton Brenčič, Brežice: Loschnigg & Schmidt. I Obenem prodaja prvovrstnih »ELITE« ln »EVA« Štedilnikov lz Iste tvornice. Francoske buldoge čiste pa«M, kiaane ekseoa- plare t rodovnikom, prvovrstnega pokoleuja, dobro vzgojene, snažne, prodam poznavalcem psov. Suboti-ca, Poštni pretinac 184. 36160-27 2 ilirska ovčarja 3 meseoe stara, eksemplarja ugodno naprodaj. — Lojze Možina, Zg. Šiška 234. 25648-27 Črna mačka katera sliši na ime Boby se je izgubila. Kdor jo prinese v Vrhovčevo ul. 5, dobi lepo nagrado. 25487-27 Aire-dal-terier mladiči čistokrvni, krasni eksein-plarji z rodovnikom. od jako dobrih staršev naprodaj. — Doberman, lep. čistokrven in zelo dobro dre-siran, naprodaj. Klemenčič, Karadžičeva 10, Ljubljana. 35537-27 Stroji Beseda 1 Din. Iavek 3 Din sa Šifro ali dajanje caslova 5 Din. Najmanjgi tnesek 17 Din. Zagel Kupim dobroohranjen. rabljen polnojarmenik 65—80 cm s priborom in iekomo bilo 35—50 HP, • stopnji-iasto rešetko Ponudbe t točnim opisom la najnižjo ceno poslati na: &auk. Za gTeb. pošt pret 69. ^9188-28 Eemington pisalne in računske stroje na dolgoročno odplačilo po nepovišanih cenah, kakor tudi sa vložne knjižice — prodaja zastopnik za dravsko banovino IVO KLARIC Ljubljana, Miklošičeva cesta 20, Maribor; Aleksandrova c. 43, priti., desno. Sprejmem zastopnike za vsa večja mesta. Obširne ponudbe poslati na zgornji naslov. 25171-29 Šivalni stroj pogrezljiv, nemški tabrikau i okroglim čolničkom ka ter! tudi Stika, poceni na prodaj. NOVA TRGOVINA TyrJeva 38. 85123-29 Pisalni stroj skoraj nov prodam po nitki ceni. Vič, Glince c. VI/3 25395-20 Šivalni stroji »Singer«, »Pfaff« ženski, krojaški in čevljarski, poceni naprodaj pri »Promet« (nasproti križanske cerkve). 23506-29 Dva parna stroja 30 in 45 KS in 2 parna kotla 35 in 35 kv. m površine, kompletna, z Armaturama, naprodaj po zel-o niz kii ceni. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Industrija«. 25262-S9 Stružnico za iete2o do 150 dolgo, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stružnica«. 25459-29 Beseda 1 Din, davek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSI inesek 17 Din. Avto prodam po nizki ceni, ogleda se Celovška 42. pri Vin-cak. 2&402-1O Motorno kolo 260 do SS0 ccm, i elektr. razsvetljavo, novejše tipe. v brezhibnem stanju, kupim. V račun dam 1 novo moško in 1 novo žensko kolo. Ostalo dogovoru. Nasloviti: Vesely Oskar, Stra-žišie 750 pri Kranju. 246S7-10 Štirisedežni avto kupim na obročno odplačilo. Točen plačnnk. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjen avto«. 25622-30 Motorno kolo znamke >Wandertr«, zadeto na nedeljski tomboli v Kram-fu, prodam za Din 5000. Vendramin. Igriška 6, Ljubljana. 25669-10 Izredna prilika! Tovorna avtomobila rab 'Jena, v dobrem stanju. Ford 2-tonskl. Citroen 2'/.-3-tonskl ter več oseb nm 5 ln 7 sedežnih 11 muztn ln ene 6 sedežna limuzina z taksi koncc sljo iz prve roke se ugod no proda. O. 2užek, Krupp zastopstvo, Ljub jana, Tavčarjeva 11. 25559-10 Motorno kolo starejši moder, prodam. — Vzamem v račun moško kolo. JošVo Sebenik, Knezova nI. 28. 25621-10 Glasbi l a Beseda 1 Din. davek " Din za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši inesek 17 Din. Pianino rabljen, dobro ohranjen, kupi Marija Kmetič. Kranj 25535-26 Klavir prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 253H7-36 Pianino malo rabljen prodam. Ponudbe na orf. odd. Jutra pod »Pianino«. 35401-2S Kratek klavir nov kontrabas in i. da.ro ia <"SchIagwerk) proda poceni Pra«. Slivnica 46 pri Mariboru. 25257-26 Kratek klavir črn, zelo dobro ohranjen, ter lepim glasom, ceno prodam. Zima, Volfova nI. JO/I, 25585-26 Salonski klavir skoro mor, proda« xa Dh 5000 U tapoMine. Bilko, Maribor, Tattenbacbova 27. Pianino svetovne tnamke, skoro nov, krasen glas — proda Dobrajc, Maribor, Tattenbachova 21> 95328-36 Kratek klavir zelo dobro ohranjen, prodam vsled preselitve. Cena 4.o(/A Din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25546-36 Klavirji! PLANINI ! HARMONIJI ! na obroke od Din S00 in na posodo najceneje pri Alfonzu Brezniku na Aleksandrovi c. 7. Velikanska izbira najboljših svetovnih fabrikatov Steinway, Boscndor-fer, Holzl, Forster, Stingl original, etc. Tudi preigrani klavirji in pianini, najmodernejši, vedno v zalogi pod polovično ceno. Harmonike vseh sistemov, kakor tudi klavirske harmonik« prvih tovaren ter vsa glasbila v veliki izbiri. Kupim Beseda 1 Din, davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Stare moške obleke, suknje, čevlje, perilo preproge kupujem, pridem pogledat na dom, plačam najboljše, pišite na Mara Andlovic. G-a-iueovo nabrežje 27 25496 7 Javorove klade neobrobljene, ▼ vagonskih množinah kupi Brača Lenard, Subotica. 25389-7 Jezice kupujemo ragonske množine. Stavite ceno za fran-ko vagon vaše postaje. — Plačilo takoj. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledal. 12. 25586-7 Sesalko centrifugalno sa 10—1B 1 na minuto, kupim. Medved Dolsko. 25357-7 Polnojarmenik (Vollgater) od 60 cm. naprej kupim. Lokomobilo od od 10—50 HP. J. S. Sobo-čan — Lipa, Beltinci. 25346-7 Stekleno stojalo za delikateso, kupim. Ponndbe pod »Vedikoet« na ogl. odd. Jutra. 25403-7 Frizerji! Aparat ta trajno oadulaol-jo vzamem na poeodo proti odškodnini, eventuel. ga pozneje kupim. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dober aparat«. 25356-7 Wertheimerco dobro ohranjeno kopirno. Popis blagajne in ceno na Posojilnico v Trbovljah. 25313-7 Stare moške obleke čevlje, perilo ln modro-ce kupujem. Pridem na dom. Dopisnica zadostu je. Alojzija Drame, Ljub iiana. Gallusovo nabr ž je 29. 25557-7 Žimnate modroce dobro ohranjene iz prvovrstne žime, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zima«. 25577-7 Fotoamaterji! zdaj je fas, da dastč v prodajo rabljene aparate, potrebščine, oziroma jih u-godno kupite pri Fototeh-niki, Ljubljana Prešernova 9. Zahtevajte priložnostno listo. Odlična izdelava vseh amat. del. 25649-7 Malo stabilno v dobrem stanju, kupim. Ponudbe pod 44509 na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. ragocenosti % Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - juvelir Ljubljana, Wo!fova ulica. I 1-2-36 Beseda 1 Din. 1a*»k 8 Din » Šifro aH lajanje naslova p Din Najmanjši tnesek TVRDKA A. & E. Skaberne LJUBLJANA - javlja la iemije do oreklica » račun tope« HRANILNE KNJIŽICE Mestne hranilnice in Ljnd »ke Dosojilolce. 149-16 Bančn« bom. zavod Maribor, Aleksandrova M, lcrrSoJe aajboij« aakn$ ln prodaj« HRANILNIH VLOO vseh denarnih zavodov. Za. odgovor Din 9 tnamk. 240-1« Hranilne vloge kupite ali prodaste najboljše potom moje pisarn« Rudolf Zore - LJnbljana, Gledališka IZ Telefon 38-10. 26155-16 Družabnika sprejme dobro vpeljana tovarna za povečanje obrata z gotovino Din 300 do 400.000 Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilen 99«. 25441-16 Vloge Zveze slov. zadrug članice, kupimo proti takoišni gotovini. Stavite ceno in višino vloge. Rudolf Zore, Ljubiiana .Gledal. 12. 25589-16 Vloge Mestne hranilnice Celje, večje zneske, kupimo za takojšno gotovino. Ponudbe s ceno stavite takoj. — Rudolf Zore, Ljubljana. Gledal. 12. 25587-16 Izrabite priliko! Vlagatelji Kmetske posojilnice ljublj. lahko kupijo za knjižice lepe stavbne parcele, ki imajo veliko bodočnost. Obrnite se na Rudolf Zore, Ljubljana, Gledal. ol. 12. 25588-16 Kateri prileten premožen gospod poeodi 10.000 Drn osamljeni, pošteni, prijazni vdovi s lepo hišo. Potrebuj« ta povečanje kupčije. Vrne po dogovoru. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Osreči pošteno ženo!« 25314-16 Družabnika ia manufakturno trgovino v sredini mesta, na zelo prometni točki, iščem zaradi razširjenja obrata. — Pismene ponudbe pod »Ma-nnfnktura« na ogl. odd. Jutra. 25647-16 Poravnave plačan ja dolgov posredovanja kreditov Id gotovine na hranilne knjižic«, nalot-be kapitala 'tndi hranilnih ▼log) zaščitne ureditve, davčne napovedi knjigo vodstvene revlzlit, bilance is vse drage trgovsko go »poderske posle izvede In izvedeniška mnenja oddaja coneeeljonirana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani Ceeta 29. oktobra (Rimska eestal H. 1. CZ* pismena lamke.; s&ei-ac pojasnila ina Kmečko zaščito vse poei«. Informacije, obračune ln revizije za upnike ln do'žnlke znižbo dolgov Vam strokovno zadovoljivo uredi Komercialna piferna Lojze Zaje Ljubljana. Gledališka ul. 7. (Za odgovor priložite znamke Din 5.—) 26316-116 Posojilo od 30—50.000 Din Sče trgovec proti vknjižbi na prvo mesto io desetkratnemu jamstvu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod št. »960«. 23280-16 Posojilo dobijo državni io samoupravni uradniki brei porokov proti taznambi na prejemke. Dopise na: Gra-djanska d.:on. štediona Da-ruvar, poverjeništvo ta dravsko banovino: Ljubljana, Tyrševa 53. Za odgovor znamke Din 3. 35608-16 Knjižico Mestne hranilnice 17.500, prodam največjemu ponudniku. Kovačič, Mesnič-ka ul. 13, Zagreb. 25491-16 Hranilne vloge vseb vrel kupuje po najviSj- ceni takoj v gotovini. Al. Planinšek Ljubljana, Beethovnova al. \4fL Telefon 86-10. 2J44£ Za 30.000 Din knjižic Mestne hranilnice Kamnik in za 10.000 Din Zadružne gospodin ske banke, ljubljanske, kupim. _ Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25450-16 Predno prodaste Vaše hranilne vloge ee obrnite za Informacije, katere dobite brezplačno v moji pisarni. Al Planinšek. Ljub1 jana. Beethovnova ul. 14-1. te lefon 35-10. 25642 16 Uveden trgovec rabi za razširitev delokroga tihega ali sodeluiočeea družabnika s ca 20.000 Din. Stoprocentna sigurnost in jamstvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana, center«. 25652-16 Prodam knjižico e«!»ke Kmetske po^ivinice. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »l.lOI Din«. 25634-16 m Beseda 1 Din. Iavek S Din za Šifro al! dajanje naslova 5 Dio Najmanjši znesek 17 Din Kožuhovino vseh vrst najugodneje kupite in Vam strokovno izdela Josip Dolenc. — Ljubljana, Sv. Petra e. 19. — Telefon 22-62. 233-,'JO Steznike nederčke v najnovejših oblikah, da postane dama vitka ln elegantna, izdelava po meri on O. Hutter, Gaj eva iVIL Cene nizke. 25416-35 V najem Planinski dom na Uskovnici dam v najem. Na-ančne informacije: Zupane Anton, Boh. Srednja va» 76. lastnik Planin, doma. 25274-17 Pekarno oddam v najem. Naslov t vseh. posl. Jutra. Pekarno t podružnico oddam v najem. Naslov v vseh posl. Ju-ra. j5308-:7 Trgovino i mešanim blagom, vzamem vnajem v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Promet 30.00* 353S2-17 Prekajevalnico z modernim strojem, na prometnem kraju. oddam ugodno v najem. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Prekaje-vainica«. 25324-17 Mlekarno zelo poceni prodam. Poizve se Mlekarna, Ambrožev trg. 25521- n Vodni mlin v rodovitnem kraju, rza- morn v najean. Ponudbe na podružnico Jutra Trbovlje pod šifro »Mlin«. 35096-17 Trgovino mešanega blaga prodom ali oddam v najem. Takoj. Centrum mesta. Po nudbe na ogl. odd. Jura pod »Blago«. 25567-17 Gostilno dam v najem na račun Ljub'jana-okolica. Polz-vo se pri Brcar, Kolodvorska 35. 25564 17 Lokali Beseda 1 Din. davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSI tnesek 17 Din Hotel aH penslon ali hiSo za to prikladno i:i':m -i!i vzamem v najem v gorovju nad 900 m. Ponudbe v nemškem 'e^iku na ošrl. odd. Jutra pod Hotel« 3534il -19 Modni salon Rozman Dvorni trg 3 (poleg univerze), izdeluie damske kroje po meri, iz najnovejših žurnalov, ki so damam na ogled. Istotam poučujemo krojno risanje. 25539-30 Delavnico na dvorišču. Mestni trg, približno 4X8.50 oddam za 1. november solidnemu lastniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna in čista obrt«. 25424-19 Lep trgovski lokal oddam po zel« nrzki ceni. P-orzve se Kolodvorska ul. 41. 25400-'.9 Lokal oddam s Inventarjem prt merno a prodajo mleka. ea-dja aH riaščič. Ce na nizka. Naslov v ogl. odd. Jutra. 25479-19 Gostilno v Zagrebu rwod«m i vrtom, leip lokal, bopaS tnv-enfcor, prikladen sa nočni obrat, brez konkurence. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3B330V® Delavnico veliko, suho ln svetlo ta Si*to in mirno obrt. oddam takoj proti nizki najemnini. Na željo tu dr stanovanje. Naslov v veehposl. Jntra. 3333l>-TB Bufet oddam. Naslov v vseh -poslovalnicah Jutra. 35330-1® Frizerski salon r Mariboru, novo urejen, radi družinskih razmer, prodam. Pogodbe na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Promet«. 35S8S-1S Modem lokal na prometni cesti, oddam ,1. novembra. Naslov v vset poslovalnk&h Jutra. 35543-18 Pisarno m suho skladišče sredi mesta, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabim takoj«. 25582-19 Gostilniški lokal v sredini mesta oddam kavcije zmožnim. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 25460-19 Pletiljstvo združeno z galanterijo in trafiko, zelo dobro upelia-no, v mestu, radi družinskih razmer takoj naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Priložnost« 25640-19 T Brežicah la akotiot agoda« vdajamo hite, stavbiUa, vtao grad«, sadovnjak«, aroodi rana vinogradniška pose stva, proti gotovini. Oprava Attemsovib posestev, Bre tiče. 112-80 Posestniki! za svoie resne interesente potrebuiera različne hiše, vi le, stavb, parcele in posestva. Prodato izvršim » največji tajnosti. Pristave, Franio, Ljubiiana, Eriavčr-va c. 4a. 249-20 Večja renovirana vila v Kamniku t 2 velikima in 1 manjš:m stanovanjem, 12 sob, postranski prostori. kopalnica, veranda, vodovod v vsakem nadstropju, elektrika. vrt s bišico, ob potoku, 1057 kv. m. primerno 7a penzijo, naprodaj. Cena Din 300.000. Prevzeti se mor« hipoteko Din 85.oon. Vprašati pri tv. »Po*ast« v Ljubljani. Miklošičeva cesta 4.IL 35318-20 beseda 1 Din. davek S Din za Šifro «l: lajanje naslova n Din Najmanjši tnesek 17 Din Večje hiše trgovske in stanovanjske, r. dobrim donosom v Ljubljani in periferiji Lepe vile eno- ozir. dvodniSnske, komfortne, po ngodnib cenah. hipoteke ta prevzeti. Posestva !>o vsej dravski banovini, v različnih cenah in veliko-eriferiji proda Pristavec Franjo Ljubiiana, Erjavčeva c. 4a. Telefon 23-81. — Nasproti dramskega gledališča. Veliko zemljišče sedaj lep travnik, trasna lega. na periferiji mesu. zelo poceni naprodaj. — Sprejme se eventuelno tudi knjižice. Naslov v vrefa poslovalnicah Jutra 35387-30 Hišo eno ali dvostanovanjsko t nekaj vrta .kupim za gotovino. Prevzame se eventuelno hipoteka. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Hiša Ljub-ljana«. 25384-20 Novo hišo 1 nadstropno. 3 ttanovanj-*ko v Zg. Šiški, ugodno prodam. Poizve se pri Jak-šetu. restavracija Carman, Siska- 25439-20 Mlad gozd ▼ Podutiku ln lep nadrobni kamen poceni na prodaj. Poizve se pri Car man u Zg. Slška 123. 25473 20 Posestvo na Štajerskem e reilko eno nadstrop. hlSo v kateri je gostilna ln trgovina, na prometni točki zraven farne certrve, 6 johov zem ijes konjem, kravo, pra Stčl ln vozom, prodam. Eventuelno ae odda rama gostilna ln trgovina v najem. Proda se vsled bolezni po zelo nizki ce nI. Ponudb« na ogl. od Jutra pod šifro »Prodam vled bolezni«. 25472-20 Hrib nad sawklm mostom, ki mrl nad 4000 m5, prodam. Ponudbe nn oc*a/». odd. Jutra pod »Krasen razgled. 25497 20 Tristanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem, skoraj nova, poleg sadni in zelenjadni vrt in travnik, ob banovinski cesti v bližnji okolici Ljubljane, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25444-20 Novo hišo 9 sobi, kuhinja, pritiklim«, vrt studenec, poz®ček poleg prve poMaje od Ljub-linne prodam za 30.000 Din. Naslov v vseh posl. Jutra. 35428-30 Hiše, posestva, vile od 80.00(1 Din naprej Trgovine - gostilne pmdaja Posredovalnic« Ma ribor, Slovenska ul. 36. 2KS8-30 Hiša 4 stanovanjska v mestu ugodno naprodaj. Prfpravna za kako obrt. Vknji-ženih Din 4O.0OO. Ofert« na ogl. odd. Jutra pod »Solnčna 3530.1-30 Dve hiši v Florijanski ulici, dve na Dolenjski cesti, ugodno naprodaj. Informacije: Bolha Ivan. Ljubljana, Blei-weisova S/1II. 25523-20 Enodružinsko hišo v Ljubljani, 3 sobe velike, parcelo za zidati in vrt poceni prodam. Sezak, Zg. Šiška 308. 8R®3-20 Enodružinsko hišo iktvo, moderno, 8 6»obe. 1OO0 kv. m zemlje, prodam radi preselitve — za gotovino. Stoji blitu post/ije St. Peter v Savinj. doiiiri na Željo slika. Ponudbe na Cotfč, Sv. Peter, Savinjska dolina. 35405-30 Dvostanovanjska vila lepa, nov«, moderno izdelana, še prazna, 5 minut od postaje Rač« pri Mariboru ugodno naprodaj za ceno Din 38.O10.. Pojasnila daje Magdalene Ivan Rafe 70 2ES85-30 Za knjižice Kmetske prodam lopo posestvo za rejo H6 glav ž vine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »T^koj prodam«. 26403-30 Hišo ali vilo kupim v Mariboru. Prevzamem hipoteko Mestne. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nova hiša« 33271-90 Mnogostano. vanjsko hišo hiša v LJubljani ob tram vaju z moderno nokar no. pripravna tudi za mlaaivvo a M druel obrat ca 1500 m' naprodaj zn 850000 Din Ponudbe ra ogl. odd. Jutra pcd»T-j dl dobre knllžice«. 254«4 20 Naprodaj nova eninad.strop hiša z vrtom v bližini lesen-cerkv» v Mo-tah Mod'-r na s'anovan1a. visoko Tvitllčna hiša na šm«ir ^ki c. s prevzemom več I* hipoteke Josip Orv ž m. Pr^dovdčeva u*. 5 Mc«te, LJubljana. •»5483-2C Lep vinograd pri Br. Urbaan pri Prate* cea S oral«, a žlahtno trto nasajen, krasna lega. 1 zidano biio, tremi »obami, obokano vinsko kletjo in druge pritikline, bo dne 11. 11. 1836. prodan na javni sodni dražbi. Natančnejše informacije pri sreskeim sodišču v Smajju pri Jelkah. 25333-30 Trinadstropna večja hiša s f trgovskimj lokali, v sred^iču Ljubljane, popolnoma nova, z vsem moler-n!m komfortom opremljena takoj naprodaj (tudi (>olo-vica). Tonudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sgurnost«. 35.92-30 Posojilo 10.000 — 500.000 dinarjev na dolgoročno odplačilo, brez obresti, dajemo. Za informacije pošljite Din 10 v znamkah. Triurni^ Smiči-kla&ova ul. 2. Zagreb. 35.73-20 Srednje posestvo kj« v Sloveniji ali v h!i-žni Ljubljane kupim. Plačam takoj v gotovini. Ponudbe z opisom na ogl. odd. Jutra pod »S-ednje posestvo«. 3V)G5-20 Parcela in travnik ugodno naprodai. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25533-20 Stavbno parcelo kupim v bVžrlni nove reiml-z». Ponudbe 1 navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina—parcela«. 35306-30 Hiše, trgovine, gostilne rostavTarfJe. bufet« te men-j« prodajamo in posredujemo kupnjo. Za informacije poSljite Din 10 v znamkah. Trium.ph, Smič-iklasova 31, Smičiklasova 21, Zagreb. 3-.272-30 Hišo kupim v Ljubljani ali okolici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Denar takoj*. 35373-30 Hišo v Rotel dolitti Vm/33, poceni prodam f, Ljubljana"). Potrebna gotovina Din 31.000, ostalo hipoteka. 33387-30 Vila Amerika enonad stropna hiSa.. vilr slična, s parno pekarno, mlinom, gospodarskem j*>-slopjem, dva vrta. sado-nosnik, 27 arov 90 kv. m zemljišča, naprodai. Pripravna ta trgovino, za zdravnika ali letovišč«. — Stojan Josip, pekama. Pileče 18, sret Brežice. 3VM0-30 Dvostanovanjsko hišo 1 nt'mi In pritiklinami, prodam. Pobrežje. Aleksandrova e. 95 pri Mar i boni. 35360-20 Hiša s pekarno ln dobro Močo gostilno, enonadetropna, poleg Glavnega trga v Maribora, poceni naprodaj zaradi selitv«. Vprašati v mlekarni, Koro-5ka cesta 10, Maribor. 3HT9-30 Tristanovanjska hiša 1 lokalom za obrt ter veti-ktm vrtom, pripravnim ta vrtnarijo ln stiskalnica m sadje naprodaj. Studenci pri Mariboru, Krpanova 35. 23256-30 Hiša na Rimski cesti 91, naprodaj sa nadponiidek. Vprašajte odvetniško pisarno dr. Tomšič, Tavčarjeva iS. 35501-20 Njivo 4.000 m prodam ta nekaj gotovine nnkaj prevzem hipoteke. iNašlov v vseh posl. Jutra. 85363-30 Hiše posestva parcele kupite aH prodate najugodneje potom pisarne ADAMIČ ALBIN. Ljubljana, Gosposvetska S/II. Telefon 32-86. 25571-20 Enodružinsko vilo moderno, komfortno, na Ježki, prodam. Cen« 85.000. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »>Poceni«. 25613-90 Trgovsko hišo renovlraoo, vogalno, re-prfaeniančno, dober do nos, cena 1.000.000.- Hipoteka pri Mestni, proda Adamič. LJubljana. Goepo?v< tska 8 11. 25572 20 Nova vila v centru Savinjske dolin«, industrijski kraj, pripravna za vsako obrt ali toboteJi-nika, ugodno naprodaj. Po-•jaanrla: Jaeer, gostilna »Na-Na«, Oelje. 35635-90 ! > :s o v: © ^< / # -t,v x V* NAJVEČJA IZBIRA radioaparatov »Schaub«, Olympla, Saba, Blaupunkt, Kapsch. TUDI NA OBEOKE ! »Tehnik" J. Banja! LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 20. Telefon: 34-19. Po 80 Din meter prodam parcelo v Trno vem. Staretova ul. 16. 25619 20 Posestvo na zelo prometni točki, periferija mesta Ljubljane, zelo pripravno za lesno trgovino, pekarijo, mizarstvo, takoj prodam. Prevzame se dolg pri Mestni hran. L]. Din 140.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »U-godna prilika 100«. 25457-20 ,,POSEK" realltet. pisarna, dr. z o. t. Ljubljana Miklošičeva cests i/l L proda: VILO, enodružinsko, novo-zidano, 5 sob, Podrož-nik, 1000 kv. m vrta. Din 275.000.—, hipoteka 80.000.— VILO, novozidano, dvodru-žinsko, 1200 kv. m vrta, garaža, Sv. Krištof, Din 360.000.—, hipoteka 160.000,— VILO, enodružinsko, novozidano, komfort 500 kv. m vrta, Bežigrad, Din 130.000,— HISO, novozidano, enonad-stropno, tristanovanjsko, komfort, 400 kv. m vrta, Sp. Šiška. Din 267.000.— hipoteka Mestne 67.000.-HISO, enonadstropno, več-stanovanisko, 1200 kv. m vrta, Sp. Šiška, Din 380.000,— HISO, dvodružinsko, 405 kv. m vrta, Sp. Šiška, Din 165.000.— hipoteka 24.000,— HISO, enonadstropno, pri tramvaju, donos Din 45.000.— ; 200.000.— knjižice Mestne in 125.000.— gotovine. HISO, enonadstropno, štiri-stanovanjsko, komfort, Sp. S'ška, 726 kv. m vrta, Din 360.000.—, hipoteka 80.000.— HISO, štiristanovanisko. lokal, Podrožnik. 800 kv. m vrta. Din 180.000,— Hipoteka Ljudske in Mestne 130.000.— HIŠO, tristanovanjsko. 575 kv. m vrta, Bežigrad, Din 255.000.— Hipoteka Mestne 140.000.— HISO, enonadstropno, dvostanovanjsko, 2000 kv. m vrta, Vič, Din 75.000,— HISO, enonadstropno, gostilniški lokal, dve trisobni stanovanji, center. Din 260.000.—, hipoteka 30.000,— KMEČKO posestvo 20 oralov, hiša, gospodarska poslopja. Brežice, Din 75.000.— hipoteka Din 40.000.— PARCELA, 500 kv. m Mirje, po Din 100.— PARCELA, 750 kv. m pod Smartinsko cesto po Din 120.— PARCELA 600 kv. m pri Taboru, po Din 220.— 25597-20 Beseda 1 Din, davek 3 Din ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmaniSi tnesek 17 Din. Enosob. stanovanje oddam ta november. Tr-žačka ul. 34. SI877-91 Dvosob. stanovanje oddam ta november v Hro. novi ulid 12. MS76-2t Dvosob. stanovanje 1 kabinetom, kopalnic« ia vrtonij oddam takoj ali pozneje v Herbersteinovl uL št. IS pri Stadionu. "6297-31 Štirisobno stanovanje popolnoma renovirana, oddam. Ponudbe na ogl, odd. Jutra pod »Po^eg sodišča«. 35560-31 Trisobno in dvosob. stanovanju z vsemi pritiklinami in ma-li trgovski lokal ter go. spodarsko poslopje pripra* no za obrtnika takoj od» dam. Informacije v knjigovodstvu Mestne hranil« niče ljubljanske. 25422-2« Stanovanje 2 sob, kabinet, kuhinja, zraven Mladinskega domv Kodeljevo, oddam. Poizv« se Kamenšek Einšpilerjev« 20, Za. Bežigradom. 25442-M Sobo s kuhinjo oddam takoj pri remizi ob Celovški cesti. Kremiar 117. 25443-21 Dve stanovanji eno- in dvosobno, prostorni odda takoj Tribufc na Glincah, Tržaška 6, to-lefon 2605. 25446-2* štirisobno stanovanj® moderno, komfortno, z vso. mi pritiklinami in kopalnv co v strogem centrm Ljub« ljane oddam za takoj ali s 1. decembrom. Naslov v vseh poslovalnicah Jntra. 25529-2* Stanovanje S sob kabinet, poseiska »oba, pritikline, etažna kurjava, oddam za februar. Vprašati ob delavnikih od 11—12, Gregorčičeva 15/11. 25534-2t Komfortno stanovanj* trisobno, v Trdinovi ulici, oddam za 1. november ali pozneje. Naslov pri Alo« ma Company d.zo.z. Ljub* Ijana, Aleksandrova 2/1. 25527-2® 4-sobno stanovanje komfortno, 1 kopalnic^ oddam za 1. februar Dalmatinovi ulici. Našlo* pri Aloma Companyd.zoA. Ljubljana, Aleksandrov* 2/1. 25526-21 2-sobno stanovanje oddam nasproti nove gin*. nazije, Beograjska ul., pti Gjura, čevljar, nova hiša. 25540-2J, Stanovanje 2 »ob, kabineta, verac3» in pritiklin, pod Roinikottf oddam. Istotako oddana sobo z malo kuhinjo. Po« izve se: Rozman, Dvorni trg 3, (poleg univerze). 25538-2* Upokojenci Stanovanja po dve sobi 1 pritiklinami na Bledu, v vili po Din 200 in 250, oddam. Resman, Ljubljana, Florjanska 22. 25430-21 Visokop rit lično stanovanje in koe vrta, 4 sobe, vefc'k» predsoba, kopalnica, kuhinja. poseiska soba rn pri-tiklime, solnčno, čisto ia udobno oddam. AloSevčeva št 29. 23289-21 NOVO TRGOVINO aa sv. Petra cesti št. 30 je otvorlla znano solidna tvrdka F. L GORIČAR kjer bo imela SPECI J AL.NO ZALOGO platnenega in bom-bažastega blaga na pr.: platno — šifone — kontenino — flanele — prte — servete — robce — namizne garniture — zavese — gradi za žimnice — perje in puh — bombaž za odeje — nankin — volnene in prešite odeje, ter izgotovljeno moško, damsko, otroško in posteljno perilo, pletenine in trikotažo. Bogata izbira blaga za poročne opreme, — Praktična darila za razne prilike. V delo prevzamemo vse vrste perilo in posteljnino, kompletne opreme za neveste, kar izgotovimo takoj po najnižjih cenah. — Ob priliki nakupa Vas vljudno vabimo v našo trgovino, kjer boste postreženi s prvovrstnim blagom po najnižjih _cenah. Pri večjih odjemih primeren popust. »JUTRO« it 218 17 :Nead$a. JL X 1998. a Dvosob. rtirnovanjc , kofniatoe ta tmk prM k£«UBil, »dfisl t aepoared- * Dtiifal gi. poŠt«. Naslov t veefc posl. Jutra. Ogled od ft—3 »re. »4CB-81 Trisob. stanovanje fcnantortno ▼ L aad. oddata pooenj mirni strasti ia aovember. Klemeoičič, Gi ace e. H/S. Sobo in kuhinjo seio oedm, točni stritnki odraslih oeeb. Cankarjeva aL 5. Kodt-lievo. 25580-21 Enosob. stanovanje park ©tkano, oddam. PreAeraova mL 80. Mi*te. SW*i7-21 Stanovanje •nnooboo in dvosobne • pcd-JEiiiaam.:, oddam is november. iPredovideva 9./J 35381-fll Stanovanje ■ rfirambo, dve sobi ka- hrrajo in deli trik o oddajn ta.fc.oj. Florjanska Jt. 3X09-31 Dvosob. stanovanje tKlobno, oddam. Ponudbe bj, odd. Jata pod »No- vtsnbar«. 35^75-3 1 Trisob. stanovanje m-rn* .skoraj t centroma eridajn. Ponudb« ra ogl. Jntra pod »Udobno« 35S76-31 Trisob. stanovanje b»no, primemo tudi za ■drarvnJ&n i souporabo vr-oddam. Ponudbe na ogl. •dd. Jutra c>od »Zdravnike ±5174-01 Dvosob. stanovanje teko) oddan. Cerkven« nI. fil/I. Trnovo. »371-91 Trisobno stanovanje odda« m Hmalm. Ogled iImtm od lfl.—iM. «re. — Sv. Jakoba trg aTL 2B846-31 3-sobno stanovanje s kopalnim, oddaja v sredini meeta. Cena 800 Din. Naslov t veeh poeiovculni-eafa Jutra. 35660-21 Enosob. stanovanje s pritiklioaaoi, pod enim ključem. oddam za flnfl Din. SLžka, Milčinakega 66. 2565+-M Stanovanje S oarket. »obe. kuhinja in jn-tr^in«, t vi*olteim pritličja takoj nddnm. Naslov v v*»ih po-kl. Jutra. 35370-31 V vili na Vrtači oddam Ssobno komfort no ctar.07r.nje takoj ali jtbruarja. Tobačna 14. 25475-21 Stanovanje 8 «obl 1 kuhinja s 1. »ov. oddam. Vodnikova, i:L 25478-21 linosob. stanovanje a pntikliram! oddam takoj. t vwh posl. JT!trs. 23366-31 3-sobno stanovanje oddam takoj »H pozneje. Ljubi-jan* VIL, Fra.nkopa.n-ska 9. 35G50 21 Dvosob. stanovanje z viujm oddam za 2'5 DUa. EncBObno za 700 Din Jurtkova pot 55. 25573 21 Enosob. stanovanje lepo oddam a! ran ki brez otrok. Naslov v ogl. odd Jutra. 25553 21 Beseda X Din, Jave* S Dud aa Hira sU liejaaje aaaUrra 0 Dim. NajmanjS »veeek 17 Din. Opremljeno sobo sredi mesta, oddan oedi-jai*. Poeeben vhod, elektrika, parket. Prečiva ml. 8, zraven menze in k o pek. Ž6556-33 Opremljeno sobo ▼ bližini bežigrajske kavarne, s souporabo kopalnice, z zajtrkom ali brez oddam takoj solidnemu uradniku. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25440-2$ Opremljene sobe oddam «4 aH *nm «a baan. Hajetrov* 100. Dvosobno in trisobno stanovanje takoj ugodno oddam. Stari trg 28/111, Sturm. 25601-21 Dvoriščno lopo novo, pripravno za delavnico, shrambo in slično, poceni oddam. Nadalje v podpritličju enosobno stanovanje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25456-21 Stanovanje eno- ali dvosobno, oddam. Zvezna 23, priti. Moste. 25462-21 Dvosob. stanovanje predsoba, kabinet in ostale pritikline, oddam a 1. novembrom za 650 Din. Bližina Tabora. Pojasnila daje Franc Malgaj, Prisojna ul. 1. 25458-1 Štirisobno stanovanje z zaprto verando, pritikli-nami in vrtom, oddam z novembrom. Grubarjevo nabrežje 18. 25451-21 Trisob. stanovanje a kabinetom pripravno tn" Ji. ra »brtniVa-oo, oddam. teSigrad, Borutova 4. 25354-31 Dve dvosobni stanovanji S pritiklinami, elektriko in —tom. eno visokopritlič-r eno podpritlično, na iferiji Ljubljane, ugodno lam z 1. novembrom. -— islov v vseh poslovalnicah Jutra. 25 5 28-21 Stanovanje 2 jofc in kuhinje in eco •libo in kuhinjo s priti-iHnami takoj oddam. — Trohlich, Trnovski pristan 4. 25519-21 ?-sobno stanovanje htpo in »uho, s pritiklina-ttii. poceni oddam. Pov5e-fcna J5a, Kodeljevo. 25522-21 I)vo»ob. stanovanje S pritiklinami na Opekar-g!ti c. It. 41, oddam. — Soirre ie btotam. 25520-21 ?-sobno stanovanje »»jlnčno oddam za 1. november. Naslov vseh poslovalnicah Jutra. 25524-21 Dvosob. stanovanje n kopalnico sa nlzfeo na ]'mnlno oddam z no vpmbrom v Staretovl ul 27a. Ogled dnevno od 0 do 10. Islotam prodam kompletno 1-ložbene ok no s roloji. 25641-21 V centra oddam pnanovanje Št4-Qi z -'.o v-^lSlh fob 7j ba'k:o nom za 1000 Din ln dvo sobno stanovanje s prt-tlk!lna.ml z-a 500 Din. Po Izvedbe pri hlžntku Kri žsvnlška 11 od 11-12 ure 25618-21 Trisobno st^no^-anje s kopalnico in pritiklinami, oddam za november. Isto- tnm enosobno. Bols-arsk?. ul. 25. 25638-21 2 stanovanji tr'»obno in dvosobno, od-drvni nah-aiS draii.n1 br« otrok, tik postaje iA-veira-N.islov v v?eh poslovalnicah Jutra. Knosob. stanovanje S kuhinjo, oddam s 1. novembrom. Pojasnila daje ABC, Ljubljana, Medvedovi'- 8. poleg Gorenjskega Sroiodvora, telefon 24-44. 25517-21 I Enosob. stanovanje »■klan takoj al, poineje. RjKskrr v vsci pcslOTalni-Cnh Jrtra. SB®P-?rl Knosob. stanovanje s Taeml pritfkltnaairi oddjim m> novfanW. Elektrika, v«iwod. Rožna dolina c. vr.sn. 35360-31 Enosob. stanoAT-nje vi^ilovod. alnktr-ka, oas-žea Prazno sobo ▼ Nmpoleepo prazno sobo oddam 1. novembra. Cent 170 Din. Verstovškova tri. 16. Mirje, Lavrenčič. 25541-23 Sostanovalca mtedera, sprejmem. Naslor Sv. Peira e. ?t. 74. 25483-® Sobo veilVe. svetlo na dvorižin oddam pramo ali opremljeno v neposredni bližini glavne poŠte. Naslov v vseh po4l. Jutra. 254H7-33 Sobo pTKEOO aii opreanljeno oddam v centru. Naslov v v*eh posl. Jutra. 2M16-23 Lepo prazno sobo oddam le solidni stranki. Ogleda se lahko vsak dan od —1/,3. Wolfova ul. 5. IH. nad. 253SM-23 Opremljeno sobo aii kabinet iSftem v centru mesta. Cena do Din 150.-Nas!c/v v vset posl. Jtitra. 25377-23 Beseda 1 Din. davek 3 Dic za ?ifro ali dajanje naslova 5 Din. Nejmanišj znesek 17 Din. Stanovanje 4—5 sob komfortno, ne daleS id bežigrajske »imnar-i«, event. tudi v centru, iš6e.m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »ViSji uradnik«. 25200-aia Stanovanje najmanj dveb re« velikih »ob iščem v centru. plačam event. za daljšo dobo naprej. Ponudbe na ogl. <_>dd. Jut.ra pod »Tri odrasle osebec. 25301-2la Sobo s kuhinjo Iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »3 osebe«. 25467-21a Trisobno stanovanje na 9evorovzhodu Ljubljane iščem za 1. nov. Na»=".ov v vseh po*!, jutra. 25468-21a Stanovanje komfortno 2 sob event. s kabinetom, iščem v sredini mesta ali v bližnji vili za zelo dobro stranko dveh oseb brez otrok. Selitev februarja. Iz prijaznosti posreduje Franjo Pristavec, realitetna pisarna, Erjavčeva c. 4a, telefon 23-81. 25607-21a Zakonski par brez o*rok Išče 2 vobno stanovanj« z vsemi pritiklinami v b'ižini glav n^ga kolodvora. Ponudbe na ogl. odd. Ju'ra. 25569-21a Dvosob. stanovanje išče uradniška družina za december. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »4 odrasle« 25590-21a INSERIRAJ V ,, JUTRU"! Sobo strogo aeparlrano, vhcd lz etopnlžča. oddam za 1 al 2 oesbl v vili Pod-roznliom, Veina pot 14 25465-23 Opremljeno sobo z Vhodom s Mopnlšča, od dam takoj. Nas'.ov v vseh pofl. Jutra. 25480-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam eoBoodu, tudi upokojencu ali gospodični. G t-rb: iVti ulica 35. 25269-33 Dijaka sprelmw. v dobro lin vestno oskrbo. Kopalnica in klavir na razpolago Novak, Dvo-rivkova 12, pritličje, kvo. 3x112-23 Lepo sobo i vso oskrbo, oddam gospodični. Reber 7/1. 2950.1-38 Sobo v viili naeproti otroSke bo!-rfce, s posebnim vhodom, pripravno tudi za zdravnika ali pi-sarno, event. s telefonom, pisal, »trojem in mizo oddam 1. novembra. Naslov v vse-h poslovalnicah Jutra. 33510-33 Sobo rKldiam za 2 gospoda. Rimska oesta št. 1. V pekarni. Sobo lepo, solnčno s posebnim vhodom odda,m na Erjavčevi c. št. 4. pritličje desno. 35300-33 Prazno sobo s poseb. vhodom oddam takoj v centru m-e,sta. Ret-thovnova 4. prtličjs levo. 25359-33 Opremljeno sobo oddam v centru najraje iro-spodičn:. Klavir na razj>o-l'igo. Naslov v vseh poel. Jutra. 35368-33 Prazno sobo s souporabo kopalnico oddam v bližini cerkve Sv. Jožefa. Naslov v vseh posl. Jutra. 35351-23 Opremljeno sobo ali prazno, lepo, s posebnim vhodom, oddam blizu kolodvora eolidnii osebi Naslov v vsoh posl. Jutra. 35350-2! Opremljeno sobo s posob. vhodom oddam v centru. Novi trg 1/1. leva vrata pri stopnicah. 25918-33 Separirano sobo lepo, 5nirno in solnčno, oddam 2 osebam. Ogled od 1—5. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25530-23 Solnčno sobo lepo opremljeno, z balkonom in vhodom s stopnišča, oddam takoj. Slomškova 6/1, Kodeljevo. 25596-23 Lepo sobo oprem! J-ano, separirano v centru oddam. Pod Tran čo 2-H, desno. 25563-23 Prazno sobo lepo, oddam takoj, Sta-nl£erva 19 L 25558-23 Pisarno %otmo, direkten Vhod lz veže. Nanlov ▼ vseh posl Jutra. 25561-23 Lepo sobo prasne aH •preaaljemo, oddam. Naelov ▼ vseh poslovalnicah Jntra. Opremljeno sobo s separatoim vhocboan, od-daen i. »oveniAra. Srrtuk, Tabor, Sokolski d-om, L nadstropje, levo. »561-38 Prazno sobo Mtin vbodom, v M-jmh Komiteja, na Goopo-svetoki eeeti, i*č«m.. Ponudbe pod »Pjmrna< na ogi. odd. Jutra. SSHBB-Sna Opremljeno sobo blizu centra, iSče z« 1. november boljša gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solnčna soba«. 25464-23a Za dve osebi iščem opremljeno sobo s kuhinjo, eventuelno tudi samo sobo za 1. november. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Zračno«. 25434-231 £ hfortniacije Din Beseda 1 Dtn. lavek ta lilro al! dajan}« a 5 Din. NajmanjS tneeek H Din. PrekHe PrekSkajem vse mmm.it a« vefctl • g, Gtevan An toom. Z. P. L r. 36837-81 Prazno sobo s posebnim vbodom, odd&m sa 1. »oveimber. Isto tam prodam tudi nekaj rabljenega poihiStva. Rimska cesta 31/1. 25552-33 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v lepi vili, oddam. Naslov v vseh oosiovalnicah Jutra. Lepo sobo oddam enemu aM dvema gospodoma v centra. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 25626-23 Opremljeno sobo zračno j« lepo, oddam ▼ sredina meeta. — Naslov ▼ vseh pošlo vale icaJi Jntra. 25006-23 Opremljeno sobo (isto, separirano, oddam v centra. Zrinjskega 5, pritličje, desno. 25606-23 2 gospoda aH gospodični sprejmem na stanovanje. — Naslov v vseh poslovalnicah Jntra.. 25580-23 Prazno sobo lepo, veliko, solnčno. oddam boljši osebi. Vhod se-pariran. Poljanska cesta 15, stopnišče I, vrata 8. 25579-23 Opremljeno sobo lepo, na Aleksandrovi cesti, oddam solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25574-23 Prazno sobo oziroma 2 manjši s posebnim vhodom, oddam najraje za pisarno ali boljšo obrt na Smartip.ski cesti 20. 25578-23 Sobo v centra mesta oddam za 250 Din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25581-23 Opremljeno sobo lepo s posebnim vhodom, z elektriko, v pritličju, oddam. Vodovodna 5. 25489-23 Sobo s štedilnikom v kleti, oddam samski osebi ali za skladišče za Din 100. A. Kune, Gosposka ul. 7. 25463-23 3 pisarniške sobe oddamo takoj. Drogerija Hermes, Miklošičeva c. 30. 25449-23 Elegantno sobo s posebnim vhodom, oddam. Gledališka ul. 12, parter, levo. 25644-23 Lepo samsko stanovanje s kopalnico in ostalim komfortom v centrumu mesta, oddam samo mirni o-sebi. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončna lega«. 25645-23 um Heseda 1 Din. lavek 8 Din «en« na ogl. odd- Jutra. 25476 24 Zima, zima • • • Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni, »Paket Serija Ac za moško, žensko, posteljno, namizno-perilo in rjuhe; »Paket Serija B« vsebina 15—21 m dobro uporabnih ostankov prvovrstnih touringov, fla nel za pijame ln bar-hentov za obleke ter »Paket Serija Z* z vsebino S m blaga za zimsko suknjo ali ženski plašč, moško obleko ali damski kostum poštnine prosto samo Din 121.— Dalje novi špecijalni paket »Original Kosmos D« z vsebino 19 do 25 m najfinejših p 1 j a m a f 1 a n e 1, modnih bar-hentov za obleke in bluze ter toplega moškega ln ženskega spodnjega perila. Ta paket Din 148.— vse poštnine prosto. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Naročite, dokler je še zaloga pri RAZPOŠILJALNICI »KOSMOS" MARIBOR, Dvorakova cesta št. 1 nxx*xnn Premog, drva, oglje nudi najugodneje Kačič Franja Celovška c. 67, Šiška, (poleg stare cerkve) KKKKKKK Partnerja dobrega, xa privato« plezaš vaje, «£em tem potom znradj pomanjkanja umaja. N »anonimne ponudbe aa odd. Jutra pod caaEko 35022-34 Gospodu ki )e pmea aertaaett — Nemogoče! Sem krven LM> Ijame. — Oglasite se! »Žarek v temcx. B5E70-24 Gospod (UiAomo ii iriso tnnljas, U Ljubljane, 39 let star, simpatičen, hrepeni po nežni prijateljici, lepe in ne-vieoks postave. Dopise na oprl. odd. Jutra pod »Brez Cilja«. 25333-34 Čifafelli inserenti! Izkoristite dolgoletne izkušnje številnih »Jutrovihc prijateljev, ki dobro vedo, da nudi »Jutro« v malem oglasniku vsak dan, zlasti pa v velikih nedeljskih izdajah, številne nasvete in informacije v vseh stvareh osebnega in poslovnega značaja. Kadar iščete ali oddajate službo ali stanovanje, kadar hočete kaj kupiti ali prodati, čitajte »Jutrove« male oglase. Poslušajte tudi dobre nasvete onih, ki že leta in leta inserirajo v malem oglasniku, kadar hočejo sami nasloviti svojo ponudbo na široki krog desettisočev »Jutrovih« čitateljev. Prihranili bote na času in denarju, kajti enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutru« Vas bo poučil, da ima mali oglas dvojno vrednost, če se javi nanj dvojno število interesentov. Oglašujte v »Jutru«, kjer imajo oglasi vedno največji uspeh. Kupujemo sfaln® proti takojšnjemu plačilu ratUčen rezaa h oScrogel les kakor: jelSo, jesen, Javor, oreh lt—-50, tudi vdovca z otrokom. Ločenci sključeni. Tcmudbe na ogl. odd. Jntra pod »17«. 29368-33 Gospodična 35 let stara, trg. naobra- 2ena uradnica z 20.000 D:n gotovine, dohra gospodinja, želi poročiti drž. uradnika al i trgovca. Vdovci niso izključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra žena«. aSliie-Ti Mlad trgovec i dobro vpeJja.no trgovino in lastni h;žo. želi poročiti i premožno gofpodično, ki" ima veselje za trgovino. Oenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zelo stroga tajno«!«. 35K0-35 Postaci in ostani Slan Vodnikove dražbe S Ločence obrtn* te pesa*SA, UM poznanstva f goapodflino ali Vvčesko, stu« d« 40 let, ■ neflea-i premofenja. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod »Novo življenje 3038«. 35186-35 Gospodična srednjih tet • peemoieojem, se Idi seznaniti z državnim uradnikom ali obrtnikom, od 35 do 45 let. Ponndbe na ogl. odd. J»-tra. pod značko »Dobra kuharica«. Gospod 44 Ide*. acopoteecM pce-teki osti. posedale bilo in gotovino, išče družico (do 32 let) z nekai premoženja. Prednost imajo srednje postave ter svetlih las. Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod šifro: »Ljubljansko predmestje«. 25465-25 Mlad držav, uradnik teti porefitl Aofcro Bltuiraoc gocpodiSa« alt gospe, So- vunko. Ponudbe aa podružnico Jntra Trbovlje pod iiiro »£reča«. U33S&SS NazneSčenec sta« »0 tet. > >0.000 Din gotovine, žeti znanja z gospodično srednjfli let z nekaj gotovine ali posestvom. Sem neomadeževane preteklosti z lepim mesečnim dohodkom. Zdim poznanstva radi pomanjkanja znanja. Vdove niso izključene ; livilje imajo prednost. Le resne ponndbe, po možnosti s sliko, ki se vme, je poslati na ogl. odd. Jntra pod šifro »Srečni dom« 25605-25 Samostojen obrtnik posesta*, ta« ■»»)» « go»pod46e*s primemo a«e-govema stane, ponudbe •» jiodraiuieo Jotra Majfbae' pod »So le*«. sasK^as Vdovee - posestnik «tere.®. K« 4>*r<~n%o tmo. Dopsee aa aaeior: I-ran Samni; Vitje pri Talot. 353a&-J5 Mlad trgovec posestnik teli poročiti premožno gospodično. Ponndbe na ogi. odd. Jntra pod »Slika«. 25554-25 36Tefcni mesarski mojster adaM«a aateK ^ roS« gvpo&Limo sdi vdove dobrega srca, a enorgtčao, s neka j premočen ra, za uetaDOvitev lastnega d-oBua, ali kot pofiJovodja k vdovi iate stroke. Ee«ie ponoetbe s sli« aa egL odd. Jetra pod šifro »Tajnost«. V Zagreba nameščen gospod čvrst ia soliden, sta/ 25 let. se Mi poročiti z dobre sihrirsoo Slovenko cd 19—ti let. prednost imijo iz dežele. Naslov poste re-stante. 2Ugreb I. »Dober otrok 25«. Z55W-25 Kopnite domače blago! Farma za živali s koinščkl na Rigija pri Weggisn v Švici se je s svojo zalogo srebrnih lisic preselila v Karpate. Prodajamo plemenske živali in kožuhe. Dajemo tudi nasvete za napravo farm Karpathen Sllberfcchs-farm, Ujhuta Borsod-m. ZA BOŽIČ 1936 ! tople puhnate odeje volnene odeje vata odeje tkanine za odeje. AHIBOR Vdrgavanfe z Bi AN A francoskim vinskim žganjem ne učinkuje samo mestoma ! Mnogi mislijo, da učinkuje DIANA francosko vinsko žganje samo na mestih, kjer se vtira. To je velika zmota! DIANA francosko vinsko žganje ne učinkuje samo mestoma; kožne pore jo absorbirajo popolnoma, in ona poživlja cirkulacijo krvi. Krvna cirkulacija postane jačja, hitrejša in osvežuje ves organizem. Eno nadrgnenje z DIANA francoskim vinskim žganjem vas prepriča o odličnem učinku davno že znanega domačega sredstva. dalmatinske nove (tudi za žganjekuho) zopet na zalogi. Najceneje kakor vedno pri • a« LJUBLJANA — POGACARJEV TRG (v knezonadškofijski palači) □^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n mmODDmODODDDDDCEDCDOCni] S □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ ilefltni poCTebm zarod Občina Ljubljana Potrti v dno duše javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je danes nenadno za vedno zapustila naša ljubljena žena, mamica in sestra, gospa roi. HIŠNA POSESTNICA Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 25. oktobra 1936., ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Florijanska ul. 17, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, 24. X. 1936 Neutolažljivi: soprog JANKO s hCerko VEDO in brata IVAN in JOŽE. 2e TISOČI so si REŠILI LASE s KOZMETIČNO TEKOČINO „M O R A N A" KUPITE JO TAKOJ, prijetnega je ln nežnega vonja. TAKOJ izginejo prhljaj, vse kožne neprijetnosti. Krepi korenine, izpadanje las preneha, LASJE zrastejo na GOLEM mestu Pošljemo po povzetju, steklenica Din 40. Poštnina ln paket Din 1. MODERNA KOZMETIKA, Split. Ce ne boste z rezultatom -.adovoljni, vrnemo denar! aas^iifš , ppizncina t cSo odo 1 umefruKfop ______ to* N83POPOLNE3ŠR in eeneifi KRALJEVNI DVORNI DOBAVITEL} NAJVSČJA DOMAČA RAZPOŠILOALNA TVRDKA tfHElSEa ! IZDELOVANJE GLASBIL IM GLASBENIH PSITEKLIN ZfiG&E B »Hikoliče^aul-lO/c Violine......odbin^trncNzgcpf Havajske kitare. Kitare......- -M- - j kromatične Mandoline.,-98, - V32SB&&. Harmonike •• r5.- • | najceneje. ZRHTEVflJFE CENIK UPRAVA KOPALIŠČA »SK ILIRIJA« V LJUBLJANI, razpisuje zakup buffeta, brivnice y in shrambe koles za sezono 1937* Rok za pismene ponudbe 15. november 1936, na upravo kopališča, Cankarjevo nabrežje l/m (g. Verbič). — Istotam informacije od 17. do 19. ure. Oroškl vozički Dvofcolesa Šivalni ftrojl najnovejših modelov motorji, uricikljl pogrezljlvl Po zelo nizki ceni! Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26. Izkušen, v tukajšnjih trgovskih krogih dobro vpeljan strokovnjak išče družabnika z večjim kapitalom radi ureditve manjše predilnice bombaža Odgovarjajoči, po možnosti ob železniški progi ležeči objekti, bi se event. lahko za to preuredili. — Ponudbe pod »Gesicherte Prosperitat« na ogl. odd. »Jutra«. ZAHVALA Ob težki izgubi našega ljubega sina, brata, nečaka, gospoda loškota Pavlica ki je bil prepeljan iz Kragujevca v Kamnik; se za premnoga izkazana sočutja in sožalja najlepše zahvaljujemo. Predvsem se zahvaljujemo upravniku voj. bolnice v Kragujevcu g. dr. Sidorenku in vsem gg. zdravnikom; ki so se trudili, da bi ga ohranili pri življenju. Nadalje č. gdu voj. duhovniku Ronko Antonu in zašč. dipl. sestri Hedžet v Kragujevcu. Posebna zahvala športnemu društvu SK Kamnik za petje in prekrasni venec ter spremstvo na njegovi zadnji poti; vsem trgovskim sotrudnikom v Kamniku in Fe. šarabon v Ljubljani, ter vsem darovalcem cvetja in vsem tistim, ki ste ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti. KAMNIK, 24. oktobra 1936. ŽALUJOČI OSTALI. •m-smin mmgammm n« b ras« ■ m» b a s« i * % Parketne deščice, trstfe za strope, asSaltno strešno lepenko, bitumen-juto za izolacijo, bitumen, lesni cement, karbolinej, strešni lak a i razna Izolačna sredstva proti vlagi dobite najceneje pr! tvrdkj IJOS, PUH, Ljubljana Gradaška ulica 22 Telefon št 25-13 A i s __0 biirbm g» mmvmrmm vm »m««? Za vse pismene in ustmene dokaze iskrenega sočutja. ki smo jih prejeli ob bridki izgubi našp ljubljene hčerke in sestre ANICE se tem potom vsem najiskrenejše zahvaljujemo. Posebno gdčni Minci Robičevi iz Mojstrane in gospodu Humru, ki sta nam ob strani stala. Sokolicam za prekrasen venec, prijateljici gospe Humerjevi za ganljive besede in vsem. ki so jo spremiM na njeni zadnji potL JESENICE, dne 25. X. 1936. Rodbina CIN KOVIC. • v.-.- v v; '•> - Najina dobra mama oz. tašča, gospa ^Melersu Wavš1ar pesestnica naju je danes za vedno zapustila. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo 25. oktobra ob pol S. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Kranju. KRANJ, dne 24* oktobra 1936. TOMAŽ PAVŠLAR, sin, NADA PAVŠLAR roj. CVIRN, sinaha, in ostalo sorodstvo. •'. - • "v.--. - '■■ s." 't^gite? u^^trt^^ ■ - -»i. . "&L, At^.^H.^ ' ^ V* - TM-V* Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.