KRALJEVINA SRBA, HRVATA I SLOVENACA INDUSTRIJSKE SVOJINE IZDAN 1. SEPTEMBRA 1924. PATENTNI SPIS ŠTEV, 2080. Dr. Franc Lorger, profesor, Ljubljana. Risalni aparat. Prijava z dne 29. julija 1921. Velja od 1 julija 1923. UPRAVA ZA ZAŠTITU RAZRED 42 (1) Izum se nanaša na risalni aparat, pri kojem se slike predmeta projicirajo na risalno ploskev s pomočjo zrcala, kisvetlobo deloma prepušča deloma pa reflektira Taki aparati, pri kojih se je doslej uporabljala bela risalna ploskevin črn risalnik, so ne porabni za risanje plastičnih predmetov ter imajo naslednji nedo statak: Ker prozorno srcalo deloma propu šča od predmeta prihajajočo svetlobo, de loma pa reflektira (in deloma tudi absorbira oziroma razmeta), proizvaja vedno samo en del od predmeta prihajajoče svetlobe v aparatu videno sliko predmeta, torej je le-ta manj svetla kakor slika, ki jo vidi risalec direktno brez aparata Ta relativno slabosvetla slika se vidi na svoji projekciji na beli risalni ploči le nejasno, ker bela risalna ploskev prežariva njene manj svitle partije, kar dovede lahko do nevidnosti slike. Črni risalnik pa se ne vidi v svoji lastni barvi, temveč v barvi onih delov sli ke predmeta, ki se vsakočasno manjo projicirajo, kar dovede lahko do tega, da se risalnik v svitlih partijah slike ne vidi v č. Na ta način se v temnih partijah slika predmeta ne vidi dobro, v svitlih partijah pa risalnik. Da se odstrani ta nedostatek se po izumu namesto bele risalne ploskve uporablja medločrna risalna ploskev, s čimer odpade možnost prežarivanja slike po risalni ploskvi. Ta črna risalna ploskev ima tudi ta učinek, da otemni kamero obskuro očesnega zrkla in jo naredi bolj občutljivo za svitlobo. Kot risalnik se uporablja belo špi-často telo, ki se tako m čno sveti ali raz-svitljuje, da prežariva vsako partijo slike, v koji se ravno nahaja. Na ta način v aparatu proivajana slika predmeta se more po tem s potezanjem ob njegovih konturah in sencah ustanoviti z belim risalnikom. V p d-poro navedenega učinkovanja črne risalne ploskve, t. j. za povišanje svetlobne občut Ijivosti očesa se nadalje na gledalni odprtini aparata nepremakljivo pritrdi toga obra zina (maska), ki se natanko prileže obliki obraza, tako da se nahaja oko v temnem prostoru in ostane očesna votlina med risanjem v popolnem miru, kar je pri risanju s pomočjo zrcalne projekciie neobhodno po trebno, kjer je samo oko nosilec slike in postane risanje pri najmanjšem gibanju te slike ali v tej sliki nemogoče. Popolno fiksiranje očesne slike je v optiki še docela neznano, ker vse sličnim namen mi služeče priprave, kakor majhni okularji, nitni križi, steroskopske slike in pod, gibanje očesne slike samo omejujejo, ne pa izključujejo. Na risbi so prikazane na sl 1 -3 tri izvedbene oblike aparata po izumu. S znači prozorno zrcalo Z, risalno ploskev, 3 beli risainik. Zrcalo S se pritrdi na obrazini (maski) M, ki jo nosi stojalo. Obrazina M je lahko narejena iz toge mase ali iz usnja in pod., v kojem poslednjem lučaju se lahko s pomočjo vijakov, vzmeti it.d natanko prilagodi obrazu; ona ima na men, da zasigura očesu A risalca praktično Din. 6. absolutno nespremenljivo lego ter obvaruje risalca pred utrujenjem; razen tega se oko z uporabo maske postavi v temen prostor, s čimer se zenica razširi in se zgoraj na vedeni učinek črne risalne ploskve, namreč da se oko naredi občutljivo za svetlobo, še podpira. Od predmeta G prihajajoči žarki se po zrcalu S deloma reflektirajo, deloma propuščajo. V uredbi po sl. 1 pridejo reflektirani žarki v oko A, ki uzre na črni risalni ploskvi 2 virtuelno obrnjeno sliko predmeta G; v isti smeri vidi ono risalnik B direktno skozi zrcalo S V uredbi po sl. 3 vidi oko A predmet G direktno skozi zrcalo S, istočasno pa potom zrcaljenja v isti smeri ležečo obrnjeno sliko rasalnika B. Pri uredbi po sl 2 je za prozornim zrcalom D nameščeno še eno neprezorno plosko zrcalo U, s čimer se naredi, da se v oko A, nehajajoče se v isti legi kakor na sl. 1, projicira obrnjena slika predmeta G in pokončna slika risalnika B. Lahko se razvidi, da se more eni in isti aparat prinesti v vse tri uredbe; sliko 3 se namreč dobi iz slike 1 s tem, da se postavi obra zino M globlje in strmejše in se pritrdi zr calo S nad očesno o prtino, sl 2 pa iz sl. 1 s tem, da se na mesto S sedaj pritrdi neprozorno zrcalo U, prozorno zrcalo D pa nad očesno odprtino. Razen tega se lahko vstavijo leče ali kombinacije leč, ki povzročajo povečanja, pomanjšanja ali obrnjenja slik od G in B Nadalje se pred S lahko namesti obračalno zrcalo (kar v risbi ni naznačeno). Lahko se tudi vsa zrcala ali en del njih izobličena kot konkavna ali konveksna zrcala, da omogočijo povečanje ali pomanjšanje slike predmeta, Pokazalo se je, da risalnik po optičnih zakonih ravno tudi še najsvitlejše partije slike predmeta totalno prežariva, ako se vidi sl ka risalnika B očesu nekako štirikrat (totalna prežarivalna konstanta) svitlej-ša kakor najsvitlejše partije slike predmeta. Ako se vzame, da ima risalnik enako naravno reflekcijsko zmožnost kakor najsvit lejše partije predmeta, se doseže to tedaj, ako se vidi pri B se nahajoč predmet opo zovan skozi aparat, ravno štirikrat svitlejši kakor ako se nahaja pri G. Prozorno zrcalo se mora torej vsakokrat tako vzeti, da pro-pušča tako odstotnino nanj padajočih žarkov oziroma reflektira, da se izpolni gorenji pogoj po npogtevanju vseh po lečah itd. povzročenih izprememb svetlobne jakosti. Temu namenu lahko služijo prozorna zrca la različne vrste Uporabljajo se lako n. pr navadna ploskovzporedna steklena ploča ali napol omedlena (matirana , obrazena, najed-kane ali prodrte steklena ploče ali kovinska zrcala, ki so opremljena s prodori ali sestoje iz vzporednih lamel, ali steklene plo če kojih ena stran je on'emljenn s i rodr-tim ali lameliranim amalganovim, lakovim it.d oblogom. Pri neobloženih steklenih plo-čah se more moteče učinkujoča zrcalova sila od očesa obrnjene obmejne ploskve s tem odstraniti, da se prevleče to plosko s plastjo terpentinovega olja ali podobno, ali s tem. da se jo naredi nekoliko neravno n. pr. z obdelovanjem s flurovo kiselino. Pri drugih svetlobnih ckolnostih, zlasti pri povečanem, pomanjšanem itd. risanju se mora vedno vzeti zrcalo, ki reflektira oziroma propušča toliko vpadajoče svetlobe, da je ravno izpolnjen gorenji pogoj popol nega prežarivanja najsvitlejših partij slike predmeta po risalniku. Izpolnitev tega pogoja se najenostavnejše preišče s tem, da se nadomesti črna risalna ploskev z belo, n. pr belim papirnim listom, se torej razširi belega risalnika takorekoč preko cele ploskve slike Ako potem slika predmeta iz-vzemši prskalne svetlobe izgine, ima ravno pravo svetlobno jakost; po odstranjenju bele risalne ploskve se pokaže na črni risalni ploskvi vzlic svoji relativni svetlobni medlosti s popolno razločnostjo ter se more z belim, vsepovsod totalno prežarivajočim risalnikom porisati. Najpopolnejše se dose že to s pomočjo prozornega zrcala, sesto ječega iz zrcalujočih. druga proti drugi premakljivih lamel, s kojim se more aparat pravilno vstaviti na najfinejše svetlobne divergence Da se doseže prava svetlobna jakost, se more tudi namesto uporabe zrcal različne propustljivosti varijrati razsvitljenje pred metov, pri predlogah n. pr. ki so pritrjene na stojalu aparata samem, s tem da se prestavi aparat proti svetlobnemu viru. V ek stremnih slučajih, pri kojih opisane uredbe ne zadoščajo, da se naredi slika risalnika tako svetlobno jaka, da bi se sliko predmeta totalno prežarivala, namenu primerno s kolikor mogoče belo barvasto svetlobo. V ta namen se na risalniku lahko pritrdi majhna žarna svetilka, ki se opremi z reflektorjem, ki meče žarke svetilke proti ri-salnlkovi špici Ali se lahko na aparatovem stojalu ali na kakem drugem nosilcu namesti feflektor, ki naravnava žarke naravnega ali umetnega svetlobnega vira na črno risalno ploskev kolikor mogoče vzporedno z isto v gibalno obsežje risalnika. V aparatu nastajajočo sliko se more na te način ustanoviti, da se kot risalnik uporablja risalnik iz bele krede, s kojim se riše na črn, istočasno kot otemnjevalna ploskev aparata učinkujoč ogljeni papir ali na črno, enako učinkujočo skriljasto tablico in pod Namenu primernejše pa sestoji risal nik iz koščene, porcelanaste ali belo lakirane jeklene, lesene in pod igle,; tek ri salnik ima to prednost, da ostane vedno enako špičast in zasigura pri primerni kakovosti risalne ploskve vedno enako fino črtalno jakost. Slikovna ploskev aparata se pri uporabi take igle najboljše s tem naredi, da se položi preko prave risalne ploskve, na koji se ima dobiti narisano sliko, list papirja, ki nosi na svoji zgornji strani temno ploskev za gibanje risalnika, na spodnji strani pa risalno barvno plast. Medločrna zgornja ploskev se n pr. izdela litografskim potom, spodnja ploskev za navadno risanje z oprašanjem precej brezmaščobnih telesnih barv, ki se dajo lahko radirati, v svrho raz množevanja pa s tem, da se nanese nanjo primerno nasičeno zmes barvil z glicerinom in pod. Kot prava risalna ploskev se lahko upo-treblja poljuben pisalni ali risalni papir, tudi opalograiski voščeni papir, Potek risanja se more, ne glede na slu čaj risanja z belo kredo, s tem zasledovati, da se odmakne glavo od obrazine (maske) in se motri vtise, ki jih pušča risalnik v črni ploskvi, ali pa tudi lahko vsaki čas privzdigne nad pravo risalno ploskvijo ležeči papir in se dobljeno risbo direktno motri Konečno je tudi mogoča uredba, po koji se temna barvna plast na belem papirju pri plevlačenju z risalnikom odstrani, tako da se na prevlečenih mestih prikaže beli ali drugače svetlobarvni papir. Z uporabo obračalnih zrcal in c tem, a se direktno dobljeno risbo odtisne, je v vsakem slučaju mogoče dobiti stranopravo sliko risalnega predmeta, ako se take stra-noprave slike zahtevajo. Opisani risalni aparat se lahko uporablja za risanje predlog in telesnih predmetov, za izdelovanje terenskih in pokrajinskih rizb, za risanje teleskopičnih in mikroskopičnih predmetov i td v poljubnih povečanjih, pomanj šavah in finosti PATENTNE LASTIT VE : 1) Risalni aparat, pri kojem se predmet, ki se ima risati, in risalna ploskev z risalnikom skupno projicirajo na mrežnico očesa, označen s tem, da je risalna ploskev temnobarvna in risalnik svitel ali sveteč. 2) Risalni aparat ro lastitvi 1), označen s tem, da je za risalca poskrbljena obraz na maska ki nepremakljivo drži glavo risalca in s tem virtuelno sliko ter hkratu odstrani vso zunanjo svetlobo. 3) Risalni aparat po lastitvi 1), označen s tem, da je na risalniku nameščena majhna žarna svetilka, ki služi za razsvitljenje istega. 4) Risalni aparat po lastitvi 1), označen s tem, da se prostor na temno risalno ploskvijo rasvetli s pomočjo naravnega ali umetnega svetlobnega vira, s pomočjo reflektorja. 5) Za risalni aparat po lastitvi 1) prozor no zrcalo, označeno s tem, da je odzadnja stran zrcala opremljena s prozorno prevla-ko n pr terpentinovega olja, na koji se ne vrši nikaka refleksija. 6) Za risalni aparat po lastitvi 1) pro zorno zrcalo, označeno s tem, da sastoji iz zrcalujočih lamel, ki so ločene druga od druge po ne zrcalujočih vmesnih prostorih in ki se dajo postaviti druga proti drugi, da se more regulirati jakost reflektirane in propuščane svetlobe. ' : 'l?4 ’ ;irs o' vj ■ ■ ■ . ; ■ ■ /$d pafenf broj 2080.