IhOVU*OTWWV PRILOGA Reportaža na tretji strani da-22f?je priloge nosi naslov ZA leta crnih gradenj, govori pa o perečem problemu crnograditeljstva na Dolenjskem. » desetih letih so v novomeški °°cini odkrili 751 črnih gradenj, samo letos so jih odkrili 90 ... . Slavni ljudje na znamkah so se otekli, namesto tega pa smo pripravili novo serijo zanimivih člankov, ki nosijo skupen naslov ČUDES SVETA. Prvi iz serije mn**1 prispevkov nosi naslov PIRAMIDA IN GORA, tako kot VS1 naslednji pa tudi ta govori o ®neni izmej antičnih čudes sveta m naravnem čudu, ki ga še danes občudujemo. Mimo tega nadaljujemo z za-Pisi o srečanjih s samorastniki — danes je na vrsti žirovski slikar Joze Peternelj - pogledali smo 23 kulise tretjega izmed štirih novih slovenskih filmov, Klopčičevega Strahu, končujemo pripoved o usodi gradu Mokrice, v nadaljevanju o NLP pišemo o tem, če v vesolju križajo bitja Kot mi živali, prinašamo nasvete ,°k?vnjakov in. modo, novosti o knjigah, filmih, ploščah. NOVO MESTI JE VAŠA BANKA Otočec: seminar za sekretarje Na Otočcu poteka seminar, ki ga je CK ZKS organiziral za sekretaije občinskih komitejev in medobčinskih svetov ZK. Seminar se je začel v četrtek, 10. oktobra, in bo trajal do sobote, 19. oktobra. Program je zelo pester, saj obsega poleg raznih predavanj znanih slovenskih družbenopolitičnih delavcev tudi popoldansko delo v skupinah, razgovore s političnimi aktivi in razgovore v raznih TOZD. Med drugim so se na seminarju sekretarji seznanili z nalogami na področju vzgoje, izobraževanja in kulture, s politiko gospodarske stabilizacije, z družbenim planiranjem, uveljavljanjem ustave, nalogami v zvezi s splošno ljudsko obrambo in na področju socialne politike in zdravstva ter vprašanji idejne, organizacijske in akcijske krepitve ZK. Zadnji dan seminarja bo Franc Šetinc govoril o metodah političnega delovanja. V ponedeljek v sobi predsednika novomeške občinske skupščine Jakoba Beriča. Na posnetku od proti levi: Jakob Berič, Bogdan Osolnik, Mara Žlebnik, Matjan Brecelj, Jože Pacek, spredaj Borsan, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov v Novem mestu. (Foto: I. Zoran) desne Franc .Slabe ceste nas ovirajo pri razvoju' so povedali Novomeščani predsedniku slovenske skupščine Marjanu Breclju med njegovim ponedeljkovim obiskom v novomeški občini - Visokega gosta je zanimalo, kako uresničujejo ustavo V ponedeljek, 14. oktobra, je obiskal Novo mesto predsednik slovenske skupščine dr. Marjan Brecelj. Z njim so prišli tudi Mara Žlebnik, Stane Markič, Jože Pacek, Bogdan Osolnik in drugi. Po pogovorih o družbenoekonomski rasti občine, uresničevanju ustavnih določil in odnosih pri predsedniku novomeške občinske skupščine Jakobu Beriču so si gostje ogledali proizvodnjo v tovarni zdravil Krka in IMV. Predsednika republiške skupščine so izčrpno informirali. Pri tem so razvoju gospodarskih dejavnosti, še posebej industrije. Na vprašanje dr. Marjana Breclja, kako se podjetja zdaj vključujejo v rast te infrastrukture, je predsednik novomeškega izvršnega sveta Avgust Avbar odgovoril, da je s tem težko, ker so „naša (Nadaljevanje na 4. str.) SEVNICA: PRVA SAMO- UPRAVNA INTERESNA SKUPNOST V četrtek so po lepem kulturnem programu predsedniki vseh TOZD v občini podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi prve samoupravne interesne skupnosti na območju občine, ustanovljene po novih ustavnih določilih. Gre za samoupravno skupnost vzgoje in izobraževanja ter otroškega varstva. Jakob Berič, Avgust Avbar in Marjan Simič poudarili, da tepejo občino zdaj nerazvita infrastruktura (n.pr. ceste) in nerazvite družbene dejavnosti (n.pr. šolstvo, zdravstvo). Vsemu temu do zdaj v novomeški občini niso posvečali dovolj pozornosti, ampak je bila glavna skrb od tedaj, ko je nova magistralna cesta Ljubljana-Zagreb tudi temu območju odprla okno v svet, namenjena Sevniški most terjal žrtev V ponedeljek je na gradbišču novega mostu utonil VK ključavničar Anton Sorič iz Celja Nestalno vreme se je n* daljevalo tudi v prvi polovici tedna. Izgledi vremena za konec tedna kažejo na suho in hladno vreme. V ponedeljek ob 13.40 je padel v Savo z novega mostu, ki ga gradijo pri Boštanju, Ingra-dov ključavničar Anton Sorič iz Celja. Kot nam je povedal vodja celjske poslovne enote Ingrada Roman Ajster neposredno po odhodu preiskovalcev UJV Celje in novomeškega preiskovalnega sodnika, je ponesrečeni delavec v trenutku, ko je padel v reko, opravljal nepredvideno delo. Pred nesrečo je namreč brez varnostnega pasu na ogrodju mostu nad vodno gladino popravljal hidravlično črpalko. Drugi delavci so zaslišali le udarec v vodi, nikakršnih kri- kov ali kaj podobnega. Zatem so lahko le nemočno sledili hitremu toku narasle Save, ki je odnašal njihovega sodelavca. V vodo so porinili reševalni čoln, ki ga imajo na gradbišču na kranjski strani reke, vendar so to namero opustili, ker je voda prehitro odnašala ponesrečenca. Skušali so obvestiti sevniške gasilce, ki tudi imajo čoln, vendar v gasilskem domu ni bilo nikogar!? Šele ob 14.10 je pričela klicati na pomoč sirena STILLESA! Delavci Ingrada so čoln dali na avto in sledili ponesrečencu ob obali, vendar je ta izginil s površine. V ponedeljek zvečer še niso našli Soričevega trupla. A. Z. Celuloza kmalu druga v Evropi Celuloza Krško: slovesen podpis pogodbe s tujimi tvrdkami „Današnji dan pomeni za naš kolektiv vrhunec večletnih prizadevanj je ob podpisu pogodbe s konzorcijem petih avstrijskih in zahodnonemških firm v torek dopoldne izjavil Janez Rošker, direktor tovarne papirja v Krškem. Celuloza Krško s to pogodbo naroča opremo za proizvodnjo beljene in nebeljene magnetitne celuloze z zmogljivostjo 158.000 ton. minimum zmanjšane odpadne snovi, kijih zdaj tovarna spušča v Savo. V tovarni razen tega že gradijo nove zmogljivosti za proizvodnjo časopisnega papirja ter predelavo papirnih odpadkov. Letno proizvodnjo bodo s tem 9 poškodovanih 10. oktobra okrog 14. ure je pri vasi Brege kombi, poln potnikov, zletel s ceste in se prevračal kakih 30 metrov navzdol. Zgodilo se je, ko je kombi, ki ga je vozil Jože Ivanšek iz Trebeža, prehiteval mopedista, ta pa je nenadoma zavil v levo. Voznik kombija se je skušal nesreči izogniti, zavil je v levo, potem pa ga je zaneslo. Kot so ugotovili, je vozil neregistriran moped brez vozniškega dovoljenja 35-letni Jože Račič iz Mrtvic. Po nesreči je pobegnil, vendar so ga doma izsledili in odpeljali na odvzem krvi. Ker je mopedist kazal očitne znake vinjenosti, so ga pridržali na postaji milice v Krškem. V nesreči stabili hudo poškodovani Breda Zalnik in Štefanija Lo-kanc iz Šentlenarta, lažje ranjeni pa: voznik Ivanšek, Pero Kovačič, Slavka Ribič, Anka Franič, Milka Gajič, vsi iz Šentlenarta, ter Drago Lorbar iz Mrzle vasi in Jožefa Preskar iz Artič. Vse poškodovane so odpeljali v brežiško bolnišnico. Gmotna škoda znaša najmanj 30.000 din. PRIZNANJE „NOVOLESU" IN INŽ. RAČEČIČEVI „Novoles“ je za elemente pohištva Špela (postelja in fotelj) na jesenskem Zagrebškem velesejmu dobil dve priznanji Yu-Design. Priznanje, ki ga je pri nas razen „Novolesa“ dobil samo še „Slovenijales44, je pomembno, saj je bilo dobljeno v hudi mednarodni konkurenci. Priznanji sta temu kolektivu za omenjeno pohištvo podelila Zagrebški velesejem in Društvo hrvatskih likovnih umetnikov. Načrte za oba nagrajena izdelka je naredila inž. arh Marta Ra-čečič. R.B. povečali od sedanjih 85.000 ton na 135.000 ton. Krška tovarna se bo z 260.000 tonami blagovne proizvodnje uvrstila na drugo mesto v Evropi med prvih pet tovrstnih tovarn na svetu. J. TEPPEY Kako bi si‘z Elanovim čolničkom pomagali v razdivjani Savi? V tem čolnu smo po nesreči videli tudi klavrno veslo z zlomljeno lopatico! (Foto: Železnik) PARTIZANSKA MAGISTRALA V LETU 1977 Gradnjo partizanske magistrale so načrtovali že pred leti. Odkar pa so pred letom ustanovili odbor za gradnjo magistrale, ki bo povezovala z asfaltnim trakom podturn in Adleši-če, je delo hitreje steklo. Odbor vodi Franc Leskošek-Luka. Doslej je asfaltirane že 11 kilometrov magistrale, šest kilometrov ceste pa sedaj gradijo. Magistrala naj bi bila zgrajena konec 1977, in če bodo dela potekala tako kot doslej, kar je precejšnja zasluga odbora, bo cesta v roku tudi zgrajena. Vrednost uvožene opreme je 414,59 milijona din. Tuje podpisnice jo bodo dobavile do konca prihodnjega leta. Opremo bo uvozila Kovinotehna iz Celja. Poskusno obratovanje je predvideno za 1. julij 1976. leta. Celotna vrednost investicijskega programa znaša 696,8 milijonov din. Za dinarski del projekta so razen Celuloze vložili sredstva Ljubljanska banka s podružnicami, Dolenjska banka ter slovenske papirnice. Investicija jc pomembna predvsem zaradi tega, ker bo tovarna poslej lahko uporabljala za surovine slabše vrste lesa, zlasti listavce. S podrobnejšim tehnološkim postopkom bo tudi bolje izkoriščen les in na Pogodbe o nabavi opreme za proizvodnjo beljene in nebeljene magnetitne celuloze v vrednosti 414,590.000 dinarjev so podpisali predstavniki konzorcija in podjetij: Voest Alpine Linz, VVaagner Biro Graz-Dunaj, Sunds Ges. m.b.H. Baden b. Dunaj, Voltz Sohn Frankfurt, AEG, Telefunken Frankfurt, Kovinotehna Celje in Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj Krško.(Foto: M. Vesel) rednistvo Dolenjskega lista je v soboto pripravilo ustni ča-°pis v Adlešičih. Ob 30. obletnici ustanovitve slovenskega ®vinarskega društva so novinarji ob nabito polni dvorani le v tem kraju poklicali pred mikrofone več ljudi in se z JWii pogovarjali o stvareh, ki so zanimale Adlešičane. Za Pnjetno vzdušje so poskrbeli še Henčkov ansambel in doma-1 tamburaši. O novinarski obletnici pišemo na 6. strani pod aslovom „V boju s puško in peresom“, na 7. strani pa j Javljamo reportažo iz Adlešičev. Na fotografiji B. Kržeta: Splichal se pogovarja s karikaturistom Marjanom Bredem, ki sodeluje tudi z Dolenjskim listom. tedenski mozaik Argentina postaja eden najbolj nevarnih krajev na tem planetu, saj ne mine dan, da ne bi zabeležili eksplozijo bombe ali zavraten strel iz puške. Število žrtev osupljivo hitro raste -krivcev pa nikakor ne morejo najti, pa čeprav, vsaj načeloma, vedo, kdo so. To je spoznala tudi predsednica Izabela Peron, ki je povabila k sebi v predsedniško palačo vodje vseh političnih strank in jih prosila za pomoč. Dramatičnost položaja v tej deželi morda bolj kot karkoli osvetljuje dejstvo, da se je predsednica na koncu svojega nagovora vodilnim politikom v predsedniški palači - zjokala. Kasneje so izjavili, da so to „solze odgovornosti in ne obupa... ali bodo kaj pomagale ... ? Medtem pa je iz Mehike prišla izredno vesela novica (predvsem za Mehičane seveda): v morju, nedaleč od obale, so odkrili bogata nahajališča nafte, za katere menijo, da so večja od tistih, ki so na Aljaski. Predvidevajo, da bo Mehika lahko iztržila od teh novih nahajališč več deviz kot jih sedaj z vsem svojim izvozom... sreča v pravem (infalcija) trenutku ... Manj srečni pa so tačas v Wa-shingtonu nekateri najbolj znani politiki nekdanje Nixonove administracije (v Evropi bi rekli kar vlade), ki so jih včeraj uradno poklicali pred sodnike. Sodili bodo petim najbolj vplivnim sodelavcem nekdanjega predsednika Richarda Nixona, obtožba pa je znana: Watergate. Obtožujejo jih prikrivanja in zarote, predstavnik tožilstva pa je s tem v zvezi izjavil, da ima trdne dokaze tudi o neizpodbitni Nixonovi kazenski odgovornosti. Toda predsednik Gerald Ford je, kot je znano, medtem že oprostil (pomilostil) Richarda Nixona... kaj pa bo, če bodo dokazali, da so njegovi grehi bistveno večji od tistih, ki so mu bili uradno že oproščeni .. .? Ta čas pa nekdanji etiopski cesar Haile Sela sij e preživlja svoje dni v neki bolnišnici, kamor so ga prepeljali na zahtevo njegovega osebnega zdravnika. Tako mu bo prihranjeno (verjetno) pričevanje o nekaterih aferah, ki so jih odkrili te dni in zadevajo predvsem podkupovanje ... mir v nemirnem. . . Prednosti samouprave Dokažimo, da je v samoupravnih razmerah boj z inflacijo učinkovitejši kot v kapitalizmu! Osrednja težava naših sicer dinamičnih gospodarskih tokov je vedno večja inflacija; tolikšna, kot je v našem socialističnem povojnem gospodarstvu še ne pomnimo. Zato je tudi Predsedstvo ZKJ konkretno zadolžilo komuniste, da so osebno odgovorni za uresničitev protiinflacijskih načrtov. Če kje, je prav tu nujno dokazati velike možnosti in prednosti samoupravnega socializma napram kapitalističnemu sistemu. Dokaj enotni smo v tem, da sta glavna vira in spodbujevalca inflacije v naših razmerah naslednja. Prvi je neustrezna gospodarska struktura, v kateri je zlasti pomembno napraviti take spremembe, da bomo več surovin, energije in hrane pridobili doma. Drugi vir in stalni hranilec inflacije je neustrezno oblikovanje akumulacije in njena poraba; oboje poteka v dokajšnji meri še mimo odločanja neposrednih proizvajalcev, torej v nasprotju z ustavo. TELEGRAMI VVASHINGTON - Senator Edward Kennedy je obtožil vlado predsednika Forda, da še nadalje podpira politiko turške okupacije na Cipru. Dejal je, da so ZDA dajale podporo Turčiji, ker so izkrcanje turških sil na otoku sprejele kot gotovo dejstvo. Zaradi tega, je dejal Kennedy, so ZDA zelo odgovorne za sedanji položaj na Cipru. DUNAJ - Avstrijski zvezni kancler dr. Bruno Kreisky je na svojo željo sprejel veleposlanika v Avstriji Gustava Vlahova. V daljšem razgovoru, ki sta se ga udeležila avstrijski zunanji minister dr. Bielk< in politični svetovalec jugoslovanskega veleposlaništva Marinkovič, so obravnavali aktualna vprašanja iz dvostranskih odnosov med državama, s posebnim poudarkom na manjšinsko vprašanje. In v čem naj bi bile prednosti naše samoupravne družbenoekonomske ureditve? Če začnemo pri gospodarski strukturi, naj najprej posežemo po vprašanju: ali je lažje vskla-diti trajnejše razvojne načrte v kapitalistični družbi, kjer je osnovno vodilo razvoja profit, ali je to lažje v samoupravnem socializmu, kjer glavna razvojna neskladja lahko premišljeno in pretehtano odpravljamo z dogovarjanjem in sporazumevanjem? Prav gotovo imamo tu mi prednost. Premalo jo izkoriščamo, čeprav nam nekateri sporazumi in dogovori ter njihova praktična izvedba, ki terja tudi združevanje sredstev (npr. energetika, kmetijstvo) že dokazujejo s prvimi sadovi, kaj je mogoče doseči. Podobno je s splošno in skupno porabo. Prav gotovo je dogovor o prispevkih delovnih ljudi za skupne družbene potrebe lahko realnejši odraz materialnih možnosti družbe, ne da bi ogrozili stabilnost gospodarskih tokov, kot pa davčna politika kapitalizma. Če smo s splošno in skupno porabo prizadeli ravno stabilnost, to ni posledica slabosti sistema sporazumevanja in dogovarjanja, ampak dejstva, da smo ustavno načelo (Iz zadnjega „PAVLIHE “) TOKIO — Poslovni center Tokia se je znova sestal, že drugič v zadnjem meseču dni. Neznanci50 podtaknili bombo v poslopje velike industrijske družbe Mitsui. Šestnajst ljudi je bilo ranjenih, od tega dva resno. Na sliki: poslopje, v katerem je eksplodirala bomba. (Telefoto: UPI). - In na koncu sem rekel, tovariši, vsi mi smo krivi.. o svobodni menjavi dela in sredstva speljali za zdaj šele v Sloveniji in še to preslabo pripravljeno. Enako velja za delitev dohodka in osebnih dohodkov. Samoupravni sporazumi lahko to področje veliko bolje urejajo kot pa državna intervencija v kapitalizmu ali stalen boj med sindikati in delodajalci za večji delež v akumulaciji, kjer je država pogosto potisnjena v dokaj pasivno vlogo posredovalca ali kvečjemu slabotnega razsodnika. Zato trdimo, da sta protiinflacijski boj in uspeh stabilizacije v samoupravni družbi lažje uresničljivi nalogi. Ob dveh pogojih: da dejansko zaživi samoupravljanje na vseh ravneh in v vseh oblikah, kot je zapisano v ustavi in da se zavemo, kolikšen obseg pravic in želja je mogoče uresničiti glede na raven razvoja. TONE KRAŠOVEC tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Sredi prejšnjega tedna je predsedstvo CK ZK Jugoslavije dokončno oblikovalo in posredovalo javnosti obsežne sklepe, ki so bili plod dveh zadnjih sej predsedstva; na obeh teh sejah je predsedstvo CK ZKJ posvetilo posebno pozornost neposrednim nalogam v zvezi z uresničevanjem politike ekonomske stabilizacije. Tako so torej sedaj oblikovani sklepi, bi rekli, izredno pronicljiva ocena sedanjega družbeno-ekonomskega stanja pri nas, hkrati pa dejavno vodilo (izredno konkretno), kaj so naše najnujnejše tekoče in bodoče naloge za uresničitev tistega, kar smo si v družbenih dokumentih doslej že večkrat začrtali, pa žal ne tudi — uresničili. Tem izredno pomembnim sklepom predsedstva CK ZKJ velja zato tokrat na tem mestu posvetiti izključno pozornost - saj so to resnično sklepi, dasiravno naslovljeni predvsem na komuniste ter organizacije in vodstva ZK, ki obvezujejo zares vsakogar v naši družbi. Predsedstvo CK ZKJ v svojih sklepih opozarja na to, da z nedavnimi začetnimi koraki pri spreminjanju naših družbenih odnosov še niso odstranjeni bistveni, globlji vzroki, ki objektivno pogojujejo našo ekonomsko nestabilnost. Potrebno je nadaljnje razvijanje in izpopolnjevanje ustanov in prakse samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja — med drugim v svojih sklepih še posebej poudarja predsedstvo CK ZKJ -in za izpopolnjevanje tega sistema so vodstva, organizacije in člani ZK še posebej odgovorni. Gre za nenehno premagovanje razlik ter za iskanje skupnih rešitev, za to da delegatske skupščine čimprej postanejo kraj za demokratično usklajevanje interesov ter za učinkovito družbeno dogovarjanje. Treba je vztrajati na izvajanju sporazumov krši oziroma onemogoča, je nadalje poudar- Komunisti v vseh samoupravnih in druž-jeno v sklepih. * benih organih - je nadalje rečeno v sklepih Posebna pozornost je v tokratnih sklepih — se morajo odločno boriti proti neupravi-kajpak posvečena programu protiinflacijskih čenemu dvigovanju cen, proti „licitiranju" ukrepov kakor tudi ukrepom ekonomske po- za višje cene in drugim pojavom, ki nam kva-litike, ki naj naš boj proti inflaciji - ki nas rijo naš sistem cen. Nesprejemljivo je nespo močno pesti — napravi bolj učinkovit. Pristojnim organom je naročeno, naj takoj razpravljajo o tistih instrumentih v gospodarskem sistemu, ki povzročajo inflacijo, ter naj predlagajo ustrezne spremembme že v politiki za prihodnje leto.' Sklepi, ki obvezujejo vsakogar Posebej so poudaijene naloge, ki so bile doslej že večkrat v ospredju opozoril - gre za nujo v organizacijah združenega dela, da zvečajo proizvodnjo in dohodek, storilnost, da se posvetijo intenzivnejšemu združevanju dela in sredstev, boljši organizaciji dela, boljšemu izkoriščanju zmogljivosti, zmanjšanju poslovnih stroškov in da se zavzemajo za rentabilnejše poslovanje. To so kajpak te- štovanje dogovorjene politike cen - kar je tudi razumljivo, saj vemo, da so prav cene tiste, ki so nam zadnji čas krepko ušle iz rok ter nam manjšajo mnoge objektivno dosežene uspehe. Komunisti morajo zagotoviti, da se bodo samoupravni organi, družbenopolitične skupnosti in drugi družbeni faktorji zoperstavljali vlaganjem vseh oblik porabe nad določenimi okviri in izplačilom osebnih dohodkov brez realnega kritja v ustvarjenem dohodku — če iz tistega dela sklepov, ki se posebej nanašajo na boj z nelikvidnosti (kije tudi eden perečih pojavov naše ekonomske stvarnosti), povzamemo samo nekaj bistvenih. In še tisti del sklepov, ki govori o delitvi in pridobivanju dohodka - poudarjeno je, da* si morajo posebej komunisti in vse subjektivne družbene sile z vsemi močmi prizadevati za uresničevanje načela delitve po kvaliteti in kvantiteti dela ter na tej podlagi spodbujati produktivno in ustvarjalno delo. Treba si je prizadevati — je poudarjeno v sklepih — da bomo z dogovori uredili ne samo vprašanje delitve, marveč tudi vprašanje pridobivanja dohodka. Nujno & je treba upreti težnjam po uravnilovki in visokim prejemkom, ki niso rezultat dela. S tem se namreč resno ogrožajo, prizadevanja združenega dela v boju za večji dohodek in dosledno delitev po delu, za povečanje proizvodnje, dvig storilnosti in uspešno gospodarjenje — je med drugim po- in dogovorov - ter je treba ugotavljati poli- “«* f trditev „aSega ekonomskega stanja, sebej poSda^ vTokr^nih sklipih pr^d tično odgovornost vsakogar, kite spora/ume »*» 50 Jasn0 v sklePlh Sc PosebeJ P01ldar- sedslvi CK ZKJ, jeni. * tedenski_ zunanjepolitični preg Dr. Henry Kissinger, ameriški zunanji minister je sicer izgubil precej svojega magičnega sijaja, toda še vedno ostaja šef diplomacije ene izmed dveh najmočnejših drž av sveta, pa je zato razumljivo, da vsak njegov korak ali poteza vzbuja komen-taije, pričakovanja. Tudi njegova najnovejša bliž-njevzhodna turneja je v tem stilu: zaostaja sicer za tistimi, ki jih je že opravil, ostaja pa še vedno zelo pomembna in zato tudi v središču pozornosti. Za zdaj ni mogoče reči kaj je novega prinesel na Bližnji vzhod in seveda še manj, kaj je novega od tam odnesel, mogoče pa je reči, da predstavljajo njegovi koraki majhen, toda vzpodbuden korak naprej pri iskanju trajnega miru na tem področju. Kissinger je izjavil, da „do neke mere“ podpira Izraelce in to je bilo tudi pričakovati, toda hkrati je namignil Arabcem, da to nikakor ne pomeni brezpogojnega popuščanja pred pretiranimi zahtevami Tel Aviva. Pri previdnem tehtanju odtenkov lahko to na Bližnjem vzhodu precej pomeni — še posebej, če so resnični glasovi, da so se vsaj načeloma že domenili za sklicanje Ženevske konference prihodnji mesec. Sporno pri tem je še vedno, kdo bo predstavljal Palestince v Ženevi: jordan&a vlada ali palestinske osvobodilne organizacije? Kairo je dal svojo podporo Jaseiju Arafatu (ki pa tudi ne more govoriti v imenu vseh Palestincev, saj so se nekatere organizacije ogradile od njega), toda to ne pomeni nujno, da bo s tem prodrl pri Američanih, ki bodo skupaj s Sovjeti imeli izredno pomembno besedo na tej konferenci. Nov in pomemben element razvoja je tudi sklep Generalne skupščine Združenih narodov, da povabijo palestinske predstavnike, naj v generalni skupščini povedo svoje stališče. To pomeni novo priznanje palestinski stvari in nove možnosti za dosego njihovih zakonitih pravic. Kajpak ostaja na tej poti še obilo ovir, ki jih bodo morali prebroditi, kajti njihov cilj je še vedno precej daleč. VVILSONOVA ZMAGA Na parlamentarnih volitvah v Veliki Britaniji so zmagali laburisti, ki jih vodi Harold VVilson, s čemer je veijetn? zaključena politična kariera vodje konzer- vativcev (in bivšega Edwarda Heatha. Kaj bo ta zmaga prinesla BA taniji, je izredno težko reči, $ ostaja dežela slej ko prej na p^, gu ene največjih kriz v sv®)1 zgodovini. To je omenil v sv* jem prvem televizijskem govflf11 po izvolitvi tudi novi prem*61 Harold Wflson, ki je dobesedflc Kissinger jeve skrivnosti m 1 [ izjavil, da bosta naslednji ^ leti za Britance mučni. Zmago laburistov so na st#J celini sprejeli z mešanimi °". čutki, saj so bili prvi komenta^ predvsem usmerjeni v zatijev* nje, da se bo položaj v skupne*1’ evropskem tržišču še nadalje Z* pletel, ker bo London hotel jetno doseči nove pogoje za p1* stop v evropsko gospodar^0 skupnost. To pa bi imelo seve«® lahko za skupnost neugodi* (finančne) posledice. Sicer pa se utegne zgoditi, $ j bo moral Harold VVilson zara^ izjemno težkega gospodarske^? in socialnega položaja v dežel1' predčasno razpisati nove litve. TELEGRAMI NIKOZIJA - Predstavnika cipj skih narodnostnih skupnosti Klc£ des in Dcnktas sta se ponovno p°£ jala o izmenjavi vojnih ujetnik0 ' Zvedelo se je, da bo do izmenj**^ prišlo v najbližji prihodnosti. Dalu ^ bo sporočil Denktas po posvetu Ankaro, od katere je odvisen PreV -ujetih ciprskih Grkov iz Turci ijc n* ^BUENOS AIRES - Argentini** predsednica Isabela Peron je v ot matičnem razglasu pozvala Pr.. v valstvo, naj „zatre vsakršno nasiuc. državi41. Na verskem zboru pod Ajv lim nebom v mestu Santa je Pr*"0 30.000 Argentinci prebrala posel’11 molitev za obnovo miru. KAIRO - Egiptovska delega.1'11 na čelu z zunanjim ministrom • mijem je odpotovala na obisk v 3 vjetsko zvezo. V kairskih krogih l tijujejo, da se bo egiptovska delete cija v Moskvi pogovaijala o Bližnj^ vzhodu ter o gospodarski in vojn’ pomoči. ^OSPODApgn »arasle Save, kot je bfla ob zadnjih poplavah, roarčani ne zamudijo. Revinškova fanta sta se iz JLA, tako da je posadka spet popolna leden v čoln, drugi za vrv, tretji z vilami). Že lani 0 nalovili drv za dve leti. Kurjava je draga, zato Pnae vsako krepelce prav. (Foto: Železnik) DEŽEVJE NE JENJA. Češča vas pri Novem mestu se že pri manjšem dežju spremeni v prave „Bene tke cesta pod vodo, njive na dnu jezera, domačije na otokih. Skoraj vsako pomlad, skoraj vsako jesen opustoši narasla Krka vso okolico. (Foto: M. Moškon) Pretekli teden so obiskali Goriško prosvetni delavci iz Dolenjske, ki so ob tej priložnosti obiskali tudi zamejske Slovence. V novogoriški občini so se s predstavniki Zavoda za zaposlovanje pogovarjali o problemih poklicnega usmeijanja mladih in njihovem zaposlovanju. (Foto: F. Orel) Številni vozniki, ki uporabljajo cesto Novo me-sto-Šmarješke Toplice, si bodo malo oddahnili. Pred kratkim so že precej uničeno cesto pokrpali, da bo vožnja po nji varnejša in prijetnejša. Na sliki: dela na Otočcu. (Foto: Zvone Šeruga) informiranost „JESEN 74" yajo „Jesen 74“ je v nbmsjd občini izšlo 7 biltenov krajevnih skupnosti ter občin-Kega vodstva in dva biltena šol. juipno je bilo v njih objavljenih koli 100 tipkanih strani član-i °v’ vesti, pesmi, gesel, sporočil drugega. Razen tega sta izšli dve številki Partizanskega Do-B nJ^ega lista, pa tudi vojaška ■n°ta je izdala svoj časopis. Bil-ne v občini so izdajala poverje-. va za informacije pod idej-im vodstvom političnih organizacij, se pravi SZDL, ZK, sindikata m mladine. Za informira-ost občanov je bilo torej kar . bro Poskrbljeno. Će bi v de-J^nski vojni izhajalo pol teh Utenov ali celo samo četrt, bi DHa informiranost kar zadovolji- Sporazumevanje v duhu politike ZK Pred delavci iz več kot V7.000 temeljnih organizacij združenega dela so izhodiščni programi o družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju o programiranju in financiranju vseh družbenih dejavnosti v Sloveniji za leto 1975. Izhodiščni programi temeljijo na gradivu 247 interesnih skupnosti, ki je bilo zbrano v devetih republiških interesnih skupnostih ali zvezah skupnosti posameznih dejavnosti (upravičena kritika leti na področje zdravstva, kjer samoupravne interesne skupnosti niso pravočasno izdelale izhodiščnih programov, kar je v škodo samo zdravstvu!). Sejmišča NOVO MESTO: Na zadnji ^ manji dan so na novomeško sejmišče pripeljali 799 do 12 tednov in 64 do pol leta starih prašičev. Skupno so prodali 495 prašičev. Mlajše so prodaia- po 300 do 430 dinarjev, sta- pa po 440 do 630 dinarjev. BREŽICE: Na brežiškem sej-“Ču So ia}1jco kupci izbirali 498 do tri mesece starimi Prašički in 32 starejšimi prašiči, gjih so rejci prodali 327, dru-zlt Pa 21. Kilogram žive teže ro x-u Ptičev je veljal 19, sta-reM pa 16 dinarjev. Tudi na nas ne smete pozabiti! O tem in pristopu ter metodah družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja so na tiskovni konferenci, ki je bila 10. oktobra, spregovorili podpredsednik IS Slovenije dr. Avguštin Lah, republiška sekretarka za prosveto in kulturo Ela Ulrih in republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo dr. Anton Fazarinc. (meti/s/d Kotiček Škropivo ne učinkuje?! cii0Ali goljufa tovarna, ki je predpisala tako majhno koncentra-jJ in s tem svojemu izdelku dala prednost pred drugim, ali je vpr v .8 vzrok, da škropivo ni učinkovalo? Ni redko tako več 6 mec* vinogradniki, zlasti zadnja leta, ko marsikje nič °e škropijo z nahrbtnimi vinogradniškimi škropilnicami. nan je primer bakrenega škropiva z imenom cuprablau. za ^rega priporočajo 0,5-odstotno koncentracijo, torej pol kilo-Pravlf na -St° ^trov vode. Šele večkratna koncentracija tega pri-vaio (^e’ Prav*i° vinogradniki, zadovoljiv učinek, zato zahte-ko ’ naj tovarna, ki ga izdeluje, predpiše dejansko potrebno cent racij o škropiva. bla -etiJski strokovnjaki menijo, daje cuprablau v resnicipre-nači’ Venc*ar Je poglaviten vzrok neuspehov pri škropljenju v koir uPorabe. Normalna koncentracija zahteva tudi normalno nah h10- v.°^e’ T° pomeni: dokler so vinogradniki škropili z rotnimi škropilnicami, ki porabijo mnogo več vode, je pred-koncentracija zadostovala, odkar pa uporabljajo moleku-m druge motorne pršilnice, predpisana doza ne zadošča porabi nekajkrat manj vode za isto površino Piva v • Zato Pa tre^a zvečati koncentracijo (gostoto) škrobe tr3 pravilo: kolikorkrat se zmanjša količina potrebne St* P 0 t naj se zveča koncentracija. ^kron navodila, ki navajajo v odstotkih predpisane doze *fcbn n ^t*vne snovi), postajajo zategadelj vse manj upo-°dstoilf-K novem b° treba pisati, in svetovati drugače; ne v r°člii temveč v količini. Tako bo treba pisati, daje pripo-tako k° uP0rabiti tr* kilograme antracola na hektar vinograda, ali Ui m* v poljedelstvu že navajajo potrebne količine herbicidov drugih pripravkov. Za nenet‘js^i strokovnjaki tudi sicer na splošno ugotavljajo, da je sanio117^ ^ropiv večkrat kriv način nanašanja kot pa sredstve prior' fato velja vnovič naglasiti, da je pri uporabi kemičnih vkov nujno biti zelo natančen. Inž. M. L. 1 ! Gre za največjo samoupravno akcijo, ki bo po vsebinski plati, na osnovi dosedanjih izkušenj na področju dogovorov in sporazumov ter kongresnih sklepov ZK, postavila v ospredje težnje in zahteve vseh delavcev iz temeljnih skupnosti. Delovne ljudi pa gotovo najbolj prizadevajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, npr. vzgoja in izobraževanje, znanost in kultura, zdravstvo itd. _ Delavci v temeljnih organizacijah in občani v krajevnih skupnostih naj bi pretehtali politiko in izhodiščne osnove vseh omenjenih dejavnosti do 15. novembra, zatem bo gradivo določneje oblikovano v temeljnih skupnostih in dobilo dokončno podobo v samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih forumih. V mesecu decembru bo, kot predvidevajo., vse pripravljeno za podpisovanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. Ob povedanem so bili novinarji seznanjeni tudi z določenimi prednostnimi nalogami na nekaterih družbenih področjih, npr. z reformo vzgoje in izobraževanja, približevanjem kulture delavcem, z raziskovalnim programiranjem in kadrovsko politiko, pa tudi z vprašanjem prevelike porabe in nujnostjo dogovora za pametnejšo potrošnjo. D. R. Vino iz registra Novi vinski zakon, ki velja od maja letos, je zaostril nekatera določila, z osnovnim namenom, da zaščiti naravno vino in njegovo kvaliteto, s t«m pa tudi vinogradništvo in vino- gradnika. Tako določa tudi, da se sme prodajati le tisto vino, ki je vpisano v poseben register in imazašči-teno svoje geografsko poreklo. Kot je na nedavni javni tribuni „Vino 74“ v Ljubljani dejala predstavnica republiškega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo, je bilo že približno 30 odstotkov vina iz lanskega pridelka prodanega pod zaščito zemljepisnega porekla, kar pomeni, da je že mnogo vinogradnikov dojelo namen tega ukrepa, ki. je strokovno vsestransko utemeljen. Vendar pa gre tolikšen odstotek predvsem na račun vinogradniških območij, ki imajo že staro vinogradniško tradicijo. Na našem območju si registriranje pridelka precej težje utira pot. Za to je kriva tudi nevednost, saj se nekateri vinogradniki še vedno bojijo, češ: „Kaj bi prijavljal, bodo potem na občini vedeli, koliko sem pridelal, in me bolj obdavčili!" Ob obdavčenju po katastrskem dohodku je tako modrovanje seveda nesmisel, ki ga je treba preganjati tudi s pojasnjevanjem in razlaganjem zakona, ki bi ga morali vinogradniki poznati, saj jim reže vsakdanji kruh. Šele z vpisom v register dobijo vinogradniki pravico do prodaje IMV je največja izdelovalka prikolic v Evropi Največji in IMV Ekonomska politika je, kot je že v navadi, izdala seznam največjih jugoslovanskih proizvodnih delovnih oiganizacij, organizacij s področja prometa in zvez, tigovine, gostinstva in turizma, bank in zavarovalnic. Med največjimi proizvodnimi organizacijami so na prvih treh mestih DEFEKT (Karikatura - M. B. Rudarsko-topilniški bazen Bor, zagrebška Ina in rudarsko-metalurški kombinat Zenica, medtem ko je največji iz leta 1972, beograjski Jugo-metal, četrti. Največja proizvodna delovna organizacija je ustvarila lani čez 14 milijard dinarjev skupnega dohodka. Kot največja slovenska organizacija je Iskra na desetem mestu, novomeška IMV kot edina predstavnica Dolenjske na tem seznamu pa je na 75. mestu z 958 milijoni skupnega dohodka. Će pa bi upoštevali še TOZD Zastopstvo inozemskih firm, bi podjetje z okroglo 1,4 milijarde dinarjev skupnega dohodka lahko uvrstili na 47. mesto največjih jugoslovanskih proizvodnih organizacij. Na seznamih najdemo še eno dolenjsko ime: novomeška Dolenjska banka in hranilnica je z 1,1 milijarde dinarjev na 18. mestu jugoslovanskih bank s plasmajem nad eno milijardo dinarjev. Omeniti velja še to, da je IMV deseta slovenska proizvodna organizacija na tej lestvici, od DBH pa so močnejše tri slovenske banke. J. S. Prirast draginje Drnec cen se je — verjetno ni nihče pričakoval drugače - nadaljeval tudi v septembru. To kažejo najnovejši podatki republiškega zavoda za statistiko, ki med drugim pravijo, da se je življenje podražilo v tem mesecu že za 28,5 odstotka v primerjavi z lanskim povprečjem. Cene življenjskih potrebščin, ki jih upoštevajo pri izračunu za štiričlansko „statistično11 družino, so se namreč za toliko povečale. _ __ Ker obsega spisek življenjskih potrebščin tudi storitve oz. cene, ki jih administrativno tiščimo navzdol (stanarina ipd.), zaostaja rast življenjskih stroškov za rastjo nekaterih izdelkov. Statistiki so izračunali, da so bile proizvajalčeve prodajne cene v septembru celo za 53,4 odstotka višje kot povprečno lani in za 47,7 odst. višje kot v lanskem septembru. Ta rast je skoraj dvakrat tolikšna kot statistično izračunana rast cen življenjskih potrebščin. Statistično izračunano: kdor ni imel v septembru vsaj za 28,5 odst. večjih dohodkov kot lani, se mu je znižala življenjska raven. V primerjavi s predhodnim mesecem avgustom so se v septembru najbolj podražili usnjeni in gumijasti izdelki, - kar 14,6 odstotka v enem samem mesecu; to pa je že Številka, kakršnih smo bili doslej vajeni v letnih primerjavah. Gradbeni material se je v enem samem mesecu podražil za 7,6 odst., tekstil za 4,8 odst., kmetijsko orodje za 4,6 odst. itd. Lahko se pri tem znova vprašamo, kam vodi ta dirka cen, ki ji ni videti konca? M. L. vredno je st* pisntM Spokojnost plantažnih sadovnjakov v Stari vasi pri Krškem bo kmalu zamenjal trušč gradbenih strojev. 12 hektarjev sadnega drevja bo obsegalo veliko gradbišče prve, 632 MW močne jedrske elektrarne, katere gradnja postaja po toliko zapletih oziroma nasprotovanjih - dejstvo. Lokacija je izbrana, poglavitne pogodbe podpisane. Toda ali so tudi v resnici razpršeni vsi dvomi o stoodstotni varnosti za ljudi in naravo, potem ko je republiški sekretariat za urbanizem s posebnim obvestilom očitno pomiril javnost? V njem je namreč zagotovil, da bodo vsi varnostni ukrepi najstrožje spoštovani, posebna komisija pa bo vseskozi spremljala, kako jih investitor upošteva. Dvom le ostaja Da bodo stvari čiste, je treba kljub navdušenju, da v tehnološkem napredku sledimo svetu in da bo nov dokaz za to zrasel na tleh naše pokrajine, reči, da senca dvoma vendarle ostane, sodeč po tem, kaj se z atomskimi elektrarnami ta čas dogaja v njihovi domovini, Ameriki. Komisija za atomsko energijo v Združenih državah Amerike je, kot piše tuji tisk,, odločila, da je treba kar 21 atomskih central od skupno 50 zapreti za dva meseca in preučiti, kaj je z njihovo varnostjo. V treh so namreč ugotovili, da so počile cevi v hladilnih sistemih, tako da si je radioaktivna voda lahko izbrala prosto pot. Značilna je tudi poteza Karla Hočevarja, po imenu naše gore lista, strokovnjaka za varnost central in tvorca osnovnih metod analize varnosti atomskih elektrarn v ZDA ', ki je dal ostavko na svojo službo, rekoč, da je to moral storiti. „Šele zdaj lahko svobodno povem ameriškemu ljudstvuje dejal Hočevar, „da je neobvešče-no, kako je v resnici z varnostjo pred atomskim sevanjem. “ Dodal je, da so nerešena vprašanja varnosti atomskih elektrarn tako pomembna, da bi morali v ZDA ustaviti gradnjo takih elektrarn, dokler jih na kak način ne rešijo. Opozorilo, ki daje misliti. ________ M. LEGAHj ,Slabe. (Nadaljevanje s 1. str.) podjetja še vedno v investicijski izgradnji in porabijo veliko denarja za izpeljavo proizvodnih postopkov -tehnologije.“ Predsednik občinske konference SZDL Uroš Dular je govoril o konstituiranju delovnih organizacij v duhu nove ustave. Postregel je s podatkom, da je v novomeški občini 154 delovnih organizacij, od tega 77 s sedežem v Novem mestu. TOZD so ustanovili v 16 delovnih organizacijah. Samoupravni sporazumi so bili podpisani pravočasno, razen v enem primeru. V Labodu, Pionirju in Krki so TOZD najbolj zaživele. Ponekod, tudi v nekaterih večjih delovnih organizacijah, so ustavnim določilom sledili le formalno, kar je razvidno iz tega, da se odnosi tam niso bistveno spremenili. V tem času gre prek SZDL tudi akcija za ustanovitev krajevnih in samoupravnih interesnih skupnosti v duhu določil nove ustave. Uroš Dular je, govoreč o krajevnih skupnostih, opozoril na problem velikosti le-teh, saj šteje najmanjša krajevna skupnost v novomeški občini okoli 400, največja pa kar okoli 17.000 občanov. Delegatski odnosi se v novomeški občini dobro razvijajo. Še vedno pa je problem, kako pravočasno in učinkovito informirati delegate. Menili so, da je premalo, če prihaja gradivo za seje občinske skupščine le na delegatska mesta. Vsak delegat bi moral dobiti v roke vsaj izvlečke gradiva. Opozorili so, naj bi bili delegati bolj seznanjeni tudi z republiškimi gradivi, ki naj bi predvsem prej prihajalo iz Ljubljane. Poudarili so, da bi morali o pomembnejših republiških zadevah (gradivih) spregovoriti na sejah občinske skupščine že zategadelj, da bi novomeškim delegatom v zborih republiške skupšči-he pomagali do stališč. Med Brecljevim obiskom v Novem mestu so načeli tudi pomembno vprašanje glede zasedbe odgovornih mest v občinskih upravnih in strokovnih organih. Profesionalizacije se ljudje otepajo, to pa je v Novem mestu še najbolj občutil mandatar Avbar, ko je iskal profesionalne člane občinskega izvršnega sveta. KOSTANJEVICA ZA PRAZNIK V ponedeljek bo Kostanjevica slavila svoj krajevni praznik. Dolenjski kulturni festival, družbeno-politične organizacije in krajevna skupnost Kostanjevica prirejajo v počastitev praznika več prireditev. V soboto ob 19. uri bo v domu kulture operni večer, na katerem bo več kot 60 članov orkestra in prvakov opere SNG Maribor pokazalo nekaj najlepših scen iz popularnih oper. V ponedeljek, na dan praznika, bo ob 12.30 žalna slovesnost pred domom kulture, potem pa slavnostna seja krajevne skupnosti. V sredo, 23. oktobra, bo ob 19. uri v domu kulture slavnostna predstava Cankarjevega Hlapca Jerneja in njegove pravice v izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. 9 SPREJETIH V ZK Med vajo „Jesen 74“ je bilo sprejetih v ZK 9 pripadnikov partizanskih enot teritorialne obrambe in ljudske milice, dva pa v osnovne organizacije na območju krajevnih skupnosti. Razen tega je bilo med vajo evidentiranih za sprejem v ZK še več tovarišev in tovarišic, ki bodo dokončno sprejeti v ZK v naslednjem obdobju. VAJENCEM SO VRATA ODPRTA V delavnicah Kovinarske v Krškem se ne branijo vajencev. Za poklic kovinarja se usposablja v tovarni okoli 45 mladih ljudi. Na delo sprejemajo letos tudi nekvalificirane delavce, ki jim že vnaprej zagotavljajo možnost strokovnega izpopolnjevanja ter druge ugodnosti. Delegacija Rdečega križa iz Ditzingena si je s posebnim zanimanjem ogledala tudi proizvodnjo zdravil v novomeški KRKI. Na sliki: inž. Tone Recelj razlaga gostom enega izmed proizvodnih postopkov. (Foto: S. Mikulan) DOŽIVETJE V KOSTANJEVICI V Lamutovi galeriji je bila 11. oktobra prisrčna slovesnost. Akademik Božidar Jakac je odprl razstavo grafičnih listov mlade umetnice Sonje Lamutove. Dejal je, da je Sonja Lamutova ena tistih iz mlade generacije, ki so ubrali zdravo pot pravega likovnega ustvarjanja. Tu ni nobenih norčij nobenih potegavščin in ne slabo rešenih stvari. Jakac je poudaril, da je umetnica že danes dosegla raven, za katero zasluži čestitke in priznanje, in ji zaželel, da bi ostala še naprej tako resna in trdna, pretehtana in premišljena - taka, kakršno jo kažejo začetne brazde, ki jih je zarezala v umetniško delo. Prijateljstvo z Ditzingenom Ob stikih mladine in tabornikov tudi politično in gospodarsko sodelovanje med Novim mestom in Ditzingenom - Obisk delegacije Rdečega križa Sedemčlanska delegacija Rdečega križa iz Ditzingena pri Stuttgartu je po sedemdnevnem obisku v Novem mestu v nedeljo odpotovala domov in tako vrnila podoben pomladanski obisk naših krvodajalcev v tem nemškem mestu, s katerim goji novomeška občina že nekaj let tesnejše vezi. V torek zjutraj je goste iz ZRN sprejel podpredsednik občinske skupščine inž. Niko Rihar in jih skupaj z drugimi predstavniki DPO seznanil z glavnimi značilnostmi mesta in pokrajine. Že v ponedeljek so si gostje ogledah Dol. Toplice, tamkajšnjo novo osnovno šolo in popoldne Bazo 20, kjer sta članici njihove delegacije pri Bunkerju 44 položili šopek rdečih nageljev. V na- slednjih dnevih so si skupaj s predstavniki RK novomeške občine ogledali proizvodnjo v Novoteksu, šolo v Bršlinu in naselje tekstilne tovarne pa Šentjernej, Pleterje, Kostanjevico in IMV, obiskali so republiški odbor RK in si ogledali klinične bolnišnice ter centralo za krvodajalstvo v Ljubljani. V soboto je bil na vrsti ogled novomeške bolnišnice,, v kateri so člani nemške delegacije dah tudi kri za novomeško transfuzijsko postajo. Začetni stiki z Ditzingenom, ki so jih spletli člani mladinske in taborniške organizacije, se tako razširjajo tudi na gospodarsko in politično ter humanitarno sodelovanje obeh mest, ki ga medsebojno spoznavanje in navezovanje osebnih znanstev krepi in poglablja. Kdo bo pomagal Rogu? Mokronoški TOZD je treba pomagati „Samo da pride v Mokronog, pa je konec z njim,“ ali: „V Mokronogu vse crkne,“ tako razlagajo tržani sedanje težave novomeškega Roga, ki ima v tem kraju svoj TOZD. IZLET ŠTUDENTOV Seveda bi mu vsi želeli najboljše. 55-članski kolektiv, večinoma žensk, se je že prirasel krajanom k srcu: doslej so vedno pokazali vzorno razumevanje za potrebe in želje krajevne skupnosti, celo v kulturnem življenju se je pokazala prisotnost nove „tovarne44, saj so dekleta dobro zapele tudi v zboru. Ekonomika ima svoje zakone. Tako manjka novomeškemu ROGU okrog 3 milijone dinarjev za obratna sredstva, skratka, iz meseca v mesec imajo težave z izplačevanjem osebnih dohodkov, za kar jim je doslej vedno posojala banka ... Ravno tako imajo težave s kritjem naložbe v Šmarje ti. Delegati zbora združenega dela občinske skupščine v Trebnjem so na seji minuli četrtek po obvestilu izvršnega sveta o težavah mokronoške TOZD izrazili prizadetost za ta kolektiv, ki ga kaže v težkem položaju vsestransko podpreti. Rešitev je seveda več. Banka bi Rogu la- hko posodila denar za obratna sredstva, možnosti pa so tudi v porajajočih se integracijskih prizadevanjih konfekcijske industrije na Dolenjskem. Razumevanje za pomoč z dejanji, ne le besedami, torej je, zato v Mokronogu ne kaže tožiti o malodušju. A. Z. PAPIR V KORIST BOJA PROTI RAKU V sredo in četrtek, 23. in 24. oktobra, bo v Novem mestu zbiranje starega papirja v korist boja proti raku. Zbiralec bo Unija papir servis, organizator zbiranja pa občinski odbor Rdečega križa, ki je določil tudi zbirna mesta. Zbirali bodo šolski otroci, občani pa lahko prinesejo ali pripeljejo papir tudi sami. Prosimo, da poprej pripravijo zavitke. Študenti so komaj dobro ogreli študentske klopi, Klub belokranjskih študentov pa je že začel redno delovati. Za začetek so Belokranjci pripravili izlet na Plitvička jezera, kamor se bojo odpeljali 19. oktobra. Prevoz za vse študente bo plačal KBŠ. SPLOH NI CESTA Mislim, da o cestah v Ribniški dolini vse premalo pišete v vašem listu. Cesta Rakitnica-Dolenja vas in Rakitnica-Golnik-Dolcnja vas je dokaj prometna, a skoraj ne zasluži imena cesta, kajti težko bi rekel, da je vzdrževana. Tudi most na tej cesti je tak, kakršen je bil pred mnogimi leti, ko še ni bilo toliko prometa. Upam, da bodo prišli tudi za našo cesto lepši in boljši časi, da ne bo več med najslabšimi v Ribniški dolini. J. H. Grčarice OBISK IZ BEOGRADA Prejšnji četrtek so novomeško osnovno šolo na Grmu obiskali pionirji osnovne šole Aleksa Santić iz Beograda. Dvanajst pionirjev in pionirk si je prvi dan obiska ogleda- lo šolo, nato pa so odšli na domove svojih gostiteljev. Naslednji dan sta si pionirski delegaciji obeh šol ogledali tovarno IMV, Formo vivo in osnovno šolo v Kostanjevici, ustavili pa sta se tudi na Otočcu. V soboto dopoldne so beograjski pionirji zadovoljni odšli domov, že 20. oktobra pa jih bo obiskala v Beogradu novomeška pionirska delegacija. MIRJAM KOTNIK dr. Berislav Šeper: Veliki stroški družbenih služb Stopnja inflacije je pri nas dosegla tak obseg, da je precej razvrednotila rezultate, ki smo jih dosegli s pospešenim razvojem proizvodnje ter na področju življenjskega standarda. Glavni vzroki inflacije so v neurejenih samoupravnih proizvodnih odnosih oziroma v sedanjem nedodelanem ekonomskem in socialnem sistemu in njegovih mehanizmih. Proizvajalne sile so se v zadnjih letih močno razvile, in to je gotovo izredno velik in pomemben uspeh. Toda struktura proizvajalnih sil je zelo neuravnovešena. Precej je znamenj in teženj, ki kažejo, da se tako slaba gospodarska struktura obnavlja, zatorej ni čudno, da je stopnja proizvodnosti dela v družbenem pomenu besede izredno nizka. Enako so se razvijale tudi družbene službe. Glede na možnosti gospodarstva so stroški teh služb veliki, rezultati pa nezadovoljivi. (Podpredsednik ZIS na seji predsedstva ZKJ) dr. Jakov Sirotkovič: Narobe je le čakati na sistem... Če hočemo razviti gospodarski sistem, katerega osnova naj bi bili samoupravni odnosi, moramo okrepiti dejavnost in politično odgovornost družbenih faktorjev, od temeljne organizacije združenega dela in Zveze komunistov do najvišjih vodstev in skupščinskih organov našega delegatskega sistema. Narobe pa bi bilo čakati, da se bo najprej razvil, zaokrožil sistem, in šele tedaj spreminjati politiko. Nujno je hkrati spreminjati ukrepe in sistem in razvojno politiko, postopoma odpravljati pomanjkljivosti in kakovostno spreminjati družbene odnose na samoupravnih temeljih, kakor jih določa ustava. V tem trenutku so posebno aktualni problemi, ki so rezultat pomanjkljivosti sistema in ki ne omogočajo tr’cšnih posegov v razširjeno reprodukcijo, s katerimi bi preprečili nesmotrno izkoriščanje razpoložljivih sredstev. Razvijanje sistema reprodukcije in načrtovanja na samoupravnih temeljih je šele prav na začetku in teče počasi, brez zadostne koordinacije. Hkrati pa deluje več instrumentov in metod iz prejšnjih sistemov, kar otežuje spremembe in reproducira stare probleme. Neposredna akcija Zveze komunistov in drugih političnih organizacij odgovornih dejavnikov gospodarskega razvoja in gospodarske politike mora biti torej usmerjena v hkratno reševanje odprtih problemov na vseh treh področjih: v tekoči politiki, sistemu in v razvojni politiki. (Predsednik IS SR Hrvatske na vprašanja Vjesnika) Opredelitev se dokazuje z delom Delo pri uresničevanju kongresnih nalog o gospodarski stabilizaciji, samoupravnem organiziranju gospodarstva, spreminjanju položaja združenega dela boleha za raznimi subjektivnimi pomanjkljivostmi in neenotnim delovanjem, kar je, "to je gotovo, precej zmanjšalo končni uspeh. Rezultati v boju za gospodarsko stabilizacijo, je nedavno dejal Džemal Bijedić, bi bili lahko večji, če bi vsi, vsi subjekti v naši družbi, vsak v svojem akcijskem radiju in v mejah svojih pristojnosti in odgovornosti uresničili svoje obveznosti, ki izhajajo iz skupaj dogovorjene politike. Zaradi vsega tega je za nas v tem trenutku največjega pomena, da vsak - vsak organ, telo, forum, organizacija in posameznik — dojame, da mora nositi svoj del odgovornosti za zadeve, ki so pred nami. Čas, v katerem smo, ne sme biti čas ugotavljanj, ampak čas delovanja, dela, angažiranja. Opredelitev vseh in vsakega se potrjuje in dokazuje samo na en način — z delom. Zveza komunistov — vsak njen član, organizacija in vodstvo — je obvezno nosilec te zavesti in bojevnik za takšno prakso v vsakem okolju - od delovne organizacije do organov v federaciji. (Iz uvodnika v „Komunistu*1) AVTOMOBIL, KI DRŽI KORAK S ČASOM 188 Bolj kot kdaj prej je prav danes pomembna ekonomičnost vozila Renault 12 TL. Zelo elastičen motor ima dve prednosti: štedi gorivo in ima dolgo življenjsko dobo. Renault 12 TL se prišteva k hitrejšim vozilom. 1289 ccm, 54 KM, pri normalnih razmerah poraba goriva le 8,5 I na 100 km. NOVA-ZNIŽANA CENA fco tovarna Novo mesto: za zasebnike 69.634 din v za podjetja 66.400 din DOBAVA TAKOJ PO VPLAČILU RENAULT12TL IflDUSTRIJR m0T0P.nIH VOZIL novo mESTO \ ZASEBNIKOM ODOBRIMO 30.000 DIN POSOJILA PRI VOZILU Z \ 10% UDELEŽBE PODJETJEM ZA NAKUP NAD 3 VOZIL - 50 % POSOJILA Obrnite se na poslovalnici IMV: - LJUBLJANA, Titova 172a, tel. 061 /343-485 - NOVO MESTO, Zagrebška 10, tel. 068/21-075 m 4 GBlIMBHaBHaHaHNHHHHi To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! Raztegljive parcele? Določiti meje parcel v Slančevi ulici Preden so lastniki his v Slančevi uuci v Naselju Majde Šilc pričeli zidati škarpe, so se domenili, da bodo zidali v ravni črti in odmerili prostor v širini 5 metrov za cesto. Letos spomladi so se spet dogovori-> naj bo asfaltna prevleka široka sam(? 3 metre, na obeh straneh pa Pp en meter za bankino in za pešce. Vse lepo in prav! tnje od osmih lastnikov parcel ob cesti hočejo v zadnjem času °J® Parcele potegniti preko škarpe a tisti meter, ki je namenjen peš- izogibališčem za vozila. To 1 Pokvarilo estetski videz, onemogočilo pa bi tudi zgraditev pločnika, -a sploh ne govorimo o kršitvi solidarnosti. Zato prizadeti prosijo novomeško geodetsko upravo oz. urbanistični zavod, naj odmeri in vriše, do kod so zasebne parcele in kako široka je ulica, da ne bi morda prišlo do spora ali prilastitve. Nekateri hočejo na koncu škarpe anositi zemlje in posaditi okrasno grmičevje ter rože. Lahko se dogodi, a bi kakšen voznik poškodoval te bi ga lastnik tožil, čeprav 1 bil poškodovani del razširjen na ^es/°* V splošnem interesu je, da se določijo meje. L. S. dr. frederick MIRKO PUGELL Pred kratkim je bila v „Delu“ osmrtnica, da je v New Yorku pre-numl dr. Frederick Mirko Pugell, ?perni pevec in profesor glasbe. Prav ■*1’ ^ 8a spomnimo tudi v Dolenj- cem listu, kajti Pugell je bil po rodu Novomeščan. Po končani Sunnazijski maturi je odšel na glasbeno akademijo v Pariz, bil v ljubljanski operi priznan basist in se Pozneje preselil v Ameriko. Podpisani sem ga dobro poznal, pel sem z nJ!m v gimnazijskem pevskem zbo-poznal pa ga je tudi prof. Janko S. SKOČIR Humoristi na obisku Čkalja in Cule med Ribničani Ribničanom so dobro znani vsi humoristi na fotografiji. Za tiste, ki niso Ribničani, pa naj povemo, da je razen Bate, Čkalje in Culeta na sliki še znani ribniški humorist, izdajatelj in financer raznih priložnostnih ribniških humorističnih biltenov — Pile. V soboto, 28. septembra1 je Dom JLA v Ribnici organiziral za javnost kulturno-zabavni humoristični večer, na katerem so med drugim nastopili Miodrag Petrović-Ckalja, Mija Aleksić-Cule, Bata Živojinović in pevci ter drugi umetniki iz ekipe RTV Beograd. Pri prireditvi, ki je bila v domu TVD Partizan v Ribnici, je sodeloval tudi orkester. Ribničani, ki so tudi sami znani kot humoristi oziroma šaljivci, si takih prireditev še želijo. To je dokazala nabito polna »Še v svinjaku nimajo miru« Pripombe Centra za socialno delo k članku,objavljenemu s tem naslovom V članku „Se v svinjaku nimajo miru“ je tov. Bačeijeva po kazenskem spisu občinskega sodišča v Novem mestu povzela in prikazala stanje v Špringerjevi družini z Grčvriia št. 4. Opisala je grobo ravnanje Alojza Sprin-gerja z družino in omenja, da ga center obravnava že sedem let, ne omenja pa ukrepov centra, zato posredujemo bralcem naslednje ugotovitve: Družino Springer obravnava služba centra od leta 1968 dalje zaradi alkoholizma moža Alojza in njegovega grobega ravnanja z nedl. otroki - Alojzom, Slavko, Jožico in Marto. Na predlog centra je sodišče v letu 1970 izreklo Springerju ukrep obveznega zdravljenja zaradi alkoholizma. Na zdravljenju je bil v klinični bolnišnici za psihiatrijo od septembra 1970 do januarja 1972. Zdravljenje pri njem ni bilo uspešno, saj je takoj po zdravljenju pričel uživati alkohol in je postal grob do družine. Žena Ana se je zaradi grobega ravnanja moža pričela zatekati k so- sedom. Ker je bil Springer nesprejemljiv za nasvete centra, je center omogočil ženi, da se je v avgustu 1972 z otroki preselila v Dobindol. Čez nekaj časa se je 4-umo zaposlila pri vzgojnovarstveni ustanovi v No- Vabimo vse udeležence I. novinarske konference v Metliki, udeležence ustanovnega občnega zbora Slovenskega časnikarskega društva v Črnomlju, udeležence novinarskih tečajev med NOV, vojne dopisnike, dopisnike s terena in uredništev partizanskih glasil ter vse delegate iz aktivov Društva novinaijev Slovenije: Pridite na izredni občni zbor Društva novinarjev Slovenije, ki bo v soboto, 19. oktobra, ob 9. uri v kulturnem domu v Črnomlju! Ker nimamo popolnih naslovov, ne bo osebnih vabil. PRED 50-LETNICO SVETOVNEGA DNEVA VARČEVANJA ŠE BLIŽE K LJUDEM Skrajšati „mrtvi tok denaija“, vključevati v varčevanje (in s tem v narodno gospodarstvo!) tiste prihranke, ki jih ljudje ne potrosijo niti v daljšem obdobju (ko leži denar , oma po kuvertah, na dnu predalov s perilom, pa pod posteljnimi vložki — kako dobro poznajo ta skrivališča tatovi in drugi prijatelji tuje lastnine, vedo preiskovalci in sodni ?rgani, ko zaslišujejo zmikavte!!) — je ena izmed stalnih nalog poslovnih bank. Znana resnica je: kolikor dalj časa ostaja denar v rokah lastnika, toliko manjš je njegov obtok — denar „ne kroži“, temveč leži ’Hrtev, brez koristnega haska v rokah posa-•tteznikov. Pa bi lahko v isti sapi prinašal njegovemu lastniku nove koristi — obresti, če bi ga naložil na hranilno knjižico. Veliko varnejši bi bil, če bi ga človek imel na tekočem računu v banki ali pa rta hranilni knjižici. Doma je denar izpostavljen stoterim nevarnostim. Vse to vedo seveda tudi v DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu ter v njenih podružnicah in ekspoziturah. Prav dobro vedo tudi, da letošnji 9-mesečni uspeh, ko so se samo hranilne vloge v DBH in njenih poslovnih enotah povečale kar za 25,214.732 novih dinarjev oz. za 19,71 odst., ni prišel sam po sebi. Bilo je potrebno načrtno in preudarno delo, da so se posli s prebivalstvom razvijali še naprej tako, kot to Predvideva poslovna politika banke. Naj samo spomnimo: v letih 1974 in 1975 želi DBH povečati ^ojo kreditno zmogljivost za 460 milijonov din oz. za 36 odst. glede na stanje konec 1973. Pri tem naj bi se povečala sredstva gospodarstva za 43 odst. in sredstva prebivalstva za 42 odst. To pa so obveznosti, ki terjajo znatne napore in sistematično, neprekinjeno delo. Banka mora aktivirati vse možne denarne vire, kar dosega z - združevanjem sredstev, - deponiranjem denarja in - varčevanjem v vseh oblikah. Kaj je dosegla DBH zadnja leta pri povečevanju obsega izplačevanja osebnih dohodkov na hranilne knjižice, smo si ogledali pretekli četrtek v sestavku „DRAGOCENI MILIJONI41. Naj dodamo: do konca 1975 naj bi preko te oblike izplačevanja OD zajeli najmanj 70 odst. vseh zaposlenih v družbenem sektorju na območju DBH. V banki pa razmišljajo hkrati tudi o sprotnem izobraževanju kadrov, modernizaciji poslovanja in boljši tehnični opremljenosti, da bodo kos povečanemu obsegu poslov. V Straži pripravljajo novo ekspozituro DBH, prav tako na Senovem; prihodnje leto naj bi zaživela taka izpostava banke tudi v Bršlinu. DBH je že vpeljala dvoizmenski delovni čas v vseh enotah, kjer-je to potrebno. V Krškem in Novem mestu dežurajo delavci DBH tudi ob sobotah, samo da ustrežejo ljudem. V Krškem uspešno dela prva pionirska hranilnica na tamkajšnji osnovni šoli (več o njej bomo poročali v kratkem); prav zdaj teko pogovori o taki šolski pionirski hranilnici tudi na osnovni šoli Grm v Novem mestu, do konca 1974 pa naj bi zaživeli še v Metliki in Trebnjem. - Mikavna je zamisel o „otroškem varčevanju*4, pri čemer gre za to, da bi banka podarila vsakemu novorojenčku na svojem območju hranilno knjižico s prvo vlogo 30 ali 50 din in hranilnik. Taka vloga je vezana do otrokovega 7. leta, ko si lahko z njo pomaga pri nakupu prvih šolskih potrebščin. Babice, dedki, tete in hišni prijatelji po navadi radi „oplemenitijo44 začetno vlogo, da ima naš šolarček po 6 letih v rokah že kar zajetno in upoštevanja vredno vsotico! Seveda pa našteto še zdaleč ni vse, s čimer si v DBH prizadevajo povečati število varčevalcev. Pripravljajo osnutek za hranilnik, ki bo značilen za DBH. Z načrtno propagando skrbe za to, da bi kar največ ljudi razumelo pomen varčevanja in njegove koristi tako za posameznika kot za širšo družbeno skupnost. Kaže, da bodo prav v kratkem začeli izplačevati osebni dohodek delavcev na hranilne knjižice tudi v metliški BETI (nad 900 zaposlenih), v Straških „Gorjancih" (450 delavcev) pa v Dominvestu, v KRKI - TOZD Gostinstvo, v metliškem KOMETU in še kie. N.R. vem mestu. Kljub temu da so se bistveno spremenile življenjske razmere družine (tudi mož je prispeval k preživljanju otrok del pokojnine in otroški dodatek), se žena ni dovolj posvečala otrokom. Zaradi tega so se vzgojne težave pri nedl. Alojzu stopnjevale in ga je bilo potrebno v oktobru 1973 oddati v zavod. Žena je v juliju 1973 prekinila zaposlitev in se je z nedl. otroki vrnila nazaj k možu, čeprav ji je center to odsvetoval. Zakonca Springer sta se po ženinem prihodu domov ponovno pričela prepirati, mož pa je postal do družine grob. Vzroki za tako stanje so v alkoholizmu moža, delno pa k temu prispeva tudi žena, ki je prav tako neurejena osebnost. Ana Springer je v decembru 1973 obvestila center, da že od poletja z nedl. otroki večkrat bega z doma zaradi moževih groženj. Svetovali smo ji, naj moža predlaga v kaznovanje, za nedl. hčerko Jožico, ki se je zaradi poškodbe noge (poškodbo ji je povzročil oče) od leta 1970 dalje zdravila v bolnišnici, pa smo ji predlagali premestitev v rejniško družino. Čeprav je pri centru s tem soglašala, je v bobiišnici zahtevala, naj hčerko izroče njej (hčerka je bila odpuščena januaija 1974), in je nasprotovala, da bi jo vsaj začasno, dokler se razmere v družini ne urede, premestili v rejniško družino. Ani Springer je služba centra že po neuspešnem moževem zdravljenju zaradi alkoholizma predlagala, naj se razveže in s tem zaščiti otroke pred moževo agresivnostjo. Spriri-gerjeva tega predloga in ostalih nasvetov socialne službe ni upoštevala, zato se stanje v družini ne uredi. Center za socialno delo Novo mesto dvorana Partizana, ki je sicer precej prostorna. Vse vstopnice za to predstavo so bile prodane že teden prej, čeprav niso bile poceni: veljale so kar 30 din. Ekipa RTV Beograd je obiskala Ribnico, ker je bila na turneji po Sloveniji. V Ribnico je prišla iz Postojne, od tam pa je krenila v Ljubljano. POLEPŠATI NOVO MESTO! Pred kratkim sem bil v Novem mestu in ob hitrem razvoju mesta opazil, da je tudi komunalna dejavnost dosegla veliko, kar zadeva ceste. Motilo pa me je, da so blizu frančiškanske cerkve tri ulice naših mož (Jenkova, Detelova in Seidlova) „okrašene" s kupi drv, razmetanih pred hišami. Ali ne bi zaslužili ti trije možje kakšne ulice v novem predelu mesta? Žalosten je tudi pogled na strugo Krke pod mostom, kjer so drevesa naghjena ali podrta, na polomljene klopi in nenegovano okrasno grmičevje. Turistično društvo in komunala bi morala nekaj storiti za lepši videz mesta. Prav tako bi bilo treba popraviti ali asfaltirati cesto v Regerčo vas, kamor se širi mesto, ker jame in jamice avtomobilistom in pošcem gotovo niso v veselje. Za to bi se morali zavzeti delegati na sejah občinske skupščine, kajti z malo prizadevnosti in dobre volje bi se dalo v že tako lepi dolenjski motropoli marsikaj izboljšati. ^ DOL. TOPLICE: PIONIRSKA KONFERENCA 27. septembra je bila v telovadnici osnovne šole Dolenjske Toplice prva pionirska odredna konferenca. Poleg vseh učencev so se konference udeležili tudi predstavniki- krajevnih družbenopolitičnih organizacij in občinske Zveze DPM. Učenci so poročali o lanskem delu in napovedali program za letošnje šolsko leto. Program so učenci sestavili sami, je zelo obsežen in dobro pripravljen. Predstavnik DPM Janez Grašič nas je pohvalil in izročil plaketo v znak priznanja za sodelovanje v Jugoslovanskih pionirskih igrah, dosedanjemu mentorju pionirskega odreda tov. ravnatelju Vinku Cirnskemu pa je izročil priznanje za njegovo delo. SlaVnost je zaključil pevski zbor. DRAGICA KOSMRLJ novinarski krožek oš Dol. Toplice Novomeščani v Karlovih Varih Čehi in Slovenci izmenjujejo obiske - Letos je šlo 20 članov ZB Novo mesto na Češko Ze sedem let traja koristna zamenjava med člani ZB iz Slovenije in zdravstvenimi delavci zdravilišča v Karlovih Varih. Skoraj 500 Cehov in Slovencev se je v teh letih zvrstilo na zdravljenju ali v Banjolah ali v Karlovih varih. Letos so prišli na vrsto pri izmenjavi tudi člani ZB iz Novega mesta. Moram pohvaliti skrb zdravstvenih delavcev in gostincev, ki so nam POTNIKI IN ŠOLARJI NA DEŽJU V torek, 24. septembra, sem bil na obisku pri starših na Dolenjskem. Na poti v Gradišče pri Šentjerneju me je na avtobusni postaji zalotilo deževno vreme. Zadnji avtobus proti Šentjerneju podjetja SAP iz Ljubljane je bil povsem zaseden, zato sem sprevodnika vprašal, ali morda ne pelje še kakšen avtobus proti Šentjerneju. Dobil sem rezek odgovor: Kaj me briga! Vseeno sem z ženo stopil v avtobus. Ženi je odstopil sedež neki prijazni tovariš iz Kostanjevice, jaz pa sem stal. Ker je bil avtobus nabito poln in so zunaj še čakali, da vstopijo, predvsem šolarji, šofer ni hotel odpeljati. Prišli so miličniki in iz avtobusa izgnali vse, ki so stali. Tako sem se v neuiju s svojo ženo, ki se sama ni hotela odpeljati, znašel skupaj s šolarji na prostem. Nisem imel druge izbire, kot da sem naročil taksi, ki je mene, ženo in tovariša, ki je odstopil sedež, odpeljal proti Šentjerneju. Vprašujem se, ali res ni bilo mogoče pripraviti še en avtobus, če že ne zaradi nas starejših, pa vsaj zaradi šolarjev. FERDO OVČAR VELENJE nudili vse, kar so mogli. Naredili smo precej izletov in se udeležili koncertov, gledaliških predstav in celo modne revije. Prav zanimivo je obnašanje ljudi, ki smo jih srečali pri ogledih mesta. Nikjer ni popivanja ne kajenja na javnih prostorih. Se posebej pa smo bili ponosni in veseli, ko smo izvedeli, da Jugoslovane ljudje v Karlovih Varih zelo čislajo. Doživeli smo večkrat, da so nas pozdravljah včasih kar z „Živel Tito!“ Po lepili dnevih v zdravilišču se je od nas poslovila dr. Bochemkova, ki je poudarila koristnost zamenjave med njihovim zdravstvenim kolektivom in ZB Slovenije. Mi pa smo zaželeli, da bi se tudi Čehi počutili pri nas tako prijetno, kot smo se mi v njihovi domovini MARJAN TRATAR Če pade kruhek ti na tla... Uredništvu Dol. lista! Pred kratkim ste pisali, kako delamo s kruhom po naši državi. Žal imate prav: tisto o proč vrženem kruhu v menzah, gostinskih obratih in o kruhu v smetnjakih je žalostna resnica. Ko gledam, kako stikajo ciganke po smetnjakih v naši stanovanjski soseski na Mestnih njivah v Novem mestu, se le prepogosto zgodi, da potegne taka ženska iz smeti kose kruha, pa jih vrže nazaj. Včasih beračijo po stanovanjih - a kruha skoraj nihče ne vzame; s podcenjevalno kretnjo ga zavrne in moleduje za dinar. Otroci marsikje nimajo pravega odnosa do kruha: skorje in celi kosi dostikrat ležijo naokrog, kot da bi bil kruh odvečna navlaka ali del smeti. Starši, ki to dopuščajo, so pozabili, kaj smo govorili med zadnjo vojno: „Samo da bi bil še enkrat mir, pa čeprav bomo jedli potem le enkrat na dan nezabeljene žgance!“ Takrat, sredi stiske in vojnega gorja, še pomislili nismo, da bi govorili tako o kruhu -preveč smo ga spoštovali in zdelo se nam je samo po sebi umevno, da bomo v miru znali ceniti vsak košček kruha. Pa ga ne. Naj vam opišem, kaj sem pred dnevi doživel v Detelo- vi ulici v Novem mestu: stara gospa, ki hodi s palico in ji je teža let ukrivila hrbet, je šla proti zdravstvenemu domu. Nenadoma se je pred mano ustavila, se z muko sklonila in pobrala košček belega kruha. Položila ga na okno hiše, v kateri je nekoč delal rezbar Vodnik, pa vsa mirna in drobna odšla počasi naprej. Stisnilo me je pri srcu in v grlu. Spomnil sem se stare matere, pri kateri smo otroci preživljali počitnice na kmetih, „Če pade kruhek ti na tla, poberi in poljubi ga!“ nas je učila. Vsi smo si to tudi zapomnili; čeprav je tega že skoraj 50 let, sta mi njen mili lik in življenjski nauk še vedno v zavesti. Kruh bi morali vsi čisto drugače spoštovati! F. M., Novo mesto PREKLIC V zvezi s „POJASNILOM", ki smo ga objavili 3. 10. 1974 na 5. strani našega tednika, sporočamo ponovljeno zahtevo Mihe Hudorovca z Ruperč vrha 49, p. Novo mesto, da so očitki na njegov račun neresnični. Gre za trditve, ki sta nam jih dala Nevenka in Drago Brajdič in ki so bile objavljene 19. 9. 1974 v sestavku „Mora res priti najprej do zločina? “ Na zahtevo odvetnika Mihe Hudorovca objavljamo preklic teh podatkov. UREDNIŠTVO Z novim mostom preko težav ■ ■— «■ —- Kako se izogniti poplavljanju ceste in nesrečam V začetku letošnjega oktobra je podobno kot lani voda poplavila precejšen del polja v Dol. Boštanju ter povzročila, da je bila cesta od Krškega do Celja zaprta. Ves promet z osebnimi avtomobili je bil preusmerjen preko starega lesenega mostu pri Žagi na Mirni. O tem mostu sem že pisal v Dolenjskem listu in dobil odgovor občinske skupščine Sevnica, da ga ne bodo popravljali. In res ga vse do danes še niso. Most je vozen samo po levi polovici, in še to le na voznikovo odgovornost, saj stoji pred mostom znak, ki prepoveduje vožnjo čezenj. Kljub temu znaku pa so osebni avtomobili vozili po njem. čeprav je vsaka vožnja tvegana, saj se lahko most vsak hip podre. Lanska in letošnja poplava na tem območju nam kazeta, da je treba sedanjo strugo reke Mirne speljati po trasi, ki jo nakazuje narasla voda sama. Sedanji betonski most ob izlivu Mirne v Savo je ob poplavah neuporaben, ker je cesta nedaleč od lesenega mostu poplavljena. S preusmeritvijo struge in postavitvijo novega mostu na mestu, ki je ob poplavah zalito z vodo, bi rešili veliko problemov, ki tarejo kmete in voznike vseh vrst vozil. Večkratne poplave in nesreče narekujejo, da je treba čimprej nekaj storiti. ROK SALAMON Dol. Boštanj 42 (13171 17. oktobra 1974 DOLENJSKI LIST TRIDESET LET DRUŠTVA NOVINARJEV SLOVENIJE V boj s puško in peresom Številne pomembne obletnice so letos slavili v Beli krajini. To leto je namreč minilo trideset let od prvega zasedanja SNOS v Črnomlju, ustanovitve Denarnega zavoda v takrat osvobojeni Beli krajini, slavile pa so še mnoge druge ustanove. V teh dneh pa bodo z vrsto prireditev počastili tridesetletnico ustanovitve svojega društva še slovenski novinaiji. Pobudo za ustanovitev društva so dali na prvi novinarski konferenci na osvobojenem ozemlju, ki je bila 5. in 6. maja 1944 v Metliki. Na njej so imenovali iniciativni odbor, njegovi člani pa so imeli nalogo, da pripravijo vse za ustanovitev občnega zbora slovenskih časnikarjev, ki je bil še istega leta - 22. oktobra v Črnomlju. To je bilo prvo društvo, ustanovljeno v svobodni Jugoslaviji. V narodnoosvobodilnem boju je bilo novinarstvo njegov sestavni in neločljivi del. S krepitvijo odpora proti sovražniku se je krepilo tudi novinarsko delo in si pridobivalo novo vsebino. Novinaiji so se borili s puško in peresom. Uporabili so tiste oblike boja, ki so bile v določenih trenutkih najbolj učinkovite. Predvsem pa so bili novinarji politični aktivisti, ki so čas med boji in pohodi uporabili za zapis dogodka, za sestavo članka, ki je potem izšel v tem ali onem glasilu, na ciklostiranem lističu ali pa je zagledal luč sveta na stenčasu skrite partizanske bol-{ nišnice. Ljudem je pisana beseda iz partizanskih vrst mnogo pomenila. Dajala jim je novih moči v boju s sovražniki, bila jim je kot kruh. Iz rok v roke je romal popisan list papirja, od ust do ust se je žirila njegova vsebina. Prebivalci v okupiranih krajih drugih informacij niso imeli: radijske sprejemnike je okupator zaplenil že v začetku vojne, časopisov ni bilo, pošte niso delovale ... Časopisi so izhajali le v večjih mestih, vendar pošteni Slovenci njihovi vsebini niso verjeli. V njih je bila napisana „resnica44, ki jo je ukazoval sovražnik. DRAGOCENE IZKUŠNJE Kar so pričeli kolegi med vojno, nadaljujejo slovenski novinaiji še danes. Prisotni so na vseh vajah, ki naj bi pokazale našo pripravljenost za boj proti morebitnemu sovražniku. Pri tem bi seveda uporabili dragocene izkušnje časnikaijev, ki so delovali v najhujših časih naše zgodovine. Pisana beseda je bila in bo borcem naše neodvisnosti močna moralna opora. To seje pokazalo tudi pred dnevi na velikih vajah „Jesen 74“ v osrednji Sloveniji, ko so izhajali „Partizanski Dolenjski list“, „Svobodni Dnevnik44, „Glas svobo-de“ in „Upor44. Novinarji, ki so se skupaj z najvišjimi vojaškimi in političnimi predstavniki narodnoosvobodilnega boja sestali na novinarski konferenci v Metliki, so tisk pomagal K USPEHU Pozdrav Borisa Kidriča je bil kratek. Na novinarsko konferenco je prišel po neprespani noči, ki jo je preživel na poti. Dejal je: „V imenu Izvršnega odbora (OF) izrekam priznanje in zahva- lo našemu tisku. Zavedamo se, da skozi vsa tri leta osvobodilne borbe našega uspeha brez našega tiska ne bi bilo. Zato je naša dolžnost, da tisku v celoti pomagamo, in mislim, da bomo to dolžnost tudi izpolnili. Vaša naloga, ki danes sodelujete s tiskom, pa je, da tisk dvignete na visoko raven. Kot je potrebno izreči zahvalo našim novinarjem, je treba izreči zahvalo tudi tovarišem tehnikom in tiskarjem, ki so cele noči delali v bunkerjih brez luči, prav tako pa tudi tistim, ki so tisk razpečavali v stalni nevarnosti, da jih sovražnik odkrije.“ imeli za seboj bogate izkušnje delovanja v vojnih* razmerah. Mnogi so prišli v Metliko iz par- tizanskih brigad in se vanje po končani konferenci tudi vrnili, nekateri pa so prišli iz krajev v REFERAT PREKINJEN V začetku uvodnega referata na prvi konferenci novinarjev in grafikov na osvobojenem ozemlju v Sloveniji je Vida Tomšič dejala: „Prvikrat v naši osvobodilni borbi smo se sestali, da izmenjamo in obogatimo izkušnje, pregledamo probleme, ki so se pojavili v našem delu, in da se pogovorimo o naših bodočih nalogah. Naša novinarska konferenca se v mnogočem razlikuje od podobnih sestankov novinaijev v predaprilski Jugoslaviji. Največja razlika je v tem, da smo se tu zbrali skoraj samo novi ljudje, brez novinarske tradicije, vendar z enakim pogledom na politično dogajanje, na osnovi našega dela in ker se vsi čutimo za aktiviste slovenske vseljudske organizacije Osvobodilne fronte. Nismo se zbrali kot novinarji konkurenčnih časnikov in podjetij, ampak kot aktivisti in borci OF, ki našo novo stvarnost gradimo z orožjem, z besedo in peresom, kot novinarji OF, kot novinarji nove vrste.“ Sredi govora je bila prekinjena. Nad Metliko je krožilo letalo in bombardiralo neko stavbo na drugi strani mesta. General Jaka Avšič, ki je sodeloval na konferenci kot predstavnih Glavnega štaba NOV Slovenije, je posumil, da je sovražnik zvedel za konferenco, zato je predlagal, da bi delo nadaljevali v bližnjem gozdu. Tam je potem Vida Tomšič nadaljevala svoj referat. zaledju, kjer so delovali kot aktivisti. Kmalu so ustanovili tudi načelstvo oddelka za propagando pri okrožnem odboru OF za Belo krajino. RADIO NA AKUMULATOR Do 1943. leta so novinarji pisali predvsem sestavke, ki so jih objavljali na stenčasih. Pisali so seveda največ kar s peresi, saj pisalnih strojev niso imeli. Vendar to bralcev sploh ni motilo. Važna je bila zgolj informacija in njena vsebina. Ljudje so bili „lačni“ vesti. Od doma in sveta. Primanjkovalo pa je zlasti vesti s tujih bojišč, zlasti z vzhodne fronte. Zato so s toliko večjim zanimanjem prebirali radijske vesti, ki so jih od časa do časa zapisali na okrožnih komitejih. Bilo pa jih je vse premalo. V rajonskem komiteju Gradac v Beli krajini so imeli radijski sprejemnik, ki so ga priključili na akumulator. Tako so lahko občasno slišali „Radio svobodne Jugoslavije44 in londonski radio, ko je oddajal poročila v srbo-hrvatskem jeziku. Najvažnejše vesti so natipkali in liste pritrdili na oglasno desko sredi vasi. Ljudje so vse to zelo radi prebirali in se veselili ob vsaki prebrani novici o uspešni partizanski bitki ali napredovanju zaveznikov ... ZNAJDI SE - PO PARTIZANSKO Po ustanovitvi oddelka za propagando je potekalo novi- narsko delo v Beli krajini bolj načrtno. Že prej so obstajale razne skupine, ki so izdajale tudi radijske vesti. Oddelek pa je te doslej ločene skupinice povezal in jih nato združil. Sodelavci, med katerimi je bil tudi prof. Janko Jarc, so poslušali večerna in jutranja radijska poročila, si jih zapisovali in jih oddali v pisarni propagandnega oddelka, kjer jih je „sprejela'4 strojepiska. Vesti so potem razmnožili in jih posredovali prebivalcem kot „radijske vesti44, najvažnejše pa je Ivan Krča napisal v obliki parol, ki so jih potem izobesili na najbolj vidnih mestih. Seveda razmnoževanje vesti ni bilo enostavno. Morali so se pač znajti, kar po partizansko. Najprej so razmnoževali besedila na šapiro-graf, ki pa se je kmalu strgal. Pa tudi sicer je bila njegova zmogljivost za njihove načrte premajhna. Fantje pa niso obupali in so kmalu nekje odkrili star ciklostilni stroj, vendar je imel veliko pomanjkljivost, ker ni imel mreže. Namesto te so zato uporabili kar platno od nekega padala. Ciklostilne barve so imeli v Centralni partizanski tehniki dovolj in so jo zato dali, za papir pa je bila večja stiska in so jih prepustili njihovi iznajdljivosti. Sodelavci propagandnega oddelka pa so se vseeno znašli... Papirja jim je hitro zmanjka- lo. Tudi rjav ovojni papir, ki jim je še ostal, je pomenil pravo dragocenost. Da bi bila poraba kar najmanjša, so ga fantje rezali s kuhinjskimi noži in se zaradi žuljev, ki so jih pri tem dobili, niso prav nič pritoževali. Partizanski novinarji pa so pri oskrbi s papirjem izkoristili celo dveletno italijansko okupacijo Črnomlja. Med njo je bilo v tem mestu srezko načelstvo; ki ob italijanski kapitulaciji ni imelo časa odpeljati s seboj vseh aktov, ki so jih hranili v depoju. Tudi v depoju sodnih spisov je bilo papirja, popisanega samo po eni strani, kar precej. Take liste so partizanski časnikaiji odnesli in jih popisali še po drugi strani. Bralci „radijskih vesti“ so bili seveda v začetku začudeni, ko so na listih na eni strani prebirali najnovejše vojne dogodke, na drugi strani pa pravdarske predvojne zadeve. Kajpada so bile tudi te zanimive, saj so udeležence raznih pravd ljudje običajno poznali . . . In potem se je naklada dnevnih vesti povečala na 200 izvodov, kar je bilo takrat zelo velik dosežek. Razen ustanovam, ki so delovale v takrat že svobodni Beli krajini, so vesti pošiljali v vse vasi. Partizanska grafična tehnika pa je tudi v Beli krajini kmalu toliko napredovala, da so izdajatelji radijskih vesti pričeli posvečati pozornost ne le vsebini, pač pa tudi grafični opremi. Še večji uspeh je propagandni oddelek dosegel z ustanovitvijo foto krožka. V njem so med drugim sodelovali Metličan Dare Kopinič, Martin Črnič iz Semiča in znani slo- . venski fotoreporter Edi Šel-haus. Omenjeni fotoreporterji so med vojno priredili tudi več razstav svojih partizanskih fotografij. VESELJE PREGNALO PREPLAH Partizanski novinarji so bili kronisti, informatoiji in propagandisti. česar niso mogli storiti s tiskano besedo, so skušali nadomestiti v ustnem pogovoru. Ustno izročilo je bilo še vedno hitrejše od natisnjenega gradiva. In če je šlo za kako posebno pomembno reč, o kateri je bilo treba ljudi kar najhitreje obvestiti, so odšli novinarji na pot, med ljudi. Tako nalogo so morali izvesti tudi 21. oktobra 1944. Zgodaj zjutraj je bilo slišati močno streljanje na obronkih že dolgo svobodne Bele krajine. Prebivalci so se prestrašili, da je ponoči v njihovo pokrajino najbrž vdrl sovražnik. Pričeli so pobirati svoje bomo imetje, ki so ga tako radi delili z borci naše vojske, in se umikati v gozdove. Iz šole v Dobličah so se umaknili v gozd vsi učitelji in tečajniki. Zavladala je negotovost, ki pa je bila kmalu pojasnjena. Partizani in vsi, ki so imeli orožje, so od veselja streljali. Zvedeli so namreč, da so naše partizanske enote skupaj s sovjetskimi vojaki 20. oktobra osvobodile Beograd. Bližal se je konec vojne ... Naslednji dan, 22. oktobra, pa se je v Črnomlju rodilo Slovensko časnikarsko društvo. BELA KRAJINA DANES Bela krajina je še vedno med manj razvitimi območji v naši republiki. Uradno spada med ta območja sicer le črnomaljska občina. Spremljevalec razvoja tega partizanskega območja se kar ne more otresti misli, da je bila ta dežela, izropana med našo NOB, po vojni preveč let pozabljena. Ta „pozablienost44 se Začetki partizanskega tiska in novinarstva: cikiostilna tehnika. Posnetek je iz vasi Koren pri Kalu, nastal pa je decembra 1943. pozna še sedaj, kljub temu da se je odnos širše družbe do nje v zadnjih letih izboljšal. Belokranjci so v zadnjih letih delno s pomočjo družbe, predvsem pa s svojo pridnostjo marsikaj naredili. Razvoju so podredili vse druge želje. Zrasli so novi industrijski obrati in tovarne, vsako leto je več cest pokritih z asfaltom, vsak mesec pije vse več prebivalcev zdravo pitno vodo. Električne žarnice svetijo v vseh vaseh. Število zaposlenih narašča, delovna mesta bodo kmalu čakala tudi tiste, ki so pred leti odšli v tujino po svoj kos kruha. Vendar bo potrebno za boljše življenje Belokranjcev storiti še marsikaj. Mnogo sposobnih ljudi je odšlo takoj po vojni in so se dobro uveljavili v sedaj razvitih sredinah. V Belo krajino se vračajo le še na izlete ... Belokranjskemu šolstvu bo treba pomagati, da bo sposobno izšolati svoje ljudi, ki bodo na tej zemlji osta- li, pomagati bo treba gospodarstvu k hitrejšemu razvoju, kmetom, da bodo z veseljem ostajali na svojih kmetijah. Bolj kot doslej bo treba Belokranjcem prisluhniti v njihovih željah po razvoju infrastrukture, ki je še posebno slabo razvita. Korak k temu je bil storjen pred nedavnim, ko je bila potrjena gradnja partizanske magistrale, ki bo povezovala Dolenjske Toplice z Adlešiči ob hrvatski meji. Ta cesta bo gospodarstvu Bele krajine mnogo pomagala, hkrati pa bo spomin na vojno, saj bo potekala skozi kraje, ki sojih prehodile številne partizanske brigade ... Sicer pa: kdor hoče spoznati Belokranjce in njihovo deželico, mora priti v te kraje. Spoznal bo, da besede o pridnosti in gostoljubnosti Belokranjcev niso zvite iz trte. Lahko bo dojel, zakaj so partizani tako radi prihajali v Belo krajino. BRANKO PODOBNIK z7® ljubljanska banka s PODRUŽNICA CELJE TRIJE POMEMBNI JUBILEJI V letošnji mesec varčevanja je stopila celjska podružnica , Ljubljanske banke z nevsakdanje bogatim delovnim načrtom za številne prireditve in srečanja. Z njimi želijo proslaviti predvsem tri jubileje: — Celje praznuje 110. obletnico ustanovitve CELJSKE MESTNE HRANILNICE, — slavimo 30-Ietnico Denarnega zavoda Slovenije, hkrati pa — 50-letnico svetovnega dneva varčevanja. Vzrokov dovolj, da je prizadevna podružnica, katere delovanje se pozna v celotnem napredku gospodarstva v regiji, zlasti pa tudi pri razvijanju samoupravnih oblik sodelovanja občanov-varčevalcev in pri poglabljanju odnosov za kar najsodobnejše poslovanje s prebivalstvom, ta mesec med drugim: — 4. oktobra pripravila v Celju slovesno predstavo Molierovega Ljudomrznika v izvedbi SLG. Igro so si ogledali številni povabljeni varčevalci iz raznih delov pokrajine. — 7. oktobra so na časnikarski konferenci seznanili javnost z načrti in doseženim razvojem podružnice ter njenih enot, ta torek pa so sklenili tekmovanje aranžerjev za najprikupnejše ureditve izložb v duhu varčevanja. — Jutri bodo na osnovni ■ * šoli Slavka Šlandra v Celju odprli novo pionirsko hranilnico. Na območju podružnice je delovalo doslej že 60 takih hranilnic (od teh so jih letos odprli 7), tako da na tem pomembnem vzgojnem območju Celje krepko vodi pred vsemi drugimi pokrajinami v Sloveniji. — 19. in 20. oktobra bo v Celju prvo republiško srečanje pionirjev hranilničar-jev; sestali se bodo v Narodnem domu. — 23. oktobra bo v Celju slavnostna seja odbora varčevalcev, ta dan pa se bodo srečali tudi člani sveta men-toijev pionirskih šolskih hranilnic. — 28. oktobra bo glavni direktor podružnice LB sprejel delavce Celjske mestne hranilnice. \\0 le/ ®stne - Celjska mestna hranilnica, ki slavi letos častitljiv 110-letni jubilej, bo sprejela povabljence v ponedeljek, 28. oktobra. Ta dan bodo v Muzeju revolucije odprli razstavo o hranilni št vu, mednarodno razstavo medalj in spominskih novcev ter razstavo ob svetovnem dnevu varčevanja. Na razstavi bodo med drugim prvič pokazali nekatere dragocene dokumente, povezane z ustanovitvijo Denarnega zavoda Slovenije pred 30 leti. - Slavnostna akademija v počastitev vseh treh jubilejev bo v torek, 29. oktobra zvečer, v celjskem Narodnem domu, 30. oktobra pa bodo podelili Številne razpisane nagrad** - V četrtek, na svetovni dan varčevanja, bodo najmlajši „bančni delavci44, pionirji—varčevalci, izkazo- vali skromno pozornost odraslim, ki bodo ta dan prišli po opravkih v svoje hranilnice in ekspoziture LB v pokrajini. Osrednja pozornost proslav velja seveda CMH - ju-bilantki, ki je začela poslovati 3. 1. 1865, njen statut pa je bil potrjen 14. aprila 1864, torej pred dobrimi 110 leti. Ustanovljena je bila kot hranilnica „za blagor malega človeka*4 in je verjetno najstarejši denarni zavod v Jugoslaviji. Bila je pomemben mejnik v narodnostnem boju naših ljudi, saj je kot prvi slovenski denarni zavod budila tudi nacionalno zavest. Po več kot stoletnem delovanju je imela CMH tudi prvi odbor varčevalcev v Sloveniji. Za tak način samoupravljanja v Celju še vedno vneto iščejo nove oblike in vsebino pritegovanja ter sqdelovanja občanov-varčevalcev. Za še hitrejše obračanje denaija v pokrajini vabijo v vrste varčevalcev vedno nove delavce in druge občane. Nič manjše pa ne bo zanimanje za razstavo v Muzeju revolucije. Ustanovitev Denarnega zavoda Slovenije pri SNOS (odlok z dne 12. marca 1944) je edinstven primer v svetovni zgodovini: v srcu okupirane Evrope smo poleg vseh drugih nalog, namenjenih predvsem osvoboditvi domovine in njenemu nacionalnemu kot socialnemu preporodu, mislili tudi že na razvoj države po osvoboditvi. Dokumenti o tem bodo na celjski razstavi številnejši, kot so bili spomladi v Črnomlju, celotna razstava pa bo uglašena na naloge, ki so zdaj pred našim denarništvom in sodobnim bančništvom, enim izmed vzvodov samoupravljanja delovnih ljudi. 17. oktobra 1974 Čez vodo, Dreko večer, na katerem so ialri ° ■ dolenjski besedni ustvar- stltn jugoslovanska harfi- obL ?Vla Uršič- Med poslušalci -ritvo m’ k’ se je udeležilo otvo-nilr cč.azs,f?ye ~ Je bil tudi predsed-celj s^Eščine dr. Marijan Bre- soprogo. Na prvem Tovrstnem literarnfem večeru v Trebnjem so sodelovali: Avgust Gregorčič z Mirne ter Vlado Bajc in Ivan Zoran iz Novega mesta s pesmimi, Milan Markelj in Jože Simčič iz Novega mesta pa s proznimi sestavki. Med recitacijami je nastopila znana harfistka Pavla Uršič in poslušalcem zaigrala nekaj del za harfo, nastalih v različnih obdobjih. Posamezna dela je umetnica sproti komentirala in tako tudi z besedo približala poslušalcem instrument, ki ga mnogi med njimi do zdaj niso še niti videli niti slišali. mm ie .pESEM 74 - V Mariboru tie fJt111*1111*0 soboto in nedeljo tre-venii! v?Vanie Peyskih zborov Slo-ie J* Pesem 74“. Sodelovalo žen«tV Ketna^st m°ških, mešanih in kraipv ct zboi;?v iz najrazličnejših Beli L !?Ven*je, razen iz Dolenjske, eie krajine in Posavja. BOREC 10 - Oktobrska številka Borca prinaša spet obilico spominskih zapisov iz vojnih let in zanimivega literarnega branja. Samo nekaj naslovov: Z. Klanjšček - Zavezniška bojišča in slovenski osvobodilni boj proti koncu leta 1944, M. Hribovšek - Pot Džemsove čete v Prekmurje, M. Klinar - Rdeča rapsodija (pesem), B. Višnovec - Sreči partizanom itd. KRPak*111^ boj med Jeanom in brdavsom (s anjske razstave) FOTOGRAFSKA KOLONIJA -V novogoriški tovarni Meblo se je začela prejšnji teden prva jugoslovanska fotografska kolonija. Fotografi umetniki slikajo ljudi, tovarno in motive z letnico 1974. Najboljše stvaritve, prikazane na fotografskem ex temporu, bodo ostale v lasti Mebla. NOBELOVCA STA ŠVEDA -Nobelovo nagrado za leto 1974 sta dobila švedska pisatelja Eyvind Johnson in Harry Edmund Martin-son, pri nas manj znana, v svoji deželi pa priznana in brana avtorja. Agencijske vesti so o letošnjih nagrajencih za literaturo precej zgovorne. MUZEJSKE URE - V mariborskem muzeju bo do konca novembra odprta zanimiva razstava starinskih ur iz muzejske zbirke. Razstavljenih je 55 ur iz 17. do 20. stoletja. Prvotno so v praznovanje tega jubileja vključevali tudi sim- pozij o kulturi. Iz objektivnih razlogov so se mu za zdaj odrekli, sklenili pa so ga prirediti v najkrajšem času. Govor je o tem, naj bi tak simpozij izvedli ob prihodnjem praznovanju Prešernovega dne. Ne enkrat samkrat, vsaj tisočkrat smo poslušali ali prebrali, da bi kultura ne smela vedeti za meje, pa vendar se to naše kulturno sodelovanje med občinami in pokrajinami (regijami) ne razvija, kakor bi se lahko in kakor bi se moralo. Da ne bomo ovinkarili, naj postrežemo s primerom. Na področju ZKPO so občine dolenjske regije že pred leti osnovale medobčinski svet, vendar je že po nekaj sestankih popolnoma zamrl. Sodeč po tem, da vsaka občina kulturno politiko in prireditve po svoje načrtuje in uresničuje, kaže, da je tako vsem prav. Ob tem pa se je težko sprijazniti, da imamo nekaj manifestacij, ki se proglašajo za dolenjske, so pa v bistvu strogo občinske. Vsaj piscu teh vrstic ni znano, da bi novomeški Zavod za kulturno dejavnost (na primer) za prireditve tradicionalnega Dolenjskega poletja izbral kakšen kraj v drugih, sosednjih občinah. Skupnega dogovarjanja in načrtovanja očitno manjka. Posledice tega so težko sprejemljive. Med drugim na Dolenjskem niso dosegli niti tega, da bi uskladili koledarje kulturnih manifestacij, kaj šele, da bi (izjeme so kajpak redke) med seboj izmenjavali nastope. Počasi hromi tudi sodelovanje med občinami na slovenski in hrvaški strani Kolpe. Vse to se dogaja v času, ko je sodelovanje na katerem koli področju življenjska nuja, to pa so krepko podčrtovali na partijskih in drugih kongresih, ki so bili v tem času, da o ustavnih načelih niti ne govorimo. Zdi se, da bo v kulturi sedanje stanje tudi ostalo, če se za korak naprej ne bodo zavzele zavestne sile. Kajpak se morajo take sile šele organizirati, se oblikovati. V mislih imamo aktive komunistov v vrstah kulturnih delavcev, ki naj bi kolo napredka na kulturnem področju ne le pognali naprej, ampak razvoj tudi nadzirali. J. JUST DANES ZAČETEK BORŠTNIKOVEGA SREČANJA Od danes do 26. oktobra bo v Mariboru deveto srečanje slovenskih poklicnih gledališč, znano tudi kot Borštnikovo srečanje; Letos gredo gledališča s predstavami med delavce, mladino in otroke v razne kraje Slovenije. Tako se ena od predstav obeta tudi Kostanjevici; kot je razbrati iz sporeda, bodo na Dolenjskem gostovah Celjani. Kaj berajo na zapečku? Mladinska knjiga v Novem mestu je dokaj obiskana ■ Precejšen odmev »Kaj je novega« Jesen ze pripravlja ljudi na zimo, ko je najprijetnejše ob toplih pečeh. Ker pa dandanes niso več toliko „obrajtana“ zanimiva, duha in presenečenj polna skupinska večerna opravila (ličkanje, ruženje koruze, preja itn.) v toplih izbah, pač pa ljudje raje segajo po knjigah (? ), smo povprašali v knjigami Mladinske knjige v Novem mestu, katere in kakšne knjige ljudje največ kupujejo. Kot zanimivost naj navedemo, da ima precejšen odmev stran „Kaj je novega“ iz „Priloge" našega lista, kjer se bralci seznanijo s knjižnimi novostmi, po njih sprašujejo in nemalokrat tudi bralca prej pritegne že priznani avtor kot pa „maček v žaklju“. Naval na šolske knjige je že minil, zato ljudje ob že omenjenih segajo tudi po strokovnih knjigah (v prvi vrsti družboslovnih), čisto na repu pa tudi ni povpraševanje po literaturi v tujih jezikih, predvsem v angleščini in nemščini. kupijo. Kupujejo pa največ take knjige, ki so primerne za darila, zategadelj so najbolj iskani romani lahkotne vsebine, nekoliko manj klasična dela, precej pa je stalnih naročnikov na knjižne zbirke. Kljub temu da se še najde kdo, ki se pritožuje čez cene knjig, ki so glede na cene sploh ponavadi pretirano visoke za povprečni potrošniški žep, pa se ljudje raje odločajo za nakup fino opremljenih in vezanih knjig, kajti za orehove police ni vsaka knjiga dobra, še najmanj pa broširana. Tako pa so običajno vezane izvirne slovenske novitete mlajših avtorjev in kljub izredno majhnim nakladam te izdaje po pravilu zmeraj obležijo na policah knjigam. Dejstvo namreč je, da povprečnega Slišati je bilo, da je v novomeški knjigami mogoče kupiti celo vrsto tujih revij, domače pa nobene, zato nas je zanimalo, koliko je v tem resnice. In? Tujih revij je res precej, toda tisti, ki jih zanima, lahko kupijo tudi slovenske literarne revije (Problemi, Dialogi, Prostor in čas in druge), ki jih ima knjigama na prodaj že eno leto. Vendar zanimanja zanje ni, zato so te revije že vnaprej obsojene na odpis (na škodo knjigarne in gotovo tudi novomeškega bralca!). Tako knjig gotovo ne bo zmanjkalo, zato lahko mirno pričakamo zimo. D.R. Dosledno izpovedan slog Slikar Viktor Magyar iz keku razstavljata Grosupljega in kipar Edvin Puntar iz Unca pri Ra-v trebanjski galeriji likovnih samorastnikov Slikar Viktor Magyar in kipar Edvin Puntar, samorastnika, ki s svojimi deli že vrsto let bogatita slovensko naivo, se letos srečujeta že drugič: julija sta oba delala na sedmem taborskem srečanju, od minule sobote (do 26. oktobra) pa je izbor njunih del razstavljen v trebanjski galeriji likovnih samorastnikov. Magyar je za toiuaino razstavo pripravil 56 olj na lesu, Puntar 20 kipov, izrezljanih iz hruškovega, ci- TEKSTILNA INDUSTRIJA Pod naslovom „Razvoj tekstilne industrije v Sloveniji 1918 - 1941“ bo izšla letos pri založbi Obzorja v Mariboru razprava, ki jo je napisal dr. France Kresal, dolenjski rojak in svojčas novomeški gimnazijec in maturant. Kresal, ki ga je študij privedel med zgodovinarje, je v tej knjigi slovensko tekstilno industrijo obdelal s treh vidikov. Po podrobnem opisu posameznih tekstilnih podjetij, pri čemer je upoštevan celoten razvoj jugoslovanske tovrstne industrije med obema vojnama, sledi obravnava tekstilnega delavstva in njegovega socialnopolitičnega položaja, nakar se delo konča z razpravljanjem o delavskih strokovnih organizacijah in delavskem gibanju med slovenskimi tekstilci. Knjiga bo nedvomno dragocen prispevek k naši gospodarski zgodovini novejšega časa. presovega, lipovega, tisovega, hrastovega, brestovega, orehovega in javorovega lesa. Ce podčrtuje Zoran Kržišnik pri Magyarju samorastništvo kot zavestno izbran in jasno izpovedan likovni slog, ki ne pozna sprenevedanja, lažne idiličnosti in rustikalne grobosti, se zdi dr. Mirku Jutršku pri Puntarju najbolj značilno, da ohranjajo njegove plastike mehko-bnost lesa, kateremu se pri ustvarjanju prilagaja. Zakaj in kako ustvarjata, sta slikar in kipar med drugim povedala Nebojši Tomaševiću za knjigo „Naivci o sebi“. Magyar pravi: „Slika s hribčki in našimi belimi slovenskimi hišami na njih. Krošnje dreves ob poti in otroci, ki hodijo po travi kot po nakakšni preprogi. To je prizor iz našega vsakdanjega življenja, samo da je prikazano po moje. In slika z letečim človekom. S klobukom na glavi, bosonog in z ve- likim belim cvetom v roki. Trije sodi in v enem figura človeka. To so elementi, ki jUi najdemo v življenju. Prav take sode imajo naši kmetje za vino, in človek, ki leti, leti v mislih, tako kot pogosto mi.“ in Funtar: „Tako nastajajo moje skulpture: v tihem dogovoru z debli, včasih že izdelanih oblik in barv. Tako se porajajo ;ideje, nastajajo kmetj-e, drvarji, kleparji, orači, kosci, muzikanti. So moj odgovor vsem, ki mislijo, da ne maraš ljudi, da si čudak, če iščeš samoto, svoj svet.“ I.Z. AVDICIJA ZA PRVI APLAVZ V torek, 8. oktobra, je bila v glasbeni šoli avdicija za občane, ki bi želeli nastopiti v oddaji „Prvi aplavz", ki jo bo organizirala v Kočevju RTV Ljubljana. anje s m m l»ril;i4|Oski kotiček RAJŠI OPOGUMLJATI, KAKOR GRAJATI IN KAZNOVATI Nespametno in škodljivo je, če se starši potegujejo za to, da mora njihov otrok za vsako ceno spadati k najboljšim učencem. 'Učitelj, ki si že tako sam želi dobrih učencev, mora take starše prepričati, da je šola le eno izmed območij, na katerih se otrok lahko izkaže. Zaradi tega naj ne precenjujejo ocen, ki že tako osvetljujejo samo eno stran otrokovega razvoja, in še to na precej sporen način. Pri učencih s slabimi ocenami so lahko prepričani, da je devetnajst od dvajsetih izmed njih bolj potrebnih ljubečega opogumljanja, kakor graje in kazni. Pri iskanju vzrokov pa naj bi ne bili niti starši niti učitelji prehitri s splošnimi oznakami, kot so lenoba, raztresenost, nemarnost ipd. Lenoba se pogosto izkaže kot nevrotično stanje, iz katerega je treba otroka rešiti, ali pa kot strah pred šolo, ki je posledica notranje negotovosti... Posebno nevarna oznaka je „zabitost**. Mladinska psihologija priznava duševno nerazvite (na primer debilne otroke), Id sodijo v posebno šolo, ne priznava pa „zabitosti". Vsak izmed tako označenih otrok je vsaj za neko nalogo ali dejavnost nadarjen. To je treba spoznati in od tod otroka voditi k prvim uspehom, k večjemu pogumu in zadovoljivejšemu raz-voju. Gustav Šilih: Očrt splošne didaktike, str. 311 NASILJE JE SMRT ZDRAVEGA RAZVOJA Prav pri šolanju pa naj bi se starši zavedali, da je vzgoja pomoč pri razvoju. Nasilje pa ni pomoč, nasilje je smrt zdravega razvoja. Gustav Šilih: Vzgoja naših otrok, str. 136 Viktor Magyar: PETELINA, risba s tušem, 1970 *2 (1317) - 17. oktobra 1974 DOLENJSKI LIST Stran uredil: IVAN ZORAN llLl ljLlLL lili m. k Dom generacij v Presladolu Mladinci v Presadolu so s pomočjo starejših zgradili dom, v katerem bodo trgovina, gasilska garaža, dvorana za prireditev in prostori krajevne skupnosti - Otvoritev doma bo ob prazniku republike Verjetno ne bi bilo napak, kq bi se vsi mladi v naših devetih občinah pozanimali, kako živijo bi delajo njihovi vrstniki v ftesla-dolu v krški občini. Če bi tam povprašali starejše, kakšni so mladi ljudje, jih prav gotovo ne bi nihče pograjal. PRVI BOŠTANJ Občinska konferenca Zveze socialistične mladine v Sevnici je tudi letos organizirala že tradicionalno mladinsko prvenstvo v malem nogometu. Sodelovalo je devet ekip, ki so se izkazale z odličnim nogometnim znanjem. Kljub izredno napornemu tekmovanju, saj se je večina tekem odigrala po dežju, so vse ekipe pravočasno odigrale tekme. Nerazumljivo je, zakaj v Sevnici nimajo nogometne ekipe, saj so mladi igralci, kot so Silvo Zakrajšek, Jože Udovč, Darko Rak, Ivan Horvat in še nekateri, dokazali, da je tudi ta igra v Sevnici priljubljena in da ima veliko dobrih privržencev. Prvo mesto in prehodni pokal so ponovno osvojili nogometaši Bošta-nja, ki so po lepi igri premagali vrstnike Jelovca s 3 : 1. Vrstni red: 1. MA Boštanj, 2. MA Jelovec, 3. MA Blanca, 4. MA Krmelj, 5. MA Tabornik, 6. MA Loka. Nastopili sta še ekipi mladinskih aktivov Lisce in Stillesa ter člani kluba mladih, ki pa se niso uvrstili v finalni del tekmovanja. " A. ZAVRŠNIK PISMO Pokaži, kaj znaš „Smo člani mladinskega kluba v Velikem Podlogu. Ker radi prebiramo vaš in naš „Dolenjski list", bi tudi mi želeli v njem objaviti ses* tavek o delu mladih v našem aktivu. Upamo, da je članek toliko zanimiv, da ga bodo bralci radi prebrali. .. “ Tako so začeli naslednji sestavek člani mladinskega aktiva iz Velikega Podloga, v njem pa pišejo: ,Mladinci radi delamo: pripravljamo proslave in oddaje Pokaži, kaj znaš. Konec septembra smo v majhni dvorani v Velikem Podlogu pri Krškem pripravili pevsko oddajo Pokaži, kaj znaš! Udeležili so se je številni mladi pevci, ocenjevala pa jih je strokovna žirija iz Krškega. Priznati moramo, da so imeli štirje strokovnjaki kar precej težkega dela, kajti vsi nastopajoči so se izkazali z odličnim petjem. To pa so potrdili tudi številni navdušeni gledalci, ki so dvorano napolni- li do zadnjega kotička. Največ aplavza je požela kasnejša zmagovalka, najmlajša pevka Majda Arh iz Boršta pri Brežicah. “ Oddajo, ki so jo v celoti pripravili mladi, so obiskovalci pohvalili, saj je resnično dobro uspela. K temu pa so prav gotovo prispevala tudi podjetja iz Krškega, ki so poskrbela za denarne in praktične nagrade (vrtnarija Čatež, Žito Ljubljana -TOZD Imperial in druga). S tem so podjetja prav gotovo pokazala, da cenijo delo mladine. Ta se je namreč že večkrat izkazala s podobnimi prireditvami, na katere prihaja vedno veliko starejših ljudi s podeželja in do sedaj nikoli niso bili razočarani. Prijetno pismo so mladi iz Velikega Podloga zaključili z naslednjimi besedami: „- Ponosni smo na vse čestitke starejših in veseli obenem, da ste naše delo tako pohvalili S tem ste nam vlili obilo volje za nadaljnje delo. Obljubljamo, da bo v naši vasici še veliko podobnih prireditev. Še bomo delali, tudi za vas, ki niste več mladi, a za nas ste še vedno mladinci." GIMNAZIJCI GREDO NA RATITOVEC Planinska sekcija na novomeški gimnaziji pripravlja za svoje člane 19. in 20. oktobra izlet na Sorško planino in Ratitovec. Cena izleta je 50 dinarjev. Mladi so bili namreč eden od pobudnikov, da je krajevna skupnost, ki deluje šele od letos, sploh zaživela. Tisto, kar se je porodilo v njihovih glavah na sestankih po zasebnih sobah, so mladi uresničili. Sklenili so, da bodo sezidali svoj dom, v katerem se bodo lahko sestajali in nemoteno načrtovali delo. Idejo o domu so takoj podprli tudi starejši. Tako sta Hriberšek in Cvirn i? Rožnega odstopila zemljišče, Matko Abram pa je prevzel gradbeni odbor. Z delom so mladi začeli že lani ob dnevu republike. Sedaj je družbeni dom - mladi so se odločili, da bo dom od vseh Na sliki: nagrajeni pionirji na dopisnikov, ki je bilo na Vinici republiškem srečanju pionirjev občanov — že pod streho. V njem te dni dokončujejo zadnja dela. Pomagali so ga graditi starejši, mladinci iz skoraj vseh mladinskih aktivov v krški občini, mladi.iz gradbenega podjetja Pionir in senovske Metalne. Slovesno ga bodo odprli za praznik Bo anketa uspela Tako kot mladina vsepovsod po Sloveniji so tudi mladi Metličani po kongresu, ki je bil v Moravcih pri Murski Soboti, postali bolj delavni. Tako je konferenca mladih delavcev pri občinski organizaciji Zveze socialistične mladine že pred kongresom pripravljala posebno anketo, s katero naj bi ugotovili družbeno-ekonomski ' položaj mladih delavcev v metliški občini. Anketo so pripravljali dalj časa. Sestavljena je izredno dobro, razen tega pa mladim anketirancem pušča dovolj možnosti, da razen zahtevnih odgovorov napišejo še vrsto pripomb, ki jih bodo organizatorji ankete pri nadaljnjem delu upoštevali. V začetku je kazalo, da bodo na anketo odgovorili skoraj vsi, sedaj pa kaže, da je nekaj mladih delavcev pozabilo na to akcijo konference mladih delavcev. Prav bi bilo, da bi tudi tisti, ki imajo anketno polo še doma, čim-prej dokončali svoje delo, kajti le tako bodo organizatorjem veliko pomagali. Na ta način bodo namreč dobili natančne podatke, kako živi in dela mladina v metliški občini, kaj si želi in pričakuje od svojega vodstva. Tako bo lahko delo mladih v metliški občini precej plodnejše, kot je bilo do sedaj. Najboljše glasilo je »Rog« Na 6. republiškem srečanju pionirjev dopisnikov je republiška komisija za najboljše glasilo izbrala glasilo OŠ Dolenjske Toplice V petek in v soboto je bilo v osnovni šoli na Vinici 6. republiško srečanje pionirjev dopisnikov in uredniških odborov nagrajenih pionirskih glasil, obenem pa so si pionirji in številni gostje lahko ogledali tudi razstavo najboljših iolskih glasil. Za najboljše glasilo je posebna ko- misija izbrala glasilo pionirskega odreda osnovne šole iz Dolenjskih Toplic. Tako si je njihov „Rog“ prislužil lepo praktično nagrado - pisalni stroj. Drugo nagrado (fotografski aparat) je prejela „Nova Rašica*4, glasilo pionirskega odreda osnovne šole heroja Alojza Kebeta iz Ljubljane, tretjo nagrado (knjige v vrednosti 500 din) „Stezice4* osnovne šole PET USPEŠNIH LET Planinsko društvo gimnazije v Novem mestu praznuje letos peto obletnico uspešnega delovanja. Pobudo za njegovo ustanovitev je dal prof. Janez Ferbar. Po njegovem odhodu ie vodstvo prevzel dijak Marko Svent, ki je sedaj že študent. V petek, natanko pet let po ustanovitvi, je imelo društvo občni zbor, na katerem so pregledali dosedanje in se pogovarjali o možnostih za nadaljnje delo. Razveseljivo je, da se novomeški gimnazijci zelo navdušujejo za planine. Tako ima društvo v svojih vrstah sedaj nad 60 članov, v zimskih mesecih, ko prireja tudi smučarske dneve, pa se bo število članstva še povečalo. Z. F. „GLASBENA MLADINA" Glasbena mladina Bele krajine bo v letošnji sezoni pripravila za učence in dijake Bele krajine 10 koncertov v prosvetnem domu v Črnomlju. Prvi koncert pianista Acija Bertonclja je odlično uspel. Znanega umetnika je poslušalo kar 700 mladih. 25. oktobra bo v goste prišla znana harfistka Pavla Uršičeva. Obeta se izjemno doživetje, saj ni bilo priložnosti, da bi sc do sedaj srečali z glasbeno literaturo, napisano za harfo na neposrednem koncertu. Razen tega je Deiokranjska organizacija za posredovanje glasbe mladim pripravila tako imenovano „Potujočo glasbeno mladino**. Skupina šteje 55 članov in bo obiskovala Slovensko filharmonijo, ljubljansko Opero in zagrebško dvorano „Vatro-slava Lisinskega". M. S. Mirka Bračiča iz Tržiča, četrto nagrado (knjige v vrednosti 500 din) „Preproste besede**, glasilo osnovne šole Šentrupert na Dolenjskem, peto nagrado (dvakrat po 500 din) pa so si razdelili „Bele breze** iz osnovne šole Metlika in „Bele breze** osnovne šole Mirana Jarca iz Črnomlja. Razen tega so uredništva slovenskih časopisov in revij svojim najbolj zvestim dopisnikom podelila diplome. Tako je naše uredništvo podeli- lo priznanja naslednjim pionirjem: Skupne akcije fai. Na sliki: čestitke mlademu vojaku ob nedavnem sprejemu vo-jakov-mladincev v Zvezo komunistov Jugoslavije. (Foto: D. Maraš) V enoti podpolkovnika Rada Japundžiča v Brežicah so vojaki — mladinci te dni po IX. kongresu ZSMS še posebno delavni. Pod vodstvom mladih komunistov so se že seznanili s sprejetimi dokumenti in o njih razpravljali. Takoj ko bodo po enotah oblikovali vodstva mladinskih organizacij, se bodo povezali tudi z osnovnimi organizacijami Zveze socialistične mladine na terenu. Vojaki se namreč zavedajo, da bodo le s skupnimi akcijami dosegli večje in pomembnejše uspehe. Na ta način bodo mladi ljudje v uniformah, ki so za leto dni ali 15 mesecev odšli iz domačega kraja, lahko mestom, kjer služijo kadrovski rok, veliko koristili. Član posebne komisija izroča predstavniku šentruperške osnovne šole priznanje za osvojeno četrto mesto Vivini Gazvoda, Andreji Zveglič, Miranu Jermanu, Jožici Smolej (vsi iz Novega mesta), Zdenki Strajnar in Vesni Avsenik iz Dolenjskih Toplic, Eriki Gubenšek in Danu Starmanu iz Sevnice ter Verici Štrukelj in Jožetu Ramovšu iz Šentruperta. Pionirska prireditev je popolnoma uspela. Organizirali so jo mladinska redakcija RTV Ljubljana, uredništva mladinskih časopisov, ZPM iz Črnomlja, ZPM Slovenije, Zavod za šolstvo in Šolski muzej. republike. Vreden je 1,5 milijona dinarjev, s prevozi, delom in s prostovoljnimi prispevki pa so občani prispevali toliko, da je stal le 250 tisoč dinarjev. Mladi sedaj pravijo, da je ta družbeni dom „dom generacij". Vanj bodo vsi radi zahajali. V domu bodo namreč tudi trgovina, gasilska garaža, dvorana za prireditve in prostori krajevne skupnosti. Ob otvoritvi, ki jo že nestrpno pričakujejo vsi, ki so količkaj pomagali pri graditvi doma, bodo občani častno obeležili spomin sedmih padlih partizanov. Njihova imena bodo vklesana v marmorno ploščo in vzidana v družbeni dom, dom generacij v Presladolu. O HIMALAJI Planinska sekcija novomeške gimnazije vabi vse, ki se zanimajo za planine, da se v četrtek udeležijo predavanja znanega slovenskega alpinista Toneta Sozona-Tonača. So-zon bo predavanje „Kako sem doživljal Himalajo" popestril s stotimi barvnimi diapozitivi. V ŠMARJETI Cesta Mladi v krajevni skupnosti Šmarje ta so se po IX. kongresu slovenske mladine že nekajkrat sestali in se pogovarjali o nadaljnjem delu. Na enem izmed zadnjih sestankov so se pogovarjali tudi o nerešljivem problemu v njihovi krajevni skupnosti — o cesti. Kaj menijo o ‘:j in kaj predlagajo, so v Z marjeti povedali: POLONCA MEDJA, gimnazijka: „Takrat, ko so položili asfalt do Šmarjeških Toplic, bi morali misliti tudi na Šmarjeto. Cesta je že sedaj obupna. Ko bo zapadel sneg, bo še slabsa. Upam, da bomo kmalu dobili asfaltni trak. Ce bo pri popravljanju ceste potrebno, bomo priskočili na pomoč s prostovoljnim delom vsi mladi iz Šmaijete in okolice.“ MILENA LINDIČ, delavka: „Že precej časa obljubljajo, da bodo asfaltirali cesto, toda vedno baje zmanjka denarja. Cesta, kakršna je sedaj, ne zasluži imena cesta. Vožnja po njej je prav neprijetna in vsi, ki se vozimo v Novo mesto v službo ali v šolo, smo se voženj pošteno naveli-čali.“ JANEZ KOBE, delavec: „Razen ceste se naša krajevna skupnost srečuje tudi z drugimi težavami. Takrat, ko bodo potegnili asfalt do Šmarjete, ne bi smeli pozabiti na športno igrišče za osnovno šolo. Mislim, da bo to edina priložnost, da dobimo v našem kraju dobro igrišče, kajti z njim se bo tudi šport med mladimi hitro razmahnil.** LIDIJA REDEK, gimnazijka: „Ljudje se večkrat pogovarjajo o naši cesti. Kot vem, z njo niso zadovoljni. V časopisih beremo, kako drugje modernizirajo ceste, naša pa je vedno slabša. Zdi se mi, da je bila pred leti precej bolj oskrbovana kot sedaj. “ VLASTA MEDJA, trgovka: „Ni mi jasno, zakaj ne morejo položiti asfalta na tako kratki cesti, kot je naša. Do Šmarjeških Toplic je samo 2,5 kilometra. Dovolj dolga pot, da sc vsi kmetje, ki pešačijo ob deževnem vremenu, grdo umažejo.44 VIDA FERKOLJ, gimnazijka: „Mladi se strinjamo z ugotovitvijo, da je zadnji čas, da cesto popravijo. Ce bo potrebno, bomo organizirali mladinsko brigado, ki bo pri moderniziranju ceste prav rada pomagala s prostovoljnim delom.“ KAKO 2IVIMO? Nov klub V soboto, 12. oktobra, se je krškim mladincem izpolnila dolgoletna želja. Ta dan so namreč odmrli nov mladinski klub. 0 delovanju tega kluba ter o orga* niziranosti mladincev nam je več povedal Sandi Švigelj, grafik, zaposlen kot stavec v Papirkonfek-ciji Krško. „Klub, ki smo ga mladincis težkim srcem pričakovali, je končno odprt. Za prostore se moramo zahvaliti občinski skup* ščini Krško. Adaptirali smo jih mladinci sami, denar pa so pri" spevale razne delovne organizacije iz krške občine. Na sobotno otvoritev je bilo povabljenih več pomembnih gostov, vendar se je povabilu odzval samo tovariš Stane Žigante iz DPM Krško. Med tednom klub ni zaprt, temveč aktivno deluje. V prostorih igramo namizni tenis, šah ter druge družabne igre. Ob sobotah pa bomo prirejali mladinske plese. Vstopnina ne bo previsoka, tako da bodo na ples lahko hodili tudi dijaki, ki nimajo lastnih dohodkov. Seveda pa šport in zabava ni edini cilj mladinskega aktiva. Ravno sedaj ustanavljamo koordinacijski odbor za družbenopolitična udejstvovanja. Tudi mladi namreč želimo koristiti naši samoupravni socialistični družbi!** Tako je zaključil mladinec Sandi. Krški mladinci se lahko veselijo prostorov, saj je danes do njih težko priti. Za zgled ostalim dolenjskim občinam P.a je krška, ki je mladincem naredila nemalo veselja. B. KRZE Korak naprej Lojze Bajt, prodajalec v kočevski NAMI, je bil delegat kočevske občine na IX. kongres*1 Zveze socialistične mladine Slo; ve nije v Moravcih pri Murski Soboti. V kratkem pogovoruje Lojze povedal: „Pričakoval sem, da bo kongje* potrdil novo organiziranost mlacfine' V ZSMS bodo mladi odslej delali * veseljem. Vsak mora nekaj delati, saj ga v to sili življenje. Ce si sajfl» osamljen, ti je lahko le dolgčas. dobno je bilo pred kongresom v n8; šem aktivu. Približno polovica m*®' dine ni sodelovala pri naših akcijah’ zato tudi sprejetih programov n»# uresničili. Upam, da bomo sedaj pravili korak naprej. Med mladij bomo izvedli anketo, iz kate** bomo zvedeli, kaj pričakujejo mladinske organizacije. Na osno** dobljenih podatkov bomo načrtov* li svoje delo. Kongres bo prelomnic tildi v našem delu.41 Ob tednu otroka je Partizan Slovenije poudaril: „Ustvarjati moramo nove rekreacijske površine ** telesno vzgojo in športno rekreacijo otrok, povečati število malih telovadnic za otroke, v vsake**’ društvu Partizan naj bi ustanovili oddelek za cicibane . . .“ Na sliki: otroci se bodo morali kina! preseliti v telovadnice, ki jih imamo pri nas tako malo. rokomet Brežičanke drugič zmagale V slovenski rokometni ligi so igralci ribniškega Inlesa z zmago nad Sevni-čani zabeležili že 16 par prvenstvenih točk - Sevničanke izgubile V osmem kolu slovenske rokometne lige so se vse tekme končale, kot je bilo pričakovati. Ribničani so doma v izenačeni in zanimivi tekmi premagali vrsto Sevnice, rokometašice sevniške Lisce so v gosteh tesno izgubile, Brežičanke pa so dosegle drugo zmago. V zaostalem srečanju so Ribničani gostovali v Tržiču in dosegli še eno zmago. Prejšnjo soboto se je v Šmarjeških Toplicah začelo 24. republiško člansko šahovsko prvenstvo, ria katerem sodeluje 16 igralcev, med njimi tudi trije člani novomeškega šahovskega kluba. Na sliki: Osterman med igro z mednarodnim mojstrom Pucem. TRŽIČ - INLES 15: 19 V zaostali tekmi 7. kola slovenske rokometne lige so Ribničani, ki vodijo na lestvici brez poraza, v gosteh pri Tržiču še enkrat zmagali. Tekma je bila ves čas zanimiva in okoli 300 gledalcev je uživalo v lepih zadetkih domačih in Inlesovih rokometašev. V začetku drugega polčasa so domači izenačili na 12:12. Ribničani so takoj nato nekajkrat zapored premagali domačega vrataija in zasluženo zmagali. BHEHHH enje: Poredi dš - Puc 1: 0 Na 24. republiškem članskem prvenstvu v šahu, ki je v Šmarjeških Topli-nastopa 16 igralcev -Pokrovitelj: Krka, tovarna zdravil iz Novega mesta - na prvenstvu igrajo trije Novomeščani V počastitev novomeškega občinskega praznika se je v Šmarjeških Toplicah v soboto začelo 24. rpt».ki:xi_.................................. , . j—icev. Pokrovitelj tekmovanja je ovski klub. Puc remi. V nadaljevanju prekinjene partije drugega kola sta O. Kranjc — in Prestrl remizirala. republiško člansko šahovsko prvenstvo, na katerem sodeluje 16 tovarna zdravil, TOZD zdravilišče, organizator pa novomeški mrw Prv„enstvu ig'ajo: me J terStojan Puc, štirje mojstri, Drvro0?^18^ kandidatov in šest katora ars^° društvo je za udele- ^ Pnnravilo Iona noirroHo Hrthili jih l PriPravilo lepe nagrade. Dobili starej( : uajštevilnejša družina, nai-Udpii* Zakonski par in najmlajši imelo .c> Kolektiv ali šola, ki bo ta .T j**iVečje število nastopajočih, obila posebno nagrado. Z. LUZAR BrATa ŽELEZNIKA ŠE ^ težki preizkušnji sn^ s°boto in v nedeljo bo na Poredu predzadnja dirka v tekmovanju za prvenstvo KJ. Start pete dirke bo v Ba-j j Pa v Beogradu na Kale-neSdanu. neka^2* fally nočni, saj bo start slednih 23> uri zvečer, cilj pa na-valci k okoli 13. ure. Tekmo- dolirn moraii premagati 832 km boki, Pf08°. na kateri bodo še štiri •Tp? 'trostne preizkušnje. Posa n 0Yania se bo udeležila tudi lejni? a ribniškega AMD (brata Ze-nasto | ^Ue do sedaj zelo uspešno P°Vedal niuno vozilo ne bo od- Šfc^ga ......... ^-Ja do Ohrida. Prv^Sobol0 se bo zaključilo tudi kaie pVo štajerske 74, kjer bo, kot v konč ^n’^an ^'*an Kajtna zasedel se bosta udeležila tudi in zadnjega rallya od uvrstitvi drugo mesto. F. Z. - Klemenčič 1:0, O. Kranjc - Prestrl prekinjeno, Zorko - Poredoš 1:0, Puc - Osterman remi, Kamer - Barle remi. Rezultati 3. kola: Barle - R. Kržišnik 1:0, Šiška - Karnar prekinjeno, Petkovič - Bervar 0:1, Klemenčič - Papler 1:0, Prestrl - Lešnik 0:1, Poredoš - O. Kranjc 0:1, Osterman - Zorko remi, P. Kranjc PRVI: KK ŽELEZNIČAR Na kegljišču na Loki v Novem mestu je bilo prejšnji teden odigrano prvenstvo KD Novo mesto v borbenih igrah. Na prvenstvu letos ni nastopila Krka, ki je izstopila iz KD Novo mesto in se registrirala kot samostojno društvo. Pogrešali smo nastop Pionirjevih kegljačev, ki so bili vsa leta nazaj yedno med najboljšimi Vrstni red: 1. Železničar 765, 2. Novoteks I 744, 3. Gorjanci 722, 4. Iskra 713, 5. Luknja 693, 6. Stari Devet 690, 7. Vseh devet 669, 8. Mirna peč 638, 9. Dana 602, 10. Novoteks II 573. Prve tri ekipe so dobile v spomin lepe diplome, prav tako tudi trije najboljši posamezniki. Prva ekipa je dobila prehodni pokal. Tekmovanje je odlično pripravilo KD Novo mesto. (D. B.) Množičen kros i Novem mestu Občinska Zveza za telesno kulturo Novo mesto bo 19. oktobra ob 14. uri na Stadionu bratstva in enotnosti organizirala občinsko prvenstvo v krosu. Pravico nastopa imajo vse šolske ekipe, športna društva in klubi z območja novomeške občine. Moške ekipe bodo štele po 5, ženske po 4, ekipe veteranov pa po tri tekmovalce. Za vsako ekipo lahko teče neomejeno število atletov. Izmed najboljših nastopajočih atletov bo občinska zveza sestavila reprezentance občine, ki bodo lahko nastopile na IX. jesenskem krosu „Dela“ 27. oktobra v ljubljanskem Tivoliju. Mlajše pionirke bodo tekle na 800 m, pionirji na 1000, starejše pionirke na 1000, pionirji na 1500, mlajše mladinke na 1000, mladinci na 2000, starejše mladinke na 1500, mladinci na 3000, mlajši člani na 4000, vojaki na 3000, članice na 2000, člani na 6000 in veterani (nad 35 let) na 2000 metrov. Občinska Zveza £a telesno kulturo želi s to prireditvijo ponovno uvesti množična in koristna tekmovanja v krosu. BREŽICE - DOBRAVLJE 7 : 6 Prvi del igre se je končal z vodstvom gostij, v nadaljevanju pa so domače rokometašice zaigrale precej bolje v obrambi in bolj domiselno v napadu. Z mirno igro so rezultat najprej izenačile in nato povedle ter na koncu zasluženo zmagale z golom prednosti. Sedaj so Brežičanke na lestvici enajste s štirimi točkami. STEKLAR - LISCA 10 : 8 V izenačeni tekmi republiške rokometne lige so Sevničanke dobro zaigrale. Polčas se je končal z golom prednosti domačih igralk, ki so se izkazale s točnimi streli in hitrimi protinapadi. S podobno igro so nadaljevale tudi v drugem polčasu. Sevničanke so igrale dobro, toda priznati so morale premoč domačih rokometašic. INLES-SEVNICA 20 : 17 Sevničani, ki igrajo iz tekme v tekmo bolj zanesljivo, so tokrat odpotovali k trenutn^iajboljši ekipi v republiški ligi, k igftlcem Inlesa. V prvem polčasu so številni gledalci gledali izenačeno tekmo, gostje pa so presenetili z odlično obrambo in dobrim napadom. Tako se je polčas odbojka Prvi točki za Kočevje V 1l. SOL prva zmaga odbojkaric iz Kočevja Novomeški odbojkarji so bili v drugem kolu prve republiške odbojkarske lige prosti. Pri dekletih Krke so gostovale igralke Fuži-narja in brez težav zmagale, v Kočevju pa so nastopile odbojkarice Bohinja. Po boljši igri so zmagale domače igralke. KRKA — FUŽINAR 0 : 3 Pred 50 gledalci so Novo-meščanke zaigrale precej slabše, kot znajo. Z nezanesljivimi servisi, slabo igro na mreži in v polju tokrat niso mogle ogroziti dobrih Fužinarjevih igralk, tako da so srečanje gladko izgubile s 3:0 (-11, -4, -12). nogomet ELAN - HRASTNIK 3 : 1 Novomeški nogometaši na domačem igrišču ne poznajo šale: v nedeljo so po blatu in lužah in v skrajno slabih razmerah za igro premagali Hrastnik 3:1 z goli Pavlina II, Skuli-ča in Jurišiča; izkazal se je tudi vratar Jerman. V mladinski predtekmi istih nasprotnikov so prav tako slavili Elanovi nogometaši, ki so zmagali 1:0. KRŠKO - KOVINAR 1: 1 V prvenstveni tekmi celjske nogometne lige sta obe ekipi pokazali lep nogomet, tako da so gledalci v izenačeni tekmi lahko resnično uživali. Gol za domače je dosegel Milivoj Bule. (I. S.) DOB - KOČEVJE 0 : 0 v Nogometaši Kočevja so se v gosteh pomerili z enajsterico Doba. Na težkem in razmočenem igrišču so odigrali samo 22 minut tekme, ker je sodnik tekmo zaradi nemogočih pogojev za igro prekinil. (Z. F.) Zmaga Sodražice Novomeščani izgubili srečanje na Ravnah Prejšnjo nedeljo se je začelo tekmovanje v republiški namiznoteniški ligi. V prvi ligi letos igrajo tudi Novomeščani, ki so v prvem kolu gostovali pri Fužinarju in prvenstveno srečanje izgubili s 5:1. V drugi republiški ligi igrajo igralci Sodražice. V prvem prvenstvenem srečanju so pred domačimi gledalci dobro zaigrali in v zanimivem dvoboju premagali ekipo Idrije s 5:3. KRKA: Rajer, Fabjančič, Boh, Fila, Pilič, Forte, Gostiša I, Gostiša II, Zevnik, Plantan, Potrč in Pezdič. KOČEVJE - BOHINJ 3 : 0 V II. kolu druge republiške lige so kočevske odbojkarice premagale gostje iz Bohinja. Po dobri igri v Kamniku so tudi tokrat zaigrale zelo dobro, zlasti v tretjem setu, ko so Bohinjčanke uspele osvojiti samo točko. Pri domačih igralkah je zelo zanesljivo zaigrala Gita Levstek, prav tako pa tudi vse ostale igralke. Z. FAJDIGA MAJA DOjfLV VARNI Na 18. svetovno prvenstvo v gimnastiki, ki bo od 20. do 27. oktobra v bolgarskem mestu Vami, je odpotovala tudi znana novomeška telovadka in članska državna reprezentantka Maja yDokl._______________________^ končal z golom prednosti za domače igralce. V drugem delu so Ribničani zaigrali nekoliko hitreje, to pa se jim je kmalu obrestovalo in na koncu so zasluženo zmagali. KRŠKO - DUPLJE 20 : 11 V prvenstveni tekmi ljubljanske rokometne lige so v Krškem gostovali igralci iz Dupelj. Medtem ko smo v prvem polčasu gledali zanimivo in izenačeno tekmo, so se domači rokometaši v drugem delu razigra- li in nasprotnike močno nadvladah. Pri domačih je najbolje zaigral Rudi Iskra, ki je sam dosegel 11 zadetkov, uspešni pa so bili še Koman (6), Mlakar (2) in Šulc (1). Izvrstno je branil Stane Skoberne, ki je od še stih sedemmetrovk kar pet obranil. BREŽICE-DOBRAVLJE 7 : 6 V dokaj enakovredni igri sta na izredno težkem igrišču obe ekipi prikazali prijeten rokomet, predvsem pa veliko borbenost. Domačinke so zaradi boljše kondicijske pripravljenosti osvojile drugi par točk. V moštvu Brežic je znova uspešno zaigrala veteranka Vladka Kežman. BREŽICE-KRKA 25 : 15 Kljub dežju, ki je ves čas srečanja močil igralce, so le-ti pokazali lep rokomet. Domačini so odlično zaigrali in vodili vse od začetka do zaslužene zmage. Pri domačinih so ugajali posebno mladi vratar Jurkas, Blatnik in Bužančič, pri gostih pa Turk. DOBOVA - RADEČE 19: 12 Ekipa Dobove z uspehom nadaljuje tekmovanje. V soboto je po dežju zasluženo premagala dolgoletne člane republiške lige. Najbolj sta ugajala vratar Tomše in Arh. V nedeljo gostujejo Dobovčani na Jesenicah. KRKA - KAMNIK 12: 10 V derbiju ženske conske rokometne lige so rokometašice Krke premagale Kamnik 12:10 (6:4). V dežju sta obe ekipi ostro igrali. Pri domačinkah sta se izkazali zlasti vratarka Klobučarjeva in Kraljeva, ki je onemogočila najboljšo Kamni-čanko Zarnikovo. Največ golov so dale Štularjeva (4) pri domačinkah in Mavrinova ter Zarnikova (po 3) pri gostjah. ČRNOMELJ - Delavske športne igre se bodo kmalu končale. Tako so nogometaši letošnje prvenstvo, ki je bilo izredno zanimivo, pred dnevi končali. Po pričakovanju so prvo mesto zavzeli nogometaši Belta, ki so v 15 srečanjih kar trinajstkrat zmagali in le dvakrat tekmo izgubili. Dobro so zaigrali tudi Iskrini nogometaši, ki so ob koncu prvenstva za prvaki zaostali le za eno točko. Vrstni red: 1. Belt (stari) 26 točk, 2. Iskra (mladi) 25, 3. PKŠ 22, 4. Begrad 22, 5. Belt (mladi) 21, 6. KZ 19, 7. Belt (delavec) 17, 8. IMV 16, 9. Belt (rokometaši) 15, 10. Žito 13, 11. Iskra (stari) 12, 12. Rudnik 12, 13. Komunala 9, 14. GG 5, 15. Kovinar 4 in 16. Občina 2 točki. (P. J.) atletika 11 i i i I ^ ul m %%%%% m m v, % % 6 g ž ^ ž % % % 6 v v 6 % 4 DQBOVA - V prvenstveni tekmi mladinske rokometne lige so igralci Krškega v Dobovi v izenačeni tekmi premagali vrstnike Dobove s 7:9. (I. RIBNICA - V prostih dneh prvenstva se bodo nogometaši Ribnice pomerili z enajsterico italijanske Arcevie. Tekma bo v okviru sodelovanja med pobratenima občinama. Tretji je Bršlin Zadnje kolo v dolenjski košarkarski ligi je prineslo še zadnji dve odločitvi: tretji je Bršlin, Dolenjske Toplice pa so po zmagi nad neposrednim tekmecem prehitele Šentjernej in osvojile šesto mesto. Ze prej je bilo znano, da bo Loka 74 prva, Črnomelj pa drugi. Rezultati zadnjega kola: Žužemberk -Črnomelj 86:76, Bršlin - Metlika 20:0, Loka 74 - Semič 80:53, Dolenjske Toplice - Šentjernej 55:45, Straža je bila prosta. Tekmovalna komisija je odvzela dve točki Šentjerneju in eno Metliki, ker nista prišla na dve oziroma eno tekmo. Končna lestvica: Loka 74 16 15 1 1152: 833 30 Črnomelj 16 12 4 1114: 972 24 Bršlin 16 10 6 873: 793 20 Žužemberk 16 9 7 1163:1095 18 Metlika 16 9 7 979:1008 17 Dol. Toplice 16 6 10 863:1003 12 Šentjernej 16 6 10 897: 912 10 Straža 16 4 12 889:1072 8 Semič 16 1 15 939:1144 2 NOVOTEKS IZPADEL V četrtfinalu slovenskega košarkarskega prvenstva za mladince bi se morali v Novem mestu pomeriti mladi košarkarji kranjskega Triglava, Domžal in domačega Novoteksa. Ker Kranjčanov ni bilo, je bila ena sama tekma: Domžale so premagale Novo mesto 65:60. Z zmago so se uvrstile v polfinale. Novoteks je imel dosti upanja za zmago, vendar po Bajtovem in Janežičevem odhodu iz igre - zaradi petih osebnih napak -Plantan sam ni mogel več obrniti poteka igre. KOVINOTEHNA-BETI 65 : 67 Polfinalno tekmo za pokal Jugoslavije na področju SRS so Metličani odigrah z vrsto Kovinotehne v telovadnici osnovne šole v Šentjurju pri Celiu. Igralci Beti so vodili skoraj vso tekmo, polčas pa se je končal neodločeno. Tudi v nadaljevanju je bila tekma izenačena, tik pred koncem pa so Metličani zadeli in zasluženo zmagah s košem razlike -65:67. BETI: Murko 4, Ž. Vergot 2, Je-zerinac 2, Lalič 14, Dautovič 12, Rožič 2, Medek 25 in Arbutina 6. KAJ, KJE, KDO? Novomeške igralke odbojke se bodo v tretjem kolu republiške lige pomerile na Jesenicah z istoimensko ekipo, članska vrsta pa bo poskušala doma odpraviti vrsto Kamnika. Inlesovi rokometaši bodo v prvenstveni tekmi republiške lige gostovali pri ekipi Izole, Sevničani pa bodo pred domačimi gledalci poskušali premagati ekipo Branika. V Sevnici se bodo pomerile rokometašice Lisce in Brežic. Kljub dežju dobri rezultati Atletski klub iz Novega mesta je v soboto, 12. oktobra, praznoval 50-letnico organiziranega delovanja. V počastitev tega jubileja so pripravili na Stadionu bratstva in enotnosti večji miting, na katerega so povabili vrsto znanih atletov. Zaradi slabih tekmovalnih pogojev se mnogi med njimi niso udeleži- li sicer uspelega mitinga. Rezultati: Kopje - pionirji: 1. Lapajne (Nm) 41,50; višina - ženske: 1. Jager (KI) 145 2. Pečaver (Nm) 145; 60 m - pionirke: Zaletelj (Nm) 8.0: 400 m ovire - moški: 1. Pena (Olimpija), 3. Nagode (Nm) 60,8 kopje - ženske: 1. Kovač (KI BORBENI KEGLJAČI Osem ekip je tekmovalo na letošnjem dolenjskem kegljaškem prvenstvu v borbenih igrali. Najboljši so bili kegljači Krke, ki so podrli 827 kegljev. Za njimi so se uvrstili: Novo mesto 785, Mercator 780 in Brežice 776. Te štiri ekipe so dobile pravico do nastopa na slovenskem prvenstvu v borbenih igrah. (D. B.) 28,82, 2. Valentič (Nm) 23,22; 60 m - pionirji: 1. Kraševec (Nm) 7,3; 100 m - moški: Lampič (Olimpija) 11,1, 2. Kramar (Nm) 11,2; 100 m - ženske: 1. Krštinc (Branik) 12,8, 2. Gazvoda (Nm) 13,8; 400 m -moški: L. Lampič (01) 51,3, 5. Orel (Kočevje) 56,7, 6. Brezovar (Nm) 56,9; krogla - moški: 1. Štimec (01) 15,62, 3. Penko (Nm) 13, 10, 4. Petek (Kočevje) 11,66; 400 m -pionirke: 1. Zaletelj (Nm) 62,2; 600 m - pionirji: 1. Kapš (Nm) 1:35,8, 8. Zore (Kočevje) 1:48,3, 800 m -ženske: 1. Pergar (Branik) 2:13,1, 3. Galič (Nm) 2:54,3; kopje - moški: 1. Primorac (Dinamo) 70,00, 3. Špi-lar (Nm) 59,70; troskok: 1. Simunič (Nm) 14,68; daljina - ženske: 1. Levstek (Kočevje) 5,07, 3. Avsec (Nm) 4,78; višina - moški: 1. Čop (KI) 198, 4. Rangus 180 (Nm); 3000 m moški: 1. Svet (KI) 8:39,5, 8. Bučar (Nm) 10,33,0 10. Mihelič (Kočevje) 11,43,3; 800 m: moški:;, 1. Žužek (01) 1:59,6, 6. Bajer (Nm) 2:04,3, 9. Močnik (Ko) 2:19,2; 4 x ; 100 m - moški: 1. Olimpija 44,3, 2. AK Novo mesto I. 44,5. PRVI MARJAN BARBIČ Kolesarske dirke turistov in veteranov, ki je bila prejšnji teden v Kranju, so se udeležili tudi kolesarji iz Krškega in Novega mesta. Pokal ŠD Kokrica je osvojil med mladinci Krčan Maijan Barbič, na drugo mesto pa je privozil njegov klubski tovariš Franc Škrbinek. Uvrstitev ostalih: 7. Alojz Podbršček, 11. Branko Podbršček, 13. Srečko Puntar, 15. Tone Jlrušovar, 17. Srečko Venkar, vsi Krško. Tudi med ekipami so Krčani zavzeli prvo mesto. Med člani je četrto mesto zavzel Novome-ščan Branko Dular, pri veteranih nad 40 let pa je med 12 nastopajočimi prepričljivo zmagal Krčan Jože Stefanič (68 let). Malo prismojen je. -X o>A> O-V-J “*^s ' ■ -S | BotenHM u»< pred 20 leti Lov za dobičkom GOSTINSTVO JE v zadnjih letih napravilo znaten korak naprej, vendar je še polno nepravilnosti, ki jih je treba odpraviti. Lov za lahkim dobičkom ali zaslužkom je v gostinstvu dokaj velik, zlasti v privatnem sektorju, pa tudi v državnem se ne bi mogli povsod pohvaliti z visoko razvito socialistično zavestjo. Odborniki so poudarili, da je potrebno tako v gostinstvu kot trgovini pojačiti družbeno kontrolo in posvečati več pažnje politični vzgoji kadra v obeh panogah. TISTI ČRNOG LEDNIKI, ki že naprej odrekajo vsako možnost naprednega kmetijstva na Dolenjskem, bi morali priti na praznik v Šentrupert oktobra letos, združen z veliko razstavo plemenske živine in pridelkov. Tu bi lahko videli, kaj zmore volja naprednih gospodaijev, če so združeni v kmetijski zadrugi, in kaj je mogoče doseči v kratkem času. DEŽEVJE IN MRAZ v zadnjih dneh sta prinesla že prvi sneg. 8. oktobra je narahlo pobelil Debeli vrh nad Popresko in Gorico nad Lascem pri Loškem potoku. Začel je naletavati tudi v nižini, vendar je kmalu ponehal. Ljudje se bojijo, da ne bi zapadel prehitro, saj imajo nekateri na njivah še celo krompir. PO OSVOBODITVI, zlasti še potem, koje bila uvedena nižja gimnazija, je postalo vprašanje nove šole v Dolenjskih Toplicah vse bolj pereče. Šolska stavba ne zadošča niti potrebam osnovne šole, kaj šele gimnazije. Pouk je dopoldne in popoldne v istih sobah, ki jih nikoli ne morejo dobro prezračiti. Poleg tega pa je pouk še v dveh privatnih prostorih, ki tudi ne ustrezajo predpi- PO GMAJNAH v Poljanski dolini se zopet pojavljajo volkovi. Pred dnevi je volk iz črede iztrgal ovco nekega kmeta iz Desko-ve vasi. NA NOVOMEŠKEM pokopališču urejajo partizansko grobišče. Deloma na prostoru bivšega italijanskega grobišča, deloma pa na prostoru, kjer je že pokopano nekaj talcev. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 15. oktobra 1945) po srn« mu VARUŠKE — Ameriške žene se vse bolj uveljavljajo v svetu kupčij, to pa je povezano tudi z vse večjo odsotnostjo od doma. Ubogi možje pa si seveda ne znajo kuhati, prati in skrbeti zase, zato so ženske odkrile nov poklic - varuška za poročene moze. Take varuške morajo dobro poznati vse v gospodinjstvu, dobro kuhati in drugače skrbeti za nebogljene in osamljene može, kadar so njihove žene na potovanju. Toda za vsak primer, da le ne bi prav v vsem postregle samotnežem, je določeno, da sme biti spodnja meja starosti pri varuškah 60 let. BOLJŠA STREŽBA — Dolgo je bila v Sovjetski zvezi prepovedana napitnina, zdaj pa so jo v nekaterih boljših hotelih spet uvedli, ker druge možnosti pač ni bilo; natakarji, ki so se prej gibali v zamišljeni in ponosno počasni drži, spet švigajo z uslužnim smehljajem na obrazu okoli gostov. Saj gre za denar, ne pa samo za opravljanje službe. SVETNIK - V predmestju Caracasa je živel mož, ki se je imel za svetega, polnega nadnaravnih močL Prav rad se je pred obiskovalci hvalil, da lahko užene vsako divjo zver, in je celo večkrat pozival obiskovalce, naj privedejo kakšnega jaguaija, da bodo videli, kako se bo divja zver ponižno plazila pred njegovimi nogami. In res so lahko kmalu videli svetost in nadnaravne moči tega moža. Ko so namreč privedli s seboj divjega jaguarja, je zver svetega moža požrla. DIŠAVE - Ameriška vojska je najbolj odišavljena na svetu. Strokovnjaki za statistiko so ugotovili, da zmečejo ameriški vojaki za razne odišavljene brivske vodice, maže in kreme ravno toliko denarja kot Američanke za šminke. Pa ne, da bi hoteli izbrisati in utajiti smrad, ki se jih drži še iz vojn v Koreji in Indokini? VARČEVANJE — So ljudje, ki znajo varčno opraviti vse svoje posle. Primer take varčnosti sta gotovo Donna Irion in Len Cason iz Floride, ki sta v želji, da bi potrošila čim manj, opravila poroko kar po telefonu. Nekateri skušajo zdaj ugotoviti, ali si nista za poročno kosilo mladoporočenca po pošti poslala kar nekaj slik dobrih jedi. \ OTROK NA MESECU - Strokovnjak za vesoljske polete Von Braun trdi, da lahko pričakujemo, da se bo prvi otrok na Luni rodil kmalu po letu 2000, ker bodo takrat na našem naravnem satelitu že močne kolonije, promet med Luno in Zemljo pa precej bolj cenen in gost. Toda ob vesteh, da se že urijo prve astronavtke, bi bilo treba najbrž pomisliti, da se to lahko zgodi zunaj vsakih predvidevanj že veliko prej. PASJI POTNIKI - Več letalskih družb uri nemške ovčarje za redne člane letalskih posadk, da bodo pomagali stevardesam in pilotom v borbi proti zračnim gusarjem. Potnikom torej ne kaže preveč lepo, saj bodo namesto prijetnih stevardesi-nih oblin morali gladiti kar pse. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Odkod je poganjič prišel (Vinogradi) so vničeni, za sadje malo dobimo, ali eno upanje se nam odpira; mnogo kmetov je začelo nove vinograde saditi in še več se jih na to pripravlja. Ako povprašamo, od kod je ta poganjič prišel, moramo odgovoriti, da smo dolžni to reč pojasniti. Sreča je za vsaki okraj, kjer kdo z dobrim zgledom napreduje, in to je predsednik naše kmetiške podružnice. Galico je prvi on vpeljal, in svoje vničene vinograde z ameriškimi vinskimi trtami zasadil ter jih z najboljšimi domačimi požlahtnil. Veselje me je obšlo, ko sem jeseni pred trgatvijo v vinograd pogledal; krasno je bilo grozdje, kar po en škaf ga je bilo na eni trti. To je pot, po kateri se bo umno gospodarstvo razširjalo. (V Krškem) mestecu vršila se je kaj imenitna slavnost. Odkrila se je spominska plošča slavnemu zgodovinarju Janezu Vajkhardu Valvazoiju, kteri je svoje poslednje leto v Krškem preživel, in najbrž tudi tam pred 201 letom umrl. Tudi se je odkril spomenik velike- mu dobrotniku krškega mesta Martinu Hočevarju. Na lepem, z nasadi okrašenem prostoru pred cerkvijo in šolo postavljen je precejšnji spominski kamen z bronasto doprsno podobe slavljenca, kateri je pred osmimi leti umrl. (Cvetje) v jeseni, kakoršno se kaže letos mnogokje na drevesih, pravijo, da pomeni mnogo snega, katerega letos dobimo. Bodo li vremenski preroki uganili, videli bomo kmalu. (Ogled živine.) Prežvekovalci in prašiči se smejo na železniških postajah samo takrat nalagati in odlagati, ako so bili od pristoj nega c. kr. okrajnega živinozdravnika pregledani in nesumljivo spoznani. Da pa se pregled brez zamude vrši, morajo pošiljatelji skrbeti za to, ds se prihod njih živine v vlagalni in končani postaji ogledniku pravočasno naznani. Živina mor£ imeti s seboj živinske potne liste. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. oktobra 1894 Tokio se duši Japonska je z velikimi koraki pohitela za gospodarsko visoko razvitimi državami in jim že tesno sledi. Pri silni rasti industrije pa so Japonci spregledali slabe strani tako hitrega razvoja. Njihovo glavno mesto Tokio je plačalo za to kar težak davek: mestno ozračje je zastruplje no in v veliki meri ogroža zdravje prebivalcev. V Tokiu je okoli 16 000 tovarn, ki spuščajo v zrak po 100 000 ton škodljivega žveplovega dioksida. Prav nič pa pri zastrupljanju mestnega ozračja ne zaostajajo za tovarnami avtomobili, saj jih po ulicah glavnega ionskega mesta vozi nekaj tj kot 2,5 milijona. Ogljikovi oksidi, svinčeve in žveplove spojine in ogljikovi hidrati so tudi glavni povzročitelji fotokemične ]goste megle, ki od časa do časa zahteva precejšnje števi-lo žrtev med prebivalci. Leta 1970 je bilo žrtev zasmrajenega in zastrupljenega ozračja 10 tisoč, že leto kasneje pa se je število skoraj potrojilo. Drevje je pričelo veneti, skoraj vse ptice so poginile ali pa pobegnile iz zasmrajenega kotla, edino ljudje kar naprej vztrajajo v njem. Letos poteka že deseto leto, odkar je japonska vlada ukazala redno preučevanje tokijskega mestnega ozračja, žal pa se ni dosti spremenilo, če izvzamemo velike sema foije na ulicah, ki kažejo sta nje ozračja, ter aparate s ki sikom, kjer Japonec za neka drobiža lahko vdihne nekaj svežega zraka. Dokler se ne bodo tovarne preselile iz stanovanjskih četrti, dokler se bo tako število avtomobilov kot prebivalcev kar naprej množilo, toliko časa za Tokio ni rešitve. Strokovnjaki menijo, da jim bo s strogimi ukrepi zoper zastrupljevanje zraka in s prenosom industrije v predmestja uspelo v nekaj letih očistiti zrak do take čistoče, kot jo je imel pred 10 leti. Toda že takrat je bil hudo nezdrav! Stara mama ima dvojčka 39-letna »mlada« stara mama še pri močeh Angleški živinozdravnik George Mason iz Yorkshira sije te dni od sreče in zadovoljstva. „Počutim se kot v sedmih nebesih! “ pripoveduje prijateljem in znancem srečni oče šestih otrok, še bolj zadovoljna pa je njegova žena Mary Mason. „Nikoli nisem mislila, da se življenje lahko s človekom tako poigra,“ rada pove v materinski sreči vsa blažena 39-letna „mla-da“ stara mama, ki je pred kratkim rodila krepka fantiča Georgea in Roberta. Na sliki ju vidite v rokah svojih sestric-dvojčic John in Jenifer, parčka, ki je prijokal na svet pred 15 Teti. „Kazen tega imam še dve hčerki: Vera ima 20, Liza pa 21 let,“ pove Mary Mason, „in ti dve sta vzrok, da sem stara mama, saj imata obe že svoje otroke ...“ Najbolj ponosen ostaja pri vsej zadevi seveda očka: „Ko je šla žena v porodnišnico, sem upal, da se bo rodil sin — prišla pa sta kar dva!!“ Zanimivosti od vsepovsod Kit lahko zdrži v vodi uro in pol, ne da bi dihal. Več kot tri četrtine Groen-landije pokriva led. Njegova debelina znaša tudi do tristo metrov. V observatoriju Mount Palo-mar v Kaliforniji v ZDA lahko s pomočjo orjaškega teleskopa fotografirajo tudi galaksije, oddaljene od nas okoli 700 milijonov svetlobnih let. Viteške igre Zadnje čase je bilo tako slabo vreme, da si slabšega še misliti nismo mogli, zato sem ostal doma na Vrhu pri Sv. Trojici. Menil sem, da se bom zleknil na topli krušni peči pa malo zadremal, ko ni nobenega pravdanskega dela, vendar sem se uštel. „Sovražnik■ prihaja!“ je šlo od ust do ust, od vasi do vasi. Ljudje so srdito gledali tujce in nikjer ni bilo tiste žalosti kot takrat na Dunaju, ko je razsajal Brdavs. Ni što zares, kajti to so le viteške igre, ki jim pravimo manevri. Vojaki in naši ljudje se bodo bojevali tako kot zares, le orožje ne bo nabrušeno. Čakal sem in čakal, da vidim, kako se bodo bojevali iz obličja v obličje, vendar zaman. Namesto da bi se spoprijeli sredi polja ob belem dnevu, so se skrivali. Sovražnik je bil v težkih, z želez jem okovanih vozovih, domači pa so jih od vsepovsod napadali. Menite, da se je lahko bo-jeva ti,? Kaj bi s kijem in me- sarico, dandanes imajo tako orožje, ki meče zrna iz palic tako daleč, kot nesejo oči ali pa še čez hrib, ako je potreba. Brdavs, ki je bil vešč bojevanja, je ustrahoval cel Dunaj. Tudi naš sovražnik bi storil takisto, ako se ne bi vsi uprli, stari in mladi, otroci in ženske. Tudi takrat, ko je najbolj deževalo ali snežilo, so se bojevali. Ko je bilo našim premočenim ljudem peš ali na konjih najhuje, so videli, da tudi to pride prav v boju. Težki vozovi so se vdirali v blatu in razmočeni zemlji kot Brdavsov meč v mojo li-povino. Sovražnik je ostal brez moči. Vidite, v hudem nobena reč ne vzdrži toliko kot človek ali žival. S hrabrim srcem in pametjo zmoremo vse. Kljub slabemu vremenu je zmagal naš delavski in kmečki človek, zato se nam takih ni treba sramovati. MARTIN KRPAN Ni prostora za ljudi?! 1- Rast prebivalstva za!* teva vse večja mesta —1 Na svetu živi danes že več kot 5,5-milijarde ljudi. Število prebivalcev našega planeta se j« torej v sto letih podvojilo, podatki pa kažejo, da se silovite povečevanje prebivalstva nadaljuje. Največji porast prebivalstva so statistiki zabeležili v mestih, kjer živi danes že 1,35 milijarde ljudi, do leta 2000 p* jih bo skoraj trikrat toliko. V nekaterih mestih se prebivalstvo podvoji že v desetih letih. Vse to pa prinaša s seboj neljube posledice: mesta so prenaseljena, nastaja pomanjkanje hrane, zasičena so z odpadki in razrašča se kriminal. Življenjski prostoj „ Rešitev prejšnje križanke (Ne)resnice z napako Za pregled pripomb je skupščina izvalila (izvolila) komisijo. Kongres se bliža, po občinah k prelagajo (predlagajo) delegate. Prestajal je hude muke z ^nanko (zanko) na vratu. Ni denarja za palače (plače) državnih organov. Ko je vstal, mu je iz hlač brlela dolga salama (slama). Nabral: J. JUST DL SPOJINA KOVINE S KISIKOM DL KODER POTUJOČ/ SKUPINA GORSKI VRH STGR. NAKAZNIOjZEMUE-PISEC SKRČENA BESEDA IGRA NA VODI 2.IME NAJEMNI AVTO KRAVICA OZVEZDJE ŽLEBIČ V DOGAH DEL NOGE VKOPANJE NAŠE "OVJF. GOR KUŠČAR MEDN. [ZVEZA ZA STANDARDE DINAR RUTENIJ PTICA UJEDA ISTRSKO MESTO POLT HUDIČ PREČNI DROG ŠTEFOK NEPTUNU SUHI DEL ZEMLJE Z. IME UČENJE DEL TV- PODJETJE V CELJU PRAŠEK ZA LASE PEROCI GLAS DL OCVIRK ANTON IZBA DL MEDVED VREČAR DL Betonska džungla se vse bolj širi. Je to edina možnost za naš svet? mestnega prebivalca je že nevarno majhen in povzroča v ljudeh za zdaj še ne povsem raziskal psihične spremembe. Platon in Aristotel sta menila, da je za mesto idealno število 5.000 družin, torej okoli 20 tisoč prebivalcev. Toda danes j* na svetu že več kot 80 milijonskih mest. Vsak dan se na svetu rodi 160 tisoč ljudi, ali druga# povedano, vsak dan bi lahko nastalo eno novo mesto. Osnovni pogoji za življenje so v mestih vse bolj ogroženi, za^> strokovnjaki razmišljajo o ukre; pih, kako prebroditi težave, ki jih prinaša takšno zgoščevanj* prebivalstva na razmeroma majhnih mestnih površinah. U' delanih je bilo že več velikih projektov, po katerih naj bi vprašanje nastanitve vse večjega števila prebivalcev rešili z meg3' polisi, ogromnimi mesti, ki bi # raztezala tudi po več sto kilo* metrov daleč. Toda ali je s ten1 kaj rešenega? Ko so strokovnjaki z račun* dognali, da bi naš planet lahko dajal vse potrebno za največ 1 — milijard ljudi, so se držali vseh predpostavk, pozabili so le na to, da že danes sedanje veliko manjše število zemljanov n* more rešiti veliko manjših te* žav. Pernati oče brez primere Pri nojih je običajni red zaobrnjen na glavo - Za zarod skrbi izključno samo samec - V borbi za mladiče se noj nikogar ne ustraši Težko bi našli v živalskem svetu tako popoln primer dobrega očeta, kot je noj. Nasprotno kot skoraj pri vseh ostalih živalih je skrb za potomstvo pri nojih izrazita dolžnost samca, ne samice. Naj gre za južnoameriške, afriške ali avstralske noje — prav vsi so očetje brez primere. Družinsko življenje se za noje začenja konec meseca septembra, ko je na južni zemeljski polobli začetek pomladi. Takrat se noji spo- padejo za samice in tisti, ki je močnejši in spretnejši, si osnuje harem kakih 10 do 20 samic. Toda naloga no-jevk je samo, da znesejo jajca. Gnezdo pripravi vodja harema že prej. Skoplje ga v zemljo in obloži s travnato rušo, potem pa prihajajo samice h gnezdu, zvalijo jajce, oče pa jih skotrlja v gnezdo. Okoli 37 dni sedi vrli noj na zbranih jajcih in samo ob lepih, toplih dnevih zapusti gnezdo za nekaj minut, da si poišče nekai hrane. Ko se Noji so izredni očetje. Vsa skrb za potomstvo je njihova, medtem ko samice samo znosijo jajca. mladi nojčki prikljujejo na svet, se matere ne zmenijo zanje; vsa skrb za njigova mlada življenja leži na očetu. In ta skrb ni majhna. Mladina je zelo želena poslastica raznih ropaijev, od lisice in jastrebov do oposumov, ki preže na zarod. Mladi noji se kmalu po izvalitvi odpravijo z očetom na pohode za hrano. Med tavanjem okoli oče budno pazi, da se v bližino njegove družine ne bi priplazil kakšen nepridiprav. V trenutku nevarnosti opozori mlade, da se poskrijejo, noj pa se pripravi na boj. . Za obrambo svojega zaroda noj ne pozna strahu. Ameriški zoolog Donald Bruning, ki je več let opazoval južnoameriške noje, poroča, da se velika ptica ne ustraši niti človeka na konju, saj se je že dogodilo, da je besni oče zrušil jezdeca s konja, ker se je preveč približal mladičem. Ce se mladi noji med tavanjem slučajno izgube, ni to nobena velika nesreča, saj jih pobere kak drug noj m sprejme v svojo družino, v kateri mladi prite-penčki uživajo prav tako skrb kot resnični potomci. Delavci o šefih Delavci v zahodni družbi ne vedo za vodje ,,Ne vem lastnikovega imena, pa tudi ne briga me. Tu sem zaradi denarja, zaradi zaslužka,“ tako je odgovoril mlad Francoz, zaposlen v tovarni Poclain blizu Pariza. „Kako bi mogel vedeti, če je lastnik tovarne sposoben, če pa se ni še nikoli pogovarjal z nami? “ se sprašuje delavec milanske tovarne Pirelli. Angleški rudar se pritožuje: „Vsi so enaki, niti pojma nimajo, kakšno življenje je v jami ' ‘ Po anketi, ki jo je izvedel časnik „Vision" v več velikih zahodnoevropskih podjetjih, je predstava delavcev o lastnikih firm in vodilnih uslužbencih kaj neugodna ali pa sploh ne obstaja. V Zahodni Nemčiji je samo eden od 47 vprašanih nižjih uslužbencev „Deutsche Bank“ vedel, kako je ime „prvemu človeku" te banke. „Franz Heinrich Ulrich? Prvič slišim to ime,“ je odgovoril vprašani uslužbenec v oddelku za mikrofilmanje, kjer dela že vrsto let. Sicer pa poglejmo še nekaj značilnih odgovorov, ici so jih zvedeli novinarji, ko so povpraševali delavce za mnenje. „Kdo je lastnik? Leopoldo Pirelli, seveda (znana milanska tovarna za izdelovanje pnevmatik). Sprašujete, ali sem ga kdaj videl? Sem, na straneh časnikov in enkrat, ko je skupaj z italijanskim predsednikom obšel delavnice. Dobro, da nam takrat niso potisnili v roke zastavice, da bi mu mahali. Če vem, koliko zasluži? Ne vem, toda vsekakor zasluži več, kot je vreden. Kako živi, kako dela? Kako naj vem," še nikoli ni prišel, da bi mi to povedal. Sicer pa: kakšna vprašanja so to? Menda niste od kakega ženskega časopisa? “ Podobno so odgovorili tudi delavci drugih anketiranih podjetij in tako potrjevali, kako velika je odtujenost v procesu dela v kapitalističnem družbenem redu. Odgovori so po svoje zrcalo mezdnih odnosov. PARADIŽNIK V SREDNJEM VEKU I 15. Poslednjič se je sklonil s svojimi generali nad zemljevide. Poslednjič so sK* no pretehtali vsako podrobnost. Od ranega jutra so * °roVali v §0t0ru ko pa je ura udarila poldne, so • /^vihali muštace in zavpili: ,,Zdaj pa kosilo na miz^- Prišlo je kosilo - bilo je objuj^ kot se pred bojem spodobi - in sultan je zahteval Puranovo potico ... Vemo, dragi bralci, da je po obroku na mi- zo turškega suverena prišla Klari113 potica. Tokrat je ni bilo od nikoder. Pisano je pogledal sultan. V Šotor je pridrsala Klara in izdavila: „Vaše veličanstvo, pehtran sem pozabila v Carigradu!“ Smrtna tišina je zavladala v šotoru. Vse, prav vse na svetu bi se lahko zgodilo v tem trenutku. Sultanova jeza, to je nekaj, česar nismo doživeli, mi, ki živimo v lagodnih časih dvajsetega stoletja! Suveren se je obvladal. Samo tole je zasikal skozi zobe: „Za večeijo da je potica na mizi, sicer ...“ Zavrtela se je na peti Klara, silen preplah je nastal v kuhinji in komaj komaj je pomirila osebje: „Ne bo tako hudo! Vem, kje ga bomo dobili, ta pehtran. Za gradom Kukenberkom raste. Pa še lep je tam za obzidjem na sončni strani/* Ni mogla dokončati stavka. Posadili so jo na konja in maloštevilna četica - tudi Paradižnik je bil z njo — je še ta hip odpeketala proti severu, tja, kjer je sameval mračni grad Kukenberk. Joe Randall ©uA w /matdu/ Nikoli ne imejte noža pri vzglavju! Lahko se pripeti nesreča. To je nasvet moje pokojne babice. Če mi ne verjamete, pozorno poslušajte to-le zgodbo: Bil je november, dan svež in hladen. Nekaj ur sem bil za volanom. Vozil sem skozi samotne in hribovite kraje. Redki prameni megle, ki so viseli nad dolinami, so se zvečer spremenili v nepredirno zaveso, za katero sem potreboval potrpljenje in oster vid, da bi se izognil številnim ' nevarnostim. Predvsem sem cesto komaj videl in vsak hip bi se lahko zvrnil v kak prepad, za katere sem menil, da so globoki najmanj sto metrov. Po drugi strani pa bi se lahko zaletel v kakšno vozilo, ki bi stalo na robu ceste. Na srečo je bila pokrajina redko naseljena in zdelo se je, da sem edini voznik, ki si upa voziti v takem vremenu. Obžaloval sem, da nimam rumenih žarometov. Odlični so za meglo. Prijatelji, ki so poznali to pokrajino, so mi jih priporočili, jaz pa jih nisem ubogal. Sedaj se mije to maščevalo in z živci sem bil pri koncu. Prsti so mi drhteli. Nenadoma se mi je zdelo, da vidim na cesti človeka, postavo. Že kilometre in kilometre nisem naletel na živo bitje, zato sem zmanjšal hitrost. Moški se je obrnil in gledal v avto. — Dober večer, — sem rekel in pomolil glavo skozi okno. — Je tu blizu kakšno naselje? Neznanec meje pozorno pogledal: — Da, vasica ... Toda zakaj vozite po takšni megli? Škoda bi bilo takega avta, življenje pa je dragocena stvar. Začudeno sem ga pogledal. Bil je visok in močan, s pristriženimi brki. V roki je imel palico. — Imajo tam tudi hotel? — Da, dva kilometra od tam. Pravzaprav je motel. Lastnik je Joe Randall. Zelo zanimiv človek. Malce se ukvaija tudi z eksperimenti. — Kakšnimi eksperimenti? O čem govorite? Moški me je nekaj časa zamišljeno gledal. Skomignil je z rameni in ravnodušno dejal: — Motel je blizu. Tam ste v dveh minutah. Lahko noč. — Greste v isto smer? Lahko vas peljem. — Hvala. Stanujem tu blizu. Sicer pa se rad sprehajam po megli. Vedno sem imel rad meglo. Čuden človek, sem pomislil. Vozil sem pazljivo in kmalu sem zagledal luči. Zdelo se je, da vise v megli. S svojimi zastrtimi oblikami je motel deloval skrivnostno. Pogledal sem na uro. Kazalca sta kazala 19 in 45 minut. Pohlepno sem jedel, po ušesih pa mi je nenehno brnel Randallov glas: — Rečem vam, to je lep kraj, kar pa je najbolj važno, bogat je. Ljudje so dobri, nasploh vzeto: tu se splača živeti. Imel je okrogel obraz in redke plave lase. Oči so mu izžarevale toplino in ljubeznivost. Napravil je vtis, da te oči hkrati preže in pregledujejo tuje misli. Ne da bi dvignil glavo, sem rekel, kar sem mogel mirno: — Precej sem slišal o tem kraju. Pravijo, da se nekateri prebivalci celo ukvarjajo z eksperimenti. Randall se je zdrznil. — Stavil bi, da ste srečali Stanleya. Kaj vam je natvezel? — Nobenega Stanleya ne poznam. Kdo je to? — Dobro ga poznate. Rad ima meglo ... Visok, močan moški z brčicami. Ima palico. Pravi posebnež. Randall je nato, skrivnostno smehljaje se, dodal: — Glede eksperimentov pa nima prav. Toda ... tu se gode čudne stvari. Že leta mi nekdo straši goste. Rad pa bi, da to ostane med nama. Nobenemu niti besede. Osuplo sem ga pogledal: — Za kaj pa gre? Pojasnite mi. — Ne bi vam smel pripovedovati takšnih reči, zdi pa se mi, da ste pogumen fant. Močni ste, da ne govorim o odločnosti, ki vam jo berem iz oči. Tu je bil včasih grob. Prvotni lastnik ga je porušil in zgradil motel. Duh človeka, ki je bil v grobu, se je pojavil še tisto noč. Pravijo, daje tedaj neko mlado dekle znorelo. Ponoči seveda! — In vi verjamete v to? Se ne norčujete iz mene?. — Prisegam vam, da govorim resnico. Le redkemu povem. Vi pa ste pogumni, zakaj ne bi vedeli resnice. — Dobro, recimo, da vam verjamem ... Mi lahko poveste kakšne podrobnosti? — — Duh prihaja ponoči. V roki ima nož in gre naravnost proti vam. — Neumnosti, Randall! Pustite me pri miru! Ne privoščite mi niti poštene večerje. Randall je bil užaljen. — Oprostite, toda moja dolžnost je, da vam povem. Nočem neprijetnosti. Če morda želite ... — Kakšen lastnik motela pa ste, da plašite lastne goste. Vaša zgodba mi je všeč, če bi tudi ne kanil ostati, bi ostal sedaj samo zaradi nje ... Bil sem v polsnu in ne bi mogel z gotovostjo trditi, koliko časa sem ležal z zaprtimi očmi. Zbudil me je šum in pogledal sem proti vratom. Kri mi je zledenela po žilah. Neka roka se je risala v vijoličasti svetlobi. V njenih prstih se je bleščal nož. Kmalu se je prikazala tudi glava, nato vsa postava. Njena podoba se mi je zdela znana. Približevala se je z otrplim, mrliško bledim obrazom. Njene oči so se prisesale na mojo posteljo. Svetlikale so se s hladno svetlobo in upiral sem se z vsemi močmi, da ne bi prišel pod njihov vpliv. Zavlekel sem roko pod blazino ... S hitro kretnjo sem zgrabil neznanca za zapestje in hkrati močno zamahnil z desnico. Slišal sem zamolkel vzdih, pritisk roke pa ni popustil. Vsak trenutek je postajal še močnejši in kmalu sem začutil hladni dotik noža. Omahoval sem, moč mije odtekla iz telesa. Nož je prerezal mojo kožo ... Napravil sem zadnji napor. Spet sem zamahnil z roko, v kateri sem imel nož, nato pa sem se zdrznil in odprl oči. V sobi je vladala tema. Sedel sem na postelji, spoten in prestrašen, krepko sem stiskal blazino, v desnici pa sem čutil neki trd in hladen predmet. Prejel sem se za vrat. Rane ni bilo. — Hudiča! - sem rekel. - Preklete sanje! / Kazalci na uri so označevali polnoč. Spomnil sem se lastnika motela in njegove zgodbe. Kdo ga je le naučil tako strašiti goste? Dal sem nož pod blazino in spet zaspal. Zjutraj sem zagledal na blazini kri. Pogledal sem tudi nož. Bil je krvav do ročaja. Pritisnil sem na zavoro in avto je zaškripal. Na cesti je stal moj sinočni neznanec, moški iz megle: — Že greste? — je vprašal in me pozorno gledal. Pokimal sem, on pa je skrivnostno dodal: — Nocoj je bila pri zdravniku gneča. Randellu kot da ni dobro ... Morda kaj veste o tem? — Kako naj bi vedel? O čem govorite? Moški je majal z glavo: — Vedel sem, da mu bodo ti eksperimenti oziroma ta hipnoza, s katero je skušal iz svojega motela napraviti atrakcijo, zrasli čez glavo. Res bo ostal živ, toda to je zanj pouk c.. Na svidenje. Pridite še kaj v naš kraj. — Žal mi je, — sem rekel, kar sem mogel tiho. — Vsega je kriv ta nož ... Vi ga menda nimate pod blazino? Ne da bi čakal na odgovor, sem močno pritisnil na plin. POTA m s ni? Ste preveč plačali? »Nismo vedeli« V 39. številki Dolenjskega lista je bilo objavljeno poročilo o poslovanju Anice Us, poslovodkinje trgovine Mercator v Slovenski vasi. V članku je poslovodkinja vedno imenovana kot Anica Us, kar zelo moti člane družine Us iz Gor. Jesenic. Članek govori o tem, da je imenovana nosila vso težo finančnega bremena družine, o njeni težki mladosti in težkih družinskih razmerah. Da bi ne bilo napačnega razumevanja, bi radi opozorili, da se je v času, ko je storila kazniva dejanja, imenovala Korelc in da se je v družino Us preselila šele po poroki, maja 1973. Tako se pisanje o družinskih razmerah nanaša na družino Korelc iz Prelesja. To se nam zdi potrebno pojasniti, čeprav s tem ne želimo nikogar prizadeti še bolj, kot je že. Usovi namreč od vsega, kar si je Anica prisvojila, niso imeli nobenih koristi, prav tako pa za njeno početje niso vedeli prav nič. Tako trdi tudi storilka kaznivih dejanj Anica Korelc, poročena Us. Vsa kazniva dejanja je storila do pomladi leta 1973, torej pred poroko z Rudolfom Usom. Družina Us Gor. Jesenice Uidi na cesti smo ljudje... V soboto popoldne so trije moški kr oho taje se prišli iz metliškega hotela. Z vso naglico so se potem namestili v parkiran in nezaklenjen opel novomeške registracije, potem pa se jim ni več mudilo. Pri odprtih vratih so glasno klepetali: - Ti vozi, ki si samo dva viskija požrl! Jaz sem jih preveč, pa nas utegnejo dobiti. „Tine, ne bodi rit! Veš, da nimam knjižice, in če me še enkrat dobijo, bom nastradal. “ Tretji pa: „Kaj se dajeta! Počakajta mene, da grem na WC. Prst bom dal v usta, pa bo ves alkohol zunaj. Tako in tako mi gor prihaja Končalo se je tako, da so spravili za volan tistega brez knjižice. Ko je izpeljal s parkirnega prostora, je tako zavil, da so gume na vso moč zacvilile. Cez mesto je šinil avto kot blisk in jo ubral proti mostu čez Kolpo. \_____________________________ Pobič, ob spuščenih zapornicah se ne sme čez progo! Ce bi te dobil miličnik, bi plačal kazen, pa to še ni najhujše. Izpostavljaš se nevarnosti, kajti mimo tega prehoda drvijo brzovlaki. Posnetek je iz Dobove pri Brežicah. (Foto: R. Bačer) Če se posSuje po domače Površnost, malomarnost in preveč zaupanja so Antonijo Levak z Malega vrha privedli pred so-_____________________________dišče________________________ Zaradi 9.548 din primanjkljaja, nastalega v trgovini v Šent-lenartu, seje poslovodkinja Antonija Levak zagovaijala pred občinskim sodiščem v Brežicah. Ženska je trdila, da si denarja ni prisvojila. Tega ji sodišče tudi ni moglo dokazati, pač pa je gotovo, da je kot odgovorna oseba ravnala malomarno. Kljub temu da ii posebno kot ženski vedno manjka časa, ne bi smela dopustiti, da so blago dovažali v trgovino, ne da bi sodelovala pri prevzemu blaga. Prav tako je možno, da so jo preslepili tisti, ki so odvažali embalažo. Levakova tudi ni vodila evidence dolžnikov, zato je povsem mogoče, da se je nabralo tudi kupček primanjkljaja na račun tistih kupcev, ki so imeli pri sebi premalo denarja, pa so kasneje „pozabi-li“ dolg plačati. Terjal jih ni nihče. Obtoženka je skesano obžalovala svojo površnost, v glavnem pa je primanjkljaj podjetju že povrnila, zato ji je sodisče odmerilo denarno kazen v znesku 2.000 din. Podjetje jo je tudi razrešilo dolžnosti poslovodkinje. Sodba še ni pravnomočna. Od sile drag bo ta šampanjec! O C| med f| mami\ Kaj pa testament? Dežurni poročajo VARNO Novost prihaja iz Nemčije: namenjena je materam in očetom, ki radi jemljejo otroke s seboj na kolo. Potuhtali so sedež, ki gre na vsak prtljažnik, v kate^ rem pa lahko sedi otrok, star osem mesecev ali več, varno ter udobno. Varnostni pas drži otroka tudi takrat, ko mali potnik utrijen zakinka. Nogice počivajo na pedalu, ki je razen tega zavarovan z mrežo, da noga ne pride v stik z vrtečim se kolesom. 30-letni nekvalificirani delavec brez službe, doma z Migolske gore pri Trebnjem, velja za klateža. Pravzaprav je brez doma, preživlja pa se s prisvajanjem tuje lastnine. Pred okrožnim sodiščem v Novem mestu je odgovarjal za dva letošnja vloma. V domače kraje je Meserko sreče. Ko ie prišel v stanovanje Sr zašel letos pozimi in ni dolgo minilo, ko je že vlomil v vikend Bogomirja Žgajnarja v Migolski gori. Odnesel je 3 odeje, steklenico šampanjca in drobnjarije, vse skupaj vredno okrog 800 din. Pri drugem vlomu - zagrešil ga je v Mariboru — ni imel Ljudmile Smon, kamor je čez podstreho splezal po lestvi, je vse prebrskal, da bi našel denar, toda ni ga bilo. Meserka pa so odkrili. Ker je bil zaradi takih kaznivih dejanj že večkrat pred sodiščem, so mu odmerili temu primemo ka- i 1 S * V družinah, kjer izgubijo dragega svojca, prvi hip ob smrti nihče ne pomisli na oporoko, večkrat pa se kasneje izkaže, da je to zelo važna stvar. Dogaja pa se tudi obratno: gospodar še ni izpustil duše, ko sorodstvo že opreza za testamentom. Kaj moramo s tem v zvezi vedeti? Ob vpisu smrti mora matičar takoj vprašati prijavitelja, če je umrli napravil oporoko, bodisi ustno ali pismeno. Matičar tudi poskrbi, da ta dokument pride na pristojno sodišče. Ko potem sodišče ugotovi, da je oseba, ki je pustila oporoko, umrla ali je bila proglašena za mrtvo, odpre in prebere testament v prisotnosti dveh polnoletnih občanov in o tem naredi zapisnik. Pri proglasitvi oporoke so navadno zraven tudi vsi zainteresirani, predvsem sorodniki. Ti lahko zahtevajo prepis oporoke. Na sodišču testament proglasijo neglede na to, ali je‘ bila taka pokojnikova želja ali ne. Oporoko razglasi pristojno sodišče in jo tudi shrani. stament. V primerih, ko ni bilo nič zapisanega, pa mora sodišče zasliševati priče o vsebini testamenta in okol-nostih, nakar tak zapisnik proglasijo za testament. Po zakonu je dovoljeno dokazovati, da je oporoka Zakon posebej predvideva primere, ko se testament pojavi naknadno. Sodišče, ki mu je tak dokument dostavljen, ga proglasi in dodeli zapuščinskemu sodišču. Zapuščine ne dodeljujejo ponovno, temveč sodišče samo obvesti zainteresirane, da je bila oporoka najdena in proglašena in da se lahko potegujejo za svoje pravice. Če je umrli samo ustno povedal svoje želje o zapuščini,prihaja do dveh primerov. Ce so priče oporoko napisale in jo predale sodišču, proglasijo to za pismeni te- obstajala, da je bito uničena slučajno ali namerno, da je bil testament izgubljen, skrit ali ukraden. Ce se dokaže obstoj in vsebina oporoke, ima ta dokument vse posledice pravega testamenta. Dokazovanje pa se opravi na razpravi. Če pa so vsi zainteresirani soglasni s tem, da je oporoka obstajala, da je bito sestavljena v predpisani obliki, da je imela tako in tako vsebino in da je potem izginila, sestavi sodišče o tem zapisnik in ga proglasi za pismeni testament. Piše sodnik M. L. zen, čeravno se to pot ni posebno okoristil. Senat, ki mu je predsedoval Janez Kramarič, je Meserku prisodil 2 leti in 4 mesece strogega zapora. Ko bo sodba pravnomočna, bo, imel dovolj časa premišljati, kako drag je lahko šampanjec, če do njega prideš z vlomom. TEKEL ZA VLAKOM 8. oktobra zvečer okrog 23. ure je na železniški postaji v Dobovi čez tire tekel proti odhajajočemu vlaku Abdulah Pečirović iz Gradačaća. Hotel je na vsak način na vlak, ki je že odpeljal proti Zagrebu, med prizadevanjem, da bi ga ujel, pa ni videl lokomotive, ki je prihajala naproti. Vlak ga je zadel, nakar so hudo poškodovanega Abdulaha odpeljali v brežiško bolnišnico. BALONČEK POZELENEL 11. oktobra popoldne je peljal z avtom proti Brestanici dr. Jože Vidmar iz Brežic, ko gaje pri Sotelskcm med srečanjem zadel tovornjak, ki ga je vozil Jože Božič iz Brestanice. Potem ko ie zadel zdravnikov avto, jc tovornjak odpeljal in šele kasneje počakal milico. Ko so mu dali pihati balonček, je ta pozelenel. „KAJ VEŠ O PROMETU? " Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo 19. oktobra v Ljubljani pripravil drugo republiško šolsko prometno tekmovanje za mladino srednjih šol z naslovom „Kaj veš o prometu*'. Prireditev se bo pričela ob 8. uri z žrebanjem startnih številk tekmovalcev. Nato bo tehnični pregled koles z motorjem, okoli 9. ure pa sc bo začelo tekmovanje: ocenjevalna vožnja po mestnih ulicah in spretnostna vožnja na poligonu. OKRADEN NA PARKIRIŠČU -10. oktobra je Lenart Pregelj, voznik tovornjaka iz Nove Gorice, stal na parkirnem prostoru pri Medvedjeku, neznan tat pa mu je med počivanjem izmaknil rezervno gumo, vredno 2.500 din. NEKDO BO ŽAGAL - Matiji Vidicu iz Črmošnjic je 9. ali 10. oktobra iz kombija izginila motorna žaga, vredna 5.000 din. Avto je stal pred lastnikovim stanovanjem, a je nekdo vseeno prišel vanj. ZALOTEN PRI VLOMU - 13. oktobra zvečer so v Bršlinu pri kiosku mimoidoči vojaki zalotili-11-letnega B. K., ko je skušal vlomiti. K SOSEDOM PO PRIBOLJŠEK - 13. oktobra so Romi na Muhaber-ju zbirali hrano, toda ne na svojem. Pri Martinu Košeletu so dvema puranoma zavili vrat in enega odnesli, drugega pa je že zadavljenega našel lastnik. Tega dne so v vasi ukradli še drva pri Katarini Žnidaršič. Jasno: hoteli so peči purane, pa so potrebovali kurjavo. Majhna vrednost* toda dolga kazen! To velja za vlomilca Stanislava Meserka, ker je nepoboljšiv Današnji draginji potrošniki težko sledijo. Slišati je pripombe, da ponekod v trgovinah in gostilnah zaračunavajo več, kot bi smeli, vendar potrošnik molči, ker pravih cen ne pozna. Tudi cenikov še nimajo povsod razobešenih ali pa se kupci zanje ne zmenijo. D,a so ljudje pri plačevanju lahkoverni, pričajo izjave: MILENA RAČIČ, Delavka iz Starega trga pri Trebnjem: „Ljudje v trgovinah sploh ne vprašajo za ceno, temveč samo, če imajo. Dogaja se, da niti blaga, ki je drago, včasih ni dobiti. V Trebnjem je zdaj tak primer s pralnimi praški. Res pa je, da se občani sami premalo zanimamo za prave cene. Tako se nam mudi, da niti ne pogledamo, če imajo cenik in koliko kakšna stvar stane/4 JOŽE BAŠKOVIČ, kmet iz Mrzlave vasi pri Krškem: „Na cene kmetijskih pridelkov se spoznam, na druge pa ne. Kadar grem v trgovino ali gostilno, _plačam, kolikor zahtevajo. Ce prav zaračunajo, ne vem. Cenik včasih kje vidim, ampak so cene na njem običajno zastarele. Verjetno potrošniki res premalo pazimo na svoj denar.“ MARIJA VIDMAR, gospodinja s Sel pri Ratežu: „Mene lahko „okrog“ prinesejo, ker nimam navade kontrolirati zaračunanega blaga. Zanesem se, da so prodajalci pošteni. Mislim, da kdor hoče goljufati, s kmečkimi ljudmi nima težkega dela. Zal je tako, da zmeraj hitimo. V trgovini hitro vzamemo blago, plačamo in gremo domov, kajti dela nikdar ne zmanjka.“ R. B. JEDINŠČICA: PO GRABNU NAVZDOL - Ljubljančan Ladislav Borišek je 12. oktobra popoldne vozil avto čez Gorjance proti Novemu mestu. V ovinku pri Jedinščici je zavrl, zato ga je na mokri cesti zaneslo čez nasip navzdol vse do potoka. Škode je za 5.000 din. NOVO MESTO: V KRIŽIŠČU STA SE ZALETELA - 13. oktobra popoldne je Marjan Setina iz Gotne vasi pripeljal z avtom v križišče pri tovarni obutve, s Ceste herojev pa je zapeljal naproti Novomeščan Pavel Čerček. Ta je trčil v zadnji del Šeti-novega avtomobila. Škodo cenijo na 5.000 din. DOBRUŠKA VAS: NAJBRŽ JE BILA OKVARA - 6. oktobra zvečer je Matija Kapš iz Kol. Toplic vozil tovornjak s prikolico proti Zagrebu. Med potjo ga je zaneslo na bankino, potem pa se je prikolica prekucnila. Kaže, da je nastala na vozilu okvara, zaradi katere jc tovornjak zaneslo s ceste. Gmotno škodo cenijo na 40.000 din. NOVO MESTO: NENADNA SLABOST - Smail Hasanbašić iz Novega mesta se je 7. oktobra dopoldne peljal na kolesu po Ljubljanski cesti, kjer ga jc zadel avto in podrl. Za kolesarjem je takrat vozil Franc Omahen iz Vel. Bučne vasi, kateremu je nenadoma postalo slabo. Izgubil je oblast nad vozilom in trčil v kolesarja. Na srečo je dobil kolesar le lažje poškodbe, medtem ko je gmotna škoda ocenjena na 1.500 din. MACKOVEC: DREVESA JE RUŠIL - 7. oktobra popoldne je tovornjak, ki ga je iz ljubljanske smeri pripeljal po avtocesti Femi Veliji iz Tetova, kar naenkrat zapeljal v gozd, podrl več dreves in obstal. Žakaj je do tega prišlo, še ugotavljajo, Škoda pa znaša 8.000 din. KVASICA: BATERIJA NI DOVOLJ - 7. oktobra zvečer je Anton Puhek iz Dragatuša vodil vprego proti domu, imel pa je prižgano samo žepno svetilko. Za njim je pripeljal mopedist Janko Gašpcrič iz Špika in trčil v vprego, pri tem pa si je mopedist poškodoval obraz in zlomil desno nogo. Odpeljali so ga v bolnišnico. NOVO MESTO: AVTO NA STREHI - Novomeščan Vinko Pe-čaver je 7. oktobra zvečer pripeljal po Cesti herojev in pred križiščem s Koštialovo ulico prehiteval kolesarja. Tedaj je naproti pripeljal drug Z AVTOM VTRGOVINC 13. oktobra ponoči je v novomeški cvetličarni na Glavnem trgu pri* stal osebni avto. Razbil je šipo. podrl vse lončnice in pristal ob pultu. Zgodilo sc jc, ko je Jože Grabnar iz Podhoste. vozil čez Glavni trg in zavijal na Cesto komandanta Staneta. Naproti je pridivjal neznan voznik. Grabnar je- zavrl, pri tem pa ga je zaneslo v izložbo. Kaže pa da je bil tudi voznik v „rožicah**, ko je pristal med cvetjem. avtomobil. Pečaver je hitro zavil na desno, pri tem pa je avto zaneslo na pločnik, nakar se je prevrnil na streho. Škode je za 3.000 din. TRNOVEG: VEČKRAT NA OKROG - Stanislav Gruden iz Co klovce je 8. oktobra ponoči s fič kom vozil proti Metliki, v Trnovci pa ga je zaneslo na levo bankine Avto se je večkrat prekucnil, prede: je obstal na travniku. Škode je z 8.000 din. TREBNJE: ZDOMCA JE ZA NESLO - 8. oktobra zvečer je ' Trebnje pripeljal z avtom Jože Ko lene iz Kanade, ki je na obisku pr svojcih v Dol. Nemški vasi. Na Rim ski cesti je avto zaneslo na pločnik ' avto Avgusta Kopača in ga porinili tretji avto, ki je stal na pločniku Gmotne škode je za 12.000 din. NOVO MESTO: NI DAL/ PREDNOSTI - Novomeščan Bož« Veselje 9. oktobra zjutraj pripeljal 'J avtom po Partizanski cesti, pri odce pu ceste za naselje Nad mlini pa j< zapeljala na cesto Jožica Tomazin is Novega mesta. Ona je zapeljala m prednostno cesto in trčila v Vesela Škodo cenijo na 7.000 din. TREBNJE: KREPAK TRK NA PLOČNIKU - 9. oktobra dopoldne je Stane Penca iz Trebnjega pripelja z avtom po Baragovem trgu in zavi na parkirni prostor pred zadrugo pri tem pa ga je zaneslo, da je trčil ’ osebni avto Vinka Staniča in še ’ osebni avto, ki je stal zraven. Škod« je kar za 10.000 din. NOVO MESTO: IZZA BLOK/ JE SKOČILA - 10. oktobra dopol dne je Novomeščanka Lilijana Go gič vozila z avtom po naselju Nac mlini, ko je izza bloka nenadoma skočila na ccsto 4-letna Helenca Žu* nič. Voznica je močno zavrla, vseeno pa je Helenco zadela v nogo, da je padla na tla. V bolnišnici so ugotovili, da ima punčka le lažjo pO' škodbo. GETRTK0V INTERVJU | »Povečujemo napetost!« s Elektro iz Novega mesta gradi transforma- J ^ torje in daljnovode v krajih s slabo elektriko Jj Dandanes je elektrika nepogrešljiva kakor kri v žilah, kakor srce v telesu. Tako smo se je navadili, da se njenega pravega pomena zavemo šele ob mrkih. Velik križ je tudi, kadar je napetost tako šibka, da žarnice le brlijo in radijski sprejemniki ne dajo glasu od sebe. Ta križ poznajo zlasti na podeželju: razvoj je šel svojo pot naprej, napetost v žicah pa je ostala enaka kot pred desetletji, ko so postavljali drogove zgolj zato, da bi imeli luč v hiši. In to zastarelo omrežje se zdaj maščuje. Elektroinženir Boris Guštin, ki je pri novomeškem Elektru odgovoren za Inž. Boris Guštin razvoj, pravi, da električno napeljavo izboljšujejo in že več let načrtno obnavljajo. Zal ima TOZD vse premalo denaija, da bi bila kos temu perečemu vprašanju. Letos so v ta namen za vse območje zagotovili (iz amortizacije in poslovnega sklada) le 5 milijonov dinarjev in še od tega je šlo milijon dinarjev 24 obnovo mehanizacije, nakup orodja in drugo. Novomeška občina je deležna kakih 2 milijonov dinarjev. Seveda se s tem denarjem ne da napraviti kaj dosti, zato išče Elektro pri obnovi in izboljšavah soplačnike pri krajevnih skupnostih ali neposredno pri občanih. „Utečeno je pravilo, da Elektro zagotovi dve tretjini denarja, ostalo zberemo. Glede na potrebe lahko krijemo le 40 odstotkov letnih potreb, kar je zelo malo,“ pravi inž. Guštin. Večino letos načrtovanih del v novomeški občini so že končali ali pa bodo to storili v kratkem. Gre za približno 24 km obnovljenih oziroma novih daljnovodov in 10 transformatorskih postaj z urejenimi preklopi na omrežje. Tako imajo boljšo električno energijo že na Muhaberju, na Vrhu, v Prap-ročah in Mraševem, v Grobljah (pri Šentjerneju), v Cešči vasi, na Vinjem vrhu, na območju Poljan-Sel v topliški krajevni skupnosti, v Starem gradu in Grčevju, na Valantičevem v Novem mestu itd. V pripravi je daljnovod s transformatorjem za Cerovec pod Gorjanci, na novomeškem Bregu (poleg muzejske stavbe), zamenjujejo pa tudi že tokovodnike na daljnovodu Novo mesto-Šentjernej. Pobude za izboljšanje električne napeljave prihajajo najčešče iz krajevnih skupnosti in od posameznikov ali skupin občanov, neredko pa predlagajo izboljšave tudi sami delavci Elektra. Inž. Boris Guštin pravi, da je v novomeški občini še poseben problem zaradi dotrajanosti 20 kilovoltnega daljnovoda. V naslednjih letih bodo morali vložiti mnogo denarja v ureditev tega, sicer se bo kaj hitro zgodilo, da bodo posamezna območja celo brez električne ener-gije. I. ZORAN 1 I ^ ildpidVlll K.dJ UUoll, iLatu l. ^ Zakaj tako? Nova črna »kača« pod Gorjanci MINI ANKETA: „Mini anketa naj bi bila tribuna vseh, odprt prostor za osebno mnenje in misli, da bi na ta način podala odmevnost in tisto težo dogodka ali vprašanja, v kakršni se kaže ljudem različnih socialnih plasti.11 Tako smo zapisali januarja letos, ker ljudje pogosto niso dojeli ali niso hoteli dojeti pravega smisla male ankete in so se temu primemo izmikali določnim vprašanjem novinarja. Tako tudi dandanašnji občani nočejo s svojim mnenjem pred javnost, zato smo tokrat povprašali nekaj Novomeščanov, kaj si predstavljajo pod mini anketo: Marjana KORENIČ, trgovska pomočnica: „Mini anketa je zanimiva, ker ljudje na tem mestu povedo svoje stališče do stvari, ki jih zanimajo in so velikokrat pomembne za vse bralce. Tudi jaz sem ena tistih, ki bi raje videli, da njihovo ime ne bi prišlo v časopis. Morda je temu kriva nekakšna odgovornost pred okolico.11 ' Janez BARTOL, prodajalec: „Vedno rad preberem mini anketo, ker na domač način predstavi mnenje ljudi. Takih prispevkov je v Dolenjskem listu premalo. Ljudje morda neradi odgovarjajo na novinarjeva vprašanja zato, ker jim je nerodno pred znanci, čeprav se mi zdi, da je ta strah odveč. Zakaj ne bi kdo javno povedal tistega, kai lahko, saj ono, kar ni za javnost, lahko zamolči. “ Majda SIMĆIČ, uslužbenka: „Niti malo mi ni odveč odgovoriti na vprašanje o mini anketi, kajti stvari, o katerih lahko beremo v njej, so ponavadi zelo aktualne, zanimivo pa je tudi izvedeti za mnenje tistih, ki jih poznamo. Nihče ne bi smel imeti strahu pred javnostjo, saj se mnoge zadeve in mnenja o njih tičejo nas vseh.“ Franc LIPAR, prodajalec pri Petrolu: „Mini anketa ni odveč, ljudje se v njej seznanjajo z mnogimi stvarmi, ki jih zanimajo. Drži, da je veliko ljudi, ki bi hoteli povedati še in še, toda samo anonimno, ker se bojijo, da jih bo kdo držal za besedo. Toda kdor iskreno misli, ta se ne bo bal javnosti/4 Tako! Mini anketa bo še naprej ogledalo javnega mnenja o različnih perečih vprašanjih, zato upamo, da bo novinar čim manjkrat naletel na občane, ki bi ga odpravili kar na kratko, ali pa bi povedali svoje-mnenje, ne bi pa hoteli povedati svojega imena in priimka. DRJ Čakanje se Stopičahom izplačalo: v mesto gredo zdaj lahko samo po asfaltu, osnovna šola Janez Trdina pa bo ob pomoči IMV do občinskega praznika dobila svoj stadion z najrazličnejšimi igrišči________________________________________ »Se nekaj dni, še nekaj metrov — pa bo končano!“ se veselijo v Stopičah. Zdaj ni nikogar več, ki bi ne verjel, da bo asfalt dokončno izpodrinil prah z vaških ulic. Razen manjšega odseka na obeh straneh mostu v Črmošnjicah je bila prejšnji teden pod asfaltom že vsa cesta od Težke vode do stopiške trgovine. Delavci novomeškega Cestne-8a podjetja so s stroji pripravlja-1 glavno vaško cesto za zadnje Kubike asfalta, ko je gosto ^glo, ki se je v deževnih dneh Wekla z Gorjancev, naposled le Predrlo sonce. Vaščani, zlasti ti-1 ob cesti, niso stali križem-f°k; vseh je bila ena sama de-0vna vnema kot na fotografijah C ZA ŠOLE POL MILIJONA VEČ D Septembra se je sklad za gradnjo S7dc novomcški občini povečal za //•570 din. Trinajst krajevnih JPHosti je vplačalo 439.153, deni1®, ‘n druge organizacije pa Dri«i •? d‘n# Največ denarja je spet „J *? novomeške krajevne skup-A_,stl ~ 276.590 din; druge so vpla-1 Šentjernej 31.359, Prečna 1q^;> Brusnice 7.677, Žužemberk ’ Stopiče 8.211, Orehovica Straža 34.920, Birčna vas 1 Bučna vas 5.765, Gabrje 'P> Dolenjske Toplice 32.28 0t°Čec 12.624. rie 13, Feliksa Orla, ki jih je s prejšnjih podobnih del neutrudno' pošiljal v objavo Dolenjskemu listu. „Za nas, ki nismo domačini, ampak tukaj le delamo, pomeni asfalt konec cijazenja z avtomobili, pomeni, da se bomo vsi, ki smo že tu, in tudi drugi, ki bodo še prišli poučevat na stopi-ško šolo, bolj zanimali za ta kraj,“ je dejal ravnatelj osnovne šole Janez Trdina Ljubo Miloševič. In tudi to je pristavil, da bo sodobna cesta povlekla za seboj ves ostali razvoj in ni dvakrat reči, da ne bo tudi kmečki turizem pognal korenin. „Seveda ima šola razlog več za veselje,“je nadaljeval Miloševič. „V mislih imam športni park, šolski stadion, ki bo, upam, za bližnji občinski praznik dokončno urejen. Mnogo bomo dobili: rokometno igrišče, atletska tekališča, peskovnik in še kaj. Naš stadion bo tam, kjer je še nedavno stal kamniti hrrb. Več kot 50.000 kubikov je bilo treba odkopati in nastreliti, da bomo imeli svoja igrišča, ki se razprostirajo na 0,75 ha. Naj bom kratek v razlagi, kaj pomeni to za šolo: Zdrav duh v zdravem telesu! “ 1. ZORAN Novomeški sindikat bo organiziraj politično šolo, tečaje za pridobitev interne kvalifikacije in ustanovil počitniško skupnost V začetku novembra bo znano, ali bodo v novomeški občini priredili politično šolo za delavce TOZD in OZD, ali je v podjetjih dovolj zanimanja za to, da bi si njihovi delavci pridobili interne kvalifikacije z organiziranim izobraževanjem, in slednjič, kakšne so možnosti, da bi tudi v novomeški občini ustanovili počitniško skupnost. 2. novembra je namreč rok za odgovore na vprašalnik, s katerim občinski svet Zveze sindikatov kot pobudnik in soorganizator izobraževanja ter rekre acije delavcev preizkuša pripravljenost delovnih organizacij, da bi vse to tudi uresničili že v letu 1975. S tem se je sindikat nedvomno lotil nepogrešljive naloge in tudi ponujene oblike so sprejemljive. Pri organizaciji izobraževanja bodo morali seveda upoštevati želje iz delovnih organizacij tako glede oblik (seminarji, tečaji, predavanja) kot glede na to, za koga naj bi bilo to izobraževanje (za vse delavce, samo za člane samoupravnih organov, za člane delegacij itd.). Z Zavodom za izobraževanje kadrov v Novem mestu je občinski svet Zveze sindikatov tudi letos pripravljen organizirati politično šolo. Namenjena naj bi bila predvsem delavcem, ki si želijo povečati družbenopolitično obzorje, da bi tako laže opravljali tudi najrazličnejše funkcije. Z istim zavodom bi sindikat že letos organiziral tečaje za pridobitev interne kvalifikacije. Šolanje bo trajalo za nekatere vrste po šest mesecev do enega leta. SOTESKA: Domači »Domen« Programski svet kul-tumo-prosvetnega društva Zarja v Soteski je predlagal, naj bi igralci v sezoni 1974/75 uprizorili Jurčičevega „Domna". Zatrjujejo, da bodo igri kos, čeprav je zelo zahtevna. Po uprizoritvi na domačem odru bodo „Domna" igrali za nekatere kolektive in šole. Soteške igralce spodbuja v delu uspeh minule sezone. Poželi so ga za komedijo „Pričarani ženin", s katero so kljub pozni premieri (16. junija) gostovali v več krajih. Računajo, da je' njihove predstave videlo najmanj 2.000 obiskovalcev. Skupine niso ovirali slabo urejeni podeželski odri, saj je del opreme, potrebne za nastop, vozila s seboj. Društvo je navezalo stike s kulturno skupnostjo Ljubljane, od koder pričakuje najrazličnejšo pomoč. T. V. Stopičani držijo pesti za lepo vreme, ker bo od tega odvisno, ali bodo imeli do občinskega praznika asfalt tudi na vaških cestah. Na posnetku, narejenem prejšnji teden, je videti zadnja dela za asfaltiranje kraja, medtem ko so cesto od Težke vode do Stopič asfaltirali že v zadnjih tednih. (Foto: I. Zoran) Počitniška skupnost, ki jo ima sindikat v načrtu, bi združevala vse počitniške zmogljivosti TOZD in OZD v novomeški občini. Skrbela bi zlasti za boljšo zasedenost teh zmogljivosti in za smotrnejši razvoj počitniških objektov. Ena najsodobnejših stanovanj v Novem mestu bodo v blokih, ki so jih s pomočjo solidarnostnega sklada sezidali za upokojence na Drski. Gradbena dela gredo h koncu, medtem ko je ureditev in asfaltiranje cest v tej soseski zavrlo slabo vreme. (Foto: I. Zoran) VPRAŠALNIK: DA ALI NE ZA IZOBRAŽEVANJE Preizkus pripravljenosti v TOZD Suhokrajinski drobiž KMALU NOV VRTEC? - Starši žužemberških malčkov upajo, da bodo prihodnje leto dočakali začetek gradnje novega otroškega vrtca. Pri svetu za otroško varstvo TIS ni bilo nerazumevanja. Zdaj zbirajo podatke za idejni program, zaprosili pa so tudi,za razpis lokacijske obravnave. ZBIRKA ŽELJA - Delovni načrt dejavnosti krajevne skupnosti v Žužemberku za leto 1975 in za obdobje do leta 1980 obravnavata komisija in svet. Dokončen program bo zbirka želja občanov. Glede na nujnost in pomembnost bodo določili vrstni red uresničevanja nalog. PREVEČ ZA OPREMO - Komunalna oprema za zazidavo na Dvoru bi bila po sedanjem predračunu po 80.000 din na stanovanjsko hišo, to pa bi bila huda ovira za gradnjo. O tem so razpravljali v krajevni skupnosti in predlagali, naj bi pri pogodbi za zemljišče odpadla komunalna ureditev. Graditelji naj bi komunalno opremo zagotovili sami, ko bodo končali gradnjo. M. S. VODA JIH NI PRESENETILA Gasilsko-tehnična oddelka civilne zaščite pri žužemberški krajevni skupnosti za levi in desni breg sta pri zadnji vodni ujmi dokazala, da sta pripravljena na vse. Tako vodja gasilske službe kot oba poverjenika so samostojno poslali na delo gasilsko-tehnične oddelke. Prehodi čez poplavljene vpadnice pri obeh žužemberških mostovih so bili urejeni v kratkem času. M. 5. MOJS1K1 NOGOMETNE ŽOGE - Športno društvo v Bršlinu se je z ravnateljstvom bršlinske osnovne šole dogovorilo, da imajo lahko njegovi člani na košarkarskem igrišču trening trikrat na teden. Ob določenih dneh pa lahko Bršlinčani gledajo le „nogometne** treninge stanovalcev iz samskega doma, ki zelo uspešno nabijajo po lučeh ob igrišču. (Za sedaj so razbili „samo“ eno.) Takrat, kadar jim Bršlinčani poskušajo razložiti, da bi imeli radi trening, pa ponavadi „mojstri nogometne žoge“ prav nič ne razumejo. LUŽA PRED KAVARNO - Ob vsakem deževju se na terasi kavarne na Glavnem trgu tik pred vhodom nabere velika luža. Nekateri pravijo, da je to za promet v kavarni dobro, kajti vsak, ki si zmoči noge, nato naroči - dvojnega! S TRANSFUZIJSKE POSTAJE - Prejšnji teden se je na transfuzijski postaji oglasilo 39 krvodajalcev. Tokrat je k odvzemu prišlo največ delavcev. ROJSTVA - Rodile so: Mateja Fabjan iz Kristanove 10 - Aljaža, Stanka Predovič iz Kristanove 10 -deklico, Jožica Pekeč, Nad mlini 23 - Saša, Marija Klančar iz Trdinove 39 - Gašperja in Jelka Ostojič iz Ragovske 12 - dečka. POGREBI - Umrla sta Franc Vodopivec, upokojenec v 67. letu sta- rosti, iz Partizanske 27, in Ignac Perše, upokojenec v 60. letu starosti, iz Birčne vasi 15. TRŽNICA - Prejšnji petek je bila tržnica slabo založena. Se največ je bilo prodajalcev kiča, ki pa tudi ta petek niso imeli veliko kupcev. CJe-ne: čebula po 5 din kilogram, česen po 5 din merica, grozdje po 6 do 10 din kilogram, hruške po 6 do 10 din, jajčka po 1,20 do 1,40 din, cvetlični med po 30 din kilogram, banane po 8 do 9 din, smetana po 25 dinarjev, skuta po 14 dinarjev. — tna gospa je rekla, da je s ščipalnikom na nosu pretaknila vso Ločno, da bi našla tisti temeljni kamen za nov novomeški most, staknila pa je le nekaj velikih lukenj v najlonkah. NOVOMEŠKA TRIBUNA DELAVSKA UNIVERZA „JOŽE ŠEŠKO", KOČEVJE, OBJAVLJA RAZPIS za vpis v prve letnike naslednjih šol: 1. OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE - za vse razrede Pogoji: — starost najmanj 17 let — končana osnovnošolska obveznost 2. DVELETNA ADMINISTRATIVNA ŠOLA v sestavi Šolskega centra za vzgojo pisarniškega kadra v Ljubljani Pogoji: — uspešno končana osnovna šola — zdravi prsti in dober vid (lahko tudi z očali) — starost najmanj 17 let 3. SREDNJA KOMERCIALNA ŠOLA v sestavi Šolskega centra za blagovni promet v Ljubljani Pogoj: — uspešno končana šola za prodajalce 4. EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA v sestavi Ekonomske srednje šole v Ljubljani Pogoj: — uspešno končana osnovna šola 5. TEHNIČNA SREDNJA ŠOLA STROJNE STROKE v sestavi TSŠ Ljubljana - S SKRAJŠANIM PROGRAMOM Pogoj: — končana poklicna šola kovinarske stroke 6. TEHNIČNA SREDNJA ŠOLA ZA LESARSTVO v sestavi TSŠ za lesarstvo v Ljubljni — S SKRAJŠANIM PROGRAMOM Pogoj: — končana poklicna šola lesne stroke 7. DELOVODSKA ELEKTROTEHNIČNA ŠOLA v sestavi Elektrotehnične stroke — najmanj 3 leta prakse v stroki Vpisujemo do vključno 25. oktobra 1974 v prostorih Delavske univerze „Jože Šeško", Kočevje, Ljubljanska 12 (pritličje gimnazije), vsak dan, razen sobote in nedelje, od 9. do 11. ure, v popoldanskem času pa od ponedeljka do četrtka od 17. do 18. ure. Tu dobite tudi vsa ostala navodila in pojasnila. Predavanja in izpiti bodo za vse šole organizirani v Kočevju. NAPRODAJ GARAŽE V SEVNICI! V stolpnici v Naselju heroja Maroka v Sevnici prodamo 4 garaže. Dve po 25.000 din in dve po 27.000 din. Informacije pri SGP PIONIR, gradnje za trg, Novo mesto, Kettejev drevored 37, tel. 21—826. PROSTA DELOVNA MESTA Svet za medsebojna razmerja v združenem delu delavcev „MERCATOR" Ljubljana n.sub. o. — TOZD „STANDARD", Novo mesto razglaša prosti delovni mesti za 2 PRODAJALCA v živilskih prodajalnah v Novem mestu. Pogoj za sprejem: kvalificirani trgovski delavec živilske ali mešane stroke. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite do vključno 24. 10. 1974 splošni službi TOZD „STANDARD", Novo mesto, Glavni trg 3. PROSTO DELOVNO MESTO! „DOLENJKA", trgovsko podjetje na debelo in drobno, Novo mesto, OBJAVLJA za TOZD „Engro—detajl" Novo mesto prosto delovno mesto MESARJA-PRODAJALCA za prodajalno „Market" v Kristanovi ulici Pogoji: mesar—prodajalec po možnosti s prakso. Rok za vlaganje prijav je 8 dni po objavi. OBVESTILO O DERATIZACIJI (zastrupljanju podgan in miši) V OBČINI METLIKA • Po odloku o obvezni deratizaciji v občini Metlika (Skupščinski Dolenjski list št. 15/72) bo Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto opravil obvezno deratizacijo (nastavljanje zastrupljenih vab) na območju naselij METLIKA, GRADAC in SUHOR v dneh od 25. oktobra do 31. oktobra 1974. Točna navodila in opozorila bodo objavljena na vidnih mestih v krajih, kjer bomo opravljali deratizacijo. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO NOVO MESTO, Mej vrti 5, tel. 21-253 PROSTA DELOVNA MESTA! ODBOR ZA ZDRUŽENO DELO pri LOTERIJSKEM ZAVODU SLOVENIJE LJUBLJANA TITOVA 1/1 objavlja 2 PROSTI DELOVNI MESTI PRODAJALCEV V POSLOVNEM MESTU V NOVEM MESTU. ~ Posebni pogoji: — šola za prodajalce in 3 leta delovne prakse ali — srednja ekonomska šola ali gimnazija in 1 leto delovne prakse ali — osemletna osnovna šola in 8 let delovne prakse Poskusno delo traja 2 meseca. Delo se združuje za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazilom o šolski izobrazbi v roku 10 dni na zgoraj navedeni naslov. IŠČEMO NOVE SODELAVCE! KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA UPRAVE OBČINSKE SKUPŠČINE NOVO MESTO razpisuje prosta delovna mesta: 1. VETERINARSKEGA INŠPEKTORJA 2. SANITARNEGA INŠPEKTORJA 3. TRŽNEGA INŠPEKTORJA 4. REFERENTA ZA MATERIALNO TEHNIČNE ZADEVE IN ZVEZE V ODDELKU ZA LJUDSKO OBRAMBO 5. 2 STROJEPISK. Za razpisana delovna mesta se zahteva: pod 1. visoka izobrazba veterinarske smeri in 5 let delovnih izkušenj, pod 2. višja izobrazba zdravstvene smeri in 1 leto delovnih izkušenj, pod 3. visoka izobrazba ekonomske smeri ali višja izobrazba ekonomske, komercialne ali upravne smeri in eno leto delovnih izkušenj, pod 4. srednja šola vojaške ali druge ustrezne smeri ali poklicna srednja šola ustrezne smeri in 2 leti delovnih izkušenj, pod 5. dvoletna administrativna šola in eno leto delovnih -izkušenj. Za vsa razpisana delovna mesta, razen pod 5/, se zahteva strokovni izpit. Za delovna mesta z visoko strokovno izobrazbo je predpisano 3-mesečno poskusno delo, za delovna mesta z višjo in srednjo strokovno izobrazbo 2-mesečno poskusno delo, za ostala delovna mesta 1-mesečno poskusno delo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom sprejema komisija za medsebojna razmerja uprave ObS Novo mesto 15 dni po dnevu objave. Komisija za medsebojna razmerja i -s®* PRENOSNI TRANSFORMATOR ZA VARJENJE TBH 140 Bantam Za varjenje kosov tanke pločevine ali za njeno obdelavo je najidealnejše orodje BANTAM transformator: ker tehta le 20 kg, je zelo primeren za delo v delavnici ali na potovanju. Z njim lahko varite navadno mehko jeklo, nerjaveča jekla in jekla, ki so odporna proti kislinam. Moč je variti lito železo ali obnoviti izrabljene površine z elektrodami za trdo varjenje. Stroj je možno priključiti na enofazni priključek 220 ali 380 V. Za BANTAM velja garancija leto dni. Če se pokvari v garancijskem roku. bo kupec dobil v zameno nov aparat. Če pa se stroj pokvari po garancijski dobi. lahko kupec BANTAM zamenja za novega — po zelo nizki ceni. VSESTRANSKO — PRIPRAVNO — EKONOMIČNO Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula P P STEV 208, TELEFON: CENTRALA (052) 22-322 TELEX: 25 252 YU ULJTES ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA D Zaradi izrednega zanimanja za knjigo ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA, ki je bila z vsakim ponatisom razprodana, vam prip/avljamo novo, obsežnejšo, boljšo in lepšo izdajo z enakim naslovom ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA. ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA, to je izbor napotkov, modrosti in izrekov velikih mož sveta, ki so s svojimi razmišljanji skušali omogočiti človeštvu boljše in srečnejše življenje, človeku pa olajšati borbo za njegov danes in jutri in ga spodbujati za pošteno in resnicoljubno doživljanje sveta okrog sebe. Knjiga bo priročnik za stare in mlade, polna napotkov za življenje, skritih misli in razmišljanj, ki so kdaj pa kdaj potrebni vsakomur. Velikih leksikonov ni vedno pri roki, zato bo knjiga dobrodošla novost na našem tržišču. Vse to in še mnogo več boste našli v knjigi ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA. Vsem, ki Zlata pravila življenja že poznate v žepni izdaji, še posebej priporočamo novo, izboljšano veliko edicijo, ki bo ne samo dopolnilo prejšnji zbirki, ampak prefX)treben življenjski pripomoček za vsakogar in ob vsaki priliki. ZLATA PRAVILA SO PRIJATELJ, KI NIKDAR NE RAZOČARA. Subskripcijska cena knjige v prednaročilu je 100.— din, cena v prosti prodaji bo znatno višja. Priporočamo, da knjigo naročite čimprej na naslov: Kulturni atelje Slovenije, p. p. 179 Ljubljana. ---------------- :: o NAROČILNICA Naročam obvezno ZLATAPRAVILA ŽIVLJENJA (ime in priimek) Naročnino bom poravnal po povzetju. Podpis Datum KOČEVSKE KOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE Glavno: gospodarstvo, ceste, podeželje Svečana seja v počastitev občinskega praznika je bila 3. oktobra v Šeškovem domu v Kočevju. To je bila skupna seja občinske skupščine in izvršnih organov vseh občinskih družbeno-političnih organizacij. ' cv*a Irena Kohont je s svojim petjem na prireditvi „Nekoč in knes11 navdušila prepolno dvorano v Šeškovem domu v Kočevju. Fo«o: F. Brus) Svečane seje so se udeležili predstavniki občinskih skupščin in organizacij iz Novega mesta, Grosupljega, Črnomlja, Čabra in Ribnice, delegacije domicilnih brigad, delegacija seminarja republiške Zveze sindikatov in ZSM z Jasnice, delegacije pobratene občine Dolina pri Trstu in drugi. Na seji je najprej predsednik občinske skupščine Kočevje Savo Vovk govoril o pomenu Kočevskega zbora, o novi ustavi in nalogah pri njenem uveljavljanju ter o dosedanjih uspehih občine. Več časa pa je posvetil bodočim nalogam, predvsem na področju gospodarstva, urejanju cest, skrbi za podeželje, komunalnemu urejanju in drugemu. Na svečani seji je govoril tudi župan pobratene občine Dolina Dušan Lavriha, ki je izrazil željo, naj bi obe pobrateni občini še tesneje sodelovali. Opozoril je tudi na vprašanja, ki v tem trenutku še posebno mučijo zamejske Slovence, npr. zapiranje slovenskih šol, neurejeno financiranje slovenskega gledališča v Trstu in sploh težak položaj zamejskih Slovencev. Obrazložitev za podelitev letošnje Šeškove nagrade pisatelju Francetu Cankarju je prebral član upravnega odbora Šeškove-ga sklada Janez Merhar, nagrado in plaketo pa je umetniku izročil predsednik skupščine Savo Vovk. Udeležence svečane seje je prišla pozdravit delegacija pionirjev osnovne šole Kočevje. S seje so nesli tudi vence k nekaterim spomenikom NOB. Razen tega so poslali pozdravno brzojavko kongresu ZSM, ki je prav tisti dan začel z delom. Po svečani seji je predsednik občinske skupščine Savo Vovk priredil v hotelu PUGLED sprejem za zunanje goste. J. P. Veliki uspehi majhnega društva di premajhnega razstavnega prostora te želje nismo mogli ures- 15. septembra 1949 je bilo ustanovljeno Filatelistično društvo Kočevje. Takrat je štelo vsega 18 članov, od tega 4 članice. Odbor društva je uvidel, da je treba vzbuditi zanimanje za filatelijo predvsem med pionirji. To jim je uspelo na takratni osnovni šoli Jožeta Šeška, kjer sta vodila krožek Milenko Honzak in Andrej Arko. Zdaj šteje društvo 53 članov, od tega 16 pionirjev, 10 mladincev in 27 članov. Med njimi je 12 žensk. 0 svečani seji občinske skupščine Kočevje je bil za goste sprejem v hotelu Pugled. Med drugimi so se & udeležili tudi: delegacija pobratene Doline pri Trstu, ki jo je vodil župan Dušan Lavriha, častni Meščan Kočevja Milan Skerlavaj- Petrač in Šeškov nagrajenec France Cankar. (Foto: T. Ožbolt) Otvoritve razstave se je udeležilo preko 100 obiskovalcev, TEK KOČEVSKEGA ZBORA PRELOŽEN Vsakoletni tradicionalni „Tek Kočevskega zbora“ po ulicah Kočevja, ki naj bi bil 2. oktobra, se pravi dan pred občinskim praznikom, je bil letos preložen. Vzrok za preložitev je bilo slabo vreme z dežjem in snegom. Organizatorji so se odločili za preložitev zato, da se ne bi pionirji in mladinci prehladili. Start in cilj teka, pa tudi podeljevanje nagrad je namreč že po tradiciji pred spomenikom Svobode, kjer pa v bližini ni prostorov, primernih za garderobe tekačev. Kdaj bo tek, še ne vemo. med njimi tudi zastopniki oblasti, političnih organizacij, ustanov in podjetij, predstavniki Filatelističnega društva Košir iz Trsta in veliko filatelistov iz vse Slovenije. Tajnik društva Andrej Arko je na otvoritvi razstave med drugim povedal: „Tako se je naše društvo po prvih težavah utrdilo in je sedaj eno močnejših v Sloveniji, vsaj po kakovosti zbirk, kar kaže tudi današnja razstava. Razstavo smo morali urediti na svojski način, ker so hoteli vsi člani razstavljati za 25-letnico društva. Vendar zara- Občani - predlagajte! Temeljna kulturna skupnost občine Kočevje sestavlja delovne program^ kulturnega življenja v mestu in občini Kočevje. Pozivamo vse družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela in občane, da prijavijo svoje želje in predloge za izboljšanje dela na kulturnem področju v letu 1975. Predloge pošljite do konca oktobra 1974 Temeljni kulturni skupnosti občine Kočevje, Trg zbora odposlancev 30, p. p. 50. Pet let kočevske MAME Kupci prihajajo tudi od zelo daleč v7?iava v počastitev 25-letnice Filatelističnega društva Kočevje in občinskega praznika je bila odprta ovne m salonu od 28. septembra do 3. oktobra. (Foto: J. Primc) 3. oktobra je minilo pet let od otvoritve kočevske NAME. V tem obdobju se je število zaposlenih v tem kolektivu povečalo od 51 na 90, ker je hkrati občutno narastel promet. Tako Vode zmanjkuje (Nadaljevanje iz prejšne štev.) Da K nam i° P^ofaja vode naraščala, državTn.°.*ovorc kktiSnje razvitih prebii^er Je dnevna poraba vode na načrt Ja.tudi 600 in več litrov. Ob Hibnj VanJu vodovoda Obrh-lSn iu Pa so računali na porabo rv ‘Itrov na Hon „o_____ £evje / vodovodnih ceveh za Ko-v&adir m.esto Pr°fila 5 mm so stiu, i!- 3^0 mm) se danes ti- lahko S° to spremembo napravili, Pa je zahvalimo. Nasprotno Profil?P°ložcn cevovod Prem-,;! ’.ki Je danes praktično že tudinr• b° povzročal težave ^°čevje**raV'tac^sk‘ naPcljavi vode v ^liko bo veljala voda? ^rta^0?1' s.tro*ki za uresničitev na-ieu, rntCZ ^'st'ln*l1 naprav, ki po na-Potrcbnenju k ne bi bile tako nujno °koh n?’ ^'..kili P° sedanjih cenah v eni mflijonov dinarjev. To pa je ker ni Praktično neizvedljivo, be ni l°hko denarja. Pa'tudi potre-ti Vse uifta*ce> k' b*l° treba zgradi-v tri [j. ati. Delo je možno razdeliti 1. rZ,roma v Mri faze: viia .aza zajema izgradnjo zajetja iz-Riljni; _er in položitev cevovoda do delan e< glavni načrt za to je že iz-S,02n'<>. Predračunska vrednost: •'14,66 din. Ce bi k skupnosti podjetja HYDROVOD pristopil tudi krajevni vodovod Sodražica, je treba iz Izberja zagotoviti vodo tudi Sodražici. II. faza zajema izgradnjo zajetja Podstenskega studenca, položitev cevi do Sodražice in Izberja ter izgradnjo zbiralnika v Sodražici in bi veljala 6 milijonov dinarjev. III. faza bi bila gradnja glavnega voda mimo Ribnice in spoj s cevovodom profila 200 mm, gradnja zbiralnika v Brežicah ter položitev cevovoda v Slovenski vasi (ponižanje); to bi veljalo okoli 2,800.000 din. IV. faza: gradnja čistilnih naprav za Izber bi veljala okoli 700-000 din, za Podstenski studenec okoli 1,300.000 din in za črpališče Obrh okoli 4,500.000 din. Prav bi bilo, da bi te investicije izvajal HYDRO-VOD, zanje pa bi morali prispevati denar občini Ribnica in Kočevje, oziroma interesna skupnost na teh območjih. HYDROVOD bi porabil 7.a to gradnjo vsa sredstva amortizacije in sklada za razširjeno reprodukcijo. Ker je ta vodovod regionalni, ima podjetje tudi možnosti za najetje posojila pri Vodnem skladu SRS. Delno bi morala z ugodnimi sredstvi pomagati tudi Ljubljanska banka. Koliko naj kdo plača? Predvidevajo, da bi ob sodelo- vnnill II A in nraHnii v lactni r»»Jiii gradnja 1. etape veljala okoli 3.000.000 din. Viri financiranja bi bili naslednji: HYDROVOD Kočevje - amortizacija za leti 1974-75 600.000 din, Komunalni sklad Ribnica 200.000 din, Komunalni sklad Kočevje 390.000 din, posojilo Ljubljanske banke 600.000 din, Krajevna skupnost Sodražica 200.000 din in Vodni sklad SRS 1975 1,000.000 din, kar znese skupaj 2,990.000 din. Pri vseh cenah oziroma ocenitvah v dinarjih je treba upoštevati, da so veljale letos spomladi. Od takrat do danes so se namreč že precej zvišale, posebno še pri nekaterih materialih. Indeks porasta ccn je zelo različen in zna$a na primer samo pri ceveh od 140 do preko 300. Za 1. etapo je pripravljen glavni načrt. Trasa je zakoličena, pridobivajo pa tudi že soglasja lastnikov zemljišč. Občinska skupščina Ribnica je tudi že izdala odločbo o ugotovitvi javnega interesa za zemljišče, kjer je izvir Izber. Pogovori o odkupu zemlje so se začeli. Gradnja zajetja bi se lahko začela takoj, ko bo izredno gradbeno dovoljenje in ko bodo dale soglasje k našemu financiranju občinske skupščine, predvsem kočevska. Med prvo ter drugo in tretjo etapo je štirileten presledek, v tem času pa bi morali posodobiti vodovod v Loškem potoku in prifarski vodovod. Druga etapa bi se pričela v letu 1979 in zaključila v letu 1981. Tretja etapa bi se začela takoj po drugi, da bi sc tako v celoti izkoristila voda, ki bi pritekala*gravitacijsko. Četrta ct^pa izgradnje, to so čistilne n:inravi\ hi se začela v letu 1983 in bi bila v glavnem zaključena v letu 1985. HYDROVOD se zaveda, da amortizacije ne bi smel vlagati v novogradnje, vendar samo delavci MYDROVODA vedo, s kakšnimi težavami se srečujejo ob kaki večji okvari, posebno pri preskrbi Ribni-cc., Za uresničitev druge, tretje in četrte faze izgradnje bosta morali občini predvideti sredstva za financ ciranje ali pa povišati ceno vodi namensko za te investicije ali najti druge vire financiranja. Občinski skupščini Ribnica in Kočevje bi morah na vodonosnih področjih takoj predpisati najstrožje ukrepe zoper onesnaževanja okolja. Poudarimo naj še enkrat, da bo v najkrajšem času tako na ribniškem kot na kočevskem območju prišlo do pomanjkanja vode in da je zaradi tega nujno potrebno dolgoročno urediti oskrbovanje z vodo. Ce občini ne bosta sprejeli tega ali kakega drugačnega programa za ureditev in povečanje zmogljivosti, bo HYDRO-VOD prenehal izdajati soglasja za priključitev novih potrošnikov. Soglasja za priključitev HYDROVOD še ni izdal za novo zazidalno območje na Bregu pri Ribnici, ker zaradi preobremenitve cevovodov ne morejo dovajati vode, oziroma bi bi- li sedanji potrošniki prikrajšani. Enako pa bodo postopali tudi na območju Kočevja, čeprav so odcepi, pa tudi glavni cevovod še zmožni dovajati nekaj večje količine vode. Z omejitvijo bodo začeli zato, ker so zmogljivosti črpališča v Obrhu premajhne. J. PRIMC so prvo teto prodali v kočevski NAMI za okoli 10 milijonov dinarjev raznega blaga, letos pa pričakujejo, da ga bodo že za 50 do 60 milijonov. „Seveda gre del povišanja denarnega prometa tudi na račun višjih cen. Vendar je zelo narastel tudi dejanski količinski promet na vseh oddelkih. Izbira se iz leta v leto izboljšuje, saj število artiklov, ki jih prodaja NAMA, neposredno narašča,“ je povedal v razgovoru ob obletnici direktor NAME Jože Žagar ter dodal, da prihajajo v NAMO kupci ne le iz kočevske in ribniške občine, ampak tudi iz Suhe krajine, Gorskega Kotarja, Bele krajine in drugod. J. P. ničiti. Tako razstavlja danes le 7 članov po 2 vitimi, 3 mladinci po 2 vitrini in 10 pionirjev po 1 vitrino, skupaj je to 352 razstavnih listov. Razveseljivo je, da razstavljajo tudi ena članica, ena mladinka in dve pionirki.“ Predsednik društva Fabjan Boštjan je nato razstavljalcem podelil priznanja. Pri ogledu razstave je bilo veliko strokovnjakov, pa tudi članov mednarodnih ocenjevalnih komisij. Vsi sojo pohvalno ocenili, kar je razvidno iz vpisov v knjigo obiskov. Razstava je bila posvečena prazniku občine Kočevje 3. oktobru. VAS-FARA: SPET BODO TEKMOVALI V JPI Učenci in učitelji osnovne šole Vas-Fara smo uspešno začeli novo šolsko leto. Svečano smo proslavili pionirski dan 29. september. Hkrati smo proslavljali tudi obletnico Kočevskega zbora in občinski praznik. 3. oktobra smo se zbrali v dvorani v Fari, kjer je bil najprej kulturni spored z recitacijami in pesmimi, nato pa svečana pionirska konferenca. Pionirji so prerešetali dosedanje delo. Zadovoljni so lahko z uspehi, :aj so ob zaključku zadnjih JPI prejeli priznanje in neštete nagrade. Na pragu so že nove JPI. Trajale bodo dve leti. Njihovo geslo je: „Domovina pod svobodnim soncem “. Pionirji so dajali spodbudne predloge za delo in čutili smo, da jim ni vseeno, kaj se godi okrog njih. Kritično so namreč obravnavali svoje napake in sklenili, da jih bodo odpravili. M. V. Nekoč in danes 28. septembra je bila v počastitev praznika občine Kočevje v Šeškovem domu kultur-no-zabavna prireditev „Nekoč in danes“, na kateri so nastopili pevki Alenka Pintarič in Irena Kohont, igralec Janez Rohaček, operni pevec Jurij Reja, plesalki svobodnega plesa, pevec Simeon Gugolovski, humorist Toni Gašperič, instrumentalni ansambel Atlantik in domači pevci ter umetniki. Prireditev ni najbolje uspela. Izzvenela je kot nekakšna improvizacija. Glavni vzrok za to je, daje v zadnjem trenutku kar 12 izvajalcev odpovedalo sodelovanje na prireditvi. Tiho in neopazno je praznoval 3. oktobra kolektiv kočevske NAME 5-letnico obstoja. (Foto: F. Brus) ' Na svečani seji govoril tudi župan pobratene Doline - Šeškova nagrada in plaketa Cankarju Delavke v dobovski Beti zlahka dohitevajo vse roke. Bolj kot to jih skrbi, da jim bo zmanjkalo dela, če jim ne pošljejo pravočasno vsega materiala. Od 21. septembra do 15. oktobra so napravile med drugim 20 tisoč ženskih spalnih srajc za izvoz in tako točno izpolnile naročilo. (Foto: Jožica Teppey) Asfalt je doma bolj poceni Po mostu čez Savo in Krko spet peš in z avtomobilom - Avtobusi in tovornjaki ne bodo smeli čezenj - Asfalt v Pišecah in na Dolini Že nekaj časa upokojeni stari železni most je cestna komunalna služba pri občinski skupščini v Brežicah ponovno usposobila za promet, ki bo stekel čezenj za občinski praznik. To poletje so obnovili že raz- ževja v prvi polovici oktobra in padajočo ograjo, na vozišče pa so položili nove vozne plošče. Stare so bile uničene zaradi pretežkega tovora. Na mostu so naredili tudi nov zaporni sloj asfalta. Vrednost opravljenega dela je 400 tisoč dinarjev, k čemur je republiška skupnost za ceste prispevala 100 tisočakov. Cestno komunalna služba je sprejela v svoj program še več drugih del, ki jih namerava dokončati do praznika, če vreme ne bo preveč nagajalo. To se pravi, če bo lahko nadoknadila vrsto dni, zgubljenih zaradi de- DO ČRNCA PO GLADKI CESTI Od vremena je odvisno, kdaj bo abčinska cestna služba asfaltirala cesto od Brežic do Črnca, za katero zbirajo občani denar v okviru krajevne skupnosti. Če bodo imeli količkaj sreče, potem bo to še letos. še prej. Asfaltirati nameravajo še poldrugi kilometer ceste skozi naselje Pišece in dokončati kanalizacijo. Do zdaj so zgradili več podpornih zidov pri novi trgovini Slovina — TOZD Brežice— Bizeljsko. Na vprašanje, kolikšna bo vrednost teh del, je vodja cestno komunalne službe Anton Držanič pojasnil, da 500 tisoč dinarjev. Krajevna skup-, nost Pišece bo prispevala 170 tisoč dinaijev. to je znesek, ki so ga zbrali od občanov in organizacij. Za praznik je napovedana še otvoritev dveh kilometrov asfaltirane ceste od Nove vasi do Velike Doline. Za ta odsek bo krajevna skupnost odštela 250 tisoč dinaijev zbranih sredstev iz samoprispevka. Vrednost gradbenih del je po podjetniških ce- 1 r:sr*\F! Za letošnji občinski praznik bodo v Brežicah izročili prometu obnovljeni most čez Savo in Krko. (Foto: J. Teppey) . NOVO V BREŽICAH MOST PRITEKA. - V predelovalni obrat Slovina v Brežicah dovažajo tovornjaki bogastvo in revščino letošnje trgatve. Vinogradnikom se je 10. oktobra, v času glavne trgatve, vendarle pokazalo sonce, da jim vsaj brati ni treba v dežju. Vsi kmetje, ki so prodali grozdje Slovinu, so dobili zabojčke, da jih napolnjene pripeljejo na zbirno mesto, od koder odvažajo grozdje s kamioni naprej v Brežice. •NAJ SE VE, KDO JE KAJ DOL: ŽAN. - Z uveljavitvijo novega statuta naj bi tudi krajevna samouprava v mestu bolj zaživela. Komisija, ki pripravlja predlog statuta, ima zahtevno nalogo, saj mora med drugim predvideti tudi razmejitev dejavnosti med Stanovanjskim komunalnim podjetjem, novo interesno skupnostjo in občinsko skupščino. Do zdaj je delo krajevne skupnosti običajno prevzela nase kar občina. PA SE ZANESI, ČE MOREŠ! -Gospodinje negodujejo, ker je spet zmanjkalo nekaterih vrst pralnih praškov. V trgovinah jim vedo povedati le to, da jih ne dobijo. Torej so le vedno na boljšem tisti, ki kupujejo na zalogo. PREPOČASI. - Počasno reševanje dogovorov o odkupih zemljišč za širjenje rudnika in gradnjo krajevnih poti vznemirja zlasti tiste občane, ki v deževnem vremenu komaj pridejo do svojih domov. Poti so zaradi zemeljskih del takrat popolnoma neprehodne. DEŽ JIH JE OVIRAL. - Delavske športne igre so bile doslej vsako leto zaključene za občinski praznik. Letos to ne bo mogoče, ker nekaterih tekmovanj zaradi muhastega vremena niso mogli organizirati. Zaključku iger bodo tokrat posvetili več pozornosti kot doslej, ko mu je prisostvovalo sorazmerno malo udeležencev. Opravili so na hitro, saj so imeli običajno na voljo le uro časa pred začetkom slavnostne seje občinske skupščine. Slikarstvo dveh stoletij Razstava bo v grajski dvorani v Brežicah V Posavskem muzeju bo konec meseca odprta pomembna slikarska razstava ,Od baroka do impresionizma4. Izbor zanjo je pripravila Narodna galerija v Ljubljani z željo, da bi bogastvo domače likovne dediščine, ki ga hrani nacionalna galerija, spoznala vsa Slovenija. Vsem, ki zbirke Narodne galerije že poznajo, naj bo razstava ponovno srečanje s starimi znanci, tistim pa, ki jim je to prvo srečanje s slovenskimi slikarji preteklih dveh stoletij, naj velja kot prisrčno vabilo za ogled zbirk v Narodni galeriji. Baročni slog zastopajo mojstri František Kar;l Remb, Valentin Metzinger, Fortunat Bergant, Anton Lerchinger in Anton Cebej. Romantično obdobje prikazujejo dela Matevža Langusa, Mihaela Stroja, Antona Karingerja in Marka Pern-hardta. Posebej velja omeniti Jožefa Tominca, portretista iz prve polovice 19. stoletja. Razstavo bodo sklenili slikarji impresionisti Grohar, Jakopič, Jama in Sternen. Za Brežice bo razstava izjemen kulturni dogodek, vreden pozornosti. Šolam, društvom in delovnim kolektivom daje priložnost za ogled bogatega slikarskega gradiva v domačem mestu. Zemeljski plaz požira vrt „Samo nesrečo prinaša tole deževje. Plaz ogroža moj vrt in sadovnjak pa za hišo se tudi bojim,“ je ves razburjen pojasnjeval Radoslav Pavlovič iz Šutne pri Podbočju. Nov dom je začel graditi 1958. leta. Čez dve leti se je z družino vselil in zdaj s posojilom hišo dokončuje. nah 4 milijone dinaijev, občinska cestno komunalna služba pa je to opravila v lastni režiji za okoli 700 tisoč dinarjev. Ob taki razliki se človek res lahko zamisli. JOŽICA TEPPEY STATUTI POVSOD V PRETRESU Po vseh krajevnih skupnostih razpravljajo o novi obliki krajevne samouprave, ki jo bodo uzakonili v statutu. S tem uresničujejo vse tisto, kar je zapisano v ustavi. V vsakem krajevnem središču prilagajajo osnutek statuta svojim razmeram. NA KONGRES V CELJE IZ BREŽIC Na predkongresni konferenci občinskih organizacij Zveze sindikatov v Brežicah so izvolili za delegata na 8. kongresu slovenskih sindikatov v Celju Silvo Kljajićevo iz sindikata trgovine in Alojza Ferenčaka iz sindikata lesne industrije in gozdarstva. Na zveznem kongresu bo zastopal brežiško občino Anton Bibič iz sindikata trgovine. Udeleženci predkongresne konference so podprli predlog odbora za kadrovsko politiko pri republiškem svetu, da bi Janez Barborič še naprej opravljal funkcijo predsednika republiškega sveta Zveze sindikatov, za generalnega sekretarja pa naj bi izvolili Ivanko Vrhovščakovo. „Vse je bilo dobro, dokler sosedovi niso postavili nove hiše na svojem zeljišču, ki so ga nasuli. Ta nasip je zdaj pognal utrjena tla naprej. Plaz je 50 metrov širok in prav toliko dolg. Vaška pot nad mojim vrtom je popolnoma izginila. Voda zaliva ves teren in nas spravlja v nevarnost." „Kdaj ste prvič opazili, da se zemlja pomika? “ „1964. leta, ko je bila v Zagrebu velika poplava. Plaz se je umiril do pred dvema letoma, ko so sosedje začeli graditi. Ponovno se je pojavil letošnjo pomlad, zdaj pa je najhuje. Velike razpoke« v zemlji zamaka dež in voda izpodkopuje teren. Na vse strani sem se obračal za pomoč, na krajevno skupnost, na družbene organizacije in na občin- Razmočen svet drsi in zaskrbljuje dve družini v Šutni pri delala Škode-nad sosedi, ki • gledajo. Seve ’ie;0 kaj b0’ prizadeto °P^ ’saj gre f* meni pa m vse eno, moje žulje'-Ob «#* V kaj pomeni o .,xen skupnosti, ie* kadar ie v stiSKi. ^ „ potem organizacije^ ^^$ Pozneje srno z kaj« so vsi držali nevam°s Jf plaz ne miruje soSeda, ® že *“? ^Pavlovičevo tem ko za ravi da stoji na skaHxinSke srf* vršnega ne v Krškem j Jejek za n i povedal, daje nje (tovariš Fav|°^ bj V0jn/ T?da doklei)e & moč. l0?dllWenati.SKUJie8. je P«klicidal kraj-oktobra ogleo • naJ plaz okob 2-°° le, + nekam odpej^ ^ ‘Si H 5 Pet delegatov za dva kongresa Za osmi kongres Zveze sindikatov Slovenija so v Krškem izvolili tri delegate. Zastopali jih bodo Pavle Čiž-mek, Marinka Jahkel in Drago Kosale. Pavle Čižmek je zaposlen v se-novskem rudniku, kjer opravlja poklic kvalificiranega električarja. Je predsednik osnovne organizacije sindikata v svojem delovnem kolektivu ter član sindikata občinske sindikalne konference delavcev energetike in rudarstva. Aktiven je tudi v kra-| jevni skupnosti. Marinka Jahkel dela v tovarni papirja. Po poklicu je kemijski tehnik. [ Predseduje osnovni sindikalni organizaciji v TOZD in je članica sindi-! kalne konference organizacije združenega dela. Tretji delegat Drago Kosale je zaposlen v Kovinarski na delovnem mestu skupinovodje. Tudi on je predsednik osnovne sindikalne organizacije. Opravlja še funkcijo predsednika odbora za medsebojna razmerja. Na zveznem kongresu bosta člana sindikata iz krške občine zastopala Ignac Zagorc in Hedvika Keše. Zagorc je papirničar v Celulozi, kjer je član izvršnega odbora sindikata ter namestnik sekretarja Zveze komunistov v tovarni. Hedvika Keše dela v brestaniški elektrarni kot elektromehanik. Je članica izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije ter članica konference delavcev energetike in rudarstva. ODLIKOVANCI MED ČLANI ZRVS Na letni konferenci občinske Zveze združenj rezervnih vojaških starešin v Krškem so v nedeljo prejeli medaljo za vojaške zasluge Jože Habinc, Jože Li-poglavšek in Marjan Blaževič. Red za vojaške zasluge so podelili Antonu Bizjaku, Radu Kozoletu, Ivanu Srpčiču, Stanku Štiglicu in Emilu Žvegliču. V imenu predsednika Tita je podelil odlikovanja predsednik občinske skupščine inž. Niko Kurent. POPL’AVLJENCEM BODO POMAGALI Prebivalcem, ki jim je poplava uničila koruzo, ajdo, peso, repo, korenje in druge pridelke na poljih, bo občinska skupščina v Krškem pomagala z odpisom davkov, pa tudi z umetnimi gnojili in semeni. Tako je napravila tudi lani, le da je škoda letos večja, kar zahteva tudi izdatnejšo pomoč. Predstavniki skupščine so si ogledali poplavljena območja Kostanjevice, Koprivnika in Malene prejšnji torek. Skoda še ni ocenjena. V LESKOVCU STISKAJO MOŠT V predelovalnem obratu Agrokombinata Krško v Leskovcu stisnejo na dan dva do tri vagone grozdja. Kmetje dobijo za vse vrste grozdja akontacijo po 5 dinarjev za kilogram. Razliko jim bodo obračunali in izplačali pozneje. Letos bodo od njih odkupili sto vagonov grozdja. Plaz vleče zemljo od kozolca navzdol. Ogrožena sta Pavlovičev vrt in kokošnjak, o vaški poti pa ni več sledu. (Foto: J. T.) sko skupščino. Rad bi, da bi odpeljali stran odvečno zemljo in usmerili vodo, da ne bi več nekam odpelj® stopnega teren TEP . ” -n Grozdje je letos kislo, pa fe gnije povA^ predaj tev. Na sliki: pogled v sprejemni Pf^od Agrokombinata v Leskovcu, kjer v vagone grozdja. (Foto: Jožica Teppey/ KRŠKE NOVICE .4. več Športnih objektov - Komisija za gradnjo športnih objektov pri občinski TTKS je sestavila seznam potrebnih gradenj in jih načrtovala povsod tam, kjer so resnično potrebne. Seveda TTKS programa ne more financirati in bo njegovo uresničenje stvar širše družbene skupnosti. ODPRLI NOV „KLUB“ - V poslopju krškega TV D Partizan so v so; boto izročili namenu mladinski klub, ki je ob senovskem že drugi v občini. S prostovoljnim delom in s pomočjo občinske konference ZSMS so dva prostora uredili člani domačega aktiva. Pomembno je, da je krajevna organizacija Z K iz svojin vrst določila za usmerjanje klubske dejavnosti posebnega mentorja. STIKI SE UTRJUJEJO - Včeraj je z obiska v srbski občini Bajina ista vrnila krška abčinska delega-,, ki se je tja popeljala v „Vlaku bratstva in prijateljstva". S seboj J® delegacija nesla spominsko darilo. Krško občino pa so predstavili v časopisu „Cačanski glas“. ZNAMKE PO ŠOLAH - V prireditve, ki so jih v krški občim Prl_ m^ca ’ed oU° 'tak 0*1- šolah in ZAST0PAL<5Xž. testnem p°k°jnika listom ."flSkim ?tNv«1c8anfPe^ Ste«« Kbis,ojn°ure- tografii Pripravili p° katerih <*>« ■ŽS' j ^ , vtflA. IS« * fni&vne,! 0 hi moralo cestno podjetje asfaltirati boštanjske ulice. Čeprav je bilo zadnji v»o(*0iii opravil- vsa Popravljalna dela, vreme izrazito slabo, so delavci občinske cestne 0 pa so :.-l Potrebna dela pred asfaltiranjem. Na sliki: med polaganjem robnikov pri vbl* Položili še po klancu. (Foto: Železnik) *evniške .*s2^oklu- S*®b*v2^rNafe- pn- ^^ajni ama Ji,? Pfgrad- Q - °b iV' li* ^Pai } ne8odo- vrno upo PABERKI vanisko podjetje bo poskrbelo za to da bo okrog žal na sevniškem poka pališču tudi nekaj klopic. Pri noveir, pokopališču bodo zasadili živo mejo. Ker prihaja na pokopališče še vedno dosti avtomobilov, bodo uredili tudi makadamsko parkirišče, še naprej pa bosta dva dostopa, na staro pokopališče in s tiste strani, kier je novi objekt. Staro mrtvašnico bodo podrli. ENO JE IMETI POMISLEKE, DRUGO BITI PROTI - Ob glasovanju o soglasju za novi bife Marije Teraževe v Boštanju je član izvršnega sveta Rado Umek opozoril predsednika, da evidentirajo tudi njegov glas „ZA “, čeprav je v razpravi o soglasju imel kot gostinski delavec pomisleke. Raje bi namreč videl, da bi odprli novo gostilno, ki bi nudila tudi hrano, ne le pijačo.. Glede glasovanja pa ima slabe izkušnje: ko -so nekoč že glasovali o nekem drugem bifeju, je nekdo napačno zlonamerno obvestil novinarja TT, da je .»Umek glasoval proti!** BOLJ KO MEŠAŠ, BOLJ ... Kmet Franc Ilaš z Dul pri Bučki, tudi član družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, nima dlake na jeziku, vedno odkrito pove, kar misli. To se mu tudi maščuje. Na sestanku osnovne organizacije Zveze komunistov, kjer so govorili o kmetijstvu, je opozoril na nenavadno velike razlike pri plačevanju mlekarne za tolščo, tako da nekateri dobijo tudi po 400 dinarjev manj na mesec. Naslednje dni po sestanku je meril pri njem tolščo Lojze Rupar iz sevniškega kombinata. V kangli je tako mešal preden je vzel vzorec, da ga je opozoril kolega: „Nehaj no, boš maslo napravil !“ Očividci pravijo, da je pri drugih vzel vzorec z vrha... ----- Deževno vreme je nagajalo tudi monterjem TRIMA, da niso mogli prekriti nove proizvodne dvorane kjer bodo izdelovali strešne in zidne plošče „Metecno“. Z novimi ploščami, tokrat še uvoženimi od italijanskega partneija, novo tovarno so v minulem tednu že pokrivali. Čeprav je ena plošča sila dolga jo lahko brez posebnih težav dvigneta dva delavca. (Foto: Železnik) SZDL je v središču dogajanja Pohvalno o gospodarjenju, odločna beseda o izgubi Modnih oblačil in položaju TOZD v Trebnjem • V teku evidentiranje za interesne skupnosti Kaj bo novega? Prihodnje leto 80 mi lijonov novih naložb Predsednik občinske skupščine Slavko Kržan je na seji občinske konference SZDL obširno govoril tudi o nekaterih novih gradnjah in širitvah manjših gospodarskih organizacij, ki so za občane, posebno tistih v manjših krajih, velikega pomena. Trebanjsko krojaško podjetje je tik pred gradnjo novih poslovnih prostorov, ki bodo stali 2,2 milijona dinarjev. Kmetijska zadruga Trebnje bo uredila trgovine z reprodukcijskim materialom v Velikem Gabru in zbiralnico mleka v Trebnjem. Mercator, TOZD Gradišče, je tik pred dograditvijo poslovalnice v Zagorici. Gozdno gopodarstvo Novo mesto bo preuredilo žago na Veliki Loki. Mizarsko podjetje HRAST iz Šentlovrenca je prišlo letos spet do nekaj prepotrebne opreme. Lep razvoj obeta črnuška ELMA z obratom na Čatežu. Pripravljajo razširitev proizvodnega programa, ki bo nudil kruh še 34 delavcem. Še letos naj bi predvidoma zaposlili 30 žensk, prihodnje leto pa bo mogoče zaposliti še 40 delavcev! To bo pomenilo vsekakor lepe možnosti za razvoj te hribovske krajevne skupnosti na meji z litijsko občino. Vsa nova vlaganja v čateško ELMO bodo znašala 15 milijonov dinarjev.______ Prihodnje leto bo NOVO-LES ponovno investiral v Tovarno akrilnih plošč, tako da bodo nekaj teh plošč lahko predelovali v svetlobne kupole. Naložba bo veljala 2u milijonov dinarjev. Tudi Pu tnikov penzion bo prenehal životariti V pripravi je naložba, vredna 8 mili-jonov dinarjev, ki naj bi dala 50 novih sedežev v restavraciji in 50 novih ležišč. Mirna bo spet dobila DANINO restavracijo; to bo prihodnje leto. Vloga DOLENJKE za gradnjo blagovnice v Trebnjem bo te dni pred izvršilnim odborom Dolenjske banke; gre za manjšo vsoto, ki naj bi pokrila naložbo 10 milijonov dinarjev. „Kljub pripombam k proizvodnemu programu Tovarne opreme na Mimi je kolektivu treba dati priznanje, saj je zadnje leto na novo zaposlil 150 delavcev, “ je dejal Slavko Kržan. J Dnevni red zadnjega zasedanja občinske konference SZDL je bil po malo skupščinski, razprava pa je osvetlila marsikatero bistveno vprašanje o življenju in delu občanov. Vrsto tehtnih misli so namenili tudi obveščanju. Kot so dejali na seji, bodo z novim proračunskim letom poiskali tudi denar, da bi si prihodnje leto v Dolenjskem listu zagotovili celo stran. Najbolj razveseljivo dejstvo pa je, da se uresničuje program novih naložb v predračunski vrednosti 336 milijonov dinarjev. Člani konference, razširjene s predsedniki krajevnih organizacij SZDL, kar je v bistvu tudi „delegatska baza“ članov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, so se zavzeli, da morajo biti delavci sproti obveščeni o gospodarjenju vseh kolektivov na območju občine, saj je lahko le celovita informacija spodbuda za ^oljše delo. Ob tem se je vrsta razpravljalcev zadržala pri Modnih oblačilih, znanih kot TIP--TOP, ki načrtujejo tako gospodar- KRVODAJALCI SPET PRESEGLI PLAN Tudi v jesenski krvodajalski akciji minuli četrtek in petek v trebanjski občini so se krvodajalci izkazali. Na občinskem odboru Rdečega križa menijo, da so plan presegli za 130 odstotkov. Izredno dobro se je izkazala industrija. Tokrat gre prvenstvo krvodajalcem mirenske IM V, TOZD Tovarna opreme, ki je dala kar 73 krvodajalcev, DANA 50, od manjših pa se je izkazal trebanjski TRE-LES, ki je običajno imel le po dva ali tri krvodajalce, tokrat pa jih je prišlo na odvzem krvi 13. Število krvodajalcev v treh krajih, kjer so jemali kri, je: Trebnje 214, Mirna 196 in Mokronog 126. Odziv kmetov je bil tokrat manjši, kar je tudi razumljivo, saj jim je deževno vreme pustilo na polju in vinogradih veliko neopravljenega dela. jenje, če to tako ime sploh zasluži, da bi do leta 1975 prineslo nad 48 milijonov izgube! V občini so že vrsto let opozarjali na nezavidljiv samoupravni položaj obrata te tovarne, sedanje TOZD. Kakšno doto bo imel ta TOZD ob delitvi premoženja? Vsa leta, čeprav so to vedno odločno zahtevah, niso v občini videli podatkov o poslovanju te TOZD, ravno tako niso mogli ne delavci ne organi TOZD govoriti o zaključnem računu. Trebanjci so ta TOZD že enkrat sanirali, ceho so plačali tudi delavci. Se jim sedaj vse skupaj ponovno obeta? Na seji so se ogrevali za tako rešitev TOZD v Trebnjem, ki bi pomenila naslonitev na dolenjsko konfekcijsko industrijo, kar je že v teku v okviru akcije medobčinskega sveta ZK za Dolenjsko. Sprejeli so tudi program usposabljanja delegatov. Doslej je bilo za samoupravne interesne skupnosti evidentiranih le 100 občanov. O tem zahtevnem delu so spTejeli nadroben rokovnik kar 26 akcij in zasedanj, ki jim preostanejo do volitev delegatov interesnih skupnosti A. ŽELEZNIK ZA KOZJANSKO NAD 444.000 DINARJEV V prvi akciji so v občini zbrali 444.258,65 dinaijev. Največ so, razumljivo, zbrali delavci v gospodarstvu - 226.283,95 dinarjev, v negospodarstvu 53.836,90, obrtniki, kmetje in ostali občani 39.137,80 dinarjev in občinski solidarnostni stanovanjski sklad 125.000 dinaijev. IZ KRAJA V KRAJ MIRNA: VSAJ NEKAJ STAV-BIŠČ - V kraju je dosti zanimanja za nadaljnjo zasebno stanovanjsko gradnjo, ni pa odprtih dovolj novih stavbišč. Mirenska delegacija je vse bolj odločna in vztraja, da se to vprašanje, ki se vleče že več let, slednjič premakne. Kot je bilo rečeno na zadnji seji občinske skupščine, so arhitekti, ki pripravljajo zazidalni načrt, našli rešitve tudi za vse pripombe, ki so bile podane na Mimi v času, ko je bil dokument razgrnjen. Pristojne službe si bodo prizadevale, da se ta zastoj čim prej odpravi. KAJ LAHKO SAMI STORIJO? - Narasla Mirna je spet ogrozila vse ob starem mostu. Vode seveda ne bo mogoče obrzdati, dokler ne bo do kraja izvedena regulacija reke pred starim mostom, to pa onemogoča Pečetova hišica. Doslej razgovori o sporazumni rušitvi, da bi Pe- četovi za ustrezno odškodnino zapustili hišo, niso obrodili sadov, čeprav so sami .ob vsaki večji vodi v nevarnosti, odklanjajo kakršno koli rušitev. Vztrajanje pri starem te seveda nevzdržno za vse ostale, ki jih zaradi tega tudi pesti voda. Bo zmagal razum ah bo treba uveljaviti javni interes? TREBNJE: SE NA PAVLINOV HRIB - Delegati občinske skupščine so na seji minuli četrtek sprejeli dopolnilo k odloku o zazidavi Pavlinovega hriba. Dodatno je na voljo še pet gradbenih zemljišč. NOV RAVNATELJ - Občinska skupščina je izdala soglasje k imenovanju Štefana Kamina za ravnatelja trebanjske osnovne šole. Štefan Kamin je znan družbenopolitični delavec, doslei je ob svojem pedagoškem delu navkljub vsem težavam uspešno vodil tudi trebanjsko delavsko univerzo. TREBANJSKE NOVICE Na Vinici so se pričela zemeljska dela za gradnjo bencinske črpalke, ki jo prebivalci Vinice in okoliških krajev sedaj močno pogrešajo. Črpalka naj bi bila zgrajena do prihodnje pomladi. (Foto: B. Podobnik) Vinica: spomin na hude boje V nedeljo bodo prebivalci Vinice slavili svoj krajevni praznik V nSdeljo bodo svoj krajevni praznik proslavljali prebivalci Vinice. Letos se sicer ne bodo mogli pohvaliti z novimi pridobitvami, vendar so si prav letos zadali toliko načrtov, ki so povsem realni, dc bodo, ko bodo uresničeni, čez tri, štiri leta povsem spremenili podobo Vinice. Prebivalci slavijo krajevni praznik v spomin na tridnevne borbe partizanov z Nemci in ustaši oktobra 1943. Sovražniki so takrat za vsako ceno hoteli priti na to stran Kolpe, partizani pa so iih dva dni uspešno zavračali. Sele tretji dan, ko so dobili okupatoiji nove okrepitve, se jim je prodor čez Kolpo posrečil. Sovražnikom je uspelo priti v Griblje in za hrbet partizanom. Požgali so 10 hiš v Sečjem selu in 6 na Vinici. To je bil eden od zadnjih sovražnikovih prodorov na Vinico. Prebivalci bodo praznik proslavili v nedeljo, 20. oktobra, s kulturnim programom. Priredili pa bodo tudi srečanje predstavnikov krajevne skupnosti in krajevnih družbenopolitičnih organizacij s predstavniki občinske skupščine in OZD in TOZD, v katerih so zaposleni občani vi-niške krajevne skupnosti. Pogovorili se bodo o nadaljnjem delovanju krajevne skupnosti ter o novem sistemu financiranja njene dejavnosti, v katerem naj bi prispevale za to vse delovne or- ganizacije, v katerih so zaposleni prebivalci določene krajevne skupnosti. Kljub temu da letos na Vinici niso naredili nič novega, pa so mnogo načrtovali. Bencinsko črpalko so pričeli graditi, sklenili pa so tudi dogovore ali pa se o njih še pogovarjajo o razširitvi osnovne šole, o gradnji novega vrtca, o gradnji poslovne stavbe, nadaljevali bodo elektrifikacijo in napeljavo vodovodnega omrežja, dogovarjajo se o možnosti, da bi postal viniški obrat „Novoteksa“ v začetku prihodnjega leta samostojna TOZD, prihodnjo jesen pa naj bi pričeli pri „Novoteksu44 graditi nove prostore, v katerih se bo lahko na novo zaposlilo 200 ljudi. V prihodnosti naj bi v sklopu „Novoteksa44 zgradili še obrat, v katerem bi se lahko zaposlilo okrog 100 moških. Razen tega zbirajo sedaj gasilci denar za gradnjo novega gasilno-prosvetnega doma, v katerem bodo lahko kulturne in družbene prireditve. Na Preloki so za Letos dovolj štipendij Štipendije v TOZD in občinskem skladu Podpisovanje samoupravnega sporazuma o štipendiranju v črnomaljski občini se bliža koncu. Večina OZD in TOZD je sporazume že podpisala, pri iniciativnem odboru za štipendiranje pa so se zbrale že tudi prve pro&ije dijakov in študentov, ki so zaprosili za štipendije iz bodočega občinskega solidarnostnega štipendijskega sklada. Pa tudi TOZD in OZD so za tekoče šolsko leto razpisale več novih štipendij kot v preteklih letih. Novi način štipendiranja bo omogočil študij tudi tistim mladim ljudem, ki doslej stroškov niso zmogli in zaradi tega tudi niso študirali. Vsi tisti, ki štipendije ne bodo mogli dobiti v TOZD in OZD, jo bodo lahko dobili, seveda če bodo izpolnjevali določene pogoje, iz občinskega solidarnostnega štipendijskega sklada. Tako bodo lahko študirali tudi tisti, ki so se odločili za poklice, kijih za sedai delovne organizacije še ne potrebujejo. OZD in TOZD so, če sklepamo po številu letos razpisanih štipendij, spoznale, da si lahko edinole s štipendiranjem zagotovijo potrebne kadre. Letos so TOZD in OZD ter samoupravne interesne skupnosti razpisale skupno 72 štipendij, od tega jih je gospodarstvo razpisalo 49. Nekaj štipendij, ki jih bodo podelile OZD in TOZD, je doslej še „pro-stih“, zato se lahko tisti, ki bi želeli štipendijo, še prijavijo. Največ štipendij bo podeljevala TOZD „Belt“, sledita pa „Iskra“ in „1MV“. Delovni ljudje bodo vsak mesec dajali za štipendiranje po en odstotek od bruto osebnih dohodkov; ta denar bodo uporabile TOZD in OZD za štipendiranje svojih štipendistov. 0,5 odstotka bruto osebnih dohodkov pa bodo odvajali v občinski solidarnostni štipendijski sklad. Za štipendije iz tega sklada je prispelo doslej že 70 prošenj, vendar jih še sprejemajo. Ce iz tega sklada ne bodo mogli štipendirati vseh prosilcev, jih bodo napotili v delovne organizacije, ki ne bodo dobile toliko štipendistov, kolikor so razpisale štipendij. B. PODOBNIK ČRNOMALJSKI DROBIR ODLIČNI PLESALCI S l'KtLO-KE - Folklorna skupina s Preloke, ki ohranja izvirne narodne plese, se je na nedavnem mednarodnem tekmovanju v Gorici odlično odrejala: v hudi konkurenci je osvojila irugo mesto. KAJ VERJETI? - Na Vinici sta na križišču, kjer se cesta odcepi proti Adlešičem, dva prometna znaka. Na prvem piše, da je do Adlešičev 16 km, „po mnenju44 drugega kažipota pa 19 km. i'KlUNI LOVCI - Marljivi lovci so lovsko kočo na Zežlju, ki bo lahko sprejela okrog 100 obiskovalcev, že spravili pod streho. Spomladi pa naj bi jo že odprli. OBLEDELI PREHODI - Kljub lemu da so v Črnomlju šele pred nedavnim obarvali prehode za pešce, so že močno obledeli. Zato se tistim, ki ne vedo točno, kje je kak prehod, kaj lahko zgodi, da ne bodo dali prednosti pešcem in si bodo tako „prislužili44 nič kaj milo ka- V // tak dom pričeli postavljati temelje. B. PODOBNIK Privlačne igre Starejšim ljubiteljem športa v Beli krajini in tudi drugod po Sloveniji Franc Moljk, ki je sedaj zaposlen v semiški „Iskri44, ni neznan. Ko je še študiral v Ljubljani, je bil zelo uspešen atlet med mladinci, član republiške in državne mladinske atletske reprezentance, republiški prvak v troskoku, drugi deseterobojec in drugi tekač na 300 metrov. Ko se je vrnil v Črnomelj, ni imel več možnosti za atletiko, zato se je posvetil treniranju rokometašic, ki so postale pod njegovim vodstvom celo republiške prvakinje. „Potem pa sem opustil treniranje, ker ni bilo pravega odnosa niti možnosti za športno aktivnost. Sedaj je seveda vse drugače, odkar se denar za šport zbira namensko.44 - Pri občinskem sindikalnem svetu ste predsednik komisije za šport in rekreacijo. Organizirate tudi delavske športne igre ... „Letos smo organizirali te igre že desetič zapovrstjo. In mislim, da bodo letos najbolj uspešne po kvaliteti in množičnosti. Predvsem zadnja je najbolj pomembna. Tekmovalci in tekmovalke se na igre pripravljajo dalj časa, vse ekipe imajo potrebno opremo. Čutiti je, da ljudje vse bolj spoznavajo, kako potreben je šport.44 - Koliko zaposlenih bo v teh igrah sodelovalo in v katerih panogah bodo tekmovali? „Tekmovali bodo v desetih športnih panogah, prijavilo pa se je 180 ekip iz 22 TOZD, OZD, sodelovali pa bodo tudi obrtniki. Skupaj bo nastopalo okrog I.500 zaposlenih. Omenim naj, da se je prijavilo tudi osem ženskih ekip.44 - Tekmovanje v malem nogometu je že končano. Menda je bilo za tekme veliko zanimanja? „Nogomet je igralo skupno 224 nogometašev, ki so odigrali 120 tekem; ogledalo si jih je II.450 gledalcev.44 Marljivi starešine V organizaciji Zveze rezervnih vojaških starešin v črnomaljski občini deluje 207 oficirjev in 548 podoficirjev. Organizacija delaje s skromnimi denarnimi sredstvi, saj ima letos na voljo le 25.000 dinarjev. Člani se sedaj aktivno pripravljajo na jesen-sko-zimsko sezono, v kateri naj bi uresničili celoten program svoje dejavnosti. Letos so rezervni starešine še posebej okrepili svojo dejavnost, zelo dobre rezultate pa je doseglo njihovo delovanje v pomoči odborom za SLO. Po vseh osnovnih organizacijah so letos že opravili predviden program idejnopolitične in praktične vzgoje. Letos so priredili tudi vrsto predavanj, sodelovali pa so tudi na taktično orientacijskem pohodu, ki je bil v Trnovskem gozdu in je štel za republiško prvenstvo. Črnomaljci so osvojili 14. mesto. Zelo dobro sodelujejo tudi s črnomaljsko vojašnico. B. B. Krasinec: Zapostavljeni smo! Republiška cesta je mnogokrat poplavljena - Je odstop rešitev? „Čutimo se zapostavljene, odrinjene in zavrzene. lega res msmo zaslužili! Med vojno smo mnogo storili za partizane. Sedemnajst življenj je darovala naša vas, 37 poslopij so nam zaradi naše pomoči naši vojski požgali Italijani. Sedaj pa so ljudje razočarani,“ je med drugim povedal Anton Pezdirc iz Krasinca. Zaradi ceste, šole in vodovoda se jeze občani. V Krasincu, ki leži med Gribljami in Podzemljem - to pa nepoučeni lahko ugotovi le, če vpraša domačine, saj kraj, kljub temu da je v njem Okrog petdeset hišnih številk, nima table - so najbolj jezni na tiste, ki so krivi, da 2,5 kilometra dolga cesta med vasjo in Podzemljem še ni prevlečena z asfaltom. „Letos mineva pet let, odkar plačujemo samoprispevek. Preden smo zanj glasovali, so nam obljubili, da bodo to cesto, ki je sicer republiška, asfaltirali. Pa saj se ne bi jezili, če cesta ne bi bila ob vsakem malo močnejšem nalivu poplavljena. Potok, ki teče ob njej, leži više kot cesta in ob dežju seveda takoj poplavi. Cesto bi morali dvigniti za kake pol metra, pa bi bilo konec težav. Čeprav je cesta republiška, bi nanjo najbrž že položili asfalt, če bi se kdo za to kaj brigal. Na občini namreč.44 „Sedaj imamo vodovod, ker nam je črnomaljska kmetijska zadruga dovolila, da smo se priključili na njeno omrežje. Vendar je to le začasna rešitev. Če bi šlo vse po načrtu, bi morali imeti že svoj vodo- vod. Za tega, ki ga imamo, smo s samoprispevkom zbrali občani v delu in denarju okrog 338 tisočakov. Tako smo dokazali, da smo tudi sami pripravljeni kaj dati,44 je povedal Anton Pezdirc. „2e spomladi sera odstopil kot delegat zbora krajevne skupnosti in kot član sveta podzemeljske krajevne skupnosti. Doslej me nihče ni vprašal, zakaj sem odstopil, niti za izpraznjeno delegatske mesto v delegaciji krajevne skupno* sti ni bilo nadomestnih volitev.44 B. PODOBNIK Pred vojno so občani sami čistili potok, zato ni tako hitro prestopil bregov. Sedaj pa pravijo, da jim za to delo nihče nič ne plača, pa tudi ljudi, ki bi delali, je v vasi premalo. Žato je bila pretekli teden na cesti tudi do pol metra visoka voda, v kateri je obtičal celo. avtobus. Po tej cesti vozi vsak dan 12 avtobusov. In ko je eden ostal v vodi, so ga iz nje vlekli štirje traktorji.. . Avtobusi pa morajo voziti, saj se po tej cesti samo iz Krasinca vozi na delo v Metliko in Črnomelj okrog trideset delavcev. Še več ljudem pa služi ta cesta za pot na delo iz sosednje hrvatske vasi Pravotina. Sindikati -enakovredno Priprave na bližnji kongres Kljub temu da novi predlog statutarnega dogovora, ki naj bi bil sprejet na kongresu slovenskih sindikatov, predvideva, da bo poslej ostalo osnovnim sindikalnim organizacijam več denarja od članarine, kot ga jej ostalo doslej, so člani metliškega sindikalnega plenuma, ki je pred dnevi potrdil predlog statutarnega dogovora, menili, da bo treba manjšim sindikalnim organizacijam v občini še naprej pomagati ne le moralno, pač pa tudi materialno. Razen o predlogu statutarnega dogovora, za katerega so menili, da ga morajo vse sindikalne organizacije sprejeti za svojega in ga dosledno uresničevati, ker bo le tako dosegel svoj namen, so na seji spregovorili tudi o osnutkih sklepov bližnjega 8. kongresa slovenskih sindikatov. Predvsem so podprli tiste predvidene sklepe, ki govore o tem, da bo sindikat spremljal izvajanje raznih samoupravnih sporazumov, skrbel za izvajanje in da bo odslej več pozornosti posvečal tudi rezultatom posameznih integracij. Menili so tudi, da bi moral sindikat nastopati pri vseh samoupravnih sporazumevanjih kot enakopraven partner drugim dejavnikom. Aktivisti sindikata v metliški občini so podprli tudi tiste osnutke sklepov bližnjega kongresa, ki govore o zavzemanju sindikatov za večjo produktivnost dela, delitve dohodka po delu in za to, da bo vsak večji dohodek plod večje produktivnosti, ne pa inflacije ali česa drugega. O vsem tem bodo člani sindikata v občini razpravljali do sredine oktobra. Medtem se bodo tudi dogovorili, o čem bosta na republiškem in zveznem kongresu sindikatov spregovorili njihovi delegatki. Za prvi kongres so izvolili Nado Lisak iz Kometa, za drugega pa učiteljico Mileno Kočevar. BRIGADA NA SUHORJU Jeseni 1944. leta je bila na Suhorju ustanovljena partizanska brigada, ki so jo sestavljali Italijani, imenovala pa se je „Fontanot44. Kljub temu da je brigadi podelila domicil izolska občina, bodo nekdanji borci proslavili 30. obletnico ustanovitve na Suhorju 20. oktobra. Zbor brigade bo pred spomenikom, nekdanji borci pa bodo ostali v Beli krajini dva dni. Bo sladkor »delal« vino? Grozdje, Ki je letos vinogradnikom zgnilo na trtah, bi dalo mnogo litrov vina. Jesensko deževje je, tako pravijo vinogradniki, povzročilo več Škode, kot pa bi jo močna toča v poletnem času. Razen ^tega, da bo grozdja manj, kot bi ga bilo ob lepem vremenu, pa bo obrano grozdje tudi slabše kvalitete. Pri marsikaterem vinogradniku bodo nakup škropiv, gnojil in vloženo delo veljali več kot bo iztržil za pridelek. Pet vinogradnikov v metliški občini je povedalo o letošnjem pridelku naslednje: MATIJA JARNEVIČ, Metlika: „Imam komaj sedem arov velik vinograd, ki pa je obnovljen. Gojim 280 trt kraljevine, metliške črnine, šentlovrenke, frankinje in žametne črnine. Grozdje pridelujem samo za domačo porabo, vendar bom letos pridelal vsaj 200 litrov manj vina, kot bi ga, če bi bilo vreme zadnje tedne sončno/1 ANGELCA JAKLIČ, Slamna vas: „Nekaj več kot 18 arov vinograda imamo. Kadar je dobra letina, pridelamo okrog 18 hektolitrov vina, letos pa ga bomo precej manj. Čeprav vinograda še nismo obnovili, običajno dobro rodi, letos pa bo pridelek mnogo slabši. Grozdje poka in gnije in je nasploh slabše kvalitete/4 MARTIN BAJUK, Radoviči: „Delavci so dragi, škropiva in gnojila še bolj, potem -pa jo zagode še vreme ... Res je vinogradnikov posel zelo tvegan. Na srečo imam manj trt kot včasih. Grozdje pridelujem le zase. Tudi v mojem vinogradu bo pridelek slab in manj kvaliteten kot v preteklih letih. Dež uničuje sladke jagode, ki gnijejo/4 BARA STARIHA, Metlika (vinograd ima v Draši-čih): „Gojim trte na 23 arih vinograda, ki sicer ni obnovljen, vendar rastejo v njem same plemenite vrste trt, hibridov pa ni najti. Grozdja ne bom prodajala, saj je cena, ki jo ponuja vinska klet, prenizka. Zato bom vino raje prodala svojim stalnim kupcem/4 JELKA REBA, Dol pri Suhorju: „45 arov vinograda imamo, vendar rodi trta zdaj le na 20 arih, drugi vinogradi pa so bili pred nedavnim obnovljeni. Letos bo slab pridelek. Dež je škodoval, ko so trte cvetele, dež škoduje sedaj, ko bi morale jagode zoreti. Kakih 1 .ooo litrov vina manj bomo pridobili, ker je grozdje zgnilo.44 Besedilo in slike: BRANKO PODOBNIK 5L SPREHOD PO METLIKI DEŽEVNA TRGATEV - Stalen dež prejšnjega tedna ni oviral ljudi, da ne bi kljub temu potrgali gozdja. Ljudje so trgali v blatu in pod dežniki. Bo pa zato kapljica toliko slajša. • ZLATA KOŠUTA - Na sejmu mode, ki je bil od 7. do 10. oktobra v Beogradu, je prejela „Beti44 za kolekcijo ženskega perila Zlato košuto, lepo priznanje za trud celotnemu kolektivu, posebno pa njenim kre-atorjem. SPLOŠNA PORABA - Ta po- nedeljek so predstavniki samoupra* nih interesnih skupnosti, družben*1 služb in upravnih organov ObS ra* pravljali o splošni porabi sredstev i leto 1974. Pogovarjali pa so se tu« o delu, ki poteka, in o bodočih n logah. OSTREJŠI UKREPI - Ostrcj*/ ukrepi (in kazni) za udeležence • prometu se poznajo tudi pri voZ?i po našem mestu. Vozniki so Pr.eVl ^ nejši in tudi toliko divjanja n» v videti. Bo pa red še veliko veep. jih bo nekaj potegnilo denar iz žep metliški tednik Velike skupnosti, malo ljudi Kako urediti financiranje KS? - Predlog za združevanje manjših KS »a* Pred kratkim je imela usklajevalna komisija za sprejemanje in pa le okoli 4.500. Le štiri KS med uresničevanje ustave pri občinskem komiteju ZK (kugo sejo, na kateri so ugotovili, da se je delovna skupina za krajevno in komu-®*hio samoupravo dogovorila za nadaljnje delo. Delovna skupina za samoupravno konstituiranje združenega dela in delovna skupina za ^nioupravne interesne skupnosti pa zaradi premajhne udeležbe na *jah nista sprejeli programov. Sestati se morata takoj. Ta mesec bo sklican tudi ie po-predstavniki OZD: ITAS, ‘RIKON, ZIDAR, AVTO, OPRE- i> . . *^, rt v Ui I\L/' m LIK. Na njem se bodo pogo-y°rili o oblikovanju TOZD. Do *°®ca meseca bo komisija za pre-fled statutov pri občinski skupščini Popravila skupno z oigani sindikata ^ročilo o pomanjkljivostih, na ka-„ f je naletela pri pregledovanju tatutov OZD in TOZD. ciranje KS. Predlog za fmanciranje pripravlja KS Kočevje. V dosedanjih razpravah je bilo ugotovljeno, da so skoraj vse KS zelo velike glede na ozemlje in majhne po številu občanov. Na podeželju so tudi v glavnem le še stari prebivalci. Pet KS v mestu in bližnji okolici ima preko 12.000 prebivalcev, ostalih 11 Ko so razpravljali o samoupravljajo v. krajevnih skupnostih (KS), so ***nili, da bo delovna skupina za «®Unaln° in krajevno samoupravo s svoji™ načrtom pomagala pri izdelavi statutov. Doslej ima-j* Predlog statuta izdelan le KS Ko-r'T® in KS Stara cerkev. Marsikate-. KS kadrovsko ni toliko močna, tet sama izdelala statut in SZni^a ^ga vprašanja. Zato bo UL pomagala pri reševanju ka-r®vskih zadev, ki nastajajo v zvezi s jjstituiranjem KS po novi ustavi, ^osebno pomembno ie tudi finan- 20 lat MELAMINA 39 priznanj zaslužnim septembra je kemična ovama MELAMIN iz Kočevja •javila pomemben jubilej, dvaj-^Uetnico obstoja. V veliki de-Jni hali MELAMINA so se ®tali pri svečanosti člani ko-,!v.a» predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine in Poslovni sodelavci. V kulturnem programu sta fP^elovala oktet Gallus iz Ljubke in pevski zbor gimnazije ^očevje. Direktor podjetja Sta-* Remžgar je orisal razvojno Pot podjetja, predsednik delavnega sveta Vinko Bojc pa je Razdelil priznanja 39 zaslužnim P0Sarneznikom v tovarni in beCn n^e’ Pre(^stavn^om druž-n°Političnih organizacij ter Preustavnikom posameznih de-''nih organizacij združenega ** v občini, ki so kakorkoli Pomagale pri razvoju podjetja. Članov kolektiva je prejelo Ogrado za 10-letno delo v pod-Berta Bižal, Rajko Vesel, iJUon Kovačič, inž. mr. Ivo e*elj in dipl. inž. Stane Remž-r. Pa za dvajset let dela v pod- predsedniku občinske skupščine Kočevje Savu Vovku predaja Vinko Bojc, predsednik delavskega sveta MELAMINA, priznanje za uspešno sodelovanje občinske skupščine z MELAMINOM. (Foto-F. Brus) Dolina še vedno umira Katero podjetje bo postavilo v Vasi-Fari obrat in tako pomagalo pri oživljanju te doline Že je preteklo mesec dni, kar se je pričel pouk na osnovni šoli Vas—Fara. Boli nas dejstvo, da je učencev vsako leto manj. Lani je bilo vpisanih še 133, letos pa obiskuje šolo le še 122 učencev. Ali nam res preti konec? Ali bo dolina resnično izumrla? Ali smemo to dovoliti? Vsi, ki se že dolga leta borimo za obstoj kraja, se vedno bolj raskrbljujoče sprašujemo: „Ali smo v tem boju resnično sami? Kje je širša skupnost, ki bi pomagala dolini zaustaviti propadanje oziroma pot v smrt? “ hu. F. BRUS Podjetja kočevske komune in širše Dolenjske, ali res ni nikjer nikogar, ki bi bil pripravljen postaviti obrat v naših krajih, da bi obdržali vsaj to mladino, ki obiskuje sedaj našo šolo? Marsikatera žena bi se zaposlila, marsikateri zdomec bi se vrnil. Cesta bo. Torej s prevozom ne bo težav! Krajevna skupnost Vas-Fara prav sedaj izvaja anketo o razpoložljivi delovni sili. Kmalu bomo vedeli, koliko nas je pripravljenih delati v domači dolini. Kostelci, ki ste se porazgubili po vsej Sloveniji, ali vas ne zaboli srce, ko se vozite mimo slepih, mrtvih oken in hiš, skozi zapuščene, žalostne vasi? Vsak po svoji možnosti bomo morali pomagati, da bo dolina zopet oživela! Zgubljeno še ni vse, a je zadnji čas, da nekaj ukrenemo. Še so možnosti, da naša prelepa dolina ob romantični Kolpi zopet zaživi. Pri tem pa nam morate vsi pomagati. M. VOLF DROBNE IZ KOČEVJA ba j. pE ~ Zima se že ponuja. Tre-t Pr*Praviti na dolgo in hudo licj«» , 0 narn obljubljajo vremen-H^ki- Pripraviti bo treba bju niCe za ptice. Želimo, da bi jih b° 0 ve^ kakor lani. Poskrbeti tudi za več raznovrstne <*, u ’ Posebno lojne pogače za sini-iiiejo naj bi postavili že pred k. | n'» da se jih bodo ptice privadi-Jiorej,Varovan‘i naJ bodo tako, da ne tosjJ 9° ptic mačke. Za to bodo Ji D*. P ' otroci osnovne šole in čla-^*yiw Va za vz8°j° i*1 varstvo ptic. naJ b' pripravili na r* tun Poskrbeti bo tre- »čnj j! ?a golobe, da se ne bodo Potikali po pročeljih hiš. ,,----“ Kazen temu, odvzem ^l4j dovoljenja onemu, to ie t>H)a v P°8ovor P° gostilnah m ^ • Na vse načine razpravljajo o to p , Vjak po svoje tolmači, ali ie fo, (j» e‘)n° ali ne. Vsi pa so si edi-PtiUi- *° varnostni organi strogo po-^ Ur !I* Pr*^el' uv«jati določila no-cdbe. Pred gostilnami je vse ArnLavtomobilov. Prenehalo je ve-ik flPrevaianje od lokala do lokala jg 1 SostUniCarji vedo povedati, sedaj stoči manj alkoholnih pi- ^ili^TEUSTI “ »Srečanje 74“ *** numizmatikov bo v •Op oktobra. Na teh raz-v tudi zbiralci iz Avstrije, •‘ht*yn*ic i*1 društvo „Košir** iz dvema zbirkama s po 36 U»tavnini' li*ti se bosta udeležila e dva člana kočevskega filate- lističnega društva. Razstava bo ocenjevalna. KOLEKCIONAR — Mesečni informativni časopis za zbiralce znamk in denarja je že izšel. To je novi mesečnik, ki ga izdaja MIGP „Privredni pregled*4 iz Beograda. Po vsebini prve številke je videti, da bo mesečnik strokovno in obveščevalno zelo dober in bo v veliko korist zbiralcem. OZIMNICA - Sindikalne podružnice nekaterih podjetij pridno skrbijo za nabavo cenejše ozimnice za svoje člane. Dobili so kakovostna ozimna jabolka in hruške. Nekateri so vzeli tudi grozdje. občan ~ -jjk vprašuje X > ^ r*. 'v/ KS ‘ V) / ' i v v /medved odgovarja - Kdo te je pa mahnil po glavi, da imaš tako buško? — Nihče. Le ko sem šel pod kostanjem, mi je priletelo v glavo poleno, s katerim so otroci zbijali na tla kostanje, ki jih prodajajo LEKU za zdravila. Tale prometni znak v Mozlju opozarja na nevaren vzpon ceste, v resnici pa tu cesta pelje strmo navzdol. (Foto: D. Kira-sič). GIBANJE PREBIVALSTVA V avgustu sta bila na območju matičnega urada Kočevje rojena dva dečka. Poročilo sc je pet parov. Umrli so: Vinko Benčina iz Kočevja, Trg zbora odposlancev 16, star 40 let; Marija Francelj, kmetoval ka iz Tržiča 5, stara 72 let; Jakob Osterman, kmetovalec iz Morave 9, star 59 let, in Marija Hren, kmetovalka iz Potiskavca 10, stara 77 let. NOVI POKLICNI VOZNIKI 14. septembra je pri ZSAM Kočevje končalo šolanje in uspešno opravilo izpite 26 novih kandidatov za poklicne voznike motornih vozil. Po izpitih so imeli zaključno slo- ‘ ‘ ^b. . pode priznanja in nagrade najboljšim slu- vesnost v hotelu PUGLED. Na niej so predstavniki združenja podelili Kočevske novice šateljcm in jim zaželeli srečno vožnjo. Novi šoferji so se poslovili od svojih predavateljev in se jim zahvalili za njihov trud oziroma prizadevanje. Predsednik šolsko-tehni-čne komisije pri ZSAM Kočevje, Jože Ponikvar, je v svojem prisrčnem in jedrnatem govoru med drugim opozoril, da bi bilo prav, če sc mladi vozniki včlanijo v ZSAM, ki jim bo nudilo vso pomoč v življenju ter na delovnih mestih. V. ILC temi enajstimi imajo nad 500 prebivalcev. Zaradi vsega tega nastajajo velike težave pri kadrovanju v vodstva KS, pri financiranju, pri izdelavi stvarnih delovnih programov itd. Vsega tega same KS ne bodo mogle rešiti, zato jim morata pomagati občinska skupščina in občinska organizacija SZDL. Nekateri še predlagajo, naj bi se posamezne manjše KS združile v večjo, na primer KS Stara cerkev, Polom in Stari Log, pa spet KS Predgrad in Vimolj, nadalje še KS Dolga vas, Livold in Mozelj. Vendar predlogi za druževanje doslej med občani niso naleteli na za dovoljivo razumevanje. J. PRIMC < M'« ► \ i.f p ftl 2' $ a t t at* M M" * Med vajo „Jesen 74“ je bilo po vaseh tudi več partizanskih mitingov in drugih prireditev, na katerih sc nastopali pionirji, mladina, vodje SLO in pripadniki partizanski enot. Na sliki: z mitinga pri Sv Gregorju. (Foto: J. Primc) Ljudstvo pogosti le svojo vojsko »Plavega« ali sumljivega posameznika in skupine je čakal prezir ,»Zapiši, da se naša partizanska enota zahvaljuje prebivalcem vasi Grčarice in Hrib, ker so nam v najtežjih trenutkih vaje Jesen 74 odprli domove in nas sprejeli za svoje,“ mije povedal Ivan Brudar-Žan, rezervni oficir, ki je med vajo imel na skrbi moralno-politično delo v eni izmed partizanskih enot. na‘. Sprejeli so me sovražno, . ker so vsi sumili, da sem plavi. Nihče ni spregovoril z menoj, le „Vaja je bila zaradi neprestanega dežja in snega naporna. Vaščani so nam, potem ko so se prepričali, da smo njihovi, rdeči, dali čaj, kavo, žganje, hrano, vse zastonj. V svoje hleve so spravili naše konje. Dali so nam drva, da smo lahko kuhali. Vse, Šestdeset let gasilec Anton Šobar 70-letnik 19. oktobra pred 70 leti so prinesle rojcnice na svet Antona Sobarja iz Ribnice, daleč okrog znanega gasilca. Tovariš Sobarje začel delovati v gasilstvu, ko mu je bilo 11 let. Takrat se je vključil kot gasilski naraščajnik v komaj ustanovljeno vaško gasilsko stražo v občini Dane. Leta 1913 je sodeloval pri gašenju požara v vasi Breg, ki je upepelil dvanajst stanovanjskih in gospodarskih poslopij, nato pa dve leti kasneje, ko je katastrofalen požar upepelil Mlako pri Ribnici. Razumljivo je, da je naš slavljenec sodeloval tudi v številnih drugih akcijah pri gašenju požarov v bližnji in daljni okolici. Tovariš Sobar je sodeloval pri ustanovitvi Prostovoljnega gasilskega društva Dane leta 1932. Društvo se je 1945 preimenovalo v PGD Bukovica. Anton Sobar je' bil poveljnik PGD Dane in PGD Bukovica od 1932 do 1956. Vrsto let je bil član okrajne gasilske župe Kočevje in se na sejah večkrat spoprijel zaradi nacionalne nestrpnosti s kočevskimi Nemci, člani župe. Med vojno je bil zaradi pripadnosti narodnoosvobodilnemu gibanju aretiran in interniran v italijanskih taboriščih. Med vso vojno je po svojih možnostih pomagal narodnoosvobodilnemu gibalu. Anton Sobar je nosilec številnih gasilskih odlikovanj, med njimi tudi Gasilske zveze Jugoslavije. Anton Sobar, 70-letnik Delo Antona Sobarja v povojnem obdobju je bilo izredno razgibano. Takoj po ustanovitvi okrajne gasilske zveze Kočevje je bil izvoljen za njenega predsednika in opravljal to funkcijo vse do ukinitve, to je do 1956. Nato je bil nekaj let pomočnik poveljnika OGZ Ljubljana. Imel je še druge pomembne funkcije, med drugim poveljnika občinske gasilske zveze Ribnica, kar je še sc-dajb Sobar je med ljudmi in posebno med gasilci izredno priljubljen in spoštovan. Z dušo in srcem je zapisan gasilstvu, kar je že sto in stokrat dokazal na ta ali oni način. Tovariš Tone, v imenu vseh gasilcev iz ribniške občine iskrene čestitke za tvoj osebni praznik z iskreno željo: še mnogo zdravih let! KARELORA2EM kar smo potrebovali, smo dobili pri njih. Še sami so nas spraševali, če kaj potrebujemo. Sprejeli so nas na svoje domove na prenočevanje. Res smo se počutili kakor vojska našega ljudstva. Zato se vaščanom tudi v imenu vseh pripadnikov naše enote najlepše zahvaljujem/4 I'otem pa je nadaljeval: „Vendar naj povem, da smo bili vse te skrbi in nege deležni šele, ko so se ljudje prepričali, da smo naši, rdeči. Ko sem taval po dežju in snegu, da bi prišel v Grčarice, sem ustavil avto. Voznik mi je dejal, naj pokažem karton. Ker ga nisem imel, me ni vzel v avto. Potem sem v dežju in snegu, ves premočen in premražen, pritaval v Grčarice. Nihče me ni hotel poznati, me slišati, mi pomagati, ker nisem imel Jcarto- Ivan Brudar: „Ljudje so nas tako lepo sprejeli, da smo se res počutili kot vojska našega ljud-stva.“ (Foto: J. Primc) neki pes me je oblajal, ko sem se tresel sredi Grčaric tako osamljen kot še nikoli doslej in mi je prišlo, da bi se zajokal... Res, težko bi bilo napadalcu! Hiše in srca prebivalcev pa so se odprla šele, ko smo jim dokazali, da smo naši, rdeči.“ J. PRIMC 1 Obilno deževje „ spremenilo Dolenjevaško polje v jezero. Marija Kos, kmetica iz Dolenje vasi, je povedala, da so pesa, zelje in koruza popolnoma uničeni. Tudi detelja in otava na ostmicah sta zaradi moče pričeli gniti. Na fotografiji: Marija Kos pred svojo njivo, ko je voda že upadla. (Foto: F. Brus) 0RTNEŠKI POROČEVALEC kdaj Čakalnica „pri ro- KAH“? - V Žlebiču na križišču, ali po starem „Pri rokah**, je močan promet. Na zvezo proti Loškemu potoku, Dragi, Ljubljani in Kočevju ?aka vedno dosti potnikov. V slabem vremenu iščejo zavetje.pred padavinami in soncem kjerkoli. 2e dolgo obljubljene in nujno potrebne čakalnice še vedno ni. Lokacij je tam okoli na pretek. Zima je tu, mi pa kar odlašamo. Zmrzujejo ne le odrasli potniki, izletniki in turisti, ampak tudi šolska mladina. OPOMIN TRIKONU - V ortne-škem skednju ima kočevski TRI-KON skladišča. Veseli smo tega, žalosti pa nas, da ne skrbijo tudi za lep videz. Po vsakem uskladiščenju ostane pod skednjem raztrgana, razmetana in umazana embalaža. Leži Še daleč naokoli, kot da bi jo kdo nalašč načrtno razmetal in pohodil. Srečal me je neznanec in mi kar z jezo zabrusil: „Malo lepše bi lahko imeli v vašem drevoredu!“ To ni ne nam ne TRIKONU v čast. TEDEN VOJSKE - V tednu „vojskovanja** je bil Ortnek pust. Cesta skozi Ortnek, ki je vedno ži- vahna, je bila zdaj prazna. Na vzpetinah je -bilo slišati pokanje, pri nas pa, kot bi vse izumrlo. Naša mladina je bila pridna in drzna, saj je vsepovsod in-ob vsakem vremenu trosila gesla in letake ter pisala po hišah razna bodrila. Vsak vojak, ki se je po sili razmer zatekel v naše domove, je bil previdno in, če je bil rdeč, prijateljsko sprejet. V nedeljo je Ortnek spet oživel. V. P. občan vprašuje odgovarja - Zakaj so pa tisti miličniki, ali kaj so že bili, tako bežali iz Francetove koče? So jih med vojno presenetili — Ne, sršeni! ,,plavi* REŠETO SCHIEDEL — YU — Kamin, dimnik štl 1 v Evropi GRADNJA ŽALEC vsak četrtek DOLENJSKI LIST Ljudje v samoti gozdov Najvarneje je v domači hiši in pri materi Stojičevi, ki skrbi za mladino ves dolgi dan, ko so očetje na delu globoko v gozdovih. Nekaj višje od prve hiše stoji druga, večja in zidana. Tudi v tej najdemo samo ženske in otroke, ki veselo skačejo okoli po- travi, za njimi pa se podi majhen prašiček. Svinja jih je povrgla toliko, da zanj ni bilo prostega seska, pa so ga vzeli ljudje v svojo oskrbo. V stavbi živi več ljudi, najbolj zgovorna pa je gotovo Kata Filipovič. Pred štirimi leti jo je mož, ki sicer že deseto leto dela v roških gozdovih, pripeljal s seboj. Sprva se nikakor ni mogla navaditi na življenje sredi gozda. Prišla je pozimi in strašen mir ter puščoba sta jo tesnila, bala pa se je tudi divjih živali. Potem seje le privadila. „Mlada sem,“ je povedala Kata Filipovič, „zato grem rada z možem kdaj na kakšno veselico, če čas in delo dopuščata. Ženske in otroci večkrat pomagamo možem, seveda z lažjim delom, kot je sekanje podrasti in grmičevja, v glavnem pa se ukvarjamo z gospodinjstvom in rejo domačih živali. Zadnje čase premišljamo, ali bi zgradili hišo v dolini in se za zmeraj naselili v Sloveniji.44 Prebivalci samotnega naselja so torej kar zadovoljni z življenjem na gozdni jasi. Toliko slavljenih pridobitev mestne civilizacije ne pogrešajo, žele pa si, da bi nekega dne tudi pri njih posvetila luč, ki bi jo napa jala elektrika. „TEŽKO JE BILO" Ko smo se po vijugastih cestah vračali, smo srečevali spravljevalce lesa, ki so s svojimi konjički vlekli debla iz mraku stoletnih gozdov, slišali smo brnenje žage, pod katero so padale visoke smreke, ves gozd je odmeval od dela pridnih rok. Na cesti smo se ustavili ob skupinici cestarjev. Bili so nekdanji sekači Gustel Gril, Anton Avguštin, France Struna in Rudi Zamida. Povedali so, da skrbijo za cesto iz zdravstvenih razlogov; dolgotrajno delo z motorno žago jim je nakopalo poklicno bolezen. Takrat še niso vedeli, da se to lahko zgodi, zato so brez prestanka tudi po več ur žagali. „Čeprav je bilo delo včasih zelo težko, še posebno takrat, ko ni bilo motornih žag in smo po cele tedne preživeli v gozdu kar pod streho iz listja in smrečja, bi se prav rad vrnil med se- kače, če bi mi dopuščalo zdravje,44 je dejal Gril. Življenje v gozdu mu je vtisnilo v srce ljubezen do narave. Tudi Avguštin, ki so mu hlo-di zlomili nogo ter se je znašel med cestarji, je izrazil željo, da bi spet delal kot sekač pod go-sto streho stoletnih dreves. SAMOTO .PREGANJA DELO Ure, ki smo jih preživeli ljudmi, katerim večji del življenja poteka v roških gozdovih’ so nam prinesle spoznanje, d® človek lahko živi tudi brez mestnega vrveža. Žive umirjeno in delavno. Na vprašanja o samoti skoraj niso znali odgovoriti, kajti zanje je prva stvar delo-In pri delu ni nikoli dolgčas. Besedilo: JOŽE SIMČIČ Foto: M. MARKK1J Tu je doma spokoj in večni mrak. Toda tudi tu sta doma človek in delo; stoletni mir zazveni od brnenja žag in drevesa padajo ... PROSTA DELOVNA MESTA KOMUNALNI SERVIS KRANJ TOZD komunala Kranj, Mladinska 1 OBJAVLJA 16 PROSTIH DELOVNIH MEST ZA DELAVCE V JAVNI SNAGI IN PRI VZDRŽEVANJU CEST NA OBMOČJU OBČINE KRANJ. Samske sobe so zagotovljene. Osebni dohodek od 1.750,00 din do 2.200,00 din in pripadajoči dodatek na delovne izkušnje po samoupravnem sporazumu v komunalni dejavnosti. Kandidati naj pošljejo ponudbe na naslov: Komunalni servis Kranj, TOZD komunala. Mladinska 1 — odbor za medsebojna razmerja. Objava velja do zasedbe delovnih mest. PROSTA DELOVNA MESTA! ŠOLSKI CENTER ZA GOSTINSTVO NOVO MESTO, razpisuje prosti delovni mesti: 1. FINANČNEGA DELAVCA V KNJIGOVODSTVU 2. KVALIFICIRANEGA KUHARJA - KUHARICE Pogoji za delovno mesto pod 1: srednja ekonomska šola ali tej ustrezna šola ali nepopolna srednja šola in 5 let prakse. Pogoji za delovno mesto pod 2: gostinska šola in 1 leto prakse. Osebni dohodki po samoupravnem dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Nastop službe takoj. INTERTRADE podjetje za mednarodno trgovino Ljubljana, Moše Pijadejeva 29 TEMELJNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA, Zastopstvo IBM OBJAVLJA prosto delovno mesto s polnim delovnim časom za nedoločen čas DP TEHNIKA za vzdrževanje IBM sistemov z delovnim mestom v Novem mestu POGOJI: elektrotehnična srednja šola — šibki tok, znanje angleškega jezika, urejena vojaška obveznost, starost do 27 let. Kandidati, ki se bodo prvič zaposlili, bodo pridobili lastnost delavca pripravnika. Kandidatom s prakso bo določeno poskusno delo. Kandidati, ki bodo izpolnjevali predpisane pogoje, bodo pred izbiro testirani po posebnih IBM testih. Povabljeni bodo na razgovor, kjer jih bomo seznanili s pravicami in dolžnostmi delavca v temeljni organizaciji združenega dela. Kandidatom, ki bodo pridobili lastnost delavca, nudimo dopolnilno izobraževanje v specializiranih IBM šolah. Prijave z dokazilom o šolski izobrazbi in kratkim opisom dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov: INTERTRADE, podjetje za mednarodno trgovino, 61000 Ljubljana, Moše Pijadejeva 29, kadrovska služba, v 15 dneh po dnevu objave. VALVASORJEVA KNJIŽNICA IN ČITALNICA KRŠKO razpisuje prosto delovno mesto KNJIŽNIČARJA oz. VIŠJEGA KNJIŽNIČARJA za določen čas. Pogoji: srednja oz. višja šola z opravljenim strokovnim izpitom za knjižničarja. Kandidati naj se javijo v 15 dneh po dnevu objave tega razpisa razpisni komisiji pri Valvasorjevi knjižnici in čitalnici Krško. Temeljna organizacija združenega dela „Podturn44 gozdnega gospodarstva iz Novega mesta upravlja na Rogu s 6.600 hektaiji gozdov. Vsako leto spravijo iz kočevskih hribov okoli 3.600 kubnih metrov lesa za potrebe industrije. Kolektiv šteje 111 članov, predvsem domačinov iz okolice, nekaj pa tudi delavcev iz drugih republik. Delo s sečnjo, prevozom in pripravo lesa je že samo po sebi težavno, zahteva pa tudi, da delavci prežive svoj delovni čas v „tovarni44 narave, v odmaknjenih krajih širnih roških gozdov. lo in z dela vozijo. Skrajšali smo delovni čas, storilnost pa se je povečala. Dohodki delavcev so dokaj visoki, saj znaša povprečna plača 2.500 dinarjev. Skrbimo pa tudi za nadaljnje strokovno izobraževanje delavcev ter za njihovo razvedrilo. Delav-:em iz drugih republik omogočimo vsako leto dvakrat brezplačen prevoz do doma, kar si lajbolj želijo. Radi pa gredo tuli na razne prireditve.44 la s Pogorelca v Dolenjske Toplice, zato jo bomo poslali k moževim staršem v okolico Prijedora. Najbolje bi seveda bilo, ko bi dobili stanovanje v bližini Dolenjskih Toplic. Kljub temu pa se ne morem preveč pritoževati, saj ne živimo povsem odrezani od sveta. Poslušamo transi-storski radio, beremo časopise ... RADI BI ELEKTRIKO ŽENSKE IN OTROCI Na Pogorelcu, Daleč hribu in Podstenicah prebivajo listi gozdni delavci, ki so v Slovenijo pripeljali svoje družine. Ko smo se v poletni vročini ustavili na veliki gozdni jasi Pogorelec, smo našli v hišah samo ženske in otroke, njihovih mož in očetov ni bilo; globoko v hladnih gozdovih so opravljali svoje de- lo. Otroci so prenehali z igro in se umaknili za materin predpasnik, koder so nas z mešanico strahu in radovednosti opazovali. Ne zgodi se prepogosto, da bi se na samotni jasi ustavili neznani ljudje. Milka Stojič, žena gozdnega delavca Dušana in mati dveh otrok, je povedala, da ji je na Rogu všeč in da nič ne pogreša mestnega življenja. „Nikoli mi ni dolgčas, vedno imam dovolj dela z gospodinjstvom.44 In res je dela dovolj. Poleg gospodinjskih opravkov in dela z otroki skrbi še za številne domače živali: kravo, prašiče, kokoši. Tako imajo mleko, jajca in meso kar pri roki, ostala živila pa občasno kupujejo v Dolenjskih Toplicah, kamor se odpeljejo s svojim avtomobilom. Večje težave so samo z otroki. Dokler še ne hodijo v Šolo, jih življenje v gozdni samoti toliko ne prizadeva, ko pride čas za učenje, pa ne morejo ostati na Rogu. „Dragana bo morala kmalu v šolo,44 je zaskrbljeno rekla Stoji-čeva. „Nemogoče je, da bi hodi- Delovne razmere in življenje vodja TOZD Podturn inž. Slav- gozdnih delavcev so se v zadnjih ko Klančičar. „Prej so živeli ves letih zelo izboljšali,44 je povedal teden v gozdu, zdaj pa se na de- PROSTO DELOVNO MESTO! PZ„VEKTOR" TOZD tovorni promet LJUBLJANA, ŠMARTINSKA 104 objavlja prosto delovno mesto PROMETNIKA v poslovalnici Novo mesto Od kandidatov pričakujemo, da bodo izpolnjevali naslednje pogoje: — končana srednja šola prometne smeri ali druga srednja šola ekonomsko-komercialne smeri, — zaželene so delovne izkušnje s podiočja poslovanja v cestnem transportu, — za moške, da imajo odslužen vojaški rok. Za navedeno delovno mesto predvidevamo 2-mesečno poskusno delo. Kandidati naj poSljejo ponudbe na naslov PZ „VEKTOR", TOZD tovorni promet, Ljubljana, Šmartinska 104, najpozneje 10 dni po objavi. pravi naslov za denarne zadeve ker smo naše poslovne enote prek terminalov povezali z našim elektronskim računskim centrom, poslujemo še hitreje, učinkoviteje in zanesljiveje; zdaj imamo se več časa, da prisluhnemo vsaki vaši želji j/O ljubljanska banka PROSTA DELOVNA MESTA! KMETIJSKA ZADRUGA „KRKA", NOVO MESTO, vabi sodelavce in razglaša prosta delovna mesta za: 1. DVA KNJIGOVODJA (za delo v finančnem sektorju skupnih služb), 2. PRODAJALCA (za delo v trgovini Birčna vas), 3. MESARJA (za delo v Novem mestu), 4. PRODAJALCA (za delo v trgovini Brusnice). Poleg splošnih pogojev za sprejem na delo veljajo še naslednji pogoji: a) za delovni mesti pod 1.: ekonomska srednja šola z dveletno prakso v finančnem knjigovodstvu; b) za delovno mesto pod 2.: KV delavec mešane trgovske stroke. Na razpolago družinsko stanovanje; c) za delovno mesto pod 3.: KV mesar; č) za delovno mesto pod 4.: KV delavec mešane ali tehnične trgovske stroke. Kandidati naj vložijo pismene prijave ali se zglasijo osebno v kadrovski službi. Razglas velja do zasedbe delovnih mest. ____________________________________________________ KRKINE NAGRADE! KRKA farmacevtika, kemija, zdravilišča SVET SKLADA KRKINIH NAGRAD razpisuje NAGRADO KRKE ZA LETO 1975 za dijake srednjih šol na Dolenjskem Namen nagrade KRKE je spodbuditi dijake k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. TEME: 1. Ekstrakcija aktivnih snovi 2. Struktura bolnikov in gostov v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah in njen vpliv na razvoj zdravstvene dejavnosti v obojih toplicah 3. Kulturni spomeniki v Novem mestu 4. Razvoj gospodarstva v občini Novo mesto 5. Varstvo okolja v Novem mestu 6. Preusmerjanje kmetijstva v novomeški občini 7. Modernizacija vinogradništva v novomeški občini 8. Kandijski most — ozko grlo v prometu POGOJI: Na razpis se lahko prijavijo dijaki vseh srednjih šol na Dolenjskem. V nalogi morajo biti navedeni viri in uporabljena literatura, naloge morajo biti tipkane in vezane. Kandidati morajo poslati svoje naloge v 3 izvodih najkasneje do 5. aprila 1975 na naslov: „KRKA", farmacevtika, kemija, zdravilišča, Novo mesto, Sklad Krkinih nagrad Cesta komandanta Staneta 19 68000 Novo mesto Materialni stroški bodo nagrajencem povrnjeni. Imena nagrajencev bodo javno objavljena. Nagrajene naloge so last podjetja. Avtor ima pravico nalogo objaviti, mora pa obvezno navesti, da je bila nagrajena z nagrado „KRKE". NAGRADE: 1. NAGRADA 2000 din 2. NAGRADA 1800 din 3. NAGRADA 1600 din Nagrajene naloge lahko svet Sklada Krkinih nagrad odkupi. Slavnostna podelitev nagrad bo v aprilu ali maju 1975. Za podrobnejše informacije pišite na Svet Sklada Krkinih nagrad, Izobraževalni center KRKE. PROSTA DELOVNA MESTA IZVRŠILNI ODBOR SKUPŠČINE SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE KOČEVJE po pooblastilu skupščine razpisuje naslednja prosta delovna mesta tajništva stanovanjske skupnosti: 1.) SEKRETARJA 2.) RAČUNOVODJE 3.) ADMINISTRATORJA. Pogoji pod 1): — visoka izobrazba in najmanj 3 leta prakse na vodstvenem delovnem mestu ali — višja izobrazba in najmanj 4 leta prakse na vodstvenem delovnem mestu ali — srednja izobrazba in najmanj 5 let prakse na vodstvenem delovnem mestu. Prednost pri izbiri imajo kandidati z izobrazbo ekonomske, pravne in gradbene smeri. Pogoji pod 2): — srednja izobrazba in najmanj 4 leta prakse v finančni službi. Kandidati morajo imeti poleg pogojev, navedenih pod točko 1) in 2), organizacijsko sposobnost in moralno-politične kvalitete. Pogoji pod 3.): — dokončana administrativna šola z dobrim znanjem strojepisja. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa v 15 dneh po dnevu objave na naslov: Občinska skupščina Kočevje — izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje. Na ovojnici naj bo oznaka „Prijava za razpis". Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje TEDENSKA Četrtek, 17. oktobra - Ignac Petek, 18. oktobra - Luka Sobota, 19. oktobra - Etbin Nedelja, 20. oktobra - Irena Ponedeljek ,21. oktobra - Uršula Torek, 22. oktobra - Zorislav Sreda, 23. oktobra - Severin Četrtek, 24. oktobra - Feliks LUNINE MENE 23. 10. ob 02.53 prvi krajec 1LJ BRESTANICA: 19. in 20. 10. italijanski barvni film „Max in tatovi". BREŽICE: 18. in 19. 10. ameriški barvni film „Nepoznani je prišel z dežjem“. 20. in 21. 10. francoski barvni film „Holandska veza“. 22., 23. 10. italijanski barvni film „Prijateljica". ČRNOMELJ: 18. 10. ameriški barvni film „Škorpijon ubija“. 20. 10. ameriški barvni film „Rdeči ba- ron“. 23. 10. ameriški barvni film „Lopov, ki je prišel na večerjo". KOSTANJEVICA: 20. 10. angleški barvni film „Viva Pančo Vilfa“. KRŠKO: 19. in 20. 10. italijanski barvni film „Črni dan za strelca". 23. 10. ruski barvni film „Osvoboditev Evrope" 4. del. MIRNA: 19. in 20. 10. „Solo". METLIKA: od 18. do 20. 10. angleški barvni film „Strah v noči" in ameriški barvni film „Tom in Djeri - velika parada". 23. in 24. 10. japonski barvni film „Tajni agent 101". NOVO MESTO: od 18. do 20. 10. ameriški barvni film „Avanturisti". 20. in 21. ameriški barvni film „Vesele zgodbe". Od 22. do 24. 10. ameriški barvni film „Ljubila sem sleparja". RIBNICA: 19. in 20. 10. ameriški barvni film „Katarina velika". SEVNICA: 19. in 20. 10. ameriški barvni film „Samson in Dalila". 23. 10. angleški barvni film „Divji mesija". ŠENTJERNEJ: 19. in 20. 10. „Naši sorodniki". TREBNJE: 19. in 20. 10. ameriški barvni avanturistični film „Boter". SLUŽBO DOBI MIZARSKEGA pomočnika za stavbena dela sprejmem takoj. Stanovanje in hrana lahko v hiši. Černi-lec Janko, Strahinj 23 - NAKLO pri Kranju. VAJENCA sprejmem v uk za previjanje elektromotorjev. Telefon (061)310-119. ČEVLJARSKO prešivalko in vajenko sprejmem takoj. Čevljarstvo BOUTIQUE, Vodeb, Ljubljana, Šuštarski most, telefon 22-613. IŠČEM natakarico za gostilno v Metliki. Plača dobra, hrana in stanovanje v hiši. Naslov v upravi lista (2456/74). ISČbM gospodinjsko pomočnico za varstvo treh otrok. Možna tudi zaposlitev po dogovoru. Ignac Kastelic, Zaloška 6, Ljubljana. GOSPODINJSKA POMOČNICA, samska, srednjih let ali tudi starejša, dobi delo pri manjši, dvočlanski družini. Zagotovljeno stanovanje in hrana, ostalo po dogovoru. Lahko je tudi v rednem delovnem razmerju v popoldanski izmeni. Ponudbe pošljite upravi Dolenjskega lista pod „PRIJETEN DOM". GOSTILNA SENICA, SENOVO, zaposli takoj kvalificirano natakarico ali pošteno dekle, ki ima veselje do gostinstva. Stanovanje in hrana preskrbljena. IŠČEMO vestno dekle za varstvo 3-letne deklice. Poleg plače, hrane in stanovanja nudimo možnost večernega šolanja. Rajko Lušnic, Zaloška 92 B, Ljubljana. SLUŽBO IŠČE V VARSTVO vzamem v dopoldanskem času v Novem mestu otroka od 2 let naprej. Naslov v upravi lista (2462/74). STANOVANJA ODDAM opremljeno sobo dvema fantoma. V Brezov log 15, Novo mesto. MAMICA s 6-letnim sinkom išče kakršnokoli stanovanje. Ponudbe pod „NUDIM PREDPLAČILO". OGREVANO sobo oddam samskemu fantu. Naslov v upravi lista (2497/74). SAMSKEMU oddam opremljeno centralno ogrevano sobo s souporabo kopalnice. Cesta herojev 33a. Motorna vozila 1'KODAM avto Zastava 750, letnik 1969. Bevc Milka, Globočdol 3 -Mirna peč. UGODNO PRODAM fiat 850, letnik 1970. Šinkovec, Ločna 33, Novo mesto. PRODAM FIAT 750. Glavič, Trdinova 5, Novo mesto. PRODAM FIAT 750. Cena 7.500 din. Ramuta, Osojnik 1 pri Semiču. UGODNO prodam fiat 1300 z novim motorjem. Franc Dornik, CKŽ 40, Krško, telefon 71-382. Ogled možen vsak dan. PO ZELO UGODNI ceni prodam dobro ohranjen traktor Deutz D 30, 28 KS, s koso in plugom. Ivan Zokalj, Krška vas 102. ZARADI odhoda k vojakom ugodno prodam volkswagen 1200, letnik 1956, registriran do julija 1975. Igor Kadunc, Roje 8, Šentjernej. TRAKTOR PASOALI 15 KM, prikolica na diferencial, priključek za vožnjo dolžine, v zelo ohranjenem stanju ugodno prodam. Krese, Šalka vas 19, Kočevje. PRODAM FIAT 750, letnik 1969, dobro ohranjen in v voznem stanju. Grivec (pri Šprajcu), Lamutova 10, Novo mesto. UGODNO PRODAM zastavo 750, letnik 1974. Rastko Zajc, Trebnje, Rimska 1. AUDI 80, četvero vrat, radio, 51.000 km, in Zaporočca 1.100 ccm, 8.000 km, oba registrirana do septembra 1975, prodam. Anton Baškovec, 68270 Krško, CKŽ 87, telefon (068)71-252. PRODAM FIAT 750, letnik 1973, prevoženih 6.000 km. Janko Vide, Šenjošt 1, Stopiče. ZARADI SELITVE < prodam fiat 1300. Ogled vsak dan od 15. ure dalje na Mestnih njivah, blok 9, Novo mesto, pri Tramtetovih. PRODAM traktor 18 KS Deutz v dobrem stanju. Naslov v upravi lista (2457/74). UGODNO prodam fiat 850 special, letnik november 1969. Ogled: Invalidski dom, Dol. Toplice. PRODAM FIAT 850 šport, letnik 1970. Vladimir Janc, Lešnica 6, Otočec. PRODAM škodo, letnik 1967. Dol. Toplice 137, novo naselje. UGODNO prodam fiat 750 lux, letnik 1972. Martin Malerič, Vojna vas 16, Črnomelj. AMI 8, letnik 1970, prodam po zelo ugodni ceni. Zajc, Loška vas, Dol. Toplice. AVTO NSU prinz 1200, letnik 1970, ugodno prodam. Peterlin, Volčičeva n. h. ali tel. 22-612. PRODAM PRODAM spalnico z vložki. Tinca Berkopec, Šmihelska cesta 2, Novo mesto. UGODNO prodam nov mlin za mletje jabolk in trofazni hidrofor (130 1). Ciril Pompe, Trška gora 27/a, 68270 Krško. KOKOSI, primerne za nadaljnjo rejo ali za zakol, prodam po ugodni ceni. Nabavite jih lahko na Pakem št. 2, p. Borovnica, telefon 74-268. POTAPLJAČI, POZOR! Prodam skoraj novo neoprensko obleko 3 mm št. 3. Naslov v upravi lista. PRODAM jedilni in semenski krompir igor po 1,00 din in telico, 8 mesecev brejo, ali po izbiri. Zer-javka 9, Smlednik, Kranj. PRODAM 500 kosov rabljene strešne opeke po ugodni ceni. Črnomelj, Semiška 2. UGODNO prodam skoraj novo termoakumulacijsko peč AEG 5 KW. Naslov v upravi lista. PRODAM rezervne dele za fiat 750, motor, menjalnik, Šipe in tovorno prikolico. Tomaž Potočar, Velika Bučna vas 35, Novo mesto. PRODAM magnetofon Sanyo, štiri steze, dve hitrosti, brezhiben. Cejan, Zagrebška 6, Novo mesto. UGODNO PRODAM dobro ohranjeno kompletno spalnico in kombinirano omaro, oboje orehov furnir. Vprašajte na Šolski ul. 6, Novo mesto, telefon 21-609. V KRŠKEM prodam hiio, primerno za obrt ali poslovne prostore ter lokale. Ponudbe pod „ELEKTRARNA". PRODAM kasetni tranzistor Standard za 2.600 din, električni šte- dilnik za 70U din, električni šivalni stroj za 1.850 din, akvarij (160 litrov) za 2.500 din, šotor (dnevni prostor, kuhinja, spalnica, baldahin) za 1.900 din, prenosni televizor Junost-S z garancijo za 2.550 din, dve Michelin gumi 155-13 za 800 din, zimske gume 600-13 za 900 din in zložljivo posteljo 180 x 180 za 1.500 din. Naslov v upravi lista (2464/74). UGODNO prodam manjšo dnevno sobo. Amalija Kuzma, Kočevje, Ljubljanska cesta 26a. PRODAM raztegljivi kavč po ugodni ceni. Ilijevič, Nad mlini 21, Novo mesto. PO UGODNI CENI prodam dnevno sobo. Ogled v popoldanskih urah. Skoijanc, Kočevje, Ljubljanska RADIJSKI sprejemnik z gramofonom Savica in prenosni kasetni magnetofon, oboje še z garancijo, ugodno prodam. Kožar, Dol. Pirošica 3, Cerklje. kupim VSELJIVO hišo ah dvo do trisobno stanovanje v Novem mestu kupim. Naslov v upravi lista (2454/74). KUPIM enofazni hidrofor še v dobrem stanju. Jože Pečjak, Geršiče 9, pošta 68332 Gradac v Beli krajini. V NOVEM MESTU, najraje na Brodu, kupim novo hišo ali zgrajeno do tretje faze. Lahko tudi samo gradbeno parcelo. Naslov v upravi Dolenjskega lista (2487/74). PRODAM travnik na Hudenjah. Jože Mrgole, Zloganje 1, Škocjan. PRODAM staro kmečko posestvo (približno 4 ha), tudi posamezno, primerno za vikend, v Gradenški gori pri Žužemberku. Naslov v upravi lista (2455/74). PRODAM parcelo 36 a z zidanico v dobrem stanju v Zagorici pri Mirni. Primerno za gradnjo več vikendov. Lepa, sončna lega. Dostop z vsakim vozilom. Ana Dremelj, Škrjanče 7, Mirna. V REŠKOVKI pri Radoviči prodam 60 arov veliko parcelo, zelo primerno za vinograd. Informacije: Jože Matekovič, Društvo upokojencev Metlika ali telefon (068) 75-045. PRODAM travnik ob Krki (23 arov). Viktorija Zdravlje, Zalog 17, Novo mesto. PRODAM posestvo v Poljanski dolini: 15 ha zemlje in gozda s hišo in hlevom. Informacije: Kočevje, Prešernova 5. V KLJUČIH pri Gorenji vasi prodam parcelo velikosti 10 arov. Lepa sončna lega, primerna za gradnjo dveh vikendov. Dostop možen z vsemi vozili. Ana Dremelj, Škrjanče št. 7, Mirna. RAZNO FANT, star 19 let, srednje velik s poklicem, sedaj služi vojaški rok, želi spoznati dekle svojih let, zaželeno s poklicem, pridno, pošteno in da ima voljo za skupno življenje. Ponudbe pod šifro „LEPA BODOČNOST". ZAUPATE V DOMAČA ZDRAVILA? Z domačimi zdravili uspešno ozdravite mozolje, pege, riave lise ter krčne žile in revmo. Pošljem vam nasvet in navodila, če priložite dve znamki po 1,20 din in čitljivo napisan svoj naslov s poštno številko in opisom bolezni, nakar boste prejeli odgovor. Pismo pošljite na naslov: Smrekar, poštno ležeče, 61001 Ljubljana. POROČNI PRSTANI! - Želite presenetiti nevesto? Zlatar Otmar Zidarič v Ljubljani v Gosposki 5 (poleg univerze) vam bo rad pomagal! - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! IŠČEM inštruktorja za angleščino za 7. razred. Hren, M. Šilc 3. IZGUBILA sem denarnico zelene barve z nekaj denarja v bližini trgovine Tekstil na Glavnem trgu. Poštenega najditelja prosim, naj mi jo proti nagradi vrne na upravo lista. & amxmi Ob smrti naše drage mame in stare mame ANGELCE FINK iz Smolenje vasi 28 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje, podjetjem Novomontaža Novo mesto, Krim-Nova moda, Industriji obutve in ObLO Postojna, sosedom za vso pomoč in vsem, ki so našo drago mamo spremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se tudi župniku za opravljeni obred. Žalujoči: sin, hčere z družinami, hčerka Vikica in drugo sorodstvo Ob prerani izgubi dragega moža, brata in strica NACETA PERŠETA upokojenca iz Birčne vasi se iskreno zahvaljujemo zdravniškemu in strežnemu osebju kirurškega oddelka novomeške bolnišnice za požrtvovalno zdravljenje in lajšanje trpljenja v zadnjih trenutkih pokojnikovega življenja. Posebna zahvala za pomoč družini Šušteršič in Silvi Ajdišek. Vsem, ki ste ga v času bolezni obiskali,-ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in narn izrazili sožalje, prisrčna hvala. Žalujoči: žena Vera, brat Franjo z družino in sestra Joža Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA METELKA iz Ledeče vasi pri Šentjerneju se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in sorodnikom za izraze sožalja, darovano cvetje in številno spremstvo r- njegovi zadnji poti. Najlepša hvala tudi župniku za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi DRAGEMU sinu JOŽETU ZAVR-ŠKU iz Prekope, ki služi vojaški rok v Kumanovem, želimo za njegov 19. rojstni dan vse lepo, da bi kmalu slekel vojaško suknjo. Ate in mama, obe stari mami in mali Danilo iz Muenchna, ki mu pošilja koš poljubčkov. SREKUCI^ Opozaijam MARO LOKOVŠEK in njenega moža ter sestro Jožo, naj prenehajo širiti lažne govorice o meni ter sc opravičijo, drugače bom z dokazi sodno postopala. Minka Švigelj, Ljubljanska 14, Novo mesto. ^OBVESTILA I IVAN KOBE, CELJE, Ljubljanska cesta 73, Vam nudi vrtnice vseh vrst po zmerni ceni. ZAHVALA Ob izgubi mojega ljubega moža FRANCA VODOPIVCA s Partizanske 24, Novo mesto se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih in spremili pokojnika na zadnjo pot. Vsem prav lepa hvala za vence in cvetje. Posebna hvala zdravniku dr. Vodniku, župniku, godbi in pevcem, Nežki Jakličevi in Mariji Jakša ter vsem sorodnikom. Žalujoči: žena Micka in sestri Micka in Pepca /. družinama in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše najdražje mamice, žene, sestre, svakinje in tete ANICE RAVBAR, roj. OMAN z Rateža 42 ki je tragično umrla 11. oktobra 1974, se iskreno zahvaljujemo osebju v bolnišnici, ki si je prizadevalo ohraniti jo pri življenju. Zahvaljujemo se tudi delovnim organizacijam za podarjeno cvetje in izraze sožalja, duhovniku ter vsem, ki sojo spremili na njeni zadnji poti. Neutolažljivi: mož Stane, sin Roman, hči Vesna in drugo sorodstvo Ratež, Novo mesto, Davča, Podbrdo, Železniki, Kranj, Kranjska gora, Nova Gorica ZAHVALA Po mučni in dolgi bolezni nas je za vedno zapustila naša dobra piama, stara mama, sestra, teta in svakinja JERA MURN iz Trebče vasi Zahvaljujemo se vsem sosedom in vaščanom za nudeno pomoč, Društvu upokojencev Dvor za podarjeni venec in duhovniku Jakošu za opravljeni obred in govor. Hvala vsem, ki ste drago pokojnico spremili na zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sin Ahacij z družino, vnuka Darinka in Joži, nečakinja Tončka z družino, sestre, bratje, svaki, svakinje in drugo sorodstvo Dvor, Krka, Butte Montana, Aurora, Colorado, Edmontcji V SPOMIN Minilo je leto dni, odkar je 10. oktobra 1973 v 55. letu starosti mnogo prezgodaj umrl naš dragi, zlati in skrbni mož ter očka FRANC ŠULER s Piršenbrega 28, p. Globoko pri Brežicah V naših srcih je še vedno neutolažljiva bolečina. Lepa hvala vsem, ki se ga še vedno spominjate in obiskujete njegov prerani grob. Žalujoči: mama, žena Cilka, sinova Franci in Anton z družino, sestre in brat z družinami Z A H V ALA Ob smrti dragega moža in očeta FRANCA SREBRNJAKA s Hrušice 24 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in sosedom ter znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vencc in cvetje, nam izrekli tolažilne besede in tako številno pospremili pokojnika na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivu IMV ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Marija, sinova Jože in France, hčerke Marija, Pepca, Anica in Štefka z družinami DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto — US IANOVI LELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, ( rnomejj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Vlado Silvester, Franc Lapajne, I ine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar in Ivan Živič . UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Janez Pezclj, Branko Podobnik, Jože Primc, Jože Splicha! (urednik priloge P), Jožica Teppcy, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec priloge Peter Simič. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 3 din - Letna naročnina 119 dinarjev, polletna naročnina 59.50 din, plačljiva vnaprej -Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriških dolarjev oz. 45 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun: 5 2100-6 20-107-3 2002-009-8-9 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 45 din, 1 cm na določeni strani 68 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 90 din. Vsak mali oglas do 10 besed 17 din, vsaka nadaljnja beseda 1,50 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 6 do 1.1. 1974 - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni prodal'33 - Telefon: (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo -filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto asopisni stavek, Barvni filmi in RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: Poročila ob 5.00, 6-00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 16.00, 18.00, 19.30 in ob 20.00. Četrtek, n. oktobra: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska »ola za višjo stopnjo. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Marija Skledar: Slabe in dobre strani dvopolja: pšenica koruza v vzhodni Sloveniji. 12.40 S pihalnimi Sodbami. 13.30 Priporočajo vam... 15.45 „Vrtiljak". 18.35 Z zabavnimi orkestri RTV Ljubljana. 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih fesmi in napevov. 23.30 Oto estner naš nocojšnji gost. PETEK, 18. OKTOBRA: 8JO Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - Moj kraj. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Ljubo Bračič: Biološko zatiranje škodljivcev. 12.40 Popevke brez besed. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in Pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak44 16.50 Človek in zdravje. 18.15 »Signali44 19.40 Minute z ansambl om Jožeta Burnika. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Stop-pops 15. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. SOBOTA, 19. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 10.15 Sedem dni Jja radiu. 11.00 Poročila Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -■nž. Stane Marovt: Nasveti za zrejo telet v mešanih in večjih čredah. 12.40 Ob bistrem potočku. 13.30 Priporočajo vam... 14.10 S Pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.45 „Vrtiljak44. 17.20 Gremo v kino. 19.40 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 19.50 Lahko noč, otroci! 21.30 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 20. OKTOBRA: 8.07 Radijska igra za otroke - Leopold Suhadolčan: Pepelka. 9.05 Še Pomnite tovariši... 10.05 Koncert iz naših krajev. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.15 - 14.00 Naši Poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 18.03 Radijska igra - V čast si »tejem. 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 23.05 Literarni nokturno. PONEDELJEK, 21. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Dare Beret: Kako oomo skladiščili letošnji pridelek ^dja. 13.30 Priporočajo vam ... 15.45 „Vrtiljak44. 19.40 Minute z Jnsamblom Lojzeta Slaka. 19.50 Lahko noč, otroci! 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiov. TOREK, 22. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Voda kot življenjsko okolje. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Andrej Cankar: Rezultati letošnjega pospeševalnega dela v poljedelstvu. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam... 14.40 Na poti s kitaro. 15.45 „Vrtiljak44. 18.05 V torek nasvidenje. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 23.05 Literarni nokturno. SREDA, 23. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Nika Kravanja: Vzimljenje vrtnic. 13.30 Priporočajo vam... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Loto vrtiljak44 17.20 Iz repertoarja komornega zbora RTV Ljubljana. 19.50 Lahko noč, otroci! 22.20 S festivalov jazza. ČETRTEK, 24. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Partizansko gledališče. 10.15 Po Talijinih poteh. RADIO BREŽICE ČETRTEK - 17. oktobra: 16.00 - 16.30 - Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki, Nove plošče RTB 16.30 - 17.00 -Aktualnost tedna, obvestila in reklame 17.00 — 18.00 — glasbena oddaja Izbrali ste sami SOBOTA - 19. oktobra: 16.00 - 16.30 - Malo za vas - nekaj za vse 16.30 — 17.00 - Sobotno kramljanje, Jugoton vam predstavlja 17.00 - 17.30 Kronika, Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam, Za naše najmlajše 17.30 - 18.00 - Domače zabavne na valu 192 m NEDELJA - 20. oktobra: 10.30 - Domače zanimivosti — Kako bomo v brežiški občini uresničili program investicij v osnovno in posebno šolstvo ter otroško varstvo - Za naše kmetovalce: Še nekaj ob letošnji trgatvi - Nedeljska reportaža: Od 1. oktobra dalje vozimo po „novem44 - obvestila, reklame in spored kinematografov 12.00 - 15.30 - Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK - 22. oktobra: 16.00 - 16.10 - Napoved programa in srečanje z ansamblom Fantje treh dolin 16.10 - 16.30 - Poročila, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista, Novo v knjižnici 16.30 - 17.00 - Tedenski športni komentar, obvestila, reklame in filmski pregled 17.00 - 18.00 Mladi za mlade 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Ivan Štuhec: Nekaj nasvetov za zrejo telic. 12.40 S pihalnimi godbami. 13.30 Priporočajo vam... 14.40 Med šolo, družino in delom. 15.45 „Vrtiljak44. 1 8.35 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana. 19.40 Minute z ansamblom Silva Štingla. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.40 Lepe melodije. 23.05 Literarni nokturno. BREŽIŠKA KRONIKA ______________NESREČ______________ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Ivan Germovski, delavec iz Podvinj se je s kropom poparil po obrazu in desni roki; Marija Ubranč, kmetica iz Mrtvic je padla po stopnicah in si poškodovala glavo; Neža Malus, žena kmeta iz Drenovca je padla preko kupa zemlje in si poškodovala levo nogo; Antonija Petelin, upokojenka iz Krškega je padla čez prag in si poškodovala levo roko; Zvonka Jakopača, elektrovarilca iz Strmca je nekdo zabodel z nožem in mu poškodoval levo roko; pri prometni nesreči so se poškodovali Pero Kovačevič, delavec iz Vrbine levo roko in noge, Štefka Lokar, delavka iz Šentlenarta glavo in prsni koš, Slavka Ribič, delavka iz Šentlenarta levo nogo, Breda Žalnik, delavka iz Šentlenarta glavo; Terezija Les, upokojenka iz Čateža je padla na hodniku in si poškodovala levi kolk; Fehib Sadiković, zidar iz Tesliča je padel s hišne plošče in si poškodoval glavo in desno roko; Pavao Stanič, uslužbenec iz Domaslovca se je z avtom zaletel v garažo in si poškodoval glavo; Jože Zupan, upokojenec iz Leskovca je padel po stopnicah in si poškodoval levo roko. TELEVIZIJSKI SPORED Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Bariča Čačkovič iz Nedjelje - Jasno, Aleksandra Liben-šek iz Krškega - dečka, Marija Sintič iz Mladja - deklico, Slavica Lu-kinec iz Rud - dečka, Alojzija Pleterski iz Krškega - dečka, Marija Raič iz Samobora - deklico, Roza Hošnjak iz Samobora - Margareto, Ljubica Cingulin iz Ledin - Tamaro, Marjana Bučar iz Dečnih sel -deklico, Dragica Černelič iz Bojsne-ga - Natašo, Željka Glogovič iz Sv. Križa - deklico, Zvonka Baškovič iz Dol. Skopic - Borisa, Vida Frank iz Mihalovca - dečka, Rezika Jakovi-na iz Vukovega sela - Mira, Marijana Kink iz Dovškega - deklico, Branka Jakolić iz Celin - Mirelo. ČESTITAMO! 'ČETRTEK, 17. OKTOBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 9.35 Francoščina (do 10.10) (Bg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 15.35 Francoščina - ponovitev (do 16.10) (Bg) - 16.30 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.50) (Bg) - 17.25 Slika oddaja iz serije Bistrooki (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 1,8.15 Mozaik (Lj) - 18.20 Svet v vojni, serijski film (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 S. Lenz: Ura nemščine - nadaljevanje in konec barv. TV nadaljevanke (Lj) - 21.00 Kam in kako na oddih (Lj) - 21.10 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.40 Narodni balet s Kube (VI. baletni bienale v Ljubljani) (Lj) - 22.00 TV dnevnik (Lj). PETEK, 18. OKTOBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.50 Angleščina (do 11.25) (Bg) - 14.10 TV v šoli-ponovitev (Zg) - 15.45 Angleščina - ponovitev (do 16.20) (Bg) - 16.30 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.50) (Bg) - 17.10 Gospodična Godali in divji šimpanz - barvrti film (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Srečanje oktetov - II. del barvne oddaje (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Smotrna uporaba električnega toka v gospodinjstvu - I. del (Lj) - 18.55 Dosežki svetovne znanosti (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 Proslava 30 letnice radia OF — prenos iz Črnomlja (Lj) - 20.40 Propagandna oddaja (Lj) - 20.45 Bela eksplozija - celovečerni film (Lj) — 22.05 TV kažipot (Lj) - 22.25 TV dnevnik (Lj). SOBOTA, 19. OKTOBRA: 9.30 TV v šoli (Bg) - 10.35 TV v šoli (Zg) - 12.00 TV v šoli (do 12.30) (Sa) - 14.25 Nogomet Radnički (Niš) : Crvena zvezda — prenos (do 16.15) Bgd, (Lj) - v odmoru Rezerviran čas 17.40 Fantje treh dolin (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) -18.25 Mozaik (Lj) - 18.30 Disneyev svet - barvni film (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentat (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.40 Barbara. Streisand in glasbeni instrumenti -barvna oddaja (Lj) 21.30 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 21.35 Gigot -barvni film (Lj) 23.15 TV dnevnik (Lj) NEDELJA, 20. OKTOBRA: 9.05 Svet v vojni - serijski dokumentarni film (Lj) - 9.55 Otroška matineja: Zgodba o deklici Margareti, Življenje v gibanju, barvna filma (Lj) - 10.50 Poročila (Lj) - 10.55 Akademija ob 30 letnici osvoboditve Beograda — prenos (Bg) — Nedeljsko popoldne: Igre brez ja, Ptujski festival - II. del, Za tedna, Šport - Košarka meja konec Jugoplastika: CZ Moda za vas (Lj) - 18.20 Vidocq - serijski barvni film (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 M. Božič: Človek in pol - humoristična oddaja (Zg) - 21.00 Karavana: Glasinac - I. del (Lj) - 21.35 Športni pregled (Zg) - 22.10 TV dnevnik (Lj). PONEDELJEK, 21. OKTOBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 9.30 TV v šoli (Bg) - 11.00 Velika šolska ura -prenos iz Kragujevca (do 12.00) (Bg) — 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.40 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) - 17.00 Velika šolska ura - ponovitev (Bg) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 -Od zore do mraka (Lj) — 18.45 Narodi in pisava - I. del (Lj) - 19.05 Odločamo (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TVD (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 E. Koš: Nesreča - drama TV Beograd (Lj) - 21.05 Sodobna oprema (Lj) - 21.15 Kulturne diagonale (Lj) - 21.45 Mozaik kratkega filma: Zakaj tečaj (Lj) - 22.05 TV dnevnik (Lj). TOREK, 22. OKTOBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 9.35 TV v šoli (Sa) - 10.05 TV v šoli (do 11.20) (Bg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) -15.35 TV v šoli - ponovitev (do 16.35) (Bg) - 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bg) - 17.35 M. Golar. Okrogle o veržencih - II. oddaja (Lj) - 17.50 Barvna risanka (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Življenje v gibanju - barvni film (Lj) - 18.45 Mozaik (Lj) - 18.50 Ne prezrite: Arheološka razstava v Arkadah (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 Mi med seboj: Naša interesna skupnost (V Kliničnem centru) (Lj). - 20.55 Propagandna oddaja (Lj) -21.'05 M.de la Roche: Whiteoaki z Jalne - nadaljevanje in konec barvne TV nadaljevanke (Lj) - 21.55 TV dnevnik (Lj). SREDA, 23. OKTOBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.50 TV v šoli (do 11.25) (Bg) - 15.25 TV v šoli (Bg) - 17.25 Zgodba o deklici Margareti »Dolenjski list« - barvni film (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Oportunisti - reportaža TV Beograd (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18745 Mladi za mlade — oddaja TV Skopje (Lj) — 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) — 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 Film tedna: Trije obrazi ljubezni -barvni film (Lj) - 21.40 Propagandna oddaja (Lj) - 21.45 TV dnevnik (Lj) - 22.00 Svetovno prvenstvo v gimnastiki - barvni posnetek iz Varne (Lj).^ ČETRTEK, 24. OKTOBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) — 9.35 Francoščina (do 10.10) (Bg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 15.35 Francoščina - ponovitev (do 16.10) (Bg) - 16.30 Svetovno prvenstvo v gimnasitki - barvni posnetek iz Varne (Lj) - 17.30 T. Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba - I. del barvne TV nadaljevanke (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Mozaik (Lj) — 18.20 Svet v vojni — serijski film (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.05 F. Hečku: Rdeče vino - barvna TV nadaljevanka (Lj) - 21.00 Kam in kako na oddih (Lj) - 21.30 Četrtkovi razgledi: Prosti čas na tujem (Lj) - 22.00 TV dnevnik (Lj) - 22.15 Svetovno prvenstvo v gimnastiki - barvni posnetek iz Varne (Lj). Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Kristina Iljaž iz Broda — Mitja, Ana Klobučar iz Uršnih sel - Aleša, Marjeta Badovinac iz Dolenjskih Toplic - Andreja, Frančiška Kuhar iz -Dolnjega Vrhpolja - Jožico, Slavka Rajer iz Trebnjega - Natašo, Frančiška Oven iz Stehanje vasi - Andrejo, Zdenka Blatnik iz Hrastovice - Boštjana, Jelka Šalehar z Rožnega vrha — Janjo, Jožica Savkov iz Dolnjih Kamene — Duškota, Angela Miklavčič iz Roj - Brigito, Angela Blatnik iz Sevnice - Mojco, Andreja Pavne iz Mirne — Roka, Jožefa Bevc iz Orehovice — Katarino, Ana Žugič iz Dobov - Sonjo, Marija Vidic iz Žvirč - Jožeta, Božidara Brštnar iz Pugleda - Marjana, Marija Hrovat iz Tribuč — Janeza, Cvetka Zupančič iz Rakovnika - Damjana, Marija Matkovič iz Kvasice - Tatjano, Martina Vidmar iz Srednjega Lipovca -Franca, Jožica Odlazek iz Straže -Tonija, Marija Panjan iz Lokev -Marjeto, Štefka Tomazin iz Globočic - Boštjana, Jožica Piletič iz Malega Slatnika - Irmo, Martina Zupanc iz Gorenje vasi - Rafaela, Jožefa Smajlovič iz Drnovega - Sonjo, Pavla Prijatelj iz Podboršta - dečka, Antonija Gorišek iz Ostroga - deklico, Anica Bobič iz Družinske vasi — dečka, Slavka Klobučar iz Dolnje Straže - deklico, Marija Majerle iz Črnomlja - dečka in Jožica Trun-kelj iz Žužemberka - dečka. ČESTITAMO! inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL novo mESTO inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL novo mESTO inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL novo mESTO inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL novo mESTO Ivo pirkovič: o svobodni republiki pod gorjanci In ojenem kiravskem junaku piparju bakšetu JJEkaj sličic o kirovskem zaščitniku qak§etu ».Stric, pojdite prosit partizane, da me bodo ^eli v bataljon!44 je kirovski mali Tonček, sin Partizanskega strojaija Kosa, milo pogledal vaškega zaščitnika, piparja Bakšeta. Bil je fantek že sam v taborišču na Ravnah nad Vasjo, pa mu je komandant dejal, da je še prepad. „Le pojdi domov, da boš še malo zrastel, P°tem pa pridi!44 mu je naročil Čort. j >,Služil pa že ne bom več pri starem skopuhu Udovču v Mihovem,44 je Tonček ugovarjal pi-Parju. Zdelo se je, da bo zdaj zdaj zajokal. Bilo je hudo in se ni dal odgnati. , Vaški zaščitnik sočutno gleda otroka, mu pokaže sršenje gnezdo in veli, naj ga uniči. Tonček P°bere kamen in zbije osir s hiše. »,Ti še nisi za v partizane, ker se bojiš sršenov,44 Pravi zaščitnik, „to se naredi takole,“ zgrabi sivo *®Po in jo zmečka med dlanmi. Hlapček mihovškega kulaka ni mogel dočaka-*> da bi zrastel. Prvega junija so ga le vzeli, ko ni ^nehal. Prav tisti dan je komandant poročal, da j*111 je Gorjanski bataljon v mesecu dni naraste! na V®Č kot tristo borcev. Tonček je po Pendirjevki spočetka pasel partizanske krave in jih zvečer gonil v prežeške hleve. pastirski bič je kmalu ponosen zamenjal za Pravo orožje. Vaški zaščitnik Bakšc je bil na svojem rednem ohodu s pipami po Novem mestu. V Murnovi °*tariji Na bregu mu je črkostavec Knol poročal: „Iz Šentjerneja je prišel nekdo ovadit svojo sosedo. Pazite, katero bodo aretirali! Kriv bo njen sosed.44 Tipograf je imel na karabinjerski postaji svojega obveščevalca. „Kakšen je bil ovaduh? 44 vpraša še pipar. „Majhen, v pumparicah in z aktovko pod pazduho,44 pove tiskar. „Je oženjen, pa hodi z ljubico, toliko je bilo mogoče dognati.44 Bakše pohiti s poročilom gorjanskemu štabu, ki je z drugo četo takrat taboril na Pragu v Kobilah. „So jo že zaprli,44 so mu povedali. „Krhinko namreč, mater našega Faruka.44 Zgodilo seje pa takole: Ženske so se bile s škafi zbrale pri vaškem vodnjaku v gornjem koncu vasi. Pa je Krhinka vzkliknila: „Saj bi naši fantje lahko še kaj prišli domov pogledat, če ne bi bilo tukaj izdajalcev.44 Pri tem je pomenljivo trenila z glavo proti sosedu, ki je za plotom vlekel na ušesa. Ivan Krhin-Faruk, intendant Kostanjeviške čete, ki je takrat taborila pri Črneči vasi nad Kostanjevico, je bil potrt. Mater mu je torej spravil v ječo izdajalski ovaduh, s katerim je imel že v jeseni opraviti. Takrat je bil Faruk zanesel Tonetu Makovcu pred prag opomin Osvobodilne fronte, naj neha Italijanom pomagati sekati gozdove in fmstošiti našo deželo, kot so Lahi nekoč že uniči-i naše primorske dežele in jih spremenili v neplodni kras. Ovaduh je takrat v vaški krčmi kri- čal, da že ve, kje se je vse skuhalo proti njemu, in grozil Krhinu. Škofjeločan Pepi Hafner-Toso, ki je pred vojno kot strojnik služil na podmornici, je Faruka tolažil. Nekam skrivnostno mu je dejal: „Danes bom spal pod trto. Pripeljal bom nekoga, ki te bo presenetil. Daj mi požirek slivovke!44 Toso je prenočil v Makovčevem vinogradu na Golobinjku pred vrati Šentjerneja. Zjutraj je prijel ovaduha, koje prišel vezat trtje. Partizani so ga bili že dolgo iskali. S Kromatje-vo tolpo je namreč že od jeseni ponoči vdiral v kmečke domove in v imenu partizanov s silo plenil živež in denar, kadar so slišali, da je kdo kaj prodal. Toso se je z jetnikom vračal v taborišče prav tisti čas, ko so italijanski avioni Oštre in Črnečo vas silovito bombardirali. To je bilo nekaj dni po hudem spopadu na Dobah, 28. maja (1942) namreč. PRED OGNJENIM NEURJEM Poleti se je upor nezadržno širil. Osvobojeno je bilo vedno več dežele. Zaskrbljeni Italijani so naglo zbrali ogromno vojsko, pripeljali novih divizij, zračnih sil in topništva in 16. julija sprožili veliko ofenzivo. Začeli so na Notranjskem, prečesali vso deželo, streljali ljudi iz vlakov, po vaseh, poteh in poljih, plenili in požigali domove. Ognjeno neurje se je bližalo Dolenjski, Beli krajini in Gorjancem. Belogardisti so Italijanom spočetka služili le za vodnike, ovaduhe in pri lovu na ovadene rojake, pozneje pa so hodili vedno bolj v boje. Farovži so se spreminjali v sovražna obveščevalna središča. Mirenski župnik Jakob Širaj je belim in Lahom sestavil „spisek sumljivih ljudi44. Mokronoški Janez Sladič je svoje uporne farane ovadil italijanski diviziji alpskih lovcev, ki je povsod puščala za seboj grobove in pogorišča. Tre-belski župnik Ivan Tiringer je tujcu izročil devet-inpetdeset imen nepokornih kmetov, ki jih ie sam oabral za streljanje, ječe in izgnanstvo. V Škocjanu je tako nalogo opravil župnik Nace Škoda, v Št. Petru in Stopičah tamkajšnji farovški gospodje. (F. Saje, Belogardizem, 337.) Kostanjeviški dekan Golob je bil ves divji na starega svetokriškega župnika Andreja Zupanca, ki je podvomil, ali dekan s svojo belo zaroto res služi pravemu bogu. Golobov kaplan in voditelj Katoliške akcije Franc Šeškar, ki se je oborožil s pištolo, je poslal seznam faranov, katere je treba internirati, legističnemu voditelju Francu Preglju v Šentjernej. Partizanski obveščevalci so 'ovadbo leto dni pozneje našli v Pregljevem arhivu, skritem pod težko železno blagajno na občini. Šentjernejski župnik Franc Cerkovnik je že od jeseni sestavljal obsežno kartoteko vseh faranov z ugotovitvami, v kateri stranki je kdo, kaj bere in s kom se druži. Podatke mu je zbirala Katoliška akcija, tudi dekleta. Škof ni govoril resnice, češ da Katoliško akcijo obrekujejo, ko govore, da se ukvarja z izdajalskim poiitičnim bojem proti Osvobodilni fronti. Na novomeškem kapitlju sta s tako imenovanim laičnim „forumom44 pripravljala zaroto proti vstaji vikar Franc Kek in kaplan Janko Oblak, v šmihelskem samostanu notredamskih sester pa predničin nečak Nande Babnik in asistent Katoliške akcije in kasnejši voditelj zločinske črne roke Karel Wolbang, ki je posejal Kapiteljski marof z grobovi svojih žrtev, kolikor jih ni odnesla Krka. Babnik in Wolbang sta bila riovo-mašnika in oba begunca pred Nemci. Nevarne Gorjance, ki jih Italijani po svoji nesrečni marčni bitki na Miklavžu niso pozabili, bi jim morali osvojiti belogardisti Vso gorsko verigo bi morali od Radatovičev na Žumberku prek belokranjskega Suhorja, Stopič, Gracarjevega turna, Pleterij in Kostanjevice do Sv. križa na novi nemški meji beli obkoliti s svojimi postojankami. Klerikalni in italijanski upi, da bo ljudstvo sprejelo in podprlo belogardistični Štajerski bataljon tako, kot so partizane, so bili zgrešeni. Z lažjo, da so tudi sami partizani, so ljudem prikrivali svoje prave namene, ljudstvo pa ni sleparjev nikoli maralo. Italijani so morali podpreti tolpo, ki je že od maja s partizanskimi zvezdami zvijačno zvabljala v svoj gozdni brlog pri Sv. Roku za Šmihelom in pozneje pri Št. Joštu nič hudega sluteče kmete, samotne potnike in partizanske kurirje in jih ubijala. Prvo pomoč, pet konjskih tovorov orožja in streliva, so Italijani poslali belim v gozd pri Bršli-nu že 17. julija, ko so jih partizani razkrinkali in začeli goniti po Dolenjskem, da bi jih uničili. (Saje, Belogardizem, 307.) Tito odlikoval župnika 24. septembra je podpredsednik izvršnega sveta skupščine SRS Rudi Čačinovič izročil tudi župniku Francu Matetu iz Velikih Lašč odlikovanje „Red zasluge za narod s srebrnimi žarki“, s katerim ga je odlikoval predsednik Tito za zasluge pri graditvi socializma in socialističnih samoupravnih odnosov. Že pred tem, leta 1959, je Franc Mate prejel visoko odlikovanje „Red bratstva in enotnosti II. reda“ za zasluge med osvobodilno vojno. Franc Mate se je rodil 22. decembra 1906 v Goriči vasi pri Ribnici. Oče je bil krojač, mati pa je kmetovala in gospodinjila. Rodilo se jima je 11 otrok. Želela sta jih izšolati in jih spraviti h kruhu, šolanje v verskih ustanovah pa je bilo zastonj. Tako so njegove sestre druga za drugo postajale nune, on pa duhovnik. Le ena sestra je bila učiteljica. Mate je bil pet let kaplan v Šentjerneju na Dolenjskem, dve leti pa v Podzemlju v Beli krajini, od koder je prišel 1938 v Kočevsko, v Mozelj, kjer so prevladovali prebivalci nemškega porekb, Kočevarji- Na novem službenem mestu se je prizadeval za strpnost med vsemi verniki, za strpnost med strankami. Sodeloval je z naprednjaki, kot so bili šolski upravitelj Ciril Dekval in oglar ter kasnejši poštar Ivan Stanič. Tako je tudi njegova zasluga, da tu ni bilo izdajalcev. Z Dekvalom in tovariši sta složno prijela in razgibala tudi zapostavljeni slovenski živelj mozeljske občine. Prirejali so igre, plese. Zaživela je tudi slovenska narodna in umetna pesem, dokler je ni utišala vojna. V začetku vojne je sodeloval s komunistom Cirilom Dekvalom in tovariši za Osvobodilno fronto in usmerjal vernike k narodni in domovinski zvestobi. 19. junija 1942, ko so Italijani zopet zavzeli Mozelj, jih Mate ni več čakal. Odšel je tja, kamor so šli njegovi verniki, v partizane. Kasneje so ga Italijani ujeli Zaprt je bil v Kočevju, Ljubljani in končno so ga odgnali v taborišče Gonars. Po razpadu Italije je živel v rodni Goriči vasi Nekoč ga je ribniški dekan zaprosil, da bi ob nedeljah prihajal v Ribnico maševat za domobrance, Mate pa je to odklonil Če bi se slovenski duhovniki do svojega naroda in domovine vedli v minuli vojni tako kakor župnik Mate, ne bi prišlo do narodnega razcepa in velikega zla ter sramotne bele garde, pa tudi ne do povojnih in zdajšnjih zapletov med državo in cerkvijo. Vsestransko spoštovan nekdanji mozeljski župnik Franc Mate zdaj nadaljuje svojo življenjsko pot v Velikih Laščah, prepričan, da po svojih močeh in v mejah duhovniškega poklica skupaj s svojimi farani prispeva k napredku in blaginji naše socialistične domovine. TONE OŽBOLT Jožko je omahnil v vodnjak Tragična nesreča fantiča v Koroški vasi „Tako pridnega fanta ni bilo daleč naokrog! Kaj hujšega nas ni moglo doleteti..Tako pravijo pri Lukšičevih v Koroški vasi, ko so v domačem vodnjaku našli utopljenega 11-letnega sinčka. Otrokov oče je drugi dan po nesreči ves zbegan in solzan taval po vasi, doma pa je bil sam jok in stok. Mama, stara mama, stari oče, sorodniki, sosedje, vsi so se zbirali na dvorišču pri nesrečnem vodnjaku in zares žalostno jih je bilo poslušati. Stara mama je bila še najbolj pri sebi in je opisala nesrečo. „Bilo je v nedeljo, 13. oktobra. Čez dan je bil Jožico na paši, proti večeru pa je prišel domov in je delal .nalogo. Vsi smo bili v kuhinji pri štedilniku ter sc šalili. Potem mi jc Jožko rekel, naj grem jaz pomolsti kravo, ker njemu noče dati mleka. Sla sem v hlev, Jožko pa je med tem napravljal hrano za packe. Hotela sem mu pomagati, a ni pustil. Zelo rad je jemal vodo iz vodnjaka. Nič kolikokrat je to delal, pa sc mu ni nič zgodilo. Ta večer pa je vodo enkrat prinesel, jo zlil v posodo in šel drugič ponjo. Ni ga bilo nazaj Jožkov oče je takoj opazil, da fanta ni, čeprav je vodnjak tik pred hišo. Rekel je: „Ni bilo dve minuti, RAVBARJEVA UMRLA V novomeški bolnišnici je umrla 40-letna Ana Ravbar z Rateža, žrtev prometne nesreče, ki se je zgodila 2. oktobra pri Malem Slatniku. Ravbarjeva se je takrat peljala proti domu z dvema otrokoma, naproti pa ji je pripeljal avtomobilist in avto Ravbarjeve zbil s ceste. Odšli brez naslova Razmah turizma je v brežiško občino prinesel tudi povsem nove primere, kakršnih prej gostinci niso bili vajeni. V brežiškem TURIST hotelu, pa tudi v Cateških Toplicah so imeli zadnje čase več „imenitnih“ gostov. Bivali so v hotelu po več dni, nenadoma pa so izginili brez naslova. Za njimi je pri receptorju ostala le osebna izkaznica. Uprava hotelov najprej sama išče take goste in skuša od njih dobiti denar, če pa ji to ne uspe, preda zadevo sodišču. In v Brežicah imajo kar več takih primerov v preiskavi. Neki moški, ki se je predstavil za književnika iz Beograda, jih je na tak način potegnil za nos, pa tudi ženske s sumljivo moralo so jim tako zagodle, in celo neka gospodinjska pomočnica. Domnevajo, da imajo gostje, ki tako lahkomiselno puščajo osebne izkaznice, na zalogi kar več takih dokumentov. Izkaznico tak človek pusti in izgine. To vendar ni predrago za teden dni hotelskih počitnic... V SMRT NA PRVI VOŽNJI 5. oktobra se je 30-letni Vid Piškur v Cužni vasi hotel naučiti vožnje s traktoijem. Pod nadzorstvom lastnika vozila Draga Sinjurja je zlezel za volan in ves srečen izpeljal. Kmalu se jc med vožnjo počutil trdnega in sc mu je zdelo, da vozi prepočasi. Hotel je dati v drugo prestavo, dodal je plin, takrat pa jc traktor kar poskočil. Vozilo je sprva zanašalo, traktor je zdrknil na rob poti in sc prevrnil po strmini navzdol. Lastnik Sinjur je še pravi čas odskočil. Piškurja pa je traktor pokopal pod seboj. Hudo poškodovanega so odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer pa je 9. oktobra umrl. ko sem stopil za njim na prag in ga poklical. Nihče se ni oglasil. Potem je prišla na prag še ona (mama) in je videla, da leži čevelj pri vodnjaku. Takoj sem zakričal: ,V vodnjak je padel!* Tekli smo k vodnjaku, a se ni nič videlo. Potem sem ga s kavljem zapel za jopo. Ko smo ga potegnili ven, mu je žila še utripala. Ker sem se pri vojakih naučil umetnega dihanja, sem takoj poskusil z umetnim dihanjem usta na usta, a nič. Med tem smo že dobili avto in smo ga peljali v bolnišnico. Tam so ga dali pod kisik, vendar Jožku ni bilo več pomoči." Domnevajo da je Jožko hotel zajeti vodo, bilo je mokro in spolzko, pa ga je vedro potegnilo navzdol. R. BAČER Oče nesrečnega Jožka Lukšiča, učenca 5. razreda stopiške šole, in soseda pri vodnjaku, v katerem je fant utonil. (Foto: R. Bačer) Smrtna obsodba za medvedka Brunda Pravičneje bi bilo, če bi ga le preselili v živalski vrt Lovska zveza in lovska družina Kočevje sta pred nedavnim sprejeli sklep, da odstrele medvedjega mladiča, ki se je iz okolice koče pri Jelenovem studencu preselil v grmovje nad Podgorsko ulico v Kočevju. Tuje že večkrat tudi podnevi pre- sledil kot pes in ga prosil za hrano, plašil kakšnega stanovalca, ker mu je Bralcem Dolenjskega lista so nor- Nenavaden nočni obisk Medvedek obiskal Leganovo shrambo čije medvedka Brunda že znane, saj vedo, kako je gozdnim delavcem kradel malico, popil strojno olje, midva pa sva celo pila pivo in skupaj hrustala čevapčiče. V noči od 7. na 8. oktober je Jožeta Legana in njegovo ženo Kristino iz Podgorske ulice v. Kočevju okoli ene ure ponoči prebudilo nenavadno ropotanje okrog hiše. Misleč, da sosedov pes gloda kost, je Jože tolkel po zidu, da bi ga pregnal. Nemalo presenečena pa sla zakonca zjutraj ugotovila, da je nekdo v shrambi z okna odtrgal mrežo, po- spravil dve kranjski klobasi, kakšen kilogram pršuta, nekaj salame in suhe slanine. Po stopinjah sta kmalu spoznala, da sta imela v gosteh medvedka Brunda, ki se je iz okolice planinske koče za Mestnim vrhom preselil v grmovje nad Podgorsko ulico, ker pri koči ni več obiskovalcev, ki bi ga hranili s kruhom in marmelado. F. BRUS Okno, kjer je Brando raztrga! pri Leganovih mrežo in se splazil v shrambo po dobrote. (Foto: F. Brus) Gad se je .spremenil1 v goža Rado Škedelj je s pomočjo svoje matere ujel v vinogradu 1,32 metra dolgega goža Sredi prejšnjega tedna sc je v uredništvu Dolenjskega lista oglasil Rado Skedelj, avtomehanik z Rateža pri Novem mestu. S seboj je prinesel 1,32 metra dolgega gada, kot jc on imenoval ujeto kačo. Ko smo za vsak primer pogledali še v enciklopedijo živali, smo ugotovili, da to ni gad, pač pa gož. Tudi iz Skedljevega pripovedovanja je bilo že v začetku razvidno, da ta velika kača ne more biti gad. Za gože jc namreč značilno, da svojo žrtev usmrtijo tako, da se ovijejo okrog nje. Ravno tako pa se je v skoraj enournem boju s Skcdljcm obnašala ujeta kača. Kar dvakrat sc jc namreč poskušala oviti okrog nog. „Z materjo sva delala v vinogradu, ko sem zagledal nenavadno veliko kačo, ki se je sončila. Najprej ) Kozerija^ ENA PRAVLJICA ZA LAHKO NOČ ^ Daleč za devetimi gorami je ™ živela mravljica, pridna in de-0 lavna, da le kaj. Vstajala je z 0 jutrom, koje še rosa pokrivala a travne bilke, garala ves dan, * tako da so jo zvečer, ko se je W poslavljal dan in so se oglasili 0 čuki in sove, bolele drobne A koščice in slabotne mišice. Mravljica ni poznala po-™ čitka, gnala se je preko svojih ^ moči, letni dopust ji je bil £ španska vas, popoldansko • spanje je bilo zanjo več kot sanje. Z odtrgovanjem od ust 9 sije zgradila hišo: lepo, tako z 0 dvema balkonoma, s tremi a nadstropji. Zase in- za svojo družino. Toda zabolelo jo je drobno srce, ko je videla v gozdu revne mravlje, brezdomke. Gozd je bil siromašen in pravo čudo je, da niso poginile. Mravljica se jih je usmilila in jih je vzela na stanovanje. A ker ni poznala ljudskih šeg in navad, so mravlje lahko stanovale pri njej brezplačno. Življenje jim je bilo mirno in lepo ... Nekaj metrov od njih je v brlogu, iz katerega je zaudarjalo po nesnagi, živela lisica. Bila je lena, da se ji skoraj dihati ni dalo. Kot sraka je kradla okrug, da si je priskrbe- la kaj za pod koničaste zobe. Ni je skrbelo, kaj ji bo prinesel jutrišnji dan; bila je zadovoljna, če se je v njenem gobcu inlelo kaj dobrega. Tako iz dneva v dan, iz leta v leto,-Pomahala je s kosmatim repom, se zlobno nasmehnila in se zavlekla v svoj zanemarjeni brlog spat, ako ji je kdo samo omenil delo. Toda bila je srečna ... Idilično življenje pil ni trajalo večno. Od nekod se je v ta predel gozda privlekel volk, željan oblasti, len pa kot rojen brat lisice. Ko si je ogledal okolico, se mu je volčje oko ustavilo na lepo urejeni hiši mravljice. Zavistno je zarjovel: „Kakšno bogastvo! “ Ob pogledu na lisičin brlog, iz katerega so molele smrdljive noge speče gospodarice, se mu je utrnila volčja solza: „Sirota lisičica!” • Tu bi bil lahko tudi konec pravljice, otroci. Konec zato, ker vam o mravljici ne morem več pripovedovati, kot samo to, da se v zaporu lepo obnaša. Lisica in volk pa sta srečno živela mnogo let. Morda živita še danes. Kdo ve? TONIGASPERIČ sem mislil, da je trta, ko pa je kača nekajkrat zasikala, sem videl, da gre zares. Mati sc je močno prestrašila. Naročil sem ji, naj pazi, kam sc bo kača odplazila, in skočil v zidanico, kjer scin naredil precep. Kar dolgo sem lovil to žival in pošteno me je ogrela,“ je pripovedoval Škedelj. In še zanimivost o gožu: pri nas poznamo navadnega goža ali Eskula-povo kačo. Ta vrsta, ki je razširjena predvsem po jugovzhodni Evropi in Mali Aziji, je verjetno služila kot vzorec za znani simbol liskulapa, antičnega boga zdravilstva. Največkrat so ga namreč upodabljali s palico v roki, okrog katere se ovija kača. Presenetljivo pa jc, da so v antiki izbrali za simbol zdravilstva prav kačo, čeprav se po vsem svetu teh živali tako boje. Domnevajo, da so jo Rimljani, katerim je bila kača enako sveta in nedotakljiva kot Grkom, med osvajanjem po Evropi naselili po zdraviliških kopališčih, ki so jih uredili. Gož namreč še danes živi na nekaterih povsem izoliranih krajih po Nemčiji in Švici. J. PEZELJ Medvedek Brundo. Najprej ga ljudje navadijo nase, potem pa ga obsodijo na smrt. (Foto: F. Brus) Menim, da te vragolije in domneva, da utegne Brundo kmalu postati ljudem nevaren, še ni dovolj, da bi mu smel kdo pognati kroglo v glavo in da bi ta trofeja nagačena krasila vitrino kočevske TEKSTILANE, ki ima za simbol medveda. Obsodba Brunda ni pravična. Zaradi škode, ki jo povzročajo, bi potem morali postreliti vse medvede na Kočevskem. Če bi jih prej še na pol udomačili, bi bilo to kaj lahko. Menim, da bi Brundo, kot na pol domač medved, prej zaslužil mesto v živalskem vrtu kot pa v vitrini TEKSTILANE. Res bi bil prikrajšan za prostranstvo gozdov pod Stojno, vendar bi imel še več občudovalcev in prijateljev kot pri koči pri Jelenovem studencu, kjer se je prvič srečal s človekom. FRANCE BRUS NOVA TELOVADNICA Ta teden bodo pri gimnaziji Brežice pričeli graditi večjo telovadnico. Objekt, pomemben za dijake šolskega centra in za rekreacijo delovnih ljudi, bo velik 34 x 20 metrov in bo nudil prostore za igre z žogo in gimnastiko. Telovadnica bo imela tudi potrebne sanitarije, garderobe in galerijo za okrog 500 gledalcev. Predračunska vrednost del je 280 starih milijonov. RIBNICA - V Dolenjski rokometni ligi igra letos 14 moštev, kvaliteta rokometa pa v tej ligi še nikoli ni bila tako dobra kot letos. Do sedaj so ekipe odigrale 7 kol, trenutno pa vodijo igralci Sodražice. Sledijo: Šmarje SAP, Kočevje, Ribnica, Gradišče, Črnomelj, Semič, Višnja gora, Šentjernej, Grosuplje, Cerklje, Krka, Dobrepolje in Ponikve. Rezultati sedmega kola: Kočevje - Semič 23:25, Šmarje SAP - Ribnica (tekma jc bila prekinjena zaradi prepira in pretepa), Sodražica - Dobrepolje 40:30, Gradišče - Črnomelj 19:29, Cerklje Šentjernej 17:19, Grosuplje - Krka 30:10 in Ponikve -Višnja gora 12:13. PONIKVE - Nekdanji trener ženske rokometne ekipe iz Ribnice, Savo Ostojič, jc začel trenirati moško rokometno ekipo s Ponikcv, ki igra v dolenjski rokometni ligi. (M. G.) Na sliki je gož, in ne gad, kot je to sprva mislil Skedelj. Gadova velikost močno niha: južnoevropski mali gadje dolg največ 60 cm, zares grozljivi gabonski gad pa meri skoraj 1,9 metra in je debel 15 i » , V r- »■. .^tfgrzrif H mm i?1 . V novomeški občini so v zadnjih desetih letih zgradili na črno 751 objektov. Samo letos so odkrili 90 črnih gradenj. Doslej so porušili eno samo zidanico ... Na Trški gori je 1967. leta nekdo zgradil vikend na črno — odtlej je okrog tistega vikenda zraslo še 11, prav tako na črno zgrajenih vikendov ali zidanic .. . 751 odkritih črnih gradenj v desetletju je vsekakor žalo^ sten rekord, če imamo pred očmi podatek, da so v novomeški občini letos izdali 280 dovoljenj za gradnjo stanovanjskih poslopij. Se pravi: v desetih letih so črnograditelji naredili za tri običajne gradbene sezone prijavljenih gradenj. .. O teh stvareh in pa tudi o tem, da naj bi po zasnovi urbanizacije Novo mesto za Ljubljano stalo ob boku Mariboru, Celju in Kopru ter pred drugimi središči, pišemo na tretji strani P v članku pod naslovom ZA TRI LETA ČRNIH GRADENJ. ii mm „Tiho bodi!" dregne fantič osmih let svojega prijatelja, ki je že odprl usta, da bi nam povedal, po kateri poti se pride do osnovne šole v Dolenji vasi. In molk pa zmigovanje z rameni. „Mi smo vaši, rdeči," smo prepričevali oba fantiča, ki bi najraje kar pobegnila stran, da ne bi padla v skušnjavo in „sov-' ražniku" izdala skrbno čuvane skrivnosti. Šele ko smo jima pokazali rdečo prepustnico, sta nam pokazala, kje se pride do šole. Ta drobna epizoda je prav značilna za podobo stanja, ki je prevladovalo med prebivalstvom na ozemlju občine Ribnica, ki je bila zajeta v vojaške vaje „Jesen 74". Namen vaje je bil preizkusiti, kako bi v primeru resnične vojne nevarnosti deloval sistem splošnega ljudskega odpora. Teorija SLO predvide- va, da bi napadalcu nudilo odpor vse ljudstvo, od otrok do starcev, ki ne morejo več zgrabiti za orožje. In po tem, kar smo videli in doživeli, lahko sklepamo, da bi res bilo tako. Vse, kardiha in živi v Ribnici in okoliških krajih, je zavzeto in z vso resnostjo sprejelo svoje naloge. Prometni znaki, hišne številke, imena krajev, vse to je bilo prelepljeno s papirjem. Po izložbah, zidovih, plotovih in po ulicah je bilo nešteto listov, popisanih s parolami in gesli. Po mestu in vaseh so hodili možje in mladinci v uniformah, pa tudi deklet in žena ni bilo malo. Vse je nekam hitelo, bilo na straži ali pa kako drugače dalo delček svojih moči za obrambo domovine. Teritorialci, domači fantje in možje, ki so se poskrili v gozdo- ve po okoliških hribih, so v slabem, deževnem vremenu obdržali dobro voljo in kljub naporom ohranili vročo kri. Ko smo jih obiskali na dobro skritih položajih, smo jih slišali govoriti, kako „hudiči" že ne bodo nikoli prišli do Ribnice, pa naj stane, kar hoče. Skratka, tako so se vživeli v „vojno", da so vse skupaj jemali prav zares. Pravila vojaške vaje so pripeljala tudi do smešnih stvari. V sobotni noči je napadalec bombardiral Ribnico in „zadel" nekaj zgradb, v katerih so dežurali razni štabi. Zjutraj so potem po Ribnici hodili „mrliči". Na enega od njih smo naleteli v nekem lokalčku, ko je sijočih lic in prespan srkal kavo. „Kako pa to, da ste tukaj in ne v štabu? " „Ponoči me je ubilo in zdaj sem mrtev!" je z vso resnostjo zatrdil „mrtvi" občan. Uradno so objavili, da je bombni napad zahteval kar sto mrtvih. In ko je neki radovednež hotel videti vse te mrtve, so ga poslali, naj si jih gre ogledat kar na pokopališče, kjer jih je še več, ako ravno hoče. Vaje so končane, „mrtvi" so spet živi, mladina spet misli na zabavo in otroci ne sprašujejo več staršev, ali bodo kmalu prišli plavi, da jim porežejo gume na avtomobilih, še večerajšnji borci delajo na kmetijah, v tovarnah — skratka, življenje je steklo po starem tiru. Toda ostal je jasen dokaz, da je način naše vseljudske obrambe dobro zamišljen in da so naši ljudje resnično predani in pripravljeni žrtvovati vse za svobodo in domovino. MiM T Daleč proč od vsakdanjosti, v silnih globinah vesolja leži fantastično kraljestvo, kakršnega si niti najbolj divja domišljija ne bi mogla zamisliti. Dolgo je bilo skrito za mejami časa in prostora, nedosegljivo človeko- vi vednosti, skrivnostno in neraziskano. Toda sedaj so se kozmične meje začele odpirati vedoželjnemu človekovemu duhu. Človek je zagledal drobec nekoč nepoznanih območij vesolja in njihova nenavadnost ga je presenetila. V nedoumljivih razsežnostih vesolja se svetovi, kjer čajna žlička tehta toliko kot 200 milijonov slonov, kjer zvezde utripajo po tridesetkrat na sekundo, kjer snov in svetloba kar naprej izginjata brez vrnitve v skrivnostne črne luknje. „Vesolje ni samo nenavadno, kot predpostavljamo, ampak bolj nenavadno, kot si sploh moremo predpostavljati," je dejal pokojni britanski znanstvenik J.B.S. Haldane. In res je tako. Ko je človek s pomočjo ogromnih optičnih teleskopov in z radioteleskopi pričel odkrivati vse bolj oddaljena svetovja, so vse možne mere za razdalje propadle. Danes poznamo za nas najoddaljenejši vesoljski objekt, ne moremo pa si predstavljati silne razdalje, ki nas loči od njega. Izračunali so, da leži okoli 10 bilijonov svetlobnih let daleč. Ali drugače: če naj bi debelina tega lista, ki ga držite v rokah, pomenila razdaljo od Zemlje do Sonca, potem bi v enakih razmerah bilo najbolj oddaljeno vesoljsko telo kar 34 milijonov kilometrov daleč. Od vseh teh vesoljskih teles, ki jih je neskončno število, prihajajo do nas sporočila, svetlobna, radijska in morda še druga, ki pa so nam še vedno neznana. Misel, ki se ob vsej ogromni razsežnosti prostora, energije in snovi vsiljuje, predpostavlja, da v tem silnem kozmičnem gibanju človek nikakor ne more biti osamljen poj^v. Na vprašanja, ali obstoji še kakšna civilizacija v vesolju, odgovarja ameriški astronom Richard Berendzen, da ni vprašanje, ali obstoji, am- pak kje. Tudi verjetnostni računi kažejo, da je v vesolju najmanj milijon planetov, na katerih prebivajo živa bitja — vse to samo, ako v izračunu upoštevamo našo galaksijo. Vemo pa, da je galaksij, teh zvezdnih otokov v praznini vesolja, okoli 100 bilijonov. Število „naseljenih" planetov tako postane resnično astronomsko visoko. In ob upoštevanju te visoke številke se kar sama ponuja misel, da morajo biti v neskončni množici živih bitij tudi taka, ki so človeka že davno presegla v razvoju. Ob vsem tem postanejo razumljivejši tudi poskusi, da bi človek odkril sporočila, ki hite do nas iz globin vesolja. Vesolje tako močno spreminja svojo podobo v naših očeh. Več ko novega vidimo, bolj se zavedamo, kako malo ali skoraj nič nismo vedeli o njem. Vesolje pa je radovednemu človekovemu duhu pokazalo tudi „figo". Nikoli ne bomo zvedeli, kaj se dogaja v slovitih črnih luknjah, ki smo jih odkrili v vesolju. Lahko le gradimo raz- ne predpostavke, toda preveriti jih ne bo mogoče nikoli, kajti vsaka snov, svetloba ali kakršna koli energija za večno izgine v teh luknjah. Danes je splošno sprejeta hipoteza, da so črne luknje nekdanje orjaške zvezde, ki so se zrušile vase. Gravitacijska sila te skrajno zgoščene materije je tako močna, da ji ne more ubežati niti svetloba. Ko je genialni mislec Einstein v svoji relativnostni teoriji predvidel takšne zgostitve materije, je bila večina vseh astronomov in fizikov prepričana, da je vse to samo stvar teorije. Odkritje črnih lukenj pa je potrdilo tudi to najbolj,divjo misel. w Kakor koli že pogledamo na prostranstvo, ki obdaja naš neznatni planet, lahko samo onemimo pred njim. Toda človek bi ne bil človek, ko bi ga ravno najbolj veličastne stvari ne privlačile, ko bi se ne ustrašil prav pred ničemer, ko bi ga volja po spoznavanju ne prežela s skoraj grozljivim pogumom. križajo v vesolju bitja kot mi 2ivali? 1. julija 1965 je francoski kmet Francois Masse kot običajno zgodaj vstal in že okrog pol šeste ure zjutraj delal na svojem posestvu blizu Valencola. Sedel je na traktor in ga hotel prižgati, ko je za bližnjim kupom kamenja zaslišal čuden piskajoč zvok. Stopil je za kamenje, ki mu je zakrivalo pogled, in kakih 80 metrov stran zagledal čuden predmet, ki je pristal na njegovem polju. Najprej je pomislil, da je to kak vojaški helikopter, saj so ti pogosto pristajali na njegovih njivah. Še vedno je šel zraven in se pogovoril s pilotom: navadno so bili ti piloti strastni lovci, tako kot Francois. Ko se je približal, je kaj hitro ugotovil, da tokrat ni pristal helikopter. Neznani predmet je bil še najbolj podoben manjšemu avtomobilu s kupolo na vrhu, stal pa je na šestih nogah. Masse je hotel ugotoviti, kaj se dogaja, in se je napotil še bliže. Ko je prišel prav blizu neznanega predmeta, je opazil dve bitji, podobni človeku. Neznani bitji sta si z zanimanjem ogledovali sivko, s katero je bilo posejano polje. Lastnik polja se je čudnima bitjema približal na kakih pet metrov, ko sta ga šele opazila. Neznani bitji sta se hitro vzravna- li in eno od njiju je v Massa pomerilo z nekakšno pištolo. V tem trenutku je možak obstal kot prikovan. Naj je še tako hotel, ni in ni mogel premakniti ne nog ne rok. Bil je popolnoma paraliziran. Ko je Masse to spoznal, se je tako prestrašil, da ni niti pomislil, da bi zakričal na pomoč. Še vedno pa je lahko jasno mislil in pozorno opazoval početje neznanih bitij. Pozneje je Masse pripovedoval: „Neznani bitji sta bili po velikosti nekako na stopnji osemletnih otrok, toda njuni gla- vi sta bili približno trikrat večji od človeških. Opazil sem tudi, da sta bili brez las, koža pa je bila bela, gladka in mehka kot pri dojenčku. Bitji sta bili oblečeni v pajaca, na glavah nista imeli ničesar. Njuna obraza sta bila podobna človeškemu, usta pa so bila zelo čudna: spominjala sta na luknjo, ker bitji nista imeli ustnic. Sporazumevali sta se i nekakšnimi čudnimi glasovi, vendar sem imel občutek, da ti glasovi ne prihajajo iz ust." Bitji sta od časa do časa pogledali proti francoskemu kmetu: kazalo je, kot da se mu posmehujeta, Vendar neznanca nista kazala znakov sovražnosti. Čez nekaj časa sta se neznani bitji presenetljivo gibčno in okretno — zaradi njunih nesorazmerno velikih glav kaj takega ni bilo pričakovati! -spravili v neznani leteči predmet skozi premakljiva vrata. Nato je njuno plovilo z osupljivo hitrostjo zletelo pod kotom 45 stopinj. Pravzaprav bi bilo bolje reči, da se je njuno plovilo izstrelilo! Ob vzletu je plovilo oddajalo piskajoč zvok. Ko je neznani leteči predmet odletel, je Masse mislil, da bo njegova otrplost popustila in da se bo lahko spet normalno premikal. Vendar je še nekaj časa ostal prikovan na mestu in le počasi je lahko spet začel premikati roke in noge; Takrat je z vso hitrostjo stekel v vas. Najprej se je oglasil pr' prijatelju in kavarnarju, se malo okrepčal in mu opisal ve s dogodek. Kavarnar mu je svetoval, naj gre takoj na policijo, vendar je Masse to odklonil, češ da bi se mu ljudje posmehovali. Zato se je kavarnar sam napotil na polje in si ogledal sledove, potem pa je o tem pripovedoval tudi drugim. Tako je zgodba prišla v javnost, zanjo so se začeli zanimat' tudi novinarji in televizija. Zlasti so Massa oblegali novinarji-Najprej je povedal, kaj se mu je zgodilo, potem pa je postal hudo molčeč in vase zaprt. Tudi sicer se je spremenil. Medtem ko je prej spal 7 ali 8 ur na dan, je zdaj potreboval 12 do 14 ur spanja vsak dan! Preiskovalci so naslednji dan opazili, da se je okrog največ* je luknje na polju, kjer je pristal neznani leteči predmet, začelo nabirati tekoče blato. Do večera se je blato strdilo, da je bilo trdo kot beton. Luknje je bila podobna narobe obrnjenemu lijaku, globoka pa je bila kakih 80 cm. Čez nekaj dni Masse ni mogel več stati na nogah: trdil \e\ da je to posledica srečanja z neznanimi bitji. Postajal je tudi vse bolj živčen in razdražljiv. Za ta primer se je še posebej zanimal znani francoski znan; stvenik Michel Aime. Ta je najprej ugotovil, da Masse n' zagledal neznanih bitij na 80, ampak na 90 metrov, in da n' šel po polju sivke, ampak skozi vinograd. Aime je ugotovil, da je že teden pred dogodkom Masse skupaj z očetom opazoval, kako nekdo vsako jutro poškoduje mladike sivk. Zdelo se je, kot da nekdo jemlje vzorce. Aime je svoja opažanja strnil v naslednjo ugotovite^1 „Dobro bi bilo, da bi vso zadevo podrobno proučili. Kaže, da so neznana bitja psihološko delovala na Massa, da povzročila njegovo radovednost in zaskrbljenost že pre(J prvim julijem. Ta primer ni osamljen, kaže, da se neznan^ bitja vnaprej pripravljajo. Sam sem opazil štiri take primere Franciji. Ta, zadnji, je najbolj značilen. Kaj se pripravlja? Te podrobnosti podpirajo VVellsovo domnevo, da ljudje 'z prihodnosti obiskujejo svojo preteklost. Nekateri predp0; stavljajo, da so neznana bitja proizvod sistema ras; nekater' menijo, da je ta rasni proizvod superhumaniziran. številni opisi neznanih majhnih bitij v zadnjih letih rr\ot' no spominjajo na naše domače križanje živali. Ta misel j sicer ogabna in za naše razmišljanje težko sprejemljiva, da & jo uporabljali na človeku, čeprav nimamo podobnega spošto-vanja do živali. Majhna bitja, podobna človeku, res lahk° spominjajo na udomačene živali, ki opravljajo nekatere P0" sebne naloge. Morebiti so zares proizvod zelo izpopolnjen tehnologije, ki jo poznajo nekje v vesolju. ‘>*r '>v DOLENJSKI LIST Stari ljudje so imeli navado reči: „Najprej Štalca, potlej kravca .. In so si najprej sezidali hišo, šele potem so si k ognjišču pripeljali ženo. Ce bi danes delali tako, bi se zvečine ženili hudo-Pozno, prenekateri tik pred smrtjo. „Najprej Štalca" je danes tako hudo zapleten sistem drgnjenja kljuk in pešačenja od vrat do vrat, da bi človek, ki se odloča za zidavo, lahko postal atletski prvak v teku na dolge proge čez zapreke. Vsekakor pa je razumljivo, da mora imeti zares dobre živce! Stari ljudje so imeli navado pogledati naokrog in reči: „Tukaj mi je všeč, tukaj bom zidal!" Danes ni potrebno gledati naokrog. Za vas skrbijo urbanisti, arhitekti, inženirji in marsikdaj tudi birokrati. Ne verjamete? Potem začnite zidati. Potrebujete: vlogo za občinsko skupščino, mapno kopijo in potrdilo, da ste lastnik zemlje, na kateri boste kadili. Občina vzame stvar v svoje roke ih zahteva od v*s: kje nameravate graditi in kaj nameravate graditi. Potem na podlagi veljavnih dokumentov pregleda, kakšen je režim urejanja prostorov. Po domače: ali je zemljišče, kjer hočete zidati, v urbanističnem redu, urbanističnem načrtu ali zazidalnem načrtu. Če je v urbanističnem ali zazidalnem načrtu, boste morali prinesti še lokacijsko dokumentacijo. V novomeškem primeru lahko tako dokumentacijo dobite le pri Dominvestu. Se niste obupali? Gremo naprej! Potem dobite lokacijsko dovoljenje. Potem morate predložiti načrt objekta. S tem načrtom, ki mora biti usklajen z lokacijsko dokumentacijo, dobite gradbeno dovoljenje. Potem prijavite gradnjo na občini. IN potem začnete graditi! Teoretično lahko to pot prehodite v dveh ali treh mesecih. Koliko mesecev je ta pot v resnici dolga, vprašajte soseda, ki je pred kratkim gra- Povedali pa so mi: veljavnost lokacijskega dovoljenja je 1 leto, enako dolgo traja gradbeno dovoljenje. Lokacijsko dovoljenje je mogoče podaljšati. Torej imajo graditelji vse možnosti, da pravočasno potrkajo na vsa vrata in si preskrbe vse papirje — če seveda vedo, kaj in kje bodo gradili! ti z delnim rušenjem in 8 vknjižiti v zemljiško knjigo brez legalizacije (v primeru splošne družbene koristi lahko potem tak objekt podrejo brez izplačila odškodnine). Letos te komisije — vsaj doslej — sploh še ni. Ostanimo v novomeški občini. Ta ima tudi posebna varovana območja. Prvo gre od Hmeljni-ka preko Trške gore do avtomobilske ceste. Drugo zajema Vinji vrh pri Šmarjeti. Tretje zajema ves pas ob Krki. Znano je, da je mogoče v varovanih območjih črne gradnje rušiti. Znano je tudi, da je na Trški gori nekdo leta 1967 zgradil vikend oziroma zidanico (to je dandanes hudimano težko ločiti) na črno. Takrat odgovorni niso ukrepa- li. Do danes je v neposredni bližini tistega na črno zgrajenega vikenda zraslo še 11 črnih zidanic! Kolikor mi je doslej znano (in kolikor je znano urbanističnemu inšpektorju) so doslej porušili na varovanem območju eno samo zidanico. To je bilo februarja letos na Trški gori, v zrak pa je šla zidanica Novomeščana Franca Zajca. Pri tem je zanimivo omeniti to, da je lastnik zbral kar 76 podpisov proti rušenju. Se več: ljudje so bili ogorčeni in je morala posredovati celo milica. Zanimivo bi bilo te ljudi vprašati: „Kako, da ste bili proti pravici in zakonu v tem konkretnem primeru, ko pa smo sicer navadno vsi polnih ust besedi o zahtevah po spoštovanju zakonitosti? " Reda pa ne bo, dokler ne bo usklajenih dogovorov med vsemi službami, ki delajo na tem področju (v Novem mestu: Dominvest, oddelek za urbanizem, urbanistični inšpektor). Reda;tudi ne bo, dokler bo vse mogoče legalizirati. V enem letu in pol ni bila zavrnjena nobena predlagana lokacija in tudi ne nobena lokacijska dokumentacija. (To so podatki urbanističnega inšpektorja.) Mar smo res tako pametni? * Red pa bi morali narediti. Republiški zavod za regionalno prostorsko planiranje je v svojem gradivu za javno razpravo o zasnovi urbanizacije načrtoval Novo mesto kot pomembnejše regionalno središče (Ljubljana je republiško središče, v isti vrsti z Novim mestom pa so še Maribor, Celje in Koper), kar gotovo daje določene naloge. Ni odveč ponoviti, kaj pravijo o Novem mestu: „Ta tradicionalna prestolnica Dolenjske je vse do zadnjega desetletja skromno rasla, kar je treba pripisati predvsem šibkemu gospodarskemu razvoju in nizki urbanizacijski stopnji Dolenjske. Šele namestitev in razvoj nekaterih novih in bolj propulzivnih industrijskih panog sta sprožila rast Novega mesta in urbanizacijo njegove okolice. Vzporedno z gospodarstvom so se okrepile terciarne in kvartarne dejavnosti, čeprav tudi v preteklosti niso bile ravno slabo razvite. Novo mesto ima vrsto ugodnih pogojev za nadaljnji razvoj: med njimi zlasti ugoden prometni položaj, oddaljenost od drugih urbanih središč (Ljubljana 67 km, Zagreb 76 km) in zlasti zelo obsežno populacijsko zaledje, ki je še malo urbanizirano in deagrarizirano. Naravne razmere za mestni razvoj so ugodne. Resnejša ovira je le še relativna gospodarska nerazvitost nekaterih predelov na novomeškem vplivnem območju (Suha krajina, Mirenska dolina, Krško hribovje, velik del Bele krajine). Novo mesto bo postalo novo gospodarsko, družbeno in urbanizacijsko žarišče vse jugovzhodne Slovenije: njegov vpliv se bo širil na Belo krajino z urbanim središčem v Črnomlju in v določeni meri tudi na vplivno območje so-mestij Brežice-Krško. Novomeško urbanizirano območje bo doseglo leta 2000 predvidoma 75.000 prebivalcev, medtem ko bo v njegovem vplivnem območju prebivalo nadaljnjih 55.000 prebivalcev. Urbana aglomeracija se bo razprostirala v novomeški kotlini med Stražo in Otočcem in Novim mestom.” Tako zasnova urbanizacije, katere javna razprava bo trajala do 15. novembra letos. V premislek pa: če bo novomeško urbanizirano območje štelo leta 2000 kar 75.000 prebivalcev, potem vsekakor velja pazljivo graditi, da nas ne bo takrat bolela glava. 751 odkritih črnih gradenj v novomeški občini pa vsekakor niso mačji kašelj! Ukrepajmo zdaj, in to z učinkovitimi ukrepi, da bomo hkrati tudi preprečevali nove nepravilnosti! Po toči zvoniti bo prepozno — še zlasti, ker se je med ljudmi že uveljavilo prepričanje, da lahko gradi vsak, in to kjerkoli hoče, češ: „Kar gradimo, saj tako ali tako nismo hudo udarjeni. In če že ne legalizirajo vsega — podrejo tudi ničesar ne!" J. SPLICHAL Pot do trenutka, ko zasadite prvo lopato za svojo „štalco", je bržkone v resnici precej daljša od tiste poti, ki je uradno izmerjena. Sicer se gotovo ne bi dogajalo, da je pri nas toliko črnih gradenj. Ne verjamete? Letos — minilo je devet mesecev — so odkrili 90 črnih gradenj. Odkrili, pišem, ker je črnih gradenj v resnici vsaj še 40. En sam urbanistični inšpektor pač ni dovolj za tako veliko občino, kot je novomeška. (Izjava urbanističnega inšpektorja: „Sicer me pa imajo le za nujno zlo, ker pač take vrste inščektor, ki je — mimogrede povedano — povsod osovražen, le mora biti!") No, med temi 90 črnimi gradnjami v novomeški občini v prvem tričetrtletju gre v 57 primerih za črne gradnje, ki jih je potrebno hitro legalizirati. Kaj pomeni to? Občan je prinesel vlogo na občino, graditi pa je začel pred izdajo dovoljenja. (Izjava urbanističnega inšpektorja: „Med legaliziranimi črnimi gradnjami so tudi take, ki so s stališča načrtnega urejanja okolja izrazito škodljive!") Od 1965 pa do danes so v novomeški občini ugotovili 751 črnih gradenj. Dodajmo tej številki še približno tretjino črnih gradenj, ki jih niso odkrili, ker en sam urbanistični inšpektor pač ne more najti vsega, še zlasti, ker mora delati tudi v trebanjski in obeh belokranjskih občinah, pa nam bo hitro jasno, kako velik obseg zavzemajo črne gradnje. Da bo primerjava lažja, naj navedem podatek, da so lani v novomeški občini izdali 280 dovoljenj za gradnjo stanovanjskih poslopij in 71 za druge objekte (vikende, zidanice, gospodarska poslopja). Številke so v sosednjih občinah manjše. Tako so letos odkrili v črnomaljski občini 14 črnih gradenj, v metliški 19 in v trebanjski 10. Zaradi slabše kontrole so resnične številke morebiti celo za 100 odstotkov večje. Kljub temu je jasno, da ima novomeška občina veliko večino črnih gradenj. Škoda je velika — kako jo odpraviti? Po navodilih republiškega urbanističnega inšpektorja je potrebno vsakega črnograditelja predati sodniku za prekrške. Tam so kazni do 10.000 dinarjev in do 30 dni zapora. Senat za prekrške obvezno zahteva tudi zapor. V večini primerov ta navodila tudi upoštevajo. Urbanistični inšpektor lahko zahteva v varovanih območjih rušenje. Znano je, da je bila doslej porušena pri nas ena sama zidanica. V vseh drugih primerih črnih gradenj pa je potrebno gradnjo ustaviti z odločbo, dokler izvajalec ne dobi gradbenega dovoljenja občinske skupščine. Občinski organ — v Novem mestu je to oddelek za urbanizem pri občinski skupščini - potem ugotavlja, ali je gradnjo mogoče legalizirati ali ne. Lani so pregledali 137 črnih gradenj. Ugotovili so, da jih je mogoče 132 legalizirati, 2 odstraniti, 4 legalizira- PfSI Kar naenkrat smo zajadrati v jesen. Niti malo ni prezgodaj že zdaj razmišljati o toplejši garderobi. Ni potrebno, da listate po modnih revijah in si želite sprememb v oblekah, plaščih, pa ste hkrati slabe volje, ker vam tenka denarnica ne dopušča uresničiti želja. Veliko stvari iz lanske in letošnje garderobe lahko s pridom uporabite, če ste le malo iznajdljive in pogumne. Kaj je moderno in kaj bomo v bližnji sezoni nosile, je znano. Napotke dobite tudi v vsakem modnem časopisu. Znajti pa se mora predvsem žena, ki —je zaposlena zunaj doma in mora vsak dan prihajati v službo urejena. Za vsakdanje opravke ostaja še vedno najbolj popularna kombinacija pletiva in jerseya. Krilo in bluza, preko katere oblečemo pulover z dolgimi ali kratkimi rokavi, je prav tako še vedno v veljavi. In kaj je lažjega kot že malce obrabljeno jersey obleko, ki nam je segala nad koleno, prenoviti? Ob veče rih lahko na primer doplete-te nove rokave, okrog 20 cm robi za prekratko krilo in žepke. Če enobarvno obleko iz jerseya kombinirate z večbarvnim pletivom iz volne, v katerem je ena od barv ista, kot je barva obleke, boste kot v novem. Morda pa imate v omari krilo z okrog in okrog zalikanimi gubami? Podrite ga, ukrojite z njega manj široko in daljše krilo ter kolikor mogoče dolg šal iz ostanka blaga. Z ustreznim puloverjem bosta imele lepo kombinacijo. Kaj pa z ozkim plaščem, ki je za novo modo prekratek? Skrajšajte ga še za 15 cm, naredite pas in že imate tričetrtinsko jopo, pod katero oblečete krilo do pod kolena. Če na tako spremenjen plašč prišijete še krzno okrog rokavov, boste oblečene po vseh predpisih letošnje mode. Spomnite se še, da stare jope in puloverje lahko uporabimo tudi za kombinacijo z blagom. Lahko tudi iz prevelike mamine jope, ki je tu in tam že natrgana, odberete najlepše kose in skušate narediti jopo ali brezrokavnik za hčerkico^ Razmislite o tem, koliko možnosti se vam ponuja. Za malo denarja -veliko novega. R BAČER Škornji, daljše krilo ter jopa iz volne ali blaga s pasom so znanilci letošnje modne jeseni. Novi plašč ima široke rokave in udobno krojen hrbet, velikokrat pa tudi kapuco. In spet bomo videvali baretke, če jih bomo le dobili v trgovinah. Letošnja jesensko-zimska moda upošteva kot prvi in najvažnejši modni poudarek šal. Lahek šal, ki ga zavežemo tudi v toplem vremenu kar tako okrog vratu, debelejši šal k zaprt?mu puloverju, dolg in debelejši šal k odprti jopi. In spet šal k plašču! Po vsem svetu vzdihujejo ženske za lepimi lasmi, a veliko jih ne ve, da lahko same mnogo pripomorejo, da bodo štrenasti in poškodovani lasje postali lepši. Prvo in osnovno pravilo je, da so lepi samo redno umivani in dobro izmiti lasje. Normalne lase lahko umivate s katerimkoli šamponom, lahko pa tudi z nevtralnim toaletnim milom. Suhih in krhkih las ne smemo preveč pogosto umivati, sicer pa se pri umivanju las odločimo za urnik in se ga držimo. Po pravilnem umivanju glave ne bi smeli čutiti nobenega srbenja ali neugodja. Suhe lase je dobro umivati z mastnim ali medicinskim milom ali s posebnim šamponom za suhe lase. Zelo uporaben je tudi rumenjak, vendar obstaja ta nevarnost, da ga ne boste dobro izmili z glave, potem utegne narediti več škode kot koristi. Neiz-pran rumenjak širi slab vonj, klice, ki se v njem širijo, pa lahko povzročijo tudi obolenje kože in izpadanje las. Zelo suhe lase je dobro danali dva pred umivanjem nama- zati z mešanico ricinovega olja, alkohola in sivke. Tudi mastni lasje zahtevajo posebno nego. Večkrat jih moramo masirati z raznimi alkoholnimi preparati, ki jih dobite v vsaki drogeriji. Maščobo pa lahko odstranite z las tudi s pudrom, kar nam prihrani eno pranje. Mastne lase je potrebno večkrat oprati, toda pretiravanje je tudi v tem primeru odveč. Da bodo po pranju vaši lasje videti zdravi in bodo imeli pravi lesk, je dobro še za nekaj minut na lase nanesti sloj preparata (subrina, koncil, top—balsam itd). Tudi ta dodatek dobro izperemo, preden začnemo lase sušiti. Prav tako važna je zadnja „operacija" pri umivanju las: sušenje. Ce boste glavo držali pod aparatom, ki bo preveč grel, ne boste imeli lepih las. Sušenje ob zmerno topli temperaturi je priporočljivo, še najbolje pa je lase posušiti na soncu. Močno škoduje fen, posebno če ga postavite čisto blizu glave. • R. B. Ena redkih s tako funkcijo: Cveta Jagodic, podpredsednica zbora združenega dela občinske skupščine v Metliki. BOLNA MEN- STRUACIJA Najpogosteje zasledimo bolno menstruacijo pri dekletih in mladih ženah, ki niso rodile. Te imajo večkrat hude krče in bolečine pred ali med rednim mesečnim perilom. Večkrat jih poleg tega boli še glava, povračajo in se tudi sicer slabo počutijo. Smatramo, da je več vzrokov za te nevšečnosti, vendar so tako imenovani duševni činitelji na prvem mestu. Psihični faktorji, ki vplivajo na dekle ali ženo v dobi mesečnega ciklusa, so: podzavestni odpor do vloge žene in nalog, ki jih od nje terja mati narava; strah pred spolnim zorenjem ali strah oziroma podcenjevanje spolnega nagona. Potrebno pa je razlikovati nevšečnosti, ki se javljajo vse od prvih menstruacij, od tistih, ki nastanejo kasneje in so posledica bolezni na ženskih spolnih organih: luščenje maternične sluznice, tumor, nerazvita ali povešena maternica in podobno. Primarna bolna menstruacija je nevadno posledica slabega krvotoka ali pomanjkanja kisika v mišičju maternice. Verjetno se to dogaja pod vplivom hormonov. Ce pa se bolna menstruacija pojavi po dvajsetem letu starosti, je potrebno preveriti, če ne gre za bolezen. Obisk pri ginekologu je v takih primerih nujen. Če se ugotovi, da ne gre za bolezen na spolnih organih, priporočajo zdrav način življenja: delo in počitek, dovolj spanca, redno stolico, abstinenco od alkohola in cigaret ter redno fizično rekreacijo. Več kot vsa zdravila v takih primerih pomaga to, da skuša žena odstraniti težave, ki jo bremenijo. Sproščenost in življenje brez hudih pritiskov sta dekletu in ženi potrebna. Če tega ni, se tudi pri sicer zdravih ženah ob menstruaciji pojavljajo razdraženost, utrujenost, lenoba in podobno. Gotovo pa je, da bo pri vseh primerih, kjer so vmes težave, veliko pomagal pogovor z zdravnikom. Večkrat se namreč pokaže, da je po pogovoru in pregledu pri ginekologu potreben še obisk pri nevropsihiatru. Zmeraj pa je bolje prej kot kasneje. Dr. JOVAN VOJNOVIČ H°lia al masti, ki sta se polila P* Štedilniku in od vročine vne-ne gasimo z vodo, ker bi ^čoba priplavala na vrh in bi * dalje gorela. Ogenj posiplje-s* pepelom, ga pokrijemo s ™rovko ali ga zadušimo s IJj^rni. V takih primerih pa je ^trebno ohraniti predvsem pridnost duha in ne izgubiti gla-• Vpitje in jok ne pomagata. Lr-e komu pišete pismo in bi radi dobro zalepili, ven-lJ tako, da tega ne bi vsak vi-i > 9a lahko zalepite z belja- r TEMCASU vrt vinograd sadovnjak VRT. V zelenjavnem vrtu žanjemo v tem mesecu sadove svojega dela. Zelenjavo je treba pospraviti v suhem temenu, korenov ne prati. Pri jedilni pesi, črnem korenu, jedilnem korenčku je priporočljivo pustiti peclovje, pa tikoma obrezati korenjev. Mnoge korenovke se v *,fni najbolje držijo v zasipnici kar na vrtu ali pa v mivki v *jeti. V okrasnem in sadnem vrtu lahko že začnemo sadi-okrasne rastline, sadno drevje, pa tudi jagodičevje. Žaljenih vrtnic ne smemo pozabiti ogrniti z zemljo, da se bodo bolje obdržale v zimi. V tem mesecu je posebne *krbi deležen grob — zadnje človekovo bivališče. Ravnajmo se po besedah, ki jih je pred leti zapisal sloviti vrtnarji strokovnjak prof. Jeglič: „Našim rajnim v spomin, — ^anj kamenja (in peska!) pa več zelenih rastlin!" VINOGRAD. Mošt je večidel že v sodih in živahno vre. Kvasnice spreminjajo sladkor v alkohol in ogljikov dioksid, ki žubori skozi kipelni veho, zelo priporočljivo stepeno napravo, s pomočjo katere je moč nadzirati vrenje, ^a bo sladkor počasi in dodobra povrel in ob tem vino °hranilo aromo, naj mošt ne bo toplejši dosti nad 20 Popinj celzija. Toplota pospešuje vrenje in če je ni do-y°U. spet ni prav. Vrenje pojenjuje. Pospešimo ga, če vli-lenio v sod nekaj segretega mošta, ali če mošt zračimo, najbolje pa, če že takoj ob začetku vretja dodamo t. i. ^lekcionirane kvasnice, ki so naprodaj. Kvasnice je korisno dodati zlasti, če je bilo dosti gnilih grozdov. SADOVNJAK. Zadnji meseci v letu so, Če le vreme ^treza, primerni za saditev sadnega drevja. Danes zato nekaj besed o izbiri lege in zemljišča, prihodnjič pa o *®janju samem. Za sadovnjake so primerne odprte lege, raie višje kot nižje. Zemlja globoka, z globoko podtalni-c°- Koristna je raziskava mehanskih in kemičnih lastnosti 'al- Ravnati se velja tudi po običajnem rastlinju. Če dob-uspeva bukev, bo tudi pečkato sadje, če rašeljika in •Pek, bosta tudi leska in oreh. Jablana glede zemlje ni £reveč izbirčna, se prilagodi. Hruška, zlasti cepljena na Tetini, ima rada globoko, toplo zemljo Breskve dobro opevajo le na prepustnih tleh, medtem ko slive in višnje n,so tako natančne. Najboljšo zemljo zahtevajo jagode, baline, breskve ter jablane in hruške na šibkih podlagah In/. M LEGAN PREVRAT V DANAŠNJI DRUŽBI vzgajati oi lahko (Nadaljevanje) Vse to in še vrsta drugih revolucij v notranjem svetu sodobne družine ustvarja niz okoliščin, ki vedno bolj ne samo otežujejo uspešno oblikovanje ali vzgojo današnjih mladostniških rodov, temveč vedno bolj spreminjevalno vplivajo tudi na mladostniško doživljanje in vedenje. Najbolj pogoste takšne okoliščine so vsekakor naslednje: — Zaposlitev obeh roditeljev zunaj doma. To povzroča določen oblikovalni in doživljajski „vakuum" v današnji družini in prepušča mladostnike nekontroliranim vplivom ne vedno najbolj spodbudne širše „matrice" življenja. — Padanje očetove avtoritete in še ne dovolj trdna postavitev vzgojne avtoritete matere. Ta pojav je sprožen predvsem z zaposlitvijo matere zunaj doma. — Pogost pojav otrokov edincev v sodobni, vedno bolj skrčeni družini. Otrok edinec pomeni navadno večji doživljajski in vedenjski problem, posebno v mladostništvu, kakor pa vrsta otrok. — Zaradi skrčene življenjske prostornine je sodobna družina vedno bolj obremenjena z nevarno čustveno napetostjo. Starši se bolestno zaskrbljeno boje za svojega otroka. To povzroča predvsem v mladostništvu hude spopade in krize. Starši v tem času svojega edinega otroka mladostnika podvojeno bremene s čustvenostjo in zaskrbljenostjo, kar vsili mladostniku nemalokrat zelo problematično vedenje do staršev. — Pogostokrat zelo svobodno izražanje ljubezensko spolnih teženj in želja pri obeh roditeljih današnje družine. Od tod neredko rušenje in razdiranje družinskega sožitja, kar dela bodisi današnji oče ali današnja mati. Ta zakonska krhkost sodobnih staršev na tako moralno občutljivem torišču močno otežuje doživljanje in vedenje današnjih mladostnikov, ki svoje starše prav glede tega ocenjujejo strogo in prizadeto. — S tem v zvezi so pojavi nepopolnih družin, kjer mati kar nap/ej predstavlja otroku nove „strice" ali oče nove „tete". Vse to ima bolj ali manj usodne posledice za mladostnikovo doživljanje in vedenje, za njegov odnos do življenja, njegovih vrednot in moralnih norm. (Dalje prihodnjič) dr. FRANC PEDIČEK Če nočete opremiti predsobe s serijskim pohištvom, ker želite biti izvirni, lahko uporabite naslednje zamisli: Namesto obešalne stene prislonimo na steno lestev, ki tudi sicer zmeraj prav pride v stanovanju. Lestev je .lahko v naravni barvi lesa ali pa jo prebarvate. Opremite jo z enostavnimi kljukicami. Kos armaturnega železa ukrivimo v poljubno dolgo spiralo, nanjo pa obesimo dekorativne obešalnike. Spiralo pobarvamo z isto barvo, s kakršno so obešalniki. Iz plošč pleksi stekla izrežemo tri enako oblikovane elemente in jih med seboj povežemo v stoječ obešalnik. Za odlaganje dežnikov lahko postavimo v predsobo plastično ali kovinsko posodo, in da bo učinek še večji, v še eno prav tako posodo namestimo šopek ali trajnico. Za kadilce še morda stoječ pepelnik, da niti slučajno ne bodo otresali pepela po tleh. DIPL. ING. ARCH. MARTA RAČEČIČ Lepe na pogled in povsem nenevarne so take plavajoče sveče. V lepo posodo z vodo namestite nekaj odrezanih barvastih sveč, ki bodo takole gorele najmanj 2 uri. To si velja zapomniti posebno zdaj, ko si belimo glavo z okraski za grobove ob dnevu mrtvih. Jabolka, pomočena v malo gostejše testo, kot je za palačinke, ocvremo, malo potresemo s cimetom in sladkorjem, pa imamo dober posladek. Naše babice so ta recept dobro poznale, mi smo pa nanj kar pozabili. plplKlffl 1 * i T/gm illti 1*1*1 : :: lllli MHMRmRI lili PUHIH IIHM Človekovo čudenje je že od nekdaj veljalo stvarem, ki so se po svoji veličastnosti, lepoti ali nenavadnosti ločile od običajnih zgradb, naravnih pojavov ali predmetov. Tako je že pred dobrimi 2000 leti, med letom 150 in 120 pred našim štetjem, grški pesnik Antipatros sestavil seznam sedmerih svetovnih znamenitosti ali čudes. Ne ve se, ali je pesnik iz Sidona res videl vsa čudesa, ki jih opisuje, bolj važno je, da je po njegovem seznamu „ta hepta theamata" (sedem znamenitosti) ob to mistično število človek tudi v kasnejših obdobjih nizal čuda, ki so ga prevzela in osupljala. Leta 448 našega štetja so po antičnem zgledu sestavili seznam sedmih svetovnih čudes Rima, v katerega so všteli: kloake, akvedukte, kolosej, Odeum, Trajanov forum, terme in grič Janikul. Podobno so storili tudi s sedmimi rimskimi cerkvami. V sedemnajstem stoletju so v seznam sedmerih svetovnih znameiSitosti všteli tudi stavbe, ki jih antični in srednjeveški svetovni popotniki niso še mogli poznati. Bolj ko se je širilo poznavanje tujih dežel, težje je bilo določiti, katere znamenitosti zaslužijo, da jih vpišejo v slavni seznam sedmih. Takrat so si to čast prislužili: porcelanski stolp v Nankingu, kitajski zid, Hagija Zofija v Istambulu, viseči stolp v Pisi, katakombe v Aleksandriji, kolosej v Rimu in skrivnostna megalitska zgradba v Angliji Stonehenge. Toda svet je tako poln čudovitih stvari, da je svetovni popotnik Ernst von Hesse VVarteg po tridesetletnem popotovanju po vseh deželah in kontinentih sveta število sedem pomnožil s sto in v svoj seznam vpisal kar 700 stvari, ki so si zaradi svoje izjemnosti prislužile pravico imenovati se svetovno čudo. Samo kdo si bo zapomnil kar 700 imen, ko je bolj preprosto, obenem pa tudi bolj vredno imena čudo, če jih je samo sedem! Zahodnonemški list Die Welt je z anketo med svojimi bralci sestavil seznam vseh tistih znamenitosti, ki jih ljudje današnjega sveta štejejo med veliko sedmerico. To so: Hagija Zofija v Istambulu, Golden Gate most v San Franciscu, akropola v Atenah, Eifflov stolp v Parizu, kitajski zid, Tadž Mahal pri Agri in najmodernejše velemesto Brasi-lia v Braziliji. Da bo spisek še popolnejši, je Lovvell Thomas zaigral na drugo struno. Ob dosedanja čuda sveta je prištel sedem tistih, ki jih ni izdelala človeška roka, ampak so nastala v delavnici narave. Mednje je prištel: Grand Canyon v Arizoni, Viktorijine slapove na reki Zambezi, zaledeneli zaliv na Aljaski, mamutovo votlino v Kentuckyju, najvišjo goro sveta Mt Everest, Bajkalsko jezero v Sibiriji in Yellowstonski narodni park. Pri Gizehu stoje tri velike stavbe, ki že tisočletja osupljajo človekovo oko. Velikanske, geometrično natančno postavljene piramide, s katerimi so si kralji četrte dinastije Keops, Kef-ren in Mykerin postavili svoja posmrtna prebivališča, so vzbudila veliko začudenje že starogrškemu zgodovinarju Herodotu iz Halikarnasa. Dolgo so veljala za eno od svetovnih čudes. Današnji znanstveniki, ki so piramide premerili po dolgem in počez, so v njih našli veliko številčne mistike in čudnih sovpadanj, tako da je nekatere fantaste zapeljalo v razglabljanje o velikem kamnitem sporočilu, s katerim so hoteli stari egiptovski duhovi obvarovati pred propadom svoje neverjetno znanje iz astronomije, matematike in geometrije. Toda tudi brez tega so piramide pri Gizehu resnično vredne občudovanja. Zgrajene so bile pred 4500 leti, ko je bil glavni vir delovne moči človek sam. Mehanizacije ni bi- lo in množičnost je bila edina možnost, da se tak spomenik postavi. Po Herodotovih zapisih so samo priprave za gradnjo Keopsove piramide trajale %pelih deset let. V tem času so ljudje morali „vlačiti kamenje iz lomov v Arabskem gorovju do Nila, drugi so imeli nalogo na splavih prepeljane kose prevzemati in vlačiti dalje do Libijskega gorovja. Pri tem je stalno rabotalo po 100 000 ljudi na vsake tri mesece." Samo piramido pa so zidali kar 20 let. Po Herodotu so za gradnjo potrošili 1600 talentov, kar bi zneslo okoli 16 milijonov dinarjev. Paul Rieppel, ki je temeljito preučil piramide, je izračunal, da je bila dnevna storitev posamez* nega delavca skromna. Po tem je sklepal, da pir* mid ni gradilo nesrečno ljudstvo, ampak delovne skupine, ki jim je bila gradnja morda celo v čast in ponos. Toda ves napor in za tiste čase vratolomna vi$*' na piramid zbledi ob delu „matere narave", ki Je v silnih premikih zemeljske skorje postavila Streho sveta in njen vrh Mount Everest. Najvišje gor® na svetu so ravno v tem predelu, kjer so vrhovi povzpenjajo preko 8 tisoč metrov visoko. Očak0 sveta, ki je veljal za domačine Nepala in Tibeta z® neosvojljivega, je naskakovala od leta 1920 nap^ cela vrsta himalajskih odprav, toda vsi poskusi, P® bi človek stopil na najvišjo goro sveta, so zaman. Odprave so se vračale brez uspeha, r1 področjih Everesta pa so ostajale tudi žrtve veškega poguma in drznosti. « Šele leta 1953 je kralj vršacev klonil. Po ve^ mesecih priprav in plezanja sta na njegov vrh sto pila 33-letni Novozelandec Edmund Hillary 1 njegov plezalni tovariš Šerpa Tenzinh Norgay-Po njunem podvigu, ki je dvignil precej Pra^m svetu, je bil Mount Everest cilj še mnogim drug1 odpravam in večkrat je že klonil, čeprav si svoj žrtve še vedno izbira med pogumnimi planinci, žele kronati svoje planinske podvige s tem, stopijo na najvišje ležeči košček zemlje na sve ’ v hudem nalivu sem se peljal mimo Visokega po Poljanski dolini. Spomnil sem se Tavčarja in njegove Visoške kronike. Namenjen sem bil proti Žirem, kjer dva Peternelja ustvarjata druge vrste kroniko, podobo Žirovcev in žirovske okolice na platnu in steklu. „O, ja, naša Bojana tudi rada slika!" se je pošalil Jože Peternelj—Mausar in povedal nekaj zanimivih o triletni vnučki, ki mu je popackala že nekaj stekel, potem ko so bile podobe že na pol končane. „Kaj sem hotel drugega — terpetin v roke jn umiti steklo .. . ." pravi Mausar. V hiši 47-letnega žirovskega samorastnika so bili zidarji. Tri leta že JožePeterneljni več v Alpini v službi (prej je tam delal kot mojster na težkem traku: „Pancerje, smučarske čevlje, smo delali. V izmenah sem delal, pretežko je šlo skupaj s slikanjem.") Zdaj je svobodni umetnik. Pred hišo stoji Koširjev kip in pred garažo mercedes. Peternelj se kar malo zjezi, če mu kdo očita, da s slikarstvom veliko zasluži. „Zdaj zaslužim, res: toda slike prodajam po cenah, ki so pri nas v navadi. Cen pa ne postavljam jaz. Prodajal jih bom tudi, če bodo cenejše .. . Ampak nihče ne pogleda dolgih 15 let, ko sem delal in se izpopolnjeval in prodajal slike po tri tisočake, platno in barve pa so me stali po štiri tisočake!" Peternelj je 1951. leta prišel v Žiri, na Dobra-čevo. Prej je živel na domači kmetiji v Jarčji dolini na Selih blizu Mrzlega vrha. Dolina je dobila ime po tem, ker so tam navadno pasli jarce. Pe-terneljevi domačiji so rekli pri Mausarju. Menda je ime prišlo od tega, ker so nekaj rodov nazaj delali doma surovo maslo. Od tod tudi ime na Peterneljevih slikah, od tod tudi navadno njegova predstavitev: Jože Peternelj—Mausar. Peternelj se je rodil na kmetiji, in dokler ni prišel v Žiri, je poznal samo Gasparijevo slikarstvo — iz čitank. Že naslednje leto po preselitvi je začel slikati: najprej domačo kmetijo, dvorišče, potem pogled iz ateljeja. Sprva je delal po vzorcu iz narave, pozneje se je toliko izpopolnil, da mu je ostala tipična žirovska pokrajina v mislih in rokah. Ljudje ga sprašujejo, kje je dobil te okorne figure, ki silijo iz žirovske pokrajine. „Soseda Grogo in Ceneta sem poznal; oba sta starejša mo; žaka, skrivenčena kmečka težaka, ki ju je zemlja privila k tlom. Taki so tudi tipi na mojih slikah." Ti težaki se vlečejo skozi vse Mausarjeve slike, izstopajo s platen ali s stekla, čemur se zadnje čase Peternelj vse bolj posveča. „Včasih jih poskušam narediti bolj vesele, kot na primer godce (tudi sam je bil godec, op. p.), pa mi vseeno na slikah nekako sami po sebi dobijo zgaran, težaški obraz." V trebanjskem salonu je delal šestkrat, in čeprav je že pred prvim salonom razstavljal pri Jaki-ju in v Milanu, pošteno pove, da je v Trebnjem aoDii prenekatero dobro izkušnjo in podlago za uspešno delo. Skozi vse Mausarjevo delo se vlečejo težaški kmečki obrazi, tipična žirovska pokrajina, običajno oblačno, svinčeno nebo pred dežjem, zmeraj prisotno drevo — prof. Kržišnik pravi, da je kar namesto njegovega podpisa. Vse to daje poseben pečat slikarstvu tega samorastnika, rojenega v Jarčji dolini. ■j Kljub vedno enakim, a vedno znova doživetim ( motivom pa je Mausar naredil razvoj, ki ga sam označuje takole: „Vedno sem se vračal na začetno osnovo, k isti motiviki. Motivika je ostala, tudi barvni ton. Napredek pa, mislim, sem dosegel v kompoziciji in v usklajevanju barv. Do 1968. leta sem delal skoraj izključno na lesonit, V odtlej prevladujeta platno in steklo." Peternelj dela po ves dan: dopoldne do južine, po kosilu gre malo ven, potem spet v atelje. Vsakih deset dni si navadno vzame „športni dan" -takrat ureja posle, ki so v zvezi s slikarstvom, samo brez čopiča v roki. Teh poslov ni malo: letos je imel že 6 skupinskih razstav, novembra bo razstavljal v Milanu in v Morgesu v Švici, doma pa bo imel skupinsko razstavo v Portorožu. Vse slike fotografira, navadno naredi tudi barvne diapozitive. Za vsa svoja dela ve, kje so. Take vrste človek je: ima tudi spravljene vse račune od gradnje hiše pred leti.. • Njegovo geslo je tisto, ki mu ga je povedal Jaki: „Brez velikega garanja ni ničesar!" V to verjame; da je to res, potrdi tudi žena Ančka. Zidarji so končali delo v kopalnici, treba jim je bilo dati malico. Po kuhinji, kjer sva se z Mausar-jem pogovarjala, se je motala vnukinja Bo^na, ki ni bila preveč pri volji, da bi povedala, kako je dedku slikarju popravljala slike. Starejša hči Jožica je že poročena, Bojana je za zdaj njena edinka. Mlajša, Nadja, je že dlje časa zdoma. Ekonomsko srednjo šolo je delala v Ljubljani, zdaj pa je v drugem letniku na ekonomski fakulteti, tudi v Ljubljani. Čaj na mizi, v katerega je gospodinja nalila kar precej vina (pa je sicer rekla: „Le za okus!"), se je že zdavnaj ohladil. Mausar je še pripovedoval, kako je včasih neprestano hodil v naravo in delal skico, zdaj pa ima žirovsko pokrajino kot kuliso že čisto pred očmi, ne da bi pogledal skoz okno. Njegov novi atelje bo imel več svetlobe, večja okna proti navadno oblačnemu nebu. „Če boste doma kaj videli Sandija Leskovca, ga spomnite, naj mi naredi obljubljeno rezbarijo," sva se začela poslavljati. Zunaj je še vedno sitno deževalo. Bila je sobota, ni bil še čas za južino. Nisem ga vprašal, če bo šel delat. Na stojalu sem videl nedokončano olje na steklu. Skoraj bi se upal staviti, da je Mausar prijel čopič v roke, ko je ostal sam, kajti: „Slikal bom, tudi če ne bom mogel prodajati!" JOŽE PETERNELI 4 i : C FILM V TEDEN DOMAČEGA FILMA V prvi polovici decembra bo * Celju že drugič filmska revija 1 naslovom „Teden domačega filma". V času revije bodo prikazani trije slovenski premierni filmi: Čudoviti prah, Let mrtve 3tice in Pastirci. Iz ostale jugoslovanske nove filmske proizvodnje bodo prikazali: Užiško republiko, Derviša in smrt ter Kapetana Mikulina Malega. V celjskih kinematografih bodo sporedu tudi vsi letošnji slovenski kratkometražni filmi in izbor najboljših športnih in turističnih filmov z nedavnega Panjskega festivala. Organizator predvideva, da mu bo j* uspelo pripraviti tudi retrospektivo slovenskih mladinskih filmov. Vsekakor pester in bogat program, ki bo pritegnil veliko število ljubiteljev sedme umetnosti. PLOŠČE PTU '14 Ptujski festival narodnozabavne glasbe je že za nami, iz-,'a Pa je tudi velika plošča, ki jo )e izdala RTV Ljubljana. Na nji zasledimo posnetke 11 skladb s 'estivala, ki so imele največ uspeha in so že redni gost radijskega programa. Plošča je pojeta v stereo tehniki. I nam gU gU H L RU HI dijami, ki so najbolj značilne za njihove dežele. Veliko stereo ploščo, na kateri so posnetki teh melodij v izvedbi velikega orkestra Bundesvvehra pod vodstvom Guenterja Norisa, je za naše poslušalce izdala produkcija gramofonskih plošč Suzy iz Zagreba. Našo državo zastopa znana melodija „Marš na Drino", zasledimo pa tudi znano melodijo „El condor pasa", ki je predstavljala Čile, „Amazin grace", ki je predstavljala Škotsko, in „Samba d'Orphee", ki je predstavljala Brazilijo. Med njimi zasledimo Jima Crocea „Bad, bad Leroy Brown“, „Goodbye, my love goodbye“ v izvedbi Demisa Roussosa, „Ni vivre, ni mourir“, ki jo poje Nana Mouskouri, „Bad boy“ ansambla Nazareth, „Caroline“ ansambla Status Quo in druge izvirne verzije. KNJIGE Sloviti aranžer in vodja orkestra Ray Coniff je dobro znan tudi našim ljubiteljem dobre zabavne glasbe. Na veliki stereo plošči, ki jo je po licenci CBS izdala produkcija gramofonskih plošč Suzy iz Zagreba, so posnetki najboljših Coniffovih priredb znanih melodij. Med drugim zasledimo tudi Harrisonovo „Something", 0'Sullivanovo „Claire", Diamondovo „Song sung blue" in VVonderjevo „Vou are the Sunshine of my Love." BOUZOUKI SOUND Grški melos se vse bolj uveljavlja v zabavni glasbi, z njim pa v orkestre prodira tudi značilni grški instrument buzuki. Na veliki plošči, ki jo je izdal Jugoton, so zbrani posnetki najbolj popularnih grških popevk in tistih, ki za osnovo jemljejo grški melos. V izvedbi orkestra Claudiusa Alznerja lahko poslušate znamenite melodije iz filma Grk Zorba, Sirtaki, nedolgo tega zelo priljubljeno melodijo „Akropolis, adieu" in druge, tem podobne melodije. Na svetovnem prvenstvu v ^°?°metu so se sodelujoče drža' ve predstavile tudi z melo- RTB je izdala v vrsti plošč, ki prinašajo najbolj znane popevke, veliko stereo ploščo s posnetki dvanajstih popevk, ki smo jih in jih še radi poslušamo. adam mickiewicz GOSPOD TADEJ Med velikimi epskimi pesnitvami, ki so nastale v dobi romantike v književnosti vseh evropskih narodov, literarni zgodovinarji postavljajo ob bok Byronovemu Don Juanu in Goethejevemu Hermanu in Doroteji pesnitev vodilnega poljskega romantika Adama Mickievvicza „Gospod Tadej". Pesnitev je izraz domoljubja velikega pesnika in slika borbe poljskega ljudstva za svobodno domovino. „Gospod Tadej" je romantična pesnitev samov nekaterih svojih prvinah, medtem ko v njenem temelju leži resničnost polpretekle zgodovine Poljske. V prevodu Rozke Štefanove je Mickievviczovo pesnitev izdala Državna založba Slovenije. narava ima vselej prav skrivnosti o zlravju in lepoti ^-PREDSTflVUAmO VMU m m Zbirko novel slovenskega pisatelja, dramatika in esejista Vladimirja Bartola je pod naslovom „Demon in eros" izdala Mladinska knjiga v zbirki „Krog". Vladimir Bartol je značilen primer slovenskega izobraženca, ki je živel in ustvarjal v obdobju med obema vojnama, v času polnem neprečiščenih idej in nemira. Duh te dobe veje tudi iz njegovih novel, v katerih je človek močno individualiziran iskalec življenjskega smisla, borec, ki v tem boju pada, pred njim pa ostaja večni nesmisel vsega njegovega početja. Bartolovo pravo vrednost je pokazala šele slovenska moderna literatura, ki v njem vidi svojega predhodnika. Zbirki je dodan tudi študijski zapis o Bartolu in njegovem delu, ki ga je napisal Taras Kermauner. dobni način življenja vrgel na rob. Moči, ki so skrite v naravi, zdravilne rastline in zdrav način prehrane, vse to je na zanimiv način obdelal znani bojevnik za ohranitev naravnega okolja in odličen poznavalec zdravilnih rastlin Maurice Messegue. Nje-gpvo knjigo „Narava ima vselej prav", ki je v svetu požela velik uspeh, je za naše bralce v prevodu Mete Severjeve izdala Can-karejva založba. Človek je samo del narave. Tega se vse bolj zaveda tudi mednarodni človek, ki ga je so- mladost za zidovi Tatjana Pregl in Franc Hočevar sta leto in pol obiskovala vzgojnovarstvene in kazensko-popravne domove po vsej Sloveniji in objavljala svoja- zapažanja, razgovore z vzgojnimi delavci in drugimi, ki skrbe za mladino na stranpotih v časopisu Mladina. Izbor teh člankov je zdaj izšel v samostojni publikaciji, ki naj bi zapolnila vrzel v izdajanju take literature ža mlade pri nas. Knjiga „Mladost za zidovi", ki je kot prva izšla v novi zbirki Mladinske knjige „Družboslovje za mladino", na verodostojen način prikazuje razmere v popravnih domovih in išče vzroke, ki so mlade potisnili na stranpota življenja, da so se znašli za zidovi domov. Filmov, ki govore o kavbojih, njihovih junaštvih, bojih in pustolovščinah, je na pretek. Žal pa je v filmih veliko izmišljenega, idealiziranega in neresničnega. Kakšni so bili ti možje, ki so vtisnili svojevrsten pečat podobi Amerike, nam pripoveduje knjiga H. J. Stammela „To so bili še možje", ki jo je v slovenskem prevodu Stanka Jarca izdala Cankarjeva založba. Ob bogatem slikovnem gradivu nam knjiga riše usodo in življenje kavbojev takšno, kot je bilo v resnici: trdo, pogumno in avanturistično. Pisec je knjigo napisal na osnovi resničnih zgodb in dokumentov, a je kljub temu bolj razburljiva za branje kot marsikatera izmišljena kavbojka. VERONIKA IZDESENK) Tragično ljubezensko zgodbo med celjskim grofom Friderikom in deseniško gospodično Veroniko je na literaren način obdelalo že več slovenskih pisateljev in pesnikov, nedolgo tega pa smo dobili še eno izvirno delo, ki ga je napisal Sandi Sitar. V založbi Partizahske knjige in Orbital—Progresa je izšla knjiga „Z Desenic Veronika z Dese-nic". Glavna junakinja te pripovedi je dokaj nenavadna, saj je njena osebnost izrisana tako, da pripada tako 15. stoletju kot našemu času. Delu je dodan esej Matjaža Kmecla o Veroniki Deseniški. Pisati o tretjem od štirih slovenskih igranih filmov, ki bodo narejeni letos pri „Viba filmu", je nekoliko prezgodaj, kajti film je bil šele posnet in zdaj je pred njim večmesečna tehnična obdelava. In vendar, ker gre po mnenju mnogih poznavalcev za najambicioznejši in temu primerno najdražji, govori pa se tudi o najboljšem slovenskem filmu doslej, ne bo odveč tale zapis, kjer bomo strnili nekaj že znanih zanimivosti. Gre za film „Strah", katerega uspeh zagotavlja že dejstvo, da je njegov režiser Matjaž Klopčič, ki ga poznamo po vidnih filmskih stvaritvah že od prej. V mislih so nam njegovi filmi „Zgodba, ki je ni", „Na papirnatih avionih", „Pozdravi Marijo", „Sedmina", „Oxigen" in „Cvetje v jeseni". Za „Strah" je Klopčič napisal tudi scenarij, ki ga je adaptiral in mu dialoge napisal književnik Andrej Hieng. Režiserju je uspelo pritegniti k sodelovanju celo vrsto najvidnejših jugoslovanskih filmskih delavcev: tako je fotografija filma v rokah odličnega zagreb- škega snemalca Tomislava Pinterja, sceno je oskrbel inž. Niko Matul, kostumi igralcev pa so narejeni po skicah kostumografinje Alenke Bartl. Odveč bi bilo naštevati vse igralce, zato naj omenimo samo nosilce glavnih vlog; to so priznani umetniki Ljuba Tadič, Milena Dravić, Milena Zupančič, Polde Bibič, Neda Spasojevič, Milena Muhič, Bert Sotlar in drugi. „Strah" je „ženski film" (po besedah Milene Dravič). To povsem drži, po tistem, kar pa vemo o filmu do zdaj, lahko rečemo, da nadaljuje Klopčičev filmski opus, ki temelji na ambientu Ljubljane. Toda v nasprotju s „Cvetjem v jeseni", filmom, ki ga imajo mnogi za lirsko poemo, gre pri „Strahu" za docela drugačen svet filmskega dogajanja. „Čeprav se na prvi pogled zdi, da je zgodba v ,Strahu' na robu kriminala, banalnosti ali anekdote," pravi Klopčič, „si po scenariju prizadeva,, da bi postal neke vrste film vizije. To pomeni, da bomo skozi zgodbo, ki naj bi bila večstransko učin- kovita, dobili večjo in širšo sliko sveta kot vizijo katastrofe. Kar se tiče dejstva, da govorim o svetu bordela, naj opozorim na to, da je Karl Marx rekel, da je bila zanj prostitucija zmeraj metafora družbenih odnosov v drugi polovici 19. stoletja." Cas, v katerega je postavljeno dogajanje filma, ‘je namreč konec prejšnjega stoletja, točneje leto 1895, ko je Ljubljano prizadel velik potres. Vse se odvija v neki javni hiši oz. salonu bordela, kjer lastnik deklet, ki mu polnijo blagajno z „ustrežljivimi" telesi, ne pozablja, da je moški. Zato se dekleta ne brigajo samo za svoje kliente, ampak tudi za to, kako bodo obdržale naklonjenost svojega gospodarja. Torej je v ospredju lastnik bordela, gospod Franco, toda prikazani niso samo njegovi psihični problemi, ki so posledica „nenavadnega" lastništva, ampak tudi Zapleteni odnosi med ljudmi znotraj salona; vse pa ima nekoliko širši pomen; nakazuje obče človeške odnose. Film temelji na motivu, ki je bil velikokrat uporabljen v litera- turi s konca prejšnjega stoletja in katerega je francoski pisatelj Peladan označil takole: „Strašno je za človeka, ko čuti, da zanj čas mineva, medtem ko se narava zmeraj znova rojeva in obnavlja." Klopčič trdi, da je zgodba filma izmišljena, toda mogoča. Po njegovem gre pri „Strahu" za prikaz človeka, ki nenehno veruje, da se bo nesreča s časom utrudila, na koncu pa ta čas sam postane človekova nesreča. (Gre za potres, ki samo dopolni brezizhodne stiske ljudi nekega časa.) V zgodbi je deloma prisoten tudi motiv odtujitve, sklepna misel filma pa je: življenje in čas tečeta neglede na vse naprej in samo naprej. Kolikor se bo tako zastavljena pripoved „Strahu" dopolnila v pristni estetski in izrazno prepričljivi umetnini, bomo morebiti zares dobili tako filmsko stvaritev, kakršne na Slovenskem še nimamo. Sploh pa nam zaenkrat preostane samo, da si film ogledamo. • ' D. RUSTJA A.BARTELJ * J SPLICHAL Auersperg ja začel izkoriščati kamnolom in si je obetal dober posel, saj so na Dunaju za različne gradnje porabili 2400 kubičnih metrov okrasnega kamna, v Budimpešti pa so ga potrebovali pri gradnji parlamenta. Ta grof je imel edinko Beatrix, kot sva že omenila, in jo je vzgajal izredno špartansko. Namesto ženskih nežnosti in sentimentalnih romanov se je morala učiti celo svilopreje in poljedelstva s starinskim požigalništvom. Beatrix so s 14 leti zaročili, leta 1874, koji je bilo 26 let, pa se je poročila z nemškim baronom Heinrichom Gagernom. Oče Franc Nikolaj ji je zapustil grad s 4500 johi grunta in ji dal pol milijona goldinarjev dote. Gagern pa ni bil preveč gospodaren: lovil je afriške živali, še huje pa se je zapletel z okrasnim kamnom, ki je ženinemu očetu prinesel dobiček, Gagernu pa veliko izgubo. Zabredel je tako globoko, da je zapravil doto in celo zadolžil grad. Sklenil je kupčijo, da bo dobival kamen za cerkev, ki so jo na Dunaju gradili v zahvalo, ker se ni posrečil atentat na cesarja. Izkazalo pa se je, da kamen ne prenese zunanjih vplivov. S cerkve so morali odstraniti vse zunanje okraske in so st^li zidarski odri okrog nje še takrat, ko se je posrečil atentat Gavrila Principa na nadvojvodo Ferdinanda v Sarajevu. Gagern je izgubil četrt milijona goldinarjev in postal siromak. Toda tega Gagerni niso priznali, ker so vedno trdili, da so jih s spletkami izpodrinili mogočni Rotschildi. Gagerni so namreč trdili: „Zakaj naj bi zunanji vplivi škodili dunajski cerkvi, če niso rimskim spomenikom, ki so se ohranili do danes? “ Ali imajo prav Gagerni ali pa niso našli pravega kamnoloma! Čeprav se je stari Gagern zadolžil, so njegovi sinovi Nikolaj, Hans in Friderik živeli veselo in potratno, kot da revščina ne bi trkala na njigova vrata. Bili so bohemi in ženskarji in so prav zaradi tega prestopili med protestante, čeprav so bili vzgojeni strogo jezuitsko. Ločili so se namreč in ponovno ženili, česar katoliška cerkev ne dovoljuje. Šteli so jih za lovce, šaljivce, veseljake in umetnike, ki se niso sramovali stikov s preprostimi ljudmi. Ivo Pirkovič piše, da se je Friderik večkrat preoblekel v kmeta in se z gorjačo v rokah in v kmečki opravi na sejmih pomešal med mešetaije in tatove. Gagerni so se, čeprav Nemci, ponašali, da so po starem izročilu slovanskega rodu s polotoka Wittow na znamenitem slovanskem otoku Rujani na Baltiškem moiju. Zares, priimek sumljivo spominja na ruske plemiče Gagarine. Mokriški Gagerni so govorili tudi slovensko in Friderik je staršem iz tujine pisal po slovensko, da ne bi pozabil jezika, kot je sam napisal v nekem svojem pismu. Najpomembnejši od Gagernovih sinov je gotovo Friderik, ki je pustil študij, ko so mu v študentskih letih objavili prvi članek v lovskem časopisu Hugosche Jagdzeitung in mu obenem ponudili uredništvo. Friderik, ki se je 1882 rodil v Mokricah, je urejal ta časopis do leta 1916 - in to zvečine kar doma v Mokricah. Starejšemu bratu Hansu, ki se je v Muenchnu šolal pri Walterju Thoru, je poveril ilustratorstvo. Friderika se ljudje okrog Mokric še spominjajo kot majhnega in gol-šastega človeka, kije bil vedno v lovski obleki. Friderik se je poročil z ločenko Ruth Kospoth iz Šlezije, ki mu je poslala v uredništvo lovsko zgodbo „Beli sokol44. Iz tega zakona sta se rodila dva sinova: starejši, Falk, je danes romanopisec in živi v Avstriji, Axel pa je ravnatelj nekega muzeja v Hannovru. Falk prihaja vsako jesen v hotel, v katerega je danes preurejen mokriški grad. Kot njego- vi predniki namreč tudi on ljubi ježo in lov. Zanima se tudi za inokriško zgodovino; snov za svoje romane poišče včasih tudi v Mokricah. Friderik je bil znan pisec, svoja dela je objavljal v nemščini. Zablestel je, ko so mu roman Ljudstvo že v prvem letu prodali v 100.000 izvodih. Za ta roman so mu obetali celo Nobelovo nagrado, ki pa mu jo je menda preprečil Hitler. Zanimivo je, da ima doslej Nobelovo nagrado za književnost en sam Jugoslovan; dobil jo je Ivo Andrić za svoje literarno delo, od katerega sta najbolj znani Travniška kronika in Most na Drini. V romanu Ljudstvo je Gagern postavil za junaka ljudstvu naklonjenega razbojnika iz Posavja Marka Ubraniča, ki ga zgodovina pozna kot razbojnika Udmaniča. O njem je pisal tudi Oton Župančič, v ljudskem spominu pa kroži o razbojniku precej veselih anekdot. Gagern je napisal več kot 20 knjig (Cesta in Mejaši sta prevedeni v slovenščino). Z nobenim svojim delom ni več dosegel ne kakovosti ne uspeha „Ljudstva44. Najstarejši brat Nikolaj se je poročil dvakrat in je imel ob drugi poroki za poročne potovanje komaj toliko denarja, da se je ! kočijo lahko pripeljal na Vrhovo pri Šentjerneju. Prej je študiral gozdarstvo v Nemčiji, bil pa je tudi odličen čelist. Svoji materi je sicer izpulil grad Mokrice - potreben je bil celo sodni proces - vendar je moral pol gradu in posestva prodati, še preden je umrla mati, že med prvo svetovno vojno. Kupec je bil tržaški grof Econom, osem let pozneje pa sta skupaj prodala ves grad s 700 ha zemlje zagrebškemu lesnemu trgovcu Židu Bergerju, ki je grad oplenil. Pravijo, da je Berger populil celo dragocene kljuke na vratih in jih zamenjal s cenenimi, leta 1937 pa je grad prodal zagrebškemu nadškofu Stepincu za 5 milijonov dinarjev. Milijon je dobil v gotovini, preostanek pa v škofijski zemlji v Maksimiru. Berger si je izgovoril še enega od mo-kriških stolpov. Po prodaji Mokric se je Nikolaj odselil v Muenchen, kjer je postal radijski napovedovalec. Friderik pa ni hotel zapustiti Slovenije, in ko je obogatel, si je kupil Šrajberski turn pri Krškem. To je bila trdnjava nad Leskovcem, v kateri je nekoč živel Anastazij Gruen. Gruenov sin se je ubil pri padcu s konja, grad pa je dobil lahkomiselni Gruenov nečak Ervin Auersperg, ki je dediščino neke noči v letu 1908 zakvartal. Njegov sin Ervin se je zaradi tega ustrelil, lahkomiselni oče pa je s cilindrom v rokah na Dunaju beračil; kot be; rač je tudi umrl. V Šrajberskem tumu živi danes kipar in medaljer Vladimir Štoviček, njegov brat-pa, ki je v Zagrebu pisatelj, prav zdaj dokončuje roman, katerega odlomek je pod naslovom Pankrt letos objavil v Dolenjskem listu. Snov za ta roman je poiskal prav v usodnih dogodkih Auerspergove družine na Šrajberskem turnu (grofa Ervina Auersperga je preimenoval v rOmanu v grofa Augenburga). Friderik Gagern je kupil Šrajberski turn leta 1918 — brez zemlje. Na pol gaje zapisal svoji drugi ženi, grofici Adaški Lepel. K sebi je vzel tudi brata Hansa, ki se je spoprijateljil s kipaijem in medljerjem Vladimirjem Štovi-čkom, sinom grajskega oskrbnika. V grajskem stolpu je Friderik pisal svoje lovske zgodbe, roman Golo življenje in dramo Ocean. Mirno življenje je trajalo osem let, dokler ni dobil Friderik pisma neznane občudovalke, ki bi ga rada obiskala in spoznala. Šel jo je čakat na postajo na Videm, pa je m dočakal. Pač pa je čez dva tedna tujka sam* potrkala na grajska vrata. Tako gaje prevze; la, da je ženo postavil za deklo. Toda idila m trajala dolgo, ker je tujka hitro izginila. Razočarani Friderik je še isto leto svojo polovi-1 co gradu podaril ženi in hčerki Ruth in z3 vselej odšel iz domovine. V nemškem mestu Gothi se je še tretjič poročil, s Charlotto, hčerko bankirja Rehfelda. Kupila sta si p°' sestvo v Geigenbergu pri St. LeonhardU; Tam je naredil samomor po drugi svetovn* vojni, njegova tretja žena pa je umrla le leto pozneje. Grofica Adaška in hči sta ostali brez do* hodkov in sta grad počasi zapravili. Den&* jima je posojal zdravnik s Kaštela dr. Trenz. ki se je na graščino nekega dne zapisal, obu* božani plemkinji pa sta odšli po svetu. Rut*1 se je na Dunaju omožila s sinom pobeglega turškega Auersperga, mati pa se je po končani drugi vojni vrnila domov. Na bregovin vzhodnega moija je našla obubožane vdove in številne otroke. Nekoč bogato sorodstvo se je utapljalo v revščini. Grofica Adaška Je morala plesti nogavice, da se je lahko prežI' vela ... Ko so Mokrice 1941. leta prešle v nem&c roke, so izgubili zatočišče bogoslovci zagreb' škega semenišča, ki so imeli tam okrevališoe' Nemci so organizirali v gradu politično Sol za vzgojo mladih kadrov nacistične stran*e’ Na novo leto 1944 so grad napadli partizan • Takrat je bil v gradu zadnjič dvignjen sto* letni dvižni most, kar pa Nemcem ni pom3 galo. Grad je zdaj urejen v hotel, vendar se » zdaleč ne more primerjati z Otočcem. t>a o Mokrice zares postale turistično pomen1:* nejše, bi bilo potrebno vložiti veliko denaO za obnovitev in dograditev. Zlasti bi mora posvetiti pozornost notranji opremi in parku, pa tudi sicer vse Mokrice dajejo videz, da jim močno manjka denarja. V Mokricah se dogovaijajo z novomeško „Krko44, da bi prevzela hotel, vendar za zo J še niso sklenili nič konkretnega. V imajo tudi konjušnico, v kateri je 15 konj* od katerih so štirje poniji. Turisti imajo n . razpolago tudi kočije in pozimi sani. da Američani samo z res najboljšimi amaterji Se lahko računajo na uspeh — če sploh še lahko' računajo na zmage. Razumljivo je, da so njihovi profesionalni košarkarji za Evropejce še vedno koklje proti pišče-tom; toda proti piščetom, ki so že odrasla vsaj v petelinčke, na kar Američani radi pozabljajo. Nedvomno je omembe vredno, da je v evropski reprezentanci, ki je tako rekoč pometla z Američani, z uspehom igrala tudi trojica Jugoslovanov — Čosič, Šolman in Jelovac. Toliko igralcev ni dala v evropsko selekcijo nobena druga državal Še bolj očiten dokaz za to, da je Evropa ujela Američane v „njihovih" športih, je srečanje sovjetskih in kanadskih hokejistov. Ker po slabih izkušnjah z zadnjih tekem najmočnejša poklicna kanadska hokejska organizacija NHL ni imela dovolj moči za obračun s Sovjeti, je šla V boj — po prejšnjih temeljitih pri- pravah — druga profesionalna organizacija, WHA. Toda tudi z legendarnim, zdaj že 47-letnim Gordiem Hovvom, Kanadčani ne morejo zaustaviti prodornih svetovnih amaterskih prvakov. Resnici na ljubo je treba priznati, da tudi Sovjeti jemljejo hokej hudo profesionalno in da sd zvečine oficirji le na papirju, na ledu pa preživijo dejansko vseh 12 mesecev. Pa vendar: evropski hokej je tudi praktično dokazal, da je ujel najboljšega poklicnega v zibelki tega športa. Nekaj podobnega lahko pričakujemo v prihodnjih letih tudi v košarki. In če smo pri hokeju Jugoslovani le opazovalci, smo v košarki zadnje čase vse pogosteje tudi sami krojači takega razvoja. S svojo šolo, s svojo igro in z dokazano kakovostjo skupaj s Sovjeti lovimo pravzaprav še zadnje ameriško upanje za zanesljive zmage .. . J. SPLICHAL kresom „Pred Kresom. Zvečer pri Jermanu. Družina je ta večer prekajeno meso in potico in dobi vina. Letos gorelo silno veliko kresov, prekrasno svetli bili so kalanski, š.mihelski, Ijuben-ski in eden v hočevskih hribih. Prav lep bil i na kaptolskem griču. Grede po cesti od mesta gor si videl dečkov in grmade, kakor iz griča valil se je - tako je bilo tod za oko videti - naj prej gost dim in sicer kvišku, sčasoma pa se je nagnil in naredil na cesto sivotemen most, pod kte-rem šetala se je gospoda. Večer bil je jasen in svetel, če prav ni bilo meseca, zato videl se je ta most še krasneji. Naenkrat dima več ni, proti nebu švigajo kakor ognjen dež brezbrojne iskre visoko gor in čez nekaj minut pa buti kakor iz hriba debel visok plam in kmalu pridruži se mu zopet dim, ki pade kakor gosta megla na cesto, da je človek v njem komaj dihal, kašljaje po* begne gospoda iz zadušne in soparne oblačine. Malo dalje privali se na cesto drug dim brez isker in plama; dijaki zažgali so zeleno smrečje na bližnjem griču. Od konca stalo jih je krdelo na enem in drugo krdelo na drugem griču, izvrstno prepevanje zdaj eni zdaj eni - vedno vrste se - lepo slovensko „ V Gorensko oziram se“ etc. Potem se snidejo in pojo v zboru ali pa tudi posamezno, posebno eden odlikoval se je z nebeškim tenorom. “ Ob kresu se je dan obesil. Nič več ne kuri mladež kresov, nič več ni prelestna narava. Samo siv dež in mraz pa spet dež-Polži lezejo meter globoko pod zemljo, ose so sršenaste in pikajo na moč strupeno. Stari ljudje vedo povedati, da so to prav zanesljivi znaki za hudo in dolgo zimo. In v dokaz ponujajo časopisi fotografije prvega snega in s Kredarice večer za večerom poročajo, da je živo srebro padlo pod ničlo . .. Ljudje pa, ki imajo zvečine . raje toplo poletje kot mrzlo zimo, čakajo, kdaj bo šel dan spet gor; čakajo, kdaj bo zima umrla, čeprav se še rodila ni . . . In ob čakanju se kot Trdina v svojih notesih spominjajo kresnega večera, če so ga sploh doživeli, ali pa kaj bolj zanesljivo toplega: vročega poletnega dne (pa čeprav brez coca—cole, ki jo tako vztrajno ponuja televizija kot „to je ta pravo!"), dopusta na morju ali česa drugega ... Zdi se, da bo pametneje in bolj „ta pravo" natočiti skodelico čaja kot kozarec ledeno osvežujoče coca—cole! Američani so se zakleli, da ne bodo več dopustili takega ponižanja, kot so ga doživeli zadnjo sekundo finalne košarkarske tekme na olimpijskem turnirju v Muenchnu, ko jim je Aleksander Belov odnesel zlato medaljo — prvič v olimpijski košarkarski zgodovini! Spominjamo se še, s kakšno „turistično" postavo so pred leti Američani prišli v Jugoslavijo in v Zagrebu z našo reprezentanco — izgubili za 25 košev. A vse skupaj jih ni dosti izučilo: tudi v Portoricu so bili šele tretji, za Sovjeti in Jugoslovani. Ta športni drobec dokazuje, da se ni mogoče zanesti na zgodbo o pi-ščetu in koklji, ki mora vedno več vedeti in bolje znati! To konec koncev potrjujeta tudi dva najbolj sveža primera v srečanjih športnikov stare celine in novega sveta. Košarkarji Evrope so dali reprezentanci obeh Amerik novo lekcijo in zdaj je bržkone že povsem jasno,