Leto XX
TRGOVSKI UST
Časopis za	trgovino,	IndustrUo
Stj Uka 42.
Naročnina za Ljubljansko
pokrajino: letno 70 lir (za inozemstvo 75 lir), za '/» leta 35 lir, za l/* leta 17.50 ’ lir7'mesečno 6.— lir. Tedenska izdaja letno 25 lir Plača in toži se v Ljubljani
CONCESSIONARIO ESCLUSIVO per la pubblicitš di provenienza italiana ed estera: ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregor, čičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953.
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10.
Izhaja
vsak torek in petek
Ljubljana, petek 29. maja 1942-XX
številki Ur
0*60
Zborovanje obrtnikov Ljubljanske pokrajine
V dvorani Zbornice za 101 je biio zborovanje voditeljev obrtništva Ljubljanske pokrajine pod vodstvom ravnatelja Narodne fašistične zveze obrtnikov Urbinati-ja. Navzočni so bili ing. Mašera v zastopstvu Vis. Komisarja, strokovnjak za obrt in zastopnik Zveznega tajnika dr. Silvio Alesani, zastopnik Zbornice za TOl dr. Pretnar in 45 obrtnikov.
Predsednik odseka za obrt je izrazil dobrodošlico zveznemu ravnatelju in zalivalo lašistovski zvezi obrtnikov in njenemu predsedniku narodnemu svetniku Gazzot-Liju za zanimanje, ki ga kaže za obrt pokrajine. Ponovil je tudi veliko zahvalo obrtnikov Lksc. Vis. Komisarju Grazioliju za izredno dobrohotnost in podporo, ki jo izkazuje obrtniškemu stanu.
Dr. Silvio Alesani je podrobno razložil organizatorno in pomožno delo odseka za obrt in osvetlil notranjo organizacijo odseka, ki je razdeljen na 21 skupin in 27 poklicev ter obsega približno 6000 obratov z nad 15.000 delavci, vštevši delavke in vajence. K temu je treba prišteti še družine, ki žive od teh obratov in lahko se reče, da obsega obrtni stan v pokrajini približno 60.000 oseb.
Podčrtal je podporo, ki jo organizaciji izkazujejo krajevne oblasti, zlasti pa popolno razumevanje Eksc. Vis. Komisarja za težnje obrtništva ter zaključil svoje poročilo s poudarkom, da se odsek za obrt zaveda važne zaupane naloge.
Ravnatelj Urbinati se je zahvalil predsedniku ter sporočil obrtnikom pozdrave narodnega svetnika Gazzottija, predsednika zveze obrtnikov. Eksc. Vis. Komisarju Grazioliju in Zveznemu tajniku Orlan-diniju se' je zahvalil za živahno zanimanje za obrtniška vprašanja, potem pa je pojasnil namene zveze obrtnikov ter osvetlil razna vprašanja in pobude splošnega značaja. Podčrtal je tudi vprašanje izvoza obrtniških proizvodov.
Ob zaključku svojega govora je poudaril visoko in vztrajno Duce-jevo naklonjenost do obrta, ki mu je namenjena nova velika doba, ter izrazil svoje prepričanje, da bodo vsi obrtniki Ljubljanske1 pokrajine prihiteli k svoji novi strokovni enotni organizaciji in da bodo živahno sodelovali pri obsežnih nalogah, ki jih ima pokrajinski obrt za obnovo, ki jo bo izvedla fašistična Italija.
Italija na poti k $amopre$krbi
z elekt ritnim
Ponovno opozorilo delodajalcem!
Pokrajinska zveza delodajalcev je opozorila vsa včlanjena združenja, naj delodajalci upoštevajo pri sprejemanju delavstva predpise tozadevne naredbe Visokega komisarja št. 63 z dne 8. aprila 1942-XX, ki je bila objavljena v »Službenem listu« št. 29 z dne 11. aprila. Ta naredba namreč določa da se ne smejo sprejemati na delo delavci, ki niso vpisani v seznamih, ki jih vodi namestitveni urad, tudi ne brez posredovanja tega urada. Razen v primerih določenih v odstavku 2. čl. 4. orne njene naredbe se mora namestitev delavca vedno opirati na pismeno obvestilo, ki ga prejme delo dajalec od namestitvenega urada. Nadalje so v že citirani naredbi tudi navedene izjeme od tega, ka-
Dva dogodka označujeta razvojno stopnjo, ki jo je doseglo italijansko električno gospodarstvo. Prvi dogodek je stavbeni načrt, ki ga je dovršilo Ministrstvo za javna dela zaradi samopreskrbe Italije s tokom, drugi pa vsebuje novo usmeritev elektrifikacijske politike Italije ter predvideva dodatno dobavo električnega toka iz tujine, dokler niso narejene nameravane vodne naprave.
Odkar je vrhovna avtarkična komisija v letu 1937. sklenila zelo povečano izkoriščanje domačih vodnih sil, sta se dva zaporedna stavbena načrta že izvedla. V prvih letih se je proizvodnja l ustanovitvijo novih tovarn povečala za 2 milijardi na 17 milijard kilovatnih ur. Do konca leta 1943. naj bi se dvignila proizvodnja še za tri milijarde kWu. Ta cilj pa bo z dogotovitvijo velike elektrarne v Bressanone ter obeh elektrarn v Reziji dosežen že prej, najbrže že to leto. Sedaj je bil postavljen tretji načrt, katerega je pristojna korporacija tudi že odobrila. Sedanja proizvodnja znaša pri zadostnem vodnem stanju približno 20 milijard kilovatnih ur ter se naj do konca 1. 1946. dvigne na 30 milijard kWu.
O razvoju elektrifikacije v Italiji govori zadnje poročilo senatu. Po tem poročilu se je od 1. 1938. do 1940. število vodnih elektrarn dvignilo od 1081 (s 4.68 milijona IIP) na 1159 (5.05 milijona HP), njih letna proizvodnja pa od 15.59 na 17.9 milijarde kilovatnih ur. Kalorične centrale pa so se pomnožile od 150 (1,05 milijona HP) na 183 (1.9 milijona HP), njih proizvodnja pa od 725 na 900 milijonov kWu. Geotermične centrale pa so se dvignile za eno novo podjetje, njih kapaciteta pa od 50.620 na 70.300 HP, da je njih proizvodnja dosegla 500 milijonov kilovatnih ur. V gradnji je sedaj 71 vodnih naprav z 934.121 HP in predvideno letno proizvodnjo 5.3 milijarde kilovatnih ur. Misli pa se na ustanovitev še 92 novih elektrarn s 714.347 konjskimi silami in skupno proizvodnjo 3,2 milijarde kilovatnih ur.
Hkrati s proizvodnjo pa je močno narasla tudi potrošnja električnega toka. Ta se bo »e povečala, ker hoče Italija industrializirati srednjo in južno Italijo, za kar pa je potrebna zgraditev novih elektrarn. Tudi kmetijstvo potrebuje vedno več toka. Potrebne bodo zato nekatere omejitve v potrošnji in popolnoma se bodo krile samo potrebe industrije in rudarstva. Pa tudi izdelava starih naprav bo povzročila večjo potrošnjo. More se računati s tem, da bo po vojni potreba po električnem toku še naraščala, zlasti zaradi elektrifikacije železnic, kjer je že dosedaj dosegla Italija eno prvih mest. Porazdelitev industrije po vsej državi bo nadalje zahtevala zgra ditev novih železniških zvez, kar bo zopet dvignilo potrošnjo.
Uresničenje načrtov za dvig proizvodnje električnega toka je zlasti potrebno sedaj v vojni, ko so potrebe vojne industrije posebno velike. V sedanjem trenutku zaradi pomanjkanja vode ni mogoče popolnoma izkoristiti kapaciteto vodnih elektrarn ter se je zato morala potrošnja nekoliko omejiti. Z vključen jem dnevov počitka morajo prihraniti tovarne do 35% svoje normalne potrošnje. Za življenjsko važna podjetja kakor transportna, telefonska, plinarne, elektrarne, mline, mlečne centrale, rudnike, časopisne tiskarne itd. pa ta omejitev ne velja. V gospodinjstvu se mora potrošnja nad 18 kilovatnih ur omejiti za 20 %. Tudi nekateri vlaki so se zaradi tega ukinili.
Bilo bi pa napačno, če bi se ti samo začasni ukrepi slabo tolma čili. Bogastvo Italije na vodnih silah je zelo veliko in po cenitvah Ministrstva za javna dela ima Italija vodnih sil, ki morejo dati na leto 12 milijard konjskih sil in 56 milijard kilovatnih ur. Zato ni treba dvomiti, da bo Italija z izkoriščanjem vseh svojih vodnih sil mogla doseči samopreskrbo glede električnega toka. Seveda
pa to ne bo doseženo nakrat in treba bo še mnogo dela.
Ker se smatrajo vodne sile kot avtarkična surovina, je Italija gra dila vodne centrale tudi zato, da bi se zmanjšala poraba premoga, ki se je moral večinoma uvažati. Kako velike uspehe je na tem polju dosegla Italija, sledi iiz poročila prometnega ministrstva generalni komisiji fašistične zbornice. Po tem poročilu je elektrifikacija železnic prihranila Italiji 25 milijonov ton premoga na leto, t. j. 60 odstotkov premoga, ki bi ga sicer morala Italija uvoziti.
Da pa si zagotovi zadostne količine toka, dokler niso zgrajene vse predvidene nove elektrarne, je vlada olajšala dobavo električnega toka iz tujine. Izdan je bil v ta namen jx>seben zakon, ukinjena uvozna carina na električni tok in poenostavljeno je bilo postopanje za dosego uvoznega dovoljenja. Tudi so se sklenile že nove pogodbe s tujimi industrijskimi skupinami, da ise dobava toka iz inozemstva olajša in poveča.
Tako si je Italija ustvarila trdno podlago za popolno samopreskrbo z električnim tokom.
na razmerja cen. Na vsak način se je nezdrava konkurenca izločila in za špekulacijo je ostalo le prav malo prostora.
Čeprav je zaradi izredne vojne potrebe, zaradi napetosti vseh transportnih sredstev ter komaj zadostnih delovnih sil nastalo v produkcijskem procesu nekatero pomanjkanje, so vendar dosedanja vojna leta dokazala, da se more vsa najnujnejša potreba evropskega kontinenta gladko pokriti, in to tem bolj, čim bolj bo lesni tržni red v posameznih deželah napredoval. Velika vojaška potreba na lesu se je mogla popolnoma zadovoljiti in poleg tega je bilo mogoče zagotoviti že za mnoge civilne namene znatne količine.
Z okvirom, ki so ga postavile razne trgovinske pogodbe evropskih držav in ki se bo tudi letos, v kolikor je mogoče to dosedaj oceniti, praktično do konca izvedel, je dano jamstvo, da se bo mogla tudi v bližnji bodočnosti najnujnejša potreba na lesu za ves evropski kontinent zadovoljivo kriti.
Najnujnejša
Evrope	po	le le
kor vsebuje naredba tudi določila, kdaj je zahteva za dodelitev delavca imenska. Opozarjamo vse delodajalce naj se natančno ravnajo po predpisih citirane naredbe, da se izognejo kazenskim sankcijam, ki jih predvideva naredba.
V uvodniku z dne 16. maja razpravlja zadnji »Internationaler Holzmarkt« o vprašanju, če bo mogoče zagotoviti Evropi letos najnujnejšo potrebo na lesu. Uvodnik odgovarja na to vprašanje pozitivno ter pravi:
Lesna prodajna sezona letošnjega leta je že tako napredovala, da je mogoče podati kratek pregled o lesnih oskrbovalnih možnostih evropskega kontinenta.
Zaradi izredno ostre zime ter izredno velikega snega so se sečnje v skoraj vseh deželah evropskega kontinenta znatno zakasnile. S for-siranimi deli v zadnjih zimskih mesecih pa je bilo mogoče v glav-, nem izvesti predvidene sečnje.
Zaradi velikega snega, pomanjkanja strokovnega delavstva ter pomanjkanja vpreg in motornih vozil je bilo nadalje otežkočeno spraviti les iz gozdov v skoraj vseh deželah, ki so bile zapletene v vojno. Toda tudi v tem oziru se je moglo v marcu in aprilu mnogo zamujenega popraviti in v zadnjih tednih so prišla iz skoraj vseh južnovzhodnih evropskih držav poročila, ki ugotavljajo, da se je mogel spraviti največji del posekanega lesa še pravočasno na odvozne poti, deloma pa tudi že na žage
V nekaterih deželah je bilo potrebno, da so se sečnje nekoliko podaljšale, kakor n. pr. na Madžarskem, kjer se je s posebno naredbo podaljšala produkcijska kampanja do 15. maja. Podobni ukrepi so se izdali tudi v drugih deželah.
V Nemčiji sta državni komisar za cene in državni gozdni vodja izdala naredbo o cenah za domači surovi les ter je bila ta naredba 12. aprila objavljena. Čeprav je bila ta objava za tekoče lesno go-
spodarsko leto nekoliko pozna, je vendar za praktično trgovino manj važna, ker se cene sploh niso spremenile. Samo v posameznih vrstah so se cene iz praktičnih izkušenj nekoliko pomaknile ter so zaradi tega postale v nekaterih deželah potrebne korekture cen za kupčije z okroglim lesom, toda celotni nivo cen je ostal nespremenjen. Posebnd pa je treba upoštevati, da izgubi veljavo sedanja ureditev cen za okrogli les šele 30. septembra 1943, ter so torej cene tudi že za prihodnje leto ustaljene.
V skandinavskih deželah se je letošnja sečnja v glavnem izvršila po načrtu, pri tem pa je treba pripomniti, da je bila na Finskem sečnja nekoliko nižja, kakor je bila predvidena. Morali so se ozirati na delovne možnosti. Na Švedskem pa je sečnja dosegla približno lansko višino.
Lesno-gospodarski dogovori za dobave za leto 1942. se navadno sklepajo med posameznimi deželami evropskega kontinenta tik po koncu leta. Zato je zadostovalo, da so se sklenile za nekatere bolj sporne pozicije v marcu in aprilu dodatne pogodbe.
Po objavi kontingentov in mej za cene za razne lesne vrste za dežele dobaviteljice in dežele na-baviteljice so se povsod začela živahna kupčijska pogajanja, da je danes trg za večino relacij tako zelo napredoval, da se skoraj od povsod poroča o izčrpanih kontingentih.
To dejstvo zopet enkrat dokazuje, kako dobro se je sedanji sistem blagovne zamenjave v novi Evropi že vživel in kako more upoštevati ne samo dejanske možnosti proizvodnje ter potrebe, temveč da more ustvariti tudi stabil-
Maksimalne cene za strojene ovčje in svinjske kože za obutev
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal, smatrajoč za potrebno določiti cene za ovčje strojene kože, uvožene v surovem stanju im za svinjske strojene kože, določene za izdelovanje obutve, naslednjo naredbo:
Člen 1. — člen 1. naredbe z dne 26. septembra 1941-XIX št. 112 se dopolnjuje takole: t) kromovo ovčje usnje iz uvoženih kož 1 dim’ lir 2.30 u) svinjsko usnje za obutev, rastlinsko strojeno, mazano in egalizirano:
cepljeno	1 dm2 „ 1.90
necepljeno	1 dm2 „ 2.—
cepljeno barvano 1 dm3 „ 1.95 necepljeno barv. 1 dm2 „ 2.10 v) svinjsko usnje za obutev, rastlinsko strojeno, s kromom, egalizirano:
cepljeno	1 dm2 „ 2.15
necepljeno	ldm2	„	2.S0
Člen 2. — Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana 18. maja 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Turški bombaž za Bolgarijo
Bolgarska trgovinska delegacija se je v Carigradu pogodila za večjo dobavo bombaža. Turčija bo izvažala v Bolgarijo surov bombaž. Določene količine surovega bombaža bodo v Bolgariji predelali ter jih potem dali spet Turčiji na razpolago. Predelovanje bombaža bo Turčija plačevala s primernimi količinami surovega bombaža.
Slovaško-madžarski turizem
Od začetka vojne imajo slovaška letovišča vedno več gostov iz Madžarske. Najbolj so obiskana letovišča Tatre. Pod vodstvom slovaškega državnega ravnatelja za tujski promet je bila te dni v Budimpešti delegacija slovaških organizatorjev tujskega prometa, ki se je s predstavniki madžarskega turizma dogovorila o tujsko-prometni vzajemnosti obeh držav.
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, 29. maja 1942-XX.
Štev. 42.
Predpisi o ureditvi preskrbe z vinom
Visoki komisar za Ljubljansko imetnikom za potrebe družine in pokrajino je izdal naslednjo na-redbo:
Iz italijanskega gospodarstva
Družba za kemijo živil Italim,
ki jo je pred sedmimi leti ustanovila družba za rudarstvo in kemijo Soterna in pri kateri je udeležena tudi neka nemška podjetniška skupina, je zvišala svojo glavnico od 1 na 50 milijonov lir. Družba se bavi s proizvodnjo in izvozom raznih živil.
Za poglobitev italijansko-mad-žarskega blagovnega prometa je bila v Budimpešti ob sodelovanju Madžarsko-italijanske banke in zavoda Banca Nazionale del Lavo-ro ustanovljena delniška družba za blagovni promet z inozemstvom z glavnico 400.000 pengd.
Bolgarska industrijska delegacija, ki šteje 16 članov, je na poti v Italijo, kjer bo ostala do 6. junija ter obiskala Rim, Napulj, Turin in Benetke. Delegacija bo na svojem potovanju proučila možnosti razširjenja italijansko-bolgarskih trgovinskih odnosa jev.
Število telefonskih naročnikov v Rimu se je lani povečalo za 13.8% in pride zdaj v Rimu en telefonski aparat na 3.2 prebivalca.
Rimska elektrarniška družba
poroča, da se je letos zaradi zadostnih padavin proizvodnja električnega toka pri vodnih centralah povečala za 15% in da zaradi tega niso več potrebne omejitve potrošnje, ki so bile odrejene pozimi.
Nova velika hidrocentrala je nedavno začela obratovati v Siciliji.
Zaradi pasivnosti brvatskega klirinškega računa 'L Italijo dovoljuje Hrvatska državna banka vplačila hrvatskih uvoznikov vnaprej samo v primeru, če navede uvoznik število in datum italijanskega izvoznega dovoljenja.
Navadnih zasebnih brzojavk in brzojavnih denarnih nakazil od 1. junija ne bodo več sprejemali, pri čemer pa so izvzete brzojavke vojakom z enotnim besedilom, brzojavke Fašistične stranke ter brzojavke v inozemstvo in italijanske kolonije. Brzojavke in nakazila bodo sprejemali le kot nujne in bo treba plačati trikratno pristojbino.
Nagradni točaj za keramična dola je bil že četrtič razpisan v Faenzi, da se keramični obrt vzpodbudi k tehničnemu in umetnostnemu napredku.
762 izumov je dobil italijanski preizkuševalni zavod v oceno. Pozitivno jih je ocenil 243, 95 izumiteljev je doseglo delni uspeh, 65 izumov pa je bilo začasno zavrnjenih.
Jagode so začeli nabirati v vsej Ferrarski pokrajini. Nabiranje bo trajalo mesec dni, pridelek pa cenijo na 50.000 stotov. Pri nabiranju jagod je zaposlenih več tisoč delavk. Del pridelka je namenjen za takojšnjo potrošnjo, ostanek pa za marmelado.
Zgodnji krompir je začel deliti prehranjevalni urad v Milanu. Pri prvi razdelitvi je tedenski obrok za vsako osebo pol kilograma, pozneje bo pa obrok zvišan.
Zavod za obnovo industrije izkazuje v svojem obračunu za leto
1941.	okrog 157 milijonov lir prebitka. Zavod je pri raznih industrijskih podjetjih udeležen s 6350 milijoni lir.
Pridelek pšenice bo po načrtih kmetijskega ministrstva povečan na 90 milijonov metrskih stotov. Povprečje predvojnih let je bilo 80 milijonov, lanska slaba letina pa je dala samo 71 milijonov metrskih stotov. Znatno bo povečan tudi pridelek koruze, pridelek riža pa je že lani dosegel 9 milijonov metrskih stotov.
Glavnice so zvišane pri avtomobilski tvorniei Isotta Fraschini v Milanu od 120 na 150 milijonov lir, pri družbi Monteponi v Turinu, ki izkorišča svinčeno-cinkove rudnike, pa od 100 na 150 milijonov lir.
Člen 1. — Trgovci na drobno in na debelo ter upravitelji hotelov, restavracij, gostiln, krčem in podobnih gostinskih obratov morajo v 10 dneh prijaviti vse zaloge vina kakršne koli vrste, kakovosti in letnika, ki jih imajo na dan, ko stopi ta naredba v veljavo.
Ista obveznost velja tudi za druge osebe, ki imajo več ko 5 hi vina; prijaviti se mora celotna množina.
Člen 2. — Prijava se mora vložiti pri občini, na katere ozemlju je vino, ki ga je treba prijaviti ločeno po vrsti in kakovosti.
Občine morajo poslati prijave s preglednim seznamom Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu preko okrajnih načelstev.
Člen 3. — Vino, ki je pri trgovcih na debelo in pri pridelovalcih, se sme prodajati samo po predhodni odobritvi Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda.
Člen 4. — Pokrajinski prehranjevalni zavod sme postaviti pri vseh imetnikih, izvzemši razpečevalce na drobno, pod zaporo tiste količine vina, ki bi bile potrebne za oskrbo pokrajine.
Ne morejo se postaviti pod zaporo tiste količine, ki so potrebne
»Sudost-Echo« navaja vzdrževalne stroške, ki jih ima nemški industrijski nameščenec in delavec v zapadnih, južnih in severnih evropskih deželah-
Na Nizozemskem (100 holandskih goldinarjev = 133 RM) plača samec za mesečno stanovanje in hrano 100 do 120 hol. goldinarjev. Par čevljev stane 15 do 20, srajca 10 do 14, obleka pa okrog 100 h. goldinarjev. Zakonca brez otrok plačata mesečno za stanovanje 60 do 100, za hrano pa 100 do 125 h. goldinarjev.
V Belgiji (100 belgijskih frankov — 8 RM) stane opremljena soba s kurjavo in razsvetljavo mesečno okrog 1200 bfr., za hrano gre na mesec 2000, za oblačila in razne stroške pa 1200 bfr. Zakonca brez otrok potrebujeta na mesec okrog 6500 bfr.
V Franciji (100 fr. — 5 RM) potroši samec mesečno za stanovanje 1500 do 2500, za hrano 3000 do 4000, za obleko pa letno 5000 do 6000 frankov. Za zakonce brez otrok se vzdrževalni stroški zvišujejo približno v isti meri kakor v Nemčiji, vzdrževalni stroški delavca pa so za kakih 25% nižji kakor pri nameščencu.
V Švici (100 švicarskih frankov — 57.80 RM) plača samec mesečno za opremljeno sobo 50 do 70, za hrano pa 180 do 220 šfr. Zakonca brez otrok izdata mesečno za stanovanje 150 do 200, za hrano pa 250 šfr. Par čevljev stane 30, srajca 12 do 14, moška obleka pa od 180 do 300 šfr.
V Španiji (100 pezet = 23.58 RM) znašajo mesečni vzdrževalni stroški samca okrog 2900 pezet (za stanovanje 400, za hrano 1500, za oblačila 400, za razne izdatke 600). Zakonca brez otrok potrebujeta mesečno 4000 pezet. Nemški monterji in drugi kvalificirani delavci zaslužijo v Španiji po 2000 do 2500 pezet na mesec.
Na Portugalskem (100 eskudov r- 10.15 RM) plača samec na mesec za stanovanje 350 do 600, za hrano 1100 do 1500, na leto pa za obleko 2500 do 3000 ter za razne potrebščine 10.000 do 12.000 eskudov. Vzdrževalni stroški zakoncev brez otrok so naslednji: mesečno za stanovanje 600 do
osebja pridelujočega gospodarstva, največ do enega hektolitra letno na osebo.
Člen 5. — Oddajanje za potrošnjo množin vina, ki jih določi ministrstvo za kmetijstvo in gozdove, se uredi s posebnimi predpisi, ki jih izda Pokrajinski prehranjevalni zavod.
Člen 6. — Razveljavljene so vse določbe, ki kakor koli nasprotujejo določbam te naredbe.
Člen 7. — Kršitelji določb te naredbe in odredb, ki jih v izvrševanju podeljenih pooblastil i*da Pokrajinski prehranjevalni zavod, se kaznujejo, če dejanje ni huje kaznivo, po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 denarno do 5000 lir ali z zaporom do dveh mesecev. V hujših primerih se poleg denarne kazni izreče lahko tudi zapor. Odrediti se sme začasni odvzem ali predlagati trajni odvzem obrtne pravice. Vselej pa se odredi zaplemba proizvoda.
Člen 8. — Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana dne 22. maja 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
1000, za hrano 1500 do 2000, letno za obleko 5000 do 6000, za razne potrebščine pa 15.000 do 20.000 eskudov.
Na Danskem (1 danska krona — 0.55 RM) stane dvosobno stanovanje s kurjavo in razsvetljavo mesečno 130 dan. kron, opremljeno stanovanje pa 230 do 300 dan. kron. Za hrano je treba mesečno računati najmanj 150 dan. kron. V hotelu stane hrana 230 do 300 dan, kron. Letni izdatek za obleko znaša 400 do 450, za razne potrebščine pa 100 do 150 danskih kron.
Na Norveškem (100 norveških kron = 56.82 RM) so vzdrževalni stroški v splošnem za 10% višji kakor v Nemčiji.
Na Švedskem so naslednje cene v švedskih kronah (100 RM = 168.50 švedskih kron):
dober obed 4 do 7.50, liter domačega piva 0.90, liter vina 10 do 20, sadjevca 3 do 4, konfekcijska moška obleka 150 do 200, obleka po meri 280 do 450, moški zimski plašč 180 do 240, srajca 15 do 25, par čevljev 30 do 40, ženske obleke 80 do 200, ženski plašči 150 do 300, ženski čevlji 25 do 35, hotelska soba z zajutr-kom 10, opremljena soba mesečno 80 do 100, trisobno stanovanje letno 2800 do 3500 + 15% za toplo vodo in centralno kurjavo.
Vzdrževalni stroški delavca znašajo dnevno 25 do 30 šv. kron.
Na Finskem (100 finskih mark = 5.07 RM) potrebuje nameščenec dnevno 200 do 300, delavec pa 150 do 200 finskih mark.
Ameriške skrbi
V uvodniku »New York Post« se razpravlja o preskrbi USA z oljem in mastjo. Uvodničar napoveduje, da bo v kratkem primanjkovalo masti in olja, ker se je nehal uvoz iz Filipinov, domača potrošnja pa je narasla. Uvodničar meni, da bo dosegel ta primanjkljaj poldrugi milijon ton. V Ameriki nameravajo zato povečati proizvodnjo živalske masti ter bi se na ta način zaradi večje porabe žita in koruze tudi olajšal položaj na žitnem trgu, ki trpi zaradi preobilice blaga.
Občni zbor Ljubljanske borze za blago in vrednote
je v soboto 30. t. m. ob 4. popoldne v sejni dvorani »Trgovskega doma«.
Trgovinski register
Vpisi:
Milchersich Paolo, Ljubljana. Obratni predmet: Trgovina z lesom na debelo. Imetnik: Milchersich Paolo, trgovec v Ljubljani.
»Službeni list za Ljubljansko pokrajino«
42. kos z dne 27. maja je objavil: Naredbe Vis. Komisarja: Predpisi o ureditvi preskrbe z vinom — Maksimalni cenik za čevljarska ročna dela — Maksimalne cene za strojene ovčje in svinjske kože za obutev — Taksne spremembe za živinske potne liste. Nadalje je objavil maksimalni cenik št. 6 in Cenik za zelenjavo in sadje št. 15.
Bilanca Albanske narodne banke
Banca Nazionale d’Albania z glavnico 12.5 milijona albanskih frankov je zaključila bilanco za 1. 1941. s čistim dobičkom 466.210 albanskih frankov. L. 1940. je znašal čisti dobiček samo 3074 albanskih frankov. Letno poročilo naglasa, da so se lani znatno dvignile vse panoge albanskega gospodarstva, posebno uspešna pa je bila trgovina, pri čemer je igrala Albanska narodna banka važno vlogo s preskrbo potrebnih kreditov.
Poslovanje banke se je močno razširilo in v novih, bivših jugoslovanskih pokrajinah so bile ustanovljene podružnice Albanske narodne banke. Nove podružnice so v Prizrenu, Prištini, Kosovem, Tetovu in v Gostivarju.
Racioniranje mila na Madžarskem
Prodaja mila in praška za pranje, toaletnega mila in mila za britje je na Madžarskem na novo urejena. Grosisti so morali vnovič prijaviti vse zaloge mila. Mesečno se sme izdati za osebo največ 100 gramov pralnega mila ali 250 gramov praška, po en kos toaletnega mila, po en kos mila za britje pa dobijo moški, ki so stari več ko 16 let, za tri mesece.
burra, plesira In kemično enaži obleke, klobuke itd. Škrobi in sretlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3
Gospodarske vesti
Hrvatski trgovinski minister dr. Toth je prišel v Bukarešto zaradi sklenitve kompenzacijske pogodbe, po kateri naj bi dobavila Romunija Hrvatski nekatera živita.
V Zagrebu je sedaj 6708 obrtnikov. Največ je krojačev in šivilj, katerih je 773. Na drugem mestu so brivci, ki jih je okoli 500.
Po posebni naredbi morajo vsi kraji na Hrvatskem zbirati star papir. Upajo, da bodo na ta način zbrali okoli 200 vagonov starega papirja.
Zagrebška elektrarna ima 70.000
odjemalcev, katerim je dobavila za 60 milijonov kilovatnih ur toka. Premoga je porabila 90 milijonov kilogramov.
I* Hrvatskega poročajo, da vinska trta v vseh krajih zelo dobro kaže. Manjka pa modre galice in v nekaterih krajih se je perono-spora že pojavila.
Osiješka tvornica svile je dosegla lani 2,5 milijona kun čistega dobička. Glavnica družbe znaša 5, njene rezerve pa 2,55 milijona kun. Družba bo zvišala svojo glavnico letos na 10 milijonov kun.
Hrvatski časopisi poročajo, da so bila kmetijska pomladna dela na Hrvatskem pravočasno končana in da so bile vse razpoložljive površine posejane.
Plačilni promet je Srbija po poročilu Srbske narodne banke do-sedaj uredila z naslednjimi državami: Italijansko-albansko carinsko unijo, Nemčijo, Norveško, Nizozemsko, Belgijo, Ceško-Moravsko, Poljskim generalnim gubernij em, Romunijo, Madžarsko, Bolgarsko in Hrvatsko.
Hecni promet je bil na Savi od Beograda do šabca obnovljen.
Bolgarska je ukinila carino na uvoženi stavbeni les za vse leto
1942.	Tudi vse druge pristojbine za uvoženi stavbeni les so odpravljene.
Potniški promet v Grčiji se je
podražil s 15. aprilom za 50 odstotkov, tovorni pa za 100 odstotkov.
Turški ministrski predsednik je v parlamentu izjavil, da se bodo zaradi težav glede prehrane v kratkem izdale določbe o maksimalnih cenah ter o racioniranju potrošnje,
Obroki kruha so se v Atenah zaradi žitnih pošiljk iz Italije, Nemčije in drugih držav zvišali.
Zračna zveza med Atenami, Solunom in Bukarešto bo s 15. junijem znova vpostavljena.
Prvi transport grških delavcev je odpotoval na delo v Nemčijo.
320 vagonov bakrenega sulfata je kupila Romunija v Nemčiji. Del te pošiljke je že na poti in bo takoj razdeljen med vinogradnike.
10 odstotkov vsega posekanega iglastega drevja morajo v Romuniji lastniki gozdov odstopiti tovarnam za papir in celulozo, da je zagotovljeno nemoteno obratovanje teh tovarn.
Pri največjih treh romunskih petrolejskih družbah, pri »Romana Američana«!, »Unirea« in »Dacia Romana« so bili postavljeni vladni komisarji, ki morajo paziti, da se natančno izvajajo vsi vladni predpisi glede proizvodnje in razdeljevanje nafte.
Namesto prejšnjih trgovinskih zbornic ustanove v Franciji 17 regionalnih zbornic, ki bodo v glavnem opravljale iste funkcije ko prejšnje zbornice.
Nova pogodba je bila podpisana v Stockholmu med Dansko in švedsko o švedskih dobavah lesa Danski.
Argentinska vlada je postavila vse tekstilne tovarne pod državno nadzorstvo.
Telefon it. 22-72.
INDUSTRIA COMMERCIO ARTICOLI TECNICI
Antonio Quintavalle S. A. - TRIESTE
Via Cesare Battisti n. 4 — Telefon 68-38
Delniška glavnica Lit 1,000.000.— povsem vplačana
Prodajni urad z zalogo:
Elli, Zerboni & Co. — Orodje za mehaniko in industrijo.
Filp — Precizne pile, rašple in mizarsko orodje.
S. A. Mole Norton — Brusilne kolute in strgalne pile.
S. I. A. U. — Jeklo za orodje, konštrukcije in nerjaveča jekla.
S. A. Acciaierie Bolzano — Lito in kovano, surovo in obdelano železo.
S. K. F. — Krogljični in valjčni ležaji.
»TAS« — AVTOMATIČNE STRUŽNE GLAVE ZA REZANJE NAVOJEV NA ZAKLOP.
Zastopstvo: Drago Čeierin, Ljubljana, Gledališka 7.
Telefon 27-57
Vzdrževalni stroški v raznih deželah
Ze v 24 urah
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista<, njen predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.