GLASILO OBČINE DOMŽALE 21. november 2003 - letnik XLII, št. 15 Več hit 700 obiskovalcev in obiskovalk je obiskalo dobrodelni koncert, ki sta ga v Diini.iiliili skupaj pripravila Rotary in Lion klub Domžale ter pod geslom Vrnimo očem nasmeh združila svoje sile za zbiranje sredstev. Nastop orkestra Srednje glasbene m baletne iole Ljubljana s solisti in dirigentom prof. Tomažem Habetom je bil nepozaben. stran 18 § j» ti Ko si na najvišji stopnici oblasti, se ti maje stolček vrti se ti in nič ne vidiš in nič ne slišiš, so besede ministrovega tasta, katerega je v uspešni predstavi Oblast gre v slast odigral Mihael Slarbek ki je predstavo tudi režirut in poskrbel za sceno in kostume. Oblast gre v slast je še ena uspešnia predstava Gledališke skupine Kulturnega društva Jožef Virk iz Doba. Čestitamo! Spominsko obeležje »Braniteljem slovenske samostojnosti« Za čas, ko je Slovenija uresničila svoje sanje 25. oktober 2(X)3 je bil H Domžale, predvsem pa za Zvezo veteranov vojne za Slovenijo ter Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale, prav poseben dan. S kratko m učinkovito slovesnostjo, Ukor je bila nenazadnje po mnenju vseh govornikov, kratka in učinkovita tudi vojna za Slovenijo, so svojemu namenu predali pomnik »Braniteljem slovenske samostojnosti, o katerem je Dominik Grmck. predsednik domžalske veteranske organizacije in glavni organizator, dejal, da predstavlja idejo, sporočilo in pot. Pokrovitelj slovesnosti, ki je biki namenjena tudi obeležitvi 35.obletnice začetka organiziranja in obstoja Teritorialne obrambe v RS in 12. obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije, je bila Občina Domžale. (nadaljevanje na Strani 2) Spominsko obeležje sta odkrila dr. Anton Grizold, minister za obrambo, in Toni Dragar, podžupan Občine Domžale KULTURNO DRUŠTVO MIRAN IARC ŠKOCIAN In ŽUPNIISKA KARITAS DOMŽALE Vabita na predstavo predšolske otroke občine Domžale MIKLAVŽEV VEČER v petek, 5. decembra 2003, ob 17.00 HALA KOMUNALNEGA CENTRA DOMŽALE Predšolski otroci domiahke občine bodo obdarjeni Prireditev je omogočila Občina Domžale DruRlvo gojiteljev pasemskih malih Jivali Kamnik l)om?alc McngcS ob 40. obletnici vabi na V KUJ«) MEDDRUSTVENO RAZSTAVO MALIH ŽIVALI, m ki bo v šotoru v Športnem parku Domžale od 21. do 2.?. novembra 2003. Oglejte si več kol I (XX) razstavnih primerkov kancev, golobov, kokosi, okrasne in vodne perutnine, izberite svojo najljubšo malo žival ter poizkusite srci <> na s reče lovu, kjer ima vsaka srečka dobitek. Ob 45. letnici Okteta bratov Pimat iz Jarš Pesem iz srca v srce Kulturni dom v (.robijah je bil 8. novembra 2003 skoraj premajhen i.\ vse. ki so želeli prisluhniti jubilejnemu koncertu Okteta bratov Pirnat. ki v letošnjem letu praznuje 45. obletnico. Ker jih na urobcljski kulturni dom vežejo lepi spomini, saj se s ponosom vselej radi spominjajo začetnih korakov, ki so jih pripeljali do ustanovitve okteta, so se odločili, da jubilej praznujejo v domačem okolju. V uvodni povezovalni besedi nam je ga. Dragi Jeretina Anžin povedala, daje bila Pirnatovim bratom iz Jarš pesem položena v zibelko. Kot doto sta jima jo dala njuna skrbna starša in spremljala jih je na vseh njihovih življenjskih poteh: igriva in praznična, včasih zazrla v žalost. Njihova pesem je bila topla dlan, ki blaži žalost in trpljenje, bila je svetel utrinek, ki polepša sončen dan, predvsem pa je bila in je pomemben del kulturne zgodovine in sedanjosti naše občine. O njihovem pomenu in sreči, da imamo Oktet bratov Pirnat. je govorila županja Cveta Zalokar Oražem ter ob iskreni čestitki vsem pevcem med drugim poudarila: »Generacije poslušalcev so se menjale. Oktet bratov Pirnat pa je kljub spremembam, ki jih prinaša življenje, vseh 45 let ostal svetovni fenomen. V. (nadaljevanje na strani 14) Zadnja, 16. številka Slamnika v letošnjem letu izide 19. decembra 2003, vaše prispevke pričakujemo do 9. decembra 2003. PODLOGE za računalniško miško www.s-graf.si 01 721-91-70 "t-gral(gitlot nel II KUMHTVO KWOVS>TVO TRIMO SISTEMI fcWa». lok'. OI «3 l?3S% t,«HtM:*W'» | Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine ESAL d.o.o. . TRIMO TREBNJE (licenčni partner) • TONDACH, BRAMAC, CREATON Ste danes že prebrali novico na internetni strani Občine Domžale. Če ne, poglejte na www.tfpmzalg.si! Umrl je častni občan Občine Domžale Stane Habe (1920-2003) Stran OBČINSKI SVET Tokrat ne poničamo o seji Občinskega sveta <>in \tile Kamnik, o dveh razstavah v Galeriji Domžale ter Modri galeriji zanimiva pa je tudi umetniška pol Darka Erharta Citrarka Tanja Ztijc /jipan vas ttuli loknit vabi. da se 22. novembra 200.1 ob 20. uri pridružite v hali Komunalnega centra v Domžalah na tradicionalnem koncertu. Sest naših bralcev je že prejelo vstoimite in i luno jim prijeten večer. V tokratni številki nagrajuje ll.KARNA Vir. Spnivilnim odgmonm m malce sreče lahko dobite njihove nagrade. Poiščite nagradno 111 miku. ur pozabite pa. da bo v naslednji številki Boris Kopitar podaril vstopnice za NOVOLETNI VIDEOMEH. ki ho 20 decembru 2001 Stran 24 RAZPISI V današnji številki boste našli Javni razpis zu sofinanciranje športnih in rekreativnih programov v OMini Domžale za leto 2004. B DOMŽALE Dober dan, dragi bralci in bralke Človek kar težko verjame, da je že spet konec leta in da nas le še slab mesec loči od meje. ki bo pomenila novo leto 2004. \ si so že počasi oziramo v mesec december in v praznične dni. v katerih bo izšla še zadnja letošnja številka Slamnika, v kateri bo dovolj priložnosti /a \sa \aša voščila. A o tem nekaj kasneje. Danes bi rada najprej naslovila prošnjo na vse naše sodelavce, ki nam od številke do številke pošiljajo \ edno nove prispevke. Veseli smo jih. še zlasti če so kratki in obogateni s fotografijami. Ker po novem letu prehajamo na novo tehnologijo, bi rada opozorila, da bo potrebno po 1.1. 2004 vse prispevke pošiljati na disketah ali po elektronski pošti. Ker že sedaj večino prispevkov pošiliale na ta način. upam. da ne bo naša zahteva povzročala preveč težav, zlasti tistim, ki ste bili doslej vajeni drugačnega sodelovanja. V kolikor bi problemi bili, vas prosimo, da nas o tem pravočasno obvestite, saj ne bi radi izgubili prav nobenega našega dopisnika. Kot že rečeno, bo novoletna številka tudi priložnost za vaša voščila, kratka povabila in najboljše želje tistim, s katerimi sodelujete, za tiste, ki jih imate radi, ali pa le za tiste, ki bi jih radi spomnili, da mislite nanje. Ker bi želeli, da je naša zadnja letošnja številka resnično novoletna: vesela in prisrčna polna dobrih in iskrenih želja da bi bilo leto 2004 za vse nas uspešno, veselo, srečno, zadovoljno in še kaj. pošljite kratko voščilotnevečkot lObesedlterga namenite svojim najbližjim, prijateljem, sosedom, znancem ali na splošno vsem. Veseli bomo tudi kakšne fotografije, morda pesmi (ne predolge), izbranega verza. Uporabite svojo domišljijo in ne pozabite, da vašo novoletno čestitko pričakujemo najkasneje do 5. decembra 2003 - lahko tudi po elektronski pošti vera.vojska@domzale.si in da jim bomo namenili le eno stran - zato poskusite biti med prvimi. Naslednja zadnja letošnja številka Slamnika bo izšla 19. decembra 2003. zato vaše prispevke pričakujemo do vključno 8. decembra 2003. Začenja se mesec, v katerem bomo vsi skupaj deležni številnih dobrih želji /a uvod preberite naslednje: Spominsko obeležje »Braniteljem slovenske samostojnosti« Za čas, ko je Slovenija uresničila svoje sanje (nadaljevanje s prve strani) Na slovesnosti so se zbrali številni obiskovalci in obiskov alke. med njimi mnogi veterani vojne za Slov eni jo. še |X)scIkj pa je treba omeniti številne' praporščake ter častno čet«) Slovenske vojske. Med gosti sta bila minister za obrambo, dr. Anton Grizold, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Srečko Lisjak, vsi trije domžalski podžupani: Toni Dragar, Matjaž Pečovnik ter Vinko Juhart. posebej toplo pa so bili pozdravljeni prisotni sorodniki padlih v vojni za Slovenijo. V uvodnem nagovoru je Dominik Grmck. predsednik domžalske veteranske organizacije, poudaril, da narod, ki se ne zaveda svoje preteklosti, ki jo mora tudi pošteno oceniti, nima svoje prehodnosti. Govoril je o nacionalnih ciljih, ki smo jih dosegli v nekaj več kot desetih letih, o preizkusih odločnosti, katere smo uspešno opravili, o ponosu braniteljev in zmagovalcev, pa tudi o vlogi naše občine v kratki in učinkoviti vojni. Z minulo molka so se vsi prisotni spomnili padlih, delegacija pa je v spomin nanje položila venec na grob padlega Edvarda ft^wka Sledil je nagovor Srečka Lisjaka predsednika Zveze veteranov vojne za Slovenijo, ki je med drugim poudaril,da so redke generacije, ki so aktivno sodelovale pri osvojitvi samostojnosti, svobode in demokracije, zato so veterani še toliko bolj lahko ponosni in veseli, ko pogledujejo na čas, ko je Slovenija uresničila svoje sanje. Minister za obrambi), dr. Anton Grizold, jc govoril o prelomnih zgodovinskih dogodkih naše države, o popolni notranji suverenosti in učinkovitem izvajanju oblasti, ki sta bila med odločilnimi pogoji za uveljavitev in mcdnanxlno priznanje nove države. Prav ta pogoja sta bila (k >ki nični i izpolnjenaz. izplutjem trajekta, ki je iz. Slovenije odpeljal še zadnje pripadnike jugoslovanske vojske in njihovo opremo. To je bilo zadnje dejanje vojne, ki jc bila kratka ip za Slovenijo zmagovita, priprave nanjo pa nikakor ne naključne ali spontane, temveč rezultat dobio popravljene strategije. Slovenija se je dokazala s trdoživosrjo ter kljub majhnosti in vojaški agresiji obranila svojo državnost in si izbojevala mesti » na zemljevidu sveta, ki si ga je nato v dvanajstih letih samostojnega živijenja le še utrdila. Lahko smo upravičeno ponosni, da pripadamo tistim generacijam, ki so prispevale k temu. da so se te sanje uresničile. Mogoče se Dr. Anton Grizold povsem še ne zavedam i zg< k k rvinsta »sli tega dogodka, ki v merilu svetovne zgodovine morda ne pomeni veliko, toda za slovenski nanxl in njegovo identiteto je bil to eden izmed najusodnejših dogodkov. Govoril je o razvoju sodobne vojaške organizacije, o njihovih temeljih v Teritorialni i »hrambi Republike Sli »venijc, ustani >vl jene pral 35 leti, kije svojo moč Danes moje mesto praznuje V pobrateni Koprivnici praznovali ■ Sodelovanje s pobrateno Občino Koprivnico, ki smo ga pričeli pred nekaj desetletji, se je v letošnjem letu okrepilo. Našo občino sta obiskali delegaciji obrtnikov in podjetnikov ter predstavnikov vzgoje in izobraževanja, na Folklornem festivalu je gostovala folklorna skupina Koprivnica, člani Planinskega društva Kopriv niča pa so so udeležili tudi praznovanja 50. rojstnega dne Planinskega doma domžalskih planincev na Mali planini. Ob dnevu mesta Koprivnice, 4. novembra, ki ga praznujejo v spomin na zgodovinsko leto 1356, je pobrateno občino obiskal podžupan Vinko Juhart. Naši prijatelji so ob svojem prazniku pripravili vrsto prireditev, med najpomembnejšimi pa naj navedemo ... in znova je prišel čas, ko zadiši po zJatorumeni potici, ^ ko zaplešejo snežinke na bregu pod hišo, ko nas za hip prevzame opojni mir, ko se nas dotakne čarobna toplina prazničnih dnu Prišel je čas, ko pomislimo na vse tiste, ki jim iz. srca želimo vse dobro. ^ jjsfc* Naj MIKLAVŽ ne pozabi vas, vam želi in vas pozdravlja i Odgovorna urednica k_iyj2JJJL. ili Slamnik je glasilo Občine Domžale m je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 Številki. 1929 (2 številki), 1934 (1 Številka). 1935 (1 številka). Domžalec je izšel Se v letu 1958(1 Številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marta 1991. ko se je preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS. pod zaporedno Številko 355. Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel.: 72-20-100 (041) 634 505. Pomočnik odgovorne urednice ŽIGA ČAMERN1K. člani uredništva: SAŠA KOS, JANEZ STIBRIČ. BOGDAN OSOLtN, DARJA ANDREJKA, URBAN ŽNIDARŠtČ. METKA ZUPANEK in ROK RAVNIKAR. Lektorica: IRENA STARIČ Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah. Uredništvo ERNA ŽABJEK-KOČAR, 722-50-50, fax: 722 50 55, e-mail; intoto kd-domzale.si. URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 1.3. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. lisi RS. štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8.5 %. Priprava /a lisk: Salomon d.o.o.,C. 24. junija 23, 1532 Ljubljana. Tisk: Set d.d.. Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje. Podžupan Vinko Juhart in župan mesta Koprivnice, prof. Zvonko Mršič. v rs* i sli ivcsni >odprtih i ihn<»vijenih cest in ulic, odprtje nove osnovne šole Podravski i si mce za Otroke s posebnimi potrebami, v kateri so našla mesto tudi invalidska društva ter druge organizacije s tega področja, vrsta razstav in kulturnih prireditev, med njimi pa tudi nastop glasbene skupine Parni valjak. Podžupan Vinko Juhart seje udeležil slovesne seje Mestnega sveta mesta Koprivnice, kjer je župan prof. Zvonimir Mršič predstavil dosežke leta 2003 in poudaril, daje hiter razvoj vrnil optimizem mestu, ki spada med najbolj cvetoča podjetna mesta na Hrvaškem. Posebej je izpostavil dobro delo na področju podjetništva saj v teh dneh odpirajo že tretjo obrtno-pridjctniško cono, ixlprtje ekonomske fakultete, že omenjene šole za otroke s posebnimi prtrebami, predstavil pa jc tudi projekte, ki bodo usmerjali razvoj te občine: gradnja nove gimnazije, finančna pomoč obrtnikom in podjetnikom, posebej ženskam in mladim, nadaljevanje i ibnavljanja cest ter gradnja kolesarskih in pešpoti, kjer so precej pred nami, saj ugotavljajo, da na 1000 prebivalcev pride kilometer urejene peš in kolesarske poti. Svoj slovesni nagovor je zaključil z ugotovitvijo, da tod žive ljudje, ki imajo vizijo, predvsem pa imajo moč, željo in voljo, da te vizije uresničijo. Več sto udeležencev slovesne seje jc pozdravil tudi Vinko Juhan. podžupan Občine Domžale, čestital prebivalcem Koprivnice ob njihovem prazniku ter jim zaželel veliko uspehov tudi v prihodnje. V spomin na obisk prijateljske občine pa jc Zvi >nku Mršiču Najmlajši so zapeli Koprivnici. izročil detalje Domžal-iimclniškodclo Mojce Vilar. Sledila jc podelitev vrste priznanj, priznanje za življenjsko delo je tokrat dobil eden od podjetnikov, ki so prispevali, da jc danes Koprivnica »eldorado« za obrtnike in podjetnike, podelili so priznanja za najlepše urejene domačije in balkone, opozorili na uspešno izvedeno akcijo Več cvetja -manj smeti ter slovesno sejo zaključili s sprejemom gostov. S ponosom se imenujemo Koprivničarji. Koprivnica je najlepše mesto na svetu, smo lahko ta dan poslušali na vsakem koraku in morda ob tem tudi spoznali, da smo Domžalčani najbrž premalo ponosni na svoje uspehe in mesto. Srečko Lisjak uspešno potrdila v vojni za samostojno Sli »veni j< i ter tnal drugim dejal: »Po 35 letih Teritorialne obrambe in 12 letih postavljanja lastnega < ibrambncga sistema intenzivno oblikujemo učinkovito vi »jaški »organizacijo, ki ho kosi lanasrij i m varnostnim in obrambnim izzivom ter listin), s katerimi se bo Republika Slovenija srečevala v vse bolj nepredvidljivi prihodnosti. Vemo, da smo Dominik Grmek se v letih osamosvajanja in še posebej v letu IW1 pniv odločali in da smo si začrtali rjravopot v prihodnost.Tiuli zat> > so bile ixlločitve vlade s |x»tulitvijo državriegazbora oprchtxlu obvezi liske vojske v poklicno vojsko, dopolnjeno s pogodbeno rezervo, pravilne in pravočasne. To nam potrjujejo tudi reformni pnxxsi v Naiu in Evropski uniji. Temeljni razlogi za tak, za nekatere Intervju s Petrom Pristovnikom, občinskim svetnikom Združene liste Peter Pristovnik je najmlajši svetnik v Občinskem svetu občine Domžale. Povprašal sem ga, kakšni so njegovi prvi vtisi v prvem letu njegovega delovanja. Delo v občinskem svetu ni tako politično, kot se morda zdi. Res je sicer, < la m i tam predstavniki političnih strank, da imamo koalicijo na oblasti in opozicijo, vendar je približno tričclrt odločitev sprejetih konsenzualno. Ne samo. da ni nobenega političnega naboja, ampak gre eni »stavno za stvari, ki jih jc potrebno sprejeli, zali »daolvina normalno deluje. Zato ni take p< ilitike, ki »i je denimo v državnem zboru. Gre za bolj dolgočasne zadeve: sprejemanje ureditvenih in zazidalnih načrtov, raznih odlokov 0 delu različnih občinskih služb in o delovanju občine nasploh. Predvsem je veliko govora o urejanju prostora, kar me jc po svoje kar presenetilo. Sedaj pa sem se na to stanje že navadil. Sicer sem tudi član komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter stanovanjske komisije. Glede kakšnih zadev pa opozicija vendarle nasprotuje koaliciji? Pri kadrovskih rešitvah. Izključno? Ne izključno. Tudi pri zadevali, kjer vidi interes. Bodisi finančni interes.kol je bilo glexleixllix:itveotistiri okoliških sedmih hišah pri dobski deponiji, ki ne txxlo več prejemala txlšk(xlnine, bodisi interes njihovih volivcev, kolje bilo < lei 1111 k i glede nas| TI »le »van ja deli »vanju MKC-ja(Mladinskegn kulturnega* en tra).Taopozicija.uaž;ilosi. ni op »žici jn. ki bi zj občinski svet pripravljala kakšne svoje predloge, ali ki bi nasprotovala kakšnim predlogom občinske uprave s svojimi boljšimi pinI i| iiedlogi. Včasih grccnnslavnnzanasprolnvanjc zaradi nasprotovanja samega, ki pa ni konstruktivno. Omenil si dobsko deponijo. Zakaj je bila odškodnina za posamezne r i ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov parcele ukinjena? Tam živijo nekateri veljaki SDS-a, npr. Miha Brejc in Roman Kiirmanšck.ki sta prejemala lomlškodnino. Izdelala seje študija, na podlagi opravljenih strokovnih meritev, s pomočjo katerih jc bilo ugotovljeno, da negativnih vplivov ni več, zalo ni več polrebc po izplačevanju txlškixlnin. Kaj te je, kar se tiče delovanja v občinskem svetu, presenetilo najbolj negativno? Najbolj negativno me je presenetilo dejstvo, da mi »ranu»sprejemali toliko raznih soglasij in mnenj. Se pravi, velikodcla zaradi dela samega. Razni odloki, npr. o Knjižnici Domžale, pa o kulturnem dninii Domžale, kjer enostavno ni niti razprave. Kaj te bolj moti, da morate vi to sprejemati ali da ni razprave? Moti me dejstvo, da za takšne stvan običajno ni razprave ali gre za razprave, ki so bile morda opravljene že v i leli rvnem telesu, kije pač pristi rjro > določeno problematiki). In potem, ko je zadeva dejansko že sprejeta, jo morami I < »bravnavati še mi. I. j. < »hčinski svet. Zato so te točke dnevnega reda večinoma birokralskc in dolgi iča.snc-Vendar lislim, ki so v občinskem svetu /c zeli i dolgo, tak način dela OČitnOfe povz,n.xJa težav. Imaš občutek, da se včasih ne ve," čem se odloča? To se že ve. ReS, da so gradiva za sejo precej obsežna, vendar tisti, ki sc pripravi, ve, za kaj gre. Kako sodclu ješ s svetniško skupin<» Zl SI)? Sodelujerno toliko, kolikor se vidirn0 stran 3 mi>RlaprcvečixJlixxnprchixl na sistem popolnjcvanja Slovenske vojske s poklicnimi vojaki so hili strokovni in demografski. Pomembno je ludi. daje takšno rešitev podprla večina naših državljan iv. Na obrambnem ministrstvu smo se s podporo vlade in splošnim političnim soglasjem naloge lotili prei k lamo in sin )kovno, vendar i x Nočno. Prepričan scm.da joboinotuili uspešno opravili. Sedaj /c lahko rečemo, da Slovenija sixli med liste sodobne dr/a\ e, ki imajo |x»|x »lnomapoklicnovojsko.se naprej pa se bomo tindili za njeno čim večjo profesionalnost. Svoj govor je zaključil z iskreno zahvalo vsem. ki so pred dvanajstimi leti skupaj/ drugimi omogirili pomembno sklepno dejanje osamosvojitve Slovenije ter poudaril: »To ste /.mogli pripadniki slovenske Teritorialne obrambe' in milice. Zgodovinsko nalogo sle opravili odgovorno in častno. Tudi po vaših zaslugah je danes Republika Slovenija ugledna srednjeevropska država, skorajšnja članica cvroallantskih organizacij, ki lahko s svojimi vojaki pomaga zagotavljati mir in varnost v državah, kjer (e tO potrebno.« Med vse In govore seje vpletala pesem Kamniških kolednikov. ki ti je sledilo slavnostno odkritje pomnika, kar sla opravila minister dr. Anton Gri/old ter Toni I )nigai.|xxlžupan( )hčinc IX »nižale. I )h|X in inikn sla oh/akljneku slovesi Kisli učenca Osnovne šole Rodica pokazala, kako pomembno je postavljati tovrstna s|x »minskaolx'le/ja.da mladi nebi nikoli pozabili zgodovine svojih prednikov. Vera Vojska OBČINSKI SVET Mesto dobi nov park Prenova parka slani nikarskih tovarn »Idejna zasnova prenove parka slamnikarskih tovarn v Domžalah« je naslov projekta, ki ga je Arboretum Volčji Potok, avtorja Martin Baje, univ. dipl. ing. gozd., ter Ivan (ifrek, univ. dipl. ing. kraj. arh., in bo osnova za obnovo parka ob nekdanjih slamnikarskih tovarnah, ki bo v prihodnosti postal javni park. V prvem delu sla avlorja popisala vegetacijo in locirala drevnine v parku ter ugotovila, da sloj drevninc skoraj popolnoma prekriva površino parka, sestavlja pa ga 16 drevesnih vrst in sort. Ocenjena je bila vitalnost dreves, ki predstavlja osnovo za ohranitev posameznih dreves. Ocenjen pa je bil tudi grmovni sloj. ki ga sestavlja ga 18 vrst. Park je v grmovnem sloju popolnoma zaraščen. Avtorja sta ugotovila tudi izvor parka. Tako naj bi bil park severni i od upravne zgradbe zasnovan okoli leta 1893. ko je bila postavljena tudi urpravna stavba, sprva kot stanovanje lastnikov. v osrednjem delu parka pa je ostanek parkovne opreme, parter v višini 40 cm nad nivojem tal. Idejna zasnova predvideva sanacijo obstoječega stanja. Potrebno po starejšo dre vino po potrebi obrezali in morda odstraniti, predvidena je ixlstranitev pnJrasti in ureditev zelenic ter menjava gabrove živice, ki je trenutno v slabem stanju. Glede na programe sosednjih stavb bo definirana tudi celostna ureditev parka ter potek p>h(xinih površin. Sanirah bo potrebno tudi stanje ob zidu na severni strani (zasaditev popenjavk, menjava ali odstranitev zidu v povezavi s programskimi vsebinami v in ob parku). poskušali pa txxjo vzpostaviti tudi razmerje do bližnjega blokovskega naselja. Plato v osrednjem delu bo p> očiščenju ocveUičen, zamenjati pa je potrebno tudi žično ograjo na južni strani. Obnovitvena dela so se že začela dokončana naj bi bila do konca novembra za obnovo je občina zagotovila nekaj več kot osem mio sit. ui Združimo ideje Krajinska zasnova Volčji Potok Delegacija je odnesla venec na grob Edvarda Peperka. »Pravzaprav smo občani in občanke < )l>činc I Vunžale lahko zelo srečni, ker živimo v prijetnem okolju, katerega pomemben del je tudi obravnavano območje,« je v uvodu v publikacijo Krajinska na siji občinskega sveta, oziroma kolikor se imam možnost udeleževati občinskega odbora /I ,SD I )i»nižale, kjer vsak ponedeljek, pred sejo i »bčinskega sveta, pregledanu »gradi vi i za seji > in se pogovorimo o zadevah, ki terjajo razpravo. Sodelujemo zelo usklajeno. Ponovno pa ponavljam, da ni kritičnih idliritev. Ali ni že dejstvo, da delujete usklajeno z IJ)S-om, neke vrste politična odločitev? Ne delujemo usklajeno samo z IJ )S-om, ampak s celotno koalicijo, kjer so Še Stranka mladih. Zelem. I.isla obrtnikovlertiuli Desus. To drži, vendar LDS ima več svetnikov kot vse te ostale stranke skupaj. Da pa se ne oddaljiva preveč od najinega vprašanja, imaš občutek, da .je tvoje mnenje znotraj svetniške skupine dovolj upoštevano? Seveda, ker ni takšnih stvari, okoli katerih bi se morali posebej usklajevali. Gre morda za kakšna razhajanja, ki bi bila bolj plod generacijskega prepada? So kakšne zadeve, ki bi jih ti kol predstavnik mlajše generacije bolj poudarjal? Ce gledam s stališča domžalske mladine, ne bi sicer rad, da n »izzveni kol kakšna kritika, sem pričakoval od pxJžupana, zadolženega za mladinska Vprašanja, Matjaža I'ečovnika (Stranka mladih), malo več aktivnosti. Na primer, pri urejanju prostora za prostočasne dejavnosti mladih, kjer imam v mislih Mladinski kulturni center (MKC), Mladinski svet I »muzale (M SD l in razna mladinska društva. Pričakoval sem, da se bo na tem področju izvajala neka koordinacija, l ahkobi se ustanovila kaka komisija /a mladinska vprašanja na pobudo omenjenega podžupana. Zgodilo pa se ni nič. Pričakoval bi ludi. da bi Pcčovnik malo bolj aktivno sodeloval pri reševanju problematike, s katero se mladi v I )i imžalah srečujeji»: "asilje. droge in podobno. Tisto, kurje podžupan ob svoji izvolitvi obljubljal, niudcjanil, venilai je še Meta dokonča mandata in tudi sam nisem tako neučakan, da bi moral videti vse narejeno takoj. Koliko se ti zdi, da je v občinskem svetu posluha za socialno in kulturno problematiko in kakšni so bili dosežki na omenjenem P*Kln>čju v zadnjem letu? Naša občina je bila six'ialnoin kulturno vedno zelo napredna. Pri športnem Parku se bo/gradil novi Mercatni, \ Prvo nadstropje tuj bi se preselila Knjižnica I tomžale, s Čimer se bo pridobilo več prostora /a uporabnike. Kolikor mi je znano, je tudi domžalski center za socialno delo relativno bogat, vpriincijavi/ostalimi ccnln/a si dal no delo. Ni pa v Domžalah gradnje neprofitnih.stanovanj,čeprav se veliko gradi in tudi potreb po neprofitnih sliuiovanjihninialo.Obstajajoohčinski razpisi npr. za K) stanovanj, ki se razdelijo v roku dveh let Problem je v tem, da stanovanja nc moreš dobiti, čc nisi ravno »velik reve/-.ee pa si nekje na meji, lahko čakaš v vrsti zelo dolgo. Kakšne posebne volje za gradnjo neprofitnih stanovanj ne vidim. Kakšen je Ivo j odnos do mladinske imlitikc? Mladinska politika je zavzemala pomemben del mojega političnega deli rvanja v zadnjihdesclih Iclih. Večino tega časa sem se ukvarjal z mladinsko politiko na nacionalni, oziroma mednarodni ravni. Z lokalno ravnijo sem se seznanil šele v zadnjih dveh letih, pri ustanovitvi MSD-ja in kasneje tudi M KI ja Pa je »knovv-hovv« iz nacionalne in mednarodne ravni primeren za prenos tudi na lokalno raven? Seveda, sploh kal se lice delovanja in strukture neke organizacije in pridi »bivanja sredstev. Nekaj drugega pa pomeni delati na lokalnem nivoju. Na mednarodnem nivoju obstaja javnost mladinskih delavcev oziroma voditeljev. Tb so ljudje, ki razmišljajo podobno ali pa jih zanima ista stvar, kol npr. usposabljanje na seminarju za delovanje mladinskih delavcev, ki se ukvarjajo z, mladimi z. manj priložnostmi (invalidi, socialno ogroženi, problemi z nasiljem itd.). Na lokalnem nivoju pa gre predvsem za javnost iz obstoječega okolja, lokalno mladino pa zanimajo različne zadeve, m čeprav se v MKC ju izvajajo različne delavnice (glasbena, likovna, filmska itd. I, kjer se združujejo mladi, kijih te stvari zanimajo, lahko veliko mladih ostaja zunaj MKC-ja.kcrjih te dejavnosti ne pritegnejo, ampak jih npr, zanima samo šport. Zalo je delovanje na lokalni ravni včasih precej težje, kot pa tisto na mednarodni ( e Želiš na lokalni ravni zajeti čim večji krog javnosti, moraš imeti zelo veliko različnih možnosti, med katerimi lahko mladi poleni izbirajo, To pa lahko za seboj, v pt 111 iei ja\ i / 11 ici li lan xlui 11 le javi losi ji», potegne še precej ver denarja. Včasih ie p< iiiehiui vin/in precej več sredstev /aliiinienoopremljcnosl.ila |c/nileva dobra,« npr. za filmsko sekcijo so potrebne kamere, montažna oprema itd. Na mednarodni ravni tudi dosti lažje povezuješ majhne skupine, kijih zanimajo zelo specifične zadeve, za katere v lokalnem okolju, tudi zaradi velike razpršenosti informacij, morda paradi »ksalno, včasih nc dobiš pravih informacij. Enostavno nc moreš prepoznati določene skupine, ki se ukvarja s podobnimi /adevami. s katerimi bi se rad ukvarjal ludi sam. Pri mladih pa je ta zasićenost z informacijami še toliko večja zaradi vsakdanje faktografije, s katero jih obsipavajo na šolah in univerzah. Potem je m se internet Zaradi vseh teh siv ari. mislim, da mladi včasih kar malo pozabijo na okolje, v katerem živijo, in zato je organizacija nekega lokalnega mladinskega dela toliko težja. Ali MKC ustreza svojemu nametlU in okolju, je torej stvar daljšega i »hdohja in lega ne moremo Ugotoviti po komaj enoletnem delovanju. Najprej se mora vsaditi v okolje, pridobiti krog uporabnikov in seveda, postali znan po tem. da so v M KC-JU odprta vrata Za vse mlade, ki ne vedo, kam bi s svojim časom, OZirOIM bi tam radi uresničevali nekatere svoje interese. Za konec me zanima, kakšen je Peter Prislov nik zasebno? V javnosti nisem kaj dosti drugačen, koi sem v svojem zasebnem življenju Tako piobnašanju. kot potnanirah. ki somi lasi ne. Naknadno vprašanje: Lahko kaj več poveš o delovnem razmerju, ki ga boš naslednje pol leta opravljal v prestolnici evropske birokracije, tj. Bruslju? V času predprislopnega obdobja se mora tudi Evropska unija dobi o pripraviti na I. maj 2004. ko se bo deset držav pridružilo sedanji petnajsterici. Tako se je pripravil Evropsk i pariamerA, kjer že sodelujejo opazovalci iz držav novink (eden od njih je ludi dr. Miha Brejc, bivši domžalski občinski svetnik i/SDS), pripravljajo pa se tudi dmgc institucije EU. Tako tudi Svet EU, imenovan tudi Svet ministrov, kjer se sprejema večina pomembnih odločitev. Ta se sedaj srečuje v okviru medvladne konference, ki bo ob koncu svojega dela (predvidoma pred Širitvijo Et: i sprejeta evropsko ustavo, Sam sem s I. novembrom na Svetu EU pričel z delom tajnika slovenske prevajalske skupine, ki prevaja vse dokumente povezane s piejomenjerto medvladno konferenco, Domov naj bi se vrnil i.iv no ob vstopu naše države v Evropsko unijo. Najlepša hvala za intervju in veliko sreče v Bruslju. Hvala. Pogovarjal se je Žiga Čamernik. zasnova zapisala Cveta Zalokar Oražem, župan ja Občine Domžale, z njo pa si' strinjata tudi Anton Tone Smolnikar, župan Občine Kamnik, ter Matej Kotnik, župan Občine I ukoviea, ki si hkrati želita, da bi s skupnimi močmi dosegli tra jnostni razvoj v sožitju z naravo. Projekt Krajinska zasnova Volčji Potok se izvaja pod vodstvom Občine Domžale ter s sodelovanjem občin Kamnik in Lukovica, sofinancira pa ga Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo ter Evropska komisija. Krajinska i Volčji Potok 'litt*iryr -Ji I obiranje Volčjega Potoka ohranja naravne in kulturne vrednote; na območju se podpira ekološko gospodarstvo in trajnostni razvoj; Ena od številnih javnih obravnav Odloka o lokacijskem načrtu Kamniška Bistrica - rekreacijska os regije je 22. oktobra potekala tudi v sejni sobi Občine Domžale. Na obravnavo so bili povabljeni zainteresirani krajani in krajanke Krajevnih skupnosti Slavko Šlander in Simon Jenko. V prijazni publikaciji, v kateri najdemo tudi vrsto fotografij - tako z. obmitfja projekta kot obeh delavnic, nam najprej predstavljajo nastanek projekta ter sam regionalni center, prvi del pa se zaključuje s prmenom krajinske zasnove v sistemu prostorskega planiranja. Po opisu i »biiK x: ja ter ruištetih raz.lt »gih za izdelavo krajinske zasnove nam izvajalci predstavlja |ona|p>nicmbncjšc vrednote območja: Blata, Mlake,( emseniške m Prevojske gmajne, Homški hrib. vodne vire. Kamniško Bistrico z mlinščicami, mlini teržagami.Arboretum Volčji Potok ter nižinske gradove, največ prostora pa je namenjenega vključevanju javnosti pri pripravi projekta. V teh tekstih je obrazložena |x>iiicmhnosl si xJclovaiija javnosti pri prostorskem planiranju, zanimivi pa so rudi ixizivi udeležencev. ixl katerih danes predstavljamo skupno vizijo, kot jo vidijo udeleženci obeh delavnic: - območje ima vzpostavljeno mrežo poti za rekreacijo, izobraževanje in sproščanje; - zgledno je urejen javni prevoz ter komunalna in informacijska struktura; spodbuja se izobraževanje in osveščanje prebivalcev ter obiskovalcev območja in njihovo sodelovanje pri načrtovanju razvoja. Zanimiv je tudi zaključek, v katerem izvajalci ugotavljajo, da so šele na začetku, hkrati pa izražajo tudi svoje prepričanje, da projekt po teh u vodnih aktivnostih ne bo zamrl, temveč bo zaživel naprej tudi s pomočjo vseh, ki pri njegovi uresničitvi želijo sodelovati. Publikacija vas čaka pri recepciji v stavbi Občine Domžale. Gradnja OŠ Dragomelj Skoraj ni številke Slamnika, v kateri ne bi pisali o zapletih v zvezi z gradnjo Osnovne šole Dragomelj. Ker smo o vsem. kar je bilo v zvezi z gradnjo OŠ Dragomelj opravljenega do septembra 2003 že pisali, preberite, kaj vse je bilo storjenega ixJ zadnjega zapisa: Občinski svet Občine Domžale je sprejel novelirani Investicijski program za izgradnjo OS Dragomelj; - Graditi so pričeli vtdovodno omrežje, ki bo zagotovilo dovolj pitne vode za lo območje; - Pričela se je gradnja novega križišča; - Sklenjen je bil dogovor z Elektro o gradnji trafo postaje; Na Ministrstvo za finance je občinska uprava naslovila vlogo za sofinanciranje gradnje osnovne šole in v kratkem pričakuje odgovor. V postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja pa je žal prišlo do zapleta, ker je ena ixl strank, sodelujočih v pistopku, umrla. Postopek je zato ustavljen, dokler se nc ugotovijo dediči. Občina Domžale, kije skupaj z Mestno občino Ljubljana v skladu s podpisano pogodbo, že oblikovala Gradbeni odbor, pričakuje, da se bt zaplet rešil v najkrajšem času. 0.1 Za 10. sejo Občinskega sveta Občine Domžale, ki bo 26. novembra 2003, je predlagan naslednji dnevni red: 1. Obravnava in sprejem Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2004 -1. obravnava 2. Obravnava in sprejem Investicijskega programa za novogradnjo Knjižnice Domžale 3. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Zazidalnega načrta Zgornje Jarše sever (irbmočje Induplati) -1. obravnava 4. Obravnava in sprejem idejne zasnove poslovnega projekta Mestni muzej Domžale (MMD) in Slovenski muzej industrijskega razvoja (MIRUS) 5. Izdaja soglasja k spremembi Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest Vrtca Urša Domžale 6. Obravnava in sprejem Odloka o ustanovitvi proračunskega sklada Knjižnica Di»mžale - II. obravnava 7. Obravnava in sprejem Odloka o Kulturnem domu Franca Bemika Domžale - II. obravnava 8. Obravnava in sprejem Odloka o pogojih, postopkih in merilih za pidelitev koncesije na pidročju upravljanja gospodarske javne službe "urejanje in vzdrževanje občinskih cest" -1. obravnava 9. Obravnava in sprejem sklepa o zavrnitvi prošnje Klopčič Štefanije. Sušnik Danijela. Milic Silve in Rajšter Marije za izjemno rjcdelitev socialnega stanovanja v najem 10. Vprašanja, pobude, predlogi in zahteve članov Občinskega sveta Občine Domžale Sanacija ceste proti Že jam in Sv. Trojici Kot vam je znano, se je v mesecu septembru ob začetku nišitvr bivši tovarne »loko« za gradnjo novega trgovske^ centra Mereator Domžale na občinskih cestah pojavilo večje števik)tovornih vozit (estesobilezlasti obremenjene iz smeri Domžal proti naseljem Žeje in Sveta I n>jka. I «tst/iik zasebnega ztml jišča se je namreč z izva jaki rušenja dogovoril za odvoz in deponiranje gradbenih odpadkov v nasprotju z veljavno zakonodajo. Na občini Domžale smo po prvih informacijah opravili več aktivnosti, da bi preprečili prekiimerrKiorjremenjevanje iibčinskihcesL Ko so se začele pojavljati prve vidne poškodbe, smo vzpostavili stike z. predstavniki investitorja inixl njih zahtevali pisno zagotovilo, da bodo vse poškodbe, ki bodo nastale zaradi čezmernega obremenjevanja javne mfrastrukture, sanirane in odpravljene. In vestiti r nam je pisni»zagok »vil. da bodo vse poškodbe sanirane. Dogovorili smo se tudi za ocenitev škode, ki je bila opravljena s strani strokovne institucije gradbene stroke. Iz njihovega pmx?ila i/haja da večina vidnih prškidb izvira zaradi prekomernega obremenjevanja ceste, da pa je nekaj p>šk< xlb na cesti, ki sicer neposredno ne ogrožajo udeležencev v prometu, tudi starejšega izvora. Z namenom, da se Šk od in vestiti uja zahtevali. da taki») pristopi k odpravi p»škixlb. Tako ima Občina Domžale ustna zagotovila da bo cesta sanirana do konca novembra izvajalec sanacije p )ški xlb pa je tudi že zapn »si I za dovoljenje za izvedbo pilovičnih zap>r. Na občini D »mžale srno in bi »ino su »ril i vse, da se bi xk> p >ški dbe na cesti Dob -Sveta Trojica s strani p»vznx?iteljev sanirale in bi s tem cesta na tej relaciji p »stala čim bi »I j vama za vse udeležence v cestnem prometu in v najmanj takem stanju, ki »t je bila pred (ibrernenjevanjem s tovornimi vozili. U.Ž. V SPOMIN V spomin častnemu občanu Občine Domžale Stanetu Habetu (1920 - 2003) Z žalno sejo, ki so se je poleg ()bčinskcga sv eta ()bčine Domžale udeležili številni njegovi prijatelji, tudi predstavniki sosednjih občin ter Občine Vrhnika, častni občan t Ibčine Domžale. Jože Pogačnik, ter sv oki, smo se 12. novembra poslovili od glasbenika Staneta llabeta. častnega občana Občine Domžale, in ga v velikem številu v četrtek. 13. novembra 2003, pospremili na njegovi zadnji poti. Na žalni seji je županja Cveta Zalokar Oražem dejala: Umrl je spoštovani glasbenik in častni občan Občine Domžale profesor Stane Habe. Danes se tako poslavljamo od ene najvidnejših domžalskih osebnosti zadnjih desetletij, poslavljamo se od priljubljenega glasbenika kije s svojim delom in osebnim deležem pimembno prispeval k razvoju naše občine, pisebej na glasbenem pidročju. Docela predan svojemu pedagoškemu pislanstvu je v naši občini kot pedagog, zborovodja kapelnik, dirigent kulturni delavec. družbem)poliDčni aktivist član vrste društev ter dolgoletni direktor Glasbene šole Domžale opravil izjemno delo. In ko se danes poslavljamo od tega med vsemi nami priljubljenega Domžalčana ki smo ga imeli radi zaradi njegove vedrine in prijaznosti, ter ga spištovali zaradi njegove strokovnosti in predanosti glasbi ter kulturi, bi mu radi povedali, da smo njegovo delo cenili, ga spoštovali in imeli radi ter da njegov prispevek ostaja pimemben del naše sedanjosti in tudi prihodnosti, ko se bomo na pidročju kulture, posebej pa glasbe, vedno znova srečevali z delom našega profesorja Staneta Habeta. Težko je v teh žalostnih trenutkih najti prave besede, ki bi pivedale. kako ponosni smo na profesorja Habeta ter njegovo delo, kako hvaležni za vse, kar je zapustil občini Domžale, Sloveniji, pa tudi občini Vrhnika, kjer se je 16. oktobra 1920 rodil. Mladi Malnarjev Stanko naj bi po želji skrbnih staršev postal ključavničar, vendar je bila ljubezen do glasbe močnejša. Uk je opustil in pričel obiskovati šolo Glasbene matice v Ljubljani, kjer so prav hitro odkrili njegov glasbeni talent. Bil je prvi VrhniČan. ki seje učil glasbo, odličen dijak, ki je v dveh letih naredil štiri razrede in se vpisal v orglarsko šolo pri prof. Stanku Premrlu. kasneje pa se še dodatno izpipilnjeval na srednji glasbeni šoli. Ker so novi časi zahtevali nove izobrazbe, mu ni bilo težko, kljub številnim zadolžitvam in skrbi za družino že v starosti dokončati višješolski študij. Z njemu prirojeno trmo in odločnostjo, da kar začne tudi konča ki sta ga spremljali vse življenje, je diplomiral na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Njegova življenjska in delovna pot nista bili ravni, velikokrat sta bili zelo ovinkasti in včasih se je na njiju spoprijemal z. velikimi težavami in ovirami. Ni mu bilo lahko, pa je vedno vztrajal, iskal srečo in življenjske priložnosti, pa čeprav mu prizadevno delo. požrtvovalnost in odrekanja največkrat zlasti v začetku niso prinašali p)hval in priznanj. Iskal je p>t naprej, lepše), ne lažjo, pit zase in za mlado družino. Iz preizkušenj je vedno prihajal močnejši in trdno odločen, da ne glede na vse, glasba ostane pimemben del njegovega življenja pa vendar poln neke mehkobe in razumevanja za vse. Končana druga svetovna vojna zanj ni takoj pomenila svetlejše prihodnosti. Sprva temne sence vojne niso zašle, ko pa je tudi na njegovo življenjsko p« pisijalo toplo sonce, se je takoj lotil svojega poslanstva. Pomagal je kulturno zdramiti rojstno Vrhniko, nato pa po posredovanju prof. Milana Flerina, žal že pokojnega častnega občana, prišel v našo občino. Odločitev, da si najde v Domžalah nov dom, ni bila lahka, pa, kot je rad rekel, se ne bi nikoli odločil drugače. Domžale, so njemu in družini pistale dom. mi pa smo z njegovim prihodom dobili plemenitega človeka, ki je bistveno prispeval k razmahu kulturnega življenja v naši občini, s svojim delom pa vplival tudi na glasbeno pxlročje celotne Slovenije. Po piučevanju na nižji gimnaziji je bil 24 let ravnatelj Glasbene šole Domžale ter hkrati tudi ravnatelj kamniške glasbene šole. Njegova zasluga je, da je bila v naši občini ustanovljena in v letih najtežjih razmer tudi ohranjena glasbena šola, ki je iz skromnih začetkov zaradi velikega prispevka glasbenika Staneta Habeta in njegovih scxlclavcev dosegla široko razvejanost dolgoletno prizadevno in uspešno agoško delo pa mu je prineslo tudi agarjevo nagrado, najvišjo nagrado na tem področju. Enako pimembno kot pedagoško in strokovno delo je njegovo ljubiteljsko delo na pidročju kulture in glasbe, za katerega bi lahko rekli, da je bilo glede na številnost in kvaliteto profesionalno. Bil je namreč zborovodja blizu 30 pevskih zborov ter drugih glasbenih skupin in prepričana sem. da bi številni pevci in pevke pivedali, daje bil dober zborovodja da jih je znal vedno znova navduševati za lep) slovensko pa tudi tujo narodno in umetno pesem. Bilje kapelnik Domžalske godbe in njen častni član. častno članstvo mu je podelila tudi godba iz Mengša. Veliko o njegovem strokovnem prispevku bi povedali člani umetniškega sveta Tabora pevskih zborov v Šentvidu, vseskozi pa je bil tudi med najbolj delovnimi organizatorji kulturnih prireditev v domžalski občini in širše. Neutrudno je delal tudi v nekdanji kulturni skupnosti, v Krajevni skupnosti Slavka Šlandra. kjer je bil še v prejšnjem mandatu član Sveta, bil je dolgoletni član vodstva Društva upikojencev Domžale, ki mu je za njegovo prizadevno delo podelili naslov častnegačlana društva, bil pa je rudi med ustanovnimi člani Društva za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje Lipa, kjer so mu tudi pKlelili naslov častnega člana društva. Bil je napreden človek, vse življenje zvest svojim načelom. Kljub številnim visokim občinskim in državnim priznanjem, priznanjem s pvdročja kulture, priznanjem rojstne občine Vrhnika in številnim pihvalam, diplomam in drugim priznanjem, je ostajal skromen, pivsod priljubljen sogovornik, ki je vedno našel dobro besedo za vsakogar, s komer se je pogovarjal. Priznanj je bil vesel, pisebej pa se je razveselil odločitve tedanje Skupščine občine Domžale, ki je na 26. skupni seji vseh zborov v januarju 1994 sprejela sklep, da gospxl -"—'- Jm trnu Na žalni seji sta se v žalno knjigo vpisala tudi Cveta Zalokar Oražem, županja, in Jože Pogačnik, častni občan Stane Habe pistanc prvi častni občan Občine Domžale. V obrazložitvi pa je bilo ob vrsti pihvalnih besed zapisano tudi, da naslov častni < >bčan prejema za svoje življenjsko delo na področju glasbene kulture - za predano delo. bogato življenjsko pit. ki v občini in tudi širše pušča na kulturnem, pisebej glasbenem pidročju, neizbrisno sled. »Ljudje me piznajo in skušal sem biti do vseh enak... Menim, da sem bil izbran ravno zato. »je izjavil, ko so mu sporočili, daje bil izbran za naj Domžalčana. S temi besedami je ta med ljudmi zelo priljubljen glasbenik, ki se ga še dobro spiminjamo tudi. kako je tudi več desetkilometrske razdalje v vseh letnih časih in ob vsakem vremenu premagoval s kolesom, povedal vse. Čas. namenjen življenju in delu našega Staneta Habeta seje iztekel. Zaprla se je bogata življenjska knjiga zborovodje, kapelnika, glasbenega pedagoga, ravnatelja glasbene šole. mentorja, organizatorja v kulturi, družbenopolitičnega delavca, predvsem pa človeka, ki je bil in bo ostal uspešen in priljubljen učitelj in častni občan Občine Domžale. Čeprav bi se ob naslednjih besedah le nasmehnil ter zamahnil z. roko, je vendar treba pivedati, da v teh dneh odhaja od nas ena najvidnejših domžalskih osebnosti v zadnjih desetletjih. Odhaja glasbenik Stane Habe, ki ga lahko štejemo med zelo redke ljudi, ki so v svojem delovnem in ustvarjalnem času dali od sebe veliko veliko več kot prvprečen zemljan in da. kolje zapisal novinar v enem številnih intervjujev v našem Slamniku, naš Stane velikega talenta pridnosti in prizadevnosti ni zakopal, ampak je vse to s svojo izredno delavnostjo na glasbenem pidročju v nekdanji veliki občini Domžale pxlcsctcril. Njegova prizadevanja in njegovo delo ostajajo v vseh. ki imamo glasbo radi. Saj kdor se je le enkrat srečal s tem priljubljenim Domžalčanom, ga je moral zaradi njegove vedrine in prijaznosti imeti rad, zaradi njegove strokovnosti in predanosti glasbi ter kulturi pa ga spištovati. Ob slovesu pred domžalskimi mrliškimi vežicami pa je županja še posebej poudarila: Spištovani častni občan in glasbenik prof. Stane Habe. Hvala, glasbenik in kulturni delavec, Stane Habe Kot glasbeni pedagog in zborovodja je prof. Stane Habe v \tv kot 51 letih svojega delovanja pri nas vtisnil neizbrisni spomin profesionalni in ljubiteljski glasbeni kulturi v celotni nekdanji domžalski občini. Kot ustanovni član in zborovodja je deloval v številnih glasbenih skupinah, katerih pevci in pevke bi nam pivedali. da je bil dober zborovixlja. O tem bi lahko govorili s pevci njegovega prvega zbora iz. leta 1939, koje vodil cerkveni mešani pevski zbor v Hinjah na Dolenjskem, po drugi svetovni vojni pa so se zbori kar vrstili. Ustanavljal jih je, vodil in pomagal pri začetnih korakih. Tako je na Vrhniki vodil Mešani pevski zbor. pa mladinski mešani zbor Parketame Verd. v naši občini pa ne bomo pizabili njegovega vodenja Mešanega pevskega zbora Svoboda Domžale. Mešanega pevskega zbora Radomlje. Mešanega r Vse življenje je glasbenik Stane Habe, častni občan, ostal zvest pesmi. Fotografija je nastala ob koncertu Pevskega zbora Janez Cerar 0U Domžale ob 83. njegovem rojstnem dnev v Domu upokojencev Domžale. pevskega zbora Ihan, Mešanega pevskega zbora Moravče. Mešanega pevskega zbora LIP Radomlje, Mladinskega pevskega zbora Blagovica vodilje šolske pevske zbore po osemletkah na Brdu. v Dobu, v Mengšu, v Moravčah v Radomljah: oktete v Ixku, na Črnučah in na Viru. Mešani pevski zbor Janez Cerar Domžale Društva upokojencev Domžale ter Ženski pevski zbor istega društva, ki je bil njegov zadnji zbor. Leto dni je bil kapelnik Domžalske godbe, katere častni član je, častno članstvo pa mu je pidclila tudi godba iz Mengša. Od ustanovitve Kulturne skupnosti leta 1971 pa do leta 1990 je opravljal funkcijo predsednika izvršncgaiidbiira ves čas pa je tudi deloval v vodstvenih organih Zveze kulturnih organizacij Občine Domžale, kakor tudi njene predhodnice Zveze kulturnih društev Svobod in bil odličen organizator kulturnih prireditev. Kot predsednik izvršnega odbora Kulturne skupnosti je vzorno izpilnjcval skrbel za razvoj vseh kulturnih dejavnosti od knjižničarstva spimeniškega varstva obnavljanja kulturnih domov, založništva ter različnih zvrsti ljubiteljske kulture. Za vse pa si je tudi prizadeval. da bi se razvi le na celotnem območju tedanje občine, tudi na Moravškem, Mengeškem. Lukovškem in Trzinskem območju. Veliko o njegovem strokovnem prispevku bi povedali člani umetniškega sveta Tabora pevskih zborov v Šentvidu, katerega ustanovni član je bil. Vanj je vložil ogromno pedagoškega in umetniškega dela, ki gaje zvesto in pišteno opravljal tudi kot predsednik. Stanctova zasluga je. da so kulturne dejavnosti v domžalski občini dosegle raven, kije v marsičem izstopala tudi v slovenskem okviru. Predvsem pa je njegova zasluga, da smo kulturniki psi njegovim vodstvom tovariško in uspešno reševali svoje naloge. Za vse njegovo delo in prijateljstvo smo mu globoko hvaležni. Zavedamo se, da so sadovi njegovega dela del domžalske kulturne zgodovine in da bodo te sadove uživali tudi prihodnji rodovi, V imenu njegovih sodelavcev na kulturnem pidročju izrekam svojcem iskreno sožaljc. Pavle Pevec - v imenu sodelavcev in prijateljev s kulturnega področja Čas, namenjen vašemu življenju in delu, se je iztekel. Zaprla se je bogata življenjska knjiga zborovodje, kapelnika, glasbenega pedagoga, ravnatelja glasbene šole. mentorja, organizatorja v kulturi, dnižbcnopiliiično'a delavca, predvsem pa človeka, ki je bil in bo ostal uspešen in priljubljen učitelj in častni občan Občine Domžale. In ko smo v teh dneh več kol sicer v mislih z vami, nas prevevali spoštovanje in ljubezen pa tudi hvaležnost do vas, ki ste se razdalj za glasbo in kulturo, pri tem pa nikoli pozabili Ostati predvsem zvesl prijatelj in prsten sodelavce. Takega vas bomo ohranili v spiminu. prof. Stane Habe, in vselej, ko bo v naši občini zazvenela pesem, se vas bomo spimnili in bomo hvaležni, da smo lahko živeli z, vami. Vaše delo ostaja v pevcih in pevkah, generacijah glasbenikov in glasbenic, ostaja v nas, vaših sodelavcih in prijateljih, ki vas in vašega dela nikoli ne homo pizabili. Odslej bomo morali p> glasbenih in kulturnih poteh, kjer je na vsakem koraku viden vaš dele/, slupali sami. Ne bo lahko, a bo lažje, ker boste z nami - v spiminih in velikem delu, ki ste ga opravili in boza vedno zapisano v novejši Zgodovini občine Domžale. Sinu Tomažu in hčerki Minči ter ostalim sorodnikom v imenu Občine Domžale ter v svoje imenu izrekam iskreno sožaljc. stran 4 V spomin Gospodu ravnatelju Stanetu Habetu Kmalu po vašem prihodu v Domžale ste prevzeli ravnateljsko mesto v Glasbeni šoli Domžale. V poznih petdesetih letih, ko se je glasbeno šolstvo komaj prebujalo iz začetniških težav, ste s svojim vizionarskim občutkom vedeli, kaj je treba storiti. Kot odličen glasbeni učitelj in sposoben organizator, ste si zadali daljnosežne cilje, ki so temelj glasbenega izobraževanja tako organizacijsko in strokovno še v današnjem času. S svojo voljo in i ic.vcrjcln« l cnergijoste v kratkem času uspeli glasbeno vzgojo in izobraževanje razširiti domala po vsem teritoriju takratne velike Občine Domžale. Vaše geslo je bilo: Omogočiti glasbeno izobrazbo vsakemu mlademu človeku, ki ima talent in voljo do učenja glasbe tudi na najodročnejših krajih. Dobro ste se zavedali, kaj mlademu človeku pri njegovem razvoju pomeni glasba in kaj vzgoja dobrih glasbenikov pimcni za lokalno skupnost in družbo nasploh. v listih časih, to prometne povezave še niso bile lako razvile kol danes, libila ta ideja in njena uresničitev veliko delo. Potrebno je Ufepotrkarj na veliko vrat in prepričali odgovorne, da sle lahkodosegli zastavljene cilje. V Glasbeni šoli ste se izkazali za dobrega ravnatelja ki je znal prisluhniti sodelavcu, ki je znal držati kolektiv skupaj, pomoči pa niste odrekli nikomur niti v službi, niti privatno. Veliko mladih ste znali navdušiti za glasbo in za to so vam še danes hvaležni premnogi. Vaš odprli značaj in duh vam je omogočal sodelovanje z. vsefni, tudi na primer z domžalskim župnikom in skladateljem g. Matijo Tomcern, kar je rodilo veliko skladb, posvci nuli učiteljem ali Glasbeni šoli Domžale, v kateri so učili. Sledi vašega dela so ostale neizbrisno zapisane V naši šoli, ki ste jo imeli tako radi. da sle sodelovali z nami ludi po vaši upikojitvi in prenašali svoje bogate izkušnje na mlajše rodove. Radi ste se odzivali na vabila ob obletnicah, koncertih in drugih pomembnih dogodkih, celo takrat, ko ste imeli težave z, nogami in s hojo. Temu se pravzaprav nismo čudili, saj srno vedeli, koliko vam glasba pometi v življenju. Za delo \ izobraževanju in kulturi ste prejeli veliko priznanj in nagrad, tudi najvišje priznanje za pedagoško delo-Zagarjcvo nagrado, toda tisto bogastvo, ki ste ga vsadili ljudem v njihova srca, je neizmerljive in neprecenljive vrednosti, saj se z nadaljevanjem naše biti oplaja v večnost. Dragi ravnatelj, Glasbena šola Domžale vam je hvaležna za vse. Vsem sorodnikom iskreno sožaljc. Anton Savnik Od profesorja Staneta Habeta so se z umetniško besedo ter pesmijo Mrzel veter tebe /ene poslovile ludi pevke Pevskega zb ira Stane l labe Društva upokojencev Domžale ter se lako svojemu dolgoletnemu dirigentu, ki ga ne bodo nikoli pozabile, zahvalile za vse prijetne trenutke ter strokovno znanje in lepo pel je V spomin Stanetu Habetu Življenje se je tvoje utrnilo. Oči so trudne tiho se zaprle in v dedje onostranstva se zazrle. Počasi je zavedanje tonilo, nejasno se v neskončnost izgubilo. Vse želje zemeljske so zdaj zamrle, so druge se razsežnosti odprle, snovanje se je v zadnje sanje zlilo. Spomin na tebe v nas ljubeč ostaja, popeljal si nas v glasbene svetove, tam vsak od nas si dušo zdaj napaja, ko na tvoj grob polagamo cvetove. Za vsakogar to zadnja je postaja, tu sklenemo korake negotove. ./. Jerman V slovo sta častnemu občanu Stanetu Habetu spregovorila ludi Ivan Kepic in Franci Gerbec, ki sije pislovil v imenu Združene liste. V poslednje slovo sd glasbeniku zapeli pevci Domžalskega komornega zbora Domžale, k zadnjemu počitku pa so ga pospremili tudi domžalski godbeniki, katerih častni član je bil. Območno združenje Rdečega križa Domžale Sodelujte v humanitarnih akcijah V jesenskih mesecih je Rdeči kri/. Slovenije izvedel vrslo humanitarnih aktivnosti, v katere se vključuje tudi Območno /.druženje Rdečega križa Domžale. Preberite, kaj vse je bilo OZ. bo še storjeno na humanitarnem področju. Vabimo vas, da se v akcije vključite preko svojih krajevnih organizacij ali območnega združenja. Teden solidarnosti V Tednu solidarnosti, med l. in 7. novembrom 2003 smo vsi uporabniki kupovali doplačilne znamke ah vozovnice v vrednosti 19 tolarjev. Skupaj je bilo tako odposlano 2.45().(KK) doplačilnih znamk ter 58.000 doplačilnih vozovnic. Rdeči križ Slovenije bo zbrana sredstva hranil v namenskem Skladu solidarnosti, iz katerega bo črpal sredstva za nuđenje nujne pomoči prebivalstvu Slovenije ter o višini zbranih sredstev in njih* »vi razdelitvi javnost natančno obvestil. Mednarodna akcija »Drobtinica« Rdeči križ Slovenije se je lelos že tretjič pridružil mednarodni akciji ob Svetovnem dnevu hrane, ki je potekala v desetih državah naše regije, v Sloveniji, Bolgariji, Romuniji, Makedoniji, Srbiji in Črni gori, I Jtvi, l .atviji, Albaniji, na Poljskem m Slovaškem. Akcija je bila namen jena/hiranju sredstev za prehrano socialno ogroženih šoloobveznih otrok. S skupno zbranimi 1.711.950 tolarji so omogočili plačilo toplih obrokov za socialno ogrožene otroke i/ lokalne skupnosti, v kalen so bila sredstva /brana. Prehrambeni paketi Rdeči kri/ Slovenije je pripravil 20.000 prehrambenih paketov v skupni vrednosti 44,5 milijonov tolarjev in 20.000 tri kilogramskih vreč pralnega praška v skupni vrednosti nad 11. milijonov tolarjev, ki so bili s pomočjo območnih /druženj RK razdeljeni socialno ogroženim posameznikom in družinam, Letovanje otrok na Debelem rtiču Rdeči križ Slovenije bo v letu 2003 iz. sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizaciji IIIK)) omogočil letovanje skupno 500Otrokom iz socialno ogroženih družin, v času novoletnih počitnic pa bo 100Otrok i/socialno ogroženih družin leloval o v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič, ob pomoči podjetja Tuš. Letovanje socialno ogroženih starostnikov Poleg letovanja otrok Rdeči ki iz Sloveruje organizira tudi letovanje socialno ogroženih starostnikov. V novembru in decembru bo Rdeči križ Slovenije 168 socialno ogroženim starostnikom omogočil enotedenski oddih v Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS na Debelem rtiču. Starostnike želimo razbremeniti ter jim omogočili druženje in kreativni oddih z vključevanjem v različne prostočasne dejavnosti. V letovanje bodo vključeni Starostniki i/ vseh območnih združenj Rdečega križa Slovenije. Preprečevanje zasvojenosti V novembra, mesecu brez zasvojenosti, Rdeči križ Slovenije vsako leto pripravi gradivo za mentorje krožkov. I eli >s so pripravili leksi dr. Kreka Preventiva tukaj in sedaj. 24 ur na dan, tekst Cirila Klajnška Miti o zdravju ali kako ne delovati v šolskem polju, dinamične vaje za delo v krožkih na temo zdravega načina življenja, medsebojnega sp»razumevanja in vzpostavljanja pozitivnih odnosov v skupini. Priložili so še dva plakala /// življenje /«'<•.: odvisnimi droge in alkohol, brošuro Droge vodnik :u starše, Jožcnko Preprečevanje uporabe drog med otroki in mladostniki ter brošuro Miti o kajenju tobaka. Nekaj več kot 500 kompletov gradiv so že razdelili mentorjem ki i i/kov osnovnih in srednjih šol po Sloveniji. V. Pogled na del udeleženk Podžupan Vinko Juhart je čestital g. Julljani Černivec. letošnji kandidatki za naslov kmetice leta. Društvo podeželskih žena Domžale, gostitelj regijskega srečanja Ne v tovarnah, ne v pisarnah, le na zemlji raste kruh Društvo podeželskih žena Domžale si prizadeva, da bi s svojim delom povezovalo žene in dekleta s kmetij, s strokovnim izobraževanjem prispevalo h kvalitetnejšemu delu naših kmetij, s sodelovanjem na različnih sejmih in drugih predstavitvah seznanjalo občane in občanke o njihovem delu, hkrati pa z družabnimi srečanji skrbelo za pestrejši' življenje vseh, ki v društvu najdejo priložnost /a svoje vključevanje v razreševanje tovrstne problematike. Gostiteljice letošnjega srečanja predstavnic društev podeželskih žena ljubljanske regije so bile članice Drušlva podeželskih žena Domžale, ki so svojim sodelavkam iz celotne ljubljanske regije IX oktobra pripravile nepozaben dan. /,a dobrodošlico so jim pripravile raznovrstno pecivo, izdelke svojih rok, ter jih ob pomoči Društva za raziskovanje jam Simon Kobič Domžale najprej povabile na ogled Železne jame. slamnikarske in drugih zbirk, ki so razstavljene v kletnih prostorih Jamarskega doma na Gorjuši. Uradni del je vodila članica društva Tatjana Kastelic. Po prisrčnem kullumem programu, ki so ga zbranim pripravili učenci Osnovne šole Rodica, pa tudi članica društva Ančka Kodnč. je o položaju kmetic v Evropski skupnosti govorila državna podsekretarka pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ga. Mihaela Logar, ter posebej predstavila pogoje in možnosti slovenskih kmetij v okviru skupnosti. Njeni predstavitvi so sledila šlevilna vprašanja prisotnih kmetic, ki so nato pozorno prisluhnile tudi predstavnici Ministrstva za zdravje, ki je predstavila letošnje aktivnosti na področju bolj zdrave prehrane, pa tudi vlogo kmetij pri tem projektu, s katerim so se udeleženke lahko podrobneje seznanile tudi iz kvalitetne literature, ki je bila pripravljena posebej ob tem projektu. Sledili so pozdravi gostov, rned njimi podžupana Vinka Juharta. ki je na kratko predstavil občino ter njena prizadevanja na področju kmetijstva, hkrati pa poudanl pomen dela društva ter njegove uspehe: kritično se je te teme kiti I Jakob Smolnikar, ki je opravičil tudi Roberta Hrovala, predsednika Sveta KS Dob, in poudaril pomen usklajevanja in enotnega nastopanja, svoje po/čirave in dobre želje pa so posredovali tudi predstavniki Kmetijsko svetovalne službe Slovenije. Kmetijstvo gozdarske zbornice Slovenije ter Kmetijskega zavoda Slovenije, udarni del srečanja pa sta sklenili ga. Marta Kos. svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Kmetijsko gospodarske zbornice Ljubljana, ter Julijana Černivec. predsednica domžalskega društva podeželskih žena. Ta je vsem čestitala ob dnevu kmetic ter vse prisotne povabila na prijetno druženje v popoldanskem času. v katerem je bilo dovolj prostora tudi za izmenjavo izkušenj i/ dela društev ter dela na kmetijah. Vsi so udeleženkam srečanja čestitali ob svetovnem dnevu kmetic, hkrati pa izrekli pnznanje tudi ge Julijam Černivec. predsednici društva, ki je letos kandidirala v najožjem izboru za kmetico leta. »I II Praznik Krajevne skupnosti Jarše-Rodica Odprtje prenovljene ceste, predstavitev društev ter podelitev nagrad Konec oktobra je že po tradiciji v Krajevni skupnosti Jarše-Kodira slavnosten. 2K. oktobra namreč v spomin na dogodek med NOB, v katerem so mlada življenja izgubili tudi krajani te KS, že vrsto let praznujejo svoj praznik, ki so ga tudi ietos nhclržili / v rstn prireditev. Že dopoldne so se borci in mladi iz naše in drugih občin poklonili spominu na hilku pri Golčaju m kipih zcln slabemu vremenu obiskali spominsko obeležje. Odprta vrata Reaktorskega centra v Brinju Agencija za radioaktivne odpadke in Institut »Jožef Štefan« sta vse radovedneže konec oktobra povabila, da jih obiščejo v okviru dneva odprtih vrat Reaktorskega centra v Brinju. Prijazno povabilo je izkoristilo kar precej obiskovalcev, ki so si pod strokovnim vodstvom ogledali skladišče radioaktivnih odpadkov ter Ob leni prisluhnili podatkom o problematiki tovrstnega odlaganja let prizadevanjih za dokončno ureditev tega pidročja. Posebej zanimiv je bil t >bisk informacijskega centra o jedrski tehnologiji, kjer so si obiskovalci z zanimanjem ogledovali jedrski reaktor ter vročo celico, strokovnjaki instituta pa so jim pokazali tudi laboratorije za meritve radioaktivnosti. Kei smo o posameznih objektih tudi v našem glasilu že pisali, vam lokral na kratko predstavljamo Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov v Brinju, ki je namenjeno nizko in srednje radioaktivnim odpadkom, ki naslajajo v Industriji, medicini in raziskovalni dejavnosti. Skladišče obrtitiijc od leta 1986,od leta 1999 pa ga upravlja ARAO. Skladišče je zgrajeno na površini, prekrito z iiasiiijcin in ozrlciijcno. V širino meri dobrih K) ni. v dolžino pa nekaj manj kol 26 m. Notranjost betonske zgradbe je razdeljena na več prekatov, v katerih so shranjeni odpadki. Ob skladišču je postavljen tudi majhen pomožen objekt za shranjevanje različne opreme. Trenutno je v skladišču 60 - 70 m3 ladioaklivnih odpadkov. O lede na tip embalaže jih razvrščamo v tri skupine: odpadki, pakirani v sode. posebni odpadki in zaprti viri. V sodih se nahaja predvsem kontaminiran čistilni material, papir, plastični predmeti, steklovina in ma lerial z aktivirano radioaktivnostjo zaradi obsevanja v reaktorju. Različne kontaminirane kovinske cevi in kovinske kose. ki so preveliki, da In jih hranili v sodih, hranilno kol posebne odpadke, l oceno hranimo tudi zaprte izrabljene vire. običajno zapakirane v originalnih zaščitnih kontejnerjih. Skladišče je v fazi obnovitvenih in posodobitvenih del. V tem času je sprejem odpadkov v skladišče omejen. praznovanje pa se je nadaljevalo s sektorsko vajo domačih gasilcev, ki so pokazali svojo pripravljenost za posredovanje v primeru požamv v višjih stavbah. Po zaključku vaje je Anton Košcnina. predsednik Sveta KS, pozdravil zbrane gasilec, pohvalil njihovo pripravljenost in jim zaželel, da bi jim bilo potrebno čim manjkrat posredovati ob požarih. SlediJa je slovesnost ob odprtju prenovljene Jarške ceste in parkirnega prostora ob Osnovni šoli Jarše. Slovesnost so polepšale številne narodne noše, s svojo pesmijo pa tudi Oktcl bratov Pirnal, zbranim pa je spregovoril predsednik Sveta KS, vsem pa ob blagoslovitvi povih pridobitev zaželel varno pot in vožnjo župnik Janez Kvatemik. Številni zbrani so sc potem peš napotili do Kulturnega doma Groblje, kjer so si ob začetku slovesnosti lahko ogledali dokumentarni film o KS Jarše-Rodica, ki ga je posnela Gorenjska televizija in se tudi na tak način seznanili z novimi pridobitvami, ki jih je kasneje v slovesnem nagovoru predstavil tudi predsednik Sveta KS Anton Košenina. ki je poudaril pomembnost sodelovanja krajanov in krajank ter odlično delo vseh organizacij in društev ter župnije, ki so kasneje med kulturnim pn»gramom tudi predstavili vsak svoje delovanje. Predstavil je najpomembnejše investicije, med njimi nadaljevanje plinifikacije ter obnovo posameznih ulic. prizadevanja za urejenost okolja (zelenice), nadaljevanje urejanja kulturnega doma ter se ob koncu nagovora zahvalil vsem. ki na kakršenkoli način pomagajo, da je v tej krajevni skupnosti prijetno živeli. Zbrane krajane in krajanke je nagovoril tudi podžupan Vinko Juhart V kulturnem programu so nastopili pevci in pevke Mešanega pevskega zbora, ki pod vodstvom Petra Pogačarja pojejo v okviru Kulturnega drušlva Groblje, ki letos praznuje prvih deset let uspešnega dela. še enkrat smo prisluhnili Oktetu bratov Pirnat. zaploskali pa tudi prisrčnim nastopom učencev Osnovne šole Rodica ter še posebej učencem podružnične šole Jarše. Ob zaključku slovesnosti, kateri je sledilo družabno srečanje z narodno zabavnim ansamblom, je Krajevna skupnost Jarše-Rodica prof. Vilmi Vrtačnik Merčun. ki je skupaj z učenci in krajani pripravila njigo Učna pol ob Mlinščici, katero je izdala OS Rodica, podelila krajevno priznanje, le-lo pa je prejel tudi Franc Cerar s Skrjančevcga za lektoriranje in drugo pomoč. Predstavnik Turistične zvez« Slovenije je podelil bronasti znak Vidi Strajnar za aktivno delo na lem področju Turistično društvo Jarše-Rodica pa je tudi letos opravilo akcijo ocenjevanja in izbora najlepše urejenih domačij. Priznania so prejeli Zvonka in Lado Konjar, Jarška c. 5, Nevenka in Jože Narobe. Vollova 2. in Jelena in Julijan Vidmar, Jelovškova 7. Čestitamo. Letošnje praznovanje v KS Jarše-Rodica se je odlikovalo po zelo dobrem obisku ter po uspehih, ki jih je doseglo novo vodstvo KS pa tudi posamezna društva ter organizacije. Vrsta različnih aktivnostih, pa naj gre za tiste, s katerimi ■ w mmm pomagajo pomoči potrebnim, lepšajo svoja kraja, urejajo svoje kulturno središče, ali pa predstavljajo svojim krajanom in krajanom etnološke m kulturne navade ter jih vabijo na rekreativne in družabne prireditve, ic radi v letu 2003 pnspevala. da se v KS vsi Jarše-Rodica dobro počutijo, predvsem pa prav vsem ponudila priložnost in možnost, da k takemu počutju tudi sam prispeva. Ugotovimo lahko, da je teh v KS veliko in da zalo pričakujemo, da bodo tudi vsi prihodnji prazniki in prireditve dobro obiskani ter da jih bodo obiskovalci zadovoljni zapuščali »n se jih vedno znova veselili V. 50. gostinsko-turistični zbor-Območna obrtna zbornica Domžale Furmanu bronasta medalja Pred kratkim je bil na Bledu jubilejni 50. gostinsko-turistični zbor, na katerem so se predstavljale obrtne zbornice ter gostinci iz vse države. Območno obrtno zbornico Domžale je tokrat zastopala gostilna Furman iz Lukovice, katere tradicija gostinstva sega v 17. stoletje. Na zboru so se predstavili z vrsto specialitet, ki so jih deležni tudi vsi. ki se ustavijo v tej znani gostilni in si zaželijo kvalitetne sveže hrane. Ohranjajo tradicijo dobre gostilne ter nudijo vedno sveže malice, kosila, narezke, pizze. posebej znani so po žrebičkovem zrezku s prilogo ter rokovnajškem golažu. Stroga žirija je preverila številne predstavitve ter ocenila, da gostilna Furman ter skupaj z njo gostinska sekcija Območne obrtne zbornice Domžale dobi bronasto medaljo. Če se želite tudi sami prepričali o kakovosti ponudbe, sle dobrodošli pn Furmanu, kjer organizirajo tudi razna praznovanja, obletnice, poroke, piknike na izbranem prostoru, pa tudi na vašem domu ali v poslovnem prostoru, lahko pokličete 01 723 67 36, najdete pa jih tudi na internetu www,gostiInalurmanl^tmrkol si V okviru gostilne, ki je odprta vsak dan razen nedelje, je tudi manjši turistično informativni center, kjer lahko domačini najdejo tudi naš časopis V. IZ NAŠIH VRTCEV IN SOL Vse, kar morda še niste vedeli o vašem otroku v vrtcu Tokrar sem se z Darko Bitenc, ravnateljico Vrtca Urša Domžale, pogovarjala o vprašanjih, kijih najpogosteje postavljate starši, preden se odločite za vpis svojega otroka v vrtec Kako naj starši prijavijo svojega otroka v vrtec? Včasih se zgodi, da pride kakšen starš z otročkom in ga želi že naslednji dan »dati v varstvo«. Tako preprosto to le ne gre. Otroka je najbolje prijaviti za sprejem kmalu potem, ko se rodi, če želimo sprejem ob koncu porodniške. Starši novorojenčkov naj se oglasijo pri nas. Izpolnili bodo prijavnico, v kateri bodo zapisali. kdaj potrebujejo varstvo. Otrok je tako prijavljen in za prvo »fazo« je to dovolj. Vsako pomlad poteka postopek sprejema otrok in takrat so obravnavane tudi vse prošnje. Pismeno obveščamo, če je in kdaj je sprejet vaš otrok . V zadnjem času je prostora v vrtcu več. kot pa ga je bilo še pred letom dni. Predvsem se je sprostilo kar nekaj mest na račun devetletnega šolanja.Tako je prišel čas. ko lahko že nekoliko izbiramo, kam bomo vpisali svojega otroka. Od vrtca zahtevajte zgibanko, v kateri je predsiavijen osnovni programi, tako da boste preverili, če je program sploh tak. da se navezuje na vašo vizijo o tem, kako naj bo vzgajan in varovan vaš otrok. Premislite, kateri vrtec je v bližini vašega doma. Preverite, ali je okrog vrtca igrišče, kako je urejena stavba, kako je poskrbljeno za varnost.... Vse to vam pove nekaj o tem. kam vpisujete svojega otroka. Pri kateri starosti priporočate vključitev otroka v vrtec? Ta starost se sedaj kar nekako znižuje. Se dvajset let nazaj otrok pri dveh letih še ni tako kronično potreboval družbe, kot jo danes. Otroci so pri dveh letih že kar nesrečni, če morajo samo opazovati igro otrok, žalijo biti aktivni, želijo, da se okrog njih »kaj dogaja«. Včasih nas potem ob sprejemu presenetijo, ker jočejo in so v začetku nesrečni, ampak že po mesecu dni je vse v redu. Uživajo! Morda so problemi bolj z vidika zdravja. Otrok, ki je bil do vstopa v vrtec doma več ali manj izoliran, pride sedaj v okolje, kjer je bolj izpostavljen. V začetku je tako morda več bolan ( v glavnem gre za ti. viroze ), a kmalu se tudi to uredi in le v redkih primerih moramo priporočati staršem, da otroka izpišejo zaradi zdravstvenih ali psihičnih problemov. Jaz sama sem mnenja, da je najbolj idealna starost za sprejem okrog treh let. Kako lahko starši sodelujejo pri vključevanju otroka? Vsak vrtec to organizira malo po svoje. V Vrtcu Urša je ogromno aktivnosti, ki omogočajo čim bolj neboleč prehod otroka od doma v vrtec. Precej se nagibam k trditvi, da je potrebno najprej prepričati starše, da bo njihovemu otroku pn nas dobro. V ta namen imamo vsako leto v juniju dan odprtih vrat poseben sestanek, kjer seznanimo starše z načinom življenja in dela pri nas. mesec dni uvajanja v septembru skupaj z otrokom in še veliko drugega. Starši lahko ob vsakem času pokličejo in povprašajo o vsem. kar jih zanima. Prijazno in z razumevanjem bodo sprejeti, V zadnjem času se včasih dogaja, da starši v silni želji pomagati svojemu otroku preveč posegajo v naše živ ljenje in delo. Takrat se skušamo dogovoriti z njimi. Obstajajo pravila in način dela. ki smo ga pri nas dolžni upoštevan, če želimo odgovorno skrbeti za zaupane nam malčke. So razlike med otroki, ki so vključeni v organizirano varstvo in domačim varstvom? Predvsem je razlika na področju komuniciranja med seboj in na področju samostojnosti otroka, morda še v znajdenju v različnih situacijah in pa seveda v znanju samem, ki ga otrok pridobiva s pomočjo igre in vsebin, ki so njemu primerne. Doma se z otrokom po navadi še več ukvarjajo ( npr. babica.) a otrok je bolj izoliran. Nima možnosti življenja v večji skupini, enak med enakimi. V vrtcu gre za sistematičen pnstop k otroku, z njim se ukvarjajo strokovnjaki za to področje, kar tudi pomeni določeno prednost. Koliko sredstev nameni občina za posameznega otroka in koliko starši? V vsakem primeru plača občina vsakemu otroku vsaj 20% oskrbne cene vrtca. V tem primeru gre za tiste otroke, katerih starši so pri plačilu razporejeni v 8 plačilni razred. Če je starš uvrščen v prvo skupino, mu občina plača 90% oskrbne cene. kar znaša ta trenutek 5.800.00 sit na mesec. Ta odstotek je odvisen od finančnega stanja družine, glede na podatke, ki jih starši dostavijo občini. Ugotavljam, da je največ staršev pri plačilu razporejenih v 3 ali 4 plačilni razred, kar pomeni okrog 23.00(),(X) sit plačila vrtca mesečno in 60% delež občine. Ceno vrtca izračuna vrtec sam in jo predloži občinskemu svetu v potrditev. Ta lahko to predlagano ceno sprejme ali pa ne. če ugotovi, da vrtec ni upravičen do dviga. Pravkar je izšeV Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih. Ta pravilnik skuša poenotiti cene podobnih storitev po slovenskih vrtcih. Moram poudariti, da cene v Vrtcu Urša niso visoke in so že sedaj kar v skladu s to novo metodologijo. Kako poskrbite za otroke, ki so v domačem varstvu? Obstajajo posebni programi, ki so namenjeni tem otrokom in se izvajajo popoldan v vrtcu. Pri nas v Vrtcu Urša obstajata dve obliki tovrstnega vzgojnega dela. Mi v vrtcu bi želeli več teh sodelovanj, a izgleda, da ni interesa. Predvideli smo več oblik dela. pa žal ni bilo prijavljenih otrok. V vrtec je vključenih približno 60% domžalskih otrok. Tem otrokom občina finančno kar precej pomaga. Tisti, ki so v domačem varstvu od teh financ nimajo nič! Škoda, da starši ne izkoristijo vsaj teh popoldanskih programov, ki jih skoraj v celoti financira občina, le majhen del za malico in materialne stroške plačajo starši. Hvala in veliko uspehov pri tvojem delu. Saša Kos Obisk pri pisateljici Pisateljica Tatjana Kokalj je te dni postav ila na knjižno polico tri nove naslove, slikanici Polžki na |x ritnicah in Miška in veter ter tretje nadaljevanje knjige Mulci na kvadrat z naslovom Zmaj na klavirju. Vse tri knjige so izšle pri založbi Grlica. Najbolj pa se je razveselila prevoda celotne zbirke Polžki, to je zbirka treh slikanic v hrvaškem jeziku, ki so izšle v Zagrebu. Polžki so zbirka slikanic, tiskanih z velikimi tiskanimi črkami, namenjene predvsem prvim bralcem. Doslej so izšle slikanice V Polžkovi ulici, Polžki pozimi in Polžki na počitnicah. V knjižicah beremo o doživljajih junakov, ki se znajo veseliti malih reči. so med seboj prijatelji in zaupajo drug drugemu. Gre torej za besedila o prijateljstvo in medsebojni pivezanosti. Otroci te knjige radi berejo, saj jih spremljajo prijetne ilustracije znanega ilustratorja Adriana Janežiča, ki s Tatjano Kokalj velikokrat sodeluje. Njegove podobe so humornc, spri išcene in prijazne. Upajmi i. da rx >d<» tudi bralci preko meje radi prebirali doživljaje pilžkov Moka, Hiška in drugih, kijih naši mali bralci že dobro piznajo. Pravljica Miška in veter je nastala že pred leti, a tokrat je ugledala knjižno izdajo. Ilustracije je prispevala Dala Simčič, znana ilustratorka, ki je prepoznavna po svoji izjemno občutljivi, nežni in krhki ilustraciji. Daša Simčič uporablja nežne akvarclnc barve, ki zelo ustrezajo besedilu, saj gre za izpived o svetu, ki je krut in neizprosen, ase pravljični junaki kljub temu /najdejo, piiščejo nove prti in preživijo. Zmaj na klavirju je tretja knjiga iz zbirke Mulci na kvadrat. Doslej sta izšli že Krastača v nabiralniku in Vražja avtocesta. Vsaka knjiga prinaša zaključeno zgodbo enega izmed glavnih junakov. Prva govori o Jariu in njegovi številčni družini, druga o Zanu in nevšečnostih naavtocesti, kjer želijo cestarji pxlrcti nekaj sto let staro drevo, kije simbol vasi. Zmaj na klavirju pa pripiveduje o Lenki in njeni družini, kjer je vse zelo narobe in si težave pidajajo roke kar dan za dnem. Kako je tem težavam kos sedmošolka Lenka boste izvedeli, ko boste prebrali knjigo. V njej ne manjka zabavnih prigod, ki jih učenci radi prčenejo v šoli, pa tudi mnogo bolečih trenutkov, ko Lenka išče svojo pit. Pisateljico smo pivprašali tudi o načrtih. Veliko delajo čaka. V sodelovanju s dr. Simono Kranjc zelo intenzivno piše ž.c tretji učbenik /a slovenščino Moja slovenščina 6. Pripravlja Priročnik za učitelje, a za dušo nastajajo tudi pravljice. Obljublja novo zbirko. Kako ji bo naslov, naj bo še skrivnost. A delo je že steklo. Želimo ji veliko uspehov. ŽigaRamsak Kostanjev piknik v Palčku na Viru Kar nekaj časa smo se pripravljali na izvedbo kostanjevega piknika, pa se nismo mogli odločiti, kako bi ga izvedli, da hi hil bolj zanimiv kot ponavadi Potem pa nas je iz zagate rešil Janjin dedek, ki se je ponudil, da bo on vse pripravil in naj nič ne skrbimo. Na dogovorjeni dan je s seboj pripeljal še drugega Janjinega dedka in skupaj sta se lotila peke kostanja. Ampak način peke je bil čisto drugačen, kot smo mi navajeni Janjin dedek nam je razložil, da poznajo tak način peke kostanja na Štajerskem in da se tam še marsikje uporablja. Pri tem je še posebno zanimivo to, da kostanja sploh ni treba prerezati, pa ga pri peki sploh ne raznese. Seveda to uspe le tistim, ki tak način peke dobro obvladajo. Otroci so z zanimanjem spremljali pripravo ognja, potem pa so opazovali, kako spretno dedek nad ognjem stresa posodo s kostanji. Ko so bili pečeni, jih je stresel v košaro, ki jo je pokril s krpo. Košaro je močno pretresel, tako da so s kostanja popadali skoraj vsi olupki Otrokom je bilo to še posebno všeč, saj jim sploh ni bilo potrebno lupiti kostanjev. Tako so naši otroci spoznan nekaj novega in tako bodo lahko o doživetju pripovedovali svojim staršem in prijateljem. Hvala Janjinim domačim, ki ste nam tako polepšali dan. Vrtec Domžale Palčkovi z Vira Gremo na Jakca En, dva, tri,... Ups, kar dvanajst! Kj, bratci, letos bo v Logatcu še veselo! Ni kaj, JAKEC je zakon! Vsak skavt ve, da se za tem imenom skriva vseslovenski skavtski izziv v dnevno-nočni orientaciji, ki ga že sedmo leto zapored vsako jesen požrtvovalno organizirajo logaški skavti. Njihov teren z obiljem gozdne površinevkar kliče po tovrstni "zabavi". Škoda bi jo bilo zamuditi, zato smo pohiteli s prijavami in k petim ekipam skavtov in skavtinj iz čete in klana dodali še dve ekipi nas, starejših skavtov ZBOPKS iz Domžal. Po uradni prijavi smo začeli odštevati čas, ki je zahteval določene priprave. Na JAKCA pač ne moreš brez dobre kondicije in trdnega znanja iz orientacije... ...3,2, 1,0 in IS. oktobra s<» vse piti slovenskih skavtov vodile v I .i igalec. /, veseljem, smehom in dobro voljo smo se udeleženci oborožili že.dnina, zato nas resnost nalog, skritih v gozdnih labirintih ni mogla zamajati. NeslijiiKi smo pričaki ivali izid žrebanja stran1 vrstnega reda posameznih tekmovalnih ekip. Supcr, na pot gremo tretji, ob 15.10! Pred odhodom nas čaka še teoretični pmi/kus piznavanja orientacije: Sonja bere vprašanja in naloge, jaz hitim zapisovati vse. kar sproti modrujejo sive celice moškega dela ekipe - Jani, Miro, Tone in Stane stresajo svoje /nanje kar tako, mimogrede... Kompas, geotronik, zemljevid in mi. delamo kot ura. Švicarska, se ve! Brž. izmeri azimut, vriši kot, označi točko, beri dalje, piglej na uro... je odmevalo od vsepivsod. Našo vnemo je ohladil šele zvok znanih besed: Stop, odložite svinčnike in oddajgtc naloge komisiji, rezultati pa bodo prišteti h končnemu seštevku... Postavljeni smo pral vrata, čas se nam izteka, tečeji i zadnje minule pred startom. Zavezujemo čevlje, ravnamo nahrbtnike, preverjamo baterije, še. wc in... pazi, snemamo: Mirova kamera že beleži naš odhod. Se bomo vrnili, ali izgubili'.', to je zdaj vprašanje... na svoji prti moratno najti devet točk, osem živih in eno mrtvo. Ko smo v slovo stiskali roke, je v srcih vseh ž.c zorela misel, da se prihodnjo jesen spet vidimo na jakcu: Tik pred oddajo članka je v redakcijo priplaval podatek o uvrstitvah ha tekmovanju. V kategoriji izvidnikov in vodnic so domžalski skavti "Ovce 2" dosegli 3. mesto, "Klopi" in "Televizije" pa 43. in 44. mesto, v kategoriji Andreja T. v OS Rodica Na sejmu narava -zdravje Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču je bil od 22. do 26. oktobra 2003 na ogled sejem Narava - zdravje, na katerem so sodelovala različna društva in združenja, ki se ukvarjajo z zdravim načinom življenja in preventivo. Vse dni sejma je potekal tudi Kko bazar, na katerem so osnovne in srednje šole, ki se ponašajo s pridevnikom ekološke, prikazale, kako si prizadevajo za zdravo sožitje z naravo. OŠ Rodica je sodelovala na Kko bazarju že petič. Predstavili smo projekt Učna pot ob Mlinščici, ki je rezultat nekajletnega vztrajnega dela članov in članic geografskega krožka Icr njihove mentorice, prof. Vilme Vrtačnik Mcrčun. Ti so namreč več let /hirali fotografije, se pigovarjali z bivšimi mlinarji in lastniki objektov, ki Še danes izrabljajo vodno energijo, opravljali ankete ter vse skupaj izdali v knjigi z naslovom Učna pot ob Mlinščici. Projekt in knjiga sta svojevrsten spimenik izjemni tehnični dediščini domžalskega in kamniškega področja. Obiskovalci sejma so bili navdušeni nad opravljenim delom geografskega krožka. Vsako leto je naš razstavni prostor zanimiv in opažen, Letos smo za urejenost prejeli tudi pisebno priznanje Ministrstva za okolje, prostor in energijo. Anica Črne Ivkovič OS Preserje pri Radomljah Na Ljubljanskem maratonu V nedeljo, 26.10.2003, smo se zbrali pred šolo ob 8.00. Učencev je bilo 18. nekaj staršev, ki so svoje otroke sami spremljali na tekmo, športna pedagoginja Marjana Bogataj ter vodja ekipe Olga Šraj Kristan, športna pedagoginja. Naši učenci so se udeležili že vseh osem šolskih tekov na Ljubljanskem maratonu. Kar nekaj učencev se je letos že četrtič udeležilo tega teka. Prvi start je bil ob 9.30, za učence od I. do4, razreda.Tbje bil promocijski tek na I km, katerega seje udeležil Matej Kristan, medtem so se že dobro ogreli tudi ostali tekmovalci. Start je bil ob 9.40, na 2.700 km, za učence od 5. do 8. razreda. Tekli so naslednji učenci: Ljubijankič Emir, Jcmec Simon, I dtS Neje, Hudoklin Maja. Lipovšck Ajda, Sorti Lea, Ccrar liva, Ademi Ardit, Pevec Klemen, Mušič Miha, Rode Jerneja, Ljubijankič Aida, Lipovšck Ana, Hribar Špela, Rode Petra. V vsaki kategoriji je bilo približno 2(X) učencev. Naši iičcnei so dobro tekli in se uvrščali v prvo tretjino. Najbolje sta se uvrstili dve učenki: Katja Kosmat in (8.razred i je osvojila 3. mesto; Saša Lipivšck (7. razred dcvctlctkojc osvojila 11. mesto. V ekipnem tekmovanju so osvojili K), mesto med 18.slovenskimi šolami. Vsak udeležence je dobil spominsko medaljo in majico. Vsem učenkam in učencem iskrene čestitke /a dobertek. O.Š.K. Prav poseben mesec za najmlajše Dnevi v vrtcu hitro tečejo svoj tek. Zaradi raznolikosti dejavnosti, domiselnosti vzgojiteljic in sodi lov anja staršev pri oblikovanju programa se ti dnevi zdijo kot trenutek. In vsak tak trenutek je pomembna notica za vsakega malega raziskovalca, ki s svojo igro in delom daje pečat trudu vzgojiteljic. Mesec oktober je pa je še bolj pivezan z otn ikiya katere je v mesecu rezerviran prav piseben teden-Tcden < rtroka.Vsi, ki delamo v vrtcu, pa vemo. daje za < itrokc pimcmbno, če jih imaš rad vsak dan, brezpogojno, da vedno po najboljših močeh poskrbiš zanje in ne le takrat, ko to narekuje čas. Otroci v Krtku živijo polno življenje, /vsemi majhnimi pi/.< irnosimi, kijih bogatijo in osrečujejo vsak dan, smo se tudi v oktobru imeli prav lepi in zabavno. V tednu otroka smo skupaj, s pomočjo staršev, pripravili jabolčni dan. Iz jabolk, ki so jih otroci prinesli, smo pripravili pravo dobroto, kije šla v slast prav vsakemu. Pripravili smo pečena jabolka s smctann.Zanimivo je bilo opazovati otroke pri umivanju jabolk, izkoščičevanjii in pripravi pladnja za peko. Ko pa je zadišaloiz kuhinje... No. pa pojdimo naprej, v istem tednu smo se dogovorili za prav piseben dan,ko smo se zbrali otroci, od najmlajšega do najstarejšega, in se družili ob pesmicah, bibari jah, starejši otroci pa so mlajšim pripravili pravo igrico Grad gradiček. C ži val i smo prav vsi... I )a pa se mesec ne bi prehitro i/lekel, smo v j_'ostc kol vsako lelo povabili gasilce, ki se vedno radi od/ovejo in nam pripravijo zanimive teme o gasilstvu. Tako je bilo tudi lokral. Poleg osveščan ja otrok, kako je treba ravnati, da preprečimo ogenj, seznanjanja o tem, kaj vse gasilci delajo, so imeli otroci tudi možnost ogenj gasiti. Čeprav je bilo tisti dan kar preveč mrzlo, v da bi se človek zadrževal zunaj, so malčki vztrajali pri demonstraciji gašenja. Njihova v/trajnost pa je bila piplačana s tem, da so najbolj pigumni uporabili gasilni aparat in pogasili ogenj. Tokrat so gasilci, k pravilni uporabi aparatov in gašenju po/vali ludi nas, vzgojiteljice. Za svoj prikaz, smo bile i uglajene s pohvalo in aplavzom otrok, same sebi pa smo dokazale, da bi v primeru nesreče znale pravilno ukrepati.Ker SO se Otroci pol rudili tudi v risanju in lepljenju na temo Požar.so od gasilskega društva Ihan prejeli knjižne nagrade. Za pimladni čas pa smo se dogovorili, da gasilce obiščemo pri njih in pigledamo, kaj neki se skriva v gasilskih garažah... Za konec: pa še misel franka Cianea Tako malo je potrebno, da osrečimo ljudi. Samo dolik. če vemo, komu ga dali. Samo tiho iZgOVOl jena beseda... Rahla naslavitev kakega vijaka, matice ali ležaja v pretanjenem ustroju duše. Andreja Matković Vrtec Domžale Enota Krtek Ihan ©P rs? Okrogla miza o zaposlovanju in samozaposlovan ju mladih Stres POSLEDICE SODOBNEGA ŽIVLJENJA Med dejavnike tveganja, ki pospešujejo aterosklcrozo, spadajo depresija, tesnoba, določene značajske posebnosti, socialna odrinjenost in kroničen življenjski stres. Ljudje, ki so v stresu, se pogosteje zatekajo k nezdravemu slogu življenja, zlasti nezdravi hrani, kajenju in alkoholu. Neprestano pehanje za dosežki, vse hitrejši tempo na vseh področjih življenja in vse manj časa. ki ga imamo na razpolago, vplivajo na kakovost naših življenj. Kronično pomanjkanje časa nam onemogoča izpolniti vse naloge, ki nam jih zastavljata družba in družina. Navsezadnje ne moremo izpolniti niti tistih, ki si pil postavi].mio ti cilj mi sami. Primanjkuje nam časa za družinske člane, za prijatelje in tudi časa, ki bi si ga podarili sebi. Verjetno ste se tudi vi zalotili, ko ste ob listanju na koledarju ugotovili, da ostaja do konca koledarskega leta le še dober mesec, na rokovniku pa polno nerealiziranih načrtov. Tolažimo sc z mislijo, da bomo te obveznosti, naloge, obiske, izpite, Izlete itd. preložili na prihajajoče leto. KAKO JE BILO VČASIH Sodobno življenje s svojimi zahtevami, nalogami in preprekami se močno razlikuje od življenja, kakršnega so poznali naši predniki. Premoremo pa enake fiziološke odzive na preteče nevarnosti, kot naši daljni sorodniki iz prazgodovine. Tako kot oni doživljamo naraščanje krvnega sladkorja in količine kisika v krvi, spremembe pritiska in pretoka želodčnih kislin. Tako kol njim se nam v izjemnih okoliščinah v kri sprošča hormon adrenalin. A medtem, ko so vse te telesne spremembe imele v zgcxlovini svojo prilagoditveno funkcijo in so pripravljale naše prednike na hiter odziv na neposredno grožnjo (npr. beg ali boj pred oz. z napadalcem), sc moramo danes soočati s potlačitvijo adrenalina, saj s tistim, kar nas ogroža, ne moremo fizično obračunali ali pred njim /bežali. Med vožnjo v prometni konici lahko doživimo enake telesne reakcije, kot če bi sc znašli iz oči v oči s krvoločno zverjo. PRIMER IZ ŽIVASKEGA SVETA Dozdeva se mi, da smo Slovenci prepričani. naučijo bordanja in smučanja, vabijo pa tudi ostale, saj boste prav vsi prišli na svoj račun tudi pri zabavi, ki je v štiridnevnem bivanju na Kopah ne bo bivšega podžupana g. Mavsarja/Hvala ti Simon/, ustanovili Mladinski kulturni center Akumulator, se zabavali, delali delavnice, organizirali precej slabo obiskane okrogle mize. bili iniciator za ustanovitev združenja lokalnih mladinskih svetov Slovenije, igrali paintball... in še in še. Pa konec. Kaj si želimo? Želimo si. da bi bili še naprej vzor vsem ostalim lokalnim mladinskim svetom po Sloveniji (izjava iz posveta urada za Mladino RS), da bi se člani Organov MSD še naprej zavedali, da moramo vsi delati v korist Mladine, ki jo kot krovna mladinska organizacija zastopamo in da bomo še naprej dobro sodelovali tako z občino Domžale kot s širšo javnostjo. In kaj smo za to že storili? Pripravili smo plan dela Mladinskega sveta Domžale za leto 2004. ki predvideva določene spremembe pri programskih smernicah. V prihajajočem V nedeljo. 9.rwveml>ra, od 9. do 14. ure je v organizaciji Mladinskega sveta Domžale v šotoru poleg Gostišča Repov/, potekal malonogometni turnir, ki sc ga je udeležilobekip in sicer: RS I Domžale I Rod skalnih tabornikov i. Mladinski klub Jarše. Mladi liberalni demokrati Domžale, Društvo mladih Dob. Mladi Forum Domžale in mladinci Nogometni klub Dob. V zelo dramatični tekmi ter zaradi izrednih razmer na igrišču - bilo je ter odgovarjati na nebulozna vprašanja, ki ne zanimajo niti tistega, ki jih je napisal. Ob vsem tem je potrebno imeti še srečo, da sploh dobiš sredstva na razpisu, saj namesto veselja in hvaležnosti, da se nekdo resnično želi posvečati problemom tudi njihovih otrok, kup birokratov raje razpravlja o tvoji »kompetentnosti« za izvedbo posameznih projektov, potem pa jih da tistemu, za katerega delo edini kriterij je zgolj utečena praksa, ki redno poteka preko distribucijskega kanala posamezne uradne instance: in stvar je rešena. Saj ni dosti lažjih stvari, kot v evalvacijske obrazce napisati nekaj floskul. Vendar to je stanje duha današnje družbe. Saj ne, da bi koga obsojal, vendar bi pričakoval vsaj delno strinjanje in določeno priznanje, da zaradi sistemskih težav ni moč kaj dosti narediti Vendar, namesto tega nismo prisotni dobili niti besedice in že smo bili pn branju številk, ki »nedvoumno« potrjujejo uspešnost na omenjenem področju. Slovenija je socialna država. Žiga Čamernik manjkalo. Vse skupaj se bo dogajalo od četrtka do nedelje od 18. do 21. decembra, vse informacije pa dobite v Študentskem klubu Domžale. Prva študentska izmenjava Študentski klub Domžale omogoča svojim članom, da se seznanijo in sp prijatelji) i tudi s študenti iz tujih dežel. Letos prvič organizirajo enotedensko mednarodno študentsko izmenjavo. Dvanajst študentov iz študentskega kluba Zabljak iz Črne Gore v času novega leta prihaja v Domžale, kjer hudo spiznavali lepite naše alpske dežele in preživeli sedem nepozabnih dni (26.12. 03 - 3.1.04). Da pa ne bo ostalo le pri enostranskem gostoljubju, bodo tem islim udeležencem mednarodnega skupnega tedna izkazali gostoljubje v začetku julija 2(X)4, ko so v Črni Gori najboljše razmere za rafting na Tari. rmirda tudi pihode v osrčju Durmitorja. Vaš Študentski klub Domžale koledarskem letu pripravljamo program, ki bo naravnan bolj servisno, tako za posameznike kot društva s katerimi želimo še tesneje sodelovali Torej, če si mlad in imaš problem, idejo, pripombo, javi se Piši nam na mladinski-svet-domzale(ajsiol.net in 100 % se ti oglasimo nazaj. In kaj nam prinaša 2004? Dosti, ena od glavnih nalog je ugotoviti dejansko stanje na področju zaposlovanja in stanovanjske problematike mladih Organizirali bomo kar nekaj izobraževalnih seminarjev, izdali bomo mladinsko bonitetno kartico, »e zabavali... Za konec še pivabiki k nagradni ign. Prvih pet, ki pošlje na naš elektronski naslov (mladinski-svet-domzale(« rednem delu pa sta izpadli ekipi Mladega Foruma in NK Dob. Podelitev pikakrv je pitekala v prostorih Mladinskega sveta Domžale. Urban Zmdaršič NASVET Pred nami je mesec december. Umirimo se. Načrtujmo čas zase in si privoščimo tislo. kar nas osrečuje. Kar nas osrečuje, nas tudi sprošča. 1/biramo lahko med mnogimi dejavnostmi, ki prinašajo sprostitev. Nanizala jih bom nekaj, vi pa izberite vsaj dve med njimi, ki so pisane prav vam na kožo. Kaj torej sprošča; ritmično dihanje (dihalne vaje odpravljajo strahove, povečujejo inteligenco, iZOStrijp CUt za odgovornost ...). dober odnos (s samim seboj, z družinskimi člani, prijatelji, sodelavci), sjnih, pogovor s pravim človekom, dovolj sEanja, dotik (dober spolni odnosi, tišina, molitev, odpuščanje, drža lelesa (/.ravnajmohrbtenico in pokažimo, kdo smo), branje dobre knjige ali članka, ples ročna dela zbiratejjstvo. reševanje križank. obisk kina in kulturne prireditve. planinarjenje. sprehodil guganjc. ribolov idr. Ne pozabimo, da k sprostitvi spadajo Se mnoge aktivnosti, kol so savnanje in knajpartic. masaže, meditacija, različne terapije (akupresura. aromaterapija, reiki, taiči, šiatsu, či-gong), avlogeni trening ipd. Uli Jazbec Festival vizualnih umetnosti V petek, 7.11.200.3, smo v Zavodu MKC Domžale - Akumulator odprli festival vizualnih umetnosti. Ob odprtju je (s svojim multivizijskim programom) sodeloval glasbeni gosi Lado Jakša. Na razpis festivala, na temi "Hitrost časa" in "Moj planet čez 50 let", smo povabili mlade ustvarjalce iz osnovnih in srednjih šol ter mladinskih kulturnih centrov v Sloveniji. Na ta način smo želeli vzpodbuditi mlade k razvijanju ustvarjalnosti, pogojene Z razno sijanjem o prihodnosti. To nam je iz velikim odzivom) tudi uspelo ter s tem omogočilo, da smo zbrana likovna dela razstavili na različnih razstavnih mestih v Domžalah, in sicer v: Občini. PoŠti, Železniški postaji, restavraciji Repovž, Klubu Franca Bcrnika. .Študentskem klubu, na ploščadi pred trgovino Vele. Florjanu, knjižnici in ZMKCD-Akumulatorju. Upamo, da nam je uspelo popestrili družbeno in kulturno dogajanje v Domžalah in s tem ljudem približati del kulturnega ustvarjanja mladih Obenem pa verjamemo, da so tudi mladi ustvarjalci veseli takšnih priložnosti, ki jim omogočajo, da s njihova razumevanja časa, misli vizije in kreacije odrazijo tudi navzven. Lili Planine 4 Vabilo centra za mlade Ljubljanska 70, Domžale 722-66-00, czmŽsiol.net ŠOLA ZA STARŠE Predavanje na temo Prisotnost drog v našem življenju, ki ga bo vodila Lili JazbtC bo v torek, 2.3. 12. 200.3 ob 19.00 uri v Knjižnici Domžale. TORKOVI KULTURNI VEČERI Do 24. II. 03 je še na ogled razstava fotografij Katje Hanzlowsky in Roberta Lupšeta, 25. II. ob 20.00 uri pa bo otvoritev FOTOGRAFSKE RAZSTAVE avtoric« Mirni Pollak. KREATIVNE DELAVNICE za vse generacije v četrtek, 18. 12. 2003 Iz žice in perlic za praznične dni: I. skupina ob 13.00 uri 2. skupina ob 18.(X) uri Obvezne predhodne prijave na tel. štev.: 722-66-(X) ali osebno na Centru, NADALJEVALNI TEČAJ ŠPANŠČINE vsako nedeljo cxl 18.30 do 20.00 ure poteka v CZM nadaljevalni tečaj španščine pod vodstvom Irene Grmek. POMOČ PRI UČNIH TEŽAVAH vsak ponedeljek med 16.00 in I9.(X) uro se lahko posvelii|ele s specialno pedagoginjo Bojano Mirtič, ki bo pomagala lako otrokom kot njihovim staršem reševali ležave z. ličenjem. Za termin se je potrebno predhodno dogovoriti na tel.: 722 - 66 - 00. SVETOVALNICA je namenjena mladim in staršem. Če se želite pogovoriti 0 svojih stiskali, smo vam pripravljeni prisluhnili, anonimno in brezplačno pomagati, iskali odgovore in usmerjati vašo prihodnost na bolj prijazno in svetlejšo pot. Dobrodošli vsak dan med 8.00 in 16.0(1 uro, oh torkih in sredah do 18.00 ure. Oglasili sc bomo tudi na telefon: 722 - 66 - 00. I IS I VAR.JAI .NK DKIAVNH K Vsak torek potekajo ustvarjalne delavnice za mlade med 16.1X1 in 19.30 uro. Vsako sredo med |S.(X)in 10.31) uro sc ust varjalnoi/ra/a|i mi iladi s posebnimi potrebami. Delavnice vodi Mateja Absec. SKUPINA ZA SAMOPOMOČ odvisnikom in njihovim svojcem, prijateljem Vsak clnigi ponedeljek v mesecu med 19.30 in 21.00 uro pod vodstvom Lili Jazbec Koncert skupine SUN SCREAM in MINT v Akumulatorju Dan po otvoritvi festivala vizualnih umetnosti, v petek, se je v Akumulatorju zgodil koncert radomljskr skupine Mint in gorenjske post grnnge naveze Sun seream. Naši stari znanci Minti so zelo dobro odigrali nekaj manj in bolj znanih priredb (še posebej pohvalen je ženski vokal) ter prepričali navdušence z lastnimi stvaritvami. Kljub temu, da so člani skupine Sun seream s seboj pripeljali manj privržencev kot minlovci. smo nerazsvetljeni in sveži del publike res uživali ob njihovem kompaktnem zvoku in siviila celotnem nastopu. Moram priznati, da sem osebno pričakoval manj prepričljiv nastop in bolj medel odziv publike, pa je bilo na srečo ravno obratno. Fantje sicer oživljajo tisti post seattlovski, Pearl Jam grunge, vendar jim to zelo dobro uspeva, ludi njihovi lastni komadi imajo tak seattlovski zvok, vsaj na koncertu, medtem ko so Pevec skupine SUN SCREAM - Matija Krajnik Foto: Mojca Maselj posnetki z njihovega demo CD-ja malce preveč kristalni, manjka jim tiste pristne surovosti. Se en soliden glasbeni pripetljaj je v domžalskem Akumulaturju minil kulturno, brez proslavljanja rodnosti tiste vinske vitice. ki obrodi nam tako sladko. V bližnji prihodnosti bodo našo domžalsko mladež v Akumulatorju navdihovali naslednji bolj ali manj lokalni bendi ter džokerii ploščkov: HARD.COM (Celje), domači I SCREAM in SPB, džokerji iz logov SOUND OPTION, rockerski RED HOUSE (tudi pri nas gor rasli). EGIDA (san fransisko v Občini Mengeš), lokalni ne-DJ KOBAYASHI, SOUL JAHZZ (Danska) ter jazzerji FEEDBACK (Tolmin). Natančnejše smernice glede koncertov najdete na internetni strani vvvvvv.akumulator.orE. Borut Dolenec Malonogometni turnir v organizaciji Mladinskega sveta Domžale ) IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK stran i podpredsednik Jure Anžin, poslanec OZ Jelko Kacin, predsednik Primož Juhart in sekretar za mednarodne odnose MLD Domžale Primož Narobe »Vizija prihodnosti Mlade liberalne demokracije « Na Kongresu in Svetu Ml.D, ki sta |M>tekala v soboto in nedeljo. 18. in 19. 10. 20113 v Ankaranu, .je bil za predsednika Mil) ponovno izvoljen Stane Straus. Delegati Kongresa so potrdili predlagano spremembo imena or-ganuzacije, tako da se sedaj imenujemo Mlada liberalna demokracija in podprli tudi novo celostno grafično podobo organizacije. 7. kongres podmladka največje slovenske politične stranke Liberalne demokracije Slovenije se je pričel z nagovori podpredsednika in vodje poslanske skupine LDS Antona Anderliča, generalnega sekretarja LDS Petra Jam-nikarja. poslanca Državnega zbora Dor-ijana Maršiča. podpredsednika Sivih panterjev Mitje Smoleta, predstavnikov mednarodnih liberalnih organizacij in predstavnikov podmladkov SLS in NSi. Za predsednika podmladka je bil kot edini kandidat ponovno izvoljen Stane Straus. in sicer z 80 od 105 glasov. Za generalnega sekretarja je bil prav tako ponovno izvoljen Aleš Bučar Ručman. izvoljeni so bili tudi predsednik razsodišča Igor Bohorč ter član in članica le-tega. Primož Patru in Urška Intihar. Delegati kongresa smo spremenili tudi ime organizacije, ki se po novem glasi Mlada liberalna demokracija- Mnenje, da je sprememba nujna, je predvsem posledica predolgega naziva in posledično temu pogostega pomanjkljivega navajanja. Na zahtevo večine delegatov kongresa je bila sprememba celostne grafične podobe obravnavana in tudi potrjena že na kongresu. Delegati smo podprli tudi predlog novega logotipa organizacije. V nadaljevanju kongresa smo sprejeli tudi resolucijo o informacijski družbi, ki se zavzema za enakopraven, kakovosten in cenovno ugoden dostop do interneta. vzpostavljanje javno dostopnih točk do interneta ter digitalno Nepopravljiva škoda v varovanem območju Gradbeni odpadki v vrtačah nikakor niso presenečenje cl našn občino, (lan občinskega sveta. Jakob Smolnikar, je že junija opozarjal na to vprašanje. Odgovorni na občini vi samozavestno odgovarjali in zagotavljali ukrepanje. Črna napoved se je uresničila le nekaj mesecev kasneje. Ukrepanja ni bilo oz. je bilo prepozno. Smolnikarjeva svetniška pobuda na fi. seji. dne 4junija 2003. se je glasila: »Ob rušenju tovarniških poslopij se po neuradnih podatkih želi material od rušenja deponirati na območje KS Dob in sicer v eno od kraških vrtač v vasi Žeje. Morebiten poseg je potrebno zaradi kraškega sveta ekoioško presoditi. Zadevo naj spremljajo občinske službe in po potrebi ukrepajo.« Pripravljavec odgovora je bila županja, g. Zoran Vitorovič. načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja, je pripravil odgovor » .. za nadzor nad odlaganjem gradbenih odpadkov je pristojna skrbeti republiška inšpekcija. Ne giede na to bodo občinske strokovne službe pozorno spremljale dogajanje v zvezi z rušenjem objektov na navedenem območju in v primeru neustreznega ravnanja ukrepale v skladu s svojimi pooblastili.« V prejšnji številki Slamnika pa smo bili obveščeni, da Občini Domžale do začetka odlaganja odpadkov (septembra 200.3) o tem ni bila seznanjena?! Afera gradbeni odpadki je kristalno jasna. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE izobraževanje in opismenjevanje. Kongresu je sledila okrogla miza. kjer smo skupaj z dr. Pavlom Gantarjem razpravljali o priložnostih, ki se nam obetajo na področju e-i/obraževanja. povezovanja šol v informacijsko mrežo, uvajanjem širokopasovnih internetnih povezav v študentskih domovih in izboljšanju storitev Akademske in raziskovalne mreže Slovenije. Udeleženci smo državnega sekretarja Ministrstva za šolstvo Klida Randlja spraševali predvsem o razlogih zmanjševanja vpisov na poklicne šole in o možnostih za uvedbo šolnin v visokem šolstvu. Skupaj s poslancem Državnega zbora Jelkom Kacinom je beseda tekla o slovenskih zunanjepolitičnih usmeritvah in izzivihJ s katerimi se bomo srečevali po vstopu Slovenije v EU maja prihodnje leto. lokalni poslanec Dorijan Maršič pa je spregovoril o prednostih in pasteh uvajanja regionalne ureditve v Sloveniji. Na seji Sveta MLD v nedeljo smo izvolili še podpredsednika organizacije, nove člane izvršnega odbora, mednarodnega sekretarja ter vodjo in namestnico vodje Sveta MLD. Za podpredsednika je bii izvoljen dosedanji mednarodni sekretar Dejan Kmetic, mednarodni sekretar je postal Peter Antič, izvršni odbor od včeraj sestavljajo Maja Hostnik, Manica Jakič, Davorin Bokan. Veno Vrane. Primož Jeglič in Mitja Knapič. novi vodja Sveta MLD je postal Jure Okrajšek, na mesto namestnice vodje Sveta pa je bila izvoljena Sanja Marija Pellis. MLD DOMŽALE Slovenska ljudska stranka znani so postopki, vpletena podjetja in osebe ter nastala škoda. Samo odgovornosti noče še nihče prevzeti -simbolične denarne kazni za »male ribe« to zagotovo niso. Besede bi bile le besede, če ne bi bila posledica tega nepremišljenega dejanja hud udarec v območje, ki spada v »zasnovi varstva narave« Občine Domžale v predlagano širše zavarovano območje naravnih vrednot. To kaže na to, da celovita obravnava okolja ne obstaja. Posamezni projekti sc očitno načrtujejo brez vizije celostnega načrta ravnanja z okoljem. Dokaz za to so primeri projekta CRPOV, zasnove varstva narave in kulturne dediščine, strategija razvoja Občine Domžale,... Kaj res ne more biti razvoja Domžal brez uničenja podeželja?! Gradbeni odpadki nekdanje domžalske industrije na bodočem zavarovanem območju so žalosten dokaz, da je tako. Na priloženi skici je označeno območje predlagano za zavarovanje naravnih vrednot in mesto, kamor so se navozili tisoči kubikov gradbenega materiala. 00 SLS Domžale 'Učenu MORAVČ \ s^ v Brezovica ~ ■j* ■ • t% Ratni Vrh Občina t DOMŽALE " V.^ ar Legenda: ' ■aaae občinska meja -> ~ območje predlagano za zavarovale naravnih vrednot Žel« ' S*. Trojica , r -v '■S f gradbeni odpadki 1 Občina dol pn uubuani Ptuj - 24. in 25. oktober 2003 Xffl. kongres MF ZLSD Kongres je uspel, so bile prve besede novo izvoljenega predsednika Mladega Foruma ZLSD, Dejana * Levaniča. Uvodni govornik Kongresa, Luka Juri, je poudaril pomembnost nadaljevanja polilike Mladega Fonima na področju izobraževanja, soeiale in ekologije. Med uvodnimi govorniki je bil tudi predsednik ZLSD, Borut Pahor, in ki je zaprosil Mladi Forum za pomoč in sodelovanje na evropskih in parlamentarnih volitvah 2004. Vlado Dimovski pa je poudaril pomembnost dela Mladega Foruma za družbo in pozdravil uresničevanje novih družbenih idej. kol bodočih nosilcev prihodnosli. Kongres, ki je potekal dva dni, v konferenčnih prostorih nove gimanzije Ptuj, je prinesel veliko novosti. Delegatke in delegati smo sprejeli nov statut MF, manifest MF, sprejeli novo strategijo dela za obdobje 2003/2005 in izvolili novo vodstvo. Udeleženci kongresa smo za predsednika MF ZLSD izvolili dosedanjega predsednika MF Ptuj, Dejana Levaniča. Za podpredsednico je bila izvoljena Nina Huremovič, za podpredsednika pa Jerneja Šumečnik. Delo generalnega sekretarja MF bo vodila taktirka Gorazda Praha. Domžalčani smo se kongresa udeležili v sestavi Peter Pristovnik, Simon Tomažič in Gregor Goriup. Simon je bil izvoljen za novega mednarodnega sekretarja svoje delo pa bo poiskušal ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov usmeriti v še tesnejše sodelovanje s tujimi partnerji in organizacijama IIJS Y in ECOSY. Kongres MF ZLSD je bil zaznamovan z. veliko mednarodno udeležbo. Gostje tujih partnerskih organizacij so prišli iz Romunije, Poljske, Češke, Nemčije, Avstrije,... , kakor ludi iz domačih podmladkov SDM in Nove generacije. Novemu vodstvu želi Mladi Forum Domžale vsaj toliko uspešno nadajevanje dela, kot je bilo to opravljeno do sedaj. Gregor Goriup MF Domžale Nova Slovenija o zbrisanih'' Nova Slovenija podpira pobudo za razpis referenduma, na katerem hi državljane vprašali, ali so za potrditev zakona, s katerim se za čas od 26. februarja 1992 priznava pravica do stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji državljanom drugih republik nekdanje Jugoslavije, ki so do 25. februarja 1992 prebivali v Sloveniji, vendar niso prevzeli slovenskega državljanstva. V Novi Sloveniji nasprotujemo zakonu, ki je bil sprejet na hitro in nepremišljeno ter v nasprotju s predpisanim zakonodajnim postopkom. Po veljavnem poslovniku se namreč lahko po skrajšanem postopku sprejemajo le manjše spremembe in dopolnitve zakonov, tu pa je šlo za popolnoma nov zakon z ncugotovljivimi posledicami. Zakon je diskriminatoren, saj daje posebne pravice izključno državljanom republik nekdanje Jugoslavije, ki so imeli stalno prebivališče v Sloveniji do 25. februarja 1992. ne pa tudi državljanom članic EU in drugih držav. Prav tako sc zakon nanaša izključno na osebe, ki so bile izbrisane iz seznama oseb s stalnim prebivališčem v Sloveniji po 25. februarju 1992, ne pa tudi na zelo številne osebe, ki so bile črtane iz uradnih evidenc stalnega prebivalstva pred tem datumom. Zakon ne zdrži pravne presoje tudi zato. ker nalaga določene obveznosti za čas pred njegovo uveljavitvijo. Državljanom Republike Slovenije nalaga velike obveznosti za plačevanje vojaških pokojnin bivšim oficirjem JLA. varstvenih dodatkov k pokojninam, dodatkov za pomoč in postrežbo, prejemkov iz invalidskega zavarovanja in drugih socialnih dajatev tujcem, ki niso hoteli sprejeti slovenskega državljanstva. V primeru, če bi bil zakon uveljavljen, bi lahko tujci zahtevali tudi odškodnine zaradi vseh izgub, ki bi jih lahko utrpeli, ker niso imeli pravice do stalnega bivanja v Republiki SJoveniji. Vse te dajatve, ki bi jih lahko tujci zahtevali v primeni. če bi bil zakon uveljavljen, bi plačali z denarjem slovenskih davkoplačevalcev na račun zmanjšanja pravic slovenskim državljanom. V Novi Sloveniji nasprotujemo določbam navedenega zakona, da mora o pravici tujca do stalnega prebivanja v Republiki Sloveniji, kar po uradni dolžnosti odločiti slovenski upravni organ. S takšnim postopkom sc izvaja nasilje nad dejanskim življenjem, saj je v obdobju, na katerega se bi takšna odločba nanašala tujec stalno prebival v domovini ali v kakšni drugi državi, tam stanovali, bil zaposlen ali je celo sodeloval v oboroženih spopadih, in imel prijavljeno stalno prebivališče. Takšna odločba bi bila v številnih primerih v nasprotju z interesi tujca ki nima nobenega interesa, da bi mu za nazaj določili, da je v določenem obdobju prebival v Sloveniji, ne pa tam. kjer se je dejansko nahajal. Nesprejemljiva je tudi zakonska določba po kateri naj bi upravni organi tujcu kar po uradni dolžnosti za nazaj določil kot stalno prebivališče naslov, na katerem je bil prijavljen do 25. februarja 1992. S takšno določbo se namreč posega v pravice drugih oseb - najemodajalcev, kupcev stanovanj ali hiš, ki so jih kupili od navedenih tujcev, razvezanih zakonskih partnerjev in drugih, ki morda niso zainteresirani za to. da bi bil določen tujec stalno prijavljen na njihovem naslovu tudi v času, ko tam v resnici sploh ni bil navzoč. NSi Nova Slovenija Kritćanaka ijurimket stranka V zakonu ni predvidena nobena možnost za preverjanje stalnega prebivališča na dan 25. februarja 2002, saj se večina nekdanjih oficirjev in podoficirjev JLA, ki so skupaj z armado odšli iz Slovenije na druga balkonska bojišča, ob odhodu ni odjavila pri pristojnem organu. Tudi sicer so bile evidence stalnega prebivališča v času pred 25. februarjem dokaj nezanesljive, zato jih nikakor ni mogoče uporabiti kot edino podlago za prijavo stalnega prebivališča še za več naslednjih let. Nova Slovenija opozarja tudi na mednarodno pravno razsežnost tega vprašanja. Mednarodno javno pravo ne določa obvezujočih standardov, ki bi se nanašali na področje ureditve položaja tujcev in državljanstva ob delitvi držav, zato bi morali ta vprašanja urejati v dogovoru med državami naslednicami. Ker se zaradi znanih okoliščin vse naslednice nekdanje Jugoslavije še ne bodo dogovorile o vprašanjih nasledstva, bi morali v Sloveniji v prehodnem obdobju upoštevati vzajemnost in zagotoviti državljanom drugih držav nekdanje Jugoslavije pravice do stalnega prebivanja v Sloveniji, če enak položaj uživajo tudi slovenski državljani, ki želijo pridobiti pravico do stalnega prebivanja v tej državi. Na podlagi 40. člena Zakona o državljanstvu, sprejetega pred osamosvojitvijo in pred sprejemom Ustave, je pridobil državljanstvo Republike vsakdo, ki jc zanj zaprosil, če je stalno prebival v Sloveniji na dan 23. decembra 1990, torej na dan plebiscita, na katerem so lahko glasovali vsi prebivalci Slovenije, ne glede na njihovo republiško državljanstvo. Na podlagi 40. člena Zakona o državljanstvu jc pridobilo državljanstvo Slovenije preko 175 000 državljanov drugih republik nekdanje Jugoslovanske federacije, kar predstavlja skoraj 9 odstotkov celotnega prebivalstva Slovenije. NSi Stališče SDS do vprašanja t i. izbrisanih Slovensko in tudi domžalsko javnost je nedavno precej razburilo dogajanje ob sprejemanju zakona o tako imenovanih »izbrisanih«. Državni svet je na t.i. »tehnični zakon« izglasoval veto, če pa ho v Državnem zboru ponovno izglasovan, je nanj že napovedan naknadni zakonodajni referendum. Uporaba termina »izbrisani« jc sicer zavajajoča, vendar žal že preveč uveljavijena, da bi jo spreminjali. Opisuje kategorijo prebivalcev Slovenije brez slovenskega državljanstva, ki so na dan 11, december 1990 imeli v Sloveniji stalno bivališče in bi morali v roku, ki gaje določil zakon, zaprosili za državljanstvo ali za (če državljanstva niso želeli) statua tujca z začasnim bivališčem. To bi morali storiti najkasneje v dveh mesecih po roku, v katerem hi si lahko, vendar si niso želeli, urediti državljanskega statusa. Pogoji v zakonu so bili torej javno znani, rok za premislek dolg praktično od plebiscita decembra 1990 do februarja 1992. Vsi prizadeti so vnaprej vedeli, da bodo morali v primeru, čc ne želijo niti slovenskega državljanstva, niti ne želijo zaprosili za sla lus tujca zapustiti državo. Dolga leta po osamosvojitvi kategorija t.i. »izbrisanih« v Sloveniji praktično ni obstajala. Javno znani so le nekateri problemi iz sredine devetdesetih let povezani z vračanjem oficirjev nekdanje .11.A, npr. Akscnlijcvičcm, za katerega je posredoval tokratni poslanec ZLSD Ciril Ribičič. Kategorija t.i. »izbrisanih« jc začela množično naslajali šele potem, ko je mednarodna skupnost ustavila srbsko agresijo v BiH in ko so se življenske razmere v nekdanjih republikah bivše SFRJ drastično poslabšale. Slovenija sc je vsem tistim, ki so leta 1991 arogantno zavrnili našo zelo velikodušno ponudbo državljanstev, naenkrat zazdela kar privlačna država. In mnogi so se v Slovenijo ilegalno, brez prijave, lako kol so iz. nje odšli, tudi vrnili. Ali pa so se vrnili s potnimi listi drugih držav. V Sloveniji so bodisi v skladu z veljavno zakonodajo zaprosili za status tujca z začasnim prebivanjem in ga večinoma dobili, ali pa si zagotovili »status« t.i. »stalno izbrisanih«. V kolikor hi vsak, ki bi mu bilo po obeh zakonih pixlarjeno stalno bivališče za nazaj, iztožil samo milijon SIT, bi znašale i »Iškodninc s slroški vred preko 20 milijard SIT. Naj ob tem spomnimo, da se jc na isti seji. na kateri so poslanci vladne koalicije tako vehementno podprii ta zakon, istim predstavnikom vladajoče elite zdelo mnogo preveč nameniti 10 milijard SIT za subvencioniranje prehrane dijakov in vajencev, Vlada je ob predstavitvi zakona zalijevala, da so vsi, ki so si medlem že pridobili slalus tujca in ki jim ga bi zakon podaril tudi z.i nazaj, doslej že dokazali, da so v Sloveniji neprekinjeno bivali vse od plebiscita. To preprosto ni res, saj jim tega ni bilo treba storiti. Zakon o tujcih, ki je veljal od leta 1991 do leta 1997 jc namreč omogočal, da se stalno bivališče pridobi že po treh letih neprekinjenega začasnega bivanja v RS. Zato so v kategoriji t.i. »izbrisanih«, ki jim želi vlada s t.i. »tehničnim« zakonom podariti staius tudi za nazaj in to brez posamičnega preverjanja lahko spretno skriti tudi številni najbolj sporni posamični primeri izigravanja naših predpisov. Gre namreč za tiste pripadnike nekdanje JLA, ki so leta 1991 sodelovali v agresiji na Slovenijo, nato po porazu brez odjave stalnega bivališča odšli iz nje, se udeleževali velikosrbske agresije in etničnega čiščenja na Hrvaškem in v BiH in se po ponovičnem porazu večinoma ilegalno spet vrnili v Slovenijo. Vsebinsko natančno enaka zakona, ki t.i. »izbrisanim« skušala p.....Žalah ruši staro ter gradi nov" največji možni investitor Mcrcator. 9 kaj lahko pričakujemo od najboljšega soseda'.' Bo morda »najboljši sosed« vendarle saniral črno odlagališče odpadkov na Žcjah? Ne zadržujm" sape. zagOtOVO pa lahko piičakiijein" zelo ugodne cene salame, fižola lfl kruha. EVROPA TAKO BLIZU, PA ŠE VEDNO IAKO DALEČ !!! JANEZ ERŽEN (ZELENI DOMŽAL) stran 9 DOMŽALE V Rogaško slatino po več zdravja Jesensko okrevanje sladkornih bolnikov Na okrevanju sladkornih bolnikov v oktobru v Rogaški Slalini je bilo 42 članov in članie. Zdraviliški animator nam je podrobno orisal zgodovino zdravilišča ter predstavil pestro ponudbo: zdravstveno, rekreativno in družabno. Vsako jutro smo vsi pridno pol ure telovadili poti budnim očesom prijaznega iizioterapevta. Dodobra razgibani smo pozajtrkovali. Hrana jc bila odlična, pripravljena po navodilih zdrave prehrani-. Ker je bilo vreme lepo, smo se z veseljem sprehajali po bližnji in daljni okolici ali sc popeljali s turističnim vlakcem. Ogrevali pa smo se v bazenu s lerinalno votlo, kije imela od 31 do 35 stopinj Celzija, Sicer redki plesni navdušenci so sc lahko vsak večer zavrteli ob prijetnih zvokih večno zelenih melodij. Tombola je našemu društvu prinesla "le" tretjo, tolažilno nagrado, Med bivanjem v Rogaški Slatini smo ori Nizu spoznali ležaško, a umetniško delo stcklopihalccv v steklarni. Pisani cestni turistični vlakec Rogačan je vsak dan po kosilu peljal v okoliške kraje na ogled znamcnitosti:orglarskc delavnice, gradu Strmol, baročnih cerkva v Olimju in na Sladki gori. Steklarne itd. Zdravilišču Rogaška Slatina so, poleg žc preizkušenih načinov zdravljenja bolezni notranjih organov, uvedli še program orientalske masaže in sprostitve. V zdraviliški pivnici mineralne vode posebej priporočajo pitie tople ali hladne mineralne vode DONAT mg, ker ima malo soli, pa veliko magnezija, ki izboljšuje krvni obtok in prebavo. Za bolnike z. osleoporozo pripomčjo pitje mineralne vodcSTRIA, ker je bogata s kalcijem. Nudijo vam tudi: hipobaričnoterapijo, elektroterapijo za zdravljenje polinevropatij. zeliščne, kopeli /a inhalacijo, lasersko in drugo terapijo. V na novo odprti ambulanti za biomsonanco pomagajo pri zdravljenju alergije, astme, revmatskih obolenj, bolezni notranjih organov, bolečinah v hrbtenici in sklepih, glavobolu, migreni, nespečnosti itd. Sladkorni bolniki smo, ob navzočnosti medicinske sestre in pomoči SObolnikOV, večkrat merili sladkor v krvi in krvni tlak ter se pogovarjali o problemih in težavah v zvezi z našo liolcznijo. Naše bivanje je ob nesebični pomoči vodje okrevanja potekalo inse končalo v splošno zadovoljstvo vseh udeležencev. /. eno besedo: kdor je hotel, si je odpočil.se dietno- zdravo prehranjeval, razgibal, pohajkoval, plaval ali plesal. Skratka: bilo je pestro, barvito-jesensko-čudovito. Anica Cotman Anžič višja medicinska sestra lip ' * ^p' 't^fflp V< . C- f 1 | / Območna organizacija ZSSS Domžale Delavnica: Kako do sodobne podjetniške kolektivne pogodbe V zadn jeni času sindikalisti pogosto ličimo v miselnih zagatah, kako pristopiti k pripravam za sklenitev podjetniške kolektivne pogodbe, kaj zapisali v kolektivno pogodbo, kako nadgradili posamezne določbe iz, zakona ali panožne kolektivne pogodbe, kako doseči višji standard pravic, koga povabiti k sodelovanju... Zato Stno V (ihmočni organizaciji ZSSS Domžale prejšnjo sredo organizirali v ('eU'lai\keiiieci)lninaBiiliitinI .ukoviei izobraževalno srečanje predsednikov sindikatov in svetov delavcev. Na srečanju, ki je potekalo v obliki intenzivne učne.delavnice z,obravnavo primerov, skupinsko analizo ter aktivnim sodelovanjem udeležencev, je sodeloval tudi Gregor MIKLIČ, izvršni sekretar P ZSSS. Pogled na analizo slanja normativne urejenosti pravic delavcev v podjetjih po I oktobru, ko je poteklo prehodno obdobje, v kalnem si i prenehale veljati določbe splošnih aktov delodajalca, ki urejajo vprašanja, ki se po novem ZDR (232.člen ZDR (dogovarjajo v kolektivnih pogodbah, je povedal, da je bilo izobraževanje organizirano res v pravem trenutku. Udeleženci so z veliko zavzetostjo sodelovali pri reševanju vprašanj, kako pripraviti dogovor z upravo o zagotavljanju dosedanjega obsega pravic do sklenitve nove podjetniške kolektivne pogodbe, kako oblikovati skupino za pripravo izht xlišč za novo podjetniško kolektivno pogodbo, kako dograditi določbe o delovnem času. kako zvišati nivo pravic pri dodatkih, jubilejnih nagradah, odpravninah... Zelo podrobno je bil na delavnici obravnavan tudi pomen sodelovanja sindikata in sveta delavcev pri pripravi in pogajanjih za sklenitev nove podjetniške kolektivne pogodbe. Udeleženci so pri delu uspešno uporabili dosednj pridobljena znanja s področja novega zakona odclovnih razmerjih in ugotovili, da znanje pridobi svojo končno veljavo in ■ ceno« šele, ko jc ustrezno uporabljeno pri delu. Vodstvo delavnice tn predavatelj pa sin s pi izitivno usmerjenost jo prispevala k prijetnemu in ustvarjalnemu ozračju, ki je pomagalo streti marsikateri trd oreh pri razumevanju zahtevnega urejanja pravic delavcev v kolektivni pogodbi. J.Arnuš Modelarstvo Na tekmi svetovnega pokala V Švici je bila v začetku novembra zadnja tekma svetovnega pokala v panogi F I -a. [Z Slovenije Sta na njej tekmovala samo dva Slovenca. Urane Rozman in Tone Videnšek, ki sta prijavo opravila kar preko domačega inlcrncla. Pri prevozu v Švico jima je pomagal prijazni Janeza iz Mengša. Po 12-urni nočni vožnji preko mnogih ovir na poli sla se srečno pripeljala do mesta tekmovanja Muntcrthurcn. Opravila sla formalnosti glede prijave in plačila, posebno doživetje pa je bilo večerno srečanje in spanje v atomskem zaklonišču med stotimi prijatelji Z vsega svela, iekiiiovalnii lan je bil čudovit, polna sonca in Ickmovalnosli med modelarji, ki smo se spopadli za dobra in slaba mesla. Tekmovalni pogoji so bili odlični, Z malo Steče pa bi se lailko uvrstila višje. Med 7X tekmovalci sva neuradno zasedla 26, in 35 mesto. I Iradne razglasitve nisva čakala, kajti pred nama jc bila naporna in dolga celonočna pot domov, Po nasvetu Italijanov sva se vračala čez Italijo, kajti v Avstriji je že pričelo snežiti. Domov sva prišla v jutranjih urah. Braneta je čakala služba, mene pa podmladek v Osnovni šoli Venclja Petka, Tone 21. Tradicionalno srečanje patronažnih medicinskih sester iz Kamnika. Litije in Domžal Devetega oktobra smo se patronažne medicinske sestre iz Kamnika, Lilije in Domžal ter upokojene patronažne medicinske sestre iz Domžal zbrale v ZD Domžale. Uvodni del srečanja jc bil namenjen kulturnem programu, za katerega jc poskrbela gospa Silva Kosec s svojo kitaro. Dobrodošlico jc izrekel g, dr. Janez Svoljšak. direktni Domžale, ki jc v svojem nagovoru pozdravil in poudaril pomembnost in nepogrešljivost stroke in poklica pntmiiažiic medicinske scsliv. čemur se je pni Inižiln tudi glavna sestra Zdravstvenega doma I )onižale. ga. Vida Čeh. I iileležbajebila razveseljiva, saj jena srečanje prišlo preko štirideset patn mažnih medicinskih sester. Najprej smo si ogledale predelavo zdravilnih zelišč KOŽELJ v Duhu, kjer sla nas prijazno sprejela zakonca Poljšak. Predstavila sta nam predelavo in proizvodnjo zdravilnih zelišč in njihov praktično uporabo, za kar sc juna iskreno zahvaljujemo. Pol nas |c [UttO vodila v čebelarski doni na Bulu pri Lukovici, kjer nas jc sprejel tajnik čebelarske zveze Slovenije, g. Anion Tome. Opisal nam je zgodovino čebelarstva, delovanje čebelarske zveze ter predstavil čebelarske izdelke. Iskrena hvala. Po strokovnem delu 21. srečanja patn maznih medicinskih sesterjc sledil družabni del. ki je minil v veselem rnzjx ili iženju ob domačih slaščicah, ki smo jih z ljubeznijo pripravile domžalske patronažne medicinske sestre in Pekarna Lcnči Kancilija. Icnči.hvnla! Mira Savnik Obvestilo članom sindikata Kadar vam delodajalec ponudi v podpis predlog spremembe pogodbe o zaposlitvi, odpove pogodbo o zaposlitvi in (ali) ponudi v podpis novo pogodbo o zaposlitvi, je prav. da upoštevate naslednje: - ponujenega ni treba podpisati takoj (razen, da vam je bilo vročeno!); - delodajalec vas mora o nameravani odpovedi obvestiti pisno - pred odpovedjo; sindikat o uvedbi disciplinskega postopka ali nameravani odpovedi ni obveščen avtomatično. KAKO RAVNATI? - ponujeno spremembo, odpoved, ponujeno novo pogodbo, vzemite (a je ni treba podpisati, razen, če se z njo strinjate oziroma nimate pomislekov) - od delodajalca hkrati zahtevajte, da obvesti sindikat - obrnite se na svojega sindikalnega zaupnika po nasvet. Zakon o delovnih razmerjih - 47. člen določa: »POGODBA O ZAPOSLITVI SE SPREMENI OZIROMA NOVA POGODBA VELJA, ČE NA TO PRISTANE TUDI NASPROTNA STRANKA.« Poiščitenasvet pri svojem sindikalnem zaupniku pred podpisom. KASNEJE JE PREPOZNO! SINDIKAT. KATERI GAČLANSTEvIMAPO ZAKONI MOŽNOST, DA PREPREČI NEUTEMELJENO SPREMEMBO Al J CELO ZADRŽI UČINEK ODPOVEDI. Območna organizacija ZSSS DOMŽALE SINDIKATI IN SVETI pftAVCEV V POGAJANJA ZA PCjb^NBKO l«lEKTIVNO POGODBO PREDNOSTI SODELOVANJA ■ tu «i«MM« r«* h trivl«*«* MWWw |NM»Vt.t*tl* W i- • 'IMNCr IN podpisnik* KMOH m POrOtMMVAMMl VClJMMOfT I ODPOVED i v rw) mMmm \ | mumuo atohMNM mttm * t imtm a vzv«z. V ZVEZI I vzvtzi V IMS vzvezi ZVM»WO 1 PMNIMMMMI IDHOVMU z 01Ml. U ZUTMIM POOOOM 0 MMMM P SMO* m . ZAPOaUTVI JL zAPoaurvi Jk ^ POČITKI ^ v M 11 aotOMomotrol VZVIZI »piXm I i • i*.Mi i i Rani r KAJ JE CIU PODJETNIŠKE KP? • podrobnejša ur»dlt»v in nadgradite* pravic dalavcv • ohranitev vmb pravio d»l«wo»v In po»*bno»tl v ponmtrmzrmm podjetju ko« Jih zagotavlja aadanjl ZDR, »ploina tn pmnotnt KP IZ NAŠIH DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ Medobčinsko društvo invalidov Domžale stran 1 O Na dobrodelnem koncertu Orkestra in zbora Srednje baletne in glasbene šole iz Ljubljane, ki ga je za koncert pripravil in vodil domačin, skladatelj in dirigent prof.Tomaž Habe, so nastopile tudi vodilne slovenske operne pevke, Irena Baar, Mateja Arnež in Mirjam Kalin Rotarijanci in Lionsi z roko v roki za nasmeh v očeh Uspeli dobrodelni koncert Po lepem umetniškem večeru so se številni zadovoljni publiki in izvajalcem ter dirigentu zahvalili za sodelovanje in prispevke primarij dr. Primožič, predstavnik RC Domžale dr. Habe in predstavnik Loins kluba Domžale, Boštjan Pavlic. Sredi oktobra smo bili priča zelo uspelemu simfoničnemu dobrodelnemu koncertu Srednje glasbene in baktne šok' iz Ljubljane, ki sta ga skupno organizirala kluba Rotair in Lmhis iz DomžaL Gre za eno od prvih tovrstnih skupnih humanitarnih akcij. Tako že naslov koncerta PODARIMO OČEM NASMEH govori o njegovem hiiirianitarnem poslanstvu, ki je bil pridobiti sredstva za nakup aparatur Kliničnemu oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kliničnega centra v Ljubljani. Prav najmanjši pacienti so pogosto zelo odvisni od zadostne in moderne medicinske opreme, za katero največkrat zmanjka sredstev. Vabilu /a sodelovanje se,je prijazno odzvala Srednja glasbena in baletna šola iz Ljubljane, ki prav te dni praznuje svojo 50. obletnico obstoja. Tako so orkester in zbor, kakor tudi baletni ansambel šole, z gostovanjem imenitnih solistk iz. ljubljanske opere: Irene Baar /sopran/, Mateje Amež \ ok-anšek /sopran/ in Mirjane Kalin /alt/ pod taktirko prof. Tomaža Ha beta ustvaril enkraUii večer z izborom glasbe od V ivuldiju do (Jershvvina. Mladi glasbeniki in pevci /skupaj nad 200 nastopajočih/ so z mladostnim žarom in zanosom na visokem nivoju poustvarili Glorio Antonia Vivaldija, kjer so z.ablestele tudi povabljene solistke. Lepa dopolnitev večera je bila koreografska simfonična pesnitev Marenkii Lucijana Marije Škcrjanca, kjer je poleg orkestra nastopil tudi baletni ansambel s solistko Jcrncjo Podhevšek, ki je lepo in občuteno odplesala svojo vlogo po koreografiji Vlasta Dedoviča. Prvi del koncerta je zaključila lepo izvedena vVelcome Ode za zbor in orkester Benjamina Brittna. V drugem delu koncerta je bila izvedena simfonična slika Reka življenja, ki jo je mladi skladatelj Rok Golob namenil prav temu orkestru in prof. Tomažu Habetu. Sledila je temperamentna suita iz opere Carmcn GeorgaBizetaterza zaključek vedno mlade melodije Georga Gcrshvvina iz opere Porgy in Bess. Koncert je bil kot pisan na kožo zbran i publiki, ki seje v lepem številu/bilo je nad 700 obiskovalcev/ udeležila tega prijetnega dobrodelnega koncerta, na katerem nas je vse prevzela dobra Solistka Baletnega ansambla Srednje baletne in glasbene sole iz Ljubljane, Jerneja Podbevsek, je po koreografiji Vlasta Dedoviča občuteno odplesala svojo vlogo v koreografski pesnitvi Marenka, Lucijana Marije Skerjanca glasba in kvaliteta, s katero so nas obdarili in prijetno presenetili mladi izvajalci in njihov dirigent prof, Toma/ Habe. Dolgim aplavzom jc sledil dodatek izSlovanskih plesov in zahvala primarija Otroške kirurgije, dr. Primožiča, ter predstavnikov Rotarv, Lions ter Leo kluba Domžale. Takih koncertov in sodelovanja Rotary in Lions članov si vsekakor še želimo, saj bo izkupiček, glede na lep obisk k.iricerta, znašal okoli 1.000.000 SIT, ki ga bodo deležni klinika in njeni mladi pacienti. dr. Feri Habe Jegličev pohod na Rašico v organizaciji TD Jarše-Rodica Mesec oktober s turobnimi in hladnimi jesenskimi dnevi smo popestrili z organiziranim II. Jcličevim pohodom na Rašico in ponovno obudili spomin na tragično preminulega vrhunskega alpinista Janeza Jegliča - Johana. Ostal je med gorami, ki jim je posvetil življenje. Bolečina je nečloveška in tudi čas je ni izbrisal. Le ublažil jo je. Skoraj neopazno je dan z dnem na rano nanašal tanke nevidne ob I i že. ki so čez leta ustavili krvavtjei\je in v dušah ohranili le spomine na žalostno izgubo. Silna skalna piramida, odeta v bel pajčolan ledenikov, bo za večno ohranila še eno skrivnost, saj je postala njegov mnogo prerani grob pred šestimi leti. koje želel opraviti že zadnji veliki vzpon na Nuptse. Učenci turističnega krožka so v kulturnem domu uprizorili odrsko predstavitev na temo' 'Alpinist Johan'' in pojiitranjemiilcicrjčilu z zdravilnim čajem in kavo. aperitivi ter pecivi smo se odpravili proti Dobenu. Kljub zelo hladnem jutru se nas je dne 26.11. zbraki pri KD v Grobljah preko petdeset ponudnikov, med katerimi je bila tudi Janezova družina s sonxiniki. V pimemi obutvi in opravi smo po čudoviti predstavitvi iz njegovega življenja vzeli pot pod noge. ki smo jo spremljali s pohodniško vnemo in dobro voljo. Ob prijetni hoji in klepetu so kilometri hitro minevali. Sproščenost in prijetno lazpoloženje sta nam krajšala čas tako. da smo kmalu prispeli na Dobeno. kjer nas je pričakala naša ekipa, ki je bila zadolžena za okrepčilo in je piiskrbela za prisrčno dobrodošlico. Po dezinfekciji grla in okrepčilni malici smo nadaljevali pot proti Rašici. Občudovali smo prelepe jesenske barve gozdov, ki so se kot mavrica lesketali v prelepem sončnem vremenu, saj so nas iza sivih oblakov, ki so nas spremljali ves čas pohoda, obsijali topli sončni žarki, ki so nam naše prijetno druženje še polepšali. Povzpeli smo sc na stolp, od koder se nam je razgrnil pogled po vsej prelepi dolini, kjer je zgodaj zapadli sneg že skopncl, na Rašici pa se je kot pajčolan lesketal med jesenskimi barvami listov, ki so kljubovali mrazu in še niso odpadli. Zares je bil čudovit pogled na vso to prelepo naravo, ki jo je prezgodnji sneg obarval še lepše. Po ponovnem prihodu na Dobeno, nas je pričakal golaž, katerega so bili deležni tudi drugi pohodniki. ki so izkoristili lepo nedeljo za sprehod v čudovito naravo, daleč stran od mestnega vrveža. Za dobro voljo sta poskrbela dva naša muzikanta, katera smo spremljali s petjem in ustvarili veselo razpoloženje v gozdičku nad Ručigajevo gostilno. V pozni popoldanskih urah smo zapustili naš "tabor" in se vrnili proti domu. Še dobro, da smo imeli v naši skupini Ladota. ki je imel v pohodniški palici obvezno "prvo pomoč", in nam jo je po kapljicah delil ves čas pohixla. Kol i kor glasu nam je še ostalo, smo ga s pridom uporabili pri pohodu čez mengeško polje, saj smo prepevali vse do Kulturnega doma v Grobljah. Po prehojenih številnih kilometrih nam je ponovno pripadala zaslužena malica, odnosno Že večerja. Zaključili pa smo s plesom in neverjetno, kako je glasba vplivala na naše počutje, saj se ni nihče pritoževal nad utrujenostjo ali na boleče noge. Nevenka Narobe Z novimi prostori v novo leto I^cto 2003 vsem več kot 2000 članom Medobčinskega društva invalidov Domžale, ki združuje invalide in podporne člane iz vseh petih občin nekdanje Občine Domžale, zagotovo ostaja v najlepšem spominu kot leto, ko so dobili nove prostore za svoje delo v Domžalah, na Ljubljanski cesti 106. To jim je uspelo z več kot desetletnim odrekanjem in hranjenjem finančnih sredstev, pa tudi s pomočjo svojih zvestih sodelavcev, sponzorjev in donatorjev. Pri sofinanciranju novih prostorov sta se posebej izkazala Občina Domžale ter Zveza delovnih invalidov Slovenije, ki se jim društvo oh tej priložnosti še enkrat zahvaljuje. Nove prostore pa jc potrebno še skoraj v celoti opremiti, zatojc njihova glavna naloga, da v letu 2004 zagotovijo manjkajoča sredstva za opremo, hkrati pa bodo poskušali še več moči usmeriti v skrb za starejše in bolne člane, za katere prav v teh dneh pripravljajo vse potrebno za tradicionalne praznične obiske. Pripravili txxlo tudi vsakoletni koledar, s katerim bodo svoje člane ter podporne člane, pa tudi prijatelje m znanec ter vse sponzorje seznanili s svojim programom za leto 2(X)4, ki bo enako ali še bolj bogat, kot jc bil letos. Največ dela bodo v decembrskih dneh imeli pridni poverjeniki in poverjenice, ki bodo z, darilnimi paketi obiskali vse starejše in hudo bolne invalide ter jim tudi s prijazno besedo skušali polepšati dan. To pa je le del njihovega prostovoljnega dela, drugi del bo namenjen raznosu vseh koledarjev ter pridobitvi dela finančnih sredstev za opremo novih prostorov. D. I. Apostolski nuncij v Skocjanu Zadnjo septembrsko nedeljo popoldne je imela Dobska podružnica Skocjan pobožnost oh 1700 - letnici mučeništva zavetnikov cerkve. To so Oglejski mučenci sv. Kanci ja n. Kanci j, Ka nciai lila (brata in sestra) ter njihov učitelj Prot. Pobožnost sc jc ob 16.uri pričela z molitveno uro pred najsvetejšim, ob 17.uri pa so sledile litanije vseh svetnikov in blagoslov. Nato jc apostolski nuncij v Sloveniji, g.Santos Abril Y Castello, daroval sveto mašo ob somaševanju domačega župnika g.Slavka Judeža, župnika na Viru, gJožerta Tomšiča, župnika v Trzinu g.Pavla Krta, ter župnika v Štangi, g.Jancza Jasenca. Spovcdoval pa jc g.dckan Janez Kvalernik. G.nuncij jc mašo v kateri je predstavil svete mučenec kot zgled pričevalcev vere za današnji čas, daroval v slovenskem jeziku. Na koncu jc prenesel pozdrave od svetega očeta Janeza Pavla II ter se v svojem imenu zahvalil vsem za lepo pobožnost. V imenu vaščanov l«)(lnižnicc Škocjan ga je pozdravil g.Roman Stražar, narodni noši pa sla mu izročili knjigo Župnija Dob skozi stoletja. Ki. Romanje Dekanije Domžale k Novi Štifti V hladnem sobotnem jutru smo se IS. 10.2003 jurski romarji zbrali pred žiipniščmi v Jaršah z namenom, da sc udeležimo skupnega romanja domžalske dekanije k Mariji Vnebovzeti v Novi Štifti pri Ribnici. V našem avtobusu sme »bili zbrani i/dveh župnij, in sicer izJarštnRadt>melj. Avtiibus nas je popeljal mimo Ljubljane in na njenem južnem i >bn ibju smo zavili preko Barja na cesto proti Ribnici in Kočevju. Med vožnj« i smo molili rožni venec,peli M:irijiix.'pcsiiiiiiisisteiiiii.stv:irili(luhi)vni) \ /i li iš|c. Ko smt i pred Ribnico zavil i pn >l i Noriia/ici, smo kmalu zagledali našo romarsko cerkev v Novi Štifti. Tema leti )šn|cga n imanja jc bila v sk lai In / vsebino letošnjega pastoralnega leta: duhovni poklici in Bogu posvečeno življenje. Takoj po našem prihodu seje v cerkvi pričela skupna priprava na spoved. Tu \c |c izka/al rek, da je za pohlevne ovčke vedno dovolj prostora. Cerkev je hilapi ilnadozadnjegakotička. saj sinu se romanji pripeljali kar z. 11 avtobusi. /, molitvijo, pesmimi in izbranimi k'scriili smo se priporoCili za nove duhovniške, rodovniške in misijonarske poklice ter se spomnili vseh, ki že opravljajo tovrstno rx islanstvi i in oznanjajoč iospodi iva dela. Zelimosi. da bi te naprej taki izvest i služili Bogu. Ni* i jc škilila sli ivesna sveta maša, ki jo jc vixlil nadškof dr. Franc Pcrko. Po maši. kjer smo |K)skrix'li/a našo duhovno insl. smo sc morali še telesno okrepčati s kosilom. Kasneje pa smo z našim avtobusom obiskali šc obnovljeno Marijino cerkev na Kiireščku nad Igom. Tuje VSak izmed nas |x> svoje doživljal "glas Kraljice mini s KureSčka". Mene Osebno seje dotaknila življenjska zgodba očeta I-ranca Špcliča Ši i laverskega - videa Kraljice mini in Marijini napotki in sporoči ki g. Francu Špeliču. Tako seje naša n imarska pi it ki mčala. Vsi skupaj sna i se srečni in zadovoljni vrnili domov, saj smo doživeli izjemno bogat duhovni d;in. D.R. Ikebana V nedeljo zjutraj na Karantanski cesti srečam gospo Marico iz doma. Ker imava isto pot. greva skupaj do cerkve. Hodiva počasi, kajti gospa pri hoji uporablja dve opornici. V rokah držim vrečko, v kateri jc šopek rož, ki jih nameravam nesti na grob. »Kako zeki lepe rože hnaš! Ali so z domačega vrta?« me vpraša. Pritrdim ji ter jo vprašam, če jih dam tudi njej. »Prosim, rada bi jih imela, da bi naredila ikebano. Ali bi jih lahko prinesla v Dom na Karantansko 5 in jih dala gospe Silvi, delovni terapevtki. Ali jo poznaš?« Seveda poznam gospo, saj sem nekaj časa tudi sama delala v Domu. »Veš, v torek bomo delali ikebane. Kako se jih naredi, nam ho pa pokazala gospa Maruša. Ali tudi njo poznaš?« Seveda poznam gospo, pa tudi mnogi drugi jo poznaj« >, saj že veliko let hodi na obisk v Dom. V ti >rek zjutraj narežem n >žc in zelenje ter odidem v dom. Tam vse izročim gospe Silvi in odidem v prvo nadstropje na obisk. Nekaj minut pral deseto pa sc napotim v klet. Na vratih na desni piše si iba deli ivne terapije in tam jc /e zelo živahno. Obit lizal i si xli|i iskiiK ivalci di ima, nekateri pa sli jrjo. Na tleh si > vedra z rožami in škatle / zelenjem. Rože 90 razni iharvnc, meri zelenjem pa najdemo veliko trav, vejic tise, boni, palm, ligustra, storžev in šc in še. Jesen je pač najbolj bogata z, barvami in barvnimi ullcnki in 1 ib pi igla k 1 na vse t<) cvetje in zelenje se n 11 je a leli 1, kot da seje preselila v ta del s« ibe, Zdaj pa gospa Maruša začne z. pri ka/< >i 11. k, iko se < k-la kebana, in |» k I njenimi n ikami in ob njenem pripovedovanju jc kmalu narejena prva IcpotiaL Namenili in predili smo jo delavkam doma v pralnici. Te so bile zeli 1 vesele in so scodli čile, da ji 1 rajši poduiji igi is|xnlu Stanetu za grob njegi >vc matere, I )an /a dnem namreč pomaga v pralnici in to je bil izraz njihove zahvale za ajegOVO delo. Zajem se je pričelo naše i leli 1, gi ispa MarUsa in gospa Silva pa sla vsakemu 111 Iclc/cni 11 svetovali, taki >ila jc bilo kmalu narejenih veliko ikeban. Vse so bile le|x', lako velike m male, v vsaki so Se pn-livale barve leseni. Nekateri so jih odnesi i d< in k >v, dnigi na gn ibovc. Iivl j 11 >a so jih komu rx »klonili. Ves čas smo imeli veliko obiskov, delavcev iz doma Bi zunanjih obiskovalcev. Vsak sc jc rad zadržal.tla hi videl, kaki 1 seli »k-la. Noben izdelek ni bil ivijlepši, kajti vsak je bil unikat. Rada bi se /ahvalila vsem udeležencem leg; 11 k)[ x ili li k-v; 1 za | »i kti h »In ižn i jc, )'< B|* Maruši za čas, gospe Silvi pa /:l 1 ngaiiizacijo tega kratkega in praktičnega tečaja. Imeli smo sc prijetni 1, zalo si 110 isti program pori > vi I j žečezdvadni, včetrtek dopoldan, ko je bilo tečajnikov in obiskovalcev šc več. Marija Ana Limbek stran 1 1 PREDSTAVLJAMO Dober dan, gospod Anton Kranja Srečanje z možem, ki je naredil 377 gobelinov Vsi. ki smo že kdaj izdelovali gobeline, vemo, daje to natančno delo, ki zahteva veliko veselja, vestnosti in natančnosti pa tudi časa. Zato si najbrž ne ho prav lahko predstavljati, kako je, če človek naredi 377 gobelinov in to tako lepo, da včasih pravzaprav ne veš, katera Stranje prava. Moj današnji sogovornik. Anton Kranjc. stanuje na Vini. v I lubadi ivi ulici 6. VI .juhljani scjendilleta 1931.otroštvo in mladost preživel na Notranjskem, bil že ixl 13. leta samostojen ter VSe /ivljenie pnilelaivc. Na Vini živi 26 let. Šivanje gobelinov ni njegov eriitu nili prvi konjiček. Že v letu 1965 je začel zbirati razglednice: liste, ki so mu jih pošiljali dntgi, mnoge je napisal sam s svojih potovanj, nekaj 50 jih prispevali tudi znanci in prijatelji. Natančno jih nisva preštela, preveč jih je. Ko je zaradi bolezni v Papirnici Količcvo opravljal delo vratarja, |e CM I reševal križanke, jih Huli pošiljal in dobil nekaj nagrad, tudi od Slamnika, mi pove. Ob tem pa je zbiral besede in sam zase naredil obširen leksikon. V njem je na tisoče besed razporejenih po kategorijah: moška, ženska imena, imena krajev, nnmdov. herojev, držav, voda in gora. pa rastline, živali, področje zdravstva, verstev, posebej ima Obdelane predmete ipd.), ob tem pa ima tudi zbirko svinčnikov, s katerimi je svoj osebni leksikon napisal in rešil številne križanke in uganke. Oboje je še kako zanimivo, saj, nenazadnje lahko vidiš, kako so se skozi leta in desetletja spreminjali raznovrstni svinčniki. Končno sva pri gobelinih in zvezku, v katero 11 ima natančno zapisano, od ktxl so gobelini, kdaj jih je izdeloval, koliko časa. pa tudi njihove mere. I'rvega je začel delati 15. aprila ["980-pOprihodu iz bolnišnice. Neka gospa mu je pokazala pravilni »štih«, ki omogoča, daje izdelan gobelin lep na obeh straneh, saj izdelovanje gobelinov s pokončnimi »stihi«, v katerem prejico samo navijaš, ni tako lepo. I'ri deluje vztrajen in prav vztrajnost je bila tista, ki mujc pomagala premagati bolezen. Pri številu niti je natančen, saj ni vseeno, ali delaš s štirimi ali šestimi nitkami. Pred začetkom dela za vsak gobelin naredi delovni - leseni okvir, nato pa okviri sam motiv in se loli slike. Pri delu uporablja tudi »cvingo« in prav posebne mini škarjice, s katerimi nitke prcjicc vplete in vck kar ne more verjeti. G. Kranjc pa ne izdeluje gobelinov le po slikah, temveč jih tudi dopolnjuje, zato je vsak izdelan gobelin umetnina, ki jo nadgradi s svojo domišljijo. S skrbnim štetjem v zavese, prte, stene vpleta vzorce, ptrsebej skrbno pa se loteva izdekrvanja oči, trepalnic, nosov in ustnic, saj morajo osebe dihati, posebej natančen je tudi pri majhnih predmetihNajvečjigobelinjebil velik 125X 52 cm. delal ga je približno dva meseca, ob mojem obiskuje dokončal Zadnjo večerjo, na kateri je s svojimi vzorci p< »lepšal stene in prte. Gospexla Antona p<»znaji > številni, ki so mu že prinesli gobeline in ga zaprosili, da jih izdela zanje ali za darilo. Z njegovimi umetninami so bili zadovoljni, na kar kažejo številni obiski, ne le. ko ga nt »trcbu jeji >. tem več tudi ob drugih priložnostih - ob praznikih, novem letu in g. Kranjc je obiskov vesel, saj mu vedno znova potrjujejo izjemno kvaliteto in lepoto njegovih gobelinov, ki visijo v domovih počeli Sloveniji, v drugih državah - tudi Ameriki in na Hrvaškem. txl k(xJerg. Anton dobi tudi največ vzorcev, saj je tovarna v Majšperku nehala izdelovati gobeline. Najraje dela v tišini, velikokrat začne že pred zajtrke >m in potem pi i malem ves dan. Vmes opravi vse okoli hiše in na vrtu. v zadnjem času skrbi tudi za hišo in rože. Koliko naredi na dan'.' Različno, težko je povedati natančno, saj sogovornik ni ljubitelj številk, ampak za izdelavo večjega poljskega cvetja je porabil več kol 141) metn >v prejice Si predstavljate, koliko natančnih in skrbnih ubodov je to. Ampak g. Antonu ni težko, saj zelo rad in t veseljem dela. vesel je priznanj, največ pa mu pomeni iskrena beseda zahvale. Z izdelovanjem gobelinov pa je povezan še en njegov konjiček - zbira namreč tudi omote t kJ prejic in velika vreča, v kateri je bila nekoč antena, je že skoraj polna. 377 izdelanih gobelinov je pravzaprav 377 majhnih umetnin, je pa ludi življenjsko delo gosptx1a Aniona Kranjca z Vira. ki me je iskreno presenetil z izdelano Zadnjo večerjo. Kaj tako lepega, izdelanega tako natančno, da mora človek dvakrat pogledati, da ve. kje je original, ne srečaš vsak dim. Zato želim gi »spi xlu Anti mu še veliko zdravja in lepih gi ibelinov. Prijetni spomini nikoli ne umrejo Venčeslav Bizjak na poti proti stotemu rojstnemu dnevu » V spornim i mi je ostalo, kot danes, da nas je mami peljala na slikanje v Blagovico. Postavili smo se pred Pustotnikovo trgovino, lam blizu jeslal I rane Puslotnik, tudi pleskar, mimo je prišel tudi Neslel in mamo, ki je bila vdova, saj je oče padel v prvi svetovni vojni, sta skušala malce razveseliti,« mi pripoveduje 91. letni Venčeslav I ti/jak. rojen 22. septembra 1912, in skupaj gledava obraze na fotografiji, nastali okoli leta 1918, družine Iti/jak i/. Vošc: mame Marije, ki je po letu 1914 ostala sama s skrbjo /a številno družino, štiri sestre Ivanka, Ana, Antonija in Marija ter brala Franca, ki so žal danes že vsi pokojni. Venčeslav Je tisti fantek, ki se drži matere in njegov a življenjska zgodba, ki sva jo obudila v kratkem razgovoru, je zelo zanimiva. »Sprva sem se izučil kovinske obrti, nato je nastala kriza, brezposelnost, vendar brez dela nisem bil, takoj sem se Vključil v delavski razred, v pisarni so mi svetovali marsikaj, poskušal sem in uspel. Učil sem se v lovarni kleja in pri Francu Ravnikarju. Domžalčanu. ki je imel lesno industrijo v I .juhljani. končalo se je tako, da sem se izučil za kurjača, Ko sem opravil vse izpite»sem sel v Subotico, vozil vlak med Subotico m Sotnborjem. po dobrem letu pa bil spet doma. Od tod meje pot vodila v rudnik v Ročevje, kjer sem delal v kurilnici m dočakal drugo svetovno vojno. Prišli so Italijani in razkropili smo se kol iaslovke. Spel sem prišel domov in dobil pismo od Nemcev. da moram takoj na delo v kurilnico v Zidam Most. Železnice sem imel čez glavo, zato meje pot vodila v Celje v tovarno Etno. vmes sem bil na »praksi« v Nemčiji, oktobra 1944 pa sem dobil poziv, da moram takoj v nemško vojsko,« sva sklenila prvi del njegovega življenja. Moral je zbežali iz. Celja, spet je bil doma in z bratom sta se vključila v četrto operativno cono, »Marsikaj smo doživeli, delila sva dobro in slabo ter konec vojne dočakala na I .imovcih nad Zagorjem. Nalo nas je pot vodila v Savinjsko dolino, do Celovca, kjer so nas preganjali zlasti Angleži Ko smo se utaborili nad Velikovcem. so spraševali, kdo zna vozili lokomotivo. Javil sem se, načelnik mi je dal vozni red in rekel, da pride strojevodja, da bova skupaj delala. Prišel je, dobro sva se razumela in skupai vozila dva dni do Dravograda, naprej pa so vozili drugi.« S tem pa za Venčeslava Bizjaka »vojne« še ni bilo konec, čeprav je želel domov. Tako je šel v sluh, povedal, da nun dovolj ogrevanja in umazanije. Zjutraj so se odpeljali iz Avstrije v Sento, kjer jih je vojska rabila vse leto 1945. Decembra 1945 je bil zopet doma. »Zaposlil sem se v Papirnici Količcvo, kjer snu do iffiokojitve opravlja] delo strojnika v elektrarni in čas je tekel. V letu 1946 sem si v Suši pri Cencelovih izbral nevesto, poročila sva m nastala je družina Z ženo sva se odločila, da v leiu 1946 v Domžalah na DetekrvJ ulici zgradiva hišo in uspelo nama je. Imava posebno zadovoljstvo z obema otrokoma, tremi vnuki in devetimi pravnuki, vsi se radi vračajo, saj sva jim v tolažbo. Gospod Veneeslav Bizjak rad obuja spomine. Imena in priimki se kar vsipajo. žal je med njimi večina, ki so že umrli. »Sočustva ostajajo in spomini na mnoge, s katerimi smo živeli skupaj. Ala je padel v prvi svetovni vojni 1914. leta v Črni gori. mama je umrla v K4. letu. brat leto pozneje, sestre so živele v Franciji, v Čenučah. na Češnjicah. v Krojnem Brdu. Ostal je le spomin, v srcu bolečina, ko vrnitve ni. le solze bolečin,« je kar malce otožen moj sogovornik, s katerim obudiva spomine tudi na njegovo delegatsko delo v nekdanji skupščini naše občine in v svetu Krajevne skupnosti Slavka Šladra Domžale. Rad se spominja tega svojega dela. saj je povezano s prijatelji in znanci, ki jih ima veliko tudi v Zvezi borcev NOV, katere član je. »Pogrešam svojo generacijo.« pravi g. Bizjak, zalo mu želim, da bi čim večkrat našel priložnosti /a pogovor in ne pozabil na najin dogovor -dobiva se ob njegovem 95. rojstnem dnevu, da mi pove še kaj iz svojega bogatega življenju. Potem pa bo na vrsti 100, Do teda| pa srečno, gospod Vcnčaslav Bizjak, in veliko zdravja vam želim. Vera Vojska Prvi glasek Gorenjske je v letu 2003 Eva Cerne! Veliko čestitk in dobrih Želja za srečo, zadovoljstvo in zdravje sva prejela v prazničnih dneh najine zlate poroke. PreveČ vas je, da bi se zahvalila vsem za dobre želje, tople stiske rok in čestitke, zalo se preko Slamnika zahvaljujeva prav vsem. ki sle nama polepšali praz.niene dni. Posebej hvala županji Cveti Zalokar Oražem ter podžupanu Vinku Juhami ter njunim sodelavkam z.a lepo opravljen obred, hvala ludi prijaznim sosedom, gospodu župniku in najuini domaČim. Še enkrat hvala za vse. Ivanka in Stane Cerar V soboto. 25.10.2003, se je v dvorani Toneta ( iilai ja na Jesenicah odvila 7. gt isl xi 11 prim litev I "ni gt i v k < ,< mil jskr. Piizarirv ni organizatorji radia Triglav so jo namenili mladim pevskim talentom iz Slovenije. Na tekmovanje se je prijav ilo 60 mladih, ki so morali oprav iti avdicijo. Razdeljeni so bili na mlajše Ido petega razreda osnovne lole) in starejše (do končane osnovne šole i. St i okovna komisija je izmed vseh prijavljenih izbrala j I mladih talentov, ki so se pomerili v neposrednem radijskem prenosu na odru nabilo polne jeseniške dvorane. Mod njimi je bila v kategoriji starejših Fva Čeme. Fvo poznamo iz mnogih festivalov (otroški in najstniški MMS. FENS v Izoli. Kristalček v Rogaški Slatini...). predvsem pa iz malih ekranov, kjer se vrti njen TV spot z naslovom Plamen večnosti. Pred letom dni je izdala tudi svoj prvi CD z naslovi m Najstništvt >. Eva si je za teknx »vanje i/brala pesem z nask »vom Ni me strah. Alenka Gidcc. Zidlični i izvedht »je več kol navdušila strokovno komisijo in si priht mla prvi i n icsli i. s lan pa tudi laskavi nask iv Prvi glasek Grrcnjske! Vsi. ki ste prireditev spremljali preko radijskih vajov, ste sc v to lahki > prepričali. Pi mosni snx i. da je letos naskiv, z Evino zaslugi», pristal v naši občini in dodal še en uspeh bi >gati pevski tradiciji naših krajev. Mladi unictnici želiiriošcniiprcj uspešno pol in veliko uspeha v šoli! R.Č. Predstavljamo zlate maturante Mojca Leskoveč Med zlate maturante v preteklem šolskem klu se .je uvrstila tudi Mojca Ijtsskovec iz I kimžai ki je prid v pisom na IK-Žigrajskogimnazjjoiibiskovaia Osnov no šoki Venclja Perka in na vprašanje o tem, kako je zadovoljna z. znanjem, ki si ga je pridobila v omenjeni osnovni šoli. povedala: Na znanju, pridobljenem v osnovnošolski dobi, temelji moje srednješe ilsko znanje, ki meje pnpeljalo na želeno fakulteto, kratkoročno pa mi je seveda znanje, posredovano v osmih letih šolanja na naši osnovni šoli, ob zaključku zagotovilo dovolj točk za vpis na bežigrajsko gimnazijo. Zakaj si se odločila za omenjeno srednjo šoki? Dober glas seže v deveto vas... Čeprav sem si pred vpisom vzela čas in si ogledala skoraj vse ljubljanske gimnazije, sem žc ob dopoldanskem obisku bežigrajske gimnazije vedela, kjer bom preživela gimnazijska leta. Navduševalo mc je to, da so imeli poseben razred z nadaljevalno nemščino za vse tiste s predznanjem, pa cel kup obšolskih dejavnosti, ... Kako si se pripravljala na maturo? Z neposrednimi pripravami na maturo smo pri obeh izbirnih maturitetnih predmetih pnčeli v tretjem letniku, sicer pa se. čeprav se morda sliši nemogoče, priprava na maturo zagotovo začne že v prvem letniku. Bolj kot sc bližaš koncu gimnazije, manj se učiš in v četrtem letnku ti za učenje ostane zek> malo časa. Upala bi si trditi, da so skn vnosi uspeha domače nakige. Pri učenju pa seveda šteje kvaliteta, ne kvantiteta. Kateri predmet ti je na maturi delal največ preglavR in zakaj? Kakšnih posebnih težav nisem imela z nobenim predmetom. Res pa je. da se predmeti in posledično tudi priprave na maturo precej razlikujejo. Tako se mi npr. nemščine sploh ni bilo potrebno učiti doma. Profesorica se je priprav lotila tako sistematično, da smo vse potrebno obdelali in obnovili v šoli. Zadnje ure pred maturo pa je posvetila pogovoru z nami. Vlila nam je toliko samozavesti (in znanja), da sem popolnoma brez treme in želodčnih težav dosegla vseh osem točk. Podobno je bilo pri skivenščini. Neutemeljen strah sem imela pred liziko. Pa se je izkazalo, da je votel... Kaj svetuješ bodočim maturantom? Ker se mi zdi. da je matura prej kot zrelostni izpit preizkus, kako v/držljiv je tvoj žekdec in kako velika je tvoja samozavest, vam želim čim več zaupanja vase in čim manj strahu. Naj hodo gimnazijska leta bogata, šolski dnevi pa skrajno pnjetni in na smrt smešni, tudi kadar pada dež. Izkoristite vsak trenutek in poleg šole počnite še vse tiso. kar vas mika. Čeprav vam morda govorijo drugače, verjemite, da šola ni vse. Kako so tvoj uspeh sprejeli tvoji starši, prijatelji, sošolci.' Si ga pričakovala? Sošolci in prijatelji so ga pnčakovali. Starši name niso nikoli pritiskali s pričakovanji, za kar sem jim resnično hvaležna. Tudi sama nisem gojila nikakršnih pričakovanj. Vedela sem. da rezultati ne morejo biti slabi, vedela pa sem tudi. da bi bili. če bi šlo za kakšno nepomembno kontrolko. boljši. Bi priporočila srednjo šoki, ki si jo obiskov ala tudi drugim dijakom? Se vedno me i>bfiajajo noslalgični spomini na leta. ki sem jih preživela na bežigrajski gimnaziji. Danes bi se z nekdanjimi sošolci tako radi vrnili na staro dobro bežigrajsko gimnazijo Bilo nam |c lepo Mnogi smose prav gimnazijskih letih naučili uživati. Mnogi smo šele v gimnaziji spoznali, da obstajajo profesorji s srcem in dušo In našo gimnazijo oblikujejo takšni profesorji. Profesorji, ki jim po pouku ni težko še enkrat ali dvakrat r.izložiti snovi. Profesorji, ki niso podeljevaki ocen. ampak kolegi in navijači, ki ti ne dajejo zgolj prepotrebne izobrazbe, ampak te učijo srčne kulture, le vzgajajo za življenje in pečen i najboljše piškote. Zato vsem bodočim gimnazijcem pi llagam na srce. naj ne nasedaji i zgodbicam o grozotah, ki naj bi se dogajale na gimnazijah, ampak naj se pnpravijo na štiri nepozabna leta. Kje radarju ješ študij1,1 kakšen je tvoj živ jjenjski i il i'.' Študij nadaljujem na Medicinski fakulteti v Ljubljani in v prvem letu študija sc mi zdi mnogo prezgodaj govoriti o poklicnem cilju. Še do nedavnega sem si najbolj želela bili zdravnica ker se mi je zdelo to. da lahko s svojim delom neposredno pomagaš nekomu, ki je v duševni ali telesni stiski, nekaj nedotakljivo dragocenega. V zadnjem času ob vseh aferah in pntiskih na stroko doživljam podobo medicinskih delavcev drugače. Kjerkoli že bom. pa je moj življenjski cilj z veseljem in predanostjo opravljati svoje delo in biti srečen, zadovoljen in sproščen človek. Kako preživljaš prosti čas? V prostem času sem animatorica v domači župniji in uživam v delu / otroki. Rada ludim v gledališče, berem prozo in poezijo, v zimskem času najrajši drsam, obožujem tihe sprehode v naravi. Največ pa mi seveda pn tem pomeni družba meni najljubših ljudi... V gimnaziji so bik moje pnrstočasne aktivnosti v veliki men povezane z mojo ljubeznijo do pisane besede v slovenščini in nemščini, o ptdvigih v novem okolju pa je še prezgidaj govorili. Imaš morda življenjski motu? Ni ravno moj življenjski moto, so mi pa zelo ljubi verzi Toneta Pavčka, ki so morda že celo doživeli kakšno manjšo preobrazbo, mc pa spremljajo še iz osnovne šole: Nobena pol ni ravna nobena pol ni revna a vsaka je pomembna in tvoja ena sama - glavna. Hvala in naj bo tvoja pot taka kol si jo želiš. Vera Vojska NA POMOČ •stran 1 2 Pogled v dvorano Gasilska akademija v Ihanu Tudi letošnja, že 16. gasilska akademija v Ihanu, je potekala v nabito polni dvorani domačega gasilskega doma. V morda predolgem, triurnem programu se je zvrstilo veliko nastopajočih kulturnikov in kulturniških skupin od blizu in daleč. Poleg pozdravnih nagovorov predsednika domačega PGD. Nandeta Starina, in podpredsednika GZ Domžale. Marjana Ručigaja. je navzoče nagovoril podžupan Občine Domžale, domačin Tone Dragar. Sicer so se, kot na filmskem platnu, vrstili nastopajoči: Mešani pevski zbor Janko Kersnik iz Lukovice, otroška folklorna skupina iz Ihana. Ansambel Vrisk, pa učenci OŠ Ihan. Veliko aplavza je pobrala uveljavljena pevka Nataša Madjar iz bližnjega Dola. V programu so sodelovali še Neža in Bine Drobnič. ki sta pela v angleščini, ter harmonikarji in druge pevske in glasbene skupine. Ves večer je vodil in s svojimi šalami popestril nam dobro znani, tudi sTV ekranov, domačin Boris Kopitar. Pohvalil seje. da odkar je cviček priznan kot hrana, ne gre nikdar lačen spat. Zaupal nam je tudi prijateljeve dogodivščine z ženo: do poroke je namreč govoril on. ona. pa gaje poslušala, nato je govorila ona in on pa jo je poslušal. Po 25. letnih skupnega življenja pa oba govorita in sosedi ju poslušajo. S takimi in podobnimi šalami, tudi na svoj račun, ter petjem je nenehno držal v dobrem razpoloženju več kot stoglavo množico ljudi vseh starosti. Ob končuje Starin podelil priznanje mag. Marku Višnarju, direktorju Farme Ihan. ki vsa leta gmotno podpiral delo tega nadvse aktivnega gasilskega društva. Zadnjo besedo je imela postrežba s jedačo in dobro kapljico. Ob bogatem kulturnem večeru akademije in prijetnem vzdušju smo se pozno v noč razšli z željo, da se ob letu ponovno srečamo in vsaj za nekaj trenutkov pozabimo na vsakdanje težave in obveznosti. Dr. Veliko Gasilski veterani v sedmič v Zejah Letošnjega prvega zasneženega dne, 24. oktobra, meseca požarne varnosti, se je v žejskem gasilskem domu zbralo okoli 150 gasilskih veteranov in nekj veterank. Na tem tradicionalnem družabnem srečanju smo pogrešali povabljene predstavnike občine in bolnega predsednika GZ Marjana Slatnarja. Na odru ni bilo tudi organizatorjev prejšnjih srečanj. A. Rihtarja, M. Slatnarja. J. Mama. Tatjane Rokavec in še koga. Pa vendar izkušnje na vseh področjih kažejo, da nezamenljivih ljudi ni. Razen tajnika domačega PGD, Franca I'imata. povezovalca in generatorja vsakoletnih srečanj, so se na odru kazali Florjan Zabret, predsedujoči srečanja ter člana Ludvik Janko in Stane Rihtar. Nov je bil tudi predsednik komisije za veterane. Marjan Ručigaj, sicer podpredsednik GZ Domžale. Na zadnjem zborovanju GZ je na tem mestu zamenjal dolgoletnega predsednika te komisije in legendo občinske gasilske organizacije, Aleksandra Rihtarja. V svojem pozdravnem nagovoru je Ručigaj, med drugim povedal: "Namen tega srečanja je, da vsaj enkrat letno obudimo spomine na prehojeno pot, ki ni bila lahka, saj je naša generacija obnavljala v vojni porušene domove in s skromnimi sredstvi skrbela za m Nagrajenci malega kviza požarno varnost v kraju in okolici... Tudi na izobraževanju nismo zaostajali, saj smo z. lednimi vajami uspešno gasili požare in se urili v samozaščiti, da smo se po gašenju lahko vrnili k družinam nepoškodovani... GZ Domžale daje velik pomen sproščenim srečanjem vetercnov. To tradicijo moramo negovati in v svoje vrste z. dobrodošlico sprejemati nove veterane, ki so do včeraj nosili težo gasilskih nalog..." Ko je 1'imat najavil tradicionalni mali kviz, 90 društva (14jih je bilo) za to igro dala po tri svoje člane. Kviz je vseboval teoretični in praktični del. V teoretičnem so morali odgovoriti na številna vprašanje s ptdntčja gasilstva. Prvo mestoje zasedlo PGD Domžale, drugo 1X11) Ihan. V praktičnem delu so morali v čim krajšem času pravilno nastaviti tri različne tlačne cevi na trojni ventil. V tem delu so zmagali predstavniki PGD Ihan, za njimi PGD Pšata-Dragomclj in na tretjem mestu PGD Radomlje. Tudi leii is si i na t kIiii |x »častili najstarejšega navzj čega veterana Cirila Kapljo iz, Radomelj, in veteranko RozalijoPetričizI.az. V kulturnem programu so nastopili mladi domačini: pevka Maja Orehck in recitatorka Andreja, v skeču avtorice Katje 1'imat pa sta igrala njen brat Rok in Tadej Cerar. Potem, koje Ručigaj zaključil prvi del srečanja, so mladi domači gasilci in gasilke postregli z okusno večerjo, ko sojo v kuhinji doma pripravili gasilke in gasilci, na čelu s Slanctom Kodcrmanom. Za prijetni l vzdušje pa so poskrbeli trije mladi glasbeniki ansambla Sonček Boštjana ('erarja. Dr. Veljko Fotoreportaza Oktober - mesec požarne varnosti a V. '*>■ v ■ rf ta. ■■■■ 2»- >' Že v prejšnji števili smo pisali o nekaterih gasilskih dejavnostih v oktobru-mesecu požarne varnosti. V današnji številki temo zaključujemo z nekaterimi fotografijami. Skupinska fotografija udeležencev Od Pšate do Pšate Sodelovanje se nadaljuje Zlasti naši bralci s Pšate in Dragomlja se bodo zlahka spomnili, da smo v lanskem letu precej pisali o začetku sodelov anja med dvema naseljema z istim imenom, ki ju povezuje tudi ista reka: Pšato pri Cerkljah in našo Pšato. Lansko praznovanje je vsem ostalo v zelo lepem spominu. Letošnje leto je gorenjska Pšata. če jo lahko tako imenujemo, povabila prebivalce in prebivalke naše Pšate. pa tudi sosednjega Dragomlja, kot dela Krajevne skupnosti Dragomelj-Pšata. da v čim večjem številu pridejo na srečanje na Pšati pri Cerkljah. PGD Pšata-Dragomelj in Športno društvo Dragomelj-Pšata so skupaj I vodstvom KSorgartizirali krajane in kljub slabemu vremenu seje za prijetno srečanje odločilo več kot 50 krajanov in krajank. največ s Pšate. niso pa manjkali tudi nekateri iz Dragomlja. Z avtobusom in nekaj osebnimi avtomobili so sc odpeljali k svojim prijateljem, ki so jim pripravili enkraten sprejem. Pričakali so jih namreč z narodnimi nošami in kot se za prave prijatelje spodobi - s kruhom in soljo, prav ob izviru Pšate. Dobrodošlici je sledila maša v vaški cerkvi, po maši pa družabno srečanje, ki je bilo polepšano s kulturnim programom, ki so ga pripravili otroci. V nogometni tekmi so zrnagali gostitelji, prebivalce obeh Pšat paje kljub neodložljivi dolžnosti v tujini. Tudi tako je lahko nastalo ime Psa - ta. kamor je pohitel takoj po srečanju, pozdravil župan Ccrkclj. Franc Cebulj, kije poudaril dober namen tovrstnih srečanj in izrazil prepričanje in upanje, da bodo s skupnimi močmi ohranili, da bo Pšata tudi v prihodnje čist potok. Kot dober pevec seje pridružil ansamblu in odpel nekaj pesmi ter navdušil vse prisotne. Prijazni gostitelji, med katerimi je potrebno omeniti Roberta Kropivnika. predsednika Konjeniškega društva Cerklje, so gostom pripravili pravcato presenečenje v obliki umetniške slike, ki sama zase pove dovolj in joje iz rok predsednika vaškega odbora prevzel Luka Mivšek. predsednik Sveta KS Dragomelj-Pšata. Prisrčno snidenje jc okrepilo vezi med obema Pšatama, ki ne združujeta krajanov obeh vasi le zaradi potoka, temveč tudi zaradi izmenjave izkušenj, pomoči, predvsem pa iskrenega prijateljstva, ki se bo zanesljivo nadaljevalo tudi v letu 2004 - tedaj na naši Pšati. Do tedaj pa prijateljem s Pšate pri Cerkljah, srečno. J.R. Najprej smo se ustavili na dnevu Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Helios, ki so tudi letos opravili tradicionalno srečanje za svoje delavce ter njihove otroke, na prikaz dejavnosti s področja gasilstva pa so povabili tudi okoliške prebivalce. Takole so nekateri poskušali ugotoviti, ali znajo ravnati s priročnimi gasilskimi aparati. V okviru praznika KS Jarse-Rodica so domači gasilci pripravili gasilsko vajo in z njo dokazali, da znajo strokovno posredovati tudi ob požarih v višjih nadstropjih. Veliko zanimanja je bilo tudi za ogled notranjosti gasilskega avtomobila. V okviru oktobra -meseca požarne varnosti so imeli v Centru požarne varnosti na Kočevem veliko obiskov. Med številnimi najmlajšimi so center obiskali tudi otroci Iz vrtca Trzin. Z veseljem vas vabimo na premiero komedije Oblast gre v slast.... Gledališka skupinu Kulturnega d rušiva Jožef Virk Dob Je K. novembra 20(13 v Kulturnem domu Duh na Močilniku pripravila premiero komedije Itranislava Nosiva, ki jo je priredil Mihael Starbek, Oblast gre v slast.... /a katero sn v shiipitičncm gledališkem listu zapisali,daavt(>r v svoji komediji naniza paleto prvprosiili značajev, v katerih se prepletata hrepenenje |x> oblasti in okorno nerodno pričakovanje koristi. Velika oblast jc neomajna v svoji razčlovečeni drži. Zdaj štejejo le prijateljstva, ki utrjujejo še močnejši položaj. Sorodniki iz prvega, drugega... in desetega kolena pa še kar prihajajo, čakajo na sprejem in naivno prosi jo. Naj jim že kdo reče... Obiskovalci in obiskovalke, nekateri so si predstavo ogledali že v prcdpremieri.ki jojc Kulturno društvo }qžef Virk namenilo krajevnemu prazniku, so bili nad predstavo navdušeni. Vrsta karakternih vlog. ki jih sicer po/namo i/. Ntišičcvih komedij, jebitaizjerrjnodbbroodigrarw in poudariti jc potrebno, da je imel Mihael SUtrbek. ki je tudi sam odlično odigral ministrovega tasta, srečo pri izbiri igralcev. Dobro so igrali in vsem je treba čestiiaii. Tako je bil Marjan Kurct. ki se lahko pohvali kar / nekaj vlogami v dmgih gledališčih, v vlogi ministrovega strica Janeza izredno prepričljiv in nepozaben, kot bodo obiskovalci težko pozabili Tjašo Kuret kot sosedo Mici. ki /ase nič ne prosi, pa je vendar zelo užaljena, ker kljub zaslugam za njegov zakon, ne more ministru predstavili problema svoje sestre. Simon Reberšck. minister, in Marta S. Potočan. kot njegova žena. sta bila uigran par na oblasti, ki ve. kako biti vzor in kako delati z občani -pridejo naj v ministrstvo, pa bo. Vera Orehck se je v vlogi ministrove tašča znala razveselili sorodnikov in blažili včasih naelektreno ozračje, s svojimi življenjskimi resnicami pa je ugajal Tone Rogelj kot stric Darko. Kot plesno in pevsko nadarjena pa seje predstavila Barbara Češck v vlogi hišne pomočnice. Primož Anžlin je korektno mladostno odigral vlogo ministrovega sošolca, enako pa lahko rečemo tudi za Andreja Starbka v vlogi uslužbenca ministrstva. Uigran par sta bila Marko, ministrov boter (Peter Starbek), ter njegova žena Vilma Hrovat. Režiser je bil Mihael Starbek. kije poskrbel tudi za sceno in kostume, njegov pomočnik Marjap Kuret. za ton je bil odgovoren Aleš Žcndar, za luč Pavle in Tomaž Orehck. predstavo pa jc vodil Stojan Ivanšek. Tekoča predstava jc poskrbela za vrsto smešnih situacij, ki so se jim gledalci od srca nasmejali, postregia pa jc tudi z vrsto iskrivih Nušičcvih misli, ki so včasih zvabile na ustnice tudi kisel nasmeh. Najbrž smo si najbolj zapomnili sklepni prizor, ko ministrov tast spoznava posamezne stopnje oblasti: najprej ti gledajo podaniki čez rame. nato v trebuh, nazadnje ne H vidijo tvoje glave. I k.n pa ni pravzaprav ni nič narobe. Stolček se ti mora majati, vrteti se ti mora in prav je. da kot najvišja oblast nič ne vidiš in ne slišiš. Tedaj te vsi zapustijo, prideta dva bolničarja... in konec si zamišljaš sam in glasno zaploskaš še eni uspeli predstavi Kulturnega društva Jožef Virk Ižob. V. Vojska Je kaj novega v »Lipi« ? Univcr/a/alrel|eživljcnskoolxlobjcl .ipa I )omžalc je smek > zakt rakala v novi > študijsko leto. Že utcčenettiu izibnižcvtdnanu pn>gramu smo dodali nove oblike, ki revduSujejo udeležence. Prerivanja po sledeh naših prterinikov so nadvse zanimiva in kj» i se je seznanjali ludi / zgodovino in kulturo dmgih narodov. I dek vem i kio/ka Ohlikovnnjczgliiinpnivi jo. da jih gnetenje gline pomirja, krepi prožnml in gibčTKist rok. razvija njihovo ustvarjalnost predvsem pa neizmerno veseli NovniihiaUimoiiiičeli/novimioblikanii Š< )l A I RAN( (>SKE< JA JEZI KA RAČUNALNIŠKI TEČAJ IGRAJMO NA SIMI.SI l/TK ZGODOVINA KLASIČNE GLASKE PRIPRAVA BOŽIČNIH IN NOVOLETNIH ARANŽMANOV Pridnižilc se nam.če vas zanima. Mi v Lipi smo veliki popotniki in vsak mesce jo kam »lubini« k l/klcrcidWdebroiiiiona|xililinao!'leih'niilov v /asavju. Shka-("I ANI I III V BIKI INU Nkivranhcrjezačtivdjr^^ VsalailcJovicmmcsmirm^ rt tak) bo tudi letOS, 19. novembra. V Kulturnem domu Trama licniika vam bomo postivgli z A.IIX)VO Lipa v Berlinu POGAČO, napolnjeno / lepo prozo, poezijo in / lepin ii slik; in li. Vse je domače, lepi) in i/vimi ». Slika-MICI JENC in SILVA KOSEC v Cankarjevem domu Mesec okli ber jc UNESKOžc pred leti nizgLisil za mesec seniorjev. V Cankarjevem domu jc bil 011\uii/ii:m Tcstivalzalixtje/jvljenjskool)dol)je. Veliko jc hib izrečenih lepih besed, i bi juh /a skrb /a ljudi, ki sos svojim delom gradili in pi »stavili lancl jc za lepše življenje svojih otrok - mlajše generacije. Zaželeli smo si le. da ne bi ostalo samo po besedah. 1 Inivavo/alivl|c/ivl|cn|skooMob|cl ,ipil >om/.ilc sla na iivixlili proslavi lepo|ncdslav ili Miei Jene in Silva Kosec. Avscnikov R »Star jc izpod prsti »v Mici Jene razveselil i »očinstvo, z gromkim aplavzom pa so se Silvi zahvalili začiidi»viiiizapetoruin)dix)I>c prcdiileklc. prali. M. Zupanek Mici Jene in Silvia Kosec v Cankarjevem domu Likovna razstava afriške umetnosti Gana se predstavi Novembrska likovna razstava v domžalski Modri galeriji - Pevec s.p. je tokrat potekala malce drugače: čeprav so v programu sodelovale Ljudske pevke iz Domžal, jc močno odmevala afriška glasba na bobnih. Pravzaprav jc treba na leni mestu omeniti, da so v galerijskih prostorih na ogled umetniška dela Ireh ganskih umetnikov, ki sploh piv ič razstav Ija jo v Sloveniji, saj do sedaj državi še nista sodelovali na tem področju. < lana je ena od zahodnoafriških držav, ki se ponaša z več narodnimi Parki, deževnimi gozdovi in največjim umetnim jezerom na svetu. Temeljna gospodarska Panoga jc kmetijstvo in najpomembnejši pridelek kakav, saj jc bila Gana nekdaj najmočnejši pridelovalec kakava, medtem ko ima danes na svetovnem trgu le še 10-odstotni dide/ i lana je izredno Pomembna tudi zaradi zlata, saj so jo v preteklosti portugalski pomorščaki, ko so jo leta 1471 zasedli, poimenoval kar "Obala zlata", (lanske prebivalce sestavljajo predvsem sudanska ljudstva, med katerimi prevladujejo Akani in Ašanii. Po umetnostnem ustvarjanju je /nano /lasli akanlsko Ipidstvona jugu države, ki seje že v preteklosti množično ukvarjalo z re/barjenjcin lesenih in glinenih kipcev, obdelava brona in izdelovanjem ti, zlatih uteži za tehtanje zlatega prahu, ki jc bil do začetka 20, stoletja denarna enota v nekaterih ganskih predelih in v sosednji Slonokoščeni obali. Zlate uteži so bile izdelane iz brona in pogosto umetniško oblikovanje, tako da razlikujejo geometrične, figuralne ter take. ki ponazarjajo različne pregovore. Afriško ljudstvo Ašanii prav tako živijo na južnem delu Gane in so nekdaj veljali za strah zbujajoče vojake in vojaške stratege, danes pa slovijo kot odlični zlatarji, izdelovalci bronastih in medeninastih predmetov, fetišov in podob prednikov iz lerakolc. Tipičnba afriška tradicionalnost se zrcali tudi v razstavljenih delih akademskega slikarja Bcnnela Jacoba Kvvesi Domprch. ki je sodeloval že v mnogih skupinskih razstavah, med drugim na razstavi Evropske skupnosti na temo Evropska skupnost kot jo vidi Gana in na afriškem festivalu na temo Ponovni pojavi afriške civilizacije. Popolnoma drugače seje afriškega sporočila lotil drugi akademski slikar, evengeličanski duhovnik in predstavnik Ganske zveze vizualnih umetnikov i tunel Kobina Manfred, ki se na razstavi predstavlja kol abstraktni ckspresionisl. S preprostimi motivi in oblikami podaja gansko preteklost, saj se stara afriška ljudstva niso ukvarjala le z naturalističnimi portreti, temveč tudi z abstraktnimi grafikami in m ornamentalnimi vzorci, vtkanimi v okrasne tkanine, ki so krasile stene kraljevih palač in preprostih kmečkih hiš. Slikar Manfred uporablja tudi barve indigo modra, zelena in rumena, ki so bile značilne za slikarstvo bolj razvite afriške kulture. S tradicionalno gansko tematiko, se ukvarja tudi kiparka Bcatrice Gyima. ki se je sprva poklicno ukvarjala s tradicionalnim afriškim plesom, nato pa jo jc pot zanesla v kiparstvo. V preteklosti jc oblikovanje lesenih skulptur doseglo izreden razcvet, kar se še danes kaže v delu mlade kiparke Bcatncc Gyma. saj še vedno oblikuje like prednikov, podobe božanstev in mask. Slednje pravzaprav niso značilne za gansko umetnost, čeprav ne moremo reči. da ne verjamejo v nadnaravno moč in nasprotno pogosto uporabljajo lesene in glinene kipce kot fetiše, ki veljajo za čarobne pripomočke: ganske ženske jih namreč uporabljajo za zagotovilo lepote in zdravih otrok, tako da jc pri afriški skulpturi žanr močno pomemben, ki se kaže kot pretiravanje velikosti ženskih telesnih oblin. Ne zamudite svojevrstnega dogodka v Domžalah in si oglejte razstavo ganske umetnosti, ki oh odprta do 26. novembra 2003! Katar ina Rus GD Galerija Domiale GALERIJA DOIVIZALE četrtek. 20. november 19.00 > VSTOP PROST IVO MRŠNIK. otvoritev slikarske razstave Ivo Mršnik se je rodil leta 1939 v Knežaku pri Ilirski Bistrici. Leta 1968je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, pt »tem pa nadaljeval še s študijem slikarske in grafične specialke. Od leta I97K je zaposlen na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kot profesor za risanje in grafiko. Njegova dela so izredno aktualna in družbeno angažirana. Avtor si za zapis svojih likovnih besed izbira svojstvene podlage. Pogosto so to samolepilne etikete, torej material, ki ga uporablja si idobna lehm ilogija in zaznamuje svet potrošništva. Razstava bo odprta do 5. decembra 2003. četrtek, 11. december 19.00 > VSTOP PROST ALENKA GERLOVIč, otvoritev slikarske razstave Alenka Gerlovič seje rodila 17. septembra 1919 v Ljubljani. Zgodnje otroštvo je preživela v Brežicah, kjerje končala osnovno šolo. Leta 1929 se je z družino preselila v Ljubljano, kjerje zaključila gimnaziji >. Med leti 1937 in 1941 je študirala na Akadcmi ji za likovni > umetni »st v Zagrebu. Med vojno je od leta 1941 m »deli »vala v NOV kot aktivistka OF in slikarka, po vojnipa je vse do upokojitve službovala v Ljubljani, pretežno kot likovna pedagoginja. Živi in dela kot slikarka v Ljubljani. V Galeriji Domžale se predstavlja serijo nedavno nastalih akvarelov s krajinsko tematiko. Razstava bo odprta do 30. decembra 2003. Galerija/>omža/e. Domžale. Mestni trg I (trgovinski kompleks Vele), je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 15. do 19. ure tenb sobotah od 10. do 12. ure. Likovna razstava v Galeriji Domžale Mojca Smerdu Akademska kiparka Mojca Smerdu je v slovenskem likovnem prostoru že dolgo uveljavljena umetnica, vsdej znova pa vznemirja / globino in izvirnostjo svojih kiparskih lonctniii. s katerimi gkdaka nagovarja tudi v pomišljeni režiji prostorske postavitve. Za ustvarjalne dosežke ji prejela že mimguriinnarili iiiliiplipn/jlUIJ,iyiin opazna umetniška navzočnost pa je izražena tudi v številnih javnih s) »m ii nil.il i v I jnhljuil m vs< j Sli iv i m |i Zri« I vsega začetka se umetnica l)kvarja s kiparskim raziskovanjem fiz)£negaixtni)sa rried izdelanim i»b|ek1iim in njo samo. Sprva je obHkovala marnim srednje velike kipe. ki pa so sčasoma naraščali in se razširjali v sam pn m »r in s tem akti vrnili ludi prostor okrog sebe. Skulpture ustvarja vaiiii>iiiiivžgarriglini.vnizgihuii[»lasl»ČTii stndciun pa se prcplctcta i iNika in kiineept I imuni, i si uipturri '[> r i m- .(ii ■ Aipi plastLpn>tiys):)pi)gilnLvali>ji>če forme pa spominjajo na človeško ali hi »I j natančno žensko »postavo - iidni>s med polni »sip in pniznino ustvarja bivanjsko sinilmiiko. umestitev skulpur v prostor pa i;izgmijapid>/veidivlavn««u Kfifka Mojca Siimlu s svojimi kipi prevaja vihraci|c. čustva sp minske utnnkrmkirak za korakom se kaže bogastvo snob Anh vtodntki jih ti predmeti /agi*»voiri>a|o. hsfetska viedntMt teh figur se ne imešča v funkcijo uporabnosti ali prept>znavn<>sti prcdrneti. temveč v funkciji > spi m itn ino. da gledalec zazna < >svi bi »jem i sn »v ki t srov.ki ima moč izraziti notranjo energijo pisane/raka V skiop razstavi jenih lopov spadajo tudi bolj razpoznavne simbolne ii)iiWiitvi-r«xlsil|>T^iihisvhdeiis;fii. Katarina Rus Duh bojevnika v sliki, kipu in pesmi Darko I rh.ui hna smisel za slikanji', kiparjenje in pesnikovartje. I katerimi luvsnkiije moč svojih misli čustev in domišljije. Dare imenuje to moč magična sila. In res so slike nekaj nenavadnega, pusehnega, saj v zlu i ju jo občutek skrivnostnega, čarobnega sveta, ki .je prvinski in nekje živi. Slikar ta občutek na stiki pričara z barvami in motivi, ki so povezani z mitologijo starodavnih evropskih narodov. Barve so zck» rreične in izrazile, tako da skupaj / ozadjem oživijo dogajanje in vzdušje magičnega. Ena od slik le vabi v terrmo mikJro barvo, ki skupaj / motivom ženske in lune pričara spi iki »jrx»in vzvišeni i večnost Na neki drugi sliki modra in vh »lična pričarata rrrezčutni »st in mra/ ubijanja v bi »ju. Veliko je tudi rdeče, ki »poudari ognjevitost bojevanja Bojcvništvo jc umetnikova i isrednja tema kr izhaja iz n jegi »vega živ 'ljenja. Poleg tega ga navdihuje stan »germanska milok >gija in stan »gennanski način življenja kjer jc imela ženska veliko družbeno svobodo in magijskinvgilijski pomen. Za slike je značilen lik ženske, kije razgaljen in se neustrašno bojuje z mečem v n»ki. Lik ra/jaljcne bojevniške ženske izraža moč prvinski »sli in čutnosti, ki daje hojevništvu dodatno težo vzvišenega poslanstva, za katero so značilni pogum, ponos, čast maščevanje in pravični >sl Duh bojevnika umetnik iraža prav tako s pesmimi, ki gt »vi njo o pt »incnu s vi »bode, ki je vi »jaki >va dt »lžix »si in žel ja in se [mtrjujc / branjenjem di mu »vine. kar jc njegi »va največja ljubezen Ta je /ari j us< ida. v kalen > jc ujet i n s kalen i se boginja igra, ko ga v vsaki borbi znova razčloveči. Rešitev iz neosebnosti vodi tu ljevnika v spi »znanje o svoji etični zavesti, ki ga dela resničnega človeka Pesnik razmišlja: "Kaj naj kot oni mi mm 7 Ne. ker nisem zver! Vzdignem meč, naj v soncu žan. na| kaže pot iz leme. ker nisem zver, sem božja p »polnost z vestjo in dušo. ker sem ČIjOVEK." In s tem preipričanjem in zavest k i lahki > čk »vek reši vsako vojno li. l)IMISOX NAČRTOVANJE IN IZVAJANJE OGREVANJA S PLINOM UREDITEV OGREVANJA V NOVI, STARI Hlil ALI STANOVANJU DIMNIKI LASTNE PROIZVODNJE 01/519 71 84, diminox@sk)l.net, vmw.diminox.si Ob 45. letnici Okteta bratov Pirnat iz Jarš Pesem iz srca v srce (nadaljevanje s prve strani) Ostal je vasivko kvalitetna pevska skupina, katere petje nikoli ni bik) neopaženo in tudi danes smo veseli, da jim lahko stisnemo roko. dajim čestitamo in želimo vse dx)bro pevcem in njihovemu umetniškemu vodji, gospodu Tonetu Juvanu.« V imenu Občine L^omžale. lujezvehkim veseljem in ponosom sprejela pokroviteljstvo nad njihovim jubilejnim kirnoatom ter jim tudi na tak način izkazala zahvalo za vse, kar ste v vseh teh letih prispevali za prijetnejše in kultomejše življenje - pa ne le v občini, temveč širše, jim je v spomin izročila kipec Domžalčarike v stavriostriem oblačilu. iuiik;itrx>cMoifliicinia*d^ Ladine Kirrbar. Jubilanti so /a začetek koncerta pripravili nekaj sakralnih skladb. Ob tem smo izvedeli, daje bil Oktet bratov Pirnat eden redkih ki so izvajali rusko duhovno glasbo, slišali smo o njihovi tesni povezanosti s skladateljem Matijo Tornccm, pa tudi to. da se je v 45-letni zgodovini nabralo več kot4000koncert<.)v. Nato smo prisluhnili pevcem Okteta Tosama, s katerimi jih vežejo še posebej prijateljske vezi. Za njimi je 33 letna uspešna pevska pot na kateri so žal prav letos izgubili svojegadolgoletnega zrx)rovodjaAvgusta Rrtočnika. ki so se ga spomnili tudi tokrat kot se Oktet bratov Pimat ob vsakem nastopu spomni boleče izgube brala Nepca. Volja in moč ostalih Pimatovih jim je pomagala, da nadaljujejo svoje poslanstvo in tudi tako uresničujejc) željo pokojnega brata. Tunjiški oktet je po nastopu dramskega igraka Jurija Sovčka. ki je prebral odlomek iz pisma prof. Matije Tomca. ki Oktet bratov Pirnat visoko cenil, ter nas nasmejal z eno od pridig Svetokriškega, pod umetniškim vodjem prof. Ano Smrtnik zapel tri pesmi, njihovemu nastopu pa jc sledil premiemi nastop Pimat Quarteta ki ga vodi zborovodja Luka Pimat in dokazuje, da jabolko ne pade daleč od drevesa Mladi pevci so se predstavili s tremi ljudskimi pesmimi in napovedali, da tr.Rlisi|a|vi|ahmali>vilinili4iića|iH'iK'lni izumrla Po Kettejevem Pijancu so bili spret na vrsti jubilanti, ki so se tokrat predstavili Z Vcnčkom fantovskih pesmi ter z njimi obudili spi)mincmpctjepixldi)niačoiipi). prisluhnili smo Se Završkim fantom ter Kemjakovi Mi smo mt na glasno zahtevo poslušalcev pa so morali dodati še eno pesem. Pral skupnim nastopom vseh riastopaji ičih pevcev, katerim se je pridružil tudi del Briškega okteta, so bile na vrsti čestitke. Vrsta prcdstavnik()v pevskih zborov iz. vseh detov rdalanje občine pa tudi izven nje ter drugih prijateljev njihovega petja je Oktetu bratov Pimat iskreno čestitala, obujala spomine na prijateljske vezi in skupne nastope ter poudarjala svetovni sloves bratskega iikletaldjessAujirn kvalitetnim petjem p r o m o v i r a I slovensko in drugo pesem. Izražali so pors>s,dasolahko peli skupaj s tako imenitno skupino, pixidarjalisx)njihi)v vzgled vztrajnosti, enkratne povezanosti in bratskega sodelovanja ter jim iz. srca želeli, da bi umetniško pot nadaljevali. Z besedami, da imamo pred sabo legendarni i. edinstveni i in lascinantrK i glasbeno skupino, je oktetu čestitala predsednica Zveze kulturnih društev Domžale, Tadeja Capuder, ter Pavlu Pimato izniđla srebrrK)(^ta (iktctu pa priznanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za pomemben prispevek ljubiteljski glasbeni dejavnosti. Pevci Okteta brati >v Pimat so se zahvalili vsem. ki so jim na45-lctni poti kadarkoli pomagali, še posebej umetniškemu vodji Tonetu Juvanu, ki z, njimi sodeluje že več kot tri desetletja. Posebej so se ziihvaJili svojim ženam in drugim družinskim članom za razumevanje, saj so izračunali, dasobreznjih zaradi petja preživeli najmanj 10.000 ur.' In potem jc bil na vrsti vrhunec večera -skupna pesem vseh pevcev. Po dvorani so zazvcnclc Ipavčeva Slovenec sem, Vodopivčcva Pobratimija in Aljažev Triglav, pi isk ivili pa smo se ob Mihelčičevi Prvič pod dirigentsko palico Štefana G ar kova Koncert Simfoničnega orkestra Domžale -Kamnik Simfonični orkester Domžale -Kamnik še vedno spada med zelo redke tovrstne glasbene skupine v naši državi. S svojimi letnimi predstavitvami ter zlasti tradicionalnimi novoletnimi koncerti pomembno bogati kulturno življenje v naši občini. Letošnji koncert so pripravili 7. novembra 2003 v Kulturnem domu Franca Bcmika v Domžalah, prvič pa so sc glasbeniki in glasbenice predstavili pod taktirko novega dirigenta Štefana Oaikova ki je dirigentski > palici i prevzel od prof. Tomaža Habcta. Ta sc jc za kratek čas vrnil v orkester, ki gaje od njegovega začetka vodil vrsto let. Novi dirigent Štefan Garkov jc n»jen 1963 v Sofiji, kjerje končal Akademijo za glasbo. Tri letajc bil zaposlen v orkestru Sofijske opere, od leta 1992 pa živi v Sloveniji. Leta 2002 je z odliko diplomiral i/, dirigiranja v razredu Marka Lctonje na Akademiji za glasbo v Ljubljani, podiplomski študij pa nadaljuje na Akademiji za glasbo na Dunaju, v razredu prof. mag. Uroša Lajovica. Kot dirigent sc jc aktivno i k le jsl vova I že kot študent ter pripomt igel k številnim izvedbam slovenskih novitet je pa tudi ustanovitelj komornega godalnega orkestra Amadcvs. s katerim redno koncertira po Sloveniji. Najprej sc je Simfonični orkester I )imižale - Kamnik predstavil s suito Labodje jezero Petra lliča Čajkovskcga. Igrivo, kakršni so naslovi delov suite: Scena, Valček, Labodji ples in Čardaš, nas jc orkester popeljal na jezero in namesto plesalcev so ubrano zaplesali instrumenti v rokah glasbenikov in glasbenic. Navdušeni obiskovalci smo z. večkratnim aplavzom nagradili prvo skladbo in tudi tako potrdili, da sla dirigent in orkester odlično opravila svoje delo. Enako oceno lahko izrečemo tudi za drugo delo. V Fantasic brillantc na temo »Camicn« za flavto in orkester« F. Bornea seje prav briljantno predstavil Martin Belič, šele 22-lelni študent flavte pri prof. Ireni GrafernaueT na SalzburSkem Mozarteiimu ter s svojim igranjem tudi v Domžalah dokazal, daje prav vse nagrade in priznanja, tudi mednarodna, prejel zasluženo. V drugem delu koncerta smo najprej prisluhnili Valse fantaste M. Glinka, koncert pa so glasbeniki zaključili Z Allegro moderalo in Andantc con moto - Simfonije št. S v h-molu, »Nedokončane« F. Schubcrta. Koncert me je - z eno besedo -navdušil, pa ne samo mene, temveč vse, ki smo napolnili Kulturni dom Franca Bernika Domžale. Navdušujoč jc bil tako po izboru programa kot po njegovi izvedbi, za kar novemu dirigentu Štefanu Garkovu ter vsem glasbenikom in glasbenicam iskrene čestitke. V. f '.'j c* oŠ S fi. Zdravici ter še eni pesmi, ki so jo mi rali pevci d< »lati svi ijei nu programu. Prepričana sem. da je bil sli ivesen koncert ob praznovanju 45-letncga uspešnega prepevanja Okteta brati iv Pimat le kratek postanek na pevski poti naših pevcev in da sc bi i uresničila v tem večeru velikokrat izražena žel ja -da sc srečami i ob n jiht ivem zlatem jubileju. Zato, iskrene čestitke perceni in veliko zdravja ter prijetnih trenutkov Oživljeno pletenje kit na Sv. Trojici Zadnjo oktobrsko soboto je društvo Konfin - Sv. Trojica v dvorani gasilskega doma v Ze jah pripravilo delavnico s prikazom pletenja kit iz pšenične slame. Delavnica je bila načrtovano nadaljevanje oživljanja in ohra n. janja kmečkih opravil, obrti in običajev. Mojstrice, ki so pred desetletji v zimskih večerih pletle kite za svoj prihodek, so bile ves večer na voljo mladim in ostalim, ki so se želeli pobližje spoznati s to »umetnostjo«. Gostili smo tudi prijazno .loži Košak Kulturno društvo Jože Gostu: Homec Vabi na potopisno predavanje Mihe Nartnika in Petre Holc Vietnam - Laos V petek, 21. novembra 2003, ob 20. uri v Gasilskem domu Homec. Hkrati vas vabimo na ponovitev komedije IVlinister v škripcih V soboto, 6. decembra 2003, ob 19J0. uri V Osnovni šoli Preserje pri Radomljah. Vabljeni Ob letu Boris zopet vabi na NOVOLETNI VIDEOMEH športna dvorana KAMNIK sobota, 20.12. ob 19. uri PTUJSKIH 5, VITEZI CELJSKI. MODRIJANI. NAVIHANKE, IVICA ŠERFEZI, ANS. FRANCA MIHELIČA. POGUM, ANS. BRATOV POUAN.ŠEK, ANS. GOTER. NATA.ŠA MIHELIČ, VIHARNIK. OBERKRAINER POVVER (Avstrija), GORSKI CVET, harm. orkester ROBERTA GOTERJA, FRANCI RAJGL in KVARTET TRS, ALEKS & DEJAN in primorski holcarji Voditelj in scenarist: BORIS KOPITAR Pozno v noč bo sledila ZABAVA S POLJANSKI V naslednji številki Slamnika ne spreglejte nagradne igre! Za vstopnice pokličite 031 222 444 ali 01 723 72 40 ali stopite do VELE, oddelek trafika 01 721 83 31 Prenašanje znanja z njenim dragocenim šivalnim strojem, ki je v živo prikazovala šivanje slamnikov in ostalih izdelkov iz slamnatih kit. Cilj večera je bil' dosežen, ko sta bila iz kile, ki je bila prav tam spletena iz domače I rojiške slame, sešita prva izdeleka - pehar in mini slamnik. Že julija smo pri Športno rekreativnemu društvu pod nazivom »kmečka žetev« izvedli prikaz, žetvenih opravil in i »bičajev ter ročno poželi pšenico, jo primemo osušili ter slamo pripravili za pletenje. V dvorani so si'obiskovalci lahko ustavili na treh tematskih delavnicah. Pri prvi so izbirali pšenično slamo in prirezovaJi primerne dele brez »ki ilen «. Zaželeni > jc. da so ti deli čim daljši in čim tanjši. Zal sc jc pokazalo, da modeme vrste pšenice, kjer se jez.različnimi ki ižanji doseglo, da jc klas kar sc da velik in slama kratka, niso primerne za slamnikarsko obrt. Pri naslednji mizi jebilonajbolj zanimivo in tudi zapleteni >.Čk »spe iz Vin j. Sv. i n »j icc in Moravč so iz poprej namočene slan ic spletale slan male kile. lakoilasmosi lahko ogledali kar nekaj različnih tehnik in stili iv. Najbolj razveseljivo jc bilo. da seje ti večer kar nekaj mladih priuči losplctanja pšenične slame ter si za spomin domov odnesli kratke kite-majhne okraske. Kile so sc navijale na desko, ki |c bila komolec dolga. Za soliden domžalski slamnik sc pritrcKijc 50 komolcev. Žal je bil večer za tako dolgo kito prekratek, pa tudi slama m bila ustrezna Na tretji delavnici je gospa Joži šivala slamnike in druge izdelke vseh vrst in barv. Pri Konfinu smoji izrednohvaJcžni, da sc jc odzvala našemu povabilu. Povedala jc, da izredni > uživa v šivanju, sc pa zelo ht »ji za šivalni stn »j, za katerega jc skoraj ncniogočedobili le/eiAiiediie. taki»da ga i ib trans|n irtih vei Ino i isehni i spremlja. Prvi izdelki V vmesnem času smo prisluhnili zapisom, ki jih je 0 slamnikarslvii in pletenju kit v svoje kronike zapisal Stane Stražar. Vsi prisotni so lahko javno pripovulovnli. kakšni so njihovi s| mi i nni i u i čase. ko jim je bilo pletenje kit delo za preživetje. Ogledali smo si tudi video posnetek poletne žetve ter nastop Marije Kodcrman. Jcvšcvčcvc mame. na Koncertu iz naših krajev, koje prav tako predstavila pletenje kil. Marija Knriciman je bila najboljša ludi na naši delavnici: njena kita je bila z 19 komolci najdaljša in iz njejc gospa Joži slovesno sešila po dolgem času prvi domači slamnati izdelek. Mali pertarček bodobro služil za Miklavževe slaščice, mini slamnik pa/a s|vomin. Brez godi a in p^ ter slastnih ck)brot,lo so jih napcklc ik »mače gi »spi xlinjc, seveda ni šlo. Zadovoljstvo, ki smoga v dmštvu imeli sli »delavnico, |)a jc zagotovilo,da |0dmgO Icli i /agi iti ivo ponovili io. Rok Ravnikar Ura za kulturo gledališče glaisba petek, 28. november 20.00 > IZVEN ponedeljek, 22. december 20.00 > IZVEN Mestno gledališče Ljubljansko Gregor Cušin: HAGADA monokomedija Pripoveduje, poje, pije, igra, nastopa, upodablja in razgraja; Gregor Čušin Hagada je /.godba. Židovski učitelji sojo uporabljali, da bi ^m^^^^—^^^mi^^^^—^^^^^ nekaj svetega približali preprostim ljudem in jih poučili. GrcgorCušin nas v njegovi Hagadi vodi po svetopisemskih poteh, pa čeprav malce bolj navihanih in hudomušnih. Med njegovim odrskim romanjem spoznamo, da ima Bog smisel za humor in daje religija v resnici hudo špasna stvar. torek, 16. december 20.00 > IZVEN (iiistav (ileda išče Rob Beckcr: JAMSKI ČLOVEK monokomedija Režija: Nataša Barbara Gračner, Igra: Uroš Furst Jamski človek je nasmejal že več kot 2,5 milijona ljudi na štirih kontinentih. Na humorcn način nam predstavi razlike med spoloma in razkrije, zakaj imamo težave pri medsebojni komunikaciji. Komični leni men svetovnih razsežnosti, ki nas bo prepričal, da ne moremo drug brez drugega. sreda, 26. november 20.00 > abonma MODRI in IZVEN koncert SLOVVINI) in ANDREA RUCLI Meti k1 Tomac - rog, Jurij Jenko - klarinet, Paolo Calligaris - fagot, Aleš Kacjan - llavta in Matej .Sare - oboa in Andrca Rucli - klavir Na sporedu: W.A. Mozart, L. van Beethoven, L. Lcbič in F. Poulenc. Slovvind sestavljajo solisti orkestra Slovenske filharmonije. "Njihov repertoar obsega skladbe iz klasičnega in romantičnega obdobja, največ pozornosti pa ansambel posveča delom 20. in 21. slolel|a, s katerimi tudi največ m najraje nastopa na pomembnih festivalih ter koncertih doma in na tujem. Leta 1999je mesto Ljubljana Slovvintlu podelilo Župančičevo nagrado za umetniške dosežke, ansamb'lovo umetniško delovanje pa je bilo lelos nagrajeno z nagrado Prešernovega sklada. petek, 19. december 20.00 > IZVEN kameri šansona MAR DJANGO QUARTET Vitalija Osmačka poznamo kot vodilnega člana skupine Mar Django Quartct in glasbenika, ki je pogosto sodeloval z Zoranom Predinotn. Za prvo samostojno ploščo z naslovom Časi srečanj Vals Boston je prejel zlatega petelina v kategoriji šansona. Je odličen na ploščah, še Ix>Ijši pa na živih nastopih, sa| nas takrat njegova glaski in karizma popolnoma prevzameta, saj je eden listih glasbeniki iv, Id znajo nastopati za vsakega obiskovali a v dvorani posebej. otroci sobota, 22. november 10.00 > IZVEN Lutkovno gledališče Tri J.Čapek KUŽEK IN MUCA lutkovna predstava Kužckin muca sta velika prijatelja. Skupaj živila in se tnulila. da bi vse delala lako kol ljudje, Ampak vedno ne gre lako, saj vendar nimata rok, pa tudi v šolo ne hodila. Zato včasih kaj delala tudi malo po svoje. Nekoč sla recimo poribala svojo hišico... Za gledalec od drugega leta dalje. Predstava traja 30 minut. četrtek, 27. november 18.00 > IZVEN Plesni klub Miki ŽABJI KRALJ plesna pravljica Znana pravljica bo zaživela v plesni izvedbi mladih plesalk, članic pionirske shovv formacije Plesnega kluba Miki. Zgodba pripoveduje o princeski, ki v kalni mlaki izgubi zlato žogieo. Reši jo žabce, ki pa v zameno želi pnnccskino ljubezen. Plesalci bodo plesali narockerske ritme, se sprehodili skozi baročni svet, žabice bodo dvigovale krake kot francoske kan-kan plesalke in rcgljnlc na karibski regi. SObOta, 6. december 10.00 > IZVEN I aitkovna skupina Sirova luknjica K. Srna: VOLK IN TRIJE KOZLIČKI lutkovna predstava I larmonikar Matija sreča volka, ki toži 11 strašni lakoti. Nedaleč od njegovega brloga pa stanujejo slastni in zeli i navihani kozlički. Volk skuje pravi načrt, kako jih bo ujel... Predstava otroke na hudomušen način pouči, kaj naj naredijo, če na njihova vrata |* »trka neznana oseba. Za g ledalee i ni trcljcga leta dalje. IVcrislava lru|a i0 minut. petek, 20. december 10.00 > IZVEN Lutkovno gledališče Jože Pengov, Ljubljana L Zaje: SKRITA PRAVI JICA lutkovna predstava Skrila pravljica je lutkovna igrica, ki najmlajše gledalce neposredno vključi v 'nastajanje' m dogajanje igre. Govori o pravljici, ki se je izgubila, med predstavo pa morarrjo najti način, kako pravljico najti. Nekatere poti so prave, druge ne vodijo v pravi smer. S |n »močjo lutk in rekvizitov se je treba na novo spomnili pravljične igre. Za gledalec od tretjega leta dalje. Predstava traja 40 minut. splošne informacije . • f IN ftfe KfiZLrtkl Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bemika. od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca Bemika (Ljubljanska 61. Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev v blagajni doma. Več informacij o prireditvah dobite v brošuri l Irei/iMire, ki jo lahko brezplačno prejemale na dj naslov nam sporočile na naši i lelelonsko številko. Koledar ' kultujtrdh prireditev sobota, 22. november 10.00 - IZVEN > lutkovna predstava J Čapek: KUŽEK IN MUCA, Lutkovno gledališče Tri 19.00-IZVEN MEDOBMOČNO SREČANJE MALIH INSTRUMENTALNIH SKUPIN GORENJSKE > koncert JSKD-OI Domžale sreda, 26. november 20.00- abonma MODRI in IZVEN > koncert SLOVVIND IN ANDREA RUCLI (klavir) četrtek, 27. november 18.00- IZVEN 19.30 - PREMIERA m vabljene goste > plesna pravljica ŽABJI KRALJ. Plesni klub Miki petek, 28. november 20.00 - IZVEN > monokomedija Gregor Čušin: HAGADA. Mestno gledališče Ljubljansko sobota, 6. december \Om-\ZNEH>lutknmapredstava Katarina Srna VOLK IN TRIJE KOZLIČKI, Lutkovna skupina Sirova luknjica torek, 16. december 20.00 - IZVEN > monokomedija RobBecker: JAMSKI ČLOVEK. Gustav gleda išče petek, 19. december 20.00 - IZVEN > koncert šansona in ruske glasbe MAR DJANGO OUARTET šutu da, 2(1. december ' 10.00-IZVEN > lutkovna predstava Lenari Zaje: SKRITA PRAVI JICA. Lutkovno gledališče Jože Pengov Info: • brošura: Urekulture • e-mail: info@kd-domzale.si •telefon: 01 /722 50 50 Kulturni dom Franca Bernika Ihmtžah' Obiskovalci na odprtju razstave SEVERNI TEČAJ Mavrica pred jubileji Zakladi ljudske modrosti »Nevednež se zmeraj naprej poriva« Družba, v kateri ži vimo, ceni znanje in od vsakega zahteva veliko znanja. Velikanski napori in stroški se vlagajo v posredovanje znanja mladim ljudem. Pameten človek se nenehno izobražuje, ne glede na starost. Nevednost jc zato dandanes Se bolj •>na udaru«. In kaj je nevednost.' Tri vrste nevednosti so: nič vedeti, slabo vedeti in vedeti to. CtSV ni vredno vedeti. Eno od znamenj nevednosti je včasih bila nepismenost. A vsi poznamo preproste, morda celo nepismene ljudi, ki pa so zelo modri: Nepismeni ljudje niso vedno največji nevedneži in učeni niso vedno modri. Pomanjkanje vedenja utegne imeti kdaj tudi taksno prednost: Cesar oko ne vidi, to srcu ne prinese bolečine. Na splošno pa je pomanjkanje znanja velika beda: Nev edoost je največja revščina. Biti neveden je manj sramotno kot ne hoteti se učiti. Prej ali slej nam je v škodo: Nevednost bolj škodi od hudobije. Narobe posajeno drevo hitro ovene. Po-poli zdravnik nam vzame življenje, po-poti hodža - vero. Nevednost je mati /ločina. Tvoja nevednost je tvoj največji sovražnik. Poraja predsodke in odpor do novega: t lov ck sov raži to, česar ne ve. Kdor ne zna plesali, ne mara gfctsbe. Predsodek,je otrok nevednosti /nanosi ima samo enega sovražniku - nevednost. Nevednost se kmalu pokaže: Majhna posoda se hitro sprazni. Kdor mak) ve. to pogosto ponavlja. Povezana je z mnogimi drugimi napakami, predvsem s prcdrzniistkv: Nev ednež se zmeraj naprej poriva. Nevednost in buhavost se iz istega .jajca i/kveta. Manj ko ve. bolj je predrzen. Nevednost je mati napuha. Svetuj nev ednežu in imel te bo za sovražnika. Znamenje velikega znanja pa je skromnost: Človek man veliko vedeti, da dnženc. kako malo ve. O žeji po znanju je tekel pogovor med učiteljico in mamico pri nvditeljskem sestanku: »Vaš sin kaže veliko žejo po znanju. Ali je to pri vas v rodu?« veda. Žejo ima po očetu, znanje po meni.« Bogdan Dolenc Recenzija filma Matrix: Revolutions (z vidika družbene koristnosti) Filmska trilogija je tudi uradno /uključena. In tisti, ki bi radi izvedeli, kako izgledu kanec sveta, si morate ogledati njen zadnji del. ki je kljub vsemu bolj spodbuden od orvctovskc vizije v knjigi 1984. Ideja o svetu kot računalniškem programu danes sploh več ne deluje tako naivno, kol ic še pred časom. Odisejada nas pelje preko pogosto monotonega in dolgočasnega sveta vzrokov in posledic, v sanjski svet naključij in človekove svobodne volje. Potrebujemo samo še mesijo ali pa kar drugi prihod našega krščanskega odrešenika Jezusa Kristusa, ki bi nas naučil verjeti v svet kjer je vse mogoče. Ali še bolje, zakaj bi ga potrebovali v »resničnem življenju.« če smo si omislili fdmsko umetnost. V družbi, kjer zaradi nekontroliranega podvajanja vseh informacij in čedalje bolj Začelo se je pred 35. leti, ko smo v "mali" dvorani kulturnega doma v Radomljah ustanovili društvo, ki smo mu dali ime MAVRICA. Novinar je v poročilu o rojstvu novega društva zapisal, da ime Via v rica pomeni mavrico aktivnosti - širok s|>ckter de javnosti, s katerimi smo se začeli ukvarjati že v začetku. Najprej sta bila to fotografija in lilo i. nekaj kasneje se jima* jc pridružila še dramska dejavnost. Začeli smo iz nič. Bili smo brez sredstev, revni kot cerkveni miši, brez znanja in izkušenj. Imeli pa smo, kar je poglavitno, veselje in ambicije. Prve, zelo skromne aparate in naprave, smo nabavili s "potrošniškimi" posojili, skromen delovni prostor pa so nam dodelili v majhni sobi nad odrom. Pred dobrim desetletjem prenovljena mala - sedaj Kodrova-dvorana v Na Sveti Trojici pri Dobu prodam Mio ' zgrajeno do III. pod. laze Vsi prti na objektu Cena 31.000.000 SIT. Informacije na 041 • 642 - 689 neizprosne selekcije le-teh posameznik lahko pntegne pozornost množice le za nekaj trenutkov, preden ponovno ne odjadramo neznano kam. jc priskočil na pomoč prav film. Celotna trilogija Matrice pu ima v tem kontekstu kur najširši referenčni okvir, saj zadovolji tako gledalec, ki so odvisni od spektakla, kot tudi tiste, v nekem smislu bolj zahtevne, ki pnsegajo na filozofijo morale, oziroma njeno vsebinsko utemeljenost. Matrix kot način življenja torej. »Vse. kar ima svoj začetek, ima svoj konec« s temi besedami, na katere bi bil ponosen tudi znameniti nemški filozof 20.stoletja, Ludvvig Wittgenstein. vedeževalka Orkelj pospremi novodobnega mesijo Nea (Keanu Reeves) na njegov zaključni spopad / zlom v obliki smrtonosnega virusa agenta Smitha (Hugo VVeaving). Če prvi del kulturnem domu v Radomljah daje streho in gostoljubje številnim radomeljskim kulturnim društvom. Po medsebojnem dogovoru imamo v njej vaje, tečaje, predavanja in sestanke, ob ponedeljkih fotografi in filmarji, ob torkih pevci, ob sredah likovniki, itd. Podajamo si kljuko in delamo kulturo. Najmanj enkrat mesečno je v Kodrovi dvorani tudi lep kulturni dogodek, največkrat ob odprtju razstav, kajti simpatična mala Kodrova dvorana jc poleg prostora za vaje, sestanke, itd. postala tudi prava mala GALERIJA - razstavišče, v katerem se preko leta zvrstijo številne razstave. Samo fotografi, člani foto sekcije kluba Mavrica, smo letos v njej odprli šest zanimivih in dokaj kvalitetnih razstav, naj jih naštejem: KARIKATURE (javnosti smo odkrili krajana -karikaturista), PUSTNE MASKE, FOTOGRAFSKE MINIATURE, RADOMLJE SKOZI CAS (v počastitev 650-letnicc prve pisne omembe kraja). POMLADNI UTRINKI (ob zaključku fotografskega tečaja za študente) in kot zadnjo v letošnjem letu smo 7. oktobra odprli razstavo SEVERNI TEČAJ, s katero smo imeli v gosteh vrhunskega slovenskega alpinista in fotografjaSTANETA KLEMENCA (znanega zlasti po monografijah SLOVENIJA I/, /RAKA, LEDENE SANJE m številnih drugih). Ker pa smo društvo, ki združuje ljubitelje fotografije in filma iz številnih okoliških občin (Domžale, Mengeš, Kamriik. Komenda), te dni odpiramo pregledno klubsko razstavo v GALERIJI DOMŽALE z naslovom SOŽITJE V NARAVI. Ob koncu meseca novembra pa bomo v razstavišču VERONIKA v Kamniku odprli razstavo umetniških fotografij našega pokojnega učitelja in mentorja, VLASTJA SIMONČIČA. govori o rojstvu, drugi o življenju, je za tretjega značilna permanentna bližina smrti, ki nikoli ne podleže klakšnemu cenenemu nihilizmu. Smrt kot katarza, ki pa hkrati pomeni tudi renesanso sodobne misli. Gre za enega tistih redkih filmov, ki sploh ne potrebuje dobre igre (čeprav je tudi ta zelo solidna), saj ga krasi izreflna tehnična dovršenost in dramaturška upravičenost, ki pride v letu 2003 še toliko bolj do izraza. Hiperhipnotična epopejada tako sklene tro-edini krog in se v velikem slogu prevesi v svoj konec. Ali morda začetek'.' Le kdo bi vedel. Pišem recenzije filmov, ki jih distribuirajo Ljubljanski kinematografi. Žiga Čamernik Poleg naštetega je imel naš član TOMAŽ LEVSTEK v mesecu juliju v galeriji PASAŽA v Radovljici samostojno razstavo z, naslovom ŽIVALI OD BLIZU. To pa še ni vse. Naši najbolj ustvarjalni člani fotografi so letos sodelovali na najmanj enajstih razstavah v Sloveniji in celo na trinajstih mednarodnih razstavah doma in v tujini (tudi v Avstraliji in na Kitajskem). Tudi uspehi niso izostali. Pred kralkim smo sc razveselili uspeha našega člana, Tomaža Levstika, ki je na mednarodni razstavi v Banja Luki, v kategoriji PROSTA TEMA, prejel PRVO NAGRADO. 0 že poročamo o uspehih, ne moremo mirni 3. nagrade za naš "filmski" uspeh na Festivalu neodvisnega filma in videa, ki sc jc v dvorani slovenske Kinoteke v oktobru odvrtel v Ljubljani. Prejel jo je TONI MULLER, za svoj zelo uspel kratek film HORU K - DEJMO! Člani VIDEO SEKCIJE te dni pospešeno pripravljajo nekaj filmskih večerov v Radomljah, Domžalah in v Kamniku, na katerih bodo prikazali več zanimivih filmskih zapisov iz arhiva in nekaj kratkih avtorskih filmov. Vsa našteta dejavnost, prireditve in uspehi naših fotografov in lilmarjev so spodbuden uvod v praznovanje jubilejev: 35-letn,ico ustanovitve kluba MAVRICA in 40 letnico začetkov naših dejavnosti. Jubileje bomo praznovali v januarju 2004. Osrednja prireditev praznovanja bo FESTIVAL FILMA IN VIDEA -RADOMLJE 2004, na katerem pričakujemo veliko udeležbo ter veliko Število znanih ljubiteljskih filmov iz. vse Slovenije. Festival sc bo odvrtel v soboto, 24. januarja 2004. v prostorih kulturnega doma v Radomljah. Glavni pokrovitelj festivala bo OBČINA DOMŽALE, JK Bogastvo slovenskega jezika Tajke (1) (Po SSK.I: besede tujega izvora, katerih pomen jc jasno razpoznaven) Tujke so za vsak jezik problem. Že ta beseda je iz latinske in grške besede PROBLEMA. Naš Etimološki slovar jo razlaga: znanstvena naloga, prvotno, kar je postavljeno pred koga, vrženo pred koga. Nekateri jezikoslovci nepotrebne tujke sproti preganjajo, drugi pa jih dopuščajo, češ, kar ljudje govorijo, je in bo treba sčasoma prevzeti. Brez potrebe vsiljevati tujke, ni niti lepo niti pošteno za govorico in pisavo. Kar se le da povedati z domačo ali materino besedo, naj nam bo sveto. Zakaj torej že osnovnošolce posiljujcmo s tujkami - v srednji in visoki šoli se jih bodo še prehitro nalezli. Za uši rečemo, da se jih nalezemo, prav tako pa se lahko nalezemo tudi nepotrebnih tujk. Kaj in katere so prave tujke, smo si veiikokral kar težko na jasnem. Predvsem za besede, kijih petdeset ali slo let beremo, poslušamo in govorimo, bi težko rekli, da so prave tujke. Kogar pa to zanima, mu edino slovnice in Etimološki slovar povedo, iz katerega jezika posamezna tujka izvira in jc prišla k nam. V knjižici Sc znamo slovensko, ki jo je že leta 1981 izdala Mohorjeva družba v Celju, je naš jezikoslovec Janez Gradišnik o tujkah zapisal tudi lole: »O tujkah, proti njim in v njihovo obrambo - sc piše pri nas Že dolgo. Zal pa je bilo to pisanje največkrat bolj ali manj enostransko, večina piscev je videla samo ene ali samo druge plati vprašanja. Aktualnosti to vprašanje nikakor ni izgubilo, saj je pritisk tujk na slovenščino verjetno večji, kot jc bil kdaj prej. Zato se zdi potrebno pregledali vse vidike, ki jih jc treba pri Icm poznati, da bi sc nam na koncu izluščilo pravo gledanje. Kdor si prizadeva zajezili povodenj tujk, ki preplavlja slovenščino, mu kmalu z raznih strani navedejo trditve, ki so vse bolj ali manj resnične: da noben jezik ni povsem izviren, temveč si vsak jemlje ali dobiva besede iz drugih jezikov; da si zlasti razvitega, kulturnega jezika brez tujk ne moremo misliti; da domača beseda.velikokrat ne more ustrezno nadomestiti tuje, ker sc pomensko ne pokrivata docela; da bi morali pregon raznih tujih besed poplačati z okomejšim izražanjem; da SO tujke v jeziku, dokler ne sežejo čez pametno mejo, samo majhen del, ki ne more ogrožati celote; in da so tujke še zlasti potrebne raznovrstnim znanstvenim, tehničnim in vsakdanjim strokam, ker se da njihovo izrazje snovali le iz tujih korenov. Dostikrat slišimo tudi argument, da jc tujka največkrat natančnejša od domače besede, s katero bi jo želeli zamenjati. Preden si nadrobneje pogledamo, koliko in do katere meie veljajo navedene trditve, na kratko povejmo razloge, ki nas navajajo k previdnosti in zadržanosti pri sprejemanju tujk: pritisk tujk je tolikšnem da sprejemanje hitro prekorači dopustno mero, če ga ne zaviramo; nekatere tuje besede sc dobro prilagodijo slovenski rabi, vrastejo v slovenski jezikovni sestav, druge pa so po svoji glasovni sestavi in obliki takšne, da bodo zmeraj oslalc tujke in jih zato ne smemo sprejemati; razni strokovnjaki v svoji govorici res potrebujejo (vsak svoje posebne) tujke, vendar jih brc/ nujne sile ne smejo uporabljati, kadar govorijo in pišejo za širše občinstvo; tujke velikokrat niso natančnejše, temveč, prav nasprotno, omogočajo megleno, nedoločno izražanje; in /nosno mero tujk imamo v jeziku samo zato, ker smo vedno imeli ljudi, ki so sc tujkam zavestno upirali in jih zavračali. Kaj pa danes'.'! Ali še imamo take ljudi, ki jih vtenm zapisu omenja g.Gradišnik. O, imamo jih, žal pa imajo oblast in odgovorne institucije za lepo materinščino vse premak > posluha. ( el<» samostojni I liari za slovenski jezik bomo ukinili. Najbrž, po prešeniovsko: »I* kaj pa naj tebe še treba bi...« Poglejmo nekaj vsakdanjih besed, ki sc samo naslanjajo nabujke. Eni razlagajo, da v pritnciV ko voda poplavi, ni lepa beseda, ki jo uporabljamo, loje POPLAVA, lepša, da je POVODENJ, Imamo pa poplavo predpisov, zakonov, knjig, tiska, popevk in podobno. Obe besedi izvirata iz staroccrkvcnc slovaiiščinc. OGLEDALO ali ZRCALO? Ker imajo tudi Hrvatje zrcalo, posamezniki bdijo, da je ta beseda iz hrvaščine in da je lepša: ogledalo. Toda ta beseda je zelo širokega pomena. ZRCALO -brušeno, kristalno, beneško, grlno, zobozdravniško, čarovno, morsko, cestno, patabolično ... In še. Pisatelj je zrcalo družbe, časopis je zrcalo časa, pesem je zrcalo duše. Naj omenim Se, kako se vedemo z najbolj vsakdanjim pozdravom adijo, V filmskih prcvixlih /lepa nc naletimo na lepo prevedeno slovensko besedo /]',(KIOM. /meraj le le adi jo in adi jo. Zal je tO naš bolj pocestni pozdrav in ga pri pogrebih in slovesih od pokojnikov ne uporabljamo. Dobesedni prevod italijanskega pozdrava A DIO, po naše pomeni K BOGU in zato (isli, ki se bojijo |x »zdravili/lepim slovenskim i/i a/i u 11 ZBOGOM, pravzaprav nič ne -jiiolilirajo«. France Cerar L PODJETJE ZA GEODETSKE STORITVE J ureditve mej kataster stavb etažna lastnina delitve parcel sprememba vn»te rabe tehnična geodezija r»l. 01 724 80 12, tm 01 724 80 13, GSM 031 634 027, e-pošta: ardoo@volja.net Naj ne mine dan brez knjige Založba Slovenska matica praznuje 1411 let delovanja. To je dolga in uspešna doba. Morda tudi v znak praznika .jc te dni izdala zajeten kupček knjig, ki bodo razveselile vse ljubitelje dobre knjige. Prva knjiga bo navdušila vse, ki radi berejo in razmišljajo o preteklosti, si izrisujejo podobe minulega časa in ohranjajo našo Zgodovino! Gre za Celjsko knjigo, ki prinaša pogled skozi literature) na dogajanje, ki je povezano z mestom Celjem. Pred Celjsko knjigo sla izšli že I .jiibljanska, Mariborska in Tržaška knjiga, gre torej /a izjemno bogato in zanimivi »serijo knjig, ki ne bKl(inav(lušc'valcleiiieščanovprcxlstavljcnihiiiesl,ainp;ikvsc nas, saj je vsak košček slovenske zemlje med seboj globoko povezan. Celjska knjiga prinaša odlomke iz, okn>g petdeset znanih besedil, ki izrisu jejo podmbno slikoid davne zgodovine Ccleic, kot drugega najpomembnejšega mesta v Noriku, rimski alpski provinci, do današnjega časa. Zbiratelj in urejevalec obsežnega gradiva BmnoHartman. je velik pouckirck pri izboru zgodb, pesmi in pričevanj posvetil celjskim gnilimi in knezom, ki so mesto nove/ali z. najpomembnejšimi kraljevimi hišami na Ogrskem, Češkem, Poijskem in na jugu s Srbijo in Bosno. Cel jski so sc globi »ki»vsidnili v misel ljudi nc le v ( el ju. ampak v vsej Sloveniji, zalo jc na to temo nastalo veliko dramskih besedil, naj omenim le Veroniko Dcscniško avtorja Otona Župančiča in Celjske grofe avtorja Bratka Krelia. Seveda knjiga prinaša odlomke še iz mnogih drugih pniznih, dramskih in poetski besedil, ki jih bo pozoren bralec z veseljem prebral in si preko različnih avtorjev ustvaril sliko celjskih grofov, o Primožu Trubarju, i > katerem piše M i mi Malcnšek. času marčne revolucije, Antonu Martinu Slomšku, prvi svetovni vojni z. izjemno knjigo Vladimira I .cvstika tudi Alma Kariin, svetovna popotnica, najde svoje mesto v tej izjemni knjigi in seveda čas druge svetovne vojne in čas po njej s pretresijivo pripovedjo Marijana Tršarja I > »lik smrti, grozljiva rxxlohalalx>rišca v leharjih. Knjiga kliče pohnilcihin vsakdoboobnjej navdušen. Druga knjiga iz jesenske bere Slovenske matice jc \liknikomiiK/iiaiii(Miilegatrž;iškcgapis;ilclja( 'lavdiaMagn -i. ki je dobil veliko priznanje v Italiji bi oijm Američani delo ocenjujejo kot "intelektualno meditacijo o tem, kako biti EvTopcjcc." Knjiga jc izjemno branje, ki zahteva pozornega in globoko predanega bralca saj jc moč pisateljeve besede tako velika, globoka in enkratna, da omogoča večkratno branje in iskanje vedni i ni ivih ikIihcvov njegovih besed "Žuborcnjc glasov sc dviga, prepleta, pojema. (Se se napi iliš na konce sali ina. ga slišiš /a svojim lirblom kakor butanje valov ob čeri. Zvočni valovi sculdaljiijejokakordimni koli »barji, vendar pa nc izginejo, marveč nek je, na nekem n icsli i.«>stai rji i. Zmerom so lam; svet jc pre|x»lii glasov in kak novi Mareoni bi moral iznajti napravo, s katero bi jih polovil. neskončen brbot, ki mu smrt nič ne more. nesmrtne in nesnovne duše so slišni zvoki, ki potujejo po vesolju." Fanfare nasilja avtorja Vlaska Simonitija je izjemno zanimivi I branje, ki prinaša študije o položaju Slovencev od 16. stoletja do danes z gledišča nasilja, ki smo mu bili Slovenci priča in nas jc vedno znova |x>tcgnil<> v svoj vrtinec. Prav na našem o/en il|ii so neprestano divjale in pustošile kuge. turški vpadi, vojne -smrt v vseh svojih neštetih oblikah, ki so našega slovenskega človeka |x >gi »slo prepuščale samemu sebi in svoji iznajdljivi isti. Za bralec iz našega okolja ho še posebno zanimivo besedil« 11 > rojaku Adamu Ravharju in bilki pri Sisku. Avtorixlslira o leni dogodku nove poglede in prinaša nove pidatkc. Besedilo jc izjemno berljivo, zanimivo in namenjeno tako zgodovinarjem kot tistim, ki sc ljubiteljsko ukvarjaji i s tem pidmčjcm. Tine Hribar s knjigo Dar biti prinaša filozofske razprave in v uvidu pravi: "Brez matere nc bi bilo nikogar id nas. S tega vidika smo samim sebi njenodanlo. Kakor, da jedar bili. ki sen i ga deležen, njen dar. Vendar je bila bil |xxl,irjciialiiilinialcri.Od ki iga'.' (XI njene matere'.' < M praslaršcv človeštva? ( XI. če sc obrnemo k /ači iku vseli začetkov, Boga kol stvarnika sveta?" Miran Štuhecje napisal knjigo, ki dopolnjuje serijo o sli »venski literaturi. Gre za delo Slovenska esejistika v drugi pokivici dvajsetega stoletja. Pred njo je pisal I )ems Poniž o |x»c/iji in Hclga Glušič o pn»/i. I >cln je razdeljeno na dva dela. Irvi del prinaša spli »Sna in skupna vprasanjao skivenski esejistiki: avli rje obdelal pojem eseja vzpostavil kriterije eseja metidološka in snovna vprašanja ter raznolikost esejev. Drugi del pa prinaša pregled avtorjev. Zajeti sonajpi »nembnejši esejisti, ki si > predstavi jeni s svojimi deli. Obširno študijski »deli > lxn »mi »gn'ilo študenti »m in dijaki >iiiptxlrohcii vpogled v li» px In x'je. Knjiga jchngaloriclo. opremljeni »s loli igral i|an li. |x»v/elki in i lerneiia/ailnje in lenskiin ka/ali n 11, k i I x 11 ii i m: m x 11 hitrejše iskanje avli rjev. Tatjana Kokalj stran Morda niste vedeli Nekaj, ne vse, o oglaševanju in obveščanju na javnih površinah Pred kratkim je Občinski svel Občine Domžale sprejel Odlok o oglaševanju in obveščanju na javnih površinah ler površinah v lasli občine ler tako z odlokom uredil pogoje za izvajanje oglaševanja in obveščanja na objektih in napravah za oglaševanje in ObveSčanje, postavljenih na javnih površinah in površinah v lasti Občine Domžale, obveščanje in oglaševanje na teh površinah v času volilne kampanje, prepovedi v zvezi z oglaševanjem in obveščanjem na območju Občine Domžale, nadzorstvo in sankcioniranje kršitev tega odloka. Tako sc na javnih površinah in površinah v lasti občine lahko postavijo: - plakatni stebri. - plakatni panoji, - plakatniki na drogovih javne razsvetljave, - nosilci in drogovi cczcestnih transparentov. - svetlobne vitrine. - A-panoji. Objekti za oglaševanje in obveščanje iz. prvega člena tega odloka so stalni ali začasni, A-panoji pa se lahko postavijo le v easii volilne kampanje, oh prireditvah, referendumih in oh drugih enkratnih dogodkih. Vlagatelj je dolžan perd postavitvijo A-panoja pridobili odločbo pristojnega organa Občine Domžale. Izbrani izvajalec je dolžan postaviti objekte /a obveščanje in oglaševanje na celotnem območju Občine Domžale, po programu, ki ga določi pristojni oddelek občinske uprave. Občina Domžale izbere enega ali več izvajalcev za upravljanje z objekti /a oglaševanje in obveščanje na javnih površinah in površinah v lasti občine z javnim razpisom. Oglaševanje in obveščanje je dovoljeno le v slovenskem jeziku. Za potrebe volilne kampanje mora Občina Domžale brezplačno zagotoviti vsem organizatorjem volilne kampanje možnost informiranja volilcev o listi kandidatov oziroma kandidatu. Informiranje iz prejšnjega odstavka tega člena se izvaja na vseh objektih za oglaševanje in obveščanje, ki jih trži izbrani izvajalec. Na območju Občine Domžale je prepovedano: 1. trositi oglase po javnih površinah,in površinah v lasti občine: 2. zakrivanje vsebine oglasov, ki so nameščeni v skladu s tem odlokom; 3. opravljanje dejavnosti oglaševanja v nasprotju z določili 14. člena tega odloka; 4. nameščanje kakršnihkoli oglasov izven objektov za oglaševanje in obveščanje na javnih površinah in površinah v lasti občine. Odgovorna urednica Dnevi umetnosti v centru BREZA! Konec oktobra so v centru BREZA pripravili zanimivo prireditev / naslovom "Dnevi umetnosti', Obiskovalci so si v dveh dneh lahko ogledali mojstrovine umetnika Marjana V(xlnika i/ I k mižal. K sodelovanju so povabili šc \S drugih umetnikov iz Slovenije, ki so v prostorih centra ustvarjali in razstavlja li svoje mojstrovine i/ lesa. Posebno poZOT nosi obiskovalcev pa sta pritegnili tudi umetnica Alenka Peleniel s prikazom poslikave ženskega akta v živo ter Anja Skalar z igranjem na violino. Ob tej priložnosti so notranjost in zunanjost centra razsvetlili z bakla mi, za prijetno razpoloženje jc poskrbel SPAR z raznimi de-gustacijami, otroci pa so bili posebno veseli brezplačnega pečenega kostanja, Prireditev, ki jo jc obiskalo zelo veliko ljudi, je popestrila nakupovalne dneve v BREZI, predvsem pa potrdila, da si ljudje ob nakupih radi ogledajo delo umetnikov. V. OPTIKA BRIGITA Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890 Nudimo kompletno oskrbo vida: • okulistični pregled • veliko izbiro okvirjev • kakovostnih stekel • sončnih očal Delovni čas od pon. do pet, od 10. do 18. ure fceV^ Srečne ižrehanec nagrajuje I .itera, ki podarja X knjig. Rešeno križanko pošljite do 8. decembra 2003 na naslov KULTURNI DOM FRANC A NK R NIK AIK) M Ž A LK L jubl jonska 71,1230 Domžale-KRIŽANKA Uredništvo! LEKARNA VIR Cufarjeva 23, Domžale Tel. 01/724 45 82 V lekarni lahko dobite: • zdravila na recept • zdravila, ki se izdajajo brez recepta • medicinskotehnične pripomočke na naročilnice • hrano in pripomočke za dojenčke in otroke • kozmetiko Vichv in kozmetiko dr. Hauschka • različne rastlinske izdelke • dodatke k prehrani • izdelke, ki so lahko lepo darilo Delovni čas: od ponedeljka do petka: od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure Zagotovljenih 17 parkirnih mest. Vljudno vabljeni! Bi kupili stanovanje v Krizantu ? 164 stanovanj, tretjina je že prodanih Soseska Krizant v Domžalah ob Slamnikarski ulici ima že svojo končno podobo, zato so se odločili, da jo podrobneje predstavijo potencialnim kupcem ter širši javnosti. Pripravili so dan odprtih vrat in predstavili posamezna od 164 stanovanj, od katerih je dobra tretjina že prodanih, pokazali pa so tudi poslovne prostore, ki so namenjeni predvsem različnim storitvenim dejavnostim, ter pisarniške prostore, odgovarjali so na vprašanja o problematiki parkiranja, ki je omogočeno v dveh etažah podzemne garaže, ter nas povabili na vroč kostanj in mlado vino. Številni obiskovalci, med katerimi so bili tako potencialni kupci kot radovedneži, so bili presenečeni nad dobro organizacijo ogledov vseh objektov, saj so v veČini mladi vodiči razpolagali prav z vsemi podatki, ki so nas zanimali, tudi tistimi, ki jih morda v bogatem predstavitvenem gradivu nismo našli. Ob tem pa bi radi opozorili tudi na njihovo predstavitveno mapo. v kateri niso predstavili le novih poslovno-stanovanjskih objektov (Krizant namreč obsega štiri objekte s šestimi samostojnimi vhodi), temveč so bodočim stanovalcem predstavili tudi zgodovino tega območja. Na dvorišču poslovno stanovanjskega objekta pa sta našli mesto tudi dve spominski obeležji, ki novo povezujeta s starim. V. Lekarna Vir nagrajuje Koncert citrarke Tanje Zaje Zupan si bodo 22. novembra 2003 ob 20. uri v hali Komunalnega centra v Domžalah ogledale srečne izžrebanke: Olga Kerč. Podrečje 17, Domžale Ana-Marija Limbek, Ul. A. Skoka 4. Domžale Marija Topolovec, Mokrice 10, Vrhnika Vsem želimo prijeten večer, vse ostale bralce pa vabimo, da sodelujejo v tokratni nagradni igri, za katero je nagrade zagotovila LEKARNA Vir. Mag. Blanka Kos je za tri izžrebane bralce s pravilnim odgovorom namenila tri nagrade in jih poimenovala: Nova energija za odrasle; Vitaminski dodatek za otroke in izdelki za povečanje odpornosti. Odgovorite in pošljite odgovor do 8. decembra 2003 na naslov________________ _ _ KULTURNI DOM FRANCA | B E R N I K A i DOMŽALE 1 Ljubljanska 71, | 1230 Domžale- i NAGRADE I Veliko sreče! ■ Lekarna Vir ima naslednji naslov: 1. Vir, Cufarjeva 23 Z Vir, Aljaževa 22 IVir, Čopova 23 4 Uredništvo i_______________t _______ I TE RA LITER Adrenalina na vsako kn|izno polico ŠTUDENTSKAZALOŽBA LITERA KNJIŽNE ZBIRKE • Nova Znameni« • Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev • Iz antičnega sveta e Mariboren*i),i e Dokumenti In studije novejše zgodovine • Razpotja • Znanstvena literatura naprava na vodo-vil n ni m omrežju za odvzemanje vix.hh količin ■dvorana i lovrenc arnic volčje češnje kung iii igralec (bruce) vodni • IV0L MESrO in največje romunsko REČNO pristanišče na donavi več stvari, ki ses TAVLJAJ0 celoto blažilec sunkov najvišji vrh NEKDANJI REKA V CITROfNOV ŠVICI IN -__. OSEBNI ERANCIJl, ' "** AVTOMOBIL RN0NE ~I-- pirenejev ian TH0RPE FRAN- SLANO JOSIP USTALJEN CDSKI JEZERO BR0Z OBIČAJ DRAMATIK V KAZAN (JULES) STANU JEZERO V ETIOPIJI ROBERT 0WEN filipin otoku MINDANA0 zelo strupen alkaloid v tobaku prostor za sekanje drv NEMŠKA PESNICA SE1DEL DESNI PRI TOK VOLCE kamniška tovarna živil Studentska založba Litera je v lanskem letu dokazala, da lahko uspešno zagotavlja nemoteno izhajanje neprofitnega izvirnega založniškega programa, ki ima značaj nacionalnega interesa in v okviru katerega je doslej izšlo preko 35 knjig, od katerih smo prejeli Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko, Rožančevo nagrado za najboljšo zbirko esejev, nominirani pa smo bili še za Kresnikovo nagrado za najboljši roman. Knjige iz našega programa smo tudi uspešno predstavili ne samo domači medijski, bralski in strokovni javnosti, pač pa tudi na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu in v Beogradu, prav tako pa smo bili prisotni tudi na domačem, mednarodnem knjižnem sejmu v Ljubljani. Litera danes po mnenju Ministrstva za kulturo sodi med 5 največjih založb v Sloveniji po številu izdanih naslovov izvirnega slovenskega leposlovja letno, hkrati pa je to vodilna založba v celotni severovzhodni slovenski regiji Ministrstvo za kulturo RS nam z letom 2002 priznava status založbe, ki je v nacionalnem interesu. Vizija - v petih letih postati najuglednejša mala založba v Sloveniji - se torej več kot uspešno uresničuje. KOVINA ZALE1ALA TIP TIS KARSKIH ČRK oblačilo duhov oskar nedbal alkoholna pijača VEZ IK0 ZAEDER andre agassi ENAKOST GE0METR LIKOV GAMSJI BIVOL VODNA PREGRADA iz KOLOV CAROL REED LEE RT MICK "„U^1" NENADNA OBRAT SMRT HOTEL 1 TIPA, NAVADNO OB VELIKIH LUČAJ SHAR0N VISINSKA "'I«"1"« TOČK«"«. «JfS»f OČKA Študentska založba Litera Gosposvetska c. 83, 2000 Maribor Tel.: 02/234-21-39 Fax.: 02/234-21-33 www.zalozba-litera.org e-mail: info@zalozba-litera.org TRDO ZAPEČENO SLANO ALI SLADKO PECIVO IZ KVAŠENEGA TESTA bi HI 0 ZA KAKO ŠOLSKO LETO RUSKA PIPINA^ MTI« ZA KAKO rtmiK« NAt FIBURA "V* ",\"° IGRALKA PISATELJ ,., MREŽE PRI KURNI. (VIT AN) »rT1/i,.«i 'ENISKEM KOVA SERVISI/ (EKSPR.I »VSTRIJ SMUČARKA SPICA PRI KOLESU PRUETEN VONJ, ""14. zmrzne KREPOST VRLINA ANET hrvaški POP PEVEC KARAN PRIPRAVA BIBLIJSKI GRŠKA ZA OME JUDOVSKI BOGINJA TANJE P*!«0K MODROSTI AMERIŠKI IGRALEC ARKIN BABICA NA PRIMORSKEM POMOČ: LEKTIRA-berilo za kako šolsko leto, ANETO-najvItji vrh Pirenejev, DVAJSETEREC-ikozaeder, ANTIGON A-hči Ojdipa in Jokaste, GALATI romunsko rečno pristanišče na Donavi, UZANCA ustaljen običaj, RENARD-frantoski dramatik (Jules) stran pisma bralcev Gradbeni odpadki Nedovoljeno in nenadzorovano ■ d lagan je večjih količin gradbenih < dpadkov kjerkoli v naravi predstavlja nevarno onesnaževanje okolja, ki bo imt4odaIjnsaine/inka zahteva dobro fizično in šc boljšo fizično pripravo. Špela pravi, da sia potrpežljivost in vztrajnost tudi zanjo nepogrešljivi vrlini. »Treniram šestkrat tedensko, večinoma sama. od daljših vzdržljivostnih tekov do krajših distanc. Med tekom ponavadi ne razmišljam, ampak sc skušam osredotočiti na sam tek. Med distancami pa včasih razmišljam, zakaj je sladionski lek takooooo dolg... Kljub temu treningov hitrosti ne maram, ker je to moja šibka točka, prav tako (še j ne razmišljam o gorskih tekih, ker se mi zdijo še bolj mučni kot tek na dolge proge« In kaj pravi Špela na zmago ljubljanskega maratona'.' »Našlari sem šla precej sproščena, s časom se nisem obremenjevala, želela sem si le ne preveč zaostati za rezultatom, ki sem ga dosegla lansko leto. Zmage nisem pričakovala, da sem skozi cilj pritekla kot prva (in v popolnoma enakem času kol lansko leto) sploh nisem vedela, saj je v lako številni množici polmaraloiik (okoli 400) konkiirenlke praktično nemogoče kontrolirati.« Spela je z zmago na omenjenem tekmovanju in osvojitvijo naslova državne prvakinje v polmaratonu v Radencih dosegla svoja dva dosedaj največja uspeha. I ansko let l je sicer /e biia prvakinja v leku na 5000 m na stezi, vendarji jc polmaraton bližje in ji zato pomeni več. »Za absolutno zmago sem dobila pokal, za zmago v kategoriji pa praktično nagrado. O denarju pa nc duha ne sluha - saj ne, da atleti in atletinje tečemo za denar -a mislim, da bi si polmaralonci zaslužili kakšen drobiž za spodbudo,-Profesorica zgodovine, ki se ima v prihodnosti namen ukvarjati tudi z mladimi atleti in naslednje leto odteči pravi maraton, za glavni motiv predstavlja »preizkušanje meja svojih zmogljivosti in narediti nekaj dobrega za svoje telo in dušo. Najpomembneje jc, da sam sebi dokažeš, da zmoreš doseči zastavljeni cilj.« Špela jc s temi besedami zaključila pogovor o zmagi na ljubljanskem polmaratonu in atletiki tero svoji športni |*>ti ter še pripomnila, da se zahvaljuje vsem tistim, ki jo spodbujajo na njeni športni poti, zlasti Milanu Kotniku in tudi Manci ter Suzani. Srečno!! Gostovanje svetovnega prvaka v Plesnem klubu Miki Plesalci Plesnega kluba Miki v času jesenskih počitnic, in sicer od 26. do 30. oktobra, nikakor niso počivali. Utrjevali in izpopolnjevali so svoje plesno znanje s še vedno aktualnim svetovnim prvakom v slin« plesih v članski kategoriji, Rlažcm Godcem. Vsako leto plesalci in učitelji Plesnega kluba Miki šolske počitnice izkoristimo za dodatne treninge, ki zajemajo tako različne plesne zvrsti kol ludi druge športe, katerih tehnike koristijo naši plesni usmerjenosti. Ples je zelo kompleksen šport, ki od plesalca zahteva raznovrstne spretnosti, kot so: gibljivost. koordinacija, anaerobna kondicija, sposobnost koncentracije in pomnenja, psihološka priprava, mimika, ritmičnost ter natančno poznavanje in osvojitev različnih plesnih tehnik. Namreč dobri in uspešni plesalci obvladajo več plesnih zvrsti, ki jih povezujejo in vključujejo v svoje nastope. Velja pravilo, da ples kot vrhunski šport od človeka zahteva nenehen Irening in lako to pomeni edino le delo, tlelo in zopet delo. kai predstavlja 95 odstotkov končnega rezultata in le 5 odstotkov lahko pripišemo talentu nekega plesalca. I anskolelojcvPK Miki gostoval tmner gimnastike, Miha Jiivan. Letošnje počitnice pa nas je obiskal svetovni prvak v shovv plesih, dvajsetletni Blaž (iodee. Blaž je treniral že z mnogimi slovenskimi plesnimi trenerji, s katerimi sodeluje šc danes, dodatno pa se izobražuje tudi v tujini. Zadnji projekt, v katerem jc sodeloval kot plesalec in koreograf, jc bil veliki koncert Sidhanc. letos oktobra v Ljubljani. Tudi plesalci standardnih in lalinskoanicriških plesov, ki sieei trenirajo pod vodstvom Matevža Ogorclca in Nine Mcdja, nekoč mladinskih državnih prvakov v latinskoanicriških plesih, so imeli pod vodstvom Blaža (itidca treninge učenja m utrjevanja tehnik raztezanja in Težkoatletski klub Domžale 7. odprto mednarodno prvenstvo Domžal Težkoatletski klub Domžale ie v jubilejnem letu pripravil že 7. odprto mednarodno prvenstvo Domžal v dviganju uteži. gostovanju v šotoru v Športnem parku i )i mižale so se letos s skupnim sodelovanjem s Košarkarskim klubom Domžale, kateremu se za razumevanje lepo zahvaljujejo, ter ob finančni pomoči Občini Domžale, kateri tudi hvala za pomoč, odločili, da sc tekmovalci iz petih klubov ter treh držav: Hrvaške. Madžarske in Slovenije, preselijo spet v halo Komunalnega centra v I )i mižale. Tekmovalci iz KDU Olimpija, TAK Domžale. Reka. Sombnrjn iti Zalaegerzega so pokazali zelo lepe borbe, zmagovalec pa je bil Atila Dcrcni, Sombor, ki jc zbral največ točk. Drugo mesto jc osvojil Miloš Sušan iz Reke, tretji pa jc bil Vladimir Lalošcvič iz. ekipe Somborja. Iz. ekipe TAK Domžale, za katero so tekmovali Štefan Dominko, Sandi Janežu trt Uroš Pelrovski. jc bil najboljši Štefan Dominko. ki je zasedel osmo mesto. 7. OdpitO mednarodno prvenstvo v tekmovanju uteži je bik) zelo dobro organizirano in jc pomenilo lep tekmovalni in organizacijski prispevek k 40. obletnici uspešnega dela Tcžkoatlctskcga kluba Domžale, ki ga vodi Jože Primožič. Klub se še enkrat zahvaljuje za pomoč m razumevanje Košarkarskemu klubu Domžale let Občini Domžale. B. klasičnega baleta, pri čemer je slednji osnova za tovrsten estetski šport. Klasični balet namreč zahteva vzravnano telo, specifično postavitev nog in stopal ter držo rok, ki se uporablja pri ST in LA plesih. Vsa ta pravila pa so podlaga tudi za nekatere drage plesne zvrsti. Pomembno je, da vsak plesala- pozna te osnove, saj šele ko osvoji in utrdi določene tehnike, lahko razume in začuti, zakaj mu koristijo. Takrat postane plesalcu vsak gib lažji in ta gledalcu lepši. Plesalci mladinske shovv skupine, ki šteje 25 plesalcev v starosti od 11 do 1S let si nabirajo znanje iz jaz/baleta pod mojim vodstvom, medtem kojih Anita Čanadi poučuje druge plesne tehnike, oboje pa so v času teh posebnih treningov ik >p< >ln jevali šc z različnimi novimi obrati in skoki, ki so zelo značilni in atraktivni za to določeno zvrst plesa. Ti jim bodo koristili na številnih nastopih, kot ho v kratkem plesna pravljica inxjn>vana Žabji kralj, ki bo premiemo predstavljena 27. novembra v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Svoje novo in za zdaj še sveže znanje pa bodo lahko pokazali tudi na nastopih z Romano Krajnčan in mnogih tekmovanjih, ki bodo potekala letošnjo plesno sezono. Vsem plesalcem Plesnega kluba Miki želimo mnogo uspehov v njihovi plesni karieri, predvsem pa užitkov v novih dvoranah Plcsalnice Miki. Najboljše za najboljše! Saša Eminič Plesna učiteljica ZPVUTS Predsednica PK Miki Igralec domžalskega nogometnega prvoligaša in članski reprezentant Slovenije: Muamer Vugdalič Muamer Vugdalič. sedaj igralec Domžal, je standardni član članske slovenske izbrane vrste že od leta 1999, koje debitira! na tekmi z < >rki v Mariboru, kjer so naši izgubili z Grki s 3:0 in ima do sedaj pred tekmama s Hrvaško 23 nastopov za našo izbrano člansko vrsto. Z njim smo se pogovarjali po tekmi z Ljubljano v Domžalah in pred odločilno tekmo slovenske članske izbrane vrste proti Hrvaški za uvrstitev na evropsko prvenstvo leta 2004. ki bo na Portugalskem. V katerih klubih ste igrali do sedaj, pred Domžalami? Muamcnlgral sem v Olimpiji v Ljubljani. Mariboru in nato šc v Shaktar Donctsku v Ukrajini, kjer pa sem predčasno prekinil pogodbo. Kdaj ste pričeli z igranjem nogometa? Muamer: Z nogometom sem se pričel ukvarjati, ko sem bil star 8 let. Kdo je bil pobudnik, da ste se začeli ukvarjati z nogometom? Muamer: Pobudnik sem bil sam. Kdo se v vaši družini še ukvarja s športom? Muamer: To sta moj brat, ki je trener košarke, in njegova žena, ki igra odbojko. Kdo vas je prepričal za igranje v domžalskem nogometnem klubu, saj ste imeli verjetno kar nekaj ponudb za igranje v tujini in morda tudi v Sloveniji? Muamer: To sta bila športni direktor domžalskega nogometnega kluba. Ncnad Protega, in trener članskega moštva, Slaviša Stojanovič. Ste reprezentant članske izbrane vrste Slovenije - krstni nastop ste imeli v že prej omenjenim letu 1999 proti Grkom. Kakšni so bili prvi občutki ob vpoklicu v državno člansko izbrano vrsto? Muamer: Občutki so bili dobri. sa| je cilj vsakega športnika igrati za izbrano člansko vrsto. Igrali ste v ligi prvakov - prav tako kot Dejan Djiiranovič. ki je tudi član domžalskega prvoligaša - za ekipo Maribora! Kakšni so bili občutki tam, ko ste se merili proti velikanom evropskega nogometa? Muamer: To je nekaj največjega v moji karieri, saj sta nam nasproti stali ekipi, ki sta bili takrat v evropskem vrhu -rimski Lazio (Italija) in kijevski Dinamo (Ukrajina).To je le ena dodatna izkušnja kjer lahko samo pridobiš, v vsako tekmo greš lahki > sproščeno, saj ni takih obremenitev kot v večjih evropskih klubih, tu pa si i takratni igralci Maribi ra veliko pridobili. Kateri trener vam je ostal v srcu? Muamer: Težko bi omenil kakšnega trenerja, saj sem jih imel v moji karieri kar veliko - predvsem v Olimpiji, največ časa sem preživel v družbi trenerja članske izbrane vrste Slovenije Bojana Prašnikarja. vsak pa ima svoje kvalitete, zato ne bi izpostavil nikogar. Kako ocenjujete svojo igro v domžalskem in reprezentančnem dresu? Muamer: Svojo igro sedaj ocenjujem kot dobro, dalo pa bi se narediti več in z malo več sreče bi imele Domžale lahko kako točko več, vendar to je nogomet, sam pa sem bil iz pogona '/2 leta - neigranje. vendar pa se mi sedaj vse to vrača v dresu Domžal Lahko pa igram še boljše. Sedaj pa k aktualni temi tega trenutka -kvalifikacijskim tekmam Članske izbrane vrste za nastop na evropskem prvenstvu leta 2004 na Portugalskem! V dveh tekmah se boste pomerili s Hrvati! Kateri nasprotnik bi bil po vašem najboljši za Slovenijo - poleg že izžrebanih Hrvatov? MuamenTo bi bili lahko Škoti ali Latvijci, vsekakor pa se bomo udarili v dveh tekmah sedaj s Hrvati in tu se bo videlo, kdo je boljši na igrišču. Kaj pa menite o teh dveh tekmah?Ali se bo Slovenija tudi v tretjem poizkusu v kvalifikacijah uspela uvrstiti na svoje drugo evropsko prvenstvo in tretje veliko tekmovanje v zadnjih štirih letih? Muamer: Sem velik optimist in mislim, da nam bo to še tretjič uspelo, prav tako so tudi moji soigralci v reprezentanci optimisti in na evropsko prvenstvo se bomo seveda uvrstili mi -Slovenci. Za konec pa še to. Kaj bi priporočali mladim nogometašem, ki šele začenjajo svojo pot k slavi oziroma uspehom? Muamer: Priporočam čim več dela. nogometaš mora imeti dober karakter - poleg taktičnega nogometnega znanja se mora znati tudi obnašati, mladi m )gi >metaši na j ogromno delaji >. tudi tisti, ki niso tehnično tako dobro podkovani kot nekateri, imajo lahko znanje in s tem tudi napredujejo, kar pomeni ogromno dela. da prideš do slave oziroma uspehov. Muamerju želimo čim boljši nastopna tekmi s Hrvaško in tudi dobre igre v dresu domžalskega prvoligaša. Urban ZnidanMć AKCIJE V NOVEMBRU RENAULT *4i V i ES2SI1 Vrednosti vašega rabljenega vozila katerekoli znamke in starosti, ocenjenega po sistemu Eurotax, bomo ob nakupu novega Renaulta dodali Se izjemen popust do 500.000 SIT! S posojilom ali leasingom brez stroškov financiranja pa boste prihranili v povprečju Se 70.000 SIT ! RENAULT AVTO SET d.o.o. Dragomelj 26, Domžale Slik« |»> simbolrfn« DELOVNI ČAS: SALON: od B. do 18. ure SERVIS: od 8. do 17. ure SOBOTA: od 8. do 13. ure Prodaja vonl: 01 / M 27 111 041 1648 166 Servis: 01 / SS 27 333 Nadomestni deli: 01 / 56 27 222 fm 01 / M 27 444 E-mail tomaz ietnikar.avt05etMealer.renwlt.ti Svetovno prvenstvo v motokrosu Roman Jelen odličen šesti V nadaljevanju svetovnega prvenstva v motokrosu je edini slovenski profesionalec 24-letni Koman Jelen iz Pšate. voznik italijanske ekipe Tiščali Martin Honda, v razredu do 650 cem na preostalih osmih dirkah od 12-ih, o prvih štirih smo že poročali, dokazal, da sijajno 3. mesto iz četrte dirke v italijanskem Montevarehiju ni bilo naključje. Na šesti dirki za veliko nagrado Avstrije na dirkališču Kamtenring pri Šentvidu, le 20 km severno od Celovca, kjer so vihrale tudi slovenske zastave, je le za las zgrešil stopničke. Bil je četrti. Sezono pa je zaključil s petim mestom na VN Francije v Erneeu. Med deseterico seje uvrstil še štirikrat. Na VN Nizozemske v Lieropu je bil sedmi, na VN Belgije v Namurju osmi. na VN Češke v Luketu deveti in na VN Bolgarije Scvlievo deseti. Na vseh dirkah, na katerih je nastopil, je osvojil točke. 1 jc na prvi od dveh dirk v Nemčiji v Tc\itsctimthalii zaradi poškodbe ni nastopil. »Cilji so bili višji, na koncu pa sem tudi s skupnim šestim mestom in z 129 osvojenimi točkami zadovoljen. S tem sem za eno mesto izboljšal lansko 7. mesto v razredu 500cem« pravi Roman in dixlaja: »Za višje uvrstitve bi potreboval predvsem boljše starte, le ti so bili obupni.« Zaradi poškodb pa je izgubil večji del najbolj pomembnega časa priprav, tako kondicijskega kot na motorju od začetka januarja do marca. Za podporo se zahvaljuje Sitar Dunlop Racing Teamu, trgovini Obscssion. Akrapovič - izpušni sistemi in Seat avto centru Ccrar. ki skrbi, da je avto brezhiben. MIRAN KOKALJ Foto: MATJAŽ KOŠIR Karate klub ATOM najboljši med mladimi Timotej Kokalj trikrat državni prvak 8. novembra 2(X)3 je v veliki telovadnici Osnovne šole Domžale potekal finalni Karate turnir za DP v dogovorjenem kumiteju, posamezno in ekipno in pn isti borbi-kumiteju za mlajše selekcije Shotokan Karatc-dointemacional Zveze Slovenije. Skupno so Domžale (KK Atom) povedlc že na prvih kvalifikacijah, na drugih vodstvo še povečale in končno na Finalnem turnirju za DP tudi slavile zmago s 3009 osvojenimi točkami prcdTabor Maribor 1853 točk , Tmmejnik Kuzma 1828 točk... V finale seje iz. vsake kategorije uvrstilo le osem najboljših. Celotno gledano, so starejši člani Atoma prejeli ustno zahvalo za dobro pripravljeno dvorano. Najboljši tekmovalec državnega prvenstva jc bil Timotej Kokalj, saj je v posameznih kon-kurencah-kategorijah postal kar trikratni državni prvak. Prva mesta sije priboril v Kihon ippon kumiteju, Dyu ippon kumiteju in prosti borbi do 45 kg. Za skupno doseženo prvo mesto so se s svojimi nastopi i/kazali: Kihon ippon kumite posamezno, mlajši dečki: I. Timotej Kokalj, 3. Simon Planko, 5. Nejc Bleje, 6. Rok Kurent, 8. Aleš Gregorin; Starejši dečki: I. Gašper Skok, 3. Rok Topolovcc, 4. Fklin Bchič, 8. Florijan Klauscr: Starejše deklice: 3. Lorina Smolnikar - s tem da je prvi turnir spustila; Mladinci: 5. Miha Zadnik brez prvega turnirja; D v u ippon kumite posamezno starejši dečki: I. Timotej Kokalj; Mladinci: I. Grega Triller, 4. Aleš Mandič; Mladinke: I .Tamara Kokalj, 2. Tjaša Gavcz, 4. Sonja ( 'erar; Ekipno so mlajši dečki popustili, saj je ekipa po prvem turnirju vodila, na drugem so bili drugi, nato pa končali - ekipa A na 4. mestu in ekipa B na 5. mestu. Tukaj smo pogrešali Tadeja Bodlaja. Starejši dečki so ekipno v Kihon ippon kumiteju osvojili 2. mesto, kar je po težavah starejših dečkov fantastičen uspeh. Dyu ippon kumite ekipno so Domžale osvojile I. in 2. mesto.-zlatageneracija. V Dyu ippon kumiteju lahko nastopajo samo tekmovalci z višjimi pasovi. Proste borbe-kumite za starejše dečke in deklice: -45 kg I. Timotej Kokalj -55kg4.EdinBchič +55 kg 2. Aleš Mandič, 3. Gašper Skok, 7, Rok Topolovcc; +45 kg I. Sonja Cerar, Domžale, 2. Urška JCavai, Tromcjnik, 3. Bcja l'rotncr, Maribor, 4. Nina Štajncr, Sh( v gun Ljubljana itd. Tekmovalce Atoma iz Domžal sta vodila inštruktorja Jernej Homar in Miha Gavcz. Lovrenc Kokalj jc bil v vlogi sodnika. M. D. .v Mladi boksar Dob Uspel boksarski večer 21. oktobra 2003 zvečer je bilo v krtinski šoli nadvse živahno. Marjan Bolhar, Mladi boksar Dob. je ob finančni pomoči Občine Domžale pripravil prijeten športni večer, ki je bil namenjen ljubiteljem klasičnega boksa. Zbrani gledalci so navdušeno pozdravili sodnika Jureta Benčino iz Dola Tomaža Pixlobnika iz Ljubljane. MihaGabrunča iz Ljubljane ter Alena Fetiča ter Leona Softiča, oba iz Kamnika. Prijaznemu povabilu k sodelovanju seje odzval tudi sodnik in legenda slovenskega boksa, Janez Galc, sixlelovalo pa jc tudi enajst članov Mladega boksarja iz Doba. Program so popestrila dekleta, ki so nastopala v borbah. V dveh krogih so se pomerile. Petra Polšc proti Petri Novak ter Mateja Pirnat proti Tamari Radkovič. V prijateljskih borbah so prikazale nova znanja in spretnosti ter bile vse zmagovalke. Prijeten športni večerje zaokrožila Vesna Tomažič. ki je predstavila šolo boksa. B. Popravek članka V tej številki nI) javi jamo popravek članka iz prejšnje številke Slamnika / nask)vom: Predstavljani«) svojega pkMBtfJI inštnikh>rja-Karate klub VVankan Ihan. Prišlo je do napake pri pisanju članka, in sicer glede podatka, da je trener oz. inštruktor kluba Boris Grad opravil izpit za črni pas leta 1985. Pravilno je namreč, da je polagal izpite in položil črni pas leta 2(X)I, koje treniral v Karale klubu Atom Domžale. Za napako se iskreno opravičujemo! _nd SMUČARSKI KLUB IHAN VABI OSNOVNOŠOLSKO MLADINO V REDNO VADBO SMUČARSKEGA TEKA. TRENINGI SE BODO POD STROKOVNIM VODSTVOM IZVAJALI NA PODROČJU ŠPORTNEGA PARKA IHAN. UPRAVNI ODBOR SK IHAN DODATNE INFORMACIJE: (041)723-290, g. Janez GREGORIN Še trije, pa bo Peter najboljši Peter Kastelic je četrti najboljši mlajši član v Skiveniji, tako so s točko- vanjem dokičili sbvenski trenerji in trenerke. Čestitke za sicer nehva-ležno mesto in kar pogumno v nasledit jo sezono - velja za vse atlete in atletinje Atletskega kluba VELE Domžale. Za vse, ki bi se nam radi pridružili, pokličite: 031 645 073. Hkrati pa se Suzana Mladenovič še enkrat zahvaljuje vsem, ki soji pomagali, da seje lahko udeležila svetovnega prvenstva na Aljaski, hvala rudi Matjažu Gregoriču za kaseto. Bojana Novice iz Atletskega kluba VELE Domžale Iz Železnikov z zlato medaljo 18. oktobra so v Železnikih na krosu občinskih reprezentanc s svojimi bolj ali manj popolnimi ekipami nastopile občinske ekipe. Med številnimi nastopajočimi in ekipami iz cele Slovenije so se izkazali tudi Domžalski atleti, ki so s »teka čez drn in »trn« prinesli kar nekaj medalj. Domžale se že tradicionalno udeležujejo krosa občinskih reprezentanc, ekipa pa se sestavi po občinskem krosu, kjer se izberejo najborbenejši in najhitrejši fantje in dekleta. Na podlagi letošnjih rezultatov krosa lahko sklepamo, da je bila izbira dobra, saj so tekmovalci in tekmovalke nanizali kar nekaj uspehov... Naj začnemo pri dobitniku najž.lahtnejšc medalje, Petru Kastelieu, ki je 5000-metrsko progo med člani pretekel prvi, in sicer v času 15:06 min, kar je bilo slabih deset sekund pred drugouvrščcnim. Dobro se je odrezala tudi Špela Kržan. ki je bila med članicami na 3000 m bronasta. Da ima domžalski klub zaledje ludi med mladimi, sta dokazali Manea Velkavrh in Suzana Mladenovič, ki sta bili srebrni med starejšimi pionirkami oziroma mlajšimi mladinkami, medaljo pa so po pretečenih 1000 m obesili okoli vratu šc Katja Ilovar, ki je bila tretja med mlajšimi pionirkami. Da bi bil kros zares ocenjen z uspešno, so pomagali še Matija Oblak (9.) in Tomaž. Avbelj (12.), ki sta bila ekipno druga med mlajšimi pionirji ter Urška Testen (7.), ki je bila skupaj s Kaljo Ilovar ekipna zmagovalka med mlajšimi pionirkami. Med najboljšimi desetimi so bili Se: Peter Oblak, Bernard Jarc, Domen Jarc (vsi 5.), Kim Prokič (10.), Domžalska reprezentanca je bila končno uvrščena na šesto mesto. Najuspešnejše tekačice so povedale: Špela Kržan: »S tekom naJOOO m sem zadovoljna, saj sem na kros zaradi številnih težav preko cele sezone šla praktično bte; pričakovanj, ljubit so mi daljši teki, kaj bolj podobnega teku na 21 km, to je polmaratonu, ki se ga bom udeležila v okviru ljubljanskega maratona.« Suzana Mladenovič: »Tako s tekom kot Z rezultatom sem zelo zadovoljna, celo presenečena, saj sem nastopila v teku na 1000 m in na krosu. Niti eno niti drugo namreč ni moja disciplina, saj tečem na daljše proge in tekmujem na stezi oziroma v gorskih tekih.« Manea Velkavrh: »Tako tlotjna proge kol suma trasa slami bili zelo i fei . Zlata medalja mije ušla le: adobridve sekundi, prvouvrščeno sem začela dohitevati okoli 150 m pred ciljem, ko sem začela finiširati. Morda hi se tek razpletel drugače, če bi se zju to odločila prej...« Na fotografiji z leve: trener Stane Zavbi, ml., Domen Grašič in Uroš Markič, spredaj podprvak Aleš Žavbi. Čestitamo! Čestitke! Bojana BŠK Budničar Količevo Mladi balinarji na poti med najboljše v državi Balinarski športni klub Budničar s Količevega se lahko pohvali z. vrsto tekmovalnih in organizacijskih uspehov, ki jih jc na poti k praznovanju 30. letnice - v letu 2004čedalje več. Zlasti so ponosni na svoje mlade balinarje, ki jim namenjajo posebno skrb. Njihov trener je Stane Zavbi ml., ki skupaj s klubom skuša mladim zagotoviti čim boljše pogoje, saj se vsi skupaj zavedajo, da je prihodnost kluba odvisna prav od mladih, ki bodo nekoč nadomestili tudi uspešne člane balinarskega kluba. V letošnji sezoni so se posebej odlikovali mladi balinarji Aleš Zavbi, l toš Markič, Domeni ir.isii* in Žiga Svetlin. Tako sta bila Aleš Zavbi in Žiga Svetlin dniga med dečki v ljubljanski regiji, ob tem pajc Aleš Žavbi postal prvak rricd dečki v ljubljanski regiji in podprvak države na državnem prvenstvu v Rogaški Slatini. Uroš Markič je skupaj z Domnom Grašičem na ljubljanskem območnem prvenstvu zasedel drugo mesto, na državnem prvenstvu pa sta bila Uroš in Domen četrta. Pa to še ni vse, saj je Uroš Markič na prvenstvu ljubljanske regije v hitrostnem zbijanju osvojil bronasto medaljo, na državnem prvenstvu se mu je ta namreč izmuznila za eno samo mesto, v natančnem zbijanju pa je na regijskem prvenstvu jc osvojil drugo mesto, v isti disciplini na državnem prvenstvu v Rogaški Slatini pa jc bil peli. v hitrostnem zbijanju pa četrti. S temi uspehi so mladi balinarji s Količevega dokazali, da prizadeven trening pod vodstvom Oh tej priložnosti se želi BŠK Budničar Količevo iskreno zahvaliti sponzorjem, ki so posebej prispevali k uspešnim nastopom mladih: Gostišče /Jata kaplja Radomlje, Plastenka Radomlje. Gostišče Kovač Količevo. Elcktro instalacije Milan Nkcn;i| Preaerje, Izdelovanje tlakov Burgar Maks, Vir, OostiSčc Srn j Radomlje ter Pizerija Sinlonija Vir. Ženska kegljaška ekipa DVI Domžale s pokalom Tudi ženska ekipa kegljačic iz Društva vojaških invalidov Domžale se je udeležila drugih športno rekreacijskih iger vojnih invalidov Slovenije. Organizator je bilo Športno društvo Invalid I .juhi jana, vseh udeležencev pa 138 iz vse Slovenije. Med udeleženci so tekmovale tudi ekipe DVI Domžale, v kegljanju, balinanju in strelstvu. Za nemoten potek tekmovalcev je it -~ \•*» I! Športnice kegljaške ekipe Društva vojnih invalidov Domžale Joži Klemene, Angelca Vodnik in Angelca Plaznik, ki je osvojila tretje mesto in pokal. dobrega, strokovni) usposobljenega trenerja ter želja po doseganju športnih uspehov, prinašajo medalje Icr mesta v samem vrhu slovenskega mladinskega balinanja. Ob tem pa se fantje uspešno šolajo, saj vedo, da je izobrazba za življenje še kako pomembna. Dobro pa balinajo tudi v 2. državni ligi, „i i so ob koncu tekmovanja dosegli četrto mesto, kar je zelo velik uspeh. Precejšen del sla k uspehu članske ekipe, prispevala prav mladinca Uroš Markič in Domen Grašič ler Branko Magerl. V razgovoru nam je Stane Žavbi st„ predsednik Balinarskega športnega kluba Budničar Količevo. povedal, da so na mlade uspešne balinarje vsi ponosni, da jim za uspehe čestitajo, hkrati pa njim in njihovemu trenerju želijo, da bi bili ludi v prihodnje lako uspešni. Uspešno pa nastopajo tudi člani v parih, saj sla se Branko Magerl in .Stane Zavbi ml., uvrstila v polfinale državnega prvensi va, Ri >hiju Skoku in Cvetu Lanišku žal to ni uspelo, za uvrstitev v omenjeno tekmovanje jima jc zmanjkal en »punl«. skrbel organizacijski odbor v sestavi: Vasja Cimerman, Vladimir Pegan. Franc Kušar in Marko Brežan. Kegljanje, med ženskimi ekipami so se najbolj odrezale tekmovalke ekipe DVI Domžale. Tretje mestojc zasedla • teden v sal 4 Enkrat bo dovolj. jšŠC*s ELANTRA že za 2.695.184 SIT ~---** o JESENSKI POPUSTI ćrOtz. popust 120.000 sit ♦ komplet zimskih pnevmatik /AcmZ- popust 150.000 sit + komplet zimskih pnevmatik ELANTRA popust 210.000 Sit MflT RIX popust 200.000 sit + komplet zimskih pnevmatik TRIUEI popust 200.000 sit + komplet zimskih pnevmatik Terraian popust 400.000 sit Hi-I popust 250.000 sit ~» KREDIT NA POLOŽNICE ••••> BANČNI KREDIT DO 72 MESECEV --''s STARO ZA NOVO www.avtocenter-subelj.si Obrtniška 8, Domžale PRODAJA, tel.: 01 72 16 221 SERVIS: tel.: 01 72 15 666 Joži Kremu' iz. I >VI I )i mižale, ua še .leni mestu, z enakim številom točk, pa je Angelca Plaznik iz DVI Domžale. Uspeh domžalskih članic DVI ni presenečenje, saj ekipa redno trenira enkrat na teden na avtomatskem kegljišču Rcpovž v Domžalah. Zato iskrene česlilke za uspeh naših tekmovalk. Jože Novak Dragomelj 101, Domžale gsm: 041/523-189 Tel: 01/562-66-81 ŠIVANJE PO MERI IN POPRAVILA RAZNOVRSTNIH OBLAČIL IN OSTALIH IZDELKOV IZ BLAGA F tlZEtA J Ljubljanska 104 - telefon 0172415 00 Sezona za dekleta je v polnem teku Do sedaj so s svojim delom tekmovanja zaključile pionirke, deklice rojene 1.89 in mlajše. Rezultati v tej kategoriji so malo slabši, kol smo pričakovali, izgleda da je bil osip mladih še večji kol minula leta. Kljub temu smo s tremi zmagami v drugem delu osvojili možnost uvrstitve od 9.-12. mesta. Katero končno mesto pa bomo dosegli, je odvisno od turnirja. ki ga bo organizirala KZS za uvrstitve od 9.-12.mesta. S tem so deklice generacije 1.98 v bistvu končale tekmovalni del sezone v svoji kategoriji, zato je strokovni svet sklenil, da se vse deklice tega letnika pridružijo kadetinjam, mlajše pa delajo naprej in se pripravljajo na novo sezono, s tem du jim priključimo najmlajše deklice, ki že eno leto vadijo v klubu. Da pa ne bi ostale brez tekem, smo v tekmovanje mlajših deklic, roj. L. 91 in mlajše, prijavili iz.ven konkurence tudi ekipo deklic i/ ostanka pionirske ekipe - letnik 90, da bodo igrale sicer izven uradne konkurence, toda tako bodo dobile vsaj 8 kvalitetnih tekem, ki jih najbolj potrebujejo. Poleg tega pripravljamo in ustanavljamo še eno ekipo mlajše deklice -1.91 in mlajše, ki bo kot druga ekipa Domžal sodelovale v ligi, organizirani na ravni KZS za mlade deklice. Pod vostvom trenerke Elvire tako računamo na novo najmlajšo ekipo, ki si bo že od decembra naprej nabirala tudi tekmovalne i/kušnje. S to ekipo nimamo tekmovalnih ambicij, cilj je tekme čim bolje odigrati in se navaditi na ritem tekmovanja in na način vadbe, kajti vsa dekleta so novinke in od njih ne moremo pričakovati, da se po nekaj treningih kosajo z ekipami, ki delajo skupaj že leto ali dve. Začelo se bo tudi šolsko prvenstvo za deklice rojene 1.89 in mlajše, kjer smo bili od Zavoda za šport izbranj kot izvajalci programa. V ta namen smo že organizirali ekipo pomožnih sodnikov in vodjo tekmovanja, ki bo delala izključno za tekme šolske lige. Domžale ; nedelja, 23.11.03, ob 14.00 domžalski stadion www.nogom4tntklub-domzalo.ti goool PAJT INDIVIDUALNE INSTRUKCIJE: • Angleški jezik ■ Nemški jezik POUČEVANJE INŠTRUMENTOV: ■ Kljunasta (blok) flavta • oboa • teorije glasbe Večletne izkušnje in strokovnost zagotovljena DOMŽALE, CSM: 031/415-562 TRGOVINA z AVTODELI - potrošni material - zavore - sklopke - filtri - amortizerji - metlice, brisalci RADOMLJE trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94 •L°e0*V STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9.-12. ure Letos bodo vke tekme v dvorani OŠ V. Perka, kajti samo ta je opremljena s potrebno infrastrukturo - semafor. Tako računamo na podporo mentorjev po osnovnih šolah. Poskušali jim bomo pomagati po strokovni plati, saj je naša trenerka Katja ob pomoči sodelavcev izdelala brošuro, s katero želimo opozoriti na osnovne značilnosti pri košarkarskem treniranju in tako poenotiti delo z mladimi deklicami v vseh sredinah in pomagati tistim, ki si takšno pomoč želijo. Kadet i nje so s se/t no začele malo pozno, saj je bila prva tekma šele 11 oktobra. Letos smo se soočili tudi z dejstvom, da se naša trenerka Katja še dodatno izobražuje in nadgrajuje svojo visoko izobrazbo. Zaradi tega smo bili primorani v nekatere rošade in zasilne rešitve, ki pa se, upajmo. ne bodo preveč poznale na rezultatih. Katji pa želimo, da si čimprej pridobi želeno izobrazbo inji izrekamo pri/nanje /,a pogum, da se jc odločila za magisterij. Vsi v klubu se bomo potrudili, da ji po svojih močeh pomagamo in tako prispevamo vsaj delček dobre volje in pozitivne energije, ki je v vsakodnevnem stresnem življenju še kako potrebna. Mladinsko-članska ekipa pa tekmuje v prvem delu v mladinski ligi, ker je v drugo ligo prijavljenih samo 5 ekip. Z dosedanjimi rezultati smo zadovoljni, saj smo prvi cilj -uvrstitev v II. krog-že dosegli. Ekipo sestavlja glavnina mladih deklet, roj. 1.84 in 85, saj le tako lahko zagotavljamo kontinuiteto dela in rezultatov. Upamo, da je konce osipa in tla bomo /.družili moči v drugem delu sezone, ko nas čaka bitka z močnejšimi -prvoligaškimi ekipami v play offu. Šola košarke za mlajše deklice je še vedno odprta za vse deklice, ki jih veseli igra z žogo in druženje z vrstnicami iz celotne regije, ki jo je pokrivala bivša Občina Domžale. Prijavite se lahko neposredno pri trenerki Elviri- ponedeljek na OŠ Domžale od 18.00-19.00 in četrtek od 17.30 do 19.00. Tel. 040 649 318 ali pa po elektr.pošti: inlotoz.kklub-dom/alc.st Za ZKK Domžale: Karlo Šoper Košarka Lestvice in rezultati Lestvice in rezultati Člani KK Helios Domžale: 3. Kroj; pokala Spar: 1. Tekma - Helios Domžale: Šenčur 101:72 Prva A. Košarkarska liga: Koper: Helios 68:67 Helios: Postojna91:68 Hops: Helios 73:78 Helios: Kraški zidar 93:78 Elektra: Helios 61:64 Helios: Zagorje 99:88 Alpos Kcmoplasl: Helios 92:87 3. Mesto 5 zmag. 2 poraza koš razlika 579:528 12 točk Mladinci l.SKL Zahod KK Domžale 2. Mesto 4 zmage, I poraz koš razlika 443:360 9 točk Kadeti l.SKL Vzhod 2 KK Domžale 6. Mesto 0 zmag. 5 porazov koš razlika 350:44t. 5 točk Pionirji l.SKL-A2Center KK I >(mižali- A 8 /ji iau. 8 porazov koš razlika 1079:1131 24 točk Pionirji 2. SKL - C Zahod 1 KK Domžale B 2 zmage. 7 porazov koš razlika 375:540 II točk Člani KK Lastovka - Smlednik: 2. SKL - Vzhod 6. Mesto 2 zmagi. I poraz koš razlika 230:226 5 točk Mladinci l.SKL-Vzhod KK lastovka Domžale 5. Meslo2 zmagi. 3 porazi koš razlika 360:4107 točk Kadeti l.SKL-Vzhod 2 KK Lastovka Domžale 5. Mesto I zmaga. 3 porazi koš razlika 277:4105 točk Pionirji l.SKL-A2( enter KK Lastovka Domžale 1. Mesto 9 zmag. 7 porazov koš razlika 1264:1126 25 točk Pionirji 2. SKL-C Vzhod 2 KK Lastovka Domžale B 3. Mesto 1 zmaga. 8 porazov koš razlika 308:555 10 točk Urban Znidarsic Nov dom in novi uspehi Cvetka Stirn spet državna prvakinja Cvetka Štirn keglja in je letos v okviru Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine, čigar predsednik je I )ane Kastelic. postala tudi vodja moške in ženske kegljaške ekipe, pred kratkim pa tudi državna prvakinja med kegljavkami. To ni njen prvi tovrstni naslov najboljše. Številne medalje, priznanja in pokali, ki so našli mesto tudi na njenem novem domu v Brezjah, pričajo o uspešni športnici, ki pa niuspešna samo na športnem področju. Kljub težki nesreči v mladosti jih polna tudi njena siceršnja življenjska pot, na kateri srečne in včasih tudi manj srečne dni. kje jih pa ni, skupaj z njo preživljajo mož Janez, sin Andrej in hčerka Karmen z možem Petnim, po novem letu pa se jim bo pridružila tudi vnukinja, ki se je vsi zelo veselijo. Gospa Cvetka je doma iz Brezja pri Ločah v bližini Poljčan. kjer je preživela otroštvo in svoje rojstne vasi ter hiše ni nikoli pozabila. Ko nesreča še ni spremenila njenega življenja, seje večkrat peljala po magistralni cesti med Celjem in Ljubljano in ob pogledu na Domžale sama sebi rekla, da bi tu rada našla svoj dom. Njena tiha želja seje po težki življenjski preizkušnji ter srečanju z. možem Janezom uresničila in tako je kar precejšen del svojega življenja preživela v našem mestu. V bloku na Ljubljanski cesti, kjer sojo vsi poznali - pa ne le zaradi stalne aktivnosti in invalidskega vozička, temveč zaradi njenih čudovitih rož in dobre volje ter tekmovalne zagrizenosti. Vključila seje namreč v Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine, postala uspešna kegljavka in prav njena zasluga je, da že vrsto let ob občinskem prazniku slovenski paraplcgiki v Domžalah igrajo za pokal naše občine, lani pa je uspešna športnica prejela tudi nagrado naše občine. Letošnje leto bo njej in vsem domačim ostalo v zelo lepem spominu. Športnim uspehom, med katerimi je prav najpomembnejši osvojitev naslova državne prvakinje, se je pridružil tudi življenjski - v Brezjah so kupili hišo in si ustvarili nov dom. In ker zlasti Cvetka in mož Janez pogosto obiščeta tudi njeno rojstvo hišo. ki stajo lepo obnovila, mora Cvetka po novem vsem, ki jo kličejo, povedati, v katerih Brezjah je. Novi dom. kjer so že marsikaj postorili, imajo radi in pred njimi je še vrsta načrtov, kako ga bodo obnovili, vanj vgradili dvigalo, ki ga AVTOKLEPARSTVO izabret Vam nudi popravila vseh vrst osebnih vozil Partizansku 10/a. 1230 Domžale Telefon-. 01 721 41 22 je Cvetki podarilo društvo, predvsem pa, kako bodo spomladi zacvetele vrtnice, ki so Cvetkina skrb, medtem ko mož Janez poskrbi za vrt. »Če družina skupaj drži, se veliko ustvari.« pravi Cvetka, ki hkrati poudari, da se mora človek v življenju, ki te iz dneva v dan nauči kaj novega, prilagajati, ga poskušati tudi spreminjati, kolikor se da. veselijo pa jo tudi dobri odnosi s sosedi. Rada je v veliki dnevni sobi, kjer brez nje ne more ljubka psička Lenka. V njej je velika kmečka peč, ampak ne le za toploto. V njej Cvetka peče najboljši domači kruh in tudi sama lahko rečem, daje res dober. Na športnem področju gre letos njej in društveni kegljaški ekipi zelo dobro. Najbrž k temu prispeva večja sproščenost, ki jo je več, odkar sem v novem domu. se smeji Cvetka in pove, da kar zmagujejo. Njena največja nasprotnica, ki pa je hkrati tudi moja prijateljica, je Senka Ivaniševič, pove in se spominja, kako malo ji je zmanjkalo, da bi podrla državni rekord, pa tudi o tem. kako so prav prejšnji dan v Radencih osvojili prvo mesto. Sama ni kegljala, kot vodja moraš dati tudi prednost drugim, pravi in me spomni, da sta iz naše občine v društvo vključena še dva dobra kegljača. Nada in Hasan Čauševič. ter da so letos vsi kar malce presenečeni nad uspehi ekipe, ki je v lanskem letu izgubila najboljšega kegljača. na katerega se radi spomnijo. Govoriva o treningu v Ljubljani, kamor ima zaradi uvoza na avtocesto v Krtini pravzaprav bližje, o uspešnih nastopih v mestni kegljaški ligi, v kateri igrajo skupaj z vsemi invalidi paraplegiki in mi pripoveduje, kako bo spomladi okolica njihove domačije prijetnejša - tudi zaradi vrtnic, ki jih je že veliko okoli hiše v Brezjah pri Ločah in tudi v Brezjah pri Krtini ne bodo manjkale. Iskrene čestitke, draga Cvetka, in veliko uspeha tebi in tvojim tudi v prihodnje - na vseh področjih. Vera NOVO V TRZINU AKCIJE I CITROEN., CITROEN PRODAJA NOVIH VOZIL SERVIS STARO ZA NOVO VABLJENI ! :T VTOMARKE PRODAJNO SERVISNI CENTER BLATNICA 5, 1236 TRZIN Tel. 01 562-33-00 • Fax 01 562-21-63 SLAMNIK - novtfflbsr *003 PEDIKURA PANČUR (^01/72<^ Vlasta PANČUR (v kleti zdravstvenega doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek 0 Sankukai karate klub Domžale V borbi mora borec priti v stanje zanšina 5. sankukai pokalna tekma za mlatUiKe/keinčlane/kese je odvijala 12.10.2003 v telovadnici OS Venclja Perka v Domžalah. Po poletnem predahu so pred nami številna tekmovanja, ki od vsakega posameznika zahtevajo obilo treninga in odpovedovanja. Na pokalni tekmi se je zbralo 93 tekmovalcev in tekmovalk, ki so želeli preizkusiti svoje znanje v športnih borbah. Pred samim začetkom pa je nekaj uvodnih besed spregovoril tudi predsednik zveze, g. Vlado Pradižnik: V borbi mora borec priti v stanje zanšina. To je stanje, kjerni več zmage in poraza, koje oboje le košček mozaika - koje dovolj obeh. dobi mozaik svojo podobo. Zmaga ali poraz, ne pomenita veselja ali žalosti. Če se odreče vsemu, lahko v vsem uživa. Nasprotnika sprejme kot prijatelja. Z njim komunicira, kot da govori s prijateljem, saj je tako lahko iskren in brez zavor, on pa mu pokaže, kje še dela napake in mu s tem daje možnost, da jih premaguje. Tako napreduje, zato ga ne sovraži, se ga ne boji. Skozi tako borbo čisti um. srce in se bori s samim sabo. Tekmovanje seje lahko začelo in bili smo priča zanimivim in atraktivnim borbam, ki so bile zelo izenačene, vendar na koncu vedno zmaga eden. To pa je uspelo tudi našim karateistom iz Domžal. M.K. Rezultati: Člani nad 80 kg................... 1. mesto Boris Jerkič Člani 70-75 kg......................2. mesto Gregor Gradišar. 3.4. mesto Rok Kosec Člani 60-65 kg....................2. mesto Damijan Zore Člani (5-4 kyu) do 70 kg......3. mesto DamirZirdum Članice nad 60 kg................2. mesto Betka Gregorin Mladinke do 53 kg..............2. mesto Saša Setnikar Na črnobelih poljih Svetovno mladinsko prvenstvo v Grčiji Leniču še tretji bal za mednarodnega mojstra Mladi slovenski šahisti letos na svetovnem prvenstvu v grškem mestu Halkidiki niso osvojili nobene kolajne. Vseeno pa lanskoletni svetovni prvak do 14 let, Luka Lenič, kije letos nastopil v kategoriji do 16 let, ni razočaral. Na prvenstvu je v izjemno močni konkurenci s sedmimi točkami zasedel 13. mesto in osvojil tretji bal za mednarodnega mojstra. Za dokončno osvojitev tega naslova pa mora v rejtinškem seštevku doseči najmanj 2400 točk. Po prvi polovici prveastva mu je kazalo še veliko bolje, a je med prvenstvom zbolel za virozo, ki mu je odvzela veliko moči. Že dejstvo, da je kljub bolezenskim težavam osvojil bal za mednarodnega mojstra, priča o tem, da se resnično razvjja v vrhunskega igralca. Do bala za mednarodnega mojstra je v kategoriji do 18 let prišel tudi Tadej Sakclšck. ki je imel dve koli pred koncem lepe možnosti za kolajno, a žal ni imel sreče. Zadnji partiji je namreč izgubil in s šest in pol točke osvojil 23. mesto. Fide mojster Luka Lenič s trenutnim rejtingom 2352, je začel turnir silovito. Po štirih kolih je imel v žepu štiri zmage. V tretjem kolu je premagal Rusa Igorja Lysuyja, z rejtingom 2470, kar je blizu velemojstrskemu naslovu. V petem kolu je remiziral z mednam-dnim mojstrom, Rusom Evgenycm Tomashevskym (rejitng 2444), ko so se pri Luku še močno kazali znaki bolezni. Tomashevski je na koncu osvojil bronasto kolajno. V šeslem kolu je Lenič igral z indijsko velemojstrico Humpy Koneru, z rejtingom kar 2485, ki ji je v boljšem položaju zaradi slabega počutja ponudil remi. V sedmem kolu je Luka bolan klonil proti fide mojstru Borkiju Predojeviču iz. Bosne in Hercegovine (rejting 2462), končnim zmagovalcem v kategoriji dečki do 16 let. Zatem je dve partiji remiziral, med drugim z nemškim mednarodnim mojstrom Davidom Baramidzejcm (rejting 2463). v desetem kolu je še drugič izgubil, tokrat z Indijcem Chakkravardthyem Deepanuom (rejting 2371), v zadnjem kolu pa je vendarle ugnal ekvadorskega fide mojstra Albeerta Santosa. Sli ivenski i zasti ipst vo je na svetovnem mladinskem prvenstvu v Kalkidiki štelo kar dvanajst šahistk in šahistov, vendar se med temi, z, izjemo Leniča in Sakclška, nihče ni uvrstil pretirano visoko. Še najboljša je bila Vesna Rožič, ki seje s petimi točkami in pol v kategorijo deklic do 16 let uvrstila na 31. mesto. Na tekmovanju v kategoriji deklic do 12 let je si ničli rvala tudi članica Vele Domžale ŠpelaOrehck in spi ilovico možnih točk (5.5) pristala na 43.mestu. Seveda dejstvo, da si v svoji kategoriji 43. na svetu, tudi ni kar tako. Največ kolajn na prvenstvu, dve zlati in srebrni ter pet bmnastih, je osvojila Rusija, največ novih svetovnih mladinskih prvakov, kar tri, ima Kitajska Naslove prvakov so osvojili: Azerbejdžancc Šahirija/. Mamcdjarov I I Otočić) in Gruzijka Nana Džagnidzc (9) v kategoriji do 18 let. Borki Prcdojcvič iz Bosne in Herccgovine(9) in RusinjaPolina Mali.šcva(8,5)do 16 let. BclorusScrgejŽigalko(9)in Rusinja Valentina Gunina (9) do 14 let, Kitajca Čcnpeng Vci (10) in Ding Ksiksin (10) do 12 let ter Rus Šanan Sjugirov (9,5) in Kitajka Hou Jifan (9,5) do 10 let. V času svetovnega mladinskega prvenstva v Grčiji je potekala 74. generalna skupščina svetovne šahovske federacije FIDE. Na skupščini so potrdili naslov mednarodnega mojstra Mateju Šcbeniku iz Vrhnike, Dušanu Rusjanu iz. Nove Gorice pa naslov mcdnanxlnega sodnika. Novo mesto gostilo mladinsko ligo V dolenjski metropli Novo mesto je potekala prva mladinska liga za leto 2003. Na tekmovanju je sodelovalo petnajst moštev, zmagali > je Velenje pred ALT Tolminom in Šentjurjem. Vele PNEUMATIC CENTER v>XH7JVXOJR www.i!tar-pntu matic VOZNIKI VEDO. ZIMSKE pnevmatike DUNLOP - AKCIJSKA PRODAJA od 17.11.2003 do 22.11.2003 ali DO PRODAJE ZALOG Dimenzija LI/SI Tip CENA SIT PO CENIKU ZDDV ZNIŽANA NETO' CENA SIT Z DDV PRESEK «0 13" 136 / 80R 13 70 0 SP VVinter Sport M2 9.990 6.993 JA 146 / 80 R 13 75 Q SP Win«er Sport M2 10 990 7.693 155/ 80 R 13 79 O/T SP Win«er Sport M2 12 990 9.093 14" 145 / 80 R 14 76 T SP VVinter Sport M3 19 990 11.893 176 / 80 R 14 88T SP VVinter Sport M2 17.990 12.593 o PRESEK 70 O 13" 136 / 70 R 13 69 0 SP VVinter 9 990 6.993 146 / 70 R 13 71 Q SP VVinter Sport M2 11 990 8.393 cc 156/ 70 R 13 75 T SP VVinter Sport M2 13 990 9.793 CL 165/ 70 R 13 79 Q SP VVinter Sport M2 14 990 10.493 176 / 70 R 13 82 T SP VVinlar Sport M2 19.990 11.893 14" 175 / 70 R 14 86T SP VVinter Sport M2 18990 13.293 186 / 70 R 14 88T SP VVinler Sport M2 20 990 14.693 X PRESEK 65 (J) 13" 168/96 R 13 77 0 SP VVinler Sport M2 14 990 10.493 -i 175 / 66 R 13 80T SP VVinter Šport M2 15 990 11.193 14" 155/95 R 14 75 T SP VVinter Sport M2 16.990 11.893 o 185 / 95 R 14 88 T SP VVinter Sport M2 20990 14.693 PRESEK 60 14" 186 / 90 R 14 82 T SP VVmter Sport M2 19 990 13.993 < 196 / 90 R 14 86 T SP VVinter Sport M2 23.490 16.443 1 PRESEK 55 14" 185 / 56 R 14 80T SP VVinter Sport M2 18.990 13.293 CL 390 230 / 55 R 390 102 H SP VVinter sport TD RF 49.990 34.993 ILO PRESEK 50 16" 205 / 50 R 16 87 H SP VVinter Sport M2 MFS 40 990 28 693 216/50 R 16 90 H SP VVinter Sport M2 MFS 42 990 30.093 z 18" 236 / 60 R 18 98 H SP VVinler Sport M2 MFS XL 69 990 48.993 D PRESEK 40 16" 215 / 40 R 16 86 H SP VVinter Sport M2 MFS RF 38990 27293 O Domžale ni igral v polni zasedbi, saj je manjkal Luka Lenič, kljub temu seje zasedba uvrstila na solidno šesto mesto. Za Domžalčane je na prvi deski igral Matej Filip in v osmih kolih zbral štiri in pol lučke. V zasedbi najboljših na prvi deski je zasedel peto meslu. Na tretji desk i je Bor I .iicijnn Turek i/, i ismih partij iztržil |x:l točk in na tej deski osvojil peto maski. Na drugi deski njegovemu bratu Lanu Timoteju nikakor ni šlo od rok, saj je iz osmih partij iztržil le dve točki. I )i imžalčani so bili cm i ki >li > prosti in v tem prejeli dve točki. Končni vrsti red: Velenje 24, AET Tolmin, Šentjur 19, Novo mestb 2 16, Komenda 14, Vele Domžale, Milan Majcen Sevnica 13.5, I jiiolin leasingSI.G. 13itd. Prvi turnir mladih Mateju Filipu Šahovski klub Komenda jc pripravil ('iklus š;ihi ivskih turnirjev mladih 2003-2004. Turnirji, predvidenih jc pet, so namenjeni šahistkam in šahistom osnovnih šol Ljubljanske regije in okolice. Tekmovalci imajo na voljo |x:lnaisliiiiinilzar.i/.iiiišljanje,naliimirjih je odigranih sedem kol, na prvem turnirju je zmagal član Vele Domžale, prvokategornik Matej Filip. V sedmih dvobojih je osvojil šest in pol točke in oddal remi le tretje uvrščenemu Luki Snoju. Na peto mesto se je uvrstil tudi Vclovcc. drugo-kategomik Lan Timotej Turek, zbral jc pet in pol točke, deveto mesto pa jc dosegla Velovka Katja Jus, zbrala jc pet točk. Tekmovanja se jc udeležilo kar 84 nadobudnih mladih prijateljev šahovske igre. Vrstni red: Filip (iS, Jan Žnpec 6, Snoj, Maja Nadvešnik, Turek, Kos 5.5, Župec, Matej Nadvešnik, .lus. Zaje 5 itd. Na ciklusu 111 rn i r jev m ladih vodijo tudi uvrstitve po osnovnih šolah in šahovskih društvih. Med šolami vodi OŠ Ig 79, pred OŠ Domžale 61, OŠ Stranic 45. sledijo OŠ Maksa Pečarja 41. OS Venclja Perka Domčalc 37, OŠ Prcscrjc pri Radi >ml jah 36 itd. Med klubi pa jc v vodstvu Komenda 108, pral Vele Domžale 104, Trdnjavo 18% I jubljana 70, Tomom Zupanom Kranj 61 itd. l\irnirji v pospešenem šahu Šahisti Vclcja se udeležujejo vrste turnirjev v aktivnem šahu po vsej Sloveniji. Tako so bili na4. memonahi Jovana Nikoliča v Porotnržu, na katerem je zmagal Mazi pred Pavasovičem in Roguljem. McdrVt.udcIcžcnci jc.lanjič »petimi točkami osvojil 24,mesto, (lokan s šari in pol (očke 31 .mesto, Bizjak pa s tremi točkami 39. mesto. Na oktobrskem turnirju v Velenju jc zi nagal i k m ižalski mojster Ivačič pred Penkom in presenetljivo tretjim Janezom (ličarjem iz. Zagorja. Dobro so sc i drezali tudi Vdovci, Janjič s štirimi in pol točke na sedmem mestu, Košir s tri in pol točke na enajstem in Čokan /, enakim številom točk na dvanajstem mestu, Tekmovanja seje udeležilo 24 šahistov. Tudi gostišče Stari Mayr v Kranju jc gostilo 26 šahistov. Zmagal je Korac pred Drinovcem in Kovačičcm. Dobri so bili tudi Domžalčani. Jcrnn jc bil spetimi točkami šesti, Filip s štirimi osmi, Janjič jc s tremi točkami pristal na 1 b.mcstu, Bizjak pa na 18.mestu. Jože Skok Šolsko tekmovanje šahistov Srednje šole Domžale V okviru šahovskega krožka Srednje šole Domžale je bilo 8. 10. 2003 izvedeno šolsko tekmovali jc posameznikov z namenom izbora najboljših šahistov za regijsko in državno tekmovanje v sodelovanju s ŠK Vele Domžale (g. Vid Vavpotič in Peter Zupančič) po švicarskem sistemu.I Jdeležiloscga je ISigralccv, med njimi sta bila dva gimnazijca, ostali pa s poklicne in s( rokov ne šole. Zmagal jc Sašo Rihtar s 6,5 točkami, drugi je bil Zcmir Tiganj 5.5 točk in tretji Martin Ravnikar 5,0 točk. Priznanja so dobili igralci do 10 mesta in so si sledili takole: Boštjan košir. Andraž Jurkovič, Rok Banko, Blaž .Icmec, Stivcn Vrtarič, Denis Kegcl in < koce Najdcnov. Nastopili so šc Boris Trupina, Sanel Šakotič, Toma/ Ccrar, Igor Josipovič, Klemen Hren. Rok Stefe, BlažSobnčan in Mitja Ccrar. Najboljši so so se uvrstili na regijsko in na državno prvenstvo. Šahovski krožek se izvaja v torkih ob 13.30 v knjižnici. Vodja šahovskega krožka: Viktor Jemec PNEUMATIC CENTER www.sitar-pneumatic.si 9 01 83 08 350 . dunlopiBraitar-pneumatic si Ne pustite se presenetiti. Verige vas lahko rešijo iz skoraj nemogoče situacije. Široka izbira in ugodne cene že od dalje. ' Cena velja na takojšnje gotovinsko plačilo aH plačilno kartico BA ugodna ponudba zimskih pnevmatik in obnovljenih GAMIX,... jeklena platišča, snežne verige mM stran SPOROČILA Nogometni klub Domžale nagrajuje v nagradni igri Nogometnega kluba l tomžale so dobitniki nagimi: Sezonska vstopniea za tekme NK Domžale Franci Rak, Robi (Innek Letna vstopniea za baze: Klemen Kadivce. Jure Anžin Večerja z nogometašem NK Domžale: Dragica Corič, Maja Ovničck Vstopniea za tekmo z NK Maribor: Dušan Radič, Janez Kunstclj. Anica Oražem, Brane Beno, Primož Šinkovec, Karmen Rcbcrnak. Staša Gorenc, Pani Hribar, Roman Vilčnik, Klemen Svetlin Vstopnica za tekmo z NK Olimpija: (ircgoi /abrcl. AleŠZore, Andrej Resnik. Branka Sitar, Envcr Vclič. Matej Bcmot, Magda Pongrac. Sandi Orilj, Aleš Kcder, Irena Lcskovar Majice s podpisi igralcev/Antonija Slana, Jože Mandekič, Miroslav Polja nšek, Franc R(Kle, Aleš Sazoiu »v, Majda Učaknr, Irena (»solin. David Rus. Kristina Vuk Čestitamo. Vse nagrajence obveščamo, da bodo nagrade dobili po pošti. TOP DOM postal veliki sponzor Šport povezuje ljudi Sredi oktobra je bil v Novem mestu svečan podpis pogodbe o sponzorstvu med novomeškim Košarkarskim klubom Krka in ljubljanskim podjetjem Topdom cl.d., katerega |x »meni lx'n del je tudi SAM, trgovina z gradbenim materialom iz Domžal. S podpisom te pogodbe je Topdom postal veliki sponzor naših državnih prvakov. Podjetje Topdom s trgovino na debelo in drobno dosega prva mesta pri vseh večjih slovenskih proizvajalcih in dobavitelji gradbenega materiala. Na prodajnih mestih lahkokupci izbirajo med široko ponudbo barv, lakov in premazov, ponujajo pestro izbiro /ele/iiine. tehničnega blaga 111 m i nl|,i. znani so po prodaji kurjave, lesa in VAŠE RABLJENO VOZILO JE VREDNO VEČ, ČE KUPITE XSARA DO 400.000,00 SIT PICASSO DO 500.000,00 SIT BERLINGO DO 200.000,00 SIT CITROEN Alti ijrf vHjii (lo H). 11. 200.1 ali Ho tai\m*U\c »log. Vredno* Mbljeru-Kd mMIi h ob«&iww po MNl Eurolafc Avtomerkur d.d. BTC,Šmartinska152 1000 Ljubljana tel.: (01) 541 2000 pPOPUSTI PRI C5 500.000,00 SIT PODJETJA! POVPRAŠAJTE PO UGODNOSTIH! e-mail: salon.citroen@avtomerkur.si Samova 14 1000 Ljubljana tel.: (01) 4347 660 stavbnega ipohištva. Poleg tega v salonih keramike ponujajo keramične ploščice, sanitarno keramiko, sanitarne armature in kopalniško pohištvo priznanih domačih in tujih proizvajalcev (iospod Anton Scdeljšak. direktor podjetja, je ob tej priložnosti za Slamnik povedal: "Šport povezuje ljudi in njegova popularnost sc pri nas in povsod po svetu iz leta v leto povečuje. V podjetju Topdom d.d. smo z Vlaganjem v šport začeli v letošnjem letu. Zavedamo se, da je /a uspeh kluba poleg dobrega igralskega in trenerskega kadra pomembna tudi finančna podpora sponzorjev, S podpisom pogodbe lo sponzorstvu želimo pomagati košarkarjem Krke. kolikor je v naši moči. Hkrati pa smo prepričani, da bomo z njihovo pomočjo približali našo trgovsko znamko Topdom vsem Slovencem in se predstavili tudi kupcem v tujini." LIPOVSEK § PODIRANJE VISOKIH DREVES V KULTIVIRANEM OKOLJU. fiVBELJ izdelava pohištva po meri Stegne 1,1251 Moravče tel.: 7231 476, gsm 041 641 446 Računovodski servis cosmos Podjetje za storitve in trgovino d.o.o. Savska c. 1 1230 Domžale 01/721 30 18 DMUITVO IZOMANCtV »LOVI NtJf 1941 \flS/j?>7 Društvo izgnancev Slovenije Krajevna organizacija Domžale Vabilo Še dober mesec in zaprli bomo vrata /,a letom 2003, v katerem smo bili velikokrat skupaj. Srečevali smo se ob petkih, drug drugega bodrili pri čakanju na uresničevanje pravic iz že sprejetih zakonov ter nestrpno čakali tudi materialno poplačilo trpljenja in škode iz Avstrije in Nemčije. Skupaj smo obiskali Velenje. Topolšico in Bde Vode ter se sprehodili po Slovenskih goricah ter se udeležili številnih spominskih slovesnosti, med njimi tudi osrednje ob dnevu slovenskih izgnancev ter ob 60. letnici osvoboditve taborišča na otoku Rabu. Bilo je prijetno leto, ki bi ga radi zaključili skupaj ter polni upanja stopili v leto 2004, zato vas vabimo na tradicionalno novoletno srečanje izgnancev in drugih žrtev vojne, ki bo v četrtek, 18. decembra 2003, oh 13. uri v Domu krajanov v Že j; il t. V prvem delu srečanja bomo opravili redni lemi občni zbor ter se dogovorili o delu v letu 2(X)4, v drugem pa smo pripravili kulturni program, v katerem ixxk> nastupili pevka in kitaristka Silva Kosce tet plesna skupina Štupi iz Tunjic, ter družabni del. kjer ne bo manjkalo pesmi in plesa. Prosimo, da svojo udeležbo potrdite po običajnih telefonih, hkrati pa sporočite, če morda potrebujete prevoz, saj vam bomo skušali pomagati. Uro pred pričetkom prireditve bo mogoče vplačati članarino ter naročnino za VESTNIK 2004. Želimo, da pridete vsi. Društvo izgnancev Domžale Hladni dnevif vroče ponudbe. Jesen je tu, a naše ponudbe še vedno ostajajo vroče. Obiščite svojega Daevvoojevega trgovca in pustite, da vam Kalos ogreje srce že za 1.591.900 SIT. Oiiata \ OM« Avtohiša Moste Kajuhova ulica 32a, 1000 Ljubljana T: 01 5200 223, 01 5200 224, www.ah-moste.si DAEVVOO CUfl f1ru/iii'- < »M PARNAD i«QlREZERVNI DELI, GHfliE Prodaja aparatov, sklepanje in podaljševanje naročniških razmerij. ^TEHNIKE Od 1. decembra dalje Društvo gojiteljev pa-semskih malih živali Kamnik - Domžale -Mengeš ob 40. obletnici vabi na Veliko meddruštveno razstavo malih živali, ki bo v šotoru v Športnem parku Domžale od 21. do 23. novembra 2003. Oglejte si več kot 1000 razstavnih primerkov kuncev, golobov, kokoši, okrasne in v(xine perutnine, uberite svojo najljubšo malo žival ter poizkusite srečo na srečelovu, kjer ima vsaka srečka dobitek. .i»kLi;tetT:i:L t plačila na obrok« Dobeno 75,1234 Mengel Telefon: 01 / 723 09 00 www.hp-commerce.si AL WAGI ZASTOPNIK ZA PLINSKE GRELNIKE ^Šarana Pot za Bistrico 67.1230 Domžale Tel. 01/722 56 30 F3X 01/721 61 88 Servis: ELEKTRO JERETINA, Jarčeva 3, Domžale GSM 031/652 733 SLAMNIK - nevMitor Z003 SPOROČILA stran Zdravstveni dom ls»m/;tlt Mutni i m :. 1: Mi Domini? IH-ŠI.: 101.72 45 215 Obvestilo Ptizer II.C.P. Corporation Podružnica Ljubljana. bo v četrtek. 27. novembra 2!■ uHaji -Boga. Pa smo pri posmrtnem življenju. Nezaslišano'.' Sploh nc. Vera v Boga ali v posmrtno življenje ni odvisna "samo" od inteligence in kulture posameznikov, kajti vera je prisotna na vseh stopnjah intelekta in kulture. Albert Einstein, genij vseh časov, veruje v osebnega Boga, medtem ko lahko človek na nekoliko nižji inte-lektualni stopnji ne veruje. Dan mrtvih ali vsi sveti naj nam torej nc pomeni le sprehod v preteklost, med njene podobe, pač pa naj nam bo ob pozornosti in hvaležnosti do naših umrlih izziv za prihodnost, ko naj bi zavest našega lastnega jaza preživela telesno, fizično smrt. In ves november, nc samo prvi. naj bo za nas izziv, naj prinašamo svojim dragim duhovno in siceršnje cvetje že sedaj in nc šele na pokopališču, tam cveti prepozno, a kljub temu jc po trebno in tudi molitve, vseh vrst. V teološkem jeziku bi sc reklo, da jc Bog v Jezusu Kristusu združil zemljo z nebesi in Boga ljubimo samo, če ljubimo ljudi, tudi tiste, ki niso z našega brega, tudi to ali predvsem tojc imperativ no-vembra. vsega novembra kot podaljška dneva mrtvih oziroma vseh svetih. Nekako tako in nc dlje, sicer pa gredo nekateri celo tako daleč, da se opredeljujejo s pisanjem besede bog nezakonito z malo začetnico, očitno drugače ne znajo, Bog jim pomagaj. Ivan Kepic Med dvema smrtima Človek se smrti dotakne vselej dvakrat. Vsakdo pozna fizično, materialno uz. biološko smrt (Ij. smrt v realnem, a poznamo tudi ohecstvtiHi oz. socialno smrt (tj. simbolno smrt). Da bi zadevo lažje razumeli, vzemimo klasičen primer Hamleta. Hamletov oče je bil zločinsko in zahrbtno ubit. torej jc bil fizično mrtev (tj. mrtev v realnem rev i stru), vendar njegova občestvena funkcija živi naprej kot prikazen ali duh, ki zahteva poravnavo dolga skupnosti (t.j. poplačati je treba zločin, ki je simbolni dolg.) Ko Hamlet dolg odplača, oče sme dokončno tudi umreti! ŽIVLJENJE nas lahko preganja tudi po smrti! Luka Hrovat Razmišljanje ob 1. novembru Vera nam pravi, da v smrti Bog življenje v celoti dopolni. V smrti lio", napravi čudež, milosti: razkrije svojo navzočnost. Zalo je zame I. november nc samo praznik Vseh svetih, vseh tistih dragih rajnih, ki že gledajo v večnosti Bi >ga, in praznik veselja, pač pa je zame tudi praznik velikonočnega upanja. Kako modra se mi zdi beseda: Nc živimo.da hi umi h, pa,' pa nun jeiTJO, da in živvh Smrt ni konec, temveč takrat nastopi tisto notranje novo. v svobodni Božji luči življenja in to življenje je Bog sam. I .november, praznik Vseh svetih, jc zame tudi spodbuda, da živim zemeljsko življenje čim bolj polno, daje potem večje življenje neskončno pozabljanje v brezmejno polnoal veličastva živega Boga. s. Helena Furar V SPOMIN Triindvajsetega novembra mineva četrto leto, odkar nas je nepričakovano zapustila nasadi aga žena mami, stan mama, sestra in teta ŠTEFKA SMOLNIKAR roj.Vrcnjak z Vira pri Domžalah Iskrena hvala vsem. ki seje spomnite, postojite ob njenem preranem grobu ter ji prižigate svečko. _Vsi njeni._ Pesem se včasih horu a, preden sc jc ni tja. brez zemlje in brez. neba, kol m. o učilo orela. (K.Kovič) V SPOMIN 11.12.2003 mineva deset žalostnih let, odkar rtasje za vedno zapustil naš ljubljeni MARKO CERAR Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi stran SPOROČILA Bolezen in trpljenje si prestala. V grnhu zdaj ti mirno spii, odšlo si tja, kjer ni gorja, kjer upanje ti vet nosi do. V SPOMIN FRANCKI JURAČIČ s Količevcga 4. novembra jc minilo eno leto, odkar nas je po hudi in dolgotrajni bolezni zapustila nasa draga Francka, ki bo ostala v naših sivih v trajnem spominu. Vsi njeni Prividov ni, so le ŠO, ki vidijo ve?, kakor mi. Angeli živijo, tudi <"e Ijutije ne čutijo, angeli živijo, v vsako dušo liho pridejo. Nt i srn'no pol nas spremljajo. Nas spremljajo, varujejo. ZAHVALA Neizmernajc bolečina oh izgubi našega ljubega NEJCA ABSECA 24.5.2000 - 26.10.2003 iz Domžal Težko jc nujri nevede, ki hi i/ra/ilc iskreno hvaležnosi vsem. ki Me nam v teh težkih trenutkih stali oh strani. Hvala vsem. ki sočustvujete z nami in boste Nejea ohranili v večnem spominu. Njegovi najdražji ZAHVALA V triinosemdesetcni letu starosti nas je zapustil naj dragi mož, oče. dedek, pradedek. tirat in stric MIRKO ROJC Spornov Mirko s Hudega Iskreno se zahvaljujemo vsem somdnikom. prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, sveče, cvetje, svete maše in vsem. ki sle ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvaki tudi g. župniku Janezu Jarcu in ministrantom za lepo oprav J jen cerkveni obred, pogrebni službi Vrbančič in cvetličarki ge. Kriki (iorjup. Vsi njegovi Kogar imaš rad, nikoli ne umre. samo, daleč, daleč je. **.,*? Neizmerna je bolečina ob izgubi naše ljube žene. mami in mame FRANCKE KLANČAR roj. Zabnikar Zahvaljujemo se vsem. ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in razumeli našo izgubo in bolečino. Mož Franc, hčere Matička, Breda io I,Ni z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in illija VALENTINA KOVICA i/ Prebolda katerega smo pospremili na zadnjo pol 29.IQ.20G3 na pokopališču v Preboldu. Ob tej priložnosti se najlepše zahvaljujeva za vsestransko pomoč vsem sorodnikom in znancem, se posebnu družini Cerar, DO Tosama Domžale. NPFRODIALU iz Čmuč, PGD TOSAMA. POD IHAN. Še posebno gospodu Nandelu Starinu za lepo pripravljen in prebran govor, gosptKlu župniku P. Sercu. Jamarskemu društvu SIMON ROBIČ ter vsem. ki ste ga v velikem Številu pospremili k večnemu počitku. Hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoča /ena Ro/ka in sin Matija Odšla si tja. kjer m tipljenia. ni bolečin in ne soku. Dobrota n-ojega sna, nikdar ne bo nerabljena. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame. babice in prababice IVANKE LEDERER Se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje in podarjene sveče Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen poslovilni obred in pevcem za ganljivo petje. Se enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnii poti na pokopališče v Dobu Vsi njeni "Na svetu nimamo ničesar, kar bi bilo naša lasi vse nam je dano. le za določen čas ludi ljudje, ki jih imamo radi.- Metka Klevišar ZAHVALA HV devetinsedemdesetem letu življenja nas je zapustila naša draga sestra in teta MALKA CERAR rojena Pavlic iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki sojo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, posebno pa Robiju. Iskrena hvala duhovnikom: g. Damjanu Štihu, g Tonetu Komparetu. g. Tonetu Česnu, ki soji prinašali veselje in skrbeli za njeno duševno zdravje. Iskrena hvala tudi dr. Zajčcvi in osebju DU Domžale. Hvala g. kitplanu Tonetu Česnu za občutne besede slovesa, pevcem za ganljivo petje in trobentaču za lepo odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem in vsakomur, ki je karkoli naredil zanjo. Vsi njeni Ne, ni te lam, da bi te vprašal kam. Iz najsvetlejše zvezde znani glas: »Vse. prav vse veš sam!' BREDA PIRC roj. Dimic 3. oktobra je prenehalo biti njeno plemenito srce. Hvala dr. Logarju iz Bolnišnice Petra Držaja in dr. Ocvirkovi iz Onkološke klinike. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da ste nam stali ob strani. Hvala vsem njenim gimnazijskim sošolcem, posebej še gospe Navinškovi za ganljive besede slovesa. Zahvaljujemo sc tudi gospodu župniku, pevcem Moškega pevskega zbora Radomlje in Urvbentaču. g. Komparetu. Vsi njeni: mož Milan. Breda. Sonja. Tatjana in Boris z družinami Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, se spomnite, kako trpela sem, le večni mir mi zaželite in v srcih vaših vedno ohranile. ZAHVALA V oseminosemdesetem letu nas je zaposlila ljubljena mama, babica, prababica in teta ANA DIMC rojena Jereb iz Dcpalc vasi 29 Iz srca sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja. podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Domžale za lajšanje maminega trpljenja. Prisrčna hvala nečaku g. Mirku Poličarju za ganljiv poslovilni govor, iskrena hvala pevcem za čustveno zapete pesmi, gasilcem Kil) STOB Depala vas za zadnje spremstvo, prisrčna hvala g. kaplanu za lep poslovilni obred, trobentaču za lepo zaigrano melodijo, pogrebni službi za lepo izvedeno poslednje slovo. Iskrena zahvala vsem, ki ste našo ljubljeno mamo pospremili na njeni zadnji poti v svet brez gorja in bolečine. Vsi njeni Srce je omagalo zaradi hude in težke bolezni, tvoj dih je zastal, a spomin nate, dragi in ljubljeni. bo za vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega in ljubljenega moža, očeta, dedka, sina, brata, strica in svaka LUDVIKA LUTHARJA iz Radomelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in nekdanjim sodelavcem za izrečeno sožal je ter podarjeno cvetje, sveče, svete maše ter lako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi podjetju Količcvo Karton. Lepa hvala g. župniku Janezu Jarcu za lepo opravljen pogrebni obred in g. kaplanu Antonu Česnu za obred svete maše ter ministrantom. Šc enkrat lepa hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in sočustvovali z nami. Vsi njegovi Se tako plemenito in pogumno srce v največji bitki življenja omagalo je. V petinsedemdesetem letu stan isti nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek STANISLAV ZAJC avtomehanik v pokoju z Vira Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. podarjeno cvetje in sveče na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja g. župniku za lep obred, pogrebni službi Vrbančič, Društvu upokojencev Vir in Domu upokojencev DEOS Gornji grad. Prav posebno pa se zahvaljujemo Zvezi borcev z gospo Vrenjakovo za ganljive besede slovesa. Njegovi: žena Tinca. otroci Martina. Igor in Bojan z družinami ter drugo sorodstvo Ko pošle so ti moči. zaprla trudne si oči, in čeprav spokojno spiš, z. nami še naprej živiš. Kako prazen je dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. ZAHVALA V triinsedemdesetem letu starosti jc od nas tiho odšla v večnost draga žena, mami. sestra, svakinja In leta FRANČIŠKA OSOLIN z Rov Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom za kakršnokoli pomoč, družini Sesek, sosedom, prijateljem, sodelavcem INDIIPLAT1 in PŽP Ljubljana, znancem za izrečeno sožalje. za darove sv. maše. sveče in cvetje in vsem. ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala ge. Bredi Kokalj - Liinhck za pomoč pri njenem zdravljenju. Zahvala župniku Janezu Jarcu ministrantom za lep cerkveni obred, za besede slovesa in pogrebni službi Vrbančič, Se enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Zelo jo bomo pogrešali. Žalujoči: mož Viktor, hčerka Bojanca. sin Robi ter ostalo SOCOdatVO Niti zbogom nisi rekel. nili roke nam podal. smrt Te Vzela je prerano. v naših srcih boš ostal. Srce je omagalo, dih je zastal. a spomin mile, dragi ali. bo za vedno nam ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica in tasta VLADISLAVA PRASNIKARJA z Vira Mnogo Vas je. ki ste bili v dneh slovesa z nami. ki ste z nami delili žalost in bolečino ter ga skupaj z nami pospremili v njegov prerani grob. Vsem in vsakemu posebej izrekamo iskreno zahvalo za besede sočutja, za izrečena sožalja. podarjeno cvetje, sveče in darovane svete maše Posebej najlepša hvala g. župniku Jožetu Tomšiču za lep poslovilni obred, za besede slovesa, ki so nam lajšale bolečino. Hvala pevcem za lepo zapete žalostinkc. pogrebnemu društvu ter za zaigrano Tišino Žalujoči: žena Francka, hčerki Panči in Janja z družinami ter ostalo sorodstvo Tebe ni. a bolečina ostaja. V naših srcih in mislih boš vedno z nami. ZAHVALA V petinštiridesetem letu nas je za vedno zapustila ŠTEFKA JERMAN roj. Frelih iz Domžal Zahvaljujemo se vsem. ki ste bili v dnevih njenega slovesa z. nami. z nami delili žalost in bolečino ter jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za izrečeno sožalje. podarjeno cvetje in sveče ter drugo pomoč. Iskrena hvala dr. Tomažu Mušiču za vso zdravniško skrb. g. župniku in pogrebni službi za lep obred. Njeni: mož Rafko.hči Laura, sinova Matjaž in Sašo. mama Pavla, sestra Pavli in brat Stane z družinama in ostalo sorodstvo. w ♦mali oglasih Iščemo gozdnega delavca. Delo je na območju Kamnika in Domžal. Če imate veselje do dela v go/du. pokličite na telefonsko številko (01) 241-02-20.(GOZD Ljubljana d.d.. Tržaška cesta-del 2, 1000 Ljubljana) Ugodno prodam dva dobro ohranjena kavča.Tel.:72418 28 Nudim frizerske storitve za bolnike, invalide in starejše ljudi v Domžalah in okolici. Naročite se lahko po telefonu 041 429 756 Instruiram AN in NE za osnovne in srednje šole. Pokličite 031415 562 Urmar d.o.o. - strojni ometi notranjih sten in stropov, hitro, po ugodni ceni Tel.: 8327 190,041 642 097. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektronike. Tel: 7238 157,041 322 571 Servis šivalnih strojev s.p., Kajuhova 15. Prestaje (v bližini Kemisa). Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure. V soboto od 9. do 12. ure. Tel.: 01 7227 897. STEKLARSTVO IRMI HOMEC-DOMŽALE 01/721 5717,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97,01/722 89 98 ALU in PVC okna in vrata izdelava termopan »tekla brušenj« stekla in ogledal izdelava izbočenih stekel peskanje stekel fuzije - vitraži uokvirjanje slik SIMfiX • II lop, Ur Vi www.simax-slo.com Masljeva 11, 1230 Domžale tel.: 01 724 16 56 Ljubljanska c. 21a. Kamnik (TPC Duplicak tel : 01 831 17 96 MONTAŽA IN SERVIS • NA ZALOGI GLUSNIKI, CEVIJN KATALIZATORJI • PNEVMATIKE BES »« • PRTLJAŽNIKI IN KOVČKI ZA VSE TIPE VOZIL • IZPUŠNI SISTEMI ZA VSE VRSTE OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL /■llrTnriMl^d^ Zakljuina bombažna obi J[RIMAX je sestavlje k bombažnih m tekstilnih vlaken z dodatkom > yi JJfrn)Vt r*Tfc yykjT Z je antistatidia • odbija prah f KJr M M M MMC>4a_iHBV c toplotna in zvočna izolacija V Zaključna bombažna obloga ^ Z možnost popravkov —■■^^■■»»■•^^^ (brez opaznih reparaturnih mest) 2 po nekaj lotih možni popravki flT3T^VJlcrlFH~h z lahko se prebarva ali odstrani z vodo n „ _ _ Cjotožkogorljivadl, ^00^230^ S m znižuj, stroške tapeciranje {ks®0/S33Ž» 00 SPOROČILA stran NAJPAMETNEJŠI IZKORISTI POPUSTE ŽIVIM, DA VOZIM A Spaca Stat 1.3 Family 2.685.000 SIT Cariama 1.6 Comfort 3.390.000 SIT Spaca Star 1.6 Comfott 3.192.000 SIT •••"« •«•••«"» •« Outlamtar Camfort 2.0 Z^JUHOMO SIT KREDIT NA POLOŽNICE • BANČNI KREDIT DO 60 MESECEV • STARO ZA NOVO MITSUBISHI MOTORS www.avtocenter-subelj.si Obrtniška 8, Domžale PRODAJA: tel.: 01 72 16 221 SERVIS: tel.: 01 7215 666 VISTRA TRGOVINA • OGREVALNA TEHNIKA • PLINSKE INSTALACIJE • VODOVODNI MATERIAL 1 VELIKA IZBIRA KERAMIKE Groblje 3a • Rodica • 1230 Domžale tel./fax: 01/72116 55 • tel.: 01/724 43 43 fax: 01/724 43 44 * e-mail: vistra02@siol.net INŽENIRING d.0.0. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal. Trzina. Kamnika in Vodic Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: 01/72-30-986. 72-30-987 Fax 01/ 72-38-015 VODOTERM Tel.: 722-89-20 722-74-96 PRIPRAVITE SE NA PLINIFIKACIJO • PLINSKE PEČI • PROJEKT. MONTAŽA. SERVIS • PRIKAZ DELOVANJA • BREZPLAČNO SVETOVANJE [00 OPTIKA golavšek VIDA GOLAUŠEK. mojstrica očesni optik Domžale, Ljubljanska 88, tel. 724 291 1 Mengeš, Slovenska 30, tel. 723 7968 godni nakupi Metalki Domžale $ PVC kovček za orodje TOOL ČASE 16 1.890.- # PVC kovček za orodje CLUB CL 2033 2.760.- predalnik sortirnik 2.480.- predalnik MARS TIP 30 2.990.- % predalnik MARS TIP 60 4.999.- 0 poštni nabiralnik MARS - črn 5.990." 1, montažni regali-kovinski barve: siva, bela, pocinkana 7.990.- RP posode za vino od 16 do 1201 Pri plačilu z gotovino dodaten 5% popust Za hladne dni na zalogi p električni radiator DeLongi 10.990. Velika izbira električnega in ročnega orodja Črne cevi in profili - možen razrez Pričakujejo vas prijazni prodajalci, prostorno parkirišče in možnost obročnega odplačevanja Metalka Trgovina d.d. Prodajni center Domžale Ljubljanska 63 tel: 01/729 53 20 METALKA m različni programi • ugodne zavarovalne premije • najmočnejša mreža izvajalcev po vsem svetu • 24-urna pomoč • organizacija zdravniške pomoči in prevozov 1 dodatna kritja za svojce pravna pomoč 1 individualno družinsko * skupinsko** (premija po osebi) 1 št. dni EVROPA SVET EVROPA SVET EVROPA SVET j 3 1.190 2.490 2.380 4 980 833 1.743 i 5 1 630 2.890 3 260 5 780 1.141 2.023 8 1.990 3.250 3 980 6.500 1.393 2 275 10 2.190 3.450 4.380 6 900 1.533 2.415 15 2.690 3.980 5380 7 960 1.883 2.786 21 3.380 4.820 6.760 9,640 2.366 3.374 30 4.580 6.390 9.160 12.780 3.206 4.473 45 5.970 9.840 11 940 19 680 4.179 6.888 1 60 7.480 11.240 14,960 22.480 5.236 7 868 zavarovan* premije v skladu 2 8. Oenom zx>PZP nrso oodavceoe Pndrluiemo si pravico do ipremombe cen * Družtnsko zavarovanje premij velja za w> družino (starti in otroci do 21 leta starosti) • * Skupinsko zavarovanki vetfa za skupine od 10 do 19 oseb, za skupine nad 19 oseb velja 35-od»totnt popust, za skupine nad 49 oseb pa 40-odstotni popust na osnovno premno Zavarovanja lahko sklenete tudi za obdobje 75,90.135,180, 270 ali 365 dni. Pnporočamo, da sklenete VliH PROGRAM, saj so stroški zdravstvenih storitev v nekaterih državah zelo visoki. Višji program vam nudi visoko kritje stroškov zdravstvenih storitev m prevozov, OELVIA ASSURANCES VOVAOES Vzajemna zdravstvena zavarovalnica vam v sodelovanju s priznano asistenčno hišo Elvia zagotavlja popolno zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini. V razpredelnici je prikazan cenik premij (v SIT), ki velja za osnovni program zavarovanj. Informacije: 01 47 18 742 ali 01 47 18 723 www vzajemna.si, vvap.vzajemna si Zavarovanje lahko sklenete tudi preko Interneta - _fk> www.vzajemna.si \ / VZAJEMNA ČISTOČA D.O.O. UPRAVLJANJE, ČIŠČENJE, VAROVANJE Ljubljanska e. 12 f, Trzin Telefon: 560-31-20, Fax: 560-31-11 čistoča Podjetje Čistoča d.o.o., ki se mu bo v bližnji prihodnosti pridružilo še notranje podjetje - samostojna enota Čistoča upravljanje d.o.o., podjetje, ki bo delovalo finančno neodvisno od prvega Čistoča d.o.o. je bilo eno izmed dveh predlaganih novih stanovanjsko-poslovnih upraviteljev stavb, s strani podjetja Grasto, ki bo v začetku prihodnjega leta prenehalo z delovanjem. Razlog, da je Grasto predlagal Čistočo je bil v prvi vrsti kakovost h tudi ta, da se je podjetje iz Trzina zavezalo, da prevzame sorazmerni del delovne sile dosedanjega upravnika, po prenehanju njihove dejavnosti Nudijo tudi računovodske, knjigovodske, pravne, strokovne in druge storitve in si prizadevajo za transparentno poslovanje, čim hitrejši vpis v zemljiško knjigo ter zbiranje vse gradbene dokumentacije za objekte Glede na bližino podjetja h dobro poznavanje problematike upravljanja stanovanjsko-poslovnih kompleksov v Domžalah, bi s svojim strokovno usposobljenim kadrom v podjetju Čistoča d.o.o. zagotovo nudili kakovostno h zanesljivo storitev upravljanja in vzdrževanja objektov ter izvajanja ogrevanja. In kaj vse vam nudi Čistoča upravljanja d.o.o.? • UPRAVLJANJE • OBRATOVANJE • HIŠNIŠKA DELA • UPRAVLJANJE KOTLOVNIC IN IZVAJANJE OGREVANJA • IZVAJAMO IN ORGANIZIRAMO ŠE VSA OSTALA DELA Z NADZORI, KI JIH POTREBUJETE PO PREDHODNEM DOGOVORU USPEH JE V SODELOVANJU! + + SPL LJUBLJANA d.d. POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI IN INŽENIRING FRANKOPANSKA 18a, 1519 LJUBLJANA • UPRAVLJANJE • INŽENIRING • PROMET IN POSREDOVANJE • ZEMLJIŠKA KNJIGA Kot vodilni in največji upravljalec stanovanjsko poslovnih objektov v Sloveniji, smo prisotni tudi na območju Domžal Informacije na telefon: 01/47 36 811, 47 36 866; fax: 23 11 139 E-pošta: spl@spl.si ; http://www.spl.si AGENCIJA ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI: Miklošičeva 18, 1519LJUBLJANA Telefon.: 01/30 02 740; 041/558 683, 863 208; fax: 43 23 108 E-pošta: agencija@spl.si; http://www.spl.si varno kakovostno certifikat št 060 ISO 9001 (Ć3) fjJt -'SPLd.d. OBVESTILO! Glede na odmeven interes, ki so ga na tematiko nadaljnjega upravljanja večstanovanjskih hiš v Domžalah izrazili številni lastniki stanovanj, sporočamo, da je SPL d.d pripravljena vse zainteresirane še podrobneje seznaniti s prednostmi izvajanja svojih storitev. Za dogovor o neposredni predstavitvi posamezni hiši in za ostale informacije pokličite na telefonsko številko: 01/47 36 811 ali 47 36 866. Lepo pozdravljeni! SPL d.d OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87 Domžale 01/721-40-06 Slovenska 24, P.E. Mengeš 01/723-89-80 OGLAŠEVALSKI "full service" Zasnova, načrtovanje in izvajanje oglševalskih akcij; grafično oblikovanje (celostne podobe, oglasi, plakati); produkcija radijskih in tv-ogtasov; medijsko planiranje; priprava, tisk in distribucija oglasnih tiskovin, časopisov in revij; promocijske aktivnosti (organizacija promocijskih dogodkov, pospeševenje prodaje); odnosi z javnostmi; tržno raziskovanje; ZAKUP OGLASNEGA PROSTORA V VSEH SLOVENSKIH MEDIJIH. Slaščičarna OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko i/biro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, domačo potico, ročno izdelane domače piškote in ostale slaščice. Stalno na zalogi: torta za DIABETIKE VASA POSEBNA ZELJA! Vi prinesete sliko, mi po njej naredimo torto! Tel.: 564 20 50, odprto vsak dan od 7. do 21.30 ure ZAPOSLIMO DELAVCA Z IZKUŠNJAMI Subljevo 6,1230 Domžale tel; 01/724 84 59 »ax: 01/724 84 60 GSM: 041/637-210 Oglaševalska agencija IR IMAGE IR image d.o.o., Podgorje 61b, 1241 Kamnik T: +386 1 83 10 790, F: +386 1 83 14 002 ir. image(3>siol. net www. ir-image. si Na Viru pri Domžalah v Zoisovi ulici 49, prodajamo vrstne hiše, zgrajene do tretje podaljšane gradbene faze, v velikosti 163 m/. Klasična gradnja, razporeditev prostorov z najboljšo izkoriščenostjo danih površin, vam zagotavlja udobno in mirno bivanje. (O -.n^_. . Vse informacije o hišah in prodaji so vam na voljo na naslovu: SAVAIP, d.o.o., Slovenska 56, 1102 Ljubljana sAVAiPd^, Tel.: 01/431 31 45, 431 40 86, e-mail: info@sava-ip.si + VELE VELE Trgovska družba d.d. BLAGOVNICA VELE DOMŽALE Delovni čas za sobote v decembru: od 7.30 do 20.00 ure Delovni čas za nedelje v decembru: od 8.00 do 13.00 ure četrtek 4. 12. - ob 17.30 - Obisk Miklavža s spremstvom ob 18. uri - ognjemet sobota 6. 12 ob 10.30. uri - Lego tombola TC MENGEŠ: Delovni čas za sobote v decembru: od 8.00 do 20.00 ure Delovni čas za nedelje v decembru: od 8.00 do 13.00 ure 3. 12 ob 18.00 uri ■ Obisk Miklavža s spremstvom DISKONTJARŠE: Delovni čas od ponedeljka do petka: od 7.30 do 19.00 ure Delovni čas ob sobotah: od 7.00 do 16.00 ure Ponudba velja od 20. 11. do 7.12.2003 oziroma do razprodaje zalog. 389.- Keksi Medenjaki beli SOOg 239.- Čokoladna figurica: Miklavžali parkelj, 150g .250 54.- Suhe fige, 250g Čokolada Živalsko kraljevstvo, 15g Ponudba v živilskih prodajalnah Vele 139.- 2.390,- Igralni magazin Delavnica z orodjem 6.990,- 3.990, ^ Maj o garaža »Kl Otroška pižama, različne barve in velikosti 1.990,- 4.990,- 3.590,- igrača Brafz Voziček Mini HasaU Ponudba v blagovnici Vele Domžale tel.: 7218 100