Tečaj XX.
List ljudstvu v poduk.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld„ za pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 r. — Naročnina se pošilja upravnistvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice, hit. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezni listi dobfi se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr, dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Stara pesen.
Kdor ima srce za ljudstvo, v katerem živi, rad in z vso skrbjo gleda na gibanje in življenje ljudstva. Iz njega sklepa pa potlej tudi, kaj stori ljudstvu dobro in kaj ga ovira v njegovem razvijanju Ako more, rad dela na to, da se mu odpravijo ovire, pripravi pa to, kar mu pospešuje srečno življenje.
Nič pa ga potlej ne veseli bolj, kakor to, če vidi, da prihaja ljudstvu čedalje manjše število ovir, zakaj s tem zapazi že tudi ob enem, kako se vzbuja v ljudstvu samem moč za močjo ter se mu veselo razvija mlado življenje.
Moč življenja leži v ljudstvu, treba je samo ovire odpraviti, vse drugo pa se razvija potlej že samo in tako prav ven iz ljudstva.
Za nas, ki živimo sredi med našim slo venskim ljudstvom, ni dvoma, da velja to tudi za to, doslej tlačeno ljudstvo. Da ne stoji visoko, na vrhu omike, to tudi mi čutimo ali vemo pa tudi isto tako, da si ni samo tega krivo. Krive so tega veliko več razmere, v katerih se je in se š,e vedno več manj nahaja naše ljudstvo. Ono še je slej, kakor prej tujcem pod peto in kaže torej le tam in toliko življenja, kolikor mu ga tujec ne mara zadušiti. To ni veselo.
Kaj je tujcu na tem, ali in kako se čuti naše ljudstvo? Da le služi njpmu, to mu je za dosti in manj ko se ono zave, bolje se čuti tuje.c pri njem. Ni čudo po takem, da si prizadeva, kar le more, da se obdrži naše ljudstvo v takem, za tujca prijetnem stanju.
Ali rodoljuba to boli in to še s tem huje, kedar izpozna, da že ljudstvo samo ne mara več za tako življenje, za življenje sužnja. Naše slov. ljudstvo pa kaže čedalje bolj, da čuti, v kakem stanu da se nahaja. Znamenj imamo za to dovolje. Ne samo da rado bere liste in knjige, ki govore z njim po domače, v slov. jeziku, tudi na političnem polju že kaže, da v6, kdo so mu prijatelji in kdo sovražniki, da-
si nosijo le ti n. pr. o časih volitev le kar med na ustih.	;'
Ljudstvo je zavedno dovolje, da ne seže več po takem medu, ampak izbira, sedaj že redoma, može iz sebe, slov. može, ter ne vpraša ve8 veliko, kaj ti obetajo. Ljudstvo jih je vesela ker čuti, da se ima od njih nadjati le tega^ kar mu je v resnici na srečo. Ali diši, kakor med ali ne, po tem več ne vpraša ljudstvo.
To je dobro. Človek bi torej še mislil, da bode sedaj tudi tujec izprevidel, da slov. ljudstvo ne mara več drugim biti za sužnja, ampak lastnik lastne zemlje, na kateri prebiva. Pametno bi torej bilo, ko bi jo krenil drugam.
Doslej pa še o tem ni duha ne sluha. Vedno še se goni nemštvo pri nas, drugod laštvo ali pa tudi še madjarstvo, češ, da je tako najboljše za slov. ljudstvo in torej za le to najlepše kaže, če se ppnemči ali pomadjari.
V dokaz tega pa nimajo druga, kakor to, da slov. ljudstvo ninla omike, nemštvo ali madjarstvo pa je je polnoč Vse povsod, po uradih, po šolah in v očitnem življenju se bojda uvideva.
Je-li na tem besedovanju kaj resnice? Kar se tiče ljudstva, ni betve resnice, nemško in še bolj madjarsko ljudstvo ima prav tako malo ali nima vsaj nič več omike, kakor naše ljudstvo. Razlika je samo v tem, da sta ona naroda v prijetnih razmerah ter se kažeta lehko v šolah in uradih za gospoda, našemu ljudstvu se pa to pridržuje in kar je le mogoče, brani.
Resnice je torej na tem le toliko, ne za piko več. Naj se pusti slov. ljudstvu šola in urad-nija, se ve, da na domačih tleh in stavimo, da bode v desetih letih bolje, veliko bolje pri slov. ljudstvu tudi gledč omike in samosvesti.
če se pa in dokler se nam kaže samo na to, da še slov. ljudstvo nima dovolje omike ali dovolje samosvesti, dotlej nam je to samo znamenje, da ni prave volje, tudi slov. ljudstvu dati tega, kar mu dohaja po božji in človeški pravicj.
Zal, da nam še tudi sedanja vlada poje
isto, staro pesem ter nam odklanja pravice do šole in uradnije ne gledč na to, da nam pod-vezuje s tem žile in da nismo mi krivi, ako se ne povzpnemo na višjo stopinjo omike.
Škode pa vsled tega ne trpimo samo mi. ampak cela država. Čas je torej, da se nam obrne že na bolje.
Družba sv. Cirila in Metoda — kaj je to ?
V poduk slovenskemu ljudstvu, (Konec.)
8. Ali imajo tudi podrugod enake družbe?
Nemci in Lahi segajo tudi drugim narodom v pravico. Zlasti Nemci so te misli, da so sami oni za to na svetu, da bi gospodarili, vsi drugi pa da smo za to rojeni, da se jim klanjamo. Kakor nas Slovence, prav tako pritiskajo od vseh strani naše brate Čehe. Na vse kriplje jim ponujajo svoj nemški jezik. Toda čehi pravijo: „Ne udajmo se!" Možati so, je kleni so. Trdo se postavljajo Nemcem po robu. češ, mi nočemo vašega jezika; mi hočemo pri tem ostati, kar so nas naučile naše matere; mi nočemo, da bi naši otroci Nemci postali. Proti pogubnemu delovanju nemškega „šulve-reina" so si ustanovili posebno družbo, kateri pravijo „šolska Matica". Oua je prva mati češkim otrokom. Za nje je oskrbela že brez števila otroških vrtov in šol. Na dveh krajih jim je založila celo latinske šole. V prvih 4 letih svojega delovanja je potrošila za češke šole 316.000 gld. Od kod pa dobiva „šolska Matica" toliko denarja? V naročje ji ga usipava češko ljudstvo, ki neskončno ljubi svoj materni jezik. Češki delavec si rajši pritrguje od vsakdanjega kruha, kakor da bi tujcem izdajal svojo deco. Češki grajščaki in bogatini darujejo Matici po tisočakih. Kjer koli so čehi v kaki tovaršiji, gotovo vstane kdo izmed njih in pobira darove za „šolsko Matico". Tej družbi v prid napravljajo vsako leto krasne veselice — dohodke od njih dobiva Matica, društva posojilnice, zavarovalnice ji odstopijo po več stotin vsakoletnega dobička. —Slovenci! posnemajmo Čehe; kakor oni „šolsko Matico", podpirajmo mi družbo sv. Cirila in Metoda!
V škodo hodijo Hrvatom v Istri Lahi. Naši bratje Hrvatje pa ne drže rok križem. Osnovali so si „bratovščino hrvaških ljudij", katera lepo skrbi za to, da se hrvaška mladina ne odtuji svojemu narodu ter ne zagazi v Lahone.
Da, celo med Nemci so se našli poštenjaki, ki so izprevideli, da je najbolje držati se zlate resnice: „Vsakemu svoje!" Spoznali so, kako škodljiv je „šulverein" katoliški veri. Zoper njega so tedaj postavili na noge „katoliško j šolsko družbo", kateri je namen, pospeševati i
časno in večno srečo mladine, zato pa hoče ustanavljati katoliške šole in razširjati krščanske resnice v šoli in v družini. Ta družba ima malodane enaka pravila, kakor naša družba sv. Cirila in Metoda. Na čelu „katoliški šolski družbi" stojita kardinal Dunajski in škof Šent-Hipolitski.
Glejte, toliko store ljudje po svetu za svojo mladino, da se jim ne izpridi in ne zajde na napačna pota. O letošnjem sv. letu nas opominja sam sv. oče Leon XIII., naj podpiramo dobre šole in naj za-nje darujemo zaukazano miloščino. Čujte glas dobrega pastirja! Mesto, da bi drugam pošiljali mile darove, podpirajte ž njimi rajši dobro domačo stvar, podpirajte ž njimi družbo sv. Cirila in Metoda! Saj se ona bojuje za našo vero, za naš jezik! Ona nadaljuje delo sv. apostolov naših. Ona skrbi, da ne umolkne naš jezik slovenski, ker je tud njega poklicala previdnost božja v hvalo svojo. „Vsi jeziki hvalite Gospoda!" Deca naša naj slavi Troje-dinega v slovenskem jeziku! „Iz ust otrok in dojencev si si napravil hvalo, da odpraviš sovražnika." Na delo toraj v ime božje in v ime slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda! Bog in Slovenci!
gospodarske stvari.
Krvna uš, velika škodljivka našim jablanom.
Kakor je skrbno opazovanje pokazalo, se ta škodljivi in nevarni mrčes najbolj na naših jablanih zareja in jim sok izsesava. Vojska, kakor so skušnje pokazale, se proti krvni uši najlaglje po zimi pelje in sicer meseca janu-varja, februvarja in marca. Vsi ranjeni prostori, na katerih je v preteklem letu krvna uš sede-vala in kateri se na nekošnji belkasti prevleki spoznavajo, se morajo skrbno pregledati in potem s tekočino, katera se bode pozneje popisala. temeljito izščetati. Tudi se mora prst okoli debla nekoliko vzkopati in od drevesa proč potegniti, da se zalega krvne uši, ki se morda pod prstijo in v nji nahajajo, dosežejo in pokončajo. Kdor prav skrbno ravnati hoče, ta naj vso skorjo na drevesu dobro poščeta, kakor tudi po njegovih vejah in z omenjeno tekočino izpira. Ker se pri tem delu precej veliko take tekočine porabi, tako je tukaj le take pomočke rabiti, ki so bolj po ceni in ne predragi. Taki so :
1. Navadni lug, kakoršnjega dobivamo, ako lesni pepel z vodo zalijemo.
2 Plinova voda, kakoršuja se dobiva pri narejanju plina kot pristranski pridelek, ta se pa mora za polovico s čisto vodo zmanjšati.
3.	Apneno mleko.
4.	Zmes iz sode in galuna. 2 kili sode in 1 kilo galuna se v 50 litrih vode raztopi.
Konečno še se omenja, da ni toliko ležeče
na pomočku, kolikor bolj na natančnem ravnanju pri vsem tem poslu. Treba je tudi najmanjšo ranico v skorji do dobra izščetati, da se mrčesu v vseh njegovih skrivališčih do živega pride. Ako je drevo bolj zaušeno, naj se z podvojeno skrbijo poščeta. Ako se tako z vso marljivostjo in delavnostjo proti škodljivcu postopa, se bode posrečilo, njegovo število, kolikor mogoče, zmanjšati.
Kako preslico (Equisetum) in lapuh (Tussi" lago farfara) pokončati.
Preslico in lapuh, kjer sta se zaredila do dobra, pokončati je neobičajno težavno, rekel bi, skorej nemogoče. Poglavitni uzrok temu, so močne korenine, ki zelo globoko segajo in pa še ta okoliščina, da vsaki košček korenine sam za se začne poganjati in na novo rasti. Proti preslici se vspešno le tako postopa, da se vsi mladi odrastki, brž ko se pokažejo, pokončajo. Ce se tako nadzemeljski deli te rastline vedno in vedno sproti uničujejo, 3e ne le zareja semena vedno zabranjuje, ampak tudi korenine vedno bolj in bolj slabč in slednjič cela rastlina konec vzame. Seveda do tega treba leta in leta. Vsekako se pride še prej do zaželenega cilja, ako se rastlini potrebni pogoji njenega prospevanja, kolikor mogoče, odtegnejo. Ti pogoji so pa skisana zemlja in že-leznata prst. Železo se iz prsti odpravi, ako se ji pridene kajnita in apna ter prevelika moča odtegne. Kakor so dosedajne skušnje pokazale, so to najboljši pomočki zoper preslico.
Proti lapuhu se pa priporoča, da se zemljišče, kjer je to mogoče — pri vinogradu seveda to ne gre — v pašnik spremeni in da se na novo izrasli listi, kolikor mogoče sproti pokončajo. Ako se skozi dve leti dosledno tako proti lapuhu postopa, tako korenine, ker listi ne pridejo do popolnega razvitka, v preteku dveh let poginejo, one se v lastnem soku tako rekoč zadušč Razun tega se pa tudi izdaten del korenin, ker so steblica votla, skozi katera od zvunaj moča vdira, pokonča, kar je že iz tega razvidno, ker na travnikih, ki se dajo zamakati, lapuh v malem pogine. Pogostno za-makanje po košnji je tedaj le koristno. Na njivah se v pokončanje lapuha priporoča pose-janje listnatih sadežev in kakor se vidi, so vse rastline z metuljčkastim cvetom naglavni sovražniki lapuhovi. V nekaterih krajih, v katerih lapuh po njivah še ni prek in prek zaraščen, kaže lapuh porezati, požeti in te kraje s črstvim svinjskim gnojem dobro pognojiti. S tem se provzroči, da stebla hitro gnjiti začno, katera gnjiloba se potem kmalu tudi do korenin razširi in tudi te v kratkem ugonobi.
Sejmo vi Dne 10. novembra pri sv. Martinu pod Vurberkom. dne 11. nov. v Gomilicah, pri sv. Mohorju na Rodnah, v Marenbergu, pri
sv. Martinu pri Slov. Gradcu, v Ormožu, pri sv. Barbari (Oplotnica), na Laškem in v Spod njih Hočah.
Iz Maribora. (Volitev na Ptuju.) Da si je bilo dne 28. oktobra slabo vreme, izvršila se je volitev dež. poslanca za ptujski volilni okraj v najlepšem redu. Večina volilcev se je bila zbrala pred volitvo v Narodnem domu ter se je od ondi podala skup na volišče. V volilni komisiji so bili č. g. Anton Frohlich, nadžup-nik pri sv. Križu pri Slatini, č. g. Jak. Meško, župnik pri sv. Lovrencu v Slov. goricah; g. Fr. Urbas, posestnik pri sv. Lovrencu na Dravskem polju in kandidat g. dr. Fr. Jurtela. Le te so volili volilci z vzklicem, ostalih troje pa je izvolil vladni komisar, g. Supanchich. Volilcev je bilo na volišču 143, kacih 20 bilo panjih je popihalo, ne da bi le čakali na volitev. Čudimo se, zakaj da so jo letos tudi 4 Haložani pobrisali. Ostali pa so enoglasno volili g. dr. Fr. Jurtela. To je gotovo lepa volitev, nismo pa tudi druge pričakovali. Ljudstvo je ondi že dovolj podučeno in za nemškutarja nima več prostora. Slava!
Iz Ptuja. (Dijaška kuhinja.) Kot mesečni podporniki pristopili so sledeči zunaj Ptuja živeči čč. gg.: dr. Franc Gross. c. kr. pristav v Ljubljani, za 15 dni; Jakob Meško, župnik v Št. Lovrencu v Slov. gor., za 15 dni; Franc Simonič, kaplan v Žetalah, za 15 dni; J. Sattler, kaplan pri Veliki nedelji, za 10 dni; Ovsenjak M., v Ljutomeru, 1 gld. na mesec; S. Kocbek, c. kr. kontrolor v Ljutomeru, 1 gld. na mesec; darovali so za kuhinjo naslednji čč. gg.: E. Lilek, c. kr. prof. v Sarajevu, 10 gld.; o priliki dobrodošlice gosp. dr. Žižka v Ormož nabralo se 7'80 gld.; o. Avg. Belec, kapucinski provincijal v Reki, 2 gld.; dr. Ferjančič, c. kr. državnega pravdnika namestnik v Ljubljani, 2 gld.; Ivan Vrhovnik, cooper. v Dobu na Kranjskem, 2 gld ; F. R. Tratnik v Ljubljani 2 gld.; po 1 gld. čč. gg: J. Pajtler, kaplan v St. Lovrencu v puščavi, M. Kokot, nadučitelj v Pišecah in Ludvik Klang, strojnik iz Dačic na Moravskem. Vsem milim dobrotnikom izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Slovenci podpirajte človekoljubno podjetje! Nadalnje milodare vzprejema č. g. o. Benedikt Hrtiš, gvardijan v Ptuju.
Iz Precetinske okolice. (Nemčursko petje — žganj arij a.) Marsikateremu čita-telju „Slov. Gospodarju" je dobro znano, kako se je v naši vasi pred nekoliko časa za narodnost delovalo, kajti ni minol teden, da ne bi se bil čital dopis od tukaj. Kako so prepevali krasne slov. pesmi! Sedaj pa je vse zaspalo; sam ne znam, kak pomen ima to spanje! Morda
je vse narodno delovanje za večno zaspalo? Sedaj ni več slišati narodnega petja, kije tako milo donelo po naši vasi; še ne spomni se nikdo na slov. petje. Kako petje pa se sedaj pri nas sliši? Oh, prav s težkim srcem moram odgovoriti, da je namesto krasnega slov. petja nastopilo grdo, nemoralno in breznačajno ponočno kvakanje. ki dela nečast slov. stanovalcem cele vasi. — Pri nas se nahaja tudi jedna žganja-rija, ali da za prav govorim, prodajalnica „hudičevih solz". Res čuden možicelj je ta žga-njarski oštir, kajti toči vsakovrstno žgano pijačo, in sicer vse iz jednega soda. Skoraj vsako večer, posebno pa o sobotah, nedeljah in pone deljkih, se zbirajo mladeniči in nekaj mož ; tudi ženske ti ne zmanjka pri frakeljcu „žlahtne", a žgoče pijače. Ko se jim hlap te pijače uže iz grla kadi, zakriče ti navdušeni pivčki ter poskušajo svoje hripave glasove, pojoč pesmi v zarobljeni nemščini — take, da se je mora sramovati vsak dobro mislčč človek. In domov grede prebredejo vsako mlako, pot jim je preozka, hišna vrata pa pretesna. Bog nam po-mozi! S tem delajo nečast sebi, pohujšajo svojo deco ter — jim vcepljavajo nenravnost in po-vzročujejo, da postanejo njim ednaki tudi njih otroci. Bože mili! kam zajdemo, ako bomo sami sebe onečistovali? Ako nam čisto nič ne bode mari za sram, strašna žgana pijača se prej ali slej nad človekom zmaščuje ter spravi človeka v prezgodnji grob. V istini meni se bolj studi od žganja pijani človek, kakor neumna žival. Ne delajte vendar dragi vaščanje, sami sebi tolike nečasti, pomislite, kam vas to privede. Pregovor pravi: Dolg je volk. Pustite grde in poprimite se znovič lepe poprejšnje navade.
O. N.
Od Drave. V ponedeljek dne 4. oktobra popoldan ločil se je od Ptujčanov preč. gosp. France Jug, dosedanji mestni vikar, ter se podal na svoje novo mesto k sv. Barbari v Halozah za župnika. V nedeljo 10. t. m. so pa mil. g. Ptujski prost novega g. župnika njegovim bodočim faranom slovesno predstavili. Pričela se je slovesnost ob 10. uri; med lepo vbranim zvonenjem in pokanjem možarjev pomikala se je nekoliko pred določeno uro iz fa-rovža, procesija proti farni cerkvi, ki je kakih 5 minut od župnijske hiše oddaljena; ginljivo je bilo videti ljudstvo z rožnim vencem v roki hvaliti Boga in Mater božjo, da je fara vdova zopet po milosti božji prejela duhovnega očeta Prišedši v cerkev stopili so mil. g. prost na lečo in v lepem, genljivem govoru barbarškim faranom razkladali in na srce polagali dolžnosti njihove do novega g. župnika; služila se je zatem sv. maša od novega g. župnika za fa-rane. Po službi božji zbralo se je z mil. g, proštom še 8 čč. gg. duhovnikov iz Završke in Ptujske dekanije okrog gostoljubne mize no-
vega č. g. župnika. Vrstile so se med obedom razne napitnice, med katerimi naj le omenim nekatere n. pr. sv. očetu Leonu, milosti, knezu in škofu lavantinskemu, presvitlemu cesarju itd. Pri slednjič imenovanej napitnici zaigrala je godba cesarsko himno, med katero so čč. gostje stoje godce s pevanjem prve kitice spremljali. Poslovili smo se z željo : naj milostljivi Oče nebeški blagoslovi delovanje novega g. župnika v obilnej meri, — naj ga pa tudi tista ljubezen, ki ga bode odzdaj vezala na svoje farane, še tudi veže na stare tovariše in prijatelje !
Politični ogled,
Avstrijske dežele. Drž. zborovanje je za nekoliko časa odloženo in so sedaj že vsi poslanci doma. Lehko jim ni bilo pri srcu, kedar so vzeli potniško palico v roke. Le-ta je skorej vse, kar so lehko seboj vzeli. Nobena stranka ni zadovoljna. Na desnici so Cehi, ki se jeze na ministra za nauk in bogočasje, dr. pl. Gautscha, ker jim je povedal kar v lice, da ne mara več čeških srednjih šol; na levici pa se lehko jezi nemški klub, dr. Foregger na čelu, na ministra prava, barona Pražaka, kar jim ni pritrdil, da je s porotniki v Celjir in izlasti z njih sestavljenjem vse v najlepšem redu. To smo mi že dolgo znali in že tudi čutili. — Prej ko ne snide se drž. zbor še-le po novem letu h koncu januvarija 1887. Predno so poslanci razšli, zložili so slovenski svoje želje glede na potrebe slov. ljudstva ter jih predložili grofu Hehenvvarthu, naj jih spravi pred eksekutivni odbor desnice. Bilo je tega že v resnici treba, da se izvč, ali in v čem hoče desnica podpirati slov. poslance. — „Ljudsko društvo" po gorenji Avstriji, ki šteje jezera in jezera udov, izreklo je grofu Taaffeju svoje zaupanje, Mi nismo zoper to, pa bi radi kaj dali, ko bi moglo tudi slov. ljudstvo enako storiti 1
—	V Solnemgradu je veliko zanimanje za kat. vseučilišče in že je precej denarja za-nj skup, toda predno se ustanovi, bode jim še veliko denarja nabrati. — V Ljubenskem okraju je za dež. zbor dobil večino mož „bauernvereina" nek J. Thunhart, v Radgonskem pa konservativec J. Schmirmaul, in v mestih in trgih Lip-nica, Arvež in Ivnik pesnik K. Morre, zadnji cika bojda na stran Jurija viteza Schonererja.
—	Šole so na Koroškem še vedno po slovenskih krajih bolj nemške ko slovenske. Otroci se še ne naučč toliko trati, da bi mogli slov. katekizem vzeti v roke. To je žalostno za otroke a grdo za one može, ki so tega krivi. Sila ni prida nikjer in ta upije že v nebo, ki jo dela nem-škutarija koroškim Slovencem. — Na Kranjskem se prikazuje nevarna bolezen, podobna je za las koleri a zatrjuje se, da ni. Prav, ako ni,
toda paziti bo treba. Društvena beseda v čitalnici v Ljubljani zadnjo soboto je bila jako lepa in je cela tamošnja c. kr. vojaška godba sodelovala.— Stolni prošt v Gorici, msg. Jordan, je voljen v drž. zbor na mestu škofa dr. Valussija in gre bojda vendar-le tudi on v grof Hokenwarthov klub. Lahonska večina v mestnem zastopu je vzprejela za mestn. inženirja moža, ki ni inženir. Zakaj ? Brž ko ne jej ima zasluge za lahonstvo. — V Tržiču na Primorju imajo kolero, v par dneh je umrlo šest ljudi, pričela je pri delavcih v bližnji tovarni. — Iz Trsta sedaj ni glasu, kakor da jim noče kolera iz mesta. Zato niso smelji ljudje na vseh svetnikov den na pokopališča. Župnik msg. Ant. Hrova-tin pri sv. Antonu v Trstu je peval uno nedeljo demantino sv. meso. Prejel je od svitlega cesarja čast ces. svetovalca. — V Pazini v Istri imajo sedaj Hrvatje v mestnem zastopu večino, doslej so bili lahoni na površju a sila grdo so se obnesli za mesto. Za to jih je zdaj ljudstvo samo vrglo iz mestne hiše. — V Zagrebu je sedaj rektor na vseučilišču dr. Fr. Vrbanič. Mož ni na strani dr. Spevca ter poudarja odločno, da je katoliška cerkev največja do-brotnica hrvaške zemlje. — V Pešti imajo osep-nice in kolero ob enem. Mogoče, da madjarske napetnike spametuje vsaj nekaj ta šiba božja.
—	V Ostrogonu je kardinal Simor obhajal zlato sv. mešo in so mu svitli cesar sami prišli v gostje. Tako še je moral tudi kalvinec minister Tisza vgrizniti v kiselo jabelko ter iti h kat. škofu.
Vnanje države. Bolgarsko sobranje že zboruje v Trnovem, ono hoče, bodi, kar hoče, voliti kneza. Sedaj namerava voliti danskega princa Valdemara, ki je v rodu z ruskim čarom. Kakor pa je podoba, ne bo nič iz tega, kajti car ne priznava temu sobranju pravice voliti kneza, javaline jim ga tedaj ne potrdi, naj si ga tudi izvole. — Sedanja vlada se je Kaulbarsu udala ter je izpustila one častnike, ki so se bili vdeležili zarote zoper kneza Aleksandra. Kaulbars pa terja, naj se vlada kar udd ter izreče, da ni več žalostnim razmeram kos. To bi bilo seveda lepo za Rusijo, lehko bi si pa koj sama izbrala vlado — tako, ki bi plesala po goslih Kaulbarsovih. — Rusija ima že dve bojni ladiji v Varni, češ: treba ji je za varščino ruskih podanikov v bolgarskih mestih. Tudi sploh nabira vojaštvo v bližnjih pokrajinah.
—	Turčija ne zaupa nobeni vladi, sedaj že tudi Angliji ne ter se ne mara z njo zavezati zoper Rusijo. Najbrž čuti, da bi jo Anglija rada imela za klešče, — Srbija se drži sedaj avstrijskih rok ter se nadja več koristi od le-teh, kakor pa od ruskih. To je misel menda najbolj kralja in njegove sedanje vlade. Nasprotna stranka pa je tudi močna. — V Bukurestu je trgov, minister odstopil ter je Bratiano pre-
vzel njegove posle. Kupčijska zveza z Avstrijo se obnavlja in bode v kratkem gotova. — Nemčija" pomnožuje pomorsko vojaštvo. V sedanjem proračunu zahteva minister 10 novih oklopnih topnjač z vso primerno opravo. Stroški se pa razdele na 5 let in niso mali. — Bavarci imajo blaznega kralja Otona in se ve, da ni upanja, da ozdravi. Pravijo, da bodo ustavo izpremenili ter sedanjemu vladarju princu Luit-poldu izročilo tudi kraljevo krono. — Na Belgijskem pečajo se sedaj marljivo z delalci in kakor se kaže, bode se nekaj za nje storilo. Ubogi so bili in so še v resnici delalci v ta-mošnjih tovarnah. — Francozi so sedaj srečno iz vseh šol rinili duhovnike. Najnovejša postava jim prepove, stopiti v šolo. No, to bode gotovo rešilo Francijo 1 Na vojaških šolah bodo zana-prej le častniki učili, največ kak tuj jezik sme še drug učitelj učiti. — Na južnem Francoskem, v Avignonu, v Arlesu in drugje je bila silna povodenj. Nastala je vsled gostih ploh. — V Španiji so iz armade 1200 podčastniških služeb izbrisali, bilo jih je preveč in so redile same nezadovoljneže — ustajnike. — Italija se ob-orožuje, toda bolj na tihem, bil je uni čas nemški prestolonaslednik ondi in pravi se; da v zadevi ožje zveze Italije in Nemčije. Je že mogoče. Vest je lehko obema nemirna. — Da so angleški vojaki še zmirom v Egiptu, ni ljubo Turčiji, še manj pa Franciji, toda Anglija se obotavlja jih poklicati domov, češ, da ji ne pustč tega nevarne čete Mahdijevih naslednikov. Ako pa kdo reče, da jih Anglija zato ne pokliče domov, ker jih ne mara, zadene menda v črno.
Za poduk So kratek čas.
Lurška mati božja.
(Dalje.)
V cerkveni zakladnici hranijo prekrasno monštranco iz čistega zlata, z dragimi kameni obsejano, katera je menda poldrugi meter visoka. Kakor smo izvedeli, je dar francoskih in španskih gospd. Rajni sv. oče Pij IX. so darovali drag z biseri okinčani križ, v katerem se časti kos križa Kristusovega in pa zlato rožo. Mene je še posebno zanimala mala mon-štranca, v kateri se hrani majhna izrezljana podoba lourdeške Matere božje. Nek umetnik je namreč tisti kos ščipka, na katerem je Marijina noga stala, vzel in je z veliko potrpežljivostjo in z odlično umetnostjo iz njega izrezljal lično podobico Matere božje, ki je komaj en palec visoka.
Ob desetih je bila doli pri votlini češka pridiga. Govorili so prav prisrčno g. Bezsta-rosti, župnik iz Budišave na Moravskem; mi Slovenci smo njihovo češko besedo skorej do do-
brega razumeli. Ob edenajstih je bila potem velika škofovska meša, katero so služili nadškof Cagliarski Berchialla. Popoldne je bila po slovesnih večernicah v cerkvi nemška pridiga. Naprej so stopili g. Jožef Koch, stolni pridigar na Dunaju. Rekli so: „Zdaj mi je tako pri srcu, kakor bi mi vsi dozdaj na tujem bili, in smo se zdaj vrnili domu k svoji ljubi dobri materi. Meni je bilo včeraj, ko smo vstopili v ta Marijin tempelj, pri srcu, kakor bi se nas bila Mati božja že dolgo nadjala ter nas težko pričakovala, kakor bi nam bila z neizrekljivo ljubeznjivostjo in z razprostrtima rokama nasproti prišla, da nas v svoje naročje sprejme ter s prisrčnim ljubkanjem razveseli. Na prvi pozdrav, s katerim smo jo pozdravili, se mi je zdelo, da je tudi ona nam odzdrav-ljala, rekši: Bodite mi tisočkrat pozdravljeni, ljubi moji otroci! Dolgo sem se vas veselila, vendar ste enkrat prišli, — srečno mi došli!"
Ob petib se komaj nagledamo lepe procesije , katero Lourdesčani vsako leto na ta praznik napravijo. Najprvi šo šli šolarji, dečki in deklice, lepo po dva in po dve, in srcer tako, da je šel eden na enem robu ceste, drugi na drugem, a cesta je bila prosta. Na sredi ceste so šli samo tisti dečki in tiste deklice, ki so pesem navzdigale, vsi drugi so se pa odpevali. Za šolarji so šli v ravno tako lepem redu fantje in dekleta, vsa gologlava in lepo belo oblečena in z modrimi pasi opasana
—	sami Marijini otroci. Nekatera so imela tako jarne glase, da nič lepšega. Najpridniša nosijo podobo lourdeške Matere božje. Za mladino se vrstijo možje in žene s plapolajočimi banderami in potem gredo duhovniki. Skrajni so pa bili godci, sami domači fantje, ki so izvrstno godli. Res pobožno veselje, katerega je Marija gotovo vesela. Krščanski slovenski fantje, to vam je pravi bal, tukaj mošnja in dobro ime ne trpita, — krščanska slovenska dekleta, to vam je prava muzika, na kateri se bela obleka ne zamaže in vest ne obteži! Je-li res ali ne?
Ko se je zmračilo, smo duhovniki oblekli roket in štolo ter se podali k votlini. Tukaj nas čaka vse polno ljudstva. Ko zmolimo lav-retanske litanije in rožni venec, se začne rim ska procesija. Slovenci dobro vedo, kaj je to
—	rimska procesija. To vam je bil velikansk in veličasten prizor, da se ga ok6 ni moglo nagledati! Najnaprej gre do tri sto duhovnikov, vsi z gorečimi svečami, za njimi se uvrstijo možje in žene, ne samo naši, ampak romarji iz vseh vetrov. Procesije ni bilo nikdar ne konca ne kraja, več tisuč romarjev se je procesije udeležilo. Toliko luči je v noči lesketalo, kakor bi se danes drobne zvezdice iz nebes na zemljo preselile ter se okoli masabielske pečine razvrstile, kakor bi kos nebes padel na zemljo;
toda že ne bode res, ker jih prav nič ne manjka. Srce mi je radosti kar igralo! Zdaj zadoni lourdeska Marijina pesen v raznih jezikih. Ko gremo na vkreber proti cerkvi, se nad menoj razlega pesen in ravno tako pod menoj odmeva; tedaj tudi jaz povzdignem glas in na vse grlo zapojem: „Ave-ave Marija! Zdrava Marija!" Nekega starega gospoda dekana iz Poljskega je ta prizor tako ganil, da so mi rekli: gospod, jaz od veselja ne morem ne moliti ne peti, jaz se moram jokati. Meni pa je bila na mislih Marijina preroška beseda: „Glej, odsehmal me bodo poveličevali vsi narodi!" Romarjem se oči kar Hvetijo, lica kar gorijo veselja. — Pozno že se podam počivat, toda nisem si nič prav počinil, ker celo noč se mi je sanjalo, da svetim in s procesijo hodim.	(Dalje prih.)
Sraešnica 44. Sodnik: „Povej, odkod si ovco priženil?" Zatoženec: „Od nikod, saj še nisem oženjen." Sodnik; „Saj te tudi ne vprašam za ženo, samo za ovco, ki so jo pri tebi našli. Odkod si jo torej priženil?" Zatoženec: „Moj Bog, od kod neki, saj sem že rekel, da se še nisem oženil!" Sodnik: „Ali vam je trdo-vratnež to. Prižene si ovco v hlev, pa ne prizna, da ni njegova!" Zatoženec: „A tako, g. sodnik, vi mislite, od kod sem ovco prignal? No, s pašnika. Smilila se mi je, ker je bila čredo igrešila."
Razrse stvari
(Za šolo.) Svitli cesar je občini Lopa-šica podaril 100 goldinarjev za popravljanje ljudske šole.
(Potrošek.) Dijaška kuhinja na Ptuju je imela meseca oktobra t. 1. 73 gld. 50 kr. stroška ter je ubogim dijakom razdelila 490 porcij. Slovenci, podpirajte to človekoljubno podjetje!
(Nezvestoba.) Kancelist pri c. kr. dež. g. Mat. Zohrer, v Celju jo je zadnji petek sam popihal iz Celja. Mož je bil v letu 1879 in 1880 nekaj sirotinskih denarjev po krivem vzdignil ter jih za-se porabil. Sedaj so mu prišli na sled, ko so nove knjige sestavljali.
(Zaupnica.) Tako poslala je Smartinska občina iz Rožne doline svojemu dežel, in drž. poslancu g Mihaelu Vošnjaku, posebno za to, ker je letos v dežel, zboru v Gradcu dosegel, da se šolske občine, ki morajo svoja šolska poslopja razširjati, ne privijajo več tako, kakor se je to poprej godilo.
(Tat na pošti.) Poštnemu hlapcu v Rottenmannu je bila mošnja z 1015 fl. znišla. Na srečo pa je sum na pravega tata zadel ter so ga ujeli še z vsem denarjem.
(Redka prikazen.) Dne 2. novembra našli so v vrtu g. Dvoršaka v koroški ulici v Mariboru živega hrošča.
(Trgatev.) Kakor se nam piše iz Zibike pri Šmarju, nabrali so v onih krajih letos iz večine še toliko, kakor lani. Vino se pa prodaja od 60 do 80 fl. za štrtinjak.
(Posojilnica.) V Slov. Bleibergu na Koroškem imajo še sicer le mlado posojilnico, a ona že deluje s pridom. Izlasti gleda na to, da tujci ne rinejo več globlje v slov. kraje. Doslej so se radi naseljevali na prej slov. kmetijah, potisnivši z njih prejšnje lastnike.
(Na poti.) Advokat dr. V. Fleischer, skraja v Rogaču, pozneje v Laškem trgu poda se sedaj v Spodnjo Avstrijo v mesto Tulln. Mož ne zna slovenski.
(Iz društev.) Akad. društvo „Triglav" v Gradcu ima nov odbor in sicer so v njem ti-le gg.: Predsednik: Fr. Podgoršek, stud. jur., podpredsednik: Fr. Gestrin, stud. phil., tajnik: Jože Blaž, stud. jur., blagajnik: Anton Schiff-rer, stud. med., knjižničar: V. Seliškar, stud. jur., odbornika: Jos. Ožek, stud. jur. in Ivan Premrov, stud. med.
(O k r. z a s t o p.) Volitev g. J. Vošnjaka, usnjarja v Šoštanju, za načelnika in g. Franca Skubica, zdravnika in župana v Velenju, za namestnika v Soštanjskem okr. zastopu je potrjena.
(Spremembe pri poštnem uradu.) G. Ernst Heinzl, blagajnik na tukajšnji pošti, pride kot kontrolor v Celovec, na njegovo mesto pa pride g. Pazeu iz Gradca.
(Brez potrebe.) Ana K., premožna kmetica v Cmureku, se je v sredo dne 20. t. m. doma v hiši obesila. V žalostno smrt je ni gnala ni bolezen ni uboštvo, bila je še v naj-boljih letih.
(Posojilnica) v Mariboru je imela meseca oktobra dohodkov 28.698 gold. 79 kr., stroškov 22.645 gold. 14 kr., skupaj prometa 51.343 gold. 93 kr.
(Promet.) Hranilno in posojilno društvo v Ptuji je imelo meseca oktobra 10.730 gold. 52 kr. dohodkov, 11 533 gold. 26 kr. stroškov, toraj 22.213 gold. 68 kr. prometa.
(Duhovske spremembe.) C. g. Jože Tombah odpovedal se je župniji v Pamečah in ostane župnik pri sv. Vidu, zato pa pride č. g. Mat. Frece, kaplan na Ponikvi, za provizorja v Podgorje. — Prestavljeni pa so čč. gg. ka-planje: Blaž Kukovič iz Loke v Trbovlje, France Crnenšek od sv. Križa pri Ljutomeru v Loko, Mat. Stoklas iz Marenberga k sv. Križu pri Ljutomeru, Jakob Vidovič od sv. Petra pri Radgoni v Marenberg, Marko Štubec iz Majšperga v Jarenino, Ivan Stanjko iz Ormoža v Majšperg, France Geč iz Št. Ruperta v Slov. Gor. v Ormož, Fr. Arnuš od sv. Vida k sv. Rupertu in Mat. Goršič iz Vitanja k sv. Vidu pri Ponikvi. Ena kaplanija v Vitanju in pri sv. Petru pri Radgoni ostanete prazni.
loterijne številke:
V Gradcu 30. oktobra 1886: 14, 3, 34, 42, 30 Na Dunaju „ „	12, 52, 50, 22, 21
Prihodnje sreikanje 6. novembra 1886.
i? Slovenski koledar 5c
za steno se dobi v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Cena 25 kr., po pošti2kr. več.
Podučiteljska služba
na „Cesarjevie Rudolfovi šoli" v Globokem,
IV. plačilni razred, prosto stanovanje, defini-tivno ali provizorično.
Prosilci naj vložijo svoje prošnje pri kraj-nem šolskem svetu v Globokem do 20. nov. V Globokem 15. dne oktobra 1886.
Fr. Podvinski,
2—2	načelnik.
Podučiteljska služba
na dvorazrednici pri sv. Lovrencu na Dravskem polju, 4. plačilnega razreda in s prostim stanovanjem, se umešča. Prosilci nemškega in slovenskega podučevanja zmožni, naj svoje prošnje vložijo do konca decembra t. 1. pri krajnem šolskem svetu.
Okrajni šolski svet v Ptuju, dne 22. oktobra 1886. 2—3	Predsednik.
DrOŽeili kvil*.
Naznanjamo s tem, da se bode v kratkem otvorila tovarna
za špirit, iai droženi kvas
v Atzgersdorfn.
Vsled izvrstne uredbe in uzornega vodstva nam je mogoče taki droženi kvas pridelovati, ki bode zaradi svoje trpežnosti vsem gg. pekom všeč. Ustanovili smo zalogo takega droženega kvasa pri gg.
Hočevar & Zupan v Celju
in prosimo gg. peke in trgovce, da se o dobroti našega droženega kvasa prepričajo. Comptoir in glavna zaloga c. kr. priv. Atz-gersdorfove tovarne za špirit in droženi kvas:
BSraia Hirsclifel«! A* Comp. Na Dunaju II. Untere Augartenstrasse 18.
Pod učiteljska služba
na dvorazrednici na Ptujski gori, III. plačilnega razreda, se umešča.
Prosilci nemškega in slovenskega podn-čevanja zmožni, naj svoje prošnje do '20. dec. 1886 pri krajnem šolskem svetu vložijo. Okrajni šolski svet v Ptuju, dne 11. oktobra 1886.
3—3
Predsednik: .Vi(fj«jif/nV7i.
Dražba cerkvenega vina
v Framu, 30 polovnjakov, poznega branja, se vrši 2. novembra 1886 ob 10. uri pred-poldneni.	2-2
Naznanilo.
Jaz, dr. Jurij Hrašovec, naznanim, da sem z dnem 23. oktobra svojo pisarno v Slov. Gradcu odprl.
V Slov, Gradcu dne 27. okt. 1886.
Dr. Jurij Hrašovec.
iccoli-eva esenca za želodec,
Utfrc frifravlj» ■ • ' ' ž
G. PICCOLI,l.-W'v.LjuUljauC
lOzdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem lin zdravniških spričeval bolezni v želodcu In ¡trebuhu, bodenje, krč, želodečno In premen-| javno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, 1 migreno itd. in je najboljši pripomoček zoper
gliste pri otrocih. | Pošilja lzdelovatelj po pošti v škatljlcah
po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. j Pri večem številu dobi se primeren odpust.
Ta esenca postala je vsled svoje čudodelnosti vesoljno poznato domačo zdravilo. Ni ga več na svetu zdravila boljšega za želodceve bolezni kakor je ravno ta esenca. Tisuče in tisuče bolnikov je po njej ža okrevalo; da je to sredstvo res neprecenljive vrednosti potrjujejo najučenejši zdravniki in veliko preč. gosp. duhovnikov. Vsakdo, ki je le enkrat že rabil to zdravilno esenco, se je z velikim veseljem prepričal sam, da je ta esenca iz lekarne Piccolijeve pri „angelju" edino najboljše zdravilo, kolikor se jih je izumilo in se jih priporoča.
Gospodu G. Piceoli-ju, lekarju v Ljubljani.
Na zahtevanje potrjujem, da sem Vaš cvet za želodec, kojega deli so mi dobro znani, v veliko slučajih vspesno rabil, proti boleznim v želodcu in zlati žili.
Dr. Emil vitez pl. Stiickl, c. k. vladni svetovalec in deželno-sanitetni poročevalec v Ljubljani.	3-30
1 stekl. 15 kr. Depfits v Mariboru lekar Bancalari, v Gradcu Eichler in Nedved, v Celju Kupfersehmied, v Celovcu Tliurnvvald, v Beljaku Scliolz, v Tarvisti Siegel.
Pozor !
2-3
<3r. Schmidl & Oomp. „pri škofu"
Celji na oglu glavnega trga štv. 38 „pri štepihu'", ¡^
priporočujeta svojo posebno veliko in lepo zalogo	-1"|
zimskega blaga, 3c
kakor
m
I i
t I
I
vsakovrstne suknine, štofa, vatmola, spangoleta in druge volnate robe. Dalje imata v zalogi največjo izbirko velikih zimskih facaneteljev ali rut; najnovejše vzorke kretöna in j-] tiskovine (druka); hlačevine in raznobarvnega barlienta; odeje, koče in različno drugo zimsko robo po na jnižjih cen.'»h, in sicer še cenejši, kakor poprej. Prave amerikanske šivalne stroje, najboljše in močnejše „Singer" in „Howe" za kroja'-e. črevljarje in šivilje po 30, 35 in 40 goldinarjev. Kdor dobro in cenó kupiti želi, blagovoli naj priti v našo prodajalnico
€m. Sf/iiitifll »ti ihn i/ r Vetji.
a i i
1 1
i m
rfcJ ■[j

Zaloga sukna; platna vsakdanjega rokotvornega in novo-šegnega blaga, ter pravih amerikanskih šivalnih strojev na oglu glavnega trga in poštnih ulic štv. 38 v hiši gosp
Jožefa K os t a, fabrikanta žajfe, „pri štepihu'. LiJ
na