SVOBODO SLOVENIJO z odprtimi očmi in trdno voljo Los Eslovenos y la Fiesta Nacional Argentina Slovenci smo se raztresli po vsem svetu: smo v Argentini in severnih ameriških državah, v Ka¬ nadi in v Španiji in še na Kitaj¬ skem in v Afriki, da ne imenujem onih v Evropi, ki so na prehodu iz našega starega sveta v nove “zamorske” kraje. Mislim: Sloven- ci-begunci, ki nas so sedanje raz¬ mere razteple po svetu — bogve- kam. Smo v novih krajih in no¬ vih razmerah; pozabljamo že, kaj smo bili. vemo samo še, kaj smo: delavci. Tako tukaj kot v Ka¬ nadi in v Angliji; v Španiji pa še študenti, dočim drugi v Ev¬ ropi samo še čakajo, da bodo to. kar smo mi. Ali naj nas bo sram? Sram, da smo začeli življenje na novi stopnji “družabne” lestvice? Ne; ponosni smo lahko, da smo se tako z lahko otresli predsodkov o ‘nizkem” in “visokem ” de¬ lu ter smo se z voljo prijeli tiste¬ ga, ki nam nudi ta trenutek mož¬ nost življenja. Ne sprašuje¬ mo se več na cesti, ko se sreča¬ mo, “kaj” delaš, temveč — “ali” delaš. Delo ima samo po sebi ceno in naj bo kakršno koli, samo da je pošteno. “Bog živi pošteno rokodel¬ stvo!” je bil star slovenski po¬ zdrav, ki so ga slovenski obrtniki naši očetie — dajali za geslo svo¬ jim društvom ih ga v dvoranah pisali z zlatimi črkami. Zdaj je postalo tudi geslo sinovom, ki so bili med tem že “bogvekaj”. Za¬ čenjamo graditi svoje družabno stališče znova in od temeljev in naj nas tega ne bo sram. življen¬ je je vredno novega začetka. In delo je trden temelj. Naj zato v nas ne bo malodušja in tarnanja, obupa in črnogledno- sti. Niti pri izobraženih ; pri obrtni kih in delavcih pa naj zavlada na¬ ravnost veselje. Ta leta, ki so nam usojena, da jih preživimo v tuji¬ ni, naj nam bodo v vzpodbudo in napredek; naj nam bodo “Lehr- und Wanderjahre”, ki jih je mo¬ ral včasih preživeti vsak rokodel- čič po svetu, da je potem kaj vel¬ jal. To so bili mojstri ne enih strok, ki jih je izučilo življenje in široki svet. Zdaj smo v širokem svetu in imejmo — odprte oči! Učimo se! Z veseljem in v o 1 j o! Ne bodimo taki, kakor pravi slo¬ venski pregovor: “Osel v Rim, osel iz Rima!” Svet in izkušnja je nam odprta knjiga, ki jo prebi¬ ramo sicer z rokami, toda ne kot slepec Breilovo pisavo, temveč z odprtimi očmi. Ne vtepajmo si trmasto v glavo, da je bilo doma vse najboljše in nič poprakov potrebnega: glejmo, mnogo si za¬ pomnimo ! Prav to naj velja za izobražen¬ ce. Glej z odprtimi očmi, vse pride prav. še prej kot misliš. Kakor ti je zdaj prišlo prav, da si pri očetu gledal, kako se je ukvarjal z mi¬ zarstvom, tapeciranjem itd in si zdaj sam začel s tistim, kar si si zapomnil kot otrok, tako in še bolj prav utegne kdaj priti, kar boš opazoval kot zrel človek. De¬ laj z veseljem svoje rokodelstvo, ker te živi, da lahko vidiš tudi kaj drugega, kar nima sicer zveze z njim, pač pa s tabo in s tvojim bivšim poklicem, če boš pogledal okrog sebe, boš videl, da smo zdaj v kraju, kjer se tudi izobraženec zaposluje z ročnim delom: p>oznam človeka, ki ima konservatorij in obvlada tri jezike, pa je stavec, ki stavi te vrstice: zvečer pa bo šel v svojo visoko šolo. Zakaj bi ti, ki si iz visoke šole stopil v delavnico, ne šel v prostih urah vasovat k svojemu poklicu, pa se “iz njega ven” ne ozrl po okolici in premeril z odrptimi očmi višino svoje stro¬ ke in nje značaj? šolnik naj pre¬ gleda ustroj šolstva, pravnik pra¬ va, sociolog stanje socialne organi¬ zacije, trgovec trgovstva... Kako so urejene univerze, naj zanima docente, kako ljudske šole učitel¬ je in kako sodišča sodnike! Vzemi si voljo, da si spet domisliš, ko stopiš iz delavnice, da si profesor, diplomat, vzgojeslovec, literat in advokat; z denarjem, ki si si ga prislužil z roko, si kupi revijo in brošuro, ki ti odpre pogled v tvoj duhovni svet ki je morda različen od tukajšnjega. V čem različen? V metodi? V višini? V boljšem? V slabšem?' In otresi se tudi ti predsodka, da je doma bilo vse na višini. Ne bodi kratkoviden! Glej z odrptimi očmi! Glej z veseljem! In z voljo! Meri! Sodi! In si mno¬ go zapomni! Tako zapomni, kot si si zapomnil slovenski pregovor, ki ga zdaj skušaš, da čez “seden let vse prav pride”. V naših dedih je bila modrost. V nedeljo dne 4. julija so se zbra¬ li slovesnki katoliški akademski starešine na svoj prvi sestanek, da pripravijo vse potrebno za ob¬ novo dela slovenskega katoliške¬ ga akademskega starešinstva v emigraciji. Predsednik ravn. Bog. Remec je najprej podal članom, ki so se od¬ zvali vabilu v polnem številu pre¬ gled dogodkov, ki so privedli do obnovitve društva v tujini. Nato je prečital vdanostno spomenico, ki jo člani naslavljajo na Eminen¬ co kardinala dr ja Copello, primasa Argentine .ljubljanskemu knezoš- kofu dr ju Gregoriju Rožmanu in predsedniku drju Mihi Kreku. Vse En dia 9 de Julio los eslovenos anticomunistas se congregaron to- dos en la sala parroquial de Santa Julia para festejar la fiesta nacio¬ nal argetnina. El discurso estuvo a cargo del Sr. Doctor Tine DE¬ BELJAK. Durante su discurso el Doctor Tine Debeljak subrayo la impor- tancia de la fiesta y los eslovenos anticomunistas, que llegaron en este pais tienen que entrar con to- do su espiritu en la vida del pais que les recibio con tanta amabili- dad. En este dia nacional nosotros podemos comprender toda la signi- ficacion de un pasado tan glorioso; ese pasado constructivo fue la ba¬ se de un porvenir de independencia politica y economica de la Argen¬ tina; nuestras almas deben com¬ prender todo eso y asi pronto po- dramos colaborar en la vida de nuestro nuevo pais — nuestra nue- va Patria. Explicando en detalles los acon- tecimientos historicos de Tucuman en 1816, el orador subrayo el des- Slovenski proti komunistični emigranti so državni praznik ar¬ gentinske politične neodvisnosti proslavili s svojo prireditvijo, ki je bila 9. julija t. 1. ob pol treh po¬ poldne v dvorani pri cerkvi Sv. Julije. Oder dvorane je bil za to priliko ŠKOF g. dr. ROŽMAN V USA Ljubljanski škof. g. dr. Grego¬ rij Rožman je 1. julija z letaom odpotoval iz Švice v USA. kamor je prislpel 3. juija. V USA je pravtako prispel č. g. p. Odilo Hanjšek. tri izjave so bile z odobravanjem sprejete. Pri volitvah je bil izvoljen novi odbor, v katerem so: predsednik dr. Ivan Prijatelj, tajnik Ruda Jurčec, blagajnik notar Lesar in odbornika sta ravn. Bog. Remec in Miloš Stare. Novi odbor ima zlasti za nalogo sestaviti novi pra¬ vilnik in obnoviti mednarodne zve¬ ze. PRIHOD NOVIH SLOVENCEV “Morosini”, sobota, 10. julija: 5. “General Stevard”, nedelja 11. julija: 254. S to ladjo so dopotovali oni slo¬ venski emigranti, ki so bili v raz- arrollo de esa lucha. Los eslove¬ nos en su Madre-Patria reden de- bian luchar para la libertad poli¬ tica y espiritual. Esos ideales de. la libertad fueron atacados por los comunistas, decididos en eliminar nuestros bases de una civilizacion cristiana y europea, Nuestra iiltima lucha igualaba en mucho a la lu¬ cha de la Argentina hace mas de cien anos. Cuando pasamos por las calles v ciudades argentinos, vemos muchos nombres de gran- des Argentinos — luchadores por la libertad y independencia. Las palabras y hecohs de esos heroes deben ser garantias para noso¬ tros en nuestras esperanzas de un mejor porvenir de nuestra Madre- Patria en Europa. Durante nues¬ tra vida en la Argentina para nos¬ otros tienen la mišma significacion como para los Argentinos las pa¬ labras del Exmmo. Presidente de la Nacion General Juan Domingo« Peron, dieiendo “que la indepen- edncia economica debe ser tam- bien soberana y politica”. Viva la Argentina! okrašen z argentinskimi in slo¬ venskimi zastavami. V dvorani je nad 400 slovenskih protikomunističnih emigrantov z velikim zanimanjem sledilo preda¬ vanju, ki ga je imel o borbi argen¬ tinskega naroda za politično ne¬ odvisnost te države g. dr. Tine De¬ beljak. Vsem navzočim je v vsej veličini prikazal najslavnejše ar¬ gentinske može in vsa njihova pri¬ zadevanja, da bi Argentina v res¬ nici zadobila svojo popolno neod¬ visnost, kar se je končno zgodilo 9. julija 1816. leta v Tucumanu. V zvezi s politično neodvisnost¬ jo, ki si jo je Argentina priborila pred 132 leti, je govornik poudar¬ jal vse napore sedanjega predsed¬ nika argentinske republike gene¬ rala Juana Perona, da bi Argenti¬ na postala tudi gospodarsko neod¬ visna. S proslave so slovenski protiko¬ munistični emigranti poslali pred¬ sedniku republike Argentine ge¬ neralu Perone tople čestitke. nih begunskih taboriščih v Italiji, pa jih je IRO prepeljala iz Bagno- lija v Nemčijo, kjer so se tudi vkrcali na ladjo. Emigrantka ga. Jovanovič Marija je med potjo zbolela ter so jo izkrcali v Lizboni in prepeljali v tamošnjo angleško bolnišnico. Zanjo bo skrbel tamošn- ji ameriški konzul. Vojna v Palestini se je obnovila, ker so Arabci odklonili, da bi se premirje nadaljevalo. SLOVENSKO KATOLIŠKO AKAD. STAREŠINSTVO OBNAVLJA SVOJE DELO PROSLAVA ARGENTINSKE POLITIČNE NEODVISNOSTI Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 14. USPELI SESTANEK ČLANSTVA DRUŠTVA SLOVENCEV Po proslavi arg-entinskega državnega praznika dne 9. julija so imeli sloven¬ ski protukomunistični emigranti ob pol štirih popoldne v dvorani pri cerkvi Sv. Julije informativni sestanek, ki se ga je udeležilo nad 400 članov društva in na katerem so vsi odborniki podali iz¬ črpna poročila o polletnem delovanju društva za slovensko emigracijo. Sestanek je začel in vodil predsednik Društva Slovencev odvetnik g. Stare Miloš s pozdravom vseh navzočih, ki so se v tako velikem številu odzyali vabi¬ lu društva in prišli na sestanek. Poz¬ dravil je častnega predsednika društva č. g. Hladnika Janeza in duhovnega vo¬ dja slov. protikom. emigracije č. g. Ore- harja. Predsednik društva g. Stare Miloš je prečital tudi pozdravno pismo, ki ga je poslala slov. skupina iz Comodoro Ri- vadavia. Vsebino pisma in pozdrave ta- mošnjih Slovencev so vsi navzoči zboro¬ valci vzeli z velikim odobravanjem na znanje. Podpredsednik društva g. Albreht Jo¬ že je nato govoril o dolžnostih sloven¬ skega protikomunističnega emigranta. Tajnik Društva Slovencev g. Skubic Anton je zatem prečital obširno poroči¬ lo, iz katerega je razvidno vse veliko delo, ki ga je društvo v polletnem svo¬ jem obstoju izvršilo za slovensko emi¬ gracijo. Blagajnik društva č. g. Lenček Ladi¬ slav je poročal o finančnem položaju društva ter pozival članstvo na redno plačevanje članarine, da bo društvo lah¬ ko vršilo svoje naloge. Poročilo gospodarja je podal g. Kro- šelj Joško, poročilo ženskega referata pa gdč. Petelin Marija. Vsa poročila so bila skrbno in podro¬ bno sestavljena ter so vsestransko osve¬ tlila dosedanje delovanje društva in na¬ povedala številne naloge, ki jih bo dru¬ štvo še moralo rešiti. Poslovnaje društva so pregledali tudi člani nadzornega odbora. Poročilo tega odbora je prečital odvetnik g - , dr. Zorc Vinko, ki je poudarjal, da so člani nad¬ zornega odbora pregledali društvene poslovne knjige in ugotovili, da so bla¬ gajniške in ostale društvene poslovne knjige z zaključkom dne 30. junija 1948 v popolnem redu. Iz pregleda teh knjih je tudi razvidno ,da je odbor društva opravil ogromno delo in to s tako maj¬ hnimi sredstvi in s tako omejenim šte¬ vilom osebja. Za vse opravljeno delo je odboru društva in osebju pisarne v ime¬ nu nadzornega odbora izrekel iskreno zahvalo in priznanje. Besedo je zatem povzel predsednik društva g. Stare Miloš in se je zahva¬ lil vsem, ki so pripomogli, da se je to veliko delo, o katerem je bilo podano poročilo, moglo izvršiti. Omenja častne¬ ga predsednika društva č. g-. Hladnika Janeza, ki je društvu vedno priskočil na pomoč, kadar je bilo potrebno, in ose¬ bje pisarne ter vse tiste, ki so razumeli odbor brez okrožnic in informativnih sestankov in ga podpirali pri njegovem delu. Zahvalil se je tudi vsem onim do¬ brotnikom društva, ki jih na 'sestanku ni bilo, katerim smo pa vsi dolžni za¬ hvalo za vse, kar so. za slovensko emi¬ gracijo storili. Med take dobrotnike spada tudi župnik cerkve Sv. Julije č. g. Figallo. V nadalnjih izvajanjih je pa' pouda¬ rjal potrebo po še bolj spopolnjeni or¬ ganizaciji, da bo kos svojim nalogam. Vse navzoče zborovalce je opozarjal, da vsi slovenski protikomunistični emigran¬ ti sedaj polagajo ovoj življenski zre¬ lostni izpit. Tehtna izvajanja predsednika društva so vsi navzoči vzeli z velikim odobra¬ vanjem na znanje, nakar so se posame¬ zni zborovalci javljali k besedi ter sta¬ vili razne koristne predloge. Govorili so gg: žužek France, Hladnik Janez, Kranjc Janez, dr. Savelli Julij, svetnik Škulj Karelj in končno še Orehar Anton. Predsednik Društva Slovencev g. Sta¬ re Miloš je nato zaključil lepo uspeli društveni sestanek. Komunisti načrtno odpravljajo zasebno laslino V Ljubljani in po vsej Sloveniji od¬ nosno Jugoslaviji komunisti pospešeno izvajajo socializacijo še preostale zase¬ bne podjetnosti. Sedaj so na vrsti pred¬ vsem trgovci. Tudi najmanši. Izšel je zakon o trgovini, ki med drugim dolo¬ ča, da bodo v bodoče mogle obstojati samo še tiste zasebne trgovine, ki bodo potrebne izven območja “državne mre¬ že”. To pa v resnici pomeni, da v bodo¬ če nobene zasebne trgovine ne bo več. Tako sedaj kar povprek “podržavljajo” vse obstoječe trgovske obrate. Pri tem pa komunistični piedstvaniki postopajo tako, da natančno preiščejo vsako trgo¬ vino. In dosedaj še ni bilo niti ene tr¬ govine, pri kateri ne bi bili ugotovili kake “nepravilnosti, spekulacije, prati- ljudskega delovanja” in podob. Ponekod ugotove kake “skrite zaloge, nepravilno knjigovodstvo, zopet drugod ima trgo¬ vec v komisij, prodaji blago brez konce¬ sije”. In vse te “ljudske škodljivce in špekulante” dnevno napada komunistič¬ no časopisje, zahteva zanje stroge kaz¬ ni, organi Ozne jih pa potem zapirajo, “ljudska sodišča” pa obsojajo na obvez¬ no delo in zaplembo vsega premoženja. Samo v Sloveniji je dosedaj že okoli 600 takih primerov. Med takimi trgov¬ ci je mnogo znanih imen. Preveč jih je, da bi jih mogli vse navesti. Omenjamo samo nekaj zaprtih in deloma že obso¬ jenih trgovcev, ki so bili prej znani Ofarji: Legat na Miklošičevi cesti v Ljubljani, trije Samci (galanterija, Ljb, Mestni trg), Peteline (Ljb, Sv. Petra nabrežje), Franc Kham (Ljb, Kongres¬ ni trg), drogerija Hermes (Ljb, Miklo- ševičeva c). Podržavili so nadalje vsa inštalater¬ ska, kleparska, tesarska in ostala podje¬ tja kot n. pr. Pičman, ing. Boleslav Li¬ kar, Nachtigal, Kregar, pletilno podje¬ tje Fr. Lajovic v Litiji itd. itd. Podržavljene so nadalje že skoro vse gostilne, kot Kolovrat, “Totenbirt” Na¬ ce, Kajfež, Slamič in drugi. Ista usoda je zadela tudi vse hotele po mestih in deželi. Pravtako pensioni. N. pr. Legat v Lescah, Oswald na Jese¬ nicah. Ko so podržavili tudi mali gostinski obrat “Pri Lovcu” na Bledu, je lastni¬ ca s sekiro razbila vso opremo. Na Bledu so podržavili tudi pension Zdravka Rusa, brata podpredsednika prezidija Jožeta Rusa, ki je invalid še iz prve svetovne vojne. * , V zadnjem tednu so začeli podržav- ljati tudi najmanjše obrate. Tako n. pr. v Ljubljani “Prepis”, kjer je delal se¬ daj samo še lastnik. Napovedano pa je že tudi podržavljenje vseh čevljarskih in krojaških delavnic. Poravnajte naročnino činaprej! Ali le Tito dovolj razočaral Koncem tega meseca se v Beogradu snide konferenca podonavskih držav in svoje zastopnike pošljejo tudi vse štiri velesile USA, Anglija, Francija in So¬ vjetska Rusija; na tej konferenci bi se naj dogovorili o tem, kako obnoviti mednarodno plovbo na Donavi. V Beo¬ grad bodo tedaj prišli k Titu v goste tu¬ di sovjetski uradni zastopniki in to vkljub temu, da je Stalin iz Moskve ta¬ ko hudo obsodil Tita, Kardelja, Djilasa in Rankoviča — to je štiri glavne no¬ silce sedanje diktature v Jugoslaviji. Spor med Titom in Stalinom tedaj le ni tako globok, da mu ne bi že vnaprej do¬ ločili mostov, čez katere se bodo še sha¬ jali. Ameriško in drugo časopisje je o tem sporu precej potihnilo in nekateri med¬ narodni opazovalci (Lippman) sploh ni¬ so tega nič komentirali — dokaz, da resnosti tega spora ne pripisujejo pre¬ več pomena. Bolj stikajo po senzacional¬ nih okoliščinah: in ena taka senzacio¬ nalna bi bila novica, ki jo je objavil lon¬ donski list “The People”. Ta namreč meni, da se je Tito skregal s Stalinom zaradi tega, ker se je prehitro začel pu¬ liti za njegovo dedščino. Tito je namreč izvedel isto, kar vedo tudi drugi in sicer, da je Stalin zelo bolan in da je lansko leto trikrat imel srčni kapi podobne na¬ pade. Tito bi po Stalinovi smrti hotel biti voditelj kominterne. Stalin pa, je to izvedel in je že lani poslal svoje vohu¬ ne v Beograd, da bi ugotovili, ali je to res. Toda ti Stalinovi zaupniki so v Beo¬ gradu ali hitro pomrli ali pa kratkem brez sledu izginili. Stalinu je to ravna¬ nje tako “zaprlo” sapo, da je šel» čez 'eno leto Tita izobčil. Kardelj je bil že enkrat trockist Očitek trockizma je med komunisti nekaj takega, da je osumljenec takega zločina vsaj “vreden smrti”, če ne še kaj hujšega. V svetu za železno zaveso je to pač edini veliki zločin. Sedaj pa je Stalin kar vse glavne komuniste v Jugoslaviji obdolžil, da so trockisti in med njimi je tudi voja komunizma v Sloveniji — Edvard Kardelj. Toda Ed¬ vard Kardelj je enkrat že bil trockist in sicer tedaj, ko se je prvič vrnil iz Moskve, kjer je živel, ko je Stalin po¬ bijal vse, ki so bili trockisti. Ko se je Kardelj vrnil v Ljubljano, je v Delav¬ sko zbornico sklical svoje zaupnike in prijatelje in jim podal poročilo, ki je bilo za Stalina zelo neugodno. Takrat je Kardelj povdaril, da v Sovjetski Ru¬ siji ni demokracije in da Stalin ne ra¬ vna prav, ko preganja trockiste s taki¬ mi procesi. Toda to, da je bil Kardelj enkrat že trockist, ni bilo prav nič ovi¬ ra zato, da Stalin ne bi bil ravno Kar¬ delja določil za glavnega organizatorja komunistične revolucije v Sloveniji (in ta je stala slovenski narod izgubo 200.- 000 življenj) in pozneje je bil Kardelj po ukazih iz Moskve imenovan za des¬ no- roko maršala Tita; na raznih med¬ narodnih konferencah je imel Kardelj celo čast, da je bil za Molotovom rav¬ no on najbolj kričaški. Že tedaj so ga v mednarodnem svetu tako spoznali, da je bila sodba o Kardelju tale: ameriš¬ ka agencija je objavila tekmovanje in je bilo treba odgovoriti tudi na vpraša¬ nje, kateri “državnik” na mednarodnih konferencah je bil najbolj nesimpatičen. Ogromna večina je odgovorila, da je pri njih to mesto zasedel Edvard Kar¬ delj. Pretepi za Titovo senco Sedaj med “svetovno” publiko ni ne¬ simpatičen samo Kardelj, ampak tudi Tito; toda ta pojem “svetovna publika” je treba omejiti in sicer na uboge slo¬ venske zapeljance, ki žive med nami v Buenos Airesu in ker žive v velikem, daljnem svetu jih tudi lahko prištejemo “svetovni” publiki. Del naših rojakov, ki žive več deset¬ letij v Buenos Airesu, so že več ko pet let vztrajno trobili v rog titovske pro¬ pagande in sploh niso hoteli verjeti, da bi bilo o Jugoslaviji resnično kaj dru¬ gega ko to, kar jim je trobila komuni¬ stična reklama. Sami so bili pa le malo na jasnem o tem, kaj je doma. Prav mnogi niso bili komunisti in so mislili, da morajo Tita podpirati zaradi tega, ker bo pač “osvobodil” kraje, kjer so se oni rodili. Tudi jim je prijalo, da so lahko videli, da je Moskva na tisti stra¬ ni kot njih “slovansko” čuteče srce. To¬ da sedaj je bil njih “junak” kar čez noč proglašen za saboterja in nesposobneža in trockista. Tisti, ki hočejo biti pravi komunisti, vidijo, da so “osleparjeni” in tisti, ki so verjeli, da je Tito vreden zaupanja, so tudi doživeli razočaranje, kajti izpostavljali so se in to zelo, zelo za tistega, ki je sedaj proglašen za pu¬ stolovca; pri tem pa so se sami izposta¬ vili veliki nevarnosti, da so ali pa bodo smatrani za komuniste, dasi.sami dobro ne vedo, kaj je komunizem. In tako se zdaj v gostilnah Buenos Airesa oba ta¬ bora osleparjencev pretepata in psuje¬ ta za Titovo pravo senco. Senca in resnica 4 Dočim se ti staroslovenci bore samo za “oslovo senco”, so pa tisti ki so zle¬ zli prezgodaj pod to senco, pravi kup nesreče in vsega pomilovanja vredni. V prvim transportom “Partizanke” je od¬ šlo domov v Jugoslavijo precej takih, ki so bili prepričani, kako bo doma le¬ po. Tako je odšel domov tudi eden ta¬ kih, ki je veljal poprej za najvnetejše- ga propagatorija titovstva. Odšel je v Jugoslavijo aprila, sedaj pa je že spet v Buenos Airesu. Doma je hitro opazil, v kak pekel je prišel, pobegnil čez me¬ jo v Gorico in se (mož je imel veliko srečo) že vrnil v Argentino. Toda je ti¬ ho kot grob in pravi samo to, da si ne upa nič govoriti, ker bodo sicer Titovi policaji doma poklali vse njegove sorod¬ nike. Neki drugi tak popotnik pa še ni imel toliko sreče. Ta je še vedno v “ra¬ ju”; svojemu bivšemu delodajalcu v Ar¬ gentini pošilja roteča pisma, da naj mu na vsak način omogoči, da bi se lahko vrnil semkaj. Obljublja, da bo leta in leta vračal to dobroto, če mu omogoči “Hamado”, ki ga bo rešila. OBVESTILO Vse slov. protikom. emigrante in vse ostale naročnike in prijatelje Svobodne Slovenije prosimo, da nam redno sporočajo vsako spre¬ membo svojega naslova, da bodo list lahko redno prejemali. Pošljite nam tudi naslove svojih znancev in prijateljev, da jim bomo lahko poslali list, če ga še ne dobivajo.. Letna naročina je 10 pesov. Na¬ ročnina za USA pa znaša letno: z navadno pošto 4$, z letalsko 6, za Kanado z navadnoi pošto 5 kanad¬ skih dolarjev, z letalsko pa 7. Kdor je v zaotsanku s plačilom naročnine, naj jo čimprej poravna, ker se list vdržuje samo z njo. Štev. 14. SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Novice iz Pomanjkanje hrane. Prehrana v Slo¬ veniji je iz tedna v teden slabša. Koru¬ zen kruh je izredno slab ter _ je skoro neužiten. V Ljubljani so že skoro 1 me¬ sec brez vina. Toči ga samo “Slon” in to vsak večer 2 uri. Pred točilnico sto¬ ji kača žejnih pivcev. Gost dobi lahko samo četrt litra vina. Krompir je po 50 din. 1 kg. V Splitu celo 70 din. Mast je bila v svobodni prodaji po 300 din. 1 kg - . Zdaj je pa tudi po tej ceni ni več mo¬ goče dobiti. Sladkor stane 100 din. 1 kg. V deželi “progresivne demokracije” je bil obsojem Anton Česorna, župnik v Dreznici, zaradi razpečavanje tržaške “Demokracije” na 11 let! Obveznice Titovega notranjega poso¬ jila v višini 3 in pol miljarde dinarjev, so neodstopjive in se glase na ime. Po¬ vračilo v štirih letih. Govore, da bo šlo v posojilo tudi vse, kar so nekdanji bo- gatši (Jelačin in ostali) morali naloži¬ ti v banke. Ljubljanski komunistični tisk se je 12. junija t.. 1. spravil nad upravo dr¬ žavnega posestva v Kočevju. Očitek; Traktorji in poljedeljski stroji stoje ne¬ zavarovani na soncu in dežju. V Novem mestu napada tamošnje finkcionarje, ker na trgu ni mogoče nič kupiti, če¬ prav je sredi kmečkega okraja. Isti li- • sti poročajo tudi, da se je članstvo ne¬ ke organizacije vračalo z izleta v Za¬ greb preko Karlovca domov. Ko je v Karlovcu posebni vlak čakal že dve uri na odhod, so izletniki začeli godrnjati in so stopili k načelniku postaje ter ga povprašali, kdaj bo odpravil vlak. Ta jim je pa odgovoril takole: “Kadar bo ljudska* volja, boste dobili stroj in od¬ šli naprej”. Komunistični tisk pravi, da se to pravi norčevati z ljudsko voljo in potniki. Popotnik iz Dolenjske se pritožuje v ljb. kom. tisku, da je v Grosuplju mo¬ goče dobiti le jabolčnik, v Ivančni gori¬ ci sploh nobene pijače nimajo. Včasih dobe nekaj pokalice, v Stični pa niti te nimajo. Na Blanci pri Sevnici so v začetku junija v nedeljo kopali temelje za novi zadružni dom. Temelje je kopalo 35 ru¬ darjev iz Senovega pri Rajhenburgu. Domačin je bil navzoč samo eden. Dru¬ gi pa še gledat niso prišli. Tako bere¬ mo v ljub. tisku, ki na vse to pravi, da to diši po nemarnosti. V Črnomlju je v prostorih OLO v ta- mošnjem gradu izbruhnil požar, škode nad 1 miljon dinarjev. Vzrok neznan. Komunisti v Sloveniji so začeli napa¬ dati dekana Jožeta Kreseta in učitelja Andreja Zupančiča (Vavta vas pri No¬ vem mestu),