Letnik 1915.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele,' zastopane v državnem zboru.
Kos XVI. — Izdan in razposlan 16. dne februarja 1915.
Vsebina: (Št. 35 in 30.) 35. Razglas o dopustih z električno silo obratovane proge male železnice z ozkim tirom od Liberca (Kaiserstraße) v Ober-Hapichen. — 36. Ukaz, s katerim se prepoveduje izdelovanje slada iz ječmena in se privzemajo sladarniee za sušenje koruze.
35.
Razglas ministrstva za železnice z dne 7. februarja 1915. 1.
° dopustilu z električno silo obratovane proge male železnice z ozkim tirom od Liberca (Kaiserstraße) v Ober-Hanichen.
G. kr. ministrstvo za železnice je na podstavi m po določilih zakona o železnicah nižjega reda z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149) v porazumu z udeleženimi ministrstvi po pogojih in načinih, . bliže ustanovljenih v naslednjem, mestni občini liberški podelilo zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat z električno silo obratovane proge male železnice z ozkim tirom, ki se zgradi v stiku z obstoječo progo Libérée (Tuchplatz)— Rochlice liberških cestnih železnic, od Kaiserstraße v Liberal v Ober-Hanichen.
§ 1.
Za dopuščeno železnico uživa koncesijonarka finančne ugodnosti, navedene v členih VI—XII, oziroma XXXII, odstavek 3, zakona z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149).
§ 2.
Koncesijonarka je dolžna dokončati gradnjo skraja oznamenjene železnice najdalje v enem
letu, računaje od današnjega dne, in dodelano železnico izročiti javnemu prometu ter po njej vzdrževati obrat nepretrgoma ves čas dopustilne dobe, ki se konča s 4. dnem oktobra 1986. 1.
Da se bo držala gorenjega roka za gradnjo, mora koncesijonarka na zahtevanje 6. kr. državne uprave dati varnost, položivši primemo varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala gorenja dolžnost, se sme izreči, da je zapala ta varščina.
§ 3.
Da izdela dopuščeno železnico, se podeljuje koncesijonarki pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica naj se podeli koncesijonarki tudi gledé tistih dovlačnic, ki se morda zgradé in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javnem interesu.
§ 4-
Kolikor bi se za napravo dopuščene železnice rabile javne ceste, ki niso v občinski upravi, mora koncesijonarka dobili privoljenje tistih, ki so dolžni vzdrževati te ceste, oziroma tistih oblastev ali organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico dajati privolilo za rabo ceste.
(Slovenlach.)
19
58
Ros XVI. 36. Ukaz trgovinskega ministra itd. z dne 15. februarja 1915.
§ 5.
Znesek resnične ter nominalne napravne glavnice potrebuje odobrenja c. kr. državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo razen stroškov, ki se res porabijo za sestavo projekta, za gradnjo in uredbo železnice, vštevši nabavo vozil, ter za dotacijo glavnične reserve, in se prav izkažejo, prištevši interkalarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem in pa kar bo morda res kurzne izgube ob dobavi glavnice, postavljati v račun nikakršni drugi stroški.
§ 6.
V ostalem je skraja oznamenjeno progo male železnice smatrati za celokupno sestavino prog liberških cestnih železnic, ki so predmet razglasov c. kr. ministrstva za železnice z dne 5. oktobra 1896 (drž. zak. št. 206), z dne 23. novembra 1899. 1. (drž. zak. št. 233), z dne 13. avgusta 1904. 1. (drž. zak. št. 89) in z dne 16. marca 1907. 1. (drž. zak. št. 83); po tem je določila §§ 5 do vštevši 11 in 13 do vštevši 15 prej omenjenega razglasa z dne 5. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 206) z dopolnili, obseženimi v § 5 razglasa z dne 23. novembra 1899. 1. (drž. zak. št. 233), ter z izpre-membami, določenimi v točkah I, odst. 1, 3 in 4 in II razglasa z dne 16. marca 1907. 1. (drž. zak. št. 83), zmislu primerno uporabljati na vse zgoraj imenovane proge malih železnic z nastopnimi izpremembami.
1.
Na mesto zaukazov § 13 razglasa c. kr. ministrstva za železnice z dne 5. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 206), ki se razveljavljajo, stopijo naslednja določila:
Koncesijonarka nima pravice, razen ako bi to izrečno dovolila c. kr. državna uprava, obrat dopuščene železnice prepustiti tretjim osebam za svoj ali tuj račun ali sama voditi obrat na tuj račun.
C. kr. državni upravi bo dano na voljo dovoljenje za obratovanje dopuščene železnice za račun koga drugega nego mestne občine liberške navezati na pogoj, da se primemo zniža 251etni rok v § 1 tega razglasa omenjenega člena X, oziroma XXXII, odstavek 3, zakona z dne 8. avgusta 1910.1. (drž. zak. št. 149) in v razglasu c. kr. ministrstva za železnice z dne 16. marca 1907. 1. (drž. zak. št. 83), ter v § 2 tega razglasa določena dopu-stilna doba, in si odkupno in pripadno pravico pridržati po pogojih, ki se potem določijo natančneje.
II.
Na mesto zaukazov § 5, odstavek 2, lit. a, razglasa c. kr. ministrstva za železnice z dne 23. novembra 1899. 1. (drž. zak. št. 233), stopijo naslednja določila:
Koncesijonarka je dolžna skrbeti za oskrbo svojih v železniškem obratu porabljanih uslužbencev v onemoglosti in starosti in za oskrbo njihovih družin hi v ta namen pristopiti k pokojninski blagajnici zveze avstrijskih lokalnih železnic, ako se ne bi za dopuščeno železniško podjetje ustanovila posebna pokojninska blagajnica z vsaj enakimi ugodnostimi za ude, oziroma z vsaj enakimi dolžnostimi za koncesijonarko kakor pri blagajnici imenovane zveze.
To oskrbo je izvršiti tako, da mora koncesijonarka zglasiti stalne uslužbence z dnem, katerega se stalno namestijo, izmed drugih uslužbencev pa vsaj tiste, ki opravljajo službo kakor vozo-vodje, sprevodniki, čuvaji ali postajski služabniki, ob primerni uporabi najpozneje, ko so dovršili tri službena leta, pri pokojninskem zavodu zveze avstrijskih lokalnih železnic, oziroma pri svoji pokojninski blagajnici.
Ustav pokojninske blagajnice ter vsaka njegova izprememba potrebuje odobrenja c. kr. ministrstva za železnice.
Forster s. r.
36.
Ukaz trgovinskega ministra v po-razumu z ministri za notranje stvari, poljedelstvo in finance z dne 15. februarja 1915.1.,
s katerim se prepoveduje izdelovanje slada iz ječmena in se privzemajo sladarnice za sušenje koruze.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) se za dobo, dokler trajajo izredne razmere, ki jih je povzročilo vojno stanje, ukazuje tako:
8 1.
Podelovanje ječmena v slad je začenši s tretjim dnem po razglasitvi tega ukaza prepovedano. Množine ječmena, ki so se že namočile pred tem dnevom, ne spadajo pod to prepoved.
Kos XVI. 36. Ukaz trgovinskega ministra itd. z dne 15. februarja 1915.
59
Sladarji in pivovarnarji so dolžni svoje zaloge ječmena, kar jih imajo tega dne, nemudoma naznaniti političnemu okrajnemu oblastvu in smejo odslej z njimi razpolagati le z dovoljenjem političnega deželnega oblastva. Imetniki in hranilci teh množin ječmena so odgovorni za strokovnjaško ravnanje z njimi in njih ohranitev.
§ 2.
Politična oblastva lahko zaukažejo, da je v sladarnicah in pivovarnicah tudi za druge sušiti novo koruzo za primerno odškodnino, ki jo določi oblastvo.
§ 3.
Politična oblastva morejo, da nadzorujejo izpolnjevanje tega ukaza, po uradnih organih ali po izvedencih, katerim se to nalašč naroči in ki so zapriseženi gledé varovanja opravilne tajnosti, ogledovati po vseh opravilnih prostorih izdelovalcev slada in vpogledovati v poslovne zapiske.
Podjetniki so dolžni v prvem odstavku omenjenim nadzornim organom dajati zahtevana pojasnila.
§ 4.
Prestopke tega ukaza in na njegovi podstavi izdanih predpisov kaznuje, ako se ne kaznujejo kazenskosodno, politično oblastvo prve stopnje z denarnimi kaznimi do pettisoč kron ali z zaporom do šest mescev.
Ako stori prestopek obrtnik, se lahko razen tega, ako so dani pogoji § 133 b, odstavek 1, lit. a, obrtnega reda, odredi, da se odvzame obrtna pravica.
§ 5.
Ta ukaz dobi moč dne, katerega se razglasi.
Heinold s. r.	Schuster s. r.
Zenker s. r.	Engel s. r.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Soilerstätte št. 24, tudi v letu 1915. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rumunskem, maloruskem in slovenskem jeziku.
Naročnina za celi letnik 1915 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodisi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K.
Naročevati je treba v založbi c. kr. dvome in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24, kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika.
Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja samö, če se je plačala prej letna naročnina zanj, je ob enem naročilu priložiti zanj pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritožb vročevati po c. kr. pošti, je poleg natančnega naslova stanovanja povedati tudi dotični poštni dostavni okraj.
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo:
Letnik 1849. za .			4 K 20 h			Letnik 1866.		za .	4 K 40 h
a	1S50.	JI •	10	Ji	50 ,	a	1867.	m .	4 , - ,
a	1851.	JI •	2	V	60 ,	a	1868.	a •	4 , - ,
*	1852.	JI *	5	a	20 „	a	1869.	a •	6 , - ,
»	1853.	a •	6	a	30 ,	a	1870.	a •	2 , 80 ,
*	1854.	J» *	8	a	40 ,	a	1871.	a •	4 , - ,
*	1855.	v •	4	a	70 ,	a	1872.	a •	6 , 40 ,
»	1856.	JI •	4	a	90 ,	a	1873.	a •	6 , 60 ,
»	1857.	» •	5	a	70 ,	a	1874.	a •	4 , 60 „
•	1858.	JI •	4	a	80,	a	1875.	a •	4 , — ,
»	1859.	JI •	4	a	a	a	1876.	a •	3 , — ,
>	1860.	J» •	3	a	40 ,	a	1877.	a •	2 , — ,
a	1861.	Ji •	3	a	a	a	1878.	a •	4 , 60 ,
a	1862.	a •	2	a	80 ,	a	1879.	a •	4 „ 60 ,
a	1863.	a •	2	a	80/	a	1880.	a •	4,40,
*	1864.	rt •	2	V	80 ,	a	1881.	a •	4,40,
a	1865.	a •	4	n	a	a	1882.	a •	6, -,
Letnik 1883.	za .	5 K - h	Letnik 1900.		za .	7 K —h
,	1884.	a •	5 , - ,	a	1901.	a •	6 , - ,
,	1885.	a	3 , 60 ,	a	1902.	a •	7 , 50.
, 1886.	a •	4,60 ,	a	1903.	a •	9 , - ,
,	1887.	a •	5, - ,	n	1904.	a	5 , - ,
, 1888.	a •	8 , 40 ,	a	1905.	a •	6 „ - ,
,	1889.	a •	6 . - ,	a	1906.	a •	12 , - ,
,	1890.	a •	5 , 40 ,	a	1907.	a •	13, - ,
,	1891.	a •	6 , - ,	a	1908.	a	9 , — ,
,	1892.	a •	10 , - ,	a	1909.	a	8 , 50 ,
,	1893.	a •	6 , - ,	a	1910.	a	8 , 40 ,
,	1894.	a •	6 . - „		1911.	Tt	7 . — ,
,	1895.	a •	7 , - ,		1912.	a	12 , 50 ,
,	1896.		7 , — ,		1913.		9 ’ 50,
,	1897.	a •	15 , - ,		1914.	r	15, — ,
,	1898.	a •	6 , - ,				
,	1899.	a •	10, - ,				
Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1. nemška izdaja.
1870. se dobivajo po istih cenah kakor
Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 25% popusta, in ako se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta.
NB. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku sploh niso došli ali pa so mu došli nedostatni, naj se reklamirajo najdalje v štirih tednih potem, ko so izšli, kosi nenemških izdaj pa najdalje v Šestili tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, III. okraj, Rennweg 16.
Kadar poteče ta rok, se bodo kosi državnega zakonika izročevali brez izjeme samo proti plačilu prodajne cene (% pole = 2 strani po 2 h).
Ker so, v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma popolnjeni, se dobiva ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos
vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole = 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24; s tem je vsakemu moči dopolniti ncdoslatne {pomanjkljive) letnike ter si liste urediti po tvarinah.