38. tfitma. immimn. nm* m III. lito. •Skrenu Narod" rtlfa p# pjilli a knje btvfc AvitroOgrske: a Neo^H©: fltoteto .kapaj aaprej. • K *>- «k> l*o MpreJ . . .* . * «*- **** leta . T . ." T 15•— M Ameriko in vm đrege dežete; — mewC.....5-50cek> krto naprej . . . , K 7(N. I^ntfanjeinjtede (mentov se ntj prfloil n ođgov* do**«!« *!i «„,raka. *»rral*tT9 (ipodaj, pritilčjc, levo). inallM milo« *t i, tei#fM *t »o. fancntl K aftuujo po ponbMaicai prodor« li *v 1 m vfaok kr MflMttfok mater: entaf po 12**, dvalmt po U vta„ trikrat po lOvla. talaao (eiuk prostor) 30 vtn, parte te tthvale (entk prodor) 30 vliurjev. Prt većpn laserdfah po dogovor*. Noti m»t»m Mj p«itj*j« p«r«i«fM tt4a« 9V° p« aakantf•!• "M Ha mom pteeac mafihe brci ?•*•*▼« *««*rj* te m stre«* rttafctr titrati. „Marotaa Tiskar*«« tofefo« ftt. 90. .Slovenski Narod* *dja ▼ LfvMfanl i đottavljci m don ali če »c bodi pooj: edo lete naprej . , . • K 53— I četrt leta upre] . . . . FC 15 — pol leta......39*— | aa mesec . . . . . K 5*— Posameina Stevilka velja 30 vinarjev. Doptil taj te trankirajo. Rokopiaf se nevračajo. 9r*tfaft4tYf)i KaaDa^a mU©a K.5(vL ■aOstr. levo), teieiOB *U 34 Maribor. Ljubljana. 14. febr. VčeraJ zvečer je bila podpisana v Mariboru pogodba jako dalekosežne važnosti. Potegnjena je demarkacijska linija, ki nam varuje slovensko sklenje-no ozemlje, za njo leži nevtralna cona in za to cono še razoroženi pas. Stranki sta vezani, da jamčita za popirfen mir in onemogočita oborožene vr>ade. To pot se od dojodkov nismo dali iznenaditi. Bili smo pripravljeni popol-noma. Naše mlada vojska, na čelu ji general — ijubUenec naroda, nas je va-rovala preseneCcnj. Ona nam je dala moralno#noč pri pojrajanjih, ;>na je od-ločila. Razmere srfede vojske so se v 2adnjih tednih spremenile znatno v prid naši kraljevini. Povelistvo ie osredo-toCeno in je v roki junaka - borca iz nestetih bojev na Balkanu, a obmejno našo vojsko vodi naš prvt slovenski vojak. Presenetiti pa se tuđi nismo dali od »blujfov« štajerskesca jđavaria K a a -n a. Več kakor *b]uff« bjegovi manevri nišo. Spretni se zde poz>rnemu opazo-valcu, a v resnici so nerodnl do skraj-nosti. Glavar K a a n ie priklical Fran-coze na pomoć. Dobro, mi imamo čisto vest. Sprejeli smo franeoski obisk brez strahu. A kaj se je izkazalo? Iz selskih koč pri Cmureku so stopall kmetiči z lr.arcialično podofco. Vsak je ime! pn-?ko in hodalo. Imponiralo je, da so biie puške tako čiste in baioneti tako svctli. Vse to je predstavil Kaan Francozom, ki nišo vojaki novinci. Od daleč se je videlo. da teh pusk še nihče nosi 1 ni. Prišle so narsvnost iz nem>ke državne tovarne. A v isti sapi je K a a n trclil, da ie svstaia'v bifa trenoten izbmh nevolje tlačene^a ljudstva! Ko se ie še izeovarjal. da so neznani zlikovci oDle-nili vacron novih pn5k. ki je ^slučajno« stal v Fehrin.sm. ie bila sh'ar res izvrst-no pojašnjena. Zadovoljen ie bil gospod Kaan. radovoljen general M a j s t e r, zadovoljni pa tuđi Franeozi, ki so zdaj dobro vedeli. s kom imajo posla. Na podlatf teh ujeotovitev so Jiifi:os!ovani zasledovali smoter. da se mora ono-mo^očiti. da bi se ponovili taki ^>blufff«. Službeno se poroča. da so $\i na?i posredovalci do skrajnih srranic popustljivosti. Popustili so, kjer je šio za to. da se olajša b e d a ljudstva, ki so mu na vam em sedeči srospodje ootisnili v roko orožje. in da se oprava or^ani-zr:je tako, da ljudstvo vsled cepljenja po demarkacijski Rnfjf ne bo preveč trpe!r>. Mi ne želimo krvoprelitja, mi nismo napadali, zato smo lo^ie komandirali, v koHkor nam dopj^ča na5a pretenzija, kf jo brani naša delegacija v Parizu. Če noskušamn potecrniti konkluziio !z posrodbe. ki 5e bila včerai r)odrisana, bi rekli: Jujroslovani so prošli častnn in | njih obnašanje je kot častno in sprav- j !;ivo piipoznano od Antanrc. Ne čisto } enakih občutkov se ^'T?^5a v Gradec J £. Kaan. Zmagovalec v pogodbi na ie i ubojro ljudstvo: nemško, kakor jn^oslovansko. Nemško. ki mn |e prihranieno obilo krvi in jrorja, in ki mu so dane ?osrodarske olaj^avc. naše ljudstvo pa, ker mu ne bo treba krvi liti v borbi t naščuvanimi tolpami. Zadovoljno je lahko me.sto Radiona, ki brKie zdai varno živelo pod našim okriljem. Zadovolien pa je lahko tuđi naš Maribrr. o kr.iem nišo naši posredovalci dopustili debate. Na obzoriu med po*:s'inji ic sfn! neprestano na?^ Maribor. A bil je žr da-leč od borbe. Ne bodo se vel zar: vršile borbe tik pred durmi. Maribor stoji izven diskusije. Vladfslav Fablančičt Kg smo ustoplli v znnnnlo poiltllio. »Politika Je prisino iigUianska um etnosi.* L Do bitke pri Kobaridu Italijani nišo hoteli niti sliSati xa nas Juc:oslovane, posebno pa jim Slovenci in Hrvati mso biii pri srcu. Seveda so zlivali tuđi na Srbe svoje zmajreupajoče sovraštvo. Profesor Salvenini. Prezzolini in s^ dva trije dru^i so bili skoro osamljeni v svoii relativni zmernosti. sGiornale a Italia«. »Corriere della Sera«, %ldca Nazionale«, »Tribuna«, pa ćelo »Seco-lo* so zlivali goiiđe srda n& Jugoslo-vanski odbor, na pofameat naic da- lavce v inozemstvu in na ceii naš narod. Očitali so jim. da so vsi skapai av-stnjski emisarji in špijoni, da dobivajo denar iz Avstrije pon^m »\Viener Bank-verein-a«, da so samo zato priVi na rraneosko in An^le^ka. da bi zatrnsili kali prepira med zave^nikc in pripomogli Nemčiji in Avstriii do zrnate. Kakor se vsi Slovenci in Hrvati, so de-iali tedaj Italijani, bore kot levi za av-strijskejra cesarja, tako se tuđi iu^oslo-vanski emisrrantl v ničenmr ne razliku-jejo od svoicev v domovini. Priscl Te poraz pri Kobaridu. logična nosledica te prorijusroslovanske c:o-njc. Italija je bila poniž.ina i a v vsa-kem ozim odvisna od svojih zavezni-kov. Defcla ie stala na pra^a socijalne revolucije, ki }o ie spre*5il simo na^H prihod franjoskth iti anc:leskih polkov. U'dVm ni vej bila velesila, ki bi rrogla pređemo računati na svojo lastno moO. I/Kledajo bi prav srCkano sme^no. če bi se se ponavliale one vse premlete fraze o »italiv-^nskem imperiin«. Potrebno je bilo prilagoditi se novim razme-rani. Sonnino, ki ie vodil cei čas vojne, od začetka do konca, italijansko politiko, je ta kej zr.ašel primeren nacrt: It:»!iji oreskrbeti novih zavczn'kov. pridobiti ji simnatije sveta, na videz opustiti imncrijalistične nacrte, ali v resnici skrbilo čuvati v žepu londonski nakt za bol;se čnsp. Ta prav srobi nacrt je Sonnino iz-vrstno izpeljal. Začel je prav previdno. Namrej je razrx>s!al *xr>\e cmisarje v Par^z. London m 2enevo (oziroma Bern), da otipljejo teren pri Jusrosio-vrr?:?!. Tako j« prišel v London neki sre-ner^, katereen so mno.fri italiranski listi pozftrje vehementno nabadali. če§. j da ie samovoljno izd^;al italiianske in- j terene. V Parizu je prevzel vlo^ro do- i pisnik »Corriere della Serai, a v Že-ne^.o in Bern ie prinotoval znameniti profesor Bor^hese. Vsi trije so se iz-dajali pred vsakim. ki j& ž njimi ^ovo-ril. kot odločni nasprotniki Son:iinovi in propasfatorji Tiove dobe bratstva med Jmcoslovani in Itnlifani. V resnici ti jro-spodje nišo bili čisto me* drueesra neitro navadni Sonninovi agenti. Ali žn!i>>oj? tcjra na5i Hudje nišo vsi videli. Josro-slovan kr nrev*eč dobrodušen po svoji naturi in prerad pozablja. da je bil MachiavcHi Tra!iian. Navzlic orozarja-njn od mnojrih strani — nis?c teh vr-s&c. ki je bil sicer vedno za pošten rta]i.iansko-iiisros!ov?nskt sporaznm. ki je bil tuđi med temi opozorievalci — so vodeči kroje« jnsroslovanske emigracije, z najpo^teneišim nam?nom, naseli italijanskim limanicam. ZaČeli so se najžlvahnejši razgovori med itafijanskimi emisarji in na-Sitni politiki. Ti razjrovori so se isto-časno vodili v An^liji. na Francoskem | in v Svici. Italijani so dejafl, da sicer nišo pooblaSčV-ni razpravl'ati v imenu ! itaiijanskc vlaie. ali da Drihajaio v imenu polirične.^a bloka, ki ie toliko rnočan. j da bo lahko v do.c:lednem času z Or- ) landovo pomočio strmo^laviJ Sonnina ! in njecrovo kliko. Ker so bili Italijani j principijelno jako popustljivi in so pristajali na princip samoodločbe, je vspeh bil sorazmerno hiter. Kmahi se je skienil v Londonu preliminarni dojfovor meJ sr. Trumbi('em in italijanskim sc-narorjem Torreom. Ta dojrovor je bil kronan z rimskim paktom. Rimski pakt ima vse najlep^e Iastnnsti. samo najvaž-nei>.e vrline pa Ie nima. Ttalijanska vlada Ka ni podpirala. Dogovor ni imel obveznost? od Sonnina, a vcndar je Sonnino predstavlja! zunanjo politiko Italije, ne pa scnn.tor Torre. Rimski p:ikr in vse. kar ga je spremljcvalo in mn sledilo, je bilo rnoj-strslro delo Sonrrinovo. Tu se je mož pokazal kot nenavadno spreten kombinator, fn resnićna nesreća je, da ta Člo-vek ni posveti] svroiih darov v službi krike holiše stvari neifo ie italijanski imperiializem. Vsi remo, kaj vscbtijc rimski pakt. Nikormir menda ni neznano, d4 se je v Rimu sklenilo med drugim tuđi da se Italijani in Jugoslovani doslej ne bedo več napadaji v časopisju, temvcč *;e medsebojno podpirali. Vsa teritorijalna vprašanja so se izkJjučila. Zato Cas še ni bit zrel. Z rimskim paktom je Italija zopet poživila ie nmirajoče simpatije v En-tenti, dobila je ćelo vrsto novih za vezni kov. posebno ▼ politild. pa tuđi na bi>jiSču. pred svetom |e izjedala kot nundatorica podjarmijenfli itarodov Av-stro-Ogrske. Vrh tesa ie JuRostovanom zavezala usta. Municija In orotfe se Ie ućdo boti živahno dowa2att to AmUiJ« in Franclje, italijansko fronto so za-vezniki ojačali in ji sploh posvetili več pozornosti. Mcdnarodni prestiž Italije je silno poskočil. Navzliv temu pa je Sonnino ostal vodia itaiijanskc zunanjc politike in je skrtmo ču val londonsko pogodbo v žepu. Vsak se bo vpraSaK kako so iu?o-sldvanski politiki mojfli kaj take^a do-pusuti. Po mojem mnenju ie bil t^daj za nas položaj tako ugojen, da bi se pri večji vztrajnosti posrećilo vreći Sunnina. unićiti londonski pakt in priti ; do resničnega in veljavneira sporazuma r. italijanskim narodom. Samo zato bi bilo treba več potrpljcnja. Italijani nišo moRli ničesar hrez nas in so bili prisiljeni paktirati z nami. Ali mi bi bili morali razlikovati med kompetentnimi in nekompetentnimi Itatiiani. To pa se žaliboir ni uno^fevalo. Pisec teh vrstic. ki nikdar ni bil sovražn'k itaii»anske£a naroda, se spominja, kako re^.ko so >fa zavračali gotovi jutfoslovanski publicisti, ko iih je opr.zarjat na to. da Itali-iani ni majo čistih namenov. Opozarjal iih je. da londonski pakt ostaia v ve-liavi. Oni pa so verjeli a rjrum on tu Son-ninovih cmi^arje\r. ki so dejnli, da je londonski nakt edini akt, ki zaveznike s častjo obvezuje, da nadalfuiejo votno nroti Avstriii za njeno razkosanje. Da pa se bo Iondoa^ki pr?kt preklica!, čim bo AvRtri.ia uniČenn. Napoved, da nas Ftaliia izrsblja v svoje sebične namene, in cJa bo v trenutku, ko bo Avstrija potrlaena, stopila zopet na dan z londonskim paktom in da bo s sflo zasedla naše kraje, se |s odvraćala kot neutemeljeno &rnncrtc Protiv stranimio. Beffunci. što dolaze iz naših, sada okupiranih krajeva, donose vesti, iz kojih je razvidno," kako razkraiajuće de-luje nnutarnja svadja medju pojedmim strankama a Jugoslaviji. Svi se tuže na nezrelost naroda, koji se slepo pokorava bezavestnosti političkih \odja, koji ne tnojcu da čekaju na svršetak mirovne konferencije, a da ne iznesu svoje osobne razmirice, vesto prikrivene kojekakvim političkim izlikama. Iz oku-\ piranih krajeva primili smo ovaj poziv, koji bi morao izaći u svakom listu: Od 14 godine unapred tvorimo mi takore-Icuć deo fronte. Bili smo fzloženi svakojakim progonstvima sa strane oblasti a sto smo usled vojne prr>patili, o tome STovore brojke ratnih šteta, a ove brojke govore milijardama. Po Goričkoj su čitava sela razorena, uništena marljivost stosrodišn.iesr ustrajnog rada. Kao nagradu za naše patnje nametnuo nam zao udes i hidjinac*i-:u okupaciju, koja se ni najmanje ne razlikuje od prejaš-nje austro-ujraTske strahovlade, kdjn danače u kojekakvom pogledu i nad-masuje. Naš narod na granici, uzeo je patnje na sebe, da ih prištedi ostaloj Jugoslaviji. Ova Jugoslavija, koja je velikim delom živela od lihvarstva i se zabavala, dok smo mi ovde patili i pros.iačili za komadić hleba, ova Jugoslavija nema prava, da iznese koja stranačku sitnicu sve dotle, dok nisu ovi krajevi prisnjedinjeni slobodnoi našoj državi. Bila bi to skrajna nezahvalnost a posfedice neproraćunjive. Mi ne tražimo zahvalnosti, mi tražimo samo razbor i uvidjavnost. Mi tražimo samo to, da se svaki čovek odrekne sebičnih ciljeva i da radi ?a celokupnost a n pr-voni redu za spas naših okupiranih pokrajina, o kojima zavisi i budući procvat čitave države Jer sto bi bila Jugoslavija bez mora drugo do povećana Srbija, koja bi se kroz desetgodišta morala spremati na novi rat A taj nam rat preti ne mof da usied naše iredente, već usled nespameti naroda i njegovih voditelja. Mi smatramo veleizdajni-Stvom teranje kojekakve domaće strančarske politike i tražimo od državnih vlasti, neka se pokale doraslom svojoj zadaći i da zavede u zemlju poredak. mir i strogu stejfu. Nije dostojno slobodne države, da se ugledne novine kavgaju mediusobom za tričarije, a da ih nije moguće ušutkati. Sve to čini utisak ženskog hlsterizma, kori se ni najmanje ne dol ići narodu, koji si tek st&> kjo svoju slobodu. Nama ie svejedno, da li je jedan gospodin nezadovoljan« Sto nije postao minister ili ban* To nije aarodna stvar, kojemu stoji jedino do toga. da se u novoj oslobodjenoj državi ne lihvari, da se započne ozbiljnim radom oko upostave prometa, trgovine i industrije. Nama ie svejedno, da H 6t se prestolica nove države nazivati Đeo-gpj^pn^ i inhUano« Si Zagratao^ Ml želimo i tražimo »amo to, da preuzmu državnu vlast ljudi u ruke. koji će nam : svojim energijom zajamčiti, da će Jugoslavija biti doskora u svakom pogledu iz£rađjena. Jer to> što imademo danas, to nije slobodna država, to je samo kup ruševina, koje smo momentano adaptirali za. državu ali kojima so ne služima kao materijalom za izjeradnju. _\\i sve vise i vise rušimo a tako nam preti pogibao, da ćemo kod punih ham bara iz-Kladneti i s junačkim narodom gore propasti nego li boljševička Rusija, Još uvek imade granica izmedju Slovenije i banovine, banovine i Bosne, Bosne i Dalmacije. Gde je jedinstvena država, ako se ugljen iz Slovenije ne srne izva-žati u Hrvatsku a hrvatsko brašno još manje u Sloveniju? Ali zašto putuje naša marva u Italiju a naše brašno u Ne-mačku Austriju, sve to u veću slavu naših ratnih lihvara, koji vode 1 u slobodnoj državi odlučnu reč. Nije Radtf, koji tera boljševiStvo, već imade on dobrovoljnih agitatora, koji ^a. ustima prekoravaju, a činom poduprru. Skrajno ie vreme, da se odlučimo na rad 1 da se odričemo debata i sednica. Ne treba nam sastanaka, prosveda itd. Najbolji će prosved biti protiv Italije taj, ako činom pokažemo, da znademo iskoristiti svoju slobodu, da znademo i bez tudje pomoći .\ami da ur-limo na§e prilike. Jedine zadaće, koje moramo da izvršimo u sadašniem trenutku, su: Uspostava voiske i žandarmarije, uspostava prometa i uredjenje aprovizacije. Apsolutno je potrebno, đa se bezobzirno postupa proti naših lihvara, koji ne samo da oštećuju narod materijalno, već ga i demoraliziraju i ubijaju a radništvu svest dužnosti i volfu za rad. Danas no-mamo zakona, nemamo autoritete. Treba da tu autoritetu uspostavimo, da dobavimo opet zakonu poštivanje i priznanje. Sloboda, kako ju shvaćaju ratiil lihvari, nije demokratska sloboda, jer I ova sloboda poznaje i mora da poznaje a današnjim prilikama, veleizdajništvo, vcSala i batinanje, koii ne srne da bude namenjeno zavedenom narodu već pravim začetnicima svih nevaltaština. po-kvrrenoi inteligenciji. Čitav naš narod mora da bude đisciplinovan kao jedna vojska, hoćemo li, da sf izvojŠtimo po-bedn brez krvoprolića. Mi, zapušten? Jugoslaveni u okupiranim krajevima mrzimo više naSe strančare, naše lihvare, Koji fspodkopavaju slobodu drža-re, nei^o li naše tlačitclje Talijane. Mi ih smatramo veleizdajnicima, kojima bi se moralo suditi austrijskim paragrafima. Narod će nas razmrteti. Mi veru-jemo u naš narod, n njegovu sposobnost, da si stvori državu i slobodu i nadamo se, da će n tim odlučnim časovima naći liude. kofi će nas i njega izbaviti iz sadašnjeg i budućeg zla. Mi nećemo rat, mi želimo mir, ali dodje li do ponovnog pokolia za nekoliko godina, do novog svetskog rata, neće za to biti samo odgovorni oni. koji, rekbi, da kroje samovoljno malim narodima sudbina ko pre sto godina, nego i svi oni naši političari, koji su u odlučnim momentima naSe povesti izigravali spas naroda za kojekakve osobne koristi i ambicije. — Slede potpisi. Ovaj će zdvojan glas \t okupiranog: području shvatiti najbolje onaj, koji je sam osetk>, što znači talijanska vojnička okupacija, koji dakle poznaje raspoloženje, što tamo u narodu vlada. Kroz desetgodišta i desetgodišta borio se taj nas najbolji narod n Trstn, po GoriClcoj, Dalmaciji i Istri za svoja politička prava, znao žrtvovati sve osobne materijalne koriste, koje mu je pružalo austrijanstvo ili italijanstvo. a danas kao da ie prevaren za svoje naj— lepše nade. 2a najvsetljiie ciljeve, koje srno dostigli samo njegovim prednjače-njem. Nigdc nije bila misao narodnog jedinstva tako izrazita i tako jako razvijena, kao 5to ba5 na in"anicama. Nijedan đeo našega naroda nije bio u tom pogledu tako velflcopotezan i smeo. kao Covek iz tih krajeva. Bila bi prevelika nezahvalnost historičke pravednosti, da se on*j najviše okoristi tim uspehom, koji je zanj najmanje radio a da baš onaj ne bude učesnikom narodne slobode, koji je takoreknć stvorio Jugoslavije. Nemojmo dakle u strastnoj za-slepljenosti da zaboravimo, da se imademo baš pogranično! braći đa zahvalimo na tome. da danas nopSte živimo i dilemo i da možemo slobodno i nesmetano da raspravljamo a da smo toj braći nešto dužni: đa ih oslobodimo. Sve ostalo nema danas značenja ii važnosti a sr« naše sile moraju biti apravttco* prema tom jodJoooi cittfc Stran 2. „SLOVENSKI NAROD* dne 14 februari« 1019. 39. »«r. Polititne vesti. KFAJEVNIM ORGANIZACIJA* (POLITIČNIM DRUŠTVOM) V LJUB-LJANL Načdstvo stranke je raz poslalo navodila za določitev kandidatov in voli-tev izvršcvalnega oUbora JDS. Cim preje naj sklićejo članske šesta n-ke, na teh določijo kandidate za izvr-ševalni odbor v zmislu strankin >>;a organ izacijskesa reda in nai listo kanJida-tov pošljeio do 25, svečana načelstvn JDS. — PriporoCamo. da odbori skrbe za primeren dnevni red i za Članski se-stanek i za občni zbor. kl se vrši radi volitve izvrševalnega odbora moj 5. do 30. marcem. Na teh zborovaniiti uai bo do na dnevnim redu tuđi drusa aktualna vprašanja, osobito pa razlaza javnih toćk iz stmnkinega orcranizacijskejra reda in programa. Vsaka Ljubljanska krsjevna organizacija (politićao društvo) izvoli tuđi skrutinatoria v osrednji sir rutini j. ki jra javi tajništva JPS. Tajništvo JDS. DEŽELNl ZBOR. SLS je začela akcijo za sklicaitje deželncga zbora kot kontrolni or^au deželne vlade. Kakor se nam sjK>roča od merodajne strani v JDS, odpira SLS. kar se tiče JDS, že odpria vrata, ?>aj je znano, da so se slovenske stranke zedinile, da se naj takoj po konstituciji nove vlade skliče v Ljubljani deželni svet in je bila JDS prva stranka, ki i e za ta nameu d o 1 o č i i a kandidate. Da se deželni zbor še ne sRliče, pač ni krivda JDS, ampak vSIovenec« ve dobro, da je krivda o n-stran Kolpe, kjer nekatere stranke, ki so gotovo SLS bližie. kakor nam. žele tak dežeini svet. oziroma zbor, ki hi pomenil državo v državi in vsadil kal razdora v oblikl nekakšnega trializma ali še v e č. Mi potrebujemo deželni zbor. a ne take^a, ki bi si 1 a s t i 1 pravice državne oblasti, temveč potrebujemo zbor. ki bo kontrolira! delo vlade, kateri bo to vlado moralično podpiral v njenern težkem delu In ki jo bo nepresiai'o vzpodbujal k delu ter bo nekalr-šen ventil vseh želja našcxa ljudstva. JDS kot čisto demokratična stranka iskreno želi, da bi ji bila prilika dana. razpravljati in stvarno "kritizirati v takem zboru, ki bi sa gmovo tuđi osrednja državna vlast ne čutila kot konkurenco, ampak le kot organ, ki pokrajinski vladi olajša odgovornost. »Slcvenecc čisto natanko ve, kje leže ovire. O tako važnih vprašaniih je pclc-inika nepotrebna, potrebna ie pa diskusija. V vrsticah, napisanih v zadnjih dneh, smo zavzeli stališče napram n a-čelt*. Ce misli »Slovence«, da stvar še ni jasna, mu ni treba nvl drugesa, nego da naše članke prečita nekoliko pazljiveje. To mu bo samo koristilo. Mi zahtevamo načeloma, da mora biti deželnenm svetu ocrtan d e 1 o k r o z, ker ne *re, da se na vseh straneh države sestajajo korporacije, ki — "m ta del stavka je treba rudi citirati, sro-spoda, ne pa samo prvo polovico iztr-jrati! — ki bi si prisvajale in lastile takšne zakonodajne pravice, kakor so iih imeli v stari Avstrlii deželni zbori. Ni pa res, da smo se izjavili proti za-stopstvu, nasprotno. mi smo prvi, ki to zahtevamo in ki borno to vedno ^ahtevali. Vprašanje je, ali se naj skliče deželni zbor 7. zakonodajno oblastjo ali ne. Proti temu smo odločno. Potre-ben pa je deželni svet z jrori navede-ntmi nalosami kontrole, podpore in vrpodbude. Ako srre za takšen svet, smo tuđi mi od vsetra početka mnen.ia. da za je treba takoj sklicati. toda, ako nočemo čakati na Državno viječe, mu mora ministrstvo odkazati začasni de-Iokros:. Ako ne gTe za zbor. moramo se poprej ogledati v Državnem vijeću in tam bodisi sporazumno, riodisi po načelu večine določiti notranjo uredi-tev naše države. Ne dovoljujemo, da se vprašanje narodnega zastopstva izrabi za katero-koli strankarsko taktiko. Kdo od nas je botjši demokrat, bo pokazala bližnja bodočnost Vprašanje zbora at! sveta je načelno vprašanje. Za nas ni nobe-nejra dvoma, da morajo vsi deželni zbori odmreti in napraviti mesto res-nično demokratičnerrm narodnemu za-stopstvu v okrožjih. Za prehodno dobo Je narodno zastonstvo potrebno tuđi v pokrajinah. toda !e kot svet. Sklicanje deželnega sveta je nujno. Besedi je dovoli. Za vsakega našega pristaša je stvar jasna. Jusroslo-vanska demokratska stranka bo že na sarajevskem sestenku svoiih delesa-tov in somišlienikov iz ćele kraljevine dala ministrskemu svetu pobudo, da stopi v sporazum z vsemi deželnimi vladam i in ocrta delokro^ vsem za-časnim pokrajinskim svetom. To ie potrebno, da se utrdi narodno edinstvo in da se deželni sveti skličejo, kakor je to naša stranka od vsega začetka zahtevala. O KONFISC!P\M USTAVI IN DRUOO, Današnji »Slovence« brani krivce kl so povzročilh da ie tekst začasne ustave prišel prezj^odal v javnost Kon-statirama da ni rcs. da je »Ura^n! list« osrednje vlade ostavo prfrbčil 8. tm1 Stevilka »Urađnejra lista« z datumom 8. t m. je bfla natisnjena. ni pa nlkdar izSla. Izdaja dotične števflke »Urađne-gi lista« ni bila konfiscirana, pač pa sf-Stirana. Tuđi ni res, da Je beogradska »Pravda« priobčila ustavo. marveč Je gHDD pftfirfnt« o naJboU bidvealh spr«- i membah prejšnje srbske ustave. Pi». vilno seveda tuđi to ni bila Afco le »Slovence*, irakor pravi tmei tekst ustave pred ^»Narodno Politiko;, je pač polcg drja bimraku se kdo đrukl so-kriv 2!orabe uradne oblasti Ponavfia-mo. da ta nlnčal ni prvi, ki ga Je zagre-sila znana skapina. Po informacijah, ki smo tih prejeli moramo svoje očltke vzdrževati, Naperjeni so v prvi vrsti proti po>topanjo Jusoslovanskog dopisnog ureda v Beogradu in sojclaŠamo z mnenfem svojih hrvatskih koleffov v Zagrrchu. »Slovcnec« sploh ni bil napaćen. Imenovali smo ga še Ic v đrujri vrsti kot soužitkarja »Narodne Politike«. Po njegovih dunaSnJih pojasnilih pa vidimo, da je njegova krivda ravno tako velika. Trdim:). da nini^ nobon list pravice ustavo priobčiti, dokler ni i/iU. To se pa Tii znojilo. »Zamolčam fiaziv« naj pisce »Slovcnćevc« notice spravi za ^rbe. Za nas fe stvar zato končana, ker je samo po sebi umevno, da se bo z osialimi podrobnofttmi i>cća!a strofa prc skava. Ko pa že govorimo o podob-neni \n nas je »Slovence* po nepotreb-r.t'ni izzval. nai se nam ne zarner: vpra-šan»e, kako priđe to, da smo bfll včeral pri telefonskem razgovoru z Za,^reb< m r-rckinjeni z »državnim razgovorom«• pri kterem ^e Je oglasila 5tev. 50. torej Stevilka »Skrver.čcve* redakcije? STARCCVIC \NC1 tN USTANOVITEV ENOTNE JDS. Zcsreb. 13. sebruarja. Starčcvičan-C! ne prićjkjj.io revno z veseljem osnovanja enotne Ju?oslovan>ke Dcn'j-kratske Strmke. ker vedo. da bo ta stranka nastojala proti sam: hrvatski scparatisii^ni struu. Zato se trudijo SurčeviCanct, Ć2 bi novo stranko diskreditirali. Se rrcino ie ustanovljena. L^anašr.ii »Hrvat* criobčuje uvodnik, v kiMerem izvaci med drusrim; Ker ie srb*k«vhrva:>ka koalicija kot taka ban-kerotirala, se hoće se:1a! pomladiti in pod novo firmo nadaljevati svojo politiko, r. edinim diie.n. da rbdrži v s\*o-jih n-kah v!a.d3 in mo5. katero ie dobila od Madžarov ter si jo na zviiaxen naCMn obdržala med in po povratu. Osnova-nje enotne JDS. je. tako trcli »lirvat-, za našo mlado državo naravn^t nevar-r.o in je treba temb^li obv^jati. ker za-sltdujc ravno iste cilic, katere si nnvi-dezno postavila nova stra.ikn, kakor 7.M. od Trumbiča in drugih ufcledrvli in-tclcktnalcev zasnovani Juz^nvenska Demokratska Lica. Nova stranka. V\ se naj osnuie sedai v Sca^vu bo zato samo plaše za kor.-tarstvo gotovih n:*^-razum in oocodbi se te Dodnioala* — K temu poročilu te Liablianski doĐianl arad ore je 1 oasionni službeni komentar: Danes zvečer bo se končala ooca* iama u nreroirie ki so se vršila a>e4 povelinidtvom kralieve tneoslovanake roiske v Mariboru z ene ta sastoTutfkl erašk© deSeine vlade imenom nentftlco* avštiifeke vlade z drnce strani. Ta tx>-ffaianfe so se zaoela oe fnterrenHU francoeke roisile komandanta Monteait* ia. katereea so bili Nemd navrosilt nai Dosređnie da oreneha (vm niiJi VDrizoriena) borba za R&di'-oio Juffo-slovani so se orišli poeafat da Dokaže io sDravliivoet in oreorečiio nadalinie krvolitl^ PocaiaAi* m W* teto ■*»• •\ tar mlKend vmmm utviM sm ■aJit^T^ Bb narodu mflmiufo trtv« tB »«ede ieliafli-Fnm^eflovi m*-*ito Ja— alovani popastliivi 4o »krainih mei Ia so zahtevali uJto deaiarkaeii&kd frt*. ki bi Hh varovala vr»a4ov U Madiaiškt ter tim zarotovila sklenle^O ozemlfe 40 Mure (SpiHaL na sapadn pa ▼arno«| dravske doline ^o ae vea nevtralni oa« nahaia na nemMcem ozenliu. nt to no* beri neu»peh Nemrev. marveč ie le no-&ledica deistva. da eo oni 4 februarla nastoDili kot franictireraki napadali-Docim so bili Jufo*loTani neomaini triotie vojafike črio in vlede varnoatl že-leznice SpUie - Kadroga, so bili tem rionuotliivei&i \- vseh onih euareh. kier 10 k\o za to da se bednemo obmeinemu pre^ivulstvu olaišn težavno živlie^s Nudili eo olai^ave elede prometa z flvl-H in crlede BaeaAaUi noravnib orttnov-\ olitav v ucmeka -. av^uiUkd tuiradruj riktiDočino na ozeniliu iuioio od Mure in v Itadrnni sevedn ni«*o moG-ii dontistlr! 8 pogodbo, cklenieuo z nemeko - štajersko (oKiroma z npir»*ko - avatriit-ko) vlario so Juffoglovoni pokazali, da ne žf'le borbe, amnak nanietno roravnavo Ta poravnava ie doo^^ena in 7,t\n\ ic dolžnesi obeh .■KtranJc. da io vestno i*-polnmiets. — Besedilo potlpisane do-irodbe se fio priobMlrt Naši protei'ni »hodi itrnti iUliian-ski oliupaciii- Švicarski li li prin.ipnio porobilo o pror«A(nih ^hodih ▼ Znrre-• a Liuhliani. Sarai^vn. Splita Hu-brovniku in Heosrada orotl itali1ftn>ki okunaciii n~*ih krniov- Pr*na&aio radi rc»=<>!Tiii{o. ki ie W!a »prrieta na hel-2 raj? kom .-li od u Vo'fka narodna sliu?>šCf!na CrnQ Kore. Podcorlca. 12. febn:arja fLj. k. u.\ Cmosorski đo? nrad poroča: Velika na-rod"a skupščina v Crni mtri Je na svoji seji dne 9. febroarja 1019 uo izjavi zahvale vsern zavemfkom 2a iz':azano pomoč srb-skorru nabodu, da doseže svoje ujedinicn- ie. s^reje!^ na^topno resoluci'o: VcHka narodna skup<*1na, frražafoč svoje Rtr>-bo?:o prirrar^e i*« fskreno naklonjenost svojim plemenitim fn vc!i*kfm ravezniVom ra nflhovn vsesrrans^o oomoč pri tiresni-^enfn na?ih narodnih fdealov, trpolnjcnlh ;* ujedinjenjem vseh Srbov, Hrvatov Iji Slovencev v eri orno državo, uoa. da bodo tndi nadalje t>osvečali svojo visoko pa^nlo njenemu r.otrarlemu razvoju. K-a'cor tvd\ varst'.Ti nn?e pravične JtKc^ovansfce stvari veđ našimf neprijatelji. 2ivcH na?i ple» meniff raveznfk?. Fr«nr*»et drF«r>^rev v tfVni rorf. Podcroric?^ 15- fehrnnria (1A- k ni i; Z.ikaF"nr»!o ) C^r^o^ors^i don nr«d no* ročn: G^nernl d'K^nerev i*? do^ol pf*nv )'"■! na dan ^v- Save v Rprernstvu nusrle- polkovnika Vitelliiii, amoTikanFlresra noročrJIca Eier^va ter eiovilno'ra đru-sr^ara. o^ebia Prphival«tvo Cetinta i* pri "rhortu v ine^to posto vilo velik «!a-rolok ni č^M o^voboHiirrtn Balkana* k* «0 ^'M srrei^ti z velikim navdaše-nlr»T». Vr&* roclorn'eTn frnnih Idealov. k**r se ie pokazalo tndi nri Z"đn1*h đosrodkih GenerrJ i© enreiel v navzo"*Tiosti raznih 1n\*n\h znetonnikov. ^od:tclic rnrnih nolifi^nih ektipin kakor rodi važneiše nolitifne o#ebe* Pu-■=til ?e ie ?wm*iM o r^^mer^h ▼ deželi Na rečer 1e bil svečanosten banket. r»o katerem te ceneral f 6prem*=tvom pose-til zabavo, ki ^e te vr?tla povodom r>r.i7nika sr- Save- Navzoči so iih na« vđušeno pozdraTlifl.il ter cenomla nosili na rokah- — 29- ianuaria ie sroner**! odnotoval v Podsrorico. kier i^ bil iFto» fnko n'"T(Jtišrno spre^t Posuti! ie obto-žence ki &o povzro^ili v Božiću vstaio-SoreiVl ie der»ut?ciio narodne pknt)?.*!-ne. ki zboru ie ^da1 v Podeorici in mn fe opieMa razrnere v debeli. 30- ianuaria ie odnotoval rreneral p .^nremstvom v Sknder ror mednotoma odredi! nai 6e Iz Medove porove k nfemn v Skader Jo-vwi Plamennc. Plamenac r>a ?e Tjo^ivti ni odzval. ker ^e ie menđa ukrcal na neko itriliiansko ladto in odpo;oval v Ualiio Dno 1- februari« so se eenera! in .-r>roniPtvo vrnili iz »Skr-dr.i na Vir odkod^r eo odpotovali proko Bnra- Bili fo povsođ navdu^eno in iskreno r»o-zdrnvMpnf. — Mrdnnrortna komip'ia. kl 11 ie navelo val erenera! Frrtnr-hotd'Esne-rev. ie u?otovila na^tonno: 1- da eo ćete v <*"rH arori in^roslovanpke in ne srb-3ke ter da ▼ ćeli deželi ne iteleio veo kot n00 mož: 2 da se te čete nišo vme-šavnle niti v volitve niti v politične ?2-nremembe: e6- c!a °o bile volitve svo-'iodne. kor teb 500 iuco^Jovanskib ro-iakov ni moplo velliti «roie volte 50000 oborožemim Cmo^orcem: 4- da f*o «e volitve vrS:le na mnosro bolj ftvobodnl nodliiri kakor po ne /a režima kr&H* Nikole: 5- da po vpi ^rnosrorri r.<* aie-dinienie in da ?i ne žel« kralin. Nikole ki ea smatrnio za izdaialca: 6 da po vcstaio izvršili nokaten aeenti rarkrnlia Nikola ki so iih no«MraH itnH^n«ki acenM in ki po R^n^^Ii zavesti PironiBi-ne ^elinlTp: 7- da v'nda r deželi mir fn f\\ bodo krivca Rodila nripfoina co^iS^a-Z^bt^va se tndi rtn »e morain oni krivci ki po v rokwh Ttn li vinov ▼ ^^dovi ali v Ttpiifi. izročiti rr»ner.'»Iu Vrnelu. no-veliniku zavezniš5Vih ret v Crni ^ori. ker f?e momio odrovaHr^ti zaredi r»o-Skodovpnia brzoinvnih 7vez in nnnadov na voiaSke tr^n«r»nrte. ^tevilo aretora-nih 'naš« ovoli 100 Resolnrila ftkn^^iire- PođrorJ-ea. 12 Mmmria fT.v kor* nr) Crm>-fforffkl don- urad noro^^a: VeMka naron-na pknr>»("ina v Crni ćori i*» v evoii *eit dne 9- fpbnmrin 1919 snr^ela n^pto^no resolnHio: Veliku nnrotina plrnnJ^inji cloboko obinlui^ ker n^snroruie noli-tika uradne Ttalile Rknnni politikj zaveznikov fn snl^^nem nrindt»pm kulturnih narodov- Ođ no^etka voine đefofe na to da sa r-sako eeno ikodnf« uled'nfem'u nr*e^a nmorfa- S Dozivom nm itaUfaniiko demokrat fo rn na i^roVe množiee naroda nrote^tira ffVti^Wwa n&iener^i^nmde proti oefojalnenra In ne^rilatel^ke'nn no«fon#»n?n UnMwn» akih TH)1itičnih in volaskih kroror na-oram novemn režitnu nnroda t »>nl ćori od rrorlasa nfeđtnlenia a Srbno oa, do ^*»ne« • Pri nrefvod« 6ac M*it neto- **"r trid 13. febrna^ta. (!>'&. koras« nd.) Jmfonlovanskf d^ni«. vrmđ poroda: Mfnf«te^ za tn?m4no In fMustriio ie frdal T»a«*owi| nđlofc: Pri nre>i<"tjji v IhatattkKo z oiern-t)a naJe^a Vral'estva le đ^vrl'^no. ▼zrtl 1 sebo| ntjpntrentiefSo rodio orff'aco za te- M di*. To velja tndi r siučaju selitve v iMKcmstvo. »area.! Baoirad. 1B- februari^ (Li* kor* nrad.) Jufoslov. dop- nrad v IUkh gradu le iiredel od a^tortUtirne strani, da bo Dri vno Vefo kralfestva Srbov. Hrvatov in Slovencev na dan 1 man*a 1919 aklioana v Beorrad- Beoirid. 13. februaria- (Liub kor- nrad) Jn^oMov dop. urad ▼ Beo-crradu iavlia. da bo Državno Veće kr»-lieatva Srbov. ilrx-atoy.ln Sloveneev ^e-rtavlieno takole: Srbiia odDošlie 84 čla-nov, Makedoniia 21 Hrvatska in Slavo-niia 62. Slovenija 32 latra 4. Dalmaci-ia 12. čma rora 12. Voivodina 24. Bosna in Hercegovina i2 Kekatere no« krali ne ho^elo biti za«tonane šievilne-ie- Definitivno bo to vnrasanio rečeno ^' eni nrvih sei driavnecra zbora- Sm\-Lrža sa .državni zbor otvori a svečana službo božio- Razpravne soie &e bodo 2m?o!e ^elo Sr ali r>a -i- marra. Prodsf^do-vai bo nat^taroi^i dlan. Kot noalovnik 80 srrrieli DO&loviiik Brbdke narodno skuDšAine, doklcr ne bo nnrodim pred-6ioini*tvo (dfža\ni ibor> dotaČHo drn-trosr-v ?.fefl nrvimi nredlocaini se nahaia pretll>aa o za<*a ni us:avi kraliovfne Srbov. IlrvoJov in Slovencev in nacrt 0 agrarni reformi- Potovaiiie r.iuiitftrov. Beograd 18 frl»rur-.rfa- (LI. kor ur^d> Jnaro^l dooi«n! ursd poroča: Jutri ziutrai od-noJ.iiiei.i. v SUiraiovo ministra PribioeviĆ 1 11 dr- Krftriier zremstvu o^cne^atl s svoj!m de-lom. Odbor bo delo val Še nanre), omeHi r»a ?c bo pr^dvsem na propagandno poHri-I.-o v incvremstvti. MMm domovino. Vo*??-* i*i onranizator, momari^ketra unn^a v Kotoru A»i on oešan &e ie te dni vrnil doraov v D^lmaciio. Mnoaro ve T»over?afi o svoiera bivon^a v Ttnliii Ko ie vsTed ?zdaicfvo mndžarfiVih niorn«r-iev z dvema Pn'i^Tmma PobpGmil v bi-Hroi't'nnu v Itiliio ie dosnel v mesto Manfredonio- Italiiani so iib klinb leari-timarifam in iaFiiemu noro^iln zaprli v trdniavo in iim pobrali denar in oble-ko- Pozneie sele ie moeel dosneti v Rim in pe voipriti v erbako voi^ko Pravi, da ie v Italiu okoli 25-000 vietib Jucroslovanov. ki so se iavili v srbsko voisko. ali iib Italna noče iznuFtiti- Traliiani še vodno ^anifiio o * Veliki SrfcHi*- Nannliski >Mnttino*: vabi zonet Srbiin. đa nai ?e otrese Jueonlavile »n nai stvori Veliko Srbiio. 6 katero M se moffla Itrliia enora^nmeti- List trdl da Jueoslaviia ni ni6 drn^esra neeo rekon-strukciia Avstrile. in vsklika: Kai treba Srbili Darnmciie. ko ie pa dobila svojo staro Makedoniio. Sloparstvo na Raki* Reski Italija-na^i so doseeli. kar so hoteli. namreS italiiflnstvo Reke na nanirin >I1 Popo-\o€ obiavlia reziil'at seđan^eea noni^^ rp^k^e-a prebivalstva. t>o katerein h\ bilo 28-911 oseb »narlanti Ia Hnsna ita-Hana^. Juaroalovanov pa samo 10.827 Ponisovali so prebivalstro oač tako. da dof»ežeio evoi narnen. zato so tisoče Jueoslovanov vpi^ali za Italilane- Sedai misli *ConsicrHo Nazionale*. da bo & tem svoiim sleparskim stetiem dosc^el. da nrinnde Reka Ttallii Generalna stavka t Trstu- Lrncra* n o. 13 febrnaria- CL\- kor- urad.} Gla* sonj Čohoslov- ti?k« urada ie r Trstu is-bnihnil eenoralni Jtraik- T2 solidarnosti *e ffa nolrc že!«*zničari«»v udoležuie-io vpi ilelnvski in nradniški sloii. da nroteetiraio zoner nkrepe italiianAke uprave, naneriene nroti gtavknio^ini žeiezniČHricra. >Sqcq\o< uoroča iz Tr-fita, da ima to cribnnie noTjti^en in Izrazito nrotlitnlnanpki jrnacai- Slovensko-neir.^ka meia. Nemci ?«-4ai?io *Flucblatter ftlr Deutschc^tor-reirbs Recbt< in iin^io na Dnnain svoto Pronafranda^telle. ki ie razvila lako marli'vo in rr.zspžno delovanie Med druirimi ie izo*la tndi bro§nrico 0 rax-inranK-*»n.ia med nami in niimi na ^ta-ierckem >n KoroSk«*?« in med niimi in T^abi na Tirotekem. Nanisal iih ie znani dr* Ribnrd von Pfanndler. ki ie že no-nrei mnoiro ?ot neTnšto-man<«iveno oni-soval io ittarHti^no o^rtal naso severno meio Južno Stsiersko smatra ta aro&nod za mefcno zemlio. našteva >nemškec kr?iie in ee novine do trđitve. da izsn-biio Nemci G6-000 svoiih duS: tuđi zv hteva za Nemco razven Maribora ćelo dravsko ixrto. odnosno Pohorie. Pri tem sa. čiFto nio ne moti. da sam nriznava, da bi na ta način čez 4(V000 Slovenrev nri61« sw>net po*! No?nr»e Tolaži w na s tem. da i© od teb 40-000 itn.k naive^ii dol >deutscbfrearidlirh«- Brosurici ie dodana zelo ler»o in cisto izdelana prav pre-Hedna kartica ki ima samo to nanako. da izgleda na3a Stnierska na niei rea na rnder.en narin poecinni z velikirni nem-škirai kolonlinmi- Brošurica o KoroSki nriznpva 80000 STovenr^»v. katere na ž©li. da o^tanHo Koro«<*4- >ATVnfal!«< bi nara iih nriznal 4M0O. ^8000 iih na hoče vsekakor obdržati ?n iih »kompenzirati c z >.akor«ic SO-000 Xemci na Kr^niskem Posebno to brošuro o Ko-rožki bi tr^b^lo nok«zaM profe^oriu Coolids'eu na Dunaiu. Mqet>Če bi n« nin potom le zdelo. da znaio tuđi Nemci včasih kai n*nraviti po amerikansko. Za nas eo takSne T>rona e 5 t »- !.?. februar ja. Posebni poročeva-lec >Ax Lstzi se je obrnil do CcSkega župana Cocha, da izvć prav? vzrokc krvo-prclitja v Požnnu. O usoehu svojeca razgovora poroča sedaj sledeče: Predvčerai-šniim ob 3. poprldne se ie zapletel nekj nsnoj odrasli dečko madžarske narodnosti v orepir s čeSVImi vojaki. Okroc preoira-jr>ćih se ie zbrala večja množica Madžarov, Vi so priče!! vojakom Dretiti. Ko ie pristo-pil fe§M poTTcovniV: Han cea, da umiri pro-nir. je strgal oni dečko neiccmn volak« pn-ško ter s Vr-utom udaril oorcovni^a več-ferat po r:Iavi, tako da so ca morali vse«:a krvave^ra prcicsti v tiles:ovri stanovanje. Medtem ie hotela navaliti mad?arsVa mno->ica na češ1:** vojaVe, ki so odđali salvn. Mrtvih ie sedem. težJco ranjenih okro« 30 Čefkl vo*nkl v !ta1]»i se vrača m. Prasra, ]?. februar ja. Ceho - slovački vniaki, kl se pa:n»a!o 5c v vjetništvn v Tta-liii in Va**»-iii število pr^-esa 70 000. se bodo ra^đeJTli ra »-azne r»n|Ve. ki jth bodo iz ItaTlfe prepeljall na SlovaSko. Zouezni&l. AmerišKa oo&Ianlirva nri čebo • sio-vaiki rcoubllkl lu Poljski. Bere, 13. febru-arja. Kakor poroća ameriški poročevalslđ urad is Wa-shinsrtona, ie dovolila ameriška budsetna komisija na oro^nlo oredsednika VVilsona ustanov!tev amerikanskih posla-ništev pri Ccfko - slovaSki republtki to Poljski ter dovolila v ta nainen za vsako poslaništvo po 12.000 dolarjev letna WUson ae Izostane doUca. P a r f«, 13. februaria- (Ljub. koresp. urad.) Ajrence Havas poroća: Kakor govore v aincrišklb kroglh. ostane W!lson v Zedinjenih drža-vab saino en teden. WUson ic IsjaviL da se ne čuti upravičenena. prekiniti pokajanja s svojo odsotnostjo, ker narodi nestrp-no čaVajo. da jim prinese konferenca konč-novcljavni mir. Vslcd teca bo poik^vnik Honse namesto predsednika VVHsona pred-sedoval z vscml pooblastili ameriški de-ie^aciii. Barel 13. februar ja. (LjublJ koresp. urad.) Čeho - slovački tiskovni arad po-roča: Tnkajšnji listi javljajo, da se i© pred-sednik Wilson vkrcal v B res tu na ladli »Ailette« in se odpelial v Amerike Aneleški list o suoru mtd Juroslo-vani in Italifani- >DaiIv MaiU piše o ftporn med Jmroelovani in Italiian! na-stopno: Jneroalaviia se raznrostira od onrske meie do Grške in od Dunava do Adriie. ima 12 miliionov enereičnih prebivalcev. iake treovsko soosobneati, podietnlh in inteligentnih- Po tainem dogovoru, sklenicnem leta 1915- z Ita-Hio. ie Anerlita obi i ubila Italiianom, ako vzdržiio do usnešneira volneira konea, Trentin. Trst in okolico. Gorl-ško. vso Istro do Kvarneria z Volo-skim. istrske otoke In mnoaro otokov na Arhipelasru- Ko so bile Italiii oblinb-ljene te strateške Ttieie. po imele Fran* cif a. An?liia in Italiia eđino to želio za, bodoonoet đ& bi dobila Italiia take ae* verne me je. ki bi oreorečlle Nemcem možnost novela na-oada in omosročile Itaiiii upreti se oeromnemu pritisku združenih slovanekih na rodo v r»od vplivom velike-K a avtokratskeea ruskeflra carstva. Današnja situacija Da ie po vsem drucačna* Nemči* 1a le nobita in mi se ie ne boiimo ve6 Izsrinila ie tuđi ruska avtokraciia. Nar rodi med Jadranskim in Crnim moriem so si uredili svoie lastne države. Na obali Jadranskoga moria ie nastalo veliko kraliestvo Juaroslaviie Li6t izvaia nadalje, da treba taini dosrovor iz leta 1915 razreSiti in Italiii da« Stiri morske klinče to io Puli. Lo&ini Vis in Valono- Ti štiri pristnni^a bi bila ta-kecra značaia, kpkor io bil Gibraltar pod ancrleško oblastio Italiia bi dobila tako Eadoščenie in strateško sisrurnoet in bi zaeno nič ne ovirala razvoia in blagostania Jucroslaviie. ki bo bres dvoma ena naiboli iskanih držav nove Evropo. ako se vzdrži mir« Lahov so se naveličali* Curih. 13 februaria- (IA kor. urad) Čehoslov tisk- urad Doroća: Trajne poizkuse do-Kamoznih italiianskih listov. Wil«onovo stališče na mirovni konferenci omaliti zlasti e tem. da noudariaio. kako zelo oštro se Wifsonov procram o združbi narođov kritiku ic v Amoriki sami. in da se v Ameriki množi opozicila zo-uer Wilsona. oznaduieio ameriški listi kot spletke ter iih precet oštro zavra-čaio Vodilni republikanski orcan >New York Tribune« beleži da fe r*y publikanska opozicila izpremenila svo-ie miSlienie o Wilsonu In da uprav ob-^nduie niecovo delovanie v Parizu* Taft le Wilsonu v neki brzolavki Č««ti-tal- Kakor ie ponneti iz raznih listov. zasleduieio zavezniki Italiie nieno ve^ đenie 2 rastoče nevšc(5no?tio» Itnliianski konflikt a Jusroslovani. odkriti d" Anminziievi napadi na aliirance, čaao-pisni izpadi zoper Franciio za/adi franeoske politika crlede Jueroslovanov ter nafnovefga flronia eoper Wilsona vibuiajo pri zaveznikih Italiie čim da-lie bol! mu^no pozornost Francozl gredo Iz Itall'e. Pariz, 13. februaria- (L). k. u - Brezžično) V sre-do se zaCno vraćati franeoske Ćete, ki so bile v italiJU v domovino. V«tak dan bodo voifll trlfe vlaVi. lUUJanske v rrandjt se nahafoCe čete bodo zapostik rrancijo iela pribodnH teden. Janonska rradi mvw bolna ladla->Dallv Chroniclec poroča, da bo Ja-ponnka do1*»M aouft^U na morie dve no» vi bolni l?d i ro 40000 ton* Potern p« začne ^rnditi sonet dve veliki bolni ladji Kakor ae vidi se Japonska dobro oripraviia nm čaae mira itt «pr»va 3o. štev. .SLOVENSKI NAROD-, dne M febnurfa 1919. Sran a. Mirovno ftonferencfl. Podaiiianje premlrja Ptri«. 13. to-aroarja. (Lj. k u.) Ceboslov. tisk. orad poroča: Sedaj je gotovo, da bodo posoli z3 pr3daljšanje premirja imeli značaj pred-bodnep mira Glavne točke so že dolo-ćene in zahtevajo začasoo zasedjjo Ren-skega oicmlja. Pariz, 12. februarja. (Lj. k. il) Gla->om Dun. kor. u rada poroča Ajccnce Ha-vas: Posebna komisija za proučitev pojjo-iev premirja se je včeraj sestala in Izde-•al2 nacrt, kateresra hoće jutri ob 11. uri predložiti vrhovnemu vojnemu svetu. Ražen najvišjih poveljnikov združenih armad bodo prisostvovali jutrajšnji odiočilni seji : aršala Petain in Haig rer generala Per-^hing in Diaz. Foch lapusti danes rvečer parit če ima do teza časa v roki tekst za podaljšanje premirja. Tekst bo on objavil remški delegaciji AH te tn TS«? Parit. 13. feboiarja. (U. k. u.) Ćehosfnv. kf>r. urad poroča: U-edba Jadranskesa vorašanja se )e v to ?'Vo pospešiFa, ker se strinjajo nazori v pogledu, da Italija pač dobi mornarsko nad-viado nad Adnjo. nikakor pa ne Reke in ndl ne dalmatinske obali. Nasprotno pa si ;>j£r>s!ovam ne smejo nabaviti mornarice Va ta način se troa nasprotstva v nazorih jjednačirl. Vpra?anje ic pa Se. kaj st bo r-odifo z Reko. Najbrže bo luka postala mednarodna in «icer v oporabo vseh deiel bivše monarhije. Al bi ne bHo bolje . . .? B e r o I i n, 13. februarja. (LJub. kor. urad > Olasom d-maJ^Veflia koresp. nrada poroča ■ -Beli-rer Tazebfart« \z ženeve: »Jotirnal des Debats- javlja, da te višji vojni svet spo-inal za potrebna da se namesto oborože-zzz* miru ustvari defirtitiven mtr. Zato -2TmotrtvaJo vprašanje, ali bi ne bilo mož-\:>■■•, odr>oveđati se ner>restaiim obnavljanjem premlrja ter udejstviti novi doeovor r orernirju dne 17. februaHa kot stalno vo-ja'ko konvencijo Ta konvenciia bi bita rrvi čfn definltfvne^a rWru. kateremu bi '•. nozneie dodala določila efede na terfto-rralna, gospodarska in politična vnra*i-h'žl Ta konvenena, kl naj bf temeljila ra o'-eiitvi nern*ke?a obo-oževanfa. nai bi gmocočita alijrancem mirno demobiTfracHo. Soimino k!fc> i'od'e dalmatlnskni L»-bov k sebL Split. 13. febmaria. Oj. k •3.) DalmaHn^V! dno urad po»r>ča: Sormi-r-» ie p«'v! brzojavno dr. Ziliotta in dr. Pfnfa v Pariz, Iz AvstrPe, Mad'arske, Nemene, Turske. Kakor dobri, tako Izjfnbfl Dona), 12. fehruaria. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroci: Državna korespondenca javlja: ftaM- v-'-ka komisila za premlrje je naznanila J-'?3vnemu uradu za zunanjc stvari, da bo cJ-zela z vojaško silo več umetnih izdel-V*v In predmetov zgodovinskega pomena .: miTzeJev, ffalerij In drugih instlrutov *v>rr!Ske Avstrije, Državni urad za zu-ranje sr\-ari Je pri Italijanskf In prf vsch drugih vladah energično orotestiral proti ravnanju italHanske komisije za orernirje. Danes đopoldne so doSlf 2astopnfki y jT!etTtf. knjižnico, da zasežejo v Imenu Itali-Mnske vlado rabtevane predmete. Jutri :^Jo prlSH v akademijo za upodabljajoče '-"nemosti, da prevzamejo slike, odnesene ';■♦?? 1R38. Iz Benetk na Dunal Pri ra%*na-♦elistva državnesra arhiva bodo zasesrll do-s;^entc \t marclfanske knli^ni^. M so b!-'■: )ti2 1875. prenesene na Dnnaj. V Detek vo ©ri$la komisija k ravnatetlstvu rbirka ">ro?ia fn v Dorotheam«. da odvzame tam-*"3* nahafoČe ^e nmernln©. Otasom izjave j^avnesa notarja dr SHvestra ie vTed-■-^t pređmetov. kl jlh zahtevajo ItaTffani iilo velika. Po cenftvi zna^a njihova '■rednost 4 mllijone, po drugj cenitvi 8 do T0 mfWonov. Zdravstveno »t^nfo na Da?mfti D n-;• a f. T.^ febftiaria^ Uradno se ra?ota?a, da c stevilo nale7ljiv'h bo?eml na Dunajn cd i^e do dne veča. Veliko prfpomore k temu d::«:fvo turft okolnost da so se radi po- ■'ini^ania premoea morafn yaoreH skora} -a đnnaj?ka knnališča. Umrli so v*\ed na- le^T'fvfh bole^nm v časti od 2. đo 8. fr-Lrrarja: 1 za ntrpnieniem rflnlVa. 12 2a di-''cnte'-ijos 24 za lezarjem In 19 za pega-:n Ic^aTfem. Rn**«*k — vo«H*> smflrtakorskr rfvo- hivi\e Berlin 13- fehnian'a. CI A- k \\'-) Glasom dun- kor- nr»d?i poročnfo 'i-*i o aretaciii Hade^'*: Oblasti so \%~ ;*'1ele. dn razDolafra Esđek z znafnjmi :rnarnjmj vsot*Tni tev ea z denprninii -rl^tvi preskrhtrfpio knriril iz Ra«!f<=» n da ie no *mrti TJeblcnprnta Dr^vuel " igt\*o Vomuniptične stranke v N>m- "f'3- Ha^ek io skoro vp«ki Hrti menful _-■ «■■ novanie. da bi sra ne iz^ledili« Meni^i ■ r.' tn^i noirocfo svoii1* nMeko rer ie riorlil r^aslh oblečen v civilni, včasih pa v ^e^*k'i vofa^ki oblAti Pre^ neknl teđni ;' Hadek v stanovaniu svoieea Drii8fp-'"a ki ie nastonal kot *dravnik- aredil viiko nroDafranrino oisarno- Radpk ci *^ nadel ime dr* Freun»l ali na rudi đr ^'••rker ter ie đelat tako. kakor da bi ?e " "'ni z neko novo iznaidbo V tem Dro- " ^-indneni uradu so se stekale v«=e nf- ; ki eo bile raznletene preko vse Nem- : •. Pred neka? dnevi se ie posrećilo ■ •'i'i/Ttinalnim nrflHn^kom iz^lediti Rade* ka- Dosrnali so. kđai fe m^di v svoii t>1- mri Aretaciio ie izvršil kriminalni nini?c v snremstira enesra dastnika In *' voiakov- Urad so sa^tražili nakar ie "oliciiski uradnik Sel k Radekti in ea £?ovoril z besodami: >Vi sta Radek in ;^ vas aretuiem!«— F»dek te oble^^l >r trdil. da se ie sarodil« pomot*. Ko ^ nradnik ni nnsril o tem prenri?ati. ! u ie rekel: >Ali iamčite za moie živ- ;cnie? Ali morem imati, da se mi med '■••y.\o niresar ne DriDeti?« Častnik mu ? ^arotovil nonofno varstro- Vse ose-y v dotidni hišj so tretovali In »aT»H* ^ ttrli so reliko množino boHSeviPklh rronaarandnih snf?Ti-^esc nrinaSa že raano vest o •▼difen* ri dr- Bala banova Dri nredsednfku Ma-5arvku v kateri fe Bal«banov t>)eđiral ^ avtonomno Makedoniio in sa federa* »ivno iu£roslovaii8ko reoubliko Bols?a~ r^a in Make^oniia n»»f bi bili niene ^n^koDravne članice »Timeac piše. dm ^ baie predsednUc Manarvk soreiel to ttOsel s velikim sadovolfetve** In *• il S^.E?**11* m Zeđiniene drmave nišo la z vso odlocnostio- — Boleari iščeto istrgali naSo Makedoniio. Boztlel Pom* doktoria V. Kfihneia. Dr-victor Ktihae. Drivatni docent zdravil-stva na ženevskom vseaćiližču. ie do-BtaJ žrtev nekeea umobolneza voiaka. Ju sra ie zahodol z nožem v zdravilišfu v Lev&inu- Kiihne i« bil eden naiveSiib m naiifcJcreneižih oriiateliev Ju^oalova-nov v franro^ki Svici Tekom treh let ie brani I naše stališće v franeosko-švicarskom ća£Of>i»iu z naivečio vnemo in z oboudovania vredno vztrainostio navzlic vsem ^Dletkam. ki io iih kovali proti niemn Italiiani in Bolerari >Tri-bune de Geneve« >Gaiszette de Lau-sanne<. >Genevoia< in drusri listi so fešto nrinaftali nierove članke o Juco-slovrtnih Posotei treba nairiasiti da ie bil Kiihne eden redkih tuicev ki ^o hranili slovensko stalke v triaškem yr>rnšaniu- Trdal ie tud! već fcniisr o mt-.-ih nrobl^mih- med drusimi: >Leš Bul-cares neinu nar eux — meme^« (Bol-erari. ka^or Fe ^aml »lik *io> >T.a aue-stion ma/-edonienne%. >Ceux dont on ismore Ie martvrec fnoDoznanl mučen-ci) ird — V sredo dne 29- ianu^ria ^o nrepeliali trunio dr Kahneia iz Levsi-iia v ^encvo- Tu ic rnkala mnosrohroina iufoslovnn^ka koloniia. n."^ Mu s konzulom krrJievine SHS Nikolo Petrovi-ćem. ter ie spremiiala mrtvažki *mr«»-vod na nokonališče v Cb^no • Bou«?©-ries- Jusroplovani so pokrili noerebni voz 2 nebroiem venrev- Na crohti ^o crovorili konzul Petrović v imenu Sr-bov. Hrvatov in Sloven *ev. v imenu ženevskih priiateliev nastor Fr^nk TIjo* mas in v imenu iucoplovftnKkih znance v ure^%'k >SerhIe< Mnrtn^ovi^. LaW za Zedlnleno NemčUo. T t; r I n. !3. februarla fl-luMf. kor. urad.) Čeho. slova^M tiskovni nrad p^roča: »Stan'na« pl^e, da se ofieHalns TtalHa ne bo u*>tmla nrfvfrmftvi Ncm?Ve Av^tri!e k Nem?M! Ve pleđe na narodno vnrn^aMe, ie Nem^'-a Av^trfla v ne*r>*M dr/avrj zverl. Vf nlma e^mnrii* n'^ri Ive:«, mnopn T*»anf nevažna, knt av«r-f'<;ka dr?a\-na »veza s slovan-■^ko hegemonijo. Po&raiteintangsesii. Po«t€hno f»oro?ilo »Slov. Narodu*- Z d°n»£niirn dr^m pri^ni«»mo p rocoh-no brzoiavno izv^stitoliiko phi^o % inozemstva, ki io bonio mdaltov^lj rs»k d^n. odnosno k?»^or bodo to donn-Šca.le sir-er že ze1r> izboH5«ne- todn ^g ne I»onolnr-Ti]^ urei^no r>ostn#* r^^mero- Omnfcp.tion franro - Povene. V nede'to. dne 1^- t« m dono'đne ob 11-uri >o vrši v Nnrodnrra crled;r'"Ti Tonc-ra) slavno?tna mn/ineia o nrPIM n<--**-narvitve or^raniz^riie« SnorM: >fp»*?rplip-r.n or^ester in zbor: Frpnrni in Slove-ni»a živa slik«: franco~!ce «e«mi noie p'dč- C- M*»dve^ova. n^ kl^virin «^rr>m-lia *»• M SVeri«^^: C^oninr Xoctrrrne — Smetana: Tz doraov:ne poIo za co«li iffr^ «r R* Zik*\. nr^ klnvir"i SDrerr^ia e Ravnik: V^-for Huiro: Vest — F4. Harancourt: Oporolcv rJ*»iclflmuio ffdć 8arie>va: J. Ma«****'**** Tresem o Očitanu iz ooere *Werther* r»oi> r- J* Ste^>novsV;i: Pr?»nriT?» ©svoHođitel'i'vi malih narodov. živa sliVn: Lepa na^a domovina orkester Jn zbor- — V?ton-nice kolfVor ^'b ie Še aa raz^o^^o. ilo-he pri blacrr^ni narodnecra crlpđišra tuđi oni. ki nišo čl«ni orff»n?7»Hie Ce^e iste. kot pri a^derpiiah nsrodn^ra crle-dič**- Prodpip'i 6e bcMio tuđi lični spo-min^^'i sr>or*»di DenafacHa s!oven*Jcera nrvd«i^t%-a s© ie v^erai ocrlaoiJ« ir>r1 prefT^rtdnil'ti tn nodnrcd^edn^Vu dežMn© v]«*1e v T^iuh-liani s nročnio da vlaHa v Boo^adu na vso moč nodnre z^h'evo tirflrin??tva. dft Fe dracin.iska doklndn nemiir1oTrtn povi-5a* Oba funlsf»ion*»ria Pta oblinVtiln svo-lo nomoo. I'radn«*1-'« opf»«niwH»e so novahl^ne đ? m>5Tifio der»nfari'ie v B^oarrad in s*iccr du <*e ta đ**»nr»cii* nknnno neHp tink»»i p nredsedrnkoni in nođnred^ednikom ki bo*ta v tnrek ali v «;rrdo v Peocrada položila slovesno službeno n^«effo« »l^i^elf^ke nlr'če*. Pod tem naslovom >mo od znnnecra srosrorla in nriia-tplia dobili notioo ki ie no moramo nri-občiti. ker mriroH rnznih npnc«!rror}ih krepkih izrnzov. kaknr >zlo^inc iM- jr» ki Doriva žc v mnrei na rpms n^i*>oli brezobzirna sredstva, — K«k»i? Zato ker fo or! >b?»^ verodo.^toin*>č Ptrani prišle med ti^ttpliRtvo vznpmirliive vc-pfi d.i se bo^o novo urp^e n'^^e načele iznlacfvpri 2eTe i iuliia- Kdor 5«*-!e vprftža »koliko ie na teh arovorioari resnice?c nima pravice že v nanrri ^rr)-ziti z r?em mn^o^nn To fe tienotre^no vznemiriam'c- Spi ie vlaHa M*«u r»ovor-ieni^tvo in finanćna dir^krn'a tuđi r»o-trudite se Ha. vprnSHte in Pe if* Vai na stvari, sezite do Fred.stvih. ki milite da so orimeroa. toda ne ropotaife v naorei. doklep ne veste, ali ie notrebno- Veleposesrvo -Brdo« pri Kruni« Ecrona Zoisa ( barona §e do dne raz-erlasitve novo ustav«*') ie dnno pod državno naHiorsteo NftdzorniVorn ie imenovan e- Fran Semrov v Kruniu. Urad i««t>slo v anske konznT^rne •mentore na Danaia ie sonet odort* Ve«rai in dane« se tamk»i madi v in-fonnaMvne svrhe poobliš^enec kralie-vine S bov. Hrvatov in Slovencev ar Josin Poearnik. ki se bo noo1*! na to v Beosrad aknnno s nredeednikom in pođpredserinikom liublinnske vlađe- ZasTeb^ani si žele slovenske** pevskejrm sbora v Zaarreb. Ob nriHH ooene o konoer^iL kl bo r^ priredili Međ&inmrci v Zatrrebu tsraiafo H^ri telia nai bi oriSel do đolren odmoru v Zaereb ionet kak prvovn*ten slovenski pevskl isbor naibnlie >Glaabena Matica«, ker bi trk koncert nmoco već kori-stttl sa med&ebotno zbliiaale kakor osi« vrsta dlanVov Hrvatski Safcol- Za starosto nnrat-skecm Sokola *e iavo^en dg »edanit taf-nik dr Milan De^ak* Doeed%nil starosta dr. Lav Mazura ie odklonil zone^no \r~ volitev. 6eš. da selen^skunšcini Sokol* averil da većina ne odobrava, nie^ove-tt% stalifiea rlede rdm^itvo hrvi»t«ke«a .Sokola s rrbskim Sokolom* Dr- Masara ie bil i*voHen ^n faF*^**^ č)»nn hrvat* sken Sokola- Hrvatski Sokol - sesta- ima oaloffo. da preiiče nntožbe aapram Članom. Id so se kompromitirali na ta ali oni način tekom voine- Dršaviio polici teka nodtaia v ftni. ljaav MinUtrstvo notraniih radev organizira na vseh važnih obrne inih po«ta~ iah urade, ia bodo iivrševali naloce obmeine policiia in strate Prva taka noetaia, na naših tleh ne oreranizuie v Šiiiiiah. kier ie imenov*y> za vodio orada naš koroški roiak dr- ŽtefanciKer enio tukai naselieni po ve-čini iz Goriške^a beirunci. na^ri otrovi obiskuieio tukai žolo Ali ie neka u^i-teliica X-. ki vedno te uboire otroke na-sranfa: >Vi be£ruiu*i šo ne ereste v vaše kraie domov Ude Prasiruo crosnodif-no. da nai ima Dotrmli^nie ker mi smo Ja-ffoslovani in ne Lahi Dokler ie Talian na ntiisi zemlii ne moremo i ti donio v < Lahi in Nemei v Liuhliant Vče~ raišnii >Večemi Ii»t< opozaria na velik naval Nemcov in Itnliianov v Liuhlia-ni. ki hudiio f-em vod različnimi nretve-zami in ki nod krinko raznih imen mor-da tuđi ppiionirnio Umestno Da ni. da se v tem oziru kli^o na oomof ttoliriio kor ta takih nravic nima. dn bi te pit-neže odstranila, anrnfck notrebna bi bila naredba vlede e k.*»t*>ro t=e ne dovoli tuicem bivati v Liu'iliani deli kot tri dni- 6ole nofem bi im^la noli« iia nrnvi-co one. ki r»«tniaio deli tu iztirati- Po-i robne so tuđi raciie. obvo/noM leciti-miiunia in strofo nadzirarrie na pro-metii'h notrh NeniSki odvefniki v Maribora« V* v.-eh civilnih in knzeruskih zadevah. v ka^erih so raznravli*»li do '23 nročinm 11*19 nenirtki odvetniki v ^Tarih(J^u kot za^topniki ee 1e od niih zahteval izkaz vnisa v odvetni^ko zbornico v Liuhliv ni in so ^e o vnisu v liubli^nsko odvet-nisko zbornica izkazali vsi nemški od-vetri'Vi- Zveza Juco«lovnn«lcih Zel^rnicar-iev vnhi nn i»vni phod. ki se vrši v so-bn*o 15- fvpfana ob 2 uri i or»oM«n v >^!r'=^nem dornu<- Dnevni red: Stano-vnni^V^ bed* fn verirn« knnriia s Kta-p.ovpnii v I>iTih1if*n^- V^birro vpe žel*»^-nir-nrif »?»i ^e nde^fMn plioda in dn ka^p^oi-i'-no z "htpvp;o da *" ob-^ip'-'Ti r.irrporam nanmvi kortf»r- V doVny. da io nam ftvnr resrm ictnvirro v*n} r^or l*^*»ievT»e or^nrt'T^ri*« JDS v Sporni'' Si^-'i vr^i^ se ie dne H. fpbrnaria 1019 UoVle^bn ča.stna za ^tj« i^iakarie- Porof'i'o dr Pesto^niJ'a. od^o-^l^nr-a Csrprlr»if*»ft odbora, ie bilo z na-vdu^rnierri snreiefo Shod JDS v Kofevfa pe ie \-ršil v n(v?r>b*o 9- t- m ob obilni ndele^.bi- Rarni srovo^niki so r»smr;>vMaJi o rr.zrib Hr-žnvn'h. co>nođarskih in Pocii-*»lr»ib vr>rf>5^niib rtnkur so Ml*5 v tem »Tjvdti fenrpietf* rudi rame recoln'-n'e Ko^no p« ip oživei« hidj nnđrnžnic« X8Z v TjiubH^ni ki ie tavoi no shodu imela F^-oi občni zbor Pri^T^^ilo se ie n°d 1-^ppcl-n tr«*ovcVe ?^1** Snrniprnni ?7n!H se bodo vršMi v fso^o^o 15- t- m ob 2. nri norsoTdne Vsi r>ri*r1"špr»H r\ni <=e vsVd tosrn zc'lo-e v f»oboto. ob đveh "o-noMno v ravri«telifcki T^a^rnl. kier bodo dobili na/TaT:"a navodila- Poriv w"liemerr«m. rntermfnf~'r-riielna koni'siia z?\ ncpmo rpformo v Brosrrndu bo fe v l»Ji*nii Ko^o^no«fi rabi la več izvežbuii'b in nr^V+trnlh fp?n-Ifpmerp^v, ki ini"io la^rne incfrnTtjentf. Podnjr!ino ooveripTv^Tvo ie dobilo od nredsedn''*a z^o^i im*»T»f>v?*i«» koTr»'«i-fe. s Tnini«tr* Vitomira Korana naloir da rnu predloži romn^orni tf»zn/>m zeTnlwerrpV> Ici \y] hoteli bod»«i Dri n*»«. br>o=e=t^v. Oni ki ee ra stvar z^rp'nrio nai vlo^o svo»e nonnHKp z o^n«^bo meserne Dla^e in dnevnih dirVt ki iih zahtev?fo na poHnfu^no noveneni^vo — Deželna vi "da za Sloveni^'o T»oveHen«5tvo za socijalno »kr^etvo v T^in^'i^ni. SahovH t»«ft?! Znani 5»hovski moister dr- Milnn Vidmar nriredl dan^s 14- t- m- ob HK- zve^er veliko p*mnl-tansko irro v kaverni >Kvron«<. Vnbi-tt»o vse nriiateHe šaha. da se te Dri rodi rv» rrotovo udele^o. Da se isto vrši 12- t m. *e ^?'o POT"^*om*» norn*niprio Umrlo ie lan? v L*nbH*»ni 1543 civilnih oseb- Splo^na umr'iivost ie na,-raeila na S0*2 pro r»Slav-eevi« plesni vaii v drnStveni sohi vzete damske arama se. da se prepreci Skandal, ker ie o*oba znana se nrosi. da iih prinose hisnikp v Narodni dom. ako no. Kultarg. li rledaliske nisarne* V petek. dne 14 t- m- zvečer ob 7 v dram&kem cleđa-liaćn >Tueoraer^ za >Đ< abunement- — Operno trledališče ostane ta večer za-Drto V soboto. dne 15 t. ni v dram-fikem srledališču zveč-er ob J48- pr\*ić v sezooi znanecra če«kefja ni>atelia Sam-berka burka *• . • ulica 6t 15< izven abonementa- — Ta večer deburira srde Mira Her^antova- Režiio vodi Jo*in Povne- — V opernem cledalištču ob HS-zve^er nrvie v leiošnii sezoni Massene-tova ODera ^Manon< izven abonementA-Naslovno vloffo ooie Rezika Thalerie-va Kežiio vodi šef režiser VI- M*»rek. — Za nedelio. 16. t m- se izpremeni že ob-iavlieni profirram siedeče: V dramskem cledališču ob K»o- nonoldae >Charlere-va teta*: izven abooementa V ODeraera trledališoti ob HS* zvečer >Manonc za abonement >B<. S«ia Narodne aralerne se vrši y eo-boto 15 t m- ob 6* ori zvečer v običai-nih prostorih- 8a!nove!š3 porocHa. Posebna brzoiavna porodila »Slov Narodu?) romuni na ko::ferencail Geneve, 13^ februarjau H. t. m. je mednarodna komisija v Parizu Dud Dredsedstvom Tardieua izpitivala vpra^anje Transsilvanije (Erdelja). Romuni zahtcvaio ?t!ri komitatc. Iz kro-2ov udeležencev dobivamo privatno vest. da je konferenca Rumunom Dri-znala Arad. odrekla pa Bekeš. O ostalih dveh knmitatih še ni nič odločeno, ker je potrebna n^tančnejša preiskava o njuni rrioadnosH. FRANCOZ1 IX OBNOVA PREMIRJA. Geneve, 13. februarja. Ves fran-coski tisk sq bnvi z vprašanjem obnove premiria. Sosrla^io «e zahtevajo o«trc'?avo do sedai še ni pričakovatu Glavna ovira temu Je, da Italija noče izročiti Reke. RADEK TE NAENKPAT ZA VE« LJAVNE ZAKONE. Berlin, 13. februarja. (Lj. k. nj Dun. kor. urad poroča: Radek je pri aretaciji povdarjaK da je izključeno. da se njej?a» kot Člana ruske sovjetske vlade zapre in da tedaj nemške sod-nije nimajo pravice, za postopanje proti njemu. Glasom »Lokal Anzeisrer-ja« stoji vlada na stališču. da ni areta-ciia Radeka in njeeova obsodba v no-beni zvezi z onienienimi odnošajl. Radek bo kaznovan po državnem zakonu za hudodelstvo, katero je zakrivil. Berlin, 13. februarja. (Lj. k, n.)' Cehoslov. t]>k. urad poroča: Privatno stanovanje Rađekovo ie bilo včeraj nradno zanečateno. Dognalo se Je te zaseženih Iistov, ,da io nripravljal za mesec marec velik snartakovski puč v Berlinu in v vsi Nemati. Ob Istem času naj bi udrle boliševiSke čete v Nemčtjo, Radek je sam vodU te priprave. Apravfeadfa. -4- Stranke, ki dobivalo meso vri Kost ni ni se imaio selafliti ▼ anrovizafi* nem uradu na Polianski cesti 12/T.. kler dobiio nove izknznice z% meso. DoloČ« ae tale red: v poboto. dne 15* t m. stranke i začetnimi črkami od A do L in v rnnedelick dne 17 t m- s črkaml M do Prinesti ie g seboi 1. staro la-kasnico za me?o. 2 rde^o ali zeleno ia* kaznico za živi 1a. S- železničarii. nar knnn© knjižice In 4* kdor io Ima. Iskaa-nlco nbožne akrile- Ura dne ure donol-dne od 8. do 12* in r>onoldn« od 3 do 5-Stare irkaznlrs za meso so neveHavn*. k^kor hitro dobe stranke nove izkas-nice- Izdajatefl in odgovorni urednik: Valentin Kopitar* Stran 4« .SLOVENSKI NAROD*. «K 14 febmarja 1919, 8* stev. lUlUU 1910» šesta vine vo-tnega kole event v hi$i. Fla** 70 u ćriv -, O&!asiti se je na Crni aa Xct!e!jevo 3. 1968 rudbailO postaje ob glavni cesti in s?ccr biša, klet, njiva. travniL ter rčkc';ko ! gezda llepa lega z-i v!noj;r*d) se pr: 1!*. I Naslov povc up:. Si. Nnr^da. 1961 j Btuantu mi :r^s oblek*, plašćj in unik^rm? 2a srednja- : velike o^eb« na~ro iaj D»Inait*** mt St. 13Hl ______________1940 Dl uasUn $rti h iuinja, d*K5 uhianjeno a« ?roJa. — Naslov povf unrav. Slov Naroda. 1943 ; Ma^fftlfot • otr*5ki Sriorinf vo?i?ek skoro iltl !uu2j. nov, kuhinjska miw z dvemn 5itJ..kn;a ;^->Wcr?>, dve otro*k1 postcM*-v'praia« v Vezovi uHc št. 6. 1963 ^niM Wf3i (v'l.-pnwagen> do-ro JiP*i!l! fSJiddS o?iran»rn, se kum. Pismene pon;đt»c na ir>r. SI. Sarod^ p"»d „Vozi^ek" 19J3. 1926 — - ■-- - , . . T n ^ imim m _ f^nt^4 ^1** r* rosto mer^lJano sob Li4?Ja P!a?s d> 6 < rr.esečno Pt-smene ponuilhe pj tiprnvn:"tvo S!r»v. Slov. Nar. ni»d .Pr ^r^sto 1139* 1«»39 !jftg- ta ce?e!etnJVre rev*i »D r Kamrf^ niipf It \n >Soc'-*«ist sehe Manat^^-fl? Pn-. :di'.c z ravr.1i?o cen,- n^ Na-r;>đfc9 socjilca xvcz« v L>a!)lj«iil, Naroanl doa. 1941 u:*TH3?D!ljn m:rna »t anki ^«?h O5eb N-artesto d-nM a dk fuii *:ve2 t¥o nudbe pod .*i»ež 19S4" na upravn 5tvo Slov. Nariaa 1 54 Bi» 5 ffp«^ !^e stanovanfe. ? sob? fallH^ oilOJud s kuhinio. 2a majev termin. Mo: po pokliču miznr, bi labko ; v ^eval tuđi popravke v *iiši. Pismene ponudbe txx1 „Mizar 1932* na upravn ■ SI. N*roda. 1932 ViiJ-J ^(!-iiI?S :!fn i^s5« p^-^sftnikmti I Vlb]i nradnJtr 5 oseb, KST '**« etamoTaafe "W s 3 ati 4 sobama 9» takoj ali porocje, odgnvarja vsem predpi&ora. 1838 PUmcne pomtđ^e p°d fV!9»srada 500 1831 na npravo Usta. postellae oprave, oble^o, perli«, stolom, poiob, p«s«d«ltđ. se vrit ▼ soboto, 15. febr. od 10.—12. don« ia od 3.-5 ; pcp. na Gljnoab ftt 3? a« Tr**4M oasti. 1905 | — _j_ __ --------■—-■—■ - ----------------------------------;--------------------------------- j 66°o Milo %& britje! Se dobi v vsakl auioiinl. Bemađ 50 gr stase 2 K. ft«zp*4ila: 1950 Janfco Plntar, Sp. Žtaka, Lfnblfana. St. 6338^18 1925 Razpis. Komisija za zafasno vodstvo in likvidacijo deželnc oprave razpfsaje e;:o Ispražnjeno mesto dekliške ustanove Jakoba pl. Schellenburg v letnem znesku 220 K Po u3tanovnem pismu Iroajo prav'co do te u»tano\ * gospodične prejšnjeg« arstrijskega plemstva in če takih ni, tttdi dru^a poštena deklcta iz Kran ske Prosilke xa to astanovno mesto naj T»red1oŽe svoje s krstnim in domo-vfnsldoi listom. 2 nravstvenim »pri^evalom ter s premoženjsklm izkazom opremljene proSnje do 15. marca 1919 pođpisani komisiji r Ljubljani Komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave, v Ljubljani, dne 12. febrearji 1919. Mesarske tehtnice lutaega Udolfea lm* v sniogt tvrdke KAROLOSAR,Horiborn.Đ. Grajeka ulica Me«. 28. -i Tovarna vsakovrstnih tehtnit — Cene zmerne. — Popravila točno in ceno. I Zahvala. I Povodom neprtčakovane nenadne izgube našega Iskreno I ljubljenoga sina ozir. brata, gospoda Hinku Kocpona I dtlak« v!*|o drt. otarteo Aolo v Mn»U—I, I izrekamo tem potom tr»p!9 zahvalo v*em sotodnlkom, pd)aief)e«i I in znancem za izraženo sožalje in tpretnatvo na njegovi za u n)i I potl. Osobito ae zahvaljujemo gg. proffesorjem ter njegove ma I razrednika a* niegov gtnljiv govor ob odprte« grobu, kafior tadl I rs*m njegovim totolcem in darovateljem kimmth vnacer. I Col|«f dne & svečara 1919 1953 iataleti aalalL npMnlnj ankn iHe arteU eaaMk. Pl^ LKnBlli OTf mene ponudbe aa upr. SI. Naroda pod .drb 1962*. 196 fanfiti nnn x pnia tito*. ******** š*mw. », X a*««r»>t«. Mm« skoro nov. je do 25. febr na riimi proda): Da Imati nova ol. 7. I. nadsti. deaao. Ogledati popoldne 1944 fadM kl bi bi( »niožen tuđi kletaj-)UBflI» stva at Ulti tarejm* pri Ivaa Ogriso. Laverca. iy2~ ^(■t.bfft in častnffk« sablja se proda 9 *n U"' f^ismen^ ponudbe pod I#Sa-mokres 1935 na upf Si. Nar. 1935 -IfĐflfS sP|eJnefq lak<)j v f^o no r JltrUlfl mednim biđgom Ivaa Vidatir. Bretice 1.4 Rinta fifit (it<'r ^ kron ff1ta ^<(*t' UiUO iJljt, trgarina • te«e«i Sc?er * «*a«t^ LjiK>tiana W tova ul 12 193 Ttflifil * ^0**^0^ P«anja Wele»a. KfifcvBe ood .Trfotec Sv. M*!av! ori Ornotd. 1 4« 7ftR trn Errasn'ria m 10 k£ siadkori^ ZSD Kl) KlBlpijB d»- ^ nagrado ti^t-'-n u, k mi pieskbi za takoj »1* maev termin stanovanje v Lju^'jan». nnne v hltžini k^'odvora. Nsslo-r» ve urr Slov. Naroda. 1968 t«CllAltfđft*|* dobro obranjen z optiko aH brrz nje se kupi. Pr*n*dbe z navedbn cene *x>i .Mikro* n* anon^no pišamo Al Matelič, Ljubljana, Kongresni trg St 3, i. nadstr. 1970 Mita frmi ws$ SbJs^ž niena se kupi. Onttie ronndbe ?. naved^o cene «>ood-tki potom korea-Aondence Ponudbe če mo«»oćff s s iko ood .Slaft/19S8# na uprav. Slov. Naroda. 1936 li 11 U Bili \ltt meblovano aU ne-mebiovano stanovanje z 2 ali 3 sobami, eveniucino proti zamrni trn enako veliko, Scpo .stanovanje na Danaju, kfer odda lahko tuđi premog in razna iivila. Po-.udbe na t!pra\n, SI. Naroda pod 5 fro „Adria 19" 1971. 1971 Milfl 10 ^ mi'a »Dob« K 30*— DO-ffllili* šiljam po povzetju poStnine prosto ter franko xabojTek Pri od»e-mu več orig nalmh ztbojev popust. Da'je nudim tudl večjo mnoZino zeln dobreja maSCobnega mila, ter n^d KO hekto hra«tov*h «odov Tvrdka A. Ksilaa. Ljabljaaa, Karl«vaka cesta 15. RrSfa v st;jros^ »taref?51 27 let, mlaj^i Dlala ?S let, želtta znanca z gospodična mi ali vdovami brez otrok, v svrho takoiSne ienitve. StarcjSl ima večje pre-moženje s trjj-iv^no in gostilno, mlai§; v gotovini 60 tisoč K. V vojni zaposlene so izključene Reflektfm se le na resne ponudbe s sliko, ki se nj pofljcfo do ?0. t. m. na upr. SI. Naroda pod šifro ..Brata 1933" Tajnost strogo zajamčena. ICrema za britio 1 lončič ia porcetana K ••—p 1 tucat MILO za BPITJE t komad B3 - - 1 kg I SO.-.Pr« t» vrvošiliatvf zne&ka naprej dobavMa ni-4ft»fcmr9 eksportno nodietje v Xn«ra* •» aiov. ISf rntrlasfea 310. «r-vnfakau 4798 11111 za žrmlje (mali mlini za i drob) izvr- stnega izdelka se prodaio. Cena r>o dovovoru I59f HM ftilH. lim«, iHimtt Već raznašaltev za ^Slovenski Naro7urteneea. ener-lIlilBI I33 I?j" *3, g čneca. late vetik slovenski trg °laća po dorovoni Ocla'* na upr. SI Na\ p<>d »Občlnski ttjnlk/1879*. Ife79 t«a?Q hiro v °ri^ n*tnih zaboith a JlCtd fljlfl 1430 kn^adov proda po 64 vina'iev 1 komsd pr osebnem nrevzem^n'm ali ri-»^!n naprej Eai. S»9-pasz 29%%ttt Sp štsjersk«. 1434 Trmti m\ \ ^SLjrar nroda orj podale RreŽice l^O kp K 4«>0 - — Altjzij Vehoftr. ttffiftc Blzcljska. 188* StareSes Kasta S. issr^ss^ darske opravke ter kuhinjo s^rftTie tr^o»iw E'chberjer, t Sttrnld pri $««t Jorji lb j. L 18&0 fflirtSiP " IM«t soliden In ve3£, mo-flBlilll ral b< tad; živino na bngt • meM PlaCa in ostalo no dotr^voru P« nudbe na Rađko Krater, Sisak, Br TttSkt 1822 fflim nisafni stral rno5v. %To& Stroi je n^t breznbvezen ogled pri tvrdki TRE REI CO, LJ«»!ja«a, Šekabar-jTOTa at. 7 I. aađsr. 1M5 Vanifas nml* ** taata^ kupi. Istotam f\OBIIM PICm se sprejm«- tuđi zane-*;lj ^ dečeir zi tekača. .Sata" lenu tr-fe«iat Ia ^atfavtrl'ska drataa 1 a. «. ▼ Lmblfcal. Beta*nwn «tka Jt 10 i 760 Vaarmifaarfi z vedetrto prakso iSčc linUpiiclI đr. AloirJ, Bratkovie, od-vetn k v Sioven'eradcu, katerema naj se po5ljejo oonudbe z navedbo ptafe. Nastop službe tako)- 1$~1 IzlaiU^a B5!?h|i lasu zz*™~ ohe arada ?e<)a ataatiaa po prav nizki ceni tvrd ka J. Raiaersefc. SaMrtaa-Lftfja. Istotam je naprodai lep konj. 18 >1 Vili ft hftira pripravna za obrt. na;* Rlpl JC BUllfl rale v TrbovHah a!1 Raiheburgu. Posredova I ec dobi ako se kup^it« izvtde 5f*0 K nagrade. Ponudbe na upravni8tvo Slovenskega Naroda ood .tflliten ft41", Dn iriatiiri z veflctno pisamisko Uf" HiHIU prakso, vajeni vsestran-sKega samostoinega plsarniškega posla, isčeta cnmernega mesta kierkoii v Jy?oslavijj. Gresta tuđi v Srbijo ali m Hrvatsko Cenjene ponudbe na upr S'ov. Naroda, pod šifro „Sacrastoj • sa/1855". ;S5,5 Naznanilo!!! Usoiam si nazdHmti si. obtfnstvu da sern zafel osebno izvrlevatl nobao •UkaroUo oart Ca«e nHmermn« Andrej Jagery Trnovski pristan 16. 1021 Z vatono steKlenlne in MAMJiAlaiatlata* natolene na Da- porcBioninB ^. w amo žametastih nit -* Schenker - 6ottwmann Haaaj (WUa) n, Taietatnaae 10. Slike kralja Petra v velikontt 47X6S cm priporoen Handno Knjisanra v LJubUanl. Ona v kupovni K Sa> f v ^cm ovoju po poiU al tO-»O- ffiamj apabn naplna vsako mnofino. UlCP nldll Ponudbe na Ati. Jaamik. StRi Irf 14. 1917 VUlajlUrlCgHU Itrukcije k ©trokom Naslov pove upi. Slov. Nar. 1912 blatom ntami* svlltno bluzo to ne* rHHSi UflaBl. kaj dražega volne-•ega blaga. VrraSa se: G os potka at. 4. let«-. zada)a vrata. 1835 nOa s prostornim sklad &čem v Ltub-tllSI Ijani. ugodna le^a, zelo prloravna a kako podtetj-. no iroifi. Pismena vpraSania pod .Ptdjetjc 19C^* na unr ^1ov. Naroda 1906 *llilulILb« po is•••ga dela, se sprt>me takoj ? ftlolt« u deteii. Pnnudb- /. ahtevo piučt pod wwia»st'j»jaa 1718* na upr. »Siov Naroda*. 171^ 200 Hoa ninift U2b7 «•S.r;;; ferm n iOKat pnoraven za bufet e rom- tn"m kraiu L«ubl«ane Pisnitn oonu^be na upr^vn-5tvo Slovenskoga Naroda pod .Lokal 1814*. Ib64 ii«iaH-^fl3iii 21^1.«^ t*nav^n e v Beoeradu dam svoje v Luhl a tt ohstmrre Iz (2) dveb sob - kuhinje Ponudhe na naslov .Beograd* na urr. ».-I. Noroda«. 1840 fiunfiinsu ina ^n^".*^: Hiša stoj nasoroti tamoSnje cerkve. ma troje stanovani in rppravne lo 'reiela vaienc? n» AfllKIO uluUUCl stanovanje event. tudt na brano? Pismene ponudbe na urr. .Su Nar.« pod „oircu 1831* H21 &3I9I1II3 52r8J!llI3, veliv pove upi. S'ov-Naroda. 1898 n CnnrlifDi blsgajniCarka in proda-UljPaUlLB!, jalka. izurjeni. z veČIet-r.lmi 1/pričevali, felita premenitt sfu-2bo v mt-sto a'i na de?elo Pnnuibe na upr. »Slov. N3r.« pod wTikoi/183S". S»ftaAn««f* ali stenosrrafinio, kl piše ClBIJiulđ tud. na stmt. spreime od* vetniSica pisama v Ljubljani. Pocoj «opolna izurjenost Plača po dogovoru. Pismene ronudHe na upravni§tvo S!. Naroda pod „Odvettftki pisana 1766•. R^mdinin pnletr.o, snalno poStene Ujiii31ilU]U. ter vajeno v^eh g^spo-diniskth del, s.im i^tojno. i S C e vdovec z 81etnjm s nom Nastop po mo^no^ti takoj. Ponudbe pod .Jetenice 1S/7* do 5. t. m na uor SI Nar. 1877 ^t^nnvmtfl v sred>n» me^ta, obstoječž đlUiIuIđ!!jt! Iz 4 soh, kuhinje, el ktr, iučt se zan.enja za stanovati>e t dvt-ma sobama ter ku'mn.o. Selitev že za marec Pismene ponudbe z navedbo naslova se prosijo taWoi na upravni-štvo Si. Naroda pod „5reg/1887*. isčeta za lesnu veletrgovino v 2eiez-ni Kaphi na KoroS >em Plača po do-ifovoru. Zabteva se znan>e s!ov< nske-ri. hrvatskeea in nemškega jezika Stvar je z^lo'nujn«. Ponudbe na naslov: Peter Prelomi*, lesal trjjarec 1 Železnl Kaplji- (Koroško.) 1654 S11 telio je nagnulai velika iwii\\WM Ma ii na najbolj prometnem kraju za 400*000 K. Naplačila se zahteva polovico, ostanek po dogovoru. Posredovalci izključeni. Rcsne ponudbe sprejema upravništvo lista Slov. Naroda pod .trgovska hiša 1821.* 1821 n*r SfdfO vino« ^^ Graščina na Hrvatskem prodaje S^0 heSitolftrov dobre era starngs linn od leta itiT velegn ta rdećaga. — VpraSaU pri graseini Hijaclntjavo, po ft ta Krapina. 192 Za#*mV mP% mffaV •mP W* B S fim\ B B 9/f ■ ■ Bik ■■ B^ K Mom iml i M ^mmW mmmV ^amW I E Ww li B Hm ^^aamm^^ ^^aaaBBBam^^^ ^^maai^^ ^^^^ ^Baammar ^^^ ^^^^ ^k^ ie spreime tafeOl* Le samostalni delavci % rnnogoletno vajo na) pošljejo obširne ponudbe na naslov: Dr. B&umgarten TrbovSje. W DRV IM = na vagon naloženth kupim več vffgonov po nifvišji ceni. Ponudbe z navedtK cenc za 10.0C0 kg — kakovost, mnoi na vagonov pošljiie takoj tvrdki Jakob Poga6nik, Ljubljana, Knaffljeva ulioa IS. Kupujem suhe gobe in dobre vreće, Prodsfaaa Icreamo sn Šnvi«a v kovinastib dozah. pol doze po K 15. — ceia doza po K 28. — za tucat. Čevlje z lesenimi in usnjatim) podptati tr?ne torbice itđ Iz vrst no tetošnie m tansko vino in razno domaće ifante Baa^* M« RANTy§Kranj. "^Bf w je zoamka najnnejSega jedrnatega pre5anega ml^a. (Kosi a 500 graraov). Tovarna acatmtlo In sodo 1461 Ignac Fock v Kraniu, If^msnja'n p, u obftfttsttn, 4a aew otvorU dne 8. svečana w Sp. Šidki, Kolodvorska ulica St. 150 s== brivnko ^^ tor a a naftaalele prlporoćam. SpralaitiaBi tndi vaa ▼ laa-»ićaraii« široke saaAmloe« dela. ^19 Karol Hešik Avgust Iglič 19a7 Jožica Iglič roj. Sajko poročena Ljubljana Rimske Toplice Rimske Toplice, 15. svečana 1919. Lm uyuDQ3 lilll 13 D3K99! Nikakega pomanjkanja več! Proda ae večja množina alkartla, atolćaaoga aoara, aiad«, ravaega mila nrniansa pnaka, lofa. vae va«oaov nautlao nonodo, atanolnlitnr. a*a* alnaja, aarttaaik poalplotov, vod ttaoft kg vorlg. ieleutih gra Mi ta korit, nrm4a sa kaaia, vee tisoe kosov snktr, kosa, već ttaot aStrav nmsaaa aodov llat Po izvedbe vsak dan od 9.—U. v Zadružn centrali, pisama Mikloš-čeva cesta 8, 1. nadstr 1893 !! Hotelirji, pozor!! Belgrad, acedOCe JogosUvije, je bres pobištva, hoteli in zasebne biše se inopane, pomanjkanje na prenočiKth pa ogromno. Za eno posteljo in noč trefc' ptaćatl K 20 in več. Kdor razpolaga s primerno glavnico in potrebnirnl zmožnostmi, na) ne zamuđi ugodne prilike In si osigura popolno hotelsko opravo (oprava, pertlo, jedttao orodje. knhtnjtka poaoda. vrtna oprava ltd) ki se nahaja v b.vši Rrediinid, približno 9 vagonov. Nabavna skupna cena od 280.000 do uOO.000 K. Ogfcod sM eMa & sjs v Zadmžni ccatnM, Mikk*icva ccsls 6wL im