Leto LXXm., st. m Ljubljana, sobota It. avgasta I94* Cena Din dan popoldne Izvzemal nedelje In praznike. — Tnt riti do 89 petit a Din X do 100 Trst a Din 2.90. od 100 do 300 vrat 4 Din S, večji tnaerati patil ■Otn 4._. Popust po dogovoru, lnaeratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« T Jugoslaviji Din 11—, xa inoaemstvo Din — - DSEDN1STVO IN LJUBLJANA, n-n, »-», ti-K » Pođnlilt«: MARIBOR, Grajski trg st. T — NOVO MESTO, Ljubljanska M — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 6flfc uprave: Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru Id. 8LOVKNJ GRADBC, Slomškov trg S. — Postna hranilnica V LJubljani St. 10.351, Bolgarske priprave za zasedbo Dobrudže Vse finančne in tehnične priprave potekajo brez incidentov in zapleti jajev — Bolgarski tisk zadovoljen z izjavami predsednika rnmnnske vlade — Tudi romunski Usti pozdravljajo prijateljsko rešitev spora Sofija, 10. avg. e. Bolgarski tisk je s simpatijami sprejel izjave predsednika rumunske vlade Gigurta, v Širših bolgarskih slojih pa kljub temu narašča nestrpnost, ker se še vedno ne prično definitivna pogajanja glede vrnitve Dobrudže. V bolgarskih vladnih krogih pričakujejo nove dogodke z največjo mirnostjo in s popolnim optimizmom, kar dokazuje, da ima vlada jamstva za končni uspeh velike diplomatske akcije glede Dobrudže. Bolgarska vlada je ugodila rum unski želji, naj se ne objavljajo poročila o razgovorih, ki jih je imel poslanik Cadere v Sofiji. Odkar je Cadere odpotoval iz Sofije, so se nadaljevale priprave za zasedbo Dobrudže. Vse finančne in tehnične priprave so potekale brez incidentov in komplikacij. Po govoru rumunskega predsednika vlade pričakujejo v Sofiji samo še službeno poročilo, nakar bodo bolgarski delegati takoj odpotovali v Crajovo. Bolgarski tisk je doslovno objavil tisti del Gigurtovega govora, v katerem so navedene številke o narodnih manjšinah v Rumuniji. Bolgariji in Madžarski. Po pisanju listov se zdi, da s temi Številkami bolgarski tisk ni bil posebno zadovoljen Odobraval pa je vse ostale izjave predsednika Gigurta s pripombo, da Bolgarija čaka samo še na zadnji korak. Ta korak naj bi bilo vabilo bolgarski delegaciji, naj odpotuje takoj k pogajanjem v Crajovo. Sofija, 10. avgusta. AA. (DNB). Včerajšnji govor predsednika rumunske vlade Gigurta je bil v zvezi z onim, kai se nanaša na Bolgarijo, sprejet v tukajšnjih krogih z največjim zadovoljstvom. To se najboljše vidi iz prvih komentarjev v večernih sofijskih listih. »Mir« piše, da ima govor Gigurta značaj neke psihološke priprave za predstoječo novo ureditev in da je prežet s političnim realizmom. »Slovo* piše, da je bolgarski narod radostno sprejel Gigurtov govor, ker je prežet z željo, da rumunski narod živi s svojimi sosedi v miru in sporazumu. >Večer« piše med drugim tudi to, da preostane samo še to, da se pristopi k delu. Isti list podčrtava posebno tisto mesto v Gigurtovem govoru, v katerem se poudarja, da se rumunska politika prilagodi politiki Rima in Berlina. Bukarešta, 10. avg:. e. (UP). Po načelnem sporazumu med Rumunijo in Bolgarijo se bo iz južne Dobrudže preselilo 100 tisoč Rumunov, ki bodo kasneje zamenjani z enakim številom Bolgarov. Rumunija mora odstopiti Bolgariji dve tretjini južne Dobrudže. Mesto Balčik je bilo pred svetovno vojno majhno ribiško gnezdo. V zadnjih dvajsetih letih pa je zraslo v moderno letoviško mesto ter bo ostalo Rumuniji. Na področju tako zvane Srebrne obale se bodo rumunske meje pomaknile za nekaj kilometrov proti severu. Mesto Dobrič, bivše staro bolgarsko središče, pripade zopet Bolgariji. Ozemlje, ki ga bo dobila Bolgarija, ima za njo velik gospodarski pomen, ker je to bogat poljedelski teritorij, ki je bil že od nekdaj imenovan žitnica Bolgarije. Bukarešta, 10. avg. s. (Štefani). Rumunski listi soglasno pozdravljajo bližnjo prijateljsko ureditev rumunsko bolgarskega spora. Uradna »RomanJa« piše, da želi Rumunija prijateljskega in zaupanja polnega sodelovanja z Bolgarijo, će bo pokazala tudi Bolgarija isto željo, bo mogoče ustvariti med Bolgarijo in Rumunijo dolgotrajno prijateljstvo. Pred pogajanji z Madžarsko Rezerviran ost v Bukarešti Bukarešta, io. avg. e. (Štefani). Zastopnik rumunske vlade poslanik Bossi se je včeraj vrnil v Bukarešto. Takoj ga je sprejel zunanji minister Manoilescu, kateremu je Bossi poročal o svojih razgovorih v Budimpešti. Bukareš1*, 10. avg. AA. (Štefani). Kralj Karol je sprejel včeraj v avdienco rumunskega poslanika Bossija, ki je kot izredni poslanik stopil v Budimpešti v prvi stik z madžarskimi političnimi voditelji. Bossi je podal poročilo o svojih razgovorih v Budimpešti, Nato je kralj Karol sprejel veleposlanika Cadero, ki je v Sofiji stopil v stik s predstavniki bolgarske vlade. Obema avdiencama je prisostvoval tudi ministrski predsednik Gigurtu z zunanjim ministrom Manoilescom. Bukareštanski uradni krogi so zelo rezervirani zaradi madžarsko-rumunskih pogajanj. Pri vsem tem pa se dobiva vtis, da bo mogoče doseči sporazum v duhu medsebojnega razumevanja. Budimpešta, 10. avg. e. Rumunskemu poslaniku Bcssiju se je pri povratku iz Budimpešte v Bukarešto pripetila neprijetna, nezgoda. Pri Lugoču se je moralo letalo, s katerim je poslanik potoval domov, spustiti na tla zaradi poškodbe na motorju. Bossi je nato nadaljeval potovanje do Bukarešte a vojaškim letalom, Odmev Gigurtovega govora v Nemčiji Berlin, 10. avg. e. V poučenih nemških krogih so izjavili, da je bil govor predsednika rumunske vlade Gigurta namenjen predvsem Rumunom samim in je torej služil notranjim političnim namenom ter je pripravil rumunsko javnost na nove razmere. Nemčija in Italija smatrata prizadete narode same odgovorne za pravilno reševanje spornih vprašanj. Poudariti pa je treba, da reševanje teh vprašanj s samimi besedami ne more napredovati. To velja tudi za reševanje sporov med Rumunijo, Madžarsko ta Bolgarijo. Nemčija zeli, da se ta vprašanja rešijo pravično in tako, da bo rešitev trajna. Samo s pasivnostjo se ne pride naprej. Naravno je, da morajo prizadete države svoj narod dobro poučiti o sedanjem položaju in o novih razmerah. Ostavka izbačenih ministrov Bukarešta, 10. avg. jk[ DNB javlja, da so iz Železne garde izrfjučeni člani vlade prosvetni minister Budl#teanu, minister za kataster Noveanu in državni podtajnik v Angleški umik iz severne Kitajske in iz šanghaja Sumner WeHes o novem položaju — Japonska zadovoljna s sklepom angleške vlade Washington. 10. avg. s. (Ass. Press). Podtajnik za zunanje zadeve Summer Welles je izjavil snoči novinarjem da urnik angleškega vojaštva iz severne Kitaiske in iz Šanghaja ne bo imel nobenega vpliva na politiko ameriške vlade glede Kitajske, kakor tudi ne na ameriške voiaške ukrene na Kitajskem. Oddelek ameriških mornarjev ostane še nadalje v Šanghaiu. Welles je izjavil da je Anglija v naprej obvestila ameriško vlado o urniku angleških čet. Sedaj bo soorazumno med Anglijo in Zedinjenimi državami ureienih več vprašani glede novega ooložaia. Tako bo proučena možnost, da bi prevzeli ameriški mornarji stražo tam. odkoder so se angleški vojaki sedai umaknili, zlasti v mednarodni koncesiji v Sanghaju. Šanghaj, 10. avg. AA. (Reuter). Angleške oblasti odklanjajo vsako pojasnilo o dnevu ali smeri odhoda britanskih čet. ki so bile umaknjene iz Šanghaja. Ni mogoče izvedeti nobenih podrobnosti o obrambi britanskega dela mednarodne koncesije v Sanghaju. Pooblaščeni predstavnik japonskega veleposlaništva ie izjavil, da so japonske oblasti zelo zadovoljne spričo tega britanskega deianja. Pooblaščeni predstavniki mislijo, da se bodo tudi ostale države ravnale po britanskih primerih. V franco- skih virih pa še ni v načrtu umik francoskih čet. Ameriške in britanske oblasti ne dajalo nobenih pojasnil o tej stvari. Britanske čete so v garniziji v Sanghaju od januarja 1927. ko ie bilo tja poslanih 20.000 mož zaradi zaščite mednarodne koncesije, ker so tedaj komunistične armade napredovale vzdolž Jangteja in ie na vsem Kitajskem vladal nered. Britanski del mednarodne koncesij je* posebno važen zaradi tega, ker je v njem sedež kitajskega pokrajinskega sodišča. Kitajska vlada pod japonsko zaščit« se je že od davna trudila, da bi se polastila tega sodišča. Sedai bo britanski del varoval prostovoljski oddelek v Sanghaju. ki šteje okrog 2.000 mož različnih narodnosti. Zraven britanskega dela je tudi odsek, katerega varujejo ameriške čete. nato pa prideta odseka Italije in Francije. PoloZaj v Indokini Hongkong, 10. avgusta. AA. (Reuter). Izve se, da japondske ladje prihajajo vsak dan v Saigon in druge japonske baze pred francosko Indokino. Potniki, ki so prispeli v Hongkong z letali Imperial izjavljajo, da vlada v Indokini mir. Spremembe ni nobene, samo promet je začasno ustavljen. koč ne obstojati. Ena od njih je uničena v Franciji, druga pa mora biti na Bližnjem vzhodu. Ves vojni material ki ie bil poslan v Francijo, je uničen. Angleške nade na uspeh se ne morejo uresničiti, ker je jasno, da so velike težave v obvladanju prostora. Iz tega se lahko logično sklepa, da je Anglija v težkem in kočljivem položaju. Vsakonocni letalski napadi Boji v Libiji Po angleških poročilih niso Italijani ie nikjer prodrli do Egipta — Zeila naj bi bila oporišče za napad na Aden London. 10. avgusta s. (Reuter). Po informacijah z merodajnih mest niso italijanske čete doslej nikjer prodrle iz Libije v Egipt. V Angleški Somaliji prodirajo Italijani iz Hargeise in Oduene dalje proti morju. V Palestini in Keniji je vse mirno. London, 10. avgusta, s Admiraliteta je snoči javila, da je angleški bombnik, ki je operiral z avstralske kiižarke *Hobard«, pod vzel strmoglavni napad na Zeilo v angleški Somaliji. Bombnik se j« spustil na sedež glavnega stana italijanske vojske ter je zgradbo poškodoval z bombami. Nato je letalo s strojnicami obstreljevalo še druge vojaške objekte m povzročilo več žrtev med italijanskimi vojaki Letalo se je po napadu nepoškodovano vrnilo na svojo ladjo. Admiraliteta javlja dalje da so italijanski bombniki iz velike višine napadli angleške vojne ladje v Adenskem zalivu. Napad ni povzroči! niti škode niti žrtev. Kairo, 10 avgusta. AA (Reuter). Poveljstvo britanskih letalskih sii v Egiptu je objavilo včeraj dopoldne sledeče sporočilo: Včeraj je pri So med britanskimi in italijanskimi lovskimi letali nekoliko zapadneje od Sidi Omara do največje letalske bitke nad Libijo. Britanska eskadriia lovskih letal tipa Glediator je napadla talijanska lovska letala tipa *Cr 32« in »Cr 42«. Dve naši letali se nista vrnili VAngleški Somaliji je bila včeraj Berbera napadena dvakrat in sicer najprej od treh lovskih letal nato pa od manjše skupine sovražnikov. Ni bilo nobenih izgub. Včeraj so napadli zjutraj Aergeizo. Obmejna straža v Elvaku je bila napadena od bombnikov, ki pripadajo južnoafriškim silam. Rim, 10. avgusta, s. (Ass. Press). List »Regime F ase ista« piše, da bo Zeila služila Italijanom kot oporišče sa napad na Aden. Milan, 10. avg. AA. (DNB). Italijanska politična revija »Relazioni Internazionali* piše. da ima Anglija v Palestini Sudanu in Keniji okoli deset divizij, ki lih ne bo , mogla od poslati v Anglijo. Dve angleški armiji, vsaka s po deset divizij, ki jih je opremilo vojno ministrstvo, sedaj tako re- London, 10. avgusta, s (Reuter). Notranje in letalsko ministrstvo sta objavili davi komunike o nemških napadih na Anglijo preteklo noč. Komunike pravi, da so preteklo noč metala nemška letala bombe na mnogo okrožij v Angliji. V nekem mestu v severnozapadni Angliji so bombe porušile več hiš in povzročile več žrtev med civilnim prebivalstvom, med njimi nekaj smrtnih. Nadaljnji napadi so veljali južno-vzhodni. sevemovzhodni in južnozapadni Angliji ter Waflesu. Več hiš je bik> pri teh napadih porušenih. Število človeških žrtev je majhno, vendar je ena med njimi smrt- na. London, 10. avgusta, s (Reuter). Preteklo ,oč so nemška letala vrgla bombe na več okrožij ▼ Angliji. Nemška lovska letala so pod vzela neuspešen napad na balonske zapore v južnovzhodni Angliji Letala so se spustila nad balone ter so jih obstreljevala s strojnicami, ne da bi dosegla kakršenkoli uspeh. Protiletalsko topništvo je nemška letala pregnalo. Ameriški vojni material za Anglijo 10. avg. s. (Reuter). Zastopnik angleške komisije za nakup vojnega materiala v Zedinjenih državah je izjavil sinoči, da prevaža vojni material iz Zedinjenih držav v Anglijo stalno nad 1000 angleških tnPTVinaidh ladij. Doslej le naročila AngHja skupno s prevzetimi francoskimi naročili v Zedinjenih državah že as «00 m\Wkmm fantov finančnem ministrstvu podali ostavko, katere kralj Karol se ni sprejel. Razpust židovskih športnih organizacij Bukarešta, 10. avg. AA. (DNB). Državna omladinska organizacija >Moč zemlje« je razpustila vse Športne organizacije, ki so imele več kakor 50 odstotkov Zidov. Izgon Angležev iz Romunije Bukarešta, 10. avg. a (Štefani). Rumunske oblasti so zopet odpustile več an- gleških državljanov, ki so bili zaposleni v petrolejskih podjetjih. Vsi ti Angleži bodo izgnani iz Rumunije. Petrolejski požar v Romuniji Bukarešta, 10 avgusta, e. (TCP). Včeraj popoldne je izbruhnil v Ploestiju velik požar v čistilnici nafte, ki je last družbe Uni-rea. Požar se je bliskovito širil, vendar so ga gasilci po štirih urah lokalizirali Škoda je ogromna. Odhod ameriškega admirala v London Po direktnem naloga predsednika Roose-velta je odpotoval v London kontraadmiral Robert Gorlay kot posebni opazovalec NEW YORK, 10. avg. A A. (Reuter.) Dopisnik Newyork Timesa« poroča iz W ashi ng to n a svojemu listo, da potuje v London kontraadmiral Robert Gorlav, pomočnik Šefa pomorskih operacij. Kontraadmiral bo v Londona vršil dolžnost posebnega opazovalca pri veleposlaništvo Zedinjenih držav. V spremstvo kontraadmirala sta še dva častnika. Izve se, da Robert Gorlav potuje v London po direktnem nalogu predsedni- ka Roosevelta. Dopisnik dodaja, da se v ministrstvu mornarice misli, da Roosevelt pričakuje, da bodo Nemci pri napadu na Veliko Britanijo podvzeli novo tehniko. Zaradi tega si žele strokovnih nasvetov od visoko kvalificiranega častnika. Kontraadmiral Gorlav bo popolnoma neodvisen od pomorskega atašeja. To je prvikrat, da pošilja Amerika tako visokega častnika za opazovalca. Španci zahtevajo Gibraltar Trenutek, ko se bo to zgodilo, bo določil general Franco Gibraltar pripravljen za vsako morebitnost Madrid, 10 avgusta. » (Štefani). Španski listi pišejo od dne do dne odločneje proti Angliji iz zahtevajo zlasti vrnitev Gibraltarja. List ABC pravi, da prebivalstvo Gibraltarja željno pričakuje trenutka, ko se bo zopet pridružilo Španiji. Trenutek, kdaj se bo to zgodilo, bo določil general Franco. Tudi list »Madrid« pravi, da bo Španija zopet dobila Gibraltar. Madrid, 10. avgusta, e. Madridski tisk piše, da je postalo vprašanje vnvtve Gibraltarja Španiji vprašanje časti španskega naroda. General Franco bo znal odpraviti to narodno sramoto ki teži španski narod že več stoletij, španski narod si bo priboril svoji nacionalni časti primerno zadoščenje. London, 10. avgusta, s. (Tass). Vsi angleški listi objavljajo poročilo o članku glasila španske falange Ariba, ki piše, da je Španija pred vstopom v vojno. »News Chroniole« pravi v svojem poročilu iz Madrida, da so oddelki nemške vojske že v Španiji. Gibraltar, 10 avgusta. AA (Reuter). Gibraltar je postal kraj, ki je popolnoma utrjen in pripravljen na vsako vojno morebit- nost. Napadi sovražnih letal dozdaj niso povzročili nobene bistvene škode. Po angleškem merodajnem mnenju postaja Gibraltar od dne do dne važnejše pcprisče vojnih dogodkov. Z angleške merodajne strani se odklanja trditev, katero so širili sovražniki, da bi bil Gibraltar sedaj mrtvo mesto. Algeciras, 10 avgusta. AA (DNB). Včeraj opofldne so iz gibraltarske luke odpluli proti Sredozemskemu morju trije rušiilcL V noči od četrtka na petek je odplul v smeri proti Atlantiku konvoj trgovskih ladij. Tako je v pristanišču ostalo sedaj samo nekaj ladij. Neko 'letalo neznane narodnosti je snoči ponovno bombardiralo gibraltarske utrdbe in angleške vojne ladje, ki so vsidrane v Iuki Protiletalska arti-flerija je začela streljati. Algeciras, 10 avgusta. AA. (DNB). Službeni list iz Gibraltarja je objavil poročilo, po katerem se smatrajo nezasedeni deJli francoskega Alžirja in Maroka kot »neprijateljski«. Gibraltarski tisk poroča, da bo danes dopoldne zapustilo Gibraltar 1.200 oseb. Francoske vojne ladje v angleški posesti po nemikein ZanUta Berlin, 10. avg. e. (DNB). Britanska admiraliteta je objavila do radiu s do ročilo o ureditvi vprašanja zastave na francoskih vojnih ladjah, ki so v angleških rokah. Po navedbah tega sporočila imajo francoske vojne ladje, ki pripadajo tako imenovani legiji generala de Gaulla, na kljunu francosko narodno zastavo na zadnjem delu pa zastavo kvadra taste oblike z Rdečim ksJžem v sredi Za francoska letala v Angliji le urejeno nodobno. Ta letala bodo ohranila make francoskega letalstva in bodo imela poleg tega ie modro kokardo in Rdeč križ. Spričo tega sporočila se Izjavlja iz nemških službenih strani: modra zastava s Rdečim križem ni nobena priznana državna zastava, ki bi s temi znaki opremljenim enotam dajala pravico, da sodelujejo v vojni Vojne ladje in letala, ki so označena s frsneoskimi narodnimi zastavami in se torej bore za Francijo, kršijo s tem pogodbo treh sil ter se postavljajo izven vojnega prava. Proti tem enotam se bo nastopalo x vsemi sredstvi na glade m to. uradnem •poročila izven vojnega prava ne veljajo zatomi o vojnih ujetnikih kateri narodnosti pripadajo. Posadke teh enot nimajo pravice zahtevati, da bi z njimi ravnali po zakonih, ki veljajo za voine ujetnike. Novi Hebridi na angleški London, 10. avg. s. (Reuter). Komisar Novih Hebridov. ki stoje pod skupno angleško-francosko upravo, je brzojavno obvestil generala de Gaullea. da se mu Francozi na otočju stavljajo na razpolago. Za zboljšanje odnosa] e v med Ameriko in SSSR Waehington, 10. avgusta. (Reuter). O nedavnem sestanku sovjetskega poslanika Umanskega s predstavniki smeri ie vlade je državni tajnik Sumner WeMes izjavil, da Amerika in Sovjetska zveza iščeta pot za zboljšanje medsebojnih GOSTILNA »LOVŠIN" poleg dramskega, gledališča — Gradišče 13 Vam nudi prvovrstna topla in mrzla jedila po najnižji ceni Pol piščanca din 13.—. Izbrana vina, vedno sveže pivo — veliko din 5.—, malo din 3.—. Abonenti ae sprejmejo. ^^ggg^^^ Senčnat vrt — Posebne sobe na razpolago. Položaj v Franciji Bodoča francoska diplomacija — Ureditev iz uvoza — Italijanska sodba o pranju »umazanega v Franciji dennond-Ferrand, 10. avg. AA. Zunanji minister Baudoin je v svoji včerajšnji ia-javi med drugim rekel: V bodoče bo treba upoštevati osebne sposobnosti francoskih diplomatov. Potrebno bo, da bodo francoski poslaniki in generalni konzuli mladi ljudje s povprečno starostjo 35 do 40, da bi mogli popolnoma izkoristiti njihove fizične, intelektualne in moralne sile. Iz tega kroga mlajših ljudi se bo postopno ustvarilo središče tudi za francoske veleposlanike. Za vse to bo skrbela francoska vlada. Kadar bo potrebno, ne bodo izbirali francoskih veleposlanikov samo iz vrst višjih uradnikov zunanjega ministrstva, temveč bo vlada apelirala tudi na osebnosti, ki niso poklicni diplomati, pa bi mogla prav tako dobro služiti domovini. Baudoin je nato izrekel zahvalo dosedanjim francoskim diplomatskim predstavnikom, ki pri svojem delu niti za trenutek ne opuščajo francoskih diplomatskih tradicij. Bern, 10. avgusta. AA. (DNB). Francoski uradni list je objavil uredbo francoskega finančnega ministra o gospodarski ureditvi izvoza. Istočasno je list objavil besedilo zakona o ustanovitvi urada za zunanjo politiko. Ta urad je javno pravni zavod s finančno avtonomijo, ki spada pod finančno ministrstvo. Naloga tega urada je, da urejuje izvoz in uvoz po nalogu fi- nančnega ministrstva. Vrši tudi kontrolo nad pravilnim izdajanjem dovoljenj za izvoz in uvoz. Milano, 10. avgusta. A A. (Štefani). Včerajšnji i Popolo d' Italiac piše pod naslovom »To ne vžiga«, da je francoska vlada podvzela akcijo čiščenja za odbiranje oseb, ki bodo v državni upravi in da je ta akcija mišljena povsod, kjer se Se nI izvršila. V zvezi s tem pravi list, da se temu ne da nič očitati in da se z italijanske strani smatra, da je vse to v redu, vendar pa ostane dejstvo, da ae francoska vlada trudi, da bi vprašanje odgovornosti kot tako vrgla raz sebe in da hoče z drugimi besedami sebe predstaviti kot nedolžno žrtev tujih vplivov, ki so po svojih usodnih posledicah naredili iz Francije to, kar je ona danes. List pravi dalje, da je novi režim v Franciji svoboden in da lahko p od vzame mere, ki jih bo smatral za potrebne, vendar pa pranje »umazanega perila« ne more zbrisati resnice, kakor se je pokazala v Ver-ssailesu. Francija, ki je bila do Italije več kakor nehvaležna, ni hotela niti slišati o njenih aspiracijah. Francija je delala na tem. da je Italiji pripravljala sovražnike in na osnovi vsega tega Francija od Italije ne bi smela pričakovati kakršnokoli olajševalno okolnost. Francija ostane Francija, pravi list na koncu članka, ki mora urediti svoje račune z zmagovalci. Odmev Cudahyjevih izjav Sumner VVeiles o izjavah ameriškega poslanika pri bel* gijski vladi — Nemški odgovor na angleška poročila o nevarnosti lakote Washington, 10. avg. s. (Ass. Press). Podtajnik za zunanje zadeve Summer Weiies je uradno sporočil, da je ameriška vlada poklicala poslanika Dri belgijski vladi Cu-dahyja na poročanje v VVashington. Welles je dejal, da je Cudahv s svojo izjavo novinarjem v Londonu, v kateri je poročal o položaju v Belgiji, prekršil instrukcije, ki jih ie dala ameriška vlada svojim poslanikom. Welles je tudi poudaril, da nekaterih Cudahvjevih izjav ni mogoče smatrati za izjave ameriške vlade. London, 10. avg. s. (Reuter). Ameriški poslanik pri belgijski vladi Cudahv je davi z rednim potniškim letalom odpotoval v Lizbono, odkoder bo nadaljeval pot v VVashington. Berlin, 10. avg. s. (DNB). Angleški listi javljajo zadnje čase, da so Francija, Belgija in Nizozemska v nevarnosti, da bi ne mogle dobivati zadostnih količin živil. Angleški listi pravijo, da bi bila dolžnost Nemčije pomagati tem državam s svojimi lastnimi zalogami, da bi na ta način pre- prečila glad. Ta angleška alarmantna poročila prihajajo ravno v trenutku, ko je Anglija sama v zelo težavnem položaiu elede preskrbe z živili. Znano je, da proizvaja Anglija za svojo prehrano samo približno četrtino doma, ves ostali živež pa mora uvažati po morju. Zaradi potapljanja angleških trgovinskih ladij pa se je ladijski prostor, ki je Angliji potreben za minimalni uvoz živeža, skrčil najmanj na polovico. Zato je popolnoma jasno zakaj skuša angleška propaganda trditi, naj bi Nemci ia preprečila glad v Evropi in da bi bila dolžnost Nemčije, da pomaga s svojimi zalogamL S takimi trditvami skuša angleška propaganda pripraviti angleško prebivalstvo na hudo zimo. Toda leta 1918-19 po sklenitvi premirja ie Anglija v vsem miru pustila Nemčijo stradati. Prav tedaj so bile angleške čete daleč v Nemčiji, ne da bi Anglija Nemčiji pomagala z živili. Tudi za sedanji položaj v Angliji in Evropi je odgovorna samo Anglija. R&ask® madžarski ednešaji Budimpešta, 10. avg. AA. (DNB). Po pisanju madžarskega tiska se v Moskvi vodijo madžarsko-sovjetska pogajanja za uvedbo trgovinskega zastopstva Sovjetske zveze v Budimpešti. Prav tako računajo, da bo zastopstvo madžarskih trgovinskih interesov v Sovjetski zvezi poverjeno posebni madžarski delegaciji, ki bo imela sedež v Moskvi. Naš trgovinski minister obišče Turčijo Carigrad, 10. avgusta e. Otvoritve vele-sejrrui v Sinirni se bo u-dclcžifl kot gost turske vlade tudi jugopfovenski minister za trgovino in industrijo dr Andres, ki bo ostal v Turčiji osem dni in si ob tej priliki ogledal nekatera večja turska mesta. Ttsrrški parlament odgođen Ank ura, 10. avpusta. e. (TCP). Zasedanje narodne skupščine je odgođeno do 21. avgusta. Ankara, 10 avgusta. AA. (Anatoflska agencija). Predsednik republike Ineni je danes odpotoval iz Ankare na inšpekcijsko potovanje po vnanji Anatoliji. Danes popoldne je prispel v Božgat. Vojvoda WiKflsorski na svojem mestu .Veiv Vork. 10. avgusta e (Reuter). V Hamiltonu na Bcrmudskem otočju sta se izkrca !a vojvoda Windsorsiki in njegova žena. Kakor znano, je bH vojvoda \Vind-soTski imenovan za guvernerja Bermudske-ga otočja Belgijske železnice Bruselj, 10. avgusta. A A. (DNB). Obnovitvena dela na belgijskih železnicah hitro napredujejo. Medtem ko nemški pionirski oddelki neprestano deiaio na obnovi železniških mostov, ki so Hh porušili Angleži o priliki svojega unv.ka , pa je družba belgijskih železnic prevzela rase delo za obnovo 50 mostov, ki so nujno potrebni za železniški promet. Delo za obnovitev 110 železniških mostov se je začelo ob sodelovanju nemških pionirsk h oddelkov z belgijsko pionirsko družbo Razen tega so se začela dela za popravilo električnih signalnih naprav. Obenem izpopolnjujejo število lokomotiv in travme Železniški material, ki je bil med vojno prepeljan v Francijo, se sedaj vrača v Belgijo. Spremembe pri Nemški državni banki Berlin, 10. avgusta. AA. (DNB). Predsednik nemške državne banke dr. Funk je Imenoval nove Člane direktorja Državne banke Emila Pula in Kurta Langea. Imenovana sta za podpredsednika banke. Glede na razširjeni delokrog nemške Državne banke je podpredsednik Lange razrešen dolžnosti direktorja v kmetijskem ministr- stvu. Na njegovo mesto je prišel njegov prejšnji namestnik Ludvig Keller, katerega je Hitler istočasno imenoval za direktorja ministrstva. Podpredsednik Lange je po odloku kmetijskega ministrstva ostal še dalje posebni poverjenik za bankarstvo, borzo in zavarovanje. Sodelovanje nemškega in italijanskega tiska Berlin, 10. avgusta. AA. (Štefani). Senator Morgani, predsednik upravnega odbora agencije Štefani je včeraj prišel v Berlin, kjer bodo razpravljali o vprašanju sodelovanja tiska med obema državama. Morgani je obiskal razne berlinske časnikarske ustanove. Zvečer je bila Morgamju prirejena večerja, ki jo je priredilo ministrstvo propagande in zunanjih zadev. Ameriški državni dolgovi Washington, 10. avgusta. AA. (DNBJ. Ameriški finančni minister Morgenthau je sporočil odboru kongresa, da se morajo najti novi viri davkov, ker se ne more doseči ravnotežje med dohodki in izdatki, ki so narasli zaradi oboroževanja. Finančni minister računa, da bo v prihodnjem letnem proračunu 550 milijard dolarjev primankliaja, ki bi se dal kriti s povišanjem davkov. Zaradi tega se bodo ameriški državni dolgovi, ki so znašali pred nekaj meseci 49 milijard dolarjev, povečali še za 9 milijard dolarjev. Izgon ilegalnih politikov iz Švice Bern, 10. avgusta. A A. (DNB). Švicarska vlada je sklenila, da bo iz Švice izgnala osebe, ki so se bavile z ilegalno politično delavnostjo. Italijanske banke v Siriji odprte Rim, 10. avgusta, s (Štefani). Vsa italijanska bančna in trgovinska podjetja v Siriji in Libanonu so bila zopet odprta. Vsi italijanski depoziti, ki so bili ob izbruhu vojne med Italijo in Francijo zaplenjeni, so bili oproščeni. Iz Trbovelj — Krsti in umiranja. Krščeni so bili: Muhič Ivana, Pa peš Marija, Pe+ek Peter in Pavel, Sramel Marija. Umrli so: Jurman Ivan, sin rudarja 4 mesce, Ahlin Janez sin rudarja 5 mescev, PacelSek Juilijana roj. Kosir, fena rudarja v p 61 let. Bolte Frančiška roj. Klemenčič vdova po rudarju 70 let, Fabjan Martin rudar 52 let, Cizerle Ljudmila rudarjeva hči 1 mesec, Majdič Alojzija roj. Klenovšek žena u pok. rudarja 66 let, Mo-žina Jakob upok. rudar 85 let, Voicansek Andrej upok. rudar 80 let. Nase sožalje. — Važna za ovčjerejce je nedavna odredba o odkupu domače ovčje volne za katero so določene minimalne odkupne cene in to za posamezne pasme, ki ae gojijo pri nas. Ker Je pri nas najbolj rajširjena domaća solčavsko >r*—ftti ovca, ki ae mod drugim odlikuje zlasti po dobri volni, opozarjamo naše ovčjerejce da volne od teh ovc ne bodo prodajali po nižji ceni kot je določena za volno od te pasme m sicer 36 din po kg. Primerna pa je za to volno cena din 50 kg oprane volne ter din 40 kg neoprane volne, torej višja cena kot jo določa uredba. Vsako kupovanje ovčje volne po nižjih cenah se kaznuje z občutno denarno globo. Cene veljajo za 'leto IW0. Odkup bo vršila privilegirana delniška družba v Beogradu. Pri prodaji mora vsak prodajalec volne dokazati da je volna proizvod njegovih ovc. toraj si mora od občine priskrbeti potrdilo o številu svojih ovc. — Nekateri kolesarji smatrajo prostor okoli železniške postaje za svoje vežbali-šče ter tam zlasti ob nedeljah brezobzirno dirkajo sem in tja, tako da so celo potniki pri tem ogroženi Nekateri si dovoljujejo celo vožnjo s kolesi po peronu. Občina je radi tega izdala prepoved kolesarjenja v območju postaje Trbovlje. Dostavljamo, da bi brlo zelo umestno če bi občina malo odločnejše uredila kolesarjenje po naši dolini sploh, na kar smo že opetovano opozarjali. Naši redarji imajo prilike dovolj da preprečijo nedovoljeno dirkanje, prostoročne vožnje itd. zlasti po ozkih poteh in strmih cestah ki vodijo iz delavskih kolonij. Isto velja seveda tudi za motocikli-ste in avtomobiliste, ki dostikrat menijo, da so naše ceste prikladne za dirke! — Strog pasji kontumac je bil nedavno odrejen za vse občine sreza Laško, ker so bfli v nekih občinah ugotovljeni slučaji ste kline. Opozarjamo obdane da morajo biti vsi psi stalno priklenjeni na močni veri a i ali varno zaprti tako da ne ogrožajo ljud: ali živali ter da do njih ne morejo priti tuji psi. Kadar so psi na prostem, jih je treba voditi na vrvici in morajo nositi varen nagobčnik. Vsi psi morajo nositi poleg tega na ovratni sponi predpisano pasjo znamko. Pse jemati * seboj v javne lokale na sejme in zborovanja je prepovedano. Lovci in lovski čuvaji se pooblaščajo da ustrelijo vsakega psa. ki ga zalotijo na prostem. Proti krivcem se bo uvedlo kazensko postopanje, vse take pse pa se bo brez izjeme pokon ča lo. — Zakol živine. V juliju so trboveljski mesarji poklali 46 komadov prvovrstne živine. 2° drugovrstne, Šest klobasaric in dva komada za vojsko. Tretje vrstne živine se tokrat sploh ni zaklalo. Znak. da se je glede kakovosti prodaja mesa pri nas zelo popravila! Kneginja Olga v naših bolnicah Ogledala si je skladišče Rdečega križa na Ljubljanskem polju, žensko bolnico in porodnišnico, splošno bolnico, zavod za zdravljenje raka in otroško bolnico Ljubljana, 10. avg-usta Nj. kr. Vis. Kneglnja Olga. je včeraj s svojim obiskom razveselila mnoge, ki v ljubljanskih zdravstvenih ustanovah čakajo na najdražje, kar trna človek na tem svetu, to je zdravje. Okoli 11. ure se je pripeljala z Gorenjskega v Ljubljano s spremstvom ter se je najprvo napotila na obisk k požrtvovalnim članom Rdečega križa na Ljubljansko polje kot predsednica RK. Do skladišč RK na Ljubljanskem polju, kjer so postavili velik šotor z vso opremo za zasilno bolnico, so kneginjo Olgo spremljali podpredsednik glavnega cdbora RK dr. Viljem Krejči, načelnik socialnega oddelka banske uprave Anton Kosi in sanitetni inspektor dr. Avramovič. Pred šotorom je visokega gosta pozdravila četa bolničark in bolničarjev z dr. Misom in Vladimirom šenkom na čelu. V šotoru je kneginjo Olgo sprejel ban dr. Natlačen z gospo. Predsednik dr. Krejči je kneginji predstavil predsednika banovin -skega odbora RK dr. Fetticha in ostale člane odbora ter ljubljanskega pododbora s predsednico gospo Minko Kroftovo. Tri ljubke podmladkarice so pristopile in izročile kneginji Olgi lep šopek, pogumna Anica Starmanova pa je deklamirala prigodni co. V velikem šotoru, kjer je prostora za 40 bolniških postelj, je visokega gosta pozdravil dr. Fettich. V spremstvu vseh odbornikov je odšla krieginja Olga lz šotora ter obšla častno četo bolničark bi bolničarjev. Tu ji je raporti ral načelnik šenk, nakar si je ogledala veliko skladišče RK, v katerem ji je obilne in vzorno urejene ter pripravljene zaloge sanitetnega materiala razkazal upravnik skladišča ravnatelj Jagodic. Po tem obisku je kneginja Olga iz ročila odflikovanja Rdečega križa štirim zaslužnim bolničarkam Mari Preslovi, Veri Baha rjovi. Zori Ličonovi in Fanči Di-trichovi. Predsednik dr. Fettich je izročil kneginji Olgi spomenico Rdečega križa z opisom razvoja RK v Sloveniji. Spomenico je okusno opremil inž. ar h. Glanz. Ob navdušenih ovacijah se je kneginja Olga poslovila in se odpeljala v žensko bolnico. V ženski porodnišnici Je kneginjo Olgo sprejel šef primarij prof. dr. Alojz Zalo-kar v spremstvu zdravnikov in bolniškega osebja. Kneginja si je ogledala vse zanimivosti bolnice in se zanimala za njeno zgodovino. S posebnim zanimanjem si je ogledala moderno operacijsko dvorano. V porodniškem oddelku je ljubeznivo nagovorila nekatere otročnice, posebno 231etno Francko Leničevo, ki je nekaj minut pred tem rodila krepkega otroka. Kneginja je stopila tudi v kapelico, kjer so bili trije novorojenčki pravkar pri krstu. Iz ženske bolnice se je kneginja Olga odpeljala v splošno bolnico, kjer so jo pozdravili v kirugičnem oddelku upravnik bolnice dr. Ferlan, šef primarij dr. Guzelj z zdravniki oddelka in sestrami. Kneginja Olga se je lahko prepričala o žalostnih razmerah na tem oddelku, kjer mora po več bolnikov ležati v eni postelji. V prvem nadstropju si je kneginja ogledala tudi ženski oddelek, * • 1 ' r r rV - w —Tfc- ^Ai JLi JLi i. S pose on i m zanimanjem si je nato kneginja Olga ogledala zavod za zdravljenje raka in novotvorb, kjer ji je prostore in naprave razkazal primarij dr. Cholevva. V pisarni se je vpisala v spominsko knjigo. Odtod se je kneginja napotila še v otroško bolnico, kjer jo je pozdravil primarij dr. Bogdan Derč ter ji razkazal male bolnike, poudarjajoč, da je skoraj vsak otrok, ki ga mati ne more dojiti, zapisan bolezni, če ne smrti. Zvonilo je že poldne, ko se je kneginja Olga poslovila od malih bolnikov v otroški bolnici ter se nato odpeljala z avtomobilom v spremstvu dvorne dame gospe Lozaničeve iz Ljubljane. Z ukt&&enlm& mstccikloma sta se vozila pa so orožniki v Škaf ji Loki enega tatica izledili in aretirali škof ja Loka, 9. avgusta. Orožniške postaje so bile opozorjene, da se morata potrkati po deželi dva moška, ki imata na vesti krajo motornih koles. Prvo motorno kolo, rdeče pleskano, je bilo odpeljano kolarskemu mojstru Francu Debeljaku s Primskovega pri Kranju izpred hotela >Soče« v Ljubljani, drugo pa je bilo ukradeno Francu Vidmarju iz Zaboršta v občini Dob pri Domžalah, Druga tatvina pa ni šla povsem po sreči. Ljudje, ki so bili v Domžalah v gostilni pri Slatkanu, so krajo Vidmarjevega motornega kolesa brž opazili in tatu zasledovali. V Srednjih Jaršah so naleteli na motociklista, ki so sumili o njem, da je v tatvino zapleten. Moto-ciklist je imel sicer rdeče pleskano motorno kolo, medtem ko je bilo Vidmarjevo črno pleskano, a kljub temu so ga trdo prijeli, prišlo je do incidenta, nakar je motociklist zbežal v noč — ura je bila preko polnoči —, kolo pa je pustil kar na cesti. DomžalČani so tako prišli v posest, kakor se je pozneje izkazalo, ukradenega Debeljakovega motocikla, niso pa prišli na sled drugemu moškemu, ki se je odpeljal z Vidmar je vim kolesom, in tudi moškega, ki jim je ušel. niso poznali. Minilo je od tega spopada več dni in naključje je hotelo, da so vprav v škof ji Loki oba tatova razkrinkali. Pred trgovino Zorana Deisingerja se je pripeljal te dni popoldne eleganten motociklist, ki ni ušel bistrim očem komandirja orožniške postaje, g Josipa Krainerja. Ker mladenič ni imel niti šoferske izkaznice niti prometne knjižice, je bil aretiran. Zaprt v občinskem zaporu je pri ponovnem zasliševanju priznal, da se je vozil z ukradenim motociklom. Po poklicu mehanik, je povedal dečko, da se piše Valentin Klopčič in da se je rodil v Tuhinju. Z znancem, Antonom Za-laznikom, sta si zaželela pustolovščine. Za-laznik je ukradel motocikel izpred »Soče«, in ker je lepše, voziti se na svojem motornem kolesu, sta »sunila« Še Vidmarjevo kolo pri Slatkanu. Ker pa bi ju utegnila evidenčna številka izdati, sta jo med vožnjo v Domžalah zamenjala z neko staro, v škof ji Loki ukradeno. Pravo številko sta vrgla pri Jezici v Savo. Z aretacijo Klopčiča so prišli veseli pustolovščini na sled. Motorni kolesi sta dobili prava lastnika Klopčič in Zalaznik pa bosta morala za svoje poniglavosti plačevati račun pred sodiščem. Sicer pa se Klopčič mnogo izgovarja na delavca Zalaz-nika, ki naj bi ga bil zapeljal na nepoštena pota. Pa tudi to ve Klopčič, da Zalaznik niti ni več živ. Umrl naj bi bil za posledicami zastrupljenja. V Jaršah naj bi bil dobil tako usodne poškodbe. Klopčičevemu pripovedovanju pa oblastva ne verjamejo in upajo dobiti »Zalazriika« — bržčas pod kakim drugim imenom — živega in zdravega. Živilski trg Ljubljana, 10. avgusta. Na trgu bo kmalu dosežena letošnja kulminacija; že danes je bilo v pravem pomenu besede na njem nakupičenih izredno mnogo živil, največ seveda zelenjave in so-čivja. Sadja pa ni bilo skoraj nič več kakor prejšnje dni. Sadna letina ni tako dobra kakor lani, kar ae pozna na trgu že zdaj. Ce pa govorimo o velikih količinah živil na trgu, moramo vendar tožiti z gospodinjami vred nad draginjo. Tožbe nad draginjo niso v teh časih 1» ostanek tradicije. Geslo je: Letos je vse dražje. Morda je le solata naprodaj tu in tam po približno enakffl cenah kakor lani, toda prodajalke jo morajo vsaj ponujati malo dražje, da nI izjem ter da cene ustrezajo uradnim statistikam. Prav tako so kumare letos bolj cenjene, čeprav tiste zloglasne sezone, ki se začenja v hudi vročini, doslej še ni bOo; prodajalke trde, da je letos tuđi slabša letina za kumare ter da jih bo kmalu zelo malo. S tem je menda upravičeno, tift m kupnja« 3» vlaganje precej dražje kakor lani. Včasih so prodajali po 100 kumaric za 7 do 8 din, zdaj pa so po 12 do 14 din. Največje, ki so še primerne za vlaganje, pa so celo po 8 kosov za dinar. Kumare na težo so povprečno po 2 din kg. Pri cenah danes ni bilo nobene večje razlike, čeprav je bilo blaga mnogo več. Upravičeno se zdi gospodinjam, da je krompir, ki so ga danes v splošnem prodajali po 1.25 din kg, še vedno predrag. Tudi stročji fižol je letos malo dražji, čeprav je pridelka več kakor lani, vendar smemo reči, da je med zelenjavo in sočivjem še najcenejši. Danes so ga prodajali po 2 do 4 din kg. Cvetače domačega pridelka je toliko kakor že dolgo ne, vendar je precej draga, Ne prodajajo je na težo, temveč po kosih od 3 do 6 Hin Dovoz žive perutnine je dober. Danes je bilo zlasti mnogo perutnine z Dolenjskega, vendar so bile cene precej visoke. Meščani, ki vendar nočejo postati popolni vegetarijanci, se najrajši sprijaznijo s kompromisom, tako da je perutnina »surogat« za govedino in svinjino. Ko pa kupujejo ob sobotah perutnino, ne gre za surogat, temveč za »nekaj boljšega«. Putka, četudi ni »nekaj boljdegarf, je pa V8@4 da jo gospodinja kupi a posebnim ponosom; odšteti je treba včasih celo 40 din, izpod 30 din pa dobite predvsem nekaj perja, ki ne more niti ustvariti prave Iluzije, da gre za perutnino. Par piščancev stane povprečno 34 do 38 dm, kar se seveda nikomur ne zdi prepoceni. Jajca so tudi draga, kakor se spodobi v teh časih. Okrogla cena je dinar in računi najlažjL že to je prednost sedanjih cen, ko je vse naprodaj po tako lepo zaokroženih cenah. He( e\nicct KOLEDAR DANES: Sobota, 10. avgusta: Lavrencij JUTRI: Nedelja, 11. avgusta: Tiburcij, Suzana DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: zaprto KINO SLOGA: Od Narvika do Pariza KINO UNION: Pustolovščine Hucka Fin-na KINO ŠIŠKA: 4 osvetniki KINO MOSTE: Kraljica ledu in Antonio Adverso PRIREDITVE V NEDELJO KUSTEMATOGFIAFI ISTI SPORED DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12 in Nada Komotar, Vič — Tržaška cesta 48 MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal od sobote od S. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido. Tyr-ševa cesta 62/1., telefon št. 27-29. Križanka 1 2 j 3 41 ! 5 6 7 8 9 H 10 11 12 13 14 15 1(3 17 18 19 20 21 o o H 24 p 126 27 28 29 30 ■ a i" 33 Pomen besed Vodoravno: 1. Mesto v Rusiji, 9. časovni prislov, 10. časovni prislov, 11. ruska reka, 13. domača žival, 14. veznik, 15. moško ime, 16. veznik, 17. vrsta dalmatinskega vina, .18. raste na glavi, 19. žival, ki izpodjeda korenine sadnemu drevju, 21. število, 22. huda bolezen, 24. osebni zaimek, 25. moško ime, 26. kem. znak za prvino, 27. zver, 29. krajevni prislov, 30. azijska država, 32. alkoholna pijača, 33. slavospev. Navpično: 1. Ptica, 2. prislov, 3. žensko ime, 4. osebni zaimek, 5. osebni zaimek, 6. jugoslovanski otok, 7. često ime čeških kralj-v, 8. sladkovodna in morska riba, 12. slavni ruski botanik, 15. bojna oprema vojakov v starem veku, 17. gorska dolina v Triglavskem pogorju, 18. ličarska ln pleskarska potrebščina, 19. rimska boginja, 20. grški bog, 21. morska žival, 23. srbska reka, 26. prevozno sredstvo, 2S. mesto v Turčiji, 29. proga, 31. nikalnica, 32. osebni zaimek. Rešitev križanke, objavljene danes teden Vodoravno: 1. Sova, 4. Juno, 8. one, 10. šid, 22. ki, 12. nad, 14. ti, 15. nocoj, 16. as, 18. jen, 19. Be (berilij), 20. tat, 22. kij, 23. Tele-mah, 24. pik, 25. Lah, 27. Ir (iridij), 28. Kos, 30. če, 31. Tinos, 32. Ik, 34. ped. 35. om, 36. jug, 38. obe, 39. Apel, 40. Ajaa. Navpično: 1. Sokrat, 2. oni, 3. ve, 5. uš, 6. nit, T. Odisej, 9. Lacedemonec, 12. noj, 13. Don, 17. satir, 19. Bihač, 21. tek, 22. kal, 24. Pitija, 26. Hermes, 28. kip, 29. sod, 33. kup, 35. oba, 37. Ge (germanij), 38. oj. Iz Krasila — Planinci, jutri na Stol! Trideset let je služila koča na Stolu, ki nosi ponosno Prešernovo ime, planincem tako v mrazu kakor v vročini v prijetno zatočišče. Na dan, ko obhaja koča 301etnico, pa bomo času primerno proslavili jubilej, ki nas spominja na boje in ki nam vliva pogum, da bomo gledali samozavestne je v bodočnost. Jutri 11. t. m. pa se bomo sprostili in prav po planinsko, kakor je to ob Prešernovi koči že običajno, proslavili lepi jubilej koče, a tudi naše oskrbnice. — Poslovalnica OUZD sporoča, da je potrebna svojcem članov OUZD za brezplačno zdravljenje pri poslovalnicah OUZD izstavitev potrdila občine. Tiskovine za ta potrdila se dobe brezplačno v pisarni OUZD. Opozarjamo, da brez teh potrdil občinskega urada ni mogoče zdravljenje na račun OUZD. — Glavni oddelek finančne kontrole, ki se je preselil v nove prostore v Blei-weisovi ulici, ima tudi telefon št. 126. Telefonski naročniki naj blagovolijo vpisati številko v svoje telefonske imenike. — Našim naročnikom v Kranja bomo s ponedeljkom začeli dostavljati »Sloven. Narod« takoj po prihodu popoldanskega vlaka na dom. Prve dni dostava morda ne bo še točna, pozneje bo pa urejena v popolno zadovoljstvo naših naročnikov. _ We*tfaJci nas obiščejo. Danes ob 17. bodo prispeli otroci naših rudarjev iz West-falije. Komur je le mogoče, naj pribiti na kolodvor, da bomo čim lepše sprejeli in pokazali ljubezen do otrok naše krvi, ki žive v daljni tuji deželi. Prinesite a seboj cvetje, Sorzna poročila Curili, 10. avgusta. eBograd 10, Pariz 9.30, London 17.70, New York 440, Milan Med sedanjimi in bodočimi zmagovalci na Blokah Kako Žive in streme rekorderjem v pod nebo ter kako zmagujejo — Iz razgovora z novim em letenja Marijanom Ki Ljubljana, 10. avgusta Slovenija je presrečna dežela, ki združuje vse vrste pokrajinske značilnosti in lepot, čeprav je tako majhna. V tem pogledu se ne morejo z njo kosati niti mnoge znatno večje dežele. Zato imamo tudi Bloke, ki je nedvomno edrinstvena pokra-jtnica v naši državi. Bloška planota v srednji nadmorski višini, z vencem zmerno strmih, kopastih hribov, kjer se skoraj neprestano gibljejo zračni tokovi, prostrane položne livade, sorazmerno redka naseljenost in malo njiv — vse to se zdi kakor nalašč ustvarjeno za jadralno letenje. Ne da bi skušal biti patetičen, se zdi človeku, ko se pred njim razgrne Bloška planota, kakor da je na permanentni lepotni razstavi — če prideš tja od Rakeka ali od Velikfii Lašč — da je tudi nebo tu lepše ter da vabi človeka na obisk. Kombinacija nebesne sin j ine in zelenila bloških se-nožeti je res nekaj posebnega. Morda ti prav to strmljenje pod nebo tudi pomaga, ko sopthaš večkrat ob kolesu kakor na njem po tistih vražjih klancih v Lazarjih proti Blokam. Verjetno je pa tudi, da izpuhti iz kolesarja vsa, zloba Se na turjaškem klancu in sploh tam okrog Turjaka, kjer so klanci doma, in kjer se nudi na levo in desno toliko čudovitih pogledov — lahko bi rekli: na deviško naravo, proti Kureščku in Krimu — da vidi vse bolj rožnato na Blokah. DVE NENAVADNI POSLOPJI NAD NOVO VASJO Ko zagledaš pred seboj Novo vaj, čilno notranjsko naselje, strnjeno, vendar nekoliko drugačno od strnjenih dolenjskih vasi, ti zbudi pozornost nenavadno, na zunaj leseno in precej veliko poslopje a stolpičem; dominira na hribčku, tik nad cerkvijo. Na jamboru na stolpu vihrata dve zastavi: državna in modra. Na temeljni modri barvi so trije beli galebi. Potem zagledaš nekoliko dalje na slemenu hriba se pravi hangar — na prvi pogled opaziš, da ne more biti nič drugega. To je torej slovita šola jadralnega letenja na Blokah. Samo 50 km je od Ljubljane, a jo zelo slabo poznamo, seveda razen onih redkih, ki kažejo za stremljenja nase mladine iskreno razumevanje. POGLED V HANGAR IN STANOVANJSKO POSLOPJE Prvo poslopje, ki nad njim ponosno vihrata državna in letalska zastava, je precej veliko. Na zunaj prijazno, skoraj domače, znotraj pa neke vrste internat. Lahko bi tudi rekli, da je vojašnica, vendar ne kaže takšne strogosti. V veliki spalnici, ki je g-lavni prostor, tudi ni železnih vojaških postelj, temveč preproste lesene, surovo obdelane in zvrsčene nadstropno. PTostora je za 56 tečajnikov. Zdaj jih je S4. Jedilnica je nekoliko manjša, vendar prostorna. Služi tudi za učilnico. Teoriji se posvečajo manj kakor praksi, a jo ob- Lojzetac Doletela ga je nenavad- na usoda: še po svoji »smrti«, poje, izpod-ouja miaaino, poje kot najčistejši zvon. V začetku se morda njegov glas, ko zjutraj zazvoni dežurni, nekateremu tečajniku ne zdi posebno prijeten, kajti na Blokah je spanje tako sladko. Toda solnce že sije, na Blokah ne poznajo poleti megle, začenja se dan, ki nudi toliko notranje radosti. Čez pol ure so postelje pospravljene, spalnica urejena, fantje umiti. Ob 6. je zbor, povsem po vojaško. Tečajniki se zvr-ste pred poslopjem in ob povelju »Mirno!« se dvigneta na jambor zastavi. Potem je podan spored za delo med dnevom. V jedilnici že čaka zajtrk, nakar je treba pohiteti na teren. Praktičnih vaj ni nikdar preveč. Dopoldne hitro mine, da fantje pozabijo celo na opomine želodca. Mnogo gibanja na čistem, višinskem zraku pač pospešuje tek. Kosilo je navadno ob 12., po njem pa tečajniki lahko počivajo do 14.30, ko je zopet zbor, razglašen spored in odhod na teren. Delajo do 19. Ob 19.30 se zberejo na glavnem zboru. Na njem napravijo obračun o delu in sporedu, ocenijo uspehe, pa tudi neuspehe, a včasih tudi koga doleti kazen; nalože mu, da mora bodisi nositi vodo, pripravljati drva ali kaj podobnega. Po razhodu m večerji so fantje prosti do 21.45, ko mora v spalnici zavladati mir. Vendar izhoda v vas nima dovoljenega noben posameznik. Pač pa dovoljujejo o*> četrtkih in nedeljah zvečer skupinski izhod v vas. Vsi se morajo vrniti najpozneje do 23.30. Spat lahko leže vsak takoj po večerji, ne da bi mu bilo treba čakati do 10. Vendar jih zvečer večina bere, piše pisma ali počne kaj drugega koristnega. Se podaljšani z navadnimi vrvmi. Začetnik sede z močno utripajočim srcem na sedež. Na glavo mu poveznejo usnjeno čelado in z jermeni ga priveze jo k hrbtnemu naslonjalu Prva vaja je tako zvano pariranje. Bcdoči jadralec mora zravnavati ter loviti ravnotežje zibajočega se letala (ziblje ga učitelj) z vzvodom v roki, zvezanim s stranskimi krilci. To krmilo pa služi tudi kot višinsko krmilo. Nogi počivata na žicah, vzvodih za smerno krmarje nje. Toda začetnika ne sme zanimati nič drugega kakor samo uravnovešanje letala. KAKO SMO DRSELI . . . Sele potem je začetnik goden za krajše drsenje. Za vsako gumijasto vrv, ki sta položeni pred letalom v precej ostrem kotu, primejo po trije fantje. Učitelj poveljuje: >Pozor!« Fantje se obrnejo v smer drsenja. »Naprej!« Fantje korakajo in počasi nategujejo vrvi. »Teci!« Mišice se na-pno, prožni vrvi se začneta daljšati. Nategneta se približno do 2/5 normalne dolžine. Sele zdaj učitelj poveljuje: »Spusti!« Tečajnik pri repu odpne letalo. Začetnik na sedežu začuti srce v grlu. Reporter je poskusil... Čelada mu je bila sicer premajhna, kakor da mu je otekla glava od vse te učenosti. Najbolj ga je presenetila hitrost, s kakršno je letalo vrglo naprej. Vse je trajalo nekaj sekund. V taksnem trenutku najbrž človek nič ne misli ter prepusti vse le živcem, zato se tudi počutiš tako blažen. Ne čutiš, da te trese, čeprav smučka letala poskakuje po zemlji in se ne izogiblje krtin. Tvoja naloga je le, da uravnovešaš letalo, smernega krmila pa ne smeš uporabljati, kakor tudi ne višinskega, da ne začneš delati loopingov po TRLJE DIPLOMIRANI UČITELJI Brez učiteljev seveda ni sole, a šola mora imeti tudi svojega vodjo. Vodja jadralnega centra, kakor se Imenuje šola, je znani jadralec Stane Raznožnik. Čeprav je se mlad, je izučil že celi kader jadralcev. Iz njegove Šole so izšli tudi sedanji učitelji jadralnega letenja, ki so letos v Beogradu, Zratiboru In Vršcu absolvirali šolo učiteljev letenja z brezmotornimi letali, šola je trajala od 1. aprila do 1. junija. I^ajprej so v Beogradu absolvirali teoretični pouk, nakar so se praktično vadili v letenju v ZOatiboru in Vraču. Zlatibor in Vršac sta jadralna centra za jadralno letenje kakor Bloke. Med okrog 30 tečajniki so zastopali Slovence Marijan Krizman, Rudoli Japelj m Ernest Završni k. Prejeli so posebne diplome ter postali učitelji jadralnega letenja in kontrolorji jadralnih letal 2. razreda. Kontrolorji jadralnih letal 1. razreda so lnženjerji. Vsako letalo mora biti pregledano po enkrat na leto in v njegovi knjigi, kjer so zapisani vsi podatki o tipi, konstrukciji, letenju itd., mora biti potrjena po kontrolorju 1. razreda, da ustreza svojemu namenu. Ce se letalo razbije, tako da je potrebna rekonstrukcija nad 50 odstotkov dela, mora biti ponovno pregledano, preden ga smejo uporabljati popravljenega. — Odgovornost učiteljev je precejšnja, skrbeti jih morajo učenci, pa tudi letala. BREZ LETALA NI LETALCA Letala si brez letalcev lahko mislimo, ne moremo si pa misliti letalcev brez letala. Večno vprašanje, kaj je bilo prej, put-ka ali jajce, je v tem primeru rešeno: letalo je bilo prej. Kljub temu bi človek v to skoraj podvomil ob pogledu v hangar na Blokah. Na prvi pogled je sicer tam precej letal, a vendar opaziš pri pazljivejšem ogledu, da boljših ali tako zvanih visoko sposobnih splon ni. Tu so trije »Zog-lingi«, enostavna letala za začetne »skoke« in kratke polete: razen tega imajo še sestavne dele za eno letalo istega tipa, a dva >Z6glinga« sta bila včeraj na poti iz Ljubljane na Bloke. Nekoliko boljših letal tipa »salamančra«. izdelek >Utva« v Zemunu hl dobre poljske Konstrukcije, imajo tri. Z enim imed njih je bil 29. julija dosežen nov jugoslovenski rekord v vztraj-nostnem jadralnem letu: 12 ur 44 minut. Ta letala pa vendar niso v pravem pomenu besede visoko sposobna in že zato zasluži še posebno priznanje mladi rekorder M. Krizman, ki je zopet mnogo pripomogel slovesu naših Blok. Jadralna letala se dele v 4 kategorije: drsalna. Šolska, trenažna ta visoko sposobna. »ZoglingU spadajo med drsalna letala, to se pravi, namenjeni so predvsem za začetne vaje tečajnikov, drsenje po položnem terenu. ABC JADRALNEGA LETALCA Tečajnik najprej »jadrac po zemlji. Reporter je pokazal posebno nagnjenje do sinjega sporta na samem terenu. Pridruži! se je skupini začetnikov (tečajniki so razdeljeni na tri skupine po 9 do 10 fantov. Najprej se je skušal orientirati; na zahodni strani Nove vasi so imenitni hribi, ustvarjeni nalašč za nase fante: najvišji je Pečnik, tik ob njem Je Plškovec in nekoliko nižji Mali Piskovec. Na jugu sta Brenšček, na severovzhodu Bradatka in Volčanskl vrh. Starta ne morejo poljubno izbrati: jadralci neprestano proučujejo veter ter zato mečejo travo v zrak kakor lovci. Ugoden polet je samo proti vetru. 2e pri samem drsenju igra veter precejšnjo vlogo. začetniki pripeljejo letalo na nižji ta precej položni teren. Ob repu ga začasno pripno k železni palici, trdno zabiti v zemljo, snredaj o*> sedežu pa pripno dve gumijasti vrvi, približno po 96 m dolgi ta zemlji. Ko postavijo letalo nekoliko višje na bolj strmo pobočje in ko vrvi še nekoliko bolj nategnejo, nisi več začetnik. Letalo med drsenjem nenadno zapusti zemljo ter poleti kakšnih 10 m v zraku. OD »SKOKA« OO DIPLOME .Nekateri tečajniki hitro napredujejo. Prav za prav bi zaslužili skoraj vsi pohvalo, če bi jim to ne škodovalo ... Vendar ni tako lahka pot, odnosno polet od prvih do pravih poletov in izpitov. Izpiti se dele na več kategorij. Nobenega izpita seveda ne moreš preskočiti: če hočeš katerega položiti, moraš začeti s samim pariranjem in drsenjem. Prvi izpit je A. Položiš ga, če napraviš 4 polete po 20 sekund in enega 30 sekund v ravni smeri. Pravi polet se šele začne, če traja najmanj 2 sekundi. B izpit je že znatno težji. Poleteti moraš z boljšim, šolskim letalom petkrat po eno minuto v obliki črke S nad startno točko. Za C izpit moraš jadrati že najmanj 5 minut, če pa hočeš položiti »zvanični C«:, moraš napraviti 5 poletov, ki morajo trajati najmanj pol ure. Pogoje za »srebrni C« izpolnijo le pravi junaki ter mojstri jadranja v zraku. Pogoji so trije: časovni 5 ur; daljinski: 50 km In višinski: 10O0 m. Časovni pogoj je v tej sezoni že izpolnih učitelj jadralnega letenja R. Japelj, ki je začel jadrati šele lani. Največja bravura v jadralnem letenju velja izpolnitev pogoja za >zlati C«r, jadranje najmanj 300 km daleč. Ta izoit je v naši državi položil samo Beosraičin Lemešič. Srebrnih izpitov je bflgo doslej v svetu položenih 1.500, v nagi državi pa 5. KAKO JE Z REKORDOM Ne smete misliti, da so zmage na Blokah tako brezpomembne kakor bi človek sodil po molku o njih v naši javnosti. Nekaj je bilo sicer že napisano o rekordu. Toda ali kdo pri nas ves, kako resno delajo na Blokah? Sels> 20. julija, so začeli v tej sezoni, a že v 10 dneh je bilo 400 startov Sčascm jih bo na dan še mnogo več kakor povprečno 40, lani jih je bilo na dan celo po 300. Delajo tudi ob nedeljah, seveda pa nikomur ne branijo iti v cerkev. Doslej je bilo * v tej sezoni že, 40 ur letenja, položeni so bili 4 A izpiti, 1 C. 2 »zvanifina C« in izpelnien je bil pogoj za srebrni C. Največji uspeh je pa bil vsekakor rekord v vztrajnostnem letu. F*rvi jugoslovenski rekord v vztrajnostnem jadranju je bil dosežen 30. julija 1936; Stane Raznožnik je jadral nad Blcško planoto 10 ur 47 minut in 17 sekund. Ta rekord je bil prekoračen, ko je Aca Stanojevič jadral 11 ur 5 minut. Toda s tem bi ne smelo biti odvzeto prvenstvo Raznožniku, ker je pravilo, da je rekord priznan le, če je jadralec najmanj 10 odstotkov dotlej doseženega rkordnega časa del j časa v zraku. Stanojevič tega ni dosegel. Nesporen je pa vsekakor Križmanov rekord, saj je polet trajal 12 ur 44 minut, približno 1 uro 39 minut del j kakor Stanojevičev in 1 uro 57 minut delj kakor Raznožnlkov. Krizman se je že zelo zgodaj navdušil za letalstvo. Kot 16letni dijak v Ljubljani se je že udejstvoval v jadralnih skupinah ter sestavljal jadralna letala. L. 1936 Je začel prvič na Blokah, a prvi izpit je položil šele .prihodnje leto, B predlanskim, C in »zvanični C« pa lani. Zdaj je šele 21 let star. Skromen fant je in reporteSje le po naključju zvedel, da Je Krizman položil ob koncu lanskega leta tudi že pilotski izpit. Prištevati ga moramo torej med nase najmlajše letalce ln njegov najnovejši uspeh kaže, da Krizman obeta mnogo. V razgovoru s reporterjem Je dejal, da bo najbrž zapustil Bloke ter odšel v Split, kjer namerava pri splitskem oblastnem odboru Aeroklurn organizirati doslej še . mm—Hal Jadralno letalstvo. Hrvati ta Dal- | mattnci znajo ceniti nase jadralce ta nI l-idi naključje, da je zdaj v soli na Blokah 12 Hrvatov. ČE PLAVAŠ 12 UR MED NEBOM IN ZEMLJO Kako je bilo, ko ste postavljali rekord? je poizvedoval reporter. Krizman Je pripovedoval: Raznožnik je dosegel rekord 29. Julija, jaz pa 30. Morda so ob koncu julija vremenske razmere na Blokah za taksne po-iete najugodnejše. Vreme je bilo že dan pred poletom precej ugodno. Sklenil sem, da prihodni dan poskusim. Prejšnji dan smo se dogovorili. Dogovorjeno je bilo tudi, da bodo tovariši zažgali grmade na obrobnih hribih, če bi se polet zavlekel v noč, da bi se lahko orientiral pri pristanku. Nočnih poletov doslej na Blokah najbrž še ni bilo. Vstal sem ob 4. Veter je bil ugoden, a je kmalu ponehal, zato sem zopet legel. Pred 7. je bilo nekoliko boljše, zato sem se odlojčil, da poskusim. S konjem ln s pomočjo škripca smo potegnili >Sala-mandro« na Pečnik in ob 6.45 sem startal. Veter je bil dober. Posrečilo se mi je doseči 2000 m nadmorske višine, to se pravi 1.100 m nad Bloško planoto. Ob 11. se je začelo termično jadranje, to se pravi, letalo so nosili vertikalni zračni tokovi. To je trajalo do 16. Postal sem utrujen. Prej nisem čutil posebne utrujenosti. Neprestano zvenenje žic. ki sta napeti ob trupu, da so krila boij prtcvraceoa, mm ja »celo uspavati. Za trenutek sam aartramal To Je bilo seveda nevarno, kajti krmariti Je treba neprestano s nogami in roko. Sedež Je tesen, da lahko pri dolgem sedenju otrpneš. Odre vene noge ki hrbtenica začne boleti. Lačen sem bil seveda nekoliko; zajtr-koval nisem. S seboj sem vzel struco kruha. Jesti nisem mogel. Ko sem ugriznil, sem čutil, kako as ml maje jo vsi zobje ... Ob 16. je začel aopet pihati veter, zato sem se moral odločiti za grebensko jadranje nad grebeni hribov Bloške planote, kjer sem izrabljal navpične tokove. Kljub vsemu bi ostal v zraku še delj časa, a po 19. Je prenehal veter. Ob 19.29 sem pristal. Izvlekli so me iz trupa letaka in noge so ml klecnile, ko so me postavili na zemljo. — Ta tipa letala se mi zdi precej dobra. To so lahka letala, tehtajo lepo 120 kg in imajo 13.5 m razpetine. Razmerje pri planiranju znaša 1:14 m (pri spuščanju na vsak meter drsi letalo 14 m v dolžino). Višinskega rekorda nisem mogel tedaj postavljati, ker letalo ni bilo opremljeno z barografom, samemu višinomerju pa ne verjamejo. Zdaj ima letalo tudi ba-rograf. Morda bom kdaj pozneje ob primerni priliki še poskusil, zdaj me pa še ne mika posebno. Razgovor je bil bil končan in popoldnevu! pouk se je zopet začel. Reporter je pa zajadral proti Ljubljani — s kolesom. Slovenci! V srcu Slovenije, v beli Ljubljani smo postavili veličasten likovni spomenik našemu Viteškemu kralju Aleksandru I. ZedUnitelju. Vlit v bron stoji na granitu mogočni lik Njega% ki je vzrasel iz naše jugoslovanske zemlje, jo brezmejno ljubil in prelil zta njo svojo kri. V petek 6. septembra, ko prestopi naš mladi kralj Peter U. prag leta svoje polnoletnosti, bomo Slovenci in z nami v duhu krepko združeni vsi Jugoslovani svečano odkrili spomenik Njegovemu Velikemu očetu. Kakor je kraljev lik iz brona vlit in postavljen na granit, tako naj bodo naša srca prekaljena v ljubezni do Jugoslavije, tako bodi trdna naša odločnost braniti našo rodno grudo do zadnje kaplje krvi. Sredi Ljubljane stoječi spomenik našemu nesmrtnemu Kralju Mučeniku bodi kakor v našem srcu postavljen simbol večno živega spomina Nanj, ki nam je bil in ostane najsvetlejši vzor in najvišji ideal. A kdaj so nam biti svetli vzori in visoki ideali tako potrebni kakor so nam v teh burnih časih? Zgrnimo se okrog tega simbola, stmimo krepko svoje vrste, pripravljeni vedno doprinesti tudi najtežje žrtve za našo, z Njegovo krvjo posvečeno skupno domovino Jugoslavijo. Slovenci! prihitite na rojstni dan Nj. Vel. Kralja Petra 11 v Ljubljano, da združeni okrog veličastnega lika njegovega nepozabnega očeta proslavimo ta radostni praznik in obnovimo prisego, da bomo verno izpolnjevali najsvetejšo oporoko našega bi ago pokojnega Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja: Čuvajte Jugoslavijol Neobhodno potrebno je, da je vsa slovesnost svečanega odkritja spomenika Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja tudi skrbno pripravljena. Le tako bo dan primeren okvir temu zgodovinskemu dogodku, kateremu bo hotel vsakdo prisostvovati. To se da doseči edinole po čvrsti organizaciji in strogi disciplini. Ves program za svečano odkritje je sestavil delovni odbor ln bo v kratkem objavljen. Tudi je upošteval odbor željo vseh neštetih darovalcev Sirom dežele, da bi se jim omogočilo prisostvovati tej slovesnosti in je zaprosil ministrstvo prometa, da odobri udeležencem odkritja 75% vozno olajšavo. Podrobnosti bodo po odobritvi objavljene v dnevnem časopisju. Za pripravo slavnostnega prostora in razporeditve posameznih skupin pa potrebuje odbor še predhodno izvestne podatke od vseh korporacij in ustanov, zavodov, organizacij in društev, ki se nameravajo udeležiti odkritja. Ker je nemogoče, da bi odbor s posebno okrožnico pozval vsako posamezno društvo itd., objavlja ta splošni poziv s prošnjo, da se odboru (Ljubljana — Kongresni trg 1 II. nadstr., telefon štev. 33-60) sporoči do 18. VIII. 1.1. načelno odločitev po teh točkah: 1) ali bo udeležba po deputaciji ali korporativna, 2) v kroju — narodni noši — z zastavo — z godbo, 3) se namerava položiti venec in 4) bi se udeležilo tudi večerne baklade dne 5. X. Podrobne podatke, osobito točno število udeležencev pa potrebuje odbor najkasneje do 25. VIII., da bo mogoče izvesti točno razvrstitev ln odreditev prostora. Storjeni so tudi potrebni koraki, da bo mogla prisostvovati mladina skupno z učiteljskimi zbori. Tozadevna navodila bodo dobili zavodi neposredna Radi kratkega roka ne odlašajte s prijavami! Delovni odbor Odbora za postavitev spomenika Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja Predsednik odbora za postavitev nika dr. Josip Pipenbacher Predsednik delovnega odbora, za postavitev spomenika mg. Ladislav Bevc NalviSje tržne cene đrv ▼ Ljubljani Najdražja m In Novem Sadu Ljubljana, 10. avgusta Po odločbi urada za kontrolo cen o maksimiranju cen za drva je mestno poglavarstvo v Ljubljani določilo naslednje najvišje tržne cene za prostorni meter drv na razkladala! postaji in v lesnih podjetjih: 1) za bukova polena L vrste 125 din, II. vrste 105 din, IIL vrste 95 din (vse vključno poslovni davek franko vagon, postavljen na postajo v Ljubljani); za bokove okroglice, cepljene, je cena za 10 din nižja, za necepljene bukove okroglice in za odpadke na žagah pa je cena za 30 din nižja od cene za bukova polena; za bukove klade, panje ali panj a če in sečnice je cena za 40% nižja od bukovih polen; 2) za drva is dragega lesa so določene cene v odstotkih cene za bukova drva, tako za polena kakor za okroglice, klade ln sečnice, in sicer za gabrova drva 105%, za lipova 95%, za jesenova 92%, za borova in smrekova 90%, za hrastova in cerova 87%, za jelševa 63%, za topol ova ln vrbova 50% cene, ki velja za enak o vrstna bukova drva. Za drva, ki jih postavi proizvajalec ali preprodajalec kape« na 25 din več od zgoraj navedenih cen. V tem znesku je računan dovoz s postaje v skladišče preprodajalca ter dovoz na dom kupca pri takojšnjem plačilu. Drva, kupljena franko skladišče trgovca* se računajo 15 din nad zgoraj navedenimi cenami. Posebej se računa odškodnina za žaganje, ki ne sme biti večja od 15 din za prostorni meter, in pribitek zaradi plačevanja v obrokih, ki na mesec ne sme presegati od 1% kupne vsote, katero kupec še dolguje za drva. Po teh cenah bomo torej prodajali odnosno kupovali odslej drva v Ljubljani-Zanimivo je, po čem so drva drugod. Kubični meter bukovih drv stane v Zagrebu na trgu 140 do 150 din, v Banjaluki 95, v Beogradu 160 do 190, v Celju 120, v Karlovcu 100 do 125, v Ljubljani 140, v Mariboru 125 do 130, v Novem Sadu 190, v Osijeku 165 do 175, v Petrovgradu 185 do 192, v Sarajevu 135 do 150, v Splitu 175, v Som-boru 145 do 162. v Subotici 140 do 148 in v Varaždinu od 140 do 160. Najdražja so v naši državi drva v Beogradu in Novem »8LOVSNSK1 NAROD c, aobota, M. argnata 1940. «*». 182 DNEVNE VESTI —j Inspekcijsko potovanje poveljnika amftnlatva. Včeraj zjutraj je prispel na Inšpekcijskem potovanju v Koprivnico po veljnik orožništva brigadni general MHju-tin Stef anovič v spremstvu načelnika orož-nikega oddelka za javno varnost polkovni-ka Milana Rajaloviča. V Koprivnici je general Stef anovič izjavil, da potuje po službenih opravkih v Slovenijo. Hotel je prisostvovati tam zadušnicam za pok. Stjepanom Radićem, pa je prispel v Koprivnico že prepozno. Preko Lutbrega in Varaždina se je odpeljal general Stefanovič v Slovenijo. — Nova omejitev porabe bencina? Včeraj dopoldne je biLa v trgovinskem ministrstvu konferenca o izpremembi naredbe št. 3. o omejitvi prodaje tekočih goriv. Namen konference je bil ugotoviti da-li in, v koliko je potrebno, da se rok naredbe št. 3. določen na 6 mescev za predelavo stabilnih in premičnih motorjev za domača goriva podaljša ali pa da ostane v veljavi. V skladu z ugotovitvami konference bodo storjeni gotovi sklepi- Konferenci so prisostvovali zastopniki trgovinskega in vojnega ministrstva, uprave državnih monopolov. Beograjske industrijske zbornice in odbora za propagando domačih tekočih goriv. V zvezi s tem je zanimiva vest, da se obeta nova omejitev porabe bencina in sicer zato, ker nimamo dovolj jelclenih steklenic za pogon na metan in pa zaradi varčevanja z neobhodno potrebnimi devizami. Najbrž bo znižana celo kol'čina bencina, določena po bencinskih kartah. Poraba bencina za Iuksusna motorna vozila bo omejena na minimum. I KINO MOSTE Danes ob 20.30 uri, jutri ob 14.30, 17.30 in 20.30 uri dva velefUma Kraljica ledu Sonia Henie — Tirone Po\ver Actozaio Adverso Fredcricb Marcii, Olivia de Haviiland — Izvoz svežih jabolk v Nemčijo. »Prisad« poroča, tia je dovoljen izvoz svežih ~:i.boLk v Nemčijo na račun določenih, kontingentov. Za meseca avgust in september je rezerviran v nemško-jugoslovenskem plačilnem prometu znesek 1,200.000 nemških mark, kar pomeni, da bomo lahko izvozili v Nemčijo okrog 600 vagonov jabolk. Uvozna carina znaša do 24. septembra 4.50 M za 100 kg, potem pa do konca leta 2 marki. Pravico do sodelovanja pri izvozu imajo vsi pooblaščeni izvoznik^ registrirani pri ravnateljstvu za zunanjo trgovino. Izvozna dovoljenja bo dajal s-Pri- zadc. Do nadaljnjega veljajo naslednje cene za sveža jabolka: jabolka za industrijo 15 mark, namizna jabolka 21 mark za 100 kg" fracko jugoslovensko-nemška državna meja. Za pošiljke nemško-maidžarska meja se ta cena poviša za 1.50 marke. »Pri-zad« plačuje za izvoz nepakiranih svežih jabolk izvozno premijo 25 din od metrskega stota. — Nova Izdaja letalskih poštnih znamk. 15. t. m. pride v promet nova izdaja letalskih poštnih znamk. To sta dve novi znamki po 40 in 50 din in sicer za prekomorski poštni promet, za frankiranje avijonsklh pošiljk. Na znamki za 40 din je slika Zagreba, na oni za 50 din pa slika Beograda. — Naš parnik torpediran v tšfjBLnf afriške obal**. Ag-enc^ja parobrodne družbe Banac in Ruso, lastnica parobrodne dTuž-be Svobodna ploritba je prejela včeraj zjutraj kratko obvestilo, da je v bližini zapadne afriške obale neka podmornica torpedirala in potopila ladjo omenjene družbe s-Rad«. 32 mož brojoča posadka je bila rešena. Ni Se znano kakšen tovor je vozila ladja. Imela je 6.50O ton in zgrajena je bila pred 35 leti. I ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V SISK1, telefon 41-79 Velefilm, ki je slino napet! Razburljive scene z nevidljivim sovražnikom 4 osvetnik! V glavni vlogi: Loretta J mm g Predstave: danee ob 9- uri, v nedeljo ob 5., 7. in 9. uri ter v ponedeljek ob %9. url — Letošnja sladkorna kampanj". Sladkorna pesa spada med nase najvažnejše industrijske rastline. V naši državi je 9 tovarn za predelovanje sladkorne pese. Tovarni na Cukarici in v Belem Manastiru sta državni, druge so pa zasebne. Letošnja kampanja sladkorne pese se je nekoliko zakasnila zaradi sporov glede cene. Letošnja sladkorna pesa bo nekoliko slabša od lanske zaradi deževnega vremena. Po količini bo pa letina dobra. » % _ v v . v W A. V k. W i . L l . k. I ^ , ^. • ^ \ — G<>sta megla na morja. Včeraj zjutraj je ležala nad vsem Primorjem izredno gosta megla. Morje je zagrnila že popol-noči in ležala je skoraj do 7 zjutraj. V Split^j je bila megla tako gosta, da so ljudje videli komaj nekaj korakov pred seboj. Parniki na lokalnih progah so imeli zamude. Parni k *Lj ubijana« je imel na brzi progi s Sušaka 3 ure zamude. — Poroka, v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani se bosta danes ob 18. uri poročila g. dr. Albin Sede j, areaki živino-zd ravni k v Črnomlju, in gdč. Tatjana Vrankovićeva, hčerka črnomeljskega lekarnarja in zaslužnega sokolskega staroste g. Mr. špire Vrankoviča. Priči bosta kr. notar iz Krka g. Rajčič in šef ljubljanske postaje g. Sede j, poročne obrede pa bo opravil ženinov bratranec g. Sedej. Mladima poročencema nase iskrene čestitke. — Mimika Industrija zahteva izvPiccola« pc roča, da je imenovan za ravnatelja boi skih rudnikov nemški generalni konzul \ Beogradu von Neuhausen, ker Je večine delnic tega podjetja prešla iz francoski/ v nemške roke. — Turški gospodarstveniki pri*povBeo grad. Poročali smo, da nam bo Turčiji dobavljala bombaž ter da ga bomo naj prej prejeli 3.000 ton. Pred dnevi je bili. v direkciji za zunanjo trgovino konferen ca o razdelitvi tega bombaža med tekstilne tovarne. Te dni prispo v Beograd turški delegati, da sklenejo pogodbo o prodaji bombaža. Potem bodo odpotovali zastopniki naše tekstilne industrije v Carigrad, da bodo preskrbeli odpremo blaga. Bombaž bo prepeljan v Solun in od tam dostavljen posameznim tovarnam direktno. — Pomanjkanje pnevmatik za tovorne avtomobile. V Beogradu je bilo izločenih iz prometa že več tovornih avtomobilov, ker ni več naprodaj pnevmatik. Ker ni izgledov, da bo kmalu naprodaj pnevmatika, bodo sčasoma izločeni iz prometa vsi tovorni avtomobili. — Dovoljen izvozni Kontingent 600 vagonov jabolk za Nemčijo. >Prizad« je odobril izvoz 600 vagonov nepakiranih jabolk v Nemčijo, in sicer na račun sklenjenih kontingentov v vrednosti 1,200.00 KM, kolikor je rezonirano v avgustu in septembru za trgovinski promet med Nemčijo in Jugoslavijo. — Zahvala nase M»nice. Joj, ljudje, kaj ste storili, — da ste leta mi razkrili! — Izmed ženinov le kdo — zdaj me še pogledal bo...! Pa naj bo, pa naj bo — vsem zahvalim se lepo — za čestitke tople vdane — z usti, s črkami podane — za cvetlice — in slaščice — in kup drugih pri tik lin — ki mi bodo v svet spomin. — Vaša jaz sem, moji vi — in tako smo eno vsi. — V tem trenutku sem doma — v beli vasi sred polja. — Iznad viimarske-ga klanca — vas pozdravlja Vaša Mane a! — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 64 z dne 10. t m. obiavlja uredbo o dopolnitvi uredbe o odkupovanju živali in vozil za potrebe aktiviranih edinic vojske in mornarice, navodila za izvrševanje določb § 19. financ, zakona za 1. 1939/40 o posebnem prispevku O. P. št. 24.984. navodila o zbiranju statističnih podatkov o industriji, posebno navodilo za zbiranje obdobnih (B) rpodatkov in izpolnjevanje obrazcev za tvrdke in tovarne za leto 1939. spremembe v staležu drZavnih uslužbencev v območju dravske banovine in razne objave iz »Službenih novin«. — Razi d družb. Družba Astor Motor Import d. z o. z. v Gradacu v Beli Krajini se je razdružila in prešla v likvidaciio. Pozivajo se event. upniki, da prijavijo svoje teriatve v zakonitem roka likvidatorju Juliju Mazellu. Zagreb. Barthouov trg 6. — Union kisarna, družba z o. z. v Ljubljani. Moste, se je razdružila in stopila v likvidacijo. Upniki družbe se polivajo, da prijavijo svoie zahteve poslovodju likvidatorjev v treh mesecih od dneva te objave. Likvidator ie Anton Strniša. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, nagnjenje h krajevnim nevihtam. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 31, v Sarajevu 30, V Beogradu, na Rabu, v Kumboru in Dubrovniku 29, v Ljubljani 2S.5, v Zagrebu 28, v Mariboru in na 'Visu 23. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.6, temperatura je znašala 16.8. — Nesreče. 6oletni tesar Ivan Grmek iz Ljubljane je Sel včeraj po opravkih na Rožnik, kjer pa mu je na nekem parobku spodrsnilo, da je padel v jarek in si nalo-mil nekaj reber. — 221ctna posestnikova hči Marija Mrakova z Viča se je včera peljala s kolesom v mesto, pa je padla ir. se potolkla po rokah in po životu. — Hlapec Franc stukelj z Rakeka je včeraj doma cepil drva, pri tem pa mu je nenadomn spodletela sekira, da se je vsekal v levo roko. — 61etna delavčeva hči Veronika Rožic iz Domžal je včeraj splezala na drevo, pa se ji je odlomila veja. Deklica je padla na tla in si zlomila desno nogo — V bolnico se je včeraj zatekel tudi 23-letni posestnik Štefan Plankar iz Št. Vida pri Stični, ki je pomagal sosedu zagati drva, pa ga je zgrabila cirkularka in mu poškodovala prste na desni roki. — Ni bilo tako hudo. Včeraj smo poročali o hudi avtomobilski nesreči pri Plitvičkih jezerih. Izkazalo se je pa, da nesreča ni bila tako huda. Stanje ranjenega Josipa Broznića in ravnatelja Djinovskeg^i se je že izboljšalo in bosta kmalu lahko zapustila bolnico. — S kamnom ga Je ubil. V vasi Sračinci blizu Varaždina je objesten fant z debelim kamnom ubil premožnega kmeta Matijo Kukoljića. Mož je stal na dvorišču in naenkrat mu je priletel kamen v prsi. Kukoljića so prepeljali v bolnico, kjer pa je kmalu Izdihnil. — Smrt pod vlakom. Na železniški progi Pančevo—Vršac se je pripetila včeraj huda nesreča, 301etni kmet Jovan Jovanović se je peljal z vozom tik ob progi. Kar je pri-drve' vlak, zgrabil je voz in ga zdrobil. Jovanović je prišel pod kolesa, ki so ga razmosan a. — Dve hodi nesreči. V Prekmurju sta se pripetili v četrtek dve hudi nesreči, ki sta zahtevali tri človeška življenja. Prvo nesrečo so zakrivili otroci, ki so se igrali z vžigalicami. V vasi Gomilici sta ostala v hiši premožnega kmeta Ivana Ceha doma 61etna hčerka Nada in 31etni sinček Franjo. Našla sta vžigalice in zažgala seno v šupi. Požar se je kmalu razširil in uničil vse poslopje, čim je Izbruhnil požar, je skočila deklica vsa v plamenih in zbežala do sosedne hiše. Dobila je pa tako hude opekline, da je pozneje v bolnici umrla. Truplo njenega bratca so pa potegnili vse zoglenelo izpod ruševin. — Druga nesreča se je pripetila v vasi Rakičani med mlačvo. Strojnik Ivan Sedonja, star 40 let, je hotel namazati v oljem mlatilnico, pa ga je zgrabil jermen in potegnil med kolesje, da je vsega razmesarilo. — StreJa ubila ženo In otroka. V četrtek: popoldne je divjala nad delom Hrvatskega Zagorja v Medjimurju in Prekmurju silna nevihta. Pri vasi HraScini je zar sacilo neurje na polju kmetico Dragico Korič in njenega lOletnega sinčka Stjepana. Zatekla sta se pod košato bukev, v katero je pa kmalu udarila strela, ki Je oba ubila, — Pektanoi fnrtapeftt tn «rog**n vse za vkuhavanje sadja se »opet dobi v drogeriji Gregotf^ Iduj?\frn% Pjaesernova &. lin. Včeraj ponoči je bilo beograjskemu rgovcu Andriju Damiću v braovlaku na rogi Beograd—Sarajevo ukradenih 31.200 n. Daniic je v vlaku zaspal, nad njim s pa visel njegov suknjič. Ko se je pre-udil denarja ni bilo več v žepu. v Sara- vu so preiskali vse potnike, toda denarja so našli. Iz Ljubljane —lj Kaj je z ruskimi filmi? Poletje se lagiblje h koncu, začel se bo zopet zivah-ejsi obisk naših kinematografov in jav-. ost zanima vprašanje kakšne filme bo-no videli v novi sezoni. Brez vsake tendence se izraža od mnogih strani želja, a bi končno zopet prišlo v Ljubljano vsaj nekaj ruskih filmov. O ruski filmski umetnosti je znano, da je zelo visoko razvita ::al poznamo pri nas le malo ruskih filmov, a kaj amo jih videli, so napravili na nas najboljši vtis. Zagreb je v tem pogledu srečnejši od Ljubljane, čim je naša država navezala z Rusijo redne diplomatske stike, so lastniki zagrebških kinematografov poskrbeli za ruske filme. Te dni !x>do Zagrebčani videli že drug velik ruski film, in sicer o proslavi 1. maja v Moskvi in v Kijevu. Kaj, ko bi tudi lastništva način kinematografov poskrbela, da hi bilo tudi Ljubljančanom omogočeno videti film Rusija v besedi in sliki.« Sploh bi kazalo načeti vprašanje ruskih filmov, za katere je pri nas toliko zanimanja, da bi bili naši kinematografi še premajhni, tako radi bi jih hodih ljudje gledat. spomnili najbolj pozabljenih ter jim nudili duševno hrano in naj plemenitejše blažilo za srce. Za akademiki pa bodo zdaj dali starcem in starkam malo duševne hrane še delavci, in sicer Delavsko podporno in pevsko društvo Tabor. Koncert bo dre v i ob 19.30 v mestnem zavetišču v Japljev: ulici, in sicer povsem brezplačen. —Ij Pedagoški tečaj za učitelje bo od 19. do 24. t. m. v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Pričetek tečaja bo v ponedeljek 19. t. m. ob 9. Pred pri četkom naj se vsak udeleženec prijavi pri vhodu v dvorano in plača prijavnino. Odbor pedagoškega društva, —lj Zaplenjeno blago. Po raznih stanovanjih na Viču je policija ob priliki hišnih preiskav, odrejenih iz drugih vzrokov, naletela na večje zaloge najrazličnejšega blaga, od moke, olja in sladkorja do tkanin in drugega manufakturoega blaga, šele sedaj se je ugotovilo, da izvira blago iz trgovine nekega trgovca, ki je v kan-kurzu in je blago, ki ga je policija sedaj zaplenila, odtegnil konkurzni masi. tako da ga je skril pri znancih. —lj Gostilna Martine, Zg. Šiška, telefon 41—88. Jutri žegnanje in vse kar spada zraven! Pridite' 294—n —lj Nad 100 Wjučev zaplenjenih. Pri ponovnih, še temeljitejših hišnih preiskavah na Tržaški cesti in v Dragi v Kosezah, na domovih aretiranih vlomilcev Mozetiča in Ipavca, je policija zaplenila Se nekaj tatinskega plena, na prav skritih mestih pa je našla na domu Ipavca v Drra-gi sveženj ključev, ki so mu služili pri vlamljanju v tuja stanovanja ali lokale. Za Vas ]e pripravljenih še nekaj kuponov čisto volnenega blaga za moške obleke. — Ne zamudite te izredne prilike — kajti cene so sedaj izredno nizke! Respoceni — res dobro blago BRATA VLAJ, WolfO¥a ulica 5 —lj Mir na policiji. Policija je včeraj in danes aretirala tri nepridiprave, ki so se potikali brez dela po mestu. Nekaj starih znancev policije je bilo aretiranih zaradi prepovedanega povratka. Na policiji so se izgovarjali, da se Ljuljane kar ne morejo odvaditi in da jih pot zmerom pripelje nazaj V mesto. Varnostni organi so zaprli tudi već nadležnih beračev z dežele in celo iz daljnih krajev, ki bodo odgOn- skim potom odpravljeni v njihove domovinske Občine. Dalje je policija aretirala tudi nekaj -deklet, ki so se pečale s tajno prostitucijo, ni pa imela opravka z zlikovci težjih kalibrov. _lj Prepovedano točenje alkoholnih pijač. Zaradi ohranitve miru in reda je strogo prepovedano točenje alkoholnih pijač in vsakršno oddajanje pijače vsem na orožne vaje poklicanim vojaškim obveznikom in tudi njih spremljevalcem, bodisi v javnih lokalih ali pa pri zasebnikih. Alkoholne pijače, ki bi jih nosili poklicani vojaški obvezniki ali njih spremljevalci s seboj, jim bodo odvzete. Prekriki te naredbe se kaznujejo z denarno kaznijo od IO do 1000 din ali pa z zaporom od 1 do i>0 dni. Prepoved velja za danes v soboto 10. avgusta, za jutrišnjo nedeljo 11. avgusta in za ponedeljek 12. avgusta. —lj >3ickey Konnej*, priljubljeni mladinski filmski igralec, nastopa v glavni vlogi v filmu »Pustolovščine Hucka Finna«, ki je ravno na sporedu v kinu Unionu. Film ,e izdelan po nesmrtnem romanu največjega ameriškega humorista Marka Tvvaina Pustolovščine Hucka Firma«. Ako presodimo dosedanje vloge Mickey Roonevja, lahko mirno že v naprej ugotovimo, da je vloga v omenjenem Mark Tvvainovem delu najprimernejša za Mickev Roonevja, kjer lahko v duhovitih pustolovščinah razvije svojo igralsko umetnost do vrhunca. Občinstvo, ki pozna igralske kvalitete Alickev Roonevja, bo nedvomno v polni meri obiskalo to filmsko delo, tisti pa, ki so doslej pri Mickev Roonvjevih filmih staU ob strani, se bodo pa tudi odločili za ogled tega filma, že samo zaradi Mark. Tvvainovega dela. po ogledu tega pa bodo postali stalni obiskovalci Mickey Roonevjevih filmov. —lj Umrli so v Ljubljani od 2. do 8. t. m.: Volmut Jurij, 68 let, trgovski pomočnik; Jankovič Katarina, 72 let, zasebnica; Fink Josipina, roj. Bartelme, 79 let, vdova po davčnem nadupra vitel ju v p.; Gorjanec Josip. 75 let. Čevljar; Jerina Ivan, 19 let, mehanik, Dol. Logatec; Bokal Ivan, 61 let, mestni delavec; Brovinski Helena, 1 mesec, hči žel. delavca; Javoršek Marija, 52 let. zasebnica; Kosič Alojzij. 66 let, policijsld nadstražnik v p. — V ljubljanski bolnici so umrli: Vrhunc Urban, 72 let, poljski dninar, Bukovščica, občina Selca pri škofji Loki; BrunČek Pavel, 9 let, sin pomoč, gospodinje, Draguško, občina Trebeljevo; Plećko Matija 74 let, strugar; Novak Jože, 44 let, delavec, Strahinj, občina Naklo pri Kranju; Jerše Marjeta. 78 let, gospodinja; dr. Fux Riko, 52 let. mestni višji svetnik; Pokora Marija, roj. Pene. 36 let, žena čevljarskega pomočnika; Jaki Antonija, 38 let, garderoberka; Jazbec Jože, 53 let, policijski stražnik. —lj feola Glasbene Matice ljubljanske, ki obstoja od leta 1882. dalje in na kateri so se šolah skoro vsi naši priznani glasbeniki bo sprejemala gojence za novo šol. leto 1940-41. od 2. do 5. septembra t. 1. v pisarni Glasbene Matice v Vegovi ulici št. 7 dnevno od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. V soboto dne 7. septembra bo dodelitev gojencev k posameznim učiteljem in določitev urnika. 9. septembra pa se začne redni pouk v vseh predmetih in oddelkih. Na Šoli se bodo poučevali poleg petja, klavirja In violine vsi orkestralni instrumenti in teoretični predmeti. Posebno opozarjamo na pouk orkestralnih instrumentov. Vse podrobnosti v pisarni Glasbene Matice, ki posluje dnevno v Vegovi ulici št. 7. —lj H. Trnovski sejem priredi sokolsko društvo Ljubljana H na letnem telovadi-flču v Trnovem, dne 18. avgusta. Nagradno streljanje s puškami od 8. zjutraj do 11. zvečer. Glavna prireditev se vrši od 15. ure dalje. Na sporedu je streljanje a puškami, loki. variete, kmečka muzika ■ plesom, lect, avtomat itd. Poskrbljeno bo za dobro pijačo in pristno trgovsko jedačo. Uprava vabi k obilni udeležbi! 295—n —lj Koncert v ux***a*>uk zavetišča za onemogle. Pravi dobrodelni koncert v najlepšem pomenu beaede je bil prirejen tedaj, ko je Akademski pevski zbor zapel oskrbovancem v mestnem zavetišču za z Wi Btifik Pevci m m Še večjo zbirko ključev in sicer nad 1000, majhnih in velikih, najrazličnejših oblik pa je r"*sia na stanovanju Mozetiča. Oba vlomilca sta bila. kakor vse kaže, že dolgo na poslu, ujela pa sta se šele zadnji čas. Preiskava proti njima se nadaljuje. —lj Ako še niste ali pa ste že videli, kakšno je žegnanje na deželi, pridite v nedeljo in v ponedeljek, to je 11. in 12. avgusta na Pšato k JanežiCu Valentinu. Vozil bo Pečnikarjev avtobus po vasi volji oba dneva. 293—n Gasilska tombola na Viču Ljubljana, 10. avgusta. Vrli viški gasilci se že nekaj tednov pripravljajo na že skoraj tradicionalno tombolo, ki bo letos prihodnjo nedeljo 18. t. m. pred gasilskim domom na Viču. Viški gasilci so pokazali zlasti zadnja leta, ko je pričelo delovati v četi poleg zaslužnih starejših tudi več mlajših agilnih moči, res lep napredek. Sezidali so naravnost impo-zanten gasilski dom, nabavili in izpopolnili pa so tudi gasilsko orodje. Gasilska četa Ljubljana-ViČ je ena najstarejših gasilskih organizacij v Sloveniji in se pripravlja tudi na skorajšnje praznovanje TOletnice. V četi nesebično sodelujejo fantje in možje ne glede na strankarsko pripadnost, zato je bila gasilska organizacija vedno deležna prav posebne pozornosti Vičanov. Za veliko tombolo vlada že zdaj živahno zanimanje med občinstvom ne samo v vi-škem okraju, temveč povsod v mestu. Dobitki so tudi letos prav čedni, in sicer: 12 moških in ženskih koles, vreča bele moke, 3 kub. m drv, dalje blago za moško in blago za žensko obleko ter še cela vrsta drugih krasnih dobitkov za trojke in petorke. Tablice so po 3 din in se dobe pri hišniku v Gasilskem domu in v prodajalnah ter trafikah. Jesenski velesejem v Ljubljani Pod pokroviteljstvom Nj. Veličanstva kralja Petra II. bo v Ljubljani od 31. avgusta do 9. septembra 1940 jesenska vele-sejmska prireditev. Splošna razstava bo obsegala: strojno in kovinsko industrijo, fino mehaniko, radio in elektrotehniko, razsvetljavo in kurjavo, vozove, dvokolesa, motorna kolesa, sport, poljedelske stroje in orodje, lesno industrijo, pletarstvo, ščetarstvo, igrače, usnje in galanterijo, krznarstvo, papir in pisarniške potrebščine, kemično industrijo, živilsko industrijo, steklo, porcelan, keramiko, bižuterijo, glasbila, stavbarstvo in gradbeni material ter razne novosti. Splošni razstavi bodo priključene naslednje posebne razstave: Pohištvo in stanovanjska oprema; Mala obrt; Turizem (priredita Zvezi za tujski promet v Ljubljani in Mariboru); Razstava motornih in brezmotornih letal ter modelov (priredi Aeroklub »Naša krilac v Ljubljani); Aktivna in pasivna obramba pred napadi iz zraka (priredi zaščitni urad mestnega poglavarstva v Ljubljani); Zobna tehnika (priredi Društvo zobnih tehnikov ob svojem 30 letnem jubileju); Naša vsakdanja prehrana (priredi Zveza gospodinj); Razstava cvetja in zelenjave (priredi Vrtnarski odsek Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani); Razstava perutnine, golobov in kuncev (priredi društvo »Rejec malih živali« v Ljubljani); Razstava likovne umetnosti. Za razstavno blago so dovoljene Izdatne prevozne, carinske in trošarinske olajšave. Na jugoslovenskih železnicah imajo obiskovalci velesejma brezplačen povratek. Na postajni blagajni kupijo poleg vozne karte še rumeno železniško izkaznico za 2 di*i Ko dobe potrdilo o obisku velesejma, imajo s to izkaznico in staro vozno karto brezplačen povratek. Ta ugodnost velja za dopotovanje od 26. VUX đo 9. IX. in za povratek od 31. Vin. do 14. IX. Na parobrodib Jadranske in Dubrovačke plovidbe velja vozna karta nižjega razreda za vožnjo v višjem, na parobrodih Zetske plovidbe pa 50% popust na voznini. Razstavni prostor meri 40.000 kv. m. Ljubljanski velesejem ima lepo, prostrano zabavišče, ki nudi obiskovalcem mnogo razvedrila, kapljico iz domačih vinogradov. Ig privovam ter dober prigrizek do- mače živilske industrije m obrti zanimivost bodo večerne gledališke predstave »Totega teatra«. Tekmovanje jugoslovanskih harmonikarjev, ki je na ljubljanskem velesejmn le tradicionelno, bo v nedeljo 8. septembra 1940. Za obiskovalce velesejma (iz-vzemši imetnike permanentnih legitimacij za Ljubljano) je uprava pribavila lepo število izbranih daril (motorno kolo, radijski aparat, šivalni stroj, harmonika, mnogo koles, preproge, pohištvo, brzoparilnik, otroški voziček, večje število ur, vino, žganje, pivo, rogaška slatina, kravate, izleti s parnikom v Kotor ter številna bivanja v kopališčih, letoviščih in zdraviliščih). Darila bodo izžrebana 9. septembra na velesejmn. Neznan utopljenec Kranj, 10. avgusta Včeraj zjutraj je opazil delavec Lojze Rakovec z železniškega mosta na progi Kranj—Tržič, ki vodi pri vasi Struževo čez Savo sredi reke gmoto, podobno človeškemu telesu. S klici je opozoril bližnje prebivalce, ki so se nato kmalu prepričali, da je svojih 20 m od mostnega stebra na dnu Save v resnici truplo nekega utopljenca, katerega so kmalu potegnili iz vode in obvestili o najdbi oblastva. Komisija, ki se je v naglici zbrala je prihitela v kratkem času na mesto in ugotovila dejansko stanje. Utopljenec je bil v kratkih spodnjih hlačah in ni mogel biti v vodi več kot 20 ur. Po vseh znakih sodeč gre za nesrečo. Verjetno je, da se je hotel utopljeni kopat pa ga je voda zanesla v globine, kjer ga je zgrabil krč ali pa je iz strahu pozabil na prisebnost in tako je prišlo do nesreče. Kljub takojšnjim poizvedbam ni bilo mogoče ugotoviti identitete utopljenca. Ker se je po nekaterih izpovedih mislilo, da je utopljenec iz Stra-žišča so truplo prepeljali v mrtvašnico v Stražišču, kjer se sedaj nahaja. Kdor bt kaj vedel o utopljencu aH bi koga pogrešal, naj javi to najbližji orožniški postaji aH mestni policiji v Kranju. Utopljenec je srednje rasti, star do 30 let in po poklicu verjetno ročni delavec, na sebi je imel le spodnje hlače z všito Črko L. Domneva se, da je utopljenec iz krajev ob Savi višje Struževa, mogoče celo Podnarta. SOKOL 1C letnica Sokola na Lavršci Prijazna Lavrica, bližnja soseda našo metropole, praznuje letos praznik. Deset let je tninHo, odkar »o idealni in neustrašeni borci ustanovili Sokrflfl Ni jih Silo mno- £o. a bili so prekinjeni z neupogljivo voljo do dela za blagor naroda in domovine Pod okriljem požrtvovalnega in nesebičnega br. staroste Ocjrina se je četa razvijala do sedanjega razmaha. Ravno br. Odrinil, ki je vseh deset let njen vzorni Starosta, se ima četa največ zahvaliti, da stoji danes na tako zavidljivi višin-. Število Članstva se je od leta do leta večalo in četa lahko danes s ponosom gleda na svoje vrste. Ta mladi in krepki rod je ves prežet sokolskega duha. Z mladostnim elanom je zanesel sokolsko miselnost tudi v okoliške vasi in pridobil tu novih borcev za sokolsko idoo> logijo. V okviru Petrove petletke je lav-riška sokolski četa izvršila postavljeno si nalogo in uredila lepo letno telovadile, kjer si njeni člani v poletnih mesecih krepijo mišice in urijo duha To je h:.la za malo podeželsko četo težka nalogn a z železno — vztrajno voljo do napredka jo je strumno izvedla. Danes ima Sokol na Lav-rici krasno 'letno telovadišče, ki mu je v veselje in ponos. Jutri, bodo polagali Sokoli na Lavrici obračun svojega desetletnega delovanja. Popoldne ob Va4 bo na letnem telovadisču telovadni nastop, nato pa v idiličnem parku br. staroste vrtna veselica Vabimo vsa okoliška bratska društva, da se našega nastopa v čim večjem številu udeleže fn nas podprejo v našem nesebičnem delu. Sokolska edinost, sokolska medsebojna povezanost naj se zopet izkaže. Naj vam, dragi sokolski bratje in sestre, vsi njegovi prijatelji in poborniki sokolske miselnosti, te dni neprestano zveni v ušesih glas: »V nedeljo na Lavrico, na Lavrico, na Lavrico!« Zdravo I ★ — Ribnica kliče: v četrtek 15. t. m. na praznik Vel. šmarna bo polagalo Sokolsko društvo v Ribnici vsakoletni obračun o svojem delu. Popoldne ob treh bo na letnem telovadisču telovadni nastop, na katerem bo deca, naraščaj in člani v plemeniti tekmi pokazali kaj so se letos naučili in v koliko so napredovali. Ta tekma bo letos tem bolj zanimiva, ker prejme najboljši telovadec, oziroma najboljša vrsta prehodni pokal, katerega bo tega dne poklonila društvu Posojilnica v Ribnici. Letošnji nastop bo zanimiv tudi zavoljo tega, ker nastopi na njem vojaški oddelek tukajšnjega peš polka s prostimi vajami s puško. Po nastopu se bo vršil vesel likof s petjem in godbo, pri katerem bo sodelovala vojaška godba tukajšnjega pešpol-ka, Zato v nedeljo vsi v Ribnico, kjer se pred nastopom lahko okopljete in ohladite v prijetni vodi Bistrice, po nastopu pa se boste hladili z unionskim ali laškim pivom ali pa tudi s prvovrstnm cvičkom in drugimi dobrotami. Zdravo! Uprava Sokola Ljubljana IV rx>ziva članstvo, da se polnoč te vilno udeleži javnega nastopa čete na Laverci. ki bo v nedeljo 11. t m, ob do! 16. uri. SPORT — Zagreb dobi končno plavalni baxen. Zagrebški športniki so si dolgo zaman prizadevali, da bi Zagreb dobil plavalni bazen, Zdaj so ga končno dobili. Zgradil ga je Marathon ob Savi in na Veliki šmaren 15. t. m. bo bazen svečano otvorjen. Otvoritev bo združena z ligaško tekmo med ZPK in državnim prvakom v plavanju sušaško Viktorijo. V sredo 21. t. m. bo v Marathonovem bazenu druga ligaška tekma ZPK proti Jadranu (Split). 31. avgusta in 1. septembra pa državno juniorsko prvenstvo. — Na« icoieeaarjl na tekmi v Nemčiji. Pod vodstvom tajnika vrhovne kolesarske zveze Ferraria bo odpotovali včeraj v Nemčijo nadi kolesarski prvaki Prosenik, Pokupec, Penčev in Davidovič, da se udeleže v mestecu Wangen kolesarske dirke za kolesarsko prvenstvo po tako zvanem kriterijskem sistemu. Na tekmi bodo sodelovali kolesarji Nemčije, Madžarske, Ita- m JugoMavi^e. I Sta*. 182 »8LOVIN8KI MARODt, sobota, 1A. mli lMft. Stran 6 Kakšna bo ljubljanska tržnica ki so jo začeli te dni zidati na nabreiju ob Vodnikovem trgr I Priljubljeni mladinski filmski Igralec MICKET ROONET 1 v filmu po nesmrtnem romanu največjega ameriškega humorista Marka Twaln-a, ■ ™?"- Pustolovščine Hucka Finna I Predstave danes ob 16., 19. In 21. uri. Blagajna odprta od 15. ure dalje. Predstave ] ▼ nedeljo ob 15., 17., 19. in 21. url Blagajna odprta od 11.—12. In od 14. ure dalje. vovo 0D NAR VIKA DO PARIZA NOVO' Filmska reportaža zadnjih vojnih dogodkov, posnetih po vojakih PJC odredov is prvih In najopasnejših položajev. Predprodaja vstopnic dnevno od 11.—12. in od 15. dalje. KINO SLOGA, tel. 27-80. Danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri v nedeljo ob 10.30 ter ob 15, Sadovi dela mladih jadralcev se vidijo na zanimivi in poučni razstavi Aero-kluba v Kranju Ljubljana, 10. avgusta Med najpotrebnejšimi pridobitvami bo dobila Ljubljana tržnico najpozneje. Tudi druga slovenska mesta v tem pogledu zaostajajo. Pri nas smo doslej urejali predvsem promet na živilskih trgih, zdravstvene ureditve so bile na drugem mestu. Zato tudi ni bilo na ljubljanskem trgu niti hi-gieničnega stranišča. Trg tudi ni bil dolgo tlakovan, tako da so nneli blato in prah »pri rokah«. Vendar sam prah ni bil niti največja pomanjkljivost. Hujše je bilo, da je bilo meso naprodaj vedno le na odprtih stojnicah, v lesenih kolibah, ki seveda niso bile hlajene in mesarji niso imeli pri rokah niti vode. Za vse mesarske stojnice je le en hidrant. V zadnjih letih so si nekateri mesarji začeli prizadevati, da bi modernizirali svoje stojnice. Zgrajenih je bik> nekaj bolj ustrezajočih mesnic, kjer je meso bolj zavarovano pred prahom in muhami. Stroškov je bilo precej, vendar lesena poslopja, ki so kljub vsemu začasnega značaja, ne morejo povsem ustrezati. Naši mesarji zaslužijo priznanje zaradi snažnosti na stojnicah. Po prodaji mesa vselej skrbno umijejo mize in stolice in tako dobi tudi higiena, kar }i gre. Toda še tako skrbno čiščenje na stojnicah ni dovolj. Muh ni mogoče pregnati, pa tudi boj proti podganam je brezuspešen. Podgane so se vgnezdile pod tlemi stojnic. Privabljal jih je vonj po mesu in na obrežju za kolibami je pogosto obležala kakšna kost med plevelom. Ponoči so podgane oblazilc stojnice ter opravljale nekakšno inšpektorsko službo, če je bilo vse čisto. Ljubljana sicer slovi kot eno najbolj čistih mest v naši državi, neurejene tržne razmere pa nam niso delale časti in marsikateri tujce se je čudil, zakaj si ne moremo sezidati vsaj skromne tržnice. Tudi prodaja sadja pod odprtimi lopami na Pogača rje vem trgu ni zadovoljiva, zlasti ne tik ob prašni cesti. Po nepokritem sadju ne soda le prah, temveč se pasejo tudi roji muh. Razstavljeno blago tudi lahko sleherni človek otipava. Mesarji imajo vsaj tu in tam na stojnicah napise, da je otipavanje mesa prepovedano, nihče pa ne prepoveduje brskanja po sadju. j Toda zdaj so začeli zidati tržnico z lokali za prodajo mesa. Primernejše tržne Maribor, dne 8. avgusta J V kulturnem pogj.edu je bil predvojni 1 Manoor v te^ni povezanosti z nemškim Gradcem, saj so tudi v vseh drugih pogledih pv^v^sio poudarjali, da je naše mesto le graško predmestje. Nemški meščanski iuveij, ki sta ga tvorili pridobitna in uradniška plast prebivalstva, je smatral Gradec za svoje kulturno središče, kar je tudi bil za vso nemško Štajersko. Vseh važnejših kulturnih prireditev so se udeleževali pridno in v velikem številu mariborski Xemci. ki so imeli z Gradcem dobre prometne zveze in so tudi v vseh drugih pogledih uživali pri takih obiskih velike ugodnosti Nič čudnega, če je bilo v tej dobi naše mesto s kulturno dejavnostjo zelo skromno; imelo je značilno podobo majhnega provincialnega mesteca. Slovenski živel j. ki se je pričel v mestu narodnostno uveljavljati šele v sedemdesetih letih prejšniega stoletja, beleži sicer ves čas živahno kulturno delavnost, ki pa ie bila boli navezana na zaledje Maribora, ki je bilo vedno absolutno slovensko. Nemšku-tarski šovinizem v mestu samem ni dopuščal Slovencem širšega razmaha in so za to dobo značilne prireditve mariborskih Slovencev, ki so jih morali skoraj dosledno imeti na podeželiu. Ze od leta 1852., je imel Maribor svoje nemško gledališče. Igrali so sicer že prej, a tesa leta so zgradili gledališko poslopje, ki pa je bilo zgrajeno zelo preprosto in so ga morali po neki večji nesreči obnoviti L 1908. Takrat so uredili tudi oder in dvorano, vendar ne dokončno. Vsa zaman j ost, še bolj pa notranjost mariborskega gledališča vzbuja vtis neprijaznosti in neudobnosti. Seveda so v njem uprizarjali le nemške predstave, pogosto je gostovalo tudi graško gledališče. V splošnem ie bil umetniški nivo tega nemškega gledališča, ki so ga vodili zakupniki, nizek. Ze takrat so pričeli mariborski Slovenci misliti na svoje poklicno gledališče. Velik dogodek je biL ko je »Posojilnica« zgradila Narodni dom z veliko in lepo gledališko dvorano in odrom Ta je potem služila do prevrata Slovencem za gledališče in druge narodne prireditve. Za gledališke igre ze skrbelo Dramatično društvo, ki je od časa do časa organiziralo tudi obiske teh predstav s podeželja. Vzgojilo je kader dobrih igralcev, ki so imeli pomembno vlogo pri poznejšem snovanju poklicnega odra, Ob prevratu je kazinsko poslopje v katerem je bilo nemško gledališče, prešlo v last mariborske občine, ki ga je takoj izročila v namene nastajajočega slovenskega poklicnega gledališča. Pri tem si je pridobil največ zaslug Hinko Nučič. ki ie zbral ob sebi igralce iz Trsta, pritegnil pa ie tudi večino igralcev Dramatičnega društva, ki je gledališču prepustilo tudi bogato garderobo. Izredno svečana je bila predstava Jurčičevega »Tugomera«. s katero je pričelo svoje redno delo novo slovensko gledališče. Ker so bile rudi materialne prilike v prvih letih še kar povoljne, je malo gledališče že po par sezonah doživelo velik razmah. Delovati ie pričela tudi samostojna opera z odličnimi pevskimi močmi. Takega uspeha prejšnje nemško gledališče ni doseglo v vse i dolgi dobi svojega obstoja, kar je samo potrdilo potrebo in upravičenost slovenskega gledališča. Prvemu navdušenju in uspehom so kmalu nato sledile nekatere sezone, polne kritičnih kriz. ki so resno ogražale nadaljnji obstoj gledališča. Ko so gledališče podržaviH. mu 1e bil obstoj sicer zagotovljen, a zaradi nizko odmerjene subvencije ie morala utihniti opera, pojavilo pa se je tudi pomanjkanje dobrih artističnih moči, ker jih ' uprava ni mogla plačevati. Kljub vsem navedenim težkočam se ie gledališče vzdržalo, vendar danes ne more zadoščati v polni meri nalogam, ki bi iih z ozirom na obmejni položaj mesta moralo. Narodno gledališče v. Mariboru dobiva ispasd vseh jusoslovaor lope, dovolj velike za vse prodajalce aadja na trgu, na j Brž Še dolgo ne bomo imeli. Pokriti trzni prostori bi bili potrebni za vse stalne prodajalce na trgu, najsi prodajajo sadje, sočivje ali mlečne izdelke. Ob deževnem vremenu je prodaja na prostem pogosto zelo ovirana in blago se kvari na dežju. Zdaj prodajalke nimajo na trgu niti pristreška, kamor bi se zatekle ob plohi. Pomanjkljivosti na našem trgu je torej dovolj in potreba po tržnici očitna. Tržnica, ki je v delu, ne bo mogla služiti vsem namenom, čeprav bo poslopje, odnosno poslopji, precej veliko. Zdi se tudi. da mora biti tržnica prilagojena velikemu načrtu novih poslopij mestnih uradov na Vodnikovem trgu. Stroški pa bodo že tako precej visoki, saj bodo sama zidarska dela (z betonskimi vred) veljala okrog 2 milijona din. Tržnica je projektirana vzdolž Ljubljanice od kresije do jubilejnega mostu, in sicer v dolžini skoraj 230 m. Približno v sredi te dolžine je projektiran čez Ljubljanico most, vendar to delo ne spada v pno etapo. Zaradi mostu bo puščena nad 20 m dolga vrzel, ki bo delila tržnico v dva dela: na eni strani bo okrog 110 m dolgo poslopje s 16 prodajalnami, na drugi strani pa °6 m dol£o s 14 lokali. Razen prodajaln bo v vsakem poslopju še po ena terasa (pokrita), ki bo služila prodajalkam na trgu ob dežju za zavetje. Poslopje bo pritlično, a podkleteno; pročelje proti Sv Petra nasipu bo nadstropno, ker bo klet povsem nad zemljo. Za tržnico bodo porabili doslej povsem neizrabljen prostor tik ob strugi. Obodni zid ob Ljubljanici bo slonel neposredno na obrežnem betonskem zidu. To ima še posebno prednost, ker jim za ta zid ne bo treba drugega temelja Lice ob trgu bo nekoliko podobno na hodnike ob arkadah; pred vhodi v lokale bo precej širok, 23 m, pristrešek, tako da bo hodnik pred vrati služil kot prednji prostor in kupci ne bodo stopali iz lokala neposredno na prosto. Lokali bodo imeli okrog 30 m2 uporabnega prostora, bodo torej precej veliki, tako da bosta v enem prostoru lahko prodajala po dva prodajalca Precej prostora bo tudi v prizemlju, ki bo nad 3 m vi- ških gledališč najmanjšo državno podporo. Priznati je treba izredno požrtvovalnost i sedanjih članov in osebja gledališča, ki pod j premišljenim vodstvom upravn.ka dr. Bren- j čiča. vztraja kljub težkim prilikam. Za letos ie sedanji prosvetni minister, ki prav dobro pozna težave mariborskega gledališča, obljubil izdatnejšo pomoč, ki je za nadaljnje uspešno delo nujno potrebna. Ob pogostih rinančnih težavah seveda tudi gledališko poslopje ni doživelo temelj ite j ših sprememb. Kar ie bilo prenovljenega, je bila samo krparija. ki neprimernosti in neudobnosti stavbe ni mogla iz-premeniti. Zato je bila že ves povojni čas nujna kulturna zahteva Maribora, da mesto dobi čimprej novo gledališko poslooje. V drugih mestih so gledališča družabno shajališče vseh slojev, v Mariboru tega ni. Ozki. neprijazni hodnki. mrzla in tesna veža ter pomanjkanje prostorov za oddih publike med dolgimi odmori, pač ne morejo biti privlačna dejstva. Znano ie tudi. da se gledališka dvorana kljub popravljenim napravam, Tie da dovoli in pravilno tempe-rirati in morajo obiskovalci pogosto prisostvovati predstavam v površnikih ter so v stalni nevarnosti, da se nalezejo prehlada. Vsa notranjost gledališke dvorane ie zgrajena iz lesa, kar vzbuja stalno bojazen pred požarno nesrečo. Nepraktičnost odrskih naprav, garderob in skladišč za kulise ter vseh drugih naprav, pa ostane neznana občinstvu, ki tudi ne more dovolj preceniti vseh naporov, ki so s tem v zvezi Ze sama zunanjost poslopja ne vzbuja videza hrama umetnosti, saj je bila vsa stavba grajena predvsem za potrebe takratnega nemškega kazinskesa društva, gledališka dvorana in oder sta samo nekaka prizidka. Po naši stari navadi mora preteči mno-no časa v ugibanjih, načrtih in polemiki, preden se preide od besed k dejanjem. Po- ■ Ljubljana, 10. avgusta V vseh listih čitamo poročila, da se nam obeta slaba letina. Kakor rdeča nit se vleče preko vseh pogovorov gospodinj in gospodarstvenikov zaskrbljenost, kako bomo preživeli zimo ln prihodnjo pomlad. Zaradi stalnih deževnih dni v polpreteklem času, zaradi neviht, toče ln drugih ujm ter zaradi oviranega prometa iz inozemstva cene živil stalno naraščajo. Gospodinje, ki jim je pri srcu blagor družine, se zato izkušajo še vse bolj kakor sicer založiti z vsem, kar jim je dosegljivo. Saj se zavedajo: če je sadje, zelenjava, jajca, slanina in mast, če so vse življenjske potrebščine že sedaj drage, kako drage bodo in kako težko jih bo dobiti šele pozimi. Zato ima danes vsaka preudarna gospodinja stalno v mislih že davno storjeni sklep: shrambe in kleti je treba napolniti pravočasno z zalogami za bodočnost. Toda ne samo z moko, rižem, kavo, čajem, sladkorjem, krompirjem, se je treba preskrbeti, gospodinja mora misliti tudi na sadje in njegove izdelke v vseh mogočih oblikah ln načinih; na zelenjavo, gobe, razne sadne in zelenjavne izvlečke, ki izboljšajo jedi; na brezalkoholne sadne pijače, kise Itd. Kljub slabi letim gre namreč po naših sadovnjakih, mestnih in podeželskih vrtovih in njivah ter celo po gozdovih in grmovju marsikaj ▼ izgubo, kar bi se dalo dobiti cesto skoraj zastonj in bi bilo možno m pridom porabiti za zimo. Pravkar je izšla lepa, obsežna in jako koristna knjiga pod naslovom »Konzervi-, raafc** W Ja je na pobudo Tiskovne zsJoz- soko. Pritlični lokali bodo pa celo po 4.75 m visoki, kar je ie višina manjšin dvoran. Razen stopnišča bo ob vsakem lokalu še stranišče. Vsak lokal bo imel vodovod in elektriko. Posebnost je projektirani most, ki ga pa najbrž še ne bodo tako kmalu zgradili. B3 bi namreč ves pokrit, a njegova streha bi bili križni opečni oboki. To je pa šele idejni osnutek. Doslej se pravih stavbnih del še niso mogli lotiti. Najprej je bilo treba prestaviti mesarske stojnice, ki ie zdaj niso vse podrte, dalje ograditi stavb išče in podreti kostanje in lipe, drevesa, ki so imela doslej posebni pomen, ker so nudila mesarskim stojnicam senco m nekoliko hladu poleti. Stare kolibe so prestavili nekoliko dalje na trg. kjer je manj senčno. Letos bo tudi najbrž nekoliko več prahu zaradi bližnjega stavbišča, a pri vse tem imamo še srečo, ker je zaradi brezmesnih dni mnogo stojnic po tri dni na teden praznih. Nt še določen rok. kdaj morajo biti končana stavbna dela. Zdaj tudi nc moremo Še natančno opisati tržnice, ker so bili prvotni načrti nekoliko spremenjeni Med drugim bo poslopje dob Slo strmo, višjo streho, med tem ko je bila prvotno določena ravna. — Zidarska dela je prevzelo podjetje M. Curk. ★ Na stavbiscu novih tržnic na Nabrežju 20. septembra od kresi je do Zmajskega mosta je vedno polno radovednežev, ki delajo napotje delavcem ter silijo skozi vrata za ograjo. Opozarjamo, da niti gradbeno vodstvo niti gradbeno podjetje nima prav nobene odgovornosti za morebitne poškodbe, če kdo pade v jamo ali Ljubljanico ali če ga oplazi kako drevo ali se mu sploh primeri kakršnakoli nezgoda. Zato je vstop v ograjeno stavbišče slehernemu pri teh delih nezaposlenemu najstrožje prepovedan tudi zaradi oviranja del. Na ta prostor smejo edino de reveži, ki so dobili na mestnem socialnem uradu nakaznice, da smejo brezplačno odpeljati ali odnesti posekana kostanjeva drevesa za kurjavo in ogrev. Ljubljančani, zlasti pa ljubljanske gospodinje, ki tako težko čakajo, da bi bile nove tržnice čim prej zidane in odprte, naj potrpe z radovednostjo in gledajo zanimiva dela s šentpetrskega nasipa. sebno ko je v vprašanju kakšna naša kulturna ustanova, ki bi na i res služila občim narodnim težnjam, ki tu ob meji niso baš majhne. Seveda je vedno po sredi denarno vprašanje, ki prav v teh primerih ne bi smelo biti odločilno. Poglejmo samo. kaj in koliko se žrtvuje drugod za kulturne ustanove, ki so tudi v nacionalnem pogledu pomembne, pa bomo videli, da ie bil Maribor v tem pogledu vsa povojna leta zapostavljen. Opomnili bi samo na borbo za releino radio-oddajno postajo, do katere uresničitve je prišlo šele letos, čeprav je bila graditev že iz narodno obrambnega vidika več ko nujna. Isto usodo doživlja že dolga leta težnja po gradnji novega gledališkega poslopja. V tem pogledu bi bila koristna in poučna primerjava s predvojnimi prilikami Maribora, ko so si Slovenci pod težjimi okoliščinami iz zasebne inicijative postavili monumentalni Narodni dom Človek bi sodil, da bi bilo zda i toliko lažje misliti na novo gledališko poslopje, sai bi morala vso akcijo že iz nacionalnih ozirov podpreti predvsem država in banovina. Vendar se zdi. da ie vse še neka utopija, na katero malokdo misli z resnostjo. Novo gledališče je nujna kulturna in narodna potreba slovenskega Maribora! V Mariboru sicer že obstoja odbor za gradnjo novega gledališča, o njegovem delovanju pa javnost ni dovolj informirana. Leta 1944. bo Narodno gledališče praznovalo 25-letnico obstoja in kaj bi bilo lepšega, ko bi do takrat že bilo novo gledališče pod streho. Časa je še dovolj, pristopiti pa bo treba k širokopoteznejši akciji. K sodelovanju se naj pritegne čim širši kroe javnosti. Mimo države, banovine in občine, oa nai k za gradnjo potrebnim sredstvom doprinesejo svoj del tudi mariborski oridobitni krogi, posebno industrijski ki v kul urne svrhe Maribora še niso žrtvovali ničesar. be v Mariboru sestavila Minka Govekar-jeva. Avtoiica vseebče priznane in že v II. izdaji davno poišle »Dobre kuharice-in »Dobre gospodinjo« ter sedanja soured-nica i Ženskega sveta« podaja v knjigi »Kcnserviranje* na 220 straneh poljudna, praktično preizkušena navodila in okoli 800 receptov o ohranjevanju svežega sadja, o prirejanju vseh vrst sadnih izdelkov na zalogo, o konzerviranju povrtnine in poljskih pridelkov, o ohranjevanju jejc. mlečnih in mesnih izdelkov ter rib. Knjiga je prva te vrste pri nas in je dobrodošla posebno zato. ker je izšla Še pravočasno, ko vabijo hiša, vrt, polje, gozd in livada, da si naberemo vse, kar je užitno ter si shranimo za pozneje, ko nam narava ne bo nudila vseh dobrin v izobilj u -Delo je sestavljeno prav z ozirom na današnje težke čase in podaja veliko število receptov ki so tudi v skromnih gospodinjstvih izvedljivi. Knjiga je sad večletnega, vsestransko skrbnega abiranja. upošteva vse različne razmere ter je izšla v jasnem tisku in prav okusni opremi. Vezana je v platno različnih barv. Tako ustreza tudi vnanje različnim okusom. Knjigo je mogoče naročiti pri TisV^vni založbi v Mariboru, naprodaj je v knjigotržnicah in tudi pri avtorici v Ljubljani, Staničeva ulica 1. Velja 100 din (sto), prištevat poštnino. ZAKONSKE TEŽAVE — Tu na tej klopici sem spoznal svojo Ženo. — Obžalujem te prijatelj. Jas sem «c 20 let oženjen, pa že vedno ne moram reč:, s* fionian svojo ženo« _____ Kranj, 9. avgusta Ko se je pred dvema letoma osnoval tudi v našem mestu aerokluib, so mnogi zelo skeptično gledali na ustanovitelje, pa tudi na mladino, ki se je kmalu pridružila aeroklubu. Kot vedno je bilo polno nepremišljenega govorjenja o ne potre bnosti takih klubov pri nas in o vsem mogočem kar spada ali kar ne spada v delo aeroklu-ba. Na te čvekače sem pomislil, ko sem zadnjic obiskal razstavo domačega aerokluba in rad bi jih pripeljal s seboj, da bi videli, kaj se da narediti v kratkem času. Pomislil sem na vse te in še druge, ki so jih vedno polna usta o potrebi narodne obrambe, a da bi materialno izdatno podprti to mladino, ki jo tako mika letalstvo, o tem nočejo slišati nič. Vsi ti nam škodijo več kot sovražnik vsled svojega zastarelega mišljenja in ker enostavno mislijo, da bodo z lepim govorom ali člankom storili več kot z zaposlitvijo mladine in če hočete, s plačevanjem za izvežbanje pilota ali nabavo letalskega materiala. V tem mišljenju naših gmotno boljših rjudi je ovira, ki •nemogoča, da bi v Kranju imeli že prej ljudi, ki bi s ponosom nosili znake svojih zmožnosti bodisi v jadralnem ali motornem letanju. Drugje ni ovire, kajti mladina je tu in to delavna mladina. Vsak korak po razstavi nam to kaže. ze sama ureditev razstavnega prostora je lična, kaj šele razstavljeni modeli in ročno izdelana jedrilica »Kranjc«, tipa >Vrabec«, ki jo je gradilo 10 članov jadralne grupe nič manj kot 3.520 ur. Vse je precizno izdelano, vsak najmanjši del preizkušen. Za vso to ponosno ptico pa je bilo potrebno 18 kv. metrov vezanih plofič, 67 kv. metrov platna 0.30 kub. metrov smrekovega tesa, 8 kg kleja, 60 m pletene žice, 20 kg laka, 10 acetona in 9 kg jeklenega okovja, da bo lahko poletela in omogočila mladini — našim jadralcem prvi pouk v letanju. Toda tudi denar je bil potreben za to ptico in resnici na ljubo je treba zapisati, da je v veliki meri trud članov aerokluba omogočil z raznimi prireditvami, da je >Kranjc« danes zgrajen. ' Nedelja, 11. avgusta 8: Jutranji pozdrav. 8.15: Dueti harmonik (gg. Vilibald Jenko, Miloš Mihelčič. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 9.45: Verski govor, M. Tome: Stopil bom k oltarju (g. prior Valerijan Ućak). — 10: Koncert radijskega orkestra, — 11: Prenos promenadnega koncerta vojaške godbe. — 12: Valček za valčkom (plošče).— 12.30: Objave. — 13: Napovedi. 13.02: Ci-merraanov kvartet. 15: Prenos pevskega in instrumentalnega koncerta z Jesenic. — 16.30: Pol ure za dijake. — 17: Kmet. ura: Kako donosno uredimo malo gospodarstvo (g. ing. Greif Anton). — 17.30: Slovenske narodne s spremljevanjem radijskega orkestra. Sodelujejo: ga. Dragica Sokova, gdč. Bogdana Stritarjeva, gg. Andrej Jarc, Roman Petrovčič. — 19: Napovedi, poročila, — 19.20: Nac. ura: Potrebe našega turizma v današnjih prilikah (Drago Potočnik) Ljubljana. — 19.40: Objave. — 20: Pisana šara (plošče) u — 20.30: Violinski koncert gdč. Inke Dernovškove, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek. — 21.15: Koncert radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila, — 22.15: Zdaj pa za ples (plošče). ponedeljek, 12. avgusta 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poiočila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov do 7.45. — 12: Solisti naprej! (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radiiskega orkestra. — 14: Poročila. — 19- Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Gitiseppe Barbanti Brodano, italijanski do-brovciiec v srbsko-turški vojni (Miodrag Ristič) Bgd. — 19.40: Objave. — 20: Malta Viktor Pirnat). — 20.10: Stari štajerski gradovi (g. prof. Leo Pettauer). _ 20.30: Koncert Delavskega glasbenega društva. — 21.15: Podoknice (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Lahka glasba (radijski orkester). Torek, 13. avgu*ta 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Slavni pevci (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Sprehod po Jugoslaviji (koncert radijskega orkestra). _ 14: poročila. — 19: Napovedi, poročila. _ 19 20: Nac. ura: Meštrovićevi portreti H. (Branko Mašič) Zgto. — 19.40: Objave. — 20: Deset minut zabave (g. Fr. Lipah). 20.10: O potrebi počitnic (g. prof. Etbin Boje). — 20.30: Pevski koncert ge. Majde LovSetove, pri klavirju g. prof. Cedomil Dugan. — 21.15: Koncert radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila, — 22.15: Veselje in žalost (koncert radijskega orkestra). Sreda, 14. avguste 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: VValdteu-flovi valčki (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — »: Napovedi. — 13.02: Harmonika solo (g. Ivo Podobnikar). — 14: Poročila. — 18.30: Mladinska ura: Kaj pravita znanost in tehnika (g. prof. M. Adlesič). — 18.45: Glasbene slike (plošče). — 1°: Napovedi, poročila, — 19.20: Nac* nc*; KaHroi rajrifr mesta Skopi ja Ko človek stopa po razstavi in ogleduje razne modele aeroplanov, ne pomisli, koliko truda je bilo potrebno, da se tak mouelček zgradi. Tudi več kot dva meseca dela je potrebno za to >igra£ko«, katere gradnja in tekmovanje v spuščanju pa je potrebno za vzgojo mladega letalca. vsajc otoi&tcovaiec je ianxo opozu, itajto precizno so vsi ti modeli kranjskih jadralcev izdelani, čeprav so danes po tekmovanjih pretrpeli marsikakšen padec, so še vedno prav dobro ohranjeni. Od modelov, ki jih je na razstavi 11, pa se odlikujeta dva, dasi so vsi v vsakem pogledu dovršeni. Prvi izmed odličnih modelov je model motornega letaka FAK (Fernanfkle-rer) s premikajočimi kolesi, ki jih je možno po startu potegniti v krila. Ta model, ki ga je zgradil Zakrajšek Milan, je zbujal veliko pozornost tudi pri zadnjih tekmah v Ljubljani. Drugi model, ki ga je potrebno vsekakor omeniti, je zgradil mladi Joža Primožič Iz baje izredno lahkega lesa in ima namen proučevanja stru j pri letanju, zato tudi nosi ime 2>Termičar«. Kakor ta, imajo tudi ostali modeli ali jadralnih ali motornih letal svojo posebnost in svoje odlike. Kot zanimivost za modelarje je tudi razstavljen model Lebra Mitje »Grunau m«. Ostalo v razstavljenem prostoru je le v širši zvezi z razstavljenimi deli mladih ljubiteljev sinjih višav, vsekakor pa je s temi (predmeti uspelo prirediteljem razstavo primerno izpolniti. Vmesne prost o-#e krase namreč slike in fotografije iz jadralnega življenja, več prostorov pa so prireditelji izpopolnili z maketami in okusno porazvrščeno letalsko literaturo ln tablami z grafikoni, ki nam prikazujejo število jadralcev, časovne uspehe, število izpitov itd. zai, oa m ruai graneno prikazovan obisk razstave, ki je zlasti s strani mladine zelo velik, toda žal materialno manj uspešen, ker manjkajo z darovi oni, ki to zmorejo in celo utrpe znatne zneske brez kake škode. Naša mladina v aeroklubu namreč noče mirovati in hoče prav kmnlu pneeu z graonjo VT/soKozmozne jenruice tipe >Komar BisCankar«. — 21.15: Godalni kvartet s kitaro. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za boljšo voljo (plošče). Četrtek, 15. avgusta 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (g. prof. Filip Terčelj). — 10: šramel igra (plošče). — 10.15: Samospevi gtfč. Viršek Milene, pri klavirju g. Fr. Venturini. — 11: Koncert radijskega orkestra. — 12.30: Objave. — 13: Napovedi. — 12.02: Samospevi s spremljevanjem kitare. Poje g. Alojzij Sekula, igra g. Stanko Prek. — 14: Operetni venčki (plošče). Oddaja prekinjena od 14.30 do 17. — 17: Kmet. ura: Uporaba sadja na kmetih g. Fr. Kafol). — 17.30: Prenos koncerta vojaške godbe planinskega polka iz Škofje Loke. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Božidar Raič, slovenski narodni buditelj (Rudolf Dostal) Ljubljana. — 19.40: Objave. — 20: Tamburaški orkester (A. Karmelj). — 20.45: Slovanska lahka glasba (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli zvoki (radijski orkester). Petek, 16. avgusta 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Naša pesem (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Iz opernega sveta (radijski orkester). — 14: Poročila. — 14.10: Turistični pregled Tujskopro-metne zveze. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Iz Življenja Dubrovča-nov v XV. in XVI. stoletju (dr. Tomislav Jakič) Zgb. — 19.40: Objave. — 20: Za planince. — 20.10: Pravilno spravljanje in konserviranje povrtnine (ga. Kelhar).— 20.30: Pevski in orkestralni koncert slovanske glasbe. Sodeluje Jože Gostič, član zagreb. op. Radijski orkester. Dirigira M. šijanec. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Halo! Dame volijo! (plošče). Sobota, 17. avgusta 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Pisana vrsta veselih stvari naj nam prežene vsaj malo skrbi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Pisana vrsta veselih stvari naj nam prežene vsaj malo skrbi (plošče). — 14: Poročila. — 17: Otroška ura (gdč. Manica Komanova). — 17.30: Otroški svet (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Narodna in nravna vzgoja mladine (g. Ljubo 8nu-derl). — 19: Napovedi, poročila. —19.20: Nac. ura: Kaj vemo o zemlji in nebu (dr. VI. Maleš) Bgd. — 19.40: Objave. — 20: Zunanje-politični pregled (g. dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Prešmentane počitnice —pisan yečer. Napisal Mirko Ljubic, izvajajo člani radijske igralske družine. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna igra radijski orkester. V VTSJI DEKLIŠKI SOLI Profesorica popisuje učenkam razne vrste kač, nazadnje pa vpraša: — Zakaj se moramo bati na izletu kač T — Da nas ne zapeljejo kakor Evo v rar JU =9 PjflgTfBPfj neka iCdaf doli! Maribor novo gledališče? Nekaj zgodovine — Novo gledališče je nujna kulturna in narodna potreba Maribora Za današnje čase potrebna knjiga Gospa Minka Govekarjeva je napisala knjigo o ohranjevanju živil činčila — najdražja živalic a na svetu Kožica te ljubke, komaj kakor človeška dlan premoženje — Umetna reja činčil velike živaHee predstavlja eelo i I L Najdražji činčila kožuh ne izvira od divje živečih živali, temveč od živalic, ki jih rede na farmah. Z umetno rejo se je posrečilo doseči izdatno zboljšanje njihovega kožuha, toda činčile redeče farme so tako redke, da lahko rečemo, da so še redkejše od činčila kožuha. Komaj nekaj let je te£a, ko so bile na vsem svetu samo tri in tudi zdaj jih ni dosti več. Zanimivo je, da se je prvi ukvarjal z rejo činčil rudarski inženjer, ki se je seznanil s temi redkimi živalicami v začetku svojega dela v njihovi domovini Čilu in Peruju. Tam je spoznal, da se činčila kožuh pridobiva z velikim trudom m da je zato na evropskih in ameriških tržiščih zelo drag. Redkost člzTŽlla krzna Rudarski inženjer Chapman je pripeljal iz južnonmeri:kih Antl domov v Združene države tucat živih činčiL Ni bilo lahko dobiti jih. Iz tega zak'ada so zrasle tri farme v Idahofalls, v Logenu in Ingle\voo-du v Kaliforniji. V šestih letih se je raz-mno2:1o prvotnih ^est parčkov činčil približno na 160 komadov, poleg tistih, ki so bile okra lene in ki so poginile. Taka farma Činči predstavlja zdaj skoraj kraljevsko premoženje. Pa~čck činčil za rejo so prodajali po 5lH>-> dolarjev. Za • en damski plašč se porabi okrog 140 kožic, kajti činčile so majhne, komaj nekoliko večje od človeških i koplje v zemljo luknje. Drugače postane slabotna in kaj lahko podleže bolezni Največ činčil pogine zaradi poziranja lastne dlake. Živalice se ližejo in s hran' jim pride tako dolga dlaka v želodec Ta.m *e napravijo iz nje drobne neprebavljive kroglice in ko se jih nabere več, živalic« pogine. Znani sta dve vrsti divje živečih činčil, na Chapmanovi farmi se je pa posrečilo zrediti s križanjem pet različnih vrst. Nove vrste se pa za rejo niso obnesle in tako so se zopet odločili za edini vrsti v srednjem in severnem delu republike Chilc živeči vrsti činčile. Ta ima najfinejše krzno rjavkastosive barve s črnimi pičicami m rahlo žoltim nadihom na trebuščku. Težave pred ustanovitvijo Priljubljenost činčila krzna ie zelo stara. Ze Inki so red:li činčile in jedli njihovo meso. iz kože so na izdelovali razne dele obleke. Na evropski in ameriški trg je prišla činčila šele ob koncu preteklega stoletja, ko so nekaj kož nripeliali v Pariz. Od takrat je povpraševanje po njih neprestano naraščalo in mnogi so poskušali te dragocene živalice umetno rediti To se je pa posrečilo šele Chapmanu, ki je na tudi imel svoje težave. Za činčilo se je jel zanimata že leta 1925. ko je delal v Chilu in Peruju. Slišal je mnogo o dragocenosti činčila krzna. Leta 1884. ie en sam trgovec izvozil iz Chila 100.000 činčila kožic, a leta 1901. je dosegel že izvoz iz Južne Amerike celo en milijon komadov. San Pedro de Altacama je bilo takrat najvažnejše mesto za trgovino s činčila krznom; tudi severno , od La Plate blizu Molinos se ie mosel en trgovec pohvaliti z letno prodalo 3.000 tu-catov činčila kožic. Naravna posledica te divje gonje za činčilo ie bila, da ie činčila skoraj izumrla in da se ie ohranila samo še v neznatnem številu v visokih predelih And. kamor beli lovec sploh ne pride. Tja gori si upajo samo domačini. Ekspedcija 23 Indijancev ie lovila celo leto v višini 4.000 do 5.000 m za Chapmana činčile in ujela je komaj 11 živih živalic. Lovili so jih večinoma z golimi rokami. Po strelu iz puške zbeži činčila v svojo luknjico, od koder pa kmalu zopet pomoli I glavico. V tom trenutku lahko lovec po-i skusi vieti jo. kaiM sicer zelo hitro beži. Po neuspehu z rej- činčil. o katerih je Chapman slišal, ie bilo treba ravnati zelo I previdno. Za ujetih 11 živalic le ustanovil I aklimatizacijsko farmo v višini 4.000 m, kjer je naiprei provčeval navade in do tre-be činčil. Na tei farmi so ostale živalice dve leti, potem so pa prišle v 3.000 m visoko ležečo farmo. Šele čez tri leta se je Chapman odločil za prevoz svoieea zaklada v Združene države. V ta namen je zbral zimo, pa tudi prevoz po moriu v trooični vročini ni bil brez nevarnosti. Plačala ga je ena činčila z življenjem, čeorav ie bila kletka ureiena in opremljena kakor ledenica, da ie bila temperatura v nji vedno okrog ničle. Na svobodi so činčile valene mnogo hujšega mraza. V Združene države je pa ekspedicija rx> 14 dneh vožnie vendarle nrineliala 12 Činčil. ker ie bila ena med potjo skotila dva mladiča. Tatvina, ki se je izplačala Po Champmanovem uspehu se je napotilo v Ande še več ekspedicij iz Amerike in Evrope po žive činčile. Toda vse so se končale z neuspehom in finančrum polomom. To je bil menda vzrok, da so na Chapmanovi farmi nekega jutra pogrešili 17 činčil. Nekdo, ki so mu morale biti razmere dobro znane, se je odločil za tatvino, ki ie pa morala biti prav tako dobro pripravljena kakor ekspedicija v Ande. Skoraj leto dni trajajoča preiskava ni mogla ničesar dognati. Nekoč so pa našli na ladji, namenjeni v Evropo. 8 ČinčiL vkrcanih pod lažno prijavo. Ostalih sploh niso našli, čeprav je med preiskavo v neki drugi zadevi neki Američan priznal tudi soudeležbo pri tatvini Chapmanovih činčil. Mož še sedaj sedi v ječi v San Quentinu. S tatvino Chapmanu povzročena škoda je znašala okrog 54.000 dolarjev. Čeprav se dame željno ozirajo po sobo-lih. po hermelinih. modrih in sivih Dlati-nastih lisicah, vendar ostane činčila najtežje iapolnjena želja vseh ljubiteljic dragega krzna, kajti za vedno so mini1: čssi. ko se je pridobivalo do en milijon činčila kožic na leto. a umetna reia se nikoli ne more posebneo razmahniti. Kakor vse krzno, skušajo tudi činčilo umetno ponarejati iz kunca. Dobro ponarejena činčila da mnogo dela in iz nje izdelani plašč soada tudi med drage dele damske gardenrbe. Imitacija činčila olašči se orodaia v Ameriki po 1.000 dolarjev. Strokovnjak pa spozna imitacijo od prave činčile že na prvi pogled. w er in številka 13 V življenju slavnega nemškega skladatelja in njegove rodbine je igrala ta Številka čudno vlogo V človeškem življenju so naključja, ki se ponavljajo tako pogosto, da bi skoraj videli v njih zakonitost, čeprav je ne moremo razumeti. Mnogi ljudje imajo svoje datume, srečne ali nesrečne številke. Nikjer ni rečeno, da mora biti to 7 ali 13, mesec ali določeni dan v tednu. Delaj kar hočeš, važen dogodek se pripeti temu v petek, onemu v nedeljo. Ta se rodi, oženi ali umre v maju. drugi v decembru. Pri ljudeh, ki žive svoje življenje prikrito očem javnosti, ve za to njihova rodbina. Pri slavnih možeh pa postanejo taki dogodki predmet širokega zanimanja. Te dni je minilo deset let, odkar je umrl nemški skladatelj in dirigent Siegfrtcd \Vagner, sin slavnega ustanovitelja moderne glasbene drame. Čudno vlogo igra v j rodbini \Yagner Številka 13. Richard \Va;»-I ner jo je smatral za svojo srečno številko, toda v resnici bi jo lahko smatrali za usodno. Že ime Richard \Vagner ima 13 črk, če štejemo po nemški abecedi c in h posebej. \Vagner je bil roien 22. maja 1813 v Leipzigu. Številka 13 se pojavlja tu celo trikrat, dvakrat v poedinih številkah, tretjič pa v njihovi vsoti. V Kreuzschule v Dresdenu je vstopil \Vagner leta 1822. Će seštejemo te številke, dobimo zopet 13. Na lipsko univerzo se je vpisal in začel sistematično študirati glasbo pri Weinlin«u leta 1831 Tu se zopet pojavi številka 13 trikrat kakor v letnici rojstva. Leta 1836 so prvič vprizorili v Magdeburgu \Vagner-jevo opero »Prepovedana ljubezen«. Wag-nerjevo bivanje v Parizu, tako važno za njegov umetniški razvoj, se je pričelo leta 1839. Leta 1840 (sešteto zopet 13) je napisal tam Faustovo uverturo in dovršil veliko opero »Rienzi«. Leta 1840 se je seznanil z Lisztom, poznejšim prijateljem- umetniškim podpornikom, tovarišem in tastom. Glasbeni osnutek »Letečega HoLandca* je dovršil 13 septembra 1841. opero »Tann-hauser je začel 13. julija 1843 in 13. aprila 1845 je dovršil partituro V zgodovini Lo-hengrina se uveljavlja usodna številka vsaj toliko, da je šele 13 let po dovršitvi Wag-ner videl in slišali to svoje delo prvič uprizorjeno. Zaradi udeležbe v revoluciji 1848-49 je bil Wagner 13 let političen izgnanec. 13. marca 1861 jc prišlo na pariški premieri »Tannhauserja* k enemu največjih in najgrših gledaliških škandalov. Prve slavnostne igre v Bavreuthu na katerih je biđ prvič vprizorjen ves »Nibelungenring« so se pričele 13. avgusta 1876. Partitura slavnostne igre »Parsifal«, trinajstega Wag-nerjevega dramatskega dela, je bila dovršena 13. januarja 1882, a 13 mesecev po dovršitvi tega zadnjega dela ki je bila njegova premiera 26 julija 1882 in čigar uprizoritve so ostale Bayreu»hu pridržane do konca 1913. je \Vagner umrl v beneški palači Vemiramin 13 februarja 1883. A rodbina? Druga \Vagncrjeva žena Co-<^ma. Lisztova hči, je bila rojena 1837, z \Vai*nerjem je bi'a poročena 13 let in njun sin S'fi»fried, č'gar rojstvo je pozdravil srečni oče s »Siegfrtedovo idilo« za 13ton-ski orkester, je bil ob očetovi smrti star 13 let. Cosima m pozne ;e Steqfried sta bila čuvana bavreuthske dedi čine do 1. 1930. številka 13 se pojav!:a tu v številkah in v vsoti Cosima je umrla l apriia. Siegfried pa 4. septembra. On je napisal 13 oper in njegovemu najstarejšemu sinu je bilo takrat 13 let. Umaknil se jc dosedanji umetniški svetovalec Bavreutha Karel Muck in okrog \\ inifred VVagnerjeve se je zbrala nova družina Tietien. Richard Strauss, £11-mendorf, nekaj časa Fuitvtanglcr Ln tudi drugi. Ali se bo številka 13 še ponavljati«? Brzojavni rrenes fotogr; lij Leta 1886. je bilo z velikim navdušenjem sprejeto odkritje kako brzoiaviti s oomočio navadne abecede. Risba ie bila ta' rat .az-deljena v mnogo majhnih Četverokotnikov in tako na črke razdeljena risba U bila brzo javljena naslovi j encti. Sele leta 1896. je prišlo do brzoj avl jenja slike same. Izumitelj je bil Američan elektroartogrrif ini. N. S. Amstutz Iz Clevelanda Njegovo metodo so opisovali takrat, pred 44 leti. takole: Ing. Amstutz da učinkovati z negativom slike, ki naj bo brzojavljena na plast fotografsko občutljive želatine. Svetli del negativa napravi želatino neraztopljivo v vodi. d oči m dajejo temna mesta želatini potrebno razstopljivost. Po raztopitvi zw topljivega dela nastane tako plastična slika, Id so njeni svetli deli izbočeni, temni pa udrti. Ta želatni relief se pritrdi na valjar oddajnega aparata, ki se s pomoč i o posebnih aparatov suče z enako hitrostjo kakor valjarček sorejemnesa aoarata. ovit s plastjo voska. Igla oddajnega, tesno k plasti strnjene želatine prilegaiočega aparata vključi s posebno napravo kontakt in električni tok različne napetosti do tem katerega mesta reliefa se pač dotika Svetla mesta negativa propuščajj poln intenziven električni tok, nasprotno pa prepuščajo temna mesta negativa povsem slab tok. V sprejemnem aparatu se dotika z voskom ovitera valiarčka tenka konica, ki dela po moči električnega toka intenzivnosti tona V plast bolj ali mani globoko zarezo. Ce oa odstranimo z valiarčka soreicmneja aoarata plast voska, lahko iz nie ealvano-plastičnim potom izdelamo tiskamiški kliše. Prof. Amstutzu se takrat torej niti sanjalo ni. da nieeovi nasledniki zlasti prof. Belin, ne bodo več potrebovali pla^čne slike, temveč samo fotografi io, da bodo v nekaj minutah prenesli s?mo izoremem-bo svetlobe in sence v majhne točke več tisoč kilometrov daleč. Go — najstarejša igra na svetu Japonski oficirji morajo celo posečati državno akademijo za to igro Go je narodna Igra Japoncev, izvira pa s Kitajske. Na Japonsko je prišla šele v 8. stoletju. Na Kitajskem so jo spoznali že davno prej in tam jo smatrajo za starejšo od šaha in sploh za najstarejšo igro na svetu. Go pomeni v japonščini kamen. Deska, na kateri se ta igra igra, je nekoliko podobna šahovnici. Po dolgem in počez je razdeljena z 19 črtami, ki tvorijo 361 povprečnih točk. Kamenčki, ki jih ima vsak igralec 180, se postavljajo na te točke, ne pa na prazna polja. En igrač ima črne, drugi pa bele kamenčke. Namen igre je doseči kolikor mogoče nepretrgano vrsto točk, s katerimi bi se zaprla bodisi prosta polja, ali pa z nasprotnikovimi kamenčki zasedena. Gre torej za obkoli te v nasprotnika. Obkoljena polja postanejo mrtva in se Izločijo. Število prostih in izločenih nasprotnikovih mest odloča o izidu. Ce ni več kaj zapreti, je igra končana. To igro je izumil kitajski cesar Sun pred 4.000 leti. Njegov glavni namen pri tem je bil ,da bi naučil svojega sina misliti. Na Japonskem so jo igrali skozi stoletja izobra ženci. Zdaj jo pa igrajo malone že vsi ljudje. Japonski častniki morajo celo pose-čati državno akademijo za to igro. da bi tako poglobili svoje znanje na polju strategije in taktike. Seveda so tudi mojstri v igri go, in sicer se dele v 9. razredov. Mojster najvišjega razreda e nekronani kralj vseh igračev go. Na Japonskem mu pravijo hudang. V Evropi je pa ta narodna igra Japoncev malo znana. V Nemčijo je prišla šele pred 35 leti. S podporo japonskega barona Okure je bila v Berlinu ustanovljena Nemška zveza go. Za inštruktorja je btl poklican v Berlin japonski mojster 5. razreda Fakuda Masojoši. Tudi v Nemčiji se že igrajo mojstrski turnirji v igri go, ki jih organizira omejena zveza (Deutsche r Go Bund) ln ki se jih udeležujejo igrači iz 13 nemških žup. Go je prvenstveno igra strateškega značaja, v kateri se kakor na bojnem polju bije tudi več bitk istočasno ali pa po vrsti. Utrjena nasprotnikova mesta se oblegajo, lastna pa utrjujejo, tako da se prisili nasprotnik h kapitulaciji. Ob pričetku Igre je deska prazna, to je zemlja, to je zemlja, ki nikomur ne pripada. Nva naroda zastopana po dveh lgračih, si prizadevata pridobiti čim več zemlje. Pošljeta torej previdno svoje vojake v obliki kamenčkov v boj. Prednost igre je v tem, da se da premoč enega ali drugega nasprotnika ugotoviti z matematično točnostjo. Igra go ne pozna važnih in manjvnžnih figur, kakor je pri šahu. Tu so vsi kamenčki enako važni, vsi so enakopravni bojevniki. Napor in telesna toplota Prof. Wunderlich je izmeril temperaturo tekača potem ko je prispel na cilj. Ugotovil je, da se mu je temperatura dvignila na 39.5 C. Prof. Bergonie je pa ugotovil pri človeku, telesno zelo obremenjenem, temperaturo 38.6. Raziskovalec Richet je privezal psa in zajca k poskusnemu stolu. Pes si je na vse načine prizadeval odtrgati se. Njegova temperatura je narasla na 39 in celo na 41 C. Nadalje so učenjaki ugotovili, da Ima vsako daljše nategovanje mišičevja za posledico zvišanje telesne temperature, pa tudi duševni napori zvišajo telesno temperaturo, čeprav ne tako zelo kakor telesni. Prof. Itichett in Gley sta izmerila svojo temperaturo med duševnim počitkom, potom pa po prečitanju člankov iz filozofske revije. Ugotovila sta, da je pri obeh temperatura nekoliko poskočila, čim sta pa nehala čitati filozofske razprave je temperatura zopet padla. Vajni indeks Sociološki zavod ameriške hawardove univerze je izračunal »vojni indeks« za vsako stoletje, v kolikor so na razpolago številčni in drugi podatki. Indeks se nanaša na število vojn v vsakem stoletju in na število njihovih žrtev. Iz primerjave vojnega indeksa za poedina stoletja je v prvi vrsti razvidno, da je bila najbolj krvava v svetovni zgodovini prva četrtina 20. stoletja. V teh letih je bilo več vojn in več žrtev vojne furije, kakor v kateremkoli drugem četrtstoletju zadnjih 2000 let. Nasprotno je bilo pa glede vojnih za-pletljajev najbolj mirno 13. stoletje. Točno je rečeno: povprečnemu človeku 13. stoletja so se odpirali 6.500 krat boljši Izgledi, da bo umrl mirne smrti na svoji postelji, kakor za ljudem, živečim v prvi četrtini 20. stoletja. Mirna in v bistvu nekrvava doba 13. stoletja se pojasnjuje v komentarjih k omenjenemu pregledu vojnega indeksa s celo vrsto pomembnih pojavov. Takrat je bilo nekako začelo novo duhovno življenje, nova stavbna kultura se je širila po Evropi, nastajale so mogočne gotske stavbe, ustanavljale so se prve univerze, nastajala je narodna literatura itd. Ljudje v 13. stoletju res niso umirali na bojiščih, pač pa so jih mnogo pokosile nalezljive bolezni. Tudi umrljivost otrok je bila razmeroma zelo velika. Čiščenje v japonskem tisku Čeprav je prenehalo na Japonskem v zadnjem letu na uradni pritisk izhajati 4.500 listov, zahteva notranje ministrstvo novo akcijo proti listom, ki so škodljivi interesom naroda, ali pa ki ne prispevajo k poglobitvi narodnega duha cer javnega blagra. Taki listi lahko po mnenju japonskega prosvetnega ministra brez škode izginejo. O tem naj odločajo edino oblasti in javno mnenje. Izredno nizke cene papirja in dela so privedle do tega, da se je pojavilo na Japonskem v zadnjih 20 letih mnogo preveč listov. Njihova vsebina je bila žalostna in klavrna. Obstojala je deloma iz literarnih tatvin, deloma pa iz člankov, ki so bili v ostrem nasprotsvu z japonsko moralo. Takih listov niso izdajala prava novinska podjetja, temveč dobičkaželjni trgovci, ki z novinarskim poklicem nimajo nič skupnega. Uredniki so bili intelektualci, čigar kulturne zahteve pogosto niso nič drugega nego za vedno izpodkopavanje japonskih idealov. LENUH — Veš, prijatelj, moj ideal bi bil stroj, kl bi sam delal. Pritisnil bi lepo na gumb ln takoj bi bilo vse delo opravljeno. — Že razumem, toda zdi se mi, da bi kljub temu Potreboval še nekoga, ki bi pritiskal na gumb. F. M. Spagncl: Novela Z jutiT.jo pošto je prišlo pismo. Pisal je urednik in prosil je, naj munpošlje novelo tako, ki bo polna zagonetnosti, polna dejanj, intrig in presenečenj, kakršno znaš pisati samo ti.« To ga je veselilo. Lepo je biti slaven pisatelj. To mu je laskalo. Dobro, je pomislil, govoreč v duhu z urednikom. Zadovoljim te z malim čudežem. Vzel je palico in cdšel na izprehod, da bi osredotočil misli na ustvarjanje. Soln-oe je lepo sijale, čeprav je bil januar. In Gabriel Dunieci se je izprehajal ves navdušen do ene. ko se je vrnil domov, m odšel z vrta naravnost v kuhinjo, kjer je imela njegova žena Doroteja v pisanem predpasniku in z modro ruto zavezanih 3as skoraj že pripravljen obed. Poljubil jo je rahlo na vrat rekoč: — Požuri se, dušica! Takoj po obedu se moram lotiti dela. Henrik Rici hoče, da mu pošljem novo 1 o. Moram mu ustreči. — Ali že imaš snov? — je vprašala. — Ne, tcSLOVErfSKI NArtOT>«, sofeota, m avgusta 13». ReGrgasfifgacija delavskega zavarovanja V razpravo je posegel tudi generalni ravnatelj SUZOR-ja H. Matjaži* Ljubljana, 10. avgusta. Bližamo se odločitvi o nadaljnji usodi delavskega zavarovanja; vprašanje je, kakšen obseg bo zavzela reorganizacija: ali bo prišlo do popolne razdrobitve zavarovalne organizacije po posameznih pokrajinah v državi, ali pa bodo ohranili osrednji zavod vsaj kot nosilca zavarovalnih panog, ki morajo zbirati večje rezerve za izplačevanje rent. Od reorganizacije je odvisen ves nadaljnji razvoj delavskega zavarovanja v naisi državi, ne le v posameznih pokrajinah, a od njegove organizacije bodo kolikor toliko od-.Lsne tudi splošne socialne razmere. Ni vseeno, ali zavarovanje lahko nudi delavstvu več ali manj, kakor se tudi delodajalci ne morejo navduševati za zvišanje prispevkov. Delavstvo mora skrbeti, zlasti če se mora seliti za zaslužkom iz pokrajine v pokrajino, kako bo zavarovanje urejeno po banovinah in ne le v eni sami banovini, čeprav so pri vprašanju reorgariizacije delavskega zavarovanja odločilni predvsem le zavarovalno-tehnični in gospodarski činitelji, nikakor ne politični, vendar je zašla tudi v to razpravo politika in demagogija. Prav zaradi tega je delavstvo, ki bi ga morala usoda njegovega zavarovanja najbolj skrbeti (kakor tudi delodajalci) zašlo v dvome, katera rešitev bi bila boljša. Prišlo je do zmede in v hrupu se ne sliši več dovolj jasno glas ra^scKinih, najbolj poučenih in nepristranskih poznavalcev tega tako pomembnega vprašanja. Doslej uprava Osrednjega urada za zavarovanje delavcev še ni posegala v debato zdaj se je pa zavzel generalni ravnatelj R. Matjašič v obrambo skupnega delavskega zavarovanja v državi z obširnim člankom v >PolitikJ«. IZGUBLJENA AVTORITETA IN PRIMANJKLJAJ Ravnatelj Matjašič opozarja predvsem, da uredba o ustanovitvi banovine Hrvatske ni jasno rešila vprašanja bodoče usode delavskega zavarovanja. Po tej uredbi je sicer pristojnost za posle delavskega zavarovanja prenesena na bansko upravo, toda pristojnost za skupne interese socialnega zavarovanja je prepuščena tudi nadalje ministrstvu za socialno politiko. Vendar ni povedano, kaj je treba razumeti pod ^splošnimi načeli zavarovanja«, ki ostanejo obvarovana pod pristojnostjo ministrstva. Uredba določa le nadzorstvo bana nad krajevnimi organi SUZORja na področju Hrvatske, medtem ko še ni jasnosti, ali so hkrati z nadzorstvom prenesene na bansko upravo tudi druge kompetence. Sporno je. ali ima uredba v določilih glede prenosa p>slov meritorni ali deklaratorni značaj. Pravni položaj SUZORja je zaradi tega v popolni negotovosti, in zato je tudi trpela avtoriteta zavoda; posledice se že kažejo. Ne le vplivu mednarodnih dogodkov na gospodarsko življenje, temveč tudi izgubljeni avtoriteti SUZORja je treba pripisovati, da je nastal primanjkljaj v zadnjih štirih mesecih lani skoraj v višini 12 milijonov dinarjev v bolezenski panogi in da izkazujejo krajevni organi v prvih štirih mesecih letos še večji deficit: 15 milijonov dinarjev. NEVARNA DISKUSIJA Diskusija o reorganizaciji delavskega zavarovanja je negotovost še povečala. Za sknpno zavarovanje so se v glavnem izrekle delavske sindikalne organizacije, ki so po svojih zastopnikih sodelovale v upravi zavarovanja in se z njim dobro seznanile. Zastopniki delavskih organizacij, ki zdaj zastopajo delavstvo v delavskih zbornicah in ki niso imeli prilike, da bi sodelovali v delavskem zavarovanju, kakor tudi zastopniki raznih delodajalskih organizacij se pa zavzemajo za decentralizacijo zavarcv;oija in delitev iz političnih razlogov glede na preureditev države. Iz nji-hovesra dokazovanja po potrebi delitve delavskega zavarovanja je razvidno, da ne poznajo dobi o zavarovalne organizacije, ali pa da se poslužujejo netočnih argumentov. CENTRALNO ZAVAROVANJE V ZVEZNIH DRŽAVAH Preureditev države po federativnem načelu ni razlog za cepitev enotnega delav-skega zavarovanja. Enotnost delavskega zavarovanja ni v nasprotju s federativno ureditvijo države, kar sprevidimo po tem, da. imajo enotno zavarovanje uvedeno tudi v naji^azite^ih federativnih državah: v Zedinjenih državah, v SSSR in v Švici. Delavstvo je nedvomno tudi v naši državi tako pomc-mben činitelj, da bi se morali predvsem ozirati na njegove interese pri reševanju njegovih zadev. Ni upravičena zahteva, na i bi delavstvo žrtvovalo svoje skupne interese zgolj iz potrebe po solidarnosti z drugimi stanovi, zlasti še. ko skupni interesi v tem pogledu ne morejo biti oškodovani. NE BUŠITE ZDRAVIH TEMELJEV! Načela unifikacije in centralizacije, na katerih je bilo or<_ nizlrano naše delavsko zavarovanje, so bila spoznana kot pravil- na v resnem proučevanju naših in inozemskih strokovnjakov in jih je sprejel tudi v prvi vrsti poklicani strokovni forum Mednarodnega urada dela. Ravnatelj Matjašič naglasa, da so njegovi predhodniki na njegovem odgovornem službenem mestu vložili vse svoje veliko strokovno znanje in skoraj neizčrpno delovno silo za organizacijo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Pri svojem dolgoletnem delu so žrtvovali svoje zdravje in življenje. Z veliko požrtvovalnostjo, delavnostjo in sposobnostjo se jim je posrečilo postaviti delavsko zavarovanje na trdne temelje, da je prestalo vse krize. DRŽAVA OSTANE ENOTNO GOSPODARSKO PODROČJE Reorganizacija, če se je že izkazala potrebna, je izvedljiva s primernimi reformami, ne da bi bilo pri tem treba odpraviti skupnega nosilca. Naša država ostane tudi po svoji notranji preureditvi enotno gospodarsko področje, kar pa zahteva od vsega gospodarstva enaka bremena in enake pravice za vse delavstvo, ne glede na to, kje so zaposleni. Zaradi tega pa mora ostati zakonodaja delavskega zavarovanja enotna za vso državo. V veljavi morajo ostati torej osnovna načela delavskega zavarovanja na vso državo, to se pravi načelo osrednjega nosilca ter uprave zavarovanja po samoupravnih organih, izvoljenih iz vrst delavcev in delodajalcev, pod državnim nadzorstvom, prav tako pa tudi načelo unifikacije vseh panog zavarovanja. Nikakor bi ne bilo priporočljivo, da bi bilo delavsko savarovanje v enem delu države državno, V drugem pa samoupravno. Podržavljenje zavarovanja bi ne bilo priporočljivo, ker bi bilo poslej poslovanje v resnici birokratično, kar nekateri očitajo že sedanji organizaciji. Čeprav ne vedno upra\nčeno. Ukinitev SUZORja in prenos njegovih nalog na okrožne urade bi najbrž marsikomu ne bila ljuba že zaradi tega, ker bi bila poslej ena instanca za pritožbe manj in bi se morali delodajalci obračati naravnost na nainištrstvo za socialno politiko. V zaščit® humanitarnih ustanov Zahteva se sprejemljiv Ljubljana, 10. avgusta Ni prvič, da stopa vprašanje obstoja naših humanitarnih ustanov v ospredje. Uredba o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji ni nova in vse od tedaj so naše humanitarne ustanove v skrbi, da ne bi bil uveljavljen pravilnik, ki bi spričo svojih trdot nadaljnje posluvanje našim dobrodelnim in socialnim ustanovam sploh onemogočal. Predstavnik stanovskih humanitarnih ustanov — akcijski odbor — je spoznal nevarnost g rožečp sadovom dela naj-piemenitejšm ljudi, pa je zato še o pravem času ukrenil vse potrebno, da ni prillo do izvajanja pravilnika, ki bi povzročil toliko zla vsemu našemu sociahiemu delu. Ne-vzdržnost pravvlnika se je predočila me-rodajnim činiteljem v Beogradu in po krajevnih odborih tudi v posameznih banovinah, tako da se je z izvajanjem, in redakcijo dokončnega pravilnika, ki naj bi določal, kako bodo stanovske človekoljubne organizacije poslovale, od lagalo. Vprašanje obstoja na.^ih dobrodelnih ustanov pa s tem še ni bilo rešeno, kajti vse stremljenje gre za tem. da pride do uvel javi jen ja pravilnika, ki bo dopuščal humanitarnim ustanovam, ki zbirajo v svojem kremi v ogromni večini nu^cUii malega človeka, nemoten in neokrnjen razvoj. »Ce- za nje mu podirati to, kar se je v desetletjih izkazalo za dobro in pametno«, je danes klic tisočerih, ki bi bili prizadeti, ako bi socialne ustanove morale prenehati. Trdne vere pričakuje zato članstvo naših človekoljubnih ustanov, da bodo nujnost rešitve pravilnika po predlogih akcijskega odbora uvideli tudi na odločujočih mestih, zlasti še, ker je dobrohotno stališče osvojila tudi naša banska uprava in nešteti drugi Činitelji, ki jih je akcijski odbor naprosil za pomoč v tej borbi. Vprav te dni so člani akcijskega odbora zopet v Beogradu. Frispeli so iz vseh krajev države, da posredujejo pri ministrstvu za socialno politiko v prilog elaborata, ki ga jc akcijski odbor s predlogi vred pred'ožil po tehtnem preštudiran ju odločujočim faktorjem. Borba za pravičen pravilnik je prišla tako daleč, da jc jasno, da mora država sama imeti interes, da stanovske humane ustanove ne prenehajo s svojim blagodejnem delom. Kajti nihče drugi kakor dr/ava sama. bi bila prisiljena, da iz svojih sredstev lajša bedo in nudi pomoč tedaj, ko bi njeni državljani potrkali na njena vrata. Zdrav razum zato narekuje, da pride dtranili in staro lopo so podrli. Cesto so znatno razširili, dobila ie lepo ograjo, na svotu Katarine Bičkove pa se gradi hišica, kot zamena za podrto. Razgledanost je sedaj velika, kar je posebno važno, ker je tod velik promet. Nova, ponosna vila vstaja ob Pokopališki cesti. Gradi jo zdravnik dr. Viklor Kocijančič. V Vincarjih, predmestju Škoi.ie Loke, vzbuja pozornost velika preureditev tvorniškega kompleksa tekstilne industrije Thaler-Brumen. Trakt ob poti ie docela ograjen in pozidan, lično so znivelirali svet. odstranili so barako, predvsem pa so nekaj objektov tudi prizidali V te prostore se je vselila tvomiška pisarna, zadai pa so skladišča. Pogled na vhod v tovarno napravi kar najugodnejši vtis. Se več seve je vredno, da ie dobilo zooet nekai ljudi zaslužek. Streljaj od tovarne dalje si je uredil lično vilo dežnikar Lovro Planina, še dalje oa si je postavii nov dom Deisin-gerjev uslužbenec. Arhar. Moćno so povečali tvorniške prostore Rada Thalerja, kjer izdelujejo odeje. Objekt z gospodarskimi in stranskimi prostori so podaljšali za 32 m in mu dali prav tako zunanio podobo, kakršno ie imelo staro posloDJe. Nova stanovanjska kolonija je nastala pod Kamnitnikom in ob Vojaški poti. Gradili so in grade izvečine mali ljudje, ki so srečni, ako jim ni treba plačevati najemnine Dod tujimi krovi. Lep dom si ie Dostavil Jožef Langerholc. V tem delu mesta bo zidal tudi monter Tine Zaletel. Onstran Kolodvorske ceste, rudi v Novem predmestju, so pravkar pokrili novo vilo geometra Jožefa Sever j a. Manjša pODravila so izvršili v mestni ubožnici, na prostorih mestne klavnice pa so storili vse potrebno za cementiranje sodov. Na Spodnjem trgu je padla stara bgelna hiša Matevža Hafnerja in čaka lepa parcela na zidavo. Vzorno mesarsko prodaialnico si ie uredil mesar Bogataj Anton, lično so predelali Rebičevo brivnico. preuredili pa tudi Ko-šeninov in Hafnerjev lokal za poslovne potrebe. Ob Suški poti se pripravlja zidava stanovanjske hiše zasebnega uradnika Ivana Plesteniaka. dočim ie hiša uradnika sreskega načelstva Pavla Cesnika že pod streho. In končno: Kradi se še dolga vrsta manj. ših gospodarskih in stanovanjskih objektov, kar vse kaže na pridnost in dobro voljo naših ljudi. Tudi prva protiletalska zaklonišča smo dobili Zgradile so nh loške industrije: Heinrihar. Elektrarna, Dolenc in Škofjeloška predilnica. Nevšečnosti železniškega prometa Maribor, 9. avgusta Železniška uprava je iz vseh večjih mest, med drugim tudi iz Ljubljane, uvedla vrsto izletniških vlakov, ki imajo svrho razbremeniti redne potniške vlake. Take uvidevnosti smo bili pred leti deležni tudi Mariborčani, zdaj so pa menda na nas pozabili, čeprav bi se tudi v Mariboru obnesli redni izletniški vlaki ob sobotah in nedeljah. Sicer dospejo Mariborčani tudi z rednimi vlaki na za željena mesta, vendar so taka potovanja prava muka. Izletniki pripovedujejo o nevšečnostih na postajah, v čakalnicah ter na vlaku, ki utrujajo in povzročajo mnogo slabe volje. Ob sobotah in nedeljah se nabere na mariborskem glavnem kolodvoru množica potnikov, ki se preriva v majhni veži, kjer so blagajne. Na vso jezo puslujsta običajno le dve blagajni, od tod tudi že kar običajni zamudni odhodi vlakov. Sicer je res, da bi si izletniki lahko oskrbeli vozovnice pri >Putniku«, vendar je treba vedeti, da se večina izletnikov ozira na za izlet primerno vreme in se odloČi za pot v zadnjem trenutku. V tem pogledu bi bilo prav, ko bi poslovala blagajna »Putnika « tudi ob nedeljah zjutraj pred odhodom vlakov. Stiska je potem vso pot na vlaku, ki so, čeprav ojačeni, vedno prenapolnjeni. Potniki se gnetejo, ob vstopanju in izstopanju pa se prerekajo in zamere letijo na vse strani. Ob teh dneh je tudi izredno število potnikov, ki se vozijo na obiske k znancem in sorodnikom, ki so na orožnih vajah. Vsi ti so oprtani s košarami, culami in nahrbtniki, kar gnečo le še povečuje. Lahko si rnislimo, kako potnika, ki si je izbral nedeljo za tedenski oddih tako potovanje izmuči. Zato bi bilo res na mestu, ko bi železniška uprava uvedla ob teh dneh posebne izletniške vlake predvsem v smeri proti Dravogradu in Ljubljani. V frekvenco ne dvomi nihče, ki je že kdaj opazoval zgoraj navedene stiske. — Ob tej priliki bi še apelirali na poedine železniške postaje turističnih krajev, ki bi naj postavile pred postajami večje število klopi in tudi sicer skrbele za udobnost izletnikov, ki se trudni vračajo z izletov. Letos tudi obisk planil? stat Planinske postojanke bodo imele najbrž znatno tssasij gostov kakor lani Ljubljana. 10. avgusta Napredek našega planinstva se kaze v zadnjih letih tudi v naraščanju števila obiskovalcev planinskih postojank. Statistika, ki jo zbira o obisku planinskih domov Osrednje društvo SPD, je zelo poučna. Kaže nam enakomerno, stalno naraščanje obiskovalcev. Te štc\ilke bi bilo treba upoštevati tudi pri presoji tujskega prometa, čeprav £re po večini le za domače goste. Vendar obiskovanje planin ni tako tesno zvezano s tujskim prometom samim na sebi. da bi bila vselej slaba planinska sezona, ko je manj živahna tujsko prometna. Pač pa se kaže lcti>s slab vpliv razmer pri obiskovanju pianin skoraj prav tako kakor pri splošnem tujskem prometu. Samo po sebi je razumljivo, dii jc bil doslej obisk planinskih postojank na naših planinah znatno slabši zaradi neugodnega vremena. Poletna sezona sc je letos začela mnoi^o pozneje, česar nc more odtehtati tudi dol^a zimska sezona. Doslej so imeli planinci še malo lepega vremena. Mnogi, ki sc radi poleti umaknejo na planine, letos niso bezali pred vročino, saj prave vročine še ni bilo. Na planinah jc pa bilo doslej še občutno hladno. Najži-vahnci;a sezona bi bila v tem mesecu, a še vedno ni zanesljivo, ali bo vreme kaj boljše kakor junija in julija. Slabši obisk planinskih postojank pa ni samo zaradi slabega vremena. Znano je, da so se nekaj časa razna^alc govorice o nenavadnih razmerah v slovenskih letoviščih. Izkazalo sc je sicer, da so to izmišljotine, vendar pa letos ni v Slovenijo mn<> eih rednih obiskovalcev naš»h planin iz 57.984 in lani 68.906. Naših državljanov je bilo 66.425, tujcev pa 2 571 Med tujci so imeli večino Nemci, saj jih je bilo 1.602. Skupno so imele torej luni planinske postojanke SPD «4.*)48 obiskovalcev. Seveda je bilo obiskovalce v planin še mnogo več, ker so v statistiki upoštevani le tisti, ki so bdi priglašeni v planinskih domovih. Upoštevati moramo Še, da je zdaj že precej planinskih postojank, ki jih upravljajo druga društva. V primeri z velikim obiskom naših planin jc planinskih nesreč malo Nesreče dandanes najbrž ne odvračajo več nikogar od planin. Ce bi bil tako nizek tudi odstotek prometnih nesreč kakor je planinskih, bi bili lahko zadovoljni. Tako sc pa pr peti absolutno in relativno mnogo več nesreč na cestah kakor na planinah. Iz Mečtlke — Pomočniške izkušnje. V nedeljo 2S. julija so se vršile v prostorih obrtniškega združenja v Metliki pomočniške izkušnje. Oproščeni so bili krojaški vajenci Anton Okorn, Franc Starina in Franc skof ter mesarski vajenec Alojzij Muc. Preiisednik komisije je bil g. Josip Zalar, prisednika za krojače gg. Ferdo Gregelj in Anton Okorn. za mesarje pa Josip Bevc in Slavo VVeiss Vsi vajenci so napravih izpite z odličnim in dobrim uspehom. — Prireditev. V nedeljo 11. t. m, ob Mz9. zvečer priredi zagrebško »Dječje Carstvo* v dvorani sokolskega doma koncert s plesom in petjem. Vsi vljudno vabljeni! — Velik požar v Jurovskeni Brodu. V južnih pokrajin. Bližina meje bi nikakor | sredo 7. t. m. okoli ene ure popoldne je ne smela vplivati na promet v planinah, toda to je ljudem težko dopovedati. Celo mnogi domačini, ki so bili redni obisko- valci planin, gledajo letos planine le od d.a'eč. Zaradi tega je bilo tudi prav, da jc SPD nedavno priredilo skupinski izlet na Triglav; za izlet jc bilo precej zanimanja in kljub nezanesljivemu vremenu je bila udeležba lepa. Udeleženci so se lahko prepričali, da je obisk naših planin do same meje neoviran. Planinci, ki hodijo na izlete posamezno, pa so sc tudi prepričali, da jim ne dela nihče sitnosti, zlasti, če sc lahko legitimirajo. Vsekako moramo računati, da bo obisk naših planinskih postojank letos znatno slabši kakor je bil lani. Vendar vsaj upamo, da bodo uprave planinskih domov prestale zastoj brez hujših posledic. Upoštevati moramo, da ima samo Osrednje društvo SPD 18 planinskih postojank, p>iruž-nic pa 45. Med njimi je nekaj pravih planinskih hotelov. Vzdrževalni stroški domov niso majhni in odplačevanje investicij dela društvom hude skrbi, zlasti še, ker so podpore za njihovo delo zelo skromne. Podružnice SPD so imole lani v svojih domovih 282 sob s 720 posteiljami in 706 skupnimi ležišči. Postojanke Osrednjega društva SPD je obiskalo lani 25.952 planincev, predlan- skim 21099 in I. 1937 21.835. Med njimi je bile lani 2.139 tujcev, največ Nemcev, ki jih letos seveda ni, 1.122. Italijanov je bilo 113. Posebej so zbrane številke o obisku postojank podružnic. Predlanskim je te postojanke obiskalo 60.364 planincev, 1. 1937 v vasi na drugi strani Kolpe pri posestniku Ivanu Zvonkoviću izbruhnil ogenj. Vsi domači so bili odšli na polje, medtem ko so se otroci doma igrali. Med igranjem so prišli do vžigalic in zažgali kup slame. Ogenj se je hitro širil in zajel pod, ki je bil poln slame in sena. V bližini je stal drug pod in hiša, ki sta bila kmalu vsa v plamenu. Hiša in oba poda sta popolnoma zgorela. Ker v vasi ni gasilnega društva, voda pa je prilično daleč, je bilo gašenje zelo oteženo. Kanalu so prispeli gasilci iz vasi Brihova in Metlike, ki jim je uspelo omejiti ogenj toliko, da se nI razširil po vasi, ki je vsa krita s slamo. Posestnik trpi veliko škodo, ker ni bil zavarovan. — TVČaj za konzerviranje zelenjave fn mesa. Dne 29. in 30. avgusta se bo vršil v Metliki dvodnevni tečaj za konzerviranje zelenjave in mesa. Vse gospe in gospodične, ki se žele tečaja udeležiti, naj se čimprej priglase v občini. Kje se bo tečaj vršil, bo pravočasno objavljeno. — Ribolovce opozarjamo, da se bo vršila v sredo 21. avgusta t. 1. ob 9. uri v pisarni sreskega načelstva v Crnomlju oddaja ribolova za deset let, t. j. do 31. julija 1950, in sicer v vrstnem redu. — V»i obrtniki, ki prihajajo na sejmne dneve v Metliko, morajo imeti sejrmrko legitimacijo. Predpisane legitimacije za trgovce izdaja trgovsko združenje, za obrtnike pa obrtno združenje. — Opozarjamo lastnike sadovnjakov, da jih proti zimi očistijo, posebno češplje, ki so po nekaterih sadovnjakih močno zanemarjene. Ot&niel Le^neor s ii i Mislila je, da prihaja njena soseda, vrla žena, ki je oboževala Clauda in ga zelo rada pestovala. — Tem bolje, — je mislila mlada mati, — ga vsaj prevzame za trenutek. Nerodno mi je, da nadlegujem to damo. Ker se je zdelo, da prišlec čaka, je ponovila glasneje: — Prosto! — vedoč, da je ključ v ključavnici. Ključ je zaškripal. Na pragu se je pojavila moška postava. Obe ženi sta se obrnili k prišlecu in onemeli od groze. Na pragu tesne podstrešne izbe je stal Gil-bert Gairlance, princ de Villingen. Z enim samim pogledom je ošinil ves prizor. Spoznal je, v čigavem naročju se igra njegov otrok. Kakor omamljen je kliknil: — Frangoise! . Ta čas se Je Bertrnnda obrnila in obrnila s pogle* dom njo, ki je vsa zbegana krčevito objemala mla- dega Clauda, kakor da ga hoče zaščititi pred nečem preveč groznim. Gilbert je stopil naprej in zaprl vrata za seboj. Tedaj pa je nastala globoka, naravnost tragična tišina v podstrešni izbi. Bilo je tako tiho, da se je malone slišalo močno utripanje treh različno ganjenih src. Frangoise de Plesguen je izpregovorila prva. Navzlic globokemu ganotju, ki ji je stiskalo grlo, je črpala pogum za to iz svoje čistosti, iz svojega ponosa. Izročila je otroka Bertrandi, ki je nehote razprostrla roke, potem je pa dejala: — Nimam vam kaj očitati, gospod! Pregrešila sem se, da sem se zvezala z vami k ropu. Mar mi ni bilo treba za vsako ceno preskrbeti si potrebnega denarja, da bi kupila vašo ljubezen? Ponižala sem se tako daleč, da sem postala sokriva vašega zločina. Igrali ste se z menoj. To je bil naraven razvoj stvari. Princ de Villingen je napravil odklonilno kretnjo. Toda molčal je. Kako bi "se opravičil eni teh žen, ne da bi ubil drugo. Ta dvojna možnost ga ni spravila iz ravnotežja, pač je pa zadela njegovo samo-ljubje.. Obe sta imeli enako pravico do obzirnosti. Skomignil je- z rameni, stopil naprej in si z robcem obrisal od zadrege potno čelo. Bertranda je imela edini občutek izrednega naključja, ki je vprav ta trenutek privedlo njenega 1 jubčka tako malo vajenega nepričakovanih posetov. Gilbertova bledica ni vzbujala v nji misli; da bi ta redni dogodek MMfltciBffMi BJftBPBP MbldMiiifcHiBBt iu | brezbrižnost. Na tem razburjenem obrazu je videla samo neprijetno presenečenje, da je srečal Frangoise de Plesguen. Toda končno se je pa razvijalo iz tega prizora za njo kot ljubico in povrhu še mater nekakšno zmagoslavje. To je čutila nehote, toda zanesljivo in brez trpkosti, malone s sočutjem se je obrnila k Frangoise z besedami: — Čemu ste prišli sem, gospodična, Če ne s sovražnimi nameni? Nesrečno dekle je zardelo, takoj nato pa še bolj prebledelo. Mar je mogla priznati, dati samo slutiti svojo vročico ljubezni, ki je hotela na višku strasti trpeti še bolj — svojo vročo željo prebosti svoje srce z bodalom resničnosti, svoje vroče hrepenenje videti njo, ki se je drznila udati se Gilbertu, to telo, ki mu je podleglo, tega otroka, rojenega iz tajne strasti, v kateri se je mučila njena deviška duša? Odgovorila je: — Hotela sem zvedeti vso resnico... Da bi mi ne mogel ničesar prikriti, da bi ne mogel lagati. Hotela sem videti, da-li mu je vaš sin podoben. In pa... Beseda ji je zastala v grlu. — In pa, — je nadaljevala, — moj sklep vstopiti v samostan je bil tako trden in mislila sem, da imam nekaj dolžnosti in pravice izpolniti poslanstvo, dostojno mojega bodočega stanu. t Kakšno poslanstvo? — je vprašala Bertranda. Gilbert ni kriknil teh dveh besed, toda v njegovem vprašujočem pogledu ju je bilo mogoče prečrtati* ko ae je ves presenečen obrnil k Frangoise, In dvojno pričakovanje, moža in mlade matere, je plavalo z obzirno plahost jo okrog te nesrečnice, trpeče tako nepopisne muke. Frangoise de Plesguen je morda poplačala v teh trenutkih vso tisto podlost, ki jo je zakrivila v mislih, ko je hotela oropati svojo sestrično de Valcor časti in premoženja, ko je zahrepenela po bogastvu, da bi postala princesa in navezala nase moža, o katerem je vedela, da je ne ljubi. Mirno in dostojanstveno je odgovorila: — Hotela sem videti, in videla sem, Bertranda, dali more Kristova nevesta, kar kmalu postanem, v svojem posvetnem poslanstvu prepustiti drugi posvetnega ženina, od katerega se za vedno loči. Vredna ste nositi ime svojega otroka, čeprav je to knežje ime. To pravico vam zelo rada priznam. Gilberta pa prosim, naj izpolni svojo dolžnost do vas in do sina, ki ste mu ga dali. Jaz ne pripadam več temu svetu. Zbogom! Naglo se je sklonila k malemu Claudu, ki ga je mati še vedno držala v naročju, in poljubila ga je na čelo. In preden sta se mogla Bertranda in princ toliko pomiriti, da bi bila kaj storila, je Frangoise de Plesguen odšla iz podstrešne sobice. Njeni lahni koraki so še nekaj časa odmevali po hodniku, potem so pa utihnili. Gilbert je stal vzravnan, roke prekrižane in povedenih oči, da bi se ne srečal z Bertrandinim pogledom. Le-ta je omahnila v naslanjao in zaplakala. Potlej je pa sedel tudi princ in se zatopil v težke misli, ______ 1 Stran S »SLOVENSKI NAROD«, sobota. 3* ivgmtt 1940. tta«. 182 Jafcac, Pavlovec in Deriaj razstavljajo Izubijana, 10. avgusta Cas je od sile važen faktor v človeškem živ-ljenja. Zamujena ura se ne vrne, pa stori kar hočeš. Sprijazniti se moraš x ugotovitvijo: bilo in prešlo Je. Tega se prav gotovo zavedajo naši likovni umetniki, ki ne zamudijo nobene prilike, da se ne bi pokazali naši javnosti. Vsak njihov korak v lepšo bodočnost jim omogočajo razstavni prostori v tej aH oni dvorani, v zadnjem času pa se prav s pridom poslužujejo izložbenih oken »Salona Kose v pasaži Nebotičnika. 2e nekaj Hni so izvezene v cSalonu Kos> slike treh nadih umetnikov, t. j. Boži tiara Jakca, Franceta Pavlovca in Eda Deržaja. Božidar Jakac razstavlja pastele — Sest po številu. Izredno posrečena sta »Pred nevihto« m »Stara domačija«. Efektni pa so tudi ostali: »Večer pod šmarno goro« in »Kozolce. France Pavlove« se vedno bolj uveljavlja. Njegovi motivi so srečno izbrani, v barvah pa so tako nežni, da malokdaj srečaš toliko nežnosti. Razstavljenih Ima troje del: dva motiva iz Gameljnov to Vot-nice. Gameljne ob sončnem vzhodu so pravi biser. Nad prijazni planinar Edo Deriaj pa nas s svojimi olji navdušuje za naše planine. Z »Ljubljanskega polja« nas vodi v Kamniške planine (Motiv z Velike planine), od tam pa pod »Triglav z rožami« na Praprotnico to takoj nato pred »Pesem gora«. Ko smo se navdušili ob »Pesmi gora« treba, da takoj usmerimo svoj korak proti »Frdamanim policam«, ki jih od časa do časa zatro jutranje megle, dvigajoče se iz doline. Planinskim motivom je E. Deržaj dodal še nekaj akvarelov iz Skoplja ta 8 perorisb, ki so visoko kvalitetna dela. Cenjenemu občinstvu prav toplo priporočamo ogled umetnin, ki bodo razstavljene v »Salonu Kos« do 25. t. m. Velike motociklistične dirke na Gorjancih Prijavljenih je že nad 70 dirkačev — Iz Ljubljane bo vozil v Novo mesto poseben vlak Novo mesto. 9. avgusta MK Ilirija sekcija Novo mesto priredi na praznik 15. t. m. na Gorjancih medklubske hitrostne motociklistične dirke. Proga ie dolga 12.7 km in vodi od Gotne vast kjer bo ori Matku start, na sedlo na Gorjancih, kjer se stikata privatna cesta Oglarica s cesto Novo mesto—Karlovac. Start je stoječ za kat. do 125 cem v skupinah po trije tekmovalci, za ostale v presledkih do 2 minuti. Dirka se prične ob 14. Pravico do starta imajo vsi člani klubov, verificiranih v MSKJ. Dirke se bodo vršile po mednarodnem pravilniku FICM in po nacionalnem športnem pravilniku SMKJ. Motorna vozila mora i o ustrezati mednarodnemu pravilniku, opremljena morajo biti z dvema med seboj neodvisnima, sigurno in hitro delujočima zavorama. Spored dirke: Prvi so turni motorji kat. 2/3/4 do 125 ccm. kat. 6 a do 250 cem, kat. B do 350 ccm 6 DE nad 350 ccm. Športni motorji kat. A do 250 ccm, kat B. do 350 ccm kat. 6 DE nad 350 ccm. Tretji: B F/G: motorji s prikolicami. Za vozila s prikolico je predpisan vozač in sovozač s povprečno težo do 60 ks. Manjkajoča težina se mora izpopolniti z obremenitvijo. Start šibkejših strojev v višji kategoriji ie dovoljen samo enkrat. Ocenjevalo se bo na podlagi prevoženega časa v posameznih kategorijah. Prijave sprejemata MK Ilirija Ljubljana, telefon 20-66 in motosekciia Ilirija v Novem mestu. Tekmovalci, ki dosežejo najboljši čas v vsaki kategoriji, prejmejo častne nagrade, ravnotako drugi in tretji pa plakete. Posebna častna nagrada ie določena za najboljši čas dneva. Za najboljši čas vozača motosekcije Novo mesto in vozača MK Ilirije. Motorna vozila bo pregledala komisija na dan dirke od 8. do 9. na vrtu restavracije hotela Windišer v Kandiji. Vozila, ki ne bodo pripeljana ob določenem času pred športno komisijo, odnosno, ki ne odgovarjajo pravilniku, ne bodo pripuščena k startu. Tekmovalci se morajo brezpogojno pokoriti odredbam vodstva dirke. Na dan dirke je trening najstrožje prepovedan. Prireditev se bo vršila ob vsakem vremenu. Prijavilo se je že nad 70 tekmovalcev. Za dirkače ie pripravljenih razen 11 krasnih pokalov, večje število praktičnih daril in plakte. Izdan je tudi obsežen katalog, ki ga je uredila novomeška motosekcija Da bo dirkalna proga gladka ie sekcija poskrbela za 12tonski parni valjar, ki že več dni utrjuje celo. Ker se že vrše poi7kusne vožnje opozarjamo občinstvo in voznike, naj se strogo drže cestno polic:jskega reda. Pri Badovincu. kjer bodo postavljene tribune za pokroviteljstvo dirk. častni odbor in godbo, bo za gledalce Doskrbljeno za živila. Vsi člani novomeške mctosekciie se morajo na dan tekem javiti v klubski pisarni hotel Windišer. kjer dobe pot. cbna navodila. Ljubljanski Puinik priredi na praznik več izletov z železnico in avtobusi po nizkih cenah. Za poseben vlak. ki bo vozil na dan tekem iz Ljub'iane v Novo mesto in za vstopnice na dirke, bo treba plačati samo din 50 za osebo. Spričo velikega števila prijavljenih gostov je dolžnost vsakega Novomeščana in vsakega Dolenjca, da prihiti na velike motociklistične dirke na Gorjancih- Pokažimo da ima tudi Dolenjska smisel za velike športne prireditve, ki so obenem velika privlačnost za tujski promet. Iz Celja —c Nacionalni amaterski šahovski turnir se prič-ne dre vi v vrtnem salonu hotela »Evrope« v Celju. Ob 17. bo tam žrebanje, ob 19. bo slovesna otvoritev turnirja, ob 19.30 pa se bo pričelo prvo kolo. Sodelovalo bo 18 odličnih šah is tov iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Splita, Siska. Zemuna, čačka, Maribora in Celja. Igrali bodo vsak večer od 19.30 do 23.30, prekinjene partije pa od 10.30 do 12.30. šahisti so že prispeli v Celje, prav tako tudi poročevalci beograjskih in zagrebških listov. Po eno kolo bodo igrali 15. t. m. na Dobrni in 26. t. m. v Rogaški Slatini, eno kolo pa morda v Rimskih toplicah, šahiste iskreno pozdravljamo v Celju in jim želimo mnogo uspehov! —c Umrl je v petek na Obrežni cesti v Liscah pri Celju 34letni krojaški mojster Aleksander Dragar. —c Gradnja grobnic na mestnem pokopališču. Mestna občina celjska je razpisala graenjo grobnic in rodbinskih obrob na mestnem pokopališču v Cretu pri Celju. Ponudbe je treba vložiti do 16. t. m. do 11. dopoldne v vložišču mestnega poglavarstva v Celju. —c Obsodbe po zakonu o zaorti države. Okrožno sodišče v Celju je obsodilo 54letnega sobnega slikarja Antona Fumiča iz Bukovca v banovini Hrvatski po členu 3. zakona o zaščiti države na 1 leto in 1 mesec robije. 461etnega posestnika Vinka Kodriča iz Zetal po členu 3. zakona o zaščiti države na 6 mesecev strogega zapo- ra in 341etnega, v Limbuš pristojnega Karla Prmeka, delavca brez stalnega bivališča, po čl. 4. zakona o zaščiti države na 3 mesece strogega zapora. —c 20 delavskih tožb. Te dni je 20 delavcev tekstilne tovarne >Polzele« na Polzeli vložilo v Celju proti omenjenemu podjetju tožbo zaradi prenizkih mezd. Delavstvo zahteva od tovarne izplačilo razlike med izplačanimi prenizkimi in predpisanimi minimalnimi mezdami. —c šoferski Izpiti za kandidate iz celjskega, gornjegrajskega, konjiškega in šmarskega sreza se bodo pričeli v četrtek 22. t. m. ob 8. zjutraj na sreskem načel-stvu v Celju. Kandidati naj vložijo zadevne prošnje čimprej na sreskem načelstvu v Celju. —c Napad i noži. V Stojnem selu pri Rogatcu so neznani moški v sredo zvečer napadli posestnikovega sina Jerneja Krivca iz Stojnega sela ter ga zabodli z noži v glavo, prsi in obe roki. Krivca so prepeljali v celjsko bolnico. —c Vlak je odbil otroka, v Št. Vidu pri Grobelnem je odšla dveletna hčerka pro-govnega delavca Ivanka Kla^nikova od doma na železniško progo in se tam igrala. Kmalu je privozil vlak. Lokomotiva je zadela v deklico in jo odbila Deklica je dobila težke poškodbe na glavi. Oddali so jo v celjsko bolnico. —c S kozolca je p*del v četrtek 471etm posestnikov sin Ivan Rogelj v Grižah pri Žalcu. Priletel je tako nesrečno, da si je zlomil hrbtenico. Nesrečneža so prepeljali v celjsko bolnico. Na Javorju pri SOvnlci mt fb 631etaa preužttkarlca Ana Plankova pri padcu močno poškodovala glavo. V Četrtek je padla lOletna uradni-kova hčerka Marija Peternekxva z Dečkove ceste v Celju pri igri in mi zlomila levo roko. Ponesrečenkl se zdravita v celjski bolnici. a Alpinistlcne-»Skalec v Celju bo proslavila jutri na Okrešlju desetletnico obstoja, Jutri ob 10. dopoldne bo na Okreslju spominska maša za umrle člane, nato pa bo planinsko rajanje. Drevi ob osmih bo vozil iz Celja poseben avtobus v Logarsko dolino. —e Atletski dvoboj SK Planina : SK Celje, v nedeljo 11. t. m. ob 9. dopoldne se bo pričel na celjski Glaziji zanimiv atletski dvoboj med juniorji SK Planine iz Ljubljane in SK Celja. Nastopili bodo najboljši atleti obeh klubov. Določene so naslednje discipline: tek na 100, 200 in 1000 m, štafeta 4 x 100 m, skok v daljino in višino ter meti krogle, diska in kopja. Borba bo gotovo zelo zanimiva. —c Zdravniško dežurno službo mm člane OTJZD bo imel v nedeljo 11. t. m. zdravnik dr. Drago Hočevar v Kolenčevi ulici, na praznik 15. t. m. pa zdravnik dr. Drago Mušič na Cankarjevi cesti. 40 letnica staroloških gasilcev Stara Loka, 10. avgusta, Po svoji delavnosti izredno vidno mesto zavzemajo staroloaki gasilci, ki bedo slavili v nedeljo 11. t. m. 40etnico svojega obstoja. Sovesnost bo tem pomembnejša, ker bodo na slavje svoje posestrime prihitele vse čete škofjeloškega sreza. Jubilej domačinke bo združen z župnim zle tom. Slovesnosti vojščakov sv. Florijana se bo seve priključila vsa soseska, da izrazi tako simpatije do človekoljubne gasilske organizacije. Starološki gasilci so sestavili za 40 let ni jubilej svojega društva obsežen spored, med drugim bodo razvili tudi prapor — drugi v škofjeloškem srezu. Prvega so razvili Ločani. Drevi ob 20. bo podoknica botru, g. notarju Stevu sinku v Škof ji Loki, in botrici ge. Francki Volgemutovi na Trnju. Jutri zjutraj ob 4.30 bo budnica, ob 10. pa služba božja za umrle člane. Po kosilu, ob 13., bo zbirališče članstva pred »Starološkim domom«, nakar bodo slovesno sprejeli botra, botrica in g. bana. Po cerkvenem bo pced kapelico v blagoslovitev in razvitje zastai vitev bo opravil častni kanon tir g. Matetf Mrak. Po govorih in mimohodu, se bo razvila prosta zabava, ki bo zaključila praznik. Iz Škofje Loke — Tatvine, Vinku Mesecu, je izginila ta čas, ko se je mudil v Ahčinovi gostilni pri Sv. Duhu, denarnica s 700 din gotovine. Tatvino so osumili nekega moškega, ki se je mudil v Mesčevi družbi Osumljencu so sledili do Kranja, kjer so mu vzeli 410 din, ki pa o njih vsaj zaenkrat ni dokazano, da bi bili Mesečeva last. Osumljenec trdi. da je listnico našel na dorišču in tudi je imel namen, da jo izroči oblastvu. čim se iz-trezni. Tatvina 1e ostala zaenkrat nepojasnjena. — V Lipici je bil ukraden g. Ojstr-šku radijski aparat, vreden nad 4000 din. Hkrati je zmanjkalo mnogo pribora in rjuh. — Na loški orožniški postaji imajo motorno kolo. ki si o njem niso prav na jasnem. Lastnik trdi, da ga ie kupil in plačal, minil pa je ves teden, lastnika ni z dokazili od nikoder. Motorno kolo je namreč brez evidenčne tablice. -OUE NIVEA KntkanlfiM (opeklini pfmtajA) MsflTitovM (»rjiTite? pevznhitft) taki attik tint n MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov ]e treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. ifiiiiflf'iiiiiiiiiiiiBi Za weekend KUPITE NAJCENEJŠE ZLOŽLJIVE VRTNE FOTELJE, ROŽASTE KRETON IN KLOT ODEJE, PRIMERNE ZAVESE V RAZNIH VZORCIH PRI SEVER — MARIJIN TRG 2 V POPRAVILO VZAMEMO TUDI STARE ODEJE ! ZA VSAKO PRILIKO najboljša m najcenejša oblačila si nabavite pri P B E S K E R Sv. Petra cesta 14 mV Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din 50 SI LAHKO 8» E ."-B'.'E7MO 06U0CTE IGNVOK UUBUANA. TAVCAOJEUA J DRVA bukova, gabrova in drugih vrst — zdrava, suha, samo v večjih partijah, postavljena na nakladalno postajo v vagon ali v kolodvorsko skladišče, kupujemo po solidnih cenah na licu mesta. Ponudbe na »Dubravka«, trgovina z gradbenim materialom in drvmi, Zagreb, Ilica 11. 1S84 FOTO-AMATERJEM razvija, kopira povečava foto-atelje Mancini, Ljubljana-Vič. 1765 50 PAR EN T! AN JE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din. >Julijana«, Gosposvetska c. 12 in Frančiškanska ul. 3. 4. L. ZA WEEKD\'D ležalne stole, otomane in drugo praktično opremo najceneje pri tapetništvu Egon Zakrajšek L J L A L J A N A Miklošičeva 34 — Telefon 48-70 Posložite se malih oglasov »SIoVc Naroda« ki so najcenejši! m m v KUPIM Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din ŠIVALNI STROJ kolo ali otroški voziček najbolje kupite, prodate ali zamenjate v trgovini J. Cršič, Celje, Narodni dom. 36 L. POSEST Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din VELIKA HIŠA z gostilniškimi in trgovskimi prostori v Slovenjgradcu — bivši narodni dom — sredi mesta, na najlepšem kraju — naprodaj. Proda se tudi velika žaga v neposredni bližini mesta. — Podrobnejše informacije daje: R. Druškovič, Slovenj-gradec. 1883 VEŠČEGA KLETARJA z dolgoletnimi izkustvi pri boljših vinskih podjetjih ali zavodih sprejme takoj Krajinsko vinogradarska zemlj. zadruga v Negotlnu. Prošnje z navedbo izobrazbe in pogojev pošljite Savezu Srpskih Zemljoradničkih Zadruga, Beograd, Fran k o-panova 15. 1SS0 STAnOVAIUA Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din VEC DIJAŠKIH STANOVANJ udobnih, se odda. — Poizve se v posredovalnici ali slaščičarni Novotny, Ljubljana. 1899 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din ________ barva ustne in lica! Dobite jo v MEDARN1 Ljubljana Židovska ulica 6 UGODEN NAKUP Sandalete po izredno znižanih cenah dobite v trgovini »EDO« čevlji Vošnjakova 2 (Gosposvetska cesta 12) 1896 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din KOT POMOČ V PISARNO na deželo bi šla gospodična, ki že ima 3 leta slične prakse. Je mirne narave, pridna ln poštena. Prevzame tudi kakšno drugo primerno delo. Cen j. ponudbe prosi pod >Nujno potrebna zaposlitve«. 1856 VAJENCA EN POMOČNIKA " sprejme Ivan Košak, slikar in pleskar, Ljubljana, Gorupova ul. 4. 1898 KDOR ŽELI brez znatnega kapitala doseči nezavisno samostojno eksistenco z izdelovanjem raznih kemičnih predmetov, naj zahteva brezplačen prospekt od Kemičnega zavoda, Pašičevo, Dun. banovina. 1897 DOPISI Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din ~ LOČENKA srednjih let, vajena vsega gospodinjstva, želi znanja s starejšim vdovcem ali ločencem, gre tudi na deželo, ženitev ni izključena. Ponudbe s polnim naslovom poslati na upravo »Slov. Naroda« pod »Varčna gospodinja«. 1893 DRŽAVNI USLUŽBENEC Srb, star 32 let, Zeli v svrho takojšnje ženitve poznanstva z gospodično ali gospo v starosti 25—30 let. Ponudbe s sliko na naslov: Cvetko Jovanovič, gra-ličar, Zelenica, pošta Žirovnica. 1878 KATERA GOSPA ni v svojem zakonu zadovoljna, naj pošlje svoj polni naslov s sliko, naj bo čedne in močne postave — ne nad 42 let, lahko je obrtnica — vdova, svetlolaska. Ponudbe s polnim naslovom — brez naslova ne odgovarjam — na upravo Slov. Naroda pod šifro »Srečno svidenje 1940«. Tajnost strogo zajamčena, 1891 RADI VELIKE IZBIRE NI E CENE! Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa, šivalni stroji, prevozni tricikli, pnevmatike. — Ceniki franko! TRIBUNA F. B. L, Ljubljana, KarlovSka 4 MARIBOR — ALEKSANDROVA C t. * . Inserira jte v »Slov. Narodu«! Za premnoge dokaze t® ž ali a ob smrti Jožefa Gorjanca naiprisrineiša zahvala. Ljubljana. 10. avgusta 1940. Žaluioče družine: GORJANC. MAHNIČ. FLAJS, RAK, PODOBNIK, HOČE. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran It Za upravo in inseratni del Usta Oton Chriatof // Vsi s Izubijan. Med sedanjimi in bodočimi zmagovalci na Blokah Kako žive in streme pod nebo ter kako zmagujejo — Iz a«*-rekorderjem v vztrainortnem letenju Marijanom Krizmanom razgovora z novim Ljubljana, 10. avgusta Slovenija je presrečna dežela, ki združuje vse vrste pokrajinske značilnosti in lepot, čeprav je tako majhna, V tem pogledu se ne morejo z njo kosati niti mnoge znatno večje dežele. Zato imamo tudi Bloke, ki je nedvomno edinstvena pokra-jinica v naši državi. Bloška planota v srednji nadmorski visini, z vencem zmerno strmih, kopastih hribov, kjer se skoraj neprestano gibljejo 2a-ačni tokovi, prostrane položne livade, sorazmerno redka naseljenost in malo njiv — vse to se zdi kakor nalašč ustvarjeno za jadralno letenje. Ne da bi skušal biti patetičen, se zdi človeku, ko se pred njim razgrne Bloška planota, kakor da je na permanentni lepotni razstavi — če prideš tja od Rakeka ali od Velikih Lašč —daje tudi nebo tu lepše ter da vabi človeka na obisk. Kombinacija nebesne slnjine in zelenila bloških se-nožeti je res nekaj posebnega. Morda ti prav to strmljenje pod nebo tudi pomaga, ko sopihaš večkrat ob kolesu kakor na njem po tistih vražjih klanem v Lazarjih proti Blokam. Verjetno je pa tudi, da izpuhti iz kolesarja vsa zloba že na turjaškem klancu in sploh tam okrog Turjaka, kjer so klanci doma, in kjer se nudi na levo in desno toliko čudovitih pogledov — lahko bi rekli: na deviško naravo, proti Kurescku in Krimu — da vidi vse bolj rožnato na Blokah, DVE NENAVADNI POSLOPJI NAD NOVO VASJO Ko zagledaš pred seboj Novo vas, značimo notranjsko naselje, strnjeno, vendar nekoliko drugačno od strnjenih dolenjskih vasi, ti zbudi pozornost nenavadno, na zunaj leseno in precej veliko poslopje s stolpičem; dominira na hribčku, tik nad cerkvijo. Na jamboru na stolpu vihrata dve zastava: državna in modra. Na temeljni modri barvi so trije beli galebi. Potem zagledaš nekoliko dalje na slemenu hriba Se pravi hangar — na prvi pogled opaziš, da ne more biti nič drugega. To je torej slovita šola jadralnega letenja na Blokah. Samo 50 km je od Ljubljane, a jo zelo slabo poznamo, seveda razen onih redkih, ki kažejo za stremljenja nase mladine iskreno razumevanje. na usoda: se po svoji >smrti«, poje, izpod-DUja mladino, poje Kot najčistejši zvon. V začetku se morda njegov glas, ko zjutraj zazvoni dežurni, nekateremu tečajniku ne adi posebno prijeten, kajti na Blokah je spanje tako sladko. Toda solnce ±e sije, na Blokah ne poznajo poleti megle, začenja se dan, ki nudi toliko notranje radosti Cez pol ure so postelje pospravljene, spalnica urejena, fantje umiti. Ob 6. je zbor, povsem po vojaško. Tečajniki se zvr-ste pred poslopjem in ob povelju »Mirno!« se dvigneta na jambor zastavi. Potem je podan spored za delo med dnevom. V jedilnici že čaka zajtrk, nakar je treba pohiteti na teren. Praktičnih vaj ni nikdar preveč. Dopoldne hitro mine, da fantje pozabijo celo na opomine želodca. Mnogo gibanja na čistem, višinskem zraku pač pospešuje tek. Kosilo je navadno ob 12., po njem pa tečajniki lahko počivajo do 14.30, ko je zopet zbor, razglašen spored in odhod na teren. Delajo do 19. Ob 19.30 se Zberejo na glavnem zboru. Na njem napravijo obračun o delu in sporedu, ocenijo uspehe, pa tudi neuspehe, a včasih tudi koga doleti kazen; nalože mu, da mora bodisi nositi vodo, pripravljati drva ali kaj podobnega. Po razhodu in večerji so fantje prosti do 21.46, ko mora v spalnici zavladati mir. Vendar izhoda v vas nima dovoljenega noben posameznik. Pač pa dovoljujejo ob četrtkih ln nedeljah zvečer skupinski Izhod v vas. Vsi se morajo vrniti najpozneje do 23.30. Spat lahko leže vsak takoj po večerji, ne da bi mu bilo treba čakati do 10. Vendar jih zvečer večina bere, piše pisma ali počne kaj drugega koristnega. še podaljšani z navadnimi vrvmi. Začetnik sede z močno utripajočim srcem na sedež. Na glavo mu poveznejo usnjeno čelado ln z jermeni ga privežejo k hrbtnemu naslonjalu Prva vaja je tako zvano pariranje. Bodoči jadralec mora zravnavati ter loviti ravne težje zibajočega se letala (ziblje ga učitelj) z vzvodom v roki, zvezanim s stranskimi krilci. To krmilo pa služI tudi kot višinsko krmilo. Nogi počivata na žicah, vzvodih za smerno krmarje nje. Toda začetnika ne sme zanimati nič drugega kakor samo uravnovešanje letala. KAKO SMO DRSELI . . . sele potem je začetnik goden za krajše drsenje. Za vsako gumijasto vrv, ki sta položeni pred letalom v precej ostrem kotu, primejo po trije fantje. Učitelj poveljuje: >Pozor!« Fantje se obrnejo v smer drsenja. »Naprej!« Fantje korakajo in počasi nategujejo vrvi. »Teci!« Mišice se na-pno, prožni vrvi se začneta daljšati. Nategneta se približno do 2/5 normalne dolžine. Sele zdaj učitelj poveljuje: »Spusti!« Tečajnik pri repu odpne letalo. Začetnik na sedežu začuti srce v grlu. Reporter je poskusil... Čelada mu je bila sicer premajhna, kakor da mu je otekla glava od vse te učenosti. Najbolj ga je presenetila hitrost, s kakršno je letalo vrglo naprej. Vse je trajalo nekaj sekund. V taksnem trenutku najbrž človek nič ne misli ter prepusti vse le živcem, zato se tudi počutiš tako blažen. Ne čutiš, da te trese, čeprav smučka letala poskakuje po zemlji in se ne izogiblje krtin. Tvoja naloga je le, da uravnovešaš letalo, smernega krmila pa ne smeš uporabljati, kakor tudi ne višinskega, da ne začneš delati loopingov po POGLED V HANGAR IN STANOVANJSKO POSLOPJE Prvo poslopje, ki nad njim ponosno vihrata državna in letalska zastava, je precej veliko. Na zunaj prijazno, skoraj domače, znotraj pa neke vrste internat. Lahko bi tudi rekli, da je vojašnica, vendar ne kaže takšne strogosti. V veliki spalnici, ki je glavni prostor, tudi ni železnih vojaških postelj, temveč preproste lesene, surovo obdelane in zvrščene nadstropno. Prostora je za 56 tečajnikov. Zdaj jih je 34. Jedilnica je nekoliko manjša, vendar prostorna. Služi tudi za učilnico. Teoriji se posvečajo manj kakor praksi, a jo obdelajo vso, ko za delo na terenu ni primerno vreme. Razen drugih stranskih prostorov je v tem poslopju še pisarna upravitelja in soba vojaškega meteorologa. Meteorološka postaja je dobro opremljena. V poslopju imajo tekočo vodo. zato je tam tudi umivalnica s prho. Vodo poganja iz vasi bencinski motor v rezervoar pod streho stanovanjskega poslopja. Precej velik hangar se deli v tri prostore; razen glavnega prostora za shrambo letal sta ob straneh dve mizarski delavnici. V eni dela stalno zaposlen mizar, druga je pa namenjena tečajnikom, ki morajo tu*ii kolikor toliko znati konstruirati "ter popravljati jadralna letala. ŽIVIJENJE V JADRALNI SOLI Same mlade obraze vidiš v tej šoli, redki so tečajniki, ki so nad 30 let stari. Pogoj je, da mora biti tečajnik najmanj 16 let star, navzgor je pa starostna meja neomejena. Vendar se zdi, da je sinji sport predvsem mladinski, čeprav lahko trdimo, da bi se zanj navdušili tudi starejši, ko bi se seznanili z njim neposredno. Sleherni, kilor ga vsaj nekoliko pozna, trdi, da ni lepšega sporta, če je jadralno letenj* soloh sport — nekaj več je. Na vseh teh mladih obrazih je pa nekaj resnega. Ce se posvetiš jadralnemu letenju, moraš se pač čutiti že moža, četud si Še tako mlad. Življenje v Soli je precej spartansko, a nudi toliko lepega in izrednega, da je vsak dan prekratek. Dnevni red se začne ob 5.S0; "na verandi visi cilinder motorja razbitega »Lojzeta«. Doletela ga je nenavad- TRUE DIPLOMIRANI UČITELJI Bres učiteljev seveda ni šole, & šola mora imeti tudi svojega vodja Vodja jadralnega centra, kakor se imenuje šola, je znani jadrate Stane Raznožnik. Čeprav js ie mlad, je izučil že celi kader jadralcev. Is njegove sole so izšli tudi sedanji učitelji jadralnega letenja, ki so letos v Beogradu. Zratibaru in VrScu afcsolvirali šoio učiteljev letenja z brezmotornimi letali, dola je trajala od L aprila do 1. junija, Najprej so v Beogradu absolvirali teoretični pouk, nakar so se praktično vadili v letenju v Ziatiboru in Vršcu. Zlatfbor in Vršac sta jadralna centra za jadralno letenje kakor Bloke. Med okrog 30 tečajniki so zastopali Slovence Marijan Krizman, Rudolf Japelj in Ernest Završnik. Prejeli so posebne diplome ter postali učitelji jadralnega letenja in kontrolorji jadralnih letal 2. razreda. Kontrolorji jadralnih letal 1. razreda so inženjerji. Vsako letalo mora biti pregledano po enkrat na leto in v njegovi knjigi, kjer so zapisani vsi podatki o tira, konstrukciji, letenju itd., mora biti potrjena po kontrolorju L razreda, da ustreza svojemu namenu. Ce se letalo razbije, tako da je potrebna rekonstrukcija nad 50 odstotkov dela, mora biti ponovno pregledano, preden ga smejo uporabljati popravljenega. — Odgovornost učiteljev je precejšnja, skrbeti jih morajo učenci, pa tudi letala. BREZ LETALA NI LETALCA Letala si brez letalcev lahko mislimo, ne moremo si pa misliti letalcev brez letala. Večno vprašanje, kaj je bilo prej, put-ka ali jajce, je v tem primeru rešeno: letalo je bilo prej. Kljub temu bi človek v to skoraj podvomil ob pogledu v hangar na Blokah. Na prvi pogled je sicer tam precej letal, a vendar opaziš pri pazljive jšem ogledu, da boljših ali tako zvanih visoko sposobnih sploh ni. Tu so trije »Zoglingi«, enostavna letala za začetne »skoke« in kratke polete; razen tega imajo še sestavne dele za eno letalo istega tipa, a dva »Zoglinga« sta bila včeraj na poti iz Ljubljane na Bloke. Nekoliko boljših letal tipa »Salamandra«, izdelek »Utvac v Zemunu in dobre poljske konstrukcije, imajo tri. Z enim imed njih je bil 29. julija dosežen nov jugoslovenski rekord v vztraj-nostnem jadralnem letu: 12 ur 44 minut. Ta letala pa vendar niso v Bi aveni pomenu besede visoko sposobna m že zato zasluži še posebno priznanje mladi rekorder M. Krizman, ki je zopet mnogo pripomogel slovesu naših Blok. Jadralna letala se dele v 4 kategorije: drsama. šolska, trenažna in visoko sposobna, »Zoglingi« spadajo med drsalna letala, to se pravi, namenjeni so predvsem za začetne vaje tečajnikov, drsenje po položnem terenu. ABC JADRALNEGA LETALCA Tečajnik najprej »jadra« po zemlji. Reporter je pokazal posebno nagnjenje do sinjega sporta na samem terenu. Pridruži! se je skupini začetnikov (tečajniki so razdeljeni na tri skupine po 9 do 10 fantov. Najprej se je skušal orientirati; na zahodni strani Nove vasi so imenitni hribi, ustvarjeni nalašč za nase fante: najvišji je Pečnik, tik ob njem je PUkovec in nekoliko nižji Mali PiSkovec. Na jugu sta Brenšček, na severovzhodu Bradatka in Volčanski vrh. Starta ne morejo poljubno izbrati: jadralci neprestano proučujejo veter ter zato mečejo travo r srak kakor lovci. Ugoden polet je samo proti vetru, že pri samem drsenju igra veter precejšnjo vlogo. začetniki pripeljejo letalo na nitji mt precej položni teren. Ob repu ga začasno pripno k T< lfil palici, trdno zabiti v zemljo, spredaj ob sedežu pa pripne dve gumijasti vrvi. pribititao po 96 m dofcl ta semljL Ko postavijo letalo nekoliko višje na bolj strmo pobočje in ko vrvi še nekoliko bolj nategnejo, nisi več začetnik. Letate med drsenjem nenadno zapusti zemljo ter poleti kaksnm 10 m v zraku. OD »SKOKA« DO DIPLOME nekateri tečajniki hitro napredujejo. Prav za prav bi zaslužili skoraj vsi pohvalo, če bi jim to ne škodovalo... Vendar ni tako lahka pot, odnosno polet od prvih do prav* poletov in izpitov. Izpiti se dele na več kategorij. Nobenega Izpita seveda ne moreš preskočiti; če hočeš katerega položiti, moraš začeti s samim pariranjem in drsenjem. Prvi izpit je A. Položiš ga, če napraviš 4 polete po 20 sekund in enega 30 sekund v ravni smeri. Pravi polet se sele začne, če traja najmanj 2 sekundi. B izpit je že znatno težji. Poleteti moraš z boljšim, šolskim letalom petkrat po eno minuto v obliki črke S nad startno točko. Za C izpit moraš jadrati že najmanj 5 minut, če pa nočeš položiti »zvanični C«, moraš napraviti 5 poletov, ki morajo trajati najmanj poi ure. Pogoje za »srebrni C« izpolnijo le pravi junaki ter mojstri jadranja v zraku. Pogoji so trije: časovni 5 ur; daljinski: 50 km in visinski: 1000 m. Časovni pogoj je v tej sezoni že lzpomih učitelj jadralnega letenja R. Japelj, ki je začel jadrati šele lani Največja bravura v jadralnem letenju velja izpolnitev pogoja za »zlati C«, jadranje najmanj 300 km daleč. Ta izpit je v naši državi potožil samo Beograjčan LemeSič. Srebrnih topi tov je bngo doslej v svetu položenih 1.500, v naši državi pa 5. KAKO JE Z REKORDOM Ne smete misliti, da so zmage na Blokah tako brezpomembne kakor bi človek sodil po molku o njih v naši javnosti Nekaj je bilo sicer že napisano o rekordu. Toda ali kdo pri nas ves, kako resno delajo na Blokah? sele 20. julija so začeli v tej sezoni a že v 10 dneh je bilo 400 startov. Sčasom jih bo na dan še mnogo več kakor povprečno 40, lani jih je bilo na dan celo po 300. Delajo tudi ob nedeljah, seveda pa nikomur ne branijo iti v cerkev. Doslej je bilo v tej sezoni že 40 ur letenja, položeni so bili 4 A izpiti 1 C, 2 »zvanič-na C« in izpolnjen je bil pogoj za srebrni a Največji uspeh je pa bU vsekakor rekord v vztra mostnem letu. Prvi jugoelo-venski rekord v vztrajnostnem jadranju je Ul dosežen 30. julija 1936; Stane Raznožnik je jadral nad Bloško planoto 10 ur 47 minut in 17 sekund. Ta rekord je bil prekoračen, ko je Aca Stanojevič jadral 11 ur 5 minut Toda s tem bi ne smelo biti odvzeto prvenstvo Raznožniku, ker je pravilo, da je rekord priznan le, če je jadralec najmanj 10 odstotkov dotlej doseženega rekordnega časa delj časa v zraku. Stanojevič tega ni dosegel Nesporen je pa vsekakor Križmanov rekord, saj je polet trajal 12 ur 44 minut, približno 1 uro 39 minut delj kakor Stanojevičev in 1 uro 57 minut delj kakor Raznožnikov. Krizman se je že zelo zgodaj navdušil za letalstvo. Kot 161etni dijak v Ljubljani se je te udejstvoval v jadralnih skupinah ter sestavljal jadralna letala. L. 1936 je začel prvič na Blokah, a prvi Izpit je polotil tele' prihodnje leto, B predlanskim, C in »zvanični C« pa lani Zdaj je tele 21 let star. Skromen fant je m reporter je le po naključju zvedel da js Krizman polotil ob koncu lanskega leta tudi te pilotski izpit. Prištevati ga moramo torej med nase najmlajše letalce m njegov najnovejši uspeh kate, da Krizman obeta mnogo. V* razgovoru % reporterjem Je dejal, da bo najbrž zapustil Btoks ter odšel v Split, kjer ninw rs i a prt spUtsfcem oblastnem .eroažufcto. crgariizirati doslej se . jedra** letita*. Hrvaitl ki Dal- | matinci znajo ceniti nase jadralce in ni tudi naključje, da je zdaj v šoli na Blokah 12 Hrvatov. CE PLAVAŠ 12 UR MED NEBOM IN ZEMLJO Kako je bilo, ko ste postavljah rekord? je poizvedoval reporter. Krizman je pripovedoval: Razncžnik je dosegel rekord 29. julija, jaz pa SO. Morda so ob koncu julija vremenske razmere na Blokah za takšne polete najugodnejše. Vreme je bilo že dan pred poletom precej ugodno. Sklenil sem, da prihodni dan poskusim. Prejšnji dan smo se dogovorili. Dogovorjeno je bilo tudi, da bodo tovariši zažgali grmade na obrobnih hribih, če bi se polet zavlekel v noč, da bi se lahko orientiral pri pristanku. Nočnih poletov doslej na B!okah najbrž še ni bilo. Vstal sem cb 4. Veter je bil ugoden, a je kmalu ponehal, zato sem zopet legel. Pred 7. je bilo nekoliko boljše, zato sem se odločil, da poskusim. S konjem in s pomočjo Stolpca smo potegnili >Sala-mandro« na Pečnik in ob 6.45 sem startal. Veter je bil dober. Posrečilo se mi je doseči 2000 m nadmorske višine, to se pravi 1.100 m nad Bloško planoto. Ob 11. se je začelo termično jadranje, to se pravi, letalo so nosDi vertikalni zračni tokovi. To je trajalo do 16. Postal sem utrujen. Prej nisem čutil posebne utrujenosti. Neprestano zvenenje žic, ki sta napeti ob trupu, da so krua bolj pričvršćena, me je začelo uspavati. Za trenutek sem zadremal. To je bilo seveda nevarno, kajti krmariti je treba neprestano z nogami in roko. Sedež je tesen, da lahko prt dolgem sedenju otrpneš. Od rev ene noge in hrbtenica začne boleti. Lačen sem bil seveda nekoliko; zajtr-koval nisem. S seboj sem vzel štruco kruha. Jesti nisem mogel. Ko sem ugriznit sem čutil, kako se mi maje jo vsi zobje... Ob 16. je začel zopet pihati veter, zato sem se moral odločiti za greberusko jadranje nad grebeni hribov Bloške planote, kjer sem izrabljal navpične tokove. Kljub vsemu bi ostal v zraku še delj časa, a po 19, je prenehal veter. Ob 19.29 sem pristal. Izvlekli so me iz trupa letala in noge so mi klecnile, ko so me postavili na zemljo. — Ta tipa letala se mi zdi precej dobra. To so lahka letala, tehtajo lepo 120 kg in imajo 13.5 m razpetine. Razmerje pri planiranju znaša 1:14 m (pri spuščanju na vsak meter drsi letalo 14 m v dolžino). Višinskega rekorda nisem mogel tedaj postavljati, ker letalo ni bilo opremljeno z barografom. samemu vlšinomerju pa ne verjamejo. Zdaj ima letalo tudi ba-rograf. Morda bom kdai pozneje ob primerni priliki še poskusil, zdaj me pa še ne mika posebno. Razgovor je bil bil končan In popol-dnevni pouk se je zopet začel. Reporter je pa zajadral proti Ljubljani — s kolesom. Slovenci! V srcu Slovenije, v beli Ljubljani smo postavili veličasten likovni spomenik našemu Viteškemu kralju Aleksandru 1. Zedinitelju. Vlit v bron stoji na granitu mogočni lik Njega, ki je vzrasel iz naše jugoslovanske zemlje, jo brezmejno ljubil in prelil za njo svojo kri. V petek 6. septembra, ko prestopi naš mladi kralj Peter 11. prag leta svoje polnoletnosti, bomo Slovenci in z nami v duhu krepko združeni vsi Jugoslovani svečano odkrili spomenik Njegovemu Velikemu očetu. Kakor je kraljev lik iz brona vlit in postavljen na granit, tako naj bodo naša srca prekaljena v ljubezni do Jugoslavije, tako bodi trdna naša odločnost braniti našo rodno grudo do zadnje kaplje krvi. Sredi Ljubljane stoječi spomenik našemu nesmrtnemu Kralju Mučeniku bodi kakor v našem srcu postavljen simbol večno živega spomina Nanj, ki nam je bil in ostane najsvetlejši vzor in najvišji ideal. A kdaj so nam bili svetli vzori in visoki ideali tako potrebni kakor so nam v teh burnih časih? Zgrnimo se okrog tega simbola, stmimo krepko svoje vrste, pripravljeni vedno doprinesti tudi najtežje žrtve za našo, z Njegovo krvjo posvečeno skupno domovino Jugoslavijo. Slovenci! prihitite na rojstni dan Nj.' Vel. Kralja Petra 11 v Ljubljano, da združeni okrog veličastnega lika njegovega nepozabnega očeta proslavimo ta radostni praznik in obnovimo prisego, da bomo verno izpolnjevali najsvetejšo oporoko našega blagopokojnega Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja: Čuvajte Jugoslavijo! Neobhodno potrebno je, da je vsa slovesnost svečanega odkritja spomenika Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja tudi skrbno pripravljena. Le tako bo dan primeren okvir temu zgodovinskemu dogodku, kateremu bo hotel vsakdo prisostvovati. To se da doseči edinole po čvrsti organizaciji in strogi disciplini. Ves program za svečano odkritje je sestavil delovni odbor m bo v kratkem objavljen. Tudi je upošteval odbor željo vseh neštetih darovalcev širom dežele, da bi se jim omogočilo prisostvovati tej slovesnosti in je zaprosil ministrstvo prometa, da odobri udeležencem odkritja 75% vozno olajšavo. Podrobnosti bodo po odobritvi objavljene v dnevnem časopisju. Za pripravo slavnostnega prostora in razporeditve posameznih skupin pa potrebuje odbor še predhodno izvestne podatke od vseh korporacij in ustanov, zavodov, organizacij in društev, ki se nameravajo udeležiti odkritja. Ker je nemogoče, da bi odbor s posebno okrožnico pozval vsako posamezno društvo itd., objavlja ta splošni poziv s prošnjo, da se odboru (Ljubljana — Kongresni trg 1 II. nadstr., telefon štev. 33-60) sporoči do 18. VIII. t. 1. načelno odločitev po teh točkah: 1) ali bo udeležba po deputaciji ali korporativna, 2) v kroju — narodni noši — z zastavo — z godbo, 3) se namerava položiti venec in 4) bi se udeležilo tudi večerne baklade dne 5. X. Podrobne podatke, osobito točno število udeležencev pa potrebuje odbor najkasneje do 25. VIII., da bo mogoče izvesti točno razvrstitev in odreditev prostora. Storjeni so tudi potrebni koraki, da bo mogla prisostvovati mladina skupno z učiteljskimi zbori. Tozadevna navodila bodo dobili zavodi neposredno. Radi kratkega roka ne odlašajte s prijavami! Delovni odbor Odbora za postavitev spomenika Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja Predsednik odbora za postavitev spomenika dr. Jos^p Pipenbacher Predsednik delovnega odbora za postavitev spomenika ing. Ladislav Bevc Najvišje trzne cene drv v Ljubljani Najdražja so drva v staži državi v Beogradu in Novem Sadu Ljubljana, 10. avgusta Po odločbi urada za kontrolo cen o maksimiranju cen za drva je mestno poglavarstvo v Ljubljani določilo naslednje najvišje tržne cene za prostorni meter drv na razkladal ni postaji in v lesnih podjetjih: 1) za bukova polena I. vrste 125 din, IL vrste 105 din, III. vrste 95 din (vse vključno poslovni davek franko vagon, postavljen na postajo v Ljubljani); za bukove okroglice, cepljene, je cena za 10 din nižja, za necepljene bukove okroglice in za odpadke na žagah pa je cena za 30 din nižja od cene za bukova polena; za bukove klade, panje ali panjače in sečnice je cena za 40% nižja od bukovih polen; 2) za drva is drugega lesa so določene cene v odstotkih cene za bukova drva, tako za polena kakor za okroglice, klade ln sečnice, in sicer za gabrova drva 105%, za lipova 95%, za jesen ova 92%, za borova ln smrekova 90%, za hrastova in cerova 87%, za jelseva 63%, za topol ova in vrbova 50% cene, ki velja za enakovrstna bukova drva. Za drva, ki jih postavi proizvajalec ali preprodajalec kupca pa dom, se računa 25 din več od zgoraj navedenih cen. V tem znesku je računan dovoz s postaje v skladišče preprodajalca ter dovoz na dom kupca pri takojšnjem plačilu. Drva, kupljena franko skladišče trgovca, se računajo 15 din nad zgoraj navedenimi cenami. Posebej se računa odškodnina za žaganje, ki ne sme biti večja od 15 din za prostorni meter, in pribitek zaradi plačevanja v obrokih, ki na mesec ne sme presegati od 1% kupne vsote, katero kupec še dolguje za drva. Po teh cenah bomo torej prodajali odnosno kupovali odslej drva v Ljubljani, Zanimivo je, po čem so drva drugod. Kubični meter bukovih drv stane v Zagrebu na trgu 140 do 150 din, v Banjahiki 95, v Beogradu 160 do 190, v Olju 120, v Karlovcu 100 do 125, v Ljubljani 140, v Mariboru 125 do 130. v N oveni Sadu 190, v Osijeku 165 do 175, v Petrovgrsdu 185 do 192, v Sarajevu 135 do 150. v Splitu 175, v Som-boru 145 do 162, v Subotici 140 do 148 in v Varaždinu od 140 do 160. Najdražja so v naši državi dr. a v S.-j auu in Novem Sadu. Stran 4 »SLOVENSKI NAHOD«, sobota, 10. avgusta 1940. Siev. 182 Regulacija Pesnice je nujno potrebna ie leta 1928 po 12 obmejnih občinah poriana^ zapored ponovil ena in še vedno nerešena važna spomenica Maribor, 9. avgusta O nobenem gospodarskem vprašanju našega severnega obmejnega ozemlja se ni v javnosti izpregovorilo, pisalo in tiskalo toliko prošenj, apelov, pritožb itd. Kakor o regulaciji Pesnice. Da pravilno pojmimo bistvo tega zelo perečega obmejno-gospo-darskega problema, je treba vedeti: reka Pesnica, ki napaja kot največji vodni vir večjo zahodno polovico Slovenskih goric, je že pred sto leti s svojimi poplavami 1 ala v obup naše obmejne kmetovalce. Vsak najpriprostejši kmet ve, da je potoke, jarke . . . treba glede njih struge čistiti, širiti in poglabljati od spodnjega toka navzgor. Toda baš nasprotno je odredila bivša predvojna Avstrija, ki je izvedla najprej in samo le regulacijo Pesnice v njenem zgornjem toku ter tako tenden-čno ustregla le — v prvi vrsti — svoje-rodcem-kapitalistom! S temi vred so seve bili deležni koristi te akcije tudi slovenski zemljolastniki v tem predelu. V tem večje gospodarsko hiranje pa so bili s to nestrokovno in nesočutno taktiko vrženi naši • sostniki ob srednjem in spodnjem toku Pesnice. Ni čudo, da so spričo vedno groz-nejših posledic tako napačno izvršene regulacije Pesnice od leta do leta glasneje in gosteje prosili in kričali po pomoči. Od leta 1907, ko je bila dogotovljena omenjena regulacija, torej 33 let se naša dolinska zemljišča vedno opasneje potapljajo v pesniških poplavah! Res se postopoma vrši regulacija Pesnice od sopdnjega toka gor, toda v prepočasnem tempu. Res so si oblasti in drugi činitelji dokaj prizadevali, izpeljati regulacijsko akcijo potom osnovanja vodne zadruge, do katere pa žal ni prišlo, ker obstoja tozadevno precej pomislekov, osobito glede časa, v katerem bi regulacija dosegla od spodaj gor zemljišča v srednjem toku ter s tem vred nesigurno dotakratno razmerje med višino plačanih zadružnin in vrednosti ogrožene zemlje posamenzikov. Ljudstvo pač pričakuje, da vzameta kot pri drugih rekah tudi tukaj vso regulacijo v roke država in banovina. K temu upanju pa predvsem ta-kerekoč sili drugo upanje, namreč: da drva in banovina sprevidita naraščajočo ' ..ubožanost, v katero so ga že spravile in ga še spravljajo poplave Pesnice. Od mnogih prošeni. pritožb i. t. d., ki jih J3 naše prizadeto obmejno ljudstvo odposlalo na razne naslove, priobčim tukaj spomenico, ki sem jo sestavil že leta 1928 ter jo je podpisalo 12 obmejnih občin. Spomenica jasno prikazuje nastajanje in posledice pesniških poplav ter je kakor leta 1926 aktualna In klice po re&itvi ie danes! Glasila se je: 5 U dano podpisane občine predložijo tem potom visoko cenjenemu naslovu sledečo nad vse nujno prošnjo: Kakor znano je Pesnica regulirana le v svojem zgornjem in deloma spodnjem, ne pa v srednjem toku, torej popolnoma pogrešno. Od železniške proge Pesnica— Maribor se razprostira tje čez župnije Sv, Marjeta ob Pesnici, Sv. Lenart v Sl.gor., Sv. Trojica v SI. gor. itd. lepa širna, nekdaj rodovitna pesniška dolina, ležeča ob nereguliran em srednjem toku Pesnice. Tu so nekoč bila deloma plodonosna polja, deloma priznano dobri travniki. Ker pa je: 1. V tem delu Pesnica neregulirana, 2. prikazuje tu pesniška struga neštete in naravnost nazaj vodeče ovinke, 3. tukajšnja ozka pesniška struga ima višje ležeča tla nego okolica, 4. tukajšnja ozka, plitva in ovinkasta pesniška struga iz zgornjega reguliranega toka ob večjem dežju z veliko brzino pritekajoče vode ni v stanju sproti odvajati dalje, povzroča to v celi naši širni dolini neznosne posledice. Voda v pesniški strugi prestopi kmalu čez nizka obrežja, se razlije čez vso dolino, voda v Pesnici in njenih pritokih pa v tem slučaju sploh ne teče dalje, marveč zastoji popolnoma ozir. celo prične teči nazaj. Vsa dolina v par urah postane podobna jezeru, iz-stopivša voda pa v dolini, v kateri je vsled tega vsaka redna kanalizacija nemogoča, zastaja tedne in tedne, kajti odvoda nima, naša itak premočena, močvirna zemlja pa je ne more absorbirati ter čaka zato le še na izhlapenje. Posledice tega so naravnost grozne: 1. Vsa v dolini ležeča zemljišča so deloma že, deloma pa še postajajo močvirja, torej močvirja na mestu nekdaj lepih poljan in bujnih travnikov. 2. Ta neod tekajoča voda In ta močvirna zemlja pa povzročata zdravju skrajno škodljiv, močvirni zrak, vsled česar tu vedno bolj paštijejo razne bolezni. 3. Vsled poplavljene krme je tu vedno bolj ogrožena živinoreja, glavna naša gospodarska panoga tako, da nam je n. pr. leta 1927 vsled metiljavosti padlo mnogo nad tretjino vse živine. 4. Poplave in povodnjl otežujejo in često onemogočujejo vse prometne zveze v Slov. goricah ter postaja bre« pomena, popravljati občinske, okrajne in (takrat) oblastne ceste, ker jih povodnji vsako leto po večkrat zrušijo. 5. Zapored prihajajo v nevarnost človeška bivališča in gospodarska poslopja, katerim so povodnji vsako leto prizadejale že veliko škode. Ne moremo dovolj popolno in dovolj glasno popisati ogromne škode, s katero nas neregulirana Pesnica tukaj tira v gospodarsko propast, v zdravstvene katastrofe, v prometni zastoj in celo v ogrožen je življenj in bivališč! Ker so načrti za regulacijo Pesnice i srednjega toke.) že gotovi izza predvojnih let ter shranjeni pri zemljiško-eviden-Čnem uradu v Mariboru, so s tem v glavnem dovršene regulacijske predpriprave. Treba je le gmotne pomoči, na katero čakamo in po kateri kličemo in prosimo vsa leta doslej. Najskrajnejši čas je, da oblasti in vse merodajne korporacije brez obotavljanja in prelaganja preidejo k reševanju vprašanja regulacije Pesnice, kajti na licu mesta se izvolite prepričati, da je regulacija Pesnice in njenih dotokov v naših krajih prvo, najbolj perece In grozeče gospodarsko-eksl-stenčno vprašanje našega severnega ozemlja, pri čegar prebivalcih Je treba državljansko zavest in ljubezen do domaČe grude posebno vzdrževati in dvigati, k čemur pa bo v baš ne mali Izmeri pripomogla zaprošena državna pomoč! Prosimo zato, da nemudoma p odvzamete vse možne korake, oskrbite vsa razpoložljiva sredstva za takojšnjo zasiguranje in pričetje regulacije Pesnice ter bodite overjeni, da vam bo naše obupano obmejno ljudstvo za to kričeče potrebno, narodnogospodarsko reševalno akcijo neizrekljivo in vseudano hvaležno!« Dvanajst let je minilo od te spomenice, ki je bila odposlana merodajnim sedmim naslovom in sicer od sreskega načelnika do ministrskega predsednika. Marsikje narodu v večjo ali manjšo korist služeče akcije so bile prej in tekom teh 12 let izvršene! Tisoči naših brezposlencev, tisoči naših sezonskih delavcev in tisoči naših dninarjev so morali preko — mimo regulacije Pesnice, ki pa je še — kot je videti, bo tudi v nadalje nakopala tisočem naših obmejnih posestnikov tisoče tisočakov Škode! In vendar: Pred vsemi tisoči stvarmi in nad vsemi tisoči interesi nam mora biti nad vse gospodarsko zadovoljna in tako najbolje domoljubno utrjena meja! Ne sabirno na to dane« — v dobi vsestranskega utrjevanja! Ne zabuno, saj val hočemo in moramo biti čuvarji nase meje, Čuvarji Jugoslavije! In zakaj ni fetsčnega olja? Nekaj splošnih pojasnil na članek, prtobSen pod tem naslovom v „SL Narodu44 v sredo 31« julija Maribor, 6. avgusta »Slov. Narodu«, ki je pod gornjim naslovom priobčil zelo zanimivo razpravo o bučnem olju, gre posebno priznanje, da je s tem načel vprašanje, ki je že postalo velevažen problem v naši prehrani in s tem v zvezi tudi v našem gospodarstvu vštevši domačo in veleindustrijo. >Narodov« članek je posebno zadel v Mariboru živeče Dolenjce in zanj se morajo zanimati tudi tam na st?rem Kranjskem živeči rojaki našega Podravja. Dolenjce je to zadelo, ker je baš tam še posebno doma stara odvratnost do bučnega olja in negospodarsko postopanje z bučami odnosno z bučnim semenom. Na gornji članek pa je postal pozoren tudi veščak v tovarniškem izdelovanju bučnega olja. Zanima ga ta razprava zlasti zato. ker je doživel že bridke izkušnje s ponovnimi poskusi uvesti bučno olje tudi na bivšo Kranjsko, pred vsem pa v Ljubljano; v slednjo že zato, ker tam živi tudi več tukajšnjih rojakov ozir, sploh takih, ki so bili svojčas navajeni izrecno na bučno olje, pa ga v Ljubljani zelo pogrešajo. Zelo zanimivo zgodbo o odpornosti ljubljanske trgovine napram bučnemu olju pripoveduje tudi ljubljanska rodbina (žena je celo Dolenjka), ki se je preselila v Maribor. Koliko se je trudila, da je v Ljub- » ljani za poskus pri znanem trgovcu uvedla | priljubljeno ji bučno olje, katerega nadaljnje razpečavanje pa je dotični trgovec že po kratkem času zopet opustil z izgovorom, ki se je pa izkazal kot neresničen, Češ da Ljubljančani bučnega olja ne marajo. Toliko za danes v splošnem- Pripravlja pa se točno poročilo na podlagi podatkov vešč ako v na tem polju. Ne gre pa samo za bučno olje, marveč še za celo vrsto semen, iz katerih se v območju Maribora pridelujejo različna olja deloma doma, večinoma pa v posebnih tovarniško urejenih oljarnah. Bučno olja tvori le glavno produkcijo in uporabo, a letos, ko ga tako primanjkuje, ga skušajo nadomestiti tudi z onimi drugimi semeni, zlasti s solnčni-camL S tem pa smo tako rekoč že popravili podnaslov v zgoraj navedenem članku »SI. Naroda«, ki zahteva, da naj bo bučno olje ceneje, če naj nadomesti druga olja. če ne že pred tem pa gotovo že tedaj, ko se je to prvo poročilo v »SI. N.c pisalo, je bučno olje na tržišču vse Jugoslavije radi občutnega pomanjkanja semen postala taka redkost, da bi bili danes lahko veseli, če bi le mogli Se dobiti nase domače bučno olje oni, ki so ga doslej trdovratno odklanjan. Pa o tem kot rečeno, kaj več v prihodnjem točnejšem poročilu. Stara slovenska posest v Mariboru Prva slovenska Župnija v Maribora, njen nastanek in narodni pomen v tej mestni župniji moral biti tudi slovenski kaplan, ki je od L 1745 dalje oskrboval ob nedeljah in praznikih službo božjo v slovenskem jeziku tudi pri cerkvi Sv. Ur ha, na kar se se povrnemo. Sploh je moralo biti na celem tem ozemlju tudi toliko Slovencev, da so se nemški duhovniki morali učiti slovenščine, da so mo^i opravljati božjo službo. Tudi od nasprotne strani nesporno priznano je, da je (približno) na mestu sedanje bazilike stala kapucinska cerkev, ki jo je L 1613 ustanovil Ivan Jakob Khisf, grof Kočevja in Slovenske marke in da je ta cerkev I. 1786 postala predmestna slovenska župnija, ki je obsegala vso bližnjo okolico levega nabrežja, od katerega se je leta 1860 Koroško predmestje vključilo atomi i a mestni župniji. So pa sledovi, iz katerih se da sklepati, da je še pred tem že obstajala še starejša slovenska župnija. In sicer ▼ cerkvi Sv. Urha (Ulriha), ki je bila blizu te zgrajena že v 13. stol. Za enkrat je toliko gotovo, da je bila ta (TJrhova) cerkev že L 1783. določena kot predmestna slovenska župnija. (Kot spomin na to staro cerkev hranijo Frančiškani znamenito sliko sv. Urha). Nasproti tudi še najnovejšim poskusom utajitve obstoja Slovencev kot domorodcev na tem ozemlju, se za enkrat lahko zadovoljujemo z gornjimi podatki in je naša narodna dolžnost, da si (posebej) vsaj od daleč ogledamo tudi zgodovino velikega nedeljskega slavja v baziliki, ki je ozko povezana tudi z zgodovino osvobojenja Maribora, Vse preveč se je namreč že pozabilo, da se je za prvi državni praznik mmšega Uedinjenja prva SJ—— služba Maribor, 9. avgusta V vsej naši ožji domovini bo težko najti še katero cerkev, ki bi bila po svoji zgodovini tako odlično narodnega pomena kakor je bazilika ».Matere iMilosti« ali župna cerkev oo. Frančiškanov ali pa tudi »Slo\'enska cerkev«: v Mariboru. Nam gre tu pred vsem za ugotovitev zgodovinskega obstoja slovenske župnije v tistem Mariboru, o katerem se toliko trdi. da ni bil nikdar naš in da smo mi še le priseljenci iz novejše dobe. Zato tudi nekatoličanu ali sploh neprijatelju vsega cerkvenega baš ta cerkev ozir. župnija, ki to nedeljo praznuje svojo 40-letnico, služi kot zgovorna javna priča, da je moral na tej zemlji ob Dravi že davno prej odnosno od vsega početka živeti slovenski rod in da je tu stalo ne le ena. marveč več slovenskih naselbin — torej da je mogla cerkev nastati šele pozneje, ko je bilo to gmotno omogočeno in ko jo je zahtevala duševna potreba slovenskih vernikov. Da pa ta slovenska naselja niso bila samo na ozemlju sedanjega mestnega okolja, marveč, da je vsaj eno segaHo tudi v osrčje današnjega Maribora, to nam spričuje tudi od Nemcev priznana »Win-diseh Gasse«, ki je pod tem imenom znana že v 15 stol. S to ugotovitvijo v zvezi se nam odpira doslej premalo znana doba tako neznatnega števila priseljenih drugorodcev v Mariboru, da je bila današnja stolnica — še ob prevratu označena kot nemška cerkev —- ie podružnica pražupnije v Kamnici. Da pa so morali biti Slovenci tudi v notranjščini mesta vsaj že v dobi, ko je omenjena podružnica že postala mestna, župnija, to nam izpričuje zgodovinsko dejstvo, da je šila v tej baziliki, v katere ponositih prostorih je prvič odmevala naša jugoslovanska državna himna — kar je povzročilo solza veselja prepojeno ganienje celo pri možeh kot so bili generali Maister, dr. Ro-sma, dr. Vrstovsek in več drugih. Vršilo pa se je zgodovinsko slavje baš v tej cerkvi iz nujnega razloga, ker je ob prevratu na sedežu lavantinske stolnice spomin na velikega Slomška že tako globoko obledel, da to državno siavje ni bilo dovoljeno v cerkvi, kamor bi v prvi vrati spadalo. Pa tudi sicer je baš ta cerkev oo. Frančiškanov ozko povezana % zgodovino mariborskih Slovencev izza dobe njihovega narodnega prebujenja. (Prišli so namreč v Maribor že L 1864). Ti narodni svečeniki pa zashržijo posebno spoštovanje tudi od cerkvi nasprotnih strani — zaslužijo to kot zgraditelji prve res monumentalne stavbe sredi Maribora. In zaslužijo še tem večjega občudovanja, ker je veličina tega dela spočetje enega skromnega redovnika (p. Kalista Herica) a cela izvedba izvira doslovno rečeno iz — nič. Ko so se pred več ko 40 leti ilotiii dela, niso imeli še nič, razen malega sklada, ki so ga slovenski Mariborčani nabrali že v 40. letih ko so od viharja revolucije pregnani redemptonsti zasnovali načrt za novo cerkev. Čast zaslugam! Radvanje čez nedeljo Radvanje 8. avgusta. V noči od sobote na nedeljo ni bilo vso noč miru. Slišalo ae je petje in vriskanje veselih planincev, ki so hiteli na Pohorje, da v lepi in prijetni naravi prežive nedeljski počitek in da prisostvujejo tako redki slavnosti — blagoslovitvi nove pohorske ceste. Tudi Radvanjčani so se z gasilsko Četo vred udeležili slovesnosti. Toda kljub temu, da je vse drvelo na Pohorje, Radvanje čez nedeljo ni ostalo prazno, temveč je bilo tokrat v naši vasi zelo veselo in živahno. Saj pa je bila skoraj v vsaki gostilni godba in veselica. Tako je imela v gostilni »Pri lipi«, Kokot, veselico »Strelska družina« iz Studene, pri Sunku so se zabavali »Rejci malih živali«, pri Mlhevcu pa SK Slavlja, Nikjer ni primanjkovalo ljudi, saj je Radvanje znana prometna točka in znan kraj, kamor radi prihajajo meščani. Ob 7. zjutraj se je zbrala na pokopališču ▼ Rad vanju množica ljudi s zastopnikom občine g. županom Pristovnikom, da prisostvuje blagoslovitvi novega križa. Stari križ, ki je na tukajšnjem pokopališču stal skoraj nad 60 let, se je ob zadnji nevihti podrl in na njegovem mestu so postavili lep nov lesen križ, katerega je domači kaplan to nedeljo blagoslovil. Po lepem, kratkem, a jedrnatem govoru g. kaplana je sledila blagoslovitev, nato pa ljudsko petje in kratke molitve v počastitev novega križa, nakar se je množica razšla. Ko se je začelo mračiti, so bile vse ceste pome veselo vračajočih se meščanov ln Pohorcev, ki so odnesli najlepše spomine m vtise z nedeljskega oddiha in slavnosti na Pohorju. Za domače tekoče gorivo Maribor, 8. avgusta Dne 1. 9. poteče rok za preureditev motorjev na uporabo domačega goriva glasom tretje naredbe o omejitvi prodaje tekočega goriva čl. 41. ' V tazmecoine kratkem roku bi ae na ta način prevalile posledice za vse, kar se je v teku 20 let na tem polju grozilo in zamudilo, na razmeroma mali krog nedoii- Brez ozira na znatne investicijske stroške, katere marsikateri podjetnik vsled gospodarske kffcze težko prenese, ostane na podlagi dosedanjih preizkušenj nafta in bencin — idealno pogonsko sredstvo. V časopisu se je vprašanje pridobivanja te »krvi naših motorjev« v tuzemstvu obširno razpravljalo, do praktične rešitve iz znanih razlogov, o katerih se bo še govorilo, pa še ni prišlo. V teku je akcija, s katero bi naj prizadeti interesenti, ki sodelujejo na praktični rešitvi tega vprašanja — postali enakopravni in deležni ugodnosti tistih, ki uporabljajo, prodajajo ali proizvajajo druga domača pogonska sredstva. Predvsem se i dela na podaljšanje prekratko odmerjenega roka za preureditev, ki je določen za l. IX. 1940. Javnost bo o poteku akcije, ki sloni na pridobivanju bencina in drugih pogonskih sredstev ir neizčrpnih ležišč parafinskih škriljevcev Jugoslavije, informirana. Radi bližnjega končnega termina pa dobijo prizadeti krogi medtem informacije brezplačno pri Lesni in splošni industrijski d. d. Maribor, Glavni trg 1, pri kateri se tudi nahajajo originalni dokumenti m načrti, posebno pa pri poročilo odbora za propa-! gando domačih pogonskih sredstev pri ministrstvu za šume in rudnike v Beogradu. Mariborske in okoliške novice — O tem in onem. 400 kg težak sod je padel na nogo 511etnemu nakupu vale u Mihaelu Petriču s Pobreške ceste. Zdravi se v mariborski bolnici, kamor so pripeljali tudi 81etno viničarsko hčerko Ano Irgoliče-vo iz Sv. Lenarta v Slovenskih goricah, ki si je pri padcu z lestve zlomila levico. — Namesto venca na grob blagopokojnega dr. Kronvogla je Jugoslovanska hranilnica in posojilnica v Mariboru darovala Proti-tuberkulozni ligi v Mariboru znesek ICO din. — V nedeljo 11. t, m. ob 10. bo pri Povodniku občni zbor Društva stanovanjskih najemnikov. — Na Pobreški cesti so tatovi ukradli 4 m dolgo traverzo, ki je služila za cestno ograjo. — Drevi ob 20. bo v mali dvorani Narodnega doma ustanovni občni zbor šofersko^kovinarske organizacije. — Pri »Novem svetu« so mariborski Hrvati, včlanjeni v »Napredku«, imeli komemoracijo ob priliki 12. obletnice Radiče-ve smrti. Spominski govor je imel lekarnar Aibaneže, medtem ko je g. Franc Novak nanizal nekaj spominov na Radića. — Na Vodnikovem trgu je žepar izmaknil zaseb-nici Tereziji Kitak denarnico, v kateri je bilo okoli 150 din gotovine. — Iz železniške »lužbe. Premeščen je uradniški pripravnik Oskar Bertoncelj iz kurilnice v Mariboru k železniški delavnici v Kraljevu. — Z gobami sta Se zastrupila na Po-brežju pri Mariboru 601etna posestnica Neža Cvetko in 331etna Hedvika Gerlič. Obe ženski sta se zatekli v bolnico, kjer so jima zdravniki rešili življenje. — Jezik si je odgriznil pri padcu v stanovanju 29letni tkalec Jakob Ploj s Po-brežja. Zdravi se v mariborski bolnici. — Gnezdo nemorale je odkrila mariborska policija v središču mesta. Zalotila je več mlajših žensk v družbi moških, ki so se proti primernemu plačilu z njimi zabavale. Ženske je policija poslala v bolnico, kjer so jih pregledali, nakar se bodo zaradi nemoralnega življenja morale zagovarjati pred sodiščem. — Studenške novice, Predsnočnjim se je vršila seja občinskega odbora, ki jo je otvoril in vodil župan g. Kaloh. Obravnavali so razne tekoče zadeve. Sklenilo se je, da se mora do prihodnje seje izdelati pravilnik glede plačila toka za stranke, ki uporabljajo občinski studenec. Referent za cestni odsek g. Kac je poročal, da je podaljšek Erjavčeve ulice do Pohorske ceste občinska last, s katero ne more nihče razpolagati. Na seji se je dovolilo ge. Frid-auerjevi gostilniški obrt na Radvanjskl cesti. Prošnja kapucinov za odstop prostora za skupno grobnico na pokopališču po znižani ceni, se bo obravnavala na prihodnji seji. — S strtim prSiurn kosem je obležal na cesti v Košakih 671etnl viničar Rudolf Hal-bert, ki je prišel pod kolesje s senom naloženega voza. Hudo poškodovanega Hal-berta so odpeljali v mariborsko bolnico. — Huda prometna nesreča se je pripetila na cesti pri Spodnjem Dupleku. Neki osebni avto je podrl na tla 421etno posestnico Ivanko Toplak iz Grajene, ki je obležala nezavestna v mlaki krvi. Reševalci so jo prepeljali v mariborsko bolnico, kjer so zdravniki ugotovili,, da ima Toplakova zlomljeno nosno kost, roke in noge, razen tega tudi notranje poškodbe. Njeno zdravstveno stanje je zelo kritično. — Mestno poglavarstvo v Mariboru razglaša: Kostanjarji, ki želijo v letu 1940/41 peči kostanj v območju mestne občine mariborske, se vabijo, da se javijo pri mestnem tržnem nadzorstvu, in sicer od 14. do 20. t. m, med uradnimi urami. Zglasijo naj se samo tisti kostanjarji, ki imajo obrtno pravico in ki so že lansko leto pekli kostanj. Osebam, ki nimajo obrtne pravice, se dovoljenje za pečenje kostanja ne bo izdalo. Tudi na kasnejše prijave se ne bo oziralo. — Zaradi pomanjkanja moke zapirajo pekarne. V Mariboru je nastalo silno pomanjkanje moke. Moke primanjkuje zlasti pekom in je bil te dni neki pekovski mojster že prisiljen zapreti svojo pekarno. Kakor se sliši, bodo morale ustaviti obratovanje v najkrajšem času še številne druge pekarne, če ne bo mogoče dobiti moke. TJpropaščeni pa bodo zlasti številni manjši pekovski mojstri, ki si niso mogli pravočasno nabaviti potrebne zaloge, če ne bo pristojno oblastvo nujno ukrenilo vse potrebno, da bodo mlini zopet dobavljali moko. Prav tako primanjkuje moke tudi v trgovinah, povrhu tega pa so cene v zadnjem času silno poskočile, tako da si jo revnejši konzumenti sploh ne morejo nabaviti. Nekateri trgovci prodajajo že samo po 1 kg moke. Kaj naj napravi družina, ki potrebuje mnogo več moke vsak dan? Potrebno je, da se nujno nekaj ukrene, ker pač nihče ne verjame, da bi bila v naši državi zmanjkala popolnoma vsa moka, čeprav se je izvozilo mnogo preveč žita. Ge so pomanjkanje morda povzročili verižniki, je pa potrebno, da jih oblastvo nemudoma občutno kaznuje in da tako za bodoče onemogoči špekuliranje na račun revnejših slojev. (DeL pol.) — Zanimiv izlet s splavom po Drini priredi Društvo Putnik v Novem Sadu. Podrobne informacije in prospekte te zanimive vožnje dobite v biletarnici Putnika v Mariboru. — Rekordi bodo padali na jutrišnji veliki nacionalni gorski dirki »Pohorje 1940«, ki jo priredi motosekcija Slovenskega avtomobilskega kluba v Mariboru na 15 km dolgi pohorski avtomobilski cesti Reka— Sv. Areh na Pohorju. Za dirko se je prijavilo 115 dirkačev Iz vseh športnih centrov nase države, in sicer iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Celja, Varaždina in Maribora. TekmovaH bodo najvidnejši in najboljši dirkači, tako da je pričakovati aflno napetega poteka. Vsi dirkači že pridno trenirajo ln so nekateri dosegli pomembne rezultate. Start k veliki nacionalni gorski motociklisUčni in avtomobilski dfcrki ho točno ob 14. pred {đfcegevo gostilno v Reki, cilj pa bo pri Ruški koči. Občinstvo se ponovno opozarja, da je na pohorski avtomobilski cesti za časa dirko ustavljen ves civilni promet. — Poroke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Anton Kiinar, železniški uradnik. Studenci, in Sonja Tičar. učiteljica. Vošnjakova ulica 19; Alfred Hvala, diplomiran jurist, in Ana Veljak, učitelju a; Viktor Gutsmandl, mizarski pomočnik, in Marijana Lenhard; Ludvik Tajzl, ključavničar državnih železnic, in Marija Rudi; Anton Pristavec, krojaški mojster. Trubarjeva ulica 9. in Ivana Potokar. kuharica, Zrinjskega trs 5; Mihael Petek, krojač, in Marjeta Meško, gospodinja. Cvetlična ulica 13; Ivan Sabeder. delavec, in Marija Klun, delavka. Praprotnikova ulica 27; Janez Podrzavnik, kmečki sin. in RozaUia Rižnik, kmečka hči. iz Marenberga; Rudolf Ferš. pletarski pomočnik, in Julijama Lešnik, tkalka. Podbrežje; Karel Maček, tkalski pomočnik, in Kristina Strehar. navijal-ka, Tezno; Ljubomir Humek, inž. arh., Turnerjeva ulica 33, in Draga Nemec, profesorica. Zolgerjeva ulica 20. Bilo srečno! — Nočno lekarniško službo imata od danes naprej Vidmarjcva lekarna pri sv. Are-hu na Glavnem trgu 20. tel. 20-05. ter Savo stava magdalenska lekarna na Kralja Petra trgu 3. tel. 22-70. — Služba božja za planince in izletnike bo v nedeljo 11. avgusta na sledečih postojankah: pri Mariborski koči ob 9. pri Sv. Arehu ob 10. na Smolniku ob 9. na Pun-gartu (koča pod Kopo) ob 11. na Urši ji gori ob 9; v mariborski frančiškanski cerkvi prod odhodom vlakov ob 4.15. — Aljažev klub. — Zdravniško dežurno službo za nuino pomoč članom O UZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega zdravn ka v nedeljo dne 11. avgusta 1940 gospod dr. Wankmulier Alfonz. Maribor, Frančiškanska ulica 8/III. — Racija. Mariborska policija je včeraj izvršila v mestu in na periferiji obširno racijo, pri kateri ie izsledila celo vrsto po-stopačev. delomrznežev in lahkoživk, ki so se potepali po mestu in se preživi i ali na nepošten način. Ženske, in sicer 16 po številu, so poslali v svrho zdrav.jenia na dermatološki oddelek tulc;>jšnie sološne bolnice, nakar se bodo morale zagovarinti pred sodniki. Ostale delomržneže in postopače, ki niso pristojni v Maribor, so odpravili v domovne občine. Med aretiranci je bilo rudi nekaj takih, ki so zasledovani od raznih sodišč. — Dve žrtvi dela. V Pekrah pri Mariboru je bil 321etni delavec Franc Ratei zaposlen pri podiranju dreves. Nesrečno naključje je hotelo, da je drevo padlo na Rate in. ki je obležal z zlomljeno hrbtenico in težkimi poškodbami na glavi. Nezavcstnecn Ra1 da so nemudoma odpremili v tukajšnio splošno bolnico, vendar imajo zdravniki c malo upanja, da bi okreval. Pri Sv. Miklavžu pa so pri nalaganju hlodov na voz z grmel i težki hlodi na 231etnega hlapca Franca Rojka. Z zlomljenimi rokami in hudimi notranjimi poškodbami so ea prepeljali v bolnico. — Tezenske novice. Na Teznem vlada veliko zanimanje za uprizoritev Vcmber-garjeve burke v treh dejanjih »Voda«, ki bo to nedeljo popoldan na soLolskem letnem telovadišču. — Med mnogimi drugimi združenji obrtnikov ie spreielo te dni tudi Skupno združenje obrtnikov na Teznem odlok o svojem razpustu. Zaenkrat še posluje združenje kakor doslej. Praznik plavalnega sporta Maribor, 10. avgusta Danes ln jutri bo najlepše kopališče v Jugoslaviji »Mariborski otoke prizorišče izredno zanimive in važne prireditve »Plavalnega prvenstva Slovenske plavalne zveze«. Po reorganizaciji plavalnega sporta v državi je bila za poaročje Slovenije ustanovljena vrhovna plavalna instanca Slovenska plavalna zveza, ki je mariborskima kluboma predala častno nalogo, letos izvesti prvenstvo, ki naj pokaže izredno lep razvoj plavalnega sporta v Sloveniji. Tekmovanja se udeležijo izbrani plavači Ljubljane, Kranja, Kamnika, Radovljice, Celja, Murske Sobote in veliko te vilo mariborskih tekmovalcev, ki so se temeljito pripravili za to važno prvenstveno borbo. Tekmovanja bodo izvedena v plavanju, skokih in vvaterpoolu ter bodo nudila občinstvu, ki bo obiskalo v teh dneh Mariborski otok, priliko, prisostvovati vsem fazam napetih borb za častni naslov > Prvaka Slovenske plavalne zveze«. Vsi številni tekmovalci so že na mestu in marljivo trenirajo ter nudi Mariborski otok sliko prave športne arene. Mariborska kluba prireditelja >Mariborski plavalni klub« in »Maraton« se bosta z vsemi silami potrudila, da bo ta važna prireditev, ki bo pomenila zopet velik korak v napredku lepega in zdravega plavalnega sporta na severni meji nase države brezhibno organizirana in dobro uspela. Sodniški zbor je sestavljen iz preizkušenih organizatorjev jugoslovanskega plavalnega sporta s predsednikom SPZ dr. Skabernctom, tajnikom Kramaraičem in odborniki Stergarjem, Megušarjem in drugimi na čelu. Tekmovanja se vršijo v soboto od 9. do 12. ure in 15. do 18. ter v nedeljo ves dan. Sportu in plavanju naklonjeno občinstvo bo nedvomno v velikem številu izkoristilo redko priliko, da prisostvujejo napetim borbam na Mariborskem otoku. Iz Celja —c 20 deiavSMn tožb. Te dni je 20 delavcev tekstilne tovarne »Polzele« na Polzeli vložilo v Celju proti omenjenemu podjetju tožbo zaradi prenizkih mezd. Delavstvo zahteva od tovarne izplačilo razlike med izplačanimi prenizkimi in predpisanimi iohninalinrni mezdami.