-7 nOMVB 9
četrtek ln vred ali ¿Klanjem
ic«feW> 12 dhL, lete 7 din., četrt teta - ¿te. liten Jugoslavije J ¿fe. Naročnina se pošlje I Mflllulitvo .SlOTCn-bmg» Gospodarja* v Mari-ora, Koroška cesta it 5.
4 se dopošilja do od-: "redi. Naročnina se plačuje v naprej. Jefcn kiierurban št 115.
POUtUM
atane M kroni olí SO
Poitnfaui ▼
LOVENSKI GOSPODAR
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
UtMhfltnt Korotta eaatf St 5, Rokopisi hhw čaj o. Uprnvnlitvo m ^ ma naročnino, Inserete reklamacije. Cene tom po dogovorit. Za < kratne oglase popust Nezaprte cije so poiinlne Čekovni račun urada Ljubljana St 10
Telefon interurban št iiS»
8. ifeev.
Mi
^pibop, dne 23. febpu&pja 1923-
56. letnik.
Zakaj odklanja naša stranka razredno borbo I
Naš izkušen voditelj dr, Ant. Korošec je preteklo leto na nekem ve*: -;em zborovanju izjavil: „Mi odklanjamo razredno borbo, ker ne pozna;o;) nobenih razredov razven dveh: ra/ -red zatiranih, zapostavljenih tlačanov na eni strani in razred vseoblasfnin pripadnikov velekapitalizma na drugi •strani."
Voditeljeve besede so bile ¡plod urnega razmotrivanja in tvorijo del nagega programa. Ker pa kmetskemu či-iatelju pojem in pomen razredne bor -be ni popolnoma znan, hočemo ta pred :net vsestransko prerešetati. Prej ali slej bodo namreč "razpisane volitve v narodno skupščino in slovensko ljudstvo bo zopet odločevalo o svojji uso -ii. Velekapitalistične ali batinaške politične stranke, kakor jim pravijo hrvatski eelaki, bodo v volilnem mete žu izigravale svoje poslednje karte.- — Godili se bodo čudeži: podkupljene a-gitatorje, nove časopise z vabljivimi obljubami in ogromne množine vsiljivih letakov, vse to bodo vrgli v svo -iem obupu med naše dobro ljudstvo; :akrai bo moral odločiti hladen razum slovenskega kmeta, delavca in obrtnika.
V volilno borbo bosta posegli dve skupini, ki hodita sicer po ločenih polih, toda njuni cilj je klub temu sku -pen: obe skupini — velekapitalistične stranke v narodnih barvah in fako -ivane razredno-borbene stranke (socialisti, zemljeradniki, samostojni itd.)
—	sta glede načrta o pobijanju ljudske stranke in njenega razvoja brezpogojno enodušni in bodoče volitve bodo prinesle v Slovenijo nekak rahlo ve -.zan „protiklerikalni blok" (skupino). Mi, kar nas je zbranih pod neomada-ževano zastavo krščanske demokraoi -je, se jih ne bojimo. To velja osobito za velekapitalistične stranke (radika -
. le, demokrate). Ljudstvo jih je docela spoznalo in zato jim ne bo nasedlo. — Nekoliko nevarnejše so pa razredne stranke, ki bodo z njim lastnimi izkušnjami vabile posamezne stanove v svoja okrilja. Socijalisti bodo, kakor vedno, lazili za tvorniškim delavstvom
—	okoli rudarjev, pa tudi poljskega de lavoa bodo znali hipoma prepričati o potrebi razredne borbe. Srbski zemlje
adniki, dediči lalitnih koritarjev iz ta •bora naše Samostojme, se bodo pehali izključno za kmetom.. Dokazovali bodo na shodih in v svoji „Naši vasi", da 30 „klerikalci" sovražniki kmetskega gibanja. In naš slovenski kmet bode stal pred uganko: Komu naj verujem? Lani so me opeharili samostojni vodi-
telji, ki so obetali toliko lepega: konec gospodstva nad ubogim kmetom in odpravo davkov, militarizma itd., se-uaj mi tpa že zopet zvenijo slična gesla po ušesih —
Kaj hočejo razredne stranke? Vladati hoče ¡o! to je odgovor. Njih blesteče in omamljive iirme, kakor: Zem ijeradnička stranka (kmetska stranka), Kmetsko-delavska zveza itd,, so lima-nice, ki jim služijo v dosego določenih ciljev. Njih volilni agitatorji bodo poveličevali kmeta, povzdigovali njegove zasluge, ocenjevali njegovo trpljenje , in marsikateremu zaslepi,encu ali pa kratkovidnežu se bo srce topilo vroče radosti, ko bo z novo slastjo pritrjeval besedam plačanih, brezvestnih apostolov krivih političnih naukov!
Zakai odklanjamo razredno borbo? Opazovali smo žaloigro velike Rusije ; ruske razmere so nekaj posebnega iu se razlikujejo od razmer v ostalih dr- ; žavah Srednje Evrope. Toda videli : smo nekaj, kar naj si zapomnijo bes- i ni zagovorniki razredno-borbenih na ■ j ših strank; to je brezuspešna borba I j ruskega kmeta in delavca proti želez- j nim zakonom svetovnega gospodarst - : va in prirodnemu zakonu, ki se ime -nuje: ljubezen, soglasje med vsemi sta novi. Ljudska stranka ne dela nobe -nib razlik med priprostim poljskim delavcem in vseučiliškim profesorjem — ona ne priznava obrtniku večjih prednosti nego kmetu. Zato se ljudska stranka ne bori samo za en razred ~ recimo samo za kmeta,, marveč za politično, gospodarsko in socijalno rav -nopravnost vseh stanov.
Naši nasprotniki uporabljajo često krat zbadljivo" pripombo, češ, ljudska stranka iarba svoje somišljenike z lepimi gesli o slogi med posameznimi stanovi. Socijaluatrioti nam predba • civajo, da ni mogoče, obenem zasto pati nasprotu'očih si interesov kmeta, obrtnika, delavca, malega uradnika i. t. d. V te; trditvi, v tem grmu nas -protnih obdolžitev leži velikanski zajec! Oblastniki bivše Avstro-Ogrske so zdravili narodnostna vprašan'a po kratkem receptu „Divide et impera!" (Deli in vladal! Cim večja je bila nesloga med narodi, tem večje je bilo — skrivnostno veselje vladajočih dunajskih oblastnikov. Ce hočemo napraviti belgrajskim porodičarjem (porodica = «rodbina, familija; tako nazivamo par belgrajSkih rodbin, ki so že od nekdaj uživale velike predpraviCe in katerih predstavitelji še danes izkoriščajo na ugodnih mestih svoje ljudstvo) posebno veselje, dobro, pa se razdelimo še i mi! Hrvati so že uvideli, da se kmet v popolni osamljenosti, brez drugih sta nov, ne more uspešno boriti proti sedanjemu režimu. Stopiti so na cesto
sporazuma med stanovi in danes stoji hrvatski seljak poleg obrtnika, inteli-genfa in delavca na eni obrambni črti. Ta'fronta je Hrvatski blok, v katerem so združene vse razredne politične stranke.
Mi Slovenci ne rai imo nikakega bloka. Kar e Hrvatski blok za brate onstran Soite, to ;e ljudska stranka za našo milo Slovenijo. Ona združu.e v svoih vrstah vso j ošteno in dobro mislečo javnost, ki stremi za izboljšanjem današnjih žalostnih razmer. — Ljudska stranka odklanja, razredno — borbo, ker noče prenašati razkrojeval-nega upliva trajnih nas, rotstev med posameznimi stanovi slovenskega ljudstva V slogi, ljubezni in s' orazumu med slovenskim kmetom, obrtnikom in delavcem ter malim človekom ie zajam čena boljša bodočnost naše domovine Slovenije. Ljudska stranka je že v svojih prvih početkih sejala seme miru in sprave, zato bo z vso odločno -s t; o nastopala proti razdiralnim nakanam razrednih strank,	M. G.
Samostojni proti znižanju ministrskih pisc.
Beograd, 15. februarja.
Ministri sedanje beograjske vla' de so si leta 1921 sami sklenili take-le plače:
Ministrski predsednik stalne letne plače 48.000 K, draginjske doklade 520.000 K, izredne doklade 240.000. K; leffio skupno torej 808,000 K.
Ostali ministri vsak posebej, letno sfciBri-pta®r4S.000 K^^stanslb "plače 172.000 K, doklade 423.400 K; letno torej škupnč 643.400 K.
Vsi ministri skupaj dobijo na leto iz državne kase 11,745,800 K.
Poleg tega še imajo vsi ministri na razpolago brezplačno luksuziozni osebni avtomobil, šoferja, vožnjo v sa Ionskem vozu po železnici in še druge „postranske" dohodke, kakor n. pr. Pucljevi konji in voli.
Povprečno ima toraj ministrski predsednik na mesec plače točno 67 tisoč 333 K, vsi ostali ministri pa vsak po 53.620 K mesečno. To so o-gromne svote!
Pomislimo: V beograjski vladi se di 18 mi,,istrov. 17 jih dobiva plače letno po 643.400 K, predsednik pa 808.000 K. Citafcelji, izračunate sami, kako ogromne so svote, ki jih državna kasa izdaje letno že samo za ministre! Kje šo pa še visoki uradniki v ministrstvih in raznih oddeljenjih!
To je brezmejna razsipnost.
Gospodje ministrt, in „šefovi" ^ se kar kopljejo v stotisočakih, uboga
kmetska, uradniška in delavska raja pa strada in trpi grozno pomanjkanje .....
V finančnem odboru narodi.e skup ščine so poslanci opozicije, med njimi poslanca Slovenske ljudske stranke gg. Klekl in Pušenjak predlagala, naj se plača ministrom znatno zniža, Naša stranka stoji na stališču, da dokler ljudstvo trpK draginjo in pomanjkanje m dokler se našega davkoplače vale a trpinči z neosnovanimi bremeni da tako dolgo ministri nimajo pravice jemati tako ogromne plače iz državne kase. Med ministri je več kot 'polovica milijonarjev. Ali ni to vnebovpijo-če, da še tali ljudje tako molzejo državo ?
In kaj se jo zgodilo v finančnem odboru z predlogom opozicije? Propadel je z osmimi proti desetim glasom . Samostojnež, ki je član finančnega odbora, je glasoval za visoke ministrsko plače!
Samostojna kmetijska stranka je glasovala v finančnem odboru še za eno
drugo potratnost.
namreč za takozvani dispozicijski fond finančnega ministra. Za leto 1922 si je demokrat dr. Kumanudi zapisal v svoj proračun ogromno svoto 456 milijonov dinarjev, to je 1824 milijonov K. Fin. minister lahko s to svoto prosto razpolaga, treba mu je samo pritrdila mi nistrskega sveta. Tako je najti v računih za leto 192Č in 1921, odkar vlada sedanja demokratsko-samostojna vlada, svote, kakor 8 milijonov dinarjev za „razne izdatke." Označeno ni prav nič natančneje. In za tako potratnost glasuje o samostojni poslano! brez izjeme. Kdor tega ne verjame, Si naj pride v Beograd ogledat zapisni ke o sejah finančnega odbora.
Vprašali boste, cenjeni čitatelji — „Slov. Gospodarja": „Da, v kake svr-he pa uporabljajo ministri te ogromne svote?" O tem molče ministri, molčijo zapisniki. . . . Mislite si sami, kara gredo milijoni, ki jih davčne oblasti in davkariie in carinarnice izmozgajo iz ubogega davkoplačevalca.
Ministrske plače in tihi dispozicij ski sklad — to vse je ležalo samostoi-nim poslanr»em bolj prti srcu, nego u-bogo trpeče ljudstvo.' Dovolj je tega!
■nHHHMBHBHaBMEHmnE ^inuMI
Vse za one, ki imajo že
1. Oškodovani bodo mali.
V predzadnjem „Gospodarju" smo obelodanili, kako je potučkal samostojni Mermdlja s pomočjo radikalov in demokratov Pucljevo zadevo z nemški-
Zaklad na otoku.
Sa &agleSkega prevedel Paulus.
(Dalje.)
„Pri moji «bergli, lopšega predloga vam nobeden živ mornar ne more star
Titi!'
» „Torej moram odgovoriti?" semv-orašai s -skočim so glasom. Iz Sil -verjevih zbadljivih besed sem jasno 3-aauihel. da visi smrf nad mejo giavo.
,„!ihče »&s ne priganjal Premis lite si! Veste, čas tako prijetno mine v vaši družbi!"
„Dobro", sem pogumno deial. „Ce moram izbrati, imam tudi pravico, da ¿vem kako stvari stoje, zakaj in ka -ko ste prišli semkaj v kočo in kje so socj: tovariši."
„Kako stvari stoje!" je zagodrnjal ttien upornikov. „Srečen, ki bi to ve-delr
,,Drži jezik za zobmi, če te nihče ae voraša!" se je zadri Silver. In prijazno se je spet obrnil k meni:
„Včeraj zjutraj je prišel k nam g. doktor Liveseu z belo zastavo. De..al ie: „Ka itan Silver, — izgubljeni ste! Ladje ni več!" — Nisem verjel! Posedali smo in res, groma, „Hispanio-
la" je izginila — —! Nikdar v življenju še nisem videl koga, ki bi bil tako neumno zijal, kakor smo za -iali mi tisfikrat —! „Dobro", je dejal zdravnik. „Pogodimo se!" — In pogodili smo se in tu smo sedaj in zaloge in drve, ki ste jih tako skrbno nabrali, vse je naše! Kam je odšla vaša družba, tega pa ne vem!"
Mirno je vlekel iz pipe.
„Pa ne mislite", je nadaljeval, „da ste tudi vi vključeni v pogodbo; Zad-nie, kar sva se menila, je bilo to-le: Koliko vas bo odšlo ? sem ga vprašal. — „Štirje", je odgovoril. „In eden-izmed nas je ranjen. Tisti fant pa ne vem, kje je. Vrag ga naj vzame! Siti smo ga!" — To so bile njegove zadnje i.esede!"
,In to !e bilo vse?"
„In to je bilo vse, moj sin!"
„In sedaj se moram odločiti?"
„In sedaj se morate odločiti, prav gotovo da!"
„Dobro! — Nisem tako neumen, da bi ne vedel, kaj mi je storiti. Naj pride najhuiše nad mene, malo me brigi. Dovol smrti sem videl te dni! — Pa par besed vam moram še poprej po -vedati!" sem pridjal in bolj in bolj se sem razburial. „Prvič tole: V slabi ko-
ži ste! Ladjo ste izgubili, zaklad ste izgubili, moštvo ste izgubili! Vse se vam je ponesrečilo! In če hočefe vedeti, kdo je to storil, vedite — to sem — storil jaz! Jaz sem tičal v jabolčnem sodu tisto zadnjo noč inf krovu in sem čul vaše besede, John, in Dickove, — in Handsove, ki leži sedaj na — dnu morja! In vse sem povedal svojim ljudem, še preden je minila ura. In jaz sem odrezal sidro, jaz sem ubil stražnika, ki ste ju postavili na ladjo, in jaz sem jo spravil na varno mesto — kjer je ne morete najti, nobeden med vas ne! Jaz sem vse to naredil in ne bojim se vas! Ubijte me, če me hočete, ali pa mi prizanesite. — Se eno bom povedal in nič več. Ce mi priza-nesete — naj bo pozabljeno, kar se je zgodilo! In če bodete kedaj na zatož -ni klopi zaradi uporništva, rešil vas bom. če mi bo le mogoče! — Na vas je da se odločite, da izberete! Ub.jle me in storite še eno hudobijo, ali pa me pustite živega, da vas rešim ve -šal!" -
Nehal sem, ker mi je zmanjka i sa pe. — in nobeden se ni genil, vsi vo molčali in zi ali v mene kakor telet«, In ¿>e so molčali, ko sem nadaljeval:
„Vi, Silver, ste mislim najboljši ia-
med telile liudi tukaj. Ce se mi kaj huuega zgodi, hvaležen sem vam elo poveste zdravniku, kako sem s rejot svojo usodo!"
Mislil bom na to!" je odgovori i j tako čudnim naglasom, da nisem vede' ali se norčuje iz mene, a!i pa mu ugf»'a moja srčnost.
„In !az še eno pristavim!" vzklikne stari, temiiozagoreli mornar Morgan — tisti, ki sem ga videl v Silver jevi krčmi v Bristolu — „on je spoznal „Črnega psa"!"
„In jaz še tudi eno!" je dejal naS neaaanji kuhar. „Pri moji leseni bergli tule, — on je ukradel Billu zemljevid! Gladko in kratko — on nas je vse uničil!"
„In zato mora iti!" se je zadri se* daj Morgan pograbil nož in skočil po* konen.
„Proč tu!" je zakričal Silver, — „Kdo si ti, Tom Morgan, in kdo je taka-'kapitan ? Naučil te bom! Pridi mi na pot, pa pojdeš, kamor je šel — že mnogoteri, ki se je drznil, mi pogledati med oči!"
Morgan je obstal. Niegovi tovariši pa so preteče godrnjali:
„Prav je dejal -Tom!" j« eclen rekel.
Î. stran.
annvknkkf idjuhuiiar.
L3. februarja 1922,
kel vladika Dosdtej, ko Je- bival nai> Češkem, tako lep© dnevnice iz državne blagajne, si je domislit škof iz O-
V. A n- A T1 l i	X Jn lvJ . 4,' . - .
--------- X ---*v -----------»"	^
hride g. Velimirovič, da bi «udi nié-mu ne Škodil kak od države plačani priboljšek.
Vladika Dositej Je potoval» po Češkem, Velimirovič pa hoče v Ameriko, rta bi med ondotno peščico pravoslavnih vernikov uredil nekaka cerkvena vprašanja in zadeve. Za potovanje iz Ohrida v Ameriko zante-va g. Velimirovič od finančnega ministra 10 tisoč dolarjev, ali, v, našem denarju 3 milijone kron. Razven tega pa se mu naj za dobo njegovega bivanja v Ameriki plačuje mesečno 5 tisoč dolarjev nagradel ali naâdhj en milijon 600.000 kron.
Kaj ne, gotovo debele s vote za našo državno blagajno, ki sicer nima denarja za invalide, vdove in sirote, za popravo cesti železnic in regulacij jo reic. Proti takim nepotrebnim izdatkom s privoljenjem vlade, v kateri so tudi naši samostojni, bodo morali naši poslanci nastopiti z vso ostrostfo.
Kaj nas briga amterikanskat pravoslavna cerkev, da tt, plačevali mi, kot reveži milijonske svote za ureditev versko spornih vprašanj v A-meriki. Ako bi se zgoddo kaj taoega, pač lahko rečemo, da hranijo prt nas lačne vrane — site amerikanskte,
Katoliški škofje ne zahtevajo za svoja potovanja po inozemstvu niti ficka od države, naq velja isf]i pravec tudi za pravoslavne vladike.
Ako se bo ugodilo g. Velimiroviču se bo podal v tretje še kak drug vladika bogzna kam, samo, da bo dobro živel in mnogo po strani zaslužil brez truda in dela.
Zahtevamo enakopravnost vi vsakem oziru, a predvsem tudi na verskem polju.
{Cenzorje opozarjamo, da je ravno ' kar obelodanjeno zadevo z Velimirovti čem prinesla ^Straža" v članku in „Slovenec" v notici).
Za pametno in obče koristno izrabo vojaških de-mmimlavnih sil.
Naša stranka je nastopala od prevrata sem odločno proti militarizmu, ki nam povzroča tolikanj stroškov. — Ker je bil njen klic po odpravi ali vsaj zdataem zniižanju vojaštva le klic vpijočega v puščavi, so začet naši poslanci v zbornici tn potom inter-pelac'j pobijati izrodke militarizma, da bi olajšali ter ublažili vojaško usodo naših slovenskih fantov, kil morajo služiti po južni Srbiji in ob albanski meji. L.
Cilj in delo naše stranke glede militarizma stremi za tem: Kako o-brniti našo vojaško silo na pot, ki bi bila- koristna za državo in narod.
Kako se lahko pretvori militarizem v nekaj gospodarsko dvigajočega za državo, nam je podala za to najlepši dokaz ter vzgled Bulgarska. — Bulgari imajo tudi sedaj po vojni vo-
jaštvo, a ga uporabljalo po največ za popravo in zgradb« eest in železnic. Bolgarskemu Vojaku daje država o-bleko in hrano, mu , plačuje dnevnice, a vojak povrača državi izdatke stpter no s cenim delom, ki je v korist oele države ter narodu. Radi neumornega dela za gospodarsko povzdigo s cenim voiaškim delom uživa clanes Bolgarija v Evropi isti ugled kot pred vojno.
Nemci ne smejo vzdrževati predvojnega milijtarizma, a imajo milijonsko armado delavstva, ki dela prosfp-voljno na dan po eno uro več v prid države in za gospodarsko povzdigo Nemčije.
A kako pa pri nas? Pri nas se je glede poprave ter zgradbe cest in železnic ocl preobrata sem storilo malo, ali takorekoč nič* Saj nam priznava železniški minister sam, da so naše žeiezniške proge vsled trhjLih pragov v takem stanju, da je promet skoro pred zastojem, Kake so pa naše ceste, 'pa itak vidijo in je znano na šiin čitateljem.
Mar ne bi tudi mi, lahko dvignili promei na isto višino kot n. pr. Bolgari ? Gotovo, ako bi hoteli izrabiti vo jaške delovne sile v delo za gospodar sko povzdigo države in naroda.
Svetovna vojna nas je izučila, da se tega, kar vojak rabi za slučaj vojne, lahko priuči v dveh ali štirih mesecih nikakor pa ne rabi za to celih dveh let. Večina naših fantov mora služiti vojake dve leti.
Prepričani smo, da bi bili naši fantje bolj navdušeni vojakt, ako bi se vežbali 2—4 mesce kot vojaki, o-stali del službenega roka pa bi uporabili za gospodarsko povzdigo naše države in za dobrobit ter napredek celokupnega naroda.
Ako bi naša vojaška oblast uporabila neizrabljene vojaške sile za zgradbo in popravo oest, železnio, mostov ter regulacijo rekt bi se dvilgnil naš promet in od cvetočega prometa bi začel rasti ugled naše države in zadovoljnos1| našega naroda na znotraj.
Ako bi naš narod videl, da mu le militarizem v gospodarsko korist, bi rad pošiljal svoje sinove na vojaško službovanje in bi tiakoj prenehala mržnja katero ima danes vsak udeleženec svetovne vojne napram oboroženi sili.
Ako že res ne moremo militarizma odpraviti, ga ne zmanjšati, pa ga vsaj uporabljamo tako, da država in narod z vojaštvom ne bosta imela samo ogromnih strošjkov, ampak korist ter dobiček.
Vse stranke v naši kraljevini, ka^ terim je kaj na tem, da enkrat zleze-mo iz gospodarsko-fi.,ančnega blata, v katerem tičtmo, bi se morale z vso močjo zavzeti, da izrabimo vojaško delovno silo po vzgledu sosedne nam Bolgarske.
Krajevne organizacije naše Kmet ske zveze opozarjamo, na gospodarsko finančno vrednost ravnokar objavljenega vprašanja glede pametno koristne izrabe vojaštva. Naj se to vprašanje obravnava na odborovih
sejah in naj se tozadevne resoluciie sklepajo ter odpošljejo na tajništvo 'V, Celje ali Maribor, ki jih bo potem odposlalo Jugoslovanskemu klubu v, Beograd.	C" .
Ako bomo odločna nastopili za obče koristno izrabo doslej zanemarjenih vojaških delovnih sil, se bo Beograd tudtl udal in cela država 1» imela dobiček in pridobila glede ugleda na zunaj, na znotraj pa zadovoljila narod.
Potreba regulacije Drave.
Iieka Drava napravlja na mnogih mestih ogromno škodo. Tok Drave gro zi sedaj, da v občini Stjojinci ni e Ptuja odnese mnogo oralov gozdov in druge zemlje. Poslanec Zebot se je na prošnjo nekaterih občanov osebnq o-brnil na pristojno ministrstvo in izročil naslednjo pismeno vlogo v tej zadevi.
„Reka Drava dela v občinll Stojn-ci okraj Ptuj, ogromno škodo na kmet-skih zemljiščih. Drava ,e kakih. 600 metrov nad borlskem mostom že pred 30 leti začela izpodkopavati okoli 70 oralov gozdov in to izpodkopavanje gre leto za letom naprej. Pod staro Avstrijo se je na prošnjo občine Stojn ci napravila okoli 800 m dolga zgradba in je obvarovala posestnike pred nadaljnimi poškodbami. Pred kratkem 'pa se je zidana obrambna zgradba na gornjem kcncu tako poškodovala, da voda zopet naprej izpodkopava gozde in polja. Leta 1921 se je jez nekoliko popravil, a premalo. Drava izpodkio-pava levi breg tako močno, da bo prav kmalu izginila cela obrambna zgradba. Ta zgradba predstavlja dfib-nes milijonske vrednosti. Glavni tok Drave se bo posebno ob Času povod-nji obrnil — kakor se že sedal kaže — ostro v smeri proti levemu bregu in tako bo most črez Dravo pri Borili ogrožen. In zopet bo Drava odnesla mnogo hektarjev gozdov in drug8 zem lje. Po mnenju rečnega mojstra in in-ženerjev bi bilo potrebno, začeti nujno z zgradbo novega obrambnega ii-du ali jeza. Sedaj bi stroškE take zgradbe bili primeroma mali. Rešiti se da s tako zgradbo 60—100 oralov zemlje in borlski most, Z ozirom na nujnost te zadeve se obračam do vlade z prošnjo, da blagovoli nemudoma dovoliti potreben kredit za zgradbo obrambnega jeza ob Dravi v občini Stojnci. Prosim pismenega odgovora* Beograd, 16. februarja 1922. — Franjo Zebot".
Ker Drava in druge naše Reke napravljajo poljedelcem ogromne škode in ker so skoro vsa regulacijska dela epustili, priporočamo, da se prizadete občine obrnejo z utemeljenimi vlogami do vlade, naj se takoj loti regulacijskih del.
Ce ima sedanja demokratsko-radi-k a 1 n o-^mu slima: i s ko^samostoj n a vlada milijone za gledališča,, za razsipoval-ni sklad ministrov, in težke milijarde za vojaštvo, je pač seljak stokrat bolj opravičen, da zahteva zgradbo, regulacijskih del ob naših rekah.
mi voli. Pri nemški živini je zaslužila SamOšfojJna in Puctevi prijatelji dr žava pa nič. Pregled Pucljeve tpro-daie nemške žfcvine po nepristranski komisiji pa so potlačil1' ter spravili z dnevnega reda, vlladni koritarji, ki se bojijo vpogleda v svoje mešetarfcje. Komaj so začasno potisnjeni iz parlamentarne razprave nemški voli, pa že vidimo „¡kmetoljuba" minisira Pu-clja in samostojne poslance na delu, da oškodujejo male posestnike iz tptuj skega okraja.
„Straža" je objavila iz Beograda, vest: Kako hoče ptujski milijonar Cucek s pomočjo samostojnIJh žepnih pravdarjev prizadjati občuten udarec slovenskim kmetom iz ptujske okolice.
Več manjših kmetov iz hajdinske fare in od St. Janžai na Drav. polju je kupilo od graščine Ebensield pri Hajdiui po prevratu več gozdnih par cel. Kmetje so kupljeno že davno plačali s kupnimi stroški vred. Graščino Ebensield pri Hajdini pa je sedaj kupil ptujski milijonar Cuček, ki ima že itak vsega več kot čez glavo dovolj. Ne, gospodu milijonarju ne zadostujejo že nakiopičeui milijoni, ampak Loče ubogim kmetom že od grar šči.ne kupljene parcele zopet odgrizniti in jih pobasati v svoj nenasitni žep. Da doseže g. Cuček ta svoj grdo-kruti namen, se je obrnil na ministra Puolia in njegove tovariše.
Cufcek se }e mudil zadnje dni v Beogradu in lazil spremljan od samostojnih poslancev od ministra do ministra, da bi izposioval na ta način zopetno priklopitev k graščini že pred dvema letoma od kmetov kupljenih gozdnih parcel. Ni dvoma, da mu ta pri sedanji vladll ni uspel, ker samostojni bodo s pomočjo ministra Puclja storili vse, da sa naklonijo milijonarja in oškodujejo ubogega kmeta«
Pomilovanja vredni kmetje iz Haj dina in od St. Janža bodo kmalu čutili na lastnem žepu, kaka je samostojna pravda za nenasitni dobrobit milijonarja, a na občutno šifcodo malega kmete,, ki nosi danes največ državnih bremen.
Nezaslišana prodaja nemške živine in krivično oškodovanje kmetov iz »ptujske okolice ste dve umazano de beli poglavji iz dobe slabostojnega Puoeljevega ministrovanja,
Samo, da se troši.
Ko smo svojčas priobčevali postavke iz državnega »proračuna za leto 1622, smo našim Čitateljem pred-očill, kako je ministrstvo ver preračunalo verske izdatke za letošnje le' to čisto neenakomerno za katoličane an pravoslavne. Pravoslavni veroizpovedi se nakazujejo v primeri s Številom pravoslavnih vernikov veliko večjo svote kot katoličanom, ki so le v neznatni manjšini napram pravosiav ju v naši kraljevini.
Ne smemo pa tudi pozabiti, da je naša beograjska vlada na račun vseh davkoplačevalcev brez razlike na njih veroizpoved plačevala pravoslavnega škofa Dos i tej a iz Niša, ki je združeval takozvano češko narodno cerkev s srbskim pravoslavjem. Ker je vle-
„Ne damo se več vodifi za nos!" je godel drugi,
„Ali se hoče kateri izmed vas z menoj poskusiti — ?" je kričal Silver, se sklonil z zgornjim telesom naprej , stegnil vrat in z izbuljenimi očmi divje gledal tovariše. „Fovejte, česa že -lite! Srečoiovci ste in veste, kako se taka zadeva poravna! Vzemi svoj nož, kdor si upa, In pokazal mu bom, ka -ke barve je njegova kri, pri moji bergli, še preden mi bo pipa ugasnila!"
Nihče se ni genil, nihče ni zinil besedice.
„Tako torej —!" je nadaljeval in vtaknil pipo spet v usta. „Nobeden si ne upa ? — Sfrahopetneži! — Poslu -šajte torej, ako razumete angleški! — Jaz sem vaš kapitan. Izvolili ste me, ker som najboljši izmed vas vseh, ln ker nimate pogum ;, da bi se poskusili z menoj, pa bodete ubogali! — Tegale fanta imam rad, ugaja md, boljši je, nogo katerikoli izmed vas. In tist1 se na' oglasi, ki si mu uipa kaj žalega storiti I"
Spet so vsi molčali. , Raven kakor sveča sem stal ob steni, sroe mi je bilo kakor kladivo, a Hii rešitev, se mi jo odlašalo.
Silver je sedel na sodčeku in se naslanjal na sfeno, pipa mu je visela v ustih, miren je bil na zunaj, pa njegovo oko je neprestano begalo po tovariših.
In eden za drugim so je izmuznil v najbol: oddaljeni kot. Tam so šepetali med seboj in njihovi pogledi so švigali sem k nama. Pa zdelo se mi je, rta gleda;o bolj Silverja ko mene-„Videti je, da mi imate mnogo povedati!" je dejal in pljunil po tleh. — „Le kar zinite!"
„Dovolite, gospod kapitan!" je od-go oril eden izmed njih, dolg, suh človek kakih 35 let, zoprnega pogleda in rumenih oči „Precej svobodni ste s svo.imi pravicami! Moštvo je nezadovoljno, ne da se več imeti za norca . Priznamo, da ste naš kapitan za zdaj — pa tudi mi imamo svoje pravice. In sklicujoč so na te svoje pravice vas prosim, dovolite, rta se odstranim k posvetovanju ! *
Izbrano Je pozdravi! Silverja ter odšel iz koče. In za njim so šli Njegovi tovariši, .eden za drugim, vsak je pozdravil Silverja, vsak je pridjal o,-pravičilo.
Sama sva ostala v koči. Ulastno jo vzel nlno iz ust.
„Poslušajte, Jim!" mi je tiho šepetal. „Vaše življenje visi na niti in kar je še hujše, utegnejo vas mučiti! — Mene bodo odstavili. Pa vedite, jaz držim z vami. naj pride, kar hoče! Po-prei sem sodil drugače. Cisto sem že obural, — naj vse vzame vrag, sem mislil. Ko pa sem čul vas, sem spoznal, da ste pravi mož. Dejal sem si: Drži se Jima in Jim se bo držal tebe. Eden za drugega! Vi me rešite vešal — jaz pa vam rešim življenje!
Jasnilo se mi je.
„Mislite, da je vse izgubljeno?" — sem vprašal.
„Vse —! Ko sem pogledal po pristanišču in videl, da lad.e ni več — žiJav sem, veste, — pa tistikrat me je prielo! — Tile ljudje, ki sedajle zborujejo, ti so vam norci in strahopetno-ži! Iiešil vas bom iz njihovih rok! — Amoak, Jim — vi rešite Silverja vrvi!"
Nisem vedel, kaj naj odgovorim . ¡Nemogoče se mi je zdelo, kar je zan-tevai — on, stari morski ropar, kole vodja upornikov!
„Storil bom, kar bom mog3l! sem de'aJ
„Volja!" jo vzkliknil Dolgi Joim „To so odkrite bosede Uij nri moji ber-
gli, spet imam upanje!"
Sepal je k treski, ki je žarela v steni, in si je iznova nažgal pipo.
„Jim", je nadaljeval, „!az imam glavo na pravem mestu! Sedaj sem na graščakovi strani Prepričan sem, da ste spravili lad o kam na varno. Kako ste to naredili, ne vem,' .pa na vac-nem je. Hands in njegov tovariš sta na dnu morja. Nikoli nisem kaj rosebne« ga pričakoval od teh dveh. Poslušaji* mo! Jaz vem, kedaj je igra izgublje na, az pa tudi vem, kdo je brihtei — fant! Ej, nidva bi mnogo dosegla
Nalil si je žganja.
„Ali hočete poskusiti, prijatelj?" ia vprašal. In ko sem odklonil, jo dejal u „Dobro! Ga bom pa sam narc-fil poži-rek! Pokreočati se moram, huda uc& se bliža! — Mimogrede, zakaj neki it mi dal zdravnik tisti zemljevid?"
Moj obraz je kazal tako nedolžno začudenje, da se mu je zdelo vsako vprašanje odveč.
„No dobro, pa dal mi ga ie ln tem nekaj tiči — dobro ali slabo!"
In zopef Je potegnil požirek žgan-i ja in stresal z glavo kakor, človek, kU zre v negotovo, težko bodočnost.
i , i (Dalje prihodnji«^ j
23 ebrnarja 1922,
SLOVENSKI GOSPODAR.
3. stran*.
Samostojna polomija v Slovenski Bistrici.
Slov. Bistrica,, 20. februarja
V. nedeljo, dne 19. t. m. se je v Slov. Bistrici zrušila Samostojna kme tijska stranka. Glavni', odbor te falit-ne družbe je sklical za deseto uro velik „okrožni shod", na katerem naj bi med drugimi govorniki poročal tudi g." minister Pucelj. Kmetje in delavci SO pokazovali za zborovanje živo zanimanje: eni iz redovednostij drugi m prepričanj^, da je treba pokazati gospodu ministru enodušsno voljo slovenskega ljudstva, ki je davno že sito praznin iarbarij. Ob 10. uri je bila dvorana hotela „Beograd" nabito polna. PristaS SKS, •—. razni salonski kmetje v usnjajtia suknjah, s ščipal-niki, debelimi trebuhi in sokolskimi ter drugimi znaki — so zavzeli svoja mesta na desni strani pod odrom. — Ozadja, levico in sredino dvorane so napolnili naši zavedni somišljeniki iz bližnje okolice, deloma pa tudi delav-oi, pripadniki socifattistične stranke. Brez vsake agitacije so se naši disciplinirani somišljeniki udeležili shoda v. tolikem številu, da smo imeli dve-iretjinsko večino. Med slabostojnilmi jHnak; smo opazili razne agitatorje iz vseh mogočih okrajev: Gor. Radgone,. Ptuja, Ljutomera, Celja in Maribora. Kljub vsem naporom so ostali slabb-stojns v manjšini. Zborovanje ie otvo-ril samostojni agitator Lipovšek, ki je ob tej priliki izjavil, da at — glejte in strmite! — pridržuje predsedniško mesto. Ta izjava je izzvala med zbo-rovalci burjo srditih protestov. Slišali so so medklici: „Odredite volf.tev! — Pravilno izvoljenega predsednika hočemo!" Nato je gospod Gril (pristaš SLS) predlagal, da se izvoli gospoda Založnika za predsednika, g. Justine-ka pa za podpredsednika/ Voditelji slabostojnih, zlasti Mermolja, Lipovšek, Dobnik itd. so ugovarjali, češ, da o kaki yolitvi »predsednika ne mora bit govora,, kier je shod sklicala Samostojna kmetijska stranka lin da ne morejo odnehata.
Sledil je velik trušč in vrišč, ki je trajal d© X12. ure, Samostojnem je vzpričo naše discipline postalo tako vroče, da je poslanec Mermolja prosil g. Grila ip urednika Goloba,, da naj somišljeniki SLS za božjo voljo prepustijo, da priredi vodstvo shoda v £ nadstropju hotela — zaupni sestanek, ki naj bi se sklical s posebnimi vabili. Ta ponudba se je seveda odbila. Nekateri suroveži so v splošnem metežu in kričanju raztrgali g. Grilu verižico žepne ure. Posredovati so morali orožnTki. Kmalu, par hipov pozneje, so se odprla vratja, in toliko 'pričakovani Pucelj, minister poljo-privrede i voda, „pisatelj" mesar in kmetaki prvoborif(elj je vstopil v dvorano. Slabostojni verižniki in meše-tarji so ga sprejeli s huronskimi „živijo klici". Večina fte hladno pričako' vala, kaj se bo zgodilo. Ko je stopil Pueeli na oder, je otvoril shod, poveril (proti volji večine!) predsedstvo samostojnežu Lipovšeku in pričel govoriti.
Obdali so ga salonski „kmetje", tako n. pr. pragarski restavrater, sla bostojni poslanci in Štirje orožniki z nasajenimi bajoneti» Najprej je primerjal zborovanje z zverinjakom, zbo jrovalce pa z zverinami, kar je pov-mAkiV) silno ogorčenje. Kakor kaA gledaH&ki igralec ali komedijant se je gospod minister pripogibal sedaj proti levM, sedaj zopet proti desnici, na ust h mu je igral »prezirljiv nasm»h, češ, kaj rai morete, če še toliko ugo varjata, zdaj sem na oblasti in volitve bodo prišle iakrat, kadar se bo zlju-bilo Beogradu. Pričakovalo se je, da bo govoril o gospodarsko-političnem položaju naše države, o smernicah njegove vlade; zborovalci so mislili, da bo stvarno utemeljeval neznosna davčna bremena, ki se nalagajo slovenskemu in hrvatskemu ljudstvu. O vsem t.em ni izpregovoril niti besedice. Govoričil je o potrebi kmetske organi-za,ci e, hvalil svojo delavnost in svoje uspeli e, zlasti pa dejsfivo, da je bilo pod njegovim ministrovanjem izvoženo za 4 milijarde razne-živin». Nadalje jo zatrjeval, da je vlada na njegov pritisk (!) dovolila ciaii'.ne prosti izvoz plemenjskih svinj iz»pod 50 kg žive teže, Glede veržejskega mosta je
izustil. trditev, Češ, da je „oni" zajam-čil zgradi» veržejskega mosta. (Po našem skromnem mnenju je bila to tudi njegova sveta dolžnost; ako gradijo v Srbiji: vse mogoče stavbe, potem se mora slovenski — pardon! — samostojni minister, potegniti tudi za naše kraje!)
Naši pristal so ministra vsako minuto prekinjevali z ogorčenimi in umestnimi medklici. Po polurnem go' voru je končal svoja enostranska, plitva in za razne verižnike nalašč prikrojena izvajanja. Prazno slamo so še mlatili Drofenik, Dobnik in Mer molja. Od pristašev SLS so govorili: Zafošnik, Novak in Golob, Ob koncu zborovanja, bilo je že % na 4., je pra garski restavrater (tudi „kmet") pre-čital neko vodeno resolucijo, za katero niso glasovali; vsled splošne zme denosti niti samostojneži sami. Druge nesreče ni bilo.
Naši somišljeniki iz slovenj bistriš' kega okraja pa kljub onemoglim nastopom samostojnih lažiprerokovi ne bodo nikoli več nasedli na batinaške limanice podeželskih liberalcev.
nezadovoljnost in tarnanje. Samo eno je v Beogradu bolje: Davki niso tako okrutni, kakor v Sloveniji, Tukaj nimaš ne dohodninskega in ne drugih „prečanskih davkov.
Za delavce, obrtnike ali seljake se malo skrbi, Mak) organizacij, ljudstvo je po večini prepuščeno samemu sebi* Edino za oficirje skrbijo. Ti-le imajo svoje lastno skladišče živil, obleke in obuvala in vsega kar potrebujejo v. družini. V oficirskem skladišču dobijo blago za 2o do 50 odstotkov ceneje kot v trgovinah Oficir, posebno general, se staatra v teh krajih kot nekak nadčlovek. Stanovanja se v Beogradu neznosno draga. Za malo sobico, v kateri himaš druga, nego posteljo, mizico in umivalnik in 1 stol ter omaro plačaš mesečno 200 do 500 dinarjev Tuka'1 ni nobene stanovanjske komi -sije ,'ali urada.
To naj bo samo mala sličica političnega in socialnega življenja v naši prestolici.
name BigasHiB
Kako je v Beogradu 1
Vi v domačiji nimate niti približne slike, kako se godi tukaj v Belgra du. Sedaj zboruje naš državni zbor , ali narodna skupščina, Dne 28. nov . 1920 je bilo izvoljenih 11!) narodnih poslancev Radič s 50 poslanci sploh še ni prišel v Beograd, komuniste (5S) so nasilno izgnali in protizakonito raz veljavili njih poslanske mandate. Za RadiČem so šli še nekateri drugi poslanci. Tako manjka v zbornici stalno 120 poslanoev, kateri siiloh ne pridejo nikoli v zbornico. Ocl preostalih jih zadnji čas prihaja tako malo, da zbornica mnogokrat ni sklepčna. Po litične stranke od vladne večine imajo več kot polovico poslancev doma. Nobene resnosti ni. Poslanci Jugoslo-vansitega kluba so po večini vedno na delu. Zanimajo se za vojaške, davčne, gospodarske, socialne in še razne druge težave našega ljudstva. Vladna večina, v kateri so demokrati, radikali, muslimani in slovenski samosiojii, je sestavila tak državni proračun — budžet —, da jih je same sram. Se daj ga na vse viže popravljajo. In ker proračuna ne more,o v določenem času spraviti pod streho, pa bodo sedaj skušali sprejeti samo začasni proračun za marec in april. Tak proračun imenu iejo v Beogradu „dvanajs-tinke." Vse gre t je v en dan brez — glave.
Srbijanci se med seboi kregajo m prepirajo. Radikali in demokrati se gleda io kot pes in mačka. Komaj čakajo, da bi kraljeva poroka bila svr-šena, da se lahko potem po stari navadi skrešejo. Socialni demokrati igrajo čudno ulogo. Ko so naši predlagali, naj se zmanjšajo dnevnice ministrom, pa so socialni demokrati gla sovali z vlado. Rdečkarji samo radi lepšega niso v \rladi. Ker jim vlada daja cukrčke, zato so lepo tiho in si ne upajo tej potratni vladi stopiti na prste. Antou Kristan zasluži na leto miliione, ocganizacije stranke pa so podedovale komunistične domove ter tiskarne. In zato si ne upajo nastopiti proti vladi Vladni hlapci.
Vlada in vladna večina še do danes ni skrpucala niti ene pametne reči za ubogo ljudstvo, za kmeta, obrtnika delavca in nastavljenca. Samo na nove davke takse in bremena se dobro razumejo. Ce pa naši poslanci pridejo s kakim pametnim predlogom, pa ga ne marajo.
Nezadovol stvo je tudi v Srbi<i in drui/ih krajih m£d ljudstvom zelo veliko Vse vidi, da tako ne more iti naprej. I'n že se slišijo glasovi, da bode vendar treba začeti odločno misliti na (o, da se strnejo v močno zvezo one stranke, ki hoče o ljudstvu dobro, pa ne verižnikom. Draginja je v lieoira-du in ccli Srbi i neznosna. Revnega, bednega ljudstva je nebroj. Po ulicah vidiš celo trume j oloblečeuih, sestradanih, zmrzuo čih. ki iščejo dela ter jela. Srednji in ubožni človek si tu -kaj ne moro kupiti ne obleko (odela), j ne obuvala.. Manufakturno in platne - I no blago je v Beogradu dvakrat dražje kot v Mariboru Tudi živila. Kar plačaš v Mariboru v gostilni 40 kron, te stane v Beogradu 80 kron. Delavci, železničarji in nižji uradniki živijo v veliki bedi. Vsled fega splošna
i
Jaš dom14
začne z letošnjo Velikonočjo zopet iz -hajati. Izhajal bo v Celju, enkrat na mesec. Stal bo za celo leto 2 4 kron . Po obliki in vsebini bo kakor nekdaj. Pred vsem bo skrbel za načelno izobrazbo 1 j u d s t v) a v vseh vprašanjih našega javnega, zlasti pa narodnogospodarskega življenja. Mladini , bo skušal biti vodnik v samo-vzgoji. Našim izobraževalnim ter mladinskim društvom bo o r g a, n i z a c i j s k o g 1 a s i i o fer bo poročal o n;ih delovanju. Podajal bo snovi za društvene govore, priobčal mladinske govorčke, kratke gledališke prizore , ki jih bodo fantje in dekleta lahko u-prizarjali na svojih mesečnih sesfan -kih. Mladeniče, bodoče gospodarje, bo vnemal za napredno gospodarstvo — dekletom odprl zopet „Dekliški vr f e c."
Fantje! Dekleta! Iz vaših vrst je izšla misel, da naj „Naš dom" zopet oživi! Vaša skrb bodi zda;, da se bo „Naš dom" tudi razširil zopet po vsej Sloveniji. Župnije naj .tekmujejo med seboj, katera bo imela več naročnikov!
Za zdaj vas p-rosimo in po-| vam o: Začnite takoj, ko to čitate — I nabirati naročnike ¿n n a -j r o č n i c e „Našega doma"! Njih imena sporočite vsakdo konca marca na naslov: „Uprava „N a š e g a doma", Celje, hotel Beli vol." Naročnino 24 K nam boste pa poslali, ko prejmete prvo številko, kateri priložimo položnice. Ako ste posebno navdušeni za „Naš dom", boste tudi nabirali darove za „Naš dom." Darove pa pošliite takoj na upravo „Našega doma" v Celje!
Pošljite nam tudi že zdaj za prvo številko kak lep spis, pesmico, poročila o delovanju izobraževalnih in mladinskih društev To pa na naslov: „ Uredništvo „Našega doto a" Celje, hotel Beli vol.
Izobraževalna in mladinska društva celjskega okrožja
imaio dekanijske sestanke po tem - le redu :
1. Dekanija Šmarje: Dne 27 februaria (ponedeljek) v Šmarju pri g. Gajšeku.
Dekanija Novaoerkev: 2. marca (četrtek) v Vojniku v posojilnič-ni dvorani.
3. Dekanija Konjice: Dne 6. marca (ponedeljek, ne (Ine 1. marca!) v Konjicah v Kmečki hranilnici in posojilnici.
Začetek povsod ob pol 10, uri dopoldne.
Politico
K r a 1 j e v i n a S H S. Za dne
20. t. m. je bila sklicana seja narodne skupščine. Zbornica se je bavila večinoma z inferpelaciami. V torkovi seji je jia bilo v zbornici vsled ostrega nastopa poslancev Jugoslovanskega kluba zelo živahno, deloma burno. Proti dvanajstinam, ki so bile na dnevnem redu, je v imenu Jugoslovanskega kluba ostro nastopil \ oslaneo dr. Gosar, ki je v ostrih besedah obsojal brezglavost našega državnega gospodarstva. V linance nimamo nobenega
vpogleda, ministri enostavno dovoljujejo kredite, tako n. pr. so dovolili med drugim prosvetnemu ministrstvu zne-■ sek 150.000 dinarjev za podporo gle ! dališča v Splitu, samo za pripravo genovske konference pa 60.000 dinarjev, ugovarjal je proti neenakosti davkov, ter dokazoval, da tiči vzrok nizki vred nosti našega denarja v slabem državnem gospodarstvu in v slabi finančni politiki naše vlade,. — Turški poslanci v našem parlamentu so se po odstopu obeh svojih ministrov nekaj časa kujali, toda sedaj, ko jim je dala vlada nekaj „cukrčkov", sta zopet v-stopila v vlado dva njihova poslanca*
Reka. Na Reki noče priti do miru. Namenoma vprizorjeni fašistovski izgredi so imeli zaželjeni uspeh, kajti italijanska vlada je do svojih četah zasedla Reko.
I t va 1 i (j a. V It-aJ^i je odstopilo prejšnje ministrstvo Bonomija, Kralj jO po dolgih pogajanjih in posvetovanjih ooveril sestavo nove vlade zborničnemu predsedniku De Nikoli, o kate« rem se zafrjuie, da se mu bo posrečilo sestaviti novo vlado.
Avstrija. Avstrijska vlada bo vendarle dobila od Cehoslovaške, Anglije in Francije državno posojilo v znesku 187 milijard avstrijskih kron, toda zastaviti bo morala vse svoje u-metnine, posojilo pa obrestovati po 6 odst.
Angleška Angleška vlada i-ma še vedno veliko homatij z Irsko , ki ni zadovoljna s podeljeno ji samoupravo, še več skrbi pa dela Angliji Indija, ki se hoče z ,vso silo odcepiti od Anglije, o čemer pa angleška vlada noče ničesar vedeti. Upori in ho-matije v Indili so na dnevnem redu,
Rusi'1 a. Iz Rusije prihajajo ved no bolj grozna poročila o lakoti, kajti lakota se je raztegnila na Krim, kjer, strada 130.000 otrok in 300.000 odraslih._
Tedenske novice.
Naš kralj se zaročil. Pondeljek ,
dne 20 t. m., se je naš kralj v sprem stvu ministrskega predsednika Paši -ča, zunanjega ministra dr. Ninčiča i« prvega pribočnika, dvornega maršala ter še več drugih odpeljal v dvornem vlaKU iz Beograda v rumunsko pre -stolnico v Bukarešto, da se tamkaj zaroči z rumunsko kraljičino Marijo, —< Vse železniško postaje, koder se je vozil dvorni viak, so bile n «elenju in v zastavah. Vsepovsod, zhUEflf na naši obmejni postaji Somboli, je ljudstvo na šega kralja, ki je izstopil iz vlaka, po« zdravl,alo burno. Istotako je bil naš kralj navdušeno sprejet na rumunskiK tleh v Temešvaru kjer ga je pričakovala celokupna rumunska vlada in na tisoče ljudstva iz vseh slojev. Tudi na rumunskih, tleh, koder je vozil naž dvorni vlak, je bilo vse v zastavah , in v zelenju. V torek ob 11. uri pred-poldne '"e dospel naš kralj v Bukarešto. Na kolodvoru ga je pričakovala rumunska kraljeva obitelj. Našemu kra-fm so se poklonili rumunski dostojanstveniki; bukareški župan ga je po -» zdravil z besedami, da se šteje srečnega pozdraviti v imenu rumunskega glavnega mesta našega junaškega kr* lja. Po starem običaju mu je ponudf kruha in soli. Naš kralj je povžil košček kruha ter par zrnov soli. Pov -sod so bile postavljene častne straže, k>erkoli se je sprevod pomikal do ru-munske stolne ali glavne cerkve. Vse ulice.- ceste in vsa poslopja so bila v. zelenju in v zastavah. V katedrali je bila kratka služba božja. V spremstvu se ie nato naš kralj odpeljal v kraljevo nalačo, Slavnostne večerje se je u-deležilo obilo spremstva, rumunska vlada ter vsi člani kraljeve rodbine Pri tej priliki se je izvršila slovesna zaroka. Sredo dopoldne je bila slav nostna parada vojaštva, opoldne na kraljevem dvoru obed, popoldne pa velik koncert. Bukarešto je kralj zapustil danes v četrtek, dne 23. februarja 1922 Srca rumunskega prebivalstva prekipevajo radosti nad to zaroko. — Tej slovesni zaroki se pridružuje tudi naše slovensko ljudstvo ter želi visO' kima zaročencema obilo" blagoslova božjega;
Milni in žage ob Muri. Takoj po preobratu so naše politične oblasti uvidele, da ;e treba za cele Slovenske gorice dovoliti uporabo mlinov in žag onstran Mure na ozemlju N. Avstrije. V ozemlju med Muro in Dravo ie sil-
!■ stran,
SEDVBN6KI GOSEM)AR.
23. februarja 1923.
no maJo mlinov in še tisti, stojijo veči-aema celo leto, ker manjka vode. Maloštevilni mlini na parno in drugo .1 -metno gonilno silo pa so tako dragi , da mora poljedelec, najemnik in vini-čar polovico znnja žrtvovati za mletje. Mlini ob Muri dobro meljejo in po ceni, ker imajo močno vodno silo, Rav-notako žage. Dolgo časa so smeli poljedelci med Muro in Dravo voziti žito za comaSe potrebe onstran meje v mlin in tudi hlode na žage. Kar nenadoma pa usedanje določbe niso več veljale in carinska postaja v St. llju je uk-nila dovoljenja za prevoz žita in hlodov v mline in žage preko nmje... Kaj naj ubogi ljudje sedaj storijo? V &*><•: revož ali mali posestnik si ne cuore /a vrečico pšenice najeti voznika in pol-jati pšenico v mnogo ur oddaljeni Maribor ali v Fram, kjer pa tudi nimajo več vode Obmejne občine so se obrnile do Jugoslovanskega kluba s prošnjo, naj posreduje v Beogradu, da se zopet dovoli prevoz žita v mline ob Muri- Poslanca Klekl in Zebot sta pri glavni carinarnici v Beogradu dne 17. t. m t vprašala, zakaj carinarnica v St llju ne dovoljuje več uporabe mlinov onstran Mure. Glavni upravitelj carinarne se je čudil, kako je kaj takega mogoče, saj so še v veljavi do -ločila, ki so jih objavile „Službene No vine" br 227 leta 1920 in sicer v odloku C Br. 59864 1920. Glavni upravnik carine je poslancema točno obljubil, da bo takoj naročil pristojnim obmejnim carinarnicam, da ne smejo sa-moiastno ukiniti prevoz žita in hlodov v mline ob Muri. Preiskati tudi hoče, kdo je zakrivil sedanje ukinjenje. Poslanca sta izročila prošnje občin in sta dobila zagotovilo, da se bo promet ob meji prav kmalu docela uredil. Iz kroga naših poslancev smo dobili obljubo, da nam bodo takoj, ko se bo med zastopniki Jugoslavije in N. .Avstrije sprejel začasni dogovor o obmejnem prometu, sporočili vse potrebno. Poslanca Jugoslovanskega kluba pa po -zivajo, da naši ljudje vedno točno informirajo svoje poslance.
Poslanca Klekl im Zebot sta dne 17. t. m. pri glavni carinami v Beogradu posredovala, da naj carinska o blast pri tranzitnem prometu preko Radgone in Spilija ne dela sitnosti, ampak naj gre našim ljudem kolikor mogoče na roko, da bo promet olaliko čen. Posredovalni deputaciji sta se pridružila tudi dva zastopnika, SKS.
Minister Pucelj. kje si? Viničar iz Kamnice nad Mariborom nam piše: V časopisju sem čital, da je nas sla-bostojni poljedelski minister Pucelj — priredil v nedeljo, dne 19. t. m. sbod v Slov. Bistrici-. Ker se kot reven vi-ničar tega shoda ne morem udeležiti, da bi v imenu svo.ih revni ti, zapuščenih in pozabljenih tovarišev opozo -ril ministra Rudija na njegove svoje-časne obljube, sem odposlal ministru Pucl u pismo sledeče vsebine: Gospod minister! Na vseh vaših shodili in teh je bilo ogromno število, so nam vini -čar em obljubljali govorniki m odposlanci Samostojne, da se bodo potegovali za težnje naših pozabljenih vim-čarjev. Obliubam smo ver.eli in smo vrgli naše kroglice v škatljice Samostojne. Gospod m(ini>ter! iVMč&rski red, čeprav že zdavno sklenjen, še do danes :ii od vas potrjen, Sedaj, ko narašča draginja skokoma, smo mi vini-čani izročeni največja bedi, in če bi kdc trdil da se našim kmetskim gospo «arjem godi bolje, bi se presneto — motil, kaati te pa uničujejo neznosna davčna bremena. Novi viničarski red leži nepotrien v vaši miznici. S tim ste sicer storili veliko uslugo bogatim veleposestnikom-ipurgarjem in kršče -nim in nekrščenim izsesavalcem ubo: gega delavskega ljudstva. Gospod minister! Jaz in vsi mo.i tovariši'trpini viničarji smo sedaj do' dobrega pre -pričani, da nas je na shodih Samostojna grdo farbala, le da smo glasovali za njo, toda gospod samostojni minister, povemo vam in vašim prav glasno na uho: Siti smo do grla va-fcih farbarij. Zagotavljamo vas, da pri prihodnjih volitvah samostojneži ne dobijo niti enega glasu, kajti „osel gre samo enkrat na led!"
Shod zaupnikov Kmetskej zveze pri Sv. Lenartu v Slov. gor. V torek dno 7. marca t, 1. popoldan ob 2. uri, se vrši v dvorani gospe Arnuš zborovanj zaupnikov Kmetske zveze. Na dnevnem redu je poročilo o sedanjem političnem in gospodarskem položaju ,
ter predavanje o davkjrh in pristojbi -nah, ki jih mora vsak kmet poznafi . Obenem se tudi vrši volitev novega krajevnega odbora. Somišljeniki, pridite r
Pri Sv. Lovrenca na Pohorju se vrši v nedelo, dne 5, marca t. I., ob % 1. uri popoldan (v prostorih g. Jak. Ozvalda) redni občni zbor Km. zveze. Kmetje, delavci, udeležite se občnega zbora polnoštevilno!
Shod Kmetske zveze pri Sv, Marjeti je bil sijajna manifestacija za stranko, njena načela in program. — Predsedoval je gajovski župan Franc Ranil, poročal 'pa prof. Vesenjak o državnem gospodarstvu, političnih raz merah in o nakanah protjb versko-nravni vzgoji. Zboiovaiei so s posebnim ogorčenjem obsodili tudi ovadušt-vo pro i prof. Vesenjaku po iskrenih in krepkih besedah našega političnega staroste Rižnarja. Sprejete so bile resolucije, kjer se izreka Jugoslovanskemu klubu in posebej voditelju dr. Korošcu popolno zaupanje s pozivom, da se z vso odločnostjo in vsiemi postavnimi sredstvi mora izvojevati avtonomna, samoupravna, nedeljena Slo venija, Dalje se izrekajo za versko-iiravno vzgojo v vseh šolah in za izenačenje davčnih bremen ter odpravo sedaj vpeljanih tinančno-upravnfh no-votarij, s katerimi se ljudi samo sekira, državi >pa naprti celo vrsto novih uslužbencev. Zborovalci so zahtevali tudi preureditev vojnega zakona. Po zborovanju sta žu'pan Ranfl in posestnik Vesenjak pobirala članarino za leto 1922; prihodnjo nedeljo se konstituira krajevni odbor.
Shodi invalidov se bodo vršili v sledečem redu: Dne 26. februarja ob dveh popoldne pri Sv. Petru niže Maribora v prostorih Bralnega društva. — Dne 5. marca ob desetih pred-poldne v Slivnici v gostilni Les-■ak. — Popoldan ob dveh v Zgornjih Hočah v gostilni Koren. — Dne 12 marca ob desetih predpoldne pri S v. Lovrencu na Pohorju v gostilni Novak.
Krajevne organizacije Kmetske zveze, ki še niso sklicale občnih zborov, naj to v kratjkem storijo in odgovorijo na zadnjo, okrožnico mariborskega tajništva. Razumljivo je, da se tiče to 'predvsem tistih kraije vinih organizacij, ki spadajo v delokrog ma-riborsKega tajništva.
Vse zaupnike, katerim smo poslali koledarčke KZi tn vzorce za napoved osebne dohodnine, prosimo, cla nam, ako še to niso storili, vpošljejo čimprej dotične zneske, ker jih rabimo radi sklepanja obračunov s tiskarno.
Promet na progi Maribor—Spi^e —Radgona—Ljutomer je zopet vzpo-staviien. Vozili bodo sledeči vlaki: Iz Maribora ob 6.20, prihod v Ljutomer Ob 10.19; odhod iz Maribora ob 20. u-ri; prihod v Liutomer ob 23.34, Odhod iz Ljutomera ob 9,30, prihod v Ma ribor#ob 14.06; odhod iz Ljutomera ob 16.47. rihocl v Maribor ob 20,52.
Naša državna meja v Prekmurju. Beograjski 'isti poročajo, da je naša državna meja v Prekmurju končnovei-javno določena, kajti sedaj so že začeli »postavljati mejnike. V bistvu je ostala meja nespremenjena, sam o vas Jošec je pripadla Madžarom, toda na več drugih mestih je bila meja popravljena v našo korist. Razume se, da je ostala D. Lendava z okolico vred v naši posesti, torej so vse nasprotne vesti netočne!
Bi "še JurČevo skladišče za postajo v Ptuju so kupili židovi Sonnen-scheini za 1,300.000 K. Priredili nameravajo tam za se nekaj stanovanj in razširiti svojo žitno trgovino, V tem skladišču je bila dosiej nastanjena Kmetijska zadruga. Seveda so se isti prostori takoj odpovedali. Tako se vs!ed nerazsodnosti enega dlela naših kmetov, ki kupčujejo s temi ljudmi, bo gatijo židovski tvrdke, ki potem s svo jo gospodarsko »premočjo potiskajo ob steno gospodarsko slabejše kmetijske organizacije in ustanove. Dokler kmet ne bo složen, bodo mu vedno gospodari!! drugi.
Da se razumemo. V Rečici sta 2 Sticclica. Franc, p. d. Prislan, ki je bil vedno odločen pristaš Kmetske-Zveze in Jože, p. d Cujr»ž, ki je bil pri volitvah vedno naš nt ¿protnik. — Toliko v pojasnilo onim, ki se ravnajo po pravilu: „Svoji k svojim"!
Castihlepnost (pride za bogatijo. To se uresničuje pri samos|tojnežih, za katerimi tudi ne zaostaja kmet Miha Cajnar iz Pustega polja. Vprašamo ga, zakaj pa v prejjšnjem življenju ni dal toliko na svojo čast? Ali ne bo prei miroval, kakor da bomo načeli poglavje o Žagarju in odprli krst no knjigo? Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na politično solncte. Izstopite iz občinskega odbora! Odložijo službo šolskega načelnika! Pustite pri m'ru našega gospoda župana! To je za danes naš nasvet!
Kam gre naš denar? Pred zbornico se je dokazalo, da se vzdržuje na državne otroške izhajanje demokratskega lista za Črno goro „Narodno misao". Državna podpora za ta list znaša letnih 130.000 dinarjev.
Duhovne vaje za ude III. reda v baziliki Matere milosti v Mariboru pod vodstvom patra Salvatorja, urednika „Cvetja", se začnejo v nedeljo, o. marca ob treh popoldne in se končajo v četrtek 9. marca zjutraj.
Solriat umrl. Iz Sedlarjevega ob Sotli nam poročajo, da je smrtno za dela kap Janeza Polak, 14'. je bil v obsotelsklh krajih znan pod imenom Matičakov soldat. Bil je izvanredno velike postave in ga je poznalo vse, od izvira do izliva Sotle. Prevažal in prodajal je na drobno! rogaško slatino. Tz Sedlarjevega se je preselili na pokopališče Sv. Miklavža na Polju z rajnim soldatom prtsten sedlarski zna čaj po zunanjosti in notranjosti.
Na kitk način in s kakšnimi sredstvi se uganja pri nas politika. — Ze zadnjič smo poročali, da stoji ministen Pribičevič pod najtežjo obtožbo, javno je obdolžen zveze z atentatorjem Her-cigonjo, sum je tako zgoščen, da ne spada stvar nikamor drugam kot pred sodnijo. Drugod bi se to že davno storilo, pri nas se pa ministru samo v krogu svojih strankarskih pristašev — zdi vredno da se kolikor toliko pere in zagovarja. Vso nesnago, ki se razkriva na rovaš policajdemokratskih ob lastnikov, zavračajo ti na ta način, da prvič sami sebe proglašajo za „državo", drugič pa da javnosti natvezajo vsakovrstna „razkritja." — Ves svet se je zgražal, ko so se na razpravi vi-dovdanskega atentata v Beogradu začela razkrivati razna nasilja iz beo -grajskega policijskega zapora, da bi pa javnost odvrnili od teh žalostnih in sramotnih stvari, so policajdemkratski listi v Beogradu skoraj vsaki dan natrosili čitateljem nekaj razkritij, zarot td. Da pobijeo strašne ufise, katere so napravile izpovedbe obtožencev in prič, ki so pretrpeli razne muke po za^ porih, so na vso moč pisarili o raznih zarotah proti državi zdaj od strani komunistov zdaj Bolgarov, komitov j in bogzna koga še vse. Ker se je pred več mesci pisalo, da je neki Veljkovič, ki ie bil pomotoma zaprl, takoj« umrl, ko je prišel iz zapora, — so sedaj tega Veljkoviča naenkrat — oživeli. — Prej živ krst ni ugovarjal, da ljudje umrjejo od policijskih batin, sedaj pa naj bi bila ena od teh žrtev naenkrat živa in zdrava in to Še v istem hipu, ko jei nekaterim oblastnikom nujno potrebno, da se operejo od strašne ob -tožbe! Cela zadeva je prozorna kot le kaj. Velgkovičev je dovolj in lahko je bilo sedaj enega dobiti, ki pravi, da je živ in zdrav «prišel iz zapora. V takih stvareh se vidi vsa gniloba politične -ga bo a, žalostno je pa zlasti to, da j ni moči in odločnosti, ki bi vse to pod redila zakonu ter vse te afere postavila pred pravične sodnike.
Ukradena monštranoa, Da vi našt državi noče biti ne konca in ne kraja drznih vlomov, ropov, tatvin in roparskih umorov spričujieta najnovejša slučaja v našem obmejnem Mariboru. V noči od torka na sredo so neznani roparji zadavili v Cvetlični ulici v Mariboru kuharico nekega finančnega uradnika ter jo oropali. — Istočasno je pa bil izvršen v maribor ski sto.nici drzen cerkveni rop. Neznan lopov se je dal zvečer zapreti' v stolno cerkev, je vlomil v tabernakelj tr;r vzel iz njega mo štranco z Najsvetejšim. Zjutraj, ko so cerkev odprli, je pil ropar zapustil cerkev. Da je l il ropar zaprt četo noč v cerkvi, je dokazano, kajti pri glavnih vratih je pustil veliko mlakužo. Oropana monštranoa je bila iz medenine, „lu-nula", to je tisti del v monširanoi, ki drži Najsvetejše, je pa bil iz zlata. X J
Vrednost monštrance se ceni na ved tisoč kron, Kaj je cerkveni ropar napravil s hosltijo in kam jo je zavrgel, se težko reče, toda eno je gotovo,, roki pravice ne bo utekjel.
Dvojna smrtna nesreča o priložnosti 'plesa pri Sv. Jerneju nad Mu-to. Čeravno vse toži nad v resnioi sil no draginjo, ko si nekateri skoro ne morejo več kupiti živeža, imajo slabo obleko in še slabše obuvalo, se (pa vendar najde še vedno dovolj denarja za nepotrebne plese in pijačo. Tako 'plesno veselico ali „¿>al" je prtjne-clil 12. febr. tudi Ivan Verhnjak v svet ji gostilni. V 88 J6 bilo prijetno ovenčano, muzikantje so godli, mladina in starina pa plesala, da j|e bilo veselje. Vmes je pa hodil hudič, vzbujal stra sti, posebno še ljubosumnost med moš ko mladino. Okoli polnoči je prišlo do groženj z revolverji med Fr. Orličem, kmetskim fantom od Sv. Lovrenca in nekim grajničarjem. Pa ni šlio Jios"« Ne volj en nad Rusi, ki jih je bilo več na plesu, je odšel Orlič vi kuhinjo^ plačal svojo ceho, ter 'pokazal s/amo' kres. Strel je počil, zadel gospodarja v trebuh. Ko je lant videl neenečOj ¡¡e skočil kakor blazen skozi vrata, si nameril v glavo ter padel v sneg, S smrtio se je nezavesten boril še oeli pondeliek. Mrtvega so prepelflaUi na njegov dom k Sv. Lovrencu nad Iv-nikom, kjer je bil 16. lebr. pokopan med silno žalostjo staršev, sorodnikov» ur prijateljev. — Druga žrtev je postal hišni gospodar Ivan Verhnjak. Bil je kmalu po polnoči spreviden, v. pondeljek odpeljan v bolnišnico v Maribor, da bi bil operiran. Bilo je prepozno. Umrl je v torek zjutraj in bi i poKopan na Pobrežju 16, februarja* Bil je skrben gospodar , katoliški mož ki je opravljal 'par le^ službo oer« kvenega ključarja ter načelnika kraj-nega šolskega sveta pri Sv. Jerneju* Bil je tudi večletni odbornik1 oMCaie Sv. Primož nad Muto. Kot odločen Slovenec se je udeleževal raznih mej n:li obhodov ter nastopil opetovano za pravično mejo. Rad je čitai časopise* bil naročen na „Slov. Gospodi 'ja", bil pristaš Kmetske zveze ter ni zamudil nobenega shoda v bližini. — Zatpušča ženo in 7 otrok. Najstarejši služi pri kraljevi gardi v Beogradu, odkoder ni mogel pravočasno priti ki pogrebu svojega očeta. Zvest tovarifi v boju za obmejno ozemlje — počivaj v miru.
Nesreča nikdar ne miruje. Pri Kosijevili pri Mali Nedelji so sio . vi veseli družbi poigravali z orožjem, ki pa se je nenadoma sprožilo in razbilo spodnjo Čelusi znanemu godcu Mezna-riču, ki je pač drago plačal lahkomiselnost pri ravnanju z nabitim orožjem.
Nekaj drznih pustolovščin iz Beo» grada. Te dni so neznani zlikovc» vlomili v kinematograf „Koloseum" in iz-ropali blagajno. Kino stoji samo nekaj korakov od kraljevega dvora in krog njega je vedno vse polno policajev in žandarjev, zločincev pa nikdo ni opazil. Po predstavi so najbrž ostali v kinu, potem so se pa podali na delo » in ko so pobasali ves denar, okrog 150.000 dinarjev, so se skozi glavna vrata lepo izgubili na cesto. Da niso pn tem postali sumljivi policajem, io žandarjem in detektivom, ki nepresia -no nodijo okrog dvora, je več kot dno. Kakega poštenega človeka, ki bi nosil kake knjige ali časopise, bi go-tovo ji ne j ustavili in pretipali, ako ni mogoče kaka politično nevarna in sumljiva oseba. Pri politično tako hudo zaposleni policiji imajo lopovi v B-v. -gradu prav lepe in dobre čase. Vča -sih še policijo izrabi.o v svoje naut.i-ne, kakor kaže sledeči slučaj: Predpoldne stopi v neko pekarno sredi m i-sta dobro oblečen mož, pokliče peka-lastnika ter mu «pove, da |e prišel kok detektiv izvršit hišno preiskavo. Pel je ves prestrašen, ko začne detektiv preiskovati, češ, da radi nekih knu^ in nisem ter mu celo hišo obrne narobe, še huj.ši je pa strah, ko mu kon$* no veli, naj gre z njim na policijo. — Prideta na policijo, detektiv pokier 'ia hodniku nekega žandarja, nai pazi us pesa temu reče, da mora čakali — in izgine skozi vrata neke pisarna, i'e* čake in ča'"».. žandar tudi, de^ktivt* pa ni od - kcier. Poldne jb proč, o-« rožnik je lačen in odidel pek pa sati čaka še dolgo popoldne, dokler bo n» ohrf.^ri in stopi v pisarno ter vr.vt -
26. februarja 1922.
SLOVENSKI OOSRODAR,
K. atr&JE«
niku pove, da ga je eden od poiieLs kih gospodov pripeljal sem, da že toliko in toliko ur čaka in da bi rad ve del ka: bo z njim. Uradnik o za -davi ničesar ne ve, povprašuje pa po drugih msarnah, kdo bi bil odredil pri temu ceku hišno preiskavo in kdo ga H> pri\ edel. — Nobeden! — In tako se ie cluvn policiji le vendar zazdelo, da ,o je zopet kak zločinec grdo potegnil. Vi petcarni, kamor so pravi policisti spremljali lastnika, se je videlo, kako dobro se mu ie to posrečilo, Ko je pek v velikem strahu stopical in čakal na nodniku pri policiji, je prefrigani lopov skozi druga vrata odhite. v njegove pekarno ter pobral ves denar in še druge stvari, ki so mu padle v oči prej, ko je plašiS peka s preiskavo in s svoiim lažnjivim detektivom.
Se. pri pogrebu ne miruje nesreča. V Kolašinu v Orni gori je umrla hčerka Vuka Vlahovtča, nakar so jo položili na mrtvaški oder v drugem nadstropju hiše. Rajna je bila priljubljena in jo je prihajalo kropit mno go ljudi. Malo pred pogrebom je bilo v sobi mrtve 60 ljudi, pod težo so se vdrla tla in vsi so padli z mrličem vred v prvo nadstropje. Težko in lahko ranjenih je 21 ljudi.
Človeka je hotel — a pogodil je osla. Vojak Feratovič (iz okolice Skop-ija je bil ljubosumen na svojego soseda, ki ie preveč ljlubeznjivo pogledoval za Feratoviičevo ženo. Iz ljubosumnosti je sklenil tekmeca ubita in je nanj tudi ustrelil, ko se j® ta nič slabega sluteč vračal na oslu domov. Ferovlč pa ni zadel moža, sovražnika ampak je s strelom ubil njegovega osla in je bil radi tega čina obsojen od sarajevskega vojaškega sodišča na 2 leti in 8 meseoev.
Drzen napad. Nepoznan ter doslej še neodkriti razbojnik je udri 17. t. m. v stanovanje Aleksandra LaziČa v Zagrebu na Maksimirski cesti, V stanovanju |e bila samo 13 letna hčer ka Anka Novak. Tolovaj je vprašal deklico, kje shranjuje Lažtč denar, a dekle mu }e odgovorilo, da ne ve. Lopov je zamašil na to dekletcu usrta z žepnim robcem ter jej zaprelil s smrtjo, ako bi se zganila z mesta. Nato je začel preiskovati brezuspešno vse omare in predale. Ko je tolovaj najbolj marljivo iskal denar, je na* enkrat pozvonilo na vratih stanovanja. Lopov se je ustrašil, pograbil de-klioo, jo odnesel na stranišče, sam pa pobegnil skozi okno stranišča.
Sorodniki bodo veseli! V mesip San Francisko v Ameriki je preminul Dalmatinec Peter Vidovič, ki je )>era-čil po mestu mnogo let. Po smrti berača pa so našli", njegov testament, v katerem zapušča sorodnikom 120.000 dolarjev, kar znaša v naši jugoslovan ski valuta 36 milijonov kron.
Skoro popolnoma Je uničil požar v splitski luki parnik „Vidovdan-', ki je b:l zasebna last, Pri gašenju se je lahko ponesrečilo ved pristaniških delavoev.
Nabiralnik. Poročil se je Simon Doleno v Mihov.cah pri Cirkovcah z Mariio Drevenšek v Pleterjali, oba iz dobre krščanske in narodne hiše , Na veseli gostiji se je potom licitacije nabralo 720 K (360 K za sklad Slov. kmetske zveze in 360 K za Dijaško ku hinjo v Mariboru). — S v, M a r j e -ta na Dravskem polju. Na gostiji F. Brodn;ak-Kao so veseli svafcje darovali za sklad šent.anžkega Orla 400 kron. Vsem blagim darovalcem se oubor naj-srčne e zahvaljuje, novoporočencema pa želi mnogo sreče in blagoslova bo-žegal — Sv. Peter na Medvedovem selu Na kolini pri g. Fr.-Veric v Kač em dolu se je nabralo za volilni sklad Kmetske zveze 1200 K. Darovalcem iskrena hvala! — Gospod Peter Spital, kmet v S a 1 e k u, je poslal za „Tiskovni dom" 75 dinariev. — C r e š n j, e v e c Na gostiji Blaža Fa-lež in Marije Drevenšek so je nabralo 600 K za domače zvonove.
Za novo ustanovljene« Izobraževalno društvo na Prihovi so zložili veseli gosti na svatbi Sajko— PŠenič;-nik 500 K Živeli posnemovalci I
Gospodarsko.
Mraz in vinska trta. Pretekli teden »mo imeli v Sloveniji in najbrž tudi po celi Evropi grozen mraz. Nas vinorejce bo to zanimalo, posebno, ker je ta nevaren vinski trti. Vinska trt«; preneee dobro zazorjena do 18
stop. C brez Škode, vendar smo imeli letos precej več. Zato bi bilo dobro» da bi se v vseh vinogradnihl krajih vinorejci zanljnali, koliko škode |e naredil mraz na vinski trti, katere vrs e so najbolj občuifljiVe in katere bolj odporne proti", mrazu. Mi vzamemo 100, očes od več vinskih rozg in se s tem, da jih krerežemo, (kar vinorejefc tako dobro vejo) prepričamo, koliko očes je od teft sto uničenih, toliko procentov je vzel potem mraz. To naj bi se naredilo pri vsaki sorlji. V interesu dobre slvari je, da bi se za to zanimali vsi boljši vinogradniki, to poročali ^Siov. Gospodarju", ki bi sestavil pre gled iz posameznih delov in sorij, da se tako prepričamo, katera vrsta je najboli občutljiva in katera najbolj od porna. Ponovno prosimo vinorejce, te usluge, za kar jim bode hvaležna vsa javnost.
Vinska fjrta in mraz v južnih ob-donavskih krajih, V obdonavskih kra jih naše kraljevine, v Rumuniji, ob Sere tu, na Ogrskem ob rečnih niži-nah in tudi na Nižje Avstrijskem pride po zimi večkrat z vetrom združen mraz, do 30 stop. C, ki povzroči po-zeb vinske trte, Zato imajo tam trs čisto pri tleh, režejo ga na glavo, ka' kor pri nas ameriške matičnjakte, to večjemu z dvema očesoma- iV jeseni pa tam trs obsujejo z motikamii ali po ravnem s plugom. Spomladi, predno se začne rez, morajo- trs najprej od kopati. Sparonov (locnov) tam seveda ne poznajo. Vendar rodi tam trs izvrstno. Kot najboljši vinorodni kraj v naši kraljevini ob Donavi je Sme-derovo, nekdaj letovišče kraljevo. — Vendar vsa ta, kakor tudi banaška, rumunska in ogrska vina nišo za nag okpsj ker niso harmonična, to je, njih moč, kislina in ekstratne snovi niso v takem razmerju, da bi smeli imenovati to vino pitno. Vendar znajo naši vinski trgovci iz kake kislice iz naših krajev in močnih južnih vin kmalu na praviti harmonično vino,; posebno se je pa zadnji čas močno razvilo pan-čanje vin, nakar naše g, kLetarske nadzornike (Ln vinarskje organizacije opozarjamo, da so oprezni!
Nerodovitnost sadnega drevja.
Marsikateri naših sadjerejcev ima v svojem sadovnjaku drevo, ki noče in noče roditi. Nekatera teh dreves so pravcati velikani, raste.o kot norogla va, a prinesejo komaj par kilogramov na leto. Napak je lahko tu premnogo, katere so vzrok nerodovitnosti:
1.	Zemlja v sadovnjaku je pregnoj na, blizu gnojišč in tam, k^r se sfe-ka gnojnica kar naravnost v sadonos-nik leto in dan najdemo večkrat bujno rastoča, a nerodovitna drevesa. — Pri preveliki množini dušika in kalija, ki ga nudi gnojnica, raste drevo samo v les in ne napravlja rodnih brsti, Napravi naj se tu gnojnična ja -ma, v katero se bo stekala gnojnica, »n drevju bo pomagano. Večkrat po zimi in spomladi zinemo še gnojnico k drevju, po juniju pa to opustimo, da ne dobi drevo zopet preveč hrane m ne raste samo v les.
2.	Zemlja je premrzla in premok-ra Tukaj je pomoč lahka, napravimo odvodne jarke aii drenažo. (je pa tega n mogoče, je vsako drevo v taki zemlji obso0eno v smrt in nerodovitnost. Le ako sadimo na kupe, t, j. na več vozov od drugod pripeljane zemlje, se da mogoče še porabiti.
3	Zemlia je prerevna na redilnih snoveh ali prodnata, V prvem slučaju se pomaga z obilnim gnojenjem, v dragem na zopet s sajenjem na kupe, ali pa s sa.enjem bolj pritličnega sadnega drevja, ki ne razprostira" "svodih korenin tako globoko in bo mogoče tudi v iplitvi plasti našlo še dovolj hrane.
4	Lega je premrzla, prevetrovna, spomladanskemu mrazu izpostavljena* Tukaj gre za i/.biro pravih vrst, i oz-nocvetočih vrst, vsai imamo precej takih, ki tudi v takih legah uspevajo.
5.	Krona drevja je mnogo pre^o -sta, drevo ne more tako nastaviti rodnih brsti lzredčenje edino zdravilo, za kar najboljši čas je sedaj.
6.	Prevelika rodovitnost v mlado -sti. Mnogo drevja že v mladosti r.odi toliko da se izrodi in v najlepši njegovi starosti že prestane roditi. Ml. -dega drevesa je najbolje prvih pet let po saditvi ne pustiti roditi. Mlada rodovitnost je vedno v škodo pozneje. —
Prva leta mu odstranimo vse cvetne popke in mu dobro gnojimo, da drevo bolj raste, kar tudi prezgodnjo rodovitnost ovira.
7	Neprava izbira vrsf. Sadjere -jee mora imeti odprte oči in opazovati povsod in vselej, katere vrste so za n.egov Kraj primerne. Imamo mnogo vrst, ki v nekaterih krajih ne uspevajo, mnogo pa zopet, ki izvrstno rodijo. Zato pomislifi dobro pred sajenjem in «.o smo že na jasnem, še enkrat vse dobro od kraja 'premislimo, katere vrste bomo sadili.
8	Poznorodeče vrste. Mnoge vrste začnejo zelo pozno roditi. Pri takih, ki so nam znane, moramo pač počakati.
Najdemo pa mnogokje drevo, ki kljub vsem noče in noče roditi. Vzroki tu so pač lahko nazlični, najbrže liz ologični; t. j. življenjski. Tako drevo poskusimo prisiliti na ta način, da jO z močno žico pod vejami močno pod-vežemo, da se žica zaje v skorjo. Skoz to ne more drevo pošiljati po skorji navzdol hranilne snovi, katere pripravlja z listi, te ostanejo v drevju in u-plivajo na rodovitnost. Tudi takozva-no rikan„e se uporabi ¡a. Koža se tam na široko olu'pi ali še nekaj manj, ta' ko da jeseni zo^et zaraste. Vendar je to že nevaren posel. Najpoprej se pa prepričamo, ako ni kaj drugega zgo -raj navedenega krivo, odstranimo ta vzrok in gotovo bo odstranjena tudi — nerodovitnost.
Agrarna država smo — a kupuje prehrano Beograd! Kot agrarna država smo razkričani po celem svetu. Banat je bil svojčas žitnica srednje Evrope. Za obstoja stare Madžarsjke je bil Banat žitnica rajne Avstrije. A v naši čisto agrarni državi se je zgo dilo Gospodovega leta 11)22, da kupu1 je Beograd, kateremu je pred nosom Banat, 200 vagonov žita za prehrano v Rumuniji. Po sklepu m Verskega sveta se za ta uvoz ne bo plačala u-vozna carina, Malo Čudno, da povsem agrarna država, ki se hvafisa pred celim svetom, koliko »prehrane lahko izvozi, pa naroČuje za svojo prestoli-oo žito iz sosedne države. Mogoče pa je naročil Beograd rumunsko žito iz razloga, ker je to ceneje, kot naše iz Bečkereka, Vršiča in Novega Sada, Ravnokar naveden slučal je lep primer iz poglavja o modrosti naše gospodarske politike sedanjih vladinov-cev,
Gospodar pa tak — ta naš minister Puoelj! Ministrski svet je odobril poljedelskemu mifcfsjtrsitvu kredit 16 mtlijonov kron za nakup semenske pšenice za one kraje, ki so bili prizadeti po suši. Minister Puceli bo poslal sedaj na Oehoslovaško posebno komisijo, ki bo nakuptila pšenico po 100 kron 1 kg, ker je češka valuta napram naši tako visoka. V, Banatu bi lahko kupil gospod Puoelj žita za seme po 18 K 1 kg in bi bili povrh še prihranjeni vsi stroški za prevoz 6e-hoslovaškega žita in izdatki za vzdrževanje nakupovalne komisije.
Kaj bo, kaj bo? V str*ahu smo za setve, ker je padel sneg na zledenela tla - in že predolgo leži. Na polju ob Muri še decemberski in januarski •sneg ni skopnel popolnoma, pa je zapadel že novi. In na snegu se dela, ker po dnevi sneg kopni, trda ledena skorja, ki ovira dohod zraka, Ker zra ven pritiska že 14 dni vedno hujši mraz, ki se giblje med 14 in 20 stop. G, se kmet upravičeno boji, da je zasloni sejal. V Berkovcih je neki gospodar šel odkapat setev. Ko je z metlo zmetal sne«: ž njive, je obenem odlomil bilke,, ki so štrlele, kakor steklene igle iz zemlje. Posebno rane setve trpijo vsled mraza in leda. — Revni sloji silno trpijo vsled hude zime. ViniČarji in manjši posestniki, katerih edini vir dohodkov je vino, isfiega ne morejo spraviti v denar, ker ni kupcev. Teh pa ni, ker smo gornji slovenjegoričani odrezani od sveta, od kar ne vozi vlak čez Spilje. Odprite že vendar enkrat to progo, ki je za nas življenske važnosti. Ker nimajo reveži najpotrebnejšega, se množijo tatvine, Jakob Zoreč, viničar v Stane-tincih je mislil oelo, da je boljše iti v smrt, ko pa v bedi živeti- Zato je štel, ter se obesil.
limet. zadruga v Ptuju nas nan proša ob viti, da ima v zalogi še nekaj umeitnih gnojil, tako fosfatnih, kakor kalijevih. Ker je blago deloma še od prej, so cene zelo ugodne* Kmeto-
valce pozivamo* da takoj krijejo svojo lastno potrebo, ker mora zadruga sicer, da izprazni sfclakiišče, blago skupno naprej prodati in bi bili kmetovalci s tem oškodovani.
Mariborsko sejinsko poročilo. Na sejm dne 14. t, m. se je prignalo: % bikov, 180 volov, 250 krav, 4 konje iu j" 5 telet. Skupaj 446 komadov, Povpre-| čne cene za različne živalske vrsfe so I bile sledeče: debeli voli 1 kg žive te* j že od 26 do 32 K, poldebeli voli 18 do. 25, plemenski voli 18 do 25, biki za klanje 18 do 25, klavne krave debele 20 do 25. plemenske krave 18 do 20, krave za klobasarje 13 do 16, molzne krave 18 do 20, breje krave 18 do 20, mlada živina 15 do 23,
Prodaja konj. V torek, dne 28. U m. se bo vršala ob 10, uri dopoldne na Stolnem trgu v Mariboru licitacij-siva prodaja dveh vojno državnih konj.
Mesne cene v Mariboru. Volovs-ko meso I. vrste 1 kg 46 do 48 kron; II. vrste 42 K; meso od bikov, krav, telic 36 K; telečje meso I. vrste 36 kron; II. vrste 32 K; svinjsko meso sveže 58 do 75 K.
Cene za seno in slamo v Mariboru. Preteklo soboto so v Mariboru ku povaii ozir. prodajali seno po 750 do 850 K za meterski stot4 otavo za 900 K tin slamo od 480 do 540 K za me'' terski stot. Blaga je bilo zelo malo in v kratkem času vse razprodano.
Cene poljskim pridelkom, V Srbiji stane ipštenica 390 din., rž 310, je":-men 270, oves 290, koruza 315. V Voj vodini stane pšenica 410 din.„ rž 320, ječmen 280, oves 300, koruza 315. -Na Dunaju stane pšenica 390, rž 320, m ¡ečmen 280 din, V Pragi stane pše-rhca 400, rž 350, oves 310, koruza 300 din, meterski stot, V Novem Sadu naraščajo cene, kajti dovoz je slao, povpraševanje pa živahno. Pšenitia slane 1700 do 1720 K, ječmen 1230 do 1250 K, koruza 1280 do 1300 K, moka nu-lerica 22!4 do 23 K 1 kg,, moka -tov. 2 2154 do 22 K, krušna moka 21% do 21 kron, otrobi 930 do 950 K. Slavonski oves stane po 1250 K, koruza po 1270 kron. Stari beli fižol stane po 1060 K.. Cene moki naraščajo« Svinjsko mast so plačevali po 76y2 K, za češplje 23 in za orehe po 10 K.
Mariborsko tržno poročilo. — Vi soboto, dne 18, februarja, so bile v Mariboru sledeče tržne cene: Spehar-_,ev je bilo 28, teža zaklanih svinj je znašala 3640 kg, teža pripeljanega krompirja pa 3000 kg. Krompir so prodajali po 5,70 K kg, špeh po 76-85 K kg, svinjetino pa po 68 do 80 KI kg. Pšenice je bilo 80 kg, kg po 13 kron, ječmena 40 kg po 7 K, koruze 5 vreč kg po 12 K, ovsa 8 vr.eč kg po 8 K. ajde 2 vreči kg po 7 K in proso so prodajali kg po 10 K. Kokoši je bilo 40, komad po 100 do 140 K. Gosk je bilo 10, komad po 300 do 400 K, rac* 15, komad od 90 do 120 K, puranov je bilo 25, komad po 400 do 600 K, kuncev 30, Fižol je stal 12 do 14 K liter, česen4 32 K kg, sveže zelje 16 do 20 K kg, kislo zelje 8 K, šopek peteršilja 2 K Šopek zelenjave k juhi 2 K, jabolka kg 24 do 26 K, suhe slive kg po 36 K; mleko liter po 10 do 12 K, surovo maslo kg 120 do 140 K, svinjska mast kg 90 do 94 K, eno jajce 8 do 1Q K Na'trg se v primeri s prejšnjimi časi ni priueljalo niti eno desetino blaga, tako'da je bilo v par urah vse poprodano in je moral marsikdo iti — prazen domov. Posledic» suše in občutnega pomanjkanja denarja!
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Zat-cu n; bilo v zadnji dobi nobene živahne hmeljske kupčije, kajti, kdor še ima večje mndžine <»prvohrstfcega hmelja, ga drži za poznejšo dobo, ker upa, da bodo cene poskočile, po hmel ju manj vredne kakovosti je »pa povpraševanje malenkostj-io.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 315 do 320, francoski frank star ne 29,50 do 29.60 našili kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 4.95—5.25, za 100 čehoslovaških kron 596 do 600, za 100 nemških mark 146 do 150, za 100 'aških lir 1580 do 1592 jugoslov , kron. Vrednost naše krone v Curihu znača 1.55 centima (1 centim 1 vinar). Od zadnjega poročila ie /rednost našega denarja padla za 10 točk.
Prireditve.
Maribor V petek, dne 24. 5« bruarja, je tedensko predavanje Z, točno ob pol 8 uri zvečer, v dvo.
(
!L stran <
SLOVENSKI GOSPODAH.
februar]., 1922
rani Strokovne zveze v Splavarski u-iioi št. 4. Predmet predavanja: Novi Šolski naučni načrt. K obilni udeležbi se vsi uljudno vabijo!
K r č e v i n a pri Mariboru. V nedeljo, dne 26. t. m,, točno ob 3. uri po poldne, se poživi naše izobraževalno društvo za Krčevino in Lajtersberg . Spored: pozdravni govor, predavanje o izobrazbi, čitanje in sprememba pravil, volitev novega društvenega odbora in slučajnosti. Društveni prostori so začasno pri g. Požavko Boštjanu Krčevina Št 56. K obilni udeležba se vabi;o vsi občani!,
S t. 11' v Slov. gor. Kmetijsko bralno društvo vprizori v nedeljo, 26. t. m., ob pol 4t uri popoldne, v Slov. domu, tridejansko igro „Razvalina živ-Uenja." Sodeluje domači cerkveni pevski zbor Med odmori svira godba. Se vabite!
Sv. Benedikt v Slov. goricah Naše Orlice bodo v nedeljo, dne 26. t-m., ob 3 uri popoldne, v društvenem domu predstavljale šaljivi gledališki igri: „Pri gospodi" in „Prisiljen stan je zaničevan." Prijatelji poštene zabave, na svidenje! Obenem se vrši tudi občni zbor Bralnega društva.
Sv. Jurii ob SčavnicJI. Telo -vadna odseka priredite s pomočjo tukajšnjega pevskega zbora in domačih tamburašev v nedeljo, dne 26. febru arja, ob treh popoldne, koncert pri g. Pergarju. Odmore izpolni srečolov,, ša ljiva pošta in šaljivi solospevi s sprem Ijevanjem citer in harmonija. Jurjev-čani, ki ljubite pošteno mladino in zabavo, poglejte, kaj zna/ vaša mladež!
S t. J a n ž na Dravskem polju . Telovadni odsek Orel priredi v nedeljo, dne 26.. t. m., popoldne po večer-nioah, v graščinskih prostorih veselico z gledališkimi predstavami ter petjem moškega in mešanega zbora in s telovadbo Vzpored bo nudil mnogo u-žitka, smeha in zabave. Cisti dobiček je namenjen za nakup knjig za društveno knjižnico. K obilni udeležbi vabi odbor!
O p I o t n i c a. Katoliško izobraž, flruštvo in njega odsek Orel vabita na
sv0;0 prireditev v nedeljo, dne 20, februarja ob treh popoldne v Orlovskem domu.
Sv. Jurij ob južni žel. V nedeljo, dne 26. t. m., se ponovi igra „Davek na : samce", burka v treh dejan -]ih. Med igro nastopa cerkveni pevski zbor. Ker je sedaj čisti dobiček name-nien za okoliško požarno brambo, sfe uljudno vabljeni vsi! Začetek ob treh popoldne
Polzela. Katoliško bralno društvo na Polzeli vabi na predpustno za bavo, ki se vrši v nedeljo, dne 26. t. m. V prostorih g. Cizeja nasprou cerkve. Začetek ob treh popoldne. Spo -red: „Učenjak", veseloigra v treh dejanjih, „Triie tički", burka v dveh dejanjih. Po predstavi priredi gostilničar prosto zabavo z jako šaljivim sporedom. Prijatelfi poštene zabave prav uljudno vabljeni!
Dopisi.
Sv. Jurii na Pesnici. V „Naši vasi" se baha nek samostojni uskok, kako so samostojneži sami zadnjič tam razbili shod SKS, obenem pa l-azdere vse veselje klerikalcem^ ki da so pričakovali, kako bodo zdaj vsi samostojni zapeljanci z razprostrtimi rokami drli v hlev SLS ¿n kot skesani grošnixi tam prosili sprejema. Tega sprejema pa da oni niso vredni, češ, ker ne znajo rabiti KorošČevih darov itd, —: tu zdaj dopisnik po vzgledu vseh poštenjakov zopet 'pogreva staro in že tolikokrat ovrženo laž o blagu na ladji, kt ga je svojčas dr. Korošec nakupil za državo: o «igralnih kartah (ki jih je na Koroščevo zahtevo do-tična firma nazaj vzela), pa o pudru in "svilenih bluzah, ki Jih na ladji glar som preiskave sploh ni bilo, pač pa volneno in drugo koristno blago, ki bi'bdo državi iiin prebivalstvu v veliko' pomoč, da ni po padcu Protič— Koroščeve vlade blago izginilo ali so, uničilo — vsled krivdo onih ljudi, ki zdaj dr. Korošca obrekujejo, Dopisnik -o gotovo toliko brihlen, da bi HI o tem že" lahko podučen; ako pa na eni strani udarja po demokratsko-samo-stbjfiiii vladnih mogotcih, na drugi pa si baš od njih izposojuje zrjavelo, laž njivo orožje, kaže 9 tem svojo resnost in politično poštenost Da, da, iščejo zohet menda tudi v St. Jurju novo po
i
1 i učno firmo in za nove sape novih plaščevl pa eno mora pri tem iskanju ljudem te vršite biti že vnaprej sigurno: rajši s samim vragom nego' s klerikalci, kaj i — no, kajti dr. Korošec ie bil doslej edini poštienl daie-kogleden in sposoben minister za pre hrano in promet v mladi Jugoslaviji!
Račje prti Mariboru. Kakor znano je bil rdečkar Franc Koban od »pokrajinske vlade razrešen župajn^kih poslov. Namesto njega je bil z večino glasov izvoljen naš odKičj/ somi&ljje-nik g. Andrej Stern, prvi"obč. sveto' valeč. Kot prvi ob§. svetpvalec je btl izvoljen g. Stef. Pauman (pristaš soc. dem. stranke), ki uživa splošno spoštovanje. Zanimivo je pri vsem tem dejstvo, da je dofcfla SLS pri občinskih volitvah komaj dva mandata, samostojna kmetijska stranka 4, socijaJ-no demokratska pa 10 mandatov., Sedaj ima SLS kot najslabša skupina župana. Čestitamo!
Ilačje pri Mariboru. Pri nas s« je pred časom izvolil občinski agrarni odbor, kateremu je izvoljen radi njegovih lepih besed in obljub tukajšnji veleobrtnik kamnosiek Franc Koban. Mi protestiramo proti t|emu, da sedi mož, kakršen je Franc Koban na ta' ko odgovornem in važnem mestu, ker, kakor se govori, tudi tukaj ni vse v redu. Vprašamo torej: Ali lahko dobi veleobrtnik od agr. reforme travnik, če prav ima sam precejšnjo površino svojega lastnega. Ali- j« res, da je zidar Ivan Talernar (desna roka Koban a) dobil nakazand toliko krme, da mu je za njegovo živino pre ostala, med tem, ko je drugim primanj kuje? Ali je res Talernar prodal Ko-banu seno, iz obč. agr. odbora mu na kazanih travnikov? Ali lahko proda interesent seno, da si nakupi drugi živež, s čimer se zagovarja 'Tafernar? Mi mislimo, da ne, ker drugače bi vsak, četudi nima živine, zahteval travnike in pri tem imel lep dobiček. Prosimo merodajno oblast, daj to zadevo preišče in ako jo to resnica, oba imenovana izključi iz obč. agrarnega odbora!
Sv. Marjeta na Dravskem polj<u. Mlad more, star pa. mora umreti, tale preresnični pregovor se je uresničil v naši vasi. Dne 11. t. m. smo položili v rani grob petletno Anico Greif, ki ji je ob grobu govoril v slovo njen striček, č. g. kaplan Greit Dne 15. t, m. pa se je preselila v vežnost po dolgi bolezni, 82 let stara, Marija Pipen-paher, mati g. ravnatelja dr. Pipenpa herja v Ljubljani. Naj v miru počivata !
17 Moškanjc. Prihodnji teden ima mo komisijo zaradi jeza ob Pesnici, ki ga hoče imeti Venček Sok. Svojčas je bila vodopravna pravica So-kovega mlina odkupljena ifi izplačana. Sedaj pa upa Sok, da bo nlsegov prijatelj okr. glavar Pirkmajer in samostojni miilistter Pucelj za zahvaJlo za politično delo dal stotisoče iz državnega denarja. Mi smo mnenja, da je treba »pred vsem v občno korist Pesnico najprej do konca regulirati in mislimo, da se bodo Mezgovci, Dor nava in Pacinje v tem oziru oglasile.-Pucelj bi tucii naj raj« kot minister poljoprivrede in voda dal potrebne svote da se rešijo gozdovi in travniki Muretiinbem, Mali vasi in Gajovcera. To je nujnejše, kakor pristašu Soku delati jez na drž. stroške, da bo morebiti nekaj tednov več njegov mlin pel: „Pol meni, pol tebi".
Sv. Tomaž pri Ormožu. Na svatbi Iranca Voršič in Marija Irgolič, vdovlj. Munda, ki se je vršila 13. t. m. v Bratonečioah se je nabralo za Dijaško kuhinjo v Mariboru 600 K. Dobrotnikom Bog povrni, poročencema pa daj obilo srečo!
Sv. Jurii ob Sčavnlci. Pdkojjeli smo FarkaŠ-evega očeta v 87. letu starosti-. Rajni je bil mož stare korenine, nekdaj predsednik konkurenčnega odbora in }e kupil mežnarijo. — Bi;l jo zvest pristaš SLS, daleč okoli znan, od vseh ljubljen in čisla». Družini >a?e sožaljo, njemu pa večmi mir in pokoj!
Kebel. Predsednik tukajšnjega od bora Krn«Jt.sko zvezo GlobovnTk je nabral med veselimi svati na dvbjiti go stiji Smogavc—KuSar in LubeJ—Smo gavo vrn Pohorja v Kotu 422 K za sklad KZ. Svatjo so želeli, da bi samostojno polivko s samostojnimi poslanci vred odnesla Sava sedaj spomladi, Obljubovali so nam avtonomijo
Slovenije, male davke, olajšanje vojaške službe, a glasovali so za centralizem, silne davke in draginjo, — Kdor veliko obljubuje, malo izpolni. Zato se bomo tudi zanaprej držali na še KZ, ki nam hoče obuvali krčansko šolo, in olajšati zlasti kmetom naše težko stanje. Vsie laži in zavijanja sa mostojnih agitatorjev iz Oplotniue in Cadrama ne bodo pomagale več, sa mosiojna je proč, je preč!
Galicija pri Celju, Dno 18, febr. 30 je pred okrožnim sodiSčem v Celju vršila obravnava proti župniku Avg.
j Jager, ki je bil ovaden huiiodefcftva • razžaljenja Veličanstva in javnega ngs i silstva; župnik Jagar je bil popolnoma oproščen, ker s« je po ¿zpoveeB mnogih prič izkazalo, da je bila o^ vadba zlobno izmišljena.
Store pri Celju, Naša Mladetniška zveza prav pridno deluje. Redno vsako soboto prireja poduČna predavanja deklamacije in govorniške vaje. Vase to zasledujejo naši mladeniči z velikim zanimanjem. Dne 12. t. m, je min denič Rudolf Guštin prvič nastopil s kratkim govorom, v katerem je prav

Trapistovski SiR
prvovrsten pri
MATIJA LAH-U
Glavni trg 4, Maribor.
UGODNO KUPITE:
1 žičnata žimnica (Drahteinsatz) K I32-—, 1 tridelna žimnica z afrik K l40o-—, vrvi za perilo iS, 20, 25, 30, 40 in 50 m dolge, plahte impregnirane za vozove 2—4 m široke in 3—6 m dolge 1 kvadratni meter K 200'—. Spodnje hlače, cajg hlače, srajce vseli vrst, modro platno, plavotisk, tkanina in mangin za postelje, namizne prte, hlačevino i. t. d. pa tovarniških cenah v trgovini
ALOJZIJ GNIUŠEK, Maribor, Glavni trg štev. 6.
OozdovP^^l
mj »iS.ji cea'. Ponudbe ,a poitai pred» t 20 Sf ari "vir.	190
10 Pa««aa
ULCUiltt 8e sprejme t trgo-tUo me&iaega blag» Zsmolo » Frsm.	1—a 105
ff Kanižl pri Pesnici
prevzame na mletje in izmenjavo /sakovrstnega zrnja.
:5_ Kupi s8 zni]a pojdnavni ceni. 3-3
Prvovrstni osfrovski plinski koks
oddaja v poljubni množini Mariborska mestna plinarna.
Na drobno

Na debelo
emajlove, steklene, porcelanaste in matoličae posode se priporoča cenj. občinstvu
ALBERT ViCEL, Maribor, Glasni trg 5.
Trstvnilr 1 ,B éetrt 0ía,a
XiUVUlft. ge prollt isii Bohori. Našlo? r ujra?i.
y
104
Pisalna miza ¡ffi
»TRie ia tasliíno se proia. Krake?» alisa 8, I. ndatr, Maribor. 10S
Sprejme se ^dVu
prUet: In pošten {«nt okoli 20 let star, is DD»«eioa :lsčo in hrano pri Aloj« Zeleoko, trg. irtnif, Celje. 1-3 _________ 111
Cepljeno trsje
«s prodaj rseh boljiih vrst, ck> reaiujeni divjaki in $ samic«. iLaton Taria, Modreža, poita 3ta-d"n?ee o" noliA»i»b. t -8 H 9
VlNSiU Si AH K X
kupuje po najVUji ceni VID ^DRKO, trgo^c, Meljska eait» 24, Maribr-r	1—S 77
Kostanjev les
kupuje po dnevnih cenah izvozna trgovina J
ERNEST Mli, Celje. Kapucinska el. I
Enako kupuje tudi druge vrste lesa po3ebno tesani
les. -	i—3 12®
i»
Zeleznobefton. stopnice
2'4 komadov, 1'54 m dolge se takoj prodajo v Tiskar»i sv. Cirila v Mariboru.
Kmetovalci pozor!
Vseh vrst umetna gnojila po najnižjih ceiah 1 —to	ima vedno v zalogi
Tvrdka ANTON TONEJC in drag, Maribor, Tel. 6S,.
SpiminiiiiimimiimmiiiiiiiimntiKiHimiiH)
tu n n m
IVAN OMERZU
trgoieo
Staroznano tovarno za izdelovanje poljskih ih I kmetijskih strojev Jožefa Pfeifer ja v Hočah pri Mari-i boru je prevzel J. Pfeifer ml., ki se priporoča za iste naklonjenost, katero je slavno občinstvo izkazovalo ! prejšnjemu lastniku te tovarne. Oddelek za stavb® I mlinov si je še obdržal prejšnji lastniku tovarne. 118
poro.ena
irnii Msto dne 20.Mirnarja 1922.
Kmetske
raznovrstne velikosti, y vsaki množini, dobro izdelane iz gline, izdeluje in prodaja po zmernih cenah
M.ujfte posestvo Anton Rajšp, lončar, Račje.
Peči si naročajte pravočasno torej že sedaj I li»
Ola-ovir
pol nre o i Maribora, ie ismeoja s na^plačilom. Našlo? t aprari tega Usta.	121
ikoro|i noTterkafé o< sa prolai Ponudba na „GusoTir! it i-14a.	114
IT An i 11 tei8k ,0!
XVUUJ r„ Kama'oa 20 C3¿ie
117
SadaA drevesa
;aso do 1, marea oa prod«j k>.t ii»éairf»a, B'MkibtiboMo, itn-na ri :ke, Rab i, ftie njo, murd te ilaglo. hr Ste, tsa Vlaaka' debí«'; Maribor, ftui^a eeata 18, Mart t o.-. 118
PohiStvo
yripr«sto za
eeol --a ^rodsj, tcdi po name s i« kuihadi. Ma iri.i Maribor, Korvika eeita 30, 8 «ata,	1,9
Zahvala.
Ob bridki in tako osaalal iigabi niiegs sina odroma brati
Janeza Uertacnik
ki Je dae 1¿. fibfnarj», previ lea » sr. ía!traa?Bti, po k.-atii maíni boletai pr-Mnionl, i«) prejeli tol k . >«• rhuor sotalja la je bila adeteiia prt jo grabi tolik , d* «9 Sutiao dolías, i* eüi e¡n joto a TSBaa ijk--en-»»a-h «alo Poaeb o ie iaÜ*»ljaieT30 i. g. iajii -o «a t.>-laíio, ob priliki lip(e* de aja I h ?» <?»nl);» ,P»or ob robo- pe» «» gaalji'-o ikloitiuko, píMbei ía g. a lma I¿ g¡ n'aiaJ-t« n sa iodebra»je; wx. Ofioaa, kt so ga Jwealia i n* «daji P=»ti ia ta «lili rt !?B B g plaéai mm! R»jne^a oa y" píi joroéímo * mb-
1 te» in bla? gpomia.
ŠT. VID NA PTiA^INI, dne 14. febrca?ia 1823..
Žalujoča rodbina Vertafinik.
I
?3. februarja 1922.
L str a«
lepo naslikal potrebo,, da se združijo ' v Mladooiško zvezo vst pošteni in frezno misleči mladeniči. V, tej zvezi naj naši; mladeniči duševno in tesano izobražujejo. Lepe in zdrave mi-sU tega vrlega mladeniča so naredile na njegove stanovske tovariše najbolj Si vtis. Mladeniči 1 Iščite zabave in razvedrila v izobrazbi, ne iščite je pa po krčmah in na plesiščih!
Kokarje pri Rečici. Gostilničarji se hudujejo, zakaj da ni Miha Cajnar kmet iz Pustega polja, naš župan; po tem bi ne bilo fjako strogo & policijsko aro, saj bi jo g. župan sam največkrat prekoračil Upamo, da bo nov župan naredil red tudi v tem oziru in gledal da se bodo tozadevni predpisi upoštevali tudi v gostilni pri „,Go-veku" in „Poklerju",
Kokarje pri Rečici. Da samostoj-neži niso 'proti duhovnikom, to je pokazal tudi edini samostojnež naše občine, kmet iz Pustega polja Miha Caj nar. Kako prijazno vabi duhovnike na svoj dom. Kako jih bogato pogosti! Celo tako se poniža, da ponudi pobra-fcimejo duhovniku, če tudi je le kaplan Ce pride duhovnik po zbirci, kdo da največ? Kmet Miha Cajnar! Ce priredi Kmetska zveza zborovanje pri Cuježu, kdo se ga udeleži trezen in oe moti govornika ? Zopet on iz Pu' stega polja. Ce hoče kdo napasti domačega g. kaplana, kdo ga brani? — ¡Zelena roka kmeta iz Pustega »polja; m ta roka je močna, saj se je že v mladosti vacBla v obrambi pred Žagarji.
Kokarje pri Rečici. Tako se godi političnim izdajicam kot se je zgodilo alabostojnežu Mihotu Cajnar iz Pustega polja. Prvi in edini, ki se je kot odbornik izneveril Kmetski zvezi na Rečici, je bil kmet Miha Cajnar, iz Pustega polja. Prvi in edini, ki sle je udeležil shoda samostojnežev v Celju, je bil Mina Cajnar, kmet Iz Pustega polja. Prvi in edini, ki je raznašal po naši dolini zelene letake s kravo, je iril kmet Miha Cajnar iz Pustega pol-¡a. Prvi, ki je grozil sedanjemu županu, — svojemu svaku — da ga bo ostrelil, Če bo izvoren za župana, je R>il kmet iz Pustega polja, Miha Cajnar. Prvi, ki je bil na kandidatni listi samostojnežev, je bil kmet Miha Cajnar iz Pustega polja. Zato pa je čudi kot prvi dobil brco od voldcev, ki so se mu na tihem posmehovati in Šepetali: Miha — samostojnež nam župani! ne bo! Živijo, vrli Kokarčani.
Razbor pri Slov. Gradcu, V tukajšnji župniji je dne 13. t. m. ttfl poročen vrl pristaš Kmetske zveze Fr. Kotnik z Marijo Veršek. Na gostfji se je j>otom Ivana Knez in Franca Smon nabralo od veselih gostov za tiskovni sklad KZ 40 dinarjev. Upamo, da bo uovoporočenec tudi naprej ostal de-čaven za KZ« Bilo srečno!
St. Jur ob Taboru. Dne 12. t. m. so je vršil pogreb tjukajšnje Samostojne, ki bo marsikateremu samostoj-aožu ostal v najlepšem spominu. Vodil ga je Mermolja, ki je ob sklepu še enkrat tolažil uboge žalujoče. To ni ftilo posebno težko, prvič, ker nikdo za materjo samostojno preveč ne žar luje, drug(č pa je vseh žadujočifi zbo-rovaluev bilo samo okrog 30 (beri in reoi trideset). Vsem bratcem samo-stojCra iskreno sožajje. Potolažite se lahko, saj boste za materjo samostojno podedovali celo vrsto ogromnih davkov, povrhu tega pa, kar je največ vredno, suženjski centralizem, — Nežalujoči ostali,
ftoštanj. V zadnji številki „Slov. Gospodarja" so je v dopisu iz Šoštanja vrinila neljuba pomota in sl'cer: je hila mišljena le petrazredna ljudska Sola na kateri je zaposlenih 14 uči-eljskih moči, ne pa meščanska šola. ¡Apeliramo na krajni šolski svet, da se tako1 za to zavzame, da se razme-■re na ljudski Šoli čimpreje preuredijo.
Šmartno pri Gornjem Gradu. Z velikim veseljem pričakujemo tukaj no ve zvonove. Dobimo 3 bronaste iz ijubljenske livarne. Kakor vedno, so se tudi ob tej priliki tjukajSnji župlja-ai izkazali radodarne in za božjo čast vnele. Dasiravno ni volika župnija, so pa vendar v pretekli jeseni v kratkem ®rsn zložiK skupaj blizu 55,000 din. ¿(220 000 K). Pi. srčna hvala in stoteri Bog plačaj blagim možem, ki so k temu pripomogli, kakor pravi domača pesmica: So dobri!, možje naši ce skupaj tu zbrali, — Pa siini, nad-pstrtrnt cienar, — mini rttit
nobenemu niso preji dali, — Ko naj-&el on v žepu velfki je dar. — Posel* ne zasluge imajo pri tem Martin Z ar volovšek, Fr. Lener, zlasti še Frane Remic (Zehelj), ki je imel največ skrbim in potov tudi v Ljubljano. Prihodnjp nedeljo 26. t m. se bodo, ako Bog da, spravljali v, zvonik. Poprej šo bo okoli njih zunaj med godbo in petjem darovanje; ako bo mirno, solnčno vre me, tudi zunaj cerkve pridiga. K tej prelepi in veseli slovesnost ste verniki od blizu in daleč najlepše povabljeni.
Rajhenburg. Govori se. da se bo naš naučite Ij ločil od nas v Celje n svojo hišo. Najbrž te govorice ne odgovarjajo resnica; v njih se zrcali le tiha želja vseh Rajhenburžanov, da bi radi videli, če ta. odšel; saj je znan vsled velike obzirnost)! napram uči-teljstvu šole, vsled svoje odkritosrčno sti in miroljubnosti nasproti tržanom in vsled svoje velike delavnosti v „Sokolu". Nazdar, brat Sokol! Bog živil
Rajhentonrg. Navdušen, vrofiekrv ni pristaš mustačastih demokratov (izpod zvona sv. Petra je moral plačati več sto kron stroškov, ker je razžalil našega vrlega somišljenika in trškega župana Cvirna. Čevljarstvo mora le biti dobra obrt, da lahko čevljar A. plača toltko stroškov! Mogoče pa so mu plačali Sokoli, oz. povrnili denar, saj posebno nadučitelji vlečejo mastne plače. Gospod A., drugič ne pojdite na led, da se zopet ne vdere; draginja je čedalje večja.
ltajhenburg. V podružnict sv. Kri ža smo obhajali zlato poroko krščansko vzglednih zakoncev Kelhar Martina in Jožefe iz Cerenca in ob enem poroko dveh njegovtlh sinov Jožefa in Janeza. Bog dai tudi zanaprej obilo blagoslova pridni in krščanski Kel-harjevi hiši!
St. Vid pri Planini. Večina par metn'h mož se je že povrnila nazaj v našo Kmetsko zvezo in zapustila sa mostojno stranko. Pričakujemo, da bo to storil tudi J. S., kmet v Dobropolju Čudno se nam zdi, da se držf- tako dolgo samostojnih, stranke, ki se re-krutira po večini iz nekdanjih štajer-cijancev, ki so bili veri; in duhovnikom sovražni. J. S. pa ima 2 sina pri Sa-iezijancih, ki bosta kmalu duhovnika, toraj ne spada v stranko, ki napada duhovnike in Cerkev. Pa brez zamere!
Razne novice.
Slovesnosti poroke našega kralja. Poroka našega kralja z rumunsko kra ljičino Marijo se bo najbrž vršila dne 4. unija t 1. ob binkoštnih praznikih. Slovesnosti poroke so določene na pet dni. , Beogradu je sestavljen poseben odbor, da &e posvetuje in pripravi svečanosti ob priliki poroke kralja A-leVsandra. Odbor je imel dne 14. t. m sejo, na kateri je bil določen načrt te slovesnosti, načrt bo v odobrenje še predložen kral„u in vladi. Vse slovesnosti bodo imele narodni značaj. Priredile se bodo razne umetniške manifestacije, v Beogradu velik koncert — pri katerem bo sodelovalo 200 glasbenikov — nadal.e svečama gledališka predstava v narodnem gledališču, ta-koz ani „beneški večer" na Savi in na Donavi, umetniške razstave, vojaške parade v velikanskem obsegu itd. V drugi polovici meseca aprila pričakujejo prihod rumunskega kralja v Beograd. Minister kraljevega dvora Jankovi in predsednik beograjske občine i:ta dne 13. t. m. obiskala ministr-skpga predsednika Pašiča, s katerim sta razpravljala o pripravah za slovesnosti ob priliki prihoda rumunskega kralja v Beograd ter o slovesnostih o priliki poroke kralja Aleksandra.
Strašen seznam pohabljencev iz svetovne vojne. Amerikanci so sešteli invalide izza svetovne vojne in jih porazdelili ra posamezne države takole: Francija ima 1,500.000 vojnih po-habliencev, Angleška 1,000.000, Italija 570.000, Poljska 320.00d, \merika 246 000, Cehoslovaška 175.00", Avstrija 164.000, Jugoslavija 154.000, Kanada 88.000, Rumunska 64.000., Belgija . 40.000 in Nemčija 1,400.000. Skupno število vseh vojnih invalidov znaša — 5,917.000.
Zamrznjene reke. Ostri mraz zad njih dni je povzročil, da so nekatere velike reke zamrznile Donava je Čisto j	ia hi zsaža daLcicst bolj
kod kraja .25 cm. Sava jo zamrznjena je samo ob ob.ali. Zadnjič, so velike re ke zamrznile leta ,1^10 in je znašala debelost ledu na Donavi pol metra, — tako da so se lahko vozili na saneh ( in vozovih preko.
Samomor generala. V Gradcu se je astrelil general Oskar Bankovac . : ki je bil naš jugoislovanski državljan. 1 Bankovac je prosu pri nas za pokojnino. a so mu v Beogradu to prošnjo zagrnili. Radi obupnega finančnega stan'a in radi pomanjkanja si je končal sam živlfenje
Cene padajo, toda ne pri nag, ampak v Avstriji. Graška „Tagespost" | od srede poroča, da je došla v Gradec velikanska množina sladkorjta iz Ceške^ nadalje velike množine masti, raznovrstne moke, kave in riža. Imenovani list z radostjo pozdravlja dejstvo, da so začele cene za ta živila v Avstriji zelo padati. Kako je pa pri nas? Vsled naše slabe gospodarske po litike pa cene za živila v naši državi brezizjemno skokoma naraščajo» Narobe svet!
Paraik — se je potopil. Brzopar -. nik na dva vijaka „Conia", ki je spadal k liniji Hamburg—Amerika, je zadel zadnjo dni na dolenji Labi na take množine ledenih plošč, ki so pla -vale po reki, da je dobil luknjo in se potopil, Od posadke se je rešilo le 12 mož.
Največji parnik na svetu gradijo Angleži. Novi parobrod bo tehtal 56 tisoč ton in bo zgrajen za prevoz štiri tisoč potnikov. Dolg bo 320 m, visok 32 m in širok 30 m. Parnik, ki se bo imenoval „Majestic", bo kurjen s pe -troleem, kar bo obdržalo vedno enakomerno hitrost med vožnjo. Na svojo prvo pot po morju se bo podal novi iadiiski velikan 15 maja t. 1,
Pomiloščenje čehoslo vaških komunistov. Po poročilih iz Prage bo pred sednik čehoslovaške republike te dni pomilostil vse tiste komuniste, ki so se udeležili komunističnih prevratnih poskusov leta 1920. Nad 500 komunistov med temi tudi njihov vodja Muna, bodo deležni pomiioščenja in izpuščeni iz ječ. Kaj pa pri nas?
Steklo, ki se ne da streti Inženirji neke češke tvornice za steklo so iznašli način, po katerem se zamore napraviti steklo, katerega vobče ni mo goče razbiti in tudi ne poči na ognju. Preizkusili so Jakost stekla na ta način, da so napravili steklene zagozde in 'ih zabijali v lesene klaJde, pa so vzdržale udarae. Izdelali, so iz tega stekla tudi lonce, jih pristavili k močno gorečem ognju, a niso počili. Industrija tega čudnega stekla bi se lahko takoj razvila na veliko, ako bi ne bila silno velika carina na pesek, ki se rabi pri izdelavi tega trpežnega — stella, ki se mora uvažati iz Nemčije.
Ustrelila se na moževem grobu V Iserlohnu na Nemškem je povozil smrtno tramvaj nekega delavoa. Ko so žrtev tramvaja že potožili v grob ter mu je pelo pevsko društvo poslovno pesem, je potegnila žena rajnega revolver in si pognala kroglo v glavo . Smrtno ran„eno ženo so prepeljali v boPiico.
Smrt — radi cigare. V Remschei-du j& prenočil neki mlad Človek v hotelu Kot strasten kadilec si je zapa-lil ležeč v postelji cigaro in pušil, do-klor ga ni premagala utrujenost in se zaspal z gorečo smodko v ustih. Med tem pa je padla cigara iz ust na posteč in jo užgala. Kadilec se je še le prebudil, ko je bila cela postelj že v plamenu. Silno se je ustrašil in ves zmeden se ¡e pognal skozi okno sobe 14 metrov globoko na cesto, kjer je ob ležal pri priči mrtev.
Odbila — krvno nagrado. Hči gostilničarja Kratzmuller v Herfordu bi imela dobiti nagrado 20.000 mark, ker je predala policiji ubijalca načelnika Sederta. Ona pa je nagrado odbila z oprflvičbo, da odklanja — krvni de -nar.
Sirajk — radi pušenja. Zadnje dni je prišlo v Leedsu na Angleškem r tvornici za perilo do štrajka delavk radi pušenja. Med delom je bilo v fej tvornici strogo prepovedano pušiti. V ponedeliek pa so iztaknili nadzorniki štiri delavko s cigaretami v ustih — tvornica je te delavke odpustila takoj iz službe, a njihove tovarišice so stopile v stavko z zahtevo, da se spre.ime odpuščene zopet nazaj v delo. Tvrdka je to zahtevo štrajkaric odbila in se -i dai žq fcvornioi 4 dni stavka*
Tatvina y francoski državni banki in tiskarni bankovcev. Ko so med vo.ii a N^mci napredovali na Francoskem, še je francoska državna banka nmaknila v Clermont-Ferrand. Ko so nedavno radi preureditve pregledovali zalocre po kleteh, so odkrili, da manjka 100.000 frankov in sicer dva sež-nja s tisoč bankovci po 50 frankov . Ne ve se, ali se je tatvina sedaj, ali pa že poprej izvršila, sumijo pa Italijana Demarchija, ki je kot elektrotehnik imel večkrat opravka v bančnih in tiskarniških prostorih ter je vse kote dobro poznal.
Da si kupijo živil za gladujoče u-
bogo ..udstvo, snujejo v sovjetski Rusi'i zakonski načrt za prodajo cerkvenih dragocenosti in umetnin.
Črni princ kot vratar. V nekem velikem hotelu v Niči služi zamorski princ Brahim Kahala Hengami, pre -stolonaslednik v Bornou — kot vratar. Državo njegovih prednikov so si že pred vojno razdelili Francozi, Angleži in Nemci ter napravili iz nje svce kolonije, njemu kot odstavljenemu prin cu so pa nekaj let plačevali precejšnjo vzdrževainino, ah kakor se pra -vi, apanažo. S *emi obilnimi sredstvi je črni princ mnogo potoval 'po Evropi in privoščil si je v obilni meri — vse.i naslad, ki jih nudi, Nazadnje se jo zapil in zakartal. Ko je šlo z njim tako navzdol, je prišel celo radi raz -nih stvari franooskim oblastim v roke. Bil je dolgo zaprt, ko je bil spet prost, je šel domov v Afriko, tam ga pa ni držalo in sedaj, raiši v hotelu bogatinom služi in vrafa odpira.
Izbruh svetovne stavke. Ameriška poročila pravijo, da bo izbruhnila v Združenih državah Severne Amerike velikanska splošna stavka, kajti že delj časa trajajoča pogajanja med delavci in podjetniki so prišla sedaj na mrtvo točko in so se popolnoma razbila. Rudarji n. pr. zahtevajo 20% po višanje mezd in nočejo od te zahteve za las odstopiti Rudarjem so se sedaj še pridružili železničarji^ vsled česar bi stavkalo več milijonov delavcev, zlasti, ker se je tudt delavstvo v predilnicah En, drugih podjetjih izreklo za stavko. Angleško časopisje zatrjuje, da utegne ta stavka potegniti s seboj Še t/udi mnogo delavstva evropskih industrijskih držav, vsled Česar bo ta stavka svetovna stavka!
Amerikanska reklama. Neka ame-rikanska tvrdka tkanin je nalepila vs& polno lepakov sledeče vsebine: „Išča se oseba, ki dobro izgleda in po dnevi rada spi. Drugega ni potrebno, kot prav trdno spanje. Plačuje se prav do bro!" — Velika množica je oblegala to podjetje, da se ponudi za trdno spanje ^roti dobremu plačilu, ko se je pa zvedelo, zakaj gre, se je odmika! eden za drugim. Iskali so namreč — človeka, ki bi hotel ležati v izložbi tega oodjetja, oblečen v tkanine, ki se v njem izdelujejo, v dokaz, — da te tkanine tudi v tej hudi zimi kljubujejo mrazu. — Nekateri so vendar poskusili, pa ne dolgo, tvrdka je morala nazadnje obleči voščenepa moža v ¿e svoje izdelke in ga razstaviti v oknu» ■Mvim je bilo kljub veliki reklami le premrzlo.
Reklama v oblakih. V Buffalu, do movini Barraumovi, ki je slovel kot kralj reklame, so prišli na naravnost noverjetno misel. S pomočjo ogromnih reflektorjev so pričeli projicirati razne reklamne slike, ki se vidijo potem v oblakih, Najprej so projicirali sliko nekega stolpa, ki se je, čeprav samo v zunanjih obrisih prav lepo videla. „New York Herald" piše, da grad jo sedaj reflektorje, katerih svetloba je preračunjena na 1 milijardo sveč. Na ta način bo omogočena raz-klamne slike, predstavljajoče raz svetljava 12 do 13 tisoč metrov oddaljenih oblakov. Tako bodo Amerikanci prav kmalu gledal' v oblakih re zobue praške, luksuzne predmete itdj
Dragocenost vsake hišo je lekarnarja Fellera prijetno dišeči „Elsa-Uuid", najboljše sredstvo za drgnjenj» nrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za negovanje zob, zobnega mesa, ust, glave itd. Močnejš1 in boliši, kakor francosko žganje. Tri dvojnate steklenice ali 1 specijalno steklen co skupaj z omotom in poštnino za 4S K pošilja Eugeu V. Feller, Stubica donja, Elsa trg 341. Hrvata ft», 06
stran.
«KmHNH®? msmmm.
23. februarja 1922.

LEPOTI
it, ebraza vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las se morejo vmc skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera^priznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera:
EL3A" lilijno mlečno milo najbolje blago, najfinejše uflo lepote»; 4 kosi z zamotom in poštnino 98 K.
X8A" obrazna pomada odstrani
v;ako nečistost kože, solnčne pege,	' "",
ijedanoe, nabore i. t. d., naredi kožo dhko rožnato-belo in čisto; 2 porce-	y
¡n ita lončka z zamotom in poštnino
K 52—.	.....	:il',f
£LSA" Tanochina pomada za J	>
»st las krepi kožo glave, preprečuje
spadanje, lomljenje in cepanie las, zaprečuje prhut, prerano o-velost i. t. d, 2 porcelanasta" lončka z zamotom in poštn. K 52
rcdajalci ako naročijo najmanj 12 kosov od enega predmeta dobijo popust v naravi.
Imr« • Lilijno mleko 15 K.; Brkomaz 8 Kr.; najfmejSi Hega dZilU. puder dr. Klugera v velikih originalnih škatuljah O K.; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 30 K.; pu-ier za gospe v vrečicah 5 K.; zobni prašek v škatljah 7 B.: v -rečicah 5 K.; Sachet dišava za perilo fe K.; Schampon za lase S K.; rnmenilo 12 listkov 24 K.; najfinejši parfem po 40 in 50 K.; iočna voda za lase 58 K. Za razne predmete se zamot in poštnina posebej računa.
¿&EN V. FELLER, lekarnar, Stubica dunja, Elsa trg 341 Hrovaško.	2—20 74ib
knrfntft za lastno uporabo in DARILA HuSII DUUCIC predmete v zlatu, srebru, nakitu, re, verižice, prstane, uhane, narokvice in krstne spominske obeske od raznih potrebščin
kal ISfete
Tvornfške tvrdke H. SUTTNEB, Ljubljana šL 992.
Kristal
tovarna brušenega stekla in ogledal.
MARIBOR, Urbanova uiica št 1.
Brzojavi; Kristal Maribor.
Telefon št. 123.
£
<SFS
Nova moderno urejena tvornica izdeluje zrcala raznih oblik in velikosti od najpriprostejših do najfinejših, ima na izbero kristalno steklo (brušeno) v poljubnih vzorcih ma ojremo pohištva, za napise tvrdk ia varnostno steklo za vrata; prevzema izdelavo vlaganja brušen ga stekla po razltčnih vzorcih v medenino (mes ng) za vrata Ltd
Poškodovana zrcala se prevzamejo v popravo. Točna postrežba!	Zmerne cene!
DOBRO iN POCENI ~~
kupite edino pri tvrdkij
Jakob Lah, Maribor,Glavni trg2.
Zimsko perilo, obleke, klobuke, črevlje, dežnike, copate, nogavice ter razno galanterijsko blago.
Najceneje!	Solidno I
LES
stoječi in ležeči kakor tudi
s-: gozdove :-:
kupuje po najvišjih cenah
MATIJA OBRm
električna žaga
Maribor, Loška ulica 15--Skladišče
6—20
v TattenbčChovi ulici.
MALI OGLASI:
«ačet-
r-ica,
Kontoristin ja
iBSs primerna alažbe. VeSfn slovenskega in hrratskega jesik v gcroru ia pisavi tsr *teaogrt£je iu strojepisja. N»b1ot pore a jrav-ništfo lis».	101
Trte šmarni ce!
Isiam b» prodaj 8000 Smarničnih trt boljš» nate, oglasiti se je pri Vfnko Vnuk, Senüak, JnrHsoi pri Ptuja.	1—S
Pridno deklo Tgfe
■ka hiša pri dobri postr ftbi ia dobri pisci. Pretsčno dslo j» atmijeaie i svinj, celo n l četrt ofila polje in «idelotani« ▼ s ii. Vpraši s« o« Sckmid, Str«« s (Uni«rTog»t.), Sttak, 1—8 97
pri znani firmi SUTTNER po najnižjih dnevnih cenah v najlepšem modernen: izdelku. Žlice, nože vilice in škarje, žepe« nože, doze za cigarete in tobak, stroje za bri-ti, vžigalnike Ltd. vsebuje sijajni katalog s slikami od
Bene »motorje
i domače,sadjera» in inaiilne mitiie. koraiotrebce reporMsw, krmoceine stroje, vmogipUvc«, ml .tilae stroje, gepeljae. preše u sadje, oiodue stsalke, domače pači i. t. d. dobavlja takoj Stan Sek aid, ßi-a a, (Uat rvogao) Stak. I- S 96

|«BB
I
Ljudska posojilnica v Celju
ppi „Belem iroiu".
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po
4rt oziroma 5% „
rt i dneva vloge do d^eva dyiga Posojila daje na vknjižbo, poroštvo In zastavo. - Otcarja trgovske kredite pod žela ugodnimi pogoji
suenaan
mmm
=-<a:ca«e«K «ravan—
% p* Si
Organist rerkovnik
se sprejme pri Sr. J arij n na Pesnici. 8taac*anje io vrt, ¡>la£* po dogovoru. Nastop takoj. Žnpni arad 8f. Jtrij na Pesnic?, p. Gor. Sr. Kaogota.	95;
1*08081f O ^¿oj&ia it ataco-Ttaja it dražim, novo grvpsdar-sko poslopje. 16 oralo» zemlja, lepe nji re, travniki, lahko reči troje goved. Tadi hosts je pt.l«g i a travniki zasajanib i brajdami in sadaia drevjem. Posest o je tiif farne csrk-e Sv. Mu:l»*žn nad Laikim. Ceia 120.000 K Vež se ia»e f trgovini Uisga pri 8v. if ar jeti poleg Ki it» ki b tsplic. 1—3 100

"1
Maribora, Stolna ulica šteir. 6, r. z. z n. z.
obrestuje od Novega leta naprej navadne
vloge po
Trajne in večje vloge pa po dogovoru.
«n
II vsaki krščansko zatedni hiši naj bo naš list!
Trn vil it flM!« T Mi|a>
G. i «JVlilM. iDpi Matijs Obran Maribor Lcika uMea 15. 6—10 3
* A * A	* ^	AA AAA A. A
POZOR! Gotove obleke, površnike, zimsko perilo, posteljne perje, dežnike itd. se do »i
21 najceneje pri 7—26
J. TRPIN
Maribcr, Glavni trg 17
-■♦♦»»»♦H
Kot koiarski mojster
bi a« rad nese il v vsek kolarskib po i lik dobro liveibaa kolar Prer came tadi i« obstojeio kolarsco obrt. Vstopa tnui v vetje podjsje kot dalavee. Občiaski s rad t in ta sebaiki, ki vedo za prime ee kraj in prostor, blagovolijo naj to spo [ rotiti na naslov: iristjm Hrif>ir nik, kolar v Mareob«rgn. 2- 3 8h
K n ni m miio ^''o8
ILUptlU s podankim po i!op-jem, tadi kupim gostilno ali jo vzamem t najem ia vet let Na slo» v opravi lista. 8—8 77
Mlin oa Loki poprej Rengo pri Ftajs
melje in izmenjava vse vrste žita. Mlin je na novo 2	popravljen» ter izdeluje tudi zdrob,	«
HupilŠ© vse vrste zrnia po nafvišji dnevni .eeni
RIHARD ORSSICH, PTUJ.

POZOR!
Skladišče poljedelskih strojev prvovrstnih tovaren kot Umrath & drug, Babna Mayfarth & drug, Dunaj, Wichterle <fc Rowtrik, Prostejov, Titania, Wels i. t. d. se nahaja pri tvrdki
IVAN HAJNY
MARIBOR, Aleksandrova cesta 45
nasproti glavnemu kolodvoru ter priporoča :
vitle s pripravo, mlatilnice, žitne čistilne mline, trijerje ali od-biralnike, slamoreznice za ročni ter pogon na vitel, s dne mline, grozdne mline, stiskalaice, reporeznice, drobilne mline za izdelovanje vsakovrstne moke, korusne robkarje, sesalke in pocin' kane cevi gnoj nične črpalke, Sackove pluge, izborno pocinkane brzoparili ike v velikostih 50 do I20 1, brzoparilne lonce, mlečne posnemainike. O-kroim tudi prvovrstne slamorezne nože. Popravilo raznovrstnih krojev se izvrši dobco in zanesljivo. Postrežba ločna in solidna. Številna pohvalna priznanja na razpolago! Zastopniki se sprejemajo.


Zadružna gospodarslia banba d.d.
e==3 Podružnica v Mariboru, bi
Začasno: Koroška cesta 1/L — TeSeion 311. — Brzojavi: Sospobanfc«,
Centnla i Ljubljana. Pedruinice: Djakovo, Sarajevo, Sombor, Split, Sibenik. Ekspozitur« s Btel
Interesni ikwpa©at s SveopCo Z*n«tlij«ko kuk* 4 C ▼ Zagreba ftt njene podrnlntoB t Karlovo« ia Gospodarska banka 4. 4. V Novem Sad«.
Kapital in rezerve skupno z afiiiUcljaml te» K 50,000.000'—.
Daje «rgcvvake kredite, eskomptira »enice, tombardifk vredaoatnc papiij», kupuje in prodaje tvalole in deviie, »prejema vloge ▼ tekočem računa b m vlotne knjižice ter preskrbuj» vm> baučna i« borate «ranaakdj« pod najugodnejši««*! pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk državna razredna loterija 0

WfOlAifti ts BÄki »jaw, tlSJt firoSttTfi
iJSPWWiiart ¡wataaw »mMi:	»K
OBkarai v. Mani»!»»