£ ■R27048-« Cena 3 Din. VESINSK S « K © 1.1 .K I 181 P i C E t J E Leto L Celje, L aprila 1930. . 1. zhaja četrtletno L vsesokolski zlet Sokola kraljevine Jugoslavije > ur ' ;r\r, ;• r o* yo>m ;i’: ( -i. •''j ..iv i - m/ '¡iio • : Bratje, sestre! ... Kmalu, prav kmalu bo naš veliki praznik. Potrudimo se, da pridemo nanj vsi pripravljeni in da bo v junaški prestolici Jugoslavije na Vidov dan zbrana vsa Celjska Sokolska župa. Društvene uprave naj vso svojo skrb posvetijo» še le dni, ki nas ločijo od Beograda, vsesokolskemu zletu. Načelo naših uprav bodi, da mora vsak član in članica v Beograd, da se v mogočni vseslovanski sokolski armadi naužije lepote sokolske ideje in uveri o njeni neL premagljivosti. Isto velja za naraščaj. Zdravo 1 ŽUPNO STAREŠINSTVO k; Na delo! Jugoslovanska plemena so zavzela v Evropi'kraje, ki so bili od nekdaj pod najrazličnejšimi kulturnimi uplivi in ki so bili od nekdaj važno torišče gospodarskih, trgovskih in političnih teženj. S tem delom zemlje je bila tesno zvezana usoda jugo-slovenskih plemen, ki so bila izročena najbolj groznemu izko-riščavanju bodisi v gospodarskem, nacijonalnem ali socijalnem pogledu. V dobi, ko so se drugi deli Evrope mirno razvijali, urejevali svoje materijelne in kulturne vrednote, sta vladala v naših krajih ogenj in meč, boj za nadvlado, boj za gospodarstvo in najidealnejša borba za svobodo. Te borbe so trajale do poslednjih let in svetovna vojna znači svršetek borbe jugoslo-venskega naroda za svobodo in znači ujedinjenje vseh plemen pod jednim praporom. Le en del našega naroda je na žalost moral tudi sedaj podleči nenasitnim željan! tujega gospodstva. Ujedinjeni jugoslovanski narod je začel z urejevanjem svoje države in polaganjem temelja za veliko bodočnost države, ki mora zavzemati odgovarjajoče ji mesto v svetovni politiki. Ali prokletstvo in uplivi prejšnjih časov so pokazali vse tež-koče v tej borbi in povzročili so bratomorne politične boje, ki jih je zamogel ustaviti le naš vladar s krepkim udarcem, da reši narod in državo. Razni kulturni uplivi so razdelili Jugoslovane v začetku njihove zgodovine v dva dela in povzročili so mnogo medsebojnega nezaupanja. En del je bil orijentiran v Rim, ki si je prisvojil nad njimi tudi politični upliv. Germansko-madžarski upliv si je podjarmil z znano zavojevalno politiko velik del jugoslovenskega teritorija ter je stremel razširiti se po vsem jugoslovenskem ozemlju. »Drang nach Siiden« in »Von Berlin bis Bagdad« so bila gesla te proti-slovanske politike, gesla režima, ki ni izbiral sredstev v dosego svojega cilja. Bil je to režim najgroznejšega izkoriščavanja in tlačenja Jugoslovanov v gospodarskem, socijalnem, kulturnem in nacijonalnem pogledu. »Divide et impera«. (»Razdeli in vladaj.«) Skozi stoletja so usajali v srca naše mladine gesla, ki naj povzroča razdor Jugoslovenov, da že v kali zaduše vsako hrepenenje po ujedinjenju plemen. Hrvate proti Srbom, Srbe proti Hrvatom, Slovence proti Srbom in Hrvatom — to je bila dolgoletna vzgoja naše mladine. V ozir moramo vzeti tudi turški upliv na naš narod. Ta režim znači brutalno silo, ubijanje, klanje, pustošenje in izkoriščanje podanikov. Osvojil si je le mali del našega naroda, ki se je oddvojil od celote. Na drugi strani pa je zdramil odporno silo v našem narodu, ki je dobila izraz v najidealnejših narodnih junakih, v boju za svobodo. Naučil je narod, da išče rešitev v zaupanju v samega sebe, v lastni moči, vzgojil mu je srce junačko, pripravljeno na vse žrtve. Tako vidimo v zgodovini našega naroda vedno eno svetlo točko, — to je borba za svobodo in ujedinjenje vseh jugoslo-venskih plemen, ki se pojavlja od časa do časa v večji ali manjši meri. Toda skozi stoletja od tujih — sovražnih nam vladavin usajene protivščine — ostale so v duši našega naroda tudi po izvršenem osvobojenju. Preporod duš se ni mogel izvršiti tako naglo, kakor je zahtevala korist vseh Jugoslovanov, kakor je zahtevala korist jugoslovanske naše države. Mnogo krivde je v tem, da nas zadržuje v pozitivnem delu preveliki historizem. V večji ali manjši meri goji vsak narod historizem. Ali naš historizem je bil tak, da smo se zgubili v prošlosti, zroč v temni naši prošlosti ideale bodočnosti. V pretiranem historizmu ni za nas rešitve. Moramo razumeti sedanjost, lastno in tujo in moramo spoznati naš položaj v sedanjem svetu in na temelju tega spoznanja moramo graditi našo bodočnost. To ne znači, ne spoznavajmo naše prošlosti, ampak znači razumevati prošlost v primeri z današnjimi razmerami. V prošlosti smo imeli popolnoma poseben razvoj, ki je bil sprečavan in zadrževan. Kdor se naslanja samo na prošlost, ne more graditi temeljev za naš bodoči razvoj. Spoznavajmo veliki pomen našega današnjega položaja med narodi in evropskimi državami, spoznajmo današnje naše potrebe in zahteve in po tem spoznanju uredimo naše delovanje. In ravno tu je naloga Sokolstva, da pomaga s pozitivnim delom graditi veliko bodočnost naroda in naše države Jugoslavije. Z intenzivnim delom v sokolskih telovadnicah in telovadiščih vzdignemo narod telesno in duševno — posvetimo vso pozornost telesni vzgoji naše mladine — posvetimo vse naše delo naši mladini — naši bodočnosti. Z zakonom o telesni in moralni vzgoji je bil ustvarjen nov položaj za jugoslovensko Sokolstvo v državi. Položaj naš se je spremenil v toliko, da smo prej po lastni volji delovali za iste ideale in smo morali dostikrat tudi z bojem krčiti našo pot k cilju — sedaj pa smo z najvišjega mesta pozvani na — sokolsko delo. Z veseljem opažam, da raste v naših vrstah navdušenje in idealizem. Z veseljem opažam, da žrtvuje nebroj naših bratov in sester ves svoj prosti čas sokolski naši stvari z vso nekdanjo privzgojeno jim nesebičnostjo. In ko vidimo vse to živahno gibanje in delovanje podobno mravljam v mravljišču, kako pomagajo vsi bratje in sestre pri gradnji svojega doma — močne Jugoslavije, gledamo z zaupanjem v veliko bodočnost jugoslovenskega naroda. Vsak brat, vsaka sestra stori svojo sokolsko dolžnost nesebično in požrtvovalno, pa bo postala Jugoslavija, moderna. Sporni. Dela jo povsod dovolj — člmvpč.ga, je, tem veselejše in p.ogumnejše na ¡delo ! Župno starešinstvo. iz zgodoviiie Celjske Sokolske žiipe Bivša spodnještajerska dežela je bila pred svetovno vojiio torišče Celjske sokolske župe. Kdor hoče’ spoznati pomen sokolskega delovanja, pred vojno v mli krajih, mora vzeti v obzir takratne politične, gospodarske in kulturne razmere našega naroda na Štajerskem.. Slovenci, bivajoči v .Avstriji, so bili razcepljeni v deželnih krouovinali tako, da so bili le na Kranjskem in deloma na Primorskem v večini, na Koroškem in Štajerskem pa so jih prevladovali,Kje.mci, Na južnem Štajerskem je.'živelo kompaktno nagelj enih .nad, 5,00,000, Šlpvpncev. Pritisk, german-stva je'prihajal od severa. Bil je strahovit.. Ves','režim .je. bil naperjen, proti,.Slovencem, ki so jihKpteli za vsako. ceno poger-maniti. Režimovei - --.Nemci, in .renegati —- sp uživali vse. gospo-' clarske,, ugodnosti in. so izkoriščajoč svoj položaj, bogateli na račun Slovencev, ki .so v takih razmerah do kosti obubožali. Gospodarska sila ppmeni. tudi. pp.Utičjio mpč, ppgpNnp jcp je ta v intencijali režima,.kakor je lajl to slučaj na štajerskem. V kulturnem pogledu so bili Slovenci jstotako zapostavljeni. Na. deželi so .imeli.,slovenske Jjudske šole,, v mestih nobene. Po dolgem linju so si priborili -i-razredno utrakvistično gimnazijo y Celju,; toda ministrstvo,.,ki je dovolilo ustanovitevJutrakvističhej nižje gimnazije v Celju, je moralo vsled tega pasti. ,Moč,nemštva je bila1 v, mestih in trgih ,v osrčjpi popolnoma slovenske dežele. Celje, Ptuj,. Maribor, Brežice, Laško . Rogatec, Konjice,,,EOrmož,,..Slovenska. Bistrica, Šoštanj,.'.Šlovenj-gradec, to so bile tipične nemške bojne postojanke/ kjer so se renegati zajedli v sjovepsko zenfip in so kot poli.pi'stekali svoje prste.po naši deželi.. ¡/.^ ' ... ... V V teh težkih narodnih razmerah, ko.'so bili Slovenci povsod poniževani, in zasmehovani, .kol se je njih jezik goVoriT skprb je še-v kmečkih hišah, je-bil.o. ustanovljeno prvo, sokolsko društvo v Mozirju,, kmalu na to pa v .Celju, sredi najbolj zagrizene nemške, trdnjave. Naloga prvih , pokolskih, društev je bila predvsem vzdrami ti narod iz letargije in. vzgojiti ga k nacijonalni zavesti. Sokolski izleti sp k temu mnogo pripomogli. Pa ne samo nastopi Sokolov so vzbujali narod k ,zavesti. Mnogo so prispevali k'hitrejšemu našemu nacijonalnenru podvigu Nemci in 'renegati, ki šo ob Vsaki priliki napadali Sokole. Vsak1 sokolski izlet je bila -manjša ali'večja bitka. Na čast Sokolom je:'treba pribiti, da so izšli iz teh lidjev navadno kot zmagovalci: Po vs&keni takem boju pa se je razvnela ljudska duša.. Narod je začel sam posegati v te boje in. je s tein' afirmiral svojo 'itacijonalno zavest. 'Vrvi šeštahek celjskih Slovencev za ustanovitev!sokolskega društva1'še je vršil 4. junija 1890, temu je sledil ustanovni občni zbor' 151. julija 1890. Pristopilo je: okoli 50 članoV. Starostom je bil izvoljen dr. Josip Vrečko, v odbor dr. ‘IVfth Dečko, dr. Dragotin Treo, dr. Andrej DoifiitikuŠV 'Frahč' LbrtSaiy' iiH-la1*: Hočevar in Josip Georg. Odbor so tvorili možje iz svobodnih poklicev, kakor odvetniki, trgovci, zasebni uradniki, katerim vlada ni inogi a zlahka do živega.1 Izpostavi jati' še-delu" za širjenje halči-jorialne .misli je takrat zahtevald možate odločnosti in mnogo poguma. S kakimi težkocami se je moralo boriti novoustanovljeno društvo, priča, da je celjski mestni urad osnovalno slavnost za ?; in 81 IX. 1890 v Žalcu prepovedal. Še le na intervencijo pri namestništvu v Gradcu se je dovolila slavnost po vzporedu, kakor si ga je zasnoval Celjski Sokol. Odlok je dospel dan pred slavnostjo v roke Celjskega Sokola. Razumljivo je, da se je prirediteljem ha ta način silno otežkočilo delo za priprave. Toda vkljub temu je bila udeležba na ti slavnosti ogromna. Izmed sokolskih društev so bila zastopana ljubljanski Sokol s 60 člani v kroju, tržaški z 20. zagorski s 25, domžalski-s 16, Savinjski z 10, Hrvaški Sokol z 21, celjski z 36, skupaj 191 članov v kroju. Kakor celjski je tudi zagorski Sokol pokazal vso svojo živ-ljensko silo. Kdrnaj leto dni po svoji ustanovitvi dne 17. V. 1891 je razvil društveni prapor. Značilno je, cla‘se je''takratni župnik proti vil blagoslovu Zastave v cerkvi, češ, da ima1 prapor slovensko trobojnico. Na vseh narodnih prireditvah je zavzelo Sokolstvo najodličnejšo vlogo. Na veliki pevski slavnosti v Šoštanju 14. Vlil. 1892 je bilo navzoče Sokolstvo iz Celja, Mozirja, Ljubljane in* Zagreba. Celjski Sokoli so imeli pri povratku v Celju velike nepri-like. S katerihkoli slavnosti so še vračali, vsakokrat so jih napadali nemškutarski plačanci. Telovadba se v tistih letih v društvih ni gojila v taki meri, kakor bi bilo treba. Saj je bila poglavitna naloga novoustanovljenih društev, da šo Vzbujala po všej širni okolici narodno zavest med ljudstvom. Telovadba je bila še le v, povoju, neclosta-jalo je sokolskih vaditeljev. Leta 1093 je priščl'v Celje br. Matija Behčan, ki je kmalu zaslovel kot izboren telovadec: Leta 1896 in 1897 sta prirejala telovadne sestanke brata dr. Murnik in Jože Smertnik. Uvedla sta sistematično vežbanje in po češkem zgledu sta poglobila splošno sokolsko delovanje. Najpomembnejša sokolska manifestacija se je vršila v dneh 7. in 8. avgusta 1897 v Celju o priliki otvoritve Narodnega doma, spojene z razvitjem prapora Celjskega Sokola. Na tej slavnosti so bila zastopana vsa obstoječa društva iz današnje dravske banovine, Julijske Benečije in Zagreba. Najsvečaneje obiležje je dala slavnosti navzočnost 21 čeških Sokolov in 3 odposlancev Dušana Silnega iz Beograda. Celjski renegatje so ob tej priliki navalili na Narodni dom, ga obmetavali s kamenjem in razbili šipe. Narodni dom je bil obdan od kordona orožništva in vojaštva. Nihče ni smel iz Narodnega doma in nihče izmed udeležencev ni bil varen življenja na celjskih ulicah. Koncem oktobra 1898 se je stalno naselil v Celju brat Jože Smertnik. Z njegovim prihodom je zadohilo delo v Sokolu povsem drugo lice. S še večjo silo se je zanašala zavest; v narod, a začela se je tudi sistematična telesna vzgoja. Pod njegovim vodstvom so se vrstili leto za letom javni nastopi v raznih krajih bivše Spodnje Štajerske, število telovadcev je naraščalo. To požrtvovalno delo je kmalu rodilo uspehe. Leta 1903. sta dobila celjski in zagorski Sokol tovariša v Ljutomeru in Žalcu. Leto pozneje se je ustanovilo društvo v Brežicah, leta 1906. v Gradcu, Braslovčah in Krškem. Sokolska misel je pridobivala vedno več tal in tako se je leta 1907. osnoval Sokol v Mariboru, leta 1908. v Hrastniku, Šoštanju, Št. Lenartu v Slov. goricah, Ptuju in Sevnici. Ustanovljenih je bilo že 12 društev na Štajerskem. Slovenska Sokolska Zveza je pridobila na društvih tak obseg, da je jela razmišljati o ustanovitvi žup. Sklicala je 10.1 maja 1908 v Ljubljano sestanek zastopnikov štajerskih društev in poverila organizacijo župe za Štajersko bratu Smertniku. Prvi starosta župe je bil br. dr. Gvidon Sernec, načelnik brat Smertnik. Prvi župni zlet se je vršil 1. VIII. 1909 v Krškem, kjer je bilo zastopanih 16 društev z 215 slovenskimi in 120 zagrebškimi Sokoli. Pri prostih vajah je nastopilo 89 telovadcev, na orodju 9 vrst. Leta 1910. sta bili v Celjski župi dve pomembni prireditvi. Zagorski Sokol je otvoril 17. Vil. svoj Sokolski dom, Celjski svojega dne 14. VIII. v Gaberju pri Celju, ker Nemci ne bi bili nikoli dovolili postaviti Sokolskega doma v mestu Celju. Slednja prireditev se je razvila v veličastno sokolsko manifestacijo. Sokolom, došlim iz drugih krajev po železnici, je bil prepovedan izstop v Celju, morali so izstopiti v 1 uro oddaljenih Štorah, odkoder so korakali v Gaberje. Navzočih je bilo okoli 1.200 Sokolov v kroju, pri prostih vajah je nastopilo 272 telovadcev. Z otvoritvijo ^Sokolskega doma v Gaberju je celjsko Sokolsko društvo pridobilo po 20 letih svojo lastno prostrano telovadnico in si ustvarilo čvrst temelj za bodoče delovanje. Vso akcijo za gradbo Sokolskega doma je vodil brat Smertnik. S sokolsko telovadnico v Gaberju je tudi župa mnogo pridobila. V tej telovadnici so se prirejali župni sestanki in vaditeljski tečaji. Kma- lu po zletu se je vršil 30. oktobra 1910 ustanovni občni zbor Sokolske župe. Definitivna ustanovitev se je namreč zavlekla, ker pravila niso bila odobrena. K župi je pristopilo 22 društev in odsekov, to je vsa takrat obstoječa društva na bivšem Štajerskem in društvo v Zagorju. Leta 1911 se je vršil II. župni zlet v/ Središče (16. VII.), leta 1912 III. zlet v Trbovlje (4. VIII,). V jeseni 8. IX. se je vršila prva župna tekma v Sokolskem domu v Gaberju. Prvi župni nedeljski vaditeljski tečaj se je vršil v času od 15. januarja do 12. marca 1911. Tečaj je posečalo 23 bratov iz raznih društev. Župa se je marljivo pripravljala na zvezni zlet v Ljubljani, napovedan za leto 1913, ki je pa bil od vlade prepovedan. Vršil se je v Novem mestu, kjer je bila župa polnoštevilno zastopana. V teh letih se je osnovalo več novih sokolskih društev, tako da je postal delokrog Celjske Sokolske župe preobsežen. Da se delo porazdeli, se je z novim letom 1914 ustanovila nova sokolska župa v Mariboru Celjska župa je po tej delitvi štela 13 društev in 2 odseka. Zadnji župni zlet v bivši Avstriji se je vršil 14. junija 1914 v Brežicah. Prireditev v mestu,'je bila prepovedana, javni nastop je bil na travniku pred mestom. Ob ti priliki je prišlo do spopada med Sokoli in policijo. S to prireditvijo, na, kateri so bili v velikem številu zastopani Sokoli iz Zagreba, je Celjska Sokolska župa takorekoč zaključila svoje delovanje. Navedeni so le najvažnejši podatki o delovanju Sokolstva Celjske župe do predvojne dobe. Opisovanje vseh za nacijonalni pokret važnih dogodkov, ki so s Sokolstvom v najtesnejši zvezi, bi zavzelo prevelik obseg. Pričeti bi bilo treba s tabori in naštevati zlasti propagandne zlete v obmejne potujčene kraje, kakor na pr. veliko prireditev v Št. liju pri Mariboru, kamor so se Celjani z okoličani odpeljali s posebnim vlakom in mnogo, mnogo drugih sličnih narodnih manifestacij. Napočil je zgodovinski 28. junij 1914, nato izbruh svetovne vojne. Vlada je sredi meseca avgusta na podlagi odredbe celokupnega ministrstva z dne 25. VII. 1914 drž. zak. št. 158 prepo vedala delovanje Sokolske župe v Celju. Vrstili so še dogodki, ki so večini nam dobro v spominu. Naše najboljše sokolske delavce so preganjali, jih vlačili po ječah, drugi so odhajali na bojne poljane z gnevom v srcu. Dosti jih je padlo, mnogo jih je vstopilo v legije, da so se mogli boriti proti svoji zatiralki. Vsi so vedeli, da se bliža Avstrija koncu, četudi niso slutili, da bosta noči od velikega petka do velike nedelje tako dolgi. Ko nam je zasijalo solnce svobode, se je Sokolstvo takoj zopet zbralo in osnovalo Narodne straže. Tako na primer je -Celjski Sokol, pozval članstvo, da osnuje legijo, da brani z orožjem, kar je naše. Župa je:začela z zopetnim rednim delovanjem, ko so ; se društva ustalila, iz volila, svoje nove odbore in imela stalno članstvo. Predsedstvo Celjske sokolske župe se je. sestalo na sestanek 31. marca 1919, prvi občni zbor 'Viosvobojem domovini se je vršil 18.•¥. 1919. Za starosto je bil izvoljen brat Smertnik, načelnikom brat Jerin. Župi so nato še starostovali od l.II. 1920 do 1. II. 1927 br. .dr. Gvidon Sernec, do. 1. VII, 1927, dr. Juri Štempihar, od 17. II 1928 zopet br. Jože Smertnik. Prvega jugosl. sokolskega sabora v Novem Sadu 28. VI. 1919 so se udeležila, vsa župna, društva po 17 delegatih, 38 telovadcih in 7 telovadkah. Večja prireditev je bila to leto v Celju, kjer je bilo v povorki Čez 600 članov v kroju, v civilu 280. Na zlet so prišli tudi bratje iz Zagreba in Ljubljane. ' Največ novih društek je bilo ustanovljenih leta 1919. in sicer v Konjicah, Laškem. Polzeli, Rogaški Slatini, Šlovenjgradcu, Vojnilte, Šmarju pri Jelšah, Oplotnici in Teiraidih- Slednje društvo je po kratkem času zopet prenehalo. V dneh plebiscita na Koroškem je bila župa delegirana v najogroženejše kraje Tinje —: Grabstajn -h Pokrče. Pohitelo je na Koroško vse članstvo, ki je le utegnilo, kajti akcije se je udeležilo 648 članov iz Celjske sokolske župe. Župni zleti so se po osvobojenju vrstili: 4. VII. 1920 v Zagorju ob Savi, 14. VIII. 1921 v Šoštanju, 16. VIL 1922 v Celju, 12. VII. 1923 v Trbovljah, 13; VIL 1924 v Št. Jur ju ob juž. žel., 17. VI.. 1925 vLaškem, 6. VJ. 1926 v Trbovljah o priliki otvoritve Sokolskega doma, 29. V. 1927 naraščajskidan v Celju/3. IX. 1928 v Šoštanju, 16. IX. 1929 zopet v Trbovljah, a. Letos 15. junija bo župni zlet v Celju. Umevno, da je bila župa zastopana na vseh pokrajinskih zletih v Mariboru, Osijeku, Zagrebu. .Sarajevu, Ljubljani in Skoplju. Vsesokolskega zleta v Pragi se je udeležila leta 1920. in 1926. Na vsesokolski zlet-v Ljubljani 1. 1922. je poslala župa vse članstvo, in mnogobrojen naraščaj. Takisto se je korporativno udeležila sprejema Nj. Visočanstva Aleksandra 1. 1920. v Ljubljani. Udeležba pri odkritju spomenika junaku Malgaju je delala župi čas.U Manom velikih narodnih mož se je župa poklonila večkrat. Korporativno se je udeležila pogreba prvega staroste JSS br. dr. Ivana Oražna, po večji deputaciji pogreba dr. Ivana Tavčarja, dr. Vladimir a Serneca v Mariboru i. dr. Z malo izjemami, so se vršile v župi vsa zadnja leta župne tekme. Na pokrajinskem zletu v Zagrebu so odnesle vrste iz naše župe prvenstvo (člani in članice v nižjem oddelku). Župa tudi ni izostala na olimpijadah. Priredila je več prednjačkili tečajev, od katerih je bil naj.temeljitejši leta 1921., ki se je vršil' nepretrgoma 14 dni, od 7. do 21. novembra. Župa je izdala po potrebi, zlasti o priliki župnih zletov,. Župne vestnike, razun tega nekaj-brošuric, - nanašajočih se na župne: proste vaje in župno tekmovalno snov. Štiri društva imajo svoj lastni Sokolski dom: Gelje; Zagorje ob Savi, Šoštanj, Trbovlje. Svojo lastno telovadnico ima tudi društvo v Hrastniku v onciotpeimNarodneni: domu-in je obenem tega solastnik. , Po zadnij. stati^jiki¡ ima¡ žup,a .1379,. članov .in,(¡02. članici. V župi je včlanjenih 23,društev. s i <> Lani 12. deeembra.sp; se- župna društva;polnoštevilno zbrala, na sestanku v Narodnem domu, kjer so soglasno sklenila, vstop v Sokola kraljevine Jugoslavije. S trdno voljo hocé župa, nadaljevati pot vedno naprej, da 'Ido ¡čvrsta opora novi .sokolski organizaciji. G. Moško in žensko deco se formira ločeno v četverostopne-zbore. V posameznih četverostopih se uvrsti moška, kakor tudi ženska deca iste velikosti. S pohodom preidejo zbori na določena mesta tako, da stoje drug poleg drugega od desne proti levi menjaje: zbor moške, zbor ženske dece itd. Pri l. sestavi je med deco istega četverostopa tesni razstop v širino, med četverostopi pa prosti razstop v globino. Krajniki, krajnic.e v četverostopih stoje na znamenjih. Pri drugi in tretji sestavi1 je prosti razstop v širino in globino. I. sestava. MOŠKA DECA: I. 1. Zaročno skrčiti, roki v pest, palec zgoraj. 2. Suniti v odročenje gor, dlani spredaj, roke prekrižane s sosednimi, desno spredaj. 3. Drža. 4. Drža. II. 1. Odročiti, hrbet zgoraj — zasuk trupa za 45° na levo, pogled na levo roko. (Gib trupa še izvede poprej kakor gib rok.) . , ; , 2. Priročiti —- zasuk trupa za 45? na desno (prvotni položaj). 3. Odročiti, hrbet zgoraj — zasuk trupa za,.45?! na desno, pogled na desno roko. 4. Priročiti — zasuk trupa za 45? na levo (v prvotni položaj). III. 1. Predročiti, palčji položaj — poklek z desno nazaj. 2. Vzročiti (v pokleku), palčji položaj. 3. Drža. 4: Vzklon, vzravnava, prinožiti z desno v vzpetno stojo — odročiti, hrbtni položaj, roki položiti na rame sosedove (ko še je že izvedla vzravnava)! ' IV. 1. Z levo prednožno ven 'skrčiti, 2. Z levo suniti v prednoženje ven. 3. Prinožiti z levo v vzpetno stojo (drža rok). 4. Drža. V. 1. Z desno prednožno ven skrčiti. 2. Z desno suniti v prednoženje ven. 3. Prinožiti z desno v vzpetno stojo — priročiti; (z. vzro-čenjem in predročenjem). 4. Drža. VI. Nato sledeči prosti razstop se izvede z odkoraki. Desna dva v četverostopu izvajata odkorake v desno, leva dva pa v levo: !.. Odkorak z desno. (levo). 2. Prinožiti z levo (z desno),. 3. Oilkorak z degno. (z.levo.), 4. Prinožiti z, levo. (z, desno). Notranja dva v četverostopu sta dosegla svoja znamenja v. tleh, zato nadaljujeta- s koraki le na mestu, in, pazita na .točno kritje in, ravnanje. VII. 1. Odkorak z desno (levo). 2. Prinožiti z levo (desno). 3. Odkorak z desno (z levo). 4. Prinožiti z levo (z desno). Zunanja sta dosegla svoja znamenja v tleh. (Kritje in ravnanje!) VIII. 1. Odročiti, hrbtni položaj. 2. Drža. 3. Drža. 4. Roki v bok. ŽENSKA DEGA. I. 1. Vzročiti, palčji položaj. 2. Prédrociti ven, dlani zgoráj, roké sé prekrižajo s sošed, nimi, desno zgoraj. 3. Držat 4. Držali. 1. Z desno vzročno uločiti’ (napogniti), levo priročno skrčiti not, hrbet na križ — znaožna stoja z desno ven — odlil Bil v levo: 2. Vzklon, prinožiti desno v vzpetno stojo — priročiti, z ddsno skofeS 'predroéehjé:' 1 " ■ ^ 3. = 1. samo v nasprotno stran. 4. =s 2. samo v nasprotno stran. III. 1. Vzročiti, dlani spredaj. 2. Zaročiti skozi pred- in priročenje, hrbet spodaj — predklon. 3. Drža. 4. Vzklon, priročiti, v tem položaju se" deklice primejo za roke. IV. 1. Zanožna stoja z desno ven — predročiti (v prijemu). 2. Vzpon z levo, zanožiti ven z desno,— vzročiti (v prijemu). 3. Prinožiti z desno v vzpetno stojo, priročiti (v prijemu). 4. Drža. V. 1., 2., 3., 4., kakor IV. 1., 2., 3.. 4., samo v nasprotno stran. Na 4. se z rokami izpuste. VI. kakor VI. pri moški dfeci. VII. kalior; VII; pri moški dčči. VIII. kakor VIII. pri moški deri. II. seštava. MOŠKA DEGA; L I. Suniti z desno naprej (v predročenje), palčji položaj:1 2. Skrčiti z desno v bok. 3. Suniti z levo naprej, palčji1 položaj. 4. Skrčiti z levo v bok. II. 1. Suniti z obema rokama naprej (predročenje). 2. Drža. 3. Polobrata v levo (na levi peti ih desnih prstih') v zanož-no stojo z desno — odročno skrčiti not, roki pred prsi, hrbtni položaj (z levož brkom dol). Ker je gib razmeroma dolg, začenjaj malo poprej na »in« (odročno skrči se šele, ko dosežemo odročenje)). 4. Drža. III. 1. Izpad z desno v stran, suniti v odročenje, hrbtni polo- žaj. 2. Vzravnava (razkoračila stoja) — vzročit.i, palčji položaj. 3. O d gib v levo, odročiti, hrbtni položaj. 4. Drža. IV. 1. Vzravnava, prinožiti z desno v vzpetno stojo, vzročiti, palčji položaj. 2. S čelnimi loki not v odročenje, hrbtni položaj. 3. Roki v bok. 4. Drža. Vaja se izvede štirikrat. Po četrtem izvajanju preidejo roke pri IV. 3. v priročenje. 'UHU' locčtrl ni -i-.*v!(( j.N,u!>: r?no'tisX .V ŽENSKA DEOA. . r I. 1.Suniti z desno v stran (v oarocenje). 2. Skrčiti z desno v bok. ■ ■ 3. Suniti z levo v stran. 4. Skrčiti z levo v bok. II. 1. Suniti z obema v stran (odročenje). 2. Drža. 3. Polobrata v desno (na peti desne in na prstih leve noge) v zanožno stojo z levo — vzročno uločiti (po najkrajši poti). 4. Drža. III. 1. Izpad z levo v stran, desna noga na prstih (počep od- nožno z desno) — odklon v levo — odročno skrčiti, prsti se dotikajo na tilniku. 2. Vzravnava (razkoračila stoja) — odročiti, hrbet zgoraj. 3. Odgib v desno, leva noga na prstih (počep odnožno z. levo) — odklon v desno, odročno skrčiti. 4. Drža. IV. 1. S prinoženjem z levo v vzpetno stojo — vzklon — od- ročiti gor, dlani zgoraj. 2. S čelnimi loki not do odročenja. 3. Roki v bok. 4. Drža. Vaja se izvede štirikrat. Po četrtem izvajanju na IV. 3. preidejo roki v priročenje. III. sestava. MOŠKA BEGA: I. 1. Vzročiti, palčji položaj. 2. Zaročiti, palčji položaj. 3. Roki v bok — čep. 4. Drža. II. 1. Z .vskokom razkoračna stoja, suniti v odročenje, hrbtni položaj. 2. Drža. 3. Z vskokom vzpetna stoja — vzročiti. 4. Drža. III. 1. Zakoračna stoja z desno, zaročno skrčiti, palca zgoraj, pesti. , 2. Celiobrat v desno (na petali) v razkoračno stojo z desno spredaj suniti v odročenje, dlan spodaj, odprta. 3. Z zanoženjem z desno čepna opora zanožno z desno. 4. Drža. IV. 1. Vzklon, vzravnava, z desno prinožiti v vzpetno stojo, zaročno skrčiti, pesti, palčji položaj. 2. Polobrata v desno (na peti desne in na prstih leve noge) v zanožno stojo z levo, suniti v stran (odročenje), dlan spodaj, odprta. 3. S prisunkom z levo spetna stoja — priročiti. 4. Drža. Vaja se izvede štirikrat. ŽENSKA DECA. I. Predročiti dol not, desna dlan na hrbtu leve roke. 2. Odročiti gor, 'hrbet! zgoraj. 3. Zaročiti not. leva dlan na hrbtu desne roke. 4. Odročiti hrbtni položaj. II. 1. Roki v bok — s poskokom razkoračna stoja z levo spre- daj. 2. Drža. 3. S poskokom razkoračna stoja z . desno spredaj, suniti v odročenje, hrbtni položaj. 4. Drža.; III. 1. Celi obrat v levo na petah v‘razkoračno stojo z levo spredaj, roki v bok. 2. Predklon, predročiti (roki vzporedno z levo nogo). 3. Zagib z desno — zaklon — predročiti. 4. Drža. IV. 1. Vzklon, vzravnava, -r- prinožiti z levo v vzpetno stojo, zaročiti. 2. Polobrata v levo v zanožnp stojo z ¡(jjesjnp (na petih leve' in na prstih desne noge) vzročiti pp, .najkrajši poti — palčji položaj. 3. Prinožiti z desno v vzpetno stojo, priročiti s predro-čenjem. 4. Drža. Vaja se izvede štirikrat. Zavedajmo se svojih dolžnosti! Poihlad —novo življenje! Vsa narava prožeta od zimskega počitka, deluje zopet z novimi,''svežimi silami. Vsa se preroja in oživlja. Tudi mi smo del te veličastne celote — narave, zato ji moramo kot taki slediti v novo prerojeno življenje. , .Ne..klonimo še nadalj.e ,v .malodušju in spanju. Dovolj je oddiha, dovolj društvenega mrtvila! Sokolska dolžnost veleva, da se lotimo takoj našega društvenega delovanja, zlasti pa onega v telovadnicah, z.vsp.vnemo.in.ljubeznijo, z vsemi našimi razpoložljivimi silami. Stojimo pred velikimi in važnimi sokolskimi dogodki. Vse-sokolski zlet v našo prestolico Beograd in naš .župni zlet v Celju, oba združena z raznimi .tekmami, nas moralno silita k neumornemu delu in k takojšnjim pripravam, da uspe naša župa na obeh teh zletih tako, kakor smo .si zamislili. K uspehu si mora pa prizadevati vsak poedini član naše organizacije. Predvsem vadite temeljito in skrbno proste vaje v vseh oddelkih. Pilite in izpolnujte,vaje do čim večje uglajenosti. Ne zadovoljite se samo . s tem, da gredo vaje le približno dobro v gotovem ritmu, temveč poglobite se v vsak posamezen gib. Skrbno preglejte besedilo prostih vaj in odpirale se vam bodo številne napake, katere so se prezrle in preko katerih ste hiteli naprej, samo da ste oddelke le približno naučili proste vaje. S to napačno metodo so vadili v prav vseh društvih. Za odpravo vseh napak je dovolj časa; treba je le malo potrpežljivosti in pravega razumevanja prednjakov in prednjačic, kakor tucli članstva, naraščaja in dece. Začnite s popravljan jeni takoj s prvo sestavo. Vztrajajte v posameznih gibih in temeljito popravljajte. Da ne bo delo prenaporno, .izvedi to sistematično, vsako aro le po nekaj gibov. Tekom časa bocjp odpravljene vse napake in proste vaje bodo izvajali posamezni oddelki še z večjim veseljem. Važno za pravilno iri lepo izvajanje prostih vaj bo zlasti pri tekmovalcih in tekmovalkah, kajti tekmuje se tudi v .prostih vajah, ki bodo lahko v marsikaterem slučaju odločale k boljšemu uspehu. Vzgajajte v splošnem ljubezen in ve- selje za izvajanje ¡prostih vaj. Spominjam se razgovora z zdravnikom, ki je izboren naš tehnioar in marljiv prednjak in je izjavil, da so letošnje vaje, zlasti pa dr. Murnikove za člane'tako lepe in izdatne ter iz fiziološkega stališča tako dovršene, da nudijo članstvu ves prav-i in harmonični razvoj telesa. Z veseljem jih vadi vsako jutro, ko vstane in zvečer, ko leže. spat utrujen od celodnevnega napornega dela v svojem poklicu. Pri izvajanju prostih vaj zlasti pazite na pravilno držanje telesa. V tem oziru vas opozarjam na lepo razpravo br. dr. Murnika: »Še nekaj vaj za pravilno držanje telesa«. (Prednjak 1926, štev. 7, str. 110.) Na vsesokolskem zletu v Beogradu se bodo vršile v.dneh od 21. do 27. junija razne tekme članov, članic, moškega in ženskega naraščaja. K tem ‘tekmam bodo pripiiščeni le 'oni, ki bodo dosegli pri župni izbirni tekmi ob priliki župnega zleta v Celju dne 15. junija, predpisano število točk, oziroma Odstotkov'. Vsak, ki je telesno sposoben za te tekme, mora tekmovati! V p 1 omeni ii borbi se bodemo preizkusili med seboj, da pokažemo vse vrline našega neumornega dela v telovadnicah. Zato pa se pripravljajmo smotreno in z vso vnemo. Udeležba kakor uspeh pri teh tekmah mora biti tako v kvantitativnem, kakor kvalitativnem oziru nadvse časten in v ponos naše /.upe. saj to nam narekuje naša sokolska dolžnost. Časa za izpopolnjevanje 'tekmovalnih vaj je dovolj! Po dolgem času se vrši letos zopet župni zlet v Celje. Po-vdarjamo, da je 'udeležba članstva in naraščaja na tein ¿letu sokolska dolžnost. Na to je treba že danes računati ter si preskrbeti vsa potrebna 'gmotna sredstva. Kdor‘se ne udeleži župnega zleta, 'ne more na vsesokolski zlet v (Beograd. Društva 'naj prično 'idejU člani takoj akcijo za nabavo kar največ novih krojev. Povorka mora biti'številnejša, kakor na prejšnjih župnih zletih, da bodemo z 'njo dostojno 'manifestirali po celjskih ulicah. Z številnim in discipliniranim nastopom dokažimo svetu, da snlo vredna organizacija vseh časti, in priznanja. I)a bo nastop k povorki na zletu siguren in disciplinirali, je treba, da sklicujete od čaša do časa vse članstvo in ves naraščaj k vežba.nju prepotrebnih redovnih vaj. Ob iej priliki jih ‘seznanjajte z vsemi obveznostmi in havbdilj, ki so v ZVezi z župnim, kakor tudi z vseŠokolsklm zletom. Zlasti jim povdar-jajte važnost za brezpogojrio dostojno vedenje vsepovsod na ¿letih.. Pri orodrii telovadbi na župnem zletu morajo p6 možnosti sodelovati prav vsa društva in ne kakor se je dogajalo na zadnjih zletih, da je sodelovalo pri tej točki le 5—8 društev. Izbira je tako obširna in poljubna, da lahko vsako društvo nastopi pri orodni telovadbi. Če ne ¿morete vrste za orodje, izbirajte ražiie skoke, proste panoge, skupine in slično, vse bo dobrodošlo, če bo lepo izvedeno. Za to pa je treba temeljite pripravljenosti. Vsa nadaljna tehnična navodila za župni zlet in tekme slede v prihodnji številki župnega vestnika, ki izide meseca majnika. Lojze Jerin. Našim sestram! Mislim, da ne bo odveč, če spregovorim par besed s. članicami o našem sokolskem udejstvovanju v telovadnicah, posebno z ozirom na naš bližajoč se župni zlet in sokolski pohod v Beograd. V telovadnicah se je pričelo živahno gibanje. Vsi oddelki od dece - do članstva se s polno paro pripravljajo za velike sokolske dneve. In članice naj za vsemi temi zaostajajo? Nasprotno sokolski duh naj privabi v našo sredo veliko in, krepko krdelo in tudi one, ki danes še le od strani opazujejo to naše dejanje in nehanje. Zato, sestre, lotimo se dela takoj, z vso vnemo in ne bodimo malodušne! V prvi vrsti se zavedajmo, da nam sokolska ideja prepoveduje bratstvo in enakost. Pri tem moram žal pograbiti za preobčo bolezen »osebnosti«. Nihče ni tako popoten, da bi bil brez napak in slabosti. Bratski ne bomo ravnali tedaj, če napake svoje sestre le ob strani kritikujemo, ampak skušajmo jo bratski posvariti. Še manj pa naj bodo .stanovske razlike povod morebitnega nesoglasja. To je neplemenito in nevredno sokolskega imena. Demokratična ideja Sokola je, da druži pod svojim praporom v slogi in bratstvu vse zavedne Slovane, ki streme za cilji Tyrša in Fugnerja Ravno v tem skupnem stremljenju mora sokolska Argoja izjednačiti vse razlike, ki bi sicer poA^zročale nesoglasja. Ravnajmo se le po tem pravcu in v .zadoščenje nam bo dalo zadovoljstvo in oduševljenje do lepega sokolskega dela dovolj pobude, da sprejemamo v telovadnici vse to, kar se nam nudi za kult našega telesa. Ne zabim.o, da smo del naroda in skrbimo za to, da bo ta narod zdrav in krepak s sistematično sokolsko telovadbo. Ne zanemarjajmo telovadnih ur. Niti enkrat se to naj ne pripeti po nepotrebnem. To bodi prva vzgoja naši volji, skrb za reden in točen obisk dveh tedenskih telovadnih ur. Vplivajmo s tem na vsako, ki bi se sicer le prerada vdajala leni udobnosti. Telovadno uro izkoristimo Ar popolni disciplini. Ne. iščimo tu zabave in družabnega razpravljanja, pazimo le, da moremo s svojimi gibi izclati lepoto 'prostih vajv Glavno ni, cla izvedeipo gib,, ampak kako ga izvedemo, ker le pravilna izvedba bo koristila našemu telesnemu ustroju in zunanjemu videzu naše skupnosti. Pripeti se še tupatam, da se katera članica umika orodni telovadbi. Čemu to? Z orodno telovadbo si pridobimo še več moči in elastičnosti ter s tem, da skušamo doseči naznačene prvine oz. ne odnehamoj dokler jih ne dosežemo, si vzgajamo voljo, ki nam je v naših poklicih oz. v življenju tako zelo potrebna. Lepo priliko za preizkušnjo naše volje nam nudijo letošnje tekme na zletu v Beogradu. Sestre, . ne, glejte na to brez zanimanja, kakor da niste prizadete! Vadite se in, pripravljajte se za tekmo! Malo več poguma,, volje in mladostnega razpolo-ženjaLŠlo bo, akp same hočete. :-Vzadoščenje^ vam ho že tekma sama in niti zavedele se ne boste, kakšna notranja pridobitev je bila to za vas. Vežbajmo pridno proste vaje z največjo pazljivostjo. Teh ne znamo nikoli tako dobro, da ne bi bilo več potrebnega nobenega izpopolnjevanja. Skrbimo tedaj za našo moralno in številno silo in se vestno • pripravljajmo za naš župni zlet v. Celju in. naš vsesokolski zlet v Beogradu. Vsaka članica bodi vsiltdar in povsod vreden: član velike ' sokolske družine! Zdravo! Almira Gruden, župna načelnica. DR. E. MEJAK: Nekaj misli o* sokolski prosveti s posebnim ozirom na Celjsko sokolsko župo Po zakonu o ustanovitvi SKJ in po statutu SKJ ima Sokol kraljevine. Jugoslavije namen, da vzgaja telesno zdrave, moralno čvrste in nacijonalno zavedne državljane kraljevine Jugoslavije. S temi par . besedami so označene, ogromne naloge naše sokolske organizacije.'Država je poverila Sokolstvu telesno in moralno vzgojo svojih državljanov, izročila je nam Sokolom prevažno in odgovornosti polno delo. Z zakonom in odredbami je dano novi sokolski organizaciji sicer privilegirano štailšče, vendar je merodajna v organizaciji slej ko prej zasebna inicijativa, zato je na nas ležeče, da izročene nam naloge vršimo s staro sokolsko vztrajnostjo in požrt- voval nosijo, ž hesebicilbstjo in z veliko ljubeznijo do stvari same. V naši župi imamo 23 društev. Če pogledamo malo nazaj, kakšno je bilo stanje, kakšni so bili uspehi sokolsko-prosvet-nega dela v posameznih teh društvih v zadnjih letih, ne dobimo baš razveseljivega rezultata. Prav malo je bilo društev, ki so zamogla izkazati na' polju sokolske prosvete veliko iniciativnost in agilnost, dvoje društev ni storilo za sokolsko prosveto prav ničesar, ostala društva pa so -izpolnila le minimalno svojo dolžnost, eno društvo več, drugo manj. Različni so bili izgovori, utemeljeni in neutemeljeni, razne-So bile ovire,, ki so se stavile nekateri mdruštvom nasproti. Naj pomeni novo razdobje Sokolstva v Jugoslaviji konec letargiji, ki vlada po naših krajih že več let, naj bo sedaj konec malobrižnosti, ki jo je pokazala v mnogih naših krajih inteligenca, katera je poklicana, da vzgaja in izobražuje ljudstvo in ki se tako rada pusti nazvati voditeljica naroda. Naša podeželska inteligenca, ki ima ožje stike z ljudstvom in tako najlažji pristop do njega, se mora zavedati prevažnega položaja, ki ji je dan po obstoječih naših gospodarskih, socijalnih in na-cijonalnilr razmerah. Živimo v materialističnih časih, borba za obstanek je težka. Vsepovsod vlada mišljenje: ničesar storiti brezplačno! V takih časih zgineva idealizem, redki so oni. ki si ga ne puste vzeti in ki v prostem času izven' svojega poklicnega dela opravljajo z vso požrtvovalnostjo in nesebičnostjo delo v raznih naših nacijonalnili, kulturnih in gospodarskih organizacijah. Smernica za sokolsko prosvetno delo je v zgoraj označenem zakonskem besedilu, da ima SKJ vzgajati moramo čvrste in nacijonalno zavedne državljane kraljevine...Jugoslavije. Tu so dobrodošla vsa sredstva, katerih se deloma poslužujemo Slovenci že od onega časa, ko je bilo treba šele vzbujati pri nas narodno zavest: Predavanja, knjižnice, govori, dramatske predstave, poučni izleti, petje, godba,, marijonetne predstave, poučne kino-predstave, društveni .večeri, specijelho za Sokolstvo še sokolske prosvetne šole,' sokolski propagandni pešizleti, debatni večeri, kratki nagovori na neprisiljen način telovaclečim in sokolski tisk.. Sredstev j.e dovolj, samo dobre volje je treba, pa bo šlo delo izpod rok in kmalu rodilo najboljše sadove. Kajerih sredstev se bo 'poslužilo to ali ono drutšvo, ho odvisno od krajevnih razmer, ni mogoče postaviti enakega pravila glede prosvetnega dela za. vsa društva. Določiti je mogoče le okvir za to ,delo in v tem okviru se pptem lahko zgiblje društveno udejstvovanje v tej ali oni smeri. Ocl vsakega društva pa lahko zahtevamo, da ima svojo dobro . - .. %. . .L - J urejeno knjižnico, ki naj se razširi v javno ljudsko knjižnico v onih krajih, kjer jake knjižnice še ne obstojajo. Vsako društvo je tudi v stanu izvršiti kratke nagovore pred telovaclečimi,. za kar daje potrebna navodila vsakoletni sokolski koledar in obhajati na skromen načirl od saveza predpisane proslave, zlasti praznik Ujedinjenja ter skrbeti za razširjenje sokolskega tiska. To delo zamore storiti vsako društvo in če živi v še tako skromnih razmerah. Pri tej priliki omenim, da ima v naši župi tako število knjig, da se zagore..govoriti o knjižnici, le 13 društev! ostalih 10 društev ni storilo niti toliko, da si ustvari vsaj kolikor mogoče, popolno strokovno,knjižnico. V našem novem!'položaju, ham je delo olajšano v toliko, da nasprotniki sokolske organizacije ne smejo agitirati proti nam, da sokolskega dela ne smejo ovirati, in to pomeni za nas veliko. Mimogrede hodi omenjeno, da je dolžnost vseh prosvetar-jev, da zasledujejo vsako nasprotno agitacijo in jo sporočajo z dokazili vred župni upravi, ki bo storila potrebno, da oblastvo storilce pokliče na odgovornost. Kakor vidimo, je dela dovolj, naše.delo nam je v novem položaju olajšano in/sedaj pokažimo, kaj zmore sokolska trdna volja in neomajna ljubezen do domovine. Pritegniti je treba v sokolsko organizacijo vse dobre ljudi, ki še niso v njej, ojačiti je treba sokolske vrste. SKJ je bil ustanovljen zato, da se v njem telesno in duševno vzgaja ves jugo-slovenski narod, v sokolskem taboru mora biti ves naš narod zbran, vsikdar pripravljen storiti vse, kar je v dobrobit Jugoslavije. Župna uprava se je pri imenovanju društvenih uprav ozirala na to, da pridejo v uprave po možnosti pripadniki vseh stanov, zlasti pa, mora biti v njih zastopano učiteljstvo, v katerega stavimo za naše uspešno delo na deželi veliko upanje. Na delo torej, uspehi ne izostanejo! • AHJflTAM A9TSVTSUacr .5 v Biti' Navodila matrikarjem ;T t Matrika je eden izmed najvažnejših sestavnih delov uprave v sokolski organizaciji. Ona nam pove, koliko članov in članic šteje društvo, kdo je član sokolske organizacije, od kedaj je njen pripadnik,‘statističar bo našel v matriki, kakšnim slo jeni-in poklicom pripadajo člani in članice Sokola, koliko šteje društvo po letih mlajših in koliko 'starejših bratov in sester. Zato so vsi ti podatki, ki jih predpisuje savezna uprava društvom glede' matrik, zelo važni za. cefotho sokolsko orgbnizačijo. Da najdeš točno vse te podatke, v matriki, je naloga društvenega matrikarja.. V matriki ne sme manjkati pri nobenem članu krstno, ime, .rojstni dan, mesec in leto, poklic, dan pristopa, dan izstopa, katastrska številka. Ako manjka le eden od teh podatkov, je matrika površna. Napredek -sokolske organizacije je razviden v precejšnji meri iz prirastka članstva med letom. Zato je važna točna in zanesljiva prijava župi, ki ima iste dolžnosti napram savezni upravi. Le na podlagi točnih prijav in resničnih podatkov od strani društvenega matrikarja dobi sevezna uprava potom župe pravi pregled in sliko o celotni organizaciji ter njenem številčnem., napredovanju ali. nazadovanju. Podlaga vsega katastrskega sistema je.torej društvena matrika, nje duša pa društveni matrikar, od čigar natančnega in vestnega upravljanja je vse odvisno. Vsak brat in sestra bosta lahko dokazala na stara leta potom matrik, da sta pripadnika Sokola morda že 30 ali 40 let. Zato je važen datum vstopa, ozir. sprejema v društvo ter še večje važnosti, da se matrika skrbno shranjuje pri vsakem društvu za poznejša leta. Jasno je, da se eventuelne. pogreške od strani društvenega matrikarja pojavljajo potem tudi preko župe v savezu. Kakor bo podatke javil društveni matrikar župi, tako bo tudi ¡zabeleženo v savezu. Zato se zavedajte svoje važne in tudi hvalevredne funkcije. Ni sicer vedno prijetna, posebno pri večjih društvih, a kdor jo je prevzel, naj jo vestno izvrši. Poslovanje matrik ostane isto, kot je bilo do sedaj. ’Delo vam bo zelo olajšano, ako še boste držali predstoječih navodil, ki naj bodo podlaga za enotno upravljanje društvenih riiatrik, ki naj služijo za enotno in točno prijavljanje župi ter odpravo številnih .urgenc, ki so samo izguba časa in denarja. Nerednosti in pogreške, ki so se do sedaj od časa do časa pojavljale v posameznih društvih in ki so razvidne iz predstoječih navodil, naj sedaj prenehajo. I. DRUŠTVENA MATRIKA. A. Matrika članstva. 1. Tiskovine. Društveni matrikar se mora posluževati le naslednjih tiskovin: a) Ako je društvo na novo. osnovano ali obnovljeno, mora društveni matrikar najprej zbrati podatke od društvenih članov, nato jih vpisati na tiskovino »S p, i s a k članstva«. (.Obrazec kat. 1.) Te tiskovine dobi novo društvo od župe, katerr.se pošlje izpolnjeni spis v dvojniku. — Za že obstoječa društva ■ prideta v poštev naslednji dve tiskovini: b) Za prijavo in odjavo, članstva župi se je posluževati le tozadevnih tiskovin. (Prijavno-odjavni listi, obrazec kat. 2, prijava nadeni in. odjava na drugi strani lista.) c) Matrika se upravlja na podlagi kartoteke ali katastra. V to svrho se smejo -uporabljati edinole za to predpisani tiskani kartotečni listi, ki' jih mora imeti vsako društvo vedno dovoljno v zalogi. Vse te tiskovine se morajo pravočasno naročati pri Jugosi. Sokolski Matici v Ljubljani, č) Za novo vstopivše člane naj ima društvo prijavnice, ki so bile svoječasno predpisane od saveza in ki naj vsebujejo vse predpisane podatke, katerih istinitost; kakor tudi poznanje sokolskih predpisov mora potrditi novi član na prijavnici s svojim podpisom, Te prijavnice dobi po sprejetju novega člana, matrikar v nadaljno poslovanje. 2, Kartoteka; Vsako društvo m o r a imeti kartoteko. Vsak član dobi eden kartotečni list, ki se izpolni z vsemi podatki, t. j. ime in priimek, rojstni dan, mesec in leto, poklic, dan. pristopa. Kartotečno število dobi društvo po prijavi novega člana naknadno od župe. Te kartotečne liste je treba urediti po abecedi. Kartoteka se priporoča radi hitrejšega iskanja vsaj pri večjih društvih za člane in članice posebej. Ta kataster se imenuje aktivni kataster. Vsebovati mora vse v društvu se nahajajoče članstvo. Kartotečni listi bivšega, izstopivšega članstva se morajo oh priliki izstopa vzeti iz aktivnega katastra ter vstaviti v tako-zvani pasivni kataster. Na kartotečni list, ki pride v pasivni. kataster, se vpiše dan izstopa, v opombo pa vzrok izstopa in to sledeči slučaji, ki se pojavljajo: izstopil prostovoljno, izbrisan ali črtan, ker ni plačal članarine, izključen radi neso- kelskega ponašanja,, se preselil v.......(Tu je .navesti kraj, da se ve, v katero društvo je .prestopil), nadalje: odšel k vojakom, umrl dne ,........Pasivni kataster naj se vodi po abecedi. Pa- sivni. kartotečni list se lahko zopet uporabi in vrne v aktivni kataster, ako se je dotični bivši elan zopet povrnil v društvo ali bil ponovno sprejet. (N. pr. vojaki.) To je seveda javiti tudi župi. Ta bivši član obdrži pri ponovnem; vstopu v društvo naravno svojo prvotno katastrsko številko. Kartotečni listi umrlih članov se shranijo v društveni arhiv,ker so postali brezpredmetni, ter tvorijo ta k oz va ni mrtvi k a t a s t e r. Važno je pri kartoteki, da ima vsak član in članica svoj kartotečni list, in da se vsi kartotečni listi brez izjeme dobro shranjujejo*: posebno v pasivnem katastru, ki mora ostati v društvu za: vedno kot dokument za eventuelne urgence, povpraševanja ali pojasnila. Morda bodo v bodočnosti važni za posameznika. 3. Pristop novih članov. Za datum vstopa novega člana v društvo velja dan društvene seje, na kateri je bil kot član sprejet, ne glede na šestmesečno preizkusno dobo. Napačno je, če se • član prijavi župi še le po tem roku. Če po šestmesečni dobi ni definitivno sprejet, se stavi v pasivni kataster ter odjavi'župi. Ob vstopu novega člana v društvo je prva naloga tajnikova, oziroma matrikarjeva, da dobi takoj od njega vse predpisane podatke na podlagi prijavnice ter jih točno A^piše v nov kartotečni list. Izgovora ni. Navadno še osebe, ki želijo na novo vstopiti v sok. društvo, ne prijavljajo pravilno. Store to večinoma ob priliki pogovora v družbi ali gostilni. Naloga vsakega člana je, da takega upoti k tajniku ali matrikarju, ki da novemu članu prijavnico, da jo izpolni in podpiše, ali pa vsaj dobi od njega vse predpisane podatke ter ga sam prijavi tajniku ali matrikarju. Novemu članu je treba iti na roko, ker še ne pozna sok. predpisov in discipline. Nov'e člane telovadce, ki se prijavljajo vf telovadnici, naj popiše, če matrikar ni navzoč, načelnik (načelnica) ali pa vaditelj (vaditeljica) ter podatke izroči čimprej matrikarju, evterit. tajniku. Le na ta način bodo kartotečni listi točno popisani ter podlaga za nadaljnjo poslovanje. O tem naj se članstvo poduči. 4. Izstop članstva. Vsako društvo bi izpolnilo hvalevredno• nalogo, če bi podučilo vstopajoče člane kakor tudi vse članstvo vsa j-.enkrat na leto, da je vsakega člana dolžnost, cla se ob priliki izstopa, posebno pa ob preselitvi, takoj odjavi pri tajniku ali pri matrikarju. Stori to napram kakemu članu, naj ta postopa, kakor je navedeno ped točko 3).Matrikar takoj prenesle kartotečni list iz aktivnega v pasivni, napiše dan izstopa ter v opombi navede1 vzrok izstopa, kakor je pojasnjeno v točki 2). V slučaju, da se član ne odjavi, se itak, posebno v manjših krajih, kmalu dozna, cla se je član preselil in kam se je preselil. V večjih krajih in pri večjih društvih si naj pomaga matrikar na ta način, da svoj kataster večkrat med letom pregleda in ugotovi, katerih članovi ni več v tistem kraju. Ne sme pa tega odlašati do pobiranja letne članarine, češ, ob tej priliki bom najlažje dognal spremembe med letom. Tako poslovanje ni priporočljivo, ker je površno. Poleg odjave župi naj društva člana, ki se je preselil, prijavijo kratkim potom tudi društvu, v katerega je prestopil, ter pošljejo tudi vse podatke, predvsem katastrsko številko, ki jo je imel. To olajša evidenco in poslovanje v župni matriki. 5. Katastrska številka. Vsak član mora imeti svojo katastrsko .številko, ki jo dobi vsak novi član po prijavi od župe in ki mu ostane enkrat za vselej, bodisi, da se je'povrnil v isto društvo nazaj, bodisi, da se je preselil v drugo društvo iste župe ali društvo druge župe. 6. Prijava in odjava članstva župni upravi. a) Prijave. Izpolnijo se na prijavni tiskovirjr vsb rubrike točno. Le pri članih, ki še niso bili v sok. organizaciji, še pusti rubrika Katastrski broj prazna, ker vpiše novo številko župni matrikar. Opomba, se pusti tudi prazna, ker 'član še ni bil v nobenem sok. društvu. Nekatera društva vpisujejo neke tekoče številke svojih društvenih seznamov kot katastrske številke pri novih članih, kar je popolnoma napačno. Morda bo sedaj vsakemu jasno, kaj je katastrska številka in kje se dobi. Pri prijavah članov, ki so že bili ‘člani Sokola kedaj poprej ali so se preselili, se vpiše katastrska številka, ki jo je član imel poprej. Ako matrikar tega ne' more dognati, ozir. mu dotično društvo ni javilo številke člana* ki se je preselil, bo storil to župni matrikar, ki bo našel številko v'društvu, iz katerega je član prestopil, alco je to društvo v isti župi. Ako se je član preselil iz druge župe, bo katastrsko številko vpisal savezni matrikar, jo poslal župi, ta pa društvu. Na vsak način pa mora društveni matrikar vpisati v opombi »bil član do leta 1922 v Laškem«, ali »bil član do sedaj v Rogatcu«. Ta opomba, se mora navesti, ker je silno važna. Zgodili so se slučaji, da matrikar ni navedel tega v opombi, katastrska številka pa mu ni bila znana. Vsled tega je župni matrikar naravno dodelil temu članu novo katastrsko številko, d.asi jo je imel že poprej. Dveh številk pa noben član ne more imeti. Tako je nepazljivost društvenega matrikarja povzročila nedopustno nerednošt ter nepotrebne poznejše urgence. (Zguba časa.) Zato polagajte veliko važnost na to opombo. b) O d j a v e. č 1 a n s t v a. Tu so podiatki točno vši znani matrikarju ter jih mora; tudi ’ vse točno 'navesti' na odjavnem listu. Pod rubriko, »kako se je švršilo članstvo«, je navesti vzrok izstopa, kakor je’označeno''pod točko 2. V opombi je navesti datum izstopa. c) S p l o š n a n a v o d i 1 a. Prijave in odjave članstva župi morajo 1. biti spisana le na tiskovinah, za to določenih, 2. v dvojniku, 3.'vse rubrike točno izpolnjene, 'L pisane razločno in š črnilom, ker dobi en izvod v roke savezna uprava, drugi pa ostane kot dokument pri župnem matrikarju, 5. je treba na vsaki prijavni listi navesti radi kontrole stanje članov, stanje članic ter skupno stanje. Upoštevati je pri tem na. istem listu navedene pristople in brisane člane. Pripominjam, da bom primoran prijave, ki ne bodo spisane po teh točkah, vrniti društvu, kar bo za matrikarja dvojno delo in zguba časa. Prijave se pošiljajo mesečno, in to do 5. vsakega meseca za prejšnji mesec, ker.morajo biti do 10. v mesecu poslane savezu. Držite se tega datuma, s čimer bosta poslovanje in evidenca olajšana. Naj se ne dogajajo več slučaji, da celo močna društva po več mesecev ne prijavijo niti enega člana, dasi jih je med tem časom veliko število vstopilo in izstopilo. Tudi so že bili slučaji,-■da so umrli člani ostali še več kot leto dni v aktivnem katastru. Dotieni matrikar si pač ni napravil s .tem lepega spričevala. Upam, da bo po teh navodilih šlo poslovanje, matri-karja in prijavljanje članstva bolj gladko kot do sedaj. V splošnem je večina društev precej točna, vzorno, in lično pa je poslovanje, društva Trbovlje, kateremu naj sledijo ostala. Naraščajnike, ki so dosegli 18. leto, je. treba prijaviti kot nove člane ter pripomniti v opombi, da so bili do sedaj pri naraščaju. Članice, ki se poročijo, je treba župi prijaviti z novim imenom, da se v župni kartoteki uvrste pod novim imenom. Na prijavnih listah se naj matrikar podpiše pod seznamom novo-pristoplill članov, navede datum, pritisne v sredini društveni pečat ter navede na levi strani brojno. stanje.. Prostor pod črto spodaj se pusti prazen za župo. B, Matrika -naraščaja. V naši. prenovi j eni sokolski organizaciji so po zakonu zasi-gurane olajšave za vojaške obvezance, ki so člani Sokola Kraljevine Jugoslavije.. Morajo pa dokazati, da so bili člani Sokola KJ najmanj pet let. Vštejejo pa se jim za sedaj tudi članska in naraščajska leta pri JSSS, Hrv. Sokolu, Srpskem Sokolu in Orlu. Zato je s tem zakonom postala točna evidenca, moškega naraščaja, t; j. dečkov od 12. do 18. leta, velike važnosti. Za enkrat ne predpisuje Savez v tem pogledu nobenih točnih in določnih predpisov, naroča pa vsem župam točno evidenco naraščajnikov v tem pogledu, da bodo na podlagi te evidence imeli olajšave v vojaški službi. V ta namen se bo vodila pri župi matrika naraščajnikov. Kako jo boste vodili v društvu, vam bo naknadno sporočeno. Za sedaj se naprošajo vsi društveni ma-trikarji, da.se žrtvujejo še za to delo in pošljejo župi tekom 1 meseca, najpozneje do 1. maja, točen seznam vseh naraščajnikov s sledečimi podatki: Krstno ime -in priimek, rojstni dan, mesec in leto, pristojnost in od kedaj pri naraščaju. — kar je najvažnejše. Po vpisu v župno matriko s e bo spis vrnil društvu. Nadaljno poslovanje napram župi bo obstojalo potem v mesečnih, prijavah in odjavah naraščajnikov z navedenimi podatki. Prijava, ki se naj pošlje na navadnem dopisu, se bo po vpisu v župno naraščajsko matriko zopet vrnila društvu. Naraščajnik, ki je. dopolnil 18. leto. se odjavi župi, obenem pa prijavi kot novi član. z opombo, da je bil dosedaj naraščajnik. II. ŽUPNA MATRIKA. Da bo sistem matrik vsem jasen, še nekaj o župni matriki. Ta je nekaka kontrola nad društvenimi matrikami. Urejena je po vzorcu društvene matrike, razdeljena po društvih po abecednem redu, društva zopet po abecednem redu članstva. Pasivni kataster je po abecednem redu. Če član prestopi iz enega župnega društva v drugega, se prenese istotalco njegov kartotečni list iz starega v novo društvo, med tem ko ostane pri društvu list. v pasivnem katastru ža vedno, razven če se je elan povrnil v društvo. Mesečni prijavni listi od društev se v župi izpolnijo z novo kartotečno številko, ki jih savez za župe določi začetkom leta za vse leto. Ko je župni matrikar izstavil za nove člane nove kartotečne liste s prijavljenimi podatki ter izstople člane premestil v drugo društvo, ozir. jih vstavil v pasivni kataster. pošlje en izvod prijavnega lista saveznemu matrikarju, ki posluje na isti način, potrdi spisek ter ga vrne župi. Ta ga obdrži v zbiralki društvenih prijav, drugi izvod pa potrdi ter ga vrne z eventuelnimi korekturami društvu. Savezni kataster je evidenca vsega članstva Sokola in urejena po župnem vzorcu. Končno se naprošajo vsi društveni matrikarji, da takoj uredijo svoje matrike, izpopolnijo in si preskrbijo vse podatke članstva, v kolikor jih imajo pomanjkljive, naročijo takoj tiskovine, ki bi jim v kratkem pošle, ter javijo ne glede na spiske, ki so bili zahtevani koncem februarja, vse nove in izbrisane člane, v kolikor tega še niso storili, za zadnje mesece preteklega leta posebej ter za letos posebej. Župni matrikar. Uprava Celjske Sokolske župe Savez Sokola kraljevine Jugoslavije je na prvi lconstituira-joči seji imenoval naslednjo župno upravo: Starešina Smertnik Jože, nam. st.: Poljšak Ferdo, Zagorje ob Savi, načelnik Jerin Lojze, načelnica Almira Gruden, pro-svetar dr. Ervin Mejak, tajnik Čepin Franjo, blagajnik VItavsky Bernard, matrikar Perc Stanko, zapisnikarica Debelak Zofka. Člani uprave: Dr. Dolničar Jože, dr. Krašovec Milko, Kramar Josip, prof. Mastnak Martin, dr. Nendl Alojz, Sirec Drago, dr. Svetina Fran, (Št. Jurij), Vajt Ciril. Namestniki: Baša Alojz (Zidani most), Hofbauer Lojze (Hrastnik), Kurnik Tone (Velenje), Sušnik Mirko (Trbovlje), Vrečko Martin (Šoštanj), Uršič Alojz, peš. podpor., Celje.. Nadzorni odbor: Kralj Drago, Perc Karl, dr. Požar Joško, Šmid Franjo, Šmid Matko; nam.: Furlan Franjo (Laško), dr. Šašel Jože (Šmarje), Tiller Fran (Celje). Na seji zbora društvenih načelnikov in načelnic v Celju dne 16. februarja 1930 se je konstituiral .župni prédnjaški »bor in nato župno načelništvo, ki je sestavljeno: Načelnik Jerin Lojze, podnačelnik Poljšak Rudolf, načelnica Almira Gruden, poclnačelnica Elišlca Petriček (Žalec), tajnik Čepin Franjo, zapisnikarica Križmanič Marjuči, statisti-■čarka Lojk Mimica, člana načelstva: dr. Dolničar Jože (Celje), Kužnik Dominik .(Trbovlje); Uprava društev Celjske Sokolske župe. Na. seji ¡župne uprave dne 31. januarja 1930 oziroma v sejali 12,, i 11 25. f ebruarja so, bile imenovane naslednje društvene Uprave: Braslovče, Starešina Lušin Lojze, podstarešina Omladič Jože, načelnik'Omladič Tone, načelnica Maršič Olga, prosvetar To.mažič Maks, tajnik Pretner Franc, blagajnik Rossner Viktor; člani uprave: Krefl Viktor, Maršič Pako, Miklavžina Matija, Pauer Josip, Rak'Francka, Rojšek Jakob, Strožer Konrad; nadz. odbor: Omladič Anton, Orehovec. Viktor, Turk Anton. Celje: Starešina: dr. Krašovec Milko, podst. Sirec Drago, načelnik Poljšak Rudolf, načelnica Gruden Almira, prosvetar Pogačnik Janko, tajnik Novak Tine, blag. Naprudnik Drago; člani uprave: dr. .Bavdek Jože, Dolžan Franjo, Grobelnik Anton, dr. Kolšek Davorin, Kresnik Anton '(ma.tr,), Križmanič Marjuči, Lojk Mimica, Matašič Emanuel, inž. Osvald Anton, Sáksida Franjo, dr. Štempihar Juro, Trdina Nina; namestniki: Diebl Mira, Oblišer Hinko, Prelog Slavko, Pušnik Ciril; nadz. odbor: Čuš Franjo, Debelak Zofka, dr. Rajh Štefan, Zabukošek Maks. Dol. St. Jurko Vitko, podst. Gnus Anton, nač. Dacar Viktor, načelnica Haler Pavla, prosv. Ferenčak Edo, čl. upr.: Dragar 'Naiide, Gnus Stana, Kozole Peter, Sartory Emil; nadz. odbor: Roš Josip, Štravs Franc. Gornjigrad. St. dr. Rak Janko, podst. Podbrežnilc Franc, nač. Pelikan Andrej, na. Podbrežnilc Milka, prosv. iíorban Jos., •tajnik in matr. Pleskovič Stanko, blag. Zuccon Grga; člani upr.: ¡Košenina Minka, Moškon Stanko, dr. Rosina Ernest, Sameja Franc, Tratnik Anton, Žmavc Franjo; nadz. odb.: Kocbek Fran, Košenina Fr&ri, Ribič Alfonz; nam.: Flux Franc, 'Pddbrežnik Mici. Hrastnik. -St. Groznik Jože, podst. inž. Burger Silvin, nač. Završnik Albin, Úa. Bartolo 'Ivanka, prosv. Mahkota Milan, tajnik in matr. Slokan Lipe, blag. Hofbauer Lojze; člani uprave: Iierle Jakob, Šentjurc Alojzija, Velej Anton, nam. Čander Davorin, Dolanc Slavko, inž. Frever, Kavšek Mirko, Kavzar S; nadz. odbor: Farčnilc Ivo, Lebar Franjo, inž. Persoglio, Ši-kovc, nam. Lunder, Selan,-¡Zamejec. Laško. St. Križnik Otmar, podst. dr. Drnovšek Dominik, nač. Dragar Ludvik, ara. Kačič Vera, ¡ prosv. .Majer Ernst, tajnik •Stanovšek Fortunat, blag. Furlan . Franjo; člani uprave: Cilenšek Jože, J-jeilah Jože, Pintar Maks, Saks Franjo (matrikar), Staaiič Sjtanko, Stegenšek Pepca, nam. Jei’še Milko, .Kotnik Jože, Rabič Pavla, Sedlaček Bogomir; nadz. odbor: Benko Vekpsiav, Štrekelj Vekoslav. Mozirje. St. Kosem Karol, podst. Pušeirjalc Ivo, nč. Blažič Ivan, na. Blaž Fanika, prosv. Sirko- Franc,..tajnik 'Vajd Ivan, blag. Troger Jože; čl. uprave: Aubreht Martin, Ermenc Pavla, Goričar Fanika, KIeijaenak Jože, ,Lampjut Iv.an, Lipold Ivan, Miklavc Anton, Prislan Franc, Vičič Stanko (matr.); nanr.: Ivo-pitai- Rok, Pistotnik Ivan;. nadz. odbor: Goričar Bruno, S.kubin Anton. Petrovče. St. AVucller Rudolf, podst. Vodenik Anton, nč. Pečar Srečko, na. Piano Ana, prosv. Godicl Rudolf, taj. Dolinar Ivan, blag. Lovše.:Ivan; čl. u.: Boječ Štefanija, Kodrič ■ Stanislav (matr.), .Lapanja Andrej, Polanc Pepi, Širše Franjo; naclz. Odb.: Armič Jože, Teržan Franc. Polzela. St. dr. červinka Vid, podst: Sotlar 'Martin, načelnik Orešnik Franc, na. Orešnik Tončka, prosv. in tajnik Polanc Adolf, blag. Seišak Andrej; čl. u.: Cajnko-Franc, -Gipak Josip, Mešič Anton, Hojnik Josip, Završnik Karol;-nadz. odbor: Orešnik Pavel, Simončič Maks. Radeče. St,. Baša Alojz, podst. Ilaler Žane, nač. Zalirastnik Ivan, na. Trepečnik Milči, prosv. Lubič Anton, tajnik Langer Franc, blagajnik Premerstein 'Robert; .čl. u.: Cotrnan Slavko, Knez Rudolf, Koren Slavko, Kos Rozalija, Pešec Ivan, Plevel .Drago, Prvanovič Milivoj; nam. Haler Valerija, Premerstein Anica, Razpotnik Srečko; nadz. odbor: Golouh Peter, Lindtner Robert, Moser Albert; nam., Trepečnik Bogomir. Rimske toplice. St. Kuhar Zdravko, poclst. Dvorak Karol, nč. Zupanc Jernej, na. Pukmajster Ela, prosv. in tajnik Supanič Vinko, blag. Pevec Stanko; čl. u.: Helsberger Franc,j Paradižnik Jože, Tičar Ferdo (matr.);-nadz. odbor: Lapornik Jernej, Vokal Rudolf, Vori na Florijan. Rogaška Slatina.-St, dr. Kolterer Franjo, poclst. Glinšek Iv., nč. Rataj Oskar, na. Košak Marija, prosv. Ahtik Jožica, tajnik Predan Rudolf, blag. Perger Ivan; čl. u.: clr. Brabec Karol (matrikar), Juvane Albin, Matanič Ante; nam. Kamenšek -Valerija,. Šentjurc Stanko; nadz. odboi1: Kurbus Tomo, Verstovšek Ivan. Rogatec, St. Stefanciosa Tone, podst. Potočnik Rudolf, nč. Hudales Zoran, na. Potočnik Pavla, prosv. Stefanciosa Tone. tajnica Vodušek Anica, blag. dr. Ivanšek Fran; čl. u.: Magajna •Jože, -Marinc Andrej,'.dr. Ogorevc Martin, Osrečki Maks; nam.: Čurin Klementina ml, Koprivnjak Martin, Ustar Franc; nadz. odbor: Maček Miha, Pen Martin, St.efanciosa Maks. Šmarje pri Jelšah. St. dr. Šašel Josip, podst. Rihterič Peter, lič. Berce Rafko, na. Brinar Vancla, prosv. Rozman Janko, tajnik Svetina Tone, blag. Smeh Polde; čl. upr.: Dežela Mirko, Habjan Marica, Lavrač Davorin (matr.), Meh tik Karlo, Pilko Franc, dr. Rupnik Srečko; nam.: Fendre Franc, Habjan Janko, Petri ček Minka. Rakež Anica; nadz. odbor: dr. Hrašovec Šan-dor, Šumer Hinko, Tančic Oto. Šoštanj. St. Rejec Franjo, podst! Kraigher Tone, nč. Grilec Konrad, na. Goričnik Ivanka, prosv. Rejec Franjo, tajnik Bur-dian Franc, blag. Natek Franto; čl. u.: Koritzkv Luče, Košan Pepca, Lesjak Juro, Movh Tone, Novak Tone, Senica Ivan, Volk Jakob, Zalar Matko; nam.: C.erovšek Miha, Farkuš Franc, Fuchs Beno, Karnovšek Angela, Košan Ivan. Kuder Franc, Ro-binščak Srečko, Volk Miloš, Weingerl Josip; nadz. odbor: Svet Ivo, Vrečko Martin, Zalar Stane, Zavadlav Ignac; nam.: Oblak Franc, Šmid Šime, Šumer Ivan. Izven odbora: Bajt Tone, dram. odsek, Janežič Gusta, gospodarica Sok. doma, dr. Medic Stane, zdravn. odsek in Vrabič Ferdo, gospodar. št. Jurij ob juž. žel. St. dr. Svetina Fran, podst. Mastnak Fran, nč. Rongador Jožef, na. Gruden Marica, prosv. Hajnšek Ivan; čl. u.: Bolka Ernst. Drofenik Jože, Florijan Franc, Obers-nel Franc, Seručar Franc, Smole Ferdo, Zdolšek Marija, Zupanc Josip, Žagar Franc; nam.: Koprivšek Franc, Pohlin Ivan; nadz. odbor: Petkovšek Valentin, Schreiner Mila. Št. Pavel pri Preb. St. Vedenik Ivan, podst. Sadnik Julče, nč. Kotnik Ivan, na. Zabovnik Pavla, prosv. Zaveljčina Jernej, tajnik Košutnik Silvo, blag. Sente Franjo; čl. u.: Cizej Adolf, Derča Franc, Kupec Vinko, Lavrič Franjo, Skok Ignac, Vozelj Joško, Zaveljčina Anči. Žgank Pepi; nadz. odbor: Planer Albert, dr. Tajnšek Vinko. . Sv. Peter v Sav. dol. St. Srebotnjak Ivo, podst. Cetina And., nč. IJagian Hinko, na. Kobljar Marija, prosv. Mohorčič Božo, tajnik Rebolj Ivan, blag. Opresnik Lojzka; čl. u.: Jugovič Vilko (matr.), Koller Julka, Skrabar Franc; nam.: Puncer Avgust, Tavčar Matevž, Ušen Franc; nadz. odbor: Kobljar Zvonko, Šri-bar Edo, Ušen Terezija. Trbovlje. St. Sušnik Mirko, podst. Pavlin Vinko, nč. Kužnik Dominik, na. Paradiž. Ivanka, prosv. Vončina Edgar, tajnik Pleskovič Ivo. blag. Persoglio Ivan. lnairikarica Plavšak Martiča; čl. u.: Feštajn Franjo, Flegar. Tone, Gonelli Rudolf, Goro-pevšek Josip, ITlastan,. Slavko, Jesih Adolf, Letnik Jože, Odlazek Leopold, Plavšak Robert, Rainhofen Leopold, Rupnik Karol, Štih Erna, Volčanšelt Franjo; nam.: Bizjak Mirko, Perme Fra- njo; nadz. odbor: Letnik Franjo, Požun Edvard, Toman Vilko;, nam.: Železnik Franjo. Vojnik. St. Jankovič Pero, podst. Šinigoj Julko, nč. Šker-bic Miroslav, na. Cetin Jožica, prosy. Lapajne Ivo,' matrikaricá Jankovič Mira; čl. u.: Gorécan Ivan, Jerala Janko, Kramar Ant:, Ivvac Marica, Zupanek Rudolf; nadz: odbor: Brezovnik Tončka, Oonč Franjo. Vransko. St. dr. Serko Edvard, podst. Oset Franc, nč. Jelen. Leopold, prosv. Rožanc Franc, tajnica Špan Mara, blag. Krajc Ivan; cí. u.:. Kladnik Marta,'Košepina Karoí,i Lavrič Jpsip, Pečovnik Simon, Sevnik Julij (inatr.), Stober Luka. Zagorje ob Savi. St. Poljšak Ferdo, podst. Korbar Dragotin, nč. Klun France, na. Fanči Žitnikova, prosv. Košmrl Vinko, tajnik Jugovič Jurij, blag. Majer Anton; čl. u.: Ahčan Rudolf, Kolenc Lojze, Levstik Janko, Mrnuh Ivan, Mrnuh Polde, Rak Justi, Saks Slavoj, Šuliri Matko, Weinberger Mirko; nam.: Adamič Arnošt, Firm Ivan, Grm Jože, Jesenšek Tone, Kalan Jože; nadz. odbor: Firm Ignac, Pelinih Julij, Lazar Miloš; nam.: Godina Srečko, Juvan Franc, praporščak Turk Joža, nam, Firm Ivan. Žalec. St. Senica Vilko, podst. Birsa Eclo, nč. Zajc Konrad, na. Petriček Lizi, prosv. Pivč Maks, taj. Knapič Viktor, blag. Bošnalc Martin; čl. u.: dr. Jošt Zoran, Marovt Ivan, Mikuš Milica (matrikarica), Pilih Viktor, Privošnik Anton, Zemljak Vera; nadz. odbor: Aubreht Josip, m., ph. Pavčič Bono, Piki, Franc. Iz župne uprave la mčelpištva Bratska društva'opozarjamo na točke 5: do 10. društvenih pravil, objavljenih v Sokolskem glasniku št. 5. z dne 21. marca 1930. Tamkaj je jasno obrazloženo postopanje pri sprejemanju novega članstva. Z ozirom na točko 6 lit. 1) priporočamo bratskim društvom, da si omislijo prijavnice, kjer naj bodo navedeni razum imena in poklica tucli rojstni in domovinski podatki, je-li že bil član (ica) društva, kje in keclaj in dr. Dostikrat pismene prijave poedincev niso popolne in ne vsebujejo najpotrebnejših podatkov. Umevno, da mora prijavljeni prijavnico lastnoročno podpisati, kakor to predpisujejo pravila. Važen je tudi odst. 8. iste točke. Župa opaža, da se nekatera društva ne ozirajo na termine, ki jim jih je stavila župa v raznih okrožnicah in dopisih. Ker mora župna uprava' do določenega časa predložiti Savezu poročilo za vso župo, se radi zavlačevanja, odgovorov'po nekaterih društvih' otežkoča delo župnfe uprave. V krajih, kjel- opravlja tajniške in slične posle učiteljstvo, naj društvena uprava pravočasno skrbi,'da za dobo počitnic, ko učiteljstvo odpotuje, prevzame te posle namestnik. Po nekod smo doživeli, da društva tisti čas niso upravno ničesar1’storila. Savez je predpisal, da morajo imeti vsa društva zapisnik o došlih in odposlanih dopisih (vložni zapisnik). Kjer še to ni upeljano; se naj uvede naknadno. Stvar tajnika je, da si zapisnik uredi; kakor- najbolje misli. Predpisani so enotni društveni žitji, ki so enaki župnim, samo da se od tisku j e j'o v vijoličasti barvi.. Župa odtiskuje v zeleni, Savez v rdeči barvi. V isti barvi naj bodo tudi nazivi na poslovnih papirjih in kuvertih. Ko bo pošla stara zaloga, upoštevajte pri novi nabavi savezni predpis. Dobivamo vprašanja radi legitimacij za one člane telovadce, ki odhajajo k vojakom. Takih tiskovin nimamo. Društva naj tem bratom izdajo potrdila, da so izpolnili pogoje, kakor'jih predvideva naredba ministrstva vojske in mornarice o vojaških olajšavah1 ;za člane Sokola kraljevine Jugoslavije. Razne potrebščine, kakor žige, znake, legitimacije, matrične izkaze in kartoteke, zdravniške liste, note, proste vaje itd. naročajo društva odslej direktno pri Jugoslovenski Sokolski Matici v Ljubljani. Pri župi se naroča le to, kar je župa sama izdala, na primer župne proste vaje (letos za cleco), župne vestnike in, enako. Edino mesečne statistične izkaze o obisku telovadbe bo poslala župa-društvom. Za prvo četrtletje so izostali statistični izkazi, ker župa ni bila na jasnem, jih bo li sama izdala ali se bodo dobili pri Jugoslovenski Sokolski-Matici. Sedaj je odločeno, da si mora župa tiskovine nabaviti pri JSM, kjer jih je medtem že tudi naročila. Ko jih dobi, jih bo poslala društvom. Društvene funk-f cijonarje, zlasti načelnike, načelnice in prosvetarje opozarjamo, da bo treba te izkaze poslati za vse minule mesece letošnjega leta. Savezna uprava je znižala garancijski prispevek od Din 20 na Din 10 za člana in članico. Tako bodo morala ona društva, ki do danes niso plačala nikakega prispevka, plačati v garancijski foncl Din 10, ker je ta polovica zapadi ai že dani v plačilo. Sa vezni davek'znaša za leto 1930 Din 10 za.: člana (ico), župni Din' 5, prispevek' v poškodbeni fond Din 1, razun tega je plačati na' župnem porezu tudi za vsakega, naraščajnika in na.-raščajnico letno Din 5.: Na podlagi navedenega si lahko društvena uprava izračuna, koliko -dolguje na organizačnih prispevkih za leto 1930. Savezu in župi. Letošnji župni zlet bo 15d junija v C e 1 j u. Vsakemu članu in članici je znano, da je župni zlet obvezen za vsa v župi včlanjena društva. Ta dolžnost veže vsakega posameznika, .vsako posameznico in ni takega značaja, da se je ne bi moglo izvršiti. Treba je le dobre-volje. Brez volje ni uspeha, ni napredka. Z malodušnostjo škodujete sebi, še bolj naši skupnosti. Ker si te sramote ne boste hoteli naprtiti, boste prišli gotovo vsi na zlet. Društvena načelništva opozarjamo na zadnji odstavek § 25. društvenih pravil. Vse društvene prednjačke zbore mora odobriti župno načelništvo. Dosedaj nam je poslalo listo društvenega prednjačkega zbora samo dvoje društev. Na vsesokolskem zletu v Beogradu bodo nastopili starejši bratje z vajami s palicami. Bratska društva pozivamo, da organizirajo take oddelke. Zlasti pri društvih z večjim številom članstva je to prav lahko izvedljivo. Župa namerava, s to točko nastopiti na župnem zletu v Celju. Nekatere župe so s temi oddelki častno nastopile, častno naj nastopi.tudi:naša. Starejši bratje, zopet v telovadnice! Župno načelništvo je sklicalo na nedelji, 16. in 23. marca celodnevna delavna sestanka društvenih prednjakov in pred-njačic. Na prvem sestanku je bilo navzočih; 31 bratov iz 20 in 17 sester iz 10 društev, na drugem 30 bratov iz 18 in 19 sester iz 12 društev. Oddaljeni Gornjigrad, od kocler je dohocl spojen z znatno zamudo časa, je bil obakrat zastopan. Izjemo sta delali društvi Dol in Vojnik, ki nista bili niti enkrat .zastopani. Braslovče je vzdržalo le na prvem sestanku, na drugem se nismo videli: Pod vodstvom saveznega prednjaka brata Vrhovca so se predelalo vaje za vse oddelke. Kdor je. bil navzoč na obeh se- Stankih, je po končanih vajah .moral obvladati snov, potrebno za uspešno vežbanje posameznih oddelkov vsaj v prostih vajah. Kmalu bo župni zlet v Celju, za tem vsesokolski zlet v Beogradu. Ne vemo, kaj mislijo društva, ki so poziv župnega na-čelništva kratkomalo prezrla. Morda menijo, da se bo njihova nedelavnost v telovadnicah in odsotnost na naših skupnih javnih nastopih tudi v bodoče mirno motrila? > Slednjič opozarjamo še na sklep župnega prednjačkega zbora z dne 16. II. t. L, da društvom ni dovoljeno pred župnim in vsesokolskim zletom prirejati nastope, na katere bi vabila k sodelovanju sosedna društva. Svoj domači nastop lahko priredijo, toda brez pomoči, sosednjih društev. Moška in ženska deca nastopi na župnem zletu korporativno le iz sosednjih društev. Iz ostalih društev se bo omejila udeležba na gotovo število. Uprava in načelništvo župe. ZVEZNA TISKARNA ČEIJE7'^0SSlA¥ajWAljLT priporoča Sokolskim društvom lepake, vabila za vse prireditve ter vse druge tiskovine v moderni obliki in po konkurenčni ceni. itllPli. X x Župna uprava razpisuje službo župnega prednja,ka. Prošnje je vložiti do 10. aprila 1.1, 1..—------—. ..." ‘ .—™————————■———--——~~——-— Plača po dogovoru, nastop službe takoj. v Župna uprava. Uštaindvll^ria leta 1881. Celjska poiojiliiita iv Čelu Ir i:u- »- . -v?;>■: - f g I j g BHMai^M!Eiam llllllllilliiliillllIlliiiuHlltiniHiininniiiniitiiiiimiiijiui ® ® im... v lastni hiši Narodni .dom Sprejema hranilne vloge od vsakogar, jih obrestuje najugodneje, nudi popolno varnost in izplačuje točno. Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga. Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega aktivnega premoženja po Din 100,000.000°"“" še lastna glavnica in rezerve, ki znašajo sknpaj nad Din 14,500.000°—-. PODRUŽNICI: 4-1 MARIBOR ŠOŠTANJ Aleksandrova cesta št. 11. (v lastni hiši) Magnezijo v za telovadbo Fotografske aparate in vse potrebščine ^ Kino projekcijske aparate kakor tudi Kino snemalne kamere Opremo z a lekarnico v telovadnici dobite v >IAÜIVAS< CEBJE uubuana iUeksandr. ul. 5 4-1 Dunajska cesta 5 Delniška družba PIVOVARNE „Union“ Ljubljana Pivovarna in sladarna — tovarna za špirit in kvas v Ljubljani L poštni predal 45 Podružna pivovarna (preje I, Gotz) v Maribora priporoča svoje izborne izdelke in sicer : svefio ni Fekuwski kwas Črno pins v sodih in steklenicah Čisto rafinirati špirit Teiafotss Ljubljana 2310 in 2311 Maribor 23 4-1 B^seojawiî Pivovarna Union Ljubljana Pivovarna Union Maribor Ljubljanska MitaMja Delniška glavnica Din 50,000.000’— Rezervni zaklad okoli Din 10,000.000”— Ljubljana: Dunajska cesta Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Logatec Maribor, Metkovič, Novi Sad. Novo mesto, Prevalje, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec. Split, Trst. 4-1 Brzojavni nrssisu^. BANKA LJUBLJANA it»: 261, 413, 502, 5,03 in 504. Se priporoča za vse v feančrao stroko spadajoče posle. Lekarna „Pri Mariji Pomaga!“ Vehka zaloga vsakovrstnih zdravil. — Mcdicinalna vina. konjak, mineralne vode, obvezda, kozmetična sredstva itd. — Oddaja zdravila na recepte vseh bolniških blagajn — Razpošilja po pošti tudi najmanjše količine. Mr. Pii. Mg Posavec, Celje, Glavni trg 11 Jpoleg župne cerkve) 4-1 Telefon §1. 104 Telefoni št 104 GledalisRi frlaser asa dame in gospode C «el j© Trajna ondulacija, ki traja zajamčeno dolgo. — Cene pavšalne-Masaža — Posoja lasulje. — V zalogi potrebščine za šminkanje, krep, šminka, masaža. 1-1 Kleparstvo in vodovodne Inštalacije FRiilO mmm, CEUE, Za Kresil! se pripdroča vsem bratom, kakor tudi društvom, da se pri event. potrebi zgoraj omenjenih strok obračajo nanj. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. ~J====^= Proračuni vedno na razpolago. • 1-1 .IB. !!Bfc§!Sii»8B... i| Trgovina špecerijskega blaga in vseh li ! vrst delikates | WMML LOIBSIER 6 CELI, („Pri zvarftü“), Kralja Petra ceste B i-i .. S. Hplobar slikar 1 -1 Celje, la kresijo 4 a. Slikanje cerkva, dvoran, sob ter gledaliških odrov v poljubnem slogu in najmodernejši izpeljavi. — Tehnika v radiranju in strcanju. Posebni oddelek: Črkoslikarstvo na steklo, pločevino j., t. d. Svetlobne reklame. BUCO-ličenje avtomobilov In vseh drugih vozil. — Vzorci, proračuni na razpolago. Prpnn^saifp «a! Cen* obeinstTO na” a a cjpi i^cajsc® znanjam, da imam v svoji hiši v Celju, ICpalja Petra c. 37 lastno mesarijo, prekajevalnice in gostilne pri JELEHU“ z izborno kuhinjo. Gene konkurenčne. Specijaliteta blaga zajamčena. Prodaja blaga na drobno in. debelo. Se priporoča 1-1 JOSiP GOEENJJIK. Modna in konfekcijska trgovina DRAGO CERLINI Celje, Glavni trgr št. 14 Celje, Glavni trg štev. 17 1-1 Industrija kravat Ustanovljena 1670, Ustanovljena 1670. PII „OKLI“ 4-1 MR. PH= IVO TOjHČ.ltfj, CE&JE GfcHVKli TRG MtEKSHHDli©¥ñ ¡UE.ÍCH 2 ra 5ii ta m m s e PLETILNA INDUSTRIJA «Ril VAJT CELJE 4-1 2 mn ¡s a Ei k a sa a m ta a e s a« si a s aas a h k b m s m a st si sa a n ib m a m b h s m sl^ Priporoča se delikatesna trgovina in zajntrkovainica Roza Zamparutti CELJE, ALEKSANDROVA UL 7 1-1 Turistovske potrebščine, kot nahrbtnike, m palice, dalje potne kovčege (kofre) in košare, nagrobne vence, ribarske predmete ima vedno in po naj nižjih cenah v zalogi trgovina z galanterijo Kramar AMislej CE&JE, (PREJ PRIČA & KRAMAR) STROKOVNO PUŠKARSKO-TEHNiČNA DELAVNICA ALBERT RUTAR, f E| 1E BRRVSKR ICLJC. BJLNOV1NH 1-1 ? Zaloga prvorazrednih lovskih pušk, mu niči j e L t. d. Najboljše in najcenejše je le deško in anglEŠko sukno za moške in volneno za damske obleke, katero se dobi vedno v veliki izbiri po znižani konkurenčni ceni v manufakturni in modni trgovini Miloš Pšeničnik 1-1 CELJE, Kralja Petra cesta štev. 5. Zaloga vseh sokolskih potrebščin. Modni salon zb gospode Celje, Cankarjeva tilica 2 Priporoča sokolske kroje in civilne obleke. M f G \ 1 ' O' V • 'l G' rS Sl'’"’. • •; Prihrankom rojaka?/ v Ameriki, denarju nedoietnih, ki ga s/iagajs sodišča ter naložbam cerkvenega in občinskega denarja posveča posebno pažnjo. Hranilnica daje posojiia na zemljišča po najnižji obrestni meri. tta prošnje rasul« brezplačno. Za hranilne vloge jamči poleg premoženja hranilnice