>t. 242 WHđw Hit« t«tti|M gM»» tnH f y V Trstu, * Četrtek 9. oktobra 1924. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLIX Izhaja, Jzvzunfi pondeljek. vsak dan a jutra Uredništvo: ulici sv. PrsnCiSka AslSkega Si 20, I. nadstropje Dopisi na! st pošiljajo urednBtv , pisma se ne sprejemajo, rokopisi ti nf vračajo. — Odf Dr. L. Bere«. — Lastnik tiskarna Edinost. - Tisk tiskarne L 1 ' rr pfa za mesec L 7.—, 3 mesece L 1*50, . jI leta L 32.— In celo i«tu l Za inozemstvo mesečno 5 Ur več. — Tekjfe^ uredništva in uprave St. 11-57 r-i«i »v- « • DINOST Posamezne številke v Trstu ta okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v ilrokosti ene kolone (72 mM.) — Ogla« trgovcev la obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trstu, ulica sv. PiančiSka AsiŠkega štev. 20,1. nadstropje — Telefon uredništva in sprav« U-57. Ote£a!iSi za slovenski in nemški iezik Sicer le s težavo, plaho oziraje se okoli sebe, kakor dete, ki poskuša svoje prve korake, in skrbno izbirajoč in stekajoč besede, da ne bi bilo kje užaljeno kako, za take zvoke nepristopno uho: je «Piccolo» v svojem članku o novem slovanskem in nemškem tečaju na učiteljišču slednjič priznal dejstvo, ki je vsakemu razsodnemu človeku jasno na dlani in ki je nam neprestano na jeziku, odkar se je ustanovila italijanska uprava na našem ozemlju. Dejstvo namreč, da uprava ne more zadoščati svojim nalogam in svoji veliki dolžnosti napram javnosti, če nje predstavniki in izvršilni organi ne morejo neposredno občevati z ljudstvom. To je: v jeziku, ki ga to poslednje popolnoma razume. Tržaški listJ se sicer le plaho bliža temu spoznanju in se previdno mota okoli resnice in si ji ne upa pogledati v lice — naravnost in brez pridržkov. Dejstvo — potrebo poznavanja jezika ljudstva od strani organov javne uprave — priznava sicer, ne misli pa na to, da bi izvajal vse logične posledice iz tega spoznanja. Saj ste čitali včeraj, kako mučne se zvija in kroji besede v svojo opravičbo, da je sploh stopil v javnost, četudi le z rahlim priznanjem rečene potrebe. Sicer bi bil moral zapisati kot logični zaključek, da morajo biti javni organi — upravni uradniki, učitelji, duhovniki, zdravniki, sploh vsi, ki jim je poverjena skrb za materijalno in duševno blaginjo prebivalstva — popolnoma vešči jezika ljudstva! «Piccolo» pa se ustavlja na pol pota in besedici le previdno o potrebi, da javni organi poznajo jezik ljudstva «ko-likor je potrebno^, da si pridobijo «vsaj nekoliko tega znan;a». Očividno mu je pred očmi tisto pravilo: ovca sita in trava cela. Po tem pravilu naj bi se v neznatni meri ublažilo zlo, na katerem trpi sedanja uprava vsled popolnega nepoznavanja jezika ljudstva na strani organov uprave, obenem pa bi hotel, naj se ohrani sistem, ki pošilja med naše ljudstvo drugorodne uradnike, ki ne poznajo niti besedice našega jezika! Saj pravi s poudarkom, da so ti uradniki potrebni kot «element spajanja z državo*. Ovca naj bo sita, trava pa naj ostane vendar nedotaknjena! < Piccolo» govori o zadregi učitelja, kako da trpita njegov ugled in njegova avtoriteta, če ne razume, kaj govori deca morda o — njem! Zato naj pozna jezik otrok, ckolikor je potrebno». Potrebno namreč za njegov ugled in atvoriteto. Ne misli pa na tisto mero poznavanja jezika otrok, ki je neogibno potrebna, ako naj šola ustreza svoji veliki nalogi v učni in vzgojni smeri! Kolika mora biti zadrega učitelja — ako sta mu njegov poklic in prava naloga šole resna stvar, stvar vesti — ko mora razlagati šolski deci razne pojme v jeziku, ki ga mladi poslušalci ne razumejo! Žalosten mora biti sam s seboj in s svojo šolo! Z drugo besedo: učitelj mora imeti jezik otrok popolnoma v svoji oblasti in le v tem jeziku jim mora razlagati! Drugače je izključen vsak resničen uspeh njegovega učnega in vzgojnega dela! Za to neogibno potrebo ne more dati nadomestila noben surogat kakega «slovenskega tečaja» za drugorodne aspirante. Zato je vse ugibanje, ali naj bo ta tečaj obvezen ali fakultativen, le prazno slepomišenje. Če bi učna naprava hotela naše šolstvo urediti pametno in pošteno in v skladu z diktatičnimi in pedagoškimi načeli, kakor so jih ustanovili moderni pedagogi vsega sveta; če ji je res na tem, da bo naša šola zadoščala svoji pravi učni in vzgojni nalogi; če bi temu primerno uredila učiteljišča; če nje šolska politika ne bi imela nacijonalno-političnih namenov: bi tudi brez takih tečajev, obveznih aH fakultativnih, imela na razpolago dovolj aspi-rantov s popolnim poznanjem jezika prebivalstva, katerega kulturnemu napredku naj služi šola! Ne bi hoteli pa, da bi se nas krivo razumelo. Mi ne poznamo nobene nacijo-nalne ozkosrčnosti in zakrknjenosti. Zahtevamo pa popolno jezikovno usposobljenost za poučevanje na naših šolah. Za pridobitev take usposobljenosti pa je potrebno še vse kaj drugega, nego so kaki fakultativni tečaji na učiteljišču. Ravno zato pa smemo s polno pravico odklanjati take tečaje, ki naj bi ustvarjali most do popolnega raznarodenja naše šole. Smatramo za svojo dolžnost, da že sedaj opozorimo odgovorna oblastva na zle posledice morebitne take zlorabe omenjenih tečajev, t. j. zlorabe v obliki odprave vsega jezikovno zares popolnoma usposobljenega učiteljstva našega rodu. vPicco!o» si morda domišlja, da bodo *drugorodci» hvaležno pozdravljali tisti tečaj na učiteljišču. Moti se. Tako naivni vendar nismo. Boj lil fašizmom in litaaliiom Fašisti skušajo razcepiti liberalno stranko RodlM ne vstopilo v vlado Radić pride v Beograd ji x _ t - i BEOGRAD, 8. (Izv.) Namera opozicije, RIM, 8. Par dni pred kongresom v Li-1 ^ bi izzvaja viadno krizo, se je ponesre-vornu je Mussolimjevo glasilo topolo Vprašanje vstopa radičevcev v vlado d'ltalia» objavilo članek, >v katerem se na-|-e odloženo; fci^ tenm pa je zagotov-poveduje liberalcem ista usoda kakor je, Jjena (vladi p(xJp^ra radičevcev. V vladnih zadela popolarsko stranko po kongresu v Torinu, ako se ne odločijo za brezpogojno sodelovanje s fašistovsko vlado. Ta usoda naj bi bila likvidacija liberalne stranke; fPopolo dTtalia» smatra namreč popolarsko stranko za likvidirano. Ta članek je javnost pripisovala ministrskemu predsedniku samemu. Kongres v Livornu je pokazal, da se liberalci niso ustrašili groženj ministrskega predsednika; glasovali so odkrito proti sedanji vladi. Ako se napovedbe omenjenega članka («Popolo dTta!ia») uresničijo, bo zadela liberalce ista usoda kakor po-polare. Slučaj demokratskih socijalcev je v bistvu drugačen, ker so pristaši te stranke (Di Cesard) izstopili iz vlade in tako obvarovali stranko pred razcepom. Iz pisanja fašistovskih listov zveni, da namerava Mussolini na vsak način razbiti liberalno stranko in sicer tako, da bi se oni libg-ralci, ki so iv Livornu glasovali za sodelovanje z vlado, odcepili od stranke in ustanovili lastno parlamentarno skupino. To bi bili takozvani desničarji, ki bi jim stali na čelu sedanja ministra on. Sar-rocchi in sen. Casati ter bivši ministrski predsednik on. Salandra, ki se je vrni! včeraj iz Ženeve. V tem slučaju bi sedanja vlada ostala nedotaknjena. Cepitev stranke bi se potemtakem izvršila na podoben krogih prevladuje prepričanje, da se bodo vezi med Radićem in vlado za časa zasedanja narodne skupščine vsled napadov opozicije še bolj utrdile in tako omogočil vstop radičevcev v vlado. Z izrednim zadovoljstvom se v .vladnih krogih komentira vest, da je Radić izročil svoje poverilnice. To je znak, da se bodo Radičevi poslanci aktivno udeleževali parlamentarnega dela. Ni izključeno, da pride v kratkem v Beograd Radič sam. Vprašanje predsedstva narodne skupščine še ni rešeno. Za predsednika bo po vsej verjetnosti izvoljen demokrat Drago-tin Pečic. Posredovanje drja Smodiaka BEOGRAD, 8. (Izv.) Današnje «Vreme» poroča, da je jugotslovenski poslanik dr. Smodiaka prispel v Beograd, da posreduje za sporazum med vlad« in Radićem. Opozicija je vsled tega zelo vznevoljena, češ da ni naloga jugoslovenskega poslanika, da posreduje v čisto notranjih zadevah. Strogo kontrola tujcev v Franciji Pokrajinski prefekti pooblaščeni izdajati končnoveljavno dovoljenje ljenje za nastanitev PARIZ, 8. List «Petit Parisien» javlja, način TkakOT~cep7tev p'opolarov v" prave* d\ h° ^ada napram tujcem ukrenila po- popolare in katoliške nacijonalce, ki imajo sedaj tudi svoje ljudi na vladi. On. Salandra še ni povedal svojega mnenja v tem pogledu. Proti cepitvi je seveda nastopilo vse liberalno časopisje, češ da bi bila cepitev škodljiva liberalni stranki, državi in tudi fašizmu samemu. Kajti fašizem — piše «Giornale dTtalia», bi v tem slučaju imel pred seboj falango vseh liberalcev, ki so glasovali za resolucijo v Livornu in tudi mnogo drugih, ki so tedaj glasovali proti; liberalcev bi bilo torej prav malo na strani fašizma, sicer bi jih fašizem kmalu absorbiral. V slučaju, da ostanejo on, Sarrocchi, sen. Casati in državni podtajnik on. Ce-lesia zvesti liberalni stranki, bodo pač morali bržkone izstopiti iz vlade. Na ta način bi ostala vlada popolnoma osamljena in bi se po pravici imenovala fašistovska vlada. Ministrski predsednik zopet v Rimu RIM, 8. Ministrski predsednik on. Mussolini se je davi vrnil iz Milana. Ministrski svet prične zasedati jutri predpoldne. Rusko-laponska posojanja Vprašanje otoka Sahalina sporna točka SHANGHAI, 8. Glasom informacij iz poltiradnih japonskih virov je dospela • rusko-japonska konferenca, ki se vrši že več mesecev, do točke, katera utegne razbiti vsa nadaljnja pogajanja. Je to vprašanje severnega dela otoka Sahalin. Pogoji, pod katerimi bi bili Japonci pripravljeni zapustiti Sahalin, so za Moskvo nesprejemljivi. Kakor vse kaže, ni zaznamovati niti na eni in niti na drugi strani nagnenja k oonuščaniu. Velika železniška nesreča Ekspresni vlak Pariz-Rim skočil s tira 6 oseb ubitih, 15 ranjenih SANTA MARGHERITA LIGURE, 8. Ekspresni vlak Pariz-Rim, ki je dospel ob 13.11 z 20-minutno zamudo v Santa Mar-gherita Ligure, je na postaji skočil s tira; lokomotiva in pet vozov se je prevrnilo. Pri tem so izgubili življenje trije potniki, sprevodnik, vlakovodja in kurjač. 15 oseb je bilo več ali manj težko ranjenih. Dognalo se je, da je zakrivila nesrečo okolščina, da je bil vlak napeljan na stranski tir, ker je na glavnem tiru v teku delo za elektrifikacijo proge. Vlak je moral radi tega veziti preko menjačev, a ker je vozil prenaglo, je skočil s tira. Železniški promet je bii vzpostavljen ob 14.30. Silni nalivi v Palermu PALERMO, 8. Nekateri deli mesta so vsled silnih nalivov poplavljeni. V nižje ležečih mestnih delih je voda tako visoko narastla, da je cestni promet onemogočen. V pritličnih .stanovanjih stoji voda čez meter visoko. Prebivalstva v poplavljenih delih mesta se je polastil nepopisen strah; ljudje bežijo iz ogroženih hiš na varno, noseč s- seboj postelje, odeje in najnujnejše potrebščine. Vihar prevrnil jadrnico — 6 oseb utonilo PALERMO, 8. Nad pristaniščem Tra-pani je preteklo noč razsajal silen vihar. Na morju je zalotil jadrnico «Maria Anto-nietta», ki je plula iz Palerma proti Tra-pani. Vsled silnega sunka viharja se je jadrnica prevrnila ter se pogreznila v razburkanih valovih. Kapitan, njegova družina in neki vojak, skupaj osem oseb, so utonili. Poplava v severni Italiji vsled naraščanja Pada STRADELLA, 8. Vsled obilnega deževja reka Pad neprenehoma narašča in je na nekaterih mestih prestopila bregove. Posebno pri krajih San Cipriano Po, San Ze-none, Spessa in Portalbera je voda na široko poplavila polja in ogroža tudi hiše; posebno veliko škodo je povzročila na poljih. Na cesti pri Frega je voda odnesla most; radi tega je cesta med krajema Stra-della in Valgioioso neuporabna. Človeških žrtev do sedaj ni bilo. Meščanska vojna na Kitajskem PEKING, 8. Med četami generala Ou Pei Fua in Kjang Tso Lina se je razvil na fronti Shanghai Ronan silen boj. Ratifikacija pogodbe z nasfedstvenimi sebne korake. Izvajala bo predvsem strogo kontrolo nad tujimi turisti, ki nameravafo se nastaniti v Franciji za daljšo dobo. Pokrajinski prefekt bo pooblaščen, da jim izda po izvršitvi različnih formalnosti končnoveljavno ' dovoljenje za bivanje na francoskih tleh. Pristojbina za ta dovoljenja, ki znaša sedaj le 13 frankov, se zviša na 30 frankov. Notvo zvišano pristojbino so dolžni plačati tudi tuji delavci. Potni list je neobhodno potreben le za tu-riste. Zborovanje reporaeljske komisije Imenovanje treh kontrolnih članov za Ogrsko PARIZ, 8. Reparaci>ska komisija se je sestala danes pod predsedstvom Barthou-a. Pečala se je s tekočin.; posli ter je imenovala tri člane v kontrolni odbor za Ogrsko. Imenovani so bili: Jurij Djurić (Jugoslavija), Evgen Neculeca (Romunija), Pospišil (rep, Čehoslovaška). Komisija je tudi sklenila, da sliši na prihodnji seji, ki je napovedana za petek, 10. t. m., mnenje Oven Vounga, generalnega agenta za plačevanje reparacij in Levervea, komisarja železnic. _ Drugo zborovinie vseruskem Izvršilnega odbora sovjetov Diplomatski zbor prisostvuje zborovanju MOSKVA, 8. Danes je bilo otvorjeno drugo zborovanje vseruskega centralnega izvršilnega odbora sovjetov. Točke dnevnega reda so sledeče: Izid letine, pomoč poplavljencera Leningrada, poročila ljudskih komisarjev glede državne razmejitve Azije in še druga aktualna vprašanja. Otvoritvi zborovanja je prisostvoval tudi diplomatski zbor, ki je poslušal z izrednim zanimanjem poročila o izidu letine. Nova vlada v Grčiji ATENE, 8. Nova vlada je položila prisego danes popoldne. Sestavljena je takole: Mihalacopoulos, ministrski predsednik in vojni minister, Roussos minister zunanjih zadev in začasni minister mornarice, Tsitsechilis minister pravosodja, Goudilis minister notranjih zadev, Cotsis minister financ, Spiridis minister narodnega gospodarstva in začasni minister prosvete, Naris minister poljedelstva in začasni minister prometa, Orhpaniiais minister socijalnega skrbstva. Novi ministri, izmed katerih so bili trije v prejšnjem kabinetu Sophoulisa, pripadajo desničarskim skupinam. Pravosodni minister Tsitsechilis je prvovrsten advokat in ne pripada parlamentu. Program nove vlade ATENE, 8. Nova vlada se je sestala in določila splošne smernice delovnega programa. Predsednik Mihalacopoulos je izjavil časnikarjem, da bo vlada znižala dobo obvezne vojaške službe na minimum. Njegova glavna skrb bo, da se doseže ravnotežje proračuna in stabilizacija valute. Sestanek bolgarskega zunanjega ministra z Mussotinijem RIM, 8. V par dneh dospe v Rim Kal-koff, minister zunanjih zadefv Bolgarske, ki se vrača iz Londona v Sofijo. Prosil je Mussolinija, da ga sprejme v avdijenci. Razgovor je določen za 14. t. m. Gospa Lloyd George noče kandidirati LONDON, 8. Listi poročajo, da se gospa Lloyd George brani sprejeti kandidaturo pri nastopnih državnozborskih volitvah. Nevtralnost Egipta glede situacije v Hedžasu KAIRO, 8. Vlada Egipta je sklenila, da bt> zavzela napram situaciji v Hedžasu stroigo nevtralno stališče in da nikakor ne nameraiva odposlali svojega delegata v Geddo. _ Dvoboj med argentinskim ministrom in državnim podtajnikom BUENOS AIRES, 8. Lebreton, minister poljedelstva in Molinara, bivši državni podtajnik zunanjih zadev sta se dvoboje-rvala s sabljami. Pri tem sta bila oba ranjena. Nemčija po londonskem in ženevskem zborovanju se BUDIMPEŠTA, 8. Ogrska vlada je ratificirala pogodbo, ki jo je sklenila v Porto-rose z nasledstvenim« državami. Izgube Špancev na maroškem bojišču LONDON, 8. List «Times» dobiva iz Tangerja: Uradno poročilo o španskih izgubah na mrtvih in ranjenih med 18. septembrom in t. oktobrom pravi, da so izgubili Španci v imenovani dobi na maroškem bojišču 5000 mož. Nemško-turško prijateljstvo BERLIN, 1. Nov poslanik Turčije Mema-leddin Samy Paša je predložil danes predsedniku republike poverilna pisma in je ob tej priliki v daljšem nagovoru izrazil željo Turčije po nadaljevanju prijateljskih odnošajev z Nemčijo, ki so že od nekdaj tako tesno spajali obe državi. Predsednik republike mu je izjavil, da enake želje goji tudi nemška vlada. V svojem zadnjem velikem govoru je Mussolini dotaknil tudi vprašanja Nemčije. Rekel je: Zopet vzhaja nova zvezda na obzorju: ta zvezda je Nemčija. To ljudstvo, o katerem se je mislilo, da je na tleh, je že zopet tu. Vsi občutite njegovo navzočnost. Z velikanskimi koraki se pripravlja na svojo gospodarsko revanžo. Zatorej, čemu bi si nagajali z igračkanjem, ko pa se utegnemo znajti pred vprašanji, ki bodo odločala o življenju in smrti, o tem da postanemo kolonija ali pa svoboden narod? V teh kratkih stavkih je Mussolini zadel jedro današnjega gospodarskega boja v Evropi. V ospredju tega boja stoji Nemčija. Njen večletni povojni boj proti francoskemu političnemu imperijalizmu ima svoje korenike vendarle v strahovitih gospodarskih problemih. S posebno skrbjo se obrača>o gosto-obljudene dežele v naraščajočo gospodarsko silo Nemčije. Mussolini je povedal, da se Italija letno pomnoži za 450.000 duš, meji pa na Nemčijo, ki šteje danes 60 milijonov duš in se razmnožuje skoro tako naglo kakor italijansko prebivalstvo. To nam je dovolj jasen dokaz, da je Nemčija slejkoprej nevaren tekmec skoraj vsem evropskim državam in narodom, zakaj njen prebitek na človeškem materijalu mora iskati oddušek na ta ali oni način. Mussolini napoveduje za 1. 1925. velikansko gospodarsko konkurenco v Evropi baš zaradi nemške vzhajajoče zvezde. Za vsakega opazovalca evropskih dogodkov je jasno, da je Mussolinijeva skrb upravičena. V nekaj letih se mora nemška industrija in trgovina tako razcvesti kakor še nikdar poprej, nadkrilila bo predvojne čase za ogromne vsote. Le na ta način je mogoče, da bo zamogla odplačevati vojno odškodnino in pa preskrbeti delo za svoj človeški prebitek. Od sklepa versaillske pogodbe pa do sprejetja Davvesovega načrta je igrala Nemčija vlogo kljubovalnega otroka, prizadevajoč si na zunaj vzbuditi vtis, da stoji pred gospodarskim polomom in strašeč zapadno javnost z nemškim boljševizmom. Zadnja londonska konferenca je napravila konec dvoumnemu zadržanju nemške reparacijske politike, nemški državniki so uvideli, da je skrajni čas likvicfcrati odškodninsko vprašanje, sicer bi bile šle zapadne velesile svojo pot mirno in brez Nemčije. Vprašamo se, kakšne ugodnosti bo imela Nemčija od Davvesovega načrta? Dawesov načrt pomeni mir, kredit, delo. In to troje rabi Nemčija, ako hoče zadostiti svojim tprea Kratkim izšla Knjiga JazyKove r enši obveznostim napram zmagovalnim drža- ny v Evrope (Jezikovne manjšine v Ev vam in povzdigniti svojo produkcijo i"! ropi) izpod peresa drja. Jana Auerhan-a, trgovino. Po Dawesovem načrtu so interesi ki je znan po svojih temeljitih razpravah nemškega kapitala sijajno zavarovani d 0 sljćnih vprašanjih. Iz tega dela smo po- ln socijalna kriza zunaj Nemčije, posebno v veleindustrijalnih državah. Zakaj težko bo konkurirati s takim gospodarskim organizmom, s katerim bo Nemčija razpolagala po nekaj letih. Splošno bogastvo se bo kajpak deloma preneslo tudi na delavske sloje, zatorej je prav verjetno, da bodo delavske množice v Nemčiji živele kmalu v boljših socijalnih prilikah kakor pa one v drugih državah. Popolna zaposlenost Nemčije pomeni naraščanje brezposelnosti v ostalih državah. Tudi Francija bo morala prej ali slej občutiti posledice razmaha nemškega gospodarstva. Iz tega položaja pa se morajo razviti nove politične težnje. Francosko-nemški spor postane zopet akuten. V predvidevanju tega hite Nemci, da zavzamejo v evropski politiki primerno mesto. Od tu izvira torej težnja Nemčije, poslati zopet politični činitelj. Zato je Nemčija sedaj pripravljena vstopiti v Društvo narodov. Sicer pa je stvar jasna kakor le kaj. Če se je Nemčija odločila, sprejeti Dawesov načrt, mora pač tudi v Društvo narodov. Še pred nekaj meseci se je zdelo, da se ne bodo Nemci tako kmalu sprijaznili z vstopom v Društvo narodov. Toda očividno so sedaj krenili na novo pot, nemška politika zadobiva polagoma trdnejše smernice, ni opaziti onega nesigurnega kolebanja zadnjih let, ko se je dala nemška politika označiti z besedami: Kljubovanje in kujanje. Prizadevanju laburistične vlade se je posrečilo vtisniti Društvu narodov novih sil, prišlo je do pomembnih sklepov, ki jim pa seveda za sedaj ne smemo pripisati preveč važnosti. Toda vsekakor je bolje biti v družbi z gospodi, ki zastopajo evropske države kakor pa od strani stati s kljubovalnim in kujajočim se obrazom. In Nemci so si izbrali najprimernejši čas, da so prebili led in vstopajo prvič po vojni v mednarodno politično areno. Tako se zapad točno opredeljuje od vzhoda. Z vstopom Nemčije v Društvo narodov, je diferencijacija med zapadom in vzhodom jasno zarisana Rusija ostaja osamljena v svojem boju preli zapadu. Ne da se dognati, v koliko so Rusi računali na sedanji režim v Nemčiji, ni dvoma pa, da so skušali čim dalje mogeče zausta viti amalgamiranje Nemčije z ostalim kapitalističnim svetom. Sicer pa jih niso mogli dogodki razočarati, ker po boljševiški logiki drugače sploh priti ni moglo, kakor hitro se je izkazalo,, da je komunizmu na zapadu vsaj za dolgo debo odzvonilo. Ruska politika zaznamuje torej s potekom londonske in ženevske konference v toliko svoj neuspeh, v kolikor je le ta posledica ponesrečenja prejšnjih poskusov boljševiziranja Nemčije. Z definitivno ločitvijo Nemčije od ruske politike se je politično težišče pomaknilo zopet nekoliko bolj proti zapadu, ne da bi se pa moralo zaradi tega podcenjevati sovjetska Rusija. Z novo politiko Nemčija zadobiva Evropa po tolikih letih drugo lice. Zmaga demokracije na zapadu je bila uvod v novo politiko. Vkljub vsemu grmenju od desn& in leve je tudi v Nemčiji zmagala demokratska struja. In bržkone ostane pri tem tudi v bodočnosti. Vsekakor pa je zaključena ta prehodna politična doba v Evropi. Zatorej je umevno, da bomo imeli na spomlad zopet nove volitve na Angleškem (ako že ne prej), v Nemčiji in morda tudi v Italiji, da ne omenimo še drugih manjšin držav. Zaključila se je ta doba z navidezno spravo s premagano Nemčijo, ki se vzpenja po politični lestvi Evrcpe, da zavzame mesto, ki ji gre po Številni in kakovostni moči. Pregled evropskih ciržau po številnem razmerju Jezikovnih munlšln Pregled manjšin in njihova razvrstitev*) V založništvu Nove Čechy v Pragi je pred kratkim izšla knjiga Jazyko*ve pohlepom francoskega in angleške* -ca-pitalizma. Vojno- odškodnino bo p' " > deloma nemško delavstvo, deloma .t tudi delavstvo ostalih evropskih držav. Ni nobenega dvoma, da so si kapitalisti vseh pogodbenikov Dawe$ovega načrta dobro zavarovali ledja. Dobri povojni časi za verižnike se nehajo, nastopiti mora doba konsolidacije razmer, torej tudi konsolidacije močnih kapitalov, ki bodo zadobili z državnim kreditom in z obetajočo se dobo miru novo pobudo ter pričeli novo kroženje. Kakor rečeno bodo spočetka delavci plačali veliko konkurenco, ki mora nastati med posameznimi državami v Evropi, ko se loti Nemčija z vso paro proizvajati. Končno pa mora Nemčija v tem boju kmalu nadvladati, če ne pride kaj vmes. To pa posebno zaradi tega, ker je po versailleski odbi obsojena, da ostane razorožena, vojni proračun ne bo obteževal državnih bilanc, ogromne vsote, ki bi se sicer trosile za topove, vojne ladjfe L t. d., ostanejo na razpolago za gospodarske panoge, medtem ko se ostale države duše pod težo oboroževalnih stroškov. To je tako važna okolnost, da je ne smemo nikakor podcenjevati In ko bo začela Nemčija nadvladovati s svojo industrijo in svo-se mora večati gospodarska pogodbi Nemški >ftm izvozom vprašanjih. Iz tega sneli naslednji članek. Skoro vse evropske države imajo svo e jezikovne manjšine. Popolnoma brez vsakih jezikovnih manjšin je v Evropi morebiti samo Portugalska in pa prav neznatno število malih državic in dežel kakor na pr. Islandija, Monaco i. dr. Manj nego 5% vsega prebivalstva pripada na jezikovne manjšine v teh-le državah {v oklepaju so navedena imena dotičnih manjšin): Švedska (Finci, Laponci), Norveška (Laponci, Finci), Danska (Nemci in dalje prebivalci Fa-rorskih otokov), Luksemburška (Francozi, Flamci), Italija (Jugosloveni, Nemci, Francozi, Albanci, Grki, Katalonci, Ladini, Furlani), Nemčija (Poljaki z mazurskim in kašub-skim plemenom, Lužiški Srbi, Litavci, Čehi, Danci, Frizi, Holandci), *) Pomanjkanje novih uradnih podatkov je znatno obteževalo izdelan je tega poglavja. Sklepi, do katerih je dovedlo to delo, naj se smatrajo le kot približna domnevanja, katera bodo, zlasti ko gre za nekatere vzhodne države, vsaj ponekod zelo oddaljene od resnice. V kolikor so bili pri roki uradni podatki, sem te uporabil budi Če so bili starejši. Velika Britanija z Irsko (Kelti govoreči trski, vetskl in Škotski)," Kfeozemska (Friri). Preko 5% do 10% jezikovnih manjšin med svojim prebivalstvom imajo: Albanija {Kucovlahi, Bolgari, Srbi, Turki, Grki, Italijani, Cigani), Avstrija (Cehoslovaki, Hrvati, Slovenci, 'Madžari), Francija (Alzačani, Bretanci, Italijani, Flaraci, Baski, Katalanci), Beloruska (Velikorusi^ 2idje, Poljaki), Estonska (Nemci, Rusi, Švedi). Preko 10 do 20% jezikovnih manjšin izkazujejo: Finska (Švedi, VeHkorasi, Nemci), Madžarska (Nemci, Cehoslovaki, Slovenci, Srbohrvati, Romuni, Cigani), Bolgarija (Turki, Cigani, Grki, Židje, Tatari, Cehoslovaki), Kraljestvo SHS (Nemci, Madžari, Albanci, Rumuni, Cehoslovaki, Židje, Malo-rusi, Cigani, Italijani), Ukrajina (Velikorusi, Židje, Nemci, Poljaki, Grki, Belorusi, Rumuni, Bolgari, Cehoslovaki, Tatari, Armenci), Španija (Katalanci, Baski), Preko 20 do 30% jezikovnih manjšin izkazujejo: Grška (Turki, Makedonski Slovani, Židje, Bolgari, Armenci, Albanci, Kucovlahi), Ruska S. F. S. R. (evropski del: Malo-rusi, Belorusi, Tatari, Baškirci, Mordvini, Čuvaši, Nemci, Židje, Votjaki, Kirdjci, Poljaki, Zirjani, Karelovci, Lotiši, Estonci, Permjaki, Finci, Litvanci), Lotiška (Velikorusi, Židje, Belorusi, Nemci, Poljaki, Litvanci, Estonci), LHva (Židje, Poljaki, Belorusi, Velikorusi, Nemci, Lotiši). Od 30 do 40% jetikervnih manjšin izkazujejo: Rumunska (Madžari, Nemci, Malorusi, Bolgari, Židje, Rusi, Srbi, Turki, Cehoslovaki, Poljaki, Tatari, Cigani, Armenci), Čehoslovaška ([Židov ne navajamo tu, ker pri njih v Čehoslov. ne gre za jezikovno manjšino. Samo Židje v Podkarpat-ski Rusiji začenjajo v zadnjem času ustanavljati šole s hebrejskim učnim jezikom-] Nemci, Madžari, Malorusi, Poljaki, Rumuni, Hrvatje), Poljska (Malorusi. Židje, Belorusi, Nemci, Litvanci, Velikorusi, Čehoslovaki). Preko 50% tu je jezičnih manjšin ima evropska Turčija (Grki, Bolgari, Armenci, Židje). Vse te doslej navedene države bi bilo, do gotove mere, mogoče proglasiti za jezikovno mešane (nekatere več, druge manj). Vendar v vseh ima premoč vedno en edini narod, ki je obenem vzdrževatelj države in nosilec državne misli. Jezikovno mešani državi, v katerih ni naroda, ki bi imel očividno premoč, sta Belgija in Švicarska. V Belgiji tvorijo od domačega prebivalstva Flamci okrog 52%, Valonci francoskega jezika okrog 46.5%, a Nemci nekako t.5%. Resnična manjšina v pravem smislu besede so v Belgiji samo Nemci. Valonci se ne sinejo smatrati za manjšino, ker ima francoski jezik v Belgiji več pravic nego flamski. V Švici, kjer tvorijo Nemci 69 % vsega prebivalstva, Francozi 21^, a Italijani &%, moremo smatrati za manjšino samo 40.000 Raeto-Romanov, 113.000 Francozov živečih v nemških in italijanskih kantonih in 129.000 Nemcev v francoskih in italijanskih kantonih. Skupno število jezikovnih manjšin v vseh evropskih državah skupaj je mogoče soditi približno na več nego 60 milijonov, kar tvori skoro 15% vsega prebivalstva onih držav, v katerih se nahajajo manjšine. To število je zelo znatno in protivniki mirovnih pogajanj ga vporabljajo kot argument proti tem dogovorom. Vendar je to napačno početje, ki skuša vzbuditi dojem, da so bile manjšine stvocjene z mirovnimi pogajanji in zakriva, da je bilo pred svetovno vojno še mnogo več manjšinskih narodov nego danes. Današnje manjšine so vsaj deloma druge nego predvojne manjšine in so deloma stvorjene iz delov narodov, ki so pred vojno gospodovali. In ta okolnost je vzrok, da se ravno ti narodi trudijo podati manjšinskemu vprašanju večji pomen nego ga je imelo kdaj prej. Med vsemi temi manjšinami je treba predvsem razlikovati dve očividno zelo različni skupini: manjšine, ki jih tvorijo celi, četudi mali narodi, ki v obče nimajo lastne države in manjšine, ki so odlomki narodov, kateri imajo lastno državo. K prvim spadajo v Španiji Katalanci in Baski, katerih en del živi tudi na Francoskem, dalje v Franciji Bretonci, v Vel. Britaniji Kelti velški in škotski, na Holand-skem Frizi, katerih del živi v Nemčiji, kjer spadajo v to skupino tudi Lužiški Srbi, v Švici Ralto-Romani, v Italiji Ladini in Fur-lani, kateri poslednji so Šele nedavno temu prišli do narodne zavednosti, v Rumuniji, Poljski, kralj. SHS, Grški in Ukrajini Židje, v Madžarski, Rumuniji in Bolgarski Cigani, kateri pa žive na zelo nizki stopnji kulture in s tem se diamentralno razlikujejo od vseh ostalih nesamostojnih narodov. (Irci so odločujoči živeij v upravi irske države in zato ne spadajo v to skupino, čeravno so prebivalci irskega jezika v Irski samo manjšina. Irščina je uradni jezik, vendar je angleščina ravnopravna). Na Danskem spadajo v to skupino prebivalci farorskih otokov, pri katerih spet popolnoma izjemne prirodne razmere ne dopuščajo, da bi njihovo kulturno življenje se razvilo, kakor pri drugih narodih. Isto velja za Laponce v Norveški in Švedski. V. R. S. F. S. R. spadajo v to kategorijo Pertrvaki Mordvini, Votjaki, Kareici, Zir-jatv Baškirci, Čuvaši, Kirgici, Tatari in Židje. Izmed narodc*v, navedenih v tej skupini so najštevilnejši Katalanci, ki štejejo 4 m*K-jone duš. Dalje so tukaj navedeni Židje, koder se poslužujejo drugačnega je«ika nego ostalo prebivalstvo. (Židov, kateri, če se proglašajo za poseben narod, ne rabljajo drugačnega jezika od tvoje Kce, tukaj ne upoštevam, ker ne razpravljam o narodnih, temveč o jezikovnih manjšinah.) Del Židov fpvori hebrejftčino, drugi del t. zv. žargon. Več nego milijon oseb štejejo dalje Bretonci, Tatari, Baškirci, Čuvaši in Mordvini. Manj od milijona, toda več nego 100.000 oseb štejejo Baski, nizo^ zemska veja rrizov, Lužički Srbi, Furlani, Permjaki, Votjaki, Kareici, Zirjani, Kirgici, velški in škotski Kelti. Ostali iz navedenih nesamostojnih narodov izkazujejo manj nego 100.000 pripadnikov. V drugi skupini manjšin, isto v ^ manjšinah, ki kot odlomki narodov živeči v dru-gojezičnih državah govore jezik, ki je v drugi državi državni jezik in morejo vsaj posredno črpati iz njegovega razvoja in iz razvoja njegove literature, so razmeroma najštevilnejše maloruske manjšine z 10 milijoni v 5 državah in nemške manjšine, ki so v 13 evropskih državah skupaj naštele 8,300.000 oseb. (Razven tega se poslužujejo germanskega dialekta Alzačani, kateri se pa ne morejo smatrati za Nemce.) Za njimi pridejo Velikorusi s 3 mil. v 5 državah, Madžari s 3,200.000 v 4 državah, Poljaki z 2,300.000 v 7 državah, Jugosloveni z 770.000 v 5 državah, h katerim se lahko prišteje 120.000 makedonskih Slovanov na Grškem, katerih pa drugi del ima bolj bolgarsko orijentacijo. Dalje je med temi manjšinami 600 tisoč Čehoslovakov v 8 državah, 530.000 Albancev v 3 državah, okrog 420.000 Grkov v 4 državah, okrog 400.000 Bolgarov v 3 državah, katerim je treba prišteti tudi del onih 120.000 Makedoncev v Grški, 460.000 Italijanov v 3 državah, 439.000 Litevcev v 4 državah, pribl. toliko Romunov v 5 državah in 340.000 Švedov v 2 državah, 180.000 Francozov v 2 državah {Francozi imajo dalje zelo močno manjšino v Kanadi, katere zgoraj ne navajamo, ker se naša razprava omejuje le na Evropo, 140.000 Fincev v 2 državah, 150.000 Flamcev, 150.000 Estoncev, 130.000 Armencev, 174.000 Letišev, 26.000 Dancev in 18.000 Holandcev. Če promatramo* posamezne manjšine po njihovem številnem zastopstvu v posameznih državah, vidimo, da je najštevilnejša malo ruska manjšina v Poljski, katera šteje okrog 5 milijonov. Za njo slede Malorusi v Rusiji s 4 mil., nemška manjšina v Čelw>-slovaški z 3,123.000. Več nego milijon prebivalcev šteje dalje ruska manjšina v Ukrajini, madžarska manjšina v Romunski, poljska manjšina v Nemčiji, maloruska manjšina v Romuniji in nemška ter beloruska manjšina na Poljskem. Tudi Alza-čane je treba našteti tukaj. Manj nego milijon, toda več nego 500.000 štejejo nemške manjšine v Romunski, v kraljevini SHS, na Madžarskem in v Rusiji, madžarske manjšine v Čeho* slovaški in kraljevini SHS, turške manjšine v Grčiji in Bolgarski in jugoslovenska manjšina v Italiji. Manj nego 500.000, toda več nego 100.000 duš štejejo nemške manjšine v Ukrajini, v Italiji in v francoskih in italijanskih kantonih Švicarske, maloruska manjšina v Čehoslovaški, čehoslovaške manjšine v Avstriji, Madžarski in kraljevini SHS, poljske manjšine na Litvi, v Ukrajini in v Rusiji, jugoslovenska manjšina v Avstriji, italijanska jezikovna manjšina v Franciji, bolgarska manjšina v Romuniji, litovska in ruska v Poljski, švedska na Finskem, estonska in finska v R. S. F. S. R., romunska v kraljevini SHS, flamska v Franciji, francoska v nemških kantonih Švicarske, manjšina macedcnskih Slovanov v Grški, grške manjšine na Ukrajini in v Turčiji, letiška v R. S. F. S. R., armenska v evropski Turčiji. Ostale manjšine, navedene zgoraj pri posameznih državah, (nemške v Estonski, Letiški, na Litvi in na Danskem, maloruska v kralj. SHS, velikoruska v Letiški in Estonski, madžarska v Avstriji, poljska v Čehoslovaški, v Lotiški in Romuniji, beloruska na Litvi, v Lotiški in na Ukrajini, jugoslovanska na Madžarskem in Romunskem, čehoslovaška v Poljski, Romunski, v Nemčiji in na Ukrajini, italijanska v kraljevini SHS, litevska v Nemčiji in Lotiški, bolgarska na Grškem, v Turčiji in na Ukrajini, romunska v Grčiji, Čehoslovaški in na Madžarskem, francoska v Italiji, finska na Švedskem, grška v Italiji in Bolgariji, albanska v Italiji in Grčiji, armenska v Grčiji, lotiška na Litvi in v Rusiji in kontno danska in holandska manjšina v Nemčiji) štejejo vse po manj nego 100.000, toda več nego 10.000 pripadnikov. Poleg teh manjšin je še cela vrsta čisto malih, ki štejejo manj nego 10.000, nekatere celo samo po 1—3.000 pripadnikov, kateri v statistikah niti navedeni niso, ampak le označeni v splošnem z «drugi». Teh malih manjšin tu sploh ne navajam, poudarjam pa izrecno, da imajo tudi te prirodno pravico do ohranitve svoje govorice in pravico do svoje šole in svoje cerkve. Urediti manjšine še po drugih znakih, n. pr. po kompaktnosti naselitve i. dr. nam ni mogoče, ker nam manjkajo v to potrebni podatki. Gl. Duparc «La proteetion des Minorites« str. 31 in Dr. W. WinteJer «Die Bedeutung der Statistik fiir den Schutz der nationalen Minderheiten (Schriften des Institutes fiir Statistik der Minder-heitsvolker an der Universitat Wien No. 1). Naj navedemo le skupino jezikovnih manjšin, ki so nastale šele vsled mirovnih pogajanj, ki so zaključila svetovno vojno. To so v prvi vrsti največji de! nemške usoda skoro vadi tmanjim mnogo boljša, nego usoda skoro vseh drugih manjšin, je psihofcgično lahko razumljivo, da se te manjšine ne morejo sprijazniti z nastalo spremembo, da so nezadovoljne in da neprestano oblegajo Društvo narodov « svojimi zahtevami in pritožbami. Uradni podatki o zadnjem ljudskem ftetfu 26. Podgora 29. Renče 30. Rihemberk 31. Ročinj 32. Solkan 33. Šmarje 34. ŠL Ferjan 35. Št. Martin-Kojsko 36. Št. Peter 37. Sv. Križ 38. Št. Andrež 39. Sovodnje 40. Skrilje Zadnje ljudsko štetje v Italiji se je vršilo, kakor znano, koncem L 1921. Naslednji . podatki so posneti iz uradnega lista kra-jj* 1 je vine Italije «Gazzetta Ufficiale* z dne 29. septembra t. L Prvo število obsega vse prebivalce, ki so imeli svoje postavno bivališče v Italiji, medtem ko obsega število v oklepaju prebivalce, ld ao bili ob času ljudskega štetja v resnici doma (v svojem običajnem bivališču). I. Gorica: 42. Gorenja Tribuša -43. Trnovo ! 44. Velike Žablje 45. Vrtojba 46. Vrtovin 47. Vogrsko 2612 2522 2764 793 3480 1147 2122 4346 1570 18811 1524 1203 1001 1044 763 1488 412 2501 736 1025 (2S67) (2462) (2633) (760J (3406) (1121) (2086) (4172) (1571) (1770) (1526) (1206) (954) (989) (697) (1446) (397) (2431) (675) (1009) 1. Ajba 1260 Z Ajodvščina 1104 3. Anhovo 1713 4. Avče 572 5. Banjšice Sv. Duha 833 6. Bate 1033 7. Bilje „ 1243 8. Kal 2666 9. Kamnje 651 10. Kanal 1704 11. Črniče 1704 12. Čepovan 1169 13. Deskle 834 14. Dol-Otlica • 1753 15. Dornberg 2236 16. Gaber je 623 17. Grgar 1403 18. Gojače 403 19. Gorica 30386 20. Lokavec 1080 21. Loko ve o 1425 22. Ločnik 2369 23. Miren 1540 24. Opatje Selo 1182 25. O željan Šent. Mihel 1091 26. Osek-Vrtovlje 1012 27. Prvačina 1206 Skupaj goriški okraj 99348 II. Tolmin: (94853) (1235) (1091) 1. Breginj (1673)! 2. Kobarid (539) 3. Cezsoča (801) 4. Cerkno (996) 5. Kred (1236) 6. Drežmca (2387)' 7, Grahovo (615) 8. Idersko (1683) 9. Libušnje (1619) 10. Log (1057) '11. Livek (798) (1660) (2153) (589) (1382) (403) (28154) (1026) (1343) (2305) (1530) (1115) (1073) (992) (1220) 12. Bovec 13. Ponikve 14. Žaga 15. Sveta Lucija 16. Šentviška Gora 17. Šebrelje 18. Sedlo 19. Serpenica 20. Soča 21. Trnovo 22. Tolmin 23. Trenta 24. Volče 1448 1229 721 6984 1540 1045 4387 618 1423 750 632 2339 1097 650 2810 1928 979 1024 515 873 302 5001 420 1729 (1306) (1160) (587) (6605)4 (1457) (941) (4097) (597) (1337) (632) (565) (1834) (1106) (593) (2680) MDP - Opčine ima v četrtek, 9. t. m. točno ob 20. izredni občni zbor s sledečin. cnevnim redom: prečitanje zapiifclks. zadnje&a tbčne&a zbora; volitev novega odbora; sIučajnoLu. Potrebna ;e prisotnost vseh članov. Vabijo =>e zastopniki bratrkih društev. Občni /bor se vrši v druStven'h prostorih (pos!op;e g Hribar, i stara šola). — Odbor. « j V c sla rs Al klub. Pripravljalni odbor, izvoljen na prvem sestanku, vabi vse, ki želijo pnpo-j moči k razvoju veslarskega društva med tržaškimi Slovani, da se udeležijo ustanov ne^a. občnega zbora, ki se bo vršil v sobote, 11. 1. n\ ob 20. \ društvenih prostorih Obrtnega društva v Barkovljah s sledečim dnevnim redom: 1) otvoritev; 2) poročilo priprav, odbora; 3) odobritev društvenih pravil; 4) volitev društvenih funkcijonarjev; 5) slučajnosti. Veslarski klub >e brez dvoma zelo potreben in to ne samo radi naloge, da širi med nami spoznanje, ampak veslarski sport je za telesni in duševni razvoj naše mladine zelo koristen. Potreben ie tudi za obnovo pri nas družabnega življenja, ki je že skoraj popolnoma prenehalo. Pripravljilni odbor. Hazena. — V nedeljo, 12. t. m. se bo vršila na igrišču MDP - Opčine (med Opčinami in Prošekom) hazenaška tekma med će lami MDP - Opčine in MD Zarja iz Rojana. Tekma prične točno ob 13. — Odbor, Skupaj tolminski okraj 40444 (37697) Iz tržaškega iivilenia Voznikova nezgoda. Voznik Gino Ragazzo, star 25 let, stanujoč na Vrdeli št. 1770, je včeraj zjutraj peljal po ulici Eremo voz, naložen s kamenitimi kockami za tlakovanje ulic. Vsled močnega tresenja je nenadoma zdrknil z voza debel kamen ter padel vozniku na levo . nogo; zadel ga je tako hudo, da mu je nogo zlomil. Ponesrečenec je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne posiaje, ki ga ie da! nato prepeljali v mestno bolnišnico. Iz tatinskega dnevnika. Pred par dnevi so (1856) bili ukradeni iz kapitanove kabine na parniku (955) i «Trieste», zasidranem v Lloydovem arzenalu, (991) i raznovrstni predmeti, vredni kakih 2500 lir. (465) l Zlikovcem, ki so bili najbrž pomorščaki, niso še prišli na sled. — Neprijetno presenečenje je doživel uradnik Felice Ferri, stanujoč v ulici Mazzini št. 4, Predsinočnjim je odšel s soprogo za kratek čas z doma. Ko se je vrnil, je našel v stanovanju naivečji nered; predala in omare so bila vlomljene in deloma izpraznjene. Ferri se je na prvi pogled uveril, da so bili v stano- (707) (273) (5057) (369) (1527) DNEVNE VESTI REPRIZA CANKARJEVEGA POHUJŠANJA* V nedeljo popoldne ponovi Čitalnica pn vanju tatovi, ki so ga oškodovali za 2000 lir, niu toliko je znašala vrednost predmetov, — perila in oblek — ki so jih neznani zlikovci ukradli. Poskusen samomor na parniku. Včeraj zjutraj je priplul v našo luko parn'k «Antla, last paroplovne družbe .-Cosulich*. Komaj je parnik pristal, je kapitan dal poklicati na krov zdravnika rešilne postaje; tekom voznic, ko je parnik že plul v tržaški zaliv, se je namreč zastrupil v svoji kabini prvi strojnik Higinij let; zavžil je par pastilij Zdravnik je dognal, da je stanje Stefanuttija zelo nevarno; podal mu je prvo pomoč, nato ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico. Ni znano, kaj je privedlo Stefanuttija, da je storil obupni korak ravno pri povratku v rojstni kraj. Pri zvonjenju ostal obešen na zvonovi vrvi. Sinoči se jc pripetila pri Sv, Jakobu nenavadna nesreča, ki pa k sreči ni imela hudih posledic. V zvoniku tamošnje cerkve jc par dečkov zvonilo Ave Marijo». Med njimi je bil tudi 16-IeLni Josip Volk, stanujoč v ulici Isti-tuto št. 13. Tekom zvonenja so dečki nenadoma spustili vrv. Čudno naključje je naneslo, da se je pri tem Volk ujel z glavo v zanjko na koncu vrvi in teža zvona ga je potegnila kvišku. Ubogi dečko je parkrat zabingljal, nato je vlogo. Otrokom je vstop za- RMimje luntskesa duhovniki! Nedavno je obiskal župnik Luka Kirac ... . , . svoi mili rotstni krai Medulin (na PuJjščini) Sv. Jakobu duhovito Cankarjevo komedijo, na veliko rad«* sovaščanov. Toda to ve- ki i* doživela ob premijeri pri razprodani 1- «K o Kil/v lcalicnrt na»dvorani tako lep uspeh. Opozarjamo na pn- . zastrupil v svoji i selje dobrega ljudstva £ bilo «Jiem> na rcditcv tudi na§e Ižro reiira gosp. stefanutti, star 46 nenavaden in oduren na&n. Uzorni duhov Terčič čhm ljubljan, gledališča, ki je prevzel jcdkcga sublimata nih je hotel pristopiti k oltarru po dolžnosti i - ~ ■ ' svojega poklica. Neverjetno, in vendar se je zgodilo: vest o tej nameri g. župnika je razburila tamošnja krajevna oblastva. O-pažal se je neki vrvež, telefoni so prič^H zvoniti. Bog vedi, na kaj so mislili vse in morda po telefonu je prišlo povelje: župnik Kirac ne sme maševati iz razloga, ker mu je ljudstvo — preveč vdano, ker ga preveč ceni in ljubi. Niso hoteli, da bi se preveč ljudstva zgrnilo v cerkev, ki bi s tem pokazalo preveč ljubezni do župnika Kirca, moža neekaljenega svečeniškega ščita in trdne hrvatske hrbtenice. Značilno pa je, da so obkisti pozneje, po dolgem obotavljanju in natezanju, hotele dovoliti mašo. Bilo pa je prekasno in prehuda moralna 1 » 1 * 1 • 4 ___J _ —A. __H /4 tudi glavno branjen. ________ Iz uredništva. Ker bo g. prof. F. Perić za par tednov odsoten iz Trsta, prevzame z današnjim dnem in za dobo njegove odsotnosti dolžnosti odgovornega urednika član našega uredništva g. dr. L. Bercž. Šolske knjige za slovenske ljudske šole. Od točno poučene strani nam poročajo, da je naučno ministrstvo v Rimu te dni dovolilo, da se morejo rabiti za šolsko leto 1924.-25. «iDrugo berilo», Tretje berilo*- in *Peto berilo®, ki so jih spisali slov. učitelji in ki so izšla v založništvu Ediioriale Libraria v Trstu, torej ista berila kakor lansko leto. Tozadevni odlok se izda v kratkem. Toliko staršem in „ , učiteljem na znanje. Ta ministrski ukrep po-i padel na tla. K sreči ga je zanika prijela pod _ i _ «. — « 1 - ' t I 1 _ 1 _____ _ i _ ^ _ JI I — 1 X L. « . J «< , r< an W JV Vl«/MHg..V ------- ----» in dostojni nastop ob tej priliki. ! res dobra. Potrjen "je tudi lanski abecednik Blažena pravičnost m sroboda J lv tolj- ^ ^aru). kim preganjanjem od strani avstrijskih in nrrtaTijMijr brzojavk. Tukajšnji poštni in italijanskih oblastev se je pridružilo še to. ■ ^r«^avni komisaTijat javlja, da se bodo odslej Niti omražena Avstriia mu ni v taboru in- brzoiavke dostavljale naslovljencem, ki imajo z označbo «Pisma v omenjeno škri- ternacije branila maševati. Res ne vemo, zasebno škrinjico za po4to kako bi označili tako postopanje. Ali je to in brzojavke«-, ob vsaki uri naivnost, smeSnost, mržnja, aH kaj? Pa ko njico, če se ista nahaja v stanovanju naslov-bi prišel župnik Kirac v Medulin z name-, Jenca V druge fckrmjice se bodo dostavljale vdanosti bla- __prišel župnik____I I I nem kake agitacije aH propagande! Ne. Prišel je — ker se je moral definitivno ločiti od svojega Medulma — da odipelje svoje stvari v svoje novo bivališče na Po-reščini. Še slovo od ljubljenih domačinov so mu nerazsodna oblastva zagrenila na tako ogaben in res nenavaden način. Niso pa mogla zmanjkati neizmerne vda--- in ljubezni ljudstva do tega uzornega, gega in kremenitega duhovnika! Nekoliko pojasnila „Popoln di Trieste" «Popolo di Trieste» nam očita, da nismo posneli njegovih podatkov o imenovanju slovanskih učiteljev v nafti deželi. Ne vemo, zakaj bi morali mi take podatke, ki naj se smatrajo za uradne in zanesljive, posnemati po drugih listih, ko ftolsko skrbništvo prav dobro ve, da bi mi is to tako drage volje priobčili take podatke in morebitne popravke. le tedaj, ko bo urad (trgovina) zaprt. Kadi tega je odslej nepotrebno, da se za to dostavljanje posebe naprosi tukajšnji brzojavni urad. Dmitvo državnih upokojencev nas naproša, da objavimo sledeče: S prvim oktobra t. 1. otvori — tudi na željo številnih nižjih uradnikov — društvo upokojencev lastno tajništvo, ki bo članom na razpolago dnevno od 10. do 12.30 in od 16. do 18.30. Ob nedeljah in praznikih uraduje le predpoldne. Drulfvem vesti Kola«I Danes zvečer pevska vaja. Prosimo, da pridejo vsi in točno! D. K. N. Tommaseo - Trst. Danes točno ob 16. odborova seja. Odborniki, pridite polno-Stevilnol — Predsednik. Društvo «Zora». Jutri ob 6. zjutraj navaden training nogometašev na navadnem igrišču. Zvečer se zberejo vsi nogometaši ob 20.30 v Ponavljamo pa ponovno, da ml se ne sina- I društvenih prt«torih. Pridite vsi m točno, tramo kakor v kakem vojnem stanju z obla- Slov. »kad. ter. društvo -Balkan*. Danes ob stvi. marveč vršimo nalogo le lojalnih kritikov j 20.30 redni sestanek v navadnih prostorih, z ozirom na intirese našega ljudstva. Vemo Predavanje tov. Vitez-a o Čehoslovaški — », da je eomm ^U tekme na Kozmi vsled dežia. naj se ude- 3S3Z ki~ ie znašalo prej! Opčine bo pa gledala, da si ohrani nadmoč. l^ ^ fi* Tore, vsi športniki, udeležite se te tekme. 324, skrčilo na 69. y u orkpcvki dobrodošli. To e statistika, kakor jo je podal «Popolo». „ , . .__. c M V koliko je naše učiteljstvo na splošno, v Sportno-izobrazevabn krožek pn Sv. M primeri z začetnim stanjem, na boljšem, ni še razvidno iz te statistike. S tem vprašanjem «Popolo» — se te število »ravnal to tekmo, M. D. Prosveta - manjšine v čehoslovaški (v kolikor gre zaiRein«',1 ko" je^pr^el v* nX £*elo. našel 259 ^jote Uto« iJaM0^0J^Tpremagala Češko, Moravsko in šlezijo), najvetji de! -1— ^ keT M,. D. Piosveta premagala nemške manjšine na Poljskem (v kolikor se tiče bivših pruskih krajev}, del nemške manjšine v kraljevini SHS, nemške manjšine v Danski, vse madžarske manjšine v t. zv. nasledstvenih državah, Čehoslovaški, Romunski, kraljevini SHS m v Avstriji in velikoruska manjšina na Poljskem. Te Ta je podal Volku potrebna pomirjevain sredstva in ker dečku kljub temu ni odleglo, ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico. ; Okreval bo v par dneh, ako ne nastanejo kake komplikacije. Vesti x Goriškega Nova obrtna šola v Gorici. Ob začetku šolskega leta povzroča starišein veliko s*.rb vprašanje, kakšen poklic bi izbrali otrokom, ki so zadostili ,1-judskošolskim obveznostim; v katero šolo bi jih vpisali, da bi mogli v kratkem času pričeti z uspehom borbo za vsakdanji kruh. V Gorici je bila otvorjena nova šola, ki odg crva rja tej potrebi. Je to kr. obrtna Šola, katero bodo mogli posečati tudi otroci sta-rišev iz ljudskih in malomeščanskih slojev, ki jim radi slabih gmotnih razmer ni mogoče, da bi dali otroke študirati. Letos je bil otvorjen le prvi razred deške obrtne šole (šola za vajence), ki je razprcdcljcn v sekcijo za mehanike in sekcijo za mizarje. V to šolo se lahko vpišejo dečki, ki so dopolnili 13. leto in ki so dovršili III. razred meščanske šole aH kake druge enakoveljavne šole. Tisti, ki nimajo te predizobrazbe, bodo morali položiti sprejemni izpit. Šolanje traja tri leta. Urnik je razdeljen na 24 ur teoretičnega pouka in 24 ur praktičnega dela v tednu. Učenci se bodo učili dela v posebnih, zavodu priključenih delavnici h Šolnina znaša letno 3 lir; revni in pridni učenci bodo lahko oproščeni plačevanja. Šola ima namen vzgajati kvalificirane rokodelce, ki jih italijanska industrija zelo potre- Vpisovanje se zaključi 25. t. m. Za podrobna pojasnila se je obrniti na ravnateljstvo šole v Gorici, ulica Morelli 37, v delavnikih od 9.—12. in 16.—19. Za vojne pohabljence. Vojni invalidi, tudi oni bivše avstro-ogrske armade, ki rabijo sestavne dele za proteze, naj se obrnejo na tuk. udruženje vojnih invalidov (Associazionc Na-zionale fra mutilati ed invalidi di gucrru — Sezione di Gorizia. Via Morelli 26), katero jim jih bo preskrbelo. Za zemljedelcc z Vipavskega. Na goriško kmetijsko potovalno šolo so došla razna povpraševanja po vipavskem senu, Interesiranci naj se obrnejo naravnost na urad za informs-cije. Smrtna kosa. V torek popoldne je prem n :' v san?toriju Sv. Justa pri južni posta'i črst. f N Abram. župnik v Črnem Vrhu pri Idriji. Naj v miru počiva! Zavedal Solkan. Pri vpisovanju učencev v I. in II. razred so vse solkanske matere vpisale Magdaleni. Danes ob 8.30 z v. odborova st;ja. i svoje otroke tudi k dodatnim uram slo ven-Ker so na dnevnem redn važne točke, pripo- SČine. Naj izprašajo matere tudi drugih slo--:£S -- — —»— 1----t;l- če so v polni meri izpolnile 18.30 odborova seja. Vsi odborniki so napro-šeni, da se je točno udeleže. — Odbor. MDP - Ženski odsek - Trst. Danes ob 20. točno sestanek. Odslej se bodo vršili sestanki redno vsak četrtek brez vsakega obvestila. Načelnica. SPORT Nogomet. RevuŠBa nogometna tekma med S. K. Jadrab - Herpelje-Kozina in M. D. Prosveta - Opčine se odigra v nedeljo, 12. t. m. ob 3. D. Prosvete - Opčine. veiiKvrumii iiioiijsiim u« » - ~ razvidno iz i.e sisusu&e. »j msih »i»iooaun.m —7,---,— . . „ —. • ■ . - manjšine so bile pred vojno sestavni deKjsc bomo baviK enkrat pozneje in — kakor 1 ročam odbornikom, da se 1« točno m polno-J venskih občin. gospodujočUi narodov. Četudi )e danes vedno — povsem objektivno. itevilno udeleže. — Tajnik. .svojo dolžnost! Splošno iIot. žen. đraštvo v Godci rabi vse svoje članice ia prijatelje društva k predajanju g.e Gizele rerjančičeve «0 sreči in zakonu* dne 12. t. m. Začetek točno ob 4. pop. v društvenih prostorih v nI. sv. Ivatia. Pevsko in glasbeno društvo v Gotici spo-poča, da si je zagotovilo prvovrstno moč za poučevanje sofcopetja; kdor želi obiskovati ta tečaj, naj se nemudoma javi pri društvenem šolskem vodstvu (Trg. dom, via Petrarca it t, I. nadstr.j. Iz tržaike pokrajine Iz Nabrežine. (Zlikovci v župnišču). — Wnogo se čita letos o predstavah, ki jih uprizarjajo neznani diletanti vlomilne vrste povsod naokoli. Mislili smo* da bodo na Nabrežino pozabili, a so se že oglasili. V torek ponoči so namreč pripravili napad na tuk. župnišče. Vdrli so skozi okno ter prebrskali vse po kuhinji. Ker je bilo ravno tam perilo spravljeno od pranja, so se lotili tega. Spravili bi se še t „ , • v pisarno, a bih so preglasni, kar je gosp. žup- Uenh poslednji je bil izključen s 3 poslana iz nika zbudilo, nakar so jo kmalu pobrisali. — stranke in tvori vodstvo nemške komunistične stranke. Glasila: Freiheit in Vorwaerts. 10. Deutscke V«M|c i—biichaft {nemška volilna zveza} je stvorjena iz razEčnih nemških narodno-meščanskih strank in iz narodne socialistične stranke; ima 15 poslancev in 8 senatorjev. Vodstvo: Lodgmann in Jiutg. Gla- , , .i , . . , , ... sila: Reichenberger Zeitung in Voelkerbund. čehoslovaska država ,e demokratična repu- u dtt Laadwitrte {Zveza blika. Predsednika republike voli narodno nem$kih poljedelcev) ima program agrarcev zborovanje na sedem let v skupni se,t obeh . ^^ n m^sti v 2£orŠici in 6 v se. fzb°3rSCčl^ovtllen^rzTdobo ^^^^ * senata, ki šteje 150 senatorjev voljenih za čas i Dentske fhrittlidi sozialistisehe Ftriri P°-r°letni d7fV-?fn °r?h SpoI°V i (nemška krščansko-socijalna stranka) je kato-(21 let), je prisiljen se udeležiti volitev v po- , ^ ^ . . ^cijalen program. filansko zbornico; takisto je vsak 261etni dr- , gtefc lancev in 4 sematorje. Vodstvo: zavljan dolžan oddati svo, glas za volitve v , SJgacUzk£t Petersilka in Rada. Glasilo: Ta- senat. Ministre izmenja predsednik repu- ,__^ . i i-i gesposi. tt » , » , . 13. Deutschdemekzatmclie Freiheitspartei Ustava cehoslovaske republike se naslanja, nemška demokr. svobodna stranka* so na princip, da izvira vse delovanje in državno (Stranka obrtnikov In srednjih slojev) ima V programu hranitev interesov male industrije, srednje in male trgovine in rokodelcev. Ima 6 poslancev v poslanski zbornici in 3 v senatu. Vodstvo ima v rokah: Mlčoch, Glasila: Reforma in češko si oven sky Dennik. 8. Strana pracujicilto Hdn (poki okovi socialiste) (Stranka delavskega ljudstva (napredni socijalisti). To so takozvani socijalistična desnica in imajo tudi tak program. V zbornici imajo 3 poslance, v senatu niso zastopani. Vodstvo imata v rokah: Modriček in Hudec. Glasila so: 28. $fjen (28. oktober [1918.]), Socia-listickč Listy. V zbornici in senatu — kakor sploh v političnem Življenju — pa so zastopane tudi primeroma zelo močne manjšinske skupine Nemcev in Ogrov. II. In sicer imajo Nemci 5 izrazito nemških strank, šesta pa je združena z Ogri. Rechte) — (desna socijalna demokracija), razpolaga s 34 poslanci in 16 senatorji. Voditelji so: Czermak, Heller, Czech in Kreibich« ka- Vseh predmetov in tudi denarja, kar so našli, je v približni vrednosti 700 L, katere trpi naš g. župnik. Pollflčn; stranke na ČehosloraSkem katerem logičnem načeta se to |mfi in do kakšnih praktičnih posledic dovaja? Razlikovanje po pokrajinah ni jasno, ravno prej sem omenil, da nekateri še dandanes zamenjujejo Julijsko in Trentrnsko Benečijo. Morda Vam ni znan shičaj sodnika, ki je prosil, da bi ga premestili na Tirolsko in so mu ustregli s tem, da so ga pošiljali v Sežano. Logična determinacija je edino tista, ki določuje po prvem večjem kraju. Ce pravim večjem kraju, prosim, da me razumete prav, saj smo Italijani. Ni večji kraj vselej tisti, ki ima večje število prebivalstva, ampak oni, katerega ime zveni lepše, iz katerega čuje italijansko uho glas svoje preteklosti v teh krajih, svojo narodno tradicijo. Lahko je prav majhen in šteje le par hiš, morda eno samo hišo; nič zato, saj smo Italijani in en sam Italijan ali italijano&l v vsakem posameznem kraja je vel javne j ši in vplivnejši ko cela vas Slovencev. Na Vipavskem, vem, da je tako. Frlani, Fužine, 2orži in Žvanuti so tako majhne frakcije, da ne morejo biti manjše in vendar se po njih imenujejo Brje: Bria dei Furlani, Šturje: Sturie delle Fusine, Slap: Slappe Zorzi in Lozice: Losizze dei Zuanutti. Te frakcije so namreč imele nekoč italij. prebivalstvo, slava jim! Pravzaprav, med nami rečeno, stvar ni popolnoma gotova, za Fužine je znano, da je bila tam nemška industrija, in z Rimom vred tndć te knjige. To bo nadalje vzrok, zakaj vemo o zgodnji rimski zgodovini tako malo in da je, kar vemo, tako nezanesljivo. Do tega časa so duhovniki zapisa vali vse, kar se je zgodilo tekam enega leta (annales pontificum) in so te svoje notice shranjevali v Književnost In umetnost KONCERT CESARA BAJUSON C- Barison, rojen v Trstu, sin priznanega slikarja, je kot gimnazijski dijak obiskoval pouk na gosli v Vramovi šoli in je že kot svetiščih (prim. Creighton History of Rome deček prirejal vspele koncerte. Pozneje se je 25 ss). — Ko so se Galci zopet vrnili domov, spopolnil v Pragi pri Sevčiku. VrnivSi se do-so se zapiski po spominu znova napisali. Da mov kot zrel umetnik je z velikim uspehom niso bili popolnoma zanesljivi, je očividno. Tudi ni verjetno, da bi še pisali na platnene krpe radi slabe izkušnje, marveč so te knjige, ki jih je Livius. rabil, imenovali Iibri lintei po tradiciji prejšnjih, ker so vsebovale približno ista poročila kot one stare, ki so ob zavzetju Rima pogorele. Toliko o teh «platnenih uradnih knjigah !» Ce je zgodovinskim poročilom verjeti, bi bila prva hrarina, na katero so pisali, platno. O tem, kakor sem omenil, ni veliko znanega. Kot tako tvarino, na katero so pisali, poznamo še: les, usnje, oziroma kožo, kovino (svinec) in papyrus. Izključujem pri tem kamen in kovine, ker ne govorimo o epigrafiki ampak o onih tvarmah, na katere se piše, ne vrezu je. Najvažnejše in najbolj razširjeno sredstvo, na katero so pisali, je gotovo papyrus, a je i prišlo šele v poznejšem času do izključne veljave. Zato hočemo prej govoriti o drugih 2oržih, ki so značili najprej le osebno ime, se snoveh tudi ne ve, če so to bili italijanski botri ali , - ' T _______» srbski kumi iz Bosne (Gjorgje). O Žvanutih bi ^T* LeseI^ Pioacice; ^ katere s<> P**11' kar prisegel, da niso furlanski Ivančiči, ker i ?rkl ?*zivali Pinax, deftos, pyxjon. Da se vsak tak se pri nas imenuje Zanut m ne 2va- >e piSaVa Ja8B® kazala od lesnih tal (podlage). gibanje iz naroda. Oficijelni jezik je čehoslo vaški, vendar ima republika posena določila glede tujerodnih manjšin in njihovega jezika in mednarodne določbe med velevlastmi in republiko (manjšinski dogovori v St. Germain-eu-Laye — 10/1X. 1919. in mirovna pogodba z Avstrijo). «Vsi državljani čehoslovaške republike so pred zakonom ravnopravni in uživajo iste državlajnske in politične pravice neglede na njihovo pleme, jezik in vero.* Prvo narodno zborovanje — plod revolucije — je tvorilo zastopstvo vseh čehoslovaških političnih strank. Izdelalo je ustavo in osnovne državne zakone in je prepustilo svoje delo-vanj'e rednemu zborovanju, določenemu po volitvah 19. in 26. aprila 1920. Ce si ogledamo malo politično življenje čehoslovaške republike in politične stranke, ki tu nastopajo, dobimo približno naslednjo sliko: l. Združeni Cehoslovaki imajo osem izrazitih strank. ki imajo svoje zastopstvo i v poslanski Bar&zda zbornici i v senatu in sicer je najmočnejša y vladi so stranka: nemški narodni naprednjaki, ki imajo 3 senatorje: Kofka, Baeran in Kostka. Glasili: Tagesbote in Bohemia. 14. Nemci so v nekaterih krajih združeni politično v Deutschinagyarisehe soziaMemo-kratisehe Partei (Die Rechte), ki pripoznava socijalnodemokratični program in v Deutsch-magyarisehe Partei (Die Linke) z istim programom. Prva ima 4 (desnica), druga 1 poslanca (levica). V senatu nista zastopani. Vodstvo: Wittich odnosno Suranyi. Glasila: Volks-rekt in Nepszava oziroma Volksstiinmen. HL Ogri imajo dve stranki: 15. Krščanska socijalna (Ogri in Nemci), ki jo tvorijo različni separatistični elementi na Slovaškem brez razlike na veroizpoved; ima 5 poslancev in 2 senatorja. Vodstvo: Koer-mendy in Tobler. Glasili: Esti U'jsag in. Freie Stimme, 16. Stranka malih ograkik poljedelcev ima agrarski program. V zbornici m v senatu ima j po 1 zastopnika. Voditelj: Fuessy. Glasilo; j nut, ampak da so bolj v sorodu s kranjskimi Žvani, saj vam je znan priimek 2van? Saj še za brejske Frlane prav nič ne stavim, da bi bili res potomci Furlanov; preveč podobni so Frletom in Fr le tičem, Frlinom, Frlugam in Fr-ligojem, zlasti Frligojem. Vse to seveda samo med nami rečeno, pregloboko se ne sme razmišljati teh reči, to ni patrijotično in tudi ne koristno. Kako že pravi pesnik? «0 demon, demon, kaj rri bo resnica, pač ljubša bi mi bila krasna laž» (Kette), To je duh italijanske determinacijske politike, ki je, čeprav zamišljena od učenjakov, pri vsem tem zelo poetična in se od slovenske diametralno rtzlikuje: Vasi se imenujejo po vasicah, mesta po vaseh. Tako ime je tudi Santa Croce di Aidussina; Sv. Križ je mesto, Ajdovščina pa vas ali, če hočete, industrijalen kraj. Determinacijska politika je tu izvedena ta- zato so ploščice prevleki! s plastjo bele barve. Bogatejši niso rabili lesenih ploščic, iz katerih koncertiral po mnogih mestih Italije, šel je v inozemstvo, celo v Meksiko, kjer je žel veliko priznanja. V italijanskih mestih je razkril mnogo skladb starih mojstrov, jih prepisal, harmonično obdelal in izdal v »Umver-saI-Edition» na Dunaju. V Trstu je dirigiral nekoliko orkestralnih koncertov in Pergolesi-jevo opero «Serva padrona- v PoHteama Ros-setti, kjer je uprizoril tudi svoje scenično delo Francesca da Rimini ->. Koncert, dne 6. t. m. v dvorani Circolo Ar-tistico je otvorii Barison z Locatelli-jevo -Sonata in Re maggiore*. Locatelli (16^3—1764), virtuoz na gosli in obenem komponist, jc bi! med ustvaritelji in povspeševatelji najvzne-šenejše glasbene oblike — sonate, ki je bila tedaj na poti razvoja. Res, redkokedaj se sonata izpred Havdnove dobe tako uveljavi, kot se je uveljavila omenjena sonata na Barisono-vem koncertu. Umetnik jo je prednašal, Va-kor zahteva njen slog; čisto arhitektonično, z najfinejšim zasenčenjem brez zvokovejfa lišpa in brez tonske ošabnosti. Zadel je vso ono skromnost tedanje glasbe, ki pušča ob strani razburjenje strasti in se pokazuje kakor mirna, nedolžna belo oblečena devica. Mirna • cm * -t j - . . , . . brezstrastvenost sonate se je prelevita v jebijotezkoodrgmti zena^sam tekst, ampak t s]adko in ob koncil brezmejno razdraienost v Dvorakovem «Koncertu;> fa-mol). Vsak, ploščice iz slonove kosti. To so bUe enostavne ploščice, na katere ni bilo mogoče napisati dolgega poročila. — Poznali pa so tudi dvo-in večstavne ploščice. Enako velike ploščice so na kocu prevrtali in zvezali med seboj s kakim primernim motvozom ali podobno stvarjo. Ce so dve popisani p'oščici postavili tako, da sta bili obrnjeni s pisavo ena proti drugi, je bila pisava toliko zavarovana, da ni bilo nevarnosti, da se izbriše, bodisi s tem, da jo je dotičnik nesel v roki, ali vsled drugih neprilik. Hkrati pa je bila zavarovana tako, da vsebine ni mogla izvedeti nepoklicana tretja kdor pozna češko glasbo je imel v zadnjem stavku Dvof". konc. pred seboj sliko, pred-stavljajočo bujnost v živlienju češkega naroda z njegovim humorjem, z narodnimi piskači, z njih klarineti in dudami. Barison je pogledal najgloblje v dušo Dvofalcu, temu poosebljenemu duhu svojstev češkega naroda. Njemu ne izbeži najmanjša barvica osvetljujoča dobo in narod. Barison je pravi umetnik! V dveh njegovih skladbicah vidimo v Barisonu kozmopolita. Posebno v «Danse visionaire~, skladbi polni misterijoznosti začutimo vpliv ruskih oseba. Na ta način so včasih napravili cel ; mojstrov. Kakor v vseh navedenih skladbah, zvezek (prim. Plaumann amtl. Ber. aus den kgl. Kunstsammlungen 1912/13, 210, Eurip. Iphig. T. 727). To so bile na-jpreprostejše knji- korekoč v manjšinskem duhu, do veljave in ^ nekaki notesi, seveda zelo okorni in ne prednosti prihajajo predvsem manjši kraji, v j priročni tem duhu pretresa kompetentna komisija determinacijo narodnega imena Slovencev, ker je ravno neopredeljenost njih imena povod neprestanega nerazumevanja njih pravih teženj. Za Slovence kot italijansko narodno manjšino se predlaga determinacija: Sloveni dei Resiani, medtem ko zahteva politična natančnost in dolžna obzirnost do inozemstva za ostale Slovence daljšo determinacijo: Sloveni al di la del Monte Re di San Gerolamo. Lahko se reče, da je determinacija nekaj bistvenega, krajevnim imenom inherentnega; Vendar pa ta ukrep še ni zadostoval, da bi ostala pisava v vsakem oziru nepokvarjena; če se je n. pr. po nesreči zmočila, ni več dosegala svojega namena. Zato so si polagoma izmislili nekaj popolnejšega. Ploščice so na notranji strani nekoliko vdolbli. To vdolbino danes zastopani: socijalni demo- k,4or i« zanemarja in opušča je grd zanikrnež ___ah pa človek, ki bi rad ribaril v kalnem. Hic- tako dovršeno se nam je predstavil Barison tudi v Granados — «Danse espagnole, Kreis-ler — «Melodia viennese» in Moszkowsky — «Guittare.» Na zahtevo mnogobrojnega občinstva, ki je po dokončanem sporedu burno ploskaje ostalo na sedežih, je umetnik dodal še nekoliko komadov. Točke sporeda je spremlial na klavirju g Alessandro Constantinides, ki je bil vreden partner Barisona. Njegov sila mehak in deli- 1.) Československa socialne demo kratic ka strana delnicka (pravice = desnice), ki ima program internacijonalne socijalne demokracije in ki druži od 28. oktobra 1918. češke in slovaške socijalne demokrate. Zastopani so v poslanski zbornici z 52 mandati, v senatu 36. Najbolj izraziti in znani zastopniki stranke so: Tusar, Bechyne, Tomašek, Derer, Habrman, Johanis, Lehocky, Markovič, Meisner, Nčmec, Soukup in Stivin. — Stranka razpolaga z naslednjimi glasili: Pravo Lidu, Nova Doba, Rovnost, Robotnicke Novini, Akademie. Prvi stranki sorodna je Československa So- krati, ljudska stranka, agrarci, narodni socijalisti in narodni demokrati. Ostali tvorijo skupno z manjšinami opozicijo. M, V-z. ■iger est, hunc tu. Romane caveto.' Slovenci barth Lietzmann s KI. T. 65, Bonn 1920). Takih so kar na sploh taki zanikrneži m tržaški tablic se nam je ohranilo dovolj med različnimi okoličani pravijo Trstu kar na kratko: Mesto, izkopaninami, n. pr. v Pompejih; sjjranjene so OlritNfAltltih cfAfAVmfltllrffflh da so P®Pcž 1x1 da »maj«* pred sabo Rim ! v Narodnem muzeju v Neaplju. NsTtake lesene nxllj«viilil UtltmilllttUJUn (Urbs), potem pa naj se v Rimu spoznajo v table so nadalje pisali odredbe in zakone in Sv. Križ vipavski, z uradnim italijanskim »menih! Rodoljubna dolžnost vsakogar 1 ^ imenovali Leukoma, prim. I G XII 7, 515, imenom Santa Croce di Aidussina, mi daja J®/ d\s? poslužuje vselej le polnih, determi- 130 ss ali Augustov monumentum Ancyranum, povod, da izpregovorim par zelo resničnih oranih imen, četudi se včasih zdi, da sluzi ki je bil prvotno objavljen v Rimu na dveh stvari o krajevni determinaciji. To je poučna determinacija le za okrasek m je pravzaprav bronastih tablah (incisae in duobus aheneis - - - sama nekak determmandum, nedoločen ele- pjiis quae sunt Romae positae, Suetonius d. ment določenega slovenskega ali nemškega Aug. 101); prim. podrobnosit C I L III 769 in imena kakor Vitla Opicma, Castel Rifenbergo. Mommsenovo izdajo. so potem enakomerno pokrili s plastjo voska katen udarec in globoko glasbeno pojmovanje (cera, keroma) in sicer so to ponavljali najbrže vsak mesec enkrat, kakor moremo sklepati iz tožbe neke matere, ki se pritožuje nad lenobo svojega nadebudnega sinčka (Herod. 3 Cr.): «in uboga tablica, ki jo jaz moram vsak mesec prevleči z voskom, leži zapuščena*, (prim. različne take šolske tablice pri Zie m zabavna stvar za nas, ki do pred dobrim letom dni skoraj nismo niti vedeli, kaj je to determinacija in je bilo torej popolnoma iz- ključeno, da bi bili kakorkoli sodelovali pri 7° nek.e .vrsf® vii*a determinacija in se J -""i"* ^uotuj/.i.ivvT. "u. , Raj je ueieiiuuiagijd. oe udiies, v »cbieiu iciu, i .--_--- - i —t —----- t----, Skalak, Hybeš. Glasila: Rovnost, Rude Pravo odkar smo pod Italijo i NekoUko lahko poja- j ?ma- Pr? Rihemberku bo sčasoma dovoljeno (rudeče), Del Demuk. snim jaz, vsega ne, ker tudi jaz nisem učenjak, i opuščati- drugi del in se bo imenoval le Ca- 1 01 " 1 ' * ■ * " ' ' " 1 Ni bil le neprijetni slovenski zvenk — t0 Tako se bodo t^i julijski Slovenci smeli je izmed vseh še najlepša slovenska beseda in t imenovati na kratko Režijam, zagotovim vam, da se izgovarja ravno tako, 2.) Sledi druga najmočnejša skupina Československa strana lidova (ljudska stranka). Slovaška skupina (12 mandatov) želi za Slovaško Zdaj, upam, veste, kaj je determinacija. posebno avtonomijo. Stranka ima skupno 33 j kakor jo vidite natisnjeno — ampak predvsem poslancev v zbornici in 18 v senatu. Voditelji j neopredeljenost, neodločnost slovenskega kra-so: Hlinka, Hurban. Juriga, Mons. Šramek, j jevnega nazivanja razlog, da je posegel vmes uradni imenodajalec, popravil citre in vse lepo uredil in prenovil. Pravzaprav ni bil, en sam imenovalec, ampak jih je bilo mnogo, kakor jih je mnogo pri vseh stvareh; še tisti, Budaj. Glavna glasila pa: Čech, Pražsky Ve-černik, Našinec in Slovak. 3.) Važna je tudi Republikanska strana čsl. venkova (dežele). To so čsL agrarci in sicer mali in srednji poljedelci, ki so zastopani v \ ki je s svedrom kravo drl, je rabil pomočnika, parlamentu z 28 mandati in 14 v senatu. Vod- O nedoločenosti govorimo tedaj, če se dva sivo sestoji iz: Švehla, Udržal, Stanek, Pržšek, kraja imenujeta popolnoma enako ali skoraj Hora ček, Sonntag. Glasila: Venkov in Večer, enako, tako da ju v Rimu nikakor ne morejo 4.) Socijalisti imajo: Československa str«- < prav razločiti. Tako ime je n. pr. Nanos, ker na socialistickž, bivša narodno-socijalistična I se imenuje italijanski Monte Re, Monte Re se stranka. Glavni program leži v socijalnih reformah in je sličen onemu socijalnih demokratov. Zbornica 24, senat 10 poslancev. Voditelji: Klofač, Krejči, Stnbray, Vesely, Verben- Take tablice so bile zlasti primerne za pri-prejemnik je vosek (ki je bil pobarvan, zato da je bila čitljiva) takoj ko je zvedel za vosek izgladil in takoj zopet napisal odgovor. Tako pismo nam omenja že Homer v 6. spevu Iliade: Proitos da Bellero-phontu neko pismo, naj ga ponese v Lykijo. V pismu so naročila, kako naj prejemnik junaka Bellerophanta. usmrti. (VI 154 ss). — Na U.K.«__«___m- - t._||A. ta način so pošiljali tudi skrivne depeše: na- IlEKul {VtpUiUD 0 ZgOHUIm RnJISB Pisati j« hdo treba na les tekst, ki naj bi ostal „ , . . . , ; prikrit, nato ta tekst prekriti z voščeno plastjo Gotovo bo zelo zam»»vo vprašanje, ah so | ^ da ni bilo sumnje, še na to plast napisati stari narodi tudi poznali knjige, ztish oni, o ' kako nedolžno notico in depeša je romala po-katenh vemo, da ao imela tako silno m lepo t p^oma tajno, kakor nam poroča zgodovinar hteratmo. Prvi odgovor na to ne more biti Herodotos (VII 239) o nekem Demaratu. — drugi, kakor pritrdilen; kam pa naj bi sicer Skratka, te tablice so upotrebljavali za naj-napisali vse bogastvo, ki ga imamo ohranje- različnejše stvari. nega od Homera, Hesioda, dramatikov, zgodo- j Od teh tablic do knjige v taki obliki pri- vinarjev, naravoslovcev itd.7 Ta odgovor bi bolj zadel vsebino kot pa obliko knjige, a šele obojno skupajt vrsto misli, ki se združijo v primerno obliko na gotovi tvarmi, šele to imeanjemo knjigo. A za vsebino se zanimajo pa tudi pravi nemškemu Koenigsbergu (po starem Koentenbergu) nad Rabljem. Najradi- ^ kalnejša determinacija je, da se takim neopre- J druge vede, literatura itd.; mi pa se hočemo - ,. deljenim imenom slovenski naziv odpravi, ita- : seznaniti z o kitko knjige, zlasti še zato, ker sky. Znana glasila so: Češke Slovo, Sociali- i lijanske oblike pa določijo tako, da se razlo- naših današnjih oblik knjige stara oblika sticka Budoucnost, Mlade Proudy (Novi tokovi j čujejo kakor Venezia Giulia in Veaezia Tri- , popolnoma razlikuje. — struje), Budoucno. ^ ! dentina. Nekateri še dandanes zamenjujejo ti} Knjiga Grkov in Rimljanov nam bo ostala še 5 Československa strana narodne demokrati- dve pokrajini, ker ne vedo natančno kje le- j vedno nerazumljiva, dokler se ne bomo sezna-cka z narodnim in liberalnim programom v ( žite. Zato priporočajo učenjaki kolikor mo- i nili tudi a pogoj i, pod katerimi je nastala. Po-j Pausanias, ta znameniti in dovolj babjeverni, gospodarskih vprašanjih. Razpolaga z 19 man- j goče natančne in dolge determinacije, n. pr. ' goji so bili drugi, kakor so dandanes, zato bo ' a zelo učeni in v dejstvih netočni potopisec dati v poslanski zbornici in 10 v senatu. Vod- za Nanos Monte Re delle Cave del PredU. razmotrivanje tem zanimivejše. Grčije iz pozne dobe nam poroča (IX 31, 4 Sch), stvo sestoji iz: Kramar, Engliš, pok. Rašin, j Zdaj upam, da veste, kaj je determinacija. V poročilu rimskega zgodovinarja Tita Livija da je bil ves Hesiodov epos Dela in dnevi na- Stransky. Glasila spe Narodny Listy, (Narodni j Nočemo reči, da Slovenci niso poznali in ' imamo omenjene neke platnene knjige (X 38 ! pisan na svinčenih tablicah in"da so ga kot bližno kakor dandanes je bil en sam korak: ploščice, neprilične, ker so iz lesa, nadomestiti s primernejšo tvarino in problem je rešen. Res, ko so uvedli na to mesto pergament, je bila težkoča premagana; a to so stari dosegli šele v zgodnji dobi cesarstva in stvorili codex. Samo z nekaj besedami hočem v tej zvezi omeniti svinčene in kovinaste ploščice, na katere so pisali stari povečini zakletve (defi-xiones) in čarobne formule (incantamenta ma-gica), prim. Phtumann na o. m. 1913/14. 203 ss. Politika). Lidove Noviny. . (rabili determinacije, kljub temu se" pa lahko 6. Slovenska strana narodi a rolnicka (Slo- j trdi, da je nova determinacija, determinacija vaška narodna in agrarska stranka), katere ve- j v ožjem, pravem pomenu besede, nekaj docela čina podp ira program agrarcev, innjšina se pa j novega, lepšega, logičnejšega, takorekoč spe-približuje v delovanju socijalnim demokratom. ' cifično italijanskega. Saj so tudi Slovenci ražima 12 mandatov v zbornici in 6 v senatu, ločevali Sv. Križ vipavski, Sv. Križ ob morju Vodstvo: Blaho, Hodža, Pavlii, Stodola, Škro- in Sv. Križ na Krasu, Nemški Rut in Laško bar. Glasila: Slovensky Dernk, Narodnie No- Gradišče, toda ali je to razlikovanje, če deter-viny, Slovensky Tyždenik. 7. Živncstenska strana ex libro vetere linteo), C. Plinius Secundus fnat. hist. XIII 69), Fronto ad Caes. 4, 4 (multi libri lintei), V opise u s v Aurelianovi biografiji iz prve polovice 4. stol., 1, 7 itd. Te platnene knjige so bile unuine kajife (libri magistra-tuum); na platno je bil pisan samo en del teh knjig. Zgodovinar Livius jih je rabil kot zgo- egiptovskim veliko redkost kazali na Helikonu, kjer da ga je sam videl (gotovo, ker je bil tako babjeve-ren!); ljubki Plutarh nam omenja (de gen. Socr. 5, 575 E Bern.) neko bronasto staro tablo s čudovitimi, zelo starimi pismeni, ki jih ni bilo mogoče piečitati, dasi so bila najbolj podobna _ hieroglifnim znamenjem in da do vinski vir; a da bi bile te knjige pristne, je velja za silno star spomenik; celo iz groba minacija zajemlje kar cele pokrajine, morja, i zelo težko verjetno, ker nam je znano, da je , Alkmene, žene Kadmove, v BoiotijL stredostavovska doline, reke, planote in ljudska plemena? Po 1 Rim pogorel pod upadom Galcev 1. 390 pr. Kr., I (Dalje). sta prispevala k celotnemu prednašanju. Naj spregovori Barison v Jugoslaviji z jezikom, k ga vsi razumemo in ki so ga govorili in ga še govorijo glasbeni velikani vseh narodov. Naj zašumi v srcih vseh večna pesnitev Schillerjeva, katero je vklesal Beethoven v svojo deveto simfonijo: «Vsi smo bratje...» Viktor Sonc. V gledališču «Politeama Rossetii* se je začela sinoči tradicijonalna jesenska sezija z Verdijevo opero «Aida» ob nabito polni dvorani. Koj ko se je odprlo zagrinjalo, smo mogli ugotoviti, da je podjetje poskrbelo v vsakem ozuu, da poda to monumentalno Verdijevo delo kar najboljše. Ugajali so nam krasni kostimi in lepa scenerija. Vse do sedaj dane predstave te opere v Trstu mnogo zastajajo v tem pogledu za sinočnjo. Naslovno vlogo je pela gospa Leonora Co-rona z dobrim uspehom toliko v pevskem kolikor — in to posebno — v igralskem oziru Gospa Irene Minghini Cattaneo se je izkazala v vlogi Ammeris kot izborna pevka. Njen glas je polnodoneč toliko v nižini kolikor v višini. Gosp. Luigi Marletta (Radames) si je prisvojil že z romansc v prvem dejanju vse občinstvo, ki mu je silno aplavdiralo tudi pri odprtem odru. Njegov glas je čist in prožen in ko mu bo mogel vliti ono milino, ki je predpogoj dobrega tenorja, tedaj bomo lahko šteli g, Mar-letto med one pevce, ki zavzemajo na opernem polju prva mesta. Izboren v vlogi Amonasra je bil g. Viviani. Kljub temu, da je njegov glas bolj liričen, se je izborno prilegal tej naporni vlogi. Tudi g. Viviani se obeta lepa karijera. Zadovoljila sta nas tudi g. Tomei v vlogi Ramiisa in g. Friggi v vlogi kralja. Orkester — za one, ki poznajo krizo na tem polju — dober, za kar gre posebna čast koncertnemu mojstru g. Angelo Ferrari, ki je bil deležen burnih aplavzov ob odprtem odru. Zbor, kakor navadno, dober. Stara tržaška bolezen v gledališču so zaostali ptiči. Svetujemo podjetju, da postavi te motitelje pred vrata, kjer naj čakajo do konca dejanja. — Danes zvečer druga predstava «Aide», a v soboto prva predstava «Vilhelm Teli* nesmrtnega Rossinija. Pastuškin: Križ«;v pot Petra Kupljenika. Zgodovinska povest. V Ljubljani 1924, Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena broš. knjigi Din, 17, vezani Din. 22. Poštnina 75 para. Ko se je koncem 16. stoletja reformacijsko gibanje po naših krajih že moralo umikati brezobzirnim metodam protireformacije. je že skušal po gorenjski strani predikant Kuplje-nik priboriti novi veri zmago, A škofieloški gospod ga je dal zapreti ter ga nato izročiti fanatičnemu goriškemu župniku Nepokoju. (Dalje na IV. strani). PODLISTEK W. Collins: BREZ IMENA Roman, Ivanu, v ceni zelo zmerna, smo povedali dovolj, da je knjiga vredna vsega priporočila za najširše nico Šol. društva pri Sv. Ivanu. Da počaste spomin blagopokojne Kari krotfc. v STTOtPonikva,, so darovali -t™ki polici < Barkarstyo» za oktobar 1924. Prhmh ^dn.1« ^V^ob^^šchei^ smo najnoviju svezku (oktobra 1924) ove velike ekonomsko-finansijske revije, sa sledečim sadržajem: Ljubomir St. Kosier: J. Pertot, F. Fonda, M. Humplik, V. Košir, J. Posega, M. Peternel, M. Vadnaiova, Štefanija in Stanko in dr. Sedmak po L 10; M. An- *—>----- >----- . .. j i nija m oianuu — —----- Uštednje jugoslavenske emigracije; dr. j žlovar Nande s Polaževine, I. Sancin, F. Ven-Vidan O, Blagojevič: Problem zaštite ula- j turjni, V. Ciril, I. Daneu, A. Požar, J. Jaklič, gaća; Ing. Konstantin Čutuković: Znan- j M. Presl, Udovič F. star., K. Dekleva, M. Cok stvena organizacija rada; Milan Krešić; in I. Cok po L 5; Munarowsky J. 3, Kolanč J., Društvo Francuskih Ekonomista; Re- Gulič M. in Brana I po L 2; skupa, L 239. dakcija: Anketa o zaštiti ulagača; M. D. j Darovale, n.so mogli primernejše počastiti Janković i Ante Majnarič: Gledišta u an-Upomina velezasluzne pokojnice^ keti o zaštiti ulagača kod novčanih zavoda1 Mesto cvetja na grob pok^Karh Ponikvar darujeta Tončka in Ljudevit L 25 podružnici Šol. društva pri Sv. Ivanu. V počastitev spomina g. Karle Ponikvar daruje družina Sila L 10 in družina Zeleznik L 10 za sv.-ivansko podružnico Sol. društva. Denar hrani upravništvo. V počastitev spomina pok. Marije Švagelj iz Barkovelj daruje g. Dragotin Rustja L 25 in g. Pertot Andrej L 20 za Šolsko društvo. Ker se i mogel udeležiti pogreba pok. Ma- ______ _____,, JL- # . _ rije Švagelj ij Barkovelj daruje g. Dominik venskoj privredi; Savez bančnih zavo-dov:; jence -lz Križa L 20 za Šol. društvo. Gledišta na važnije privredne momente y p0čc$čenje spomina pok. Ferdinanda Ga-privrčdnog i finansijskog života u godini j sparj ;z Postojne daruje g. Maks Šeber L 25 1923.; K.: Milan M. Krešić (sa portretom); i šolskemu društvu. Kronika: Razne vesti. — Revija izlazi re-j Istemu društvu daruje g. Zwoell iz Postojne u Kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca; Drago Potočnik: Naša statistička služba; Redakcija: Anketa o Instituciji Privrednog Saveta; Dr. Adolf Čuvaj: Gledište u anketi o instituciji Privrednog Saveta; Dr. France Štele: Moderne bančne zgradbe Ljubljane (sa fotografijama palača Ljubljanske Kreditne Banke, Mestne Hranilnice. Zadružne Gospodarske Banke. Trgovske Banke); Bankarstvo u jugoslo- dovno svakog mjeseca. Godišnja pretplata 150.— Din, šalje se Administraciji «Ban-karstva» u Zagrebu, Marovska 30. Tržaški kmetijska družba v Trstu ima v zalogi caslcdnje kmetijske potrebščine: Umetna gnonla: Tomaževo žlindro srednje in najvišje odstotno. 40—43% kalijevo sol, superfosfat; semena: špinače fViktoria» in «Viroflay» po L 6.50 kg in druga vrtna in cvetlična semena; detelje: domačo, inkarnatno deteljo in lucerno; trave: laško ljulko, angleško lju'ko. francosko pahovko, mačji rep, travniško biinico; vse blago zajamčeno in cd zadnjega pridelka; pluge, šape. gnojne vile, srpi in drugo orodje, pristne otrobe debele in drobne, krmilno moko, klajno apno za živino, med in razne druge gospodarske potrebščine. Kme-ovalce, ki so naročili pri nas Tomaževo žlindro vabimo ponovno, da jo čimpreje dvignejo, ker drugače bomo prisiljeni oddali jo drugim strankam. Blago s*? nahaja v skladišču ulica Raifineria štev- 7. — Tržaška kmet. družba v Trstu, ul. Raffineria št. 7. Urad za kmetijski potovalni pouk. — Razstava goveje živine ajdovskega okraja. Pod okriljem Živinorejske komisije za Furlanijo priredita Urad za kmetijski potovalni pouk, odsek Ajdovščina, in okrajni živinorejski od-se1: razstavo goveje živine, ki se bo vršila v A/jiovščin-t, dne 15. oktobra t. 1. Razslava ima namen pokazati in pojasniti strokovno smer gojenja ter poudariti in pospešili gojenje švicarske rujave pasme goveie živine, da se tako obnovi, poveča in zboljša važni kapital .ki ga predstavlja živina in da se tako stvori ozemlje take živinorejske pasme, ki odgovarja krajevnim potrebam in prilikam. Razstava bo obsegala dve skupini: Skupina a) (Biki): Biki v starosti nad 2 leti; do 2-letni biki; bikci od 6 mesecev do 1 leta; biki iz inozemstva. Skupina b). Krave: Krave breje in s teletom; junice z dvemi stalnimi zobmi; stare nad 6 mesecev z mlečnim zobovjem. Razdeljenih bo 24 daril v denarju od 50 do 200 L, več diplom in častnih priznanj. Razstaviti morejo vsi živinorejci ajdovskega okraja, ki se do 6. oktobra prijavijo pri domačem županstvu. Sovjetska Rusija. Gospodarska reorganizacija Rusije hitro napreduje in mnenje je, da se bo ta država v doglednem času zopet povzdignila na ono stopnjo v svetskem narodnem gospodarstvu, ki ji pritiče po njenem ogromnem prebivalstvu, veliki površini in njenih neizmernih naravnih bogastev. Ako si ogledamo trgovsko bilanco za prvi trimester 1924, in jo prispodabljamo z ono za prvi trimester 1923; vidimo ogromen napredek gospodarstva te velike države. L 5. ^ . _ V počeščenje spomina pok. Andreja Baraga v Postojni daruje g. Mirko Pikel L 25 Šolskemu društvu. V štev. 239 z dne 5. t. m. je bilo pomotoma javljeno, da je bilo v Rakitnem nabrano L 40 za Šol. društvo. Popravljamo v toliko, da je bila svota nabrana v Rakitniku ob priliki slovesa našega somišljenika. Cene na trgu Cavour dne «. t. in (Oddaja na debelo) Vrsta sočivja ozir. sadja za 100 kg: Č?e.-en...... . ■ • rdeča pesa ....... korenje........ kislo zelje . . .... karfijol ........ čebula......... fižol v stročju..... ližol.......... fige.......... saiat ......... limone.......- • • melancane ....... .L 200—4&0 35— 40 • „ «0 17«>—1S0 180 .„ t>5 100—130 .„ 50—110 70— .„ 60—130 .„1-2 -- 1» M . „ 50— 70 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulla 29. 968 KRONE srebrne po L 2.05, 20 kronske zlate 92.— Via oldinarje 5.50, ondares 6/1. 20 DRVA za kuhinjo, nove sečnje, kupi in plača po naivišjih cenah, franko vagon Julijska Krajina, Kmetijsko - Trgovsko Društvo — Trieste — Raffineria 4 1255 tam in Mi nr v s I LJUBLJANSKI :::! I::: POSOJILNICI! B = r. z. z o. z. ki posluje v novo preurejenih prostorih Mesto! tro & u Ljubljani Mi trs 8 I Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje | najugodneje :— orehi ............n paprika "-1 krompir............ hruške............n 1,J°— breskve ............ —300 grah..............2H0-320 paradižniki............—1C0 kostanj.............70—1^0 radič .................... špinača . ...........W)-1M> grozdje............1O0-2*) buče ..............80—160 repa........... * • r 20—30 Borzna poroflla. # 0.0306 .0.0320 , .68 30 , .33.35 . .12.-25 cgrskekrone ."vstrijske krone...... češkoslovaške krone ..... dinarji ........ t • le ji ........... i marke.....................—• dolarji.............. 2305 francoski franki..........120.- čvicarski franki..........412.— angleški funti papirnati......103,— Benećijske (vojnoškodninske) obveznice • • Tača* 0-0*20 00330 tSh.K) 33.60 12.75 23.20 i 20.75 _ to&ao 82.75 RONE PO L 2- urarna in zlatarna Plazza Garibaidi štev. 21 TtlofoR 3-29. POVH ALOJZIJ 1 GIUSEPPE SPiCHAR - TRST | Via S. Caterina 7, vosa! Via Mazzini ■ naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel i veliko izbero m- in inezemsKega blasa 1 za moška in ženske obleke po konkurenčnih cenah. Specialiteta: ANGLEŠKO iti ČEŠKO BLAGO. □ o □ o □□□ □□□□□□□□□ □ □ a □ Adriatica .... Cosubfh • • • • Dalmatia » . • . Gerolimich • • Libera Tfiestina Llovd t • • • • Lunino • • • • Martinolich • - . Ocean ia • • .« Tripcovich • • • Ampdea . « » • Cement Daiuatia Cement Spalaio • • • • • • • ■ • • • • • • • • • • • . 260 • 3H4 • 330 . 1115 . 575 . &H3 . 2 » • . t#0 . 4»» . 4^0 . 4M □ □ □ □ D □ □ a □ a □ a □ a □ □ a a □ a a BANCA ADRSATiC^ Ustanovljena leta 1905. n^itilfika klavnica Lit. I5.000.000.— popolnoma vplačana. JjftajRS? '3BSbTi.\s5s? i issss