Leto VII., štev. 32
Ljubljana, torek 9. februarja 1928
Poštnina pavšal i rana.	Cena 2 Oln
e= IshaJ« ob 4. «|wtr»|. e^
Stane mesečno Din 15-—; m Inozemstvo Din 40*— neobvezno.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo i
Ljubljana, Knaflova ulica Itev. 5/L Telelon itev. 71, po noči tudi itev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica št. $4. — Telefon it. 36.
loseratnl oddelek t Ljubljana, Preier-nova ulica it. 4. — Telelon it. 49S
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri postnem ček. zavodu t Ljub« Jana it. 11.84* - Praha čisio 78.180. Wien,Nr. 105.141.
Ljubljana, 8. februarja.
Politični položaj v Beogradu je čim dalje boij podoben sodu smodnika, okoli katerega švigajo iskre. Vsak hip lahko nastane eksplozija Ves trud. da bi Stjepanu Ra-ijiču vsaj nekoliko skrajšali jezik, ie zaman. Gospod prosvetni minister je v svoji nebrzdanosti skoraj že tam, kjer je bil s svojo jezikavostio predno se je umakni! v znano mišjo luknjo Prpičeve palače. V radikalskem klubu je danes padla z ozirom na Radiča beseda, da volk dlako menja, narave pa ne. Vsesplošno pa priznavajo radikalski ministri, da se z Radičem ne da delati ter pristavliaio. da je tega moža samo Svetozar Pribičevič pravilno sodil in ocenil.
Vlada bi že šla v zrak, ako bi radikali videlj možnost kake nove kombinacije. Radikali si noč in dan belijo glave. kaj in kako bi. a ne najdejo izhoda. Kriza je mnogo težia kot vse dosedanje. Ne toliko za državo kot za radikalno stranko, ki ima za seboi malone polovico parlamenta, a ie vendarle brez moči in brez nadc. da bi mogla rešiti krizo, kakor si ona želi. Z radičevskim eksperimentom se ta stranka ni le blamirala. marveč se tudi tako disk redi tirala, da sc nihče več ž mo noče vezati. Radikali so vedno računali, da bodo samostojni demokrati niihova rezerva, mi pa stojimo na stališču, da so z etabliranjem viade RR za nas državnopravna vprašanja odstavljena z dnevnega reda ter da gre sedai predvsem za to, kako naj sc rešujejo socijalna, ekonomska in kulturna vprašanja v državi. Zato samostojni demokrati nimajo danes nobene potrebe, da bi se podajali v provizorič-ne kombinacije s slabo politiko. Svetozar Pribičevič je na včerajšnjem svojem zboru v Zagrebu to stališče nedvoumno označil ter izjavil, da bi sodelovanje z radikali danes pomenilo robovanje in kdor bi jih hotel reševati, bi bil samo njihov sluga. Znova je povdarjal pravilno parlamentarno načelo, da ista stranka in isti ljudje ne morejo voditi državnih poslov v vseh situacijah. RR vlada je skrahirala in sedaj treba tudi radikalom izvajati konsekvence. kakor so jih morali svoj čas gosp. Davidovič in drugi. Radikali danes sami priznavajo, da so imeli samostojni demokrati prav. ko so svarili pred vlado RR. Njihovo stališče ie zopet zmagalo in se zato ne punc voditi od ljudi, ki so io zavozili. Samostojni demokrati se za reševanje sedanje krize ne brigajo. Oni so šli s svojo idejo med narod in bodo to delo nadaljevali. dokler sc ne povrnejo v parlament jakt dovolj, da postanejo jedro nove kombinacije, ki edina lahko ustvari boljše in srečnejše razmere v državi. Vse druge stranke so se že iztrošile, vse so že dosegle kulminacijo in so v dekadcnci Krepko naraščajoča SDS danes nima nobenega vzroka, da bi kogarkoli reševala iz političnega blata, zlasti ker je razvoj naših notranjepolitičnih razmer dozorel tako daleč, da mora ' iti enkrat konec takozvane «fortvuršt-iarije», ž pa tudi konec parlamentarnega lenuharenja in nesposobnosti ter državniške nemorainosti in korupcije. Vse, kar je trhlo, mora pasti in nastopiti mora novo življenje, ki bo kos nalogam velike naše države, ako nočemo, da postane lugoslavija gospodarska. a potem tudi politična razvalina.
Značilno je. da se je v trenotku. ko zre za možnost definitivne sanacije našega notranjepolitičnega življenja, po d :!gem času vendarle zopet prikazal v Narodni skupščini gosp dr. Korošec ter se v svojem govoru oferiral režimu RR ter ponudil za vstop v vlado. Očividno bi bili klerikalci za par ministrskih mest pripravljeni glasovati za isti proračun, ki so ga tovariši označevali kot skrajno nesrečo za Slovence. Korošcev govor je prava nesreča in o njem bo treba še posebej spregovoriti. Klerikalcem gre danes očividno le za to. da podirajo vse. a nič ne vprašajo, da bi mogli račune za njihovo kntastrofno taktiko zopet plačevati vsi Slovenci, kakor jih že plačujejo za prešla leta klerikalne politike.
Situacija v Beogradu se razvija v eno največjih notranjepolitičnih kriz. SDS gleda mirno na razvoi dogodkov, sve-sta si svoje naraščajoče moči in svoje Pravilne politike.__
Udarec vlade proti Radiča
Beograd, 8. februarja, r. Radič je na sho« du v Dubrovniku izjavil, da se pod seda« njim parlamentom ne more izvršiti kralje« vo kronanje. Radikale Je seveda ta tzjava zelo razburila in se je na nedeljski seji vla« de tudi o njej razpravljalo. O tem je bil iz« dan naslednji komunike: «Ob raznih prili« kah omenjajo politični ljudje na svojih sho« dih poleg drugih stvari tudi kronanje Nj. VeL krslja ter dajejo na ta način aktuelni značaj vprašanju, ki ni na dnevnem redu. -^'J. Vel kralj ni doslel podvzel nobene ini« cijativo za svojo kronanje bi dokler to vprašanje s tega merodajnega mesta ni po» stavljeno pred kraljevo vlado, je prezgodaj Jovoriti o niem.»
»Pravda« smatra, d* je po objavi tega komunikčja nadaljni obstanek Radiča ▼ ri*<ii nemogoči
Samomorilni govor drja Korošca
Voditelj klerikalne stranke je izgubil glavo« — Zopet nov program SLS: mesto avtonomije federalizem« — Ponudbe radikalom za vstop v vlado. — Ostra odklonitev ministra Uzunoviča«
Beograd, 8. februarja, p. Današnja seja Narodne skupščine je pričela točno ob 9. Kot prvi govornik je bil na redu poslanec Smodej. Na splošno presene-
čenje je stopil mesto njega na govorniško tribuno predsednik klerikalnega kluba dr. Korošec, ki je, kakor se je pozneje izvedelo, na zahtevo svojih poslancev. kateri so mu očitali preveliko molčečnost v parlamentu, se odločil, da spregovori političen govor. Ta govor je bil senzacija, ker je kulminirai v ponudbi. da klerikalci stopijo v vlado na podlagi federalističnega programa, češ, ako so radičevci. katerih voditelj proglaša federalistični princip, lahko člani vladine večine, zakaj bi ne bili tudi mi klerikalci. Korošec je to svojo tezo argumentiral s tako nekvalificiranimi izpadi proti narodnemu in državnemu edinstvu in s tako izzivalnimi iluzijami na kraljevo osebo, -da je razvnel ccle burje ogorčenja, izzval proteste celo svojih dosedanjih zaveznikov davidovi-čevcev in provociral najostrejši odgovor ministra Uzunoviča. češ, «ako bi mi vsi bili federalisti, bi ipak vas klerikalcev ne hoteli imeti v koaliciji.« Z današnjim Koroščevim govorom se je klerikalna stranka v parlamentu še bolj izolirala. Na žalost klerikalci kot ^redsta-vitelji velike večine slovenskih političnih mandatov s svojimi nesrečnimi izia-vami vedno tudi kompromitirajo Slovence kot take. Situacija med Koroščevim govorom je bila opetovano taka. da je grozilo priti do fizičnega obračunavanja med klerikalci in pristaši raznih drugih strank. Trezni politični krogi sodijo, da je klerikalna politika prinesla Slovencem že mnogo zla. a tako nesrečnega dneva, kakor danes, g. Korošec v svoji kari.ieri gotovo še ni imel. Klerikalnemu voditelju se pozna, da je popolnoma izgubil duševno ravnovesie in da se nahaja s svojo stranko v Stadiju potaoljajočega, ki obupno bije okrog sebe. misli, da' udarja po drugih, a lo sebe tem h'treie spravijr? pod vodo.
Po uvodnih formalnostih je predsednik Narodne skupščine takoj »delil besedo poslancu dr. Korošcu.
GOVOR DR. KOROŠCA. Početkotn svojega govora js dr. Korošec kritiziraj finančno obremenitev Slovenije, potem pa je izvajal: Izjavljam v imenu našega kluba, da smatramo, da stojimo vladnim strnnkam mnogo bližje, kakor katerakoli dnigE opozicijska stran'.a, ker uvidevamo, da je v obeh vladnih strankah ali vsaj v enein delu prišlo do nreokreta, s katerim se strinjamo. Med drugim naj navedem samo govor šefa ene vladne stranke, govor Stjepana Radi.ča v Dubrovniku, ki ga pozdravoamo in priznavamo. Radič je dejal; «Mi Hrvati smo neraz-deljivi kot hrvatski narod in samo uje-dinjeni v Hrvatski hočemo biti ujedinje-ni s Srbi.» Ta izjava vsebuje tri važna načela: i.) Hrvatski narod se čuti kot poseben narod in hoče le kot tak živeti združen s Srbi. 2.) Program hrvatskega naroda ali vsaj njegove najmočnejše stranke je federalizem. Vsakdo, ki je proti federalizmu, je tiran, zato je treba z njim postopati, kakor s tiranom, zato je treba tiranijo vreči. 3.) Do prave in resnične Jugoslavije bo prišlo šele tedaj, ko bomo mi vsi štirje narodi vsak zase združen in ujedinjen tvorili skupno državo. Tako je dejal tudi Radič.
Medklic Ljube Davidoviča: In s tem se Vi strinjate?
Dr. Korošec: Da, g. Davidovič, mi Smo Radiča čuii v Dubrovniku in mi se s tem strinjamo. Mi smo čakali ali bo druga vladna stranka s tem nezadovoljna. In čuli smo, da je vlada demanti-rala vesti o kraljevem kronanju, nismo pa doznali, da bi nastopila proti temu programu g. Radiča. Ako torej vladna stranka postavlja take zahteve, tedaj mora opozicijska stranka zahtevati ša več.
Ljuba Davidovič: Torej Vi zahtevate federacijo tudi v slučaju, da bi bila za Vas neugodnejša nego Vaša avtonomija !
Dr. Korošec: Prišli bomo do sporazuma. Mi nismo intransigentni. Vi morate videti, da po pravici zahtevamo združeno Slovenijo. Mi želimo z Vami živeti kot narod, a vladi no more biti vseeno, aii imamo Slovenci rajše združeno Slovenijo pod Jugoslavijo nego združeno Slovenijo v okviru Italije ali Avstrije. (Viharni medklici.)
Radič povsod govori, odnosno kaže, da je na dnevnem redu druga ureditev države. Njegovim govorom je treba posvečati posebno pažnjo. ker dostavlja, da govori kot kraljev glasnik. Pravijo, da smo Slovenci. Hrvati in Srbi eden narod. Toda mi smo trije narodi, sorodni. afi vsak za sebe individualnost. Napravimo sporazum. Danes je v tej državi vse srbsko. Vlada je v večini srbska, diplomatski zbor je v pretežni večini srbski, ste.neraliteta is vseskozi
srbska, centralna uprava je 98 odst.
srbska, orožništvo je posrblieno itd. Danes Srbi vladajo. Hrvati debatirajo, mi Slovenci pa plačujemo, dočim Nemci, Madžari in muslimani stopajo v akcijo. Nas Nesrbov je 43 odst., vi pa ste prišli tako daleč, da imate v Narodni skupščini dvetretjinsko večino. Vi imate svojega kralja . . . Medklici: Mar kralj ni tudi vaš? Dr. Korošec: To že. toda on ni Slovenec. kar morate pritrditi. Mi ga dr-žavnopravno priznavamo, toda on nI našega plemena, naše krvi. (Veliko razburjenje na vseh straneh. Burni klici: Škandal, sramota tako govoriti! Lj. Davidovič: Oj. ti Slovenci! Protesti: To so klerikalci!)
Neprestano nam pretite, da boste za-tvorili liubliansko univerzo. (Klici: To je Radič!) Tako ne more dalje. Krivdo nosi centralizem. (Klici: - Vi sami ste krivi!) Mi gremo absolutizmu naproti Vlada hoče provesti absolutizem, vlada je vse, parlament nič. Kaj n. pr. ve naš parlament o zunanjem položaju? Govori se, da bo Italija pomladi zopet proti nam izpadla. .Mi o tem ne vemo nič. MU ki hočemo mir, stremimo za tem, da dosežemo revizijo ustave.
Govor- dr. Korošca je izzval burje ogorčenja in zgražanja.
Izjava ministra Uzunoviča.
Med napeto pozornostjo zbornice le nato povzel besedo namestnik finančnega ministra minister Uzunovič. Najprej je poskušal zavračati kritične opazke dr. Korošca glede zapostavljanja S!o-i veiiije. a tu ni imel mnogo sreče. Nato j je nadaljeval: Glede federalizma in av-; tonomizma, ki ga je dr. Korošec danes i toliko povdarja!, moram ponoviti, da j Slovenija na tem ne more imeti velikega interesa. One pokrajine države, ki so v imenu državnega edinstva dovolile milijarde za Slovenijo, bi namreč v primeru uresničene avtonomije lahko zahtevale povračilo vseh teh milijard, nakar bi finančni položaj Slovenije se od temelja izprernenil. Ravno po ujedi-njeniu se ie razmahnila slovenska industrija. V interesu narodne obrambe hoče država dvigniti domačo industrijo posebno ono v Sloveniji, kar je ravno Sloveniji v prid.
Kar se tiče Rsdičevega agitacijskega potovanja, moram iz razlogov kolegi-Jalnosti in lojalnosti prepustiti g. Radl-ču. da sam odgovarja. Napram dr. Koroščevim izjavam pa moram reči. da tudi v primeru, da je dr. Korošcev komentar Radičevc.a govora v Dubrovniku pravilen in da bi se bila vlada postavila na stališče federalizma — da tudi v tem primera ne pride dr. Korošec pri nobeni kombinacij v poštev, ker bi dosedanja koalicija bila sama močna dovolj in ne bi potrebovala nikakega oia čanja ali razširjenja. Povdariti pa tudi moram, da bi se vlsdna koalicija, ako bi Korošcev komentar bil pravilen, takoj razbiia, ker osnovo današnje politike ne tvori federalizem, temveč edin-stvo naroda, monarhizem, eno zakonodajno tolo in ena viada. In novdarim za zaključek še to. da dr. Korošec ni nikak politik, temveč izključno le taktik! (Burno pritrjevanje.)
Nato je bila seja zaključena, prihodnja se vrši jutri dopoldne.
Vtisi dr. Koroščevega govora v Beogradu
Beograd, 8. februarja, p. Nocojšnje «Vre« me» zelo odločno piše proti Stjepanu Radi« ču. Pravi, da so radikali postali mnogo od» ločnejši v zaščito svojih interesov in zahte« vajo, da Radič odstopi. « Vreme« se tudi ču« di, di je bil Sv. Pribičevič tako netafctičen :r. nesmotren, ksr zavestno ali nczAve:-mo gre proti dogodkom, ki so njemu nakJonje« ni. Glede Koroščcvcga govora pravi, da je napravil zelo neprijeten vtis, ne samo na radičevce in radikale, temveč tudi na zmer« ro opozicijo, na davidovičcvce. Med ostalim je to navadno izsiljevanje monarhijo in predstavlja klerikalne metodo v politiki. KoroScc se strahovito vara.
rs v *
o Rašica
v rac
adikal-
skem klubu
Beograd, 8. februarja, p. Na popoldanski seji radikalskega kluba je posl. Laza Mar« kovič kritiziral postopanje raznih ministr« štev v resortnih zadevah. Dr. Ninčiču je za« meril, da preveč molči, dočim minister pro« svete dc pušča nobene prilike, da bi ne go» voril o zunanji pc!itiki. Radičeve izjavo je treba smatrati kot njegove izmišljene oseb« ne manifestacije. Govornik zahteva pojas« aiia o težki politični situaciji, ki je ustvar« jena radi govorov in izpadov Stjepana Ra« diča. Za njim sta givorila ministra Uzuno« vič in Gjuričič. Slednji jc izjavil, da so go« von in iziavo povzročile naiživahnejšo po« ■»most vlade, ki se bavi s tem vprašanjem ter bo o vsem tem naknadno obvestila klub.
Kriza vlade
Zaključki radikalskih ministrov.
ali pa ven
Beograd. 8. februarja, p. Tekom včerajšnjega dne so se sestali radikalski ministri, ki so razpravljali o težki situaciji. Konsta tirali so, da se vlada nahaja četudi v formalni, a vendar dejanski krizi. Soglasno je bilo mišljenje, da je očuvanje koalicije z radičevci mogoče samo, ako Radič izpade iz vlade, in ako se ustvarijo realnejše garancije za lojalnost HSS. Pojavila se je celo ideja, da na] se Radiča tako izloči iz vlade, kakor je bil izkiučen minister Ra-dojevič. Drugi so bdi mišljenja, da naj g. Pašič poda osčavko in sestavi novo vlado brez Radiča. V ta namen so radikalni ministri dali Pašiču svoje port-felje na razpolago. Snoči se je razna-šala vest, da je Pašič odločen danes podati demisijo celokupnega kabineta.
Ta vest se je izkazala za preuranje-no. Na eni strani g. Pavle Radič in Ni-kič nista še izvršila svoje misije pri St. Radiču, ki je šele danes dospel v Zagreb, na drugi strani pa potuje jutri zunanji minister Ninčič na sestanek Male antante in ni verjetno, da bi prišlo do definitivnih odločitev pred koncem te konference, torej pred četrtkom.
Situacija se tekom današnjega dneva nikakor ni izboljšala. Nasprotno. Včerajšnji govori St. Radiča, ki je med
se razvija
— Radie mora vse preklicati iz vlade.
drugim v Imotskem najavil Maksimo-viču štiriurni ultimatum, sicer da ga bo pognal z njegove ministrske stolice, so napetost le še pojačili. V zvezi s tem je napravila silno mučen vtis Izjava podpredsednika HSS, Radičevega inti-musa dr. Mačka, da se je HSS odrekla republikanstvu in federalizmu samo pod pogojem, da bodo radikali izvršili obveze Iz sporazuma. Toda radikali niso nič izvršili, nasprotno, oni gonijo narod naprej in čakajo, kako bi HSS vrgli na cesto. Dr. Maček je pozival narod, naj se pripravi na volitve v Juniju, češ da po teh volitvah bomo dobili lir-vafcski sabor v Zagrebu.
Ze!o so vznemirile radikale Izjave g. Pribičeviča v Zagrebu. Radikali so vedno računali, da bo mogoče obnoviti koalicijo z SDS. Ta up je šel za enkrat po vodi, kar se v radikalnih vrstah občuti jako težko. Kriza RR vlade bo znatno poostrila notranje odnošaje v radikalskem klubu.
O Pašičevih namerah se nocoj govori sledeče: Pašič ne želi dati ostavke, dokler ne vidi kake druge kombinacije pod svojim predsedstvom, ker bi se sicer lahko zgodilo, da bi bil kdo drug designiran za ministrskega predsednika.
Radič odklanja pomirjevalne Izjave!
Nobene V^jileraace niso potrebne« — Le osli morejo govoriti o
demisiji vlade.
Zagreb. 8. februaria. r. Radič se Je da-r.es povrnil Iz Dateiacijs. Ko so mu novinarji na kolodvoru predočiM poročila beograjskih listov o skorajšnjem odstopu vlade in o razkolu v radičevskl stranki, je Ra. dič od Jeze zardel ln silovito nervozno tre-pal z očmi, nakar |e dejal: Gkrpo besedičenje, Izmišljene kombinacije, kakršne pač Iz Beograda niso redke. Pa tega smo le vajeni ln nam ne gre več na živce. Voli suvajo x rogovi, kotili pa udarjajo » kopiti. Jaz sem deset dni zaipored Izjavljal ta govoril, a kar sem povedal, sem menda dovolj Jasno poveda! Jaz nimam nič več In nič manj Izjaviti.
Ko so mu novinarji opomnili, da bo Radič morda po konferenci z ministrom Pavlom Radičem ki mu Je že prinesel važna sporočila iz Beograda, podal kake podrobnejše Izjave, je Radič z ve!fkc odločnostjo dejal; Nobena konferenca hi nobena nzdalj-na izjava ni potrebna. Rečem vam samo to, da viada nI demlsijonirala ki tudi ne bo de-
misiionlrala.
Popoldne Je Imel Radič dolge konference s Pavlom Radičem, dr. Košutičem ta Pre» davcem. Navzlic vsem prizadevanjem novinarjev, da bi Jih Radič sprejel ln Jim dal kako izjavo, Jih je odklonti, Izgovarjajoč se, da je utrujen.
Nocoj ob 9. ie odpotoval ▼ Beograd tnl-nilsiter Pavle Radič. Značilno Je, da Stjepan Radič ne gre v Beograd, češ, da mora osta ti v Zagrebu radi lista »Dotn«, ki izide v sredo.
Split, & februaria r. Pred svoHm povrat-kom v Zagreb ie Stjepan Radič snoči iz Splita poslal kralju mogočen brzojav, v ka terem Je navedeno da le na njegovih sikui)-ščinah bilo nad stotisoč ljudi ter zaključuje: »Donašam pred Vaše Veličanstvo nebotline plamene seliaške narodne svestl ki z vse-sllnim valom objema na:jačje in naiboli Izpostavljene kraje naše z narodnim sporazumom potrjene in pred celim svetom povelt čare nerazdružljive državne zajednice.«
Posledice Mussolinijevega protinemškega govora
Danes odgovori nemška vlada. — Velik vtis v Nemčiji« — Značilno stališče pariškega časopisja. — Italijanski komentarji.
Berlin, 8. februarja, se. Zastopniki vlad* nih strank so se javili državnemu kancelart ju in mu IzročiU skupno interpelacijo radi Mussolinijevega govora. Na današnji seji državnega zbora je pred prehodom na dnev ni red govoril zunanji minister dr. Streset mann, ki je omenil znani Mussolinijcv go« vor in naglasil, da vlada nujno želi, da bt mogla glede te zadeve zavzeti stališče. Zat to bi bila hvaležna, če bt prišla predložena interpelacija že na dnevni red Jutrišnje se» je. Predsednik državnega zbora L6be je na lo pristal.
Mussolinijcv govor je napravil v Berlinu in ▼ vsej Nemčiji globok vtis. »Lokalanzei. gcr» pravi, da ni niti bavarski ministrski predsednik Held niti nemški tisk kdaj raz. pravljal o meji na Brennerju, pač pa so se tuintam dotaknili kulturnih pravic nemških manjšin v Italiji,
objavlja članek pod naslovom »Italija in Nemčija®, v katerem pravi, da so nemške polemike in napovedane represalije samo privatnega značaja in da pri celi stvari nem« žke oblasti nikakor niso udeležene. Končno naglasa, da bo mimo sožitje prineslo obe« ma narodoma veliko koristi. Zato želi nem« žko ljudstvo le miroljubnih in prijateljskih stikov z Italijo.
Pariz, 8. februarja, s. Celokupno časopds« je piša o zadnjem Mussolinijevem govoru v parlamentu. Vladni listi ga v celoti cdkla« njajo. «L' Oeuvrc« pravi, da je Mussolini v resnici prepovedal ISO tisoč Nemcem na Južnem Tirolskem govoriti njihov jezik in da je prisegel, da jih bo raznarodil.
Rim, 8. februarja, s. «Messagero» izvaja T uvodniku, da je Mussolinijev govor naper« jen proti kampanji, ki jo je Nemčija iz skrivnostnih vzrokov pričela proti Italiji. Značilni govor šefa italijanske vlade je ugo« tovil, da za Nemčijo sploh ne obstoja juž« notirolsko vprašanje, ker Južna Tirolska ni nikdar »padala k Nemčiji. Radi tega bi za. Nemčijo bc smela tvoriti predmeta razprav ali mednarodne agitacije,
Z oiirom na Mirssollnijev govor piše fa-šistovskl dnevnik »Tevere« naslednje: »Prvi urinlster je govoril za italijansko mladino ki nI spoznala Nemcev i>otom univerzitetnih monografij, temveč v strelskem larku. Ker nas uče tritetne izkušnje, da dosežejo Mus-solinrje besede vedno zaželjeni cilj, smo prepriča«!, da ie bil KaBjanslko-nernSkl spor pravično zaključen že na sobotni seji zbornice«.
*L' Impera* minaS* Mussolinijev oovor
na prvem mestu z opazko, da ne potrebuje nikakih komentarjev. cBrenner ni končni cilj, temveč izhodišče!* (Glej poročilo na 6. strani)
Nemčija prosi za vstop v Zvezo narodov
Berlin, 8. februarja, s. Državna vlada je imela danes sejo, na kateri je končnoveljav no sklepala o vprašanju, ali se odpošlje no« ta o prijavi za vstop v Zvezo narodov. Se« ja se je vršila pod predsedstvom državnega kancelarja.
Pri posvetovanjih ministrskih predsedn!« kov nemških dežel so min. predsedniki Ba« varske, Thiirinške in Mecklenburg<Schweri» na ugovarjali vstopu Nemčije v Zvezo na« rodov. Bavarski ministrski predsednik Held jo izjavil, da ima bavarska viada pomisleke, vendar pa državni vladi, če bo svoj korak izvedla, ne bo delala težav. Ostala dva min. predsednika, ki sta ugovarjala, sta izjavila, da bi s tem državna viada izvedla preokret, ki bi bil lahko v oviro, če bi si Nemčija pozneje toliko opomogla, da bi Iz lastne moči ustvarila svojo svetovno policijo.
Vlada je na današnji seji soglasno skle* nila, da odpošlje Zvezi narodov noto, v kai teri bo prijavila svoj vstop. Nota je bila že nocoj odposlala v Ženevo. Vsebina note bo objavljena, čim bo nota izročena tajni, štvu Zveze narodov. O vidikih, ki so bili odločilni za ta korak nemške vlade, bo iz. šlo posebno obvestilo, v katerem bo vlada poudarila, da se bo Iocarnska pogodba ure« sničila še!o z vstopom Nemčije v Zvezo narodov. Posebno "tlikega pomena j«, da dobi Nemčija takoj stalno mesto v Svetu Zveze narodov. Čeprav ni precenjevati upa« nja, ki ga stavi Nemčija na ta korak, je vendar gotovo, da se bo pri vseh važnih zadevah posvetovala in glasovala skupno s ostalimi članicami Zveze narodov, ker Zve. za narodov skoraj v vseh primerih sklep« soglasno.
Odkrita zarota na Koreji
Pariz, 8. februaria. s. Japonska vlada je po neki vesti iz Tokija v Sonlu na Koreji prijela vaditelje komplota, ki so namera« va!i razstreliti vladno palačo z dinamiton*
Tnrško-niska pogodba
Angora, 8. februarju, s. Parlamentarni odbor za zunanje zadeve je odobril twr ^ko«rusko pogodbo.
Pribičevič o krizi vlade in o stališču SDS
Veličasten zbor SDS v Zagrebu. — Važne politične izjave predsednika stranke.
Zagreb, 7. februarja. Dane« se Jo v Zagreba vršil veličastni zbor SDS. na katerem le podal predsednik stranke gosp. Pribičevič vrlo važne izjave. Ogromna dvorana v Musik - Hallu se je pričela polniti že ob 8. zjutraj. Do 10. dopoldne se je zbralo nad 4500 ljudi. S Sv. Pribičevičem so prišli na zborovanje posl Miloš Savčič. univ. prof. Si Stanojevič, posl. dr. Pivko. zastopnik ljubljanske organizacije ravnatelj Jug. poslanci dr. Milan Popo-vič. Večeslav Vilder. Juraj Demetrovič, dr. Srgjan Budisavljevič, Stevan Ka-lember. Dušan Boškovič in drugi ugledni voditelji samostojno demokratske stranke. Prfbičeviča so sprejeli zboro-yalci z viharnimi ovacijami z balkonov in lož pa so ga obsuli s cvetjem. Pribičevič je Imel velik govor, kl je bil ved no znova prekinjen z viharji odobravanja. Najpomembnejša so bila njegova izvajanja
o politični situaciji ter o stališču SDS napram sedanjim kritičnim dogodkom r Beogradu.
Oosp. Pribičevič je izvajal: Vedno vidnejše se pojavljajo znaki krize tako-zvane politike sporazuma. Leto dni je minulo, ko je bila ta politika poražena Dri volitvah in takrat smo dejali, da je bil namen teh volitev razčiščenje držav-nopravnih vprašanj v svrho koncentriranja vseh moči za rešitev socijalnih, gospodarskih ta finančnih vprašanj. Radič sedai vodi kampanjo, da bi se oddaljili od tega. da bi mogli posvetiti vso svoio moč življenskim potrebam naroda. V Beogradu razpravljajo, ali pride do krize ali ne. Zlasti radikali premišljujejo. kaj naj store, ako pride do krize. Radikalom bi največ prijalo. ako bi bili mi njihova rezerva. Radikali niso za volitve, ker je gotovo, da pri nobenih volitvah ne bodo več dobili toliko poslancev, kakor so jih lani z našo pomočjo. Ko so radikali razbili Narodni blok, ki je pripeljal protSdržavno politiko do poloma, so podpisali smrtno obsodbo svoji koncepciji. Naravno je, da bj bilo radikalom sedaj zelo ljubo, da bi jim samostojni demokrati vottrall proračun 13 milijard, ako bi jim ga ne hoteli odobriti radičevci. Radič bi jim sicer votirai boji pa se, da bi ga potem radikali ne vrgli iz vlade. Radikali iščejo sedaj zaveznike. Pašič je sposoben voditi vsako politiko. Vodil Jo je s Pribičevičem, dr. Žerjavom, vodU jo je s Korejcem. a sedaj io vodi z Radičem. To se zove pri nas politična sposobnost, v drugih državah pa pravijo temu politična breznačelnost in politično ciganstvo.
Naj v6 cela država, da mi nismo pripravljeni reševati radikalno stranko. Vsj računi, da bj nas zapletli v to politično zmešnjavo, se bodo pokazali kot napačni
Kakšen položaj more nastati? Politika »sporazuma« je doživela polom in sedaj govore radikali med seboj, da je imel Pribičevič prav, ko je dejal, da se HS more delati z Radičem. Ce Je ta stror taka, potem se samostojni demokrati ne bodo več pustili voditi od onih, ki so sodili krivo in hodili napačno. Ako smo imeli mi prav. potem moramo voditi ml, potem mora biti merodajna naša beseda. Ako politika sporazuma doživlja svoj polom, potem ni to samo polom kombinaeje RR. temveč je tudi polom rad/kalne stranke, ki se je vsa zavzela za to politiko. To je tudi polom politične eksistence g. Pašiča, ki je sam ustvarjal meseca julija novo politično kombinacijo ter s svojim ugledom tn svojo avtoriteto kril politiko sporazuma in rehabilitiral Radiča.
Radikali pravijo, da so oni poklicani obdržati v slučaju, ako se kriza razvije, vodstvo novega položaja v svojih rokah. Kako more v politiki kdo, ki doživi polom, pretendiratl na vodstvo nove politike? Kdor je s svojo politiko sporazuma doživel polom, mora tudi izvajati posledice, na podlagi politične odgovornosti. Radikali sedaj bežijo od od" govornosti. Ako bi se bila kombinacija z Radičem obnesla, bi bili celo stvar proglasili edino za svojo zaslugo, sedaj ko ie katastrofa tu, jo valijo na račun najvišjega faktorja. V zvezi s krizo se pojavljajo
na obzorju nove volitve.
Moje mnenje je. da more volitve voditi tndi manjšina, zlasti ako je njena politika simpatična narodu. Ne more pa jih voditi večina, ako je njena politika skrahirala. V interesu države, krone in vseh merodajnih činiteljev bi tudi bilo, da bi se pokazalo, koliko mandatov mo" rejo dobiti radikali, kadar ne vodijo volitev.
Meni so dejali radikali naj ne zažigam vseh mostov za seboj. Odgovoril sem: Radič je dejal, da so radikali lopovi in oberlopovt, pa vendar ni zažgal mostov. Radič Je rekel, da je Poincarč imenoval Pašiča stuppidnega starca. Ra dič je dejal da je vsaka stranka, ki ima najmanjši stik z radikali za večne čase umazana, in vendar nI zažgal vseh mostov. Nasprotno. Kmalu je prišlo do tega. da je mogel isti Radič potrditi, da so odnošaB med radičevci in radikali izvrstni in da žive med seboj kakor farni-lia.
Kar se tiče nas samostojnih demokratov, smo mnenja, da je naše stališče, ki smo ga zavzeli stališče nacijonalne. socialno - radikalne ojx>zicije. Mi nimamo r :bcu2ga interesa, nit] hočemo, da bi v?tcpi'i v kake problematične kombinacije in bj služili drugim, zlasti pa onim, V so se pokazali kot slabe politike.
Verujte ml da je sodelovanje s radikali trpljenje. L. 1923. smo mi zelo odločevali v tedanji kombinaciji. Kdor bi se pa danes združil z radikali da bi Jih rešil, bi v kratkem spoznal da je radikalni sluga. Radičevsko - radikalna fa-milija se bliža krahu. Pašič je ob zakljo-čitvi »sporazuma« dejal, da je doživel svoj najsrečnejši dan. Sedaj zdihuje in zvoni plat zvona. Kaj je sedaj z onim najsrečnejšim dnem v njegovem življenju? Kako naj ocenimo politika, ki je proglasil za najsrečnejši dan v svojem življenju dan sporazuma z Radičem. ki pa nekaj mesecev poziva na buno proti Radiču? Ali je tak politik še sposoben, da vodi državno politiko?
Nedostoino je obnašanje g. Radiča. ki se na državne stroške vozi po državi ter vrši strankarsko propagando ne samo na javnih shodih, temveč celo v šolah! Na teh svojih pohodih se predstavlja tudi kot poseben zaupnik in glasnik kralja. Mj moramo vedeti, s kakšno Pravico se g. Radič predstavlja kot odposlanec kralja. Ali je Stj. Radič pooblaščen. da na svojih strankarskih shodih sporoča kraljeve pozdrave? To mora vedeti vsa država, da se more opredeliti. Zahtevamo od vlade, da nam da od" govor na to vprašanje. Oosp. Radič, katerega 90 radikali potegnili iz luknje in posadili na sedanje mesto, je odstavil v Dubrovniku ravnatelja učiteljišča, ker s svojimi tovariši ni hotel falzificirati naše narodne zgodovine, vrgel je na ulico devet univerzitetnih profesorjev, ker so bili zvesti narodu, kralju, državnemu in narodnemu edinstvu, in ker niso govorili na shodih, da je vsaka sl-mentalska krava kultumejša od vsake dvorne gospe, da Je vsak seljaškj hlev čistejši od kraljevskega dvora.
Pribičevič je nato ožigosal politiko nacionalnega defitizma in nemoralno-sti, ki jo vodi režim RR. Kolovodjo črnogorskih odmetnikov, ki je sedem let vodil najgršo veleizdaialsko borbo proti naši državi, bivšega črnogorskega ministrskega predsednika Plamenca so napravili za poslanika, da mu povečajo plačo, naš stari častitljivi narodni borec Juraj Biankini, ki je vse svoje življenje delal in trpel za Jugoslavijo, pa leži siromašen na bolniški postelji z 48 Din dnevnice! Kakor da bi se hotelo nazorno pokazati vsem, ki so se izpostavljali in borili za Jugoslavijo, za kralja, da niso imeli prav! Radikali pobirajo v naših krajih vse smetje. V to stranko se vpisujejo elementi, ki so bili pred vojno in med vojno najemniki tuje politike in ki sedaj potrebujejo radikalnega plašča, da bi se z njim prikrili ter rehabilitirali in dobili neke uloge v naši novi državi. Ortanki ostankov madžarskega režima, frankovci, razočarani radičevci in sličnj elementi, hite danes pod prapor radikalne stranke. Temu se imamo zahvaliti, da imamo tak režim v naših pokrajinah.
Morebiti se bo zakrpala sedanja težka vladna situacija zopet za kakšno Radičevo iziavo. češ. da ni govoril tega, kar je rekel. Radikali se bodo morebiti s tem zadovoljili, ker komaj pričakujejo take izjave. Radikali imajo navado, da pravijo svojim pristašem: Mi smo morali tako delati, da pokažemo Šumadiji kako je ta politika nemogoča.
Vprašam pa. kie na svetu je država, kjer se v politiki eksperimentira. V vsa-kj državi se sklepa na podlagi študija, pri nas oa se lahkega srca vodi politika eksperimentiranja Za vse je seveda kriv naš dobri narod v Šumadiji.
Nato je kritiziral Pribičevič državni proračun, zahteval nujno uvel.iavljenje zakona o izenačenju davkov, ter naglašal. da se ne sme identificirati bratov iz notranjosti Srbije s kliko, ki vlada v Beogradu. Radikali si domišljajo, da imajo v žepu volilni mandat
Jaz smatram, da je to popolnoma izključeno. Ni mogoče, da se vrhovni arbiter identificira z radikalno stranko. Mi samostojni demokrati se nočemo spuščati v nobene zakulisne intrige, temveč bomo nadaljevali svoje delo med narodom. Naša dolžnost je, da oiačimo stran ko, kj ima zgodovinske zasluge pri ustvaritvi naše države, ki le poklicana, da igra v bodočnosti odločilno in mero-dajno ulogo. Glavna njena naloga bo, ustvariti moderno državno upravo in pravno državo.
Končno je naglašal Pribičevič. da se SDS širi v vseh pokrajinah države in da jo zove sedaj tudi notranjost Srbije, da razvije tudi tam svoj prapor. Po-vdarjal je, da bo SDS v kratkem času postala stranka tako močna, da se nobena kombinacija brez SDS ne bo mogla izvršiti.
Oovor Svetozarja Pribičeviča je bil sprejet z viharnim odobravanjem. Govorila sta še prof. beograjske univerze dr. St. Stanojevič in poslanec dr. Pivko, ki je bil posebno burno pozdravljen.
Ob 1. popoldne se je zaključilo zborovanje. Pred zborovališčem pa se je zbrala velikanska množica Hudi, ki je prirejala Pribičeviču burne ovacije ter ga spremila do hotela.
Ob 2. ooooldne se je vršil banket v Mustk - Hallu, ki se ga je udeležilo okoli 300 oseb in na katerem je bilo izrečeno istotako več nomembnih govorov
„Cvetličarka iz
Pofsdomskega trga" ? ? ?
Še ena iz prosvetnega programa g. Radiča
Kako Je bD odpuščen ravnatelj dubrov-olškega učiteljišča. Šola in učitelj morata biti strogo ločena po plemenih. Proč z Jugoslovenstvom. Uvedba šentjurskega, belokranjskega, kočevskega, prekmurskega dijalekta v osnovne šole. Nova noša za učitelje ia učiteljice.
Beograd, 7. februarja. »Politika* prinaša podrobnejše poročilo o Radičevih nastopih v dubrov-niškem učiteljišču. G. Radič je bil v učiteljišču trikrat. Prvič je bil na Stross-mayerjevi proslavi. Poslušal je pozdravni govor ravnatelja učiteljišča, predavanje ge. Najdanovičeve o Stross-mayerju in dve točki koncertnega programa, nakar je naglo vstal in brez vsakega pojasnila odšel iz učiteljišča. Drugega dne ob 10. dopoldne je prišel St. Radič v učiteljišče v spremstvu prosvetnega inšpektorja Cičina, posl. Bačiniča in svoje soproge Marženke. Ko so ga pripeljali v ravna teljevo pisarno, je Radič takoj zahteval od ravnatelja, naj pokliče glasbenega učitelja Ledererja. Ko je Lederer prišel v pisarno, ga je Radič vprašal, ali je po letih službe najstarejši učitelj v šoli. Lederer mu je odgovoril, da je starejši od njega katoliški katehet Taferan, nakar je Radič odgovoril, da noče kateheta. ter je vprašal Ledererja:
»Ali je res, da se je svetosavska proslava vršila popolnoma v srbskem duhu in da ni nihče omenil Hrvatov.*
Ko učitelj Lederer presenečen ni vedel, kaj bi odgovoril, je izjavil ravnatelj:
«G. minister, proslava sv. Save se je vršila v istem duhu kakor sinočnja Strossmayerjeva proslava, t. j. v duhu bratstva in edinstva.»
»Jaz vem. da to ni res,» je dejal Radič ravnatelju, nakar je dodal:
»Vi boste g. ravnatelj, takoj izročili upravo zavoda g. Ledererju in vi g. Lederer boste vršili svojo dolžnost do na-daljne odredbe. Službeno naredbo o tem bom izdal neposredno potom prosvetnega Inšpektorja, ko se vrnem v pondeljek v Beograd.*
Nato je Radič dejal ravnatelju Gjor-gjeviču:
»Vi proslavljate sv. Savo, a z nobeno besedo ne omenjate Hrvatov. Proslavljate Strossmayerja. a ne smatrate za potrebno povedati, da je bil Hrvat, kar je vse proti ustavi. V ostalem pa sv. Sava pomenja nekaj za Srbe, Prešeren
pomenja nekaj za Slovence, Strossma-yer pa ničesar (U).
Ravnatelj je pripomnil, da je svoj pozdrav pričel z besedami: »Srbi, Hrvati ln Slovenci so hodili po treh potih k zedinjenju in veličini*
Radžč je ravnatelju zavrnil:
•Nisem prišel, da razpravljam z vami.* Nato je prekinil vsak nadaljni razgovor z ravnateljem.
Novega upravitelja šole Ledererja je vprašal, koliko je med profesorji učiteljišča Hrvatov in Srbov. Lederer mu je v razburjenju odgovoril, da je več pravoslavnih kakor katolikov, kar pa je ravnatelj Giorgjevič popravil.
Zatem je Radič vprašal, kaj so učiteljice v vadnici in v otroškem vrtcu: »Ali so Srbkinje ali Hrvatice?* Lederer je odgovoril, da so Dubrovčanke. Radič je vprašanje ponovil, energično na-glašajoč: «Ali so Srbkinje ali Hrvatice?* Lederer je odgovoril: »Vse so katoličanke, samo ena je pravoslavna.* Radič je vzrojil: «Ali so Srbkinje ali Hrvatice? Po zakonu za hrvatsko deco morajo biti učiteljice samo Hrvatice.*
Nato ni Lederer ničesar odgovoril in razgovor z ministrom je bil končan. Pri odhodu je naročil, naj ga čaka ob pol 12. ves profesorski zbor v posvetovalnici.
Ko je Radič prišel nekoliko pred pol-dnevom v profesorsko sobo s posl. Ba-činičem, je pričel učiteljem govoriti, kako imajo urediti učiteljišče. Dejal je:
»Ukinil bom štiri učiteljišča, ostale pa bom skušal urediti. Jaz imam referente in načelnike, ki ne poznajo potreb šole. Zato je potrebno, da mi vi poveste svoje predloge. Ko bom orišel na Gjurgjev dan, mi jih boste obrazložili. Učitelj in učiteljica bi se morala obnašati po se-ljaški, pa tudi obleko bi morala imeti seljaško, da bi se jima ne očitalo da se nosita kot gospod in frajlice. Vsak učitelj naj služi v svojem rojstnem kraju ln skušal bom, da se to izvede. Ko bo vsak učitelj služil v svoji domovini, boste videli, kako bo napredovala naša prosveta. Zakaj ujedinjenje in ustvarjanje enoličnosti v vsem oddvaja šolo od življenja. Francija (!) in Italija nista po zedinjenju imeli več tako velikih pisateljev, kakor sta jih imeli do ze-dinjenja. Učencem je treba govoriti v narečju rodnega kraja. Jugoslovenstvo je za nas še preuranjeno. To je nirvana in iz nirvane se ničesar ne ustvarja. Mi tkemo fino tkivo, ki ni jugoslovenstvo, temveč nekaj boljše ln višje! Srbi so dober narod, ali dober samo za to, da poginjajo na bojnem polju, a mi Hrvati smo zato tu, da ustvarjamo kulturo...
Posl. Pucelj priznava polom radičevske politike
Posl. Pucelj pravi, da delo njegove stranke ni rodilo sada, ki ga
narod pravično pričakuje.
Ko je finančni odbor razpravljal o državnem proračunu, je pisal »Kmetski list*, da bodo radičevci izdatke v dr-
žavne gospodarju znižali do skrajnosti. in sicer za eno tretjino ali pa še več. Štediti je treba povsod, je pisal »Kmetski list*, ko je vlada predložila proračun trinajst milijard državnih izdatkov na leto, posl. Pucelj pa je objavil še poseben članek, v katerem jc dokazoval, kako radičevsko - radikalna vlada »špara* in »Kmetski list* yc proglasil za podle lažnivce vse tiste, ki so izračunali, da je proračun RR za tri milijarde večji nego je bil dosedanji.
V	zadnjem »Kmetskem listu* pa priznava posl. Pucelj, da je pri proračunu. ki ga je vlada predložila, »za 2 milijardi večjega*, kakor je bii prejšnji, dosegel finančni odbor pravega prihranka le 453,668.974 Din. Ta vsota se bo po zatrdilu posl. Puclja porabila deloma za nove amandmaje, to se pravi, da se bo reducirani proračun za toliko zopet zvišal.
O črtanju izdatkov za eno tretjino ni več govora, proračun bo ostal dejansko tako visok, kakor je bil predložen. Davkoplačevalci bodo morali v prihodnjem proračunskem letu plačati skoro 2000 milijonov več davka na leto kakor doslej. To je tisto štedenje. ki ga je hvalisal pred tednj v »Kmetskem listu* slovenski »šparovec* posl. Pucelj.
V	zadnji številki svojega lista piše
posl. Pucelj tudi to-le: »Uresničilo se je ono. česar sem se bal v naprej: da vsi naši napori ne bodo obrodili tistega sadu. k; so ga zahtevali na prvi seji finančnega odbora vsi govorniki in Kl ga narod s pravico pričakuje.* Posl Pucelj torej priznava, da s svojo stranko ni dosegel ničesar, kar je ljudstvo upravičeno pričakovalo.
To je priznanje popolne polomije finančne politike sedanje vlade in deta radičevskih poslancev v vladni večini. Samo v enem je treba popraviti Puc-Ijevo izjavo in to je, da ni nikoli izrazil svoje bojazni da njegovo delo ne bo rodilo zaželjenega sadu. pač pa je vedno trdil, da se bo proračun znižal za tretjino in da ie samo gospodarska politika njegove stranke pravilna. Bojazen, da posl Pucelj ne bo ničesar dosegel in da vsi »napori* njegove stranke ne bodo rodili tistega sadu. ki ga narod s pravico pričakuje, so vedno izražali drugi, ne pa posl. Puoelj, ki je vedno trdil, da se v Radičev! stranki prav dobro počuti Ta bojazen se je izkazala kot upravičena, kar sedaj posl. Pucelj tudi sam priznava; ako bi mu ne služilo za zgled Radičevo kameleon-stvo in ako bi bil dosleden, bi moral izvajati primerne posledice. To bi moral storiti tem boli. ker tudi sam priznava. da se je ravno v L 1925. za vlade sporazuma med radičevci in radikali iztirjalo in plačalo največ davka.
Imenovanja in napredovanja v ljubljanski žel direk-• ••
ciji
Beograd, 7. februarja.
Kakor smo že javili je bil podpisan obširen ukaz o imenovanjih in napredovanjih v območju ljubljanske železniške direkcije.
V	I. kategoriji sta še napredovala v
grupo načelnik strojnega oddelka pri
direkciji inž. Dolinšek in načelnik stavbnega oddelka inž. Hofir.ann.
V	II. kategoriji je napredovalo okrog 130 uradnikov, v III. pa okrog 160.
Na daljna imenovanja so sledeča:
Pri direkciji državnih žcleznic v Ljublja« ni so napredovali:
V	I. kat., 4. skup., 8 stop. osnovne plače: za šefa sanitetnega odseka pri administra« tivno»pravnem oddelku dr. Josip Tičar; za šefa vzdrževalnega odseka pri gradbenem odseku, inž. Emil Krik; za šefa odseka za signalna sredstva pri gradbenem oddelku irž. Ivan MuIler,Petrič.
V I. — 5. — 10: Za šefa statističnega odseka pri prometnem oddelku Fr. Kimat verja; s 7. stopnjo osnovne p!ače: za šefa odseka za nabavljanje in razdelitev materi« iala pri gradbenem oddelku, inž. Rudolfa Selaka m Ivana Deržiča.
V	I. — 6. — 10.: Franca Potočnika in Ru» dolfa Jaklja; z 9. stop. Josipa Veljaka in .^Mipa Krajcerja: z 8 stop. Josipa Valanda, Milana Petka, Ivana Suhadolnika in Egona i anciga; s 7. »totx Antona Rashergerfa.
Oskarja Sziliha in Stanislava Stergarja; s 4. stop. di-. Leona Vučino.
V	IL — la — 10 (povišane s 15 odst.): Karla Tremanška in Ivana Pečarja; z 10. stop. Aleksandra Hovanskega, Ivana Kon, čana in Marcela Jenčiča. V 1. skup. pod b) z 10. stop. os. plače, povišane s 15 odst.: Josipa Kiteka, Josipa Krahulika, Alojzija Agreža, Rudolfa Cika, Franca Soukupa, Em. Zelinko, Rudolfa Dovgana, Karla Ogorev« ca in Bernarda Perka; z 10. stop. o. pl: Viktorja Klarmana, Josipa Mohorka, Pavla Jereba, Josipa Primca in Petra Šlegla; z 9. stop.: Martina Topolovca, Josipa Šmerdua, Josipa Zupana, Albina Adlešiča, Emila Brinška, Antona Demšarja, Josipa Malika, Avg. Zadnika; z 8. stop. o. pl. Karla Mam del j ca, Ivana Mraka, Iv. Cesarja, Jak. Jan, čar ja in Franca Jerasa; s 7. stop. o. pl: Iva« nž Košmerla in Frid. Permeta; s 6. stop. o. plače Fridenka Rajha.
V	2. skup. pod a, z 10 stop. osnovne pla. če, povečane za 10 odst.: Antona Gregor« ca, Fr. Gnezdo, Josipa Lauterja, Ivana Mah gaja, Antona Petka, Iv. Stroja, Iv. Kontča in Fr. Rebca; z 10. stop.: Mart. Poharja, Iv. Vriškovica in Jos. Tončiča; z 9. stop.: Ant. Dorerja, Iv. Kovača in Rud. Začka; z 8! stop.: Evalda Jakopiga, Iv. Podboja, Vlad! Premrou, Maks. Hubaleka, Fr. Rozmana, Iv! Zorca, Jos. Božiča in Ant. Vebra; s 7. stop.: Josipa Grilca, Mart. Košuto, And. Maslja, Bog. Berbuča, AL Kavška, Josipa Černeta, Teod. Drofenika, Jos. Furtana, Fr. Jarha, Fort. Kinka, Rud. Fistra, Josipa Jenka, Fr. Pustoslemjka, Karla Rudla, Jos. Žnidarši, ča in Rud. šegulo; s 5. stop. Rud. Ozvalda.
V	2. sk. pod b, z 10. stop. povečane za 15 odst.: Ant. Bregarja, Jos. Hariha, Iv. Radanoviča. Konrada Teplega, Iv. Belogjav
ca in FeL Rajnerja; z 10. st. Rud. Miculinu ča; z 9. stop. Tomaža Zupanca, Leona Do« linška, Iv. Ruterja, Vikt. Turina in Jos. Zu» pančiča; z 8. stop. Jos. Smersu, Rud. S/ur« co, Fr. LJupšo, Karla Prcunseisa, Fr. Sle« pančiča in Jer. Šmavca; s 7. stop. Jurija tle, toča, Pavla Ješeta, Ant. Petroviča, Fr. Maj, cena, Jos. Vadnova, Mat. Berccta, Karla Blaža, Val. Brenceta, Ant. Cajnka, Iv. Ka, fou, Avg. Lukačiča, Fr. Bizjaka, Lud. Bu, čer/a, Fel. Kodriča in Iv. Vidovica; s 6. stop. Raf. Ogrina, Fr. Škofa, Jos. Lušickega, lv. Marsela, Mir. Prur.čuha, Fr. Smerdu. Fr. Ši r« clja, Fr. Žekzrja, Jak. Černjaviča, Hil. La, vrenčiča, Konrada Merca, Ant. Selaka, Sreč« ka čerčka, Vikt. Jeruca in Jos. Princa; s 5. stop. Leona Deklevo, Ad. Hilmajerja, Jos. Jošta, Karla Širclja in Frid. Permeta.
V IIL — 1. — 10. stop. z 10 odst.: Leop. Jezerska, Fr. Kramcrja, Jul. Šporna, Mart. Aklčkega, Jos. Korošca, Fr. Pavšiča, Drag. Perhinka, lv. Sevšta, Ern. Strehovca, Jos. Udovča in Al. Ažmana; z 10. stop. Rud. Barleta, Jak. Baumkirchnerja, Fr. Debevca, Tr. Gabrovca, Al. Grila, Jos. Kadunca, Kar« la Kanonija, Kajet. Kobaleta, Iv. Medvešč« ka, Jos. Merharja, H. Piclja, Aleks. Potra. ta. Mat. Rota, Ant. Šiliha, AL Ulčakarja, Iv. Čermelja, Arnošta Giosenta, Ant. Kovi« ča, Tom. Kopača, Jak. Kovača, Karla Kranj« ca, Jos. Kuželja, Ant. Milača, Iv. Ošabna, Jos, Pintarja, Fr. Smoleta, Fr. Štefančiča in Iv. Vajevca; z 9. stop. Fr. Bernika, Fr. Bra« dača, Jos. Cibiča, lv. Čižmana, Fr. Dobro« voljca, Hinka Kobija, Pavla Kristana. AL Osima, Ig. Rabiča, AL de Regia, Fr. Roga« ca, Ant Rupnika, Jos. Seška, Iv. Zakotnika, Ant. Filipčiča, Jos. Kravanjo, Jos. Turno, Jos. Vlaha, Jos, Zormana in Rud. Podpaca; z 8. stop. Ant. Alberta, Jak. Beravsa, Ant. Bezlaja, Iv. Vidovca, Fr. Božiča, Iv. Cirma« na, Jos. Černeta, Lud. Egia, Franceta Gor« šeta, Ivana Grobovška, Jerneja Grobovška, Franca Jermana, Jakoba Kremžarja, Ivana Osolina, Leopolna Pavliča, Rudolfa Šorga, Antona Tepino, Josipa Zorca, Ivana Auser«
Ija, Alojzija Bezjaka, Viktorja Čotarja, Pav« la Dežmana, Ivana Fabiana, Cirila Fabjana, Emerika Kupljena, Antona Rcbola in Rado« f vana Ogrinca; s 7. stop. Alojzija Kranjca, Martina Renera, Franca Terana, Franca Tu. mo, Roderika Bališčeka, Petra Boljko, Zd. Faganelija, Ivana JeraJa, Dragotina Kavči« ča, Franca Kumera, Antona Lešnika, Franca Ramovša in Ivana Riharda; s 6. stop. Barfca. ro Langerholc, Dragutina Podbregarja in Kana Počivauška.
Naši onstran oceana
Slovenski Sokol v Clevelandu.
Chicago, sredi januarja. Po Združenih državah je več malih postojank slovenskega Sokola, med katerimi je najstarejše sokolsko društvo v Clevelandu, ki je bilo ustanovljeno pred osemindvajsetimi leti. Članstvo društva Slovenski Sokol v Clevelandu šteje 99 aktivnih članov, med katerimi je 25 rednih telovadcev (polovica teh je rojena v Ameriki), v naraščaju pa je 40 dečkov.
Sokolov starosta je Rudolf Perdan, podstarosta toiac Kos, načelnik pa Josip Košnik. Člani so povečini zelo delavni, kar priča že obstoj njih društva, ki ni tako lahek kot je to n. pr. v domovini Vzdrževanje društva ter pouk v telovadbi stane člane veliko, vendar je vzlic temu gmoten položaj društva ugoden. K temu pomagajo tudi prireditve, ki jih ima sokolsko društvo večkrat.
Moonshine* (šnops) v banji.
Poročali smo že, na kak način se rojaki ukvarjajo s prodajanjem prepovedane pijače. Umevno Je, da ameriške oblasti mnoge zalotijo in obsodijo. O Petru Misoviču v Hammondu, Indiana. so vedeli, da ga prodaja; zasledovali so ga že tri leta, a rarpečevalca prepovedane pijače niso mogli zasačiti Pred par dnevi so zopet prišli k njemu zvezni detektivi in vohali po stanovanju, kje ima tihotapsko pijačo. Vse iskanje je bilo zastonj. Le slučajno se je primerilo, ko so detektivi že mislili oditi, da so našli »moonshine* (po uve-denju prohibicije Američani pravijo žganju »moonshine*, kar je toliko kot »mesečina*). Detektiv je stopil k banji v kopalni sobi in odprl pipo pod vodnim kotlom. Mesto vode je privrela iz pipe »mesečina* in v grozo Misoviča ter veselje detektivov tekla v banjo. Med dvema stenama so pri preiskavi našli, da je Misovič imel veliko kovi-nasto posodo polno žganja.
Slovenski dom v Newyorku.
Slovenski naselniki v Newyorku so kupili 5350 dolarjev vredno zemljišče, na katerem mislijo postaviti svoj Narodni dom. Z gradnjo stavbe pričnejo spomladi.
Nesrečen rojak. Na Johna Drečnika v Bridgeportu. Ohio. se val! nesreča za nesrečo. Pred štirimi meseci mu je umrla žena: tri tedne poprej se mu je do smrti opari! triletni sin, te dni mu je pa pogorela hKa.
Po poročilu iz Bridre-orta je bil tam ubit v premogovniku 5J letni rojak Valentin Kocman. Delavec je bil doma iz Celja. Podsula ga je plast kamenja.
Umrli rojaki.
Valentin Leskovic, 44 let star. iz Dolnjega jezera pri Cerknici ter Frank Au-sec, doma iz Terboj pri Kranju sta umrla v Clevelandu. — V Lorainu. Ohio. je izdjhnila Ana Režek. doma iz Drašic pri Črnomlju. — Josip Ahlin je umrl v Pueblu. — John Tratnik, doma iz Osojnice na Kranjskem, je podlegel v Pittsburgu, Pa., star 58 let; Josip Guštin pa v Steeltonu, Pa., v starosti 66 bt.
Oanesl	Prvič v Ljubljani >	Danes!
»DETE DRUGEGA" (Vremensko svetlikanje)
Zakonska tragedija v 5 dejanjih, v glavni vlogi lepa Ua EibenschOtr. lepi Viljem Dieterle
in Oskar Marion, rridi Ricnard itd. Burja smeha I „Samcij Ženite se" Salve smeha I
Smehapoina ourka v 2 dejanjih.
„Denlig-Journal St. 4" Najnovejši svetovni dogodki. Ta otjaški program se predvaja danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. PREDNAZNANILO: „ŽENE, KI NE SMEJO LJUBITI" 17111111
KINO ^LJUBLJANSKI DVOR»	telefon 730

Jubilej zaslužnega uradnika
Danes praznuje sedemdesetletnico svojega rojstva v polni telesnj in duševni čilosti eden najodličnejših, eden naj-jzkušenejš^h uradnikov naše javne uprave, gospod višji ravnatelj Matija Za-niida.
branila tudi njegova služba, toda svojo strankarsko dolžnost ie izpolnil često v najtežavnejših razmerah. Zdaj stoji jubilar na čelu odsekov za
likvidacijo kranjske deželne imovine in ie obenem šef sekcije za sekvestre ministrstva pravde. A poleg tega deluje še kot član raznih drugih institucij in kor-
Skupina zmagovalcev. Od leve na ae.->n>: gdč. Milči Bloudkova (II.). gdč. Min-ca Rabičeva (1 >. Jcško Janša (I.), Janko Janša (II.).
poracij. Slika o njem pa bi bila nepopolna. ako bi ne omenili še neke poteze, ki ga odlikujejo kot človeka. Navzlic veliki zaposlenosti je bil tudi v privatnem življenju vedno na uslugo vsakemu, ki se je obrnil v kaki zadevi do njega. Premnogo je takih, ki se niso zatekli zaman k njemu za dober svet in nikdar ni štedil ne časa ne truda, ako je šlo za to, da pomaga komu. ki ga je prosil pomoči. Zato stno prepričani, da se ga ob njegovi 701etnicj marsikdo s hvaležnostjo spominja ter mu kliče iz dna srca: cše mnoga letal«
Tej želji se iskreno pridružujemo tudi mi!
Izid volitev v DeIaysko zbornico
Polom klerikalcev, lep uspeh narodnega delavstva.
Z včerajšnjim dnem so se zaključile volitve v Delavsko zbornico. Od 2. Da do 7. februarja je glavni volilni odbor sprejemal glasovnice. V pondeljek 8. tega meseca so se sestali glavni volilni odbor in predstavniki posameznih list, da izvrše zadnji skrutinij in ugotove končni volilni rezultat. Ugotovilo se je. da je bilo 75.106 volilnih upravičencev, da se je pa oddalo le 64.456 glasovnic, dočim je bilo vrnjenih 10.495 in se jih je 55 zgubilo.
Glasovalo je 56.235 volilcev in je ta-
Skupina zastopnikov oblastev in funkcionarjev. Od leve na desno: Kap. Tauber, vodja zimsko - športnega centra v
Kranjski gori: župan v Kranjski gori Lavtižar; srezki poglavar v Radovljici Vavpotič; šef zdravstvenega odseka dr. Katičic: zastopnik ministrstva vojni? in mornarice general Živkovič; zastopnik velikega župana načelnik dr. Marn: starter g. Onidovec; zastopnik ministrstva trgovine dr. Žižek; predsednik Zagrebškega zimskusportnega podsaveza
dr. Lipovščak.
Letošnji prvak v vztrajnostnem smučanju na 30 km joško Janša (S. K. Ilirijajpasira cilj ob burnem odobravanju občinstva.
ko glasovalo približno 85 odst. vseh volilnih upravičencev. Od teh so dobili: sociialni demokrati in komunisti (nosilec liste Svetek) 29.344 glasov in 27 mandatov,
klerikalci, nosilec Terseglav 15.017 in 14 mandatov.
Neodvisna delavska lista, nosilec Ju-van, 8359 glasov in 7 mandatov,
socijalni demokrati, nosilec Bernot 2495 in 2 mandata, radičevci in radikali (nosilec Debelak) 1020 in nobenega mandata. Neveljavnih je bilo 446 glasovnic. Največje razočaranje so prinesle volitve klerikalcem, ki so s sigurnostjo računali, da bodo dobili pri volitvah najmanj 22 mandatov. Tudi združeni socijalni demokrati in komunisti so računali na absolutno večino, katere pa kljub vsem terorju in volilnim goljufijam niso dosegli. Popolnoma pmnadli so Pucljevi in Prepeluhovi radičevci. katerih listo je s posebnim oklicem priporočila tudi mariborska oblastna organizacija NRS. Ti dve stranki ste brez vsake zaslombe v širokih krogih ljudstva. Relativno najlepši uspeh so dosegli narodni delavci, ki so kljub velikemu pritisku in nasilju zbrali na svojo listo 8359 poštenih in odločnih mož ter si tako priborili v zbornici častno zastopstvo.
Ko prinašamo volilne rezultate, moramo tudi govoriti, da uradna preiskava o pasilstvih pri volitvah, katere je ugotovi' inšpektor ministrstva za socijalno politiko še ni zaključena in ostane odprte vprašanje o potrditvi teh volitev. Mi smo ž njimi zadovoljni, ker vidimo, da se vrste treznega narodnega delav-st\a jačajo.
Kakor znano, so organizacije zasebnih nameščencev vložile skupno kompromisno listo. Zato se volitve v tej skupini sploh niso vršile. Na tej kompromisni listi ima narodno in socijalno-napredno nameščenstvo pet zastopnikov. S temi zastopniki bo v Zbornici vpliv narodnega delavstva še bolj oja-čan. Dokumentirana bo solidarnost narodnega ročnega in duševnega delavstva.	»
Bitka pri Ljubljani
fragment Iz pravkar izlšlih pisem In Izjav Conrada v. Hotzendorfa.
Dunajski pisatelj K. F. Novak je pravkar izdal novo izdajo svo» fe knjige o prazgodovini in hit »torijatu svetovne vojne, kateri je pridejal velezanimive dokumente zlasti pisma pokojnega feldmariat Ia Conrada v. HGtzendorja v letih 1917. in 1918., med drugim navaji Novak tudi naslednjo Conradot vo izjavo o početku vojne z Italijo
«Ob priliki italijanske vojne je bil na meji le tenak pajčolan (samo par brigad, op. ur.) Ko bo Cadorna iz zgodovine doznal, kaj sem jaz tam imel, si bo ruval lase. Jaz sem hotel rusko ofenzivo voditi k čim večjemu uspehu. S slutnjami sem se zanašal, da Italijani ne bodo imeli poguma prestopiti mejo. Sicer bi mi nikoli ne bili uspeli na severu.
—	Napram generalu Falkenhaynu sem dejal: «Vzemimo, da Italijani pro-dro. Tedaj jih pustim korakati do Ljubljane. To ne bi škodovalo. Dajte mi deset nemških divizij, jaz pa dam deset avstrijskih, jih zberem ob Savi, spustim Italijane v gorovje in jih potolčem ker so neizkušeni in dovzetni za paniko.®
—	Ta efekt bi bil morda le še po vzročil, da bi Italijani odstopili od vojne. Treba bi jih bilo samo udariti, edino ofenziva bi jih bila razorožila. In pri Ljubljani bi bilo kakor pri Kustoci.
; — Ampak Falkenhayn ni mogel ali : ni hotel. Vobče smatram, da so takrat v j Nemčiji menili, da se vojna z Italijo še da kakorkoli preprečiti. Moral sem se torej sam zanesti na lastno cenitev in presojevanje.«
K tem izjavam bivšega avstrijskega vojskovodje je dodati to-Ie: Prvič vedo pri nas vsi. da je točno, kar fm. Conrad trdi. Ob izbruhu vojne je bila avstrijska meja proti Italiji skoraj neza-j ščitena. Kar pa pokojni Conrad ni mo-; gel vedeti, je to, da so bili Italijani ! predvsem od strani svojih rojakov iz j Trsta ven natančno obveščeni o pra-! vem stanju stvari. Tudi naši narodni krogi so sigurno računali s takoišniim prodiranjem laške vojske in še pred izbruhom vojne z Italijo je poseben odbor v Trstu sestavil oklic, ki naj bi bil Italijane opozorii, da prihajajo na jugoslovenske ozemlje, ki iskreno želi uiedi-njen.ia z ostalimi deli naroda ter je so-| vražnik Avstrije.
i Italijansko armadno vodstvo ni ve-| rovalo. Postopalo je z velikansko bo-| jazljivostjo in še je v spominu, kako je j par brigad starih črnovojnikov zadrže-! valo cele tedne laško milijonsko arma-| do. Ko so potem prisnela na avstrijski strani ojačanja. je laški ofenzivi v no-I tranjosi za vedno odkienkalo. ! Conrad-Hotzendorff je pripravljal Ljubliani in Sloveniji krvavo, žalostno usodo. Bojazljivost Italijanov je rešila
Darujte za Sokolski Tabor!
Rojen dne 9. februarja v IJršnih selili na Dolenjskem, je obiskoval ljudsko šolo deloma v domači občini, deloma v bližnjem Novem mestu, kjer je dovršil tudi gimnazijo. Po končanih sred-mih šolah se je posvetil juridičnim študijem na dunajski univerzi, nakar je sto pil s 1. ianuarjem 1882 v pmkso pri politični upravi v Ljubljani. Služil je najprej pri okrajnem glavarstvu za ljubljansko okolico, potem pa pri deželni vladi v Ljubljani. Začetkom leta I8S4. se je poslovil od državne službe in se dal nastaviti pri mestnem magistratu ljubljanskem. Tu je služil deloma kot maglstratni tajnik, deloma kot magistralni svetnik do 30. aprila 1889, ko je bil imenovan za deželnega svetnika in je prevzel težavno mesto vodilnega urad-tyka pri deželnem odboru kranjskem. Na tem mestu je razvil jubilar vse svoje sile, lotil se je z vso vnemo mladega, ambicijoznega moža nelahke naloge, da dv:gne urade deželnega odbora na ono višino, kj odgovarja važnosti najvišjega avtonomnega oblastva v deželi. Nje-Kovi vestnosti in neumorni pridnosti se !e to ob primerni podpori drugega uradni? tva tudi v polni meri posrečilo.
Uradniki deželnega odbora včasih niso uživali tistega ugleda, niso imeli tiste veljave kot n. pr. oni državne politične uprave. Temu je bilo vzrok v prvi vrsti jotovo nepoznanje razmer, nepoznanje nalog, ki jih je vršil deželni uradnik. Kaka krivica ako se je smatralo deb ieželnega uradnika za mani vredno kot sno državnega političnega uradnika! Delo deželnega uradnika je bilo posvečeno vseskozi blaginji domačega prebivalstva in že radi tega ni zaslužilo omaloževanja. A. da tudi samoposebi, Do svoji kv2litativnosti nj mog!o in ni smelo zaostajati za delom — recimo — uradništva deželne vlade, se mora sklepati iz deistva, da je bil deželni odbor za avtonomne zadeve zadnja instanca. J..' vini uradnik ie imej nad sabo neposredno upravo sodišč, zato so morale biti njegove razsodbe vedno vsestransko premišljene in iuridično dobro utemeljene. In uradništvo kraniskega de-rdrKga odbora t>ri tem najvišjem sodile u ni bilo na slabem glasu!
Kake zahteve so se stavile na dežel-fln uradnišrvo rned zasedanjem deželnega zbora, to si uradniki drugih panog težko predstavljajo. V takih časih ni bilo nobenih uradnih ur. delalo se ie noč in dan delalo z največjim naporom. Vsak poslanec je imel svoje želje, vsak je hotel biti pestrežen. a nobeden ni Pomislil, da ni sam. da so še drugi, ki Prihajajo s podobnimi zahtevami in da 'e nemogoče biti vsem obenem na uslu-z . Naivečie breme je pri tem seveda zadevalo predstojnika uradov, kajti on je bil v prvi vrsti tisti, do katerega so se obračali razni poslanci s svojimi tež-niami v njegovi osebi se je predvsem osredotočevalo vse poslovanje. O bih ni lahko reč., skrbeti za to, da so se seie deželnega zbora vedno gladko in brez zadržka vršile!
• Jubilej dcla!» Te besede bi bili lahko postavili na čelo predstoječim vrsticam. Ogromno je duševno delo. ki ga orravi tekom svoji službenih let vsak uradnik, ki je vesten in se zaveda svoji službenih dolžnosti. Višji ravnatelj Znnrida oa služi že daleč preko predpisane službene dobe in lahko trdimo, da ie delal svoj živ dan več, kot je bila njegova dolžnost. Njegova pridnost ni poznala mej! V svoji stroki je veščak in ie na glasu kot eden najboljših naših upravnih luristov.
Deželni odbor ie vedel ceniti njegove velike sposobnosti, njegovo izredno delavnost in požrtvovalno trudoljubivost. I'al mu ie razne dokaze svojega priznala in ga na razne načine odlikoval. In tudi država ga ie v očiglod njegovih nenavadnih uradn;ških svojstev opetova-n » odlikovala. On oa ima zavest, da jc vse to pošteno zaslužil! — Bil je vedno naprednega mišlienja ki ga ni skrival n'ti takrat, ko napredno čustvovanje ni bilo priporočilo za deželnega uradnika. Aktivno v politiko ni posegal, to rau je
Domače vesti
*	Zdravstveno stanje dona Blanklnlja.
Znani dalmatinski borec za naše narodno in državno ujedinjenje, don JuraJ Biankinl, ki je pred dnevi težko obolel za pljučnico, Je že v toliko okreval, da Je Izven vsake nevarnosti Njegovo zdravstveno stanje Je bilo, kakor znano, radi njegov« visoke starosti — nad 80 let — že telo kritično.
*	Nov vozni red. V prometnem ministrstvu izdeluje posebna komisija nov vozn! red za jugoslovenske državne železnice, ki stopi v veljavo dne 15. marca.
*	Izpremembe v državni službi. Imenovani so za okrajne tajnike v 2. skupini III. kategorije: Anton Logar v Mariboru, Fran Markež v Konjicah, Marko Kranjc v Dobili Lendavi, Maks PostuIc v Ljutomeru, Josip Lah v Mariboru, Andrej Slavlnec v Ljutomeru, Vekoslav Podkubovšek v Mariboru, Janko Gombač v Šmarju pri Jelšah, Fran Kocjan v Celju, Hinko Zaje v Mariboru; Franc KropeJ v Mariboru; za policijske uradnike v isti skupini ln kategoriji: Srečko Andrejčič v Mariboru, Anton Knez v Ptuju, Kari Jug v Mariboru, Ivan Škof v Celju, AdoK Fink v Ptuja ln Lavoslav Li-puš v Mariboru: za kancliste v 3. skupini IIL kategorije pa: Fran FendreJ v Šmarju pri Jelšah, Fran Weber v Mariboru fn Fr. Jaki v Mariboru. V 4 skupino II. kategorije Je pomaknjen nadzornik varnostne straže EVragotln Cfrll v Ljubljani.
*	Imenovanja učiteljev na osnovnih Šolah. Ministrstvo prosvete bo v najkrajšem času razpisalo nateča) ea prazna učiteljska mesta na osnovnih šolah. Sestavila se bo posebna komisija za nominlranje kandidatov, obstoječa iz načelnika oddelka za osnovni pouk, iz dveh profesorjev in dveh učiteljev. Pričakuje se, da bo ta posel opravljen do konca Šolskega leta.
*	Spričevala trirazrednlb meščanskih Sel. Ministrstvo prosvete Je todaJo te dni nared-bo, da zadostuje v dosego IU. uradniške kategorije spričevalo trirazredne meščanske šole, izdano do 31. oktobra 1925.
*	Himen. V Ljubljani se Je porodi g. dr. Drago Š v a j g e r, zdravnik, z gosplco Gu-sto Vero Tekavčlčevo, mag. (»bar. — Bilo srečno!
*	Smrtna kosa. Dne 6. i. m. Je preminul po daljši bolezni g. Josip Rosner, veletr-govec. Pogreb se Je vršil v Varaiždlrvu na tamošnjem židovskem pokopališču. — Dne 7. t. m. Je umrla v Marfcoru ga. Ana Kolar, rojena škof, soproga sodnega uradnika. Pogreb bo danes 9. t m. ob 15. na mestno pokopališče v Pobrežju. — Istega dne je umrl g. JoieJ Čemeli, železniški upokoje-nec ln hišni posestnik v Mariboru. Pogreb Je danes, v torek, ob 17. na mestnem pokopališču v Pobrežju.
*	Jugoslovenska dražba za zračni promet ustanovljena. V dvorani Državne hipotekama banke v Beogradu se Je vršil v soboto ustanovni občni zbor Jugoslovenske družbe za zračni promet Ko Je bivši predsednik Aero-kluba podaril pomen zračnega prometa za našo državo, Je zastopnik finančnega ministra, razložil finančno bazo nove družbe ter oibvestil občni zbor, da bo znašala državna subvencija za tekoče leto 2,700.000 dinarjev. Zbor le nato odcbril načrt pravil. Delniška glavnica bo znašala 12 milijonov dinarjev, razdeljenih na 48.000 delnic po 250 Din, ki se glase na ime. V prometu bodo za enkrat štirje avijonl; vsak bo lahko vzel s seboj 600 kg ali pa odgo-varjajoje število potnikov. Vožnja od Zagreba do Beograda bo trajala kvečjemu tri ure. Zvezo med aerodromi ln mesti bodo oskrbovali avtomebili. Strcški za vsak polet od Zagreba do Beograda so preraču-njeni na 20.000 Din. Promet bo otvorjen najbrže meseca maja.
*	Minister Pavle Radič proti zagrebški »Riječi«. Včeraj se Je vršila pred zagrebškim sodiščem razprava proti odgovornemu uredniku zagrebške »Riječi«, g. Sporčl-ču, in sicer na tožbo ministra za agrarno reformo Pavla Radiča radi razžaljenja časti in obrekovanja. V »Riječi« Je bilo preteklo leto objavljenih več člankov proti P. Radiču, v katerih so bile med drugimi besede: republikanska agrarna nula, politični analfabet, vidovdanskl skorojevid, bivši agent Singerjevih strojev ln prodajalec muholovcev. Dalje se je očitalo ministru Pavlu Radiču, da je mogel postati kraljevski minister samo zato, ker izvira iz porcdice »zloglasnega Stlpice Radiča«. Obtoženi urednik Sporčič je priznal, da le čital inkriminirane članke, izjavil pa je, da nI mislil, da bi se moglo smatrati to kot obrekovanje. Ti izrazi so v novinarskem žargonu običajni, kadar se ostrejše kritizira delo javnega delavca. Sodišče Je spoznalo odgovornega urednika »Riječi« krivim in ga cb sodilo po paragrafu 54 tiskovnega zakona glede na to, da je tožitelj aktivni minister, na mesec dni zapora, nerzpremenljivo v globo, dalje na 2000 Din globe ta povračilo vseh stroškov.
*	Znižana železniška vožnja za dllake. Po odredbi prometnega ministrstva dobe dijaki dvakrat na leto znižano vozno ceno na državnih železnicah in sicer za tretji razred brzrh in osebnih vlakov. Dijaki, ki študirajo v Inozemstvu, imajo znižano vožnjo do državne meje, oziroma od državne meje do svojega bivališča.
*	Triglavanska prireditev ▼ Celju. V soboto 6. t m. se le vršila običajna vsakoletna triglavanska prireditev, zbor aktivnih društev in starešinske zveze, zvečer pa elitni ples v veliki dvorani Celjskega doma v Celju. Popoldne so se sestali zastopniki zagrebškega ln ljubljanskega »Triglava«, da se posvetujejo o medsebojnih od-nošajih in o delu v prihodnjem letu. Dosegla se le popolna soglasnost v vseh vprašanjih. S tem ]e tudi končnoveljavno rešeno nesoglasje, ki se Je v zadnjem času pojavilo v društvu. Pod arvspicUaml doseženega sporazuma se Je vršila tudi večerna prireditev. V veliki dvorani Celjskega doma, raz katerega |e visela državna zastava, se Je zbralo najodličnejše občin-
stvo, starešine »Triglava«, aktivni dani društva Iz Ljubljane in Zagreba. Na estra-di, kjer Je Igrala godba, Je bil pritrjen Častitljivi trlglavanski prapor. Večerno prireditev so poselili poleg velikega župana mariborske oblasti starešine dr. Pirkmajerja tudi celjski župan dr. Juro HraJovec, ptujski župan dr. Senčar, sreskl poglavar celjski dr. Žužek, predsednik okrožnega sodišča celjskega dr. Kotnik ta mariborskega dr. Zfher, šef oddelka za trgovino pri mariborskem velfkem županu dr. RataJ in mnogi.brojni ostali starešine s svojimi rodbinami ter naše narodno občinstvo te vseh mest ln trgov mariborske oblasti, ki mu }e tradicionalna triglavanska prireditev ena najbolj simpatičnih v vsem letu. Tudi Ljubljančani so bili v častnem številu navzoči. Ples, čigar pokroviteljica Je bila ga. županja dr. Hraševčeva, je Izpadel kot vedno nad vse sijajno.
*	Društvo »Pravnik« v LJubljani Je Imelo dne 1. februarja svojo 36. redno glavno skupščino. Skupščine se Je udeležilo veliko število članov; otvoril ta vodil Jo le društveni predsednik dr. Majarai. Iz tajniškega poročila dr. Sajovlca posnemamo, da šteje društvo sedaj 615 članov, med letom Je umrlo 11 društvenkov. Društvo se je udeleaio dne 21. maja sprejema po'jskih univerzitetnih profesorjev, dalje je pr-dprlo akcijo za ustanovitev akademiie znanost; in umetnosti v Ljubljani ta Je sodelovalo 'udi pri akciji za ohranitev ljubljanske univerze. Organiziralo Je meseca junija uspeli izlet na Janče in v Litijo. Predavanj ie bilo v preteklem letu 5. Društveno glasilo »Slovenski Pravnik« je dobilo v 39. letniku novo prilogo »Notarski vestnik«, ki Jo vzdržujejo naši notarji. Odbor je skrbel tudi, da se pospeši slovenska izdaja obč. drž. zakonika. Po smrti podpredsednika Frana Regallyja Je to delo prevzel dvorni svetnik Bežek in je tudi dovršil. Potrebna je še revizija slovenskega teksta In zato 'e uipatl, da bo delo v tekočem letu že Izšlo v tisku. Blagajniško poročilo Je pokazalo, da so dohodki krili izdatke. Po predlogu pregledovalca računov dr. Zirovnika je bil podeljen odboru absoJutorij in blagajniku dr. Rutarju izrečena zahvala. Ko Je skupščina še pooblastila odbor, da sme kooptiTati za pripravo pravniškega kongresa v Ljubljani potrebno število članov, se je načelnik g Majaron zahvalil vsem udeležencem in skupščino zaključil.
*	Gostilničarjem, ki se jim vino kali, priporočamo čistilo Jullien. Obrnite se zaupno na Drogerijo Sanitas, Ljubljana, Prešernova ulica 5.
*	Stekel pss v Dravski dolini. Iz Remšni-ka poročajo, da se v tamošnji okolici klati pes, ki ima vse znake pasje stekline. Pes je volčje pasme, sivo rujave barve ter ima na gobcu tn na nogah bele lise. Zadnjič so ga videli v okolici posestnika Mraka. Kdor bi psa zapazil, naj to sporoči bližnjemu občinskemu uradu ali crožnlštvu, psa pa po možnosti pokonča.
*	Plaz zasul seljaka in konje. Seljak Tomo Agatič Iz Bankoviča pri Travniku je gnal v petek na Vlašlč dva konja, otovorjena s hrano za pastirje. Na povratku se je nenadoma vsul na pot velJk plaz prsti in kamenja, ki je zasul Agatiča in oba njegova konja. Mrtveca so izkopali šele v nedeljo.
*	Ogenj v polskavskem gradu. Zgornja Polskava bi skoro prišla ob važen zgodovinski objekt, ki nemalo povzdiguje njeno idilično lepoto ter jo uvršča med lepe kraje na vznožju jugovzbočnega zelenega Pohorja. Vnele so se namreč saje v dimniku zgornjepoiskavske graščine. Ker je poslopje staro in na vseh koncih in krajih potrebno popravila, so iskre iz dimnika naš-le kmalu primerno netivo na podstrešju in tudi v sobanah. Potrebno je bilo mnogo tru. da — najbolj sta se pri tem žrtvovala soseda gg. Anton Lah ta Josip Kac, da se Je ogenj kolikor toliko omejil ta ni na mah objel obširnejših dimenzij. Na pomoč poklicana požarna bramba iz Sp. Polskave je v polni meri storila svojo dolžnost Starinski grad je bil otet ognjenih zubljev.
*	Otroci brez varstva povzročili požar. V Našicah pri Osijeku sta šla te dni vini-čaT Tomo Bakač ta njegova žena z doma po opravkih ter pustila brez varstva dva mala otroka. Ko sta se zvečer vrnila, sta našla oba otročiča mrtva, sobo pa polno dima. Otroka sta se Igrala z Vžigalicami ter pri tem zažgala posteljo.
*	Loterijski dobitek vzrok smrti. V rudarski naselbini v bosanski Zenici so našli v soboto 75-letnega delavca I. Dragiča v njegovem stanovanju umorjenega. Merilec Je izvršil svoje dejanje radi tega, da se Je polastil 10.000 Din, ki jih Je Dragič zadel v zadnjem kolu razredne loterije. Neki pa-sant Je spoznal roparja, ki Je bil že istega
Danes krasen Irancssa: Hm ____jv ts
Jji? ii
ivan Možuhln Natalija L sscako.
Bogata oprema — D vne scenerije — Krasni prizori.
Pride - senzacija
--Pariški canfar--
•Jredstavc pop. ob 3., Pol 5, 6 , pol 8., 9
Kino Ideal
Senzscifa
„Pariški cunjar"
z Nikolo Kolin pride v kino »iSeal".
dne aretiran v Dobo Ju. Roparski umor le Izvršil Kreta Bogdanovih, rudar Iz Tuzle, ki Je dejanje tudi priznal. Denar, ki ga le
zločinec zakopal, so našli v bližini Dragl-čeve koče, istotako tudi krvavo kladivo, s katerim Je ropar razbil Dragiču lobanjo.
*	Tatinska ženska. Pišejo nam: V okolici Dola pri Hrastnfkn Je prišla pred par meseci h kmetu Goloubu na noč prosit prenočišča okoli 25 let stara ženska. Tam so ll pri peči na klopi pogrnili ter Ji dali odelo. Zjutraj pa nI bilo ne rjuhe, ne odeje ln ne ženske. Pred eafrn tednom se Je ista ženska pojavila na Podbreškem. Jokale Je prosila prenočišča. Gospodinj! se le zasmilila ta Ji Je dala Se dobro večerjo. Neznanka pa je ponoči potihoma odšla ter vzela s seboj nov nahrbtnik, več parov nogavic, čevlje, volnen šal ter naglavno ruto. Sled Je peljala proti Rimskim Toplicam. Domneva se, da Je prefrlganka Iz celjske okolice, ker govori tamkajšnje narečje. Je Jak0 zgovorna ter srednje postave, temnih las ta oči ter čednega obraza.
*	Vse pride na dan. Dne 25. oktobra so našli v Javorju nad Črno mrtvo Nežo Mo-lar. Komisija Je dognala, da Je bila nesrečna žrtev zadavljena. Začel se Je lov za zločincem, a šele sedaj se Je posrečilo orožnikom v St. Pavlu pri Preboldu prijeti sla-boglasnega delavca Ivana Pečovnika, kateri dejanje tudi priznava. Oddali so ga v zapore celjskega okrožnega sodišča.
Prešernovo proslavo 10. t. m.
priredi Društvo slov. knržsvni-kov in Narodno gledališče.

Veličastni filmski veleumotvor:
N H00D
iz dobe kr;.lia Ribarda Levosrčnega. V glavni vlogi slavni D0U5U1S F IR3HKS zvan
ČLOVEK IZ GUMIJA
je že prid durmi I
EUTN1 KINO MATiCA.
Iz Ljubljane
u— Novinarji! Danes v torek ob 15. se vrši v darr.skem saicnu kavarne »Emona« čianski sestanek, na katerem poroča predsednik o zadnji seji centralne uprave.
u— Javna zahvala. Pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani izreka najtoplejšo zahvalo vsem cenjenim ustanovam, tvrdkam ta posameznikom, ki so pripomogli bodisi s požrtvovalnim sodelovanjem, bodisi s prispevki k velikemu moralnemu in mate-rijaJnemu uspehu letošnje svetosaivske proslave. Obenem vljudno prosimo, da nas od-vežejo dolžnosti, da se zahvalimo vsem poedino. Glavni cdbor.
u— Ljubljanski Grad. Napredno kulturno in politično društvo Ljubljanski Grad je s sodelovanje>m društva »Treznost« priredilo dne & t m. ob 20. v Delavski dvorani predavanje o alkoholizmu, katerega se je udeležilo preko 1C0 ljudi. Dr. Mikič je v izbranih besedah orisal navz:,čim škod'jivo delovanje alkohola na človeški organizem, ter pokazal pripomočke zoper tega najhujšega sovražnika človeškega rodu. Zbrani so z napeto pozornostjo sledili njegovim izvajanjem ter mu ob zaključku burno pritrjevali. Kot drugi predavatelj Je nastopil pisatelj g. Angei0 Cerkvenik, ki je navzočim pokazal nazorno sliko o protialkohol-nem gibanju v drugih državah. Tudi g. Cerkvenik je bil deležen živahnega pritrjevanja. Po predavanju se je raaviia zanimiva debata, v katero so posegli vsi navzoči. Za njuna izvajanja se Napredno kulturno ta politično društvo Ljubljanski Grad najtopleje zahvaljuje in ju vabi, naj se še večkrat zglasita na Gradu s sličnkni predavanji .
u— Nedeljska šentjakobska mašksrsda v
Narodnem domu je uspela kar najsijajnej-še. Veliko dvorano so prepregali pestri papirnati prameni, ki so v polni razsvetljavi lesketali v najrazličnejših barvnih odtenkih. Soba na levi strani velike dvorane je bila spremenjena v bar. Vrlo okusne dekoracije so bile zelo posrečene ter zamišljene v pravem, kabaretu odgovarjajočem slogu, ki ga je magična ilumtaacija v bajnem soju podčrtavala do viška. Siadka za-sanjanost je pozibavala slehernega peset-nika, če je prisluhnil ubrani razgibanosti teh čarov ter sledil raznolikim izvajanjem, ki so Jih sugestivno prednašaii članice ta člani šentjakobskega gledališkega odra. Aran-gement prireditve, ki je bila res domača, Je bil v veščih rokah ve-seličnega in dam-skega odseka. Jedila ta pijača ieborna ter cene zmerne. Maske mnogoštevilne, pestre in dostojne. Poset občinstva, ki se Je ob zvokih neutrudljive godbe šentjakobskega salonskega orkestra neprisiljeno zabavalo do zgodnjih Jutranjih ur, je bil obilen.
u— Policijske prijave. Od nedelje na ponedeljek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 prestopek streljanja na ulici, 3 prestopki pijanosti, 5 prestopkov kaljenja nočnega miru, 1 pretep, 3 prireditve z godbo brez dovoljenja, 1 prestopek plakatiranja na prepovedanih mestih, 3 prestrpki cestnega policijskega reda in 2 prestopka Železnikih predpisov. Aretacij je bilo izvršenih 5, in sicer; 1 radi izgreda v pijanosti, 2 radi tatvine, 1 radi nevarne grožnje staršem in 1 radi goljufije.
u— Streljanje ra cesti. V ponedeljek, okrog 1. ure ponoči, Je nastalo na Vodovodni cesti blizu gostilne »Na zeleni trati« naenkrat živahno streljanje. Vojaška patrulja je takoj nato naletela na skupino moških, med koj'mi se Je nahajala tudi neka ženska, in Jih ustavila. Na vprašanje, kdo Je streljal in kaj pomeni streljanje, so ustavljeni ljudie zanikali, da bi kdo izmed njih rab'l orožje In naved'i, da so streljal! neznani mladi ljudje očividno v namenu, da iih naoadejo. Na lice mesta poklicani stražnik je nato odvedel ponočnjake na stražnico, kjer so Jih preiskali, vendar orožja pri
njih niso naili. Sedal zasleduje policija prave razgrajače.
u— Tatinska ženska. V prostore akcijske družbe za kemično industrijo v Hrovatovl ulici se Je utlhotapila v soboto mlajša ženska ln ukradla vrečo kosti v vrednosti 137 dinarjev.
u— Napad v Tivoliju. V tivolskem gozdu, na poti k hotelu Tivoliju, je dne 4. t m. ob belem dnevu napadel neznan mladenič mi-moidočo Marijo Grilanc, stanujočo na Dre-nikovem vrhu. Podrl Jo je na tla, Jo zgrabil za vrat ln lo tiščal k tlom, hoteč lo posiliti. Na njeno vpitje jo je potem spustil, pograbil njeno ročno torbico, k! Je ležala na tleh, vzel Iz nje 157 Din gotovine ta nato zbežal v gozd. Napadalec je med bojem izgubil svoj aluminijast prstan. Nevarni in-divklij Je bil oblečen v dolge sive hlače ta temen suknjič. Star Je okrog 24 let ta majhne postave.
u— Prodaja čevljev po amerikanskem sistemu. Velike amerikanske tvornice čevljev nudib svojim odjemalcem potom lastnih prodajaln dvakrat v letu, to ie v mesecu februarju in v jeseni, izredno priliko, da si občinstvo nabavi čevlje do znižan i ceni. Temu zgledu sledi naša tovarna Peter Kozina in Ko.. Tnžič, ki od 1. do 15. februarja prodaja veliko množino vsakovrstnih čevljev po znatno znižani ceni. Ceni. občinstvo na) se o tem prepriča v Izložbah na Aleksan drovi cesti In Bregu 20 (glei današnji in-serat!)
u— Številne naročnike ateljeja Viktor bo
zanimalo, da se Je znani fotografsko-uirret-niški atel'e »Viktor« preselil iz svojih dosedanjih prostorov v Beethovnovi ulici v lastno hišo v Knaflievo ulico 4. (Nasproti Narodne tiskarne). G. Viktor Kune si je zgradil modem, vsem fotografsko-umetni-škim zahtevam vstrezakič atelje, tako da bo izreden sloves, ki ga vživajo njegovi izdelki. sedai še bolj okrepljen. V to bodo nedvomno pripomogle nove modeme naprave tega ateljeja. Atelje priporočamo vsem ljubiteljem lepe fotografije.	253
u— Abstinenti! Vsem bratom in sestram, predvsem' pa našim zunan'lm zaupnikom sipo ročamo, da smo prestavili dan rednih sestankov od torka na sredo. Tudi čas sestanka se je spremenil. Namesto ob pol 20. se shajamo že ob 18. uri. — Društvo »Treznost«.
u— Ljubljanski Sokol vabi svoie članstvo k sodelovanju pri maškeradi. Treba delavcev za predpriprave in za prireditev samo na pustni torek, časa imamo še malo, dela ie še mnogo. Žele se predvsem mlajši kakor starejši člani ln članice, ki se sicer v društvu ne udeistvulejo. Koristili bodo na ta način ter društvu pomagali do zaželjene-ga uspeha. Za preddela, doka I zanimiva, se zglasite zvečer co osmi uri naravnost v telovadnici v Narodnem domu. V svrho organizacije preobilnega posla na pustni torek Pa bo v sredo 10. t. m. Ob 8. zvečer v društveni sobi sestanek. Dobrodošli vsi. ki Ima te dobro voljo ln zanimamie za starega Sokola!
u— Priporočajo se dobra štalerska vina, bela in rdeča. Din 10, 12, 15 liter. Čez uUco ln tudi za domače prireditve v malih sodčkih ali velikih stekfincah. Poskusi se lahko v kleti. Grajska klet. Mestm trg 13. v Ljub

»Pusfofovlna poročne n
_v Ljubljani!?_
Na pustno nedeljo popoldne {je
tjani.
Iz Maribora
255
a— Z ulice. Kljub slabemu vremenu po-
nočnl metuljčki in čestilcl Venere prav pridno premenirajo po naših ulicah. Snoči je policija zopet zaprla tri take cvetke, ki so zapeljevale moške, pri tem pa si kar same Jemale plačila za usluge.
a— Naraščanje Drave. Zadnji čas Je nastopilo top!o vreme radi česar se je začel sneg po planinah tajati. Zato DTava narašča In Je bila včeraj že pol metra nad nor-malo.
a— Ostavko na državno službo le padal
vrtnarski nadzornik g. Herman Steinbren-ner v Mariboru, ker namerava osnovati na Koroški cesti lastno vrtnarsko podjetje.
a— Delovni trg v Maribora. V minulem tednu je bilo pri Državni borzi dela v Mariboru prijavljenih 93 prostih mest, 139 oseb Je iskalo službe in v 42 slučajih je borza posredovala uspešno.
a— Gostovanje Mitrovičevih Je tudi to pot privabilo številno mariborsko občinstvo v gledališče k obema predstavama operete »Stambulska roža«. Oba, gospod kapelnik Andro Mitrovlč in gospa Ančica, sta bila predmet živahnih ovacij.
a— Policijski ples. Minulo soboto le priredilo tukajšnje društvo policijskih nameščencev v okusno okrašeni GotzovI dvorani svoj običajni vsakoletni ples pod pokroviteljstvom g. nadsvetnika Kerševana. Udeležba Je bila prav zadovoljiva in priča, da uživa tudi mariborska policija popolno naklonjenost mariborske publike. Plesa so se udeležili tudi predstavniki tukajšnjih oblasti. Velikega župana Je zastopal vladni svetnik dr. Fišer. Nadalje so bili navzoči komandant mesta general Kostič, poveljnik vojnega okruga polkovnik Stojadincvič, podžupan dr. Lipold, sreska poglavarja dr. Ipavic in dr. Poijanec in drugi. Želimo, da bi tud! materijalni uspeh ne zaostajal za moralnim.
a— Požar v trgovini. V soboto zvečer Je izbruhnil v delavnici modistinje Anton:je Knez v Dravski ulici 10 iz doslej še neznanih vzrokov ogenj. K sreči so sostan3va'ci ogenj kmalu zapazili ter pozvali gasilno društva Delavnica je bila zaklenjena In so morali vlomiti vrata. Ogenj je bil kmalu pogašen, vendar pa je škoda precej znatna. Sumi se, da Je povzročil ogenj vroč pepel, ki je menda padel iz peči.
a— Vsled reprevldn~sti skoraj zgorela. Delda Marija Stanzer v Razvanju pri Ma-ribrru je hotela zvečer zakuriti peč. Ker je bila že tema, Jc postavila svetilko pri peči na tla. Vsled neprevidnosti pa se je ta prevrnila ta razbila V hipu Je bila Stanzer-jeva vsa v plamenih, ker si je pri gašenju cmcčila obleko v petroleju. Predno so prihiteli domačini na pomoč, je dobila že vse polno opeklin ter se zgrudila nezavestna na tla. Ogenj so kmalu nato pogasili, deklo pa so morali prepeljati v bo'nlco.
a— Pet na pokopališče v Pohrežju je že od nekdaj zanemarjena. To se čuti zlasti v deževnem času, ko sega blato kar preko gležnjev. Kdor ni b"-gataš, da bi si mogel najeti voz ali avto, a ima opravka na pokopališču, za tega tvori ta Dot pravo po-
Prijave v torek in četrtek, 9. in 11. t. m od 5. do 6. ure v licejski telovadnici-
K muzam je neznan poet, vzdihoval že dolgo let; dvignil ga v Olimaa sjai stoprav zdaj je, naš „Buddha* čaj)
V sobsfo, 13. Is&rusrfa v liraaia
IKGLSKA MASKAR/IDA
!J!
v vseh dvoranah Narodnega d /ma.
koro. Bil bi pač že skrajni čas, da se cesta enkrat pošteno uredi. Mesto, da občinski svet zapravlja čas z razpravami o oddaji pokopališča cerkvi, naj bi raje poskrbel za že prepotrebno nasipanje dohodne ceste.
a— Akademija trgovsko-obrtne mladine. Mlado toda agilno Izobraževalno društvo napredne obrtna mladine le nastopilo v nedeljo prvič s prireditvijo PTed širšo javnostjo. Mala dvorana v Narodnem domu je bila nabito polna trgovskih in obrtnih vajencev ter ostalega občinstva. Med drugim! so bili navzoči tudi podžupan dr. Lipold, tajnik trgovskega gremžja g. Zidanšek ter starosta Sokola dr. Boštjančič. Obširen program akademte Je poleg dobrih deklamatorjev, predsednikovega nagovora in glasbenih točk izpolnil novoustanovljeni tamburaški zbor. Akademijo so zaključili s humoresko od Cehova »Brezine«, ki ie nad vse pričakovanj Izborno Izpadla. Odilčne so bile zlasti moške vloge. Društvo si lahko šteje svojo prvo lavno akademijo v lep ponos. Želeti bi bilo, da bi mlado ta agilno društvo pri svojem deln našlo pri širši javnosti vse potrebno razumevanje In podporo.
a— Nora klnopodjeija r Mariboru. Kakor smo izvedeli, namerava blvSi okrajni glavar dr. Srečko Lajnšič otvortti v Studencih pri Mariboru v gosullnl gospoda Se-nice novo ktaogledališče. Tozadevna koncesija Je baje že izdana. Kakor se dalje govori, nameravajo v novo zgrajeni palači Pokojninskega zavoda na Kralja Petra trgu urediti moderni kino, tako da bomo v Mariboru s kini prav dobro založeni. Vprašanje je le, bo ll Maribor sploh prenesel toliko konkurenca
Iz Celja
e— Osebne vesti iz Celja. Za Šolskega upravitelja v St JurJu ob Juž. žel. Je imenovan g. Fran Zager, učitelj na okoliški deški osnovni šoli v Celju. Za stalna učitelja na deški okoliški osnovni šoli v Celju sta Imenovana gg. Josip Jerše iz Brežic In Br. Zemljič Iz Rečice ob Savinji.
e— Jugoslovensko - češkoslovaška liga v Celju priredi kakor smo že poročali, p d okriljem Ljudske univerze v Celju v ponedeljek dne 8. februarja ob 20. url v fizikalni dvorani meščanske šole skloptično predavanje o slavnem husitskem vodji Ja-nu Žižki. Predaval bo prof. Orožen. Pričakuje se obilna udeležba.
e— Iz zadnje seje celjskega občinskega sveta, ki Jo je zahtevala opozicija kot zeli nujno in zaradi katere ie pritožila celo na velikega župana v Mariboru, smo zvedeli še to zanimivost, da bi se morala vršiti v petek dne 29. januarja v svrho predpriprave za plenarno sejo seja obrtnega in tržnega odseka. Na to odsekovo sejo pa niso prišli baš oni gospodie, ki so zahtev"!: sklicanje tako rruine občinske seje. Bila je res nulna, a — za blamažo!
e— Redr.I sestanek članov kraievne organizacije v Celju se vrši vsako sredo ob 8. zvečer v kltfbcvi sobi Celjskega doma.
e— Redni sestanek članov kraievne orga nizacije za Celje okolico odpade v četrtek, dne 11. t m., keT se vrši isti dan odborova seja kraievne organizacije v gostilni g. N -rada v Gaberiu. — Udeležba za vse odbornike In zaupnike obvezna.
e— Poroka. V pondeljek, 8. t. m. se ie poročil v Marijini cerkvi v Celiu. g. Ferdo Herzog, vojaški kapelnik v Tuzli z gdč. Silvo Vaničevo iz znane Vaničeve rodbine v Celiu. Čestitamo!
e_ Posestnikom psov v svarilo. Na cel -
skem mestnem magistratu leži mnogo pasjih znamk, ne da bi prišli posestniki psov po nje. Opozarjajo se tem potom, da iii nemudoma dvignejo, ker jih čaka sicer ob čutna kazen.
Iz Trbovelj
t— Ob priliki zborovanja Oblačilne zadru pe za laški okraj se je na vzpodbudo kro« jaškega mojstra Franca Pungerčarja zbralo za Ciril Metodovo družbo 164.5 Din.
t— Komedija Favn v Sokolskem domu je bila pri sobotni predstavi bolj slabo obiska« na, zato pa je bila dvorana pri nedeljski predstavi nabito polna. Vsi igralci so po« hvalno odigrali svoje vloge, posebno odo« bravanje oa je žel g. inž. Freytr kot Favn in g. Odlazck.
t— Pred Delavskim domom «e je vrši! v nedeljo popoldne velik javni shod. na kate« rem so trčili skupaj desničarji okoli <iDe« lavske politike® in levičarji okoli «De'avsko kmetskega lista«. Govorilo se je o redukciji delavstva in o spremembah pravilnika Br.i« tovske skladnice. Predloženi sta bili dve re» soluciji, levičarska in desničarska, od kate< rih pa je bila sprejeta levičarska. Splošno sc jc opazilo, da čaka delavstvo izven stro« kovne organizacije, da se razčisti položaj med omenjenima skupinam*.
p— Knez Schčnburg
Sehonburg.NValdcnburg Dir
...V „	(.Ul^ujt,
Giunta nad vse druge in prinese
pristanišče sijajne čase...
za 'Legoa. Knes je podat ii «Legi»
obsežno itmijišee v Ilirski Bistrici, n« ka« tcrem se zgradi azil za potujčevanje sloven »kih otrok. Tržaški «Piccolo» se gospodu knezu globoko klanja ia ga hvali, da razu« me prav vzgojevalni pomtn «Lege».
p— Giunta za bodočnost Trsta. Giunta jc dobil ob izvolitvi za podpredsednika zbor niče iz Trsta nekaj čestitk, za katere se jav. co zahvaljuje Potem pa je pisal nekemu svojemu rnancu pismo, v katerem pravi: •Tr^t potrebuje za svojo bodočnost var. ittva in podpore. Jaz zavzamem zopet svo« je mesto zgoraj n.td ljudmi za prihodnjost oiesra». Trst z napetostjo pričekuje, kako se dvigne t njegovo
p— Razglednice s slovenskimi napisi so plenili zadnje dni orožniki po raznih krajih. Tako je zadela marsikaterega trgovca ob« čutna škoda. Videmski prefekt je sedaj menda odredil, da se razglednice vrnejo, ali na vseh se morajo prečrtati slovenski nc pisi.
P— V Bovcu je umrla po mučnem trplje« nju ga. Kati Murjava, žena bivšega bovške, g-a župana. Naj počiva v miru!
p— iztirjevanje vinskega davka se baje trenotno ustavi. Zaostali vinski davek se iz. tirja brezobzirno. Kmetje pa ne morejo kar naenkrat plačati vsega. Kako naj odšteje kaka občina v enem tednu 200.000 lir ali pa ii več. Bati se je, da pride mnogo posest« nikov na boben. Davčna bremena so že ta« ko neznosna. V stvari iztirjevanja vinskega davka j« posredoval poslanec dr. Besednjak na r>ristojn:h mestih. Potrebni so pred vsem daljši obroki po premoženjskih razmerah. Na odpis davka pa ni treba misliti... V takih zadevah se ravno vidi namen, izpod« kopati gospodarska tla slovenskemu kmetu :n ga pognati z rodne grude. Goriška je ob« rovljena za — italijansko bodočnosti
P— O enalfabetih v Julijski Krajini je p i« sai v milanskem tCorriere della Sara» oni s gnor Coletti, katerega smo že dvakrat omenili Spodtaknil se je ob Jugoslovene in
Favedal, da je našel največ analfabetov v azinu, kjer so Srfcohrvatje v večini. Colet« ti bi se lahko pc-jčB o razmerah v Istri pod Avstrijo in uvide! bi, kako malomarni so bili v šolskem pogledu italijanski deželni gospodarji! Ti so glavni krivci, tako šolstvo n uspevalo tako, kakor bi moralo. Sedaj pa povemo nekaj, kar najbrže Colettiju ne bo prav všeč. Pa je resnično! Mah) pred vojno je ugotovil Faiduttijev list «L' Eco del Li« toral»», ds je med italijanskim delom pre. bivalstva v Gorici 60 odst. analfabetov. Ta« krat so našteli v Gorici Italijanov okoli 13 tisoč in od teh je bilo nepismenih 60 odst
onstran granic
Italijanski liberalci ao molčali, grdo flimfe* K okoli sebe in čez čas so otvorili analfa« betafas tečaje. Si gnor Oolettft Hi« Rhodua,
hic salta I
p— Mlati na pridobivanja in potuJ6tva>
nje *drugorodcev» rodi pri faSlstih ruoo> vrstne načrte. Tako bo oa primer ▼ ftšiator ski seji v Rovinju premotrivati tamožnji teh nični zavod, ki ga posečajo samo uestni go jenci. Ako pe bi se napravil konvikt. bi ae pritegnilo učence iz notranjosti in pred« vsem bi se dala prilik« za vzgojo »drugo« rodcev». Zavod bi ae moral v svojem uč» nem načrtu nekoliko preoblidki in sicer naj bi dobil oddelek za zemljemerstvo.
p— Opatija tzgubl svoJ slovet, ako bo f u Sistovski režim še daije obremenjeval kli« matično in kopališko vodstvo. Dohodki so zadnje čase res veliki, ali vodstvo mora skrbeti za številne stvari, Id spadajo v ob« noč je občine. Slcrbetf' mora za ceste, vrto« ve, hodnike ob morju, za snažnost itd., kar nakopiči na leto ogromno izdatkov. Potem mora klimatično in kopališko vodstvo od« šteti še četrti del dohodkov v dobrodelne svrhe. Ako je italijansko poročilo resnično, je bilo lani dohodkov 1,162.532 lir. Izdatkov pa ravno toliko, 335.000 lir Je bilo treba odšteti na odredbe vlade. Mnogi se čudijo zakaj se v povojnem času ni nic zgodilo za Opatijo. Javna šetališča so zanemarjena, poti ob morju niso v redu, razsvetljava je nezadostna. Korzo nI popravljen itd. Po« časno propadanje, ki bo vedno očitnejše... Druga letošnja tujska lista fekaruje 247 go> stov.
p— Vojna odškodnina. Na podlagi odlo« k« z dne 10. januarja more vojni oškodovanec osvoboditi svoje obveznice, Izročene s strani finančne intendance zveznemu za« vodu (Instituto Federale) v Benetkah v krit« je prejetega predujma s tem, da do 18. fe« bruarja odplača v tekočem denarju sprejeti predujem. V to svrho se je treba takoj obr. niti do beneškega zavoda, ki pošlje dotič« niku likvidacijski račun. Oni vojni oškodo. vanci, ki so založili obveznice pri bankah, ker so dobili na nje predujme, dobivajo od bank pisma, da se jim bodo obveznice pro« dale, ker se jim je cena znižala. Treba do« plačati dotično razliko, da se obveznice ie dalje hranijo, sicer pa jih banka lahko po« tem proda, kakor hoče. Denarja splošno primanjkuje in tako računajo banke, da bo padec cene obveznicam njim v veliko ko» rist, ker najbrže ogromna večina oškodo« vancev prepusti obveznice njihovi usodi. To je strašna krivica, ki zadene nesrečne vojne oškodovance. Potem pa se italijanska vlada še tako ponaša, kako da plemenito postopa z oškodovanci!
Smuške tekme v Kranjski gori
Janša Joško, član SK Ilirije, prvak Jugoslavije in Slovenjie v moškem, Rabič Minca, članice TK Skale z Jesenic, prvakinja Jugoslavije v damskein vztraj-^ nos'-nem smučanju.
Divna Kranjska gora, bodoče središče ju« ^•'sicjvenskega zimskega športa, mrgoli v teh dnevih smučarjev in drugega športu na« klonjenega občinstva. Jugoslovenski zimsko »portni s a vez je v okvirju zaključnih tekem lil. vojaškega smučarskega tečaja razpisal ti'di smuške tekme za prvenstvo države ln Slovenije. Vsled tega se je ves ziinskosport. ci svet, vojaška in civilna smučarska arma« da s številnimi prijatelji, zbrala v soboto in nedeljo v tem lepem gorskem kotu, ki ima po svoji legi kakor tudi umevanju lo» kalnih faktorjev vse pogoje, da se v krat. ktm razvije v jugoslovenski St. Moritz. Ko so v soboto prispele prve skupine tekmo« valcev, funkcijonarjev in drugih prijateljev smučarstva v Kranjsko goro, so zagrmeli nad vasjo možnarji, na kolodvoru pa je kranjskogorsko pevsko društvo pod vod. stvora g. Zavodnika zapelo par pesmi v po» zd -av gostom. Raz hiš plapolajo državne in slovenske zastave; Kranjska gora pozdrav« lia pionirje ene najlepših športnih panog. Na ko! od'. 'Oru posluje stanovanjski urad, ki deluje brezhibno. Zdi se pa, da glede enotnih in primernih cen prenočišč ni bil dovolj na mestu. Tudi zadnji vlak je pripe« i,a! številne posetnike nedeljske prireditve. 7.večeT ob 7. se je vršilo v šoli kratko pre« davanje g. dr. 2ižka, ki je razložil tekmo« '•ničem progo in druge podrobnosti, g. dr. Oblak pa je preiskal vse tekmovalce.
V nedeljo zjutraj so odšle vse stalne kon. trole. ambulančne postaje, okrepčevalnice na svoja mesta. Proga dolga 30 km, je bila razdeljena r.a 6 sektorjev, katere so nad. rorovali častniki vojaškega tečaja s potreb« rvm številom dodeljenih. — Poleg teh sta iy)s!ovali stalni zdravniški postaji v Planici n pri KoS:nju v Kranjski gori, v rokah gg. •!' :cv Tičarta in Oblaka. Na progi kakor tu« :i na cilju ^o oskrbeli domačini par dobro t tesk-bljenih okrepčevalnic, ki so se jih — •dulci malo pogostejše kot tekmovalci — pridno posluževali. Proga, ki Je vodila od itarta nnd postajo do Slatine in dalje v Pla« j nco do Tamarja, odtam na preko proge : t. mo Rateč do vasi Podkorena in dalje nad >rogo navzdol do Gozda in se na nasprot« 1 ni strani vrnila — po zelo težkem delu — ! •rimo elektrarno — zopet na cilj. je bila I /borno markirana. Na opasnih in zaplete« j r. h mestih so posebni funkcijonarji poja« ' -njevali vozačem potek proge. — Vrhovno I vodstvo tekme ie bilo v rokah predsednika i ZSS»a. g. dr. Souvana; iury je bi! sestav, j I jen iz gg. dr. Žižka, podpredsednika JZSS i
Gorca, prof dr. Jesenka, načelnika smuške stkcije TK. Skale Gnidovca in drugih.
Start seniorjev je bil točno ob 10. Prve« mu »sunku » sta prisostvovala poleg števil« nega domačega občinstva in gostov načelnik dr. Marn, ki je zastopal uradno odsotnega velikega župana dr. Baltiča, kot zastopnik ministra vojne in mornarice, general 2iv. kovic, vladni svetnik M. Senekovič, do za« ključka tekme so prispeli še zdravstveni šef dr. Katičič, srezki poglavar dr. Vavpotič iz Radovljice in več drugih odličnih osebno« .sti. Start dam je bil ob pol 11. Startalo je 21 seniorjev in 13 dam. Udeležba tekmo« valcev v resnici ni bila tako številna, kakor bi bilo z ozirom na velik razvoj smučarstva pričakovati. Proga je bila brez dvoma pre. cej naporna, tako, da se je večina smučar« jev udeležila samo »izleta®. Culi smo, da so Izostali Zagrebčani vsled nekih neoficl« jelnih govoric, češ da v Sloveniji že davno ni trohice snega več. Kot smučar, verifici« ran pri klubu na Hrvatskem, se je udeležil tekme edino član Haška g. BenkovM, ki je nastavnik vojaškega tečaja in se je izkazal za vrlo vztrajnega vozača. Žal le, da kon. kurenca ni bila jačja, ker bi bil morda re« zultat prvaka, ki je kljub proti koncu raz« mehčanemu snegu dosegel lep čas, lahko še boljši. Od tretje kontrole (bilo jih je men« da 201) je vozil zmagovalec vedno kot prvi. Kontrole so poslovale vzorno. Posebno zna« čil no za vestnost kontrolorjev je n. pr., da je neki častnik, ki je dobil nalog, da beleži čas, kdaj bodo tekmovalci vozili mimo nje« gove kontrole, in ni imel svinčnika, vrezal posamezne podatke z noževo konioo v kon« trolno po!o.
Z dopoldanskim vlakom ao prispele nove množice občinstva, tako da se je zbrala na cilju več stoglava publika. — Okoli pol dveh je zagrmel zopet strel iz možnarja in naznanil, da se bliža prvi tekmovalec cilju. Domača godba je zaigrala koračnico, oavzo« čih se je polastila nervoznost. Kmalu nato je pripeljal v krasnem stilu g. Joško Janša skozi cilj. Občinstvo je njega in vse priha« jajoče, ki so nato eden za drugim sledili v večjih ali manjših presledkih, živahno po« zdravlialo. — Nekako ob pol treh je privo« zii zadnji. — Nekako ob po! treh je privo« pripravljena kopelj m okrepčilo.
Ob pol 5. je bila nato v hotelu »Razor® razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad Pri tej priliki je predsednik tekme g. dr. Souvan pozdravil vse oficijelne zastopnike in se zahvalil za njihovo pozornost. Z za« hvalo je omenil komando vojaškega tečaja (g. kap. Tauber), ki je šla savezu tako vzgledno na roko, in kranjsko gorsko obči« no za razumevanje in trud kakor tudi za pogostitev tekmovalcev ob priliki razglasit« ve rezultatov. Z ozirom na zgodovinsko le« to, v katerem sta pričela armada in športni
"etcoro'oSlel zavod v Ljubljeni. 8 februarja 1926
Viš:m barnmrtra 308 8 m
Kraj	Čas	| Barom.	Tesiper.		Sel. ida I« »»/•	Smet vetra in brzina v m	Oblačnost 0-10	Vrsta padavine	
opazovanj	s							ob opszo»anjo	« mm do 7 ur«
i Ljur ljana . ,	7.	759 4		f-44	87	NNE 1	5	megla	dež 1.1
Ljubljana , ,	8.	759 9		-4-5	86	NE 1	7		
Ljubljana . ,	14.	/589		-94	63	W 3	8		
1 Ljubl ana . ,	21.	7S9-3		-80	65	NW 1	10		
: Zaisrreb . . ,	8.	7o8 8		-7-0	87	W 5	8		dei 1.0
Beograd . , .	8.	758 8		-90	76	mirno	10		dež IX)
Sars,evo . . ,	8.	7r08		-4-0	83	mirno	9		
Skopljc . . .	8.	762 0		-5-0	96	NE 1	10	megla	
Orui-Dubrovnlk	7.	760-1		-80	90	mirno	8		de* 4.0
?r»sa ....	7.	760-9		- 10	—	NNE 1	10		dež 2A
Solnca vzhaja ob 712, »ahaja ob 17-16, ijna vzhaja ob 309, zahaja ob 12-41.
Dtnsjsfea vremej.j':a napoved ra torek: Najprej morda sneg. Jutri oblačno to nižja tempeu^ura. Severni vetrovi.
M ves skupno iMofti n r»»wj nutua »tr*, ld naj wa prinese skoro tudi med> narodno uspehe, Ja g. predsednik TckliksU trikratni pozdrav kralju Aleksandra kot po krovitcljtj vsega jugoslovenskega vporta. Odposlan! «ta bili tudi pozdravni brrojav« ki kralju la obema gg. ministroma kot po« kroviteljema prireditve. P reči tal j« bančno brzojavko trgovinskega ministra dr. Kraja« č*, Iti je opravičil svoj prihod in ielel prv rediteljem m tekmovalcem nailepis uspehe. Nato jo podpredsednik g. Goreč prečit«! dosežene rezultate:
V tekmi seniorjev to M plasrraHt 1. Janša Joško (SK. Ihrija) 3:07.55. 2. Janša Janko (Ilirija) 3:32.25,7.
3.	Sircelj Hinko (Ilirija) 3:34.53.7.
4.	Oitzi Miha (Skala Jesenice) 3:35:29.5.
5.	Benkovič M. (Hašk Zagreb) 3:36:16.4.
6.	KJofutar P. (Skala Jesenice) 3:49:21.9.
7.	Sporu Stane (Skala Ljublj.) 4:23.22.5.
8.	BorStnar Fran (Skala Ljublj.) 4:25.06.5.
9.	Kovač Saša (Skala Ljublj.) 4:28.35.1. 10. Zupančič Lado (Ilirija) 4:32.57.7.
Kot zadnja sta prispela še Oitzl Jože (Ska la Jesenice) in Križman Lado (Skal* Ljub« ljana).
9 tekmovalcev je na progi izstopilo. V tekmi dam to dosegle:
1.	Rabil Minca (Skala Jesenice) 43:41.9.
2.	Bloudek Mllči (Dirija) 43:46.
3.	Jesih Pavla (Skala Ljublj.) 48:32.6.
4.	Kuralt Dana (Stala Ljublj.) 50:14.3.
5.	Mesar Mici (Skala Jesenice) 51:27J. Kot naslednje so privozile še KrapeŽ Ve«
ra (Skala Ljublj.), Majcen Lina (Skala Lj.), Zobec Santa (Ilirija) in Miss Gopeland (Skala Ljubljana). 4 dame so na progi izstopile. G. dr. 2ižek je izročil nato po gdč. Gi« zeli Koširjevi prvaku s kratkim nagovorom v imenu trgovinskega ministra krasno da« rilo, bronastega smučarja na marmornatem podstavku, ter dve plaketi kot prvaku Jugo« slavije in Slovenije. Istotako je prejela zrna govalka iz rok potporučnika Cvetkoviča v usnje vezan album kot darilo saveza m dve
Flaketi kot prvakinja državo in Slovenijo, lasiranci na druga in tretja mesta «o pro« jeli kolajne. V imenu vojnega ministra je g. general 2ivkovič iskreno čestital obdaro« vanim na uspeha Končno je g. prof. dr. Je« senko še enkrat spomnil vse smučarje na napredovanje smuškega športa v preteklih sezonah in jih pozval, naj z vso požrtvoval« nostjo — skupno z našo hrabro vojsko — gojijo to idealno stremljenje. S trikratnim giomovitim «Smuk» je bila nedeljska prt reditev zaključena.
ReS je treba ie enkrat, da jo priredite* napravila za naše razmere sijajen vtis in da kažejo vsa znamenja, da ima atnučarstvo pri nas najlepšo bodočnost. Kranjska gora pa vso možnosti, da se v kratkem spreme« ni ▼ enega najbolj obiskanih tujsko«pro» metnih krajev. Gledati pa mora, da ostane na glasu vsled svoje gostoljubnosti in vljud« nosti do gostov.	L S.
Vojaške in mladinske tekme ter smuški skokL
Kranjska gora, 8. februarja. Drugi den smučarske tekme. Dan jo bil krasen, soln« čen. Dopoldne ob 9. so so začelo kvaliffka. cijsko tekme oficirjev in podoficirjev, Re« zultati So niso izračunani. NastopUo Je 68 tekmovalcev. Tekmi so med drugimi pri« sostvovali kot zastopnik vojnega ministra general Živkovič, komandant Dravske divi« zije general Kaiafatovič, sreski poglavar iz Radovljico dr. Vavpotič i. dr. Po tekmi je pozdravil general Kaiafatovič tekmovalce in učitelje, člane Zrmsko»spoTtnega Saveza, k; »o izvežbali prve vojaške nastavnike za smučanje.
Po kosilu Je bila skakalna tekma oz. na. gradno skakanje raz skakalnico v Kranjski gori. Prvo nagrado je dobil Zdenko Švigelj, član LSK. Najdaljši njegov skok v konku. renči je bil 10 m, v prostem skakanju pa 11 m. Od štirih skokov je izvedel tri stoje. Drugo mesto je dosegel Pogačar, član Iliri« je. tretjo mesto pa podporočnik Jankovič.
Ob pol 16. se je pričela mladinska tekma šolskih otrok do 12 let. Tekmovalo jih je 30. Na cilj jih je prišlo 29. Prvi je prišel na cilj Jože Zupan, učenec IV. razr. v 20:05.7, diugi Andrej Tarman, učenec pripravljalne šole v 21:11.7 sek., tretji Franc Rak, IV. raz red v 21_36. Zadnji tekmovalec Je prišel na cilj v 16.36 za prvim. Savez je poklonil za prve tri tekmovalce darila, ki so se razde« l'la po tekmi v šoli, kjer so je okrajni šol« ski svet zahvalil za prireditev.
Jutri je zaključna vojaška tekma na da. I.iavo 30 km, s čemer bo tridnevno smuško tekmovanje zaključeno.
Zadnje nogometne tekme
ZAGREB: V nedeljo se je vršilo III. ko« lo pokalnih tekem. Odigrali sta se dve tek« mi, in sicer Železničarji : Viktorija 5 : 1 ln Derby : Ilirija 7 : 1. Pri tekmi 2e!ezni> čarji : Viktorija je prišlo do incidenta, pri katerem je član Železničarjev napadel sod« nika Lepaca.
PRAGA: Sparta : Liben 10 : 1, Slavija : Nuse!sky 11 : 4.
DUNAJ: Prvenstvena: Amateure : Her. »ha 4 : 2 (2 : I). Prijateljske: Vienna : Slo. van 1 : 1 (0 : 0). Hakoah : Simmering 3 : 0 (2 : 0), Rapid : BAC 3 : 1 (2 : 0>, Sportklub : Nicholson 5 : 3 (2 : 1), Admira : Favo« ■itner A. C. 6 : 4 (5 : 0), Rudolfshiigel : Vorvvarts 06 5 : 5 (3 : 3).
MALTA: V soboto: Floridsdorfer A. C. : F. C. St. Gcorges 1 : 1 (0 : 1); v nedeljo Floridsdorfer A. C. : reprezentanca angle« škega brodovja 1 : 0 (1 : 0).
MONAKOVO: Bayern : Karlsruher F. V 8 : 0 (3 : 0).
FUERTH: Spillvereinigung Furth : Ha« nau 3 : 2.
Primorje. Obvezna seja up-avne« ga odbora v prisotnosti vseh sekcijskih na« čelnikov iD načelnika veseličnega odseka se vrši jutri, v sredo 10. februarja v društve« nem tajništvu toC-no ob 6. uri popoldne. — Predsednik.
S. K. Ilirije nogometni trening za sku« pino I. moštva v torek in četrtek ob 18.30, za rezervo in juniorsko skupino v torek in soboto ob 17. — Rezerva ima v nedeljo pr« venstveno tokmo s Herraesom.
S. K. Ilirija (Damska sekcija.) Seja sek« cijskega odbora v sredo 10. t. m. ob 20. uri v damskem salonu kavarne Emona. Prosim pplnoStevilne udeležbe. — Načelnik.
Lahkoatletska sekcija /15K. Primorja ima svojo redno sejo danes v torek 9. t m. ob 18. v društveni sobi.
Gospodarstvo
Vzorčni velesejmi ? Pragi
Vremensko poročilo od 8. t. m«:
Bohinjska Bistrica ob 7j +1 stop. C, snega 18 cm, visoka megla. Kranjska gora. ob 7.: — 3 »top. C, baro«
meter se dviga, brez oblatov, mirno, brez vetra, snega osrenjenega 20 cm, saninec utfodea.
Uprava Praških vsorfinih vele*ejmov je T začetku letošnjega leta izdala spis r ka« tereni predsednik V. Bohžč podrobno opi* suja izvršeno delo in nove naloge Praških vzorčnih velesejsnov. Med drugim pravi:
Absolviranih 11 velesejnoov predstavlja promet prodanega blaga za najmanj 12 mi« lijard Kč. Ta vsota se po končanem vele« »ejmu še podvoji, kajti velik del zaključkov se na podlagi pregledanih vzorcev na vele« sejmu realizira navadno šele po velesejmu.
PVV. dajejo povprečno 60.000 delavcem celoletno stalno službo. Ako računamo, da znaša povprečna dnevna državna podpora brezposelnim samo 10 Kč, ima država v pri« meru te zaposlenosti po velesejmih najmanj 219 milijonov Kč letnega prihranka. To je direkten efekt neglede na zvišanje prejem« kov žeieznie, pošt, davkov itd.
Pa ne samo država, ampak tudi mesto Praga ima od PVV ogromen dobiček, kajti računati se mora pri vsakem velesejmu na najmanj 120.000 podeželskih posetnikov po« leg številnega poseta inozemcev, to je pri 11 velesejmih skoro poldrugi milijon obi« skovalcev, ki so mestu plačali na veselič« nem davku pri pijačah, prehodni nastanit« vi itd. najmanj 15 milijonov Kč,
Nadalje razpravlja omenjeni spis o veli« kem propagandnem pomenu velesejmov in ugotavlja, da js tujina že spoznala, da je gospodarski položaj Češkoslovaške precej trden. Velesejmi so danes edina institucija, ki stalno in sistematično deluje v gospodar« ski inozemski propagandi. V te svrhe se je žrtvovalo že 18,000.000 Kč. Pri tem se mo« ra povdariti, da so to lastna sredstva in ne morda državna subvencija. PVV s svojim spisom dokazujejo, da danes skoro ni pa« noge v gospodarskem življenju, za katero b; se velesejmi ne zanimali in je ne skušali izrabiti v prospeh bodisi štcdljivega gospo« dar stva v gospodinjstvu, radia. lesne trgow vine, turistike, hotelov in restavracij ter raz nega drugega.
Že iz teh par stavkov je videti, da so Praški vzorčni velesejmi za češkoslovaško gospodarsko življenje ogromnega pomena. Zaradi svoje vsestranosti bodo PVV v na« slednjih letih nedvomno še pridobili na važ« nosti. Pripomniti pa je pri tem, da se če« škoslovaški gospodarski krogi v mnogo več« ji meri zavedajo potrebe Praških vzorčnih velesejmov kakor n. pr. mnogi naši privred« niki, ki po prvem neuspehu navadno vržejo puško v koruzo in ne razstavijo več na last« nem Ljubljanskem velesejmu. Velesejmi uspevajo seveda samo, ako gospodarski krogi, ki pridejo zanje v poštev, stalno raz« »tavljajo.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (a t m.)
Pšenica: baSca 295—297.50. Ttrrščt-ca: baSka. nova 110; baška. stara 150; ba-Ska, za april-mal 138.50; sremska. nova 115 sremska za mal lSI; srem«ka za maHorKj 138. Moka baška »6. 270. S&tronl promet 40 va*onov. Tendenca mirna.
= Rok za razstavitev v Flladelfljl. Ministrstvo za trgovino tn Industrijo le določilo da imaijo vsi interesenti najkasneie obvestiti ministrstvo aH se bedo udeležili razstave v Filadeffiji in s katerim In ter kolikim msterijalom. Tako rano obveščenie ie potrebno zaradi tesa. da se bo moglo takoi začetj z Izbiranjem blara. k! se bo poslalo v Ameriko.
= Odgoden sestanek tarifnega odbora. Kakor poroča Časopisje, se bo tarifni odbor sestal šele koncem meseca marca a-11 v začetku aprila in ne ta mesec, kakor se ie poročalo. Odložitev je potrebna baje iz nekih tehničnih težkoč.
= Za razpečavanje našega tobaka v inozemstvu. Kakor poročajo Iz Beozrada, se ie Uprava državnih monopolov obrnila na m; nistrstvo trgovine ln Industrije z aJttom, v katerem prosi, nai se ob Prilikah sklepanja trgovinskih pozodb z raznimi državam! skuša doseči to, da bo v pozodbe prišla tudi klavzula zlede razpečavania našeza tobaka v dotičnih državah. Kakor se trdi, ima Uprava državnih monopolov velike ZuIojm nerazprodanesta tobaka.
= Cene kožam ln usnju v Maribora. V zadtpjem času so bile v Mariboru naslednje cene kožam in usnju, konjske kože 85—175 Din za komad, coveie kože 14—16. Din za kg. teleče 22—23. svinjske 9—10. zornje usnje «>—110, podplati 60—SO Din za kg:.
= Položaj na našem tržižču jajc se je zboljšal, ker se je povpraševanie iz Inozemstva povečalo. Kottzumne države so uporabile v znatns meri svoic reserve in iim blaga primanjkuje. Nakupne cene v naši državi se ftibliejo med 1—1.25 Din. Na drobno se prodaja blasro: v Ljubljani 2.50—3.25. Din za par, v Mariboru Pa 1.50 do 1.75 Din za komad. Vsporedno s povečano proizvod njo so porasli v naši državi tudi dovozi. Trgovci z :aid se pritožujejo, da jim jc zaradi visokih Izvoznih carin izvoz zelo etežkočen; zato zahtevajo, da se te carino ukinejo vsaj za dobo od meseca ianuarja do juiija, ker jim le sicer onemogočena kon kurenca na zunanjih tržiščih.
—	Izplačevanje kupona Vojne škode v Beogradu. Iz Beograda poročajo, da se vrši izplačevanje kupona št. 2 obveznic za vojno škodo precej hitro. Samo na blagajni Direkcije državnih dolgov ie bilo izplačano minuli teden preko 6 milijonov dinarjev.
= Položai na našem tržišču suhih če-špeli je zelo neugoden za producerrte. Tendenca ie zelo mlačna. Inozemski naktrpoval ci so rezervirani in čafoiio nitjih cen. Ker pa zaloge v Srbiji in Bosni zna-šaio vsega le 350 vagonov, ni bojazni, da se ta količina do novejta blaga ne bo razprodala.
—	Državni kemično-telmlčni laboratorii. Zbornica za trgovino, obrt ln industrijo v LjttMiani opozarja vse Interesente, da je Državni zavod za posipeševairie Industrije in obrta v Beogradu ustanovil kemično tehnični laboratorij, o čemur smo že poročali. Ta la-boratort) vr& analize ter i«hja Izpričevala, mnenja In nasvete. Za Izvršena dela se plačuje primerna taksa po tarifi, k! ie Ob javljena v »Službenih NovJnah« dne 5. sept. 1925.
= Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani spre ema do 12. t. m. ponudbe za dobavo anmattrmega brona ter za dobavo 2000 m vrvice (Plattschtmrr za Moquette). Predmetni pogoji so na vpogied pri ekonomskem odelenju te dirakcfie. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 25. do 27. t. m. glede dobave mesa za čas od L aprila do 30. septembra 1926. pri komandi rtrarfborskega vojnega okriiga v MarfbcrLi in komandi mesta v Ptuja (25. II.). pri komandi celjskega vojnega okritza v Celju te
pri komandi mesta v J^vens&l Bb«rid (26. S.) ter pri ifftpndantttrl dr"a\-;%« dlvi-zljsfce oblasti v blablir.r.i i« pri komand mesta v Dravograda (27. I!.) (prcdjre-tti pogoji so na vpogled pri označeni!) komjn-dah); 5. mp.jca pri direkciji dnžavnfli želez« nic v Sarajevu glede oddaje pretovorcnhl blaga v Bos. Brodo tz normalnih v ozko« tirne vagone in obratno ter dede oddaja v enoletni zakup er.ega dela skladišča na postaji Metkovič: pri drn&cSii državnih fe. leznic v Zagrebu glede dobave 12.500 k« ©rodnega in drrsega ielda. Predmetni oglasi v Zbornici za trgovino, obit in iirdjstrlt jo v Ljubljani na vpoglod. -- Dlrekcib državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. t. m. ponudbe za dobavo bele cinkove le črn- pločevine: do 16. t. m. za dobavo 300 metrov, biaea (Moqiiett« za II. razred), zr dobavo 1000 kom. zank ta »astore, za da bavo 5T0 komadov klobučiirastfh pran en. za dobavo 12 kom. kolesnih obročev, za dobavo 100 kom. siamnatfh podnožnJc, sa dobavo 20 parov klobnCinastih Škornjev; <$b 19. t. m. za dobavo 350 kom. vodostan-skjh stekel za dobavo 123 m2 itnoteja; db 23. t m. za dobavo peči ter za dbbavo 200 kom. lesenih grabelj. Predmetni pogoji so n■& vpogled pri ekonomskem odeieoju te direkcije.
8. februarja.
LJUBLJANA. (Prve žtevffka oovpraSe*
vanja, druge pomidbe in v oklepajih kispčft-ski zaključki). Vrednote: investicfjsjca 76—78. Vojna škoda 280—0, zastavni Usti Kranjske 29—22. komunalne Krairske 20— 22, Celjska poscfEkrlca 200-002, (W2), Ljubljanska kreditna 2i't0-~0, Merkantthia 100—104. PraStediona 95S-—970. Slavenska 50—0, Kreditni zavod 175—165, Strojne 0— 125, Trbovlje 370—'3S0, Vevče 110—0. Stavbna 90—100, ŠeSIr 115—1:20. — Blago: les: hrastove podrrice. 43 nun. 2.65 m, od 18—30 am, ogledane, fco metla 1 vagon 1300—1300 (1300); bukovi Modi. na tanj. Sem koneti od 30 cm pre.nm naprej, od 4 m naprej, z 15% od 2.50 do 3.90 in, zdravi Ia, foo meja, 15 vagonov 375—373. (375); hrastove po d niče od 43 in 53 rtiTi 2.65 odnosno 2.80 m dolge, fco mela 5 vagonor 1300 1350 (1300); d?ske smrekove, 25 mia, 4 m, od 16 cm na-pret medla 25 cm, I., tt. fco meja 1 vagon 390—590 (590); btii«rrt hlodi, I., H., od 30 cm naprej od 2.50 m. fco nalcl. post. 200—0. bukovi d!oW, od 2 m naprej, od 40 do 130 mv.\ L H., fco meja 500—0; drva su>ha: bukova, fco nakt posij, 21—0; hrastova, fco nakl. post 18—0; polj ski pridelki: pšenica- baSca, K> kfe 2%, foo baSca postal? 0—29*5. ban. 76-7T kg, fco nakl. post. 0—293, dom., fco vagwi prekm. post. 0—315, »renska, fco vat. naS, postaja 0—290; turščfca: času nrim. suln, kv. gar., par. Ljubljana 1 vagon 1S0—155 (150), časa primerno suha. z gar. zdravega prispetja do slov. post- psr. slav. post. 1 va-gon 117.50-117.50 (117.50). tmadanke*. več kot času pričnemo suha, fco vae. prek a postaja 0—167.50. drobna, fco vag. med j! m, post. 0—167.50. drobna, foo vag. banat^* postaja za IM- 0—140. am. suš., fco va baška postaja 1 vagon 142—143, (14 uiretno sušena, fco Postojna tranz.. 1 vagott 182.r)—182.50 (162.50), stara. imt. balSt postaja 1 vaton 155—155. (156); ječmmi 62 kg. fco vag. baška postaia 0—1®, po-mlada I, pivovar. 66-67 kz par. LjubHaa« 0-250; oves srbski, ico Ljubljana 0—315; ajda domača, fco vaz. prefcn. pest. 0—2W{ rž domača, fco vag. prekm. oost 0—210? proso rumeno, fco vag. rrekrn. post. 0—210 rumeno medjim.. fco Ljubljana 0—230; otro bi drobni pšeničnl. fco vag. nakl. VlnkcvcJ 0—115. drobni, pšen.. par. Ljubljana 0—250 ježice, zlatorirmene, fco vag dol. oost. 250— 0; pijače: slivovka: bos., gar. 25%, "10-črtna neotrošar., fco v:,g. postaia Brčko 0—.3200, srbs.ka, gar. 50% fco vag. Postoin« tranz (sod poseber) 0—«600; gradbeni m a t e r i j a 1: cement nespremenjeno.
ZAOREB. V bančnih vrednotah nekoliko večji promet. Eskorr.-otna, Kreditna in Jugo s« malo oslabele. Od Industrljskili papirjev beležita zafeliačak StavonMa in Trbovlje M nespremenjenih tečajih. Vojna Skoda je tekom sestanka poskočila od 27S na 280. — Dinar nespremenjen. V Cirr^cn so tnalo nazadovale devize na London. Newyork in Pariz. Na zagrebškem deviznem trtžšSčn tendenca nesprerr.an-jena. Zaključni tečaji ne izkazujejo večjih sprememb. Narečna banka ie ponujala blago v posaimecnih devizah. Skupni promet 10.5 mlirona Din. Notirale so devize- Amsterdam 2271— 2281. Dunaj 798.75—S-a2.75. Bcr!'n 1352.5— 1356.5. Bukarešta (zaključek 26.5) Italija izplačilo 228.05—229.25. ček 229,-229.2. Lon dnn izplačilo 276.04-277.2-1 ček 275.52— 277.12, Newvork ček 56.695—55.995, Pariz 211.37—213.37. Praga 167.95—108.95, Č5k 0 —168.373. Švica 1093.27—1097.67. ček 0— 1095.5; valute: dolar 56—56.3: efekti.' bančni: Esikomptna 123—123.5, Kreditna Zagreb 1.31—132. Hipo 67—68, Jugo 106.75-" 107, Ltebbanska kreditna 200—0, Praštcdio-na 965—970 Narodna 0—4330: tadustrijskl: Ekspioatacl a 30—31. Sečcrana 430—425, Slavonija 44—44.5. Trbovlje 375—380, Vevče 110—0: državni: inve?!lcfeko 77—77.5, agrarni 45—45-5. Vojna škoda, pronrptna 280—281. za februar 278—281. za rnaTC 280 —0.
BEOGRAD. Devize: Amsterdam 2277 —2080, Duna5 80(5—801. Berlin 1353—1364, Budimpešta 0.07*7—0.^799. Bukarešta 24.6 24.a ItaKla 228.25—223.6. London 276.45— 276.49, Nev,-yori: 56.75—56.7«. Pariz 212.5— 2135, Praga 168.3—168.4. Svfca 1095— l'C95.2>5.
CURni. Beograd 9.14. Berlin 12355: New york 513.75, London 23.235. Pariz 19.3 5, Milan 20.S9. Praga 15.375. Budimpešta 0.^7274. Bmtarošta 2.27. Soiila 3.65, Dunaj 73.05.
TRST. Devize: Beograd 43.60-43.35, Diuaš 348—352, Prana 73.40—73.75, London 120.70—121.85. Pariz 925u—93^5. Newyork 24.80—24.95. Curih 478—480. Bttdlmpei.a 0.0343—.0.0350. BukareSa 1030—11. valute: dinarji 43^.3—43.75, dolar« 24.70-24.90 20 zlaiflh frankov 95—96. zlata lira 478.93.
DUNAJ. Devize- Beograd 12.4875— 125275; Berlin 168.95—K9.45: Bw?inrpešta 99.43—99.73. Bukarešta 3.C-75—3.095. Len don 34.515—34.6:5: Milan 38.54~2S.66; Ncwyork 7G635—711.S5; Pariz 26.4'J-26.56 Praga 21 (V~2i.CS. Sofija OS-5.02. Varšava 97—;;.^) Curili 135.72- W22. valute dinarji	-12.53. dolarji f712.25
De\'lza B"v-srad rta osicfcti borzah: ▼ Pragi 59.6SF5 v CerlirM 7.39. v Londona (oooidne) ?."7. v N'etvyork Css&JSučeo i> t. m.) l,7o ln ena četrtlnka.
in sveta
Adolphe ViDette
Dne 4. t. m. Je v Parizu umrl v svojem 69. letu na pljučnici eden najboljših francoskih ilustratorjev. Adolphe Villette. Slavno ime si je pridobil posebno s svojimi ilustracijami, ki spominjajo na dela galantnih mojstrov iz dobe rococo. Naslikal je sicer tudi več velikih dekorativnih del za razne javne zgradbe, zlasti za mestno hišo v Parizu, vendar se ga bo pa bodočnost spominjala le kot duhovitega ilustratorja rafi-niranega okusa._
Nove metode za zdravljenje raka
Nedavno so novine poročale, da je Vodja bakteriološko-higijenskega laboratorija nizozemske univerze v Leide-nu profesor Van Calcar dognal povzro-čilca raka in da bo v kratkem razpravljal o svojem odkritju v posebni brošuri. Brošura je končno izšla in listi poročajo o njeni vsebini. Profesor Van Calcar navaja v svojem delu celo vrsto rezultatov, ki jih je dosegel z eksperimenti pri živalih.
Posebne važnosti pri dispoziciji za raka je nedostajanje želodčnih sokov. Ti igrajo po naziranju profesorja Cal-carja največjo vlogo pri vseh obolenjih te vrste. S tem, da je učenjak objavil te rezultate, pa še ni izrekel zadnje besede. marveč si pridržuje proste roke za nadaljnjo raziskovanje in dopušča kontrolo svojih ugotovitev od strani drugih strokovnjakov.
Ker ni počakala z večerjo..
Cestokrat se v življenju iz čisto malenkostnih razlogov izcimijo hudi prepiri. Ena sama beseda je dovolj, da pride do velikih sporov. Potem se stvari pletejo dalje in kmalu nastane iz njih cela tragedija.
O takšnem primeru poročajo sedaj iz Španije. Podpolkovnik infant Bourbon-ski je ustrelil svojo ženo iz jeze, ker ni počakala nanj z večerjo. Mož je prišel zvečer lačen domov in vprašal po svoji ženi. Služabniki so mu povedali, da je žena že povečerjala in odšla z doma. Počakal jo je. in ko se je čez čas vrnila, je potegnil samokres in oddal strel, ki je smrtno pogodil aristokratinjo.
Iz poročila ne izhaja jasno, za katero damo gre v tem primeru. V španski vojski namreč služita dva Bourbonca. Prvi je infant Jose Marija Bourbonski, podpolkovnik pri infanteriji, star 46 let ln že 17 let poročen z Marijo Luizo de Richy Carvajo. Drugi pa je njegov brat, infant Franc Pavel, polkovnik in poveljnik pešpolka del Re" ter poročen t vojvodinjo Henriko Seviljsko. Ena teh dveh dam je torej postala žrtev raz-ljučenega soproga, ki je streljal proti svoji boljši polovici morda lz globljih razlogov, morda pa res le radi večerje. Španci so pač hude krvi, njihovi aristo-krati pa seveda še prav posebno.
Gladilnik na cesarjevem hrbtu
Ceh Janoušek. prikrojevalec dunajske dvorne krojaške tvrdke Prix, vč marsikaj povedati s habsburškega dvora, kjer je iemal mero visokim in najvišjim osebnostim. Ne bila pa bi verjetna naslednja zgodovinska zgodba da ni sam Franc BleL resna enciklopedična glava, pritrdil k istinitosti.
Lepega dne torej se )e k Prixu pripeljal 751etni grof Paar. osebni poboč-nik Njegovega Veličanstva cesarja in kralja Franca Jožefa i. Pomeril Je svojo novo naročeno uniforma
In ko mu Je Janoušek prflagodeval bluzo, se je stari grof stresel in domala zgrudil . . . »Nesrečni revmatizeml* je vzdihnil, ko mu je zopet polegla
«0, ekscelenca!» odvrne nato Janou-Sek. »Tu pa jaz poznam izborno zdravilo! Dovolite, gospod grof, da vas zlikam.«
.Kako pa, kako?» se Je glasilo wro-
fovo radostno vprašanje.
»Hipec potrpljenj, gospod grof!» odvrne Janoušek, donese kos flanela in ra/g: eti g!adi'.iik. zaprosi grofa, naj se malce skloni, mr preko hrbta dostojno položi flanel in začne revmatičnega gro-fa polahko likati . . ,
»Izborno, Izvanrednol* se po končani ceremoniji vzravna stari grof, vidno izražajoč zadovoljstvo, da je gladilnik pregnal putiko. Janoušek pa je vesel pobral visoko napitnino . . .
Minilo je par mesecev. Ko grof Paar stopi zjutrai v delovni kabinet Franca Jožefa, najde starega monarha sključenega v naslonjaču, neprespanega in skremženega.
«Veličanstvo se danes počuti neugodno?« brižno vpraša grol Paar.
«Da. v hrbtu . . . revma!»
Grof Paar se malce v zadregi nasmeh ne in odkašlja in pove cesarju, kako mu je Janoušek z gladilnikom izgnal putiko. Mar ne bi tudi Veličanstvo preizkusilo čudno zdravljenje? . .. Da! Torej je takoj odhitel lakaj v dvorski kočiji Po Janouška. ki je ves presenečen vzel svoj gladilnik in krpo flanela in se peljal na dvor. kakor se je glasilo najvišje naročilo. Četrt ure nato je Janoušek likal po hrbtu Njegovo Veličanstvo cesarja in kralja Franca Jožefa I. ter mu pregnal putiko na splošno zadovoljstvo. kakor pred meseci grofu Paaru.
Se devet let je nato Franc Jožef lahko vzravnan kakor sveča sedel na prestolu Habsbaržanov . . .
Razkrinkani moralisti
2e dolgo se je na Dunaju govorilo, da se levo socijalistične novine »Der Abend», proslule tekom zadnjih let po številnih kričavih izpadih ter družabnih in poslovnih senzacijah, dajo podkuplja-ti. to se pravi, da si dajo z visokim denarjem od strani napadenca gladko zavezati jezik. »Der Aberudi* je v špekulaciji na najnižje instinkte množice konstruiral škandal za škandalom, na dolgo in široko razvlačeval zadeve Castiglio-nija. Druckeria, Depozitr.o banko, Bron-nerja in še številne druge afere, ki so ves Dunaj spravljale pokonci in našle odmev tudi izven mej avstrijske republike. Razkritja in izpadi pa so v »Aben-du» običajno pojenjali kakor bi odrezal. To je upravičevalo sumnjo, da «Der Abend» vodi izsiljevalno taktiko in da se da podkupljatl
Po nekaterih ovadbah, ki jih je zadnje čase prejelo sodišče proti glavnemu uredniku Adolfu Weissu in posebno še proti voditelju inseratnega oddelka v «Abendu», je zdai končno prišla na dan celotna korupcija, ki se po razkritjih ostalih dtinaigkih novin izpreminja v pravcati podkupljevalski panama. Izkazuje se, da je Artur Fuchs inkasira! na podkupninah od strani raznih napaden-cev, bank in trgovskih podjetij okrog 30 miliiard avstrijskih kron (30 milijonov Din). Kako se je denar delil in kako se je uprizariala gonja proti posameznikom, to bo pokazala šele sodna obravnava. Zaenkrat samo razkrinkanje »Abendovih« senzacij tvori na Dunaju senzacijo dneva.
Ženska bitka
Varšava, početkom februarja.
Najprej sem slišal o bojevitih Ama-conkah. V Homerju smo čitali, da so prišle Troji na pomoč. Pozneje sem doznal o strašni bitki devojk in mladeničev na Višehradu v današnji Pragi. Sedaj pa se je borba prenesla v Varšavo. Ne gre sicer na kopja, niti za stostolpne trdnjave, pač pa za — varšavski telefon.
Varšavske telefonistke, 300 po številu, so spoznale, da imajo premajhno plačo. Njihova organizacija je dosegla nekak uspeh in 1. januarja so prejele večjo «penzijo» kakor pravijo Poljaki. Dobiti bi jo morala tudi ena. ki pa pri akciji ni sodelovala. Zato je organizacija telefonistk naročila blagajničarki, da omenjeni telefonistki ne sme izplačati poviška. Blagajničarka ga res ni izplačala, temveč je izročila denar organizaciji
Ravnateljstvo telefonov je v tem činu videlo prestopek proti službenim predpisom ter je uvedlo proti blagajničarki disciplinarno preiskavo. Ali za blagajničarko se je sedaj zavzela cela organizacija in telefonistke so stopile v štrajk. Milijonsko mesto je bilo brez telefona. Štrajk sam na sebi ni bil taka nesreča. Hujše je bilo to. da so se telefonistke pred telefoni zabarikadirale ter niso pustile nikogar k aparatom. 300 žensk je ponoči in podnevi taborilo v telefonskih prostorih. Ker so jim spalnice zaprli, so spale kar sede na stolih, na zofah In na tleh. Več dni niso šle h kosilu ter so živele satpo od suhega mesa in kruha. Vrata v poštno poslopje so dale zastražiti, tako, da ie bilo nemogoče prelomiti njihovo voljo.
Nekega dne pa so se v sosedno hišo vtihotapili mladeniči, ki so vdrli na hodnike k telefonistkam. Mikrofoni in dežniki so začeli padati po njih. Uspeh bitke pa je bil ta, da sta dve telefonistki omedleli.
Varšavska vlada Je nekaj časa mirno gledala žensko vojno. Novine pa so ogorčeno vzklikale; 30 milijonska država kapitulira pred 300 ženskami . . .1 Končno je minister za trgovino, v čegar resort spada telefon, le posegel vmes. In polagoma se Je stvar začela čistiti! Stavka se Je končala, ker Je direkcija odpustila vse stavkajoče telefonistke
Madame Sans Gšne
Napoleon
Mademe Sans Gčne
Napoleon
s naročilom, da zopet vložijo prošnje za sprejem v služba Po izidu preiskave se bo torej odločilo, katera izmed bojevitih poštnih Amaconk ie ostane pri telefona.	—L—
Nova Zelandija dežela zdravja in bogastva
Nova Zelandija Je brez dvoma ena izmed najzanimivejših kolonij britanskega imperija. Anglosasi so se na njej jeli naseljevati šele potem, ko so Francozom odvzeli Kanado in Holandcem Južno Afriko; kajti dežela je še danes, v dobi radija in avijatike (kaj šele v prejšnjih stoletjih!) zelo od rok, saj je nam Evropejcem antipod.
Angleži radi nazivajo Novo Zelandijo drago Britanijo. Po svoji kartografski obliki pa spominja to otočje najbolj na Italijo in na njen »škorenj«, le da je slika zaobrnjena za 180 stopinj. Nova Zelandija je nekako tolikšna kakor Italija in ima tudi slično, le nekoliko vlaž-nejše podnebje.
Ni je menda dežele v daljnih oceanih, ki bi belokožnim kolonistom toliko nudila kakor Nova Zelandija. Divno podnebje, veličastno vedno zeleno pragoz-dovje, v katerih se ne skriva niti ena roparska žival, niti ena kača; bogata zemlja, lepa jezera in reke in prelestne planine, bogate na ledenikih: eto to je Nova Zelandija. Ko so se Angleži Jeli tod naseljevati, je bilo otočje malone izumrlo, le na enem otoku so živeli ostanki Maorov, najinteligentnejšega in za kulturo najboli dostopnega plemena v Oceaniji. Angleži so morali izvojevati z Maori težke in krvave boje, mora pa se jim priznati, da so ž njimi ravnali boljše in humanejše kakor v drugih kolonijah. Danes šteje otočje Nove Zelandije poldrug milijon duš, med temi jedva sto tisoč domačinov; od teh je 50.000 Maorijev. Ostali prebivalci so ne samo belekožci, nego skoraj povečini vsi britskega izvora; vendar pa se nahajajo med njimi tadf; potomci skandinavskih naseljencev in celo bosanski in dalmatinski gozdni delavci
Novozeiandei ne slove niti po svcrji umetnosti (dali niso dazdaj še niti enega poznanejšega slikarja niti pesnika), niti po čemerkoli, kar bi jih intelektualno odlikovalo Pred drugimi zemljani; slove pa po nežem drugem, kar se zlasti danes visoko ceni: Novozeiandei so relativno najbogatejši, obenem pa tudi najsrečnejši in najbolj zdravi narod na svetu.
Še leta 1830 je bila Nova Zelandija poseljena zgolj z Ijudožrci; a že leta 1853 je dežela dobila demokratično ustavo. Največ zaslug na tem Ima angleški državnik Gibbon \Vakefeld, ki je Novo Zelandijo zasnoval in izdelal liki umetnino. Njegov namen je bil, ustvariti iz Nove Zelandije deželo, ki bi ne poznala ubeštva. In ta namen se mu je toliko kakor posrečil. Nova Zelandija izvaža v primeri s številom svojega prebivalstva mnogo več kakor katera druga država (predvsem meso, sirovo maslo in sir. da volne niti ne omenimo), in vendar nima morda niti enega državljana. kojega letni zaslužek bi ne dosegel štiri do pet milijonov dinarjev, nima pa tudi nobenega berača. A nc, da bi s tem trdili, da bi bila privatna lastnina odpravljena in odpravljen kapitalistični sistem gospodarstva. Toda Nova Zelandija je bila prva angleška dežela, ki je uvedla zakone za varstvo delavstva, ki je dala starčkom pokojnine, ki je dala ženi volilno pravico in ki je z uvedbo gospodarskih razsodišč odhila mezdnemu gibanju vso ost. Res je: tudi med Novozeiandei vladajo so-cijalne razlike, neznan pa ie tam duh kaste. Na Novi Zelandiji se smatra kot samoobsebi umevno, da obeduje šofer pri isti mizi s svojim »gospodarjem« in da se poljedelčeva žena oblači prav tako kakor žena veleposestnika. Delavec na Novi Zelandiji jč najmanj trikrat na dan meso.
Seveda pa to stanje ni brez temnih plati. Visoke mezde, okostenele socijal-ne varnostne odredbe in teža socijal-nih bremen Nove Zelandije sicer niso ovirale na procvitu. Pokazalo pa se je, da trpi dežela baš vsled tega na novih impulzih. Njene železnice so v bednem stanju, njena še mlada mesta se zde, kakor da bi razpadala in življenje na deželi je na las slično nekdanjemu življenju na divjem Ki^du, le da ni več tako divje kakor neku&i. Dežela potrebuje novih naseljencev, saj b! lahko prehranila še mnogo milijonov ljudi Toda Nova Zelandija ostane raje revna na ljudeh, kakor da bi dovolila, da se na njej naselijo N e -Angleži. Posledica tega je stagnacija na vseh poljih. Novo Zelandijo obhaja bojazen pred neznanimi nevarnostmi, pred boljševizmom (ki pa ne bi imel nikakih izgledov), pred bodočimi vojnami ki K utegnile nastati vsled eventualne invazije Japoncev. — Srečna dežela, pa vendar toli nesrečna!
POPOLNOMA NOVO
V glavni vlogi:
POPOLNOMA NOVO I
Lovci na ženo
Resnična slika Is življenja lepe mlade devojke
Gloria Swanson
Nevarnosti za mlado devo ko v velikem mestu. Mladi šef in lepa prodajalka. Gnječa v tramvv^jru. Prvi koiak čez prepovedano mejo. Intimne nnčne veselice. Prvi lovci. .Chaplin in ruska grofica'. Model mladega kiparja Igra z vatro Novi lovci. Bogate toalete in nočna zabavišča. Napad v avtu. Zaničevanje kot nagmda za varovano čast. Zmaga prave ljubavi. Skupni sen o bodoči sieči.
Predstave točno obi 4, pol 6, pol S in 9. Pti vsčSi predstavah svira prvovrstni umetniški orkester. Prednaznanilo: Veličastno filmsko dele „R03IS3 HDOD". V glavni vlogi Človek is gumija slavni Dojglas Fairbanks.
ELITNI KINO MATICA, vodilni kino v Ljubljani, tel 124.
Walter von der Vogehveide in Dante kot rimski grič in Himalaja. — Nemški turisti so ljudje s primitivno, nedostojno nošo gozdovnikov. — Mussolini koče poitalipneiti nemško Tirolsko. Nemcem se v Italiji boljše godi kot na Češkem{!). — Italija poj-de3 če treba, še raprej čez Erener.
Rim, 7. februarja.
Na včerajšnji seji parlamenta je min. predsednik Mussolini odgovoril na nujno interpelacijo poslanca Faritiaccija in trinajstih tovarišev, ki so zahtevali z ozirom na znane izjave bavarskega min. predsednika Helda pojasnitev od-nošajev med Italijo in Nemčiio. Med viharnimi ovacijami je stopil Mussolini na govorniško tribuno ter je izvajal med drugim:
Ne govorim samo vam in ne govorim zato, da bi polemiziral s predsednikom bavarske vlade, temveč zato, da se razjasnijo ideje in ker je potrebno
jo našega duha, našega smisla za do-stojanstvenost (!). naše moralne sile, ne poznajo fašistovske Italije.
Se bodo že naučili. V to verujemo. V vsakem slučaju moram povedati z absolutno preciznostjo, da se italijanska politika ob gornji Adiži ne bo umaknila niti za ped. (Živahno odobravanje.) Uvajali bomo s pravo fašistično metodo in vztrajnostjo vse naše zakone, že izglasovane, in tiste, ki jih boste še sore-jell Napravili bomo to pokrajino italijansko, ker je italijanska zemljepisno in zgodovinsko. O meji na Brenerju se v resnici da reči, da Jo je potegnila ne-
govoriti jedrnato in pravočasno, kakor zmotljiva božja roka. Nemci ob gornji
zahteva fašistovski način. Fašistovska vlada je tekom treh let vodila napram Nemčiji zelo zmerno politiko. Lani smo po dolgih pogajanjih sklenili z Nemčijo trgovinsko pogodbo, toda takoj po locarnskem dogovoru in po trgovinski pogodbi se je v Nemčji kakor na povelje pričela zločinska ln smešna pro-tiitalijanska kampanja. Zločinska zato, ker izhaja iz celega kompleksa zavednih laži; smešna, ker si je domišljala, da bo impresijonirala to mlado, ponosno fašistovsko Italijo, ki je nihče ne more impresijonirati. (Viharen plosk.)
Nato govori Mussolini o aferi s spo-
Adiži niso nobena narodna manjšina, oni so etnična relikvija. Njih je 1S0 tisoč. Na Češkoslovaškem pa predstavlja državno jedro 5 milijonov Cehoslova-kov. Nemcev pa je tam 3 milijone in pol. In od 1S0.000 Nemcev v Italiji trdim. da ie 80.000 Lahov, ki so postal! Nemci. Mi jim bomo pomagali, da najdejo svoja stara Italijanska imena in da bodo ponosni, ker so državljani velike italijanske domovine. Vsi drugi so ostanki barbarskih invazij.
Mussolini je zaključil svoj govor ta-ko-!e:
tOni dan je prinesel neki fašistični
menikom VValterja von der Vogehvei- i Ust na deželi čez šest kolon napis: »Fa-
de: «Mi, ki spoštujemo poezijo, tudi če je srednje vrednosti (smeh), mi, ki ne moremo sprejeti primere med Dantijem in Walterjem von der Vogelweide. ker bi to pomenilo isto kot primerjati Pin-cio (rimski grič) s Himalajo, mi bomo pustili pri miru kip nemškega trubadurja. Pač pa bomo postavili na istem kra-
šistična Italija ne bo nikoli umaknila zastav z Brenerja.« Dotični izvod lista sem vrnil uredniku s tem-!e popravkom: »Fašistovska Italija lahko nese, če je potrebno, svojo trobojnico preko Brenerja. umaknila pa je z njega ne bo niko!i.»
Ogromen aplavz, cela zbornica poje
jd. i U.U pa uuuiu w\Jota v lil ua lot^ui i\i a- , ~	—	^uvi uivu
ju v Bozenu, kjer bi bil imel stati spo- stoje «Giovinezza». Tudi Giolitti stoji
menik nemške zmage, spomenik Cesarju Battistiju.» (ogromen aplavz, poslanci stoje proslavljajo Battistija).
V nadaljnem zanika Mussolini upravičenost posameznih pritožb tirolskih Nemcev in se je lotil nemške grožnje z bojkotom turistov: »Govorimo enkrat za vselaj o tem turizmu. Mi smo nadvse gostoljuben narod. To nam prihaja od naše starodavne in tisočletne civilizacije. Mi hočemo ostati gostoljubni tudi, če se ta gostoljubnost zlorablja, tudi če se pojavljajo po naših krasnih mestih primitivne in včasih ničvredne noše, ter se opažajo v primitivnih, gozdnih oblekah (aluzijo na nemško alpsko nošo) moški in ženske, kako stopajo po marmorju naših čudežnih palač
pa ne poje. Ko se vihar poleže, vpraša Mussolini Farinaccija, če je zadovoljen z odgovorom. Farinacci Izjavlja, da je zadovoljen ne-!e on, ampak tudi ves narod, ki vidi. kako energično se brani njegovo dostojanstvo. Današnja Italija ni več nebojevita Italija, temveč Italija zmagovalcev in močnih. Končno poziva poslanec, naj dado inicijativo za pobiranje prispevkov za Battistiiev spomenik. Tudi po Mussolinljevem odhodu iz zbornice pojejo nekateri poslanci še vedno fašistične pesmL
Medtem so pričeli novinarji pobirati med seboj prispevke po pet lir za Bat-tistijev spomenik. Ko je za to zvedel Mussolini. je pristopi! k žurnalistom in je prispeval , . pet lir s povdark^-
in naših svetih in monumentalnih ba- da se tudi on še vedno smatra za novi-
zilik. Toda nihče naj ne meri Italije po narja . . .	_
koristih, ki jih ima od inozemskih iz- j letnikov. Italija živi od čisto drugih virov in ima vse druge energije in mnogi med onimi, ki prihajajo v Italijo, ne hodijo sem zato,, da bi nam prinašali ; darove, temveč hodijo sem štedit. 1 (Odobravanje, veselost.)
Da najboljši je to znaj, %M
vN lsj
Colombo CeyIon čaj! ^
Izvirne francoske pastilje
VALDA
proti zlim učinkom MEGLE, MRAZA in MOKROTE in vsem BOLEZNIM DIHAL. Prodajajo vse lekarne In drogerije.
Glede bojkota pravi Mussolini: »Ce pride do bojkota dejansko, bomo mi odgovorili z bojkotom na kvadrat in na eventualne represalije bomo odgovorili s represalijami na tretjo potenco.»
Na govor bavarskega ministrskega predsednika, ki je »ostro protestiral proti brutalnemu italijanskemu nasilju na južnem Tirolskem,« odgovaria vodja fašizma tako-le:
»Izjavljam, da je ta govor naravnost nezasiišan, prvič z diplomatičnega stališča, ker nI nikdar, tudi ne pred vojno obstojalo kako vprašanje nemške južne Tirolske, drugič pa je vprašanje Gornjega Trentina bilo urejeno z mirovnimi pogodbami. Nezaslišano (!) je govoriti o surovem nasilju fašistovske vlade v gornjem Trentinu. Ml vodimo tam politiko italijanstva, hočemo imeti tam italijanske državljane in uvaiamo naše zakone. Ce tega ne bi storili, bi imeli na meji državo v državi« Nato našteva Mussolini mnogotere dobrote, ki jih Je baje izkazal fašizem južnim Ti-rolcem in trdi, da je postopanie Italije z njenimi Nemci mnogo blažje (l) kot postopanje Češkoslovaške z nemško manjšino. V obrambo današnje laške potujčevalne politike na Tirolskem navaja <ri' duce» znane velenemške vojne cilje napram Italiji ter vzklikne:
»Take načrte so imeli tisti, ki danes protestirajo. Mnogi Nemci gledajo še danes na Italijo, kot je pred dvajsetimi leti. Ne poznajo Itaiije, ki ima 42 milijonov prebivalcev na svojem ozkem poluotoku. v inozemstvu na 9 do 10 milijonov, tako, da znaša niena narodna masa 52 milinnov cuš. Tudi ne pozna-

Senzacifa
»Pariški cunjar" |
z Nibolo Solin pride v kino f »Ideal".
Uhani- moderni- do!9>
F. Čuden, Prešernova ulica št. 1.
Če hočeš dobro kuhati
kupiš najboljšo alumin: asto posodo le pri tvrdk Stanko Florjančič, trg. z železnino Ljubljana, S*. Petr- cesta.
Je, t'a se prepričate, da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato)
traja kakor Štirje pari dtngih. Dobivajo m v orodaialiuJl
Kulturni pregled
GWa!i$1n repertoar|i
Ljubljanska drama
Začetek ob 20. uri. Torek, 9.: Zaprto.
Sreda, 10.: Akademija v počaščenje Prešer«
novega spomina. Izv. Četrtek, 11.: »Druga mladost*. C. Petek. 12.: Zaprto.
Sobota, 13.: «Ani Cristie*. Premijera. Izv. Nedelja, 14.: ob 15.: »Vdova Rošlinka*. Ljudska predstava r>o znižanih cenah. Iz« ven. Ob 20.: «Ani Cristie*. Ljudska pred« stava po znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 15.: «Henrik IV.» B.
Ljubljanska opera Začetek ob pol 20 url. Torek, 9.: »Manon*. Gostovanje g. Josip* Rijavca. Pred>tava v korist Udruženja
gledaliških igralcev. Izv. Sreda, 10.: Zaprto. (Generalka.) Četrtek. 11.: »Zvedave ženske*. E. Petek, 12.: »Večni mornar«. Premijera. Izv. Sobota, 13.: »Don Juan*. D. Nedelja, 14.: ob 15.: »Zvedave ženske*.
Ljuds ka predstava po znižanih cenah. Izv Pondeljek, 15.: Zaorto.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 20 uri.
Torek, 9.: »Žlahtni meščan*. A. (Kuponi.) Sreda, 10.: Zaprto.
Koncert francoske vlolončellstke Jullet-W Alvin. Intereser.tna komorna soareja nam je pokazala tehtne francoske korr pozicije za čelo Virtuozin;a gdč. Alvin je prvovrstna čelistka, ki strumno obvlada tehniko tvojega instrumenta in ume skladbe pred-naSati vrlo poglobljeno, temeljito. Koncert ie bil kaj dobro zaseden, občinstvo zelo hvaležno in animirano. Daljše porodilo o tem lepo uspelem večeru prinesemo hitri Razstava siikarla Siavka Tomerilna v Ljubljani. V Jakopičevem paviljonu priprav Da razstavo slikar Slavko Tomerlin. O. Tomerlin ie obiskoval slikarsko šolo v Zagrebu ter akademijo v Pragi In se le šolal pri mane m prof. Bukovcu. Razstavi! je doslej s prav dobrim uspehom v Zagrebu, Oslje-Ira, Beogradu, Vinkovcih, Sarajevu ln v manjših dpmačlh mestih ter v Pragi, na Dunaju, Brnu !n drugod. Poglavitno slika ir Tomerlin narodne običaje v Slavoniji, h katerih te prenese! na platno že marsl-kak lep prizor. Po značaju slikanja spada med naturaliste. Niegova ljubljanska razstava se otvori dne 25 februarja in bo tra-lala do 6. marca
Gozdni kralj Lavrln. Marlionetno gledališče v Ljubljani le v nedeljo vprizorilo krasno Pocciievo igro »Gozdni kralj Lav-rjn«. Sitvarca sama kot te, spada nedvomno med najboljše lutkovne igre kar smo jih kdai videli pri nas in ie zanimiva za mHado 'm staro. V nje-j se križa realizem s psev-dok!a«1cizmom. kar pa čar Igre samo povečava. Podana ie bila stvar živahno, s tem peramentom. da ni k Igri kaj pripomniti. Že !imo si več vprizoritev na enaki stopnji. Vse hvale vredna le zlasti oprema igre. delo slikarja e. Milana Klemenčiča.
Akademija v počaščenie Prešernovega spomina ob 12S letnici njegovega rojstva. V sredo, dne 10. februaria. priredita v dramskem gledališču Društvo slovenskih književ nikov in Narodno gledališče v Ljubljani aka dem! o v počaščenie Prešernovega spomina ob 123 letnici njegovega roistva. Spored:
1.)	Uvodna beseda, govori Oton Župančič.
2.)	Prešeren: Zdravljica, recitira F. S. Finž-£ar. 3.1 Dr. Beniamln Ipavic- Nezakonska mati, poje Božena Potučkova. 4.) Prešern: a) V spomin Andreia Smoleta, b) Orglar, recitira Oton Župančič. 5.) a) Haidrih: Luna sije. b) Jenko: Strunam, c) Adamič: Zapuščena. Poje »Slovenski kvartet«. (Banovec, Pečenko. Završan. Ziroan). Odmor. 6.) Prešerni: Nova pisarija; Pisar: Fr. Albrecht. Učenec: Joža Vidmar. 7.) a) Michl- Pevcu. bj Oerbič: Kam. c) Balatka- Oči sem večkrat vprašal: pole Julij Betetto. 8.) Je-tai: Lepa Vida. melodram: govori Vida Je-rajeva. Pri klavirju Karel Jeral. 9. Prešem: Sonetje nesreče, recitira Oton ZuDajičič. 10.) Vilhar: Mornar, poie Julii Betetto. pri i-'a-viriu Niko Stritof. Začetek točno ou 8. zvečer. Pred prodaja vstopnic pri dnevni blaga! ni v operi. Cene znižane.
Rijavec kot Des Grieui v onerl Manon. Danes, v torek, gostuje g. Rijavec v Ijub-l:an«kl operi ln sicer v operi Manon. Občinstvo opozariamo ponovno na to mostova nie. Prepričani smo. da ne bo noben l'jubi-teli krasnega petja zamudil te redke prilike čuti našega Rravca v eni njegovih najboljših vlog. Predstava se vrši izven abonma Pri običajnih ooernih cenah
Koncert beograjske filharmonije. V nedelo 14. t. m priredi beograjska filharmonija koncertno produkcijo, katero bo vodil operni dirigent Hristič. Na sporedu ie Bachova sulta op. I v O-duru za vioiinčelo ter Skladba Rlmskii-Korzakova. »Ruska Velfka noč«. Na koncertu bo sodelovala tudi francoska čellsrka cdčna AMnova.
Viol!n'st Kubellk pride tudi v Zaireb. jz Zagreba poročaio. da se neka tamošnja «oneertna asenciia pogaja s slavnim češkim goslačem Janom Kirbelikom elede kon certa v Zagrebu. Prireditev se bo vršila še 'a mesec.
Čelisf Tkalčif In pianist Stanič na zagrebškem koncertnem odru. Dne 12. t. m. ftestoplta v Hrvatskem glasbenem zavodu v Zagrebu čelist Juro Tkalčič in pianist Sve tlsiav Stančič Na sporedu Imata sonate ikijdatelev Marcella. Havdna, Boccherlni-la Ln Beethovena.
Premijera Rožvckcea opere v Bratislavi. Slovaško narodno gledališče v Brati-»lavi )e vprizorilo te dni opero »Casanova« delo poljskega skladatelja Rožvckega. Pred Kavi le prisostvoval tudi avtor.
Nora opera skladatelja Hlndemltha. Nemški modernistični skladateh Pavel Hin-demlth je pravkar dovršil novo opero z naslovom »Cardiac«. Besedilo ie napisal Fer-dinami Lion. Opera se vprizori na nem-ft:'h odrih bržčas še v letošnji sezoni.
Slikarska razstava v Beograda. V dob deljek. dne 8. februarja je otvorfl v prostorih beograjskega novinarskega kluba kolektivno razstavo svojih dei slikar MiodTai Petrovič. Razstava obsega portrete ki dal-m«tlns;k1i< pokraiin.
Večer skladatelja Odaka r lagnbn. Zigrebški skladatelj Krsto Odak. čegar kom Pozicije so se Izvajale že tudi v L'ubHani Jrtredi v kratkem večer lastnih skladb v Zagrebu. Pevske točke bosta peli društvi ►Llsinski« ln »Sloboda«, nekai kompozicij «« w das bo P«" v<mtoPist Drwno lirfHS.
zbor s »Dremljev anletn harfe. violine, viole ta ček pa bo Izvabi »T«t Drvtdovt
psalme«.
Carltheater na Dctnajo ▼ krizi Vodstvo Charltheatra na Dunaja ie odpovedalo svojim nameščencem angaiman s 15. februarjem. Število prizadetih, med katerimi se nahaja tudi Prcoej družinskih očetov, zo&Ia 150.
Smrt nemškega kloaria Eberlelna. V
Berlinu te umrl nemSk! ktoar Gustav Eber-lein, eden Izmed najbolj znanih sodobnih nemških obBknjočIh umetirflcov. Pokojnik je posebno znan po svojih spomenikih R1 kar d a Wagnerja In Lortilnga. Nemški dvor ga je pri naročilih posebno protežlral.
Smrt francoskega slikarja VHlettela. V Parizu je umrl znani slikar Villette, znana osebnost pariškega Montunartrea. Na gflasn je bil pokojnik posebno kot risar tn se Je najbolj udejstvoval pri hirmorističnih časopl sth. Pripadal »e skupini »Chat Noir« ter si je s svolmi kaTfkatirrami nakopal mnogo nasprotnikov.
»Prelom«. Četvorlca mladih |z LJubljane. V nedeljo, dne 7. t m. !« gostovala v mariborskem gledaHšču četvorlca »onladlh. Iz Ljubljane. Spored je obsegal poleg dekla macij Cankarja, Zirpančlča, Bezruča ta VVildgansa Čehovo dramatično študijo »La-bodnica«, dramatizirano Cankarja »Strah« teT »tra^rigrotesko«. I. Žagarja »Zaroka«. V sedanji dobi. ko je duša človeštva 5e Izza svetovne vojne razburjena ta vihrava ter hlasta po novih užitkih ln vrednotah, ni čuda. da se zrcali ta polav tndl v odrski umetnosti. Mladina, ki ie bila ta bo vedno korakala v prvi vrsti »moderne«, naravno tudi tukaj išče na lastno odgovornost ono »Novo Resnico«. Tragika »jena Pa leži v tem, da tehnično znanje, nfkakor ne odgovarja veliki nalogi, katere se loteva v navdušenem precenjevanju lastnih moči. Tako tudi »četvorlca«. Sklepni račun njihovega nastopa je: mnogo ambicije, poiritna. Idealizma. To so prvine, jel pa same že ne zadostuje. Volja Je tu, manjka še — moč. - Dr. I. V.
Jubilejna številka »Zenita«. »Zenit« obli al letos petletnico svojega obstoja. Izdal le ob tej priložnosti posebno številko, za ka tero so poslali svoje prispevke najrazličnejši avtorji Med njimi se nahajajo: Henri Bar-busse, Liufoomir Midč, Branko V. Poljanski, F. R. Behrens, Marjan Mikac. M. Sevphor, Herwarth VValden, Rista Ratkovlč, IHJa Erenburg, Fortunato Depero. Andra Jutro-nič, Thade Peiper, Theo Doesburg, Rade Drainac, Josef Peeters, Stevan Živanovič Veno Pilon, Nina RaL C. Cesteren, Josip ŠSoteer, Blaise Tilson, Kurt Liebmann, Albert Olelzes, Mirko Kuiačič. Guilermo Tor-re. Rudolf Pannwitz, Mita Dimitriievič, Ge-OTges Linze. F. T. Marinetti in Konrad Veidt. Urednikova skrivnost je seveda, kako se je znašla vsa ta pisana in oo nazorih gotovo zelo raznovrstna družba pri Zend-tovem omizju.
Sokolski Glasnik
Druga številka Sokolskega Glasnika Ima na prvem mestu proglas starešinstva JSS za brate v tujem robstvu. Temu sledi razglas saveznega starešinstva glede loterije. ko:e žrebanje bo dne 1. marca t. 1. V razglasu ie določeno, da smejo savezne srečke razprodaja Si do 28. februarja t. 1. do 8. ure zvečer. Denar za razprodane srečke mera biti oddan zadnil čas 1. marca dopoldne. Nerazprodane srečke, kl ne bodo do omenjenega roka vrnjene, mora plačati do tični, ki je srečke prejel pa jih ni vrnil. — Daljši članek predpisuje prva navodila ln odredbe JSS glede VIII. vsesokolskega zle ta v Pragi. Med dr urim je določeno, da se smejo zleta udeležiti samo člani, kl so pristopili do 1. februarja t L v sokolska društva. Stroški za" posameznega člana so proračunjeni na lOCO Din, za naraščaj pa 800 Din. Vsak član si mora sam preskrbeti piedpisanl list za inozemstvo, glede vizuma na potnih listih za Avstrijo in Češkcvslo vaško bo Izdal JSS posebna navodila. Isto tako bodo pravočasno izdana navodila glede znižanih voznih cen. Prkvbčen ie tudi že ves spored predzletnih in zletnfh dni. — Kratko poročilo daie pregled o 'esenski od borovi seji COS. — V rubriki »Iz starešinstva JSS« ie objava o glavni skupščini JSS, ki se vrši dne 14. marca v Diakovem. dalje naznanilo, da se jugoslovensko Sokolstvo udeleži letošnjih mednarodnih tekem v Lyonu dne 23. maja In štirje zapisniki sa veznih sej. Priključenih le več drobnih notic v katerih opozarja starešinstvo na razne nujne zadeve. Prosvetni odbor JSS poroča o proslavi 1. decembra, tehnični odbor pa sklicuje sejo žirpnih načelnikov in poroča da Je saveznl načelnik br. Ambrožič odložil vse funkcije v Savezu. Med raznoterostmi so kratka poročila o češkem, poljskem in hižiško-srbskem Sokolstvu.
Priloga »P r e d n i a k« objavlja skupinske vaje šetnalstoric. s katerimi nastopi Jugoslovensko Sokolstvo na zletu v Pragi. S tem so dobili telovadci In telovadke obilno gradivo za vežlbarrie in treba jion bo resnega dela, da bodo jzvedli svojo nalogo častno in uspešno v Pragi pred kritičnimi očmi češkega Sokolstva In inozemskih gostov.
Sokollč. Pra/vkar le Izšla letošnja prva številka »Sokoliča«, kl ga Izdaia JSS za svoj naraščaj. »Sokollč« Izhaia letos že osmo leto. lanski letnik ie Ime! 'udi prilogo »Naša radost«, letos pa je zopet brez nje. ker bo listič »Naša radost« tehatal zase kot samostojno glasilo sokolske dece. SokoHi stane letno 18 Din fn se naroča v Učiteljski tiskarn) v Ljubljani. Prva Številka prinaša poziv naraščaja, da nabavi naraSčajškl pra por, ki ga ponese na Vidcrvdan v Prago češkemu naraščaja v dar In da se oddolll za er:ako darilo, kl ga je poklonil češki sokolski naraščaj našemu ob priliki L higosloven skega vsesokolskega zleta v Ltabijanl L 1922. V ta namen naj prispeva ve« naraščal ta vsa deca po 1 Din. — Dalje Je pe-»emca Jos. Kraljiča: Ja sam Sokollč ter sokolska pove« »Borba«, kl lo ie napisal za »Sokoliča« češki pteateH Kordik. — Naj važneši del pa je v tej številki tehnična vsebina. In sicer tekmovalne vale ea moški naraščaj ln vaje s kili za moSd naraščaj. Tekmovalne vaje so za naraščajsko tekmo v Pragi, ki se je udeleži tudi jugo-slovenskl sokolski naraščal Tndl /a4e s kIH so namenjene za Prago. S temi nastopijo naši naraščajniki kot posebna točka na na rafičajsketm dneva v Pragi. Z objavo teta
vaf trna moški naraščaj Izdelano m vadbeno gradivo. Id je potrebno u Prago. Na-raščajski vodUetH naj se torej oprimejo doka ln naj pripravijo naraščajnike. da bodo dostojno nastoptH na vsesokolskem zletu. Dolžnost voditeWev naraščala »e Da tadl da priporočajo sokolski mladini nten B« ta da dmšajo pridobiti čbn reč naročnikov.
Občni zbor Sokolskega društva ▼ Črnomlju se ie vršil dne 22. Januaria ob sijajni udeležbi v prostorih Narodne čitalnice. Starosta Sptro Vrankovtč se le v pozdravnem govoru sipomnH nrrtvfc bratov ter pov dariai važnost zveze slovanskega sokolstva v Varšavi kakor tudi velfkanski pomen TjrrSevega doma v Pragi, kl Je kažipot ta svetilnik vsem« slovanskemu Sokolstvu. Opozoril ie prisotne na Dolno izvt Sevanje svojih dožnostl do Saveza ta župn ln jih vabil, da se v čim večjem številu udeleže vsesokolskega zleta v Pragi. Dasi Je bilo delo v prošlem letu združeno pri zi--p;'i dcma. pa se kljub temu kulturno-pro svetno delo nI zanemarjalo. Ie poročil društvenih funketjonarjev ie razvidno, da je bilo prirejeno lepo število dramatičnih predstav, čajnih večerov s predavanji ln koncertov. Vršili so se tudi nagovori pred vrsto v telovadnici. Društvo Ima svoj lastni satanski orkester ta pevski zbor. Telovadcev le 18, telovadkini 20. moškega naraščaja 12, gojenk 16 moške In ženske dece skupaj 24. Telovadba se le vršila redno Vsled zidatra sokolskega doma le znašal v prošlem letn blagajniški promet Din 472 tisoč 050.75 Vse tp jasno kaže. da se v Pro-Slem letu ni počivalo, ampak se je vršilo Intenzivno delo v društvu. Končno je bil izvoljen novi odbor ln sicer- starosta Pr. Spiro Vrankovič, podstarosta br. Karel Mfi-Her. načelnik br. Joje Štrubeli, načelnica s. Vera Malsrič. prosvetar br. Franc ZnldaršKS predsednik gradbenega odseka br. Spiro Vrankovič. društveni zdravnik br. dr. Josip Malerlč In odborniki: br.: Jože Kastellc br. Julij Šetlna, br. Lojze Marič bT. Maks Vilfan, br. Julij Trotovšek In br. Loize Plut
JEZICA. Dne 30. februarja Je priredilo sokolsko društvo svoje peto predavanje ob prav leipi udeležbi. Predaval Je odposlanec Zveze kulturnih društev g. Blagajne iz Ljubljane o radiju. V Jako poljudnih besedah Je pojasnil, kako se glasovi oddajajo oa oddajnih ta sprejemajo na sprejemnih postajah. S seboj je pripeljal aparat, ld je dal na slušalke nekaj sprejetih komadov godbe ln petja, na odačevalou pa sato med drugimi slišali udaTce desete ure Iz cerkvenega stolipa v Rimu. Poslušalci so vzitrajall do pol 11. ure ln so končno gospodu predavatelju s ploskanjem Izrekli zahvalo za irmljivo predaivanje.
JESENICE NA GORENJSKEM. Tt&aJŠ-nje Obrtno društvo pod delavnim predsednikom Ivaooim Oogoio J« sklicalo v nedeljo v gostilni pri TancarJu zastopnike gorenjskih otortnih organizacij, da protestirajo prati nameravanem zakonu v pobijanju draginje. Tovariš predsednik Je uvodoma prečital glavne točke načrta proti-dragmj'9kega zakona tn nagiaišai potrebo, da nastopijo obrtniki odločno proti sprejemu tega zakona. G. Ambrožič iz Ljubnega je v debati stvarno poročal o nesmiselnosti zakona, kakor ga je zamislila vlada. Državni proračun se zvišuje in s tem tudi davki, kar je treba vzeti v kalkulacijo. Vlada dovt>ljuje bogatašem, da dražijo pšenico, pek naj pa prodaja kruh ceneje. Ce bi se ta zakon uresničil, bodo prizadeti le mali obrtniki, ne pa velekapitai Zastopniki obrtnih organizacij so z zborovanja odnesli najboljše vttise in sklenili, da organizirajo vse obrtnike v svojih organizacijah, da skupno preprečijo raizne protiotortniške nakane.
IZ BELOKRAJINE. Združene krajevne organizacije SDS v Belokrajini cbsciiajo do. gotike, kl so se zgodili pred nedavnim časom na Planini nad S&mičem. Tasn je bila tepena slovenska učiteljica od nalnijskane dece. Zahtevamo, da se starše pokliče na odgovornost ln da dajo učiteljici popolno zadoščenje. Cujemo pa rudi, da se namerava uvesti nemški pouk na Vučicah. Protestiramo odločno proti tej nameri kajti naiša država pač ne bo strerrflia za težnjami biivšega Schulvereina, ki je v raznaro-dovalne svrhe sezidal šolo na Vučlcaih — v slovenskem kraju.
ŠTORE PRI CELJU. Železniški uradnik dr. Josip Plahuta iz Štor je bil imenovan za postajenačelnlka na po6taji Gornji Dolič. Živel je šest let v našem kraju ln užival v narodnih kresih splošen ugled, čeprav Je tmel radi svoje odločnosti tudi sovražnike. Želimo mu na njegovem novem službenem mestu kar največ sreče!
ŠOŠTANJ. Pokončavanje rib po tovarni Woschnagg v Šoštanju se nadaljuje. Dne 27. januarja je tovarna zopet spustila strupene tvarme v Pako, vsled česar je bilo zopet, posebno v dolnjem toku Pake, mnogo rib mrtvih. Pozivamo ponovno merodaj-no oblast, da Woschnagga prisili na upostavitev čistilnih naprav ln da mu do nadaljnjega prepove spuščati v vodo strupene snovL
GORNJA RADGONA. Po daljši dobi je dobri naš trg vendar zdravnika gosp. dr. Franca Breznika. Njegov prihod pozdravljamo še toliko boli, ker je naš domačin.
SV. MARJETA PRI RIMSKIH TOPLICAH. Javna ljudska knjižnica priredi v nedeljo dne 14. februaria ob 16. url v dvorani hotela »Nova poŠta« v Rimskih toplicah Igro »<Nebesa na zemlji«. Po teri prosta zabava ta ples. Vstopnina 5 Din. Cisti dohodek prireditve je namenjen za nabavo knjis. K obilni udeležbi vabi odbor. Isti dan bo ob pol 9. dopoldne v ho*e!u »Nova poJta«
256
Častna izjava
Gospod Josip Stran i č, trgovski pomočnik r Mariboru, Koseskega ulica it. 4, preklicu« Je ialltev, • katero je žalil gospo Leopoldi« no Cener, soprogv, Železniškega uradnika ▼ Maribora, krive prisege, kot popolnoma ne« osnovano, obžaluje žalitev ter se zahvajju« je ge. Leopoldini Cener za odstop od na« daljnega kazenskega postopanja in se zave« že plačati zastopniške stroške.
V Mariboru, dne 6. februarja 1926.
JOSIP STRANIC.
predaval kletarskl nadzornic g. Pran Oom-bač o »Sadjarstvu ta umnem kletarstvu«. Vsi, kl se za ta predmet zanimate, pose-ttte predavanje v obilnem število.
Iz Prekmurja
Stanje podporna akcije za poplavljence. Te dni se delijo r Murslci Soboti podpore poplavljencem iz državne podpore v zne« sku 300.000 Din. Vsega se je dosedaj razde« lilo 420.000 Din, nekaj pa se bo razdelilo Se naknadno. Ker smo slišali pritožbe, če S, da so nekateri dobili premalo podpore, smo se obrnili na člana podpornega odbora, ki je IzjaviL da je odbor postopal strogo na podlagi cenitve škode, ki so mu jo pred« tožili cenilci.
Elektrifikacija vzhodnega dela maribon $ke oblasti. V petek so se v Ljutomeru se« stali zastopniki Ormoža, Središča, Ljutome« ra ta Murske Sobote na skupno posvetova« nje o električni napeljavi v te kraje. Za« vzeli so stališče k novi ponudbi falske elek trarne. Zastopniki so izdelali protiponudbo, oziraje se pri tem na stvarne razmere, koli« ko morejo posamezne občine nuditi falski elektrarni. Vprašanje je toliko dozorelo, da Je upati, da pride do konca meseca do konč ne pogodbe.
Škrlatica. V zdravstvenem okrožju Do« biovnik, srez Dolnja Lendava, se je poja« vila škrlatica. Dosedaj je ugotovljenih 12 slučajev, med njimi tudi neka 281etna ose« ba. Šoli v Dobrovniku in Radmožancih sta za tri tedne zaprti.
Nov vozni red in prekmurske potrebe. Se danji vozni red na prekmurski progi nika« kor ne odgovarja krajevnim potrebam. — Glavni njegov nedostatek je ta, da prihaja« Jo dopoldanski vlaki prepozno v Mursko Soboto: vlak iz Hodoša ob devetih, vlak iz Ormoža pa še le ob dvanajstih. Zato ima« jo potnik za opravke, ki se dajo izvršiti de« loma samo dopoldne, mnogo premalo časa, *a dijake pa so te zveze vobče neuporabne. Temu nedostatku bo treba pri uvedbi no» vega voznega reda, kl se pripravlja za po« letje, na ta način odpomoči, da bo prihajal l hodoškl i ormoški dopoldanski vlak v Mur sko Soboto pred 8. uro. S tem bo ustreženo vsem potnikom, zlasti pa ubožnim dijakom Is krajev ob železnici, ki se morajo sedaj mučiti po slabih prekmurskih potih in ce« stah.
Iz Ptuja
Občni zbor krajevne organizacije SDS v Ptuju se je vršil v Narodnem domu dne 30. januarja. Bil je zelo dobro obiskan. Po odo« britvi odborniškega poročila so »e vršile vo» litve. Dosedanji predsednik dr. Senčar je izjavil, da vsled obilnih županskih poslov nikakor ne bi mogel več sprejeti predsedni« Skega mesta. Občni zbor je vzel to izjavo z obžalovanjem na znanje ln izrekel drju Senčarju zalivalo za njegovo požrtvovalno delo v krajevni organizaciji; v odboru osta« nc seveda še nadalje. Za predsednika je bil nato izvoljen dr. Fermevc. Ostali odbor se bistveno ni izpremenil. Na občnem zboru so se stvarno razpravljala pereča politična, zlasti gospodarska vprašanja. V debato so posegli zlasti gg. Milko Senčar, Ogorelec, Sagadin i. dr.
Zadružna elektrarna za Ptuj, Breg in okot hco vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil 21. t. m. ob 9. dup., v slučaju nesklepčnosti uro pozne ie, v veliki dvorani Mestnega ura« da. Porivamo zadružnike, da se občnega zbora poinoštevilno udeleže, ker bodo ime« Ii priliko, da slišijo izčrpno poročilo o po« slovan.iu zadruge od njene ustanovitve na« prej.
Občni zbor Sokola Ptuj se je vršil v pon« deljek, 1. t. m. v Narodnem domu v Ptuju. Nabito polna dvorana članstva je pokaza« la, da Sokol v polni meri izvršuje svoje dolžnosti Starosta dr. Šalamun se je naj« prej spomnil umrlih bratov, govoril nato o splošnem delovanju društva v zadnjem le« tu ter pozival članstvo, da se v velikem šte« vilu udeleži zleta v Prago. Delegat maribor« ske sok. župe br. dr. Kovačič je prečital poslanico JSS., razložil delovanje župe in pojasnil plačevanje organizacijskega pri« spevka. Propagiral je tudi naročijo <cSokol« skega glasnika*. Tajnik br. Pertot je poro« čal o položaju društva in tajniškem delo« vanju. Načalnik br. Komac je podal stanje telovadcev v preteklem letu, ki izkazuje 2365 vpisanih telovadcev. Telovadnih dni je bilo 632, s celotnim obiskom 11.756, povpreč no 175, torej 69 odst. Omenil je, da je bil najslabši obisk od strani članic ter pripo« ročal, da se delovanje tega oddelka popra« vi. Blagajnik br. Cilenšek, znan po svoji vestnosti, je po-clal res vzorno blagajniško poročilo, ki izkazuje 66.115.80 Din dtihod« kov in 62.169.50 Din izdatkov. Zelo dober utis na navzoče je napravilo dejstvo, da je bil pregled prejemkov in izdatkov, premo« ženiska bilanca ter statistični pregled telo« vadbe na posebnih tiskovinah pred začet« i kom občnega zbora vsemu članstvu na raz« j }>olago. Prosvetar br. Jamšek, s ploskanjem sprejet, je razložil v lepih besedah prosvet« no delo Sokola, dal «mernice bodočega sok. dela ter priporočal, da se v bodoče ptujsld i Sokol pokaže čim več na deželi. Opisal jt tudi delovanje sok. knjižnice, katero pridno poseča zlasti sokolska mladina. — Gospo« dar br. Peček je predložil premoženjsko bi« lanco. ki izkazuje čistega premoženja zl. Din 4 226.95. V letu 1925. se je isto povečalo za zl. Din 4.226.95 Na predlog br. Skaze je bil v znak zahvale za vzorno in požrtvoval« no delovanje izvoljen soglasno za starosto br. dr. Šalamun, za podstarasto pa br. SI. Komac. Ostali odbor je sestavljen sledeče: načelnik br. Pertot, načcInica s. Sentjurče« va, prosvetar br. Carli, odborniki: br. Pe« ček, Cilenšek, Šuligoj, J. Sagadin, Safar, Er« ■ hatič, Ozvald, Hudnik, Orel, St. Dolinšek j in s. Kanclerjeva. Kot namestnica načelni« j ce s. Marova, namestniki odbornikov br. j Kostanjevec in Schonwetter, pregledniki ra« či'nov pa br. Jerše in Skuhala.
IIIEII 011
čehoslovačkih državnih gradievnih srečaka | na olplatu. Pismene uprte pod .Z.1-75S6" na Pubiloitas d. «5., oglasni zavod Zagreb, Gunduiičcva ulica 11.	835-a

, mmm se
724-. vedfa mooMae
od 30 cm prem. naprej 2.20 in 4.40 m dolgosti, gladki. Ponudbe franko meja na
Casella postale Nr. 13
Gorizia (Gorica)
NA JS 01 JI im ZA KURJE oil
'smrt zvimim
Zahtevajte samo ong nalni „Smrt Sirija* vima"i U apotekama in drogerijania 1 zavo] 10 Dinara. LABORATORIJA LAMICO,
Beograd. Kondina 11,	6l-a
Le Hikuš
LJUSUARA. Mestni trg 18
ifdaiovstGlS dsiaikov
Na drobno I	Na debelot
Zaletjs sprehajalnih p&llo
Stari ceSniSi s? nanovo oreoblete;!;. bbbfsssig^beeafssaisssjie
Je oe & firažca rafala.
Dne i!, februarja 1926 ob 8. uri zjutraj se vrši na d;>r!iču g>styne »Pri konjičku«, Ambrožev trg št 9„ Javna sodna dražba
premičnin.
Prodalo se bo rasno, skor0 novo pohištvo (kompletna jedilna in spalna sotia) ka_ kor sobna lcreden-ca z zrcalom ia steklenimi nastavki, več omar, divanov, miz, stolov, fotelj ev, stenska uraT več kompletnih postelj, umivalnikov, zastotov, kopalna banja, dalje pločevinaste in porcelanaste posode, ratrni starinsikl predmeti, kakor kompletne stoječe svelilke iz alnfoastra in z bronastim podstavkom, ena kompleta stoječa svetilka s porcelanastim nastavkom, dva starinski vazi, garnitura 6 krožnikov s podstavkom iz dobe Ludovika XV., ra>zne presrinjalke,, razne slike Itd. Itd.
Posebno zbiratelji starin -» na to dražbo opozarjajo. Starinske predmete laJiko ogledajo prot! poprejšnjemu eventualnemu te-lefoničnemu naznanilu na telefon št. 718 tvrdki »fnterccmtrnentale«, ki Ima stvr.ri v hramb!.	§54-a
i Potrti globole žalosti naznanjamo tužno vest, da Je na§a srči.oljubljena [ s proga, mati, stara mati in teta
I« J.
j soproga »p. sod. nacloiicijala
j G. februarja 1926 ob 1 pop. po dolgi J mukapoln* bo'ezni preminula.
''ogreb dr«ge pokojnice se /rši 10. febr. 1926 ob 4. url iz hiše žilosti | na Osojah.
Žalujoča rodbina: Sirnik, Perne. Štebiaj, M:nka Osredkar.
Otvoritev trgovine 11
mlečnimi Izdelki in delikatessmi
na Sv. Petra cesti štev. 18.
Cenjenemu obAnstva se vljudno priporoča MIRKO CIR^AH.
■aMUaraauaUMHUmMMMaBBBBHBBMMU!! Sijajna eksistenca
se nudi inleligentnim gospodom in damam v Ljubl;ani In provln-dji, kateri so reprezentativni in sposobni za obisk privatnih strank kakor tudi trgovcev, delovanje je fino, stalno in je izvan redno dober zaslužek. Reflektanti se naj predstavijo v torek, sredo in četrtek v hotelu .Slon', soba št 14 od 10—12 In od 3—6 pop. z dokumentL
■■■■■■■■■■■■■■aa
5&x Rohmer:	gg
Rčeči četektiu
—	Torej ste raje poiskali moj zasebni naslov, kakor pa da ste Sli na policijsko stražnico? je vprašal Kerry. Odkod ste pa zvedeli, da rabim Informacije?
—	Odkod? AH ne stoji to v časopisih?
t- Gotovo. Toda zdi se mi, da vam je moral nekdo to povedati
Da: Miss Margareta Halley.
—	Lepo, je dejal Kerry skozi zobe. Torej smo prišli do nje. Ali Vam je ona rekla, da se obrnet<$ name?
—	O, ne, je vzkliknila Mollie, nikakor ne. Rekla mi je, naj n j e j povem, pa da bo ona to lahko povedala nekemu višjemu uradniku iz notranjega ministrstva, ki preiskuje celo zadevo.
—	A? je dejal Kerry in še ostreje zrl Gretni v oči. Prosim povejte mi natančno, kaj je hotela zvedeti Miss Halley.
Ostrost tega pogleda je Mollie Gretno skoraj zmedla. Vendar Je odgovorila:
—	Hotela je zvedeti od mene, kje stanuje gospa Sin.
Kerry je začutil, kako mu pluje kri po žilah. Policija je namreč taman poizvedovala, kdo je ta gospa Sin in kje stanuje. Bilo je pa tudi naravnost nečuveno, da je oseba kot gospa Sin, ki je bila znana mnogim višjim krogom, celih oseminštirideset ur ostala policiji skrita. Sicer je policiji znano, da v kitajskem predmestju Londona stanuje osemdeset Kitajcev, kojih ime je sestavljeno z zlogom »Sin«, in da Ima petinštirideset izmed njih bele žene, toda s tem tri bilo dosti pomagano. Ko je Kerry spal, ga je tlačila mora: videl je, kako je uradnik št 719 aretiral Kazino in gospo Sin in rešil gospo
Irvtaovo b njiju krempljev.
—	Ali ste ji dali njen naslov? Je naglo vprašal
—	Ne. Kajti vedela sem, da ste vi edina oseba, kateri se sme kaj takega povedati.
Te besede je izrekla tiho, skoraj boječe.
—	Torej vam je znan? je vprašal Kerry, ki si njenega obnašanja ni mogel razložiti.
—	Da, je odvrnila MoIHe, na žalost, poznam ga. O, gosood višji nadzornik, kako bi vam to razložila:
—	Ne razburjajte se, gospodična. Povejte mi samo naslov, drugega vas sploh nič ne bom spraševal.
GovorH Je kratko, odločno, zapovedujoče. Na podlagi raziska-vanj v nočnih klubih in imel sicer spisek kakih dvajset imen ljudi Iz boljših ln najboljših krogov, ki so brezdvomr.o prihajali h Kazmi, toda vedel je, da bo skoraj nemogoče, od njih zvedeti le najmanjšo stvar o Kazmi in njegovih sokrivcih. Zato je za vsako ceno lz Mollie Gretne skušaj Izvleči kolikor mogoče veliko.
Mollie Gretna mu je razburjeno odgovorila:
—	O, gospod nadzornik, prav rada vam povem, saj sem bila v hiši gospe Sin, v »Hiši stoterih naslad« kakor Jo imenuje...
—	Da, da, toda ... naslov?
—	Kako naj vam povem naslov, gospod nadzornik, če ga pa ne vem? Mislim, da bi vas lahko vedla tja, toda nimam pojma, kako se imenuje tista strašna ulica! Vozili smo se po umazanih cestah, polnih stojnic ln Židov, potem pa čez neki prekop in nato na desno v kitajsko predmestje. Tam je vhod v mjhno dvorišče in mož gospe Sin sedi tam na klopi v sobici in ima na rami staro kavko. Ce stopi kdo v sobo, se začne ta dreti in kriči: »Policija! Policija!« O, n Voli ne bom tega pozabila-
—	Trenutek, gospodična, trenutek! je dejal Kerry in se z že-
J lezno voljo obvladal. Kako je hne možu gospe Sin?
—	O počakajte. Spomnila se ga bom samo, če si prikličem v spomin kričanje tiste ostudne kavke. Dvignila je roko, se dotaknila obrvi, premišljala in začela mrmrati:
—	Sin Sin A... Sin Sin Dža... Sin Sin ... aha, že imam! Sin Sin Wa!
—	Dobro, je rekel Kerry in napravil beležko v svoj blok. Sin Sin Wa, in ima malo kavko, kot pravite, ki govori?
—	Ki klepeta kot grda, stara baba! je zakričala Mollie, ima samo er o oko.
—	Kavka?
—	Kavka, da — pa tudi Kitajec.
—	Kaj?
—	O, to je kar groza, če jih človek skupaj vidi! je izjavila Mollie, sklenila roki in se lahno nagniia naprej. Pogum ji je zrastel in sedaj je čisto mirno gledala v ostre nadzornikove oči.
—	Opišite mi hišo, prosim, je dejal prijazno. Imate čas, da mi stvar natančno razložite.
Po teh besedah je Mollie točno opisala opijsko hišo. Kerry ji Je pozorno gledal v obraz in molče poslušal. Slednjič je dejal:
—	Torej obe sobici sta tik naslednjih vrat?
—	Mislim, gospod nadzornik. Sli smo vedno skozi omaro.
—	Ali mi lahko poveste imena onih, ki so bili z vami v tej hiši?
—	Dobro... Mollie se je obotavljala... Uboga Rita in Sir Lucien, pa tudi Cyrus Kilfane je tja zahajal.
—	Kilfane? Ameriški igralec?
—	Da.
—	Hm. Ta se je vrnil v Ameriko, Sir Lucien je mrtev m gospa Irvin je iginila. Nihče drugi?
Mollie je odkimala.
Mali oglasi, k) služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmiojtl znesek Din 5*—%
Ženitve, dopisovanje ter oglas! strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1 * —. Najmanjil znesek Din 10'—%
H-a-l-o!
▼ nedeljo «to4m tri n» Kkol»ko m » i k « r » d o » Ikofjo Loko.	S257
Učitelja francoščine
iščem. Cenjene naslove I navedbo honorarja na upr. «Jutre» pod iifro «Hitro».
3286
Semenskega
krompirja
»oropoljakega, ve6 vagonov tma naprodaj Anion Klim«, SiraiiM«, Krac^
Sokolsko društvo na Igu
priredi t nedoljo li. tebr.
predpustno veselico
»pojeno » krasno maškara-to. Pričetek ob S pop. » običajnim sporedom, ule-«om, laljlvtmi naatopl itd. Maske dobrodošlo, ker Je 1« sedaj veliko aanimanj« ts prireditev, ie kar naj-ebilneje odelaibe priporoča Odbor.	8269
Napredno, politično |n gosp. društvo za Vodmatskl okraj
Kir«d) v četrtek iveSer S>e 11. lebruarja 1926 prl-5»te!jski sestanek s plesom T gostilni g. CTlegarJeve n* Zaloški cesti. DruSivo vabi iroje somišljenik« to njih prijatelje, da se tega se-Jtonka udelete čim Števil-nje. Zdravo! — Odbor.
Podoflclrsko podp. društvo
Uubljanske garnlrije priredi T soboto dne 13. lebruarja t L ob 20. nri v prostorih ljubljanskega «Nax. doma.
podoiiclrski ples
K obilni udelelbl prireditve M vabijo vsi bivši dl. »1. podoficlrjl, reiervni tu vpo-tojenl oficirji, uradniSivo ln drugo cenjeno občinstvo. Ker je čisti dobičuk prireditve namenjen samo ca dobrodelne najnene, »e pred-pačila hvaleino spreejmajo. Vstopnina u osebo 1JS Din.
SSO!
Društvo za zgradbo sokolskega doma v
Šiški
priredi na pustni torek dn« IŠ lebruarja t. 1. ob JO. url ▼ hotelu «Bellevue» veliko
maškerado
Tftopnina 10 Din ta osebo. Prijatelji druStvm >e vljudno vabijo k tdelefbi. — Odbor.	8300
Bajna Indija!
Kdo J« n« bi rad vldelt T
kratkem bo preskrbljeno, da bo občinstvu omogočen pogled v te nam nein.ine ln čudovite kraje. 8kočlli bomo na pustni torek, ko se le vse veseli, s tira mirn®. ca ln rednep-a vpsk'lanie(ra Uvtjenja ln obiskali maškerado Ljubljanskega Sokola v Narodnem doma. 3315
Mestna Orjuna
Hrastnik-Dol
priredi v soboto dne IS. t m. ob 6. ori zveČeT t itilnišklh prostorih r. Roša veliko maškerado. Kdor se hoče pošteno ubadati, na' ne ta m udi prilika. 8814
Pravljice za deco
V iTedo dne 10. i. m. pri-jjoveduje pravljlee gdč slanica Romanova v mali d to-rani Narodnega doma. — Začetek ob & url popoldne.
8322
Damske klobuko
svilene ln spomladanske od
120 Din nsprel priporoča notni salon ll. Jeglič, LJubljana, Slomlkova
Kdor Ima kaj narodn^ra
čuta, naj pusti
obleko narediti
pri krojaču Bolteletu v LJubljani, Dalm*f?i.cva 3. ^	SS19
Francoska konver-zacija
po najnovelSI metodi u cčence od 7—12 let in ta učenke od 7—14 let, vsak dan od 15.—16M>. ure t Mladiki (licej), m nadstr, dvorana 42. Cene imerne.
2942
Nemščino, srbohrv.
In flovenSčino poučujem po najboljših metodah. Otlga-jam tudi deco. — Ponudbe pod »Popoldan« na upravo •Jutra..	2734
Francoščino
in nemščino
temeljito poučuje diplomU rana učiteljica. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Bouvard».	2640
15 Se m n č 11 • 1 J (i c a) ta
poučevanje kitare
Karlov pove npr. »Jutra.
8320
Angleške ure
dajem ta začetnike. Ponudbe pod šifro cAngleščina. na upravo «Jutra*. 8307
(do&el
1 glavni tkalni mojster
1 mojster ta tkalni stroj Norttron, 1 mojster u običajni tkalni stroj, so potrebni tekstilnim tovarnam Uit« Eistlft 1 sinovi, Ni S.
3211
Služkinja
mirna ln poStena, se Išče ta vsa hišna dela k dvema osebama. Treba da zna dobro likati ln prati. Plača 300 Din ali po dogovoru. Predstaviti se je v hotelu »Tratnik*, soba 15 od 11. do IS. ure dop.	8208
Mesto hišnika
Iščem. Naalov pove uprava »Jutra*.	8176
Steparica
dobi italno mesto. Naslov upravi »Jutra*. 8174
Mizarskega vajenca
*prejmc takoj Ignac Beber, Loke 68, Zagorje ob Savi.
8109
Prostrežnlco
mlajšo, boljšo osebo, lš5e rodbina brez otrok ta nekaj dopoldanskih ln popoldanskih ur. Naslov v upr. «Jutra».	8035
Visoka provizija
Iščejo se tanesMivi potniki, ki potujejo v Južne kraje, kateri bi prevtell le en predmet proti visoki pro vili jI. Naslov pove uprave »Jutra*.	8007
Drvarji - SvelerašI
se sprejemajo ta Isdelova-aje bukovih pragov v kord — vsaki dan večje število. Franc Hočevar, gostilna pri postaji Bemlč. Dolenjsko. — Pogoji ugodni in dobra plača.	2921
So! or
isučen mehanik, ne nad 80 let star. se liče. Ponudbe pod »Trezen šofer 1971» na upravo »Juta*. 8318
Prodajalka
pridna ln poštena, se sprejme 15. m*-c*. Ponudbe • sliko ln navedbo zadnje plače naj *e pošljejo na podružnico «Jatra» e Celju
ped šifro »Prodajalka*.
® 347
Učenka
ta strojno pletenje se sprejme. — Poiirs te T upravi Jutra..	3259
Uradnik
za pisarniška dela ln skladišče, ki položi kavcijo od zneska 30.000 Din dalje, se sprejme pod ugodnimi pogoju Pismene ponudbe pod Šifro »Eksistenca* na »Propaganda*, reklamna družba s o. z., Ljubljana, Belen-burgova ulica štev. 7 /II.
Starejša kuharica
ki zna samostojno kuhati ter bi vodila cclo gospodinjstvo ter opravljala zraven dveh sobaric vsa hišna dela pri manjši in dobri obitelji, se išče za takoj za Beograd. — Naslov in letna spričevala naj se pošljejo na naslov: Dr. Pej-činovič, Beograd, Dobrin-ska ulica 10.	29S6
Šofer
zanesljiv vozač, Izučen mehanik, ki izvršuje vsa popravila sam, se sprejme v trajno službo k osebnemu ln tovornemu avtu. — Ponudbe s sliko na poštni predal 120, Ljubljana.
3201
Prekajevalskega pomočnika
pvovstnega, iščem za takojšnji nastop. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Pozneje družabnik*. 8303
Prodajalko
Izurjeno v špecerijski trgovini, z večletno prakso, llče Nabavijalna zadruga dri. uslužbencev v Novem mestu. Nastop med 1. in 10. marcem. — Plača 1200 Din mesečno.	8245
Prodajalka
Špecerijske stroke z večletno prakso in dobrimi priporočili se sprejme. Popolna oskrba v hiši. Ponudbe pod »Prodajalka 1926» na upravo »Jutra*.	8306
Trgovski pomočnik
se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom. — Ponudbe s prepisi spričeval ln navedbo pogojev je nasloviti na: Josip Cernelc, 8v. Peter pod §v. gorami.
8251
Trgovski pomočnik
felezninar, dobro Izurjena moč, se sprejme pri tvrdki Kari Cimperšek, Sevnica.
8248
Potnikom ?n krojaškim pomočnikom
se nudi 200—800 Din dnevnega zaslužka • prodajo brezkonkurenčnega, neupe-Ijanega ln patentiranega predmeta za celo Jugoslavijo. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Pogoj 1000 Din kavcije* za prejeto blago.	8258
Natakarica
1 malo kavcijo, se sprejme Naslov pove upr. »Jutra* 8270
Učenko
močno ln tdravo, sprejme večje mannfakturna trgovine na deželi. Ponudbi« na upravo »Jutra* pod šifro »Krepka*.	8L'52
Spretno prodajalko
manufakturne ln	galanterijske stroke Išče	za takoj tvrdka Križaj In	Kastelir, Logatec.	8291
Potnika
sprejme trgovina cina. — Prre mesece plača le provizijo. Nastop takoj. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Eksistenca *946».
8288
Fotograf, pomočnik
vešč in zanerljlv, popolnoma samostojen, s« i*če. — Ponudbe z referencami ne atelje V. Y!a5ič, Maribor.
S324
Pridno dekle
ki zna kuhati ln opravljati hišna dela, ie išče k slovenski rodbini z 1 otrokom Ponudbe na naelov: »Turin* Zeafcn, Kralja Petra 4/1.
8240
Kuharica
35—45 let, ki bi opravljala vsa gospodinjska dela — pridna in poštena, se Išče za gostilno na deželi. — Stalna služba, plača po dogovoru, vstop 1. marca. Naslov pove upr. »Jutra* 8021
Strojnik
lzučen ključavničar, popolnoma samostojna moč, išče mesta. Ponudba po.l šifro •Strojnik 1903» na upravo •Jutra..	S222
Trg. pomočnica
mešane stroke, išče primerne službe. Nastop po dogovoru. Pisma pod tnačko • Dobra moč. na upravo •Jutra..	8213
Gospodična
rmožna trgovskega knjigovodstva ter vseh pisarniških del, išče stalne službe. Dosedaj je službovala kot prodajalka 4 leta pri eni tvrdki v špecerijski trgovini. Išče mesta kot prodajalka aii kot pisarniška moč; pripravljena je pomagati tudi v gospodinjstvu. Gre tudi na de. lelo. Plača postranska stvar. Ceoj. ponudbe prosim pod šifro »Zanesljiva moč-1893. na upr. «Jutra».
3213
Izobražena gdč.
H govori slovensko. Italijansko in deloma hrvatsko, iell primerne službe. — Naslov pove upr. »Jutra.
3155
Prodajalka
veriirana v vseh strokah trgovine, Išče mesta ta takoj v mestu ali na deželi. Gre tudi S mesece brezplačno. Ponudbe na upravo •Jutra, pod Šifro •Poltena 1794..	8058
V pisarno
lell absolventlnja državne
dvorazredne trg. ln srednje šole. Ponudbe na upravo •Jutra, pod značko »Začetnica 20».	8285
Mizarski pomočnik
z dobrimi spričevali išče službe. Naslov pove unr. •Jutra..	S287
Izurjena šteparlca
gornjih delov iSče mesta. Naslov pove npr. <Jutra.
S295
Gospodična
trgovske aaobražena, t večletno pisarniško prakso, iiče mesto blagajničarke. — Gre tudi kot pomoč v trgovini. Vsšča je slov. In nemškega l^ika. deloma «rh5?iTie. — Kraj poljuben. Cenjene ponudbe po l »St. 24. na upr. »Jutra..	8317
Gospodična
trsr naobrniena. z večM*io prakso. Išče mesto t lzpU* cilnem ali knjigovodskem oddelku. Vešča je slovenščine ln nemščine, deloma tudi srbščine. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod »St. 100».	8318
Postrežnlca
Išče mesta od 9. ure dop. dalje NpbIov pov« uprsva •Jutra..	8312
Natakar
boljSa moč, jelonoša, Bče m<*',? k*kl boljši restav. raciji ali hotelu. Zmoleu je slov., nemškeea. Italijanskega hi nekoliko frano. jezika. — Službo nastopim lahko takni Fnin uiravo »Jutra, pod »Stalno 1807..	8075
Mladenič
vojaščine prost — Izučen ključavničar — vešč tudi elektrike, išče ihižhe sluge ali kaj sličnega. Naslov v upravi »Jutra..	8290
Strojni risar
dobro izvežban v strojni stroki, iSče primernega mosta za takoj. Ponudbe pod »Zmožen 1936» na upravo »Jutra..	8281
Potnik
prvorazredna moč, soliden, popolnoma vpeljan v Sloveniji. prevzame provizijska zastopstva dobrih tVTdk. — Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Z. R.».
3309
11
PREMOG — ČEBIN
Wolfova 1/n. Telefon: 56.
481/1
Redka prilika!
Partija novih šivalnih strojev po zelo nizft.i ceni naprodaj. F. Batjel, LJubljana, Earlovska cesta it. 4.
41
Rsdio
aparate in dele najceneje pri J. Goreč — palača Lj. kreditne banke.	25-a
2 železni blagajni
1 St. 2 Wcrtheim, 1 St. 8 Wiese Co.. se po nizki ceni prodasta. Haalov pov« upr. »Jutra..	8168
Več spalnic
modemih, masivnih it trdega lesa, politiranih. prodam po 8300—4500 Din. — Naslov pove upr. »Jutra.
8112
Strugalnl stroj
(Egalisirung) 25 cm Spitzen-hahn 2'5 m ttrugalna dol žina. dobro ohranjen, se takoj proda. Naslov pove podružnica »Jutra, v Mariboru.	8101
Šivalni stroj
»Sinser* za krojače se poceni proda. Naslov T upr. »Jutra..	8034
Cenike
3 salonske prep- oge
in 1 pletiln! stroj m takoj proda v Šolskem drevoredu št 2/III, desno.	8261
»Uradni list.
letnik 1925 pro lam. Naslov v upravi «Jutra.. 3262
Priklopni voz
(Belwagen) dobro ohranjen, ki prtstoja za vozilo B. S. A. 8Mi HP (499 kem) kupim — Ponudbe na naslov: M. Baknsch, Celje.	8082
Tračno žago
(BandsSge), cirkularko in ž&go cilinder kupim. Ponudbe t najr.ižjo ceno na naslov: Jurij Goear, pos. v Stari Loki 8, p. gkofja Loka.	8185
Pisalno mizo
amerikansko, kupim takoj. Ponudbe na upravo «Jutra» pod Šifro •Pisalna miza..
Žimnlcl
za S postelji se kupita. — Ponudbe na nnravo »Jutra, pod Clsto-1739».	8063
Marmornate plošče
za umivalnik in nočne omarice, kupim. Ponudbe na upravo »Jutra, pod značko »Marmor.,	3279
Majhen avto
s S—4 sedeži, dober, za potnika, kupim. Ponudbe l opisom in ccno na upravo »Jutra, pod ogl. it. 3275
Bukove hlode
debelost od 80 rin naprej kupim. Ponudbe franko vagon nakladalna postaja pod »Bukev, ua upravo »Jutra.
8328
Steklenice «Pogaška Slatina*
o!išč«ne, v vseh velikostih kupuje »Zora., Ljubljana, Kralja Petra trg štev. 2. Pošljite ponudbe t navedbo velikosti in razpoložljive množino. Ceue po doco-voru.	8249
Lepega sena
polsladkega. Ima več vagonov naprodaj po Jako nizki ceni Franc Maetiiak, Sv. Jurij ob južni železnici S277
baterij za avtomobile, radio, telefone, telegrafe, ročno razcveti :nvo it-! pr-V»p?Yio na zahtevo zastsnj. »Munja. d. d., Zagreb, Martičcva ul. 14. — Telefon štev. 1C-39.
2933
Vreče za oglje
ugodno naprodaj. Ponudbe na upr. »Jutra, pod šifro »Vreče ra oglje«. 3280
šivclni stroj
(Jaks) ta podvezenje, sko-re nov, se poceni proda — Poizv« te pri g. A!b. Kremžar v Ep. Sižki, Oa. silska 10.	8301
Lovski suknjič
ii Iodna, tkoraj nov, ln nove modne hlače za srednjo postavo prodam po ugodni ceni. Naslov pove uprava «Jutra>.	3305
Kompletna oprava
za špecerijsko in mešano trgovino se poceni proda. — Naalov pove uprava »Jutra.
2975
Pisalna tntea
amerikanska, skoraj jova, dalje kočija ln razni komati naprodaj. Naslov pove uprava »Jutra..	296S
Knh'n!sko mizo
Javor jevo, dobro ohranjeno, proda po nizki ceni Oblak, Medvode 9. S265
Prodajam
kmetijska posestva od 32000 Din naprej, vsakovrstne hiše od 12.000 Din naprej, trgov, ske, gostilniške hiše. vile, žage, mline, graščine, parcele. Agrarni biro Jamnik, Ljubljana, Selenburgova ul. it. 7/1, nafproti gl. pošte.
11
Ugodna prilika!
Dobro ifloea večja gostilna z gospodarskim poslopjem in posestvom, tik farne in romarske cerkve v večjem trgu v Pctsavju in blizu ru-dekopa trboveljske družbe, ge radi nakupa drugega posestva ugoiino proda. — Hiša je cnonadstropna, novo zidana, I velikimi gostilniškimi prostori in sobami za tujce. Tik htte tudi zelenjadni ln sadni vrt. Naslov pove uprava »Jutra.
3013
Hiša
trinadstropna, s Vavarno, na prometnem kraju, se proda. Naslov pove uprava »Jutra*.	2078
Posestvo
v velikem Industr. kraju v bližini Ljubljane, obstoječe iz 24 m dolge enonad«trop-ne, podkletovane hiše i hotelom, kavarniško ln gostilniško koncesijo; 16 m dolgega, enonadstr. go* darskega poslopja, v spodnjih prostorih obratujoči kJ-no: nadalje lz ledenice, vrta, njiv, favnlkov ln ho-sto, se proda. Slavbe so v najboljšem st*nju. Izvan-redno močno zidane, pripravne za vsako podjetje. Sobe parkt -ene. elektrika. Prevzame »e lahko kompl. 'nventa. za kavarno in fco-•1. Kr«j ln naslov la^ika p*** u rava «Ju»ra» pol Šifre *Ugedna prilik* 4».
€50
Stavbno parcelo
v Krakovskem predmestju kupim. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Parcela 6<>0».
3274
Kapioi vilo
na llirju a'i pod Rožnikom — brez posredovalcev. Ponudbe na unravo »Jutra* pod »Vila 1942*.	£278
Lep vrt
za zelenjad se taokj odda ▼ naje*** v Pobrežiu, blizu pokopališča. Pojasnila daje Zelenko. Maribor, Kejiar-jeva ulica 1.	8326
Posestvo
hiša i gospodarskim po elopjem, hlevom, njivo in vrtoTv. se ugodno proda v Y:,ži:ii Maribora. — Naslov pove podružnico »Jutra* v Mariboru.	3S25
Skladišče
100—150 kvadratnih metr. veliko, ne predalt-8 od kolodvora, Če mogoče b pisarniškimi prostori, se išče. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »SkladUče*. 3073
Trgovina s steklom
porcelanom in galanterijo, dobro vpeljana, brez konkurence, na zelo prometnem kraju, se proda z vso zalogo In Inventarjem. Cenj. ponudbe na upravo »Jutra* pod fiifro »Dober promet*.
3059
Mesarski lokali
s stanovanjem se oddajo v najem v res prometnem kraju na deželi. Naslov v upravi »Jutra*.	S246
Prazna večja soba
v sredini Ljubljane, se i£če za takoj ali pozneje. Ponudbe pod »Inženjer* na upravo »Jutra*.	3234
Stanovanje
dobi tisti, ki odkupi pohištvo. Naslov pove uprava »Jutra*.	3213
Sobo za pisarno
Išče lesna trgovina. Ponudbe Da upravo »Jutra* pod »Les 1827».	8132
Opremljena soba
išče mlad, soliden gospod. Cenjene ponudbe pod »Dom samca* na upravo »Jutra*.
S069
Sostanovalec
se takoj sprejme k 2 gospodoma proti meeečni na^ jemnini 100 Din. Naslov v upravi »Jutra*.	8256
Soba s kuhinjo
se odda v Zeleni jami 22$. Ljubljanska ulica. S254
Iščem stanovanje
2—3 sob s kuhinjo. Cena postranska stvar. Ponudbe na upr »Jutra* pod šifro »A. S.»	3318
Opremljena soba
(ne s posebnim vhodom) se odda gospodični. Našlo* v upravi »Jutra*.	8327
Sostanovalec
z zajtrkom ln večerjo se sprejme. Naslov pove upr. »Jutra*.	3323
Dmžabnika(co)
ISČe dobro vpeljana veletrgovina vina v večjem mestu Slovenije, b kapitalom od 100—150.000 Din s sodelovanjem. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Bodočnost zasigurana*.
Družabnik
za dobro vpelj.mo trgovino s kapitalom 35—40.000 Din se išče. Dopise pod značko »Dober pomet* na upravo »Jutra*. Posredovalci izključeni.	2993
Trgovski zastopnik
ki zastopa v Ljubljani več prvovrstnih tovarn, 1 8 č e vsled obilega posla sodelujočega
družabnika (co)
s kapitalom od 75—100.000 Din. Posredovalci Izključeni. Ponudbe na poštni pedal 122, Ljubljana. 3264
Pozor, trgovci!
Iščem trgovca, kateri bi hotel ustanoviti podružnico z mešanim blagom na deželi potom družabništva. Na razpolago je manjši lokal brez koncesije, v katerem je bila vpeljana mnogo let dobro Idoča trgovina. Ponudbe prosim na upravo »Jutra* pod značko »Trgo vina 1959*.	8304
Kdo posodi
gosp. 1000 Din? Vrne v 6 mesecih 1300 Din. Ponudbe pod šifro »Vrne sigurno* na upravo »Jutra*. 3310
Adrija!
Kaj sem žalega storila — da tako molčiš? — NebroJ poljubov.	S2S8
Fant
21 let star, si želi poznanstva z značajno gospodično. Dopise ra upravo »Jutra* pod mačko »Značaj 1980*.
8329
Gospod
( se sprejme na stanovanje s i "»rano na Starem trgu 91.
■ hišnica.	8271
2 opremljeni sobi
v novi vili v mestu se takoj oddasta. Naslov pove uprava »Jutra*.	3276
Kdor mi posodi
5000 Din. trn odstopim v sredini me~ta :oj prazno sobo s posebnim vhodom in souporabo kopalnice. — V<irnost zajamčena. — od »Sigurno* na upr. »Jutra*.
82S9
Trgovec
30 let star, lepe zunanjosti,
išče energično gospodinjo, do 27 let staro, z majhno kavcijo, za samostojno vodstvo specerljske trgovine ln gostilne. — Prednost imajo one lepe tunanjosti, ki se žele kmalu poročiti ter imajo izgled do kake trgovine j «•»!! gostilne v Sloveniji. — ! Ponudbe na naslov: Ivan Snrfer, »Vulkan* d. d. v Zagrebu, Primorska ulira 9 3255
2?letna gospodična
prijetne zunanjosti, t opravo, se žr:li poročiti z dobrodušnim gospodom srednjih let. Prednost hnnio državni nastavljene!. — Le resne ncanonimne ponudbe s sliko na upravo «.7utra» pod šifro »Vijolica 1920*.
3284
Mesečna 5>oba
lepo opre-.3jena, snažna, s posebnim v«odom, te odda boljšemu,	go^p^du
Naslov pc*e upi. «J«fa» /294
Kabinet se odda
Naslov pove ut«. »Jutra* •272
I epo, prazno sobo
solnčno, s h *no. i»Če zakonski par '-rez otrok. Ponudbe z na-»r*o t-ne pod »Zanesljiva	na
upra**o «Jn--a*.	8308
Gospodična
se spr-jmo pr aaovanje in — t-o. Naslov ,X)V8 ttrr »Jutra	8311
1 w # „ w ^ Pes volčje pasme
star 14 mesecev. Izvrsten čuvaj, se proda. Ponudbe na npr. »Jutra* pod šifro »Volčjak št. 77*. 8267
Pes
bele ln rjave barve, srednje velikosti, z letošnjo znamko št. 158 se je zatekel. — Kdor ga Ima, raj sporoči na naslov: A. ft., Prule 13.	8260
f7gub?l se je pes
(SfohlpinČ) siv, kodrast, ki sli*i na ime »Fr-ktor*. — K'or ve kaj o njem, naj blaiovoli spor<.d;ti proti na-trradi Cesta v Rožno dolino št. 34.	8296
Zlata verižica
kratka, se Je Izgubila. — Najditelj naj jo odda proti nagradi v upravi »Jutra*.
8258
Uhan
se je zgubil. Odda naj ee
proti doori napadi ca naslov: PustovrL, Knaflova ulica tt. 16.	3297
Export — Import
Trgovinski časopis Com-merclo Italo • Jugoslavo — Viale XX Settembre 65. ob-javlja naslove uvoznih in izvoznih tvrdk, kakor tudi ponudbe in povpraševanja po robi vsakršne branže. — Oglasna pristojbina za objavo 8 lire.	2982
Maska se posodi
na Sv. Petra cesti 58/E. levo.	8273
Prepisi na stroj ta prevodi
iz srbohrvatskega ln nemškega se preskrbe. Dopise pod »Prepisi in prevodi* na upravo »Jutra*. 8266
6 boljših gospodov
se sprejme na dobro domačo hrano, dnevno 20 Din. Naslov pove npr. »Jutra* 8057
Ažurlranje
v vseh barvah — oleairanje Resi jeva cesta 12 [L 8321
Vsakovrstna dela
strojna, risarska ln stična, sprejmem na dom. Ponudbe pod »Dom* na upr. »Jutra« 82S1
Več mask posod!
L. Kuclar. Trl&ika eesta 11 II. nadstr. levo. 2S9«
Prav gotovo
boste s poslanim iradi-Jantom p dvigli s /oji volji osebe, katerekoli želite, najsi bodo blizu ali daleč. Obrnite se z dopisn eo na Mme G lie
169 Tolbiac-Paris. Brošuro poš jem brezplačno, štev. 31.
Dunajski arhitekt
s veliko prakso, prevzema Izvršitev načrtov za nove stavbe, preureditev stanovanj, restavrantov Itd. — Dopise na upravo »Jutra* pod »Arhitekt*.	2525
tnladeniiko svežost, vida« polepSevanJe polti te po pr« vem drsevn uporabe dobit« c medicinskobiološklm sred. »tvom »Venus*. Koža lici •e po)ep£uje, zginjajo »fi nečistote lica, mozoli, !:•:> Ji, solnčne pege, hrapavost, znaki starosti in gube. Kola lica postaja baržunasto mehka, rožnata in izvanred-no pomlajena. — Uspeh zajamčen In neškodljivo! Garnitura 110 Din. — «Cr-ma A* odpravi takoj po uporabi rdečico nosa, lica ia rok 55 Din. — »Balzam proti ozebljinam* najuspešnejše sredstvo, ki odpravi ozebljlne na rokah in no-gah 50 Din. Največja biološka hiša Sehrflder-Schen. ke. Pariš, Wien. Zastopnik Milan S. Hojka, Kukoud«. va ulica 8-a, Zacreb. — Zahtevajte brezplačne cenike in navodila!	47-a
EEEZCilEilEg

Ing. Stanislav Peruzzi Vida Peruzzi roj. Primožič porofiena Ljubljana. 7. februarja 1926
ANTON KOLBE ANGELA TO M C poročena Vač* 10. februarja 1926 Moravče
EB3S3gggBg5BBEBBBB35giSgiSBBBEaBaHCa 3
i
I
S tem naznanjam cenj. obč nstvu, da sem z današnjim dnevom preneha družabnost, z g^jp. Stjepan Boikajem
v brivski obrti
in bom za naprej vodil isto obrt v dosedanjih prostar h ped s. ojim imenom vseskozi točno in solidno za kar jamčim osebno. Pripor, iara se cenjenemu občinstvu v nadaljni obisk.
Spoštovanjem Evan Borc.ec, bhvski mojster, UubS.ara, Dalmatinova ul. 13
i aaeg
spreime veletrgovina in založba razglednic, slik itd. Sodelu e lahko v podjetju Poticbcn kap.tal od 50.000 Din dalje. Vpoštevajo se tudi pri bankah kredita zmožni re lektanti. Obširne pismene po-nudfce pod šifio .Dobro podetje" na „Prop iganela" teklamn« družba 2 o.z..
L ujSjena. Selenfcurgma ulica 7 !L
ii, m, ii. militi,
llirre, Kralša P^ra frq 8. te'. 20.

Ureiuje Albert Kjmmt.	m Kour>orcil .Jutru Adoli Ribnik«. Za Narodno tiskarno dd kot tlskarnarja Frar JezcrJck Za ir*eratni del ie odaovoren Alojzi] Novak. Vrt v Ljubljani.
1
t