Glinsko:iaii|eraiaraili Smrt v električnegsf«stiija vodnjaku stran 5 Stran 15 Št. 31/ Uto 62 / Celje, 17. april 2007 / Cena 0,63 EUR - 150,97 SIT □ □ pr^ iL AŠKERČEVA 14, 3000 CELJE PODOBE OBLXK „ ? FORMO TOOL AQROF&POCK msxJn a rodni seiei i> otorija rstva in orocin ih 5 trojBv meü ttdfDr.n i sejem g ra t iki un py kiroi iiii 7 PLOGKEM a LIVORSTVO CE1.J5KX SEOEM, 17.-2Q. OPRIL 2007 9770353734020 Vi • Razpoke v Saša regiji Odhaja Občina Mozirje v Savinjsko pokrajino? - Podaljšan delovni časpredvsem za uporabnike Na petkovem koordinacijskem sosvetu za območje Upravne enote Mozirje naj bi sicer govorili o podaljšanem delovnem času dr^vnih služb, vendar je bila v ospredje postavljena pokrajinska zakonodaja. Izkazalo se je, da je tudi v kar nekaj razpok. »Savinjsko-Šaleški pokrajini se je Velenje kot središče kar pripisalo, čeprav smo se drugače pogovarjali,« je povedal mozirski župan Ivo Suhoveršnik in dodal še težave s traso tretje razvojne osi, za katero se bojijo, da bo to območje povsem obšla: »Potem bomo zgornjesa-vinjski župani malo >žleht< in bomo rekli če gledamo življenjsko, vaša izobrazba ustreza<. Tudi v razgovorih z nekaterimi pravniki sem dobila podobne odgovore,« Tekavčeva se še sprašuje, zakaj niti Kviaz niti nadzorni odbor nista bila pravočasno imenovana. US DANOOmmVIMT RE8I0NALNI CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI CEUE Vabimo vas na obisk sodctonega Regionalnega centra za ravnanj© z odpadki v BukovSaku pri Celju. Rezultat odličnega.sodelovanja 23 občin Savteke regije pr\4č odpira vrata \«em občankam.tn občanom. OrgcmizlKin ogled In predstavitev RCERO Celje bo v čeMek, 19. aprila 2007, od TO. do 18. ure. vsako polno uro. Strokovnjaki vam bodo med krožnim obhodom predstavili že zgrajene objekte ene trenutno največjih investicij v Sloveniji - RCERO Ceije. Sodobna tehnološka rešitev ponuja mnogo novosti in zanimivih podatkov. Izvedeli pa boste lahko tudi mnogo uporabnega o ločenem zbiranju odpadkov doma. Ste vedeli, do RCERO Celje proizvaja iz odpadkov električno energijo? Vstop in ogled sto brezplačna. VABLJENI! m Pro)«» potato ! (moreno eomoejo >4>he2»sl«ega üd lOVITifiNIK Anita BEtginc. Jože Pušnik in Andreja Semniič žoiijo dgiovati čim linij pn mnii Borba za članstvo skoraj dobljena Celjska gospodarska zbornica zadovoljna s številom članstva Po reorganizaciji Gospodarske zbornice Slovenije, ki je kot bistveno novost prinesla prostovoljno članstvo, se je celjska gospodarska zboraca precej dobro znašla. Še vedno ima več kot 3.500 čJanic, ki zdaj za precej manjšo članarino zahtevajo veliko več. »Sploh velike članice zdaj ob neobveznem članstvu zahtevajo drugačne, individualne pristope,« je povedal direktor celjske gospodarske zbornice Jože Pušnik. »Obiskujemo jih v podje^ih, prisluhnemo njihovim potrebam in skušamo zanje pripraviti čim boljše storitve.« To in do 60 odstotkov nižje članarine so razlog, da se je veäna velikih podjetij, med njimi Unior, Štore Steel in Juteks, vanjo že vrnila, z nekaterimi, na primer Banko Celje in Steklarno Rogaška, se ravnokar pogovarjamo, medtem ko spet drugi, na primer Comet, Cinkarna, iz zbornice niti niso izstopili. Ne glede na prej za nekatere visoke članarine (določeni so letno plačevah več kot 10 milijonovtolarjev), Pušnik ugotavlja, da le-te pri vseh sploh niso bile razlog za odstop, temveč nezadovoljstvo z obstoječo zbornico. »Zdaj bo vsako močnejše podjetje imelo svojega skrbnika, ki bo čim bolj skušal slediü njegovim potrebam,« pravi Pušnik, »prav posebno strategijo Po polletju se bo celjska gospodarska zbornica osamosvojila in preoblikovala v pravno samostojno Regionalno gospodarsko zbornico Celje, ki bo delovala povsem po meri posameznih podjetij v regiji. Zaradi množice povezav, skupnih nastopov do države in podobno bodo z matično gospodarsko zbornico sodelovali na osnovi pogodbenih odnosov. Ker gre za drugo pravno obliko, se zdaj težko pridobljena članstva ne bodo kar samodejno prenesla na novo, sicer identično zbornico, zato direktorja Jožeta Fušnika preskok na novo obliko malce skrbi. Že nekajmesečni zamik članstva dosedanjih članov v novo zlramico lahko pomeni velik primanjkljaj zdaj že tako nižjih zneskov pobranih članarin. REKLI SO Jože Pušnik, direktor celjske območne zbornice: »Z ustanovitvijo regionalne gospodarske zbornice se nam bo najverjetneje pridružil tudi domači trgovec Tuš, ki je trenutno član le Trgovinske zbornice Slovenije, ne pa tudi gospodarske. Večina manjših trgovcev so zgolj naši člani, saj jim nudimo več kot novoustanovljena trgovinska zbornica. Interesi manjših trgovcev so namreč precej drugačni kot od velikih.« obravnave terjajo tudi manjša podjetja, teh je v strukturi članstva več kot 90 odstotkov Ta so ravno marca prejela prvo položnico za trimesečno članarino, zato pričakujemo, da bo to še en kritičen moment za izstop iz članstva, saj so med njimi tudi podjetja, ki so bila do zdaj oproščena članarine.« Da bi omilili razburjenje ob položnicah, so jim hkrati brezplačno poslali tudi zgoščenko z naslovom Labirint davkov, v kateri so zajeti vsi podatki, razlage, po-povezana s spreme-davčnim sistemom. Z trimesečnimi polož-bodo letos podjetja jasnila. prejela še tri zgoščenke z najbolj aktualnimi in uporabnimi vsebinami. Na ravni zbornice se pripravlja tudi Bela knjiga, ki bo zajemala 62 ukrepov, ki zdaj najbolj ovirajo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Celjska zbornica se bo aktivneje skušala vključiti v rešitev problemov, povezanih z nadomestili za uporabo stavbnih zemljišč (ta so po občinah zelo različna], možnostjo dostopa do interaetnih storitev po vsej državi ter pri vkljuütvi gospodarstva oziroma njegovega zadostnega vpliva v oblikovanje pokrajin. ROZMARl PETEK S Smerokazom gre lažje Območna obrtna zbornica je v minulem tednu znova izdala publikacijo Smerokaz, s katerim želi občanom n poslovnim subjektom predstaviti storitve obrtnikov obrtna zbornica izdala še več podobnih publikacij, veza- dajalce pnevmatik ... Gospodinjstvom iz Celja in okolice poslali 10 tisoč izvodov Smerokaza, v prihodnje pa bo na Celjskem. Tokrat so predstavili vse, kar lastniki avtomobüov potrebujejo, prodajalce avtomobilov, serviserje, avtovleke, pro- nih na vsakodnevna povpraševanja po razhčnih opravilih, popravilih, izdelkih in storitvah. Rdeča nit je in bo stroicovnost 50-letnica Društva računovodskih in finančnih delavcev Celje Društvo računovodskih in finančnih delavcev Celje, eno najštevilčnejših društev na Celjskem, ki povezuje več kot dva tisoč članov, je s slavnostno akademijo v Narodnem domu v Celju proslavilo 50-letnico uspešnega delovanja. Še posebej po osamosvojitvi, še bolj pa po vstopu v Evropsko unijo, se računovodski in finančni delavci soočajo s hitrimi spremembami v zakonodaji. »Na žalost se ne moremo zanašati le na gole zakonske predpise, temveč pri svojem delu potrebujemo še določene napotke. Ravno to je smisel našega društva,« je povedal predsednik društva Franc Mauer. V minulih letih je zato društvo razvilo bogate programe strokovnega izobraževanja, Letno pripravi ciklus sedmih seminarjev, priložnostno, glede na aktualno stanje v gospodarstvu, pripravijo še ostale posvete, delavnice in seminarje. Hkrati imajo še redna četrtkova srečanja, na katerih računovodje izmenjujejo izkušnje in skušajo za določeno težavo najti najboljšo rešitev. »V času, v katerem smo, je uspešnost podjetja v veliki meri odvisna od sposobnosti finančnikov pri pridobivanju tudi evropskih sredstev,« je na prireditvi poudaril predsednik, »zato mora naša naloga ostati predvsem v strokovnem usposabljanju kadrov.« RP - ŠL 31-17. april 2007 - OztMln tnie EMMtseaj PiMetvlEUR CIC6 Cinkarna Celje 142.44 72,90 1.84 CETG Cetis 10400 0,20 0,00 CHZG Comet &ače 12.00 4,60 0.00 GRVB Goranje 36.37 1.271,30 4,98 PILfl Pivovarna Laško 50,92 2.967,00 -0.35 JTXS Jutaks 117,71 81,40 0.44 ETOG Elol 156,71 69,10 1.73 Umiritev Po visoki rasü delnic na Ljubljanski borzi v začetku meseca se je navdušenje v začetku preteklega tedna nekoliko ohladilo. Na trgu je mogoče čutiti nekoliko večjo previdnost pri nakupih, ki pa so ob koncu tedna ponovno prevladali. Zaradi izredno hitrega dviga cen delnic se je verjetnost negativne korekcije pri posameznih delnicah povečala, še posebej, če se zavedamo dejstva, da je bila nadpovprečna rast v precejšnji meri posledica prevzemnih namigovanj v javnosti in velikega števila špekulativnih nakupov. Slednje je bilo tudi vzrok nekoliko večje previdnosti, a se je do konca tedna izkazalo, da so bili nekaj nižji posli pri posameznih delnicah v prvih dneh tedna le priložnost za nakup, saj so se cene ob koncu tedna ponovno dvignile. Največje pozornosti je bila še vedno deležna Intereuropa. Kupci, ki so zaradi namigovanja o prevzemu kupovali vroče delnice Intereurope, so bili v zelo kratkem času postavljeni na hladno. Z najvišjih nivojev je cena delnice padla za 10 odstotkov, nerealizirana naložba v dobičku pa se je v le nekaj dneh prelevila v izgubo. Za nekatere je to le igra, ki dejansko nudi lepe prOožnosti za dobiček, vendar pa naj jo igrajo le tisti z debelo kožo in denarnico, ker zagotovo obstaja tudi temna plat takšnega trgovanja. Kljub vsemu mogoče ni vse zamujeno. Še vedno ostane upanje, da za zgodbo o Intereuropi dejansko tiči del resnice, kar bi za kupce delnic pri najvišjih nivojih pomenilo srečen zaključek, žal pa je zaplet, kaj šele razplet te zgodbe, izredno negotov. Cena delnice Intereurope se je tako po padcu z nivoja 40 evrov pod 35 evrov ob koncu tedna ujela pri tečaju 37 evrov, Cena je še vedno občutno višja, kot je bila vrednost delnice pred namigovanji o prevzemu, ob koncu tedna pa je büo mogoče opazovati nekoliko večje povpraševanje in skromnejšo ponudbo. indek* Žadniiteesi Xspr. SBI20 8.058,68 ^ 0,83 5.811,12 117,41 0,04 Opazen nihaj so zabeležile tudi druge pomembnejše delnice. Cena Istrabenza se je med tednom spustila proti nivoju 60 evrov, zaključek pa je bil precej bolj ugoden, saj se je vrnila na 67 evrov. Enako so tudi delnice Save zanihale pod 285 evrov, močno povpraševanje pa je do konca tedna dvignilo trgovalno območje preko 300 evrov. Veliko zanimanja so investitorji pokazali tudi za delnice Gorenja. Po nekoliko bolj previdnem trgovanju v začetku tedna se je cena v nadaljevanju dvignila preko 36 evrov, enotni tečaj pa se je na tedenskem nivoju povzpel za 2,7 odstotka. MATJAŽ BERNIK, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Nad nelojalno konkurenco Jutri bo v Celju, kjer se je pobuda tudi začela, ustanovna skupščina Sekc^e pooblaščenih prodajalcev in serviserjev vozil pri Gospodarski zbornici Slovenije. Z ustanovitvijo svoje sekcije želijo skupaj reševati pereče težave v branži, ki so nastale z vstopom nepooblaščenih prodajalcev vozil na trg. Slednji sicer po slovenski zakonodaji ne delajo nič nezakonitega, vendar zaradi tega, ker jim ni treba zagotavljati visokotehnoloških servisov ter oglaševanj, ki jih predpisujejo proizvajalci vozil, pooblaščenim zastopnikom predstavljajo nelojalno konkurenco. RP Med nagajanjem in kršenjem predpisov Zamera zaradi električnega pastirja - Bo javnost odločila, kdo ima prav? Glinsko je prav prijetna mala vasica blizu Ljubeč-ne. A zgolj na prvi pogled. Medsosedski odnosi namreč še zdaleč niso prijetni, saj drug drugega oštevajo, tožarijo inšpektorjem ter si nalašč kljubujejo, kar smo nedolgo nazaj lahko brali tudi v najbolj rumenem slovenskem časniku. Še pred tem smo v naši ni-briki Modri telefon o odnosih v tej vasici imeli pravo malo »serialko«, povod, da se o tem razpišemo še na dolgo, pa je bilo prejeto pismo bralcev. »Razlog za napete medso-seske odnose je Irena Škorc, ki je skoraj čez celo vas tik ob cesti napeljala električnega pastirja. In to na obeh straneh zelo ozke ceste, zaradi česar se vozila ne morejo srečevati. Še celo mimoidoči se ne morejo varno umakniti s ceste, zato je pred kratkim nekoga že pošteno streslo,« nam je v pismu napisa! Jože Jure, ki sicer v Glinskem ne stanuje, tam ima le hčer. »Odločil sem se,« pojasnjuje, »da enkrat naredim konec anonimnosti, saj neznani avtor o dejanjih Škorčeve obvešča vaščane o tem, kako ne upošteva odločbe inšpektorja in podobno. Zalo me res zanima, kje je razlog. Zakaj lahko Skorčeva, ki je zaposlena na upravni enoti v Celju, tako ignorira pravila? Morda zato, ker vrana vrani ne iz-kljuje oči?« Stanje na terenu In smo odšli na teren. Spornega električnega pastirja ni bilo težko najti. Bolj težko je bilo najti sogovornika, ki bi bil o tem, ali je pastir res tako moteč, pripravljen povedati kaj več. »Ne, jaz se ne bom več vmešaval,« je sodelovanje odklonü prvi. »Saj sami vidite, kako je. Resnično sc je zelo tcžlco komu izog niti na cesti.« Pri drugem smo imeli več sreče. Še skorajda preveč, saj je povedal še obilico zgodb iz ozadja, od te-ga, kako so se z njo že toža-rili, da vsem nagaja in prijavlja »vse živo«, da ima ogromno opravkov na sodišču in podobno. Bolj kot očitke, ki s problematiko nimajo prave veze, smo želeli odgovor dobiti od Škorčeve in pristojnega občinskega inšpektorja, ki naj bi si stanje že pred slabim letom ogledal in ji naložil odstranitev pastirja, »Pastir ob tej cesti stoji že več kot deset let, pri čemer prej ni nobenega motil,« je v uvodu pojasnü ob činski inšpektor Janez Ku-šar. »Takšnih primerov je vsepovsod veliko, a jih vseeno pustimo pri miru. Poleg tega sem ugotovil, da je promet precej redek, da se cesta potem konča ...« TU smo ^ morali prekiniti in mu pojasniti, da smo si cesto tudi sami ogledali in se po njej naprej pripeljali do vojniške občine. »No, mesto si je ogledala tudi policija in prišla do sklepa, da tako moteč ta pastir spet ni. Pa še to, gospa, ki je sicer res moja bivša sodelavka, zatrjuje, da je ogra- jo postavila že pred letom 1997, naš odlok, ki definira takšne posege, pa je v veljavo stopil po tem datumu. Kakorkoli že, če bodo zadevo tako napihovali, bomo pač morali izdati še pisno odločbo, vendar bi raje problem skušal rešiti z dialogom.« »Nisem prejela nobene odločbe za odstranitev pastirja,« nam je pojasnila do zdaj najbolj oblatena v tej zgodbi Irena Škorc. »Nočem delovati na ta način, z nastopanjem v medijih, zato mi je pravzaprav vseeno, kaj boste napisali. A res je, da seje človek, ki je očitno sam imel apelite do domačije, ki sem y razpredelnici označite dve pofii, v katerih se buriva po m medvedek. Vsak konec meseca zbrali deset medvedkov in ilh odpelfali v celjsko bolnišnico. Žrebanie vsak ponedeljek ob X6.30 na Radiu Celje. Pravila si lahko ogledate na www.radioceUe.com In www.novitednik.com ________ .i. Kupon öoäiite na dopisnicah na nosfov: Radio Čelje, Prešernova 19, Celje Dejstvo, ki ga ne zanika niti občinski inšpektor, je, da je pastir preblizu cestišča (tudi zato so količki pogostokrat podrti). Res js tudi, da so podobna stanja labko še marsikje drugje, a teh kr^eljev inšpektoi]! ne preganjajo. A kot pravi Že ljudska modrost: kjer ni tožnika, ni sodnika. jo podedovala po starih starših, spravil name. Odkar sem tukaj, nimam božjega imru. Prejemam grozilna pisma, celo v službo. Očitno ne prenesejo, da novinec pride v vas.« Tudi sama je nato navrgla še nekaj zgodb iz ozadja, kako drug živo mejo sadijo ob cesti, ki še bolj zmanjšuje vidljivost prometa kot pastir, ki se ga vsaj vidi, in kako je spet drugi z nasipvanjem na ČTTio delal še veQi »prekršek«, še posebej, ker je zakril mei-nike in podobno. Komu verjeti, kdo je večji zdrahar. vedo le vaščani Glinskega. ROZMARI PETEK .S-v 'S; t-- ADAMAS ktie PriimnI- T, Naslov ■ . . H Jeraju avstrijsko priznanje Vlada je podala pozitivno mnenje v zvezi s podelitvijo in Slovenijo na političnem, gospodarskem, kulturnem m odlikovanja zlati Častni znak z zvezdo za zasluge za znanstvenem področju. Gre predvsem za leta od 1992 do Republiko Avstrijo Jožefu Jeraju, sicer rojenemu na Re- 2000, ko je bil Jeraj generalni konzul Republike Slovenije v čici ob Savinji. Celovcu, deloval pa je tudi kot predsednik Društva sloven- Avstrija namerava Jeraju podeliti odlikovanje zaradi nje- sko-avstrijskega prijateljstva, govih prizadevanj za poglobitev sodelovanja med Avstrijo US In se presenečenje! ^ Vsak mesec bomo medvedke pripeljan v sanjskem avtomobUu Mercedes SUC, veliki nagradi Casinoja Faraon zoo?! IZ NOVi ■m Najboljši so črnuški govorci v oš Frana Roša v Celju so se v soboto pomerili najboljši osnovnošolsl(i debaterji. Obisk letošnjega prvenstva je bil rekorden, saj se ga je udeležilo kar 198 učencev iz 15 slovenskih šol. Letos so osnovnošolci debatirali na trditvi »McDo-naldse bi morali prepovedati« in »EU bi morala zaustaviti svojo širitev«. V finalu je ekipa OŠ narodnega beroja Maksa Pečarja iz Cmuč bolje arg^entirala, zakaj bi morali zapreti lokale McDonaldse in tako premagala Osnovno šolo Rodica. »McDonalds je gnila tvorba, ki se širi in jo je treba zatreti v kali,« je že takoj na začetku dejal Boštjan Petrič iz ekipe OŠ Črnuče, ki je osvojila državni debatni prestol. Ekipa iz Črnuč, v kateri sta bila še Jure Kreft in Tina Bizjak, je še omenila, da imajo v teh restavracijah tudi slab odnos do okolja, saj uporabljajo plastificirano embalažo, hitra hrana je že tako ali tako nezdrava, poleg tega pa naj bi v teh restavracijah izkoriščali delavce. Dodali so še, da imajo zelo agresivno oglaševalsko kampanjo, v kateri kažejo lepo solate in čudovite sendviče, ki pa so v resnici vse prej kot to. črnuška ekipa je kot primer. da je ta hrana res škodljiva, navedla film »Super-size me«, v katerem je glavni igralec 30 dni jedel le hrano izMcDonaldsa. V teh 30 dneh se je kar precej zredil, hkrati pa dobil tudi druge zdravstvene težave. Ekipa iz OŠ Rodica, v kateri so bili Lučka Bninec, Tim Černe in Žana Marin, je zagovarjala, daje treba McDonaldse pustiti odprte, saj ima vsak svobodno izbiro, kaj bo pojedel, koliko in kje. Dodali so, da so te restavracije tudi dobro delovno mesto za vse brez delovnih izkušenj in brez izobrazbe, hrana je topla in še hitro jo lahko dobimo, glede na to, da je današnji tempo življenja precej hitrejši, kot je bil včasih. Ekipa je še poudarila, da so te restavracije tudi izvrstne za druženje, saj tam ni alkohola in drog. Dejali so, da McDonalds reciklira 70 odstotkov vseh svojih odpadkov, glede prej omenjenega filma pa so komentirali, da je bil v filmu dejansko testiran le en človek. Komisijo je bolj prepričala skupina iz OŠ Črnuče, čeprav so povedali, da je bil rezultat dokaj izenačen. Razglasili so še najboljše posamezne govornice in govorce, med katerimi kar dve prihajata iz Savinjske regije. Tretje mesto je osvojila Barbara Levar (OŠ Rečica), drugo mesto Lučka Brunec (OŠ Rodica), za najboljšo govornico pa so razglasili Mojco Brezovnik (OŠ Rečica). Celje je zastopala osnovna šola gostiteljica, torej OŠ Frana Roša. Govornice in govorci OŠ Frana Roša so se na državno prvenstvo sicer pripravljali, vendar pa jim je bil prvi cilj dobra priprava na mednarodno debatno tekmovanje, ki se te dni začenja v Združenih državah Amerike. Mladi celjski govorci bodo tja odpotovali prav danes. ŠPELA OSET tednik Obvestilo za naročnike Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestitko in male oglase v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in čestitko na Radiu Celje ■ boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. ceneje! Naročniki Novega ttdnika ste bili že letu izhajaoja, pa smo dodali še kartico cenejših nakupov. V Klubu naročnikov N lahko s kartico, ki ste jo prejeli, kupovali bolj «pdno. saj so »am kot naročniku na voji v trpvinah in lokalih. Kje vse lahko prihranite, je fazvldno iz spodnjega seznama, ki gi V orientaciji 33 eicip Planinsko društvo Polzela je bilo organizator tretje tekme Savinjske orientacijske lige. Start je bil na športnem igrišču v Andražu nad Polzelo, cilj pa na Gori Oljki. Tekmovanje je potekalo v šestih kategorijah z tremi različnimi progami. Ekipe so na startu reševale teoretične, na cilju pa praktične naloge. Skupaj je nastopilo 33 ekip s 127 tekmovalci iz šestih PD. V kategoriji A (učenci 5. in 6. razreda) in v kategoriji B sta zmagali druga in prva ekipa PD Polzela, v kategoriji C (do 27 let) in v kategoriji D (do 39 let) prvi ekipi PD Šempeter, v kategoriji E (nad 39 let) druga ekipa PD Polzela in v kategoriji F družina Sadnik iz PD Polzela. Vse ekipe so prejele priznanja. najboljšim pa sta pokale podelila predsednik Športne zveze Polzela Simon Ograjenšekin predsednik PD Polzela Zoran Štok. TT iaMti«i««kacesta39.3DMC«Cje-ob natuipu 100 žetonov 10 gratis •Frizerski studio FashlDii.Verilev Petra s.p.. Ulica talcev 3.3310Ž^t- ji Ozka ulica 2.3000 folK Tel.:D35442535-t0%|»|HJSt -Goldenpoint Celeiapaik Celje, široka läiira nogavic • S% popust ob nakupu do 20 EUR. 10%popust ob nakupu nad 20 EUR • Keramika Kili. Industrijska nrodaMna. Kasaze 34, Ubnje -10% p^iust -Krobatkans.[i:Mizarskaiklavmca.Me[iloa25.30IMCelia Gsm; 041/736 272 -liutrajja oprema po naroati*KB?fi(M< Pm - •gada.[iii.o.Plinaniilka4.3Q0Ql^.«gao(>B««invDdavod.tet.:034a4770^^ 0516267^-10% popust - Klimatiziran Ta^dSimby. 031 20 50 80 -10% piH>ust -SikMlaskarstvo Poi^B&n-Vai. Rrašica 27li, 03 572 84 Ifl. OSM 031 696164 - l^^st na delo (brez matenala} -MjLilo.. Ipavčeva ulica22. Celje - mptqiust -Zdravilišče Laško. Zdraviliška cesta4.3270 laške -10 % pop b&nbroich 9,3000 Celje - lOTapopust 3X popustn« nad 1251,88 EUR. 7% pt ad 2921,06 EUR -LeiOloaM., Leveč 18 - 3X popu»! na oblazinjeno pohištvo iki...) jfea4.3(XnCelje -ŽimUrtna cena. 3220 Štore - 7% popust, ne velja za ali 10 % popust na vsoctoev; ne velja za akcijske cene. -MA. Glavni trs9, Celje, 03 492 68 86 10 % popust (razen na izdalke v akciji) -KSFHHairAtBiie.Ulekova 3,3000 Celje • www.radiocelje.colfi nakupu zimskib pnevmatik Šl. 31 -17. april 2007 EV Z mozirskimi društvi po korakih Vinar leta je Namurš Javni zavod za turizem, kulturo, šport in mladino Občine Mozirje je po prvili treh tednih delovanja pripravil novinarsko konferenco, ki sta se je udeležila tudi župan OhCine Mozirje Ivan Suhoveršnik in publicist Aleksander Videčnik. Ob predstavitvi zavoda in njegovih ključnih nalog je direktorica Biserka Povše Ta-šič izpostavila, da želijo ustvariti skupno informacijsko bazo o dogajanju v Mozirju. Za maj pripravljajo prvo zgibanko Koledar prireditev, analiza na terenu pa je že pokazala, na katerih področjih bo največ težav «Po treh tednih priprav na novo delovno mesto smo s sodelavkami spoznavale dejstva. Že ob imenovanju sem si namreč izborila določen čas, da se tudi na terenu soočimo z realno sliko,« je povedala direktorica Tašičeva. V Občini Mozirje so datum občinskega praznika s 25. septembra prestavili na jurjevo, torej 24. april. Prazniku v čast bodo že v četrtek v galeriji odprli razstavo del mozirskih likovnih ustvarjalcev, v nedeljo pripravljajo Jurjev sejem, slavnostna seja občinskega sveta pa bo prihodnji torek. Zavod pokriva štiri različna področja, pregled na terenu pa je tako društvom kot kulturo, šport in mladino Občine Mozirje. občini nalil nekaj več čistega vina. )>Če je bilo na papirju predvideno, da se bo zavod dokaj hitro osamosvojil, s prodajo vstopnic ali z upravljanjem objektov, smo lahko na samem začetku ugotovili, da je trasa pravilna, vendar pa nas čaka veliko dela. Na športnem področju, recimo, je dokaj konfliktna situacija. Osebno sem prepričana, da poslanstvo športnih društev ni v upravljanju z objekti, temveč da pripravljajo zanimive prireditve, za katere naj bi vedel čim širši krog ljudi. Rešiti moramo položaj v Nogometnem klubu Elkroj, verjetno bomo ustanovili nov NK Mozirje.« Tudi na kulturnem področju so zaznali kar nekaj težav, ki jih bo treba rešiti. »S kulturnim domom zdaj upravlja občina, ideja pa je. da bi tudi njegovo upravljanje prešlo pod naš zavod. če že načrtujemo abonmajske prireditve, bi morali razpolagati tudi z dvorano, ne pa da jo najemamo od kulturnega društva. Nekatera razmerja so na terenu postavljena na glavo in jih bomo morali korak za korakom postavljali na svoje mesto,« je prepričana Tašičeva. »društvom pripadajo e, kulturne in ljubiteljske dejavnosti, pri njihovi izvedbi pa jim bo pomagal tudi zavod. Po drugi strani bi dogajanje želeli prenesri na višjo raven, zato smo tudi Tic prenesU v okvire zavoda. Torej bi moral tudi turistične vodnike prevzeti zavod, ne pa da se včasih dela precej po domače.« Seveda imajo v mozirskem zavodu več načrtov, med drugim bodo razpisali natečaj za spominek, ponatisnili razglednice, uredili turistično signalizacijo, skušali urediti plakatiranje ... »Skratka, pred nami je velik zalogaj, ki se ga lotevamo postopoma. V zavodu smo tri zaposlene. kasneje, ko bomo prevzeli upravljanje z objekti (oktobra je predvidena dograditev športne dvorane) pa se nam bodo pridružih novi sodelavci.« napoveduje Tašičeva. US Na letošnjem ocenjevanju vina Društva vinogradnikov in kletarjev Trta Šmarje pri Jelšah so prvič podelili naziv vinar leta. Z njim želijo vinogradnike spodbuditi, da bi oddali v oceno čim več vzorcev, to je vsaj pet. Prvi vinar leta je postal Franci Namurš iz Spodnjega Tinskega. Na tridnevnem ocenjevanju, kije bUo prejšnji teden, je prejelo priznanje šampion redne trgatve Vinogradništvo Kolar iz Spodnje Ponkvice (za chardonnay - suhi jagodni izbor). Med deseümi prvaki sort je prejel za belo zvrst priznanje Franc Marš, za laški rizling Franc Svetelšek, za renski rizling Miran Kraševec, družina Golob in Vinogradništvo Namurš (vsi z isto oceno), za traminec Franc Nun-čič, za chardonnay Vinogradništvo Namurš, Karel Cebu-lar. Klet Imeno in Kmetija Vreže, za sauvignon Vino- gradništvo Kolar, za sivi pi-not družina Čoki. za kerner Vinogradništvo Glavač, za rumeni muškat Vinogradništvo Kolar ter za modro frankinjo Miran Drame, Podelitev priznanj je bila v petek v Šentvidu pri Gro-belnem. Povprečna ocena aša 18.00. Ocenjenih je bilo 265 v 10 pre- jeli vinogradniki dve veliki zlati medalji ter IIS zlatih. BRANE JERANKO tei inje šampion ti^tve posebnih kakovosti vinogradnik Ivan Mi-jošek iz Rogaške Slatine (za yvww.radiocelje.com 10.00 MNZC-Otroški muzej s'lüivnostna pisava Hernumova ustvarjaMca iToVobiiM^tor Slikarska razstava Likovne sekcije Mavrica s prijateljsko likovno sekcijo KDPalzda__________ 10.30 in 1630 MNZC Demonstracija obrtnika -čevljar Anton Mužič demanstranjaobrti 14.00 Osnovna šola Lava VODNIK 18.00 Celjski dom Celje Mohorskl večer gostjaRenemiA^Tum, avtarica layig Depm in Japajde 8.00 Zveza kultumih društev ____Celje-dvorana 17.00 Knjižnica Vojnik H. C. Andersen: Kraljič-na na zrnu graha pravljio} bo pripovedovala Literarni večer z gosti 8-30 Dom sv. Jožefa_ Otrok-odvisnost in Čukviuijižnici delavnica za osnovnošolce 8.00 Mladinska knjiga Celje Zmenek s knjigo gostMaX^ Krojne .9,00 Cerkev sv.Mavricija 18.00 Galerija sodobne mnernostiC^e 17.00 Kulturni center Laško -stuoitSKaatau "^"MŽFBr"^^ ^e kovine 8.00 Prostori društva Zgornji trg Šentjur LiMje muzqa.Tehafje_ Nataša Müller: Ljudje brez maske odprtje fotografske Kulturni dom v dveh letih ........ Med načrti, ki bi jih radi letos uresničili v Vitanju, izstopa celovita obnova kulturnega doma, za katero bodo zagotovili glavnino denarja iz proračuna za letos in za prihodnje leto. Na razpisu ministrstva za kulturo je Občina Vitanje v ta namen pridobila več kot 150 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Da bi lahko kultur- ni dom ustrezno obnovili, bo morala občina prispevati Še dvakrat toliko, kar pri proračunu, težkem vsega 1.9 milijona evrov, in velikih potrebah na drugih področjih, zlasti izgradnji cest, ni malo. Ob obravnavi proračunskih izhodišč so svetniki z županom Slavkom Vetrihom razmišljali o kreditu, prejšnji te- den pa so se ob sprejemanju proračuna odločili, da bodo del denarja za kulturni dom pridobili s prodajo delnic, tako da kredit ne bo potreben. Celovito prenovo bodo začeli še letos, saj je kulturni dom osrednji prireditveni prostor v občini, obnove'in preureditve pa je več kot potreben. MBP ValenünaCas klavirski recilal 20.00 Ukovni salon Celje Stane Špegel: Odsevi in odmevi odprtje multimedijske 20.00 Dom krajanov T^bor, Dmštveni prostor 2 dr. med. Vesna Markotič: Moja hrana - moje zdravilo 19.00 Celjski mladinski čemer Slikarka Nika^jatičBek odprtje razstave l'9.00 Ipavčeva hiša, Zgomji trg Šentjur_ $entjurjevo2007 odprtje 19.00 Osrednja knjižnica Celje Franci Horvat: Vodnjaki Razstavlja Nina Zuljan V avli Doma 11. slovenskega tabora v Žalcu bo do 5. maja odprta razstava likovnih del Nine Zuljan. Na odprtju je v uvodu zbrane pozdravila programska di- rekte a kultu vZavt du za kulturo, šport in turizem Žalec Lidija Koceli, o avtorici in njeni razstavi pa je govorila umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn. Nina Zuljan je diplomirala pred sedmimi leti na šoli za risanje in slikanje pri profesorju MladenuJemejcu z diplomsko nalogo Odmik od resničnosti skozi simbolno govorico. Živi in dela kot samostojna kulturna ustvarjalka v Šempetru pri Novi Gorici. O svojem slikarstvu pravi: »Raziskujem predvsem skrivnosten, pravljičen svet. poki čudežnih ptic. angelov, vil in drugih čudes, ter ga skušam pribhžati odraslim ljudem, kajti odrasli čudežnega sveta ne občutimo več. Preveč se naslanjamo na razum in si zatiskamo oči pred stvarnostjo. ki je ne moremo razumsko razložiti. V svetu je pohio stvari, ki se dogajajo in živijo na ravni, kjer ni delovanja razuma. Čarobni svet, ki ga opisujejo pravljice in ga čutijo majhni otroci, mogoče le ni tako neresničen in popolnoma izmišljen. Moje slike so nekakšen opomin, da posameznik ponovno odkrije govorico svojega skrivnostnega sveta,« TT Matjaž Javšnik in inprovokatorji zagledališki abonma torek in izven 20.00 Dom kulture Velenje 10.00 MNZC-Ou-oškimazg Skrivnostna pisava Hermanom ustimjalnica Demonstracija obrtnika -krojaCFranio Podbregar 9.30 Glasbena šola Velenje. orgelska dvorana_ Harmonikarji-solisti, komorne skupine in harmonika rski orkester OB PRAZNIKU MESTME OBČINE CELJE 10.00 Stekleni fotografski atelje Jo^ia Pelikana_ S. Grum: Dogodek v mestu Gogi abonmal. Gimnazija Celje in izven 11,00 Celjski dom, kavama mag. farm., spec. Slavko alergijah predavanje 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku_ Bratecinkljukecs strehe knjižno čajanko vodi Ida Kreča infiniw.novitednik.com 17,00 Knjižnica pri Mišku Knjiacü Br^taLeban:Bidkleta Čnkvknjižnid delavniai za osnovnošoke Andrejka Korošec: Magični otrok predavanje 17.00 Dvorana centra starejših .Laško Preda\^je o dietni prehrani 13.00 Narodni dom Celje, spodnja stranska dvorana Regionalni posvet o vlogi športa pri ohranjanju zdravja ■0 Šolski center Cäje Javna predstavitev raziskovalnih nalog srednješolcev 17.30 Muzej novejše zgodovine _ Porajajoča se pismenost predšolsUh otrok 8 NOVI IMIK Uredili bodo svoj icoščeic sveta v tednu pred svetovnim dnevom Zemlje in po njem so na širšem Konjiškem pripravili vrsto prireditev in čistilnih akcij. V Slovenskih Konjicah bo jutri od 10. do 14. ure strokovno voden ogled in prikaz delovanja vodohrana Graščina pri dvorcu Trebnik. V sredo ob 11. uri bodo pri centru za ravnanje z odpadki simbolično posadili lipo Zemlji za rojstni dan, v četrtek bo od 10. do 17. ure odpri vrata center za ravnanje z odpadki. Pripravili so strokovno voden o^ed priprave odpadkov za reciklažo. Osrednja konjiška okoljska prireditev bo v petek ob 13. uri na Mestnem Ze konec prejšnjega tedna so se začele vrstiti akcij e ure- janja okolja, na. številnih od-jenmih mestih v občinah Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje so začeli zbirati tudi nevarne odpadke v gospodinjstvih. Hkrati je Občina Slovenske Konjice pozvala občane, da biološke odpadke, kot so obrezano drevje, grmovje, žive meje, trava in podobno, ločeno odpeljejo v center za ravnanje z odpadki na Preži-galu, kjer jih bodo kompostirali. Če imajo teh odpadkov preveč, lahko naročijo odvoz. Občina Zreče vabi v petek ob 16. uri na že tradicionalno akcijo čiščenja reke Dra-vinje. Udeleženci se bodo zbrali čeut ure prej na nogometnem igrišču. Simbolno drevo v počastitev dneva Zemlje bodo posadUi v pe- tek ob 10. uri pri Osnovni šoli Zreče. Prebivalce blokovskih naselij so še posebej povabili, da uredijo zelenice, parkirišča in poti ter da tudi sami zasadijo kakšno simbolično drevo, grmiček ali uredijo dodatne cvetlične grede. Na območju občin Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje bodo začeli zbirati kosovne odpadke po sistemu Od vrat do vrat 23. aprila, rumene vreče za vso odpadno embalažo pa bodo uvedli 8 1. majem. V številnih akcijah poleg vseh treh občin sodelujejo ekošole in vrtci ter podjetji Eko in Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice. MBP Braslovška salamijada Turistično društvo in Društvo podeželskih žena Braslovče sta minulo soboto organizirala že 11. tradicionalno salamijado. Posebna komisija je ocenila kar 51 domačih salam. Očitno so najboljše salame izdelali pri Režunovih iz zaselka Znojile pri Čemšeniku, saj sta prvi mesti osvojila Greta in Polde Režun. Tudi tretja najboljša salama prihaja iz okolice Čerašenika, in sicer jo je na ocenjevanje prinesla Fani Novak iz Dobrlje-va. Po besedah predsednika ocenjevalne komisije Janeza Šumaka so salame kljub mili zimi boljše in bolj kakovostne kot lani, kar je presenetljivo, saj zaradi neprimernih temperatur ni bilo omogočeno »pravo« sušenje. Na večerni prireditvi, kjer so salame našle svoje potrošnike med občinstvom, je zbrane tudi letos n^ovorii župan občine Braslovče Marko Balant in organizatorjem čestital za tovrstno prireditev. Svoje je k temu dodal tudi domači župnik Milan Gosar, ki je izdelke blagoslovil. Org^jzatorji so poskrbeli za licitacijo posebne salame, ki jo je izdela! Franc Ci-lenšek iz Malih Braslovč. O njeni dolžini in teži je ugibalo preko 70 obiskovalcev prireditve. Salamo, dolgo 188 centimetrov in težko 2,8 kilograma, je domov odnesel Martin Završnik iz Letuša. Braslovške organizatorje 5. maja čaka še organizacija 4. ocenjevanja najboljših domačih salam Slovenije, ki se bo odvijalo v Domu krajanov na Gomilskem. DN Anka je svobodnejša Anka Cindrič in Jelena Lukan Anka Cindrič s Polzele je pred leti zbolela za mul-tipleks sklerozo, ki jo je priklenila na invalidski voziček. Z njim jo je mož pogosto vozil na okoli, vendar si je močno želela, da bi kakino pot zmogla sa- Za njeno stisko je še kako dobro vedela svakinja Jelena Lukan. Sprožila je akcijo za nakup invalidskega sku-terja. V akcijo so se vključili delavci in upokojenci Garanta, kjer je Anka delala do upokojitve, ter Občina Polzela. Akcija je uspela in te dni je Anka dobila invalidski skuter. Ob tem se je vsem zahvalila z besedami: »Od sedaj naprej SO moje poti bolj svobodne!« Kako globok je pomen, lahko razumejo samo tisti, ki so bili v svobodi kdaj omejeni. TT iiifinrw.novitediiik.com www.racliocelje.coiii Cvetlična tržnica v Šempetru Cvetlične tržnice po vsej dolini Minulo soboto je TD Šempeter na parkirišču pred vhodom v Rimsko nekropolo organiziralo tradicionalno cvetlično tržnico. Na njej so sodelovali florist! s ponudbo cvetja, sadik in zelišč, manjkalo ni tudi druge ponudbe. Obiskovalci so lahko izbirali cvetje in različne sadike, čebelje izdelke,, keramiko, zdravilna zelišča... Šempetrska cvetlična tržnica je bila prva v nizu tovrstnih tržnic, ki jih vsako leto organizirajo TO Občine Žalec in druga tovrstna društva v ostalih občinah Spodnje Savinjske doÜne. Največ tržnic bo v soboto. Pripravljajo jih v Petrovčah, Grižah, Vrbju, Žalcu in Preboldu. Dan pozneje bo tržnica še v Galiciji. V soboto, 28., in nedeljo. 29. aprila, pa bosu tržnici še na Ložnici in na Ponikvi. DN je se je začela v sredo z oci I vin, rezultate bo v petek razglasila vinska kraljica, Spet bodo šentjurjevali že minuli teden so bile v sklopu Šentjurjevega prve prireditve, glavno dogajanje organizatorji na čelu s KS Šentjur - mesto pripravljajo za prihajajoči konec tedna. Glavni organizatorji razno-Ukih prireditev so še Občina Šentjur, Razvojna agencija Kozjansko in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, šentjurska območna izpostava, V sredo so tako že pripravili ocenjevanje vin letnika 2006, rezultati bodo znani v petek. Še pred tem bo v četrtek, 19. aprila, ob 19. uri v Ipavčevi hiši v Zgornjem trgu otvoritveni večer Šentjurjevega 2007, na katerem bodo predstavili letošnji program tra- dicionalnih pomladnih prireditev. Za kulturni program bodo ob tem poskrbeli citrarka Irena Zdolšek ter člani Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur, ki tudi razstavljajo svoja dela. Dogajanje vpetek, 20. aprila, bo posvečeno razstavam (odprtje razstave Naravno je zdravo) ter podelitvi diplom za ocenjena vina. Zvečer ob 20. uri se bodo začeli rock koncerti v prireditvenem šotoru na parkirišču pred kulturnim domom; nastopili bodo R.A.P. iz Latvije, Big foot mama in Nude. Sobotno dogajanje, 21. aprila, bo namenjeno Jurjevemu pohodu, Jurjevi tržnici, ku- hanju «kisle župe«, srečanju pihalnih orkestrov, Jurčkova-nju, predstavitvi dela kinološkega društva s prikazom dre-sure ter Jurjevi povorki, pestro bo vse od 8. ure. Obetata se še koncert ansambla Fraj-kinclerji ter revija narodno-zabavnili ansamblov in pevcev, ob 20. uri bo sledila Jur-jeva veselica. V nedeljo, 22. aprila, se bodo v tekmovanju zapokal mesta Šentjur pomerili radijsko vodeni avtomobili, na Botričnici bo večer ljudske glasbe, pred cerkvijo sv. Jurija pa bo ob 11. uri nastopil šentjurski pihalni orkester, Nekaj prireditev v sklopu Šentjurjevega se bo zvrstilo še v naslednjem tednu. PM, foto: ŠN NOVI TEDilK E?. KRAJEV »Bodi moj boteric Akcija za vse, ki bi radi imeli svojega konja Ranč Kaja in Grom, znan po svojem dobrem delu s konji, se je spomnil akcije, s katero želi pomagati konjem, ki potujejo iz rok v roke novim, neizkušenim lastnikom. Namesto da otrokom ali sebi na vrat na nos kupite konja, se boste odslej lahko odločili za bo-trstvu konju. V času botrs-tva boste spoznali delo (in stroške) s konjem ter se šele nato odločili za nakup. Kot sta povedali duši ranča zakonca Andrej in Darja Žnidaršič. z akcijo želita pomagati izkoreniniti množično preprodajo konj v Sloveniji, hkrati pa dati ljudem, predvsem otrokom, možnost naučiti se pravilnega ravnanja s konjem. Vse pogosteje se namreč dogaja, da ljudje sebi ali svojim otrokom kupijo konja, časa zanj in znanja pa nimajo. Ko po nekaj mesecih to ugotovijo, konja prodajo podobnim lastnikom ali preprodajalcem. »Vsako leto imava več težav pri tem, da nania ljudje želijo konje kar podariti, samo zato, da bi lahko bili pri nas. Ko kakšnega od teh revčkov sprej-meva, znajo gristi in/ali br cati, ob tem pa imajo neka teri še poškodovane tetive, hrbtenico, sklepe - In konji v takšnem stanju in s takšno usodo naju vedno zlomijo. Ker kar v devetdesetih odstotkih vse te tegobe konj pripi sujemo množični preprc ji konj (nekaterivsvojem Ijenju zamenjajo tudi do de set ali več lastnikov), s' odločila, da z našimi šttrinož ci stopimo v akcijo,« je po vedala Darja. Z botrstvom bodo tako pridobili tako tisti, ki bi imeli konja, a niso prepričani, da imajo zanj dovolj časa, kot tisti, ki zanj nimajo dovolj denarja ali prostora. Za sim- Kajin koncert bo izvedel simfonični orkester Domža-le-Kamnik pod vodstvom dirigenta Simona Dvoršaka. I^ali bodo samo znano klasike, ki govori o živalih (npr. von Suppejevo Lahko konjenico, pa glasbo iz znanih filmov, kot je Gospodar prstanov, Indiana Jones). bolično ceno (deset odstotkov zneska letne oskrbe konja) lahko kot boter konja obiskujemo, ga »crkljamo«, čistimo, hranimo, jezdimo, ob tem pa bomo imeli vedno ob strani strokovno pomoč. »Še posebej je botrstvo namenjeno vsem otrokom, ki bi radi imeli konja, saj bodo s tem spoznaU, kaj pravzaprav pomeni imeti konja, starši pa bodo v tem času spoznali, ali je nakup pametna odločitev.« Če se na podlagi botrstva nato odločijo za .................................. ....................-i kateri so lahko sodelovali vsi špoHn - - Skozi igro do športa in druženja Na Dobrni so pripravili regijsko tekmovanje iger specialne olimpijade Na Dobrni so že drugo leto zapored pripravili posebne igre spedalne olimpijade, ki so se jih lahko udeležile tudi osebe z najtežjhni motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Sodelovalo je šestdeset tekmovalcev iz devetih regijskih zavodov za usposabljanje, delo in varstvo, pri čemer namen posebnih iger ni zgolj v tekmovanju, temveč tudi navezovanju stikov in druženju. Nič presenetljivega torej, da jih varovanci podobnih centrov, kot je dobrnski, komaj čakajo. Slednji še posebej, saj poskrbijo za kulturni (pripravili so več odličnih glasbeno-plesnih točk) in organizacij- ski del, kar z drugimi besedami pomeni, da se zanje več me-secev pripravljaj o. In to ne zgolj tekmovalci, »naši varovanci so tudi demonstratorji, kar pomeni, da morajo vaje zelo dobro obvladati,« je povedala direktorica centra Jožica Gru-bebiik. »To jim sicer niti malo ni težko in prav komaj čakajo ta dan, zato si v petek tiihče ne želi domov.« »Program s kratico MATP je pravzaprav prilagoj en program športnih aktivnosti, Id je šele od lani uradno dodaten program specialne olimpijade,« je pojasnil vodja organizacijska ga odbora m^ Tine Kovačič. »Sestavljen je iz elementov uradnih športnih disciplin, kot nakup, jim bodo na ranču pomagali najti pravega konja zanje, če pa ne, to za konja ne bo nič drastičnega, saj bo še vedno ostal v istem hlevu in ne bo žrtev preprodajanja. Koncert, s katerim bi radi zbrali del sredstev za izvedbo akcije, še bolj pa razširih vest o novi akciji, bo to soboto ob 19. uri vdvorani Celjskega doma v Celju. Vstopnice lahko kupite v TIC Celje, Turistični agenciji Orel ter dve uri pred koncertom na blagajni Celjskega doma. ROZMARI PETEK Botrstvo konj je namenjeno tudi podjetjem in drugim pravnim osebam, ki lahko z botrstvom pomagajo ostarelim konjem, ki so sicer celo življenje bili vdani in delovni, zato bi bilo prav zanje tudi na starost lepo poskrbeti. Ptva v nizu akcij Darje po vrnitvi z izobraževanja pri svetovno znani Undi Tellington Jones (o tem več v prihodnji številki Novega tednike) je priprava koncerta in programa botrstva konjem. Alergije v polnem cvetu Celjske lekarne so pripravile predavanje o alergijah, ki bo v kavarni Celjskega doma jutri, v sredo, ob 11. uri. V času, ko je zaradi cvetenja alergij še več kot sicer, bo farmacevt Slavko Rataj predstavil najpogostejše oblike alergij, opozoril, kakšne težave povzročajo, in svetoval, kako jih lahko ublažimo. •-,.. MBP : . W so na primer met na koš, zbija-nje pig stresel Elektro Senzacija v Radencih Polzelanom odpira vrata elitne druščine : je se gri ce DP v malem nogometu med Ži-ičala z zmago domačinov s 3:2. ga centra Celje so Živexovd z dvema :0. kasneje pa preko Draga Kuglerja 3;1. Odlični gostje iz Nove Gorice enkrat ugnali izjemnega vratarja red golom navkljub poškodovanemu tekmo, kajti na prvi sem bil blizu kot Izgubiti v Novi Gorici ne more-kala polovica noge!« Na tribuni si je lec Matjaž Vojsk, ki ni smel nastopiti imož Gajšek, z zadetkoma in pravo-)govorili smo se za čvrsto obrambo s da smo trikrat zadeli v 1. delu, kajti v obrambo.» Trener Mitja Jontez se vojih varovancev pa kar ni zmogel sebe. Ne glede na poškodbe so zobe n Mihajlovič. V 1, polčasu smo doka-čnih. Zaslužili smo si tretjo tekmo. 1 mojo željo. Takoj se je odzval in bil /aljujem.« padla danes v Novi Gorici. V lij . pa je Dobovec DEAN ŠUSTER 3: ALEKS ŠTERN Največje zanimanje v 6. krogu lige za prvaka je vsekakor - kar se tiče našega območja - vladalo za derbi v Šoštanju, kjer je Zlato-rog pokazal svojo moč proti tokrat neprepoznavni Elektri. Šentjurčani so izgubili še v Škofji Loki in so edini brez zmage v ligi osmerice. Polzela pa se lahko že začne pripravljati za slavje ob vrnitvi svoje košarke v 1. A ligo. Psihološko močni Laščani Poraz proti Slovanu so v Laškem sprejeli žalostno, a na srečo le izven prve ekipe. Trener Zoran Martič je namreč takoj dejal, da ni preveč razočaran. saj ima Slovan izkušenejše moštvo, ki je premagljivo, če bi izkoristili zadnji napad. Da je njegova ekipa psihološko stabilna, je dokazala v Šoštanju, kjer je bdo, ne glede, ali je hotel to Martič priznaü ali ne, biti ali ne biti za Zlatorog. Elektra je namreč imela dve zmagi več, neuradno pa se je izvedelo, da bi v Laškem v primeru poraza začeli odpuščati vse tujce. Da se to ne bo zgodilo, so poskrbeli prav igralci, seveda s trenerjem. Že na začetku sta razpoložena Šalih Nuhanovič (16 točk, 9 skokov) in Slobodan Oco-koljič (16, 13) razbila domačo vrsto, ki v napadu nikakor ni našla orožja proti agresivni obrambi gostov. Razlika v korist »pivovarjev« je hitro rasla in je že do polčasa znašala 14 točk. Met je bil v tem delu povsem na strani Laščanov (47%:23%), prav tako tudi skok (21:9). Pri Elek-tri tokratzizjemo Aleša Kunca (22) enostavno ni bilo igralca, ki bi bil sposoben zadeti nekaj metov zapored. Laščani so ves čas narekovali ritem, niti številne osebne napake jih niso vrgle s tira in srečanje je bilo praktično odločeno že pred koncem 3. Četrtine, ko so povedli za 23 točk. V zadnjem delu so samo pametno držali razliko za pomembno Šalih Nuhanovič (v belem dresu) je zmago v boju za prva tri oziroma štiri mesta. Seveda je bilo nato razpoloženje v obeh taborih različno. »Odigrali smo natančno tako, kot smo se dogovorili, še posebej v obrambi. Od srede in poraza s Slovanom smo jo še nadgradili, kar je prineslo rezultat. Čestitke mojim fantom,« je bil zadovoljen Zoran Martič. »Enostavno povedano, odločila je daljša in boljša klop gostov. V tem ritmu igranja ima to ključni pomen. Že nekaj srečanj v domači dvorani nismo bili natančni pri metih. Prav gotovo so govorice o Jadranski ligi pustile nekaj posledic pri igralcih, čeprav sem jim to želel izbiri iz glav. Moramo se psihološko dvigniti in poka- !Čil dostop do svojega ki zati, iz kakšnega testa smo,« pravi Elektrin trener Bojan Lazič. Še šesti poraz šentjurčani so v Škofji Loki doživeli nov poraz v tem delu sezone, čeprav so bili blizu prve zmage. Slabe tri minute pred koncem so namreč povedli z 80:79, nato sta jih »razbila« Simon Finžgar (28) in Jure Eržen (27). Tako ni pomagala niti zelo kolektivna igra Šentjurčanov, pri katerih sta največ pokazala Elvis Kadič (16, 7) in Tadej Košto-maj (17), čeprav je bil nastop obeh zaradi poškodb vprašljiv. Damjan Novakovič, trener Alposa, je priznal: »Razburljivo tekmo so zasluže- no dobili gostitelji. Nismo znali zaustaviti izkušenih Finž^rja in Eržena, predvsem slednji je Škofjeloča-nom prinesel odločilne točke po našem vodstvu za točko. Poskusi osebnih napak se nato v finišu niso obne-sE. Kljub seriji šestih zaporednih porazov nismo obupali in borno naredili vse, da bomo ostali trn v peti vsakemu tekmecu.« Priprave na slavje Hopsi imajo samo še korak do vrnitve v 1, A SKL, pri čemer jim je pomagala Radenska. Presenetljivo je ugnala dotlej vodilno Gorico, Pol-zelani pa so si zanesljivo proti Gro-suplju priigrali zmago prednosti pred zadnjim krogom. V zadnjem dejanju bodo gostovali v Celju, zmaga pa jih po štirih letih vrača v prvi razred slovenske moške košarke. Zato lahko v soboto pričakujemo pravo invazijo navijačev s Polzele, ekipa Boštjana Kuharja pa te priložnosti ne bi smela izpusriti iz rok. Olimpija v Šentjurju Ritem igranja ne dovoljuje niti preveč žalovanja niti preveč veselja, kajti že jutri bodo tekme zadnjega kroga prve polovice tega dela sezone. Alp o s bo pričakal Union Olimpijo, kar bo za Šentjur in dvorano Hruševec pravi košarkarski praznik. Šentjurčani so še brez zmage v tem delu sezone, Olimpija pa je ranjena po novem porazu proti Hehosu, zato lahko pričakujemo velik boj, v katerem so zmaji nesporni favoriti. Elektra, ki v zadnjem mesecu igra bolje v gosteh, bo po bolečem porazu proti Zlato rogu potovala k neugodni Krki v Novo mesto, kjer je v prvem delu sezone tudi izgubila. Laščane je v prvem delu sezone Loka kava v Treh Lilijah pošteno namučila. Gorenjci imajo zelo izkušeno ekipo. Laščani so psihološko zrasli po zmagi v Šoštanju. »Ce bomo ponovili igro s tekem proti Slovanu in Elektri, potem težav ne bi smelo biti,« meni Mariič. JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIC POD KOŠI Sreda, 18. 4. Liga za prvaka, 7. krog. Laško: Zlatorog - Loka kava (19), Šentjur: Alpos - Union Olimpija (20), Novo mesto: Krka - Elektra Esotech (20). m , 14 IM TIDNIK PANORAMA KOŠARKA 1.ASL Liga za prvaka, 6. krog; Elektra ■ Zlatorog 60:77 (12:24, 26:40, 43:66); K\mc 22, Vidovič 10, Nedeljkovič 9. Goršek 5, Cmer, Ličar-towiky 4, Jeršin 3, Mihalič 2, Ruägaj 1; Ocokoljič, Nuha-novič 16, Stojakovič 12, Williams 10, Mali 9, Maček, Vrečko S, Alispahič 4, Loka kava - AJjpos Šentjur 94:86 (24:25, 41:44,67:62); Finžgar 28, Eržen 27; Koštomaj 17, Kadič 16, Novak 15, Hunt 12, PalČ-nikll,Rflježl8.Krušič4,U-poniik 3. Vratni red: Olim-pija, Helios 11, Slovan, Elektra 10, Zlatorog 9, Krka 8, Loka kava 7, Alpos Šentjur 6, 1.BSL 25. krog: Hmstnik ■ Celjski KK 70:77 (16:24. 30:38, 55:60); Koritnik 17, Percel 15; Zdovc 23, Ambrož 15, Petrovič 14, Grilanc 12, Tem-nik 8, Senica 3, Teržan 2, Konjice-Bežigrad 95:81 (16:22, 40:38, 61:59); Ribič 31, Gač-nik 17, Goleš 12, T. Keblič, Ravnihar 10, Novak 8, M. Keblič 4, Dobrin 3; Kosec 30, Pire 13, Hopsi Pohda - Grosuplje 110:55 (21:13, 47:29, 78:45); Čatovič 26, Vujasino-vič 22, Tajnik 21, Jovanovič 14, Rizman 12, Kobale 11, Pungartnik 4; Markovič 15, Thaler 9, Fogla Zreče ■ Cetk-niča 85:66 (17:15, 43:32, 62:45);J.Brolih24,Sivkal9, Horvat 14, P. Brolih 10, Re-mus9,Močenik4,Čovič.Po-gladič 2, Jereb 1; Kobe 21, Str-le.Modič 13. Vrstnired: Hopsi 49, Nova Gorica 48, Ro^a 44, Liti]a41, Radenska, Hrastnik 38, Bežigrad 37, Konjice, Rudar 36, Cerknica, Celjski KK 35, Janče 33. Grosuplje 30, Kolpa 25. 1.SL(i) Liga za prvaka, 10. krog: Merkur Celje ■ AJM 75:64 (24:i3, 37:27, 52:40); Con-kova 23, Komplet 16, Radu-lovič 12, Jereb 9, Vulič, Kva-temik 6, N. Kvas 3; Peha-džič 22, Tišler 17. Vrstni red: Merkur, Kranjska Gora 19, Ilirija 15, AJM 14, Je-žica 13, Domžale 10. Liga od 7. do 12. mesta, 7. krog: Konjice ■ Črnomelj 84:64 (25:18, 44:34, 71:43); Božičevič 24, Lubej 18, Ja-vornik 16,!. KlanČnik 13, N. Klančnik7,T. KlanČnik; Sta-riha 24, ASčič 19. 9. krog: Konjice-Odeja93:79 (21:19, 48:48, 68:68); Javomik 24, LKlančnik23,Lubej 19, Bo-žiCevič, N. KlanČnik 10, Šrot 7. Vrstni red: Odeja 14, Kozmetika Afrodita 13, Slovenija - mlade 12, Konjice, Črnomelj 10, Neso Ihke 7. ROKOMET Pokal Slovenije Polfinale; Celje Pivoma Laško-Ttimo 31:20(16:11); Gajič 9, Natek 5, Kokšarov 4, Spüer, Harbok 3, Lesjak, Gorenšek 2, Špoljarič, Koz-lina 1; Miklavčič 4, Pribak, Cehte 3, Gorenje - Krka 40:28 (22:14); Rezniček, Blaževič, 6, J, Dobelšek, Ka-vaš5,TamŠe4,L. DobeBek 3, Vukovič, Oštir, Sovič, Sirk 2, Mlakar 1; Pekolj 5, Breč-ko, Pfajfar, Cvikl 4. jum: MALI NOGOMET NA UMETNI TRAVI Učinkoviti Veflonovi veterani Na Skalni kled, na zunanjem igrišču z umetno travo, so se začeli meriti tudi veterani. Izidi: Sipro-Cetis - Splošna bolnišnica Celje 1:1, Azzuri - Klateži-Taverna 0:4, ŠD Cinkarna - Črički 0:2 in Veflon -U-8 8:0. Pari 2. kroga (19. 4.): Črički • Veflon (18.00), Santana - Sipro-Cetis (18.50), Splošna bobiišmica Celje • Azzuri (19.40), Klateži-Taverna - ŠD Cinkarna (20.30), U-8 prost. Pari 2. kroga 2. lige (17 4.): lYiglav - Merkur (18.00), Engrotuš - Amaterji (18.50), Sintal - Banka Celje (19.40), Ti02 Cinkarna - Elektro Kerš (20.30), Novem Champions pub - KMN Kompole (21.20). Rezultati osmine finala malonogometnega pokala Štor: Dikplast - Rudar Pečovje 2:3, Svetina - Bar Opo-ka 6:4, Komsport - Marinero 0:19, Laška vas - Štore Steel 10:3, Bar Ek - Nido team 1:3, Prožin - Storkom 4:3, Cynarčkl - Ranivok prestavljeno. Na bele stnnine se je vrnila ena najboljših smucaik vseh časev, Hnatica Janica Kosteiič, Id je začela vijugati prav v Celju, Iqer je IhI njen oče Ante trener epskih rokometašev. Vozadju sta predsednika ceOskdi smučarskih l^bov, Bos^n Jeraia (Snežak) in Srečko Retuznik (Unror). Vrnitev Janice in poraz že 72. dvoboj Celja in Zagreba v smučanju je na Rogli pripadel domačinom. Tekmo sta skupaj pripravila celjska kluba Unior in Snežak, predsednik slednjega, Boštjan Jeraša, pa je poudaril: »To je bilo daleč najbolje organkirano srečanje doslej. Tudi mesto je udarilo svoj pečat, saj je tekmovalce v soboto sprejel podžupan Stane Rozman, nagovorO jih je še predsednik športne zveze Matej Polutnik. Večerjali so že na Rogli, sledila je tekma v sončnem nedeljskem dopoldnevu.« 196 tekmovalcev se je pomerilo v veleslalomu na Ostruščici II v 19 kategorijah, celjska ekipa pa je zmagala s prednostjo 11,58 sekunde. Posamično so slavili: Jan Podkoritnik (cicibani), Saša Brezovnik (mlajše deklice), Martin Čater (starejši dečki), Ana Michelle Stipič (mladinke). Nataša Špat (starejše članice), GregaKoštomaj (starejši člani), Andreja Jovan (se-niorke), Janez Hren (seniorji), Ida Mraz (starejše senior-ke), Alenka Kristan (veteranke) in Janko Četina (starejši veterani). Kosteliča, Janica in Ivica, sta zmagala v svojih kategorijah in popestrila uspešno izvedeno tekmo, najstarejši dvoboj mest. DEAN ŠUSTER Foto: MATEJ MALIGOJ ^OTROSKI ČA50PI5^ v razcveteli pomladi o starih časih V današnjem Otroškem časopisu bomo potovali v preteklost. Med drugim boste namreč lahko prebrali, kako je bilo na I. Osnovni šoli Rogaška Slatina, kjer so se ob dnevu odprtih vrat spomnili, kaj so počele naše prababice in babice. Hvala za vse prispevke, ki ste nam jih poslali. Obljubimo, da bodo prav vsi objavljeni, ko bodo le prišli na vrsto. Vi pa še kar naprej pišite, rišite, fotografirajte in seveda vse izdelke pošiljajte na naš naslov. Pričakujemo pa tudi vaše glasovnice v akciji Moja najljubša knjiga. Kot vsak teden smo tudi tokrat izžrebali srečnega dobitnika skodelice z Miškom Knjižkom. Ta teden je to Vito Dro-fenik iz Celja. Cesütamo! Vsi. ki bi še radi sodelovali, pa svoje glasovnice pošljite na naslov NT&RC, Prešernova 19. 3000 Celje. Naše domačije Na L OŠ Rogaška Slati- odprthOTat!ut(SnjijenosU naslov Naše domačije. Tako so se otroci spominjali dni svojih prababic in babic ter obudili nekatere običaje oziroma obiskovalce spomnili na stare čase. Kot je pojasnila koordina-torica projekta Erna Ferja-nič Fric. so s tem dnevom odprtih vrat želeli prikazati nek drug čas: »Želeli smo prikazati, kako so ljudje včasih živeli, kaj so uporabljali v življenju, na kakšen način so se zabavali, s čim so si polepšali dneve, večere, kakšne navade so imeli, kaj so jedli, kakšne običaje so poznali...« In tako so na šoli razpisali delavnice, učenci pa so se v delavnice sami vključili. Med drugim so se učenci lahko preizkusili tudi v hoji s ho- Učenkesopod so jo včasih uporabljali. duljami in že takoj ob vstopu v šolo so nas pozdravili nadebudneži, ki so se trudili napraviti vsaj nekaj korakov s hoduljami. To namreč ni tako enostavno. Delavnic je bilo več, sodelovali so prav vsi učenci šole, kasneje pa so se jim pridružili tudi starši. Vsaka delavnica je pripravila tudi plakat in plakati so na ogled v šolski avU. ŠO Obiskali so dom starejših 30. marca so učenci Osnovne šole Polzela obiskali oskrbovance doma starejših občanov na Polzeli in jim popestrili njihov vsakdan s kulturnim programom. Mesec marec vsako leto prinese svež vonj pomladi. Na pragu pomladi, ko praznuje prebujajoča se narava, praznujejo tudi žene in matere. V ta namen so učenci OŠ Polzela obiskali dom starejših občanov na Polzeli. V polni jedilnici doma se je zbralo lepo število oskrbovancev, ki so z veseljem prisluhnili . petju, plesu in recitiranju podmladka s polzel-ske šole. V kuhurnem programu je sodelovalo 90 učencev. Zbrani so prisluhnili zborovskemu petju pevskega zbora Sonček z mentorico Mijo Novak. Najmlajši šolarji so prepevaÜ v zboru Polžek z mentorico Mojco Novak. Oskrbovanci so obu-jah spomine na otroštvo ob gledanju nastopa folklorne skupine pod mentorstvom Helene Lah in plesno-dram-ske skupine z mentorico Majdo Pur. Kulturni program sta povezovali Anja Emeršič in Jana Gulin, poezijo sta recitirali Vanja Lojen in Sandra Majhenšek. K prijetnem vzdušju sta svoje dodala glasbenika Urban Jerman z violino in Rok Novak s harmoniko. Vse zbrane je v imenu OŠ Polzela pozdravila ravnateljica Valerija Pukl in jim izročila skromna darUca. S tejaAubreht. Srečanje prijetnim druženjem leli učenci OŠ Polzele počastiti dan žena in materinski praznik. Organizacijo in izvedbo srečanja je koordinirala mentorica šolske organizacije Rdečega križa Ma- ključili z obljubo na ponovno svidenje in z mislijo: »Ko preštejemo dneve, ko povežemo misli in vprašamo srce, vidimo jutrišnji dan v nove ideje stkan ...« [V. Buko-vac). M A MOJA NAJUUBŠA KNJIGA je: Ime in priimek: Naslov: Dov^iem. da >o moji podofti )avnc. obfavlieni. iOVI lEINIK 15 HišiKladmkovihja nzšiTflšenadnigelinihij Včeraj nova kuhinja, danes ogenj v strehi Tokrat gorelo v kraju Za Ljubnico v občini Ljubno - Ogenj uničil zgornji del stanovanjske hiše Po uničujočem požaru v Javomiku nad Štorami, kjer je družina Kapel ostala brez vsega, so ognjeni zublji divjali še na območju Ljubnega ob Savinji. Dvonadstropna hiša Kladnikoviti je dodobra načeta, treba bo kar nekaj časa, da bo znova takšna, kot je bila še v nedeljo. Požar je poškodoval ostrešje in del stanovanja v drugem nadstropju. K sreči ni bil nihče poškodovan. Zagorelo je nekaj minut čez 17, leč sva opazili plamene, pa sem si uro, plameni pa naj bi bili vidni misiüa, le kdo tako zelo kuri. Ko najprej na verandi. »Popoldne sem bila zdoma, a sem se okrog 17. ure s skupaj s sosedo počasi vračala proti domu, saj težko hodim. Na da- sva prišli bližje, sem šele opazila, da gori naša hiša,« nam je povedala Francka Kladnik, ki živi sama v prvem nadstropju hiše. V drugi etaži si je stanovanje uredil njen sin z dvema sinovoma in partnerko. »Vnuka sta popoldne spala, saj je bil starejši dopoldne na gasilskih vajah.« nam je razlagala Kladniko-va, medtem ko se je sin v pogorelem delu hiše pogovarjal s kriminalistoma, ki sta prišla včeraj opraviti ogled kraja požara. V nedeljo je namreč kriminalistom delo ovirala tema, zato so morali preiskavo nadaljevati še včeraj. Od s videla, kako se Jug steguje v vodnjak in zgodilo se |e v hipti'..^'Slekla so domov in pokiicala:^^moč. Bilo je žal pr^xjzno. Jug haj bi si zl^täl «talk. ReševaTcžm ga kljub hitremu posredovanju ni uspelo rešiti i vodnjaka. Za slabotnega, kos. Kot Hi bU...... je vode tisti ^ najverjetneje preveč naporno, da mjini bil s Mnrtjo v vodnjaktK— MATBAJAZBEC: so takrat sporočili s celjske polidje, preiskava pa še vedno ni končana. Kdo je torej po vsej verjetnosti namerno odvrgel kaj gorečega v seno, bo pokazalo policijsko preiskovanje. Medtem ko policisti iščejo požigal-ca iz Strmce, pa sosedje in ljudje, ki so pripravljeni pomagati, pospešeno delajo na pogorišču družine Kapel v Javomiku nad Štorami. Včeraj so ravno izdelali temeljno ploščo, kar pomeni, da bodo predvidoma konec tedna že začeli zidati novo hišo. To nam je potrdil mdi štorski župan Miran Jurkošek. 33-letni Marinki in 37-lememu Dušanu ter njunima 8-iet-nemu Klemenu in 12-letnemu Mateju pa so sosedje uredili hišico, ki je drugače last soseda Martina Jelen-ca. Tam bodo vsaj za silo, dokler ne bo mogoča vselitev v novo^adnjo. Babica "Angela Zavšek in njena sestra pa sta pri Angelinem sinu. Naj ob tem še dodamo, da so za družino Kapel ravno v nedeljski večerni oddaji Spet doma na nacionalni televiziji zbirali tudi finančne prispevke in zbrali nekaj več kot 6.700 evrov, kar bo pri urejanju doma družine Kapel več kot dobrodošlo. SIMONA ŠOLINiC HALO. 113 Trčil v motorista in odpeljal V nedeljo okoli poldneva se je na glavni cesti izven Šentvida pri Grobelnem zgodila hujša prometna nesreča s pobe^m. 24-letm motorist je s sopotnikom vozil proti Grobelnem in na ravnem delu vozišča začel prehitevati osebna vozila, nakar je iz kolone vozil pred njega nenadoma zapeljal neznani voznik osebnega avtomobila znamke Volksvtf^en Polo. V trčenju je motorist zdrsel s ceste, pri čemer sta se oba s sopotiiikom huje poškodovala. Vomik pola ni ustavil, ampak je odpeljal v smeri Grobel-nega, polidsti pa so ^ kasneje izsledili na območju ^ca. Zoper voznika bodo podali tudi kazensko oradbo. »Sezona« icolesaiiev in motoristov Minuli četrtek popoldne se je na Mariborski cesti v Celju zgodila hujša nesreča. 61-letna kolesarka se je pripeljala po kolesarski stezi iz smeri ceste v Tmovlje, ko je po izvozni cesti iz bencinskega servisa pripeljal 35-letni voznik osebnega avtomobila. Ta je med zavijanjem desno na Mariborsko cesto trčO vanjo. Zaradi poškodb jo je sam odpeljal v celjsko bolnišnico. V nedeljo pa se je v nesreči na lokalni cesti izven Stu-denc huje poškodoval 19-letni voznik neregistriranega kros motorja. Med vožnjo po klancu navzdol je začel zavirali, pri tem pa s krmilom motorja trčil v kapelo ob vozišču in padel po tleh. Zaradi hudih poškodb se zdravi v celjski bolnišnici. 16 KULTURA IfcUi^ Calestinova ulica je na Jožefovem hribu v Celju. Od Celestina do Trdine Prejšnji teden smo vas v tej mbrikj vprašali, po kom se imenuje Celestinova ulica na Jožefovem hribu v Celju. Poimenovali so jo po pisatelju in literarnem zgodovinarju Franu Celestinu, ki se je 13. novembra 1843 rodi! v Kleniku pri Vačah. Fran Celestin je ljudsko šolo obiskoval v Vačah, gimnazijo pa v Ljubljani (1857-1865).Leta 1865 je odšel študirat slovansko in klasično jezikoslovje na Dunaj, ki- ga je uspešno končal leta 1869. Ker mu je uspelo pridobiti t. i. »slovansko štipendijo«, ga je življenjska pot po študiju najprej vodila v Rusijo, sprva v Sankt Peterburg, nato še v Moskvo, kjer je v letu dni (1870) uspešno opravil izpit za poučevanje latinščine, grščine in ruščine ter ruske zgodovine in geografije na srednjih šolah. Nekaj časa je na Ruskem nato tudi poučeval. Sprva v mestu Vladimir (1870-1873), kasneje še v ukrajinskem Harkovu (1873). Tam se je pripravljal tudi na zagovor magistrske disertacije, vendar ni imel sreče s profesorjem, saj mu je z nenehnimi menjavami tem pri tem precej greniJ življenje. Celestin se je tega kmalu naveličal, zato se je jeseni 1873 vrnil domov in začel poučevati na domačih šolah. Ker mu avstrijske državne ob lasti niso priznale ruskih izpitov, je nekaj časa poučeval kot suplent. Ko je leta 1876 opravil še predpisani avstrijski izpit za poučevanje na sr^njih šolah, se je Celestin zaposlil na zagrebški gimnaziji, kjer je os- KOm se imenuje tal do upokojitve leta 1890. Od leta 1878 pa vse do smrti 1895 je slovansko jezikoslovje predaval tudi na zagrebški univerzi. Zanimanje za slovansko jezikoslovje in književnost se mu je zbudilo že v gimnazijskih letih, spodbudo pa mu je s svojim znanjem in delom dajal tudi sošolec Josip Jurčič. V zadnjem letniku gimnazije sta skupaj izdala leposlovni zbirnik Slovenska vila, za katerega je Celestin napisal nekaj rodoljubnih pesmi in objavil prvo povest Oskrbnik Lebeškega gradu, kjer je opisal eno od domačih romantičnih zgodb iz 17 stoletja. Z Jurčičem sta skupaj odšla tudi na Dunaj in tam redno zahajala v Stritarjevo literarno družbo. Plod tega so bile tudi številne Celesti-nove objave, kot na primer: prevod Iliade, objavljene v Slovenskem gospodarju (1867), popotna novela Mala Furlanka (1867), kmetska povest Gostinja (1868)... Celestin je kasneje leposlovje opustil. Njegovo glavno de-■ je bilo v kasnejših letih ije kulturnih, pred-rarnih razmer slo-arodov. Ko je živel Rusiji, je leta 1870 Q leta 1871 za Slo-rod napisal proučevat vsem litei vanskih n in delal v za Zvon i: 3ki t prispevkov o potovanju v Ru- KUPON Mm Dtednik # OSRfcC^NJA tOj',.:N!CA www,ce,sik,5i/domproiekti,htm Ime in priimek.................. Naslov........................................ Kraj in poštna številka.......... Ulica/stavba se imenuje po ki je bil ............. Moj predlog.................. sijo in pretrograjskem življenju. V Slovanu in Ljubljanskem zvonu je leta 1887 objavil vrsto prispevkov iz ruske književnosti, že leta 1875 pa je napisal tudi znamenito knjigo o sodobni Rusiji Rußland seit Aufhebung der Leibeigenschaft (Rusija po razpustu nevoljništva - tla-čanstva) in zgodovino ruske književnosti, ki pa je žal ostala v rokopisu. Skozi oči literarnega zgodovinarja je ocenjeval tudi razvoj slovenske literature. V Ljubljanskem zvonu je leta 1883 objavil vrsto svojih pogledov na dela sodobnikov: Levstika, Jenka, Stritarja in Jurčiča. Med prvimi slovenskimi avtorji se je v Ljubljanskem zvonu lotil tudi ženskega vprašanja (1884). Pri svojem proučevanju slovanske kulture se je Celestin še posebno odlikoval, ker ni znal prikazovati le romantične plati njenega razvoja, ampak tudi številne slabosti in hibe, ki so se ob tem kazale. Vse to kaže, da je bil intelektualec širokih znanj in nazorov, kar mu je nedvomno dal tako študij sodobne evropske füozofije in kulture, kot tudi potovanja šiiom po Evro-Pi- Fran Celestin j e umrl v Zagrebu 30. oktobra 1895. Ker zaradi praznikov prejšnji teden nismo podelih nagrade, smo tokrat izžrebali dva nagrajenca. Za pravilni ulic grado lajic NT&RC in enega od starih zemljevidov Celja, ki jih je ponatisnila Osrednja knjižnica Celje - prinesel Sandri Žabri iz Celja, za pravilni odgovor o Celestinovi ulici pa Renati Slapnik, prav tako iz Celja, Nagradi bomo poslali po p i: ALEKS ŠTERN Odgovore pošljite do ponedeljka, 23. aprila, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Po kom se imenuje. Kratko zgodbo o Franu Celestinu je za objavo pripravil mag. Branko Goro-pevšek. Špeglovi Odsevi in odmevi Multimedijska razstava avtorja Staneta Špegla se bo iz Velenja, kjer je bUa na ogled oktobra lani, nocoj ob 20. uri preselila v Likovni salon Celje. Osnovo projekta sestavljajo načrtno izbrane fotografske in video predstavitve posameznih industrijskih ambientov Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje in njihovih detajlov, ki so svojstveno zaznamovali podobo Šaleške doline. Fotografije ambientov so do končnega izdelka grafično obdelane tako, da izdelek dobi svojo novo zgodbo - nov pogled. »Namen projekta je simulirati nove odnose med posameznimi industrijskimi volumni, jim vdahniti duh večnosti in odkriti njihovo skrito pozitivnost, ki jo sevajo, odkar obstajajo, vendar je za večino opazovalcev nevidna. Hkrati podobe simulirajo bežen vpogled v >čudežno deželo<, saj ambiente prikazuje v nerealnih situacijah, ki odpirajo prag domišljije. Domišljijski svet je ustvarjen s po- močjo osnovnih izhodišč šaleške ske arhitekture, ki se v prisotnosti zrcali v vodi. Skupaj mišljeno) refleksijo Spegel,kisomupri Dvoršak, Gašper Do Bojana Špegel. Celovitost izdelka strij- j prisotnosti svetlobe stvarjajo modro (pre-: projekt predstavlja izstavi pomagali Aleš ijan, Bojan Pavšek in ikovredno dopolnjuje avtorska glasba, ki je prilagojena tematiki, fotografskim/grafičnim in video predstavitvam - odsevom, Kolaži analognih (akustičnih) in elektronskih zvokov se zlivajo z naravnimi zvoki šaleških ambientov v pesüro paleto glasbenih žanrov in kulturnih vplivov Rezuhat tega zvočnega amalgama obiskovalce vodi skozi zgodbe vizualnih podob in jim jih pomaga čim bolj približati in ra- Razstava se i Šoštanj ter 18. Kibla v Mariboru. ija seli v Mestno Galerijo a v Muhimedijski center BOJANA AVGUŠTINČIČ Tretjič na ogled Slikarka Nika Ignjatič Bek iz Rogaške Slaüne bo v četrtek ob 19. uri v Celjskem mladinskem centru odprla že svojo tretjo samostojno razstavo likovnih del. Tokrat se bo predstavila z deli v mešani tehniki z abstrahiranimi vedutami in tihožitji. BA Koncert za obnovo kartuzije Zavod Odon v sodelovanju s KS Jurklošter pripravlja jutri ob 19. uri že 6. dobrodelni koncert. Zbrana sredstva bodo namenili obnovi jurkloštrske kartuzije. Na koncertu v cerkvi sv. Mavricija bodo nastopiü Alfi Nipič, Maja Slatinšek, oktet Liguster in Stil Quar- Ljudje brez maske Fotografinja Nataša Müller bo v četrtek ob 18. uri v Galeriji Železarskega muzeja Teharje odprla svojo prvo samostojno razstavo. Predstavila bo približno 25 v glavnem barvnih fotografij ljudi, ki so nastale na potovanjih po Evropi, Dominikanski republiki, Ma-vriciusu in na domačem pragu. »Vsak človek je lep, ko ga fotografiram po svoje,« pravi Müllerjeva, ki pri fotografiji veliko da na estetiko: »Vsak človek, vsak izraz na njegovem obrazu predstavlja svojo zgodbo. Te zgodbe bodo tvorile tudi lepe misli, ki jih bom dopisala k razstavljenim fotografijam.« V bodoče si Nataša Müller želi na podoben način predstaviti Celjane. Razstava bo na ogled do 18. maja vsak delavnik med 10, in 13. uro (ob sredah do 17. ure), BA, foto: NM mm !i IK KULTURA 17 CELJE * 201 2 EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE KANDIDAT Kot v kašči skrbnega kmeta Celjanke, Celjani in kulturni ustvarjalci so ponosni, da je mesto nominirano za evropsko kulturno prestolnico, in menijo, da ima dovolj možnosti, da ta laskavi naslov tudi dobi. Za mnenje. kaj za Celje pomeni kandidatura za prestolnico kulture leta 2012, o njegovih prednostih in pomanjkljivostih v kulturni ponudbi in o tem, kje vidita svoje možnosti in sodelovanje kulturnih ustanov pri tem projektu, odgovarja Rolanda Fugger Germad nik, muzejska svetovalka v Po krajinskem muzeju Celje, izvrst na poznavalka zgodovine celj skih knezov. Rolanda Fugger Germadnik pravi, da smo v zadnjih letih vsi, ki delamo v Celju, priče, skokoviti modernizaciji mesta, »Mesto si je nadelo povsem novo podobo gijskega centra, ki se živahno od živa na različne pobude. Toda vse se dogaja na obrobju mesta, živ Ijenjski utrip se je preselil iz tra. Menim, da bi uspešna kandi datura za prestolnico kulture odpravila prav to šibko točko; da bi staremu jedru, s katerim ta trenutek mesto, kot da ne ve kaj početi vlila potrebno vsebino,« je prepri čana. Že v samem postopku kandidature vidi določ^^skoristi. »Mesto intenzivno razmišlja o lastni vsebini, Lahko rečemo, da pregleduje kaščo kot skrben kmet pred setvijo; kaj je že v kašči in kaj bi bilo še treba postoriti, da bo letina uspešna.« Na vprašanje o prednostih in pomanjkljivostih Celja v boju za uspešen izid kandidature odgovarja, da je treba pomanjkljivosti čim prej prepoznati in jih odpraviti, medtem ko prednosti vidi v tem, da je to mesto z dvatisočletno kulturo, da je del celjske zgodovine povezan z izredno prepoznavno legendo dinastije Celjskih grofov in da ima mesto inštitudje in ljudi, ki lahko posamezne kulturne projekte izpeljejo na strokovno zavidljivi ravni. »Nujna pri tem je, poleg kulturne, ludi gospodarska in politična ekipa, ki mora za takšen projekt delovati usklajeno,« pripomni. »Mesto je v tem trenutku v vzponu, kar je treba izkoristiti. Lahko se zgodi košarkarska tekma, ko eni od ekip preprosto vsaka žoga pade v koš, O tem pa, ali Celje lahko uspe na kandidaturi ali ne, lahko zgolj ugibam. Nisem del ožjega tima, ki pripravlja kandidaturo in mi celoten program kot tudi standardi in merila, po katerih se izbira kandidat, niso znani.« Muzealci si od uspešne kandidature seveda veliko obetajo, pripomni Rolanda Fugger Germadnik. »Pri tem mislim predvsem na Knežji dvorec, ki bi bü v skladu z načrtovanim projektom dokončno obnovljen. V Pokrajinskem muzeju Celje smo pripravili obsežen program, iz katerega naj poudarim in situ prezentaci- jo arheoloških izkopanin v kleti dvorca, novo postavitev arheološke razstave antične Celeie in seveda razstavo Grofje Celjski, Kot kustosinja zbirke Celjskih grofov sem za realizacijo tega deia programa še posebej zainteresirana. Celjani so namreč že zdavnaj prerasli v mit, ki se ponuja sam po sebi, da se z njim mesto v srednjeevropskem prostoru napravi prepoznavno. Ne gre namreč le za dinastijo, ki se je v lokalni spomin zapisala s svojimi dramatičnimi življenjskimi zgodbami. Gre za plemstvo, ki je zraslo do najvišjih plemiških časti in ga je poznala vsa takratna Evropa,« se o temi muzeja, Celja in Celjskih grofov razgovori strokovnjakinja s tega področja. Obe razstavi (arheologija, grofje) bi bili javnosti v Knežjem dvorcu predstavljeni po vseh sodobnih muzeoloških prijemih, z uporabo modeme tehnike, dopolnjeni z ustrezno pedagoško in andra-goško dejavnostjo in postavljeni na način, ki bi ogled omogočal tudi obiskovalcem s posebnimi potrebami. V na novo pridobljenih prostorih bi lahko zaživela tudi informacijska točka za Celjske grofe, ki bi bila ustrezno tehnično podprta. V muzeju so namreč veliko let zbrali obsežno gradivo na temo Celjskih, ki ga danes pošiljajo številnim zainteresiranim iz vse Evrope po klasični poti. MATEJA PODJED Rolanda Fugger Germadnik Znova Za Na fotografijah Damjana Švarca je vseh dvaindvajset igralcev Slovenskega ljudskega gledališča Celje, ki so vas v iztekajoči se sezoni razveseljevali, nasmejali, s svojo igro prepričali, očarali, navdušili ali se vam kako drugače vtisnili v spomin. Morda ob bežnem srečanju na ulicah Celja, v kakšni oddaji, na televi ziji... filmu, kjer jih, vsaj nekatere, tud videvamo. Akcijo Za zaveso, ki smo jo prvič izpeljali že minulo sezono s SLG Celje, ko ste na kuponih iz Novega tednika in gledališča izbirali najljubšega igralca in igralko po izboru bralcev in gledalcev (spomni- ■ ZA I ZAVESO II I mo, da sta to postala Anica Kumer in Miro Podjed), nadaljujemo tudi letos. Kupone boste lahko izpolnjevali do konca junija oziroma do konca sezone v SLG Celje in z njimi glasovali za najljubšega igralca ali igralko. Vaš izbor za naj Igralko in igralca bomo razglasili ob prvi premieri v novi sezoni SLG Celje, med vami, bralci, pa bomo vsak teden izžrebali dobitnika dveh vstopnic za obisk gledališke predstave domačega ansambla po vašem izboru. Akcijo Za zaveso tudi letos organiziramo NT&RC in SLG Celje. Obrazi igralcev in prvi kupon so že pred AKCIJA NT&RC IN SLG CELJE Glasujem za najljubšo igralko: Ime in priimek: Naslov:_ 18 NOVITEIIII ZDRAVJE - MASE BOGASTVO Ob napadu angine pectoris o angini pectoris smo že pisali v tej rubriki. Tbkrat o tem, kako naj bolnik ukrepa ob napadu. Ponavadi občuti stiskajočo bolečino, ki traja nekaj minut (do 5 minut]. Bolečina za prsnico ali angina pectoris se ponavadi pojavlja ob povečani obremenitvi srca. To se dogaja pri povečanem delu zaradi povečane porabe kisika, ob dvigu krvnega tlaka ali frekvence srca. Danes v svetu upoštevamo Kanadsko tabelo za ugotavljanje stopnje obremenitve, s katero določamo oziroma ocenjujemo stopnjo ishemije. Tako se pri prvi stopnji pojavlja bolečina pri maksimalni obremenitvi (šport). Druga stopnja: bolečina se pojavi le med večjimi vsakdanjimi obremenit vami (hitra hoja, vzpenjanje po stopnicah ...). Tretja stopnja: bolečina se pojavi pri lažjih obremenitvah, kot je ho- ja po ravnem do 500 m ali vzponvprvo nadstropje. Četrta stopnja: bolečina se pojavlja že pri minimalni obremenitvi, pri hoji po ravnem do 50 m, a tudi pri inju . Zarž di sprememb ob slabi prekrvitvi pride do oslabljenega delovanja srca, pojavijo se lahko tudi karakteristični znaki za te hemodinamske spremembe. Najbolj pogosto se pojavi oteženo dihanje, lahko pa tudi motnje ritma srca. Če bolnik preneha s katero od teh aktivnosti, bolečina popusti v 1 do 5 minut, popustijo tudi subjektivni simptomi dušenja in napetosti v prsih. Zato je pomembno, da se bolnik ob tem umiri, preneha s fizično aktivnostjo oziroma z vsako obremenitvijo, sede, če je le mogoče vdi-huje le topel zrak, saj vdihavanje mrzlega zraka lahko povzroči dodatne krče na venčnih žilah. V kolikor bo- Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog Če imate vprašanje za pri-marija Janeza Tasiča, nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom za Zdravje - naše bogastvo ali na elektronski lečina ne popusti po 2 do 3 minutah počitka, mora vzeti nitro^cerinski preparat za pod jezik, če še ne popusti, počaka še 2-3 minute, a če tudi po 5 do 6 minutah ne popusti, mora poklicati zdravniško pomoč. Moj zdravnik v akciji Moj zdravnik 2007 je več kot 13.000 glasovalk in glasovalcev oddalo glas za svojega zdravnika oziroma zdravnico. Moja zdravnica je Mojca Tome, dr. med., iz Črnomlja. V uredništvu revije Viva so letos izpeljali enajsto akcijo Moj zdravnik, ki je tako kot prejšnja leta naletela na velik odziv. V akciji, ki je potekala od 3. januarja do 16. marca letos, je svoj glas za izbrane zdravnike, letos za rekordnih 2.074, oddalo 13.256 glasovalk in glasovalcev. Pri tem so sodelovali tudi bralci Novega tednika. Naziv Moja pediatrinja 2007 je prejela Nives Prelesnik, dr. med., spec, splošne medicine iz Kočevja, Moj ginekolog 2007 je po izboru bralk in bralcev postal Veselin Šučur, dr. med., spec, gine- kologije in porodništva s Ptuja, Moj družinski zdravnik 2007 je Zlatko Borič, dr. med.., spec, splošne medicine iz Črnomlja. Priznanja so nagrajencem izročili 5. aprila na Ljubljanskem gradu. Med bralci, ki so glasovali, so izžrebali naslednje nagrajence z našega območja: mini kopalni set bodo prejeli: Karo-lina Koren iz Velenja. Viktorija Arzne-šek iz Šentjurja, Boris Ramšak iz Oplot-nice in Marjana Puncer s Polzele. Deodorante Le crystal Naturel bodo prejeli: Majda Kukič iz Šoštanja. Matjaž Golob iz Velenja, Petra Cajner iz Mozirja, Anica Kmetič iz Radeč, Darja Lipnik iz Štor, Tone Lovrec iz Gotovelj, Mirjana Flis iz Slovenskih Konjic, Danica Gobec iz Celja in Mateja Šošter iz Rogaške Slatine. 080 22 66 r ROŽICE IN ČAJČKI Z ginkom do odličnega spomina Po dvokrpem ginku {Ginkgo büoba), ki mu pravimo tudi kar ginko, lahko sežemo pri demenci, slabi koncentraciji, slabi prekr-vavljenosti možganov, šumenju v ušesih in omotici. Zaviral naj bi napredovanje Alzheimerjeve bolezni in še marsikaj. Ginko je najstarejša še živeča vrsta drevesa na svetu. Njegovi fosili izvirajo izpred več kot 200 milijonov let. Drevo lahko živi 600 let in več, zrase pa do 40 metrov visoko. Doma je na Kitajskem, kjer mu pravijo Ya Chio oziroma drevo z račjimi nogami, ker njegovi listi spominjajo na račjo plavut. Njegovo botanično ime pa izvira iz japonske besede gink-yo, kar pomeni srebrna marelica. Najbrž zaradi oblike in barve njegovih plodov. O silni zdravilnosti ginko-VÜ1 listov pišejo Kitajci že davnega leta 2800 pred Kristusom. Nek cesar je ves žalosten zrl skozi okno in razmišljal, kaj mu je storiti, kajti njegovim dvorjanom se je popolnoma izpridil um. Neznani glas mu je prišepnil: «Gledaš v drevo, ki laliko pomladi misli tvojih dvorjanov.« In res. Po nekajtedenski čajni kuri iz ginkovih listov so bili dvorjani spet pri pameti in pri dobrem spominu. V kitajski zeliščni medicini so ginko uporabljali tudi za lajšanje sopenja in manjšanje kohčine sluzi. Že od nekdaj pa hste uporabljajo za zdravljenje astme, saj učinkujejo protialergensko in protivnet-no. Da se je ginko ohranil do današnjih dni so zaslužni predvsem budistični duhovniki, kt so ga gojili kot sveto drevo v parkih svojih templjev. Evropske parke je začel krasiti v 17. stoletju, za zdravljenje pa smo ga na Stari celini začeli uporabljati šele pred pol stoletja. Kitajci, Japonci in Indijci že od nekdaj iz ginka pripravljajo čaje in druge pripravke. Zadnje desetletje je ginko pravi hit v Združenih državah Amerike, kjer je uporaba ginkovih pripravkov vseskozi v samem vrhu med zelišči. Raziskave kažejo, da iz ginka narejena zdravila pomagajo pri slabi prekrvavi-tvi možganov, pripomorejo k boljši koncentraciji in spominu, lajšajo pa tudi demen-co. Izvlečki ginka v obliki tablet ali kapsul so namenjeni Piše: PAVLA KLINER starejšim kot pomoč pri delovanju možganskih funkcij in odrasÜm pri opravljanju nalog, ki zahtevajo psihični napor. Ti izdelki so naprodaj tudi pri nas pod različnimi zaščitenimi imeni. Eden od njih je Bilobil. Pripravki iz ginka izboljšujejo krvni obtok v možganih, nogah in notranjem ušesu, so uspešno pomagalo pri izgubi spomina in miselnih sposobnosti, izboljšujejo tudi stanje po prestani možganski kapi. Zdravijo lahko še visok krvni pritisk, aterosklerozo oz. poapnenje žil, neenakomerni srčni utrip, zmanjšuje tudi možnost za kap. Najbolje pa ginko gotovo zdravi tegobe starostnikov kot so pozabljivost, nezbranost, občutek strahu, nespečnost, nejevolja, zvoiijenje v ušesih, omotica, glavobol ... V kitajski ljudski medicini se uporablja tudi za zdravljenje migren, predmenstrualnih težav, bledice, driske, astme in bo- NU^^NJI s-12 kg mesečno Dr. PIRNAT l»25«^B,0i;5193Si!| IBR^KVmiočevalci 19 V Tepanju so ustvarjali in razisicovaii v Osnovni šoli Tepanje so od začetka šolskega leta pripravljali projekt Čudežno ogledalo - ustvarjamo za danes in raziskujemo dediščino. Projekt so zaokrožili s predstavitvijo. Projekt je pritegnil vse učence, saj se v njem na različne načine prepleta prete- klost in sedanjost. Učenci so prebirali ljudske in moderne pravljice, naučili so se starih in sodobnih plesov, spoznavali šege ob praznikih nekoč in danes, zbiraU stare predmete, oblikovali izdelke iz ličkanja in gline. Na zaključni prireditvi so sodelovali vsi učenci, vodi- telji pa so bili pravljični junaki. Učenci 1. in 2. razreda so se naučili izštevanko in na-gajivko in zaplesali na ljudsko glasbo. Učenci 3. in 4. razreda so zaigrali igro Kakor napravi stari, je zmeraj prav in zaplesali angleški valček. Petošolci so pripovedo-vah o bodočih možeh in že- nah in predstavili igri Naglušni dedek in Super virus plus. S pesmijo in darilom so spomnüi na dan žena in materinski dan, po prireditvi pa so vse obiskovalce povabili v šolo, kjer je bila na ogled razstava, glasilo in pogostitev. AB Prebujali so ustvarjalnost študentje in predavatelji Višjih strokovnih šol Šolskega centra Celje, Vrtnarske šole Celje in Šolske^ centra Šentjur so oblikovali in se predstavili na tradicionalnem kulturnem večeru Prebujamo ustvarjalnost. V programu so predstavili svoje različne ljubiteljskih dejavnostih: od glasbenih, plesnih, poezije, likovne umetnosti, oblikovanja pa vse do ustvarjanja na poklicnem področju. Sporočilo letošnje prireditve je bogato, razlike v poklicni usmerjenosti študentov različnih višjih strokovnih šol niso ločevale in razdvajale, temveč so še toliko bolj prispevale k bogastvu in zanimivosti programa. Obenem pa sporočale, da imamo vsi radi dobro ^asbo, dinamičen ples, pesem, ki prebudi mnoge občutke in čustva, kritično misel, ki opominja na zmote tega življenja, ali sliko, ki dopušča gledalcu lastno interpretacijo. Življenja študentov ne predstavlja samo študij in interes za poklicno dejavnost, saj vedno znova dokazujejo, da so ljubitelji umetnosti, glasbe, plesa in še mnogih drugih dejavnosti, ki jim bogatijo življenje. SV Dobrodelni koncert za bolnike z rakom V sredo, 25. aprila, ob 20. uri bo v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru dobrodelni koncert Za novo upanje. Izkupiček prireditve bo namenjen bolnikom z rakom. Na koncertu bodo nastopili Parlament dixie band, Duo Platin, Rok Kosmač, Martin Perovič in Samanta Muhič. Cena vstopnice je 8 evrov, cena vstopnice z zgoščenko izvajalcev 10 in cena zgoščenke 3 evre. Predprodaja vstopnic je v SNG Maribor, vstopnice bodo naprodaj tudi v regijskih društvih za boj proti raku. Na Celjskem zbirajo prijave za koncert v Društvu za boj proti raku regije Celje vsak delovni dan od 7.30 do 14.30 na telefonski številki 03/ 425-11-41 ah po elektronski pošti: tatjana.skornik@zzc-ce.si Organizatorji dobrodelnega koncerta so Radio in televizija Slovenija, Radio Maribor, Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, Europa Donna in Zveza društev za boj proti raku Slovenije. AB 20 n^iWi^MAClJE - MIU.I OGLASI <1 flDIIK IŠČEMO TOPEL DOM Učenje traja vse življenje »Pasje šole« so vse bolj obiskane in priljubljene med lastniki psov. Vsaj ena »moda«, ki je tudi koristna in nile potrošniška. V šoli se psi in ljudje, poleg očitnega - učenja - tudi družijo, izmenjujejo mnenja, sklepajo prijateljstva, se so-cializirajo ... Zmotno pa je prepričanje, da se da učiti le mladega psa. To je približno tako, kot bi trdili, da se človek lahko uči le do na primer 25. leta starosti. Vsi vemo, da se učimo vse življenje. Kot zagovornik živali iz zavetišča se moram malo »po-važiti« z našimi živalcami. Ravno zdaj v šolo hodita dva naša (bivša) varovanca, ki sta v »razredu« med bolj pridnimi, če ne celo najbolj. In ker sta lastnika skromna, ju bom pohvalil jaz: bravo Luna, bravo Indy, vidva sta lep dokaz, da ped igre in visoka cena ne pomenita veliko v pomembnih kategorijah; pameti, pridnosti in nenazadnje tudi »kosmati« lepoti! Če si tudi vi morda želite kakšnega pasjega Einsteina, se vaš lahko skriva med naslednjimi, ki so na slikah, ali med ostalimi trenutnimi go- bi rad šel nazaj domov, dovolj Imam sti zavetišča Zonzani v Jar-movcu pri Dramljah. Če bi jih radi videli v živo, nas obiščite v zavetišču od ponedeljka do petka med 12. in 16. uro, za informacije pa lahko kUčete na številko 03/749-06-02 v istih dnevih med 8. in 16. uro. ROK KRAJNIK Dobri ljudje so mi dali hrano In vodo. Res da se bom poboljšal - pridite pome!» (3255) Postavna enoletna labradorka čudovite barve: »Ali nisem lepa, vsi bi me heteh pripadam pa !abko le eni družini.....(4168) postavna. Imam zalo astar ponleri. m opazim in vas opozorim. ...|M971 zorim.'šZ: ^IJ Trilatni mašančeli - priiazan. ahogljiv in mimn: .Rad lii živel Ige v naravi, čuval hišo m gospodarja terse igral z macemi.« (4199) Mala črna navihanka, zelo radovedna in igriva, vas čaka v zavetišču. - Št. 31 -17. april 2007 - itednik Obvestilo za naročnike Naročnild Novega tednika !etos ne boste prejeli Icuponov za brezplačno radijsko čestitle|iieiilli|!iiii 0,1S_« nsaimslitoiinilniliaiiiei, 1hoinl|e,2n|i.i,tm>nikzo7noklodolk krme, bnkiv gozd in 1.000 io lellkih šmink, pradomlJnlon (0315795-592. »SltOIŠCUCe TRAKTOR Štore 502, letnik 1905, registrT nin,prodamTelefon031 565-531. lllAJCI0llS«0koillniioSlpl35,no2l«ibno, dobro ohronjeno,prodoni.Telefon 011 077462,5021336. 1912 iGRADUALHIKPottinger.imdihiinoilrl-ne,prndomInlefon031210D07 p KUPIM IR»KTOIl,z..»k.Onimz.l,S.me,llf,nd . ,nd.(196m'|. Telefon 031171-111 pOVOSTANOVAlUSIO hišo i Zngiodi, igmlen. 1. 1970, dobro obrnnjnno in vzdiževono, velikost 11 m^ zemljišče 163 ml, vseliivo tokol, prodomo zo 129.000 EUR. Telefon 103)191-5062, 031 511-311; ™.moksimiliion.si. Mnksimilijon,d.o.o.,ljoblionskoc-5, 031 24M09. 1923 million, 2. nodstropin, velikost 101,79 POSEST 1 m', novo, vseliivo iokoi, preifomo zo 113.575 EU«. Telefon (03) 191-5062, PRODAM )loksimiliinn,d.o.o.,Eioblinnskoi.5, Uf. primestni1ržnlti,l.nodstnipie,rfkost TRi501NO stonovonie v Novi vosi v Cel|o, 22,50 m', prinreren z. trgo»ko oli Škopinovo ol, 1. ndstrople, velikost 83,70 m', opmmlieno, vseliivo tokei. 16.918 EUR. Telefon (031 191-5062, prodomo zo 81.710 Enil.T.moksiniili|on.si. 191-5062,031511-311; mvi.moksi- Moksimlliion,d.o.o.,E|obl|nnskoi.5, niiliion.si.Moksimili|nn,d.o.o.,L|ob- M,. lionskot.5,Celle Specializirano grffdbeno podjetje Špindletieva 2c, 2310 Slov. Bistrica. Tel: 02 843 23 00 Smo eno največjih speciaJiziranih gradbenih podletij v Sloveniji za sanacije objektov cestne inirastrukture: mostov, wa-duktov... ter energetskih objekiov: hidroeleWrame, hladilni stolpi termoelektrarn, dimniki... Če ste pripravljeni sprejeti izzive n delovnem mestu, vas vabimo, da s 1. Gradbeni delo dinamičnem nam pridružite; »dja Pogoji: - V. stopnja strokovne izobrazbe gradbene smeri - pet let delovnih izkušenj - sposobnostvodenjavečjihskupin - sposobnost dela na višini - obvladovanje gradbiščne dokumentacije - zaželeno znanje nemškega jezika - vozniški izpit kategorije B Ponujamo vam zaposlitev za nedoločen čas, stimulativni osebni dohodek ter možnost dodatnega izobraževanja. Delo je terensko po Sloveniji in občasno tudi v tujini. Vloge z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom pošljite na naslov Map trade d.o.o., Špindlerjeva 2 c, 2310 Slovenska Bistrica , v rol0. od7.doU.üre Pauer.d.o.o., Braslovče26.3314Brsslovče. aa vašem domu. Telefon 041 574-662. 1908 ZAPOSLIM 2 pleskorja in 2 delavca zo pomožna pleskarsb delo. Soboslikars-ivo Martin Zogoričnik, s, p.. Zagrnil 92 a,Celie,telefon041 62W)09. 1897 ZAPO^MO dekle oli študentb zo strežbo v bistroju v Šentjurju. Telefon 041 750-012, Dado, d. o. o.. Ljubljanska c. 28, Šentjur. š348 EgMiAl V07HIKA oli VDznitolokHjnznpDslinio. Tele fon041 319.338.TmiiBnilio,l(rp.nove 3, Celje. 1672 lOKMvcontoiCeljozopDslipriioinonolo-koriro. Telefon 041 666-726. Morjon Bokori, 5. p., »L ».ionn Kvedra 44, Šonlior. 1B44 tednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. Wt^ Mar prav zares odšel je tja. A "■■ääi mogel, ko smo mi še tu? 1 Nositi moramo vsak svojo rano > ■/ 1 molče, da mu ne zmotimo mint 1 (SvetlanaMakarouič) V SPOMIN MIHAELU BEVCU C22.9.1917-15.4.2002) Žena Agica in vsi njegovi Bolečino da se skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, kije ostala, ne da se zapolniä. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgijbi drage žene, mame, babice, prababice in tašče IVANE VIDEČ iz Liboj 45 (4.1.1934 - 30.3.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. maše, pomagali z denarnimi sredstvi ter nam izrazili sožalje. Hvala g. župniku Planincu za opravljen cerkveni in pogrebni obred in govorniku g, Mhnariču za poslovilne besede. Hvala pevcem Idila za odpeto žalostinko in trobentaču za odigrano Tišino. Hvala nosilcem praporjev Društva upokojencev Liboje in Društva invalidov Občine Zalec. Hvaležni smo zdravniku dr. Čanji za lajšanje bolečin in osebju bolnišnice Celje, kolektivu Žagai, s.p., sodelavcem Mercatorja, PE Žalec in pogrebni službi Ropotar. Z lepo mislijo nanjo: vsi njeni domači Srce joče od bolečine, kje tvoj miU je obraz, kje je tvoja pridna roka, ki skrbela je za nas? Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela, domji velika je praznina, v naših srcih bolečina. Vedi, da za vedno z nami boš ostala, prav za vse ti še enkrat hvala. V SPOMIN 18. aprila 2007 bo minilo peto leto žalosti in bolečine, kar nas je zapustila draga žena. in mama ANA EINSIEDLER iz Vizjakove 5, LJubečna (29.2.1920-18.4.2002) Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, si spomnite nanjo in ji prižigate sveče. Žalujoča: mož Ivan in hčerka Slava z možem Lojzetom SENO, jabolčnik in žganje prodatn.Menjom teiicD, bš, za manjše. Dobrna, telefon 03) 888-862. 1926 IŠČEM kovaiKezo2EUX,pfif iDvSloveniji>50 let Rimske pogodbeii. Kupim posamezne kovance, cele rolice alivečjekolfčine.Telefon040 517-398, prosimzaponudbezaokvimoceno. p lliiHm'HJtiiiiiHl'UiaiMJ pokrivamo 2 vse vrstami kritin, t2i)e)ava vseK v(s( obiDb In žlebsv, brezplačni pradračun. Ziai tudi v Sloveniji. Zagotov Ijsna kakovost. Knoi^penglerei und Dach-deckerei, Roidcitt am Berg 17, Stadelhofen. 00491733506698 ali SLO CSM 041 72 73 72 m . 22 Pl^MAfeELA lOVITIr.lK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav Izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajal« (dslo za določen čas. zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitrte druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ' na oglasnih deskah obmoräiti slt^b irt uradov za delo zavoda; ' na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: httD://vvww.ess.oov.si: - pri delodajalcih. Bralce opazaijamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CEUE Kovinarski delavec proizvodni delavec, oblikovalec ko-:a opravljanje brusilnih, varilnih In ih del; do 24. 4. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje Delavec brez poklica strežba pijač; do 20.4.2007; Arbanas Vinko s.p.. Bar Jack, Frankolovo 12.3213 Frankolovo; pomožna krovsko kleparska dela; do 20.4.2Q07; Čater Boris s.p., Avtoprevoz-ništvo in stavbno kleparstvo. Zadobro-va 100,3211 Ško{ja vas; cisülka na območju Celja, Splošna bolnišnica Celje; io 20. 4. 2007; ISS Ser-vlsvstem d.a.o., Ptuj^ cesta 95, 2000 Maribor; čistilec v inoiiilnl ekipi, območje Celja z okolico, po potrebi tudi po celotni Sloveniji; do 24.4. 2007; ISS Servisystem d.0.0.. Ptujska cesta 95.2000 Maribor; pomožni delavec, po navodilu nadrejenega pripravi orodje, delovne pripomočke in material za delo; do 20.4.2007; Kovis - livarna d.o.o. Štore. Železarska cesta 3.3220 Štore; prevoz oseb staksijem; do 26.4.2007; Mustabašič Edin s.p.. Taksi Pilko, Brezova ulica 2.3000 Celje. Pomeini delavec Io 20.4.2007; Viher b I., Slikoplesk in ostale storitve. Mariborska cesta 86, 3000 Celje. gradbinec pleskar, izvedba talne slgnmnelizadje, barvanje cestnih oznak in postavitev prometnih znakov, lahko pripravnik; do 1.5.2007; lmerpcnktd.o.o.. Trgovina in storitve, Prekorje 61, 3211 Škofja vas. pomožna dela v sk/a[fišči/, komisioni-ranje; do 24. 4. 2007; Štefančič Simon 8.p., Tasi, Ulica bratov Mravljakov 1a, 3000 Celje. zidar tesan do 5. 5. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o . Ulica heroja Lacka 8.3000 Celje. Upravljalec težke gradbene mehanizacije strojnik TGM; do 5. 5. 2007; Gradnje Žvepland.D.D..UIicaherojaLacka3,3000 Celje. Naja poklicna izobrazba (do 2 let) komislonar, komisianiranje blaga po naročilu sO^nke. delo z vlllčaijem, skrb za urejenost skladiščnih prostorov in polic; do 24.4. 2007; Manpower d.oo., PE Celje. Stanetova ulica 4. 3000 Celje; viličarist. delo v večjem skladišču, razkladanje. prekladanje in nakladanje, skrb za zapolnjenost regalov: do 24.4.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Talilec talilec. upravlja talilne peči kupolka, pripravi kupolke za obratovanje, čisti ostanke taline in žlindre, oblogo premaže z grafitnim premazom In Izvede reparacijo obloge: do 24. 4 2007; Kovis -livarna d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore; talilec liver, upravljanje elektro talilne peči za taljenje železa; do 26.4.2007; Valji d.0.0. Store, Železarska cesta 3. 3220 Štore. IViž/a poklicna izobrazba (do 3 let/ proizvodni delavec, sortiranje materiala v proizvodnji (papir, plastika, kovine) - ženske; do 17.4.2007; Adecco h.r. kadrovske svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje, Ulice XIV. divizije 6,3000 Celje: monter.do 20.4.2007; Biro Osisd.o.o Teharje, Teharje 56,3221 Teharje; oskrbovalec I.. pomoč pri nadzoru kvalitete, notranji transport materiala, izdelkov in polizdelkov, umivanje in čiščenje stroja in okolice, oskrbovanje stroje; do 24.4.2007; Cetis grafične podjetje d.d. Celje, Čopova ulica 24. 3000 Ceije; oskrbovalec L, odvaža nje odpadnega materiala In vzdrževanje čistoče v proizvodnji, umivanje In čiščenje stroja In okolice, oskrbovanje stroja, menipu- inštalater vodovodnih in plinskih naprav; do 5. 5. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8. 3000 Celje; monter, menjava vod., zapis vodomerov; do 24.4.2007; Vodovod-kanalizacija d.0.0.. Lava 2, 3000 Celje. Strojnik strojnik težke gradbene mehanizacije; do 12.5.2007; Sprom tehnika d.o.o.. Ižanska 303,1000 Ljubljana. Strojni mehanik strojnik gradbene mehanizacije, lahko pripravnik; do 27 4.2007; Interpunkt d.o.o.. Trgovina in storitve, Prekorje 61, 3211 Škofje vas. do24 4 2007; d. Celje. Copo- lodvorska ulica 37, 2310 Slovenska Blišče- strica; dzor prodajalec v tehnični trgovini, prodaja tehničnih izdelkov (zeleznina, barve, premazi, laki, gradbeni material), skrb za polnjenje polic, urejanje blaga, kontrola nad gibanjem zalog, prevzemi blaga. vodenje evidenc, izvajanje inventur; do 27 4. 2007; Trenkwalder d.o.o., Le- a. nad- lacija s polizdelki in izdelki; do 24. 4. 2007; Cetis grahčno podjetje d.d. Celje, Čopova ulica 24.3000 Celje; blagajnik, vršitev delnega gotovinskega inkasa in poslovanje z ostalimi plačilnimi sredstvi na blagajni; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o. Kadrovska služba, Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 24 4. 2007; Engrotuš d.oo Celje, PE Supermarket Tuš Celje. Ljubljanska cesta 16.3000 Celje. Mizar mizar do 24.4 2007; Hoby les. proizvodnja in trgovina d.o.o.. Školja vas 3 b, 3211 Škofje vas. Taliloc-livar posluževalec afi in priprave peska začetnik, nadzonje kakovost zabijanja in trdoto forme; do 24.4. 2007; Kovis -livama d.o.o. Štore. Železarska cesta 3. 3220 Štore. Ključavničar ključavničarska dela, obdelava kovin, izdelava stavbnega pohištva iz železa, aluminija in pvc; do 25. 4. 2007; Alum Drame d.o.o. Celje. Cesta na Os-trožno 2, 3000 Celje: ključavničarska dela, delo v proizvodnji; do 24. 4. 2007; Bosio proizvodno-trgovsko podjetje d.o.o.. Obrtniška cesta 3,3220 Štore; ključavničar; do 5. 5. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8,3000 Celje. 5.2007; Zidar zidar tesar do 12. 6. 2007; Gradnje kh» 0.. Ulica heroja Lacka 8,3000 Žveplan Celje. AsfaHer polagalec asfalta: nje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8. 3000 Celje; polagalec asfaha; do 5.5.2007; Mar-mat d.o.o.. Proizvodnja surovin. Železarska cesta 9.3220 Štore. . 2007; Grad- samostojna priprava in kuhanje jedi; do 20.4.2007; Geneza -zavod za biotehnologijo življenja in ekologijo, Vransko 98,3305 Vransko Natakar nje Žveplan d.o.o.. Ulica heraja Lacka 8, 3000 Celje; voznik lahkega dostavnega vozi dostava, pobiranja, nalaganje, razki Inpos d.o.a. Celje, Opekarniška cesta 2. 3000 Celje: jedrar, pripravljen jedemik očisti, premaže, dodela jedro in nosilec: do 24 4. 2007; Kovis - livama d.o.o. Štore. Žele-zardia cesta 3, 3220 Štore; sestavljanje kovinskih izdelkov; do 28. 4 2007: Ojsteršek Oariio s.p.. Ključavničar, Cesta v Trnovlje 7.3000 Celje. Strugar strug ar I., struženje o bdelo van cev; do 30.4.2007; Valji d.oo. Štore, Železarna cesta 3, 3220 Štore. Brasilec kalupar livar, po programu formanja tevne forme; do 24.4.2007; Kovis - livarne d.a.D. Štore. Železarska cesta 3,3220 Štore. Orodjar ročni orodjar: do 17 4 2007; Vivapen d.0.0.. Gaji 41.3000 Celje. Stavbni klepar stavbno kleparska io krovska dela: do 28.4.2007; Andin Jože s.p.. Stavbno kleparstvo in krovstvo. Lopata 48, 3000 Celje. kumBi>tacija, del. mesto v Celju; bo 17 4. 2007; Od vrat do vrat d.oo., Ooor to Ooor LTD., Spodnje Škofije 259, 6281 Škofije. Voznik voznik, prevoz razsutega tovora po Sloveniji. Avstriji. Madžardii in Italiji; do 18.4. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4. 3000 Celje; voznik, dostava živilskega blaga do znanih naročnikov, nakladanje in razkladanje blaga ter urejanja dokumentacije; do 24 4 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. iemokoljuvokallciCelja:do24.42007; Manpower d.o.o.. PE Celje. Stanetova ilica 4,3000 Celje; natakar. Iščemo izkušene natakarje a strežbo raznovrstne hrane in pijače; izdelavo dnevni- do 24. 4. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. libznik inštruktor la A B. C. D. E voznik Inštruktor, poučevanje vožnje za A In B kategorijo; do 27.4. 2007; Turnšek Branko s.p.. Avtoprevozništvo in avtošola, Kosovelova ulica 16. 3000 Celje. skladiščnik viličarist; do 16. 5. 2007; Lesoprodukt d.o.o. Celje, Opekarniška 2007; Grudni cesta 2,3000 Celje; delo v skladišču, viličarist; do 24. 4. 2007; Štefančič Simon s.p.. Tasi, Ulica bratov Mravljakov la, 3000 Celje. Prodajalec prodajalec, delDvCeiju:do24.42007; Deichmann d.o.o.. Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana; prodajalec blagajnik, skrb monter; do 20. 4. 2007; Biro Ogis d.o.o. Teharje, Teh a ne 56,3221 Teharje; voznik kamiona; do 12.5.2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje: zaposlimo voznika B kat. za razvoz pošiljk na celjskem območju; do 20. 4 s.p., GV-prevozi. Dol pri Pristavi 2c, 3253 Pristava pri Me- Trnovlje 10.3000 Celje: proizvodni delavec, čiščenje, pakiranje, pi tovinskega inkasa; vloge na naslov: Ei grotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 20.4.2007; Engrotuš d.o.o. Celje. Lepota in zdravje Celje, Prešernova ulica 10, 3000 Celje; prodajalec delikatese, strežba deli-katese in delikatesnih izdelkov na klasični način po želji strank; vloge na naslov: Engratuš d.o.o.. Kadrovska služba, Cestavtroovlje 10 a. 3000 Celje; do 24. 4.2007; Engmtuš d.o.o. Celje. PE Supermarket Tuš Celje, Ljubljanska cesta 16. 3000 Celje; prodajalec blagajnik, skrb za urejenost prodajnih polic, vršitev delnega go- d o o., Rogoznlška cesta 33. 2250 Ptuj. tovinskega Inkasa; vloge na naslov: En- Strojni tehnik grotuš d.0.0.. Kadrovska služba. Ci Trnovlje tOa, 3000 Celje; do CNC operater, delo v večjem obratu, nadela na CNCstroju: do 18.4.2007; avtomehanik; do 24. 4. 2007; Nivo gradnje in ekologija d.d. Celje. Lava 11, 3000 Celje. Elektfikar eaergetik elektrikar energetik; do 24. 4. 2007; Nivo gradnje in ekologija d.d. Celje, Lava 11.3000 Celje. lo20.4.2007; Inka - impex d.o.o. Celje. Ipavčeva ulica 22,3000 Celje; prodaja gradbenega materiala; do 16. 5. 2007; Inpos d.o.o. Celje. Opekarniška cesta 2,3000 Celje; prodaja gradbenega material sko naprave serviser In monter hladilne opreme; !fo28.4 2ö07;KumerMilans.p., Hladilna tehnika. Skaletova ulica 2, 3000 Ce- Elektrikar elektronik električar elektronik; do 24. 4. 2007; Nivo gradnje in ekologija d.d. Celja, lava II, 3000 Celje. cesta 2, 3000 Celje: prodajalec svetovalec, prodaja in svetovanje strankam na področju keromič-nih izdelkov, delo na blagajni, naročanje materiala in prevzem materiala, skrb za zadostno količino zaloge; do 24.4.2007; čiščenje in nadzor delovanja Manpower d.o.o., PE Celje. Stanetova nih naprav, sodelovanje pri prevzemi ulica 4,3000 Celje; prodajalec, kalkulant; do 20,4,2007; Škoijanec Alojz s.p.. Avto Škorjanec, Podružnica Celje, Mariborska cesta 115, 3000 Celje; nje in nadzor delovanja stroja; do 24 4 2007; Cetis grafično podjetje d.d. Celje, Čopova ulica 24, 3000 Celje. Gradnje Žveplan d.o ka8, 300D Celje; prodajalka, prodaja nakita iz plemenitih kovin ter prodaja ur v prodajalni Zlatarne Celje v Mercator centru Idrija; do 24.4. 2007; Zlatarna Celje d.d., Kersnikova ulica 19,3000 Celje. Prodajalec t..... Marmat d.o.o.. Proizvodnja surovin. Železarska cesta 9, 3220 Štore. rodajalka. svetovanje in prodaja tekstilnih izdelkov in metrskega blage; do 24 4.2007; Atekstil, trgovina in storitve rad- d.o.o.. Podsmreka 5.1356 Dobrova. poslovodja tehnične stroke; do 20.4 2007; Škorjanec Alojz s.p.. Avto Škorjanec, Podružnica Celje. Mariborska cesta 115,3000 Celje. Io 24.4.2007: e zastopanje In strežba hrane in pijač,-do 24 4.2007; Papica d.0.0.. Glavni trg 12, 3000 Celje. nje, barvanje: do 24 4. 2007; Manpower d.o.o., PE Ceije, Stanetova ulica 4. nost prodajnih potic, vršhev delnega go- 3D00 Celje; čeva a. upravljanje z viličerjem In dvigalom vodenim s tal: do 24.4. 2007; Manpower d.o.o.. PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; voznik kamiona; do 12. 5.2007; Marmat d.o.o.. Proizvodnja surovin. Železarska cesta g. 3220 Štore; strojnikTGM;do12.5.20D7:Marmat d.o.o.. Proizvodnja surovin. Železarska cesta 9, 3220 Štore; zaposlimo prodajalko v ^evini Paketi na paleti v Celju, zaposlitev je za določen čas z možnotjo podaljšanja za nedoločene ------ Engrotuš d.o.o. Celje, PE Supermariiet Manpower d.o.o.. PE Celje, Stanetova Tuš Celje, gubljanska cesta 16.3000 te- ulica 4,3000 Celje. trgovka cvetiičarka aranžerka; do 20. 4.2007; Inka - impex d.o.o. Celje. Ipavčeva ulica 22.3000 Celje; prodaja in aranžiranje daril ter daril- direktor. določa, oblikuje in usmerja poslovno politiko podje^a, načrtuje, usmerja. usklajuje In nadzira splošno delo vanje podjetja, spremlja, nadzira in ukrepa, da se doseže optimalna poslovne rezultate; vloge ne naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska cesta 13ti, 3320 Velenje; do 30. 4. 2007; Emos si d.o.o., Kidričeva ulica 38,3000 Celje. Bkomimist za denarništvo, ßaance. saldakontist in blagovni knjigovodja v podje^u z uvozom, veleprodajo in maloprodajo; do 26.4 2007; Fisher International d.o.o.. Kidričeva ulica 36. 3000 Celje. vodja interne službe, kompleksno odgovarja za vodenje računovodske, davčne in personalne agende podjetja, vključno s plačami, zagotavlja formacije, potrebne pri vodenju podjetja. izdeluje zaključna letna poročila in analizira rezultate; vloge na nadov: Trgotur [I.O.O., Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje; do 30. 4 2007; Emos si d.o.o., Kidričeva ulica 38, 3000 Celje; področni vodja za tehniko, skrb za vodenje manjših skupin delavcev; do 18.4.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; tajnica; do 17. 4. 2007; Sevs d.o.o.. Bežigrajska cesta 2. 3000 Celje. Ekonomsko komercialni tehnik prodaja GSMAIMTS aparatov in dodatne opreme ter sklepanje naročnišlah razmerij z drožbo Mobitel d.d. v poslovalnici v CItycentro Celje; io 24.4.2007; KopIČ Maja s.p.. Mariborska cesta 120, 3000 Celje; referem v logistiki, koordinacija med nerečnikom in proizvodnjo, izvajanje kontrol nabave s proizvodnjo in usklajevanje ter pregled zalog blaga, priprava računov. dobavnic, naročil in izdobav, spremljanje prometa po posameznih naročilih in analiziranje 00; do 18.4.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4.3000 Celje. jem naročil, preverjanje zalog, se nje dispozicij za sklai transporta izdobave, reševanje reklamacij. priprava izvozne dokumentacije, fakturiranje, sestava ponudb, predračunov, svetovanja; do 28.4,2007; Manpower d.0.0, PE Celje. Stanetova ulica 4, 3000 Celje. konstruktor, konstmiranje strojev in naprav; do 26.4 2007; Valji group d.o.o. Štore, Železarska cesta 3. 3220 Štore Uiiv. dipi. ehnomist samostojni referent za upravljanje s tveganji I,-v sektorju upravljanja s tveganji, oddelek upravljanja s tveganji, pripravnik; do 24.4.2007; Banka Celje d.d.. Vodnikova ulica 2, 3000 Celje; samostojni komercialist;do 17.4.2007; Maksim d.o.o.. Trgovsko in storitveno podjetje. Trg celjskih knezov 2,3000 Ce- Ui/K dipl. « ■a komercial- komercialist elektro programa; do 16. 5. 20D7: Inpos d.o.o. Celje, Dpekamiška cesta 2,3000 Celje; komercialist v metalurgiji; do 16. 5. sta 2,3000 Celje. DvI. ekonomist /VS) komercialist za prodaje; do 20.4.2007; Bimex d.o.o. Celje, Gaji 32.3000 Celje. Dipl.lizioterapevl{VS) fiz/oterapevt do 24. 4 2007; Terme Dobrna d.d.. Dobrna 50, 3204 Dobrna. referent za poslovalnica v Celju; do . 4.2007; Publikum fin d.o.o.. Mikloši- 34.1000 gubljana. Srednja strokovna aH splošna izobrazba pomožni zavarovalni zastopnik za pri-lobivenje zav. ponudb na Celjskem; do I. 5. 2007; Grawe d.d.. Poslovna enota jubljana. Komenskega 4, lODO Ljublja- UE LAŠKO .42007;Nc lici pri Radečah: serviser; do 20. 4. 2007; Aso Celje I.D.O.. Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje; nastavljatec strojev za brizganje ple-tike, deL mesto v Celju; do 20.4.2007; tiskar L. tekoče vzdrževanje, člšče- in nadzor v storitveni dejavnosti Ičišče-nje); do 20.4 2007; Hernaus d.o.o.. Kopališka cesta 2, 3320 Velenje; finančno računovodska dela. knjiženje, plačila, kadrovska evidenca, finance; do 20. 4. 2007; Inka - impex d.o.o. Celje, Ipavčeva ulica 22. 3000 Celje; varnostnik; do 24 4. 2007; Prosignal d.D.a. Celje, Kersnikova ulica }9, 3000 Celje. M lesarstva tehnolog priprave dela in proizvodnje; do 20. 4 2007; Evisnet d.o.o., Bevkova ulica 17, 3000 Celje; tehnolog v mizarstvu; do 24.<4.2007; .lOOOgubljana; delavecvskladišču, del. mesto v Jagnjeni-ci pri Radečah; do 27 4 2007; Nova kuverta d.Dii. Uubljana, Slovenčeva 17,1000 yuWja- 4 2007;TrinvcDartai s^.. Gradbena ir zadja. Huda Jama 18,3270 Laško; t;do24420 Celje. Kersnikova ulica IS )r tiska ter vode- prav, priprava i nje evidenc, kvalitetna priprava in iz-Inpos d.0.0. Celje. Opekarniška vedba tiska; do 20.4.2007; Cetis grafično podjetje d.d. Celje, Čopova ulica 24, 3000 Celje; tiskar I., kvalitetna priprava in izvedba tiska, priprava in nadzor tiska ter lenje eviden prodajalec komercialist; do 18.4.2007; arantela d.o.o. Slovenska Bistrica. Ko- montaži novih strojev; do 20. 4. 2007; Cetis grafično podjetje d.d. Celje, Čopo va ulica 24,3000 Ceije; dodelovalec L, priprava samostojnih dodelovalnih strojev in nadzor do del a- IjuNjena: strojnik, upravljanje s kuvertnimi stroji, :h d.0.0, Aškerčeva ulica del.mBstavJagnjenicipriRadečah:da274. ».Sloven- ki, organizacija 20.4.20D7:Demitd.o.o.,SpodnjaRečica77 3270 bško. Prod^ le vzdrževanje, čišče- PE Celje, Stanetova uHca 4, 3000 Celje. prema blaga v skladišču do NOVI TEDNIK 23 ' cohj. kadrov^ svetovanje d.o.o., Podiužrica Celje,UiicaXIV.dMaje6.3fl00Celie; sa: vloge nanaslov: Engrotušdao. Kadrovska šliiiba, Cesta vTrnovlje 10 a, 3000 Celje; da 20.4.20D7: Engraluš d.D.Q. Celje, Lepota in zdravje Uško, Celjska cesta 36.3270 Laško; Celje; do 24.4.2007; Engrotuš d.o.o. Celje, Celjska cesta 36,3270 in delikatesnih izdelkov na klasični način po želji strank; vloge na nastov; EngrotJŠ d.o.o.. Kadrovska služba, CestavTmovlje10a.3000 Celje; do 24.4.2007; Engrotuš d.o.o. Celje, Tuš market Dehro, Cesta v Rečico 10,3270 Uško: večizmensko: do 24.4.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanelova ulica 4,3000 Celje; razlagalec, delo vvečji proizvodnji in je 2007; Medved Boris s.p., GMS Medved, Dol-gaGora 15,3232 Ponikva. 0.4.2007;Sli-.p,Cerovec pod izdelke; do 24.4.2007: Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. !k;do29.4.2007:LeskovarPeter voznik tovomjaka,. dostava blaga po Sloveniji; do 17.4.2007; Strnad Bolqan s.p., Prevozi Strnad, Boletina 7,3232 Ponik- Ferčec Ivan s.p. Rogaška Slatina, Sv. f lorijan slaščičan do 20.4.20a7;Gregor Finks.p., Spodnje Preloge 44,321DSk)vend(e Konjice. Gradnje Polak. Gabrijel Pojaks.p., Primožpri Šenttiiu34a,3230 Šenčur :el(d.o.o.Loče,Žiče24,3215 Šentjur. do 20.4.2007; Gic ;iatlna,Sv.Flarijan Velenje; vozniktaksija; do 1. E. 2007; Svetko Jožef s.p.Taxi Pepi, Šlandrova cesta 21,3320 Velenje; cistileczelenjave-Qsti zelenjavoza prede-lavoin pakiraije, zelenjavo ustrezno reže, izvaja pranje insulenje zelenjave, tehta in pakira zelenjavo; do 24.4.2007; vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje; Vegepak d.o.o.. Koroška cesta 56, 3320 Velenje. do 28.4.2007; Fan-kompa-i, d.D.D., Splitska ulica 61,3320 Velenje. pohištva; do 17.4.20D7;Renetad.o.D., loäištvoinstoritved.n.o., Pot celjskih grofov 3,3252 Rogatec. neni14,3231Grobelno; pomoč pri strežbi pijač; do21.4.2007: Turnar Franc s.p. Rogatec - Kovinarstvo in l(afebar,Trg11,3252 Rogatec. 4.2007; Plima d.o.o. Žalec, Cesta Žalskega tabora 14,3310Ž8lec. L 5.2007; M Velenje. operater na cnc stroju, delo na laserju. izvajanju storitev, sodekivanje z zunanjimi in-strtucijami; do 24.4.2007, Lambrechtov dom Slovendie Konjice, Šolska ulica 4,3210 kable:do 20.4.2007; Bračun Marijan S.F •u,bagro;do E ŠENTJUR P delavec v proizvodnji; dela v proizvodnji. vozov, Šmartno ob Dreti 72.334! Šmartno ob Dreti. ,jevozil;do24 4.2007; S^relÜ.SltJl' strojih: do 24.4.2007; Sip strojna industrija d.d., Šempeter, Juhartova ulica 2,3311 Šempeter v Savinjski dolini. Stra/nikgrgM. meh. lazemel^adela strojniktezke gradbene mehanizacije: do 20.4.2007:Gradikom gradbeno podjetje d.o.o.,UlicalvankeUran!ek 1,3310 Žalec. delavecv pekami-peka kn Mišmas d.o.o., Na tigu 52,3330 Mozirje. Kuhar kuhar do 20.4.2007: Breznik Martina s.p.,Luče67,3334LiJČe. na dela; do f6.5.2007; RihterSreBawude-nje uslug-tesarstvo, Šen^anž47,3332 Rečica ob Savinji. do 26.4.2007: Medved Boris s.p., GMS Medved, Dolga Gora 15,3232 Poniba. do 20.4.2007; Gradnje Polak, Gabrijel Pdak s.p., Primožpri Šentjurju 34a, 3230 Šentjur strojnik TGM; do 20.4.2007; Gradnje Polak, Gabrijel Polaks.p., Primož pri Šentjurju 34a. 3230 Šentjur; čiščenje prostorov: do 24.4.2007; Os-lašola SlivnicapriCelju,Gorica pri Sliviv-61,3263 Gorica pri Slivnici; ivknaut nje 27.3250 Rogača Slatina. 2007; Ferčec Ivan s.p.Ro Fkmjan 58.3250 Rogaška Slatina: skladiščnadela, razvoz; do 18.4.2007; Toplišek d.0.0., Rjavica 12,3250 Rogaška Evropi; do 24.4.2007; Avant plus d.o.o.. I4a,3231 r 4. 2007; Vegrad d.d.. Stati trg 35.3320 Velenje. Prodajako prodajalec: do 20.4.2007; 3Ld.0A, Golnik. Golnik 170.4204 Golnik. keUranjek 1,3310 Žalec. :do174.2007;Ant1o- zirie, vodenjetrgovine; do 24.4.2D07:vioge na naslov: Ariel, d.o.o.. Letališka c. 3 c, 1000 gubljana, - s pripisom Mozirje; Ariel d.o.o. Uubljana, Ariel d.o.o.. Savinjska cesta 24, 3330Moane. UE SLOVENSKE KONJICE pomožna dela v kuhinji; do 20.4.2007: orFinks.p., Spodnje Preloge 44,3210 2007: Iskrač Peter s.p.. Električne instalacije, Kanina Gora 14,3213 Rankolovo; delavecv proizvodnji, del. mestovSIoven-skih Konjicah; do 24.4.2007; Ki interim d o 0., PE Zupančičeva jama. Železna cesta 14,1000 Ljubljana. sorterka parketa H; do 27 4.2007; Parke-tarna Jager d.o.o. Šentjur, Proseniško 14, 3230 Šentjur; parketarll:bo12.5.2007;Parketarna Jager d.0.0. Šentjur, Proseniško 14,3230 Šemjur, Stmgar Uriep Danijel s.p.. Montaža In servis obdel. in grad. strojev, Dobovec pri Ponikvi 4,3232 Alpos oprema trgovin d.o.o.. Cesta Leona Do-hrotinška 2,3230 Šentjur. 2007: Steklarna Rogaška d.d.. Ulica talcev 1, 3250 Rogaška Slatina. monter ogrevalnih in vodovodnih naprav; do 24.4.2007; Gobec Alojzij, s p. strojne instalacije. Pod Bellevujem 30,3250 Rogaška Slatina; do2 5.2007; Gobec Alojzij,s.p. strojne instalacije. Pod Bellevujem 30,3250 Rogaška Slatina. GraMar 4.2007; Kotiš koz-Močenik Anton &Fanika, Bodraž42,3231Grobelno. ri$kanalisksi^sl