Poštnina plačan« v šotorfoi.
Leto XII., štev. 206
Ljubljana, torek S. septembra I93I
Cena t r#
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon it 3122. 3123. 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL 3. — Tel. 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190.
Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11542. Praha čislo 78180 Wien št 105 241
Naročn ina aula mesečno . . .- »a inozemstvo 40.— Din
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 ta 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon It 3440 (ponoči 2582) Celje? Kocenova ul 8 Telef St 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u.
Otvoritev plenarne skup* ščine Društva narodov
Prvo bojno glasovanje pri volitvah predsednika « Izvoljen je bil zopet lanski predsednik Titnlesco
Ženeva, 7. septembra, č. Danes ob pol IL dopoldne je bila otvorjena XII. skupščina Društva nafodov. Na tem zasedanju je zastopanih 51 držav. Najštevilnejša je delegacija Francije. K zasedanju so se zbrali trije ministrski predsedniki in 21 zunanjih ministrov, med njimi Briand, dr. Curtius, dr. Schober, VenizeJos, Hymaiis, dr. Be-r.cš, Zaleski, Grandi itd.
Točno ob pol 12. dopoldne je španski zunanji minister Lerroux kot predsednik sveta Društva narodov otvoril sejo s kratkim nagovorom, v katerem je najprej po« dal pregled dela Društva narodov v poslednji pos'ovni dobi. Poudarjal je blagotvorni vpliv dela evropskega odbora, ki se mu je posrečilo izdelati v nekaj mesecih program o agrarni pomoči im ki je pripravil podlago, da se more izgraditi mednarodni agrarni hipotekami zavod, pa tudi drugače je bilo delo Društva narodov v mnogih ozirih plodno. Tudi južni in osrednji Ameriki je prineslo delo Društva narodov velike sas dove.
Nato ie poudarjal važnost Hoovrove intervencije v reparacijskem vprašanju in očrtal pomen londonske konference in sestankov ministrov v Parizu, Berlinu, Lon* donu in Rimu. Delo za ureditev dolgov, ustanovitev reparacijstce banke, badanski sestanek stroko vojaškega odbora so zna« ki novega sodelovanja med narodi. Končno je proglasil otvoritev zasedanja Društva narodov ter prešel na prvo točko dnevs nega reda, volitev predsednika. Pri tem jc prišlo prvič v zgodovini Društva narodov do borbenega glasovanja. Bila sta dva kandidata: Titulescu in Appony. Izmed 49 glasov jih je dobil Titulescu 25, madžarski delegat Apponny pa le 21. Dočim so bili ostali trije glasovi razcepljeni. Na ta način ie bil izvoljen za predsednika rumunski pos slanik v Londonu Titulescu, že v drugič kar je prav tako nov primer v zgodovini Društva narodov. K<~r je bilo borbeno glasovanje, je razumljivo, da je Titulescu dobil manjše število glasov kakor lansko leto. Titulescu se je za izvolitev zahvalil 6 kratkim govorom, v katerem je poudarjal, da sta predvsem potrebna sloga in edinstvo ter mednarodno zaupanje in sodelovanje
združeno 6 požrtvovalnostjo, ge se hoče odpraviti sedanja gospodarska kriza. Na seji so bile rešene nato še nekatere formalnosti, nakar so se vršile volitve predsednikov odborov.
Prošnja madžarske vlade za posojilo
Ženeva. 7. septembra, č. Popoldne bi morala v svetu Društva narodov objaviti razsodba mednarodnega sodišča v Haagu glede načrta neinško-avstrijske carinske unije. Pogajanja o načinu obravnavanja tega vprašanja so trajala ves dopoldan. Tajništvo Društva narodov je predlagalo naj svet D. N. določi, da se naj izroči overovljen prepis razsodbe, ker je za sedaj na razpolago samo kopija, ki nima pravne vrednosti. O tej formalnosti še razpravljajo. Bazen tega je konferirala francoska delegacija, ali naj poda kako izjavo v zadevi earinske unije in kdo naj jo poda Briand ali Flandin. Če bo govoril Briand, bo prišlo do debate, v nasprotnem primeru pa bo predsednik razglasil le rezultat razprave sodišča v Haagu.
Ob odobritvi popoldanske seje sveta Društva narodov, ki je imela kot najvažnejšo točko na dnevnem redu s precejšnjo napetostjo pričakovano sklepanje o razsodbi. Ob otvoritvi popoldanske seje sveta D. N. je prečital predsednik Lerroux dopis madžarske vlade, s katerim prosi Društvo narodov, naj hi proučilo finančni položaj Madžarske. Svet Društva narodov je vzel prošnjo takoj v pretres in je sklenil, da se z ozirom na nujnost vprašanja na predlog norveškega poročevalca izroči prošnja brez nadaljnje debate finančnemu odboru Društva narodov, ki tudi zboruje istočasno.
Sestanek predstavnikov Male antante
Ženeva, 7. septembra, d. Kakor vsako
leto se je tudi letos vršil sestanek pred« stavniikov Male antante pred zasedanjem skupščine Društva narodov. Sestanka so se udeležili dr. Marinkovič, dr. Beneš in poslanik Tituilescu. Na tem sestanku so razpravljali o vprašanjih, ki se tičejo Male antante.
Dr. Burescb kandidat za predsednika Avstrije
Odločilna seja krščanskih socijalcev - Predsednika bo
1 "1	»1 v v	1 vv»
voiua najbrže se zvezna skupsema
Dunaj, 7. septembra, d. Avstrijska politična javnost se bavi poleg razpravljanja o posledicah haaške razsodbe in izgledih prošenj avstrijske vlade za najetje velikega sanacijskega posojila pri Društvu narodov, še tudi z vprašanjem izvolitve novega državnega predsednika. Napeto se pričakuje rezultat v sredo sklicanega sestanka poslancev in zaupnikov krščansko socialne stranke, na katerem bodo razpravljali predvsem o postavitvi kandidata za predsedniško mesto.
Za enkrat še vedno ni gotovo, dali se bodo vršile volitve po stari ustavi, to je v zvezni skupščini, ali pa potom ljudskega glasovanja, kakor predvideva spremenjena ustava. Vsekakor pa je pretežna večina javnosti mnenja, da bi bilo v sedanjih težkih časih zelo tvegano izvesti volitev pred-
sednika potom ljudskega glasovanja.
Navajajo se razne osebe kot kandidati za bodočega zveznega kancelarja. Po zadnjih informacijah dobro poučenih političnih krogov ima posebno mnogo izgledov dr. Karel Buresch. Dosedanji predsednik dr. Miklas ima sicer številne pristaše v krščansko socialni stranki, vendar pa je njegova kandidatura brezizgledna, ker so odločno proti njej velenemci in poslanci ter zastopniki Kmečke zveze. Mnogo je izgubila na izgledih tudi kandidatura dr. Ignaca Seipla, ker so se izrekli proti njemu velenemci. Navaja pa se tudi kandidatura bivšega zveznega kancelarja dr. En-derja. Na sestanku krščanskih socialcerv bo najbrž odobrena kandidatura dr. Bure-scha in predlagana ostalim meščanskim strankam, da nanjo pristanejo.
Italijanski bombni atentati pojasnjeni
Slučajna eksplozija v Genovi je razkrila policiji tovarno antifasističnih peklenskih strojev
Rim, 7. septembra s. Genovska policija je popolnoma slučajno razkrila orotifaši-stično središče in nrišla tako na sled inici-atorjem terorističnih napadov v zadnjih mesecih. V soboto zvečer so slišali v sta-novaniu 28 letnega industrijalca Domenika Bovoneia moč«o detonacijo, ki ie izzvaia med sosedi veliko razburjenje. Ko so prihiteli v stanovanje, so našli industrijalca hudo ranienega njegovo mater Da umirajočo. Mati ie Dozneie umrla. Bovoneju na je odtrgalo obe roki. Policija ie izvršila v hiši preiskavo, pri kateri jc prišlo na dan. da je imel Bovone veliko zalogo eksplozivnih
snovi za izdelovanje peklenskih strofev. Razen tega ie zaklenila mnogo spisov, iz katerih ie razvidno, da je Bovone v zadnjih mesecih večkrat potoval v inozemstvo in vzdrževal s pomočjo svojih pristašev na italijanski strani, ki jih ie policija tudi 7jt prijela, odnošaie z emisarii m voditelji orotifašistovskih emigrantskih organizacij. Po niihovem nalogu bi imel Bovone izvrševati oo točno določenem načrtu teroristične čine do Italiji. Poizvedovanja so pokazala, da obremenjujejo bombni napadi v Balogni. Turinti in Genovi industrijalca Bovoneia in njesrove sotrudnike.
VOLILNI IMENIKI
Podpisan jezakon o sestavi volilnih imenikov - Prvi imeniki morajo biti
v 10 dneh - Nadzorstvo opravljajo sodišča
Izgredi brezposelnih delavcev v Budimpešti
Policija je jurišala na demonstrante z golimi sabljami - Demonstranti so demolirali kavarne in izložbe
Budimpešta, 7. septembra d. Tekom
včerajšnje nedelje so se odigrali na budim-peštanskih ulicah zopet krvavi izgredi. Izzvali so jih brezposelni delavci, ki so poskušali prirediti dopoldne demonstracijski obhod po mestu. To namero jim je preprečila policija, ki je zelo odločno nastopila. Zaradi tega se je delavstvo zelo razburilo ter priredilo popoldne na številnih krajih protestne zbore, po katerih so korakali brezposelni po ulicah in klicali: »Hočemo dela in kruha!« V predmestjih so nekatere od teh skupin pričele napadati posamezne boljše oblečene pasante ter jih obmetavati s kamenjem in pretepavati.
Večja skupina brezposelnih demonstrantov je skušala prodreti tudi v središče mesta. Na pohodu proti središču so de-
monstranti razbijali šip« ua izložbah ter
jih plenili. Policija je morala ponovno poseči po orožju. Tako je policija na konjih razgnala v neki ulici veliko skupino demonstrantov s tem, da je jurišala nanje z golimi sabljami. Demonstranti tudi niso prizanašali kavarnam, kjer so razbili vso opremo ter nemilo pretepavali nič hudega sluteče goste. Pri spopadu med brezposelnimi in policijo je bilo na obeh straneh več ali manj težko ranjenih oseb. Do večera je morala policija šestkrat z golimi sabljami razganjati demonstrante. Nemiri so trajali skoro do polnoči. Mnogo demonstrantov je bilo aretiranih in prepeljanih v zapore, škoda, ki »o jo povzročili, še ni ugotovljena.
Beograd, 7. septembra. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog notranjega ministra in predsednika ministrskega sveta predpisal tn proglasil zakon o volilnih imenikih. Zakoa določa:
Sestava imenikov
čl. 1. Volilni Imeniki, po katerih se vrže volitve za Narodno skupščino, bo stalna. Ko stopi ta zakon v veljavo, so občinski odbori (občinski uradi) dolžni v roku 10 dni sestaviti prvi staln: votlini imenik, pri čemer jim bo služil za osnovo volilni imenik, po katerem so se vršile volitve v Narodno skupščino dne 11. septembra 1927. Nato ga morajo v roku nadaijnih 24 ur predložiti v dveh originalnih izvodih pristojnemu src-skemu sodišču v potrditev.
V	tistih krajih, kjer še ni sreskih sodišč, se pošlje imenik pristojnemu okrožnemu sodišču. V Beogradu izvrši potrditev volilnih imenikov okrožno sodišče za mesto Beograd.
V	stalne volilne imenike še vpišejo po uradni dolžnosti vsi, ki imajo volilno pravico, če bivajo najmanj 6 mesecev v dotični občini. Državni in Javni samoupravni na-meščenci se vpišejo v volilne imenike tiste občine, kjer so v službi.
V	občinah, v katerih je več volišč, se bodo volilni imeniki izdelali v posebnih zvezkih za vsako volišče posebej. — -
Na konen imenika se naj s črkami Izpiše število vpisandh voiilcev in število Mstov imenika. Nato se imenik opremi s številko iu datumom, nakar ga občinski odbor s tajnikom (beležnikom) podpiše in opremi ■ pečatom
Sreska odnosno okrožna sodišča bodo v roku dveh dni imenik potrdila in en izvod spravila v svoj arhiv, drugega pa vrnila občinskemu odboru,
če voiilni iihenik ne bi' bil dostavljen v ' zakoniti obliki, ga bo sresko, odnosno okrožno sodišče prej vrnilo občini, da ga v roku dveh dni uredi po zakonitih predpisih.
Volflna pravica
ei, & vpliin« pravi o« inw» vs*k molki državljan po rojstvu aH prirojstvo (naturalizaciji), ki je izpotntt 21. leto življenja.
Čl. 1 Aktivni oficirji in podoficirj! in vojaki pod zastavo ae morejo vršiti volilne pravice dn tudi ne morejo biti izvoljeni
61. 4. Začasno-izgubi volilno pravico: 1. kdor ie obsojen na robtjo aM zapor delj kakor eno leto dni,, tako dolgo dokler si zopet ne pridobi državljanskih pravic in 2. kdor Je pod stečajem (konkurzom), 4. kdor Je pod varuštvom in 5. kdor je pred sodiščem izgubil volilno pravico zaradi volilnih prestopkov
Redni popravki imenikov
čl. 5. Občinski odbori (uradi) morajo po uradni dolžnosti vsako leto od vštetega 1. do 31. januarja izvršit! popravke teh ime- . nikov in vpisati vanje s svojim sklepom vse osebe, ki imajo volilno pravico in dotlej niso bile vpisan«, enako pa izpustit: one, ki so to pravico izgubile. Občinski odbori bodo tudi vojake, ki so odslužili svoj rok, po uradni dolžnosti vpisali v voMIni j imenik po odsluženem roku. Prav tako bodo zapisali vojake, ki bodo v tem letu odslužili svoj rok.
ČJ. 6. Najdelj do 5. februarja bodo občinski odbori poslali tako popravljene volilne imenike pristojnemu sreskemu odnosno okrožnemu sodišču v potrditev. Obenem bodo predložili v prepisu vse izprem^mbe volilnih imenikov, izvršene meseca januarja. Kadar sodišče dobi volilni imeni k, se prepriča, ali se ujema z originalom, ki se nahaja v njegovem arhivu, nakar ga v roku 15 dnii overovi in vrne občinskemu odboru, pri čemer zabeleži v svoj originalni imenik izpremembe, ki jih Je naplavil občinski odbor meseca januarja. Potrditev podpišeta predsednik in tajaik sreskega, odn. okrožnega sodišča aH pa njuna zastopnika.
61. 7. če občinski odbor ne predloži ▼ gori omenjenem roka volilnega imenika pristojnemu sreskemu odn. okrožnemu sodi- i ščn, ga le-to pozove, d« to na&nadno stori v roku petih dni, obenem pa izvrši po urad ni dolžnosti, kar je treba storiti pc zakona, da se odgovorne osebe kaznujetfo.
če po tem roku občinski odbor ae predloži sreskemu odn. okrožnemu sodišču stalnega volilnega imenik*, bo to sodišče določilo sodnega uradnika, da v roku enega meseca v smislu odredb tega zakona sesta-vT stalni volilni imenik za dotično občino. Do končne potrditve tega imenika bo v veUavi prejšnji imenik. Uradniku, ki mu je naloženo, da izvrši to delo, se takoj izda potne blagajne denar za potne troške in dnevnice, ki m« pripadajo po obstoječih predpisih o potnih troških državnih nameščencev za uradna potovanja Ti in- ostali izdatki pridejo ▼ breme odgovornega nameščenca.
Imeniki so favni
čl. 8. Tako potrjeni imenik bo stalno razstavljen pri občinskem uradu, prt sreskem in okrožnem sodišču in vsakdo inia pravico volilni imenik pregledati, prepisati, objaviti in tiskati ter bodisi za sebe sil za koga drugega zahtevati njega popravek.
61. 9. Da je volilni imenik dan na vpogled prebivalstvu, mora občinski odbor razglasiti isti dan, ko se to stori. Ta razglas se v mestih in trgih izvrši s pismeno objavo, prilepljeno v občinskih prostorih In po ulicah, v podeželskih občinah pa še na način, ki Je v teh občinah v navadi. V tem razglasu mora biti farecno povedano, da bodo
pri volitvah smeli glasovati samo tisti, ki so vp-isani v imeniku.
Redne reklamacije
61. 10. Popravek volilnega imenika se
zahteva neposredno pismeno ali ustmeno pri občinskem odboru, ali sreskem odn. okrožnem sodišču, vendar pri okrožnem sodišču samo pismeno. Sresko odn. okrožno sodišče bo akt glede zahteve popravka v roku 24 ur poslalo občinskemu odboru v postopek. Ustmeno zahtevo zabeleži odbor odn. sodišče v zapisnik.
Z zahtevo po popravku je treba predložiti tudi dokazala Za dokazila služijo lahko samo veljavni javni dokumenti, če osebe ki zahtevajo popravek, zahtevajo da se jim o tem izda potrdilo, je sodišče dolžno to takoj storiti. .
Vsaka zahteva po popravku se isti dan zabeleži tako v tajniško knjigo, kakor tudi v ročni zapisnik ter v posebni seznam zaradi lažjega pregleda če občinski odbor izvrši popravek v volilnem imeniku po uradni dolžnosti, mora svoj sklep, s katerim popravek odredi, obrazložiti z veljavnimi dokazili
61. 11. O vsaki zahtevi po popravku volilnega imenika mora občinski odbor spre jeti sklep v roku petih dni. če se to zahteva od sodišča, ga izroči tudi le-temu, nradno, v istem roku. Izročitev sklepa se izvrši zainteresiranim osebam s pismenim potrdilom sprejema, nepismenim osebam pa pred dvema pričama če ni mogoče naits zainteresirane osebe, se ji sklep prilepi na njenem domu pred dvema pismenima pričama, ki se podpišeta na dostavnici obenem ' z zvaničnikom, ki je sklep prilepil na domu Č6 ni znano, kje je dom zainteresirane ose I be. ter bi se mu predaja ne mogla izvršiti : na nobenega izmed navedenih načinov, se sklep prilepi v občinskih prostorih.
Tisti, bi jim je bil popru vek volilnega imenika odklonjen, ker zahtevi niso prilo-. žili dokazil, kakršna zahteva ČL 10 tega zakona, lahko ponovno zahtevajo popravek s priloženimi dokazali, če rok za zahtevo po popravku še ni potekel. Toda če občinski odbor v preostalem roku za zahtevo po popravku volilnega imenika ne izda nikakega sklepa, se bo smatralo, da je bila osebi, ki je zahtevala popravek, zahteva odbita. Ta oseba ima pravico do pritožbe neposredno na pristojno sresko odnosno okrožno sodišče. V tem zmislu bodo sreska odnosno okrožna sodišča zahtevala od občinskega odbora potrebne akte in izdala sklep v skladu z dokazili, ravnajoč se po dragem odstavku čl. 10 tega zakona
Če se popravek zahteva za drugo osebo, je sresko odnosno okrožno sodišče dolžno istočasno tudd njo obvestiti. Občinski odbor je dolžan v tem primeru poslati sreskemu, odnosno okrožnemu sodišču potrebne akte v roku 24 ur od prejema zahteve sreskega odnosno okrožnega sodišča.
61. 12. Tako tisti, ki zahteva popravek, kakor tudi oni, za katerega se je popravek zahteval, imata pravico pritožiti se pristojnemu sreskemu ali okrožnemu sodišču ▼ roku 3 dni po prejemu sklepa
če občinski odbor odbije prošnjo tistega, ki je zahteval popravek volilnega imenika, mora oseba, katere se ta zahteva tiče, če •ima kad pojasniti aH izjaviti v svojo korist, o storiti pri občinskem odboru v roku 3 dni od prejema sklepa odnosno sodne do-'•"p 11. odst. 7), ker po sklenjeni rešitvi sreskega odnosno okrožnega sodišča ne more ničesar več dodati.
Pritožbe in prijave po 2. odstavka tega zakona se predajajo ustmeno aH pismeno občinskemu odboru.
Pritožbe ali prijave bo sodišče sprejelo v zapisnik in izdalo vsakomur, ki to zahteva, potrdilo, da j^ predal pritožbo aH prijavo sodišču in katerega dne
61. 13. Občinski odbor Je. dolžan vsak svoj sklep po čl. 11 tega zakona poslati po uradni dolžnosti v roku 2 dni po iztoku roka pritožbe pristojnemu sreskemu oziroma okrožnemu sodišča v oceno skupno z vsemi akti, ki se na sklep nanašajo. Ta sodišča so dolžna najdalje v roku 7 dni po sprejema akta sprejeti sklep, s katerim odobrijo aH uničijo sklep občinskega odbora V primeru pritožbe more sresko oziroma okrožno sodišče tudi spremeniti sklep občinskega odbora. Takoj ko sresko oziroma okrožno sodišče sprejme sklep, ga pošlje istega dne s pripadajočimi akti občinskemu odbora, ko predhodno vpiše v voiilni imenik oziroma izbriše in njega imena onih, katerih se sklep ne tiče. Sklep sreskega oziroma okrožnega sodišča je izvršen.
61. 14. Pri zahtevah popravila volilnih imenikov se ne bodo. pobirale nobene takse, kakor tudi ne za delo, akte in potrdila o izvlečkih iz cerkvenih knjig, overov-Ijenje potrdil itd., ki so potrebna kot dokazila za to zahtevo. Na takih potrdilih bo označeno v kako svrho so izdana, ker se ne bodo mogla uporabiti kot dokazila v druge svrhe brez taks. Oblastva so dolžna v 24. urah Izdati vsa zahtevana potrdila, ki se zahtevajo v »vrho popravil volilnih imenikov.
Reklamacije tik pred volitvami
ČL 15. Ko se objavi ukaz o voiitvah narodnih poslancev. se morejo popravila zahtevati še 15 dni oo dnevu objave ukaza Pozneje zahtevana popravila ne voliva i c na sestavo volilnih imenikov, na podla^-katerih se bodo vršile že razpisane volitve ČL 16. Če oade dan volitev v čas od t. januarja do 25. februarja vključno, se bodo preložili popravki imen&ov do vaditi
dolžnosti na čas t»o volitvah. Roki, predvideni v tem zakonu, začneao teči 10 dni od dneva volitev mesto od 1. januarja. Popravila na zahtevo poedincev se bodo tudi v tem primeru vršila do odredbah teca zakona.
Ostre kazni
ČL 17. Kdor o priliki popravljanja volilnih Imenikov, kakor ie predvideno v čl. f. tega zakona, vpiše v imenik kako osebo ali |o črta iz imenika v nasprotni z označenim načinom, bo kaznovan z zaporom od 3 mesecev do 2 let. Če število tako vpisanih ali zbrisanih oseb znaša več ko 10 za isto volišče, bo dotičnik kaznovan z zaporom do 5 let.
ČL 18. Kdor o priliki popravljanja imenikov hote izpusti osebe, ki IHt ie oo uradni dolžnosti dolžan vpisati, se kaznuje z zaporom do 3 mesecev ali z denarno kaznijo do 3000 Din. Isto veiia. če ne izbriše oseb, ki so umrle ali pa so izcubile volilno pravico.
ČL 19. Če občine ne predložijo stalnih volilnih imenikov sreskira. oziroma okrožnim sodiščem v roko. odrejenem po tem zakonu, bodo odgovorna osebe kaznovane z zaporom do 6 mesecev.
ČL 20. Vse tc krivde (čl. 17, t8„ 19.) sodi senat okrožnega sodišča.
Zaključne določbe
ČL 21. Posle, k.i se nanašajo na delo in
popravljanje volilnih imenikov v občinah, kjer ni občinskih uradov bo izvrševal občinski predstojnik, (žnpan) afi njegov namestnik z dvema občinskima svetovalcema. ki tih izvoli občinski svet.
ČL 22. Fortrrularje volilnih imenikov predpiše minister za notranje zadeve.
ČL 23. Poleg stalnih volilnih irnenikor morajo imeti občine tudi oo abecednem reda urejen imenik z indeksom vseh voliloev v občini, kjer se poleg imena voftlca označi tudi stran in številka v volilnem imeniku Pri izdelavi prvega stalnega volilnega imenika so občine dolžne izdelati imenik v dveh izvodih, od katerih zadržijo eo izvod sreska oziroma okrožna sodišča za svoj arhiv. Okrožno sodišče bo vpisovalo vsakega novega volilca v svoi imenik.
ČL 24. Občinski odbor (opštmski siid) bo vsakih oet let predpisal orisrinal vofiJneea imenika ter ori tem vpisal nove ter »pustil volilce. ki nimajo več volilne pravice. V koliikor obstoia potreba zaradi naScopi-čevania aktov, more sresko oziroma okrožno sodišče odrediti, da sc ta nreois izvrši že preje m to v dveh originalnih izvodih. Ca izvod je treba predložiti sreskemn. oziroma okrožnemu sodišču v potrditev, tako. da na ta način nastane nov stalni volilni imenik.
Izredno skrajšani rok! za prve volitve
ČL 25. Za prihodnje volitve narodni!! poslancev oo uveljavitvi tecra zakona, se rok predviden v prvem stavku čl 7. tesra zakona spremeni v rok 2 dtii. rok v drugem stavku is+e?a člena v rok 3 dni. rok v čl. 13. 1. stavku (iz^aia odlolka o reklamacijah) v rok 24 ar. rok v 2. stavka istega člena v rok 2 dni. rok v čl. 15. 1. stavka na v rok 3 dni.
ČL 26. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč. ko se objavi v »Službenih novinah.«
Minister Puceij zaprisežen
Beograd, 7. sept p. Novo imenovani minister brez portfelja g. Ivan Puceij je zaradi bolezni šele danes prispel v Beograd, kjer je dopoldne položil prisego v roke ministrskega predsednika.
Iz državne službe
Beograd, 7. sept. p. »Službene Novice* objavljajo odlok notranjega ministra, s katerim je imenovan za policijskega komisarja pri policijski upravi v Ljubljani Anton Vodenelič, dosedaj policijski pristav pri pocerskem sreskem poglavarstvu.
Z odlokom prometnega ministra sta premeščena tehnični uradnik Ivan Kacjan iz Gračaca h kurilnici v Rogatcu in strojevodja Josip Skuk iz Novega mesta v Mursko Soboto.
Z ukazom Nj. Vel. kralja je postavljen za kontrolorja na postaji Ljubljana gor. kolodvor ▼ 7. skupim g. Viljem Kelc, dosedanji kontrolor v isti skupini in šef postaje škofja Loka.
Velika tatvina v vlaku Bled - Solnograd
Dunaj, 7. septembra. Med vožnjo z Bleda v Solnograd ie bil nekemu potniku v brzovlaku ukraden kovčeg, r katerem Je Imel dragoceno Bergozijevo vijolmo In nekaj perila z monogramom F. H. Tatvino so opazili šele v Solno-gradu. Škodo cenijo na 100.000 Din, Dosedanja preiskava ni mogla ugotoviti, kdai in kje je bila Izvršena tatvf. na. Zaradi velikega tujskega prometa na včerajšnjo nedeljo bo tudi zelo te-žavne izslediti storilca.
....._____ .... ■ —~ ' - -1
Naredba o Izvršitvi zakoni o prodaji pšenice ▼ tu-zcmstvu — Rok za ptijavf salog poteče 10.
bra — Stroge
ske določbe

Beograd, 7. septembra. AA. Finančni minister je na podlagi § 4. T.akrma~o prodaji pšenice v iuzemsfcvu predpisat, nar^dbo o
izvršitvi zakona. Glavne določbe te naredbe so:	•	r> ••
Žitni fond
Pri finančnem ministrstvu, o<Hel«k davke, se ustanovi užitni fond« v sarislii § 5. zakona o prodaji pšenice v tuzeaibtvu. V: ta fond se bodo stekala doplačila zi'količine moke in pšenice, ugotovljene pri zasebnikih: in pri lastnikih mlinov in kazni,4'izrečene" j»o zakonu g prodaji pšeoi^e v tuscmslvu„
Doplačila
(> popisanih kolifitiati moke in 'pšcnlcč jo treba plačali tale doplačila; *> zasebniki «aa moko po 0.60 Din orl kg, h) lastniki mlinov za pšenico po 0.50 Din od kg, c) ostali la sfniki. oziroma komisijonarji moke za moko in sicer: za irirob št. OGG, OG in 0 po 0.70 Din za Kg: ia moko št. 2 po 0.65 Din od fcs: tu moko št. 5 po 0.60 Din za kg; za moko št. 6 po 0.55 Din od kg; ra moko št. 7 p»> 0.45 Din od kg in za moko št. 8 po 0.-50 Din od kg.
Prijava zalog
Zaloge pšenrčne moke v mlinih, pekarnah, prodajalnah kruha, komisijskih skladiščih kakor tudi v ostalih obratih in pri zasebnikih, kadar presegajo 200 kg, pri mlinih pa tudi zaloge pšenice preko 200 kg, je treba prijaviti nižje navedenim oblastveni.
Prijave po tej naredbi so oproščene tak« po taksnem zakonu.
Zasebniki prijavijo moko s prijavo o količini pri njih najdene moke na dan predložitve prijave. Prijavo je treba izpopolniti s točnim naslovom zasebnika in s krajem, kjer je blago.
Ostali lastniki in komisijonarji moke morajo predložiti prijave po prejšnjem odstavku, vendar s to razliko, da morajo posebej navesti količine moke po posameznih vrstah (OGG, OG, 0, 2, 3, 6, 7, 8).
Rok samo tri dni
Prijave jc treba predložiti najdlje do 10. septembra 1931 vključno in sicer glavnim oddelkom, oziroma izpostavam finančne kontrole. a kjer teh ni, občinskim oblastvom.
Prijave nepismenih oseb se dajo na zapisnik pri navedenih oblastvih. O izročenih prijavah, dobe vložitelji potrdila.
Ako je količina moke ali pšenice, za katero je treba plačati doplačilo v smislu te naredbe, v času, ko je treba to količino prijaviti, na prevozu (transportu), jo mora pravočasno prijaviti oni, ki jo prejme. Če pa je med tem časom prijavni rok potekel, jo mora prijaviti najdlje v 4S urah po prejemu blaga.
Uradna prijava in kontrola
Železniška in paroplovna podjetja so dolžna pošiljke teh predmetov, ako so jih prevala pred 10. septembrom 19H1, in jih tega dn? niso izročila adresatom, prijaviti oddelku finančne kontrole, v čigar delokrogu je jztovorna postala in . sicer takoj, ko prispe pošiljka na postajo.- v. r - ...; '
V tej prijavi, ki jo morajo iztovonje postaje takoj predložiti, je treba navesti ime pošiljatelja in prejemnika, vrsto in skupino in brutto tonažo blaga. Na podlagi te prijave bodo oddelki finančne kontrole mogli ugotoviti, ali je prejemnik izpolnil svojo dolžnost.
Ako železniška in paroplovna podjetja opuste to prijavo, se kaznujejo dotični uradniki kot sokrivci za kaznivo delo po § 9, odst. 2. zakona o prodaji pšenicc v tuzem-stvu.
1-,i
.'Prijsvn.iki morajo dovoliti oblastvopv da presedajo ih doženejjj " količino moke oziroma" pšenice.
,fehižb.eijci ...KaanČ&e -kontrole -_____
j področjrr-oprrmtt podroben" jtfegtei vseh obratov, ki se bavi.jo s prodajo moke ■spil- izdelkov - moke?
■dati, mline glede salog moke hTpšeitfreJ Pri |lej prtjiki morajo^preveriti jpretlložfeie; pri-'' jave o" stanju blajpi. 1'regtei je treba Opraviti najdlje v 3 dneh od <»e predložene frif
Prilavhfkt ne plačajo' za ta pregreh' nnbene odškodnine. «\ko.bi se rs tem-pregledom- ugotovilo, da so prijave netočne, ac sestavi zapisnik in se predloži pristojni upravni oblasti I. stopnje.
Lastniki, oziroma komisijonarji pšenica nli moke. so dolžni v desetih dneh po prejemu položnic plačati znesek, označen na tej položnici. Plačila je treba opraviti po najbližji pošti, in sicer s položnico, ki jo dobe od občinskih oblastev ali od uslužbencev finančne kontrole.
Konfiskacija neprijavljenih zalog
Ako se pri lastniku najde moka. oziroma r miinih moka ali pšenica, ki ni bila prijavljena. morajo uslužbenci finančne kontrole to hlago popisati, sestaviti o tem zapisnik, lastniku blago vzeti, ga zapečatiti, lastnika zaslišnti in ves predmet dostaviti upravnemu oblastvu I. stopnjo v nadaljnje ravnanje.
Podobno je treba ravnati tudi v primeru, kadar se pri lastniku, ki je priložil prijavo, najdejo presežki blaea, ki niso bili prijavljeni. V tem primeru pa je treba prijaviti samo presežke blaga, odvzete lastniku.
Zaključne določbe
Prijave po tej naredbi morajo oddelki finančne kontrole in občinska oblastva zapisovati v posebne sezname.
Prepise teh seznamov je treba poslati finančnemu ministrstvu, oddelek za davke, v treh dneh po opravljenem celokupnem popisu.
Na podlagi teb seznamov bo finančno ministrstvo, oddelek za davke, poslalo ootreb-no Število blanketov in položnic občinskim oblastvom in oddelkom finančne kontrole.
Fo prejemu jih moraio ta oblastva izpolniti z naslovom priiavnikov in s celokupnim zneskom doplačila (oddelek IT., odst. 9. te naredbe). Tako izpolnjeno položnico morajo dostaviti naslovniku.
Dospelost.
Ako lastnik blaga do 25 septembra 1931 ne plača tega zneska po poloSniri. bo finančno ministrstvo odredilo njegovo ekse-kufivno izterjavo.
Stroški finančne uprave pri izvršitvi te naredbe, padejo v breme Žitnega fonda.
To naredbo moro in občine takoj po prejemu obiaviti na običajni način.
VaŽEio za mline
Jleograd, 7. septembra. AA. Privilegirana 'debriška ;družba za izvoz deželnih pridelkov opozarja vspji.iline, ki se dozdaj niso pri-, rjavili Privilegirani družbi (in to so vsi mlini v vsej državi, razen mlinov v Banatu in Baoki), da se morajo takoj prijaviti družbi z izjavo, ali hočejo pridržati trgovsko mle-tev ali mletev na merico (ušur), ker eden in isti mlin ne sme mleti na oba načina. Vsi trgovski mlini morajo kupovati pšenico od Privilegirane družbe za izvoz deželnih pridelkov. Isto tako morajo kupovati vsi mlini plombe pri omenjeni družbi ter vodili o njih evidcnco.
Nemiri v Španiji se nadaljujejo
Vojaški upor v Jaci - V Barceloni grade sindikalisti po
ulicah barikade
Madrid, 7. septembra. AA. Iz Sarago^e poročajo: Tukaj so se razširile vesti, da je v Jaci prišlo do ponovne pobune garnizije. V Jaco so zato. poslali dve četi pehote. < Guverner je dobil poročila, iz katerih bi se dalo sklepati, da so upor hoteli izzvati neki tujci, toda namera ni uspela. Guverner je v zvezi s tem pustil aretirati kapetana To-staca.
Barcelona, 7. septembra. AA. Policija je izvedla več hišnih preiskav. Sindikalisti so na več krajih sprejeli redarje s streli iz revolverjev. Policija je odgovorila z ognjem. Aretacije se nadaljujejo.
Barcelona, 7. septembra. AA. Pred poslopjem lista >Van Guardia« se je zbralo mnogo sindikalistov, hoteč porušiti redakcijske prostore. Policijo ki je prišla, so de-monstrantje sprejeli s kamenjem in streli.
Zato je policija morala odgovoriti z orožjem.
List je namreč pozval polkovnika Ma-cio, naj bo energičnejši proti izgredom sindikalistov, kar je delavce tako razjarilo, da so sklenili maščevati se nad listom.
Barcelona, 7. septembra. AA. Na bojni ladji, na katero so spravili aretirance, je že zdaj več ko 150 jetnikov. Včeraj ie v Barceloni našlo smrt sedem ljudi, 31 pa ;?h je bilo hudo ranjenih. Polkovnik Macia je izdal proglas, v katerem poziva meščane, naj vse store, da se v mesto vrneta mir in red. Tudi snoči je policija- izvedla nišne preiskave. Pri sindikalistih je dobila mnogo orožja in razstreliv ter 99 bomb. Nekaj bomb so našli tudi na ulicah. Razen tega je policija porušila barikade, ki so jih sindikalisti postavili po ulicah. Poštni promet funkcijonira normalno
Krvave borbe med vlado in vstaši v čllu
Revolucijonarjem se je pridružil tudi del vojne mornarice — V pomorski bitki zmagujejo vladne čete
Sant Jago de Chile, 7. septembra. Vladne čete so pričele bombardirati ladje z upornimi mornarji, ki so tudi Odgovarjali. Več križark je bilo poško* dovanih, dve. med njimi sta se morali udati. Ostali del mornarice je zatvor* jen v Cocqirinbu. Uporniki so doživeli pri Quintcru in NValparaisu dva poraza.
Buenos Aires, 7. septembra- Po -ve? steh iz Chileja so vladna letala napačna ladje c upornimi mornarij. Križarko »Prat« so zajeli, križarja »Rivero« pa se je potopila. Število smrtnih .žrtev, ni znano. Vrše se ostri boji, ki potekkjjp za vladne čete ugodno.	' "
Buenos Aires, 6. septembra. A'A'. P£) vesteh \z Santiaga so vladina letala nas padla pobunjeno mornarico ter poto.5 pila križarko »Rivero« ter dobila v svoj last oklopnico »Prat«. Za število mrtvih «se še ne ve. Borbe se razvijajo i dalje ugodno za vladne čete. '
Buenos Aires, 7. sept. g. Čilenska vWda ^ sporoča, da je končno veljavno zatrla uoor mornarjev, ki so se na milost in nenjilost
vdali vladi. Nazadnje je vlada sporočila upornikom, da bo ponovno bombardirala njihove ladje. Ta grožnja je zalegla, ker revolucijonarji niso imeli oboroženih sil v zraku, niti mžnosti, da bi se branili proti takim napadom.
Dvoboj v letalih
.London, 7. septembra, d. Nedavno, je v Karlovih. Va;ryh zboksal angleški stotnik in filmski igralec Lipcoln, Hansa Czcrnkia, sina. bivšega avstrijskega zunanjega ministra.; .pba sta se S.prla zaradi berlinske kraljice; ippote., Hi.lde Zimmermann, ki je bila v ' tincoilnovem .spremstvu. Po tem pretepu jc 'odpotoval Lincoln z gospodično Zimjner-mannovp v London, kamo.r mu je sledi! mjadf grof Czernin ter ga pozval n* dvoboj. .Lincoln je, dvoboj sprejel, zahteval pa Je. da se vrši s strojnicami in v letalih. On je namreč slovit vojni pilot ter je v svetovni' vojni sestrelil večje število nemških letal. Czerhin je odgovoril na ta vsekakor originalen'poziv, da za enkrat še ne pozna častnegd kodeksa ha svetu, k? bi ga prisilil k sprejem* takofa dvoboia Po njegovem mneniu ie Lincolnov nredlog tak, da ni zmožen dati zadoščenja
Zasedanje v Ženevi
..	Ženeva, 2. septembra* *
Ce ne doživimo kakega novega Presenečenja na polju mednarodnih zadev, s«j bo pozornost kulturnega sveta sedaj osredotočila na delo v Ženevi. %er Društva narodov se je že sestal, taisto odbor proučevanje organi-ziraffja Evropske Unije, pte'narna skupščina pa bo pričela svoje delovanje 7.
__ ______ ..
a dobo dveh alMreh tednov bodo i^prave v Ženevi zavzemale _ r*o mesto v mednarodnih prerekanjih. -Nii fotovo, če bodo prav posebno taft|tereJsirale javno mnenje. Vsakemu nepristranskemu opazovalcu se namreč vsiljuje dejstvo, da so se veliki^do-godki z.adiijih nig^ccev odigrali izven iiiicijative Društva narodov in da vodilni državniki bre,z pomoči ženevske in-. stitucije iščejo ozdravljenja vsesplošne križe, ki tako nevarno ogroža mednarodni položaj. Brez dvoma je obžalovanja vredno, da se prečesto dogodki splošnega značaja in največje važnosti razvijajo izven ženevske atmosfere, kar vzbuja morda po krivem prepričanje, da Društvo narodov ni v stanju izvrševati odločujoče vloge, ki bi mu logično pripadala v vseh kritičnih okolnost.ih v življenju civiliziranega sveta. Krivda leži pač v tein, ker mednarodna ženevska ustanova ne razpolaga z zadostnimi sredstvi, da bi si zagotovila tudi izvršitev svojih odlokov. Zato se izogiba zadev, v katerih bi razsodba naletela na odpor prizadetih strank, boječ se, da ne bi trpela avtoriteta Društva narodov. Najbolj pa povzroča nemoč Društva narodov dejstvo, da Zedinjene države niso član ženevske organizacije, a dandanes ni mogoče razrešiti nobenega izmed gospodarskih, političnih in finančnih problemov brez sodelovanja Amerike.
Tudi. angleška kriza bo neugodno vplivala na letošnje zasedanje. S tem, da je Henderson odstopil kot zunanji minister Velike Britanije, je prav za prav označil konec dosedanje zunanje politične akcije londonskega kabineta. Lord Reading pa je na čelu »Foreign-. officea« le provizorično, dokler se ne poleže finančna kriza in dokler bližnje volitve ne določijo nove vlade, ki bo imela za sabo večino. Povsem naravno je torej, da lord Reading ne bo prisostvoval ženevskim zasedanjem, ki bi mogla obvezati sedanjo vlado. Zaradi odsotnosti angleškega ministra zuna-njili zadev pa se bodo v mnogočem omejili zanimivi sestanki odgovormh ministrov isven zasedanja sveta in skupščine, a tudi sklepi skupščine same bodo trpeli na važnosti, ker bo lord Cecil, angleški predstavnik, igral precej pasivno vlogo.	. .. .
Kar se tiče dela odbora za Evropsko unijo pa ve vsakdo, da je gospodarska organizacija. Evrope počasno — dolgotrajna zadeva in dosedanje izkušnje uče, da je treba na tej poti največje previdnosti. Važne bodo razprave n Briand-Kellogovem paktu proti vojni in o paktu Društva narodov v obrambi proti vsakemu neprovociranemu napadu, a tudi tu še letos ne smemo pričakovati odločilnih zaključkov. Zopet se bo obravnavalo manjšinsko vprašanje, ki mu tvorijo zanimivo ozadje dogodki o priliki volitev v Gornji Šlezi-ji. Vse ostalo je zaenkrat postranskega pomena in ne bo resno vplivalo na mednarodni n^ožaj.
Pred sestankom angleških zbornic
London, 7. sept. AA. Jutri popoldne se sestaneta šest tednov prej, kakor je bilo določeno, obe zbornici angleškega parlamenta. Vlada bo predložila parlamentu takoj svoje predloge za štednjo in jih uzakonila.
Spodnja zbornica bo na prvi seji poslušala kraljevo sporočilo. Nato bo ministrski predsednik Macdonald predlagal izvolitev odbora za štednjo in imel važen govor o sedanii krizi, ki je izzvala sestavo narodne vlade.
Končna odločitev pade najbrž v ponedeljek ponoči. Sir Bolton Evres Monsell je pozval vladne pristaše, naj bodo tekom sedanjega zasedanja vedno prisotni; upa, da bo zasedanje kratko. Voditelj opozicije Henderson v sporočilu svojim pristašem priznava, da so njegovi bivši tovariši v sedanji vladi postopali tako iz prepričanja, vendar poudarja, da bo opozicija kljub temu energično zasledovala v parlamentu svojo politiko v skladu z obljubami delavske stranke pri zadnjih splošnih volitvah.
Vlom v zagrebško pisarno
Zagreb, 7. septembra, n. V pretekli noči je bil izvršen vlom v pisarno tvrdke Eliat & Lah v Nikoličcvi ulici št. 10. Vlomilci so prišli v pisarno od zadnje strani. Na-vrtali so blagajno in odnesli 800 dinarjev, ker se jim ni posrečilo navrtati še luknje v drugi predal. Morda jih je kdo pregnal, ker so pustili na mestu vlomilsko orodje. Policija je uvedla obširno preiskavo, ker je bil to v kratkem času že četrti vlom v središču mesta.: ......
Dr. Vidmar - Pire remis
"sm i" V: ..r, ■ .V.- *	•••
Zopet pet neodločenih partij — Tudi dr. Astaloš in Kostič sta realizirala proti svojima nasprotnikoma
Pristojbine, za industrijske tire
Beograd, 7. aeptžmbra. AA. Generalna direkcija državnih železnic sporoča: ■ Va-gonsko pristojbino za pošiljke, namenjene ^a industrijske tire, je treba plačati tudi v primeru, da jib končna postaja po kriv-.di stranke ne more dostaviti na industrijski tir. Ravno tako je treba vagonsko pristojbino pri teh pošiljkah računati tudi za primer,, da jih železnica začasno zadrži na kaki drugi postaji po krividi lastnika industrijskega tira, kadar jim je tir zatrpan in postaja zato ne more sprejeti vagona. To velja za vse blago v vagonskih tovorih, zlasti pa za koloseke sladkornih tovarn. Ta ukrep traja od 20. septembra do konca tega leta.
D led, t- septembra, d. Vdanažniem koia mednarodnega šahovskega t urnirja šo se vršile naslednje partije: Spiefmann—dr. Aljehin, Colle—Niemcovič, Stoltz—Kashdan^ Kostič—Maroc/.v, A»*alo£^-'Flobr, -dr: Tartakower— Bogoljubov in dr. Vidmar—Pire.
Spielniann je^proti dr. AUchinu otvo-_ ril z damgkihi gambitom. ~ Otvoritve pa~ ni igrat pž«©l!mo '-energično,, ter. je., tbv Aljehirf prevzel iniciativo. Spielmavm pa se je dobro branil ter po 23 potezah. a.Os segel rcva% : ji
Colle in Nfcmcbvič sta igrala nenavadno otvoritev, kakršna je običajna pri Is^emcoVičfevih partijah. Niemcovič je dobil bojjšo igro ter v dopoldanski igri prešel v končnico. Popoldne pa se je Colle spretno branil in je bila partija ob 18.30 prekinjena v poziciji, ki bo najbrze dala remis.
Stoltz je imel proti Kashdanu zelo težko igro. Amei-ičan si je izbral komplicirano varijanto kraljevske indijske oorarabe in jo je znal'bolje izrabiti kot Stoltz. Polagoma je dobival boljšo pozicijo in zelo preprosto zmagal v 31' potezah.
Proti Kostiču se je Maroczy" branil s francosko partijo. Kostič je dobil napad na kraljevem krilu, pa je predčasno izmenjal damo, nakar je partija v 40 potezah končala remis.
Dr. Astaloš je proti Flohru otvoril s kraljevskim kmetom. Njegov nasprotnik
se je eelo dobro branil in dosegel za spoznanje boljšo igro. Popoldne pa je partija zaradi korektne igre obeh mojstrov v 43.(potezi končala remis.
Senzacionalna je bila danes partija dr. Tartako\ver—Bogoljubov (damski
gambit). Dr. Tartakovver je zelo dobro igral, žrtvoval dve figuri za trdnjavo in dva kmeta, toda Bogoljubov je polagoma, dobil "napad. Ob 14. uri je bila partija popolnoma nejasna. Popoldne so komplikacije polagoma izginile in ob 18.30 je^ bila p^arUja prekinjena v končnici, v kateri ima dr. Tartakower dva kmeta za lovca. Bogoljubov stoji nekoliko bolje.
Dr. Vidmar je proti Pircu otvoril z damskim gambitom. Že zgodaj je dobil kmeta, ki ga je v kompliciranih manevrih čvrsto držal. V najbrže dobljeni partiji pa je popustil in Pircu se je posrečilo doseči remis.
Stanje po XII. kolu je: dr. Aljehin 10 (1). Kashdan 7 (1), Flohr, Spielmann, dr. Vidmar 6 in pol, Bogoljubov 5 in pol (1), Kostič 5 in pol, dr. Astaloš, Niemcovič 5 (1), Maroczy, Stoltz 5, Colle, dr. Tartakower 4 in pol (1), Pire 3 in pol (1).
Jutri je prost dan. Igrale se bodo naslednje prekinjene partije: dr. Aljehin—-Kashdan. Pire—dr. Astaloš, dr. Tartakovver—Bogoljubov in Colle—Niemcovič.
Za tesnejše sodelovanje med strelskimi dru
žinami in Sokolom
Savez strelskih družin predlaga najtesnejše sodelovanje s Sokolom —
Strelske tekme v Beogradu
Beograd, 7. septembra, p. Savez stre-ijačkih družin kraljevine Jugoslavije je priredil na svojem strelišču na Carevi ču-priji velike strelske tekme, ki se jih udeležujejo delegati iz vse države. Streljanje je otvoril zastopnik Nj. Vel. kralja polkovnik Leko. Doseženi rezultati strelskih tekem pričajo, da imamo v državi lepo število izbornih strelcev in da se zanimanje za to športno panogo vedno bolj dviga.
Danes pa se je vršila v dvorani Oficirskega doma v Beogradu letna skupščina streljačkega saveza pod predsedstvom g. Ivana Ribara. Po rešitvi internih organizacijskih za.dev je skupščina razpravljala o tesnejšem sodelovanju med Sokolom in streljačkimi družinami. Ugotovljeno je bilo,
da vlada med obema organizacijama sicer najlepša harmonija, da pa bi bilo v obojestransko korist, ako bi se dosedanje sodelovanje še bolj poglobilo. Sprejet jc bi1 sklep, da se. sklene s Savczom Sokola krc ljevine Jugoslavije dogovor, po katerem r.aj bi se vsi člani Sokola vežbali v streljanju in vsak član naj bi letno oddal določeno število strelov. Obenem naj bi se članom streljaekih družin, v kolikor že itak niso člani Sokola, priznalo enake ugodnosti, kakor Sokolu ter postavilo streljačke organizacije na enako osnovo.
Pri volitvah nove uprave je bila soglasno izvoljena vsa dosedanja uprava z gosp. Ivanom Ribarom na čelu.
Ponesrečena stavka pekov v Bukarešti
Energični ukrepi vlade proti pekom, ki niso hoteli prodajati kruha
pO maksimirani ceni
. ■•■? Bukarešta, septembra. ., Kakor.>.* drtrgih- agrarnilr držalvah, so cene žitu in moki tudi v Rumuniji v zadnjih mo secili zelo padle in so dosegle v zadnjih letih najnižje stanje. Zato je ru= munska vlada odredila, da se morajo tudi cene kruhu primerno znižati in na novo urediti. Temu pa so se peki uprji. O kakem znižanju krušnih cen niso ho» teli niti slišati. Mnogo pekov v Buka* rešti je v znak protesta, ker je vlada sama maksimirala cene kruha in peciva, kratkomalo zaprlo pekarne in napove« dalo stavko. Ker je grozila nevarnost,
da ostane prebivalstvo brez kruha, se je odločila vlada za drakonične ukre» pe. Obvestila jc pekovsko zadrugo, da bodo vse pekarne v Bukarešti konfisci* rane, peki pa pozvani na orožne vaje in prisiljeni, da kot vojaki pod vojaško kontrolo v svojih lastnih pekarnah za--stonj pečejo kruh, ako v 12 urah ne prenehajo s stavko in ne prodajajo kruha in peciva v določeni težini in po določenih cenah. To je pomagalo. Niti en pek si ni upal več upirati in v Rumuniji imajo danes zopet zelo dober in cenen kruh.
Odmevi haaške razsodbe
V Avstriji in Nemčiji smatrajo odločitev sicer za politično, ne prav no, vendar pa so se sprijaznili s položajem
Haag. 7. septembra. AA. Mednarodno rozsodišče je izreklo razsodbo o avs\ri-'sko-nemški carinski zvezi v sobofo. zjjtraj. Pred
sedoval je japonski sodnik Adači. Čitanju razsodbe je prisostvovalo številno občinstvo. Ko je Adači prečital razsodbo, je vstal ameriški sodnik Kellog, ki je prebral mnenje 7 sodnikov, ki so se izrekli za p-?mškoavslri]-sko carmsko zvezo.'Razsodba j: bila izrečena na temelju kompromisnega p r-d loga kubanskega sodnika De Bustamenta. Dunaj, 7. septembra. AA. tel urad ni komentarji razsodbe mednarodnega razsodišča pra-1 vi,jo da Avstriji in Nemčiji n* bo mogel sedaj ni lite očitati, da sta, s svojo akcijo trajno kršila mirovne pogodbi.	;
Berlin. 7. septembra. \A. Razsodbo ha-; aškega razsodišča v vprašanju n.nnškoav-strijske zveze prinaša celokupno časopisje. Pravi pa soglasno, da je ta odločitev le zgodovinskega značaja.
Katoliški organ >Ge rmania? ki je z vlado v tesnih odnošajih, poudarja, da izrek mednarodnega razsodišča ne onemogoča Avstriji in Nemčiji, da vsaj v bodoče uveljavi-; ta svoje suverene pravice. List dalje pravi, da bodo predložili razsodbo haaškega razso-dičša najbrž že danes Svelu Društva narodov, ki pa ne bo imel druge naloge, kakor dav bo priznal "razsodbo in opustil vsako debato. ki bi bila za Nemčijo in Avstrijo ponižujoča. List zaključuje z ugotovitvijo, da omenja haaško razsodiške v svoji razsodbi
med drugim tudi delikatno gospodarsko stanje v Avstriji.
Desničarski listi naravno zelo osiro napadajo razsodbo mednarodnega razsodišča. s-B o e r s e p z e i t u n g« celo trdi, da temelji razsodba zgolj na političnih razlogih in da nima nobene pravne podlage.
-Deutsche A 11 g e m e i n e Z e i-tung: meni, da bi razsodba drugače izpadla, če bi se Avstrija in Nemčija že v četrtek ne bili odpovedali carinski zvezi.
>V ossische Z e i t u n g« pravi, da razsodba še vedno pušča Nemčiji in Avstriji možnost, da skleneta slično gospodarsko pogodbo, kot je bila nameravana carinska zveza.
Prepoved reekspedicije
Beograd, 7. septembra. AA. Generalna direkcija državnih železnic razglaša:
Z izjemo postaje v Veliki Kikindi je na vseh drugih postajah prepovedano izročanje pošiljk kot vagonskih tovorov brez ponovnega nakladanja.. Izjemna dovoljenja dajejo oblastne direkcije državnih železnic. Prepoved velja od 20. septembra do konca tega leta.
Hmeljski trg
Žatce, 7. septembra, h. Pri omejenem nakupovanju se jc gibala cena hmelja med 150—250 Kč za 50 kg brez poslovnega davka.
žrebanje drž. razr. loterije
V IV. razredu so bili dne 4. t. m. izžrebani še naslednji manjši dobitki Din 1.000 srečki štev.: 78.059, 93.897,
Din 500 srečke štev.: 1.860, 9.780. 9.792, 13.892, 17.959, 19.146, 19.184 19195 27.727, 33.763, 35.383, 37.755, 37.788, 38.115, 38.121, 38.163, 39.537, 39.539 44140* 46.619, 46.633, 48.381, 49.482, 57.307, 57.366, 57.385, 58.891, 59.581, 66.421 67 574* 69.107, 69.128, 69.409 69.481, 73.798, 84.175, 86.915, 86.929, 87.242, 87.902, 87 945' 80.140, 96.634, 96.808, 96.892, 98.164, 98.198, 98.959, 98.962.
Tadraina hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra e. 19
Nepozabni prizori grandijozne svečanosti
VrB topničar,ji z novimi poljskimi topovi
Sokoteki prapori se klanjajo Osvoboditelja
Ljubljana, 7. septembra.
O veličastni svečanosti je »Jutro« prineslo izčrpna poročiia v posebni izdaji, ki je izšla v nedeljo ob 4. popoldne in vzbudila med množicami v Ljubljani navzočega občinstva izredno zanimanje, posebno, ker je prinesla že tudi prve slike s svečanosti. Samoumevno je obširno poročala o grandioznem slavju tudi redna ponedeljska izdaja »Jutra«. Ker pa je bila ta svečanost tako pomembna za vse Slovence in so ji tudi prisostvovali zastopniki prav vseh krajev dravske banovine, objavljamo tudi v današnjem kratko pregledno poročijo o njenem mogočnem, nepozabnem poteku.
*
Od polnoči do jutra je dež bil ob okna I»tš in vagonov, dramil ljudi, jim mračil obraze in dajal le eno samo misel polno gkrbi:
Dež! Dež! Neprenehoma dež.
Zdelo se je, kakor da ie dež. vse hudo presenetil. Saj ni nihče mislil, da bo to zgodnje jesensko jutro 6. september hladno in pusto, da bi 6. september mogel biti pre-prežen z mračnimi oblaki.
Ne. tega ni nihče pričakoval.
Ali čudno je z ljudmi, kadar se jim približa trenutek, ki so ga željno pričakovali.
Nade jim niso ugasnile:
Solnce bo posijalo, boš videl, je dejal ta »11 oni, se veselo zasmejal, povedal dovtip, £udie so se zgenili m se vsuli v mesto.
Odbila je šesta ura novega dne.
*
Oblaki nad Ljubljano se nekaj časa trgajo. nekaj časa se kopičijo. Ob cestna tla
bije naliv za nalivom.
Solnca ni.
V ljudi se sel? obtre.
Vendar, kakor ds jih danes ne more premotiti nobena še tako huda nesreča, ljudje hite dalje, trama za trumo roma r mesto. i z ce^te v cesto.
Tn res, Ljubljana je podobna romarskemu mestu-
Po vseh cerkvah zvone zvonovi, vabijo k maši. — Tn tujec bi utegnil vprašati, kakšen cerkven praznik ie. kam roma to te nepregledne trume de-želanov, kmečkih fantov. krepkih, zagorelih mož. te slovenske ženice s torbami v rokah, bihka dekleta, Starci in starke!
Dež liie neprenehoma.
Ča-s hiti in solnce noče posiiati. Ta in oni m otresa raz obleko deževne kaplje, trepeče od m m
A nihče se ne vda. Vse čaka. Bog mora esItSofi nro^nie tisočer: n^j da solne«!
Ulice so videti, kakor da se r»o njih pre-»j^jo neskončne vrste r>roces'i.
Grom in bliski spremljajo slovenske romane. M	d* počaste spomin svojega kralja Osvoboditelja.
•
Ure bijejo devet. Zdaj tu, zdaj tam.
Mesto je mračno. Spet ploha in treskanje. Ženice in dekleta se križajo. Možje gledajo mrko pred se. Ljubljanske gospodične hite, tečejo dalje.
Kaj bo?!
Zdi se. da bo vse zastalo. Marsikom« se ferv-je vzdih. Nič. Dež lije, noče nehati!
O, pač. — Ljudje gledajo kvišku. V nebo. Jasni se! — Oblaki se trgajo!
Solnce!
Vse vzklika. Smeh in vrišč. Bliža se deseta ura.
Na Krekovem trgu je kakor ▼ čebelnem
panju.
Godbe se oglašajo druga za drugo. Trume se zbirajo za slavnostni sprevod.
S Poljanske ceste je slišati glasna rezka povelja. Tam stoji vsa dravska divizija. Vojak pri vojaku.
Proti škofiji se bliža v lahkem skokotu sokolska konjenica.
Pred Mestnim domom se uvrščajo dolge čete gasilcev.
Na cestah okrog Krekovega trga razvijajo društva svoje prapore. Pričakovanje raste. Solnce sije vse lepše. In iz zvočnikov H jo preko množic zvoki cerkvene godbe.
Slo%Testnost raste.
*
Tam pred mestno hišo utripa srce vsega svečanega dogajanja. Na stopniščaem podstavka je v kamen uklesan Osvoboditelj. Ves pokrit z veliko narodno zastavo čaka svojega odkritja. Zdi se, da spi, da sanja, skrit očem naroda, svoje davne sanje o svobodi. Obdan od zastav, vencev, visokih palm in drevesc čaka, da se Njegovemu velikemu Delu poklonijo slovenske množice.
Na njegovi levi stoje slovenska dekleta v narodnih oblačilih. Z nasmehom na ustnicah se ozirajo okrog sebe in kdaj pa kdaj se zastrme v pokritega jezdeca. Gaj praporov, s suličastimi vrhovi se giblje sem in tja kakor v vetru.
Nenadoma nastane tišina. Molk vsepovsod. Nato pa kakor v mogočnem valu zazveni pesem:
Ti, ki si nas ustvaril...
Množica je vzdrhtela.
Kakor tiha molitev kipi pesem proti sinjemu nebu.
*
Čas poteka.
Topovi oznanjajo narodu no»r trenutek njegove zgodovine.
Končano je.
Tam, v terrmosivo skalo ukksa« gleda z zamišljenim pogledam, uprtim v daljavo, kralj Peter — ki je nekoč z izgubljenih svojih tal, na begu v tuji svet, obdan od sovražnih sil s svoje rodne zemlje pobral kepo prsti in jo poljubil. —
V tem je njegov spomenik.
*
Nastopil je težko pričakovani trenutek. Odbor za postavitev spomenika točen in spreten v vsem, se je tudi v tem izkazal, Predsednik g. inž. Ladislav Bevc je začel svoj otvoritveni govor ob napovedani uri, odločno so zvenele njegove besede preko trga, na vseh straneh pa so zvočniki ponavljali od stavka do stavka njegov krepko zasnovani in vsebinsko globoki govor. Pozdravil je zastopnika Nj. Vel. kralja g. generala Iliča, zastopnika kraljeve vlade g. ministra dr. Alberta Kramerja, ministra g. Ivana Puclja, g. bana dr. Draga Marušiča, poslanika čsl. republike g. dr. Fliederja, zastopnike vojske, ljubljanskega škofa g. dr. Rozmana, mestnega ži^pana g. dr. Dinka Puca, konzularni zbor, zastopnike državnih uradov in drugih javnih naprav, zastopnike društev, ki so pripomogla k postavitvi spomenika, vse navzoče darovalce, goste in rojake. Potem je v dališih izvajanjih podal življenjepis Kralja - Osvoboditelja m orisal njegov pomen za naš narod.
Po trikratnem klicu »Slava!« ki so ga na-vzoči ponovili z gromovitim navdušenjem, se je dvignila zastava, v katero je bil doslej zavit kip. Vse je za hip obstalo, nato pa je elementarno izbruhnil klic radosti in ponosa iz prsi vsakega posameznika. Godba dravske divizije zasvira državno himno, z Grada pa odmevajo salve topovskih strelov, naznanjajoč slovenskemu svetu, da je bil pravkar izvršen veličastni obred zahvale Kralju-Junaku za osvobojenje izpod tisočletnega robstva.
Nič manj toplega odobravanja ni bil deležen ognjevit govor ljubljanskega župana g. dr. Puca, ki ga je mestoma prekinjal gro-movit aplavz navzočih, znamenje, da so osobito nekateri poudarki njegovih izvajanj želi nedeljeno odobravanje vseh poslušalcev.
Še med radostnim vzklikanjem so se vrstile pred spomenikom deoutacije društev ki organizacij, kojih odposlanci so polagali vence ob vznožje kraljevega spomenika. Nato so zastopniki oblasti prešli s tribune na stopnišče pred mestno hišo ter se postavili pod oboki med spomenikom in gozdom vihrajočih praporov, da prisostvujejo defiiaciji vojske, sokoktva, gasilstva in drugih udeležencev povorke, ki se je začela pomikati od stolnice.
Solnce je že oblilo ves trg, bojazen pred morebitnim nenadnim slabim vremenom je bila popolnoma izginila m slavnostnih gostov se je polastilo izredno navdušenje in veselje nad uspelim slavjem. V to radostno razpoloženje ,je udarila koračnica godbe dravske divizije in od stolnice so se začele pomikati nepregledne vrste naše narodne vojske. Med vzhičenimi klici so naši vrli vojniki vseh orožij, ki jih obsega garnizija našega mesta, defilirali pred spomenikom in pred zbtaniroi dostojanstveniki. Strumni korak do popolnosti izvežbanih vojakov je odmeval po trdem tlaku, ozračje pa se je treslo od spontanih pozdravnih vzklikov, namenjenih naši hrabri narodni vojski. Pehota z namerjenim korakom, topništvo, lahko in težje, mitraljeski oddelek, saniteta, vse se je klanjalo spominu Kralja-Junaka, ki je s čvrsto roko, bistrim umom tej požrtvovalnim domoljubjem spravil to armado pod svojim poveljstvom na zavidno višino dobro organizirane, izvrstno oborožene in vzgledno disciplinirane vojske. Njegov duh jo je povedel od zmage do zmage in pozdravljajoče občinstvo je videlo v urejeni smotreni sili močno jamstvo za obstoj na-|e državne in narodne samostojnosti. Uvidelo je, da duh Velikega kralja že živi in da se v vrstah ^aše narodne vojske verno goji visoka tradicij blagapokojnega viteškega kralja Defile vojaških sil jc trajal polnih dvajset minut.
Se »e ni poleglo veselo navdušenje, ki ga je izzvala naša vojaška sila, bran i te-ljica naših meja in svetih tal domovine, ko so začele polniti trg pred spomenikom vrste naše druge narodne vojske, ki ji je poverjena" skrb za narodne ideale v notranjosti države, skrb za telesno vzgojo naroda in skrb za duhovno prepojitev naših ljudskih slojev s pravim domoljubjem. Nastopila je narodna vojska Sokola kraljevine Jugoslavije.
Kakor da pljuska val rdečih cvetic preko trga, tako slikovito so sokolske vrste dopolnile že itak pestro sliko. Pod vodstvom svoje godbe in močnega oddelka sokolske konjenice so čvrsto korakale sokolske vrste mimo spomenika in staroslavni sok. prapori so se v globokem spoštovanja klanjali Kralju-Osvoboditelju. Kadar se je ravnodušne nekoliko poleglo, so polnili trg klici veselja iz oddaljenih ulic, kamor je medtem že bila dospela naša vojaška sila in izzvala povsod silen vfhar spontanega oduševlje-nja.
Ko se je končala povorka Sokola, je stopila na nje mesto naša tretja vsem rodna vojska, jugoslovensko gasilstvo, ki je nastopilo pri svečanosti v imponujočem številu. Ves sprevod, kolikor se ga je dalo pregledati na obe strani je naenkrat dobil obeležje te naše občekoristne ustanove. Vitezi požrtvovalnega dela, ki budno pazijo nad našimi domori, so se klanjali liku kralja
Osvoboditelja, čigar vse življenje je bilo posvečeno nesebičnemu delu za narod.
Za mogočno gasilsko armado je prišla Strelska družina, dolga vrsta skavtov s prapori, za temi pa so se uvrstila akademska in prosvetna društva, sprevod pa so zaključevale slikovite večje m manjše skupine narodnih noš, peš, jež in na vozovih, okrašenih z zelenjem, s cvetjem in s trakovi v narodnih barvah in Hubadova pevska župa, ki je odlično sodelovala pri obredu odkritja in je ob koncu vstopila v slavnostni sprevod.
Notranje mesto je bilo opasano s slikovito povorko, ki se je neprehodno cernirala od ostalih mestnih delov, špalirji po ulicah, kjer se je sprevod pomikal pa so bili tako gosti, kakršnih še niso videle naše ulice.
Mestoma, na Krekovem, Marijinem trgu, pred pošto, na Aleksandrovi ulici in drugod so bile zbrane talko silne množice, da je bil onemogočen prehod še dokaj časa po sprevodu. Vse popoldanske ure pa se je
Župan dr. Puc sprejema spomenik v varstvo ljubljanske občine
pred spomenikom kar trlo naroda, ofečo-dujočega izredno umetnino.
Kratka popoldanska nevihta je tisočglave množice za nekaj časa razpršila, kmalu pa so se te začele zopet zbirati in ljudske reke so zopet zavrvele po vsem mestu. Pred spomenikom je slej ko prej vrvela občudujoča ljudska množica m slavnostna razsvetljava, ki je bajno osvetila mesto že v prvem mraku, je dokaj doprinesla k nepozabnemu dojma, ki ga je naše ljudstvo odneslo s tega prelepega slavja.
Tivoli je našel svoje občudovalce, vele-sejem je privabil svoje tisoče, Kongresni trg, kjer je železničarska godba priredila promenadni koncert, pa je bil ves večer kakor mravljišče, — odtod je namreč najlepši pogled na osvetljeni Ljubljanski grad.
Od vsesokolskega zleta v Ljubljani ni bilo take silne množice zunanjih gostov. Veselo dejstvo pa je, da ves čas ni prišlo do najmanjšega incidenta in naše ljudstvo je pokazalo disciplino m kulturo, kakršna po ostalem svetu ni običajna pri sličnih prilikah. Železniški promet je bil oba dneva, v soboto in nedeljo, naravnost ogromen in naši železničarji, ki so morali biti v službi neprestano, so znova pokazali svojo vestnost, točnost in požrtvovalnost. Doprinesli so mnogo, da je svečanost potekla tako veličastno, omogočili so udeležbo tisočem in tisočem.
S posameznimi rednimi in posebnimi vlaki se je pripeljalo v Ljubljano po 800, 1500 in celo 2800 oseb. Najdaljša vlaka sta bila mariborski, ki je pripeljal v 33 vagonih 1200 ljudi in zlasti tržiški, ki je v 34 vagonih pripeljal v Ljubljano več kot 2000 posetnikov slavnosti. Kratko: v Ljubljano se je pripeljalo z vlaki okrog 40.000 ljudi. A kakor prihod se je vršil v redu tudi odhod gostov, ki se je začel takoj po odkritju. Drug za drugim so odhajali vlaki, močno napolnjeni.
Mesto pa še ni izgubilo svojega slavnostnega lica. Lepo število gostov, ki jim dopušča čas, je še ostalo, da se udeleži drugih prireditev, zvezanih z dnevi svečanosti kraljevega tedna. Kakor »Gorenjski slaivček«, tako sta tudi drama »Slehernik« kot prva igra na prostem ter ogromni koncert pevskih zborov, velika privlačnost za meščane in deželane. Seveda je vse te dni tudi ve-1 esejem dobro obiskan.
Spomenik kralja Petra tik po odkritju
V okvir slavnosti spada nadalje kongres mest m trgov dravske banovine, ki je bil danes otvorjen v mestni posvetovalnici in ki se ga udeležujejo zastopniki mest in trgov, da stvorijo čvrsto medkrajevno organizacijo, ki naj učinkovito zastopa koristi večjih občin.
Mesto je še vedno v zastavah, po ulicah in trgih sicer ni več nedeljke gneče, opaža pa se, da je precej gostov ostalo še v mestu, da prežive slavnostne dni do konca.
Okrog spomenika pred rotovžetn se ve« dam zbirajo gruče gledalce* in vsakdo, ki ga pot privede v Ljubljano, pohiti 7>ogledat kamen i tega kralja Petra Osvoboditelja.
Veličastno slavje v Ljubljani je vzbudilo močno pozornost po vsej Jugoslaviji in prinašajo vse novine (posebno zagrebški in beograjski dnevniki) obširna poročila in sliko spomenika. Odmev pa je našlo slavje tudi v inozemstvu, posebno v češkoslovaških dnevnikih.
Narodno gledališče v LJubljani
Razpis abonmajev za sezono 1931/32
A. Repertoar Narodnega gledališča.
Dramski repertoar bodoče sezone,, ki se otvori v sredo 23. t m. r dramo »Dogodek v mestu Gogi« mladega slovenskega književnika Gruma, se opira na važnejša dela slovenske književnosti in drugih slovanskih in neslovanskih književnosti, upoštevaje pri tem prav tako avtorje, ki hodijo po že uglajenih stezah dramatsfcega ustvarjanja, kakor one, ki »o stopili na nova, še nepreizkušena pota. Nadalje pripravlja dramski ansambel, za začetek Ivana Cankarja dramo »Kralj na Betajnovi« in Milana Begoviča dramo »Brez tretjega«. Od slovenski* avtorjev je predložil Cvetko Golar stojo novo komedijo »Dve nevesti« v vprizoritev. Komedija je sprejeta ?n bo premij era oktobra. Svoja dela so obljubili tudi drudi slovenski pisatelji. Tudi ta dola se bodo vprizorla, v kolikor bodo odgovarjala repertoamim zahtevam. V nadaljnjem bo drama črpala tvoj repertoar iz naslednjih del:
Klasiki: Sophokles: Kralj Edip, More to: Dona Diana, Schiller: Valenštajmova smrt Slovanski avtorji: Dostojevski: Bratje Ka-ramazovi, Mereškovski; Aleksej, Katajev: Kvadratura kroga, Langer: izpreobrnitev Janeza Piškurja, Wyspianski: Vareavianka, Krleža: Leda, Manojlovic: Centrifugalni plesač, Milosevič: Jubilej, Nušič: Pot okoli sveta. Avtorji drugih književnosti: Shaw: Zdravnik na razpotju, Gateworthy: Beg, Rostand: Ne ubijaj, Maeterlinck: Zadoščenje, Bernard: Kavarnica, Zuckmaven Cirkus Knie in Stotnik iz Kdpenkka, Als-berg in Hesse: Preiskava, Benavente: Ma3-querida, Raimund: Raasipnik, Nestroy: Pritličje m prvo nadstropje. Po potrebi se bo vprizorila tudi kaka komedija, ki sicer ne sodi med dela tega repertoarnega načrta, vsekakor pa tudi mladinske in ljudske igre.
Sprememb v dramskem ansamblu ni bilo. Drami je ostal neokrnjen ves njen ansambel, katerega resno in umetniško stremljenje je splošno priznano. S studijskega dopusta v Berlinu se je povmil član g. Edvard Gregorin.
Slovenska opera bo izbirala v novi sezoni izmed naslednjih del: Iz jugoslovenske literature: Bravničar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Osterc: Medeja, Maska rdeče smrti, Dandin v vicah. Konjovič: Ko-štana. Iz ostale slovanske literature; Novak: Lucerna. Iz nemške literature: Marc Lothar: Lord Spleen, Strauss: Kavalir z rožo, Schrecker: Daljni zvok, WeiH: Car se fotografira. Iz francoske literature: Aubert: Fra Diavolo. Berlioz: Faustovo pogubljenje, Delanoy: Damski tekač. Offen-bach: Robinzonada. Iz italijanske literature: Puccini: Turandot.
Poleg teh del se bodo vprizarjale repri-ze najzanimivejših in najboljših del, ki so bila na repertoarju poslednjih sezon in ki tvorijo stalni repertoar vseh pomembnejših opernih odrov.
Po veliki večini je ostal ohranjen naši operi ves odlični lanski ansambel. Na novo jc angažiran tenorist Ivic Krsto, z dveletnega dopusta pa se je povrnil Banovec Svetozar. Kot stalni gost bo nastopal basist Josio Križaj. Zbor in orkester sta na lanski višini.
Opereta. Na novo se bodo nastudirala dela: Tiardovič: Mala FIoramy, Abraham: Viktorija in njen huzar, Benatzkv: Trije mušketirji.	..."
Lnscenacija je poverjena Vasiliju Ulja-niščevu in Vaclavu Skružnemu.
B. Cene abonmaja
Abonma se plačuje v osmih zaporednih mesečnih cA rokih in sicer: prvi obrok pri vpisu, vsak nadaljnji obrok pa mesečno vsaj do 14. dne vsakega meseca. Gledališka
uprava dovoljuje vsem državnim m samoupravnim uradnikom tudi v letošnji sezoni pri podpisa abonmaja poseben popust.
Cene za pol- Cene no vplačani za uradniški abonma na abonma S Lože	8 obrokov:
v parterju št. 1 — 6	400
v I. redu št. 1 — 5	500
vi. redu št.6 —9	588
Partemi sedeži:
I. vrste	130
H. —HI. »	115
IV. —VI. »	110
Vil. —IX. »	105
X. —XI. »	95
Balkonski sedeži:
L vrste	106
IL »	75
m. »	62
Galerijski tedeft:
I. vrst*	30
M. — HI. »	40
IV.—VI. »	30
obrokov: 345 390 475
100 «0 85 80
75
SO
55 40
30 23
Uprava izrecno izjavlja, da razen abonmajev ne bo nobeni uradniški skupini dovolila kakih posebnih popustov od dnevnib cen, zato vabi vse p. n. uradnike, da se po-sl-užijo abonmaja, ki je izredno ugoden.
Abonmaji se bodo sprejemali od četrtka 10. t. m. dalje. Lanskim abonentom so rezervirani njihovi sedeži do torka 15. t. m. Novi abonenti se sprejemajo takoj m sicer: od četrtka 10. do vštevši ponedeljka 14. t. m. na sedeže, ki v lanski sezoni niso bili abonirani, od torka 15. do petka 18. t. m. pa sploh na vse sedeže, ki bodo v gledališču na razpolago.
Priglasi za abonma »e sprejemajo v veži dramskega gledališča vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17.
Za letošnjo sezono je razpisanih pet gledaliških abonmajev: A, B, C, D in E. Vsak abonent dobi v teku sezone 38 predstav: 30 dramskih m 18 opernih in operetnih'.
Vabimo k podpisu abonmaja. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani.
Češki Sokoli v Mariboru in Zagrebu
Praga, 7. septembra, d. Čekoslovenska Obec Sokolska odpošlje k tekmam v odbojki za prvenstvo Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije po eno vrsto čianov in čl a s nic, ki bodo tekmovali izven konkurence z najboljšima vrstama jugoslovenskih So« kolov. Tekme v odbojki za člane in moški naraščaj Saveza SKJ bodo v Mariboru dne 13. septembra, za članice in ženski naraščaj pa dne 20. septembra v Zagrebu. Ker je med češkim Sokolstvom odbojka jako razširjena in se igra z velikim zanimanjem, bodo te tekme med češkimi in jugosloven-skimi Sokoli m Sokolicami izredno zanj*
mi ve.
Nevaren požar v Požarevcu
Beograd, 7. septembra, p. Včeraj je nastal v Požarevcu v trgovini devič in Milo-vanovič požar, ki se je naglo razširil in zajel vse poslopje. Ker je bilo v kletnih prostorih spravljenih precej eksplozivnih snovi in večje količine benzina, je obstejala nevarnost, da pride do eksplozij. Nekaj pogumnih fantov je že v skrajno kritičnem trenutku vdrlo ob lastni življenjski nevarnosti v kletne prostore hi posrečilo se jim je odstraniti nevarne snovi. Požar so po dolgem prizadevanju naposled pogasili. Trgovina je zgorela do tal in so skoro vse zaloge blaga uničene. Škoda je zelo velika. Kako je ogenj nastal, še ni ugotovljeno, mislijo pa, da zaradi kratkega stika, ker je bila električna napeljava zelo pomanjkljiva.
Strumen defile sokolske konjenice
Zveza mest In trgov dravske banovine
Prvi kongres mest in trgov dravske banovine )e danes v ljubljanski mestni posvetovalnici položil temelje vefevaSae organizacije glede komunalnih zadev mestnih in trških uprav in glede sožitja mest z okolico
Ljubljana, 7. septembra.
Doba razvoja stavlja vedno nove zahteve na posameznika in na skupnost. Vele-važna skupnost je vsaka občina, kajti občine so temelj države. Pomen posameznih občin v narodno gospodarskem pogledu je različen, najti pa je treba skupno merilo za udejstvovanje občin v državni skupno- . sti. Po vzgledu zveze mest in trgov na Češkoslovaškem in po inicijativi ljubljanskega župana dr. Puca je bil sklican danes v dvorani mestnega magistrata prvi kongres mest in trgov dravske banovine. Kongres je dosegel popoln uspeh, ker so se ga udeležili zastopniki vseh mest in trgov in ker je potekel v najlepšem sporazumu.
Zastopniki mest in trgov
Zastopani so bili Maribor (župan dr. Juvan), Celje (direktor Šubic), Ptui (župan Breročič), Brežice (Igo Supan), Cernonritj (Karel Miiller). Kamnik (župan Kratner\ Kočevje (Kostanievec), Kranj (Pire, Sab >-thy in Fock), Škofia Loka (župan Hafner), Laško (podžupan Elsbacher). Lož (Ule). Ljutomer (Janko Divjak), Metlika (J. Go-lia), Novo mesto (župan dr. Režek), Radovljica (Jane), Šoštanj (dr. Maver), Višnja gora (I. Bregar), Braslovče (Josip Omladič), Cerknica (Verli), Dolnia Lendava (Geza Šiftar), Domžale (Matej Turk), Kostanjevica (blagajnik Bučar), Kropa (Fran Petrač), Litija (župan Lebinger), Mengeš (župan Peter Lipa), Mozirje (Go-rfčar), Rajhenburg (Vranetič), Ribnica (No« vak), Rogatec (Marine), Sevnica (Krulej), Trbovlje (Dinko Pavlin), Velike Lašče (Ivan Kočevar), Vrhnika (Jože Brenčič), Št. Jurii o. j. ž. (Josip Drofenik) in Tržič (župan Lončar), Radeče (župan Poljanec).
Po otvoritvi, ko je najprej pozdravil bana dr. Marušiča ter vse zastopnike mestnih ki trških občin, je govoril sklicatelj župan dr. Dinko Puc
o namenu kongresa
ki hoče razpravljati o komunalnih nalogah mestnih in trških občim ter o sožitju mest z okolico. Izvajal je to tako-le:
Treba se je baviti s politiko, ki naj varuje koristi mesta, brani pa tudi koristi kmeta. Doslej manjkajo zakoniti predpisi za najrazličnejše probleme. Kar se tiče financ, smo na primer odvisni od dobre volje raznih načelnikov, a občina je temelj države, zato se ne sme omalovaževati financ mestnih občin. Nemčija je izžemala svoja mesta in je prav zaradi tega danes v tako težkem položaju, ker so si morala mesta pomagati z zunanjimi krediti. Enako je v Italiji. Kjer državo podpira občina, le tam je država zdrava. Res je, da ie podlaga državi kmet. vendar pa državo na zunaj reprezentirajo mesta. Tako smo videli na mirovnih konferencah v Parizu, da so se državne meje določale z ozirom na mesta in njih potrebe. Mesta odločajo o kulturnem 'm gospodarskem napredku naroda, za to pa zaslužijo največje pažnje. Tako imajo tudi mestoe in trške občine premalo pravic in ne smejo same kaznovati niti na-vijalcev cen, temveč jih smeio le prijaviti sodišču. Odgovornost zaradi draginje se zato tudi ne sme zvračati na mestne uprave.
Zelo važen problem v novem občinskem zakonu je tudi obseg občin in koliko selskih občin naj se priklopi mestom. To vprašanje je za naše trge ki mesta živ-Ijenskega pomena in bo ugodno rešeno 1e s sodelovanjem združenih mest hi trgov. Oudi v vprašanjih socialne oskrbe je pogrebna organizacija, zlasti za to, k£r dosedanji savez mest ni agilen ter imajo mesta v raznih banovinah države tudi različne interese. Tudi so v savezu včlanjena !e velika avtonomna mesta, manjši kraji pa ne. Naša no-va organizacija naj daje savezu pobude, da bo koristil vsem mestom in trgom. Zato bo seveda naša organizi-cija stopila v savez mest. Pri ustanavljanju nove organizacije nam lebdi pred očmi mogočna organizacija češkoslovaških mest, ki obvladuje vso državo. Organizacija naj doseže to, da se naše želje ne bodo več omalovaževale, temveč da bomo povabljeni k sodelovanju in odločanju pri vseh vprašanjih, ki se tičejo življenja mest in trgov.
V slogi je napredek
Ko se je poleglo odobravanje, ki ga je izzval govor župana dr. Puca, je vstal burno pozdravljen ban dr. Marušič in izjavil, da njegova prisotnost na kongresu ne izvira samo iz dolžnosti in tudi ne samo iz spoštovanja ter iskrene ljubezni do zastopnikov naših mest in trgov, temveč tudi iz potrabe, da ugotovimo skupno eno ali drugo resnico. Spominja se etičnih borb, ki so jih mesta in trgi vodili za to, da so prišla v slovenske roke. Tedaj se je ves narod interesiral in sodeloval v teh bojih za mesta, kar je dokaz, da so mesta središča vsega naroda in da torej med mesti in deželo ne sme biti diferenc, temveč je na dnu mišljenja vsega naroda med mestom in deželo, vendar Daj-čvrstejša solidarnost. Vsako senco nesporazuma med mesti in trgi na eni ter njih okolico na drugi strani naj kongres odkloni ter napravi trajno in obema koristno sožitje. Diferenc ne sme biti, ker so ?si le deli naroda in je razvoj Vse dežele in države mogoč le tedaj, če pri delu kor&hajo mesta in podeželje paralelno za napredkom. Zlasti je pohvalno, ker je kongres Jdican v političnem in gospodarska tako važnem času. Odstranimo stare grehe in zaživimo novo življenje, ki nas pripelje k gospodarskemu napredku, ko je ves svet v najtežji gospodarski krizi. Vsi brez razlike pojdimo složno na delo in k gospodarski solidarnosti! Pri bakljadi sem večkrat čul tudi vzklik »živela složna Jugoslavija!« Složna naj pa ne bodo samo plemena, temveč naj sloga vlada tudi med vsemi sloji in razredi, ki naj strnejo vse svoje moči v gospodarske
s vrhe. Tako bo postal kongres močan kamen temeljev države. In zato mu želim največjega uspeha.
V imenu zborovalcev se je za te lepe besede zahvalil župan dr. Dinko Puc in obljubil, da se bodo tudi vsi ravnali po njih, kar je gotovo po želji Nj. VeL kralja, ter predlagal, da se kralju odpošlje udanostna brzojavka, kar so zborovale! sprejeli z največjim navdušenjem
Sledilo je poročilo podžupana profesorja Jarca o
položaju naših mest in trgov
Govornik je poudarjal, da ta sestanek ne pomeni odvojenja od vasi, temveč pravo poglobljenje. V resnici je bistvena razlika med obema, ker je vas producent, mesto pa konzument ker je mesto drugače naseljeno, namreč strnjeno, vasi pa raztresene, razen tega ima pa mesto tudi drugačne zahteve in potrebe, kakor dežela Težavno mestno vprašanje je kanalizacija, ker so fekalije v mestih nadloga, na deželi pa največja dobrota.
Najvažnejši problem mest in trgov je novi občinski zakon, ki o njem sicer že obstoji mnogo načrtov, pa še nobeden ni sprejet. Seznaniti se moramo ž njim in poiskati poti, da bomo imeli vpliv na ta zakon. En zakon govorti o občinah, drugi pa o mestih. Vprašanje je, katera mesta pridejo t seznam mest, če se bo odločalo le po številu prebivalcev. V Banatu imamo na pr. ogromne vasi, pri nas pa mala mesteca in trge, ki imajo popolnoma droge potrebe, kakor popolnoma vaška tn kmetska banatska sela. Po načrtu hi se imenovale mesta male srbske varošice brez industrije in brez modernih mestnih značilnosti, pri nas bi pa prišla v seznam mest Ie štiri mesta z občinsko avtonomijo. Težko vprašanje je tudi prenesen delokrog, ki nam je naprtil vzdrževanje policije, šolstva, ceste in druga velika bremena, ki ima od njih koristi vsa okolica Zaradi prehrane in cen moramo konstati-rati, da je treba to vprašanje urediti za obe strani koristno, ker ima sedaj dobiček pri prodaji le prekupec, ne pa kmet.
Tudi mnogo drugih problemov je novih, kakor na primer to, kako bodo mestne občine podrejene višjim oblastem. Težavna vprašanja so pa tudi pristojnost in domo-vinstvo, kjer je treba največje opreznosti. Prav tako važen je občinski volilni red, zlasti z oziirom na sezonske delavce, ki večji del leta stanujejo na deželi. Po gradbenem zakonu, ki bo o njem poročal ing. Mačkovšek, so pridružena mestom tudi industrijski kraji in letovišča, ki imajo čisto dTugačne interese.
Najvažnejši je seveda proračun, ki zahteva stabilizacijo občinskih dohodkov. Da ne živimo takorekoč iz roke v usta, ker ne poznamo stališč finančnih ministrov, ki se kaj naglo menjajo. Na jasnem moramo biti kako je s trošarino, gostašči-no, vodarino, tržnimi in kanalskimi pristojbinami itd. ter sploh vse urediti po enotnih principih. Pozabiti pa pri tem ne smemo na cestne doklade. Izdatki vedno naraščajo, dohodkov je pa vedno manj, zato moramo zasledovati ves potek razprav o novih zakonih, da se napravi za nas znosen zakon o financiranju. Prav obširno je govornik razpravljal o prehrani mest z ozirom na zadružništvo ter o občinskih kreditih, ki so lahko dosegljivi le tam, kjer imajo občine svoje lastne denarne zavode. Ustanovila naj bi se posebna centrala, kjer bi juridični, finančni, tehnični in drugi strokovnjaki presojali razna vprašanja in pretehtavali racijonalnost raznih nameravanih občinskih podjetij. Ustanovil naj bi se po zgledu Zveze češkoslovaških mest tudi žiro promet, ki je napravil češka mesta za najmočnejši faktor v državi.
Govor podžupana Jarca je bil sprejet zelo simpatično.
Organizacijo mest in trgov
je razložil tajnik dr. Fux.
Mesta in trgi dravske banovine danes niso organizirani kot samostojna korpo-racija, temveč so združeni deloma-v Savezu gradova v Zagrebu, deloma v županski zvezi, ki združuje vse občine, po večini so pa neorganizirani. Za bivšo mariborsko oblast je bila ustanovljena Zveza mest, trgov in zdraviliških občin s sedežem v Mariboru. Tako opažamo v tem ozirp veliko razcepljenost, ki je le v škodo mestom in trgom, ki tvorijo enako interesno skupino lahko rečem skoraj v vseh vprašanjih komunalne politike. Avtonomna mesta Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj so pred leti ustanovila Zvezo avtonomnih mest, ki pa ni prišla do prave veljave ih do dela. Ta razbitost v organizaciji mest in trgov je gotovo le v škodo mestom in trgom in je nujna potreba z ozirom na današnji položaj, da se izvede enotna organizacij vseh mest in ti-gov in se event. še priključi zdraviliške občine. Nova ustava jamči občinam avtonomijo, to pa ne zadostuje, treba je, da jo tudi sami čuvamo in s trdim delom gradimo in spopolnjujemo. Načela organizacije naj bi bila približno naslednja:
Ustanovi se zveza mest in trgov dravske banovine s sedežem v Ljubljani.
Zveza Ima nalogo gojiti koristi v njej združenih mest in trgov, dajati Jim nasvete v vseh vprašanjih komunalne politike in podpirati s skupnim delom njih razvoj in uveljavljati praktično skušnje v upravi in v javnem gospodarstvu.
Upravni organi Zveze so: glavna skupščina, ki obstoja iz delegatov posameznih članic, število delegatov se določi s pravili in predsedstvo zveze, katerega voli
glavna skupščina. Vse tozadevne podrobnosti in delokrog obeh določajo pravila. Predsedstvo mora skrbeti za organizacijo Zvezne pisarne, ki izvršuje tekoče zadeve. Finančna sredstva za vzdrževanje organizacije določa vsako leto glavna skupščina s proračunom ter obstojajo v glavnem iz prispevkov posameznih članov. V zvezi naj bi bila združena vsa mesta in trgi in ev. zdraviliške občine, ako se izreče današnji kongres za to, in Zveza naj bi potem pristopila kot članica Saveza gradova, kot državni organizciji. Ker imajo avtonomna mesta v mnogih zadevah drugačne interese, kakor manjša mesta in trgi, bi bila avtonomna mesta poleg tega še direktno včlanjena v Savezu gradova, kar se bi uredilo sporazumno s Savezom gradova.
Z ozirom na to predlagam:
I. kongres mest in trgov skleni, da se ustanovi Zveza mest in trgov za dravsko banovino s sedežem v Ljubljani.
Pripravljalni odbor ima nalogo, da izdela pravila Zveze, ki jih razpošlje vsem prijavljenim članicam v izjavo. Po izvršenih predpripravah, ki morajo biti izvršene najkasneje do 15. novembra 1931, skliče predsednik ustanovno glavno skupščino zveze.
Po izčrpnem poročilu dr. Fuxa se je prvi oglasil k debati novomeški župan dr. Režek, ki je še enkrat konstatiral, da kongres nima niti najmanjše osi proti podeželju. V resnici je kongres le naravna posledica gospodarskega in kulturnega razvoja in bo zato nameravana organizacija najtesnejša vez med obema strankama. Predlog mesta Ljubljane je zelo umesten, čeprav ni vse dobro, kar pride iz središča banovine. Opozarja na potrebo centralizacije mestnih denarnih zavodov ter želi, da se organizacija ustanovi. Tudi mariborski župan dr. Juvan se je v premišljenem govoru izjavil za organizacijo. Na dolgo je pa o potrebi ločitve mest od okolice razpravljal župan šentjurski Drofenik. Debate so se udeleževali tudi drugi župani.
Naša mesta in novi gradbeni zakon
je bil referat mestnega nadsvetnika inž. Mačkovška.
Z uveljavljenjem novega gradbenega zakona dobi vsa naša kraljevina trdne in solidne osnove pri izgrajevanju naših mest in trgov in tudi ostalih selišč. Tozadevnih zakonskih predpisov nekateri veliki predeli Jugoslavije do sedaj sploh še niso imeli, ▼ kolikor pa so jih posamezne pokrajine že imele, so to bili predvsem bolj policijski zakoni za varnost in solid-nost zgradb, ki so pa v mnogih primerih tudi onemogočali grajenje, na drugi strani pa zopet omogočavali do skrajnosti v tel' zakonih nepredvidene zlouporabe. Priznati moramo, da so stavbni redi za bivšo Kranjsko in bivšo štajersko ter tudi najnovejši za mesto Ljubljano (ki praznuje že skoro svojo 35 letnico) v mnogočem prav koristili našim krajem. BiH so pa nujno potrebni korigiranja v mnogočem, še bolj pa izpopolnitev. Da so se v marsičem že zastarali, nam priča med dragim tudi določba ljubljanskega stav. reda, ki zahteva ne glede na teren ravne in pravokotno se križajoče ulice — tedaj arhitektura ravnila —, ko so vendar najlepši ljubljanski predeli še vedno oni, ki se tem določbam protivijo, to je vsa obgrajska črta preko starega in Mestnega trga do Vodnikovega spomenika.
Novi gradbeni zakon je zagrabil vprašanje naših večjih selišč na široko, kajtf ugotoviti je treba, da vsebuje vsa moderna dognanja urbanizma in sodobne principe o ureditvi in izgraditvi mest tn trgov. Novi gradb. zakon služi občemu <»ocijal-nemu blagostanju in z raznimi preventivnimi ukrepi skuša preprečiti ekonomske zlouporabe pojedincev na korist splošno-sti; on hoče omogočiti skupnosti v naših krajih boljše, zdravejše, cenejše tn lepše življenje.
Novi gradbeni zakon je okvirni zakon t. j. predvideva le splošna načela in predpise, ki se dajo upoštevati po vsej državi; posameznim pokrajinam in krajem pa je prepuščena svoboda, da v okviru in in-tencijah gradb. zakona dobijo svoje posebne predpise in gradb. pravilnike z up> števanjem lokalnih prilik, razpoložljivega gradb. materijala, klimatskih prilik itd.
Novi gradbeni zakon postane tedaj osnova novega gradbenega zakonodajstva. ki se sedaj razvije z izdelavo gradb. pravilnikov, uredbe o napravi regul. načrtov, splošnimi predpisi glede naprave regul načrtov, uredbe o higijeni stanovanj, pravilnikom o oddaljenost zgradb od raznih prometnih ustanov in naprav, javnih zgradb itd., tehničnim predpisom o uporabljivem gradb. materijalu, odredbe o knjiženju gradbeno-pravnih obvez v javnih knjigah, pravilnikom za komasacijske
komisije, pravilniki za urejevanje vasi itd »
Novi gradbeni zakon sestoji lz 4 delov
1.	in najobsežnejši del: Mesta bi trgi
2.	del: Sela.
3.	del: Industrijska in radarska naselja, kopališča in zdravilišča, klimatski in turistični kraji.
4.	del: Prehodne In končne določbe.
Karakteristika novega gradb. zakona
je vsebovana v glavnem, t. J. 1 delu. Na katere kraje, mesta In trge se bo nanaSa! bomo zvedeli šele iz posebne uredbe, ki bo izdana od gradb. ministra ▼ soglasju z ministrskim predsednikom. Ker dobi novi gradb. zakon ofcverao moč po dobi 6 mesecev po razglasitvi, tedaj 16. dee. 1931 je verjetno, da bo do takrat ta uredba ž<* Izdana.
Pravice in dolžnosti občin
Občina ima pravico nadziranja nad gradnjo, vzdrževanjem In uporabo gradb kakor tndi kontrole v Mgljenskem in var nostnem pogledu V bodoče se ne bo mo la vršiti gradnja aH popravilo noben? srradbe. dokler se ne dob! gradbeno dovoljenje od občine, pa naj to delo izvršuje
privatnik, občina aH katerakoli javna, državna ali privatna ostaneva. Občina ima pravico, da t posebnih Javnih knjigah
knjiži gradbenopravne obveznosti, ki izvirajo iz zakona samega ali pa jih naloži občina na temelju teh predpisov poedraim gradil iščem Občina ima glede ureditve gradilišča (stavbišča) pravico parcelacije. To prav^oo je Imela že doslej, toda v bodoče ne bo mogoča nobena parcelacija v zemljiiških knjigah odnosno katastru, ne da bi občina na to pristala Občina bo imela tudi pravico komasacije, ki je ena.najvažnejših pravio in povsem nova v našem zakonodajstva. Komasacija aH* zložltev razbitih posestev se izvaja na soglasno zahtevo soudeležencev. Sme se ukreniti tudi zoper voljo soudeležencev po službeni dolžnosti, če staži občim javnim koristim Nadalje bo imela občina pravico poprave meja na predlog prizadetih ali po službeni dolžnosti. Imela bo tudi pravico apropri-acije; to so primeri, ko je dvoje zemljišč nesposobnih za zazida vo, recimo zaradi »remajhne površine. V takih primerih se mrn-jše zemljišče doda večjemu, kar se
:•-• s c v^j-- -.rvro^bo ali s cenitvijo po predpisih zakona o razlastitvi. Občina ima tudi pravico zahtevati povrnitev vseh stroškov za popravo trotoarjev od prizadetih posestnikov, kar je v zakonu novo, za napravo novih ali razširitev obstoječih komunikacij — tudi napravo tlaka — ter za odkup potrebnega zemljišča lahko občina zahteva povračilo stroškov do polovice, če je ulica lokalnega značaja, in manj, če je tranzitnega Tudi to je v zakonu novo. Končno ima občina pravico zahtevati povrnitev 6troškov za takse za uporabo in vzdrževanje vodovoda in kanalizacije (kanalska pristojbina, vodarina).
Če se hoče občina okoristiti z vsemi navedenimi pravicami in ugodnostmi, ki jih naši dosedanji stavbni redi ne poznajo, mora izdelati regulačni načrt (za naše kraje kjer imamo katastrske mape, je rok 6 let), dalje uredbo o njega izvršitvi, to je nekakšen komentar in opis, ter končno gradbeni pravilnik, ki je pravzaprav v glavnem dosedanji stavbni red. Ta pravilnik mora biti napravljen v roku 2 let Da se regulacija lahko oživotvori in ne ostane samo aa papirju, predvideva novi gradbeni zakon poseben fond za izvajanje regulacije.
Pripravljalni odbor Zveze mest in trgov
Med debato je predlagal litijski župan Lebinger, naj bi se združila organizacija mest in trgov v Župansko zvezo, soglasno pa je bil sprejet predlog, ki ga je formuliral že dr. Fux v svojem referatu. Za predsednika pripravljalnega odbora je bil izvoljen župan dr. Dinko Puc, odbor pa tvorijo zastopniki Maribora, Celja, Ptuja, Kamnika, Novega mesta, Kranja, Sevnice, Radeč, Kočevja ter zastopniki že obstoječe Zveze mest, trgov in zdravilišč. Uprave navedenih mest in odbor Zveze mest, trgov in zdravilišč bodo same imenovale svoje zastopnike v pripravljalni odbor.
S tem je bil položen temelj za naše narodno gospodarstvo zelo važne organizacije.
Predigra v procesa proti Mohorku
Maribor, 7. septembra.
Umor v Jelovcu, ki ga je izvršil Mohor-ko na velikonočno soboto, in v zvezi z njegovo takratno aretacijo, odnosno njegovimi izpovedbami pred preiskovalnim sodnikom, se je razvil cel kompleks drugih vprašanj, zlasti glede obnove preiskave zaradi umora kmeta Kanclerja na šobru itd. V zvezi s tem sta bili že dve sodni razpravi, danes se je pa vršila pred tukajšnjim sodiščem razprava, v kateri se je morala zagovarjati mati Rudolfa Kovača. Ta je, kakor znano, bil zaradi Kancler-jevega umora svoječasno obsojen na 14 let ječe. O njem je Mohorko v preiskavi izpovedal, da se je v času, ko so ga oblasti iskale kot begunca in kasneje tudi zaradi roparskega napada pri Sv. Lovrencu na Pohorju ter drugih zločinih, skrival nekaj časa tudi na šobru in da ga je skrivala dalj časa tudi mati Ana Kovačeva v hiši kmeta Kolbergerja, kjer je gospodinjila, ter da mu je dajala tudi hrano. Ana Kovačeva je sprva zanikala krivdo ter je bila prva sodna razprava preložena. Danes je pa po daljšem tajenju vse priznala. Mohorko sam je danes nasproti njej potrdil svoje prejšnje izpovedi. Senat je obsodil Ano Kovačevo na leto dni robije.
Istotako se je moral danes pred sodiščem zagovarjati drugi sin Ane Kovačeve, Anton Kovač, hlapec na šobru, star 21 let, obtožen, da je februarja 1928 nekoč ponoči v Jelovcu skupno z Mohorkom ukradel Tereziji Rožičevi dve verigi, dolgi 14 metrov in vredni 450 Din. Tatvino je obtoženec na podlagi Mohorkove izpovedi takoj priznal in je bil obsojen na dva meseca strogega zapora.
Skupščina Dravske župe skavtov in planink
Ljubljana, 7 septembra.
Dane6 se je vršila v beli dvorani hotela Union 9. redna letna skupščina slovenske skraivbsike župe. Otvoril jo je starešina Kunaver Pavel — Sivi Volk 6 primernim nagovorom, nakar je bil za predsednika skupščine izvoljen inž. arh. Pengov Ivan — Bistro oko. Sledila 60 poročila o mednarodnih skavtskih prireditvah, o vseslo* vanskem skavtskem zletu v Pragi, mednarodni konferenci vodij v kopališču Baden pri Dunaju in svetovnem sestanku roverov (starejših skavtov) v Kanderstegu v Švici. Vsa ta poročila so bila sprejeta z velikim odobravanjem, talko da je br. starešina svoj nameravani odstop preklical
V poročilih se je povsod nagflašalo iskreno prijateljstvo skavtov oratsfcih in prijateljskih nam' držav najbo'j Poljakov, Čehov. Angležev Francozov in Rumunov. Skupščino je nato pozdrav! univ prof dir inž. Juraj Stip<*tič. starešina Savske 6kavt ske /upe ki je nag^šal potrebo čim ožjega sodelovania obeh žup preko katerega bo na'laž ji napredek. Sledila je dooolnitev pravil iti poiročra župnih funkcfionarjev z r>dli;kr»va.niem 3 najvrlp;ših skavtov C obeh mariborskih stesovodii Fmice Kramerjeve in Francka Kosater, četovodje na Kodeije;
vena, Marjana Hočevarja). Po poročilih vseh 18 edinic je želo največje odobrava* nje tajnikovo poročilo, kakor tudi ono kluba Bobrov in krajevnega stega.
Nato je sledil absolutorij in volitev nove uprave. Izvoljeni so bili za starešino: Kunaver Pavel — Sivi Volk, ravnatelj meščanske šole; za namestnika: Knaflič Fr. J os., vladni svetnik v pok. in novinar; za načelnika inž. arh. Pengov Ivan. Bistro oko, .za. načetnico s. Mara Pengovova, stud. paed., za tajnLoo s. Vera Knafličeva in za blagajnika prof. Ljudevit Vazzaz. V nadzorni odbor so bili 'zvoljeni: g. dr Fr. Blatnik, ga. černetova in ga Kunaverjeva. Pri slučajnostih so bili izglasovani predlogi konferenc slovenskih skavtskih vodij, o delu "v bodoče, organiziranju župnih taborov za planinke in skavte 1. 1932., udeležbe slovenskih skavtov na vseslovanskem zletu v Varšavi L 1932 in jamboreeju pri Budimpešti 1. 1933. Sprejeti so bili še predlogi o zastopstvu DravsJce župe na savezovi skupščini, o enotnih znakih, kroni in oznakah ter o prevedbi samostojnih čet v stege, nakar je po stvarnem poteku starešina Sivi Volk ob 19.30 zaključil krasno uspelo skupščino.
Slovenskim 6kavtom in planinkam, predvsem pa onim, ki so letos prvič taborili izven naše države, na Koroškem, pa želimo v bodoče čim večji uspeh in njihovi orga* nizaciji Čim večji razmah!
»Ljubljana v jeseni«
Tudi včeraj je bil spričo velikega dotoka tujcev v Ljubljano zaradi prireditev kraljevega tedna, poset na velesejmu izredno velik Razstavo je poselilo okrog 10.000 ljudi kar je za velesejem med tednom zares redkost Kr j doslj poset dosegel §5-000 ljudi, lahko ž danes računamo, da bomo do zaključka razstave znatno prekoračili število 100.000.
Sedaj, ko se približujemo koncu velesejm-skih dni, je zanimivo, s kakšnim uspehom bodo razstavljalci zapustili letošnjo jesensko razstavo. Po informacijah, ki so jih dali razstavljalci, posnemamo, da so navzlic kritičnim denarnim in gospodarskim razmeram prav posebno zadovoljni naslednji razstavljalci: pohištveni mizarji, izdelovalci rolojev, platnenih tapet, drevonitke in tapetniki (ki so prinesli nove modele raznih divanov, spalnih divanov in okenskih dekoracij). Naši jugoslovenski furnirji, ki dosegajo že tako odlično kakovost, da smo se tudi v tej panogi po veliki meri rešiti uvoza tega materijala. Tudi razstavljalci finih preprog s® nimajo glede uspeha prav nič pritoževati, prav tako razstavljalci harmonik m radijskih aparatov in potrebščin.
Industrije! v F-paviljonu, ki razstavljajo izdelke težke industrije, so zadovoljni. Posebno v strojih za obdelovanje lesa, železa, v izdelkih plinske in električne industrije, v kotlih za žganjekuho, razni posodi, šivalnih strojih, kolesih in raznem orodju so bile sklenjene lepe kupčije. Razstavljalci kmetijskih strojev so napravili vsi brez izjeme večje in manjše kupčije. Ker se približuj® zima, so obiskovalci pridno kupovali razne štedilne peči. Da se je naša publika, ki ima opravka s hranili, ki so pod-ržena hitri pr-kvari (hotelirji, restavraterji, gostilničarji ii drugi živilski obrati) modernizirala in praktično orijenlirala, nam dokazuje veliko zanimanje za razne hladilne omare z avtomatičnim hlajenjem na električni tok. Naše domače čistilnice in predilnice najfinejše ž i m.i nas obveščajo, da niso samo odprodale razstavljenega blaga, temveč so prejele tudi velik krog novih interesentov. Naše domače pletarstvo in košarstvo se ne pritožuje in razstavljalci kožuhovine in kožuhovinastih izdelkov 'pravijo, da so prodali toliko in toliko plaščev, ne sicer najdražjih, kar pač odgovarja našim današnjim razmeram, odpro-dali pa so znatne količine najrazličnejše kožuhovine. Tudi naši športniki kupujejo najboljše smučke iz hikorv-lesa in domače je-senovine pri naših razstavljale i h športnih potrebščin, ki so z uspehom zadovoljni

Slehernik
(C
pod milim nebom
Ljubljana, 7. septembra.
Danes sta se v okviru »kraljevega tedna« vršili dve prireditvi: Dopoldne je bil v stolni cerkvi dobro obiskani cerkveni koncert, zvečer pa je drama uprizorila pod milim nebom Hoifmannsthalovega >>Šehemi-ka«. Cerkven koncert je obstojal iz izbranih točk z orglami ter z orglami in violi* no. Izvajala sta jih znana umetnika St. Premrl in Karel Rupel.
Višeik kulturnih prireditev v okviru »kraljevega tedna« pa je tvoril »Slehernika. Kaikor da bi se bila sodobna drama vrnila k svojemu izhodišču, k srednjeveškim mi-sterijem, je naše gledališče uprizorilo Haffmannsthalovo delo na proetem pred nunsko cerkvijo. Prostor pred cerkvijo jc bil kajpak zaprt in primerno urejen; ozadje dejanja je tvorila cerkev, ki jo je režiš 6er (prof. O. Šest) prav smiselno uporabil, kadar je šlo za to, da podčrta vzvišeno-st dejanja in nebeške 6ile, ki posežejo v življenje bogataša Slehernika. Za razliko od nekdanjih misterijev je bilo Hoffmannstha-lovo delo podano z vsemi modernimi pri« /pomooki: z reflektorji, električno razsvet* Ijavo cerkve, z godbo, celo s cerkvenimi zvonovi itd. Režija je bila prav dobra m z3asti gibanje zbora efektno; vsi sodelujoči, osobito nositelj naslovne vloge g. Levar, so pripomogli, da je ta moderni katoliški misterij v stilno primerni uprizoritvi pod milim nebom prišel do polnega, učinkovitega izraza, kakor g£ v gledališču ni mogel doseči.
Zanimanje za i^prizoritev je bilo zelo veliko; občinstvo se je kar trlo raa rezerviranem delu Kongresnega trga in najbolj radovedni so celo splezali na stebeT spomenika sv. Trojice. Bila je to za Ljubljano izredna novost pojav, ki 6e utegne pri nas udomačiti. Pokazalo se je, da je prostor, ki je bil iabran za uprizoritve na prostem, tudi akustično zadovoljiv, odločno pa izkušnja govori za to, da naj se gledališke igre na prostem ne uprizarjajo v septembru, mesecu, ko se zlasti zvečer že močno čuti ostro ljubljansko podnebje. Sicer velja pripomniti, da je vreme, ki je ves dan pre« tilo z dežjem, tudi »Sleherniku« milostno prizaneslo in izmed oblaikov so se 6em in tja pokazale zvezde.
Vsekakor so ljubljanske predstave pod milim nebom dokaj dobro prebile nrvo preizkušnjo in bi bilo želeti, da bi gledališka uprava siporaizumno z drugim« zains teresiranimi činitelji proučevala vprašanja, kako bi se kar naVbolie udomačili r»ri nas festivali, ki v drugih deželah postajajo svojevrstna atrakcija tujskega prometa."
ljudje
norr je kot prvi ofc 2.15 prispel avijon it. 9, na katerem eta bila rezervni poročnik Ma« rijan Doianski in kot izividnik podporočnik Živojin Lazič. Od lovskih je bil prvi avijon, k iga je vodil podporočnik Janko Dobnikar, z vojenim dvokrovnim aparatom pa je zopet dosegel prvenstvo lansk; zmagovalec, kapetan Ivan Mrak & poročnikom
VABIMO VAS, oblecite se pri nas!
Po svojem okusu si izberite oblačilnih potrebščin
ZA MAL DENAR.
Nudimo olajšana plačila.
A. Presker
Ljubljana, Sv. Petra c« 14
Mandraševičem, Kapetan Mrak se je o po«
letu izjavil takole:
— Do Skoplja je šlo vse v redu in leteli smo 6 precejšnjo brzino, okrog Peči je bilo zelo neugodno vreme, ki je trajalo vse do Sarajeva, kamor sv a prispela kot tretja. Od Sarajeva do Banjaluke je b:lo vreme ravno tako slabo. Bil je hud veter in nad Banjaluko je padala tudi toča. Od Zagreba do Novega Sada smo imeli najugod« nejšo etapo. Pomagal nam je veter, da smo to pot preleteli v 1 uri in 17 minutah.
Komisija je tekmo takole ocenila in razdelila nagrade: zmagovalec vojnih dvokril* nikov je dobil zlat pokal Nj. Vel. kralja, je že v drugič kapetan-pilot Ivan Mrak s poročnikom Mandraševičem, drugi je poročnik Nik oda Teofilov s podporočnikom Antonom Eoigojem, tretji pa kapetan Ar« tur Kirasič s poročnikom Nikolam Ivanče-vičenn. V lovski skupini je zmagal narednik Rade Samolov, drugi pa je podporočs nik Janko Dobinikar. V tekmi 6 šolskimi aparati zmagal narednik Lavostav Korošec s poročnikom Božidarom Rovškom, drugi je narednik Šimič s podporočnikom Pavlom Domi.nkom, tretji pa rezervni poročnik Dolansiki. Zastopnik Nj. Vel. kralja je izročil zmagovalcu pokal Nj. Vel. kralja, zastopnik voj. ministra pa nareduniku Samolovu nagrado 20.000 Din, nagrado 12.000 Din od komandanta vojnega zrako-plovstva. generala Nediča pa je dobil na< rednik Korošec.
V kraljestvu Zlatoroga
Preko 12.000 ljudi si je ogledalo to zanimivo delo vrlih Skalašev
Od dneva krstne predstave prvega jugo-slovenskega alpinskega velefilma »V kraljestvu Zlatoroga«, ki se je vršila v okviru velike narodne svečanosti v soboto 29. avgusta, je ogromna Unionska dvorana, posebno pri večernih predstavah do zadnjega zasedena. Razpoloženje, ki vlada med občinstvom ves čas predavanja, priča o visoki kvaliteti tega filmskega dela, ki ima namen ponesti glas o izrednih krasotah alpskega predela naše domovine po širnem svetu. — Nepopisni lepi snimki —• na sliki eden od posebno lepih — se vrstijo druga za drugim ter v logični vezi izpopolnjujejo dejanja v celotno vsebino. Podani so v tako bogati nakladi, da očarajo vsakega posetnika. Krasote žejne oči najdejo tu svojo uteho. Bogastvo, ki je podano v tem delu in katerega sijaj omami vsakega posameznega gledalca, premaga
mnogo obiskovalcev, da si še enkrat ogledajo ta film.
Skalaši, ki so to delo izvršili popolnoma samostojno ter tudi vse kopije in tekst iz-gotovili v svojem lastnem laboratoriju, so prevzeli tudi celotno predavanje v svojo lastno režijo. Dovolj jasno priča o njih energiji in železni volji dejstvo, da se niso ustrašili ogromnega dela, ki je zvezano z oživotvorjenjem takega podjetja. Film se nepreklicno predvaja jutri zadnjikrat.
Kakor smo izvedeeli, pošljejo Skalaši svoj film na Poljsko v Lw<>w, kjer se bo ravno v prihodnjih dneh vršil velik kongres asocijacije slovanskih planinskih organizacij. Prepričani smo, da nas bodo vrli Skalaši še večkrat zastopali s svojimi deli po širnem svetu ter tako pripomogli k tujsko-prometni propagandi naše domovine.
Zopet požig v Savinjski dolini
V noči na nedeljo je neznan požigalec zanetil požar v Trnavi pri Go-
milskem
GomBsko, 7. septembra.
že peto nedeljo, oziroma soboto smo imeli v Savinjski dolini požar. V noči na preteklo nedeljo je nastal kmalu po polnoči ogenj v Trnavi pri Gomilskem v tako zvani škofčevi pušči, obstoječi iz hiše in obsežnega gospodarskega poslopja, last posestnika Derče. Obe poslopji sta bili že več let brez stanovalcev in sta služili le za shrambo krme.
Ogenj, ki je v kratkih hipih zajel obe poslopji, se je videl daleč po dolini kakor visoka žareča bakla. Na kraju nesreče se je kmalu zbralo poleg domačih tudi mnogo sosednih gasilcev. Celo Celjani so prišli t avtomobilsko motorko. V akcijo so stopili le latkovski in grajski gasilci, ker že ni bilo več kaj reševati, in so močili le
bližnje slamnate strehe, da jih obvarujejo nesreče.
Hiša in gospodarsko poslopje sta zgorela do tal in z njo okrog 200 metrskih stotov krme, ki je bila last treh posestnikov. Škoda zaradi zgorelih poslopij je le za malenkost krita z zavarovalnino, dočim pa krma ni bila zavarovana. Očitno je, da je bil ogenj v poslopjih podtaknjen. Ljudje sodijo, da je zakrivil večino požarov v zadnjih tednih kak slaboumnik, nagnjen k požigom. Za verjetnost, da nastopa po Savinjski dolini eden in isti požigalec, govori zlasti dejstvo, da se požari vrste skoro redno v nočeh na nedeljo, oziroma ob nedeljah. Ljudje nameravajo uvesti stalne požarne straže, da se obvarujejo požarnih nesreč in da po možnosti vlo-ve zločinca.
Popolna prenovitev prekmurskih cest
Z veffkfrni žrtvami so urejene banovinske in bivše komitatske ceste, zdaj pridejo na vrsto občinske — Kuluk in štednja
Dolnja Lendava, 3. septembra. Splošno je priznanje, da so se javne ceste v našem »rezu v zadnjih dveh letih tako uredile, da jim ni kmahi enakih. Dobro oskrbo javnih potov pa so omogočila finančna sredstva, s katerimi je razpolagal cestni odbor. Prejj slabe ceste so danes v najboljšem stanju, da so za vsakršen promet. Gramoza je letos na cestah, kakor ga še mesida ni b9o nikoE. Tu pa je pomagal tudi kuluk, ki se je v našem srezu izvedel najracionalnejše in v najvišji meri. V kolikor še ni iziveden, se bo izvedel še ta mesec.
Slednjič je odobren tudi proračun za 1931. Pristojno oblastvo je od predloženega proračuna črtalo znesek 62 tisoč dinarjev. Tako znaša letošnji proračun Din 1,101.000. Vsekakor pa je še ta vsota v današn(ji gospodarski krizi visoka. Pobirale se bodo 26 odst. doklade, kar je občutno povišanje javnih dajatev. Predvideno pa bo ostal pri obračunu precejšen prebitek, kar bo omogočilo znatno zmanjšanje prihodnjega proračuna. Kakor rečeno, so sedaj naše ceste postavljene v izvrstno stanje, zato p® je jako umestno, da se tudi pri tej instituciji uvede skrajna štednja, da se prihodnjji proračun zniža in določijo le najnujnejše (potrebščine, da se
tako narodu olajšajo velika bremena.
Cestni odbor je v svrho lažje in cenejše dobave sklenil kupiti gramozno jamo od veleposestva Ziehy. Pogodbe pa pristojno oblastvo ni moglo odobriti. Vsekakor pa bo dobro, da se nakup tc gramozne jame omogoči
Na banovinski cesti Beltinci-Dobrovnik v vasi Renkovci se bo napravil nov be-tcuski most Gradnja je bila oddana in se bo z delom takoj pričelo. Nujno je treba zgraditi na isti cesti most čez Le-davo, ker je sedanji nevaren za večji promet. Tudi z gradnjo tega mostu se mora pričeti še to jesen, tem bolj ker je proračunska postavka zanj v celoti odobrena
Za cestnega nadzornika je odbor nabavil motorno kolo s prikolico. To prevozno sredstvo bo omogočalo boljše in lažje nadzorovanje ctst — Na seji starešinstva so bili sprejeti na bivše komitatske ceste, ki jih je letos orevzel v oskrbo cestni odbor, pomožni delavci, da se te ceste čimprej uredijo za p i omet.
Treba bo še pristopiti k ureditvi občinskih cest. ki so. žal, zelo, zelo zanemarjene. Umestno bi bi'o, da pomaga občinam cestni odbor mora no in gmotno. Gotovo je, da tud: tu ne bodo uspehi izostali, kar bo v korist vsega prebivalstva.
Človek, ki je bolan,
izgublja življenjsko in delovno sposobnost ter je .v nadlego ne samo sebi, temveč tudi svoji rodbini
MOČ IN ZDRAVJE To je blagor, ki ga mora čuvati vsak človek Pri glavobolu, pri trganju v sklepih m pri bolečinah, ki imajo svoj vzrok v prehlajenju, bolečine naglo ponehajo, ako bolna mesta živo vdrgnemo vsak dan trikrat z
„DIANA"
francoskim žganjem
Tudi pri prehladu, vratobolu, želodčnih bolečinah, krčih, onesve-ščenju nam bo veliko koristilo, če bomo imeli v hiši steklenico pravega »Diana«, francoskega žganja. Dobiva se v vseh lekarnah in tudi v boljših prodajalnah. — Mala steklenica za 10 Din, večja 26 Din, velika 52 Din. 10780
Predlog šahovskemu sveta
5 namesto 2Vi.
Gradec (Avstrija), v septembru.
Pet namesto dve in poL Zakaj naj bi izgovarjali tri zloge, če zadostuje eden? Zakaj naj bi pisali tri številke in razen tega še ulomkovo črto, če ena sama številka lahko napravi isti posel? To vprašanje se je pogosto obravnavalo nied letošnjo šahovsko olimpijado, na kateri je bilo vse polno l/t. S temi polovicami tudi tiskarne niso bile zadovoljne. Nič man j se niso zaradi polovic pritoževali časopisi, bralci, radio, poslušalci in brzojav. Nepotrebno zapravljanje časa in prostora! Pri tem pa so polovice pogosto pri oddajanju zakrivile zmešnjavo, kar je nevšečnosti še povečavalo.
Ali ne bi bilo umetno, da bi sc partija r<?-mis, ki predstavlja vendar neko celoto, zlasti kadar jo dobi slabši igralec proti močnejšemu, ocenjevala s številko 1, a vsaka dobljena partija dvakrat tako visoko, torej z 2. Potem bi ob šahovskih borbah namestu »/*, lVs, 2Vs, 3Vs govorili, slišali, pisali, brali in brzojavili udobnejše kratke cele številke 1, 3, 5, 7. To bi povzročalo mnogo manj napak. 5 : 3 je vendar enostavnejše, krajše, razloč-nejše in tudi cenejše kakor 2Vs : IV2. Tako se tudi lažje računa, zato proč z ulomkovo črto!
Upam, da bo predlog naletel med šahovskim svetom na polno razumevanje.
Joqua.
Danes premiera in gostovanje najslavnejšega svetovnega klovaa-umetnika
Klasični muzikalni monstre spored slovitega umetnika, ki je vedno nastopal le na odrih največjih svetovnih varijetejev
Senzacija prvega reda!
Smeh!
Zabaval
Krohot!
Kot dopolnilo najnovejši Para-mountov zvočni tednik
Predstave danes ob 3., 5. 7. in 9. uri zvečer
Predprodaja vstopnic od 11. dop. do in od 15. ure dalje.
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« grenčice, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, vstopnuje izločevanje seči, pokrepi presnavljanje in posveži kri. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Dunajski dekliški penzijonat
(Wiener Tochter - Pensionat) Carola v. Kastaly, Wien VIII., Lange Gas-
se 65, int. tel. A—27—4—22. Šola za nadaljno izobrazbo, jezike in glasbo. — Priprava za državne in vseučiliščne izpite v jezilflh in glasbi. — Umetna obrt. Kuha. Gospodinjstvo, šivanje oblek. Trgovska stroka, stenografija. — Vsake vrste šport. Tekoča gorka in mrzla voda. — Lep terasni vrt. — Internat. Polinternat. Eks-ternat. Leži blizu univerze. 11307
Svinčnike, zvezke
in sploh" vse, kar potrebuješ za šolo, kupiš najbolje in najceneje y
knjigarni Tiskovne zadruge,
MARIBOR, Aleksandrova cesta 13
Krasna prenovitev ljubljanskega rotovža
Beograd, 7. septembra.
Včeraj ob 5. zjutraj se je začela na aerodromu v Novem Sadu peta velika le-telska vojaška tekmo ena progi Novi Sad— Skoplje—Kraljevo—Beograd in nazaj v No* vi Sad. Tekma je bila deljena na tri skupine in sicer na 10 šolskih aparatov, 6 lovskih in 10 velikih vojnih dvokrilnikov. Po« siednji so odleteli v pravcu Niša ob 5.40, točno ob 6. se je dvignila ekipa šolskih avi-jonov, ob 7. pa lovski avjoni. V Skoiplju je bila na aerodromu že na vse zgodaj proslava rojstnega dne prestolonaslednika Petra in so potem vsi udeleženci proslave pričakovali prihod tekmovalcev. Prvi, in sicer ob 7.02 je prispel poročnik pilot Franjo Cal z izvidnikom podporočnikom Cirilom
Sabadošam, drugi je bil podporočnik pilot Sima Miljuškovič. Tudi v Kraljevu je bilo veliko zanimanje za tekme, ki se prirejajo vsako leto na prestolonaslednikov rojstni dan.
Na beograjski aerodrom, ki ga je okra« zevala velika množica, bi moral po sodbi ocenjevalne komisije dospeiti prvi šolski avijon,, ki ga je vodil podporočnik Janko bila poročnik Mihajlo Akria- m poročnik Josip Krajnc pa je preletel zemunski aerodrom že ob 10, 4 minute, 30 sekund. Poroč* nik Krajnc je izjavil: Vreme je bilo dobro, veter pa nestalen in večinoma prot: nam.
Vrnitev tekmovalcev je popoldne v Novem Sadu okkrog aerodroma pričakovala nestrpno velika množica. Od šolskih avijo-
Smrt vzornega vzgojitelja in narodnjaka
[Včeraj je po kratki bolezni umrl v Ljubljani nadučitefj v p. g. Franjo Lovšin, ki je 41 let vzgajal narod v Beli Krajini
Ljubljana, 7. septembra.
- Kruta smrt je zopet ugrabila moža, ki si je v skromnem in požrtvovalnem življenju pridobil veliko zaslug za naš narod in posebej še za svojo ožjo domovino. V Leonišču je danes dopoldne izdihnil g. Franjo Lovšin, ki je bil 41 let šolski upravitelj na Vinici v Beli Krajini. Rodil se je leta 1863. v Ribnici in je še kot mlad učitelj prišel na Vinico, kjer je takoj z
■nekaterimi tovariši in drugimi narodno zavednimi možmi začel intenzivno nacijo-nalno delovanje. Navezal je stike s Hrvati preko Kolpe in tudi s Srbi in. je tako že od vsega početka imela družba narodno zavednih mož čisto jugoslovensko obiležje. V jugoslovenski družbi mladega in vnetega učitelja je bila zasnovana marsikatera misel o našem narodnem življenju, ki se je po težkih borbah in žrtvah uresničila še v času. ki ga je usoda naklonila blagemu pokojniku.
Pokojnikovo narodno in prosvetno delovanje se je previjalo med tremi viniškimi rodovi kakor zlat venec samih delavnih
dni, ki so mu izklesali v knjigo življenja znamenite besede: Izživljal si svoje življenje, da oplodi in poplemeni življenje bratom in sestram. To delovanje pa je bilo zvezano s hudimi borbami, katere so sistematično vodili proti blagemu pokojniku zagrizeni nasprotniki našega rodu. Med njimi je bil tudi domači župnik Konig, kočevski rojak. Eno uro daleč od Črnomlja je bila Schulvereinska šola in razni zaupniki Siidmarke so še po vojni begali ljudstvo z agitacijo proti Jugoslaviji. Težko in za učitelja s petimi otroci nevarno je bilo delo na tem področju, še pred vojno so naprtili pokojniku sodnijsko preizkavo, ki bi bila skoro končala pred poroto vsled delikta žalitve avstrijskega cesarja in šču-vanja k uporu. Pa vse to je minilo in danes se zavedna Bela Krajina nahaja med biseri jugoslovenske krone. To je bilo pokojniku edina zahvala in edino zadoščenje za vse prestano gorje.
Pokojnik je bil tudi vnet delavec v or ganizaciji svojega stanu in je ostal do smrti častni član učiteljskega društva. Za častnega člana ga je izvolilo tudi gasilsko društvo na Vinici, ki ga je on ustanovil, kupil zanj najpotrebnejše orodje in povrh nabral še precej denarja. Ustanovil je nadalje leta 1890. čitalnico, leta 1895. Kme tijsko podružnico, tri leta pozneje posojilnico, leta 1912. pa Sokola. Ko je trtna uš uničila vinograde, je bil Lovšin tretji med Belokrajinci, ki so pričeli z obnavljanjem vinskih nasadov. Njegov vinograd je bil obnovljen kot prvi. Sploh ni bilo zadeve in vprašanja, da ne bi Viničarji iskali nasveta in pomoči pri Lovšinu, ki je vsakemu rad pomagal. Vsakomur je bil oče in brat, ki je bogastvo svojih izkušenj sipal z radodarnimi rokami na vse strani. Njegova hiša, ki je bila vzor gostoljubnosti, je vživala daleč naokrog velik sloves. Iz nje so izšli štirje sinovi in hčerka, ki je sedaj učiteljica na šoli, na kateri je oče vzgojil več generacij.
Blagi pokojnik, ki je preživel zadnje čase v Ljubljani pri svojem sinu g. Evgenu Lovšinu, podpredsedniku Pokojninskega zavoda, se je do zadnjih ur živo zanimal za vsa vprašanja ljubljene domovine in naroda, še snoči je o njih govoril z domačimi malo prej, preden je nastopila deset-urna smrtna borba.
Možu dela, neustrašenemu narodnemu borcu in kremenitemu značaju bo ohranjen časten spomin.
Letalske tekme za kraljev pokal
Prvak letošnje pete letalske tekme je kapetan pilot Ivan Mrak
optični predmeti
s po znižanih cenah pri
L. Vilhar
zlatnina srebrnina in
urar LJUBLJANA Sv. Petra 36.
Za praznik odkritja spomenika krallja Petra in včerajšnji prvi kongres mest in trgov Dravske banovine je ljubljanski magistrat bil tudi zinotraj popolnoma prenov* Ijen. Potreba je res že bila nujna, pri tam pa moramo takoj poudariti, da sta mojstra prot. Sternen in arh. Mušič izvršila poverjeno jima nalogo z vzorno umetniško sposobnostjo. Zares, izluščila sta tako rekoč iz ruševin krasno novo palačo. Slikar Matej Sternen je ustvaril celotno kompozicijo bogate ornamentike sgrafitev. Mestni arhitekt inž. Vlado Mušič je k temu prenovil vse ostalo, da je notranjost ljubljanskega rotovža res sijajna in Ljubljani v ponos. Pričujoči dve sliki predočujeta: ■manjša Sternenovo ornamentiko, večja pa prenovljene hodnike in dvoriščno partijo.
Vsakovrstne nre
©d dame do dame gre
poln hvale in priznanja o elitni izberi damskih plaščev in prekrasnih damskih oblek
pri tvrdki F. L U K I C v Stritarjevi ulici.
Edina tvrdka, kjer more vsaka dama poceni in po oknsn izbrati
Domače vesti
*	Pančevo postavi spomenik kralju Petru. Kraievni odbor Narodne odbrane v Pančevu ie na svoii zadnii seii poveril izdelavo spomenika blagonokoinemu kraliu Petru Osvobodi-teliu b^oeraiskemu kioariu Pala vidnim. Stroški za soomenik bodo znašali 750.000 dinariev.
*	Naše poslaništvo v Pragi v lastni palači Tz Prage orrhaia poročilo, da ie tam-kaišnie iugoslovensko poslaništvo kupilo na Mali Strani Dalačo veleoosestniika Dau-beka. v katero se bo do primerni adaptaciji vselilo z vsemi svoiimi uradi. Doslei ie Dosluništvo bilo nastanieno v nalači malteškega viteškega reda.
*	!z Zdravniške zbornice. Banska uprava lazghiša, da je bil g. dr. Ljudevit Jenko, sreski sanitetni referent v Laškem, 25. avgusta vpisan v imenik Zdravniške zbornice za dravsko banovino v Ljubljani.
*	Premestitve v železniški službi. Premeščeni so: uradnika IX. noložaine skupine Puh Albin iz Sevnice in Maihen Martin iz Pragerskega oba na Zidani most: činov-nika ormravnika Stare Milan iz Brežic v Sevr;co in Tooolovec Anton iz Calkovra na Pragersko: zvaničniki I. kategorije Čuieš Franc iz Velenia v Tržič Gorim Karel iz Šmartnega ob Paki v Ormož in Penca Fran čišek i.z Save v Šmartno ob Paki: zvnr.:*nj-ki II. kategoriie Kukovec Ivan iz Tezna v Ormož. Deželak Martin i r D^br^e V^t-garja na Jesenice Laibacher Emilija iz Tržiča v Kranj in Lekše F.anc iz kuralnice Liub iana I. glav. Ikol. v Po^-^o.
*	Premestitve v carinski službi. Z odlokom finančnega ministra so do notrebi službe oremeščeni h glavni carinarnici v Liubliani: carinik Franio Kervin iz Noveea Sada. carinik Zvonko Tadeievič iz Beograda. carinik Dragotin Stioanovič iz Sušaka in Domožni carinik Momčilo Nikolič iz Ze-muna: h glavni carinarnici v Mariboru: carinik Duio Kovačevič iz Dravnerada-Me-že in carinik Jo sin Povalei iz Šibenika: h carinarnici prvega reda na Jesenicah carinik Mata Radič iz Saraieva. oomožni carinik Mitar Starovič iz Bara in pomožni carinik Milutin Jankovič iz Velike Kikin-de. h carinarnici v Gornji Radgoni oa carinik Julii Vaoa iz Skoolia in carinik Sveti-slav Protič iz Metkoviča.
*	Premeščena sta bila do službeni notrebi iz oddelka finančne kontrole v Žirovnici pod preglednik Anton Ilovar in pripravnik Josio Jordan k oddelku finančne kontrole v Davčah. Sokol v Žirovnici ie izgubil s tem dva agilna člana, ki in bo zelo oogre-šal.
*	Skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda
bo 13. t. m. v Laškem. Vožnja polovična. Pri vstonu se kuni cela karta, ki se da žigosati in se obdrži za novratdk. Legitima-ciio o udeležbi, ki ie potrebna za oe^ra-tek. dobi vsak na veliki skupščini v Laškem. Skupen obed stane 20 Din. Priiaviti se ie zani oodružnici družbe v Laškem. Udeležite se skupščine naše obrambe družbe, da se informirate o delu in nalogah te nrenotrebne	or<ritiizp^;'>!
*	Kongres lekarnarskih sotrudnikov se je predvčerajšnjim vršil v Zagrebu v tamoš-njem Novinarskem domu ob udeležbi 51 delegatov iz vse države. Kongres, ki ga je otvo-ril predsednik zveze magister Dragan Zme-gač, je poslal brzojavne pozdrave Njeg. VeL kralju, ministrskemu predsedniku in ministru za soeijalno politiko in narodno zdravje. Po večurni razpravi je kongres sklenil resolucijo, naj se pristojni faktorji naprosijo, da bi se strogo izvajala zakon o lekarnah in nadzorstvo nad prometom zdraviL Nadalje obsega resolucija: z zakonom naj se zagotovi ustanovitev lekarnarskega pokojninskega zavarovanja: v Lekarnarski zbornici naj bodo paritetno zastopani tudi lekarnar-
^ DVOR
.JUBLIANIKI* ^
Ob najnižjih ljudskih cenah
4 in 6 Din
ITA RINA
v filmu
Obešenjakova Tončka
Predstave ob 3., 5., 7. in 9. uri
Vremenska napovedi
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Nagnjenost k zboljšanju, nastopila bo iz-premenljiva oblačnost, zmerno toplo. — Situacija včerajšnjega dne: Po prehodu sistema barometerske depresije z več centri preko oodročia srednje in južne Evrope '"e predrl v zahodno in južna Evropo višji pritisk. ki povzroča naglo prehodno deževie in oočasi razvedrivanje. Barometerski pritisk je sološno precej narastel in sicer za 3 do 8 mm. največ v severno zapadnih predelih. najmanj pa v južnem Primorju. Jutranje temperature so bile brez znatnih iz-prememb samo v južnem Primorju, drugače Da so padle za 1 do 9 stopenj, največ v zapadni gorski Hrvatski. Gibale so se v zaledju od 7 do 14 stopenj C, v Primoriu pa od 16 do 19 stopenj.
Dunajska vremenska napoved za torek:
Oblačno in deževno: široko.
ski sotrudniki; naj se potrebno ukrene, da se zajezi nazaposlenost v lekarnarski stroki; lastniki lekarn naj ne sprejemajo v prakso študentov farmacije prvega letnika. Kongres je naposled naglasil potrebo orga nizacije lekarnarskih sotrudnikov ter zvezni upravi naročiL naj intenzivno nadaljuje delovanje za organizacijo vseh lekarnarskih sotrudnikov v državi, da se na ta način ustvari čvrsta organizacija.
*	Sokolstvo v Sloveniii. Ugledni suboti-ški list »Jugoslovenski dnevnik« obiavlia v zadnii nedeliski številki zanimiv informativni članek o razvo-iu Sokolstva v Sloveniii iz peresa g. Vekoslava Bučaria v Liubliani. List Drinaša tudi slike prvega Dodstaroste Sokola kralievine Jugoslaviie E. Gangla in bivšega načelnika dr. Viktor-ia Murnika in sliko vodstva Južnega Sokola v Liubliani.
*	Banovinska kmetijsko-gospodinjska šola na Mali Loki, pošta Velika Loka na Dolenjskem, podaljšuje rok za sprejemanje učenk do 15. t. m. V šolo, ki bo trajala deset mesecev, se siprejemajo samo kmetska dekleta, ki so dovršila osnovno šolo in so telesno popolnoma zdrava. Mesečna oskrbovalnina znaša 400 Din, ki se pa v vpoštevanja vrednih primerih revnejšim prosilkam po možnosti zniža.
*	Z reza samoupravnih hranilnic. Zadnjo soboto je imel v Gradski štedionici v Zagrebu prvo sejo delovni odbor, ki je bil izvoljen na letošnji glavni skupščini Zveze mest v Sarajevu za hranilnione zadeve. Odbor je izdelal načrt pravil za udruženje naših hranilnic. Pravila se bodo poslala te dni upravam vseh hranilnic v pregled in v izjavo. Hranilnice dravske banovine je zastopal na tej seji g. Ivan Hiter, višji kontrolor Mestne hranilnice ljubljanske. Ker so hranilnice tudi v naši državi važen faktor v narodnem gospodarstvu, je želeti, da si ustvarijo tako organizacijo, ki jim bo omogočila uspešno urejevanje in ščitenje svojih koristi in da bo z uspehom propagirala med narodom smisel za štedenje in ustanavljanje hranilnic tudi v onih pokrajinah naše države, kjer hranilnic danes še ne poznajo, od česar bi imel koristi ves narod.
*	Poroki. V Ljubljani sta se Doročila e. dr. med univ. Leo Mogilnicki de Lubič in gdč. Zora Adamičeva, hčerka ootkoinega insoektoria državnih železnic g. Viktor i a Adamiča. Dalie sta se ooročila univerzitetni docent g. dir. Ivan Tomšič in gdč. Pina Lardarieva. Obema Daroma obilo sreče!
*	Novi grobovi. V Križali Dri Tržiču ie umrl v 43. letu starosti šolski upravitelj e. Aleksander Jeiočnik. Pogreb bo v sredo ob Vs8. v Krizah, nakar pokojnika prepeljejo v t Vid nad Ljubljano, kjer bo ob 10. dopoldne pogreb. — V Ljubljani ie umrla gdč. Marija Glavačeva. Pogreb bo v sredo izpred zavetišča sv. Jožefa od 14. — V Gradišču ori Št. Jerneju je preminila ga. Ana Slančeva. Pogreb bo danes ob 16. na novem novomeškem pokopališču. — Na Jesenicah ie izdihnila ga. Marija Truhlarjeva, stara 60 let. Pokopali jo bodo danes ob 16. — V 56. letu starosti je umrla v Šoštanju ?a. Marija Ko lš kov a, vdova d^ notari'i. V sredo ob 16. bodo ookoinico ookoDali na župnem pokopališču. — Umrli so v Mariboru v nedeljo v bolnici orean finančne kontrole g. Anton D e b e v c. ki je Dodiesrel Doškod-bam. dobljenim pri Dadcu v skednju na Plavcu v izvrševanju službe; istotam ?e Dreminila 26 letna blagajn:čarka gdč. Marija G r a š o v n i k o v a; Betnavski cesti 18 ie umrl 75 letni uookoieni skladiščnik g. Jožef O z m e c. Ob železnici 4, pa 30 letni zasebni uradnik g. Franc Korošec. — V Tehariu pri Celju je umrla 6. t. m. nadučiteljeva vdova ga. Helena Šahova. Pogreb bo danes ob 9.45 dopoldne. Pokojnikom blag sooiriiin. žalujočim naše so-žaljel
*	Narodna knjižnica in čitalnica v Zagreba naznanja, da bo na rednem tedenskem sestanku v sredo 9. t. m. v društvenih prostorih (Gunduličeva ulica 29) zbor društvenega pevskega odseka. Na dnevnem redu bodo poročilo o dosedanjem delu starega in volitev novega odbora PO, razvrstitev programa za bodoče delo in slučajnosti. K udeležbi vabljeni vsi člani in vsi drugi ljubitelji naše pesmi.
*	Pesmi iugoslovenskih skladateljev v radiu. Jutri 9. t. m. bo oel v radiu ob 21. nesmi iugoslovenskih skladateliev g. Branko Komorišac iz Beograda.
*	Beda kostelskih kmetov. — Iz Kočevja nam pišejo: Znano je, kako težko je življenje slovenskega kmeta na kraševiti zemlji ob Kolpi. Zemlja obrodi tako malo. da niti velikega kmeta ne more preživljati, kaj šele manjše. Letos je položaj Kostelcev še posebno hud zaradi splošne krize, zlasti pa zaradi suše in drugih nezgod. Krševita tla, ki jih je bilo treba v potu svojega obraza obdelati, zaradi pomanjkanja moče niso obrodila kakor ponavadi. Edino sadja je precej, toda njegova cena je nizka, ker ga je po vsem Kočevskem obilo. Posebno letošnjo zimo bodo kmetje ob Kolpi le s težavo pretolkli. S košem bodo šli po svetu in s kostanji, toda tudi po svetu je slaba in zaslužka ne bo mnogo. Dela pa v tujini sploh ni, še manj kakor doma. Hudo življenje Kostelcev nam zlasti ilustrirajo dekleta in fantje, pa tudi starejši ljudje, ki prihajajo v Kočevje prodajat sadje in druge pridelke. Posebno ob nedeljah je v Kočevju mnogo deklet s sadjem. Čez dvajset kilometrov prehodijo peš s koši na glavah, da prodajo za nekaj desetakov sadja. Njihovo kosilo je suh beli kruh, ki si ga kupijo v mestu kot nekak pri-boljšek, če se jim posreči prodati sadje. Na vse načine preizkuša naš kmet ob KolpS, da bi se preživel. Letos je pridelal komaj zase, če pa ima česa odveč, itak ne dobi nič za svoje blago.
*	Neurje nad Savinisko dolino, h Št. Pavla nri Preboldu nam n-išeio. da ie v soboto obiskalo Savinjsko dolino hudo neurje s točo. Toča ie zlasti na iužni strani doline poškodovala ajdo, pa tudi turščico m solnčnice.
*	Nevaren požar v Travniku. V Trav-
ku ie preteklo soboto nastal oožar v gospodarskem Doslooiu Avdibega Ibrahima Pašiča. Požar se ie naglo razširil in bila ie velika nevarnost, da nogori ves dotični del mesta, ker se tam nahaiaio do večini lesena ooslooia. Gasilcem oa se ie do obuonih naoorih vendarle posrečilo lokali-zirati oožar.
*	Železniški voz v ognju. Velika zbeganost se ie polotila v soboto potnikov, ki so se vozili z opoldanskim vlakom na nedeljsko slavnost v Liubliano. Med oostaiama Uršnimi seli—Birčno vasio se ie namreč nenadno vžgal nabito ooln železniški voz III. razreda. Potniki so v razbuieiosti ska-kaji kar skozi okna na prosto. Vlak ie'bil takoi ustavlien. osobie vlaka Da ie ogeni noeasilo. Vlak ie s skoro polurno zamudo nadalieva: Dot oroti Liubliani.
*	Drzen vlom. Iz Novega mesta nam Di-šeio: Pred dnevi so neznani zlikovci vlomili v srostiino g. Osolnika in odnesli raznih predmetov za okrog 1000 Din vrednosti. Tatovi so izvršili vlom v zeodnii iutranii uri na ta način, da so izrezali šine končnega okna. skozi katere so nemoteno zlezli v zaprte gostilniške prostore. Da bi bili pred vsakim oresenečeniem zavarovani, so za-barikadirali vrata gostilniške sobe z mizami. stoli in drugim pohištvom, nato na se brezskrbno lotili svoiega dela. Prestali in odprli so vse predale v omari, iz kl-tere so vzeli razne likerie in drugo žgani e. založili pa so se tudi s cigaretami, katerih ie bilo več vrst. Naiboli iim ie bil všeč usnieni plašč eosoodinie. ki ie visel v sobi Tudi ta je moral z vlomilci. Naenkrat so Dostali Dozorni na otroški jok, ki ie nastal v orvem nadstro^m nad gostilniške; sobo. kier stanuieta gosnodar in gosoodi-nia. Jok iih ie snravil v strah .in iih nagnal da so io iadrno odkurili do istem Dotu. kakor so prišli. OosDa Oisolnikova ie slišala ropot v soodniih Drostorih. mislila oa ie. da ronota bolni gosoodariev oče. ki ima svoio sobo v oritličiu nasoroti gostilniški sobi. Neznanci so na begu pometali od sebe steklenice likeria in žgania. ki so iih ore-več obteževale. Drugo iutro ie vse te steklenice še Dolne našel gosnodar rarmetane okrog hiše.
*	Huda poškodba tulca - mesečnika v Splitu. V snitskem hotelu »Central« se ie v soboto ponoči DtriiDetil zanimiv primer, ki ie vznemiril ves hotel. Neki ugleden trgovec iz Češkoslovaške ie te dni prispel v Split ter se nastanil v omenienem hotelu. Gosti, ki so imeli sobe v niegovi bližini, so se Dritoževali. dia ie ta gost ponoči zelo nemiren, tako da niegovi sosedi ne moreio soatL Naoosled se ie dognalo, da ie nemimi mož mesečnik. Ponoči ie vstal s do-stelie in v dolgi bHi sraici skozi okno skočil na stekleno streho ooletne dvorane. Mmogi so mislili, da ie mož zblaznel ali Da da morda namerava izvršiti kako tatvino. Na stekleni strehi oa ie nes'-"-' mesečnik prišel do neke odortine in nadel v dvorano: nri Dadcu se ie hudo ooškodoval in bil prepeljan v bolnico.
*	Ponesrečil se le pred trafiko ge. Hai-derieve v Novem mestu ključavničarski moister g. Anton Knaflič v trenutku, ko se ie hotel umakniti s svoiim motoriem neznanim voznikom, ki so vozili nepravilno, kar se pri nas rado dogaia. G. KnaLič ie zadef z vozilom ob kamenito škaroo. m ie res sreča, da si ie ori Dadcu Doškodoval samo desno nogo v gležniu.
*	Zamora v Zagrebu. Najboljši vratar sveta ie orišel v Zagreb in razveselil vse one. ki vidiio v niem heroia današniih dni. a niso imeli UDania. da bodo kedai gledali niegovo igro. Tvrdka Ovomaltine ie nova-bila šoansko moštvo, da si ogleda ni eno tovarno ter ie šoortnike Dri tem oogostila v. okusno servirano hladno ovomaltino. Na orošnio ŠDancev ie delila tvrdka dr. Wan-dera ovomaltinn tudi med odmori in do tekmi Madrid : Zagreb ter tako Dokr^ala ŠDansko in naše moštvo. Zamora ie velik priiateli ovomaltine in ie že Drei iziavil.
Izvršujemo vsa fotoamaterska dela
v 12 urah. Drogerija Kane, Ljubljana — Maribor	2
BBBBBBSBBB
Alpinski velefilm
se predvaja danes in jutri zadnjikrat.
Predstave na praznik
ob 15., 18. in 21. uri.
Predprodaja vstopnic v vestibulu hotela »Union« od 10.—12. in od 15. dalje.	Telef. 27-07.
11442
Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c« iz.
™ DANES
kolesarske dirke „Saveu ob 15. uri na S. K. Iliriji.
o>
>NJ <U
CQ
S
O M
če ste ujeli madež na obleko, je novo zanesljivo sredstvo	1
ČISTIN
Dobiva se v drogeriji KANC, Ljubljana — Maribor.
00 -1
ft> N
X* <
OS
-n P>
da bi se morala ustvariti, če bi ie še ne bilo. Tako važno smatra on za ŠDortnike to okreočevalno hrano, ki ima že v malih količinah vse redilne elemente in ki ne ob-težuie želodca in prebavnih organov. Zamora trdi. da se mora za svoio igro često zahvaliti pravilni šnortski Drehrani. katero idealno omogočuje baš ovomaltina.
*	Ne pozabite naročiti še Dod ugodnimi subskripcijskimi Dogoji dva velika sodobna romana »Lenin« in • »Blodnje«. Sub-skripcija. ki konča 15. t. m., ne bo Dodaij-šana. Zahtevajte Drosoekt pri Umetniški propagandi, odpravništvo Loka Dri Zidanem mostu.
*	Kroiači. šivilje, nešivilie! Prvi jesenski Drikroievalni tečai se Drične 16. t. m. Poučevali se bodo naimoderneiši. kakor tudi enostavni kroii. Revneišim znižamo. Kroi-no učilišče. Ljubljana. Stari trg 19.
*	Commerce zopet prodaja. Glej današnji oglas.
*	Christofov učni zavod, Ljubljana, najstarejša, najbolje obiskovana Drivatna šola vpisuje še zadnii mesec seDtember dnevno na Domobranski cesti 7. — Vsakoletne javne stenografske in strojepisne tekme. Prilika za priučen je nemškega jezika in nemške stenografije. Vpisnina 20 Din šolnina nizka, revni »oienci popust. — Šolsko leto orične 1. oktobra.
*	Nagrobne spomenike v najmodernejših Slov. tre. društva. Maribor, se soreiemaio dnevno od 10.—11. na Zriniskem trgu I (Drž. trgovska akademija). Sprejemajo se tudi pismene oriiave.
*	Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
Iz Ljubljane
o— Pri nedeljskih svečanostih je udeležba tako ogromna, da se ni čuditi, ako so Doročevalci listov to in ono nehote ore-zrlL to ali ono društvo, ki ie sodelovalo Dris Iavnostih. oa izoustili. Tako ni bila navedena Jugoslovensko češkoslovaška liga v Ljubljani, ki sta io zastopala gg. dr. Egon Stare in Božidar Borko, takisto Da tudi niso bili omenjeni naši vrli Šiškarii. ki so pri sprevodu sodelovali s tremi vozovi !n 60 narodnimi nošami in katerih narodna društva, kakor Čitalnica (s praporom) CMD, SK «Hermes» »Vodnik« itd. so bi1 a pri svečanostih izredno številno zastopana.
u— Vse posetnike današnje predstave »Gorenjskega slavčka« prosi gledališka uprava, da točno ob četrt na 5. zasedejo svoje Drostore.
u— Kolo iahačev hi vozačev Prestolonaslednika Petra v Liubliani priredi danes S t m. »»\ke konists dirke ra voiaškem vežbališču Dri Ljubljani, Začetek ob pol 3 pop. Program vsebuie kasačke in iahal-ne (konkurence. Avtobusi voziio izpred Fi-govca od 1. ure nanrei vsake četrt ure.
o— Danes dve gledališki predstavi na prostem. Glede na ogromno zanimanje in tudi na velik usoeh, ki sta ga imeli obe gledališki orireditvi na Drostem. se »Gorenjski slavček« kakor tudi »Slehernik« danes ponovita. Predstava »Gorenjskega slavčka« bo točno ob doI 17. na terasi hotela Tivoli Dod vodstvom ravnatelja Poliča in v režiji orof. Šesta, ter v isti zasedbi kakor v nedelio. Zvečer ob 21. Da se do-novi pred nunsko cerkvijo misterij »Slehernik« v režiji Drof. Šesta z g. Levarjem v glavni in naslovni vlogi. Sodeluje operni zbor im pevski zbor Glasbene Matice. Mu-zikalno vodstvo imata kaoelnika Štritof in Neffat. PredDrodaja vstopnic za obe predstavi ie doDoldne od 10. do ool 13. v dramskem gledališču. Dopoldne posluje blagajna za Gorenjskega slavčka od 15. dalie za gradom v Tivoliju pri vbodu na teraso hotela, za Slehernika Da od 15. do 17. ure v dramskem gledališču, in od ool 20 pred univerzo. Ce bo ob napovedani uri slabo vreme, bosta predstavi v dramskem gledališču.
o— Ena največjih naših pevskih prireditev bo današnji koncert Pevske zveze.
Z vseh strani dravske banovine prispejo danes v Ljubtiano oevci. da Dokažejo svojim Doslušalcem, s kako vnemo in vestnostjo goje naš najdražji zaklad — slovensko narodno in umetno Desem. 16 skladb je na Drogramu. izvaja jih pa nad 2400 slovenskih oevcev. Občinstvo opozarjamo, da se dobe za koncert še vstopnice po vseh cenah od 25 do 10 Din. kakor tudi stojišča po 5 Din. VstoDnice nrodaja dopoldne od 9. do 12. Matična knjigarna, od pol 14. dalje Da blagajne na Drireditvenem o ros toni. V orimeru ugodnega vremena bo koncert na Kongresnem trgu. če oa bi močno deževalo oa deloma v Unionski dvorani deloma Da v dramskem gledališču. Kdor je kuoil vstopnico-sedež ie Dreiel dve vstopnici: eno za koncert na Drostem. drugo na za koncert v dvorani.
u— Francoski institut v Liubliani ooo-zaria cenieno občinstvo, da bo društvena č;t2lnica in kniižnica odmrta odslei od 10. do 12. in od 17. do 19.
u— Veliko tombolo s krasnimi dobitki bo priredilo v nedelio 13. t. m. popoldne na Kongresnem trgu Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Šiški. Med številnimi dobitki ie tudi krasna sr>a'nica. orašič. kolo itd. KuDujte pridno tablice, ki iih dobite do ?■ Din v vsak' ir f!\i
u— Pevsko društvo »LiubHanski Zvon«. Na praznik v torek Dopoldne vsi v hotel Tivoli k »Gorenjskemu slavčku«. v sredo zvečer vaia mešaneea zbora v društvu.
u— Trgovine danes odprte. Preieli smo: Trgovine smeio biti do naredbi o odDira-niu in zapiraniu trgovinskih obratovalnic dane* donoldne odprte.
u— Grenili trgovcev v Liubliani sooro-ča učnim gosoodariem. da se orične reden no<uk na gremiialni trgovski šoli v četrtek in. t. m. ob 14. uri. Vsi vaienci. ki se še niso vDisalL nai to store naikasneie do 10. t. m.
u— Izeotovitev spomenika kraliu Petru
se ie izvršila v kamnoseški delavnici ugledne tvrdke g. Feliksa Tomana na Resljevi cesti štev. 30. S to ugotovitvijo pcoravliamo pomoto v članku, ki smo ga v
Zvočni kino Ideal
in Pat
Najnovejši film priljubljenih kraljev smeha
Smeh in zabava od prvega do zadnjega prizora!
Predstava danes ob 11. dopoldne ter ob 3., y2o., 6., i/28. in 9. uri zvečer
nedeiio obiavili ood zaglaviem: »Lojze Dclii-ar in niegovo delo«.
u— Dar za mestne reveže. Namesto venca na grob ookoinega dr. Krisoeria Valentina ie daroval g. Anton Germek. trgovec manufakturist v Liubliani. znesek 300 Din za mestne reveže.
u—- Vpisovanje v glasbeno šolo Železni-čarskega glasbeneca društva »Sloee« v Liubliani se orične v sredo 9. t. m. in bo traialo od 8. do 12. in od 14. do 18. ure v društveni glasbeni dv^nni v Liublianskem dvoru (vhod iz Pražakove ulice). Vpisovanje bo traialo samo do vštetega oetka 11. t m. — V soboto 12. t. m. ob 16. se oglase vsi učenci k razdelitvi učnih ur. V ponedeljek 14. t. m. bo oričetek rednega šolskega Douka v vseh oddelkih.
u— Izšel ie nov, na povsem modernih načelih sestavljen »Vodnik oo Ljubljani«. Knjiga, na katere naslovni strani se nahaja s'ka nebofčnika z naslovom »LiubUana« obsega tri dele: kulturni del. deloma se-sia\iier na oodlagi umetnostno-zgodovin-skih in drugih virov, deloma oa obstoieč iz Drispevkov raznih uglednih strokovnjakov: oraktični del in trgovski del. V kulturnem delu se nahaiaio med drug:m članki o arhitekturi. Dolitični zgodovini Liub-li£:re. slikarstvu in k:-arstvu. našem gledališču. literaturi in glasbi: trgovski del obsega med drusrim članeik »Liubiiana — gospodarsko središče Sloveniie«. Knjižica, ki ie tako bogato ilustrirana kot ni bila do sedai še nobena slična in ki vsebuie deloma tudi nemške prevode člankov in ostale vsebine, znači vsekakor razveseliiv napredek na tem Dolin. Dobi se po vseh knjigarnah.
u— Vlom v gostilno. V gostilno Frančiške Kolenčeve v Janševi ulici v Šiški ie bil izvršen v nedelio ponoči drzen vlom. Vlom;lec ie pretaknil vse prostore, iščoč gotovino, ki ie pa ni bilo. Naoosled si ie orilastil.cda ne odide praznih rok. 3 kg mesa. 6 klobas in na steklenico hruševca. Isto noč ie skušal vdreti vlomilec tudi v gostilno Andreia Beliča v Kavškovi ulici 18. oa se mu oosk"s ni posrečil.
u— Pretep pred veleseimiščem. V Lat-terrranovem drevoredu Dred ograjo vele-seimišča so se včerai okrog 2.30 ponoči sprli med seboi neki delavci. Ko ie orihitel stražnik, ie našel tesaria Pavla T. s Dre-rezanc levo rolo. iz katere n-u ie v curkih uhajala kri. Ranienec ie poveda, da*e» ie bil napadel neki Franc. Ranienca so oonoči Drlneiiali v bolnico, dočim ie ooliciia uvedla preiskavo.
u— Čigavo ie kolo? Te dni ie našel nekdo v Linhartovi ulici črno D^eskano kolo; znamke Stvria. s tovarniško številko 809 25? in ga izreč i pol.ciji. ^ io ie že 'ire-cej obrabljeno, vendar še dobro ohranjeno. Lastnik dobi kolo vrnjeno na oolicdiski upravL
VELIKA IZBIRA, NAJUGODNEJŠI NAKUP
Ia ČEŠKEGA PORCELANA
kuhinjske emajl- in aluminijaste posode, genochromalpaca, rjeprostega jedilnega pribora kakor tudi vse vrste jeklenega orodja pri
„JEKLO
LASTNIK ALBERT VODNIK
STARI TRG	296
Oglejte si brezobvezno zalogo! ZAHTEVAJTE CENE!
Novosti za damske plašče pravkar dosle/
A. & E. Skaberne Ljubljana
«— Okraden v stanovanja. Delavec fvarn Čelik. stanujoč na Aljaževi cesti 1. ie včeraj okrog 7. ziutrai opazil. da mu ie neznan tat odnesel listnico s 770 Din. Če-lik ie bil malo nrei odšel za trenutek iz sobe. listnico z denariem na ie nustil na postelji. Ko se i e vrniL listnice že ni več našel. Ukradeno listnico so Dozneie izsledili v nekem stranišču v hiši. a izoraznieno. Oškodovanec ie zadevo seveda prijavil in ie uvedena vestna preiskava in bo tat k maki izsleden.
Iz Maribora
a— Himen. Včeraj 6e je poročil v zaupni cerkvi v Limbušu g. dr. Miroslav Dev, sodnik okrajnega sodišča v Mariboru, 6in sodnega svetnika g. Oskarja Deva, z gospodično Anico Kac, hčerko uglednega našega someščana g. dr. Viktorja Kaca. Nas še iskrene čestitke!
a— Zastnipljenje. V nedeljo popoldne se je v Erjavčevi ulici v Studencih gospa M. Zupane nehote zastrupila z lizolom. Re« silni oddelek jo je takoj prepeljal v bolnico, kjer so ji želodec izprali.
a— Razburljiv prizor je bil včeraj zjutraj oa Glavnem trgu, ko je privozil čez državni most neki šofer z osebnim avtomobilom, pa je bil tako natreskan, da je skakal z vozilom na vse strani in ogrožal pasante. Neprijetnega vozača je 6tražnilk odpeljal na stražnico. Dečko ni bil domačin, ampak iz Murske Sobote.
a— »Pošten najditelj«. Policijski agent M. je nedavno pogrešil listnico z 280 Din in dokumenti. Prijavil je zadevo pristojni oblasti. V nedeljo je pa dobil po pošti listnico z dokumenti, pa brez denarja
a— Povožen in še tepen. V nedeljo zvečer je Rudolfa N., trgovca, v Strmi ulici prevr^el neki kolesar. Ko ga je N. zaradi neprevidne vožnje pozval na odgovor, ga je kolesar še vrgel ob tla, nato pa izginil. N. je dobil več lahtkih poškodb.
a— Tatovi na poslu. Plačilnemu nata» karju v gostilni »Domovina« je v nedeljo neki zlikovec neopaženo v trenutku pobral iz miznega predala denarnico s 130 dinarji, viničarju Jakobu Danjku pa so v soboto zvečer v neki gostilni na Koroški ces i ukradli suknjo, vredno 200 Din, z denarnico vred.
a— Nesreča pri lovu. Ko se je 47-letni posestnik France Korbar iz Kamnice podal zjutraj na lov, se mu je nenadoma razločila puška. Pri tem je izgubil štiri prste leve roke. Ponesrečenca so takoj odpeljali v splošno bolnico. Ugotovili so, da puška že del j časa ni bila očiščena
a— Nesreča na polju. V Laznici pri Bistrici ob Dravi si je 14-le',na posestni kova hčerka Alojzija Gor j up s srpom odrezala prste leve roke. Prepeljali so jo v bolnico.
a— Konkurz uglednega trgovca. Mariborski trgovec Frane Gulda je prišel v konkurz. Pasive znašajo 2,007-296 Din, aktiva pa €70.414 Din.
a—• Obrtno gibanje. Tekom avgusta je bilo r Mariboru izbrisanih 10, na novo izdanih pa 21 obrtnih pravic.
a— Kinematografske predstave. Grajski kino od danes do vključno četrtka veliki zvečni film »Poročnik carjeve garde«. — U-iiion kino do danes 100% nemški govoreč' in zvočni film »Sence podzemlja«.
Iz Celja
«-— Pododbor zveze ^metskih fantov in deklet za celjsko okrožje v Celju priredi na praznik Marijinega rojstva dne 8. seps temhra t. 1. veliko tekmo koscev in tekmo kmetskih kolesarjev v Celju za naslov prvak .-yv celjskega okrožja. Povorka bo krenila točno ob 15.15 z Glaizije in 6e bo pomikala po Ljubljanski cesti, Prešernovi uli« ci, Kralja Petra cesti, Mariborski cesti, skozi Gaberje do tekmovalnega prostora na Sp. Hudinji, kjer bo tekma koscev, govor, tekma kolesarjev, razdelitev nagrad in kmetska veselica. Vsi agitirajte za čim večjo udeležbo!
e— Drž. dvorazredna trgovska šola. Otvoritvena služba božja bo 15. t. m. ob 8. v farni cerkvi, nato v šoli razvrstitev gojencev v letnike. 16. t. m. bo redni pouk.
e - Iz mestnega avtobusnega podjetja. Javnost obveščamo, da je vpogled v knjige in vse dosedanje poslovanje mestnega avtobusnega podjetja spričo pritožb v zad« njem času vsakomur dovoljen dnevno med uradnimi urami.
e— Nova sekcija SK Celja. Odbor SK
Celja je sklenil ustanoviti pri klubu posebno .sekcijo ping-pong. Interesenti naj se pri:'!ase v trgovini Fischer in drug na Kras ha Petra cesti.
e— Aretiran oriiateli tuie lastnine. Celjska policija ie aretirala na podlagi tiralni-ce oredvčeraišniim hlapca Vinka Pratne-rneria iz Loč. ki ga zaslediuie orožništvo zaradi številnih tatvin, ki iih ie izvršil v raznih kraiih na deželi. Izročen ie bil v zapor ekrožneva sodišča.
e— Na cesti se ie zgrudil. V oetek ie skočil čez neki iarek 30-letni delavec Franc Bastl od Sv. Jošta ori Bočni. Skok se mu ie ponesrečil in ie nadel Bastl tako nerodno, da si ie zlomil levo nosjo. Pa se ie vseeno sam orioeliil v Celie in od-šeoal oroti bolnici. Komai -na ie prišel do mastnega magistrata v Prešernovi ulici ga ie nenadoma obšla slabost in se ie zgrudi!. Z reševaln;m avtomobilom sc za prenehali v boln oo.
e— Dve nesreči med delom. V soboto je zgrabil neki stroj 22 letnega brezposelnega delavca Alojzija Dušiča iz Vetišnika za desno roko in mu raztrgal mezinec, šliona nesreča se je pripetila 24 letnemu mlinar« ju Juliju Kovaču iz Boštanja ob Savi. Zobje kolesja so ga zgrabili za desno roko in mu ra-ztrgali ter zdrobili kazalec. Oba po« nesTečenca se zdravita v celjski bolnici.
e— Smrten padec. V soboto 5. t. m. je
padla med obiranjem sadja s hruške 43-fetna posestnica Frančiška Einsiedlerjeva iz Trnoveilj in si prebila lobanjo. Domači 6o jo urno spravili v posteljo in odhiteli po zdravnika, vendar pa je bilo vse zaman. Emsiedlerjeva je kmalu naito umrla.
e— Nesreča z motociklom. V petek 4. t m. je padel 21 letni prakitikant Avgust Štap iz Sevnice med vožnjo z motocikiom, ker ga je prehitro zavrl, na cesto ici se občutno poškodoval na levem kolenu in gla« ▼i. Zdravi se v bolnici.
e— Mestni kino bo nredvaial danes ob pol 17„ pol 19. in pol 21. krasno nemško filmsko ooereto »Liubim. ljubiš. liubi.. « s WHyjem Forstom v davni vloci
Iz Trbovelj
t— Danes vsi v So^olski dom na trgatev grozdja! SK Trbovlje!
č— Kino predavaja danes 8. t. m. zvočni velefilm »Tiger« in «Miky miško«. Predstave so ob 16., pol 19. in pol 21.
Iz Hrastnika
h— Kresovi so zagoreli na predvečer rojstnega dne prestolonaslednika ln velike svečanosti v Ljubljana, člani glasbenega društva so zažgali kres na Dacarjevem hribu, posebno lepo pa so proslavili! ta večer v Praprotnem. Ntjihov kres se je videl po vsem Zg. Hrastniku. Okrog kresa so se zbrali z mladino vred tudi vaščani, katerim je razložil pomen slavnostnega dne stari narodnjak, oče Restar.
h—Uradna komisija za pregled šolskega stavbišča pri Rošu bo v soboto.
h— Prikrojevalni tečaj za čevljarje se bo pričel jutri ob 2. popoldne v salonu g. Dolinska, Pod Skalo. Poučeval bo strokovni učitelj urada za pospeševanje obrti v Ljubljani, g. Steinman.
Iz življenja na dežel?
PILŠTANJ. Danes na Marijin praznik bo v tukajšnji osnovni šoli sestanek, ki naj bi sklepal o ustanovitvi zadružne mlekarne. Istočasno bo sestanek sadjarjev, ki 6e bodo posvetovali o sadni trgovini. — Po* sestnik in trgovec g. Kolar si je dal instalirati vodovod. Taka podjetnost zasluži priznanje. — Baš imenovanega Kolarja je obiskala nezgoda. Težka nosna krava mu je padla v neki odprti kanal ob okrajni cesti, da so jo ljudje, ki so prihiteli na pomoč, po hudem naporu komaj rešili. Cest; nemu odboru polagamo na srce, da ta kas nal pokrije, ker je tudi za promet zelo nevaren, saj je na ovinku in ni niti zagrajen. — Nevihta, ki je divjala v petek proti večeru, je napravila precej škode na sadju. V bližini Kozjega je podrla preko ceste visok topol. Na srečo ni bilo v bližini kakega poslopja. Topol je polomil ograjo župnijskega vrta. — Tudi avtobus mesta Celja je imel defekt. S konji so ga pripeljali v Lesično, kjer ča>':a popravila.
ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Polovico članov Vodnikove družbe še ni poravnalo članarine za leto 1931. Prosim, da to store do konca meseca septembra. Vabim pa k pristopu še vse one, ki imajo radi lepe knjige in po nizki ceni. 20 Din za štiri knjige premore vsakdo. Poverjenik.
KRŠKO. Te dni se je iz Krškega poslovil obče spoštovani zobozdravnik g. dr. France Hribar. Bil je izvrsten zobozdravnik, ki si je v kratki dobi bivanja v Krškem pridobi splošno naklonjenost meščanstva in okolica nov. Na novem mestu v Sevnici mu želimo vso srečo. — Darilo Vodnikove družbe, ki obsega letos štiri krasne knjige, zasluži, da bo z veseljem sprejeto v vsaki slovenski hiši. Zadnji čas je, da vsi oni, ki doslej članarine še niso obnovili, to nemudno store pri poverjeniku g. Dragu Bitencu ali v trgovini g. Hočevarja v Krškem vsaj do 14. t. m.
ROGAŠKA SLATINA. Dne 7. t. m. je odpotoval na dopust ravnatelj zdravilišča g. dr. Fran Šter. Zastopa ga v vseh njegovih poslih zdravstveni svetnik g. dr. Franjo Kolterer. — Sokol je v soboto 5. t. m. predvajal šolski mladini Rogaške Slatine in Sv Križa film »Vsesokolski zlet v Beogradu 1. 1930«. Nad 500 otrok je z zanimanjem sle dilo predvajanju zanimivega, 2 uri trajajočega filma ter ob prikazovanju Nj. Vel. kralja, kraljice, prestolonaslednika in prvega pod-starešine SKJ g. Gangla navdušeno vzklikalo. Uipamo, da je predvajanje filma v marsikaterem otroškem srcu užgalo ljubezen in zanimanje do Sokolstva in bo dsca obeh šol napolnila društveno telovadnico. — Dne 4. t. m. je po dolgi mučni bolezni preminula ga. Miglitscheva, žena baš pred letom dni umr lega iinig. Miglitšcha, stebra tukajšnjega nemštva. N. v m. p.!
KOČEVJE. Jesen je tukaj, naše ceste pa posebno v tem letnem času kažejo vse svoje slabosti. Popravila so bila nujna in se že nekaj časa izvršujejo. Popolnoma nova bo cesta med gostilnama Dornig in Honigmann. kjer je zaposlenih več delavcev. Na ostalih cestah in potih se popravljajo manjši nedo-statki, zlasti kar se tiče kanalizacije. — Akademiki so organizirali šahovski turnir za prvenstvo v Kočevju, ki se je v petek v glavnem končal. Samo trije pryi z enakimi točkami morajo še odigrati partije. Vseh točk ni dosegel nihče, sedem od devetih pa so dosegli Bizjak, R ustja in Sartory, ki igrajo še dalje za prvenstvo. — Odkritje spomenika kralju Petru v Ljubljani se je udeležilo iz Kočevja skoro pet sto ljudi, tako da je bilo mesto v nedeljo skoro prazno.
BRASLOVČE. Ker bo letos sv. Matevž na ponedeljek. se bo vršil veliki kramar-ski in živinski se.iem že prejšnji ponedeljek 14. t. m. Pričakuje se precei kupcev, zato priženite obilo živine. — Zamenjalo se je v oetek na Polzeli moško kolo znamke »Tipag« št. 187.934 za kolo znamke »Waffenrad« št. 333.237. Kolo se dobi nazaj v eostilni g. Rossnerja Viktorja v Braslovčah.
ŠTORE. štorska strelska družina je priredila v nedeljo prvo nagradno streljanje, ki je pokazalo po kratkem času njenega obstoja prav lepe uspehe. Po številu doseženih točk so prejeli nagrade 1. Gorišek Ferdo iz Štor, 2. Rižmek Anton, ravnatelj iz Celia. 3. Kompoljšek K. iz Štor, 4. Ma-gajna Peter, postajenačelnik v Štorah. katero pa ie prepustil družini za prihodnje nagradno streljanje. 5. Saiberl Maks I iz štor. 6. Barle Dianiel iz Štor. 7. Weronig Vincenc. 8. Sikošeik Jožef II, 9. Hojas Viktor. 10. Štor Ivan. 11. Črešnik Rudolf. 12. Hrastnik Filip, 13. Ulaga Rihard. 14 štor Anton, vsi iz štor in 15. E. G. Hopoe iz Gelja. — Popoldne sta bila ob navzočnosti g. polkovnika Mihajla Goluboviča in g. podpolkovnika Bojioa slovesno izročeni diplomi častnima članoma ge. Ruži Kunejevi, lastnici šamotne tovarne in g. inž. Antonu Hruški ravnatelju rudnika in železarne Štore. Da je bilo na prireditvi tem prijet-neie, gre posebna zahvala štorskemu pevskemu društvu »Bodočnost«, ki je pod veščim vodstvom učitelja g. D. Stanteja zapelo več lepih pesmi, in teharskemu tam-buraškemu društvu, ki ie v polni meri vse zadovoljilo. S krasnimi begaličnimii žarometi ie v večernih urah vse prijetno izne-nadil g. Bovha. Načelnik postaje g. Mazalna Peter ie v jedrnatih besedah razložil pomen svečanosti. Ob koncu ie predsednik orečital brzojavke Ni. Vel. kralju, ministrskemu predsedniku Živkoviču in zvezi strelskih družin v Beograda. Ob tej
priliki se prav iskreno zahvaljujemo vsem cenj. dobrotnikom iz Štor in iz elja. ki so podarili krasne dobitke, ter s tem pokazali naklonjenost strelski diružini.
Šport
M. E. S. E. (Eger, Madžarska) : Ilirija
V nedeljo so plavači M. E. S. E. plavali na Sušaku. — Oba madžarska repre-zentanta, dr. B£rš,ny in Bitskey sta povsod z lahkoto zmagala
Danes starta M. E. S. E. v Ljubljani proti Iliriji. Obširen program je razdeljen na dopoldne in popoldne, ter obsega dopoldne ob 11.:
100 m prosto: dr. Barany (MESE), Fritsch, Lavrenčiič ln Svetek (Ilirija);
50 m prosto dame: Bradač. Fettich. Gro-schel, Wohlfart;
50 m prosto subjuniorke;
200 m hrbtno: Bitskey Aladar, Bitskey Arpad (MESE), žirovnik (Ilirija).
100 m prosto juniorji: šerbec, Vrbič, Fuchs, Prezelj, Vrankar, Michalek;
200 m prsno: Mezey (MESE). Sever. Kramar (Ilirija);
200 m prsno dame: rekordni poizkus Mare Severjeve (Ilirija). Spremljata po 100 metrov Zlata Sever in Marija Babinekova;
5X50 m prosto-. M. E. S. E. v postavil: Baranyay, Tarrody, Bitskey, Haraly, Ba-rany; Ilirija; Svetek, Turnšek, žirovnik, Lavrenčič, Fritsch, rez.: šerbec, Ziherl.
Popoldne ob 15.30:
200 m handicap: Bžr&ny, Baranyay M. E. S. E.), Ziherl, Turnšek, Jesih (Ilirija);
100 rrt prosto juniorke: Fettich. Bradač. Wohlfart, Groschel;
50 m prosto subjuniorjl:
3X100 m mešano: MESE v postavi Me-zey, Bitskey, Baranyay; Ilirija: Sever, žirovnik, Fritsch, rez.: Kramar, Lavrenčič.
Propagandni skoki:
Water-polo. Obe moštvi, tako MESE, četrti v prvenstvu Madžarske, kot Ilirija, tretja v jugoslovenskem prvenstvu, nastopita v svojih najmočnejših postavah.
Tekmovanje bo prvovrstna športna prireditev in gre Iliriji polno priznanje, da je Ljubljani preskrbela to veliko atrakcijo. Je to menda prvič, da evropski prvak rekorder starta v Ljubljani ln zani!ma.nje za njegov nastop je ogromno ne le v Ljubljani, nego po vsej državi. LPP.
Službene objave LNP
S seje poslovnega odbora z dne 2. t. m.
Prisotni gg.: Stanko, Šetina, Zupane, Ber-dajs, Aocetto.
SK Grafika se poziva, da javn eventuelne zadržke proti verifikaciji :grača Srebotnja-ka Leona za drug klub. SK Ilirija se poziva, da javi zadržke za igrača Bedaka Franca, ki se je prijavil za drug klub. MO Maribor in Celje se pozivata, da takoj predlagata cene za vstop k podsavezniim liginim tekmam za Maribor, odnosno Celje. Medklubski odbori se opozarjajo, da pristoja kaznovanje igralcev, ki so predani kazenskemu odboru LNP, samo temu ter da ima MO le izvršiti zaslišanje ter zapisnike s svetimi predlogi odstopiti kazenskemu odboru.
Za otvoritev igrišča SK Amater v Trbovljah se rezervira 8. t. m. za 2SK Hermesa v Ljubljani pa 5. in 6. t. m. in 6e ta dan v teh dveh krajih ne smejo prirejati druge tetkme izvzemši onih, ki jih priredita Amater, odnosno Hermes. Prvenstvena tekma SK Amater : SK Retje, ki bi se imela od* igrati 8. t. m. se preloži na 25. oktobra.
Kazenskemu odboru se predata igralec SK Amaterja Rems Ivan in igralec SK Dobrne Kuirmiik Ivam radi nesportnega ponašanja pri tekmi 15. avgusta. Odobre se prijateljske tekme v Mariboru dne 8. septems bra med rezervama in prvima moštvoma SSK Maribora in Raipida. Na otvoritvi igrišča SK Amaterja v Trbovljah se od >bri turnir, v katerem nastopijo klubi ASK P ris morje, SK Svoboda iz Ljubljane in SK Amater dne 8. t. m. Medklubski odbor Celje se zadnjič poziva, da takoj izžreba tek« me ostalih klubov s Athletik SK rez. in nam pošlje razpored do 8. septembra 1931.
S pravom nastopa 5. IX. se verificirajo naslednji igralci: za SK Hrastnik: Gochler Adolf, Gram Ivan. Polšak Franc, Koschler Iignac; s pravom nastopa 12. IX. 1931: za SK Muro: Kardoš Jeno, Zriim Josip. Varga Mirko, za ISSK Maribor: Žemljic Ivan, Kukanja Vlado, Preatoni Angelo. Koren t Karol, Milj a ve c Oskar. Istenič Alfred, za SK Svobodo - Maribor: Štefančič Josip. Žnidar Hubert, Hodi Emerik. Milosavljevič Zivojin. Dobranič Josip, za TSK Slovan: Lipovšek Ferdo, s pravom nastopa 12. IX. za internacionalne, 3. XII. za prijateljske in 3. M. za prvenstvene tekme se verificira: za SK Ilirijo: Boncelj Franjto za ASK Primorje: Varšek Milan.
Na predlog MO Maribor in vseh zainteresiranih klubov se definitivno določi vrstni red prvenstvenih tekem za mariborsko okrožje: 6. IX. Mura : Maribor rez. v Murski Soboti, 13. IX. Svoboda : Železničar rez. v Mariboru. 20. IX. Svoboda : Maribor rez. v Mariboru. Mura : Rapid v Murski Soboti, 27. IX. Rapid : Maribor rez. v Mariboru, Železničar rez. : Mura v Maribora, 4. X. Rapid : Železničar rez. v Mariboru, Svoboda : Mura v Maribora. 11. X. Maribor rez. : Železničar rez. v Maribora, 25. X. Svoboda : Rapid v Maribora.
Za ljubljanski I. razred se določijo nadaljnji naslednji termini: 4. X. Ilirija rez. : Priimorje rez.. Slovan : Hermes. Grafika : Jadran, 11. X. mirila rez. : Svoboda rez.. Grafika : Slovan. Hermes : Jadran. 18. X. Primorje rez. : Svoboda rez., Ilirija rez. : Grafika. Jadran : Slovan, OistaJi termini slede. — I. podpredsednik.
Juniorske tekme pred zaključkom. V nedeljo je končal prvi finale za prehodni pokal Ilirije z leipo zmago mariborske mladine 4:1, kar je Individualna zasluga izvrstne leve zveze Maribora Zemljiča, strelca treh golov. V moštvu Ilirije je bdlo nekoliko slabih točk, popolnoma je zata<jil celo Žitnik II, kot desni krilec, kil je zakrival lasten gol in zastreljal enajstmetrovko. Naliv Je igro seveda zelo oviral, sodnik je moral poslati moštvi dvakrat vedrit. Sodil je objektivno g. Bergant iz Maribora. Revanžna igra se bo odiigrala prihodnjo nedeljo v Mariboru obenem s podsavezno prvenstveno tekmo Maribor : Ilirija. — n. mladina Maribora je odigrala po pokalni tekmi prija-
teljsko tekmo 8 kombinirano H. mladino Ilirijje. Tudi v tej tekmd so zmagali Mariborčani, in sicer 2:L Sodil je dobro g. Mah-kovec. — Danes se odigrajo na prostoru Ilirije ob 8. Hermes:Mladika, ob 8.30 Ilirija : Slovan, ob 9. Hermes : Korotan in ob 9.30 Ilirija : Mladika.
ASK Primorje : SK Jadran. Danes na praznik, igrajo na igrišču Primorja ob vsakem vremenu trening tekmo moštvi gornjih klubov in sicer ob 16., dopoldne ob 9. pa jun. moštvi.
Redno glavno skupščino LPP sklicuje ljubljanski plavalni podsavez za 11. oktobra t. L ob 10.30 v posebni sobi restavracije Emone. Dnevni red: volitev verifikacij, odbora, dveh tajnikov in dveh overovate-Ijev zapisnika, poročilo tajnika, blagajnika in nadzornega odbora ter podelitev absolu-torija upravnemu ln nadzornemu odboru, volitev novega upravnega in nadzornega odbora za eno leto, predlogi upravnega odbora ln rednih članov, predlogi za glavno skupščino JPS, določitev mesta, dneva in programa prvenstva LPP za l. 1932 Ln slučajnosti. Glavni skupščini smeta prisostvovati po dva delegata vsakega kluba rednega člana LPP, od katerih ima v polnomočju navedeni pravico glasovanja. Predlogi za glavno skupščino morajo biti izročeni upravnemu odboru LPP najpozneje šest dni pred skupščino. Opozarjajo se vsi klubi, da urede vse svoje obveznosti napram LPP, ki izvirajo iz pravil, ker srtcer izgube glasovalno pravico na skupščini. V primeru nesklepčnosti se bo vršila eno uro pozneje nova glavna skupščina, ki bo sklepčna ob vsakem številu prisotnih. — Upravni odbor
ASK Primorje (nogom. sekcija). Za današnjo trening tekmo z Jadranom naj bo I. moštvo v garderobi ob 15.30. juniorji pa dopoldne ob 8.30. Posebno se opozarjajo igralci Slamič, Jež. Pišek II, da morajo biti v garderobi ob 15.30.
Senzacija za senzacijo
Pariz, 29. avgusta.
Silno, silno muhasta je včasih usoda. Ali pa oni, ki jo ustvarjajo!
Menda ni bilo človeka na vsem svetu, ki ne bi bil z vso gotovostjo računal na zmago silnega Tarisa na 400 m na prvenstvu Evrope. In še to: po rezultatih v pred-tekmovanjih je veljal kot njegov edini konkurent Costolli (Italija), ki se mu je po času najbolj približal.
Pa je prišlo drugače.
Pred startom. Taris leži, sam, na klopi, pripravlja se na svoj veliki uspeh, na uspeh, za katerega se je leta pripravljal. Pred štirinajstimi dnevi je šele okreval od bolezni, a čuti se zadostno pripravljenega za zmago, ki jo pričakuje, ki jo z gotovostjo pričakuje vsa Francija, ves športni svet.
Costollija ni videti. Barany sedi med svojimi tovariši. Bled je, toži, da ima bolan želodec: štiri dni že ni kosil.
Costolli starta v rdeče-zeleni, Taris v modro-rdeči, Barany v zeleni kapi. Ostali so outsideri, v borbi ne pridejo v poštev.
V vražjem tempu potegnejo od starta, obrne prvi Barany, za njim Taris in Costolli. Ali Taris se ne da! Njegov trener Hermaut ga podžiga, pri 100 m je že prvi na obratu. Stadion buči. Ali tudi Barany noče popustiti. Drži se Tarisa. Publika, razdeljena na dva dela, podžiga oba. 200 metrov obrne Taris v 2:23, pridobiva vedno na progah od starta proti obratu, Bara-ny pa na progi proti cilju nadoknadi. Costolli je že izpadel iz kombinacije. Zadnji obrat. Barany gre s polno paro, dočim na-pravlja Taris vtis izmučenosti. Oni, ki Ba-ranyja poznajo, so sigurni njegove zmage. A tudi Taris se zaveda, kaj svet od njega pričakuje. Nastane borba, kot je ni Tourelles še videl, kot je niso še videli tudi najbolj razvajeni, borba dveh gigantov, borba za decimetre, za desetinke!
Zmagal je stil. Baranyjev klasičen sprint se je v spurtu bolje uveljavil — za dve desetinki sekunde je simpatični madžarski doktor prvi na cilju. Iskreče oči, radost na eni, strta srca, podrti upi na drugi strani. In ko je na olimpijskem drogu za-plapolala rdeče-belo-zelena madžarska zastava, je bil premagani šampijon Taris prvi, ki je Baranyju prisrčno in krepko stisnil roko.
Trikrat so Madžari dali dvoštevilčni rezultat v water-polu, med temi proti dosti močnim Francozom. Pričakovalo se je torej, da jim Nemci, vendarle najmočnejši in najnevarnejši protivnik, ne bodo dali kaj dosti opraviti. Pa je prišlo drugače.
Nemci so dali močan odpor. Vodili so z 2:1 in šele v zadnji minuti je uspelo Madžarom rešiti vsaj eno točko. Pri tej tekmi se je jasno videlo, kaj je v madžarskem moštvu Hallassy, centerhalf moštva. Izmučen od plavanja v predtekmovanju na 1500 metrov prosto, ni mogel dati one igre, ki je moštvu potrebna za njegove velike uspehe. Tekma je bila borba obeh centerhal-fov, duš in glav svojih moštev: neverjetno hitrega, ali topot handicapiranega Hallas-syja in premišljenega, preudarnega takti-čarja Beneckeja. Silni naskok Madžarov na nemški gol, ko so Nemci vodili 2:1. je bil neubranljiv, izenačenje je moralo priti, Madžari so rešili eno točko.
še ena z water-pola: Čehi so porazili Francoze z 2:1, brzina je triumfirala nad rutino in tehniko — niti silni Padon ni mogel domačinov rešiti poraza!
Pred odločilnim dnem. Komu bodo pripadle zadnje točke? I Nemcem, i Madžarom so krvavo potrebne ,prvim še bolj, pa jih tudi več pričakujejo, saj se zadnji dan vrše samo >nemške< discipline: skoki s stolpa, 200 m prsno!	B- K.
Prijatelji tujih žepov
*	. Ljubljana, 7. septembra.
Zeparji v Ljubljani v splošnem "nimajo baš prevelike sreče. Dogode se le male tatvine na trgu, tu pa tam na kolodvoru, v čakalnicah kinematografov ali v kaki gostilni in kavarni, kjer nastaja včasi gneča. Toda še take tatvine izvrše navadno priložnostni tatovi, ki si ne morejo kaj, da ne bi izrabili prilike, ki se jim ponuja neredko tudi v obliki prav rejene listnice.
Le kadar je v Ljubljani velesejem in se nudijo še druge take priložnosti, ki obetajo žeparjem lep plen, prihajajo žeparji k nam v goste tudi od drugod. Po navadi pa ne vjamejo pretežkih rib In se jim plen rad izmuzne. Ljubljanska policija ima piko nanje in jih hitro izsledi, zato se ji tatovi radi izognejo.
Zaradi svečanosti kraljevega tedna, ko so prihajali ljudje v Ljubljano Iz vse banovine, so žeparji tvegali in se vseeno podan v nevarnost. Hodili so po raznih gostilnah, kjer je zlasti zaradi slabega vre-
Tudl onim, ki delajo, bo Radenska mineralna voda
najboljše okrepčilo in osvežilo. Ta voda ni samo cenejša kot pa alkohol, temveč je tudi zdrava, ona Vas prijetno hladi in krepL 10603
mena prevladovala gneča, in si res izbrali nekaj žrtev, po večini med ljudmi z dežele, ki so vse preveč zaupljivi in premalo pazljivi na svojo okolico. Ko se je v nedeljo popoldne vlila ploha in je jela padati toča, so se posetniki razstave na velesej-mu zgnetli v razne paviljone, kjer so se počutili uzmoviči kakor ribe v vodi. Prvi je prijavil policiji, da je bil okraden, čevljar Josip Kmetec, doma z Brega pri Ptuju. Popoldne se je bil skril pred dežjem v paviljon, kjer prodajajo tudi čevljarska potrebščine, po dežju pa je zopet odšel na zrak. Ko je postal lačen, ki je nameraval privoščiti nekaj jedače, a je opazil, da je okraden. Neznan žepar mu je bil izmuznil v ugodnem trenutku listnico, v kateri je imel Kmetec okrog 150 Din, legitimacijo začetrtinsko vožnjo in razne malenkosti.
Komaj je odšel Kmetec s policije, se je že javila uradnica Josipina Kresalova, doma iz šmartnega pri Slovenjgradcu ter potožila, da ji je bila ukradena na velesej-mu rjava denarnica s 160 Din in legitimacijo. Enako smolo je imel ključavničar France Kobler, stanujoč v Središki ulici 11 v Ljubljani. Drzen žepar mu je izmaknil črno listnico s 300 Din v bankovcih in nekaj kovanega drobiža.
Policija je na podlagi prijav podvzela vse mere, da bodo drzni žeparji čim prej na varnem.
Napredek pri zdravljenju revmatizma
Po strokovnih ocenah, ki smo jih dobili od nad 6000 zdravnikov, med katerimi so mnogi priznani profesorji zdravniki, se revmatizem uspešno zdravi s Togal-tabletami. Togal-tablete so popolnoma neškodljive za želodec, srce in ostale organe. Togal-tablete na naraven način odvajajo sečno kislino ter učinkujejo naravnost na koren zla. Tudi v zastarelih slučajih, kjer so se druga sredstva izneverila, so prinesle Togal-tablete bolniku rešitev.
Tako nam pišejo skoro ysak dan i zdravniki i bolniki, da je storjen velik napredek v zdravljenju revmatizma, gihta in ishiasa s Togal-tabletami. En sam poskus vas bo prepričal: Zahtevajte v svoji lekarni prave Togal-tablete! Če niso slučajno na zalogi, jih morete takoj naročiti.	106373
Planinska proslava
pri Sv. Arehu
Maribor, 7. septembra. V nedeljo je podravska podružnica SPD v Rušah slavila 30-letnico svojega obstoja in dela. Za kraj svoje proslave si je izbrala Ruško kočo pri Sv. Arehu na Pohorju. Kljub zelo neugodnemu vremenu se je zbralo tam lepo število turistov in domačinov.
Ob 10. dopoldne je oral član Aljaževega kluba g. Kavčič iz Ruš planinsko mašo v cerkvi Sv. Areha. Po maši so se gostje in zastopniki društev zbrali v prostorni jedilnici Ruške koče k skupnemu obedu. Vse zbrane goste je pozdravil vrli odbornik podružnice, ruški župan g. Davorin Lesjak, ki istočasno z jubilejem podružnice praznuje tudi 30-letnico načelovanja podružnici. Podal je kratek pregled dela podružnice, ki je kljub velikim težavam razvijala zelo plodonosno delo. Za njim je čestital v imenu mariborske podružnice SPD glavni urednik »Marburger Zeitung« g. Udo Kasper, za Aljažev klub g. Kavčič, za podružnico SPD iz Slovenjgradca dr. želez-nikar, za počitniško kolonijo Kraljice Marije v šmartnem gospa Lipoldova, za zadrugo »Ribiška koča« inž. Jelene in slednjič v imenu domačinov veleposestnik g. Viktor Glaser. Ti so se v svojih govorih spominjali zlasti tudi velikih zaslug, ki si jih je pridobil za turistiko in tujski promet načelnik ruške podružnice g. Lesjak.
Pri proslavi so bili navzoči med drugimi tudi še kabinetni šef v pokoju in sedanji inšpektor Privilegirane agrarne banke g. Miloš Stibler, veleindustrijalec g. Hinko Pogačnik, podravnatelj dr. Orožen, veleposestnik Robnik, nadgozdar Sernec iz Slovenjgradca in mnogi drugi. Kljub slabemu dopoldanskemu vremenu je proslava potekla v najlepšem planinskem razpoloženju, popoldne pa so bili izletniki deležni najlepšega solnčnega vremena.
I
n H -
-M ■ i«
r -^tm
|	P; ■
zlatnina srebrnina in optični predmeti
po znižanih cenah ar\ pr«
, Vilhar
urar LJUBLJANA Sv. Petra 36.
Ali ste 2e naročnik edine slovenske ilustrovane tedenske revije „2ivljenfe Ia svet"?
Italijanski zračni manevri
Zakaj se ptice selijo
Po naukih modeme znanosti je selitveni nagon v zvezi s spremembami v ptičjem organizmu
Selitve ptic, ki spremljajo kozmični potek našega življenja, kakor vsakoletno odpadanje listja jeseni v našem pasu, so že v davnih časih bile uganka, ki jo je skušalo z več ali manj fantastičnimi teorijami rešiti nebroj velikih duhov. Toda šele naš čas se približuje rešitvi te uganke, pri čemur nam je v veliko pomoč široko-potezno izvedena organizacija obročkanja ptic, ki nam odkriva, kam se ptice prav za prav podajajo na svojih skrivnostnih poletih in po katerih poteh.
Jasno je, da so te selitve v zvezi z možnostjo prehrane, ki jo naš pas v zimskem času ne more nuditi. V tem je spoznati smiselno uredbo naravnih dogajanj. Kako pa se v pticah zbudi nagon selitve, od kod izvira, v koliko mu je iskati pobude v vnanjih okoliščinah, tega ne vemo za gotovo niti danes. Vsekakor nimajo pri tem takšni zunanji vplivi, kakor temperatura, nedostajanje hrane, nazadovanje svetlobe, nič več nego sekundarno vlogo, kar je lahko dokazati.
Cela vrsta ptic selivk, n. pr. štorklje, kukavice, udebi itd., nas zapusti že v polnem poletju, v avgustu, ko ni niti govora o kakšnem nedostajanju hrane in nazadovanju temperature. Te ptice niti ne morejo vedeti, da sledi tej letni dobi druga doba. zimska, ko so življenjske prilike zanje nemogoče. Saj doživljajo od svojega rojstva do selitve v naši domovini le čas visoke življenjske konjunkture, torej bi si
morale kvečjemu »misliti«, da ostanejo te prilike tudi za nadalje iste. Naziranje, da jih podi od nas znanje ali slutnja o bližajočem se zimskem času, ne more obveljati tudi zato, ker je poleg teh še cela vrsta drugih ptic, kakor lastavice, škrjan-ci in škorci, ki se selijo tako pozno, da jih često preseneti zima, ki jih mnogo tudi pokonča. Zakaj se niso ti »zamudniki« selili vsaj tedaj, ko je začelo zmanjkovati hrane in je zima poslala že svoje prve oznanjevalce, mraz in slano?
Tako nam postane jasno, da moramo iskati povoda za jesensko selitev ptic v pticah samih, v nekem silnem nagonu, ki se jim prebudi mahoma brez vidnega vna-njega razloga, in ki se mu ne morejo upreti. Ta nagon se prebudi, kakor nam je dovolj znano, tudi pri ujetih pticah selivkah in celo pri takšnih, ki so se rodile v kletki in ne morejo imeti niti pojma o velikih spremembah, ki se pripravljajo pri nas v zimski čas. Tem pticam vrhu vsega ni treba skrbeti za hrano in toploto.
Moderna znanost se nagiba k naziranju, da je ta selitveni nagon v zvezi z neko periodično fiziologično spremembo v ptičjem organizmu, morda s pojavom nekih telesnih snovi, ki bi imeli vlogo nekakšnih »selitvenih hormonov«. Eksperimentalno raziskavanje te notranje periodičnosti je šele v početku, a obljublja nam dokončno rešitev. te uganke prej nego vsaka druga raziskovalna metoda in špekulacija.
Leteči misijonar4'
Pater Schulte in oceanski letalec Kohl
(desno)
Pater Schulte, znan pod imenom »leteči misijonar« ,ki je po nalogu katoliških misijo-nov v Afriki deloval z najmodernejšimi sredstvi (avtomobili, motornimi čolni in letali) predvaja v Berlinu svoj afriški film, pri katerem je sodeloval tudi prekoocean-ski letalec Kohl.
Izabela Habsburška
V starosti 75 let je umrla v Budimpešti bivša nadvojvodinja Izabela Habsburška, žena Friderika Habsburškega, s katerim se je poročila 1878.
Friderik Habsburški je bil, kakor znano, med najbogatejšimi ljudmi v stari monarhiji; to je njegovo ženo tem bolj podžigalo v želji, da bi eden izmed njunih otrok — imela sta šest hčerk in enega sina — nosil kdaj krono. Ko je začel prestolonaslednik Franc Ferdinand zahajati v njeno hišo. je menila, da zahaja zaradi kakšne njene hčere — toda prestolonaslednik se je bil zaljubil le v njeno družabnico, grofico Zofijo Hotekovo, ki jo je potem krat-komalo vrgla iz hiše.
Po prevratu je delovala na to, da bi postal njen sin Albrecht madžarski kralj in ni v to svrho štedila z denarjem. Toda pred kratkim se je Albrecht poročil z neko ločeno gospo — iz »navadnih« meščanskih krogov, vrhu tega je prisegel zvestobo Otonu Habsburškemu, Zitinemu si-mi, ki je, kakor znano, tudi pretendent za madžarski »prestol«. V svoji jezi sta Izabela in njen mož podala izjavo, da Albrech-tove žene ne priznata za članico rodbine.
Pred volitvami novega avstrijskega zveznega predsednika
I>r. Karel Buresch .sedanji zvezni kance-lar, skupni kandidat meščanskih strank
Dr. Karel Renner, prvi državni kancelar avstrijske republike, socialnodemokratski kandidat
18. oktobra bodo v Avstriji volitve novega zveznega predsednika, ki bo letos prvič
izvoljen neposredno in ne več od poslancev
Važen izum za zračno plovbo
Nad berlinskim letališčem so preizkusili izum 26-letnega dunajskega inženjerja Brauna, ki omogoča vsak čas ugotoviti relativno višino zračnega vozila, t. j. njegovo višino nad zemeljsko površino.
Doslej se je dala ugotoviti z barometrom le višina nad morsko gladino. Aparat deluje po principu, da od zemeljske površine oddaljujoče se telo stalno izgublja na teži.
Izum se je pri poskusih dobro obnesel in letalec bo odslej tudi v megli lahko ravnal svoje vozilo brez skrbi, da bi treščil v kakšen vrh.
Kraljica Marija
je nevarno obolela na raku. Kakor poročajo iz Bukarešte, je bolezen že tako napredovala, da si zdravniki ne upajo več operirati visoke bolnice
Kralj Karol prosi za roko princese Marije
Svojo Ijubavnico prodal za dve časi piva
Delavec Adolf Schmid v Mostu na Severnem Češkem je imel razmerje z ločeno ženo Margareto Hrochovo, v katero se je bil zagledal tudi kočijaž Jožef Loffler. Te dni sta se delavec in kočijaž zmenila za mirno poravnavo te zadeve in Schmid je izjavil, da prepusti svojo Ijubavnico Loff-lerju za dve čaši piva. Loffler je plačal in oba sta se podala v stanovanje Hrocho-ve, da ji povesta, kako sta se zmenila. Na veliko presenečenje Shmidovo je ženska izjavila, da je z zadevo sporazumna in da Loffler lahko kar pri njej ostane. To je delavca tako razkačilo, da je pograbil nož in zadal ž njim Hrochovi štirinajst vbod-ljajev. Ko se je Loffler vrgel na Schmida, mu je ta porinil nož v prsi, nato se je sam javil policiji. Policijska patrulja, ki je odšla v stanovanje Hrochove, je našla koči-jaža že mrtvega, žensko pa so zelo težko ranjeno odpeljali v bolnišnico.
že zdaj kaže moda veliko sličnost z davno minulimi časi, toda v prihajajoči sezoni bo morda še bolj sličila oblekam naših babic, ko so bile še mlade. Slika kaže jesensko modno razstavo v Londonu. Levo dama v obleki viktorijanskega sloga, desno pa moderna preobrazba iste dobe.
,Nautilus" — najden!
Romunska kraljica-mati Marija nevarno obolela
Pasji strahovi
Pri Constanzi (v Romuniji) se je iztiril vlak s 37 vagoni petroleja. K sreči ni bilo
nobene človeške žrtve
Po dolgih dnevih molka so sprejele severne postaje prvi glas iz »Nautilusove« radio postaje. Zgoraj Wilkinsova podmornica, spodaj hrabra posadka s svojim vodjo Wilkinsom (X). Spodaj desno friburški zdravnik dr. Villinger, nemški udeleženec eks-
pedicije
Igralec v porodnišnici
Solnograški hakenkreuzlerski študenti in krščansko socialni listi so zagnali velik vrišč, ker je te dni slavni igralec Moissi prisostvoval v tamošnji porodišnici nekemu porodu. Seveda so hudi še prav posebno zaradi tega ,ker je Moissi Žid. Stvar je takšna, da piše igralec ta čas velik roman iz ženskega življenja, pa je zaprosil deželno vlado, naj bi mu dovolili enkrat prisostvovati porodu. Njegovi želji so ustregli. Navzoča sta bila poleg umetnika, ki si je oblekel beli zdravniški plašč, in dveh babic še dva zdravnika in tako zva-ni »takt« se ni kršil v ničemer, razen pozneje, ko so zvedeli za zadevo na ta ali oni način ljudje, ki smatrajo za nedostojno, da bi smel kakšen mož, ki življenje spočenja, gledati, kako se življenje rodi.
Protituberkulozna losos liga
prav posebno priporoča — KAPORIT kot desinfekcijsks sredstvo v boju proti tuberku-loži. Navodila v
Drogeriji GREGORIC Ljubljana, Prešernova ul. št. 3
Goethe in zobozdravniki
Neki wiirzburški visokošolec je predložil tamošnjemu vseučilišču disertacijo z naslovom »Zobobol pesnika Goetheja in in njegovi zobozdravniki«. Mladenič je bil v tem delu nenavadno vesten. Proučil je vsa Goethejeva pisma in pisma njegovih sodobnikov, da je lahko citiral mesta, ki se nanašajo na zdravje Goethejevih zob, citiral je celo posamezna mesta iz njegovih del, kjer se zobobol omenja. Seveda ni pozabil navesti tudi zobozdravnike, ki so kdaj zdravili Goethejeve zobe, vsakega je podal z njegovo biografijo in s podrobnostmi o njegovi praksi. Ali je človeštvu ta vrsta »znanosti« kaj potrebna in ali je Goethe po tej disertaciji kaj pridobil v očeh ljudi, to je še nerazrešeno vprašanje, mladi mož pa si je ž njo vsekakor pridobil doktorski klobuk.
»Kdo ie bil Kolumb?« »Kolumb ie bil ptič!« »Ptič? Kako moreš ziniti tako neumnost?«
»Sai ste nam včerai eovorili a Kolumbovem jajcu!«
Manevrov se je, kakor znano, udeležila celokupna italijanska zračna flotilja. Na sliki; vojna letala zagrinjajo Firenze v meglo
Lepite na pisma znamke protituberkulozne lige S
Artur Fontaine, predsednik Mednarodnega delovnega urada, je umrl v Parizu, star 71 let.
37 vagonov petroleja se je iztirilo
Moskva - pristanišče
Moskovski inženjer Andrejev je izdelal načrte za zvezo sovjetske prestolnice 6 prekopi 6 tremi morji, Baltiškim, Kaspiškim in Črndm morjem.
Prvi prekotp, ki veže reko Moskvo z Volgo, so že pričeli graditi in bo dolg okrog 200 km. Stal bo 200 milijonov ruibljev. Drugi prekop v dolžini 150 km bo vezal reki Moskvi in Oko, veljal bo 250 milijonov rubs ljev.
Tako po6tane Moskva pristanišče, ki bo neposredno zvezano s svetovnimi pristaš enišči. Obiskovali jo bodo lahko tudi veliki parniki .
Stara moda zopet na površju
Na posestvu Krebelshof v kelmorajn-skem predmetju Worringen je bil zaposlen neki hlapec, ki je pred kratkim utonil pri kopanju v Renu. V noči po njegovi smrti in potem vsako noč so slišali iz njegove sobe grozo vzbujajoče trkanje in drsanje. Takoj se je raznesla v kraju vest, da straši hlapčev duh, tako da je bil posestnik prisiljen pozvati policijo na pomoč, da preišče zadevo.
Nekoliko pogumnih policijskih uradnikov je šlo ponoči bdet v strahotno sobo in kmalu so zaslišali tisto trkanje in drsanje. Kaj so odkrili možje postave, ki se niso nič ustrašili, temveč so začeli zadevo takoj od blizu preiskavati?
V sosedni sobi je bila peč in pod to peč je hodil vsako noč na železno skledo spat star pes. Od časa do časa se je zganil in skleda je na neravni podlagi zdaj s to stranjo zdaj z drugo udarila po tleh. To je bilo »trkanje duha«! In drsanje je obstajalo v tem, da se je pes od časa do časa popraskal, pa je skleda pri tem malo podrsela po tleh.
Mislite, da so se Worringenci dali prepričati po tej več nego preprosti razlagi strašljive zgodbe? Kaj še! Osnovala se je tam spiritistiČna občina, ki hodi svoje seje prirejat baš v to sobo, v kateri »vlada pokojnikov duh« ...
Princesa Marija V Rim je dospel bivši romunski minister Manoilescu in intimen prijatelj kralja Ka-rola, ki ima misijo, da prosi kralja Viktorja Emanuela za roko sedemnajstletne princese Marije
Smrt predsednika Mednarodnega delovnega urada
Oglejte si ljubljanski velesejem še 8. in 9. septembra
Iivoz kmetijskih pridelkov iz dravske banovine
Iz referata Zbornice za -TOI za letošnji izvozil iški kongres v Beogradu posnemamo naslednje podatke o cenitvi izvoza kmetijskih pridelkov iz dravske banovine v letih 1931-32. ^
Izvoz žitaric za našo banovino ne prihaja v poštev, saj bomo morali za prehrano domačega prebivalstva uvoziti iz žitorodnih delov naše države še okrog 5000 vagonov žita. Od mlevskih produktov izvažamo samo otrobe, odnosno krmilno moko in se ceni, da jih bo letos do 400 vagonov za Jz-voz na razpolago, kar predstavlja približno vrednost 4 milijone dinarjev.
Letina fižola zaradi dolgotrajne vročine ni posebno zadovoljiva, zlasti na Dolenjskem Tudi so izgledi glede cene pri izvozu zaradi nizkih ponudb iz Poljske, Rumunije in Bol ga rije ter prekooceanskih držav, _ posebno Japonske, zelo slabi in se računa še z morebitnim nadaljnjim popustom cen. Izvoz se ceni na ca. 70 vagonov v vrednosti 1.5 milijona dinarjev.
Na krompir je zadnje deževje ugodno vplivalo ter se računa, da bo kvalitativno letina dobro uspela. Od svojega prebitka bo dravska banovina lahko izvozila znatnejše količine v južne kraje, pa tudi v Italijo, ako se bo dovolil uvoz. ki je bil dosedaj prepovedan (Italija ima letos sama zaradi velike suše slabo letino v krompirju).
Izvoz sadja bi lahko dosegel po sedanjem stanju 200 vagonov svežih sliv, 2000 vagonov namiznih "jabolk in 500 vagonov jabolk sta mošt. Posebno dobro je obrodilo sadje v ljutomerskem in ptujskem srezu, nadalje ob rogaški železnici in v savinjski dolini. Izvoz pa se bo moral boriti z velikimi težkočami glede na dobro sadno letino v severnih deželah in na izredne gospodarske prilike Nemčiji, ki je za nas najvažnejše tržišče, vendar je konsum zaradi krize znatno padel. Pravilnik o kontroli izvoza sadja stopi r 12. septembrom v veljavo in bo imel na naš izvoz sigurno mnogo vpliva. Njegov praktičen pomen se v naprej ne more oceniti in mnogo bo brez dvoma odvisno od sestave in poslovanja samih krajevnih komisij, ki naj bi posvetile prvenstveno pažnjo eliminiranju nerealnih mešetarskih manipulacij. Cene sadja bodo v primeru z lanskoletnimi v splošnem nižje in se ceni vrednost sadja, ki bi prišlo v poštev za izvoz le na ca. -tO milijonov dinarjev.
Pri orehih se računa s prav dobro, skoro rekordno letino. Izvoz bo lahko dosegel kakih 1 OO vagonov v vrednosti okrog 6.5 milijona dinarjev.
Vinski pridelek bo. kolikor se da pri nestalnih vremenskih prilikah presojati, po množini večji kakor lani, kakovost pa grozi pokvariti hladno vreme in deževje zadnjih tednov, ki je na mnogih krajih že povzročilo gnilobo. Ker imajo vinogradniki še znatne zaloge vina prejšnjih pridelkov, je nastopil padec cen. ki sicer odpira boljše izglede za izvoz naših kvalitetnih vin, pomeni pa nadaljnjo poostritev položaja vinogradnikov. Po sedanjem stanju, se bodo prodajala prvovrstna sortirana vina po 4 do 7, izjemoma tudi do 8 dinarjev za izvoz, mešana pa že po 3 dinarje in še ceneje. Izgledi za izvoz v Avstrijo so zelo slabi, ker bo Avstrija imela sama rekordno letino in je razširila vinske kulture, akoravno konsum tudi tam znatno nazaduje. Zaradi padca cen bi bilo nujno potrebno, da se revidirajo vsi stroški, ki bremenijo naš izvoz, med njimi tovornina. ki je na kratke razdalje relativno previsoka, nadalje stroški in neprilike z vračanjem sodov in drugi izdatki. Naši eks-porterji se pritožujejo, da se za najcenejša vina iz drugih banovin, ki stanejo 1 do 1.50 Din. daje ista izvozna premija, kakor za kvalitetna vina s 5 do 8 krat večjo vrednostjo. V prvem primeru znaša namreč ekspertna premija 50 do 80 odstotkov od vrednosti vina. v drugem pa samo 5 do 10 odstotkov. Obremenitev vina po notranjih davščinah jako ovira notranji konsum in je sedaj po padcu cen postala v dosedanji višini nevzdržna, ker presega 100°/o nabavne eesio blaga.
Živina in živinski produkti. Zaradi slabe letine krme bodo živinorejci v letošnji jeseni primorani v znatnem obsegu zmanjšati stanje živine. Izgledi za izvoz so tudi p« novi trgovinski pogodbi z Avstrijo in Češkoslovaško še vedno nepovoljni. Izvoz proti severu ima v današnjih razmerah vedno manj konvenjence. Velike važnosti bi bilo. da se doseže otvoritev direktnega izvoza v slavna konsumna mesta v Franciji. Na to tržišče bi se lahko izvozilo pri današnjih cenah preko 500 vagonov živine in živinorejskih produktov. Dravska banovina bi imela knt izrazito živinorejska pokrajina veliko možnosti za izvoz živine v živem in zaklanem stanju, vendar ovirajo poleg uvoznih carin še druge zapreke naš izvoz. Predvsem je tu veterinarski pregled, počasna odprema pošiljatev, visoka tarifa za kosovne pošiljke in mnogobrojne takse, zaradi katerih trpi naš izvoz znatne škode. Bilo b? nujno potrebno, da se predlogi zbornice glede promptne in neposredne odpreme vseh pošiljatev živine in mesa ter mesnih izdelkov na pristojnih mestih uvažujejo, da zasi-gurajo neoviran izvoz ter odpravijo onerozne takse. Tudi glede cen pri izvozu se pričakuje nadaljnje oslabljenje. Veliko zmedo v izvozu živine in prašičev je povzročila uvedba kontingentnega sistema v Avstriji. Kontingenti, ki so razmeroma nizko odmerjeni, povzročajo težave pri razdelitvah na posamezne pokrajine in na dobo izvozne sezone. Razlika v carini med kontingentiranim in n fkon ti ngenti rani m uvozom je izredno visoka in je pri današnjih prilikah smatrati uvozno carino za nekontingentirano živino za prohibitivno. Izvoz prašičev podrazuje tudi trirhinoskopski pregled, ki ga je uvedlo ministrstvo za kmetijstvo.
Zmanjšanje svetovne žitne letine
Mednarodni poljedelski institut v Rimu je pravkar objavil poročilo o svetovni žitni letini po stanju od srede avgusta. Podatki, ki jih objavlja ta urad, nam nudijo pomirlji-vejšo sliko, kakor pa bi človek sodil na podlagi katastrofalno nizkih cenah na svetovnih trgih. V juliju in v prvi polovici avgusta je bilo vreme za razvoj posevkov in za zorenje v večini evropskih držav neugodno, tako da bo evropski pridelek v pšenici
dosegel le lanskoletno višino. Za cenitev pridelka Rusije manjkajo zanesljivi uradni podatki. Kolikor se da ugotoviti, so ozimni posevki zadovoljivi, dočim se jari posevki niso razvili ugodno. Ker predstavljajo posevki jare pšenice dve tretjini vse površine v Rusiji, zato ni izključeno, da bo ruski pše-tiični pridelek navzlic povečanju površine letos zaostal za lanskim. Poročilo navaja naslednje številke o količini pridelka na severni poluti, ki se nanaša glede pšenice na 24 držav, ki predstavljajo štiri petine vse produkcije na severni poluti, glede rži, ječmena in ovsa pa nad dve tretjini vse produkcije.
Produkcija severne polnte
v milijonih met. stotov
pšenica rž ječmen oves
1925	596 137 204 389
1926	624 117 196 361
1927	663 124 208 355
1928	712 140 254 407
1929	605 138 248 361
1930	675 136 249 376
1931	627 122 204 833
Kakor je iz gornje primerjalne tabele
razvidno je letos pridelek vseh vrst žita na severni poluti manjši nego je bil lani. Vrhu tega je treba upoštevati, da so države na južni poluti po došlih vesteh znatno skrčile obseg posejanih površin in da se tudi vremenske prilike ne razvijajo ugodno, tako da bo tudi v teb državah pridelek zaostal Severna Amerika je zaradi slabšega pridelka v Kanadi letos pridelala le 315 milijonov met. stotov pšenice nasproti 346, 306, 406, 373 in 340 milijonom v zadnjih petih letih.
Slabši uspehi letine zaenkrat še ne vplivajo na svetovni trg, ki je še bolj pod vpli vom in pod pritiskom velikih starih zalog. Na dan 1. avgusta so letos znašale zaloge pšenice v Zedinjenih državah, v Kanadi. Argentini in Avstraliji skupaj s plavajočim blasrom 166 milijonov stotov nasproti 146.5, 151.5, 100.9. 83.1 in 63.7 milijona stotov v zadnjih 5 letih. Od teh zalosr je odpadlo letos na Zedinjene države 92.5 (lani 80.7). na Kanado 37.9 (34.8). na Argentino 16.3 (9.7). na Avstralijo 0.0 (10.6) in na plavajoče količine 10.3 (10.7) milijonov stotov.
Čeprav o zalogah v uvoznih državah m podatkov, vendar smatra Mednarodni poljedelski urad, da so se letos te zalose zelo skrčile. Zato lahko računamo, da stare zaloge letos ob prehodu v novo kampanjo v celoti niso presegale lanskih zalog in da je pri zmanjšani svetovni produkciji računati letos z nazadovanjem svetovnih zalog.
Končno je še omeniti, da 9o bila te dni zaključena pogajanja med kitajsko vlado in ameriškim farmarskim uradom in je kitajska vlada sprejela ponudbo za nakup 15 milijonov bušlov pšenice in moke za gladujo-če prebivalstvo v pokrajinah, ki so bile opu-stošene zaradi katastrofalne poplave. Kitajska vlada bo kupljeno pšenico plačala v enakih delih leta 1934.. 1935 in 1936.
Kakor se sodi v poučenih krogih so dani pogoji za ozdravitev svetovnega žitnega trga. Spričo statistične situacije prodira nazi-ranje. da z nadaljnjo poostritvijo žitne krize ni več računati.
Prijave zalog pšenice In moke
»Službene novi ne« od 5. t m. objavljajo zakon o prodaji pšenice v tuzemstvu, ki je isti dan stopil v veljavo. Kakor smo že poročali je treba po § 4. tega zakona v roku 3 dni po objavi tega zakona, torej do srede prijaviti oddelkom odn. organom finančne kontrole (kjer teh ni občinskim oblastvom) vse zaloge pšenične moke v mlinih, pekar nah. komisijskih skladiščih in ostalih obratih (trgovinah) odnosno privatnih osebah, ako so večje od 200 kg, pri mlinih pa še vse zaloge pšenice preko 200 kg. Prijave ie treba podati zaradi odmere plačila razlike po novih prodajnih cenah žita. Prijavo mora izvršiti oseba, pri kateri se zaloga nahaja.
Ker je prijavni rok izredno kratek in imajo oblastva nalogo v nadaljnjem roku 3 dni popisati te zaloge, opozarjamo ponovno vse prizadete na to določbo zakona (vsebino zakona smo objavili v nedeljski številki), kakor tudi na stroge kazenske določbe, po katerih se osebe, ki ne prijavijo svoje zaloge. kaznujejo z zaplembo moke, odn. pšenice, z zaporom do 30 dni. kakor tudi z denarno kaznijo, ki lahko gre do vsote 3 do 10-kratne vrednosti novo določene prodajne cene pšenice.
= »Deju« nemško-jugoslovcnska trgovska družba z o. z. v Essenn. V srcu rensko-west-falskega industrijskega okrožja v Essenu so nedavno vplivne osebnosti, med drugimi jugoslovenski konzul aPulus in nadžupan dr Rosc-ndahl (ki ga poznamo iz zadnjega potovanja nemških industrijskih zastopnikov po Jugoslaviji) ustanovile nemško - jugosloven-sko družbo »Deju«, čije namen ie posioeie-vanje blagovne izmenjave med Nemčijo in Jugoslavijo, zlasti uvoza jugoslovenskih agrarnih in gozdnih produktov, rud in kovin v Nemčijo in izvoza nemških industrijskih zdelkov v Jugoslavijo. To blagovno izmenjavo hoče organizirati nova družba na velikopotezen način kot osrednja zbiralnica za vso Nemčijo. V nemškem tisku je ustanovitev našla prijazen odmev. Številne zveze, organizacije, zadruge in posamezne tvrdk so se obrnile na »Deju« z željo zastopstva njihovih interesov v Jugoslaviji. Kakor doznava-mo, bosta generalna pooblaščenca te družbe nadžupan dr. Rosendahl in poslovodja dr. Cloeren, v drugi polovici septembra po-setila našo državo, da ustvarita s posredovanjem zbornic osebne stike z našimi interesenti. Za pospeševanje obojestranske tujske industrije, je »Deju« ustanovila posebni prometni oddelek in je za poslovodjo tega oddelka postavila znanega pisatelja gospoda Alberta Kolerja iz Dfisseldorfa, ki je organiziral že več potovanj v Jugoslavijo. Ta oddelek bo ustanovil pri velikih prometnih družbah zastopstva jugoslovenskih potovalnih uradov, organiziral bo študijska in po-učevalna potovanja v Jugoslavijo in bo uvedel poseben informacijski urad za brezplač no informacijo glede uspešne tujske propn gande v Nemčiji. Interesenti se lahko obrnejo neposredno na naslov: »Deju«. Deutsch jugoslawische G. m. b. H., Eesen, >Lenau-haus«.
= Izvoz trdega lesa v Anglijo. Spričo silnega nazadovanja našega izvoza lesa so zanimivi podatki angleške uvozne statistike, ki kažejo, da se je uvoz trdega lesa iz Jugoslavije letos povečal. V prvem letošnjem polletju je Anglija uvozila iz naše države 277.293 kubičnih čevljev trdega lesa (predvsem hrastovine in bukovine), dočim ie znašal v istem času pret. leta ta uvoz le 236.129 kub. čevljev V tem uvozu zavzema hrastovina še vedno prvo mesto, vendar se je uvoz jugoslovenske hrastovine zmanjšal od 155.046 na 88.311 kub. čevljev, tako da se je torej povečal le uvoz ostalih vrst trdega lesa. predvsem bukovine.
= Konkurz je razglašen o imovini Gulda Franceta, trgovca v Mariboru (upravnik mase dr. Lašič Ferdo, odv. v Mariboru); prvi zbor upnikov pri okrožnem sod. v Mariboru 17. septembra ob 10.. oglasitveni rok do 24. okt., ugotovitveni narok 5 novembra.
= Narodna industrijska preduzefa d. d. v Zagrebu je prijavila sodišču prisilno poravnavo. Družba, ki ima 5 milij. Din glavnice, je lastnica rudnikov železa v Rujeveu in Be-šlincu, dočim je tvornico namiznega orodja že prodala. Podjetje spada v koncem Oskarja Sch\veikhandta
= Potrjena je prisilna poravnava, ki jo je sklenil dolžinik g. Martin Brumen, trgovec v Beltincih, s svojimi upniki za 50°/« kvoto terjatev, plačljivo v petih trimesečnih obrokih. *
= Prodaja starega papirja in razbitega «tekla se bo vršila potom pismene ofertne licitacije 22. t m. v osrednjem skladišču materijala v Mariboru. (Predmetni oglas je na vpogled v Zbornici za TOI.)
= Dobave. Direkcija državnega rudnika v Veleroju sprejema do 4. t. m. ponudbe za dobavo koruze, do 7. t. m. pa za dobavo izo-lirnega laka in raznih tiskovin. — Direkcija državnega ludnika v Brezi sprejema do 17. t m. ponudbe za dobavo centrifugalne 6e-saljke, direkcija državnega rudnika v Kreki pa za dobavo delov tovornega avtomobila znamke Saurer, bele in plave krede ter raznega železa. — Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 10. t. m. ponudbe za dobavo bencina, žarnic znamke »Vertes«, jeklenih lopat, žgane žice, papirja, rudarskega železa, plošč za štedilnike, portland-skega cementa, strojnega olja, metel, motvoza, barv, okov za okna itd. — Pri komandi 39. pešpolka v Celju se bo sklepala 15. in 22. t. m. direktna pogodba za dobavo raznih živiL (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani.)
Hmelj
+ Žalec, 7. septembra Kljub nedelji se je včeraj prav živahno trgovalo. Pokupili so več 100 stotov in je bila dosežena cena do 12 Din. Danes se je ves dan prevzemalo in so znašale prevzetne množine čej tisoč bal. Plačevalo se je pri živahnem trgovanju do 12.50 Din .za kg. Tekma za preostali del letine od približno 3000 fheterskih stotov tra-ia dalje. Položaj je stalno zelo čvrst
-f Pred pogajanji med češkoslovaškimi in nemškimi hmeljarji. Pretekli petek so se predstavniki češkoslovaških hmeljarjev in hmeljskih trgovcev ponovno sestali v Pragi, da razpravljajo glede stališča nasproti uvedbi prisilne uporabe domačega hmelja v Nemčiji. Kakor se doznava, se bodo 6redi septembra vršila pogajanja z nemškimi organizacijami hmeljarjev, da se to vprašanje prilagodi potrebam obojestranskih interesov.
Borze
7. septembra.
Na ljubljanski borzi so devizni tečaji danes deloma nekoliko popustili, le deviza Cu-rih se je okrepila.
Na zagrebškem efekntem tržišču so naši državni papirji navzlic precej višjim beo-
grajskim tečajem popustili in se je Vojna škoda trgovala za aranžma po 320, za kaso po 323 in za december po 330 in po 334, 7°/a Blairovo posojilo po 62 in 64, 7% Seligma-novo posojilo po 65 in 6°/« begluške obveznice po 49. Tečaji bančnih vrednot so ostali neizpremenjeni: na tržišču industrijskih delnic pa so bili zaključki v Trboveljski po 213 do 215, v Vevčah po 220, v Slaveksu po 15 in pozneje po 25, v Šečerani po 211 in v Oceaniji po 190.
Ljubljana. Amsterdam 2279.30 - 2286.14, Bruselj 787.71 - 790.07. Curih 1103.25 -1106.55. Dunaj 795.43 — 797.83. London 274.90 — 275.72. Newyork 5645.87—5662.87. Pariz 221.83' - 222.49. Praga 167.58 — 168.08. Trst 295.85 - ** 75.
Zagreb. Amsterdam 2279.30—2286.14. Dunaj 795.43—797.83. Bruselj 787.71—790.07, London 274.96—275.72, Milan 205.85—296.75. Newvork kabel 5656.87—5673.87. Newvork ček 5645.87—5673.87, Pariz 221.83—222.49, Praga 167.58—168.08, Curih 1103.25—1106.55.
Curih. Beograd 9.05, Pariz 20.1075. London 24.9150, NewVork 512.75. Bruselj 71.40. Milan 26.82, Madrid 45.45. Amsterdam 206.60. Berlin 121.40, Dunai 72.10, Sofija 3.72, Praga 15.19, Varšava 57.50, Bukarešta 3.0450.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 79 bi. 7% Blair 69 bi.. Celjska 150 den.. Ljubljanska kreditna 120 den., 1'raštediona 950 den« Kreditni zavod 195 dem. Ruše 125 den« Vevče 120 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 319—321, za december 328 do 330, investicijsko 70.50—73, agrarne 43 bi., 6% begluške 48—50. 8*/« Blair 76 bi., 7°/e Blair 61.50—64, 79<'o Drž. hip banka 62 do 64; bančne vrednote: Praštediona 957.50 do 965, Union 150—155, Jugo 67—68, Ljublj. kreditna 120 den., Srpska 190—191, Zemalj-ska 110—115; industrijske vrednote: Našič-ka 700 bL, Slaveks 25—30, Šečerana 211 do 215, Drava 192.50 den., Brod vagon 30 bi., Vevče 120—122, Iris 30—40, Dubrovačka 300 bi.. Oceanija 190—200, Trbovlje 213—214.
Beograd. Vojna škoda 327, 330 zaklj., za sept. 329 zaklj., za december 337.50, 339 zaklj., investicijsko 73 zaklj., agrarne 40 den, 6*/obegluške 51—53, 7°'n Drž. hip. banka 67 zaklj., Narodna 5450 bi.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Ljubljanska borza (7. t m.). Tendenca za koruzo neenakomerna. Zaključkov ni bilo. Nudi se koruza, zdrava, rešetana, slov. postaja, plačljiva v 30 dneh po 137.50—140, pri navadni voznini pa po 142.50—145.
-f Novosadska blagovna borza (7. t. m.). Tendenca neenotna. Promet 37 vag. koruze. Oves: baški, sremski, slavonski 125—130. Ječmen: baški, sremski 63/64 kg 115—120, letni 67/68 kg 160—170. Koruza: baska 85 do 87, okolica Sombor alti Indjija 8&—87: iužnobanaška 82—84; sremska, okolica Šid 88-90.
4- Budimpeštanska terminska horza — (7. t m.) Tendenca prijaznejša, promet srednji. Pšenica: za dec. 9.92—9.94, za marc 11.08—11.09; rž: za dec. 10.35—10.40, za marc 11.35—11.40, za maj 11.80—11.85.
Radio
Izvleček iz programov
Torek, 8. septembra.
LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.30: Etika ira socijologija evangelijev. — II: Prenos promenadnega koncerta >Sloge« iz Zvezde.
—	12: Napoved časa in poročila. — 14.30: Prenos koncerta združenih pevskih zborov.
—	15.30: Šramel kvartet. — 16.30: Koncert salonskega kvinteta. — 20: Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu. — 20.30: Prenos koncerta iz Zagreba- — 22: Napoved časa in poročila.
Sreda, 9. septembra.
LJUBLJANA 12-15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18.30r Salonski kvintet — 20: Foročilo o šahovskem turnirju na Bledu. — 20-.15: Violinski- koncert ga Brandlove. — 21: g. Branko Komorišac poje pesmi jugoslov. skladateljev. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 11.25: Plošče — 12.45: Ra-dio-orkester. — 17: Pevski koncert — 20.30: Veseloigra. — 21: Plošče. — 21.20: Klavirski koncert — 22: Poročila. — Lahka glasba. - ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Komorna glasba — 21.45: Godba za ples. — PRAGA 17: Plošče. — 19.05: Orkestralen koncert in igra. — 21: Violinski koncert
—	21.30: Lahka godba. — BRNO 17.45: Plošče. — 19: Ves program iz Prage. — VARŠAVA 18: Orkestralen koncert — 20.30: Lahka glasba — 21.25: Komorna glasba. — 22.30: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Plošče. — 12.40- Koncert orkestra. — 16: Glasbena akademija. — 17.15: Komorna glasba.
—	19.25: Koncert na dveh klavirjih. — 20: Večer arij. — 20.25: Plošče. — 22.25: Lahka godba orkestra. — BERLIN 19.10: Lahka glasba. — 21.10: Orkeslralen koncert.
—	22.30: Godba za ples. — KoNIGSBERG 16.i5: Koncert orkestra. — 18.30: Zborovski koncert — 19.45: Godba na pihala. — 21.25: Sluhoigra. — 22.30: Plesna glasba iz Berlina. - MulILACKER 17: Popoldanski koncert.
—	20: Mešan program. — 21: Orkestralen koncert. — BUDIMPEŠTA 17.25: Lahka glasba. — 19.30: Odlomki iz klasičnih operet — 21.15: Sonate za klavir in violino. — Ciganska godba. — RIM 17.30; Mešan glasbeni program — 20.10: Plošče. — 21: Verdijeva opera »Rigolettor.
SOKOL
Ljubljanski Sokol prične redno telovadbo v telovadnici 14. t m. no naslednjem urniku: starejši člani v sredah in sobotah od 18.30 do 19.30, člani v ponedeljkih, sredah in petkih od 20.15 do 21.30. članice v torkih in četrtkih od 19.30 do 20.30, moški naraščaj v ponedeljkih in petkih od 18.30 do 19.45. ženski naraščaj v toTkih in četrtkih od 18. do 19., moška deca v none-d&Ijkih in Detkih od 17. do 18., ženska deca v torkih in četrtkih od 16.30 do 17.30, vaditeliska ura v <*>botah od 20.30 do 21.30.
Sokol Ježica priredi v nedeljo 13. t. m. športni dan. Dopoldne se bodo vršile ob S. lahkoatletske tekme na vrtu ge. Cundrove, po domače pri >Ruskem carju'. Popoldne ob 15. bo nogometna tekma med starimi in mladimi člani. Po tej tekmi pa bo nastopilo kompletno moštvo nogometnega odseka Sokola na Ježici proti SK »Virtusu« iz Duplice pri Kamniku, ki bo ojačeno z igralci nekaterih drugih športnih klubov. Po dnevnem sporedu bo zabaven večer s pestrim sporedom v Sokolskem domu na Ježici. Prijatelji športa vabljeni!
Sokol Velenje vabi naklonjeno občinstvo na svoj prvi telovadni nastop, ki bo v proslavo 10-letnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra na Mali Šmaren 8. t. m. ob pol 17. na letnem telovadišču pri Rudarskem domu. Sodelovala bosta priznana Rudarska godba in Pevsko društvo Velenje. Zvečer ob vsaki uri na razpolago avtobus. Pridite v obilnem številu in podkrepite zlasti moralno mlada društvo!
Poljsko Sokolstvo v Nemčiji šteje sedaj 13 društev in okrog 500 članov ter je v glavnem osredotočeno v Berlinu, kjer ima na razpolago pod dragimi pogoji mestne telovadnice. Najemnina znaša za vsako telovadno uro 3 marke, kar je razmeroma mnogo in znatno ovira delo društev. Sicer pa ovirajo delo nemške oblasti kot take, saj bi se drugače zveza poljskih Sokolov v Nemčiji mnogo bolj razmahnila.
Spomin te se slenih!
Kodak — Agfa — Zeiss Ikon — kino aparat!
na zalogi pri tvrdki JANKO POGAČNIK, foto-materijal, Ljubi lana. Dunajska 20,
nasproti kavarne »Europe« — BLED, Vidovdanska 28.	I®649
Gradbeni
m z en $er
Nemec, 34 let star, z lOletno prakso v podjetjih za visoke in nizke gradbe, vajen samostojnega dela, specielno zgradbe sest, že-lezobetona, gradbe železnic .kanalizacije in t. d., siguren v kalkulaciji in odrafiuna vanju, tudi v občevanju z oblastmi, 'šče mesta v inozemstvu.
Ponudbe pod A. B. 848 na Annoncen-Jflx-pedition Richard Elven, Solingen. 11455
1438
AUDION
Dipl. Ing N. RUN
ebnično, elektro- in r a d i o t e h n i č n o podjetje
Telefon 29—36.	NOVI SAD Cara Nikolaja ul. 60
Odpremlja: vse tehnične, elektro- in radiotehnične stroje, aparate, instrumente in materijal.
Opravlja: z garancijo električne stroje, aparate in instrumente.
Posreduje: vsakovrstne stroje, pogodno nabavo napol demontiranih strojev in kompletnih oprem.
V odlični izdelavi.	Po najnižjih cenah.	Pod ugodnimi pogoji.
Predno zadovoljite svojim potrebam,
zahtevajte neobvezne ponudbe!
KSILOLITNI TLAK
ia. kuhinje, kopalnice, veže, trgovske lokale, hotele, urade, industrijo
ni mrzel, se z lahkoto čisti, je trajen to ne drag, polaga
»MATERIAL"
trg. dr. z o. z.
LJUBLJANA Dnmafclira c. %b'7
TELEFON 27—16. — BRZOJAV- MATERLJAL
1)1
Janko Lenasi sporoča, da je njegova zvesta, dolgoletna uslužbenka, jfpsppdičn^
Nlarifa Glavač
danes ob pol 8. zjutraj po kratki mučni bolezni, previ-dena s tolažili sv. vere mirno Bogu vdano preminila.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 9. septembra 1931 ob 2. popoldne izpred mrtvaške veze Zavetišča Sv. Jožefa na Vidovdanski cesti, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 7. septembra 1931.
Izdelujejo se najnovejši modeli o-troških vozičkov, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorit Velika izbira Naj-
cene "-»niki ___________ _ _ _
franko. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoies in otročkih vozičkov« Ljubljana, Karlovfika cesta Štev. 4
ma/««tt eflamctn i
Ženitve, dopisovanja, naznanila te* oglasi trgovskega, reklamnega aH posredovalnega značaja: vsaka beseda Din. Pristojbina za iifro Din Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za iifro 3-— Din Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutrac. je plačati ie pristojbino Z— Din. Prit ttojbine je vposlati obenem m naročilom, čekovni račun pri Poštni hranilnih v Liubljani IIMZ — Telefon ftevflka 2492. 3492
Za odgovor
2 Din
o mnamfcah
•Vasicve tnalih oglasov
dobite tako/ po izidu usta o podružnicah ,Jutra* v •Maribor**, v Ce/fu, v »Vorem mestu, 0 VSrbooljah in na {Jesenicah, ki sprejemajo tudi naročila na mate oglase in inserate.

Pletilje
im roko. za pletenj« vol menih kravat iščem. Na »lov pove oglasni oddelek >Jutra<.	30460-1
Kovaškega
pomočnika
izurjenega v izdelavi sekir in mot-ik, ter ie enega po magača sprejmem. Naslov v »glasnem oddelku J u f.ra 39385-1
Postrežnico
Haažno, ki je služila t boljših hišah, iščem za dopoldne. Vprašati v Vrhov Se vi ulici o.	39406-1
Brivskega
pomočnika
dobrega delavca in bubi štucerja, pod 34 let sta rega sprejme takoj Ivo Breskvar, brivec v Dom-Šalah.	39387-1
Učenca
popolnoma zdravega sprejmem ▼ večjo trg. z mešanim in mana fakturnim bl3 jf-nn v mejtn na deželi, kjer lahko obiskuje gremi-jalno šolo. Hrana in stanovanje v hiši. Ponndbe s prepisi spričeval ia sliko 1» oglasni oddelek »Jutra« pod »Dober računar«.
39377-1
Gostiln, kuharico
•rednjih let, varčno, čisto in pošteno gospodinj«, išče samostojna gospa za re-etavracijo pri kolodvoru, izven Ljubljane. Nastop takoj ali pozneje. Naslov T oglasnem oddelku Jutra 39386-1
Dekle
pošteno in vajeno nekoliko gospodinjstva, iščem. Po-cu-ibe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Gorenjsko dekle«. 39359-1
Čevljar, pomočnika in vajenca
sprejme A. Turk, čevljar Bi Dunajski cesti štev. 90 3936(^1
Paznika za vinograd
(samca) sprejmem takoj na Dolenjskem. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Paznik«.	33356-1
Pek. pomočnika
starega do 40 let, dobrega skupnega delavca, resnega
i a poštenega sprejmem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	89371-1
Spretno modistko
z manjšim kapitalom, za Split iščem kot družabnico Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Asilna« 39417-1
Dekle
pridno, pošteno in dobro, ki ima veselje do otrok in ki ma lepo šivati, išče boljša rodbina. Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra« 39416-1
Kuharico
samostojno in dobro, z dolgoletnimi spričevali ter dobrimi referencami išče srad Volčji potok, pošta Kadomlje-Jarše, Gorenjsko.
39412-1
Večja industrija
v okolici Ljubljane ž»Ii energičnega portirja z jezikovnim znanjem. Dopise je nasloviti na ogl. oddelek Jitra pod označbo »12urna dnevna in nočna služba«. Vookojenei načelno ne nri-bajajo * poštev. 3SS53-1
Gospo ali gdč.
starejšo in inteligentno — resnega in poverljivega značaja. želim kot propagan-disfinjo za dobro vpeljan predmet.. Zaposlenje stalno. ŠUroostojue trgovke ali trgovsko izobražene, če obvladaj« razen slovenskega 5« nemški in hrvatski jezik, imajo prednost. Ponudbe morajo vsebovati popis dosedanjega zaposlenja in za btevo plače ter je potrebno navesti, kje se lahko poizvedbe vršijo in »e pošljejo pod »F. K. L. 193*« na podružnico Jutra v Mariboru.	39107-1
Frizersko vajenko tn brivskega pomočnika
hitrega ln dobrega delavca in veščega v striženju bubi frizure sprejme Gabrijel Vajt, brivski ln česalnl salon Kranj.	38826-1
Trg. vajenca
Krepkega, pridnega ln poštenega, lz boljše hiše, z najmanj 6 razredi osnovne šole sprejme Friderik Homann, trgovina z železnino in spe-cerijo, Radovljica.
39121-1
Spretno likarico
vajeno ravnati ln likati samo fine moške srajcc sprejme tovarna perila. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »Prvovrstna likarlca«. 39118-1
Inteligentna natakarica in učenka
za delikateso dobe službo takoj. Sprejme se tudi služkinja. Predstaviti se osebno v delika-tesi Dunajska cesta 97.
39462-1
Praktlkanta
z lepim rokopisom, po mogočnosti z znanjem nemščine, sprejmemo. Ponudbe pod »Agilen« v ogl. odd. »Jutra«.
39488-1
Pletiljo
začetnico sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	39469-1
Gdč. Iz Trnovega
v pleteni modri obleki prosim, da se ponovno zglasi radi službe pri otroku, tam kot v četrtek — Gosposvetska cesta.
39489-1
Prodajalko
sprejmem takoj v modno trgovino. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 39528-1
Trg. pomočnica
k- je samostojno vodila trgovino mešanega blaga — želi premeniti službo v Ljubljano. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 39421-2
Trg. poslovodja
jmožen samostojnega vodstva ter nemškega in de-nega blaga in knjigovodstva te rnemškega iD deloma italijanskega jezika, želi premeniti službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39404-2
Pletiljo
dobro izurjeno sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	S9540-1
Starejši strojnik
ki je bil ž« zaposlen na parnih žagah, dobi službo Ponudbe na ogles. oddelek »Jutra« v Ljubljani Dod značko >2715«.
39338-1
Sobosllkarskega pomočnika
sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 39533-)
Več pomočnic
samostojnih, sprejme ate !j« Bazzanella, Cankarjevo nabrežje 1/1IT, specijelno za plašče in kostume. De želanke izključen«,
39503-1
Potnik
išče avtovozača, ki obiskuje privatne stranke — v svbo skupnega potovanja Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Potnik — avtovozač«. 39491 5
Korespondentinjo
t znanjem srbskeja. slovenskega in nemškega je-rka sprejme tvornica Ci-gure, Zemun.	89083-1
Magister-
Receptarius
T daljšo prakso, vešč slovenskega in nemškega jezika, se išče za mestno lekarno na Štajerskem. Nastop 1. okt. ev. posnete. Obširne ponudbe na oglasni odd. »Jutraa- v Ljubljani pod »Magister«. 39060-1
Modist vajenko
poltenih staršev sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39227-1
Vajenca
poltenih staršev. sprpjme boljša špecerijska in delikatesna trgovina v Ljubljani V»a oskrba pri »tar-Sih. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39221-1
Strojepisko
k! je povsem vešča slovenske in nemške stenografije sprejme odvetniška pisarna dr. Albina Smoleta. Ljubljana. Dalmatinova 5. Predpocoj je, da je refle-ktan troja bila vsaj že eno leto zaposlen« ▼ kaki odvetniški pisarni. Ponudbe Je staviti na pisarno dr. A. Smoleta pismen«. 39190-1
Hlapca
h konju in goveji živini za vožnjo trgovine in poljskih pridelkov pri gospodarstvu. Pogoji: hranilna knjiga, kov-čeg obleke in perila, najmanj letne službe, se sprejme takoj ali z božičem pri L. Brezov-nik, Vojnik pri Celju, kdor Je tak ima pri meni dom.	39378-1
Učenca
sa trgovino mešanega blaga na deželi sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Biti mora zdrav, inteligenten s primerno šolsko izobrazbo. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Pridem učenec«.	39379-1
Višjega natakarja
prvovrstnega, s večjo vsoto, iščem za odlično podjetje. Mogel bi vstopiti tudi kot solastnik. Pismene ponudbe z navedbo razpoložljive glavnice poslati na Publicl-tas, Zagreb, Illca 9, pod »Br. 28028«. 39380-1
Sobarico
Nemko, ki bi imela nadzorovati obenem 3 letno deklico, sprejmem za Novi Sad s 15. septembrom s sliko in spričevali. Ponudbe pod šifro »400« na anočno ekspe-dlcijo Kardos, Novi Sad.
39381-1
Mesto hišnika
iŠS« mlad mož x 2 otrokoma. ki govori in piše slovensko in nemško. Z ženo bi obdelovala vrt »n oprav Ijala druga bižna dela.. — Oba (ta neoporečna, marljiv«. snažna in poštena. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Točnost in snaga«.	38915-2
Mlada gospa
agilna, s petnajstletno trgovsko prakso v mešani strok-i, vajena šivanja, ročnih in pisarniških del, z znanjem nemščine — išče primerno nameščenje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Spretna«.
39(i99-2
Gospodična
stara 18 let, s polletno prakso, izurjena v strojepisju, stenografiji in knjigovodstvu, želi premeniti službo. Gre tudi kot bla gajničarka. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Takoj ali 1. oktober«.
39388-i
Starejša kuharica
vajena vsega gospodinjstva, želi stalno službo — tudi pri boljšem gospodu vdovcu i otroci. Nastopi lahko takoj . ali po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39433-2
Plačilni natakar
v večjem obratu, želi pre meniti službo. Gre tudi kot jutranji plačilni. Je vsestransko lzvežban zmožen in zanesljiv. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kavcija 30.000«.
39439-2
Inkasant
žeti premeniti službo — najraje k večjemu podjetju v Ljubljani. Položi 30.000 Din kavcije. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« i>od šifro »Pošten in zanesljiv«.	39440-2
Slaščičar, pomočnik
mlajši, išče za takoj od ffovarjajoče mesto. Ivan Tvrde, Ljubljana. Sv. Jer neja 1.	39405-2
Službo šoferja
iščem. Zmožen sem vseh popravil, zanesljiv in po šten, ter imam dveletno prakso. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 39402-2
Prodajalka
mešane stroke, z večletno prakso, zmožna nekaj kavcije, želi nameščenje v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna«.	3947S-2
Manufakturist
9 petlet.no prakso, 24 let star, želi premeniti mesto. Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Dober prodajalec«.	39534^2
Čevljar, pomočnik
vešč izdelave gojzerjev im zbitega dela, išče službo. Naslov pri podruž. »Jutra« v Celju.	89536-3
Frizerka
vešča vodne ondulacije in manlkiranja išče stalno službo v Ljubljani. Nastop takoj ali po dogovoru. Vprašati v podružnici »Jutra«, Maribor.	39535-2
Natakar-jelonoša
mlad ln pošten, z dobrimi izpričevali, sedaj v sezonski službi, išče stalno nameščenje v mestu ali Izven. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
37810-2
Iščem mesto
s 15. septembrom pri manjši obitelli pc možnosti brez dece. Opravljam vse hišne posle ln mam samostoino kuhati. Heda Topolčnik. Svet-
Velik transparent
za električno razsvetljavo prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 39452-6
Stelaže, pulte, mize
pripravno za vsako trgovino, naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
39453-6
2 oljnati sliki
orig. mojstra Jakopiča, na prodaj. Naslov v oslas. oddelku »Jutra«. 39454-6
Lepa pisar, oprava
naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 39456-6
Salon Luis XVI
kompletna, bogato po-zla čena garnitura, radi selitve naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
34457-6
Damsko kolo
in štedilnik
takoj proda Rems, Vogal-
na št. 5.
39435-6
Čajno maslo
odlikovano na letošnjem velesejmu, nudi Zadružna mlekarna v Ponikvi ob j. ž. po konkurenčni ceni.
39382-6
čeva ulica 8.
■ 39531-2
Fiksum in provizijo
nudimo potnikom	za ob&fc
privatnih strank	ta Ljub
ijano b) okolico	ter veo
iravsko banovino	— Po sudbe aa >glasnf »ddelek
»Jutra« pod šifro	»Fiksum
tn provizija«.	34982-5
Potnikom In
potnicam
nudimo velik zaslužek s prodajo lahko idočib pred^ metov. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Visoka provizija«
39492-5
Buteljke
naprodaj po 2 Din komad Cenjene ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »2 dinarja«.	39347-6
Ekspresno tehtnico
popolnoma novo, kopalno opremo, koleselj in gramo fon prodam Naslov v ogl. oddelku Jutra. 39113-6
Čevljarjit začetnik?!
Novo. fino ohranjeno de lavnično opremo poceni proda Kottar. Ljubljana. Dunaiska C. 9-H. Opoldne od 12-1.	38991-6
Brivski pomočnik
in bubi štucer, vojaščine prost, želi stalno službo. Cenjene ponudbe proei na nas-lov: S. Vogel, pri F. Rožič, Ljubljana VII. Celovška cesta 71. 39401-2
Slaščičar
spreten in samostojen delavec, išče službo s 1. oktobrom. Naslov: G. Wistan slaščičar, kavarna »Korzo« Dalmacija, otok Rab.
39372-2
Kot hotel, sobarica
iščem službo, ali prevza mem garderobo. ponndbe na oslasni oddelek Jutra pod šifro »V Ljubljani«.
39365-2
Bankam in večjim uradom!
Ljubljane! Elektrotehnično izvežban inteligent želi stalne službe sluge. Dopise na ogl. od. Jutra pod »vsestransko izkušen«. 38992-2
Mlajša gospodična
s pisarniško in blagajniško prakso želi pri merne zaposlitve r.i ira je v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Izvrstna moč«.
39127-2
Mesto v pisarni
ali slično iščem. Kdo me lahko s tem osr»-i? Cenj. ponudbe pod »Zelo hvaležna« na oglasni odd. »Jutra«. 39471-2
Absolventinja
z dvorazredno trgovsko šolo išče zaposlitve kot praktikantinja v pisar ni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
39476-2
Kdo
mi more dati stalno bivališče v Ljubljani za 100 Din mesečno? Rad bi tudi kaj pomagal. — Blagohotne ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Fant«.	39345-2
Kot postrežnica
iščem službo za ves dan. event. m dopoldne ali popoldne. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 39525-2
Gospodična
zmožna srbohrvaščine, nemščine in madžarščine v govoru in pisavi ter vse pisarniških poslov išče nameščenje. gre tudi aa družabnico aH kaj sličnega. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Triglav«.
39446-2
Prvovrstno zidno in strešno
OPEKO
dobavlja v vsaki množini po najugodnejših cenah z lOletno ga Kanci jo opekarna »Ilo-vac«, Karlovac. — Generalno zastopstvo za Dravsko banovino
»EKONOM«
Ljubljana, Kolodvorska ulica »t 7
Interesenti zahtevajte ceniki
Trgovski potnik
proti mesečni plači ln proviziji dobi mesto. — Prednost imajo že vpeljani specerijski potniki. Naslov pove oglasni odd. Jutra« 39542-5
Francoščino
poučuje diplomirana gospa Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39426-4
Klavirski pouk
po zmerni ceni na Sv Petra nasipu štev. 41.
39362-4
Camernikova šoferska šola
Ljobllana. Dunajska e. M (Jugo Anto) teletos 2236
Prva oblut koncesijoairina Prospekt 10 tastoaj — p! Site ponj!	851
Gosli poučuje
bivši učitelj konservatorija Studentovska ulica št. 9/1.
291-4
Nemško
konverzac.ijo dajem otrokom od 3.—10. leta po 10 Din na uro. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 39046-4
Gospa
visoko izoibražena. z diplomo pariške univerze, teme ljito poučuje angleščino in francoščino. — Ktilakova, Skofia ul. št. 17, 12—2. 1S_20.	38935-4
Koocesionirana
ŠOFERSKA ŠOLA
Gojko Pipenbacher
Ljubljana, Gosposvetska 12
— Zahtevajte informacije.
38574-4
Francoščino, klavir
poučuje strokovno izprašana učiteljica. Wo!fova ul. št. 10/11 (hiša na dvorišču) 38549-4
Tuje jezike
angleščino, francoščino, italilanščino in nemščino
poučuj« diplomirana Švi-carka Pavla Kovač. Miklošičeva cesta šterv. 22/111.
39519-4
Pletenine
sprejmem v komisij, prodajo. Vodnikov trg. lopa št. 10.	39419-3
100 Din dnevno
zaslužite pri privatnih strankah. — Marmorna industrija, Eomenskega ul. št. 17.	39194-3
Šivilja
Ivoliša, se priporoča za izdelavo obiek. kostumov, plaščev za dečke in deklice ter perila. Cena nizka. Naelo>v v oglasnem oddelka »Jutra«.	39526-3

Puhasto perje
čisto. Sobano kg po 48 Din. druga vrsta fcg po 38 Din. čisto belo go*je kg po 130 Din in čist pub kg po 250 Din raz polflja po polt. povzetju L BR0Z0VIČ, ZAGREB CiM 82.	t&4
Štedilnik
iz emajlploščic z 2 peč-njakoma, še dobro chra njen prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
39173-6
Volno za modroce
zelo poceni prodaja šega. Cankarjevo nabrežje št. 5/1 38659-6
Vinske sode
od 200—500 litrov, kakor tudi hramne sode od 15 bi do 50 hI. prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
38445-6
Železno blagajno
prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 39460-6
Železno posteljo
belo. po trgovini ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39484-6
Dober zvočnik
za radio za oiačenje zvoka, za 380 Din naprodaj na šmartin&ki cesti 24/11.
39506-6
2 mala fotelja
in visečo svetiljko za sobo prodam. Naslov v otrlas. oddelku »Jutra«. 39521-6
2 beli marmornati plošči
13-4 dolge in 1 m široke, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
39496-6
Oprava
razna sobna, pisarniška in potrebščine naprodaj na Dunajski cesti 31, II. nadstr., desno.
39451-6
Velike prostore
souterens-ke, v bližini glav nega kolodvora takoj oddam. Pripravni za tovarno likerjev, mlekarno, pekaj-no, slaščičarno ali pražarno itd. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39389-»i0
Hišo na Vrhniki
novo, dvostanovanjsko, enonadstropno, z velikimi kletnimi prostori, ki so pripravni za vsako trgovino, skladišče, delavnico, ugodno prodam. Hiša še nima hišne štev. Vsi spodnji prostori betonirani, eno stanovanje s kopalnico, vodovod in elektrika vpeljani. Pri hiši mal zelenjadni vrt. Pripravna za letovi-ščarje, ker je na prahu prostem kraju, v bližini tekočega potoka. Cena 128 tisoč Din. Vse informacije daje Lovro Rogelj, Vrhnika 39082-20
Visokopritllčno hišo
dvostanovanjsko, na Ko-deljevem prodam za Din 100.000. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 39233-20
Lepe stavb, parcele
pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji naprodaj pod Rožnikom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 39220
Lepa stavb, parcela
na lepi, razgledni točki v Stražišču pri Kranju naprodaj. — Pojasnila daje Benedik Josip, gostilničar v Stražišoo pri Kranju.
39207-20
Perzijanski plašč
dobro ohranjen prodam. — Na«lov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39451-13
Zimsko suknjo
lepo. s kožuhovino, iD površnik za srednjo velikost prodam v Koritkovi ul. 29 39366-13
Kožuhovinast plašč
prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 39474-13
Lep plašč
boo in jumper poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 39493-13
Lokal
s skladiščem in sobo pose bej, za podružnico ali samca, na prometnem kraju pri Mariboru oddam takoj v najem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 39376-19
Pisarniške prostore
krasne in velike S sobe ■nis-a-vis glavne pošte od damo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39358-19
Dvostanovanjsko
hišo
novo, prodam na Cernučah št. 87.	39190-20
Brivci!
Radi opustitve obrti pro " dara brivnic-o na zelo pro metni točki, event. tudi samo novo opravo. — Po nndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »6500«.
39348-19
Štirisobno hišo
prijazno, z vrtam, polog Ljubljane takoj oddam v najem, oziroma ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. S9176-30
Enodružinsko hišo
ali majhno posestvo, pripravno z* penzijonista, ku pim blizu železnic« ali av tohusne zveze. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Enodružinska«.
38851-20
Hotele, srostilne
Kavarne, restavracije hi vi notoče prodaja in daje v najem poslovniea za gostil ničarstvo M S Pavlekovič. Zagreb. Uica 146/1. Infor maeije proti poslani 5 Din znamki pošljemo franko.
213-19
Pekarno
v Zagrebu na prometnem kraju (2 peči) s stanovanjem dveh sob, kuhinje in pritiklin z uličnim lokalom in šapo za vozove dam v najem s. 1. oktobrom 1931 Vprašati: Kraja. 01. Kralji ce Marije 36-111. kat.
39087-19
Stavbne nasvete
aaje tehnični biro »Tebna« Ljubljana. Mestni trg 25.1 214-20
Stavbene parcele
za vilo na Mirju prodam za odplačevanje v obrokih. Ponudbe pod »stavbišča« na ogl. odd. J.	38960-20
Enonadstropno hišo
z gostilno na promet' nem kraju prodam ali oddam tudi v najem proti .večji kavciji. Vse litev lahko takoj. Po nudbe na ogl. odd. »Ju tra« pod »Takoj prodam«.	39449-20
Dvodružinsko vilo
enonadstropno, v elitnem delu Ljubljane prodam. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Lepa lega«.
39473-"^0
Vilo v Kranju
prodam. Nasjov v 'glas odd. »Jutra«. 36659-20
Rabljen zvonec
30—60 kg težak, za kape-"ico kupi Ivan Prahin. Savski marof, kolodvor.
38749-7
Dvodružinsko hišo
prodam v Rožni dolin; cesta VI/30.	39444-20
Parcelo
v najlepšem delu mesta a 125 Din za kvadratni meter naprodal Soinčna lega. Poizve se v ogl. odd. Jutra«.
39494-20
MeUtrru* -inosita-
Avto Chrysler
zadnji 66 mode) Fisher Seda n, petsedežna karoserija, skoraj nov, 6000 km vožen po izredno nizki ceni naprodaj. — Pojasnila daje Avtoklub Ljubljana.
3934-4-10
Umetni mlin
brez konkurence, na električen in vodni poeon — dam radi družinskih razmer v najem. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra* rod šifro »Mlin«.	39423-20
Malo kmečko hišo
z vrtom ali njivo knpim, nairaje ob vznožju Kamniških ali gorenjskih planin. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gorenjsko«.	39400-20
Posestvo
19 oralov veliko — in
vodno žago
poceni proda Martin Ko-zole, Rajbenbnrg. 39384-20
Enodružinska hiša
z velikim vrtom naprodaj — Pobrežje pri Mariboru. Gubčeva 5.	39374-20
Hiša z 2 stanovanji
in vrtom naprodai za Din 78.000. Spodnje Radvanje. pri šoli — Maribor.
39375-90
Odprt avto
znamke »Essex«, šestefl., dobro ohranjen, skoraj nove trume, ugodno naprodaj — Ogledati pri »Anto!ux« Igriška ulica 11. 39391-20
Trgovsko hišo
vrtom, sredi Unca. občina Rakek, prodam ali oddam v najem. Ponndbe pod šifro »Letno 10.000« na oglašaj oddelek Jutra.
380M-2&
Nov motor
vožen 2000 km. 350 cm', prodam. Letošnji model. Za vsako sprejemljivo ceno, ker stranka ne more izplačati. Samo osebni ogled in za poizkus prt Erjavcu, Stična (kolodvor). Dolenl-sko.	39490-10
Motorno kolo
AJS 550. zgoraj krmi jeni ventili, z prikolico, vožen 6000 km, v naj-bolišem stanlu. zaradi nabave ueodno prodam. Leopold Jesih. restavracija Medvode. 38807-10
Limuzina
Essei Coaeh. komaj dobro uvožena, naprodaj elobnko pod nabavno ceno. Naslov nri podružnici »Jntra« v Celju.	39336-10
Avto za 6000 Din
prodam, ker nujno potrebujem denar. Je v dobrem voznem stanlu. (rarentirano dober stroj. Hohr« mirne in z malo uporabo bencina. sedežen, lahkotnvorni ln takse nrost! Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
39512-10
Poceni prodam
Austro Daimter, 38 HP. 6 sedežen. e'ekt razsvetliva, 11.000 Din. Fiat 503. 4sed°*en 17.000 dl-nariev. Raba tovnrnt avto ra 1000 kg nosilnosti 7000 Din ter več dm-eih voz in motocikiov no naii«?odneifiih cenah O SuSek, Liubllana Tavčarjeva uL 11.
38514-10
Poslovne lokale
za trgovino na debelo ali za pisarne se oddajo za oktober. Pismene ponudbe pod »Lokal« na ogl. odd. »Jutra«.
38983-19
Poslovni lokal
na Dunajski ceeti št. 29/1 se takoj oddajo. Poizve se istotam.	35905-19
Lep lokal
s skladiščem, elektriko in plinom oddam na Dnnajski cesti 37. Vprašati istotam v I. nadstropju. 39486-19
Moško kolo
popolnoma novo poceni naprodaj. Vprašati na velesejmu, paviljon E. zunaj št. 542.	39240-11
Hanevanju
iščejo Stanovanje
3 sob, kuhinj« in pritiklin v mestu iščem za 3 odrasli o?"bi. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dve osebi«. 39464-21/a
Stanovanje
2 sob, event. s kabinetom, kuhinjo in ostalimi pritiklinami, v severnem delu ali na periferiji mesta, za november išče mirna dni žina treh oseb. Ponudbe pod »Tehn. nradnik« na oglasni oddelek »Jntra«.
39396-21/a
Stanovanje
event. proti postrežbi iščeta starejša zakonca. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »200 Din« 39539-21/a
Stanovanje
2 sob. kopalnice in pritiklin, išče tričlanska rodbina. NaMov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39509-2i/a
oddajo
Stanovanje
3 sob. kuhinje in pritiklin v večjem trgu na deželi oddam za S50 Dim mesečno. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39459-21
Stanovanje
3 parketiranib sob. kuhi nje in drugih pritiklin, z vodovodom ter električno razsvetljavo oddam s 1. oktobrom v Sp. šiški — Kamniška ulica štev. 22.
39399-21
Stanovanje
2 ali 3 sob in pritiklin, v mestu al: bližini išče štiričlanska mirna in solidna obitelj za takoj ali pozne je. Ponudbe na oglas, od delek »Jutra« pod značko »Odraslih in solidnih«.
39428-21/a
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin oddam 9 1. oktobrom v novi hiši v Rožni dolini, cesta XV/17.	39409-21
Stanovanje
sobe, kuhinje in kabineta vse veliko in lepo, v naj lepšem delu pod Rožnikom oddam v najem majlini in mirni družini brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39369-21
Stanovanje
2 sob. kuhinje, svetle kamrice in pritiklin, v man zardi takoj oddam mirni in snažni stranki odraslil oseb za 800 Din mesečno Kdor plača pol leta na prej, dobi veliko ceneje Naslov v ogla-snem oddelku »Jutra«.	39420-21
V<na}em
Skladišče
lepo in prostorno — ter
vinske kleti
z vležno posodo cddar.-. takoj v najem. Poizve s<. na Celovški cesti št. 50.
39004-17
Upeljano trgovino
na Gorenjskem poleg občinskega urada, šole in farne Cerkve, z event. stanovanjem oddam v najem. Potrebno samo 35.000 Din kapitala. Dopise na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro Majhna najemnina«.
3S91S-17
Pekarno
brez konkurence, tik farne cerkve in šole oddam v lajem, proti odkupu pt-či n inventarja. Franc Za-iravec. Sv. Bolfenk pri Središču.	38605-17
Dijaka
sprejmem v vso oskrbo.
»Jutra«.
39361-23
Dijaka
sprejmem na stanovanje s vso oskrbo, blizu obrtne šole. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39410-22
Dijakinjo
iz boljše družine sprejmem v vso oskrbo na Rimski cesti 3/1. Tomoč pri učenju in klavir. 39363--3
Stanovanje
o—6 sob dobite le, ako rabite za takojšnjo vseli tev. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39390-21
Dvosob. stanovanje
zračno, s pritiklinami vodovodom in elektriko oddam. Vprašati na po štl Ježica pri Ljubljani 39463-21
Kdo posodi
40.000 do 50.000 Din pro ti vknjižbi na hišo. Pla čam mu hranilnične obresti in poleg tega mu dam lepo stanova nje 2 sobi, kuhinja in druge prltlkllne brez plačno. Elektrika, vodo vod v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra« pod »Brezplačno«. 39448-21
Štirisob. stanovanje
z vsem komfortom, v novi vili pri Tivoliju oddam 1. novembrom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Lepa in mirna lega«.
39479-21
Stanovanje
oddam v Zff. šiški 151 — Kosovo polje. 39499-21
Stanovanje
3 sob in kuhinje za r>50 Din oddam v Zg. Šiški, blizu remize. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«
39529-21
Stanovanje
2 večjih in 2 manjših sob, sobe za služkinjo, kuhinje in pritiklin. tik sodnlje oddam s. 1 novembrom. — Natančne ponudbe z opisom rodbinskih članov na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Za november«.
39515-21
20.000 Din posojila
iščem za nakup sezonske ga blaga. Vrnem v 3 me secih z 20 %. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dober zaslužek*. 39418-16
Družabnika
z potrebnim kapita lom išče veščak (tujec), specijallst v pletilni in tfealni stroki, ki tudi poseduje že lepo popolnoma urejeno tovarno. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod šifro »Družabnik«.
39247-16
Kateri gospod
bi bil tako plemenit, da bi posodil ali garantiral podjetni in pridni gospodični Din 30.000 kot pomoč za ustanovitev trgovine. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »poštena in hvaležna«.	S9144-16
Kdo
je porok ali posodi 20 tisoč Din za nadaljnjo patentiranje že prijavljene dobičkanosne iznajdbe, mu vrnem tekom leta 30.000 Din. — Ponudbe pod »Posestno jamstvo« na ogl. odde-
Bukova drva
prvorazredna, v vsaki količini stalno kupuje Vele-drvara Iv. Praznik, Zagreb, Draškovičeva št. 54 3S916-15
Orehovo spalnico
kompletno, čisto, za eno osebo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 39405-12
Omaro in posteljo
dobro ohranjeno proda Štirn, šiška, Podmilšča.ko-va 4. Na ogled vsaki dan med 10. in 12. uro d op.
39357-12
Pohištvo
Lepe spalnice 2600 Din, omare 500, postelje 250, kuhinjske oprave 1100. kuhinjske kredence 580 Din. Sprejemanje vsakovrstnih naročil in popravil. Tudi na obroke. Mizarstvo »Sava«, Kolodvorska 18.
39284-12
Pohištvo
Vsak, kdor si misli nabaviti trpežno lepo pohištvo, naj si povsod ogleda cene in prepričal se bo, da mizarstvo »Sava« daje najceneje.
39283-12
Dijaka
sprejme v vso oskrbo boljša rodbina blizu realke in. srednje tehnike. Naslov v ogutsuem oddelku »Jutra* 39351-2S
Dva dijaka
al. gospoda	sprejmem na
stanovanje z	dobro doma.-
čo brano na	Sv. Petra i. št. 81. 39414-13
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje -.-event. s hrano. Večna pflrt št. 17.	39397-25
2 mlajši dijakinji
sprejmem po nizki ceni ▼ vso oskrbo v Zeleni jami, Simon Gregorčičeva ul. 8.
3939S-2S
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje * zajtrkom, event. vso oskrbo v Postojnski nlici 125 (ob Tržaški cesti). 39392-28
2 dijakoma (injama)
oddam solnčno sobo v centru mesta - z vso oskrb«^ NhsIov v oglasnem oddplkn »Jutra«.	39350-28
Dijakinjo
sprejme v vso oskrbo boljša rodbina v Mariboru. — Klavir. — Vprašati v ogL odd. Jutra.	39066-23
Dijaka
nižješolea sprejmem na stanovanje ter v vso skrbo po zmerni ceni. Vprašati Jenkova nI. 10, pritličje, levo.
39154-?S
Dijaka ali dijakinjo
mlajšo sprejme v vso oskrbo boljša trgovska rodbina. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. .«131 -22
3—4 dijake
nižješolce ali dijakinje sprejme uradniška družina v vso oskrbo. Lepa in velika soba. Na željo nem-~ka konverzacija. — Cena zmerna. Detela, Poljanska cesta 17/1, nasproti gimna-zije-	39353-22
Dijaka
kot sostanovalca sprejmem v bližini vseh šol. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 39467-22
Gdč. ali dijakinjo
vso oskrbo sprejmem kot sostanovalko v Gra-diJCu. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 394i5-22
Dijaka
sprejme učitelj v popolno oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39432-22
Za dijaka
tretješolca
iščem lepe stanovanje s hrano v bližini realke. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dijak tretješolece. 39117-22
Dijakinjo
sprejmem v sredini mesta. Nemška konverzacija, cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 39282-23
Profesor
sprejme dijake v popolno oskrbo. Na razpolago klavir. kopalnica in vrt. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	39243-32
2 mlajša dijaka
sprejmem v vso oskrbo. — Inštruktor v hiši. Naslorv v oglasnem oddelku Jutra 39468-32
Dijake
spre!mem v zelo dobro oskrbo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 391S0-23
2 mlajša dijaka
sprejmem v zračno sobo ln na dobro hrano na Miklo ičevi cesti 6/IL desno — leve stopnjice. 39413-22
2 mlajša dijaka
sprejmem v popolno oskrbo v bližini realke. Zdravo in zračno stanovanje, dobra domača hrana in trogo nadzorstvo. Naslov v ogiasnem oddelku Jutra 39429-22
Dijaka
sprejmem v vso oskrbo v bližini tehnične šole in realke. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39487-22
Učiteljska družina
prejme dijake (inie) v centru mesta v popolno oskrbo in dobro nadzorstvo.— Naslov v oglasnem oddelku Jutra«.	39431-22
2—3 dijakinje
ali gospodične sprejmem krasno sobo s parketom in elektriko, v centru meta. — Klavir in nemška konverzacija. Gosposvetska cesta 10/H, levo. 39041-22
lek »Jutra«.
39441-16 »Jutra
1 ali 2 dijaka
Mariboru sprejmem v .'so oskrbo. Na razpolago klavir in kopalnica. Naslov pove oglasni oddelek
39373-22
Dijakinjo
sprejmem na stanovanje s vso oskrbo. Souporaha kopalnice in nemška koiiver-zarija. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39501-22
Dva dijaka
v začetku Poljanske ce»te sprejmem v vso dobro oskrbo. Naslov v ojr^asnem oddelku »Jutra«. 39516-32
Dijaku
oddam sobo z zajtrkoma. Naslov v oglasnem oddeika
»Jutra«.
39524-23
Dijakinjo
kot sostanovalko sprejme boljša družina v centra mesta. Na razpolago klavir.- Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39495-23
Dve dijakinji
na hrano in stanovanje sprejme šivilja. Naslov "v oglasnem oddelku »Jutra« 39527-22
Najboljši
ŠIVALNI STROJI iN
adler" - -Gritzner
KOLESA
pleVilni stroji »du
Jos.
ZA VODO
Telefon Štev- 2913-ček. račun 12.005.
petelinc
bied« le pn
Ljubljana
za VODO
Za časa velese jma paviljon »H«.
Dijaka
prrejmem na glasovanje * ^-o oiirbo. Naslov v ogl. oldelku »Jutra«. S9522-23
Dijaka
»prejmem v popolno oskrbo v Gorupevi ulici 0/11. levo.	39532-22
2	dijakinji
fn-n.:iti'm na Tlesljevi cesti ? 1 ^v v oglasnem oddelku
»Jutra«.	39307-22
1 ali 2 sobi
6 posebnem vbodom in kopalnico, v T. nadstropja ali pritličju iščem s 15. srp-t nibruru ali 1. oktobrom
v centru mesta. 3'onudbe na orlas. oddelek »•Jutra« po J šifro »Gospod« 39232-20'a
2 dijaka (inji)
sprejmem v v?o oskrbo v 3ppo Robo. Naslov v ngl. oidelku ».Jutra«. 39529-22
Sobo
i š -5 e m n 150—2>.m I>in. Toaiiidbo n* fcglas. oddelek >Jatrac pod šifro »Miren gipcd«.	39166-20/a
Opremljeno sobo
»eparira.n-0, v ctulru 3 15. e- ptembrom išče boljši gospod. Ponudbe na oglasni olrielek ? Jutra« pn.J šifro »05i>—450«.	09475-2 O/a
3 sobe v Sp. Šiški
it-r« društvo. ponudbe na <">-rIa«. oddelek »Jutra« pod fitro »Poceni 15-t.
39427-23/a
Sobo
jfčem za. 1. november, f ko mogoče v pritličju, v predmestju Ljubljano, v;\ parmesečnl oddih. — Nemeblovano, po možnosti s pečjo ali štedilnikom. Ponudhe na osi odd. »Jutra« pod šifro »Mirna ženska«.
39508-23a
2 lepi, prazni sobi
t centru mesta takoj od
dam za pisarno, sli solid nema go^porlu. Naslov po ve oglasni oddelek Jutra OSO 10-2
Opremljeno sobo
oddam s 15. septembrom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	3S62S-23
Prazno sobo
z električno razsvetljavo takoj oddam. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«-.
39 1*51-23
Dva gospoda
sprejmem v Križev.niški ul v vso oskrbo. Naslov pove ■o::'.as:Ti oddelek »Jutra«.
39 46-3-22
Opremljeno sobo
oddam v Kožni ulici 19.
09517-23
Opremljeno sobo
7. jajtrkom oddam v najem dijaku ali gospodu. Naslov v otriasnem oddelku Jutra 39502-22
Opremljeno sebo
oddam boljšemu gospodu a,: gospodični. Naslov r~!isaem oddelku »Jutra 30305-23
oddajo
Sobo
r uporabo kopalnice oddalji b djšemu gospodu v bliži-■ glavnega kolodvora. — >" i.-lov v oglasnem oddelku »Ju "rac. "	39103-23
Lepo sobo
in solnčno, s po-
febLiim vhodom, elektriko i' parke': oddam dijaku i': stalnemu s>«.?po«lu — t. z vso oskrbo. Na-«lr-,- pove oglasni oddelek »Jutra*. " 39438-23
Prazno sobo
o^dam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 39425-23
Scparirano sobo
•^dd-im 2 osebama. Naslov t oglasnem oddelku -Jutra 39439-23
Sobo
lep« «prfm)j«no, risi o zračno takoj oddam po zmerni ceni boljšemu gospodu ali gospod:'"ni i Prulah, Janežičeva ul. 11.
39193-:
Opremljeno sobo
nažno, s posebnim vho dnm takoj oddam mirni gospodični v Kolodvorski ulici 11. II-	39500-2C
Opremljeno sobo
z 2 posteljama in elektriko. v sredini nrsta oddam takoj 2 gospodoma ali gospodičnama. Naslov v ngl. oddelku »Jutra«. 39510-
2 sostanovalca
sprejmem na hrano in stanovanje na Zabjeku št. 7.
39-504-23
Lepo sobo
v sredini mesta oddam s i.", septembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 39523-23
Prazno sobo
s centralno kurjavo, separatnim vhodom, na Miklošičevi cesti oddam za 1. oktober. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.
39510-23
th>pi*i
»Hočem!«
Pa, pismo je obraz. Prosim Vaš naslov p>td šifro »Pismo;.	39436-21
Sobo
lepo opremljeno, v rrnf.ru i"• :t. oddam boljšemu go-epodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 59458-23
Sobo za pisarno
g posebnim vhodom in uporabo telefona, v pritličju na Miklošičevi cesti ugodno oddam. Naslov v ogl. Oddelku »Jutra t. 39442-23
2 sostanovalca
v veliko sobo s posebnim vbodom po nizki rrnj sprejme hišnira na Vidovdan-eki cesti št. 3. 39103-23
Lepo, zračno sobo
i elektriko in parketom, odd>m eni ali dvema oseba na v vi!:. Naslov pove og'a-ni oddelek »Jutra«.
39070-23
Premožna gdč.
želi znanje z inteligentnim gospodom v drž. službi, starim 00—45 let. . Dopise aa oglasni oddelek »Jutra« pnd značko »Pošteno srce in dobra gospodinja«.
39395-24
Mladenič
naobražen, ki ima 100 tisoč dinarjev gotovine, se želi poročiti s pošteno gospodično do 26 let, ki bi imela posestvo ali temu primerno gotovino. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra« pod »Ljubezen zvesta«.
39447-25
Opremljeno sobo
in zračno, z clrk-tr k.:, ter po«' briioi vhodom oddam s i. oktobrom. Na-f!"v pove oglasni oddelek »■Jutra«.	39413-23
Sobo
lepo opremljeno, s hrano in ■v j o o.-krbo oddam dvema br!:-:in.i osebama v Prulah — - red i na 14/1. 39106-23
3 ali 4 gospodične
Fnreimem v lepo sobo sre-d' mesta. Pvent. r zsjtr-k m. Xjsiov v oglasnem Oddelku »Jutra«. 393-52-23
Opremljeno sobo
f =to in zračno, s parketom ter elektriko oddam s a'ni gospodični aH dija-k -ji. Naslov v oglasnem oddelku -Jutra c. 39367-23
Sostanovalca
si hrano in stanovanje eprrimmn v či^to sebo z e'"kiriko, parketom in po-?eb:::m vhodom. Poizve se v restavraciji »Soča« ria Sv'. Petra cesta štev. 3.
39020-23
Sobo
Jrpo opremljeno, snažno in zračno, s posebnim vho-d in, v novi vili pod Kož-nikora oddam solidni stranki. — Naslov v oglasnem oddelku »-Jutra«. 39175-23
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim 'hodom oddam gospodu s hrano ali brez blizu obrtne šole. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
39172-23
Gospodična
stara 2-5 let, bi takn-j Poročila drž. uslužbenca, ali obrtnika. Ponudbe s sliko ■■a oglasni oddelek Jutr3 pod »Poroka«. 39422-25
Psico volčje pasme
in .5 mladičev za 100 Din pmdam. Naslov v ogla.?, oddelku »Jutra«. 33411-27
Namizno grozdje
lepo, sremsko po Din 4 kg izven mesta 25 para ceneje od . 10 kg naprej v vsaki množini nudi Celectina Glavnik. Ljubljana, trgovina sadja, Togačarjev trg št. 1. '	39349-34
Jabolka
prodam in razpošiljam od 40 kg naprej vsako množino po povzetju po Din 1.75—2.50 za kg. Jabolka so kisla obrana. po želji tudi sladka. Za obilna naročila se priporoča Adolf Re-mic. trgovec. Mirna peč.
39292-34
Vinski kis
dober, večjo količino prodam. Vprašati na Mestnem trgu št. 13/11. 39334-33
Ia portugalka mošt
Bizeljča.n, lastni pridelek, približno 15 hI rdeče, starina, proda Oskar čemele, Celje, Cankarjeva ulica 11. 33-537-33
Lepe grudi
z uporabo preparata »JOLIFENNE« po prof. dr. med. Biero. Naraven preparat. — l"poraba zunanja.
Pri nerazvitih
grudih, t. j. kadar so grudi zaostale v rarveju ali kadar gioevajo in slabe radi bolezni ali' otreške postelje, dosezajo čvrste grudi žo po 4—6 tednih iioraialuo polnost, a pri tem se nič ne ojači telo aii boki. Uspeb se pokaže že po prvi uporabi — Cena 135 Din.
Pri mlahavih, uvelih
grudih dosežete s preparatom »JI NO« v neko'!ko
tednih zopet elastičnost in čvrstost. Preparat sr> sijajno ocenili in priporočili dr. med. Futike in dr. med. H. Maier. Dr. med. Kunke piše: »Vaš »JUNO«
je bre/.primerno sredstvo za ojača-nje ženskih grudi.« — Cena Din 70.—.
Originalne preparate SCIIRtfDER & SCIIENKE
razpošilja po povzetju ali plačilu v naorej s;imn depot za Jugoslavijo: .»0MNIA« oddelek 1 3, Zagreb, Draikovičeva ulica 27.
				
mmmMamam				- - .r.'.-, 1 S" • |
Vsakovrstno zlato
kujraje po najvišjih eenah
Černe — juvelir
Ljubljana Wolfova ulica 3 77
Modroce
vrhne, Ia afrik, močno bla go, po 2^40 Din, iložljivf postelje, posteljne odeje žimo in blago za preoble ko pohištva najceneje nu di Rudolf Sever. Marijin trg 2.	130-30
Premog in drva
prodaja Jezeržek, Vodma ■ S0f'
Priznano dobra KolGSaf prvovrstne gramofone, »Minerva« šivalne Stroje, vsakovrstne gramofonske PLOŠČE
itd. zelo poceni kupite pri
JQS1
LJUBLJANA Miklošičeva cesta ZO
palaCa Okrožnega urada
Umrla je naša ljubljena mama, gospa
Premog, drva, koks
prodaja Vinko Podobnik,
Tržaška ceita 16. Pel. 33-13
Ia gonilna jermena
šivalna jermenca, jermenski vosek »Prima«, lesene jer menice nudi najceneje t.vrd-ka Brc-ar in Co. Ljubljana. Kolodvorska ul. 35.
33950-30
Moderne zofe
raznih oblikah, kak«:
vsa najfinejša tapetniška dela prvovrstno po solid nib cenah izvršuje po na ročilu Rudolf Sever. M ari jin trg 2.
ZahvaSst
Pletilni stroj
št. K'60 ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	39-131-29
Pisalni stroja
aobro ohranjen prodam. —
Naslov v ogiasnein oddelku »Jutrac.	39-107-29
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja ob prerani smrti našega nad vse ljubečega soproga, a toka, sina, brata, strica in svaka, gospoda
mesarja
se tem potom vsem prisrčno zahvaljujemo, zlasti smo dolžni zahvalo sorodnikom ,prijateljem in znancem, ki so pokojnika v tako lepem številu spremili k večnemu počitku. Posebno naj velja zahvala čč. duhovščini, ki je s svojo prisotnostjo izkazala rajniku zadnjo čast na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala za številne vence in prekrasno cvetje. Vsem in vsakomur Bog plačaj!
Jesenice — Celje, dne 6. septembra 1931.
Ana Slane
v nedeljo ob 11. uri ponoči, previdena s tolažili sv. vere.
Predrago prepeljemo v torek 8. t. m. iz Gradišča na staro novomeško pokopališče, odkoder se bo vršil pogreb ob 4. uri na novo žnp-no pokopališče ob Ločenski cesti.
Gradišče pri St. Jerneju, dne 7. septembra 1931.
1146c
MARTINA ŽUŽEK in FRANJA FRANZ, hčerki — Ing. RUDOLF FRANZ, stavbni nadsvetnik, zet —5 PIJUŠ, MARIJA, ROBERT.
11437
ŽALUJOČA SOPROGA IN OTROCI
Šivalni stroj
prav dober po nizki ceni naprodaj v G-radaški ulici št.' 8.	3947.-29
Klavirje in piahine
-vetovnih znamk kupite po globoko znižanih cenah pri »Musica«. Sv. Petra c. 40. Najceneje izposojuje. po-
pravlja in uglašuje
Šivalni stroj
»Singer«, rabljen, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
39497-29
Temnorjav pes
brez znamke in ovratnika,
ki sliši na ime »Kad«, se je izgubi!. Oddati ga je proti nagradi na Dunajski cesti 40.	39355-28
Psa
volčje pasma proda.« v Šiški, Aieševčeva cesta 17 09046-27
Več srn
nV.idih in štorih, ndomače-
nih proda Toman, Iteslje-va cesta 30.	39091-27
Nemške doge
psi, 15 tednov stari, lepi, močni, z rodovnikom, roditelji odlikovani na mednarodnih razstavah, naprodaj. Ca-mernik, Jugoavto. Llub-ljana.	39163-27
Pes jazbečar
zvesti hišni čuvaj, po
zalo nizki ceni naprodaj. Ima pristrižena ušesa in kratek rep. Iz7e ss v čretu št. 61, Teharje pri Celju. Ali pa na službenem mestu čuv. 511, Teharje.
39483-27
Razni stroji
Več strojev po zelo ugodni ceni naprodaj:
1	pletilni stroj, še malo rabljen, uporaben za nogavice, velikost 35-8,
2	pletllna stroja, še malo rabljena, vel. 50-8, znamke Clcas, 1 navi-jaini stroj za volno in
navijalk, popolnoma nov na nožni in električni pogon, 1 apretur stroj za nogavice, popolnoma nov, še nerabljen, na 12 form, z večjo množino raznih form. Stroj je znamke fechul-z» in Kuhn. Ant. Sav-nik. škofja Loka. Za časa velesejma se dobijo lahko informacije v paviljonu H-30. 39530-29
1
37817-26
Živčno bolni
slabokrvni, rekonvalesccntl! Siguren uspeh dosežete v zdravljenju ob izvrstni lira ni in svežem planinskem zraku na Kofeah. Penzija 50—60 Din. Prenos prtljage in jahalni konj gratis! Vsa navodila daje Planinski dom Kofce. pošta Tr žic.	S9037-40
Mostni pogrebni ta vod
Občina Ljubljana
Pozor!
če hočete piti dobro vino Muškatel, burgundec 14 Din, namizno belo štajersko 12 in 10 Din, pojdite v Šiško, Jerneje-va ul., vinotoč, se pri-poioča Furlan Antonija.
39432-18
Poziv!
Prosimo d»$i?ne gospode, ki so so peljali 5. t. m. s__cestno železnico iz Zg. šiške in vzeli seboj mladega psa voičjaka, da istega vrnejo. 07ir. sporočijo kjn so nahaja, na- oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Jaka«.	39364-28
Srbske opanke
po najnižjih cenah, od 20 do 60 Din dobite na vele-sejmu v paviljonu E (zu-fia.j) št. 505-506, Kejič in Konstatinovič.	11-156
Koretfl	fforottt
NajnoveSa siatinska pa-tetna železna *«lo praktična aložljiva postelja -a tapeciranin madracom —
EraStiina aa vtako biiHi otcl«, aa patujuče oto-be in nočna aiuib«. Stane Din' 390.—. RazpoU. ljam poiton ia ieletni-com po povzetja^
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat in tast, gospod
Lovšin
Mlad pes
volčjak se je zatekel. — Lastnik naj se oglasi v tovarni pletenin Dragoti.n TJrihar, Ljubljana, Zaloška cesta 14.	39481-28
Z žlico se koplje grob
so dejali Rimljani. Eni jedo mnogo, drugi neredno. Radi tega trpe organi za prebavo hrane, živci in srce. Tem napakam je vsakdo izpostavljen.
ALPINAC-čaj
pomore, da nimajo te napake škodljivih posledic.. Okusa zelo dobrega se pije Alpinac po jedi -ali na večer, predno greste spat, mesto kave ali običajnega čaja. Dobiva se v lekarnah in droge-rijab	11395
Klavirji!
Kupujte na obroke od Din 400.—
prve sretovn« fabrfkate BSsendorfer. Steimray, FCr-ster. H8lzl Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka precizna mehanika^ Prodaja jib Izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj »Glasbene Matice«
ALFON7 RPp^NIK
Aleksandrova cesta št. 1 Velikanska izbira vseh
glasbil ia stran. Najcenejša Izposojevalnica!
293-2(f
Gramofon
popolnoma nov, lep pohištveni komad ugodno prodira. Ogleda se Jenkova uhca 13. pritličje levo.
39155-26
Pianino
dtfKro ohranjen, z lepim glasom, poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	38803-25
Violina
cela, prav ugodno naprodaj na Mestnem trgu 17/II vrata 8.	39470-26
Nasvet se dobro plača
kako naj zavarujem premično in nepremično imetje pred nena-sitnim tožljivim sosedom, ki
me želi uničiti. Nasve-tovalcu jamčim za vso škodo radi indiskrecije. Blagohotne nasvete prosim pod šifro . »Obramba :< na ogl. odd. »Jutra«.	39424-37
Več parov golobov
krofeov in pavčkov prodam zaradi pomanjkanja prostora v Dramskem gledališču od 12.— 2. ure.	39511-27
Leaena alulintka patentna zelo praktična slot-Ijhra posteia a tapeciranin madracom. — Stane
FoRsJca patentna postefa
sloiliiva praktična za touriste, vojake in za ferijalne kolonije. Stane Dia 35«.-»
Liegeitultf pralctičan ta ieiani« in ledenie. Stane Dia 1M,—
P" tem imam čUlo fo-han« peri« k« po Dia M— čisto belo gosje kf po Dia lM— j« di,tj pok kg po Dia 2S6___
L. BROZOVti. ZACSEB Bka 82. m.
Gobe
svet« in suhe kupujem stalno v vsak-i . inuožiui. Zahtevajte pojasnila. Po najnižji ceni pa razpošiljam prv-ovrstna
namizna jabolka
Peter Š e t i n a, Piudrče Zidani most.	231
Selitve
v Ljubljani, na deželo, In obratno, prevoze vseh vrst blaga Vara oskrbi t izurj» nim osobjem po zmerni ceni »Brzopromet«, avtoprevozni £ka družba, Miklošičeva c. štev. 4. — Telefon 21-82.
33639-37
šolski upravitelj, častni član srezkega učiteljskega društva JUU v Cernomlju, častni član Gasilnega društva, ustanovitelj Sokola in drugih društev na Vinici
, dne 7. t. m. po kratkem, velikem trpljenju, v 69. letu svoje starosti, mirno preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 9. septembra 1931 ob 4. uri popoldne izpred mrtvašnice Stara pot št. 2 na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi truplo v rodbinski grobnici k večnemu počitku.
Ljubljana - Vinica, dne 7. septembra 1931.
FRANČIŠKA, soproga ALFONZ, EVGEN, MIRKO, TEODOR, sinovi	BERTA, hči
MARIJA, sestra	LUJZA in POLDKA LOVŠIN, sinalii
AVGUST KRA VOS, zet CVETKA, MARKO, JANKO, SAŠA, vnuki in vnukinja.
11453
SANA čokolado ^
233/2	^^^^^^^^
Harry Sinclair Drago:
Sevilfski pevec
»Kdo je?« je začula glas starega Estebana, ki ie počasi krenil proti vratom. Ko jih je široko odprl, je kar zazijal od osuplosti. Na prvi mah skoraj ni mogel verjeti svojim očem. Marija je mirno stala in čakala, da se stric Esteban zave.
»Ti! Marija!« ie zdajci vzkliknil starec in razprostrl roke. »Vrnila si se k nama? Bog te blagoslovi, dete moje! Samo ti, Marija, moreš rešiti mojega Juana!«
Marija se je čvrsto privila k starcu, obenem pa je preko njegove rame pogledala v sobo. Estebanu se je zdelo, da postaja življenje spet tako lepo in brezskrbno, kakor takrat, ko so še živeli v Madridu.
»Le noter, dete. Čakal bom tu, dokler me ne pokličeš. Bolje je, da stopiš sama.«
Marija je pritrdila z glavo in Esteban je stopil na ulico.
S koprnečim pogledom se je ozrla po sobi. Vse je bilo še tako
kakor takrat, ko je bila prvič prestopila ta prag. Samo klavirja ni bilo več v kotu. Stari spomini so jo grabili za srce. Zdelo se ji je, kakor da ie bila včeraj prvikrat v tej sobi, tako natanko se je spominjala vsega. V polmraku ie videta posteljo, na kateri ie bila prespala tisto noč. Na tej' postelji je zdaj ležal Juan. Njegove oči so bile zaprte, obraz je bil bled in izmučen, samo okoli ust mu je drhtel bled nasmeh. Marija je neslišno stopila k postelji.
»Juan!« ga ie tiho poklicala. Ali on se ni oglasil. Ležal je nepremično, trdno prepričan, da le v domišljiji sliši njen glas.
»Juan!« je ponovila — in šele zdaj je mladenič počasi odprl oči. A niti zdaj ni verjel, da bi stala pred njim Marija. Kolikokrat jo je bil tako z duhom videl v teh strašnih dneh! Marija mu je rahlo položila roko na čelo.
»Mili moj! Moj Juan!« ga ie poklicala.
Tedaj se je zavedel.
»Ti si? Moja Marija! Ali niso samo sanje?« Prijel se je za glavo in zastrmel v Marijo, kakor da bi videl pred seboj* prikazen.
Marija je padla pred njegovo posteljo na kolena. Krčevito ga je objela in zaiokala. »Moj Juan! Moj Juan!« — to ie bilo vse, kar ie mogla spraviti iz sebe.
Juan pa — kakor da bi se bil prerodil. Njegove želje in molitve so bile uslišane! Marija se je vrnila k njemu!
»Marija, jeli, zdaj ne poideš nikamor več?« j'o ie vprašal.
»Ne, Juan, zdaj naju ves svet ne spravi vsaksebi!«
Marija mu je povedala, kako je bila Lola prišla v samostan. Ne-čaj časa je mladenič molčal; očividno je bil globoko zamišljen. Zal mu je bilo nesrečnega dekleta, ki v duši ni bilo hudobno, a mu ie bilo po nepremišljenosti storilo toliko hudega. Ko je pa opazil, da v sobi ni Estebana, je zdajci vzkliknil:
»Stric Esteban! Stric Esteban!« Glas mu je zvenel spet veselo in močno, kakor v nekdanjih dneh.
Starec je pomolil glavo izza vrat.
»Glejte, stric! Poglejte, kdo se je vrnil! Marija, moja Mariia je spet pri meni!«
»Prvi semjo videl!« je ponosno odvrnil Esteban. »A mislim, da bo najbolje, če stopim v prodajalno in nam prinesem kaj za večerjo. Upam vsaj', da bomo nocoi jedli, kai?«
»O, da,« je srečno odvrnil Juan. »Večerjali bomo — a ne pozabite cvetlic! Kupite mi pomarančnega cvetia, da z njim ovenčam Mariji lase ...«
Konec
Knjigarna t
Tiskovne zadruge v ljubl
NI
se priporoča p. n. občinstvu
pr:
nakupu knjig
ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 3
(vogal Knafljeve in Selenburgove ulice)
OBLAČILNICA
Kdor obišče Ljubljano, obišče »Ilirijo"!
Ce je to veljalo že sedaj, velja toliko bolj za velesejmske dni, ko si je »ILIRIJA« nabavila zadnje novosti za jesen in zimo in pridejo zlasti starši z otroki - šolarji na svoj račun. Obleka, perilo in čevlji na dolgoročno odplačevanje !	11461
_ I MRMRANA OBROKE I LJUBLJANA MESTNI TR6l?7l
IHHHHMHHI otvarja jesensko PRODAJO
Naše cene j a s n o pričajo:
šivane koton odeje, ročno delo	komad po Din 80.—
šivane saten odeje, fina vata •»»*•■••■•■« > »» 165.— Fino češko sukno za ženske plašče, 140 cm , a , , , , ( , , , m> > 55.— Fina umetna svila	i „,,,,, , f m » » 10.—
Jugoslovenski cefir za srajce ««■■■•»■■•••*» m » » #4.50
šifon, SO cm........■!*•■••«•• , m > » 6.—
Najfinejši šifon brez apreture, 80 cm	m » > 10.—
Moderno sukno za ženske obleke, 130 cm ••«•»•••!• m» » 48.—■ Gladko volneno blago, 110 cm	(l	m » > 28.—■
Angleško sukno za moške obleke , , , ( , , , , , m od 150.— do Din 250.— češki štofi za moške obleke . . , , f , ( ( , ( , m od 60.— do Din 120.— Pralna bombažna tourist flanela	m » Din 6.80
Velour pralni barhend ,,,,,,,,,, ( t t ( ,, t m > > 9.—
NOVOSTI:
Moderni trpežni čevlji, kolosalno nizke eene. — Zadovoljni ste bili pri pomladni
prodaji, še bolj boste sedaj.	11364
„COMMERCE", delniška družba, LJUBLJANA
TAVČARJEVA (Sodna) ulica 2, prvo nadstropje.
t
Umrla nam je po dolgem, mučnem trpljenju blaga soproga oziroma
srčno dobra zlata mama	,
MARIJA TRUHLAR
previdena s tolažili sv. vere, v 60. letu svojega Bogu in nam posvečenega
življenja.
Blago pokojnico prenesemo v torek dne 8. septembra ob 4. uri popoldne iz Slomškove ulice 11 na Jesenicah na mestno pokopališče k večnemu počitku.	11452
Na Jesenicah, dne 6. septembra 1931.
FRANC, soprog — FRANC, JOŽE, RUDOLF, LADKO, sinovi — MARIJA, ZORA poroč. LANGUS, JUSTINA, hčere.
„KING" ZOBOTREBCI
amerikanske ohlike, Iz najboljšega trdega lesa, s strojem zelo fino in higiensko izdelani in pakirani v različnih običajnih in luksuznih formah. Izdeluje in razpošilja po najnižjih tovarniških cenah »King«, avtomatska tvornica zobotrebcev, — Beograd, Rtanjska 3. Cenik in vzorci brezplačno. 11327
„OLLA"
GUM.
je bfla, je ln bo
najboljša Dokazano nenad kriljiva. 249/ni
Najboljše, najtrpežnejše in najcenejše 11366
§TOLE
dobite pri stolarski tvrdki
FRANC SEVER
Cesta dveh cesarjev štev. 10 Ljubljana — Trnovo
kamnoseški mojster
Lfubljana
Resljeva cesta štev. 30
priporoča bogato zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja in granita, plošče za grobnice, marmornate plošče za mobilije po najnižjih cenah
287
L1ITZ-«e PEči
po izdatno znižanih cenah stalno na zalogi
samo
Ing. Gazeli
L jn bi jana- šiška Bel jaška ulica it. 4»
LASTNA LIVARNA IN TOVARNA ZA »EMAJLc LUTZOVE peci za galvanično ponikla-nje in izdelavo emaj-liranib predmetov kakor: hišne številke, občinske in uradne napise itd. Sprejmejo se zastopniki!
I Tel. 3252 Latzove peči 24č
Velesejem paviljon »J« Koja 661 — 664.
Trikotaža
IVAN SAVNIK
KRANJ
Domača tvornica vsakovrstnih zimskih ln letnih
triko rokavic.
Zahtevajte ponudbe in
vzorce:
11397
Ustanovljeno 1852.
Teod. Kom
Ljubljana
Poljanska cesta št. 8 (prej Henrik Korn)
krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in central, kurjave. —
Naprava strelovodov; kopališke in klosetne naprave.
POPOLNA
POPOLNA
RAZPRODAJA
MANUFAKTURNEGA BLAGA
Zaradi opustitve trgovine se bo vse blago po zelo nizki ceni popolnoma razpredalo. Različno blago celo pod lastno ceno.	1078»
JOSIP ŠLIBAR
manufakturna trgovina
Ljubljana, Stari trg št. %t
Brez posebnega obvestila.
n|a
■
Umrla nam je po dolgem težkem trpljenju, previdena s sv. zakramenti, v 56. letu starosti, naša zlata mama, gospa
MARIJA KOLŠEK
vdova po notarju v Šoštanju
1 i
Pogreb ljubljene pokojnice bo v sredo 9. septembra ob 16. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče.
Maša zadušnica se bo darovala v četrtek 10. septembra ob pol 8. uri.
Šoštanj, 6. septembra 1931.	11440
MILKA VREČAR, VERA GRUDEN, VINKO KOLŠEK, tehniški uradnik drž. žeL, Mag. pfa. NADA OROŽEN, MILENA GOE-DRICH, MIRAN KOLŠEK, otroci — Dr. IVO VREČAR, srez. podnačelnik, MIRKO GRUDEN, ravnatelj Obrtne banke, OLGA KOLŠEK, Mag. ph. BOGO OROŽEN, lekarnar, KURT GOE-DRICH, zet je in sinahe — BOJAN, BREDA, IGOR in VERONA, vnuki in ostali sorodniki.	11440
Urejuje Davorin Ravlien. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi y Liubliani.