ZS6. številka.
I lliMjul, f Html, 7. NvmkPi 1B1Z.
XLV. leto.

.Slovenski Narod* velja
v Ljubljani na dom dostavljen:                         v upravništvu prejemati:
eelo leto.......K 24*—           celo leto.......K 22*—
pol leta........12—           pol leta........11*—
četrt leta.......6*—          četrt leta     .......    5*50
na mesec.......2*—           na mesec.....#    190
Dopisi naj se frankirajo.    Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo:   Knaflova ulica it. 5 'v pritličju^ levo. telefon št 34.
Iskafa vsak ean sveeer immil neealfe in prasalke.
inserati  veljajo:   neterostopna  netit  vrsta za enkrat  po   14 vin.,  za  dvakrat pc
12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsti 16 vin. Poslano
vrsta 20 vin. Pri večjih insercijali po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne, stvari.
------------------   Potamttaa številka velja 10 vinarjev.   ------------------
Na pismena naroči i d brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Neredna tiskarna** telefon si. 85.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:                                            za Nemčijo:
celo leto.......   K 25'—          celo leto.......K 30—
pol leta   ....•••    ,  13*—
četrt leta         .                           6*50             za Ameriko in vse drage dežele:
na mesec     ......    »    2*30          celo leto ...        ...   K 35*—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnistvo (spodaj, dvorišče levo), Knallova ulica: st. 5 telefon si. 8
Stran s prestižno politiko!
Dunaj,  6. novembra.
Iz Belgrada prihaja nepotrjena Vest, da je včerajšnji ministrski svet sklenil, naložiti srbskim četam, da zavzamejo Drač in San Giovanni di Medua. Če je to res, potem je Srbija za vsako ceno odločena, si izbrati pristanišče ob morju zaeno pa si tudi priskrbeti primerno zaledje, ki ne more biti drugo, kakor kos »albanskega    ozemlja.
Berlinski listi pa prinašajo dunajsko poročilo, da je Avstrija trdno odločena, ustvariti samostojno kneževino Albanijo in da nikakor ne bo pripustila Srbije k Jadranskemu morju. »Vossische Zeitung , ki je glasnik dunajskega >Baihausplatza«, pristavlja v impertinentnem tonu, da je albansko vprašanje avstro - italijanska zadeva, katera balkanske države prav nič ne briga!
Po včerajšnjih izvajanjih grofa Berchtolda se je zdelo, da se naša politika vendarle vrača k treznosti in razumnosti. Oficijalno je priznal minister konsekvence balkanske vojske in njegov pridržek, da hočemo varovati legitimne interese monarhije, je nekaj tako po sebi umlji-vega, kakor amen v očenašu. In ker ie grof Berchtold pristavil, da hoče monarhija ustvariti trdne temelje prijateljstva z balkanskimi sosedami, ni bilo dvomiti, kako je tolmačiti »legitimne interese -. — V razumnem in treznem smislu: Avstrija bo skušala dobiti na Balkanu kolikor mogoče ugodno gospodarsko pozicijo, si izgovoriti dohod na Egejsko morje, pogoditi si za svoje blago, za fabrikate svojih tovarnarjev najboljše pogoje.
Medtem nam oficijozni listi zopet in zopet naznanjajo, da monarhija pod nobenim pogojem ne pusti Srbov na Jadransko morje.
Kakšen namen naj ima tak ju-stamentum? Zakaj naj Avstrija smatra za svojo nalogo, odrezati Srbe od morja, nastopiti proti sosedni državi baš v onem vprašanju, ki velja v Belgradu Hn sicer popolnoma upravičeno) za življenjsko vprašanje srbske kraljevine?
Niti enega stvarnega razloga ne najdemo, ki bi mogel biti merodajen za tako stališče. Mar se je nam bati, da bo Srbija zgradila na Jadranskem
morju vojno brodovje, ki bo ogrožalo našo mornarico? Mar mislijo naši diplomatje, da bi nas prosti dohod Srbije na morje izpodrinil v trgovski konkurenci, tam, kjer velja izključno le načelo svobodnega tekmovanja? Ali je morda princip »Balkan Balkancem prenovil misli in ideje naših državnikov tako silno, da hočejo sedaj že za vsakega albanskega roparja avtonomijo in da se jim zdi vsaka ped zemlje, kamor je kdaj stopila arnavtska noga, sveta albanska zemlja, nedotakljiva, četudi je historična resnica, da so divje arnavt^ke čete v teku zgodovine v tej zemlji deloma šele zagospodarile, pregnav-ši mirno srbsko ljudstvo?
Zdi se marveč, da so neuspehi naše diplomacije izzvali v vodilnih državniških krogih reakcijo in se poda monarhija zopet v stare grehe prestižne politike. Grehe, katerih smo se že tOiiko kesali in za katere smo se že toliko tudi — pokorili.
Ni ga nevarnejšega eksperimenta, kakor uganjati napram samozavestni balkanski zvezi prestižno politiko, igrati mentorja in predstojnika, ki po svoji volji komandira in zapoveduje, kaj se sme in kaj se ne sme. Ti državniki pozabljajo povrh še eno dejstvo, da danes ni mogoče govoriti s Srbijo samo, in ne z Bolgarijo posebe — temveč da gre beseda na adreso sedme velesile in da prihaja odgovor, in naj ga da Belgrad ali Sofija, vedno od vseh zvezanih  držav.
Vsai do tega spoznanja bi se bila naša diplomacija že lahko priborila. Avstrijski narodi hočejo mir, hočejo prijateljstvo s sosedi — zato obsojajo vse. kar se zoperstavlja tej želji. Tudi v tem oziru bi si bili naši državniki končno že lahko na jasnem.             __________
Vojna na Balkanu.
Zgodovinski dnevi.
Turčija leži premagana in razbita na tleh; samo vprašanje nekaterih dni je še, kdaj zavzemo zmagovite armade balkanske zveze Carigrad, Solun in Skader.
Evropa stoji zdaj pred vprašanjem, kako stališče naj zavzame glede razdelitve turškega ozemlja. V tem tiči nevarnost, da pride lahko do velikih mednarodnih komp!   ncij. če
bi velike sile ne postopale v popolnem soglasju. Zaradi tega je francoska vlada predlagala, naj se vse velike sile postavijo na stališče, da nobena ne zahteva zase kaj teritorija in sploh nobenih posebnosti, naj izjavi svoj 'desinteressement teritoriale absolu *.
Avstrija je to odklonila in s tem je formula irancoske vlade radia v \ odo. Sicer išče francoski ministrski predsednik novo formulo, ki naj bi bila podlaga skupnemu in soglasnemu postopanju velikih sil, vendar so nasprotja tako velika, da jih skoro ne bo premostiti.
Ekspoze, ki ga je imel grof Berchtold v torek v delegaciji, je oficijelno priznanje avstrijske vlade, da je njena politika ohranitve Turčije, (status auo) nared'la bankerot in da hoče Avstrija računati s preobratom v Turčiji in se sprijazniti z razširjenjem balkanskih držav, a samo s po-goiem. če bodo zavarovani legitimni interesi Avstrije.
Temne so te besede grofa Berchtolda; v okvir, ki ga je označil, se da spraviti vse ali pa tudi nič.
Na berolinskem kongresu so Angleži in Nemci rešili Turčijo in odprli Avstriji pot na Balkan. Še predno se je bila začela rusko - turška vojna, sta se Andrassv in Bismarck domenila, da bo Avstrija zasedla Bosno in Hercegovino. Berchnski kongres je dal Avstriji to dovoljenje ter ga je utemeljil s tem, da je samo Avstrija v stanu rešiti agrarni problem v Bosni in v Hercegovini. Mimo grede omenjeno, je Avstrija v Bosni storila marsikaj, samo na berolinskem kongresu prevzete častne naloge še do danes, po več kakor 30 letih, ni izpolnila. Vrh tega je berolin-ski kongres ohranil Turčiji Sandžak, tako da sta ostali Srbija in Črna gora ločeni in so b'la tako odprta Avstriji vrata do Soluna.
Avstrijska politika je od tedaj neprestano stremila na to, da si o ugodnem času osvoji Sandžak, Makedonijo in Albanijo, pa tudi na Srbijo je obračala poglede in neprestano se je čulo, da je treba Srbijo podvreči in anektirati ... Posledica te politike je bilo kruto sovraštvo med Av-s'rijo in Srbijo in priznati se mora, da je Avstrija storila vse kar je moela. da bi Srbijo gospodarsko in politično oslabila.
Načrti avstrijske politike so se žalostno izjalovili.    Zmagoviti   meči
balkanskih držav so Andrassy-Bis-marek - Beaconsfieldove načrte uničili in Srbija se pripravlja, da se polasti tistih pokrajin, na katere je reflektirala Avstrija in čez katere vodi pot v Solun in do Jadranskega morja.
Sanje, ki jih je sanjala Avstrija, so uničene — sedaj je problem, v kakem obsegu bodo mogle balkanske države uresničiti svoje načrte.
Znano je precej natančno, kaj zahtevajo balkanske države; znano tudi, da zahteva Srbija del Sandžaka (drugi del naj dobi Črna gora) Staro Srbijo, del Makedonije in pot do Jadranskega morja.
Velike sile so spoznale, da je skupno in solidarno postopanje samo tedaj mogoče. Če nobena izmed njih sama zase ničesar ne zahteva. Kakor smo že rekli, je Avstrija ta predlog odklonila. S tem sicer še ni rečeno, da misli Avstrija na teritorijalne pridobitve, pač pa hoče, da se ji garantirajo politični in gospodarski privilegiji, kar je grof Berchtold imenoval »varstvo legitimnih avstrijskih interesov proti vsaki škodi. <
Kaj so to »legitimni avstrijski interesi? Še nihče jih ni označil, še nihče ni povedal, kaj zahtevajo ti interesi in kako jih vlada opravičuje. Minister grof Berchtold je celo prosil deleeacijo, naj ga nikar nič ne iz-prasuje.
!z oficijoznih listov je posneti, da hoče Avstrija sledeče: 1. Srbija ne sme dobiti nobenega pristana na .Tadrankem ozemlju; 2. Srbija mora dovoliti Avstriji posebne gospodarske prednosti in skleniti ž nio trajno prijateljstvo.
Za slučaj, če bi se Srbija ne uklonila, si je Avstrija pridržala z odklonitvijo Poincarejevega predloga proste roke. tako da lahko poskusi osvojiti si večji ali manji del balkanskega teritoriia.
Stališče Srbije glede avstrijskih zahtev ni še avtoritativno pojasnjeno. Dva fakta pa kažeta, kako je raz-položenie v Srbiji. Žč dvakrat so zdaj z Dunaja zaklicali Srbiji »stoj«, a srbska armada maršira vzlic temu proti obali Jadranskega morja, da zasede pristane, ki bi jih Srbija rada dobila. In srbski trgovinski nimister ie z največjo eneržijo izjavil, da nima Srbiia niti najmanjega vzroka dovoljevati Avstriji kake posebne trgovske ugodnosti. Kdor ve. kaj je av-s^rii^ka politika vse zagrešila    proti
Srbiji, se temu odporu ne bo čudil.
Kako stališče zavzemajo napram avstrijskim zahtevam druge velesile? Na to vprašanje je zadovoljiv odgovor nemogoč. Rusija molči misterijozno, vendar se zdi. da hoče, naj dobi Srbija pristan na Jadranskem moriu in naj da Avstrifi nekaj gospodarskih koncesii, bržčas pa ne takih, kakor jih Avstrijs zahteva. Francija se trudi na vse načine, da bi bilo hitro konec vojni in da bi se evropski mir ohranil, vendar izjavlja :>TempS' : Avstrija bi dosegla večje gospodarske ugodnosti, če bi svoje zahteve precizirala velesilam. V soglasju z velesilami, bi mogla Avstrija sigurno od strani balkanskih držav doseči vzadovoljenje. Če pa si Avstrija pridržuje svobodno postopanje, oškoduje s tem svobodo drugih; če bi bile balkanske države izpostavljene kakemu pritisku Avstrije, bi brez vsega dobile diploma-tično podporo tripelentente, ki jih ne more zapustiti.
Članek francoskega vladnega glasila je jako grozilen in opozarja Avstrijo, da ima balkanska zveza 600.000 bajonetov na razpolaganje.
Stališče Angleške je preciziral minister Grey v parlamentu, rekoč, da priznava balkanskim državam neomejeno pravico, diktirati Turčiji pogoje miru. To se pravi: razdeliti med sabo turško ozemlje.
Italija je najbližja soseda Avstrije in na Balkanu v tem večji meri interesirana, ker vsako ojačenje Avstrije pomeni oslabljenje Italije.
Minister grof Berchtold je v eks-pozeju z najtoplejšimi besedami govoril o Italiji in sicer tako, kakor bi vladalo med Avstrijo in Italijo popolno soglasje. To soglasje pa obstoji le v enem oziru: da ne bosta ne Avstrija ne Italija poskusili dobiti Albanije. To je menda edini uspeh, ki ga je rodil sestanek avstrijskega ministra zunanjih del z njegovim italijanskim tovarišem. Odkar je, Avstrija odklonila Poincarčjev predlog, so postali Italijani nezaupni in naglaša-jo: čim bi Avstrija poskusila $e zasidrati v Albaniji, bi bil to casus belli in da se ohrani ravnovesje v Jadranskem morju, ima Italija pripravljeno vso svojo mornarico, ker je pripravljena braniti svoje interese proti Avstriji z vsemi sredstvi. Italijani pač ne vidijo radi, da skuša Srbija dobiti pristan ob Jadranskem morju, češ, Albanija   naj ostane    Alban-
LISTEK.
Sapho.
Slike iz pariškega življenja.
Francoski spisal Alphonse D a u d e t. Prevel Oton  Župančič.
(Dalje.)
^Da, kmalu . . . še prej se oženim .. . moram jo pustiti.«
Kipar se je divje zagrohotal:
-Bravo! To me veseli . • • Maščuj se za nas, mali moj, maščuj se za nas nad temi maiopridnicami. Zapuščaj jih, varaj jih, naj le javkajo, ničvrednice! Nikdar nikoli jim ne boš storil toliko hudega, kolikor so storile one drugim.«
Stric Cezar je triumfiral:
»Vidiš, gospodu se vse to ne zdi tako tragično kakor tebi ... Ali razumete to preproščino! . . . Veste, kaj mu brani, iti od nje? Bojazen, da se ne bi usmrtila!«
Jean ie odkrito priznal, kako zelo ga je bil pretresel samomor Ali-ce Dore.
»Ampak to je kaj drugega,« je vzkliknil živahno Caoudal . . . »Alice je bila pobita, mila Jera s povešenimi rokami . . . Uboga punčka iz cunj, ki ni imela svojega glasu . .. Dćcheiette se je motil, če je mislil, da je umrla
radi njega ... To je bil samo mir iz utrujenosti in dolgočasja, živeti se ji ni ljubilo. Sapho pa . . . ah. kaj pa še, usmrtiti se . . . Ona ljubi vse preveč ljubezen, ona bo gorela, dokler do kraja ne dogori. Ona ima v sebi tisto kri, kakor mladostni ljubimci, ki ne menjajo nikdar svojih vlog, ki so nazadnje brez zob, brez obrvi, a so do zadnjega mladostni ljubimci . .. Poglejte mene! ... Ali sem se usmrtil? Ali se hočem usmrtiti? . . . Naj me boli kakor hoče. saj vendar dobro vem, če mi pobegne ta, pa si vzamem drugo, ker bom moral vedno katero imeti . . . Vaša metresa bo storila tako kakor jaz, kakor je že večkrat storila . . . Samo — mlada ni več, in to bo malo težavneje.«
Stric je bil v vedno večjem zanosu:
»No. ali si sedaj mirnejši?« Jean ni odgovoril, a njegovi pomisleki so bili udušeni in njegov sklep je bil storjen. Poslovila sta se, kar ju pokliče kipar nazaj, da bi jima pokazal fotografijo, ki jo je potegnil vso zaprašeno izpod kupa na mizi in jo je brisal z rokavom. »Nate, poglejte jo, to je! . . . Lepa je, ciganka .. . pokleknil bi pred njo . . . te noge, te prsi!« Strašno je bilo nasprotje med temi žarečimi očmi, tem strastnim glasom, in med starčev-skim trepetanjem debelih prstov, med katerimi se je tresla smehljajoča podoba Cousinardke, modela z očarljivimi jamicami na licih.
XII.
Ti si! ... Kako zgodaj si prišel! . . .«
Prihajala je z vrta. v predpasniku polno nabranih jabolk, in je prav hitro stekla po stopnicah, nekoliko vznemirjena, ker je videla, kako je njen ljubček v zadregi, a kaže hkrati odločnost. Kaj pa je?«
>'Nič, nič ... to je vreme . . . solnce ... Hotel sem izkoristiti zadnji lepi dan, da bi šla malo v gozd, oba ... Ali hočeš?«
Vzkliknila je po pobalinsko, kakor vselej, kadar je bila zadovoljna:
»O, prekrasno! . . .«
Več nego mesec dni nista bila šla iz hiše, zapiral ju je dež in no-vemberske nevihte. Vedno ni bilo zabavno na kmetih; prav tako bi se živelo z vso živadjo v Noetovi barki .. . Ona je imela še nekaj v kuhinji naročiti, ker so bili Hettčmovi na večerjo povabljeni; Jean je čakal zunaj, na Pave des Oardes. in je gledal hišico, ki se je solnčila v mehki svetlobi poznega poletja, in cesto s širokim, z mahom preraslim tlakom, poslavljaje se z očesom od vsega, kakor se poslavljamo z udanimi spomini od kraja, ki ga bomo morali ostaviti.
Skozi okno, na stežaj odprto, je prihajalo kosovo žvižganje, mešajoče se med Fanine odredbe kuharici: »Pred vsem,   da mj ne pozabite: ob
pol sedmih . . . Najprej prinesite pe-gatko na mizo ... A, še namiznino vam moram dati . . .<- Njen glas je zvene! jasno in srečno med kuhinjski ropot in žvrgolenjem ptiča, ki je drobnel svoje pesmice v solncu. Niemu pa. ki je vedel, da bo trajalo to gospodinjstvo samo še dve uri, so stiskale    srce te priprave za gostijo.
Najrajši bi bil stopil v hišo, ji vse povedal, kar naenkrat; a bal se je njenega javkanja, strašnega prizora, ki bi ga slišala vsa soseščina, škandala, ki bi razburil Gornji in Spodnji Chaville. Vedel je, da ji ni nič mar, kadar izbruhne, zato je ostal pri prvotni nakani, da jo povede v gozd.
»Tako ... sem že tu ...«
Nalahno se ga je prijela pod pazduho ter ga opomnila, naj govori rotihem in hodi hitro mimo sosedov, iz strahu, da ne bi hotela Olimpija z njima in bi jima kalila prijetni izpre-hod. Vpokojila se je šele, ko sta prekoračila cesto in železniški predor ter zavila na levo proti gozdu.
Bilo je milo vreme, krasen dan, solnce je sijalo skozi srebrno, valujočo meglo, ki je prepregala vse ozračje in openjala toge, kjer je bilo po drevju še nekaj zlatega listja, in si videl sračja gnezda in visoko zgoraj zelene omeline šopke. Razlegel se je ptičji klic, neprestano se ponavljajoč, kakor cvrlikanje žage, in klju-vanje po deblu, kakor udarci drvarjev.
Hodila sta polagoma, stopinje so se jima vtiskavale v zemljo, raz-moklo po jesenskem deževju. Nji je bilo vroče, ker je bila hitela, lica so ji gorela, oči so se ji iskrile, in postala je, da bi si odgrnila veliko čipkasto mantiljo, ki si jo je bila omotala okrog glave, ko je odhajala. Imela jo je od Rože —■ zadnji žalostni, dragoceni ostanek od nekdanjega bleska. Obleko, ki jo je nosila, borno obleko od črne svile, ki je bila pod pazduho in za pasom že sesekana, je poznal že tri leta: in kadar je hodila spredaj, in je radi mlake dvignila krilo, je zapazil pošvedrane pete njenih čevljev.
Kako rada je prevzela to siromaštvo, brez kesanja in brez tožba, trudeča se samo zanj, in za njegovo udobnost, nikoli srečnejša, nego kadar je prekrižala svoje roke na njegovem laktu in se privijala k njemu. In ko jo je gledal Jean tako vso pomlajeno v tem preporodu solnca in ljubezni, se je izpraševal, kako krepki šoki se pretakajo po tem bitju, kako čudovita je v nji sposobnost za pozabljenje in odpuščanje, ker si je ohranila toliko vedrosti in neskrbno-sti, ko je vendar prestala v svojem življenju tolikanj strasti, nezgod in solza, in se ji je vse to začrtalo v obraz, a se je ob najmanjšem veselem navdihu takoj izbrisalo raz njega.
(Dalje prihodnji«.)
Stran 2.
SLOVENSKI NAROD.
/oo, stev.
cem, a ne more se reči, da se temu prizadevanju kdo ve kako upirajo. Skrbi jih samo Avstrija,
Kar se tiče drugih zahtev Avstrije glede Srbije, jim je Italija odločno nasprotna. »Corriere della sera« pravi, da to, kar zahteva Avstrija od balkanskih držav, ni samo vprašanje Avstrije, nego cele Evrope. Kar zahteva Avstrija, to bi spravilo Srbijo in balkanske države v gospodarsko in politično odvisnost od Avstrije V trenotku, ko se začenja novo gospodarsko in politično življenje na Balkanu, naj se za Avstrijo ustvarijo posebni privilegiji, ki bi druge evropske države izključili gočili izkoristiti nove razmere na Balkanu, dasi imajo tudi druge države tam interese. Od nove uredbe razmer na Balkanu bo Avstrija in zlasti Ogrska itak imela največjo korist. Kako si more torej Avstrija prisvajati pravico do privilegijev, ki bi druge evropske države izključile od dobrot novih balkanskih razmer. Kar zahteva Avstrija, mora vzbujati nevoljo in ne more ugajati ne Srbiji, ne Evropi. Čudno prav zares to stališče: Evropa naj pomaga Avstriji pridobiti si izjemno ugodno stališče na Balkanu. Avstrija pa si pridržuje svobodo postopanja. Z drugimi besedami pravi Avstrija: Srbija naj sprejme moje pogoje in Evropa naj mi pomaga, ali bom pa postopala na svojo roko. Kaj naj pomeni postopanje na svojo roko? Ali je to grožnja z vojno intervencijo? Avstrija bi v tem slučaju navalila nase strahovito odgovornost. V trenotku, ko prosi premagana ^Turčija za posredovanje, v trenotku. ko so vse velesile edine v tem, da nobena nič ne zahteva zase. je postopanje dunajske vlade edina temna točka v mednarodni situvaciji.
Tako veleugledni -»Cornere della sera«, ki pravi na drugem mestu, da je razmerje med Avstrijo in Italijo pač formelno kordijalno. da pa se nahaja to razmerje v veliki krizi in ni v nevarnosti samo alitanca, med Avstrijo in Italijo, nego mir.
Nasprotja med Avstrijo in med drugimi velesilami so. kakor je videti, jako ostra: zlasti je razmerje med Italijo in Avstrijo skrajno napeto. Nemčija pa se mrzlo drži. skrajno mrzlo ...
Tekem enega tedna se pač pokaže, če se daio ta nasprotja premostiti in dobiti povoljna rešitev nastalih vprašanj. Ta teden bo zgod">\ »r.sVie-ga pomena, a naj bo potem konec velikanske krize kakršenkoli.
V belgradski bolnišnici.
Helena Malirova ie napisala za češke »Narodne Liste sedečo skico iz belgradske bolnišnice:
\ tihi. topli noči se peljemo s kolodvora do hotela. Beteradsk? ulice imajo podobo mirno spavajte?! mesta. Kakor bi ne bili v                oj-
ne, ki je v začudenje cele Evrope; v radostno začudenje vseh prijateljev pravičnosti in svobode, in v mučno razočaranje privržencev nestvorov, ki se ne sramujejo, da na najgnusnei-š' način uskoči'O :n izdaiajo. ko v -dijo. da So za pošteni boj popolnoma nezmožni.
Zdi se mi, da je bi! celo v Pragi, ki sem jo pred 24. urami zapust ^vzdušje razburjenejše in dihanje nepravilnejše. Po Belgradu pa vlada globok, notranji mir, mir junaške vere v sebe ...
In enako mirno, prej slavnostno le jutro naslednjega dne. Gledam z okna. Prihajam najraje ponoči v tuja mesta. Nekaj ur je okoli mene tema polna uganjk. ki jih šele jutro razsvetli. Gledam z okna in vidim čez stare rdečkaste strehe nizkih hiš in hišic daleč tja do kraja, kjer se v meglenem mraku deževnega dne kakor gad vije Sava.
Zdolaj hodijo, govore ljudje. Šla sem v spremstvu zdravnika Čeha na ulico in greva do vojaške akademije, kjer je napravljena bolnišnica.
Toplo je, jasni se. Drevored na •ivorišču akademije ima temnozlate \rone. nekoliko pordečene, cesta je nastlana z listjem. Nič vojaškega, vsaj v našem zmislu. ni v značaju teh mest. Niti vojaki pri vhodu ne izgledajo po našem naziranju vojaško.
Šele v velikih dvoranah, visokih, svetlih, spominja nas orožje in ščiti, na stenah razobeŠeno, da smo v »vojaški akademiji.«
Leže tu samo lahko ranjeni; le malo slučajev je težjih. In tudi ti ranjenci — da ti celo najodločnejše — izražajo s svojimi močnimi obrazi, s svojimi globokimi očmi krasno, junaško vero v zmago pravične stvari.
Strežejo jim srbske dame. Strežejo jim in govore ž njimi, gladijo jih. tolažijo, polagajo njih glave na svojo mehko dlan — kakor matere in sestre, in sicer junaške matere in sestre. Nekatere so oblečene v bele plašče z znaki rdečega križa, vse imajo pa krasne, črne oči, iz katerih govori nežnost in dobrota.
Dogovarjam se ž njimi, kolikor to gre. Zbiram sveže drobtine svoje »jezikovne* znalosti, in raj$e se sporazumevamo počasi srbski, nego pa hitrejši švabski«, sovraženo nemščino.
Nekemu ranjencu je treba odrezati nogo. Noče. Brani se, Srbmkinje ga objemajo, prosijo, da se da pogovoriti, prigovarjajo mu vroče »brate, poslušaj, to mora biti, ne boj se, vsaj bo zopet dobro, brate, brate ...«
Nekemu drugemu so izrezali kroglo iz telesa. Dečko prosi zdravnika, naj mu vrne kroglo.
Čemu?
Da jo vporabi pozneje za Nemce, za »Svabe«.
Pri prevčzovamu, četudi je bolestno, nihče ne toži, komaj se sliši kak vzdih. Bolniki zaupno nudijo zdravnikom ranjene roke, noge, glave. Zasledujejo pozorno vsak njihov gih. Čudijo se tem neznanim gospodom, bratom, gledajo jim v obraz, kakor bi hoteli na njem brati, bodo-li kmalu zdravi, da bi mogli zopet nadaljevati čudeže svoje pogumnosti. Kakor je oni junak prosil, naj se mu vrne krogla, vzeta iz njegovega telesa, tako prosijo vsi za svoje zdravje. Le zato prosijo za zdravje, da bi je mogli zopet žrtvovati.
Kadar m podpirajo z zdravo roko ranjeno roko, kadar pregledujejo prestreljene, razmesarjene prste — kakor bi zdravi človek pregledoval polomljeno orožje in poskušal, je-li mogoče je še popraviti in vporablja-ti. Nimajo ozira na se, nimajo čuta za lastno bolest, ki je tako odpustlji-va in prirojena pri trpečem človeku — je le edini, ogromni, čudovito krasni Čut ljubezni do pravice in svobode, ki je bila pohojena in za katero se zdaj biieio vsi ti prezirani, zasmehovani, v Evropi neznani majhni slovanski narodi.
Nemški humoristični listi, ki se jih mnogo pokupi tudi za češki denar, k: so jih že tolikrat pometali iz čeških kavarn ter zopet sprejeli, prina-: jo že leta, celo še danes! — surove, neumne karikature sovraženih Slovanov. Ali pa prinesejo tudi karikaturo kratkovidnosti svojega velikega :iaroda?
Želela bi iz celega srca slikarjem teh plemenitih slik. da bi bili tudi njihovi prsti polomljeni, prestreljeni, razmesarjeni kakor roke slovanskih junakov. Bila bi to le pra-v -~ •  :":^en.
Grem v drugo dvorano. Po hodniku vede in podpira kakih petnajst let staro dekle. lepa. z otročjimi očmi. ranjenega vojaka mogočne pojave. Gresta počasi; dekletce z veliko vero v važnost svoje podpore in moč svoiih ročic, ki so se še pred n igrale s nunčikami, drži a pod przduho; komaj ga doseže, vender ie pa prepričana, da bi vel:kana obdržala, če bi padel. In morda bi ga  v resnici    obdržala —
h   :- več nego fizično moč__In ve-
Hkan se zaupno da vesti od njene nežnost!. ..
Neka druga mlada študentka — pred trerotkom sva se sporazumeli -- hiti s razglednico in išče onega, na katerega je naslovljena, da se potolaži s pozdravom dragega mu bitja. Na prvi pogled neznatni Čini, loda tem Itudem nudijo toliko tolažbe, in ti ljudje so tolažbo zaslužili.
Nekateri bolniki imajo v prste-Ijah cvetlice. Dvignili so nekefli mrtvaško bledega z obvezano gbvo; pri -zglavju ima šopek rumenih, veselo se tresočih mačeh.
So to posebni slučaji ranjenja. Nekemu vojaku je vdrla krogla v <rlavo. šla <;kozi telo tja do črev in i pri trebuhu ven. Drugemu je šla skozi lice do ust in naravnost pri grlu ven — in vsi žive in se jim godi dobro.
Eden ima s krvjo zalito očesno belino, čuti bolečine v glavi, če se vleže, ne more gibati z vratom, toda vidne rane nima. Zdravnik mu položi 6}in k očesu in mu reč>, naj gleda na konec prsta, ki ga nregibljc. Temu se mora vojak smejati, reče nekaj, najbrže pojasnuie zdravniku, da vidi, in takoj se začnejo vsi naokoli smejati, strežnice, ki že nekoliko razumejo češki, so tolmačinje in pojas-nujejo, toda vojak se vendar le še smeje, ker mora gledati na pregiba-joči se prst doktorjev.
Odšla sem iz bolnišnice.
Na ulicah prodajajo dečki časopise, ljudje jih po večkrat prečitajo. Vračam se sama v hotel. Srečam dva vojaka z nosilnico. na kateri leži ranjenec.
In zopet: miren obraz, sklenjene roke, na prsih pa cvetka astra ...
Črnogorsko - srbsko prodiranje in nemški listi.
Črnogorci so zasedli Sveti Ivan Meduo in Leš (Alesslo). To smo poročali že pred par dnevi in Je to danes že stara resnica. Sedaj pa šele so se spomnili gotovi nemški listi, da to njim ne gre v malho ter so zagnali krik, kakor da bi se bili Črno-
gorci dotaknili Frankfurta ali Berlina samega. Strahovito so jih pekle že neprestane zmage balkanskih Slovanov« sedaj pa si upa črna gora zasesti celo Les in Sv. Ivan Meduo. Dolgo je trajalo, da so se spomnili nemški listi strahovite nevarnosti, ki jim preti od Črnogorcev in Srbov. Črnogorci so zasedli ti dve mesti v imenu srbskega naroda, kakor to izreka manifest črnogorskega kralja, To je nečuveno, pravijo nemški Usti ter dostavljajo:
»S tem je prišel za avstro - ogrsko monarhijo odločilni trenutek, da stopi iz svoje rezerve, ki jo je tirala do nesebičnosti. Leš in Sv. Ivan Medua ležita v čisto albanskem ozemlju! < (Tudi še taka geografska budalost!) In nemški listi pravijo nadalje: Tako prestolni govor, kakor ekspose grofa Berchtolda sta ubrala mirne glasove in niti ta. niti oni govor ni niti najmanj cikal na v%jne namene monarhije. Vsaka stvar ima svoje meje, tako tudi potrpljenje monarhije, ki vedno iznova naglasa svoje mirovne namene, ki pa je obenem opozorila na to, da je pripravljena, kjer gre za zaščito svojih upravičenih interesov, te tudi energično hraniti. Ta trenutek je sedaj prišel. Srbi in Črnogorci si morajo biti svesti, da avstro - ogrska monarhija ne more trpeti, če noče izgubiti ugleda kot velesila, da Srbi in Črnogorci zadevajo njenih življen-skih živcev. In naprej: »Če bodo Srbi in Črnogorci tudi danes še ostali gluhi napram vsem resnim opominom in mislili, da sinejo potrpežljivost monarhije še nadalje zlorabljati, se bodo varali ter morali nositi posledice te samoprevare sami. Viada je pripravljena k skrajnemu in je v tem oziru, kakor to dokazuje časopisje vseh strank, v popolnem soglasju z narodi monarhije. Vladi ni mogoče očitati, da se je lahkomiselno igrala z ognjem. To očitanje more zadeti samo one, ki so stvari prignali do skrajnega. Ti morajo tudi nositi konsekvence svoje lahkomiselnostih
Najbolj veselo se sliši stavek, ki pravi, da so v Lesu in Sv. Ivanu sami Albanci, Zakaj ne rečejo ti hiper-geografi. da je najprej kitajski zid in potem šele pridejo stari Ilirci, ki jih imenujejo tudi Albance, Skipetare, Arnavte in drugače. Kastrati, Dinoši in drugi so seveda tudi Albanci, dasi govore čisto in wepokvarjeno srbščino. Toda tako gre Nemcem v kramo, in zato ne sme biti drugače, kakor so si izmislile te ohole glave. Kje so še slišali, da bi pustila zmagovita armada sovražnika prej, dokler ga ni udarila tako. tfa se ne more več ganiti? In če bi bili ostanki armade Zekki paše pobegnili v Argvro-kastron sam, bi tvorili, dokler se ni Turčija popolnoma udala, še vedno veliko nevarnost. Zato danes iz strategičnega ozira zasedanje teh krajev ni vzetv tako tragično.
Italijanski listi pravijo k temu, da gre pogodba med Avstro - Ogrsko in Italijo glede Albanije in Turčije sploh samo na status quo. Sedaj pa, ko je to načelo padlo je padla tudi določi tcv. kaj smatra Avstro-Ogr-ska še za Albanijo. Sploh je določila ona pogodba, da leže mesta Drač, Valona in Skader že v Albaniji. Zasedeni c Drača in Valone in bližnje zasedtnje Skadra, kar tudi krši avtonomijo Albanije, se že splošno priznava. Tudi ni resnična trditev nekaterih avstrijskih listov, ki pravijo, da imata Avstro - Ogrska in Ita-liia iste interese in da bi morala oba zaveznika nastopati skupno. Če zasedejo balkanske države kak kraj v Albaniji. Avstro - Ogrski in Italijanski interesi ^si nasprotno celo nasprotujejo. Če akceptira Italija povečanje črne gore in Srbije, more priznati kot naravno meio proti jugu samo reko Drin. Leš in Prizren ležita na tej črti in se lahko prišteieta k avtonomni Albaniji. Med tem ko bi bila že izdavna projektirana , železnica Sv. Ivan Medua. Prizren, Skorije in cesta Sv. Ivan Medua - Vasilj, Parmaš - Kukus - Prizren, za avstrijsko trgovino zelo usodnega pomena, ker bi postala Srbija in Bolgarska na ta način ekonomično neodvisni od Avstro - Ogrske, bi bile te nove proge za italijansko trgovino ze'o ugodne, ker bi bila zlasti Srbija komercijalno od Avstro - Ogrske neodvisna in ker bi bila italuanska trgovina zelo olahkočena. Če se ustanovi nova država ob Jadranskem morju, bi moglo to sicer Italiji nekoliko škodovati, toda ta škoda bi bila le bolj navidezna. Če bi Srbija in Črna gora sklenili pogodbo, da bodi Bar izhodno pristanišče za Srbijo, bi mogla Srbija mirno pustiti Leš in Sv. Ivan Meduo, ki so jih Črnogorci zasedli za Srbijo. Srbija bi na ta način dobila svoje pristanišče in dohod do morja, kakor je to hotel Pasić, ko je sklepal balkansko federacijo. V Rimu tedaj presojajo položaj popolnoma drugače kakor nemški listi, ki se izigravajo kot zaščitniki Albancev.
Pred Odrtnom.
iz Svilena poročajo, da razvijajo Turki v Odrinil od dne do dne večjo energijo. Po izpadih dne 29. in 30. oktobra so dne 4. novembra zopet poskusili izpad. Skoro vedno izpadajo Turki proti zahodu in severozahodu, ker so tam postavili Bolgari svoje oblegovalne topove. O kakem bolgarskem napadu na Odrin, ki naj bi se izvršil z zahoda, ni govora. Bolgari hočejo Odrin pravilno oblegati, ker ne more dobiti nobene pomoči več. Bolgarske oblegovalne čete tvorijo od dne do dne ožji krog okrog Odrina in njegovih trdnjav.
Bolgarski aeroplan je raztrosil nad Odrinom proklamacije, ki poročajo o bolgarskih zmagah pri Lile Bugasu in Vizi ter poživljajo prebivalce k predaji mesta. Turški poveljnik pa je izdal protiproklamaci-jo, v kateri zahteva, da ostane turško vojaštvo trdno.
Iz Stare Zagore poročajo, da se je Bolgarom posrečilo zajeziti reke Marico pod Odrinom, tako da narašča voda v mestu samem "n preplavlja ulice. V prihodnjih dneh pri čakujejo, da se mesto preda.
Do sedaj so vzeli Bolgari Turkom na progi Odrin - Carigrad 4 lokomotive in 243 vagonov. Na progi Lile Burgas - Lozengrad se vrši zopet redni železniški promet.
Pred Carigradom.
Iz Konstance poročajo, da je vladalo pri Lile Burgasu med Turki tako pomanjkanje živil, da je celo vrhovni poveljnik Abdulah paša z veseljem sprejel čašo kakao, ki mu jo je ponudil poročevalec »Daih- Tele-grapha*. Od petih zjutraj so se Turki umikali, kmalu pa se je umikanje izpremenilo v divji beg. Na tisoče lahko ranjenih se je onemoglo zgrudilo, nobeden se ni brigal za nje. Vsa turška armada že tri dni ni dobila nobenega živeža, kakih 40.000 do 50.000 onemoglih vojakov je ostalo v Čorluiu.
V  tem petdnevnem boju pri Lile Burgasu in Bunar Hisarju so zaplenili Bolgari glasom poročil iz Sofije 37 baterij brzostrelnih topov in vjeli nad 2000 Turkov. Po bolgarski cenitvi so imeli Turki pri Bunar Hisarju 25.000 mrtvih in ranjenih.
Sedaj prodira srbska armada proti Čataldži ter niti Turki ne upajo več. da bodo mogli to Črto držati. Kaj se je zgodilo z Nazim pašo, se še ne ve Turška vojna mornarica ima baje nalog, da podpira turške vojne operacije pri Čataldži.
Turki pa. dasi so že potisneni skoro do vrat Carigrada, še vedno govore o ofenzivi ter pravijo.^ da se pripravlja turška armada pri Catak1-ži na energično ofenzivo. Seveda ofi-cijalne tudi te brjavke niso.
Nasproti tem poročilom pa pravijo brzojavke iz Carigrada, da vlada v Carigradu tako razpoloženje, da je uspešen odpor na črti Čataldža sVn,o i/ključen. Umikanje, ki se je vršilo v soboto iz Čorluja. je bilo divji beg. Govori se, da je vrhovni poveljnik sam ustrelil več častnikov in vojakov, ki se niso hoteli ustaviti. Še v soboto ie bilo v turškem glavnem taborišču v Hademkeju ustreljenih 57 turških častnikov, ki so bili pobegnili. V nedeljo zjutraj sta eksplodirali na starem postajališču dve bombi pod vojaškimi vlaki ter razdejali 6 vagonov in železniško progo. Mnogo vojakov je bilo pri tem ubitih ali ranjenih. Glavna skrb vlade ie sedaj rešiti Carigrad, in sicer rešiti ga pred umikajočimi se in divje bežečiini turškimi vojaki. Na pritisk posaliiikov Je organizirala vlada naravnost vojsko proti lastni vojski. Dala je napraviti na vseh dohodih v Carigrad utrjene pozicije zlasti pri San Štefanu in Kiatani, da vrže bežeče turško vojaštvo z ogniem strojnih pušk nazaj ua bojišče. V Carigrad so dospele včeraj tuje vojne ladje, kar ie prebivalstvo kolikor toliko pomirilo.
Potrjujejo se tudi vesti, da je na porti vse pripravljeno na odpotova-nje v Bruso. Baje so tja prepeljali že sultanov zaklad, ki reprezentira vrednost nad 100 milijonov.
Tujci trumoma zapuščajo Carigrad, ker se je bati vsako uro izbruha pokolov kristjanov.
V  Carigradu se govori, da car Ferdinand ne namerava zasesti Carigrad samega, marveč samo predmestja, ker hoče pustiti turškim vojakom čas, da se vkrcajo in noče izzvati krvavih pouličnih bojev in pobojev kristjanov, ki bi bili neizogibni, če bi bolfiarska armada prodrla v mesto samo, O kakem resnem odporu Turkov pri Čataldži, po mnenju turških krogov v Carigradu, že ni več govora.
Novoimenovani turški poslanik na Dunaju, bivši veliki vezir Hussein Hilmi - paša, je sprejel včeraj poro-revalca »Neues Wiener Tagblatta« ter izjavil o položaju na Turškem sledeče: Situacija Turkov je zazdaj brezupna. Mimo se lahko reče;   Vsi
so izgubili glavo. Predvsem se je to zgodilo zaradi tega, ker so potegnili Turčijo popolnoma nepripravljeno v vojno. Mobilizacijske predpriprave so bile zelo pomankljivo izvršene. V Carigradu pri izbruhu vojne niso vedeli, kaj naj z ozirom na situacijo store. Najprej so imeli namen poslati proti Srbom 100.000 mož, proti Grkom 60.000 do 80.000 in proti Crnogorcem manjši oddelek. Glavna moč naj bi šla proti Bolgarski, tako da bi šlo po tem načrtu kakih 600.000 mož na bojišče. Najmočnejša vojna sila, kakih 400.000 mož, bi se postavila proti Bolgarski. Ta sila bi po mnenju vojaških krogov zadoščala, premagati Bolgare. Ta načrt pa se ni dal izpeljati, ker je bila Turčija, ko je izbruhnila vojna, še v vojnem stanju z Italijo in ker je bila ovirana pomorska pot v Egejskem morju za transport čet. Edina pot. železniška proga iz Carigrada v Jedrenje in Solun ni zadoščala. Niso verjeli, da bo vojna, kar se že iz tega razvidi, da so redife, ki so jih že vpoklicali, zopet poslali domov. Tako se je zgodilo, da so bili posamezni vojaški voji zelo majhni. Posamezni bataljoni so imeli le po 170 do 200 mož, Ko je vojna že izbruhnila tedaj Je bilo nemogoče ojačiti čete in tako smo se morali z nezadostnimi silami obenem bojevati na štiri strani.
*     *     *
Bitka pri Prilepu.
Iz Belgrada poročajo o zavzetju Prilena sledeče:
Pri Kumanovu in Velesu tepene turške Čete, kakih 20 bataljonov so se postavile med Velesom in Prile-pom v utrjenih pozicijah v bran. Da-siravno srbska artilerija zaradi težavnih terenskih razmer ni mogla stopiti v akcijo, se je posrečilo srbski pehoti, kljub hudemu ognju turških topov, pognati Turke Iz njihovih pozicij. Peti srbski pešpolk je pri tem zavzel z bajonetnim naskokom pozicije turške artilerije, nakar so se Turki umaknili. Nato so zavzeli Srbi brez nadaljnega odoora Prilep. Izgube Srbov niso velike. Turki pa so imeli zelo občutne izgube.
Turški vjetniki.
Kamor pridejo Srbi, vjamejo veliko število turških častnikov in vojakov. Tako so vjeli v Skoplju nad 70 turških častnikov, ki so se bili preoblekli v civilne obleke. Prisilili so jih. da so zopet oblekli uniforme in jih odpeljali s seboj v vojno vjer-ništvo. Ker so vojašnice in ječe pre-napolm'ene. pošiljajo Srbi ujetnike tudi v Niš.
•      *      *
Pred Solunom.
Iz Belgrada poročajo, da so Srbi predvčerajšnjem zvečer prvič zadeli na svoii noti proti Solunu na turške čete. Srbi so Turke pognali nazaj. Ker se nahaja v Solunu glasom srbskih informacij Ie majhno število vojaštva, bo našla srbska armada pri zavzetju Soluna le malo odpora. Glavna srbska armada prodira sedaj proti Solunu ter stoji samo še kakih 20 km nred mestom.
Kakor poroča »Vossische Zei-tunge je poslal grški prestolonaslednik kot vrhovni poveljnik grške severne armade pred Solunom solunskemu valiju ultimatum, v katerem zahteva predajo mesta. Vali je odšel nato takoj v spremstvu angleškega konzula v vojaško taborišče pred Solunom ter zahteval od turškega vojnega poveljnika, ki ima še kakih 35.000 mož in nobene artilerije, da naj se uda, ker bi bil vsak odpor brezuspešen. Turški vojaki pred Solunom so popolnoma demoralizirani in poslati jih v bol bi bilo brezuspešno krvoprelitje. Odgovor Tevtik paše še ni znan, najbrže pa se bo uda!.
Prodiranje Srbov,
Kakor poročamo na drugem mestu stoji glavna srbska armada tik pred Solunom. Pri Demir Kapu je zadela ta vojska na odpor Turkov, ki jih je pa po hudem boju pognala nazaj in zavzela gorske prelaze. Veliki most čez reko Vardar je ostal nepoškodovan.
Kolona generala Živkoviča se je združila predvčerajšnjem pri Peči s črnogorskimi četami.
»Večerna Pošta« poroča: V Ko-čani so bolgarski vojaki našli ob neki cesti nenavadno velik kup poljskih pridelkov. Kup so razgrebli in so našli veliko železno blagajno, ki je bila dobro zaprta. Ko so jo odprli, so zagledali veliko množino zlatega in srebrnega denarja. Blagajnico so odpeljali v Dubnico in od tam v Sofijo.
Grk) zavzeli Tenedos.
Grški general Kunduriotis poroča, da so Grki včeraj ob 3. popoldne zasedli otok Tenedos tik pred vhodom v Dardanele.
256  štev.
HOUK8M   K4RUO.
đtniH o»
Ka] bo s Carigradom?
V Petrogradu govore, da je sklenil car Ferdinand, ko zavzame Carigrad, razobesiti na nekdanji katedrali sv. Sofije bolgarsko zastavo. Ce so Bolgari enkrat v Carigradu, fca ne bodo izlepa zopet pustili. Ruska vlada baje sprejema ta namen bolgarskega carja z velikimi simpatijami.
Shod soft in Kurdov pa je v Ha-giji, Sofiji, v Carigradu baje sklenil, Se bodo prišli Bolgari v Stari Bi- ' zanc, da bodo zaman iskali velikansko kupolo katedrale, da bi pritrdili zlati križ na njo. Visok plamen jim bo kazal mesto, kjer je stala svoj čas tempelj božje modrosti skozi 16 stoletij. Kurdi pripravljajo požar Carigrada, ki naj ostane v spominu tudi še poznim rodovom.
Med tem je prišla iz Carigrada vest, da car Ferdinand sploh ne namerava zavzeti mesta samega, marveč samo predmestja.
Rusko blagotvorno društvo pa Je imelo včeraj sejo, v kateri je izdalo parolo: »Balkan Balkancem, Carigrad Rusom!«
Kaj je resnice na vseh teh vesteh, pokaže že bližnja bodočnost.
Kralj Nikola o položaju.
Neues Wiener Tagblattu- poroča njegov posebni poročevalec iz Rieke pogovor s kraljem Nikolo. Kralj je sledeče izjavil: »Vem, kaj bi radi ravno zdaj od mene slišali. Najprvo bi rad naglašal, da sem zelo vesel o zmagi pravične stvari, čeprav veliko delo balkanske zveze Še ne bo neposredno rodilo pričakovanih sadov, ki bi odgovarjali zmagam zvezanih armad in željam zvezanih narodov. Ideja balkanske zveze je zmagala, s čimer pride do veljave novi činitelj v svetovni politiki.« Na tozadevno vprašanje je pripomnil kralj, njegov obraz se je pri tem razjasnil: »Mi smo hoteli sami svoje rmage izvojevati in hočemo zdaj sami svoje zadeve urediti. Verujte mi, da nas naše zmage niso nikakor napravile tako pogumne, da bi mogli le en trenotek prezreti, svoje želje spraviti v soglasje s stvarnostjo in splošnim evropskim ooložaiem. Kdor nam pomaga, da dobimo vsled vojnih uspenov potrebne koristi, si bo s tem pridobil zaslugo, da ie pripomogel k trajnemu miru na Balkanu. V tem slučaju ne bo težko balkanskim državam, da delujejo tudi vnanrej v interesu zmernosti. Mi edinole želimo tak mir. ki nam zajamči "pravičnost in ki bo porok za naše želje po neomejeni svobodi.« Koncem je kralj pripomnil: Naša velika, kulturno-napredna sosedna monarhija, ki je srlede svojeea posestnega stanja ra Balkanu naibolj interesirana. bo imela zdaj priliko, mnogo pripomoči k miru in k izvedbi pravične stvari. Od nje in njenega ugodneea razumevanja sedai nastaleea položaja bo največ odvisno, če bo prišlo na Balkanu kmalu do miru in če se bo ta mir utrdil v blagor cele Evrope. Sosedna monarhija, ki je zvezana v premnogih vzajemnih dotikih z balkanskimi deželami, kakor tudi te ž njo. ima skupno ž njimi smoter: ustvariti novo dobo naprednega in mirnega razvoja.«
*
Romunska.
V carigradkih krogih s pozornostjo zasledujejo kako stališče za-izema Romunska. Govori se, da se ie obrnila porta, predno se je obrnila na velesile, do romunskega poslanika ter ga vprašala, če je Romunska pripravljena pomagati Turčiji z orožjem. Ker je poslanik odgovoril, da ni pripravljena, se je porta na romunsko vlado obrnila za posredov^nip Romunska pa je baje sporočila, da se bo Romunska pri mirovnih pogajanjih zavzela samo za to, da Boleari zmanišajo svoie zahteve. V dobro podučenih krogih v Bukarešti presojajo položaj v Romuniji zelo ugodno. Govori se, da vojna uprava ne bo pridržala vojakov, ki bi jih morala poslati že meseca novembra domov.
Iz Pariza pa poročajo, da je bila sklenjena med Romunsko in Bolgarsko pogodba, glasom katere dobi Romunska od Bolgarske kos zemlje s Siiistro. Za Romunsko ima to povečanje strategičen pomen za slučaj vojne med Bolgarsko in Romunsko ker bi morala imeti Romunska nasproti Silistri v slučaju vojne veliko vojaško silo.
»Četaš«.
»Neue Freie Presse« prinaša poročila svojega poročevalca iz Skoplja. Med drugim pravi tudi sledeče: >. . . Takoj nato se je odigral j teatraličen prizor. Četaš vstopi v dvorano. Sive hlače, čepico, usnjat jopič, sviter, nahrbtnik, puško in okoli pasa usnjat pas s patroni, kakor jih nosijo četaši. Mladega moža, ki izgleda bledo, strapacirano in zmučeno, toda tudi pogumno in predrzno, navdušeno pozdravijo navzo- ■
či častniki in gospodje cenzorji. In že odgovarja tudi časniškim poročevalcem nemško, angleško in francosko. Ta mladi četaš, ki se že tedne plazi pred srbskimi voji, sleherni dan stavlja svoje življenje v nevarnost, ter se bojuje tam, kjer je najbolj krvavo in divje, je še mlad, toda že visok uradnik srbskega zunanjega ministrstva. Milan Gavrilovič, tako se imenuje, je četaš, kakor je tisoče drugih iz najboljših srbskih rodbin. Saj je vendar v Belgradu od aneksijske direktno dobri ton, biti član Narodne Odbrane«, ki pošilja svoje člane k Četašem in kot prostovoljce v vojno. Tudi pripovedujejo različne interesantne stvari iz Kumanova in Skoplja. Tako na primer, da je eden od turških poveljnkov pri Kumano-vem iz strahu izvršil samomor, ali so ga pa njegovi lastni vojaki usmrtili . . .«
t
Balkanska vojna in Srbija
od dr. J. C v i j i ć a. Priredil Anton  Trstenjak.
(Dalje.)
Na Balkanskem polotoku se je vedno mislilo, da se izvrši 23. član berolinske pogodbe o reformah v vilajetih Evropske Turčije. Velesile so podpisale to pogodbo in jamčile za izvršitev. Vedno se je verovalo v moč in humanost velesil. Sele tedaj, ko so nastali balkanski dogodki, potrdila je vsa evropska žurnalistika, da evropske sile niso izpolnile svoje misije in svoje dolžnosti in to občno mnenje je izrekel z lapidarnim stavom Paul Leroy - Beaulieu: »Les fameuses grandes puissances. de-puis le traite de Berlin de 1878, ont absolument manquč a leur mission, pendant une periode de 34 ans« (L' Economiste Francais 1912, 2 volu-me, Nro. 42, c. L). Ni Balkanskim narodom ni ostalo neznano, da tega ve'esile niso mogle izvršiti poglavitno zbok teritorijalnih ali drugih želja, katere so same imele v Turčiji. Trideset let so Srbija in ostale zdaj zvezne balkanske države pošiljale brezštevilne note v Carigrad, na katere se ni odgovarjalo, in trudile so se pri velesilah, a brezuspešno. Ni se moglo biti zadovoljnim s programom o reformah, sklenjenim v iVirc-stegu, ker je bila iz njih, po nekem zlerp duhu, izkliučena oblast največje anarhije na Balkanskem polotoku, oblast Stare Srbije. Ali tudi te neznatne reforme so se popolnoma opustile, čim je bila proglašena ustavnost v Turčiji. Naposled je Srbija zadnja leta po vetu velesil in po svoii volji vodila turkofilsko politiko, nadejajoč se. da bo tako mogla poboljšati stanje svojih rojakov in se dokopati do dunavskoiadranske železnice, katera bi bila tudi Turčiji v prid. Molče se je gledalo na nasilje v Turčiji in oficijalno se je vse opuščalo, kar ne bi bilo v duhu te politike. Prepuščalo se je skozi Srbijo orožje in municija, ki jo je Turčija nabavljala v Nemčiji in Avstriji, dasi je to bilo neprijetno radi simpatij in vezi, ki iih imamo v Italiji. Kako malo so balkanske države želele vojne s Turčijo, vidi se tudi po tem, da niso porabile tako ugodne ,rilike. kakor je bila italijansko - turška voi-na, makar da je zveza izmed krščanskih balkanskih držav hiia sklenjena že meseca februarja tega leta.
Videvši. da velike sile re morejo izvršiti 23. člana berolir ke pogodbe, zvezne balkanske države so same pripravljale predlog o preosno-vah. s katerimi bi se mogle zasigu-rati minimum človeških pravic za njihove rojake in tisti minimum reda, ki je potreben za ekonomiko razvijanje. Predložile so formiranje oblastnih avtonomij v Evropski Turčiji z jamstvom za sigurnost krščanskega prebivalstva. Kajti reforme, katere bi Turki izvrševali v Evropski Turčiji, so popolna brezmisel-nost. Mi imamo to u ver jen je osnovano na jako bogati izkušnji: Turčija je verska država, država korana, in v onih pokrajinah, koder žive pomešani muslimani in kristjani, kakor v Evropski Turčiji, ne more biti enakosti in človečanskih pravic za kristjane. Ustava ne pomaga. Čim je zapazila to težnjo balkanskih orža\. Turčija, je naznanila mobilizacijo. Izmed te mobilizacije m mobilizacije balkanskih držav preteklo je pet dni, in velike sile niso v tem času mogle s svetom prepričati Turčiio, ia cdre-di demobilizacijo. Koliko vj bila potrebna mobilizacija Zveznih balkan skih držav, vidi se ♦udi po te^i ćd so Turki pred objavo vojne od balkanskih držav prestolih pri Mrdaru in Kistovcu v Srbijo a tako ♦udi v Bolgarsko. V tem času je raslo narodno razpoloženje za vojno pri balkanskih državah in dolio do kntične točke. Niso ga mogli dalje zaustavljati niti najzmernejši in najmiroljubnejši državniki, kakiSti so brez dvojbe Pašić. Oešov ir. Venicelos. Ako ne bi šli z narodno strujo, bilo bi zlih posledic i za vladarje i vlade balkanske.
Vojna se je torej gotovo sama od sebe pričela. Ni se n.ogla več zaustavljati.
Ne da se staviti prognoze o koncu vojne, še manj o transakcijah, ki pridejo po vojni. Ali ako bode konec vojne povoljen za Zvezne balkanske države, one znajo, da jih po vejni in po vojski izčrpane čakajo nekatere od velikih sil, da nad njimi izvrše pritisk radi svojih interesov. To posebno velja za Srbijo, kateia ima omenjeni težaven geografski položaj.
Štajersko.
Iz Trbovelj. ^Dobrota je sirota«. Ta pregovor se krvavo maščuje nad našo občino. Ni dolgo tega, kar jt naš trbovski dopisnik v »Straži« na ironičen način zasmehoval občinsko denarno gospodarstvo, omeniv-ši izpeljavo nameravanega velepo-trebnega vodovoda na Vodah, češ, da ima občina dovolj denarja, naj ga le meče pri oknu vun. Večkrat je že napadel ta, za blagor občinskega premoženja toli vnet dopisnik iz kaplanije naše občinsko gospodarstvo in ga blatil po časopisih. Nam je vseeno, kaj porečejo in vkrenejo k tem natolcevanjem naši pohlevni občinski možje, samo nekaj moramo pribiti, da izve tudi duhovska gosposka v Mariboru in naše slovensko občinstvo, kako se vrača »milo za drago . Občina je dala napeljati v farno cerkev električno razsvetljavo na svoje stroške, kar je stalo lepe stotake. Drugič daje občina vsako leto kaplanom po 400 K re-muneracije. Tukaj je »hvaležni« dopisnik v živo zadel občinsko gospodarstvo. Remuneracija 400 K I. kaplanu g. Sribarju, naj bi že bila, ker on je delaven mož in dela za bolnega župnika in še vsa druga župnij-sko-uradna dela opravlja zastonj, razen šolskega pouka; a da se daje tudi ostalima kaplanoma vsakemu po 400 K remuneracije iz občinskega premoženja in iz naših žepov za nič in za nič, pač pa zato, da se občinsko gospodarstvo vlači od teh grdih nehvaležnežev po Časopisih, to dejstvo je neodpustljivo in o tem bo treba davkoplačevalcem malo premišljevati, o čemur zelo. zelo malo premišljujejo naši — sosebno napredni občinski odborniki. Bomo videli kaj bode letos pri računski letni predlogi. — Davkoplačevalec.
Iz Brežic. Čitalnica v Brežicah priredi v nedeljo, dne 10. novembra t. L v veliki dvorani Narodnega doma gledališko predstavo in sicer Fmžgarjevo narodno igro »Naša kri", ki je dosedaj po vseh slovenskih odrih dosegla najlepše uspehe. Slavno občinstvo se opozarja, naj ne zamudi te priložnosti. Začetek točno ob 7. zvečer.
5. narodna zbirka kluba napr. slov. akad. v Celju (2 izkaz). Nadalje so poslali: Vojnik (iur. Fran Go-rečan) 25 K 40 v, Žamenci pri Mo-škanjcih (abs. iur. Visenjak Veko-slav) 4 K. Gorica pri Mozirju (nad-učitel] Radoslav Knaflič) 30 K 60 v, Gradec (prof. Murko) 5 K. Vuzenica in Muta (župan Anton Mravljak) 32 kron 50 v, Dunai (Pavel Kolenc) 2 K, Kozje (X. Y.) 16 K, Lembah (Anton Godec) 15 K. Kapele pri Brežicah (gdč. Irma Vidmar) 7 K, Maribor ob Dravi (gdč. Vertnik) 51 K, Vode pri Trbovliah (gdč. Pma Gor-iup (46 K, Hrastnik (gdč. Milka ^entjurc in g. Lojze Hofbauer) 70 K 12 v, Ljutomer (Mirko Muršec) 78 K 80 v, Velenje (gdč. Cirila Ježovnik) 33 K. Dol (gdč. Mirolava Gnus) 6 K, £t. Lorenc nad Mariborom (ga. Marija Pernat) 4 K 40 v. Gornja Radgona (iur. Albert Zavodnik) 27 K. Vučja vas (nadnčitelj Cvetko) 7 K 10 v. Skupaj 451 K 52 v. Prvi izkaz 1013 K 80 v, torej skupaj 1465 K 32 v. Khih napr. slov. akad. v Celju.
Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj ima v nedeljo, dne 17. (ne 10.) novembra ob pol 11. dopoldne na Vidmu svoje redno zborovanje. Dnevni red: 1. Odobrenje zapisnika. 2. Popisi in raznoterosti. 3. Zborovalna poročila. 4. Spomini ob društveni štiridesetletnici. Odbor pričakuie prav obilne udeležbe.
Iz Gotoveli pri Žalcu nam poročajo: Tokrat so se vršile občinske volitve popolnoma mirno. Izvoljeni so bili brez odpora samo narodno-napredni možje, med njimi oče Zrnc, ki je že 43. leto nepretrgoma občinski odbornik. Za župana je bil soglasno izvoljen naš vrli Andrej Antloga, za načelnika krajnega šolskega sveta pa Mihalj Jošt, po dom. Cesar.
Iz Gradca. (Vedno dvojna mera.) C. kr. vrtnarska družba v Gradcu, Wickenburggasse 3, vzdržuje strokovno šolo za izučene vrtnarje; morejo pa to šolo obiskovati, če je kaj prostora, tudi druge osebe, ki se zanimajo za vrtnarstvo. O tej strokovni šoti ne ve na Spodnjem Štajerskem nikdo ničesar; ta zanimiva c. kr. družba očividno ne vet da je tretjina štajerskega prebivalstva slovenska in da ima ta tretjina
fudi precej časopisja, v katerem bi se lahko na obisk in vpisovalni rok za njeno strokovno šolo opozorilo. Nemci nam pač ničesar ne privoščijo in mislijo, da so državna sredstva namenjena samo njim!
Drobne novice. Iz Ptuja poročajo: Štajerski namestnik grof Clary se je podal te dni z večjim spremstvom v vas Kungoto, kjer je dne 29. oktobra pogorelo 19 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji in poljskimi pridelki. Namestnik si je pogorišče ogledal, razdelil iz štajerskega deželn. sklada za ujme večjo vsoto denarja med pogorelce in obljubil še nadaljno pomoč. Namestniku gre za njegov trud vsa hvala. — I z V r a n-s k e g a poročajo: Velika nesreča je zadela Irmanovo hišo. V soboto je zadela domačega sina v žitnici kap in je na mestu umrl. Materi se je končno čudno zdelo, da ni sina od nikoder in ga je šla iskat; ko ga je zagledala mrtvega, se je onesvestila. — Iz Maribora. Tu je umrl dne 5. novembra vpokojeni poštni nad-oskrbnik Anton Langer, 69 let star. Bil je že dalje časa hrom in bolan. Pred kratkim se je na bolniški postelji peročil z nekim 221etnim dekletom. — I z F a i e nam pišejo: Zadnjo nedeljo je prišel pešec 26. domobranskega pešpolka v Mariboru Ga-špar Goričan na tukajšnji postaji pod vlak. Strlo in zmečkalo mu je desno nogo pod kolenom. — I z M a -r i b c r a. Posebno lovsko srečo je imel te dni lovec Liebmann na Haus-mainngerjevem lovu: ustrelil je lepe-
Koroško.
Avtomobilska nesreča. Blizu Št. Vida ob Glini se je ponesrečil avtomobil, v katerem se je peljal baron Auer pl. NVelsbach s svojo soprogo. Avtomobl je zavozil v kamen ob cesti. Baronovka je padla iz avtomobila, ter se precej poškodovala. Baron je pa padel k sreči v neko močvirje.
Celovški vlomilec prijet. Kakor smo že poročali, je bilo v vile okoli Vrbskega jezera izvršenih več dobro premišljenih vlomov. Predvčerajšnjim je neki stražnik zagledal dva individua, od katerih je eden imel nahrbtnik, drugi pa veliko culo. Ko sta zagledala stražnika, sta začela bežati. Enega so prijeli. Dobili so tudi culo, v kateri je bilo polno razne srebrnine, ki je bila pokradena v raznih vilah. Aretiranec je že večkrat kaznovani tat Tomaž Wiltsche. Njegovega tovariša niso še dobili.
Primorsko.
Imenovanje. Računski re viden t Peter Cenčur je bil imenovan za računskega svetnika v računskem oddelku tržaškega namestništva.
Nesreča na polju. Od Sv. Križa pri Trstu poročajo: Posestnik Josip Košuta je poslal svojega sedemletnega sina Viktorja z volom na njivo. Deček je vzel s seboj na voz še druge tri tovariše. Ker je deček vola poganjal, se je vol splašil, pri čemur je en otrok padel z voza ter se težko poškodoval.
Moriiec tarovške kuharice oproščen. Kakor smo že poročali, se je vršila pred tržaškim porotnim sodiščem obravnava proti Karlu Hrova-tinu, ki je s kuhinjskim nožem umoril farovško kuharico Kristanovo. — Porotniki so vprašanje zavratnega umora in zavratnega uboja zanikali, nakar ie bil  Hrovatin oproščen.
Neprevidno ravnanje s svečo. Iz Trsta poročajo: Delavec Janez Vo-duk, zaposlen v »Stabilimento tecni-co«, je tako neprevidno ravnal z gorečo svečo, da si je sam sebi obleko zažgal. V trenotku je bil ves v ognju. Njegovi tovariši so komaj pogasili ogenj, vendar se je pa težko opekel.
Samomori v Trstu. Benečan O. Loro, ki ie stanoval v ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Gozzi, je skočil včeraj ob S. popoldne iz Četrtega nadstropja na cesto, ter se zelo poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je umrl. Vzrok — beda. — Privatni uradnik Angelo Cappel-lo se je včeraj popoldne na stranišču kavarne »Edison« ustrelil. Neki zdravnik, ki je bil ravno v kavarni, mu je prvi pomagal. Prepeljali so ga v bolnišnico in bo le težko okreval.
Nesreča dveh kolesarjev. Iz Pu-lja poročajo: Blizu Fazane sta dva kolesarja zadela drug ob drugega. Eden je tako nesrečno padel, da je bil na mestu mrtev.
Lov za tatovi po morju. Iz Pu-lja poročajo: Te dni je moštvo neke barke s Čresa ukradto velik sod vina ter odveslalo. Lastnik vina je to zapazil ter jih zasledoval v spremstvu pristaniščnega stražnika v mo-torskem čolnu. Tatovi so vrgli nato sod v morje. Zasledovalci so sod vjeli, dočim so tatovi med tem časom ubežali.___________________________
M ii Snah! He zttiti mat sf. anb n Uteta.
Dnevne vesti.
'+ Po stari navadi. Našim nemškim someščanom žilica kar ne da miru. Poznamo njih besno sovraštvo do vsega, kar je slovenskega in vemo, kako jim krvavi srce, da zmagujejo balkanski narodi nad Turki. Trdno so upali, da bodo njihovi ljubljeni Turki pobili balkanske narode in zdaj jim je duša polna žalosti, da se to ni zgodilo in da nastanejo na Balkanu velike svobodne in srečne države. Svoji bolesti nad turškimi porazi dajejo izraza z denun-cijacijami. V svojem graškem glasilu, ki mu je bil pred sodiščem užgan pečat »Schuftenblatta«, denunciralo sedaj Slovence, češ, da pozabljajo, da so Avstrijci in v istem smislu denuncirajo tudi vse jugoslovansko časopisje. To je infamija prve vrste, ki pa ni nikogar presenetila. Odkar se je začela balkanska vojska, je vsakdo pričakoval, kdaj bodo ljubljanski Nemci začeli Slovence denuncirati, celo stave so bile storjene, da bodo tekom treh tednov začeli Nemci denuncirati in zgodilo se je res tako. Seveda ne hodi nikomur na misel, da bi slovensko politiko glede balkanskih dogodkov pred nemškimi denuncijanti opravičeval; nam zadostuje mirna vest in spoznanje, da smo v tej politiki solidarni z ogromno večino vsega avstrijskega prebivalstva.
-r Čestitke k bolgarskim in srbskim zmagam. Gosp. ravnatelj Ivan Hribar je poslal ministru notranjih del Ljudskanovu to-le brzojavno čestitko: »Zgodovina ne pozna sijaj-nejših pobed, kakor so sedanje zmage slavne bolgarske armade. Mnogo-vekoven sovrag Slovanov, ki je zaviral napredek in kulturo, leži zdrobljen na tleh. Nad njimi pa drži, ožar-ien od svete aureote zmagovalca, bolgarski narod kot nadangel Mihael ponosno zastavo zmage. Slava, neskončna slava vam! Vaše zmage bodo obrodile stoteren sad bolgarskemu narodu in vsemu Slovanstvu.« —■ Brzojavka, ki jo je poslal ravnatelj Hribar belgradskemu županu Ljubi Davidoviču in ki je bila, kakor ie znano, inhbirana, se glasi, kakor čitamo v dunajski »Die Zeitc, tako-le: »Moje srce je prožeto radosti nad sijajnimi zmagami srbske armade. Na Kosovem ste maščevali svoje Kosovo. Srečen sem, da sem še doživel veliki jugoslovanski dan, o katerem sem sanjal v svoji mladosti. Videl sem raj in danes lahko mirno umnem.« Kakor smo se informirali, so to nedolžno brzojavko inhibirali v — Sarajevu!
-f- Nemške zverine. Plzensko glasilo bivšega ministra in tajnega svetnika dr. Schreinerja je priobčilo dne 1. novembra v poročilu o turških grozovitostih. nad katerimi se zgražajo vsi kulturni ljudje, sledeči dostavek: »Kako bi se mogli Srbi praskati, če bi jim bile odrezane roke? Če so bile že v resnici vse te grozovitosti izvršene in če so bile balkanskim junakom v resnici odrezane roke, ušesa itd., potem se je to zgodilo gotovo na lastno prošnjo junakov, da se mu ne bo treba vsak dan umivati.« — Torej tako zverinsko notico je napisalo glasilo bivšega avstrijskega ministra in dosedanjega tajnega svetnika! Ta stavek je pa značilen za mišljenje in naziranje vseh avstrijskih Nemcev, saj je bil vendar ravno dr. Schreiner kot nemški minister - krajan zastopnik in glasnik avstrijskih Nemcev. Pred par dnevi so bili nemški industrijalci pri ministrskem predsedniku ter ga prosili, naj omogoči dobre trgovinske odnošaje z balkanskimi državami. Zdaj pa pride glasilo bivšega ministra - krajana ter napiše tako zverinsko razžalitev. S tem se bodo pač ublažile razmere. Turki so pač krvoločni — toda oni reprezentant ^kulturnega« nemškega naroda, ki je napisal prej omenjeni stavek, je zverina.
+ Ljubljanski obrtniki in klerikalci. Iz obrtniških krogov nam pišejo: Nedavno tega sem v »Slovencu« čital notico, da se poskuševalna klet pod kavarno »Evropo« opusti in da se v kratkem odpre »Unionska klet«, kjer se bodo točila vina »Deželne vinarske zadruge«. In res, ljubljanska dnevnika sta dne 4. novembra r-rinesia inserate, da se dne 5. novembra ta klet odpre in komu se je izročila zopet ta klet. Tujcu, Nemcu, kateri pa že itak ima zgornjo union-sko restavracijo. Sedaj pa prosim! V Ljubljani je okroglo 350 gostilničarjev, med katerimi jih je, smem reči, mnogo, ki so ravnotako sposobni, ali pa mogoče še bolj za tisto klet, kot ta tujec. In od teh jih je žalibog tri tretjine, ki se pri sedanjih draginj-skih razmerah in pičlem prometu bore za svoj obstanek. Le naj bi na-čelništvo »Deželne vinarske zadruge« dalo v javnost, da oddaja to klet na račun, bi že videlo, koliko pravih, poštenih gostilničarskih siromakov bi za to prosilo! Toda mero-dajni gospodje, katerih intimen prijatelj je naš oberobrtnik Kregar, nima-
Stran 4.
SLOVENSKI   HAROP,
256 Štev.
jo srca za domačina. Seveda, ako bi pa imel naš oberobrtnik Kregar kaj čuta do domačih obrtnikov, bi moral pri svojih intimnih prijateljih vse moči zastaviti, da bi prišel v union-sko klet ne tujec, ne Nemec, pač pa domačin in pošten Slovenec. »Deželne vinarske zadruge« parola je, točiti samo kranjska vina! Zakaj bi pa tudi ne bila parola, da se Jemlje samo kranjske moči v službo in doma* čega obrtnika podpira, katerih imamo sto in sto za to sposobnih in poštenih, ki se ne vedo kam obrniti in si pomagati za kakšen pošten zaslužek, da bi sebe in svojce preživeli?! — Tovariši, sedaj pa pojdite po mestu in glejte, kako vabljive lepake so izdali v nemškem in slovenskem jeziku za to slavno otvoritev unionskc kleti, kjer oblastno komandira in zaslužek ima tujec.
+ »Ubogi Urban.« V petek, dne 8. t. m. bo pri okrožnem sodišču v Novem mestu vzklicna razprava o obnovljeni tožbi notarja Hafnerja proti Urbanu Zupančiču radi prestopka po § 488. k. z.
—  Umrla je v ponedeljek učiteljica gospodična Ana Fabjanova v Gradcu pri Metliki. Pokopana ie bila včeraj. Bolehala je že več let, a ko ji je pred štirimi tedni umrla mati, se ji je vsled žalosti in zapuščenosti bolezen tako hitro obrnila na slabše, da ji je zdaj podlegla. Skromno, slabotno dekle je bila pokojnica, a pisateljski talent, kakršnih je malo med slovenskim ženstvom. Kaj bi bilo lahko postalo iz tega dekleta, da je živelo v ugodnejših razmerah in da ni tako zgodaj začelo bolehati. Ana Fabjanova je le jako malo spisala, nekaj feljtonov za naš list pod imenom Sonja, a vsak teh listkov je bil umotvor, vsak je bil pravi biser. In tak talent je moral Živeti na kmetih, se ukvarjati s podučevanjem otrok in v najlepših letih zapasti neozdravljivi bolezni in smrti.
—   Slovenski zdravniki v Nišu. Kakor smo že poročali, delujejo slovenski zdravniki v bolnicah v Nišu. Ker se širijo razne brezmiselne vesti, naglašamo, da so vsi zdravi in da se ni nikomur pripetilo nič zlega. Dr. Šlajmer z dr. Oražmom, dr. Krajcem in dr. Premrovom opravljajo svoja človekoljubna dela v mestni bolnici, dr. Tanjšek in dr. Kučera pa poslujeta v vojaški bolnišnici. V Nišu je nad 1200 ranjencev, ki so po večini težko ranjeni. Dr. Šlajmer izvrši na dan več kakor 30 operacij. Zanimivo je, da ranjenci izredno hitro okrevajo. Mnogim bolnikom, ki so bili težko ranjeni od krogel, so se rane zacelile brez vsakega gnojenja, da so se mnogi izmed njih že vrnili ali pa se že v nekaj dneh vrnejo k svojim polkom. Vobče je cpa^ati, da se celijo rane, ki jih povzroča krogle modernih malokalibrskih pušk, izredno gladko in hitro, ako niso poškodovani plemenitejši deli telesa. Male krogle namreč ne trgajo mesa in ne drobe kosti, kakor se je to godilo preje pri starih kroglah. Moderno orožje torej rani, kakor bi rekli, bolj na human način. Vojaki pač postanejo hitro nesposbni za boj, toda njihove rane se celijo hitreje in vsled tega se tudi vojaki brže lahko zopet vračajo v bojne vrste. Večina ranjencev je poškodovanih na rokah in nogah. Mnogo ranjencev je zadela krogla v glavo; prebila je sence, šla skozi možgane in pri drugem sencu zopet ven. Taki ranjenci so bili nekaj dni brezzavestni. toda niso umrli, marveč se nahajajo že na potu popolnega okrevanja, ako ne nastopijo kakšne posebne komplikacije. r!den izmed ranjencev ima presteljena pljuča, a še vkljub temu živi, da, nadejati se je celo, da bo popolnoma okreval. Vobče opažajo zdravniki, da je odstotek ranjencev v moderni vojni silno velik, dočim ie odstotek onih, ki umro na ranah, danes mnogo manjši kakor v prejšnjih vojnah.
—    »Kmetska posojilnica ljubljanske okolice« naznanja, da bode vsled smrti kontrolorja g. Vekosla-va Jenkota v petek, dne b. t. m. popoldne posojiinična pisarna zaprta.
—     m. slovenski protialkoholni kongres. Ker je sedaj vsa pozornost obrnjena na vojsko, ki jo naši bratje ia jugu bijejo za prostost in prosve-to. in ker bi dne 17. t. m. udel žba učiteljem ne bila lahko mogoča, preložil se je HI. slovenski protialkoholni kongres na 29. in 30. decembra t I. Zato pa se bo vršil v mnogo več-iem obsegu in sicer v nedeljo dne 29. decembra za splošno ohčinstvo.v ponedeljek dne 30. decembra pa za učitelje in odgojevalce mladine sploh. Predavatelji ostanejo isti, tako da se bo vprašnje alkoholizma in njega škodljivosti obdelalo z vseh strani. Posebno zanimivo utegne postati predavanje mestnega fizika gospoda dr. Krajca o »alkoholu in poškodbah«, ker bo obenem poročal o svojih opazovanjih na bojnem polju. Ka-xot znano, so tako Srbi kakor Bolgari zelo zmerni in brezdvomno je ,ijih velike in občudovanja vredne uspehe pripisovati tudi tej okolnosti. Boj proti alkoholu je v Srbiji zelo 'aziirjen. Nek častnik nemškega ge-
neralnega štaba, ki je šel kot poročevalec na bojišče, poroča z občudovanjem o srbskih oficirjih, ki sede zvečer več ur pri skodelici črne kave in se najresnejje pogovarjajo o vojski in o svojih zadačah. Alkohol, ki se ga pri nas toliko porabi, ne igra pri hižnih bratih skoraj nikake vloge, zato pa je narod žilav in vstrajen.
— Oviranje del v Ljubljanici. Tvrdka E. Czeczowicka in sin — Alpmska stavbna družba — je s svojimi regulačnimi deli v strugi Ljubljanice zdaj v polnem tiru. Toda v zadnjem času se ima tvrdka boriti z ovirami, ki prihajajo s strani občinstva. Zgodilo se je, da so odrasli ljudje in otroci vdrli na prostor, kjer se dela, in so podjetju delali napotje. Zvečer po končanem delu in ob nedeljah so neznani nagajivci dvignili vozičke s tira ter jih prevrnili v vodo. Odvili so tudi na vozen in strojih železne dele in pometali proč. Na mostu dolenjske železnice stoje podnevi včasih cele trume odraslih oseb in otrok. Zadnje dni se je pripetilo, da so se večji dečki oborožili s kamenjem ter so obmetavali lokomotivo in vlak s celo točo kamnov. Ne le, da je tako surovo pocenjanje zelo nevarno za osobje na lokomotivi, nego bi moglo povzročiti tudi nesrečo. Neki prebivalci v hišah ob Ljubljanici med Francovim in št. Jakobskim mostom pa imajo to grdo navado, da vse kuhinjske ostanke, razbite lonce, sklede in krožnike ter steklenice in sploh vse odpadke in smeti skozi okna mečejo v strugo Ljubljanice. Pri tem svojem počenja-nju pa se ti zanikarneži prav nič ne ozirajo na to, da delajo v strugi inženirji in delavci. Tako se je zgodilo, da so bili v Ljubljanici zaposleni uradniki in delavci onesnaženi. Take ovire, ki izvirajo le iz surovosti in zanikarnosti nekih zanemarjenih ljudi, se morajo nehati. Mestna policija ima naročilo, da vzdržuje ob Ljubljanici popolni red. Ovajeni neredne-ži pa se bodo ali sodnijsko po kazenskem zakonu ali pa policijsko po določbah cestnega policijskega reda za mesto Ljubljano kaznovali kar najstrožje. Starši otrok se zatorej opozarjajo na opisane dogodke, da se izognejo posledicam ponovnih izgredov ob Ljubljanici. Hišne stranke pa se opominjajo, da je metanje kakršnihkoli stvari v strugo Ljubljanice kaznivo.
—    Tečaj za srbsko-hrvaški jezik se začne jutri, v petek zvečer ob 7. uri (pritlično na dekliškem liceju). Ure pouka še niso definitivne. Kdor bi se hotel še priglasiti, naj pride jutri tja. Tečaj ima posebno važnost za trgovske kroge, dijake itd.
—  »Slovenski pisatelji — sotrud-niki »Štajerčevega koledarja«. Ravnatelj, gosp. Rihard Dolenc v Novem mestu, nam piše: K notici »Slovenski pisatelji — sotrudniki »Štajer-čevega koledarja <, prosim, da izvolite i o meni javnosti povedati, da niti vedel nisem, da ta koledar sploh obstoji, torej mu tudi gospodarskih člankov pisati in poslati nisem mogel. Pač pa sem jih pisal svoj čas za »Slovenski kmečki koledar*, katerega je izdala in založila .Narodna založba* v Celju leta 1910. Mogoče torej, da so v >Štajerčevem koledarju« moji članki iz ravno navedenega preplankani ali pa vzeti iz kakega kmetiško-strokovnega lista, v katerega kmetiške članke pišem. — Z odličnim  spoštovanjem    R.  Dolenc.
—  Majhna napaka se ie primerila včerajšnjemu -Slovencu«', ko poroča, da je nevarno obolela bivša mehikanska cesarica »Evgeniia«. Resnici na ljubo moramo namreč povedati, da ni bila Evgenija mehikanska, temveč francoska cesarica, žena Napoleona lil. Mehikanska cesarica je bila Charlotta«. Obe cesarici sta vzlic tragični usodi svojega življenja doživeli izredno visoko starost.
—    Poročil se je v Ljubljani 4. t. m. gosp. realčni profesor Franc J e r a n z gospico Anico 2 i t k o v o iz Verda. Mnogo sreče!
—  Hubertu* - ježa ljubljanske garnizije. Ob jako ugodnem vremenu se je vršila Hubertus-ježa ljubljanske garnizije točno po programu in ne da bi se primerila kaka nezgoda. Ob 2. popoldne so se na dvorišču državne žrebčarne na Selu zbrali jezdeci, 25 oficirjev in več drugih gospodov in dam. Po presrčnem pozdravu ekscelence fml. Kukmaneka se je začela ježa. ki se je sijajno izvršila. Med mnogoštevilnimi gledalci sta bila tudi poleg ekscelence fml. Kusmaneka, ekscelenca baron Schuarz in dvorni svetnik grof Cho-rinskv. Zmagovalcem je razdelila darila ekscelenca gospa Herta Kus-manek. Dobili so: Stotnik Zinnjak, topničarski polk št. 7, prvo darilo, poročnik Weiss, istega polka, drugo darilo, ritmojster pl. Raday, drž. žrebč., tretje, poročnik pl. Mehlen, topničarski polk št. 7. četrto, stotnik Richetti, pešpolka št. 27. peto, poročnik Provoffs, topničarski polk Št. 7, šesto, in g. Erika Kosler, sedmo darilo.    Krasno uspela priredba jamči,
da bo tudi prihodnje leto naiia naj-
večje zanimanje in številno udeležbo.
Poskusen rop na dolenjski železnici. Dne 18. oktobra t. 1. se je peljal iz Ljubljane proti Novemu mestu gosp. Samohrd, brat podjetnika dr. tehn. Samohrda. Imel Je s seboj kakih 50.000 K, ki jih je nesel v Novo mesto bratu, da bo izplačeval zaslužke. Med vožnjo, menda proti Veliki Loki, pride k njemu bolje oblečen človek, podoben kakemu podnajemniku. Ni se v kopeju še ogrel, ko stopi pred Samohrda, nameri nanj revolver in zahteva od njega ves denar. Le hladnokrvnosti in spretnosti gosp. Samohrda se je posrečilo, odbiti napad tujca, ki je izginil kar med vožnjo. Na prihodnji postaji je Samohrd naznanil celo zadevo postajnemu načelniku. Brzojavili so na vse strani, toda o napadalcu ni ne duha ne sluha.
Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. Od 27. m. m. do 2. t. m. se je rodilo 12 otrok, 2 sta mrtvo rojena, umrlo pa je 18 oseb, med njimi 9 domačinov. Umrli so za grižo 1, za jetiko 2. med njima 1 tujec, vsled mrtvouda 2 in vsled nezgode 1.
Aretiran je bil včeraj dopoldne 20letni v policijski tiralnici zasledovani Valentin Lucin, rodom iz ftoto-velj, ker je imel zaradi javnega nasil-stva prestati kazen, a je bil pobegnil v Ameriko, odkoder se je predkrat-kim povrnil. Jerina so izročili sodišču.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 18 Hrvatov in 4 Slovenci, nazaj je prišlo pa 90 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 10 Kočevarjev.
Izgubljeno in najdeno. Zasebni-ca ga. Marijana Frohlichova je izgubila zlato brožo. — Šivilja g. J era Becenekova je izgubila ženski dežnik. — Dijak Ivan Bebar je izgubil denarnico, v kateri je imel bankovec za 10 K. — Zasebnica Marija Veiepi-čev:» je našla očala z verižico, katera dobi lastnik pri naiditeljici na Sv. Petra nasipu št. 67. — Čevljarski mojster g. Gregor Jenko je našel pe-lerir.o in dežnik.
Zamenjan je bii v soboto zvečer v kavarni >Mercur> površnik, v katerem so bile rokavice. Zamenjatelj naj se zglasi istotam.
Društvena naznanila.
Čitalnični plesni in zabavni večer, ki se vrši to soboto v ljubljanskem Narodnem domu, bo, kako je soditi po zanimanju med občinstvom, zelo animiran. Ker je to družabna, domača prireditev, je priti v prome-nadnih toaletah. Plesno godbo bo oskrboval gosp. Volarič, ki je prinesel s sabo iz Amerike lep repertoire amerikanskih valčkov. Začetek prireditve je ob pol 8. zvečer.
„Martinov večer" v veliki dvorani „Nar. doma", katerega priredi pevsko društvo „Slavec" v nedeljo 10. t. m. ima jako zanimiv spored. Pevske točke obsegajo tri nove zbore kateri se izvajajo prvikrat, med njimi jako ljubka koračnica V. Parme „Na dopust'4 s spremljevanjem orkestra, ki se bo brezdvomno tako priljubila kakor istega skladatelja „Mladi vojaki". Ravnotako je še v rokopisu L. Pahorjev zbor „Naša zastava". E. Adamičev zbor „Vrtnica srce" pa je izšel v zadnjih „Novih Akordih". Začetek je ob pol osmih zvečer. Vstopnina 60 vin.
Narodna čitainica v Metliki priredi dne 10. novembra v svojih prostorih Raupachovo žaloigra v petih dejanjih „Mlinar in njegova hči". Poslovenil Fr. Malavašič. Začetek točno ob 8. uri.
Prosveta.
Iz gledališke pisarne. Danes v četrtek 7. novembra se (za abonente par) prvič ponovi Suppčjeva klasična opereta „Boccaccio", ki je šla ob svoji torkovi premijeri s sijajnim uspehom preko slovenskega odra. — V soboto 9. nov. se (za abonente nepar) tretjič v sezoni poje Mascagnijeva enodejanska opera „Cavalleria ru* sticana". Vlogo Turridu poje na angažma g. Wagner, junaški tenor obsežnega in močnega, zelo simpatičnega glasu. Pel bo v češkem jeziku. — Pred .Cavallerijo' se prvič na slovenskem odru uprizori enodejanjska veseloigra .Nočno delo", francoski napisal Marcel Rouvier. — V nedeljo 10. t. m. popoldan (začetek ob 3, konec ob *U 6) se ob izdatno znižanih cenah za gledališke goste z dežele poje Suppejeva opereta »Boccaccto". Predstava bo izven abonnetnenta, za lože nepar. — V nedeljo zvečer se na splošno zahtevo (za abonente par) ob zelo znižanih cenah ponovi Molnarjeva duhovita in velezabavna komedija »Vrag-, o kateri se splošno sodi, da je bila najzanimivejša vseh letošnjih dramskih prireditev.
Repertoar slovenskega det. gledališče ¥ L ubijeni Prihodnji teden se bo   ponovila   Suppejeva  ope*
reta »Boccaccio", koncem tedna pa
se bo pela velemelodijozna Verdijeva velika opera „Travi a t a", ki je že domalega (popolnoma na novo) na-študirana. Nadalje se sedaj študirajo tale velika muzikalna dela: opere „Hoffmannov e pripovedke", „Butterfly" in „Pesem z gora" (Kuhreigen); pripravlja se opera „La Wally". Kot druga opereta pride v najkrajšem času na oder Zellerjev „Ptičar", nato se uprizorita Suppejeva „Fatinica" in Strassov „Valčkov čar". Da zadosti zahtevam na vse strani, bo intendanca uprizorila tudi nekaj najnovejših operet, čeravno je jasno, da po svoji glasbenoumetniški vrednosti izdaleka ne morejo tekmovati s starejšimi klasičnimi operetami. — Dramski repertoar je sestavljen tako, da bo nudil čim največ zabave in razvedrila. Na-študirane so že burke „Će frak dobro pristoja", ki ravnokar žanje po vseh odrih največje uspehe, „Mala Čokolada rica", ki so jo nedavno po čeških odrih neprenehoma ponavljali, in pa „Bas ker v i Is k i pes", Sherlock-Homesjada, ki se je povsodi izkazala kot blagajniški komad prve vrste. V najkrajšem času se uprizori aktualna Vojnovićeva drama „Smrt majke Ju g o vi će v" in Bi-rinskega velika ruska komedija „Vr-toglavci" (Narrentanz), ki jo letos z velikanskimi uspehi uprizarjajo po večjih odrih vsega sveta. Zatem pridejo na vrsto opere, operete in drame, ki jih je intendanca ob otvoritvi sezone napovedala v svojem načrtu za repertoar. Slavno občinstvo se je moglo iz dosedanjih uprizoritev preveriti, da intendanca z vso resnobo izvršuje svoj dobro premišljeni program in da si resno prizadeva, podajati samo dobre in zabavne stvari v resnično dobri obliki. Ce ni takoj iz vsega početka vse šio tako, kakor si je intendanca sama želela, treba dati to na rovaš izredno velikim težkočam, ki se ji je bilo letos ž njimi boriti. Kaže se, da so ovire premagane in da je obrat prišel v zaželeni tek. Zato si intendanca dovoljuje vljudno prošnjo do slavnega občinstva, naj ji nakloni svoje popolno zaupanje in naj z mnogoštevilnimi priglasi novih abonentov zajamči potrebno stalnost dohodkov, da se končno urede neugodne finančne razmere, ki ogrožajo obstoj slovenskega dež. gledališča.
Slovensko gledališče. Včeraj popoldne ob 6. uri je priredilo gledališko vodstvo dramsko predstavo po znižanih cena za dijake in širšo maso in pokazalo s tem hvalevredno voljo za popularziranje gledaliških prireditev. Milčinskega enodejanka: »Kjer ljubezen, tam Bog« se je v skrajšani obliki reprezentirala znatno bolje. Obisk ie bil dober.
Diaske predstave v slovenskem
deželnem gledališču. Ker se je snoČ-nja prva dijaška predstava, pri kateri sta se uprizorili Hauptmannova „Ha-nice pot v nebesa" in Milčinskega „Kjer ljubezen, tam tudi Bog", tako imenitno obnesla — gledališče je bilo izborno obiskano, celo iz Kranja so prišli dijaki pod vodstvom gg. profesorjev, — bo slovensko gledališče odslej redno vsako prvo in drugo sredo v mesecu prirejalo dijaške - kronske predstave in uprizarjalo študirajoči mladini primerne (klasične) operne in dramske igre. Prihodnjo sredo se uprizori Wagnerjeva velika opera „Večni mornar0. Intendanca si dovoljuje si. šolska vodstva opozoriti nato in jih prositi najizdatnejše podpore pri zasledovanju njenih estetično-pedagogiških ciljev.
Prijateljem slovenskega gledališča na deželi. Intendanca slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani je svojčas obljubila, da bo prirejala predstave za častite goste z dežele. Zvesta dani obljubi uprizori zopet prihodnjo nedeljo, 10. t. m. popoldan veliko tujsko predstavo, pri kateri se ob znižanih cenah poje Suppejeva klasična opereta „Boccaccio", ki je ob svoji torkovi premijeri spričo svoje izredne zabavnosti in izredno lepe ^glasbe žela docela nenavaden uspeh. Cas je tako urejen, da imajo čestiti gostje najugodnejše železniške zveze. Začetek je namreč ob treh, konec pa ob 3;*6 popoldan. — Opozarjamo tudi nato, da se v nedeljo zvečer (od pol 8 do 10 zv.) igra velezabavna Molnarjeva drama .Vrag", ki je "zaradi svoje nenavadne duhovitosti med občinstvom vzbudila veliko pozornost in žela največjo pohvalo.
Razne stvari.
*  Vel k požar. Iz Vratislave poročajo: V Poloku ob avstrijsko-pruski meji je predvčerajšnjim zgorel neki ženski samostan. Štiri nune so zgorele.
*  Ponesrečen avstrijski parnik. Avstrijski parnik .Austria* je težko poškodovan priplul iz Kobe v Colom-bo. Parnik je iznenadil na potu hud vihar. En del tovora so morali zmetati čez krov v morje.
*  Velika nesreča na morju. Iz Rocheforta poročajo: Predvčerajšnjim je zadel norveški parnik „Eva" v bli« zini otoka Aix ob španski parnik „Arena4'.   „Arena"  se  je  tako   hitro
potopila, da   so od 25   oseb   moštva rešili le 8.
•  Rudniška nesreča. Iz Bochuma poročajo: V rovu „Centnim" so bili trije rudarji usmrčeni, ker je prekmalu eksplodirala mina.
■ Bivši portugalski kralj. Iz Pe-trograda poročajo: Bivši portugalski kralj Manuel si je v zdravilišču na Krimu kupil posestvo.
*  Velik dijamant. Iz Londona poročajo: V „Premier"-dijamantni rami, kjer so našli tudi največji dijamant „Culliman", so v ponedeljek našli dijamant, ki ima 1649 karatov. To je drugi največji dijamant na svetu.
Za „Rdeči Ml balkanskih držav".
Uredništvu našega lista so po* siali:
G. dr. Otmar Krajec, mestni fizik v Ljubljani, ki je na svoje stro* ške odšel v Srbijo, da vrši tam vzvišeno samaritansko delo in da v dejanju pokaže svojo ljubezen do trpečih svojih bratov, po mestnem knjigovodji g. Trdini 50 K; gdč. Jela Vi-drić v Ljubljani 20 K: Jos. Bohinjec, cand. iur. 5 K, nabranih v LeŠah pri Tržiču; gospa Pavla Koblarjeva v Ribnici zimsko suknjo in gospa Marija Sć»xova v Idriji sveženj obleke. Pretekli teden je vsled tiskarske pomote iz izkaza izostalo, da je poslal g. mac. phar. Ramor 14 K, nabranih za balkanske ranjence, kar s tem izpopolnjujemo. Iskrena hvala vsem. Takisto se zahvaljujemo vsem onim plemenitim darovateljicami in darr> vateljem, ki so včeraj izročili toliko tople obleke in dobrega perila za balkanske ranjence nabiralnemu vozu spedicijske družbe »Balkan«. Pripominjamo, da so bili darovi tako mnogoštevilni, da nabiralni voz ni mogel včeraj obiti vsega mesta.
Odboru za Rdeči križ balkanskih držav je poslala tvrdka Edmund Kavčič v Ljubljani pet zabojev z dvesto steklenicami priznanega želodčnega likerja »Florian-. Ker primanjkuje ubogim ranjencem vsega, bo to krepčilo zelo dobrodošlo. Vi-vant sequentes! — Tvrdka V. Pe-tričiča naslednik Samec je darovala 400 nožev in vilic in ne, kakor je bilo včeraj zabeleženo, samo 200.
Slovenski zdravniki!
Vladni svetnik dr. Edo Š 1 a j * mer nam iz Niša javlja, da na Bolgarskem silno primanjkuje zdravnikov.
Slovenski zdravniki, izvežbani v kirurgiji, odtrgajte se od svojih poslov in hitite na pomoč brez zdravniške pomoči mročim bratskim bolgarskim ranjencem! Potrebno pod-poro vam prav rad plača odbor za nr^ranie prispevkov za »Rdeči križ balkanskih držav«.
izkaz darov za Rdeči križ balkanskih držav.
Dne 5. novembra: Omizje pri pošti Bevc, Bohinjska Bistrica, 3 K, Josip Hamperl, Domžale, 5 K, A. Mi-lavec. Logatec, 17 K, Josip Cizel, Polzela, 16 K 50 v, Josip Ažman, Breznica, 12 K, dar župnije Sv. Rok ob Sotli 7 K 60 v, Ivana in Helena Potočnik, Koroška Bela, 10 K, Peter Martinelli, Selce pri Škof ji Loki, 41C, Ivan Rebek, Celje, 20 K, Janez Bov-ha, Celje, 5 K, Fani Kaučič, nabrano v Radečah, 57 K 60 v, Alojzij Podles-nik, Hrastnik, 75 K, Julij Kovačič, Stermecki. Celje, II K 50 v, Ivan Bencina, Stari trg. 13 K, Alojzij Ra-kovec, Maribor, 15 K, Milka Kolšek, Šoštanj, 106 K 60 v, I. Malenšek, Trebnje, 24 K, Lojzika dr. Celestina, nabrano v Črnomlju, 128 K 82 v, darovatelji na Uncu 80 K, dr. Josip Lavrenčič, nabrano v Postojni, 551 K 66 v, I. državna gimnazija: privati-stinje 19 K 80 v, VI. a 18 K 62 v, VI. b 7 K 22 v, V. a 5 K 36 v, Janko Popovič, Ljubljana, 20 K. — Skupaj 1234 kron 28 vinarjev.
Darov za Rdeči križ balkanskih držav se je doslej nabralo, kakor čujemo, 19.052 K 63 vinarjev. Krepko naprej!
Ljtat>ljani
Načelstvo jezdnega odseka naznanja, da se vrši jahalna vaja ad § L b) v nedeljo 10. t m. Bratje jezdeci, kateri se nameravajo udeležiti, naj se prijavijo najkasneje do sobote opoldan pri bratu blagajniku Hodku ttvrdka Oričar in Mejač), kjer izvedo vse podrobnosti.
Načelstvo,
256. Štev.
SLOVENSKI   VHAKO&
Stran 5.
telefonska in brzojavna porodila.
^  VOJNA  NA  BALKANU.
olgari pred Carigra-iom- — Turika   pozicija
rj Cataldži razbita« — jdločilna bolgarska zmaga.
Dunaj, 7. novembra. Danes
beni popoldne priobčuje
k r. korespondenčni biro
aslednjo      brzojavko     iz
elmora jna :
Sofija. 7. novembra. Odpor urkov pri Cataldži je I o m i j e n. Bolgari s o p r e -tagali turško glavno ar-fiadopri Cataldži podva-ncvnem I j u t e m boju. Tur-Ki poraz je definitiven. > o ražena turška armada e zapustila svoje pozici-epri Cataldži ter se zače-? v neredu pomikati proti , a r i g r a d u. To umikanje se ekmaluizpremenilovdiv-
i beg.
Bolgarlsovtejbitkiza-
fenili mnogo turških ratar.
Sofija. 7. novembra. Po poroč^h bolgarskega    glavnega    taborišča e bila bitkamed Čorlujem in strandžo      silno     krvava. Turki    so    imeli    tam 200.000 mož.  Bolgari so turško ar-ado    popolnoma porazili ter   se   Je   turška armada v • eredu    umikala    čez    črto P r i C a t a 1 d ž i in izgubila pri e in nad 30.000 mrtvih   in ranjenih.
Carigrad, 7. novembra. Zakas-fela brzojavka pravi, da ie Mahmud e%ct paša brzojavil v Carigrad, da e turška pozicija pri Cataldži zelo :na in da si upa uspešno zoperstav-ah nrodiraiočim Bolgarom. Mah--md §etke> paša upa. da se bo vojna sreča turškega orožja še v prav zad-ijeni trenotku obrnila.
Sofija, 7. novembra. Velika ;tka med Čorlujem in strandžo je trajala dva in o I d n i in je končala s po-tolno in odločilno bolgarsko zmago. Umikajoča tur-;ka armada se je pri Ćatal-zrustavila, da bi še en-trat poskusila zapreti pot 'roti Carigradu. Pričela ;e je krvava bitka, kakrš-- h le malo pozna zgodovina. Bolgari so naskočili z nepopisno bravuro turške 1 o z i c i j e,    toda turški voji
0  v obupnem heroizmu od-rilltanaoad. Šestdosedem-\ r a«  so Bolgar]    naskočili
urške utrdbe z bajoneti, oda vedno brezuspešno, se napade so Turki o d b i -Iz veliko hrabrostjo in zadah Bolgarom občutne iz-iibe. Pri osmem napadu se ežezdelo, kakor da bi Bol-arom že klonile moči. To-a kmalu so se zopet osokoli i ter se z naravnost nad-
1 o v e š k i m naporom v deve-i č zakadili v turške p o z i -
j e.     To    pot    Turki      niso ecmogli vzdržati napada; Mhovamoč    je   bila ziom-iera.     Najpreje    se    je    iel mikati     center,     mahoma ajebila v divjem begu vsa a d a.    Zdelo se je,   da je bjela vso turško   armado a k a panika,    da je bil vsak osamnik brez glave. Dru-a r e   ni mogoče    tolmačiti e J s t v a ,    da niso metali od ebeorožja    samo navadni •I a k I « marveč tudi oficir-celotaki,   ki   so    imeli siedna in odločilna mesta a   m a d i.   Turki   so pustili bojišču   skoraj ves svoj r e n ,     množino      municije 1 veliko število topov.   Na °inem    polju    je   obležalo Bati Turkov, od katerih je J a j manj     polovica   mrtvih. 'udi    ranjence    bo    zadela s*a usoda, ker so jih Turki rezsrčno pustili brez pojoči i e ž a t i p d o č i m jim Bolgari niso mogli   pomagati, s   j toliko ne,    kolikor   bi adi, ker so morali  umika-' J č o s e turško   armado   za-ledovati.da se s tem spre-leie svojo zmago v popoln n odločilen    turški   poraz. Bolgari   so   zaplenili    nad «0 turških    topov    in veli-a r s k o množino   streljiva. Jeli   so   2000   Turkov.    Po Močilni   bitki  pri Catal-z    ie   definitivno   razbit ^ak nadaljni resni turški '«por.   Bolgarom   je seda] *°t pred Carigrad   odprta. v e č j i m I b i t ka m i ni več r a« L,Jnati,     marveč     samo    z Banjšimi   ali večjimi   pra-
skami. Ze danes se lahko trdi, da bo bolgarska zmago-vita armada že v seka] d nek na zgodovinskem obzidja starega Bicanca pela preroško bolgarsko himno: »M arš, marš, Carigrad ie naš, — raz dva, tri, n a p r e d Blgarl«!
Črnogorci zavzeli Djakovo.
Cetinje, 7. novembra. General Vukotie poroča, da so Črnogorci zavzeli Djakovo. Kralj Nikola je generalu brzojavno čestital k temu novemu uspehu    črnogorskega orožja.
Pred Solunom.
Atene, 7. novembra. Grški prestolonaslednik poroča iz Keršale ob reki Vardar, severno od Soluna, da se pripravljalo Grki, da prekoračijo reko. Turki so se po nesrečni bitki pri Jenici umaknili proti Solunu ter so most čez Vardar deloma razdejali. Pri prodiranju proti Solunu padajo Grkom velike množine streliva in drugega   vojnega materijala v roke.
Atene, 7. novembra (ob 10. don.) Iz Kliede brzojavlja grški prestolonaslednik, da naj pošljejo velike množine desimekcijskih sredstev in sanitetnega materijala v Solun, da bodo Grki desinficiraii tamošnje vojašnice in javna poslopja. Prestolonaslednik zahteva tudi seruma za cepljenje proti kozam, ker je v Solunu baje izbruhnila epidemija. Danes zvečer bodo Grki prekoračili na severu in na jugu reko Vardar.
Sofija, 7. novembra. Iz Soluna poročajo, da so tam masakrirali Žide. Turki dol/e Žide, da so v zadnjih bojih ravnotako kakor kristjani pometali orožie od sebe.
Atene, 7. novembra. Solun je popolnoma cerniran. Turki so zapustili vse postojanke pred mestom. Razdejali so mostove čez Vardar in se umaknili v mesto. V Solunu je zdaj 15.000 Turkov. Od severa se bliža srbska armada. Poveljnik turskih čet v Solunu Mandar-paša, se je baje ustrelil iz obura nad demoralizacijo turškega vojaštva. Po poročilih iz grškega glavnega taborišča se Solun že pogaja zaradi predaje. Grki so zahtevali, da se vda cela garnizija. V to pa Turki baje niso privolili.
Atene. 7. novembra. Po poročilih izpred Soluna se bliža tudi že bol-sarska divizija mestu ter stoji samo Še 18 kilometrov pred Solunom. Skupaj s Srbi in Grki bodo tudi Bolgari zasedli Solun. Padec Soluna pričakujejo vsak hip.
Belgrad. 7. novembra. Zanesljive brzojavke p o r oč a j o , da 5toje srbske čete že tik pred Solunom.
Vojno razpoloženje v Carigradu.
Carigrad, 7. novembra. Bivši minister Talaat paša in Said Malim paša sta obiskala baje včeraj velikega veziri?, da mu svetujeta, da naj ne sklepa miru, ker je turška armada baje v dobrem sranju in se more uspešno braniti.
Pariz, 7. novembra. »Agence Havas« poroča. c*a se je vršil včeraj zvečer turški ministrski svet, ki je konstatira!, da noložaj turške armade še ni obupen. Ministrski svet je baje sklenil nadaljevati vojno do skrajnega.
London, 7. novembra. Prebivalstvo Rodoste beži v Carigrad. Od ure do ure *e me^to boli prazni. Turki izkrcava?© v Erekli živila za turško vojsko. V pristanišču sta zasidrani dve turški vrini ladij, da sprejmeta na krov turške vojake (bežeče ?).
Pariz, 7. novembra. Iz Carigrada poročajo, da je Turčija pripravljena na skrajno, če se posreči Bolgarom zavzeti tudi bojno črto pri Cataldži. Turčija hoče s tem preprečiti, da bi države Balkanske zveze v Carigradu samem diktirale mirovne pogoje.
Sin Muktar paše ujet.
Sofija, 7. novembra. Potrjuje se vest, da so Bolgari ujeli sina Mahmud Muktar paše.
Interviv z Jovo Jovanovičem. Praga, 7. novembra. Poročevalec »Venkova« je imel interviv z novim srbskim poslanikom na Dunaju Jovo Jovanovičem, ki ie izjavil: Mi hočemo z Avstro-Ogrsko najboljše sporazumljenje. Mislim, da je napetost, ki je vladala nekaj časa. že ponehala in to je za medsebojno razmerje velike važnosti. Mi priznavamo interese Avstro-Ogrske če tudi Avstro-Ogrska priznava naše težnje priti do morja.
Bolgari pred vrati Carigrada. Sofija, 7. novembra. V mestu so razširjene vesti, da so Bolgari že zavzeli San Stefano. Turška vlada in sultan so zbežali z državno blagajno v (jskiidar (Skutari), na azijski obali Bospora. V Carigradu je zavladala panika. Tujci beže iz mesta, ker se boje silnega navala turških beguncev. V Carigradu se sliši nepreneho-mo grmenje topov.
Carigrad, 7 novembra. V mestu vlada vedno hujši strah pred bodočimi dogodki. Splošno so mnenja, da nad Carigrad in nedisciplinirana, kot
nad Carigrad in nedisciplirani, kakor |e, z ognjem in mečem uničila mesto. Žalostni so transporti ranjencev. Večinoma so zavezani z umazanimi cunjami in trpe strahovite bolečine. Na turških pokopališčih se vrši pogreb za pogrebom.
London, 7. novembra. ^Standard < poroča iz Carigrada, da o usodi Nazim paše dosedaj še ni nič znanega. Eni pravijo, da je bil ubit, drugi, da je bil ujet od Bolgarov, in zopet drugi pravijo, da so ga ustrelili lastni vojaki.
London, 7. novembra. Angleški listi poročajo, da so razne turške vojaške tolpe v Rodostu izvršile zločine in masakre. Požigali so hiše in metali otroke žive v ogenj, šele ko so Bolgari zasedli mesto, je bil konec teh grozodejstev. Bolgari so brez pardona fizilirali zločince. Grki v Smirni.
Atene, 7. novembra. Smirenski vali je izjavil grškemu metropolitu, da ne bo dovolil francoskemu generalnemu konzulu prevzeti varstvo nad grškimi podaniki.
Pred Skadroin.
Cetinje, 7. novembra. Dodatno k naši včerajšnji brzojavki se poroča, da je poveljnik turških čet v Skadru odklonil predajo mesta.
Bar, 7. novembra. Obstreljevanje Tarabosa, Brdice in Skadra se nadaljuje. Predvčerajšnjem so poskusili Turki potisniti Martinovićevo armado nazaj, da napravijo zopet zvezo med Skadrom in Lešem. Črnogorci pa so jih vrgli o ljutem boju nazaj, pri čemur so imeli Turki mnogo izgub. Črnogorci so razbili Turkom dva topa in jim uničili vso municijo, ki so jo imeli s seboj. Črnogorske izgube so zelo majhne.
Odlikovanja  v   srbski  armadi.
Belgrad, 7. novembra. Uradni list priobčuje kraljev ukaz, glasom katerega je bil imenovan prestolonaslednik Aleksander za polkovnika, princ Arzen za generala in šef generalnega štaba, general Putnik, za vojvodo. Vojn? poročevalci pri srbski armadi.
Belgrad, 7. novembra. Glasom skupnega sklepa so se vrnili od srbske vlade pripuščeni vojni poročevalci velikih avstrijskih listov v ponedeljek v svojo domovino.
Bolgari zavzeli Seres.
Sofija, 7. novembra. V Makedoniji prodirajoči Bolgari so baje zavzeli Seres ob železnici proti Solunu.
Kralj Peter hoče odstopiti?
Belgrad, 7. novembra. V bel-gradskih dvornih krogih se govori, da namerava kralj Peter po končani vojni odstopiti in prepustiti vlado prestolonasledniku   Aleksandru.
Brezuspešna blokada.
Carigrad, 7. novembra. Ker je bila blokada bolgarskih pristanišč popolnoma brezuspešna, je morala turška vlada ->za sedaj« preklicati to blokado.
Ujeti A?banc?.
Sarajevo, 7. novembra. »Saraje-voer Tagblatt' poroča, da ni res, da bi bil albanski šef Hassan beg ujet, ter pravi, da se je, ko so ga srbske čete zajele, sam ustrelil. Tudi poroča, da je Suban beg, o katerem se ie poročalo, da je interniran v belgrnd-ski trdnjavi, zdaj v Vučitrnu pri Albancih. Turki v Belgradu. — Bivši avstrijski
častniki  v  turški armadi.
Be?grad, 7. novembra. Včeraj je prispelo v Belgrad zopet 600 ujetih Turkov. Večinoma so to vojaki in častniki. Med njimi je zelo malo Albancev. Ujeti so tudi trije bivši avstrijski častniki in sicer: bivši nad-poročnik Stjepan Slavnjević in bivša poročnika Nikola Matejić in Sveto-zar Matic. Vsi trije so prosili, da smejo vstopiti v turško armado, kar jim ie tudi vojna uprava dovolila. Intervencija  velesil.
Dunaj, 7. novembra. V vprašanju intervencije velesil ie nastala stagnacija. Balkanska zveza odklanja vsako posredovanje, dokler ne doseže onih uspehov, ki si jih je bila začrtala. Predvsem gre za zavzetje Carigrada in Soluna Turki, ki so pred par dnevi še prosili evropske pomoči, igrajo vlogo zmagozavestnega borika ter preklicujeio svoje prošnje. Med kabineti ni soglasja. Splošno se sodi, da bodo evropske velesile počakale ugodnega trenotka, to se pravi, da bodo ugodni trenotek zamudile. Pogajanja   med   Avstrijo in Srbijo,
Belgrad, 7. novembra. Znani nemški politik in član delegacije, profesor dr. Redlich je prispel včeraj v Belgrad ter imel dolgo konferenco z ministrskim  predsednikom Pasićem.
Budimpešta, 7. novembra. Profesor dr. Redlich se je vrnil iz Bel-grada ter imel dolgo konferenco z zunanjim ministrom grofom Berch-toldom, katerega je informiral o razpoloženju belgradskih vladnih krogov. O njegovih informacijah dozdaj x Javnost ie ni prišlo ntfceac. _^
I           Mirovna pogajanja?
Belgrad, 7. novembra. Kralj Peter se je vrnil včeraj s Skoplja v Belgrad. Sestal se je z ministrskim predsednikom Pašičem ter je nato sprejel v posebni in dolgi avdijenci poslanike Avstro-Ogrske, Rusije in Francoske. Predmet te konference je bilo baje mirovno vprašanje.
*                  *
•
Proračunski odsek.
Dunaj, 7. novembra. Proračunski odsek nadaljuje danes svojo sejo ter se vrše sedaj pogajnja s sloven-sko-hrvaško obstrukcijo. Vsled tega je bilo sklenjeno začasno premirje. Ravnokar govori poslanec Diamand.
Dunaj, 7. nov. Današnja seja proračunskega odseka se je končala zelo burno. Predsednik je moral sejo predčasno prekiniti. Poslanec Seitz je podvrgel ostri kritiki obstrukcijski poskus hrvaško-slovenskih pravasev. Obžaloval je, da se najdejo vedno kreature, ki se udinjajo vladi in ji pomagajo z obstrukcijo. Popolnoma neutemeljeno se je čutil prizadetega rusinski posl. N. Okunievski, ki je kričeč protestiral proti takemu govoru. Vsled tega je dobil tudi posl. Dulibić pogum, da je začel Okunievskernu pomagati. Zahteval je konec seje. Vršili so se razburjeni prizori nad poslanci, vsled česar je bil načelnik prisiljen prekiniti sejo za pet minut Ker se tudi potem še ni poleglo razburjenje, je sejo zaključil in sklical novo sejo za tretjo uro popoldne. Gostinčar se ni oglasil.
Ogrska opozicija. Budimpešta, 7. novembra. Jutri aif "-"'-^ršnjem bo ustanovila ogrska opozicija kontra-delegacijo, v kateri kn sprejela ostra resolucija glede zunanjega položaja ter izdan poseben memorandum, ki ostro kritizira di-p'omatične kroge.
Odsek za zunanje zadeve avstrijske delegacije.
Budimpešta, 7. novembra. V današnji seji odseka za zunaire zadeve avstrijske delegacije se je razvila debata o ekspozeju zunanjega ministra grofa Berchtolda. Kot prvi govornik je govoril posl. Korošec ter z zadovoljstvom konstatiral in pohvalil prestolonaslednika, da se zanima za zunanjo politiko. Veseli ga, da vlada rned avstrijsko diplomacijo in vojnimi krogi popolna edinost in da skupno delujejo.
Tuš.
Kot drugi ie govoril prof. Masa-rjH * " Je v dovršenem govoru podvrgel ponesrečeno delovanje avstrijske diplomacije zasluženi kritiki. Avstrijska diplomacija kakor tudi vse ciruse inozemske diplomacije so se glede Balkana nesmrtno blamirale Upravičen je izrek nekega angleškega diplomata. »Vsi bomo morali zdaivpokoj, zopet enkrat nismo prav ničesar opazili.* Ostro je napadal na to trdi avstro-ogrskega poslanika v Brlgrndu Ugrona, ki se ie izkazal že v Varšavi in v Ameriki kot popolnoma nesposobnega. Izvajal je nadalje: Pozicija avstrijske diplomacije na Balkanu je obžalovanja vredna. Ti dfftioanati ničesar ne vedo, ničesar ne vidijo in ne vedo ničesar poročati. Priznava, da je kremi ekspoze zunanjega ministra grofa Berchtolda na pravo pot. Treba oa je, da tem pametnim besedam slede tudi pametna dejanja. Malenkostna politika napram balkanskim državam in zlasti nanram Srbiji ni na mestu in bi mogla Avstriji samo škodovati. Naloga monarhije b? bl?a, da stori na stran balkanskih držav ter naj se da voditi od zdravega razuma — potem bo Avstriji zasiguran sijajen tran-soort na Balkan in bo avstrijska industrija in trgovina lahko živela v dobrem razmerju z balkanskimi državami.
Baernreitt!er in oficijozi.
Dunaj. 7. novembra. Oficijozni listi, tudi berolinski ostro nastopajo proti včerajšnjemu pametnemu in treznemu govoru bivšega ministra Baernreitherja. Ker ne morejo izreči, da je Baernreither neumen, pa ga proglašajo za težkega nevrastenika ter mu podtikajo razne sumljive zveze in osebne namene. Ti članki so očividno inspirirani od skupnega finančnega ministra Bilinskega, ki težko prenaša pametno, a ostro kritiko Baerneriterjevo glede Bosne in Hercegovine.
Tisza o Kovaču.
Budimpešta, 7. novembra. Danes prihaja v javnost izpoved grofa Tisze o atentatu poslanca Kovača. Grof Tisza je podal pred preiskavo sodnikom sliko o atentatu. Izjavil je, da besed, ki mu jih je Kovač zaklical, ni razumel. Videl je samo, kako je Kovač kričeč streljal. Na vprašanja, kam je Kovač meril, je odgovoril grof Tisza: Zdelo se mi je, da meri na moje zgornje telo. Ogenj, ki je buknil iz revolverja, mi je vzel za trenutek vid. Stvar pa se je zgodila tako hitro, da nisem mogel videti natančno, kam meri. Grof Tisza ni izjavil, da ne mara« da bi bil poslanec Kovač kaznovan. ,
Avstrijska mornarica«
Budimpešta, 7. novembr; Vse krajevne skupine avstrijskega mornariškega društva tudi v inozemstvu, kakor v Norimbergu in Monakovem, so po delegatu Dobernigu izročile delegacijam enako se glaseče dopise, v katerem naglašajo potrebo, da se izpopolni vojna mornarica Avstro-Ogrske.
Nemška kultura.
Inomost, 7. novembra. Danes ponoči je prišlo med nemškimi nati-onalci in klerikalnimi dijaki do hude rabuke. Težko ranjen je bil klerikalni dijak medicinec Ghese. Nemški nacionala so ga bili nabili po glavi, Vkljub temu je policija zaprla Gheseja, ki pa je danes ponoči umrl.
Bosanske železnice.
Budimpešta, 7. novembra. Danes
popoldne   se   vrši   skupni   ministrski
svet, ki se bo bavi! skoro izključno le
z bosanskimi železniškim vprašanjem.
San Giuliano v Bercllnu.
Berolin, 7. novembra. .Pri včerajšnji avdijenci pri nemškem cesarju je izročil italijanski zunanji minister San Giuliano cesarju lastnoročno pismo italijanskega kralja.
Berolin, 7. novembra. Ob 1. popoldne se je vršil na italijanskem poslaništvu na Čast nemškemu državnemu tajniku Kiderlen VVachterju zajtrk, ki se ga je udeležil tudi marki San Giuliano.
Italijansko posojilo.
Rim, 7. novembra. *>Agencia Stephani* dementira energično vest nekaterih listov, da bi bila sklenila Italija s hišo Rotschild pogodbo za posojilo 600 milijonov lir.
Belgija mobilizira.
Bruselj, 7. novembra. Vlada je poklicala pod orožje 11 rezervnih letnikov ter pravi, da gre za poskus mobilizacije. V resnici mobilizira Belgija pod pritiskom nemške vlade zaradi splošne evropske krize. Gotovi beljgijski krogi pa pravijo, da je mobilizacija potrebna zaradi stavk. Predsednik VVilson.
New York. 7. novembra. Wilson je dobil 408 elektoralnih glasov, Roo-sevelt 104 in Taft 11.
Par?z, 7. novembra. Wilson ie newyorškemu . poročevalcu »Mati-na« izjavil sledeče: Njegovo glavno stremljenje bo naperjeno proti trustom. Nikdar se ne bo dosegla resna socijalna reforma, dokler ne bo zlomljena moč plutokratične koalicije. Da se pa to doseže, je treba truste zadeti na najbolj občutni strani, to je s carinsko tarifo, ki se mora revidirati v varstvo konzumentov. »Odprto bomo posegli vmes ter zopet pripomogli do trgovinske svobode v Združenih državah. Nato se bomo bavili z znkonodajstvom v varstvo delavcev ter skušali izvesti novčno reformo.«
2)an3Šim list obsega 8 strani.
Izdajatelj   in   odgovorni   urednik:
Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
8!i M otročičEli že hodi?
Ali ste svoiemu otročičku, kt Se ne sna hoditi, Že kdaj dali Scottove emulzije? Scot-tova emulzija malega krepi in zlasti njegovim kostem dovaja potrebni S^rob, da se bo kmalu postavljal na nožice, za nekaj časa pa shodil.
SC0TT0VA
EMULZIJA
je zato tako uspešna v takih slučajih, ker je nenavadno bogata redi Inih snovi in obsega z asti za tvoritev kosti neobhodno potrebne rudninske soli. Ribjega olja ni mogoče nuditi v nobeni boljši obliki kakor je Scottova emulzija, ki je tako lahko prebavna in slastna, da jo celo najmanjši radi uživajo in tudi dobro prenašajo.
Bm!,,5a pristna Scnttova emulzija.
Cena orpn»!ni steklenici 2 K SO v. Dobiva se po vseh lekarnah. Proti vpoiiljatvi *o ▼ r pismenih mamkah dobit« od tvrdk« SCOT & BOWME, d ». o- a. na Dunaju Vil. aklicevaje se na naš list enkratno vpoiiljater poia* kušnjo od  k  ke lekarn«.
Stran 6.
SLOVENSKI   HA KOP.
256. štev.
„Kmetska posojilnica ljubljanske okolice11 v
Ljubljani naznanja prežalostno vest, da je danes preminil njen velezaslužni soustanovnik, mnogoletni odbornik in kontrolor, gospod
VEKOSLHV JENK©
S pokojnim izgubi marljivega člana in uradnika, kateremu bodi ohranjen časten spomin.
V Ljubljani, dne 6. novembra 1912.
Uradniki „Kmetske posojilnice ljubi], okolice"
v Ljubljani naznanjajo pretresujočo vest, da je njih velespo-štovani tovariš, gospod
YEK©SUW JENK©
kontrolor „Kmetske posojilnice ljubljanske okolice"
po enointridesetletnem vzglednem službovanju izdihnil danes svojo blago dušo. — Nepozabnemu blag, neizbrisen spomin.
V Ljubljani, dne 6. novembra 1912.
258 štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 7.
*
orma   poročila.
LJoblJanaka
rcdltna banka v Ljubljani*.
lit\ kini Jooojske »trte 7. oorenbro lit2
Mi«iM»l •••IriU       I ■"■*  I  8uf "
majeva renta     .   .   *    . I   84*85 i     85 C5
jrebnia renta .   .   .   • I   87 801     88 —
Ustr. kronska rente   «   . I   84 95      85 13
'            ..          .       .    .1   84 40      8460
Sinitko deželno poaoJMo J    9350 !     94 50
£0. čeike dež. banke   . I   8885      89 85
S**6fctu
%c U !. 1860 Vi     •   .      i 438 —     450 -
9\   „1864.....I 613-    6?3-
1    tftke......I 287-     299-
umeliake l.lsđalc   .1271-     283-
»        D.     „       .1245-     257-
ojrrok« hlpotečne  .    . I 235 —     247 —
dan. komunalne     .     i 474 —     486 —
avstr. kreditne  .   .   . | 47^~     42l"""
'    Hoblianake   .   i   ,   . I   66 —      12 —
'    ivttr. rdeč. križ«   .   .1   5125      57 25
'     o**                                     I    31 —       37 —
'    bazilika.....27-—      31 —
;    r«rfke......21125    21425
,Mantke kreditne binke . 2 «25-—     431 —
tr kreditnega zavoda .   . I 60175    60d 7d
tajske bančne dražbe •   . 1 503 - |   504-
eželeonlce.....I 104-25 •   105 25
vne železntee   .    .   .    • I gj£    £££
M; • w • -iS?'50 ^^ kc iladkocnc dražbe . . J -361*-: ^f ~ TOStenske banke.   •   .    . I 264-50 j   26550
Valute.
S------; :: • ilJ«; i*S
iine oene v Budimpešti.
Dne 7.  novembra 1912. Termin,
nica za apri   1913     .   .    za 30 ke 1176
a april 1913    .   ...   za 50 kg 1C-40
-s za april 1913    .   .   .    za 50 k? 10 86
reza za mai 1913                za M k*   7-89
"SetSroloSične ncrofilo,
■ o*4 marjea SM-2               Srefip iraCnl fltk 71« ma
a$    Stanje    «^ oparo-   J*£     5-S     Vetrovi        Nebo "»Ja    v mm    £ B____________________
2. pop. 731 4        80    si. vzh.   pol oblač. 9. zv.   735 9        21   sr. szah.      jasno
7. zj.   740 2     —31    si. jzah.          .
Sr^dnia    včerajšnja   temperatura   52 , m.   5 9'   Padavina   v  24   urah   00   mm
Si, pm spi
hišne   fotografe    se   5š4e    tako*
fi za dame pripravno. Znan e s'or. - ^?čine. — Ponudbe pod vlVisok islužek" na   upravo   »SI.   Naroda«.
4030
ni sodnijske palače  je od lati za
53rno   aH kot   zdravniške  Ordiaa-
cijske prostore lepo pritlično 397g
tanour h*
ullllVolllljtc
ove upravništvo »Slov.   Naroda«
^Towa                     3975
9^f            v Vodmatu   (Ljublja-
K*n npt _ww    na) z vrto-n, pripravki1 ^V        na za penzjonista
llmn se   P^oda
Več se i?ve Dri  uora*
*Jj I 4  viteiju Sv. Petra c 1IW itev. 40, L nadstr.
ll? kuharico
boljš»h  letih,   nemškega   in   s!ov. ' zmožna, teli tako! VStOpttl V
nibe ket kuharica ali oskrbnica
družini   ali   samostojnemu   r/o-— Pismene ponudbe Dod*  „J. M.
štev. 9*. poste restante, Ljubljana,
______________4004__________________
prejme se samostojen
)skrbnik
■a  veleposestvo,
llero je  v   več-ni   t  najem   oddano.
^ je primerna tudi za penzijonista.
: ^njeni imajo prednost.   Dopisi na
stno ležeče,   Šmartno   pri   Litiji.
4016
BLUZE,
krila, kostume, plašče, pelerine, predpasnike,
otroške oblekice
plašeke, klobučke, havbice, čepice,
HjliinKK potrebitise za novorsjesfke
U rsako roooa*  blago pošilja  na izbiro
M. Krištofič- Bučar
^ubijan«, Start trg it 9.
k»_____________________________m____
Dobiva se po vseh boljših trgovinah. — Cenovni k zastonj in poštnine  prosto. —
Zastopnik: Fran Schantel, Ljubljana, Frančiškanska ::   ulica Štev.  12.   ::
S
V nobeni skodelici   ne sme manjkati
pravi  : Franckov : kavini pridatek,
on daje kavi slast, moč in lepo barvo. —
708  !l.                 Kakovost vsebuje: izdatnost, okusnost in nizko ceno.
Z       Tovarna v Zagrebu.       ::
eksportno tvrdila ur, zlatnine in srebrnšne

Mestni trg 25, nasproti rotovža
Nudim svojo veliko izbiro  draguljev,   zlatnine,   srebr-ninc   in   vseh v to   stroko   spadajočih   predmetov. —
Cene brez  konkurence. P. n. c i jemalcem se priporočam za vsa zadevna naročita.
Eras elegantne pojedine S®
|g     1     Vl           •     I       •
(Altenburger Schlosswein).
Specijalna znamka c kr. privilegirane vinske veletrgovine Chamrath & Luzatio, Dunaj-Nussdorf.
liaii Danimi belo in rdeče io.
Dobiva  aa v vsak   pmroirratiiih   dalika* tesnih  trgovinah,  hotelih In  goatllnah.
£epo stanovanje
s tremi sobami, kuhinjo, shrambo in pri-rjklinami                     3992
se odda za februarjev termin
v  Bohoričevi   ulici Štev.  16«
jjl ie mlad mi
s par razredi  srednje Šole, zmožen slovenskega in    nemškega jezika, prost vojaščine. —   Ponudbe na upravništvo »SI.  Naroda«  pod „Takoj".             401S
Iščem i kompanjona
za veliko tvorniško podjetje, ki se pozneje ustanovi akcijska družba. Potrebni kapital 8—12000— K. Resni ref-lektanti pod fllB%M na upravništvo »Slovenskega Naroda«.        400t
5© r^najdenine
za zlato brožo v obliki zaponke na vsakem koncu po en biser ter vmes menjaje se diamantni in rubinovi pari, ki je bila v torek, 5. t. m. zvečer iz-gubliena na pota  v gledal;Š6e.   Oddati
na Dunalshi e. M. II, L nadstr, desno
W             i *              v   #1
mešane   stroke,   dober   manufakturist,
želi svo}o službo spremeniti«
Ponudbe   upravništvu   »Slov. Naroda«. 3956__________________
Išče  se
Vstop 1. decembra.     4039
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
'<$& slui &U * -; ?&    &M3k i^* Wm aV prav   sladek, okoli   600 1
se odda najceneje*
mm Mi pol 0. M. v Polju.
m    i i -    i                             ------------1----------------1  " i            " *           —                       "■"■—r~^-^
lžy!iiifel liOiSUUiliu
voaščine pro?t. sr-retens prodajalec želi
službe v manufakturni ali mešani stroki prevzame tudi meto skladiščarja, na-stooi lahko takoi sli po dogovoru. Canj". ponudbe pod ,N. R. 104* poštno ležeče Ljubljana, do 15. novembra. 4012 _
Žitno l^ai>o
najpopolnejši izdelek zadnjega časa, zajam« ceno slovanski produkt, pošilja 5 kg v lepi platneni vrečici za K'4— po povzetju na vsako avstro-ogrsko pošto. K vsaki pošiljki se priloži prav lepa in dragocena premija, kot pozlačen kozarec, lonček, poslikana Šatulja, jedilno orodje i. dr. porabni predmeti in prav leri okraski za gospodinjstvo. Obrnite se zaupno na tvrdko Jos. Veselv, Praga VIL 586. Češko.                              3755
Skoro nova                 3976
v Spodnji Šiški, z vrtom in praznim svetom,   pripravna   za   večje podjetje,
se proda.
Več pove upravitelj LJubljana, Sv« Petra cesta št. 40, 1 nadstropje.
Izdelujem kartone
za razguiiliaije klobas u poŠti.
ljnblja.sk« ktrtouttt tovarna
IUmUjiNja% topova c.16
Zahtevajte vzorce   in  ceno.
stran 5.
SLOVENSKI   NAROD.
2M> stev.
T.i.ton«•». u.                                                       L#t- tnim -st«ii«wlJ«ii« dilniika druiba                           «                         *•••♦•" «•»■«•■
KRANJSKA STAVBINSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
Stavbno  podjetništvo;  pisarna sa  arhitokturo  in  otovfenotohnitka  rfalai tesarstvo  in   mizarstvo  a  strojnim obratom xm stavbna in fina dela | opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Vifim kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. —Priporoča se za stavbna dela vsake vrste.
Svetovno znani! Originalni motorji „Otto"
za bencin,   bencol,   petrolio,   surovo clic sesalni plm, svetilni plin i t. d
Motor!« za surovo olj© „sistem Diesel". Bencinove lekemoeile.
Najmodernejša koastrakcl|a.
Jfai več a tvornost! Jfajvarćneisi obrat!
ti Čez 111.500 doslej prodanih, u Specialni    prospekt   541   gratis.
Limgen & Voli, Dunaj X., Lazenbnrgerstr. 53. si.
Zastopstvo   Heckl   St   Pohl,   Trst,    Via   Torre    Bianca   IO.
Pozor! Rastlinski eliksir Čitaj!
je napravljen iz najboljših zdravilnih gorskih bilj in po zdravniških strokovnjakih preizkusen kot najboliše zdravilo proti vsem boleznim
želodca, črev, jeter in vranice.
Zdravi naboli zastarele boiečtne v želodcu, odstranjuje krče, da'e s!a«t in rosnešuie prebavo, čisti kri, pominuie Živce ter i a čl in krepi ves iivot Zato naj ga naroči vsaka hiša Na razpolago mnogo prt-znanic in zahvalnic    PoŠilia se po   povzetju   ali   predplačilu   zneska.
Prejela sem vaše  steklenice;   ker   mi   dobro   delujejo,   prosim, pošljite mi še tri velike steklenice rastlinskega eliksina
Frančiška Potočnik, Kavče, s. p. Velenje Štajersko.
3    vel.     ali  12 malih stek enic franko   na vsako pošto    5 K 20 vin. b      »        »    24      »           »              »»»         »8»   80»
9»       »36»           »              »»»         »12 »80»        355i
Dobiva se samo pri meni.  — Prosim točno adresirati
Mama k Spasitelja, Koprivnica, Hrvaško.
cflnton Sare
SPerito, — tspreme za neveste. žDomačt izdelek. ćPlafno tn platneno blago, švicarske vezenine.
S/aoi/aaa, &elenbnrgova nI. S.
JčlobzzJzi
Cilindri
Cepiče
2£ra vate (RofaaVice
Srajce JS/oga vice
Žepni robci JVaramnice
JDežniJzi JPrf. Jagrovo triJLdt -perilo itd.       35M
: podrta  in športna trgovina :
JP. JHagčLić
%  Ljubljana,  naspr. glavne pc$tt. &
F»J*^rri«l*lj402,
dr. Josip Stoji
ne ordinira do preklica.
Praktično urejena, s šoto   izolirana lesena
ledenica
in železna« pred ognem varna
blagajna
f fbte    •    <£•                    4001
se  ceno   odda.
Blagajna se event   zamenja s  kiko  dru go,   večio     Dopise    pod    „Takoj"   na uoravništvo      »Slovenskega      Naroda«
Na debelo in drobno
po nizkih   -tnali  prinoročarn svoi<>
bogato založeno     n
trgovino
z galantoriisKim In vsett vrst Mra-
iMiifi Maeom in Minami.
3ti DevocionalTe
in vse vrste Masjo za boifa pota.
TTOiiau zalo;] hianishili stenUm.
jflnton Škof
Ernest  Jevnikarjev   naslednik
Omiila tesla, a tiši uosfilne it. S.
£asne bolezni
nastanejo v mnogih slučajih s tem, ker potrebno negovanje la sišča tn las puščamo v nemar. V čem obstoji umet- | nost,ohraniti | lase lepe polne in zdrave?
Samo i tem,
da   kožo   na
glavi ohranja
mo čisto.
fnmn u tam da zadostno skrbno negu-MHIO I Kl,    .     .     jemo lase.
9nwnm y fnm   da   Vsak    te^en    porabimo
ifllllU 1 IL lil, nekaj ur za racionelno  ne-
:;          govanje las.           :;
ISIstj   aastj   sterime?
Z voljnim, za negovanje las vrlo pripravnim izdelkom  prve vrste
Shampoon s črno glavo
si čistimo kožo na glavi in lase, pri če-m*r hndi nmenieno, da je pri kupovanju >reba paziti zlasti nato, da je originalni zavitek za 30 vin opremljen s polegstoječo varstveno znamko. Premnoge po-naredbe ter pretvorbe so včasih take, da vsakdo, ki si hoče shraniti svoje lase, stori prav, ka*. ante.  da |ih zavrne.
»Shampoon« s črno glavo v izvirnik lavttkia po M vtaarlev se dobiva po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah, trgovinah z milom in brivnicah. V slučaju prigovarjanja za rabo drugih pona-redb in če originalnega izdelka tam ni, obrnite se na: glavna s sloga
Ffttb friMstiiMI, Inj L, Smnfibi. 1.
in od tam dobite naslov najbližnje pro-dajalnicc ali pa če pošljete naprej K 240, Skatljico z 8 zavitki franco. Pri poSilja-tvah s povzetjem je stroškov 35 vin. več
L^       —----------------------   ^,  m  A.  a.  »Mih tO     ^
Priporočamo          ^^ ^ ^J ^ 1     ^ ^^ I ^^ „
,nri■ mii   moam 5^'^**
damskih in otroških klobukov v veliki izberi ter športnih čepic mjm            ••          /»**&       f                   vseh vrst
Židovska   ulica   8.
St. 35.800                                                                                                                           402;
Z ozirom na razna, regularna dela v strugi Ljubljanice, ovirajoča de janja občinstva, ki vsebujejo tudi prestopke zoper kazenski zakon in zoper določbe cestno-policijske^a reda. za stolno mesto Ljubljano, opozarja podpisa-m mestni  magistrat  občinstvo, daje strogo prepovedano:
a) zahajati v strugo bodisi med delom, bodisi po dovršenem delu, b   metati raz mostov in obrežja ter iz hiš karkoli v strugo, c) poškodovati orodje,   vozove,  stroje i.  dr,  voziti se z vozički po železniškem tiru ali celo s kamenjem obmetavati osobje in drugo podobno.
Mastno policijska straža ima najstrožji nalog vsako tako dejanje preprečiti in prestopke tušem ovaditi, ki se bodo,  v kolikor niso podvrženi kazenskemu
rakonu. kaznovali s policijsko globo do 200 K odnosno z zaporom do 14 dni.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 31. oktobra  1912.
Župan:   dr.   Ivan Tavčar  I. r.
20% do 30°I o znižane cene
radi preogromne zaloge             *w
nblek. raglanov in zimskih siikenj za gospode in dečke, najmodernejših damskih kost umor.  nlasčev.   naletotot\  bluz  in  kril.
„J^nglešKo skladišče oblefc"
O. BerriCLtoTrLč, JMestnz trg št. S.
C. kr. m pnv.
občna zavarovalnica
Assicurazioni Generali v Trstu
Ustanovljena leta 1831. BOT" Jamstveni zakladi znašajo nad 416 m i 11 { 0 n 0 T k r 0 n.    fe£
Poslovni Izkaz
zavarovalnega oddelka za življenje.
meseca oktobra 1912 ;   od januarja 1912
Vložilo se je ponudb     •   .   J   .                   1879                         20611
ga zavarovano vsoto .    .    I    !    .        K   17,190.463 97      !    R   168,110.9072!
Izgotovljenih polic je bilo .   1    •                   1541                          17915
za zavarovano vsoto .    .    I    l    .       K    14,339677 46         K 148,365.293*49
Naznanjene škode znašajo.      I    .        K      1,152 68462          K        8,951.820*0
tj
Priporoča $e največja zaloga   oble/(
jer gospode in = dečl^e  =
Vedno najnovejša
konfekcija 3a dame a deklice.
Nizke cene. Solidna postrežba.
3846 t