■o
Im Ir-
■co •in ic> "o
Ir-
Obnova celjskega središča v roku. In potem?
Za predstojnika Webra je vsak porod izziv
90,6 95,1 95,9 100,3
Št. 83/Leto 67/Celje, 19. oktober 2012/Cena 1,50 EUR
tednik
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic
Varčevanje -najmanj priljubljena, a neizogibna beseda
Tudi družinski proračuni, ne le državna blagajna, so vse bolj izpostavljeni izzivu, kako porabiti čim manj oziroma s privarčevanim priti do nečesa. Tu je še večno vprašanje: od kod bom jemal, da bom še varčeval? Nekaj nasvetov vam razkriva tudi finančna strokovnjakinja v posebni prilogi o varčevanju.
Bo Moškotevc rešil Voc?

Naše podeželje med željami in možnostmi
rrrTTTi
VELENJE - Trasa, ki pelje v Avstrijo
ROGATEC - Črtali so za milijon evrov predvidenih naložb
ŠMARJE PRI JELŠAH -Kapelica Kalvarije postaja kalvarija za domačine

Danci nemočni v Rdeči dvorani

i'i w
m ßf 1/3 VREDNOST»
■ B^bss
ÄÄTANOVAN3A!
že od
a^00 J [Tce^E www.mikstanovanja-
Za ogled pokličite
051365 287
2
NASA TEMA
NOVI TEDNIK
TATJANA CVIRN
UVODNIK
Centi in milijoni
V teoriji se zdi vse tako enostavno. Praksa je tista, ki nam običajno pove, da smo daleč od želenega cilja. Priznam, da nisem ravno mojstrica obračanja denarja in da me vedno znova navdušijo posamezniki, ki jim uspeva plačati vse položnice, si privoščiti spodobno življenje in zraven še vsak mesec varčevati. Tolažim se s tem, da pri vsakem od teh »vzornikov« najdem kaj takega, kar je po mojem njegova prednost pred mano: eden nima otrok, za katere bi moral skrbeti, drugi je v letih, ko so že vsi preskrbljeni, tretji ima boljšo plačo kot jaz... Resda nekaterim zadnje čase tudi ne gre več tako gladko. Ampak po teoriji o ekonomiji gospodinjstva bi ne smela imeti težav. Če bi si le vsakodnevno zapisovala vse izdatke in ugotovila, kje trošim preveč. Potem bi vse to samo še uskladila s prihodki in življenje bi mi teklo brez težav. Pa kaj še! Nekaj časa sem to res počela, ker pa nisem zelo natančen človek, je zagnanost kmalu minila. Vmes so se zgodili še nepredvideni izdatki: nakup gospodinjskega stroja, ki se mu je iztekla življenjska doba, pa še okvara avta in proračun je šel v »franže«. Kje je potem še kakšno razvajanje v smislu obiska trgovine, kjer ni treba samo gledati, ali pa varčevanje za težke čase! Kot da še niso tu!
Pred časom me je povsem navdušila in hkrati spravila v obup gospa, ki s pokojnino vsak mesec prihrani toliko, da si lahko na leto privošči vsaj dve potovanji. Pa ne v sosednje mesto ali bližnje zdravilišče. Nazadnje je bila v ZDA, malo prej na Kitajskem in ko sva nazadnje govorili, je imela načrte za Turčijo. Neverjetno! Ko sem jo vprašala, kako ji uspe, je povedala, da vsak dan da na stran evro in tega denarja se seveda vmes ne pritakne, saj je namenjen počitnicam. Verjetno je skromna in zase ne potrebuje veliko in tako ji še kaj ostane ob koncu meseca. Večina upokojencev se že zaradi višine prejemkov v tej zgodbi težko najde, sicer pa - roko na srce - tudi redki zaposleni lahko rečejo, da ravnajo podobno kot omenjena. V življenju večina »štrika« iz dneva v dan, iz meseca v mesec. Eni so po naravi »šparovni« in znajo denar bolje obrniti in vložiti v prave stvari, drugi so že dan ali dva po plači v rdečih številkah. Za nas, ki smo zrasli v prejšnjem sistemu, je nekako logično, da nas niso učili, kako naj obračamo denar, da bomo tudi kaj zaslužili, in kako moramo že od mladih let varčevati za starost. Ko so nas doleteli certifikati, smo večinoma potegnili kratko, ko bi morali varčevati za starost, so bili vmes nujnejši izdatki ali pa smo se zanašali, da ne bo tako hudo. Danes se nam ne piše dobro. Zato bi bilo za današnjo generacijo mladih nujno, da bi imeli takšna znanja o denarju in financah. Ob vsem nepotrebnem balastu, s katerim polnijo glave našim šolarjem, bi se takšno vedenje prej ali slej obrestovalo. Če so že nekdanje šolske hranilnice, kjer so otroke spodbujali k varčevanju tudi v šolah, že zdavnaj mimo, pa bi lahko našli nove prijeme, v duhu zahtev tega časa, kjer je tudi varčevanje še vedno pomembno. Tako bi bilo manj zadolženih, prestrašenih ali povsem obupanih ljudi, ki ne znajo in ne zmorejo. Morda pa so takšni državljani po meri oblasti? Da vedo in znajo čim manj, da se ne poglabljajo preveč v stvari, ki se jih neposredno ne tičejo... Kajti tudi država, ki bi morala biti za zgled, je vse prej kot varčevalno naravnana. Če smo natančni, država varčuje predvsem pri državljanih, ki postajajo vse revnejši in ki se jim krčijo pravice, ki naj bi jih zagotavljala socialna država.
Sicer pa se varčevanje začne pri majhnih stvareh, pravijo. Pri vsakem centu, ki šteje. Sploh če je treba manjkajoči drobiž plačati davčnemu uradu s položnico, ki stane s provizijo več, kot je znesek na njej. Tudi to je varčevalni vidik države, ki zna pobrati davke, ko gre za tako minimalne zneske, milijoni pa ji uhajajo v davčne oaze.
Prebivalci Slovenije pa že sicer sodimo med najbolj varčne v Evropi. Leta 2010 so imele večji delež varčevanja v razpoložljivem dohodku kot Slovenija le še Nemčija, Belgija in Francija. Kakšen je torej nauk zgodbe? Če še imate, si občasno le privoščite kakšno stvar za svojo dušo. Po pameti, seveda, da vas potem še mesece ne bo bolela glava. Varčevanje je sicer nujno na vseh področjih, je pa tudi tu potrebna prava mera. V duhu misli: živi bogato in umri reven.
PETEK
SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK
	t	H	l	M	^^^^^ o 1/1
EHEHE9E			n	fM EM HI	
Najprej moramo koliko sploh ima
Pregled nad prihodki in odhodki so nujnost tudi za gospodinjstvo
Menda prav vsi vemo, kolikšni so naši mesečni prihodki in kolikšni izdatki. Res pa je, da nas večina tako prve kot druge ocenjuje na približno in epilog takšnega pristopa k družinskemu upravljanju z denarjem je, da običajno konec meseca komaj povežemo z začetkom ali ga celo končamo z minusom. Da se rdeče številke ne bi povečevale, je zato nujno treba oblikovati osebni ali družinski proračun.
Najprej je treba opredeliti prav vse mesečne prihodke -ob plačah ali pokojninah tudi morebitne socialne transfer-je, izredne prihodke, kot so regres, božičnica ali trinajsta
plača za zaposlene, in honorarje ter morebitne kupnine.
Stroški, ki jim ne moremo ubežati
Sledi določanje stroškov, ki jih imamo s stanovanjem. Gre za popis prav vseh stroškov, ki jih imamo s stanovanjem ali hišo in jih je treba poravnati vsak mesec (najemnina, ogrevanje, položnice za vodo, elektrika, RTV-naročnina, plin, odvoz odpadkov ...), in nepredvidenih izdatkov za različna popravila v stanovanju. Pomembna postavka v družinskem proračunu so tudi stroški prevoza; če nimamo možnosti izbire, da bi se lahko
odločili za javni prevoz, je pri uporabi avtomobila (ali dveh) ob gorivu in plačilu parkirnine treba upoštevati tudi stroške registracije, zavarovanja, rednega vzdrževanja in popravil ter nenazadnje tudi nekoč nakupa novega vozila. Naslednja so na vrsti zavarovanja
-	ob dodatnem prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju so tu najverjetneje še avtomobilsko, stanovanjsko in življenjsko. Imate sklenjena še druga
-	morda dodatno pokojninsko ali naložbeno zavarovanje? V družinski proračun seveda sodijo tudi vse obveznosti, ki izhajajo iz najetih posojil, ki jih še odplačujete, ter seveda
vsa redna vplačila v morebitne naložbe ali varčevanja.
Nekaj vpliva pa že imamo
Pri oblikovanju družinskega proračuna sledijo redni stroški, ki jih imamo mesečno za nakup hrane in pijače, čistil, obleke in obutve, izdatki za osebno higieno, kozmetiko, zdravila ... Pomembna postavka so tudi stroški za šolanje otrok, plačilo položnic za telefon in internet, naročnine časopisov in v veliko družinah tudi za hišne ljubljenčke. In nenazadnje bi v prav vsakem proračunu moralo nekaj ostati še za t. i. postavko počitnic in prostega časa, ka-
Družine postajajo pod
Brez discipline in pozitivne naravnanosti ne bomo »zvozili«
Cilj vsakogar med nami bi moral biti, da postane gospodar denarju, namesto da dopusti, da denar vlada njemu. A to lahko dosežemo le, če znamo ravnati z denarjem.
»Uokviriti« se moramo tako, da zapravimo le toliko, kolikor imamo, in ob tem skrbimo, da imamo vselej privarčevanega nekaj denarja za nepredvidene izdatke. Najbrž jih ni prav veliko, ki se z zapisanim ne bi strinjali, a le peščica stori tudi korak naprej in skuša to prenesti v svoj vsakdan.
Kako pravilno ravnati z denarjem?
Kako torej pravilno ravnati z denarjem, ki ga imamo na razpolago, da bomo »zvozili« mesec in ob tem vsaj nekaj še prihranili? Predpogoj je, da spremenimo miselnost, se dejavno in disciplinirano lotimo upravljanja z denarjem in šele, ko bomo mesec ali dva natančno spremljali osebno ali družinsko porabo, nam bo jasno, kje še imamo skrite re-
zerve. Naj bo denarja še tako malo, če bomo disciplinirani in se bomo za urejanje družinskih financ resno odločili, bo šlo. Če se namreč znajdemo v finančni zagati, je najslabše, če ne storimo nič. In še nasvet, ki bi ga morali v zadnjih dveh desetletjih tržnega gospodarstva v državi osvojiti že vsi - a se zdi, da je še marsikomu neznanka. Ko nekaj želimo, je vselej treba zbrati več ponudb, jih primerjati med seboj, zahtevati informativne izračune in se šele nato odločiti.
Nena Pann
»Kaznovan«, ker je va
Banke državljane pozivajo k varčevanju in k skrbi za svojo prihodnost. A kot kaže naslednji primer, se varčevanje, vsaj takšno, ki je vidno, državnim službam vedno ne splača.
30-letni Šentjurčan, recimo mu Matej, je delal že kot študent. Ker je živel pri starših in ker ni bil nikoli velik zapravlji-vec, je lahko vsak mesec precej prisluženega denarja položil na varčevalni račun. Tudi po diplomi težav z iskanjem dela ni imel
in del plačila je redno romal na banko. Cilj varčevanja je bil, kot pravi, znan: »Najprej sem var-čeval za avtomobil, ko sem ga kupil, sem začel varčevati še za nakup stanovanja, kar je seveda precej večji zalogaj.«
Zaradi prihrankov brez pomoči
Pred dobrim letom se mu je ponudila priložnost pogodbenega dela v tujini. Ker v Sloveniji službe za nedoločen čas ni imel
in ker si je želel novih izkušenj, je delo sprejel. Po letu dni se je vrnil domov in se soočil z brezposelnostjo. Ostal je brez prihodkov in že poleti je bil prvič prisiljen nekaj denarja dvigniti z varčevalnega računa. Ker po dveh mesecih službe še vedno ni našel, se je prijavil na zavod za zaposlovanje. Do nadomestila ni bil upravičen, saj v tujini ni bil zaposlen, menil pa je, da bi mu lahko okoli 200 evrov socialne pomoči še kako pomagalo
prebroditi čas do nove službe. A na centru za socialno delo so mu, še preden je oddal vlogo, pojasnili, da do pomoči ni upravičen, saj ima na varčevalnem računu preveč denarja.
Nagrajuje se trošenje
»Zavedam se, da je socialna pomoč namenjena osebam, ki brez nje ne bi mogli kupiti niti kruha. Tudi to, da nisem socialni problem, če imam na banki
P0GLED!fU6J}S VSAK ČETRTEK ob 12.15 rä
NOVI TEDNIK
AKTUALNO
3
i vedeti,
imo
mor ob dopustih sodijo tudi družinski izleti, plačila vstopnic za kulturne in športne prireditve, nakupi daril in podobno.
Gospodinjenje brez rdečih številk
Ko imamo enkrat natančno popisane prav vse prihodke in izdatke, je jasno, ali naša družina posluje z dobičkom ali izgubo. Tu se lahko začne iskanje načinov, kako dobiček še povečati ali izgubo vsaj zmanjšati, če ne že v celoti »pokriti«. Če nam nekaj denarja ostaja, je najbolj nujno oblikovanje sklada za nepredvidene izdatke - tega moramo tudi sicer imeti, čeprav vanj vsak mesec vložimo le po pet evrov.
Če je mesečni presežek malo večji, je smiselno razmišljati o varčevanju ali morebitnem hitrejšem poplačilu posojil, ki jih imamo. Zlasti pa je pomembno, da zelo pozorno pregledamo posamezne stroške, saj le tako lahko ugotovimo, kjer imamo še kaj rezerve in kje lahko varčujemo. Je res vsak strošek nujno potreben? Če ni - se mu lahko povsem odrečemo ali ga vsaj zmanjšamo? Najlažje je varčevanje pri razvadah - povprečen kadilec mesečno spusti v zrak vsaj sto evrov, tedensko s kavi-cami v lokalih zapravimo toliko, kot bi nas stala kava s prijatelji v domači kuhinji za ves mesec.
IVANA STAMEJČIČ
Jjetja
Zapravimo lahko le toliko, kolikor imamo
Vse več ustanov, tudi na Celjskem, organizira za odrasle predavanja o finančnem opismenjevanju. V okviru celjskega javnega zavoda Socio ga vodita Nena Pann in Anja Puh. Na podlagi dosedanjih izkušenj z osmih dobro obiskanih predavanj in tudi osebnih svetovanj v centru že lahko izpostavijo nekaj največjih napak pri ravnanju z denarjem. Na prvem mestu je prevelika zaupljivost ljudi, ki se pri sklepanju zavarovanj in najemanju posojil ter tudi pri večjih
nakupih še vedno največkrat zanesejo kar na prvo ponudbo, ki jo dobijo. Ne preberejo drobnega tiska v pogodbah in ne zahtevajo informativnih izračunov. Prav tako se zdi, da večina, ki se znajde v finančni stiski, premalo aktivno išče rešitve. »Ljudje so posojila najemali v boljših časih, zdaj imajo zaradi izgube službe, na primer, velikokrat težave z odplačevanjem obrokov. Nič se ne bo uredilo, če bodo samo tarnali. Treba je v banko, povedati, v kakšnih težavah so, in se pozanimati o možnostih za poplačilo posojila na daljšo dobo,« svetuje Nena Pann in dodaja, da je pri tem zelo pomembno, da se težav lotimo s čim več optimizma in pozitivne naravnanosti.
IS
Foto: GrupA
irčeval
nekaj tisoč evrov, drži,« pravi Matej. Sprašuje pa se, zakaj je »kaznovan«, ker je zadnjih deset let varčeval za svojo prihodnost in se odpovedoval dragim potovanjem in razsipnemu življenju ter do nedavnega živel pri starših, da ne bi zapravljal denarja za najemnino. »Če bi zapravil vsak evro, čeprav za bedarije, bi dobil državno podporo, tako pa sem varčeval in zdaj sem prihranke namesto za stanovanje prisiljen porabljati za nakup
hrane,« razlaga 30-letnik. Popolnoma ogorčen pa je bil, kot pravi, ko je izvedel, da bi pomoč dobil, če bi ves privarčevani denar »skril« pred državo, ga torej dvignil z banke in ga skril v nogavico. »Potem bi pa res bil socialni problem,« ironično pravi. Prepričan je, da naša država tudi na tem področju podpira tiste, ki jo znajo najbolje prevarati, poštene in transparentne pa »udari« po žepu.
ANJA DEUČMAN
95.1 I 95.9 I 100.3 I 90.6 MHz
Male zvijače, veliki prihranki
Prevoz - v družini res potrebujete več avtomobilov? Bi lahko uporabljali javni prevoz vsaj za pot v službo in šolo, en avtomobil pa bi bil povsem dovolj za ostale potrebe?
Elektrika in plin
—	preverite, kako lahko znižate porabo (včasih se nakup novega gospodinjskega aparata neverjetno hitro povrne, op. p.). Primerjajte različne ponudnike in njihove cene ter izberite najugodnejšega.
Hrana — nikoli ne nakupujte lačni in utrujeni. Pripravite si jedilnik za ves teden, se v trgovino odpravite z nakupovalnim lističem in kupite zgolj tisto, kar je zapisano na njem. Nikoli ne nakupujte večjih količin in na zalogo. Primerjajte cene, a tudi če je izdelek v akciji, ga ne kupite samo zato, ker bi bil nakup ugoden.
Obleka in obutev
—	načrtujte nakupe in že doma razmislite, kaj res potrebujete.
Zavarovanje —
izberite najugodnejšega ponudnika in pazite, da se zavarovanja ne podvajajo, da ne sklepate nepotrebnih zavarovanj.
Banka — preverite, koliko vas mesečno stane vaš račun in ali je kakšna druga banka ugodnejša. Kako plačujete položnice? Bi lahko prihranili pri proviziji?
Plačilne kartice
—	če z njimi preveč zapravljate, se jim skušajte za nekaj časa odreči in plačujte z gotovino. Bankovci in kovanci gredo težje iz denarnice kot plačilna kartica.
Krediti — odrecite se jim za zadovoljevanje vsakodnevnih potreb (počitnice, oblačila, gospodinjski aparati in podobno). Tudi za večje nakupe je bolj priporočljivo varčevanje, posojila naj ostanejo zgolj za reševanje nujno potrebnih stvari, kot sta na primer urejanje ali nakup doma.
Varčevalni račun —
zneskov, ki vam jih uspe mesečno privarčevati, ne puščajte na transakcijskem računu. Hitro se lahko zgodi, da jih boste zapravili! Raje odprite poseben varčevalni račun, saj banke zanje ponujajo tudi ugodnejše obrestne mere.
IS
Kakšno bo naše podeželje v prihodnje in kako bo njegov razvoj podprla Evropa, to so te dni aktualne razprave v Sloveniji. Ena takšnih je bila pred dnevi tudi v Zrečah.
Naše podeželje med željami in možnostmi
Na podeželskem parlamentu o prihodnjem razvoju kmetijstva in okvirih, ki jih postavlja Evropa
Kakšna bo kmetijska politika v prihodnjih šestih letih in kako se bo razvijalo slovensko podeželje? O teh vprašanjih, ki sta tesno povezani z evropskimi razvojnimi okviri, so dva dni razpravljali na drugem podeželskem parlamentu v Zrečah.
Pripravila sta ga Društvo za razvoj slovenskega podeželja in ministrstvo za kmetijstvo in okolje, na njem pa je sodelovalo približno 30o predstavnikov ustanov, podjetij in civilne družbe. Kot je dejal predsednik društva Goran Šoster, je to način, da se neposredno soočijo mnenja čim več ljudi, ki jih prema-lokrat vprašajo, kako vidijo rešitve zapletenih vprašanj.
Zato so se dela lotili v osmih delovnih skupinah, ki so razpravljale o sklopih vprašanj, pomembnih za razvoj kmetijstva do leta 2020, kot so nove naložbe, pomen ohranjanja narave, izobraževanje in inovativnost na podeželju, ki naj bo prostor za iniciative mladih, razvoj gozdarstva, ozelenitev kmetijske politike, neposredna plačila v Sloveniji ... Oblikovani sklepi bodo lahko vključeni v program ukrepov za razvoj podeželja in usmeritve v prihodnje. Da gre za težko nalogo usklajevanja stališč med različnimi ministrstvi o programih za posamezne sektorje, je poudaril minister Franc Bogovič. Sprejet partnerski sporazum v državi
bo namreč osnova za usklajevanja z Evropsko komisijo glede denarja za posamezne programe. To je poudaril tudi predstavnik Evropske komisije Mario Milouschev. Po
Dr. Martina Bavec, direktorica direktorata za kmetijstvo: »Slovenija bo zastopala stališča, ki so za naše razmere primerna. Na primer o dveh višinah neposrednih plačil, to pomeni za njive več in za travnike manj. Druge države tega ne podpirajo, za nas pa bi sprememba pomenila, da bi se nekateri še dodatno nehali ukvarjati s pridelavo in bi bilo še več travnikov. Že zdaj pa nam manjka žit in jih za svoje potrebe moramo uvažati. Ekološkemu kmetijstvu bo evropska politika v prihodnje namenila posebno pozornost in to je lahko tudi naša prednost. Glavna ovira, da razvoj na tem področju pri nas ni tako hiter, po mojem niso plačila za ekološko kmetijstvo, saj so primerljiva z drugimi evropskimi državami. Večja problema sta nedostopnost do trga in nepovezanost proizvajalec. Pri nas smo sicer sprejeli zakonodajo o zelenih javnih naročilih in 5 odstotkih živil ekološkega izvora v javnih obratih prehrane, vendar se tudi tu zatika. Uspešno delujejo le neposredna prodaja ekoloških izdelkov, partnersko kmetovanje z zabojčki ter nekaj izjem v zadrugah.«
njegovem želijo zaradi krize v komisiji še bolj učinkovito porabiti dodeljena sredstva posameznih skladov, ki jih bodo dopolnjevali med seboj. Zato je pomembno, da imajo države članice jasno strategijo in soglasje vseh glede prihodnjega koriščenja teh sredstev. Kolikšna sploh bodo, je še odprto vprašanje, saj proračun še ni določen.
Sicer pa je Bogovič poudaril, da si moramo namesto vprašanja, kako bomo evropski denar porabili, zastaviti vprašanje, kaj bomo v naslednjih letih naredili. »Zastaviti si moramo merljive cilje, ki jih bomo dosegli na osnovi naravnih danostih našega podeželja in človeških virov, a tudi s pomočjo evropskih sredstev,« je poudaril Bogo-vič. Zato je po njegovem pomembno povezovanje kmetijstva, gozdarstva in varovanja okolja, kar se lahko odrazi v gospodarski aktivnosti, novih delovnih mestih in kakovosti življenja na podeželju.
Dejan Židan, predsednik odbora za kmetijsko gozdarstvo, prehrano in okolje v DZ, pa je dodal, da je razvoj podeželja primerljiv z usmeritvijo Eu, kjer gre za poudarek na zelenih delovnih mestih. Treba pa je po njegovem tudi nadaljevati razpravo o zeleni davčni reformi za varovanje naravnih virov, pri čemer mora biti podeželje aktivno udeleženo.
TC
Foto: GrupA (arhiv NT)
PREZRITE
priloge Varčevanje na straneh 16—18
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Članstvo vsaj na pol
Po novem prostovoljno članstvo tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije - V Celju se kljub neplačnikom ne bojijo prevelikega osipa
Po dolgotrajnih prepirih znotraj Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije o tem, če bi bilo za obrtnike in podjetnike bolje, če bi lahko sami odločali o članstvu, vlada s predlogom obrtnega zakona ukinja obvezno članstvo v zbornici.
Obrtni zakon je bil del drugega paketa za spodbujanje gospodarske rasti in bi moral biti obravnavan že na julijski seji DZ, vendar so se odločili za dodatna pogajanja in dialog z OZS. Z obrtnim zakonom bo uvedeno prostovoljno članstvo, predlog pa vsebuje šestmesečno prehodno obdobje za morebiten izstop iz OZS. Vlada želi z zakonom zagotoviti združeva-
nje gospodarskih subjektov v OZS na prostovoljni ravni po vzoru režima članstva v Gospodarski zbornici Slovenije, ki je pred nekaj leti prešla iz obveznega k prostovoljnem članstvu. Predlog zakona določa, da dosedanji člani OZS ohranijo članstvo v zbornici ter da imajo možnost iz zbornice izstopiti s 1. 1. 2013.
Zakonska določila
V zbornico se lahko vključi vsaka zainteresirana fizična ali pravna oseba, ki opravlja obrtno dejavnost, vendar se ukinja obveznost plačevanja obveznega članskega prispevka. Predlog zakona omogoča združevanje tudi v druge zbornice na podlagi
določb zakona, ki ureja gospodarske zbornice, vendar se premoženje OZS ne bo delilo.
V OZS je trenutno zaposlenih 82 ljudi, verjetno pa bodo morali število zaposlenih zmanjšati za polovico.
Obrtna zbornica ostaja reprezentativni predstavnik obrti, nadaljuje izvajanje določenih javnih pooblastil. Z zakonom je predvidena tudi sprememba pristopa obrtne dejavnosti, ki ločuje obrtne dejavnosti, za katere je potrebna ustrezna poklicna usposobljenost, in ostale
O članarini doslej
Članarino so do zdaj morali plačevati člani OZS s statusom fizične ali pravne osebe, ki so opravljali pridobitno dejavnost v Republiki Sloveniji kot obrtno, obrti podobno ali domačo in umetnostno obrt, obrtne zadruge in oblike njihovega združevanja. Mogoča je bila tudi prostovoljna včlanitev v OZS.
Višino mesečne članarine je določal Obrtni zakon. Za osebno opravljanje dejavnosti domače in umetnostne obrti je znašala 10 evrov, za s. p. in gospodarske družbe brez zaposlenih je bila 20, po 30 evrov so plačevali s. p. in družbe s tremi zaposlenimi. Za s. p. in gospodarske družbe, ki imajo od 3 do 10 zaposlenih, je bila članarina 40 evrov, največ, po 50 evrov, pa so plačevali s. p. in gospodarske družbe, ki imajo 10 in več zaposlenih.
Mnogi obrtniki, tudi na Celjskem, so se jezili in trdili, da so zaradi članarine hudo slabe volje. »Od tega, da plačujem članarino, nikoli nismo imeli nič. Sami najbolje vemo, kako je treba delati in kako se moraš boriti za stranke,« je bilo neredko mogoče slišati. Tudi o tem, da jim nihče nič ne da in da se morajo za vse sami boriti, zato se jim je zdelo prostovoljno članstvo dobra odločitev. Več zadovoljstva so sicer izražali nad organizacijo na lokalni ravni, medtem ko smo slišali več pripomb o dogajanju v zborničnem sistemu na državni ravni, tudi o osebnem okoriščanju.
Dan Biomase v Nazarjah so popestrile tudi nagradne igre, na primer v prevažanju sekancev. Prvič v Sloveniji so se tekmovalci pomerili v igri Cornhole, kjer so odprtine ciljali s posebnimi vrečkami s koruzo. (Foto:JožeMiklavc)
Zgodba podjetja Biomasa se je začela 15 let nazaj v Logarski dolini. Takrat je direktor Rok Suhodolnik v Sloveniji vgradil prvi kotel na lesne sekance podjetja Fröling. Hitro rastoče podjetje je nato postalo generalni zastopnik za kotle na lesno biomaso avstrijskega proizvajalca Fröling na območju Slovenije in jugovzhodne Evrope.
V	kratkem času je postalo vodilno na področju lesne biomase v Sloveniji, doslej pa je postavilo že več kot 2000 kotlov za ogrevanje posameznih hiš, pa tudi industrijskih kotlov za večje sisteme ter sisteme daljinskega ogrevanja. Poleg zastopstva, montaže in servisa ogrevalnih sistemov Fröling se Biomasa ukvarja tudi s pripravo in dobavo lesnih sekancev ter prodajo ekološke energije.
V	soboto, 13. oktobra, so v Nazarjah pripravili Dan Biomase. Vsaj 700 obiskovalcev si je ogledalo
širok izbor vsega, kar ponujajo. Na ogled je bil med drugim tudi sekalnik Bentele BBT 1500 z lastnim Caterpillar motorjem moči 1.000 KS, ki je trenutno eden največjih mobilnih sekalnikov v Evropi. Njegova zmogljivost pri proizvodnji sekancev je 500 nasutih metrov na uro, poraba goriva pa 0,33 l/NM. Prikazali so tudi sečnjo lesa s strojem Menzi Muck A111, ki z zgibnim krmiljenjem omogoča majhen obračalni krog za enostavno in natančno vožnjo ter delo na strmini, pri čemer je opremljen z vitlom, ki mu omogoča vzpenjanje in spuščanje po strmem terenu.
Ob glasbi ansambla Golte je sledilo še veliko nagradno žrebanje, pri katerem so trije kupci kotlov Fröling v letošnjem letu prejeli letno zalogo energenta, srečni nagrajenec iz Doba pa je domov odpeljal kotel na polena Fröling S3 Turbo s hranilnikom toplote.
obrtne dejavnosti. Spremembe predvidevajo odpravo vstopnih pogojev za obrtne dejavnosti, za katere ne obstaja potreba oziroma javni interes za njihovo regulacijo. Predlog novele zakona zato iz veljavne ureditve črta obrti podobne dejavnosti in dejavnosti, za katere se ne zahteva ustrezna poklicna usposobljenost, in odpravlja zahtevo po pridobitvi obrtnega dovoljenja za domačo in umetnostno obrt.
Predvidena je omejitev obrtne dejavnosti samo na gospodarske subjekte, ki nimajo organiziranih poslovnih dejavnosti kot zaokrožene faze poslovnega procesa, na primer finančno, nabavno, prodajno in proizvodno dejavnost, s čimer se želi zagotavljati osebno vpletenost nosilca dejavnosti v delo. Predvideno je črtanje gostinske dejavnosti in prevozniške dejavnosti kot v obrtnem zakonu posebej opredeljene obrtne dejavnosti. Spremembe zakona predvidevajo še obveznosti pridobitve obrtnega dovoljenja in vpis v obrtni register samo za obrtne dejavnosti, za opravljanje katerih je potrebna ustrezna poklicna usposobljenost.
Za in proti
»Verjamem, da smo s tem v veliki meri ugodili zahtevam OZS in da je zakon neka dobra osnova za korak naprej tudi v tem pomembnem delu slovenskega gospodarstva,« je poudaril minister za gospodarstvo Radovan Žerjav.
S spremembo zakona vlada sledi volji članstva OZS z njihovega referenduma aprila letos o ukinitvi obveznega članstva. Že dlje so se mnogi obrtniki namreč pritoževali zaradi obveznega plačevanja članarine, češ da storitev oZs sploh ne potrebujejo. Rezultati aprilskega referenduma so pokazali, da se niti tretjina članov z obveznim članstvom ne strinja, zato so na gospodarskem ministrstvu kmalu zatem napovedali spremembe.
V OZS so še v torek opozorili, da z besedilom Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona še vedno niso seznanjeni, zato jih čudi, da je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav na novinarski konferenci po 33. redni seji vlade dejal, da so zadnji predlog zakona uskladili z vodstvom OZS. V OZS poudarjajo, da komunikacije in usklajevanj glede sprememb od avgusta do 10. oktobra sploh ni bilo. Ko bo OZS seznanjena z vsebino zadnjega predloga zakona, jo bo temeljito preučila in nato tudi javno predstavila svoje stališče.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
O bajnih plačah v vrhu OZS
»Za svoje delo v Celju ne prejemam nikakršnega plačila. Prejmem samo približno 80 evrov potnih stroškov za enkratno mesečno pot v Ljubljano. Nepoklicno se borim tudi za nečlane. Kar se tiče izplačil v krovni organizaciji, o njih nisem ničesar vedel. Če odgovorni ne bodo pojasnili, bom odstopil kot član upravnega odbora - ali pa bo moral odstopiti kdo drug. Pri takšnih zadevah, da se eno govori, drugo pa dela, ne mislim sodelovati,« je Miran Gracer komentiral zadnji škandal z izplačili plač v OZS.
Predsednik velenjske zbornice Branko Meh: »V naši zbornici smo vodstvo OZS že pred časom pozvali k odstopu. Rečeno je bilo, da bodo odstopili, če ne bo boljše. Ugotavljam, da tako slabo, kot je zdaj, še ni bilo. Ogorčeni smo, ker si v vrhu zbornice delijo takšne denarje.«
Zaenkrat nihče ne ve, kako bo nov obrtniški zakon vplival na sodelovanje OZS s Celjskim sejmom. Predsednik zbornice Štefan Pavlinjek je že v času 45. mednarodnega sejma obrti in podjetništva v Celju svaril, da bodo spremembe razmere v obrti in podjetništvu samo še poslabšale. Opozoril je na poklicno izobraževanje in hkrati izrazil prepričanje, da ob ukinitvi obveznega članstva ne bo prišlo do tako množičnega izpisovanja, kot pričakujejo nekateri.
Članstvo na pol
Da je ukrep vlade glede na referendum in koalicijsko zavezo pričakovan, je omenil predsednik celjske območne OZS Miran Gracer, ki se z odpravo obveznega članstva do določene mere strinja.
»Po drugi strani se mi zdi, da na ministrstvu preveč časa porabijo za to usklajevanje. Bolje bi bilo, če bi pognali gospodarstvo, ne pa razglabljali o članstvu v obrtni zbornici,« pravi Gracer, ki sicer meni, da bi moral biti vsak obrtnik ali podjetnik član neke organizacije. »Vendar naj se sam odloči, katere. Seveda najbolje tiste, za katero misli, da mu bo nudila najboljše pogoje in bo od nje dobil največ.«
Kot pravi Gracer, je logika preprosta - vsak je na trgu sam in vsak se bori zase. V prihodnje se bodo očitno morale tako obnašati tudi območne in krovna obrtniška organizacija. »Za našo - celjsko - zbornico se ne bojim. Brez odpuščanja zaposlenih ne bo šlo, ostali bodo tisti, ki bodo po meri članstva in se bodo potrebovali v prihodnosti. Menim, da se bo izpisala približno polovica članov. Bolje rečeno petina, saj slabih 30 odstotkov obrtnikov že zdaj ne plačuje članarine. Večjega osipa ne pričakujem.«
Gracer je prepričan, da je delo zbornice v Celju dovolj dobro, hkrati pa bodo obrtnikom v prihodnje s posebno kartico nudili kar nekaj materialnih dobrin. V OZS so oziroma bodo s posameznimi večjimi družbami, tudi Telekomom in z zavarovalnico, podpisali pogodbo o popustu za svoje člane. Kot je napovedal Gracer, naj bi v OZS uvedli enoto članarino v višini 20 evrov, ki se bo članom zaradi novih ugodnosti in dodatnih popustov kaj hitro poplačala.
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
5
Bo Moškotevc rešil Voc?
Ahac z Grobelnega bo v Voc vložil dva milijona evrov
Očitno se nadaljujejo prizadevanja za rešitev celjskega Voca, hčerinske družbe Ceste mostovi Celje, ki je v postopku prisilne poravnave. V podjetju Ahac z Grobelnega so potrdili svoj vstop in namero za rešitev Voca, kjer se je v torek že vzpostavil nov nadzorni svet, ki ga vodi Dušan Mohorko.
Nadzorniki so se seznanili s poslovanjem ter soglašali s predlagano dokapitalizacijo družbe, o čemer naj bi odločali 12. novembra na skupščini. Omenjena je dokapitalizacija v višini malo več kot 700 tisoč
evrov, pri čemer bi izključili prednostno pravico obstoječih delničarjev, nove delnice pa ponudili družbi Ahac. Kot menijo nadzorniki, je dokapitalizacija optimalna rešitev za ohranitev blagovne znamke,
Različni pogledi na uro
Za vlado je že odbilo dvanajst - Sindikati bi nedopustno hitenje vlade ustavili tudi z referendumi in javnimi protesti
Torkova seja ekonomsko-socialnega sveta (ESS), na kateri je v uvodu o nujnosti vladnih ukrepov spregovoril tudi predsednik vlade Janez Janša, je ponovno pokazala, da ključni odločevalci v Sloveniji še vedno stojijo na različnih bregovih.
Predstavniki sindikatov so poudarili, da razumejo pozive vlade k hitremu ukrepanju in sprejetju nujnih reformnih zakonov ter strukturnih sprememb v državi, vendar pri ključnih točkah ne nameravajo popustiti. K nujnosti ukrepanja jih je nagovarjal tudi premier z besedami: »Ura ni pet do dvanajstih. Ura je dvanajst.« Dramatičnost situacije, v kateri je država, je Janša podkrepil tudi z besedami, da je dejansko ogrožena naša finančna suve-
renost, kajti ko ne zmoreš več plačevati svojih dolgov, o tvoji usodi odločajo tisti, ki so ti denar posodili. Da bi se Slovenija takšnemu izidu izognila, je socialnim partnerjem še enkrat orisal pet ključnih ukrepov, ki so bistvenega pomena za to, da bi se lahko država izognila prošnji za mednarodno denarno pomoč.
Pri konsolidaciji javnih financ se je premier ponovno zavzel za vpis zlatega pravila v ustavo, s čimer bi izboljšali javnofinančni položaj. Državno premoženje naj bi urejali s predlaganim slovenskim državnim holdingom, s sanacijo bančnega sistema pa naj bi zagotovili pogoje za gospodarsko rast. S pokojninsko reformo naj bi upokojencem omogočali redno izplačevanje
Koga bodo pripustili na šentjurske ceste?
Nadaljnja usoda VOC naj bi bila odvisna od dogajanja v ponedeljek, ko je sodišče razpisalo narok za obravnavo ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave v CMC. Ugovor je podala prisilna upraviteljica Milena Sisinger, ob morebitnem stečaju CMC pa naj bi VOC pristal v stečajni masi in dokapitalizacija ne bi bila možna. Ponedeljek je tudi skrajni rok za prijavo na razpis za oddajo sedemletnih koncesij za devet slovenskih območij, ki ga razpisuje Direkcija RS za ceste.
števila zaposlenih in nadaljnje poslovanje.
Brez tretje osebe
S tem je tudi zaokrožena zgodba o prevzemu Voca.
V	sredo so se oglasili tudi v podjetju Ahac z Grobelne-ga, ki ga vodi Roman Mo-škotevc, tudi prokurist Voc.
V	Ahacu zanikajo trditve nekaterih medijev, da naj bi se za njihovim vstopom v Voc skrivala tretja oseba. »Družba Ahac je povsem samostojno sprejela odločitev, da bo sodelovala pri do-kapitalizaciji Voca Celje, in sicer na način, da je v družbo pripravljena vložiti denarna sredstva. Zaradi velikih likvidnostnih težav smo Vocu že denarno pomagali, saj je zaradi blokiranih bančnih računov že bilo onemogočeno poslovanje,« pravijo v Ahacu in dodajajo, da je njihov cilj v primeru uspešne dokapitali-zacije nadaljevanje poslovanja Voca, ohranitev delovnih mest in ohranitev blagovne znamke družbe.
Za uspešno naložbo
Kot še trdi Moškotevc, se je za vstop v novo dejavnost družba Ahac odločila povsem samostojno, saj ocenjuje, da je to perspektivno za njen
Na torkovi seji občinskega sveta Občine Šentjur naj bi se ob točki Koncesija za opravljanje lokalne gospodarske javne službe vzdrževanje občinskih javnih cest in koncesija za gradnjo cest na območju občine Šentjur svetniki zgolj seznanili z osnutkom prihodnje pogodbe. Razprava pa je pokazala, da je podelitev tovrstne koncesije trenutno najbolj vroč kostanj na občinskem pladnju. Nekateri svetniki se bojijo, da se bo ob njem opekla prav občina.
Predsednik strokovne komisije za izbor koncesionarja Milan Železnik je svetnikom predstavil dosedanji potek dogodkov. Na objavljen razpis sta se prijavila dva ponudnika. Med sejo so se do dveh konkurenčnih predlogov še opredeljevali, danes, v petek, pa naj bi javno odprli ponudbi in izbrali bolj konkurenčno različico. Svetnikom je ob tem še predstavil osnutek pogodbe s prihodnjim koncesionarjem. Kaj več zaradi varovanja poslovne skrivnosti uradno ni mogel povedati. Za ilustracijo vzdušja v občinskem svetu in javnega ugibanja, kaj je res in kaj ne, povzemamo del razprave v nadaljevanju:
Jože Artnak: »Ne vem, kje je razlog, težko se spuščam v to, vendar sem res razočaran. Ne glede na to, da je gradbeništvo v Sloveniji na kolenih in da je to verjetno eden od pomemb-
nih razlogov, se mi zdi, da je to tako velik, tako lep in tako dobro, tako odlično zastavljen projekt, da bi se ponudniki morali aktivneje odzvati.«
Jože Korže: »Na infrastrukturi je žarišče največje korupcije - z gradnjo avtocest, državnih cest, lokalnih cest pa vse do zadnje ceste do vinograda. Če ne drugega, se stepejo.«
»Ne strinjam se z njim (z Železnikom, op. p.), da ne more povedati, kdo so ti ponudniki, če že ptiči čivkajo po Šentjurju. Pa ne samo po Šentjurju, po celi Sloveniji in po časopisih.«
»Ti koncesionarji niso vsi konsolidirani. Nekateri so že v preiskavi, so moralno sporni ljudje.«
Ludvik Žafran: »Eden je priznan šentjurski obrtnik z nekim ugledom. Drugo podjetje je v postopku prisilne poravnave, insolventno in kot tako ne more biti realen partner. To drugo podjetje, kot kroži po koluarjih, naj bi kupil nek drug Šentjurčan, zasebnik, tudi viden član neke stranke. Pri tem podjetniku naj bi se zaposlil drugi viden član, ki je tudi v tem občinskem svetu deloval nekaj časa. V vmesnem času je v Mariboru neko podjetje >zafural< in ne vem koliko ljudi dal na cesto. Če je to ta drugi ponudnik, moramo zelo dobro premisliti, če bomo dali to takim ljudem v roke.«
SAŠKA T. OCVIRK
nadaljnji razvoj. »Po našem mnenju brez dokapitalizaci-je družba Voc ni sposobna nadaljevati poslovanja in bo v tem primeru končala v postopku insolventnosti.« Zaradi navedenega Moškotevc trdi, da so mu nerazumljive informacije, da za družbo
Ahac, ki je v Voc pripravljena vložiti več kot 2 milijona evrov svežega kapitala, deluje neka tretja oseba. »Nameni družbe Ahac so transparentni in jasni: v primeru uspešne dokapitalizacije želimo Voc upravljati tako, da bo njegovo poslovanje ponovno uspešno
in se bo naša naložba izkazala kot poslovno uspešna naložba. Vse ostalo so neresnice, ki so javnosti posredovane zgolj z namenom škodovati družbi Voc, njenim lastnikom in vsem zaposlenim.«
URŠKA SELIŠNIK, foto: SHERPA (arhiv NT)
pokojnin in ustavitev njihovega padanja, z reformo trga dela pa naj bi dosegli prožno varnost. Slednja naj bi, kot so zapisali v vladnem sporočilu za javnost, prispevala k ustvarjanju novih delovnih mest.
BPT
Vlada je v državni zbor poslala zakona o pokojninski reformi in reformi trga dela, čeprav sta oba reform-ska zakona še neusklajena s socialnimi partnerji. Kot so poudarili predlagatelji, naj bi oba sprejemali po rednem zakonodajnem postopku in tako zagotovili dovolj časa za nadaljevanje socialnega dialoga, torej dopolnjevanje in usklajevanje.
Do uspeha v poslu vodijo pametne odločitve.
l €s
Samsung
Galaxy Sill 16GB
na paketu Podjetni SMART 1 z opcijo Mega Plus
Paket Podjetni SMART 1
>	neskončni klici med sodelavci
>	700 minut v druga omrežja
>	700 SMS
>	700 MB prenosa podatkov 27,90 €/mesec
9 9 0 0
Po polna pisarna
www.simobil.si/popolna pisarna
Cena telefona velja ob vezavi na izbranem paketu ob hkratni vezavi na določeno opcijo Plus za obdobje 24 mesecev do 31.12. 2012 oz. do razprodaje zalog. Ponudba za paket in telefon velja za nove in po pogojih Pred časnega nakupa telefon a tudi za obstoječe naročnike na izbranih naročniških paketih. Cen a vključuje DDV. Ponudba paketov PODJETNI velja za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike. Za pakete PODJETNI veljajo posebni pogoji uporabe, ki so skupaj s cenami ostalih storitev, storitev v tujin i in cenah izven zakupljenih količin dostopni na www.simobil.si ,na številki 040 40 40 40 in na Si.mobilovih prodajnih mestih. Si.mobil d.d., Smartinska c. 134b,SI-1000 Ljubljana.
simobil.si
6
iz NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Iz proračuna črtali milijon
evrov
Načrti večji od razpoložljive malhe denarja
ROGATEC - Občinski svet je na torkovi seji sprejel popravek letošnjega proračuna občine. Tako med prihodki kot med odhodki je za skoraj milijon evrov manj denarja, kot je bilo načrtovano. Večina na račun neizvedenih naložb.
Namesto predvidenih štirih milijonov evrov bo imela občina letos na voljo le tri. Rebalans proračuna je bil med drugim potreben zaradi sprememb v državni zakonodaji, predvsem zaradi Zakona o uravnoteženju javnih financ in Zakona o financiranju občin, ki sta proračun oklestila za nekaj deset tisoč evrov. Bistvene pa so spremembe transfernih prihodkov. »Če želiš kandidirati za evropsko in državno sofinanciranje, je treba projekte vključiti v proračun, pri
čemer se izvedba nekaterih iz različnih razlogov zamakne v naslednje leto,« razlaga župan Martin Mikolič.
Začasno črtani projekti
Največji, 300 tisoč evrov vreden projekt, ki je izpadel iz letošnjega proračuna, predstavlja oskrba s pitno vodo, ki je del večjega projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle, v katerem sodeluje še pet občin. Po besedah direktorice Razvojne agencije Sotla Bojane Žaberl, pripravljavke projektne dokumentacije, so občine sicer pridobile evropsko sofinanciranje, a bodo projekt začele izvajati šele prihodnje leto. Skoraj 260 tisoč evrov je vreden projekt, ki ga je Občina Rogatec v sodelovanju s hrvaško občino Hum na Sotli že aprila prijavila na
razpis operativnega programa IPA Slovenija - Hrvaška, v okviru katerega načrtujejo ureditev kanalizacije v naselju Gaberje. Projekt bodo morali premakniti v prihodnje leto, saj bodo rezultati razpisa predvidoma znani šele januarja prihodnje leto. Neuspešno pa je občina s projektom ureditve nekaterih cest v naselju Rogatec in prenove javne razsvetljave kandidirala na razpisu Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, za kar je v proračunu rezervirala skoraj 120 tisoč evrov. Iz proračuna jih je morala z rebalansom črtati. Župan še razlaga, da je na manj prihodkov vplivala tudi neuspešna prodaja objekta stare občinske stavbe in nekaj občinskih stanovanj.
ANJA DEUČMAN
Občina je kljub naštetemu v letošnjem letu pod streho vseeno spravila nekaj pomembnejših projektov. Največji zalogaj je bila gradnja nogometnega igrišča z umetno travo, vrednega okoli 470 tisoč evrov. Občina je dvema gasilskima društvoma zagotovila nakup novih gasilskih vozil, obnovila je nekaj občinskih cest, precej denarja pa je zahtevala tudi modernizacija vodooskrbe. Med drugim naj bi bila še letos končana gradnja vodovodnega omrežja v naselju Tlake.
Zaposlimo:
zavarovalne
zastopnike
(m/ž)
Priložnost
PRILOŽNOST NA PODROČJU TRŽENJA ZAVAROVANJ V OBMOČNI ENOTI CELJE - PODROČJA: CELJE CENTER, HUDINJA, ŽALEC IN VELENJE
Pričakujemo:
•	srednješolsko izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne smeri (V. stopnja)
•	dovoljenje AZN za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja (ni pogoj)
•	vozniški izpit B kategorije
•	poznavanje dela z ustreznimi programskimi orodji
•	veselje do dela z ljudmi
•	samostojnost in samoiniciativnost
•	komunikacijske sposobnosti
Omogočamo:
•	ustvarjalno delovno okolje
•	strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje
•	samostojno in dinamično delo ■ stimulativno nagrajevanje
•	varno zaposlitev
Delovno razmerje z izbranimi kandidati bomo sklenili za določen čas enega leta, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom ter z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas.
Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v osmih dneh po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z izbranimi kandidati. Ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d., Miklošičeva 19, Ljubljana, ali na elektronski naslov kadri@triglav.si. Pod "zadeva" navedite: Zavarovalni zastopnik CE.
Zavarovalnica Triglav, d.d.
triglav
www.triglav.eu
Z uradnega odprtja novega vrtca v Vojniku, kjer so lahko vsi otroci na eni lokaciji.
Veseli so vrtca
VOJNIK - Nov nizkoenergijski vrtec v Vojniku, ki ga otroci obiskujejo od začetka novega šolskega leta, so minuli petek odprli še uradno.
V novi energetsko varčni stavbi, kjer si pomagajo s toplotno črpalko, je v novem šolskem letu enajst oddelkov. Stavbo je zgradila družba CMČ, v zadnjem obdobju so si pomagali s podizvajalci. Staro stavbo vrtca so najprej podrli, od nje je ohranjen le desetletje star prizidek. Nov vrtec v Vojniku je stal približno 2,5 milijona evrov, evropskih sredstev je osemsto tisoč evrov, pomagali so si še z državnim denarjem. Najprej so načrtovali, da
naj bi bil nov vrtec zgrajen že februarja letos, za zamudo so bili krivi dodatna gradbena dela ter slabše vreme, kot so ga pričakovali.
Nov vrtec so uradno odprli župan Beno Podergajs, ravnateljica Simona Žnidar ter najdlje zaposlena vzgojiteljica Irena Fevžer. V bogatem kulturnem programu so nastopili otroci iz vrtca, zbor zaposlenih, glasbena skupina bodočih vzgojiteljev ter širše znana vokalna skupina In spiritu, ki jo sestavljajo nekdanji varovanci.
BRANKO JERANKO Foto: SHERPA
Večja poplavna varnost
DOBRNA - V občinskem središču se nadaljuje izvajanje protipoplavnih ukrepov. V preteklih letih so se končali ukrepi, ki so v pristojnosti občine, medtem ko so se zdaj v občini lotili gradnje protipoplavnih zidov in nasipov, za katere mora poskrbeti država.
Med državnimi protipoplavnimi ukrepi, ki jih bodo izvajali tri mesece, je gradnja protipoplavnega zidu od mosta pri hotelu do gostilne Lovec ter naprej ob potoku Do-brnica do mosta pri mlinu. Prav tako bodo zgradili protipoplavni nasip nasproti šole
ter poskrbeli, da Dobrnica in Topliščica ne bosta več poplavljali. Naložba je nujna, saj imajo ljudje pri pridobivanju gradbenega dovoljenja v središču Dobrne na republiški agenciji precejšnje težave. Vrednost državne naložbe, za katero je moralo poskrbeti ministrstvo za kmetijstvo in okolje, znaša 270 tisoč evrov. Občina je v preteklih letih poskrbela za gradnjo premostitvenih objektov, med njimi mostov proti Hudičevem grabnu in proti hotelu.
BJ
Iz Posavske špajze tržnica za domače podjetnike
RADEČE - Posavska špajza je krovni projekt šestih posavskih občin, ki je usmerjen v gradnjo in obnovo lokalnih tržnic. Letos se Radečani ukvarjajo s projektno dokumentacijo. Če bi z njo uspeli na razpisu, bi nova tržnica v Starograjski ulici lahko zaživela v letu 2014.
Gradnja manjše, a moderne tržnice z vsemi potrebnimi komponentami bo za občane pomenila mnogo več kot zgolj še eno nakupovalno središče. Poleg spodbujanja pridelave in prodaje lokalno in regionalno pridelanih pridelkov bo nudila tudi možnost razvoja dopolnilnih dejavnosti, srednje in dolgoročno pa naj bi domačine usmerjala v socialno in malo podjetništvo.
V Starograjski ulici med hišnimi številkami 3 in 9 bodo predvidoma postavili dobrih 300 kvadratnih metrov velik kompleks. V grajski hrib vkopane skladiščne prostore bi lahko nadgradili v tri zaprte prodajne lokale. Zunanja klasična stojnična površina bo prekrita s platneno streho. Krajinsko urejena okolica pa bo tržnico nevsiljivo umestila v okolje. Seveda so predvideli tudi parkirišča, pločnik in nenazadnje še razgledno ploščad. Če bodo s svojim projektom uspešni na razpisu sklada za regionalni razvoj, iz tega vira pričakujejo dobrih 100 tisoč evrov. Ostanek do predvidene ocene projekta 278 tisoč evrov bodo zagotovili iz občinskega proračuna.
StO
V Kompolah kanalizacija
ŠTORE - V Kompolah se končuje drugi del gradnje javne kanalizacije, kar bo omogočilo, da bo nanjo priključen strnjeni del naselja.
Gre za okoli 80 tisoč evrov vredno naložbo, ki jo izvajajo s pomočjo zbrane takse za odvajanje voda. To plačujejo občani na svojih položnicah za vodo. Po novem se bodo tako odpadne in meteorne vode stekale preko zbiralnika, ki
je speljan ob Voglajni, vse do celjske čistilne naprave. V Kompolah bosta po končanem drugem delu gradnje kanalizacije potrebna še dva kraka kanalizacije, ki naj bi ju zgradili v prihodnjih letih. Na območju občine Štore so zaenkrat priključeni na javno kanalizacijo v delu Kompol, manjšem delu Prožinske vasi, v starih Štorah ter delno na Lipi.
BJ
NOVI TEDNIK
iZ NAŠIH KRAJEV
Trasa za v Avstrijo
Velenjčani nezadovoljni s spremembami na trasi od Velenja do Slovenj Gradca
VELENJE - »To ni to, kar smo želeli občani in občina,« bi se lahko glasil povzetek javne obravnave, ki jo je v torek pripravilo ministrstvo za infrastrukturo in prostor in na kateri so Velenjčanom predstavili spremenjene rešitve v državnem prostorskem načrtu hitre ceste 3. razvojne osi na trasi od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug.
Kljub temu, da so upoštevali precej pripomb iz javne razprave, se je izkazalo, da določene rešitve razburjajo nove skupine ljudi. »Pomembnejše nove rešitve med
drugim predvidevajo optimizacijo trase hitre ceste na območju Škal, kjer smo cesto odmaknili od stanovanjskih objektov. Poleg tega smo od rekreacijskih površin ob
Tudi župan Kontič je opozoril, da najbolj moti to, ker nihče ne ve, kje naj bi šla hitra cesta od avtocestnega križa do Velenja.
Čim hitreje!
Savinjsko-šaleški gospodarstveniki so na vlado oziroma predsednika Janeza Janšo, pristojna ministrstva in poslance iz Saša regije naslovili apel za čimprejšnjo gradnjo hitre ceste na severnem delu 3. razvojne osi.
Kot pišejo, vedo, da usklajenega regionalnega razvoja ne more biti brez sodobne prometne in ostale infrastrukture. V tem kontekstu razumejo namen 3. razvojne osi. Zato se
gospodarska zbornica zavzema za takšno različico, ki bo strokovno utemeljena in bo omogočala izvedbo v najkrajšem možnem času.
Pri tem znova opozarjajo, da gre za razvojno os, katere namen je zagotoviti pogoje za skladnejši regionalni razvoj. Zato mora nova različica zagotoviti ustrezno povezavo tudi za Zgornjo Savinjsko dolino. Pismo končujejo s pozivom premierju Janši, naj pospeši vse postopke, saj je več kot nedopustno, da bi v regiji, ki razvojno zaostaja, zaradi neustrezne prometne infrastrukture izgubili dragocena delovna mesta.
Škalskem jezeru odmaknili tamkajšnji priključek, nave-zovalno cesto na območju pa premaknili proti severu,« je glavne spremembe predstavil projektant Andrej Jan.
S o deluj oči na javni obravnavi so imeli precej pripomb, večina pa je letela na spremenjen potek trase navezovalne ceste do Interspara ter na to, da je pripravljavci niso umestili med obema jezeroma, kar bi rešilo večino problemov v Škalah.
»Trasa je sicer tehnično izvedljiva po nasipu, vendar bi porabili nerazumno veliko denarja. Poleg tega je tudi preveč uničujoča z okoljske-
voljstvo, ker pripravljavci niso podaljšali pokritega vkopa mimo Stare vasi in so namesto tega predvideli viadukt, zaradi česar se cesta preveč približa stanovanjskim objektom. »S to traso se Velenje navezujete na Avstrijo, ne na slovenski avtocesti križ.«
Predviden potek hitre ceste od Velenja proti Slovenj Gradcu najbolj nasprotujejo v Škalah, nove rešitve pa so med ljudmi še slabše sprejete, je povedal Herman Arlič iz tamkajšnje civilne iniciative: »Prepričani smo, da bi lahko boljšo cesto speljali drugje. Škoda, da bi še enkrat uničili že skoraj sanirano dolino. Ljudje so na-strojeni. Zagotovo pa ne bo šlo tako, da bi začeli najprej
Marko Vučina: »V čem je >štos< ukinitve trase Vele-nje-Šentrupert??? V kmetijskem lobiju ali najhitrejšem dostopu do avtoceste? V Braslovčah so namreč pred dnevi rekli, da bi pa zdaj imeli hitro cesto, ker hmelja še tako in tako tri leta ne bodo prodali. Kot občana me prepričajte, zakaj je bilo toliko denarja namenjenega za študije in dokumente, za idejne in urbanistične projekte, zdaj pa trasa na Šentrupert ni več dobra? Cesta od Velenja do Slovenj Gradca ne bo rešila niti Šaleške niti Koroške. Občutek imam, da se nenehno iščejo novi predlogi, da se s tem pridobiva čas, saj nimamo denarja niti pojma, kje denar vzeti, niti za obravnavani odsek, kaj šele za celo hitro cesto. Vendar bodo lahko rekli, da se nismo mogli dogovoriti, zato ceste ne bo.«
ga in s prostorskega vidika,« je omenil Jan in dodal, da ne razume domačinov, ki želijo pozidati - po njegovem - najlepši predel Velenja. Oceni župana Bojana Kon-tiča, da je bil predlog mestne občine zavrnjen »čez palec«, je na ogorčenje domačinov sledilo ponovno pojasnilo predstavnic ministrstva, da so med naravovarstvenimi razlogi za zavrnitev ceste po nasipu ptice.
Po viaduktu
Kontič je med slabimi rešitvami omenil še nezado-
kopati proti Slovenj Gradcu - v tem primeru v našo dolino ne bo nihče vstopil.«
Tudi po obravnavi drugega dela severne različice tretje razvojne osi še vedno ni jasno, kje naj bi tekla hitra cesta med Velenjem in avtocesto. Zato so mnogi menili, da je bila obravnava odveč in da bi bilo treba gradnjo hitre ceste začeti v delu od avtoceste do Velenja. »Imamo občutek, da sredi nič delamo viadukt, ki nima ne severa ne juga,« je ocenil
Milan Ahtik.
URŠKA SELIŠNIK
7
ž FRUTAROM
FOUNDED 1933
etuL
she* !<)Vi
Proizvodni program
celostne rešitve za alkoholne pijače
arome za konditorske, pekarske in čokoladne proizvode
sadni in aromatizirani pripravki za mlečne, pekovske in konditorske proizvode
slani program
arome za hrano za hišne ljubljence in živinsko krmo arome in dodatki za tobačne izdelke arome v prahu in sadje v prahu
živilska barvila in živila, ki barvajo prehrambene sestavine dodatki za prehrambeno industrijo
PASSION FORTASTE AND HEALTH
Frutarom Etol d.o.o.
Škofja vas 39 SI-3211 Škofja vas Slovenia
tel: +386 3 42 77 100 fax: +386 3 42 77 118
8
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Zmanjkalo denarja
ŠMARJE PRI JELŠAH - Kal-varija s cerkvijo sv. Roka je bila pred leti razglašena za eno od sedmih čudes Slovenije. Kapelicam kalvarije lokalna skupnost in država že dolgo postopoma vračata nekdanji sijaj, tik pred koncem obnove pa je zmanjkalo denarja.
Do cerkve sv. Roka vodi pot mimo štirinajstih kapelic. Originalni kipi, ki so jih nekoč krasili, so že dolgo v ljubljanskem restavratorskem centru, kmalu pa naj bi svoj prostor našli v nastajajočem muzeju baroka tik pod kalvarijo. Da kapelice ne bi bile prazne, so jih med obnovo opremili z replikami kipov. Celovito obnovo kapelic, zgrajenih leta 1753, sta šmarska občina in župnija ob podpori države začeli leta 2003, posamezna obnovitvena dela pa so bila opravljena tudi že v preteklih desetletjih. Za gradbeno-obr-tniška dela sta po besedah župana Jožeta Čakša zadolženi občina in župnija in doslej je vsaka prispevala po okoli 250 tisoč evrov, restavratorska dela, torej obnovo kipov in poslikav v kapelah, pa je pod svoje okrilje vzela država. Doslej je novo podobo dobilo dvanajst kapel, med obnovo trinajste kapele pa je zmanjkalo denarja.
Dela obstala
Kot razlaga pooblaščenec župnije in vodja del Igor Habjan, so Šmarčani državno sofinanciranje pred leti prejemali iz tako imenovanega kulturnega tolarja, kjer je bil denar rezerviran za najpomembnejše kulturnozgodovinske spomenike državnega pomena. »Pred nekaj leti pa je kulturni tolar ugasnil. Sofinanciranje države je postalo zapleteno in zadnji dve leti
Skupaj gradijo hišo
ŠOŠTANJ - Že pred časom so pobudo občine ustanovili posebno projektno skupino, ki bdi nad izvedbo humanitarnega projekta Združeno zgradimo hišo. Skupina prostovoljcev pomaga pri gradnji nove hiše za družino Siherle- Herman.
Gre za mamico s trojčki, let stari skromni kmečki hiši-starimi 13 let. Živijo v 120 ci iz kamna in mivke v Zavo-
dnjah. Konec maja je bilo za novo hišo izdano gradbeno dovoljenje, vse dosedanje stroške pa je poplačala občina iz proračuna. V prihodnje seveda računajo tudi na
pomoč širše skupnosti. Doslej se je že odzvalo nekaj zasebnikov, ki so denarna sredstva nakazali na poseben transakcijski račun, ki so ga v ta namen odprli pri Območnem združenju Rdečega križa Velenje.
US
TO P A JE
AKCIJA NOVEGA TEDNIKA
Do konca leta 2012 vas vabimo k sodelovanju v akciji To pa je dobra novica!
Z največ tisoč znaki nam opišite novico iz svojega kraja z naslovom To pa je dobra novica. Kaj, zakaj, kje, kdaj, kako - to je le nekaj vprašanj, na katera je treba odgovoriti in dodati svoj argument, zakaj mislite, da je ta novica dobra za vaš kraj in zanimiva za bralce naše regije. Najboljše bomo po presoji uredništva objavili, kakšno morda tudi sami preverili.
i • ■ Pišite nam na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, s pripisom To pa je dobra novica.
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport so ob izdaji negativnega sklepa za dodelitev interventnih sredstev za obnovo trinajste kapele predlagali, da Šmarčani počakajo na morebiten ustrezen javni razpis. Predvidoma bo objavljen konec letošnjega leta ali v začetku prihodnjega.
obnavljamo brez denarja države,« pravi Habjan in dodaja, da bi za končanje obnove trinajste kapele potrebovali še vsaj 30 tisoč evrov. Končati morajo namreč streho iz škrilja, fasado in določene kamnite elemente. Da zima ne bi uničila že postorjenih obnovitvenih del, so na ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport naslovili prošnjo za dodelitev interventnih sredstev in prejeli negativen odgovor. Komisija za projekte s področja nepremične kulturne dediščine je v obrazložitvi zapisala, da je razpoložljivi denar razdelila med tiste projekte, za katere je na podlagi kriterijev ocenila, da je stopnja ogroženosti spomeniških lastnosti večja.
Računali na državo
Habjan je zaradi odločitve komisije izjemno razočaran, saj je prepričan, da ministrstvo sofinancira številne manj upravičene projekte. »Menim, da bi morali znotraj stroke narediti seznam nacionalnih
prednosti in med temi na prva mesta uvrstiti nedokončane projekte, katerih obnova se je začela s pomočjo razpisov kulturnega ministrstva, drugače se naši kulturni dediščini slabo piše,« je prepričan. Dodaja, da bodo, ker denarja pač ni, na trinajsti kapeli do konca leta opravili le še nekaj manjših najnujnejših del in napol obnovljeno kapelo kolikor se da zaščitili pred snegom in mrazom. Upa, da jo bodo uspeli končati prihodnje leto.
Pomoč države je pričakoval tudi župan Jože Čakš, ki ob tem pravi, da občina, ki je v letu 2012 za obnovo kapel namenila dobrih 30 tisoč evrov, letos dodatnega denarja ne more zagotoviti. Obljublja pa, da se bo nekaj deset tisoč evrov zagotovo našlo v proračunu za prihodnje leto. Po obnovi trinajste kapele Šmarčane sicer čaka še obnova manjše, enajste kapele. Koliko denarja bo zahtevala, še ni natančno
ocenjeno.
AD, foto: SHERPA
Trinajsta in enajsta kapela naj bi bili obnovljeni vsaj do odprtja muzeja baroka, v katerem bodo med drugim razstavili originalne kipe iz kapelic Kalvarije. Gradbena dela v muzeju so že končana, šmarska občina s partnerskim mestom Varaždin zdaj čaka na objavo rezultatov razpisa IPA Slovenija - Hrvaška za postavitev zbirke.
Zdrav zajtrk za uspešen dan
CELJE - Ob svetovnem dnevu hrane so v kavarni Celjskega mladinskega centra in Klubu študentov občine Celje pripravili že tretji brezplačen zdrav zajtrk za dijake in študente.
Z brezplačnimi zajtrki želijo osveščati mlade o zdravem načinu življenja, zato jih bodo v letošnjem šolskem oziroma študijskem letu pripravljali vsak mesec. V kavarni obiskovalcem brezplačno postrežejo z zdravim zajtrkom, mladi pa lahko izbirajo med hrano, ki vsebuje veliko sestavljenih ogljikovih hidratov. Za zajtrk je tako najbolj zdravo pojesti kosmiče, mue-slije, žita, polnozrnat kruh, sadje in zelenjavo. Tako možgani in telo dobijo dovolj ogljikovih hidratov in s tem energije za šolski, študijski ali delovni dan, svetujejo strokovnjaki.
Po besedah Špele Božinovič iz mladinskega centra, se je povabilu na brezplačen zajtrk verjetno zaradi zelo slabega vremena v torek odzvalo nekaj manj mladih. Februarja in maja letos je namreč brezplačno zajtrkovalo več kot 50 dijakov in študentov, v torek okrog 20. Do konca koledarskega leta pripravljajo v kavarni brezplačna zdrava zajtrka še 21. novembra in 19. decembra.	IS, foto: Arhiv MCC
Zdrav zajtrk da možganom in telesu dovolj ogljikovih hidratov in s tem energije za šolski, študijski ali delovni dan, pravijo strokovnjaki.
simbfo
vrtnarstvo
UREJANJE OKOLICE, od ideje do izvedbe:
*	zasaditve
*	vzdrževanje vrtov
*	načrtovanje in svetovanje
Simbio, d.o.o. I Teharska 49 I 3000 Celje I Mob.: +386 (0) 31 520 385 I Fax: +386 (3) 425 6412 I vrtnarstvoOsimbio.si I www.simbio.si
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Konec maja ostaja realen rok
CELJE - »Realen rok za konec obnovitvenih del v središču starega mestnega jedra zaenkrat ostaja konec maja prihodnje leto,« pravi Tomaž Urleb, direktor podjetja Mineral, ki je konec septembra prevzelo projekt, vreden 4,4 milijona evrov, za katerega je mestna občina pridobila 2,5 milijona evrov iz evropskih skladov.
Tako bo seveda ob normalnih zimskih razmerah, ocenjujejo v podjetju Mineral, kjer so bili podobnih, zimskih delovnih razmer vajeni tudi lani, ko so obnavljali mestno središče v Kranju. Kot pravi Urleb, je zimski zastoj lani v Kranju trajal le tri tedne, res pa je, da je zima pokazala zobe samo februarja, ko je bilo nekaj zaporednih dni zelo hladno in je delo na gradbišču onemogočala tudi debela snežna odeja. Sicer pa so v Celju takoj ob podpisu pogodbe za nadaljevanje obnove dela starega mestnega jedra začeli izdelovati tehnično dokumentacije po smernicah Zakona o javnem naročanju, vzporedno pa so tudi že vzpostavili organizacijo gradbišč in začeli delati povsod tam, kjer je bilo to omogočeno. Zdaj je najbolj živahno na Krekovem trgu, v Razlagovi in Gubčevi ulici ter delu Stanetove, kjer večjih težav pri delu ni, manjše pa rešujejo sproti. Po končani obnovi na teh območjih se bodo dela nadaljevala v Lilekovi in Linhartovi ulici, kjer bodo gradbišča zastavili tako, da jih bodo ob morebitnem zimskem zastoju lahko izvedli z začasno asfaltno prevleko. Delavci podjetja Mineral so gradbišča v Celju spoznali že poleti, saj je bilo to podjetje kot podizvajalec celjskega gradbinca CMC vključeno v obnovo mestnega središča že na prvem razpisu.
Mineral ima za nadaljevanje obnove dela starega mestnega jedra v Celju štiri podizvajalce, in sicer žalsko družbo Plima za vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter vsa zemeljska dela, Energetiko Celje za plinovod in šentjurski Elektro Selič za ele-ktro vode in električno opremo. Ureditev fontan bo v rokah delavcev mariborske družbe Bazeni, vsa druga dela, vključno s polaganjem tlakov, pa bodo opravili delavci Minerala.
IS, foto: SHERPA
Pogled na dela v Gubčevi ulici
Edvard Kužner (levo) ob trgatvi potomke stare trte na celjskem gradu
Mesto bo obnovljeno. In potem?
Na sprehod po mestnem jedru s poznavalcem gostinstva in turizma Edvardom Kužnerjem
Celje, še bolj pa njegovo mestno jedro, ima iskreno rad. Kot profesor strokovnih predmetov strežbe in turizma v Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje je včasih poklicno obremenjen s pomanjkljivostmi in z nedorečenostjo naših gostinskih lokalov. Še bolj je po človeško zaskrbljen, da se s trenutno filozofijo življenjski utrip v mesto ne bo prav kmalu, če sploh kdaj, vrnil.
»Z gostinci je velikokrat težava, ker bi vsi radi vse. To ne gre. Če imaš picerijo, poskrbi,
Danes lahko lokal odpre vsak, ne glede na izobrazbo. A to ni razlog, da bi v tem poslu trpela strokovnost. Kot pravi Kužner, v srednji šoli za gostinstvo in turizem pripravljajo celo vrsto tečajev in izobraževanj. »Za ljudi, ki se poskušajo prekvalificirati, obnoviti znanje ali zgolj potešiti radovednost. Pa naj gre za kuhanje kave, vinsko kulturo, mešanje pijač, za vsakogar se kaj najde. Sicer pa smo zelo prilagodljivi. Je pa res, da gostinska podjetja izjemno težko namenjajo kakršnakoli sredstva za izobraževanje. Včasih je bilo to redno na urniku, zdaj pa že leta in leta nobeno zdravilišče ali večji lokal tega ne potrebuje. Menedžerji so pri vodenju povsem spregledali stroko. Običajno ne brez posledic.«
»Direktorji velikokrat vidijo rešitev zgolj v nižanju stroškov. Poznam primer, ko je direktor hotela zmanjšal standard strežbe pri samopostrežnem zajtrku. Za 300 ljudi namesto petih zdaj skrbita dva natakarja. Res si gostje sami vzamejo hrano, a za sabo ne pospravljajo in si ne prinesejo pijače. Dva človeka imata samo dva para rok. Kratko seveda potegne gost. Letos ima takšno izkušnjo, drugo leto ga pač ne bo. Šel bo tja, kjer se mu bo zdelo, da jim je še mar zanj. Tako se ne sme varčevati. Morda se kupi kakšna službena limuzina manj. A menedžerji najraje in najbolj lahkotno režejo v verigi zadnjih - pri kuharjih, natakarjih, sobaricah. Kljub temu, da so edini, ki imajo stik z gosti. Oni so obraz turizma.«
da bodo tvoje pice najboljše v mestu. Potem na jedilniku ne more biti na prvem mestu dunajski zrezek,« o pogledu na celjsko gostinstvo razlaga Kužner. »Res pa je v mestu tudi nekaj biserov, ki jih je treba pohvaliti.« A v mestnem jedru tudi njim ni lahko. Trenutno je obisk mesta okrnjen tudi zaradi gradbenih del, ki vsak sprehod po mestu spremenijo v pustolovščino posebne vrste. A Kužner se boji, da tudi potem, ko bodo delavci za sabo pospravili in bo mestno jedro zaživelo v drugačni po-
dobi, prav veliko več življenja ne bo. »Ne samo gostinci, Celjani moramo razmisliti, kako bomo mestu vrnili dušo. Katere čisto konkretne poteze bomo potegnili, da bo mesto spet tako, kot je bilo nekoč.«
Kaj več kot kitajski kic ter obleka in obutev
Mestnemu jedru se brez korenite spremembe miselnosti slabo piše. Trenutno namreč ponuja le kitajski kič, nekaj obutve in obleke. V primerjavi z drugimi mestnimi središči je to precej skromno. »Tudi z občinsko politiko bo treba ljudi motivirati, da bodo delali v mestu. Gostince v prvi vrsti tepejo težave zaradi parkiranja.« Že misel na parkirnino večino ljudi namreč odvrne od ideje, da bi šli v mesto na pijačo. Le zakaj, ko pa trgovski center brez takšnih skrbi na dosegu roke ponuja vse. »Trgovski centri so resnično izpraznili mestno središče.« A kot pravi Kužner, to še ni
nepopravljiva tragedija. Stari del mesta si zato lahko privošči drugačnost. »Mestno jedro mora imeti neko drugo dušo, drugo kulturo, drug melos. Prav z navdihom bi morali iskati ulične izvajalce, take in drugačne umetnike ter jih morda plačevati celo iz subvencioniranega sklada.«
Tudi gostince bi morali bolj spodbujati k oživljanju ulic. »Tako pa se vsakič primem za glavo zaradi najemnin za tistih nekaj stolov na pločniku. Lokalna oblast bi tu morala biti manj rigidna, ob čemer bi morala seveda zahtevati nek usklajen stil na primerni ravni. Vem, da primerjava z nekim Dunajem ni primerna, a vseeno. Tudi v manjših mestih se na ulicah vse leto kaj dogaja.« Zapleteni birokratski postopki k temu ne pripomorejo prav posebej. »Vse je žal preveč regulirano. Že če hočeš na ulici prodajati sendviče, je papirja toliko, da te že na poti vsa volja mine.«
StO, foto: SHERPA (arhivNT)
Spet plačilo takse
Od konca septembra v Celju velja nov odlok o rabi javnih površin na območju občine. Med drugim določa tudi pogoje, pod katerimi občina oddaja v najem oziroma uporabo javne površine ter seveda višino takse in uporabnine zanje. Glede na to, da je poletna sezona končana, bo večina določil začela veljati spomladi, ko bo spet aktualno dogajanje na prostem.
Celjski mestni svetniki so leta 2004 sprejeli poseben sklep, s katerim so v luči prizadevanj za oživitev ožjega mestnega središča gostinske ponudnike oprostili plačila teh dajatev. A spremembo odloka in s tem obvezno zaračunavanje uporabnine ter občinske takse za vse javne površine je zdaj zahtevalo Računsko sodišče Republike Slovenije. Ob pregledu poslovanja Mestne občine Celje je namreč odločitev Celjanov, da takse ne zaračunavajo za gostinske vrtove v mestnem središču, ocenilo kot negospodarno. Kot pravi vodja oddelka za okolje in prostor ter komunalo Ingrid Mastnak, je bila torej priprava sprememb odloka nujna, če naj občina na tem področju zagotovi zakonitost svojega poslovanja. Ponudniki gostinskih storitev na prostem, torej na gostinskih vrtovih v središču mesta, bodo tako v Celju spet plačevali uporabnino in občinsko takso zanje. So pa mestni svetniki med prvo in drugo obravnavo odloka višino uporabnine in občinske takse za gostinske vrtove v mestnem središču precej znižali, saj je Odbor za okolje in prostor ter komunalno gospodarstvo Mestne občine Celje naprej predlagani znesek 14 centov dnevno za kvadratni meter znižal na 5 centov.
IS
s prnom in toplote
A
Smrekarjeva 1, Celje
ENERGETIKA CELJE
javno podjetje, d.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: info@energetika-ce.si
ZGODBE IZ KAMRE
Gora Oljka in njeni romarji
Nekateri podatki nakazujejo, da mora biti romarska zgodovina tega hriba veliko starejša od križa in dvostol-pne cerkve, ki je bila postavljena (za bogoslužje usposobljena) leta 1757. Morda lahko začetke iščemo že v 13. stoletju, saj razpoložljiva literatura enoglasno navaja letnico 1234, ko se sedanja Gora Oljka omenja z imenom Križna gora. Je morda križ, ki so ga ljudje obiskovali, stal na vrhu hriba že takrat? Ali pa je šlo zgolj za povezavo z bližnjo Polzelo, ki se kot postojanka malteškega (križarskega) reda omenja konec 13. stoletja?
Cerkev na Gori Oljki je kmalu po nastanku prerasla v znamenito romarsko svetišče, v katerem so slikarsko in kiparsko ustvarjali naši največji baročni mojstri, enega od vrhuncev v razvoju cerkve pa je prav gotovo pomenila tudi pridobitev relikvije - trupla sv. Teodorja, ki ga je za cerkev iz Rima leta 1767 pridobil polzelski križarski komenda-tor Helfenthal. Izpostavljena lega hriba z mogočno dvo-stolpno cerkvijo, posvečeno starodavni legendi sv. Križa, k človeškim težavam obrnjena zavetnika sv. Jošt in sv. Neža, dramatično razgibana cerkvena notranjost z bogato okrašeno relikvijo sv. Teodorja in ljudski sloves čudežev so brez dvoma zaznamovali prihajajoče ter v njih sprožali močna verska občutja.
Neposredna priča ljudskih pobožnosti, ki so organizirano potekale tudi na Gori Oljki, je odpustek, natisnjen v Gradcu leta 1779, ki ob »pomoči sv. Jošta in sv. Neže mogočni bratovščini, sklenjeni s Kristusovim trpljenjem in
ACkamra
www.kamra.si
Odpustek bratovščine srečne smrti (fotoarhiv Osrednje knjižnice Celje)
ustanovljeni na Gori Oljki za pridobitev srečne smrti« nalaga svojim članom ter ostalim vernikom posebne duhovne obveznosti. Po stopnji po-božnosti, ki jo je lastnik odpustka v svoje kesanje vložil, se je ravnala tudi stopnja posmrtnega odpuščanja grehov; možno si je bilo izprositi delno ali celo popolno odpuščanje in se s tem rešiti trpljenja v vicah. Na naslovni strani
prečno preganjenega lista je napis »Resničen odtis podobe čudežne in milosti polne Gore Oljke v polzelski fari in celjski četrtiji«, pod podobo pa so na roko izpisani podatki, da se je 10. junija 1781 bratovščini očitno priključil Petrus Janežič (Jančič), ki mora od dneva vpisa vsak petek moliti sedem očenašev, zdravamarijo in vero.
JANKO GERMADNIK
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Povzeto po: Janko Germadnik in Rolanda Fugger Ger-madnik: Gora Oljka, Popco, Velenje, 2005.
Citrarski abonma letos na gradu Komenda
ZKŠT Žalec je lani v sodelovanju s citrarjem Petrom Napretom kot prvi v Sloveniji vpeljal citrarski abonma. Letos se je organizaciji pridružil še ZKTŠ Polzela, saj bodo namreč vsi štirje koncerti na gradu Komenda na Polzeli.
Cilj prirejanja koncertov v sklopu citrarskega abonmaja je tudi letos uveljavljanje citer v koncertnem življenju, priložnost za predstavitev mladih citrarjev, navajanje občinstva na redne obiske koncertov in širjenje glasbenega obzorja poslušalcev. »Tiste, ki so se lani mogoče »ustrašili« prezahtevnega programa, naj opogumim, da ni bilo tako resno, ter da so vsi koncertni programi vsebovali za vsakega nekaj. In tako bo tudi letos, ko bo koncertni cikel prvič mednarodno obarvan,« je ob uvodu v novo abonmajsko sezono povedal umetniški vodja Peter Napret.
Na uvodnem koncertu, ki bo v nedeljo ob 17.00 na gradu Komenda, bodo nastopili člani Slovenskega citrarskega kvarteta, edinega tovrstnega slovenskega sestava, ki redno deluje že vse od leta 2000, v njem pa igrajo štirje učitelji citer - Peter Napret, Anita Veršec, Irena Zdolšek in Tomaž Plahutnik. Naslednji koncert bo 18. novembra, ko bo nastopil mladi citrarski virtuoz iz Avstrije Johannes Rohrer. 9. decembra bo koncert, na katerem bodo lahko obiskovalci prisluhnili citram z vokalom v izvedbi Mojce Bedenik in Janje Brlec, zaključni koncert, 3. februarja, pa bo pripadal uspešni domačinki Neli Zidar Kos, ki zaključuje dodi-plomski citrarski študij v Münchnu.
ŠO
Keltskih konj topot
Razstava Tolminskega muzeja potrjuje prisotnost Keltov že pred našim štetjem
V razstavnih prostorih Knežjega dvorca v Celju je od srede na ogled gostujoča razstava Tolminskega muzeja z naslovom Keltskih konj topot. Leta 2010 so ob obnovi Bizjakove hiše in Gregorčičeve ulice v Kobaridu odkrili okostja keltskih konj, zakopanih z orožjem in drugimi predmeti keltskih bojevnikov.
Izjemna najdba je umeščena v čas mlajše železne dobe, okoli leta 300 pred našim štetjem, in dokazuje prisotnost Keltov na tem ozemlju že stoletja, preden so ti poselili druge dele današnjega slovenskega ozemlja. Na razstavi so na ogled ostanki okostij keltskih konj, orožje, okrasje in ostanki konjske opreme, na ličnih panojih pa tolminski muzealci predstavljajo tudi celotno zgodbo o
najdbi in njenem pomenu. Razstavo končujejo s številnimi vprašaji. Med drugim o tem, ali je šlo za najdišče, ki je posledica kakšne bitke med lokalnim prebivalstvom in Kelti, ki so prihajali na naše ozemlje, ali za kakšno skrivnostno obredje.
Soavtor razstave Miha Mlinar iz Tolminskega muzeja o nenavadni in za zdaj še nerazložljivi najdbi pravi, da so bili do te najdbe Kelti v Posočju neznanka. »V severovzhodnem območju države, kjer je veliko keltskih najdb, segajo te v konec 4. stoletja našega štetja. Odkritje je edinstveno tudi zato, ker gre za konjske skelete, ki so bili v skupnem zakopu z orožjem, nakitnimi in ostalimi predmeti. Po eni strani imamo s tem odkritjem izjemen izkop več kot šestih
konjskih skeletov, po drugi strani pa imamo tako izpričane tudi keltske bojevnike, a le po njihovem orožju, njihovih okostij namreč v tem zakopu nismo našli.«
Čeprav je vprašanj o tej izjemni najdbi še veliko, je jasno, da ne gre za konjsko grobišče, saj sta v njem tudi nakit in orožje bojevnikov, kar dela to najdbo edinstveno. Posredno namreč govori o Keltih, ki so bili v tistem času v Kobaridu.
Gostujoča razstava bo v razstavišču Knežjega dvorca na ogled do začetka februarja, potem jo bodo selili še v druga razstavišča po Sloveniji.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
PRIPOROČAMO
S koncertom zasedbe The Artbeaters se bo v soboto ob 21. uri v kinu Metropol nadaljeval ciklus koncertov Džjezz do it v soorganizaciji Hiše kulture Celje in Mestnega kina Metropol. The Artbeaters je skupina štirih uveljavljenih slovenskih glasbenikov, ki so se študijsko izpopolnjevali na uglednih akademijah v tujini. Združeni pod vplivom tradicionalnega džeza, bluesa in moderne glasbe prinašajo na oder novo različico fusion džeza. V nenavadni zmesi, ki je začinjena z vsemi zvrstmi glasbe, ponujajo poslušalcem sodoben program. V zasedbi igrajo Peter Ugrin, violinist, ki je diplomiral na ljubljanski akademiji, kasneje pa še v Celovcu in New Yorku, klaviaturist in skladatelj Miloš Rebula, diplomant Univerze za glasbo v Amsterdamu, kontrabasist Jan Gregorka, diplomant celovškega glasbenega konservatorija, kjer je diplomiral tudi bobnar skupine Anže Žurbi.
V dvorani Plesnega foruma Celje bo v soboto ob 21. uri koncert vrhunskih glasbenikov, ki bodo nastopili pod imenom Kabadayas. Ob kombinaciji tradicionalnih makedonskih ritmov in džeza, funka ter drum & bassa so se združili izvrsten celjski klarinetist Goran Bojčevski, kitarist Zoran Kostadinovski, basist Djole Maksimovski in bobnar Dino Milosavljevič. Vrhunski makedonski glasbeniki so svetovno uveljavljeni. Maksimovski je sodeloval z Janom Akkermanom, s Teodosijem Spasovom in Stefanom Milenkovičem, z Milosavljevičem je že 10 let član Vlatko Stefanovski tria. Kostadinovski pa je študent džez akademije. Bojčevski je diplomant salzbur-ške Mozartove univerze, je tudi komponist, ob klasiki pa se vse več ukvarja tudi z etnom, ki ga posrečeno kombinira z džezom. V Sloveniji ga večina pozna tudi kot člana glasbene skupine Terrafolk.
Krstna izvedba slovenske skladbe navdušila
Celjski godalni orkester zakorakal v novo sezono
S torkovim koncertom so novo sezono začeli člani Celjskega godalnega orkestra, priljubljenega ljubiteljskega sestava, ki že vrsto let pripravlja lasten abonma petih koncertov. Celjskim glasbenikom sta se na prvem koncertu pridružila solista flavtistka Liza Hawlina Prešiček in evfonist Luka Einfalt.
Pod umetniškim vodstvom in taktirko Nenada Firšta so godalci na torkovem koncertu najprej izvedli suito Ab-delazer Henryja Purcellija. Sledila je skladba Koncert za flavto in orkester v D-duru Josepha Haydna, pri kateri se je Celjanom pridružila so-
listka flavtistka Liza Hawlina Prešiček, ki tokrat z njimi ni sodelovala prvič. »Kot solistka sem igrala z njimi že dvakrat. Vedno je bilo tako lepo, saj so zelo odzivni, zato mi je sodelovanje z njimi v neizmerno veselje,« je bila po koncertu navdušena flavtistka.
V nadaljevanju koncerta je sledila krstna izvedba Koncerta za evfonij in godalni orkester, skladbe izpod peresa slovenskega skladatelja Črta Sojarja Voglarja, ki jo je napisal prav na pobudo evfoni-sta Luka Einfalta. »Preden sem se lotil pisanja skladbe za evfonij, z njim nisem imel nobenih izkušenj. Einfalt mi
ga je tako najprej predstavil in svetoval nekaj literature, nato je stvar stekla sama od sebe,« je povedal skladatelj Črt Sojar Voglar, ki si z Eifaltom želi, da bi glasbilo postalo bolj prepoznavno. Evfonij namreč ni nič drugega kot bariton, razlika je le v tem, da se prvi pojavlja na koncertnih odrih in ne v na-rodnozabavnih ansamblih. »V Sloveniji se evfonija oziroma baritona drži sloves, da je to glasbilo primerno le za basiranje v narodnozabav-nih ansamblih in godbah. V tujini že dolgo ni tako, saj je že tudi priznano kot solistično,« je pojasnil diplomant evfonija Einfalt, ki je tokrat
s Celjskim godalnim orkestrom sodeloval prvič.
Koncert se je končal z Bartokovimi Romunskimi plesi. »S prvim abonmajskim koncertom sem zadovoljen, saj smo uživali, kot je to pri nas v navadi. Veseli smo, da smo imeli priložnost nastopiti z dvema izjemnima solistoma. Vsaka krstna izvedba nove slovenske skladbe je sama po sebi praznik, še lepše pa je, ker je doživetje z nami delil tudi skladatelj,« je po torkovem koncertu povedal umetniški vodja Celjskega godalnega orkestra Nenad Firšt.
ŠO
Foto: GrupA
Celjski godalni orkester in evfonist Luka Einfalt
Mesec za komedije
Začenjajo se letošnja Novačanova gledališka srečanja
V komediji Zbeži od žene se bodo predstavili igralci zamejskega gledališča iz Štandreža pri Gorici.
Mineva 20 let, odkar so prizadevni ljubiteljski gle-dališčniki Zarje Trnovlje
-	Celje na svojem odru prvič pripravili festival slovenskih in zamejskih ljubiteljskih gledaliških skupin in ga poimenovali po Antonu Novačanu, dramatiku, pesniku, pisatelju, publicistu in predvojnemu politiku, ki je bil po rodu iz Zadobrove pri Škofji vasi. Novačanova gledališka srečanja so postala v vseh teh letih pomembno srečanje nekaterih stalno delujočih amaterskih gledališč in gledaliških skupin, s katerimi trnoveljski gledališki ansambel stalno sodeluje.
Jubilejni festival se bo s slavnostnim nagovorom predsednika Zveze kulturnih društev Slovenije mag. Jožeta Ostermana in s prvo tekmovalno predstavo začel nocoj (petek) ob 19.30 v trnoveljskem gledališkem hramu. Tam bodo predstavo Zbeži od žene - ko-mediograf je Ray Cooney
-	odigrali člani dramskega odseka zamejskega Prosvetnega društva Štandrež pri Gorici v Italiji. Predstava v režiji Jožeta Horvata je kot vse sodelujoče na Novača-novih srečanjih komedija z vselej zabavnimi pripetljaji moškega v ljubezenskem trikotniku.
Živko Beškovnik, eden od organizatorjev, ki je festivalu zvest že vsa leta, ga ocenjuje kot uspešnega.
V soboto pripravljajo ob začetku festivala še spominsko slovesnost, ko bodo ob 11. uri na grob Antona Novačana, ki je na pokopališču v Vojniku, položili spominski venec.
»Ta srečanja so se umestila v naš kulturni prostor, ne le lokalni, tudi slovenski in še zamejski. Pomembno je, da smo uspeli prebuditi širšo zavest, spoznanje in vedenje o dr. Novačanu, pomenu njegovega dela za slovensko
literaturo in ustvarjalnost nasploh. Tudi zasluga tega festivala je lanski uspešni simpozij o dr. Novačanu, ki smo ga pripravili v sodelovanju s slovensko akademijo znanosti in umetnosti. To je lepa popotnica, a tudi izho-
Ob letošnjem jubileju so pripravili tudi gledališko delavnico Odrska luč in zvok, ki jo bodo imeli 17. novembra, in strokovno omizje Izzivi sodobnega ljubiteljskega gledlaišča, ki ga bo 24. novembra vodil gledališki kritik, novinar in publicist Slavko Pezdir.
dišče za razmislek, kako naprej.«
Novačanova srečanja so tekmovalni festival, ki ima to posebnost, da za nagrade tekmujejo vse gostujoče predstave, domača pa ne tekmuje. Občinstvo vsako predstavo ocenjuje, pri čemer bo najboljša razglašena 24. novembra, ob zadnji predstavi letošnjega festivala. Vsak večer posebna komisija občinstva izbere tudi igralca večera, ki v spomin dobi umetniško sliko enega od znanih celjskih slikarjev. Letos bodo slike darovali Alica Javšnik, Matej Čepin, Vlado Geršak st. in ml., Jurij Godec, Stane Petrovič - Čon-či in Božidar Ščurek.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: Arhiv PD Štandrež
Laibach trikrat pod zemljo
V rovih Muzeja premogovništva Slovenije v Velenju bo v petek (danes) koncertirala skupina Laibach. Zaradi izjemnega zanimanja za svoj prvi koncert globoko pod zemljo so glasbeniki napovedanima koncertoma ob 18.30 in 20.30 dodali še tretji koncert, ki se bo začel ob 22.30 uri. Laibach bodo prvič v svoji zgodovini nastopili skoraj 200 metrov pod zemeljskim površjem, predstavili pa bodo svojo industrijsko suito Kohle ist Brot. Dogodek je sestavni del prostorske postavitve Ausstellung Laibach kunst: Glück auf, ki je v okviru programa Evropske prestolnice kulture še vedno na ogled v muzeju premogovništva.
BS
OBELEŽITEV DNEVA SPOMINA NA MRTVE -KOMEMORACIJE 2012
POČASTITEV SPOMINA NA ČASTNE MEŠČANE
Mestna občina Celje se vsako leto pred 1. novembrom - dnevom spomina na mrtve, spomni tudi umrlih častnih meščanov. Častni meščani, pokopani na celjskem pokopališču, so: Albert Sirk, dr. Josip Tominšek, Stane Kokalj, Fedor Gradišnik, Blaž Pristovšek, Fran Roš, Janko Orožen, Franc Kač, Rado Jenko, Jože Marolt in prof.
dr. Janko Lešničar. Ob tej priložnosti bodo predstavniki MOC v sredo, 24. oktobra 2012, ob 12. uri obiskali njihove grobove na Mestnem pokopališču in prižgali sveče.
Ob dnevu spomina na mrtve bodo delegacije Mestne občine Celje polagale vence na naslednjih grobiščih in spominskih obeležjih:
STARI PISKER,
petek, 26. oktober 2012, ob 11. uri osrednja slovesnost in polaganje vencev TEHARJE, petek, 26. oktober 2012, ob 12. uri polaganje venca GROBNICA GOLOVEC, petek, 26. oktober 2012, ob 13. uri krajši program in polaganje vencev
KOMEMORACIJE, KI JIH PRIREJAJO KRAJEVNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENJ BORCEV
ZA VREDNOTE NOB		
KO Ljubečna	Ljubečna pri spominski plošči pri Domu krajanov	26. 10. 2012 ob 18. uri
KO Škofja vas	Pri spomeniku v Škofji vasi	26. 10. 2012 ob 17. uri
KO Dečkovo naselje	Pri spomeniku heroja Ivana Kovačiča Efenke	26. 10. 2012 ob 11. uri
KO Hudinja	Pri spomeniku pri OŠ Hudinja	26. 10. 2012 ob 11. uri
KO Šmartno v Rož. dolini	Spomenik pri kulturnem domu v Šmartnem	26. 10. 2012 ob 11. uri
KO Tone Grčar - Zagrad	Ob spominski plošči OŠ Frana Krajnca Polule	26. 10. 2012 ob 10. uri
KO Trnovlje	Pri spominski plošči gasilskega doma Trnovlje	26. 10. 2012 ob 16. uri
KO Medlog	Gasilski dom Babno	25. 10. 2012 ob 16. uri
KO Štore	Svetina, pri spomeniku padlih borcev	26. 10. 2012 ob 17. uri
Gorenjev stroj zmlel Dance
Velenjski rokometaši so v 4. krogu evropske lige prvakov doma premagali danski Silkeborg z 31:23.
Gorenje je delovalo kot odlično utečen in naoljen stroj, varovanci Branka Tamšeta so v vsakem trenutku vedeli, kaj hočejo. Obramba je bila izjemna v prvem delu, končal se je s 14:8. Vratar Ivan Gajic je zbral 17 obramb. Fahrudin Melic je tekmo začel z zapravljeno sedemmetrovko, izključitvijo, nato še z izgubljeno
žogo, potem pa je bil domala popoln. Akrobatsko desno krilo je doseglo devet golov.
Mimo črne luknje
Številne asistence je zbral dirigent velenjske igre Marko Bezjak: »Po štirih krogih imamo štiri točke in s tem smo zadovoljni, potem ko smo v Skopju in Kielcah ostali praznih rok.« Krožni napadalec Matej Gaber je pred tisoč gledalci blestel v obeh fazah igre. »Obstajala je bojazen, da
bomo padli v črno luknjo po dveh porazih. Zato je zmaga nad Danci zelo pomembna. Pred domačo publiko, ki je bila zelo bučna, nam je uspelo slaviti celo z zelo visoko razliko. Sam imam v napadu še nekaj rezerv, saj sem na mestu krožnega napadalca šele dve leti.«
Z njihovim orožjem
Igralci so hvalili dobro pripravo na tekmece, trener
Branko Tamše pa je odvrnil: »Mi jim pripravimo vse podatke, bistveno je, da jih vsrkajo in nato tudi uporabijo na igrišču. Poleg čvrste igre v obrambi jih moram pohvaliti predvsem za protinapade. Tako smo zmagali z danskim orožjem. Silkeborg ni tako slab, kot se je zdelo tokrat. Upam, da bomo odslej bolje igrali v gosteh. Toda najprej misli usmerjamo na Krko v Novem mestu.« Gostujoči strateg Carsten Albrektsen
Z Italijankami v Podčetrtku
Rokometašice Celja Celjskih mesnin so še brez točk v 1. slovenski ligi, jutri pa bodo tekmo 5. kroga odigrale v Podčetrtku.
Tam bodo gostile ekipo Futura Roma. Gre pravzaprav za italijansko repre-
zentanco, ki v slovenskem prvenstvu nastopa izven konkurence. V 4. krogu je bil lokalni derbi v Žalcu, Zelene doline pa so bile boljše od Celjank s 30:20. Žalčanke imajo šest točk, Velenjčan-ke pet, Celjanke pa so ob
Wde zete
celjske mesnine
tekmi manj še brez točk. Njihov trener Uroš Privšek je v Žalcu dejal: »Domači vratarki sta odločili tekmo, predvsem Marinčkova, nato pa tudi Šoberlova. Moja dekleta so bila zagnana, na trenutke so prikazala tudi dober rokomet, toda ob tako številnih obrambah nasprotne vratarke so bila precej nemočna. Z razdalje met ni stekel, vsega pa nismo zmogli reševati s šestmetr-ske črte. Čestitam Žalcu, ki ima dobro in tudi uspešno ekipo.« Če statistika RZS
je potarnal: »Krvavo bi potrebovali Henrika Toft Hansna, ki je poškodovan že tri tedne. Tako slabo ekipa pod mojim vodstvom še ni igrala.«
Sinoči so Celjani gostovali
v Romuniji pri Constanti - v tej skupini je senzacijo priredil Sävehofu, ki je ugnal madridski Atletico s 35:30.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
- včasih tudi čudna - drži, potem sta Nikita Privšek in Nika Palir, ki sta dosegli po dva gola, skupaj potrebovali 25 strelov!
Strateg Žalca Milan Ram-šak pa je povedal: »Moram pohvaliti ljudi v klubu, ki so poskrbeli za marsikaj. Gledalci so bili zadovoljni in upam, da se bodo vračali. Imamo kvalitetne, šolane igralke. Ne bomo se zadovoljili le z zgornjim delom lestvice, temveč ciljamo na vsaj četrto mesto.«
DEAN ŠUSTER
Matej Gaber (z žogo) si želi v obrambi igrati kot Didier Dinart, medtem pa navdušuje še v napadu. Fahrudin Melic (levo) pa je z akrobacijami na desnem krilu in v protinapadih prava paša za oči.
Štirje proti ligi za prvaka
Jutri se bo začela nova sezona v 1. slovenski ligi za košarkarje. Znova bo celjsko območje zastopalo pet moštev: Elektra, Hopsi, Rogaška, Tajfun in Zlatorog.
Liga bo štela deset moštev, sistem tekmovanja ostaja enak. Prvi del bo trajal do začetka marca, zatem bosta sledili liga za prvaka in liga za obstanek.
Proti vrhu
Deset ekip se bo v uvodnem delu borilo za uvrstitev med prve štiri, ki peljejo v ligo za prvaka. Vanjo se sprva želijo uvrstiti laški košarkarji, zatem pa poseči po polfina-lu domačega prvenstva. »Po zelo težki sezoni sledimo usmeritvi, ki smo si jo zadali pred tremi leti, delu z mladimi. V vseh selekcijah želimo biti v samem vrhu. Zaenkrat nam to dobro uspeva. Naš cilj je uvrstitev v vrh lestvice. Mislim, da sta letos korak pred nami Olimpija in Krka. Liga za prvaka je najmanj, za kar se bomo borili na začetku, potem pa za najvišja mesta,« pravi predsednik Zlatoroga Miro Firm. Novi član »pivo-varjev« je Samo Udrih, ki je pred dobrim desetletjem že igral v Treh lilijah: »Vesel sem, da sem se vrnil v Laško. Vesel sem tudi zanimanja kluba, da pridem mlajšim igralcem pomagat zmagovati. Počutim se super. Marsikje sem že bil in marsikaj sem že videl, a tukaj se resnično trenira na
Z leve stojijo predsednik KK Zlatorog Miro Firm, Samo Udrih, trener Miloš Šporar, Daniel Vujasinovič in športni direktor Miljan Goljovič.
zelo visokem nivoju. Moja naloga je z izkušnjami pomagati mladi ekipi.« Z Udri-hom, ki je nazadnje igral za španski Valladolid, so vodilni pogodbo podpisali do konca koledarskega leta. Če se mu bo ponudila priložnost za odhod v tujino, lahko ekipo predčasno zapusti.
Korakati naprej
Prvič bo trener članskega moštva Miloš Šporar. »Udrih je prava osvežitev za ekipo. Igralci in trenerski štab nestrpno pričakujemo začetek sezone. Po daljšem času smo v ekipi uspeli vzpostaviti pravo
atmosfero. Zavedamo se odgovornosti. Od igralcev bom zahteval, da bomo od ponedeljka do petka trdo delali, ob sobotah pa zmagovali,« je dejal Šporar. V zadnjem obdobju pripravljalnega obdobja se je priključil še Uroš Zadnik. 22-letni organizator igre je nazadnje nosil dres Zadra, pod taktirko trenerja Aleša Pipana. Pogodba z novincem Damirjem Miljkovicem je že prekinjena. »V dveh mesecih na treningih ni pokazal tistega, kar ekipa potrebuje. Zlatorog si zasluži, da kroji vrh slovenske košarke. Ne bo lahko, tudi v življenju ni,
vendar pa se vsi zelo trudimo, da naredimo korak naprej,« je dejal športni direktor Miljan Goljovič. Kapetan Daniel Vujasinovič pa je spregovoril pred prvo tekmo: »Na Šoštanj-čane smo se dobro pripravili. Pričakujem zanimivo in težko tekmo. Upam na našo zmago, ki bi bila dodaten zagon v uvo-
du sezone.« Lokalni obračun se bo začel ob 19. uri.
Veliki apetiti
Šoštanjčani so preteklo sezono končali na zelo dobrem petem mestu. Zdaj jih vodi trener Sebastjan Krašo-vec: »Po zelo uspešni minuli sezoni so apetiti spet veliki. Glede na izenačenost prvoli-gašev bo težko, a dali bomo vse od sebe, da se uvrstimo v ligo za prvaka. V primerjavi z minulo sezono smo izgubili nekaj nosilcev igre, ki so jih nadomestili mlajši košarkarji. Verjamem, da se bomo uspešno kosali z vsemi ekipami.«
Stavijo na obrambo
Šentjurski Tajfun bo jutri igral domačo tekmo proti novincu Grosuplju. Šentjurčani so se v prejšnji sezoni uvrstili v ligo za prvaka, kjer pa jim na desetih tekmah ni uspelo slaviti. Trener Damjan Nova-kovič je dejal: »V igralskem kadru je prišlo do kar nekaj sprememb. Pričakujem, da bo ekipa nekoliko manj napadalna, a zato toliko boljša v obrambi. Prvi del sezone Lige Telemach bo izenačen,
Luxuris Celje!
Moška košarka se jutri vrača v Celje. V dvorani Gimnazije Celje - Center se bodo Celjani v uvodnem krogu 3. slovenske lige vzhod ob 19. uri pomerili z Nazarčani. Klub je pridobil glavnega pokrovitelja in bo nastopal pod imenom Luxuris Celje. Novo vodstvo se celo poteguje za organizacijo zaključnega turnirja pokala Spar. (DŠ)
a sem prepričan, da sta prvi dve mesti že oddani Heliosu in Zlatorogu. Vsi ostali se bomo tako borili za preostali dve mesti, ki bosta vodili v ligo za prvaka.«
Proti ligi za prvaka
Rogaška bo igrala pod taktirko Dragana Višnjevca: »Sam se prvič podajam v 1. SKL. V Rogaški Slatini ustvarjamo stabilnega prvoligaša, kar dokazujemo tudi s tem, da smo z vsemi okrepitvami sklenili vsaj dveletne pogodbe. Naš cilj je uvrstitev v ligo za prvaka. Tudi zato smo že zelo zgodaj začeli priprave. Imeli smo nekaj težav s poškodbami, a so na srečo že odpravljene.« Rogaška bo jutri gostovala v Mariboru.
Pomlajeni Polzelani
Hopsi so pomladili ekipo in bodo težko posegli po mestih v prvi polovici lestvice. Še naprej jih vodi Jernej Kobale: »Med nosilci igre iz minule sezone sta ostala le Jasonn Hannibal in Miha Vašl. Pet igralcev je v člansko ekipo prišlo iz klubskega podmladka. Dejstvo je, da naši ekipi primanjkuje izkušenj. Naš cilj pred novo sezono je obstanek med prvoligaši, obenem pa bomo obilo dela vložili v razvoj in nabiranje izkušenj naše mlade ekipe.« Polzelani bodo jutri pričakali Slovan.
MITJA KNEZ
Lah balkanski prvak, Verbovšek podprvak
Prvi cilj: doseči gol
Benjamin Lah in Aleš Verbovšek ter njun trener pri Policijskem klubu borilnih veščin Celje Marko Gaber so se udeležili odprtega Balkanskega prvenstva v ju jitsu, ki ga je ob sodelovanju Evropske ju jitsu zveze pripravila romunska zveza.
Sodelovali so tekmovalci in tekmovalke iz kar 18 držav, prvič tudi Slovenci. Prvenstvo je štelo tudi za uvrstitev na Svetovne igre in Igre borilnih veščin.
Benjamin Lah je v Bukarešti zmagal v kategoriji do 94 kilogramov. V prvem krogu je bil prost, nato je premagal tri borce, Romuna Alexandruja Caradimo ter Grka Konstan-tinosa Stoitsisa in Spiridona Maragaritopoulosa. »Seveda sem zadovoljen z rezultatom, predvsem pa z načinom borbe, ki sem ga prikazal. Dokazal sem namreč, da se moja forma dviga, boril sem se zelo pametno, taktično zrelo. Ta tekma sicer ni bila
prvi cilj sezone. To je seveda svetovno prvenstvo, ki bo 1. decembra na Dunaju. Do takrat je še nekaj časa, ki ga bom skušal optimalno izkoristiti. Naslednji velik turnir, Sredozemsko prvenstvo, bo v Dobovi čez osem dni. Časa za počitek ni, tako da grem s polno paro naprej,« nam je povedal Beno.
Odlično se je odrezal tudi Aleš Verbovšek. V kategoriji do 77 kg je osvojil drugo mesto, potem ko je v finalu izgubil proti odličnemu Francozu, evropskemu prvaku Percyu Kunsi. Prej je Verbovšek izločil bolgarskega, francoskega in srbskega predstavnika.
DEAN ŠUSTER
Benjamin Lah in Aleš Verbovšek
Nogometaši Celja so pred nadaljevanjem prvenstva odigrali prijateljsko tekmo v Dravogradu.
Glavno igrišče zaradi obilnega deževja ni bilo primerno za igro, na umetni travi so bili Celjani boljši z 2:0. V drugem delu sta zadela kapetan Se-bastjan Gobec in Benjamin Verbič. Zaradi poškodb so manjkali Marijo Močič, Iztok Močivnik in Alen Romih, Gregor Bajde je počival po napornem reprezentančnem ritmu s selekcijo do 19 let, Lutfi Bilali pa se je še mudil z mlado reprezentanco Makedonije.
V nedeljo bodo varovanci trenerja Marijana Pušnika gostovali v Murski Soboti, v sredo pa bodo v četrtfinalu slovenskega pokala gostili Dravinjo. Mura je po povratku v 1. SNL dvakrat gostila Celje; dosegla je sedem golov, ne da bi katerega prejela ... Kaj pa zadnja celjska zmaga v Mur-
ski Soboti? Bilo je pred desetimi leti, pod Pušnikovim vodstvom, seveda. Za 2:1 sta gola dosegla Andrej Kvas in Mitja Brulc, igrali so še Šeliga, Križnik, Sulejmanovič, Beršnjak,
Koren, Lungu, Gobec, Sešlar in Helbl. Kvasa je zamenjal Čadikovski. Simpatična ekipa. Kasneje se je borila za prvaka.
DŠ
WWW.CINKARNA.SI
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
ŠPORTNI KOLEDAR
Petek, 19. 10.
KOŠARKA
2. SL, 3. krog, Podčetrtek: Terme Olimia - Branik (19).
Šargi prvak pred Tristarjem in Casablanco
Zaključilo se je tekmovanje v 1. celjski ligi malega nogometa, z velikim der-bijem na Skalni kleti med dotlej vodilnim Tristarjem in Šargijem. Tristar je imel tri točke prednosti na vrhu lestvice, toda Šargi ga je premagal z 2:1, ga ujel po točkah in zaradi boljše skupne razlike v zadetkih postal prvak. Prvi medsebojni obračun je z golom prednosti dobil Tristar, ki je vodil po rednem delu lige.
Oba gola je za zmagovalce dosegel Simon Sešlar. V 3. minuti si je dvakrat spretno izmenjal žogo z Mujkičem in zadel z neposredne bližine gola, v 36. pa je odlično streljal s sedmih metrov. Tristar je na spolzkem igrišču znižal zaostanek v 38. minuti preko slovenskega reprezentanta Uroša Krofliča, imel prej in
Zmagovalna ekipa Šargi. Z leve stojijo Suljo Alagič, Aleksander Pešovski, Simon Sešlar, Asmir Alič, Vlado Vučetič, Sulejman Alagič, Fejzo Alagič, čepijo pa Keko Alagič, Amel Mujkič, Eljub Alagič, Šaban Karič, Emir Karič, Atko Filipovič, Dino Eminič, vodja ekipe Sefer Zornič in Amir Alagič.
kasneje precej priložnosti, toda blestel je vratar Asmir Alič. Keko Alagič je dejal: »Naša zmaga je zaslužena. Fantje so bili enotni, borili
Podprvak Tristar (Foto: GrupA)
so se od prvega kroga. Vsem skupaj so se nam izpolnile želje.«
Senca
Tristar je negodoval, češ da je za Šargi v celotni sezoni nastopalo več kot 15 igralcev. Daniel Simič, vodja drugou-vrščene ekipe, je poslal svoje mnenje po protestu: »Pred desetimi dnevi sem klical organizatorja lige, da bi mi pokazal seznam igralcev nasprotne ekipe, a ga ni hotel. Le naštel mi je igralce. Nato sem ga vprašal, zakaj ni med njimi Popoviča in vratarja Seničarja. Dejal je, da sploh nista igrala. Vztrajal sem, da mi pokaže celoten seznam. To je storil v ponedeljek in na njem je bil (čudežno) vpisan tudi Popovič. Seznam je bil napisan na novo, brez podpisa vodje ekipe. Na njem je bilo 15 igralcev, toliko, kot jih dovoljujejo pravila, a brez Seničarja. Po pričevanju veči-
ne ekip je igral vsaj petkrat! To ni naše prvo razočaranje: pred petimi leti smo izgubili točke in posledično naslov prvaka, ker je naš igralec v
garderobo prinesel pet pločevink piva.« Škoda je, da je prišlo do zapleta, potem ko se je »vrh« lige razširil, ko je bilo možno videti vrhunske poteze in ko so tudi Kompole znale mešati štrene vodilnim.
Najučinkovitejši Karič
Tretja je Casablanca, v ponedeljek je bila s 3:1 boljša od Kompol. Najboljši strelci so bili: Karič (Šargi) 38 golov, Marot 21, Hodžič (oba Kompole) in Iskrač (Tristar) po 20, Čadikovski (Šargi) 15. Absolutno pa je največ golov (41) dosegel Toplak (AH Škorja-nec Hochkraut). Nagrado za fair-play je prejela ekipa Bolnica Celje. Končni vrstni red: 1. Šargi 43 (108:39), 2. Tristar 43 (89:33), 3. Casablanca 41 (82:41), 4. Kompole 31 (81:62), 5. Maček tisk, 6. AH Škorjanec Hochkraut, 7. Etol, 8. Smrkci, 9. Engrotuš,
10.	Hudinja Champion pub,
11.	Amaterji Občina, 12. Novem, 13. Bolnica Celje, 14. Nova vas CC, 15. Metropol Okna Stopar.
DEAN ŠUSTER
Ekipa Casablance (Foto: GrupA)
Sobota, 20. 10.
NOGOMET
1.	SL, 14. krog, Velenje: Rudar - Luka Koper (18).
2.	SL, 12. krog, Slovenske Konjice: Dravinja - Radomlje (15), Zavrč - Šmartno 1928 (19).
3.	SL - vzhod, 9. krog: Zreče - Tomejnik (15.30).
Štajerska liga, 9. krog: Slovenj Gradec - Šentjur, Lenart
-	Žalec, Šoštanj - Peca (15). MČL, MNZ Celje, 9. krog:
Radeče - Vojnik, Rogatec: Mons Claudius - Rogaška, Laško: Pivovar - Kozje (15).
MALI NOGOMET
2.	SL, 5. krog: Velenje
-	Stripy (17).
KOŠARKA
1. SL, 1. krog, Laško: Zlato-rog - Elektra, Polzela: Hopsi
-	Slovan (19), Šentjur: Tajfun
-	Grosuplje (19.30), Maribor: Messer - Rogaška (20).
1. SL (ž), 2. krog: Grosuplje - Konjice (20).
3.	SL - vzhod, 1. krog: Celjski vitez - Nazarje, Konjice - Vrani Vransko (19).
ROKOMET
1. SL, 7. krog, Novo mesto: Krka - Gorenje (18). 1. SL (ž), 5. krog: Piran
-	Zelene doline Žalec, Naklo-Tržič - Velenje (18), Podčetrtek: Celje Celjske mesnine
-	Futura (19).
ODBOJKA
1. DL, 3. krog: Šoštanj To-polšica - Kropa (19).
1. DL (ž), 3. krog: Nova Gorica - Aliansa Šempeter (17).
Nedelja, 21. 10.
NOGOMET
1.	SL, 14. krog, Murska Sobota: Mura 05 - Celje (15).
2.	SL, 12. krog: Bela krajina - Šampion (15).
3.	SL - vzhod, 9. krog: Grad - Kovinar Štore, Beltinci
-	Šmarje pri Jelšah (15.30).
ROKOMET
1. SL, 7. krog: Celje Pivovarna Laško - Krško (16.30).
PANORAMA
ROKOMET
Liga prvakov, skupina C,
4.	krog: Gorenje - Silkeborg 31:23 (14:8); Melic 9, Cehte
5,	Dolenec, Gaber 4, Bezjak 3, Dobelšek, Medved 2, Pu-celj, Miklavčič 1; Baagöe 4, Olafsson, Lauge, Kristian-sen, Schilling 3. (MiK)
Vsako leto po novem letu ekipa Novega tednika in Radia Celje obišče celjsko porodnišnico in obdari mamice, ki so rodile zadnji dan starega in prvi dan novega leta. »Naših« prvorojenih v novem letu se je tako nabralo že več kot 40. Radi bi jih našli čim več in poklepetali z njimi ali njihovimi starši o tem, kako se spominjajo akcije in kakšno življenje živijo s svojimi otroki. Nekatere smo že predstavili, ostale vabimo, da nam pišejo ali nas pokličejo!
Vsak porod izziv
Predstojnik Ginekološko-porodniškega oddelka v Splošni bolnišnici Celje Vladimir Weber del novoletne akcije že 35 let
Predstojnik Ginekološko-porodniškega oddelka v Splošni bolnišnici Celje primarij Vladimir Weber
Predstojnik ginekološko-porodniškega oddelka, specialist ginekologije in porodništva, primarij Vladimir Weber je že petintrideset let del novoletnega sprejema mater in novorojencev v celjski porodnišnici, ki jo ekipa nT&RC obišče prve dni v novem letu. Kljub temu, da je do zdaj sodeloval že pri približno šest tisoč porodih, mu je vsak porod še vedno izziv zase, predvsem pa najlepši trenutek v njegovem poklicu. Kot pravi, ni lepšega kot to, ko pride na svet zdrav otrok, zajame zrak in zajoče.
Novoletna akcija NT&RC razveseljuje porodnice že vse od leta 1965. V vseh teh letih se je spreminjala. Najprej je rasla, potem je nekaj časa tudi nazadovala. Kako gledate na akcijo? Je ta v preširokem obsegu breme za porodnice?
Novoletni obisk je pozitivna popestritev prazničnega vzdušja v celjski porodnišnici. Upoštevati moramo, da imamo pri nas novorojenčkom prijazno porodnišnico, kar pomeni, da moramo zagotavljati vse pogoje za nemoteno dojenje. Mednje spada tudi mir, zato moramo paziti, da obisk ne preraste v prireditev s predolgo in preglasno vsebino. Vesel sem, da se ekipa Nt&RC in občasno tudi kakšen župan vsako leto znova spomnijo na matere in novorojenčke.
Tako kot se je zdravstvo razvijalo skozi vsa ta leta, se je tudi porodništvo. Kateri so glavi mejniki pri razvoju v celjski porodnišnici?
Celjski porodnišnici je Unicef leta 1998 podelil naziv novorojenčkom prijazna porodnišnica, kar je prejela kot druga v Sloveniji. Kar pomeni, da mamam in otrokom omogočamo 24-urno sobivanje. V Celju smo to uvedli že vrsto let prej, vendar ne v takšnem obsegu, kot je to od leta 1998. Glede sobivanja je bilo nekaj pomislekov, predvsem glede tega, da so matere preutrujene. Naše izkušnje so drugačne, celo dokazujejo, da matere z veseljem sprejemajo otroka, saj jim veliko pomeni, da so lahko ob njem cel dan. Svoj počitek prilagodijo času, ko spi tudi otrok. Druga stvar, ki jo je treba izpostaviti kot mejnik, je prisotnost očetov pri porodu. Danes je pri porodih prisotnih kar 81 odstotkov partnerjev. Tudi glede tega je bilo na začetku nekaj pomislekov, a se je izkazalo, da je opora vedno dobrodošla.
V zadnjem času se vedno več govori o do-ulah oziroma spremljevalkah pri porodu, ki nosečnicam stojijo ob strani že v času nosečnosti in nato še pri porodu. Kakšno mnenje imate o tovrstnem spremstvu?
Doule v celjski porodnišnici niso preveč razširjenje. Do zdaj so bile pri porodih le tri. Zaradi prostorske stiske pri porodu omogočamo prisotnost le enega spremljevalca. Če si seveda kakšna porodnica zaželi spremljevalko, ji to omogočimo.
Nosečnost in porod sta danes najvarnejša v zgodovini človeštva, vendar je pri veliko nosečnicah strah še vedno prisoten. Na kakšen način ga blažite?
Res je, strah je še vedno prisoten, kljub varnosti. Razumeti moramo, da je človeka strah, kadar se srečuje z neznanim. Zaradi tega skušamo strah pri porodnicah na več načinov ublažiti oziroma preprečiti. Porodnice lahko porodnišnico namreč obiščejo v okviru materinske šole oziroma tudi same vsak torek ob 13.00, ko je v celjski porodnišnici dan odprtih vrat. V porodni sobi se tako
srečajo in pogovarjajo z babicami, s katerimi nato sodelujejo tudi pri porodu.
Dandanes je veliko različnih vrst porodov, med njimi so določene tehnike tudi modne muhe. Katere tehnike porodov omogočate v celjski porodnišnici?
Pri nas omogočamo porode v različnih položajih. Porodnica namreč lahko hodi, sedi in leži, saj so v sobi lestev, blazina, žoge. Porodnice si tako same izberejo, kaj jim najbolj ustreza. Med modne muhe bi lahko šteli porod v vodi, za katerega se pri nas nismo odločili, ker nam med drugim tega ne dopuščajo prostori.
Se število carskih rezov v zadnjih letih povečuje?
Število carskih rezov se v svetu izjemno povečuje, še posebno na Kitajskem, kjer so novorojenčki večji, žene pa ostajajo manjše rasti. Močni so tudi socialno-ekonomski razlogi, saj se zavzemajo, da bi družine imele le enega otroka. V Sloveniji zagovarjamo le
medicinsko upravičene carske reze, ki jih imamo v celjski porodnišnici okrog 18 odstotkov, kar je v slovenskem povprečju bolnišnic z nižjim številom carskih rezov.
Ženske se za naraščaj odločajo čedalje starejše. So zaradi tega porodi bolj zapleteni?
Povprečna starost ženske, ko rodi prvega otroka, se približuje 28. letu. Porodničarji moramo to sprejeti kot dejstvo in se potruditi, da vodimo nosečnost kar se da dobro ter jo »pripeljemo« uspešno do rojstva zdravega otroka.
Po drugi svetovni vojni ženske niso več rojevale doma. Trend se v tujini zopet obrača v to smer. Kaj pa v Sloveniji?
V Sloveniji je prisotna želja, da bi omogočili rojevanje na domu. Za primer večkrat izpostavijo Nizozemsko, kjer je tega precej. Pri nas imamo v primerjavi z njo drugačne prometne povezave in razgiban relief, ki ne omogočajo tako hitrega prevoza od doma v porodnišnico v primeru, da se porod zaplete. Sam sem pristaš
rojevanja v porodnišnici. V Sloveniji poteka projekt Porod na domu. V Postojni je namreč stanovanje v neposredni bližini porodnišnice, kar pomeni, da je lahko porodnica v primeru zapleta hitro v porodnišnici. Nekatere slovenske porodnice se odločajo tudi za porod doma s pomočjo babic iz tujine. Tovrstni porodi lahko predstavljajo precejšnje tveganje.
So pri porodih v bolnišnici prisotne samo babice? Kdaj je prisoten tudi zdravnik?
Tudi pri porodih, ki tečejo nemoteno, je prisoten zdravnik, ki pa ni ves čas v porodni sobi, kar je delo babice. V kolikor se porod zaplete, je zdravnikova naloga, da ukrepa v skladu z nastalo situacijo.
Kaj pa področje lajšanja bolečin?
V razvitem svetu se pri približno 30 odstotkih porodov bolečine lajšajo s porodno analgezijo. Lajšanje bolečin na ta način omogočamo tudi v celjski porodnišnici. Nekatere porodnice se odločijo, da bolečin pri porodu ne bodo lajšale z zdravili. Če je to mogoče, seveda to podpiramo.
Kaj je pri vašem delu zaenkrat največja ovira oziroma problematika?
Zdravniška zbornica Slovenije, ki od leta 2009 redno spremlja strokovno delo slovenskih porodnišnic skozi izbrane kazalnike kakovosti, je celjsko porodnišnico letos že drugo leto zapovrstjo uvrstila na visoko drugo mesto. Trudimo se biti prijazni, strokovni in ustreči željam, kolikor je v naših močeh. Vsem seveda ne moremo ustreči, ker nam to ne dopuščajo bodisi strokovni bodisi prostorski razlogi oziroma oprema. Ostati moramo namreč na realnih tleh. Naš oddelek je nameščen še v stari stavbi, ki ne ustreza več sodobnim zahtevam moderne porodnišnice, čeprav je bila večkrat obnovljena. Naša želja je nova porodnišnica, ki smo jo načrtovali, vendar se je njena gradnja zaradi ekonomske situacije v državi odmaknila.
Verjetno se tudi celjska porodnišnica ne more izogniti varčevanju. Na kakšen način varčujete? Občutijo to tudi porodnice?
Zaenkrat se trudimo, da varčevanja porodnice ne bi občutile. Naloga zdravniškega osebja je, da delamo varčno. Zaposlenih nas je prav toliko, kolikor nas mora biti, da lahko zadovoljivo opravljamo delo. Varčujemo tudi pri porabi zdravil, ne samo zaradi varčevalnih razlogov, temveč tudi zdravstvenih. Zaenkrat imamo še vse, kar zares potrebujemo.
Kako vidite razvoj porodništva v prihodnosti?
Matere bodo rojevale tako kot do zdaj. Sicer pa se tudi na tem področju pojavljajo različne ideje na podlagi razvoja najrazličnejših tehnologij. Dočakali smo že presajanje maternice. Čedalje bolj bo namreč mogoče pomagati ženskam, ki bodo imele težave z zanositvijo. Največje spremembe in možnosti za kakovostnejše zdravljenje bodo na področju genetike. Mislim pa, da revolucionarnih sprememb vsaj v porodništvu še ni na obzorju.
Podpirate nadomestne mame pri reševanju težav z zanositvijo?
Z nadomestnimi materami lahko rešujemo težave, povezane z zanositvijo, vendar tega v Sloveniji zaenkrat še ni. Ponekod vlogo nadomestne matere prevzamejo celo bodoče babice, spet drugje so to ženske, ki jim plačajo. Lahko, da se bo tudi to področje v prihodnosti razširilo pri nas.
ŠPELA OŽIR, foto: GrupA
NOVI TEDNIK
PO SLEDEH BRALCEV
15
Prijava stalnega prebivališča je obvezna
Koliko stanovalcev je v bloku?
Naš bralec se pritožuje, da je v njegovem bloku kar sedem primerov, da tam bivajo neprijavljeni stanovalci. Mogoče bralec pretirava, ker zagotovo ne pozna vseh okoliščin, vendar je resnici na ljubo treba priznati, da je oseb, ki bivajo na drugem naslovu, kot so prijavljene, kar nekaj. Ponavadi v javnosti slišimo, da se ljudje prijavljajo na različnih naslovih zaradi zlorabe različnih oblik socialne pomoči. Teh primerov zaradi nove zakonodaje naj ne bi bilo več toliko. Zato se v nadaljevanju sprašujemo, kakšen je lahko vpliv (ne)urejene evidence o številu stanovalcev v posameznem bloku v primeru naravne nesreče, kot je na primer potres.
Po pravni plati je v Sloveniji področje prijave stalnega prebivališča ali odjave in tudi preverjanja razmeroma dobro urejeno. Naš bralec in vsi ostali, ki jih zanima,
imajo možnost, da vložijo predlog za uvedbo postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča teh posameznikov, ki ga naslovijo na upravno enoto. Postopek
določa Zakon o prijavi prebivališča.
Kje živiš?
»Upravna enota uvede postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča posameznika po uradni dolžnosti, ko podvomi, da posameznik stalno prebiva v naselju oziroma na naslovu, kjer je prijavil stalno prebivališče, ali ko je obveščena, da tam ne prebiva stalno,« odgovarjajo iz Službe za odnose z javnostmi na Ministrstvu RS za notranje zadeve. Postopek je lahko
uveden tudi v primeru, če se je posameznik iz Slovenije izselil za stalno ali če nima v naši državi prijavljenega prebivališča, čeprav dejansko živi v Sloveniji. In kdo vse lahko takšen postopek predlaga? Postopek lahko predlaga kdorkoli, pristojni organ nato v postopku z zaslišanjem stranke, prič in z zbiranjem drugih dokazov ugotavlja, kje posameznik stalno prebiva. »Na podlagi dokončne odločbe, s katero pristojni organ ugotovi dejansko stalno prebivališče posameznika, vpiše v regi-
ster stalnega prebivalstva novo stalno prebivališče oziroma odjavi stalno prebivališče v primeru stalne odselitve z območja Republike Slovenije,« dodajajo na ministrstvu.
Tudi izbris in globa
In kako je v primeru, če ni mogoče ugotoviti, kje posameznik dejansko prebiva niti kje ima takoimenovano zakonsko prebivališče? V takšnem primeru ga je mogoče, po dokončni odločbi seveda, iz registra stalnega
prebivalstva celo izbrisati. Za kršitve Zakona o prijavi prebivališča so seveda predpisane kazni z globami od 400 do 1200 evrov, v takšnih primerih je prekrškovni organ Inšpektorat RS za notranje zadeve. Po zakonu mora posameznik prijaviti stalno prebivališče in spremembo naslova stanovanja, odjaviti stalno prebivališče, če se za stalno odseli z območja Slovenije, prijaviti odhod z območja Slovenije, ki traja več kot tri mesece, ter prijaviti in odjaviti začasno prebivališče.
Vpliv neurejene evidence na reševanje v naravnih nesrečah
Dejansko stanje, kar se tiče prebivališč občanov, je nekoliko v nesorazmerju z uradnimi podatki o začasnih in stalnih prebivališčih, saj je znano, da v kakšnem stanovanju, kjer je uradno prijavljen le eden, neuradno biva še kdo.
Zato smo se pozanimali, kako bi vsi, ki bi bili vključeni v reševanje v primeru naravnih nesreč, vedeli, koliko ljudi bi morali reševati iz nekega stanovanjskega objekta, ki bi se delno ali v celoti porušil na primer v potresu. Torej kako dobiti relevanten odgovor na vprašanje, na kolikšno število poškodovanih in pogrešanih lahko računamo pred začetkom akcije reševanja.
Uradni podatki so izhodišče, a niso ključni
Glede na Načrt zaščite in reševanja Mestne občine Celje v primeru potresa je znano, da bi Celje (sodeč po geografski legi) lahko prizadel potres 7. oziroma 8. stopnje evropske potresne lestvice. To lahko pomeni hudo poškodovane objekte, tudi porušenje predvsem starejših stavb v Celju. Poleg aktiviranja, koordiniranja in zagotavljanja delovanja različnih vrst reševalcev (gasilci, vodniki reševalnih psov, gorski reševalci, prva pomoč ...) in dejavnosti (gradbena, tehnična, nastanitvena, pogrebna, psihološka, logistična, varnostna, socialna ...) na prizadetih mestnih območjih
bi se poveljnik Civilne zaščite Mestne občine Celje s svojim štabom in vodje reševalnih enot na terenu prav gotovo ukvarjali tudi z vprašanjem pridobivanja podatkov o stanovalcih v prizadetih večstano-vanjskih objektih ter o zaposlenih v prizadetih poslovnih stavbah, kjer bi izvajali reševalne aktivnosti.
Pomembne okoliščine
»Reševanje se izvede takoj v skladu z nastalo situacijo. Pri upravnikih bi iskali podatke o številu oseb v neki določeni stavbi, ki bi se porušila. Ti podatki, ki bi jih posredovali tudi vodji intervencije, bi seveda bili neko osnovno vodilo oziroma izhodišče pri iskanju pogrešanih, ne bi
bili pa ključnega pomena,« razlaga namestnik poveljnika civilne zaščite Mestne občine Celje Danilo Praprotnik. »Smernica za iskanje in reševanje temelji na predvidevanju in podatkih, koliko ljudi je v tistem določenem času bilo v nekem objektu. Torej ali se je nesreča zgodila v določenem dnevnem času ali ponoči. Dopoldne je na primer veliko ljudi v službah, torej številka upravnika o stanovalcih ne bi bila toliko ključna. Ponoči je drugače. Takrat bi predvidevali, da je vsaj 90 odstotkov ljudi v objektu,« razlaga Praprotnik. Reševanje je odvisno tudi od vremenskih razmer (slabo vreme in mraz ljudi zadržita v objektih), letnega časa (v toplem obdobju
leta je več ljudi čez dan odsotnih iz objektov, poleti so šole zaprte, je obdobje letnih dopustov) in podobno. V nekaterih poslovnih objektih, kjer morajo zaposleni svojo prisotnost v službi potrditi oziroma registrirati s službeno kartico, bi iskali te podatke. Vendar Praprotnik nakaže na še eno težavo pri pridobivanju podatkov: »Če bi se zgodil tako hud potres, bi lahko bile tudi elektronske naprave v objektu uničene, poškodovane, nedostopne ali pa bi bili nedosegljivi ljudje, ki z njimi upravljajo.«
BRANKO JERANKO, SIMONA ŠOLINIČ Foto: EGON HORVAT (arhiv NT)
Za manj birokracije
Tudi bralce Novega tednika vabimo, da nas opozorite na kakšno plat življenja, ki bi jo lahko poenostavili. Preprosto bi lažje zadihali v slovenski družbi, kjer se še
vedno prepogosto soočamo s tem, česa vsega ni mogoče postoriti, namesto da bi se končno vprašali, kaj in kako bomo premikali stvari, navade, razmišljanje ... Vaše predloge na temo Za manj birokracije nam posredujte na e-naslov: tednik@nt-rc.si ali na naslov: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje.
Od centov hitro do evra
V rubriki Za manj birokracije smo že nekajkrat opozarjali na milo rečeno nesmiselne položnice, ki jih ljudje dobivajo iz različnih državnih in drugih javnih ustanov. A kaj, ko človeku vedno znova zavre kri ob pogledu na položnico, s katero od nas terjajo na primer en sam cent - samo za plačilo provizije, če bi položnico plačali v banki, pa bi bilo treba odšteti od najmanj 39 centov do krepko več kot dva evra.
Opomin pred začetkom izvršbe, ki sta ga od Davčne uprave RS prejela zakonca s Kozjanskega, je sam po sebi dovolj jasen. Zneski dolgov, ki so se nabrali v davčni knjigovodski evidenci, so večinoma posledica nekajdnevnih
zamud pri plačilu rednih obveznosti in glede na to, da je skupen znesek sedmih položnic nižji od 16 evrov, je jasno, da kmetovalca s Kozjanskega še kako dobro vesta, da je treba državi odšteti tisto, kar ji gre. Jima pa nikakor ni bilo jasno, zakaj bi morala zdaj plačevati res čisto vsak znesek zase.
Ko sta se osebno oglasila na najbližjem davčnem uradu, sta bila sicer zadovoljna s prijaznostjo uslužbenk - a še vedno negotova glede tega, kako poplačati svoj dolg. Izvedela sta namreč, da se ga zgolj z eno položnico res ne sme plačati, da pa lahko tam, kjer se to da, dolžne zneske preprosto prištejeta k položnici za naslednji mesec. Preostale zneske lahko pla-
čata takoj ali preprosto počakata do konca leta, ko bo izdelan nov obračun stanja njunih davčnih obveznosti.
Izvršba je sicer po veljavni zakonodaji mogoča le za zneske, ki so višji od 10 evrov, a po zakonodaji je od dolžnika
treba terjati tudi plačilo zgolj enega samega centa, čeprav je že pošiljanje obvestila o tem dolgu nekajkrat dražje.
Zato je najbolje plačati takoj - čeprav vas na koncu en cent »stane« najmanj 40 centov.
IVANA STAMEJČIČ
ut/ u u u
Prtlojos ^
Oglasna priloga marketinga Novega tednika in Radia Celje
»Osnova zdrava
Tina Puncer je strokovnjakinja za osebnefinan-ce in idejni vodja projekta Mojadenarnica.si. Savinj-čanka, ki dela pretežno v Ljubljani, sis svojimi praktičnimi metodami in izkušnjami prizadeva povečati osveščenost in finančno pismenost mladine in odraslih. Praktično svetuje, kako vsakodnevno bolj smiselno ravnati s svojim denarjem in kako si urediti osebne finance. V oktobru, mesecu varčevanja, smo jo zaprosili za nekaj finančnih nasvetov.
Smo Slovenci finančno pismen narod? Se dobro spoznamo na vodenje lastne »ekonomije«?
Žal premalo, vendar se temu sploh ni čuditi, saj nam finančne izobrazbe in osveščenosti, kako smiselno ravnati z našim denarjem,
zdrav proračun je
ni nihče sistematično podal. Naše življenja je pre pleteno s finančnimi odločitvami in z vsakodnevnim razporejanjem denarja, -vendar so raziskave pokazale, da smo Slovenci v povprečju finančno nepismeni. To pomeni, da zelo slabo ali sploh ne poznamo ozi-voma ne razumemo osnovnih finančnih pojmov in ekonomskih terminov, kise : uporabljajo za opisovanje di-. namike v gospodarstvu. Prav " tako se premalo poglabljamo v svoj odnos do denarja in kako vsakodnevno pametno ravnati z njim. Po drugi strani pa imamo seveda tudi svetle izjeme, Os znajo zelo preudarno usmerjati svoja lastno ekonomijo.
Veliko ljudi se dandanes srečuje s finančnimi bze-meni. Zaradi nestanovitnih časov so finančne skrbi še globlje. Kaj svetujete lju-
dem, ki imajo na svojih ramenih številna bremena?
Ko vidimo, da nekaj ne funkcionira (npr. naš način uporabe denarja), moramo čim prej spremeniti način razmišljanja in delovanja. Samo tako lahko pričakujemo drugačne rezultate od že znanih! Za to pa potrebujemo nova znanja, ki jih lahko pridobimo tudi brezplačno preko interneta in knjig ali preko delavnic in seminarjev, in četudi smo zelo zadolženi, naj nam ne bo žal dati nekaj deset evrov za kakšen strokovni nasvet finančnega strokovnjaka, ki mu zaupamo (najbolje, da ga najdemo preko priporočil). Še vedno drži pregovor, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Vedno obstajajo rešitve, kako se rešiti iz nastale situacije, zato poiščimo ljudi in metode, ki nam lahko
pomagajo. Hkrati je zelo pomembno, da gojimo pozitivno naravnanost, da nam bo to tudi uspelo. Torej, ključno je, da spremenimo način, kako ravnamo s svojim denarjem, saj je realnost naslednja: če želite, da bo vaša prihodnost enaka vaši sedanjosti, potem samo počnite to, kar ste počeli do sedaj.
Kako pogosto ljudje svoje finančne skrbi zaupamo finančnim svetovalcem? Domnevam, da bolj redko, saj finančne težave ponavadi želimo dobro skriti.
Tega je res zelo malo. Predvsem nam manjka ozaveščenost, da če imaš na določenem področju težave, se moraš odpraviti do strokovnjaka po pomoč. Samoumevno nam je, da avto peljemo k mehaniku, za urejanje vrta pokličemo vrtnarja, ko pa potrebujemo pomoč pri
VABLJENI NA DELAVNICE MOJADENARNICA. SI
-	24. 10. 2012: Desetina, dolgovi in stroškovnik
- misija nemogoče?
-	25. 10. 2012: Moč pozitivnih misli in denarja
- 7. 11. 2012: Moj »štumf« ima luknjo - kaj narediti s prihranki? Več informacij in prijave na www.mojadenarnica.si.
urejanju osebnih financ ali na primer odnosov v družini, nam je škoda denarja za strokovni nasvet, ki nam lahko izboljša kakovost življenja. Sploh pa ima negativni prizvok v povezavi z denarjem in financami skoraj celotni finančni sektor, zato so ljudje izgubili zaupanje do vsega, kar je povezano s tem. Vendar pa obstajajo neodvisni in pošteni finančni strokovnjaki, ki poznajo načine in orodja, kako se izvleči iz finančne stiske in jih ne gre metati vseh v isti koš.
Finančna svoboda - zadnje čase zelo pogost izraz za razmere, ki bi si jih vsi želeli. Kaj točno to pomeni ter predvsem, kako jo doseči? Kje so naše najpogostejše napake pri upravljanju z denarjem?
Občutek finančne svobode je zelo subjektiven pojem in, poenostavljeno, pomeni notranji občutek finančne varnosti, torej, ko nismo življenjsko obremenjeni in se ne bojimo za preživetje. Nekdo se lahko počuti finančno svobodnega že s privarčeva-
Uaodna ponudiva depozitov Banke Celie.
Oplameniliaeszoja deaama arbdstva včnsa^v jih ne potrebujete. Izberitevarno, donosno in prijazno ponudbo depozitov Banke Celje. Do konca oktobra smo za vas pripravili posebej ugodne pBaBS
Dobra m ena!
Dobro je vorati denan ne °oaebej če vam za sklenilev elerozita nudimo ugodno fiksna oVreoSbo mero!
3,50%
6-masdV ni Vep ort
I banka celje
www.banka-celie.si
IZBOLJŠAJTE SVOJO FINANČNO PRIPRAVLJENOST
ODLIČNI DEPOZIT
Z DO HE^I FIKSNO OBRESTNO MERO IN MINIMALNIM VPLAČILOM LE
250 EUR
nudbi Okl dlje časa
lahko izk isebne uc
NLB Varčevanja in depoziti
nimi tisoč evri, nekdo pa niti z milijonom evrov ne bo tega občutil. Zgolj matematično pa smo finančno svobodni takrat, ko je naša privarčevana vsota 12-kratnik vsote mesečnega želenega standarda. Torej, ko bi si lahko dovolili, da eno leto ne delamo popolnoma nič, ker imamo takšno zalogo denarja, da imamo kljub nedelu zagotovljeno za-dovoljujočo eksistenco. Dosežemo jo seveda z rednim in doslednim varčevanjem.
Pogosto imamo občutek, da denar od nas dobesedno hlapi. Pri tem pa največkrat sploh ne vemo, za kaj smo ga porabili. Kako to preseči?
Zelo enostavno: z oblikovanjem stroškovnika in z zavestnim nakupovanjem. Stroškovnik zahteva dnevno beleženje prihodkov in odhodkov, na podlagi katerih si oblikujemo fonde oziroma stroškovna mesta, kot so hrana, obleka, zdravje, potovanja, zabava ipd. Na ta način ozavestimo vse fonde in točno vidimo, kam nam denar »uhaja«. Če te kontrole ni, imamo polno nezavednih fondov in občutek, da nam denar polzi skozi prste.
V enem od člankov ste dejali, da pogrešate finančno izobraževanje v šolskem sistemu. Zakaj se vam zdi to potrebno in kako bi izgledal šolski program finančnega opismenjevanja po vaši meri?
Prav zaradi finančne nepismenosti in neznanja večine prebivalstva smo tam, kjer smo. Vemo.daje v znanju dejansko moč mčeMbili vsi
Finančna svetovalka Tina Puncer pravi, da eno najpogostejših varčevalnih napak naredimo, če varčujemo šele na koncu meseca. Prihranimo torej tisto, kar nam ostane od plače, a ponavadi ne ostane kaj dosti. Varčevanje se naj zato začne takoj, ko prejmemo katerokoli vrsto prihodka.
finančno pismeni, verjamem, da ne bi bilo toliko ljudi do grla zadolženih, ustrahovanih in izkoriščanih. Finance so eno pomembnejših področij naše-Va Vivljevjainmočao\vliva-jonanaVa čvstva m°čkovost
življenja, torej je naše otroke potrebno čim prej »oborožiti« s praktičnim in konkretnim znanjem, da se bodo lažje soočali z vsakodnevnimi situacijami. Šolski večletni program bi moral zajemati področja,
■b mm	'	V"	V ■
Moj oci varčuje zame
Začnite varčevati že danes in poskrbite, da bo vaš otrok lažje uresničil katerega od ciljev v prihodnosti.
nlbO
www.nlb.si
Kontaktni center: 01 477 20 00
Preverite možnosti in pogoje za uresničitev takega varčevanja/depozita v kateri koli NLB Poslovalnici, kjer vam bomo ponudbo podrobneje predstavili.
Najugodnejše bančne storitve
Varčevanja in depoziti
Izkoristite mesec varčevanja v Hranilnici LON!
Obrestne mere
do 5,00 %
Kjer za svoj denar dobite največ!
Krediti za podjetja in podjetnike
-	kratkoročni in dolgoročni krediti
-	poplačilo obstoječih kreditnih obveznosti
-	prilagodljive oblike zavarovanj
(možnost zavarovanj s plačilom zavarovalne premije)
-	ugodne obrestne mere
Uresničite svoje poslovne ideje!
n
_ f.
-50%
znižani stroški odobritve
Vabljeni v našo poslovalnico v Celju - nasproti železniške postaje!
PE Celje, Krekov trg 7, 3000 Celje, T. 03 62 05 530, info@lon.si, www.lon.si
HRANILNICA LON 20
"0ajtčno$fvo neu Cj'u,beznüY Oseben hlebči*.
kot so: kako varčevati in si postavljati finančne cilje, prednosti in pasti zadolževanja, razlika med želim in potrebujem, kako današnje finančne odločitve vplivajo na naš jutri, kako čim bolj smiselno razporediti svoje prihodke, kako načrtovati stroške in podobno, in kasneje v srednji šoli, kako delujejo država, banke, zavarovalnice, finančni trgi in gospodarstvo nasploh, da že kot najstniki dobijo občutek celostne slike. Dodala bi tudi učne ure mehkih veščin, kot so osnove pogajanj, nastopanje pred občinstvom, konstruktivno reševanje konfliktov, kako se obnašati na razgovoru za službo (že v srednji šoli namreč hodimo na razgovore za krajša dela), osnove neverbalne komunikacije ipd. Kasneje kot odrasli zapravimo ogromno denarja
za obisk takšnih seminarjev, saj so takšne veščine velika prednost.
Veliko staršev varčuje denar za svoje otroke. Da jim bodo kasneje lažje privoščili kakšne dobrine ali da bodo laže prenesli finančno breme študija ipd. Kako pa otroke naučiti ustreznega odnosa do denarja? Koliko žepnine ustreza določeni starosti?
Otroke lahko tega naučimo preko ravnanja z žepnino od njihovega 5. leta starosti dalje. Skrita past pa je v dejstvu, da se otroci učijo predvsem s posnemanjem, bolj kot s poslušanjem tega, kaj je prav. Zato bodo predvsem »skeni-rali« početje svojih starših, torej njihovo ravnanje z denarjem, četudi o tem starši z njimi ne bodo direktno spregovorili niti besede. To-
rej se učenje otrok začne pri starših. Usmeritvena formula zgolj za orientacijo za določanje žepnine je 0,35 evra za vsako dopolnjeno leto starosti na teden (npr. če je otrok star 10 let, dobi približno 3,5 evra žepnine na teden oziroma 14 evrov na mesec).
Kaj pa tisti, ki se ne obremenjujejo s prihodnostjo in finančnim načrtovanjem za prihodnja leta? Kaj bi jim položili na srce?
Kakor si bomo postlali, tako bomo spali in vsak je svoje sreče kovač.
Kakšen je zdrav družinski proračun?
To je uravnotežen proračun, ki nam ob rednem varčevanju omogoča živeti zadovoljujoče brez brezglavega zadolževanja ali življenja nad svojimi zmožnostmi. Osnova za takšen proračun je zdrava pamet.
Ali veste?
-	Letos mineva deset let od uvedbe evra v prvih dvanajstih državah članicah Evropske unije. Evro danes uporablja 17 držav članic in kar 332 milijonov ljudi.
-	Za uvedbo evra v Sloveniji leta 2007 je bilo dostavljenih 94,5 milijonov bankovcev in 296,3 milijonov kovancev. Če bi vse te bankovce položili enega za drugim, bi lahko skoraj devetkrat obkrožili Slovenijo!
(Vir: Evropska centralna banka)
-	Prvi človek, katerega podoba je bila odtisnjena na kovancu, je bil Julij Cezar.
-	Kovnica v ameriški državi Filadelfija je ena največjih na svetu. V njej lahko v pol ure izdelajo milijon kovancev.
-	Prvi papirnati denar so naredili Kitajci. Sicer so bankovce v zgodovini izdelovali iz številnih materialov, kot so usnje, svila, tjulnjeva koža in tudi tobačni listi.
-	Večina sodobnega denarja je desetiškega in se torej lahko šteje po deset in po sto. Gusarji pa kovancev niso šteli po deset, temveč po osem. Uporabljali so namreč španski peso, ki je bil vreden osem realov. Gusarji so prejemali »plačilo za nevarnost« in če je gusar v bitki izgubil okončino, mu je kapitan plačal 800 »kovancev za osem«.
(Vir: Denar, sveta vladar; Sean Callery; 2010)
Ali trajnike ukinjajo?
Bralka je na nas naslovila vprašanje, kako bo v prihodnje s trajnimi nalogi oziroma t. i. trajniki. Jih res ukinjajo ali bodo samo postali drugačni?
Kot so nam pojasnili v Banki Celje, se s prehodom na sistem SEPA (Single Euro Payments Area) spreminja tudi poslovanje z direktnimi obremenitvami, t.i. trajniki. To so plačilne storitve, pri katerih prejemnik plačila (na primer elektro ali komunalna podjetja) na podlagi plačnikovega soglasja odredi obremenitev plačnikovega računa. Na ta način plačniki poravnavajo obveznosti za elektriko, komunalne storitve, telefon ...
Sistem SEPA sicer predstavlja enotno območje plačil v evrih, kar v praksi pomeni večjo izbiro med ponudniki storitev. Na celotnem območju SEPA potrošniki potrebujemo le en sam bančni račun. Pod takimi pogoji lahko
s kreditnim plačilom SEPA plačate stroške počitnic v tujini, najemnino stanovanja za otroke, ki študirajo v tujini, ali druge storitve gospodarskih družb, ki delujejo na območju SEPA. Uvedba plačilnih storitev SEPA poteka postopno, končana pa naj bi bila konec leta 2012. Del tega sistema so tudi direktne obremenitve, ki morajo biti prenesene v skladu s to shemo.
Po trajnik nič več na banko!
Trajne naloge smo včasih sklepali v bančnih poslovalnicah. Sedaj temu ne bo več tako. Nova soglasja za direktne obremenitve boste po novem sklepali le pri prejemniku plačil in nič več v banki. Prejemnik plačila sedaj tudi hrani in upravlja vsa soglasja. Če torej želite za položnico za odvoz smeti urediti direktno obremenitev, boste to po novem opravili zgolj na
sedežu komunalne službe. Z Banke Celje so nam še sporočili, da zakon med drugim določa, da bo plačnik otvoritve in spremembe direktnih obremenitev lahko urejal le pri prejemniku plačil (podjetje), ukinitve pa tudi pri bankah.
Kaj pa že obstoječi trajniki? Moramo kot potrošniki kaj urediti glede veljavnih trajnikov? V kolikor se bodo prejemniki plačil (podjetja) vključili v direktne bremenitve po shemi SEPA, bodo soglasja, na podlagi katerih se sedaj izvajajo direktne obremenitve, ostala veljavna tudi po prehodu in jih ni treba obnavljati. Informacije o tem bodo plačnikom posredovali prejemniki plačil (podjetja). Sicer pa bodo plačniki na bankah lahko prepovedali izvajanje direktnih obremenitev po SEPA shemi ali podali ugovor na točno določeno obremenitev.
Ste našli star denar?^
Ste iz žepa kakšnega starega plašča potegnili tolarje, morda celo marke? Medtem ko marke lahko spravite safoo še v kakšen album za spomin, za , tolarje -še-obstaja rešitev v Banki Slovenije. Brezplačna menjava- tolarskih bankovcev in kovancev je mogoča v Banki Slovenije, n'a Slovenski cesti BSi-vsakide-lovni dan- od 9. do'12. ure. Medtem ko so tolarski bankovci zamenljivi v Banki - Slovenije brez časovne omejitve, pa priporočamo, da tolarske kovance zamenjjate - pred-decembrom leta 2016. Po 31. 12. 2016 namreč to ne bp	^ ®
(Vir:--Banka Slovenije)
ec
en
Elektro Celje Energija
Skoraj 50.000 naših odjemalcev že uporablja trajnik.
Pridružite se jim tudi vi!
Samo še do 25.10.2012 lahko za vas hitro in enostavno uredimo TRAJNIK!
ED
12:03—
Thu. 3 May
Prednosti TRAJNIKA in eRačuna:
najcenejši način z Letnim prihrankom do 25 €,
brez čakanja v vrsti na banki,
redno plačevanje računov tudi ko vas ni doma,
brez opominov,
storitev prehoda na trajnik je brezplačna.
Nagradna igra TRAJNIK in eRačun:
•	5 xmobitel SAMSUNG GALAXY S III
•	10 x BON ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO v vrednosti 40 €
•	1 x DRUŽINSKO SMUČANJE na Kopah (www.kope.si)
Izpolnite obrazec, ki ste ga prejeli od nas po pošti in ga čim prej vrnite na naš naslov!
Informacije: 03 42 01300, www.ecen.si
VARCUJTE V SKB IN IZKORISTITE
POSEBNO NAGRADO!
Prepričani smo, da imamo pravo obliko varčevanja za vas!
VARČEVALNI RAČUN S CILJEM
5-letno varčevanje z rednimi mesečnimi pologi s trajnim nalogom, z ugodno obrestno mero. Po poteku varčevanja sledijo ugodnosti ob najemu potrošniškega ali stanovanjskega kredita.
VARČEVALNI RAČUN ZVESTOBE
Varčevanje za 2 leti z rednimi mesečnimi pologi, pri katerem je zvestoba vredna več. VEZANI DEPOZITI NAD 1 LETOM
Varčevanje v evrih za daljše obdobje s fiksno ali spremenljivo obrestno mero različne ročnosti in možnostjo izplačila obresti ob zapadlosti ali z mesečnim izplačilom obresti.
VARČEVALNI RAČUN DVOJNI PLUS
Zmagovalna kombinacija 5-letnega varčevanja z varčevalnim računom in naložbenim življenjskim zavarovanjem Generali GaranT.
VEZANI DEPOZIT DVOJNI PLUS
Zmagovalna kombinacija 5-letnega varčevanja z vezanim depozitom in naložbenim življenskim zavarovanjem Generali GaranT.
Zavarovalnica Generali vam bo v izbrani sklad GaranT (po plačilu prve letne premije oziroma takoj po plačilu enkratne premije) nakazala eno izredno premijo v višini 40 EUR!
SKUPAJ DOSEGAMO VEČ
IZPRAZNITE SVOJE NOGAVICE
NAGRADNI KUPON
Sklenite varčevanje in izkoristite posebno nagrado!*
Nagrado lahko izkoristite do 30. 11. 2012 ob predložitvi kupona v poslovalnicah SKB v Celju, Velenju, Žalcu, Mozirju, Rogaški Slatini in Slovenj Gradcu.
* Več o nagradni igri na www.skb.si.
www.skb.si SKB TEL (01) 471 55 55
SOCIETE GENERALE GROUP
Za Celjanom Šentjurčan
Stanislav Veniger tudi uradno šef slovenskih policistov
Včeraj se je za Stanislava Venigerja začel petletni mandat generalnega direktorja slovenske policije. Na tem mestu je nasledil Janka Gorška. Slednji je zaradi različnih pogledov o vlogi in razvoju slovenske policije z ministrom Vinkom Gorenakom s svoje funkcije odstopil v začetku avgusta. Veniger pravi, da je kljub težki finančni situaciji policija v dobrem stanju, bo pa treba vendarle nekaj stvari spremeniti. Očitno si želi, da bi policijo nekoliko modernizirali tudi v načinu dela. Predvsem na lokalni ravni.
»Veliko bo treba storiti predvsem na področju gospodarske in finančne kriminalitete, ki zahteva posebna strokovna znanja preiskovalcev. Zato pričakujem, da bo Nacionalni preiskovalni urad odigral svojo vlogo in mislim, da ga bo v prihodnje treba še dodatno kadrovsko okrepiti,« je dejal Veniger za Novi tednik. »Hkrati pa ne smemo nikakor pozabiti na kriminal, ki se dogaja vsak dan in ki ga
Stanislav Veniger
najbolj občutijo državljani. Tu pa morajo svoj del naloge opraviti policijske postaje, torej se še bolj povezati z lokalnim okoljem.« Meni, da bodo morali svoj način dela spremeniti policijski vodje na regionalni in lokalni ravni. »S tem mislim, da ne smemo biti več toliko zavezani načinu delu, ki je morda enak že 30 let, ampak je treba najti nove metode dela. Tudi zato, ker je policistov na terenu vedno manj. Vodenje je na nek na-
čin umetnost, zato pričakujem, da bodo svoje delo tako dojeli tudi kolegi v lokalnem okolju. Torej, brez nekih stereotipov. Pozitivna klima namreč ni odvisna samo od stimulacije, ampak tudi od motivacije.«
Stanislav Veniger je svojo poklicno pot začel leta 1980 na Policijski upravi Celje. V tem času je bil policist, komandir policijske postaje, vodja celjskega OKC, med letoma 1995 in 1997 je bil tudi direktor te uprave. V uradnem življenjepisu ob njegovem imenovanju so še zapisali, da je bil med letoma 1997 in 1998 direktor Uprave policije MNZ in za tem namestnik generalnega direktorja policije. V obdobju 2000-2004 je bil zaposlen kot direktor Uprave uniformirane policije GPU, od koder se je januarja 2005 preselil na Policijsko upravo Celje, ki jo je vodil do septembra 2008. Od takrat je delal v Ženevskem centru za demokratični nadzor oboroženih sil (DCAF).
SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT
Zapor za pijanega povzročitelja
nesreče
V tragediji umrl sopotnik
Na Okrožnem sodišču v Celju so pretekli teden na leto in osem mesecev zapora obsodili Srečka Zmajška. Leta 2004 je na regionalni cesti Kozje-Bistrica ob Sotli povzročil prometno nesrečo, v kateri je umrl njegov sopotnik.
Zmajšek je takrat vozil pijan, saj je imel kar 2,23 grama alkohola na kilogram telesne teže. Kot tak ni bil sposoben za vožnjo, saj so pri tej stopnji alkoholizira-nosti popolnoma motene zaznave in sposobnosti za vožnjo. Nesreča se je zgodila, ko je pri Podsredi v dolgem levem nepreglednem ovinku vozil prehitro, nakar je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal s ceste. Vozilo je več metrov drselo po travi, nato trčilo v skalnato nabrežino, kjer je avto dvignilo v zrak in vrglo nazaj na cesto, nato se je šele po drsenju zaustavil v jarku. Njegov sopotnik je padel iz vozila in dobil tako hude poškodbe, da ni
preživel. Sojenje ni trajalo dolgo, saj so Zmajšku krivdo dokazali po predobrav-navnem naroku in dveh obravnavah. Med sojenjem je obtoženi poskušal dokazati, da za volanom ni sedel on, kar je sodišče na podlagi sledi in dokazov ovrglo. Poleg zaporne kazni so mu izrekli tudi stransko prepoved vožnje motornega vozila B-kategorije za 10 mesecev, kar bo začelo veljali od pravnomočnosti sodbe.
SŠol
Letos je na cestah območja Policijske uprave Celje umrlo 17 ljudi, v enakem obdobju lani 11. Med umrlimi v prometu je bilo šest voznikov osebnih vozil, pet voznikov motorjev oziroma kolesa z motorjem ter poleg tega tudi štirje kolesarji in dva sopotnika.
Pogojna kazen za smrt podnajemnika
Pijan padel s terase in se nabodel na ograjo
Novinarki naj bi grozil z bombo
Povod naj bi bil članek o zbiranju denarja
Pred časom je več medijev poročalo o zbiranju denarja po domovih, zbiralci pa so pri tem omenjali, da bo denar namenjen varni hiši. Policija ves čas opozarja, da se morajo zbiralci denarja predstaviti z uradnim dokumentom, občani pa naj bodo pri tem previdni. Prav tako smo mediji poročali, da se denar ne zbira za celjsko varno hišo, saj tam prispevkov nikoli ne zbirajo na tak način. Denar naj bi zbirala mariborska varna hiša, ki je namenjena tudi moškim, ki so žrtve nasilja. Pisanje o tem pa je očitno močno razburilo njenega ustanovitelja Aleksandra Kame-nika, ki naj bi ob objavi članka grozil novinarki časopisa Dnevnik Mojci Grušovnik.
V telefonskem pogovoru naj bi, kot pravi Grušovni-kova: » ... med kričanjem pri svojem življenju prisegal, da se mi bo maščeval z bombo. Očital mi je, da je zaradi mojega članka izgubil posel in da zdaj ljudje njegovim prostovoljcem ne dajejo več denarja in da bo
zaradi tega njegova varna hiša propadla. Omenil je, da je polbrat Kristijana Kame-nika, kar sem seveda preverila, vendar se je izkazalo, da ni res.« Grušovnikova, ki ima tudi pričo, ki je pogovor z grožnjami tudi slišala, je Kamenika takoj prijavila celjski oziroma mariborski
policiji, ki ga je ovadila zaradi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti, zaradi česar mu grozi zaporna kazen do enega leta. Sumi kaznivega dejanja so bili utemeljeni, saj so tožilci spisali obtožni predlog, v sredo pa bi se moral na Okrajnem sodišču v Celju začeti tudi sodni postopek zoper Kamenika. Vendar je ta sodišču sporočil, da ga ne bo. Razlog? Ne more zapustiti živali v svojem azilu (poleg varnih hiš ima tudi azil za živali), oseba, ki naj bi mu obljubila, da bo v sredo prevzela skrb nad živalmi, pa ga je pustila na cedilu. Sodnica je zato morala narok prestaviti na november.
SŠol
Mariborsko tožilstvo je preiskovalo dva primera kaznivega dejanja zatajitve, kjer so bile osumljene tri osebe, ki naj bi zbirale prostovoljne prispevke za mariborsko varno hišo, vendar so bile ovadbe zavržene, ker suma, da so storili kaznivo dejanje, niso potrdili. So pa na Okrožnem državnem tožilstvu Maribor dodali: »Zoper odgovorno osebo Združenja varnih hiš Nova Slovenije smo prejeli v zadnjih dveh letih v obravnavanje kazenske ovadbe zaradi različnih kaznivih dejanj iz 15., 16., 19. in 23. poglavja kazenskega zakonika ter v zvezi z njimi vložili tri obtožne predloge, medtem ko je ena zadeva v fazi preiskave.« Točno za katera kazniva dejanja naj bi Kamenika ovadili, ne navajajo, gre pa - glede na njihove navedbe poglavij kazenskega zakonika - za kazniva dejanja zoper življenje in telo, spolno nedotakljivost, človekove pravice in svoboščine in premoženje.
Leona Vrzela iz Štor, ki so mu na Okrožnem sodišču v Celju sodili zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti, so pretekli teden obsodili na 10 mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let, kar pomeni, da je dobil pogojno kazen. Tak ukrep so mu izrekli, ker je aprila leta 2009 z nezavarovane terase njegove stanovanjsko poslovne hiše v Štorah padel njegov najemnik in se pri tem ubil, o čemer smo v preteklih tednih že večkrat poročali.
Najemnik je padel s terase, kamor naj bi odšel kadit, pri čemer se je nabodel na ograjo na tleh in dobil tako hude poškodbe, da je med prevozom v celjsko bolnišnico umrl. Tik pred nesrečo je pil, saj je imel več kot 3 grame alkohola na kilogram telesne teže.
Vrzelu so očitali malomarnost, saj terase ni dal zavarovati, samo ustno opozorilo najemniku, da se na njej ne sme zadrževati, pa ni bilo dovolj. Da je Vrzel hojo po terasi prepovedal, je potrdil tudi pokojnikov kolega, ki
je z njim bival v sobi, v Štore sta se namreč preselila iz celjskega samskega doma. Dejal je, da sta prepoved kršila na lastno odgovornost. Pri izreku sicer mile kazni za takšno kaznivo dejanje je sodni senat upošteval tudi to, da je bil najemnik pred nesrečo pijan, vendar je sodnica dejala, da bi lahko bil Vrzel na to bolj pozoren. Dejala mu je, da je bil lahkomiseln in neodgovoren, da pa vse le ni bilo po pravilih, kaže tudi to, da je Vrzel po nesreči teraso vendarle zavaroval.
INFO 113
Dež zalival prostore
Torkovo deževje je na Celjskem ponekod povzročilo nekaj težav. Dopoldne se je v stanovanjski hiši v Gotovljah zamašil jašek za meteorne vode, zaradi česar so morali posredovati gasilci.
Enako je bilo tudi v Selcah v Celju, kjer je meteorna voda začela zalivati kletne prostore razdelilne transformatorske postaje. Celjski poklicni gasilci so izčrpali okoli 200 litrov vode. V Ulici bratov Mernik v Zrečah pa so morali gasilci očistili odtoke in izčrpati vodo iz kletnih prostorov ene izmed stanovanjskih hiš, kjer je voda poplavila prostore kar do višine 30 centimetrov.
Nabrali so si žetone
V začetku tedna so neznanci vlomili v samopostrežni terminal v avtomatski av-topralnici v Šentjurju.
Ukradli so okoli 300 žetonov in 150 evrov gotovine. Podobno se je zgodilo tudi v Slovenskih Konjicah. Na Cesti Leona Do-brotinška v Šentjurju pa je nekdo vlomil v skladiščne prostore podjetja in odnesel več različnega električnega orodja. Kar 150 žele-
zniških pragov, vrednih dobra dva tisočaka, pa je izginilo v Celju.
Motil jih je semafor?
Pretekli konec tedna je nepridiprave v Za-ložah na območju Policijske postaje Žalec očitno razburil prenosljiv semafor, postavljen ob mostu, kjer delavci izvajajo cestna dela. Poškodovali so ga tako, da je nastalo kar za dva tisoč evrov škode.
Prišli po železo, odnesli denar
Laški policisti iščejo neznance, ki so v ponedeljek prišli do ene od stanovanjskih hiš in omenjali, da zbirajo staro železo.
S pogovorom so zamotili lastnico in pri tem vstopili v hišo, medtem pa je eden v prostorih našel kuverto z denarjem in jo ukradel. Gre za tipičen način tatvin na našem območju, zato policija opozarja na večjo previdnost. Še posebej, če občani opazijo v okolici svojih domov osebe, ki iščejo staro železo ali morda prodajajo posodo oziroma druge stvari, naj pokličejo 113, v stanovanja ali hiše pa naj jih ne spuščajo.
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.
UREDNIŠTVO
Prodajna mesta vstopnic:
Eventim, poslovalnice Pošte Slovenije, Petrol, hiša vstopnic City center, TIC Celje ter oglasni oddelek Novega tednika in Radia Celje, dodatne informacije: 051 364 333.
VLADO KRESLIN
z Beltinško bando in Malimi bogovi
Poj mi pesem...
Petek, 19.10., ob 19.30 v Dvorani Golovec Celje
■ PREJELI SMO
Izjava za javnost
3. oktobra je bil na pobudo PO Zahodne Štajerske, OZVVS Celje in PVD Sever za celjsko območje sklican sestanek koordinacije vseh treh veteranskih organizacij celjske regije (Območnih združenj veteranov vojne za Slovenijo, Policijskega veteranskega društva Sever za celjsko območje in Združenj borcev za vrednote NOB). Sestanek je bil sklican zaradi sprejema ZuJF, ki veteranom jemlje že pridobljene pravice.
Veterani sporočamo, da smo se borili za to državo, vendar ne za takšno, kakršna je sedaj. Ogorčeni in razočarani smo zaradi ukrepov aktualne vlade in odvzema pravic, pridobljenih po zakonu o vojnih veteranih. Mednarodna konvencija namreč določa, da veteranske pravice niso privilegij, ampak da je status veterana samo delček nadomestila za njegov vložek in trpljenje ter njegovo osebno prizadevanje za dobrobit države. Obsojamo pripravo in sprejem zakona, s katerim je država posegla v naše že pridobljene pravice, ne da bi z nami v predhodni fazi vzpostavila kakršenkoli
dialog. Občutek imamo, kot da se nismo borili na pravi strani.
Ne strinjamo se z ZUJF v delu, ki nam posega v naslednje pravice: zvišanje starostne meje s 50 na 55 let za uveljavitev pravic po zakonu o veteranih, prenehanje plačevanja dodatnega zdravstvenega zavarovanja s 1. 1. 2013, odvzem pravice do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja, zagotovljenega po zakonu o veteranih, se-
lektivno znižanje pokojnin veteranom.
Predvsem pa se ne strinjamo z ukrepi, ki so v zakonu označeni kot trajni. S tem je dokazano, da so naša dejanja pri osamosvajanju Slovenije popolnoma razvrednotena. Občutek imamo, da želi vlada na naš račun varčevati dvakrat - prvič kot navadnih državljanov in drugič kot veteranov.
Kljub temu, da je vse več veteranov socialno ogroženih, smo pripravljeni prispevati k varčevanju in izboljšanju stanja, vendar ne na takšen način. Želimo, da sodelujemo v socialnem dialogu in da zakonodajalec prisluhne tudi našim pobudam. Mnenja smo, da zvišanje starostne meje s 50 na 55 let in plačevanje dodatnega zdravstvenega zavarovanja ne sodita v ZUJF, saj sredstva, ki jih država namenja za dodatno zdravstveno zavarovanje veteranov, ne bodo rešila krize v državi.
Ugotavljamo, da so vsi dosedanji ukrepi vlade in ustanavljanje »novih« organizacij naravnani proti enotnosti aktualnih in priznanih veteranskih in domoljubnih organizacij.
Člani vseh treh veteranskih organizacij smo razočarani in ogorčeni in od vodstev zvez zahtevamo, da o poslabšanju pravic veteranov v Sloveniji pisno obvesti Mednarodno veteransko združenje, saj takšni posegi v že pridobljene pravice veteranov nimajo primera v svetu.
ZDENKO TERPIN, predsednik PO Zahodne Štajerske ANTON ŠMID, predsednik PVD Sever za celjsko območje
Svetovni dan hrane
Z opustitvijo množične živinoreje oz. proizvodnje mesa se ponudba kakovostne in varne hrane v Sloveniji in svetu lahko poveča. Zakaj?
Živinoreja potrebuje 17-krat več zemlje, 14-krat več vode in 10-krat več energije kot poljedelstvo. Za proizvo-
dnjo 1 kg govejega mesa potrebujemo 15 kg žita in 30 kg osnovne krme. Za enoletno krmo enega goveda potrebujemo 0,5 ha pašnikov. Po enem letu od te živali dobimo 300 kg užitnega mesa. Če bi na tej površini leto dni sadili krompir ali žito, bi lahko poželi 3.000 kg žita ali 20.000 kg krompirja. Približno 220-gramski zrezek vsebuje toliko energije rastlin, da bi z njim lahko 40 ljudi za en dan rešili pred lakoto.
Profesor Jian Jingong s kitajske univerze Tsihinghua predlaga, da postanemo vegetarijanci, saj zaradi večje proizvodnje mesa nastajajo v okolju vedno hujše motnje. Po njegovem lahko površina Zemlje vzdržuje 20-krat več vegetarijancev kakor mesojedcev (Delo, 7. 9. 2007). Živinoreja je torej tudi eden bistvenih vzrokov svetovne lakote, kajti ogromne količine hrane se porabijo za krmljenje živali, namesto da bi bila hrana namenjena za ljudi. Pomanjkanje hrane že ogroža civilizacijo, meni ustanovitelj Inštituta za politiko Zemlje Lester Brown (Delo, 4. 6. 2008). Zato ni rešitev povečanje proizvodnje žit, temveč odprava živinoreje. Povečanje proizvodnje mesa in mleka, kot se načrtuje, bo imelo na družbo izjemno hude posledice.
Sprašujemo se, ali sta uživanje mesa in s tem povezana reja živali oz. mesna industrija sploh še v javnem interesu? Kajti tisto, kar naj bi bilo v javno korist, mora biti v korist vseh, ne pa samo nekaterih, ki s tem posredno (npr. klavnice, mesarije) in neposredno (npr. farmacevtska industrija) neizmerno bogatijo. Ne more biti v javno korist nekaj, kar prinaša neugodne, negativne posledice, saj se večajo družbeni stroški za zdravstvo, za okolje, za čiščenje voda ter za druge stvari, ki so z uživanjem mesa v neposredni ali posredni povezavi.
Predlagamo, da se razmišlja v tej smeri, kajti le
sprememba načina prehranjevanja in našega razmišljanja ponujata dolgoročno rešitev.
STANKO VALPATIČ, predsednik Združenja za razvoj miroljubnega kmetijstva Ponikva
ZAHVALA
Uspel piknik
Zaposleni in člani društva Šent - Slovenskega združenja za duševno zdravje, CDZS Savinjska regija, se zahvaljujemo Radu Kovačiču in Milenki Galof, ker sta nam prijazno omogočila izvedbo piknika na svojem posestvu. Zahvaljujemo se tudi Stanetu Novaku, da nam je popestril dan z igranjem na harmoniko.
ALENKA GNILŠEK, vodja dnevnega centra Šent Celeia
Septembrski spomini
19. septembra se je zbrala vesela družba v gostilni Bezgovšek v Laškem. Tam je bila 990. oddaja Vrtiljaka polk in valčkov. Bilo je veliko lepega vzdušja ob Tonetu Vrablu, ki vedno rad razveseljuje ljudi okoli sebe. Z nami je bila tudi urednica Radia Celje Bojana Avguštinčič. Ob ansamblu Vigred iz Laškega so bili še mnogi dobri ansambli in muzikanti, saj so dobivali takšne aplavze, da so bile naše dlani kar rdeče od ploskanja. Kamorkoli nas Elica Šantl popelje, vedno je prisotno prijetno razpoloženje. Ga. Elica to »delo« opravlja že sedem let, saj je tudi sama rada v dobri družbi. 30. novembra se bo odvrtel 1000. vrtiljak polk in valčkov, ki naj bi bil tudi zadnji. Upamo, da bo Tone Vrabl poskrbel za drobtinice vzdušja, ki smo ga doživljali v vseh teh oddajah.
Ob dobri družbi, veseli glasbi ter okusni hrani v gostilni Bezgovšek je čas kar prehitro minil.
ANICA LIPOVŠEK, Loka pri Žusmu
<v O
UFIREG - ekološki projekt štirih evropskih držav za izboljšanje kakovosti zraka
Zavod za zdravstveno varstvo Celje se je julija 2011 vključil v izvajanje mednarodnega raziskovalnega projekta UFIREG, v okviru katerega se raziskovalci in strokovnjaki s področja varstva okolja in javnega zdravja v štirih evropskih državah osredotočajo na merjenje ultrafinih delcev v zraku in preučevanje vpliva teh delcev na človekovo zdravje. V naprednem ekološkem projektu, ki bo zaključen decembra 2014, sodelujejo Nemčija, Češka, Ukrajina in Slovenija. Projekt UFIREG vodi Raziskovalno združenje za zdravstveno varstvo s Tehnične univerze Dresden. Zavod za zdravstveno varstvo Celje sodeluje kot projektni partner za Slovenijo in se vključuje v izvajanje meritev onesnaženosti zraka ter ugotavljanje vplivov ultrafinih delcev na zdravje.
V okviru projekta bodo raziskovalci merili ultrafi-ne delce v petih evropskih mestih (Dresden, Augsburg, Praga, Chernivtsi in Ljubljana) ter analizirali vpliv na zdravje ljudi. Po dosedanjih ugotovitvah strokovnjakov je v proučevanju poznavanja vplivov ultrafinih delcev na zdravje še vedno precej neznanega in neraziskanega. Obravnavanje problematike ultrafinih delcev lahko prispeva nova spoznanja, pomembna za življenje ljudi v velikih mestih. Ultrafini delci imajo aerodinamični premer 0,1 mikrometra ali manj in so približno enake velikosti kot virusi ter veliko manjši od bakterij. Ilustrativna je primerjava, da so približno 1000-krat manjši od premera človeškega lasu.
Po ugotovitvah nekaterih epidemioloških raziskav imajo lahko ultrafini delci škodljivejše učinke na zdravje ljudi kot večji delci.
Med ultrafinimi delci, še zlasti v urbanih območjih, prevladujejo sajasti delci. Ti veljajo za nevarne, saj prenašajo sledi strupenih spojin, kot so na primer težke kovine. Koncentracija teh delcev je zelo spremenljiva, kar se kaže v velikih dnevnih in tedenskih spremembah, še zlasti v času prometnih konic. Zdravstveni strokovnjaki ugotavljajo, da lahko ultrafini delci prodrejo globoko v pljuča in povzročijo bolezni srca in dihal. Skozi sluznico pljuč prehajajo v krvni obtok. Povzročijo lahko imunski odziv, kot je zgostitev krvi, kar poveča tveganje za srčno ali možgansko kap. Po krvnem obtoku lahko prispejo
do različnih organov, kot so jetra ali srce. Čeprav ultrafini delci sami po sebi niso vsi strupeni - nosijo pa lahko sledi strupenih spojin - obstajajo dokazi, da lahko v pljučih sprožijo oksidativni stres. To je proces, ki spreminja kemijo pljučnih celic, povzroča vnetja in posledično vrsto zdravstvenih težav. Ultrafini delci predstavljajo posebno tveganje za zdravje starejših ljudi in kroničnih bolnikov, ki imajo bolezni srca in žilja ali na primer sladkorno bolezen.
Za Ljubljano še meritve v Celju
Vključene države so pristopile k projektu z namenom, da bi izboljšale poznavanje in razumevanje zdravstvenih vplivov izredno majhnih ultrafinih delcev. Zakonski predpisi za določanje koncentracije ultrafinih delcev v zunanjem zraku doslej v Evropi še niso bili uvedeni. V projektu bodo zato raziskali merilne pristope in ustreznost inštrumentov ter možnosti njihove uporabe v omrežjih za spremljanje kakovosti zraka. Za zagotavljanje kakovosti meritev bodo izvajali tudi primerjalne študije med vključenimi evropskimi mesti. V okviru tega projekta je Zavod za zdravstveno varstvo Celje pridobil sredstva za nakup novega namenskega inštrumenta za določanje ultrafinih delcev v zraku. Inštrument bo prva štiri leta za potrebe projekta UFIREG nameščen v Ljubljani kot največjem slovenskem središču, nato pa bo na razpolago tudi za meritve v Celju. Meritve so začeli izvajati aprila letos. Ekološki projekt bo že konec prihodnjega leta ponudil več znanja in nove odgovore o vplivu ultrafinih delcev na zdravje ljudi, o smiselnosti meritev teh delcev ter o vključevanju raziskovalnih spoznanj v kreiranje okoljske politike v Evropi. Razširili bomo znanje o tem, kako različno veliki ultrafini delci vplivajo na smrtnost in obolevnost prebivalcev v Sloveniji, Nemčiji, Ukrajini in na Češkem.
Ol VSAK ČETRTEK ob 12.15
QlllSW
POGLED! jlieJiS
NOVI TEDNIK
RADIO, KI GA BERETE
21
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 20. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Univox)
NEDELJA, 21. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Univox)
PONEDELJEK, 22. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Z gibanjem do boljšega počutja, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Celje)
TOREK, 23. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Celje)
SREDA, 24. oktober
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Celje)
ČETRTEK, 25. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
PETEK, 26. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
www.radiocelje.com
PREDSTAVLJAMO NOVINARJE RADIA CELJE
Bojana Avguštinčič in Janez Klanšek, eden prvih tonskih mojstrov Radia Celje
Ljubiteljica škarij ima zdaj tudi platno
Stavimo, da se njena stara mama še zdaj čudi, kako da ni dekle izbralo kakšnega poklica s škarjami. Kot deklica se je namreč zelo posvečala modi. Z užitkom je svojim punčkam krojila obleke iz (še aktualnih) zaves in preprog, na vegast fru fru frizirala sebe in svoje igračaste vrstnice, za kirurgijo pa takrat na srečo še ni slišala.
Začuda Bojana Avguštinčič kljub bogati pripravniški karieri v času vrtca vse do strateškega trenutka po maturi ni točno vedela, kaj bi sama s seboj. Da bi celo življenje ždela v kakšni pisarni ali grenila življenje otrokom s kontrolnimi nalogami in spraševanji, ji ni prav nič dišalo. »Novinarstvo se mi je zdelo zanimiv študij in poklic in tako je padla odločitev.« Ostalo si lahko mislite. Štiri leta FDV, diploma in evo. Kot rojeno Dolenjko so jo prve delovne izkušnje vodile na Radio Krka. Nato je zasledila avdicijo za voditelja na Radiu Celje, kasneje se je prijavila še na razpis za novinarja na Novem tedniku in Radiu Celje. Očitno je naredila dober vtis in tako je naši medijski hiši zvesta že deseto leto.
Vtisa ni skvarilo niti to, da je enkrat med poročili v živo bruhnila v tak huronski smeh, da se je ni dalo ustaviti, niti to, da je skoraj celo noč snemala anketo na Pivu in cvetju, a nič posnela. »To se mi sicer takrat ni zdelo prav nič smešno, sem se pa naučila, da se na tehniko ne smem zanašati.« Namesto da bi šla na pivo, je šla pač še malo gnjavit ljudi na veselico. Ver-
jemite, da je to veliko bolj privlačna možnost, kot zjutraj urednici razlagati, zakaj in kako, da kljub vsemu trudu ni nič »ratalo«. Zadnje leto je v čevlje radijske urednice stopila tudi sama. Resda nam vztrajno dopoveduje, da to niti slučajno ni hec, ampak hkrati očitno še ni čisto pozabila, kaj pomeni strah božji pred vsemogočno »šeflo«. Radio Celje kljub vsemu še vedno ostaja dokaj prijazen kraj.
Ko Bojani ni treba delati, v resnici najraje ne počne nič. Saj veste - blaženo brezdelje. Tako, v katerem se zbudi tudi ustvarjalni duh in potem spet z užitkom reže, lepi in zbija, pod njenim prsti pa nastajajo venčki, svečniki in podobne umetnine. Da je čas z njenim 11-letnim Nikom najbolj pomemben, ni treba posebej poudarjati. Je človek, ki zna biti zadovoljen s tem, kar ima. »Sreča in zadovoljstvo se na srečo ne merita z denarjem. S časom je pa tako, da ga je za vse dovolj, le pravilno si ga moraš znati razporediti. Dan je za vse enako dolg.«
Če pa bi morala opisati kakšen res idealen dan še v službi, bi ji ga od jutra do poznega popoldneva lepšali zadovoljni in nasmejani obrazi sodelavcev, dobro vzdušje v uredništvu, polna zaloga dobro narejenih novinarskih prispevkov in poln predal pohval poslušalcev. Za piko na i pa ne bi škodila kakšna razpredelnica, v kateri bi pisalo, da se je Radiu Celje spet povečala poslušanost.
StO
Foto: GrupA (arhiv NT)
Zastrupile so jo odrske deske
Cvetka Jovan Jekl, dolgoletna mentorica mladinskih gledaliških skupin in režiserka v ljubiteljskem ansamblu trnoveljske Zarje je na letošnjem Linhartovem srečanju - festivalu gledaliških skupin Slovenije prejela visoko priznanje, Linhartovo listino.
Priznanje je prejela za vrsto ustvarjalnih odrskih dosežkov, dolgoletni strokovni in organizacijski prispevek k razvoju gledališke dejavnost ter mentorsko delo z mladimi, saj ima trnoveljski gledališki ansambel v zadnjem obdobju prav po njeni zaslugi stalno delujočo otroško gledališko skupino, s katero kot režiserka vsako sezono pripravi novo gledališko pravljico. O njenem življenju, delu ljubiteljske režiserke, ljubezni do odrskih desk in še čem se bo s Cvetko Jovan Jekl v oddaji Znanci pred mikrofonom to nedeljo po deseti uri pogovarjal Branko Stamejčič.
BS, foto: SHERPA
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
1.	CANDY - ROBBIE WILLIAMS (3)
2.	HALL OF FAME - SCRIPT
FEAT. WILL. I. AM	(5)
3.	LIVE WHILE WE'RE YOUNG -
ONE DIRECTION	(3)
4.	SHE WOLF - DAVID GUETTA FEAT. SIA	(2)
5.	WE ARE NEVER EVER GETTING BACK TOGETHER - TAYLOR SWIFT	(6)
6.	SETTLE DOWN - NO DOUBT (4)
7.	SKYFALL - ADELE	(1)
8.	WINGS - LITTLE MIX	(2)
9.	WHAT COULD HAVE BEEN LOVE? - AEROSMITH	(4)
10.	LOCKED OUT OF HEAVEN -BRUNO MARS	(1)
DOMAČA LESTVICA
1.	TI SE LJUBIŠ - TINKARA
KOVAČ	(6)
2.	NOVA REVOLUCIJA - RED
FIVE POINT STAR	(3)
3.	LJUBEZENSKA PUŠČICA
-	MANCA ŠPIK	(4)
4.	DRAGI - NANA MILČINSKI (5)
5.	JS ZATE TI ZAME - GOGS (1)
6.	ZA SPREMEMBO - PETER LOVŠIN & ŠPANSKI BORCI (4)
7.	SE ZGODI - VILI RESNIK (3)
8.	SKRIVNOST - NIKKA	(1)
9.	TI PRIHAJAŠ - MATEVŽ ŠTALEHAR - HAMO	(2)
10.	A BI Z MANO ŠLA - ALEX VOLASKO	(2)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO
DIAMONDS - RIHANNA GET UP (A COWBOYS ANTHEM)
-	KELLY CLARKSON PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO
SUPERFAJN - MANOUCHE KDO MIŽI - TMS CREW
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011
CELJSKIH 5 PLUS
1.	NAVIHANI IN MLADI -NAVIHANI MUZIKANTI (6)
2.	ODLOČI NAJ SRCE - TAPRAVI FALOTI	(3)
3.	TEBI - ZREŠKA POMLAD (2)
4.	SAJ BI TRKAL - GOLTE (1)
5.	MAMA, RAD TE IMAM - ZUM (4) PREDLOG ZA LESTVICO
URNIH NOG - VIKEND SLOVENSKIH 5 PLUS 1. SREČA OPOTEČA - NAVEZA
(4) (2)
(1)
(5) (3)
2.	PERICE NI VEČ - AZALEA
3.	SVETI MARTIN - ANS. FRANČIČ
4.	ČE KDO VE - GADI
5.	PRISLUHNI MI - VIHAR PREDLOG ZA LESTVICO KILCA GOR AL' KILCA DOL - NARCIS
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
Cvetka Jovan Jekl včasih tudi zaigra. Na sliki z Markom Gradom v predstavi Kako pa to delajo sosedje.
INFORMACIJE
* 1


Brezskrbni poletni dnevi so mimo, vstopamo počasi
v jesensko in zimsko obdobje, ponovno bo treba razmišljali o vzdrževanju naših nepremičnin. Treba se bo pripravili na novo kurilno sezono. Tisti, ki se
ogrevamo na klasičen način z energenti, ko! so kurilno olje, drva, peleti itd., bomo morali postoriti
še vsakoletna vzdrževalna dela na sistemih ogrevanja in za to bomo potrebovali mojstre, ki nam bodo nudili svoje storitve, potrebujemo pa jih tudi za vzdrževalna dela ter za nepredvidene okvare. Da bomo lažje ponudili pomoč našim bralcem, vas vljudno vabimo, da nam svojo storitev in dejavnost predstavite tudi na naših straneh.
Potrudili se bomo, da homo skupaj oblikovali ponudbo, s pomočjo katere boste še bolj prepo/. navni s svojem okolju in širši okoli d, saj Novi tednik berejo na širšem celjskem območju.
4
Za oglaševanje na straneh VSI NAŠI MOJSTRI pokličite 031 692 860.


ft??*soglasni rubrik«
3 * 692 860
DOMO FINAL
IvjnflOBACER i.p, Ü L Bratov Jančarjev 11 a 32*2 Vojnik
GSM: 041 756 6GS
telefon/tac 03 781 II 72 e pošta: domofinaltat-1 .s i
Za Va s in Vaš dom vrši mo:
-lesarstvo ■ krovstva
-	stavbno kiparstva
-	montaii Velu* oken
-	Izdelava nadsira Skov
-	izdelava ravnih In zelenih streh
Pooblaščeni krovec za kritine:
CERAHDrCREATON,TONDACH, BAAMAC, LINDAS, HOSEKRA.TEGOLA, S-METAL ES AL ..
NOVO! POPRAVILO VETROBRANSKIH STEKEL IN P VC ODBIJAČEV
SERVIS VSEH mm vozil = k5pqRi|
NA VSE STORITVE 10% popust ZA VSE UPOKOJENCE ŠJ KIA MOTORS avt( l )hiša skorjanec
Hm Power te Surprise"
tjimcMl jl4531,gsir:Q51KBS79 M: 03J57 714«, UksiOl/ 57 ? 14» e-mail: ta^u.hiai&n&net
BHGmSIM m l/se za streho J
Proi&ahjd in rmrraia krovskjo-kJeparsfcih udsftov In sBEŠne kritine; Praämla ras 57'3130 SlDfiE
www.streha-metalko.si
ZA iZMEŠO IN IZUE1AV0 PREDRAČUNA NA KLIUC POKLIČITE NAŠEGA STROKOVNJAKA U STSEHE NA GSM- 04i f>22 385
SALON KERAMIKE V CEUU
ww «h . t p pro- 9 roxi st. si
Kidričeva cesta 5, Celje Tel.: 03 491 22 ti. 041 f59 54? • KOPALNIŠKO pohiitvo
1 Velika izbiro KOPALNIŠKE in ZUNANJE KERAMIKE IZ ZALOGE ■ Snnlfrat ARMATURE
INSTALACIJE VERHOVŠEK
mu
OTEDM VODOVODNIH IN CENTMIMJH NAPfUAY HC SANAQJA KOPALNIC
nimiatrniMllU Iii. Prailnsk^ vas Šloie. flsin: 041 682907
■W^WIIIPIIP
INSTALACIJE IN ZAKUUČNA DELA V GRADBENIŠTVU Branko Vrečar s.p. Gsm:041 452 889
«dr tarnat ogrmlnl k uit«™. ttnliali» ajrrvanje, !.iiiidogHfnanj:- wdowcL 'jiiiiiludp. lanmia topfit menjavi radijalcirfcv umnovjujeni Suho Ha, 3224 Dob je pri Planini, E-mafl: vtStarbrankfflBgmaii.COrn
(l < hUMfiLMO OGRIVIlNdl HJi TS DA
C'5T(fl IX i -I t II Ud IIHO 01>F (lil 6' OVOHA! CH11 6»! J HJI !1 MRIViNtE SlIHIlElJf V> . HinnoFDBH - OLJNI JA^Ki j.r:uMULfiiüBj masovnim vsa s
pt i i Rvtfa« 1111 iiurrsR ho vo o» ah ui i i i n 11 sjitrr«! posodi1
'inOJGPLDSTIIIII
PRAŠNO BARVANJE WSEH VRST KOVIN
KOS TERMOIN STA1ACUEI kLt 01/ JM Ii«, fin Ml/i JU 7M, hut fl J T« IS 91 8, J230 Š«nf| ■ I »n.lhidBljt^rtilji .www.hofc-hofll.il |
Hirio, ivuirnua ,N uudii.i
telefon: M 57403 10, te! 03 574 03II	^^ ^mj [^„mi
gsiJl:041 741 094	„(„p^ f runmskti r**i<lml pigMiml
(■mail:mdnD.kuhffVk#UCll.net	banJitil: jilibaktrnjiltr, umKitrloO, an"i grafiti,
splet (ltt|L^ww.itra jtpliJIllo.si	(tmonihilnt -I, Wotawt bMm i «tun dnnu!
= =
enostojni S trostojni ^

www,	m jr u m si	^
PROIZVODNJA - MONTAŽA - SANACIJE f Tel.: 068172 094 E'rnail:dimniki@viilkano.si M
INFORMACIJE	23
				
dimnim	nnn		Iiiii	1 I ! 1 i 1 1 1 l 1 1 I 1 M 1 1 1 1 I 1
Preberite!
Urejanje okolice v oktobru
Sadni vrt
Sadje, ki ga bomo shranili, obiramo previdno, da ne pride do odrgnin iti poškodb na plodovih in da kasneje pri shranjevanju ne bi prišlo do gnitja.
V drugi polovici oktobra dozorijo kakiji, obiramo jih, ko se začno barvati. Konec meseca je čas, da kupimo sadike sadnih rastlin. Pred sajenjem moramo izbrati primeren prostor. Tla dobro pripravimo, paziti moramo na vrste in sorte rastlin, ki za normalno rodnost v svoji neposredni bližini potrebujejo opraševalno sorto (jablane, hruške ...), saj se ne morejo opraševati z lastnim cvetnim prahom. Sadike, ki so bile sajene jeseni, spomladi bolje odženejo, saj se rastline pred zimo dobro ukoreninijo in založijo z vodo ter hranili. Tri tedne pred sajenjem izkopljemo sadilne jame. Velikost jame je odvisna od lastnosti tal - slabša ko so tla, večja mora biti sadilna jama. Na dno jame damo kompost oziroma šoto, nič pa ni narobe, če dodamo gnojilo za založno gnojenje, vendar brez dušika. V prej pripravljeno sadilno jamo posadimo sadno rastlino, zasujemo z zadostno količino zemlje in večkrat potlačimo. Ko sadimo, dodamo tudi mineralna gnojila in hlevski gnoj, vendar ne neposredno na korenino. Sadikam damo oporo. Ko sadna drevesa posadimo, jih zalijemo.
Trata
Jeseni trate ne gnojimo z dušikom, Pogosto se v jesenskih dneh opazi, da trava izgublja lepo zeleno barvo. Da trava dobi svojo lepo zeleno barvo, uporabimo namesto dušikovih gnojil raje zeleno galico - z njo pa uničimo precej žen del mahu. Jeseni se predvsem gnoji z fosforjevimi in kalijevimi gnojili, ki trati zagotovita večjo odpornost na nizke zimske temperature. Zadnjo košnjo trave opravimo Čim kasneje. Pokošene ostanke trave pograbimo in pospravimo. Jeseni tudi pograbimo trato, da odstranimo odpadlo listje z dreves in grmovja, ostanke od košnje, odmrle travne ostanke, izločke deževnikov ter posušene dele trave, Tako trato pripravimo na zimski počitek.
VV» M ' a
Ureditev grobov
Za ureditev grobov imamo veliko možnosti, ki so odvisne od naših želja. Zavedati se moramo, da je to zahtevno delo, saj imamo na razpolago majhen prostor, ki ga moramo urediti, tako da dosežemo čim boljši učinek. Pri tem je pomembna velikost groba. Pomembno je, da ne zasadimo velikega števila različnih rastlin, tiste pa, ki jih bomo uporabili, morajo biti premišljeno izbrane. Za zasaditve uporabljamo manjše iglavce, zimzelene rastline, trajnice, dvoletnice ali enoletnice. Listavcem se raj-Si izognimo, da ne bomo imeli preveč dela z odpadajočim listjem. Izbiraj m o rastline, ki dobro prenašajo jesenske vremenske nevšečnosti. Za okras t [porabimo pesek za grobove v različnih velikostih in barv ter okrasno lubje. Za sajenje rastlin uporabimo zemljo za grobove.
CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK
r jUff	Nataša HriDErniki.p.
Poslovne enote; Kalobje-Šencjur-Ceije
Kontakt: 031 '363'506 in 031-302-666 Spletna stran: www.cvetlicarna-nata5a.com
ali www, najdisl ovtmko.fi/to mpany/fi rstpagc.Jiprcom pinyid=5+
10% popust
za upokojence na storitve pri montaži pnevmatik v mesecu OKTOBRU.
tik
^SanoaciM
HITRJ SERVIS in OPTIKA SD
03/749 17 10
MULEJ DEJAN s.p. Ul. Točke Cečeve 17 3230 ŠENTJUR m u 1 ej, dejaii@3iol.net
<pTKK
MARJAN TERŽAN.ip.
MadbOrikS 54 p.p, 1013, 3102 CELJE T«, r 03/491 -36-00, Fax: 03M91-3B-01
ni tnufuu
¥ OPTIKI THUM WH HUHMO:
•	STPlOKÜVNI f=H£ÜLi [1VIOA ia Očm.»
■	kwu.rettul5tcku in oiwihje za jioflekei j5ka ocau,
*	sfFO"c™i meta ** KONiMtttrt ute
■	KMUTETld KCOTAhTHE LEČE > Čistila za kontaktne lese
- lastin pfflkirm prostor za sttunke tjptikt ■
DELOVNI ČAS: delavniki od 8.09-18.00, soboln od 8.00-12.00
flVILjflci SER.VK FtJfcCA 1
Tet., o? 1 m m t
WMCrfjt
-	BOPS.HNA POPRAVILA
-	kMJfANjF, MENJAVA (awtre, fodly,
-	OŽfNjE fltjENjfe tufli UfNjA
-	(ZteLAVA iti PRODAJA vmJFNIH üßLAdlL
KRAJŠANJE HLAČ
od 5 EUR Jjdjci 3+1 GHATIS MINJAVft ZLADRG V HLAČAH že za 6 EVROV
cetjowr C«;

: F. dtr 12.ure in od ff. dtr V. ure: jefrj l dv 1?. ure
I
ZLAFAR5TV0 TAJOSEK
Romana Tajnšek - Komšec
at** tig/7 moo Cfijt aj t+t it /J MI 6UÜJ-1
W fflOSGSÖftP v naslednji številki: Zaščita rastlin pred zimo!
- Št. 83-19. oktober 2012 -——
KRALJESTVO DOBREGA OKUSA
KAJ IMATE DOMAČEGA, SVOJEGA?
Tako so gledališčniki povprašali v kraju, kjer so gostovali, je spomine obudil nekdanji upravnik SLG Celje Borut Alujevič. Sam zdaj ugotavlja, da še vedno raje izbere kaj dobrega, domačega, a so se količine prepolovile. Zelo rad kuha, je dovzeten za namige drugih kuharjev in za krompirjevo zloženko je ob razlaganju recepta mimogrede povedal, kako narediti brezmesno, se navdušil nad idejo, da se krompir kar nariba, in povedal še to, da vzamemo pač tisto, kar nam ustreza po okusu, in vedno izpustimo tisto, kar nam ne diši. Kot dedek ugotavlja, da poje več v družbi vnukov, in ta se zgodi čisto enostavno. Eden je ta, drugi ono in dedek prijazno poje z vsakim malo. Jesti pač ne moreš sam in v dobri družbi se tudi ne gleda na žlice. Za kuharje, ki boste preizkusili njegova recepta, velja že povedano - vzemite količine po želji in okusu in naj vam jed uspe. Dober tek!
TRADICIONALNI DNEVI GRŠKE KUHINJE
Stopče 31,3231 Grobelno,Tel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.:
(P
^pRr
GOVEDINA PO LOVSKO
Sestavine:
goveji zrezki, gorčica, maščoba, čebula, korenje, zelena, peteršilj, lovorov list, cel poper, suha slanina, paradižnikova mezga, sladka paprika, kisla smetana, moka, juha za zalivanje
Priprava:
Goveje zrezke potolčemo in posolimo ter jih na eni strani premažemo z gorčico. Na maščobi prepraži-mo drobno narezano čebulo, dodamo na drobno narezano korenje, zeleno, peteršilj, lovorov list, celi poper, na kocke narezano suho slanino in malo paradižnikove mezge. Na to položimo zrezke in vse skupaj malo zalijemo z juho ali vodo. Dušimo do mehkega in po potrebi dolivamo juho. Zrezke nato vzamemo iz omake, omako pretlačimo in zrezke vrnemo vanjo. V lončku zmešamo žličko sladke paprike, kislo smetano in žličko moke. To vlijemo na zrezke z omako in pustimo vreti 15 minut. Zraven zrezkov v omaki serviramo krompirjeve svaljke, krompir v kosih ali kruhove cmoke.
KROMPIRJEVA ZLOZENKA (MUSAKA)
Sestavine:
mleto meso, čebula, krompir, bučke, paradižnik, kisla smetana, jajce, sladka paprika, sir
Priprava:
V pekač damo nasekljano čebulo in na kolobarje narezan krompir, mleto meso in narezane bučke (če želimo vegetarijansko različico, izpustimo meso) in na vrhu spet plast krompirja. Pečemo kakšne pol ure na približno 180 do 200° C. Nato zloženko prekrijemo z narezanim paradižnikom in pečemo še pol ure. V lončku medtem zmešamo kislo smetano z jajcem in sladko papriko ter s tem prelijemo sestavine v pekaču. Po vrhu lahko potresemo na grobo nariban sir. Pečemo še 10 minut.
Postrežemo s sezonsko solato.
NL
RESTAVRACIJA ETRk
ET HA d.O.».. «ukuvitok. 30DB Celje
De lovni Jas:
P0NPET: od 5:30 do 22:30 SOB: od 0:GO da 23:00 NED: od B:0D da 22:00
Dnevne malice Sobotna in nedeljska kosila Jedi po naročil« - a la carte Posebna ponudba Ptoerija, slaščice in bar Prostor za zaključene družbe Veliko parkirišče
T: 03 / 828.;of8lJfG: 035^630 511 Tiait: restavratija@etra.si
Jesen je tu, gobe tudi. Naj bo jesen tudi na vaših krožnikih ... MARINIRANA SVINJSKA RIBICA c.OMIH i
IV««	••	v • • • VI • y ' -' ' i(V 1
z bučnimi semeni in svežimi lurcki i
Sestavine:
0,2 kg svežega svinjskega fileja 0,2 kg svežih jurčkov 0,05 kg bučnih semen bučno olje grobo mleti poper solni cvet
reduciran jaboljčni balzamik
Svinjski file popopramo, posolimo in ga nežno popečemo z vseh strani. Pečenega povaljamo po sesekljanih bučnih semenih. Tako pripravljenega tesno zavijemo v folijo in ga pustimo stati 3 do 4 ure v hladilniku.
'MIRAN
?mo in jih lepo naložimo na krožnik. Zraven damo dve rezini marinirane svinjske ribice. Vse skupaj pokapamo z bučnim oljem in balzamičnim kisom. Na narezane jurčke dodamo malo solnega cveta.
KRALJESTVO DOBREGA POČUTJA
Makadamijino olje
Makadamija je drevo, ki uspeva samo v vzhodnem delu Avstralije. Makadamijo poznamo tudi pod imenom avstralski oreh.
Olje izhaja iz makadamijinega oreščka in se pridobiva predvsem s hladnim stiskanjem [brez škodljivih topil!). Je brez vonja in se zelo hitro vpija pri masažnem vtira-nju v kožo. Pri pripravljenih jedeh boste občutili zanimiv okus, na katerega se ne bo težko privaditi. Olje je izredno bogato, njegovi učinki pa zelo koristni za vaše zdravje.
Olje vsebuje skoraj enako sestavo esencialnih maščob-nih kislin kot naš naravni kožni sebum. Zaradi take se-
stave odlično sodeluje z našo kožo. Vsebovane sestavine: mononasičene maščobne kisline (80%), palmitolej-ska kislina, palmitična kislina, vitamini A, BI, B2, B5, B6 in E, minerali: kalcij, magnezij, kalij, fosfor, mangan, baker, cink.
Od maščob vsebuje približno 50 odstotkov omega-3 maščobnih kislin, ki so izredno koristne in zdrave za človeški organizem. Olje ne vsebuje holesterola.
Krepi hidrolipidno zaščito ter izboljšuje vlažilen učinek kože. V koži varuje celice in jih redno obnavlja. Koža bo tako kvalitetno nahranjena in pomirjena. Z redno uporabo boste lahko tudi povečali prožnost in elastičnost kože.
Redno uporabo priporočajo predvsem nosečnicam, saj bodo lahko preprečile nastanek strij. Primerna je tudi za otroke v času adolescence, saj zmanjšuje pojav aken in vzdržuje normalno raven sebuma v koži. Olje je primerno za vse tipe kože.
Priporočajo ga tudi aktivnim športnikom in ljudem, ki so pogosto utrujeni in brez energije, ter vegetarijancem. Oreščki makadamije so namreč izredno hranilni in bogatega okusa. Po zaužitju bo utrujeno telo dobilo nov zagon in več energije za opravljanje težkih ter napornih opravil.
MANUALNA TERAPIJA
Izvaja: Dr. A. VERŠ1N1N ortoped revmatolog
F1TEX D.O.O.., Dunajska. 120 a, 1000 Ljubljana m.: 03 /734-57-00,031 566 262; splet: www.fitcx.si; e-pošta: fitcx@t-2.net
DEŽELA SPROSTITVE
jrCeoelniksD.
B Viktor Cepelniks.p. Kontakt: 040-385-017 TEMA KREHC sPletna stran: uuuuuu.terrakrenc.si NUDIMO:
MASAŽE, DEPILACIJE, ULTRAZVOČNE TERAPIJE, WELLNESS SOBE
PRfSOTERAPIJA (strojna limfna drenaža). KAVITACI JA (odprava celulita in oblikovanje telesa).
NOVOSTI:
Nekateri zdravilni učinki olja: varuje in krepi srce ter ožilje, preprečuje nastanek nekaterih vrst raka, znižuje količino maščobnega tkiva, povišano raven holesterola in vsebnost maščob v krvi.
MALI OGLASI / INFORMACIJE
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
KUPIM
PRODAM
TRAKTOR Goldner, letnik 1963, 36 KM, registriran, s koso, prodam. Cena po dogovoru. Možna menjava za osebni avto. Telefon 031 649-203. 3992 PUHALNIK z elektro motorjem, avstrijske proizvodnje, lepo ohranjen, prodam za 400 EUR. Telefon 041 290-613.4015 MLIN za sadje, nov, prodam z motorjem ali brez. Možna dostava. Telefon 041 818-899, popoldan.	4024
Do 36 mesecev na osnmi OD, pokojniie
PE CELJE, Ul. XIV. dhiijja 14. S 03/4257000	*
02/2341000 PE MURSKA SOBOTA, Staneta Romana 16,02/521-3000
iM.'MJL'IJUl-ffWiy
Slovanska 27,1000 IjiMjana
POSEST
PRODAM
GOLF 2, letnik 1991, registriran do junija 2013, prodam. Telefon 031 468-874.
L 250
SEAT ibiza 1,9 sdi, letnik 2002, z vso opremo, prodam za 2.900 EUR. Možna menjava za cenejši avto. Telefon 031 649-203.	3991
SVETINA, Javornik. Opremljen, vseljiv bivalni vikend prodam za 59.000 EUR. Telefon 041 847-093.
3884
Z GOTOVINO kupim osebna vozila od letnika 1990 do 2012; cela, poškodovana, slabše ohranjena. Odvoz, prepis in gotovina takoj. Telefon 031 783-047, Boris.	3654
STROJI
Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja

A zelo razglednem hribu, Drenov hrib, Olešče, prodamo zidanico in kozolec. Cena po dogovoru, zelo ugodno. Telefon 041 658-173.
3937
1
ŠKOFJA vas. Prodam kmetijska zemljišča v Škofji vasi (k. o. Škofja vas): parc. št. 487/3, pot v izmeri 331 m2, parc. št. 494/27, pot v izmeri 243 m2 in parc. št. 502/0, travnik v izmeri 27.793 m2, vse po ceni 4,95 EUR/m2. Informacije po telefonu 041 708 198. n CELJE, Trnovlje, Ljubečna. Novejšo stanovanjsko hišo (št. stavbe 679), približno 160 m2 stanovanjskih površin in večnamenski objekt (št. stavbe 680), na parcelah 1641/0, 1343/0, 1655/0 k. o. Trnovlje, skupaj stavbnega in kmetijskega zemljišča 3.707 m2. Parceli sta ograjeni, pristop je z glavne ceste Trnovlje-Ljubečna, stanovanjska hiša je v celoti obnovljena leta 2004 in ima vse priključke. Večnamenski objekt je grajen 1950, tudi delno obnovljen 2004, 67 m2 površin + nadstrešnica, prodam po skupni ceni 350.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
KUPIM
Ali iščete ugodni kredit?
Gotovinski in hipotekarni do 20 let, krediti na osnovi vašega vozila na položnice, ter ugodni le-asingi za nakup vozil. Posredujemo tudi za več dajalcev kreditov. NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska 22, 2000 Maribor,
02/252-48-26, 041/750-560
PARCELO, komunalno urejeno, z izdanim gradbenim dovoljenjem, velikost 1.060 m2, prodam. Telefon 041 709684.	3985
CELJE, Slance, Teharje. Prodamo starejšo stanovanjsko hišo, Slance 12 in gospodarsko poslopje, približno 14.000 m2 kmetijskega zemljišča, približno 300 m2 dvorišča oz. stavbnega zemljišča, po ceni 92.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
ODDAM
PRODAM
ODKUP
ZEMLJO, 300 do 500 m2, za parkiranje dveh kombijev, v bližini Celja, kupim. Telefon 041 377-704, 041 620-129.P
V OKOLICI Celja, na lepi točki oddam gostinski lokal (okrepčevalnico). Telefon (03) 781-0103, 031 598-690, popoldan.	3984
DEL stanovanjske hiše oddam v Arclinu. Telefon 041 726-516. 3995
STANOVANJE
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
V ŠENTJURJU prodam obnovljeno, opremljeno dvosobno stanovanje. Telefon 041 837-447.	3881
CELJE, Cesta na Dobrovo. Dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-stanovanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, možnost takojšnjega bivanja, primerno za invalide in starejše osebe, priključki: voda, elektrika, telefon, ogrevanje na trdo gorivo (možnost plinskega ogrevanja), prodam za 49.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
flrmmss
i astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku veSege operaterja
ŠENTJUR. Prodam dvosobno, delno opremljeno stanovanje z balkonom, v Ulici Dušana Kvedra, v II. nadstropju več-stanovanjske hiše, 50,45 m2, zgrajeno 1971, prenovljena okna 2009, stanovanje adaptirano 2012, elektrika, voda, telefon, centralno ogrevanje, kanalizacija, plin, kabelska TV, za 65.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
LAŠKO. Štirisobno stanovanje, 82 m2, s pomožnimi prostori, 45 m2 in zemljiščem, v dvostanovanjski hiši, zelo ugodno prodam. Telefon 051 658-500. p
E	i	
astrologinjaAAAi jasnovidnost Hüll 1		lili
KUPIM
V CELJU kupim enoinpolsobno stanovanje, lahko je v slabšem stanju. Plačam takoj. Telefon 041 866-822.
3962
ODDAM
DVOINPOLSOBNO stanovanje, 56 m2, opremljeno, v Novi vasi (Pod lipami), oddam. Telefon 041 743-728. 3967
SOBE za najem, popolnoma opremljene, TV, internet, kuhinja z vso posodo in kopalnica s pralnim strojem že od 100 EUR na mesec naprej z vsemi stroški. Možnost ureditve subvencije stanarine na CSD. Okolica Celja. Branko Lešer, Lopata 20 d, telefon (03) 5471-244, 041 763-800.	p
GARSONJERO v Celju oddam. Telefon 031 655-181, po 17. uri.	3906
Naročam CD Ti moja rožica skupine Modrijani po ceni 10 eur+poštnina
Ob naročilu vseh treh zgoščenk darilo CD torbica.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Kraj:.
_ Podpis:_
Zgoščenke lahko kupite tudi na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje
cene pogovora za minuto ja 1,99 EUR oz. po ceniku veiega operaterje

VLADO KRESIIN
z Beltinško bando
in Malimi bogovi
LpoJ mi pesem
»Petek/i 9.1 dr; ob 19.30 v Dvorani Golovec Celje
nrovitedn»

RTA
regijska tiskovna agencija
PREDPRODAJA VSTOPNIC: 040 757 784, senta@rta.si, Novi tednik in Radio Celje
PRODAJA:
Pošta, Petrol, Big Bang, Kompas, Eventim
n
Razveselite svoje najdražje ob
rojstnem dnevu, obletnici, poroki ali kar tako. Presenetite jih s čestitko na Radiu Celje!
Ob plačilu treh radijskih čestitk vam četrto podarimo.
Predvajamo jih vsako nedeljo po 13. uri.
Akcija ne velja ob uveljavitvi kuponov za brezplačne čestitke.
MALO opremljeno dvosobno stanovanje v centru Celja oddamo. Telefon 041 531-284.	4017
TRISOBNO obnovljeno stanovanje v Konjicah, velikost 70 + 20 m2, prodam ali oddam. Telefon 041 370-615. 4020 OPREMLJENO manjše stanovanje, 42 m2, oddam. Telefon 041 650-737. 4019 NA Hudinji oddam dvoinpolsobno stanovanje. Informacije po telefonu 031 218-998.	3993
PRODAm
PRAŠIČE, težke od 30 do 70 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Možna dostava. Telefon 031 524-147. 4029 ODOJKI za rejo ali zakol, borova pasma, domača reja, prodamo. Kmetija Win-ter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5471-244, 041 763-800. p PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, možne polovice ter dostava, domača krma, ugodno prodamo. Telefon 031 311-476. p ŠTIRI bikce simentalce in teličko, 20 kg, prodam. Telefon 041 263-627. 3960 BIKA, težkega 350 kg, možna izbira med
dvema, prodam. Telefon 031 674-809.
3959
TELICO simentalko, limuzin, težko 300 kg, prodam. Telefon 041 833-366. 3968 MLADO kravo za dopitanje in zakol ter bikca, 140 kg, prodam. Telefon 031 715-677.	3974
NEMŠKE ovčarje, stare 7 tednov, razgli-stene, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 596-631, (03) 5795-571.
3972
10 mesecev staro telico za nadaljnjo rejo prodam. Telefon 041 707-719. 3994 KRAVO simentalko, brejo 5 mesecev, staro 8 let, podam. Telefon 041 593-121.
3970
DVE telički, stari 3 tedne, simentalki, prodam. Telefon 041 434-102. 4002 BIKCA, starega 3 tedne, prodam Telefon 030 274-403 .	4004
TELIČKO simentalko, staro slabe štiri mesece, prodam. Telefon 041 596-475.
4009
MLADO kravo in telico, obe simentalki, prodam. Telefon 031 464-629. 4006 TELIČKO simentalko, težko 140 do 150 kg, prodam. Telefon 031 840-282. 4028 SEDEM in deset dni stara bikca, čb, prodam. Telefon (03) 705-6170, 040 429-149.	4050
VSE vrste krav in telic za zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p
GOVEJO živino brez številke od 400 do 600 kg, za zakol, kupim. Telefon (03) 5743-789, 031 498-302. Š 274
KUPim
DEBELE krave in telice za zakol in suhe za dopitanje, plačilo takoj, kupim. Telefon 070 405-700.	Š 142
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 83
BIKCE, mesni tip, težke od 120 do 200 kg, tudi telice in krave za zakol, kupimo. Telefon 031 832-520. 3717
PRODAM
CIPRESE smaragd, višine 40 do 50 cm, v loncih, po 2,5 EUR, prodam. Možno tudi večje sadike. Popusti! Telefon 040 578-587.	p
BALE travne silaže, koruzo v zrnju in sončnice prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 340-725. 3996
BIO repo, po 0,15 EUR, prodam. Telefon 031 747-930.	4001
SENO v kockah prodam. Telefon 031 709751.	4011
OSTALO
PRODAM
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info.	p
CEPANA in razrezana slovenska bukova drva na paleti, cena za paleto je 105 EUR, 2 paleti sta za eno klaftro, prodam. Telefon 040 860-200. p
KOZOLEC, okrasni, gorenjski stil, primeren za zelenico, okras hiši, 140 x 160 x 75, ugodno prodam. Telefon 031 612-160.
3849 L 242
PLOŠČICE, keramične, na zalogi ali po naročilu, možen izris kopalnic, telefon 051 617-220; ostali gradbeni material 041 617-220. Hojnik trgovina, Lesko-vec 15, Ljubečna.	3891
BUKOVA drva, suha, prodam. Telefon 041 822-890.	3908
SUHA drva prodam, zelo ugodno. Telefon 031 678-606.	3945
TRAMPOLIN, malo rabljen, za 80 EUR in tablični računalnik prodam za 70 EUR. Telefon 041 353-228. 3956 SUHA bukova drva, več klafter, okolica Šentjurja, možna dostava, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 070 724188.	3981 ŠTIRI zimske gume, rabljene eno sezono, 165/70 R 14, ugodno prodam. Telefon 041 381-525. 3989 BUKOVA drva, metrska ali kratko nažaga-na, ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 051 614-316. p DOBRO ohranjene avtomobilske zimske gume, na platiščih, velikost 165-7013, poceni prodam. Pokličite zvečer, telefon (03) 5472-288. 3988
NAROČITE
no.vite"dnik'
□dd
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
IKHAflABfflBnETKIHBBGODBEH
OB TORKIH - IB VAŠEGA
NAROČILNICA NAROČILNICA NAROČILNICA
I
IME IN PRIIMEK: ULICA:
KRAJ:
: DATUM ROJSTVA:
: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
I/
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NOV skobeljni stroj, kombinirka kakovostne izdelave in odlično ohranjena podstrešna okna z izolacijskimi stekli in žaluzijami, raznih dimenzij, ugodno prodam. Telefon 031 840-810. 3998 GABROVA drva, Rimske Toplice, prodam.
Telefon 041 434-102. 4003 INVALIDSKI skuter, akumulatorski, primeren za starejše, do 160 kg nosilnosti in do 30 km dometa, nov, zelo ugodno prodam. Telefon 041 517-900. p BREZOVA drva prodam. Cena po dogovoru.
Telefon 041 980-188. l 252 LEŽEČI pocinkan bojler, 140 l in plastično cisterno za olje, 2.000 l, ugodno prodam. Telefon 031 611-745. 4026
SMREKOVO hlodovino ali na panju, za kamionsko cesto, od 16 cm naprej, kupim. Telefon 031 649-201. 3932 KOTEL za kuhanje žganja kupim. Telefon 070 896-239.	4022
EMEN
MOŠKI, ki v ljubezni sreče nima, se za dobrosrčno, urejeno dekle zanima. Telefon 041 859-096.
3888
KUPIM
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
VSE vrste lesa na panju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 506-958. 3212 TRAKTOR, prikolico, priključke, motokul-tivator, tovorno - dostavno vozilo ter drugo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.	3780
ZAPOSLITEV
IŠČEM delo: pomoč na domu, območje Celje, Štore in Šentjur pri Celju. Telefon 041 268-289 ali mail: oskrba.amt@ gmail.com.	3921
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
27
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
V SPOMIN
14. oktobra so minila tri leta, kar si nas zapustila, naša draga
KRISTINA KRASEK
iz Zgornje Rečice 22
Hvala vsem, ki ji prižigate svečke in postojite ob njenem grobu. Pogrešamo te!
Mož Lojze, hčerka Tina in vnukinja Aleksandra
IŠČEM delo: čiščenje, likanje, pomoč starejšim osebam, Celje in okolica. Telefon 041 857-309.
4000
ZAPOSLiMO:
zidarja -tesarja voznika kamiona strojnika gradbene mehanizacije Za informacije pokličite na tel: 03 56 48 841, 041 322 889
AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3,3270 Laško
IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n
Trlgon s.p. Matjaž Lesjak drmed. Ul.SavLnjske öete 3, Žalec 04173B252
- Analitična psihoterapija
moč zavedanja - Akupuntura
preverjena učinkovitost tradicije
P
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
n
INŠTRUKCIJE angleščine in matematike ter postavljanje spletnih strani nudimo. Telefon 031 793-430; www.barvejezika. org.	3901
GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Peči so zelo ekonomične za kurjenje na drva. Garancija je 5 let. Anton Aplenc, Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976 . 40 07 ZATESNITEV in nastavitev oken, vrat in senčil. David Pisanec, s. p., Bezovje pri Šentjurju 14 a, telefon 040 236156.	4030
radiocelje
■.^'95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
Celje
Poročili so se: Mateja MU-HOVEC iz Šmiklavža pri Ško-fji vasi in Boštjan DOLINAR iz Podreber, Mojca HORVAT in Primož AVŠIČ, oba iz Štor, Maja MIRNIK in Gregor SMODE, oba iz Celja.
Laško
Poročili so se: Nina SALO-BIR iz Prožinske vasi in Luka GOBEC iz Kompol, Darja HOSTNIK iz Strtenice in Andrej ZEME iz Stopc, Mojca KOLAR in Jure ŠTERN, oba iz Črne na Koroškem, Nina SLEMENJAK in Luka VODI-ŠEK, oba iz Maribora.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se: Mojca MOČNIK in Simon BEVC, oba iz Tratne pri Grobel-nem
Žalec
Poročili so se: Tadeja OVNIČEK iz Kranja in Srečko FERLEŽ iz Lutrja, Maja PREVOLNIK iz Orle vasi in Boštjan POVŠE iz Podloga v Savinjski dolini.
Mozirje
Poročila sta se: Janja KLINC iz Nove Cerkve in Klemen MATK iz Logarske Doline.
Velenje
Poročila sta se: Mojca ŽAGAR in Aleš CONFIDENTI, oba iz Velenja.
www.radiocelje.com
Celje:
Umrli so: Franc PESJAK iz Strmce, 53 let, Marija POD-BEVŠEK iz Spodnje Rečice, 86 let, Matilda MAHKOVIC iz Brod, 79 let, Anton USAR iz Lepe Njive, 83 let, Frančiška AŽMAN iz Paške vasi, 75 let, Marija HROVATIČ iz Celja, 75 let, Ivanka STEPAN iz Celja, 80 let, Bogomir ČATER iz Celja, 69 let, Lucija LEŠEK iz Celja, 84 let, Marija VIDOVIČ iz Celja, 98 let, Marija TOPO-LAK iz Vizor, 83 let, Anton VIVOD iz Celja, 69 let, Viktor HRIBERNIK iz Štor, 60 let.
Šentjur pri Celju
Umrla je: Stanislava DOV-ŠEK iz Štor, 83 let.
Laško:
Umrli so: Stanislav KLE-PEJ iz Spodnje Rečice, 54 let, Ivana KLAVČIČ iz Ljubljane, 71 let, Marija BREČKO iz Spodnje Rečice, 90 let, Ciril BELEJ iz Brstnika, 50 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Anton MIR iz Kozja, 61 let, Marija ŠAR-LAH iz Lastnič, 77 let, Martin KRIŽANEC iz Rogatca, 91 let, Frančiška JEZOVŠEK iz Ce-rovca pri Šmarju, 91 let.
Žalec
Umrli so: Vlado HLASTEC iz Gotovelj, 49 let, Stanislav SINTIČ iz Žalca, 81 let, Vladimir BLATNIK iz Pariželj, 84 let, Anton MLINARIČ iz Liboj, 72 let, Ana VIŠNAR iz Gotovelj, 80 let, Pepca NO-
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje. (T. Pavček)
ZAHVALA
Zapustila nas je
MATILDA VODEB
iz Gorice pri Slivnici (9. 2. 1933 - 12. 9. 2012)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za vsa izražena ustna in pisna sožalja ter darovane sveče, sv. maše in cvetje. Iskrena hvala govorniku Janku Cerkveniku, cerkvenemu pevskemu zboru in župniku Marku Šramlu za lepo opravljen obred.
Še enkrat vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala za spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sin Drejc ter sin Roman in hčerka Cvetka z družinama
Zdaj ne trpiš več, draga mama, zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen,
opustošen za nas, odkar te več med nami ni.
ZAHVALA
V 53. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, sestra, hčerka in tašča
MARTA LESKOVŠEK
roj. Jazbinšek, iz Paridola 32 a
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v teh žalostnih trenutkih prinesli v naša srca vsaj malo miru in spokojnosti, sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem sodelavcem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljen obred, govorniku gospodu Alojzu Jevšniku za ganljive besede ob odprtem grobu ter vsem ostalim za darovano cvetje, sveče, izraženo sožalje in drugo pomoč.
Žalujoči: sinova Davorin in Damijan z družinama, vnuka Nik in Živa, prijatelj Zvonko, mama Slavica ter brata Silvo in Srečko z družinama
4027
V SPOMIN
21. oktobra 2012 mineva leto, kar si odšel od nas, naš dragi mož, oče, dedek, tast, brat, stric in svak
VILJEM ROJC
iz Vojnika, Pot v Konjsko 8
Ostalo je spoznanje, da to je resnica, ne sanje. Zelo te pogrešamo.
Tvoji najdražji
Ni me več na vrtu in tudi v hiši ne, nič več glas se moj ne sliši. Velela srcu sem, da naj zaspi in vem, da v daljavi pesem slovesa mi doni. Zdaj srečna sem med zvezdami, od tam za vselej bdela bom nad vami. (Klavdija)
ZAHVALA
V 87. letu nas je za vedno zapustila naša draga
mama
MARIJA PODBEVŠEK
iz Rečice pri Laškem
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na
njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu Andreju Mavriju za poslovilni govor, vsem praporščakom, Komunali Laško za pogrebne storitve in gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči vsi njeni - neizmerno te bomo pogrešali.
VAK iz Gotovelj, 84 let, Angela HACE z Brega pri Polzeli, 91 let.
t POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ
24 UR OBISK NA DOMU
PEVOJNIK PE CELJE
051 649 780
PLAČILO NA OBROKE
www.primozic.si
Mozirje
Umrla sta: Marija ŠIRCELJ z Ljubnega ob Savinji, 81 let, Ivan KROPOVŠEK iz Bočne, 64 let.
Velenje
Umrli so: Danijel KOBAL iz Celja, 71 let, Živa ŠTRAUS iz Šoštanja, 2 leti, Frančišek AUBREHT iz Velenja, 83 let, Milena ZDOVC iz Velenja, 66 let, Frančišek GUČEK iz Velenja, 81 let, Nada SKORN-ŠEK iz Šoštanja, 78 let, Marija JAGER iz Šentjurja, 72 let,
Tiho, tiho mine čas, mine tudi lep obraz.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, ome, praome, botre in tašče
MARGARETE GUTSMANDL
iz Ul. Dušana Kvedra 34 a, Šentjur (11. 5. 1930 - 11. 10. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. maše, izrekli sožalje v teh težkih trenutkih ter nam stali ob strani. Posebna hvala gospodu mag. Alojzu Kačičniku, cerkvenemu pevskemu zboru župnije Ponikva, gospodu Darku Bezenšku za ganljiv govor ob odprtem grobu, podjetju Gekott in trobentaču za odigrano Tišino. Prav lepa hvala tudi dr. Čolovicu, osebju Doma starejših Šentjur, osebju nefrološkega oddelka bolnišnice Celje in dr. Lešnikovi za lajšanje bolečin.
Žalujoča: mož Jože in sin Jožef z družino
Irena JELEN iz Ločice ob Savinji, 49 let, Marija POR-TIČ iz Velenja, 72 let, Martin KRAJNC iz Zreč, 66 let, Jožef GRADIŠEK iz Solčave, 76 let, Stanislav MIRNIK iz Celja, 61 let, Josefine BRUS
s Polzele, 84 let, Alojz KO-RITNIK iz Zgornje Rečice, 60 let, Marijan Janez MATJAŽ s Polzele, 87 let, Katarina BLA-ŽIC s Polzele, 62 let, Franc MAVRIČ iz Lenarta pri Gornjem Gradu, 41 let.
L 253
3966
L 251
4023
Na svojo zbirko prevoznih sredstev skrbno pazi. Doma ima namreč tri garaže, ostala vozila so shranjena pri prijatelju.
Najlepši italijanski, najboljši pa nemški
Zbirka starodobnih avtomobilov, traktorjev in motorja
Ivan Rančigaj je lastnik motorja BMW 250 R27 letnik 1958. V Nemčiji so se z njim vozili zdravniki, zato je tudi belo-rdeče barve.
Ivan Rančigaj iz Tabora je ljubitelj starodobnikov, zato je že dvanajst let član Avto-moto kluba Classic Slovenska Bistrica, kjer so ga še dodatno navdušili za zbiranje sta-rodobnikov. Najprej je imel v zbirki le avtomobile, nato jo je razširil še na traktorje, motor in kolesa.
Ljubezen do italijanskih zbrali ob Vrbskem jezeru v
avtomobilov je podedoval po svojem očetu, ki je bil prepričan, da najlepše avtomobile izdelujejo naši zahodni sosedi, najboljše pa Nemci. Ker je poleg tega še ljubitelj športnih dvosedov in starodobnikov, ni prav nič nenavadnega, da je lastnik kar dveh Fiatovih bertoneov, ki ju je pred štirimi leti kupil v Švici, kamor se je ponju odpeljal kar s tovornjakom. V njegovi zbirki mu je najljubši bertone letnik 1982, seveda mu ni nič manj pri srcu dve leti mlajši brat. Kot se rad pošali, bertone pije le malenkost več kot šofer, kar pomeni, da pri povprečni hitrosti 130 kilometrov na uro porabi približno 9 litrov goriva na 100 kilometrov. Ko se Rančigaj z njim odpelje na nedeljsko vožnjo, mu velikokrat hupajo oziroma posvetijo z lučmi. Še zabavneje je na bencinskih črpalkah, kjer mu zastavljajo najrazličnejša vprašanja. Takšnih avtomobilov je namreč v Sloveniji registriranih le 18, vseh skupaj je 28. Ljubitelji bertoneov so se junija letos
Avstriji, kjer so izmenjali izkušnje o vožnji in rezervnih delih. Sicer se Rančigaj z rdečim lepotcem vozi predvsem po Sloveniji, nazadnje je bil na Ljubnem, večkrat se odpravi tudi v klub v Slovensko Bistrico.
Pravila za starodobnike kmalu poostrena
Njegov prvi avtomobil je bil leta 1965 fičo, ki ga danes na žalost nima več. V garaži ima zato podobnega fička, ki čaka, da ga bo Rančigaj utegnil restavrirati. Avtomobilov ne obnavlja sam, temveč mu pomaga prijatelj. Taborčan je tudi lastnik fiata 850 iz leta 1970, ki ga je kupil od sodelavca. »Zanimivo je, da v vseh teh letih ni bil veliko na dežju. Govori se namreč, da prejšnji lastniki, ko je deževalo, z njim niso peljali niti sosede v bolnišnico. Raje so rekli, da nimajo časa,« pove Rančigaj. Kljub dobri ohranjenosti avtomobil ni vreden veliko, saj so v času krize po njegovih besedah starodobniki izgu-
Prodajna mesta vstopnic:	1
Eventim, poslovalnice Pošte	W 4
Slovenije, Petrol, hiša	1
vstopnic City center, TIC	
Celje ter oglasni oddelek	
Novega tednika	
in Radia Celje,	
dodatne informacije: j	
051 364 333.	
bili vrednost. Svoje zbirke avtomobilov zaenkrat ne namerava razširiti, načrtuje pa nakup še kakšnega traktorja. Danes je lastnik styer-ja iz leta 1968, ki ga je nekoč uporabljal za delo na polju,
med drugim ima tudi deutza iz leta 1982.
Rančigajev hobi je precej drag, kljub temu, da vsakemu od avtomobilov napolni rezervoar za gorivo le dvakrat do trikrat na leto. Re-
gistracije starodobnikov so zaenkrat na srečo še poceni. Februarja prihodnje leto pa bodo morali lastniki nanje namestiti posebne tablice, na katerih bo napisano, kam so namenjeni. »Vozili se bomo
namreč lahko le na tehnični pregled, bencinsko črpalko, servis in srečanja starodobnikov. Za druge poti se jih ne bo smelo več uporabljati,« še pojasni Rančigaj.
ŠO, foto: GrupA
www.radiocelje.com
Bližnjica/do eLobreßcu curkowtobilcu
VLADO KRESUN ^
Poj mi pesem...
Petek, 19.10., ob 19.30 v Dvorani Golovec Celje
■ONO
			
1 p	LAN	ETTUS	
Spored od 19.-22. 10. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Časovna zanka - akcijski, znanstvena fantastika
petek: 16.00, 18.30, 21.00, 23.25 sobota in nedelja: 13.30, 16.00, 18.30, 21.00
ponedeljek: 16.00, 18.30, 21.00 Čisto pravi gusar - avantura ponedeljek: 16.00 Divjaki - drama, triler petek: 17.30, 20.30, 23.20 sobota: 14.40, 17.30, 20.30, 23.20 nedelja:14.40, 17.30, 20.30 ponedeljek: 17.30, 20.30 Hotel Transilvania - druž. animirana komedija, sinh.
petek in ponedeljek: 16.25, 18.35
sobota in nedelja: 13.00,16.25, 18.35
Hotel Transilvania - druž. animirana
komedija, sinh., 3D
petek in ponedeljek: 16.05, 17.40, 18.10
sobota in nedelja: 12.00, 14.00, 16.05,
17.40
Hudodelci - drama nedelja: 16.00 Idealist - drama sobota: 16.00
Nora dekliščina - komedija petek: 18.40, 20.40, 22.40 sobota: 13.35, 18.40, 20.40, 22.40 nedelja: 13.35, 18.40, 20.40 ponedeljek: 18.40, 20.40 Pogum - animirana avantura petek in ponedeljek: 17.00 sobota in nedelja: 14.45, 17.00 Pogum - animirana avantura, 3D petek in ponedeljek: 15.30 sobota in nedelja: 12.40, 15.30 Poletje v školjki II - glasbeni film, komedija petek: 16.00
Prava nota - glasbeni film, komedija petek: 16.10, 18.35, 21.05, 23.30 sobota in nedelja: 13.40, 16.10, 18.35, 21.05
ponedeljek: 16.10, 18.35, 21.05 Šanghaj - drama
petek in sobota: 19.40, 20.20, 21.20, 22.20
nedelja: 19.40, 20.20, 21.20, Ugrabljena 2 - akcijski, drama, triler petek in sobota: 19.20, 21.30, 23.35 nedelja in ponedeljek: 19.20, 21.30
PETEK
18.00 Ime mi je Li - drama
SOBOTA in NEDELJA
18.00 in 20.00 Ime mi je Li - drama
PETEK
18.00 Pogum - animirana avantura, sinh.
19.00 Kotlar, krojač, vojak, vohun - vohunski triler
20.00 Rimu z ljubeznijo - komedija SOBOTA
18.00 Pogum - animirana avantura, sinh.
20.00 Rimu z ljubeznijo - komedija 20.30 Kotlar, krojač, vojak, vohun - vohunski triler NEDELJA
16.00 Pogum - animirana avantura, sinh.
18.00 Rimu z ljubeznijo - komedija 20.15 Kotlar, krojač, vojak, vohun - vohunski triler PONEDELJEK
20.00 Torinski konj - drama
PETEK, 19. 10.
dr. Henrik Neubauer
z gostom se bo pogovarjala muzikologinja Sara Železnik
18.00 Dom krajanov na Resniku Pet let likovnih druženj na Resniku
odprtje razstave s kulturnim programom
18.30, 20.30 in 22.30 Muzej
premogovništva Slovenije Velenje Skupina Laibach: Kohle ist brot
koncert, industrijska suita
19.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
Hafis, violina in kozarec vina ...
kulturno družabni večer
19.00 Podružnična osnovna šola Prevorje
Anin večer - Slomšek uči učiti
Antona Martina Slomška bo predstavil gost dr. Karel Gržan
19.00 Narodni dom Celje_
Marburger Bachchor
koncert
19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje Celje R. Cooney: Zbeži od žene
gledališka komedija; otvoritev Novačanovih gledaliških srečanj
20.00 Celjski mladinski center Stranci & Entheogen
koncert ob prenavljanju celjskega podzemlja
21.00 Mestni kino Metropol Artbeaters
koncert iz cikla Džjezz do it
21.00 SMOCL Laško_
Mental Strike
skate punk koncert, premieren nastop skupine iz Laškega
21.00 Prostor, Kulturni center Šentjur Mini koncert
nastopa skupina Man Zero in drugi
21.00 eMCe plac Velenje_
Klubski večer
SOBOTA, 20. 10.
11.00 do 18.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Magija s svečami
celodnevno delavnico bo vodil Aristid Havliček - Tili
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Udar po moško
komedija - Vid Valič & Denis Avdič
21.00 Plesni forum Celje Kabadayas
koncert vrhunskih glasbenikov 21.00 Celjski dom_
Celjsko brucovanje
nastopajo skupina Tabu, Trkaj&Erik in drugi
NEDELJA, 21. 10.
10.00 Kulturni dom Šoštanj Mojčin lepi svet
muzikal
10.00 Grilova domačija, Lipje pri Velenju Nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke
17.00 Grad Komenda na Polzeli Slovenski citrarski kvartet
koncert za citrarski abonma in izven
17.00 Kulturni center Laško
Boter Zmeda ali Micika premisli si
komedija v izvedbi Dramske skupine Kulturnega društva Šentvid pri Grobelnem
PONEDELJEK, 22. 10.
16.00 eMCe plac Velenje
16.30 Osnovna šola Stranice
Vodenje in poslovanje mladinskih in nevladnih organizacij
delavnico vodi Matej Cepin
Mladi v popoldanskem centru Inkubus
Komar Marko
ura pravljic
17.30 Osrednja knjižnica Celje
O sušiju in kulturi prehranjevanja na Japonskem
predava Keiko Vahčič Miyazaki
19.00 Knjižnica Rogaška Slatina
Kuhajmo eko in zdravo
predava Emilija Pavlič
DRUŠTVA VABIJO
PETEK, 19. 10.
9.00 do 19.00 Srednja šola za storitveno dejavnost in logistiko Celje Civilna družba in šolski sistem
odprtje simpozija
10.00 do 11.00 Socio Celje_
Joga smeha
delavnico vodi mag. Tine Kovačič, inštruktor joge v vsakdanjem življenju
18.30 Okrepčevalnica Z grede Šentjur
Ekološka naselja in trajnostna kultura bivanja
predavanje Nare Petroviča
SOBOTA, 20. 10.
8.00 Atrij centra Nova Velenje
Kmečka tržnica
8.30 do 14.30 Srednja šola za storitveno dejavnost in logistiko Celje Civilna družba in šolski sistem
simpozij
9.00 Nova ploščad mestne tržnice Žalec Žalska tržnica
9.00 do 13.00 Mestni trg Šentjur Bučn'ce
razstava vseh vrst buč iz vseh koncev Slovenije in tudi tujine
10.00 do 12.00 Srednjeveški stolp pri hotelu Evropa
Otroška kreativno-ustvarjalna delavnica
jesenska otroška delavnica v družbi bratov Malek in rekreacijsko-ustvarjalnega društva Eleja
19.30 Rdeča dvorana Velenje Evropa pleše
evropsko tekmovanje v standardnih in latinskoameriških plesih za profesionalce
PONEDELJEK, 22. 10.
9.00 do 11.00 Socio Celje_
Finančno opismenjevanje
delavnico vodita Anja Puh in Nena Pann
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Grofje Celjski; Alma M. Karlin: Poti; Celeia mesto pod mestom, Kelti na Celjskem; Keltskih konj topot; Kulturno in umetnostnozgo-dovinska razstava; Utrip svetlobe, do 13. 12.;
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 31. 12.
Muzej novejše zgodovine Celje:
Obrazi operete; do 31. 10.
Kvartirna hiša Celje: slike - gostujoča razstava galerije Insula, do 15. 11.
Galerija sodobne umetnosti Celje: Kiparstvo danes: Nova renesansa in transhumanizem, do 28. 10.
Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke, do 30. 10.
Razstavišče Kulturnega centra Laško: razstava Zorana Ogrinca, do 31. 12.
Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava likovnih del iz slikarske kolonije Slom, Slomšek, do 26. 11.
Grad Podsreda: Naturalis - razstava likovnih del Alojza Konca, do 31. 10.
Savinov razstavni salon Žalec: Sožitje idej, dela članov likovne sekcije KUD Žalec, do 30. 9.
Ekomuzej Žalec: fotografije dr. Borisa Skalina, do 31. 12.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje: Laibach Kunst - Glück auf, do 18. 11.
Mestna galerija Šoštanj: razstava akademskega slikarja, grafika in kipara Adela Seyouna, do 3. 11.
Anina galerija Rogaška Slatina: razstava Dražena Pavlovica, varaždin-skega likovnega umetnika - slikarja, do 30. 9.
Dvorec Strmol Rogatec: razstava starega stekla iz zasebne zbirke Jožeta Tomažiča - Joca, do 30. 11.
18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
16.00 Celjski mladinski center
www.radiocelje.com
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@ drustvo-sos.si
Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj
Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane,
za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure;
telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti.
AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si
KLIC UPANJA CELJE
za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 TOM telefon za otroke in mladostnike Informacije, spodbuda, podpora, svetovanje in pomoč v obliki svetovalnega pogovora, telefon 116 111, vsak dan od 12. do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah.
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Pomoč
»Ponoči je vlomilec prišel v moje stanovanje in začel iskati denar. Zbudila sem se in šla iskat skupaj z njim ...«
Izmenjava
Po puščavi veslo skače mama kengurujka in se vsakih sto metrov ustavi. Iz njene vreče pokuka mladiček polarnega medveda.
Sredi gozda v Sibiriji med skupino medvedov sedi kengu-rujček, ki neprestano smrka in kiha ter zagodrnja: »Nikoli več ne grem na izmenjavo študentov!«
Ni vedel
Pride Janezek v lekarno in reče lekarnarju, da potrebuje kondom, saj ga je punca, s katero hodi že pol leta, danes povabila na družinsko večerjo in kot posladek pričakuje nekaj akcije. Lekarnar mu da kondom in Janezek odide. Čez pet minut se vrne in razloži, da je tudi sestra njegove punce dokaj mična gospodična, ki mu že kar nekaj časa namiguje in vzbuja pregrešne misli. Lekarnar mu da še en kondom in Janezek odide. Ne traja dolgo, ko spet pride v lekarno, češ da potrebuje še tretji kondom. Lekarnarju razloži, da je mama njegove punce kljub starosti še dobra mrha in da na tihem upa, da se mu bo tudi pri njej nasmehnila sreča. Tako odide iz lekarne založen s tremi kondomi.
Zvečer se vsa družina zbere za mizo in Janezek začne moliti. Moli 5 minut, 10 minut, 15 minut ... Pa kar ne neha. Njegova punca se nagne k njemu in mu začudeno reče: »Nisem vedela, da si tako veren!« Janezek pa ji odgovori: »Tudi jaz nisem vedel, da je tvoj oče lekarnar.«
Blondinki
Dve blondinki se tuširata in prva reče drugi, naj ji da šam-pon.
»Pa saj ga imaš pred sabo,« ji odgovori.
»Če pa na njem piše, da je za suhe lase, jaz imam pa mokre!«
Mali oglas
»Ne pijem, ne kadim, spat grem ob 22., vstanem ob 6. uri, sem tih, miren, poslušen. Samo ko pridem iz zapora, se bo vse to spremenilo .«
Vprašali smo vas: »V kateri občini na našem območju bodo imeli nadomestne županske volitve hkrati s predsedniškimi?«
Pravilen odgovor se glasi: Šmartno ob Paki.
Nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, bo za pravilen odgovor prejel Ivan Verhovnik, Cesta bratov Mra-vljakov 1, Velenje.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Katerega leta je evro postal slovenska valuta?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do srede, 24. oktobra, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjigo Celjske Mohorjeve družbe.
ANEKDOTE
George Bernard Shaw je bil odrezav že kot deček. Nekoč ga je učiteljica oštela, ker se ni pripravil na uro zgodovine in dodala: »V tvojih letih sem že znala našteti na pamet vse angleške kralje!« »Rad verjamem, saj jih takrat še ni bilo toliko,« ji je strupeno odgovoril mali Bernard.
Vir: Amalietti Peter: A nekdo te vselej prekaša. Amalietti&Amalietti, Ljubljana, 2008.
Okna na stežaj
Novinarska prehrana je velikokrat nezdrava, saj med delom pojemo na hitro kak sendvič, za kaj več pa zmanjka časa. Bolj obilen obrok je gotovo tisti, ko kdo od kolegov prinese v uredništvo kos pice ali kebab. Kakšne vonjave se ob slednjem širijo v prostoru, verjetno ni treba poudarjati. Zadnje ogorčenje je povzročila Simona Šolinič, ki je poskrbela za na stežaj odprta okna v uredništvu. Če je zaradi prepiha kdo zbolel, bomo še poročali.
MODROSTI
Tragedija mnogih ljudi na visokih položajih je v tem, da se ne umaknejo pravočasno s položaja. (Harry S. Truman)
Štiri stvari se nikoli v življenju ne vrnejo: izgovorjena beseda, izstreljena puščica, zapravljena priložnost in zapravljeno življenje. Zato zgrabi priložnost! (neznani avtor)
Smo sužnji zakonov zato, da bi bili svobodni. (Cicero)
Čim više letimo, tem manjši smo za tiste, ki so na zemlji. (Nietzsche)
Resnica obstaja, izumljati je treba le laži. (Georges Braque)
8			6					
6		1	8	3		7		
			7			9		8
				4	6			9
	3	9						
					8		1	2
							2	5
	4	6						
				1	2			3
IZJAVA TEDNA
»Za božjo voljo, iz Velenja do Celja še bankin nimamo, sedaj pa bomo delali avtocesto čez Graško goro!«
Medklic med obravnavo popravljene trase Velenje-Slo-venj Gradec
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV ,
••••v
Na štirih kolesih
Tema v današnjem Novem tedniku je varčevanje. Jasno, tudi sama bi potrebovala čarobno paličico, ki bi mi pomagala sestaviti prvega z zadnjim, ampak žal se zgrozim, ko kot eno od najboljših varčevalnih možnosti strokovnjaki ponujajo razmislek o avtomobilu, češ da je občasno nepotreben strošek.
V naši hiši smo trije šoferji in po spletu okoliščin se zadnje tedne obnašamo sila varčevalno: imamo samo en avtomobil. Resda bi po strokovnih kriterijih lahko razmislila, če je nujno potrebna vinjeta, morebiti bi se kdaj do trgovine lahko odpravila peš ali v Celju parkirala na kakšnem cenejšem parkirišču... Saj veste, tu evro, tam evro in smo rešeni. Vendar me do seštevanja morebitnih evrčkov takoj mine, ko na soboto zgrožena ugotovim, da avtomobila že od jutranjih ur ni doma. Menda je šel v gobe. In temu pojasnilu kaj hitro sledi prošnja študentke, ki bi že popoldne rada popeljala svoje prijatelje. Vmes pride ugotovitev, da sta se skupaj z avtom odpeljala tudi kreditna kartica in fotoaparat ... Navdušeni gobar, moškega spola, jasno, ima mobitel nekje na pobočju panoramske ceste, seveda v avtomobilu, sam lazi s cekar-jem naokrog, jaz pa po možnosti nekje dogovorjena... Če te ob taki situaciji ne mine do varčevanja, potem res ne vem, kdaj je lahko še huje.
Ob tem je dnevna vožnja prava idila. Resda je ubogi golfek občasno podoben avtobusu. Zadnjih sedem let namreč v Celje vozim več dijakinj. Njihovo število je odvisno od muhe šolskega ministrstva, kdaj bodo začeli s poukom. Ampak v resnici se je že zgodilo, da je na Glaziji iz mojega avtomobila zlezlo več oseb kot iz avtobusa, ki
je pripeljal v redni liniji iz Zgornje Savinjske doline. Varčevalni ukrepi in s tem dijaške karte po 15 evrov števila sopotnic, predvsem pa mojih šoferskih sposobnosti - vsaj tako trdijo dijakinje - niso pretirano prizadeli.
Da boste vedeli, se pri nekaterih avtostroških obnašam sila racionalno. Vozim počasi, redko se odločim za prehitevanje, kar prispeva k nižji porabi, pogosto vozim v višji prestavi (krožišča v Celju se zvozijo tudi s četrto, če je treba) ... Zdaj potrebujem samo še nekoga, ki bo tečkam poleg in na zadnjih sedežih dopovedal, da je cijazenje za smrdljivim tovornjakom moj prispevek k varčevanju.
Vemo tudi, da strokovnjaki na področju varčevanja svetujejo javni prevoz. Če pustimo ob strani dejstvo, da ob koncih tedna iz Celja do Zgornje Savinjske doline (in obratno, seveda) ni niti enega avtobusa, me ob spominih na nekdanje avtobusne podvige mine tudi do najbolj udobne tovrstne vožnje. Ker (še) dobivam potne stroške in če bi preračunali, je vprašanje, koliko ceneje bi se vozila z avtobusom. Le ubogi golfek nastrada, ker mu v primerjavi teh cen ne računam obrabnine.
Sicer se v Celje bolj ali manj redno vsak dan prevažam že več kot dve desetletji. O zgo-dah in nezgodah bi lahko napisala roman, ki bi ga zagotovo popestrile občasne šoferske kletvice in nestrpnost na cesti. Ampak to ne sodi k varčevanju. Bi pa morebiti sodila kakšna trasa hitre ceste, ki je zdaj za Zgornjesa-vinjčane ne bo. No, ja, roko na srce, tudi z optimizirano varianto F2-2, ki bi pripeljala na sedanjo cesto Šentrupert-Mozirje nekje v Preserjih, ne bi ravno obogateli.
Kje je torej rešitev za mojo denarnico? Nimam pojma, zato do nadaljnjega sprejemam uporabne predloge. Samo avto mi pustite, prosim.
Le nečesa pri vseh teh varčevalnih paketih ne razumem: v tem kontekstu še nihče ni svetoval, naj vozniki vozimo pripasani in po omejitvah. A se vam sploh sanja, kolikšne so kazni? In koliko se da pri tem privarčevati?
ŠOFERKA
Nagradna križanka
Križam Ke
A
uganKe
OMEJENO ČASOVNO OBDOBJE
LADISLAV ČRNOLOGAR
DRUŠTVO LJUBITELJEV UMETNIŠKE FOTO-GRAFUE
RAZVIJATI SE
TIBETANSKO GOVEDO
KRILO
STAVBE
NA DRUGI STRANI ČESA
OVČJAK PODUSTEK (KNJIŽ., REDKO)
PRIPADNICA REKA V UPORNIKOV
BOLGARIJI IZVESEK __(REDKO)
IZRAELSKI PISATELJ (AMOS)
REDEK RADIOAKTIVNI ELEMENT
USLOČEN STROP
TEMA (KNJIŽ.)
VRHUNSKI ŠPORTNIK
IZBOČEN HRUSTANEC V KOLENSKEM SKLEPU
ORGAN VIDA
16
TERITO- ŠVEDSKI RIALNA PISATELJ OBRAMBA HANSSON
STOPNJA BENEŠKO SraPN)A KOPAUŠČE
VERDIJEVA
OPERA BODIČASTA RASTLINA
NEPRETRGANO NASELJE
POD JELOVICO
JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA
AVTO, NAMENJEN BIVANJU ALŽIRSKO MESTO
15
SREDSTVO ZA OMAMO
IZDELOVAL-KASIRA
TRUŠČ (STAR.)
ANGLEŠKI
FIZIK (WILLJAM) SPONE
IZPOSOJEVALNICA AVTOMOB. ZAKONČEV OČE
22
GLAVNO MESTO POLJSKE NOBELJJ
PLADENJ (POG.)
STROKA, DEJAVNOST
BOLEZENSKO STANJE
AZUSKA DRŽAVA
NEGAT. ŠOL OCENA (ŽARG.)
18
VODNA RASTLINA
SVETOVNO PRVENSTVO
NEKDANJI PREDSEDNIK SFRJ JOSIP BROZ
NAPOVEDOVALKA BAŠ
NEKD. IME JEZERA MALAVI
9.10.2012
SNOW LUPINI UMONE VINORODNA RASTLINA
ALERGIČEN ČLOVEK
OVREDNOTENJE
20
POKRAJINA V GRČIJI
PRODAJALEC UMONADE
12
KORPUS SL.
JEZIKA GL MESTO SIRUE
DRAMA IVANA PREGELIA
ŠPANSKA PRINCESA KRAJV BOLIVIJI
14
PRAVOSLAVNA CERKVENA PODOBA GUBA (STAR.)
OBRAZ (ANG.)
PISEC ZBADLJIVIH BESEDIL
SREDIŠČE HRVAŠKEGA ZAGORJA
PRVOTNI PREBIVALCI ITALIJE
IVO ROBIČ
HRVAŠKA GORSKA PO KRAJINA
IME (LAT.)
ŠVEDSKI AVTO
TIPAM. VESOLJSKIH LADIJ
NAPOLEO NOV OTOK ŠVEDSKA IGRALKA EKBERG
MREŽASTA „| ™ . ALKALOID V ™NINA ZALOŽNIK TOBAKU
PROSTOR V CERKVI
PEVKA FALK
10
ITAUJANSKO OPORIŠČE NATA
VINKO OŠLAK NEKD. U. DISKOTEKA
IZRASTEK NA GLAVI
IZREZ FILM. SUKE
GLAVNO MESTO NEMČUE
EDEN
NEMŠKA VOHUNKA (MATA)
HITER LOVSKI PES ZNAČILEN PREDSTAVNIK VRSTE
SNOV, MATERIJA
BORILECV RINGU
GRŠKO-RIMSKO OBDOBJE
17
Nagradni razpis
1.	nagrada: bona za gostišče Bohorč v Šentjurju
2.	nagrada: bon za gostišče Bohorč v Šentjurju
3.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 25. oktobra.
Rešitev nagradne križanke iz št. 81
Vodoravno: PERPIGNAN, INTEGRALI, LE, TREPET, NA-STRADAL, BR, RI, ADUT, SMETANA, ŽICA, JE, KORAKI, ZOO, ROPAR, UNO, VZDIG, EAST, PASMA, ADAMS, ETUI, NS, IRINA, ATIK, SV, OTELITEV, DRSALKA, SIRIJA, ADRIA, ION, TRAČ, LS, OI, ENKA, IMAM DRUGO, RN, ELO, MK,
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
	17	18	19	20	21	22	
Ona: Največja napaka bi bila, če bi želeli prisiliti prijatelja, da bi živel po vaših pravilih. Zanesljivo bi ga izgubili, zato nikar ne pretiravajte. Za dosego cilja je potrebno včasih tudi malce popustiti!
On: Nekaj vas močno skrbi, vendar pa je dejstvo, da si povsem po nepotrebnem otežujete že tako težak položaj. Sprostite se in si privoščite krajše počitnice. Pa tudi na zdravje bi lahko malo bolj popazili, saj ni ravno bleščeče.
Ona: Kar se telesnega počutja tiče, ste trenutno v dobri formi, zato si lahko privoščite precej več kot navadno. Izkoristite priložnost na ljubezenskem področju, saj se boste pošteno zabavali.
On: Ne poskušajte spreminjati življenjskih navad, saj boste v kratkem naleteli na osebo, ki vas bo prav zaradi njih kovala v zvezde. Predvsem pa hodite naokoli z odprtimi očmi in ušesi, kajti nekaj se bo zgodilo.
DVOJČKA ffl
Ona: Nehali boste hrepeneti za nekom, ker boste prepričani, da mu ni za vas. Toda tudi tokrat se boste zmotili, vendar pa boste imeli vseeno še eno možnost za popravni izpit. Izkoristite jo - izplača se!
On: Nikar se preveč ne izpostavljajte, saj ste v tem trenutku izredno ranljivi. In nekateri samo čakajo na vašo napako. Nikar si ne dopustite, da bi vas prehiteli tisti, ki vam ne sežejo niti do kolen.
DAH, TANTAL, ETILEN, ORA, LOVAČ, MLIN, IL, JEZIKAČ, KIRK, ELENA, AJDA, TACAR.
Geslo: Mesec varstva pred požari Izid žrebanja
1.	nagrado, bona za gostišče Bohorč v Šentjurju, prejme: Milena Krivec, Klanc 54, Dobrna.
2.	nagrado, bon za gostišče Bohorč v Šentjurju, prejme: Marjan Omahna, Pod Kojzico 12b, Rimske Toplice.
3.	nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Milena Kocman, Škofja vas 52b, Škofja vas.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade vam bomo poslali po pošti.
TEHTNICA fl
Ona: Obeta se vam nepričakovan finančni izdatek, ki bo precej spremenil vaše načrtovanje za prihodnje dni. Treba se bo odločiti za manjše posojilo prijatelja, zato je še najbolje, da ga čimprej vprašate o tem.
On: Če pri nakupovanjih misliš na ljubljenega človeka, se ti kaj lahko zgodi, da prideš domov s popolnoma prazno denarnico. To se bo zgodilo tudi vam in to v najslabši možni obliki. Toda vseeno boste zadovoljni.
Ona: Bodite iskreni in si ne zidajte gradov v oblakih, saj se le-ti lahko hitro podrejo. In nikar ne zvračajte vse krivde na svojega partnerja, saj se mu lahko dodobra zamerite. Poskrbite raje za svoje zdravje.
On: Kritična presoja trenutne situacije na poslovnem področju vam bo odprla neko povem novo alternativo, ki pa se vam bo kaj kmalu bogato obrestovala. To vam bo vsekakor dvignilo vaš ugled med poslovnimi partnerji.
Ona: Marsikaj bo treba podrediti vašim poslovnim ambicijam in ena izmed teh stvari bo tudi vaše ljubezensko življenje. S partnerjem se bosta kar precej razhajala, popustiti pa ne bo hotel niti on, še manj pa vi.
On: Nezaupanje vašega znanca vas bo na prvi pogled sicer prizadelo, vendar pa se bosta na koncu ponovno spoprijateljila. Je že tako, da včasih vaša čudna dejanja naletijo na nezaupljive reakcije.
Ona: Vaša osnovna napaka je naivno mišljenje. Svojih aktivnosti ni treba razlagati do podrobnosti. Lahko vam škoduje. Poglejte na življenje nekoliko realneje in v trenutku boste spregledali vse svoje pretekle napake.
On: Dogajale se vam bodo nenavadne, vendar prav prijetne in zanimive stvari. S partnerko bosta imela v začetku nekaj težav, pozneje pa bosta vendarle uspela ugotoviti skupne interese. Z denarjem pa nikar ne razmetavajte!
DEVICA
Ona: Tokrat boste končno poslušali nasvet osebe, ki vam že dalj časa želi odkrito pomagati, vi pa je enostavno niste želeli poslušati. Prav kmalu se bodo pokazali tudi konkretni rezultati, ki bodo predvsem posledica novega pristopa.
On: Vzemite si čas za svojo partnerko, kajti med vama se je nabralo že toliko majhnih zamer, da postaja počasi rahlo nevarno. Nič še ni prepozno, le nekaj potrpežljivosti in kaj kmalu se bodo stvari povsem uredile.
STRELEC ^
Ona: Preveč se boste navezali na nekoga, ki tega enostavno ni vreden. Je že res, da s trenutno situacijo ne smete biti zadovoljni, vendar pa bi bilo koristno, da bi pravilno ocenili svoje zmožnosti.
On: S prijatelji se boste zabavali kot že dolgo ne, vendar bo po zabavi prišla tudi neprijetna streznitev osebe, s katero ste si privoščili nekoliko preveč. Boste pa za drugič vedeli, kako se je treba obnašati.
KOZOROG
Ona: S partnerjem se boste podali na zanimivo čustveno raziskovanje, ki vam bo prineslo prenekatero prijetno spoznanje, ki vam je bilo do sedaj skrito. Prepustite se občutku in naredite nekaj samo zase.
On: Vse dogajanje se bo vrtelo okoli vašega nedavnega poslovnega uspeha, ki je očitno precej odmeval v vaši okolici. Počutili se boste dobro kot že dolgo ne, saj boste zasuti s pohvalami z vseh strani.
VODNAR
Ona: Če se boste resnično močno potrudili, boste dosegli tudi tisto, kar se vam morda zdi povsem nemogoče. Prijeten nasmeh v prijetni družbi vam bo pomenil veliko več kot pa vse pohvale, ki jih boste deležni.
On: Partnerko vam bo uspelo prepričati o svoji zvestobi, kar vam bo v veliki meri povrnilo vajin star odnos, ki je temeljil predvsem na zaupanju. Izkoristite njeno dobro razpoloženje in ji predlagajte svoj skriti načrt.
Ona: Za spremembo se boste znašli v položaju, ko boste ranljivi prav vi in to vam ne bo prav nič všeč. Poskusite se zbrati in ne delajte nepotrebnih napak, ki vas lahko kaj kmalu precej drago stanejo.
On: Srečanje s starim prijateljem vam bo odprlo oči in spoznali boste, da so prav stari prijatelji tisti, na katere se lahko venomerzanesete. Vsekakor pa so boljši od osebe, ki vas že dolgo vrti okoli prsta.
7
2
3
4
8
5
11
6
9
19
21
13
RUMENA STRAN
Pestnerjeva rodbina na soproga Ota starejšega danovič (od leve).
Pestner je izpolnil obljubo
Oto Pestner starejši, ki je celjska glasbena legenda, je za 82. rojstni dan izpolnil obljubo, ki jo je dal lani jeseni. Takrat si je namreč v domači predsobi zlomil kolk ter se kmalu zaobljubil, da bo za prihodnji rojstni dan spet plesal. To se je pred nekaj dnevi uresničilo.
Po operaciji in trimesečnem vsakodnevnem obiskovanju fizioterapevta je s pomočjo železne volje začel hoditi z berglama in s hoduljo. Še vedno vsak dan telovadi, med sprehodom uporablja sprehajalno palico. Za 82. rojstni dan so mu domači pripravili večje praznovanje v gostilni na Babnem, kjer se je zbralo okoli trideset sorodnikov, prijateljev in glasbenih sodelavcev, med njimi njegov sin Oto Pestner. Mlajši Oto je očetu, materi in ostali družbi zapel tako, kot zna le on.
Glasbeni prijatelji in sodelavci so s seboj prinesli glasbila in že po nekaj minutah zaigrali kot dobro uigran ansambel. Mlademu glasbeniku Sandiju Petreju, ki je pripeljal vrhunsko ozvočenje ter glasbeni dogodek vodil, sta se pridružila Gabrijel Plahuta in Štefan Kobak, ki sta s starejšim Pe-stnerjem veliko sodelovala, zapela je tudi pevka Natalija Lazič, ki je Otova učenka. Za domačo glasbo sta poskrbela brata Karli in Mirko Brečko, ki je tudi računalniški mentor Ota Pestnerja starejšega. Starejši Oto se je namreč po preboleli možganski kapi pred osmimi leti začel precej ukvarjati z računalništvom.
S posebnim presenečenjem sta dedka Ota razveselila odrasla vnuka Ines in Alen Me-danovič, ki sta o njem pripravila film z naslovom Celjska glasbena legenda, in sicer s pomočjo slik, video posnetkov in glasbe. Naslednji dan sta dedka obiskali še najmlajši vnukinji Ana in Ela Pestner, hčerki Ota mlajšega.
BJ
praznovanju 82. rojstnega dne Ota Pestnerja starejšega. Sedita oba Ota, stojijo Ružica, zet Mustafa Medanovič, hči Liljana Pestner ter vnuka Ines in Alen Me-
Še rojstni dan pri nas
Nekdanji kmetijski minister Dejan Židan je baje dolgo čakal, da so ga povabili na Ekofejst v Galiciji. In je dočakal. Irena Rotar (desno), ena od organizatoric, ga verjetno ni namerno pustila čakati, prav tako tudi ne Vito Klinc, ki vsak mesec odpre vrata nekdanje šole, ki jo je prenovil za različne dejavnosti. In ker je Židan tako rad na našem koncu, ni čudno, da je njegov nedavni rojstni dan sovpadal s podeželskim parlamentom v Zrečah. Kako bučno so slavili, še nimamo podatka.
NC, foto: GrupA
Oto Pestner mlajši in Sandi Petrej, ki je bil na čelu glasbenega dela praznovanja 82. rojstnega dne.
Na odprtju vrtca so se zbrali (z leve): slatinski župan Branko Kidrič, župana Bistrice ob Sotli in Podčetrtka Franjo Debelak in Peter Misja ter notranji minister Vinko Gorenak. Najbolj ponosna pa sta na vrtec seveda domači župan Jože Čakš in vodja oddelka za družbene dejavnosti in finance na šmarski občini Zlatka Pilko.
Razvedrila jih je šele »čokobanda«
Na nedavnem odprtju Vrtca Livada v Šmarju pri Jelšah je bilo za varnost dobro poskrbljeno. Namenu ga je namreč predal »domači« notranji minister Vinko Gorenak, ki ga varnostniki spremljajo na prav vsakem koraku. Sprašujemo pa se, zakaj na tako veselem dogodku tako resni obrazi ministra in županov. So razmišljali o kriznem stanju v državi, so računali, kako dragi so vrtci dandanes, ali so se spraševali, kdaj bo tudi ta vrtec postal premajhen? Kakorkoli že, naše novinarsko oko je nasmeške na obrazih ujelo, ko je zapela vrtčevska »čokobanda« in naznanila, da v Livadi ne bo mirno in da bo radostni direndaj na vsakodnevnem urniku.
AD, foto: SHERPA
Oto Pestner starejši je držal obljubo in zaplesal na svoj rojstni dan.
Kje si, dvigalo?
Ravnatelj I. gimnazije v Celju dr. Anton Šepetavc je takole nasmejano pred šolo pričakal skoraj 97-letnega Milana Stanteta,
maturanta generacije 1934. In če potem slednjemu nasmeh z lic ni izginil še debeli dve uri, kar si je ogledoval šolo in se potem v podstrešni novo urejeni dvorani Gimnazijka družil z današnjimi gimnazijci, je ravnatelj Šepetavc že koval načrte za prihodnost. Resda je 204-letna šola v zadnjih letih in mesecih pridobila kar nekaj novosti, a pri načrtovani ureditvi podstrešja so na nekaj vendarle pozabili. Kako prav bi tokrat prišlo panoramsko dvigalo ob novo urejenih požarnih stopniščih na dvoriščni strani zgradbe! Poskočni Stante je namreč narekoval prav »ubijalski« tempo po stopnicah, ki jih do Gimnazijke kar ni in ni zmanjkalo, in ko ga je Šepetavc skušal malo upočasniti, je le zamahnil z roko, češ, saj bomo potem kar eno uro sedeli in počivali.
IS, foto: SHERPA