PeStnins ph&un T jpotortnf« Leto XXH., št. 241 Ljubljana, torek 14. oktobra 1941-XIX Cena cent. 7® Upravnlfltvo: Ljubljana, Puccinljeva ulica 5 — Telefon St. 31-22, 31-23, 31-24. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Puccinljeva ul. 5. • Telefon 31-25, 31-26. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749. 2.KLJ UČNO iiASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije m inozemstva ima Uniooe Pubblicitš ltallana S.A„ MIlane dan rasen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.—* sa možem stvo pa L. 20.— (JrbdnlAtvo: Ljubljana. Pucdnljeva ulica šL fi, telefon 81-22, 31-23. 31-24. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONARLA ESCL UŠIVA per la pubblicita dl provenlenza ltallana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. Milano Tentativi d'at!acco nenvci rer?essi sui fronte ds Tosruk Kuovo boffifcarflamesito dcgll ofeiettivi della piazza dl To. bruk — I reparti di Gondar volgoso in fuga elementi ne- mici II Quartiere Generale delle Forze Arma-te comunica in data 13 ottobre 1941/XIX il seguente Bollettino di guerra n. 498: Sui fronte di Tobruk 1'avversario ha rinnovato tentativi di attacco che sono stati immediatamente repressi dal pronto in-tervento di fuoco delle nostre truppe. Aerei nazionali e germanici hanno an-eora bombardato con successo obiettivl della piazza nonchfe impianti ferroviari ed aeroporti di Marsa Matruh provocando nuove distruzioni. L'aviaz!one nemica ha effettuato incur-sionj su Bengasi e Tripoli; le bombe lan-ciate hanno colpito alcune abitazioni e causato un solo ferito. Nello scacchiere di Gondar nostri repar-ti in ricognizione hanno vofto in fnsra elementi avanzati nemici. Ssvrainl napihni poskusi pri fobruScu Novo bcmbaMiranjs vojaških objektcv v Tobruku — Oddelki v Gsstdarju so zapodiš v beg sovražne sile trti Glavni stan Oboroženih Sil je objavil 13. oktobra naslednje vojno poročilo štev. 198: Na bojišču pri Tobruku je sovražnik ponovil napadalne poskuse, ki pa so bili itak o j strti po naglem ognju naših čet. Nacionalna in nemška letala so ponovno 1 uspehom bombardirala objekte trdnjave ter železniške naprave in letališča pri Mar- sa Matruhu in so povzročila a raAle-janja. Sovražno letalstvo je Izvršilo povete na Bengazi in Tripolis. Vržene bombe so zadele nekatere stanovanjske hiše in ranile eno osebo. Na odseku pri Gondar ju so naš; izvid -niški oddelki zapodili v beg sovražne prednje traže. Odpor v vrstah kongresa proti direktnemu vmešavanju v evropsko vojno Washington, 13. okt. d. K izjavam mno-gokaterih ameriških senatorjev in poslancev proti vladni nameri, da se z revizijo ameriškega nevtralnostnega zakona pahnejo Zedinjene države v nenapovedano vojno, sta se včeraj oglasila tudi demokratski senator Gilette iz države yowa ter progresi-stični senator Lafolette iz države Wiscon-fin, ki sta oba člana zunanjepolitične komisije. Senator Gilette smatra, da je treba smatrati zakonski načrt, ki naj bi vladi dovolil oborožitev ameriške trgovske mornarice,' preludij k novim vladnim vojnim naporom. Kakor znano, bo reprezentančna zbornica o tem predlogu, ki ga je izročil Roosevelt, glasovala najbrže še ta teden. Senator Lafolette je izjavil, da predloženi zakonski predlog o izpremembi nevtralnostnega zakona posega v pravice kongresa, ki ima edini odločati o tem, ali gre Amerika v vojno ali ne. Preg finančnim odborom reprezentančne zbornice se bo danes obravnaval vladni zakonski načrt, ki določa odobritev dodatnega kredita 5985 milijonov dolarjev za izvršitev načrta o ameriški pomoči Veliki Britaniji. Kakor je izjavil demokratski senator Adams, ki načeluje temu odboru, bo z gotove strani najbrže predlagana dodatna klavzula, po kateri naj bi se med države, ki bodo dobile ameriško pomoč iz gornjih kreditov, uvrstila tudi Sovjetska zveza, toda na tak način, da bi se uredilo vprašanje finančnih obveznosti svoječasne carske Rusije tako, da bi prišli na svoj račun ameriški lastniki svoječasnih ruskih obligacij. Pred senatom se je pričela danes debata o zakonskem načrtu za odobritev dodatnih kreditov v višini poldruge milijarde dolarjev, ki bi bili potrebni za ureditev ameriških financ. Te dodatne kredite je reprezentančna zbornica že odobrila. Angleške in ameriške vojne priprave v zapa«£ni Afriki Monakovo, 13. okt. u. Veliko pozornost so po vsej Evropi zbudile vesti o angleških in ameriških vojnih pripravah v za-padni Afriki. V Liberiji grade letališča in vojašnice. Tja neprestano tudi dovažajo vojaštvo, predvsem pa ameriške vojne potrebščine in zlasti letala. V Brazzavilleu so uredili višjo vojaško šolo. Okrog Bat-hursta grade ogromna letališča, prav tako v Freetownu. Splošno prevladuje mnenje, da nameravajo Angleži udariti proti francoskim kolonijam v zapadni Afriki, ki so še pod kontrolo vlade v Vichyju. V prvi vrsti gre za Dakar. Kakor poroča »Herald Tribune« v New Yorku, bi rade anglosaške sile v danem trenutku sprožile ofenzivo proti Nemčiji, ki bi obsegala področje od Norveške do zapadne Afrike. Konzultacije angleškega in ameriškega glavnega stana v tem smislu so se že pričele. Posebno pozornost so te vesti zbudile v Vichyju in Lizboni. Zato sta obe vladi v zadnjem času podvzeli vrsto novih ukrepov za obrambo francoskih in portugalskih kolonij v zapadni Afriki. Dakar je bil v zadnjih mesecih zelo utrjen. Ceste, ki vodijo iz njega proti Maroku in Francoski Gvineji, so bile obnovljene. Roosevelt obupuje nad ameriško mladino Pomanjkljiva fizična vzgoja — Milijon ljudi nesposobnih za vojaško službo Wa»hington, 13. okt. s. »United Press« poroča, da je predsednik Roosevelt v nekem svojem govoru na osnovi statističnih, podatkov opozoril, da je bilo v Zedinje-im državah približno milijon ljudi proglašenih nesposobne za vojaško službo, bodisi iz fizičnih, duševnih ali vzgojnih razlogov. Naglasil je, da predstavlja ta številka 50% mladeničev, ki so bili zdravniško pregledani. Hudo je kritiziral, da je bilo mogoče, da so se v državi ustvarile okoliščine, v katerih polovica njene mladine ni sposobna za vojaško službo, ter je napo*e.jal program za »rešitev« 200.000 mladeničev, ki so bili proglašeni za nesposobne za vojaško službo. Na osnovi tega programa bo vlada omogočila zdravniško nego tem 200.000 mladeničem tako, da se bo njinov0 fizično stanje zboljšalo in bodo lahko vpo. klicani v vojaško službo. Opozoril pa je, da j.omeni ta ukrep šele pričetek žiršega »reševalnega« programa za ameriško raia-diio. Predsednik je napovedal, da bo pozval k sodelovanju vse zvezne države, pokrajine, mesta in vasi kakor tudi posameznike, tako da se bo izredno slabo zdravstveno stanje ameriške mladine čim prej zboljšalo. V javnosti so Rooseveltove izjave napravile silen vtis. Splošno opozarjajo, da je bilo 900.000 mladeničev izločenih iz vojaške službe iz fizičnih razlogov, iz duševnih pomanjkljivosti, nadaljnjih 100.000 pa zaradi nezadostne vzgoje. Roosevelt sam je naglasil, da je ta pojav vse kritike vreden, še posebno zaradi tega, ker so Zedinjene države drugače na vseh področjih na prvem mestu v primerjavi z ostalimi narodi. Letalski boji na zapadli Berlin, 13. okt. d. Kakor je bilo sporočeno davi s pristojnega mesta v Berlinu, so nemška borbena letala v noči na ponedeljek v več zaporednih valovih startala k napadu na vojaško važne cilje v srednji Angliji. Podrobnih podatkov o uspehu še ni. Britansko letalstvo je v noči na ponedeljek preletelo razne kraje severozapadne in jugozapadne Nemčije. Na podlagi podatkov, ki so bili doslej zbrani na pristojnem mestu v Berlinu, je bilo pri napadih sestreljenih 9 sovražnih letal. Britanska letala so metala rušilne in zažigalne bombe, ki pa so zahtevale le manjše številc žrtev med cndlrim prebivalstvom, mrtve in ranjene škoda vojnogospodarskega značaja ni bila nikjer povzročena, prav tako tudi ne na vojaških objektih. Berlin, 13. okt. d. Nemška borbena letala so včerajšnje izvidniške polete nad britanskimi obalami razširila vse do Škotske. Navzlic neugodnim vremenskim razmeram so se piloti vrnili z dragocenimi informacijami. Vsa izvidniška letala so se vrnila na svoja oporišča. Stockholm, 13. okt. d. Kakor porcčajc iz Londona, objavlja britansko letalske ministrstvo, da je bilo nemško letalstvc preteklo noč aktivno v napadih na področju severozaoadne Anglije. Poročilo pravi, da so nemška letala razen tega metala bombe tudi še v severnem delu britanskega otočja . Bern, 13. okt. d. Vrhovno poveljništve švicarske vojske je objavilo komunike, v katerem pravi, do so 12. oktobra ob 20 3C lokalnega časa letala neznane narodnost, spustila bombe na mestece Buhwir v kantonu Torgau. Tri osebe so bile ubite in porušeno je bilo neko poslopje. Uvedena je bila preiskava. (NSERIKAJTE V „JUTRU"! A prodiranje proti Moskvi Ofr Azevsfcem morju uničen sovjetski oddelek — Uničevanje pri Vjazmi obkoljenih sovjetskih čet — Odbiti izpadi petrograjske posadke—Bombardiranje Moskve Iz Hitlerje « ga glavnega stana, 13. okt Vrhovno poveljništvo r.emške vojske je cTijavilo danes nslednje vojno poročilo: Operacije ifa vzhodni fronti potekajo p« načrtu. V zasledovanju nasprotnikovih ostankov, ki so pobegnili v bitki ob Azovskem morju, so nemške čete dohitele neki sov-jet.kl oddelek in ga uničile. Ujetih je btl< 1 >,00 sovjetskih vojakov ter zaplenjenil 3% topov. Na bojišču vzhodno od Dnjepra je prestal neki hrvatski polk ognjer krst. Uničevanje pri Vjaznil obkoljenih sovjetskih sil jr pred zaključitvfjo. Pred Petrogradom so bili ponovni poskusi izpadov zavrnjeni z najhujšimi izgu ban! i nasprotnika. Bojna letala so bombardirala v poslednji noči vojaškovažne naprave v Moskvi V borbi proti Angliji so napadla bojna letala v noči na 13. oktober z dobrin učinkom industrijsko središče Manche-ster ter pristaniško mesto Hull. Nadaljnji letalski napadi so bili usmerjeni proti letališčem in pristaniškim napravam » vzhodni in južnovzhodni Angliji. Eno izmed bojnih letal je potopilo vzhodno ot Great Yarmoutha trgovsko ladjo s #OOl br. reg. tonami. Daljnostrelno topniš.vi vojske in vojne mornarice je obstreljeval« z opaženim učinkom brezžične naprave \ Dovru. Na področju Rokavskega preliva so včeraj sestrelili nemški lovci 6, stražni čolni pa 2 angleški letali. V severni Afriki so izvršile nemško-žta-lijanske čete v noči na 10. oktobra pred Tobrukom uspešen krajevni napad. Angleški protinapad, podpiran od oklopnih voz, je bil odbit. V noči na 12. oktobra sta bili bombardirani mesto in pristanišče Tobruka. V bojih v zraku je bilo sestreljenih 5 angleških lovskih letal. V poslednji noči je priletelo večje število angleškiii bombnikov nad severozapadno, zapadno in južno Nem !jo ter je odvrglo na mnogih krajih rušilne in zažigalne bombe. Med civiinim prebivalstvom so bile izgube, mrtvi in ranjeni. Na mnogih krajih so bila porušena ali poškodovana poslopja. Nočni lovci so sestrelili 9 angleških bombnikov, protiletalsko topništvo pa 4. ❖ Bern, 13. okt. d. Velika bitka za Moskvo prehaja za sovjetsko vojsko v kritično fazo. Včeraj je objavilo vrhovno poveljništvo nemške vojske, da sta bojišči pri Vjazmi in Brjansku že daleč za pravo fronto. To potrjujejo sedaj tudi poročila iz Londona in Moskve, ki pravijo, da so se Timošenkove čete tu umaknile na nove postojanke in da so nova sovjetska ojačenja zasedla obrambno črto v polkrogu približno 150 km daleč od Moskve. Sicer trdijo ta poročila, da se Timošenkove čete umikajo v redu, vsekakor pa so morale utrpeti ogromne izgube, ker poročajo obenem, da že prihaja preko Urala na pomoč sibirsko vojaštvo. Prav te vesti o pošiljanju novih sovjetskih ojačenj iz najbolj oddaljenih pokrajin, celo z Daljnega vzhoda, kjer preži na ugodno pr.liko tretja zaveznica osi Japonska, potrjujejo resničnost nemškega vrhovnega poveljni-štva o ogromnih človeških žrtvah in izgubah vojnih potrebščin sovjetske vojske. Prihajajo tudi vesti o odpoklicu sovjetskih čet iz Irana, ki naj bi prišle na pomoč Budjo-nijevi vojski v vzhodni Ukrajini. Po vsem tem se more torej sklepati, da zbirajo na sovjetski strani vse svoje še razpoložljive sile za poslednjo obrambo Moskve, ki ji preti nevarnost tako s severa, kakor od za-pada in juga. Največja nevarnost grozi za sedaj Moskvi od zapada, v smeri od Vjazme, ker je nemška vojska, kar priznavajo tudi na sovjetski strani, zabila globok klin v sovjetske obrambne črte. Nemška vojska je na področju pri Vjazmi in Brjansku odialjena sedaj od Moskve kakih 200 km, dočim je na jugozapadu na področju pri Brjansku in mestu Orel v smeri proti Kalugi in Tuli kakih 330 km. Tu napadajo Nemci z ogromnimi množinami tankov. Po londonskih poročilih smatrajo na sovjetski strani, da nastopa v sedanji nemški ofenzivi proti Moskvi okoli 14.000 tankov. Sedaj je vprašanje, ali bodo nova sovjetska ojačenja prispela pravočasno, da zadr-že silni nemški naval. Po nekaterih vesteh so že v teku priprave, da bi dobila sovjetska vojska svoja zimska oporišča v mestih ob Volgi, v najslabšem primeru pa na Uralu, kjer je zadnje industrijsko področje, ki prihaja za oskrbo sovjetske vojske še v po-štev. V južni Ukrajini se je ponesrečil, kakor potrjuje včerajšnje poročilo nemškega vrhovnega vojnega poveljništva, poizkus maršala Budjonija, da bi poslal pomoč posadki na krimski ožini pri Perekopu. Njegove čete so bile severno od Azovskega morja poražene in grozi sedaj levemu krilu Bud-jonijeve vojske, ki je razvrščena na črti od Harkova do Rostova, obkolitev. O bojih pred Odeso in Petrogradom ni posebnih vesti. Obleganje se nadaljuje z vsemi bojnimi sredstvi. Posebno močno sodelujeta težko topništvo in bojno letalstvo, ki neprestano obstreljujeta in bombardirata oblegani mesti. Stockholm, 13. okt. d. V bitki za Moskvo postaja položaj z s Timošenkove armije od ure do ure bolj težaven. Nemške čete so po zavzetju Brjanska prodrle že daleč proti severovzhodu in se na nekaterih točkah nahajajo komaj še kakih 150 km oddaljene od Moskve. še silovitejši kakor v tem odseku pa je nemški pritisk pri Vjazmi, in je prostor vzhodno od nje sedaj središče najbolj ogorčenih borb, kar jih je bilo doslej v vojni na vzhodu. Timošenko skuša umakniti del čet, ki niso bile še obkoljene in razbite, na poslednje obrambne črte pred Moskvo, glede na veliko brzino nemškega napredovanja pa se mora po mnenju vojaških opazovalcev smatrati ta operacija kot skrajno težavna in ima Timošenko malo upanja, da bi mu bilo še mogoče pravočasno dovolj ojačiti poslednje obrambne črte pred Moskvo. Timošenkove armije. ki so bile obkoljene pri Brjansku, so skušale s skrajnimi napori prebiti nemški obroč in so v ta namen poidvzele na več točkah močne protinapade, ki pa so bili vsi odbiti z velikimi žrtvami za obkoljene sovjetske čete. Na južnem delu vzhodnega bojišča se nadaljuje nemško prodiranje ob severni obali Azovskega morja, dočim v borbi za Krim sovjetske čete &e zmerom branijo svoj utrdbeni pas na krimski ožini. V borbi za Leningrad ni zabeležiti večjih izprememb, dasi se nadaljuje z nezmanjšano srditostjo. Rušenje utrdbenih naprav pred Petrogradom se na vseh točkah nadaljuje m sodeluje poleg nemškega topništva navzlic slabemu vremenu v veliki meri tudi letalstvo. V Moskvi priznavajo izgubo Brjanska Ankara, 13. okt. d. Kakor poročajo iz Moskve, priznava sovjetsko vrhovno vojno poveljništvo v snočnjem službenem vojnem poročilu, da so nemške čete zasedle mesto Brjansk ob reki Djesni. V nedeljskem vojnem poročilu nemškega glavnega stana je bilo objavljeno, da je bojišče pri Brjansku že daleč za pravo fronto. Berlin, 13. okt. d Kakor javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta so sovjetske armije. obkoljene v odseku pri Brjansku, izvršile včeraj velikopotezen protinapad, ki pa so ga nemške čete zavrnile in pri tej priliki prodrle globoko med sovražnikove oddelke. Sovjeti so utrpeli izredno hude izgube. Število ujetnikov in množina vojrlega plena v »brjan-skem peklu« od ure do ure narašča. Velika akt!vnost nemškega letalstva Berlin, 13. okt. d. Kakor javljajo s pristojne vojaške strani, je bilo tudi v nedeljo nemško letalstvo zelo aktivno v vseh odsekih vzhodnega bojišča. Posebno na ;užnem bojišču so nemška letala z uspehom napadala sovražnikova letališča. Po doslej zbranih podatkih so nemška letala na tleh uničila 15 sovražnih letal. Z bombnimi zadetki so bila hudo poškodovana poslopja za moštvo ter letalske lope. Ob napadu na neko tovarno je po bombnih zadetkih izbruhnil velik požar. V odseku pri Brjansku je nemško borbeno letalstvo osredotočilo svoje napade v prvi vrsti na zbirališča sovražnikovih čet, kakor tudi na prometne zveze. Ob napadu na železniške proge je bilo uničenih 5 vlakov, nadaljnji 4 pa so bili hudo poškodovani. Na severnem delu vzhodnega bojišča je nemško letalstvo. bombardiralo mnogoštevilne železniške naprave okrog Murmanska. Izbrani cilji so bili uspešno zadeti ter porušeni. Čestitke generala Franca Hitlerju Berlin, 13. okt. s. Vod"'a nove Španije general Franco je ob priliki poslednjih velikih nemških zmag, poslal Hitlerju brzojavko tele vsebine: V svojem imenu in v imenu španskega naroda izražam Vaši Ekscelenci navdušene čestitke za poslednje m dokončne uspehe zmagoslavnih nemških oboroženih sil proti sovražnikom civilizacije. Hitler se je zahvalil generalu Francu s temi besedami: Zahvaljujem se Vam, Ekscelenca, za prisrčne čestitke, ki ste mi jih poslali ob priliki zmage nemškega orožja. Pozdravljam s hvaležnim zadovoljstvom dejstvo, da se tudi španski prostovoljci udeležujejo tega dokončnega uničenja boljševizma. Finska vojaška parada v Petrozavcdsku Helsinki, 13. okt. d. V proslavo finske zmage v vzhodni Kareliji so finske čete priredile včeraj vojaško parado v nedavno osvojenem glavnem mestu bivše sovjetske Karelije, Petrozavodsku. Pred pričetkom vojaške parade je bila na palači svobode po kratki službi božji na svečan način razobešena finska zastava. Po tem obredu j je sledil pred palačo svobode mimohod finskih čet, ki so mu prisostvovali tudi finski generali Heinrichs, Lagus, Haegland in Talvels. ki so sodelovali pri vojaških operacijah v vzhodni Kareliji. Na čelu vojaškega obhoda so korakale čete generala Lagusa, ki je bil kot prvi finski poveljnik odlikovan, z križcem svobode, podeljenim poleg Mannerhelmovega križca. Razočarana angleška javnost Rim, 13. okt. s. še pred osmimi dnev. Je angleški radio trdil, da je maršal Ti- mošenko prodrl v srednjem odseku vzhodnega bojišča skozi nemške obrambne čete in da pomeni ta njegova ofenziva pomemben uspeh. Tedaj je angleški radio tudi pristavil, da so Rusi dosegli važne uspehe tudi na južnem bojišču. Pred štirimi tedni je agencija Reuter zatrjevala, da je ruska protiofenziva popolnoma Izločila nemške nevarnost in da se bo spričo tega ta vojna spremenila v vojno obrabe. V duhu teh Izjav je pisalo tudi vse angleško časopisje, Id je še napovedovalo nemški poraz kot nujno posledico dogodkov na vzhodnem boiišču. Sedaj pa se je ton angleškega časopisja in radia bistveno spremenil. Danes že vsi listi poudarjajo, da je bil prejšnji optimizem neosnovan in da bi bilo napačno gojiti preveliko zaupanje v razvoj dogodkov Tako piše »Daily Mail«. da je bil edini list v Angliji, ki je pravočasno opozoril, naj se ne gleda preveč rožnato na položaj na ruskem bojišču. Tudi »News Chronicle« piše sedaj, da si m delal nikaldh utvar glede nevarnosti, ki grozi Sovjetski zvezi, ter da je večkrat podčrtal nujnost takoišnje pomoči. »Evening Standard« je tretji londonski list, ki sedaj zatrjuje, da je kot edini pravilno gledal na razvoj dogodkov in bil od vsega začetka pesimističnega nazora, češ, da je bil položaj Sovjetske zveze težaven že od prvega dne izbruha spopadov. List »Daily Telegraph« in »Daily Ex-press« pa s svoje strani zelo ostro kritizira angleški radio, ki da je zagrešil že toliko napak, in zahtevata popolno razči-ščenle v tej zadevi. Po njunem mnenju bi moral angleški radio oddajati odslej ssme glasbo, med tem ko bi morale biti politične in vojaške informacije strogo preverjene po informacijskem ministrstvu. List »News Chronicle« piše med drugim: V vseh treh mesecih borbe na vzhodu Anglija še ni porabila nobene ugodne prilike. Sedaj so te prilike izgubljene za vedno. rtsmunskega tiska Bukarešta, 13. okt. s. Razvoj vojnah operacij na vzhodnem bojišču predstavlja predmet živahnih komentarjev vsega romunskega tiska. Listi prinašajo z velikimi naslovi nemško izredno poročilo o zaklju-čitvi borbe ob Azovskem morju. Mnogi listi opozarjajo na odmeve teh velikih nemških zmag v angleški javnosti. Po mnenju lista »Cuventul« so v mnogih angleških krogih že naklonjeni misli posebnega sporazuma z Nemčijo, vendar pa preprečuje kaj takšnega židovski živelj. ki ima ogromen vpliv na vodilne sloje. Romunsko časopisje poudarja nadalje tudi pomen najnovejšega trgovskega sporazuma med Turčijo in Nemčijo in vidi v njem začetek razvoja, ki bo ogromnega pomena za ves evropski iugovzhod. Vsi vojni poročevalci listov so mnenja-da je boljševiška vojska sedaj že tik pred razsulom. Navzočnost Anglije na ruskih bojiščih pa zelo ostro označuje ravnatelj lista »Cuventul« Sejgurov. List poudarja, da je zbeganost Londona razumljiva, kajti TimoSenkov poraz postavlja Anglijo v zelo kritičen položaj. Vsa dosedanja bučna zagotovila in obljube angleške pomoči Rusiji so se izkazale za navadno klepetanje. Angleško vojno poveljništvo nI doslej dalo na razpolago ruskemu vojnemu poveljni-štvu niti oficlriev generalnega štaba, morda tudi zaradi nezaupanja v njih sposobnosti. Toda med tem. ko ie Anglija dopustila Tlmošenkov noraz, ne da bi mu priskočila na pomoč, angleška propasranda še vedno išče prilike za grožnje Rumu-nlji. Med temi je tucfl ona, da bo Rumu-nija v primeru ruske zmage izgubila svojo samostojnost. Rumunska vojska je upoštevalo to grožnjo, ko se je bilo treba boriti ta zmagovati. Japonska sodba o angleški in ameriški pomoči Moskvi Tokio, 13. okt. s. List »Oašahi« poudarja važnost sedanje bitke na rusko-nem-škem bojišču, ki kaže na voljo Nemčije, da dokončno uniči moč boljševiške armade. List »Mijako« pa piše, da bi bili morali Angleži in Američani nuditi svojo pomoč bol;'ševiški Rusiji, ako so jo hoteli nuditi, že v času moskovske konference, kajti sedaj je ta pomoč postala že brezpredmetna. Obrambne priprave v Iranu Stockholm, 13. okt. s. »Dagens Niyche-ter« poroča, da je v severnem Iranu zbranih 5 ruskih divizij, ki imajo nalogo, da v danem primeru branijo Kavkaz. Angleške čete v Iranu naj bi imele nalogo, ure-riti rezervno obrambno črto. Neka angleška motorizirana divizija, ki so jo nameravali spočetka poslati v Palestino, je bila zadržana v okolici Teherana in čaka na nadaljnji razvoj bitke ob Azovskem morju. Ameriški prekomurnik v angleški službi TTashington, 13. okt. &. Mornariški minister je izjavil, da je veliki ameriški preko-oceanski parnik »Oueen of Bermude«. ki je bfll v angleški alužbi. priplul v neko ameriško lukc, kjer pa bodo popravili. Ladja je bila v zadnjem času oborožena. Ponovni obisk Visokega Komisarja na Ljubljanskem velesejmu Zahvala razstavljalcem in organizatorjem velesejma, ki bo prihodnje leto še razširjen Ljubljana, 13- oktobra. Visoki Komisar Ekscelenca Emilio Grazioli je bil včeraj v spremstvu fašističnih prvakov in zastopnikov krajevnih oblasti znova na velesejmu, da bi prisrčno pozdravil italijanske in krajevne razstav-ljalce, ki so s svojim sodelovanjem v veliki meri doprinesli k uspehu te manifestacije, ki je bila po svojem vrstnem redu 20., a prva v znamenju liktorskega znaka, kakor je to Ekscelenca Grazioli v svojem govoru posebej poudaril. Na velesejmu so Visokega Komisarja sprejeli generalni ravnatelj dr. Dular, delegat. Visokega Komisarijata comm. Poi-iucci, cav. Bagatin in drugi zastopniki ve-lesejmske uprave. Visoki Komisar je bil sprejet s toplimi in udanimi izrazi simpatij. Krenil je v paviljon »C«, v katerem so razstavljeni izdelki nekaterih velikih industrijskih podjetij in v katerem se tokrat zbrali v velikem številu vsi ki so kakor koli prispevali k uspehu prireditve, zlasti pa sodelovali pri njem z razstavo svojih izdelkov. Visoki Komisar je stopil na neki stroj v Ansaldovem oddelku in pričel svoj govor z ugotovitvijo, da ta manifestacija ni svečani zaključek sejma. Zahvalil se je razstavljalcem za njihovo širokopotezno udeležbo in dejal, da je prireditev povsem izpolnila naloge, ki so ji bile zastavljene. Nova pokrajina je imela priliko spoznati produktivno kapaciteto italijanske industrije. Omenil je, da se je organizacijsko delo na velesejmu opravilo v zelo kratkem času, zato je izrazil svoje zadovoljstvo z dobro voljo in razumevanjem razstavljalcev. Napovedal je, da bo prihodnji velesejem razširjen na širše osnove, da bodo na njem sodelovali tudi drugi balkanski narodi in velika nemška zaveznica. Sejem bo imel mednarodni značaj in se bo pričel prvo soboto prihodnjega julija. Seveda bodo na njem sodelovale vse nacionalne produktivne sile. Visoki Komisar je izrazil razstavljalcem svoje zadovoljstvo, da so kot Italijani-fašisti čutili dolžnost, da se udeleže tega liktorskega velesejma, ter jih je zelo pohvalil. Pohvalil je in se toplo zahvalil tudi predsedniku velesejma Fr. Bonaču, direktorju dr. Dularju, comm. Poilucciu in cav. Bagatinu. Zahvalil se je publikacij-skemu podjetju Difuze in padovanski velesejmski ustanovi za njuno sodelovanje. Govor Visokega Komisarja Ekscelence Graziolija je bil sprejet z velikim navdu- Važni zborovanji LJubljana, 13. oktobra Zvezni vlcekomandant »Italijanske lik-torske mladine« (G.I.L.) v Ljubljani, je v petek dopoldne prisostvoval zborovanju učiteljev za telesno vzgojo iz vse pokrajine. Pozdravil jih je v Imenu Visokega Komisarja, poveljnika ustanavljajoče se mladinske organizacije ln je dal natančna navodila za delo v šoli in Izven nje, ki ga bodo opravljali učitelji glede na novi položaj v popolnem sporazumu z inštruktorji organizacije, ki bodo tehnično kontrolirali in korodinlrali pouk. Zvezni vlcekomandant je ob zaključku zborovanja na katerem je govorilo tudi nekaj prisotnih učiteljev, izrazil prepričanje, da bodo telovadni učitelji opravljali svoje delo t navdušenjem in lojalnostjo, na vsem važnem in obširnem področju nalog, ki se jim bile poverjene. V petek zvečer ob 18. pa so se zbrali pri zveznem vicekomandantu inspektorj: in upravitelji vseh državnih in privatnih ljudskih šol iz Ljubljane. V kratkem govoru jim je obeležil naloge, ki si jih je zastavila nova mladinska organizacija, in tesno sodelovanje, ki ga bo treba vzpostaviti med njo in ljudsko šolo, posebno na področju telesne vzgoje in socialne pomoči. Profesor Cassani je na zborovanju skupaj z udeleženci proučil posamezna vprašanja, ki se tičejo skupnega delovanja ter je ob zaključku izrazil svoje zadovoljstvo, da je tako započel z voditelji ljudskih šol vrsto Intenzivnih stikov v korist moralne in fizične povzdige mlačene za katero se bo delo pričelo v popolnem medsebojnem sporazumu. Sprejem v nove zavode GIL-a Ljubljana. 13 oktobra. Glavno Poveljstvo Italijanske Liktorske Mladine v Rimu je določilo otvoritev za prvo polovico meseca oktobra sledečih novih zavodov: a) Collegio Femminile per dirigenti della G. J. L. a Firenze. (Dekliški zavod za voditeljice G I. L--a v Firenci). Dijakinje bodo obiskovalle šole višjega klasičnega reda (cd vštevši IV. razreda klasične gimnazije najprej) in po končanih študijah se jih lahko sprejme v stalno službo G. I. L.-a. b) Collegio Femrrtinile per comandanti di ruolo della G. L L. a V'ttorio Veneto-(Dekliški Zavod za poveljnice G. I. L.-a v Vittorio Veneto). Deklice, ki bodo siprejete in ki so v posesti končnega spričevala 2. aili 3 razreda k!La&ične gimnazije, bodo nadaljevaile uči-teljiščne študije do usposobnosti in se jih lahko petem sprejme v stalno službo G. I. L.-a. a) Collegio Maschile per istrutfori cotali della G. I. L. a Vicenza. (Moški zavod za učitelje koralnega petja G. I. L.-a v Vi-cenci). Sprejme se v prvi tečaj s končnim spričevalom I. razreda višje ljudske šofle ali pe dijake, ki so sprejeti v I. razred gimnazij (od 11. do 13. leta); v drugi tečaj, tiste, ki imajo končno spričevalo I razreda gimnazij (od 13. do 15. leta). Trajanje tečajev je 8 let. d) Collegio Femminile per istruttrict co-rali della G. I L a Bergamo (Dekliški zavod za učiteljice koralnega petja G. I L-a v Bergamu). Pogoji sprejema kakor pri točki c). Zavodi za učitelje in učiteljic« koralnega petja imajc namen oskrbeti C I. L. in javne šole učiteljskega osebja ta koralne tečaje. e) Dva moška zavoda za pomočnike G- l L--a (rezervirana izključno italijanskim v jnim vrotam) v Lecce odnosno v Torinu. šenjem. Takoj nato je spregovoril delegat ustanove San Gior^ <■• u5rl»n, 13. okt. s. Ust »Daily Mirror« je objavila podrobnosti o tako zvani tajni pogodbi, ki je bila baje zadnje tedne sklenjena med francoskim admiralom Daria-nom in nemškim voditeljem. Po teh informacijah naj bi bil Hitler v zameno za nekatere francoske koncesije obljubil za-jamčiti ozemeljsko nedotakljivost Francije nasproti vsem italijanskim zahtevam. Ta vest. kakor Izjavljajo uradno, je povsem izmišljena in je bila vržena v svet % namenom, da bi prikazala Nemčijo kot nelojalno zaveznico napram Italiji. Anglija ln njeni sokrivci si še vedno utvarjajo, da Je mogoče prebiti jekleni obroč nove Evrope. Demanti o splošni mobilizaciji v Bolgariji Sofija. 13. okt. d. Bolgarska službena poročevalska agencija »Bulgar« kategorično demantira iz tujih virov razširjene Informacije, da bi bila v Bolgariji odrejena splošna mobilizacija. Potopljen parnik New Vorfc, 13. a. Na Atlantskem Oceanu se je potopila 10.000-tonska trgovinska ladja »CaHedonig«, ki je bila v angleški službi. Odkrita zarota v Sremu Zagreb, 13. okt. u. Službeno Je bilo objavljeno. da »o hrvatske oblasti v Sremu izsledile in zajele skupine komunistov, ki je bila oborožena ln Je pripravljala nek atentat. 35 ljudi je bilo aretiranih. Turški krom Ob sklenitvi nemško-turike trgovinske pogodbe je vodja nemške delegacije poslanik Clodius med drugim poudaril, da se bo nemško-turški trgovinski promet na podlagi pogodbe povečal v obsegu, kakršen še ni bil zabeležen. Za razdobje do 31. marca 1943 je predviden promet na vsaki strani v višini 200 milijonov mark. Leta 1940. je znašal turški uvoz iz Nemčijo le 16 milijonov mark, turški izvoz v Nemčijo pa 20 milijonov mark. Ves trgovinski promet Turčije z inozemstvom v lanskem letu je dosegel na strani izvoza 200 milijonov mark, na strani uvoza pa 130 milijonov mark. Poslanik Clodius se je v svoji izjavi dotaknil tudi vprašanja dobave turškega kroma Nemčiji. Anglija je leta 1939. odkupila v naprej vso turško produkcijo kroma. Ta turško-angleška pogodba pa bo kmalu potekla. Poslanik Clodius je med drugim omenil, da je bilo vprašanje dobav kroma zadovoljivo rešeno in predvideva nova pogodba tudi turške dobave kroma. »Volkischer Beobachter« posveča vprašanju turškega kroma članek, v katerem pravi, da vprašanje turškega kroma za Nemčijo ni odločilnega pomena, važno pa Gospodarska priključitev Zemuna in vzhodnega Srema k Hrvatski Področje vzhodnega Srema, to je Zemuna in ozemlja zapadno od Zemuna do Stare Pazove, pripada v državno opravnem pogle du k Hrvatski in je tudi pod hrvatsko upravo. Vendar vzhodni del Srema doslej še ni bil v gospodarskem pogledu priključen k Hrvatski, in sicer zaradi tega, ker je to področje važno za oskrbo Beograda z živili. Zato je bila postavljena hrvatska carinska meja pri Stari Pazovi, medtem ko je bil blagovni promet med vzhodnim Sre-mom in Srbijo neoviran. V sporazumu s poveljstvom nemške vojske v Srbiji in hrvatsko vlado je sedaj prišlo tudi do gospodarske priključitve Zemuna in vzhodnega Srema k Hrvatski. Dne 10. t. m. je bila ukinjena dosedanja gospodarska in carinska meja v Sremu ter je bila preložena na mejno črto Save in Duna-va, kjer se odslej vrši carinska, devizna, jn potniška kontrola. Zaradi olajšanja obmejnega prometa, zlasti med Beograiom in Zemunom, pa so bile uvedene posebne Izkaznice za obmejni promet. Istočasno je bil uveden poseben režim za promet z blagom in za denarni promet med Srbijo in obmejnim področjem vzhodnega Srema. To obmejno področje Obsega na srbski strani področje mesta Beograda, na hrvatski strani pa področje ze-munske občine in občine Bezanija, medtem ko obsega obmejno gospodarsko področje dosedanje področje vzhodnega Srema. Osebe, ki imajo stalno bivališče v Beogradu odnosno v Zemunu in v gospodarskem področju vzhodnega Srema, dobe za olajšavo obmejnega prometa posebne obmejne izkaznice, trajne ali začasne, pod pogojem, da so ▼ vsakem pogledu neoporečne. Posebne izkaznice dobe kmetovalci, ki oskrbujejo beograjski trg. Določene so tudi olajšave za blagovni promet in je dovoljeno prenašati na eno ali drugo stran gospodarske orodje kakor tudi proizvode vrtnarstva, sadjarstva in vinogradništva, perutninarstva ter mlečne proizvoie in krompir do količine 5 kg za vsako osebo in dan odnosno do 15 jajc. Kmetje, ki prinašajo svoje pridelke na oeograjaki trg, in trgovoi, ki oskrbujejo beograjski trg, pa dobe od hrvatskih prehranjevalnih uradov posebne obmejne knjižice, na podlagi katerih lahko omenjene pridelke vnesejo v Beograd brez omejitev v količini pod pogojem, da gre za lastne pridelke ali za pridelke, ki izvirajo iz področja vzhodnega Srema. Izvoz živine in mesa, žita, industrijskih rastlin in semen pa je dovoljen 1« s posebnim dovoljenjem. »Gospodarska reja kuncev" Zveza društev »Mali gospodar« v Ljubljani je izdala zelo aktualno knjižico »Gospodarska reja kuncev«, ki jo je založila Železnicarska splošna gospodarska zadruga v Ljubljani. V današnjih razmerah, ko se reja kuncev tudi v mestih naglo širi, je ta knjižica še posebno dobrodošla, zlasti ker vsebuje vse, kar rabi rejec v vsakdanjem življenju. Namen in cilj knjižicc je pred vsem praktičen in je knjižica namenjena začetnikom, ki naj jim pomaga. Gola in teoretska znanost je v knjigi upoštevana le toliko, kolikor jo bilo potrebno za izpopolnitev praktične strani. Knjižica, ki obsega 120 strani in mnogo slik. bo gotovo utria pot temelj iitejši poznava gospodarske reje kuncev. V uvodu »e knjižica bavi s pomenom m nalogo gosnodarske reje kuncav. Nato opisuje najvažnejše pasme kuncev s posebnim ozirom na prednost posameznih pasem glede pridobivanja mesa, kožuhovine in volne, nadaljnja poglavja pa 9o> posvečena so-dobnim hlevčkom in kletkam, prehran kuncev, razplodu. čiščenju hlevčkov rn posod, boleznim kuncev in izkoriščanju proizvodov. Dodana so še vzorna pravila društva »Mali gospodar« s formt^arjl za rodovniške knjige. Gospodarske vesti Velikopotezna izgraditev italijanske industrije celulozne volne. Iz Rima poročajo, da so bili te dni objavljeni zakonski dekreti, ki se nanašajo na izgraditveni program italijanske industrije umetnih tekstilnih vlaken. Ta izgraditveni program se nanaša na ponovno povečanje proizvodnje celulozne volne. Največje podjetje te stroke Snia Viscosa je v okviru tega programa dobilo dovoljenje za gradnjo pet novih tvornic, družbi Cisa Viscosa je odobrena gradnja dveh tvornic in družbi Chatillon gradnja ene tvornice. Družba Snia Viscosa bo zgradila veliko novo tvorni co za celulozno volno v Furlaniji poleg že obstoječe tvornice Torre Viscosa, ki izdeluje celulozo za celulozno volno iz trsja, pridobljenega v okolici tvornice na področju preko 6000 ha. Drugo tvorni co za celulozno volno bo Snia Viscosa zgradila v Ma-gentL Poleg tega bo povečana produkcijska kapaciteta obstoječih tvornic. je, da je razbit angleški monopol pri izvozu turškega kroma. Krom je važna kovina, ki daje, v 6% primesi jeklu nenad-kriljivo trdoto. Svetovna produkcija kroma znaša le nekaj nad 1 milijon ton. Nemčija ima majhna ležišča kroma na Štajerskem, na razpolago pa so ji dragoceni rudniki kromove rude v Grčiji (Ev-beja) in bivši Jugoslaviji. Turška proizvodnja kromove rude je znašala leta 1923 šele 3400 ton, leta 1939 pa že 240.000 ton. Do leta 1939 je Turčija največ kromove rude izvažala v Nemčijo, Švedsko in Francijo. Produkcija Grčije in bivše Jugoslavije pa je doslej znašala okrog 100.000 ton rude. V zvezi s sklenitvijo nemško-turške pogodbe nadalje poročajo, da se bo spričo nove pogodbe promet na važni železniški prog4, ki gre iz Carigrada skozi Tracijo znatno povečal. V pogodbi je zaradi tega predvideno, da bo Turčija pospešeno obnovila železniški most preko Marice. Nadalje poročajo, da bo Turčija dobavljala Nemčiji predvsem bombaž, tobak, rude, volno, suho južno sadje, olivno olje in surove kože. Nemčija pa bo Turčiji dobavljala optične in finomehanične izdelke. kemične proizvode, zdravila in barve = Razdelitev voznega parka bivših ju-goslovenskih železnic. V početku preteklega tedna se je v Zagrebu pričela mednarodna železniška konferenca o vprašanjih, ki se tičejo potniškega, prtljažnega in brzo-voznega prometa, ki so se je udeležili predstavniki železniških uprav iz Italije, Nemčije. švedske, Madžarske. Rumunije, Pro-tektorata. Poljske gubernije in Srbije. Slovaško železniško upravo je zastopal delegat dunajske železniške direkcije, zadržani pa so bili predstavniki Grčije, Danske, Belgije in Turčije. Na konferenci so zlasti razpravljali o načrtu, po katerem naj bi vse prizadete države svoje dohodke ol mednarodnega prometa nakazovale v Berlin, kjer bi se ustanovila centralna obračunska blagajna. Ta blagajna bi na klirinški način obračunavala medsebojne terjatve teh držav iz naslova železniških voznin, s čimer bi odpadlo obračunavanje med posameznimi državami. — V petek se je pričela prav tako v Zagrebu druga mednarodna železniška konferenca o vprašanju razdelitve voznega parka bivših jugoslovenskih železnic. Načela glede razdelitve so bila postavljena že na dunajski konferenci ob koncu avgusta, ki je sklenila, da se za posamezna vprašanja skličejo posebne konference. O razdelitvi materiala bivših jugoslovanskih železnic je bila taka konferenca nedavno v Budimpešti, sedaj pa se je pričela konferenca v Zagrebu glede potniških in prtljažnih vagonov, ki ji bo 15. t. m. sledila druga konferenca o razdelitvi tovornih vagonov. Pogajanj se udeležujejo predstavniki Italije, Nemčije, Hrvatske, Madžarske in Srbije. — Sodelovanje Italije pri gradnji železnic in ea*t na Hrvatskem. Iz Zagreba poročajo, da je italijansko-hrvatski stalni gospodarski odbor na nedavnem zasedanju v Benetkah razpravljal tudi o sodelovanju Italije pri gradnji železnic ln cest in pri melioracijskih delih na Hrvatskem. Italijanska delegacija je predlagala ustanovitev mešane organizacije, ki naj bi vodila in financirala ta dela. Hrvatska delegacija je v načelu hvaležno sprejela sodelovanje Italije pri teh velikih delih, o podrobnostih pa bo v zvezi z italijanskim predlogom v teku oktobra razpravljala še posebna konferenca v Zagrebu, na kateri bodo sodelovali tudi italijanski strokovnjaki. — Fuzija dveh velikih bank v Beogradu. Iz Beograda poročajo, da so bila te dni zaključena pogajanja med zastopniki Občega jugoslovenskega bančnega društva in Ju-goslavenske udružene banke glede združitve obeh zavodov, kolikor gre za posle v Srbiji Kakor smo že poročali je bila za prevzem poslov Občega jugoslovenskega bančnega društva na Hrvatskem ustanovljena z glavnico 100 milijonov kun in s sodelovanjem dunajske banke Kreditanstalt Bankverein ter zavoda Deutsche Bank nova hrvatska banka z imenom »Bančno društvo za Hrvatsko«, ki je prevzela tudi ljubljansko podružnico. Nadalje je Obče jugo-slovensko bančno društvo oddalo svoje no-vosadsko podružnico zavodu Krelitanstalt Bankverein, centrala pa Je sedaj, kakor smo v uvodu omenili, prevzela posle beograjske podružnice Jugoslavenske udružene banke, katere zagrebška centrala je prevzela novo ime »Union banka«. — Imenovanje viceguvernerja Srbske Narodne banke. Iz Beograda poročajo, da je generalni pooblaščenec za gospodarstvo v Srbiji imenoval dr. Mirka Kosiča za viceguvernerja Srbske narodne banke. Dr. Mirko Kosič Je bil do leta 1931 profesor na pravni fakulteti v Subotici, od leta 1935 do 1938 pa je bil narodni poslanec. — Tvrdka Metal v Srbiji. Danajski koncem Meinl je v Beogradu ustanovil delniško družbo pod istim imenom z glavnico 1.5 milijona din. Nova družba bo prevzela podružnice tvrdke Meinl v Srbiji. = Takojšnja razlastitev židovskih gospodarskih obratov ln nepremičnin na Hrvatskem. S posebnim dekretom hrvatske vlade je odrejeno, da se izvrši takojšnja razlastitev židovskih gospodarskih obratov in nepremičnin, ki preidejo začasno v državno last, nakar bo šele državno ravnateljstvo za gospodarsko obnovo postopno poskrbelo, da pridejo obrati ln nepremičnine v zasebne hrvatske roke. Ravnateljstvo za gospodarsko obnovo bo po svobodni oceni določilo višino odkupnine in način plačila in proti odločitvi in pravnega sredstva. — Hrvatski okrepi proti onim, ki ne obdelajo zemlje. Na Hrvatskem je izšla zakonska odredba, ki nalaga vsem zemljiškim posestnikom dolžnost obdelati polja in zemljo. Sedaj je izšlo še avtentično tolmačenje, po katerem mora biti obdelan vsak kos zemlje, ki je primeren za obdelavo, da se na ta način zajamči prehrana. Vsak, kdor postopa drugače, sabotira delo državnih oblastev. Zakupniki in kmetijski delavci, ki neupravičeno odpovedo dosedanje odnošaje z lastnikom zemljišča v nameri, da bi semlja ostala neobdelana, se bodo smatrali kot saboterji in bodo kaznovani po obstoječih predpisih. Lastniku, ki s svojo nemarnostjo ali ker zapusti državno področje zakrivi, da ostane zemljišče neobdelano, ae zemljišče odvzame in da drugemu v zakup. = Uvedba krušnih kart v Bolgariji. Is Sofije poročajo, da so bile. v prejšnjem tednu v vsej Bolgariji uvedene krušne karte. Prodaja kruha na krušne karte se je v Sofiji ln Plovdivu pričelo v petek, v ostali Bolgariji pa v soboto. » Krušni predpisi na Slovaškem. Po najnovejših predpisih bodo na Slovaškem izdelovali tri vrste kruha, in sicer ljudski kruh, ki vsebuje najmanj 60% pšenične in ržene krušne moke, največ 30"/« ječmenove moke in 10°/o krompirja, nadalje beli ali fini kruh, ki vsebuje 90% pšenične bele moke in 10% krompirja, domači kruh pa bo narejen iz mešanice 60% pšenične moke za kuho, 20% ržene moke, 10% bele ječmenove moke in 10% krompirja. = Enotni kruh v Nemčiji. Nemška organizacija za gospodarstvo z žitom je izdala 7. t. m. nove predpise glede črnega kruha, ki se sme v bodoče izdelovati iz mešanice, ki vsebuje 60% ržene moke, 30% pšenične moke in 10% ječmenove moke. Mešanico pripravijo mlini ln jo oddajajo izključno pekom in tvornicam kruha. — Racioniranje sadja in sočivja v Nemčiji. Ker enotno racioniranje potrošnje sadja in sočivja na podlagi kart zaradi neenake konzumne potrebe ni v vsej Nemčiji enako izvedljiva, so nemške zveze za vrtnarstvo v sodelovanju s trgovino in prehranjevalnimi uradi izdale predpise o razdelitvi sadja in sočivja, ki so priiagodeni krajevnim potrebam. Omejitve se nanašajo le na one vrste sadja in sočivja, ki ni vedno in v zadostni meri na razpolago. V večini področij Nemčije je racioniranje sedaj izvršeno tako, da dobe prodajalci blago dodeljeno na podlagi kontingentov, izračunanih na osnovi prodaje zadnje leto pred vojno ali na osnovi števila stalnih odjemalcev, pri čemer so bile uvedene za trgovce posebne nakupovalne knjižice. Trgovec odnosno prodajalec mora blago kupovati pri določenem veletrgovcu. Prodaja potrošnikom je v tem primeru urejena tako, da prodajalec razdeli svojim stalnim odjemalcem blago pravično in na lastno odgovornost. V nekaterih velikih mestih pa je bil uveden drug način racio-niranja. V Berlinu in v Lipskem so lokalna oblastva izdala posebne karte, katerih odrezki veljajo za posamezne vrste sadja ali sočivja, kar se sproti objavi. V Hamburgu in na Dunaju smejo odjemalci kupovati sadje in sočivje le pri določenih trgovcih. Vsi ti ukrepi imajo predvsem namen, zasigurati pravično razdelitev razpoložljivega sadja in sočivja med potrošnike. Turčija in Nemčija Carigrad, 13. okt. s. Turški poslanik v Berlinu je ob priliki svojega kratkega obiska v Carigradu dal poročevalcu »Džumhurleta« nekaj izjav o turških od-nošajih z Nemčijo. Poudaril je, da so prijateljski odnošaji med obema državama kar najboljši. Ob pričetku vojne je nastala v njih majhna kriza, kmalu pa so se spet obnovili ln odtlej se zmerom bolj poglabljajo. Poslanik je opozoril na zadnjo skupno nemško:turško izjavo ter je dejal, da je v njej bistveno to, da »medsebojno zaupanje jam ti za turško-nemške prijateljtsvo«. Poslanik je obrazložil pomen tega poudarka, ki se opira na moralne nazore, ki so mnogo jačji od vsakega popisanega papirja. Vojna na Kitajskem S fronte pri šantungu, 13. okt. s. Japonske čete so nadaljevale ofenzivo proti obema kitajskima komunističnima armijama. Japonske čete prodirajo iz Lunghaja proti severu in so v petek dosegle reko Ji ter tako onemogočile Kitajcem umik v zaledje. Nekaj japonskih oddelkov se je okre-nilo proti Liniji, mehanizirani oddelki pa so pričeli borbo s sovražnikom, ki se je razvrstil na področju, oddaljenem 30 km od mesta. Italijansko-japonsko sodelovanje Tokio, 13. okt. d. Vsi tukajšnji Usti objavljajo obširna poročila s slikami o svečanosti ustoličenja princa Takamaca za pokrovitelja italijansko-japonskega društva. Princ je ob tej priliki naslovil na narod posebno poslanico, v kateri poudarja svoje veselje nad prevzemom pokroviteljstva nad italijansko-nemškim društvom, ki si je pridobilo mnogo zaslug za poglobitev medsebojnih stikov med obema prijateljskima narodoma. Italijanski narod je ne-prekosljiv spričo svojega iznajdljivega duha in svoje veljave v umetnosti. Tesni odnošaji med Japonsko in Italijo so še bolj poglobili tesni prijateljske odnošaje med obema dinastijama. Eksplozija v ameriškem pomorskem oporišču Neiv Vork, 13. okt. d. Kakor poročajo ameriške agencije iz Sitke na Al jaški, je nastala v skladiščih ameriškega pomorskega ln letalskega oporišča na otoku Ba-ranov huda eksplozija, ki je zahtevala večje število človeških žrtev. Ameriško oporišče na otoku Baranovu spada v vrsto ameriških oporišč na Aliaški in je njena gradnja veljala 25 milijonov dolarjev. Prva poročila ne vsebujejo nobenih podatkov glede gmotne škode niti nikakih informacij glede vzroka eksplozije. Huda letalska nesreča v Ameriki New Vork, 13. okt. s._ Pri San Antoniu v Texasu se je neko težko bombno letalo Zedinjenih držav pri pristanku, h kateremu je bilo prisiljeno zaradi okvare v motorju zaletelo v neko hišo. Bombnik se je pri tem vnel. Z bližnjega letališča ie takoj prihitelo nekaj vojakov, ki jim je pa šele po dolgotrajnem prizadevanju uspelo izkopati izpod ruševin letala ostanke zoglenelih trupel 2 pilotov in nadaljnjih 13 ljudi, ki so pripadali posadki letala. Tudi hiša se je podrla in vnela. Za enkrat še ni bilo mogoče dognati, koliko ]e žrtev v nje. Bolgarski poslanik fz Teherana v avdiienci pri kralju Borisu Sofija, 13. okt s. Kraij Boris je sprejel bolgarskega poslanika v Teheranu Dafino-va. ki se je moral vrniti v bolgarsko prestolnico na zahtevo angleško-sovjetskega vojaškega poveljništva pc vkorakali angleških in sovjetskih čet v Iran. | Primarčj docent dr. Ivan Robida j V soboto zvečer ob šestih je umrl doc. dr Ivan Robida, Slovele m zdravnik, kakor smo jih imeli malo. Dasi je biil zadnja leta hudo bolan in je telesno od dne do dns bolj hiral, tako da so njegovi znanci in prijatelji vedeli, da si tokrat ne bo več opomogel, nas ie vendar vest o njegovi smrti hudo prizadela. Zapu&til nas je mož velikega formata, svojstvena in markantna pojava. Skorja je bila hrapava, ni bilo lahko prodreti do moževega jedra, kjer je prijatelj, ki je bili v njegovi bližini zadosti dolgo, končno našel najfinejšo občutljivost. Duhovit dovtip, pogosto ironija, sta bila oklep, s katerim se je mož branil, da svet ne bi videl in slutil njegovega najintimnejšega notranjega trpljenja. Zdravnik iz strasti je globoko sočustvoval z vsakim bitjem, ki trpi, ne samo s človekom, ampak tudi z živaljo; ko so drugi pasanti mirno opazovali, kako brezsrčen voznik brutalno pretepa konje, ki ne morejo izvleči pretežko naloženega voza, je dr. Robida interveniral z vso njemu lastno odločnostjo. In kako je ljubil ptičke! Vse, brez razlike. Ko so priletele nekoč v hudi zimi na vrt razen drugih ptičev tudi vrane, mu je nekdo omenil, da teh nekoristnih ptic pač ni treba krmiti. On pa odvrne: »Tudi vrane so lačne, tudi njim je mraz.« Kdo se ne bi spomnil sv. Frančiška Asi-škega? Njegova, silna, dobrete polna osebnost je že sama vplivala zdravilno. Komaj je stopil v bolniško sobo in izustil duhovito šalo, že so zasijale oči najtežjim bolnikom, polovico trpljenja jim je odvzel dobri zdravnik. Če pa je šlo za koristi njegovega bolniškega oddelka in njegovih bolnikov, takrat se ni pcikazala samo njegova dobrota. temveč tudi njegova odločnost in vztrajnost, ki mu ni dala mirovati, dokler ni dosegel, kar je spoznal za potrebno. V svoji bojevitosti ni odnehal, kadar je šlo za dobro stvar, pa najsi sii je nakopal še toLiko neprijetnosti, ker je le redko naletel na razumevanje pri odločujočih faktorjih. Pokojnik je bil družabnik, kakor jih je malo. Njegovo največje veselje je bilo, če je mogel zbrati krog sebe družbo prijateljev. Tu se je potem iskrila njegova bleščeča duhovitost v domislicah in šalah, včasih tudi v jedki ironiji, ki pa nikoli ni žalila. Kmalu ga ni bilo predmeta, kjer dr. Robida ne bi bil imel svoje lastne, globoko utemeljene sodbe. Njegova ogromna kultura je naravnost presenečala. Ni čuda, če ga smatramo za idealnega zdravnika, saj je združeval v sebi ne siamo svoje specialno znanje in ogromno splošno medicinsko in prirodoslcvno izobrazbo s tenkočutno-stjo psihologa ter literata. Vsemu temu pa je kraljevala prirojena srčna dobrota. Pokojnik je bil tistega kova mož, kakršni postajajo najboljši univerzitetni profesorji, idealni učitelji in originalni, plodovi t i znanstveniki. Večna škoda, da je prišlo vse pre-kaf.no zanj! Delaven je bil kakor mravlja, vsega se je posvečal svojemu bolniškemu oddelku, svoje čase je izvrševal obširno privatno prakso ter deloval kot sodni 'izvedenec. Do zadnjih let je zasledoval svojo stroko neumorno, v kolikor mu je bila literatura dostopna. Dr. Robida je ustvaril pri nas svojo strokovno nevrepsihijatrijo, o čemur pričajo njegove strokovne publikacije, h katerim se še vrnemo. Pokojni je bil izvrsten diagnostik. Saj tudi ni čuda. Nenehoma je poudarjali svojim učencem, naj opira io svojo diagnozo na kar moči solidno anatomsko znanje. Sam je obvladal do podrobnosti anatomijo in histologijo, tudi primerjalno. Iskal je samostojno novih barvn:h metod. Zato so diagnoze dr. Robide zmirom držale ter vselej zmagovito vzdržale najtežjo preizkušnjo: potrdilo patološkega anatoma pri obdukciji. Bil je zdravnik stare dobre šole, ki je opirala sveje delo na zanesljive, eksaktne temelje mikroskopa, novejše psihiatrične šOle s svojimi filozofskimi špekulacijami so ga navdajale z nezaupanjem. Pri vsem njegovem zdravniškem delu pa ga je vodilo načelo x>Pr>mum nihi'1 nocere«, zato je le nerad in po dobrem premisleku uporabljal tiste novejše preiskovalne in zdravilne metode, ki včasih lahko pomenijo za branika smrtno nevarnost. Še enemu načelu je bil zmirom zvest: »In dubiis pro reo«. Kot sodn izvedenec ie bil do skrajnosti vesten. Njegove ekspertize so tako po vsebini kakor po obliki prave umetnine, saj ie bil prvovrsten stilist. V kompliciranih, dvomTjivih primerh. k; jih znanstveno ni mogel do kraja razjasniti, je njegovo izvedeniško mnenie vselej izzvenelo v korist obtoženca drugače tud; ni mogel- ravnati tak mož. k- se je zmirom 2 vso silo svoj e osebnosti zavzemal za šibkega m trpečega človeka sovražil krivico in hrepenel po rravici. Prepričan sem. da ga bomo vsi ohranili v ne:zbri=nem spominu, zdravniki, njegovi bivši bo'niki. sploh v*ak. kdor ga je mogel spoznati. Dr. Ivan Marinčič. # V mrtvašnici splošne bolnišnice leži sredi jesenskih rož in črnega drapa na katafalku mož, katerega srce je do svojega poslednjega udarca bilo za dobro in plemen'to svojemu bližnjemu v najvišjem in najsvetejšem pomenu besede. Sam si je zaželel i docent dr. Ivan Robida za svojih živih dni, naj bi po smrti tiste kratke ure, ki ga bodo še ločile od zemeljske grude, počival v bolnišnici, za katero je — zlasti še za svoj oddelek, ki ga je dolga leta tako požrtvovalno in vestno volil — tako rekoč živel do zadnjega diha. Tako se pred njegovo krsto, ob bridki zavesti nenadomestljive izgube, ki jo je med vse nas zasekala njegova nenadna smrt, vrstimo brezštevilni prijatelji, kolegi, znanci ter ga nemo poslednjič pozdravljamo. Velikega zdravnika duš in teles, velikega dobrotnika in plemenitega, nesebičnega moža, kakršnih je malo rodila slovenska zemlja. Kajti tako brez konca jih je vseh tistih, ki jim je primarij dr. Robida skozi dolga desetletja kot zdravnik in kot človek lajšal bolečine telesa, dajal iz neizčrpne dobrote svojega srca modre nasvete ter tako s svojo redko izkušenostjo, znanjem in dobrohotnostjo velike cene marsikomu rešil življenje, ga vzpodbudil, mu vrnil življenjsko vero in ga vsega skrušenega in sklonjenega postavil spet na trdna tla. Na tisoče in tisoče nas je, ki smo občutili in na sebi doživeli to redko blagodejnost njegovih vrlin, njegove dobrotne roke, ki je tako razsipno zmerom samo dajala in spet dajala. Toda hvaležnosti docent dr. Robida ni nikoli sprejemal, tak, kakršen je zmerom bil, do kraja pošten in skromen, je ostal do svoje smrti. Nikoli ni prav za prav vedel, kako globoko smo ga spoštovali vsi, kako smo cenili njegovo ostroumnost, široko obzorje duha, njegovo znanje ter vse vrline njegovega srca, s katerimi je bil tako bogato oblagodarjen. Kako radi bi ti še enkrat stisnili roko in ti pogledali v oči, ki so, dobre in izkušene, videle vsakemu človeku v dno duše! Nikoli več se ne bodo odprle te oči in nam je hudo zaradi tega, kakor more biti človeku hudo samo ob smrti dobrega očeta in najboljšega prijatelja. ŠPORT Ni to slavospev, kakršnega prenekateri-krat pišejo ljudje umrlim s pretirano vnemo zgolj zaradi besede same. To so v resnici iskrene in skromne misli vseh številnih častilcev docenta dr. Robide, vseh, ki so ga poznali, ga ljubili in čutili z njim in v katerih bo spomin na velikega pokojnika vstal do konca dni neizbrisljiv, pa tuli boleč, prav kakor je boleč danes na začetku njegove poti v večnost. K * Dr. Ivan Robida se je rodil 1. julija 1871. kot sin magistratnega uradnika v Ljubljani. Gimnazijo je študiral v rodnem mestu, medicino pa v Gradcu in na Dunaju, nakar je promoviral 1 1895. v Gradcu, še kot študent se je navdušil za nevropsihija-trijo in je imel za učitelje te stroke na kliniki v Gradcu prof. Antona, na Dunaju pa prof. Kraft-Ebbinga. 2e kot medicinec je z velikim zaniman em deloval na nevrološkem oddelku ljubljanske bolnišnice, po promociji pa je obiskal še kakšnih 30 najznamenitejših klinik v Evropi, da se specializira Kot dovršen strokovnjak je leta 1906. nastopil prvo službeno mesto v umobolnici na Studencu, ki jo je vodil potem do leta 1912. ko je prevzel vodstvo 7. oddelka v Ljubljani. Na tem mestu je ostal do svoje upokojitve v "februarju 1937. — Oddelek ki mu je posvetil dušo in življenje, je upravlja, tudi med vojno ko je služil v vojski/a še po vojni je eno leto deloval kot vojaški zdravnik Ko je bilo v marcu 1936 po odhodu dr. Radmana na Cetinje izpraznjeno mesto upravnika splošne bolnice, je dr. Robida do septembra istega leta prevzel tudi vodstvo zavoda. Takrat je zaradi omajanega zdravja odšel na bolniški dopust, kmalu nate pa je bil upokojen. Razen strokovnega dela se je dr. Ivan Robida izza mladih let mnogo in z uspehom uveljavlja) tudi na leposlovnem področju. O tem bo »Jutro« še govorilo. Umetnosti in vedi je ostal zvest tudi vse zadnje dni, ko ga je bolezen priklepala na dom. — 2 njim odhaja redek človek lz naših vrst, zato mu bo v zgodovini našega kulturnega dejan'a in nehanja na veke zapisan časten spomin ^alnjoči ?rosoe naše iskreno sožaije! Planina, Ilirija, Hermes • • • Troboj pod streho Drugi In zaključni dan atletskega mitinga ie prinesel Planini še precej naskoka pred Ilirijo in Hermesom (146— 135-113) Ljubljana, 13. oktobra. Drugi dan atletskega troboja med domačimi tremi sekcijami — o poteku prvega dneva in doseženih izidih v prvih 9 disciplinah smo že poročali v ponedeljski izdaji našega lista — je minil v drugačnih vremenskih okoliščinah kakor prvi, toda ohlajeno ozračje po sobotnem dežju in mrzli veter sta spet po svoje nagajala prirediteljem in atletom. Obisk prireditve je bil zelo lep, nov dokaz, da atletika dobiva svojo publiko, stalno in vztrajno, saj včerajšnje popoldne ni bilo najbolj vabljivo za bivanje na prostem. Organizacija, to pot še pod vodstvom dr. Nagyja in v rokah vrhovnega sodnika Lav. Slami ča, brez ugovora. Zunanji okvir prireditve je bil torej včeraj nadvse zadovoljiv in gotovo bo imela samo ugoden odmev pri vseh, ki so jo obiskali Tudi s sportno-tehnične strani je bilo včerajšnjih devet točk sporeda nadvse zanimivih. Pojdimo na kratko med njimi! Začelo se je s tekom na 110 m z zaprekami. Lepa točka, ki je pokazala razveseljiv napredek. Zmagovalec se je prerinil v ospredje po ostrem boju v drugi polovici proge. Na 200 m so startali štirikrat, Lušicky je bil zaradi tega diskvalificiran. Račič je začel dobro in končal z velikim naskokom pred Boltavzarjem; tretji je bil samo za dlan za Hermežjmom. Izenačen je bil tek na 400 m do 100 m pred ciljem; tu je potegnil Nabernik in zmagal sigurno pred favoritom Oberškom z najboljšim rezultatom sezone. Na 1500 m o Koširjevi zmagi ni dvomil nihče; kljub vetru je čas odličen (najboljši izid troboja po finskih tabelah, za katerega je zmagovalec prejel lep pokal CONI-a). Do borbe je prišlo samo med Megušaijem in Srakarjem, ki je bila že 100 m pred ciljem odločena za prvega. Oba atleta sta včeraj dosegla svoja najboljša rezultata v življenju. Stepišnikov izid v disku je najboljši v tej sezoni. Tukaj je razočaral favorit Kajfež (Hermes), ugodno pa presenetil »Planinec« Merala. Ob palici je bila borba za odločitev silno dolgotrajna, šlo je res zares, kajti šega (Ilirija) je prišel na 3.40 m, torej do višine, ki je za naše razmere izredno dobra V kopju je poskrbel za majhno senzacijo talentirani Kačič (Hermes), ki je prinesel svojemu klubu 6 točk — v odsotnosti Mav-sarja — ta je bil med gledalci in navijalci — pred Riglerjem (Planina) in Sodnikom (Ilirija). V štafeti na 4X 400 m je šlo za odločitev samo med rdečimi in zelenimi, kajti Hermes ni bil kompleten niti enakovreden. V korist Planine se je nagnila borba po prvi predaji — bile so slabe v ostalem — po kateri je Skušek pustil za seboj Mencingerja, ostala dva (Gabršek in Nabernik) pa sta še povečala razdaljo, tako da je Planina zmagala s prav dobrim časom 3:38.1. V troskoku so spet imeli glavno besedo »Planinci«; dobilj so 10 točk (s prvim in tretjim mestom) od 11 dosegljivih in se prav z njimi vidno odmaknili od dru-goplasiranih Ilirijanov, medtem ko se je moral Hermes zadovoljiti z zadnjim mestom, ne da bi bil mogel sploh zmanjšati razliko, ki ga je že po prvem dnevu ločila od obeh kandidatov za naslov — najboljšega atletskega kluba v Ljubljani. Imena £n številke Podrobni izidi v včerajšnjih točkah troboja so bili naslednji: 110 m z zaprekami: 1. Lončarič (P) 17.3, 2. Jager (I) 13.1, 3. Zupančič (I) 18.5, 4. Lužnik (P) 18.8, 5. Dolenc (H) 21.8, 6. Ba-šin (H) 21.9. Točke: P 9, I 9, H 3. Skupno stanje: P 82, I 81, H 55. Tek na 200 m: JU Račič (H) 23.5, 2. Bol-tavzer (H) 24.6, 3. Šušteršič (P) 24.6, 4. Krenčič (I) 24.7, 5. Sodnik (I) 25.0. Lušicky je bil diskvalificiran. Točke: I 11, H 5, P 4. Skupno stanje: P 86, I 86, H 66. Tek na 400 m: 1. Nabernik (P) 52.6, 2. Oberšek (I) 53.3, 3. Skušek (P) 53.6, 4. Po-lak (H) 54.4, 5. Pleničar (I) 54.7, 6. Mozetič (H) 55.7. Točke: P 10, I 7, H 7. Skupno stanje: P 96, I 93, H 70. Tek na 1500 m: 1. Košir (P) 4:00, 2. Ma-gušar (I) 4:15.8, 3. Srakar (H) 4:16.4, 4. Sedej (P) 4:22.9, 5. Glonar (I) 4:29.9, 6. Ba-šin (H) 5:19. Točke: P 9, I 7, H 5. Skupno stanje: P 105, I 100, H 75. Met diska: 1. inž. Stepišnik (I) 39.20, 2. Merala (P) 37.20, 3. Kosec (H) 36.88, 4. Kajfež (H) 36.72, 5. Lužnik (P) 35.52, 6. Hlade (I) 33.97. — Točke: P 7, I 7, H 7. Skupno stanje: P 112, I 107, H 82. Skok ob palici: 1. Sega (I) 3.40, 2. Bra-tovž (H) 3.30, 3. Pribošek (I) 3.20, 4. Janež (P) 3.20, 5. Gašperšič (H) 3.10, 6. Jeločnik (P) 2.60. — Točke: I 10, H 7, P 4. Skupno stanje: I 117, P 116, H 89. Met kopja: 1. Kačič (H) 49.57, 2. Rigler (P) 47.00, 3. Sodnik (I) 44.07, 4. Urbančič (P) 42.90, 5. Kajfež (H) 41.06, 6. Košir (I) 40.60. Točke: P 8, H 8, I 5. Skupno stanje: P 124, I 122, H 97. Štafeta 4X400 m: 1. Planina (Mravlje, Skušek, Gabršek, Nabernik) 3:38.1, 2. Ilirija (Pleničar. Mencinger, Sodnik, Oberšek) 3:44.2, 3. Hermes 4:31.3. Točke: P 12, I 10, H 6. Skupno stanje: P 136, I 132, H 105. Troskok: 1. Smolej (P) 13.11, 2. Bratovž (H) 12.76, 3. Nabernik (P) 12.67, 4. Bol-tavzer (H) 12.23, 5. Pribošek (I) 12.02, 6. Jager (I) 11.35. Točke: P 10, H 8, I 3. Zaključno stanje točk: Planina 146, Ilirija 135, Hermes 113. Po končanem tekmovanju — bilo Je okrog 18. — je zastopnik S LAZ inž. Brelih proglasil troboj za zaključen, nato pa razdelil darila, predvsem obe glavni, pokal SLAZ SK Planini, pokal CONI-a pa njenemu članu Zmagu Koširju, nato pa še 24 praktičnih daril za vse zmagovalce v posameznih disciplinah, ki jih je priložil njegov zaupnik g.-čomm. Buratti v imenu Visokega Komisarja Eksc, Graziolija. Kljub pozni sezoni smo v soboto in nedeljo spravili pod streho še eno lepo uspelo atletsko prireditev, ki je ponovno potrdila, da se je ta športna panoga prva znašla v novih razmerah — v zadovoljstvo prirediteljev in atletov in pa — kar tudi ni brez pomena — ob zmerom naraščajočem zanimanju športnega občinstva. Ob vsem tem pa se atletiki sploh prav gotovo obetajo lepši časi kakor se jih spominjamo zadnjih nekaj let pred letošnjo sezono. Nič ne gre prav — v nogometu Nesportni prizori, slabi obiski in povprečno znanje dajejo našim nogometašem slabo spričevalo in pravih športnih odnošajev med seboj, škriplje pri izbiri oseb, ki jim je poverje- Ljubljana, 13. oktobra Druga prvenstvena nedelja v območju SNZ, ki upravlja zdaj 7 prvorazrednih in 5 drugorazrednih nogometnih klubov naše fjokrajine, je bila čisto vredna prve, kar pomeni z drugimi besedami, da je tudi ta drugi termin prinesel v nogometu več slabega kakor dobrega, tako da moramo slej ko prej vztrajati pri ugotovitvi, da v tem našem nogometu škriplje na vseh koncih in krajih Škriplje pri vzgoji igralskega materiala, škriplje pri gojitvi tovariških mL V najboljšem primeru se nogometna tekma neha v splošnem dolgočasju v zadoščenje enega izmed udeleženih, vsi ostali pa so med tem že odšli v boljši kraj. In tako odhajajo zmerom novi — ker zdaj v našem nogometu nič prav ne gre — in morda ni več daleč čas. ' ~ '^odo naše enaj-storice samevale same med seboj. Ali je to nogomet, kakršen naj bi bil in kakršnega hočemo gojiti? Pet tekem za točke je bilo včeraj na štirih igriščih — z običajnim obiskom in skoraj tudi pričakovanimi izidi. Po dve točki sta dobila Ljubljana in Hermes (kolikor bo nekončana tekma veljala kot zaključena) v I. ter Vič in Korotan v II. razredu. Elan in Svoboda sta izkupiček delila, kar slednjič tudi ni presenetljivo, če upoštevamo, da so Novomeščani še počet-niki v borbah za točke, medtem ko je Svoboda prišla na teren z več juniorji, ki tudi še niso domači na velikem travniku. Vičani so spravili prvi dobiček po katastrofi pretekle nedelje, Korotan pa je še enkrat pokazal, da me" imeti v svojem razredu glavno besedo. Po kronistični dolž^--' ' '•^•■jamo * naslednjem še prvenstveno tabelo I. razreda, ki kaže po II. kolu (brez odložene tekme med Elanom in Marsom) naslednjo sliko: Ljublja..- 2 2 0 0 4:2 4 Jadran 2 1 0 1 7:4 2 Hermes 2 1 0 ! 4:4 2 Elan 1 0 1 0 1:1 1 Svoboda 1 0 1 0 1:1 1 .Ha rs 1 0 0 l 1:2 0 Grafika 1 0 0 1 I : S 0 Hermes: Jadran3:2(2:1) Hermes vod: 2:0, potem pride do oape — z vetrom — tudi Jadran in do polčasa je 2:1. V drugi polovici zabijejo Trnovča-ni še drugi gol in potem se začne — odločena faza z vsemi ra?nn>7'jivimi sredstvi Jadran ne štedi nobenih. tod3 kljub temu Hermes poviša na 3:2. Nedo'go za tem se pod trnovskim gol^m nd trra prizor dejanskega obračun 9V'*1!?). ki nn/pnp na teren tudi Jadrano\'e pristaše. V splošnem neredu odpiska sodnik igro nekaj minut pred zaključkom. Sodil je g. Pušenjak; mislimo, da je bila zanj ta tekma pretežka in je tako posredno tudi kriv njenega nesnortnern konca. SNZ in sodniški zbor imata besedo! Elan : Svoboda 1:1 (1:0) Tipična prvenstvena tekma dveh fenn:č: no slabih nasprotnikov, ki stremita samo za enim ciljem, pa nimata napadalcev, ki bi znali žogo obdržati in jo spraviti v mrežo. Največ posla imata obe obrambi, kjer se tu in tam odlikuje novomeški vratar, vsi drugi pa razen oožrtvovalnostj nimajo kaj pokazal. Prvi uspeh se nasmejal Elanu že kar po otvoritvi, potem pa traja dolgo uro in še več, preden se — prav na istem mestu — posreči Izravna- še nekaj navijalcev no vodstvo nogometnih tekem in morda še kje. Posledica takšnega stanja so prizori, ki smo jim nedeljo za nedeljo priče na nogometnih igriščih; ali so prazna in zapuščena ter se samo peščica najožjih pristašev tega ali onega tabora navdušuje za svoje ali pa se »v teku dogodkov« spremenijo v arene, kjer najdejo najbolj goreči zagovorniki tega nogometa priložnost za obračunavanja z nogami in roka- Ljubljana, 13. oktobra. Pred sodnika poedinca dr. Pompeta je moral tudi neki trgovski potnik, ki mu je obtožnica očitala, da je verižil s kavo. Razprava je bila zelo zanimiva, ker je bil prestopek precejšen in se je obtoženec zelo nespretno izgovarjal. Državni tožilec Goslar Je zahteval strogo kazen in potnik je bil obsojen na več dni zapora in veliko denarno kazen. Poleg tega mu je oblast zaplenila 1000 kg kave. Kakor zmerom, so se morali tudi danes zagovarjati v največji meri mesarji. Zoper nekega mesarskega mojstra iz Ljubljane sta bili dvignjeni kar dve obtožnici. Iz prve je bilo razvidno, da je 26. aprila prodal 52 dg govejega mesa za 4.56 lire in 54 dg pljučk za 4.18, dne 19. aprila 70 dg govejega mesa za 6.46 lire, dne 13. maja pa 16 dg govejega mesa za 6.84 lire; druga obtožnica pa mu je očitala, da je dne 7. junija prodal 56 dg govejega mesa za 7.60 lire, 20 dg telečjega mesa za 7.60 lire, dne 27. junija 2 kg govejega mesa za 34 lir in dne 12. julija kilogram govejega mesa za 14 lir. Obtoženec se je izgovarjal, češ: »Ce bi prodajal po maksimalni ceni, bi imel izgubo, ker sem imel previsoke nabavne stroške.« Sodnik je obtoženega mesarja obsodil na 30 dni zapora, 600 lir denarne kazni in povračilo 114 lir povprečnine. Nekemu drugemu mesarju je obtožnica očitala, da je prve dni junija prodal 2 in pol kilograma govejega mesa po 15.58 lire, čez nekaj dni pa telečje meso po 15.20 lire. Obtoženec je trdil, da se je v računu zmotiL »Častna beseda, gospod sodnik. Pomota je bila, pomota. Saj sem potem vrnil denar. Sele pozneje sem se zavedel, j da sem računal lire namesto dinarjev. Jaz prodajam zmerom po maksimalnih cenah.« — Sodnik je zaslišal še nekatere priče, katerih, ena je zelo obtežilno izpovedala o obtožencu. Dejala je, da je prodajal telečje meso celo po 30 in več lir kilogram. Sodba: 10 dni zapora, 600 lir nje. Od tedaj Je še mnogo pehanja in preganjanja žoge, toda izid ostane nespremenjen Sodil je g- Zajec; gledalce bi lahko prešteli do zadnjega Ljubljana : Mars 2:1 (0:0) Tekma z najboljšim cbisKom in najtesnejšim rezultatom, to je glavno, kar se da reči o včerajšnjem srečanju obeh glavnih predstavnikov ljubljanskega nogometa. Ljubljana je v tej borbi pokazala večjo rutino in odločnost in je torej za zdaj le še naše najboljše nogometno moštvo, čeprav so se tudi Marsovci pokazali v dovolj dobri luči. ojačeni s Slamičem in Slaparjem, obema starima »hišama«, ki sta se hitro uživela v novi svet. Zaradi premajhne odločnosti ostaneta mreži prvih 45 minut nedotaknjeni; potem prvič zadene v pravi cilj Smole in takoj za njim še Kro-upa; izid je že 2:0 v korist Ljubljane. Mars napne vse sile in Slapar reši njegovo čast; v 32. min. je 2:1 in tako ostane potem do konca. Tekmo je sodil g Pušenjak. torej že drugo v teku enegr= dneva. Vsekakor je takšna naloga pretežka za najhujšega sodnika V D. RAZREDU so ves »dan« igrali na igr.šču Korotana na Rakovniku. Dopoldne je moštvo SK Viča zmagalo nad enaistorico Slavije z 2:1 (2:1). popoldne pa so Korotanci imeli opravka z Mladiko kjer so po čudno neenaki igri dobili naslednji par točk s koičn;m 'zidom 3:? (02) Nedeljska kronika iz Države V nedeljo je biio v Italiji odigranih 16 izločilnih tekem za italijanski pokal (Coppa Italia), ki so se končale takole: Livorno-Triestina 4:1, Atalanta-Liguria 2:0, Reggi-ana-Lucchese 2:1, Bologna-Alessandria 4:0, Spezia-Fiumara 4:0. Modena-Ambrosiana 4:1, Venezia-Torino 2:1. Brescia-Savona 2:l,Lazio-Bari 4:2. Milano-Fiorentina 4:1, Pisa-Siena 2:1, Genova-Pescara 2:1. Ju-ventus-Pro Patria 5:0. Padova-Napoli 2:0, Prato-Vicenza 2:1. Novara-Roma 1:0. Na poslovilnem atletskem mitingu od sezone v Mlanu, ki so se ga udeležili vsi najboljši atleti, so bili med drugimi doseženi naslednji najboljši izidi: v skoku ob palici: Romeo 3.90. v metu diska: Con-solini 50.58, v teku na 800 m: Missoni 1:57.7, v teku na 110m z zaprekam': Fa-cchini 15.1, v teku na 400 m z zaprekami: Fantoni 58.1, v metu kopja: Matteucci 61.99 m. v teku na 100 m: Faechini 10.8, v skoku v višino: Campagner 1.85. v teku na 400 m: Ferassutti 50.1. v skoku v daljino: Peder-zoni 7.08 in v metu kro.sle: Perfeti 14.19 m. Na kolesarskih dirkah v dvoboju med Italijo in Nemčijo na dirkališču Vigorelli v Milanu so v skupni oceni po raznih dirkah zmagali Italijani s 54 tačkami, dočim So jih Nemci zbrali vsega 29. denarne kazni in povračilo 114 lir povprečnine. Razprave se bodo nadaljevale prihodnji teden. Na vrsti je veliko število zanimivih primerov prekršitve uredbe o maksimalnih cenah novejšega in starejšega datuma. Gozdno bogastvo Hrvatske Zagreb, 9. oktobra. Gozd predstavlja vsekakor najbogatejši delež narodnega premoženja nezavisne države Hrvatske. Celotna gozdna površ na države doseza 4,028.295 hektarov, kar pomeni, da znaša okrog 40 odstotkov celotne površine nove kraljevine. Dobrih 80 odstotkov — to se pravi 3.2 milijona hektarov — je absolutno gozdnega ozemlja. Glede na posest je gozdna površina razdeljena takole: 63 odstotkov pripada državni gozdni upravi. 22 odstotkov občinam in zadrugam, 23 odstotkov pa zasebnim lastnikom. Samo na področju Bosne in Hercegovine obsega gozdna površina 2.2 milijona hektarov. Večina gozdov, ki so v erarni posesti, se izkorišča za kritje potreb državnih železnic in mest, ponekod pa tudi za potrebe kmečkega prebivalstva. Gozdni površini pa je prištetih tudi okrog 400.000 hektarov golega Krasa, ki mu pripada predvsem vsa jadranska cbala. Tu se odpirajo velike možnosti pogozdovanja, ki spada med najpomembnejše naloge nove Hrvatske. V tem pogledu si javnost obeta Zlasti lepih usipehov od obveznega dela hrvatske mladine v okviru velikopotezno zasnovanih javnih ded. Razen pogozdovanju pa bo morala državna uprava posvetiti veliko pozornost tudi mladim gozdovom in pa vprašanjem smotrne uporabe razpoložljivega lesa. ŽENSKA LETA — Koliko let pa imate, gospodična? — Tri in dvajset. — In vaša mlajša sestra? — O, ta jih ima pq žp s^t >n dvajset. L'Alto rio Eccelenza Grazioli e 11 segreterio del Partito Usta-sda dr. Kak Lor-kovič ln visita alla Fiera. Eksc. Visoki misar in tajnik ustaške stranke dr. Blat Lorkovič ri ogledujeta Jonu AmaconKa brez romantike Velikanski pragozdovi ob najširši reki sveta, pravljični Amaconki — piše dr. G. Faber — so čuvali mnoge skrivnosti že za prve svojitelje Novega sveta. Relacije, hišni časniki velikih kupčijskih tvrdk, so opisovale čudne doživljaje tedanjih potoval-cev, govorile so o nahajališčih velikih zakladov, o neznanih dišavnih rastlinah, o bojevitih ženah, ki so cbljudovale tisto celino, ki so jo imenovali takrat Indijo. Nekateri konkvistadorji so poročali, da so ob izvirih Amaconke odkrili deželo Inkov, rajsko državo, podobno deveti deželi. Ta prav-ljičnost se je držala področja ob Amaconki tudi v naslednjih stoletjih. Ta veletok velja s svojimi Indijanci, zvermi in kolibriji še danes za čudežni svet, za »Izgubljeni svet« proslulega nemega filma, ki je zbujal nekoč toliko pozornosti, še v dvajsetem stoletju se je odpravila neka angleška enspe-dicija, da bi po sledovih Portugalcev in Špancev odkrila kraljestvo Inkov, šele opisi najnovejših potovalcev jemljejo temu tropskemu področju staro romantiko. Zlasti letalo, ki je zrevolucioniralo toliko znanstvenih panog, je pomedlo vse preveč romantične nazore o tem delu brazilske zvezne države, ne da bi pri tem zmanj šalo njegov velikanski pomen. Državni predsednik Getulio Vargas, ki je pred kratkim poletel nad tista ozemlja, je ta pomen v nekem svojem govoru označil s sledečim stavkom: »Poživitev sertaja (pragozdnega brazilskega zaledja) in izkoriščanje dežele ob Amaconki predstavljata dve bistveni točki v programu, ki ga je izdelala vlada, da bi Braziliji dala procvit in kulturo, ki ju zasluži.« Razprave, ki se v brazilskem dnevnem tisku bavijo z Amaconijo, se nanašajo predvsem na gospodarske probleme, ki jih doslej še niso bili rešili. V preteklih desetletjih je doživela ta dežela svoj največji napredek s pridobivanjem gume iz tako zvanega hevejskega drevesa. Brazilija je bila ob začetku stoletja še edina sila, ki je svetovni trg zalagala s kavčukom. Ker je rasla heveja samo v pragozdovih ob Amaconki, je imela Brazilija, kar se tiče gume, monopolni položaj. Neki Anglež pa je po prepovedanih poteh ukradel nekaj semena te rastline in ga na skrivaj odnesel v Anglijo. Veliki nasadi gumijevcev, ki jih je potem Anglija uredila v Zadnji Indiji ter na Cejlonu, so končali brazilsko samovlado. Krasne stavbe v amaconaki prestolnici Manaosu, med drugim velikopotezna operna zgradba, govore še danes o sijaju, ki so ga uničili Angleži. Od manjših količin gume, ki jih Brazilija danes dobavlja svetu, izvira 99 odstotkov iz Amaconije. Čeprav skupni izvoz Amaconije danes še vedno zelo zaostaja za izvozom drugih brazilskih držav, ima vendarle velik pomen, ker je usmerjen pretežno v inostranstvo. Obalna in rečna plovba prepeljujeta od tod v druge brazilske države za 130.000 kontov najrazličnejših proizvodov, za 202.000 kontov pa gre proizvodov v tujino. Nasprotno pa dobiva Amaconija večji del svojih potreb iz brazilskih držav samih. Razen gume izvaža paranske orehe, usnje, kakao riž, oljne sadeže in dragocen les. Kar se tiče paranskih orehov, ki jih tudi na jugu Brazilije zelo cenijo, je vredno omeniti neko groteskno epizodo: Ker se prevoz z malimi obalnimi ladjami ni rentiral- so nakladali ta proizvod v Manaosu na oceanske velikane, ki so ga prevažali po Amaconki navzlol v Evropo, od tam pa se je vračal v Rio in Santos. Navzlic velikanskemu ovinku je bil ta način prevažanja dosti cenejši in hitrejši. Ko je angleška blokada pretrgala ladijske zveze z Evropo, pa je postalo seveda tudi zalaganje brazilskega juga s priljubljenimi orehi za neki čas nemogoče. V deželi ob Amaconki vlada tedaj čisto nov duh, ki je v boljšem skladu s treznimi pogledi na svet, kakršne ima naše stoletje. Izkoriščanje prirodnih bogastev, ukrepi proti podnebnim nevarnostim, zdravstvene ustanove, rešitev vprašanja domačinov, gradnja prometnih zvez, to so problemi, ki zanimajo tamkajšnji svet. Toda pri tem se tuli v Braziliji, kakor v Evropi naših dni, ne uničujejo dobre strani romantike, dogaja se celo, da jih odkrivajo. Opisovalec Amaconije Araujo Lima primerja »ogromno in uporno naravo« svoje domovine z zeleno steno, ki jo predira človeški pionirski duh. Pri tem navaja svojevrstni skupnostni duh, ki nastaja v edinstveni borbi maloštevilnih mož proti skupnim sovražnikom, živalim, ljudem ali pragozdu. Ob Amaconki se oblikuje nov človeški obraz. Amerika brez »oslovskih razredov« V newyorških osnovnih šolah bodo odpravili »oslovski razred«. To so sklemli na podlagi poročila, ki ga je podala posebna komisija pedagogov mestnim oblastvom. Komisija ugotavlja v svojem poročilu, da je ločitev učencev po njihovih duševnih spo sobnostih skrajno nesmotrna, kajti tistih, ki jih zal ene, ne poboljša, utegne jim pa zelo škodovati. Kakšnih dvajset 'et 30 učence v New yorku delih v tre skupine: skupino razboritih, skupino normalnih m skupino zaostalih. Zadnje so zbirali v posebne razrede, ki jih je ljudstvo imenovalo »oslovske razrede«. Neredko pa se je zgodilo, da so se »osli« v življenju izkazali bolje in si odprli lepšo kariero nego prvaki ostalih skupdn. Ta vzgojni sistem je dajal povod za dolge diskusije in posebno starši so se upirali temu, da bi njihove otroke nekdo na javen način ločil od drugih otrok ter jih proglašal za manj sposobne ali manj marljive nego druge. Vsako leto je šlo kakšnih 20 od- Fraternita (farmi italo-tedesca — Italijansko-nemško bratstvo v orožju II Generale von Mackensen, comandante dl nn Corpo d'Armata tedesco, visita 11 Comando di una Divisione italiana — General von Mackensen, poveljnik nemškega armadnega zbora, na obisku pri Poveljstvu neke italijanske divizije KiUnrni pregled Po reprizi „Hamleta" Ob novi vprizoritvi »Hamleta« bi se simeli spet vpraševati, zakaj je Shakespearovo najtemnejše in najgloblje delo pcstalo pni nas prava ljudska igra, ki prekaša po številu predstav vse tuje in posebej še tudi vse ostaAe Shakespearove vprizoritve? Čemu se prav nam vedno znova, upirajo pogledi na ta genialno uravnani tok fantazije in poezije, živil jen ja in modrosti, strasti in groze, nemoči in s/ile, veličine in nizkotnosti, ironije m otožnosti, ter tolikih drugih duševnih in neduševnih pojavov, ki z bliskanjem svojih skrivnosti in s prečudno lepoto svojega dna neugnano mikajo naše poglede? Pisec teh vrstic je skušal ob dmgi priliki opozoriti na neko sorodnost med razpoloženji našega naroda in celotnim ozračjem »Hamleta«. Ta tragediia pa ni preizkusni lcamen samo za igralce, marveč tudi za vsakega izmed nas. Smeli bi napisati svojo osebno izpoved o »Hamletu«: vsaiv bi lahko povedal, kako ga je sprejemal, kako doživljal v raznih letih svojega življenja. Tako bi sleherni ugledal v motnem zrcalu Shakespearove vrhunske žaloigre svoj najbolj skriti obraz. Bolj kakor katero koli delo iz obilne zakladnice svetovne dramatike je »Hamlet« primeren izpodbudnik za tiste zamotane obračune s samim seboj in svoio usodo, ki naj bi iih posameznik — in nemara tudi njegov kolektiv — «k'eT>*l na raz potjih svojega življenja. Zakaj v »Hamletu« so vse življenjske stvari potencirane, vse je do dna doživijeno, v glavnem do kraja do-gledano in prikazano v luči notranjega ognja, ki je dan vidu genija. Same ob taki nadrealni osebnosti se lahko sroozna naša majhnost, a tudi naša tragična veličina z vsem tistim mod rij anstvom, ki o njem pravi Shakespeare, da si ne sanja premnogih stvari na nebu in na zemlji. Zato pozdravljamo »Hamleta« vedno znova, kadar se — čeprav samo nekoliko prenovljen — sipet pojavlja na slovenskem odru. Zopet in zopet se nam zdi, da je to vzlic vsej renesančni bujnosti in vsemiu tujemu okolju naše delo. Vsekako je »Hamlet« v nekem smislu edinstvena sitvaritev; vsaka doba lahko opazi na niern kaj svojega. * " Sedanji »Hamlet« je v marsičem prenovljen. Prav tu sie nazorno kaže, da režiserjevo delo ne more biti nevažno niti tedaj, ko se ne vdaja skušnjavam svobodnega eksperimentiranja z dramatikovim besedilom. Pri »Hamletu« mora režiser rešiti vrsto vprašanj ki dopuščajo razne takisto po svoje utemeljene rešitve; boflj kakor posamezen igralec in kajpada še Kolj kot gledalec mora režiser samostojna prodreti k bistvenim problemom te žaloigre. Kaj je Hamlet, kako naj Br razlagamo njegov značaj i. t. d. — to so kljub obsežni, a v marsičem protislovni shakespearianski literaturi nemalo važne naloge »Hamletove« dramaturgi je. stotkov newyorških osnovnošolskih učencev in učenk, to je okrog 150.000 otrok, v »oslovske razrede«, medtem ko so 1 odstotek vpisanih otrok, to je 7500, uvrščali v »razrede genijev«. Komisija je ugotovila mnogo primerov, da se je otrokom iz »oslovskega razreda« zgodila huda, nezaslu-žena in ponižujoča krivica, ki je imela slab vpliv na njih vedenje in duševni razvoj. A tudi otrokom iz »razreda genijev« je ta vzgojni sistem samo škodoval, ker so postajali ošabni in lahkomiselni. Dobra reklamna ideja Lastnik skromne cvetličarne v New yor-ku je bil nezaiovoljen z uspehom svojih oglasov v listih, ker so jih ljudje radi prezrli ob večjih, pompoznejših oglasih njegovih konkurentov. Izmislil si je novo pot. Oglas je sestavil s stenografskimi znaki in je v njem pozval vse zasebne tajnice in strojepiske v mestu, naj si zapomnijo njegovo ime in telefonsko številko za naročila cvetlic na račun svojih šefov. Uspeh je bil vejik. Mnogi poslovni možje, ki so opazili Oglas, so pozvali svoje tajnice, naj jim ga prečitajo, a stenografinje, ki so se čutile polaskane, so se rade odzivale cvetličarje-vemu pozivu. Njegovi posli so dobro cveteli Da bi se malo oddolžil, je iznajdljivi trgovec poslal sedaj znatno vsoto društvu za razširjenje stenografije ter obljubil njegovim članom oziroma članicam pri nakupih cvetlic poseben popust. Fraternitš d'armi italo-tedesca — Itailjansko-nemško bratstvo v orožju Surova hrana za kožne bolezni Da izvirajo baš kronične kožne bolezni, kakor zelo razširjeni kožni lišaj, iz človekove konstitucije in ne iz kakšnih drugih zunanjih vzrokov, je dejstvo, ki ga zdravniki že dolgo poznajo in ki so ga zato pri zdravljenju lišaja vedno upoštevali. Kožne bolezni se pogosto ugodno ozdravljajo že s tem, da se odpovemo soli v hrani, ker pospešuje sol do neke mere nagnjenost kože do obolenja ter povzroča sama na sebi kožne izpuščaje. V najnovejšem času se je izkazala tako zvana mila surova hrana baš v primerih kožnega lišaja. Ta hrana sestoji v glavnem iz polnega kruha, neoluplj enega krompirja, surove zelenjave in sadja ter si jo lahko pač vsakdo pripravi. Razen tega je treba dieto združiti z zračnimi kopelmi in obsevanjem z višinskim soncem. Važno pa je to, da se surovi hrani ne odpovemo še dolgo potem, ko smo opazili izboljšanje, kajti če preidemo prehitro na normalno hrano, se bo bolezen ponovila Utrdbe na prodaj Morski potres in kiti Na obalo pri Anconu v Ekvadorju je morje vrglo 22 ogromnih poginulih kitov, o katerih mislijo, da jih je pokončal kakšen podmorski potres. Prebivalstvo tiste obale se je nepričakovenega daru iz oceana zelo razveselilo, kajti vsak kit pomeni ogromno vsoto v obliki ribjega olja, usnja in vsega, kar se da pri teh velikih sesalcih izkoristiti. Nesrečna otvoritvena vožnja Kakor poročajo iz Bogote, se je kolumbijski pamik »Edoardo Santos« med Palo-mdom in Dibullo potopil na reki Orinoku. Bil je na prvi vožnji, ki naj bi otvorila rečno prometno progo mei Kolumbijo in Venezuelo. V ozemlju, Kjer je potekala prej rumun-sko-madžarska meja in ki je pripallo Madžarom, se vrši ta čas nenavadna javna dražba. Naprodaj so utrdbena dela najrazličnejše vrste, ki so predstavljala prej »Ka-rolovo črto«. Država je te vojaške zgradbe proglasila za lastnino tistih oseb, ki so lastnice posestev, na katerih zgradbe stoje. Kmetje, ki so postali na ta način nepričakovano posestniki utrdb, niso vedeli zanje boljše uporabe, nego da jih podrejo, koli- Radio v Rumuniji Glavni ravnatelj rumunske radijske družbe je podal te dni poročilo o namerah, ki jih ima družba za bližnji čas. V načrtu je več novih oddajnih postaj, ki naj bi zajele zlasti prebivalstvo severnovzhodnh in zapadnih predelov Rumunije. V Jasi ju se bo I zgraddla postaja s 60 kw, ki bi naj nadomestila bivšo, po boljševikih uničeno oddajno postajo v Kišinjevu. Nova postaja bo posvečena zlasti prebivalstvu severne Mol-davije, Bukovine, Besarabije in Transni-strije (dežele onkraj Dnjestra). Drugo novo oddajno postajo bodo zgradili v Timi-soari, v Bukarešti pa se zgradi nova kratkovalovna postaja za inostranstvo. liuka-reštanska postaja, ki so jo zgradli 1929. z 12 kw, se bo ojačila na 120 kw. V p e-stolnici bodo nadalje zgradili »dom radia« in ojačili bodo propagando, da bi se pridobile čim širše plasti ljudstva za radiofo-nijo. kor je le mogoče, prodado njih material in uporabijo zemljo za donosnejše svrhe. Poskrbeli so tedaj, da je prišla utrjena črta na javno dražbo. Marsikdo bi si mislil, da ne more biti pravne porabe za razlejane utrdbene naprave, toda temu ni tako. čim so objavili dražbo, je nastaal med gradbenimi in drugimi podjetniki prava tekma, kdo bo več tega »blaga« kupil, kajti ti ljudje dobro vedo, da jim bo mogoče gradbeni material iz nekdanjih utrdb lahko in z velikim dobičkom prodati. Majhne utrdbe s postojankami za strojnice se na dražbi plačujejo s 1500 pengojev, večje utrdbe s postojankami za topove pa z 2000 pengojev m še dražje. A N S K T A Živ v grobu V okolici majhnega mesta na severnem švedskem so kmetje pred nekoliko dnevi našli na tleh imovitega posestnika, 50 letnega Gunnarja Holmberga. Mož ni kazai nobenega znaka življenja. Tudi zdravnik, ki ga je pregledal, je izjavil, da je Holm-berg že mrtev, bržkone je padel s konja in si pri tem težko pretresel možgane. Konja so v ostalem našli poleg gospodarja, od katerega se ni bil umaknil. Po 24 urah, ki jih predpisuje zakon, so truplo pokopali. Toda v noči se je neka družba vračala z neke družinske proslave mimo pokopališča domov in je zaslišala tam strašne krike, ki niso imeli nič človeškega na sebi, tako da so se moškim dvigali lasje na glavi, neka gospa pa je omedlela. Po mnogem oklevanju sta se dva najpogumnejša moža vendarle spravila na pokopališče in se približala grobu, iz katerega je bilo slišati čedalje jasnejše klice na pomoč. Z vso naglico so pozvali grobarja in z vso naglico so odkopali krsto ter jo odprli. In tedaj se je iz krste dvignilo »truplo« moža, ki so ga bili pokopali dan prej in je Dil samo navidezno mrtev. V krsti se je zbudil ter začel vpiti na pomoč. Prišla je še pravočasno. Prvo, za kar je od mrtvih prebujeni Gunnar Holmberg prosil, ko se je dvignil iz groba, je bil kozarec žganja, da si po-plakne grozo, ki ga je še tiščala za vrat. Pred kakšnimi 75 leti so priredili loterijo, ki naj bi nje čisti dohodek šel za gradbena dela na katedrali v Kolnu. Tudi neki kmet iz Hannovra je kupil srečko. Nekoliko mesecev pozneje je prejel brzojavko s sledečo vsebino: »Zadeli ste glavni dobitek na svojo srečko!« Srečni dobitnik se je zgrozil. »Za božjo voljo, žena!« je zavpil. »Zadeli smo cerkev v Kolnu! Kam naj jo samo postavimo!« Zadihal je svobodno šele tedaj, ko mu je namesto cerkve čez nekoliko dni dospelo 5000 tolarjev ... VSAK BAN ENA »Bodi vendar tiho! Kako naj riba drugače ugrizne?« as5 Po »Romeu in Juliji« je bilo kar gotovo, da se bo tudi »Hamleta« polotil dr. Bratko Kreft. Predvsem kot shakespearolog, ki se je teoretično in posebej še primerjalno bavil z vprašanji shakesperianske drama-turgije, zatem pa kot prizadeven režiser, ki hoče že po neki nenapisan' tradiciji obvladati »Hamleta«, kakor je naslovna vloga že nekaj časa cilj slehernega stremljivega igralca. V primeri s prejšnjo režijo prof. 0. Šesta je dr. Kreft izvršil razne spremembe inscenacijskega in dramaturškega značaja. Nekatere vloge so bile zn0>va zasedene, druge prezasedene. Sedanji »Hamlet« je potemtakem zanimiv tudi s te sitrani. Inscenači jska vprašanja, ki so za delo s tolikimi menjavami nemalo važna vprašanja prostora in časa, je režiser dr. Kreft reševal skupno s scenografom ing. arh. E. F r a n z o m. Stilne smernice so bile zadosti nakazane že v »•Romeu in Juliji«. Tu kakor tam gre spričo zelo pomanjkljivih naprav našega odra za to, da se doseže menjava prostora z minimalno izgubo časa, da pa se pri tem upošteva gledalčeva potreba iluzije (in ta je po naturalističnem teatru mnogo večja nego je bila v dobi. ko so Shakespeara igrali v gledališču »The Globe«) in da se ne prezre potreba slikovitosti celotne odrske podobe S te strani, zlasti kar se tiče »miselne izrabe prostora, prekaša »Hamlet« Kreftovo režijo »Romea in Juliie«, kjer so bile vendarle nekatere stvari boflj nakazane kakor izvedene in so zato motile gledalčevo vživljanje v logični potek dogajanja, ki mu skuša gledalec vedno dati značaj naravnosti in neke. četudi pesniške verjetnosti S proscenijskim zasto-rom ie menjavanje prizorišča urejeno tako da ne zadovoljuje zgolj teatrskih potreb in zahtev, marveč da tudi ne moti čevega vživetja. S tem je bil po zaslugi režiserjeve in inscenatorjeve iznajdljivosti kar se da učinkovito in srečno rešen največji del »Hamletove« odrsko-tehnične problematike. X O dramaturških posegih dr. B. Krefta bi bila mogoča posebna Študija. Če bi hoteli tako na kratko, kakor dopušča razpoložljiv prostor, označiti poglavitno značilnost, ki jo opažamo pri dr. Kreftovi dramaturški razlagi Hamleta, bi imenovali njegovega danskega kraljeviča: aktivizirani Hamlet. Res je, da je Hamlet po svoji tradiciji tip melanholičnega omahljivca, skeptika in pasivnega opazovalca zla, ki je neizmerno večje od slabotne posameznikove moči. toda v Shakespearovem tekstu sto tudi močna oporišča za drugačne razlago. Hamlet šele po prizoru na danski ravnici občuti potrebo, da svoj, v znamenitem monologu izraženi dvom o smislu boja zoper usodo spremeni tako da skuša t odporom končati neodločno, pasivno zadržanje nasproti »morju zla«. Toda Hamlet je že od samega začetka v neki akciji zoper zflo; vidimo ga, kako odkriva zločine nad svojim očetom in materina prešuštniška izdajstvo; če »i natika masko blazneža, ie to samo zaradi tega, da laže zakrije svoje maščevalne namene in da trdneje dožene kraljevo in materino krivdo; tudi poizkus z igralci je ko« njegove smotrne akcije. Dr. Kreft ie pri svoji zasnovi Hamleta, ki jo je verno izvedeli Slavko Jan, bolj poudaril niegov aktivistični nemir in zmanjšal pasd-vistično melanholijo njegovega značaja: tako je ostreje ločil hič in senco, odpravil prejSnjo nejasnost glede Hamletove Maz-nosti in storil njegovo vedenje in vso njegovo tragedijo preprostejšo m ja«iejSo. V tej interpretaciji, Id se jd prilega vse ozračje žaloigre, je postal Hamlet gledalcu človeško bližji, obenem pa tudi bližji potrebam in odnosu našega časa. Zakaj melanholični, pasivni Hamlet, ki neugnano meditira o neizmernem zlu v življenju, o neskončni pokvarjenosti človeka, o brezupnem odporu zoper moč zla. pozablja na drugo stran človeške nature ki je skušala vedno premagovati naravo in preko danih stvari in na videz nepremagljivih dejstev ustvariti z delom, z bojem, z žrtvami svoj ideal človeške sreče, resnice in pravice. Sc- trenutki v življenju, ko je treba antitezo »biti aH ne biti* premagati z odporom zoper zlo, pa najsi je ta odpor samo v hamletski analizi, zvijači ki ironiji, dokler razmere same ne prisilijo k jasnemu in aktivnemu boju zoper vse, kar uničuje plemenitost dobroto in resnica Tako pojmovani Hamlet je res človeško bližji in verjetnejši a tudi ne nasprotuje docela modernemu nazoru, po katerem ne umevamo Hamleta kot realno človeško figuro, temveč kot umetniško ustvarjeni lik, ki živi izven realnega človeškega prostora. Če pa vzamemo Hamleta kot človeka, tedaj se-nujno pojavi vprašanje njegove starosti. Strindberg ga v svoji »Dramaturgiji« omalovažuje, mnogi drugi, med njimi Hrvat M. Nehajev (»Študija o Hamletu«) pa mu dajejo važnost glede na vprašanje človeške verjetnosti vsega Hamletovega zadržanja. Tudi nam se zdi ob tej razlagi Hamleta toliko važneiše. ker ie Janov Hamlet po maski. hoji. kretnjah, no vsem svojem izrazu premlad. Strindberg zavrača dokaz o Hamletovi starosti, ki bi bil v iziavi prvega grobarja (str. 150 Žuoančičevega prevoda). tod« ♦ridesetletni Hamlet ie človeško verjetnejši od »mladeniča z bujno fantazijo«. Zakaj pri Hamletu ni vse fantazija Kronika Bolezen od ljubezni Ugleden specialist za živčne bolezni iz Bologne je imel pred dnevi opravka z redkim primerom »bolezni«. V ordinaciji ga je obiskal premožen posestnik iz okolice ter mu potožil, da njegova 191etna hčerka že mesec dni ne govori besede, temveč se sporazumeva z okolico samo z znaki kakor resničen mutec. Razloga temu nenavadnemu pojavu ni vedel, pa se je zdravnik na njegovo prigovarjanje odločil, da obišče njegov dom in cd blizu razišče zadevo. Dekle, prava vaška lepotica, samo da za dobršno mero bolj inteligentna od povprečne kmetice, je napravilo nanj vtis stoodstotnega zdravja, pa tudi železne volje. Poklical je mater na stran in jo pripravil do tega, da se je razgovorila o vsem, o čemer njen mož nj hotel z besedo na dan. Pred kakšnima dvema mesecema se je dekle zaljubilo v mladega oficirja, rezervnega poročnika, ki je bil v civiiu odvetnik, zdaj ga je pot zanesla z njegovim polkom v bližino njenega doma. Oče pa, svojeglav, kakor je na deželi pogostokrat v takih primerih navada, ni hotel slišati o srčni zvezi. Mladi poročnik je čez čas spet odšel iz kraja, a zaman je pisal goreča pisma dekletu. Z dobro organizirano blokado je oče prestregel vso pošto in tako presekal sleherno vez med njima. Dekle je čakalo in hrepenelo. Od kraja se je balo, da se ji je dragi izneveril. Bledela je, izgubljala je tek in veselje do življenja. Cez čas je zaslutila, da je vsa krivda na očetu, ki jo je obdal z mrkim, sivim zidom. Njena bol se je sprevrgla v gnev in prezir — nikomur, ne doma ne izven hiše, ni dala več besede. V tem stanju je vzdržala mesec dni in na domače je napravila vtis resnične bolnice. Zdravnik je hitro razumei stvar. Zahteval je fantova pisma, ki jih je »hišna cenzura« sproti plenila, potem pa je poklical dekle. In zgodil se je čudež. Ko je nema devojka zagledala pisavo svojega dragega, je na mah spregovorila — a ne samo, cia se ji je vrnila govorica, vrnila se ji'je tudi barva lic in veselje do življenja. Zdravnikov pametni nasvet je stri očetov odpor, a ko se je doktor vrnil v Bo-logno, je v dnevnik, v kakršnega zdravniki zapisujejo svoja srečanja s pacienti, zapisal, da tokrat ni imel opravka ne s telesno ne z duševno boleznijo, temveč cla je izlečil — bolezen ljubezni. * Italijanska vlada knjižnici v Oslu. Mestna knjižnica v Oslu je iz rok italijanskega konzula prejela od italijanske vlade obsežno zbirko italijanskih klasikov, med njimi dela Danteja, Petrarce, Bocca-ccia, Tassa in Ariosta in nekaj modernih pisateljev. V zbirki je tudi več del iz zgodovine in umetnostne zgodovine. Dragoceni dar je v norveški javnosti vzbudil živo pozornost * Praznik matere in otroka. Dne 24. decembra je v Italiji vsako leto dan matere in otroka. Na ta praznik se obdarujejo družine z največjim številom otrok. Zadnja leta so bile nagrade deležne družine poljskih, industrijskih in trgovinskih delavcev, letos pa pridejo na vrsto delavske družine, katerih očetje so zaposleni v obrti. V Italiji je organiziranih okrog 2 milijona obrtniških delavcev. Nagrada obstoji iz zneska 6000 lir in zavarovalne police za 1000 lir zadnjemu novorojenčku. * 15.000 mest razpisanih. Uradni list v Rimu objavlja razpis mest v javni upravi — 15.000 po številu. Polovica teh mest je rezervirana za državljane pod orožjem in bo oddana šele po končani vojni. * Nova svetilka za nočni ribolov. Na pobudo generalnega komisarijata za ribolov je bil razpisan natečaj za najboljšo patentno svetilko, ki bi bila uporabna tudi v času vojne, v skladu s predpisi o zatemnitvi. Med predloženimi modeli je ko-misarijat izbral kot najboljšo svetilko, ki jo je bil izdelal ribič Alekssandro Mazza za družbo Armando Boffelli v Milanu. Svetilka je izdelana tako, da se avtomatično užge šele 5 metrov pod gladino — v globočini, ki jo je bila predpisala Kr. mornarica. * Povratniki iz Irana doma. V soboto zjutraj je v Termini prispel diplomatski vlak, s katerim so se iz Irana evakuirani Italijani — 500 oseb, med njimi okrog 100 žena in okrog 70 otrok — vrnili v domovino. Na postaji jih je pričakovala množica svojcev in predstavniki oblastev, med njimi Eksc. De Cicco, direktor Italijan- skega izšel j eniškega urada. Povratniki se bodo začasno nastanili v Rimu, nato pa bodo dodeljeni raznim zaposlitvam. Z UUSUANE u— Ravnatelj Jože Barle t. V ljubljanski bolnici je za posledicami rane, dobljene v sedanji vojni, umrl g. Jože Barle, kapetan I. razreda v rezervi in ravnatelj mestnega finančnega urada v Mariboru. Pokojnik se je rodil leta 1893 v Dobrničah na Dolenjskem. Po končani gimnaziji v št. Vidu se je posvetil pravnemu študiju. 2e me.l prejšnjo svetovno vojno, je bil ranjen. Po končanih študijah se je posvetil najprej zadružništvu, že leta 1924 pa je vstopil v službo mestne občine mariborske, kjer je ves čas vestno in uspešno vodil mestni finančni urad. Zapušča ženo, sina in hčerko. Pogreb blagega pokojnika bo danes ob 16. iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. u_ Nov grob. Za vedno je zapustila svoje drage posestnica ga. Josipina Hrovatova. Pogreb drage pokojnice bo v torek ob pol 16. iz kapele sv. Frančiška na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Pokojni blag spomin, žalujočim svojcem pa naše iskreno so-žalje! u— Tržaški trgovski nameščenci v Ljub-ljani. V nedeljo je poselila Ljubljano večja skupina tržaških trgovskih nameščencev pod vodstvom nacionalnega svetnika gosp Vagliana. Na kolodvoru so pozdravili goste predstavniki Pokrajinske delavske zveze in ljubljanskih strokovnih organizacij Gostje so se poklonili po svojem predstavništvu najprej gosp. Visokemu Komisarju, nato so si ogledali z nebotičnika Ljub-liano, potem pa odšli k skupnemu kosilu v Pokrajinsko delavsko zvezo. Popoldan so si ogledali velesejem. Poset je poglobil stike med ljubljanskimi in tržaškimi nameščenci. Kavarna Zvezda Ker bodo prostori dosedanje kavarne in restavracije »Zvezda« začasno služili drugim namenom, obveščamo svoje cenjene goste, da ustavljamo obratovanje V torek 14. t. m. Najlepše se vsem svojim cenjenim gostom zahvaljujemo za njihov obisk in naklonjenost. Če nam bo uspelo dobiti primerne rtove prostore za kavarniški obrat, bomo o zopet ni otvoritvi cenjene goste pravočasno obvestili. UPRAVA KAVARNE »ZVEZDA« u— Torek, sreda, četrtek, sobota in nedelja: »Veseli teater«. Začetek ob 19. (7.), konec pred 21. (9.). (—) u— Operna pevka prof. Jarmila Lily Gerbičeva bo pričela s privatnim poukom dne 16. oktobra. Poučuje klavir, solo petje, teorijo in deklamacijo od prvih začetkov do popolne izobrazbe. Vpisovanje in pojasnila v torek 14., sredo 15. in četrtek 16. oktobra o! 11. do 12. in od 4. do 6. ure zvečer v čevljarski ulici l-II. (—) u— Krompir, ki ga prodaja mestna občina na svojih stojnicah na trgu, je gospodinjam zelo dobrodošel. Pridno ga kupujejo in so z njim zadovoljne, ker je zares dober. Kuhati ga je treba malo časa in tako se prištedi precej dragega kuriva Nekatere gospodinje so za občinski krompir še posebno vnete. Se po temi pohitijo na trg in se postavijo pred stojnico s knjižicami oborožene in potrpežljivo čakajo, da pridejo na vrsto. Naval pa bi se dal na lahek način odpraviti. Na podružnicah ljubljanskega živilskega trga v Šiški, na Viču in v Mostah hi bilo mogoče otvoriti po eno stojnico za krompir in na ta način bi bila prodaja razdeljena. u_ Se v predprodaji si omislite vstopnice za »Veseli teater«. Naša blagajna je odprta vsak dan od 10. do pol 13. in od 17. do 19. ure. (—) u— vb© Mariborčane, ki so v Ljubljani, obvešča ga. Barbka Povodnik, bivša lastnica restavracije Novi svet v Mariboru, da se nahaja v Ljubljani v gostilni pri >Faj-moštru« na Sv. Petra nasipu 5 in se vsem toplo priporoča. (—) u— Prihodnji koncert Glasbene Matice .ljubljanske bo v ponedeljek 20. t. m. v mali filharmonični dvorani. Spored tega večera bo obsegal izključno le dela celjske skladateljice ge. Mirce Sancinove in bo obsegal klavirske točke, skladbe za sopran s spremijevanjem klavirja in skladbe za violino s spremi jevanjem klavirja Poleg avtorice, ki bo nastopila kot pianistka, bosta sodelovala operna pevka Valerija Heybalo-va in violinist Kari Sancin. Na koncert zelo plodovite slovenske skladatelj.ee opozarjamo že danes, pre i prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene matice. (—) u— Gospodinjska šola za gostinske gospodinje obratuje v svojih prostorih že od 6. oktobra dalje. Opozarjamo nanjo zlasti sedaj, ko je treba pripravljati okusno hrano z najskromnejš:mi sredstvi. Vsaka gospodinja pa ve, da je treba za to velike spretnosti in strokovnjaških navodil, ki jih nudi le dobra gospodinjska šola. Razen kuhanja opravljajo učenke gospodinjska dela na najštedljivejši način in goje na vrtu ze-lenjal. Učenke vseh stanov sprejemamo še do 25. t. m., podrobnejša pojasnila daje uprava na Privozu 11 vsak dopoldne. (—) u— Darovi Rdečemu križu. Gg. dr. Oton Fettich m dr. Branko Alujevič sta darovala v počastitev spomina pok. univ. prof dr. Metoda Dolenca 100 L. V počastitev spomina pok. univ. prof. dr. Metoda Dolenca so darovali sošolci 50 L. Družina Per-tot je darovala v počastitev spomina blago-pokojnega dr. Ivana Robide Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč 50 L. Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč je daroval neimenovani industrijalec 10.000 L Najis-krenejša zahvala vsem darovalcem! u— Dvolastniki, ki imajo svoja posestva onkraj italijansko-nemške meje in so se že prijavili mestnemu poglavarstvu, naj se zaradi izpopolnitve legitimacij zglase v torek 14. t. m. ali najkasneje v sredo 15. t. m. pri mestnem gospodarskem uradu v Beethovnovi ulici št. 7/1., soba št. 23. u— Dodatne karte težkih delavcev. Mestni preskrbovalni urad vabi vse v p: štev prihajajoča podjetja, ki so vložila prijave za dodatne karte težkih delavcev za mesec oktober t. 1., da po te dodatne karte pridejo najpozneje do srede 15. t. m. v mestni preskrbovalni urad. Nove prijave za mesec november pa morajo poljetja vložiti najkasneje do 15. t. m. pri mestnem preskrboval-nem uradu, ker pozneje vložene prijave ne bodo upoštevane. Iz Spodnje štajerske Ustavljena prodaja klobukov. Z odredbo političnega komisarja za mesto Maribor je ustavljena prodaja klobukov iz klobu-čevine, sukna in svile, dokler ne bodo izdane državne nakaznice za obleko. Samo v izrednih primerih, kakor je na primer smrt v družini, se do nadaljnjega izdajajo nakaznice za klobuke. Novi reševalni vozovi. Rdeči križ v Mariboru je dobil nov sanitetni avto znamke Mercedes, ki je nadvse moderno opremljen in bo prihodnje dni izročen svojemu namenu. Podobna reševalna vozova sta prejela tudi celjski in ptujski Rdeči križ. Smrtna kosa. V Novi vasi pri Mariboru je v starosti 69 let umrl upokojeni železniški mizar Pavel Vizjak. Prepoved prodaje klavne živine. Vodja prehranjevalnega urada za Maribor-meeto , je odredil, da je vsak nakup klavne živine pri rejcih prepovedan, živinorejci morajo vso klavno živino, namenjeno za prodajo, staviti na razpolago zastopstvom klavnice. Spodnještajerski likovni umetniki v Monakovu. V sredo je prispelo v Mona-kovo 24 likovnih umetnikov iz raznih krajev Spodnje Štajerske, da napravijo vrsto obiskov po ateljejih, umetnostnoobrtnih delavnicah in muzejih. Predstavniki umetnostnega življenja v središču nemškega slikarstva so priredili gostom prav slovesen sprejem. OSBAHOOSgAMj • • A . »• 40 Dim 34 Woll SpV'— Nitke na '/dvoirio spiralo in na polnitev z neucinkoviiimN (plinom, jamčijo vzarnican II iilamonto a doppia spiralo ed il riempimento di gas -rs—=s)vinorte garantiseono nelle OL-lampadeOsram H ^ grande quantit<5 di luce (Dim) con ridoito con- * sumo (Watt) ' _£J 65 Dim 50 Wa»t 100 Dim 71 Waii E 125 Dim 86 Waii 150 Dim 99 Wati w \ \ • / / tOSRAM, D : vam n udiiučpoqsm Otroški vrtci v celjskem okrožju. V celjskem okrožju deluje zdaj 10 otroških vrtcev, ki jih obiskuje 860 otrok. 700 teh otrok dobiva ob delavnikih kosilo v vrtcu. V doglednem času bodo otvorili 7 novih vrtcev za 440 otrok. Kuharski tečaj v Jelšah. Za dekleta iz okoliških vasi se bo v Jelšah vršil dvakrai na teden kuharski tečaj. V tečaj se je prijavilo 12 gojenk. Tatvina svinje. Posestniku Ivanu Zaver-niku v St. Lenartu v Slovenskih goricah so tatovi iz nezaklenjenega s vijaka ukradli 60 kg težko svinjo, vredno 70 mark. Vlom v krojačnico. V delavnico krojaškega mojstra Franca Stajnka na Tržaški cesti v Mariboru so vdrli neznani vlomilci in odnesli moško žepno uro, tem-norjavo moško obleko, večji kos platna in raznega drugega blaga. Mladinski filmi za spodnještajersko mladino. S pričetkom nove sezone so tudi v večjih krajih Spodnje Štajerske uvedli redno predvajanje mladinskih filmov. V nedeljo so bile prve predstave v vseh kinematografih Maribora, Celja in Ptuja. Na sporedu so bili lilmi »Jezdite za Nemčijo«, »Deutschland uber alles«, »Bismarck« in »Friedrich Schiller«. Železniška zveza Maribor—Celovec. Kakor objavlja direkcija državnih železnic v Beljaku, je od nedelje dalje uveden neprekinjeni promet md Mariborom in Celovcem. Nasilni tatovi. Posestniku Alojzu Rožiču Iz okolice Maribora so tatovi odnesli težko nakovalo. Rožič je opazil tatvino, po- j hitel je za zlikovci ter se skril za grm, da jih preseneti. Ko so tatovi prišli mimo in je Rožič stopil na cesto, pa so odložili breme in se lotili gospodarja, da je dobil več nerodnih poškodb. Rožiča so moraii spraviti v bolnico, nasilne prijatelje tuje lastnine pa zasleduje žandarmerija. Pogrešajo ga. Ze delj časa pogrešajo 31-letnega slikarskega pomočnika Valentina 2ivka iz Maribora. Zivko je 110 cm visok, vitke postave in temnorjavih las. Oblečen je bil v črn suknjič in dolge hlače s širokimi progami, na nogah pa je imel črne nizke čevlje. Z Gorenjskega Iz Tržiča. Zaradi prenavljalnih del na obeh osnovnih šolah v Tržiču se je začetek pouka zakasnil, zdaj pa so dela končana in na začetku prejšnjega tedna se je pouk deloma že začel. Obnova meščanske šole pa še ni končana, zato imajo tudi njeni učenci za zdaj pouk na osnovni. — Na vožnji s kolesom z Bleda proti Tržiču se je blizu Podnarta ponesrečil I. Stran- sky Zlomil si je desno roko, da so ga morali pripeljati v bolnico na Golnik. Deveta nagrada I. N. A. za obiskovalce velesejma Davi je bila v paviljonu zaveda Italijanskega nacionalnega zavarovanja (INA) izžrebana v okviru nagrad za obiskovalce velesejma srečka št. 10.785. Ugotovili so, da pripada srečka gdč. Rezhi Pajkovi v Ljubljani, Tyrševa cesta št. 38, ki naj se zglasi v paviljonu omenjenega zavoila in dvigne pripadajočo ji nagrado v C£3sku 500 lir. Iz Goriške pokrajine Prekinitev prodaje krompirja. Trgovci na drobno in na debelo so dobili od svoje Fašistične zveze opozorilo, da je prepovedana vsaka prodaja krompirja, bodisi na debelo, bodisi na drobno, dokler ne bo uvedeno racioniranje tega najvažnejšega živila. Uspeh misijonske razstave. V nedeljo je bila zaključena misijonska razstava, ki je bila zadnje dni odprta pri očetih jezuitih na via Nizza. Razstavo je obiskala velika množica občinstva, med drugimi tudi nadškof mons. Margotti, in je dosegla lep uspeh Iz Srbije in intuicija, kakor pri človeku sploh ne; za umevanje življenja je treba tudi znanja in izkušenj. Seveda ne povemo nič novega, če zapišemo da dvajsetletni mladenič ne more imeti v glavi tolike modrosti in kazati take življenjske izkušenosti, kakor opažamo pri Hamletu. Tudi Ofelijina karakteristika bi pričevala, da gre za zrelejšega, čeprav še vedno mladega moža: O kakšen žlahten duh je tu razdejan! Oko dvorjana, jezik učenjakov, vojakov meč, državi up in cvet zrcalo lepih šeg, vzor izobrazbe, pogiedom jasen vzgled, vse, vse na tleh! Zaradi tega v žilic Strindbergovi skepsi bolj verjamemo prvemu grobarm, najsd je mož malce natrkan in čvekav. S te strani je bil igralec ki smo ga prej videli na odru nase drame, prepričevalnejši. Janov Hamlet v dr. Kreftovem dramaturškem okviru je zelo »demokratičen«, kar v glavnem ustreza tudi pričevanju Shakespearovega teksta. Vzlic vsemu pa je Hamlet dvorna figura; njegove geste, ves način njegovega vedenja bi morale ohraniti nekoliko več tiste kraljevske ceremonialno-sti. ki ko-t sad dresure v dvorni vzgoji oetaja dverjanikom tudi tedaj ko žive z ljudstvom in se upirajo ozračju dvora. Ta kr, /nameniti Garrick vedno poudarjal kraljevsko gesto pri Hamletu. a sdr Beerboom Three ni pozabil otresti prahu s prstov, ko je odložil Yorickovo lohanjo. (M. Nehajev.) Ne glede na vse to pa je treba priznati, da je režiser dr. B. Kreft s svojim tolmačenjem »Hamleta« in z odrsko ustvaritvijo vsega njegovega okolja stori! nov, važen korak k še večjemu zbližanju »Hamle+a« in občinstva, ter smemo z zaupanjem in z radostjo pričakovati njegovih nadaljnih režij Shakespearovih iger. (Konec jutri.) Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta Ljubljanski godalni kvartet, eno izmed slovenskih komornih združenj, si z veliko vztrajnostjo in požrtvovalnostjo utira pot v našem koncertnem življenju. S svojimi dosedanjimi nastopi je dokazal nujnost svojega obstoja v slovenski glasbeni umetnosti, z zadnjim koncertom v petek, 10. t. m., pa je potrdil svoje visoko poslanstvo, stremeč za najvišjimi ideali repro-duktivne umetnosti. Komorna glasba kot najintimnejša, najplemenitejša, pa tudi najobčutljivejša in največjo odgovornost izvajalcev zahtevajoča panoga je našla v Ljubljanskem kvartetu skupino, ki je v veliki meri kos svoji nalogi. Vsak je mojster na svojem instrumentu in vsi so se presenetljivo dobro zlivali v enoto Ce omenjam pri tem, da se je kvartet v sestavi, kakor smo ga slišali v petek, komaj združil, bomo še prav posebno cenili delo in uspeh godalcev. Kajti jako velike in za poslušalca neslutene težkoče se v takih novih sestavah pojavljajo v intonaciji, v sožitju instrumentov, v podrejanju, primernem izstopanju, kratko v vigranosti vseh štirih izvajalcev. Tako smo imeli priliko občudovati v pičlem času zgrajeno celoto, ki ji tu pa tam morda še manjka zadnji brus ali skrajna poglobljenost v umetnine, toda ki vendar danes predstavlja združenje, zmožno najvišjih nalog. Ce govorimo o posameznikih te skupine, bi omenil veliko tehnično spretnost in izrazito vodilno sposobnost nrimariusa, izreden ton redke lepote drugega violinista, ki je v ostalem tehnično enakovreden prvemu, potem idealno muziciranje violista. vzorno v tonu kakor v fraziranju in pojmovanju' sloga, ter plemenit zvok violončela, ki ga odlikuje Se občutljiva prilagodljivost Tako tehnično in muzikalno pripravljeni so mogli podati mojstrski Skerjančev kvartet. Samo dvostaVčna skladba — redka izjema med tovrstnimi deli — razpre-de v prvem stavku z nežnimi alteriranimi akordi prelepo barvno sliko, katero prekinja ritmično živahnejši in lepo kontrastni drugi tema. Kakor let ptice vznemiri ozračje ali kakor zgane plavut mirno vodno gladino — nic drugače in prav tako naravno se priključi ta domislek k vrsti začetnih akordov. Ves stavek počasnega gibanja in lirične vsebine s« giblje v tem pravcu. Ne moremo si misliti boljšega nadaljevanja, kakor je idejno sicer r^iični, toda vsebinsko prav zaradi teh razločkov dobrodošli, ritmično sveži drugi stavek Razigranost, duhovitost in bistri optimizem vejejo iz vsakega takta. Delo. vredno slovenskega mojstra! Za Skerjancem je bil na sporedu nepogrešljivi Beethoven, ki še v mraku prejšnjega stoletja propovedoval s svojo umetnostjo bratstvo in ljubezen med nami. Iz njegovega kvarteta v F-duru op. 18 (prvi izmed šestih, ki spadajo pod ta opus) veje pač Beethovnova najsrečnejša življenjska doba; čas, bogat na prvih velikih uspehih, na zorenju in poln kreokih, možatih korakov v življenje. Otožni in celo mračni »Adagio affettuoso ed appassionato« ni morda kaka slutnja kasnejšega trpljenja, razočaranja in samote, temveč je skladatelja ganila — po ustnem izročilu — povest o Romeu in Juliji in o njuni ločitvi, katere bol ta stavek slika. Scherzo in zaključni Rondo sta zopet polna prvotne vedrine "u veselja. Malipierov »StorneUi e ballate« so oblikovno zanimivi, primerno kontrastni in učinkovito izvedeni krajSi odstavki, ki seveda nimajo obsežnih Intencll kakor kake arhitektonsko širSe oblike, katere nudijo same po sebi večje možnosti za n#3top in primerni razvoj tehtnejših glasbenih misli. So pa ti odstavki napisani z inven-cijo, ki je v sorodnih sodobnih delih redita in ki ne gleda zgolj na znuanji učinek, dasi je tudi ta spretno izrabljen. Koncert je zaključil Novdkov kvartet op. 22. Čudovito delo, prepojeno z nežnostjo, zdravim ritmom in z melodiko. iz katere diha zemlja. Delo. ki je kakor dežela, iz katere je rojeno široko, kakor njene plodne ravnine, bistro, kakor njene vode. Nikoli ni imela glasba vemejših svečenikov od skladateljev tistih narodov, ki še najdejo pot do prvobitnosti življenja, do občutja prirode in do vseh onih sil, ki ganejo naše duše da zazvene v njih glasbene strune. Odlična izvedbi je verno prikazovala umetnino. Toda skoraj neločljivo je pri besedi o našem večeru razpravljanje o umetninah in njihovi izvedbi. Stvaritev in njeno izvajanje si roko v roki osvajata srca poslušalcev. Idealno ustrezajoči si v vseh čustvenih stopnjah. Izvedba potane umetnina sama. Ni več papirnatih znakov, ki govore o harmonijah in kontrapunktu, temveč živ in v akustičnem svetu realno obstoječ lik — četudi samo za nekaj kratkih trenutkov izvedbe. , To pa je tudi največ in najvišje, kar mo-rejo izvajalci doseči. V tem smislu želimo sebi in njim še mnogo takih večerov. Dvorana je bila sramotno slabo zasedena Neumljivo nezanimanje našega občinstva. ki se sicer pri koncertih dobro Izkaže, spremlja ljubljanske kvartetovce že leta in leta. Sicer trpi na tem večina komornih prireditev, vzroki pa bodo še drugje kakor samo v pomanjkanju smisla za *te vrste intimno glasbo. Lipovšek Marijan Obnovite naročnino! Koruzo je treba do 25. oktobra pospraviti. Po odredbi vojaškega poveljnika za Srbijo, je treba koruzne nasade, ki so često služili komunističnim tolpam za skrivališča, do 25. oktobra posekati. Za to so odgovorni posestniki, odnosno predsedniki občin. Nevpoštevanje tega predpisa bo kaznovano s smrtjo, v milejših primerih pa z zaporom. Srbsko časopisje predlaga preiskavo nad delom srbskih častnikov. Beograjsko »Novo Vreme« v nekem članku predlaga, da se izvrši stroga preiskava proti bivšim srbskim častnikom, da se ugotovi, kaj so delali med vojno, kaj delajo danes in zakaj se niso odzvali pozivu na borbo proti boljševikom. V članku predlaga pisec, da se tisti, ki so na nedovoljen način pobegnili z bojišča in ki se izmikajo borbi proti komunizmu, pošljejo takoj v ujet-niške tabore. Vsem častnikom, ki so odprli bifeje, gostilne, slaščičarne ali so postali črnoborzijanci, naj se takoj prepove nadaljnje delo in se postavijo pod najstrožje nadzorstvo. Poškodovane okupacijske marke so veljavne. Po objavi okrožnega poveljstva v Beogradu so okupacijske marke (Reichs-kreditkassenscheine), če so do polovice ohranjene, veljavno plačilno sredstvo. Na vseh državnih blagajnah jih zamenjujejo za polno vrednost. Obleka in čevlji za srbske delavce v Nemčiji. Z merodajne strani objavljajo, da se delavcem in delavkam z ozemlja, visedenega po nemških četah, lahko pošiljajo svojcem carine prosto paketi do teže 20 kg. Vsebujejo lahko topla zimska oblačila in čevlje. Za potovanje v Srbijo je potrebno dovoljenje nemških oblastev. Nemško poslaništvo v Zagrebu objavlja, da je od 16. t. m. dalje dovoljeno potovati v Srbijo samo z veljavnim potnim listom, ki je potrjen od nemškega poslaništva v Zagrebu ali nemškega konzulata v Sarajevu. Dr. Gobbels o nemškem filmu Berlin, 13. okt. s. Nemški oropagandni minister dr. Gobbels je imel včerai ob priliki neke kinematografske prireditve za hitlerjevsko mladino v neki veliki dvojni v Berlinu govor, v ka+»rem ie opozori! na veliki napredek nemške filmske industrije. Minister ie poudaril, da nemški filmi ne služijo propagandi, marveč umetnosti in zdravi Ijudsk' vzffoji. PočaSčenje kitajskega poslanika v Tokiju Tokio, 13. okt. d. Prihodnji četrtek priredita japonski cesar in cesarica južino v ožjem krogu, na katero je bil v znak posebnega počaščenja povabljen tudi kitajski poslanik v Tokiju dr. Su-Min-Ji skupaj 8 svojo soprogo. Na iužini bo navzoč tudi zunanji minister Teijiro Tojoda, minister cesarskega dvora knez Cunenori Raja in mnogi visoki uradniki. Rdeč! križ poroča Pošto naj dvignejo: Bezjak Kristina, Dolenjska cesta, Boječ Štefka, Celovška 32, Borovka Arnošt, učiteljišče, Colnarič Ivan, Bleiweisova 50, Čuden Slavka, Linhartova 3, Debenjak Albin, gostilna Som, Dermelj Ljubo, upravnik Učiteljskega doma. Dobrota Franc, Fajt Nevenka, Gledališka 10, Filipič Er-nest, Gerbičeva 21, Gostinčar Meta, upravnica pošte, Grad Janko, šolski nadzornik v pok., Gruden Maca, Keršičeva 6, Jurko-vič Katarina, Celovška cesta, Jurkovič Matija, Gasilska ulica, Kogej Jožef, dipl. pravnik, Končar Dare, Kordin Adolf, Erjavčeva c., Kramolc Luka, profesor, Kr-melj Marija, Na Peči 11, Malešič Janko, Sokolska ul., Mayer Karel, Meršnikova 6, Melihar Stane, profesor, Mergenthaler Adoif, tovarnar usnja, Miklavčič Franc, Miklošičeva c., Pavlovčič O., Poljanska cesta, Pieiick Ivan, trgovina sadja, Podržaj Božiča, Gosposvetska c. 1, Podlesek Joško, Počkar Ljuba, Kladezna ul., Pogačnik Bo-gec, Quagliova 21, Porekar Justa, soproga zdravnika, Pravoslavna cerkvena opština, Hakovšček Mara, Frančiškanska 6, Ribarič Stojanka, Poštni dom, Rudež Vera, poštna uradnica, Štular Nežka, Poštni dom, Sernec Saša, Peruškova 6, Snoj Marija (prej Tomišelj pri Ljubljani), Spat Jelka, Šuštar Janez, glavna carinarnica, Svigelj dr. Anton, Teply Konrad Urbančič Lojzka, Tavčarjeva 4, Verbančič Slavka, Napoleonov trg 5, Vidmar Nena, Pražakova ul., Vindiš Kilda, Frankopanska, Vrhovec Mitka, trgovina z brus. kamnom. Vrhunec Cvetka in Smerdelj Edvard, Kavškova 7. Pisma z dokumenti naj dvignejo: svojci ing. Grabrijana Dušana, lic Terezija, Pred škofijo 17 in Rožič Marinka, Mivka 3. Pakete naj dvignejo? Fegic, Križeva 6, Tekavc Franc, Gregorčičeva 5, Vagaja Bo-žena, Gorupova 16 in Zebot Ciril. V tajništvu naj se javijo: Mirovič S. Mi-loj, njegovi sorodniki ali znanci, Sojer dr. Franjo in Maček, strojni tehnik. V tajništvu naj se javi odpošiljatelj pisma na naslov Vari Evgen, Aleksandrovac. Rdečemu križu so darovali: Murko dr. Vladimir iz Ljubljane 500 lir, Vodnik Ivanka, 100 lir, Perčinlič Fran 50 lir in Kokalj Antonija iz Ljubljane 200 lir namesto venca na grob Josipine Viktorije Zipkin iz Gornjega Grada. — Plemenitim darovalcem iskrena hvala! besedila bodo Imeli poahiSalc! opere tel večji užitek. Delo Je zrežiral Ctrll De- [ bevec. POPRAVEK! Tiskarski Škrat je male I ponagajal v notici o Straussovem »Netopirju« dne 5. t. m. to je prezasedel partije Adele, Id jo poje ga. RIBIČEVA, ter je zamenjal z Japljevo, toterpretko Idtoe j vloge. S tem neljubo pomoto popravljamo MRAKOVO GLEDALIŠČE Frančiškanska dvorana Sreda, 13. ob 19.: »Slavnostni finale«. Premiera. Konec pred 21. (9.) Predpro-daja vstopnic v trafiki ge. Severjeve v šelenburgovi ulici. Radio Ljubljana Torek, 14. oktobra 1941-XIX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pesmi I in melodije — v odmoru napoved časa 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Am-brosianski trio 12.35: Pestra glasba. 13.: Napoved časa poročila v italijanščini 13.15: Komunike glavnega stana Oborože nih Sil v slovenščini. 13.17: Radijski orkester in komorni zbor pod vodstvom D M. šijanca: slovenska glasba. 14.: Poročila v italijanščini. 14 15: Serenade m valčki pod vodstvom mojstra Arlandija 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert komorne glasbe. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Lahka glasba. 20.: Na poved časa — poročila v italijarščlni 20.30: Komentar dnevnih dogodkov v slo-___ venščini. 20.30: Gledališka sezona EIAR: | soed, i -jjo. ttkM Rossinl »Seviljski brivec«, v odmorih slovensko predavanje in vesti v slovenščini 22.45: Poročila v italijanščini. CORA TORINO «1835 AMARO CORA eol mIzi ottimo sparili«* Hscioi •fficeca digeiflvo s todavico: najboljši apeririv vsam, br«i sodavica: zalo učinkujoč za dobro prebavo. Službo dohi -iaianie naslovi Iifro I 2__. tli Iz Hrvatske Ravnateljstvo za ljudsko prehrano je naročilo železničarjem in spremnemu osebju na vlakih, naj z vso strogostjo pazijo na prekupčevalce z živili in jih opozorilo, da v nikakem primeru ne sodelujejo pri tem nečednem poslu. Nove znamke Rdečega križa. Hrvatski Mizarski pomočnik dober, dobi takoj delo. — Tržaška cesta 17. 17398-1 Beseda L —.60. takaa —-60. 'j daianie naslov* ali u Iifro l I.— Službe išče Naše gledališče DRAMA Torek, 14. oktobra: Katarina Medičejska. Red B. Začetek ob 18.15, konec ot 20.45. Sreda, 15. oktobra: Dve bregova. Red A. Začetek ob 18.15, konec ob 20 30. Četrtek, 16. oktobra: Hamlet. — Red Četrtek. Z zgodovinskega in gledališkega stališča zanimiva igra je Alessijeva »KATARINA MEDIČEJSKA« z Marijo Vero v naslovni vlogi. Zgodovinsko zvesto podani lik velike vladarice je težišče drame, v lcateri se razvijajo politični in družinski dogodki na dvoru, usodni Šentjernejski noči nasproti. Predstava, ki jo je zrežiral dr. Kreft, zasluži največjo pozornost. Anton Leskovec: »DVA BREGOVA«. Avtor imenuje delo dramo v treh dejanjih, Iz beraškega življenja. V igri je pokazal kraljestvo beračev ln njegove nezlomljive zakone, po katerih ni mogoče uiti na drugi breg, v drug socialni položaj. Drama dekleta, ki hrepeni po boljšem življenju, je središče dogajanja. Delo je zrežiral prof. Šest. OPERA Torek, 14. oktobra: zaprto. (Generalka). Sreda, 15. oktobra: Netopir. Red Sreda. Četrtek, 16. oktobra La Boheme. Premiera. Premierski abonma. V Straussovi opere« »NETOPIR«, ki predstavlja opereto klasičnega kova, so strnjeni, melodiozni, nadvse prikupni na-pevi z zabavnim ln dovtipnim dejanjem. Uprizoritev tega popularnega dela Ima letos prav živahen uspeh. Peli bodo: Ivan-čičeva, Ribičeva, M. Sancin, Anžlovar, Sladoljev, Manoševski, B. Sancin, Frelih, Zupan, Japlieva ln Koširjeva. Solisti pri plesnem vložku: Moharjeva, Remškarjeva, Pilato. Dirigent D. žebre. Režiser E. Frelih. Koreograf B. Pilato. Puccinljeva opera »LA BOHEME« bc imela letošnjo preimiero v četrtek l"«. t.m. za red Premierski. Zanimiva zasedba partij, ki so letos deloma na novo naštudirane po mlajših močeh, obeta nov pogled na naš operni naraščaj. Glavno žensko vlogo bo pela Vidalljeva, njenega partnerja Manoševski, poleg njega bo nova Polajnarje-va v partiji Musette in Marcel — Janko. Colina bo podal Betetto, Schaunarda — Dolničar, Benoita — Zupan, nov bo tudi Anžlovar kot Alcindor. Letošnjo nove uprizoritev je muzikalno naštudiral dirigent Niko štritof. Oskrbel je tudi prevod libreta, ki bo izšel v priročnih knjižicah ln bo na prodaj pri operni blagajni in bilje-terjih. S pomočjo dobrega poznanja ieseda L —.60, taksa —.60, a daianje oaslova ali za ?;<■ i 2.—. Starejša dama znanjem slovenskega, Rdeči križ je izdal v nedeljo nove poštne | nensnega to deloma itah znamke, ki bodo ostale v prometu 3 mesece. To so prve poštne vrednotnice hr vatskega Rdečega križa. Prost dostop na Sfcmoborske gore. Obla-stva v Samoboru pri Zagrebu so spet do volila pristop v okoliške hribe, ki so zdaj očiščeni komunističnih tolp. anskega ierika tščt službo za pisarniška dela. Samo rejne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisarna«. 17226-2 Tisoč lir dam onemu, ki mi preskrbi _ - . zaposlitev. Ponudbe na ogl. Število tobačnih sadik je znašalo letos odd. Jutra pod »Komercia-223 milijonov in je za 70 milijonov manj- Ilist<- 17407-2 še od prejšnjega leta. V bodoče je po- . , skrbi j eno, da se bo pridelek tobaka po- , r? .a, S®spa večal Zaradi vremenskih neprilik je pri- ^f^S^naT delek tobaka v okrajih Ljubuskem m Mo- išče kakršne koli zaposlitve, starju za 35 odstotkov manjši kakor so Ponudbe na ogl. odd. ju- Enosob. stanovanje ali veliko prazno sobo s štedilnikom, iščem takoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redno plačuiem«. 17399-21 a Dvosob. stanovanje v prvem nadstropju, bližina Tabora, iščem. Plačam nekaj mesecev naprej. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Dve osebi«. 17396-21a Sobo odda Beseda L —.60. taksa —.60. Nianie naslova ali u Iifro ti.-. tra pod »Poverljiva«. 17393-2 pričakovali. Gospič dobi nov vodovod. Oddelek za javna dela v Zagrebu je razpisal za 21. t. m licitacijo za 7000 metrov vodovodnih cevi I VajellCj (Ke) v znesku 3,955.000 kun. Cevi bodo porabili za gradnjo vodovoda v Gospiču. Svečan pogreb dveh žrtev za domovino v Sarajevu. V nedeljo so v Sarajevu sve- . . čano pokopali ustaškega naiporočnika Bo- Krojaškega vajenca žirada Filipoviča in ustašo Andrijo Rada- S? Lud°S LjuMjana1; na. Padla sta v boju s četniki in komunisti |Bleiweisova 15-I. 17394-44 Heseda L —.60, taksa —.60. dajanie naslova ali za Iifro l 2.—. Prodam v okolici Jajca. Pogrebu so mimo predstavnikov oblasti in vojske prisostvovale velike množice meščanov. Obvezno obdelovanje zemlje. Posebna na- I Beseda L —.60. tak** —j6o. redba določa, da se mora vsak kos zemlji- |,J dajanje naslovr ali za šča, pripravnega za obdelavo, v resnici tudi : ~ obdelati, da se na ta način pripomore k pre- 1 Prodam hrani naroda. Kdor ravna nasprotno, se 1 kredenco, 1 mizo, 4 sto-smatra za saboterja državne oblasti. Zato- le (staronemški slog), rej se bodo vsi oni zakupniki dninarji, slu- ^icT-sSl^itenTko ge in kočijaži, ki na posestvih neopravičeno ;2i0žbeno okno in veliko ri-odpovedo dosedanje službene odnošaje z sarsko desko na stojalu. — lastnikom zemljišča v namenu, da ostane I ^sl°7utrva. weh ^733^ zemljišče neobdelano, smatrali za saboterje 1 in bodo kaznovani. Zemljišče se mora sabo-terjem odvzeti in oddati v najem takim, Ki bodo skrbeli za obdelavo. Obilen pridelek koruze v okolici Daru-varja. Letos je v vsem daruvarskem okolišu pridelek koruze presegel pričakovanja. Ponekod so koruzna stebla zrasla 4 do 5 metrov v višino. Stroki so debeli, zr r/ Beseda t —.60, taksa —.60 I z* dajanje naslova ali zs iifro l 2.—. Moderno jedilnico dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Ju-no zdravo. Lepo vreme zadnjih dni je pri- tra pod »Plačam«, pomoglo, da je koruza popolnoma dozo- I 17403-12 rela. Otvoritev nemškega doma v Banjaluki. Preteklo nedeljo so banjaluški Nemei pra-. _ znovali žetveni praznik. V zvezi s tem je IM 'Lslov," ali' m bil odprt tudi nemški dom v Banjaluki, I iifro i 2.- ki je preurejena stavba prejšnjega doma I----- Kola srbskih sester. Ustaški stan v Ba- ' Moško obleko Oblačila njaluki ga je poklonil mestni nemški skupini. Sprejem orožniških častnikov. Poveljstvo hrvatskega orožništva bo sprejelo večje število častnikov iz rezerve za izpopolnitev častniškega staleža. Pogoji so razvidni v »Narodnih novinah«. Neznano kam so izginili. V četrtek so bili zagrebški policiji prijavljeni, da so neznano kam izginili hišna pomočnica Ivka Martinovič, Dragotin Kovašič in trgovski pomočnik Peter Lulič. skoraj novo, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17402-13 Stanovanje Lepo enosobno stanovanje oddam proti odstopnim čisti, mirni stranki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Periferija«. 17395-21 Sobo z uporabe kopalnice oddam dvema gospodoma. Naslov v vseh poslov. Jutra. 17412-23 Sobe išče Beseda L —.60. taksa —.60. za dajanje naslova ali za Iifro L ___. Sobo iščeta 2 akademika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gradišče«. 17159-23a Lokali Beseda L —.60, taksa -.60. za dajanje naslov- ali za šifro I Lokal pripraven za trgovino t živili ali mlekarno, oddam t Pokopališki ulici 35. Posest Beseda L —.60. taksa —.60, za daianie naslova ali za Iifro L 2.— Parcelo na sončni legi kupim. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončno«. 17379-20 Majhno hišico ali parcelo v Ljubljani ali okolici kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačilo takoj«. 17397-20 Hišo z lepimi sobami takoj prodam za 155.000.— lir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17409-20 Izgubljeno Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie n- m u Iifro I 2.—. Izgubila se je kožna rokavica, sive barve, v nedeljo 12. okt. Najditelja se naproša, da jo proti nagradi vrne. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 17408-28 Zapestno uro srebrno, sem izgubila od pošte proti Viču. Poštenega najditelja naprošam, da jo proti nagradi izroči v ogl. odd. Jutra. 17405-28 Živali HcMda L —jta. taka za daiaaj« naslova it a* Iifro l Izgubila se je lovska ptica »Asta«. Naj se jo odda proti nagradi dr. Rantu. Gajeva l-II. 17410-27 Beseda L —.60, taksa —.60, '1 daiamt oaslova ali «a iifro l 2.— Prosim lepo, kdor je pomotoma vzel 11. okt. boljši moški dežnik ▼ garderobi kleti Zvezde, naj mi ga vrne nazaj. — Revna garderoberka. 17404-31 Psihografolog Globočnik Feliks, Ljublja-na, hotel »Lloyd«, Sv. Petra cesta, sprejema stranke dnevno: od 10. do 12. in od 15. do 19. Svetuje v vseh življenjskih vprašanjih. Strogo znanstveno delo, di-skrecija zajamčena. 17413-31 Sne. Ital. Fraielll BUHLER Mllano VloGeldenil7 Implaatl complotl • fornUmr« dl macchlao •d «timH pav mollal Silos - Paallilel par blrrUlcI - Fobbrlch« dl laiarlsl - Macckla« pat praasefaaleal acc. IMTE1PELLATECI. mu laipevas. P*r Avtomatski mlevsk? .trni coaslf 11 ad eflerla <=odei m. k. s.) Dobavljanje ia aamei£aaje popolnih mlcvskih strojev ia pribklin. — Silosi. — Stroji za r-stenje. — Žerjavi. — Pivc 1 stroji. — Stroji ca izdelovanje mlečnih irdelkov. — Stroji za vlivanje s pritiskom itd. BREZOBVEZNE informacije, nasveti in ponudbe. Glasbila Violino ugodno prodam. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 18411-26 Pianino stare znamke, a v prav dobrem stanja, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah 1 Jutra. 17335-26 a E Beseda l —.60, taksa — .60. -Uiame oaslova ali u Iifro l 2.—. Tovorni avto Blitz eno m pol tonski, v zelo dobrem stanju, z dobrimi gumami, prodam. — Ogled: Slomškova ul. 6. Ljubljana. 17133-10 ■Kolesa: beseda 1 —.60, taksa —.60, ^aianif naslova *' '-* lifrr I 2.—. Tricikel popolnoma nov, najboljše izdelave, za zelo nizko ceno naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 17360-11 ZAHVALA Ob priliki tragične izgube najinega srčnoljubljenega, nepozabnega sina-edinca SUŠEČ ŠTEFANA upravitelja dri. Snmske oprave in okrajnega šumskega referenta v Bijeljini se vsem, ki so nama bodisi pismeno ali osebno oziroma s tolažbe polnim obiskom Izrazili svoja sočutja to sožalja ter nama lajšali najino gorje, prisrčno zahvaljujeva. Globoko žalujoči starši ŠTEFAN in IVANA SUŠEČ Impresa comunale pompe funebri Lubiana Mestni pogrebni zavod Ljubljana t Danes ob 18. uri je moj soprog dr. IVAN ROBIDA za vedno zaprl svoje trudne oči. __ Truplo pokojnika leži v mrliški veži Splošne bolnišnice. Pogreb bo v torek, dne 14. t. m. ob V2 5. uri popoldne z Žal — kapele sv. Andreja — k Sv. Križu. Ljubljana, dne 12. oktobra 194L Marija Robldova Impresa comnnale pompe funebri Labiaaa Mestni pogrebni zavod Ljubljana t Umrla nam je naša ljubljena hčerka, sestra, teta in svakinja, gospodična Josipina Hrovat posestni ca Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 14. t. m. ob % 4. uri popoldne z Žal — kapele sv. Frančiška — k Sv. Križu. LJUBLJANA — NOVO MESTO — CERKLJE ob KRKI, 13. oktobra 1941 Globoko žalujoči ostali J. Marquand 32 hvala lepa, gospod MOTO! Ko sva bila na dvorišču, sva tudi ob slabotni luči svetilke lahko videla, da je bila veličina Tun-gov prešla obenem z dinastijo, ki so jo podpirali, in da so zdaj že davno vozili navzdol. Rumenkasta luč sveče se je odbijala na zaslonu pred vrati, ki je bil okrašen s pošastmi iz rumenega in sinjega porcelana. Tu pa tam je bil kak kos porcelanastih okraskov odpadel. Nekaj drobcev je tudi zdaj ležalo po tleh. Onkraj zaslona je bil eden tistih skalnatih vrtov, ki so dragi kitajskemu lepotnemu čutu; svetloba leščerbe ga je delala še nenavadnejšega kot je bil o belem dnevu. Debele skale so se grmadile tako, da so tvorile umetne gore, votline in soteske. Prekoračila sva mostič, ki je vodil čez usahel potok, in krenila proti sredi skalovja, skozi paviljon, čigar opečna streha je bila deloma vdrta in čigar ckna so ponekod visela s tečajev. Nazadnje sva jo ubrala po kameniti stezi skozi zaraščen vrt in videla gredoč še več razpadajočih letnih lop in mostov, toda steza pod nama je bila prosta. Bila je pot. kakršne grade Kitajci iz kamenja in cementa, z risbami ptic in cvetlic. »Kje sva?« me je vprašala Nora Joyceova. Govorila je pritajeno, kakor bi jo nagon svaril; tudi jaz sem ji tiho odgovoril: »Na enem izmed vrtov kneza Tunga. Ne vem, koliko juter jih je, teh zanemarjenih vrtov... in je tudi še gledališče in umetno jezero... vse v razvalinah. Tu notri je bil kitajski svet popoln, zaključen sam v sebi. Ti ljudje so si zmerom prizadevali, da bi spravili med svoje domače stene vesoljni svet. Vsa dežela je bila tu osredotočena s svojimi gorami, puščavami in vodami. Vidite, Tungi so bili v sorodstvu s cesarsko rodbino. Knez še zdaj goji tu na dvorišču svoje zlate ribice.« Molče sva šla dalje in prestopila prag poslopja, ki je bilo bolje ohranjeno od drugih; tu je knez Tung po navadi sprejemal obiskovalce. Starec je prižgal vrsto lempionov, ki so viseli izpod stropa. Njih plamenčki so še dokaj dobro razsvetljevali dolgo dvorano. Bila je izmed na i lepših prostorov, kar sem jih kdaj videl v svojem življenju. Nič evropskega ni bilo v nji. Stebri