J«traa|a Udaja.
346. iteviM
UiMloL
Ceaa 4 vinarje.
Letnik XLIII.
Jutra*}* »***»* ■ MaMianl:
#sc leto.............• K !* —
?ol leta............... - ?"
četrt teta............ m 171
.............. „   I 10
Dopisi nsj se frankirajo   Rokopisi te fte vrscafo. a*l Kaaflava sika st- S. <f »riHicJ« kti) le leto* ftt S4.
Izhaja ¥sak dan zjatraj.
številka 4 vimsurje.
laseritl: 65
široka petit vrsta 14 vin.  Pri večkratni Insefcljl
po dogovoru.
Na pismena naroČila bct-z istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
Jntraa|a Izdat}« pa posti sa Avstro-Ogrsko:
vse leto...............K 18—
pol leta................, 9*—
četrt leta...............„   4 50
na mesec................, 1*60
Za Inozemstvo celo leto.........„ 28 —
Upravaistva: Kaaflava alica 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št 35.
Najnovejše vestL — Brzojavna In telelonska poročila „Slov. Narodu11.
|blegacij*»k»» zasedanje. Zborovanje posameznih delegacij*kih
LOV.
S. — Dunaj* 18. oktobra. Danca zboruje vojni t*L*«*k o;rr>».e delegacije, na katerem zborovanju ho vojni minister Sebotiaieh predložil pn>ra-
■in \«'ja*k»* uprave. Ihtiie* t s »pold ue zboruje odsek za skupna vprašanja, ki bo svojo sejo nadaljeval tudi v sredo. V četrtek zboruj*- mornariški od-
A. Dunaj. I& oktobra. Poljski konservatvni poslanci bodo stavili v gališkem deželnem zboru nujni pred-l«»tr. * katerim poživljajo avstrijsko vlado, naj ae upre ogrski zaiietvi. da bi skupna banka bila dolžna izplačevati t gotovini. Tudi nemški kršćanski socijalisti so ostro uaatopili proti tej ogrski zahtevi. — V nedeljo je bil \ Bruck u t»b Litvi shod. na katerem iT«»voril bivši minister dr. Cican mann in na katerem je bila sprejeta tozadevna resolucija, ki se obraća proti izplačevanju v gotovini.
Iz delegarijskega odseka. Za vojaške zadeve.
S. Dunaj, |& oktobra. Kakor izve dunajski iN>roče\ r'.» «• Slovenskega Naroda« iz zanesljivega vira, U> v današnji seji ogrskega delega-cijskeira odseka za vojaške zadeve razvil vojni minister Schonaieh vs» jaški reformni proč ram. Ta program \«*ebuje uvedbo dveletne \o\ službe.
Bilinski
O.     Lvovv IN. oktobra. »Gazette
Narodove« trdi, da -o vesti o demisiji r i nam-nega    ministra Bi I i nekega poginoma izmišljene. Poljski poslanci glasovali proti ogrski zahtevi za uvedbo plačila v gotovini. Stališče :rmintra Bilinskega je torej ravno v ozi^u gled»- J »ar h-nega vprašanja j<ikit trdno. Z druge strani se zatrju da bo finanćni minister Bilinski •misijom ral le tedaj*   će   pride do znanja,   da bodo njegovi davčni r*     v    državnem    zhorn odklo-i.jeni.
i Dunaj, 1* oktobra. Tudi riem^kofiaeijonalni krogi d^rn^ritiraj .
ti o demisiji finanćneara ministra Bilinskega. Poudarjajo pa. da je -ko naziranje. da ho mogel pnsta-ti nov finanćni minister zopet edirv»-
Poljak. (»opolnoma krivo, ker nikakor ne priznavajo Bes i trsta uda« kake narodnosti na kak ministrski f«ortfe|j.
Vprašanje kanalskih cest.
Lvov, 18. oktobra. ^l t in se vrši plenarna seja galiških jiolj skih deželno- in državnozbornkih poslancev, v kateri se bo razpravljalo o kanalskem zakonu. K seji sta |>o-vabljena tudi finanćni minister Bi-linski in poljski minister-krajan Du-lemba.
Davki na Češkem.
BR — Praga, 18 oktobra. Ihivč
na komisija češkega dež« i m i? i zl»..ra s imela vćeraj depoldut sejo iVhata
je zadevala dež. davek na pivo. Referent j«* priporočal. d<t naj davek na pivo uvede s 1   novembrom t. 1.
in /viša na     K .O vin. za hektoliter.
Ogrski   ministrski   predsednik grof Khuen -  lleder\ar> bolan.
H       Dunaj, lrv oktobra. Snočna ><  [h^nH-ati. da je odrski nuni ^      :r« Ueiimk *r      Khuen Hc iler\ar>  liolati    na očeii tn da Ih> moral |*»dvreei ofieraciji. Ker bi bil \ tem slučaju za več tediio\ u«>po>«. lien za vsako politično »Mu. hi imelo to lah k« t \ tem kritičnem času dalekosežne posledice in i/ lega vzroka se baje njegova bolezen taji
Bančno vprašanje.
\   — Budimpešta, IS. oktobra.
Pogajanja radi bančnega zakona m* danes zopet prično. Ogrski min istrski predsedziik grof Khuen - Heder-varv in finančni minister Lukaes sla v to svrho \ •"•»•raj od|M»tova!a na Dunaj.
No\i \ »»jaški zakon in ogrske zahteve.
\.       Budimpešta,  i*   « kt<hra.
V konferenci, ki sta j<» imela avstrijski pravosodni minister Hochenbur-ger in ogrski pravos4Hlni minister, sta obravnavala novi vojaški kazenski proces. — Oavaka vlada zahteva /aL>nito uredbo ma»i/ar-# \ m. k«»t uradni jezik v pr\i instanei na celem i ►grškem.
(enstohovnki   roparji   in tat«vi.
G. — Krakov, 18. oktobra I beg lega siugr, čenstobo\sk»*^a samostana z imenom Z;ilog. so aretirali v Hamburgu v trenotku, ko se j»- hotel vkrcati na ladjo, da bi jo odkuril v Ameriko. — V t**-lem je dos* «laj aretiranih zaradi eenatohovske afere H oseb. Menih Mac/ h je kom r priznal v pr» -k.valn* i zaporu, da je umoril v sv»»ji eeln sv«»j«*ga tirata in <ln j»* \ »* »ne ver jal  r  marski denar.
Ogrski ^kof       m«Mh rniM.
S. Stolni Belgrad, 18. oktobra. .Jezuiti so oImIoIziIi škofa Pro-hasko. da je mo«lernisi. in nifer ra<li govora, katerega je govoril v ogrski akademiji znanosti JSkof Pn»baska je izjavil, da ne gre jezuit« m o t»in mslba. k»'r ima naH škofom edinole j»a|»»-z nadzi»rovalno pravico.
\fditve na Mnaškem.
B. Zagreb, 1K oktobra. V volilnem okraju Korenica je |Mmt:iv-lj»*n proti kandi'lntu Pribićevićn za vladnega kandidata *ci;rij*ki šef Ararntzki Kakor trdi odrska vladna kor»*s|»«>rid«knca. imajo vladni kandidati v vseh volilnih okrajih dobre šance.
Aehrentbalova politika in balkanske
države.
A. SeTija, 18. oktobra. »Novi Vek« p< »u da rja. da stremi avstrijski zunanji minister grof Aehrenthal za tem. pridružiti Bolgarsko t razvezi. Knako namerava tndi s Srbije. List
apelira na \ lado, naj varuje interese li<»lgarsk^. k**r lahko v > i i v dobi. ko s« potegujejo za. nj<» zamnln«- ilizave, me<l temi in trozvezo.
Bitsanski Hr\ati pri papežu.
S. Km, 1**. oktobra. Pafie/ je sprejel   \   «11011 rni a
»leputaeijo i/ lVt»sne pod vodstvom dr Nikole Maiidića. Deputacija je pape/11 obširno razložil;*, rs./mere v li*»sni in |Higuls»nostio dr. Stadlerje-vo } m   t i ko.
štrajk železničarjem  na Fraii»-#iskeiu.
B. Pariz. * v oktol»ra. V raznih delih mesta *»o bile v<Vraj zopet p4irezane telefonsk • in brzojavne zi-Na ulicah je eksplodiralo tudi več pekNnskil. strt »je v, to<ia brez vsi:k<-ško<h*. V provim-i so nastali na već krajih nemiri in prišlo je do izgredov T»*r hajev med policijo in štrajku-jočimi želejuič.irji. Na nekem želez niškem mc»stn s » našli ravni* pred pribf»dom vlaka t>o!nl>o. katero so še pravočasno (Mlstrauili, da se ni '/godila nesreča. Vojaštvo še vedno straži železniške pro^e Vlada zatrjuje, da je štrajk železničarjev toliko kakor končan, seveda vse kaze. da vladna domnevanja niso nikakor zanesljiva.
Itolezen  srbskega prestolonaslednika Aleksandra.
S. — Belgrad, 18. oktobra. Zjutraj izdano vladno porocilo c bolezni pr»*stolonaslednika Aleksandra ne konstatira zboljšanja bolezni. Profesor fhvosteck fte je vrnil na Dunaj. Nekemu poročevalcu je izjavil,da pade odločitev pri bolezni prihodnji teden. Tek Ihdežni je normalen, slučaj pa -*ieer jako težak, vendar ni ob-u|»en last Štampa« trdi. da je bil pr»'stoh>naslednik že bolan prej. pred-no |»- odš»d k manevrom.
B.       Belgrad. 18. oktobra. Sno či ob 8. je bil izdan buletin. kateri porotna, da je stanje prestolonaslednika neizprenienjcno. Tt ni|>eratura
441 1! i\. udarec žile 96, dihanje 36. Pacijent ne kašija.( 'esar Frane Jožef ji dal |»o |n»slaniku. grafu Forgachu, izraziti kraljevi rt^lbini svoje sočutje, enako tudi turški -uhan in romunska vlada. Kraljeva skrb 11 žalost vsled bi dežni prestolonaslednika je velika. Princ Juri obiskuje navzlic nevarnosti, da bolezen nai»»ze. vos dan bednega brata.
Pred odločitvijo v Perziji.
S. — Laadoa, 18. oktobra. V Perziji se pripravljajo važni dogodki. Ze delj časa vlada zlasti v južni Perziji po po len nered. Koparske ćete ogrožajo promet, trgovino in varnost imetja. Vse odredbe perzijske vlade v tem oziru so hile doHedaj popolnoma b»-ezuspešne. Od leta 19<>7 set»i obstoja med Angleško in Ru«ko pogodba, katera določa severno Perzijo kot rusko interesno sfero, južno Perzijo pa kot angleško, sicer pa statuira princip, ne umeaavati se v notranje lierzijske zadeve. Sedaj pa je Angleška v Teherana zagrozila, da nikakor
več ne more prenašati nevarnosti in zmešanih razmer na jugu. — Pričakovati se sme, da si bod rta Ruska in Angleška v kratkem Perzijo med seboj razdelili.
Spopadi  med  bolgarskimi  četaši in turškimi vojaki.
A. — Carigrad, 18. oktobra. V ( arlaku. v vilajetu Kosovo, j»* prišlo meti l»ol$rarskiiii. j>et mož broječim vstaškim oddelkom in turškim: vojaki do spopada. Streljalo j • na uV-h straneh. 4 ortaji in 6 vojakov je mrt-\ih.
\ enezelos — grški ministrski predsednik.
A. — Atene, 18. oktobra. Nedvomno bo Venezelos predsednik novega grškega kabineta. Urška bi smatrala vsake represalije s turške strani v tem oziru za u meša vanje v notranje grške zadeve.
Prvi predsednik ruske dume umrl.
A. — Petrograd, 18. oktobra. Predsednik prve ruske dume Mu-romcev je nenadoma umrl.
Nesreča v rudniku. A. — Herne (Vestfalsko), IS. oktobra. Včeraj popoldne >e je utrcrala vrv vzpenjače v Shamrock - Schach-tu I. V vzpenjači je biio 30--35 rudarjev, o katerih usodi so dosedaj še ničesar pozitivnega ne \c. Da bi rudarje resili, ni mnogo !i;>anja.
B. — Herne (Vestfalsko), 18. oktobra. Pri rudniški nesreči v Scham-roch - Schachtu I. so trije rudarji našli smrt. 9 jih je težko ranjenih, mnogo pa lahko.
V zraku čez morje iz Amerike v Evropo.
A. — New York, IS. oktobra. Včeraj opoldne je dospel iz Well-manovega zrakoplova, ki je že daleč na Atlantskem morju, v New York brezžični brzojav. Brzojav se glasi: »Vožnja vsled megle hi vetrov neprijetna, nimam veliko nad« na uspeh, vseeno pa vožnjo nadaljujem.« V merodajnih športnih krosrih prevladuje mnenje, da se WelliU9nu njegova pogumna vožnja ue bo posrečila.
Pasivna  rezistenca  na buštehradski železnici — odstranjena.
G. — Praga, 18. oktobra. Pogajanja med direkcijo in nastavljenci buštehradske železnice so imele v toliko u si h'h. da so železničarji za nekaj časa nameravano pasivno rezi-stenco odložili.
Kolera.
R — Budimpešta, 18. oktobra. Včeraj in pred včerajšnjim je obolelo na Ogrskem za kolero 16 oseb in 6 jih je umrlo.
B. — Rim, 18. oktobra. V sudnjih 24. orah je obolelo za kolero v Neapolju 7 oseb, 6 jih je umrlo. V provinci Neapolj je obolelo 29 oseb, mrtvih je 12.
B. — Belgrad, 18. oktobra. Tukaj je zbolel nek železniški delavec za kolero.
Izbistrimo pojme!
V Trstu imajo dostikrat nr.pačne pojme o naših razmerah; vsled tega
0 njih — pa ne trdimo, da v hudob nem namenu - - mnogokrat napa.no
sodijo.
Tako je seda; -Kalim»si priobčila članek Mladini«, v katerem je marsikaj resničnega; pa tudi vec neresničnega, ali v>aj netočnega. Konča se pa omenjeni članek z nekako tržaško samohvalo, češ, da so tržaški starini« mladi in da »lnladinov« aa odgoj u je jo.
S tega bi se dalo sklepati, da sino \ Ljubljani »mladino« odgajali. To pa je velika netočnost, katera se mora takoj |h»praviti. Komaj **o tako zvani »Skalaši« nastopili — o službah, o katerih govori Kdinost . molčimo dobili so štiri mesta v ckse-kutivnem odlioru slovenske i apredne stranke, dva mesta v odlioru »Narod-ne tiskarne«. Kar jih je imelo j.>o-stavno stan»st. bili so voljeni v občinski svet ljubljanski in v cMMni zbor kranjski. Nikdo ni odrival mladih, vsakemu so bili dobrodošli; skupno sodelovanje pa se ni pričel.>. k»-r ^e ti gospodje nikdar niso hoteli
1 »okori t i sklepom večine. Tudi je trmoglavost dr. Žerjava, ki je s!ef»aril s svojim Agn»-Merkurjeiii proti skle-pom eksekutirnega odbora, moralo i.uliti nasprotja. Bojimo se. da se bo inonla se izkazalo, da je bil mladi človek prava nesreča tudi za Trst. I hi prt tem stari niso smeli rok kri /.-•• držati, je vec nego naravno! Posledica je bi »a. «ia je vsled lega še cehi Imevnik v Celju očital našim rodoljubom, da s*, si na račun naroda odebelili svoje trebuhe. Ali o tem nočemo še kaj pisati!
Razmere so pač take. da tudi v IhnIočc ne 1h» mogoče stranke vrdr-žati. če se ne bodo up»»števali sklepi večine. Kdor je torej sh .nas-napred-njak . naj se postavi za princip majori te. iti večja bo njegova modrost, če ne 1*» zhadal na obe strani. V Ljubljani so kritični časi. če se bo ilala rešiti, resili jo bodo - starini. Ce bodo hoteli »mladini |s»ic.agati. ImmIo dobro došli. Ako ne. bode morala Ljubljana prestopiti preko njihovega razdiranja na dnevni red. Organizacij«! stranke pa l*»do morali gospodje spoštovati, klanjati se bodo morali oklepom večine — to je pred-pogoj v^ik* j   - »delovanja! Sicer pa
l>ode na|»ačuo. če se izreče, da imajo g»»^|»odje v Celju iti Tr^tu dosti na|iačnih pojmov o \|»iivu >*Ska-Kašev< v Ljubljani. Je več kričanja, nego vpliva, kar b»«lo ljubljanske volitve prav j- no dokazale. Bilo bi morda .aj|»a: tneje. ee bi se niti t Celju, niti v Trstu v w- to ne vtikali, ter nam v Ljubljani pr-pustili, da sami vuredimo, kar je potrebno!
— r.—
Deželni finančni minister« pa lielo-kraajci.
Dr. lomile ali kakor ga nekateri zlobno imenujejo »deželni finančni minister«, pač zaradi tega, ker nima niti pojma o financah, kar zlasti dokazujejo njegovi čudui nakupi mlinov, očividno nima sreče v Beli Krajini. Kred tremi leti je moral bežati in se skriti ta junak /. jezikom pod mizo pred razjarjenimi kmetskim! volilei v Gradcu, v nedeljo \m s« mu
«  zopet nekaj |*»dohiiega prig dilo v Semiču. Ko je prestajal svojo kleri-kalno politiko ter psoval vse, kar ne trobi v en rog s klerikalci, je nastal med zborov alci tak vihar, da je 1110 i :if 1 .an.p.-k pobrati šila in koppa tet 7 bežat i z govorniškega i»dra. Za alo-...       vrgli razburjeni kiu«*ti»- s« par gnjilih jajce za njun   In    de/.» I m ti ranem minister« je liežal, kolikor » » ii<i nesie h »ge   napredni volilei pa so krohotali   !»    liela Krajina so /n .'r   Lutipka i»cividm< \r.»«a tla, zato I i mož najlsdje storil,   ako bi 1   I• ► kr; i; • »• pustil lepo pri miru, ker si cer se mu lahka prigodi, da si i »o na vročih  tleh  lielokranjskili temeljito y pekeI   s\..jt- prste   Pravijo,   da do »•tra »Tri- rado   Zato ni izklju-
• •!•«». da bo i_r ■ - p. i d»*/elni fin.nuni minister rez tri leta. ako mu 1n»c <h* •m' zdravje in življenje, v tretjič po--k"vi! svojo sreč« \ Beli Krajini. Bojim » - 1n» Lam|»etu takrat lilo in da !*♦ takrat odšel iz Bele Krajine z zavestjo, da je le-ta /a klerikalce za \»*d:i» izgubljena.
Kdo ve kaj?
SniH-i se je v nascui urednistv u -rlasil •    -anten tuj gospod, ki je rekel, d?i je prijel v Ljubljano, ker upa. da bo tu dobil zanj velevažne infor-:t :n-i       \ ato je nau   prav il. da je p »-zitivno izvedel, da živi tu v Ljubljani potimiec nekega  \ is»»k»*ira dosto-stvei   ka.  ter  nas  t/.pr: š^val. ako je nam o tej stvari kaj znanega. S« v. la sim» mu morali odgovoriti, da smo docela neinformirani. Tujec «*e je nato poslovil, ter na-* -dienem na-
— -     -      •    št var zalN-ležili * listu,
, ». morda najile kd»., ki l»o o oaem elavaku. ki ga išče tujec, kaj vedel povedati. Torej, kdo ve kaj?
Časnikarska pravda.
Ka'* r čujemo. - ^ir V f»aherc. Vlad daertner in drugi vložili proti V. Pluta tiskovno t ž.Imi radi ra/ žaljenja na časti, ker ;ih je v neki svoji noti«-i imenoval lačne jise \' kratkem l»o razpisana civilna obravnava pr.»ti ir M. Plutu na ti»žbo g. V. Gaertnerja radi neplačanih karikatur, lepakov itd.
K je pa smo?
Zdi s«* res. da je dandanes pri nas i Kranjskem v^e mogoče. Vzemimo
- ,<       \*>   r/   Mož. kateremu —• j» že
očitalo in dokazalo toliko svinjarij, da že vse smrdi ilo neba, je še vedno učitelj na c. kr. ženskem učiteljišču iii ol»enem okrajni šolski nadzornik, človek, kateremu bi povsod drugod, v vsaki drugi deželi pokazali vrata, ter ga izročili v roke pravici zaradi njegovih škandaloznih in sramotnih dejanj. To je res nekaj nezaslišanega! Najbolj čudno pa je, da klerikalno ghiailo > Slovenec« o vseh Peerzo-vih škandalih molči, kakor riba. Tega >i nismo mogli razlagati, dokler nismo izvedeli, da Vsenemec in zaupni k nemškega šulferajna Peerz pritiska prav pridno na kljuke Slovencev ega uredništva in da jim dela vse mogoče obljube za slučaj da ga parih .u i raji. Seveda bo i a 1 Verzov račun > klerikalci moralo |H>plačati kocc\sko učiteljstvo s svojo kožo. Se daj je nam v se jasno, zaknj Rudolf I Verz tako trdno sedi na svojem pr«>-fesorskem in ins|»ektorskem stolcu! Zaupnik šulferajna se je vdoijal kle rikaleem po,i )»4»gojem, da molče o njegovih zlodejstvih in da ga vzileže na njegovem mestu. In za to ceno s«> se dali klerikalci kupiti, oni, čuvaji javne morale! Sramota! Za to bo Peerz |m»s|oval tako. kakor ls»do oni ukazovali. ImmIo š** nadalje mirno tr-|ndi, da 1h> dekliška čast gojen k na u* i teljiaevi še nadalje v neprestani nevarnosti in da l»o Peerz tudi še v Imn|o< • ime| kočevske učiteljice za svoj harem, kakor mu to oeita »Freie lH*uts4-he Schule< . In kakor da bi se ne bilo prav nič pricr'Hlilo, kal r da bi bil Peerz liedoha-n au^rel, ji S4»ki c. kr deželni šolski s vet v svoji neskončni imslrosti imenoval }>eerza za člana izpraševalnc konMsije za ljudsk«* in meščanske sole. in sicer kar za doln» treh let. Torej so vsa razkritji! o nesramnostih Peerzovih l»ob \ sti-iio pri naš«'m dež»dn»-m šolskem s\etu Tudi j»ra\. da to vemo bomo \ s,ij v ImnIinV vedeli, kdo je si»kriv vseh škandalov, ki jih je zairrešil l\*erz. ter Isuno po tem uravnali svo-j#» postopanje.
I mor v  Zagorju oh Savi.
Izvedeli smo še naslednje po-orobtiosti: V nedeljo ]»o]Mddne je p< I ivalo nekaj steklarjev iz tukajšt steklarn** trlsiveljske premogokopne družlie v gos! ilni pri T:>lerju<v, katere lastnik je bil umorjeni Anton lirčar. Z»* popoldne se je izrazil mo-rilee. steklarski ilelavee Peter Mut-nik proti svojim tovarišem: Nocoj se bomo pa fest tepli. In rvs ie začel proti večeru okrog f> ure razsajati in delovati i*» mizi. kakor bi z nožem razreza val prt»\ K»t je znan kot splošen pretepač, ga je gosj;>odar i»l»ozori! Tia dostojn»T»st in ko se temu r.i pokoril, ga j»> \ m »stavil pred vrata ter mu prepovedal vsak nadaljni vstop v njegovo hišo. Pri|»omnim naj š«>. da je to fant okrog 'JO let star
dolgim jezikom. Pa tebe vsi poznajo, nas pa tudi. Kaj. o tem tudi še ne \ es. da hodiš ponoči okror in stikaš kje kdo vasuje f Kdo pa i>ostavlja lestvo p..,l okno! A? (>|>ayili so te, ti hudoba grda. |M»tem pa še blatiš pošteno dekle!«
»Hu! Hn.« je zajokala nedolžna Kšprna iti zaloputnila vrata.
Na stopnicah se je zasn.ejala, ha, prav S4»m jo fs>godila. Zato p .-t Miha Manice ne mara. Ket misli, da tnn je nezvesta. Kdo bi me opazil* Nihče! Janez je moginV le sumil, ker sem gumbe na delavnih iilačah preši la. No. preozke so mi bile, kaj hoče. V takih mislih je prišla v kamro in stisnila zavitek k sebi. ki je vseboval |MHlarjei»° srce. Kaj, ko bi pisala pismo, dala bi mu ga. ko bo prišel na okno, si je tiho rekla in pripravila za pisanje.
Presčrn i moj M i ha!
.laz, močno gorečega srca, se v sedem za mizo, na kateri lučka gori, in Ti pišem te besede, da naj se Tvoje srce razveseli. Pišem Ti črno na belo, da bo res Tvoje srce veselo in da bi Te nič ne žalilo, kar piše moja desnica, ker vse je resnica. Presrčno Te pozdravim in Te sred nagelja postavim, tako lepo, kakor je jasno nebo, prav zares, luna in zvezde vmes. Rožice na oknu naj Ti cveto, okrog posteljice Ti naj ptički po jo, ribice v vodi naj Te pozdravljajo noč in dan, da ne
in je mogla vplivati na njegovo naravo samo slaba vzgoja matere, katera je pri umorjenem gostilničarju služila za deklo. Mož je namreč pobegnil od nje, ker se ga večkrat precej nasrr.a Oddaljivši se kakih 5 do 6 korakov od hiše zavpije: »saj vendar nimam nič v roki, kaj hočete i d mene!« (irčar mu je odgovoril,naj gre spat in naj ho miren, na kar se je prejšnji zaletel proti njemu, v roki dvorezno bodalo li5 do o() cm dolgo, katere vrste sedaj igrajo med steklarji v Zagorju precejšnjo vlogo. Prerekal mu je prsno in trebušno mreno. Gnar je storil še dva koraka, potem se je pa zgrudil. Kakih 10 minut na to je bil mrtev. Navedem naj se, da je bil umorjeni priden in vesten gospodar ter 20 let uslužben pri trboveljski preinogokopni družbi, poleg tega pa še opravljal doma svoje i osestvo. Bil je splošno miren človek in povsod i priljubljen. Naj mu l>ode zemljica lahka. Morilec Peter Mut-r.ik ima pa sedaj še dve nerešeni obravnavi zaradi pretepov. V zadnjem ča.sii je tudi nekaj poškodoval nekega črevljarskega pomočnika, da se je moral slednji {»odati v deželno bolnico. Nerazumljivo nam je, zakaj oblast ne spravi takih elementov takoj s poti. ampak čaka vedno, da pride do skrajnosti.
Promocija.
Včeraj, v ponedeljek, je bil na staroslavnem češkem vseučilišču promoviran za doktorja prava gosp. Fr. Bon č i n a, uradniški aspirant državnih železnic pri Sv. Luciji ob So-či. Mlademu doktorju čestitamo.
Kadi   narodnih dam«.
Nedavno tega smo priobčili notico, v kateri smo izrekli sodbo o tistih n 11 odnili" damah, ki zahajaj-, v nemško gledališče. Dasi je bila notica pisana docela mirno, vendar j » jc nam državno pravdništvo zaplenila . Proti tej zaplembi smo se pritožili in na to pritožbo s*1 vrši v sredo 19. t. m. ob 5. i»opoldne javna obravnava pred tukajšnjim deželnim sodiščem. Kdor pozna razmere, ki vlada-;•«' pri nas. bo vedel vnaprej, da pritožba ne bo imela uspeha. In če se tudi zgodi čudež, da ljubljansko sodiš razveljavi zaplenils>. je potem še tu praško nadsodišče. ki vedno ugodi državnemu pravdništvu ter zoptt potrdi zaplembo. In če tudi s pritožbami ničesar ne dosežemo, vendar od teh pritožb ne bomo odnehali. Naj le imajo gospodje delo z nami!
Nesreča v litijskem okraju.
V soboto. 15. t. m. dopoldni skladal ajdo v kozolec Jakob Mlakar po domačo Krove, posestnik v Valčji jami. Oder na katerem je stal. se i premaknil in je padel Mlakar na rečico spodaj stoječega voza in se nataknil s životom na srčno stran. Snel
l>oš nikdar zaspan, posebno pa tisti dan, ko Ti bo ta listič v roko podan. Oh. da bil bi s srebrom in s zlatom okovan, na sredi pa goloh-ček bel, da bi bil nocoj vesel.
Jaz vedno mislim na T?be, ni ure ne dne, da bi ne mislila na Tvoje srce.
Še enkrat Te lepo pozdravim od zemlje do nebes, tri rožice postavim vmes. Prva je plava, da je moja misel prava, druga je rdeča, «La je moja ljubezen goreča, tretja je bela, da bi se midva objela. To pismo naj bi se pri solncu bralo, pri luči ga ni treba brati, ker je škoda sveče žgati. Zdaj pa moram to slabo pisanje končati in ga ti a štiri vogle zravnati in drobni ptie-ki podati, da ga nese v tisti kraj. kjer biva moj Miha zdaj. Jaz te ne bom nikdar pozabila, vedno T<? bodem iz srca ljubila, kakor j? smreka zelena, je moja misel vedno le ena, kakor je zelen rožmarin si le Ti moj drag spomin. Pozdravljam Te čez vse hribe in doline, čez široko morje in čez ravno polje, kjer moj ljubi k meni v vas irre. V duhn Te poljubljam in objamem in do hladnega groba le Tebi zvesta ostanem.
Usprna.
Ko je napisala, je prebirala in prebirala, čakala in čakala, a njega ni bilo.
LISTEK.
Vaški semenj.
S p sala Mara Tavčar
Vidiš. ! špma. sree ti je kupil. / »r pride v asi,vat. I^e počakaj ga! Na. tu imaš zavitek. Jaz moram v kremo, »la -e malo zasučem. Adi-
jo!«
Zavitek je pritisnila na sree in mislila vse najslajše, najlepše, ko pride m potrka na okence ein. ein. cin, cin. odpri dekle.
Prišedši domov, ni hotela od v iti. Bolje je. da zvečer od v i je m, si je mislila, ko bom aama v kamri, v miru in pričakovanju, ko za-l:šim rahle korake ... Ob, Miha, Mibee, Mi-heljeek . . .
<e»spodarju Janezu je isipoveda-la službo, češ, saj ae pred p—ta i omožim. Ta čas bom pa pri bratu doma. Vesela je hodila po dvorišču in hlevu, delala z veseljem, samo, da bi prej čas minul. Popoldne s« je spomnila gosi»odinja. da je treh- š. enkrat stopiti na semenj.
Prinesi, prineai nov jerbas. Pri hčeri Ipo hotrinja, boš nesla pogačo v novem je r basu!«
// K j, |n*gač«» s*' lahko »lese \ čajni, saj itak ne speče te velike! V jer-basu       U. I tr izgubila'
Nič te   de, boni pa podložila kakšno stvarjo in Kepo na visoko pri stimala. da     do mislile, da jo je poln jerbas!«
Na sen rja je sreeala Vidmarje-\»ga, bil j» v družbi veselih ljudi. Pornežikiiil mu je z očrni, saj sta se razumela.
<e»spodinja ni bila z jerbasom zadovoljna.
\li ne veš, da mora biti ob robu rdeče pobarvana, pa belega prinesen. N »'si ga nazaj!«
Mati. kar nesite ga. pa po svoji volji kupite Kute vam niso vftefc, lat-\ ice preplitve, lonci trebušasti, skiednik predrag, |h»j*lite sami in ztiente!«
• S^ij pa prve čase nisi bila tika Ali ie veš, kakšna reva si prišla k narn. Suha. bosa in naga. Tiste cu-njice, k t si jih prinesla s seboj, so bile za v smeti. Jedla si vse od kraja. Zde-belila si se pri nas, ponižna si bila, s» daj *i všajtna. da te ni ve* prestajati. Križ je z deklami, križ!
»»Mati, pa s takimi gospodinjami, kakršni ste vi. Sedaj očitavate, saj sem vam delala. Vsaki, katero boste vdinjali. In »m povedala, kako je pri vas. Brez dekle bodete!«
»»Take ne bo več na Zibertovini. kakoršna ni ti! Cela vas mi pripoveduje,  kako nas obrekuješ s svojim
>♦ je se sam. ter *>t»M»il |iar korakov proti svoji iefii. padel na tla in iidih-nil. Zapustil je raztin žene. 5 otrok, katerih najmlajši ima šele tri tetine. Prejšnji večer je pa vlak. ki pride ad Litije v Kreaniee ob 8. uri 24 minut, povi>zil Janeza 1'pHja iz KreMiiških Poljan hišna številka 3. Ta je padel |n»d kolesa, ki so mu zmečkala podplate na obeh nogah in ima tudi zlomljeno desno nogo. S prihodnjim vlakom prepeljali *«> ga v deželno liolnico.
Izreda vanje o koleri.
Ljudsko tzobraiev alm« Jnistvo v Akademija« v Ljubljani priredi v sredo, dne 19. oktobra t. 1. % % etiki dvorani »Mestnega doma« javno predavanje o koleri . Predava £ dr. I>rmeter Bleimeis vitez Trsteniški. Predavanje poj asu u j« ^kioptične slike. Začetek ob H. iveeer. Vstop n st. Doneski se v pokritje str »škov hvaležno sprejemajo.
Varnostne odredbe proti koleri na Kočevskem.
Občine Osilniea.  Tara in Banja loka so dobile od obla- -ti redbe radi kolere. Vzele so      biše v najem, .»-krlnde postelje, perilo in li-70I za razkuževanje. Dalje se j,- ^kn i.ilo tudi potrebno gle le osohja. ki bi v slučaju kolere, prevzelo oskrbo bolnikov. Županstva imajo predlaga-»eznamek vseh na Ogrskem in Ht-vaškem nastanjenih krošnjarjev. katerih število znaša trotovo nad 300. Okuženi kra.;i  s,,        vedno v teh-lr Vomitatth. Bar«. IV^frog* . Bar.unv«.
ergof. tiran, Weiss«*nburg, Komorno. Neutra, Pešta. Piliš, Dataa, Fomntal. Zala na o^rskeui in Srem ii: Virovi t iea na Hrvaško - Slavonskimi. V Delnicah se ustavljajo vsi v laki. ki jih preiskuje ondi |n>stavlje-ni zilravnik.
Razne stvari.
* Neprijetno presenečenje.    Iv *
mojster baron Klenier Kemenv se je
vrnil te dni z nočnim vlakom z dopusta na svoje službeno mesto v Zala-Kg»rszeg na Ogrskem. Šel j** s kolodvora s svojo ženo naravnost v svoje stanovanje. Ko je žena odprla vrata, je s pretresljivim krikom padla nazaj v naročje svojega moža. Rit mojster je |>ogledal v so1n» in tu je videl sred!i svojega stanovanja mrtvaški * d.-r. ob njem dve goreči sveči, na odru pa bledo obličje mrliča. Spravil je svojo ženo v bližnji hotel, na to pa se ie vrnil, da poizve. kako je prišel mrlič v njegovo stanovanje, ftel je naravnost k hišnemu gospodarju, ki se je je| opravičevati, da je napravil za svojo, prejšnji dan arnrlo soorogo.
r* vaški oder v njegovem stanovanju. Mislil je. da ritmo:-tra m- 1*. s*, tako kmalu z dopusta. Proti
Končno «%e je domislila, da bi bilo pametno odviti zavitek. S tresočo roko je odvezala, z drhtečfaa strem je pričakovala srca s ofrledalesan aa sredi in z dvema list kama ob strani. Sree se je prisnsejalo, opisano in 'sii no s vsemi barvami, tisto ogle dalee se je zasvetilo ob svita luči. Listek je bil zavit, počasi ga je odvijala in čitala.
Kdo bi le marai za takega hrusta, pojdi no spati, I" spe r na pusta'
^>Odeni se i jezikom, saj dolg j+> d evdj, moja bo Man iea. ti pa nikol.«
Neusmiljeno je jokala. Se*lela je na skrinji, v roki je držala sree, solze - vre'e in vrele, in kapah* na -rt*', ki se je širilo in višalo od moče. Ko se je že dovolj raz močilo, s#» je krčilo in manjšalo in razkapavalo. tako da ji je nazadnje ostalo v roki le — ogledalee in prazen listič. Te nesrečne solze so vse razstopile in U'.risa le. Na tleh je bila mlaka razkapanega srca; na vasi pa, kjer so stale stojnice in lope, je bilo polno smeti pa pirja in slame       spomin na vaški
s»-UJ«euj.
ku j«* vložil baron Kemenv tožlsi radi tnotenja iMisesti
* Kratka sreča. Pred kakimi šestimi tedni se je v Tridentu poročil 27 let ni mizarski mojt»tei (i vido Fi-hppi Zakonska sreea pa je trajala lo kratek čas. Zc po štirinajstih dnevih skupnega življenja sta mlada poročene« sftozjiala, da ne spadata skupaj. Zai el se je prepir, keterega so še IKHižigali ženini sorodniki. Vsled obupa nad takim življenjem si je Fi-lippi p« »♦rnal te dni dve kn»gli v glavo.  \a*J«»d!tji  dan je umrl.
* Iftedšeina kralja l^eopuftda. Me.i l*tdgijsk<» vlado ni pruieesiujo Klementino s** jt* dos«*t<la gl«*ib* tl«*«išV*llte |hi njenem umrlem očetu kralju Ijco-|Hddii izravnava. Princesinja Kle iiientiiia dobi iz zapust im se štiri Illih>»l!e \ denarju lil se od|M»\e nadaljnim zahtev kam. Ker je že preje dobila sest milijonov, znaša njena iledsema  skupaj deset milijonov.
IV Ui pametih* živela, bo že i/bajala.
— Vlada bi rada dosegla poravnavo tudi z grofico Ijouvuv, ki je pa men tla bolj trda kot Klementina.
* Reven grof in bogata prince-sinja. Princesinja lila S u I k o w -ska, večkratna milijonarka, je prišla radi zaprav Ijivosti |hhI skrbstvo. Prineesinia je poročena z aradskim advokatom in državnim posfanceui, s katerim je pa soduijsko |oo"<a. Nedavno se je s|h»znala z grof«ur Smet-kovim. (irof Smetkovv je /.Ho zadolžen, zato je takoj zasnubil bogato princesinjo. Skrbnik grofice pa neče
»roke, ker je grof popolno ma obubožan.
Največja mestna hiša. \" \e\v Vorku zidajo mestno hišo, ki Im> g«» t ovo največja, kar jih je doslej na svetu. Visoka !h> 170 metrov nad zemljo, njen temelj pa j« pol«»zen 44 metrov pod zemljo. Samo temeljna dela stanejo čez š«*%»t milijonov dolar-: eim bo stala eela stavka krog ~A\ milijonov dolarjev. V ogroiniiem poslopju bo nameščena <**da uprava iievvv >r-.-  _ sta. pr: kateri je za-
-   ti i H nad   Nnmi <»♦*}».    V velikanskih kleteh bodo      - uvijeni stivilni stroji, ki I m »do razsvetljevali in ogreli eelo poslopje, uravnali cirkulacijo zraka ter mnogoštevilnih  vzp -
- .. Vsi ddelki s sv .jim i str '; b<>-do /vez. - s, bno p4Hlzetnsko električno žeh*znico.
kirn spnakrl fro. je kral «vojo mat« Dve uri pot hja z a v to 11
Kako je pobegnil kralj Manuel.
(Konec.)
Kralj je lwžal sk«»/i park. K«*r v zlieganosti niso našli ključa, je kralj moral \»> lestvi preko zidu. Bil je ves preplašen, prepričan, da ga hočejo ubiti. Za zidom so ga čakali grof Sabugora in marki Fail. Fail je vodil avtomobil, katerega -o sprem Ijaii konjeniki. Spotoma s«, m* z av-bilom eekrat |»ori* sreeili. bilo je k rog štir zjutraj, ko -4» dospeli v Mafro Ljue t v o. ki tam » r*-volueiji še nič vedel ni, ga je sprejelo s veli-njem. I*TW|»-v*i v Ma » svojem b* gu obvestil k 1 je bi v .1 1 v < lntri n je kralji'a mati Vme-pMtaa doala v Mafro in se dolgo razgovarjala z Manuelom. Njun fiogovor si» neprestano riotila iz Lisab*»ne dohajajoča poročila. Toda te vesti, katere je kralju |m»šiljal njegov dvorni upravitelj, so bile ublažene in n# r»sf, i«fie Zato sta kralj in njegfiva mati do zadnjega hipa mishla, da ni tako hudo in da vse re volueije ni smatrati tako resno, ka kor je v resnici bila.
Krog devetih zvečer šele je kralj prejel vesti, ki so mu verno naslikale položaj. Kraljica mati se je uinakni-ia nazaj v 1'intro, vedno še prepričana, da ne bo nič hudega.
Kraljica Marija Pija, ki je bila v palači v C i u tri, o vseh dogodkih ni prav ničesar vedela. Kajti živela je ločena od doma, ker se z moiem — kraljem — nista prav razumela.
\a duhovščino, vojsko in plemstvo s«- vlada ne sme opirati« ker je du-hovščina nemoralna, vojska ljiva, plemstvo pa slepo« — je Ijici Mariji Piji pred nekoliko tedni dejal nekdo njenih sna pa i h prijala-Ijev. Ona pa mu je odvrnila: s Dolgo
že mi zatrjujejo to.« — V Mafro so vznemirjajoče vesti došle pozno na večer, pozneje pa so docela izostale. Na brzojavko, oh 1. {Mi polnoči odposlani tisa bonskem civilnem guvernerju sploh niso mogli dohiti odgovora.
V sredo ob 10. zjutraj še vedno niso vedeli kaj se je zgodilo v Lisa-boni. Kralj je bil duševno tako potrt, da vso noč od torka na sredo ni mogel spati Končno se je iz Lisabone |s»vrmI tja f>oslani Ivao de Azevedo, ki je doiiesel vest. da v Lisahoni zmagujejo re vol uci jona rji. Krog 10. je došla tudi kraljiea. mati Amelija. Nasla kralja |>ohitega in iznemo-glega.
'IVdaj se je pojavila misel, naj kralj isdiegin* 1/ Portugalske. Tele-fonično so jioklicali kraljico Marijo Pijo, ees, da kralju ni dobro. Odpotovala je nemudoma, češ, »Mon paure l»etit a be^dn de moi. Attendez uioi a trois heures (Moj mali me potrebuje Pričakujte me ob treh po-[sddne.<v i
Ob dveh |Mi|w>ldne je iz Lisalajne došla brzojavka nove provizorne vlade, ki je velevala, naj se tudi nad Mafro dvigne republikanska zastava in naj se vest o padcu monarhije spo-roei krajevnim oblastem. V kraljevi palači je zavladala huda preplaše-no.st. Vsi so mislili, da je brzojavka zlagana. Oklepali >o se poslednje nade.
Kraljeva rodbina se je zbrala k olsnlu. Nihče ni govoril. Komaj začudi oliedovati, ko j« v sobo prišel častnik, ki je tedaj imel službo, in javil, da je neobhodno nujno, da kraljeva rodbina nenadoma odj»otuje. Jahta »Amelia« je čakala pred Kri-ceirotn. Na to vest so vsi odskočili od mize. Bil je tragičen prizor. Ta čas je dospela brzojavka, ki je potrdila proglašenje republike. Ni preostajalo drugo, kraljeva rodbina se je morala umakniti na čakajočo jahto. Ker na njej ni bilo živil, je sluga z grajske mize fiohral, kar je bilo na njej. povezal v culo in odnesel v avtomobil. Na treh avtomobilih se je kraljevska obitelj s spremstvom brez vsakršne prtljage poslovila od domovine.
Spremjlalo jo je 60 zvestih konjenikov pod poveljstvom nekega poročnika. V Kriceiri. kjer je pristanišče, je ljudstvo tiho gledalo, kako se v krču je kralj in njegova obitelj. Kralj je na |M»tu omahovaj, da so ga morali podpirati. kraljiea Marija Pija m* je naslanjala na nekega plemiča. Kibiči s košarami so stali krog njih in jih radovedno opazovali. Kralj je stopil v čoln. ribiči so ga prepljali na jahto. Kralj je prvi stopi! na jaht in krov. Sprejel ga je njegov stric in fant in ga objel. Krog štirih je jahta dvignila sidra in od-plnla v daljo, na ol»ali zaostali narod je gledal za njo, tih in nem in brez solza.
Za kratek čas.
Ze spet si pijan! Kaj ti vendar je. da vedno pijes?
tih, ko sem pa tako nesrečen. — In zakaj si nesrečen t
Kaj ne I h »m nesrečen, ko sera pa vedno pijan.
Izdajatelj In odgovorni urednik: Kasto Pustoslemšek.
Borzna poročila.
Dunaj, 18. oktobra. Razpoloženje je bilo včeraj z ozirotn na bližajoči se uit imo precej rezervirano in se zlasti v kulisi ni mogel razviti živahnejši promet. Povpraševalo se je včeraj predvsem po akcijah banke »Union« jh» raznih «>grskih vrednostih »Llovdovih« in po tabaenih akcijah. Proti poldnevu se je raz)>oloženje še poslabšalo in borza je končala brez živahnosti. Rente so inaio spremenjene. Devize so nategnile.
S. — DanaJ, 18. oktobra. Akcije trboveljske akcijske družbe so mnogo izgubile aa knrzu. Na borzi se je včeraj govorilo« da s oairom na težkoče, s ka termi se mora trboveljska akcijska dražba v zadajem času boriti, letna na bodo izplaoane nobene divi-
4* • majeva renta . . . • 4*2* a »reboM renta .... 4*/, avttr. kronska renta . .
4" o Ogf        n m 4% kranjsko deželno posojilo 4*/, k o češke dež. banke .
.Kreditna banka v Ljubljani-.
Urssal kam Majske ssrzc 17. oktobri lil*.
Blagml
93 35 9710 9310
92 -97 — 95 —
Srećke ii 1 1*60        . .
m      mm 1804 .
m     tUke ... M     zemeljske  I. izdaje H „
ogrske hipotečne .
dun. komunalne „    avstr. kreditne . . „    ljubljanske  .  . . „    avstr. rdec. križa
°S?' m m
bazilika . . . . tarlke.....
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Julne železnice .... Državne železnice . . . Aipine-Mofitan .... češke sladkorne družbe . 1 i. nos renske banke.   . .
»•luta.
93 15 96 90
93 10 9180
96 —
94 —
21fr-321 -
15475 297 — 277-50 24750 533-— 518-88
60*— 37 25 27*75 256 50
445 — 669 50 557 50 11550 758 50 771 75 263 — 272 50
11 37 117-57-96 50 94 75 254 50
225-327'-160 75 303 — 283 50 253 50 543-528 — 94 — 64 -41 25 31 75 257 25
447 — 67050 558 75 11650 759 50 772 75 266 — 273 50
11 40
117775 96 60 94 95 255 50
Cekini.......
Marke.......
Franki.......
Lire........
Rublji........
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 17. oktobra 1910 T • r ■ I n.
Plenica za oktober 1910. Pšenica za april 1911 . . Rž za oktober 1910 . . Koruza za maj 1911 . . Oves za oktober 1910. .
Efektiv.
Neizpremenjeno.
za 50 kg 10 48
za 50 kg 10 44
za 50 kg 7 75
za 50 kg 5 49
za 50 kg 8 01
Anton Šare
Ljubljana. Šeienburgova ulita it. 5,
u npii luflcR liici (nasproti glavic pošte)
182
najcenejši nakup
oprem za neveste.
Globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naSa iskreno ljubljena, nepozabna mati, stara mati, sestra in teta, gospa
Frančiška Moj * Arko
v ponedeljek 17. t. m. ob polu 2. uri popoldne, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 55. letu starosti, po kratki bolezni, mirno v Gospodu zaspala.
Truplo predrage rajnice se prepelje dne 19. oktobra iz deželne bolnišnice v Ljubljani v Žužemperk, kjer se položi na ondotnem pokopališču k večnemu počitku.
V Ljubljani, 17. oktobra 1910.
Zaliječi radkiai Mfeij ii Irki.
nt
Zenitna ponudba!
Zasebni uradnik v večjem mestu 32 let star, z letno plačo K 5800 in pokojnino, se želi seznaniti v svrho zenitve z izobraženo gosptco, plemenitega značaja, staro 22—26 let Zahteva se nekaj premoženja, vendar ne brezpogojno.
Resne ponudbe s sliko pod šifro uBasaMatJa" na uprav-nistvo »Slovenskega Naroda«, do M. t
Slike se vrnejo, za tajnost se jamči. 3481
59
45
Kupujte večerno izdajo „Slovenskega Naroda*.
Razie prevode
li nemftftlne v elovenWMno
-traaiazjcv, pit—   m   drugih DokoviD skrbi   MM   ▼   W|   Kroki isveibat trmdaik.
Naslov    v   apravniitva .Sic laseda*
Z lepa prostora
pr pravna   za   delavnice  ali skladišča
io i L novembrom
Poizve se pri h finem gospodarju
Ivanu   EoAenina, leieiveruba
ulica it S. i*»
IttaMtlitiia lata
23
Kmetska posojilnica
a a
v lastne« zadniiem dom v LJubljani u Juaajski cesti It. 18
je imela koncem leta 1409 denarnega prometa.......K eet 11B. 1 21-11
upravnega premoženja............... a 20t?TS.StO-ae
obrestuje hranilne vloge po *V1°
aa vloinlbe.
Sprejema rudi vlaga aa tekeći račnn v zvezi a tekevaim metom ta |ib obrestuje od daa vloga da dao dviga.
Stanje hranilnih vlog nad...............a 2 0,000.000
Po.ojuj« mm zaiMljIaca pm 0> /   a 1« ,*    mm a>«**f-tt«n»cijo «11 pa mm a» 4;    brti amortizacijo | mm menic« pa 0
Posojilnica sprejema Udi vsak dragi aaćrt glede amortizovanja dolga.
DIADNE DRI: vsak dan ad t.-12. ia od 3.   4. izven a a do U
la praznikov.
Telefon it. 109. PoStns araailnica racma it. S2S.40S.
9 JrioTsko - ihrtia
t
44
■ oaiofoalai laanstvoa«
Mi pmtiri: fatalinm iliu s. 7. nasproti slane poste.
Sprejema vloge na k nji tiče ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga pa 4' /'; rentni davi k plačuje zadruga sama. — Sprejemi vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojili na najrazličnejše načine. — aaruotaea menjalnica: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd Nakazila v Ameriko. — E**4»ap!ira trgovske menice. - Preskrbuje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča. — Izdaja nakaznice.
Vsa pojasnila se dobe  bodisi   ustmeno ali pismeno v zadružni
pisarni. 10
Dnine m rak in dopoldne od 9. Io 12.. ncnoldne ad 3. do 5.
3*(    3^       D^C 3^C   3^ «dC      »aC    3^C   3^       «aC «a„
X X X
X X X X X X X
Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel 9
glavno zastopstvo .Prve Češke" iivljenski! zavarovalnice.
najcenejii zavod na kontinentu.
Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno
IV   vsakovrstna posojila in kredite
kakor : trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite"
Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6, I. nadstr.
X
X X
X
X
X
X
X
X
X
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v lhjbljahi. m
Stritarjeva ulica štev. 2. «1
Briporoča promese na ===== |J 10* unajske komunalne srečke i    |\ JQ
inje = 2« novembri
Glavni dobitek
K 300.000.
Sprejema vUge m kn|iiic. la tekati rtiu ter Jih obrestnie p« čistih
2 IO
I
3E
Jt
vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAV1J1« Podpiraj m o torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v najširšem ob*
ff
SL AVIJA"
vzajemno zavarovalna banka v Pragi
je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji.
.•. Ogromni razarml londl B mjM.19T'    Jamčijo sa popolno varnost .*.
Banka -SLAVLJA" Ima posebno ugodne >n prikladne načine za zavarovanje Življenja.
Banka „BLAVUA" Banka „SLAVLJA" Banka „SLAVLJA" Banka *SLAVLIA« Banka „SLAVLJA"
N
razpolaga z najcenejšimi ceniki za preskrbljenje za starost za slučaj smrti  roditeljev, za doto otfotHaV -
razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom--
!• ros olavauaaka zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo.
gmotno podpira narodna društva, organizacije In prispeva k narodnim dobrodelnim namenom---
stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Vsa poj ranila daje drag** volje 1
generalni zastop banke „Slavlje" ¥ IJnblJanL
.\ Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod.
Mestna hranilnica ljubljanska
LJUBLJANA, Prešernova ulica itev. 3.
•\ Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod.
ObstojcAih vlog mi
Denarni pre >d 18 milijonov k
t de SI
Za varnost vloženega denarja jamči zraven Eervnega zaklada *e mestna občina ljubljanska t vsem premoženjem in a veo avojo močjo, lageka vložen• ,p denarja jr nemogoAOf ker je po pravilih te hranilnice potrjenih po c. kr deielni vladi, izkljifftone vaaka epekalooija s vloženim denar/m Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po 4l/4% brez odbitka; nevzdignjene obrrsti se pripisujejo vsakega pol leta h karirala. Sprej-ma
-akt-a 10O« nad 318 milijonov kron.
Rezervni zaklad nad 1 milijon kron.
vlofne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov
Posojila na zemljišča po 5% obresti in proti amortizaciji po najmanj na leta   Daje po-
sojila na menice in vrednostne papirje
Za varčevanje ima vpeljane lične demafte hranilnike« v podpiranje slovenskih trgovcev ia obrtnikov pa kreditno društvo. 4
30
8747
76
9C
77