Številka U LManl, v soboto Z6. Junija 1926. cena Din no l&haja vsak dan popoldne, lavseamsi nadalje ln pravnike. — inaeraU: do 30 petit ä 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2D. — Popust po dogovoru. — inseratoi davek posebej. — n 8 lov enaki Narod11 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Upravnietvo: Kaailova ulica atev. 5, pritličje. — Telefon ste v. 304. Uredništvo: Knailova nllca st. 5, I. nadatrople. — Telefon slev. 34« tßC PoStnina plačana v gotovini. Parlamentarne krize premena, kakršnega imamo letos, pač ne pomnijo tudi najstarejši ljudje, \'se je narobe, postavljeno na glavo. Koncem junija se zavijamo v površnike tiščimo roke v žepe. Sredi poletja, ko nas je večkrat plašila suša, uničujejo letos silni nalivi in velike povodnji po* lja in njihove pridelke. Naš kmet gles £a v bodočnost še s težjim srcem, ka* kor bi sicer. K gospodarsko * politični krizi, ki ga je dušila žc doslej, se pri* družuje še pošast slabe letine, ki lahko uniči zadnje njegove nade. S skrbjo navdaja nenormalno vreme naše go* spodarske kroge, ker še bolj ovira že itak minimalni promet, z žalostjo opa» zujeta večne oblake meščan in urad* Bik, ki sta že težko pričakovala polet? nega solnca, da si na dopustu okrepita zdravje in osvežita duševne sile. Ko opazuješ to nenaravno vreme in trpiš pod njim, se ti nehote vsiljuje Vissel, da vplivajo skrivnostne siJe, ki so nas v juniju udarile z jesenskim dež jem in pomladanskimi poplavami, tudi na javno mišljenje ljudi. Tudi to je kaotično, brezupno, pa naj ga gledamo pri nas doma ali pri svojih bližnjih in daljnih sosedih. Da je bolan naš jugoslovetiski par* lament in da skoro ni upanja na čvrsto okrevanje, nam je jasno vsem. Da so nezdrave razmere na Madžarskem, na Bolgarskem, v Grčiji in Italiji, tudi o tem ni dvoma. O usodni parlamentarni in celo državno*politični krizi v brat» ski Češkoslovaški republiki smo že po» novno razpravljali. Ravno v dneh svo* iega največjega slavja, mogočne vseso* koiske manifestacije, preživlja Praga usodne trnutke, kakršnih še ni bilo od prevrata sem. Pojavlja se možnost do* cela nove orijentacije češkoslovaške državne politike, ker je vedno manj upanja, da bi mogel današnji parla* ment spraviti državni voz zopet na trdno cesto. Zato se vedno znova po* javljajo tudi med skoz in skoz demo* kratičnega duha prežetim češkim naro* dom vesti o diktaturi. JV5 izredno težki krizi je avstrijski parlament, ki ga razburja šolska refor« ma. Najmočnejša vladna stranka so krščanski socijalci, ki imajo kancelarja in najvažnejše ministre. A stranka sa* ma trpi na notranjem razdoru, preživa lja krizo, ki po svoji usodnosti ne za* ostaja za krizo naše radikalne stranke. Kot zadnji up so poklicali zdaj na vodstvo bivšega štajerskega deželnega glavrja Rintelena, od katerega odloč* nosti upajo rešitve. Izgledov pa je le malo, zato se vedno češče vrste napo* »vedi novih volitev. Manjšinska vlada v Nemčiji nikakor ne more prebroditi nevarnega preliva med socijalistično Scilo in monarhistično Karibdo v vprašanju odškodnine bivšim dinastijam. Računati je treba zato z odstopom sedanje vlade ali pa celo tudi z novimi volitvami. Deseta Briandova vlada v Franciji, kakor se je bati, ne bo mogla nuditi onega močnega režima, ki bi ga ta naša prijateljska in zavezniška država tako nujno potrebovala. Vse kaže, da bo tudi francoska parlamentarna kriza trajala še dalje na škodo Francije in vse Evrope. Na Poljskem so s parlamentarizmom v današnji obliki že obračunali in se resno pripravljajo na spremembo ustave, ki ne bo nič drugega kakor prikrita diktatura. Tako je politično obzorje, kamorkoli pogledamo, enako polno temnih oblakov, kakor neusmiljeno poletno nebo, ki nam ne privošči oddiha in solnca. provocirajo v — Zagreb, 25. junija. Iz Dubrovnika prihaja poročilo o italijanskih provokacijah domačega prebivalstva. V gruškem prista* nišču se je dogodil včeraj popoldne sledeči zelo značilen incident med našimi delavci in italijanskimi mornarji. Več delavcev« Hercegovincev je dobilo od svojega glavar* ja nalog, da preložijo en vagon lesa na lad* jo. Ko so delavci korakali ob obali mimo italijanskega parnika cGiustizia», je vzklik* nil brez vsakega najmanjšega povoda na krovu stoječi A italijanskimmornar enemu iz* med delavcev: «Kaj * hočeš ti, zamorec Ju* gostoven? Razbijem Jti glavol» Nato, je de* lavec, ki razume italijanski jezik,^odvrnil:" •Idi na krov 1»! Italijan * jo nato*wlaril da£j lavca s pestjo, nakar jejslednji^reagiral ter^ prisolil Italijanu Jcrepko*zau«riico. >tato* so priskočili mornarjnjJiz*ivačiT njegovi ^fovari*; Si na pomoč ter/o^rxiSrai'napadli^riase go*f loroke delavcje^ltalijan^so^ezko'ran^ one* ga dela vcäT ki s* „teranil 1 pred i itali jansfam izziva čem/ Nadaljni pretep so preprečili »rožniki. 0 Ekspoze zunanjega ministra dr« Ninčiča« — Velik vihar v zbornici« — Seja se nadaljuje tudi popoldne« Beograd, 25. junija. Za današnjo dopoldansko sejo skupščine je bilo povsod, napeto zanimanje. V razpravo so prišle tako-zvane beograjske konvencije. Seja je ob veliki udeležbi pričela ob 10. dopoldne. Predsednik dr. Subotič je zbornici naznanil, da so sc izvršile nekatere spremembe gle* de razporeda dnevnega reda. Tretja točka > beograjske konvencije* pride na drugo in druga se pomakne na tretje mesto. Zbornica je izvolila skupščinski odbor, ki ima proučevati nettunske konvencije. V odbor je bilo izvoljenih: S radikalov, 4 radi-čevci, 2 samostojna demokrata, 1 klerikalec, 1 spahovec, 2 dav. demokrata, 1 zem-lioradnik, 1 član Jovanovičevega kluba in 1 hrvatski iederalist . Zbornica je nato prfoela razpravo o beo-gradskih konvencijah. Ko je dobil besedo zunanji minister dr. Ninčič, je nastala v v zbornici hipoma grobna tišina. Dr. Ninčič je podal kratek ekspoze o pomenu in nastanku konvencij. Branil je konvencije. Ob- enem je izjavil, da bi sam za sebe in za svojo stranko lahko odklonil odgovornost za te konvencije, ker takrat ni bil minister in njegova stranka ni bila v vladi. Kljub temu se zavzema za nje in prosi zbornico, da jih sprejme. Odločno mora obsojati, da se ulica vmešava v zunanjo politiko, obsojati mora tudi demonstracije. (Klici ogorčenja: Narod je sodil.) Dr. Ninčič je nato pripomnil, da bo podal glede konvencij strokovnjaška pojasnila dr. O. R y b a f. V parlamentu je nastal vihar. Posl. Pribičevič: »Neparlamen-tarec ne more braniti ministra! Sami se s tem degradirate! Ali ne znate govoriti?« Predsedujoči predsednik je na podlagi poslovnika pojasnil, da ima dr. Rybaf kot zaupna oseba vlade pravico govoriti v zbornici. Govorila sta nato dr. Buč, ki je ostro napadal vlado in Joco Jovanovič. Seja ob 13. še traja in se popoldne nadaljuje. Šolska debata o Narodni skupščini Živahna in mestoma viharna seja« — Vlada se ogiblje interpe-lacijskih razprav« — Ostri napadi na vladino prosvetno politiko« — Beograd, 25. junija. Narodna skupščina je včeraj popoldne nadaljevala razpravo o interpelaciji posl. Ju-raja Demetroviča glede odprave oddelkov na hrvatskih srednjih šolah. Prvi je govoril posl. Milan G r o 1, dav. dem., ki je očital vladi popolno pasivnost v prosvetni politiki in je ugotovil, da se vlada ne briga za to, da bi sistematično gojila pismenost med našim nepismenim narodom. Prosvetni mind-ster Miša Trifunovič je ugovarjal večkrat govorniku. Juraj Demetrovič je nato dokazoval kako je Radič brez zakonite podlage preganjal učiteljstvo na Hrvatskem in v Slavoniji. V imenu kluba SDS predlaga, da zbornica izreče vladi nezaupanje in da se čimpreje skupščini predloži zakon o osnovnih šolah. Med dr. Bazalom (hrv. fed.) in bivšim prosvetnim ministrom Svetozarjem Pribičevičem je prišlo do ostrega besednega dvoboja. Radikal Vasa Frani-ševič je v imenu vladine veČine predla- gal prosti prehod na dnevni red. Ta predlog je bil z večino vladnih strank sprejet. Podpredsednik dr. Subotič je nato začel zaključevati sejo z motivacijo, da je prva interpelacija že odpravljena in da določa prihodnjo sejo za jutri z dnevnim redom: 1. Volitev odbora za pretres net-tunskih konvencij; 2. Poročilo c "bora za proučavanje spremembe člena-89. finančnega zakona, ki se nanaša na razširjenje beo-gradskega vseučiliškega zakona na zagrebško univerzo in 3.. Razprava o beogradskih konvencijah. Ko je predsednik dr. Subotič prekinil razpravo o interpelacijah in naznanil dnevni red, je nastal v zbornici silen vihar. Opozicija je protestirala in vzklikala večini: »Sramota!« Bojite se interpelacij!« Za včerajšnjo šolsko debato je vladalo povsod veliko zanimanje in zato je blia seja ves čas živahna. Vatikan in države Hale antante Po praških informacijah skuša Vatikan ublažiti svoje odnošaje napram državam Male antante« — Praga, 25. junija. Vodilni zunanjepolitični krogi in tudi druga javnost se zelo interesirajo za razmerje med Vatikanom in državami Male antante. Splošno smatrajo, da se bodo odnošaji med Češkoslovaško in Vatikanom končno uredili, da postanejo normlani, čeprav je bil Vatikan prvotno zelo ogorčen radi lanske velike proslave praznika nacionalnega mučenika in svetnika Jana Hu-sa. Obstoja upanje, da se bodo diference izravnale in da bo v kratkem imenovan nov češkoslov. poslanik pri Vatikanu. Predsednik rumunskega ministrskega sveta general Averescu namerava po poročilih iz Rima povodom svojega poseta Mussoliniju posetiti tudi papeža in se obenem z vodilnimi vatikanskimi krogi posvetovati o zakijučitvi konkor-data. Sprejet bo najzbrže načrt, ki je bil sestavljen že leta 1921. v Rimu. Konkordat z Rumunsko naj bi bil sklenjen po istih načelih, kakor s Poljsko. Vatikan se brani dati Rumunski privilegije, ki jih je pf%je dal avstrijsko - ogrskim vladarjem češ, da so biti ti privilegiji osebnega značaja in da se ima sedaj imenovanje škofov izvajati na povsem novih temeljih. Odnošaji med Vatikanom in Jugoslavijo niso najprisrčnejši, toda nekateri faktorji delujejo na to, da se vzpostavijo prisrčni in iskreni odnošaji. Incident, ki je nastal radi zavoda Sv. Jeronima v Rimu, skušajo sedaj izravnati na ta način, da se izmenjajo vodilne diplomatič-ne osebnosti. Posl. dr. Smodlaka je že prevzel novo mesto poslanika v Berlinu. Čakajo še, da Vatikan odpokliče pa-peškega nuncija Pelegrinettija iz Beograda. Na ta način bi se odstranil spor, ki je povzročil prekinjenje pogajanj in ki je v bistvu povsem osebnega značaja. BOJ ZA ŠOLO V AVSTRI-JI SE LIKVIDIRA — Dunaj, 25. junija. Z vso vehemenco započeti boj za šolo med krščanskimi socijalci in socijalnimi demokrati se bliža koncu. Štajerski deželni glavar dr. Rintelen bo izvoljen za prosvetnega ministra in bo imel nalogo spor likvidirati, da se omogoči nadaljnje poslovanje parlamenta. Državni kancelar dr. Ramek je že predložil nekak likvidacijski načrt, ki omenja, da je vlada pripravljena preklicati dosedanjo na-redbo glede šolskega pouka in predložiti novo. Vodja socijalnih demokratov dr Bauer izraža nad o, da je mogoče stvarno sodelovanje z novim prosvetnim ministrom. KUGA NA URALU — Moskva, 25. junija. Na raznih krajih Urala je izbruhnila kuga, ki je doslej za* htevala nad 100 žrtev. Oblasti so podvzelc I obsežne mere, da se kuga omeji in za tre. J ČEŠKOSLOVAŠKE ZAŠČITNE CARINE IN JUGOSLAVIJA _ Praga, 25. junija. Listi omenjajo, da sta povodom konference Male antante na Bledu dr. Beneš in dr. Ninčič razpravljala tudi o zaščitnih carinah, ki jih je Čehoslo-vaška uvedla na uvoz poljedelskih produktov, s katerimi je zelo prizadet jugosloven-ski izvoz žita. Zunanji minister dr. Beneš je dr. Ninčicu obljubil, da se zaščitne carine ne vporabijo na jugoslovenske poljedelske izdelke. REPUBLIKANSKA ZAROTA NA ŠPANSKEM — Madrid, 25. junija. Policija jo odkri* la obsežno, dobro organizirano republikan-sko zaroto, kateri so se pridružili predvsem intelektualni krogi. Aretiranih je bilo več vojaških šefov, med njimi tudi znani po* veljnik Weyler Aguillena. Zarota je bila potlačena v poslednjem trenotku. Javni mir in red nista bila nikjer kaljena. Vedno Iii vremenske katastrofe v Srednji Evropi Nalivi trajajo dalje* — Vode neprestano naraščajo« — Strela ubila sedem vojakov« — Nevarnost poplav tudi v Jugoslaviji. — Nevihta v Zagreba. (Glej tudi članek na 4. strani.) — Zagreb, 25. junija. Danes od 12. «lo 13. je nastal nad mestom Zagrebom in okolico siloviti crkan, ki je mestoma povzročil po polju in nasadih veliko škodo. Orkan se je razvil z največjo naglico. Na igrališce športnega kluba x>Gradjanskega£ v bližini državnega kolodvora je med divjanjem viharja udarila strela ter ubila nekega, doslej še ne agnosciranega mladeniča in težko ranila nekega delavca. Vihar je ponehal okoli ene ure. Na lice nesreče jc odšla uradna komisija. — Gradec. 25. junija. Danes tu neprestano dežuje. Poročila iz Zgornje štajerske javljajo, da so tam veliki nalivi. — Berlin. 25. junija. Nalivi trajajo neprestano dalje. Vezera in spodnja Laba sta poplavili velike ravnine in je košnja popolnoma uničena. Naraščati je začela tudi Odra. Pri Vieczu je Odra nara3tla za 4.65 m. Na mnogih, mestih je velika nevarnost, da reka podere nasipe. Na kraj nevarnosti so prispeli močnejši oddelki pijonirjev. — Berlin. 25. junija. Nad večjim delom Nemčije divjajo nevihte in deževje. Pri radiopostaji Neusalz je strela ubila 7 vojakov. Tudi na drugih mestih zaznamujejo več slučajev, da je strela ubila ljudi. — Berlin, 25. junija. Vodno stanje vseh rek Nemčije nevarno narašča in nevarnost katastrofalnih povodnji postaja od dne do dne večja, žkodo na želvi vsled povodnji cenijo samo v Šleziji na 30 milijonov zlatih mark. Več nasipov ob La bi je porur^iin.-Tudi Rena je počela naraščati in so doRi y Mannheimu že pod vodö. — Mehiko, 25. junija. Mesto Vila de ' Leo je vsled nalivov popolnoma porušena. Trajno deževno vreme zadnje dni; po celi Srednji Evropi je znatno vpli-, valo na vodno gladino Dimava, ki je radi velikih vodnih dotokov iz alpskih' dežel tako narastel, da preti na marši- ■' katerih krajih na Ogrskem in v Banatu , poplava. Posebna nevarnost preti nasipu v Apatinu, kjer se vrše velike pri-; prave, da se prepreči nesreča in ev. * poplava Dunava preko nasipa, s Čimer bi bile eksistenčno ogrožene tamošnje', obširne planjave. * Pri samem Beogradu ne ob'stoja nevarnost, da bi Dunav povzročil po-' plave. Sava pada, Drava je normalna. NeA'arnost poplave obstoja za sedaj samo od madžarske meje pa do pod Apa-' tina. V nevarnosti so tudi železniška, proga in nasipi pri Bogojevcu. Ako pa bodo nalivi v Srednji Evropi trajali še dalje, seveda ni izključeno, da prestopi' Dunav svoje bregove tudi pod Beo- j gradom. Odhod sokolskega naraščaja na praški zlet Ljubljana, 25. junija. Danes ob pol 1. opoldne so odpotovali prvi jugoslovenski Sokoli na vsesokolaki zlet v Prago. So to jugosloveuski sokolski narašcajniki, ki se v nedeljo pridružijo mladi vseslovanski sokolski armadi in nastopijo v Pragi pred celim kulturnim svetom kot glasniki vseslovanske solidarnosti in vseslovanske moči. V jugoslovenski naraščajniški ekspediciji se nahajajo oddelki mladih Sokoličev in So-kolic iz vseh krajev naše države. Kot zbirno mesto je bila določena bela Ljubljana, kjer so se že tekom včerajšnjega dne zbirali narašcajniki iz ostalih krajev Slovenije in iz cele države. Na kolodvorih so bili pozdravljeni po delegatih ljubljanskih sokol-skih. društev in sokolskega saveza. Mladi sokolski bojevniki so bili večinoma nastanjeni v Mladiki, ki je tudi to pot pokazala, kako požrtvovalno se stavlja v službo vsake naše nacijonalne akcije. Mladi narašcajniki eo zelo hvaležni vodstvu ter celokupnemu sprejemu v tem zavodu. Proti večeru so si v gručah ogledovali mesto, kjer so vzbujali povsod simpatično pozornost. Danes dopoldne so se na sokolskem vežbališcu v Tivoliju vršile prve skupne vaje vseh moških in vseh ženskih narašča jnikov. Na vežbališcu so bili vrhovni predstavniki sokolskega saveza s starosto br. Ganglom na čelu. Načelnik br. dr. Mur-nik je delil zadnje dispozicije za odhod. Na vežbališcu je svirala godba dravske divizij-ske muzike pod osebnim vodstvom kapelni-ka dr. Cerina. Mladi narašcajniki so izvaiali vse predpisane praške proste vaje strumno ter z brezhibnim soglasjem. Bilo je veselje gledati te mlade mišice, te pogumne sokolske obraze in te žareče oči, kako se vesele velikih vsesokolskih praznikov, od koder se povrnejo z neminljivimi spomini in s poglobljeno vero v velike sokolske ideale. Narašcajniki poedinib žirp so prispeli s svojimi prapori. V Pragi poklonijo jugoslovenski narašcajniki svojim češkoslovaškim bratom krasen prapor v znak vse sokolskega narašča jniškega probratimstva. Ženski naraščaj vodi s. Varogova, do-čim je moški naraščaj pod energično komando br. Rvške. Večina izvenljubljanskega naraščaja je danes opoldne obedovala v restavraciji Zvezda, kjer jim je g. Krapež postregel s priznano svojo ljubeznivostjo in dobro kuhinjo. Opoldne eo se narašcajniki in naraščaj-nice zbrali na kolodvoru k odhodu. Kljub nalivu, ki je divjal ravno ob času odhoda, se je na postaji nabralo precej prijateljev mladih sokolskih junakov, od katerih bo se prisrčno poslovili. Tudi mi jim želimo srečno pot in mnogo uspeha v zlati slovanski Pragi. Darujte za sokolski Tabor! j Odstop rektorja beogradske univerze — Beograd, 25. junija. Veliko sen-' zacijo je vzbudila danes vest, da je rektor beogradske univerze g. Pavle P o p o v i č odstopil z motivacijo, da to r stori v znak ogorčenega protesta, ker!) je Narodna skupščina odnosno vlada, odklonila, da bi bili univerzitetni pro-/ fesorji izvzeti od nestalnosti. Nekateri' profesorji so novinarjem izjavili, da je . sklicana za danes dop. izredna seja' profesorskega zbora, na kateri bo rek-; tor Pavle Popovič izčrpno poročal o vzrokih svoje demisije. Pričakovati je, da bo več univerzitetnih profesorjev sledilo svojemu rektorju in da bodo do- * dali odstavke. Na vprašanje nekaterih, dopisnikov zagrebških in IjubijanskHi / listov, da-li pozove beogradska univer-, za tudi ostale univerze, da jim slede, so profesorji odgovorili, da tega ne store.' Zagrebška univerza je v takem položaju, da bi se ne želela udeležiti te akcije.' Zagrebčanom je dano na svobodo, da sami zavzamejo stališče napram ne- " stalnosti. Svoje stališče naj zavjzame tudi Ljubljana._ J Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Malo ponudb in povpraševanja. Prodan 1 vagon lipovih hlodov od 35 cm in 2.50 m dolžine naprej, brez velikh grč, fco. Pod-brdo za 100 kg 66 Din. Efekti: Investicijsko posojilo iz leta 1921. 72.50—73, Loterijska državna renta za vojno škodo 302.50, Zastavni listi Kranjske •deželne banke 20—22, Kom. zado<4nice Kranjske dež. banke 20—22, Celjska posojilnica dd. 193, Ljubljanska kreditna banka Ljubljana 175—195, Merkantilna banka Kočevje HK)—103, Prva hrvatska štedionica Zagreb 863—867, Slavenska banka dd. Zagreb 49, Strojne tovarne in livarne dd. Ljubljana 80—36, Združene papirnice 102, Zagrebška borza. Devize: Curih 10.94224—10.98224, ; Praga 167.28—168.28, Pariz 164.50—168.50, Newyork 56.36—56.66, London 275—276.20, ; Trst 204.18—205.38, Berlin 13.47—13.50, Dunaj 799—803. Efekti. 7odst. invest. posojilo 1921 73, 2 in polodst. drž. rente z£ ratnu etetu 310—311, Ljubljanska kreditna 175, Hrv. eskomptna banka 101—103, Kreditna banka Zagreb 102—101, Hipotekama banka 56 — 56.53, Jugobanka 92—93, Praštediona 862— 865, Slavenska banka 54, Eksploatacija 15, Drava d. d. Osijek 190, Secerana Osijek 270—275, Isis d. d. 55, Nihag 22, Gurman 215, Slaveks 110—115, Slavonija 33—96, Trboveljska 336—340, Union paromlin 320, INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1325, Pariz 15.10, Lon- / don 25.1375, Newyork 516.50, Milan 18.7375, ragp 15.31, Dunaj 73.05. Trst: Beograd 48.60—48.90, Paril TO.75 —80.25, Newyork 27.50—27.60, London; 133.80—134.20, Curih 532—536, Dunaj 389, -392, * 91* t T * š c MTX4 93 Stran 2. «SL'OVENSKI NAROD, dne 26. Junij-. 1926. Imenovanja in vpokojitve v učiteljski službi Imenovani so: za učiteljico ženske osnovne šole v Studencih pri Mariboru stalna učiteljica V Belenšaku Štefanija Fink, za stalno učiteljico v Mežici učiteljica v Kapli Marija Sadnck - Vučnik, za stalno učiteljico v Puconcih tamošnja učiteljica Šarlota L u t h a r, za stalno učiteljico III. ženske osnovne šole v Ljubljani učiteljica v Preddvoru Josiprna Mihelič - Majde, za stalnega učitelja v Brigi stalni učitelj v Papežah Rudolf Obrekar, za stalno učiteljico v Naklem stalna učiteljica pri Sv. Duhu pri Rakeku Franja Grom, za Stalno učiteljico v Št Vidu pri Ljubljani stalna učiteljica v Kropi Marija Žirov-n i k, za stalno učiteljico v Zametu srez Ka-stav učiteljica v Osijeku III. Vilma C a 1 o -govič, za stalno učiteljico III. ženske osnovne šole v Mariboru učheljica na vad-nici državnega ženskega učiteljišča v Mariboru Ida Vodeni k - Stedri, za stalno učiteljico 1. ženske osnovne šole v Mariboru učiteljica na vadnici državnega ženskega učiteljišča v Mariboru Milka B r a č i č. Upokojeni so: učitelj in nadzornik Šolskih vrtov v Ljubljani Josip S t r e k e 1 j, učiteljica v Mengšu Marica Salaba-Vranjek, šolski upravitelj pri Sv. Jakobu ob Savi Srečko Nagu, šolski upravitelj v Ribnici Fran S t e f a n č I č, profesorja moškega učiteljišča v Mariboru Janez Vreze in Friderik Š i j a n e c, šolski upravitelj v Laisterbergu - Krčevini Miroslav P u č e -1 i k, učitelj IV. moške osnovne šole v Mariboru Fran jo S e r a j n i k, učiteljica v S t. Janžu pri Dravogradu Ana Cepin -W u 11 in učitelj v Šoštanju Jakob Vrečko. V istih »Službenih Novinahc (št. 139> je izšel ukaz o napredovanju večjega števila učiteljev In učiteljeic v Sloveniji. Politični položaj na Poljskem Varšava, 21. junija. Bartlova vlada še vedno ni defini-tivna, ker je prišlo bas te dni do važnih sprememb. Nekaiefe portfelje rloöe drugi politiki. S tum premembami hoče ministrski predsednik ustreči vsem strankam in dokazati svojo objektivnost. Spremembe v Bartlovcm kabinetu so zelo važne. Posebno važnost pripisujejo politični krosi imenovanju Sta-niewieza za ministra agrarne reforme, kar je tudi razumljivo, ker je to vprašanje na Poljskem zelo pereče. S tem pa spremembe na vladi še niso končane. Pričakovati je, da bosta imenovana še ta teden prosvetni in zunanji minister, ker sta doslej oba resorta zasedena le provizorno. Javnost se še vedno najbolj zanima za ustavne reforme, o katerih govori in debatira povsod. Politični krogi dobro vedo, da vse politične stranke priznavajo potrebo večjih ali manjših sprememb v ustavi, tako da gre bolj za obseg teh sprememb, kakor za princip. Politiki so se o reformi ustave že izjavili. Te dni je posegel v polemiko tudi ministrski predsednik, ki je v varšavskih listih ostro kritiziral dosedanji parlamentarni sistem. Med drugim je naglasi!, da ne namerava nastopiti proti parlamentarizmu kot takemu, pač pa hoče parlamentarni red nekoliko spremeniti in zboljšati. Bartlova vlada stoji na stališču, da mora biti Poljska zavarovana tudi v slučaju, če ji parlament ne more ali ne zna pomagati. Usoda države ne sme biti odvisna od medsebojne borbe strank. V praksi zahtevajo zagovorniki ustavne reforme, naj dobi prezident pravico legislative za slučaj, če parlament ne dela. Te težnje je ministrski predsednik priznal in izjavil, da so v interesu države. Razlogi, ki silijo vlado k ustavnim reformam, so notranje-političnega značaja. Gre v prvi vrsti za temeljito sanacijo gospodarskega življenja, kakor tudi za razveljavljenje nekaterih zastarelih zakonov. Javnost komentira zlasti zahtevo ministrskega predsednika, naj se prezi-dentovo ime ne vlači v strankarsko polemiko, ker se sicer izpodkopava njegova in državna avtoriteta, ki jo Poljska zdaj nujno potrebuje. Prosveta Končal Glasbene Matice Ob priliki VI. Ljubljanskega velesejma priredi Glasbena Matica v Ljubljani velik oratorijski koncert pod vodstvom kapelnika narodnega gledališča g. Nika Štritofa. Iz* vaja se Širolov oratorij "Abrahamova žr* tev». Pri izvedbi tega dela sodelujejo sle* deči solisti: ga. Vilma Thierry#Kavčnikova poje Saro, Abrahamovo ženo, gdč. Milena Verbičeva poje sinka Izaka. Očaka Abraha* na g. Julij Betetto, pastirja Krcsoja Knittl Zdenko, Bocja očeta Sekula Alojzij in slugo ŠiSmana Završan Ivan. Zbore angelov, zbe* re Sarinih služabnic ter zbore pastirjev in naroda pa izvaja pevski zbor Glasbene Ma* tico ljubljanske, broječ okrog 100 članov in članic. Orke«rsko spremijevanje je pover* jeno opernemu orkestru. Oratorij «Abrahamova zrtev» ima prav* zaprav tri dele, in to po psihi oseb, ki na* stopajo v njem in pa po vsebini dela. Prvi del nam slika veselo življenje pastirjev in pastiric, njihovo zabavo po končanem dnev* nem delu ter iskreno večerno molitev pred počitkom. V drugem delu pozove Bog oče Abrahama, da žrtvuje sina edinca Izaka. Težka je slutnja Abrahamove žene Sare in neizmerna je bolest očaka Abrahama, ki mora slediti božjemu pozivu. V tretjem de* lu nagradi Bog oče Abrahamovo udanost in poslušnost; nepopisno veselje zavlada vslcd tega v Abrahamovi družini in med vsemi njegovi podložniki, ki v končni himni, mogočni zahvali Bogu vsegamogočnemu, končajo oratorij. Koncert se vrši 1. julija (v četrtek) ob 20. v veliki dvorani Uniona. Predprodaja vstopnic v Matični knji* garni. Slavnostna predstava v operi. Danes v pet-ek, se pojeta v openi na čast udeležencem kongresa trgovskih in obrtnih zbornic naše kraljevine dve operi in sicer Leoiiea-vafio »Ghimaču ter Puccini *Giani Sch:e-chi«. Glavne vloge v »Giumačih« so v rokah ge. Lovšctove ter gg. Holodkova in Knittl a. Poles njih sodelujeta še gg. Mltro-vič in .Mohoaič. Nasl. vioso v »Giani Selnc-chiiu* poje s. Janko, ostale vlose so v rokah se. Poiičeve, Potučkove, Ramšakove in Ribičeve ter gg, Banovca, iMiiroviča, Mohorja, Perka, Ši.-blja in Zupana. Predstava se poje za red C. Državni uradniki in zlet v Pragi. Jugoslovanski So!av.-;ki Savez je vložil že ■pred meseci na ministrski svet prošnjo, da dovoli vsem državnim uradnikom po službeni možnosti izreden dopust, da se tanko Odele&e zida v Pragi. Po ponovnih urgen-cah je dobil JSS iz kabineta ministrskega predsedstva odgovor pod P. Al. br. so;)78-6 20", da mora vsak uradnik prositi pri pristojnem šefu za dopust. Zavarovanje vsega članstva, ki se udeleži vsesokolskega zleta. Radi številnih nezgod na železnicah je zavaroval JSS vse članstvo, ki se udeleži vseskolskega zleta v Pragi. Vsak član je zavarovan za nezgode med vožnjo v Prago in nazaj in sicer za 10.000 Din za slučaj smr:i in za 30.000 Dn za slučaj invalidnosti. Kdor hoče biti zavarovan, mera plačati pri svojem društvu 4 Din. Druš.va morajo ta denar poslan JSS do 28. trn. Odhod Sokola II. v Prago. V soboto dne 25. t. m. ob 20. uri zvečer priredi Sokol II. v gostilni pri Mraku na Rimski cesti s sodelovanjem pevskega odseka, ki s to prireditvijo zaključi svojo letošnjo sezono, sestanek vsega članstva, ki se udeleži vse-sokolskega zleta v Pragi, da poda vse potrebne podatke in navodila. Ker je v tem pogledu sestanek izredne važnosti, je v interesu posameznika, da se ga točno udeleži. Zdravo! — Odbor Sokola Ljubljana 11. Včeraj popoldne so se udeleženci kon* ference gospodarskih zbornic odpeljali z avtomobili v Vevče, kjer so si ogledali ta* mošnjo papirnico. Bili so od podjetja in de« Iavstva prisrčno pozdravljeni. Tovarniška poslopja so bila vsa v zastavah in zelenju. Oostje so si z zanimanjem ogledovali to« varniške naprave in zasledovali nastajanje papirja v strojih. Po ogledu jim je tovarna priredila zakusko, pri kateri je bilo izme* njanih tudi več govorov. Sinoči se je vršil v vseh kazinskih pro* štorih na čast udeležencem gospodarske konference rout, ki ga je priredila ljubljan* aka Zbornica. V bogato in zelo okusno okrašeni veliki dvorani so se zbrali poleg delegatov gospodarskih komor iz vse drža* ve predstavniki in zastopniki vseh večjih ljubljanskih gospodarskih korporacij in in« stitucij ter zastopniki državnih in avtonom* nih oblasti, med njimi veliki župan dr. Bal* tič, gerenta dr. Puc in g-. Likozar, rektor dr. Pitamic itd. Prisotna je bila tudi dvor* fia dama ga. dr. Tavčarjeva. Po pozdravu predsednika g. Jclačina sta gdč. Majdičeva in g. Betetto oduševila poslušalce z izbranimi pevskimi točkami, požrtvovalno pa sta sodelovala tudi orke» eter in z drugimi pevci ojačeni pevski zbor Merkurja. V živahnem prijateljskem raz* govoru so ostali udeleženci v prostorih Ka* zine in razkošnih lokalih Ljubljanskega kluba zbrani pozno v noč in navezali še več tako potrebnih in dobrodelnih prijateljskih stikov. k DANAŠNJA SEJA. Danas dopoldne se je konferenca gospodarskih zbornic nadaljevala. Takoj po otvoritvi je predsednik predlagal, naj konferenca zavzame stališče napram znanim ccttunskim in beograskim konvercijam z Italijo. O predilogu se je razvila kratka debata ter je b[\o sklenjeno, da posebene odbor sestavi rezolucijo, v kateri bo apeliral na Narodno skupščino, naj ne sktene in ne odobri ničesar, kar bi moglo škodovati interesom našega pomorstva ki s tem obenem interesom cele države. Nato se je nadaljeval včeraj prekinjeni Änevni red. Dr. Bogdan Durbesič s Sušaka je predlagal o kabotaži. Konstatiral je, da je prometna služba na naših obalah vrlo pomanjkljiva, čemur je največ krivo pomanjkanje ladij in nerentabiLnost prevoza. Morala bi se vršiti redna služba med posameznimi 1 ukani i ma naši obali, vzdrževati pa se bi moral takisto stalen promet z Italijo in Albanijo. To pa je mogoče doseči le, če da vlada parobrodskim družbam primerno podporo. Potrebno bi bilo tudi, da sklene vlada pogodbe s parobrodskimi podjetji, ki bi imele veljavnost več let naprej. Paro-brodska podjetja bi morala biti oproščena neposrednih davkov, ki ubijajo vsako podjetnost.. Takisto potrebno bi bilo, da vlada ukine carino na vse brodarske potrebščine, ki jih moramo uvažati, in na uvoz ladij samih, ki jih parobrodske družbe naroče iz inozemstva. Rezolucija, ki jo je referent •prečital koncem svojega predavanja, se izroči v pretres za redigiranje celotne rezo-lucije. O veliki obalni in dolgi p 1 o v-b I je referiral dr. Marjan Mažunarič iz Zagreba. Uvodoma je poudarjal, da je ta plovba za vsako državo največjega pomena, saj leži na njej ves uvoz in izvoz. Zato polagajo vse velike pomorske države nanje veliko pažnjo. A kako je pri nas? Koliko ladij imamo mi na razpolago za veliko plovbo? In kakšne so te ladje? Zelo malo jih imamo in še te so po veliki večini stare, nemoderne, neodgovarjajoče sedanji dobi. .Naša trgovska mornarica šteje jedva 120.000 ton, to je 12krat manj kakor Italija in 160krat manj kakor Anglija. Jugoslavija daleko več izvozi in uvozi kakor bi mogla zmagati naša trgovska mornarica, če bi se pečala zgolj z izvozom in uvozom. Iz tega sledi, da naš denar ne ostane doma nego •gre v tuje žepe. Napram zapadu imamo mi samo eno redno progo, na Kanarske otoke, ki jo vzdržuje »Oceanija«; nekaj več jih je proti Levanti (Dubrovačka in Jadranska plovidba), nimamo pa nobenih stalnih zvez z Anglijo, Francijo itd. Italija daje svoji veliki plovbi vsako leto okoli 70 milijonov di- A na tel Kammenski: . Menažerija Prišla je Dosja v bluzi s pretirano kratkimi rokavi in majhnem, izzivajo- * čem predpasniku — tudi čisto mlada in nič podobna sJužkinjL Lmela je krasno sladko frizuro in malce zagorel obraz, krvavo rdeča usta in divne plave oči. In te oči so kar požirale Serjožo. Ustavila se je na pragu, držala svoje gole roke v žepih predpasnika in čakala. — Nu, kaj pa zijaš, nikar ga tako ne idej! — je zarentačila gospodinja. Saj ni tvoj, marveč moj gost. Prižgi •luč in prinesi juho. Nu, kaj nisi slišala? Le urno. — je zakričala na videz strogo. — Ti, Antoša, bi se pa lahko ta čas v spalnici preoblekel. Kar videti te ne morem v žaketu. Obleci bluzo — tako se imenuje v mojem žargonu njegov suknjič, — nu, pojdi vendar. Sam si ga privede!, zdaj si pa ljubosumen. Kaj morem za to, da mi je všeč? — Veste, strašno ste mi všeč, — je nadaljevala, ko je odšel Anton Ge-rasimorvič v spalnico, da se preobleče. — Nikar me ne glejte kot blazno žensko. Gotovo ste svetski človek in zato vas nobena družba ne more spraviti v zadrego. Nu, nikar se me ne bojte saj ne grizem! Sediva in kratkočasila vas bom, kakor ie navada v višjih krogih. Doska! Prižgala si luč in že zopet tičiš tu i Pojdi no v kuhinjo. Serjoža Ljutikov, ki ni mogel slediti neskončni vrsti njenih smehljajev in intonačij, celemu potoku nepričakovanih in čudno mamečih besed, je pri- narjev podpore, še več Francija, ir.i pa ne dobimo od države ničesar. Pod takimi pogoji ne moremo vzdržati konkurence s svetom. Jugoslavija mora upoštevati, da nas morje veže s svetom, sredstvo za to pa je velika plovba. Zato predlagam, da konferenca pozove merodajne faktorje, naj obrnejo vso pažnjo veliki obalni in dolgi plovbi, ki je bila dosedaj docela zanemarjena. Za tem je govoril dr. Cvjetkovič, ravnatelj pomorske akademije v Bakru, o strokovnem pouku o pomorstvu. Naša država ima tri pomorske akademije: v Bakru, Dubrovniku in Kotoru. Dostop v te šole imajo srednješolci, ki so absolvirali štiri razrede gimnazije, realke in drugih srednjih šol. Dr. Cvjetkovič meni, da to ni praktično; bolje bi bilo, da bi bili le trije pripravljalni razredi v akademiji, iz katerih bi smel kandidat brez izpita prestopiti v višjo akademijo, ki bi štela pet razredov. Te pomorske akademije bi morale biti enakopravne s srednjimi šolami, tako da bi njih absolvent imel dostop na univerzo. V to svrho bi se morala na njih neobligatno poučevati latinščina. Kakršen je sedanji ustroj naših pomorskih akademij, one ne pripravljajo gojencev za pomorske častnike, nego fabricirajo iz njih pomorske carinike. O referatu g. Cvjetkoviča se je razvila daljša debata; dr. Medini je zagovarjal dosedanji sistem, dočim se je dr. Mazuranič priključil predlogom g. Cvjetkoviča. Rezolucija se izvroči odboru. O naši zunanji trgovini je govoril dr. Medini iz Dubrovnika. Navajal je, da so naše.luke v slabem položaju. Ne morejo konkurirati ne Trstu, ne Reki, vsled česar gre večina našega pomorskega prometa preko slednjih dveh luk, ki sta mnogo cenejši kakor n. pr. Gruž. Naše luke se bodo mogle razvijati uspešno šele tedaj, če jih bo podpirala država s tem, da bo znižala tako železniške kakor tudi pomorske tarife. Referat o prometu preko solunske luke je prečital dr. Popovič, tajnik Industrijske zbornice v Beogradu. Izvajal je, koliko važnosti, zlasti za Južno Srbijo, je Solun, ki predstavlja edini naravni izhod vsega južnega dela naše države na svetovna tržišča. Zato je treba vedno in vedno opozarjati merodajne faktorje, da je vitalnega pomena za našo državo, da se sklene zgrško vlado pogotiba za razširjenje jugoslovenske svobodne zone v Solunu. Poleg tega jc treba gledati na ta, da se čim preje in čim bolj izpopolnijo železniške "zveze južnega dela naše države s Solunom. S tem referatom je bil dnevni red izčrpan. Na predlog predsednika se je takoj redigirala brzojavka na Narodno skupščino, ki se glasi: Konferenca gospodarskih zbornic Iz vse države na sestanku v Ljubüani je vzela v pretres vsa aktualna vprašanja našega pomorstva in bo predložila kraljevski vladi strokovnjaško izdelane predloge v pogledu pospešvanja te važne gospodarske panoge. Ker se sedaj v Narodni skupščini rešujejo pogodbe in konvencije s kraljevino Italijo, katero, kakor se zdi. težko tangirajo našo pomorsko politiko, a gospodarske organizacije niso imele prilike biti zaslišane, ko so se vršila pogajanja, mora konferenca gospodarskih zbornic opozoriti Narodno skupščino na največjo opreznost, da ne bi se z izglasovanjem teh konvencij in pogodb ne povzročila škoda gospodarskemu razvoju celokupne države. Nato je bila konferenca zaključena. Jutri se vsi delegati udeleže otvoritve velesejma in si bodo ogledali razstavljeno blago. arnice 129 O sram — vsakovrstno najceneje ^3 08,328 *retfinie banke. rttfMIMIHIIMtTIIITTTmri I I .................W maknil po svoji stari navadi stol in sedel k Valentini. — Kaj res? ... Zelo me veseli... To je pa res originalno... Ne, čemu neki?... Sergej Ivanovič mi je ime... to je bilo vse, kar je spravil iz sebe. — Služite v oddelku mojega moža? je vprašala Valentina. — Torej sem neke vrste vaše predstojništvo ... O, tisočkrat strožja bom, kot je moj mož. Niti misliti si ne morete, kako daleč gredo moje zahteve... Kadar se smejete, imate na licih jamice___Dovolite vprašanje: sem vam všeč? — Zelo mili in čarobni ste, — je dejal Serjoža. — Nu, kaj pa vam je na meni najbolj všeč ? — To je težko povedati... — Kar poskusite, pa ne bo težko. No, ena, dve, tri. Pogledala mu je naravnost v oči in naenkrat je postal njen pogled naivno nezrniseln. Nato se je prav po otročje na ves glas zasmejala in zbežala iz sobe. Serjoža je videl, kako se je že na pragu nizek, temen val njene frizure razpustil in žalil belo nagoto njenih ramen. Ostal je sam in še nekaj minut je slišal v sosedni sobi, menda v spalnici, Valentinin smeh, vmes Pa neprestano godrnjanje Antona Gerasimoviča. — Nu, evo nas, — je dejala, ko se je vrnila s preoblečenim možem iz spalnice. — Prav za prav je moj možic imeniten dečko, samo piti in filozofi* rati bi ne smel. Menda ste se me prav zares ustrašili. Sergej Ivanovič. Nu, nič ne de, se že na kak način privadi* te. Zdaj pa k obedu, gospoda. III. Serjoža se skoraj ni dotaknil obe? da. Oziral se je radovedno okrog, da se orijentira, kje je in kaj vse to po* meni. Anton Gerasimovič je žalil vsa* ko žlico juhe z žganjem, Valentina je pa nalivala sebi in Scrjoži sladko vino. — Evo, to vam je menažerija, — je začel Anton Gerasimovič svoj ne* skončni govor: — Valentino vidite, Dosjo ste videli, morske prešičke in ježe vam pa sami pokažeta. Ah, da, skoraj bi bil pozabil kanarčka. V salo* nu na oknu je. To je tudi pevec, moj učenec, mali Tamanjo. Opere mu sicer še ne gredo gladko izpod rok, pač pa sem ga naučil žvrgoleti znano narodno «Cizik, čižik, kje si bil?» — Valentina, popravi si haljo. Vidiš, ti bi sc morala preobleči, ker si bolj potrebna kot jaz. Sediš za mizo naga. Nikar tako ne sili v Sergej a Ivanoviča. Saj se niti pome* niti ne moreva. O čem sva že govorila v restavraciji? Da, vi ste rekli, da ne priznavate dekadentske literature zato, ker je realna. Nu — s, dovolite mi skromno vprašanje: kdo je pa definiral pojem o realizmu? Kaj je realno in kaj ni? In sploh — kdo pa more spoznati tako komplicirano mehaniko kot je življenje? Že davno je dokazano, da je življenje tisočkrat neverjetnejše kot najneverjetnejša izmišljotina. A vsi kriče: življenjsko, življenjsko. Nu, vzemimo n. pr. mene. Saj sem življenj* ski pojav, mar ne? Tudi Valentina jc menda živa. In kako mislite — mar ni življenski pojav tudi to, da vas ves čas gleda z zaljubljenimi očmi? Valens tina. zdaj je Da žc dovoli. = Je deial strogo, — veš kaj, to je pa že svinjari* ja. V tvoji navzočnosti človek sploh ne more resno govoriti. In vendar je govoril in govoril. Ser* joža se je pa vljudno smehljal. Ob* enem j s proti svoji volji iskal Valen* tinine oči in kadar so se njuni pogledi srečali, je povc5il oči in zagledal njene pohotne ustnice, ki so se mu kar po* nujale. Seveda takih oči in ustnic ni videl prvič, pa tudi najrazličnejše imi* tacije strasti :nu niso bile tuje, toda za to skromno meščansko mizo je bila čudna Valentinina grimasa nekaj izred* nega. — Nc bova zaostajala za Antonom Gerasimovičem, — se f6 oglasila Va* lentina ter nalila sebi in Serjoži muška* telca. — Pijte, da se čim prej napi j etc. — Nikar je nc poslušajte, — je go* drnjal Anton Gerasimovič. — Moja žena je namrej — šema. Nalašč hlini razuzdanost, da vidi, kako boste reagi* rali. — Valentina Aleksejcvna igra izbor* no sv 'o zapeljivo vlogo, — jc dejal Serjoža v zadregi. — Res, kaj res? — je vprašala Va* lentina in se mu udajala z očmi. — Kaj se pravi «res»? je vzkliknil Anton Gerasimovič. — On misli, da irfram vlogo. Ne, moj dragi, jaz sploh ne igram, — je spregovorila počasi in resno. — Neumnost! — je dejal Anton Gerasimovič. — in konec besedi. — Pojdi in pripravi nama kavo. Valentina je odšla in se kmalu vrnila. — Tudi Doska se je zaljubila, — jc dciala smeie- —t kava je že davno ku» Ste v. 142. železnica KOLEDAR. Danes: Petek, 25. junija 1926; katoličan ni: Febronija in Prosper; pravoslavni: 12. junija: Onufrije; muslimani: 14. zibhidze 1344; židje: 13. tamuza 5686. Jutri: Sobota, 26. junija 1926; katoli« čani: Ivan in Pavel; pravoslavni: 13. junija: Akilina in Ana; muslimani: 15. ziMiidže; židje: 14. tamuza 56S6. DANAŠNJE PRIREDITVE. Opera: «Glumaci», «Gianni Schicch. >. Kino Matica: »Ljubimkanje v garnizi* ji»; Ljubljanski dvor: «Castnik dunajske garde; Kino Ideal: «Dva vrazicka». Koncert Stavca ob 20. v hoiclu L"ni n. Groharjeva razstava v Jakopičevem pa* viljonu ves dan. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bahovcc, Jurčičev trg; U^tar, Sv. Petra cesta: Jost, Celovška cesta. Jutri: Sušnik, xMarijin trg, Kuralt, Go< sposvetska cesta. Solnce zaide danes ob 19.51 in vzide jutri ob 4.13. Mesec zaide ponoči ob 3.46 in vzide ju* tri ob 20.36 (polna luna). Iz domače kronike Dcogradski listi prinašajo zabavno zgodbo, ki so jo te dni doživeli prebivalci Kralja Milana ulice. V sredo popoldne se je na dvorišču hiše 90 pojavil neki svečenik, ki je blagoslavljal vodo, mrmral je nerazumljive molitvice in živahno gestikuliral z rokami. Njegovo čudno vedenje jc zbudilo pozornost hišnih prebivalcev, ki so obvestili policijo. Neznanega svečenika so prepeljali na policijski urad, kjer so ugotovili, da je identičen s patrom Jurjcm Svctličem, ki je v Rakövici poročil kavarnarja Toma Totniča z neko demimondko v Evinem kostumu. Patra bvetliča, ki je nenormalen, so prepeljali na opazovalni oddelek bolnice. Pred kavcijskim sodiščem v Novem Sadu se je te dni vršila razprava v poslednji instanci proti Nikoli Gavriloviču. ki je umoril svojo mater in ji zadal okoli 20 ran z nožem. Preteklo leto je bil Ni-kola Gavrilovič obsojen na doživljcnsko ječo, kasacijsko sodišče pa je kazen sedaj potrdilo. V Skoplju se je 23. t. m. obesil na straži vojaški redov Josip Lisač, ki sc jo bil na straži spri s svojim tuvarišeiu. Prepir je opazil službujoči častnik, ki je Lisača aretiral. Ko ga jc eno uro kasneje hotel poklicati k raportu, je presenečen opazil, da si je redov iz strahu pred kaznijo končal življenje. Pri Zagrebu sc jc včeraj primerila težka nesreča. Okoli 8. zjutra. jc padel sprevodnik Mirko iriročič v bližini papirnice pod vagon, ki mu jc odtrgal obe nogi. Ponesrečenega železničarja, oeeta petero otrok, s>o prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Včeraj dopoldne okoli pol 9. ure se je v Mariboru v Tattenbaciiovi ulici primerila težka nesreča, cijc žrtev je postal 181etni delaVec Mihael Plevnik, Plevnik, ki jc bil pomožni delavec pri mestnem električnem podjetju, jc delal pri zamenjavi starega droga. Na majhnem dvokoiesnem vozičku so pripeljali okoli 9 metrov dolg drog. Debelejši konec so takoj položili na tla. Monter jc nato odmaknil izpod droga voziček, delavec Marčič pa, ki je držal za zgornji konec droga, je drog spustil. Plevnik je stal tik za Marčičem, ko je ta izpustil drog in je naglo odskočil. Nesreča jc hotela, da je skočil ravno pod padajoči drog. Udarec je bil tako silen, da je bila mladeniču zdrobljena lobanja in je obležal takoj mrtev. Truplo tragično ponesrečenega mladeniča so prepeljali v mrtvašnico na Pobrežjc. V noči od 21. na 22. t. m. je brzo-vlak pri Zemunu povozil tri delavec, ki so zaspali na progi. Vse tri težko ranjene delavec so prepeljali v bolnico, ni pa upanja, da okrevajo. bana. Pojdiva, Sergej Ivanovič, pokat žem vam morske prešičke. Ti pa lahke ostaneš tu, — se je obrnila k možu, — sedi in pij svoje pivo. — Samo neumnosti mi nc uganjaj, — jc zaklical Anton Gerasimovič za njo. Ljutikov si bo nazadnje res mislil bogve kaj. IV. Sergjoži se je zdelo, da je prišel \ križišče črno^zelenih žarkov. Obe žen» ski sta mu gledali nepremično naravi nost v oči — ista napol naga črnooka Valentina in zeienooka Dosja. In obe sta mu moleli naravnost pod nos mor« ske prešičke, čudovito podobne maj« čkenim kravicam ali konjičkom. Ko« molči obeh žensk so kar švigali mimo njegovega obraza. — Ne, tako nc gre vee, kar v glavi sc mi vrti, — je dejala Valentina. — Dosja, ali ti je Sergej Ivanovič všeč? Dosja je gledala Ljutikova nepre. mično, topo, molče. — Dosja, — je nadaljevala Valen» tina, stopi k vratom in pazi, da naju nihče ne presoneti. Takoj ga poljubim. Ha, ha, ha!___Povejte, kaj sc vam zdi, se*Ii šalim ali ne?... Nu, pa naj bo, za enkrat vas še ne poljubim. — Rjave živalice — to so nesrečne ženske, to sva medve z Dosjo, v košarici s senom je pa ostal njihov sultan in gospodar, ki ravna z njimi zelo grdo. Medvc z Dosjo ga nimava radi. Kaj ne, Dosja? Škoda, da ni ježev. Najbrž tiče kje za mizo ali v drvarnici. Veste kaj, — je spregovorila hitro, ko so šli skozi sa« Ion, — moža ne ljubim in ga nikoli nisem ljubila. Samo smili se mi in vajena sem Ü2L Ste*li rj^aimeli?« (Dalje.) YX «S L' O V E N S K I NAROD* dne 26. junija 1926. Stran 3. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 25. Junija 1926. Vsem cenjenim naročnikom našega lista smo priložili danes položnice ■4. _ 1_____* a ~ . _.___ "X — • . . v svrhrt obnovitve naročnine. Kdor hna naročnino vplačano že za naprej, naj položnico obrani. Ob enem prosimo vse one naročnike, ki imajo na naročnini še kak zaostanek, da tudi tega nakažejo skupno z naročnino za mesec julij. — Uprava »Slov. Naroda«. — Češkoslovaško odlikovanje Beograda. Češkoslovaški poslanik Jan Šeba bo v nedeljo 27. t. m. v Narodni skupščini na svečan način izročil mestu BeogTadu odlikovanje prezidenta Masaryka češkoslovaški vojni križ; isto odlikovanje sta že prejeli mesti Kragujevac in Šabac. — yovi stanovanjski zakon. Minister za sociialno politiko Milan Simonovič je na prvi seji skupščinskega odbora, ki prouča-va novi stanovanjski zakon, podal daljšo izjavo, na glasa joc\ da vlada pri vol ju je v skrajšanje veljavnosti novesa stanovanjskega zakona. Veljavno?! noveara zakona naj bi se znižala n« 3 mesecev. Člani opozicije, zla>ti samostojni demokrat je. so stvarno kritizirali nekatere določbe novega stanovanjskega zakoua, poudarjajoč, da ima zakon z^lo veliko bistvenih pogrešk. Te pogreške fcodo povečale že sedaj obstoječo zmedo v pravnem razmerju med hišnimi lastniki in ur jemniki. Posl. Demetrovie je opozoril vladno večino, da vlada sr.ma ne ve, koliko časa še velja stari stanovanjski zakon, ker predlaga, da novi zakon stopi takoj z dnem objavljenja v veljavo. Minister Simonovič UradneffA lista«, >Uradni asU z dne 25. junija objaviia med drugim ledavno v Narodni skupščini sprejeti zakon > spremembi člena 289. finančnega zakona ;a proračunsko leto 192G—1927. kakor tudi lekatere uredbe osrednje vlade glede uvoz-le tarife. — Raspiisceno društvo. Mariboraki ve- i"ki župan je razpustil podružnico >Kr-ičanske šolec v Polenšaku, ker sploh ni pričela delovati. Kakor znano, se je >Kr-ičanska šola* ustanovila v Ljubljani s ciljam, da se bori za versko šolo v nasi dr-Uvi in da vodi propagando, da Krščanska šola« priredila večje zborovanje v Ljubljani in je pričela or-ranizirati podružnice po deželi. Svoj delo-trog je razširila tudi na mariborsko oblast. — Razpisana mesta. Rrzpisani ste službeni mesti sreskih sanitetnih referentov v ?fovenjgradcu in v Šmarju pri Jelšah. — Prošnjo do 15. julija t. 1. na velikega župana mariborske oblasti. Pri okrožnem sodišču c Mariboru je razpisano mesto pisarniškega ravnatelja. Prošnje do 10. julija na predsed-cištvo okrožnega 6odišča v Mariboru. — Konki'rzi. Odpravljen je konkurz nad firmo >Theofil Drexlers Buch-, Kunst-, Musiaklren- und Schreibmaterilaien Handlung Fritz Rasch-: v Celju. Odpravljen je turi i konkurz nad imovino Ignacija Baloha v Mariboru. Razglašen je konkurz nad imovino Nežike Pf^iferjeve. trgovke v Petrinji. Prijavni rok do 24. julija t. 1. na okrožno sodišče v Novem mestu. — Praznik ljudske prosvete. Na Vidov-rbn proslave vse šole, vsi prosvetni zavodi in kulturna društva v državi praznik ljudske prosvrfe. Ob tej priliki se bodo zbirali prostovoljni prispevki za fond ljudske izobrazbo. Ta fond se porabi za tiskanje knjig, ki bodo namenjene ljucLstvu. Pro-Fvfrtno ministrstvo je pozvalo vse prosvetne delavce, naj se udeleže te akcije. — Iz državne službe. Za veterinarja pri okrajnem glavarstva Ljutomer - Radgona s sedežem v Gornji Radgoni je imenovan tajnik veterinarskega oddelka v poljedelskem ministrstvu Franjo L ob ni k; veterinar pri okrajnem glavarstvu Liutomer-Radgoni Franjo Baš je premeščen k okrajnemu glavarstvu Maribor - levi breg. — Iz sodne službe. Imenovani so: za višja deželnosodna svetnika 4. skupine I. kat. pri deželnem sodišču v Ljubljani deželnosodna svetnika Jakob Antloga in Mihael V e h o v a r. za deželnosodnega svetnika A. skupine I. kat. pri deželnem sodišču v Ljubljani okrajni sodnik Anton Av-sec; premeščena sta predstojnrk okrajnega sodišča v Ptuju dr. Anton 5 t u h e c k de-želnr^nu sodišču v Ljubljani in predstojnik okrajnega sodišča v Murski Sobot? dr. Fran Kovča k orožnemu sodišču v Mariboru. — Iz poštne službe. Za poStnesa uradnika pri pošti Ljubljana 1 je imenovan sprevodnik in vpokojeni poštni uradnik Fran Prah. Za poštnega uradnika v Beogradu je imenovan vpokojeni kontrolor Matija Meden. — Sola za kmetijstvo in živinorejo v Rakičanih. Na predlog poljedelskega ministrstva se ustanovi v Rakičanih v Prek-murju posebna sola za kmetijstvo in živinorejo. Tečaji na tej šoli bodo trajali eno leto. _ Velik aerodrom pri Zemunn. V Be-žaniji pri Zemunu gradijo velik aerodrom. V nekaj dneh se zgradi prostran hangar, ki bo ves iz železa in betona. Pričakujejo, da bo aerodrom z vsemi potrebnimi pritiklina-roi in inštalacijami zgTajen do jeseni. Služil bo pred vsem zračnemu prometu med — Odvetniški izpit sta napravila danes pri višjem dežlnem sodišču odvetniška kandidata gg. dr. Fran L o k a r iz Ljubljane in dr. Maks Š n u d e r 1 iz Maribora. — Nove telefonske proge. Do jeseni približno do 1. oktobra bodo po objavi poštnega ministrstva izročene prometu telefonske proge Zagreb—Maribor, Zagreb — Sarajevo, Zagreb — Osijek in Zagreb — Koprivnica. Na podlagi mednarodnega načrta se bo gradilo tudi več mednarodnih, prog, za katere bo država morala izdati nad pol milijarde dinarjev. Podaljša se v prvi vrsti telefonska proga Beograd — Zagreb preko Maribora do Dunaja in Prage. Beograd bo tudi preko Subotice direktno zvezan z Dunajem in Prago. — Objava važnih natečajev. Uradni list priobčuje v 58. številki natečaje za sprejem učenk v babiško šolo v Beogradu, gojencev v pomorsko vojaško akademijo v Dubrovniku, gojencev v vojaško-obrtne šole v Kragu.-jevcu in gojencev v inženjersko podčastniško Šolo v Mariboru. Na te natečaje, ki so objavljeni v celoti, interesente opozarjamo. — Slovenski filatelisti čakajo že mesece na prodajo starih spremnic, na katerih se nahajajo vsakovrstne frankovne in delo* ma tudi portovne znamke. Sprva ee je govorilo, da po bo prodaja vršila na tukajšnji poštni direkciji, a kmalu 6e je cula govorica, da bodo zgoraj omenjene spremnice poslali v Beograd, zadnje dni se pa šepeta, da sprem niče ne bodo prodane ne v Ljubljani ne v Beogradu, ampak v — Zagrebu. S tem bi bili slovenski filatelisti občutno prizadeti, zato pozivamo odločilne činitelje, naj to nakano preprečijo! — Filatelist. — Poštnim uradnikom-Sekolom. Nacel-slvo >Poštue Nakupnet v Pragi poziva brate Sokole, njih družine in sorodnike, ki bodo prišli na vsesokolski zlet v Prago, da obiščejo Poštno Nakupno na Vinogradih, Fochova 5S, si ogledajo društveno podjetje ter obedujejo in večerjajo v Poštni kuhinji v Pragi II, Bredova ulica 2 (poslopje poštnega ravnateljstva, tretji vhodL ki bo v rečeni h dneh kuhala in nudila izdatne obede po 5 Kč za 2500 oseb. — Hranilne vloge v postni hranilnici. Po izjavi poštnega ministra prične 1. julija t. L sprejemati hranilne vloge tudi poštna hranilnica. — Iz našega državljanstva so izstopili: Franjo Erjavc, geometer v Pragi, rodom iz Idrije, Matija Frank, magister farmacije v Linzu, pristojen v Ptuj, Karel Smonik, kovač v Hafendorf u, rodom iz Sv. Lovrenca, Josip Koler, privatni uradnik v Spitalu, rodom iz Gerlinc, France ZofeL, delavec v Gleisdorfu, pristojen v Prevtalje, Karolina Aiclieltcr, zasebnica v Gradcu, rodom iz Vipave, Alojzij Umlauf, župnik v Olomucu, pristojen v Veliko vas srez Litija, Jernej Koražija, delavec v Dimlahu, rodom iz Tlake, Kristan Ferlan, zasebnik v Hochtregi-stru, pristojen v Dol pri Hrastniku, Ivan Poje, uradnik v Leobuu, rodom iz Rogatca in Matija Obal, delavec v Kapfenbergu, rodom iz Gradišča. — Denarni zavodi v Sloveniji na Vidov dan, dne 28. junija, ne poslujejo. Društvo bančnih zavodov v Slovenji. — Društvo upokojenega učiteljstva Slovenije bo zborovalo 3. julija ob 2. popoldne v šoli na Ledini. Člani in članice, ki si hočejo ogledati velesejem, imajo v dopisu naznanjeno znižano vstopnino. Velesejem ei ogledamo v treh skupinah. Prva se zbere pred vhodom v petek 2. julija ob 15., druga v soboto 3. julija ob 10., tretja pa v nedeljo 4. julija tudi ob 10. dopoldne. Odbor. — Društvo stanovanjskih najemnikov v Celju sklicuje za nedeljo 27. junija ob 9. dopoldne protestni siiod v restavracijo Narodnega doma. Na shodu se bo protestiralo proti nameravani spremembi in poslabšanju stanovanjskega zakona. — Zdravuiški honorarji. Zdravniška zbornica razglaša: Po sklepu zborničnega odbora je vsak zdravnik dolžan zahtevati za vsako ordinacijo, vsak obisk ali konzilij takojšnje plačilo; le pri več časa trajajoči bolezni ob sklepu zdravljenja. Hišni zdravniki so izjemoma upravičeni, da razpošiljajo račune ob sklepa vsakega pol leta. • 669-n — Kongres učiteljstva meščanskih šol bo letos 4., 5. in 6. julija v Sarajevu. Na dnevnem redu letošnjega kongresa so za enoten ustroj, razvoj in procvit meščanskih šol v naši kraljevini zelo važna vprašanja. Stanovska dolžnost učiteljstva meščanskih šol je, da se udežeži tega kongresa v največjem številu. — Tragična smrt Mariborčana v Zagrebu. Včeraj dopoldne se je v Zagrebu smrtno ponesrečil zidarski pomočnik Anton Skaza, rojen leta 1S6S. v Mariboru. Na Maksimijski cesti je padel s krova neke strehe in nezavesten obležal. V bolnici je kasneje podlegel poškodbam. Pokojni je bil poročen. Iz Ljubljane — I j W-akemu svoje! Pišejo nam: Magistrat ljubljanski je razpisal oddajo težaških in zidarskih del za novo stanovanjsko hišo ob Ahacljevi cesti. Zgradba bo stala občino težke milijone in samo po sebi je umljivo, da se bo moralo posojilo do gotovega termina obrestovati in amortizirati. V teh poslopjih je predvidenih 80 stanovanj — od ene do treh t>ob s pritiklinami. Da bo s temi zgradbami tudi velik del mesta moderno olepšan, ni treba še posebej omenjati! S tozadevnim sklepom je gerentski svet dokumentiral svoje pravo pojmovanje o so-cijalnih in higijenskih potrebah sedanjega časa, dasi si je s svojim sklepom naložil težko breme in odgovornost! — Tudi Zagreb je za počel svoj čas podobno akcijo, toda finančno stanje in davčna moč zagrebške občine napram ljubljanski je kakor orjak proti pritlikavcu. Naš gerentski svet dela tiho in vztrajno, ali on razume socijalizem v pozitivnem delu in ne kakor konglomerat prejšnjega občinskega sveta v frazah in kri-čavosti ter s tistimi ogabnimi 6trankarsko-politicnimi tendencami, ki jih je danes med Slovenci vsak pošten človek do grla sit! Zato: Vsakemu svoje in vsa čast gerentske-niu svetu! —lj Velesejem do 7. zvečer odprt. Uprava Ljubljanskega velesejma je sklenila radi dolgih junijskih in julijskih dni podaljšati vsakodnevno zatvoritev sejmišča do 7. zvečer. S tem bo ustrezno zlasti uradnikom in delavstvu, ki je do 5. popoldne zaposleno in bo tako zamoglo pohiteti še malo na velesejem. Razstavni paviljoni se bodo začeli zapirati od pol 7. naprej, tako da se bo sejmišče do 7. ure polagoma izpraznilo. —lj Nemški >Reise- und Verkehrsbu-rcau« je delal letos po celi Nemčiji v najširšem slogu brezplačno propagando za naš ljubljanski velesejem. Kot protiuslugo je družba naprosila upravo velesejma, da se razobesijo po sejmišču njeni propagandni plakati. Plakati so umetniško dovršeno izdelani in predstavljajo lepo gorsko sliko. Imajo pa samo nemško besedilo. Uprava velesejma bo nekaj teh plakatov razobesila, vsako spreminjanje besedila pa bi kvarilo umetniško lice plakata. Toliko v vednost našemu narodnemu občinstvu, da ne bi bilo kakih prigovorov. —lj Vpisovanje učenk na T. dekliški osnovni soli pri Sv. Jakobu se vrli v zmi-slu odloka velikega župana ljubljanske oblasti z dne 8. maja t. 1. P. br. 909 dne 30. junija, 1. iu 2. julija, vselei od 8. do 12. v pritličju levo, soba št. 5. Učenke, ki še niso posečale te šole, naj prineso s seboj: krstni list, domovinski list in potrdilo o cepljenju koz. Ker se moramo pri vpisovanju ozirati na šolske okoliše, opozarjamo roditelje, da obsega šolski okoliä naše gole vse ulice, ceste in trge, ki leže v sledeči obmejni Črti: Marmontova ulica (jugozahodni del), Rimska legija (zahodni del), Rimska cesta (južni del), Valvazorjev trg (južni in zahodni del), Vegova ulica (zahodni del), Peternelova ulica (južni del), Židovska steza (južni del), Jurčičev trg, Hradec-kega most, Cankarjevo nabrežje, PogaČarjev trg, Šolski drevored, Kopitarjeva ulica (zahodni del, Streliška ulica (Jugozahodni del), Gruberjev kanal (do Poljanskega mostu), Poljanski most, Hradeckega vas, Dolenjska cesta do Ga'jevice, Ižanska cesta do mitnice. —Ij Razstava srednje tehniške šole. Orvorjenl sta letos dve razstavi Na Ljubljanskem velesejmu (polodprti prostor paviljona H) je otvorjena Šolska Jubilejna razstava v proslavo 2J5tetaice ^ umetno-obrtne strokovne šole in 15-Ietnice e sledeča: Friedrich. Mantler, Re* mec, Jurinič. 5ep, Kunst, l:rbartl:e, A-v., Leinert, Buble. Szarasz. Pods.ivezni k ipet:1 > L. N. P. je določil 7& Ljubi ;an> sledečo moštvo: Ena*a t, Pkš. JanSigaj—Zeml; , Zupančič Cabc, Zunančid L. do—Cebohin, Lrman A, Buljcveč, Iriič, (.jmerr.ik. Rc< zerve: Oman, iMar^hiotti. Kakor Zagreb, t a* ko tudi Ljubljana ni postavila v boj svoje elite. Ilirija igra namreč v p-aznikili v < t lovcu in Gradcu ali Lin^u in zato večine svoj h igralcev ni mogla staviti na razpo* lago. — Gostovanje A. S. K. Primorf>i v Mut riboru in Ptuju. V ponedeljek gostu e A. S. K. Primorje v Ptuju proti S. K. Ptuju, v torek proti I. S. S. K Maribora. — Hazenska tekma LJubljana — MarU bor. V ponedeljek se vrši v Manb nn tncdt mestna hazenska teki ia med reprezentan« cama Ljubljane in Maribora. — Mariborski Rapid gostuje 23. in 29> t. m. v Celovca. Danes 1040 — zadnji dan srčkana-- aby Peggy v komediji „Dva vražioka" Predstave ob 4., pol 6., pol 8L in 9. Kino Ideal k sin Strelci pozor! Vi nedeljo 27. t. m. velika strelska tek ma S. L. D. na vojaSlcem strelišču i Ljubljani od 7. do 22. in od 14. do U Dopoldne se strelja s kroglo, popoldn tudi z zrnjem. — Mstop brezplačen, i, sicer za člane S. JJ. D. in ostale tekme valce. Za streljanje se plača prijavnin za vsako iarčo po lODin. —■ Po stre Ijanju zabava v «Zvczdi»< —* S. Lf L 664, P-p-pokorno javljam, ca najboljša dosedaj izdelana veseloigra brez dvoma m e e mm v prsnim Snov je vzeta iz življenja bivših avstrijskih oficirjev. — V glavnih vlogah nasto» pajo samo znane in splošno priljubljene filmske zvezde kot: Harry Liedtke, Lilian Harwey, Mary Kid, Hans Jun- kermann kd. Imenitne so scene: Temperamentna plesalka Anita in armijski komandant Ep* pendorff. — Lepa grofica Marija Šarlota in mladi kapetan Wallendorf. — Poroka na povelje. — «Discipüna». — Psp-pokorno javljam .. .! — «Pozor!». — Go* spod nadporočnik je moja soproga... —Snaga je pol zdravja. —• JDcveta ura. — Ljubezen, komični zapletljaji brez kraja in konca ter smeh, smeh in zopet smeh. Predstave se vrše ob: 4.. pol 6., pol 8. in 9. — V nedeljo ob: 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. — Pri vseh predsta\>ah svira prvovrstni umetniški orkester, najnovejše du* najske štagerje. ELITNI KINO MATICA, vodilni kino v Ljubljani. Tel. 124 Pridite in nasmejali sc boste! = ^LU;Viii\ 3M in aku l/» ane zo. junija 1926. btev 142 Gospodarstvo Stanje Narodne banke dne 15. junija 1926 (v oklepaju razlika v primeri s stanjem dne 8. junija). Aktiva; Kovinska podlaga v kovanem fclatu 79,824.009.13 Din, v kovanem srebru 17^04^840.10, v tujih monetah 478.899.56, v depo jih in raznih valutah 362,145.432 — skupaj 423,953.160.79 (— 975.990.04). Posojila: na menice 1.057,117.451, na vrednote 217,169.989.75 — skupaj 1.274,341.440.75 (— 975.990.04). Posojila za izmenjavo kronskih novčanic 1.151,923.315.49, račun začasne izmenjave 349,119.858.65 (-f- 121.123.80). Državni dolgovi 2.966,355.034. vrednost drž. domen, zastavljenih za izdajanje novčanic 2.138377.163. Saldo rajnih računov 500 mil. 299.294.54 (— 979.695.23). Skupaj 8 miljard 604,369.269.22 Dii*> Pasiva: Od glavnice izplačano 29 mil. &33.800, rezervni fond 7,740.438.42, novčani-te v obtoku 5.549,022.740 (— 118,597.590), državni račun začasne razni en jave 349 milj. 119.858.65 (-j- 121.123.80), državne terjatve po raznih računih 129,988.046.72 (-j- 45 mil. 699.332.94), razne obveznosti 517,948.902.43 |+ 609.449.91), državne terjatve za zastavljene domene 2.138,377.163, ažijo za kupovanje zlata 82,338.318 — skupaj 8 milijard 604,369.267.72. —g Monopolski dohodki naraščajo. Iz statistike podatkov uprave državnih mono* polov je razvidno, da monopolski dohodki neprestano naraščajo. Od 1. aprila 1925 do 31. marca 1926 so znašali dohodki od toba^ ka 1.698,256.327, od soli 357,042.727, od pe~ troleja 151,152.147, od vžigalic 143,546.114» od cigaretnega papirja 141,288.974 in razni drugi dohodki 7,733.108 — skupaj torej 2.503,019.400 Din. Proračunsko leto 1924/25 je dalo 2.357,017.200 Din, tako da znaša pru tastek 157,729.480 Din. —i Reorganizacija tarifne službe. Na zadnji seji Centrale industrijskih korpora* ralni direkciji državnih železnic je podpisan nov pravilnik o manipulaciji z blagom na železnicah. Doslej je bilo v veljavi več takih, pravilnikov. Za Slovenijo je veljal bivši avstrijski, za Hrvatsko, Slavonijo in Voj* vodino madžarski, dalje so veljali bosanski, srbski in še drugi pravilniki v raznih jeziš kih in sistemih. Vsaka pokrajina je imela svoj pravilnik. Z novim pravilnikom so vsi predpisi unificirani in izpopolnjeni. Pravil* nik bo v kratkem natisnjen, na kar ga dobe vse postaje. _ - T —g Vagoni za izvozno sezono. V pro* metnem ministrstvu se jc vršila te dni kon- ierenca, na kateri se je razpravljalo o ukre* pih, ki so potrebni, da se zasigura za izvoz* no sezono dovolj vagonov. Prometni mini* ster je že izdal vsem direkcijam potrebna navodila, tako da vagonov nikjer ne bo pri* m an j kovalo. —g Zvišanje madžarskih železniških tat rif. V tarifi za direktno prevažanje potni* kov in prtljage v prometu med postajami državnih železnic SHS in postajami nem« ških državnih železnic v tranzitu preko Ce* škoslovaške, Avstrije in Madžarske, se s 1. julijem povišajo tarife na madžarskih progah za okroglo 15 %. ■—g Nova madžarska valuta. S 1. juli* jem dobi Madžarska novo valuto, in sicer takozvani «pengö», ki se deli na 100 filier* jev (kratice «Pg» in «f»). En pengö == 125 tisoč dosedanjih madžarskih kron, en filier torej 1250 kron. Napisi na ploščah prevlečeni s radiotinkturo, morejo se citati tudi ponoči. En primer: To in ono Odlikovanje Amundsenovih tovarišev Iz Osla poročajo: Koncem preteklega tedna je razpravljal občinski svet v posebni seji o načinov, kako bi izrazil odličnimi udeležencem Amundsenove ekspedicije oficijelno zahvalo. Občinski svet je sklenil predložiti parlamentu naj poviša nadrx>ročnika Rüser-Lar-sena in topniškega korporala v čin kapitana vojnega brodovja, poročnika Omdala pa v čin nadporočnika. Tega izrednega povišanja ne more podeliti kralj, niti vlada, marveč samo parlament. Rüser Larsen je za starejšimi kolegi sedmi po vrsti, dočim bi Wis-ting, ki je bil kapitan Amundsenove ladje ;.Maud«, kot podčastnik rednim potom nikoli ne mogel postati kapitan. Omdal je zdaj aktivni poročnik brez oficirske plače. Po poročilih iz Newyorka je zapustil Amundsen s svojim spremstvom Nome in če ga ne bo oviral led, doseže v Newyorku parnik »Bergenfjord« tako, da se vrne v Evropo sredi julija. Neurja brez konca in kraja lz vseh krajev Srednje Evrope prihajajo nova poročila o neprestanih viharjih, povodnjih in orkanih brez konca in kraja. Silen naliv v Pincgavski-dolini je povzročil v treh vaseh ogromno materijemo škodo. Odnesel je večjo množino raznega materijala in lesa. Tudi potok Riming, o katerem smo že včeraj poročali, je povzročil ogromno škodo. Podrl je celo vrsto mostov in jezov. Tudi na Moravskem so velike povodni i. Reki Morava in Dyja stalno naraščata. V nevarnosti so vse naselbine ob moravsko-avstrijski meji. Voda že prestopa visoke nasipe. Požarne bram-be in pijonirji skušajo nasipe zvišati. Ogrožena je zlasti ravnica od Dürn-kruta do izliva Morave v Donavo. Nad Budimpešto se je včeraj utrgal silen oblak, ki je povzročil mnogo škode. Predmesta so bila popolnoma pod vodo. Donava je začela rapidno naraščati ter e popravila bližnje ulice in ceste. Policija je bila prisiljena na več krajih izprazniti stanovanja. V Novi Pesti so bili kanali s peskom povsem zasuti. Zato je voda vdrla na ulice in segla visoko v stanovanja. Nenadna povodenj je na več mestih prekinila električno aiapeljavo. Trije mestni okraji So bili vso noč brez električne razsvetljave. V predmestjih so morali okoli tisoč rodbin povsem deložirati. Požarna bramba je posredovala v šest-sto slučajih. Materijalna škode je velika. O nalivih in nevihtah poročajo tudi iz madžarske pokrajine. Po poročilih iz Berlina Laba še vedno narašča. Pri Magdeburgu je predrla nasipe in poplavila več tisoč oralov rodovitne zemlje. Žetev je popolnoma uničena. Tudi reka Stupenica je več kilometrov daleč poplavila polje in opustošila nad 10.000 oralov rodovitne zemlje. Neprestano deževje vlada tudi na Tirolskem. Bodensko jezero rapidno narašča in je ponekod že prestopilo bregove. Samo včeraj je jezero naraslo za 14 cm. Del Bregenza je že pod vodo. Od hiše do hiše so napravili mostove iz desk. Najvišje stanje jezera iz leta 1886 je že prekoračeno in le še par centimetrov manjka, pa bo doseženo stanje jezera v 1. 1640, kr» ie voda povzročila veliko katastrofo in cel del Bregenza razrušila. Zgodovinski avto y. par dneh bo 12. obletnica aten* tata v Sarajevu, kateremu sta podlegla bivši avstrijski prestolonaslednik in njegova soproga. Atentatu je sledila po enomesečnem pripravljanju objava vojne Srbiji, nato je izbruhnila svetov* na vojna. Kakor znano, se je atentat dogodil na ta način, da fe prestolonaslednik Ferdinand vztrajal na tem, da obišče ranjenega adjutanta v bolnici. iVozil se je v avtu in v avtu ga je doletela smrt. Avto je vsled tega prešel v zgodo* vino in postal slaven. Vozilo, s katerim se je prestolonaslednik vozil po šara* jevskih ulicah, je bilo državna last in prideljeno šefu bosansko*hercegovinske vlade. To mesto je ob tistem času za* vzemal general Potiorek. Avto je ostal tudi po atentatu v službi bosansko=her* cegovinske vlade do konca svetovne vojne, Ko je nato sledilo uiedinjenje, se je začel posluževati avta novi deželni bo* sansk: šef dr. Srskič, ki je pozneje po* stal minister. Na avtu se še danes po* znajo drobci in luknje, ki jih je po* vzročila eksplodirajoča bomba. Doktor Srskič je imel z avtom razne nezgode, tako da ga je spravil v garažo, ne da bi gii uporabljal. Avto ie nato kupil trgovce Ragib Cavara iz Čapline v Dal* maciji, ki je ž njim prevažal pošto med Caplino in Imotskim. Februarja letos* njega 'eta pa se je avto prekucnil. V. časopisju je zlobnež napisal, da nosi avto nesrečo, ker je to avto, na katerem sta bila ubita avstrijski prestolonasled* nik in njegova soproga. Prebivalstvo je vsled tega postalo pozorno in se ga iz* ogibalo. Potniki ga odklanjajo; lastnik ga je moral vtakniti v garažo, ker ni več za poštno rabo. Avto je iz tovarne Fia- ter še danes prvovrsten stroj. Ne* mara ga bo moral lastnik prodati v drug kraj naše države, kjer ne bodo vedeli za njegovo zloglasno preteklost. Tudi dunajski listi so zabeležili te članke naših dnevnikov. Pristavljajo pa, da njih vsebina ne more odgovar* jati resnici. Po njihovih informacijah je bil namreč Fran Ferdinandov usodni avto kmalu po atentatu prepeljan na Dunaj. Tam so ga shranili v vojnem muzeju, kjer se nahaja še danes. Avto ni tipa Fiat, kakor avto, o katerem pi* šejo jugoslovenski listi, ampak izdelek tt .Graf & Stift. Razločno se poznajo na njem še sledovi revolverskih krogel. Kar se tiče avta, o katerem poroča* jo jugoslovenski listi, so dunajski dnev niki mnenja, da je spadal med kolono, ki je vozila na »Vidov dan v Sarajevu Ferdinandovo spremstvo. Ta avto je bil bržčas last genrala Potioreka ali pa bosanske deželne vlade in ni izključc* no, da se res tudi na njem poznajo sledovi revolverskih strelov. Najkrasnejše shimmy klobuke za gospode v raznih barvah, najmodernejše od Din 110, dečje pa od Din 55 naprej je založila tvrdka DRAGO SCHWAB, ÜJUBLJANA. Samomor gledališke krasotice Te dni so poročali listi, da se je v londonskem gledališču Drury Lane Theater usmrtila znana pariška igralka in pevka, krasotica Regine Flory! Bila je intimna prijateljica z vsemi sinovi starodavnih angleških plemeiiitaških in finančnih rodbin ter uživala glas izredno duhovite mladenke. Zagonetna smrt je povzročila povsod govorice o njenih zvezah, nakar je policija prevzela stvar ter začela brskati po vzrokih. Regrne Flory se je pripeljala v sredo prejšnjega tedna z aeroplanom iz Pariza v London, ne da bi za to vedel detektiv, ki Sn ga stariši ranjke pevke poverili z nadzorstvom. Regina Flory je že opetovano poiskusila izvršiti samomor, kar pa se ji je bilo doslej vedno ponesrečilo. Zato so sorodniki in prijatelji najeli detektiva, ki jo je stalno nadziral, da prepreči katastrofo. Regina Flory se je z letališča napotila naravnost v direkcijo Drury Lane Theatra, kjer se je prijavila pri direktorju. Med pogovorom je potegnila iz ročne torbice samokres in ga izpa-lila trikrat zaporedoma proti svojem! srcu. Flory Regine ie postala v zadnji! letih strastna moriinistka. Z morfijen si je ubila vsako voljo in veselje dc življenja. Ta strup je tekom let popol noma razjedel njen mladi organizem. j< napravil razburljivo in brezvoljno. Ra zen tega je živela zadnja leta prece razposajeno, kar je vplivalo na njem žrvce. Regina je prosila znanega ji direk torja omenjenega londonskega gledali šča, naj bi posredoval pri sklenitvi tur nejc po Angliji in gostovanja v Londo nu, kar pa ji je direktor odbil. To jo j« tako popadlo, da je pograbila po samo inorilnem orožju ter se usmrtila. Opetovano je piskusila, da se res strasti po morfiju, kar pa ji ni uspela Njeno zdravje je bilo že precej ona jano ko se je pred časom v Parizu seznanila z oženjenim dramaturgom. \ katerega se je silno zaljubila. Malenkosten prepir je povzročil, da je Reg i me Flory nenadoma odpotovala v London, kjer se je holeta za stalno naseliti Zanimivo je, da se je v trenutku ko je Regine Flory govorila z direktorjem, predno se je usmrtila, njen detektiv nahajal pred vrati ter prisluškova razgovor. Ko je zapazil, da postaja r:\7 govor prepirljiv da se njegova varovanka vznemirja in da se jc bati izbruha, je vdrl v sobo, toda bilo ie ?« prepozno. V istem hipu se je že sproži strel, ki ie napravil konec miademu ii nekoč tali obetajočemu življenju umet niče Rocrine Flor\\_ prinaša Harold Lloyd »Sv. Janez in kanarček" Elitni Kino Matica Umor ali samomor Zagonetna smrt Frančiške Bruzdi-love iz Hrlic na Moravskem, o kateri smo poročali že včeraj, bo najbrž kma-lu pojasnjena. Oblasti še niso mogle ugotoviti, da-li gre za umor ali samomor. Sodno, komisija na truplu namreč ni našla sledov nasilne smrti tako, da ni izključen samomor. S tem pa preiskava zagonetnega slučaja še ni končana in vse kaže, da ostane smrt mlade delavke še dolgo tajna. Brazdilova najbrž ni bila popolnoma normalna. Njena rodbina ie podvržena duševnim boleznim. Njena mati je bila že trikrat v norišnici, oče ie pa hud pijanec. Doma so se neprestani* prepirali in celo pretepali. Frančiška je nekaj dni pred smrtjo priznala roditeljem, da je že tri mesece noseča in sicer z nekim sumljivim možem, ki sedi zdaj v zaporu. Zato so bili prvi hip osumljeni umora domači. Toda preiskava ni mogla ničesar dokazati in t,i-ko pride v poštev druga možnost, da je Brazdilova izvršila samomor. KAVČUKASTE PETE IN PODPLATE nosite ob vsakem vremenu. «PALMA» ni razkošje ker daje elastično ugodno hojo, ter je vsakemu praktičnemu in varčnemu človeku neob* hodno potrebna tembolj, ker je mnogo bolj trajna in cenejša kakor usnje. Ena poizkušnja vas brž prepriča. Odtlej ne boste hoteli več nositi čevljev brez «PALME». 1729 PETER KOBAL Podružnica Ki- ■ i-rs L3UBL3ANA (Kolizej) KRANJ, GLAVNI TRG Velezaloga pohištva. Specijaliteta: klubgarnlture. — Lastno tapetništvo In zaloga vseh tapetniških predmetov, Crin d Afric (morska trava). 1931 Modroce afrik, ž i m nate in fine volnene ter vse drugo TAPETNIŠKO POHIŠTVO kupite najceneje pri tvrdki Rudolf Sever Ljubljana, Boapoavetslta 6. L. Mikuš Mestni trg štev. 15. Tvornica dežnikov zaloga izprehajalnih palic Premog- drva ILIRIJA, Kralja Petra trg 8. — Teleron 220. T-5* Oddam sobo s posebnim vhodom s 1. julijem. — Naslov pove uprava «S1. Nar.». 1939 Šivalni stroj dobro ohranjen — na* prodaj. — Ponudbe pod «Sivalni stroj/1913» na upravo «Slov. Naroda». Inštrukcijo čez počitnice išče priden učiteljiščnik pri boljši rodbini. — Ponudbe pod Inštrukcija/1900 na upra* vo «Slov. Naroda». Naprodaj vsled smrti polkovnika Puteanyja v gradu Tivo* Ii, I. nadstropje, levo — jedilnica (barok), spalni* ca (barok in renaisance), jedilni servisi, stekleni servisi, razne ure in več drugim predmetov. — Na ogled in naprodaj istotam. 1924 T KOKS - CEH Wc'fova 1 II Telefon 56 L S. I. Prodam posestvo z vsemi gospodarskimi poslopji, oddaljeno pol ure od Kranja. — Po* nudbe pod «Posestvo 1885» na upravo «Slov. Naroda». Klavir, dobro ohranjen — se ras di selitve takoj proda. — Ponudbe pod «Klavir 1925» na upravo «Slovens skega Naroda». Lokal s stanovanjem na pro* metnem kraju v mestu ali na deželi — iščem. — Ponudbe pod «Lokal 1926» na upravo «Slov. Naroda». /P Velesejem : Paviljon E Razstava v Kolizeju. RAZPIS. Mestni magistrat ljubljanski razpisale oddalo težaških in zidarskih del za zgradbo nove stanovanjske hiše na Ahacljevi cesti v Ljubljani. Vsi potrebni podatki se dobe od sobote 26. junija 1.1. naprej med uradnimi urami, v mestnem gradbenem uradu, Lingarjeva ulica štev. 1. Ponudbe bode vložiti najkasneje do 10. julija t. L do 11. ure dopoldan pri imenovanem uradu. Ljubljana, dne 23. junija 1926. 1912 in prikolice najnovejši modeli 1926 I. po znižanih cenah dospeli. — Na og ed in poshušnjo pri Jugo Auto d. z o. z. Ljubljan.', Dunajska cesta 6 — Telefon 23 Ceniki na zahtevo brvrpl č • Ključavničarski pomočnik, priden in močan, zmožen slovenskega in nem? škega jezika — išče službo. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod «Ključavničarstvo/1927» na upravo «Slovcnskcya Naroda». Starine: tabernaklje, sekretarje, garniture, komodc, ste* kla, srebro, porcelan itd. kupujem po ljubiteljskih cenah. — Brze ponudbe z natančnim popisom in navedbo cene na: Julij pl. Huebmershofen * Sil* bcrnagl, Zagreb, Ilica 131 a. 1476 Mni stroji ;emškega izdelka patent „Ideal" ■ jamstvom za nogavice, jopice, vitarje in vsakovrstne pletenine nudijo vsakomur najboljšo in si-urno eksistenco. V zalogi s poukom, ki jc jako lahak, in po potrebi tudi s stanovanjem edino le pri F. Kos. Llutiljana. Zidovskau. 5 Generalni zastopnik. Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja 21-T :: premog :: iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča rosebno prvovrstni češkoskovaški in angleški koks za livarne in domaČo uporabo, kovaški premog, črni premog in bnkete Naclnw PROMETNI ZAVOD ta PREMOG d.d. liadlUV • v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15 I Urejuje; Josip Zupančič, mm Za »Narodno tiskarno*; f ran Jezeršek, %—• Za inseratni del lista: Oton Christof.«—• Vsi Ljubljani. R2G