Vk»k dan r»»«n »obot, nedelj ia pr»»nikov. d»ily Saturdaji, Sund.yi «d Holidsjs. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UrvdnlAkl In upr«vnt*kl prnatorl: 2667 South lawndsU A v«. Office of Public« t lun: 2057 South Uwnd»lt A v«. Tekphone. Kockw«|| 4004 j^lvEAR XXXL Cena lista je $6.00 knurvd m »t <'hit«l«, Illinois, UMler thr Aet uf~C»n« Him 'ZrZČL^ fiZrZIS:. CHICAGO, ILU PETEK 28. OKTOBRA (CKTOBEK 2HKJ938 SubKiipUon $«.00 Y®arly 8TE VN U MIIK K 212 Accgpince for mailinic at «i»ecial rat« of po«Ug« provktod for In aaeUon 1108, Act ot Oct 8, 1017, authorbad on Ju«« 14, 1018. Kongresni odsek blati governerja in CIO Odsekove asortirane priče v službi reakcije •kvraguzgover-nerjem," pravi sodnik Wwhington. — (FP) — Die- sov "neameriški" kongresni odsek postaja z vsakim dnem večji cirkus, v katerem nastopajo poleg voditeljev preiskave večinoma sami majhni klovni in pajaci ameriške reakcije. Zadnje dni se je ta cirkus bavil z "ne-»merikanizmom" v Michiganu, ? glav nem v Detr»itu in drugih ivtnih mestih, iz katerih so pri-ili v Washington asortirani ka-nkterji — tovarniški špioni, prjevci, policaji, antidelavski aodnik in komunistični renegat-jt Iz vsega poteka tega cirkusa je razvidno, da je glavni namen Diesove preiskave glede Michi-pna političen — da namaže go-lemerja Murphyja in CIO z blatom "komunizma". Murphy je namreč kandidat za ponovno kvolitev. Michiganska reakcija k je očividno zatekla k Diesu, da ji pomaga poraziti sedanj e-p governerja, ker ni lani hotel v krvi zadušiti avtnih stavk. Glavno politično orodje proti Xurphyju je bil okrožni sodnik hul V. Gadola iz Flinta, ki j* tako pomlad izdal injunkcijo Roosevelt obsodil persekucije Ameriški kontinent te mora zavarovati proti invaziji Washington, D. C., 27. okt.— Predsednik Roosevelt je sinoči v svojem govoru po radiu ostro Domače vesti Obiski Chicago. — Gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete sta 26. t. m. obiskala Edvard Penca iz Sil-visa, 111., in tajnik društva 286 SNPJ in Silvija Keržič iz Jolie-ta. Nov grob v starem kraju Castlegate, Utah. — Frank Jenko, član društva 296 SNPJ, je prejel žalostno vest, da je v Cerkljah pri Kranju na Gorenjskem umrl njegov brat Janez Jenko v starosti 56 let. V Ameriki zapušča brata, v starem kraju pa ženo, dva brata in tri sestre. Nov grob na zapadu Ročk Springs, Wyo. —»Tu je --------------------.„„ umrl Jakob Mrak v visoki staro- obsodil države, ki zatirajo svo- sti 93 let. Doma je bil z Žirov-bodo, persekutirajo Žide in ved- «kega vrha pri Gorenji vasi in v no rožljajo s sabljo, zaeno pa je Ameriki je živel 26 let. V Ame-opozoril svet, da bo Amerika riki zapušča dva sinova, štiri protektirala ameriški kontinent hčere in večje število vnukov ter pred zunanjim vmešavanjem. pravnukov. "Mi ponovno naglašamo svojo .. - „ . vero, da sile, ki vedno pretijo z NeHreče v B*rb*rt«nu vojno, ne bodo uspele," je rekel Barberton, O. — Pri delu Roosevelt. "Mir, ki ga ustvarja tovarni je bil težko pobit Jos. strah, ni nič boljši kot mir, ki ga uk6a"- — sinček r°iak* An" postavi orožje in brutalna sila. tontt Žagarja si je pri padcu na Danes vidimo milijone preganja-1cestl z,omil no«°-nih ljudi, ki iščejo zavetja, a ga ne morejo dobiti. Miru ne more biti, dokler ne bodo smeli ljudje misliti s svojo glavo in svobodno izražali svojega mnenja." Predsednik je dal razumeti vsem, da dokler bodo druge države dajale samo obljube, da so pripravljene na razorožitev, se bo Amerika oboroževala. Zgradila bo mogočno oboroženo silo, da se bo lahko branila proti vsa kemu sovražniku. "Amerika ne JAPONSKI Mili-TARISTI VLADAJO V HANKOVU Koncesije velesil na Ki• tajskem v nevarnosti NOVI POŽARI V KANTONU Mrtvega so našli Moon Run, Pa. — Tu so našli mrtvega v postelji Johna Suha-dolnika. Star je bil 60 let in doma iz Sebačev pri Borovnici. Ni bil pri nobenem podpornem dru štvu in v Clevelandu zapušča brata. Calumetske novice 0 Calumet, Mich. — Edvard Rozman iz Raymboultowna je imel smolo, ko je povzročil avt- vsiljuje svoje vladne forme no- no kolizijo in sodnik ga je kaz beni državi," je dejal predsednik, noval s petimi dolarji planila.— ------------- ----- ----—------ - ITCIll umavi, JC piuinvumni j nuvai B JJCUIIll UUIOI JI — proti sedečim st^vj^rjem v to- "toda pripravljeni smo na boj zf v bolnišnici je umrl 89-letni Pa n.j.. i - ~ .... ...... ju n I . _ . • , • vsakim, ki nam bi hotel diktirati, kakšno obliko vlade mora imeti Amerika." Rehabilitacija I ameriških železnic 'ramah Flfličr Body7toda je o-lUla krpa papirja, ker se je go-verner Murphy bolj zanimal za ■irno poravnavo stavke kakor pa za enforsiranje injunkcije s »treljanjem delavcev. Sodnik Gadola, ki se je trkal u ivoja republikanska prsa, je fcjal, da ga je governerjeva akcija tako raztogotila, da je ob Kki priliki rekel odvetniku avt-* unije, "naj gre governer k To ne je zgodilo, ko je »nijuki odvetnik vložil akcijo za •dložitev injunkcije. Nad guvernerjem in nad mest-| {^^' jKisebnemu odboru, ki ga "imi (KllKjrniki v Flintu se je je imenoval predsednik Roose-pritoževal tudi John M. Barrin- ve]tf da posreduje v sporu med i*, ki je izgubil pozicijo mest- železničar ji in magnati, načrt vel Despot, doma iz Severina, k je bival tu 40 let. V Manlstlque-ju sta pa umrla 75-letni Mike Krušac in 69-letni Marko Brn-jas. — Truplo Johna Vertina, ki je umrl v starem kraju med obiskom, je dospelo te dni v Ca lumet. Radikalni predsed- Bratovščine predložile načrt ^ wanhinKton, d. c.—(FP> -\nik izvoljen v Chilu Železniške bratovščine so pred-| Reakcija zdaj izziva krizo Santlago, Chlle (Južna A me upravitelja kmalu po stav-1^"rehabilitacije železnic brezin^^okt"- IVed^dniške ja je mestna I_____a Mo.noniin Hal ' '..... .. »i«ija odslovila, volitve v republiki Chilu, ki ao se vršile zadnji torek, so izpad- Hankov, 27. okt—Japonska armada ima popolno kontrolo nad Hankovom, Wučangom in Hanjangom, tremi glavnimi industrijskimi mesti v wuhanskem distriktu. Japonske kolone so zasedle vse glavne pozicije in obrežje ob reki Jangtse. Prejšnja nemška koncesija je bila spremenjena v varnostno cono. Poveljniki japonske oborožene sile ao »gotovi 1 i protek cijo civilnim prebivalcem v tej coni. Japonci so postavili stroj niče ob vsej črti prejšnje nem ške koncesije in prepovedali Nemcem vitop v koncesijo. Slič ni ukrepi so bili uveljavljeni i vseh drugih distriktih, katere so zasedle japonske Čete. Kitajske čete, ki so pred umikom iz Hankova razdejale vsa vladna poslopja so zgradile novo obrambno črto zapadno od Hankova. Z okupacijo bivšega glavnega kitajskega mesta so dobili Japonci kontrolo nad vse mi komunikacijskimi zvezami in ozemljem v obsegu 576,000 kvadratnih milj, na katerem živ' okrog 200,000,000 Kitajcev. Tokio, 27. okt.—Japonska po litična stranka Tohokai Je včera sprejela resolucijo, v kateri za-hteva, da ae mor»jo vse zunanje države podati ln Ulo£lti vae kon cesije, ki jih Imajo na Kitajskem, tokijski vladi. Selgo Na-kano, vpliven član Japonskega notranjega vladnega krožka, Je predsednik te stranke. Resolucija bo danes predložena v odobritev Japonskemu pre-mierju. Zahteva Nakanove stranke bazira na trditvi, da so zunanje koncesije na Kitajskem legla protljaponske propagande. Glavne koncesije ao v ftangha-Ju, Kantonu, Tientsinu in Amo-Ju. Kanton. 27. okt. — Kanton, glavno mesto Južne Kitajske, ki so ga Japonci zasedli zadnji teden, je še vedno v plamenih. Novi požari so včeraj Izbruhnili Češkoslovaška sprejela ipredlog ogrske vlade Zadaje vesti WASHINGTON, D. C__Zdru lene države zahtevajo od Japon ake, naj drži "odprta vrata" m Kltaji&em. li Rima pa prihaja v ca t, da Japonaka namerava de-lil kontrolo Kltajake i Nemčijo n Italijo in taključlti Ameriko ter Anglijo s kitajskih triM. I um * ■ BERLIN. — Hitlerjev tlak flf 00/ieV nODadel strahovito napada Rooaevelta glede 'm 1 rihTVsterem ^Je *hira«U pTedsedtllka ADF simpatije do preganjanih ftidov. PRAGA. — Cehi so aretirali odstopi vftega premierja Rut eni-nije zaradi ladajatva. JERSEY CITY, N. J. — Fe-deralno aodlAfe odredi?* Županu Hagueju, naj ne moti avobode govora in zborovanja. WA8HINGTON, D. C. — Po-skus dveh članov Diesovega od* seka, da prenehajo h pretakava* mi, dokler ne bodo volitve končane, nI uapel. VeČina odseka je sklenila, da ae preiskava komunističnih aktivnosti nadaljuje. NBW YORK. — Priča v pro-ceau proti nemKkim iplonom je povedala, da Je nadjaka Nemčija nameravala ustanoviti evoj propagandni biro v Waahlng-tonu. "Izdajalec delavskega gibanja" San (Juentln, ( si. — (KP) Nemčija in Italija dolo~ čita novo mejo IRUTENSKI PREMIER RESIGNIRAL IludimpeAta, 27. okt.—Praška vlada je alndPI sprejela ogrski predlog, da Nemčija in Italija posredujeta v konfliktu glede „ _ . .— pohreoujeva v kimiiiiriu Toni Mooney, sloviti delavaki ok lJe Nporn6ga ozemlja. To jetnik, je naslov I Greenu, pred- fn| (|h lmHtu aiktatorski dr-sedniku Ameriške delavske fe Lav, iMom novo moj„ nm\ f!e-de rac I Je, pismo, v katerem mu ftko ,n Ogrsko. Glede nekaterih očita iadajatvo amerlškeg« de-L|rug|h |jrob|emovf ki čakajo rc»-lavskega gibanja, ker je članom Uj(v# |lU ,,ri4lftt ln Budimpešta unij AI)K priporočal, naj podpl- Ae (|h)o0 nMrttM>n. rajo governerja Frank« F. Mer- riama v volilni kampanji. Gree- Sprejetje načela nemško-ita-novo prljHiročllo je ustvarilo lijanske arbitražo vsebuje dekla« senzacijo v delavskih krogih, racija češke vlade, ki Je bila si-Merriam Je znan kot sovražnik »<>M objavljena. Izjava prlporo-unij ADF In CIO. ča odgoditev zasedbe teritorijev, Kandidat za governerja na II- kjer Madžari tvorijo večino pro. sti demokratske stranke je se- blvalcev, toliko časa, da Nemčija nator Culiiert L. Olson, ki Je in Italija določita okuimcijsko obljubil Mooneyju svoIkhIo, če proceduro, bo Izvoljen. PmmI primarnimi Madžarska je predlagala raz-volitvami so ga podpirali člani |)1m plebiscita v osmih spornih unij ADF ln CIO. Ce bo Oreen dlatrlktlh, ki uključujejo itlrl us|»el s svojo |M>U»*o in razcepil v^jjn mesta. Plehlaclt naj hI se delavske glasove, je zmaga vrAj| lU(j| v slovaških ln ruten-dvomljiva, ker je znano, da Im>- Mklh (,krajlh, pri katerem naj bi do reakcionarjl v demokratski preblvalcl odločili, ali hočejo stranki oddali svoje glMove 0l(tatl v Češkoslovaški ali p« ao Merriamu. pridružijo Ogrski. To sugestijo Mooney Je v svojem In Bil- vlada mlklonila. Praga, 27. okt.—Andrej Bro- K o T m« v- giede rehabilitacije zeieznic orez L, je' da je me8tna znižanja mezd. Naznanilo, da P«»>ija odslovila, "ker je vršil k^o ieleznice znižale mezdo 16 I*? odstotkov, ker so zabredle vr fl-i e rad|kalne fronU {m). t S? nančn0 kriz0' je ,ZZVft,° k0n" S»H-tl ' komunlaU) in z izvo- fe vigilante/' tT^-I ^ - - - -J ^ rezervo za razbijanje ■Uvke George M. Harrison, načelnik Agujrre Cerde. Cerda je prejel lUvk, «™ii7jTT 'a—eksekutivneiga Minira bratov- 220,892 glasov, GusUvb Ross, ^vke tvorili člani Ameriške \mn, je orisal načrt, ki bi lahko reakcionarne fronte, Dru»l 4 ii- x postavil železnice na trdno pod- 218,521. i ^ Preiskave jePonovi, je trditev> kl jo je « yr.nl T ° ,n nJe»ove avtne Ue prej podprl s številkami, da Voditelji reakcionarne fron- KV 7 ,Pr0ti MurPhyj°' bi redukcija mezd ustvarila več te so zdaj silno razkačeni In raz- fe ,,r0tirtnJ ll\problemov kot pa rešila. našajo vest, d. Je bil Gerda iz- J^IJh-su posrečilo, da je obe VVheeler Iz Monta- voljen na sleparski način. Iz •t»n.raciji prikazal javnosti Senatorja Whee tr z xi>nia j nasUne kriza, J komunizma. To je sto- ne ln T™m*n ^^ui e Drt ^bo morda imela dalekoeetne rtMKimoCio Icf,mn0nn-USK n« senatnega odseka, ki je pro- ki ikji m ^MK ^1 finančne afere Veznic v I posledice. ^"iia v .^ komunistov,I^ Podprla Harrisonov argu-, diktirajo t,,Hi Jnhnn f I ment proti mezdni redukciji. Iz- Johnu L. dH je Wa|| street od- Nobene volitve v Chilu še ni-m bile tako napete kakor te. Vsa dežela je bila razdeljena v ' javiU sU, da Je Wall Street od-l u ^ kyiUnk\ ele- T'xla to «iiL < . iX. govoren za sedanje finančno združili v radikalni W. f>«hTki «rti v« lrt VMbuj< ' (» v n»cl..n.lnl. N«lon.lnl lun- «u.k», unije ADK k„ un? Be*it• obllke ^» nLur. i« lm«l podporo M- -i« W bilo v Detroitu od!"1 i'»»" J|»»il.r» ltw do juHJ. 19871 Po«oHI» 1 k (id l(,h .,„,.1. ilh nove oprem«. _ železnicam za dobavo kar bi ustvarilo interesov. iI|K,VM„ i^lurtko vlado. avske pritožiš, uprava^ Ako bi Novj pmlsednlk rutenske vla- imel kakšen nasvet glede amen- M(N)ney (l(l|jt, pravl, da Je d«. Valosln Je bil lunanjl mlni< d ranja VVagnerJovega zakona. Merrj|im |MmU, m|,Wll,ki ,„ Ur- „u.r v Bnidyjevem kabinetu. bi.kosetne''HPr<,mem mM' žavno polnijo v Halinas, kjer Je -— Burrows Je rekel da J« Oen^k^1^ ^^HJ^lsklh AngUški minister1 ral El.M:trlc .neko leto prvič v ^katero J« »klicala unl- 5 svoji zgodovini popisala kolek- AUf MerrItmil Jt, Mooney l-L^J* nn Ampriho tlvno pogodbo , kakšno unijo, * JmM|lMV(|, de|MVskega sovražnika Apelirfl rtO HmeHKU United hlectrlc, Radio t Mft-L ,M Mljlvk«l«inea. On le «/ l mVi . I I'rv« vr'11« ,n ktavkolomca. On Je ch ne Workers (CIO) in^ dosU- railkc,oniirni republlkan- vll, "da ne gleda na CIO ao-K miiilnn k, dom|nlra Cali- Vrnn,°\ ^ . l i ..i. fornljo že M) let. Olson Je kot Dobri delavski odnoiUi »L^ Ukazal, da Je prijatelj mogoči le tedaj, je delavskih unij In liberalec. |s)dpredsediiik General Flectrlc1 Co., ako "slone na fundamental-nih smernicah, katerih ae držimo." Naštel je tri glavne smernice te družbe. 1) plačeva-l . i j ■ |- i** nje povprečnih mezd, ki to obi- 005(0(0 d€l 11011 je čajne v posameznih krajih, ali> H Kolonija Libija V Rimu sestavljajo novo ustavo komisar spravil v k" je pričel naštevati 1 in raketiraki rekord ranizatorjev ADF, po ln Setren, kl sU s »s 1. ftrsai.) ZZ S obj.vT.vo,;lt--iT^. S." 0,n,j", V SSU. JZ^ |»r<»t I izrekli ta nameravani M Konsolidacija zeleznk naj W ££ M poga- bila proatovoljna. Izjema bijre. ^ I j sla le v »lučajih, kadar bi kon-1 nadalje aia. HitUr odlikoval francoskega poslanika Berlin, 27. okt.—Andre Fran-cols-Poncet. fraocoakl poslanik v Berlinu. Je visoko nemško odlikovanje. V Hitlerjevem ime-nu mu ga J« itročll zunanji minister Joarhim von Ribbentmp , banketu, kl Je Ml prirejen v p<»-čast poslaniku. . . . . pa še nekoliko višje; 2) liberalno postopanje napram mladim unijam in H) skrbno treniranje delovodij In nadzornikov, da bo-, , ^ 14 ... . - . do znali človeško ,s>stop.tl * de Hlm. 27. okt,—Vrhovni fašl- lavcl In reševali njihov« prltož ^"' 'J«*? "°n7l be. Rekel Je, da Je Izmed treh prog asi ^ WJo kolonl o v se- .Urini* .milile doseči v«'ml Afriki, za bistveni dal Ita- slednje najtežje doseči. ^ Novo u-Uvo MO Histavili Kratka etavka In Isi kmalu predlirfena v odobri- a, raiRasiavmu ^ okmg 10,000 JUlIJanov se telegrafistov končana na imrnlke v Onovl Chicago, 27. okt—Btavka U- prihodnji peUk, kl Jih isl|s»IJeJo legraflstov In drugih uslutbon- v ubljo. cev pri Postal Telegraph Co., kl Fallatičnl svet naglaša v spre-je bila oklkana v lndianapobNU« Jeti resoluciji sUlno rs>rast šte-Kansas C!tyju in nekaUrih dru-Lj^ |ulijansk<«irs prebivalstva gih manjših mestih. Je bila sino- v Libiji. Maršsl Itajo Hallsi Je čl končana. Izbruhnila je sekaj kot guverner te kolonije ustvaril ur prej- Konec stavke Je odre- novt politične ln ekonomske pr>-dil Frank P. Powers, predee«inlk gl,j§t Fašistični tisk piše, da »>o unije Oimmerrial Telegraphers, KalUi dobil sovo (»ozicijo, ko se kl Je včlanjena v Ameriški de J vrn# v Rim. lavski federaciji. Unija je sa-htevala skrajšanje delovnega tedna na 44 ur v smislu federalne ga takona. ki je v jsmdeljek »to- Mussolini se silno trudi v na |s»rlh glede koloniiaelje štirih provlne, kl tvorlj Ubija, Do I IfMI se bo naselilo v teh provin pil v veljavo, brez znlftanja me* L«h okrog S0/Mg) lulijansklh de Powers Je dejal, da je kom- j kmetov. Glavne nanelblne bodo penija obljubila, da se bo priče? ^»režju. V Mbijl, kl obsega la pogajati z unijo In to Je Vtrok, 2)4.1*1* kvadratnih milj, živi da Je preklical stavko. j *iaj le 940,000 ljudi. Kooperacija v mirovnih naporih l,«mdon, 27. okU-Uird Hali-faz, angleški zunanji minister, Je v svojem govoril po radiu, kl Je bil namenjen izključno Ame-riki, a|s«liral na Rooseveltovo administracijo, naj s.slsluje i Anglijo v Interesu svetovnega miru. Govoril Je o češ k o-nemški krizi In |s»hvalll Roosevelta, ker Je s svojim apelom na Hitlerja In Beneša, prt^dsednlks češke re-pabtlke, prispeval k |H»mlrJenJu Evrope, • "Mi visoko cenimo vse, kar sta storila predsednik Roosevelt in državni tajnik llull v interesu miru," Je rekel llallfaz. "Nadejamo se, da ls» ameriška vlada tudi v Issloče k«M»|*Tirala z nami v mirovnih na|s»rlh." Kongresnih Dies odbija očitke Washlngton, N C., 27. okt,— Martin Dies, načelnik kongresnega (tflueka, ki |>relskuje neameriške aktivnosti, Je dejal, da Je Kooaeveltov napad na člane njegovega odseke "zadnji obupni poskus, Mil fcr te« M*m« N«Umm1 Bm^M Mrtr Mu«4«lw m mruun. drte*. CM«m») to lm«n M m tete. is * m mI tate. H » « tetrt 1*u; m CMm«o ta dim* IT.M h Mto tate. M« «• M»l m Um—ten "sTtarrtpti«*. rmuat for 0» Uaited Ht.U. (#««»» CfclM«o> u4 CtMte H M p»r ym». Ckte«o »r.d Ck*r« 91M wm fmr, f«r«ta« MuUto HN p« r«. PROSVETA Mif-H It. Ar«., (kiča**. Dlteala Henrjr Morgenstierne, norveški poslanik v Washingtonu. Moja glavna naloga je" najprej bila, da oddam nabrano naročnino oziroma denar in ga odpo-Sljem na pristojno mesto. To je zelo važen posel mojega dela in pri tem mora človek .biti previden, da se pravilno uredijo zadevne listine, da ne nastane kon-fuzija. Anton Zidarošek. Preiskava v znamenju politične propagande Diesov kongresni odsek je te dni zelo delaven i svojo preiskavo neameriških aktivnosti, toda ta preiskava je namenoma in preračunana— politična propaganda, ki se vrši v interesu republikanskih in demokratskih burbonskih krogov. v Kongresne volitve v splošnem in governerske volitve v mnogih državah se bližajo in reakcionarna svojat se poslužuje vseh mogočih sredstev, da obmeče na debelo z najgršim blatom vse svoje politične nasprotnike na glasovnici. V ta namen se poslužuje tudi Diesovega kongresnega odseka, ki je pripravljen na vsako hlapčevsko uslugo. To je grda zloraba kongresnega mandata, toda nazadnjaki so zmožni vsega. Mi se ne ogrevamo za novodealske demokrate, ker vemo, da so še vedno odgovorni istemu vodstvu demokratske stranke, kateremu so odgovorni burbonski demokratje—in v tem vodstvu je tudi diktator Jersey Cityja Frank Hague—kljub temu ne moremo mirno gledati podle taktike, s kakršno operira burbonska reakcija Združenih držav v tej volilni kampanji. Mi nimamo nobenih simpatij do komunistov —»to se pravi: nimamo nobenih simpatij do komunistične filozofije in taktike, s tem pa ni rečeno, da odobravamo kakšne osebne gonje napram komunistom—toda vsaka stvar mora imeti svoje meje, med tem ko je danes jasno, da "ugotavljanja" Diesovega odseka ne poznajo nobenih mej dostojnosti, stvarnosti in resničnosti. Če bi bilo to res, kar vneto izpovedujejo pred Dlesovim odsekom tiste slavne priče—večinoma bivši komunisti, ki so od pet do temena polni osebnega sovraštva in maščevanja 1—tedaj je predsednik Roosevelt igračka, lutka, v rokah peščice ameriških komunistov, tajnica delavskega departmenta Frances Perkins Je komunistična dekla, vse delavsko gibanje v Združenih državah je v rokah peščice komunistov in vse re-lifne organizacije z načelniki federalnih oddelkov vred so na vrvici, za katero čuka Stalin v Moskvi! Vsak resen človek lahko ve, da je to največja absurdnost—tudi nekateri burbonci sami se v svojem srcu lahko zavedajo, da blebečejo podlo laž in da ta podla laž nakazuje silno klavern kredit Združenim državam. Ampak burbonski podleži se ne brigajo za posledice svojega početja, temveč v slepi strasti vidijo le en cilj—volilna zmaga in za dosego te zmage je vsako sredstvo sveto! Za dosego volilne zmage je treba narediti iz komunističnega komarja velikansko pošast— treba je dati komunistom moč in kredit, ki ju niso bili nikdar niti ju ne bodo nikdar deležni, ne v Ameriki—in burbonskih propagandiatov ni prav nič sram. ker se tako strahovito smešijo v očeh vseh onih Američanov, ki imajo še kaj common sensa. Vsakdo lahko pogrunta plitvost hurbonske politične pro|iagande. Komunistični velikan je le tam doma, kjer je novodealski nasprotnik zelo močan In kjer so—samostojne delavske stranke tako močne, da imajo vpliv nad maso delavcev In farmarjev. Na primer v New Yor-ku in Minnesoti. Delavska stranka v New Yor-ku je v štirih letih tako narasla, da danes razpolaga s pol milijona glasovi. To je že sila. In ta stranka je po svojem odgovornem vodstvu odločno izjavila, d« nima nobenega opravka s komunisti in prav lahko izhaja brez njihovih glasov. - Ali to zadostuje za burbonce? Niti malo ne. Burbonci lahko dane* postavijo pred Diesov od nek na stotine prič, ki bodo pod prisego avsčano izjavili, da je delavaka stranka v državi New Yorku pod kontrolo komunistov .. • Isto je v Minnesoti. Govemer Renson in ostali ksndidatje delavako-farmarske stranke naj stokrat izjavijo, da nimajo in nočejo nobene zveze s komunisti—pri burboncih vse to nič ne zalete; burbonci hočejo, tla Henson in osta^ MORAJO biti komunisti, da bodo oni laže blu-fali minnesotske farmarje, «la Stalin kontrolira Minnesotol Ne vemo, koliko volileev bo ibegala ta sen-(Dalj« v a»*iijl koloni) Naše volilne dolžnosti Cleveland, O.—Tukaj so združili vso demokratsko pajdašijo, krukarsko in nekfukarsko, da jo pripravijo za novembrske volitve. Zraven so tako zvani napred-njaki, ultranaprednjaki, komunisti in vrag si ga vedi kdo še. Kljub temu se demokratska A. D. joče, kaj bo, ako pri teh volitvah demokratje propadejo, po-gorijo.. Na splošno ne bo nobene razlike, le nekateri posamezniki bodo imeli koristi, pa naj zmagajo demokratje ali republikanci. Saj ne bodo računa plačali oni, ampak plačali ga bomo mi davkoplačevalci. Po volitvah pa bo spet razočaranje, 'ker nam bodo ostali samo davki, dohodkov pa nič. Kaplan Jager v svoji pridigi v A. D. se je postavil za popolnega diktatorja, kajti svojim vernikom je strogo prepovedal vsak kompromis s kakšnim napred-njakom ali socialistom, da se bi izboljšale delavske razmere in druge stvari. Seveda, Jager je pač Jager. On je samo zase in za svoj razred—on se ne da civilizirati, še manj pa socializirati. Njega ne briga, kako borno vi živite, on zahteva le zase svoj porcijon in za svojo reakcijo. Dragi delavci, farmarji in mali trgovci! Koga naj podpiramo? Ali naj podpiramo kaplana Jagra, ki se za vas ne briga, ma-gari če greste takoj k vragu z dušo in telesom? Ali naj podpiramo socialiste, ki se pošteno borijo za izboljšanje razmer za vas in za vaše otroke? Kakor je že bilo poročano, priredi soc. pevski zbor Zarja koncert z opereto na zahvalni dan dne 24. nov. v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Uljud-no vas kliče in vabi ta pevski zbor, da se gotovo udeležite te običajne jesenske letne prireditve, da tako skupno pomagamo gmotno in moralno tem zvestim boriteljem, ki se borijo za vas, za vaše delavske pravice in ki širijo delavsko kulturo. S tem, z veliko udeležbo bomo pokazali, da se zavedamo svoje dolžnosti in da smo za resnično svobodo ter proti vsaki diktaturi! I,ouis Kocjan, 5. Poročilo o koncertu Pittsbnrgh, Pa.—Zadnjič sem se udeležil pevskega koncerta, ki so ga priredili mladi pevci in pevke zbora Prešeren. Ti pevci in pevke so v starosti od 8 do 15 let. Vseh skupaj je čez 60 in vsi so člani naših jednot in zvez. Ob tej priliki je sodelovalo tudi več starih zborov: domači zbor Prešeren. Bled iz Libraryja, Ilirija iz Strabana, Savica is West New-tona. Nastopila je tudi mladina z raznimi instrumenti. Otroci br. Hrvatina na glasovir in več drugih otrok na druge instrumente. Dekleta so pele lepe pesmi, da je bilo veselje poslušati. Zbort so se kar kosali med seboj in peli zelo lepo. 1/epo je bilo videti otroke na odru, ki so tako milo prepevali slovenske popevke. Zanimivo je bilo gledati in poslušati Klunore hčerke, katerim gre slovenska pesem tako gladko, kakor bi včeraj prišla iz stare domovine. Vse lj*na, 7. okt. — Iz vrst Kkih učiteljev, ki so v naj-rizmerah med nami orali *no ledino, se je do častit-»Urosti obdržal upokojeni W"U Franc Kavčič pri D. ™ju, star 92 let. Slavlje-*» Hki vodja nad | r* Jl"-koj,tv| je Um tudi *Hjjivj lih IH, „ ,tar*«k ima za se- hv, "ijskegi sts» W °n " "vedok do-" borb za P r a v I c učitelj IS*T- " ,udi «• prosvetni fn ** in njen^r. de- la. Stari so že njegovi nekdanji učenci, a vsi se še živo in hvaležno spominjajo, kako jim je polagal temelje življenjske poti. Zdaj je Prane Kavčič ne samo nestor slovenskega učiteljstva, temveč tudi patriarh vseh borbenih vrst za probudo, prosveto in napredek slovenskega življa. V častitljivi starosti — kakor že rečeno onkraj zla in radosti — zla je mnogo užil, vse prestal — največja radost in zadoščenje pa so mu sadovi poklicnega in človečanskega udejstvovanja. Roparski obisk v rudniku pri PrUtlni. V zgodnjih dopoldanskih urah so dne 7. okt. prišli trije maskirani razbojniki blizu Prištine v glavno pisarno rudnika "Aj vali je" ter vzeli tam u-pravniku rudnika in njegovemu blakajniku 130,000 din. Uprav-nik Selestov in blagajnik sta baš preštela ta denar ter ga razdelila v vreče in zavoljčke, da bi ga odnesli uslužbenci v razne sektorje podjetja za izplačilo mezd. Zakrinkani razbojniki so lepo voščili "dobro jutro", veleli: Ru-ke u viš! — potem pa so poba-sali denarne vreče in zavojčke v svoje bisage. Ko so izpraznili mizo, so vprašali upravnika Se-estova, če ima še kaj denarja. Odgovoril jim je, da je denarja Še še nekaj v mali blagajni, a da je to sam drobiž. Razbojniki so odgovorili, da drobiž lahko obdrži, pobrali zavojčke in vrečice bankovcev in kovancev ter mirno odšli iz pisarne. Po odhodu razbojnikov sta upravnik in blagajnik telefonirala na vse struni, a ves napor za izsleditev drznih roparjev je bil ves dan brezuspešen. Družinski oče žrtev divjih lovcev Maribor, 11. oktobra. — V mariborsko bolnišnico so pripeljali 49-letnega Franca Polka, doma s Pobrežja pri Mariboru. Polka so našli vsega krvavega v gozdu v Dobrovcih, kjer so ljudje ranjencu nudili prvo po-moč, a ko so videli, da so njegove poškodbe nevarne za življenje, so ga prepeljaJH v Maribor. V bolnišnici je Polko pri zadnjih močeh in v poslednjih trenutkih zavesti izpovedal, da je v nekem gozdu nabiral gobe. Ko je legel mrak, in je pravkar hotel domov, je za njegovim hrbtom odjeknilo več strelov. Zgrudil se Je na tla in se ne spominja, kaj se je nato zgodilo. Siromak je ležal vso noč v gozdu, nihaje med življenjem in smrtjo, dokler ga niso našli in prepeljali v bolnišnico. Tu so ugotovili, da mu je okrog 70 šiber razmesarilo trebuh, črevesje in spodnji del života. Takoj so ga operirali, vendar je okrog 3. popoldne podlegel poškodbam. Polko je zapustil ženo in o-troke, ki so dva dneva preživeli v strahu za očetovo življenje. V zvezi z žalostnim dogodkom so orožniki uvedli obširno preiskavo, da najdejo krivca. Zdi se, da je postal Polko žrtev divjih lovcev, ker so mislili, da jih zasleduje. Smrtna t^ezgoda v loviščih Ljutomer, 11. oktobra. — V nedeljo je umrl za kapjo veleposestnik in trgovec Alojz Krainz, ki je bil v Ljutomeru in v vsem okraju dobro znan. Rodil se je L 1868 kot kmečki sin Račkem vrhu pri Kapeli. Po šolskih letih v domačem kraju Je bil v šolah v Radgoni in Mariboru ter je »topil potem v uk pri svojem stricu Matiji Zemlji £a, Id Je Imel v Ljutomeru ta krat salo znano trgovino.V nedeljo Je bil z enim svojih nečakov na lovu ter Je še ustrelil fazana. Potem je hlapec od daleč videl, kako je padel. Ko sU pri hitela nečak in hlapec, sta spoznala, da Je vsaka pomoč zaman Umrl Je med vožnjo domov. Pokojnik Je bil samec. Njegovo ve-leposestvo, trgovina In podjetje preidejo na njegove sorodnike po sastri, ki Jih Je skoro vse zaposlil pri sebi. Po dr. 8chwarzu in Francu 8er*enu Je Alojz Krainz tretji dalač na okrog znani Ljutomerčan, ki ga Je pokosila smrt v Tragedija *ina edinca Murska Sobota, 11. oktobra. — V najsevernejši vasi naše države, na Hodošu, se je pripetila pretresljiva nesreča. Pri premožnem posestniku Romanu so, ličkali koruzo. Kakor je splošna | navada, se je tudi U večer zbralo pri Romanu precejšnje Število vaščanov, ki so veselo razpoloženi opravljali lupljenje koruze. 21 letni posestnikov sin Roman Gabor se je med delom oddaljil od ostalih z namero, da jih prestraši in tako izzove še večje veselje. Po tragičnem naključju ga je ta poizkus stal življenje. S svojo 3 mm pištolico je u-strelil v deske, ki so ga ločile od ostale družbe. Krogla je prebila desko in ranila Abrahamovo Ilonko, 17 letno deklico, v lično kost. Ilonko je takoj oblila kri in od strahu se je onesvestila. Ljudje ao v paničnem strahu začeli vpiti, da je mrtva in so grozili mlademu Gabor ju, da ga bodo žandarji ujeli in zaprli. Fant se je prestrašil in izginil v noč. Ker se v teku noči ni vrnil, so ga starši in vaščani začeli iskati, vendar zaman. Šele drugi dan so vaščani iz sosednih vasi pripovedovali, da so videli ponoči Gaborja bloditi po poljih. Verjetno je hotel priti preko meje na Madžarsko k sorodnikom, kar se mu pa ni posrečilo. Sele okoli poldneva je zagledal neki kmet fanta v vrtcu zraven hiše. Ko je stopil bližje, se mu je nudila pretresljiva slika. Mladi Gabor je visel mrtev na drevesu tik nad zemljo. Nesrečni mladenič je bil prepričan, da je u-bil Ilonko in je iz strahu pred posledicami izvršil samomor že proti jutru. Ilonko so s prvim vlakom odvedli v soboško bolnišnico. Izkazalo se je, da rana ni nevarna. Pogreba mladega Gaborja se je udeležilo izredno veliko število ljudi. Vsem se je smilil nesrečni mladenič, saj so ga poznali kot zelo vestnega in marljivega. Po nesrečnem dogodku so starši silno prizadeti, saj so izgubili edinca. Vesti iz Primor ja Jusarsko vprašanje zopet na dnevnem redu Ilirska Bistrica, oktobra 1938. — Jusarji v občinah Trnovo-Ilirska Bistrica, Jelšane in Ja-blanica so prejeli od komisarja v Trstu, kateremu je poverjeno reševanje jusarskih pravic, od-ok, s katerim se jim javlja, da se smatrajo tamošnja jusarska posestva za "demanijalna", to se pravi, da bodo odslej pripadala državi, odnosno po njej občini, tako da bodo vživali ugodnosti od tega ozemlja ne aamo upravičeni posestniki, temveč vsi občani, med njimi tudi v zadnjih etih priseljeni Italijani. Zanimivo pri tej zadevi pa Je, da so morali upravičeni posestniki v omenjenih občinah še v preteklem letu plačati 6 odstotno posojilo tudi za to zemljo. Zlasti za občino Ilirska Bistrica je udarec posebno hud, ker gre za gozdove, ki predstavljajo večmilijonsko vrednost. Uprsvičeni posestniki imsjo pravico do priziva, in sicer na istega komisarja, ki j« izdal to rešitev. Ako bi ta potrdil prvotno rešitev, jim Je odprta pot do posebnega oddelka apelacijskega sodišča v Rimu in končno na ka-sacijsko sodišče. Zeliti bi bilo, da bi se vpraša- Problemi priseljenca Sprememba imena Vprašanje: Moje dekliško ime je bilo jako težko izgovarjati za Amerikance, in ker so me že na delu vsi nazivali miss Frances, sem začel vporabljati ta priimek. Nekoliko let po svojem prihodu sem se poročila s tu rojenim Američanom, pa sem navedla pri poroki ta drugi priimek kot svoje pravo ime. Vse moje listine, rasen rojstnega spričevala, so na ime Frances. Zadnjič sem vlolila prošnjo, za katero sem morala priložiti svoj rojstni list, pa je bila odbita, ker ni razvidno, da gre za iato osebo. Kako naj dokažem, da sem jaz ena in ista oseba? Odgovor: Ako imate ožje sorodnike tukaj ali v starem kraju, naj podpišejo zapriseženo izjavo (affidavit), v katerem potrdijo, da ste pred svojo poroko rabili obe imeni. Ako je mogoče, priložite slike, pisma ali kaka druga dokazila identitete. Vaša stvar je zopet primer, kako važno je za tujerod-ce, da ostanejo pri svojem pravem imenu. Ce ga hočejo zakonito spremeniti, je pravi čas tedaj, kadar se vlofti prošnja za naturalizacijo. Zakoni o nevtrabtonti Vprašanje: Po mojem mnenju so Združene drŽave Šle v svetovno vojno zato, ker so podmornice potopile ameriške ladje. Ali sedanji zakoni dovoljujejo izvoz orožja in municije državam, ki se vojskujejo? Odgovor: Na podlagi reaolu cije kongresa, ki je bila sprejeta v avgustu 19S7, ako predsed nik razglasi, da obstoja vojno stanje med gotovimi državami, bo prepovedano izvažati orožje, municijo in vojne potrebščine vojakujočim/se državam, bodiai direktno ali indirektno. Ista prepoved velja tudi za države, ki imajo državljansko vojno. Utegne se tudi omejiti raba a meriških pristanišč za podmornice in oborožene trgovske lad je inozemskih držav. Lahko se tudi prepove ameriškim dr žavljanom, da ne smejo potovati na ladjsh vojskujoče se države. Američani v inozemskih vojn ko h Vprašanje: Neki moj sorodnik, ki je postal naturaliziran državljan, Je pred letom dni šel v stari kraj. Ravnokar sem izvedel, da so ga tam vpoklicali v vojake. Ali bo radi tega izgubil svoje ameriško državljanstvo? Odgovor: Ako zapriseže zvestobo Inozemskemu vladarju, zgubi ameriško državljanstvo, razen ako je bil prisiljen v vojsko proti svoji volji in vloži protest pri najbližjem ameriškem konzulu. Ta protest naj bo, ako le mogoče, spisan. Mnogo ino. zemskih držav še vedno smatra izseljence vojaške starosti za svoje državljane, tudi te so se drugje iiaturalizlrall. Najboljše nje upravičenih posestnikov v teh treh občinah vsaj tako po-voljno rešilo, kakor se Je rešilo pred nekaj leti v sosednji občini Podgradu. Trat. — 'Ticcolo della aera" i dne 30. sept. prinaša črtica Fran oeta Bevka "Ko se j« moj ote smejal." Prevedel jo je Umber-to Urbani. je za take ljudi, ki so v vojaških letih, da ostanejo v Združenih državah in da ne obiščejo stare domovine, dokler obstoji nevarnost, l rudi socialnega zavarovanja Vprašanje: Kje se nahajajo uradi socialnega zavarovanja (Social Security) v državi Penn-sylvaniji? Ali so taki uradi v Scrantonu in Wilk«s-BaTru? Rad bi tudi vedel imena oblasti, ki upravljajo nezaposlenostno zavarovanje v Pennsylvaniji, Odgovor: Social Securlty Board ima 18 podružnic (field offices) v državi Pennsylvanijl, med drugimi v mestih Scranton in Wilkea-Barre. Odškodnine za nezaposlenost (unemp4oyment compensation) upravlja v tej državi Diviaion of Unemploy-ment Service, Department of Labor and Industry, ki ima svoj sedež v Harrisburgu. Podudni tečaji za poljedelce Vprašanje: Kje se nahaja v New Yorku državna poljedelska šola (New York State AgricuU tural College)? Ali daje ta šola kratke lolake tečaje za ljudi, ki se zanimajo za poljedelstvo? Odgovor: New York State College of Agriculture v lthaca, Ne\v York, nudi mnogo krajših tečajev, kot za upravljanje farme, mehaniko, mlekarstvo, vrtnarstva kokošjerejo itd. Tečaji se začnejo 2. novembra in končajo 10. februarja. Pišite tej šoli za knjižico, ki vsebuje podrobne informacije. — Enaka tečaje nudijo tudi državne poljedelske šole v drugih drŽavah. _FLIS. Nov bratomorni boj mtd mornarji? San Francisoo. — Bruce Han-non, tajnik Obmorske pacififine federacije (CIO), je izjavil na odlok konvencije ADF, ki Je kreirala novo industrijsko mornarsko unijo (Seatarera Intl. U nion of North America), da so le sanje, kdor misli, da bo ta unija absorbirala s pomočjo pri-staniščnih delavcev in voznikov vse moštvo na ladjah. "Ne bo dobila ne 4fi,000 članov unije MPP (kurjačev), ne 56,000 čla nov Bplošne mornarske unije (CIO)", kar vse skupaj pomeni, da se obeta nov boj med mornarji. ___ Severna I reka lojalna Angliji Belfast, Irska, 27. okt.—Lord Craigavon, premier severne Ir ske (Ulster), je včeraj slovesno Izjavil, da se ne bo udelsAll nobene konference, na kateri b razpravljali o zedinjenju Irske Izjava je sledila sugestiji, ki Jo je sprožil po Hitlerjevi okupacij Sudetske Kamon De Valera, Irak premier, da se Ulster združi z Irsko In proglasi neodvisnost od Anglije. Craigavon v svoji deklaraciji poudarja, da hoče se verna Irska ostati lojalna An IfllJI. _ Martin zafrknil Die»ov "neameriški" odeeh Detrolt, 27. okt. —- Homer Martin, predsednik avtne unije je sporočil Diesovemu kongresnemu odseku, da ne bo nastopi pred njim kot priča o "neam« riških" aktivnostih. HvoJ odklon opira na Rooseveltovo okrtače nje lega odseka, ki izrablja svojo pozicijo s politično gonjo proti liberalnim kandidatom, delavskim političnim skupinam in CIO. ftluorimka K orožna ^ožpornafležmUi lUT-M S«. U«mUI* A v*. CMctf*, IK. n»c««t rtiiiu, | a. VMw. t«. U** JL MM*J»».... rtll» (Mm, nn«M«li «ImU«. M» MaUfc. alMtU.... GLAVNI ODBOR ISVNSkvalni ODSBKi ...................mit a umMi a««m riium*. ...................MIT a A»*-. ..................MIT a LavMteU A**.. CfcUa«*. ...................MIT a L*w*«nt CtUkM....................................MIT a. UwnMU A»*.. tAl..,.. IIU..L . ^^T1**...............*........................... *• A**.. (ALm*. IIUMI« i«U V.«rkk......................................MIT S Uvnfel« Ar*. CMn^ HMirato . .....................mi a rw»m Ar*. ri«r.*4.» mm. m. 9**m J. .....................................INT a Tmwifc.il Ar*. CM«m*. U». ............................................HM a ImUH Ar*. HA. POHOTNI OlMBKi e*N«fc. ...................................... W. H.t «|.. RtrteiftoM. IIU »V** .......................................IMII MmA«A. Ar*. CW«U*4. OM» . ....................................................*nw< bHM f*™*.....................................................SI.. L«Mra* P* ...................................................V....BM MT, IHllMl, p* ■ mM NAIISOSNI OIMRKi r*M* San«. M............................Mil t. u».W, Ar*. ClikM* Itll«.!. .........................................................M W«Mn Ar*. Pw* llltn.to ■Sm Sn««M. ....................................11111 Am*M Ar*. CWv«Ua4. lllu«la Učitelji obrnili hrbet Greenu Philadelphia. — Kakor druga unije ADK v I'enn*ylvanijl, Uko je tudi tukajšnja učiteljska unija obrnila hrbet VVlllla-mu Greenu. ki je ukazal unijam, naj podpirajo republikanskega aenatorskfKu kandidata. Učite-jl so to odklonili, kakor tudi ekaekutiva dršavne delavake federacije. Kongresni odsek blati governerj* in CIO (N»dal}«v«nj0 • 1, »truni) terorjem prlailila trgovce na podpia kolektivnih pogodb. Ce bi bila ta dva človeka organizatorja CIO, bi Diesu in Monterju Iskrile oči od veselja, ker bi CIO potem lahko pritisnila še pečat raketirstva In ne samo — komunizma. Policijski komlaar Je dejal, da so za vse stavke v Detroitu odgovorni <— komunisti In dostavil: "Bojim se, da bo pobitih mnogo ljudi, ako ne bo odstra njena ta komunistična svojat," kar se lahko smatra za policij sko groftnjo vsem delavcem ' Detroitu, ki 1>I šla v stavko. Frahm je prišel pred odsek tudi z namenom, da prikale go-vernerja kot zaveznika rdečkar jev in vseh prevratnih elementov. Rekel je, da v vsej dobi stavkovnega vala oziroma "neredov" ni governsr Murphy ga nll niti z mezincem proti "prevratnim elementom", Kongrea-nika Dies In Mosier sta po tej izjavi hlastnila ko sestradan pes po kosti in Jo pričela glodati. Toda, ko so policijskega komisarja potem reporterjl vprašali, ako ao mestne oblasti kdaj vprašale za pomoč, Je odgovoril, da ga niso. Nastopiti bi imel pred odsekom tudi Homer Martin, predsednik avtne unije, k! pa je sporočil, da je bolan. On bo menda nastopil ta teden. Nova unija CIO podpieala prvo pogodbo l)es Moines, Ia. —r Nedavno ustanovljena unija Farm Eijuip-ment Workers (CIO) je pri VVoods Bros. Threashing Ma-chlne Co. podpisala prvo kolektivno pogodbo, ki krije 200 delavcev. Glsiovi is naselbin ; (NsSaUersnJs • I. strsaM to petje se goji pod vodstvom učiteljice Josephlne Bakulich May. Br. Klun je imel kratek In pomemben govor o prosvetl In kul* turi našega naroda, ki se mora prenesti na našo mladino In jo v to zainteresirati. Tudi br. Zbaš-nik, tajnik J8KJ, se Je udeletil koncerta in pozdravil navzoče ter poudarjal potrebo vzajemnosti slovenskega naroda. Govori ln koncert, vse je lepo Izpadlo, v splošno zadovoljstvo občinstva. M. Herlevlch, 118. Ali sle is nareflU Proaveto sli Mladim*! Hat svojemu prijatelj« aH sorodniki r domovino? Te js edini dar trajne vrednosti ki gs m mal denar lahka poAljete sv»> Mehanični ga tipa. H« "J* P* Is L ISftS. PLINSKA KURJAVA PIMvttMNUim, Čistosti n rniiiti samo MESEČNO 8 mesecev (iPevpraJa* m • mmmImo gretj« \ V MMMMll SS I Mi bU« / "pmmaii mi«, dm h ■M pimmitU, 4B t» f— fMS A>11» ni> Ukm. kol k- >r>4l>»M» Um Om, MMmmvMS. MS§ A**.. Plissvs gsrksfts j« vradia vti, br upravi vaš * ftom m h-umr. n«. MU M*«. sS rito to MmIm bar««* m pmit— »mIJi, ar** ■ >»*i« »«4a »H U »M «r tem ur- jjinr--------—l>»K 0*m »mto M pm— »>ttmmm*t*— p*-m«^em ke# )sts aS mm. m saasri aAs« h* m hI šmm. PlIMM RUM«« jitšm 1M* Aitisiliiai fsrfcsti VOLTAIRE: Kandid ali optimizem POSLOVENIL OTON ZUPANČIČ UVOD NAPISAL STANKO LESEN V tem kratkem romsnu ni prav za prav niti enega prijatelja, ki bi ga ne bili poznali te davno, preden smo odprli knjigo. SitMKcije in dogodke, skoro vse si je bil Voltaire izposodil iz pustolovskih romanov. Vdasih se nam celo vsiljuje misel, da se zabava s parodijami, kakor jih najdemo v Donu Kihotu. V resnici mu ni do parodij. Z izjemo opiaa Eldorada, ki se mu ni mogode dovolj načuditi, ker preseka sklenjeno vrsto nasilij, izrednih dogodkov, zlob in preganjanj kakor tarek umetne lufci, ki ostro odrta nasprotje med utopijo in resničnostjo,—so vsi dogodki resnični ali verjetni In niti ena izmed teh nesreč ni taka, da bi se ne bila v resnici pripetila temu ali onemu človeškemu bitju. Pokol j i Bulgarov so lastni vsem časom in potresi tudi, in umori pa igralnice in lepe iene, ki se izpreminjajo v stare, prepirljive in godrnjave ieničine, in kralji v prognanstvu.—Brez vsake vainosti je, da je črpal iz repertoarja pustolovskih romanov: kar nam je drugje samo fikcija, se izpremeni tu v trdo realnost, toda zgrabljeno in pregneteno z neke vr»te ironičnim gnevom. Saj je črpal tudi iz lastnega 'poizkusa o običajih' in iz lastnega neprestanega norčevanja o kenčnih smotrih, svetem Pismu, menihih in jezuitih. Vse prvine, ki jih uporablja, so bile že slutile. Vse njegove osebe so strašno obrabljene. Vendar njegova knjiiica nič manj ne blesti s^me svete mladosti in tivljenja. Ustvaril je tivljenje s tem, kar ubije toliko del, porojenih iz domišljije: s filozofsko diskuzijo. ! In veste zakaj? Dvoje je sredstev, ki vodita k živemu ustvarjanju: eno obstoji v potrpežljivem in dolgotrajnem opazovanju ljudi; drugo je v tem, da v srečnem trenutku dvignemo iz sebe raznolike osebe, ki žive v nas. Voltaire je polotil v svoj roman tri ali štiri Voltaireje, ki jih poznamo iz ostalih njegovih del, iz njegove korespondence, iz njegovega tivljenja. Bil je Candide po svojem zaupanju v poštenje nepridipravov, Candide, ko je veroval v Friderika in ustvarjal svoje plemenite tragedije; in Candide bo ostal, ker se bo do konca življenja iz-praševal in mučil s človeško zagonetko in se ukvarjal s problemom zla na zemlji. Bil je tudi, je in bo vedno Pangloss. Brez dvoma si je, kakor Pangloss, govoril več ko enkrat: 'Ce bi me ne bili nagnali iz lepega gradu potsdamske-ga, če bi me ne bili zaprli, robantlli nad mano, me okradli v Frankfurtu, če bi ne bil pregnan s francoskega dvora, bi ne kraljeval sedaj na dvorcu Delices ali v Ferneyju.'—Ostal bo Pangloss, toda menjaje in s presledki, ker je tudi Martin in ker sklepa često kakor Martin, da je 'človek rojen za tivljenje v krčih nemira ali v letargijl priituda' in da je a vet uatvarjen samo, da nas peha v neprestano zlo voljo.—Vidim ga tudi in brtkone je videl tudi samega sebe v pri-godni osebi senatorja Poccocuranteja, tipu tenkočutnega utivača, ki ga nič ne zadovolji In ki vodi Candida po svojih galerijah slik in po svoji knjltnicl, krltikujoč vse in zadovoljen, da ni več zadovoljen. Nič samo zaradi učinka, se mi zdi načelo njegovega sloga, njegovih povesti in dvogovorov. V obravnavanju kateregakoli filozofskega vprašanja ni bil noben pisatelj manj pedantičen kakor Voltaire. Nikdar niso govorile osebe preprosteje. Njihovi najbolj smeh vzbujajoči izrazi so komični le zato, ker jih izpregovore baš - v pravem hipu in ker vedno zadenejo v črno. Candide, ki ga šeškajo po taktu hvalnic svetega Oficija, se spomni Panglossove filozofije in ai pravi: 'Ce je to najboljši izmed vseh motnih svetov, kakšni morajo biti potem šele drugi?'— Z eno aamo potezo bo Voltaire očrtal značaj ali poleta j.—Vendar uporablja malo oatrlh črt in potez; komaj eno ali dve; tudi žarkih barv ne uporablja, ker bi jih ta vrsta fine in zasmeh-Ijive Ironije ne prenesla. Cesar pa od Voltatreja ne smemo pričsikovati, kar ne zavisi od nikakega artizma, to je Čuv-stveno ganotje. Malo je žensk, ki bi jim ugajalo čitanje teh pripovedk, iz katerih Je čuv-stvo malodane izključeno in kjer je toliko stvari, ki bi jih utegnile neprijetno dirniti. Posrečena je kratkoča teh povesti. Ce bi bile daljše, bi nam včasih zdrknile iz rok. Kako vendar! Toliko nesreč, toliko krivic, pa niti hipa žalosti, niti trenutka usmiljenja! Vedno le norčevanje! Vedno le ujedljiv posmeh! Vem, da se za tem norčevanjem in tem posmehom skriva odkritosrčno ogorčenje in težki problemi. Zdi se mi, da se avtor 'Candida' prav toliko norčuje iz samega sebe, kolikor iz drugih. Priznavam, da je v tem smehu, ki dela vtis predsodka, manj cinizma, kakor se običajno misli, več plemenitega hotenja, kakor ga navadno zapazijo. A končno vendarle dela na nas vtis večnega zabavljanja in krutega pomanjkanja sočutja. Vendar so trenutki, ko začuvstvuje tudi Voltaire, ali bolje rečeno, ko se prepusti kratkemu umskemu ali filozofskemu razmišljanju, ki je skoro poezija. Seveda ni to vir, ki bi odžejal; žarek je, ki odpočije. Ko Žadlga nasilno iztrgajo ženi, ki Jo ljubi, zbeži proti Egiptu. Oči mu zastira koprena tuge in mrtvaška bledica mu seva z obraza. 'Zvezde so mu ravnale pot. Ozvezdje Oriona in bleščjBči Sirius sta ga vodila k pristanu Canope. Divil se je tem prostranim in svetlobnim telesom, ki se kažejo našim očem kot medle iskrice, dočim se zdi zemlja, ki Je v resnici komaj opazna točka v stvarstvu, našemu poželenju nekaj tako velikega in izrednega. Zamislil ai Je tedaj ljudi take, kakor v resnici so: črvi, ki drug drugega požirajo na neznatnem atomu blata. Ta resnični privid je skoroda izbrisal njegovo osebno nesrečo, kažoč mu ničevost Babilona. Njegov duh se je povzpel do neskončnosti in motril, daleč od vsega čutnega, neizpremenljivi tok vesoljstva.' Nekaj kakor pesniški zanos nam veje iz teh vrstic, tako polnih globoke odpovedi in tako bleščeče ter v isti mah tako otožne vedrosti. Više se Voltaire v pripovedkah in romanih ni mogel po- vzpeti." — (Konec uvoda.) . e * I. Kako je bil Kandid v lepem gradu vzgajan in iz njega izgnan V Vestfaliji, v gradu gospoda barona Thun-derten-tronckha, Je živel mlad fant, kateremu je podelila narava najmilejše nravi. Z obraza mu je odsevala duša. Bil je dokaj zdrave pameti in pri tem najbolj preprostega duha; zavoljo tega, mislim, so ga imenovali Kandid. Stari slutabniki v hiši so domnevali, da Je sin sestre gospoda barona in nekega vrlega in po-' štenega plemiča iz soseščine, s katerim se ta gospodična ni marala nikoli poročiti, ker je mogel dokazati samo enainsedemdeset kolen pradedov, in se mu je ostali del rodovnika v zmedah časa porazgubil. Gospod baron je bil izmed najmogočnejše gospode v Vestfaliji, zakaj njegov grad je imel vrata in okna; velika dvorana je bila celo s tapetami okrašena. Iz vseh psov njegovih dvorišč se je sestavila za silo lovska tropa; konjarji so mu bili za gonjače; vaški vikar je bil njegov veliki mlloščlnar. Nazlvali so ga vsi milostni gospod in se smejali, kadar jim je pravil svoje burke. Gospa baronica, ki je tehtala okoli tristopet-deset funtov in je bila zaradi tega Jako spoštovana, je sprejemala goste z dostojanstvenostjo, ki ji je dajala še več ugleda. Njena hči Kuni-gunda, sedemnajstletna, je bila rdečelična, sveta, brhka, mična deklica. Baronov sin je bil videti v vsem svojega očeta vreden. Odgojltelj Pangloss Je bil orakelj v hiši, in mali Kandid je poslušal njegove nauke z vso prostodušnost-jo svojih let in svojega značaja. C Dalj« prihodnji«.) ' Nekdo dela silo malim, slabotnim, treba se bo postaviti v I bran. Na vrtu se je zbrala bojna če-1 ta, vpoklic je zadel ves najmlaj-| ši letnik brez ozira na mero in spol. Poveljnik je razvrstil vo-| jake in l<*tno*očno udaril na boben — med staro šaro je bil nekje poiskal pločevinast pla-| denj, iz kuhinje pa je prine^j sel poleno, da je tolkel po njem. Tako so šli okrog hiše, čez vrt in po ulici, a mali, debelušni Francek je v zadnji vrsti nosil zastavo, umazan robec na kosu I odlomljene late. Ne barve ni imel ne gesla v zlatih črkah ni bilo na njem, a je vendar imel resen, globok pomen: Ne delajte malim gorja, dajte nam mir! In spotoma so peli, kakor so| Čuli od velikih: Le naprej, brez miru, za sokolskim praporom K. P. Cen (levo), kitajski bankir, in ameriški zakladnik Henry Morgenthau. A ko so se vračali s pohoda, Moi udarili tisto, ki je tako pri- \LtltZllU. ptbl kladna za izraz redkega, ah, tako redkega občutka zmagoslav- Mario Parelli, silen hrust širo-ja, le da so jo zavili • malo po kih prs in ramen, Je imel mišiča svoje: Naprej, za stare slave! Da, nekaj malega se jim je zdelo vredno, da popravijo Si ste, velike roke, ki so grozile zmleti vse, kar jim je bilo napoti. Parelli je ljubil svojo moč in bil nanjo skoro tako ponosen ka- ____ . ... . .v*Lf{ a,r * kor na svoj mehki in zvonki glas. mona Jenka: skrivnosti sveča- __x ... , , . • . Včasih je na odru, ko so iz nje- nega vokativa jim še nihče ni bil odkril. Pa kdo bi jim zamer jal takšne reči? Prišel bo čas, ko ti fantje ne bodo samo verzov popravljali — ko bodo popravljali svet. Potem se je Čas zgostil, duše- čs, ubijajoče razpoloženje Js I ;'uduVv^jVdaml'^ lupInTn Te-trlo na duše. Ljudje ki »voj i.v L. Nekož ]e baje ob lgodnjf dan nlao v politiko vtikali nosu, , , „, jz tlaka uljčno gvetll. govega blagoslovljenega tenorskega grla kipeli topli glasovi, stiskal svojim soigralcem roke tako krepko, da so pozabili, kdaj naj vpadejo. V družbi je rad tri orehe. Pograbil jih je polncj prgišče, potem jih je počasi stisnil s prsti in žfe je smehljaje po- so ure in ure presloneli nad li- ko. Mnogi sicer trde, da je to stom in še ženske, te ženske, ki Ljk d . ^ da Pa z mislijo nikoli niso segale pre- n| . ^ k ko domačega plotu, so se čez noč ,akatno 8oho Nftj(jibo tako ftH razgledale po svetu, in kadar so tako> tudi za takega hrusta, kana dvorišču zaklepetale« so krfen je pmJU ge nam M.u> vpletale v pomenek brez konca j n 0 delo. n kraja tujih, težkih, strašnih Nekeim dne ie stal Parelli na imen. Iz rhdia skoraj ni bilo več[ ^^ Zgrabil jo je s svojo širolko dlanjo in stisnil kakor primož. Ro-ejo ob cesti. Viharnega večera je med silnim nalivom priletel maj hen drobcen vrabček na okno in plaho poprosil zavetja. Ljudje so odprli in mu napravili gnezdeče vrh kuhinjske oiriare, čaka jutra — najbrt je bil zašel na poti domov pa sta gs zatekla noč in vihar. A še preden so mu utegnili post reč i, je sredi goste teme In vfharjs pri letela stara vrabica in milo za čivkala, naj veliki ljudje njene mu malemu ne prizadenejo gor ja. de dolg«) Je ječa je prhutala okrog voglov — t h »tem Je izginila, a prav gotovo ni ofte*a tat Is-nila to noč. fte pred prvim Ju trom se je vrnila In spet potr kala na okno, ljudje so odprli In vesele vriščaje sta odletela — novemu dnevu nasproti, ki je obetal biti vsaj malo lepši, v* drejši od včerajšnjega. Potem so se ženske nekaj sprlčkale čez ograje svojih vr- ogr Qi tov in dvorišč. (Jgav je na oknu sosedove hiše šipo ubil? Po kuhinjah so matere uvedle najstrožje zasliševanje. Kakšen ducat paglavcev Je bilo iraven, priblit-no toliko, kar ulica premore o-trok. Nihče nI bil sam kriv, pa tudi nihče nikogar ni izdal. O-trocl so edino občestvo, v katerem se zvestoba nikdar ne skali. "8i ti tudi kamenje metal. Jure?" "Ja« ga le nisem," pravi Jure, petleten poglavar svojo tolpe — najmlajšemu Izmed njegovih je komaj leto dni; prav tisti čas, ko se je nekje odprlo sudetako vprašanje, Je napravil prve korake po sobi. "Jaz sploh nisem metal kamenja, če sem vrgel kvečjemu kakšna dva ali tri. Ampak jas sem ciljal na streho, ne v akno." "Zakaj si ciljal na streho?" "Raj vendar veš: mačka smo podili, pa nam j« na streho uM. kamenje? Da te le nI sram, ka. ti ne smili uboga živalca?" "A tako — maček praviš, da je ubog? Ti torej z mačkom dr ftiš? Tiček, kaj ne, pa ni ubog če ga maček potre? In tri tičke je te pomoril." Kaj je hotela mati drugega kakor da klone? Samo nekaj dobrih naukov mu je obzirno dala na pot: v splošnem, je rekla, n kamenje metati prav nič lepo, a kadMr te tako nanese, če te dru gače ne gre, mora vsaj pazit da gs ne vrte v okno ali v človeka. "Bom," pravi Jure in s kosom kruha stopi na prag. "Prisetem da ne bom nikoli več šipe ubil. e Da. krvoprelltje, ki ga je tr krat za|M>red zagrešil maček po hišah In vrtovih na bregu maj hne. umazane vode v predmest Ju — najprej sta drug za dru gim padla dva vrabčka. nasad nje |is je pri Mlinarjevih po kanarčku, ki so ga bili v klet ki prinesli solnčlt na balkon; o-čltno znamenje, da mu pri izb ran ju trtev ni bilo mar ne rase nt stanu — to krvoprelltje J 'Torej sa mačkom si metal I otrokom v ulici seglo do srca. Ljudje so se gnetli v vozovih in *ZTJVll 'r^ J'*™?"'!** postajališčih so brezobzirno i, Ki je zjutraj s posoao priro- . - „ A',m tia Tirate. Na- potala v hišo, je hišnico vpraševala na stopnicah: "Ali bo res j stopali drugim na prste. Na posled je privozila štiriinpetde setka. Parelli se je preril skoz ^na? ^0C x80 x8euPOr?lgn" snečo in stopil med kletvicam, bili po kotih nič več jim ni bilo nft ploščad. Xam se je ne do pettni ne do bobna ne do gtigni, y kot Vo2 je uniša]o in ZMJaV ^Jf PreVf t"BS Potniki so se nagibali zdaj na se je priblitala resn ca. Cez noč i zdaj na dru?0 gtran Pa_ so žalostni, razmišljajoči starč- relH ge je razkoračii in 8tal ka ki zrasli iz njih. kor gkala Cagih ge je kak g0_ Pri kosilu je Jure ponovil 8€(j opri nanj, toda na najbliž vprašanje. njem ovinku ga je spet zaneslo "Ali bo res vojna?" na drugo stran. Parelli je sta "Ne vem," Je odvrnil oče. kakor skala. "Najbrž bo." Nenadno je čutil, da se Je ne "Kam bomo pa šli, če bo voj- kdo dotaknil desnega žepa nje na?" gove suknje. Po bliskovito je "Nikamor najbrž ne bomo šli. | segel tja in prijel za neko roko Ce bo vojna, bo najbrž Čez velik, zelo velik del sveta." I vojne vendar ne bo? Da je vsa Jure je malo pomolčal, kakor do pomladi ne bo?" da išče izhoda iz najtežje zaga- Potem je prišel Jure z dvor te, v katero bi bil kdaj utegnil šča in je vprašal doma: zajti, potem pa je dejal: "Ali je res ne bo?" "Jaz pa vem, kam bi šli. Sta- "Najbrž je ne bo," je odvrn feto lahko napravimo, v Afri- ko/» Jure je pohitel na cesto "Ah, najbrž ne s štafeto ne t sklical 8V°je W'udl- Na dvorišču Afriko ne bo nič. Vojna bi tudi s0 ^P1*11 veliko *tacuno — zdaj v Afriko segla do nas, nikamor Me ^ nastopil mirni čas. Njim se ne moreš skriti pred njo. Ka- iz najmlajšega letnika ne bo ne- dar je vojna, je vojna na zemlji. ča8a več treba misliti ne na na vodi in v zraku, da se ves svet Afr,ko ne na Rusijo. Vsaj do potrese od nje." mladi, tako je rekla soseda, bo- V ne popoldne Je Jure »wkrtJ do 1,hko brez skrb' °"Uli v "v°- ljen hodil okrog hiše, a ko so se ljudje zvečer zbrali pri radiu, da poslušajo poslednjo, odločilno besedo iz berlinske športne palače, je prišel, se izmučen vrgel na divan in vprašal: "Ali to Hitler govori?" "Da," je odvrnil očft^Ampak — odkod pa imaš to ime?" "Ne vem, samo tako sem si mislil." Cez čas pa je spet posegel vipes: "Kdaj bo pa papež govoril r "Da, ves svet mu je bil na dlani, vse je vedel, kdo bi utegnil na to veliko <*medo še kaj reči. "Zdaj pa vem, kam bomo zbe-tali," je rek«! nazadnje. "Veš. kam? V Rusija" "Ah. dragi moj, tudi s Rusijo ne bo nič. Daleč je Rusija." "Zelo daleč r "Daleč, zelo daleč." Ko so viharji šli mimo — samo nekje na severu so razkosali majhen narod In majhno državo — so bile spet ftenake prve, kl so imele zmerom svete novice pri roki. "Ste te slišali, gospa, - da ji lepi, čudežni deželi, ki se reče mladost. ni. iiiU, nič! Samo ur^l, ss malo. No, kaj take,, J ko pripeti! Človek ni^fl volj oprezen! To je res'" nfl je pri tem roko še Mi Naposled je čutil, da mu dej krčevito drveni, zato je IK popuščal in takoj 8e je lrdL ščena roka rešila njegove /1 ne pesti. Zagledal je žet šele v trenutku, ko je ta si z voza. Bil je droben, suhljat moi| vim umazanim klobukom, se je ustavil. Poglejte tega lopova." j« jal iParelli znancu. "Hoteli je okrasti. Prijel pa sem A roko in jo stisnil kakor pril Saj poznate mojo moč, kaj ?l bi takega človeka zaprli, bi| to ne pomagalo dostK toda lekcija, Ikakršna je bila moji bo brez dvoma Doboljšala." Gledala sta za žeparjem. hal je z odrevenelo desnico i[ tegoval prste, da bi jih speti vil. Držal se je hudo in v^ iznova je trepljal z otek prsti. Voz se je odpeljal dalje, joč se, je Parelli pomahal lojj z roko. Ta je še enkrat izte prste svoje desnice, potem tudi pomahal—z levico. Držal je v njej Parelli] rdečo listnico.—(J. Lentz- Noče darila Sedela sta pri domačem | njišču. Kati je vprašala: "Mirko,J naj ti podarim jutri za roj dan?" "Nič!" je vzkipel on. "Se nes moram plačevati obroke jega zadnjega darila, ki si m dala za rojstni dan!" Najzanesljivejše dnevne d< ske vesti so v dnevniku "Pri tLH AU Jih čitsle vsak du NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETI Po sklepa 11. rodne konvencij« m lahko naroČi na list Ptmt«U I prišteje eden, dre. trt, štiri sU pet člsnet in ene drniine k«lu» nini. List Proerrta stane ss vse ensko, is llsse sli sečlss« H « i eno letno nsrotnino. Ker po ilsnl še plslsjo pri siesaentn $1.211 tednik, se Jim to prištete k nsročntnL Torej »edsj si *«rok», rril, i le list predre« ss člsno 8.N.PJ. List Prosvets Je ?sis latslM i gotovo jo v vsaki drušini nekdo, Id M rsd fltsl Ust vssk dss. Cm listo Prosvets Jo: Zs Zdrsi, drisro ta Ksssdo MJ« 1 tednik in......................ŠJI S tedniks ta.............S.M S tednike ta.•••••••••••• Mt 4 tednike In.............1H l tednikov ta............ sK Zs Evropo i«..............W * Is polnite spodnji kopom, priložite potrebno vsote dessrj. tli Drder v pisan ir si osrečite Prosvete, list, kl Je rsšs Isrtslse. PoissnOo:—Vsslsj kakor hitro ksteri teh Usnoe pren.be biti tal SNPJ, sU 6% ss presoli pro« od drniine in bo sahhevsl »m .»oj 11» tsdnlk, bodo moral tisti Slsn is dottfns drniine, kl Jt tsk« .kjPM nsrotens ns dnevnik Prosvete, to takoj ns.nsnitl upre^ii^o l^ in obenem doplstati dotttno vsoto listo Prosvete. Ako teza m tedaj mor* nprnvniitvo sniisti dstam ss to vsoto nsrofalku. Zs Cteero Is Chtcsre !•....UJ I tednik in.............. M i tedniks In.............11 I tednike m.............M 4 tednike In.............« « tednikov in............ 1) PBOflVBTA. SNPJ, MI7 lo. Lnvndsle Are, Chksfe, IH Priloieno poilljsm nsrotnino sa Ust Prosvete vsete .......................................CL drnitrs It........ Naslov ....................................................... Ustorite tednik ta Ss pripišite k moji osretalsl ed ahkfll ^ ■oje drniine: ...........................................Ci drnštrs it........ t)..*......................................šraltvs It ......CL drsltrs It........ ......Ci dmitea It........ 4)..............*.*>•« •••••••••••••• .Dršnvn Nev 4 SPOMIN NA STARO DOMOVINO Naši K raji ZBIRKA 67 SLIK iz vseh krajev Slovenije. V finem bakrotiaku na dobrem papirju, v velikosti 5x7 "2 incev Ta kiasna zbirka, vas stane samo $ | SPADA V VSAKI sr.ovh:\sh i dom jf^«{|rMleiadeveasklh M( v Jbserlkl! uUhpritnsalh pU.t.lj.T ;C«k.r j«, TsvisrjsTjarti^ PrHl>. K'n,U,v,, prevod« dsl «T«to»noin»nib mojttro.i Oo.podsnk.Tr>«Po*»i'V iB p0U'n' k»Ji«.W P""1' 'Igsbitslji Isp* taji* "J p,kj° ^ eeslk knjig, ki Jih i«*«" ' wlop filAS NJVRM1« (d«p.N. | 21« W. Itlk Slreel. \r« Vtrk