Ljubljana, četrtek, 6. marca 1947
PoStnina plačana v gotovini
Leto VEL, štev. 55 — Posamezna številka 2 din
OUiUNUIVO IM CFEAV&I
LJUBLJANA.	,»J)
KNAFLJEVA ULICA 8TEV. 0 TELEFON 95-23 DO 55-2«
ROKOPISI SB NB VRAČAJO
IZHAJA V 8 A K DAN RA gre« PONEDELJKA
Iti 81BATNI ODDELEK LJUBLJANA.
r TELEFON 38-32. 38-33
POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST. 60 4045 08
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA 45 DIN
N E
O N
E
O
E N
DELO ANKETNE KOMISIJE V GRČIJI
Predstavnik Jugoslavije zahteva zaslišanje več izgnancev na otoku Ikariji
katerih izpovedbe bi bile važne za presojo odnosov grških oblasti do oboroženih tolp jugoslovanskih
in albanskih kvizlingovcev
Solnn, 4. marca. (Tanjug) Predstavnik FLRJ pri anketni komisiji Varnostnega sveta Jos. Djerdja je poslal anketni komisiji pismeno prošnjo, naj zasliši določeno število demokra, tov, ki jih je grška vlada pregnala na otok Ikarijo, z naslednjo utemelji tvijo:
Pričevanje teh prič bi bilo velikega ročil anketni komisiji, naj se Kondo-
pomena za problem stvarnih odnosov grških oblasti do oboroženih tolp jugoslovanskih in albanskih kvizlingov, io organizacij teh tolp vzdolž meje m njihovih zvez z osebjem angleškega vicenkonzulata v Lerini, kar je v najresnejši zvezi z glavnim vprašanjem, A katerim se bavi anketna komisija.
Anketna komisija naj zasliši tudi Andreasa Djimasa, ki je bil pregnan na otok Ikarijo. Prvotno je sicer tudi angleški predstavnik zahteval zaslišanje Djimaja kot priče, vendar izgleda sedaj, da ga komisija ne želi zari riati, čeprav omenja vrsta prič grške vlade njegovo ime v svojih izpovedbah pred komisijo.
Predstavnik FLRJ zahteva nadalje v drugem pismu, ki ga je danes iz-
panos Anivas, brat priče, ki jo je predlagala grška vlada, in sicer glede njegovega pisma, objavljenega v demokratičnih listih, kjer je navedel podatke o bratovi preteklosti. V pismu je navedel tudi tale stavek: »Značilno je, da je pripeljal moj brat v avtomobilu angleškega veleposlanika njegovo perilo do stanovanja njegove sestre, da bi ga oprala. To dokazuje, da je bil »gost angleškega veleposlaništva«.
Jugoslovanski predstavnik zahteva končno v svojem pismu, naj zaslišijo kot pričo še Kara janisa, ki so ga grške oblasti zlostavljale zaradi njegovega pisma v listu »Agonistis«, kjer pravi, da bi bil pripravljen pričati, kako dobivajo grški partizani pomoč iz Jugoslavije.
Izjava sovjetske delegacije
Sovjetska delegacija ne bo sodelovala pri izdaji sklepov komisije, če ne bodo zaslišane priče, katerih izpovedbe bi bile važne za njeno delo
Na včerajšnji popoldanski seji anketne komisije so zaslišali pričo grške vlade Atanasiosa Parpulosa. Pred pričetkom zasliševanja je predstavnik Sovjetske zveze Lavriščev izjavil, da je sprejel pismo dveh Grkov — Zer-vas,a in Peeasa, ki želita biti soočena s pričo grške vlade Valdadorosom glede načina, kako sta podala svojo izpovedbo in kako sta bila zaslišana od grške vlade. Lavriščev je zahteval, naj se ti dve priči soočita z Valtadorosom na prihodnji seji. Angleški in avstralski predstavnik sta nasprotovala temu predlogu, češ da Zervas in Pecas nista pravilno naslovila svojega pisma. Predstavnik Belgije je podpri stališče angleškega in avstralskega predstavnika. Predstavnik Poljske se je izjavil za predlog sovjetskega predstavnika in je vztrajal na tem, naj se zaslišita obe priči, da bi se moglo ugotovili, ali je podal VaWadoros svojo izjavo pod pritiskom ali mučenjem.
Angleški predstavnik je ponovil svoje »argumente« proti zaslišanju Zervasa in Peeasa. Pri razpravi so ugotovili, da sta oba v zaporu v Solunu. Sovjetski predstavnik Lavriščev je nato izjavil:
»Sovjetska delegacija vztraja na takojšnjem zaslišanju teh dveh prič. Če ne bodo zaslišali prič, ki jih smatra sovjetski predstavnik za važne za delo komisije, tedaj sovjetska delegacija ne bo mogla sodelovati pri izdaji sklepa komisije. Komisija tudi n« more sprejeti sklepov, ki jih je izrekla v preiskavi, če ne bodo sklepi objektivni in izčrpni.«
Ta razprava je jasno pokazala, da celo predstavniki Anglije in njeni somišljeniki ne verujejo pričam grške vlade, ker se bojijo, da bi imelo soočenje Valtadorosa z Zervasom in Pecasom lahko neugodne posledice za grško monarhofašistično vlado in njene pokrovitelje. Vprašanje soočenja ni prišlo z dnevnega reda.
Komisija je nato pričela zasliševati pričo Atanasiosa Parpulosa. Že prvi stavek njegove ustmene izpovedbe je bil popolnoma drugačen od njegove izjave, ki je bila natisnjena v knjigi »Dokazov grške vlade«.
Predstavnik grške vlade Kyrou je poizkušal rešiti položaj s tem, da je ponudil izvirni prepis Parpukeove izjave pred grškimi oblastmi. To je ustvarilo še večjo zmešnjavo in se je še bolj jasno pokazalo, da gre za izmišljotine in za slabo pripravljene priče.
Priča je izjavila, da je bil njegov oddelek 3 dni približno 50 km oddaljen od jugoslovanske meje in da je imel zvezo z jugoslovansko obmejno karavlo. Oddelek tudi ni imel 3 dni nobene hrane. Ko so ga vprašali, zakaj niso prosili za hrano pri jugoslovanskih vojakih, s katerimi so vzdrževali stalne stike, je priča po krajšem molčanju izjavila: »Kako naj nam jo dajo, če pa Jugoslavija nima hrane!«
Poljski predstavnik je pri tej priliki spomnil Parpulosa na njegovo izjavo pred nekaj dnevi, da je pred tem dogodkom njegov oddelek zaplenil 11 voz z živili.
Vsem članom anketne komisije je bik) jasno, da so imeli pred seboj nadaljnjo pričo grške vlade, ki je izjavljala sama nasprotstva. Posamezni delegati so kljub temu poizkušali rešiti grško vlado in njene zaščitnike iz neugodnega položaja ter skušali prikazati, da tukaj ne gre za fanta-
stične izmišljotine, marveč da le način zasliševanja ni takšen, kakršen bi moral biti.
Kvizlingovci — glavne priče grške vlade
Atene, 4. marca. (Tanjug). Danes je pričal pred anketno komisijo rek. tor atenskega vseučilšča Spiridion Dontas, ki ga je predlagala monarho-
fašistična vlada.
Rektor Dontas je znani sodelavec italijanskih jn nemških okupatorjev. Med okupacijo je pisal navdušene članke v razne italijanske fašistične liste. Bf. je »persona grata« italijan. skih okupatorjev. Pod njegovim vodstvom je bilo za okupacije objav. Ijeno poročilo znanstvenikov — kvizlingov, kjer je rečeno, da so sabotaže -roti okupatorju »zločinska dejanja«.
Zadeva s »pričo« Dontasom še enkrat dokazuje, kako globoko je zabredla v blaito monarhofašistična vlada.
Zahariades o ameriški pomoči grški vladi
Solun, 4. marca. (Tanjug). »Rizo-spaatijs« je priobčil 2. marca članek generalnega sekretarja KP Grčije Zaihariadesa z naslovom »Amerika in Grčija«, v katerem pravi v zvezi z novami anglo-ameriškimi pogajanji o gi »kem problemu med drugim:
Angleška Okupacija Grčije ni samo grško, marveč tudi balkansko m splošno evropsko vprašanje. Angleška praksa v Grčiji je protiljudska in obenem, imperialistična. Dinamični in napadalni severnoameriški imperializem izkorišča neposredne angle, ške f mančne težave i*n splošno krizo, ki se je zgrnila na angleški imperij, in bi rad brez naporov iztisnil Angleže iz Grčije.
Poskusi severnoameriškega prodiranja v Grčijo so se pričeli že zdavnaj in so naleteli na zelo ugoden sprejem, pri raznih domačih monar-hofašističnih krogih, ker so občutili duh po »masitnejši pečenki« in ker so mislili, da jim bodo mogli relativno malo prizadeti severni Američani glede na ameriško napadalnost nuditi več trajnosti in varnosti.
Ne smemo pozabiti, da uporablja severcameriška imperialistična politika povsod najbolj mračne in plutokratske sile kot organe in agente svojih grabežljivih teženj.
Brez dvoma bo naš narod sprejel severnoameriško okupacijo prav tako negativno kakor sprejema fudi današnjo angleško okupacijo, 'in da bo branil svojo svobodo in neodvisnost. Preslepile nas ne bodo nobene lažne geste niM nobena lažna človekoljubna demagogija. Prijatelj Grčije in našega naroda je samo tisti, Id spoštuje našo nacionalno samostojnost in neodvisnost ter se ne vmešava nepoklican v naše notranje zadeve.
Poudarjajoč pomen ohranitve prijateljstva z ZDA. zaključuje Zahariades svoj članek z besedami: »Prvj pogoj za to pa je, da spoštujejo naš nacionalni ponos ln se ne vmešavajo v naše notranje zadeve.«
Marshall izjavlja, da je Grčija na robu propasti
Washington, 4. marca. (Reuter). Predstavnik ameriškega zunanjega ministra je izjavil, da je grška vlada poslala ZDA noto, s katero zahteva nujno pomoč.
Ameriški zunanji minäatec general
Marshall je danes objavil naslednje poročilo: »Poročila, kj smo jih pred kratkim prejeli od naših predstavnikov ter od grške in britanske vlade, kažejo, da se je gospodarski položaj Grčije tako poslabšal, da je Grčija na robu propasti. Grška vlada je ponovila svojo zahtevo, naj jj nudimo pomoč.«
Uspehi partizanske vojske v preteklem letu
Atene, 4. marca (Tanjug). Demokratični tednik »Rizos« prinaša pregled uspehov, ki jih je izvojevala v preteklem letu demokratična armada v boju proti monarhofašistom.
Demokrat čne armade so imele od aprila do decembra 1467 napadov, bojev in spopadov, povprečno vsak mesec 152. V 9 mesecih so zasedle 1545 vasi, prj čemer so Izgubile vladne čete, teroristične tolpe in oborožen: monarhofašostični kmetje 1310 mrtvih, 1143 ujetih in 855 ranjenih. Demokratična armada je izvedla 355 napadov na komunikacije, rušila je mostove, železniške proge, železniška poslopja, avtomobile ter poštne, telefonske in brzojavne naprave.
V prvih mesecih leta 1947 so se operacije demokratične armade znatno razširile na nova ozemlja in dobivale vsak dan večji obseg. V januar, ju in februarju so se udeležile enote demokratične armade 655 bojev, napadov in spopadov, zavzele 231 vasi in prizadejale vladnim silam naslednje izgube: 458 mrtvih, 701 ujetih in 379 ranjenih.. Partizani so izvedli 227 napadov na komunikacije.
1. marca je izvedla enota demokratične armade — 450 partizanov — kombiniran na,pad na vasi Muzaki in Paleokastro severozapadno od Tn-kale. “red napadom so postavili partizani mine na cesti jn zasedli vse glavne položaje, da bi preprečili pošiljanje ojačanj vladn m silam. Napad je trajal do zore. Vladnim silam je kljub temu uspelo obdržati obe vasi.
1. marca zjutraj so izvedli partizani napad na mesto Sperhiadu. Napad je trajal 40 minut. Nekoliko pozneje je zasedla enota demokratične armade vas Avlaki pri Lami ji in pre-
sekala telefonske zveze med Laraijo in Stilido. Istočasno so minirali par. tizani kameniti most pri Avlakjji.
Druga enota demokratične armade je napadla 1. marca zjutraj kraj Ipati in se spopadla s tamošnjim! oddelki orožništva.
Da bi preprečili prihod vladnega topništva v območju Grevene, so partizani razstrelili most na cesti Kozani—Greven a. Skupina partizanov je zavzela vas Eleon, nekaj kilometrov od Seresa. Kmeitje so partizane navdušeno sprejeli in j m dali živila. Veliko število kmetov je vstopilo v demokratično armado.
Boji se nadaljujejo na planini Verin ion. Po uradnem poročilu grške vlade je imela njena vojska v tridnevnih bojih na planini Vermion 3 mrtve jn 45 ranjenih.
Partizani so tudi' napadli momarho. fašiste v vasi Damoanos, kjer je garnizon vladnih ■ sil. Demokratična armada je zavzela tudi vas G srak pri Sparti.
Kmetje izročajo partizanom vladno orožje
Atene, 4. marca. (Tanjug). Liberalni löst »VXMA« objavlja pismo liberalnega poslanca Grigoria, v katerem je rečeno, da se partizani po večni oborožujejo s tistim orožjem, ki ga izročajo vladni organi kmetom, da bi se bojevali protj partizanom. Ssono v Spariti so vladni organi razdelili med prebivalstvo 1600 pušk in drugega orožja. Gez 14 dni je prešel večji del tega orožja v roke partizanov. V pokrajini Arkadiji in v severnem delu Lakonije so vlada; organi razdelili med prebivalstvo 3200 pušk in strojnic, vendar to orožje nikdar ni ' ilo uporabljeno proti borcem demokratične armade, marveč je prešlo v njihove roke.
Zervas vodi aretacije
Atene, 4. marca. (Reuter). Danes, v zgodnjih jutranjih urah, je bila racija v Atenah in je policija aretirala okrog 500 pripadnikov grških demokratičnih organizacij. Policijsko operacijo je vodil osebno novi minister za javno varnost, znani kolaboracionist Napoleon Zervas.
Nadaljevali bomo borbo do končne zmage!
Spominska svečanost za padlimi partizani pri Sv. Jakobu v Rožu se je spremenila v mogočno manifestacijo koroških Slovencev za združitev z Jugoslavijo. Kljub skrajno neugodnemu vremenu — ponoči je nanovo zapadlo nad pol metra snega — se je zbralo k svečanosti nad 1000 ljudi. Svečanost je izzvenela v slovesno zaobljubo nadaljevati borbo za združitev vsega slovenskega, naroda do končne zmage. To zborovanje pa je bilo obenem odgovor koroškega slovenskega ljudstva na izzivalne prireditve dvomljive politične vrednosti, ki jih prirejajo sovražniki Osvobodilne fronte pod geslom »nedeljive Koroške«. V svojem nagovoru je predsednik Slovenske kulturne zveze dr. Jožko Tišler med drugim dejal: S svojo borbo smo koroški Slovenci dokazali, da smo neločljiv del slovenskega naroda. Slovenski partizani so s puško v roki glasovali za združitev v skupni domovini na Svinjski planini, na Osojskih Turah, ob Glini in Dravi. Za to so glasovali zaporniki po ječah in koncentracijskih taboriš-
čih ter slovenski izseljenci. Za ta cilj so delali vsi, ki so podpirali partizanske borce. Naši mejniki in spomeniki so partizanski grobovi pri Sv. Rupertu, v Železni Kapli, v Borovljah, pri Sv. Jakobu, v Rožu, v Maloščah in povsod drugod na slovenskem ozemlju.
Organizacijski tajnik Pokrajinskega odbora OF za Slovensko Koroško Frane Primožič pa je naglasil:
Kot del celotnega slovenskega naroda smo danes v vrstah zaveznikov, v vrstah zmagovalcev. Slovensko ljudstvo bo po zgledu partizanov kljub vsem spletkam reakcije nadaljevalo to borbo tako dolgo, dokler ne bo dokončno zedinjeno v Ljudski republiki Sloveniji in združeno s Titovo Jugoslavijo.
S svečanosti so odposlali pozdravne brzojavke maršalu Titu, predsedniku jugoslovanske delegacije v Londonu dr. Jožetu Vilfanu in konferenci zunanjih ministrov, v katerih svečano izjavljajo, da bodo svoje pravice branili do zadnje kaplje krvi in do kraja izpolnili oporoko padlih borcev.
Tako izgleda denacüikadja na Koroškem
Zloglasni nacistični pučist in načelnik SA odredov na Koroškem vojni zločinec Thomas Kauter je bil izpuščen na svobodo, namesto da bi
prišel pred sodišče
Celovec, 3. marca. V zadnjem času je bilo v Avstriji izpuščenih na prostost večje število zloglasnih naci-
stov in vojnih zločincev, med njimi tudi nacistični deželni poglavar Koroške Natmessnigg, ki je svoj čas prenesel oblast iz rok gauleiterja Rainerja na sedanjo deželno vlado Koroške.
Zdaj pa se je zvedelo o novem nezaslišanem primeru. Pred kratkim je bil izpuščen na prostost vojaški voditelj nacističnega, puča Thomas Ratl-ter, ki je julija 1934 vodil puč na ozemlju Celovca. Kot član nacionalsocialistične stranke se je Thomas Rauter vrnil v Avstrijo šele po nacistični okupaciji in sicer s činom podpolkovnika delovne službe. Prevzel je poveljstvo nad delovno službo za vso Koroško.
Po osvoboditvi se Je Ranter dolgo skriva! ter Je bil aretiran šele 3. oktobra 19^6 v Ktetn-Kircfaeou. Sedaj je
bil Thomas Rauter, ki je bil — kakor trdijo — pred letom 1934 načelnik štaba SA odredov za vso Koroško, pogojno izpuščen na prostost. Ogorčenje koroškega prebivalstva zaradi izpuščanja zloglasnih nacistov in voj nih zločincev na prostest je tem večje, ker je demokratični tisk že pred nekaj tedni razkril podobne postopke in postavil vprašanje, kdio je za to odgovoren, vendar pa oblastva doslej niso dala še nobenega pojasnila.
Pevski zbor koroških Slovencev v Sarajevu
Sarajevo, 4. marca. Ob 17.10 je prispel z beograjskim vlakom v Sarajevo pevski zbor koroških Sloven cev »Matija Verdnik«. Na železniški postaji ga sprejeli predstavniki antifašističnih organizacij jn dirt, gent sarajevske opere Cvetko Rit man, ki jih je tudi pozdravil.
Javna tribuna - naše orožje v poju za izvedbo prve petietke
Javna tribuna, ki jo je po sklepih Glavnega odbora OF organiziral Izvršni odbor Osvobodilne fronte, ima predvsem dvojen pomen:
da s pravo, konstruktivno kritiko, z vzgajanjem samokritike in budnosti odpravlja vse pomanjkljivosti, slabosti in napake, ki zavirajo hiter napredek pri izgradnji naše domovine in jih skušajo kot svoje orožje uporabljati tudi naši sovražniki;
da z odgovori na najrazličnejša vprašanja iz našega javnega življenja, predvsem s področij planskega gospodarstva in njegove izvedbe, seznani vsakega posameznika s problemi našega skupnega boja za ustvaritev materialnega in kulturnega napredka.
Osvobodilna fronta kot vseljudska politična organizacija postavlja pred najširše ljudske množice vprašanje konstruktivne kritike kot močnega orožja v našem boju za izvedbo prve petletke v jasno postavljeni obliki. Čim ostrejšo borbo proti lastnim slabostim in napakam, čim pravilnejši odnos do našega skupnega dela in njegovega uspeha, več budnosti pred protiljudskimi elementi in njihovim razdiralnim delom, več podpore in pomoči pri reševanju odgovornih nalog v našem planskem gospodarstvu in borbi s težavami v našem novem delu! Kajti njena naloga je, da tudi s spoznavanjem in raz-motrivanjem napak ter z odločno kritiko in pravilnim postavljanjem stvari vnese v svoje vrste maksimalno odgovornost in predanost skupnemu boju za ustvaritev boljšega in srečnejšega življenja delovnih množic.
Očem javne tribune predvsem ne morejo uhajati stvari, ki zadevajo našo politično linijo, pa se maličijo zaradi njenega nepravilnega pojmovanja ali slabega spoznavanja v našem državnem aparatu, gospodarskih in kulturnih ustanovah ter med političnimi aktivisti. Vsako odstopanje od političnega, delovnega programa Ljudske fronte Jugoslavije. ki zahteva mobilizacijo vseh ljudskih sil v našem planskem gospodarjenju, pomeni korak proti interesom delovnih množic in naj zato javna tribuna tudi o tem jasno razpravlja. Tako bo odkrivala škodljive napake in slabosti, na drugi strani pa bo šola naših političnih aktivistov in množic, da se bodo poglabljali v probleme in lahko pravilno tolmačili in uresničevali politično linijo Osvobodilne fronte.
Primer:	Sklep Glavnega
odbora Osvobodilne fronte in sklep plenuma OF Ljubljane, da mestne organizacije Osvobodilne fronte izločijo iz svojega organizacijskega sestava vse organe nižje od terenskih odborov in funkcije, ki so temeljile na po-
Podpis anglo-francoske pogodbe o zvezi
Dunkerque, 4. marca. Agencija France Presse poroča, da sta danes francoski zunanji minister Georges Bidault in britanski zunanji minister Ernest Be vin danes podpisala v Dunkerque an glo-f rancosk o pogodbo o zvezi.
češkoslovaško - poljska zavezniška pogodba bo te dni podpisana
Praga, 5. marca. (CTK) Danes je bilo uradno objavljeno, da bo pogodba o zvezi med češkoslovaško in Poljsko podpisana v Varšavi čez nekaj dni, ker so se razgovori med češkoslovaško in poljsko vlado uspešno končali.
Bolgarsko - češkoslovaška trgovinska pogajanja
Praga, 5. marca. (CTK) V Pragi so se danes pričela trgovinska pogajanja med češkoslovaško im bolgarsko delegacijo, ki ji načeluje minister za elektrifikacijo ing. Manol Sekelarov. Pogajanja vodi načelnik ekonomskega odseka češkoslovaškega ministrstva za zunanje zadeve dr. Augentaler.
Angleško-poljska trgovinska pogajanja
London, 4. marca. (Reuter) Včeraj so se začela pogajanja o sklenitvi trgovinske pogodbe med Vel. Britanijo in Poljsko. Poljska upa, da se bo v velikem obsegu začela trgovina z Vel. Britanijo, vendar je mnenja, da bo težko prišlo do sklenitve trgovin, ske pogodbe, dokler ne bo odobren angieško-poljski finančni ^orazum o*
edincih (sistem terenskih, uličnih, blokovnih odborov OF in hišnih zaupnikov), je naletel pri marsikaterem sicer predanem aktivistu Osvobodilne fronte na nerazumevanje. Taki aktivisti, ki so se zaradi preobremenitve z najrazličnejšim drobnim delom svojega terena spuščali samo v administrativno poslovanje, ne morejo danes razumeti preokreta dela organizacij Osvobodilne fronte izključno v politično delo in vodstvo za izvedbo novih konkretnih nalog v našem planskem gospodarstvu. Jasno je, da so stare organizacijske oblike mestnih organizacij Osvobodilne fronte ustrezale nalogam, pred katerimi je bila Osvobodilna fronta v tistem času, in so te naloge tudi častno izpolnile. Toda nove naloge, ki sto je pred Osvobodilno fronto — in te naloge so mnogo težje in odgovornejše, kajti od njihove izvedbe je predvsem odvisen naš nadaljnji napredek — zahtevajo tudi nove organizacijske oblike, ki naj omogočijo Osvobodilni fronti uresničevanje postavljenih ciljev. Torej ne zaradi tega, da bi z ukinitvijo prejšnjih organizacijskih oblik izražali nezaupnico aktivistom Osvobodilne fronte, ki so izpolnili svoje naloge (kakor bi hoteli nekateri to zlonamerno izrabiti), temveč zaradi tega, ker zahtevajo nove naloge tudi novo delo v novih, višjih organizacijskih oblikah. V tem je bistvo in namen novega organizacijskega sestava mestnih organizacij Osvobodilne fronte. Zato je razumljivo, da bodo vsi aktivisti OF, ki so doslej požrtvovalno izpolnjevali vse naloge Osvobodilne fronte, pravilno tolmačili pomen organizacijske trdnosti osnovnih organizacij Osvobodilne fronte in iz tega postavljali predse in pred člane konkretne zaključke, ki zahtevajo novega dela in novih naporov.
Preko takih in drugih primerov, ki ob nepravilnem ali tudi zlonamernem tolmačenju politične linije Osvobodilne fronte ali ukrepov naših državnih organov itd. maličijo njihovo pravo vsebino in namen, bo javna tribuna pripomogla k še večji jasnosti in pravilnejšemu razumevanju za uresničevanje našega političnega, delovnega programa, na drugi strani pa bo razkrivala škodljive elemente, ki imajo od takega potvarjanja osebne koristi.
Zato sprejemamo javno tribuno, ki naj tako pripomore k večjemu sodelovanju ljudskih množic v našem državnem, gospodarskem upravljanju in vseh ostalih področjih našega javnega življenja, z zaupanjem, da bi prinesle več jasnosti v našem delu in da bi postala močno orožje v našem boju za uresničenje prve petletke.
dogovorih iz vojne dobe, s čimer se že dolgo odlaša. Delegaciji bosta začeli vprašanje obravnavati v prihodnjih dneh.
Reuter pripominjla, da je zlata rezerva Poljske v znesku 7 milijonov funtšterlingov v Londonu
ču En Laj čangkajšku
Nanking, 4. marca. (Tass) V zvezi z odredbo Kuomintangovih oblastev o razpustitvi komunističnih predstavništev v predelih pod nadzorstvom Kuo-min tanga je poslal ču En Laj Čangkajšku naslednjo brzojavko:
»Prav kar smo prejeli od garnizijskih poveljnikov v Čumkingu in Nankingu opozorilo, da morajo biti komunistična predstavništva razpuščena do 5. marca. Ne vemo, ali so to opozorilo poslala krajevna oblastva iz svoje pobude, ali na podlagi vaše osebne odredbe. Če izvira to opozorilo od krajevnih oblastev. vas prosim, da preprečite nasilno ravnanje teh oblastev. Če pa ste to osebno odredili, je jasno, da ste se dokončno odločili za državljansko vojno in da se ne bojite niti popolnega razkola, ampaik da nasprotno zapirate vrata morebitnim pogajanjem. Da bi se natančno ugotovila odgovornost, vas prosim, da uradno obvestite predstavnika komunistov v Nankingu in da podaljšate rok za razpustitev komunističnih preštavništev do konca marca, kar nam bi omogočilo, pripraviti se na primeren način na to nasilno dejanje.«
ŠIRITE TISK OP!
Uvedba delovnih norm bo olajšala uspešno Izvršitev plana v tekstilni Industriji
KONGRES KP BRITANSKEGA IMPERIJA KONČAN
Popolna svoboda in neodvisnost podjarmljenim
narodom imperija
Komunistična partija britanskega imperija za uresničenje vseh ciljev, za katere se je borilo človeštvo v drugi svetovni vojni
London, 4. marca (Tanjug) Pri na-
ljevanju konference Komunističnih partij britanskega imperija sta delegata KP Palestine — arabske in židovske — navedla svoje stališče glede vprašanja sedanjega stanja v Palestini. Razpravljanje o Palestini je zaključil predstavnik KP Vel. Britanije Gaster.
Vsi trije govorniki so se strinjali v tem, da daje sedanje stanje v Palestini vse možnosti za sporazum in sodelovanje med arabskim in židovskim delom prebivalstva in so obsodili britansko imperialistično politiko. ki uporablja načelo »deli in vladaj«, pri čemer želi za svoje namene izkoristiti izredno važen strategični položaj Palestine.
Predstavnik KP Egipta je govoril o boju Egipčanov in Sudancev za nacionalno neodvisnost in politično svobodo.
Obsodba sedanjega režima v Južnoafriški uniji
Na dopoldanski konferenci dne 2. marca je poročal Dew Placy o življenjskih pogojih v Južni Afriki. Južnoafriški režim je označil kot policijski in izjavil, da štejejo v Južnoafriški uniji sindikate za nezakonite organizacije, kadar gre za prebivalce. ki niso belci. Zaradi veljavnih zakonov so pogoji za delovanje delavskih organizacij neznosni. Zlasti mnogo omejitev je v veljavi za nebelce. Zakon o ghettu je najbolj reakcionaren izmed vseh zakonov, kar jih je bilo kdaj na svetu. Mezde nebelcev so izredno nizke, zdravniška pomoč neverjetno pomanjkljiva. V nekem mestu je za 60.000 prebivalcev samo 400 hiš s 6000 sobami. Kdor govori o brlogih v Londonu, ta sploh ne ve, kai so brlogi. Ogleda naj si brloge v Južnoafriški uniji.
Nato je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija:
»Konfederacija predstavnikov KP britanskega imperija najodločneje obsoja južnoafriško vlado in njeno politiko preganjanja KP Južne Afrike. kakor tudi vlome v pisarne delavskih sindikatov. Pozivamo vse demokratične in miroljubne narode sveta. naj smatrajo to akcijo južnoafriške vlade za teptanje demokracije ter kršitev in izdajstvo načel, ki se je zanje borilo človeštvo v osvobodilni vojni.«
Imperialistična politika na Srednjem vzhodu
Na večerni seji je delegat KP Sirije Haled Bagdas poročal o problemu Srednjega vzhoda. Politika Vel. Britanije na Srednjem vzhodu je razbila vse nade. ki so jih mnogi gojili po zmagi laburistične stranke pri volitvah. Britanske čete so sedaj v mnogih deželah Srednjega vzhoda:	v
Egiptu. Iraku. Transjordaniji in Palestini. Angleži so utrdili svojo premoč v Transjordamji s tem, da so ji dali navidezno neodvisnost, ki pa ni nič boljša od odkrite okupacije. Razen tega skušajo utrditi svojo premoč v Egiptu s pomočjo spremembe pogodbe iz leta 1936. v svojo korist in ustanovitve skupnega komiteja za obrambo, ki naj bi omogočil vmešavanje Angležev v notranje zadeve Egipta, ameriški imperializem pa podpira Veliko Britanijo pri njenih načrtih ustanavljanja raznih blokov na Srednjem vzhodu.
Resolucije
Na popoldanski zaključni seji konference Komunističnih partij britanskega imperija so z vzklikom sprejeli resolucijo, kjer pravijo med dru-gim:
»Predstavniki KP dežel britanskega imperija pozdravljamo z navdušenjem občudovanja vredno vstopanje kolonialnih in zasužnjenih narodov v veliki boj za osvoboditev. Zmaga v bniu zoper fašizem, za katero so kolonialni narodi tako mnogo prispevali, je okrepila demokratične sile po širnem STetu. Sovjetska zveza je danes močnejša kakor kdaj koli poprej, nore demokratične države v Evropi
stoje na trdnih temeljih. Ustanovljena je bila OZN, vrste delavcev v vseh državah pa so se utrdile z ustanovitvijo Svetovne sindikalne federacije. Zaradi poraza Nemčije, Italije in Japonske se je začelo na svetu splošno izpodkopavanje temeljev starega imperialističnega reda. Boj za uresničenje nacionalno neodvisnosti smatramo za nadaljevanje boja za urcsni-čenjo onih cilje?, za katero so je človeštvo borilo v vojni. Angloameriški imperializem se vsestransko trudi, da bi razširil tlačenje prebivalcev v kolonijah, zadušil plimo kolonialne vstaje, ki vedno bolj narašča in s politiko spletk onemogoči dejansko neodvisnost teh narodov. Prizadeva si. da bi ohranil s svojim orožjem in policijo privilegirano imperialistično izkoriščanje. Gradi strategična oporišča v Palestini, arabskih državah, na Srednjem vzhodu, v Indiji, na Malajskem in v deželah Daljnega vzhoda. Trudi se, da bi razvnel še eno svetovno vojno zoper Sovjetsko zvezo in miroljubne narode sveta.
Taka politika je izraz krize v kolonialnem svetu, zlasti pa krize britanskega imperija. Združene države Ameriške, ki so sedaj vodilna imperialistična sila na svetu, si hočejo pridobiti nadvlado nad svetom in pogoltniti britanski imperij kot najbogatejši plen. Britanski imperializem je vedno bolj prisiljen, da zavzame položaj slabšega partnerja Amerike
Obsojamo nadaljevanje okupacije Grčije, podjarmljenje Cipra in Malte, podjarmljenje Palestine, dajanje pobudo reakcionarnim in fevdalnim lutkovnim režimom v Iraku in Trans-jordaniji. nadaljnje bivanje britanskih čet v Egiptu ter odklanjanje priznanja nacionalne neodvisnosti Indije in Birme. Obsojamo tudi podporo, ki jo daje britanski imperializem za zatiranje osvobodilnega boja narodov Indonezije in Vietnama. Z imperialistično politiko, ki jo nadaljuje britanska laburistična vlada, so bile iz-
Trst, 5. marca. Na nedeljski seji tržaške Konzulte so v zvezi z opro-stitv jo zločincev jz ulice Bellosguar. do sprejeli resolucijo, ki ostro obsoja mile obsodbe, ki so bile izrečene nad fašističnimi zloč nci iz ulice Bellos-guardo, izmed katerih sta bila dva cel. oproščena. Ker oblasti niso zmožne pravične borbe proti faš-stičmm zločincem, vabi tržaška Konzulta s to resolucijo vse resnične demokrate jn ves delavski razred k neizprosn’ borbi proti ostankom fašizma tudi v bodoče.
Na seji je bilo govora o tržaškem statutu in začasni vladi. Predsednik Mestnega osvobodilnega sveta za Trst je v zvezi s tem omenil ostro borbo, ki so jo vodile v Parizu med. narodne imiperi ali stične sile in demo. kratične s le, iz katere je izšel kompromis — svobodno tržaško ozemlje. Nadalje je poudaril potrebo, da se začasnemu vladnemu svetu doda tudi začasna konzulta, ki naj bo sestavljena po razmerju med etnični-
dane obveznosti, ki jih je prevzela pri volitvah. S pomočjo in podporo dominionskih vlad podpira britanska laburistična vlada elemente, ki hujskajo na vojno in jim daje poguma.
Skupni interesi vseh narodov v deželah imperijev terjajo: Izstop iz an-gloameriškega bloka in obnovitev enotnosti treh velikih sil; vso pomoč Združenim narodom, utrditev in podaljšanje britansko - sovjetske pogodbe. iskreno sodelovanje s Sovjetsko zvezo in demokraiičnimi deželami za razorožitev, demokratični napredek in mednarodno sodelovanje: umik čet iz vseh dežel razen bivših sovražnih dežel: sprejetje načela demokratične samoodločbe in mednarodno gospodarsko sodelovanje.
Izjavljamo, da je demokratična pravira do samoodločbe vseh narodov osnovno načelo politike Komunistične partije.
Zahtevamo takojšnje priznanje popolne neodvisnosti Indije. Birme in Cejlona.
Izražamo svojo solidarnost z arabskimi narodi v njihovem boju za neodvisnost Egipta, Palestine. Iraka in Transjordanije.
Zahtevamo, da se Cipru in Malti prizna pravica do popolne samoodločbe. da hi se tako lahko svobodno in v skladu z željami svojih narodov znova združila s svojimi matičnimi deželami Grčijo in Italijo.
Pozdravljamo vedno večjo solidarnost med delavskimi gibanji Velike Britanije, dominionov in podjarmljenih narodov v kolonijah.
Prepričani smo. da bodo uspehi pri delu naše konference pripomogli h krepitvi praktičnega sodelovanja med gibanjem delavskega razreda in narodov dežel imperija v boju za uresničenje naših skupnih ciljev proti imperializmu in reakciji, za osvoboditev in demokratični napredek, za mir in socialni napredek, pripravljajoč pot za zmago socializma na svetu ter enakosti in bratstva vseh narodov.
mi In politčnjmi silami na tem ozemlju. Končno je izjavil, da bo skupščina, če bo demokratična, imela možnost zboljšata nekatere člene statuta jn dat'- pobudo za zboljšanje ekonomskih in političnih življenjskih pogojev ljudskih množic, ki bodo s svo. jo borbo za bratsko sožitje med narodi postale na tem ozemlju zgled vsem narodom sveta, kako se je treba boriti za mir in demokracijo.
Trst, 5. marca. Javni tožilec advokat Okretič je vložil priziv proti ob-ga inšpektorata v ulici Beilosguarde sodbi glavnega inšpektorja policijske-Gueliju, ki jo je izreklo izredno porotno sodišče v Trstu. Obtoženec je bil zaradi kolaboracionizma obsojen na 8 let ječe. Javni tožilec se sklicuje v prizivu na to, da je bil Gueli oproščen obtožbe, daje omogočil beg Mussoliniju iz Gran Sassa in da svojim podrejenim ni prepovedal mučiti zapornike.
V nedeljo se je pričelo v Beogradu zasedanje plenuma centralne uprave Zveze tekstilnih delavcev Jugoslova-vije. Poleg delegatov sindikalnih podružnic iz vseh ljudskih republik, udarnikov in novatorjev so na zasedanju plenuma prisostvovali tudi predsednik centralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije Gjuro Salaj s člani osrednjega odbora in načelnik inspekcije dela zveznega ministrstva za delo Milan Žugelj.
Sekretar centralne uprave Zveze tekstilnih delavcev Dragotin Bogdanič je imel obsežen referat o organizacijskih vprašanjih in nalogah zveze, v katerem je poudaril velike napore tekstilnih delavcev, ki jim je s požrtvovalnim delom uspelo usposobiti našo tekstilno industrijo za prehod v plansko gospodarstvo Te uspehe je bilo mogoče doseči samo z množičnim tekmovanjem, ki je dalo veliko število udarnikov, racionalizatorjev in novatorjev. Žal vprašanju usposob-Ijenia strokovnih kadrov ni bila posvečena zadostna pozornost od strani sindikalnih podružnic in uprav podjetij.
Za uspešno izvedbo plana za leto 1947. je v prvi vrsti potrebno uvesti norme, ki bodo omogočile še večji razmah tekmovanja, pa tudi pravilno nagrajevanje delavcev. Sindikalne podružnice morajo podpirati podjetja v prizadevanju, da se doseže pravilno nagrajevanje tako za redno delo kakor tudi za nadurno delo. V lej zvezi je refprent pohvalil delo predsednika sindikalne podmžnire podjetja Hutter v Mariboru, tajnika krajevnega odbora v Mariboru Franja Zorka, tajnika sindikalne podružnice tekstilnih podjetij v Dugi Resi Franja Soboia in tajnika krajevnega odbora tekstilcev v Beogradu Kosarja Pavloviča.
'V ponedeljek se je zasedanje nadaljevalo. Član centralne uprave Laza Heid je imel referat o tarifnih vprašanjih. Tarifna politika doslej ni bila vodena no enotnem, vnaprej izdelanem načrtu, niti z določenega mesta. Prišlo je do tega, da so določene vrste dela v nekaterih ljudskih republikah kategorizirane kot kvalifirirano delo.
Sklepi plenuma Zveze
Beograd, 4. marca. Včeraj je plenum centralne uprave tekstilnih delavcev obravnaval vprašanja tekmovanja, pravilnega normiranja dela, nagrad delavcem in kultumo.pro-svetnega dela-
Med razpravo so poudarili, da se morajo sndikalne organizacije še bolj zavzemati za normiranje dela ln da marajo poleg povečanja produktivnosti podjetja omogočiti racionalizacijo in varčevanje s proizvodi. Normiranje mora tudi omogočiti po. sameznm delavcem delo na več statvah. To bo omogočilo skrčenje delovnih sil na posameznih delovnih mestih in uporabo teh sil na drugih mestih.
Iz poročila o tekmovanju je bilo razvidno, da posamezna podjetja še nimajo pravilnega pregleda nad tekmovanjem.
članica centralne uprave Zlata -vranjoš je v poročilu o kultumopro-svetnem delu poudarila, da je treba r; bolj mobilizirati delovne množice za kultumoprosvetno jn ideološko dviganje delavcev. Poudarila je tudi, da je treba posvetiti več pozornosti ženam, ki so osnovna delovna sila v teikstilni industriji.
Na koncu je plenum sprejel več važnih sklepov o delu sindikalnih or-ganizacj tekstilnih delavcev. Da bi se okrog sindikalnih organizacij str. niti vsi delavci, morajo prirejat; sin. dihalna vodstva po večj h krajih redne rajonske konference, na katerih naj razpravljajo o problemih sindikalnega dela. Ker so krojaški delavci pretežno zastopani v tekstilni stroki, se bo ustanovila pri centralni upravi zveze sekoiija krojaških delavcev.
Plenum je sklenil, da uvedejo vse zvezne organizacije, ki imajo plačane funkcionarje, delovni dnevnik. To bo omogočilo posameznim funkcionarjem boljše izpolnjevanje njihove naloge. Obenem bo s tem omogočeno tudi nadzorstvo višjih sindikalnih forumov nad delom plačanih funkcionarjev. Kljub uredbi o delovnem ča-
V drugih pa kot polkvalificirano. Na ta način se za isto delo v raznih republikah plača različna nagrada Referent je navedel nekaj značilnih primerov iz tekstilnih podjetij splošnega državnega pomena po podatkih, ki jih je prejel od zvezne uprave za tekstilno stroko. Tako znaša povprečni urni zaslužek v Maribor, tekstilni tovarni 16.10 din, v litijski tovarni Mautner 14.10. v tovarni Hutter v Mariboru 11.50. v predilnici in tkalnici v Tržiču 19.40, pri Inteksu v Kranju 17.40, v Dugi Resi 12.90, v Varleksu v Varaždinu 12.70, v Paračinu 12.90 in v Grdelici 11.80 din. V nekaterih tovarnah priznavajo delavcem zajamčene mezde brez ozira na to, ali so izpolnili norme ali ne. Vse te neenakosti imajo za posledico, da ponekod delavci vlagajo velike napore pa niso zadosti nagrajeni, drugje pa posamezni delavci pri manjši storitvi več zaslužijo. kar povišuje proizvodne slroške. Da se ti nedostafki odpravijo, je referent predlagal, da se za vso tekstilno industrijo izdela enotna razvrstitev delovnih mest, da se ne plača zajamčena uma mezda ob neizpolnitvi norme in da se uvede sistem rastočih premij, in sicer za 15 do 20 odstotno prekoračenje norme 5% premije, za 25 do 35 odstotno prekoračenje 6%, za 35 do 45 odstotno prekoračenje pa 7%.
Referent je nadalje razpravljal o normiranju v tekstilni industriji. Navedel je številne primere nepravilnega postavljanja norm v tekstilnih podjetjih. Tako so v Varteksu v Varaždinu norme previsoke in jih delavci ne morejo doseči, v zveznem podjetju Grdelira pa so prenizke in tudi stroji niso v zadostni meri izkoriščeni. Tečaj za normirce. ki ga je priredila republiška uprava tekstilne industrije Hrvateke ni prinesel zaželjenih rezultatov, ker je bil učni načrt posvečen zgolj načinu izračunavanja norm. ni po upošteval tudli delavca. ki dela na stroju. Sledili so še referati o tekmovanju in kulturno prosvetnem delu, na kar je bila sprejeta resolucija v smislu iznešenih predlogov.
tekstilnih delavcev
su dela gotovo število upravnih delavcev v podjetjih po nekaj ur preko določenega delovnega časa. Za odstranitev teh napak, ki so v nasprot, ju z uredbami o delovnem času, naj sindikalne organizacije prouče vzroke, zaradi katerih je prišlo do nadurnega dela v podjetjih, jn naj rešijo to vprašanje.
žene-delavke predstavljajo večino delovne sile v tekstilnih podjetjih. Plenum se je zato postavil na stališče, naj ustanove večja podjetja otroška zavetišča in otroške domove zai večje otroke, da bi se matere lahko popolnoma posvet"le delu v proizvodnji. Manjša podjetja neglede na stroko pa bodo skupno ustanovila dečje zavetišče, če bo to potrebno.
Plenum je naročil vsem podružnicam in sekretariatom, naj redno po. šiljajo centralni upravi realria mesečna poročila na podlagi navod i, ki jih je izdelala centralna uprava. Zaradi povečanja produkcije, racionalizacije in varčevanja morajo vsa pod. jrtja tekstilne industrije FLRJ začeti uvajati enotne norme. To bo omogočilo izvajanje enotnega tarifnega sistema pri nagrajevanju delavcev. V ta namen bo generalna direkcija za tekstilije priredila nekaj tečajev za merilce norm pri večjih podjetjih.
Sklenili so tudi, da bodo sindikalne organizacije sodelovale pri pripravah za tekstilno in konfeke jsko razstavo, ki bo v letošnjem juniju. Ob tej priliki bo zlet udarnikov in revija kulturnoumetriiških društev Zveze tekstilu h delavcev.
S tem je plenum zaključil svoje delo.
Goeringova žena pride pred sodišče
London, 4. marca. (Reuter), žena Hermana Goeringa, Emma Goering, pride pred sodišče za denacifikacijo, ker je bila članica hitlerjevske stran, ke in je to izkoriščala.
Italijanski šovinisti so skušali onemogočiti slovensko gledališko predstavo v Trstu
Trst, 5. marca. Slovensko narodno gledališče za Slovensko Pr morje in Trst je dobilo v nedeljo 2. marca na razpolago dvorano Verdj v Gorici za prireditev komedije Konstantina Simonova »Tako tudi bo«. Italijanski šovinist; in fašisti pa so prekinili elektr čnl tok, da bi onemogočili predstavo, nato pa so z varnega pod. strešja nad dvorano metali na občinstvo lističe z napisom »It ali a«. Ker jim to ni bilo dovolj, so za nameček prerezali še gume avtomobla, s katerim so se igralci pripeljali v Gorico.
Slavospev, ki ga je naslednjega dne pel temu podvigu goriško mo-narho-fašistični časops »II lunedl«, dovolj jasno kaže, odkod Izvira dejanje i>. s kakšnim namenom je bilo izvršeno, že po teh dejanjih se vid', kako nameravajo Italijani, spoštovati narodnostne pravice Slovencev v slovenskih krajih, ki bodo po m'-revni pogodbi pripadle Italiji. List »II lunedi« p še, da nikakor ni mogoče dovoliti, da bi bile v Gorici slovenske predstave.
ŠIRITE TISK OF!
Protest tržaške konzulte proti oprostitvi iu mili obsodbi fašističnih zločincev
Truman priporoča kongresa ukinitev vojaške obveznosti
Washington, 4. marca. (Reuter). Predsednik Truman je predlagal Kongresu, raj z 31. marcem preneha veljati zakon o splošni vojaški obveznosti, ki je bil sprejet v Kongresu septembra 1941. Trumanov predlog poudarja, da bosta vojno ministrstvo in ministrstvo za mornarico zahtevala zopetno uvedbo zakona o splošni vojaški obveznosti, če se dobrovoljci ne bodo prijavili v tolikem številu, da bi v proračunskem letu 1948 Imela vojska 1,070.000 ljudi, v jna mornarica z všteto pomorsko pehoto pa 571.000.
Nemiri v Indiji
New Delh% 4. marca. (Un. Pr.). Danes so v Lahen izbruhnili nemiri. Ubitih je bilo 30. ranjenih pa 47 ljudi. Med nemirj je policija oddala med množico 20 salv. V mestu so uvedli polic jsko uro in poklicali čete na pomoč.
Madžarska zahteva izročitev vojnih zločincev
Budimpešta, 4. marca. (Tanjug). Ministrstvo za notranje zadeve se je včeraj obrnilo na zavezniško kontrolno komis jo na Madžarskem glede izročitve vojnih zločincev, kj so v britanski, ameriški in francoski okupac jski coni Avstrije. Seznam navaja več kot 100 oseb, med njimi je tudi več zloglasnih madžarskih vojnih zločincev, kakor generalni polkovnik Henrik Wert, bivši šef generalnega štaba, generalu polkovnik Karollv Barta, bivši minister za voj. s ko, grof M.ikay Tölöky, bivši minister za kmetijstvo in habsburški pr nci Jožef Habsburg. Franc Jožef Habsburg in Albrecht Habsburg, kj mu je baje že uspelo pobegniti v Južno Ameriko.
Medvojni guverner Varšave obsojen na smrt
Varšava, 7. marca. (Tass) Danea je izreklo vrhovno sodišče razsodbo v razpravi proti bivšemu Hitlerjevemu guvernerju v Varšavi Ludwigu Fischerju in drugim nemškim vojnim zločincem.
Na smrt so bili obsojeni Josef Mri-singer, Ludwig Fischer in Max Dau-me, obtoženi Lels pa je bil obeojen na 8 let zapora.
Posledice premogovne krize v Veliki Britaniji
London. 2. marca. (Reuter) Predsednik vlade Attlee je sporočil v Spodnji zbornicu da znaša število registriranih brezposelnih delavcev ▼ Veliki Britaniij 1.749.021.
Rezerve goriva, ki so v električnih centralah, bodo zadostovale samo za 16 dni in pol.
V jugovzhodni Angliji so rezerve petih električnih central pod najmanjšo mero, ki je potrebna za dva tedna. Vlada ne more sporočiti, kdaj bo mogla rešifti vprašanje ponovnega preskrbovanja industrijskih podjetij z eiekirično energija
Kakor poroča United Press, se bo proizvodnja avtomobilov v Veliki Britaniji zaradi pomanjkanja premoga zmanjšala na polovico. Avtomobilska industrija bo prisiljena v najboljšem primeru obratovati le tri dni 'tedensko. Zaradi tega bo cena avtomobilov zelo poskočila.
Sodna razprava proti nemškim vojnim zločincem v Beogradu
Beograd, 5. marca. Danes je biia končana sodna razprava zoper 13
nemških vojnih zločincev s Haroidom Turnerjem na čelu, bivšim šefom zasedbene vojaške uprave v Srbiji, ki so odgovarjali pred senatom vojaškega sodišča JA za številne zločine, zagrešene med okupacijo. Vsi obtoženci so bili na visokih političnih in voja-ško-upravnlh mestih. Ob koncu razprave so govorili branilci obtožencev in vsi obtožencu
Sodba bo izrečena v nedeljo, 9. t.
m.	ob 10. dopoldne v dvorani Izvršilnega ljudskega odbora v Beogradu.
VREMENSKA NAPOVED za četrtek 6. marca 1947.
čez noč močan dež. čez dan naglo Izboljšanje, toda pozneje p'novna pooblačite? in dež.
TURISTIČNO VREMENSKO POROČILO z dne 5. marca ob 7. uri zjutraj:
Pohorje: Ribnica —1. oblačno. 150 cm južnega snega, Uranova On Maribtirska koča —1. oblačno, 125 cm južnega snega, Bohinj —1, oblačno, 135 cm južnega snega. Planica 0. oblačno, ISO cm južrega «nega, skakalnici na 25 in 65 m uporabni. Ribnica na Dolenjskem oblačno, 35 cm južnega snega.
Za mobilizacijo sindikalnih organizacij v našem planskem gospodarstvu
že nekaj tednov se sestajajo sindi-katlne podružnice naših tovarn, podjetij in ustanov k svojim občnim zborom, na katerih volijo nove odbore, stari odborj pa podajajo obračun svojega dosedanjega dela. V organizaciji občnih zborov se dobro zrcali vse delo sindikalnih podružnic. Občni zbori nekaterih podružnic so bili dobro pripravljeni, n. pr. občni zbori jeseniških kovinarjev, celjskih grafičarjev in osebja Univerzitetne klinike. Že iz samega poteka občnih zborov teh in drugih sindikalnih podružnic je mogoče spoznati, da so odbori dobro izvrševali svoje naloge, s tem pa. tudi poglabljali med članstvom pravo pojmovanje vloge Enotnih sindikatov, predvsem v planskem gospodarstvu, tako da so vsi člani zavestno sodelovali pri delu svojih sindikalnih podružnic. Ponekje pa so bili občni zbori slabše pripravljeni. Članstvo si ni bilo na jasnem o pomenu občnega zbora sindikalne podružnice in o pomenu volitev novega odbora. Dejstvo, da je bja v takih sindikalnih podružnicah udeležba na občnem zboru precej slaba, je znak, da
odbor ni pravilno delal, ker ni znal prikazati članstvu s konkretnim delom in dosedanjimi uspehi v sindikalnem delu pomena sindikalne organizacije, ki je borbena organizacija delavskega razreda in ki prevzema vsak dan nove naloge pri uresničevanju petletnega plana in ustvarjanju boljših življenjskih pogojev delovnega ljudstva. Slabo so se n. pr. pripravili na občni zbor v sindikalni podružnici tovarne »Indus« v Ljubljani, kjer je moral biti občni zbor zaradi prenizke udeležbe preložen. Do tega prav gotovo ne bi bilo prišlo, če bi bil na podlagi dosedanjega dela zainteresiran za napredek sindikalne podružnice vsak posameznik, ki bi tako živo spoznal pomen in važnost sindikalnega dela za materialni jn kulturni napredek delovnih ljudi. Ponekod so priredili občne zbore v neokrašenih in mrzlih prostorih. Sindikalisti, ki razumejo pomen občnega zbora podružnice, vidijo v rijem slovesno manifestacijo svoje organizacije za vstop v novo obdobje njenega dela In zmag ter dajo temu tudi zunanjega izraza s tem, da okrasijo zborovalni prostor.
Dosedanji obenj zbori sindikalnih podružnic razkrivajo nekatere napake, ki so zakrivile, da sindikalne organizacije še ne vrše tiste vloge v življenju delavcev jn nameščencev, kakor bi jo po svoji naravi mo. rale. Nekatera poročila odbornikov na občnih zborih so bila površna. Mnogokje so izvrševali odborniki svoje funkcije birokratsko in samo formalno Izpolnjevali prejeta navodila. Da nekateri posamezniki še nimajo pravega zaupanja v svojo sindikalno organizacijo, ni bilo krivo samo napačno pojmovano sodelovanje med sindikalno podružnico in upravo podjetja, temveč tudi nesamostojnost odbornikov. Zato so v takih primerih člani sindikalne podružnice izvolili v nove odbore najboljše in najbolj sposobne tovariše, ki se zavedajo svoje odgovornosti do celotnega članstva. Iz poročil na občnih zborih je bilo redkokje slišati o udarnikih in novatorjih v podjetju, še manj pa o nagradah, za katere bi morala skrbeti sindikalna podružnica. O tekmovanju so sicer povsod mnogo govorili, toda poročila so bila ali preveč hvalisarska, ali pa preveč pesimistična. Preveč so poudarjali pomanjkljivosti, pri tem pa niso razkrivala vzrokov pomanjkljivosti. Le malokje so na občnem
zboru stvarno obravnavali težave in probleme, ki jih morajo sindikalne podružnice reševati.
Mnogi odborniki so smatrali kritiko članov za nergaštvo in so bili kaj hitro pripravljeni obsoditi vsakega takšnega tovariša. Zavedati se moramo, da je konstruktivna kritika orožje v naših rokah, da bi odpravili vse napake in pomanjkljivosti. Tako kritiko maramo vsepovsod pospeševati, proti škodljivi in zlonamerni pa je treba odločno nastopiti.
Mnogi odbori so zanemarjali skrb za izboljšanje življenjskih pogojev članstva. Sindikalne organizacije doslej tudi niso bile dovolj vključene v delo ljudske oblasti ln niso sodelovale pri reševanju .problemov, ki zadevajo njihovo članstvo in delo ljudskih odborov. Prav tako važno je sodelovanje sindikalnih organizacij pri delu našega zadružništva (n. pr. v nabavno.prodajnih zadrugah), kar je tudi porok pravilnega poslovanja in širjenja zadružne misli.
Na občnih zborih se je tudi pokazalo, da je bilo članstvo sindikalnih podružnic premalo seznanjeno s pomenom volitev delavskih inšpektorjev. Volitve delavskih inšpektorjev so velikega pomena za vse delavstvo, ker mu dajejo možnost, da samo nadzoruje delovne razmere v
podjetju in tako v danih možnostih bistveno izboljša pogoje, v katerih dela in ustvarja. Zato je jasno, da bomo izvolili za delavske inšpektorje vestne in sposobne tovariše, ki se bodo zavedali odgovornosti svoje funkcije do svojih tovarišev. Naloga novih upravnih odborov bo, da bodo uvedli delavske inšpektorje v delo m jim pomagali pri izvrševanju njihovih nalog.
Zelo važno vprašanje v vsaki sindikalni organizaciji je vprašanje norm. Na občnih zborih bi morali več razpravljati o potrebi pravilnih norm. Sindikalna organizacija mora sodelovati pri postavljanju norm, in kjer pride do njihove upravičene kritike, je treba o normah še govoriti. Vsak sindikalist mora spoznati pomen pravilnih norm.
V zvezj z normami je vprašanje nagrad in udarnikov. Res je, da je bilo vprašanje nagrad in udarnikov zaradi ugotavljanja norm doslej zelo zapleteno, toda tam, kjer že delajo po normah, pa tega vprašanja še niso rešili, je treba to napako čim prej popraviti- Na občnih zborih je treba spregovoriti o tem jasno m odkrito, ker je to vprašanje, ki zadeva delovno vnemo naših delavcev in produktivnost podjetja.
Novo izvaljeni odborj imajo važno nalogo pri vodstvu in mobilizaciji
naših sindikalnih podružnic za uresničenje in prekoračenje našega, petletnega plana. Delati bodo morali za to, da bosta vsakemu posamezniku jasni odgovornost in vloga, ki ju imajo sindikalne organizacije v tej borbi Predvsem naj danes, v trenutku mobilizacije vseh naših sil za odločen vstop v plansko gospodarstvo, tolmačijo ogromen pomen planiranja v vseh panogah našega gospodarstva in pojasnjujejo, da vodi vsaJk korak v napredku našega gospodarstva tudi k izboljšanju materialnih m kulturnih prilik delovnega ljudstva. Istočasno pa naj usmerjajo delo v sindikatu k reševanju konkretnih vprašanj, predvsem tistih, kt so t zvezi z uresničenjem gospodarskega plana. Pri tem je važno, da znajo pravilno usmerjati skupno delo ln pritegniti k temu delu vsakega posameznika. Sindikalne organizacije v podjetjih narj skrbe za našo proizvodnjo (prav tako važno je seveda tudi vprašanje kulturao-pro-svetnega dela) in naj odstranjujejo vse ovire, kij bi otežkočale naš napredek pri izgradnji domovine. Dosledno izvajanje sklepov IV. plenuma CO ESJ je tista pot, po kateri bodo naše sindikalne organizacije častno in uspešno izpolnile svoje od. govorne na_oge.
Letošnie naloge v pridelovanju semen
S sodelovanjem vseh sektorjev, z dobro organizacijo In delitvijo dela
Jih ne bo težko Izvesti
»Teden žene«
Več skrbnosti za naše zdravje!
Semena nam lahko učinkovito pripomorejo k dvigu povprečnih hektarskih donosov vseh poljskih kultur. Da Jih bomo primerno izkoristili. je potrebno predvsem, da jih pridelamo doma toliko, kolikor jih potrebujemo, da iz leta v leto izboljšujemo njihovo vrednost in tako zboljšane razširjamo med kmetijske proizvajalce. Važno je tudi, da zboljšano seme razporedimo prvenstveno tja, kjer bo dalo najboljše donose, to se pravi, da določimo področja za posamezne sorte, le naloge nam jasno kažejo, da se jih moramo lotiti načrtno, ker le tako jih bomo uspešno izvedli.
Naš petletni plan bo postavil določene naloge tudi semenski službi. Ko bo objavljen, bodo kmetje mogli sami presoditi, kako so si jih naši strokovnjaki zamislili. Nedvomno bodo pritrdili, da je plan mislil na vse in da bo njegova izvedba zelo koristna za napredek našega kmetijstva. zlasti pa poljedelstva. Naloge ne bodo lahke. Zato moramo že danes misliti, kako jih bomo izpolnili.
Predvsem je važno, da se za semensko službo zanima čim večje število kmetovalcev, ki se morajo zanjo sako organizacijsko kakor strokovno usposobiti. Res je, da bo največ prispeval državni sektor, ki bo na največjem delu vseh svojih ornih površin prideloval kakovostna semena raznih vrst in sort. Vendar je naš državni kmetijski sektor premajhen, da bi mogel sam izvršiti to nalogo. Nujno mu bosta morala pomagati in z njim sodelovati tako zadružni kakor zasebni sektor. Zasebni sektor se bo vključil v to delo predvsem s sklepanjem pogodb (kootrahacijo). Privlačne zanj bodo razne prednosti.
' jih bodo imeli pridelovalci semen, kakor premije za semensko blago, prvenstveno dodeljevanje umetnih gnojil, kmetijskih strojev in drugega.
Pogodbe s proizvajalci bo sklepala Semenarna, ki bo skrbela, da bo pri-
0	v promet pristno, kaljivo, zdravo in rastnim razmeram prilagođeno seme. Svojo nalogo bo Semenarna izvrševala preko naproz in državnih 'podjetij (krajevna okrajna in mestna). ki bodo tako po vsej Sloveniji ^pletla gosto mrežo semenske službe.
Preizkušanje primernosti sort za posamezna področja pripada našemu institutu za rastlinsko proizvodnjo. Njegova naloga je. da določi področja /a posamezne sorte, da nam vzgoji nove sorte in zboljša dosedanje. Zato '0 institut razpredel mrežo svojih preizkusnih polj in postaj po vsem področju Slovenije (na državnih posestvih). Že letos bo opravljal poskuse z najvažnejšimi rastlinami na -edmih področjih, ki so po svojem podnebnem in talnem sestavu popolnoma različna. Pri izboljševanju seen bo treba paziti zlasti na tiste ulture, ki so z vidika bodočnosti ajvažnejše. Ta vrstni red bi bil približno naslednji: krmne rastline vseh vrst (vštevši trave), krompir, žito predvsem ozimno žito razen ovsa), peleojadne rastline( predvsem fižol, pelje, čebula, česen, korenček, koleraba, radić in solata) in industrijske rastline (buče, repica in lan).
Kakovostno semensko blago se bo ugotavljalo s priznavanjem posevkov p a osnovi popisov, ki jih bodo izvedli okrajni ljudski odbori na predlog -ajevnih ljudskih odborov. Pri mist rs* v u za kmetijstvo in gozdarstvo sodo sestavili posebno komisijo za oriznavanje kakovostnega semenskega blaga. Podobne komisije bodo delovale tudi na vseh okrajih. Republikanska komisija bo priznavala semenske pridelke na vsem področju -iovenije, okrajne pa samo v svojem okraju. Izvirne sorte, ki jih bo vzgo-
1	Institut za rastlinsko proizvodnjo, tvo priznavala zvezna komisija. Na predlog tega instituta bo tudi republikanska komisija določala področja za posamezne sorte.
Kakšne naloge se nam na področju semenske službe postavljajo že v letošnjem letu? Predvsem moramo le-
tos pridelati doma toliko semen, da se bomo za 1. 1948 popolnoma osamosvojili. Dosegli bomo to tako, da bomo povečali proizvodnjo semen na državnem sektorju, da bo Semenarna sklepala pogodbe s pridelovalci semen na zadružnem in zasebnem sektorju, da se bodo prijavljali in priznavali posevki in da se bo rezerviralo boljše trgovsko blago za semenske potrebe.
Pri poedinih kulturah se kažejo naslednje naloge: Seme belega žita si bomo zagotovili s priznavanjem in rezerviranjem na državnem, zadružnem in zasebnem sektorju. Seme koruze za setev v zrnu bo rezervirano prvenstveno na državnem sektorju, kolikor pa ta količina ne bi zadostovala, bo s priznavanjem pritegnjeno tudi seme zadružnega in zasebnega sektorja. Seme koruze za setev zelene krme bomo dobili z rezerviranjem trgovskega blaga na zasebnem sektorju. Seme jarega ovsa se bo zagotovilo s priznavanjem in rezerviranjem na državnem in zasebnem sektorju in s pogodbami, ki jih bo sklepala Semenarna. Seme industrijskih rastlin se bo rezerviralo brez priznavanja. Priznavali se bodo samo posevki izvirnega ruskega lanu iz Rige. Seme črne detelje in lucerne si bomo zagotovili tako. da bo vsak pridelovalec pustil na državnem sektorju 25% površine za seme, na zadružnem in zasebnem sektorju pa 15% površine pri drugem odkosu. Seme ozimine in .jare grahorice si bomo zagotovili s sklepanjem pridelovalnih pogodb in rezerviranjem. Seme inkarnatke si bomo zagotovili na podoben način, kakor seme črne detelje in lucerne.
Seme krompirja si bomo zagotovili na več načinov. Predvsem bodo rezervirane in priznane čim večje površine kakovostnega semenskega krompirja v predelih, kjer je degeneracija krompirja manjša. Semenarna bo sklepala pridelovalne pogodbe z držav-
Maribor, 5. marca
Pred okrožnim sodiščem v Maribo. ru traja že dva dni razprava proti enemu najhujših gestapovskih krvnikov na Slovenskem, Strmšeku Herbertu, doma s Pragerskega na Dravskem polju.
Strmšek je 40 let star, nizek, plečat in izredno močan človek surovega izraza. Kot gestapovec je od leta 1941 do 1945 izvršil v Trbovljah, v Ptuju, v Slovenskih goricah in v Halozah nešteto zločinov. Obtožnica n?vaja izselitev mnog h družin po njegovi krivdi in talce, ki' so bili zaradi njega ustreljeni. Strmšek je postal takoj v začetku okupacije ge. stapovec. Od svojih prv h zločinov, ko je izdal celotno organizacijo OF na Pragerskem, v katero se je vrtnih pa do uboja poročnika Avguštjna v Halozah leta 1944 in izdaje partizanov na Polenšaku leita 1945 je zakrivil toliko zločinov, da jih razprava sama sploh ni mogla vseh zajeti. Do sedaj je bilo zaslišan h preko 60 prič in neprestano se prigla-šajo k pričevanju še nove. Te priče razkrivajo grozote, ki presegajo po svoji nečloveškosti vse človeške pred. stave.
Tako so priče izpovedale vse podrobnosti izdaje leta 1941 na Pragerskem. Očetje jn matere padlih talcev so se jokaje obračali proti obtožencu. Pretresljivo je bjlo, ko so priče opisovale grozote pri Ribičevem mlinu v Cezamjevdh, kjer je bilo ustreljenih 25 talcev, jn kjer je bil med morilci tudi Strmšek. Haložani so izpovedali, kako je hodil l preoblečen v partizana, z dvema drugima gestapovcema, po Halozah, od. krival organizacijo OF in gonil ljudi v ječe. Priča iz radgonskega zapora, kjer je Strmšek precej časa služil kot tolmač, je pripovedovala podrob-
nim, zadružnim in zasebnim sektorjem, ki mu bo izročila izvirni češki krompir in bintje iz Nizozemske z obvezo vrnitve petkratne količine. Za proizvajalna središča bo potrebno predpisati množično odbiranje krompirja med rastjo in ob izkopu na osnovi grobo določenih področij.
Seme kimne pese si bomo zagotovili s proizvodnjo semena in semenic na državnem sektorju. Izdana bodo navodila, da zasebni sektor zasadi to pomlad čim več semenic za proizvodnjo in istočasno v letošnji jeseni pusti čim več semenic za proizvodnjo semena v 1. 1948. Nizki fižol si bomo zagotovili s priznavanjem semena. Za potrebno količino semena ajde se bo izvedlo rezerviranje brez priznavanja. Končno si bomo zagotovili seme trav s sklepanjem pogodb in uredbo o obvezni gojitvi travnih semen. Potrebno seme zelenjadnih rastlin bo v večini pridelano na državnem sektorju, razen semena čebule, če-bulčka, česna in stročjega fižola. Za te kulture bo potrebno sklepanje pridelovalnih pogodb s posameznimi pridelovalci. Obvezna bo gojitev čebulčka in čebulnega semena v ptujskem, trebanjskem in črnomeljskem okraju.
Take so letošnje naloge na polju semenske službe. Izpolnili jih bomo, če se bomo vsi zavedali njihove važnosti. Vsak okrajni ljudski odbor naj si zastavi predvsem to nalogo, da bo pridelal sam toliko semen, kolikor jih potrebuje za 1. 1948. Če bomo delo pravilno organizirali in razdelili, naloga ne bo delala posebnih težkoč. Uspeh bo, da bomo postali v oskrbi s semeni in neodvisni, da nam za njihovo nabavo v inozemstvu ne bo treba izvažati drugega blaga. Kot samostojnim pridelovalcem pa se nam odpira vsa možnost, da bomo v bodoče sejali res samo kakovostna semena, ki bodo povišala in izboljšala naše pridelke.
nosti nečloveškega mučenja, ko je ljudem s svojo težko pestjo razbijal čeljusti, pretepal može in stare žene, ko jim je zavezoval glave s cunjami in jih poltem več ur pretepal z bikovkami. Priče so orisale obup Sotlarjeve, ki se je v radgonskem zaporu po zaslišanju, med katerim jo je Strmšek mučil, v strahu pred novimi strašnimi mukami obesila v celici. Med drugimi je priča Sluga Dud. vk izpovedal, kako ga je Strmšek v radgonskem zaporu z žilovko pretepal do nezavesti, ga potem obudil in ga znova pretepal do nezavesti več ur. Bil je soudeležen tudi pri umoru Jožeta Lacka v ptujskem zaporu.
Med sodnim - postopanjem so morali zadrževati priče, da niso plan le nad obtoženega. Pretresljive scene so se dogajale tudi med občinstvom. Med razpravo se čuje neprestano jok svojcev njegovih žrtev. Obtoženec sam je zakrknjen, taji umore in priznava šele takrat, ko ga soočijo s tistimi, ki jih je mučil. Ljudstvo se komaj zadržuje, da dejansko ne da duška svoji jezi.
Razprava še traja.
ŠAH
KERES ZMAGOVALEC NA ŠAMPION ATU ZSSR
V	torek se je odigralo 18. kolo turnirja za prvenstvo ZSSR. Velemojster Keres je premagal velemojstra Leven-fiša in doseprel 14 točk. s čimer g a ne more v zadnjem kolu nihče več ujeti. S tem si je Keres prvič priboril naslov prvaka Sovjetske zvezo in znova dokazal, da je absolutnemu šampionu Bot-viniku najnevarnejši tekmec.
V	drngrih partijah je Toluš premajral Lilientala, Kasparjan pa Judoviča; Bo-leslavski in Smislov sta remizirala. Ostalih partij niso še končali.
♦
Prvenstvo Sovjetske vojne uprave y Nemčiji je dosegel mojstreld kandidat st. porcčnik Nežmegdinov z 12 točkami od 13 možnih, pred Lipnlckim 11 V» ter Filimonov im in Nikolajevim z 9 točkami.
Drobni dopisi
Aktivnost žena in njihova iznajdljivost pri delu, ki ga te dni opravljajo, potrjuje, da žene dobro poznajo najbolj pereča vpTašanja naše skupnosti in da jih dobro rešujejo.
Žene jz Radovljice so sklenile, da bodo obiskale zavod koroških mladincev. ki obiskujejo tamkaj gimnazijo. Zbrale so 2000 din, da bodo oblekle dva najbolj potrebna mladinca. Za 400 din so kupile nov likalnik, ki ga bodo podarile zavodu.
V	Kropi so pridobile za AF2 30 novih žena.
V	Kamni gorici so žene obdarile tri bolnike, ki živijo brez svojcev. Skrbno se pripravljajo za zaključno proslavo. Žone iz Gozda-Martuljka so obiskale mladinsko okrevališče ter obdarile otroke. Pridobile so štiri nove članice AFŽ. Odbor AFŽ Srednja Dobrava je organiziral študijske krožke, ki se bodo odslej redno vršili. Pregledal in uredil je svoje knjižnice.
Do 4. marca so žene jeseniškega okraja pridobile za >Našo ženo< 108 novih naročnic.
Iz poročil je razvidno, da je zajel žene v tem tednu pravi tekmovalni duh. 8. marec je razgibal vsako še tako majhno vasico.
V	okraju Slov. Bistrica je zelo živahno. Žene vseh vasi obiskujejo z mladino in možmi razna gospodarska predavanja, razpravljajo o MDFŽ, ki raste v trdno organizacijo žena vsega sveta, v obrambo pred reakcionarnimi elementi, ki skušajo rešiti mir in enotnost narodov.
V	ženah je zrasla zavest, da so tisti otroci, ki bivajo v raznih domovih, prav tako njihovi ter da so jih dolžne ljubiti prav tako, kakor so jih ljubile njihove pokojne malere. Mestni odbor AFŽ Slov. Bistrica bo poskrbel za dva kamiona, s katerima se bodo odpeljale žene iz Črešnjevca, Leskovca, Vrhloge, Laporja, Zg. Ložnice, Zg. Bistrice in Kovače vasi v Slivnico in obiskaile mladinski dom v gradu. Za otroke so že nabavile sadja, priboljškov in šolskih potrebščin.
V	vasi Laporje so žene v tem tednu organizirale šivalni tečaj. Tu so se 3. marca zbrale na sestanek zastopnice AFŽ iz več vasi. Napravile so trimesečni načrt za delo žena v vaseh Žabi jek. Vrhloga, Pretrež, Košnica in Druimlažna.
Kljub visokemu snegu se žene iz okolice Sv. Lenarta pridno pripravljajo za glavno proslavo 8. marca. S jxisebno ljubeznijo so se posvetile širjenju tiska in razprodale vse brošure, ki so jih prejele. Z vsemi močmi bodo pomagale mladini, ki se trenutno mudi na 14 dnevnem tečaju in ki bo šla na progo šamac—Sarajevo.
Izreden primer, kako žene pojmujejo gradnjo nove proge v Bosni, se je pokazal te dni v kraju Črna vas. Poleg devetib mladincev, ki so se na skupnem sestanku priglasili za delo na progi, je prosila za sprejem tudi 72 letna Boltežarjeva mama, ki je dejala: >Ker nimam sina, se javim sama. Rada bi vam pomagala, saj sem va jena vsakega dela k
SLUŽBENE OBJAVE
VESTNIK URADA ZA CENE PRI PREDSEDSTVU VI.ADE LRS St. 3 z dne 3. marca 1947. Ima naslednjo
vsebino?
Zvezni nrad za cene pri Gospodarskem svetu FLRJ: Odločba o cenah za popravila meril. Odločba o jamčevini in oilineni za zaobalo (vreče in rinfuza ureditve). Odločba o postavitvi vseh proizvodov pod predpise o normiranju cen.
llrad za cena pri Predsedstvu vlade
LRS: 12- Cenik št. 2/47 veljaven za mesec marec 1947.	T- U *9
OBVESTILO
Dne 7. marca t. 1. ob 19. bo v preiskovalni sobi internega oddelka Splošne bolnice v Mariboru (4.) redni znanstveni sestanek Krožka zdravniško strokovno znanstvene sekcije ZUZSUS, Maribor, z naslednjim dnevnim redom:
1 Prim. dr. Radšel Franjo: Iz prve linije v boju prčiti tuberkulozi.
2.	Asist. dr. Korošec Marko ln dr. Držečnik Janko: Penicillin v kirurgiji.
3.	Prim. dr. Černič Mirko: Slovenske oznake za bolezni na — lca.
4 Demonstracije kirurških slučajev.
Ljudje na podeželju posvečajo še vse premajhno pažnjo nekaterim nalezljivim boleznim. Ta brezskrbnost je lahko v mnogih primerih škodljiva za ljudsko skupnost in njeno zdravje.
Čisto slučajno bo zdravstvene oblasti izvedele, da v vasi blizu Ljubljane boleha nekaj oitrok in da se je verjetno tam pojavila škrlatinka. Ko si je osebje Epidemiološkega zavoda ogledalo dejanske razmere na terenu, je ugotovilo, da je v vasi s precejšnjim številom prebivalcev izbruhnila nalezljiva bolezen, ki ji pravimo škrlatinka in ki je pogostokrat resna nevarnost predvsem za otroke.
Prebivalci vasi so do bolezni zavzeli nepravilno stališče, ki bi lahko imelo težke posledice za zdravje in tudi življenje otrok v vaei. Resnica je sicer, da se je tokrat škrlatinka pojavila v zelo lahko obliki, vendar je to samo izredna 6reča, kajti znan je primer epidemije škrlatinke v nekaterih vaseh v Prekmurju, kjer je pred leti zahtevala bolezen življenje skoraj vsakega tretjega otroka. Nihče ni k bolnim otrokom, četudi so legali v posteljo zaradi istih bolezenskih znakov, poklical zdravnika, ki bi pravočasno spoznal bolezen. Le slučajnemu obisku zdravnika domačina je treba pripisati, da je bila bolezen pravočasno pojasnjena in onemogočeno nadaljnje širjenje škrlatinke.
A tudi organi ljudskih oblasti niso storili v polnem obsegu svoje dolžnosti. Primer je pokazal, da je sodelovanje med posameznimi področji in delokrogi naše ljudske oblasti še premajhno. Vodstvo šole je obvestilo svoje predstojnike, da se v vaei pojavlja bolezen, ki sliči na nalezljivo bolezen, prosvetna oblast pa ni obvestila o tem hitro zdravstvene oblasti, ki bi lahko takoj ukrenila vse potrebno.
Neštetokrat je bilo v tisku, radiu, predavanjih in ob vseh mogočih prilikah poudarjeno, da bomo le tedaj
uspeli izboljšati naše zdravstvo in izkoristiti vse njegove pridobitve v dobro ljudstvo, če bodo ljudje z zdravstvom res sodelovali. Dragoceno spoznanje je resnica, da je bolezen laže, ceneje in predvsem koristneje preprečevati, kakor pa zdraviti in celiti rane, ki mu jih zadane. Pri tem delu morajo sodelovati vsi! Primer v omenjeni vasi je najbolj zgovoren primer. kako malo se še zavedamo važnosti tega našega skupnega dela.
Našim ljudem manjka najosnovnejša zdravstvena vzgoja. Temu dejstvu moramo pripisovati tudi brezskrbnost. ko se pojavi bolezen. Današnji človek ne sme biti brez primerne zdravstvene vzgoje. Nemogoče je namreč, da bodo ljudje uspešno čuvali svoje zdravje in zdravje svojih domačih, znancev, prijateljev, če ne bodo poučeni o načinih in možnostih tega važnega dela. Prav v tem pogledu čaka naše množične organizacije važna in hvaležna naloga. Tudi Rdeči križ Slovenije bo predvsem po naših vaseh z zdravstveno vzgojnim prizadevanjem in delom lahko mnogo koristil.
Primer vasi v neposredni okolici mesita Ljubljane naj bo odločno opozorilo. kako ne smemo ravnati in kaj moramo storiti v podobnih j/rimerih. Obenem naj bo poziv k tesnejšemu sodelovanju med jx»saineznim‘i delokrogi naše ljudske oblasti, ki se mora v takšnih primerih izogniti birokratskim ostankom in navadam ter storiti vse, kar bo ljudstvu v korist. Končno naj bo ponoven poziv množičnim organizacijam in vsem ljudem k temeljitemu zdravstveno vzgojnemu delu in izobraževanju!
V NEDELJO V PLANICI:
Prvenstvo Jugoslavije in Slovenije v skokih za člane in mladince
Letošnji dogodki na smučiščih pa vsej Sloveniji jasno kažejo, da raste nov kader tekmovalcev, ki more uspešno nastopati na največjih prireditvah. V vseh panogah smučanja čitamo v poročilih o tekinovanjiih nova imena tudi na najvidnejših mestih. Naj večji je menda dotok v skokih, kjer mladina, zlasti pa še najmlajši, pionirji, na vseh skakalnih prireditvah naistopa ne samo v res množičnem številu, ampak ob vnaki priliki pokaže tudi znaten napredek.
Državno prvenstvo v skokih, ki bo v nedeljo v Planici, bo dalo obračun vseh teh uspehov v letošnji sezoni. Mladina ho tekmovala na 23 metrski skakalnici za naslov najboljšega v Jugoslaviji. Računajoč z rezultati in poročili o mladinskih skakalnih tekmovanjih po visej Sloveniji, moramo sklepati z množično udeležbo na mladinskem tekmovanju.
Na veliki, 65 metrski skakalnici bodo tekmovali člani. Štirim najboljšim, ki so se pred kratkim vrnili iz inozem-
Okrožni fizkulturnl tečaj v Mariboru
Fizknlturno okrožje Maribor priredi od 17. do 30. marca 14 dnevni fizkultur-ni tečaj za splošno vadbo v Mariboru. Tečaj je namenjen predvsem izobrazbi novih vaditeljev in vaditeljic za naša i'izkulturna društva. FO poziva vsa društva in aktive, da prijavijo do 10. marca svoje tečajnike. Nekaj mest v tečaju je rezerviranih tudi za mladince, ki bodo šli na gradnjo proge Samac—Sarajevo, da se usposobijo za vodstvo fiz-kulturnih grup v delovnih brigadah. Sindikalne podružnice, ki nameravajo ustanoviti ali že imajo svoje fizkulturne aktive, a nimajo vaditeljev, naj pošljejo svoje referente za fizkulturo v ta tečaj. Stanovanje je brezplačno, za prehrano pa morajo polovico prispevati edinice odn. organizacije, ki pošljejo tečajnike (tečajnice). Prepričani smo, da bodo vse edinice, katerim primanjkuje vaditeljev, poslale svoje pripadnike v tečaj, da pridobijo potrebno znanje za vodstvo fizkulturnih aktivov.
Tekme v alpski kombinaciji v Slovenjgradcu
Fizkulturniki Koroške vabijo v nedeljo 9. t. m vse smučarje na meddruštvene tekme v alpski kombinaciji. Proga za člane je dolga 4200. za članice 1500 m. Začetek tekmovanja bo ob 9 dopoldne, skupen odhod tekmovalcev na štart pa ob 6 zjutraj. Za vse tekmovalce, ki se bodo do petka prijavili, bo oskrbljene» prenočišče in prehrana.
stva. od koder so nedvomno prinesli bogatih izkušenj, se pridružuje vrpta novih, poleg vseh tistih, ki so sicer tokrat ostali doma. pa morda za njimi prav malo zaostajajo.
Ljubljanski Putnik pripravlja za nedeljo poseben vlak v Planico. Na ta vlak posebej opozarjamo fizkulturne aktive v šolah Lu sindikalnih podružnicah.
Obenem s prvenstvom države ho na istih skakalnicah tudi prvenstvo Slovenije kot posebna prireditev neposredno pred državnim prvenstvom.
OPOZORILO DRUŠTVOM
Fizkul turna zveza Slovenije objavlja dodatno k navodilom, objavljenim v dnevnem tisku, da velja ugodnost brezplačne oskrbe za tiste tekmovalce, ki bi jih zvezina komisija v teku treninga spoznala za neUjxisohne za nastop na veliki skakalnici, samo do trenntka. ko jim bi komisija tako 6vojo odločitev javila.
I Cas prijave je še pol ure pred štar-I torn. Za zmagevalea je razpisan pokal, za ostale tekmovalce pa darila
DROBNE ZANIMIVOSTI
Juniorsko nogometno prvenstvo Hrvatske se bo pričelo 22. marca- Na prvenstvu bo sodelovalo 16 klubov iz vse Hrvatske.
Zavod za fizkulturo v Ljubljani ima
stopnjo srednje strokovne šole. kakor določa popravek uredbe o ustanovitvi Zavoda za fizkulturo v Ljubljani v Uradnem listu z dne 15. februarja 1947.
Fuzija fizkulturnih društev na Reki. Pred dnevi je bila na Reki izredna skupščina vseh fizkulturnih društe-v in fizkulturnih aktivov Reke. koder je bila sklenjena združitev v eno samo fiz-kulturno društvo ^Kvarner - Za predsednika društva je bil izvoljen Ivan Kučera, pomočnik direktorja tovarne »Torpedo*, za sekretarja pa Barbieri Eligio. Ćlani novega društva so prevzeli cbveznost, da bodo sodelovali pri tekmovanju za fizkulturni znak, da bodo poslali skupino fizkultumikov na mladinsko progo ter da l>odo ustanovili nove sekcije in usposobili ekipe za košarko, nogomet ln odbojko.
<•
Republiški odbor za avtomobilizem ln motociklizem obvešča vsa avtom^bilsko-motociklistična društva Slovenije. da morajo biti do 8. t. in. spiski delegatov za inštruktorski tečaj na odboru v Ljubljani. Naslov je: »Komisija tehnika in šport*, Tyrseva 11. Društva, ki ne bodo poslala svojega zastopnika na inštruktorski tečaj, ne bodo smela organizirati svojih šoferskih tečajev.
Zloglasni gestapovski krvnik pred sodiščem
Pripombe k izdajam naših in tujih klasikov
Ob prvem zvezka Jurčičevega Zbranega dela
KULTURNI PREGLED
i.
Po Kosovelu ln Aškercu je izdala Državna založba Slovenije v svoji zbirki zbranih del slovenskih pesni, kov in pisateljev prvi zvezek Josipa Jurčiča, začetnika naše proze in našega najboljšega ljudskega pripoved, nika. Medtem ko smo dobili to pot Kosovela in Aškerca prvič v taki ob. i>ki, pa je izdaja Jurčičevih zbranih del že četrta. Prvo je pripravil v letih 1882/92 Fran Levec, drugo med leti 1917/23 Ivan Grafenauer, tretja, Prijateljeva, pa je izhajala od 1919. do 1927. leta. Levčeva izdaja je upoštevala samo leposlovje, bila je brez uvodov in opomb, jezik je urednik precej popravljal, pogosto na škodo izvirnosti in tudi lepote. Druga izda. ja je bila zamišljena bolj kot izbor, zajela pa je še več kot Levčeva, drži se kronološkega reda. ima že uvode in opombe in jo tudi v jezikovnem pogledu boljša. Ivan Prijatelj si je zamislil svojo izdajo popolno, z vsemi ikri/tičnimi, političnimi spis, in ko. reepondenco, z literarnozgodovinski, mi kritičnimi uvodi in opombami Izšlo je žal samo pet zvezkov, ki pa vseskozi ustrezajo zamišljenemu načrtu.
Nova izdaja, hi jo ureja dr. Mirko Rupel, nam bo dala Jurčičevo delo v celoti. V prvih zvezkih bodo pripovedni spisi, potem dramatski in po-sScusi v verzih, v zadnjih pa literarni in politični članki, nedokončani spisi in korespondenc». Urednik pr a.
vi, da bo ohranil v čim večji meri Jurčičevo izvirno besedilo. Spremenjen je v prvem zvezku le pravopis, kje. je bilo to potrebno, in nenavadne oblike so zamenjane s sodobnejšimi. Izdaja se drži v glavnem kronološkega načela, zato začenja prvi zvezek s »Pripovedko o beli kači«, ki velja za prvo Jurčičevo natisnjeno delo, slede še ostale pripovedke in pravljice, dalje »Spomini na deda« (»pravljice in povesti iz slovenskega naroda«), »Prazna vera« (»povestice i" slovenskega življenja«), »Jurij Kozjak, slovenski janičar« (»povest iz petnajstega stoletja domače zgodovine«), »Jesensko noč med slovenskimi polharji« (»črtice iz življenja našega naroda«) in »Domen« (»domača povest iz prejšnjega veka«),
V opombah k tekstom go predvsem literarnozgodovinski podatki: objave, ponatisi, prevodi, podatki o postanku dela, ocene, jezikovne spremembe itd.
Prvi zvezek je torej urejen zgledne in obelta, da bo vsaj četrti poskus iz. daje Jurčičevih del zares tak, kakršnega sj želimo: znanstveno veren in hkrati vssakomur razumljiv.
n.
2e ob prejšnjih zvezkih smo se dotaknili nekaterih vprašanj, ki zadevajo take izdaje, zlasti vprašanja uvodnih študij, g katerimi naj bi pri. bližali bralcem pisatelja jn mu pomagali k pravilni oceni njegovega dela. Založba je odgovorila (v Slovenskem
poročevalcu 6. februarja t. L), da teh izdaj ne bo »obremenjevala z uvodi, ker bi to otežjlo redno izhaja, nje knjig, še bolj pa zato, ker z uvodi nikakor ni mogoče vsestransko osvetliti niti pisateljeve osebnosti, niti njegovega dela«. Dosedanje izkušnje so namreč pokazale, pravi, da so taki uvodi podobnim izdajam prej škodili kakor pa koristili, ker so le delno obravnavali avtorja in njegovo delo. Zaradi tega je založba sklenila, da bo k vsakemu avtorju, čigar delo bo izšlo v zbirki, na koncu dodala posebno samostojno mono, grafično študijo, kjer bo pisateljevo življenje in delo obdelano v podrobnostih in z vsemi literarnozgodovinskimi dokumenti. Pač pa pravi založba, da bo opremila z uvedi prevode svetovnih klasikov, »kadar bo to potrebno«.
čeprav trditve založbe do neke mere drže jn bomo zlasti obljubljenih monografij zelo veseli, kadar bodo izšle, se v celoti s to obrazložitvijo ne moremo strinjati in to iz tehle razlogov:
Uvodi bi nikakor ne obremenjevali izdaj, niti bi ne mogli resno oteževati rednega izhajanja knjig, če bi obsegali na primer dvajset strani, bi to zavzelo komaj pet odstotkov celotnega obsega knjige in to samo pri prvem zvezku vsakega avtorja. Prvj zvezek, Kosovela, je uredil dr. Anton Ocvirk, ki je izdal že pred leti izbor njegovih pesmi in mu napisal daljši uvod, Aškerca pa dr. Marja Boršnl-kova, k,; ima za seboj razsežno Studijo o njem. Oba bi torej mogla napisati novim izdajam uvode v času, ki ne bi bistveno vplival na hitrost izhajanja. Še manj kot ta pa drži drugi razlog, da so namreč taki uvodi podobnim izdajam prej škodili kakor pa koristili. Vsi sicer vemo, da so te besede zelo resnične. Poglavit-
ni vzrok za to pa ni bil v tem, da so le delno obravnavali avtorja in njegovo delo, ampak v tem, da so nam ur dniki izdaj prej pogosto predstav, ljall avtorje v več ali manj izkrivljeni podobi in so zgrešeno ocenjevali njihovo delo. Prav zaradi tega pa je še večja potreba po novih uvodih, ki bi nam dali v kratki in jasni besedi pravilno podobo naših pesnikov ln pisateljev.
Ne glede na to zahtevo pa je treba pozdraviti pobudo Državne založ. be, ki obljublja tudi širše monografije. Vendar pa je treba pri tem pomisliti — ne glede na to, da bomo čakali na take študije težka leta, pa tudi desetletje in več, gaj jih obljublja založba pri vsakem avtorju na koncu — še na tole: založba je postavila zdravo načelo, da teh izdaj ne bo omejevala na ozek krog bralcev, temveč jih želi razširiti med najširšimi sloji slovenskega ljudstva. Zdaj pa pomislimo (ne glede na to, da te izdaje niti po obliki, niti po ce. ni niso ljudske): ali bo ljudstvo, ki so mu te izdaje vendar namenjene in bj mu morale biti namenjene, bralo zajetne »monografične študije, kjer bo pisateljevo življenje in delo ol.delano v podrobnostih in z vsemi L •amozgodovinskimi dokumenti«? N Dvajset strani uvoda k prvemu zvezku pa bi prebral marsikdo ln imel K od tega tehtne koristi, pri tem pa bj široke monografije, ki bi izšle pozneje, prav nič ne izgubile na vrednosti in pomenu.
Gornje pripombe veljajo za prvo zbirko, za zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Glede druge zbirke (Svetovni klasiki) pa pravi založba v omenjenem odgovoru, da »jiih bo opremila z uvodi, kadar bo to potrebno«. Tudi to stališče je zgrešeno. Treba je odločno pribiti', da so taki uvodi (ni treba, da bi bili dolgi.
niti ni nujno, da so izvirni) potrebni prav pri vseh izdajah, tako pri Tha-ckerayu, ki ga pri nas še skoraj ne poznamo, kot pri Tolstoju, ki smo gaj sicer že precej prevajali, literatura o njem pa je v našem jeziku zelo raznolika in pogosto majava.
Razen vprašanja uvodnih študij pa je pri izdajah naših domačih klasikov še drugo, tudi zelo važno: kako daleč naj gredo ta zbrana dela v svoji popolnosti jn kje naj potegnejo mejo med gradivom, ki še sodi v tako zbirko in med onim, ki bi ga bilo treba v taki jzdaji, namenjeni širše, mu krogu bralcev, izpustiti.
Prav gotovo bo prav, če bomo pri. praviil pozneje zares popolne, z vsem znanstvenim aparatom opremljene izdaje zbranih del, ki bodo upošteva, le prav vso rokopisno ostalino z vse. mi variantami itd. Ni treba posebej poudarjati, da take izdaje, ki dosežejo tudi po sto zvezkov enega avtorja, drugod v svetu njso nikakršna novost več. Prav gotovo pa je to na. loga naše Akademije znanosti in umetnost; ln ta bo mogla to važno in zahtevno nalogo izpolniti šele v več desetletjih. Vprašanje, kako daleč naj gredo pri tem naše izdaje, je pravilno rešil dr. A. Ocvirk pri Kosovelu. Kosovel sam je namreč za svojega življenja malo objavil, jz ro. kopisne ostaline, torej izmed še neobjavljenih del pa je Izbral urednik tisto, kar se mu je zdelo vredno objave. Pri Aškercu je problem sicer nekoliko drugačen. Vemo, da je v petih zbornikih Poezij, ki so izšli potem, ko je njegova ustvarjalna sila že modno pojemala, vrsta pesmi, ki so skoraj docela brez cene. Zato bi bila ponovna izdaja vseh teh verzov v izdaji, k* ni namenjena izključno znanstveni uporabi tisto »obremenjevanje«, ki se ga založnica boji pri
uvodih. Načelo kvalitete, ki ga je po. rabili dri A. Ocvirk pri Kosovelu, bi bjlo treba upoštevati tudi drugod, ne glede na to, ali gre za objavljene' ali neobjavljene tekste, kajti zelo verjetno je, da rje na primer med neobjavljenimi Kosovelovimi marsikaj boljšega kolt med objavljenimi Ašker. čevimi. Pri Jurčiču sicer ta pripomba morda ne prihaja v poštev, zelo živo pa se postavlja to vprašanje prav pri nadaljnjih zvezkih Aškerčevih deL
Tretji problem pri teh izdajah je sicer zgolj tehničnega značaja, pa vendar bi ga ne bilo prav prezreti. Gre za zunanjo podobo knjig, za črke, format, knjigoveško izdelavo in podobne navidezne drobnarije. Neka. tere pomanjkljivosti v tem pogledu smo omenili že pri Aškercu in jih ie deloma založba pri Jurčiču že izboljšala: črke na hrbtu so bile prej vse premajhne in zato napisi' nepregledni, pri Jurčiču pa so že večje -n jasnejše; format, ki je bil pri prvih dveh zvezkih različen, je vsaj pri obeh zadnjih izenačen (potrebno bo seveda, da bo vsaj drugi del Kosovela enak prvemu); preveliko mono, tonost zbirke, 3d bo narasla v nekaj letih na sto in več zvezkov, je rešila zdaj z različnimi barvami (treba bo seveda ohraniti enotno barvo pri po. sameznih avtorjih); knjigoveška izdelava je površna, tako da knjiga zija, že preden jo odpreš, ko jo prebereš, se pa ves hrbet povesi (deloma se da to opravičiti s slabšim materialom) itd.
Vse te pripombe veljajo za celotn; zbirki domačih in svetovnih klasikov. Napisali smo jih zato, ker gledamo v njih prvi večrij korak k nairtnemu Izdajanju knjig pri nas ln ker bi radi, da bi bile zares dobre v vseh poglediih.	dm
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Četrtek, 6. marca:	Miroslav, Fridolm,
Bredi.
Petek, 7. marca: Tomaž AkvfosJai. Bogoljub.
SPOMINSKI DNEVI
6. III- 1835 — Rojen Josip Stritar v Podsmreki pri Vel. Laščah.
6.	III. 1945. — J. V. Stalin ianemovan, za maršala SZ.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Lek rna Kmet. Ciril Metodova 43; lekarna Ustar, šelenburgova ulica 7.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI Drama
četrtek. 6.. ob 20: Shaw: Hudičev učenec.
Premiera. Red E.
Petek. 7., ob 20: Shaw: Hudičev učeinec. Red N.
Opera
Četrtek. 6.. ob 19.30: Verdi: Tr.rviata. Red.
D. Gostovanje ZlntP Gjungjorac.
Petek. 7-, b 19.30: M I. Glinka: Ivan Sum m. Izven.. Slavnostna predstava v presi;ivo 8. marca Mednarodnega ženskega dne.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Sobot: . 8., ob 19.30: I Vašte: »Visoka
pesemc.
Nedelja, 9., ob 15: I. Vašte: »Viso&a pesem«.
Vstopnice pri. Obcr-nelu, G .sposvetska 3, telefon 22-90.
SINDIKALNO GLEDALIŠČE V KOČEVJU
V proslavo praznika žene, v potek, dne
7.	marca ob 19. uri v klnodvora.nl ter v nedeljo. 9., ob IG. uri v dvorani v rudniku Trdnjava — Mira Puceva: -Svet brez sovraštva-' Petek 14.. ob 19. uit v kinodvorani — Branislav Nuš:č: »Dr«, repriza.
LJUDSKO GLEDALIŠČE V CELJU četrtek, 6. ob 20: Jurčič, »Deseta brat«. Rež ja J. Tcmažič.
Potek. 7 ob 15:	Bulgakov, >Nov-j dom«.
Mladinska predstava za srednje šole. Režija Fedor Gradišnik.
Nedelja. S. ob IG:	Jurčič, »Deserti brat«.
Režija J. Tomažič.
Vstopnice so v predaji pri ^Putniku«. 540-n
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Četrtek. €.. ob 19: Gounod: »Faust«. Zaključena predstava za člane sindikata Delavnice drž. železit.c.
Razstava »Naša žena v slovenski književnosti« se bo vršila v -liieh 3-, 9. in Iti. marca t. 1. v Frančiškanski dvorani. Razstavljena bodo:	proza, lirika, _ dra-
matrka. strokovna in znanstvena litera-napisale naše žene. Đa se bo občinstvo seznanilo podrobneje s temi deli, bo vsak dan vodstvo po razstavi. V ponedeljek ob 20. uri pa bo prireditev, na kateri bodo brale naše književnice odlomke iz svojih del. Da bo razstava vsakomur dostopna, bo vstop nanjo in na prireditev prost. Šole in organizacije naj javij-o množične obiske po možnosti v naprej.
Urade in ustanove opozarjamo, da sprejemamo vsa obvestila in objave za »Slovenskega poročevalca« najkasneje do 12. ure. •— Uredništvo.
Komisija za nostrifikacijo izpričeval in diplom pri M irsistrstvn za ljudsko zdravstvo vlade LRS poziva vse dejntiste in otroške negovalke, M so predložili v nostrifikacijo diplome in izpričevala. da jih dvignejo pri Ministrstvu za ljudsko zdravstvo (Odsek za vzgojo zdrav.-tvenega naraščaja) Gledališka 11.
Promocija. Na zagrebški medicinski fa-fcnlti ti. je promoviral za doktorja vsega zdravilstva tov. Hemja Stanko iz Ptuja Čestitamo!	516-n
Skioptičnc predavanje tov. Škulja »O zimskem ■eskrbovanju sadnega drevja in ameriškem kaparju-" bo v petek, dne 7. t. m. v šoli v Spod. šiški, ob 19.30 uri. — PodruLrica SVD v šiški	517-n
Strojepisja so naučite v najkrajšem času temeljito od začetnih vaj do popolne iz vežo an orni. Izberete si lahko za Vas na-prikladne j še učne ure dopoldne, popoldne ab; zvečer. Prijave in pojasnila dnevn-o od 15. do 2is. ure:	»Instrukcije«,
Kongresni trg 2 II. telefon 23-91.	519-n
Enotno in začetno knjigovodstvo se nauč«te temeljito v kratkem času pri rlnstrukcijah«. Kongresni trg 2 II. telefon 23-92. Naš- predavatelji!. komercijalisti iz praksa Vam v prost; debar.; izčrpno objasnijo vsako strokovno vprašanje. Pričesk. dne 7 t. m. Prijave se sprejemajo dnevno dopoldne in ipepol-
dr.e.	518:n
Vsem zob zdravstvenim delavcem in
članom sindikata! Vabimo Vas na mno-
žični si predava čno ob Sadjarsk ljana I. V
spec'aLn
ki bo v petek 7. t. m. v :ici interne klinike. Začetek to-0. uri.	514-n
• vrtnarska podružnica Ljub-
irteik 6 t. m. bo ob 19. uri predavalnici ma univerzi ob-i :in k SVD tov. Fran Kafol ašanja o »Jablanah in hruškah na naših vrtovih«.	513-n
Kulturno prosvetni odsek OF Krakovo-Trnovo vpr.mr; v četrtek 6. tn v petek 7. ob 20. uri im v nedeljo 9. marca ob IG. ur; k "Njo Gabrijele Zapolske v 3. dej.uijih: »Marala Gospe Dulske«. Vprizo-rltcv bo v Prosvetnem domu« v Kanmo-v; 14. v Trnovem.	515-n
Rodbina Frankovlč iz Ljubljane je darovala :: m. v: . venca na grob pokojne Terezije	Trbovelj 300 din Socijal-
nemu fondu. — Mestni ljudski odbor Tr-
bovlje.
Strojepisni pouk po specialni najuspešnejši metedi do popolne -'zvežbanosti s
spiso-virnjcm raznovrstnih pisarniških del.
ma prednost: Na razpolago stroji raznih sistemov. Priznano najboljši zasebni pouk te vrste! Praktično znanje za vsako zasebno ali javno službo Ure po žel;; in izbiri dopoldne, popoldne ali zvečer. Pr j a ve: Specialni zasebni pouk. Domobranska 15 (vodi ravnatelj Christof
Drago).	511-n
Pouk stenografije in korespondence za začetnike in posebej za praktike (korespondenčno in debatno pi::mo) po hitri’ in priznano uspešni metodi. Praktične brzo-psne vaje s primeri iz prakse s trg. ko-resp-zrdenco. Prednost za vsako službo. Urr. dopoldne, “ poldne alf zvečer po želj:. Prijave: Specialni zasebni pouk. Domobranska 15.	512-n
Nov začetniški plesni tečaj za novince, novinke. zadnj: v sezoni se začne v ponedeljek 10. marca cb 20. uri v »Ljudski pl: : : š< p.-: — sv. Petra nasip 37. Prijave da-evijo od 17.—21. ure.	520-n
Stands Vasilevskaja:
W __Ä
ČLO Tabor ponovno opozarja vse lastnike vprežnih voz)J., ki doslej še niso prijavili svojih vceäl, da jiih takoj prijavijo, najpozneje pa do 8. t. m. Po tem č;isu tie bo smelo biK nobeno vozil o v prometu, k/i bi ne bilo registrirano. Potrebne tiskovino se dobe v pisana»; ČLO Tabor. Komenskega ulica 17/1., soba št. 7 od 9. do 12 ure.
Preskrba
DELITEV ŽIVIL ZA MAREC
MLO — Gospodarski oddelek v Ljubljani, obvešča potrošnike, da prejmejo na vse vrsto živilskih nakaznic za marce. izdane od MLO, glavnega mesta Ljubljane, racionirana živila v količinah in na odrezke, objavljeno v dnevnih časopisih dne 26. februarja t. 1.
Delitev moke in mila bo objavljena naknadno.
UXRRA marmelado za otroke od 0—14 let in noseče žene deli drž. podjetje Xa-Ma«, v kolikor pa jo imajo mestne, državne trgovine in Nabavna in prodajna zadruga na zalogi, jo lahko prodajajo.
Testenine, pšenični zdrob, belo moko delo mestne, državne trgovine in poslovalnico Nabavne in prodajne zadruge.
Dojenčki in mladina prejmejo v mesecu marcu predpisane mlevske izdelke le, ako predlože poleg določenih odrezkov tudi še odrezek za »Doj.« 531 in za -OM« 631.
Trg. podjetje MLO »Prebrana« bo živila dostavila franco skladišče prodajalca.
•M6SO ZA LJUBLJANO — OKOLICO
Okrajni LO Ljubljana — okolica, gospodarski odsek, obvešča vse krajevne klavnice, pooblaščene mesarje in mesarje razdeljevalce, da delijo potrošnikom meso dne 8. in 9. t. m. na sledeče odrezke živ. nakaznic.
Odrezek za meso TD 102 marec ä 400 gr. Odrezek za meso SD 202 marec a 300 gr. Odrezek LD 301 marec a 300 gr. Odrezek za meso Nav. 401 marec ä 200 gr. Odrezek za meso DOJ, 501 marec a 200 gr. Odrezek za meso OM 601 marec ä 200 gr.
*
OBVESTILO O VELJAVNOSTI CENIKA ŽIVIL
V »Vestniku urada za cene pri predsedstvu vlade LRS; z dne 3. marca 1947. (št. 12/3) je objavljen cenik št. 2/47 za razna živila in drugo blago, veljaven za mesec marec 1947. Urad za ceno sporoča, da bo pričel ta cenik veljati šele z dnem, ki bo določen in objavljen naknadno. Zatorej veljajo za enkrat kljub objavi novega cenika cene iz cenika št. 1/47, ki je bil v veljavi v februarju 1947 (»Vestnik« št. 5/1 z dne 1. februarja 1947).
Urad za cene pr* predsedstvu vlade LRS.
ODLOČBA O ODKUPNI IN PRODAJNI CENI ZA JAJCA
Na podlagi odločbe št. 4538/208 z dne 27. novembra 1946. določa urad za cene pri predsedstvu vlade LRS za jajca naslednje cene:
Odkupna cena za jajca 3 din za komad. Prodajna tržna cena na drobno 4 din za komad.
Odkupna cena volja franko dom pridelovalca.
Prodajne (tržne cene na drobno veljalo tako za pridelovalca (kmeta), kakor tudi za trgovca, če prodajata na trgu. Iste cene veljajo tudi za trgovca na drobno v prodajalnicah.
Vsako prekoračenje gornjih cen je kaznivo po zakonu o zatiranju nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže.
Ta odločba velja od 1. marca 1947 za vse območje Slovenije enako. S tem se razveljavlja cena za jajca, ki je bila določena v odločbi z dne 25. januarja t. L (»Vestnik urada za cene« z dne 10. II. 1947 št. 2).
RADIO LJUBLJANA, MARIBOR IN SLOVENSKO PRIMORJE
569 m/449 m
SPORED ZA ČETRTEK
6.30 Koračnica. Dnevn; spored.. Iz naših časopisov. 6.45 Žabama glasba. 7.00 Veder jutranji spored. 7.30 Napoved časa, poročila, objave in radijski koledar. 7.45 Ple-sj in baleti 12.30 Napoved časa in poročila. 12.45 Lahka glasba, mal; oglasi in objave. 13.00 Fantje na vasi p:jo narodne pesmi. 13.30 Kulturni pregled. 13.45 Odlomki iz francoskih orkestralnih del. 14.00 Zabavna glasba 14.30 Napoved časa in poročila. 14.45 Igrajo slavni violinisti. 18.C0 Radijski dnevnik. 18.15 Pester glasbeni spored. 18.45 Ing. Bricelj: O melioracijah v Sloveniji. 19.00 Komorna,- glasba. 19.15 Napoved časa in poročila. 19.30 Lahka glasba, mali oglasi in objave. 19.45 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s SZ (15. lekcija). 20.00 Ruske narodne pesmi uta ploščah. 20.10 Božidar Kunc: Koncert za klavir ®n orkester, solist: Božidar Kunc Izvaja simfonični orkester Radia Zagreb. 20.30 Ljudska univerza Radia Ljubljane. Dusm Pirjevec — Ahac: Slovenska Koroška. 21.00 Pc-je sindikalni železniški moški zbor »Angel Besednjak« iz Maribora, dirigent: Albin Horvat. 21.30 Orkestralna glasba. 22.00 Prenos vest; Zvezne postaje iz Beograda. 22.15 Igra Plesni orkester Radia Ljubljane pod vodstvom Bojana Adamiča.
DRŽAVNI KINEMATOGRAFI
LJUBLJANA UNION: francoski film »Prvi vodnik«, tednik Predstave ob 16.15. 18.15 in 20.15. — MATICA: sovjetski, kulturni film --Pot v bodočnost«. slovenski film »Mladost m čilost ZREN-a« Predstave ob 16.15, 18.15 in 2015. — SLOGA: sovjetski kulturni film -Maksim Gorki«, tednik. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. KODELJEVO: Zaprto.
MARIBOR ESPLANADE: sovjetski barvni film -Mladost naše domovine«, tednik. — GRAJSKI: francoski film »Utopljenka«. tednik. Predstave ob 16.30, 18.30 In 20.30.
CELJE METROPOL: Zaprto — DOM: sovjetska filmska opereta. »Silva kneginja čardaša«, tednik.
KRANJ: sovjetski film »Džulbars«, tednik.
PTUJ: sovjetski film »Trinajsterica«, tednik.
SPOREDI OD 7,—10. 111. 1947.
BLED: sovjetski dokumentarni film »69.
paralela«, tednik. Od 3.—9.
ČRNA: sovjetski film »Mi iz Kronštaita«, tednik Od 8.—9.
BREŽICE: sovjetski film »Malabo? Kurgan«, tednik. Od 8.—9.
»To pa ni res! Saj je bila zraven vedno po ena ženska od nas,
iz Bržegov.«
»No, kljub temu so lahko poskrbeli tudi zase. Pa še poleg Jen-držihovke! So ji že s čim zamašili gobec, kaj jo briga ljudski blagor, če si je sama že pogrela roke...«
»Seveda, vsakdo vidi samo sebe...«
»Zakaj pa ne? Bog je najprej sebi brado ustvaril...«
Kljub temu so sekire veselo pele, gladki smrekovi tramovi so se hitro dvigali drug na drugega. Črne, ožgane ostanke pogorišča so znesli na ogromen kup, povsod so bile razmetane sveže treske, tanek curek žaganja je padal izpod žag. Kuhali so v kotlih na ognjiščih, tam, kjer so prej stale koče. Ponekod so že krulili prašiči, kure so kokodajsale. Rane od opeklin so se celile, zelen plevel je hlastno zarasel od požara črno zemljo. Življenje se je polagoma vračalo v stari tir. čeprav je strah pred zimo še pokrival izmozgane obraae žena, z globokimi gubami brazdal obraze mož. Bržegi so se dvigali, nova ogrodja, nove strehe so se svetile ko pozlačene. Ljudje so se začeli vseljevati — po dve, po tri družine, kajti niti misliti ni bilo mogoče, da bi naenkrat postavili vso vas.
Že od daleč so se belile, sijale nove bržegovske koče. Videti jih
DOL. LENDAVA: sovjetski Dim »Dva borca«. tedutic. Od 8.—9.
DRAVOGRAD:	sovjetski fShn »BeLj se
omamljeno jadro«, tednik. Od 8.—9.
DOMŽALE: sovjetski film »Na daljni plovbi •. tednik. Od 8.—9.
GROSUPLJE: sovjetski zgodovinska film Peter Veliki , tednik. Od 8.—9.
GUŠTANJ:	sovjetski film »Napaka inž.
Kcčina«. tednik. Od 8.—9.
HRASTNIK: francoski film »Vrnitev«, tednik. Od 8.—9.
IG: sovjetski film »Zoja KosmodernJaniSka«.
tednik. Od 8.—9
JESENICE:	sovjetska filmska komedija
Bogata nevesta«, bednik. Od 7.—10.
KAMNIK: francoski film »Na pragu zrelosti«. tednik. Od 8.—10.
KOČEVJE: sovjetski f.lm »Jakov Sverd-lov«, tednik. Od 8.—9
KRANJ — šmartinski dom:	sovjetski
film »Signal ni ugasnil«, tednik. Od 7. d:. 9
KRŠKO: sovjetski film »Cirkus«, tednik Od 8.-9.
LAŠKO: sovjetski film »Prelepa Vasty 1-ca«. tednik. Od 8.—9.
LITIJA: sovjetski film »Maškarada«, tednik. Od 8.—9

SLUŽBO IŠČEJO
MESTO POSTREŽNICE za dopoldanske
ure iščem. Stara sem 32 left in poštena. Černigoj šiška. Vodnikova 80.	4653-1
KMEČKO DEKLE, išče službo pri majhni družini. Dolinšek. Galjevica 238.	4673-1
VRTNAR-ZELENJADAR šče takojšnjo zaposlitev Iv. Birsa, Bistra, pošta Borovnica.	460S-1
GOSPODINJA sredrajih let. išče mesta, najraje na deželi.. Prelcžnik Antonija, šiška, Frančiškov dom štev. 17 — pri Franji št auta. Ljubljana.	465C-1
PISARNIŠKA MOČ z dvoletno prakso, perfektnim znanjem strojepisja, vešča hrvaščine in. nemščine, išče primemo zaipcsiitev, po možnosti v Novem mestu, Črnomlju, okolici Maribora al; drugje ob železnici. Nastop po dogovoru. Ponudbe poslati Ivki Praprotnik. Gor. Sušice, p. Toplßce, okr. Nevo mesto. 4640-1
SLUŽBO DOBE
KOLARSKEGA POMOČNIKA išče Lo-
gonder Marja. Dorfarje štev 30. pošta 2abn:ca. Vsa oskrba v hiši.	4554-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, poštenu in pridno, k tričlanski družin; sprejme takoj Zdešar, Glčnce šumar jeva ulica št. 7.	4663-2
POSTREŽNICO za ves dan. vajeno kuhe, ljubiteljico otrok, sprejme Jerala, Slomškova Ulrica 3	4633-2
MLAD BRIVSKI POMOČNIK dobf stalno službo. Frahjo Žabjek, Ljubljana. 4676-2 SAMOSTOJNO PISARNIŠKO MOČ. sprejme takoj tvrdka iz predmestja Ljubljane Zaletel, mizarstvo, Stanežiče 4604-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO za vsa hišna dela -in kuho. vsestransko pošteno, staro okrog 30 let. sprejmem takoj ali po dogovoru. Vprašati: čnčeik, »Nebotičnik«. 8. radstr.. vrata 807.	4635-2
POŠTENO KMEČKO DEKLE k sedemčlanski družini, za vsa hišna dela in ki ima veselje pri cerkvi pomagati, išče Menard, št. Vid 21 nad Ljubljano.	4637-2
VAJENCI
ZA ŠIVILJO SE ŽELI IZUČITI Krevs, Kotnikova 13/3H. Najraje v Ljubljani.	4609-3
ZASLUŽEK
VOLNO V PREDENJE sprejmem. Naslov v oglas, oddelku.	4629-4
FOUČUJEM ANGLEŠČINO, dajem instruk-ctje, sprejmem tudi začetnike. Ponudbe oglas, oddelku pod	»1947«.	4669-4
ŠIVILJA gre šivat na	dom. Naslov v ogl.
oddelku.	4670-4
SPALNICO, jedilnico al; drugo pohištvo napravi strokevnjak po Vaših ali lastnih načrtih v naj finejši izdelavi. Ponudbe n-a oglasni oddelek pod značko »Mzka cena«.	4672- 4
PRODAM
PSA ČUVAJA ovčarske pasme, prodamo.
Naslov v ogl cdd. SP.	4460-5
RAZEN BRIVSKI INVENTAR m plinski aparat za gretje vode, prodam. Krekova ul. 4-1, od 12.—13.30.	4485-5
HARMONIKO, diatonično, dvovrstno, češko, za 3800 iin radio za 5800 din prodam. Naslov v oglas, oddelku. 4657-5 ŽENSKE NIZKE ČEVLJE št. 38, 36 in 25 proda iz prijaznosti čevljar Brecetnik. Vidovdanska 2.	4659-5
RADIJSKI APARAT »Bob« petcevni, naprodaj na Kodeljevem, Povšetovia štev. 31	4661-5
RAČUNSKI STROJ s 4 operacijami, ročni, prodam Naslov v cgl. oddelku. 4666-5 DOMAČO PREDENO VOLNO poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku. 4630-5 HARMONIKO, rovo, kromatično. 120 basov, in klavirsko, 80 basov, prodam. — Kopališka 20.	4632-5
TRIDELNO ZAVESO in 2 kapni prodam.
Naslov v ogl oddelku.	4626-5
LEP DAMASTNI PRT in servijete za 12 eseb, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku.	4628-5
RADIO, šestcevni, moderne oblike, z magičnem očesom prodam za 12.700 din. Ponudbe oglasnemu oddelku pod šifro -Prilika?.	4653-5
POMIVALNO MIZO, zaboj za kurivo, stolčke, emajlirani postelji, obešalnik in ledenico prodam. Kotnikova ulica 15/II levo	4654-5
PRIBOR ZA RIBE, rj« prost, za 12 oseb, naprodaj na Jernejevi cesti 47. Ogledati med 15. in 18. uro.	4655-5
KUHINJSKO KREDENCO, mizo in zaboj ugodno proda Ižanec Lojze, šiška, Kav-škova št. 3.	4667-5
ŽENSKE SMUČARSKE HLAČE za vitko postavo, kompleten vinski servis za 6 oseb in kom.potni servis naprodaj v Kotnikovi ulTci 15/1.	4678-5
PLINSKI REŠO in stojalo za note prodam. Ogled med 16. in 17. uro Naslcv v oglas, oddelku.	4617-5
OTOMANO Z ŽIMNICO ugodno prodam. Ogledati na Marijinem trgu štev. 3/1, levo	4602-5
RADIO z magičnim očesom in električni gramofon prodam. Ogled od 14. ure dalje Naslov v ogls. oddelku. 4493-5
SESALEC ZA PRAH, dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 4616-5 ŽELEZEN ŠTEDILNIK, majhen, predam.
Naslov v oglas, oddelku.	4603-5
PRODAM ALI ZAMENJAM lepo stensko uro, lep zvok. za dobro zapestno uro, črne lak salonarice 38 Vi tn termometer za vročino merit. — Naslov v oglasnem oddelku.	4610-5
KOMPLETNO URO, pištolo, gorilce za av-togensko varen j e prodam. Brejčeva ulica št. 24.	4598-5
DVA PARA ČEVLJEV štev. 37, rujave z nizko peto in št. 41, črne nizke moške proda Judež Ivan. Dunajska 23.	4618-5
MOŠKO SUKNJO, za manjšo postavo, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v cglas. oddelku.	4621-5
2 POLNOKRVNI KOBILI lapicanki, starost 3 leta, prodam. Sposobni za dirke ali za vsake vožnje. Naslov v oglasnem oddelku.	4622-5
LEICO. mali fermat, z objektivom Sum-marl:2, prodam. Ponudbe ogl. odd. pod »Leico«.	4597-5
GUMO. popolnoma novo. 4.5<j x 19 in razne dele za motor DKW 350 cm. prodam. Naslov v oglas, oddelku 4651-5 ŽELEZNIŠKO UNIFORMO, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v (glasnem oddelku.	4652-5
RUJAVO KOTENTNO in Za 2 srajci predam. Naslov v oglas, oddelku. 4634-5 OTROŠKI GLOBOK VOZIČEK in košarica na kolesih, naprodaj na Celovški cesti št. 94/H	4636-5
OSEBNI AVTO FIAT, brez baterije in tuljavo. 4 kompl. povsem nove gume: zadnje 700 X 18 col. predmj^ 5.50 X 18, za ceno 35.000 dfen proda Stanko Žerjav, Krško.	4638-5
NOV RADIO, štiricevni. znamke Siemens ugodno prodam Naslov pri podružnici SP v Mariboru.	4645-5
KUPIM
SPECTRUM, šiška. Celovška cesta št. 81, popravlja in kupuje vsako količino starih ogledal.	4229-6
KROMATIČNO HARMONIKO z 80 ali 120 basi, 4- ali 5redno. kupim. Ponudbe na oglas, oddelek SP pod značko »Harmonika«	4541-6
POSTELJO, novo. za vložek 2 m X 0.94.
kupi Vand, Crstova 5.	4660-6
TRODELNO OMARO in kompletno posteljo kupim Ponudbe z navedbo cene ogL oddelku pod »Omara«.	4620-6
ŽARNICO ZA MOTORNO KOLO 19 X 2.5 Vet., kupi Benulič Marijan, Jesenice, Gosposvetska 13.	4649-6
ZAMENJAM
8 m BELE FLANELE zamenjam za dolgo haljo za na morje. Naslov v oglasnem oddelku.	4656-7
KRAVO. bTejo 4 mesece, zamenjam za konja srednje velikosti. Burjak Anton, Ižanska cesta 308.	4627-7
ZAMENJAM prazno sončno sobo s posebnim vhodom, v Kranju Za enako v Ljubljani, pa možnosti med kolodvorom in Mestnim domom Naslov v ogl. oddelku.	4596-7
DIJAMANT za rezanje stekla, zamenja za surovo žico Pcdboj, Sv. Petra cesta št. 95.	4614-7
ENOSOBNO STANOVANJE, komfortno, s kopalnico, tople, zamenjam za dvosobno s kabinetom, v šiški. — Ponudbe oglas oddelku pod »šiška«.	4599-7
NEPREMIČNINE
Po težkem trpljenju je preminula v 83. letu starosti naša ljubljena, dobra teta
MARIJA
LUCKMANN
Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 7. marca 1947 ob 15.30 iz kapele sv. Frančiška na Žalah.
Sv, maša zadušnica se bo brala v cerkvi M. O, dne 10. marca ob 8. uri.
Ljubljana Grajz, Como, Dunaj, 5. marca 1947,
ŽALUJOČI OSTALI
ZEMLJIŠČE, lep kompleiks, deloma njiva, deloma travnik, 10.000 kv. m. deljiv v več stavbnih parcel, na. Viču ugodno pr:dam Naslov v oglas, oddelku. 4671-3 LEPO PARCELO V STOŽICAH prodam! Ponudbe oglas, oddelku pod »Na lepem kraju«.	4612-8
SOBE — STANOVANJA
OPREMLJENO SOBO v centru iščem. Ponudbe na ogl. oddelek pod AD« 4665-lu ZAMENJAM ZA BEŽIGRADOM poleg vojašnice, d vos: boo stanovanje s kopalnico ter velikim vrtom, za enako stanovanje s kabinetom brez vrta, v centru ali njegovi bližini. Naslov v oglasnem oddelku.	4625-10
OPREMLJENO SOBO iščem. Perilo imam — Ponudbe oglas, oddelku pod značko r Moški«.	4668-10
NIžJEšOLCU alf mlajšemu fantu oddam sobo Ponudbe na cglasmö. oddelek pod »Soba v mestu«.	4674-10
BOLJŠO OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, v centru ali v bližini tramvajske postaje išče mirna novinarka. Naslov v oglasnem oddelku.	4675-10
Vj^čJO PRAZNO SOBO za Bežigradom, v bližini kavarne Majcen, išče zakonski par. Naslov v oglas, oddelku. 4613-10 GARSONJERO, obstoječo iz 2 sobic, kopalnice. predsobe, zamenjam za dve sobno s kabinetom im kopalnico. Ponudbe na. oglasni oddelek pod značko »Gregrr-čičeva«.	4607-10
PETSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE z vrtom zamenjam za. trisobno s kabinetom ali štirisobno. Ponudbe na oglasni oddelek pod Kjerkoli«.	4600-10
MENJAM TAKOJ STANOVANJE, sobo in kuhinjo na Bahovi št. 35, prej gostilna Grašič. Poizvedbe pri šuen. trgovina s sadjem Maribor, Tržaška 73.	4646-10
RAZNO
TVRDKA ABC sporoča, da se je iz dosedanjega lokala v Medvedovi ulic; 8 presedla v novi lokal v Puharjevi ulici 3 ter se pr:p*roča 'vsem dosedanjim in novim odjemalcem za obiske. 4560-14 POUK ZA NEŠIVILJE. — Lina Kuclar.
Knafljeva 4.	4605-14
MAJHNO ČRNO DENARNICO z zlatim obeskom in srebrno zapestnico sem izgubila. Ker je spomin, prosim najditelja. da jo cdda proti nagrad* v oglas, oddelku.	4624-14
OB ODHODU OKUPATORJA mi je bil odvzet in odpeljan proti Ljubelju srednje težki loj terski voz, starejše tipe. Kdor koli mi bo pomagal, da izsledim svoj voz. katerega pr.: ' gospodarstvu nujno potrebujem, bo dobil nagrado 4000 din. Svetlin Tomaž, Vas Studenc št. 8. p. Dob prt Domžalah. 4615-14 IZGUBIL SEM osebno legitimacijo, izdano od Vojne uprave za Slovensko Primorje. št 4435 in vojno knjižico, izdano od komande aerodroma Sambor, štev. 11.146, c be ma ime Podgornik Franc. — Pošten najditelj naj izroči ipri tov. Anzeljc Famiu Ambrožev trg 5.	4608-14
IZGUBILA SEM DENARNICO na poti od Razvanja do tovarne letalskih delov z 2.10 din. petrclejsšo nakaznico, sejemsko dovolilnico ter osebno izkaznico na ime Pergar Gera. Tezno, Mn. j str c va 58. Prsten, najditelj naj denar obdrži, ostalo naj pa vrne pn podružnici SP v Mariboru.	4647-14
Vsem sorodnikom in ^a,Ti-cem sporočamo žalostno vest, da je dne 5. marca 1947 umrl v starosti 90 let naš dobri, oče, stan oče
Franc žitnik
posestnik in bivši trgovec z živino
Pogreb bo v petek 7. t. m, ob 10. dop. na župnijsko pokopališče v Šmarju,
Lani šče, 5. marca 1947.
žalujoči otroci: sinova: Franc, Janez; hčere: Marija por. Remec, Ana por. Zajc in Jožefa — ter ostalo sorodstvo.
Po kratki bolezni je izdihnila svojo blago dušo naša dobra mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča
Barbara Katalan
roj. Piščanec
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 6. marca 1947. ob 15. uri z žal, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Tr«t, Rojan, Barkovlje 5. marca 1947.
žalujoči:
hčere: Miroslava Smerkolj, Grozdana Katalan, Darinka Tavčar, in družine: Smerkolj, Tavčar, Starec.
V globoki potrtosti naznanjamo žalostno vest, da nam je umrla naša predobra mama, stara mama, tašča in teta
Medja Marija
roj. Zupan
Pogreb naše nepozabne mame bo v četrtek ob 10. uri dop. iz hiše žalosti iz Dvorske vasi št. 21, na farno pokopališče v Begunje pri Lescah.
V Dvorski vasi, 4. ZEL 1947.
Žalujoči: Franc, sin; Francka por. Železnik, Angela, hčeri; Železnik Rudolf, zet; Mici, snaha; Vinko, Majda, Helena, Vida, vnuki in ostalo sorodstvo
STAVBNA ZADRUGA -KREKOV DOM« na Kodeljevem v Ljubljani, r. z. z o. j..
' poziva vse upnike, da ‘ -prt javi jo svoje terjatve do 12. marca 1947 likvidatorju Burkeljcu Alojziju, uradnika žel. v pek.. Ljubljana. Povšetova 72	4619-14
fZGUBIL SEM živilsko srednjo delavsko karto pri mesarju 4. t. m. ob 16. uri. Poštenega najditelja prešini da jo vrt:c pri prof Andree Leopold, Igriška ulica št: 3/3.	4601-14
JAZBEČAR, majhen svetlcrjav psiček, spodaj bel, na glavi dve črnosiinl lisi. dolge dlake, sliši na ime »Piki«, s* je izgubil Oseba, :<l ga je odpeljala, je b -la opazovana. Prosim obvestila proti vrnitvi stroškov in nagrade. Bertoncelj Mahja. Jesenice. Blejska 22.	4643-14
DENARNICO z driim 1900. legitimacijo :n k:lo. poročne liste, družinsko in oblačilno nakaznico in druge za mene va;> e stvari sem 1. marca 1947 izgubil v Zidanem mestu. Najditelja pro-im, da vrne proti nagradi: Podlogar Alojz, Jesenic-Gregorčičeva 4.	4641-14
V OGLASNEM ODDELKU NAJ SE DVIGNEJO SLEDEČA PISALA.: april maj. avto, AA. Barva. Blago. BNW, Banja. Bosna. Bcžigr,.d-Š*ška-Sv. Križ. Banat čan, Center Bleda. Center. CČntnr ali Mirje, Delavka. Dofro ohranjene. Dobra obleka Delavniica. Dobra stranka, Dojilja. Dobra znamka. DD Denar takoj. Frigidaire, Gradbeno podjetje. Grosuplje. Hitro. Hiša. Iščem. Kurim, Koliko gnoja za 500 kg pese. Kotel za žgar.ie-kuho. Kupčija. LP, Ljubljana 30. Ljubljana -Center. Lep razgled, AL'ze. Mir. Menza. Mim» dom. Aiirna stranka. AT: -na zakonca. MasRvnost. AIrcž-.ste zave;-:, Mirna. Nali ve o pero. Nevi stroj 1, N v. Nalivno pero. Novo blago. N i stop tav . Ordinacija. Orodje. PiavV.-t. Plačam, Plačam selitev. Prazna. Poceni Vas r b' ščem. Premestitev. Pridno roke. Pie dobro. Pritlična hiša ali vila. Pult Pi nino. Preselitev plačam. Plačam. Plačam preselitev. Pisarna, Ročno delo. Resna *jn poštena. Razni nože valni aparat. Resna in pošteno, 6. Risalno orodje. E -b$m, Resen Spalnica. Srebrn; pribor. Sedeča kad. Skobelna os. Stalna služb... Svila. Skora j nov. Samo center ali Al > je. Stol. Soliden 10. Spalnica, Solidna in ves dan odst trn a. Sadeča kad. Samsa. Skromna. Spalnica. Sestru Sešteva In 1. Soba. Skoraj nov. Sam-' moški, štud-ruka, športni voziček. Tuskulum. Tei-: ■ . Uradnica. Ugodno I. Uredno. UrsokuK ka. Usnjena suknja. Vila Bled. Vez. 7 -greb Zelo dobro ohranjeno. Železni?in fond. 14.800. 1921,	1920,	1500. 250.004:0
400—400.
POIZVEDBE
POIZVEDBA 1 Tovariš; iz X. Ljubljanske brigade, 3. bataljona, naj se nujno ;a-vijo na nasl.tr.-:	Anton Kaučič . Sl im -
njak 6. pošta Ljutomer.	4662-15
Samostojno
PISARNIŠKO MOČ
vestno v vseh pisarniških poslih, ki bi bila obenem v pomoč knjigovodstvu
iščem» za takoj
Ponudbe z življenjepisom poslati n . »žimopreja« — Stražišče pri Kranju.
Podjetje
za elektrifikacijo s&paü: potrebuje:
ZA DIREKCIJO V ZAGREBE : 1 samostojnega knjigovndjo-biianeis;
3 pomožne uradnike v računovodstv
ZA ELEKTRIČNO CENTR AL; V ZAGREBU: l pomožnega knjigovodjo,
1 pomožnega uradnika v račum vodstvu,
ZA ELEKTRIČNE CENTRALE V DRAVOGRADU, VELENJE. TRBOVLJAH, RAJHENBU GU in NA MARIBORSKE» i OTOKU:
po enega knjigovodjo.
B;drt/onejše informacije daje Tajništvo Podjetja za elektrifikacij zapada, Zagreb, Gundulićeva 3_
m pilite
(steiaže)
za opremo trgovine s tekstilijami
K U' F 1 M ©
v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu ali Celju. — Ponudbe poslati na cg'_ odd. »Slov. poroč.« pod »Oprema..
Naznanjam žalostno vest-da me je zapustila po dolgi bolezni moja dobra žena in mati
Roza Herzog
ref. Hanak
Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 7. marca ob 16. na Pobrežju.
Maribor, 5. marca 1947.
žalujoči: mož, otroka in ostalo sorodstvo.
je bilo iz stranskega stolpiča ostrženjske graščine, z okna, s katerega je rad gledal grof. Plačal bi, uh, mastno bi plačal, samo da bi se znebil teh Bržegov. O tem je sanjal že mnogo, mnogo let. Iztrgal bi zemljo iz rok teh ničvrednežev, ki jo izmozgavajo, uničujejo, nesmiselno obdelujejo, ker o poljedelstvu nimajo pojma. Na široko bi zoral ta polja, uničil vse meje, ki ločijo te smešne, uboge kmečke parcele. Namesto slabe rži, nizke bele ajde, redkega prosa bi zasejal prvovrstno, zlato valujočo pšenico, močno zeleno sladkorno peso, rodovitni krompir za žganjarno. Zemlja je v kmečkih rokah nepogno-jena slabela, hirala, gnila, ker je niso osuševali, ostajala brezplodna pustinja, močvirje, ničvredno revno polje, na katerem ni raslo ničesar. Kakor sive lise lišaja so se zdele grofu vasi ob cesti — tik Ostrženja Mačkov, za gozdovi Kaline — gnezdo človeške revščine, zaostalosti, nesmiselne kmečke upornosti. Mnogo bi bilo treba vložiti v to zemljo, toda nekoč bi bili stroški poplačani.
Zdelo se je, da se mu bo uresničila želja vsaj z Bržegi. Pa, glej, spet rastejo, kakor mučna srčna bolečina, spet bodo zelenje nepreglednih ostrženjskih pašnikov motile sive proge. Kaj bi stalo Br-žegovce, če bi se izselili, si kje drugje pozidali vas in tam množili revščino in nevednost? Toda uprli so se — in ne le oni. Sami se Bržegovci ne bi izkopali iz nesreče — to je dobro vedel. Zjutraj ga je budilo škripanje voz — kmetje iz Kalin, iz Gruškova, iz Gajev, iz vseh vasi so hiteli gradit Bržege. Napravil je vse, kar je mogel: prepovedal je, da bi gradbeni material iz državnega gozda vozili
po njegovi cesti. Voziti so morali daleč naokoli po cestah, kjer so se vdirala kolesa in. so konji komaj vlekli noge, toda prosit niso prišli. Grof se je čudil: v tej vojni, ki je trajala že mnogo let, je vedno razločneje čutil kmečki srd, kmečki ponos, trmasto kmečko brezkompromisnost. Rajši so od jutra do večera vihteli sekire, delili poslednjo skorjo kruha, kakor pa da bi njihovi bratje iz Kalin njemu prodali zemljo. Mačkovskemu županu so obljubili, da mu bodo zavili vrat, če si bo le še enkrat drznil ziniti o pretoku — in vendar je on — grof Ostrženjski — ponujal nezaslišano ceno, dva tisoč za košček vode, ki ni prinašala nobene koristi. Pa so javili in sodni izvrševalec je zaplenil krape — celih dvajset tisoč, bili so že v sodih, pripravljeni za izvoz. Javili so in nenadoma se je prikazal sodni izvrševalec ter prepovedal odpeljati pšenico, že pripravljeno v vrečah.
Ostrženjski je čutil, da val sovraštva proti njemu narašča, se dviga vedno više — in to ga je še bolj ščuvalo na sovražna dejanja. Zdaj že ne več toliko zato, da bi zbiral, kopičil zemljo, temveč da bi tem ničvrednežem pokazal, da je on, grof Ostrženjski, mogočnejši od vseh, da bi spomnil kmete, da še ni tako dolgo od tedaj, ko so jih na ostrženjskih dvoriščih pretepali z biči. Naj nikar ne vihajo nosov! Tu je on graščak in lahko pljuva na vse: na uboge vasice, ki jih razjedajo uši, revščina in nevednost, na nerodovitna polja, na občinske volitve, na njihovo papirnato oblast, na ohole veleposestnike, ki se drznejo primerjati se z njim.
Rokopse sprejema uredništvo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Knafljeva ulica tt 5/H. Telefon uredništva ln uprav« St, 65-22 d« 55-26, £ Tiskarna »Slovenskega poročevalca«, -fc Glavni urednik Lev Modic.