m DARJE*» AHÍ Polagoma se omejuje stavkovna pravica V Miami ju ne dovolijo rudarjem biti aa cesti po 11:30 ponoči. — Policija jih pretepa. Najvišje sodišče je odločilo, da turije in njih člani ne morejo proglasiti stavke proti upo* i rabi neunijskega materijabu Washington, D. C. — Zvezna sodišča so odločila, da unije in njeni člani ne morejo proglašati stavke proti uporabi neunijskih izdelkov, ako ti izdelki padajo pod iurisdikcijo meddržavne trgovske komisije. Sodnika Holmes in Brandeis sta podala svoje mnenje, ki se loči od mnenja sodnika Sutherlanda in s katerim se strinja še ostalih šest sodnikov. Razsodba se tiče Bedford Cut Stone kompanije in še Ž8 Ar ugih korporacij. Razsodba gre mar kamnoseški uniji Journeymen Stonecutters' Assn. of North America, proti njenim lokalnim organizacijam in njenim odbornikom. Prizadete so bile kompanije, Chicago III. — Arizonski governer Hunt je brzojavno obvestil Unijo za ameriške civilne svobodščine, da po/ preiskal pritožbo zaradi preganjanja mehiških rudarjev v Miami ju,. Ariz, Unija za ameriške civilne svobodščine se je brzojavno obrnila na govemerja Hunta za od-pomoč proti pretepanju, aretira nju in obsojanju mehiških rudarjev. Mehiškim rudajem' je prepovedano biti na ulici po 11:30 ponoči. Policija pretepa, bije s kovano napestnico in aretira mehiške rudarje, ki jih ponoči zaloti po določeni uri na u-lici. Nato aretirane rudarje odžene pred sodnike, Jri jih vrh tega kaznujejo še zaradi nespodobnega obnašanja na petnajst dolarjev denarne globe. Izmed 100 aretiranih rudarjev jih izjavlja 90, da jih je policija napadla po tolovajsko s kovano napestnico in jih pretepla, da so bili črni in višnjeni. Neki policaj je celo streljal s samokresom na deset let starega dečka. Policija je ponoči udrla v mehiške domove in odvedla Mehikance na policijo, kjer jih je obtožila, d«t >o pijani, in to je policija izvršila, ne da bi imela sodnijsko dovoljenje za hišno preiskavo. Ob takih prilikah, Je policija tudi z otroci in ženami je w!g odklonjena, ko je __ ravnala izredajMira*o. M*» rzlni državni pravdnik Reading . r.Yvojl domišljavosti iz- jftgnil dt ta at'VAr ne apft(U ki imajo svoje kamnolome v državi Indiana, ker so kamnoseki sklenili, da ne bodo rabili na stavkah kamna, ki ni na priporočljivi listi. Kompanije so se obrnile na zvezna sodišča in so prosila za sodnijsko prepoved proti uniji, češ, da izgubivajo naročila v meddržavni trgovini. To pa pomeni po protitrustovm-skem zakonu oviranje meddržavne trgovine. Nitja sodišča so izrekla, da se protitrustovski zakon ae more razlagati na ta način, večina najvišjega sodišča je pa odločila proti kamnoseški strokovni organizaciji. Ta akcij» prinaša pred Ameriško delavsko federacijo stari problem, /da odloči najvišje sodišče o raz liki Andrew Mellonove aluminj-ske kompanije in skupino delavcev, ki se bojuje za zaščito delavcev pred neunijskimi produkti. Ztaika odklonil« akoijo za Saooa ia Vaazattija Protesti/in speli še vedno poplavljajo governerja. Boston, Mass. — Massachu-settska legislatura je 14. t. m. s 146 glasovi proti šestim zavrgla resolucijo, 'katero je predložil pred nekaj dnevi poslanec Ro-land D. SAWyer, republikanec in protestantski pridigar, da zbornica imenuje posebno komisijo za pretres evidence v zadevi Sacca in Vanzettlja. Resolucija gene- javil, da je njegov samokres zakon za Mehičane. Profesor m boji Druga plemena se mnoše, naše pa propada. V prihodnjih sto letih naraste prebivalstvo sveta na 70 milijard. . Chicago. — Sto let od danes bo na svetu 60,800,000,000 ljudi, to je dvaintridesetkrat več kot danes. Tako je dejal proft^ sor A. E. Ross z wisconsinske t|-niverze, ki je zadnji petek predaval na čikaški univerzi. Rosa je rekel, da se orientska plemena hitrejše množe kot naše belopoltno. Danes se v splošnem narodi na vsakih 1000 prebivalcev 46 otrok, umre pa 15 oseb. V zadnjih 90 letih se Je prebivalstvo zemlje podvojilo. Belopoltno pleme uključuje le 30 odstotkov vsega prebivalstva na svetu. Naraščaj pri belopolt-nih narodih pa neprestano pada, in če pojde tako dalje, bodo enkrat druga plemena prevladala na zemlji. DELNA zmaga železni- Carjev v indui. Na Hlarfcl j» bilo 20,000 železni-farjev; končala se je 8. marca. New York. — Zanesljiva Časnikarska vest poroča, da so Indijski železničarji izvojevalj delno zmago v stavki, ki se je prl-čela 7. februarja in Je trajala do * marca. Na stavki je blk> 20,-železničarjev. Prizadeta je bila Jiengal-Nagpur železniška Proga. Družba je ugodila stav-k»rjem, da ne bo viktimlzirals '>'>tx>gs stavkarja, da . bo lshko dela) ter da bodo vsi odpu-Wenl delavci zopet takoj dc*»ili delo. Unija je dobila zmago v 1 S ji jo i spodletelo; sUvks se i< nadaljevala, dokler ni uaija pristala v poravnavo. območje legislature in da ima governer edino oblast pomilo-ščenja ali preiskave, če hoče. Governer še vedno prejema stotine protestov in apelov v prid Saccu in Vanzettiju. Reak-eijonarji in njihove organizacije istotako, toda v malem številu, apelirkjo nanj, naj pusti da bosta "italijanska anarhista usmr-čena za vzgled vsem drugim.' Zadnje dni se najbolj oglašajo z apeli za novo obravnavo dijaki in dijakinje raznih kolegijev. Dvesto dijakov, ki študirajo pravo na hhrvardski univerzi, je podpisalo peticijo za ponovno obravnavo. Pariz, 15. apr. — Šestindvajset slovečih francoskih pisateljev je podpisalo ' manifest v prid Saccu in Vanzettiju. Manifest,'ki je bil danes objavljen pariških listih, zaključuj e s tem! besedami: "Mi delimo u-panje z obsojencema, da se njuna usoda definitivno odloči ali za smrt, ki ju naredi mučenlka, ali za popolno svobodo." Novo zdravilo coper sladkorno Rochester, N. Y. — Dr. Frl-derick M. Allen.lz Psychiatric Instituta v Morristownu, N. J., je no zborovanju Federscije a-meriških društev za eksperimentalno biologijo naznanil, da je odkril novo in efektivno zdrsvilo pri sladkorni bolezni (diabetes). Novo zdravilo se imenuje "myr-tilin" in se jemlje z zavžlva-njem. ne pa z vbrizgavanjem kakor insulin. Allen je dejal, da myrtilin deluje veliko boljše kot insulin. v Predal sa Informacije. Cm Miae, Pa. — Državljanstvo dobijo s starši tudi otroci Is do 18. leta. Ko prekosijo to leto, morsjo ssmi prositi zs državljanstvo. — Pozdrav! Ogeaj uničil letovišče. Holland, Mich., 11. spr. — Ogenj je uničil ne deleč od tu •0 letoviščnih bivališč, ki so bofstioov. ;. Vinki povoja! val > uM H'atl * ■■■ ' ■■ M Ameriške cerkve so lani pridobile polovico manj pristašev kol v letu 1925. Tako poročajo sam». Katoličani so psdli za 15 tfšstotkov. New York. — Cerkve vseh kristjanskih veroizpovedanj i Združenih državah so v letu 1021 napredovale za 489,556 vernikov, ampak to število je polovico pianjše kot je bilo v letu 1925. Tako poroča Christian Herald/' ki je 15. aprila objavil rezultat letnega štetja ver- e so padle na napredku. Rimsko-katoliška cerkev ima 15 odstotkov manj napredka kot ga je imela v letu 1925. Kljub temu izkazuje ka-toliška cerkev največji napredek in največ pripadnikov med posameznimi denominacijami. List piše, da so seveda težkoče z ugotovitvijo natančnega števila katoliških vernikov, kajti katoliška cerkev šteje med svoje vernike tudi dojenčke, ki še nimajo nobene pameti, in dalje vse one, ki so bili krščeni v njeni eerkvl, čeprav niso že davno več v njenih vrstah. Protestantske cerkve tega ne delajo, temveč štejejo le odrastle člane, ki zahtjajo v cerkev. 2idje štejejo le družinske očete, oziroma glave družin. Katoliška cerkev izkazuje 147,257 vernikov več kot v prejšnjem letu. "Christisn Herald" navaja sledeče številke za kristjanske cerkve v Ameriki; Rimsko-katoliška 16,198,171; metodistovska eplskopalska 4,945,866; baptisti na Jugu 8,707,523; narodni baptisti (zamorci) 3,310,669; meto-diati episkopalci na jugu 2,638,-311; presbiterijanci 1,868,065; Disciples of Chrlst 1,436,576; baptisti na severu 1,374,688; protestanti episkopalci 1,173,-679; kongregacfjonalci 918,029; združeni luteranci 860,630; afriški metodisti episkopalci 721,-084. Vseh kristjanov v Združenih državah Je 46,650,902. ci IIKA LAMI Tovarnarji imaip mastne dobič ke, delavci tirajo za nizke mezde ia tvegajo svoje sdra ve udci. Chicago, Ill. -f. Hercules £ow-der kompanija, Izrastek Dupon-tovega smodniltytga trusta, ko je najvišje zvezno sodišče odredilo, /ia se trual razpusti, ima vseeno lep dobtóek. V letu 1926 je ta kompsnij* imela $3,483,-919 profita, ali|l8.1H na delni co. Ker js ps tompanija razdelila 100-odstotnío dividendo delnicah leta 1 pomeni 36 ode setinke odeto rosnici vložene Zadnjih pet Powder kom petih letih $ pa ta profit ov in štiri de-profita od v vnice. 'et Je Hercules * razdelila v ,363,754 med Mati petih otrok ubila moža. Chicago. — Annie Brogsn, 43-letna Irka, 2024 Clifton sve., J* na vsllki četrtek zvečer ustrelile «vojega moža, bivšegs policaja, ko je s psi v drugi sobi. Nsto je stopile v sprednjo sobo, kjer se je tiščalo v kotu njenih prestrašenih pet otrok. "Ubila sem vašega očeta«" je rekle msti, "zdaj bom ps še sebe." — "Tako Je prav, msms, ns J boljše Je, ds se ubiješ," je rekle nsjstsrejšs hči. Msti je nsto šls v kuhinjo ia si pognala dve krogli v prri. Odpel j si i so jo v bolnišnico in sdrevniki pravijo, da ostane pri življenju. Otroci so izpovedali svoje delničarje; Z drugimi besedami to poraehi, da so delničarji prejeli v divldendah 136 odstotkov in pet desetink od stotka dobička. Bolj jasqo povedano pomeni, as je vsak delničar, ki je pred 'petimi leti imel za 1,000 delnic, breje! v teku petih let $1,365 profita, njegove delnice za tisoč dolarjev ostanejo pa Še nedotaknjene, da mu nosijo nadaljnl profit. . Delav«; ki jje pričel delati pred petfthi leti'pri tej kompa-niji, ako nI zletef preje pri kakšni eksplozilj v zrak. Ima po petih letih navadno manj, kot je imel, ko je pričel delati. Tudi njegov kfcpltal —* delavna moč— Je veliko manJL kot je bil pred petimi leti. Pet let dela v kapita-JUtlčnenTpodJetiu , pomeni za delavca pet let izkoriščanje nje gove delavne moči, pet let izpod Jedanja njegovega zdravja, pet let bližje smrti sli popolne nezmožnosti za delo. Mezde, ki jih plačuje ta izrastek smodniškega trusta, niso visoke. Take so, ¿akeršne plaču-čujejo druge kompanije, ki se z vsemi sredstvi bojujejo proti priznanju delavske strokovne organizacije. Delo v delavnicah te kompanije Je izredno nevarno, kajti delavci so v nevarnosti, da vsak trenutek zlete v zrak in žrtvujejo na ta način svoje življenje za one, ki so ustanovili podjetje z namenom, da bodo vlekli od podjetja dobiček, ne da bi jim bilo treba delati v nJem. ŠMriikl MaMI rakart Dvs a vi ja tika sts MIs v zrsku 51 ur. New York. — Civilna letalca Clarence D. Chamberlln in Bert Acosts sta ta teden vzela .Francozom Vekord najdaljšega poleta brez prestanka, ko sta bila v zrsku z rnonoplanom 61 ur, 11 minut In 25 aekund. PreJ-Šnji rekord, ki Je bil dosežen v Franciji v letu 1926, Je bil 45 ur. Letalca sta od torka z Ju-traj do,četrtka opoldne neprestano krožila nad New Yorkom in okolico. letalo Je delovalo izvrstno ves te fas. Ista letalca zdaj pskusita s Metom Iz New Yorka v Pariz. liaoditiplratje aa Chicago reki. Chicago, 15. apr. — Trije bandlti so poskunlll na Chicago reki snočl plrautvo ko «o udri! na jfhlo Zenit h, ki Je last K. F. MclJonalds, arktičnega raziskovale«, sedaj zasidrana bllsu State street na reki Chicago. Policija je streljsls ns plrate-bandite In enega prijela. Rspldsl sspredek oeriallstov v ftvlri. Kitajci predlagajo preiskavo v Nankingu Ljudska vladi Je v svojem odgovoru velesilam predložila, da se nankingski incident reši pred razsodiščem. Američani in Angleži ao streljali na neutrjeno mesto. Francoci dolie Angleže, da financirajo CangUblino-vo vojno kampanjo. Hankov, 16. apr. —- Evgeti Cen, zunanji minister revoluci-jonarne ljudske vlade, je danes vročil konzulom potih velesil note z odgovorom na kolektivno noto, v kateri velesilo zahtevajo zadoščenje, odškodnino in kazen za tiste, ki so zakrivili smrt sedmih tujesemcev in rszdejanje konzulatov v Nankingu dne 24. marca. Cen predlaga v imenu ljudske vlade, da se imenuje mednarodna komisija, ki naj preišče Incident v Nankingu, naksr naj celo stvar reži mednarodno razsodijo. V odgovoru Veliki Britaniji in Združenim državam pravi Cen, da so ameriške in angleške bojne ladje bombardirale mesto, ki je brez obrambe, in to ni bilo prav. Dalje opozarja Anglijo in Francijo, da so njune oborožene sile streljale na brez-brambnl Samln v Kantonu, V ostalem so odgovori enaki. Cen pravi, da taki incidenti so mogoči toliko časa, dokler so v moči neenakopravne pogodbe s Kitajsko. Potrebna je mednarodna komisija, ki naj revidira pogodbe. Ljudska vlatja ne prizna odgovornosti zs dogodek v Nankingu. Washlngton, D. C., 16. apr,— Danes se je raznesla vest po Washingtonu, da ja Coolldgev kabinet pocepijsn glede kitajske politike. Trgovinski tajnik fto6-ver se ne strinja s stališčem, ki ga'zavzemata Coolidfs In Kellogg. Hoover pravi, da Amerika nima koncesij in privilegij" ns Kitsjskem kot Jih imajo druge velesile, žeto ps nI prsv, ds nastopa skupno z velesilami, Hoover je bil proti temu,' da «e A-merilu pridruži kolektivni noti glede zahtev radi incidenta V Nankingu. Kasneje je bil izdan dementi na obeh straneh glede spora v kabinetu. Moskvs, 16. spr. — (A. p.) — Eksekutiva komunistične Inter nacionale je izdala manlfettt, v katerem Imeiluje generala Ciang Kajšeka, vrhovnega poveljnika kiintonskih armad, izdajalca kitajske revolucije in zaveznika Imperijaltktov ter sovražnika mednarodnega proletarijata radi tega, ker so njegovi vojaški ob-lastniki uprizorili gonjo proti kitajskim komunistom v Sangaju, Manifest tudi poziva delavce vsega sveta, naj zahtevajo od vlad svojih dežel, da umaknejo svoje čete iz Kitajske. Pariz, 16. apr. — Pariški listi odprto dolte Anglijo, da je njeno zlato podprlo peklngskega diktatorja Cangtsollna, ki Je bil še na robu bankerota in vojaškega d («bakla. Listi sarkastično omenjajo sngleško «lato "ksvs-lerijo sy; Jurija", s katero An-gleši forslrsjo novo situacijo na Kitajakerti. ' Francoski listi pišejo, da je Cangtsollh še pred par tedni visel na robu kapitulsclje, nato w je naenkrat organiziral novo o-fenzivo proti Kantoncem In u-kazal napasti sovjetsko poslaništvo v Pekingu. Ta preobrat bi bil nemogoč, če bi ne bilo angleške, diplomacije in angleškegs zlata. "L'Oeuvre" sarkastično vprašuje: "Kdo zmaga Jutri: Cantftsolln, Kajšek ali "sterling Ček?" » . . j Listi namigujejo, da ao Angh-II "mogoče podkupili tudi kanton skega generala Kajšeka, ki Js zadnje dni obrnil svoje čete »roti kitajskim komunistom v fian-gaju nameato da bi prodira) dalje na sever In ustavil Cangtso-linovo ofenzivo. Listi tudi menijo, da Je Cangtsolln napadel so-vjetsko poslsništvo ns sugssti-Jo Angležev v prlčskovsnju, da Rusija izgubi glavo in Invadlra Mandžurijo, nakar bi sledila Intervencija Japoncev In vojna s sovjeti. ftovjeUka vlada je pa videla naatavljeno past In podrla račune Angležem In njihovim kitajskim zaveznikom. Fašisti k MU Jn|mIi-vljo vojnih priprav Nasprotno Javljajo Is R«lgrada, da Je Imenovana komlelja, kl ai ogleda mejo ob Albaniji. KI nt, 16. spr. — "Otornale d'ltalia" je xaM zopet poročuti o velikih vojnih pripravah v Jugoslaviji. List piše, da J« vlada v BHgradu namenila |m>-sebno vsoto M00 milijonov dlnsr-jev v budgftu /a nakup vojašk« opreme, da J« Jugoslavija pravkar dobile 26,tt32 Mauserjevlh pušk, 27 zabojev strojnic In 3471 zabojev atrolnih nabojev iz Belgije in da se srbski agenti v Parizu pogajajo za nskup 120,000 pušk In milijon naboj«v v Franciji. Dunaj, 16. apr. — Iz Belgra-da poročajo, da Je vse (kiprav-Ijeno za direktna iiogajanja m«l Jugoslavijo In Italijo v svrho rešitve vseh obstojsčih sporov, (M>e vlačil sta sprejeli imenovanje posebne komisije, katera obišče jugoslovansko mejo ob Albaniji ob času, ko bo pogsjs-nje v teku, K^mtisijo tvorita angleški polkovnik (illles in francoski polkovnik Deltel. Potrti «kil N ostb ¥ Jiiil Amtrlkl — • ' lluenos Alres, Arg., 16. ai)r. Pol res, lil je včeraj obiskal zapadno Argeritinijo in <*hile, je usmrtil Zl osob v Mendozi, Največji1 cerkev v mestu Hsn Nicholasu *f j« p znan obseg katastrofe. Mantlafo, ( hlle, 16. apr. — Knajst oseli Je bilo ubitih In 46 ranjenih pri včerajšnjem potresu v tem mestu. (MiKNJ tJNlfll, TOVARNO V WAUKKfMNlJ. Waukegan, 16, apr. — Hnočl Ji» nastal ogenj v znani stavko-kaAki tovarni (¿raricrt A Hoths-child, ki Izdeluje moške obl«kc in suknje., ftkoda se ceni na $ftOO,DOO. Pri tej komparUji so bili delavci že del} časa na stavki, ker nI hotela prixnati unije. Tova rita In blago je bilo delno ¿afsrovano. Pri tej tvrdkl Je delalo več Hlovenk, kl so tudi bile nn utavki. I>evrtasjst rudarjev reAenih. Henrietta, Okla. — Devet-———— najst rudarjev, kl so bili osem Kup pri belesi dnevu. ur v smrtni nevarnosti pod zem-» . Chkago, 16. apr. — lloperjl Ijo, ko je voda zalila premogov-Čarih,^ Švice. - Uredn, liât. naglavni nlk Wise, je bilo rešenih 14. clalistlčne stranke "Berner _ T TT______,, .____TT^I__uu. I nr ulici /v^/«li dve oaebi ter apr.la Ktar rudar John ( sme Tsi^sc4ir poročs. v trjf(ivln( VWI dtntr rut, J( nsšel tMidzemelJako pot I/ pred policijo, de sta se oče in rapidno napreduje na članstvu ; TTT ^JZ.l'^TI^iT'Z^^ --------—¡is-x-r fijsp isr - " " 1 rz^s-^x PMIELOVAL-Cl BOMBAŽA 2NE V BEII To rsvftčlno je po mnenju polje-delskega tajnika zakrivil njih konservstizem. Washington, D. C. — Poljedelski tajnik Jardine pravi, da j? revščino med farmarji, W pridelujejo bombaž, zakrivil njih tradlcljonalnl konservatl-sem In ker imajo občine teh farmarjev pomanjkljive stike z drugimi občinami. Jardine dalje meni, da mali farmarji v Georgiji Šive v bornih razmerah, da lahko konkurirajo bombažnim okrajem v za-padnem Texasu in sapadnl Okla-homl, kjer so obdeljuje velika polja bombaža in s modernimi stroji In po novih metodah. Statistični izkaz dokazuje, da je 288 belopoltnih družin v o-krsju Gw|nett imelo pio 9424 letnih dohodkov v letu 1024. Te družine so sestale povprečno is pet oseb. Ta dohodek se Je pomnožil še s dohodkom $306, kl pa niso bili v denarju, ampak v pridelkih sa prehrano družine in prostem stanovanju. TI pridelovalci bombaža so večinoma najemniki, Štiri In trideset odstotkov teh najemnikov prebava v hišah, ki so obite z deskami le od zunaj, Okoli 100,000 belopoltnih družin v bombažnem pasu vzhodno od rske Mlsslssippl, pa nima še teh dohodjfov.« Vpričo teh dejstev Jim pa poljedelski tajnik zdsj očita, da so sami zakrivili svojo revščino, ker so konservativni, Farmsrjl pa menijo, da ze ptsv rs d I uče, M kakšen način se znebe svoje revščine In da poljedelski tajnik pozabil rszlošiti tisti napredni način, po katerem se znebe svojega konservatizma In Izboljšati svoj gmotni položaj, I«ahko je krltlslrsti, ampak kritika brez dobrih nasvetov sa odpravo revščine nI vredna piškavega oreha. Volilni pravica v škodljiva is Ijirtto Hedanja volllns pravica sili opo-zldjonsine atrsnks do kompromisov. — Socialisti zahtevajo preosnovo volilo» prsvl- ce. ('arih, ftvlce. (I, I.) — Ker se volitve v francoski parlament vedno ItolJ bližajo, postaja vedno bolj akutno vprašanje preo-snove volilne pravice. Bedenje volilna pravica Je krivične, ker Je naklonjena relativni večini in nagrad! strankam, ki delajo volilne kompromise, In Js proti strankam, ki hočejo ostati čiste in ne marajo delati kompromisov. Hoclalistična stranka ima V svojem prog rs mu zahtevo po proporcionalni volilni pravici. V /ju! n jem letu je sociallstičns stranka y smislu programs predložil* predlogo, kl pozna le ene vrste volilce. Predloge Je bila nevoda odka/.ana zbfirničnemu volilnemu «slseku, kl se peča s splo*no volilno prsvlco. Volilna pravica Je zdaj v oči-gltsl U ga, da Je čas zelo kratek do novih volitev, ne samo načelno vjiTašanJe, ami>ak Je tudi taktično vprašanje. To Je bil vzrok, ds se je ekse-kutiva francoske socialistične stranke sešia dne 27. februarja, da razpravlja o taktiki, ki Je potrebna, da se doseže preosnova volilne pravice, preden bodo ra*-pUan« volitve leta ¡92* Predlo, leni ao bili trije i>re ***** * Ai«Tilo rr**rjf te tatova* ** ****** privatne Atrafotk*. da » ytaj» piniM ^ Kfifct Ljmšj* v tmpatmMrn, katera m mmr9f* mer* vm, taktov jfcfepaj* po vesteb, ki ¿0* poši- ljaj» kapitafcitia* tkto/m* agencije v trd, da jo an»-raki kap*taJfo*i kmka jaf»*** ki nt skale aikomor vode, te da abfaatt n» ka» ««ffctfjm, ktr kagil^ti vnfr&ijejo **oje privatis* armade, « katerim* jfk privatne detektivske agtnei> kot naboru* po*taj* pr^krbo-»j. V rmmtš jt pa *w popotnoma narobe. Res je, «ld kapftaJuti ne primejo za orudje te planejo po «tavlrajodk delavcih m jih * orožjem r roki pritflijo, da #e rmejo na delo. Ampak kapitalisti imajo najeto drba* najnižje mu, ljudi, ki 10 natti trn v delo, katerim se ne ljubi delati, kf so pri volji ubijati na ukaz onega, ki jih plača. Najnovejfc vesti pripoveduj*)», da *> premogovni bn-rasi oborožili mroje privatna letate * bombami in da je neki podpredsednik premofokofme družbe rekel, da bombe ravnotako «padajo k oborožitvi privatnih stražarjev, kakor samokresi To je jasno in razamijtvo povedano, kdo in kaj so pri-vatni stražniki Kit drugega kot organizirana tolpa ljudi, ki ubija m «zvrti tudi zlobne, da urtreže svojemu goepaiarj^ vrb tega se pa ie roga držami avtoriteti, katere naloga je, da > nepristranska v gospodarskih bojih med delavci in kapitalisti, m da zabrani eni ali drugi stranki, da i* ne poalnžs nepontavnib in neetičnih sredstev v dosego zmage. Bomb* te samokresi, pa gotovo niso legalno dovoljena sredstva, s katerimi imajo kapitalistični podjetniki pravico agnatl ttavkujoče delavce. Pa tudi etična niso, ker etični ljudje ne ubijajo in ne more. Ako je orr«£je prepovedano za delavce, je logično prepovedano tudi za kapitallete, Na tem dejstvu prav ničesar ne izpremeni, ako se kapitalisti «ami ne r»borožujejo, ampak najamejo za denar brezzna^ajne ljudi, jih oborože in jih nato izpuste in naščuvajo na «tavknjoče delavce. Ct bf se ameriške države zavedale tvoje avtoritete, bi seveda takega početja od Vrani kapitalistov ne trpele. Konec M bilo kapitalisti/ rjh ¿etaiev #ob času delavskih stavk. Ampak države se ne ¿a veda jo te svoje avtoritete, dokler m ^»roženi le btta. avtoritete iele pride, ako delavci to store, kar «o storili kapitalistični ^idjetniki, ki so |>ognali delavce v * ta v ko. In to se menda godi, ker umo v Ameriki pred zakonom v*i enaki in ker m*tida v Ameriki ni raz-redov ? Ako gremo ti prikazni — najemanju privatnih armad pri kapitalističnih pod jetnikih — do dna, se prepričamo, da m kaprtalintični podjetniki, ki najemajo privatne armade, pravi verniki proti državni avtoriteti. In vendar se jim ne «krivi la* na tflavi. Nobenemu državnemu pravdniktj ie v sanjah n»- pride na misel, da bi pritiral | red «odftče kapitalistični ma podjetnika, ki je najel privatne stražnike, da nabadajo in provodrajo «tavkujoče de lav«- Marsikateri socialni U,j na industrijskem |H>lju bi ¡»otekel prav mimo in br« z krvoprelitja, ako bi kapitalistični podjetniki rte najemali privatnih stražnikov, Tako pa maiokatera v* f aitgpovi h iái, bt- ara Je mí a«vala tft tak. Zártvvft ta ¿re fiaMM *v«4«*a& Mj k m |dU v I iiHiifiníi II, M U MJc prMtr«k«. Ali bkor vmUo af rad zapawtí *voj don uko tadí lan lartti. lzpr>húlA m rea jt ¿tija. Letal ai éek* le án («tft*. Xa prvega aprila r jotrr ob trdi je zaspal za nclej, ki Je mir, ki ga «vet ae non dati. Kaj ima obogf zemijaa-•ki trpin, tara, dokltr ae prkfe rettteijka »mri. Kakor je U mnogim tuáéü podzeaiJjaki pral» ¿Hrljenje, tako pokojnemu Johnu Doitarju, ki je iel v prezgodnji grob r starosti 49 let Bojea Je bil v Msniéki ¿opaiji Belokrajina. .Vjegor pogreb ae Je vrti! 4 aprila. Otroci to prtfH k nJemu raí, razen ene béere, ki Je v Okiahomi. Lep ioln¿ní dan Je bO, da Je imel dosti «premlje-valcsv na zadnji poti prüJí «o njegovi prijatelji mri, Nema-aidb to .Sacramente, naá znani rojak MaV Pogorekc. Pokojnik Je spadal tu r ameriško draátvo "Mast ^ riwta", katero mu je «redilo Atojen pogreb. Kako je k/^ristao biti v kaki podpor in organizaciji *e izkaže o smrt» ali bolezni in nezgodi Nesreéa nikoli ne potfva, nih¿e ae zna kdaj in kje ga zadrte. Prfporoéam. pristopite, kateri Ae alst*- pri rvA+m prjdpomi or-ganizariji,—P. P, ¿lan 8.NJ»J. Dvs teseliri. — Drage vesti. i»rem*h«r*. Pa. — Veliko o aapredk > ne morem porotsti iz naAe na««4Mne, kakor tudi rv veliko d(4«rot, ker tiste imajo le oni, ki «o grMpodarji ie vse povsod na zemlji in pod zemljo, in kakor hoéejo te tudi ozračje kontrolirajo V naši naselbini «mo bolj pridni. Sedaj v potit-nem éaau «mo kar v miru, ali po rsliki wéi lio pa bolj tivo. Bo-»ta Jur dve veselici, < na U» 23. aprila, katero priredijo fantje in deklet» iz Carbona, druga bo dne 30 aprila, katera bo v prid tu kaj* n | «lovrruki dvorani. God ba bo i/vratna na obeh veselicah. Za obilrn obiak «e toplo pripor»-«m Porri/jim tudi ialoetno vest. NaA bral Frank Pirr. flan N dvigalo ča wpregfî se tako got n zraven pripet da s»[ibWjiia Tako so potega2í avto manjkaj Le Ira k ill ¿est ¿rvlje£ pa Ii bü avto aa «lAem AH v ( ruti»«» lin« «t je stabeüa veri- u trgala ia avta je adrial nazaj pa naeape naravnost v Saa-m9mmm ^ __- Mtocr, kjer ga a kaitl vsaki dan oada 4tL. da ofetziti kajti t» je - - - - ilMtntelMjef. Voda Ij^fSe narašča^—A. C. 8 tüaa in fônaaÊna^epaàaaàaf ■ilil—i od ttalu e. ' ^ tt ^ii ie r. »v. Ivaa Hedhau Drsela Vi doaa so lake. ki v zx z Otran Ia «HgAj» pop jÏÏT*1" JadraaAesa ar ia z Te hske Italija spa^ z i» ako, ki se iegradL Od obal e se bodo ifia Se tri vajae cest« t de Nfce meje. Palm te- ga namen k vajo zgradili iele ca traaanl hanako — ai Val oaeT — - - * uwi(s a - i Solna - Dedeagač - Ga- a Vahea bi ladje, ki !■ i aiiiai pleine vlake, kakor so bdi vpeljani na Rejkabkem Jeseni v Sibiriji, dokler ie ai bäa spdja-aa tfifiwwi jezera. Taka bi bilo onogatoo Italiji prodirati z vojsko ia s srn- in bodo zaj. Toda radarji, veadar se loteo dela ia agitacije. Tadi protesti bi bili umestni, da mm vodstvo vztrajati. Pozneje bo dostovale, da odpro oéi tudi » aa deio za attjo pCaio. Pa ie Veselje ia laloat si zavibajmo rokave ia se po- potu, posebno pa ta v zlati Ka- kdo Je ve£ 3Ce dajmo Cifomiji Nedavno tega sem fad * "**k> \e do zadaje sekunde. Upada v ve€ veselih dražbah r Los An-' Ta imperijalistifni vsa «eveda pogum, ker nam vo-1 geiesu in nato v San Francisco, ^«k kriia * interesi «telji «am> vikajo rokave aa.[ Bfl «em v dolinak, po krajih- m ^ tere Je opisoval Jnck London. VItArxs±l11 balkanski narodi v bal-Santa R ^ „m opazoval ono f«derariJo kakor zabte- ^evo, pod katerim spi ™K | ffTT^ ^ ^ ^ imperialistor . J . ^ me Latherl Bnrtaak Vojne izkniaje 1912, 1911, Rojakom priporočam, kdor fci«a tam celo uro, toda ae vem. 1914_1918 las bi a» naročen na dnevnik Prosveto, kako Je priila, kajti zdelo se mi aaj si ga naroči, ker J* to dober Je, da je preteklo le par minut, delaveki ÜM, J. Oblak. Od tam «em Id naprej in bil " ' T Pri pogreba v Grass Vanejjo, Vsak radar M moral Hftati CaL, ko so pokopavali Johna Praovet*. Mtarja, 49-letaega rojaka, ki f^ffertr, OWa. — Poifljam * M v Bjrju, Mimu pa polletno naročnino, ki mi Je po- i > «il»loval v Lendville, Colo, tekla ie s privim aprilom, kajf^ # ***** ▼ rudnikih an ob-ti bojim se, da bi mi list prene- ÄUoek **<>>* dntiine kakih I« hal Izhajati. Jan «em nverjen, ^ S**° v Grass Valley- da Je Prosveta aajboljü list zsM°- kjer nam je mnogokrat delal veselje s svojo harmoniko in pri njem je bilo zbirališče Slovencev r Grass VaÜejrju. Zato pa je bil tudi pogreb obiskan od rzeh nsiih v Gras« Valley ju. Priila je tudi pokojnikova družina petero otrok iz Los Ange-lesa. Iz Sacramenta, ki je odda- pa kot noji vtftajo glavo v pesek in nič ne vidijo, ksT magari sluge, samo, da je žep pobi in da ne treba ništa rediti!" Doke far niente! organizacijo bi potrebno je» da jo ima naročeno vssk rojak. Ce bi vsi rudarji ¿Hali U list, bi I^evris nikoli ne bO zmagal. Tukaj rudniki ne obratujejo po prvem aprilu, toda premoga vidimo dosti, kajti etraneka linija ieleznice Baltimore teče tod iS po njih neprestano vozijo premog iz West Virginije. Kakor izgleda, je LeirUovs msii-ns napela vse sile. da nam zdrobi ie to peičico organizacije, ki imamo. Ni čudno, če »e to zgodi. Videi sem aa svoje oči, ko tmo imeli volitve za naie uradnike, kako je bilo. Tu nas je delalo pribliino ittristo, pa jih ni priilo polovico na voliiče. Jaz bi jan privoičil, da bi morali Uki ljudje kopati premog za deset centov tono. ko se pa tako n* Devet na gladevai stavkL Vlada di čedni Je belj l r zatiranja Čarih, Srka. (I. I.) — Odkar ae je Rumunija zvezala I jen nad 50 milj, je priila k po- z Muaaolinijem, so pastaJe per-grebu tudi obitelj Marka Nema- f «ekocije na Rumunskem ie o- istrejie proti delavskemu giba-Ko «em ramo zaključeval ta!niu* posebno pa proti eociali-dopis, nem dobil ie obvestilo, da stiif,iln vodjem. Najhujii naje umrl v bolniinki v Sat ramen-! 80 v zadnjem času vprizori-tu rojsk Louis Sporsr, star 38 Vl Proti ukrajinksim socialistom, let, doma iz Strug na Dolenj-1 T*ko «o ¿e četrti mesec v zapo-skem. Več čass je bil zaftoslen iru itiri «ocialisti, ki so bili kan-v trgovini mr. Lozarja v E. He-1 dielmtl v narodno : skupičino in leni, Mont. Kasneje sem ga are- 80 <***>fe«oi, da «o ruvali ppoti ¿aval v Buttu. Mont, in zadnjk! •em ga videl, ko je bil na obisku pri «vojih sestrah v Pueblu, „ . . .. . " / »aj « sas nsm to ne bo sk t Lz ^ "•»!" po^itk. mo I. spriia v premogurovu (»reens-' . . . .T. , Ä Urakj 7 ------—r — ■ -■ —• r* i M je rts niees v#*l i k i nlsiit (»rs»! r ■ —- ■■■» ^ b«)»»» vatni stražarji ne ul.ili par ntavkuj^ih delavcev ali jih Ws hi ks moirv, poikadU^J ob^t ***** pa ranili z orožjem. . Uk« •<< ««risi u.ri itviunu J r<"kmJ ČMtM P""* »airtjo v Grsss s s vtem. Vsllejrju, nato pa prepeljan v| SpringfieM. «. - Naie prs-n* ofmmciji. mogarmko drlo je bilo kon£ano ~ dne *1. marca za nedoločen čas. Nss in mule »o spodili na zeleno **** * aa veialih. trato, da se malo napaaemo. Ne- Chkago. — Na veliki petek kaj Isss nsm to ne bo 4kodo- zjutrsj je bil v čiksiki okrajni obeien 40letni John Walton Priiel Winn' ki * ^«nagal ubiti driavi. Njih 'zločin" je bil, da •o tiskali socialistični list v u-krsjinskem jeziku in pa to, da so nabirali podpise na peticiji, namenjeni ministru prosvete, ksr jim ps daje pravico ustava. torej so v Détruit vabtio fcrtatarjs, da ñynk nam diaie iep od safe. po cefi tari Se stene r bed ij je ¡stein; Je kar nervio, hlevčku io ■ »tnaei*». ie irtuli take Cel teden Je AaibraM talil ko t obseden. da bolje gnade nihče nt več, . ' vreden. Dekleta, žene so čepele v presi, BMije so pa zapadli pleši . .. Hej, kapi, kupi! Sveta roba! Da grehov jarost boi onkraj groba! Svetiace, pOdld, molki akapu- hrji, to iavba Je ediaa pred hadirji. Lovrenc, Unca, Mica, vsi so kapovaii, pred boijo kramo so se kar pehali. Se Eni moiek je kupila — ko vodo iegnnno Je r oglje skrila. In hitro roba bila je prodana, ■a suša v iepn bila Je mklina Ambrodtic nesel polno je bisago. tako Je treba čredo, zgago . . . Tako smo zdsj se grehov vsi rešili. Odslej brezskrbno bomo spet grešili. Prihodnje leto pride spet krtača — ia čisti bomo kot brisača .., Lominski grešnik. • s • Dragi Žarkomet! Skebe te straino preklinja, ker si zadnjič poročal, da frančiškani prodajajo bogove. To ni bila lai. Prodajali so bogove, boginje in cele kupe druge svete ropotije. Ksto-liška šola je bOa med milijonom prava itacuna. v kateri si lahko kupil za denar raznovrstne malike. Denar! To je bog in vera. Tudi Skebe je nakupil nekaj svete robe, a vse to mu nič ne pomaga. Zdravnik in medicine morajo vseeno v hišo — kakor pri onih, ki nimajo kriiev in drugih malikov. Skebe tu bi priporočal da ne bi bil vedno tako trčen.—CoO inwoo.r ^m ntsl v glssilu m- Uni smo imeli slslm p»»lei,e. hlsdnokrvno v ^mrt. flerlfovl delavce, da ne vlada pravica v socialnih bojih na indu- k# nU'y"nMkt' J«lnoU, pojde go-|det in det prniebno ob nodHjah ki so izvrilll ekseku- atrijnkem |K»iju, ampnk da odločuje sirtiva sila inočneiie ',ot' n*r"h*r aaselbinah k bil leta 192« vedno M. Ved- ^ da Uko mirnega ... Ukor je to „„...o oh tlake, k„ , I.HKo uT^ » 'Z^u T^t -^^^«Tt nI ml . ... . . ' 1*1 rt* A* I1..KI M.4___ fevdni «ospod najel hlapce, jih oboroiil in padel z njimi po trgovcih, ki ko mirno sli po ci sti. Privatno četaAtvo je rak rana Rimu in je le napol mi-, sijonar. Naj gre Ae enkrst, pa l»o za Akofs na St. (lair Ave. v vnaki driavi brez Včasih *o misijonarji delili izjeme, kjer poetoji. Naj» ti privatni ¿etaái izzivajo iioí'""^ ' 1M »"i' d« «lokaifju svojim ««• ^"T'SÄWriS to pa je bilo malo tukajinjih veselic na pro«tem. • I ki je smatral te dežele za svoje kolonije. Madžarska buržoazija je bila leta 1918 in 19 tako oslabljena, vsled svoje vojne politike, da je ogrska socialdemokracija z lah-I koto zavzela oblast in ustanovila ljudsko republiko. Ta republika 1 kot socialnodemokratska in pro-r#etarska, ni mogla in ni smela i imeti nobenih imperialističnih I tendenc, Še manj pa tendence o-| grožati samoodločbo Slovencev, | Hrvatov in Srbov ter sosednih narodov. In vendar, kakšno politiko je vodila vladajoča kleri-kalno-rad i kalna vlada v Jugoslaviji leta 1918 in 19 napram madžarski republiki in demokraciji? s Radikalno - klerikalna - liberalna vlada (Protič, dr. Korošec, Pribičevič) jfe iz strahu za svojo neomejeno razredno oblastvo Jugoslaviji vodila proti madžarski republikanski demokraciji skrajno sovražno politiko, ki je bila očividno v nasprotju z ljud skimi interesi nove države. Ona je postavila na mejo vojaštvo in stalno ogrožala z okupacijo madžarske republike ter diplomatsko politično podpirala rumun-ske bojare, ki so z vojsko zadušili madžarsko republiko, okupirali Budimpešto/}n tam postavili na noge krvavi Hortyjev režim. Horty pa je predstavnik madžarskih magnatov, reakcionarnih fevdalcev in buržoazije, ki še vedno sanjajo in stremijo za združitvijo dežel krone sv. Štefana in.obnovi ogrske monarhije. Hortyjeva Madžarska je postala pokoren hlapec vsakega imperijalizma, ki ji obeta uresničiti njihov ideal. Angleški imperijalisti podpirajo to kliko s kapitalom, italijanski fašisti na politično z obljubami: da se bodo dežele sv. Štefana zopet združile takrat, ko bo Italija o-kupirala Dalmacijo, Slovenijo in Albanijo. To in tako Hortyje-vo Madžarsko podpira šesta klerikalno radikalna vlada politično in ji izjavlja prijateljska čustva. Tako vidimo, da je klerikalno radikalna vlada pod firmo zaščite nacionalnih interesov, ščitila samo interese svoje, Absolutne razredne samooblasti in pa diktatorski teror svojih razrednih sobratov, madžarskih magnatov na škodo pravih ljudskih narodnih interesov Srbov, Hrvatov in Slovencev ter madžarske demokracije. Zunanja politika vladajočega razreda na severni meji proti Mad jarski je bila torej enako protil judska, kakor napram bolgarski demokraciij na vzhodni meji. so in Jugoslavija in Italija. Isto zunanje reakcionarno antiljudsko politiko je praktici rala SHS buržoazija napram Italiji. Ko je prva leta po pre vratu bila na krmilu v Italiji liberalna demokracija, ter italijanska socialdemokracija bUa že tako močna, da bi z lah koto zavzela vlado, tedaj vladni krogi v Jugoslaviji bi nepristopni za vsako pametno in pravično ureditev političnih gospodarskih odnošajev z Ital jo. Gospodarski odnošaji med Italijo in Jugoslavijo sq zelo pomembni. O tem najbolje priča uvoz in izvoz obeh dežel, ki fluk tuira med 30 in 45%. Tesno gospodarsko sodelovanje obeh de žel je v obojestranskem interesu. Italijanska socialna demokracija je obsojala okupacijo slovenskega in hrvaškega Pri morja. Ako bi jugoslovanska vlada podpirala italijansko soci alno demokracijo proti njenim razrednim nasprotnikom, itali janskemu imperijalizmu, bi se prav lahko dosegli prijateljsk odnošaji med obema deželama Meje bi se uredile po geograf akem in etnografskem'položaju Trst in Reka bi bili svobodni evropski luke. Obe dežele procvitali gospodarsko. Toda na pram italijanski demokraciji je reakcionarna Jugoslovanska vlada pokazala zopet zaradi svojih razrednih interesov sovražno lice. Čim so zavzeli oblast Italiji fašisti^ Čim je upelja Musolini razredno diktaturo, takoj so srbski radikali potovali v Rim na pbklon in sklenili z Mu-solinijevo Italijo prijateljski pakt. Kot žrtva tega pakta je bila okupacija reške države potom fašistov. Severni deli Ju goslavije so na ta način odrezani od morja. Cim se je fašistična diktatura v Italiji okrepila, je začela izvajati imperialistično politiko. N ji dosti Trst, Goriška, Istra, Reka Zader aspirira na celo Dalmacijo in Slovenijo; Albanija pa je že postala njena kolonija. Z Hortyjevo Madžarsko in reakcionarno Bolgarijo pa sklepa Italija pogodbe, ki so naperjene proti obstoju države S. H. S. »ANKA OBLAČILNIH DE-UVCEV NAPREDUJE. * dveh mesecih so narasle vloge, mi P<»l milijona, »kupne vlo-pa znaAaJo $4,367,908. New York. — Banka oblačilih delavcev zelo hitro napreduj«' na vlogah. V dveh mese-«<> narasle vloga na več kot t*'1 milijona dolarjev na International Union banki. To je po-dokaz, da so delavske dobile zaupanje pri ljudstvu t«.r niso več v razvojnem ^'diiu.. ,J>ne prvega aprila so Viri banke blizu pet mlinov 'iolarjer. Vsa zname-kaz. jo, da bo banka imela do JUf"u rm neca tega leU nad pet m'»Uonov dolarjev imetka. Nai,r»*d«|| j« zaznamovati v '"idelkih banke. Vsa po-¿¿^j« je toi na in zanesljiva, I ljudstvu Zaupanje v ta zavod. Poleg tega pa "*ñka tudi pod supervizijo Z V)or«ke državne banke. Tudi ^«*alo banki, da ji Ijud- 0 '»upa deiiar. ' .»nka da delavcem tudi dru* £ I**trt«b% Morris Hiliquit ^ 'rugi i m .meni t i pravdniki ao na razpolago, da dela v *"f'*gajó pri njih težkodah. Ic« negoto- pravi vzrok, ki je povzročil usSk V0Hti in ialo8ti' kajti v njej je l-pcebi^ala bolezen in njej je ale- jo na Javi. Predlog, ki je bil sprejet na seji stranke, direktno obdolžuje vlado, da skuša prikriti v repHsalijah prave vzroke ustaje. Delavci na Holand-skem tudi zahtevajo zvedeti, zakaj je vlada internirala vse »lavne upornike na osamljenih krajih, ki so skrajno nezdravi. Radi tega pa stranka zahteva ad vlade, da uvede takoj preiskavo, ker Življenja interniran-cev so v nevarnosti vsak dan radi okolščin, v katerih se nahajajo. Ministra kolonij so pozvali, da nemudoma stori kokrake, da ie uporne delavce privede nazaj na njih mesta. Duhoven-rebel ustreljen v Mehiki. Mexico City, 15. apr. — Vojni urad poroča, da je bil v Tenan-cigu ujet in pred vojnim sodiščem obsojen na smrt ter ustre-jen katoliški duhoven Vincente Lopez, ki je vodil četo vstašev. Lopez se je izdajal za generala Manuela Samaniega. Ko so verniki videli truplo, so v njem spoznali svojega župnika. Pouk v IJabazai aik stranke je Jonn. Baldisson. ! molk« Ljubezen je fantazija, dar božji, varanje samega sebe, na vada, minljivi žar strasti. Vse polno je definicij ljubezni. Zato ni čudno, da je bila Irina Pa-vlovna Kuročkina, ki Še kljub svojim trideset letom ni poizkusili ljubezni pri premišljevanju tega problema vsa zbegana n je prišla do zaključka, da ljubezen ni nikaka pena . . . Bil je lep pomladni večer, cve-tig» so duhtele in slavec se je nekje oglašal. Irina Pavlovna e sedela v mehkem luninem svitu v drevoredu in je posjuša-a slavčevo petje . . . Slavček je gostolel, umolknil, pa začel zopet iznova ... / — Bodite moj učitelj, Nikolaj 'etrovič, se je obrnila Irina k znancu na letovišču, gospodu Silinu, ljubeznivemu mladeniču, ki,ji je bil vztrajno za petami, tako da je pričenjala občutiti ickaj novega, nekaj posdbnega, v srce segajoČega . . . Nikakor pa ni mogla razumeti, da bi bila jo ravno ljubezen . . . — S Čim vam morem biti na jj slugo? - Povejte mi, kaj je prkv za prav ljubezen? Koketno In izzivajoče Je pogledala ftilina. — Končno, si je mislil 8ilin, sem vendar blizu smotra. In je pričel razlagati ... O, kako ( obro je znal razlagati! Irine Javlovne je bila sama pazlji~ vost. Ko ps je od ssmega raz-aganja postal ie skoro hripav, e umolknil in Je vprašujoče pogledal svojo učenko , . . Ona pa e čakala nadaljevanja . . — Jutri bom nadaljeval, Irina Pavlovna. Nato sta se poslovila. Minilo Je leto dni . . . Zopet je prišel topel pomladni večer.... .Cvetice so duhtele . . . Slavček Je prepeva) svojo pesmico kakor nekdaj . . . Irina Pavlovna ga ni slišala. Pregledovala je potrdilne listke o zastavljenih predmetih. Aedaj je vedela, kaj Je ljubezen. In Je sanjala o kateremkoli učencu, ki bi Ji rešil njene učne pripo- ! Kako je bilo nekdaj? Tip zdravnika pretekle dobe je starejši generaciji še kolikor toliko poznan. Iz otroških let mi je še živo v spominu, da sem videl v dopoldanskih urah in proti večeru stopati po mestnih Ulicah moža Častitljive postave, z resnim zamišljenim obrazom, dolgo brado, zlatoobrobl jt niini naočniki na nosu in visokim trdim klobukom na glavi. ZavL je zdaj v to, zdaj v ono hišo in vsakdo je vedel, da je to zdrav nik, ki obiskuje bolnike. Nad dila zdravnikova stopinja, bo nikom so bili namenjeni njegov poseti in ves poklic todanjega zdravnika je bH skoraj v celot posvečen bolifemu človeku. E, težka je bila često ta dolžno» težka kot usoda bolnika, s ka terim je po svoje trpelo tud zdravnikovo srce. Zlobni jez ki pa, ki ne poznajo sočutja in hvaležnosti, so na njegov račun se zabavali z neslanimi in hu domušnimi šalami, Češ, da živ samo od nesreče dragih ljud Svojo mladost je žrtvoval štu dijam, ki vsled pomanjkljivih učnih metod niso bile lahke moško dobo pa dolžnostim po klica, stoječ dan za dnevom ob bolniški postelji v neprestanem boju s smrtjo. Poglavitni pred met vsega njegovega napornega dela in proučevanja je bilo vedno in zopet skoraj izključno le bolno telo, za katero je iska primernih, starih ali novih zdravil in pripomočkov. Ni ču da, da je življenje v takem mi Hjeju s časom neredkokrat vtis nilo zdravnikovi duševnosti njegovemu čustvovanju in zna Čaju, znak one trpka resnosti ki ne dopušča brezskrbnega in lahkomiselnega pogleda v vsak danjo realnost.¡ter selzbog neštetih razočaranj celo rada ns giba k enostranskemu nazoru pesimizma. Navzlic navidezn zunanji lahkomiselnosti, ki jo je kazal ta ali'oni v veseli pri jateljski družbi, je le prerada ležala skrita v srcu senca notranjega nezadovoljstva in raz dvojenosti, tako da je življenje trdo Ip grenko, mnogim zdrav nikom nudilo prav malo razveseljivega, izvzemši zavest, da je vršil do.ižnosti po svoji najbolj ši vesti in vestnosti. V splošnem pa so bile razmere neugodne za bolnika in zdravnika Kdo je bil temu kriv? Nit eden, niti drugi. Oba sta bila otroka svojega Časa — bolnik človt*, kakorften Je bil preje in bode pozneje in ki pričakuje oeha. Treba je bilo velikega pokre-ta v zdravništvu, da je stopilo v ospredje pred vsem vprašanje: da II ni mogoče človeka pred boleznijo sploh obvarovati i a da li ni celo lažje, tx*« tanek »Hileznl preprečiti, nego bolezen zdravjti, potem, ko Je človeka že zagrabila? Na vsa ta vprašanja je no vejša medicina odgovorila s mogočnim : da. In ubrala nov« fsHl in jih začrtala tudi modrr iKfmu sdravniku. Poleg bolni- ške postelje so se odprla njegovemu delu nova pozorišča in to v krogu ljudi, ki so šu sdravi. prvi začetek je bil zmagoslaven. Evo vam zgledi Uvedlo $e je zakonito cepljenje proti !ozam. V polno bujno življe-je ga je ponesla stopinja v krog mladih mater s zdravo de-Oo v naročju in s kratkim, ne-napornim delom, je bil za celo trato let pregnan strah in nevarnost težke bolezni od sto iu to človeških bitij. Kak napre-ek! To vedo ceniti zlasti oni, ki so doživeli ali celo večkrat doživljali hude čase epidemijo Črnih koz. Koliko je imela o-pravka tedaj smrt, koliko je bilo trpljenja, skrbi in negotovega pričakovanja za bolnike, cele rodbine, konečno pa tudi za zdravnika, ki je vršil težko službo v hišah, s kozami okuženih in s smrtno nevarnostjo obsen-lenih. Kar pu je bolezen prebolelo, tem je ostala sled v podobi razoranega, z jamicami Iti brazgotinami posutega obraza celo življenje, t Takih zgledov bi mogli na-tteti še več, kajti v tej smeri je korakala znanost od uspeha do '¿»peha dalje, s njo vred pa tuli praktični zdravnik, kateri ima vedno več priložnosti, da tudi na lahek način sigurno pomoč zdravemu, namesto često-krat nesigurne pomoči bolnemu Jloveku ob napornem delu. Poleg medicine, ki zdravi bolezen tn lajša trpljenje, se z vodno večjo silo uveljavlja nova stroka takoimenovanega preventivnega, to se pravi, bolezni sploh «abranjujočega zdravstva, od-nosno socialne higiene, katera itremi s širokopotesnim svojim programom za tem, da bi ostal Hoveški rod zdrav in krepak, v kolikor pa Je že oslabljen, da bi so njegova fizična sposobnost izboljšala. Oprta na dokazllno moč znanstvenega oksperimen-ta in obogatena z mnogobrojni-mi vidnimi uspehi, si Je v kratkem priborila odlično mesto po jeleni kulturnem svetu in upo Uevanje pri zakonodajnih čini tel jih vseh modernih držav. Zdravnik, v službi hlgijene Jeluje na čim širši podlagi, pred očmi ima vedno dobrobit mno Uce In temu primerni so tudi u- JofcMtown, Ht-I ll. tajnik Matth«» Turki tajnik bolaittag* o*Ulka Blas Nvvski gl. blagsjalk Juhn Vegrlchi uradnik glasila Juia Zavartnlk. upraviUlj glanila Filip Uodina) vrhovni adravnik Ur. F. i. Karn, (tU BL Clslr Ava, Clavalsad. Ohio. (iOSPODARHKl ODBKKi ^tlli^y^S"*"***' tH K- T4lh Cleveland, Ohla» Frank Alosa, 1114 B. Crawford Ara., Chica g«. lU.t Jacob Zupantit, UV 8. Kidge-way Avas Chicago. IU. POROTNI OD9KK: Joka Gori*. 414 W. Hay BlH NprimflaM. IU.) John TrfalJ, Sü ?'n Jí^S* l0ny .^í"««1' K F 5 No. 1, Johnaton City, 11M Kraak Podboj, Bos 61, Park llill, Pa.} Anton Aular. Bos 104, Groas. Kana. BOLNIŠKI ODHKKi OBRKDNJR OKKOŽJK» Blaa Novak, prcdaadalk, NI7 SI 8. Uwodala Ara* Chicago. IU. VZHODNO OKROŽJE: Joacph Zorko. K. K. I». I, Bos 110, Waat Newton. r. 74lh Cleveland. Oblo. ZAPADNO OKROZJK: Jacob Baloh. R. R. g, Bo, M, Pittsburg, Kana. tk,Ä Chlaholm, Minn., is sev. up.) John «o-lob, Box U4, Rock Springe, Wyo. Nadzorni odbor: JUÄ 8IM w- Mtk Chieago, IU., l.udvih Medra- «ek, «4M Mt. Claír Ave., CUveland, Ohio; Albert Hraat, ftftS Ho. IMeree Bt-Milwaukee. Wis. Združitveni odbor: . ^"Vi*."1 w*ilrd Ar«*- »»•« oup. 141« tito Chicago, 111,1 Potor Ceahel. 3MI 8o. Uraadwsy, Denver, POZORU-Ror«epoodanca . gUvslnl odborniki, kl delajo t glavnem •rad«, ne vrši takole i - X8A i18.*^' kl ■•nalnjo ns poele gl. predsednika, se nselovei Prod« •edsiŠtve B. N. R U H1T II Ho. Law,,dala Ave., Chicago. IU. V8R ZA DRV R BOLNIdKK PODIHJIIK HK NA8LOVK« Bolnllko tslnl-itvo 8. N. P. J., RIMI H«. Uwndal. Ave.. t:hlcs«o, IU. f ~ DKNARNR PoAlIJATVIi IN HTVARI, hI ae tllejo gl. Isvrieralaec* odbora ia Jednote vobte ae nsaluvei Tajnlitvo 8. N. P. J„ M87-S» 8o. Uvr. dalo Ave* Chlragv, IU. VBK ZAD15VH V ZVKZI Z BI.AGAJNIAKIMI POBU so pollljale ao naslovi Blagajnl4tvo 8. N. P. J.. 1057.5» 8o.J.awndele Ave., Cbleogo, III. Vse prltolbe glede poelovan|s v gl iavrftevalneai odbora so noj po4IJeJo Frank Zajcu, predaednlku nadaornega odbora, éigsr naslov Jo s«ora|. .. I«!*1'1 "! »h »• «I P®«IJsJp aa aaslovi Joka Corlek. 414 W. Hay 8tH Bpibigfleld, III. ^ Vsi doplal M drugI aplal, nsinsnlla, oglaal, nsroCnlna In sploli vso, kar Jo v svoal s glsallom jednute, noj se p«4Ujs na aaslovi MPROBVRTA«" 1447 5» Ho. Uwisdsle Ave., Cbleogo, III. ttrupffia sa|>a od vxhoda do xa-hoda morilo mlado ln staro ftiv Ijrjijt? v mnifžinah, ki so Al« na «Totlsofi?, nanslu le 4e po ime-nu pognane. Obsežne, x močvirjem jMikrite pokrajine, praje neUtrablJIva gru^ii^a malari je, izpreminja spanja wlrav «tvena služba v zdrav svet in plodno eemljo, nu kateri se more geljsk hre« skrili r.a svoje /kravji» *ojm'I veseliti. Ker Jo wJr« zdravega nan>da zdrava lru*ins, jo obiskuje zdravnlk-hiirienilar tudi n^|s»kllcan, -zarja na važnost ^isUWIe v hiAi in okoli nje, daje navodila ma-leram glmJ«' rsigoje otrok, V «olikor se to delo ne more izvr-kit t v podrobfu»m, se (»rirejajii avna predavanja v tolah, v druAtvonih in zdravstvenih do movih za relo sosesko vkupm», aJi pa za matere in odrasla dekleta, ta lolsko mladino, za mote In mludenifa poseb«*J, Ntgs dojenr^v, IkiJ zo|wr tulierkulo-zo, nevornlnlh bolezni, alkoholizem In drtiya vatna vprsAantn so t*^^1 takim prvdavanjem. Poljudno 4iesedo predavalca ra^asnujojo k» slike in modeli, tako dn mora tudi najpriprostejii izmrnl poaluAal cev doumeti in'uvideti naJi>o-trulinojie niitikt*. Predstavniki oWIn nu Molih in v mestih zaje majo iz zdravstvene propatfan du krepko pobudo za odpravo zdravstvenih nmiostutVov ' svojih krajih, za preskrbo zdra v o pitne vode, za imbljsnje kuž nih bolezni, zu zatflto dere In mladine i. t. d. Zdravnikovo delo te vrste Je brez dvoma hvaležnejAe ter pri* nuAa kakor zdravnikom tako tudi Airiim plastem prebivalstva več zadoščenja ln koristi, kukor nekdaj. Poklic dobiva za zdravnika vedno imlj obsežno vsebino in vrednota življenja se mu zablesti v prijaznejdi luči, kar njejfove duAovnc sile, op4>t)ito o-nertfijo volje le i« |s>mnodl, |m>-ve<'a pa oli Jednem tudi znujia-nje naroda vanj In njegov trud. VpraAanJe pa je, ¿e velja vso to, kar »*mo zapisali o preokretu v medicini U' za sedanjost, Dvomljivi morda zmajujejo z tflavo in uirovarjajo, čeA, da so to ideali, prihranjeni pozriejAi, lepil bodočnosti. Kdo ima |»rav? Dejanski zrutčj st^lanji čas pre-hodno dobo, k) pa mnotfo intenzivneje iAče novih poti v smeri proti idealom bodočnosti, nego bi se hotela vqgatj na napako preteklosti. Načrti so trdno xa-nnovani, t(xia prehtsi se ne vrAl povsod in vselej tako naglo, kot bi bilo dobro In pqtrebno. Kar se J« v sto- iu tisočletjih zamudilo, se ne da popraviti v pur dosetleljih in luiravnikov, ki bi se mogli udejstvovatl izključno |si ciljih modem« socialne higiene, je sorazmerno Ae malo, Toda začetek Je storjen, prve ovire so premagane In zdravstvena služba hiti brzih korakov dalje po začrtanih Smernicah« Higiena je jiostala t*' bistvih del narodne prosve-U* v ol>čo) vsaj ni pri nas več pros vet nega in izohražiolez ni, trdno sklenjeno vojsko zdravnikov, kl bodo čuvarji zdravja, Cirri usfieAnejAe l^ide delo slednjih, tem manjAa laale |s> tre4»a |s» prvih. ZdravniAki stan v celoti bode pa o tem ie prido- bil, ker se mu bodo odpirala vedno hvaležnoJAe panoga poklicnega delokroga, fte več pa toaleta pridobili družba In dr* Žava, zlasti tisti sloji, ki go gospodarsko slabi |n Jim neprestane bolezni poleg uboAtva la prav posebno grenijo že itak navegelo življenje, tako da upravičeno lahko zremo v sedanjem preokretu sdravniitva tudi bistven pripomoček k reiltvl socialnega vpraAanja. «— — "Zdravja." .1(1 Indijaklh romarjev ubitih, Kalkuta, Indija, 14, apr. — Med ngvalom romarjev v "sveto reko", Gangf» je bilo t« dni |>ogajtenih do smrti. •Itomar/l so se' kosali, kateri (iride prvi v vcnlo, nakar bo |>o Indijski veri prost vsake bolezni skozi celo leto. XaJenovaler dekiet uatroljon. Chicago, 15. apr. —• Ker so se dve dekletl pritoftill Micaju O, llollandu, da Ju zasléduje MUIet. ni Tony Moulis, ga Je skusil po-licaj aretirati, a Tony je v tak-siju isignal motor, nakar Je (a>-llcaj streljal nanj In ga nu me-stu ubll. Turtall ne odpravljajo v Kvropo. (Chicago, 1A. apr, — Kot |x>-roča urad za |»astM»rte, Je let4tA-nji naval za |aitne pravkui v Kv-ropo veliko Večji kot je bil lani v istem času. Uradnik prgvi, da prlflakuja Izdali najmanj lft.OOO pas|M,rtov do julija meseca. Ill v Al iofer toži arhitekta «a prebilo čeljust. Chicago, 1A. apr. — George Irwin, blvAl An fer, toži toigatega arhitekta, II. P. Hturgesa za od-Aktslnlno zlomljene Čeljusti za\ '¿U tisoč dolarjev. Čeljust mu je prebil v te|M*lu na liestl, IZ 1'KIMOKJA. V Argentijo se Je (Mljiejalo 1A. marca okoli HO slovenskih fantov. Doma so g raznih strani dežele: iz Solkana, Aempetra, Kenč, Hat, Henodeč, Bistrice, Šmarja, Mi v na. TruAk, Na »»retine, DutovelJ, Cmlč, (îabrij, Podoalaitiha, KoAane, Dola in Htudene gore. Ali želiA anali pravila* pMJ ia IlUtl aagleAko? N »n* m "Slevenoào-aegleéfce alantf*»", katera Jo isdsls ia laia aa praáaj KajiAevaa aMika & M. gort)! Zavila je proti domu, D«. BISERI IZ SVETOVNE LITERATURE Washington Irvingf RIP VAN WINKLE njegovem polju kakor na kateremkoli drugem, in po navadi je ravnotakrat padal dei. kadar je Rip nameraval «vršiti kako de- io na »voji njivi ... TAo je kamnu ob vodi s trnkom na dol- kmetija, ki jo je Rip podedoval, gi vrvici in brez mrmranja lo- ¡^lagoma razpadala in izguU vil ribe, ne da bi ga k temu na-jjj^i je kos za kosom, dokler ni vduiil samo en potegljaj. Ure o«tala aamo le mala njivica (Dsljs) in ure bi nosil puiko na rami indijansko koruzo in krompir, je da je bil pri- in prodiral «kozi gozdove in ca- in to je bila farma v u2S£ rtvih dobri* tenicah pal po mlakah, v grtte in .kozi .unju, kar jih >* ¿7' kakor je navada doline, da ustreli |*r veveric aliLeKjm. Li l omcS vsak d^jdivjih golabov. Nikoli bi ne od- Njff0vi otrod so žLki nrep.Kek In kadarkoli «o;rekel pomoči sosedu, ¿etudi pr»;^ §UgBnl in divji kakor da bi Ogovarjale o teh stvareh pri!najtežjem opravilu, in bil J* bUi otroci nikogar. Njegov večernem opravljanju, «o vsi- najbolj znan v celi pokrajini na ^ Rj ČUto po njemu kdar zvTgle v,o krivdo na Van zabavah pri l*kanju koruze ali, ^MM da bo podedoval Winklovco. Tudi otroci so vzidi- pri gradnji kamnitih ograj i ien- j yf# njegova navade in kali veselja kadarkoli se je on ske v vasi so ga tudi rade poAi-j^j^jjji" Navadno je približal. Pomagal jim je pri dale po kakih opravk.h in za Ik* okoli ^tere kakor mlado grah, jim izdeloval igraje, jih ka mala hi*na dela katerih bi ¿iu kako spustiti zmaje v ne opravili njih man po- z«k im Uko prcati kiogijfce v -luini soprog,. Z drugimi be^-?ukniico pravil jim je na dolgo dami povedano: Kip je bil pn-in i i roko prsvljia o duhih. ¿a- pravljen opraviti delo za kogar-ov Lh in Indijancih. Kadar-lkoli. samo zase ne; da bi opravil koli ie stopil »10 vasi, je bila pri'ivoje družinske dottnosti in dr-ilem s» otrok, ki - mu je U v redu svoje kmetije, to mu obetala za rokave, se mu vzpe- J« bilo nemogoče, njala na hrbet in izigraj« proti Rip je celo izjavil, da se sploh njemu na tisoče Aa); po celi so- ne izplača delati na njegovi seAčini ni na Rip Van NVinkla kmetiji, ki je bila najbolj to-nikoli zalajal nobeden pes. . pern kos aveU celega okrožja. Velika napaka Ripova je bila. Vse je «lo narobe te vse bi *lo da mu je bilo vsako dobičkanos- narobe. četudi bi njega ne bilo. no delo od sile zoprno. To ni bilo zaradi lenobe ali zato, da mogoče ni bil marljiv, kajti cel dan je lahko prečepel na mokrem Njegove ograje so vedno razpadale; njegova krava je ali zbez-Ijala ali pa zaila'v zelnik; plevel je gotovo raste! bolj hitro na če, v paru zavrženih očetovih irbovic, katere je držal od tal z roko, kakor na primer gospa lepih manir drži v zrak svojo dolgo vlečko. Rip Van Winkle je bil vrste smrtnikov, ali norcev, ki so dobrega razpoloženja ter lahko žive na svetu, jedo črn bel kruh, katerega pač dobijo, ne da bi delali za goldinar. Ce bi bilo radi njega, bi prežvižgai vea dan v popolnem zadovolj tftvu; toda njegova žena mu nepreatano "pela", na uho o go vi lenobi in brezbrižnosti in mu ni nikoli nehala pripovedovati. da bo vae skupaj vzelo Zjutraj, opoldne in zvečer.| D. L.: ji je tekH jeziček in karkoli je Rip rekel ali storil. vse ja povtročilo celo ploho do- t ^ . x , . .. . mače zgovornosti. Rip je imel N. vzhodu je začela rdeti Jana va* aamo na en nabili, I tranja zarja- V mesto, ki ga ka-jdgovoriti. kar je radi čeatnoeti kor kača ctodaja lena, zelena re-res postalo navada. Zmigal jelka, prihajajo ljudjafi pe* m na i rameni, stresel glavo, okupno vozovih JrS oči in ničeaar zinit To pa Zgodaj je vstal Slavko ae na-* kajpada tudi povzročilo do- pravil in šel v mesto. Bil je bo- ploho od njegove žene, t ječ, tih .. . tako da je moral odnehati in sel Krvavordeče solnce ae je ¿ateči na prosto iz hiie - kjer pravkar prikazalo izza s gora. tudi prostor za takega bab- Srečal je Silvo Jega soproga. na' ra^je°>L -- HPPI Edini domači pristaš Ripa je - O. Slavko, dobro jutro, ga Volk. domači čuvaj, ki je bil je bržpozdravila, ravnotako pohleven kakor nje- - Kanjam se Silva gov gospodar, kajti Van Win- - Nokaj mi boš danes ku-clovica ju je oba «natrala za P«. Slavko? Sa v lenarjenju in je na PrišU sta ravno mimozi Volka calo grdo gledala. Vendar a. Slavko vzamo ,z žepa list, je treba pravici na ljubo pove-jnko in kupi Silvi lepo, rHeče dati. da Je bil ta apodobni pes res pogumna žival, toda kdo bil Smehljalo se je sprejela se mogel 'zoperstaviti nikdar |sejmski odpustek . . MARK TWAIN: MAU KLATEŽ TOM SAWYER PmIovcoU L Molsfek. Bila je giaa- utrujenemu in nikdar premaga- Sla sta proti domu. Slavko Je avtomobil na prodaj. Proda se Buick avtomobil z 1 sedeži, na 6 cilindrov, model 920, z novimi stranskimi zave-ami in 5 separatnimi gumijevimi obroči '(tirea). Mehanizem > v dobrem stanju. Cena samo $125,00 v gotovini. Oglasite se aa: 2821 So. Lawndale ave., Proti neprebavnoati, pekli-nam t želodcu in slabemu teku. MOBB-Tmm m U mmti. to a»tob o»UMUi to i*¿r»«»Ui K l»it« *• émmm *mm aUkbateo Ni i» pMprfteJte m • «Mmto * (•aovaljl vu» UvM «Ira«* voli« km— l *nmr. V imite to priât» I Nuso-Too«. ker poMrodbo ao km TOfatl. AgitiraJte sa -Proareto"! v au n JUGOSLAVIJE jt potovanj« praks D« največjih in aajUtrsitih north german lloyd rasas la mwêm HL Za pojaaaila vpraiajte valga domačega sastopaika U aa: north german LLOYD lit N. La Bala 8t, ■¿57 AM ste im naroftü Praaveto ali MkdUuki Uat avojema pri ja-tel ja all aerodaflka v domovino? Ta Je edfad dar trajne vradaoati. ki ga sa mal denar lahko pail je-ta svojcem v (Dalja.) "llucky. ali se upat Iti ca menoj. U grem jaz naprej T** 'm "St posebno rad, Tom. Pomisli, ¿e je Indijanec JoeT Tomo je upadel pogun. Kmalu pa se je ixkuianjava znova močno pojavila in dečka sta naposled sklenila, da preitteta stvar pod pogojem. da pokali ta takoj pete. če bi smrčanje prenehalo. Tako sta odila tiho po prstih drug za drugim. Ko sta dospela na kakih pet korakov do smrčečega. je stopil Tom na neko palico in jo je zlomil z glasnim pokljajem. Mož je zazdehat se malo obrnil in pri tem je prttel njegov obraz na mesečin«. Bil je Muff Potter. Srce jima je obstalt» in njuni telesi tudi. ko se je začel moiak premikati, «edaj pa jih je strah minul. Hkozi podrti opaž sta «e plazila po prstih na prosto in se v majhni oddalji ustavila, da se Ae malo pogovorita za slovo. Kar se nanovo začuje tisto zategnjcno. otožno lajanje! O-brnila sta se in ugledala tujega psa, ki je stal nekoliko korakov od kraja, kjer je letal Pot-ter, in ga gledal z navzgor obrnjlno glavo. "O jetninasti. njega hoče!" sta vzkliknila dečka v eni sapi. 'Ti. Tom. pravijo, ds je tulil nek tuj i>ea okoli Johnny.Millerjeve hita o polnoči pred kakimi itirinajstimi dnevi; In istcgs večera je priletela podhujka, «edla na (»grajo pri stopnicah in zapela; in vendar Ae ni nikdo umrl." "Ko, to mi je znano. In menim, da res ni nikdo um?]. Ali pa ni Ae tisto *oboto Gracie Mi-lerjevs padla na ognjišče in s<* strsAno o-iwkla?" "Ds, ali ona nI umrla. In kar je Ae več, vsak dan ji ie »»olje." "Zv dobro, samo poruknj» ps t>oA videl. O-na je i/gubljena, tako činto gotovo kot je Muff Potter Izgubljen. Tako pravijo črnci in oni vedo dobro vse take stvsri. Huck." Nsto sta se /amiAljena ločila. Ko je lezel Tom zoi>et nkozi Okno svoje spalnice v hiAo. je bila noč Ze akoro pri kraju. Z največjo opreznostjo s« je slekel in zaspal ^THtitajoC si, da nikdo ni ničesar vedel o njeg«»-vem jioiiočn<-m izletu. Ni pu opazir, da jv bil rahl<» «tnrčeči Sid zbujen in sicer Ae skoro celo uro. Ko je Tom prebudil, ae Je bil Sid le ob-lekul in odAel. Svetloba je imela nekaj (tomega, kaKrhgi* na M'bi. Bil je onupnjen. Zakaj gs ni jxtklical — dregal po na\sdi, dokler ni vstal? Ta misel vil je navdala i« slutnjami. V jn-tih minutah je bil oblečen in >|MMlaj v hUi; čutil ■ jf holne^a in zaspanca. Iiomsči fo bili Ae Nobene bile obr- mm pri mizi, vendar so te |Mira)6trkovali. beM* njen«- v stran in vladala 4»» nvka n veča na t iAtn»*. d^i je rsrzlo iz preletelo krivčevo nrre. \'»»ede| m' je za mizo in m* >«kuAa! «blati veselega, sli to je bilo jako težavrvi «lolo; vzbudilo nI niti smehljaja niti odgovora; radi tiga mu j«' upadi«» s rte in obmolknil je tudi on. ' Po zajtrku ga je \zeia teta na ntian in Tom a«' je skoro «aldsluiil v nadi. «la \m na-fteAkan; ali temu ni bilo tako. Teta *e je zjokala nad njim ln ga tpraAala. kako mor*- vendar tak«» taliti njeno »taro srce; in nsvitezadnje mu j<* rekla, naj le Ae dalje tako «teta. da uniči sebe in privede nj«»rM' »Ive lase n«»tri «to grol»a, aaj itak Vse nič ne pomsgs. naj poakusi. karkoli hoče. To je Mlo hu)A«* nego tiaoč uriMreev in Toma Je sedaj bolj imjmo srce nego t< !o. t)6A kal se je, prosil odpuAčanja. obljubil, da se čisto poboljAa. in ko Je bil pdpuičen, je čutil, da Je dobil samo nepopolno odpuičanje in pridobil le majhno zaupanje. OdAel je z doma prenesrečen. da bi gojil maičevanje celo do Sida; tako je bil točni umik poslednjega skozi zadnja vrata nepotreben. Pobit in žaloateo je priiel v šolo in prejel AaAkanje t Joem Harperjem radi izostanka iz Aole prejAnjega dne kakor človek, ki mu teii srce hujAe gorje in je popolnoma mrtvo za take malenkosti. Nato te je podal na svoj sedež, uprl kamolce na klop, brado pa na roke in zrl v steno z nemim pogledom trplenja, ki je doseglo vrhunec in ne more iti dalje. Njegov komolec je pritianil ob neko trdo stvar. Po dolgem času je počasi ln žalostno izpremenii svoj položaj, vzel tisto stvar in vzdihnil. Bila je zavita v papirju. Razvil ga je. Sledil je dolg, zategnjen, straAanski vzdihijaj in srce mu je počilo. V papirju je bila njegova glavica iz medi! Ta poslednji udarec je zlomil kamelin križ! XT POGLAVJE. Malo pred poldnevom je bilo celo mesto naenkrat pokonci vsled straAne novice. Nebi bilo treba brzojava, o katerem takrat Ae sanjali niso; novica Je Ala od ust do ust, od gruče do gruče, od hlie do hiAe z malo manj nego brzojavno hitrostjo. Učitelj je dal seveda prosto tisti popoldan; mento bi bilo Imelo o njem čudne misli, če ne bi bil tega * storjl. Okrvavljeni nož so naill blizu umorjenega in nekdo je spoznal v njem Muff Potterjevo last — tako se je glasila zgodba. Pripovedovali so tudi. da je naletel nek zakasneli meAČan ob eni ali dveh zjutraj na Potterja. ko se je umival na potoku, in se naenkrat odplazil — same aumljive okoll-Ačine, zlasti umivanje, ki ni bilo pri Potterju v navadi. Pravili mo tudi, da so preiskali za morilcem celo mesto (ljudje niso počasni v pridobivanju dokazov in izrekanju sodbe), da ga pa niso mogli dobit). Jezdeci so odjezdili na vse strani in Aerlf je upal, da ga vjamajo pred nočjo. Celo meato je romalo na pokopaliAče. Toma so minule vse srčne težave in se pridružil procesiji, ne radi tega, ker bi bil tisočkrat raj-Ai kjerkoli drugje, marveč ker ga je vlekla neka «traAna, nerazumljiva Čarobna moč. Pri-AedAi do grozncif* kraja, se je splazil s nvojim malim telesom skozi množico in ugledal strahovit prizor. Zdelo w mu je. ds je minula cela dohs «nikar je bil tamkaj. Nekdo ga je uAčipnil V roko. Ozrl se Je in njegove oči so se srečale s Hucklel»erryjevimi. Nsto sta pogledsls oba takoj v stran in ugibala, če je morda kdo kaj opazil v njunem spogledanju. T«»da vsi so se razgovarjali ln pozorno gledali grozni prizor pred nebo j. "Ubogi človrk!" - "Ubogi mladi človek!" — "To bodi nauk za roparje grobov!" »— "Muff Potter pride na vislice radi tega. če ga dobe!" Tako nekako ao se glaaile razne o|»azke; duhovnik pa je rekel: "Boija sodba j« to; Nje-g«»va roka Je tu viaea." T«»m se je stresel «»d i>ete do temena; njegove oči ao namr»'č ugledate liedasti obraz Indijanca Joa. V tem trenutku se je začela množica majati in pr<*ri\sti in glasovi so klicali: "On gre! On gr« ! On *am prihaja!" "Kdo? Kd«i?" se Je začulo is dyajset grl. "Muff Potter!" "Hslo, ustavil m- je! Pszite. obrača se! Ne dajte mu pobegniti!" Ljudje na drevju na«! Tobegniti — samo negotov 11 "itpel ae zdi. "Peklenaka nearamnost!** je dejal nek I gledali*; "hotel jr priti nazaj InT si mirno ogle-I dati svoje delo ni pričsk«»\«l družbe." [ (Dalj» pHkoisMI . . . nemu ženskemu jaziku? Kakor- ^ ** tih korakal poleg nje je Volk pokukal v hiAo, mu ^ tMJŽenJ — bal aa je pove-je upadel pogum, rep se mu Je - U«»»»' povesil do tal. alt pa ae celo smo-1 — Ali pridete v soboto kaj tal med nogama, zvijal ae je in v vaa? ga je vprašala pri od-velikokrat od strani pogledal na hodu. gospodinjo in na metlo ali pe- — Ne vem, morda. Ji je odgo- in če ni vse izgledalo po nje- vo"lin «»"del govem, je nemudoma odskočil Gospodična SUva se je naivno proti vratom. h*®"^™1"; „ „ Caai za Rip Van Winkla pa sol ~ ^^ Vidite..?* z Bo- postajali slabši in slabši, koli- . ... kor siarejši je bil njegov zakon. * * ' . : n:x sredi kokoši m drobila sladko ttiszz. schr r vferJini€ r- t-vf ^Unabrusl. «^iL^"^ Zdaj«. Je ga kdo suče. Dolgo časa sa J« | _ -iltZiT Rip tolažil s tem, da se je, agitacijo za DNEVNIK PROSVETO? Kuapaaja Je aedaj v polnem teka la prvi oapehi ao ae že pokazali. Na bodita vi zadnji s priglašen Jem v to kampanja Pričnite takoj! Pridobita svojega znanca In prijatelja, da aa takoj naroči aa Proaveto. Čaka vas lepa nagrada, U pošljete dve ali več abnovljenih naročnin; ali pa vnj eno nova. <1 Brez odbita provizije ata sa eaega nevega naročnika za pol M1 upravičeni do knjige *JIMMY HIGGIN8," vredne $1; za celoletno naročnino dobita "SLOVENSKO-ANGLESKO slovnkxt, vračal z obstal in se zagledal V dalji je videl gospodično Silvo in svoje srce, kako ga zo-bljejo kokoši. Ostrmel je in Žalostno zastokal. NAROČNIKI POZOR! Znamenje (March 31-1927) pomeni, da vam Js tekla to dan. Pooovito Ja da irlam. Aka Usta a ta, is megačs vatovljea, kar al bil plačan. Ake Je va| Ust pfe* lan In ga na préjarnta, jé aifiii je bil z jezikom odgnsn z doms, zatekal v večni kl^b tokih ljudi kot je bil on sam, namreč modrih moticljev, ki so se sestsja-li na klopi pred malo gostilnico, okrašeno z rdečkastim portretom Njegovega Veličanatva Ju rija Tretjega. Tu so dolgo posedali v senci, v lenih poletnih dneh in ne da bi poslušsll, govorili o vaškem obrekovanju ali pa pripovedovali brezkončne, uspavajoče storije o ničemur. Toda za vaakega držsvnika bi se izplačala, da bi potrošil ne vem koliko denarja, samo ds bi poslušal «ijih razpravo, ko so včasih do dns prerešetali kako novico, ki so jo dobili iz ^astni-, Nai| „ ^ ^ kov kstera je prinesel ksk po- L^ UJ|||kJ ta ^ potnik. Raano so poslušali vse- k, _H iJrTV^ bino, ki jo Je prebral Derrick1^ pr Van Blummel, šomašter. hudo 1 Vart- ^M učeni mož, katerega ni motila I m $2.50 OmI niti najbolj dolga beseda v slo- L N n pd Isto varju, in modr^so se s pustili |LW ^ ^ ^ ^ na jsvne dogodke, ko je pre-'^ teklo že psr mesecev, odksr so se dovršili. Mnenjs te skupine so bils popolnoma pod kontrolo Nikolsja Vedderja, vaškega očaka in lastnika krčme, ki je sedel na klopi pri vratih od zore do mraka in se premaknil samo toliko, da ni sijalo nanj solnce ter je bil vedno v hladni senci pod drevesom, tako da so sosedje lahko povedali, koliko je ura, samo če so pogledali, na katerem mestu sedi Vadder. Res je, da se je on molokdaj oglasil, ampak kadil pa je s plplce neprestano. (Dalja prihodnjič.) vredno $2, ali pa drage knjig« Is zaloibe "Književne matice" v awtf4& Za dTe celoletni naročala! dobita lepo la debelo knjigo "AMERIŠKI SLOVENCI", vfredno $5, ali pa drage knjige v vrednosti $5. Val bratje In seatre S. N# P. ^ takoj na delo za nova naročnike! Zlasti pa dopisniki, ki pišete, kaka priljubljena vam je Proaveto. da s agitacijo dokažfte, da vam Je ras priljubljena in da delata sa njeno razširjenje. Naročnina Ja sa celo leto $S, sa pal leto 92.50; sa Chlcago in Cleara eaMatao f6^0, za Evropa «a. IZPOLNITE IN LtaaillS TA PROSTET A, »57 se. La XT, Ave* Chica gs. HHwls, ...... m \mUk4 psüjits Prssvste: .............................. 9* "W .... tfaslev i KNJIŽEVNA MATKA S. N. P. J. : Za meato Chicago In za lato WM, pal lato 9SJS, a* Člana S5^0. Za Evropo atoaa aa pol lata 94.00, sa vae lato pa $9.00. Tednik atona n Evropo ILM Clanl doplačajo mm 50e n poštnino. Naročnino lahka tadl poil Jato na naslov: ÜPEAVNÖTVO " PROS VETA n 2667 a Lawndala Aft. CHICAGO, OLL. SEZNAM PMSBDB BLOVKNBKIB N OBGAKISACU T CHICAGO. mmmmmmt PranciM« Psrm U. 1S1 B. N. P. J— VsscHea dn« 16. aprila ▼ dvoraal 8. N. P. J. Pevko drvAtr« Un", koncert da« 24. aprila e dvorani 8. N. P. J. aa Lawndale la 27. esstl. ■M «t. t, 1. B. t. — Draawks prW-iUu in prrommjik« alarnoct, v as-dsljs L naja, v dvorani 8. N. P. J r«v«ko drnUvo TriflnT." koncert v Hrvnkkam domo v Bo. Chiesga, «inc i. maja. 1'rvtko dr «ll to "8lo*»nM, koncert dne 20. ««J« ▼ ItrveUkem doma. So. Chieafs.. Orkester a N. P. J^Veeellcn dne 29. maja t dvorani 8. N. P. J. Piknik drnltva It. 1 B. 8. P. Z., dae 19. Junija pri Vidmarju v Willow» Hpringsa. IMknik dr aH v a "larja". dne 27. junija pri Vidmarju v Willow Sprinffao. Piknik drafttva *TEvew" It 70 J. B. K. J dne 4. Julija pri Vidmarja v Willow S princ«*. OPOMBA: Ake priredba VaAe*a dm «tvs al osaačeaa v «orajem «esaa-mu, »poročite datum in drute p» datke sa analov: JOHN PUTZ 1S24 8. Baeine Ava T , naroČite si knhoo •AMERIŠKI SLOVENCI." Ima ▼ zalogi ilifcli knjiga: AMERIŠKI SLOVENCI—I* vrstna krama knjiga, obaaga 682 strani, trdo vezana, vredna «vaja eene, stane..$5.00 Skmna^o-Angleška Slovaiea—salo poučna in lahko razami j iva knjiga sa učenja angleščine, b dodatkom rasnih koristnih informacij, stana samo...........................~.92.00 Zakon Blogeaerije-jtohnafi naravna sakona In splošni razvoj, knjiga is katere samorete črpati mnogo naukov sa telesno in duševno dobro------ eeeeeeeeeeeeeeee*eeeee«eeeeeeeee .«1.50 Pater Malavaatara—V Kabareta—«animiva povest is življenja ameriških frančiškanov, in doživljaji rojaka, izvrstno spopolnjena s slikami eeoeeeee*«e**ee*eeeeeeo«oeeeee*»*** .$1.50 Zajedaki—resnična povest In prava Ilustracija doslej skritega dela šivi jenja slovenskih delavcev ▼ AmerikL.91.7ft Jlfluala Higgina—krasna povest, ki Jo Ja spisal sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan Molek mww»»ww»»»M«»»MM«niiMMHniw>ww.M»«»m^i,ii„,ii,Mwi»»$l»P^ Zapisnik 8. redne konvencija S. N. P. Jn 262 strani mehko vasana, stana samo.......................................................ouc "HrMaaka"—drama v treh dajanjih s prologom In epilogom—mehko vezana, stana ssmo.......«...«...««.«....Jttc "Informator"—knjižica s vsemi potrebnimi podatki o F KP-J ^priporoajiv* * " iamo-20e Pišite panja aa: KNJIŽEVNA MATICA S. N. P. I. 2657 80. Laamdale Aven Chlcago, A ■ ■ ■ ■ ■ 40 ENO MINUTO sadaatnje, da se odločite ts varčevanje. Ta odločitev Vam ne bo prihranila samo akrbl In težava sa ataroat, tem vrč vaa privede tadl k cilju, katerega si ieUte. Storite ta, kar Ja še milijone naprednih In marljivih ljudi storilo. VARCUJTE! VARCUJTE! la vtsfsjto sri VARCUJTE! KASPAR AMERICAN STATE i , » 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL Naročita Mladinski list, najboljši mesečnik ta slovensko mladino t IMOVINA fiMee.tee.se VARNA BANKA ZA ULAGANJE VAÔIH PRIHRANKOV ■ ■ ———