PoStnfns
Leto XXL, št. 254
Ljubljana, sreda >0. oktobra 1940
Upravmstvo. Ljubljana, KnaUjera & Telef (X> štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. fnseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 ln 3392. Podružnica Maribor: Grajski trg
St 7 — Telefon 2456. Podružnica Celje: Kocenova uttca 2.
Telefon SL 190. Računi prt pošt. ček. »vodBi: Ljubljana št. 17.749.
Cena t Din
Izhaja vsaK dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. telefon 3122, 3123, 3124. 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št 7. telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev 1, telefon št. 65
Rokopisi se ne vračajo
Prednja Azija
spet v ospredju
V zadniem času se vedno bolj pogosto imenuje Prednja Azija v zvezi z dnevnimi političnimi dogodki na mednarodnem področju. Z grško italijanskim konfliktom se je zanimanje za ta prostor le še povečalo. Odkar se je jela vojna vihra razširjati na Bližnji vzh^d in se razmotrivajo s tem v zvezi vsakovrstne možnosti, ki se tičejo razmerja med glavnimi prizadetimi, je Prednja Azija postala oni svet, ki naj bi se v njem izvedle odločilne preobrazbe.
Pri tem imenujejo v prvi vrsti Rusijo, ki meji na dolgi črti na prednjeazijske države. Iz raznih virov se ponavljajo vesti, po katerih so od obeh strani na delu močni činitelji, ki bi želeli Moskvo pridobiti za prijazno naklonjenost za ceno koncesij na račun maloazijskih držav. Od tega razvoja pa bi bila odvisna zlasti Turčija, ki je sedaj močno v ospredju.
Na prvi pogled se zdi, da so poročila te ali podobne vsebine običajne poročevalske kombinacije, ki jih je še vedno mnogo na dnevnem redu. Vendar kar na hitro roko ne kaže zadeve pojmovati, kakor da gre le za domneve. Dosedanji potek svetovne politike v zadnjih letih, zlasti pa v poslednjem poldrugem letu. nam kaže, da je danes mnogo bolj realno, premotrivati tudi podobne vesti stvarno Saj gre za dobo, v kateri ne moremo reči. da so spremembe najbolj drzne vsebine povsem nemogoče. Nasprotno, v nekem pogledu se zdijo celo zelo verjetne.
Švicarski listi so te dni ob teh vesteh in kombinacijah opozorili na politično propagando v prvi polovici sedanje vojne. V onih časih, tako se opozarja tamkaj, so se v nemškem časopisju trdovratno ponavljale vesti, ki so pripovedovale o sovjetskih aspiracijah na dežele Prednje Azije, na Iran in Afganistan, pa tudi na Indijo. Takrat so trdili, da so to poskusni baloni, ki imajo namen, ne ie da preizkusijo teren, marveč tudi, da usmerijo ruske politične aspi-racije v smer na Indijo. To so bili mesci, ko se je mnogo pisalo o tem, ali je sploh mogoče računati z možnostjo, da bi se ruske vojne sile vrgle v vojno vihro, ki naj bi jih odvrnila od bližnjih evropskih bojišč, pa hkrati povzročila, da bi se kar nakrat Velika Britanija znašla v nevarnosti za svoje pozicije v Indiji. Po veliki večini so takrat poučeni krogi, a tudi bolj oddaljeni opazovalci oporekali, da bi zares obstojalo kako takšno nagnjenje v Moskvi. Opozarjali so tudi na velike prirodne težave, na katere bi zadeli Rusi, ako bi se zares podali v vojno za osvojitev Indije ter dohodkov do nje. In razvoj vojnih političnih dogodkov je zares dal prav takšnim skeptičnim napovedim: nič omembe vrednega se ni zgodilo v prednjeazijskem področju do danes.
Nekaj tednov je, odkar so se znova jele delati podobne kombinacije. Toda položaj zanje se je odtlej precej spremenil. Vedno bliže smo veliki ofenzivi v smeri na Egipt, a ne le od libijske, marveč tudi od drugih strani, kakor na primer po kopni poti, ki drži čez turško in sirsko ozemlje. Prednja Azija v sedanji razvojni dobi vojne ni več oddaljena dežela, ki bi mogla pomeniti povsem osamljeno bojišče, marveč se je sedaj semkaj približala vojna prav temeljito, in sicer ne le zaradi skupnega nemškega in italijanskega pritiska na Bližnji vzhod in Egipt, temveč še posebej zaradi izbruha konflikta med Italijo in Grčijo, kar seveda še bolj pereče postavlja v ospredje vprašanje turške odločitve, o kateri stalno slišimo, da je v glavnem odvisna od stališča Rusije.
Posebno zanimivost je pomenila razlaga, da se je v diplomatskih borbah, ki se vršijo za kulisami, imenovala tudi možnost "britanskih koncesij Rusiji v Prednji Aziji. Po teh vesteh, ki so se dokaj trdovratno ponavljale, dasi ne s posebno močnim ozadjem, naj bi bil London Moskvi ponudil pristanek na osvojitve v Perziji in sosedstvu, ki ni bilo podrobno opredeljeno, celo z dohodom na Indijski ocean. Prav ta formacija zveni na prvi pogled jako nenavadno. skoroda kar fantastično. Svet je pred nedavnim še mislil, da je za vedno minila doba, ko bi se pogajanja vršila na takšni osnovi, v smislu zamenjav m osvojitev, kakor da smo pomaknili koledar nazaj za desetletja. Toda ko premišljamo, za koliko nazaj bi ga morali ■pomakniti, da pridemo do dobe, v kateri so se delale take kombinacije, pa se stvar za čudo pokaže jako sveža. Se tik pred izbruhom zadnje svetovne vojne se je sklenil sporazum med staro Rusijo in Veliko Britanijo in v njem je bilo zares dogovorjeno, da London privoli v to, da se ruske osvojitve raztegnejo čez Perzijo in Turčijo z ožinami, torej v bližino južnih morij. Sovjetska zunanja politika je v zadnji dobi pokazala presenetljive sličnosti s težnjami svoje stare predrevolucijske prednice. Utemeljene so sicer s strateškimi in podobnimi momenti, vendar sličnosti s staro dobo ni mogoče prezreti. In tu se odpira izredno
Boji ob grško - albanski meti
Kolikor se da sklepati Iz poročil obeh nasprotnikov, boji doslej še niso zavzeli večjega obsega - Po grškem mnenju je italijansko prodiranje usmerjeno v prvi vrsti na Solun
Nekje v Italiji, 29. okt. AA. (Štefani) Poročilo št. 144 glavnega štaba italijanske oborožene sile se glasi:
Zgodaj zjutraj so včeraj naše čete na albanski meji prestopile mejo in prodrle na več krajih v sovražnikovo ozemlje, napredovanje se nadaljuje. Navzlic vremenskim razmeram je naše letalstvo neprestano bombardiralo vojaške objekte. Zadeti so bili keji, železniške postaje in povzročeni požari v pristanišču Patrasa. Ob Korintskem prekopu so bile zadete naprave in pomorska oporišča. Prav tako je bilo zadeto letališče Tatoi v bližini Aten. Vsa naša letala so se vrnila domov.
Atene, 29. okt. br. (At. ag.) Vrhovno poveljstvo grške vojske je objavilo danes popoldne komunike, v katerem pravi:
Sovražne č^te so včeraj v nekaj valovih napadle naše postojanke na severni meji. Naše čete so trdno vztrajale na vseh pozicijah. Sovražna letala so bombardirala nekaj vojaških objektov, a pri tem niso dosegla nikakega uspeha. Med civilnim prebivalstvom je bilo gotovo število žrtev.
Grške obrambne črte
Atene, 29. okt. s. (Reuter) Pri Florini je prišlo do artilerijskega dvoboja med italijanskim in grškim topništvom, ta dvoboj pa ni vodil do važnejših sprememb položaja. Grške čete so izpraznile nekaj prednjih postojank in so se umaknile na prvo obrambno linijo.
Za to linijo imajo Grki še dve obrambni coni ob albanski meji. Prva teče v liniji Parga - Janina - Kastoria - Florina. druga pa v liniji Kosani - Edesa.
48 mrtvih v Patrasu,
mirna noč v Atenah
Atene, 29. okt. br. (At. ag.) Atene o preteklo noč preživele v miru Od sno i do danes opoldne ni bilo nobenega letalskega alarma. Velike množice ljudstva !-■"> bile do pozne noči na ulic h ter so Prirejale navdušene manife-ta iie č. tam. k' so z železnico in z velikimi tovornimi avtomobili odhajale na mejo. Ves narod ie pckazal mirno od leč-" ost. da S2 bori 7 a svojo neodvisnost. Tudi v Patrasn. ki ie doživel včerai svoi ost-i:ni krst n: b:'o opaziti nobene panike. Človeških žrtn- 1e bilo tam 43. okreg st:; ljudi ie bilo ranje-
nih od drobcev bomb Ljudje Da so se
kmalu znašli in Dri drugem letalskem napadu so bili včerai Dopoldne že v javnih in zasilnih Drivatnih zakloniščih
Smer na Solun
Atene, 29. oktobra sj. (Reuter). Vse kaže. da je glavni italijanski pritisk usmerjen i proti Florini, ki tvori važno železniško kri-l žišče na progi proti Solunu Mesto so po-j novno bombardirala italijanska letala. Nadaljnji cilj je očividno Solun, kjer je zasi-! drana večina grških vojnih ladij I
I V Londonu nimajo
zanesljivih vesti
London. 29. okt. j. (Reuter). Razen avtentičnega poročila o bombardiranju Florine in Kastonie v angleških vojaških krogih v Londonu nimaio nikakih druaih zanesljivih vesti o poteku vojaških operacii v Grčiji. Precej verjetno ie edinole še to. da so se grške sprednje straže nekoliko umaknile iz svojih najsprednejših postojank. ter da so trenotno na raznih točkah v teku topniški dvoboji. Ni tudi res da bi se bile britanske čete izkrcale na otoku Kreti, odnosno. da bi edinice angleške vojne mornarice prispele v nekatere tamkajšnje luke.
Angleški napad na letališče na Dodekanezu
London, 29. okt. s. (Reuter) Angleška admiraliteta je objavila nocoj naslednji komunike: Mornariška letala z angleških vojnih ladij so danes bombardirala letališče Maltazara na otoku Stampara v Dodekanezu. To letališče je najbližje Atenam. En hangar na letališču je bil zadet, prav tako pristanišče za hidroplane. Med vojašnicami in municijskimi skladišči je nastalo več eksplozij. Vrženih je bilo tudi mrogo zažigalnih bomb. Vsa letala udeležena v tem napadu, so se vrnila.
Neresnične vesti
o angleških akcijah
London. 29. oktobra, s (Reuter) Uradno jo biio tu zanikano poročilo, da bi sc bile angleške čet« izkrcale na krtu. Obenem opozarjajo aa merodajnih angleških mestih. da ni verjetno, da bi bilo ob grških oba'r.h že prišlo do pomorskih bitk med angleško in italijansko vojno mornarico, kakor so vedela povedati nekateri poročila V angleških krogih opozarjajo, da so bile slične netočne vesti razširjene svoj ča-s ob priliki začetka bojev na Norveškem.
slanik je še a v Rimu
v Atena
Doslej še nobeden ni zahteval potnega lista — Prijavljanje Grkov v inozemstvu — Atene odprto mesto Grški parniki v portugalskih lukah
Rim, 29. okt. AA. (DNB) Po poročilih iz Italije italijanski poslanik v Atenah še ni zapustil svojega mesta. Prav tako se nahaja še vedno na svojem mestu grški poslanik v Rimu Poli tis.
Atene, 29. okt. AA. (DNB) Izve se, da je grški poslanik v Rirnu dobil nalog od grške vlade, naj zapusti Italijo. Dozdaj še ni mogoče dobiti uradnega potrdila za to poročilo.
Atene, 29. okt. j. (štedski telegrafski urad). V grški prestolnici se mnogo komen tira značilna okoliščina, da se italijanski poslanik v Atenah, kakor tudi vse osebje italijanskega poslaništva še zmerom zadržujejo v Grčiji. Italijanski poslanik doslej še ni zahteval od grške vlade potnega lista, niti mu ga vlada ni sama dostavila. Isto velja tudi za grškega poslanika v Rimu. Nemški poslaniki v Atenah se kretajo popolnoma svobodno in nič ne kaže, da bi nameravali zapustiti Grčijo.
Atene, 29. okt. br. (At. ag.) V inozemstvu se Grki prijavljajo diplomatskim in konzularnim oblastem, da bi izpolnili svoje vojaške in državljanske dolžnosti. Pri grškem poslaništvu v Londonu se je doslej prijavilo k orožju že nad tisoč Grkov. Tudi prijave grških obveznikov pri grških konzulatih v Turčiji so dosegle že nekaj tisoč ljudi. V Egiptu živi okrog sto tisoč Grkov, med njimi skoraj 20.000 vojnih obveznikov. Tudi iz Kanade prihajajo poročila o pokretu tamkajšnjih Grkov, ki so ustanovili večji fond za nabavo letal in sestavljajo prostovoljske oddelke, ki se bodo priključili angleškim vojnim silam.
Atene, 29. okt j. (Reuter) Grški ministrski predsednik Metaxas je sporočil italijanskemu vojnemu poveljstvu, da so Atene, proglašene za odprto mesto, ter je apeliral, da naj italijanske vojaške sile proti grški prestolnici temu primerno postopajo.
Lizbona, 29. okt. s. (Reuter). Grški pre-komornik »Nea Hellas«, ki je bil s 600 potniki na poti v Ameriko, je po naročilu grške vlade v Lizboni prekinil vožnjo. Parnik bo ostal za čas vojne v Lizboni, pod portugalsko posadko, med tem ko bo grška posadka repatriirana. S parnikom je potoval v New York tudi bivši francoski ministrski predsednik Chautemps.
Na reki Tajo se nahaja pred Lizbono še 5 drir in grških trgovinskih parnikov. V Funchalu na Madeiri pa je zasidranih nadaljnjih 14 grških ladij. Tudi z vseh teh bodo posadke repatriirane.
Grški parniki v New Yorku
New York, 29. oktobra. AA. (DNB.) Ko so se začele sovražnosti med Grčijo ln Italijo, je bilo v newyorškem pristanišču četvero grških trgovskih parnikov. Kapitani teh parnikov so izjavili, da bodo začasno s svojimi ladjami ostali v New Torku.
Angleška pomoč
London, 29. okt. s. (Reuter) Danes popoldne je bila tu objavljena angleška uradna izjava, ki pravi: Angleška vlada je odločena nuditi Grčiji vojaško pomoč v
napeto vprašanje, kako so si v Moskvi svoje smernice uredili prav za področje Prednje Azije, ki se doslej še ni resno pojavilo na dnevnem redu, ki pa je sedaj takorekoč čez noč prešlo med prizorišča velikih dogodkov.
Neštetokrat se je že naglašalo, kako kočljiv je položaj petrolejskih vrelcev v Bakuju, ki so presneto blizu meje. Ako le kje, dobi ruska teza o strateških razlogih v težnjah po popravi državnih meja močno argumentacijo v naznačeni mejni poziciji. Lega Bakuja bi bila brez primere boljše zavarovana, ako bi se bil izvedel dogovor, sklenjen pred svetovno vojno med Rusijo in Ve-
liko Britanijo. To so okoliščine, ki služijo za utemeljevanje najrazličnejših kombinacij o smernicah sovjetske zunanje politike. Prezreti pa seveda ne smemo, da Turčija danes ni v Angliji nasprotnem taboru.
Spuščati se v bolj konkretne kombinacije, bi bila povsem brezplodna zadeva. Čas sam bo dal odgovor na vprašanja, ki jih postavlja kritična situacija glede Prednje Azije, nemara celo prav kmalu. Odločitev Turčije bo za nadaljnji razvoj dogodkov ogromnega pomena. Zato se ne smemo čuditi, ako je trenutna pozornost za položaj na tem področju obrnjena predvsem v Ankaro.
najširšem smislu besede, in to kljub dejstvu, da je zaradi francoske podpore Nemčiji znatno ovirana. Iz razumljivih razlogov sicer za enkrat ni mogoče objaviti točnih podatkov v čem bo angleška vojaška pomoč obstojala, vsekakor pa bo dana do skrajne mere angleške moči.
Sodelovanje grške in angleške mornarice
Stockholm, 29 oktobra. AA (DNB). Londonski dopisniki tukajšnjih listov poročajo, da Daily Telegraph piše. da so britanski in grški admirali izdelai' skupne načrte, ki jih bodo zdaj izvedli Velika Britanija je preskrbela Grčiji moderne težke obalske topove.
Zahvala kralju Juriju
Atene, 29. okt s. (Reuter) Kralj Jurij in ministrski predsednik Metaxas sta odgovorila angleškemu kralju in ministrskemu predsedniku Churchillu z zahvalnimi brzojavkami za pozdrave.
Zapora grških terjatev v Zedinjenih državah
Washington. 29. oktobra. AA (Štefani) Roosevelt je odredil zaporo nad vsemi grškimi terjatvami v Ameriki.
Grški poslanik v Washingtonu je obiskal Sumr.erja Wellesa in imel z njim daljši razgovor. Associated Press poroča,
da so se ti razgovori nanašali na novi položaj. Ameriška agencija posebno poudarja, da grški poslanik ni Wellesu nič govoril o vojnem stanju med Grčijo in Italijo.
Telefon s Sofijo
Sofija, 29 okt. AA. (DNBi Telefonska zveza med Sofijo in Atenami, ki je bila v ponedeljek zjutraj prekinjena, je bila včeraj popoldne zopet vzpostavljena.
Stališče Turčije
Ankara, 29. okt. s. (Reuter) Po informaciji z merodajnih turških mest namerava Turčija za enkrat napram italijan-sko-grškemu konfliktu zavzeti stališče ne-vojujoče države. Kakor izjavljajo na merodajnih turških mestih, pa to ne pomeni, da bi bila Turčija neinteresirana na dogodkih v Grčiji. Turčija bo pozorno sprem-i ljala razvoj dogodkov in bo po njih uravnala svoje stališče.
Zjutraj je bilo z merodajnih turških mest tudi uradno sporočeno, da Grčija doslej še ni zaprosila Turčije za vojaško pomoč. V smislu zvezne pogodbe med Grčijo in Turčijo pa Turčija ni obvezana na avtomatično pomoč.
Danes se je izvedelo, da je turški zunanji minister Saradzoglu včeraj zjutraj ; takoj po izročitvi italijanskega ultimata Grčiji sprejel angleškega in grškega poslanika.
0 krivdi za prelom
Italijanski listi očitajo Grčiji, da je kršila nevtralnost in kljub italijanskim svarilom podpirala angleške
oborožene sile
Iiim, 29. oktobra. AA. (Štefani) V zgo-doviusKe.n članku obravnava agencija Štefani o prejšnjih trenjih med Albanijo m Gičijo in pravi, da so Grki že svoj čas po lusko-turški vojni poskušali izzvati upoi v južni Albaniji, da bi na ta način lahko zasedli državo, ali pa bi vsaj zadovoljili svoje zahteve glede Epira. Toda tedaj so Albanci prizadeii Grkom pomemben poraz in zaradi Lega odločnega dejanja Albancev je Grčija dobila samo ozek del Epira, v katerem biva še danes večinoma albansko ljudstvo. Toda giške zahteve po albanskem ozemlju poslej niso bile manjše. Leta 1912 so Grki izrabili balkansko vojno in vdrli v južno Albanijo, kjer so uničili več ko 250 vasi in naselij. Mednarodna komisija za določevanje nove severovzhodne meje je bila prisiljena, da ugotovi grška nasilja proti albanskemu prebivalstvu. Zaradi teh naselij so bili muslimanski Aibanci prisiljeni v množicah pobegniti v Valono. Potem omenja poročilo agencije Štefani zahteve, ki jih je Grčija postavila proti Albaniji med svetovno vojno in pri mirovnih pogajanjih. Grško-albanska napetost se je nadaljevala vse do osvoboditve Albanije po italijanskih četah leta 1939. Po tem takem gre za neve in zmerom ponesrečene grške poskuse, ki so se vlekle skozi celo stoletje. Tem poskusom so se Albanci z vsemi svojimi silami upirali in danes albansko prebivalstvo, ki živi pod tujim jarmom, bolj kot kdaj prej hrepeni, da bi se vrnilo v svojo domovino.
Milan, 29. oktobra. AA (DNB) Pod naslovom: »Odgovornost« razpravlja »Popolo d'Italia« o položaju, ki je nastal po italijanski zahtevi, naj Grčija ukine privilegiran položaj sovražnikov osi. List pravi: Italijanska nota je pojasnila atenski vladi odgovornost Grčije s preciznimi in neizpodbitnimi ugotovitvami Navzlic vsem diplomatskim korakom jc delala Grčija velike usluge sovražniku Italije Pretvorila je državo. Zlasti pa svoje otoke v oporišča za preskrbovanje britanske mornarice. Takšno stališče grške vlade je v zvezi z zloglasnimi angleškimi jamstvi Ko vsa moralna sredstva in lojalni apel ni uspel je bila rimska vlada prisiljena rad: zaščite Grčije in njene nevtralnosti zahtevati zasedbo nekaterih grških oporišč za ves čas vojne Ako bo grški vlada še naprej branila privilegirani položaj Anglije v svoji državi, bo vsa odgovornost padla na njo samo
»Coiriere della Sera« piše: Odločna nota italijanske vlade potrjuje* da takšnega stanja ni bilo mogoče več trpeti. Spletke atenske vlade predvsem oa sodelovanje Grčije z Angliio na škodo Ita^je potrjujejo, da Grčija na zelo bedm način varuje svoio nevtralnost. Britanski agenti, ki so bili izgnani iz Varšave so bili prijateljsko soreieti v Atenah, kjer so pod okriljem hinavske nevtralnosti ustanovili središče spletk vohunstva in izzivanja. Angleži so nadzorovali to grško ofenzivo proti Italiji. Nevtralnost Grčije ie bila s formalnega stališča samo neumna šala in spretna podtaknitev. Spričo takih okoliščin ie bila Italija prisiljena odločno poseči vmes
Navdušenje v Albaniji
Korča, 29. okt. AA. (Štefani.) Vsi albanski krogi so z navdušenjem sprejeli novico o noti, ki jo je italijanski poslanik v Atenah izročil grški vladi. Navdušenje je posebno veliko pri prebivalstvu južne Albanije. Albanski krogi poudarjajo, da je Grčija neprestano prirejala manevre in skušala napasti albansko mejo. Cilj vseh teh grških manevrov je bil, da bi se južna Albanija priključila Grčiji.
Tirana, 29. okt. AA. (Štefani) Albanska vlada je izdala proglas na nared v zvezi z italijansko-grškim obračunavanjem. Proglas pravi, da albanski narod upa, da se bodo sedaj njegove zahteve izjjolnile in da se bo čumurija vrnila v okrilje albanske domovine. Proglas izraža nato hvaležnost italijanskemu kralju in cestarju in Mussoliniju, ki sta storila vse, da se v Albaniji uvede fašistični režim. Na koncu pravi proglas, da so vse žrtve zelo malo, kadar se govori o bodočnosti. Albanija je zedlnjena z Italijo.
Spojitev albanske vojske z italijansko
Tirana, 29. okt. AA. (Štefani). Vrhovni korporativni fašistični svet je na svoji včerajšnji seji odobril zakonski ukaz o spojitvi italijanske in albanske oborožene sile. Predsednik vrhovne fašistične korpora-cije Toči je imel ob tej priliki govor, v katerem je poudarjal pomen tega zakonskega ukaza, ki je bil izdan prav na dan, ko je fašistična vojska prešla mejo južne Albanije. Zakon je bil sprejet z vzklika-njem ob živahnem ploskanju cesarju in kralju in duceju.
Čestitka prestolonaslednika Umberta Mussoliniju
Nekje v Italiji, 29. oktobra. A A. (Štefani). Prestolonaslednik Umberto je poslal Mussoliniju sledečo bizojavko: Ko sc italijanska zastava zmagovito vije čez vse meje kraljevine in imperija, vam duce pošiljam pozdrav in najprisrčnejše čestitke, ker sem prepričan, da bodo gotovo doseženi vsi cilji, ki ste jih vi določili.
Nemški tisk
Berlin, 29. oktobra. AA. (DNB) Nemški nocojšnji časopisi komentirajo italijansko-grški spopad in označujejo Grčijo kot novo žrtev britanskih poroštev. »Berliner Borsen Zeitung: piše: Grčija je imela pred očmi zgled Norveške, Holandije in Belgije, poleg tega pa je ona ob vstopu Italije v vojno slišala tudi opomin duceja, opomin, čigar smisel je mogel ostati vprav njej, ki se je toliko zanesla na angleško pomoč, prikrit. Grčija je imela pred očmi tudi ogromne vojne uspehe držav osi na eni in čedalje večje propadanje držav, ki so ji dala jamstva, na drugi strani. Kliub temu pa je dovolila, da je prišlo do takšnih dogodkov, ki jih ni mogoče oprostiti. Grška pristanišča predstavljajo za Anglijo izhodiščno točko na Balkan.
Zatem list omenja, da mora sijajni pomorski strateški položaj Grčije v središču vzhodnega Sredozemskega morja nuditi Italiji nova izvrstna oporišča za napad na angleške postojanke na meji med Afriko in Azijo.
Seja angleškega
vojnega kabineta
London, 29- okt. j. (Reuter) Angleški vojni kabinet se je v minuli noči sestal k posebni seji, na kateri je obravnaval položaj, ki je nastal v vzhodnem Sredozemlju z napadom Italije na Grčijo. Kakor zatrjujejo z merodajnega mesta je vojni kabinet sklenil storiti primerne ukrepe za pomoč Grčiji ter da se ti ukrepi že izvajajo v polnem obsegu, že pred dolgo časa zasnovan sistem angleške pomoči Grčiji je sicer zaradi poraza Francije naletel na nekatere težkoče, ki pa bodo postopoma premagane.
Odmevi Florence
Italijanski in nemški listi o ponedeljskem sestanku voditeljev Italije in Nemčije — »Popolna izločitev angleškega vpliva iz Evrope"
Rim, 29. okt. j. (DNB) Včerajšnji sestanek med vodjema Italije in Nemčije v Florenci predstavlja središče zanimanja današnjih italijanskih listov, ki prinašajo o sestanku izredno obširna poročila. Listi zlasti naglašajo, da je razgovor med duce-jem in kancelarjem Hitlerjem ponovno dokazal »popolno soglasnost obeh držav v vseh aktualnih vprašanjih.«
»Messaggero« piše, da navdušene manifestacije, s katerimi je prebivalstvo Florence pozdravilo vodjo rajha in duceja, dokazujejo, kako globoko je italijansko-nem-ško zavezništvo, ki predstavlja orodje za osvoboditev Evrope izpod britanskega jarma, že vkoreninjeno v zavesti italijanskega naroda. Vojno tovarištvo je to zavezništvo še bolj poudarilo in še bolj poglobilo medsebojno prijateljstvo.
»Popolo di Roma« ugotavlja, da je bil včerajšnji sestanek v Florenci že četrti sestanek med Hitlerjem in Mussolinijem izza začetka vojne. Navzlic temu pa ves svet še zmerom mrzlično pričakuje rezultatov teh sestankov, ki se tudi vselej kratko po tem pokažejo. Po predzadnjem sestanku na Brennerju sta Mussolini in Hitler sprejela predstavnike raznih prijateljskih držav, s čimer je prišla do ponovnega izraza tesnejša povezanost teh držav s silama osi. Nemški vodja je razen tega sprejel tudi predstavnike premagane Francije, kar pač dovolj jasno dokazuje popolnoma izlo-čenje Evrope izpod angleškega vpliva, kei je bil sestanek Petaina in Lavala z vočio rajha storjen proti izrecni volji in delovanju Anglije. Ta izločitev angleškega vpliva pa pomeni tudi že pričetek dokončnega zloma Velike Britanije, ki ga bosta prinesla italijansko in nemško orožje.
Berlin, 29. okt. A A. (DNB.) Nemški tisk obširno razpravlja o pomenu sestanka
med vodjo rajha in Mussolinijem v Florenci in poudarja, da se novi red v Evropi vse bolj uvaja. »Deutsche diplomatisch-politische Korrespondenz« piše:
Sestanek med Hitlerjem in Mussolinijem v Florenci ni samo znak neprekinjenega in tesnega političnega sodelovanja, temveč tudi izraz njune odločenosti, da ne izpustita iz rok pobude. Medtem ko poskuša Anglija, zavedajoč se svojega kritičnega položaja, z raznimi sredstvi ohraniti svoj položaj v Evropi in preprečiti red na novem in zdravem temelju, pa se sili osi trudita, da bi osvobodili evropsko celino pred tisto silo, ki se je pogosto pojavljala kot varljivi prijatelj samo zato, da bi iz razdorov črpala svoje koristi. Zaradi tvornega duha dveh velikih voditeljev pa politika sil osi ne teži samo za tem edinim ciljem, da odstrani britanski vpliv v tem prostoru. Toda izključitev vsakega britanskega vpliva nevarnost za novo tvorno delo, kjer koli se še nahajajo angleška oporišča, ki utegnejo v skladu s starimi izkušnjami dati povod za spletke in jih je zato treba v korist evropske zajednice odstraniti. To velja tudi za sredozemski prostor, kjer se je Angliji posrečilo z jamstvi od nevtralnih držav brez ozira na gibanje za združitev celine izvesti načrte in preprečiti napore sil osi. Ta angleška oporišča nimajo nobene zveze s tem prostorom in pomenijo samo stalno nevarnost. Grški narod vidi danes posledice politike napačnih računov. Grčija je prišla v položaj, v katerega jo je spravila Anglija, postala je namreč oporišče za angleške akcije. Nič ne bo zadržalo sili osi, da bi na novi bazi preosnovale Evropo, ker želita, da bi vsi deli te celine sodelovali pri obnovi
remembe v italijanski
vladi ln fašistični stranki
Tajnik fašistične stranke Muti je podal ostavko — Novi tajnik fe dosedanji minister Serena — Za ministra je
imenovan inž. Gorla
Rim. 29. oktobra br. (Štefani). Nocoj je bil objavljen službeni komunike o spremembah v vodstvu fašistične stranke in rekonstrukciji italijanske vlade Uradno poročila pravi:
Ministrski prcdscdrrk je pristal na željo tajn;ka stranke ministra ' Murija, da se osvobodi vseh dolžnosti glede na stranko, da bi se mogel docela posvetiti svojim vojaškim dolžnostim in sodelovati kot letalski major pri vojnih akcijah Za novega generalnega tajnika fašistične stranke je bil zaradi tega imenovan Ade>ch: Serena, ki je bil doslej minister za javn<a dela Za njegovega naslednika v ministrstvu za javna dela je bi! imenovan tajnik inženirskega sindikata inž. Josip Gorld
Generalni tajnik fašistične stranke Muti je že pred nekaj mesci začasno prepustil vodstvo stranke njenemu prvemu pedtajni-ku Vse od pričetka voine je bil dodeljen svoji letalski edinici. Vendar jc deloma še dalje opravljal svoje politične funkcije. Glede na novi razvoj vojne v Sredozemlju, ie bilo razumljivo, d« je prišlo do končno ureditve v tajništvu fašističre stranke.
Novi tajnik stranke Serena je bil že nekaj let pedtajnik. Za časa vojne v Abesi-
Dva pzih&za švicarskega Položaj v Francija je p
Bern, 29. okt, i. (SDA). Dopisnik »Neue Zureher Zeitung« iz Vichvja podaja naslednje mnenje o novi ori.jentaciii francoske zunanje politike:
»Zmerom boli iasno postaja. da s« s historičnim razgovorom med rna šalom Pet sinom in Hitlerjem ne pričenia le drugo poglavje v franco-ko-nemških odnosih. marveč da pomeni vobče po ro no preosnovo francoske zunanje po itike. Nemčija je Peta i novi vladi to temelino iz-promembo politične smeri zelo olajšala. Nemčija bi lahko svoj cilj nedvomno do-s-osla tudi s silo. toda spet se ie enkrat pokazalo, da se narod s solidno politično tradicijo, kakor io ima francoski narod, ne more izločiti kot samostojen faktor v svetovnem dogajanju in to navzlic hudemu vojaškemu porazu. Po'ožai. ki ga ie ustvarilo sklenjeno premirje, je bil trajno nevzdržen tako z gospodarskega, kakor tudi s psihološkega vidika. Službeni krogi v Vichyju danes sami priznavajo, da je bilo razpoloženje prebivalstva v zasedeni Franciji tako neugodno in napeto, da je bilo treba pričakovat.: nenrijotnih incidentov S tem sicer vojaški položaj Nemčije ne bi bil nič omajan, vendar se s samimi bajoneti trajno tudi ne da vladati.
Tako ie prišla navzlic vsem pomis^kom zgoli vojaškega značaja slednjič do besede tudi politika. Vladi v Vichvu ie ta preobrat prišel povsem prav in sicer v samem njenem interesu. Francija je nepričakovano naglo zopet našla svoie mosto v veliki mednarodni politiki. Seveda pa so še zmerom močne skupine v francoskem narodu, ki se bodo v tako izpremenjenem položaiu težko znašle zlasti še. ker še niso točno znane osnove in žrtve, ki so do njega dovedle.«
Clermont-Ferrand, 29. okt. AA. (Havas). »Pariš Soir« piše o sestanku med Hitlerjem in Petainom ter pravi:
»Po porazu ie nastala tema. Izgledov za bodočnost ni bilo. nikjer ni bilo izhoda. Sedai oa se ie na obzor.hi pojavila svet1©-ba Zmagovalec se trudi, da bi obrzdol svoio zmago v trenutku, ko se ie naše prebivalstvo po štirih mescih strahu in sumničenia v hudi nesreči že hotlo zo-perstaviti tistemu, ki ie zasedel deželo. To ne bi zboijšalo našega položaja in tudi ne bi pospešilo naše obnove. To ie bilo včeraj Zmagovalec ie torei storil svoi korak Vprašali boste, zakaj. Izmed vseh razlogov, ki bi jih lahko navedli, je vse-
niji, ko je tedanji tajnik Starace vodil pohod na Gondar, je prevzeli tudi začasno vodstvo stranke. Novi minister za javna dela je strokovnjak. V zavodu za ljudske stanovanjske hiše v Milanu je rešil že nekaj pomembnih tehničnih vprašanj.
članstvo fašistične stranke
Rim, 29. oktobra, br. (Štefani). Ministrski predsednik Mussolini je danes sprejel vodstvo fašistične stranke ki mu je predložilo podatke o stanju članstva ir. o vseh organizacijah, ki sc pod strankino kontrolo. Poleg striktno fašističnih organizacij, kakor so to ženski in moški oddelki stranke, mladinske organizacije in njena kutur-na društva, spadajo sem tudi vse organizacije javnih nameščencev, študentov, invalidov, bivših bojevnikov, rezervnih oficirjev in vojakov itd. V stranki jc sedaj 3,600.000 članov in 845.000 članic V mladinskih organizacijah je 8,460.000 članov in članic. Skupno število vseh organiziran-cev v stranki in organizacijah pod njeno kontrolo znaša 23,281.622 ljudi.
Ministrski predsednik je vodstvu stranke ob tej priliki dal vsa potrebna navodila za delovanje v novem fašističnem letu.
dnevnika
psihološko nevzdržen
kakor najvažnejši tisti, ki ga ne smemo slabo ceniti. Nemčija ie videla Petainovo vlado pri delu. Zato ie vsak dan bolj čutila, da je ob njej nova Francija, s katero je sodelovanje postalo možno.«
Tisk in radio ped Lavalovs kontrolo
Bern, 29. oktobra. AA. (Štefani.) Iz Vichvja se izve. da je Laval poleg zunanje-
ga ministrstva prevzel tudi upravo nad tiskovnim odsekom in odsekom za radijske oddaje v Franciji. Na Lavalov predlog je francoska vlada prepovedala poslušati angleške oddaje v javnih lokalih v Franciji.
Amerika se zanima za francosko mornarico
Washington, 29. okt. s. (Ass. Pross.) Ameriško zunanje ministrstvo je poslalo francoski vladi v Vichyju novo noto, v kateri naglaša svoje interese glede usode francoske vojne mornarice. Stično noto je ameriška vlada poslala francoski vladi že tik pred sklenitvijo nemško-francoskega premirja.	,
Po informacijah iz verodostojnega vira so Zedinjene države pozvale Francijo, naj bi pošiljala v Washingtonu službena obvestila o vsaki sipremembi v Številčnem stanju francoske vojne mornarice, odnosno ▼ stanju svojih kolonialnih posesti.
Sklepi Jadranske straže
Split, 29. okt. o. V Splitu je bila končana seja predsedstva in izvršnega odbora Jadranske straže. O vseh zadevah, ki so se obravnavala, je bilo doseženo popolno soglasje. Med drugim je bilo sklenjeno, da se bo tiskala druga knjiga »Arhiva za propagando Jadrana«, ki bo prikazala razvoj lepe umetnosti jadranskih umetnikov. Odobren je bil tudi pravilnik za Jadranski Institut, ki bo osnovan začasno v okviru Jadranske straže kot službena ustanova banske oblasti. Nadalje je bila odobrena pogodba z novinarjem Fuisom o propagandi s predavanji in koloriranimi diapozitivi. Nameravajo se prirejati jadranski večeri, s predavanji in glasbo primorskih napevov. Odobrena je bila podpora oblastnemu odboru Jadranske straže v Mariboru za zgraditev doma v Bakru. Razpravljali so tudi o pogozdovanju goličav po pomladku Rdečega križa.
General Stefanovič nas zapušča
Zagreb, 29. okt. o. Za vršilca dolžnosti komandanta savske divizijske oblasti v Zagrebu je imenovan brigadni generalštab-ni general Avgust Marič, za pomočnika komandanta IV. armijske oblasti pa dosedanji ljubljanski divizionar general Dra-goslav Stefanovič.
Italijanski institut v Zagrebu
Zagreb, 29 oktobra, o. Snoči je bila v institutu za italijansko kulturo sk/vesna otvoritev novega akademskega ieta. Rektor univerze v Padovi prot Cario Anti je imel uvodno predavanje o originalnosti in posnemanju v rimsk; umetnosti Velika dvorana je bila nabito polna odhčnih gostov. Svečanosti so prisostvovali italijanski generalni konzul Gobbi inž Avgust Košutič, podban dr. Krbck, župan Starče-vič, rektor univerze dr. lvšič ir drugi od-ličniki.
Zimska pomoč v Zagrebu
Zagreb, 29 oktobra, o. Dne 15 novembra bodo v ZagTcbu otvorjene javne kuhinje, ki bodo oddajale na dan pc- 3000 obrokov. V začetki decembra se bodo pričela javna dela na račun zimske pomoči. Za obe akciji je na razpolago 5 milijonov dinarjev. Mestna občina računa, da bodo na ta način preskrbljeni preko zime vsi zagrebški siromaki.
Rekordno število slušateljev zagrebške univerze
Zagreb, 29. okt. o. Letos se je vpisalo v zagrebško univerzo rekordno število slušateljev, namreč 6.700. Numerus clausus še ni uveljavljen, vendar pa bo Židov lahko vpisanih samo pol odstotka. Protiži-dovska uredba bo uveljavljena takoj, ko bodo zaključeni tudi izredni vpisi.
Poplave v črni gori
Cetinje. 29. okt. p. Po vsej Cmi gori že dalje časa neprestano dežuje, zaradi česar so nastale ponekod poplave. Posebno veliko škodo je povzročila reka Morača, ki je poplavila vso okolico. Dežuje še nadalje.
Iz poštne službe
Beograd,. 29. okt. p. Premeščena sta k pošti Ljubljana II. Jakob Kuhar, uradnik pošte Ljubljana I. in Josip Pavlin, prometnik pošte na Viču.
Vojna v Afriki
Kratki vojni poročili obeh taborov — Praske izvidnic v Sudanu — Letalska bombardiranja
Rim, 29. okt br. (Štefani) Poročilo vrhovnega poveljstva italijanske vojske javlja o bojih v Afriki:
V	Vzhodni Afriki je naš letalski oddelek zmetal večje količine bomb manjšega kalibra na sovražnikov pas v srednjem Sudanu. Sovražnikova letala so bombardirala Asos jugovzhodno od Nuamuna ter Dimo severaovzhodno od Abramarkosa. Bilo je sedem ranjenih.
Kairo, 29. okt. s. (Reuter). Današnji komunike poveljstva angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja: S front v Egiptu, v Keniji ln Palestini ni ničesar poročati.
V	Sudanu so v soboto in nedeljo naše izvidnice s pomočjo letal pregnale sovražne ogledniške oddelke na levem bregu Modrega Nila. Pri tem je Imel sovražnik nekaj žrtev.
Podrobnosti o bitki nad Malto
Nekje v Italiji, 29. okt. AA. (Štefani.) Posebni vojni dopisnik agencije Štefani poroča o zmagoviti bitki 9 italijanskih lovskih letal proti 9 sovražnim letalom nad Malto. O tej bitki že govori včerajšnje uradno poročilo.
Bitka se je vršila v višini od 5000 do 6000 m in je bila najdaljša vseh bitk, kar jih je bilo sedaj nad Malto. Italijanska letala so opravljala izvidniški polet toda nenadoma šo prišla v stik s 6 sovražnimi lovskimi letali, ki so letela višje od italijanskih letal. Sovražnim letalom so prihitela na pomoč še tri lovska letala. Italijanska letala so bila še zmerom zbrana in so napadla angleška letala, ki so se razdelila v tri skupine, da bi se umaknila bitki. Eno letalo je bilo zadeto in sestreljeno takoj v začetku bitke, drugo letalo je padlo v
plamenih, tretje letalo pa je bilo večkrat zadeto in je padlo v strmem poletu. Italijanski letalci mislijo, da je tudi to letalo doživelo usodo obeh predhodnikov.
Perzijski petrolejski vrelci niso bili napadeni
Teheran, 29. okt AA. (Štefani.) Uradni in poluradni listi odločno zanikujejo poročila angleških listov ln agencij, da bi italijanska letala baje bombardirala in uničila petrolejsko središče v Abadanu. Listi poudarjajo, da so take vesti samo manevri, ki naj bi povzročili vznemirjenje javnega mnenja v nevtralnih državah. Kar se tiče petrolejskih polj pri Abadanu, poudarjajo listi, da so ti izvirki lastništvo Irana, Angloiranian Companv pa ima samo pravico do njih eksploatacije. Toda ne samo izvirki, temveč tudi naprave in instalacije pripadajo po določilih pogodbe iranski vladi.
V Španiji ni nemških čet
Berlin, 29. oktobra. AA. (DNB.) Pristojni krogi zunanjega ministrstva so izjavili danes na vprašanje tujih časnikarjev, da je popolnoma neresnična in izmišljena vest neke ameriške agencije, da so nemške čete prestopile francosko-špansko mejo.
Španski vojni minister na Kanarskih otokih
Madrid, 29. okt. AA. (DNB.) španski vojni minister general Varela je odšel na | nadzorstveno potovanje na Kanarske oto-I ke in na rtič Jurij v španskem afriškem I posestvu Rio de Oro.
Nemška vojna poročila
Bombardiranje angleških industrijskih središč — Ofa-čen napad na London — Angleški bombniki nad Nemčijo Vojna mornarica v borbi proti letalom
Berlin, 29. oktobra. AA. (DNB) Vrhovno poveljstvo poroča:
Nemške letalske eskadrile so tudi včeraj nadaljevale z maščevalnimi poleti in napadi na britansko prestolnico ter industrijska podjetja v južni Angliji. Posebno težki zadetki so poškodovali važne industrijske naprave pri Brooklandu, Standho-nu, in Aftonu. V Južni Angliji so bila uspešno bombardirana taborišča čet. Pri napadu na neki konvoj je bila zadeta ena patrolna ladja v sredino tako težko, da se je takoj nagnila na stran in obtičala.
Ponoči so naši težki letalski oddelki v oja-čeni meri napadali London in povzročili tam težke požare. Razen tega so bile uspešno bombardirane tovarne v Birmingha-mu, Coventryju in v pristanišču Liverpoola ter več letališč v Angliji. Nemške patrol-ne ladje so s preciznim ognjem odbile napad sovražnikovih letal, ki so metala torpeda. Torpeda, ki jih je sovražnik metal, so zgrešila cilj.
Akcija sovražnikovih letal preteklo noč nad Nemčijo je imela slab učinek. V posameznih krajih je sovražnik bombardiral mesta in poškodoval hiše, več meščanov pa je bilo ubitih in ranjenih. V nekem mestu severne Nemčije je bila poškodovana kurilnica neke tovarne, vendar pa ni
Angleška vo
bila povzročena večja škoda in delo v tovarni ni resno ovirano. Sovražnik je včeraj izgubil 10 letal, od katerih je eno zbilo protiletalsko topništvo. Osem naših letal se ni vrnilo.
Od začetka vojne so zbile oborožene sile nemške vojne mornarice 116 sovražnikovih letal, od katerih so jih 26 zbila nemška vodna letala, devetdeset pa ladijsko topništvo. Pri prvem napadu na veliko in močno zaščiteno britansko ladjo -»Empress of Britain < se je odlikovalo posebno moštvo nemškega bojnega letala pod poveljstvom poročnika Jopeja.
O angleških vesteh glede škode v Berlinu
Berlin, 29. oktobra. AA. (Štefani.) Spričo britanskih poročil, da je Berlin mnogo trpel zaradi bombardiranja v zadnjih nočeh, objavlja »Deutsche Allgemeine Zeitung« članek, v katerem zanikuje ta po-poročilih že štirikrat uničena postaja Le-poročilih že tirikrat uničena postaja Le-hrtz, čeprav potniki, ki prihajajo v Berlin, izstopajo ravno na tej postaji. List pravi, da so prav tako netočna poročila, ki govore o uničenju nekaterih nemških industrijskih objektov v prestolnici.
V noči na torek so bili glavni napadi pred polnočjo Včeraj podnevi štirje navali proti Londonu — Bombardiranje ladjedelnic, rafinerij in letališč v Nemčiji
11 teden volilne borbe
Demokrati in republikanci očitajo drug drugemu premajhno skrb za oboroževanje
New York, 29. okt. AA. (DNB) V ponedeljek zvečer je imel predsednik Roosevelt govor pred velikansko množico v Madison Square Gardenu v Nevv Yorku in je očital republikancem, da so poprej nasprotovali oborožitvi USA, sedaj pa kritizirajo oboroževalno politiko vlade, češ da je oboroženo stanje države pomanjkljivo. Ni točno_ je rekel Roosevelt, da bi vlada delala zapreke za povečanje oborožitve- Ameriška mornarica je dosegla danes vrhunec svoje borbene sposobnosti. Vojska in letalstvo nista bila v mirnem času nikdar tako visoko razviti kakor danes. Res je, jc rekel dalje Roosevelt, da vse to še ne zadostuje za popolno varnost Amerike.
Očital je dalje republikancem, da so glasovali proti spremembi nevtralnostnega zakona, in rekel da je ukinitev embarga za izvoz orežja in streliva spravila USA v položaj, da lahko dobavljajo čez morje letala, ladje, topove in strelivo. To pomeni praktični varnostni ukrep za Zedinjene države. Na koncu svojega govora je Roosevelt ponovno poudaril, kar je rekel v svojih prejšnjih izjavah in govorih, da bo Amerika tudi v bodoče stopala pa mirovni poti.
Propaganda z znaki
New Y«rk, 29. okt AA. (DNB) Volilna kampanja v USA se izraža tudi na ulici na zelo originalen način- Na ulicah in trgih prodajajo na milijone znakov, s katerimi Američani izražajo svoje simpatije ali pa antipatije na političnem polju. V tem po-
gledu so najbolj agresivni republikanci, medtem ko se demokrati zadovoljujejo z nošnjo znakov, ki nosijo slike ali pa ime Roosevelta. Nekateri teh znakov so zares izvirni. Eden nosi napis: Amerika si ne želi dinastije. Drugi napis se glasi: Nočemo Franklina. Te znake nosijo republikanci. Rooseveltovi nasprotniki v demokratski stranki nosijo znak z napisom »Demokrati volijo V/illlkieja«.
Italijanski list
o volilni borbi
Milan, 29. okt. AA. (Štefani.) »Popolo di Roma« objavlja daljši članek o zunanji politiki Roosevelta in Wiilkiea. List poudarja, da oba državnika izjavljata, da ne želita potegniti Amerike v vojno. Roosevelt je poleg tega objavil, da Amerika ni podpisala nobenega sporazuma s kako drugo državo, ki bi jo lahko spravila v vojno. List piše z ironijo o odhodu ameriških gasilcev v London in meni, da bodo ti gasilci sestavili poročilo, v katerem bodo poudarjali, da je najboljša borba proti požaru tista, ki požara ne izzove.
Kennedy pri Rooseveltu
Washington, 29. oktobra. AA (DNB). Roosevelt je sprejel ameriškega veleposlanika v Londonu Kennedyja takoj nato, ko je prišel v Washington. Razgovor med njima je trajal štiri ure. O razgovoru niso objavili nobenih podrobnosti.
V
London, 29. oktobra. AA .(Reuter) Letalsko ministrstvo in ministrstvo za javno varnost sta davi izdali sledeče poročilo:
Sovražnikovo letalstvo je bilo ponoči delavno nad raznimi področji Anglije. Glavna akcija je bila naperjena na londonski okoliš in na srednjo Anglijo. Napadi sovražnikovih letal so se začeli snoči in je njihovo napadanje postopno popuščalo do polnoči, kasneje pa je bilo samo več napadov manjšega obsega. V Londonu je bila povzročena škoda na nekaterih skladiščih in zgradbah. Pojavilo se je tudi nekaj požarov, ki so bili hitro po-gašeni. Po dosedanjih poročilih je bilo ranjenih več ljudi, nekaj pa tudi ubitih. Večina zažigalnih bomb je bila vržena na neko mesto v srednji Angliji, kjer je izbruhnilo več požarov. Tudi ti požari so bili v kratkem omejeni ali pa zadušeni. 2rtev je bilo zelo malo.
V ostalem je sovražnikovo letalstvo napadalo tudi jugozapadno in severovzhodno področje. Tukaj je bila škoda malenkostna, enako pa tudi v drugih krajih. Žrtev tam sploh ni bilo.
London, 29. okt. s. (Reuter) Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem nocojšnjem komunikeju:
Danes so formacije nemških lovskih letal in nemških bombnikov štirikrat poskusile napasti London. Velike formacije angleških lovcev so se jim postavile v bran in le malo sovražnih letal je prodrlo do Londona. Vrženih je bilo manjše število bomb, ki so padle po večini na predmestja Londona ter povzročile malo škode in malo žrtev.
Istočasno je bil izveden neuspešen napad na Portsmouth. Napad je bil odbit in doslej ni poročil, da bi bila sovražna letala tu metala bombe.
Do 18. je bilo znano, da je bilo danes sestreljenih nad Anglijo 11 sovražnih letal. Dve angleški lovski letali pogrešajo, vendar je eden izmed obeh pilotov rešen. Naknadno je ugotovljeno, da je bilo preteklo noč nad Anglijo sestreljeno še drugo nemško bombno letalo.
Nad Nemčijo
London. 29. okt s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja: Preteklo noč so napadi angleških bombnikov veljali predvsem ladjedelnicam v Kielu. Wilhelmshavenu, Bremenu. Hamburgu in Cuxhavenu. Pred Boulogneom so bile naoadene sovražne ladje. Bencinske rafinerije in naprave so bombardirala angleška letala v Hombur-gu, Kolnu in Hamburgu. Tovorni kolo.
dvori 90 bili napadeni v Krefeldu, Kolnu, Kobienzu in Mannheimu. Nadalje je bilo bombardiranih 19 sovražnih letališč in več postojank protiletalskega topništva. Eno angleško letalo se ni vrnilo z vseh teh poletov.
London, 29. det. (Reuter). Dodatno k današnjemu komunikeju javlja letnlsko ministrstvo, da so preteklo noč angleški bombniki napadli predvsem nemške vojne ladie. ki iih grade v ladjedelnicah v Hamburgu. Bremenu in Kielu. Povzročeni so bili veliki požari in obstoji domneva, da ie bilo več ladij zadetih. Požare v ham-burški luki je bilo videti 40 mili daleč.
črn teden za angleško
trgovsko mornarico
London, 29. oktobra, a. (Reuter). Adroi-raliteta javlja, da je bilo v tednu od 13. do 20. oktobra potopljenih od sovražnika skupno 45 trgovinskih ladij s skupno 198.000 prostominskimi tonami. 32 potopljenih ladij je bilo angleških, 7 zavezniških in 6 nevtralnih.
Izgube so največje v dosedanjem poteka vojne, razen onih v tednu od 16. do 23. junija, pa tudi tedaj je bil obseg izgub večji samo zaradi evakuacije angleške vojske iz Dunkerquea. Izgube v tednu od 13. do 20. oktobra presegajo za 57.000 ton normalni tedenski povpreček izgub Admiraliteta pojasnjuje visoke izgube s posebno izjavo, v kateri poroča, da jih je povzročila izredno velika koncentracija sovražnih podmornic na neki točki v Atlantiku. Tu so podmornice v teku pet dni potopile skoro vse ladje, navedene v statistiki
Chamberlainov nečak
padel v letalski bitki
London, 29. oktobra, s. (Reuter). Informacijska služba letalskega ministrstva javlja, da je pretekli teden padel v letalski bitki letalski oficir Ralph Holp, nečak bivšega ministrskega predsednika Chamber-laina. Hoflp, čigar letalo je bilo poškodovano v bitki nad Londonom, bi se bil lahko rešil, če bi bil odskočil s padalom, toda v tem primeru bi bilo njegovo letalo padlo na neko hiša Zaradi tega je raje riškiral življenje.
Zemunska vremenska napoved: Oblačno in hladno. Dež skoro v vseh krajih. Tu pa tam bo tudi snežilo. Spremenljive jakosti veter bo pihal s severa in severozahoda.
Pogled na del pestre razstave gluhonemih gojence«?
četrto desetletnico ljubljanske šole za gluhoneme je društvo gluhonemih skupaj z zavodom proslavilo na zelo lep način. Slavnosti so se pričele že 22. oktobra s serijo predavanj v radiu, s katerimi so strokovni vzgojitelji prikazali poslušalcem pomen, zmisel in uspehe vzgoje gluhonemih otrok. V soboto so se pričele slovesnosti same z mnogimi predavanji, referati in zborovanji, ki so se jih udeležili delegati iz vse države, od domačih udeležencev pa veliko število onih, ki so bili nekdaj gojenci ljubljanske gluhonemnice. V nedeljo popoldne je Društvo gluhonemih priredilo v frančiškanski dvorani dva dramatska
nastopa, v ponedeljek dopoldne pa so »e člani z gosti odpeljali v Ribnico, da polože vence zahvale na grob Ignacu Holzapflu, pokojnemu ribniškemu dekanu, ustanovitelju gluhonemnice. O prireditvah je Jutro obširno poročalo v ponedeljski izdaji, danes pa objavljamo še nekaj fotografskih posnetkov.
Bratom ln sestram na meji — pomoč!
DESETI NOVEMBER
dan narodne zbirke CMD
I z b o r e n Warner Bros film z odlično BETTE DAVIŠ
Danes zadnjikrat! Ne zamudite! — KINO MATICA, tel. 22-41, ob 16., 19., 21. uri
Želela sem si otroka •. •
kovni raziskovalec je postal inspirator in vodja posebne lingvistične italijanske šole, ki je znana v znanstvenem svetu pod imenom »neolingvistična šola«. — Postal je ravnatelj italijanskega jezikoslovnega arhiva in Lingvističnega atlanta Italije.
Prof. Matteo Bartoli bo s svojim predavanjem dne 31. t. m. ob 18. začel novo študijsko leto v Italijanskem kulturnem institutu na Napoleonovem trgu. Govoril bo o evolutivnih in revolucionarnih vidikih v razvoju latinščine in italijanščine. Ni dvoma, da nima noben italijanski znanstvenik večje avtoritete v obravnavanju teh vprašanj, ki so vzbujala v strokovniM krogih mnoge diskusije in strastne spore. Naši izobraženci bodo potemtakem imeli priliko. da slišijo iz najbolj poklicanih ust mnenja enega izmed velikih romanistov sedanje dobe.
oprijel izdajanja in urejevanja »Nove Evrope«, ki je postala glasilo jugoslovansko usmerjenih intelektualcev in zagovornica progresivnih stremljenj v naši mladi državi. Izhajala je prvotno trikrat na mesec. Njeni značilni zvezki so prinašali sila mnogo idejnega in stvarnega gradiva k problematiki novega časa, zlasti še obilo člankov in razprav o domačih političnih, kulturnih in gospodarskih vprašanjih. Prispevki so bili tiskani v cirilici ali v latinici; že s tem je čurčinova »Nova Evropa« izpričevala svojo srbsko-hrvatsko sintezo. Teko je v hrvatskem središču nadaljevala program, ki ga je začel dr. Cur-čin malo pred prvo svetovno vojno 9 svojim »Srpsko-hrvatskim almanahom«, ki je združeval literarne delavce iz Hrvatske in iz Srbije. Tudi v »Novi Evropi« so složno sodelovali publicisti iz vseh pokrajin Jugoslavije in ta njen značaj —
skoraj edinstven v naši državi — ji je ostal do zadnjih let, ko se je ta značilna zagrebška revija žal zmanjšala po obsegu m pomenu.
Ne spuščam se v prikazovanje in vrednotenje političnih smernic, iskanj, stremljenj in razvojnih stopenj »Nove Evrope«. Ni pa dvoma, da je v njenih knjigah, ki jih bo kmalu že 33, mnogo zanimivega in tudi objektivno veljavnega gradiva za politično zgodovino Srbov, Hrvatov in Slovencev v zadnjih dvajsetih letih. Posebej ni dvoma, da se v nji živo in značilno odraža krčevito dviganje in padanje tiste linije v razvoju naše države, ki se Imenuje jugoslovenska misel in ki je dobila vrsto raznih, čeprav včasih le po odtenkih različnih formulacij. Kdor bo kdaj pisal nje zgodovino, bo moral pregledati vse knjige »Nove Evrope«.
Naj ob dvajsetletnici tega zagrebškega časopisa omenim predvsem njegovo kulturno delo. Kdor koli je imel priliko, da je skozi vsa ta dolga leta zasledoval delo »Nove Evrope«, je ohranil v spominu ne podrobnosti (na te nas opozarja bibliografija njene vsebine), marveč linijo njene kulturne politike. Ta linija je bila v tem, da je »Nova Evropa« edina v vsej južno-slovanski revialni publicistiki z vzgledno smotrnostjo seznanjala svoje čitatelje z vsemi naši pokrajinami. Njeni posebni zvezki, ki so posvečeni posameznim pokrajinam ali važnim mestom, nimajo nič podobnega v publicistiki Jugoslavije. Prav tako so znameniti zvezki, ki jih je posvetila velikim pojavom preteklosti, na pr. Michelangelu (z odličnim člankom Ivana Meštroviča), Goetheju, Puškinu itd., ali pa zvezki, ki so posvečeni vprašanjem in osebnostim sodobnega sveta. Mnogi izmed njih so opremljeni z ilustracijami na posebnih prilogah. Več kakor trideset knjig te revije predstavlja tudi s te strani pravo zakladnico, čije dokumentarna vrednost ▼
Kakor smo že poročali, bo drevi priredil v Ljubljani, v mali filharmonični dvorani, klavirski koncert nemški pianist mednarodnega slovesa Edvard Weiss. Umetnik je po rodu ameriški Nemec, živi pa sedaj že mnogo let v Nemčiji, kjer se je uvrstil prav med prve iz\'ajajoče mojstre Z uspehom je nastopil v raznih inozemskih središčih, med drugim v New Yorku in Londonu ter žel povsod največje priznanje. Program njegovega ljubljanskega koncerta smo že objavili
S zborovanja bivših gojencev ljubljanske gluhonemnice ▼ nedeljo dopoldne v telovadnici zavoda. Na levi se bivši gojenec, sedaj samostojen obrtnik v Mariboru, zahvaljuje svojim bivšim učiteljem. Na desni je tajnik ljubljanskega društva ttokarnar Ciril Sitar, ki je z lepim referatom podal stremljenja ln pota za zboljšanje vzgoje ln položaja gluhonemih v javnosti. Poleg g. Sitarja sede proti levi predsednik društva gosp. Anton Cerne ln tajnik zagrebškega društva g. Pavlin, ki je bU tudi gojenec ljubljanske
gluhonemnice
Posebna zanimivost za glasbeno publiko bo tudi novi tip klavirja, ki ga bo pripeljal pianist s seboj iz Berlina Klavir je najnovejši izdelek slovite tvrdke 1'cerster, ki ga je krstila za »Quattrokord-Super-Flugel*.
Kakor smo poročali, so v soboto popoldne odkrili na pokopališču pri Sv. Križu nagrobni spomenik naravoslovcu profesorju dr. Pavlu Grošlju, ki je bil redko razgledan mož po vseh vedah, imeniten naravoslovni pisatelj, ki se je v svojih šolskih letih tudi kot pesnik uspešno uveljavljal. Naša slika kaže univ. prof. dr. Koširja, ko s ita pred spomenikom spominski govor tovarišu naravoslovcu, na desni pa je gojenka ii ibljanskega lieeja, ki se je s prisrčnim govorom spominjala svojega bivšega profesorja in mu v znak ljubezni, ki so jo gojenke vselej gojile do svojega vzgojitelja-prijatelja, položila na grob velik šopek rdečih nageljnov
Drevi ljubljanska proslava jadranskega dne
Krajevna odbora Jadranske straže (mesto in železnica) v Ljubljani priredita drevi ob 20. v dvorani »Sloge« v Ljubljanskem dvoru svečano proslavo jadranskega dne. Vstop je vsakomui svoboden. Železničar-sko pevsko društvo »Sloga« bo zapelo državno himna. Pozdravne besede izprego-
precei listia z gozdnega drevia odpadlo že pred slano. Kljub temu. da ie bila slana o sv. Lukežu zelo močna in ie uničila vse vrtno cvetje, vendar ni spravila s sadnega drevja v mnogih primerih še čisto zelenega listja. Listie oa ie kai nevarna pcdla^a za sneg. ki se ga rado nabere na njem toliko, da polomi vrhove in vejevje. Z jablan in hrušk v bližini domov so sadjarji delno otresli težko snežno odejo že zvečer, toda to ni dosti zaleglo. Ker ie skozi vso noč močno snežilo, je bilo ziutrai mnogo mladega sadnega drevja, s katerega listje še ni odletelo, čisto polomljeno ali pa so bile odklane veje.
V ponedeljek ziutrai ie bil ooded na mnoge, prejšnji večer še prekrasne sadovnjake zelo žalosten. Ker se to. da prvi sneg pri nas zapade, preden izgubi sadno drevie listje, ponavlja leto za letom, kar uniči mnogo najlepšega sadnega drevja, so mnogi vneti sadjarji začeli obupava ti nad sadjarstvom. Bati pa se ie nadalie tudi. da se ne bo zajec že zdai loteval mladega drevia. 2e ko ie padla prva slana, so zajci tu in tam pričeli poskušati ostrino zoto na sadnem drevju. Ker so oglodki le manjši, niso zaenkrat povzročili posebne škode. Opomnili na so sadjarje, nai hite z zavarovanjem sadnega drevia in nai «a pri prvi priliki obrežeio ali pa vsai pobelijo z mešanico, ki ne diši zajčjim nosovom.
Koncert odličnega
nemškega umetnika
Gluhonemi so imeli lep praznik
Kakor smo poročali že v nedeljo, je kralj poleg nekaterih drugih krajev obiskal tudi samostan v žiči. Tu so ga zlasti prisrčno sprejeli okoliški kmetje, med njimi bojevniki iz velike vojne. Mladi kralj se je z vsemi prijazno razgovarjal. Naša slika ga kaže, kako je segel v roko najstarejšemu ondotnemu bojevniku
Nagrobnik naravoslovcu proi. Pavlu Grošlju
VseraJ je
zgodnjem
naletavalo, sneg lomi drevje
tem času propadanja in v hrupu rušenja tolikih vrednot ne more biti zadostno ocenjena.
»Nova Evropa« se je mnogo zanimala za slovenske pojave. Sloveniji in njenim problemom je posvetila nekaj številk, v katerih so objavljeni prispevki naših strokovnih avtorjev, pisateljev in publicistov. V njenem »radnem kolu« je bilo več Slovencev. Pisec teh vrstic se je mogel v svojih dolgoletnih stikih z dušo »Nove Evrope«, g. dr. čurčinom. prepričati koliko ljubezni in pozornosti je kazal vedno za slovenske zadeve. Na njegov poziv sem pisal za »Novo Evropo« preglede slovenske književnosti, kakor so bili v tedanjih, z danažnjega zrelišča malce čudnih kulturnih razmerah redek pojav v hrvatski in srbski revialni književnosti.
Ob dvajsetletnici revije, ki je zvesto, čeprav morda včasi po svoje zastopala in branila to, kar veže Srbe, Hrvate in Slovence v usodno skupnost, in ki je stala vedno na braniku progresivnih idej v Jugoslaviji, se torej po pravici spominjamo tudi Slovenci njene častne in zaslužne vloge v publicistiki vsega slovanskega juga. Ob tej priliki ne pozabljamo tudi nekaterih lepih knjižnih izdaj, ki je z njimi »Nova Evropa« obogatila knjižni trg: predvsem dveh reprezentativnih publikacij o Me-fitroviču z reprodukcijami njegovih del. izdaje zbranih pesmi Milana Rakiča, dalje priročnika »Ko je ko u Jugoslaviji« in še nekaterih knjig, ki imajo svoje mesto v publicistični literaturi Jugoslavije. —o.
Zapiski
»RAZORI«
Med mnogimi listi, namenjenimi splošni izobrazbi slovenske mladine, zavzemajo čedalje pomembnejše mesto »Razor i* pod veščim uredništvom g. Toneta Gasparija. Tudi doneski lanskih »Razorov« so ta-
Kraljev obisk v samostanu žiči
Ibro počutili v prijetni topli jezerski vodi na Bledu šele v prvih koledarskih jesenskih dnevih. Slana, ki so se io bali zaradi hladnega vremena naši kmeije že sredi poletja, je odlašala zelo dolgo. Sla-I na ie na Gorenjskem uničila ajdo in poškodovala fižol pogosto že ob koncu avgusta ali prve dni septembra, letos pa nam ie prinesel slano šele sv. Lukež. Se-; le s slano smo dobili pravo iesen. ki pa ie ! bila v pravi, prirodni obliki kai kratka. ! V soboto dopoldne ie lahno snežilo do vr-j hovih planin, ki so bile do zadnjega čisto j kopne kakor sredi poletja. Sneg. ki je bil zapadel do planinah o sv. Mihaelu, ie čisto skopnel do planah in v iarkih. V dolinah je bilo takrat še precei toplo in je deževalo. V nedelio ooooldne Da se ie tudi v dolinah ozračie močno ohladilo in za-| čela se je zima. Proti večeru ie pričalo I snežiti po vsem radovliiškem srezu. Okoli 20. ure se je sneg že pričel prijemati tal in drevja. O Dolnoči ie bilo vse belo kakor sredi zime. Ze zvečer, ko se ie pričel sneg prijemati drevja, ie sadiarie. ki jih v zadnjih letih doleteva nenrilika za nepriliko. zaskrbelo, da ne bo sneg morda polomil vejevja V letošnji jeseni je
vori predsednik g. Joško Pogačnik, slavnostni govor pa bo imel g. Jože Zupančič, glavni urednik »Slovenskega naroda«. G. Staut bo recitiral Zupančičevo »Na Kvarnem*, nato pa bo nastopil naš mladi vir-tuoz na kitari g. Stanko Prek. ki bo za. igral Thomeovo »Špansko serenado« in Pa-ganinijevo »Sonato«. Gdč. Milena Cankarjeva zapoje Parmovo »Ptičko«. »Sloga« pa bo zaključila svečanost s pesmima »Naša zvezda« in »Na Adriju«. Na naši sliki je g Stanko Prek.
Ljubljana, 29. oktobra
Od nedcljkega večera dalje sneži skoraj neprestano. Sneg se je ustalil bolj, kakor sni' i izprva sodili. Živo srebro se drži neke-1: ko nad ničlo, ozračje je ohlajeno in izpod sivega neba se vsipajo snežinke, zdaj z večjo zdaj z manjšo vnemo. Ker je sneg precej južen, so bolj in bolj obtežene veje Poslednje listje odpada. Po vrtovih je zamorjenega precej jesenskega cvetja, kmetom pa tudi nastaja škoda po poljanah. Res da je iet:na v glavnem pospravljena, vendar so kmc;je letos po stari modrosti, da se repa redi, dokler koto teče, pustili korenje, repo in zelje na njivah. Zgodnja zima jih bo oškodovala, zlasti, če bo pritisnila zmrzal. Sneži v večjih in manjših presledkih po vsej Sloveniji. Snega je precej zapadlo tudi na Hrvatskem in je po višjih legah obležala do 15 cm debela odeja. Na Jadranu je zadnje dni razsajala huda burja.
Maribor, 29. oktobra
V neči na torek je spet snežilo. Po opažanjih tezenske vremenske postaje je zapadlo do sedmih zjutraj snega za 7 cm. Količina padavin od raztopljenega snega
Proi. Matteo Bartoli v Ljubljani
V četrtek, dne 31. t. m. bo predaval prvič v Ljubljani znameniti italijanski lingvist, profesor turinske univerze Matteo Bartoli eno najslavnejših imen v sodobni znanosti Italije. Bartoli je po rodu iz Labina v Istri, kjer se je rodil 1. 1873, dovršil je študije na Dunaju in je od 1. 1907 profesor na turinski univerzi, že v prav mladih letih se je jel zanimati za študij dalmatinske romanščine (dalmatico). Tedaj že izumrlo govorico je še poslušal in beležil iz ust nekega starega prebivalca na Krku. poslednjega, ki je umel govoriti ta romanska jezik. S tem starcem je ta jezik umrl 1. 1898. Prodorna študija o dalmatinski ro-rr anščini, ki jo je Bartoli objavil na Dunaju 1. 1906, je določila smer njegovih na-daljnjih del. Posvetil se je proučevanju začetka romanskih jezikov Bavil se je s študijem vpliva romanskih, grških in germanskih lahialov na slovanske jezike (»Zbornik u slavu V Jagiču«, Berlin 1908). To ga je napotilo, da je razširil svoja raziska-vanja na splošno lingvistiko, kjer se je boril za nove srneri primerjalnega in raziskovalnega študija (»Introduzdone alla neolinguistica«, ženeva 1925). že nekaj let skuša z uspehom aplicirati na indoevrop-sko lingvistiko svojo teorijo o perifernih prostorih jezikovnega razvoja, teorijo, ki se mu je izoblikovala ob proučevanju nastajanja m širjenja romanskih jezikov. S tem svojim poskusom je nakazal nova pota ir. izpričal trdnost svoje metode; tako je njegovo ime zopet zbudilo pozornost v mednarodnih lingvističnih krogih Izhodišče je bilo prof. Bartoliju opazovanje, da
nekateri jezikovni elementi (oblike pregi-| banja, sintaktična struktura in besedni , pojavi), ki so se izgubili v središču svojega izžarevanja v neki jezikovni skupini, kažejo tendenco, da se ohranijo na obodnem prostoru te skupine. Ko je prof. Bartoli proučil in medsebojno primerjal te periferne pojave, je še nadomestil proučevan nje prostora s proučevanjem časa. Tako je mogel prenesti svojo metodo na primerjalni študij indoevropskih jezikov. Tu mu je uspelo odkriti usedanje jezikovnih plasti in tako odpreti nov pogled na indoevropske jezikovne spremembe. Ta znameniti jezi-
Dvajsettetnica
„No ve Evrope"
Pred dvajsetimi leti je bil v Zagrebu ustanovljen časopis »Nova Evropa«. Ustanovil ga je srbski pesnik in znanstvenik dr. Milan C u r č i n, rojak iz Vojvodine, po študiju germanist, ki ie vzbudil pozornost s svojo doktorsko disertacijo »Das ser-bisehe Volkslied in der deutschen Literatur« in s svojim prevodom Nietzschejeve ga filozofsko pesniškega dela »Also sprach Zarathustra«. Dr. Cučin je bil med svetovno vojno v emigraciji in je sodeloval pri enake imenovanem angleškem časopi9u, ki ga je izdajal angleški specialist za vzhodnoevropska vprašanja, dobri poznavalec slovanskih narodov dr. Seton Watson (Scotus Viator). Z velikim delovnim vzgo-nom in mnogimi izkušnjami, ki jih je prinesel z zapada, se je dr. Milan čurčin
7 mm. Dopoldne je dalje naletavalo. Po ulicah in cestah je precej brozge in mla-kuž. Zaradi nalivov in novih padavin je dolina ob srednji, neregulirani Pesnici letos že sedmič pod vodo. V dolini ležeča zemljišča, ki so biila delno pod vodo že pri prejšnjih poplavah, pokriva spet voda. Na poljih čaka na spravilo še precej pridelkov. Zemlja je v tem delu prenasičena z vodo.
Novo mesto, 29. oktobra
Tudi Dolenjsko je močno zasneženo. Zlasti danes je ves dan snežilo in je na Gorjancih obležalo do 25 cm snega, v gorski okolici Ribnice in na Kočevskem pa je celo do pol metra bele odeje. Vocle so se razlile in so polja marsikod poplavljena. Posebno hudo so prizadeti revni sloji, ki jih je zgodnja zima našla brez pripravljenega kuriva.
Bled. 29. oktobra.
Letos smo imeli Drav kratko Drirodno jesen. Takrat, ko ie nastopila koledarska iesen. so bili Drav za orav šele naileDŠi poletni dnevi Medtem ko ie neprestano deževje do malega skozi vse Doletie onemogočalo kopanje, so se konalci kai do-
DomaČe vesti
«Xo jim je oalo morje** % • •
Dušan »lini, slavni »car Sroov in Grkov«, je potisnil meje svoje države daleč preko pokrajin, ki jih je bil leta 1331. prevzel kot srbski kralj. Po svečanem kronanja o veliki noči 1346. leta v Skoplju je usmeril svoje osvajalne načrte predvsem proti jugozahodu na obale Jadranskega in Jonskega morja. Srbija je bila tedaj najmočnejša država na Balkanu. Vsa obala današnje Albanije in grška do K orintakega preliva je priznavala Dušana za svojega vladarja. Ponosno so plule tam naokoli ladje pod srbsko zastavo. Dušan je globoko spoznal važnost morja za državo in za narod ter je posvečal pomorstvu veliko pozornost.
Leta 1348. je kupil od Benečanov štiri vojne galeje. Ko se je dve leti kasneje s svojo mornarico vračal iz Gornjega Jadrana na domačo obalo, se je za nekaj dni ustavil v Cavtatu. Bilo je to novembra 1350. Bližnji Dubrovnik, svobodna republika, je poslal k njemu odposlanstvo šestih plemičev, ki so carja, carico, njunega sina in sto oseb njihovega spremstva v imenu dubrovniške države povabili v Dubrovnik. Dve dubrovniški vojni ladji pod poveljstvom Snvina Bondiča sta pripluli po visoke goste in jih pripeljali v mestno pristanišče. Skozi Primorska vrata je Dušan 13. novembra 1350 slovesno vkorakal v svečano okrašeni Dubrovnik.
že ko so pluli mimo otočka Lokruma in so jim oči zrle na silne in mogočne utrdbe, ki so dozdevno rasle naravnost iz morja in kot mogočen oklep objemale Dubrovnik z morske in kopne strani, je dejal Dušan svojemu pribočniku:
»Ali veš, da so Dubrovčani mnogo bolj bogati ko jaz ?«
»Kako je to mogoče«, se je začudil pribočnik, »da hi imelo malo mestece večje bogastvo kot najmogočnejši vladar na Jadranu ?«
»No, boš že videl!«, se je nasmehnil car.
Za sprejem tako odličnega gosta se je Dubrovnik okitil z vsem sijajem. Zapeli so zvonovi, vse mesto v zastavah in preprogah, svečano oblečeno ljudstvo mu je vzklikalo in mu trosilo cvetje na pot. Vse se mu jc klanjalo in mu dvorilo kot najdražjemu in iskreno dobrodošlemu gostu. Po končanem obisku ga je vse mesto enako svečano spremilo v pristanišče. Z isto ladjo se je vrnil v Cavtat.
»No, si videl bogastvo Dubrovničanov?«, sc je še na ladji obrnil car k svojemu pribočniku.
»Na opozorilo Vašega Veličanstva sem šc posebno skrbno motril in opazoval, toda pričakovanega bogastva nisem opazil!«, je odgovoril pribočnik.
Car pa je dejal: »Ali si videl njihovo vljudnost, snago, gostoljubje in kulturo? Vidiš, to bogastvo je večje kakor moji carski zakladi! Ali pa morda veš, odkod imajo Dubrovčani to vljudnost, delavnost in kulturo ?«
Pribočnik jc molčal.
»To jim je dalo morje, ki jim nudi hrano, bogastvo in širok duševni pogled!«, je pripomnil car.
Mogočni vladar je pravilno ocenil pomen morja za Dubrovnik in za vsakogar, ki je nje<jov srečni lastnik. Tega se spomnimo, ko bomo jutri praznovali jadranski dan.
*	Nov načelnik vojne sanitete. Z ukazom kr. namestništva in na predlog ministra za vojsko in mornarico je razrešen dolžnosti načelnika sanitetnega oddelka pri ministrstvu za vojsko in mornarico sanitetni general Žarko Ruvidič in je postavljen na razpoloženje. Za vršilca dolžnosti tega oddelka je postavljen sanitetni brigadni general Lukič Jakšič, ki je bil doslej pomočnik načelnika tega oddelka.
*	Velika svečanost v Velesu. V ponedeljek je mesto Veles v južni Srbiji praznovalo obletnico svoje osvoboditve. Ob tej priložnosti je prišel v Veles patriarh dr. Ga-vrilo. Kakor na vsej poti po Južni Srbiji so patriarhu tudi v Velesu priredili veličasten sprejem. Dobrodošlico mu je pred veliko množico izpregovoril župan Andjelko Jan-
i auvic, pairiain pa se je zanvaiii z lepim patriotičnim govorom. Po cerkvenih obre-[ dih je bil velik sestanek v hotelu »Zagrebu«. Koncertni spored so opravili zbor bi-toljskega pravoslavnega bogoslovja, orkester veleške gimnazije in učenci osnovnih šol in gimnazije. Včeraj so bile v Velesu velike cerkvene svečanosti, ker je ondotna cerkev sv. Pantelejmona praznovala svojo 100-letnico. Cerkvene svečanosti je opravil patriarh dr. Gavrilo s številno asistenco.
*	Smrt uglednega Litijana. Iz Litije nam pišejo: Na tukajšnjem pokopališču smo pokopali 821etnega g. Ivana Lapa, gostilničarja in posestnika v Gradcu, poleg litijskega kolodvora. Pokojnik je bil že od ustanovitve litijskega Sokola njegov član, zato je sokolsko društvo izobesilo ob tuž-nem udarcu pri Lapovih črno zastavo. V Lapovi gostilni je shajališče zasavskih lovcev, pokojnik je bil v mlajših letih navdušen lovec. Na poslednji poti je vrlega moža spremila številna množica pogreb-cev. Zlasti so se od pokojnika prisrčno poslovili lovci in pevci. Blagemu možu bomo ohranili lep spomin! Lap je bil po rodu iz Mengša in se je pred desetletji naselil v Litiji, kjer si je ustanovil ugleden dom.
*	Za CMD. Namesto cvetja na grob pok. Drami Prinčiču. oostariu v Nemški Loki, sta darovala za podružnico CMD v Koprivniku g. Podloear lesni trgovec v Koprivniku. 100 din in Zupančič, trgovec v Črnomlju 30 din. Iskrena hvala!
*	Smrt starega lovca v lovišču. Ugledni meščan Ivan Mikešič iz Gospiča, višji dav-kar v pokoju, je bil strasten lovec, čeprav je imel že 70 let, njegova lovska strast ni popustila in ga je vsak količkaj ugoden jesenski dan izvabil v njegovo lastno lovišče. Ko je te dni spet bil na lovu se je nenadno zgrudil in obležal mrtev. Sodijo, da ga je zadela kap.
*	Nezgoda brzega vlaka na splitski progi. V nedeljo so imeli brzi in potniški vlaki na splitski progi precejšnje zamude. Na postaji Cerovcu nedaleč od Gračca se je namreč zgodila nezgoda. Iztirila se je lokomotiva s tremi vagoni. Na pomoč je pri-hitel pomožni vlak s skupino delavcev iz Knina. Gmotna škoda je precejšnja, človeških žrtev pa k sreči ni bilo.
*	Preprosto narodno kopališče. V San-džaku ie več mineralnih vrelcev, ki se i:h narod prav pridno poslužuje Toda široki slogi se ne kopi i ei o v teku sezone. Njihova prava sezona se začne šele. ko so opravljena vsa polivka dela in ko ie zlasti pospravljena turščica. Kopališče 'ma-io pod vedrim nebom in se v niem kopljejo vsi. ki so bolni za revmatizmom in drug; mi tegobami. Okopi i ei o se nai^rei moški, nato ženske. Blizu kopališča so barake in kdor hoče tam stanovati o^ča dnevno poldrugi dinar z vsemi taksami vred Kooanie pa ie brezplačno.
*	S sekiro je pobil svojo ženo Danico neki žijajid iz šibenika. žrtev so prepeljali v bolnišnico, kjer je izdihnila. Moža so zaprli. Psihiatri raziskujejo njegovo duševno stanje. Mož je že svoj čas bil v bolnišnici za duševne bolezni, kamor ga je spravila žena. Ko so ga izpustili, je pretil, da se bo ženi že maščeval, in je svojo pret-njo nazadnje res izvršil.
*	Oče in sin pred sodiščem. Veliki senat v Podgorici ie sodil kmetu Li'k; in njegovemu sinu Milošu, ker s*a ubila uglednega pose^ika Milov^na Stegovi ca iz vasi Bjeloviča blizu Kolanna M'-lovan ie bil ustrelien lani 27. oktobra iz zasede, ko se ie vračal d^mov Oba osumljenca so kmalu prijeli Razprava is trajala nekai dni. ker ie m~iral v°-livi senat zaslišati dn-Vo vsto rrr;č ki so ze1r> različno pričevale. Napoved ie bil L"ka Zu-rič obsojen na dosmrtno iečo. njegov sin Miloš na na 10 let robiie.
*	Neznana utopljenka. Preteklo soboto je železniški delavec in posestnik Ivan Zupančič iz Hotiča na prevozu s čolnom čez Savo opazil v vodi truplo. Poklical je sosede in neki fant je bil poslan na orožni-ško postajo v Kresnice da bi se uvedle poizvedbe, kdo je utoolienka. Medtem ie Sava odnesla truplo daHe proti Litiji. O utonlienki so bile obvezen? vse orožniške postaie pod Kresnicami. Nobene priiave ni o kaki pogrešani ženski, zato poizvedujejo ohl;T*tva, kdo ie nesreč"* ženska.
*	Avto!ws T iubMana — Kamnik — Gor. Grad — Ljubno vsled smežnlh žametov do ponosne objave ne obratuje. (—)
*	M'ad"n;ča je zvahHa v g07d in g* rarmecarila. Na skrivn_s+en nasin ie izginil 18. t. m. 18-letni Gli<?orii M;li' -j=-vič ediner nrpm^ne^a kmeta iz vas' Vi-l.juše pri Cacku Vsepo^'s>d	i^kaM toda nikier ga ni b'1^ mopoče naiti S^d-niič se ie mati od'očna. da se napoti k
PREMIERA najuspešnejšega sodobnega filmskega dela slavnega A V k| i IT A IT A R TU ruskega mojstra režije VLADiMnvJA itiuAMSKEGA!	li £ il A An A VA AA*
Genijalna režija Vladimirja Turžanskega, povezana z odlično igro izbranega umetniškega ansambla, daje temu filmu posebno čustveno obeležje!	Rezervirajte si vstopnice v predprodaji.
KINO SLOGA, teL 27-80 — Predstave ob 16., 19. in 21. uri.
V tem filmu velike in brezmejne ljubezni nastopa lepa BRIGITA HORNEY, žena, ki se pojavi samo enkrat ali nepozabno v življenju moškega in Joachim Gottschalk, eleganten in privlačen ljubimec, ki osvaja vsa ženska srca!
neki čarovnici. Ko ie šla skozi gozd. je neprestano gledala v grmičie v domnevi, da bo tod nekje našla svojega din-a In res je nesrečna mati kmalu ugledala strašen prizor. Pod nekim grmom ie ležal njen sin ves razsekan z nožem Sodna komisija ie ugotovila, da ima zli čin na vesti 18-letna Milja, hčerka Obrada Bogosavlieviča iz Viliuše. Mladenka ie po kratkem obotavljanju priznala, da ie mladeniča izvabila v gozd K temu io ie nagovorila neka Zivka Antoniievičeva. ki ii le ponudila 200 din nagrade. Ko sta mladenič in mladenka sedela pod drevesom je skočila Zivka izza gima in začela z nožem odrihati oo Gligoriiu. ki ie kmalu izdihnil. Nato ga je sama zavlekla v grmovje Ženski sta se potem mirno vrnili domov in si oprali krvave madeže Zivka ie baie sovražila Gligoriievo mater in ie zaradi tega izvršila srtašen zločin Sama ie poročena in ima štiri otroke Takoi Po mladenkinem prirnaniu so io prijeli in io z možem in z mladenko vred odgnali v Cačak.
17
u— Tramvajski promet o Vseh svetih. V dnevih od vključno 31. t. m. do vključno 3. novembra bo tekel tramvajski promet sledeče: v četrtek dne 31. t. m. bodo vozili tramvaji proge 3 ves dan od Rakovnika preko Poljan k Sv. Križu in obratno. Isti dan popoldne bo obratovalna proga 4 od Viča do Sv. Križa in obratno. V petek 1. novembra bodo vozili ves dan vsi tramvaji iz vseh prog k Sv. Križu, in sicer: proga 1 od St Vida preko glavnega kolodvora k Sv. Križu in obratno; proga 2 od Sv. Križa mimo glavnega kolodvora v Sv. Križu, t j. krožno v eno smer; proga 3 od Rakovnika preko Poljan k Sv. Križu in obratno; proga 4 od Viča preko glavnega kolodvora k Sv. Križu in obratno; proga 5 od Sv. Križa preko Poljan k Sv. Križu, t. j. krožno v drugo smer. Od Most do Hrvatskega trga bo nihalni promet s prestopanjem na Hrvatskem trgu. V soboto 2. ln nedeljo 3. novembra bodo vozili tramvaj' proge 3 ves dan od Rakovnika preko Poljan k Sv. Križu in obratno, popoldne pa bo obratovala tudi proga 4 od Viča do Sv. Križa in obratno. Postajališča Vilharjeva cesta v smeri Sv. Križ. Savska cesta v Obe smeri, Žale in Linhartova cesta v petek dne 1. novembra poopMne odpadejo iz prometno tehničmh ozirov. Potniki se naprošajo, da se pri povratku od Sv. Križa poslužujejo direktnih prog. Potniki se opozarjajo, da je vstopanje v tramvajske vozove dovoljeno samo zadaj, izstopanje pa samo spredaj. Vožnja na stopnicah je prepovedana. Nadalje se potniki naprošajo, naj pripravijo drobiž, da bo sprevodnikom v velikem navalu delo vsaj nekoliko olajšano. Pripominjamo, da bodo te dni za Vse svete tudi letos tramvajski vozovi opremljeni na zunanji strani spredaj in za-\aj z obešalniki za veuce. na kar opozarja-mo potujoče občinstvo, da ne bodo jemali vencev s seboj v polne vozove.
u— Iz Legije korošldh borcev. Dne 1. novembra prirede bojevniške organizacije na pokopališču pri Sv. Križu spominsko svečanost v spomin padlih junakov. V kostnici, pred katero bo pietetna svečanost, bo tudi 15 bivših koroških borcev, ki so za veličino naše velike domovine darovali svoje življenje. Glavni odbor LKB vabi vse članstvo, da svečanosti prisostvuje v polnem številu in s tem počasti spomin svoiih nekdanjih borcev in vseh onih, katerih kosti počivajo širom sveta. Zbirališče do pol 16. ure tik za pokopališko cerkvijo. Odhod točno ob pol 16. Prav tako vabi članstvo da se dne 2. novembra udeleži ob 9. uri žalne maše v Frančiškanski cerkvi.
u— Za vsesvetck" akclio je po-eVi-h o državne policM^ke straže v Ljubi i "ni nabralo med policijskimi stražniki 40° d;n in za ta znesek kupilo mestnih ve->re- in sveč. da bodo pohriiski stražniki na praznik umrlih z niimi okrasili grobove svojih rainih tovarišev. Vrhovni sotralni svet se policiiskim str^žn'kom za niihovn dobrodelno in me4<ltno dplo r>ai'enš^> zahvaljuje in iih stavlia za vzeled vsem Ljubljančanom.
u— Rc7ervnl podnfHrif se porisalo da
se udeleže žalne sveča-o ti v po*a<-t:'ev sponvna nadlih in umrlih b~>i>->;v, tovarišev na dan 1 novemb-a V LinMia-c bo spominka svečan'"«'* n~ed grobnico na pokopališču pri Sv Križu 1 novembra ob
ki, da globoko učinkujejo ne le na odrasle čitatelje, ampak tudi na doraščajo-čega iskalca resnice in lepote. V tem mesečniku, ki ga je pred kratkim ministrstvo prosvete priporočilo zlasti za meščanske in vse nižie srednje šole, ni prezrta nobena panoga človeškega delovanja — od ile-pos'ovja pa do stranskih vej realnih ved. Nekateri prispevki — takih ni inalo — so splo no zanimivi, prav- za sedanje čase nad vse pereči in hi jih kazalo priobčiti vsemu našemu mlademu rodu, tako na primer članek g. Pavla »Kunaverja«: Da bom v sili samostojen mož«. Čeprav je vsebina »Razorov« jako pestra, vendar se skozi ves letnik pozna, da jo je povezala v skladno, zaokroženo celoto spretna roka, vajena peresa, in jo je pred natiskom poslušalo uho, kaj občutljivo za lepoto slovenskega jezika, Aritmetrična ugotovitev: r.edavno zaključeni VIII. letnik obsega 20 pesmi, 27 povesti, črtic, igrokazov, 37 člankov in potopisov, precej strani drobiža, toliko ilustracij. S tem pa še dolgo nismo povedali, koliko bogastva vsebuje to glasMo na svojih 300 straneh, objavljenih na prospeh našemu naraščaju, torej v dobro bodočnosti našega naroda. Mikavna stran so tudi tekmovanja za nagrade, ki naj bi se ga udeležili dijaki Uspeh utegnejo doseči posebno višješolci. Naročnina — 35 din — se pošilja na naslov: »Razori« Gregorčičeva 23, Ljubljana. — Makso Prezelj.
LA MARTINE«• Francoska kulturna javnost se je minule dni spominjala 1501etnice rojstva romantičnega pesnika Lamartina (1790—1869). Bolj kakor njegovo pesniško delo je znano v Jugoslaviji njegovo ime, saj je bil pred leti v Beogradu odkrit spomenik temu pesniku in pisatelju, ki je v svoji knjigi
»Potovanje na vzhod« prvi izmed pomembnejših piscev evropskega zapada prikupno in z razumevanjem opisoval svoje vtiske iz nedavno osvobojene Srbije v prvem četrt-stoletju prejšnjega veka. Lamartinovo poročilo v srbskem narodu, ki je vstal iz več-stoletnega suženjstva in organiziral svojo svobodno državo, je vzbudilo na zapa<:< pozornost in pridobilo Srbiji novih prijateljev.
Lamartinovo pesniško delo štejejo med najznačilnejše izraze romantičnega liriz-ma v francoski literaturi. Vse njegove pesnitve preveva neka prikupna nota, globoko idealistična in v mnogih izrazih celo optimistična, čeprav je sicer velik del La-martinovih pesnitev zastrt z lahno melanholijo. Lamartine se je izmed pesnikov tedanje dobe najbolj približal ideji gospe De Stael o intimni in osebni poeziji. Najznačilnejše njegove pesniške knjige so »Medi-tations« (1820), »Nouvelles Meditations« (1823), dalje »Harmonies poetiques et re-ligieuses« (1830) in »Jocelyn« (1836). V njih je Lamartine opeval to. kar je v človeški duši najčistejše in najidealnejše. Njegovo poezijo, ki kaže očarljivo ubranost vsebine ln oblike, so mnogokrat primerjali z glasbo ali s šumenjem vode. Lamartine je v svojem sorazmerno dolgem življenju imel tudi znatno vlogo v francoskem kulturnem ln političnem življenju. Kot politik pa ni zapustil globljih sledov, za njim je ostala samo slava prikupnega pesnika, čigar delo Je v mnogih plasteh še danes toplo in živo.
Znanstveni avtorji in honorar. Pod tem
naslovom smo priobčili v številki z dne 19 t. m. članek o pretiranih akviziterskih nagradah m pičlih avtorskih honorarjih. Založba »Atlasa Slovenije« (Banovtnska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani) je
sklepala, da se te opazke tičejo priprav-ljajočega se Atlanta Slovenije in nas je rapros la. da ugotovimo tole: Ce se podatki tičejo tega Atlan*a. tedaj so neresnični glede števila izvodov, kakor tud: <rlede višine akvi"il er~k" naarro.de in avtorskih honorarjev. Kako visoka bo naklada, še m riolo"eno.
M. Kii<!) Nikolajeva st'd,5e »L">itn-Trocki-StnTšT< bo izVa1* v krat: am « predgovorom dr. Milana čurčina zagrebška »Nova Evropa«.
Zd-a; nTik! vestnih prinaša v oktobrskem zvezku razp: avo dr Valentina M°ršola »Nenavadne oMke device na nebnicah«. Dr. Ivan Pcršič razpravlj i v posebnem članku o kirurgiji gnoicn- na roki dr. Zvoniki" šuštrrS'č ol-Javlt* i kušnje in ke o delovanju epi; vil: preparatov v kirurgiji s posebnim or-rom na novi pvjv i ->t »Neopan«. Dr. Ml ko C rnič nadalj ija v »Vej 'Hšču za naše strokovno besedje in izrazje« £ svojim pV.voherom po pisan h njivah slovenske st ckovne. predvsem medicinske Utera*ure. V u U t: prim ri kažejo, kako potrebno in koristno je tako vejali-šče in kako ruien je že priročr/k. kakor ga pripravlja slovenski med cln; prav dr. ("■ernič, namreč s!o-erisk; medic r.ski slovar. Naj mimogrede omenimo, da s» to prepotrebno delo dr. čorniča bliža koncu in da lahko pričaku-emo v doslednem času izid te^a priročnika. V ribriki Bitja Ln žitja obtavlja docent dr Tvan Pintar podatke o osebnem zdravniku ruskega carja Petra Velikega dr. Grerronu Voglarju. ki 1e bil po rodu Slovenac iz Naklega. V strokovnem svetu je bil znan po akademskem imenu »Carbonarus«. Umrl je leta 1717 v Kranju. Zvezek zaključulfno številna poročila iz zdravniškega slovstva in komemo-rativno predavanje prof dr. Alojza Zalo-karja o profesorju dr. MIlanu Joanoviču Batutu,
I
15.45. Cerkvena opravila bo opravil eoso. škof dr. Gregorij Rožman. ki bo imel tudi govor v spomin pokojnih tovarišev Dne 2. novembra ob 9 dopoldne bo v frančiškanski cerkvi sv. maša. ki jo bo daio al predsednik Zveze bojevnikov e. Mirk > Rite j. Dolžnost rezervnih podoficirjev ie. da se v čim častne j šem številu udeleže spominskih svečanosti. Udeležba obvezna z znakom.
u— Dar mestnim revežem. Profesorski zbor mestne žen real gimnazije v Liubliani je daroval za mestne reveže 180 din v počastitev spomina pok g. V ktoria Za-laria. tajnika filozofske fakultete Gg Potočnik K in M s Sv Petra c 3 oa sta darovala v isti namen din 100 v počastitev spomina pok ee. Mare Maraževe roi Bucikove Mestno poglavarstvo se vsem dobrotnikom najtopleie zahvaljuje.
" JUTRI OB POL 20. URI
REDNA PLESNA VAJA
Akademske Jadranske straže. — Kazina.
u Brezmesni
dan. Ker pade na petek dne 1. novembra praznik, ta dan ne bo brezmesni dan. V smislu navodila kr. banske uprave v Liubliani bo namesto tega na področni mestne občine liublianske brezmesni dan v torek dne 5. novembra, na kar že danes opozarjamo vse prebivalstvo.
u— Beograjska Filharmonija pod vodstvom Lovra M a t a č i č a, stalnega diri-
genta beograjske Filharmonije m direktorja Opere v Beogradu, bo prvič gostovala
v Ljubljani v torek 5. novembra ob 20. v veliki dvorani kina Union. Orkester šteje 84 članov. Ker je to prvo gostovanje beograjske Filharmonije pri nas. opozarjamo na ta izredni dogodek za katerega vlada veliko zanimanje. Na sporedu so dela mojstrov Arniča, Hrističa, Liszta in Beethovna.
u— Združenje bivših mornarjev bo proslavilo 31. t. m ob 20. uri v sejni dvorani mestnega poglavarstva dan krstne slave naše kraljeve mornarice, dan, ko so prvič po svetovni vojni zaplapolale na našem brodovju jugoslovenske trobojnice. Vabimo vljudno pomorsko zavedno javnost in vse bivše pomorščake na to proslavo.
u— Vence in sveče vse»vetske a^dje že prodajajo članice in člani Vrhovnega socialnega sveta in drugih humanitarnih organizacij vsak dopoldan na stojnicah na Vodnikovem trgu ter pri troroostovju ob kresiji, prav tako pa tudi v Spodnji Šiški pred gasilskim domom in pred novo cerkvijo dočim je možno kupiti vence in sveče v "pisarni vsesvetske akcije v Mah rovi hiši ter v prodajalnah mestne elektrarne tn plinarne vsak dan tudi popoldne. Danes popoldne prično prodajati vence in sveče vsesvetske akcije na stojnicah pred pokopališčem Sv. Križa, ena stojnica pa bo ostala pred Žalami. Pred cerkvijo sv. Krištofa in pred Navjem, pred pokopališči v Drav-ljah, na Viču in štepanji vasi, nadalje pred cerkvijo srca Jezusovega ter ob mladinskem zavetišču v Zeleni jami ter pred cerkvijo sv- Družine v Mostah pa bodo prodajali vence in sveče jutri popoldne in dne 1. novembra ves dan. Ljubljančane opozarjamo, da bodo dobili na katerikoli od navedenih stojnic na že kupljeno nakaznico vsesvetske akcije toliko vencev in sveč kolikor so jih plačali ob nakupu nakaznice.
u— Vsesvets^a aKcija postaja zaradi svojega plemenitega namena vedno bolj popularna. Na praznik umrlih 1. in 2. novembra bodo ob cerkvici na pokopališču sv. Križa postavljene košare z vidnimi napisi ^Odpadki sveč v korist mestnih revežev«, ki jih bodo služili mestni služitelji ali pa skavti in v katere naj dobrosrčni Ljubljančani ob odhodu s pokopališča mečejo voščene estanke dogorelih sveč. Po prazniku umrlih pa bodo uslužbenci mestnega poglavarstva pobrali ostanke dogorelih sveč z vseh grobov, zato naprošamo lastnike grobov, da to dovolijo- Počastimo rajne z dobrimi deli!
u — Film »Zena kakor ti« je odlično delo genijalnega ruskega mojstra Vladimirja Turžanskega. ki obravnava na slikovit in obenem pretresljiv način problem velike in brezmejne ljubezni. To je film, ki v vsakem pogledu odgovarja vsem mogočim mentalitetam ter prinaša globoko in ganljivo srčno vedrino. Film posega v naiplemenitejša človeška čustva, takoj nato pa nas izzove v prelestno razigrano vesel ost Prav zaradi tega bo ostal ta film vsakemu gledalcu v živem in globokem spominu, ker sodelujemo nehote v dobri in zli usodi glavnih osebnosti tega filma. G'avno žensko vlogo predstavlja Brigita Hornev, umetnica nezadržanih igralskih sposobnosti, prirodna. nevsiljiva pa obenem ljubka Njen partner je Joachim Gottschalk. privlačen ljubimec, ki ostane celo mož tudi takrat, kadar je najbolj zaljubljen. Kino Sloga predvaja ta film somo nekaj dni. (—)
u— L'udska univerza, mala dvorana r"'harmOr.ije. Kongresni tre. Danes v sredo ne ^o predav?.nia zaradi koncerta.
u— Za^ačen vlomilec- Preteklo noč je rajonski stražnik kakor običajno napravil predpisani obhod po ulicah in pred mlekarno v Gosposki ulici naletel na neznanega moškega, ki je prihajal lz lokala. Nobenega dvoma ni bilo. o'a je možak v mlekarno vlomil. Stražnik je neznanca takoj are-tr. "l i- ros rafcl pri preiskavi nekaj parov ukra-1r-yh l^obas. Drugega kakor klobase vlomilce namreč ni na^el v mlekarni. Na policiji so potlej dognali, da je vlomilec neki Franc Š.. brezposeln delavec brez stalnega bivališča ki se je na svojem romanju skozi svet zdaj tako nemilo srečal s postavo in kazrnskim paragrafom.
n— Zapravi Uvost ni na mestu. Ibrabim Karaič, 261etni delavec, je prišel k nam iz bosanskih krajev in se preživlja s samimi dvomljivimi opravki, največ s ha-zardnimi ierami. Kvarta za denar po razn;h gostilnah in kavarnah ter marsikomu izprazni žep. Pred štirinajstimi dne-
vi ie zaradi hazardiranja že imel opravka s policijo. Zadnje dni pa so ga spet videli po nočnih lokalih v veselih družbah s polnimi žepi denarja Samo v eni gostilni je v kratkem času zapravil pet stotakov, kar seveda ni ostalo skrito očem postave. Včeraj ga je na Vidovdanski cesti pobaral stražnik, kaj in kako. Toda Ibrahim se je uprl in se deiansko spoprijel s stražnikom, ki ga je s težavo ukrotil ter odvedel na stražnico. Pri njem ao našli poleg lepe vso-
tice denarja nabit samokres in velik kuhinjski nož. Odkod ima vse te reči in za koga so bile namenjene, teče zdaj preiskan va na policijski upravi.
NarMna zbirka CMD je dovoi]£iia
Ljubljana, 29 oktobra Uprava policije v Ljubljani obvešča javnost, zlasti pa predstavnike organizacij, da ne bo izdajala dovoljenj za nabiranje prostovoljnih prispevkov v dobi treh mescev, to ie za november m december 1940 m ja nuar 1941 V dobi teh treh mesce* se bo na področju uprave policije v Ljubljani vršila le nabiralna akcija akcijskega odbora
za zimsko pomoč v Ljubljani.
★
Kakor smo takoi poirveddi n« pristojnem mestu gornja uradna objava ljubljanske policijske uprave seveda ne velja za izvedbo velike narodne zbirke, ki jo priredi Družba sv. Cirila in Metoda drugo nedeljo, 10. novembra, po vsej Sloveniji. Zbirko je odobrila kr banska up.-ava v Ljubljani že z odlokom št 28176 1 z dne 16. septembra 1940 Narodna zbirka CMD se bo torej tudi v Ljubljani vsekakor vršila in to naj velja obenem v ponovno vzpodbudo vsem, ki bodo pri zbirki sodelovali in ki bodo prispevali svoj dar. da bo gmotni in moralni uspeh narodne zbirke CMD na višku.
Praznik br. Andreja šturma
Danes praznuje svoj 50. rojstni dan starosta moščanskega Sokola in tajnik Društva trgovskih potnikov, br. Andrej šturm. Po rodu je iz Košane pri Sv. Petru na Krasu, a po končani nižji gimnaziji v Ljubljani in trgovski šoli v Trstu, kjer se je izučil tudi trgovine, je služboval po raznih krajih Slovenije in se je povsod z vnemo udejstvoval v nacionalnem in naprednem gibanju. Pred 6 leti se je s svojo družino stalno naselil v Mostah, kjer je zaradi svojega kremenitega značaja splošno priljubljen. Več ko 30 let br. šturm nesebično dela pri Sokolu in v drugih nacionalnih organizacijah. Med drugim je tudi predsednik moščanske CMD. Povsod je zgled tihega, požrtvovalnega delavca, ki nikoli ne išče hvale. V Imenu številnih iskrenih prijateljev mu želimo še mnogo srečnih in zadovoljnih let.
Naš^ gledališče
DRAM A
Sreda. 30.: zaprto. (Gostovanje v Celju:
Revizor), četrtek, 31.: Tekma. Red četrtek. Petek. 1. novembra: Romeo in Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Sobota 2.: Kovarstvo in ljubezen. Red A.
Funtkova »TeKma«, drama v treh dejanjih. Dramatik je zajel v njej dogajanje iz krogov likovnih umetnikov. Pokazal je pogubnost osebnega častihlepja starega umetnika, ki propade v tekmi z mladim talentiranim kiparjem. Delo je zrežiral Milan Skrbinšek igrali bodo Gregorin, Sever, Vida in Polonca Juvanova, Potokar in Sta-rič.
Poznanje Shakespearjevih del spada k splošni izobrazbi omiltanega človeka, zato opozarjamo na predstavo Shakespearjeve tragedije »Romeo in Julija«, ki jo bodo igrali na praznik 1. novembra v petek zvečer pri znižanih cenah od 20 din navzdol izven abonmaja. Julijo bo igrala Levarjeva, Romea Jan, nadalje bodo sodelovali Nablocka, M. Danilova, Gabrijelči-čeva. Lipah. Kralj, Sever, Presetnik, Skrbinšek Gregorin Drenovec, Peček in d rudi. Režiser dr. Kreft.
OPERA
Sreda. 30.: Grof Luksemburški. Red sreda. Četrtek. 31 : Evgenij Onjegin. Gostovanje tenorista Antona Dermote, člana dunajske Državne o<pere. Petek. 1. novembra: Fidelio. Izven. Sobota. 2.: Jenufa. Red B. Gostovanje al-tistke Elze Karlovčeve in tenorista Josipa Gostiča.
Drevi bodo uprizorili za red sr^tlri klasično opereto Leharjevega »Grofa L u k-semburškega« z Ivančlčevo v glavni ženski in Franclom v naslovni partiji. Poleg njiju bodo igrali: zabavni parček bo-hemov bosta podala Barbičeva in M. San-cin, komično vlogo kneza Bazila Zupan, grofico Kokosczovvo Poličeva. Razen njih bodo sodelovali baletni zbor z Moharjevo in Pilatom kot solistoma. Dirigent D. Že-bre. Režiser E. Frelih.
Opozarjamo na go-stovanje tenorista Antona Dermote, člana dunajske Državne opere, Id bo v četrtek 31. t. m. Pel bo partijo Lenskega v čajkovskega operi »Evgenij Onjegin«. Pevec je že nekaj let član dunajske Državne opere, kjer nastopa z velikim uspehom v liričnih partijah ter često sodeluje pri raznih koncertih tako da si je pridobil simpatije dunajske kritike in občinstva. Naslovno partijo bo pel Boris Popov, Tatjano Heybalova. Olgo španova, Gremina Lupša, mater Poličeva, dojiljo Kogejev. plesnega učitelja Belizar Sancin. Dirigent Niko štritof režiser Debevec.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sreda, 30.: Konec poti. Nastop Skrbinško-
ve dramske šole. četrtek, 31.: Nenavaden človek. Red C. Petek, L novembra: Cyrano de Bergerao
Iz Celja
e— Ur^ni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 5. novembra od 8. do 12. v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici.
e— Sokolske župne mladinske strelske tekme bodo v nedeljo 3. novembra s pričet-kom ob 8. zjutraj na strelišču v Pečovni-ku pri Celju.
©— Sokolsko društvo Oelje-matica je preložilo tečaj za ritmične plese in narodna kola na nedeljo. Prihodnja vaja bo v nedeljo 3. novembra ob 20. v telovadnici v mestni narodni šoli. Bratje in sestre, pridite!
e— Mariborsko Narodno gledališče bo
uprizorilo v sredo 6. novembra ob 20. v celjskem gledališču znano dramo Maksima Gorkega »Na dnu«. Predstava je za abonma.
e— Ljubljanska drama bo uprizorila drevi ob 19.30 v celjskem gledališču Gogolje-vo slovito satirično komedijo »Revizor« v režiji dr. Bratka Krefta in prvovrstni zasedbi. Predstava je za abonma.
e— Iz gimnazijske službe. Gdč. Tea Sparhaklova, tajnica I. drž. realne gimnazije v Celju, je imenovana za suplentko na gimnaziji v Milanovcu. Za suplenta na II drž. realni gimnaziji v Ljubljani je imenovan g. Evald Bračko, sin direktorja II. drž. realne gimnazije v Celju.
e— ponovno povišanje mezd cinkarni-škega delavstva. V soboto je ravnateljstvo cinkarne v Celju spet razpravljalo z zaupniki cinkarniškega delavstva o stalno naraščajoči draginji in potrebi povišanja mezd. Zaradi uvidevnosti ravnateljstva je prišlo kmalu do sporazuma. Delavstvo bo dobilo 18-odstotno draginjsko čoklado na nedavno priznano 40-odstotno povišanje temeljnih mezd. Obenem je bila dosežena povečana dobava premoga cinkarniškemu delavstvu in sicer za oženjene na 10 ton letno, za samce na 5 ton in za upokojence od 2.5 na 5 ton.
e— Divjagtvo dveh mladih fantov. Pred
tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju sta se zagovarjala včeraj 281etni delavec Ladislav Planine in 201etni kovaški pomočnik Anton r r- - . oba iz Velikega Obreza pri Dobovi v brežiškem srezu. Obtožena sta bila. da sta 17. avgusta pred gostilno Jožefe Vidmarjeve v Kapelah pri Brežicah z nožem šestkrat zabodla Antona Trampuša v prsi in hrbet, njegovega brata Andreja Trampuša pa z nožem in pa^-lico poškodovala po glavi in ostalem telesu. Poškodbe Antona Trampuša so bile smrtno nevarne. Obtoženca sta. se zagovarjala s silobranom, ker je bil Anton Tram-puš najprej napadel Planinca, ki je bil prej v gostilni razgrajal in nadlegoval ljudi. Sodišče pa se ni moglo prepričati v silo-branu. Planine je bil obsojen na 1 leto, Smrekar pa na i leto in 2 mesca strogega zapora.
e— Nevaren prijatelj tuje lastnine je 23
letni, v Rudnik pri Ljubljani pristojni Albin Jevšjak, delavec brez stalnega bivališča. Včeraj se je zagovarjal pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča zaradi vee zločinov. Dne 16. avgusta je ukradel Marti Zupančičevi na Lavi pri Celju 110 din gotovine, 21. avgusta Karlu Oslovniku na Ojstrici pri Dravogradu 908 din gotovine in 20 din vredno usaijato denarnico, 25. ali 26. avgusta Jožici Govekovi v Ka-sazah pri Petrovčah 40 din vredne svilene hlačke in v drugi polovici mesca avgusta Mariji Cokanovi v št. Jungerti pri Celju žepno uro z verižico in srajco v skupni vrednosti 185 din. Dne 26. avgusta popoldne se je splazil v Gotovljah pri Žalcu skozi okno s zaklenjeno stanovanje Marije Vaše ve in hotel tam izvršiti tatvino, a so ga zalotili in prijeli. Obsojen je bil na 1 leto in 8 mescev robije, po prestani kazni pa ga bodo oddali za tri leta v prisilno delavnico.
e— Tihotapstvo s saharinom. Celjska policija je prišla na sled tihotapski družbi, ki je tihotapila in prodajala saharin. Policija je aretirala 231etno delavko Matildo C. in 411etno delavko Amalijo Z. s Sp. Hu-dinje pri Celju, ki sta bila v zvezi s tihotapsko družbo. V stanovanju obeh delavk so našli večjo količino saharina in ga zaplenili. Obe sta bili v zvezah z nekaterimi tihotapci na Hrvatskem. Pravita, da nista imeli sredstev in sta se zaradi tega morali preživljati s tihotapstvom. Izročili so ju finančnemu oblastvu v nadaljnje postopanje.
Iz Maribora
a— Maistrovi borci na grobn svojega poveljnika. V petek 1. novembra ob pol 11. se zbero Maistrovi borci na grobu generala Maistra, kjer bodo počastili spomin svojega nepozabnega poveljnika. Udeležba obvezna.
u— Nocojšnji klavirski koncert, ki bo
ob 20. v mali Filharmonični dvorani, bo posebno zanimiv za vse prijatelje klavirske igre, ker bo igral nemški pianist Edvard Weiss prvič v Ljubljani na posebnem klavirju, ki ga je postavila na trg znamenita nemška klavirska hiša Foerster pod imenom Quattrokord-Super-Flugel. Umetnik bo izvajal na tem klavirju naslednje skladbe: Bach-Busoni, Tri koralne predigre, Beethoven, Sonata cis-mol, Chopin, Sonata b-mol, in Liszt, Pozabljeni valček, Ptičja pridiga. Na valovih. Koncert bo v mali Filharmonični dvorani zato, ker ima umetnik po svojem potnem načrtu za Ljubljano samo današnji dan prost, velika dvorana pa je ta dan zasedena. Na koncert še prav posebno opozarjamo. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. (—)
a— Otvoritev tečaja mojstrskih izpitnih predavanj bo drevi ob 20. uri v prostorih trgovske akademije na Zrinjskem trgu. Tečaj priredi mariborska poslovalnica Zavode za pospeševanje obrta. Event. nove prijave se še sprejemajo.
a— Posmrtninski sklad bivše »Selbsthil-je«. Znani mariborski organizator upokojencev g. Josip Purkhart nas naproša za objavo sledeče informacije: »V raznih krajih živi več članov posmrtninskega sklada bivšega društva »Selb»thilfe der Lehrer-schaft Steiermarks in Rottenmann.« V zvezi z raznimi vznemirljivimi vesrtmi sem interveniral. na pristojnem mestu v Gradcu, kjer sem dobil sledeča pojasnila- Glede na plačilne težkoče so izključil ii samo tiste jugoslov. člane ki niso brez vsakega obvestila že delj časa plačevali posmrininskih prispevkov. Kdor je pa samo dve leti na dortgu. lahko zopet postane član. če poravna zapadle prispevke teh dveh let. Posmrt-p ne se redno nakazujejo potom Narodne banke v Beogradu. Tako je bila po tov. Antonu Gradišniku izplačana zadnja po-smrtnina brez odtegljaja v znedcu 8725 din. Natančnejša pojasnila bom podal na občnem zboru Banov, društva drž. in samoupravnih upokojencev za dravsko banovino, ki bo 3. nov v Ljubljani.
a— Na progi Maribor—M. Sobota bo
začel obratovati mariborski mestni avtobus poleg dosedanje dnevne vožnje tudi zjutraj iz Maribora ob 8.15 s prihodom v M. Soboto ob 8.45 in z odhodom iz M. Sobote ob 11.15 ter s prihodom v Maribor ob 13.45 vsak delavnik počenši s 1. nov. 1940. Vožnje ob nedeljah in praznikih se vršijo kakor doslej.
a— Predstojništvo mestne policije v Mariboru poziva lastnike motornih vozil, ki so jih dafli letos predelati na pogon z domačimi' pogonskimi sredstvi (oglje, metan itd.), da sporočijo v sebi štev. 4 do 2. novembra t. L, kakšno pogonsko sredstvo uporabljajo sedaj in a'i jim je potrebna bencinska mešanica za inicialno vžiganje predelanega vozila.
a— Blagoslovitev in otvoritev novih velikih garaž MP V nedeljo 3 novembra bo ob 10.30 slovesna blagoslovitev in otvoritev novih velikih garaž Mestnih podjetij na Tržaški cesti 41 Te garaže bi lahko zajede v svoj prostor. 1 b 000 ljudi. Gradila jih je stavbna tvrdka inž. Jelene & inž. Šlajmer. Ob tej priliki bc v Mar-boru konferenca in kongres Zveze avtobusnih podjetnikov kraljevine Jugoslavije in Združenja avtobusnih podjetnikov v Sloveniji, ki bodo razpravljali o nabavi pogonskih sredstev, v cestnem prispevku in o vseh aktualnih vprašanjih, ki segajo v poslovno področje avtobusnih podjetnikov.
ar— Otvoritveno predavanje v novi preda valni sezoni tukajšnje »Vzajemnosti« bo drevi ob 20. uri v društvenih prostorih v Frankopanovi ulici 1 Predaval bo g. Josip Petejan o korporativnem, dirigiranem m načrtnem gospodarstvu.
a— Težka prometna nesreča na Kralja Petra trgu. Predsnočnjim je zavozil neki avto na Kralja Petra trgu v skupino treh vozačev, in sicer dveh kolesarjev in 1 mo-tociklista. Kolesarka posestnica. Frančiška Beloglavec, stara 28 let. je pad)'a na tla in obležala s težkimi poškodbami na obeh nogah. Tudi kolesar Ferdinand Petek je dobil poškodbe na nogah Beloglavčevo so prepeljali v bolnišnico. Motociklistu pa se ni k sreči nič zgodilo.
a— Zaprta cerkev V zvezi s krvoprelit-jem pri Sv. Ani v Slovenskih goricah, o katerem smo poročali, so zaprli župno cerkev, ker so napadalci navalili na neko svojo žrtev, ki se je zatekla v cerkev. Cerkev bodo morali v smislu cerkvenih predpisov na novo blagosloviti, nakar bo spet odprta.
a— Energičen gostilničar. V neki pobre-ški gostilni jc nastala rabuka. Gostilničar si je pomagal s stolom, s katerim je zamahnil proti nemirnežem. Obležal je ves krvav na tleh 17-letni posestniški sin Rudolf Lešnik, ki ima poškodbe na glavi. Zdravi se v bolnišnici.
©sp#darstve
Pred potekom zaščitne dobe za denarne
zavode
Po uredbi o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov je bila denarnim zavodom po večini v letu 1935. in v prvem polletju 1936. odobrena zaščita z odlogom plačil za največ 6 let. Tako bo prihodnje leto potekla 6 letna doba odloga plačil večini denarnih zavodov, ki jim je bil leta
1935	priznan odlog plačil. Tu gre predvsem za velike banke, pa tudi za veliko število kreditnih zadrug. V letu 1935. je bila odobrena zaščita 7 bankam in hranilnicam v Sloveniji, ki so vse dobile odlog plačil za 6 let. Naslednje leto t j. leta
1936	pa je bila odobrena zaščita še 6 hranilnicam (od teh sta se dve hranilnici
i pred potekom dobe odpovedali zaščiti), i Vrhu tega je leta 1935 dobilo odlog plačil i 122 kreditnih zadrug, med njimi je bilo | 74 takih, ki so dobile odlog plačil za 6 let, | 48 pa takih, ki so dobile odlog plačil za j 5, 4 ali 3 leta. Tem poslednjim je doba ' zaščite že potekla odnosno poteka do kon-| ca leta, kolikor niso dobile podaljšane za-' ščite v smislu § 14 uredbe o likvidaciji, ki omogoča denarnim zavodom, ki so bili prizadeti zaradi likvidacije kmečkih dolgov, podaljšanje odloga plačil po večini za dve leti (takih primerov pa ni mnogo). Prihodnje leto bo torej potekla doba zaščite približno 74 kreditnim zadrugam ter 7 bankam in hranilnicam v Sloveniji. Pretežnemu številu ostalih denarnih zavodov, ki so pod zaščito, pa poteče doba zaščite v prvem polletju leta 1942.
Rok za vlaganje prošenj za zaščito, ki je bil ponovno podaljšan, je potekel sredi leta 1938, ko je izšla uredba o odlogu (o počeku), s katero je bil uveden odlog plačil kot stalna in ne začasna ustanova. Onim denarnim zavodom, ki so zadnji vložili prošnjo za zaščito po uredbi o zaščiti denarnih zavodov, bo zaščita potekla najkasneje leta 1944.
Glede na bližnji potek rokov za zaščito so organizacije denarnih zavodov sprožile akcijo, da bi se v posameznih primerih dovolilo podaljšanje odloga za nekaj let. Koliko je danes še zamrznjenih vlog v zaščitenih denarnih zavodih, ni znano. Zadnji podatki za vso državo se nanašajo na konec leta 1938, ko je bilo v zaščitenih bankah in hranilnicah še za skoro 2 milijardi din nelikvidnih vlog. Ta znesek, ki ne upošteva zamrznjenih vlog pri kreditnih zadrugah, se je seveda v teku lanskega in letošnjega leta še zmanjšal. O vprašanju zamrznjenih vlog pri denarnih zavodih odnosno o vprašanju podaljšanja zaščite smo prejeli iz vrst vlagateljev naslednja razmišljanja:
2e od leta 1932 uživa večje število denarnih zavodov zaščito. To stanje traja že dobrih osem let Med tem so posamezni denarni zavodi po svojih periodičnih izplačilnih načrtih oprostili manjše vloge ln jih stavili na razpolago vlagateljem. V začetku so bile oproščene manjše vloge do 2.000 din, kasneje do 5.000 din itd. Od vlog v višini 25.000 do 50.000 din ali več je bil oproščen le gotov odstotek (15—20 —25%). Proti taki sukcesivni oprostitvi ne bi bilo pomislekov ker je prav, da se v prvi vrsti pomaga malemu človeku ln varčevalcu, ki si je prihranke pritrgal tako rekoč od svojih ust, da bo imel na starost ali v sili kaj pri roki. Toda čujemo, da si denarni zavodi, ki uživajo zaščito že celo vrsto let, sedaj prizadevajo, da se
Omejitve pri prodaji gospodarskih podjetij na Hrvatskem
Hrvatski ban je podpisal naredbo, s katero se vsem delniškim družbam na področju Hrvatske do nadaljnje odredbe prepoveduje sklicevanje in prirejanje rednih in izrednih glavnih skupščin delničarjev. Izjemno bodo mogle delniške družbe prirejati glavne skupščine samo s posebnim dovoljenjem banske oblasti.
Obenem morajo vse delniške družbe na področju Hrvatske v 8 dneh po objavi te naredbe registrirati pri oddelku za trgovino, obrt in industrijo banske oblasti število izdanih delnic ter navesti osebe, ki so v posesti teh delnic. Za delnice, ki se glase na prinašalca in o katerih delniške družbe ne vedo, kje se nahajajo, se morajo prijaviti banski oblasti imena oseb. ki so na zadnji glavni skuščini izvrševale pravico delničarjev, če na kaki glavni skupščini niso bili zastopani vsi delničarji, mora delniška družba označiti osebe, o katerih meni, da bi mogle biti v posesti družbenih delnic. Od dneva objave te naredbe se sme prenos oziroma prodaja delnic izvrševati samo s posebnim odobrenjem banske °bia~ s ti. Za registriranje delnic se ustanavlja pri oddelku za obrt, industrijo in trgovino poseben kataster. O tem. kakšne podatke bodo morale delniške družbe predložiti za izpopolnitev katastra, bo oddelek za trgovino, industrijo in obrt izdal še posebna navodila. Kršitve določbe te naredbe se bo-
jim zaščita podaljša za čim daljšo dobo. Skoro ni dvoma, da bo akcija za podaljšanje zaščite uspela. Ce se to zgodi, moramo opozoriti na to. da je dosedanji način oproščanja zamrznjehih vlog krivičen in sila škodljiv za prizadete večje vlagatelje, ki pri dosedanjih kvotah niso prišli na vrsto.
Vzemimo primer vlagatelja, ki je svoje v teku let zbrane prihranke, morda 60.000 ali 100.000 din zaupal enemu samemu denarnemu zavodu. Ta vlagatelj vseh osem let ni mogel dvigniti svoje vloge in tudi za primer podaljšanja zaščite še več let ne bi bil v položaju, da razpolaga s svojim denarjem, ker njegova vloga ni bila v tej dobi niti delno upoštevana v izplačilnem načrtu. Da trpi tak vlagatelj spričo stalnega padanja kupne moči veliko škodo, leži na dlani. Pri tem pa tak vlagatelj še izgublja več kot polovico na obrestih, ker se zamrznjene vloge obrestujejo po najnižji obrestni meri. ki je bila za te vloge dovoljena, t j. po 27c. Smatramo, da tako postopanje nikakor ni primerna nagrada za zaupanje, ki ga Je vlagatelj gojil nasproti denarnemu zavodu nred zaščito. Veliko bolje je odrezal vlagatelj, ki je svoje prihranke iz previdnosti ali špekulativno lepo razdelil na več denarnih zavodov. Te male vloge so bile po izplačilnih načrtih razmeroma hitro oproščene in lastniki so tako kljub 1 vsem težavam na denarnem trgu mogli razpolagati z vsemi svojimi vlogami že takrat, ko se je za denar dobila znatna večja protivrednost, kakor je to mogoče danes, jutri, čez leto dni ali kasneje. Po-lega tega imajo ti vlagatelji, ki so zaradi nezaupanja do posameznih denarnih zavodov razdelili svoje vloge na več denarnih zavodov, največkrat še prav izdatne dohodke iz raznih podjetij in naslovov. Ta dva primera kažeta, da je bil dosedanji način oprostitve zamrznjenih vlog krivičen, zlasti za tiste vlagatelje, ki so v svojem prevelikem zaupanju vložili vse imetje pri enem zavoda Način, kako ti zaščiteni denarni zavodi to zaupanje vračajo, mora omajati vero v varnost, še bolj pa v vrednost naložb, ozir. prihrankov.
O tem ne bi pisali, če ne bi bila na vidiku prizadevanja za podaljšanje zaščite ker so tudi lastniki večjih vlog upravičeno pričakovali ,da mora priti do oprostitve njihovih vlog v najkrajšem času. j Povsem upravičena je tedaj zahteva, i da se ne glede na formalnosti v morebitnih novih predpisih uvede pravičnejša in enakomernejša oprostitev še vedno zamrznjenih večjih vlog, kajti po sedanjem načinu sestavljanja izplačilnih načrtov in pri podaljšanju zaščite te večje vloge v doglednem času ne bodo proste. Ako si hočejo zaščiteni denarni zavodi res znova pridobiti zaupanje od strani vlagateljev, je nujno potrebno, da pri sestavljanju izplačilnih načrtov upoštevajo vse vloge brez izjeme in sicer v odstotnem razmerju. Ne bi bilo sicer ugovorov proti temu načinu, ako bi bil pri nižjih vlo-1 gah odstotek za spoznanje višji, pri večjih pa nižji, vendar pa ta razlika ne bi smela biti taka, da se oprostitev vseh vlog zavleče preko enega leta. To bo tem lažje, ker vsi zaščiteni denarni zavodi poudarjajo, kako se njih poslovanje ugodno razvija
do kaznovale po obstoječih predpisih.
Hrvatski ban je izdal še drugo naredbo, po kateri se trgovinska podjetja, katerih vrednost presega 100.000 din, kakor tudi industrijska in obrtna podjetja, katerih vrednost presega 500.000 din, ne smejo odtujiti, niti v celoti, niti delno, brez prejšnjega dovoljenja banske oblastL Podjetja, ki hočejo odtujiti svojo imovino, so dolžna, da zahtevajo od banske oblasti z utemeljeno prošnjo dovoljenje za odtujitev, ki mora med drugim vsebovati narodnost, veroizpoved in bivališče lastnika oziroma solastnika podjo.ja, kakor tudi njegovih staršev ter enake podatke za kupce, nadalje vrednost imetja, ki se želi odtujiti, kakor tudi razloge za odtujitev. Banska oblast bo prodaje odobrila, v kolikor so utemeljene. V ta namen so prosilci dolžni dati banski oblasti tudi nadaljnje podrobne informacije in dovoliti vpogled v poslovne knjige. Po izvršenem postopku izda banska oblast sklep, ali se odtujitev dovoljuje ali ne.
Kontrola uvoza bombaža
Trgovinski minister dr. Andres Je po zaslišanju sveta za zunanjo trgovino predpisal uredbo o kontroli uvoza bombaža, bombažne preje in celulozne volne (fiocco, Zellwolle). Po tej uredbi se uvoz navedenega blaga, pa naj izvira iz katere koli države, postavlja pod kontrolo direkcije za zunanjo trgovino. Bombažno prejo in celulozno volno lahko uvažajo samo uvoz-
niki, ki so registrirani pri direkciji sa zunanjo trgovino ali pa pri organih, ki so od nje pooblaščeni (ekspoziture direkcije, oddelek za obrt in industrijo banske oblasti v Zagrebu) in na temelju uvoznega dovoljenja. Vsakemu uvoznemu dovoljenju mora biti dodan kontrolni list, ki ga bo pristojna carinarnica po navodilih izpolnila in dostavila direkciji za zunanjo trgo/ino v petih dneh po izvršenem carinjenju. Carinske oblasti ne bodo izvršile uvoznega carinjenja, ako bombaž, bombažna preja ali celulozna volna ne bodo oskrbljeni z uvoznim dovoljenjem. Uvozno dovoljenje je neprenosno in ga torej ni mogoče prenašati na druge osebe. Vsaka zloraba bo kaznovana po kazenskem zakonu, kar pa ne izključuje kazni, ki jih predvideva ta uredba. Uvozniki bombaža, bombažne preje, celulozne volne, ki nameravajo še naprej uvažati to blago, so dolžni v roku 15 dni po uveljavljenju naredbe predložiti prošnjo za registracijo pri direkciji za zunanjo trgovino ali pa pri organih, ki so od dne pooblaščeni. Direkcija bo ukinila trajno izdajanje uvoznih potrdil uvoznikom, katerim je bilo trikrat v 24 mescih začasno ustavljeno. To ima za posledico tudi izbris iz registra uvoznikov teh predmetov. Urad za razdelitev bombažne preje v Beogradu bo tudi v nadalje razdeljeval uvoženo prejo do ustanovitve zajednice uvoznikov bombaža ali bombažne preje.
Gosood^rske vesti
= Kontrola izv«za konj za klanje. Trgovinski minister dr. Andres je podpisal danes naredbo o kontroli izvo?a konj za klanje. Izvoz konj za klanje je mogoč samo na temelju Izvoznega dovoljenja, ki ga izdaja cirekcija za zunanjo trgovino. Organi oblastev ne bodo dopuščali nakladanje konj na obmejnih postajah, oziroma ne bodo dovoljevali izvoza konj za klanje brez izvoznega dovoljenja direkcije za zunanjo trgovino. Skupno količino ter države, v katere je mogoče konje za klanje izvažati, določa za vsako trimesečje trgovinski minister na predlog strokovnega odbora za promet s konji, ki je bil ustanovljen na podlagi čl. 3. uredbe o izvozu konj z dne 16. avgusta 1940. Nakladanje konj za klanje je dovoljeno samo pod pogojem, da konje predhodno pregleda komisija, v kateri so sreski živinozdravnik tistega sreza. kjer konje nakladajo, ter vojaški živinozdravnik. ki ga bo določilo ministrstvo za vojsko in mornarico. Direkcija za zunanjo trgovino, oziroma ministrstvo za vojsko in mornarico bosta po posebnem organu na posameznih obmejnih postajah od časa do časa izvrševali kontrolo nad pravilno Izvršenim nakladanjem. Glede nadzorstva nad delom pooblaščenih trgovinskih tvrdk, kakor tudi glede kaznovanja oseb, ki so se proti temu pregrešile, veljajo odredbe čl. 9. in 10. uredbe o izvozu konj Z dnem, ko stopi v veljavo ta naredba. prenehajo veljati vsi predpisi, ki so v nasprotju s sedanjimi odredbami. • — Trgovinska pogajanja s Švico. Včeraj je s simplonom dopetovala v Beograd delegacija švicarske federalne vlade, ki se bo s predstavniki naše vlade pogajala zaradi sklenitve novega trgovinskega sporazuma. švicarsko delegacijo vodi dr. Erber, pooblaščenec švicarske vlade za trgovinska pogajanja. Našo delegacijo pa bo pri pogajanjih vodil dr. Milivoj Pllja, pomočnik zunanjega ministra, vrhu tega so v naši delegaciji dr. Ivo Belin, prvi podgu-verner Narodne banke, Svetomir Lazaro-vlč, svetnik trgovinskega ministrstva in dr. Rudolf Bičanič, ravnatelj direkcije za zunanjo trgovino.
= Povišane cene za izvoz goveda v Nemčijo in Italijo. Direkcija za zunanjo trgovino je povišala cene za vse vrste in kakovosti goveda za izvoz v Nemčijo in Italijo. Cena je zvišana za 0.50 din pri kilogramu, da se na ta način omogoči neoviran
izvoz goveda v te države. To povečanj®
cene velja za izvoz na podlagi izvoznih dovoljenj, ki so bila iz "Jana pricenši s 27. t. m-
» ♦ t
t i « »
k J *
f > T » 1
— f stanove sklada viteškega kralja Aleksandra I. Zediniteija za podpiranje osiromašenih in onemoglih bivših pripadnikov Zbornice za TOI. Zbornica za TOI v Ljubijani razpisuje za leto 1940 za uboge onemogle bivše svoje pripadnike in njihove vdove ustanove po 50, 100 in 200 din. Prosilci naj vlože pri Zbornici za TOI v Ljubljani do 15. novembra t. 1. prošnje, podprte z dokazih in opremljene s potrdilom občinskega urada in pristojnega združenja, da je prosilec svoječasno iz.Tševal samostojno obrt ali trgovino, a je sedaj zaradi onemoglosti ali obubozanja ne more več izvrševati, odnosno, da je prosilka onemogla ali obubožana včova bivšega zborničnega pripadnika. Prošnje mora vlagati vsak prosilec zase. Prošenj, sestavljenih po skupinah ter prošenj prosilcev, ki nikdar niso izvrševali samostojno kake obrti ali trgovine, zbornica ne more vpoštevatl.
Borze
29. oktobra
Po včerajšnji nagli cslabitvi je danes tečaj grških bonov na beograjski borzi ostal nespremenjen in je bil promet po 45. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri nesp. menjc.-ni tendenci trgovala po 443.50 (v Beogradu je bil pro. met po 444—445). Zaključki so bili zabe-ležni še v 6% dalmatinskih agrarnih obveznicah po 71 (v Beogradu po 69.50) in v delnicah Trboveljske po 350.
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tete jI: London 175.15
—178.35, Nevv Ycrk 4i25- 44S5, Curih 1028.64-1038.64. Tečaji na svobodnem trgu: London 216.61—219.81, New York 5480—5520. Curih 1271.10—-1281.10.
Cunh. Beograd 10, Pariz 9.S5, London 17.10, Nevv York 431, Milan 21.75. Madrid 40, Berlin 172.62, Stockholm 107.70.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 143—144 (143.50), 4^. agrarne 52 den., 4% severne agrarne 52—53. 6','n begluške 78 bi., 6% dalm. agrarne 70—71.50 (71), 6% šumske 70.50 bi., 7% stabiliz. 92 den., 7% invest. 99—100, 7% Seligman 102 den., 7% Blair 95 den., 8% Blair 100 den.; delnice: Narodna banka 6.ri00 bi., PAB 192 den., Trboveljska 346—350 (350). Gut-mann 55 bi., šečerana Osijek 275 den., Osiječka ljevaonica 170 den.. Isis 60 bi.,
Beograd. Vojna škoda 444—445 (444— 445), 4% agrarne 57.25 den., 6% begluške 76—76.25 ( 76.25—76.50), 6% dalm. agrarne 69 69.75 (6950), 6% šumske 69 den. (69.25—69.50), 7% invest. 100.50 bi. (100). 7% Seligman 100—102. PAB 195— 197 (196—197).
Blagovna tržišča
ŽITO
-f Chicago. 29. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 85.125, za maj 83.75, za julij 88.875; koruza: za dec. 60.625, za maj 61.875.
+ Novosadska blagovna borza (29. t. m.) Tendenca nespremenjena. Plenica: za pšenico veljajo odkupne cene po ureebi. Oves: baški. sremski 316 — 318. Rž: baška 326 —• 328; ban. 324 — 326. Ječmen: baški in sremski 342.50 — 345; pomladni 412.50 — 417.50 Koruza; baška sušena par. Indjija 255 — 257.50; par. Vršac 252.50 — 255. Moka: franko mlin v dunavski ban. brez skupnega davka in vreč; »0« 620 — 640; kruSna moka 358. Otrobi: franko mlin brez skupnega davka m vreč: 180 Fižol: baški in sremski beli brez vreč 430 — 435.
Ljubljanska filharmonija je zborovala
Večji razmah filharmonije je brez zadostne finančne
podlage nemogoč
Ljubljanska filharmonija je imela te dni izredni občni zbor, ki je potekel v lepem soglasju. Z veliko pozornostjo so navzočni sledili izčrpnemu poročilu tajnika, ki je očrtal vse važnejše momente zadnjih sedmih mesecev.
Orkester naše filharmonije je sodeloval pri raznih kulturnih prireditvah in koncertih. Brezplačno je sodeloval pri dobrodelnem koncertu odbora za zimsko pomoč (v aprilu) ln pri slavnostnem koncertu o priliki svečanega odkritja spomenika krar lju Aleksandru I. Zcdinitelju. 22. aprila je imela filharmonija svoj XV. redni simfonični koncert z gostom bolgarskim pianistom Pančo Vladigerovom. Moralni uspeh tega koncerta je bil velik, a velik je bil tudi primanjkljaj, ki ga je filharmonija utrpela z njim (10.198.25 din). Pod okriljem UJME so nameravani koncerti v različnih zasedbah ln s slovenskimi kompozicijami. V septembru je Zagrebačka filharmonija predlagala naši recipročno izmenjavo skladb, reproduktivnlh umetnikov in filharmoničnih orkestrov. Z veseljem je odbor pozdravil idejo izmenjeval-nih koncertov, ker jih smatra za nujno potrebne za medsebojno spoznavanje glasbene kulture in za čim tesnejšo kulturno povezanost bratskih narodov. Nedavno se je mudil v Ljubljani tajnik Beograjske filharmonije v zadevi koncerta, ki ga bo imela BF 5. novembra v Ljubljani. Aranžma tega koncerta je prevzela naša filharmonija, kar ustreza smislu izmen^evahnh koncertov. Za take koncerte smo prejeli predloge tudi iz Bratislave. V marcu smo povabili mojstra Talicha, naj bi prišel dirigirat enega našh koncertov. Za vabilo' se nam je toplo zahvalil, priporočal nam pa je, naj z njegovim gostovanjem počakamo do takrat, ko bo šlo življenje spet svojo normalno pot. Me želi namreč, da bi že enkrat prišel v situacijo, podobno lanski v Stockholmu, ko je moral v zadnjem trenutku odpovedati kar osem koncertov. Na odborovih sejah se je razpravljalo o podeželskih koncertih. Dandanes so za take prireditve precej neugodne razmere. Ljudstvo tareio skrbi za vsakdanje življenje in prav malo jih je. ki bi si lahko privoščili obisk koncerta. Vendar pa imamo v načrtu koncerte v Kranju, v Trbovljah in na Jesenicah. Tudi koncert v Mariboru imamo že dolgo v načrtu. Letos ima Ljubljanska filharmonija preko 16 ponudb za sodelovanje. Odbor je sklenil, da se bo teh sodelovanj poslužii kolikor bo pač čas dopuščal.
Poročilo obsega še več zanimivih momentov, ki so pa bolj internega značaja. Naposled obravnava še naloge novega od-
bora in pravi: Primerjajmo finančno plat I vseh treh filharmonij, pa bomo z lahkoto I našli vzrok, ki ovira našo filharmonijo v njenem razmahu. Vsa neprimerna požrtvovalnost celotnega članstva in še taka delavnost odbora ji ne pomagata, da bi prišla iz teh ozkih razmer. Beogradska filharmonija ima 120.000 din letne državne subvencije, Zagrebačka filharmonija pa posebno društvo, ki ima nalogo financirati njene koncerte. Poleg tega imata obe filharmoniji izdatno banovinsko in mestne občine podporo, pa tudi razni meceni so ob hudi sili na razpolago. A naša filharmonija? Edina podpora zadnjih let je bano-vinska podpora v znesku 10.000 din na leto. Mestna občina nam je pa dala v vsem času obstoja menda dvakrat po 1000 din. Filharmonija je strogo kulturna institucija, v njej ni prostora za malenkostno politiziranje. Kdor želi resno pomagati, mora to storiti nesebično in nepogojno. Naša filharmonija je s svojo pripravljenostjo in večkratnim brezplačnim sodelovanjem pri raznih nacionalnih, kulturnih in socialnih prireditvah dokazala neizpodbitno življenjsko upravičenost in kulturno potrebo našega naroda, zato bi bila tudi dolžnost odločujočih činiteljev, da bi to dejstvo začeli upoštevati. Kljub krasni zamisli izme-njevalnih koncertov filharmonij Zagreba, Beograda in Ljubljane Ljubljana vse dotlej ne bo mogla igrati določeno ji vlogo, dokler njen finančni fundament ne bo vsaj približno enak onima Zagreba in Beograda. Prva naloga novega odbora pa naj bo: zdramiti našo filharmonijo iz vsiljenega ji letargičnega spanja pomagati ji do polnega razmaha in do zasluženega ugleda. Glavno pri tem pa je, poskrbeti za potrebna sredstva, ker je brez njih obstoj filharmonije nemogoč.
Po poročilu tajnika g. Ivama Bajde, ki je bilo z velikim odobravanjem vzeto na znanje, je v imenu nadzornega odbora poročal g. dr. Ivan Karlin in predlagal raz-rešnico staremu odboru, ki je bila soglasno sprejeta. Pri volitvah novega odbora je bila z vzklikom izvoljena edina predložena kandidatna lista z direktorjem opere g. Vilkom Ukmarjem kot predsednikom na čelu. Na prvi seji se je novi odbor konstituiral takole: predsednik direktor opere Vilko Ukmar; podpredsednik prof. Cenda šedlbauer; prvi tajnik Ivan Bajda; drugi tajnik Filip Bernard; blagajnik Avgust Ivančič: gospodar in arhivar Leander Pe-gan; odborniki: Samo Hubad, prof. Luci-jan Marija škerjanc in Branko Flego; odbornika namestnika: Demetrij žebre in Vinko šušteršič; nadzorni odbor: dr. Ivan Karlin, prof. Saša šantel ln Vaclav Laun.
Država z najbolj razčlenjeno obalo
Grki so dobri kmetovalci, mornarji in trgovci
Atene imajo zelo slikovito lego
Ne glede na svojo slavno preteklost je
Gie.ja v novejši zgodovini cesto menjavala svoje politične meje. Zadnji zemljepisni podatki q kraljevini Grčiji navajajo 130.199 četvomih km površine in 6,600.000 prebivalcev. Na kvadratni km pride torej 53 prebivalcev. Grčija je po tem takem dežela, kjer se povprečna gostota naseljenosti sklada s povprečno gostoto prebivalstva.
Grčija ima najbolj razčlenjeno obalo na svetu. Tisoči njenih egejskih in jonskih otokov in otočičev, zalivov in rtičev se zdijo kakor čipkasti okras ozemlja. Najvažnejši med vsemi je jonski Arhipelag, ki se začenja pri zgodovinskem Krfu in se kon-
nosen ribolov. Rudarstvo ni posebno razvito, vendar slovi grški marmor že od najstarejših časov. Tovarn je na Grškem razmeroma malo. Najbolj se Grki bavijo v tem pogledu z rafiniranjem olja, pridelovanjem vin, konjaka, z izdelovanjem smodnika in dinamita. Nadalje so Grki znani kot dobri mornarji. Tri četrtine grškega izvoza tvori suho grozdje, vino in konjak, olje, oranže in citrone.
Med grškimi pristanišči je največji Pirej, ki ima 300.000 prebivalcev. Pirej izvira še izza Temistoklejevih časov. Danes je to trgovinsko velemesto, svetovljansko mravljišče z mnogimi industrijskimi podjetji. Moderna podzemska železnica veže Pirej z
Pristanišče v Pireju
čuje pri Kiteri. Vsak izmed teh otokov l in otočičev predstavlja zase izvrstno strateško postojanko.
Relief GrSke je izrazito gorskega značaja, v njem je le malo nižin. Najvišji vrh je Olimp, visok 2918 m. Grčija nima primernih tal za razvoj velikih rek. Podnebje je izrazito sredozemsko in milo.
Grki so po večini kmetovalci. Najvažnejši grški produkt je grozdje brez pešk, ki ga suše. Pri nas ga poznamo v podobi rozin. Nadalje pridelajo na Grškem dosti olivnega olja, citron in oranž. V severni Grčiji uspeva tobak. Poglavitno bogastvo na živini tvori drobnica, zlasti ovce in koze, ki pa so obenem tudi nesreča dežele, ker uničujejo gozd. Na Peloponezu je razvita čebeloreja, v obmorskih krajih je do-

Atenami, ki štejejo skupno s predmestji 1 milijon prebivalcev. Atene so predvsem zgodovinsko mesto. Tu stoji divna Akropola in druge starinske stavbe. Nove Atene pa so mesto trgovine. Atene dobivajo vodo iz Maraton, kjer stoji ena največjih hidrocentral v Evropi.
Tretje mesto je Solun. V njegovem pristanišču je vsako leto do 6000 ladij. Mesto ima četrt milijona prebivalcev, med njimi petino Židov. V Solunu živi tudi kakšnih 50.000 Srbov, ki so že v turški dobi imeli tukaj svoje veliko središče. Ostala važnejša mesta so: na Peloponezu Patras in Ko-rint, V Epiru Janina, v Tesalin Larisa, v Makedoniji Voden, Serez in l>ra,n,a, v Tra-kiji Ksanti.
če še ne veš, zda) izveš:
da je Finska v vojni z Rusijo izgubila 21 trgovinskih ladij v skupni tonaži 40.000 ton ali 7 odstotkov svoje celokupne trgovinske mornarice;
da je ameriška vlada zaradi sestanka med Hitlerjem in generalom Francom ustavila pošiljanje žita v Španijo;
da je Sovjetska Rusija razpisala velik filmski natečaj za film ob 25. obletnici oktobrske revolucije;
da so v Petrozavodsku odkrili nove dokumente o preganjanju ruskih dekabri-stov;
da je japonska vojna mornarica izgubila 98 m dolgo podmornico »I 67« s posadko 70 mož;
da je Švica v železniški zvezi s Francijo in Španijo samo preko italijanskih železnic;
da je Mussolini obiskal nova mesta na Pontinskih močvirjih;
da se je na švedskem o priliki manevrov prekucnil splav z 80 vojaki in je 44 vojakov utonilo;
da so v finski vojski osnovali poseben zdravniški oddelek za tuberkulozna obolenja in bodo vsi pripadniki vojske v bodoče podvrženi rontgenološki preiskavi;
da je japonski vojni minister izdal posebno uredbo o morali;
da je bil o priliki neke letalske nesreče ubit podmaršal angleškega letalstva ChaD. Blount, bivši poveljnik angleškega letalstva v Franciji;
da je vnekaterih predelih Danske prošle dni zapadel sneg in je padlo živo srebro tri stopinje pod ničlo;
da je bivši predsednik francoskega parlamenta Edouard Herriot interniran v nekem francoskem mestu;
da prejema Bolgarija armiran beton iz Rusije;
da znaša po ras tek prebivalstva v Turčiji 1.8 odtisočka;
da sta najdražji knjigi na svetu prva Izdaja sv. pisma in Shakespearovih dram;
da so v Rimu pri vratih sv. Pavla zgradili nov kolodvor;
da so v Švici določili za tiskovine enoten papir;
da so najvišji vrh v Pietrosulu, ki je do nedavno pripadal Rumuniji ter je zdaj vključen v madžarsko državno ozemlje, imenovali po državnem upravitelju Hor-thyju;
da vlada v Parizu veliko pomanjkanje bencina;
da so bili vsi Poljaki na rumunskem ozemlju pozvani, naj zapuste področje v bližini petrolejskih vrelcev;
da je iz Nizozemske Vzhodne Indije za-branjen izvoz riža;
da so španske oblasti zaprle bivšega voditelja španskih marksistov Larga Cabal-lera;
da je v zasedeni Franciji fotografiranje najstrožje zabranjeno;
da v Carigrad neprestano prihajajo skupine Angležev in Poljakov iz Rumunije in Bolgarije;
da šteje mednarodna letalska brigada v Londonu 8000 poljskih letalcev, med katerimi je 200 oficirjev in 3000 pilotov, tisoč Cehov, med katerimi je 300 pilotov, ter 600 francoskih. 100 belgijskih in 300 nizozemskih letalcev.
Promet popolnoma z Birmo je normalen
Japonci so zadnje dni poročali, da so z bomniml napadi porušili cesto iz
Birme v notranjost Čangkajškove Kitajske. Iz ruskih virov prihaja zdaj vest, da je promet na tej cesti, po kateri gre vojni material na
Kitajsko, popolnoma normalen. Cesta teče kakor kaže pričujoča slika, v velikanskih ovinkih
Herber—Baier zakonski par Nova StTUga Za DfaVO
V soboto sta se v Monakovem poročila znana svetovna prvaka v umetnem drsanju na ledu Maxie Herberjeva in Ernest Baier. Pričujoča slika kaže Herberjevo kot dostav-Ijalko mleka v nekem nemškem delovnem l	taborišču za dekleta
Kaspiško morje izginja_
Naravna sprememba med Evropo in Azijo
V južnem mejnem področju med Evropo in Azijo se dogaja ta čas ogromna sprememba v naravi. Kaspiško morje, ki je s svojimi 439.000 štirjaškimi kilometri največje celinsko morje na svetu, se polagoma suši. 2e davno so ugotovili, da se njegova gladina od leta do leta niža, najnovejša raziskovanja pa so tudi znanstveno dokazala, da bo to morje nekoč izginilo s površja zemlje.
Stare obrežne terase KaspiSkega morja dokazujejo, da je bila njegova višina nekoč daleč nad sedanjo višino, ki zaostaja danes skoraj za trideset nad normalno morsko višino. V stoletjih se je Kaspiško
morje znižalo za več nego 90 m, in sicer v zadnjem stoletju s posebno naglico, kajti 1« 1840. je bila njegova gladina še 15 m nad sedanjo.
Najbolj čudno pa je pri vsem tem, da se izteka v to morje 300 večjih ln manjših rek, med njimi sama Volga in Ural. Navzlic temu ne morejo te ogromne množice dotekajoče vode zadržati njegove izsušitve. Sicer je lansko visoko vodovje začasno dvignilo gladino Kaspiškega morja za 4 m, toda vroča doba, ki je potem sledila, ga je znižala spet za 7 m. V novi zimi pričakujejo, da bo njegova gladina tako nizka, kakor še nikoli.
Julij Cezar in Helvecija
Pred dva tisoč leti se je Švica prvič borila za svabodo
Luka v Solunn
Letos je minilo 2000 let, od kar se je Švica, tedanja Helvecija prvič borila za I svojo svobodo in neodvisnost. Helvetsko ; ljudstvo, ki je to svobodo ljubilo nad vse, ' je sledilo pozivu svojega vodje Orgetorik-sa, zažgalo svoje naselbine in uničilo svoje imetje ter se odpravilo v Galijo. V tej deželi si je hotel ta keltski narod ustvariti novo domovino, kajti pripovedovali so mu čuda o njenem bogastvu.
Rim pa je Helvete potreboval kot branik proti bojevitim Germanom, zlasti proti šva-bom. Zato je Julij Cezar, tedanji rimski prokonzul, najprvo v bližini reke Arar, sedanje Saone, in potem pri Bibrakteju v bli-
žini današnjega St. Legera helvetske vojske ustavil. Pri zadnjem kraju je prišlo do odločilnega spopada, v katerem je Julij Cezar Helvete premagal. Premagancem je sicer vrnil svobodo, naložil jim je pa, da se morajo vrniti v domovino in jo obnoviti. Helvetov, ki so se hoteli izseliti, je bilo 363.000, med njimi 92.000 vojščakov. V domovino pa se je vrnilo samo 120.000 duš. Ime Orgetoriks ima v Švici še danes mračen zvok. Sanje tega vojskovodje, da bi postal ustanovitelj velikega keltskega kraljestva. so se končale s smrtjo 240.000 pogumnih mož in žena.
2e od novembra 1934 so delali na regulaciji nemškega dela Drave med Leisa-chom in Amlachom. S to gradnjo, ki je požrla več nego milijon mark, so hoteli obnoviti dravski nasip, ki je bil uničen leta 1917, razen tega naj bi nova struga zavarovala pokrajino pred poplavami.
Dela so sedaj toliko napredovala, da so mogli reko te dni usmeriti v novo strugo. Zgodilo se je to z razstrelitvijo prečnega jeza in z majhno svečanostjo, ki so se je udeležili poleg vodstva gradbenih del in delavstva tudi zastopniki oblasti
Paderewski v Ameriki
Bivši p^ezident Poljske, pranisi Ignac Paderewski, je prispel z ladjo »Exeam-bion« v New York.
Preureditev Moskve
Prihodnje dni bo v Moskvi otvorjena razstava za arhitekturo, ki bo prikazala reliefe in načrte za preureditev Moskve.
N A M E S T
ANE
T E
Mladi lord je od svojega očeta podedoval zgodovinski grad z galerijo slik. Imel je dolgove, pa je poklical trgovca s slikami.
»Imam namen,« ie dejal, da vam svojo galerijo prodam, toda pod pogojem, da tega nihče ne izve. Razen tega bi si dal najprej na skrivaj napraviti dobre kopije teh slik. Nič ne sme manjkati, tudi ne starostne razpoke.«
Stari trgovec je zmajal z glavo: »Majhna težava je vmes. Kai hočete od mene. sem, na žalost, storil že za vašega očeta, ko je od starega očeta podedoval ta grad.«
VSAK DAN SNA
»Ponoči in podnevi sanjam samo o tebi!« »Zato si zmerom, kadar te vidim, tako zaspan!«	(»Berlinske Titende«)
H Adams
Detektivski romfn
"Je bil še kdo drug v tej sobi?« je vprašal
gos^oa bummers.
Karolina se je ozrla in opazila, da jo Peter Grey ostro gleda.
»Jaz sem bila tudi v sobi,« je rekla nato. »Podveza se mi je bila utrgala; da jo popravim, sem stopila v najbližjo sobo. ne vedoč, da je to soba gospe Neilsonove.«
»In ste pri tem videli biserno ogrlico?« je vprašal domačin.
»Premalo daleč sem šla v sobo, da bi jo bila mogla videti.«
Spet ie nastal mučen molk. ki ga je to pot pretrgala Judv. »Tudi jaz sem biia v eni ali dveh sobah,« je dejala. »Vsi smo biti tako razposajeni in smo tekali po sobah da bi dobili biazm.«
»Kaj pa okno ali .je v redu?« je vprašal Bob Allcrcft.
To ie bila nova misel. Ali ne bi bil utegnil kak tujec skozi okno zlesti v sobo, ko so bili vsi zaverovani v svojo hrupno igro? Gospod Summers je potegnil težko zaveso v kraj in ugotovil, da je okno pravilno zaprto. Po tej poti ni mogel nihče
priti v sobo.
»Jest jeh mam zmerej dober zaprte,« je rekla gospa Neilsonova sredi poparjenega molka ostalih.
»Je bil sicer še kdo v sobi gospe N?ilsonov_?« je znova vprašal gospod Summers. Nihče se ni oglasil. Gospodar je bil očitno v ve iki zadregi. Misel, da se je zgodilo nekaj takega v negovi hiši in med njegovimi gosti, se mu je zdela strašna. »Izmed služinčadi ni bilo nikogar tu,« je dodal. • T'lr",i io rnnrrn1 biti cgmo nekdo '"rmed P "S «
»Koga nek pomaga besedovanje in vpraševanje?« je vzrojila gospa Neilsonova »On je za el s temi neumnastmi, on je šel noter, ko sem bla zuni. Po blazine? Ne, vse je bilo dobro premislil, že naprej je mov tak namen!«
Spet je pokazala na Pata, ki je stopil zdaj dalje v sobo.
»Ko bi bil jaz vzel ogrlico, gospod, bi jo mo al imeti še pri sebi,« je s trdnim glasom rekel Sum-mersu. »Izvolite mi preiskati žepe!«
»Najbolje bi bilo, da nas vse preiščete,« je dejal Bili Mason.
Preiskava žepov! Pritrjevalno mrmrani? se je začulo med gosti. Dati se preiskati res ni bilo zabavno, a še hujše je bilo priti na sum.
»Samo tako se moremo opravičiti,« je Bili dodal, v/VTor-r--> -»-.r«-'**" rf^epod Fum^ers n®« mošk*» g spa Neilsonova in Dafna pa dame, če namreč kdo misli, da bi utegnija b ti katera izm a h stor Ik*.«
Spet sta nastala zadrega in mo^k Nihče ni hote' oporekati, a skrajno mučno je bilo, da je moral domačin svojim gostom naložiti tol:k*no ponižanje Gospod Summers že res ni videl drugega izhoda, ko se je oglasil Peter Grey.
»Ali smem nekaj predložiti, gospod?« je rekel.
»Menda je pač povsem gotovo, da je, če je kdo vzel ogrlico, storil to samo za šalo in z namenom, da jo pozneje vrne. Pravi tat bi bil vendar pograbil tudi demante. Ko je gospa Neilsonova rekla, da je okra.dena. kar si je seveda morrda misliti, je bilo storilcu težko vrniti ogrlico Kai men te, če bi šli za zdaj vsi spat in bi dali storilcu priložnost. da v teku noči vrne ogrlico ki jo je vzel? Lahko bi jo obc-sil na vratno k'ju':o ali pol >žil v tale cvetlični lonec Ako gospa Neilsonova jutri ->'d-, evni nnVit -> č^mer niti malo ne dvomim, bo gotovo zadovoljna.«
Vsi so ga gledali. Govoril je mimo 'n prepričevalno. videti je bilo. da se niegova osebnost pri vseh uveljavlja. Po vnanjem vid zu je bil ta mah najmirneiši izmed vseh- njegove besede so razbremenjevale napeti položaj.
»Denimo, da jo vrne,« je zamrmrala gospa Neilsonova; »a kaj, če ne bo tako?«
...ATol-ni m' zarezi' i ■'•o nravi da bo ogrlica ju+ri zjutraj spet tu,« je rekel Peter; »če je pa ne bi bilo, bomo ni. še -u. K- kor je gospod Summers pravilno omenil, ne prihaja izmed služinčadi nihče v po-štev. Biti je mogel samo nekdo izmed nas Tr^no se npdeiam, da lahko jutri zjutraj pokopljemo vso -*ndevo.«
»Docela s? so-^am z gosrdo" G-evem,« je deial gospod F' mers »Poidimo zdai vsi spat in zastavimo častno besedo, da ne zapustimo svojih sob prej kakor jutri za rana. Izvzet je seveda tisti, ki mora popraviti to nesrečno šalo.«
Gospa Neilsonova je sama pri sebi še nekaj godrnjala. ali čez dve minuti so bili vsi že v svojih sobah in hodniki so bili tihi in zapuščeni.
22.
Če je res, da dobra vest tudi sladko spi, bi bil smel biti to noč v Ellton Parku samo eden, ki ni mogel spati. V resnici pa se jih je mnogo nemirno premetavalo v posteljah in s skrbjo ugibalo, kaj neki prinese jutrišnji dan.
Gospa Neilsonova se je le težko umirila. I7g- ba dragocene lastnine io ie kakopak močno razburjala. Dolga časa je ležala z odprtimi očmi in vlekla na uho, ali se že bližajo vratom koraki storilca, i ki naj ji skrivaj vrne ogrlico. Poleg vrat njene sobe je stala na podstavku živa palma v cvetličnem loncu. Rečeno je bilo, da naj tisti, komur je mar, položi ogrlico v ta lonec ali pa naj jo obesi na kljuko. Samo neumni ljudje so si mogli domišljati, da bo kdo biserno ogrlico, ki je vredna 30.000 funtov, kar tako na kljuko obeski. Skoraj prepričana je bila, da se ogrlica ne bo vrnila k nji. Stvar ni bila šala, naj so ti ljudje še toliko kvasili o šali, ampak premišljeno izvršena tatvina. Vendar je utegnilo njeno naglo odkritje pripraviti tatu do tega. da vrne plen Krivec ie bil Pat Warner. o tem zanio ni bilo dvoma. Pr bito s^ab^ mu bo predla, če se biseri najdejo pri njem Ona vse-kako ne bo imela usmiljenja z njim. saj ga tudi ne zasluži. Kaj se ni že ves čas izkušal norčevati iz nje? Ali ne meri njegova trapasta popevka baš nanjo? Napev ji je nehote zazvenel v spominu.
Glavna skupščina Sokola kraljevine Jugoslavije
Skupščina je bila v soboto In nedeljo v Beogradu — Spremenjen načrt za beograjski vsesokolski zlet — Dva večja zleta v Slovenijo — Poglobitev prosvetnega dela na deželi — Spomenik na Kosovem polju
V	Beogradu je bila v soboto in nedeljo ob udeležbi zastopnikov vseh sokolskih žup v Jugoslaviji deseta redna glavna skupščina saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. Skupščina je bila to pot brez manifestacij-skega dela, samo delovno zborovanje
Delo odsekov
V	soboto dopoldne so najprej zborovali poleg savezne uprave trije najpomembnejši organi: zbor župnih načelnikov in na-čelnic pod vodstvom sav. načelnika br. Kovača in načelnice s. Skalarjeve, zbor župnih prosvetarjev, ki ga je vodil br. Stanojevič in zbor saveznega gradbenega odseka pod vodstvom br. dr. inž. Koste Petroviča. Zbor župnih načelnikov in načelnic je imel poleg drugega izredno važno nalogo, da z oi:irom na sedanje razmere predrugači načrt sporeda za drugi vsesokolski zlet v Beogradu. Prosvetni delavci so se v prvi vrsti posvetili razmotrivanju reorganizacijo sokolskega in splošnega prosvetnega dela na podeželju; gradbeno umetniški odbor pa je razpravljal o stanju sokolskih domov, o sredstvih za njihovo zgraditev in o splošnih smernicah za gradbene načrte.
Otvoritev skupščine
V	soboto popoldne je ob 16. uri otvoril glavno skupščino prvi namestnik saveznega starešine br. dr. Vladimir Bela jčič in ugotovil, da so zastopane vse župe s skupno 117 delegati. Z navdušenjem je bila sprejeta vdanostna brzojavka starešini SKJ Nj. Vel. kralju Petni II. Prav tako so bile odposlane pozdravne brzojavke kraljevskemu namestništvu, ministru vojske in mornarice in ministru za telesno vzgo.io. Zborovalci so se spomnili a toplo brzojavko tudi dolgoletnega prvega namestnika starešine br. E. Gangla, ki v Metliki z vsem zanimanjem sledi sokolskemu delu.
Savezna uprava je natisnila vsa poročila za skupščino v knjižici. Zato je odpadlo njih čitanje, pač pa se je razvila zelo zanimiva in temeljita razprava o stanju sokolstva v državi in v poedinih župah. Vsa poročila »o bila odobrena, po večini soglasno. Med drugim je skupščina odobrila ršn •. večjega sokolskega zleta 1. 1948. v Mariboru ob sodelovanju sosednih žup. r.:: ko bo ob SOletnici sokolstva v naši ožji domovini kar dvoje večjih Sokolskih pri-
reditev: 801etnica matice Jugoslovanskega soKolstva, »Ljubljanskega Sokola« in zlet v Mariboru. Doprinosi za vzdrževanje saveznega gospodarstva so ostali tudi za proračunsko leto 1940/41 dosedanji, t. j. zvezni prispevek za vsakega člana po 5 din, za vsakega pripadnika po en din za nezgodni sklad in od vsakega društva po 50 din v sklad za nabavo telovadnega orodja. Po poročilu nadzornega odbora in dopolnilnih volitvah vanj je skupščina dala celotni sa-vezni upravi razrešnico.
Prosvetno delo na vasi
Glavni tajnik saveza br. Radmilo Grdjič je v splošnih obrisih podal načrt za reorganizacijo sokolskega prosvetnega dela na vasi. Tega dela se bo lotilo poleg sokolskih prosvetnih odborov še lepo število drugih prosvetnih organizacij v državi, da se da naši vasi ono, kar je razumništvo dolžno svojemu narodu. Vse delo je treba postaviti na racionalnejše temelje od dosedanjih in se ga mora tudi dosledneje izvajati. Skupščina je poročilo o 'obrila in pooblastila upravo, naj zamišljeni načrt izvede.
Predsednik statističnega odseka br. gvaj-gar iz Ljubljane je poročal o načrtnem ustanavljanju nesamostojnih sokolskih edinic, bratstev in p°verjeništev. Skupščina je izrazila svoje mišljenje, naj župe osnujejo povsod tam, kjer so svoječasno že obstojale sokolske čete, vsaj sokolstva bratstva; sleherna župa pa mora poverjeništva ustanoviti tamkaj, kjer je to količkaj mogoče.
Sledila je razprava o poročilu referenta za sokolsko Petrovo petletko br. inž. Sml-ljaniča. Odobren je bil njegov referat o dosedanjem delu, prav tako pa je skupščina soglasno pritrdila njegovemu predlogu, naj se na Kosovem polju postavi v obliki velikega obeliska Spomenik legendarnemu junaku kosovske bitke Milošu Obiliču na njegovem grobu. Tako bo sokolstvo dostojno zaključilo dela v svoji prvi petletki in po drugem vsesokolskem zletu pričelo drugo svo jo petletKo, ki ji bo dala prihodnja glavna skupščina temeljno Smer.
S tem je bilo delo skupščine za soboto končano. Nadaljevalo se je v nedeljo, ko je bila med drugim sklenjena nova oblika vsesokolskega zleta. ki bo prihodnje leto v Beogradu. Poročilo o nedeljskih razpravah in sklepih prinesemo v eni prihodnjih številk.
Slovenska izseljenska zveza ?
V	ponedeljek popoldne je bila v dvora- j n; Zbornice za TOI glavna skupščina Rafaelove družbe in v njenem okrilju poslujte Izseljenske zbornice. Občn: zbor je
i;! predsednik Rafaelove družbe škof g. dr. Rozman. Po!e<- organizacijskih stvari ■ > se na zborovanju podrobno obravnavale . i i: splošne izseljenske zadeve, ki so postale zaradi vojne še posebno pereče.
Precejšen del razprav je bil posvečen re, rnzadii izšel je-r.ske službe v Jugoslaviji. potrebni zaradi ustanovitve bano-v ne Hrvatske. Dosedanja vsedržavna iz-se jonska zvez:; se je razdelila na tri dele, na hrvatsko, srbsko in slovensko zvezo. rV. dve sta že ustanovnem silovenska zveza pa se ustanavlja Njeno iec'ro bosta tvor: i i Rafaelova družba in Narodni izseljenski odbor Pravila Raiaek/ve družbe so bila na občnem zboru že tako spremenjena, da omogočajo sedaj sodeicvanje v skupni izseljenski zvezu
„Ne fefssmo čakali sklonjene glave in prekrižanih rok2"
V	nedeljski številki smo poročali o velikih svečanostih, ki so bile v soboto v Skoplju in »o drugih krajih Južne Srbije ob 28. obletnici osvebojenja te pokrajine.
Proslavi v Skoplju je prisostvoval tudi patriarh Gavrilo. Po službi božji, ki i o je opravil, je imel na zbrane množice nagovor. v katerem ie med drugim dejal:
^Tudi današnja svečanost carskega Skop-l.ia predstavila pomemben val naše živo-tvome narodne sile in velik triumf našega junaštva, samooremagovanja. naše slave in ponosa. Naš narod je od s'avnega K ona nova do zmagoslavnega Kajmakoa-lana orestal srdite boje in krvave bitke. Se; je skozi strašno Golgoto. a si izvoje-val toliko zmag. Kot tak bo znal in mogel ohraniti to. kar si je upravičeno pridobil. Tako misli ves narod te naše blagoslovljene zemlje. Vsak mora vedeti, da bo v primeru potrebe in morebitn'h nevarnosti ter preskusen i naš narod moško in odločno stal na braniku svojih pridobitev. Nai nihče ne misli, »da bi naš narod preizkušnje in nevarnosti pričakal sklonjene glave in prekrižanih rok.«
Konference v Beogradu
Včeraj dopoldne je bila v Beogradu v predsedstvu vlade konferenca med podpredsednikom vlade dr. Mačkom in trgovinskim ministrom dr. Andresom. Delu konference je prisostvoval tudi hrvatski ban dr. Šubašič, ki se mudi v Beogradu.
Nove oblike starih metod
Nedeljski »Slovenec« citira iz nekega, kakor pravi, »dijaško stanovskega lista«, ki si je nadel ponosno ime »Mi mladi borci« vrsto grdih obrekovanj proti glasilu jugoslovenske mladine »Naši volji«. Ne da bi se sam potrudil pogledati ta list, pona-tiskuje »Slovenec«, kako znameniti »mladi borci« obtožujejo »Našo voljo«, da »se je uvrstila med tiste liste, ki razširjajo levičarsko miselnost med našo mladino in tako pomagajo komunizmu pri pripravi rdeče krvave revolucije«. Kot dokaz »mladi borci« navajajo, da je »Naša volja« pričela propagirati »socializacijo kulture«, naznanjati »nov red, ki ga bo ustroj nujno prinesel« (kar mimogrede tudi »Slovenec« pri vsaki priliki poudarja!) ta pa »hvaliti boljševiške filme« (ki jih z velikansko reklamo priporoča in predvaja med drugim tudi kino Prosvetne zveze »Union« v Ljubljani).
Pred nami je zadnja številka »Naše volje«. Uvodnik je posvečen spominu smrti kralja Zedinitelja ter zaključuje s slovesnim pozivom mladini, naj bo nositeljica misli velikega kralja. Glavni članek razpravlja o odnosu kralja Aleksandra do mladine in poleg njega je natisnjen pokojnega dr. Laha pretresljivi »Posdrav z gor« mrtvemu kralju. Razprava »Nacionalizem in nacionalisti« proglaša potrebo narodne organizacije ne po tujih vzorih, temveč »na način, ki odgovarja lokalnim eko-nomsko-kulturnim potrebam in narodovemu pojmu sistema domačega gospodarstva«. članek »Kaj hočemo od bodočnosti« se ogreva za »duhovno revolucijo« v tem smislu, da naj postane jugoslovenska misel last vsega naroda. Zmaga jugoslovenske misli bo prinesla »novo dobo, kjer ni mesta separatizmu, totalitarizmu in komunizmu«. še posebej se v ostri polemiki obrača »Naša volja« proti vsem poskusom, ji naprtiti nekake levičarske tendence. Ne vemo koliko bo ta polemika zalegla. »Naša volja prinaša namreč v športni rubriki tudi pregled športne organizacije v Rusiji in to je seveda nov dokaz, da pomaga komunizmu pripravljati krvavo rdečo revolucijo.
Nič novega ni pod božjim soncem in metode gospodov lz Kopitarjeve ulice so že čez 50 let stare. Pred več nego 50 leti je »Slovenec« očital pohlevnemu Josipu Stritarju da vse njegovo pisarjenje nima drugega namena nego »pobijati krščanstvo* in"»izpodkopavati vero slovenskemu narodu«. Obtožil ga je, da uči slovensko mladino »poltne ljubezni« in da je slovenskemu človeku opasnejši od samega hudiča .. To je bilo v tisti dobi, ko so gospodje iz Kopitarjeve ulice dolžili Simona Gregorčiča bogotajstva. Takrat so se take obtožbe najbolj izplačale, danos se dru^e. Metoda je pa ostala ista. Stritar jo je označil. navajajoč samohvalo nekega francoskega diplomata: »Na vislice spravim vsakega človeka, če mi date le dve vrstici njegovega rokopisa«. Danes bi Stritaria r? obtoževali, da hoče slovenski narod moralno in versko pogubiti. toda sfotovo bi ra (ker verjetno ne bi.bil v njihovih vrstah^ obtožili, da je boljševiški agit**or. V svo-jih »Pogovorih« (Lj. Zv. 1PR5) prihaja marveč med drusrim tudi do zski	da
je treba »nove podlasre vsemu državnemu in socialnemu življenju«. To pa je očividno priprava na krvavo rdečo revn!'«<*Mn .
Mimogrede bodi povedano, da je »Slovenec« v naglici še pritaknil tudi sedanji »Ljubljanski Zvon« in pa »časopisje Narodne tiskarne« (?) kot komunistične agitatorje.
»Mladi borci so v resnici vredni svojih starih očetov ...
Kje se bo odločila vojna
V italijanskem listu -»11 Regime Fascista« je priobčil Ferinacci — še pred izbruhom konflikta z Grčijo — pozornost vzbujajoči članek, v katerem opornima italijanski narod, naj ne podcenjuje Anglije kot sovražnika. Italijanski narod ne sme pozabiti, da ima posla s sovražnikom, ki je cela stoletja veljal za eno najmočnejših velesili. »Po mojem mnenju — pravi Farinacci — se vojna lahko konča v dveh tednih, lahko pa traja tudi še mesce. Zmaga pa je gotova. Cim dalje se zavleče vojna tem večja bo zmaga Itaiiije in Nemčije Usoda vojne se bo odločila v Afriki a]j v Sredozemlju, vsekakor pa čaka italijanski narod samo na to, kdaj mu bodo dali njegovi generali znamenje za napad.«
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
Zemljevid Grčije
Mariborski mestni svet
Preskrba s kurivom in rezervno hrasto — Oddaja dveh zdravniških služb — Razne tekoče zadeve
Maribor, 29. oktobra.
Na nocojšnji seji mestnega sveta je župan dr. Juvan poročal da so mestni dnev-ničarjl zaprosili za božičnico, ki jim jo je nato mestni svet, kakor običajno vsako leto, tudi odobril. Mestni svet je nadalje sklenil, da bo mestna občina posredovala pri prometnem in finančnem ministrstvu, da bi se železničarjem ki so svoječasno plačevali prispevke v pokojninski sklad Južne železnice, vštela leta tega vplačevanja.
Da se mestno prebivalstvo, zlasti pa siromašni sloji preskrbe s kurivom, bo mestna občina kupila od industrijca Klančnika v Rušah 8000 kubičnih metrov drv. 1500 kubičnih metrov teh drv bo prevzela na-bavljalna zadruga državnih nameščencev v Mariboru. Mestna občina je dalje nabavila •15 vagonov pšenice za rezervno hrano, ki je shranjena v skladišču Franzovega. mlina v Mariboru. Koruzo, mast olje in druge življenjske potrebščine bo mestna občina nakupila v doglednem času.
Dva ugovora proti odmeri prirastkarine sta bila zavrnjena. Proračun za mestno socialno skrbstvo se bo za leto 1941-42 zvišal za 1,760.703 din ter bo znašal 5,766.000 din. Mesto Maribor je plačalo letos 2 milijona dinarjev v bednostni sfclad, doslej pa ni dobilo ničesar vrnjenega.
Mestni svet je odobril pravilnik za okrajne predstojnike v mariborski mestni občini. Okrajni predstojnik za prvi okraj Ivan Klančnik je zaradi bolezni odložil svoje posle ter je mestni svet izvolil za njegovega naslednika urarja in mestnega svetnika Ignaca Jana.
Mestni svet je nadalje odobril tri prošnje za redno ubožno podporo, 13 prošenj za zvišanje ubožne podpore. 3 prošnje za
vzgojno podporo in 8 prošenj za sprejem v mestno oskrbnišnico.
Bansfca uprava je z odlokom od 3. septembra zahtevala od mestne občine naj izreče svoje mnenje o nameravani priključitvi občine Košakov k mestni občini. Sedaj je banska uprava to svojo zahtevo preklicala, ker ne namerava predlagati te priključitve.
Mariborska sekcija Združenja gledaliških igralcev je zaprosila za posojilo 45.000 din 2a nabavo življenjskih potrebščin pred zimo. Mestni svet je tej prošnji ugodil s pogojem, da bo prihodnje leto mestna občina toliko manj izplačala podpore mestnemu gledališču.
Mestni svet je odobril prodajo nekaterih parcel na bivšem Rosenbergovem zemljišču pod običajnimi pogoji. Kosova ulica se bo regulirala ter bo v ta namen kupila mestna občina 918 kv. m zemljišča po 22 din.
Ugodeno je bilo prošnji Josipa Petejana za dovoljenje izvrševanja kavarniške obrti v Slovenski ulici 2, prošnji Viktorja štib-leria za dovoljenje izvrševanja točilniške obrti v Vetrinjski ulici št. 3, prošnji Sofije Uler za buffet na Aleksandrovi c. št. 17 in prošnji Alojzija Strešnika za dovoljenje za izvrševanje tiskarske obrti v Gregorčičevi ulici št. 5.
Vsi uslužbenci mestnih podjetij bodo odslej zavarovani pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani. Mestnim delavcem se bodo zvišale draginjske doklade
Javni seji je sledila taina, v kateri sta bili oddani dve zdravniški mesti pri mestnem fizikatu. Prosilcev je bilo 14. Za prvega zdravnika je bil imenovan dr- Tur in, za drugega pa mestni svetnik dr. Janko Pihlar.
ŠPORT
Športu je potreben drugačen sporazum
Slovenski in srbski športniki so se še enkrat obrnili na hrvatske za pravo sodelovanje in pravično razdelitev
razpoložljivih sredstev
Od onih dni, ko se je v Beogradu mudila deputacija zimskosportne zveze iz Ljubljane pod vodstvom g. Josa Gorca in v zadevah bodoče smučarske sezone obiskala tudi ministra za telesno vzgojo Dušana Pantiča, se zdaj pa zdaj pojavljajo v športnem tisku kratke notice, ki vedo povedati, da so se nekako takrat sestali tudi zastopniki Saveza srbskih športnih savezcv in ■Slovenske športne zveze in sklenili, da bodo še enkrat poskusili najti podlago za sporazum s hrvatskimi športniki na bazi enakopravnosti in brez vpliva vsake politične tendence, in sicer najkasneje do konca letošnjega leta. Sloven&ka in srbska vrhovna športna organizacija od vsega srca želita prijateljsko sodelovanje s hrvatskimi športniki, nočeta pa dopustiti, da bi se zmeda in spori, ki se mrož" iz dneva v dan, še širili in podit ali s tolikimi žrtvami dozdaj storjeno d"'.o. če bodo hrvatske soortne organizacije vodile šport v smeri, kakor delajo zdaj, in pri tem še oviralo do!o slovenskih in srbskih narodnih zvez. potem se bodo s>hski in slovenski športniki še bolj strnili in skušali sami meti seboj preiti na čim složne;še delo.
O tem vitalnem vnrašaniu našega snor-ta smo se v zveri s tem sestankom v Beogradu nekoliko razgovorih s tajnikom SSZ g. Josom Gorcem. ki nam je ljubeznivo pojasnil med drugfim:
Ko se je pri nas začola reorganizacija v športu na narodr-p zveze, so ie skoraj obenem sprožilo neštoto sporov, č^orav so bile prej razmere v posameznih športnih panogah kolikor toliko znosne. Hrvati so v novih razmerah prvi ustanovili rvo*o skupno športno organizacijo Hrvatsko športsko slogo, njim so sledili Srbi s »Savezom srbskih športnih savezov« In slednjič smo še Slovenci postavili na noge svoio SSZ. Ko je bilo vse to narejeno, se je pokazalo. da novo stanje ne more dati dobrih rezultatov in ne more koristiti športnemu napredku. Zdaj so se pričela spet pogajanja za sporazum v športu. Nn	posledica nove upravne razdelitve države je postala za športnike nepremostljiva ovira. Namesto preproste rešitve, da vsak dcluie na svojih tleh. so se na enkrat pojavile zahteve poseganja v tuje področje in onemogočile sporazum.
Slovenci smo tukaj imeli vlogo posredovalca in smo hoteli čimprej doseči, da bi se vrnili na čisto spertno poprišče. žal za to nI bilo razumevanja in vse je kazalo tako, kakor da šport sploh ni več važen in
dvanajsta ura. Zato je res skrajni čas, da se enkrat napravi konec in ustvari športu i pri nas tudi v novih razmerah pravična ! in edino mogoča stvarna podlaga za napredek, za delo in za plemenito in nesebično tekmovanje med vsemi. Šport je bil že često faktor, ki je bližal narode in premostil vse ovire, pri nas pa je isti šport v nepravih rokah postal sredstvo za spore, ki se še zmerom večajo. Naj torej vsi pošteni športniki, zastavijo vse sile za to, da se bodo odgovorni ljudje za naš šport streznili in izločili iz njega vse, kar nas razdvaja ter tako odprli zopet pot na športna igrišča in na športne prostore, na katerih ni nobenih sporov in nobenih prepirov.
Še o domačem
potreben, temveč le še sredstvo za poostritev naših medsebojnih nasprotstev. Prišlo je tako daleč, da smo baš v športu izgubili pojem za spoštovanje državne skupnosti in bi vsakdo najrajši svojo vas postavil v ospredje pred vsemi drugimi.
Pri tem pa je bil položaj za poedine zveze zelo različen. Šport v banovini Hrvatski je zaradi razdelitve državnih sredstev dobil zelo dobro gmotno podlago, naravnost bogato. Iz lanske proračunske dobe mu je pripadlo dinarjev 2.812.900, ki jih je letos spomladi banska oblast v Zagrebu razdelila med rportne organizacije. Obenem je ministrstvo za telesno vzgojo razdelilo snortnim organizacijam v srbskih pokrajinah dinarjev 68S.000. organizacijam v Sloveniji pa dinarjev 112.000, in sicer večino edini državni zvezi v Ljubljani — zimsko-snortni. V letošnji proračunski dobi je določila banovina Hrvatska za šport dinarjev 1 811.000. kateri znesek je že v veliki večini izplačan, v srbskih kraiih so prejeli od ministrstva din 215.000, Slovenija pa ni prejela niti pare!
Da je v takih razmerah razpoloženje za snoro in prepire najboljše pri onih, ki sedijo za polro skledo, pa le malo ustvarjajo, je jasno, nimamo pa zarje nobenega razumevanja Slovenci, ki s strahom gledamo, kakšne bodo posledice, če se kmalu na zdramimo in ne najdemo poti nazaj — na delo za »port in za napredek naših sposobnosti. Ta cilj se da so ved a doseči le s trdno voljo in jasnim ciljem, ne pa z nevzdržnimi dekreti, nemogočimi kaznimi ta brezplodnim politiziranjem.
Iz vsega tega sledi, da je poskus srbskih in slovenskih športnikov za dosego sporazuma edino pravilna pot za rešitev našega športa. Treba je pod v zeti vse, da se sredstva iz budžeta ministrstva za telesno vzgojo dajo tudi ostalim pokrajinam, saj imamo športne potrebe tudi povsod drugje, ne samo v banovini Hrvatski. Kar potrebuje za šport ta banovina, potrebuje tudi vsak ostali del države, ld Je ie dovolj ustvarjal — to velja gotovo tudi za Slovenijo — iz več kakor skromnih dosedanflh razmer.
Tako nekako nam je orisal stališče, ld ga glede novega sporazuma v športu zagovarja Slovenska športna zveza, njen tajnik, ki Ima po svojem dolgoletnem udej-stvovanju v naših športnih organizacijah brez dvoma največ vpogleda v splošne razmere. Mnogo znamenj kaže, da je za končno ureditev vseh teh sporov prišla skoraj
nogometu
Razen štirih ligaških tekem pretekle nedelje, med katerimi je ljubljanska prinesla dolgo pričakovano spremembo na vodilnem mestu in sta zdaj trboveljski Amater ta Ljubljana zamenjala položaja, je bilo ta dan še nekaj tekem za točke na deželi, od katerih pa imamo zdaj v rokah šele sani o poročilo o tekmi v Naklem.
Slovan—Virtus 8 : 2
Prvenstvena tekma v H razredu gorenjske skupine med nakelskim Slovanom in Virtusom iz Duplice je prinesla domačinom visoko zmago. Slovanovci so bili res tudi v stalni premoči ta so vsega spravili v nasprotnikov gol vsem zgoditkov. S to zmago so si Nakelčani močno utrdili drugo mesto za Savico iz Stražišča, ki trenutno vodi v tej skupini. Kakor vse kaže, bosta ta dva kluba bržkone do kraja ostala na vrhu tabele in je samo vprašanje, kateri izmed obeh bo na koncu zasedel prvo mesto.
(Preglede po tabelah v posameznih skupinah bomo zaradi manjših sprememb, ki so nastale v teku zadnjega tedna, objavili pri prvi primerni priložnosti).
Strelci v slovenski ligi
Vodstvo je spet prevzei Lah iz SK Ljubljane
Po IX. koiu iigašKin tekem se je vrstni red strelcev v slovenski ligi spet nekoliko spremenil. Vodilni trije Lah, Kos in 2igon so se spet razvrstili drug za drugim, iz prve močnejše skupine za njimi pa se je izločil »mariborski« Ogrizek, ki zavzema s 7 goli četrto mesto. Izmed dosedaj ustreljenih 160 golov so jih spravili med drogove:
11 golov: Lah (Ljubljana).
10 golov: Kos (Amater).
9 golov: žigon (Mars).
7 goiov: Ogrizek (Maribor).
6 golov: Turk, Pocajt ( železničar), Er-ber, Pepček (Ljubljana), Gosak (Amater), Stare (Maribor).
po 5 golov: Božič (Kranj).
po 4 goh;: Pupo, Smola (Ljubljana), Grtatal, Djukič, (Kranj) Jancžič (Bratstvo ).
po 3 gole: čater, Ključar, Raksany (Olimp). Kolbezen, šuštar. (Amater) Do-tvlet (Mars), Jež (Ljubljana), Vodeb (Maribor), Kokelj (Kranj).
po 2 gola: Lešnik. Staiskar (želežničar), Perko, Sočan (Mars) Vrhovec, Keršič (Amater), Sretenovič, Zavrl (Bratstvo), Čebotdn (Ljubljana), Ivaniševič (Bratstvo) .
po 1 gol: Gomezel, Presinger, šercer (Ljubljana), Gajšek. Vele (Maribor). Ma-rolt, Marn (Bratstvo), Grohar, Slokan (Kranj), Hassl (Mars), Kovačič (Železničar).
Avtogoli: Maribor 2, Marš in Bratstvo po 1.
V nekaj vrstah
Meddržavno ickin>, uuu .s ^ mojo ia Jugoslavijo, ki bo v nedeljo 3. novembra v Zagrebu, bo sodil italijanski sodnik Scar-pi. Za obiskovalce te tekme je generalna direkcija železnic odobrila na vseh progah 50% popust voznih cen, in sicer brez kupovanja obrazca K 13. Pri odhodu je treba ku. iti celo karto, ki bo veljala tudi za povratek s posebnrm potrdilom VNS o obisku tekme.
Haškova tableteniška sekcija je sklenila organizirati velik mednarodni troboj v table-tenisu z udeležbo nemških in madžarskih igralcev. Zagrebčani bodo na tem turnirju nastopili kot reprezentanca Hrvatske. Prireditev bo v dnevih 29. ta 30. novembra ter 1. decembra. Hrvatska reprezentanca bo določena po končanem prvenstvu, ki bo prve dni prihodnjega mesca v Zagrebu.
Gradjanski iz Zagreba ln Ferencvšros iz Budimpešte sta se dogovorila za dve prijateljski tekmi, od katerih bo prva dne 13. novembra v Zagrebu, revanšna pa spomladi 1941 v Budimpešti. To bo obenem neslužbeni finale iz letošnjega tekmovanja za srednjeevropski pokal, ker pravi finalist — Rapid iz Bukarešte — v sedanjih razmerah ne misli odigrati teh tekem.
Svetovna prvaka v umetnem drsanja Maxle Herber in Ernst Baler sta se te dni v Monakovu zadrsala v zakonski pristan. Novi zakonski par, ki je dolga leta nastopal skupno in osvojil tudi svetovno prvenstvo v tej disciplini na ledu, bo prvič nastopil pri otvoritvi letošnje drsalne sezone v Sportpalastu v Berlinu.
ŽSK Hermes se tudi po tej poti najlepše zahvaljuje vsem sodelujočim, vsem obiskovalcem slavnostne otvoritve stadiona kv kakor tudi vsem darovalcem okusnih nagrad ln daril.
ŽSK Hermes. Drevi ob 19. seja prireditvenega odbora; ob 20. pa seja centralnega odbora v posebni sobi gostilne in kavarne pri Keršiču v šiški.
SK Jadran. Drevi ob 20. seja upravnega odbora v gostilni M. Soklič. Predsedstvo.
SK Ilirija (Plavalna sekcija). Drevi ob 18. v klubovem tajništvu sestanek vsega sekcijskega članstva.
»Ilustrovane sportske novosti« štev. 5L z dne 28. t. m. objavljajo med drugim: Enakopravnost v teoriji in praksi ali kako so razdeljene subvencije med srbske in slovenske športnike. — Punčec in Pallada zanikava ta »cirkuške« dogodke v Osijeku. — Avgust Prosenik je tudi letos najboljši hrvatski kolesar. — Kljub evropski vojni bo tudi letošnja smučarska sezona živahna. — Ljubljana je z visoko zmago odrinila Amater z vodstva v slovenski ligi itd. Vmes je še več zanimivih člankov in rajnega drobiža od doma in	V Posamezne številke so po 1 din.
Trije ljubljanski peki obsojeni
V pobijanju draginje pade teža zakonske strogosti največkrat na male ljudi
Ljubljane>, 29 oktobra Pred okrajnim sodnikom dr. P!eiweissom so se včeraj zagovarjali trije ljubljanski peki, obtoženi v zvezi z uredb« o pobijanju draginje.
Prva je prišla na vrsr.- namesto svojega obolelega moža peka Ivana A n>egova žena Marija, pn kateri so krm-rolni organi v trgovini pri pregledu naši- nekaj svežih žemelj ter hlebcev in štruc k.; so povrhu vsega tehtali tudi nekaj grar ov manj. kakor je teža predpisana Obtoženfc-a se je zagovarjala, da svežega kruha n: še prodajala. temveč da ga je nien vajenec le pomotoma prinesel iz pckunje g'ede teže pa je trdila, da je težko natančne po meri od-deliti porcije. Toženka ie bila težena še da je pekla kruh iz druge in ne z enotne moke. Glede slednjega Da je sodnik postopanje Droti njej začasno izloč'" dokler se ne napravi natančnejša preiskava Obsodil
fa jo je zaradi prodaje svežega in prelah-ega kruha na 300 din denarne kazni, plačljive v 1 mesecu po pravomočnosfi sodbe Zaradi prodaje kruha iz mešanice enotne in ajdove, odnosno koruzne moke je bil nadalje tožen Josip 3 Zagovarja' se je. da je v smisflu uredbe vložil za prodajo ta kega kruha prošnjo na mestno poglavarstvo. da pa je še pred rešitvijo svoje prošnje že pekel kruh iz navedene mešanice iz razloga, da bi mu drugi pek', medtem ko bi čakal na rešitev prošrte. ne odvze H njegovih strank KeT je bi' tudi on tožen zaradi prenizke teže kruha in se je prav
tako kot prva obtoženka zagovarjal, da je težko natanko odmeriti po predpisu, ga je sodnik zavrnili s pripomb* da nikakor ne gre še na tak način izbijati dob>čkov na račun ljudi, ki so že itak dovolj prizadeti z enotno moko. Kakor pT\a obtoženka pa se je tudi on izgovarjal na svoje pomočnike, kar seveda nikakor ne more biti opravičljiv razlog, saj podjetnik odgovarja za svoje nameščence. Sodnik ga ie obsodil na .7 dni zapora in na 300 din denarne kazni.
Sliko bede. ki vlada med malimi obrtniki pa je nazorno pokazal primer tretjega obtoženca, Josipa Š., pri katerem so pregledniki naš'i nekaj kruha iz mešanice enotne in ajdove, odnosno koruzne moke. ugotovili pa so tudi, da teža ni povsem ustrezala predpisom. Š je v svoj zagovor navajal, da mu je še izpred uveljaVljenja uredbe ostalo 6 kg ajdove in 8 kg koruzne moke Napravil je sicer prošnjo na mestno poglavarstvo, da bi mu dovolili porabiti to malo zalogo, toda v strahu, da bi se mu prej ne pokvarila, jo je porabil še preden je rešitev prišla. Sodnik je tudi njega obsodil na 7 dni zapora in 300 din denarne kazni. Le stežka se je mož poslovil od sodnika. kajti glasno se je pred niim vprašal odkod naj vzame denar za denarno kazen, ko je zima pred vrati in otroci nimaio ne obleke ne obutve. Kako pa naj končno od-sedi še sedemdnevno kazen ko bo moral za ta čas zapreti svojo trgovino in pekarno?
Iz življenja na deželi
Iz Brežic
br— Krajevni odbor Jadranske straže priredi s sodelovanjem obeh pomladkov drevi ob 8. v risalnlci meščanske šole za člane društva in prijatelje našega Jadrana proslavo pod geslom »Jadranski dan«. Ob tej priliki bo v izložbi trgovine g. Vidmarja tudi razstava pomorskih slik. revij itd. Za člane je udeležba obvezna, ostale pa odbor vabi, da obiščejo razstavo. Vstop je prost.
br— Koruza je dobro obrodila. Letošnje slabo deževno vreme je povzročilo, da se je s kožuhanjem pričelo šele zadnje dni tega meseca. Koruza je prav dobro obrodila, saj so jo nekateri pridelali na enem hektaru po 18 metrskih stotov. Vinogradi so že prazni. Pridelek je bil res malenkosten m kaže, da se bo vino še močno podražilo. Letošnji mošt točijo na debelo po 9 do 10 din liter. Ozimna povrtnina, ki je ponekod še v zemlji, obeta prav dobro, kljub temu pa cene kmetijskim pridelkom vsak dan naraščajo. Krompir se prodaja na trgu kar po 2 din kg. Malokdo ga nudi ceneje.
br— Mačehovska stara matJ. Tomšetovi iz Male Doline so 19. t. m. odšli na sejem v Samobor in otroke v starosti od 6 do 12 let pustili v varstvo stari materi. Komaj so starši odšli, je surova stara mati začela brez vssakega povoda pretepali otrociČKe s koso in kolom. Prestrašeni otroci so začeli klicati na pomoč, dokler niso prišli pogledat sosedje, ki so brezsrčnemu početju napravili konec. Vsi otroci so od udarcev dobili močne, nevarne poškodbe po glavah in rokah.
br— Grdo maščevanje pijanega očeta. Neki posestnik iz Vel. Doline je prišel ponoči pijan domov in šel naravnost v spalnico, kjer so že trdo spali njegovi 9, 11 in 12 let stari otroci in žena. Pograbil je kol in začel udrihati po najmlajši hčerki ter ji grozil, da jo bo ubil. če ne pove, kam je izginila s svojim ljubčkom starejša sestra. Ker od nje ni nič izvedel, je strahova! šc ostale. Nazadnje se je lotil še žene, da je morala iskati zatočišče pri sosedovih. Na-s:Inez se bo moral zagovarja«! pred sodišč^!«.
br— Na živinsKi sejem v Sevnico je bilo prignanih 1596 glav goveje živine in en konj. Prodanih pa je bilo 434 glav. Cene so se jrbale za vole od 9 do 8 dtn. za krave od 7.50 do 6 din. Prašiče-pršutarje so prodajali od 200 do 300 din par, svinje pa od 13 do 10 din.
br— Sresko načelstvo Je maksimiralo cene jedilnemu olju in sicer na veliko po 23.14 din za kg, pri maloprodaji pa 24.50 din za liter. Hkrati je maksimiralo tudi bruto-zaslužke elementarnim življenjskim potrebščinam, suknu in železu. Prebivalstvo se opozarja na razglase, ki so jih te dni prejele vse občinske uprave v okraju in so nabiti na razglasnih deskah.
br— Rudnik v Senovem gradi črpališče za svojo elektrano v Rajhenburgu, ki bo imela kapaciteto 12.000 HP. Ker se za oddajo električnega toka zanimata KDE in banska oblast banovine Hrvatske, namerava podjetje kapaciteto zvišati na 44.000 HP, kolikor bodo pogajanja dovedla do pozitivnega zaključka.
Iz Trbovelj
t— Jadranska straža v Trbovljah priredi drevi ob 20. predavanje s skioptičnimi slikami o lepotah našega Jadrana za vo-denski šoli. Ljubitelje Jadranskega morja vabimo, da se predavanja udeleže čim šte-vilneje. Prireditev bo ponovna manifestacija slovenske povezanosti z jugosloven-skim morjem, ki je za našo državo, posebno pa še za njen slovenski del iz mnogih tehtnih ozirov življenjske važnosti.
t— Sestanek trboveljskih mater, ki ga je priredilo Kolo jugoslovenskih sester o priliki predavanja ge. dr. Tavčar-Konva-linke o bolezni otrok, je prav lepo uspel. Nad sto žena je z zanimanjem sledilo izvajanjem predavateljice, ki je poslušalkam na poljuden način govorila o negi dece. prehrani dojenčkov in otrok in poglavitnih boleznih, ki jih je pogostokrat možno udušiti že v kali, če si poučen o glavnih bolezenskih znakih. Zlasti je predavateljica opozorila na gliste, ki so pri otroku dostikrat predznak za bolezen, ki se pri otroku šele razvija, ter je treba poklicati pravočasno zdravnika. V predavanju je bilo govora tudi o rahitičnih otrokih, o prebavilih, boleznih in zlasti tudi o higieni otrok. Kolo bo v tej sezoni priredilo še več predavanj ter opozarjamo naše žene in matere na sledeča predavanja: V nedeljo 3. novembra bo predavala v društvenih prostorih v Glažuti ga. dr. Božena Merlja-kova iz Ljubljane o raku. Predavanje je za trboveljske zdravstvene razmere posebno važno ter je neobhodno potrebno, da se o tej za vratni bolezni in njenih znakih pouči vsaka žena. Baš v našem industrij-
skem revirju je zadnji čas za rakom umrla že cela vrsta žena. Sledilo bo predavanje g. dr. Gogale, znanega pedagoga, o težavah današnje vzgoje. V drugi polovici novembra bo KJS priredilo tečaje za kro-nje, pletenje in kvačkanje. Podrobnejše informacije se bodo dobile pravočasno pri poverjenicah.
t— Trboveljski občinski odbor bo danes popoldne razpravljal na plenarni seji o proračunu, o prošnji občinskih nameščencev za zvišanje plač, o zvišanju mezd delavcev, ki so zaposleni pri občinskih podjetjih, zboljšanju nevzdržnega položaja staroupokojencev, oddaji gradbenih del, adaptaciji poslopja stare občine in še o drugih vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
Naj ne bo kraja, ki ne bi 10. novembra storil svoje dolžnosti, ko se daje narod-nI davek!
E A
I
Sreda, 30. oktobra
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Operne fantazije (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Ruski sekstet. — 14: Poročila. — 18: Dijaška ura. — 18.40: Vzgoja in nauk o značaju (dr. S. Gogala). — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nac. ura. — 19.40: Plošče. — 19.50: Štefan Kostov (g. V. Bučar). — 20: Rezervirano za prenos. — 21.15: Slovenski vokalni kvintet. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Vesela muzika (plošče).
Beograd 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20.30: Hrvatski pesniki. — 21: Domača glasba. — Praga 19.25: Prenos Zellerje-ve operete »Tičar«. — S°fija 19.50: Mali orkester. — 20: Klavirske skladbe. — 20.30; Skrajšana opera »Cavalleria rusti-cana«. — 22.10: Lahka glasba. — Berlin 20.15: Lahka godba. — 22.10: Mali orkester in solisti. — Rim 19.30: Operetni večer. — 21.10: Citraški zbor. — 22.10: Lahka glasba.
'Moj mož ni mogel verjeti
svojim očem P/*™;
da sem videti za 10/et mlajša
"v 'Sž-]e tokaks°o poglejte, kako
bile Vladkove bese- sem to dosegla
de. Se pred dvemj meseci sem imela brazdt in gube na čelu. okrog oči in ust — vsekakor sem imela videz žene v »srednjih letih« Danes pa se vse moje znanke divijo moj; gladki, dekliški koži in čisti polti
VsE.k večer uporabljam rožnato hranilo za kožo Tokalon. Ta vsebuje Biocel. presenetljivi vitalni element mladosti - odkritje slovitega profesorja dunajskega vseučilišča Ce? dan uporabljam kremo Tokalon bele barve ki napravi kožo čisto in gladko ter odpravlj? zajedalce in razširjene znojnice.
tiserirajte v »Jutra«
EKSIRA TENKOtt
10 kom. Din 15.- ' :
Varujte $e patvorb!
NAJLEPŠE CTIV3!
Broširana knjiga: din 10.-Vezana knjiga: din 15.-
Zgodbe brez groze Piotr-Rasputin Črna vojna Sivko
Majema: Rudarska balada
Ravljen. Klabund Ravljen. Thompson
ZALOŽBA .CESTA
LJUBLJANA
KNAFLJEVA ULICA 5
ZAHVALA
Od bridki izgubi našega nenadomestljivega moža, očeta, brata, strica in svaka, gospoda
Draga Prinčiča
poštarja v Nemški Loki
smo prejeli toliko izrazov sožalja, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti. Zato se tem potom iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v nesreči pomagali in z nami sočustvovali. Posebna zahvala vsem govornikom, darovalcem cvetja, pevcem za v srce segajoče žalostinke in vsem, ki so nepozabnega spremili na zadnji poti.
Koprivnik, dne 27. oktobra 1940.
Žalujoča vdova ZALI in otroka ter ostalo sorodstvo.
HALI OGLAS!
CENE
ALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo. Dm 3.— davka za vsak oglas m enkratno pn etojbino Din 3.— za šifro ah dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopis: in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davki, za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje islovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20 -
Beseda 1 Oln aavefc Din. za šifre ali daianj* naslova 5 Din Najmantš' znesek 20 Din
Brivskega
pomočnika
sprejmem takoj Plača dobra Polck Franjo Stari trg pri Rakeku
29472 1
Zanesljive
poverjenike
za Ljubljano. Maribor. Celje in druge večje kraje Dravske banovine spreime zavarovalnica >SAVA<* Ljubljana Sv Petra 2_ 29251 1
Čevljarski
pomočniki
se sprejmejo z dobro olačo. hrano ali brez Naslov v vseh posl. Ju tra.	29-173-1
Dva krojaška
pomočnika
za velike ln male kose sprejmem takoj. Josip Krive, krojaštvo Zaeor te ob Savi	29471-1
Mlad, samski
hišnik
Id ima veselje do vrta ln živali, se takoi sprej me. Predstavi se ahko vsak dan od 17 do 1« Naslov v vseh posl Ju tra.	29499-1
Postrežnica
za dopoldanske ure. ki zna tudi kuhati, se ta koj sprejme Dolenc Barvarska steza 6.
29500 1
Dobro
damsko frizerko
sprejmem. Vsa oskrba v hiši. plača po dogovoru Nastop 15. novembra — Ivan Hofinger. brivec. Velenje.	29493 1
Brivskega
pomočnika
mladega, dobrega delav ca sprejmem v stalno službo. Salon Kojlč. Po ljanska 1.	29508-1
Pekovskega
pomočnika
sprejme pekarija Kovač. Rožna dolina. Cesta V.
29513-1
Službe išče
Vsaka beseda 50 Dar 6* dajanje naslova 5 Din
natmanlšl znesek 15 Oii.
Mlado, boljše dekle
ki samostojno kuha. išče službe k mali družini za takoj Gre tudi za sobarico. Ima dolgoletna spričevala. Vprašati Sta rl trg št. 3. pekarija.
29512-2
Kuharica
dobra mo-. srednjih let, Išče službo — Ponudbe pod »Vešča« na ogl. odd Jutra.	29505 2
Prodam
Beseda 1 Din. davek ii Din za šifro ali dajanje
naslova 5 Din Najman1š< znesek 20 Din
Prodam
štivalni stroj
stari Slnger, moderen radioaparat. črno moško =uknJo ln rujavo. lovsko obleko in čevlje Ne pre nrodajalcem Naslov v vseh posl. Jutra
29507 6
Beseda t Din davek 3
Din. za Slfrr ali daian.it naslova 5 Din Natmantč' znesek 20 Din
Stare moške obleke
čevlje, perilo Itd kupu Jem Pridem na dom. Dopisnica zadostuje. — Alojzija Drame. Ljubija na. Gallusovo nabrežje 29	27324 7
nijiMiiiiL
Besede 1 Dtn davek 3 Din. za šifro al! dajanje naslova 5 Din Najmanj«
znesek 2C Din
Lepo solnčno sobo
s posebnim vhodom ln souporabo kopalnice oddam vlsokošolkl vlso-košolcu s 1. novembrom Verstovškova 18. Mirje.
29466-23
Staro pohištvo
starinske salonske gar niture. slike, okvirje, ure porcelan knjige in vse drugo stalno kupuje Golob Marija. Ljubila na. Gallusovo nabr 29 29501-7
Beseda 1 Din. davek j Din. za šifre aH dajanje naslova 5 Din Najmaniši znesfk 17 Din
Novo orehovo
jedilnico
radi selitve ugodno prodam. Ogleda se od 13 do pol 14. Naslov v vseh posl. Jutra
29490-12
Beseda l Din davek i Oln. za šifre ali dajanje naslova 5 Din Najmanlšl znesek 20 Dm
Avto Opel
Supei petsedeini. ugodno prodam. Avto te v brezhibnem statiiu gume malo rab-licne 2 rezerve Naslov v vseh poslovalnicah Tutra.
29162-10
Ford
tovorni, 8 cilinderskl, tri in pol tonski, v prav dobrem stanju, zaradi nakupa večjega, prodam. Ponudbe na tvrdko »Ju-gokremen«, Ivan Kos. Novo mesto. 29480-10
V niadnlh dneh Vas kozarček
BERMET-VINA
obvaruje nrlpe — Gostilničarji ga lahko □aroče že majhen sodček. — Zahtevajte oovsod le
BEKMET B. MAR INKOV A iz SREMSKIB RARLOVCEV. Fruška gora.
Potreben je EKONOM, izkušen sadjar in vinogradnik
z dovršeno kmetijsko-gospodarsko šolo in večletno prakso (po možnosti v tujini) za industrijsko sadjarstvo breskev. Obrniti se je s pismeno ponudbo na Vočarstvo in vinogradarstvo 1. P. Nešič — Smederevo. Plača mesečno 1.500 din, stanovanje in kurjava
Besede 1 Dtn davek j
Dm za šifre ali daianie naslova 5 Din Nelmanlši znesek 20 Din
Posojila
dajemc naširr. nanom 'r. varčevalcem Ugr>dni txi goji Vloge obr-stutempo 5 odstotkov Vsi var čeva d brezplačno *ava rovant Zadruge »M^' Dom« Ljubljane Dv«ir Jakove 8 tščemr c>ov»r •enlke	19f-
Prazno sobo
solnčno. lepo. s posebnim vhodom, centralno kurjavo ln souporabo kopalnice, cddam takoj boljši stranki v l. nad " »t rop Ju v vili. Levstikova 16 (Vrtača)
29381 23
Beseda l Din davek i Dm sa šifre ali daianj«-naslova 5 Din Najmanlšl znesek 20 Din
Realiteta
zavod za nakup in pro dajo nepremičnin te sa mo v LJubljani. Pre ernova 5-1-1 Teletom 44-20	228 20
Parcele
□aprodai » SiSlci med re-mi7c in staro m-tnieo in na Kodeltevem. Ponudbe oa ogl. odd Jutra pod iifro »Nt*fc» eera«
Sostanovalca
z vso oskruo — dobra, poceni hrana — sprejmem. Židovska ulica 6 1 29491-23
Stalnega gospoda
ali dijaka
sprejmem na stanovanje ln hrano za takoj. Kopalnica na razpolago — Naslov v ogl. odd Ju tra.	29485 23
V sobo
s štedilnikom
sprejmem Tyrševa 23
29498 23
Opremljena
mesečna soba
se takoj odda Aleksandrova 7-II, levo.
29495 23
Kupujem
večji rentabilni objekt Ponudbe pod »Za goto vino« na ogl odd Jutra 29475-20
Stanovanje
Beseda 1 Din. -Javek j
Din za šifre ali dajanje naslove 5 Din Najmaniši znesek 20 Din
Stanovanje treh sob
ln pritikline oddam ta koj pri tobačni tovarni Vprašati pri Zivlč. Breg št. 2.	29488 21
Komfortno
5 sobno stanovanje
z garažo ln vsemi pri tiklinami ter souporabo vrta se odda v vili v bil žlni Tivolija Dopise na ogl. odd. Jutra pod s>Ta koj s 1. XI. 40«
29479-21
Prehran u
Beseda 1 Din. davek i Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmaniši znesek 20 Dm
Učenke
mlade, vesele, z lepim glasom, ki imajo veselje do učenja glasbe. Išče rodbinska kapela. Po nudbe s sliko na Milan Sfdanov v Dumi. Kra lja Petra 167 . 29503-14
Stanovanja
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmaniši znesek 20 Din
Gg. hišni posestniki
centra javite takoj prosta stanovanja. Vzamem takoj v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tihi obrtnik«.
29468 21a
Dvosobno
stanovanje
komfortno, išče mirna stranka dveh oseb v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center 1000=.	29509 21 a
KlISEJE
ENO V£CBA6VN£
JOGOG&AtlKA SY PET^A NASIP23
Beseda 1 Dm davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlšl znesek 20 Dm
Vagon
lastnega krompirja
beiega orodam Postaja Ptuj Ponudbe podružnici Jutra Ptuj pod šifro »Prvovrstno blago« 29477 33
Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmaniši znesek 20 Din
Izgubil se je
mlad pe.s ovčar ki sliši na ime »Hanzi«. — Na ovratnici ima znamko št. 1145 Najditelj se prosi da ga izrodi proti nagradi pri Kotiarka Tyr ševa c 35. LJubljana.
29469-27
Informacije
Beseda 1 Din davek 3
Din za šlfrr ili dajanje naslova 5 Dm Najmaniši znesek 20 D m
Do po! vagona
na razpolauo 31. t m dopoldne. LJubljana — Maribor. Foto Lo.ize Smuc Aleksandrova S 29492 31
Izgubljeno
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Dm
Izgubil sem
zape^tno uro po Groharjevi in Lepem potu. Pošten najditelj se naproša da jo odda na naslov Marke Zigon. dijak. Lepi pot 26.
29476 28
Beseda 1 Din, davek J Din, za šifro ali dajan.e naslova 5 Din. Najmaniši znesek 17 Din.
Polno-jarmenik
400 do 500 mm prem. rabljen, dobro ohranjen kupim. Ponudbe na Stroj-Istok, Ot.o Scherer, Zagreb, Zvonimirova 2.
SREBRO, DRAGE KAMNI
m vsakovrstno
ZLATO
oo
kupuje
najvišjih cenai
JOS EBERLE
Ljub.jana, ryrševa ^ j oa'.ača hotela »Slon« I
ZAHVALA
Dne 25. t. m. je bil moj nepozabni mož (bratranec, svak, stric)
Franc Henke
hotelir in posestnik
položen k večnemu počitku. Za obilico pietetne pozornosti, ki je je bil dragi pokojnik deležen od strani sp. Laščanov in od drugod, kakor tudi za nešteto mi izkazanih sožalnih izjav, sočustvovalnih pisem i. dr. sem v stanu zahvaliti se zaenkrat samo časopisnim potom.
Prav posebno naj velja moja javna zahvala g. dr. A. Hrovatu za njegovo vzgledno zdravniško skrb, ki so jo negovalno izpopolnjevale njegova sp. soproga in bolniške sestre sanatorija v Ormožu; nadalje preč. domači duhovščini, ki je z obrednimi molitvami vodila veličasten pogreb, zlasti še preč. dekanu monsign. dr. Fr. Kruljcu za prelep in v srce segajoči nagrobni nagovor; š. upr. J. Velkavrhu za enako ganljiv govor ob krsti pred hišo žalosti, društvu »Hume za pozorno žalno petje; gg. zastopnikom uradov, oblasti, korporacij in društev, osobito še laškemu Gasilnemu in Lovskemu društvu, mnogoštevilnim darovalcem krasnih vencev in šopkov, vštevši zahvalo onim, ki so ta blag namen nadomestili z denarnim odkupom v dobrodelne svrhe, časopisom in gg. dopisnikom za lepe članke v pokojnikovo posmrtno počaščenje ter vsem onim, ki so mi stali v težkih urah s kakršnokoli tolažbo in pomočjo ob strani odn. ki so prihiteli od blizu in daleč, da v mogočnem številu in s toplo spominsko mislijo v srcu pospremijo mojega vse prerano preminulega plemenitega moža na njegovi poslednji poti v naročje zemlje Božje.
Vsem, prav vsem — hvala in čast!
Laško, 29. oktobra 1940.
KAROLINA HENKE, vdova — s sorodstvom
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranL — Za Narodno tiskarno A. d. kot tiskarnarja Fran Jeran — Za inseratm dal je odgovoren Alojz Novak. — Val ? Ljubljani.