SSinffitt! Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko Izhaja v s a k o nedeljo. UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76. Rokopisi se ne vračajo. Cena oglasov na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaša letno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo lefno 60 Din. Stev. rač. poštne hran, 12.549 i. let© Murska Sobota, 1. oktobra 1939. BflHHHI Zaton Poljske Četrtek, 21. septembra. Med Italijo in Grčijo je prišlo, pč dokaj napetem razmerju v zadnjem času, do pomirjenja. Obe državi sta odpoklicale svoje čete z albanske meje. Sklenitev novega balkanskega pakta, je po pisanju rimskih časopisov, na vidiku. Ta pakt naj bi tesno med seboj povezal Madžarsko, Jugoslavijo in Grško ob tesnem sodelovanju z Italijo. Takšna zveza bi po mnenju istih listov samo utrdila nevtralno stališče balkanskih držav. V Italiji smatrajo, da je z vko-rakanjem ruskih čet na Poljsko nastopil odločilen trenutek za vso Evropo. Kakor prej, tako tudi sedaj s podvojeno silo nadaljujejo z mirovnimi prizadevanji. Poljski odpor še vedno ni strt. Severozapadno pri Kutnu ob reki Bzuri divjajo strašni boji. Poljaki so odbili celo vrsto sovražnih napadov in dosegli precejšnje uspehe. Nemških letalskih napadov je manj, ker so Nemci odposlali svoje letalske sile proti nemško-francoski meji. Na Madžarsko je doslej pri-bežalo iz Poljske 15.000 civilistov in več vojaških oddelkov, ki so bili takoj razoroženi in odposlani v notranjost države. Letonsko mejo je prekoračil neki poljski polk v polni bojni opremi. Orožje so zaplenili, vojaštvo pa internirali. Nemci poročajo, da so pri Kutnu, kjer se je bila ena izmed največjih bitk, uničili najmočnejšo sovražno vojsko v zgodovini sveta. Število ujetnikov je znašalo samo ob reki Bzuri 105.000 mož. Zaplenjeni vojaški material je ogromen. Poljsko vojno pristanišče Gdinj, za katero so se bili ogorčeni boji, so slednjič zasedli Nemci. Slovaška vlada je proglasila splošno mobilizacijo. Slovaške čete bodo odposlane na Poljsko, kjer bodo zamenjali nemško vojaštvo ter se bodo borili v prvi vrsti proti poljskim četnikom. Nemška vojaška delegacija je odpotovala v Moskvo, da se posvetuje z rusko vlado o vseh vprašanjih, ki zanimajo Rusijo in Nemčijo na Poljskem. Rusija je vpoklicala pod orožje nove rezerviste. Vedno bolj se razširjajo vesti, da namerava Rusija zasesti Litvo, Letonsko in Estonsko. Okoli Aachena, ki je v bližini francoske meje, zbirajo Nemci velike množine vojaštva in vojnega materijala. Baje je zbranih tam že okoli 1500 do 1800 nemških bombnikov. Razširile so se govorice, da bo Nemčija znova napadla Belgijo, kakor, za časa svetovne vojne ter da bo skušala na ta način napasti glavno francosko silo od strani, da bi tako razbremenila njen pritisk na Siegfriedovo črto. Angleški vojni minister je prispel v Pariš na važen posvet s francoskimi politiki in vojaškimi strokovnjaki. Petek, 22. septembra. Predsednika rumunske vlade Armanda Calinesca so v Bukarešti ustrelili pristaši razpuščene „Železne garde". Atentatorji so napadli predsednika vlade v popoldanskih urah sredi prestolnice, ko se je peljal v svojem avtomobilu. Ubili so ga z 11 streli. Aretiranih je bilo šest atentatorjev, dva pa sta na begu izvršila samomor. Z atentatom v zvezi so odkrili v krajih ob rumunsko-poljski meji zaroto, katere namen je bil, priključiti vso rumunsko obmejno pokrajino Nemčiji, čim bi se nemške čete pojavile na rumunski meji. Ta načrt pa so preprečili Rusi. Nemci so doslej ujeli, kakor sami poročajo, okoli 250.000 Poljakov, 320 topov in 40 bojnih voz. Varšavska posadka se še vedno junaško brani in odbija napad za napadom. V vzhodnih predmestjih Varšave so celo izvojevali veliko zmago nad Nemci. Nemška letala so hudo bombardirala mesto, porušili mnogo stavb in ubili na stotine ljudi Po ameriških cenitvah brani prestolnico deset poljskih divizij. Ruska vojska je zasedla vso bivško poljsko-rumunsko mejo. Prav tako so ruske čete zasedle vso mejo napram Madžarski v bivši Podkarpatski Rusiji. Vse poljske oficirje in vojake, ki so prišli na rumunsko ozemlje, so oblasti razorožile. Na zahtevo Nemčije je rumunska vlada določila predsedniku poljske republike Moscickemu in članom vlade, ki so pribežali na njeno ozemlje, bivališča, ki jih ne smejo svojevoljno zapustiti, da jim prepreči vsako politično delovanje na rumunskem ozemlju. „Tudi če bi bila Poljska sedaj premagana, bo takoj po zmagi spet obnovljena". To zatrjujejo vodilni angleški in francoski politiki. Sobota, 23. septembra: Med nemškim in ruskim vojaškim odposlanstvom je prišlo do sporazuma glede začasne meje na zasedenem Poljskem. Tako bodo Rusi zasedli do Varšave in tudi bogati gališki petro-lejski vrelci so brez izjeme v ruski posesti. Izgleda, da bo ta začasna meja tudi ostala. Važno je dejstvo, da se Rusi z določitvijo nove meje pojavljajo na Karpatih, od koder se ne bodo dali več pregnati. To ustvarja v srednji in južni Evropi docela nov položaj. Končna slika je sledeča: Rusi so dobili skoro brez bojev tri petine nekdanje Poljske, a Nemci pa z ogromnimi žrtvami le dve petini in to še brez petro-lejskih vrelcev, katerih si je naj-bol želela, ker jih silno rabi. Prve ruske čete so se v četrtek pojavile na madžarski meji. Poljski general Sosnkonski, ki se bori na jugu Poljske, se namerava proglasiti za poljskega diktatorja in osnovati novo poljsko vlado. Ta vlada naj bi prevzela oblast v še nezasedenem ozemlju in nadaljevala borbo proti osvajalcem. Poveljnik ruske vojske Vo-rošiiov bo v kratkem odpotoval v Berlin, na sestanek z nemškimi vojaškimi krogi. »Italija bo gotovo storila vse, da ohrani mir vsaj v Sredozemlju in na evropskem jugovzhodu, kakor kažejo že sama njena prizadevanja za čim prisrčnejše sodelovanje z Grčijo in Jugoslavijo." To pišejo budimpeštanski časopisi. Vsa Romunija je pod silnim vtisom zavratnega zločina nad predsednikom vlade Calinescom. Naslednjega dne po atentatu, so orožniki ujete morilce pripeljali na kraj kjer so izvršili zločin. Neki polkovnik je prečital obsodbo. Sedem morilcev je bilo nato ustreljenih. Ustrelil jih je po vrsti neki orožniški oficir. Trupla ustreljenih morilcev so ležala na ulici 24 ur, nakar so jih pokopali. Na zapadnem bojišču so francoske čete izvojevale nove krajevne uspehe. ŠTEV. 29. Nedelja, 24. septembra: »Italija je pripravljena podpreti vsako akcijo, ki stremi za obnovitvijo miru, želi pa, da Francija in Anglija ne priznata samo stanja, ki ga je ustvarila na Poljskem Rusija, temveč tudi stanje, ki si ga je priborila Nemčija." Na to Mussolinijevo mirovno izjavo pa so odgovorili Angleži, da vojna s propadom Poljske ni končana in da se Anglija in Francija ne smatrata odvezane svojih obveznosti in da bosta vojno nadaljevali. Rusko vojno poročilo pravi, da so v času od 17. do 21. septembra ujeli skupno 120.000 poljskih oficirjev in vojakov ter zaplenili 380 topov, okrog 1400 strojnic in mnogo drugih vojnih potrebščin. Bivši vrhovni poveljnik nemške vojske general Fritsch je padel v boju pred Varšavo. Na Madžarsko je pribežalo iz Poljske že okoli 100.000 oseb, večinoma vojaštva. Vse ceste do meje so natrpane s transporti. Prebivalstvo sprejema poljske begunce zelo gostoljubno. Madžarska je spet obnovila diplomatske odnošaje z Rusijo. Francoski in angleški vojaški krogi pričakujejo, da se bo v kratkem začela velika nemška ofenziva na zapadni fronti. Francozi dovažajo na mejo neprestano nova ojačenja, predvsem kolonialne čete. Francozi pričakujejo, da bo nemška vojska prodrla preko Holandske in Belgije. Črede po več tisoč prašičev ženejo francoske čete pred seboj z namenom, da prašiči, ki rijejo po zemlji, sprožijo od Nemcev nastavljene mine pred Siegfriedovo črto. Prašiči, ki pri eksplozijah poginejo, pa tudi niso docela izgubljeni, ker jih posebni oddelki takoj zakoljejo in odpremijo v vojaške kuhinje v zaledju. Ponedeljek, 25. septembra: Balkanske države vedno bolj odločno poudarjajo svojo nevtralnost, pripravljene, da jo branijo z vsemi sredstvi. Veliko oporo v tem prizadevanju jim nudi Italija, ki si prizadeve, da prepreči razširjenje sovražnosti na druge države in ki, kakor kaže, tudi sama ne misli na vstop v vojno. (Nadaljevanje na 2 strani.) M. Sobo/a, dne 26. septembra 1939. Spričo vojne vihre, ki je zajela evropsko celino in ko ni še izgledov, da bi se sprti narodi sestali, da s pogajanji odstranijo nastale ovire, se tudi nevojskujo-čih držav polašča nemir pred negotovo bodočnostjo. 'Značilen članek o tem prinaša »Gospodarska sloga" pod naslovom „ Vojna in kmetska gospodarska politika". Ker se vsebina članka nanaša v marsičem tudi na naše razmere, zato ga .prinašamo našim čitatel-jem v presojo in ravnanje. „V Evropi je nastalo vojno stanje. Vojske najkuiturnejših in največjih narodov streljajo en na drugega, obsipajo se z bombami in granatami, uničujejo mesta in polja ter vse, kar je ustvarila ljudska roka z marljivim delom. In že se je pokazalo, da ta človeška nesreča ne bo kratkodobna. Vlade bojujočih se držav predvidevajo dolgo trajanje vojne in sicer za tri leta in temu prilagodujejo svoje gospodarstvo. Hrvati smo potom svojega političnega vodstva, jugoslovanska vlada pa tudi službeno, izjavila svojo nevtralnost. Mi smo pristaši miru, ker tujega nočemo, niti ne zahtevamo. Ne bodemo pa tudi dali svojega. Pripravljeni smo dati za svojo domovino svoja življenja. Zato moramo biti na straži, kakor vsak svoboden in zaveden narod, ki se zna sam brigati za svojo usodo. Dobro se spominjamo leta 1918. ko je nekaj dni brezvladja in razpustitve hrvatske vojske povzročilo, da smo se morali 20 let boriti zato, da se popravi kar se je zgrešilo tiste dni, a kar se ravno zdaj popravlja. Iz te napake se moramo nekaj naučiti in ne smemo dopustiti, da se ponovi. Stati moramo čvrsto na braniku proti vsakomur, ki bi nami mogel škoditi ali pa nas ogražati. Čeprav smo v strogi nevtralnosti, je gotovo, da bodo vojne razmere vplivale na naše gospodarstvo, če ne zaradi drugega, pa zaradi naše zunanje trgovine. Mi uvažamo iz bojujočih se držav razne proizvode, gotovo blago in surovine, posebno pa tkanine. V bojujoče se države pa izvažamo les in naše kmečke proizvode. Dogodilo se bo, da ne bomo mogli tako lahko uvažati kot smo dosedaj, pa tudi naš izvoz bo naletel na težave. Tega se moramo zavedati in napraviti za naše gospodarstvo potrebne zaključke. To pomeni, da se v bodoče, za dobo treh let, ali pa tudi dalj, moramo manj naslanjati na inozemstvo ter moramo razviti naše gospodarstvo tako, da svoje glavne življenske potrebščine dobimo na našem področju. To misel je treba izvesti strogo in dosledno, do zadnjega kmečkega gospodarstva. Vsak kmečki gospodar naj se briga v prvi vrsti, da si hrano in vse ostalo, kar potrebuje v hiši, Nadaljevanje s 1 strani Sovjetska Rusija, bo po vsem dosedanjem sodeč, kar najbolj izkoristila položaj in razširila svoj vpliv v Eropi. Baš to pa bo, kakor sodijo, v največji meri vplivalo tudi na bodoče odnošaje med Rusijo in Nemčijo. Na zapadni fronti dosedaj še ni prišlo do kakih večjih spopadov. Francozi in Angleži nočejo brez potrebe žrtvovati svojih vojakov in se omejujejo zgolj na lokalne akcije, vendar pa jim je že v prvih treh tednih uspelo, da so prenesli bojišče na nemško ozemlje. Varšava se še vedno junaško brani, kljub srditim nemškim napadom. Trenutno poročilo pravi, da nemška artilerija že 24 ur neprestano obstreljuje mesto. Cenijo, da je bilo samo v enem dnevu ubitih okoli 1000 civilistov. Tri bolnišnice so bile popolnoma porušene. 70 divizij, to je poldrug milijon nemških vojakov je do sedaj zbranih na francoski meji, kjer se je pričela pričakovana nemška ofenziva. Angleži so ustavili na odprtem morju že nad 200 nevtralnih ladij in zaplenili vse za Nemčijo namenjeno blago. 350 članov Železne garde, iz katerih vrst so prišli atentatorji romunskega ministrskega predsednika Calinesca, je bilo že ustreljenih. Važni sklepi vlade Ministrski svet je v načelu sprejel načrt uredbe o pobijanju draginje. Uredba obsega celo vrsto predmetov, katerih cene bodo kontrolirane. Pod to uredbo bodo spadale vse življenjske potrebščine, jedila, pijače, za tem hrana za živino, obleka, obutev, kurjava razsvetljava, poljedelsko orodje in ^sredstva za poljedelsko proizvodnjo, pogonski material, gradbeni material, stanovanja in lokali ter vse vrste predmetov, ki so potrebni ter ne predstavljajo razkošja. Cena soli se zniža in sicer cena živinski soli od 1.25 din na 50 par, cena soli za ljudsko prehrano od 2.50 na 1.50 din, mor- da celo na 1 din. O tem bo prihodnje dni izdana posebna uredba. Ministrski svet je nadalje sklenil, da bodo družine obveznikov, ki so pozvani na vojaške vaje in ki nimajo sredstev za vzdrževanje, dobile potrebno državno podporo. Ministrski svet se je postavil tudi na stališče, da se prav tako vsem poljedelcem, ki bi morali oddati svojo živino na razpolago vojski, vsa ta živina plača. Končno je ministrski svet na predlog notranjega ministra Mihal-džiča sprejel uredbo, s katero bo lahko odstavljal občinske odbore in predsednike občin, odnosno postavljal komisarje za mesta Bel-grad, Zagreb in Ljubljano. preskrbi na svojem posestvu. To velja zlasti za preskrbo obleke. Zato naj vsak seje čimveč lana in konoplje, ker bo to potreboval ne samo za svojo družino, ampak tudi za prodajo. Isto velja za volno. Druga skrb nam mora biti, da v vasi čimbolj organiziramo medsebojno pomoč, sodelovanje in pomaganje, da bi se vas v primeru potrebe mogla sama oskrbovati, bratsko in sosedsko. Isto velja za naša mesta, ki se morajo pobrigati za mestno prebivalstvo, da ne bo stradalo. Organizirati moramo izmenjavo dobrin iz krajev, ki se sami ne morejo oskrbovati in drugih, ki imajo viške. Paziti moramo, da nam trgovci ne izvozijo preveč naših proizvodov v tuje države, pa da bi potem sami trpeli pomanjkanje v domovini in stradali zaradi pohlepa po dobičku. Zato moramo posvetiti več pozornosti domačemu prebivalstvu in našim narodnim potrebam kakor pa izvozu. Nove vojne razmere bodo privedle do tega, da bodo morali dobro in smiselno organizirati naše narodno gospodarstvo. V kolikor mi tega ne bi storili, bi se moglo zgoditi, da nas drugi, tujci, prehitijo. Zato moramo hitro na delo. Mogoče bo zato v vojnem zlu nekaj dobrega". Našim sezoncem in njihovim svojcem v vednost (na znanje). Z merodajnega mesta je prijela Zveza poljedelskih delavcev v Murski Soboti vest, da je nemška vlada po prizadevanju naših merodajnih oblasti dovolila pošiljanje denarja preko ban ke „Verechnungskasse" v Berlinu, tudi tistim delavcem, ki so ilegalno brez potnih listov prekoračili mejo in odili na delo v Nemčijo. In sicer vsi brez izjeme po 40 RM mesečno. Dalje smejo vsi delavci brez izjeme, nahajajoči se v Nemčiji, vzeti s seboj čez mejo 10 srebrnih RM, ki jih bo Jugoslavensko bankarsko društvo d. d. v Mariboru in na Jesenicah in Putnik odkupovalo po 10.— Din. Prosimo vse svojce, ki imajo ljudi v Nemčiji, da jih o tem obveste, ko jim bodo pisali. Zveza poljedelskih delavcev v Murski Soboti. Prvenstvo Sobote v tenisu Tenis sekcija S. K. Mure razpisuje prvenstvo M. Sobote v moškem in ženskem singlu. Tekmovanje bo v soboto, dne 30. t. m. popoldne in v nedeljo, dne 1. oktobra ves dan. Način tekmovanja bo objavljen naknadno. Prijave sprejema do 29. t m. načelnik sekcL vl. št. 6, i/2 vl. št. 304, i/2 vl. št. 305. Cenilna vrednost: 1551 Din 75 p Najmanjši ponudek: 1034 Din 50 p. Pravice, katere ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne mogle več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 12. IX. 1939. Posl. štev. I 549/39 — 6. Dražbeni oklic Dne 16. novembra 1939 ob 10 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga Rakičan vl. št. 64. Cenilna vrednost: 9408'Din Najmanjši ponudek: 6272 Din. Pravice, katere ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deSKi sodišča. OhPBlno sodišče v Murski Soboti, odd. IV, dne 7. IX. 1939. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim KOMPAS - MEDIATOR RAPiOAPARiftT 100% automatizirana serija MADE in HOLLAND 1940. NISKE CENE! Mali mesleini obroki! Dobi se pri znani trgovini RITUPER ALOJZ trgovina z radio-aparati, dvokolesi, šivalnimi in pisalnimi stroji ter motornimi vozili MURSKA SOBOTA, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Posl. št. I 138/39 - 6 Dražbeni oklic Dne 17. novembra 1939 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga Bodonci i/2 vl. št. 170t Cenilna vrednost: 5185 Din 5o p. Najmanjši ponudek. 3456 Din 75 p. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sodišču najpo2neje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdraž telja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti odd. IV., dne 11. IX. 1939. Posl. št I. 559/39 — 6. Dražbeni oklic Dne 7. decembra 1939 ob 9. uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga: Korovci i/2 vl. št. 4. Cenilna vrednost: 12.458 Din 25 p. Vrednost pritikiin: 657 Din 50 p. Najmanjši ponudek: 8305 Din 50 p. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodlščB v Murski Soboti odd. IV., dne 13. IX. 1939. Posl. št. I 1354/38 - 16. Dražbeni oklic Dne 20. novembra 1939 ob 9. uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga: k.o. Tišina vl. št. 27 s hišo Cenilna vrednost: 10.770 Din. Najmanjši ponudek: 7180 Din, Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti giede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic„, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. OhFajno sodišče v Murski Soboti oddelek IV. dne 5. IX. 1938. Posl. št. I 394/39 — 8 Dražbeni oklic Dne 17. novembra 1939 ob 11. uri dopoldne bo pri podpisanem sodišu v sobi št. 18 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga k. o. Mačkovci 46/1680 vl. št. 1 in 267/6300 vl. št. 4. Cenilna vrednost 7298 Din 75 p. Najmanjši ponudek 4866 Din. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV, dne. 11 IX. 1939. Posl. štev. 297/39 — 8. Dražbeni oklic Dne 20. novembra 1939. ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18. dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga k o. Križevci 1/24 vl. št. 143 in 3/4 vl. št. 237. Cenilna vrednost: 37.295 Din 25 p. Vrednost pritikiin: 1200 Din. Najmanjši ponudek: 14.873 Din 50 p. Pravice, katere ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Ohrajno sodišči * Murski Soboti, odd. IV, dne 8. IX. 1939.